-- GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
m GLASNIK
JPtEMBER 1983	- ŠTEVILKA 9	LETO XVII
IMF Glasnik izdaja delavski svet IMF—Industrijska montažna podjetja Ljubljana. Izhaja v 7.685 izvodih.
Uredništvo: Ljubljana, Titova 37
Ureja uredniški odbor: Iztok Munih (predsednik), Miro Dražumerič (namestnik predsednika), Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Janez Rojic, Dragica Rudolf, Katarina Sever in Majda Slapar.
Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št.421-l-72z dne 26.9.1974 je IMF Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Smernice za plan 1984 - več enotnosti v sozdu
$ke 0misija za planiranje in družbenoekonomske odnose pri delav-u1*1 svetu sozda IMP se je v torek, 6. septembra, dogovorila kdaj in dfe° !*0<*0 pripravili planske dokumente za prihodnje leto. Kot izhodi® komisija sprejela nalogo, da je treba bolj enotno in učinkovito 'u nekatere osnovne elemente: politiko osebnih dohodkov in Sim ® Porabe financiranja investicij skupnega pomena in metodolo-*a spremljanje poslovnih rezultatov.
irajQ°hsPrejetern rokovniku mo-|lj)o ,hlt' smernice planov za leto lbra 4.Pripravljene do 10. okto-IoVq bi lahko vsi tozdi in de-^dV^ganizacije sprejeli plane ... koncem decembra, sozd pa Uar^neje v prvi polovici ja-
lrihaHrt°Var,je g°sP°darjenja v ežk niem *etu bo vsekakor 30„°’ Saj ne bomo poznali vseh jul/v gospodarjenja. ZIS ob-et0s a’ da bo zvezna resolucija ig(), Pripravljena precej bolj >a :paK k°t običajno, vprašanje )J ’ če bo to držalo in tudi, ali pQ Zr|ani vsi potrebni podatki, la ; dru8' strani pa je spet res,
>rJ -Za nas same koristno, če :vQ(l Casno pripravimo proi-abkoS 'n komercialne plane, da etQ startamo v novo poslovno
lanj°^an. ^efman iz delovne or-lojg30'!6 Izip je obljubil, da ‘.rnCr y desetih dneh pripravili ,ieg n,Ce planov za tozda skup-(etj^bomena Inženiring in Mar-'bčat *nzeniringov plan težko 'ideli Cj° monlažni tozdi, da bi uoij1’ koliko dela v tujini, tem :e|o Ker so trenutne napovedi >h|j„i5askrbIjujoče. Šefntan je ti| _ 'L da bolnžen
odbirati najbolj programe.
perspektivne
ZDRUŽEVANJE DENARJA ZA SKUPNE INVESTICIJE
Planerji so podprli zahtevo po uveljavitvi 20-odstotnega združevanja akumulacije za investicije skupnega pomena, kot določa sporazum o osnovah srednjeročnega plana. Združevanje denarja za investicije skupnega pomena bo izvajala Interna banka, ki ga bo lahko, dokler ne bo potreben za investicije, uporabljala za kratkoročno kreditiranje. Seveda bodo vlagatelji za to dobili svoj delež v skupnem prihodku Interne banke.
Nasploh meni komisija za planiranje, da je treba tozde tudi nagraditi za združevanje investicijskih sredstev — 'i revalorizacijo, vloženih sredstev in udeležbo na skupnem prihodku.
Vse te novosti bo še treba uvesti v samoupravne akte, da bo tak način združevanja možen. Predvideno je tudi, da bi v sozdu ustanovili komisijo za presojo investicij, katere naloga bi bila
METODOLOGIJA PLANIRANJA
IN SPREMLJANJA POSLOVNIH REZULTATOV
Vodja planske službe sozda Uroš Korže je opozoril, da tozdi na različne načine izkazujejo zaloge, imajo različne definicije indirektnih stroškov, različno obračunavajo amortizacijo nad minimalnimi stopnjami in še več je drugih razlik, tako da poslovni rezultati niso primerljivi. Vsekakor bi bilo te zadeve treba poenotiti.
Ne gre le za spremljanje poslovnih rezultatov, pač pa tudi za enak položaj - na primer pri združevanju sredstev za skupne naložbe. Panonijin predstavnik je rekel: V Panoniji imamo stalno nizke osebne dohodke in razmeroma visoko akumulacijo, nekateri tozdi pa imajo visoke osebne dohodke in skoraj nič akumulacije.
Poenotenje spremljanja poslovnih rezultatov bodo dosegli z dopolnitvami pravilnikov o knjigovodstvu in spremembami v delu finančno-računovodskih služn.
LOJZE JAVORNIK
Precej novosti v kmetijskem in živilskem programu
V Gornji Radgoni je bil od 19. do 28. avgusta 21. mednarodni kmetijskoživilski sejem, na katerem je bilo 800 domačih in 80 tujih razstavljalcev. Med domačimi razstavljale! so bili tudi IMP-jeva delovna organizacija Panonija, tozdi Blisk, Zastopstva, IPKO, Dvigalo in Skip. V okviru sejma je bil 23. avgust dan Panonije, na katerega je ta delovna organizacija povabila svoje poslovne partnerje in se z njimi pogovarjala o nadaljnji prodaji njenih izdelkov. Na sliki: Panonijin razstavni prostor. Več o izdelkih, ki smo jih razstavili v Radgoni in v Ljubljani na Vinskem sejmu, pišemo na 4. strani.
MARIJA PRIMC
n 1 ’ da bo Inženiring pripra u ančen prikaz možnosti.
^[he^/ketingov plan, ki je po-^eijj() e° za proizvodne tozde, pa §Fs0deio Pripravljati v resnejšem
ylo,(jav'vanJu s proizvodnjo. Želi-!lyec Pr°daja ne bi bila le izvrše-%,j Srnernic, ki jih daje proi-vala n^a’ Pač pa da bi tudi vpli-
I naproH*3-r°’zvodne na(-'r,c glede (V ,ajne možnosti.
J
J (W POLITIKA J* v Ebnih DOHODKOV
>>se strinjali, da mora biti l‘lev,4a kot doslej. Trenutno reUtjVn nainižja vrednost bruto fTiSja n e8a razmerja 8200, naj-jiia^kecJ^OO dinarjev. Take
Predlog združevanja za Alchromovo investicijo
Za Alchromovo investicijo, ki naj bi jo začeli graditi ta mesec, je investicijski program potrdila Kreditna banka Maribor. Njen delež v tej investiciji znaša 31 milijonov dinarjev.
dWišč,
e , ~ Previsoke. ža Plane
Kot izho-1984 bodo vzeli bruto relativnega
ra-
^Zltleri!)St ,"lulu reiauvnej I T0Jd od H do 13.000.
Neli Pomeni, da naj bi vsi 'e .. n enake osebne dohod-
a’ ’' i
j^čno vi'ai ?e ne odražajo v ra-l!*1. Pač f0*4'*1 relativnih razmer-
*	c«ni jnVa Presegu norm, osebni Veni|j ,,0lektivni uspešnosti, so
*	Kaj čC'an' komisije.
'"i, 'ažili unekateri tozdi ne bodo trf'at'Vna 0v°lj denarja za takšna e ^žbennrazmerja? Komisija za v ^en; n.°ekonomcVP
b"n'r=Se..k 0d"0“ '«,S«gilrei
primer izraz motenj v in tudi sprejeti
ii-zirpremu n0sti (tečajne razli-Ne nk623 Padajo deviz, pordet?"6 razlike) nebi . Pa z n Za osebne dohodke, ^lrn obogatiti poslpvne
NoV^em VnIX^P. Pripravljamo teiVl sOždn 0se^nih dohodkov. Osl^jtt (jni,V sPorazum o razpo-:i dr, ne dnh0Cika 'n sredstev za 1<f Pta®a grart-0(^ke ter nekatera l,:;£v|jeniad'Va bodo kmalu pri-'!> ^ 1£> da , razpravo in predla-‘1 CiiiU-anpu novi. sistem uvelja-^ n.l' je P ,'pn prihodnjega leta. |Pih dr<KVaUPoenotiti sistem «v°°tčov s katalogom tno metodolo-ne in enotnim dnotenje minu-
Z ozirom na vrednost investicije. je investicijo obravnavala komisija za oceno investicije v SR Sloveniji in dala 27. julija letos pozitivno mnen je o tej investiciji.
Za to investicijo je bil v okviru sozda IMF sprejet samoupravni sporazum o združevanju sredstev za rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti tozda Alchrom in razporejanju skupnega dohodka.
Glede na zakonske predpise o zagotovitvi sredstev za. investicije mora tozd Alchrom lastna in združena sredstva izločiti na poseben račun in je šele s tem omogočen dvig gradbenega dovoljenja in pričetek gradnje.
Sporazum o združevan ju sredstev za Alchromovo investici jo jv v bistvu izvedbeni akt samoupravnega sporazuma o temeljih plana sozda za obdobje 1981 —1985. V tem zadnjem dokumentu so namreč navedene investicije skupnega in prioritetnega pomena za celoten IMF. prav tako pa tudi združevanje sredstev v celotnem IMP-ju za te investicije.
Sporazum o združevan ju sredstev za Alchromovo investicijo konkretizira splošne določbe o združevanju sredstev — torej način, višino in dohodkovne odnose po končani investiciji. Razdelitev višine združenih sredstev po tozdih oziroma enovitih delovnih organizacijah sc ravna po sklepu ožjega kolegija sozda, po katerem naj bi se del sredstev združil interesno (to je združevanje sredstev tozdov, ki imajo kratkoročen neposreden interes v povezavi z investicijo tozda Alchrom. to je ali izvajan je inštalacijskih del ali skupni prodajni nastop), ostali del sredstev pa na podlagi ekonomske moči tozdov in enovitih delovnih organizacij, to je na osnovi ustvarjene bruto akumulacije. Na ta načir, naj bi torej združili IMP-jevi tozdi oziroma enovite delovne organiza-
cije za Alchromovo investicijo 35 milijonov dinarjev. Tako združena sredstva se bodo od trenutka nakazila na žiro račun tozda Alchrom pa do konca leta 1984 obrestovala po obrestni meri 24 odstotkov letno.
Od marca leta 1986 (torej po zaključnem računu za leto 1985. ko se investicija aktivira) pa bo tozd Alchrom vračal združena sredstva sukcesivno v petih letih v enakih letnih zneskih ob upoštevanju revalorizacije teh sredstev.
Poleg teh povrnjenih sredstev pa je tozd — združevalec sredstev udeležen tudi v razpore janju ostanka dohodka po tem, ko se iz ustvarjenega dohodka normativno (tore j ne po dejanski bilanci!) določijo posamezne. višine upravičene porabe s strani tozda Alchrom (osetmi dohodki, sklad skupne porabe, amortizacija nad predpisanimi minimalnimi stopnjami in prispevki, ki imajo osnovo za dohodek oziroma davčno osnovo). Ostanek skupnega dohodka se deli na tozd Alchrom in tozde združevalce sredstev v razmerju uporabljenih dolgoročnih virov sredstev.
Po investicijskem programu se predvideva letna udeležba v ostanku skupnega dohodka v višini 8 odstotkov na združena sredstva, računano po stalnih cenah, torej brez upoštevanja inflacijskih gibanj. To pa pomeni bistveno več kot znaša obrestna mera za depozit v banki.
Lahko torej rečemo, da je sporazum o združevanju sredstev za Alchromovo investici jo za tozde — združevalce zelo ugoden in pomeni veliko ekonomsko spodbudo za združevanje tako. da je ožji kolegi j sozda IMP že sklenil, naj bi tudi v prihodnje združevanje sredstev za ostale investicije skupnega in prioritetnega pomena potekalo na osnovi enotnih principov in razmerij.
, Kljub temu pa ugotavljamo, da odziv na združevanje sredstev
ne poteka v predvideni dinamiki. Večina tozdov sicer nima pripomb in pomislekov na združevanje in so se zavlekli le postopki za sprejem sporazuma, medtem ko nekateri meni jo, da riziko, ki ga tozd — združevalec sredstev lahko nosi ob objektivnem neuspešnem poslovanju (in ki se pojavlja v sporazumu kot logična povezava z udeležbo v ostanku skupnega dohodka) za njih ni sprejemljiv.
Tudi tem tozdom (Projektiva Maribor in proizvodni tozdi Emonda) pa je že ponujena tudi varianta sporazuma, ki ne vsebuje dohodkovnih odnosov.
MARIJA PRIMC
EZ VSEBINE
S Izvozna prizadevanja naših organizacij: Dvigalo svoj izvozni načrt presega. Livar že deset let uspešno sodeluje s Siemensom, Alchrom je poslal pošiljko nerjavečih posod v ZR Nemčijo, Klimat ustvari 10 odstotkov prihodka z izvozom.
str. 2
Klimat kljub združevanju deviz in plačanim avansom ne dobi aluminijaste pločevine, da bi delal sončne sprejemnike, po katerih je veliko povpraševanje.
str. 2
• Objekta, ki ju gradimo: Mlekarna Celje in Alples Železniki.	str. 3
• Kako rešujemo stanovanjske probleme.
str. 5
Naši planinci pišejo, kako so šli na Breithorn, Triglav in Krn.	str. 6 in 7
V novem šolskem letu ima domžalski Izobraževalni center samo 100 If mpejevih dijakov.	str. 7
Na 3. športnih igrah IMP je že drugič zapored zmagala celjska Klima, ki je bila letos tudi organizator. Igre so bile v soboto. 3. septembra v Celju. Naslednje, četrte IMP-jeve igre bo prihodnje leto organizirala delovna organizacija Emond v Ljubljani.
I
IZVOZNI DOSEŽKI NAŠIH ORGANIZACIJ • IZVOZNI DOSEŽKI NAŠIH ORGANIZACIJ • IZVOZNI D
Dvigalo: Izvozni plan bodo presegli
V	tozdu Dvigalo so planirali, da bo letos njihov izvoz, ki je predviden predvsem na konvertibilno področje v Irak, Zvezno republiko Nemčijo, v Italijo, znašal 34.837.000 dinarjev.
V	teku prvega polletja pa so začeli izvažati še v Sovjetsko zvezo.
V	prvem letošnjem polletju je Dvigalo izpolnilo 75 odstotkov
letnega plana izvoza, od tega dve tretjini na konvertibilno področje, eno tretjino pa na vzhod.
Na obe področji — konvertibilno in na vzhod izvaža stavbna dvigala in dvižne platoje z montažo, s tem, da na območje Zvezne republike Nemčije in Italije izvaža samo dele dvigal. Letos, kaže, bo tozd celo pre-
oblike izvoza v smislu kooperacije in podobno, vendar bi pri tem potreboval več pomoči strokovnih služb sozda oziroma tozda Marketing.
Pri izvozu pa se Dvigalo srečuje tudi s problemi, ki so v kratkih rokih za izdelavo, kajti večji del časa v zvezi z izvozom porabijo za sklepanje pogodb, za izdelavo pa ostane le kratek čas. Problem pri izvozu pa je tudi nabava materiala.
MARIJA PRIMC
Dvižna miza. kakršne Dvigalo izvaža v Irak in Sovjetsko zvezo.
segel plan izvoza. Slabo pa kaže za prihodnje leto.
V primerjavi z lanskim prvim polletjem je Dvigalo v letošnjem prvem polletju izvozilo za 288 odstotkov več kot lani v istem obdobju, to pa predvsem zaradi tega, ker je. bila lani dinamika izvoza taka, da je bil izvoz izvršen predvsem v drugem polletju.
Za letošnje drugo polletje ima tozd v glavnem že sklenjene skoraj vse pogodbe o izvoznih poslih v Irak. Na vzhodu so dela v zaključni fazi. Delno odprta pa so vprašanja v zvezi z izvozom v Zvezno republiko Nemčijo in Italijo. S tema dvema kupcema se Dvigalo še dogovarja o izvozu nekaterih novih izdelkov.
Tozd Dvigalo stremi za tem, da bi v zvezi z izvozom v Zvezno republiko Nemčijo dosegel višje
Livar: Deset let uspešnega sodelovanja s Siemensom
V Livarju izvažajo svoje izdelke že od leta 1965, vendar je intenzivnejši izvoz nastal leta 1975. Ko so v Livarju zaključili investicijo, so dosegli nove zmogljivosti, ki zagotavljajo visoko produktivnost in vrhunsko kvaliteto izdelkov. To je bil pogoj, da je Livarja obiskala tudi strokovna ekipa firme Siemens in pozitivno ocenila bodočega partnerja Livarja za dobavo odlitkov firmi Siemens.
Livar bo letos dosegel nekaj več kot 6 milijonov dolarjev izvoza in sicer od tega 2 milijona dolarjev na vzhod ter nekaj čez 4 milijone dolarjev na zahod.
Glavni kupci Livarjevih izdelkov so poleg Siemensa še firme Jansen in Ludemann iz zahodne Nemčije in Ralich iz Avstrije.
Predvsem tem trem firmam dobavlja Livar armature za hladno in vročo vodo. V zadnjem času pa se Livar pogovarja tudi o izvozu drugih zahtevnejših armatur.
»Izvoz.« pravi direktor Valentin Mendiževec »bo zaključen tedaj, ko bomo dobili od zahod-
V drugi polovici julija je Alc-hrom poslal zahodnonemški firmi Ahlborn prvo pošiljko, septembra pa bo še drugi del pošiljke v poslu, ki j c vreden 300.000 zahodnonemških mark.
Stike s firmo GEA Ahlborn je IMP navezal lani in sicer z namenom, da bi našli partnerja, ki bi bil poleg prenosa zastopanja pripravljen tudi na višje oblike sodelovanja. »V naše zadovoljstvo se je pokazalo, da je Ahlborn pravi partner, saj je postala kompenzacijska izmenjava celo primarna v sodelovanju s to firmo,« pravi Janez Hartman iz tozda Marketing.
Ahlborn je maja v Alchromu naročil za 300.000 mark posode iz nerjavečega jekla, mi pa bomo kot nasprotni posel vzeli plošče za ploščne izmenjevalnike, ki jih tozd Itak nujno potrebuje v proizvodnji toplotnih aparatov za to-plarniške sisteme.
Alchrom je za Ahlborn izdelal
I I silosov po 60.000 litrov, tri po 20.000 litrov in dve posodi za kemično pranje. Delali so v težkih razmerah, saj je bil dobavni rok zelo kratek, razen tega so to velike.posode, za kakršne Alc-hromovi sedanji proizvodni prostori niso primerni za tako velike izdelke.
Kljub temu je bilo delo uspešno opravljeno in so bili Ahlbornovi strokovnjaki s prevzeto opremo zadovoljni, še več, pohvalili so jo, da je izredno kvalitetna. To je vsekakor lepo priznanje. saj gre za izvoz na zahtevno zahodnoevropsko tržišče. »Zahtevano kvaliteto opreme smo dosegli s tem, da smo uporabili popolnoma novo tehnologi jo obdelave,« je dejal direktor tozda Alchrom Zoran Kos.
Vsekakor pa ta izvozni posel dokazuje upravičenost odločitve. da tozd Alchrom gradi novy tovarno, saj ima možnosti za izvoz svojih izdelkov, vendar po-
trebuje primerne pogo je za proizvodnjo.
S tem pa sodelovanje z Ahl-bornom še ni izčrpano, pravijo v tozdu Marketing, saj se že dogovarjajo o novih poslih, vrednih milijon zahodnonemških mark in s predvideno realizacijo do konca letošnjega leta. To je velika naloga in verjetno bo v IMP potrebna širša akci ja, da bi lahko uresničili to obveznost, saj je rok izredno kratek, zahtevana kakovost pa visoka.
Še neka j so povedali v Marketingu : Na predlog dunajske firme BBH so naredili nadaljnji korak v skupnem nastopanju na svetovnem trgu. pri čemer ho vključena poleg Ahlborna in IMP še italijanska firma Pieralisi. Skupaj bomo ponujali in razvijali tehnološke linije za prehrambeno industri jo, za kar obstajajo realne možnosti prodaje na tujih tižiščih in v Jugoslaviji.
L. J., M. P.
Klimat: 10 odstotkov
letos glavni evaporativni
V Klimatu je
izvozni proizvod _____r_,_.....
hladilec zraka (air cooler), ki so ga namensko razvili za puščavske klimatske razmere. Poleg tega izdelka pa Klijnat iz standardnega dela proizvodnega programa izvaža toplotne menjalnike, ventilatorje in klimate. Vse to pa izvaža na konvertibilno področje oziroma v Irak.
Na vzhodno tržišče pa ima že več let razvito poslovno sodelovanje z vzhodno nemško firmo ILKE.
Za letos je planiral izvoz v vi
izdelkov izvozijo
dobavitelji iz okvira sozda sicer Livar.
Evaporativni hladilnik zraka (EHZ) je naprava, ki zrak hladi, vlaži ter filtrira in ga pošilja direktno ali po zračnem kanalu v hlajen prostor. Hlajenje zraka poteka po principu izhlapevanja vode, zato je hladilni učinek velik predvsem v klimatskih področjih z nizko relativno vlažnostjo. Ker hladilni proces ne potrebuje dodatne energije, so obratovalni stroški le malo višji kot pri klasični ventilaciji. Izstopne temperature zraka
z vaj a Klimat klimatske naprave KN, ki lahko opravljajo naslednje funkcije: transport, filtriranje, dušenje zvoka, mešanje, hlajenje, gretje in vlaženje zraka.
Klimatske naprave so grajene v sestavljeni izvedbi komponi-bilnih funkcijskih enot in -$p preizkušene v Klimatovih laboratorijih. Namenjeni so za uporabo v poslovnih, komunalnih, šolskih, zdravstvenih ter industrijskih objektih z zahtevnimi
_______r___________________________i__ _____ DV, obratovalnimi pogoji. Klimatske
šini 75,180.000 dinarjev. V	nižje od vstopnih približno od 7 naprave z običajno izvedbo ven-
prvem polletju je izpolnil izvozni	do 18 stopinj Celzija.	tilatorske enote izdelujejo
plan v višini 19,464.000 dinar- Zaradi nizkih obratovalnih osm'h standardnih velikostih,
stroškov se naprava uporablja za
jev, kar je 25,9 odstotka plana izvoza. V fakturirani realizaciji je dosegel nad 10 odstotkov izvoza na konvertibilno področje. Zamujen del planiranega izvoza v 1. polletju bo Klimat nadoknadil v 3. trimesečju.
Da Klimat ni izpolnil zastavljenega polletnega plana, ji vzrok v tem, da ni dobil elemen tov za izdelavo evaporativnih hladilnikov zraka (EHZ). Najbolj pereče pa je, da so zamujali
je
hlajenje tovarn, šol, uradov, domov, farm, rastlinjakov.
Radialni ventilatorji so namenjeni za srednjetlačne sisteme in za pretok zraka. Uporabljajo se v klimatski tehniki v sistemih s strogimi akustičnimi zahtevami. Proizvajajo jih v standardnih velikostih. Vsi deli ventilatorja so antikorozijsko zaščiteni.
Za pripravo in transport zraka v klimatizacijski tehniki proi-
težko izvedbo pa v petih. Vsaka standardna velikost vsebuje do 10 različnih funkcijskih enot, ki jih je mogoče poljubno sestavljati v klimatsko napravo ležeče, stoječe in dvoetažne izvedbe.
Do konca letošnjega leta ima Klimat sklenjene pogodbe, oziroma mora še dobaviti opremo v vrednosti približno 450.000 dolarjev in 85.000 klirinških dolarjev.
• MARIJA PRIMC
nonemške firme Tiv ustrezne ateste, ki so sedaj v postopku. Livar izvaža svoje izdelke tudi v Nemško demokratično republiko (ohišja za Diesel motorje in ohišja oljnih filtrov iz aluminija za tovorna vozila). Seveda smo imeli lani tudi nekaj izvoza v Irak, medtem ko letos tega izvoza skorajda ne bo, razen za nekaj sto tisoč dolarjev. Odpirajo se nove velike možnosti za izvoz armatur na italijansko tržišče, kjer je veliko zanimanja za naše izdelke in v naslednjih nekaj dneh pričakujemo fiksna
Ahlbornovi strokovnjaki so pohvalili Alchromove posode
naročila.«
Livar se za izvoz dogovarja tudi z nekaterimi drugimi zahodnimi kupci in sicer s KSB iz zahodne Nemčije in še z nekaterimi holandskimi kupci, ki se zanimajo deloma za armature in deloma za odlitke. »V kolikor bodo zaključene vzorčne serije teh izdelkov,« pravi Mandiževec, »pričakujemo, da bomo v naslednjem mesecu na Zahod izvozili za dodaten milijon dolarjev omenjenih izdelkov. To pomeni, da bi tako letos dosegli skupaj sedem milijonov dolarjev izvo-
za.«
Od vseh kupcev s konvertibilnim plačilnim sredstvom ostaja še nadalje najmočnejši kupec firma Siemens. Tej firmi prodaja Livar odlitke bele tehnike oziroma litoželezne zvezde, ki so sestavni del pralnih strojev. Gre za serije več sto tisoč kosov letno, ki jih ta dglovna organizacija dobavi Siemensu. Tako si je Livar od leta 1975 dalje pridobil zaradi kvalitete in točnosti pri dobavah veliko zaupanje pri zunanjih kupah. Ta dva pogoja sta za vsakega zahodnoevropskega kupca nadvse pomembna.
Na področju odlitkov za belo tehniko se je Livar prek firme Siemens pridobil tolikšne reference, da mu je znana zahodno nemška firma Baucknecht že napovedala svoje potrebe za prihodnje leto, ki mu bodo prinesle že v prvi fazi za preko milijon nemških mark prometa. Tako sta Siemes kot tudi Baucknecht pripravljena soinvestirati v avtomatsko linijo za obdelavo odlitkov, ker želita iz te delovne organizacije v bodoče dobavljati obdelane odlitke in ne več surove. To pa pomeni, da bi Livar s sedanjih 4 milijonov nemških mark k obema firmama povečal izvoz za dodatne 3 milijone nemških mark, kar pomeni vrednost obdelave.
Treba je poudariti, da za te dodatne 3 milijone nemških mark izvoza Livar ne potrebuje nikakršnega materiala; pocenil bo prevozne stroške, odpravil riziko proizvodnje ter skoraj za sto odstotkov povečal izvoz in tako dosegel še pomembnejši in trdnejši položaj za dolgoročnejše sodelovanje z omenjenima dvema fir-
mama.
Livar in Siemens bosta prihodnje leto slavila 10-letnico1 skupnega uspešnega sodelovanja, kar je obema firmama ta pomemben jubilej v posebno čast.
MARIJA PRIMC
Klimat ne dobi materiala za sončne sprejemnike
Prodani so, narediti jih ne 1
morejo
Za letošnje leto je Klimat planiral, da bo proizvedel 5500 sofič" nih sprejemnikov. Glede na uspešno prodajo v prvih letošnjih trd1 mesecih so z rebalansom plana povečali letošnjo celotno proi' zvodnjo od 5500 na 8500 sončnih prejemnikov.
Žal pa kljub prodani proizvodnji in velikemu zanimanju za te iZ' delke na tržišču Klimat ne bo mogel uresničiti rebalansiraneg3 plana, za kar je vzrok nedobavljena aluminijasta pločevina, ki m11 jo dobavlja predvsem IMPOL, delno pa tudi Aluminijski kombi' nat Šibenik. Klimat je pravočasno začel akcijo za preskrbo z re' promaterialom. Podpisal je samoupravni sporazum o sovlaganj11' združil je potrebna devizna sredstva in plačal avans. Prva količin3 aluminijaste pločevine iz omenjenih dogovorov bi morala biti do-bavljena 15. junija letos, vendar Klimat doslej ni prejel niti kilo-grama pločevine. O nastali situaci ji je obvestil Izvršni svet Sloveni' je. Gospodarsko zbornico Slovenije in Komite za energetiko. ’ akcijo za pridobitev pločevine se je vključil tudi sozd IMP, vendat
vse zaman.
Klimat je zato izdelal od predvidenih 8500 le približno 2000 sončnih sprejemnikov. Do konca leta bi lahko izdelal še 4000 sončnih sprejemnikov, če bi imel približno 40 ton aliminijaste pločevine. To pa bi Klimatu prineslo 60 milijonov dinarjev dohod' ka.
Proizvodnja in trg sta prebrodila začetne težave na področja sončne energi je. Zaniman je za nakup sončnih sprejemnikov je iz dneva v dan večje. Nerazumljivo pa je, da so prizadevanja za pri' hranek energije odvisna od par deset ton aluminijaste pločevine'
Izpad proizvodnje v juniju, juliju in avgustu se bo krepko odra-žal pri Klimatovem dohodku. Se večjo škodo pa pomeni nezaupa-nje pri kupcih, ki si jih je ta delovna organizacija pridobila z več' letno načrtno obdelavo trga.
Ker Klimat ni imel dovolj lastnih sredstev za plačilo avansa pri nabavi aluminijaste pločevine, je sprejel predplačila in avanse od trgovskih organizaci j pa tudi od individualnih naročnikov. Zato je pritisk le teh tem večji, ker Klimat objubl jenih obveznosti ne more izpolniti.
Za Slovensko plažo v Budvi mora dobaviti še 1330 sončnih spre' jemnikov.Objekt Slovenska plaža je v zaključni fazi. Zato sta tak° investitor kot izvajalec montažnih del nestrpna ter je izvajalec že zagrozil Klimatu s prekinitvijo pogodbe, če mu le-ta ne da garancije o takojšnji dobavi sprejemnikov sončne energije. Tako garancijo pa Klimat težko da. ker sam nima garancije od dobaviteljev aluminijaste pločevine, ki že večkratnih obljub niso izpolnili.
Zaradi teh problemov pripravljajo v Klimatu novo izvedbo sprejemnikov sončne energije, pri katerih ohiš je ne bo odvisno od aluminijaste pločevine, pri čemer se kvaliteta ne bo spremenila-
MARIJA PRIMC
Delovno okolje zrcali naš odnos do dela
Red je nekaterim
sovražnik
Kamor kdaj stopiš, najsi bo v dom, lokal ali delavnico, boš takoj spoznal, kakšni ljudje so tam: Ali cenijo red, ali pa so zadovoljni tudi, če je vse narobe.
Tako se je primerilo, da je nekdo moral iti delat v neko delavnico, ko pa je zagledal »zaš-mirane« stroje, ga je minila volja in dela ni sprejel. A s tem ni rečeno, da je dlakocepec, kvečjemu bi mu morda lahko pripisali, da zahteva vsaj polovico maksimalne čistoče.
Priznajmo si, res imamo danes že veliko vzorov za manjši delovni trud. V mnogih tozdih in delovnih skupnostih kar precej časa zapravijo za razne športne in druge debate (kjer tega ni jim teh vrstic ni treba brati!). Zato je čisto mogoče, da se reda odvadimo. No, doma smo še nekako skrbni, kje drugje pa je ta odnos čisto drugačen. Mnogi se namreč kar težko odločijo, da bi okrog sebe najprej vse lepo uredili, postavili vsako stvar na svoje mesto, in šele potem začeli delati. Enako pa tudi po delu, ne glede na to, da bo delo nadaljeval sodelavec, in se razume, da bi tadva zelo lahko uskladila vse, da je in da bo prav za oba.
Za nekatere je resnica, čep23 drugi tega ne priznajo, da seči vek v urejenem okolju res dob počuti, za delovno mesto pa morda še bolj velja kot recimo2
kak vrt. Poskrbeti za primcr<^ red, ki je obenem potreben tu
za varnost, ni povsem — v drugje pa je to igračka. Venda obeh primerih se vsak trud 2
idi
lahko;:
primerih
dni6
izplača, ker nam urejenost voljo do dela, pa tudi na drug.
napravi vtis in brez naših bes lahko preberejo, kakšni srV ’
kajti kdor ima red, vsekakor1
kazuje tudi dobre delovne naVa,:
de. To bi pa morali videti tisti, ki morajo komu kaj pri^
th	zODN^I
FRAN V(
Panonija
Obiskali so
graničarje
Predstavniki
Panoniji11^ 1
družbenopolitičnih organiz3 j so ob dnevu graničarjev obis* graničarje karavle v ProsefU.
kovcih ob madžarski meji - Č®5.1..
ika
Ponudba iz Klimata
Profili za
sončne.
sprejemnike
Delovna organizacija Klimat z Vojkove ulice v Ljubljani obvešča samograditelje sončne energije, da bo od 20. septembra do 30. septembra letos razprodala 1250 kilogramov aluminijastega profila za držalne okvirje stekla sončnih sprejemnikov. Interesenti naj se oglasijo v delovni organizaciji Klimat ali po telefonu 345-288.
tali so jim ob njihovem Pra2n.0. in jim podarili nogometno z°Uj
Graničarji so goste lepo sPrejj|j, in jih povabili na vojaški paS ki jim je dobro teknil.

Panonija
Krvodajalska
akcija
V torek 9. avgusta je aktiv,
vodajalcev v Panoniji orga121 g je krvodajalsko akcijo. Akcije 5p3. udeležilo 46 krvodajalcev ■ ,.y nonije. Šlo bi jih še več, a n j5o
teri zaradi nujnega dela
pa'
mogli od strojev. Sicer p3 ^ noniji vsak teden najdemo ^ dajalce, ki redno dajejo
udeležujejo krvodajalskih ko jim pač delo dopušča.
Objekti, ki jih gradimo: Mlekarna Celje
Uvozno opremo nadomeščajo z domačo
i Nedaleč od Arje vasi gradi Hmezad novo mlekarno. To je objekt, na pierem sodeluje IMF kot izvajalec vseh instalacij in kot projektant in Sejalec tehnološke opreme, katere del jo bomo tudi dobavili.
j Nosilec in koordinator pri ,Vajanju instalacij je tozd Inže-lr,ng. Dela pa izvaja več naših °zdov in sicer:
t * Klima Celje — tozd Mon-"Zna proizvodnja (kompletno Prezračevanje, razvod kompri-'
“Pranega zraka s kotlovnico, vo-Qv°d, kaloriferijsko ogrevanje, entralna kurjava, razvod Erevne vode do klimatov in zu-aPji hidrantni vod);
® Promont (hladilni sistemi, p°dpostaje);
. ® Elektromontaža (vse elek-r°instalacije);
, * sodeluje tudi LTH kot do-avitelj opreme za hladilne si-erne, ki jih delno montira LTH,
no pa Promont.
”sa našteta dela so vredna *r°g 180 milijonov dinarjev.
■ Nova mlekarna Celje je zelo ,eP objekt in tudi lokacija je °bro izbrana. Peter Savec, ki v PZeniringu koordinira izvedbo !eEa projekta, je pohvalil tudi °ncept mlekarne: »Energetski Prostori — kotlarna, transforma-°rska postaja in drugi — so lo-
čeni od tehnološkega dela mlekarne, kar je zelo dobro.«
Delo na mlekarni napreduje dobro, vendar ne brez težav. Težave pa nastajajo iz dveh razlogov: zaradi sprememb v tehnoloških projektih in zaradi težav pri nabavljanju materiala (zlasti uvoženega).
Peter Savcnc pravi takole: »Instalacije so Seveda odvisne od razmestitve tehnološke opreme. Na celjski mlekarni pa je investitor tehnološke projekte kasneje spreminjal, kar je izvajalcem instalacij povzročalo težave. Spremembe tehnoloških projektov pa so bile nujne po eni strani zaradi uvoznih težav in po drugi strani zaradi želje, da bi v mlekarni delali tudi mlečne izdelke za izvoz, pri čemer je treba zadostiti ostrejšim pogojem.«
Operativni vodja gradbišča Klimine Montažne proizvodnje Tone Vodeb je povedal, da so te probleme vendarle sproti reševali na sestankih z investitorjem in so v danih okoliščinah delali kar najhitreje.
kt^rna Celje — klimirta monterja pri delu v kurilnici.
2^lekti, ki jih gradimo: Alplesova tovarna v Železnikih
Savenc dodaja, da so tudi pri izvedbi instalacij skrbeli za zmanjšanje uvozne opreme. Tako so na primer v kotlarni uporabili Itakove toplotne izmenjevalce, ki so kar trikrat cenejši od prvotno predvidenih uvoženih.
Največ težav ima LTH. Peter Savenc pravi:	»Prt njihovi
opremi je ogromno uvoza — na primer kompresorji, tlačne posode in avtomatika. Vse .to je specialna oprema, ki se je za majhne serije ne splača delati doma, torej je LTH objektivno odvisen od uvoza. Razen tega potrebuje za hladilne sisteme ogromno cevi iz bakra in nerjavečega jekla, kjer pa ima spet težave z domačimi dobavitelji.«
Kljub vsem težavam meni Peter Savenc, da je sodelovanje z izvajalcem instalacij dobro, prav tako sodelovanje z Gradisom, ki izvaja gradbena dela, in z investitorjem.
Tudi Tone Vodeb je enakih misli: »Čeprav nas dela na mlekarni Cel je več izvajalcev iz različnih tozdov, ki smo se z njimi prvič srečali na skupnem gradbišču, nismo imeli doslej nobenih težav, saj smo se o vsem sproti dogovarjali.«
Omeniti velja, da je to prvi objekt v Jugoslaviji, kjer je celjska Klima pridobila delo s posredovanjem Inženiringa. Seveda so se že prej srečali z našimi montažnimi tozdi, vendar tako, da so se neposredno dogovarjali s Pro-montom ali PMI. Tokrat pa je Klima vključena v skupno delo preko Inženiringa in lepo je slišati, da koordinacija teče gladko, čeprav je bilo zaradi sprememb tehnologije treba reševati marsikateri problem.
LOJZE JAVORNIK
Mlekarna Celje — zunanjost.
Mlekarna bo lahko sprejela 75.000 litrov mleka na uro
IMP-jev tozd Tehnomont (t.j. preimenovani tozd Zastopstva) sodeluje pri izgradnji nove mlekarne od začetka načrtovanja in je odigral važno vlogo že pri idejnem tehnološkem projektiranju.
Skupaj s takrat zastopano firmo Alfa Laval dobavlja Tehnomont tehnološko opremo za celotno mlekarno in z isto firmo skupaj zagotavlja funkcionalnost montirane opreme.
Za kompletiranje uvožene opreme v tehnološke celote dobavlja mlekarni domačo ppremo in armature lastne proizvodnje (ploščni hladilniki in grelci, nerjavni montažni material itd.) in opremo iz Alchromove proizvodnje (nerjavne cisterne, du-plikatorji in drugo).
Izdelali smo izvedbeni projekt vseh tehnoloških instalacij v mlekarni in projektne naloge za energetske instalacije. S specializirano montažno.grapo, katero sestavljajo predvsem mladi in sposobni monterji, montiramo vso nerjavno tehnološko opremo ter nerjavne cevovode.
Trenutno montiramo avtomatizirano linijo za sprejem, hlajenje in skladiščenje mleka skupne
kapacitete 75.000Eh mleka v treh silosih po 60.000 litrov.
Specialne pnevmatske ventile v nerjavni izvedbi in druge elemente bo vodil mikroprocesor.
Proti koncu gre tudi montaža kompletne linije za pasterizacijo, 15.0001/h konzumnega mleka, ki vsebuje samočistilni separator, homogenizator in deodorizator.
V teku je še montaža linije za pripravo jogurta in konzumne smetane kapacitete 5000 oz. 25001/h in montaža duphkator-jev. .
Do sedaj smo že zaključili avtomatsko postajo za čiščenje (C.I.P.) s štirimi med seboj neodvisnimi linijami čiščenja, zaključili pa smo tudi že večino veznih cevovodov za mleko in CIP v kleti in pritličju.
Med dela, katera morajo še opraviti spada montaža skladiščnih cistern za skladiščenje mleka (skupna prostornina 145.000 litrov), montaža sirarne in solil-
nice sirov, montaža sprejemnega otoka in montaža pasterizacije, ki bo povečana in preseljena iz stare mlekarne.
Poleg tega bomo po dodatnem naročilu montirali še vso staro opremo, ki je predvidena za selitev.
Kljub zelo kratkemu roku dela tečejo po planu in se bomo trudili, da pred koncem leta opravimo še najzahtevnejši del — spuščanje v pogon glavnih tehnoloških linij in s tem zagotovimo pogoje za ustavitev stare mlekarne in selitev opreme.
Dele, ki jih izvaja tozd Tehnomont zahtevajo od monterjev precej natančnosti j>ri delu, kar pa ob kratkem roku, ob velikem in delno avtomatiziranem objektu ni pri sprotnem prilagajanju gradbenim delom, ki tečejo vzporedno, zahteva od monterjev precej truda in naporov.
Vrednost del, ki jih bo opravil Tehnomont v novi mlekarni Arja vas brez dodatnih deye okrog 55 milijonov dinarjev in je trenutno naše največje gradbišče.
BOŠTJAN FAJDIGA
Rok je bil res kratek,
a uspeli smo
0l	Alples se je odločil za izgradnjo nove proizvodne hale in za
konovo obstoječih proizvodnih prostorov. Alples je začel z gradnjo q nec lanskega leta. Delavci IMP-ja iz tozdov Klima montaža in I,, ■ fcVanje- vodovod so začeli delati inštalacije konec letošnjega junija. *sticijo bodo zaključili konec letošnjega oktobra.
hiš Alplesu izdelujejo poki 0 za opremo stanovanja (z fA rP° kuhinjskega pohištva), Zor- .Pohištvo (ohišja za televi-sJe in radioaparate) ter kc-les n° Pohištvo za izvoz, pa tudi tr;in° obdelovalne stroje ter (W.SP0rtne naprave za lesno in-plarn-*°* Alples ima tudi to-itirt n° ne le za potrebe celotne tudj Striie v Železnikih pač pa (pia Za drugo infrastrukturo stan a‘ni bazen, osnovna šola in panjsko naselje). povJ investicije je predvsem Podnje proizvodnje za izvoz.
Za investiranje je bil naprej, ta’ ^a mora biti polovica Alpie °dnje namenjena izvozu, b|jjeesov izvozni program vse-pohi namizne plošče, masivno C ,v° in ploskovne elemente, bo	vrednost investicije
2qq lačno z obratnimi sredstvi bodo 11 "ionov dinarjev. Od tega de]a s*ala gradbeno-obrtniška Vred milijonov dinarjev.
°st IMP-jevih del pa je 30
°Pre
dinarjev. Strojna
1ovQ a’ ki jo bodo nabavili za Pnbh/r0*2vodno halo, bo staia S . R.° 60 milijonov dinarjev,, abse« lnvesticijo bodo povečali V'i°rn *3r°izv°dnje z enakim šte-KotZaP°sler|ih kot doslej.
^la ),.S° P°vedali v Alplesu, so >Qklh 1 ,ei investiciji potekala v Oebo-,'‘,Zrn®rah> saj je bilo po-°bst0: ?£kaj del opraviti tudi v kjV e'n Proizvodnem objek-kljtib rJ ie ,n°rala proizvodnja Jrioten 0ntažnim delom teči ne-' e8a ml- ^arac*> izredno krat-rarern r Za 'zvedbo, ki je bil v ^°*ektiv e*U 0*3jekta samo v času nega dopusta, so skupini
vodilnega monterja Jerneja Ska-1 ja priskočile na pomoč tudi skupine vodilnih monterjev Jožeta Kozjana in Franca Tomšeta.
Investitor je bil zelo zadovoljen z IMP-jem, ker je le-ta vsa dela opravil v predvidenem roku, ki je bil za tak obseg del, kot so bila V Alplesu, zelo kratek.
Vodilni monte.r iz tozda Klima montaža Franc Tomše je povedal, da je delo na tem gradbišču zelo zahtevno zaradi zelo kratkih rokov in pa zaradi sprotne izdelave projektov, ki jih je moral »od danes do jutri« izdelati projektivni oddelek tozda Klima montaža. »Kot na vsakem takem objektu, tu pa je še bolj, otežen dostop do montaže, kjer so ovira stroji. Pa tudi obrtniki — celo iste branže — so drug drugemu v napoto,« je dejal Franc Tomše.
Monterji so zadovoljni, ker jim je tozd Klima montaža organiziral avtobus za prihod na gradbišče in za odhod z dela, saj bi s prevozom z rednim aytobu-som izgubili precej časa.
Monterji, ki jih je bilo na gradbišču sprva 6, sedaj v »špici« pa 18, imajo toplo prehrano v Alplesovi restavraciji. Tistim monterjem, ki delajo prek rednega delovnega časa, je tozd Klima montaža priskrbel tudi brezplačno kosilo. Hrana je tako po kvaliteti kot tudi količinsko v redu in so monterji z njo zadovoljni.
Monterji delajo dnevno po 11 ur, delajo pa tudi ob sobotah, zato jim manjka časa za počitek. Plačanih imajo 30 nadur, ostale nadure pa kompenzirajo spora-
zumno s tozdom Klima montaža. Pri delu na gradbišču so vsi dobro sodelovali, pa tudi sodelovanje z gradbinci SCT je bilo dobro.
Za uspešno dokončanje del ima veliko zaslugo tudi DO Klima Celje, tozd Industrijska proizvodnja, ki je vzelo kratkem času izdelal vso strojno opremo. To je dokaz, da je s takšnim dobrim sodelovanjem znotraj IMP-ja mogoče uresničiti tudi nemogoče, so nam povedali v tehnični službi Klima montaže.
MARIJA PRIMC
Alples Železniki — nova proizvodna hala.
Nova proizvodna hala — notranjost.
Transportni ventilator — proizvod Klime Celje.
Kanali za dovod in odvod zraka.

NOVO V KMETIJSKO-ŽiVILSKEM PROGRAMU • NOVO V KMETIJSKO-ŽIVILSKEM PROGRAMU • NOVO V KMETIJSKO-ŽIVILSKEM
Novi stroji Panonije
Na kmetijsko živinskem sejmu v Gornji Radgoni od 19. do 28. avgusta je Panonija prikazala nekaj novih strojev, s katerimi zaokrožuje in izpolnjuje svoj program kmetijskih strojev.
• Prva novost je pobiralna stiskalnica za seno in slamo. V Panoniji so preverili različne tipe teh strojev in našli pri italijanski firmi Itallo-Svizzero zelo dobro izvedbo, ki potrebuje majhno moč za vleko in pogon in ima odlične manevrske sposobnosti, tako da lahko ta stroj učinkovito uporabljamo tudi na majhnih parcelah in na hribovitih terenih. Tudi delovni preizkusi doma sestavljenega prototipa so potrdili kvaliteto tega stroja, saj so z njim naredili že čez 7.000 bal in niso imeli nobenih težav. Proizvodnja bo na osnovi odkupa industrijske lastnine. Panonija bo sama izdelala okrog 80 odstotkov sestavnih delov tega stroja.
Panonija ima v načrtu, da bo letos izdelala 50 stiskalnic. Povpraše-
Stroj za baHranje sena med preizkušanjem.
vanje po njih je veliko, zato računajo, da jih bodo prihodnje leto naredili 200 do 300.
•	Druga novost je kombinirano orodje za predsetveno pripravo tal. To je poseben traktorski priključek za rahljanje zemlje in drobljenje prsti.
Panonija večino sestavnih delov za ta stroj že izdeluje in jih prodaja firmi Becker. Zdaj so stroj kompletirali in ga bodo ponudili tudi domačim kupcem. Trenutno je v izdelavi 30 strojev, do konca leta pa jih bodo naredili še 300. Za prihodnje leto načrtujejo, da jih bodo naredili okrog 600.	. ‘
•	Nova je tudi nahrbtna škropilnica neoflora 1. Razvili so jo sami ob upoštevanju sodobne tehnologije, tako da novi izdelek ustreza tudi izvoznim zahtevam. Stroj za izdelavo posode za škropivo so kupili od Saturnusa. Letos bodo naredili 1.000 neoflor.
S Zanimiva novost je elektronska kontrolna naprava za pnevmatske sadilnike. To je aparat, ki se ga priključi na stroj, voznik traktorja pa ima komandno ploščo, na kateri se pokažejo signali, če pride do kakšnekoli nepravilnosti — bodisi pri doziranju semena in umetnega gnojila ali če se pokvari stroj. Ta kontrola je zelo koristna, saj lahko pride do velike škode, če setev ni dobro opravljena. Voznik lahko prepreči tudi večjo okvaro stroja, ker ga bo kontrolna naprava pravočasno opozorila na napako.
Posebej pomembno je, da je ta naprava inovacija Panonijevih delavcev. O njeni koristnosti govorijo dejstva, da se Becker že zanima za nakup teh naprav.
•	Kultivator in dognojevalec za peso in koruzo je tudi nov stroj, ki pa je že v redni proizvodnji. V prvem polletju so naredili že 600 dvo-rednih in 300 štirirednih kultivatorjev, v drugem polletju pa bodo še 300 dvorednih in 100 štirirednih.
Panonija ima tudi novo avtomobilsko prikolico z nadgradnjo, ki je uporabna tudi kot terensko vozilo.
Seveda v Radgoni ne bodo razstavili le zgoraj opisanih novosti, pač pa kompleten program škropilne, sadilne in transportne tehnike in strojev za predelavo sadja in pripravo živinske krme.
L. .1.
2 ozd .viiiiomont (prej tozd Zastopstva) je letos na RadgoflSl
iv vai
sejmu prvič razstavljal skupaj z Emona-inženiringom izmolžišče. Izmolžišče sestavljajo vakuumski agregat, zbiralec mleka (rel|St ^
molzne enote, mlekovodne cevi in pripadajoča armatura.	« Sf
Osnovna energija za molžo je vakuum, ki ga proizvaja vakuumJ (
u “ J
črpalka in mora biti konstanten — 51 KPa. To je mogoče dosečisjJ
močjo vakuumskega regulatorja. S priklopom molzne enote nase-
i! St;
krave se začne molža. S pomočjo hidropulzator ja in vakuumskega | dikatorja se lahko doseže pravilno izmenično molžo, kar omogoči
ziološki način molže. Mleko odteče s pomočjo" vakuuma v kolekKK od tu dalje po mlekovodnih ceveh skozi indikator v zbiralec mleka. ^ sc v zbiralcu mleka nateče določena količina mleka, se s pomočjo vojskih elektrod (24 V) in pripadajoče avtomatike vključuje mle ^ črpalka, ki prečrpa mleko iz zbiralca preko filtra v hladilni baze j ^ Na sejmu so se obiskovalci tako z družbenega kot z zasebnegas ^
torja zelo zanimali za razstavljeni sistem molže.
Kljub dolgemu dobavnemu roku ( januar, februar
1984) je tozd* je
se jmu prodal 24 izmolzišč.	,,
Ker tozdu priman jku je proizvodnih prostorov, je le del proizvo<T ^
sistema za molžo organiziral v svojih prostorih, en del pa pri l— • v rantih. (Foto: M. P.)
Murskosoboški Blisk jena radgonskem sejmu razstavljal na razstavnem prostoru Panonije. Bliskovi razstavljeni izdelki so bili trije tipi drobilcev za siliranje koruznega zrnja in storžev različnih kapacitet in to tip B 200 z zmogljivostjo 2 toni na uro, B 350 z zmogljivostjo 20 ton na uro, polžni transporterji za doziranje navedenih drobilcev, mešalci gnojevke, črpalke za dezinfekcijo hlevov ter goveji in svinjski napajalniki.
Predstavitev
Dvigalovih
nakladalnikov
Tozd Dvigalo je na radgonskem sejmu v okviru Agrotehnike - Gruda razstavljal hidravlična nakladalnika DN 6 z nosilnostjo 600 kilogramov in DN 14 z nosilnostjo 1400 kilogramov.
Hidravlični nakladalnik DN 6 je najmanjši nakadalnik v družini. Vleče ga lahko že tratkor z močjo 9 KW. Lahko ga poganja tudi elektromotor z močjo 4 KW. Hidravlični nakladalnik-DN 14 pa je zelo robusten.
Hidravlični nakladalnik je namenjen raznim opravilom v kmetijstvu in drugih panogah za nakladanje in razkladanje mate-rialov, kopanje mehkih in trdih tal, dviganje in spuščanje ,bre-men itd. Pogon hidravličnega nakladalnika je možen na dva načina in sicer traktorja prek kardanske gredi, kombinirano prek tratkorja ali elektromotorja priključenega na električno omrežje.
Dodatna oprema stroja vsebuje dvodelno zajemalko, košaro za peso, vile za gnoj, kopal-nik, klešče za les, kavelj za dviganje bremen, zaščitno kabino, bočno hidravlično opornico, centralno hidravlično opornico, elektromotorni pogon stroja.
Do konca letošnjega leta bo tozd Dvigalo izdelal še dva nakladalca in sicer tip DN 17 z nosilnostjo 1700 kilogramov in DN 9 z nosilnostjo 900 kilogramov.
Tozd Skip je na radgonskem sejmu razstavljal v okviru Agrotehnike -Gruda in sicer traktorski priključek TP-800, ki je nov proizvod tega tozda. Traktorski priključek TP-800 je tipični poljedeljski stroj, ki se kot priključna vlečna naprava priključi na vsak traktor moči 30 KW in tako služi kot priključno orodje predvsem za spravilo poljščin. Stroj ima mehanične stabilizatorje. Vgrajena je hidravlična črpalka z multiplikatorjem, ki se preko kardana priklopi na traktor. Prednost tega stroja v primerjavi s sedanjimi modeli je v tem, da deluje tako kot vsa priklopna orodja. Stroj se lahko uporabi tudi za nakladanje ko-, sovnega materiala, za kopanje jaškov itd.
Priključna orodja tega stroja so dvodelna zajemalka, košara za peso, vile za gnoj, rovokopač, klešče za les, kavelj za dviganje bremen, elektromotorni pogon stroja. Nosilnost stroja TP-800 je 800 kilogramov in skupna teža 2200 kilogramov.
Tozd Skip je sodeloval tudi na sejmu v Celovcu, ki je bil od 12. do 17. avgusta. Na njem je v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenijalesa razstavljal viličarja nakladalca oziroma večnamenskega viličarja, za katerega so se obiskovalci sejma zelo zanimali. Z njimi se je Skip že pogovarjal o prodaji tega viličarja za avstrijsko lesno predelovalno industrijo. Opravljeni so bili prvi razgovori s kupci, od katerih tozd pričakuje tudi uspeh.
Ipko — program za farme
Tozd IPKO Podpeč je na radgonskem sejmu razstavljal samostojno drobilca vej, kontejnerje PS 1, PK 1, PKA 1750, PSK 2,5 ter posodo za medikamente, skupaj z Emona-inženiring pa bokse za prasilišče, bokse za čakališče, bokse za merjasce, dvoetažne bokse za vzrejo in pitanje ter krmilno tehniko.
kij*1
individualno prehrano skupinskemu vhlevljenju s viol boksu. S tem so združene v
prednosti individualnega in
Drobilec vej je namenjen za drobljenje odpadkov organskega izvora (obrezki dreves in žive meje, odcvetelo cvetje, odpadki sadja in zelenjave, časopisni papir, kartoni, manjši leseni zabojčki, slama itd.).
Drobilec vej ima stransko vodilo, ki je povezano s sistemom rezil in omogoča drobljenje vej do premera 40 milimetrov.
Normalna izvedba drobilca ima za pogon prigrajen elektromotor, možno pa mu je prigraditi bencinski motor.
Drobilec vej ima večstopenjski stavek rezil.
Pogon drobilca je izveden s klinastim jermenom.
Ležaji na drobilcu vej so zaprte izvedbe in polnjeni z mastjo za celo življenjsko dobo.
Kontejner PKG 1750 za razsuti tovor je idealno sredstvo za razvoz umetnega gnojila, krme in ostalih sipkih materialov. Izdelan je iz kombinacije armiranega poliestra in jekla.
Paletni silos (PS 1) za razsuti tovor je embalaža za shranjevanje in transport umetnih gnojilj žitaric, granulata, in drugih sipkih materialov, ki niso lepljivi ali vlažni. Paletni silos je sestavljen iz palete in silosa. Paleta, ki je kovinska, je ogrodje silosa. Silos je izdelan iz poliestra, ojačanega s steklenimi vlakni in ima v primerjavi s kovinskimi več bistvenih prednosti.
Paletni silos se izdeluje v dveh velikostih - večji, ki ima prostornino 1000 litrov in manjši s prostornino 600 litrov.
Paletni silos ima zelo veliko življenjsko dobo.
Mešalna posoda - cisterna za medikamente je namenjena za mešanje in doziranje zdravil pri zdravljenju pujskov do treh mesecev starosti. Glavna prednost te mešalne posode je v tem, da jo je možno priključiti direktno na obstpječe vodovodno omrežje s hitrospojno sponko. Tako dobijo pujski potrebno količino zdravil. z vodo iz omrežja preko obstoječih nastavkov — cucljev.
V kolikor je ena mešalna posoda premajhna za enodnevno količino, je lahko v pomoč dodatna posoda — cisterna, ki nima mešalne črpalke in se jo veže v tandem. Obe cisterni sta prevozni in ju je mogoče premeščati.
S pomočjo ventilov se lahko poljubno vključuje mešanje zdravil ali pa napajanje omrežja.
Prasilišče je namenjeno za vkleščenje svinj za prvih 4 do 5
pinskega vhlevljenja in ma malno izkoriščen prostor.

dni, ko je največja nevarnost za pujske.
Prasilišče omogoča boljši pregled nad živalmi, lažji, hiter in neposreden dostop k živalim, lažje vzdrževanje higiene, avtomatizirano prehrano, ločeno napajanje za plemenske svinje in pujske. Prasilišče tudi omogoča uporabo stelje, saj je pod mrežast.
Čakališče je namenjeno živalim, ki gredo vanj po osemenitev. Individualna stojišča omogočajo
Montažni boks za merjasc rešetkastim podom omog^; vzdrževanje higiene in upor3
4\
avtomatiziranega, restriktivn1 načina krmljenja.	. A
Enotni dvoetažni boksi vzrejo predpitanje in pitanj^, locirani v liniji ostalih bok . vzdolž celotnega objekta. ... menzije tega boksa omog°c -J uporabo v vzreji, predpitanj11^ pitanju s tem, da se z zdruzf -e njem posameznih enot P°vefejO površina boksa glede na
MARIJA PR1^
prašičev
IPKO V razstavni prostor v Radgoni.
Predstavitev novega partnerja
Sejma Vino 1983 se je letos udeležil tudi IMP. Sodelovali*.
sejma vino ivbj se je letos uaeiezii iuui rivir. oouciv--- . • tozd Marketing z Zastopanima firmama GEA Ahlborn in P*ej^nez
tozda Tehnomont in Alchrom, posebej pa tudi tozd Ipko.
Hartman iz tozda Marketing meni, da je bila naša predstavitev $
ljubljanskem vinskem sejmu preskromna, saj še zdaleč nismo p kazali vsega, kar lahko ponudimo na področju predelave vina sadnih sokov,	, ,a.
Posebej pa lahko omenimo, da smo na tem sejmu prvič PreC vili svojega novega partnerja italijansko firmo Pieralisi iz Je ^ blizu Ankone. Ta firma.proizvaja naprave za čiščenje tekočin decenterje. ki delujejo na principu centrifugiranja, in separato kjer čisti jo tekočine glede na različno specifično težo posanie7-sestavin.	,e-
Pieralisi je na vinskem sejmu prikazal po en tip decanterjai . paratorja za uporabo v vinarstvu, sicer pa je program te to dosti širši. Posebno znane in uveljavljene so njihove napray ^ čiščen je olivnega olja, sicer pa proizvajajo še celo vrsto raz}1 .fl„ specialnih izvedb — od opreme za dehidracijo komunalnih 1 ^ dustrijskih odplak, do naprav za celulozno in naftno industrij -e razne veje prehrambene industrije — od mesne do proizv° sadnih sokov.	.	., rje
Poleg naprav za čiščen je tekočin izdeluje Pieralisi tudi vin j vseh velikosti. Manjši tip viličarja so razstavili tudi v Ljub J ^ Predstavniki našega sozda, ki so obiskali to tovarno, s° neugodno ocenili njihovo tehnologijo in kvaliteto izdelkov in u§ vili lepe možnosti za sodelovanje pri ponujanju kompletne op za tehnološke linije v prehrambeni industriji v povezavi IM"; j ralisi in Ahlborn.
j

1)1 XAKO REŠUJEMO STANOVANJSKE PROBLEME • KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKE PROBLEME • KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKE PROB
IKO: Precej pomanjkljivih vlog
I V tozdih ITAK, obeh Tratah v delovni skupnosti delovne r8anizacije IKO je v razpravi ^avilnik o reševanju stanovanjih ^vprašanj, ki bo predvidoma /rejet septembra na referentu. Tako so letos reševali sta-# nvV?nis*<a vPrašanja vsi tozdi v »viru delovne organizacije IKO E y!?jemo tozda IPKO) po doslej ■ el)avnem pravilniku o reševa-stanovanjskih vprašanj, ki sc u v Us*(*ajen z zakonom o stanovskem gospodarstvu.
goje in predlagala, da se v jeseni razpis ponovi. V novem razpisnem roku bodo lahko tisti prosilci, ki v prvem niso izpolnjevali pogojev, pridobili potrebno dokumentacijo, delavci, ki so zamudili rok za prijave na prejšnjem natečaju in novi prosilci, bodo imeli možnost, da se sedaj prijavijo.
Delovna skupnost IKO je imela letos na razpolago za stanovanjske potrebe 3,905.000 dinarjev. Od tega so 9O5.0OO-di-
.	*•	. M.	Ull UU JC V . V/U tv
r tozdu ITA.K so imeli letos na nar jev vezali v Ljubljanski rJP°lag° za stanovanjske po- banki. Ta sredstva, oplemeni-
'$rrebe 3,500.000 dinarjev. Ta ^dstva so kot stanovanjske edite razdelili prosilcem za £\ ar>ovanjska posojila za nakup f', Jnovanj, dograditev hiš ki za 2 Stadjo stanovanj. k pos • nateca.i za stanovanjska
« cev°ji*a se ie Pr'jav0° * 1 delav-$ $ne Pogoje in so tudi vsi dobili
so vsi izpolnjevali razpi-
ej Zt) n°vanjska posojila. Največji in dograditev stanovanjskih hiš.
doK?*1’ k* -*e Posojd°jemalec Pri reševanju stanovanjskih ,, d’ je znašal 600.000 dinar-	vprašanj pa tudi v delovni skup-
° jev’ liaimanJŠ' Pa 100.000 dinar-
tena z bančnimi krediti, bodo porabili za nakup stanovanj v Ra-povi jami za svoje delavce. Za stanovanjske kredite so razdelili prosilcem 3,000.000 dinarjev. Na natečaj za kredite se je prijavilo 11 delavcev, od katerih jih je izpolnjevalo pogoje 10. Ti so dobili stanovanjska posojila za nakup stanovanj, za adaptacijo
^ v komisi ja za delovna razmerja, ,. v tozdu ITAK rešuje stano-
■ anjska vprašanja, se je pri svo-I ? delu srečevala z nekaterimi ^zavami, ki so bile v tem, da so tnekateri prosilci prijavili na 'ečaj s pomanjkljivo doku-^tacijo.
1] tem tozdu bodo tudi v pri-^dnje na enak način — to je z še^arljem posojil delavcem — re-s ab stanovanjska vprašanja, Ijiil So delavci s tem načinom reti nVanja stanovanjskih vprašanj v- ^?°lj zadovoljni.
let °Zd Trata — črpalke je imel $ °s na razpolago za reševanje a°Vanjskih vprašanj svojih
nosti delovne organizacije IKO ni manjkalo težav. Te so namreč pri dajanju kreditov za adaptaci-, je. Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj predvideva za adaptaci jo samo 50.000 dinar jev posojila. Ker pa je ta znesek glede na naraščajoče cene gradbenega materiala prenizek, se je komisija za delovna razmerja odločila, da to vsoto kredita poveča na 100.000 dinarjev-. Nov pravilnik, ki je v razpravi, pa predvideva za te - namene celo 400.000 dinarjev. Problemi so tudi v tem, ker nekateri prosilci nimajo urejenega premoženjskega statusa in pa v tem, da nekateri delavci še vedno premalo varčujejo za reševanje svojih
ganizaciji Panonija so sprejeli pravilnik o dodeljevanju stanovanjskih posojil septembra 1979 na seji delavskega sveta po predhodni obravnavi na zborih delavcev in je še vedno veljaven. Zadeve s področja dodeljevanja stanovanjskih posojil so v fazi reševanja.
Letos je imela Panonija na razpolago' za reševanje stanovanjskih vprašanj 7.105.000 dinarjev. Razpoložljiva sredstva so razdelili v razmerju 50:50 upoštevajoč družbeno usmeritev finančnih sredstev stanovanjskega gospodarstva v občini in v regiji v letošnjem letu. Tako so namenili za nakup družbenonajemniških stanovanj v letu 1984 3.500.000 dinarjev ter 3.340.000 dinarjev za individualno stanovanjsko gradnjo in prenovo zasebnih stanovanj.
Po sklepu komisije za delovna razmerja je bilo maja letos razpisano stanovanjsko posojilo za individualno stanovanjsko gradnjo in novogradnjo v višini 2.500.000 dinarjev in posojilo za prenovo zasebnih stanovanjskih hiš v višini 860.000 dinarjev. V tridesetdnevnem razpisnem roku se je prijavilo na razpis 15 delavcev za posojilo za novogradnjo in 7 delavcev za posojilo za prenovo stanovanjskih hiš. Na sestanku komisije za delovna ra-
;e 13 aVcev 2,643.500 dinarjev. Od stanovanjskih vprašanj.
j Pr°silcev, kolikor se jih je pri- ”	'	.
$ q na razpis za stanovanjska p?°jila, le eden delavec ni iz-A 'njeval razpisnih pogojev, to
s, P°8°ja v zvezi z oddaljenostjo tCr "ega bivališča od tozda, v kast err' združuje delo. Delavec pr n,uje na-mreč 100 kilometrov cde 0(1 tozc*a- Med 13 prosilci je nia n,Pros'l?3 dodelitev stanova |,tj1 »' mu ga tozd ne more dode
s,»n' ’
klavec sam pa ne varčuje za m-anje.
ga^a)Večji znesek kredita, ki so 5()n ^°delili prosilcu, je bil dinarjev, najmanjši pa
laVc°Vanj. Sredstva, ki so jih deske l.1*1 razdelili kot stanovanj-kredite, so le-ti porabili za P stanovanj, gradnjo in pPtacijo hiš.
diter°s'*cerr>, ki so prosili za kre-kje(iZa adaptacije so dali toliko a j.',1’.da so v celoti rešili svoje < acije. V bodoče namera-d s.lanovan jska vprašanja svo-slej e avcev reševati tako kot do-
kottf* ^ Prosilcev so letos do-b]etna° rešili stanovanjske pro-Pai.e Sedmim delavcem, ostali ttebn °. najbrž v prihodnje po-Te7a*' kredite.
vani ava Pr' reševanju stano-v te vprašanj v tem tozdu je skih « °a n' na razpolago sam-Zervir anovanj- Lani je tozd re-sobe a v Samskem domu v Šiški radi ab Postelj, vendar se je za-
nakunrevisokih cen odIočil za enonn ene dvoposteljne 'n ene
To^j-ie sobe-
)et0s fa Trata Avtomatika je knja eseval stanovanjska vpra-b,246 8 sv°jih delavcev s ska : " /0 dinarji. Od tega zne-dvej, Ze lani porabil za rešitev 5S0 nn anovanjskih problemov Na f dinarjev.
soji]a azP's za stanovanjska podkev e letos prijavilo 12pro-$edeni • katerih jih je samo H08»ie1vOln|eval0 vse razpisne dodeij,: vsem sedmim so potem *aPr0{ stanovanjske kredite v skupaiuai viSini, ki so znašali 5r°sil<L •26 000 dinarjev. Pet H- Je oddalo pomankljivo
!fc Mjavii3”^0' Nekaj pa se jih Saetn JrQ^aj na razpis po razpi-
ki rešmp °a Za delovna razmerja, toZdii stanovanjska vprašanja ešiPročSe je °dločila, da takoj ° izPolnnje sedmih prosilcev, ki P01nJevali vse razpisne po-
zmerja je bilo dogovorjeno, naj bi maksimalni znesek posojila, ki bi ga dodelili delavcu za novogradnjo, znašal 200.000 dinarjev, za prenovo stanovanjskih hiš pa 80.000 dinarjev s tem, da se sme neporabljena sredstva za prenovo stanovanjskih hiš prenesti na posojilo za namen novogradnje.
Posebna tričlanska operativna komisija je obiskala vse prosilce na gradbiščih ter ugotovila pogoje za dodelitev stanovanjskega posojila in pogoje za prenovo stanovanjskih hiš. Pogoj za dodelitev stanovanjskega posojila je do tretje faze zgrajena hiša — to je hiša »pod streho«. Pod prenovo stanovanj je mišljeno izboljšanje stanovanjskega standarda stanovalcev (sanitarije, okna, centralna kurjava, vgraditev podob in podobno).
Posojila so v Panoniji podelili avgusta, ker delovna organizacija oplemeniti svoj denar pri Ljubljanski banki, pa v omenjenem mesecu poteče rok vezave sredstev.
Iz lanskih sredstev so letos dodelili 3 dvosobna stanovanja. Pri dodeljevanju družbeno najemniških stanovanj dosledno upoštevajo določbe pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil.
MARIJA PRIMC
Vendar so kljub nekaterim problemom v delovni skupnosti delovne organizacije IKO letos dokončno rešili stanovanjska vprašanja petim delavcem, ostale pa bodo rešili še v prihodnjih letih. Največji znesek stano-vanjsk- ga denarja so dali organizaciji združenega dela, kjer je zaposlen zakonec delavca iz delovne skupnosti IKO — ta je znašal 555.000 dinarjev, najmanjši pa je bil kredit v višini 100.000 dinarjev za adaptacijo.
Komisija za delovna razmerja si je za prihodnje postavila nalo£, da bo preverjala namen trošenja stanovanjskih posojil.
V	tozdu Alchrom Ruše so sprejeli pravilnik, ki je usklajen z republiško zakonodajo, konec leta 1981 na zboru delavcev.
Stanovanjska vprašanja svojih delavcev rešujejo s sredstvi iz sklada skupne porabe z nakupom stanovanj v okviru stanovanjske gradnje v Rušah, za kar obstaja samoupravni sporazum med graditelji, in vsemi potencialnimi uporabniki na območju Ruš. Podpisnik tega sporazuma je tudi samoupravna stanovanjska skupnost za gradnjo, ki finančno spremlja realizacijo programa gradnje v letih 1981-1985. Letos je bilo kupljeno in dodeljeno enemu Alc-hromovemu delavcu eno dvosobno stanovanje, ki bo vseljivo konec letošnjega leta, v vrednosti 267.000 dinarjev, za enega delavca pa so sofinancirali stanovanje v višini 500.000 dinarjev organizaciji združenega dela, kjer je zaposlen delavčev zakonec.
/ Za kredite individualne gradnje in adaptacije je bilo razdeljeno 1.200.000 dinarjev.
Za dodelitev stanovanj je bilo 5 prošenj. Z nakupom enega stanovanja so v tozdu rešili problem dveh prosilcev, ostale pa bodo reševali v naslednjih letih.
Za novogradnje so razdelili kredite devetim prosilcem — toliko jih je namreč za kredite prosilo. Za adaptacijo so dali kredite vsem šestim prosilcem, kolikor jih je prosilo zanje.
V	Alchrumu je čedalje več zanimanja za stanovanjska posojila za novogradnje in adaptacije, kar je razumljivo, saj sta blokovna gradnja in nakup stanovanj izredno draga.
V	murskosoboški delovni or-
Inženiring: 20,000.000 za stanovanja
V tozdu Inženiring so sprejeli pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj lani na referendumu. Pravilnik-je po kriterijih in postopkih v bistvu podoben prejšnjemu, vnešene so vanj le nove določbe predpisov in družbenih dogovorov, ki urejajo stanovanjska vprašanja.
Stanovanjska vprašanja v tozdu Inženiring pa imajo specifično vsebino. Vrsto let so bila nerešena stanovanjska vprašanja delavcev v predstavništvih združujejo sredstva na ravni sozda ali naj ta vprašanja rešuje samo Inženiring. Zato so nekateri delavci iz predstavništev vrsto let vlagali prošnje za dodelitev stanovanjskih kreditov, ki pa so iz omenjenih razlogov ostale nerešene. To je bil tudi eden od glavnih motivov, ki je v Inženiringu pripeljal do tega, da so, ko je doseženi dohodek dopuščal, obilneje planirali finančna sredstva za reševanje stanovanjskih potreb. To je bilo lani prvič ter so tako nadaljevali tudi letos.
Lani so za reševanje stanovanjskih vprašanj namenili po zaključnem računu 10 milijonov dinarjev ter od 37 vloženih prošenj rešili za novogradnje 17 prošenj, za nakup stanovanja 5 prošenj, ter za adaptacijo 7 prošenj.
Letos so iz dohodka namenili 20 milijonov dinarjev po zaključnem računu, ostalo pa se je nabralo iz anuitet in sredstev iz bruto osebnih dohodkov. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj je zbrala 55 prošenj, od katerih jih je bilo 24 za individualno oziroma organizirano novogradnjo, 12 za nakup stanovanj, 19 za adaptacijo.
Komisija je pozitivno rešila 21 •prošenj za individualno gradnjo, 3 je zavrnila zaradi neustrezne dokumentacije. Za nakup stanovanja je pozitivno rešila 5 prošenj, za eno delavko pa je rezervirala sredstva za nakup stanovanja, ki bo last IMF. Za adaptacijo je komisija ugodno rešila 7 prošenj, ostale pa so bile zaradi pomanjkljive dokumentacije in določb pravilnika negativno rešene.
Na področu reševanja stanovanjskih vprašanj je bil letos najbolj pereč problem visok skok cen stanovanj, ki so vplivale na višino zaprošenih in tudi dodeljenih kreditov.
Po pravilniku je mogoče delavcu dodeliti kredit največ v višini vrednosti dvosobnega stanovanja s površino 57 kvadratnih metrov, kakršen je družbeno dogovorjen standard. Pri tem se upošteva povprečna cena kva-
je bila izdelana prednostna lista. Prva izdelana lestvica je bila potem še preverjena z ogledi pri vsakem prosilcu doma in na objektu, za katerega je delavec prosil za kredit. Na osnovi take vsestranske presoje je komisija izdelala končni predlog razdelitve sredstev.
Pri svojem delu pa se je komisija srečevala z nekaterimi problemi, kot so visoke cene kvadratnega metra stanovanja, majhna možnost nakupa majhnih stanovanj, ponesrečen razpis za soinvestitorje gradnje stanovanj v Rapovi jami, kjer je tozd Inženiring rezerviral za svoje delavce 6 stanovanj. Realizacija te izgradnje se odmika, sredstva za to namenjena pa izgubljajo vrednost.
Po starostni strukturi delavcev je Inženiring zelo mlad tozd, saj je povprečna starost delavcev okoli 30 let. Zato je veliko mla-
dih družin, ki na različne načine rešujejo svoje stanovanjske probleme. Ker je fluktuadja delavcev v tem tozdu zelo majhna, je razumljivo, da veliko delavcev pričakuje pomoč tozda pri reševanju svojih stanovanjskih problemov.
Zaradi planiranja stanovanjskih sredstev je komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj v Inženiringu doslej že dvakrat opravila anketo o stanovanjskih razmerah delavcev. Zaradi spremenjene strukture zaposlenih (precej delavcev je odšlo v tozd Marketing) bo komisija tudi v prihodnje z anketo ugotavljala stanovanjske potrebe delavcev.
V tozdu mertijo, da bo glede na zaostreno in težka stanovanjsko politiko nasploh v bodoče potrebno ob pomoči strokovnih služb IMP poiskati najbolj primeren način vlaganja sredstev za stanovanjske potrebe.
dratnega metra, ki jo določa Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljana.
Pri reševanju konkretnih zahtev pa se upošteva kreditna sposobnost delavca, njegova finančna konstrukcija, socialne razmere, premoženjsko stanje 'itd.
Najbolj so se v tozdu ukvarjali s problemom razdelitve finančnih sredstev na tozd Inženiring in Marketing upoštevaje statusno spremembo iz januarja.1983. To vprašanje so rešili tako, da je stanovanjska komisija tozda Inženiring obravnavala prošnje vseh delavcev, ki so lani združevali delo v tozdu Inženiring in po določbah pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj tudi tistim, ki so izpolnjevali pogoje, razdelila kredite. Neporabljena ■ sredstva so razdelili med oba tozda, upoštevaje število zaposlenih po sporazumu o razdelitvi sredstev, stanovanjskih pravic in obveznosti (delitvena bilanca), ki sta ga sklenila tozda Inženiring in Marketing.
Ker je bilo zbranih 55 prošenj, je imela komisija precej dela z zbiranjem potrebne dokumentacije. dokazil o izpolnjevanju pogojev, ki izhajajo iz pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj.
Komisija je najprej izločila iz obravnave vse tiste prošnje, ki niso bile podprte z ustreznimi dokazili. Vse ostale prosilce pa je razvrstila v 3 kategorije in sicer na prosilce kreditov za individualno gradnjo, za nakup stanovanj, za adaptacijo stanovanj. Na podlagi ocene o izpolnjevanju pogojev pri posameznih prosilcih
Projektivni
biro:
14 rešenih
V Projektivnem biroju so , marca letos na referendumu sprejeli nov pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj.
Za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev je imel tozd letos na razpolago blizu 7 milijonov dinarjev in z njimi rešil stanovanjska vprašanja 14 delavcem s tem, da je sofinanciral nakup dveh stanovanj za svoje delavce, trem delavcem dodelil stanovanjska posojila za nakup stanovanj v skupni višini 1.400.000 dinarjev, devetim delavcem pa kredite za gradnjo oziroma adaptacijo hiše v skupni višini 2,150.000 din.
V spomin
Miroslavu Macarola
V začetku septembra nas je pretresla žalostna vest, da je po kratki in težki bolezni umrl Miroslav Macarol, nekdanji vodja IMP-jevega zagrebškega predstavništva. Z njim smo izgubili človeka, ki je za IMP ogromno naredil, vsem, s katerim je imel neposredne stike, pa je bil tudi dober prijatelj.
Miroslav Macarol se je rodil 10. novembra 1907 v Trstu. Končal je trgovsko akademijo. IMP-je\'ri smo ga spoznali, ko je bil še sekretar Združenja montažnih podjetij Jugoslavije. Že takrat nam je, kot tudi vsem drugim podjetjem, ki jih je zastopal v združenju, vedno pomagal reševati najrazličnejše probleme, ki smo jih imeli.
Vsi, ki so imeli stike z n jim, se spominjajo, kako močan vtis je naredil nanje s svojo uglajenostjo in prijaznostjo, znanjem in sposobnostjo, predvsem pa s toplim človeškim odnosom in pripravljenostjo pomagati.
Za IMP je bila pomembna pridobitev, da je prišel v zagrebško predstavništvo. Prišel je namreč v času, ko je naša organizacija šele začela graditi svojo predstavniško mrežo in potrebovali smo ravno takšne ljudi — neumorne delaVce z velikim znanjem in bogatimi izkušnjami. Miroslav Macarol je ogromno naredil za uspešnejšo prodajo naših izdelkov — predvsem Teno-vih in Tratinih. Postavil pa je tudi čvrste organizacijske temelje našega zagrebškega predstavništva in tudi trdne temelje številnih poslovnih zvez, ki jih vzdržujemo še danes.
Človek in sodelavec, kakršen je bil, po upokojitvi leta 1973 seveda ni prekinil odnosov z nami. Še naprej je spremljal razvoj IMP-ja in delo v predstavništvu, redno nas je obiskoval in mi smo koristno uporabljali njegove nasvete in priporočila.
Ta prikaz njegovega življenja bi bil pomanjkljiv, če ne bi omenili še ene njegove ljubezni — navdušenja za šport, saj je delal tudi v organih plavalne zveze Jugoslavije.
Miroslav Macarol je s svojim prizadevnim delom in bogatimi izkušnjami pomembno in trajno prispeval k razvoju IMP-ja in njegovi uveljavitvi v jugoslovanskem prostoru. Vsem, ki smo ga poznali, ostajata njegov lik in plemenita osebnost v trajnem spominu. Ob slovesu se mu zahvaljujemo za njegov prispevek, družini in sorodnikom pa izražamo svoje sožalje.
Sodelavci iz IMP-ja
V spomin Ivanu Rojsu
Kruta usoda te je iztrgala iz naših vrst, čeprav si imel v svojem življenju še mnogo načrtov.
V IMP si prišel leta 1977, da bi s svojimi bogatimi izkušnjami, ki si jih pridobil s svojim prejšnjim delom predvsem v Metalni, pomagal mlademu kolektivu v Slovenskih Konjicah, da bi čim hitreje prebrodil otroške bolezni organiziranja zahtevne proizvodnje.
Od reorganizacije IMP in ustanovitve DO EMOND v letu 1978 si kot vodja prodajnega oddelka in pozneje pomočnik direktorja prodaje jakega toka organizacijsko pripadal Delovni skupnosti DO EMOND, vendar si ves čas svojega dela v naši delovni organizaciji posvetil TOZD ISO v Slovenskih Konjicah.
Skupaj s svojimi sodelavci si bistveno pripomogel k temu, da je ta TOZD od skromnih začetkov doživel^ najhitrejši razvoj v teh letih v naši delovni organizaciji in sedanje uspešno poslovanje TOZD ISO je v veliki meri tudi tvoja zasluga. Čeprav si se vsak dan vozil na delo iz Maribora v Slovenske jconjice in tudi mnogokrat službeno potoval, si ves čas vztrajno m dosledno izpolnjeval vse delovne naloge, ki so ti bile naložene in ni ti bilo žal niti časa niti truda, da je bilo delo opravljeno. Kot dober delavec sf bil tudi zgled svbjim sodelavcem, s svojimi bogatimi izkušnjami si jim pomagal, da ste uspešno opravljali svoje delo.
Zaradi svojih človeških in poslovnih vrlin si bil cenjen tudi med poslovnimi partnerji, s katerimi si vedno znal navezati pristne odnose. Tudi zato si bil uspešen pri svojem delu, saj delavec v prodaji dejansko zastopa svojo delovno organizacijo navzven ih lahko v veliki meri vpliva na mnenje poslovnih partnerjev o nas.
Tako si bil pravi ambasador dobre volje in preko tebe so nam poslovni partner ji zaupali vedno zahtevnejša dela. Tako je tudi tvoje delo vtkano v številnih objektih v Jugoslaviji in inozemstvu.
Pogrešali te bomo, saj si s svojim delom pustil sledove v vseh nas.
Zato se ti v imenu sodelavcev in celega delovnega kolektiva IMP DO EMOND zahvaljujemo za tvoj velik prispevek k razvoju TOZD ISO, DO EMOND in SOZD IMP.
Sodelavci iz DO EMOND
»Grizli« smo »in grizli« preko Rži do doma na Kredarici.
Naš trud je bil na vrhu bogato poplačan.
Po ledu in snegu na vrh
Triglava
Tudi letos je Planinsko društvo IMP organiziralo tradicionalni vzpon na Triglav, ki se ga je udeležilo 81 planincev iz vseh ljubljanskih tozdov in iz tozda Elektrokovinar iz Ptuja. Večina udeležencev se je us Triglav povzpela prvič, nekateri pa so bili na Triglavu že večkrat.
Na očaka smo se povzpeli iz dveh smeri: z Rudnega polja in iz Vrat. Skupina planincev, ki je krenila iz Vrat, je svoj naskok na vrh pričela po poti čez Prag in se ustalila v Staničevi koči, kjer nas je čakala izdatna 'enolončnica in pristen planinski čaj. Dež in sneg nista pokvarila prijetnega večera v koči, kjer smo se počutili kot ena družina, ki živi in diha s planinami.
Naslednje jutro smo se preko Rži napotili do Koče na Kredarici. Temrsi oblaki in sneg, ki je zapade! prejšnjo noč, nam niso vzeli upanja. Triglavski dom na Kredarici nas je pričakal v novi, lepši in udobnejši podobi. Zaključna dela v domu tečejo h koncu, tako da bo prenovljen dom lahko sprejel več kot dvesto planincev. Uradna otvoritev prenovljenega doma bo 17. septembra v počastitev 0()-letnice .Slovenskega planinskega društva.
Poslovili smo se bd Kredarice in nadaljevali vzpon preko Malega Triglava na »pravi« Triglav. Na vrhu smo se srečali s pianinu, ki so se nanj povzpeli z doma na Planiki. Vrh Triglava je kljub težkim vremenskim razmeram (led, sneg, nizka temperatura), zavzelo 50 planincev, v veliki večini začetnikov- Sledilo je tradi-
cionalno fotografiranje v družbi Aljaževega stolpa in nreiskus krstilnega pripomočka (vrvi).
Z vrha Triglava smo sestopili po poti na Dolič, v istoimenski koči smo se okrepčali in nadaljevali turo preko Hribarje v dolino Triglavskih jezer, ki so sestavni del Triglavskega narodnega parka. Pri tretjem Triglavskem jezeru - Zelenem jezeru - nas je presenetil dež, ki nas je »močil« vse do Koče pri Triglavskih jezerih. V koči smo se osušili in okrepčali ter dočakali jutro. K prijetnemu vzdušju v koči je veliko prispeval naš harmonikar Ivan skupaj s ptujskimi planinci, ki so dajali ton večeru. Razigrani planinci so se solidarno umaknili iz dnevnega prostora rsa prosto, ker je na počitek čakalo okoli šestdeset planincev.
V' nedeljo - zadnji dan planinske ture — smo se vračali v dolino po poti do Koče pri jezeru. Tu smo udarniško poprijeli za delo in pomagali pri izkopu zemlje za vodni zbiralnik. Izkopali smo več kot deset kubičnih metrov zemlje. Med najbolj zavzetimi je bil Franci (bradati planinec iz delovne enote v Alžiru), ki je odvozil kar triinpedeset samokolnic. Predsednik Viatorjevega gradbenega odbora nas je zaradi dobro opravljenega dela nagra-
dil s požirkom krepkega in enolončnico.
Pot nas je nato vodila do Koče na Vogarju, kjer je bil na vrsti planinski krst za novopečene osvajalce Triglava. Pohvaliti velja duhovitost in izvirnost »fa-rovških veljakov« — župnika, levega in desnega ministranta ter policaja za uspešen obred. Kazni (krst po zadnji plati) so bile različne, odvisne od znanja krščen-ca, ki je odgovarjal na vprašanja z nešteto možnimi odgovori, od milosti sodnikov in od zamaha našega krstitelja - Oče. Krstni botri so izbrali planinsko ime za krščenca,-izkazati pa so se morali tudi s takso — litrom črnega. Krščenci so prejeli krstni list kot dokazno gradivo, ki naj ga v planinah vedno nosijo s seboj.
Obogateni z novimi spoznanji, polni prijetnih vtisov, smo se zvečer vračali v Ljubljano. V triglavskem pogorju smo videli veliko čudovitih planinskih pejsa-' žev in vrhov, ki so klicali po osvajanju. Mnogi, ki so bili prvič ha Triglavu, so si zaželeli zopet v gore; potrdili, pa so tudi. da so sposobni osvojiti našega očaka in tudi druge vrhove.
Planinski krst je bil na moč slovesen.
Za slab odgovor
udarcev
Kakor vsako leto smo se tudi letos zbrali pred IMP stavbo za pohoti na Triglav. Dobili smo se stari planinci — prijatelji in v smehu poklepetali.
Pohvaliti velja vse planince, ppsebej tiste, ki so bili prvič na Triglavu. Posebno Zahvalo zaslužijo voditi ki in tov. Klobučar-Oča za organizacijo planinske ture.
VIDA BABNIK
Kakor vedno sta bili dve poti: z Vrat in s Pokljuke. Opisal bom pot s Pokljuke. Ko smo prepotovali Gorenjsko, smo se pn Bledu odcepili za Gorje. Tam smo v samopostrežni trgovini nakupili zadnje priboljške in se potem odpravili na Pokljuko in do Rudnega polja.‘No. tam se je začel križev pot. Počasi smo se
Kljub utrujenosti so naši vrli planinci na povratku s Triglava poprijeli za lopate in krampe ter izkopali jamo za vodni rezervoar pri koči na planini Jezero. Seveda je bilo ob poskočnih vižah delo veliko lažje.
odpravili. Letos nam ni na srečo nobena krava (bik) zaprla poti.
Počasi, po kosih smo prišli do Vodnikovega doma na Velem polju. Tam smo se okrepčali in odpočili, saj na, je čakala ne tako kratka pot do Planike. Počasi smo se odpravili proti Planiki. Zadnje bi kmalu ujel dež, ki se je spreminjal v sodro. Ko je nehal padati, so se nekateri odločili, da gredo pogleda še novo prekrasno kočo na Kredarici. Toda sredi povratka začne padati sneg. Kdo bi si mislil, sredi poletja sneg? Ko smo se posušili, smo lahko v jedilnici zaplesali, saj srno imeli neutrudnega godca, ki je raztegoval meh tja do noči. Bolj utrujeni pa so šli na svoja ležišča in tam pogruntali nekaj šal. Ko se je spodaj umaknil godec, so poprijeli kar s svojimi grli. No, počasi so se tudi ti umaknili in slišalo se je samo še smrčanje in zavijanje vetra. Drugo jutro smo vstali pol ure pozneje kot po načrtu. Zunaj je bilo zelo mrzlo in vse je bilo zamrznjeno/ Presenetile so nas ovce, ki so blejale in iskale hrano. Nekateri smo se odločili, da stopimo na vrh očaka, drugi pa so nadaljevali pot proti Doliču. Z vsakim korakom proti vrhu je postajalo vse bolj mrzlo, pihal je veter, zlasti na Triglavu.
Na povratku proti Planiki smo srečali tudi drugi del planincev, ki so prihajali s Kredarice. Izmenjali smo vtise iz prejšnje noči in nadaljevali pot proti Planiki, kjer smo se okrepčali in odšli naprej proti Doliču. V tamkajšnji koči se je vrtel okoli natakarice planinec Muri, in bogve, če nista kaj zmenjena. Po odmoru smo nadaljevali pot proti zloglasnim Hri-
bancam. No, pa je šlo breZ kih težav in že smo na^a!Lpoc pot proti Dolini sedmerih J .Ig j V dolini pa je padal dež.
fnn	hili iz	/intlTl fltl y Ifl.
teri so bili v koči, drugi na °.£| ^ Ko smo se posušili in n.aL)cr
smo čakali krst. Toda p1?-K pj
neprijetna novica: krsta -‘"Joj, Preveč ljudi, zato bo jutri na ‘ nini Jezero. To nam ni ^ L -
Ji f4
vzeti dobre volje in ple . gjlL,
rinlon v nnr jr) kmalu m <
dolgo v noč m Kmatu < mesni krizi tudi pes za g°* rdof
Tretji dan — povratek - . Vstali smo zopet pol ure p0?.;
Nekateri smo se odpri
avil'
i k#n
nekateri okoli. N® J H
so šli pit mleko na planin^’ J dar so pri tem zašli in Pfl. A drugi poti do Koče na p)3111. f zero. Tam smo skopali v® j. Q
bičnih metrov zemlje za k3P,
Zaradi dela so nam dali en(| j sj nico zastonj, vendar je h. t, zopet odložen. Imeli ga ^ ,[<■
Vogarju. Odpravili smo *e| <i na Vogar. No, tam je krs'■ ^
Župnik in ministranta te)P. j
so bili prvovrstni. S svo)'1;^ brimi vprašanji je župnjk ji Ijal v zagato krščence, ki	v
eneea do net udarcev. ^ hh
enega do pet udarcev. liko je bilo vina, zato je
rim v glavah že »šumelo8-^ smo se odpravili v dolu1 J Mest nico smo prišli v St3^, m no, kjer smo »narjuli«
riborčane, ki so se nem3^^ je
Zl
st
pirili« pred svojimi »^k3
Potem smo zavili v g0-^ t.
Mihovcu, kjer so neka ]V vlekli iz temnih nahrbtn svetli dan poleg navao11^
še gorski sir parmezan 77.^9'; Vsi veseli smo se odpraVllrlfj Ki
tobps, ki se je še usta'dJP, rinšku v Naklem
kJef.....
zadnjič okrepčali. v LS'
1>
>
smo se polni spominov ^
X
9
I
^ih planincev na vrhu Breithorna
Kako sem osvojil prvega štiritisočaka
u6*08! že drugič je PD IMP organiziralo planinski izlet v tuje hribe, laiu* smo se povzpeli na 4165 metrov visoki Breithorn, ki leži na ita-^»o-švicarski meji. Izleta se je udeležilo 39 planincev.
'V
lo °rek, 26. julija ob 22. uri ■ej$e udeleženci izleta zbrali ,yj ^Pravno stavbo IMP na Ti-|, Cesti. Z avtobusom smo kre-e,j?oti mejnemu prehodu Fer-C1, kamo
to 'anior smo prispeli opol-e. smo nadaljevali mimo lila Budove in Verone proti
L ;
N, P;
L1*. in dalje proti Aosti. Pred d^m° zapustili avtocesto ter Ll)evali pot po visokogorski Proti Cervini. Že med vož-So,n’° zagledali 4478 metrov k' ^atterhorn, ki smo ga občudovali vso pot do L l.n]e> kamor smo prispeli v ^ danskih urah. tno,.0r smo postavili pod rho> Matterhorna in drugih ^itii 80 se vzpenjali nad (r n' v bližini so bile staje. Zve-l„ ®s je presenetil nepričako-laj I sk — čreda krav, ki se je i0 a 8 paše. Nadležne gostje ,0>ali odganjati od naših i$t0?.v- Ker nismo bili preveč Kil jjjbni, so krave ponoči na-e: Monetov šotor ter ga zru-:|0 JOu takoj naložile jutranje ste °d taborom je tekel čist, ^Potoček, ki nam je bil vsem za kuho in umivanje. V rej..1 Srr|o videli zasneženi vrh *Prav na — Slavni cilj naše
i	julij. Zbudili smo
rarlL- od- Pripravili smo si (pi0n "t' naj bi jih potrebovali ob je. / U’ ter jih zložili v nahrbtni-" ^Pustili smo tabor ter kre-
horna. Vsi smo bili veseli in zadovoljni, tako je bila utrujenost pozabljena. Razgled je bil čudovit. Strmeli smo nad mogočnim Matterhornom, Monte Roso, Liskami in drugimi. Veter je bil vedno močnejši, zato smo začeli zapuščati vrh. Sestop je bi! precej lažji od vzpona. Pod vznožjem smo počakali ostale skupine in nato napravili nekaj skupinskih posnetkov. Hitro smo prišli do žičnice, s katero smo se spustili nazaj v Cervino.
V taboru smo zvečer nabrali dračje in deske, jih zmetali na kup in zanetili taborni ogenj. Pozneje je ob ognju in pijači zapel mešani pevski zbor pod vodstvom Cirila. Večerne ure so hitro potekale. Ura je bila enajst, ko smo se odpravili spat.
Petek, 29. julij. Zgodaj zjutraj smo tabor podrli, zložili prtljago v avtobus in se odpeljali v dolino proti francoski meji'. Nadaljevali smo vožnjo in kmalu prestopili mejni prehod in se nato peljali skozi 11-kilometrski predor pod 4807 visokim Mt Blancom. Prispeli smo v francosko turistično mesto Chamonix, kjer smo imeli kratek postanek. Opazovali smo Mt Blanc in njegovo oogorje.
Ko se je čas za postanek izte kel, smo se spet peljali proti mejnemu prehodu, tokrat med Francijo in Švico. Nadaljevali smo pot mimo švicarskega mesta Marti-ginij naprej proti Taschu. Nato
id^i 10 minut oddaljeni žič-	smo se z zobato železnico peljali
L4žičnico smo se povzpeli na	v Zermatt, ki je znano turistično
w v
>a?ervlson, nato presedli tej 'me Binache, tu pa še na-a Plateu Rosa. Na Plateu lupi Srn° se razdelili v osem
Jv _
? \:!|a8i skupini, ki jo je vodil Pa {/'Požar, nas je bilo sedem. % Je smo si pritrdili dereze, Pii vzeli pot pod noge. Ho-fsc2 0 ob robu urejenih smukih Dradi varnosti, saj je bilo na smučarjev. Srečevali 1 Brej.L1 Planince, ki so se vračali ho (3j.Prna- Po dveh urah hoje lija. |j 1 Pod vznožjem našega Mi. staviH smo se ter se nave-
i 'i^lo13-0 ie sonce’ k' nam Je ievatovVl^’ zato smo si morali Jodiii at' oči s sončnimi očali. Jjfjebi^P drug za drugim, tako jjjfat Sina Vrv srnino napeta. Več-peflpočit^ s5 morali ustaviti, in si
ii'0je SmbeHh treh urah naporne
fkeCč0SV-°jiii vrh' Vodič ie
Dihali smo globoko, - a*c na taki višini že redek.
fr
za osvojeni vrh [»^^jnetrov visokega Breit-
Zahvale
Oh ,
^;ige "oleči izgubi moje vaijuj mame se iskreno zah-Tičku 11 sodelavcem tozda J	m°ntaža za izrečeno
f Hitije | ‘a za
sPrgn ‘ varovano cvetje in v° na zadnji poti.
X, \U \Š FRANJO
Oh |
°četu 'olljči izgubi mojega °S|,ovni, 'skreno zahvaljujem ^.Nikat,1'1 organizcijama ‘kil in,0zdil TEN Energe-" fr soHp.z^a Elektromontaža t S ,7‘avcem iz obeh toz-!?rečenf, arovano cvetje it’ V° ha s°žalje ter sprem-njegovi zadnji poti. q VLADO MAJC
j	m°je drage mame
IS?
M sDr Podarjen ZD lnzemrmS
'j Po>stvo n CVe,je in za
ll- na njeni zadnji V V, ADIMIR RAČIČ
\
""“je drage mame N ■ ^lk°čir se zahvalju-delovne
^OcvelV^PlKOzapodar-)en'zadn mza spremstvo na
ALEKSANDRA
Kostanjevec
do mesteca Heiligenblut in si ga v kratkem času ogledali. Nato smo se peljali mimo Oberferlacha, Spittala, Beljaka proti mejnemu prehodu Ljubelj, nato pa po domovini mimo Tržiča proti Ljubljani, kamor smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Z očetom sva se poslovila od soudeležencev izleta in se z avtom odpeljala domov.
Izlet na Breithorn je zame nepozaben. Da je bil izlet tako uspešen, se moram zahvaliti predvsem glavnemu vodniku tov. Nandetu Klobučarju-Oči in vsem ostalim, ki so pomagali pri organizaciji tega planinskega ^jzleta.
ALEŠ POŽAR
Na vrhu Breithorna. V ozadju Matterhorn. (Foto: Marjan Požar)
V viharju in sodri so se planinci povzpeli na Krn in bili nagrajeni s čudovitim razgledom
Po sledeh prve svetovne vojne
Dne 3. 9.1983 smo se na ljubljanski avtobusni postaji zbrali štirje člani PD IMP in se kljub majhnemu številu in slabemu vremenu odločili, da gremo na Krn.
Zermatt, ki je znano turistično mesto. Zermat je edino mesto v Evropi, kjer prebivalci nimajo prevoznih sredstev na tekoča goriva, namreč vozila poganja elektrika ali pa konjska vprega. Ločili smo se v dve skupini. Prva se je z žičnico peljala do Črnega jezera pod Matterhornom, druga pa z zobato žleznico do Goren-grata (3130 m). Z očetom sva se priključila tistim za Gorengrat. Vlak je bil skoraj prazen. Do vrha smo se vozili 45 minut. Srečali smo tudi naše »zemljake«, ki so bili na začasnem 9-mesečnem sezonskem delu v Švici. Tine je z njimi navezal takoj prijateljske stike in se zatekel v pogovor.
Pod nami se je razprostiral ledenik Goerenglatchen. Videli smo tudi Monte Roso in istoimensko kočo pod njo, Breithorn, Dom, v ozadju pa tudi Matterhorn in druge vrhove. Predvidevali smo, da bi se z žičnico peljali do Stochorna (3532 m), a bili smo prepozni, tako da smo se z naslednjim vlakom odpeljali nazaj v Zermatt, od tam pa v Tasch, kjer smo tudi taborili.
Sobota, 30. julij. Pot smo nadaljevali po Švici mimo mest: Sirre, Brigg, Gletch, Adermat,' Chour v kraljevino Liechtenstein, v njegovo glavno mesto Vaduz. Nad mestom, na strmi in visoki skali, stoji grad. Ko smo hodili po mestu, so nas spremljale bogato založene trgovine in dišeče restavracije. A žal... Čas za postanek se je iztekel in že smo vozili proti Avstriji. Po prehodu meje smo se peljali mimo mest Feldkirchi in Bludez, preko 13 km dolgega predora Arlberg, mimo Landcka in turističnega mesta Innsbruck, znanega po slovitih smučarskih skakalnicah. Peljali smo se tudi mimo smučarskega mesta Kitzbiihla. Prenočili naj bi v Zeli am See, kamor smo prispeli v poznih popoldanskih urah, le Janez je bil izjema, šel je spat izven urejenega kampa.
Nedelja, 31. julij. Spet smo zgodaj krenili na pot. Najprej smo se vozili na 2505 metrov visoki prelaz Hochort, tik pod najvišjim vrhom Avstrije 3797 metrov visokim Grossglocknerjem. Občudovali smo vrh Grossgloc-knerja, videli kočo pod njim, majhen vlak, ki je planince in izletnike peljal na ledenik, ki se je razprostiral pod nami. Opazovali smo živahne živalce — svišče, ki spijo pod zemljo, podnevi pa pridejo iskat hrano.
Nadaljevali smo pot in prispeli
Sedli smo na avtobus in se odpeljali do Zlatoroga v Bohinju. Tam smo počakali avtobus, ki nas je zapeljal do Savice. Potem smo kar odšli na Komno. Sredi poti smo dva zaljubljenca prepričali, da sta nadaljevala pot z nami na Krn. Ko smo prišli na Komno, smo poskušali prepričati še eno dekle, da bi šla z nami. To nam na žalost ni uspelo. Nadaljevali smo pot proti koči pod Bogatinom in od tam dalje na Bogatinsko sedlo. Od tam smo se spustili proti nekdanjim italijanskim kasarnam, ki še kljubujejo naravi. Videli smo tudi podstavek od topa, ki je nekoč pobiral življenja.
Potem nas je čakalo razpotje in odločitev. Samoupravno smo se odločili, da gremo naravnost na Krn in ne na Krnska jezera. Kmalu se nam je to poplačalo. Ob poti so bili celi šopi planink. Ko vidiš tako krasno rožo v skali, ki kljubuje vsem vremenskim neprilikam ti postane toplo pri srcu. Ko smo prišli do grobnice žrtev prve svetovne vojne smo videli človeške kosti in granate ter drugo železje.
Od tam naprej pa je začel močno pihati veter s sunki tudi do 150krrVh (domnevam). Nas, lažje je kar prestavljalo. In že je prišla nova nadloga — megla. Zato smo včasih iskali markacije. Pri iskanju markacij pa smo naleteli na čelado. Vzeli smo jo s seboj za spomin. Hodili smo mimo bunkerjev, ki so bili vklesani v skalo. Še zmeraj pa je pihal veter in bila je gosta megla, tako da nismo videli prepada. Dvajset
Obraz iz kolektiva
minut pred kočo pa je začela padati sodra, tako da smo bili vsi mokri. Ko pa je zagrmelo smo iz strahu kljub utrujenosti pospešili korak.
Končno smo prišli v zavetišče. Na srečo je bilo malo ljudi. Najprej smo se preoblekli in otisnili obleko, nato pa se okrepčali. Čez nekaj časa, ko je prenehala padati, pa nas je zunaj čakalo presenečenje. Videli smo italijansko mesto Gorico, Videm, Trbiž, Čedad in veliko svetilnikov na morju. Ker je bil mraz in pozna ura, smo se umaknili v zavetišče in k spancu. Čez nekaj časa je
bilo slišati spokojen mir. Zjutraj nas je čakal prekrasen razgled. Videla se je Italija, Savudrijski polotok. Avstrijske gore, naše gore. Že zaradi tega se je splačalo biti moker. Ko smo pojedli, smo krenili na vrh, kjer smo si vse še enkrat dobro ogledali. Ponekod so bile zaplate snega, saj je ponoči,padal sneg.
Z vrha smo krenili proti dolini Krnskih jezer. Tam smo nahranili ribe mladice, ki jih je bilo polno. V koči smo pojedli pravo primorsko joto, zunaj pa smo si postregli z borovnicami. Potem smo nadaljevali pot proti Lepeni. V hladni senci dreves ob šumenju tovorne žičnice smo ob poti
jedli maline. Počasi smo prišli na konec naše lepe poti — v Lepeno. V domu Klementa Juga smo počakali kombi, ki nas je pripeljal v Bovec. V Bovcu smo še pojedli prekrasno pizzo, tako da smo si olajšali želodce. Potem smo sedli v avtobus za Ljubljano čez Vršič, kjer smo bili spet v osrčju gora in kjer se nam je nudil še zadnji pogled na Km.
Nato smo nadaljevali pot proti Ljubljani čez Gorenjsko. V Ljubljani smo se še poslovili in odšli vsak proti svojemu domu. Za zaključek smo vsi lahko rekli, da je bil pohod lep in da nobenemu ni bilo žal.
MICKA
Začetek novega šolskega leta v Izobraževalnem centru Domžale
Le 100 IM P-je vi h
učencev
V šolskem letu 1983 —84 je v domu Izobraževalnega centra, ki so ga letos v celoti preuredili in usposobili za prijetno bivanje gojencev, vključenih le 100 učencev IMP.
Zato so se v domžalskem Izobraževalnem centru sami potrudili in pridobili učence veterinarske in agroživilske stroke iz Agroživilske šole v Kamniku. S te šole je v lempejevem domu v Domžalah 80 učencev. Ostali gojenci pa so samoplačniki, ki obiskujejo Center strokovnih šol v Domžalah, (teh je 20). Tako je v domu še vedno praznih nad 20 mest.
Delo v topilnici je res težko
Livarjev skupinovodja talilnice Zlatko Klemen je po poklicu talilec in je v Livarju že 10 let, prej pa je bil talilec na pettonski indukcijski peči.
Pravi, da je delo pri talilnih agregatih —- to je pri indukcijskih pečeh fizično zelo naporno, saj delajo talilci pri temperaturi okoli 50 stopinj Čelzija in v treh izmenah. Delo v talilnici je take narave, da se tudi ob sobotah in nedeljah topi in pripravlja za redno proizvodnjo za ponedeljek. O tem, kako je na talilce vplivala letošnja julijska vročina, je dejal, da je bila prizadevnost delavcev kljub letošnji visoki vročini tolikšna, da se je dnevna proizvodnja samo minimalno zmanjšala.
V najbolj vročih mesecih — juniju, juliju in avgustu so delavci na delovnih mestih, kjer so najtežji delovni pogoji v livarni, dodatno stimulirani in so dobili v omenjenem obdob ju za 4 dinar je zvečan dodatek na uro.
»Glede na to, kako so vrednotena dela talilcev, delavci nanje ne dajejo pripomb, zato sem mnen ja, da so osebni dohodki ta-
lilcev zaenkrat dobri,« meni Zlatko. Talilci imajo skupinske norme. To je tako, da ima skupina izmene skupinsko normo, ki je odvisna od kvalitete staljene litine. Norme se malo razlikujejo od meseca do meseca.
Zaradi težkih pogojev dela se zlasti v. poletnih mesecih povečajo bolniški izostanki. Za nadomeščanje delavcev, ki so odsotni zaradi bolezni, na ključnih delovnih mestih organizirajo nadure, ki so plačane po pravilniku.
Skupina se je zadnja leta že bolj ustalila in delavci ne odhajajo pogosto drugam, kot nekaj let pre j. pa vendarle jih še nekaj odide zaradi težkih pogojev dela pri pečeh. »Zase vem, da bom še ostal v Livarju« pravi Zlatko, »ker druge možnosti zaenkrat nimam. V Ivančni gorici sem si zgradil hišo ter se z družino preselil iz Maribora.«
MARIJA PRIMC
Nekateri Iempejevi tozdi imajo še vedno svoje učence v domovih v Ljubljani, čeprav je bilo na koordinacijskem odboru uporabnikov in izvajalcev Izobraževalnega centra že spomladi dogovorjeno, da bodo vsi Impe-jevi tozdi svoje učence napotili v dom Izobraževalnega centra.
Svečan sprejem v domu je bil v začetku letošnjega šolskega leta za vse učence zadnji dan avgusta. Nanj so povabili tudi starše učencev ter udeležence svečanega sprejema seznanili s pravili hišnega reda z načinom plačevanja ter z možnostjo za udejstvovanje učencev v interesnih dejavnostih v domu. Učence in njihove starše je pozdravil direktor Izobraževalnega centra Peter Košir, pedagoški vodja Fani Pahor pa je učence seznanila s pravicami in z dolžnostmi ter z organiziranim vzgojnim delom vzgojiteljev v vzgojnih skupinah ter o možnostih učencev za prijetno izrabo prostega časa v domu.
Način dela v domu se je v letošnjem šolskem letu spremenil zaradi ustanovitve novega dekliškega oddelka, v katerem je 54 deklet, ki so predvsem z veterinarske šole Kamnik in z domžalske Galanterijsko usnjarske šole.
Možnosti za izrabo prostega časa gojenk in gojencev so v letošnjem šolskem letu vsekakor večje kot pa so bile v preteklih letih predvsem zaradi družabnih prireditev, ki jih bodo odslej v domu prirejali.
Za učence v domu bodo skrbeli direktor, pedagoški vodja in 6 vzgojiteljev ki se bodo o svojem delu tedensko dogovarjali na sejah vzgojiteljev. Ze med počit-
nicami so pripravili nov vzgojni načrt dela z gojenci, operativne mesečne načrte, pravilnik o delu in življenju učencev v domu, načrte o delu v interesnih dejavnostih in pa pravilnike o delu mladinske organizacije ter sveta domske skupnosti. Pri interesnih dejavnostih je nov program predvsem za dekleta, ki se bodo v domu vključile v dejavnost aerobike in v plesne vaje. Vse interesne dejavnosti bodo vodili vzgojitelji tega doma.
Delo vzgojiteljev v domu je zelo težko, saj je njihov delovni čas vsak dan drugačen, poleg tega pa morajo delati tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko so drugi delavci IMP prosti.
V delavski svet in v svet staršev so izvolili tudi starše gojencev.
Glede na drugačen sestav gojencev, ki so sedaj samo šolarji in ne več praktikanti, bo letošnje šolsko leto delo v domu nekoliko lažje. S tem pa ni rečeno, da problemov ne bo. Ti bodo že zaradi večizmenskega pouka v šolah.
Precej lažje bodo letos okrepili v domu stike s starši, ker je večji del gojehcev z območja Slovenije in tako oddaljenost staršev od Izobraževalnega centra staršem ne bo povzročala posebnega problema.
Glede plačevanja oskrbnine v domu najbrž ne bo težav, saj začetna praksa v letošnjem letu kaže, da je večji del učencev samoplačnikov že poravnalo septembrske obveznosti.
S starši gojencev je Izobraževalni center v začetku šolskega leta sklenil pogodbe o plačevanju oskrbnine, ki jo plačujejo po položnicah do 15. vsak mesec.
Oskrbnina za gojence v domu je brez vikendov 5.000 dinarjev mesečno. Za vsak vikend pa je oskrbnina še 250 dinarjev, če gojenec preživi vikend v domu.
MARIJA PRIMC

Tretje športne igre delovnih organizacij IMP
Celjani spet zmagali
Celjski Klimi je uspel podvig. Na domačem terenu so dosegli skupno zmago na 3. športnih igrah delovnih organizacij IMP in tako obranili prvo mesto, ki so ga lani dosegli v Murski Soboti. Toda prednost pred drugouvrščeno Panonijo in tretje uvrščenim PMI-jem je bila minimalna.
Vrstni red prvih treh ekip v soboto, 3. septembra, v Celju je bil torej enak kot lani v Murski Soboti, izenačenost pa dosti večja. Tako se je zgodilo, da je Klima dosegla skupno zmago, čeprav ni dobila pokala v nobeni od p osa-1 meznih disciplin.
Posamični zmagovalci so bili: Emond y malem nogometu in šahu, Izip v odbojki — moški, PMI v odbojki pri ženskah, streljanju ženske in namiznem tenisu ženske (v Mariboru imajo torej daleč najboljše športnice), Panonija je zmagala v streljanju pri moških in kegljanju pri ženskah, Promont v kegljanju pri moških in TIO v namiznem tenisu pri moških.
Največje presenečenje je neuspeh Kliminih nogometašev, ki so izpadli iz finala brez poraza. Usodna za Celje je blfa igra s Panonijo, ki se je končala brez golov, po tem ko so imeli Klimini nogometaši veliko premoč, Pa-nonci pa so vso tekmo organizirano branili, nekajkrat pa so imeli tudi jr reče j sreče.
Res je Klimina ekipa letos delovala neuigrano. Kapetan Edi Fister je povedal, da so zanje letošnje igre prišle^ nekoliko prezgodaj in zato niso imli priložnosti za priprave. Razen tega so zgubili nekaj dobrih igralcev in to ravno napadalcev. Nič čudnega, da njihovi streli na gol letos niso bili, kakršnih smo bili vajeni prejšnja leta. Tako je zaradi boljše razlike v golih igrala na finalnem turnirju Panonija.
Iz druge skupine so prišli v finale Emondovi nogometaši, ki so v kvalifikacijah visoko premagali vse konkurente. Dodati pa moramo, da je Promontova ekipa zaradi dveh Emondovih nogometašev vložila protest, češ da nista iz Emonda. Na žalost tega niso mogli razčistiti med tekmovanjem, ker sta oba sporna igralca povedala, da nimata niti osebnih niti zdravstvenih izkaznic niti nobenega drugega dokumenta, s katerim bi lahko dokazala, kje sta zaposlena. Tako so sklenili, naj Emond igra naprej, organizacijski odbor pa bo naknadno ugotavljal upravičenost Promontove pritožbe.
Poleg Emonda in Panonije se je v finale uvrstila Izipova ekipa, ki je zmagala v tretji skupini. V finalu je nato Emond z lepo kombinatorno igro premagal oba tekmeca. Največ zaslug ima Radomir Jovovič, ki je zabil Izipu oba gola in tudi kot prvi načel Panonijino mrežo na začetku drugega polčasa, ko je bilo videti, da so Emondovi igralci že utrujeni. Tudi Emondov vratar
- eden od igralcev, zaradi kate-
rih je Promont protestiral — se je izkazal z zanesljivi mi obrambami in nedvomno vlival tovarišem samozavest, da so se lahko bolj sproščeno usmerjali v napad.
Omenimo lahko tudi, da je pri moških v namiznem tenisu kot na obeh prejšnjih IMP-jevskih igrah . zmagal TIO. Idrijska igralca Rudi Troha in Miloš Poljanšek zaenkrat še nimata tekmeca v IMP-ju.
»Pred leti, kakih petnajst let bo tega,'smo imeli v Idriji močno pionirsko,« je povedal. Troha, »saj smo bili celo republiški prvaki. Poljanšek pa je bil kasneje tudi republiški mladinski prvak. Seveda zdaj ne treniramo več, pač pa odigramo kvečjemu kakšno sindikalno tekmo, IMP-jeve igre in vsakoletni turnir mladosti na Črnem vrhu.«
V skupni uvrstitvi se je pokazalo, da ekipe, ki ne nastopajo v vseh konkurencah nimajo možnosti za skupni uspeh, saj so si prva štiri mesta razdelile popolne ekipe. In tudi prav je, da tako spodbujamo množičnost,
Ikove odbojkašice so se ravnale po geslu važno je sodelovati: dvakrat so zgubile brez dobljenega seta, pa so vendar zaradi srečnih okoliščin (ker so na igrišču niso pojavila Livarjeva dekleta), prinesle svoji ekipi 28 točk za četrto mesto.
Za kak večji podvig letos pač niso bile pripravljene. Zvonka Krvina je povedala, da je njihova ekipa nastala letos po zimskih igrah, ko so se dekleta odločila, da bi se bilo dobro udeležiti tudi letnih. Pa so začela igrati odbojko. »Toda saj veste, kako je -, enkrat je manjkala ena, drugič druga, tako da smo prvič kompletne zaigrale na igrah.«
In kakšen občutek ste imele?
»Bolj slabega. Vse nas je mučila huda trema in preden smo se toliko zbrale, da bi lahko zares zaigrale, je bilo tekme že konec.«
In kaj zdaj. Boste zaradi neuspeha vrgle puško v koruzo?
»Sploh ne. Po tekmah smo se zbrale in se dogovorile, da bomo začele resneje trenirati. Najprej bomo poskusile najti primerno telovadnico. Pa z Itakovimi fanti, ki imajo igrišče poleg tovarne in igrajo tudi med malico, se bomo dogovorile za kakšen skupen trening, da nam bodo dali kak koristen nasvet.«
Poročilo o tretjih IMP-jevih igrah ne bi bilo popolno, če ne bi pohvalili organizatorjev, ki so igre res dobro pripravili. Velika prednost je bila, da so bile vse tekme, razen kegljanja in streljanja, na isti lokaciji, tako da smo lahko imeli dober pregled na dogajanjem. Obveščanje je bilo,
kot še nikoli doslej. Organizatorji so postavili panoje, kamor so sproti vpisovali rezultate, da smo lahko spremljali dogajanje. S streliščem Na gričku so imeli radijsko zvezo, da so sproti dobivali rezultate. Tudi končne rezultate so zelo hitro izračunali in napisali diplome. Edina slabost je draga hrana, česar pa organizatorji niso krivi.
Skratka, 3. športne igre v Celju so bile res dobro organizirane in organizacijski odbor, ki ga je vodil glavni direktor Klime Alojz Zupanc, sekretar pa je bil Bojan Bombač, zasluži vso pohvalo.
Še to: Naslednje, četrte IMP-jevske igre, bo organizirala delovna organizacija Emond.
LOJZE JAVORNIK
Klimini športniki so bili zmage v skupni uvrstitvi zelo veseli.
Zakaj tako?
Anonimni na tekmah
, Res je, športniki so v soboto, 3. septembra pobrali svoje drese, diplome in pokale in se vrnili domov. Organizacijski odbor pa ima še eno — nehvaležno nalogo: ugotoviti, ali je bil protest Promonto-vih nogometašev, da je imel Emond zunanje okrepitve, upravičen.
Ali je to potrebno?
Že na igrah je bilo precej razprav o tem protestu, toda zadeve ni bilo mogoče razčistiti. Emondovi športniki z vodjem ekipe Tonetom Lahom na čelu (Lah je bil tudi predsednik častnega razsodišča) so rekli: »Važno je sodelovati.« (To, da so oni zmagali, jim najbrž ni pomembno). In še so dodali: »Ali si med seboj prav nič ne zaupamo?«
Toda, če govorimo o zaupanju —zakaj potem ne zaupamo Pro-montovim fantom, ki trdijo, da dobro poznajo Emondova sporna igralca in zanesljivo vedo, da nista zaposlena v IMP-ju?
Na eni strani imamo kopico prič, ki prisegajo, da sta fanta naša, na drugi strani pa prav tako naši kolegi trdijo, da nista. Komu verjeti. komu zaupati?
Dejstvo je eno: Noben od spornih igralcev ni imel niti osebne niti zdravstvene izkaznice in sploh nobenega dokumenta, s katerim bi lahko dokazal, kdo da je in kje je zaposlen. Če bi jo imel, bi problema ne bilo.
Emondovi športniki so odgovarjali v tem smislu: »Kaj so nam potrebne izkaznice, zaupajmo si!«
Toda ne gre le za legitimiranje. Kaj če bi se kdo izmed športnikov poškodoval? Zdravstvene izkaznice bi morali imeti s seboj že zaradi tega.
Smo pri vprašanju, kako hodimo na svoje športne igre. Ne le, da smo mnogi brez vsakih dokumentov, da bi se izkazali, tudi prijave so nepopolne. Ekipe prijavljajo neke tekmovalce, prihajajo pa drugi ali sploh nobeden. Organizator pa ima probleme z vračanjem bonov za kosila (to je denar!) in urnikom tekmovanja. Tako pa je, ker ni jasno, kdo je vod ja ekipe—ali pa ta nima nobenega pregleda nad svojimi športniki. Prav tako na igriščih vidimo, da nekatere ekipe nimajo kapetanov, pa se ob sporih pregovarjajo vsi vprek.
To pa so že stvari, ki vplivajo tudi na tekmovalno uspešnost. Vsak je lahko videl, da so zmagovale tiste ekipe, ki so bile dobro organizirane. V lastnem interesu nastopajočih je, da se dobro organizirajo, kajti le tako bodo uspešni. In če bodo dobro organizirani, bodo tudi prijave v redu, tekmovanje bo teklo brez motenj, pa tudi prepirov ne bo. Kajti najbolj žalostno je, če se zgodi, kot se je zgodilo v C 'elju — da en tabor trdi tako, drugi ravno nasprotno, častno razsodišče pa nima prav nobenega oprijemljivega dokaza za ugotovitev resnice. In to v zadevi, ki bi jo tako enostavno rešili, če bi vsi prišli na igre, kot je treba...
LOJZE JA VORNIK
Rezultati 3. športnih iger IMP
Skupna uvrstitev ekip		2. Klima	35
	št. točk	3. Promont	31
1. KLIMA	306	4. IKO	28
2. Panonija	303	5. Panonija	26
3. PMI	296		
4. IKO	269		
5. Promont	247	Odbojka — moški	
6. Emond	224	1. Izip	40
7. Livar	193	2. Klima	35
8. IZIP	151	3. PMI	31
9. TIO	138	4. Panonija	28
10. Klimat	75	5. IKO	26
		6. Promont	24
		7. Emond	22
Mali nogomet		8. TIO	20
1. Emond	40		
2. Izip	35		
3. Panonija	31	Namizni tenis — ženske	
4. Promont	28	1. PMI	40
5. TIO	26	2. Klima	35
6. Klima	24	3. Livar	31
7. Klimat	22	4. Panonija	28
8. PMI	20	5. IKO	26
9. IKO	19	.	
10. Livar	18		
		Namizni tenis — moški	
Odbojka — ženske		1. TIO	40
1. PMI	40	2. IKO	35
3. Klima		31	3. Klima	31
4. Promont		28	4. Emond	28
5. Izip		26	5. Livar	26
	s		6. IKO	24
Kegljanje — 1. Panonija	ženske	40	7. Promont	22
2. Promont		35	Streljanje — moški	
3. Klimat		31		
4. Livar		28	1. Panonija	40
5. IKO		26	2. IKO	35
6. Klima		- 24	3. IZIP	31
7. Emond		22	4. Klima	28
8. PMI		20	5.' Emond	26
			6. TIO	24
Kegljanje — L Promont	moški	40	7.	Livar 8.	PMI	22 20
2. PMI		35	9. Promont	19
3. Panonija		31		
4. Klima		28	Šah	
5. Emond		26		
6. IKO		24	1. Emond	40
7. Klimat		22	2. Klima	35
8. Livar		20	3. PMI	31
9. Izip	-	19	4. TIO	28
			5. IKO	26
Streljanje —	ženske		6. Livar	24
1. PMI		40	7. Panonija	22
2. Panonija		35	8. Promont	20
Panonijini strelci se čutijo zapostavljene
Bosi na tekmo?
Uredništvo IJvIP Glasnika naprošamo, da v naslednjem IMP Glasniku objavi ta članek:
Strelci Panonije se počutimo manjvredni od vseh ostalih športnikov in športnic Panonije, ki so sodelovali na 3. IMP-jevih letnih igrah, ki so bile v Celju dne 3. 9. 1983.
Vzrok za tako počutje je naslednji: Vsi športniki in športnice, ki so na teh igrah zastopali barve Panonije, so dan pred odhodom v Celje dobili nove adidas copate in drese, le za strelce se je tistim, ki so to nabavljali zdelo nepotrebno. Rekli so namreč, da strelci ne streljajo v copatih.
Strelci pa dobro vemo, da večina strelcev po vsej Jugoslaviji strelja prav v copatih.
Drese so nam sicer ponudili vendar nismo vedeli, kdaj jih naj oblečemo, kajti dobro vemo, da je za strelca tako imenovani dres na strelišču lahko le strelski jopič ali kvečjemu trenirka. Še sreča, da imamo vsaj strelske jopiče in sicer 3 last SD Panonija in 2 last posameznikov.
Smatramo, da je glede na uspehe, ki jih prav strelci Panonije dosegamo na IMP igrah, kakor tudi vsa leta v občini in regiji naše mesto na kvalitetni lestvici vsaj tako visoko, kot ostale športne panoge s katerimi se srečujemo na IMP igrah. Torej bi tudi nam pripadali copati.
STRELCI PANONIJE
»bi,
Pridružite:
ep r=j
k,
pevcem!'
Vse ljubitelje petja f |res novno obveščamo, da sta že ‘do
ski in moški pevski zbor že z‘ 'o čela z rednimi pevskimi vaj rep mi.
»bi TitP>
mi.	j i
Vaje so v sejni sobi Tite'‘n 37-III vsak ponedeljek ob 'f' uri za ženski zbor in vSTv torek ob 16. uri za moški pe f ju ski zbor.	f‘k
Naprošamo pevke in PeVC3a'a
7P rtrtin v Hriioih
Naprošamo pevke in pev J1«* ki že pojejo v drugih zbo*1 »"<]; da se v tej sezoni vključi
aa se v tej sezoni vkiju^j- »• zbore IMP in s tem tudi izff » zijo pripadnost našemu lektivu. Prav tako naproša fine vse tiste pevke in pevce, k* rk želeli sodelovati v zborih 'kg nam pomagati pri razvoju i; j obnovitvi naše lepe slovens :fc pesmi, da se oglasijo na 6. izmed vaj ali pa svoje ze E sporočijo članu PeVS ,,r društva IMP ali na naslov j nika (Janez Kržmanc IM* J DO Emond - DeUjJJ skupnost, Ljubljana, Linh tova 3 a).	J
Nadalje obveščamo vse l ganizatorje pogrebnih sV J nosti za umrlimi člani ko I
ikvin ,4,,	1
nosu za umrlimi ciam ^, tiva IMP, da odgovorni & zboru vsaj 2 dni pred sve ;
nr»ctir» cnrtrrtriin 7f*\ie OZ-
zooru vsaj l oni preu nostjo sporočijo želje oz-hteve za nastop zbora na 1 grebni svečanosti.
V pojasnilo naj navede da so člani moškega peys. y zbora vezani v pretežni čini na terensko delo, za ^ nujno, da zaradi pevskih^ stopov uredijo vse potre za odsotnost z dela.	1
'tiS#
JANEZ KRŽMAT*
Srečanje Raba-Panonija
Tokrat Madžari pri nas
|k
F>a
ikiX'
V soboto, 27. avgusta so Panonijo obiskali delavci in šp°p^je iz Madžarske, s katerimi Panonija sodeluje že tretje leto.^ft je
dopoldne ogledali Mursko Soboto, popoldne pa se je zače1rojafli vvil srečanje v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, s zračno puško in kegljanju. Športniki obeh ekip so si izttvj	Pr
______________i  _______________:i •	__________r>--------— ~	^ !t)J
tične nagrade, predstavniki Rabe pa so Panonijine športnik6 na ponovno srečanje prihodnje leto.	a
FOTO: f*