Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 48. Izven Ljubljane 8 vin.	\ LjA')^ y ^ U feHrUarJO 1911
Leto XL1.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26' — sa en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za eelo leto naprej . . K 24 — sa es meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečne „ 1-70
== Sobotna izdaja: =
sa celo leto........ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9 — sa ostalo inozemstvo. „ 12"—
Inserati:
Enostolpna peiltvrata (li mm): sa enkrat .... po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat...... 13 „
sa večkrat primeren popnst.
Purocna tzmilla. zatirale. ssHrtuice III.:
enos olpna po.itvrsta po 18 Tin.
■ Poslano: i j enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
l<3r Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen iist za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nltoi št. 6. — Račun poštne hranilnica avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bo n.-lierc. št. 7563. — Upravnlškecta telefona št. 188.
Dana5nla štev?'ka obsesra 6 s*ran?.
Nevarnost Velike Albanije za ftvsirijo in Italijo.
Albanci dobe svojo državo. Sicer ne bo tako velika, kakor bi jo rad videl grof Berchtold, pa tudi ne tako majhna, kakor bi bilo prav Rusiji.
Pri osnutju albanske države, ki bi se sama iz sebe čisto gotovo ne bila stvorila, vodi našo in laško diplomacijo načelo, da se ima ob Adriji ohraniti dosedanje ravnovesje, to je, da se ne smeta ob Adriji ustaliti še Srbija in Grčija. Na skrivnem pa računa avstrijska diplomacija na to, cla bo mogla kdaj Albanijo zasesti, iste misli pa gojijo tudi naši prisrčni laški sosedi, ostale velesile pa, ki so jim te tendence znane, se trudijo Albanijo popolnoma nevtralizirati, to je avstrijski in laški vpliv kolikormogoče paralizirati.
Pri tem pa menda Avstrija in morebiti tudi ne Italija ne računata na vse drugačno možnost. Albanci so med seboj hudo needini, najhujše je to, da je 60 odstotkov teh ljudi mohamedan-skih, to jc za napredek nesposobnih, dežela nima veliko naturnih sredstev za povzdigo kmetijstva in trgovine, a ne da se tajiti, da so Albanci po naturi dosti inteligenten narod, predvsem pa so se znali ohraniti vedno kolikortoli-ko neodvisne. Ni izključeno, da se v novih razmerah vendarle povzdignejo. Potem pa. zna nastopiti možnost, tla bodo po zgledu drugih balkanskih narodov pokazali vse.j evropski diplomaciji fige in bodo svojo morsko obal, po kateri se marsikomu cedijo sline, skušali ohraniti zase in se tujemu vplivu upirali in sicer uspešno — kajti Albanci so jako trd oreh, naj bodo te ali one vere in stranke.
Drugi uvaževanja vredni moment Je ta, da bo več kot. ena tretjina Albancev živela pod vlado Srbije, Črnegore, Bulgarijo in Grčijo. Če bodo te države .znale s svojimi Albanci pametno ravnati, bodo Albaniji vzgajale najboljše politične in gospodarske moči in se bodo tudi sicer ustvarili med Albanijo in ostalim Balkanom jako živahni odnošaji, časih kritični, časih dobri, toda ni izključeno, da bo Albanija polagoma našla opore v balkanski zvezi, če bo ta trdna in bo zasledovala svoie namene modro in energično dalje. Taka
LISTEK
Rožo sveti.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
»Poslušajte, kraljica, emirji, ljudje,« je nadaljeval. »Sorodnik sem te gospice in njen zatočenec; kot vitez sera ji prisegel služiti do zadnjega dih-ljeja. Ako jc ona kriva kake krivde proti Saladi.iu, sem jaz še bolj kriv in tudi mene. naj zadene njegovo maščevanje. Pojdimo.«
»\Vulf, Wulf,« je rekla. »Tako ne sme biti. Eno življenje zahtevajo — ne obeh.«
»Gospica, če sva dva, bo zadoščenje večje in Saladin bo šc bolj usmiljen. Ne, ne prepoveduj mi. Zivol sem zate in zate umrjom..«
»O Wulf!« je vzkriknila Rozamun-da. »Ti mi greniš moje zasluženje.«
Nato pa ji je zašepcta.l na uho: »Draga Rozamunda, ne brani mi tega, sicer me tiraš v blaznost, ko brez tebe ne morem živeti.«
Rozamunda mu je vsa v solzah odgovorila: »Premočen si zume. Zgodi so božja volja!«
Albanija potem ne bo samo protiutež proti ekspanzivnim težnjam Srbije v smeri proti Adriji, marveč morebiti še bolj protiutež proti vsakršnim- aspi-racijant obeh jadranskih velesil od morja sem proti Balkanu. Pomisliti je tudi to, da se bo prejalislej tudi Rumunija naslonila na balkansko zvezo, ker se bo tako tudi ona iznebila tako »blagohotnega« vpliva z Dunaja kakor »gorečih simpatij« iz Pete.r-burga.
Zelo srno radovedni, če. na. dunajskem »Ballplatzu« in v rimski »Con-sulti« kaj na to mislijo. Če ne, bi utegnilo v nekaj desetletjih postati nekaterim, ki so se tako potegovali za veliko Albanijo, še žal. Velika Albanija, ki bi se prizadevala za napredek dežele in bi vsak tuji vpliv od sebe odbijala, bo namenom, ki jih tako v Avstriji kakor v Italiji gotovi krogi z Albanijo goje, veliko bolj nevarna nego mala Albanija. Nočemo prorokovati, naši argumenti pa imajo morebiti le precej za sebe.
Tišina pred novimi iioii.
Prof. A. B e z e n š e k.
Sofija, 24. februarja 1913.
V poslednjem času je postalo precej tiho na bojnem polju, ali bolje rečeno: z bojišča ni bilo nobenih posebno važnih novic; a kar se tam godi, to je — po našem mnenju — tišina pred važnimi dogodki. Tudi počol-kom vojne je bilo podobno: dolgo časa je bilo vse tiho, tako da smo se že bali, da bo kaj neugodnega; kar smo bili presenečeni z izvestji o sijajnih zmagah.
Naj bi bilo tudi sndaj analogno! Sicer pa so mnenja različna. Nekateri mislijo, da vojne operacije zaradi slabega vremena sploh niso mogoče, ker jc padlo toliko dežja in snega, da je zemlja globoko premočena in jc pri pomanjkanju ccst in potov nemogoče vsako premikanje vojnih čet bodisi s strani Bulgarov kakor s strani Turkov. Tretji pa so tega mnenja, da mladoturki snujejo o miru, da ga željno pričakujejo in zaradi tega fatalistično roke križem drže.
Posamezno vzeta le-ta nmevpa no bodo popolnoma resnici podobna, a skupaj vzeta, se ji bodo približala.
Vprašanje bi se moralo postaviti tako: kdo bi moral začeti sedaj z res-
Pa, tudi drugi ga niso skušali j ustavljati.
Rozamunda je prišedši do opatinje hotela poklekniti pred njo, a opatinja poklekne pred njo in jo poljubi. Tudi ostale, sestro so jo poljubile v slovo. Nato so pripeljali duhovnika, pobožnega moža.
Tomu sta se pred oltarjem izpovedala svojih grehov, najprvo Rozamunda, za njo pa VVulf, ter prejela odvezo in sveti zakrament v tisti obliki, kakor sa ga dajali umirajočim. Izvzemši emirjev so vsi drugi navzoči klečali in molili za nju.
Slovesni obred je bil pri koncu. Ostali so in v spremstvu dveh emirjev
—	tretji je namreč žo poprej hitel v spremstvu k Saladinu, da ga. obvesti
—	so odšli kraljica, njene redovnice in vsi ostali iz cerkve in skozi samostanske prostore v ozko Ulico Gorja.. Tukaj je prijel Wulf Rozamundo za roko in jo vodil, kot vodi brat sestro k poroki. Prijazno je sijal mesec, svitlo kakor dan. Glas o tej čudni zgodbi so jo bil bliskoma raznesel po mostu in ozko ulice so bilo natlačeno polna gledalrev, ki so stali tudi pri vseh oknih, po vseh strehah.
»Gospica Hozamunda!« so klicali. »Blažena Ro?nmunda ki gre v muče-I niško smrt, da nas reši. Čista Roza- 1
nimi vojnimi operacijami — Turki ah Bulgari?
Kar se Bulgarov tiče, nimajo pra-vega vzroka za inicijativo, čim ni njihov namen, zavojevati novih teritorij. Zanaprej nima bulgarska armada druge naloge, kakor braniti to, kar je pridobila do sedaj in odvzeti Turkom vsako možnost, da bi Bulgare na katerikoli točki i z n e n a d i 1 i. A samo na iznonado so računali turški poveljniki, ko so prevzeli poveljstvo vojske po vseh porazih, katere je pretrpela v prvi vojni.
Politika iznenadenja se jim jo pa. — kakor dokazujejo posebno dogodki iz Gallipolija in okolice — jako slabo obnesla. Z nenadnimi zavratnimi napadi na. protivnika so mislili Turki povzdigniti pobiti duh svoje armade; to je bila njihova poslednja na-d a, katera pa jo šla po — morju in po suhem.
Turška ofenziva., ali pravzaprav skromen poizkus ofenzive, se ie torej popolnoma izjalovil. Turki se niso pokazali sposobni za ofenzivo, kakor ne poprej za defenzlvo.
Poskušali so svojo vojno srečo z novimi vojskami in z novimi poveljniki a la Enver bej, znan »romantičen junak Ide postave«, a vse je bilo brezuspešno. Izginili so & površja on in njegovi tovariši; ni jim ostalo druzega kakor sprijazniti se z dejstvi ter ""e-mišljevati — ne več o slavi neznanskega' carstva, ampak o tem, kako M se rešila bodočnost turške države v onih mejah, katero bo dobila p o vojn i.
Da je temu tako, o tem priča njihovo stremljenje, skleniti čim prej m i r, da se reši, kar je še moči rešiti.
In to je eden izmed vzrokov, da vlada zdaj tišina v vojnih tabo^h. A tem bolj živo je v krogih mladotur-ških prvakov. Peče jih vest, da so sc spustili v podvzetja, katerim niso kos, in da so vodili taktiko, ki se je na bojnem polju tako slabo obnesla, in ki jim tudi na diplomatičncm polju ne bo ničesar koristila.
Mladoturki ne bodo mogli reči, kakor Fran j o. I. po bitki pri Paviji 1525): »Vse je izgubljeno, samo čast ne.« Oni so vse izgubili, tudi čast.
Ako so nadejajo, da jim po novem miru ne bo treba plačati denarne odškodnine. se jako motijo. K odškodnini, katero bi bili imeli plačati po londonskih dogovorih, se bo prištel znaten plus nekoliko milijonov za stroške, ki
j munda in njen vrli vitez VVulf!« In tr-> gali so cvetlice in zelenje iz vrtov in jima posipali z njimi pot,.
Z nagnjeno glavo in vedrim obličjem sta stopala po dolgih, vijočih sc ulicah, spremljana od množice, vojaki so jima delali pot, in žensko so vzdigo-va.le svoje otroke, da so se mogli dotakniti Rozamundinega oblačila in da so ji videli v obraz. Dospeli so do mestnih vrat in sprevod sc je. ustavil. Tedaj jo gospod Balian iz Ibelina spregovoril:
»Gospica., v imenu jeruzalemskega ljudstva in vsega krščanstva ti dajem čast in hvalo, in tudi tebi, VVulf d'Arcy, i najvrlejšemu in najzvestejšemu vseh vitezov.«
Približal sc jim je I udi škof v spremstvu duhovnikov, ki so prepevali, ter ju slovesno blagoslovil.
»Ne slavite, ne zahvaljujte naju, marveč molite za naju,« odgovori Rozamunda, »da doseževa namen, ki mu z veseljem darujeva življenje; po najini smrti pa molite za mir in pokoj najinih grešnih duš. Ako pa ne bi imela, uspeha, kar so prav lahko zgodi, tedaj so lo spominjate naju, da sva storila kar jo bi'a nama sveta dolžnost. Strašna tuga je prišla nad to deželo in Kristusov križ je obdan od sramote. Ali I iznova sc zasveti ln potem bodo ljudje
jih imajo zvezne države z nadaljevanjem vojne in so jih imele začasa brez-krajnega premirja pred isto. Tudi se bo vzela v račun odškodnina rodbinam ubitih in ranjenih v novi vojni.
Drugo vprašanje pri sklepu bodočega miru bo to: Kje bo opredeljena stalna meja med Turčijo in Bulgarijo.
Na londonski konferenci ni bilo o tej meji pravzaprav nič govora. Dogovori so bili pretrgani pri debatah za Odrin in odrin s k i vila je t; in v rešenju tega vprašanja so iskali turški delegati določbo glede prihodnje mejo med novo Bulgarijo in Turčijo. Pa opiranje bulgarskih delegatov na Odrin in odrinski vilajet bi bilo moralo Turkom odpreti oči, da Bulgari Odrina in vilajota nočejo odstopiti, ker smatrajo svoje, pravo nanj kot nepo-bitno in popolno.
Evropa je bila v tem solidarna in bivša turška vlada končno isto tako.
A sedaj so te bulgarsko zahteve šlo »ad aeta«. Na tej zastareli podlagi novega. miru ni več moči sklepati.
Bulgarska meja. mora iti mnogo daljo proti jugu in iztoku nego sega odrinski vilajet. Do Mramornega morju hoče Bulgarija imeti dostop, katerega si je z orožjem priborila. Ona hoče imeti nad Mra.mornim morjem svojo »kontrolo« in kar jc s tem pojmom združeno.
Brez izpolnitve teb pravičnih zahtev ne bo lah k t mogoče miru skloniti.
Zato pa mir ni še tako blizu in sedanja tišina, ga ne bode neposredno d o v e d 1 a.
Balonske vojska.
NA BOJIŠČU V TRAKIJI IN PRED ODRINOM.
Pari?,, 26. februarja. »Matin« poroča. iz Carigrada: Turški generalni štab je dobil obvestilo, da so Bulgari koncentrirali veliko čet raed Dimotiko In Ergene.
Carigrad, 26. februarja. Oficielno poročilo pravi: Zaradi slabega vremena. so včeraj vojaške operacije počivale. Zdravstveno stanje čet je povoljno.
Sofija, 26. februarja. Operacije pred Odrinom se kmalu zopet začno. Srbi so poslali iz Soluna šest baterij brzostrelnih topov in štiri baterije havbic od francoske firme Creuzot, ki so že postavljeni. Obstreljevanje bo zdru-
na veke pripogibali pred njim kolena. O da bi živeli! Da bi se rešili! To je poslednja prošnja, združena, z željo, da bi sc vicleli zopet v nebesih, ko naposled umrjete, i vi! Sedaj pa: z Bogom!«
Odšla sta skozi vrata sa.nia, množica pa je jokala ob Saladinoveni taborit.
Rozamundi so ponudili nosilnico, a jo je odklonila. Stopali so peš po griču vkreber in dospeli do velikega šti-rioglatega odprtega prostora sredi tabora. na Oljski gori, onstran sivega drevja Golzemanskega vrta. Tamkaj jih je pričakoval Saladin v velikem blesku, okrog njega pa so stali tisoči in tisoči njegovih vojakov, ki so jih molče gledali.
Dospevši pred sultana sta pokleknila pred njim; Rozamunda v snežno-beli obleki redovnicc-novice, Wulf pa z razbitim oklepom.	(Dalje.)
Novo cerkveno glasbeno delo.
Ilvallte Gospoda v njegovih svetnikih! (Ps. 150.) Pod tem naslovom je izdal naš plodov it i skladatelj gospod Stanko Premrl v založbi Katoliške tiskarne 20 pesmi za mešan zbor v čast svetnikom. Pesmi jo posvetil jz pietc-to spominu svojega nekdanjega pred«
ženo s splošnim naskokom. Vreme se jc izboljšalo.
Pariz, 26. februarja. »Matinov« poročevalec poroča 22. t, m. iz Odrina, da je bulgarsko obstreljevanje mesta kruto, ker napravlja veliko škode v mestu, ne da bi se namen obstreljevanja dosegel. Mesta primanjkuje živeža. Šukri paša pa mesto naravnost heroično brani.
Sollja, 26. februarja. Turki so včeraj zopet napravili poizkus, da bi izkrcali nekaj čet. Pet turških ladij je priplulo do Budime, a ko je vojaštvo jelo stopati na suho, so ga Bulgari napadli in pregnali z znatnimi žrtvami. Še ob 2. uri popoldne je bilo slišati grmenje topov.
Carigrad, 26. februarja. Uradno oporekajo trditvi Bulgarov, da so imeli Turki v zadnji bitki pri Šarkeju 1000 mrtvih in ranjenih, z vo odločnostjo. Turki so izkrcali samo dve stotniji, ki sta napadli dva bataljona Bulgarov od strani in ju potisnili nazaj. Šest bataljonov je prišlo Bulgarom na pomoč, a Turki so jim preprečili vsako ofenzivo. Vse se je izvršilo v najlepšem redu, tudi zopetno ukrcajanje. Bulgari so pustili na bojišču 240 mrtvili in mitogo ranjenih, Turki pa niso imeli več kakor 35 mrtvih in 25 ranjenih. Carigraj-ska javnost se temu nerodnemu popravku smeje.
GRŠKA AKCIJA NA BOJIŠČU.
Carigrad, 26. februarja. »Tanin« poroča, da odpošlje Grčija iz Šolana še 40.000 mož pred Janino.
London, 26. februarja. »Daily News« poroča iz Aten, da je Grčija razširila blokado do Drača.
MISIJA HAKKI PAŠE PONESREČENA?
London, 26. februarja. Poročevalec »Piccola« poroča iz Londona, da je Hakki paša v Londonu predložil dva predloga: prvi, naj bi velesile intervenirale pod gotovimi pogoji v prilog miru, drugi pa, naj bi Anglija sama razsodila, pod kakšnimi pogoji naj se sklene mir med Turčijo in balaknsko zvezo.
Sir G y je oba predloga zavrnil.
Turčija ponuja Angliji tudi, da prizna angleško-nemško pogodbo glede zadnje trase bagdadske železnice, zahteva pa odpravo kapitulacij in pravico zvišati carino. Glede prvega vprašanja Anglija odklanja vsak junktim, drugo pa spada pred vse velesile. Grey je to sporočil že Tewfik paša, preden je še Hakki v London dospel.
Sir Grey je dal Hakki paši razumeti: Velesile niso še pozabile, kako je mladoturška vlada preprečila njihovo diplomitično akcijo. Velesile zdaj tudi ne morejo v vojsko poseči, da ne izzovejo novih komplikacij, ko so komaj premagale rumunsko - bulgarsko in avstrijsko j usko kiizo. Turčiji ne ostane nič drugega kakor da se začne z balkansko zvezo sama direktno pogajati.
ALBANSKO VPRAŠANJE. - DJA-KOVO POSTANE ALBANSKO, DEBAR SRBSKI?
London, 26. februarja. Tu upajo, da se bo tudi albansko vprašanje do polovice marca rešilo. »Daily Telegr.« poroča z Dunaja, da Djakovo pripade Albaniji, samostan Dečani in Debar pa Srbiji.
Belgrad, 26. februarja. Rusija bo po semkaj došlih informacijah v jutrišnji (današnji) seji poslanikov izjavila, da Skader prepušča Albaniji. Srbiji se odkaže nevtralni izhod na Adri-jo. Pašič se baje v kratkem poda na Dunaj.
Dunaj, 26. februarja. Severnočeški poslanci Izjavljajo, da je grof Sttirgkh svojo pomirjevalno izjavo glede mednarodnega političnega položaja bral iz nekega listka, kojega besedilo se Je sestavilo v sporazuma z zunanjim uradom ter hočejo v parlamenta vložiti interpelacijo, zakaj je »Fremdenblatt« Sttirgkhovo izjavo poskušal oslabiti.
AVSTBIJA IN RUSIJA SE DOGOVARJATE ŽE GLEDE OBOJESTRANSKE DEMOBILIZACIJE.
Dunaj, 26. februarja. »Tagespošti« se poroča, da se Avstrija in Rusija zdaj resno odgovarjate tudi glede obojestranske demobllizacije. Car je glede tega vprašanja 25. t. m. konferiral s Sasonovom, vojnim ministrom in šefom generalnega štaba. Rezultat se še nI dosegel, se pa tekom 48 ur pričakuje. Angleški kabinet Rusiji nujno svetuje skorajšnjo ugodno rešitev albanskega vprašanja.
Dunaj, 26. februarja. »Deutschboh-misehe Korrespondenz« je izvedela, da so se storile že vse priprave, da se rezervisti 1. marca odpokličejo. Na ruski meji se odpokličejo vsi, na srbski pa le en del, in sicer tisti, ki že naj del j služijo. Vseh rezervistov od južne meje še ne kaže odpoklicati, ker mora Srbija preje svoje čete odpoklicati iz Drača iu ker se ne ve, kaj bo Črnogora glede Skadra ukrenila.
POSLANIŠKA REUNIJA V LONDONU.
London, 26. februarja. V dobropo-učenih krogih ne verujejo, da bi jutrišnja (to je današnja) seja poslanikov prinesla popolno rešitev albanskega vprašanja. Angleški krogi pa žele, da bi se vsa večja sporna vprašanja med velesilami saj do drugega tedna v marcu rešila, ko se zopet sestane parlament. Jutrišnja (današnja) seja poslanikov se bo bavila z rumunsko-bul-garskim vprašanjem.
Dunaj, 26. februarja. Včeraj se je nenadoma vršila seja poslaniške reu-nije, ki se je pečala z vprašanjem tujcev v Odrinu in z rumunsko-bulgar-skim sporom. .Tutri (danes se zopet vrši seja. Albansko vprašanje pa pride v razgovor šele, ko se bosta Avstrija in Rasija dogovorili tudi gleda demobllizacije.
MIR NA OBZORJU?
Dunaj, 26. februarja. »Politische Korresonpdenz« poroča iz Londona, da je v kratkem pričakovati konca vojske.
Carigrad, 26. februarja. »Tanin«, glasilo mladoturkov, piše, da Turčija ni začela vojske samo zaradi Odrina, temveč tudi za narodno čast. Tudi če Odrin pade, Turčija ne odloži orožja. Bulgari ne bodo mogli ogroziti Carigrada. »Tasvir-i- Efhiar« zahteva, da se vojska šc bolj energično nadaljuje. — To pisanje pa ne more prikriti dejstva, da vlada miru nujno želi.
Carigrad, 26. februarja. »Excelsior« poroča, da sc mnogo govori o miru, vendar se pa ne bo še tako hitro sklenil. Operacije so vsled snega in blata ustavljene. Vojska se bo še mesec dni vlekla naprej.
nika na koru stolne cerkve, Gregorija Riharja, katerega petdesetletnico njegove smrti obhajamo letošnje leto in ki si je v svojem času pridobil mnogo zaslug za cerkveno glasbo.
Stanko Premrl zavzema med skladatelji najnovejše dobe odlično mesto in zato zasledujemo njegovo delovanje na tem polju s paznim očesom.
Ko sem pregledoval te njegove novejše skladbe, se mi je nehote urinila v spomin pravljica, ki sem jo slišal v svojih otroških letih o ajdovskem dekletu v starodavnih časih, ki pripoveduje, da je bila tako velika, da je stala z eno nogo na Šmarni gori, z drugo pa na vrhu Sv. J oš ta. Na to misel sem prišel, ko sem primerjal višino, na kateri je stala naša glasbena umetnost pred pol stoletjem z njenim sedanjim razvitkom. Ko bi bil jaz pisal pred petdeset leti tako kakor sedaj, ali kakor so pisane gori navedene skladbe, bi me bili križali. Dobro se še spominjam, ko sem malo ne pred polstoletja izdajal v Pragi svojo »Liro Sionsko« s svojimi cerkvenimi napevi, v katero sem uvrstil neki napev, ki je bil nekoliko kon-trapunktično izveden. Kaj mi je pri tej priliki pisal nek moj sošolec, učitelj? Nikar ne skladaj takih pesmi, mi je pisal, vzemi si rajše za zgled Lannerja ali Strausa! — Ti moj Bog, Lanner in Straus in pa cerkveni napevi! To do-
volj karakterizuje glasbeno obzorje takratnih organistov na deželi.
Danes gledamo in poslušamo glasbo z vse drugačnim pojmovanjem kakor pa tedaj. Napredek v tem pogledu je, četudi ne tako orjaški kakor ajdovskega dekleta, vendar velikanski, če primerjamo skladbe iz onega časa z današnjimi skladbami, bodisi glede njih kvantitete, bodisi glede njihove kvalitete. Prejšnjo dobo so pri nas gledali preveč na prijetno melodijo, ne glede na to, ako ista tudi odgovarja petemu besedilu in se je na ta način preveč zanemarjala harmonizacija. Izogibali so sc kolikor moč disonancam, ker tc nespretnim pevcem niso ugajale. Res je, kar nekateri trdijo, da je melodija duša in harmonija pa tako-rekoč telo skladbe. Toda če je telo spa-čeno, nam tudi ni posebno všeč. Tako tudi melodija ne more priti do prave umetniške veljave, ako ni v pravem skladu s harmonijo. In ravno kar se tiče harmonizacijc skladb, smo zadnje čase napravili velik korak naprej.
Ta napredek sc je zahvaliti temu, ker se strokovna naobrazba sedaj bolj kultivira kot nekdaj, ker ni bilo pri na* nikakršnih šol za to. Kdo pa bi hotel pri tem zatajiti velike zasluge, katere si je v tem pogledu v prvi vrsti pridobil dr. Gojmir Krek, ki urejuje »Nove Akorde«. ^Dalje.) Fr. Gerbič
Sofija, 26. februarja. Dr. Danev je izjavil, da Bulgarija o mirovnih prizadevanjih Turčije oficielno še ni obveščena. Privatno pa izvemo, da se Hakki paša trudi doseči mir na podlagi kolektivne note velesil. Bulgarija mirno čaka razvoja vojnih in političnih dogodkov.
BULGARIJA IN RUMUNIJA.
Berolin, 26. februarja. Vest, da sta Rusija in Nemčija dobili od velesil mandat, da med Bulgarijo in Rumunijo posredujeta, ni resnična. Posredovanje se bo izvršilo od strani vseh velevlasti. Mogoče pa jc, da se bo vršila tozadevna konferenca v Peterburgu.
Sofija, 26. februarja. Nacionalna stranka razvija v Dobrudži živahno agitacijo proti eventualnemu odstopu Silistrije.
OFICIRJI SE IŠČEJO.
Carigrad, 26. februarja. Mestni poveljnik poživlja 5 častnikov, ki pripadajo antimladot,urški ligi in kateri se nahajajo v Carigradu, ne da bi jih mogli izslediti, naj se tekom 24 ur javijo, če ne se bodo iz armadne liste izbrisali.
AVSTRIJSKI POSLANIK V PETERBURGU.
Peterburg, 26. februarja. »Rječ« poroča, da je avstro - ogrski poslanik v Peterburgu, grof Thurn - Valsassina prosil, naj se odpokliče, ker ne prenese peterburškega zraka.
GRČIJA IN BALKANSKA ZVEZA.
Atene, 26. februarja. Opozicija namerava prihodnjo sredo, ko se zbere zbornica, povzročiti debato glede Soluna, egejskih otokov in Janine. Venizelos je velik optimist in je izjavil, da je prepričan, da se bodo balkanski zavezniki glede razdelitve osvojenega ozemlja med seboj sporazumeli.
UŽALJENA ITALIJA.
Rim, 26. februarja. V včerajšnji seji poslanske zbornice je poslanec Montu vložil na zunanjega ministra interpelacijo, v kateri izjavlja, da se je na nekem javnem avstrijskem shodu zabavljalo čez italijansko armado in grdilo italijanski narod. Zahteva odločno, da zunanji minister preišče zadevo in nato zahteva, zadoščenje. V imenu vlade je odgovoril na interpelacijo državni podtajnik, di Scalea, ki je izjavil, da je vlada v tej zadevi že poizvedovala, da pa se ni moglo dognati ničesar pozitivnega. Če se vest, da se je na do-tičilem shodu v resnici blatilo čast italijanske armade, potrdi, bo napravila italijanska vlada vse primerne korake na Dunaju, da dobi Italija zadoščenje in bosta rešena čast in ugled italijanske armade. Poslanec Montu se je zadovoljil z odgovorom državnega pod-tajnika in izjavil, da jc italijanska vlada v sličnih slučajih postopala napram svojim zaveznicam vedno skrajno kon-cilijantno in obzirno. Upa, da bo vlada ukrenila vse potrebno in zahtevala, da se prihodnjič slična zborovanja v Avstriji kratkomalo zabranijo.
DROBNE VESTI.
Carigrad, 26. februarja. Jutri se odpelje Džavid paša z bivšim tajnikom palače Halil Zia v London, kjer bo pod predsednikom Hakki paše nadaljeval priprave za mirovno pogajanje. Tudi bivši predsednik parlamenta Ahmed Riza-beg, ki je zdaj v Parizu, se odpelje s posebnim nalogom mladoturSke stranke v London.
Pariz, 26. februarja. V tukajšnjih političnih krogih trdijo, da ima bivši finančni minister DžaVid paša, ki potuje v Pariz, London in Berol i, nalogo, da se pogaja radi velikega posojila.
Solun, 26. februarja. Dosedanjim kandidatom za prestol nove Albanije se je pridružil tudi bivši poveljnik Soluna, Ahmed Ha sa n Tahsim, ki jc sedaj grški jetnik. Naznanil je svojo kandidaturo potom grške vlade.
Pariz, 26. februarja. »Ne\v York Herald« javlja iz Port Sajda, da je imela turška križarka »Hamidije« priti sinoči v Port Sajd, in potem odpluti v Rdeče morje.
Carigrad, 26. februarja. »Tanin« se bavi z izredno velikim številom plesov, maškarad in drugih veselic, ki se ob sedanjem času prirejajo v mestu, ter pravi: »Mučno je gledati take reči, medtem ko vidimo po ulicah naše vojake umirati od mraza, korakati na bojišče in vemo, da je sovražnik 50 kilometrov od mesta. Vlada naj bi se sponi "lil a svoje dolžnosti in prepovedala ob sedanjem času vsako veselico in zabavno priredbo.
Carigrad, 26. februarja. Veliki vezir se jc včeraj razgovarjal z avsiro-ogrskim, francoskim in angleškim poslanikom o političnem in vojaškem položaju.
Obleganje Skadra.
Težaven položaj črnogorskih čet. — Srbi mirujejo.
Odkar so Turki izgubili utrdbe krog Skadra —• izvzemši seveda Tara-boš -- so sc zaprli v mesto in očividno ne mislijo več na protinapade. Z izpadi sicer še nagajajo, toda redko, med tem ko so preje z Bardanjola dan na dan izpadali; nekajkratov so poizkusili celo popolnoma organiziran in dobro napeljan protinaval ter vsakokrat prizadeli Črnogorcem obilo gorja in napora. Ali se Turki po zadnjih izgubah čutijo preslabe za izpade in navale ali se jim pa le-ti zde prenevarni, odkar nimajo več varnega zaledja v izgubljenih utrdbah — se ne da reči. Najbrž pa bo prvi prihodnji izpad tudi poslednji, ko posadka ne bo več mislila na obrambo mesta, marveč le na svojo lastno rešitev, da se poizkus' prebiti skozi oblegovalne čete.
Toda tudi napadalci ne podvzema« jo nič posebnega; bombardiranje se redno vrši in oblegovalni obroč se korak za korakom tesneje zateguje. Tako polagoma prodirajo se čete sproti utrjujejo v okopih. Položaj je tak, da se splošni napad na mesto ne more izvršiti pred napadom na Brdico in Tara-boš.
Kar se tiče Brdice, Srbi zadnji čas popolnoma mirujejo, zato imajo Turki proste, roke za napade na desno krilo črnogorskih čet. Ni skoraj dvoma, da Srbi mirujejo zato, ker potrebujejo in pričakujejo nc samo poljske artiljeri-je, marveč tudi druga ojačenja. Treba namreč pomisliti, da zavzetje Bušatija in Barbaluše ni bilo tako lahko in je zahtevalo velikih žrtev, saj se Turki na celi črti naravnost obupno branijo. Vendar se pa glede srbskih ojačenj ničesar gotovega ne ve; zasebne vesti si nasprotujejo, srbski poveljnik Damjan Popovič pa je mož, ki govori samo najnujnejše. Kadar pride čas, d& povelje za napad in potem lakonično poroča o njegovem uspehu — drugače je molčeč, kakor bi bil nem.
Srbska, vojska vsekakor nečesa pričakuje, ker miruje. In dokler se ona ne zgane, tudi črnogorsko Čete ne morejo ničesar odločilnega započeti. Odtod tišina, ki bo po mnenju informiranih krogov trajala še kak teden. Tudi kralj Nikola se je vrnil na Cetinje.
Severozapadni del taraboških utrdb Črnogorci trdovratno drže in branijo; kljub neprestanim turškim atakam se vojska tu utrjuje in pripravlja na nadaljno prodiranje.
Najtežavnejša postojanka črnogorske vojske je SiroČka gora; kajti vsa, kolikor je je, je izpostavljena artilje-rijskomu ognju s Taraboša in deloma z Brdice. Treba je bilo strahovitih bojev, predno je bila zavzeta in vsak korak in vsaka utrdba, ki so jo Črnogorci napravili na njej, je stala krvave žrtve. Na tej postojanki sc je bil boj tudi ves čas premirja. Kljub vsem težavam in zaprekam so se Črnogorci utrdili na Širočki gori; toda vsa dela so morali izvrševati ponoči in ob meglenih dneh. Posrečilo se jim je celo nekaj baterij povsem maskirati, tako da Turki nimajo pojma o njih. Ena teh skritih baterij je nekega dne odločila usodo turškega. izpada: njen ogenj je turške baterije, ki so bile obrnjene v popolnoma drugo stran, docela prevaril in presenetil.
A ne samo vsled večnih turških napadov Jo položaj črnogorskih čet na Širočki gori silno težaven, marveč so še druge neugodne okolnosti, ki vojake šc voliko bolj tarejo. Predvsem vremenske neprilike: hudi vetrovi, dež in zadnji čas zopet sneg. Vojaki si pa nikoli ne smejo zakuriti ognja, ter bi s tem nudili izvrsten cilj sovražnim topovom. Tudi hrana je slaba. Na podlagi vsega tega si lahko napravimo vsaj medlo sliko o silnem trpljenju čet na Širočki gori. In res pripovedujejo očividci, da vojaki bedno izgledajo. Čete so izmučene vsled bojev, mraza in slabe hrane. To je najnestrpnejši in naj-bojaželjnejši del črnogorske armade, ki bi bil vsak hip pripravljen za naskok na. Taraboš. Neprestano drezajo k napadu, nezadovoljni so z dolgim pripravljanjem, katerega ne razumejo. »Naprej na nož!« to jim je dolgo zaže-Ijeno povelje, ki bi ga slepo izvršili in bi niti za hip ne pomislili na nevarnost, ki bi jih čakala na Tarabošu. Ljubša bi jim bila hitra smrt, kakor pa večne neznosne muke v okopih.
Občudovanja so vredne te čete, da sploh vstrajajo v trpljenju, ki je naravnost nečloveško; po cele noči zaporedoma ne zatisnejo očesa, po cele dneve ne dobe nobeno hrane in po cele tedne preživo na prostem, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam, brez ognja in tople obleke. Zato je lahko verjeti, da bo njim najbolj odleglo, kadar s Skadra in Turabvšu zavihra čmotrorska zastava.
Ranjencev je sedaj na Cetinju Krog 1500; razmeščeni so po različnih poslopjih: v državni bolnišnici, vojašnici, vladni hiši, kadetnici in državni gimnaziji. V ljudski šoli so spravljeni bolniki z nalezljivimi boleznimi (par slučajev legarja). Prve dni, ko so tru-moma dovažali ranjence, a priprave nezadostne in pomanjkanje zdravnikov veliko — je bilo jako mučno in razburljivo. Sedaj so vse težave premagane in za bolnike v vsakem oziru preskrbljeno.
Dnevne novice.
-f Harden o sedanjih problemih.
Kakor se poroča iz Berolina, je dne 22. t. m. predaval Maksimilijan Harden v filharmonij ski dvorani o političnem predmetu: »Kako bo?« Sodobna in pereča vsebina predavanja je privabila v velikansko dvorano na tisoče občinstva vseh slojev; celo dame so bile med poslušalci. Najprej jc Harden povedal svoje nazore, da svetovne vojske ne bo, ker je izvestna trozveza (govornik naziva tako rusko - francosko - angleško zvezo) ne potrebuje. Brez gmotnih in krvavih žrtev je Avstrija premagana, Nemčija pa sama nase navezana. Da bi Italija vstala proti Franciji in izročila svoje obrežje v žrelo angleškemu bro-dovju, tega pač nihče ne verjame. Vojna se je vnela in gre naprej proti svojemu koncu, ker je tripelententa hotela imeti učinke, ki bi občutno izpre-menili razmere držav. In te občutne izpremembe so zadeli Avstrijo. Proti čemur se je Avstrija celo stoletje bojevala z vsemi silami, se je uresničilo: nastala je slovanska, trdnjava od Adrijanskega do Črnega morja. Harden je vzel v misel VVindthorstove besede: »Orientalsko vprašanje v zadnjih posledicah pomeni odločilen boj m e d G c r m a n i in Slovani za nadvlado Evro-p e.« Po tem utemeljevanju ja zaključil Harden svoje predavanje z besedami: »Danes tudi kratkovidneži uvidc-vajo cilj, katerega je zasledovala tripelententa: Avstrijo odcepiti in jo prisiliti k pretehtovanju, mar bi ne bilo boljše, cla bi se nagnila k Rusiji, Angliji in Franciji. Kar se sedaj na Balkanu dogaja, ni nič proti onim velikim odločilnim izpremembam, ki morajo priti. Hardenovo predavanje je napravilo na poslušalce globok vtisk. Je pa v Nemčiji močna struja. ki Avstriji privošči, da se ji je pot na Balkan zaprla. To so tisti krogi, ki zagovarjajo Bismarckove rusofilske tradicije.
-f Spomini. Pred kratkim je izšlo obširno delo, ki opisuje znanega, avstrijskega ministra zunanjih zadev, grofa Andrassvjn, »i njegovo politiko za časa nemško-francoske vojske. Iz te knjige posnamemo sledeče zanimivosti: Kaka.ro znano, je Mažar Andrassy, ki je našo zun. politiko vodil, v svojem sovraštvu do Slovanov silil Nemčiji v naročje, ki nas jc leta 1866 porazila. Toda nadvojvoda Albreht je, svaril posebno pred Bismarckom, a ni našel nikjer upoštevanja, češ, da on je vojak, ne pa politik. Toda ravno v tem oziru je bil pokojni maršal prav bister politik, ker ni gledal samo na tisti hip, ampak na prihodnjost. Nadvojvoda Albreht je v pismu na Andrassyja povdarjal posebno važnost našega prijateljstva z Rusijo za bodočnost. Veliko vprašanje orientalske politike, jc dejal nadvojvoda, bomo mi lahko rešili v svojo korist, ako bomo v prijateljski zvezi z Rusijo, ali vsaj nevtralni. Na noben način pa ne smemo postati ruski nasprotniki, ker bi to imelo za celo našo državo skrajno neugodne posledice. Nadvojvoda je povdarjal, da se bo Rusom sovražna politika zamerila vsem Jugoslovanom in zato svaril pred Bismarckovo pretka-nostjo. On bi bil najbolj zadovoljen, ako bi se bil sešel naš cesar z ruskim In bi se bila sama pogodila o položaju. Da so se sešli naš, ruski in nemški cesar leta 1872 v Berolinu, nadvojvodi Albrehtu ni bilo nič po volji, češ, da je Bismarck t,o stvar morda nalašč tako uredil, da bi bil tudi on pri sestanku. Štirideseto leto je že preteklo od one dobe, in danes, ko vidimo razvoj svetovne politike nekoliko drugače, uvi-devamo, da je svetoval pokojni nadvojvoda Albreht, kateremu skrb za Avstrijo gotovo ni bila manj na srcu kot Andrassyju, Avstriji jako dobro. Zgodovina je dala prav zmagalcu pri Ku-stoci in po njegovem načrtu bi bilo balkansko vprašanje danes za Avstrijo rešeno nekoliko drugače, kot so ga rešili politiki Andrassyjevega kova. Spominjamo se pa pri tej priliki tudi, kako jc tudi »S 1 o v e n c c« leta 1877 in 1878, ko se je avstrijsko-nemška-laška SVcza posebnu kovala, pisal, kako bi
avstrijskim koristim odgovarjala le zveza med Avstrijo, Rusijo in Nemčijo in opozarjal na Slovanom sovražno politiko grofa Andrassyja, ki je danes monarhijo prineslo ob vse njene balkanske načrte. Kajti še leta 1878, med kongresom v Berolinu, je bila dana možnost, da Avstrija dobi ves zapadni Balkan do Soluna, Rusija pa iztočni do Carigrada iti je nadvojvoda Albreht živo delal na to, da se Andrassy glede tega z Rusijo pogaja. Andrassy se jc sicer res pogajal, toda tako, da sc ta ideja ni uresničila, ker se je bivši ma-žarski rebel upiral možnosti, da bi se Avstrija tako poslovanila — pa saj se Andrassy celo z mislijo okupirati Bosno ni mogel dolgo sprijazniti. Mož je bil slepo orodje v rokah Bismarcka in za njim se da avstrijska diplomacija do danes voditi od Berolina— ne ve pa, da je glavni cilj Nemčije od Bismarcka sem ta, da Avstrija, ne postane premočna. Če Avstrija danes na mednarodnem torišču veliko menj pomeni nego bi mogla, je to zavestna krivda politike Prusije, ki tudi danes dobro ve, kaj dela in hoče. Nc vedo pa tega naši diplomati, pač pa peterburški, ki žive z Nemčijo v najožjem stiku.
I- Važno za gasilna društva. V prejšnjih letih je liberalna deželna gasilska zveza pošiljala svojim članom tiskovine in položnice za poravnavo članarine. Letos razpošilja to potom okrajnih zvez, to pa zaradi tega, ker so bila društva opozorjena, cla, deželni odbor deželne galiske zveze nc priznava več za svoj organ in da se pri odnorah tudi ne bo oziral niti na sedaj obstoječo liberalno zvezo, niti na društva, ki so pri njej učlanjena. Če se zdi liberalni zvezi nasprotovati deželnemu odboru, seveda ne preostane druzega, kakor da. deželni odbor tudi odreče podporo članicam, take zveze. Da bi gasilna društva mislila, cla se tukaj ne gre za, liberalno deželno gasilno zvezo, so se gospodje liberalci poslužili okrajnih gasilnih zvez. Opozarjamo gasilna društva, da okrajne gasilne zveze niso nič druzega, kakor podružnice oziroma n.»-kak pomožni organ osrednje liberalne deželne gasilne zveze. Naj torej okrajnim zvezam ali pa osrednji zvezi tiskovine vrnejo in skrbe pravočasno za izstop.
—	Zastopnikom okrajnega šolskega sveta v Postojni za sodni okraj Vipava sta bila izvoljena g. župan Uršič kot redni član in g. župnik Koller kot namestnik. Nasprotne liste ni bilo.
—	Imenovanje. Titularni stražmojster Karol Ferjan je imenovan za vladnega kanclista.
—	Umrl je 23. februarja na službenem potovanju iz Ajdovščine v Tolminu nagle smrti vojaški inženir stotnik M u s i I. Občini Vipava je šel stotnik Musil pri zidavi vojaških zgradb leta 1912 zelo na roko ter je zdatno pripomogel, da je občina dala erarju zgradbe pod ugodnimi pogoji v najem. Pri nameravanih novih vojaških zgradbah, ki so proračunane na 1 miljon K, bo občina stotnika Musila jako pogrešala. R. I. P.
—	Imenovanje. C. kr. okrajni živi-nozdravnik v poljedelskem ministrstvu dr. Josip S t e g u , ki poslu je kot veterinarski delegat v Zagrebu, je imenovan višjim okrajnim živinozdravni-kom v Zagrebu.
—	Promocija. C. kr. poštni kori-cep«ni praktikant Ivan Majerle bo dne 28. t. m. na dunajskem vseučilišču pro-moviran za doktorja prava.
—	Sankaška in smuška tekma v Bohinju. Društvo za povzdigo tujskega pro-njeta v Bohinju je priredilo v nedeljo, dne 23. t, m. sankaško in smuško tekmo, katera je nad vse pričakovanje izborno uspela. Velika množica, blizu 1000 tujcev, prena-polnjcnje hotelov in gostiln je bil dokaz, kako dobičkanosen uspeh ima zimsko-sportna akcija in kako velikega pomena je zimski šport za napredek Bohinja. Da se je pa tekma v vseh ozirih v splošno zado-voljnost izvršila, se nam je čast zahvaliti gospodu ravnatelju državnih železnic v Trstu, dvornemu svetniku Galambosu za blagohotno pokroviteljstvo. Dalje se zahvaljujemo vodstvu tekme gg. inšpektorju Schiestel, dr. Treotu, majorju Hrašovec; težavni službi starterjev gg. stotniku Blaschke, nadinženirju Prelovšek, pl. Tor-nago, pl. Hajeku, voditelju smuške tekme poročniku Ringlu, Deželrti zvezi za tujski promet v Ljubljani, njenim zastopnikom rač. svetniku Lindtnerju in ravnatelju Štri-celnu za sodelovanje, njenemu tajniku Go-vekarju za trud in sodelovanje pri aranžma, dalje vsem športnim klubom iz Trsta, Zagreba, Gorice, Ljubljane, Radovljice, Tržiča in Kranja za tako obilno udeležbo. Vsem srčna hvala!
— Gostilničarr,ka zadruga za kranjski okraj je imela včeraj, dne 25. februarja ob 10. uri dopoldne v gostilni pri Jelenu v Kranju svoj drugi občni zbor. Udeležilo se ga je okrog 60 članov, ki so se prav pridno udeleževali debat.
Kot odposlanec gostilničarske Zveze je došel g. Alfonz Mencinger. Občni zbor je sklenil, da zadruga pristopi k deželni in državni zvezi gostilničarskih zadrug. Kot odposlance se izvoli 7 članov in 5 namestnikov. Med raznoterostmi se soglasno sklene, da naj bi gostilničarji dobivali meso po znižani ceni. Izvoli se odsek obstoječ iz 7 članov.
—	Iz Goric nad Kranjem se nam poroča: S prvim marcem prične poslovati pri nas prva kranjska planinska higijenična mlekarna, ki bo poslovala za okolico Gorič in Trstrnika.
—	Iz Starega trga pri Ložu. Predsednik c.. kr. okr. šol. sveta v Logatcu je z razsodbo z dne 31. decembra 1912 šestim članom krajnega šolskega sveta v Starem trgu pri Ložu naložil globo po 20 K, torej skupno 120 K, ker so v seji odklonili sprejem sam onem-š k c g a letnega poročila o šolstvu na Kranjskem za učiteljsko knjižico. l;i Stane 2 K. Zoper razsodbo se je vlomil priziv, med drugimi razlogi tudi zato, ker ni pravomočna, ker ni bila od strani okr. šol. sve+a odobrena.. Kakov ču-jemo, sklicuje c. kr. okrajni glavar io dni sejo, cla dobi naknadno odobrenje. Na to je bil bržkone iz Ljubljane opozorjen, češ, potem bo že kako šlo. In čujte! Sklicuje člane starega okr. š. sveta, dasi so bili zastopniki okr. šol. sveta po zakonu z dne 23. okt. 1912 že imenovani, oziroma izvoljeni, naznanjeni in na znanje vzeti. In vendar vsebuje novi zakon glede razsodb predsednikovih, oziroma njihovega odobrenja iste določbe kot stari zakon. Je-li se g. predsednik boji, da mu novi okr. šol. svet njegove razsodbe no bo odobril?
0	veljavnosti sklepov okr. šol. sveta v tej obliki se bo še govorilo. Za danes opozarjamo javnost na to dejstvo. Kako so zastopniki učiteljstva pri tej seji glasovali, boom še poročali.
Katoliško izobraževalno društvo v Metliki priredi v nedeljo dne 9. sušca 1913 ob pol štirih popoldne v društveni dvorani gledališko predstavo. Igrala se bocle trodejanka »Junaška deklica«. — Vstopnina znaša za sedeže I. in II. vrste 1 K, za ostale sedeže 60 vin. Stojišča 20 vin.
—	Umrla je dne 26. februarja gospa Frančiška Povše, soproga gosp. Janeza Povšeta, posestnika in usnjarja v Mokronogu in mati vlč. g.Franca Povšeta, duhovnika v salezijanski družbi, v 78. letu svoje starosti. Pokojna je bila poznana daleč naokrog, nadvse priljubljena v trgu in prava mati ubogih ,ki so jo radi imenovali svojo mamo. Za plačilo naj uživa mir pri Bogu!
—	Izpit za zidarskega mojstra so napravili pri deželni vladi sledeči kandidatje: g. Josip Seršen, absolvent c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani iz Homca pri Kamniku; g. Angel Trčelj, absolvent c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani iz Zapuž pri Ajdovščini; g. Mario Makovec, podjetnik v Gorici.
—	Vpokojen je polkovnik 17. pešpolka Franc Tischina.
—	Zidarski tečaj za zgradbo vzornih hlevov, svinjakov in kapnic se vrši v času od 10. do 18. marca t. 1. pri deželnem odboru v Ljubljani. Na tečaj se sprejemajo zidarski mojstri in pomočniki s Kranjskega. Vsak udeleženec dobi v delno pokritje stroškov prispevek v znesku 20 K. Sprejme se največ dvajset udeležencev. Prijaviti se je najkasneje do dne 5. marca na deželni odbor.
—	Vlom v konsumno društvo, Dne
16. t. m. so neznani storilci vlomili v lokal konsumnegra. društva v Lokvi in ukradli 100 kg kave, 24 kg sladkorja,
1	kg čokolade, 5 steklenic »Floriana«, dvoje rujave hlače, sedem spodnjih moških in ženskih triko-hlač, 18 zimskih triko-srajc, 24 m blaga (cajga) za obleko, 20 parov rdečepisanih in 19 parov belih spodnjih hlač, 25 lahkih triko-srajc, čez 4 ducate volnenih nogavic, belo-rujavega sukna za obleko. Perilo jc bilo zaznamovano s črkami E. L. A. V. T. h. a. O storilcih nimajo dosedaj nobenega sledu.
—	Od doma sta jo popihala z Jesenic šolska učenca 12 letni Rajko Start) in 11 letni Tomaž Kalle. Prvi je rcleče-ličen, ima štajerske hlače in modro-križasto matrozno bluzo in pelerino. Drugi je bledoličen. ima lodnasto obleko in sivo čepico. Odšla sta baje pro*i Gorici. Kjer se pojavita, naj se ustavita ter naj se o tem obvesti orožništvo ali županstvo na Jesenicah, da zvedo o be-gunčkih njuni starši.
—	Umrla je v Zagrebu posestnica Katarina B eter ski, rodom iz Črnomlja. Mestu Črnomelj je zapustila 2000 kron. Volila je večje svole raznim hrvaškim zagrebškim društvom.
—■ Požar. V petek 21. februarja po 9. uri zjutraj je začelo goreti veliko gospodarsko poslopje Jakoba. Koros na Tratenci pri Z«talih. Po krepki pomoči vrlih sosedov sc jc posrečilo ogenj za-
dušiti. Kako se je požar zanetil ni znano. Bog nas varuj ognja!
—	Iz hrvaškega gledališča. Operni pevec Marko V u s k o v i č se sedaj nahaja v Splitu. Baje c bolan in v bedi. Za prihodnjo sezono je angaževan v Kra-kovu. Član hrvaške opere Lowczynski je za prihodnjo sezono angaževan v Varšavo, član operete Slrrnac pa na Dunaj. — Obolel j 2 član hrvaškega gledališča Raškovič, ki je nedavno praznoval 25lctui jubilej svojega delovanja na hrvaškem odru. 30lelnico svojega delovanja na hrvaškem odru praznuje v kratkem Dragotin Freudenreich. V proslavo nastopi v drami Friderik Veliki .
Umrla je v ženski bolnici v Novem mestu žena posestnika Janeza Kocjana na Dol. Straži ši. 31, Marija rojena Kramaršič v 47. letu svoje dobe. Pokojna je bila sestra gospoda Vmkot Kramaršiča, revizorja v Zadružni zvezi v Ljubljani.
—	Iz Save so potegnili, kakor poročajo iz Litije, med Savo in Borovlja-mi delavca. Jurija Blatnika, ki je radi družinskih razmer šel v vodo.
REVOLUCIJA V MEHIKI,
tipanja na mir v deželi ni prav nobenega. Na severu se čete ustašev čedalje bolj širijo. Po poročilih iz N«w "Vorka so vstaši ustrelili tudi Emiliana Madero, brata, ustreljenega predsednika in pa \lberta Madero. strica predsednikovega, ki sta poskusila pro-tirevolucijo.
Merske novice.
š Občinske volitve. V Loki pri Zidanem mostu se vršijo 6. in 8. marca občinske volitve. Leta 1911 so zmagali združeni liberalci in soc. demokrati. Radi goljufij, ki so jih leti uganjali, je oblast volitve razveljavila. Pri sedanjih volitvah so se sociji in liberalci ter Nemci (nemškutarji) zopet združili proti pristašem K. Z. Slednji pa se na volitve dobro pripravljajo in je upanje, cla zmagajo na celi črti. III. razred voli 6. marca od 9. ure dopoldne do 7. ure zvečer; II. razred 8. marca od pol 9. ure do 10. ure dopoldne; I. razred od pol 4. ure do 5. ure popoldne. — Pri Št. Vidu pri Grobelncm je zmagala v dveh razredih naša stranka. Liberalci so radi poraza grozno poparjeni. — V Radleu-eih pri Gornji Radgoni je zmagala slovenska stranka.
š Kozje. Pri volitvah v okrajni za-stop je izvoljenih 28 pristašev naše stranke, nasprotniki so samo štirje. Liberalci bi sicer radi ob Sotli v kalnem ribarili, a pšenica jim ne gre v klasje. Dr. Kukovčevo in Spindlerjevo besedičenje — je mlatva prazne slame.
š Bela žena. Pri Sv. Barbari v Halozah je umrl gostilničar g. Reicher. Bil je naš mož. — V .Tarenini je umrla gostiJničarka, Ana Flak. — V Devici Mariji v Puščavi sta preminula 861etni Ignacij Stibler in Anton Limrajh. —
V	št. Lenartu je umrla gostilničarjcva mati Terezija Fras. — Pri Sv. Urbanu je izdihnil Martin Petek, vrl mizarski mojster. — V Pasjem pri Velenju je umrla 8?Ietna Marija Tučma.n, pri Ormožu pa Marija Kosec, v in i čar ka.
š Zdravniki stavkajo, V Mariboru so začeli zdravniki stavkati nasproti članom okrajne bolniške blagajne. Nočejo zdravili teh članov. Pridružil se jim je zdravnik v Št, llju, dr. Venigerholc, dr. Fašing v Št, Lenartu, dr. Kren, dr. Krautgaser in dr, Bart v Cmureku ter dr. Čeh v Zgornji Sv, Kungoti. Zaradi nastavljenja novega blagajniškega zdravnika dr. Fridriha je nastalo namreč nesporazumljenje med bolniško blagajno in organizacijo zdravnikov, in zdravniki so začeli štrajkati. Organizacija zdravnikov je baje želela, da se nastavi dr, Urbaček ml., a bolniška blagajna ga ni marala. Vsled štrajka veliko trpijo člani bolniške blagajne izven Maribora in zato M bila dolžnost politične oblasti, da posreduje in napravi red.
š Dva nevarna sleparja. Iz Meže. oh Dravi poročajo: Orožnikom v Meži oh Dravi se jc posrečilo aretirati Salomona Federbusclia in Fuchsa Schulem iz Tarnopola, ki sta pod imeni Auer in Maier kot zastopnika tvrdke Lieber-mann iz Dunaja sprejemala naročila na posteklene fotografije in zahtevala od strank tucli denar. Dajala sta potem potrdila z imenom navedene, tvrdke, katera sploh ne obstoja. Prepotovala sto. večinoma celo Sp. štajersko.
V	okrajih Celje. Sl. Gradec in Konjice se jima je. posrečilo izvabiti od kmetov nad 400 kron denarja. Federbusclia in Fuchsa tucli radi tatvine potom tiralice zasledujejo. Spravili so jih na sodišče v Slov. radcu in od tod na okrožno sodišče v Celju.
š DrušJvo avstrijskih železniških uradnikov je sklenilo v Rogaški Slatini zgraditi svoje poslopje in ima žo kupljeno stavbišče. Z delom pričnejo kmalu. Dežela Štajerska je zagotovila društvu, oziroma njegovim članom, ki
posetijo zdravilišče, velike in daleko-scžne ugodnosti.
š Saraoumor 801etnega moža. Pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah se je z oetovo kislino zastrupil 801etni prevžitkar Anton Kraner. Samoumora so baje krive slabe družinske razmere.
š Umrla Je na Bregu pri Celju gospa Ploj, znana gostilničarka gostilne »Ploj«. N. v m. p.!
Ljubljanske novice.
lj Dvojica Polanjko aretirana in deportirana. Danes dopoldne je avstro-ogrski konzulat v New Yorku obvestil ljubljansko mestno policijo, da je bila zakonska dvojica Polajnko takoj areti-rana in deportirana, ko se je tjekaj pripeljala s parnikom »Vaderland«. Ta-mošnja oblast jo je oddala na parnik »Finland« ki dospe 6. sušca v Ply-mouth, oziroma v Antvverpen, kjer bo-deta toliko časa internirana, da bode dovršeno izročevalno povelje. Nazaj se pa Polajnko in njegova žena ne vozita v prvem razredu.
lj IV. muzejsko predavanje se vrši v soboto, dne 1. marca 1.1. ob 6. uri zvečer v predavašnici deželnega muzeja (vhod z Bleivveisove ceste.) Predaval bode g. prof. Fran Dolžan iz Kranja »O nekaterih strupenih živalih in njih strupih«. Svoje razpravljanje bode pojasnjeval z bar-vanimi skioptičnimi slikami. Vabimo vse, ki se zanimajo za navedeni tema, k obilni udeležbi. Predavanje je vstopnine prosto.
lj Ogenj v sobi. Včeraj zjutraj bi se bila v Bohoričevi ulici št. 27 zgodila velika nesreča, a so jo hišni stanovalci še pravočasno preprečili. Ko je šla delavka v tobači i tovarni Ivana Nogli-čeva ob 6. uri zjutraj na delo, je pustila v postelji triletnega sina Ivana ter zaklenila vrata, misleč, da pride pozneje k dečku varuhinja. Okoli pol 8. ure je v hiši stanujoča Katarina Hlebševa za,-vohala smrad po dimu ter čula v No-gličevem stanovanju dečka jokati. Takoj je poklicala v hiši stanujočega čevljarskega mojstra Franceta Sitarja, s katerim sta vrata stanovanja s silo odprla. Ko stopita v sobo, je bruhnil iz nje dim, deček je bil pa v postelji že nekoliko omamljen. Najprvo sta rešila otroka, potem pa pogasila na postelji tlečo odejo ter s tem vsekako preprečila veliko nesrečo. Ogenj je bržkone zanetil deček, ki se je v postelji igral z vžigalicami.
lj Umrla je gostilničarka in posestnica na Karlovski cesti št. 28, gospa Marija A h 1 i n, roj. Krištov. Naj v miru počiva!
OBČINSKI SVET DUNAJSKEGA NOVEGA MESTA PRED RAZPUSTOM.
V občinskem svetu Dunajskega Novega mesta, ki je bil precl kratkim izvoljen po proporčnem volivnem redu, jc nastala kriza. Socialnodemokraški in krščansko-socialni svetniki zahtevajo zase obe pod-županski mesti, dočim prepuščajo mesto župana nemškim nacionalcem. Ker imajo socialni demokrati in krščanski socialci večino, nameravajo nacionalci tudi na župansko mesto resignirati in vse mandate odložiti.
IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA.
Mladi ubijalec. Komaj 20 let stari Nace. Bučar, delavec v Šmartnem pri Litiji, se je danes moral zagovarjati radi hudodelstva uboja. V Zoretovi gostilni v Črnem potoku, je dne 5. januarja t. 1. obdolženec v družbi popival. Proti večeru se jc podal v Zoretov hlev, da bi tam poklical hlapca. V tem hlevu je bil pa istodobno tudi 501etni dninar Janez Možina, ki je prišel na obisk k starejšemu hlapcu Janezu Skubicu, ki je tedaj ležal bolan. Obdolženec se je pričel iz prav ničevega vzroka z Možinom prepirati. Obdolženec je v laškem jeziku preklinjal Mater božjo. Zato ga je Možina prijel in ga bol iz šale posadil v jasli. Tako sta se nekaj časa sukala po hlevu in je vse to imelo le značaj šale. Kakor priče potrdijo, je bil Možina bolj mirne narave in se je rad z mladimi ljudmi šalil. Naenkrat pa Bučar potegne iz žepa svoj nož in Možino z ojstrino zahode v levo stegno. Oba sta šla nato iz hleva in sta sc še zunaj nekaj časa ruvala. Končno ju je hlapec France Kukelj razdružil. V hlevu je pa pričel Možina. omahovati, sesedel se je na tla ter v malo minutah umrl na izkrvavljenju. Zdravnika pravita, da je obdolženec z veliko silo sunil Možino v levo stegno tako, da je bila prerezana globoko v siegnu se nahajajoča žila odvodnica. Le takojšnja zdravniška pomoč bi bila mogla rešiti ranjenca smrti. Obdolženčev zagovor o silobranu je bil po pričah ovržen in se njegovo dejanje more le tolmačiti na ta način, da se je med ruvanjem z Možino razsrdil in ga v tein dregnil z no-
žem v levo stegno. — Porotniki so vprašanje glede uboja in silobrana zanikali. Sodišče je nato obtoženca popolnoma oprostilo.
Tslc onska in brzojavna poročila.
TURŠKA VLADA ŽELI NA VSAK NAČIN MIRU.
Carigrad, 27. februarja. Porta se na vso moč prizadeva, cla bi se mirovna pogajanja zopet začela.
Angleška vlada je Porti namignila, da se na mirovne predloge Hakki paše ne more ozirati, ker nima oficiel-nega pooblastila.
Porta bo zato v najkrajšem času Hakki pašo imenovala za svojega ofi-cielnega mirovnega delegata.
NOVA MIROVNA POGAJANJA MED TURČIJO IN BULGARIJO SE PRIČNO
Carigrad, 27. februarja. Tukajšnji listi javljajo, da se nova mirovna pogajanja med Turčijo in Bulgarijo pri-čno v ponedeljek.
NIČ NOVIC Z BOJIŠČA.
Sofija, 27. februarja. Z bojišča že celi teden ni nobenih poročil. Silni zameti in mraz ovirajo vsako resno operacijo. O armadi pri Čataldži in na Gallipoliju ni pozitivnih informacij; čestokrat se širijo med publiko neugodne vesti, nobeden pa nič ne de-mentira.
Carigrad, 27. februarja. Armadam manjka kuriva in bivališč, veliko vojakov pozebc, vsled izrednega mraza so se operacije skoraj popolnoma ustavile. Vojaki na Čataldži so si izkopali globoke jame, da v njih prebivajo. Prehranjevanje je nedostatno. Ponoči znaša temperatura —10".
MOČ BULGARSKE ARMADE.
Sofija, 27. februarja. Oficiozno se numerična moč bulgarske armade, ki na bojišču operira, sledeče navaja: 227.000 mož pehote, 724 tonov, 3 polki gorske artilerije, 3200 konjenice pri Čataldži in na Gallipoliju. Niso vštete tri divizije s 100 topovi pred Odrinom in čete v Makedoniji.
USODA ARABSKIH VOJAKOV.
Znoim, 27. februarja. Tu sta umrla na jetiki arabska vojaka od turške za-padne armade Mustafa Kerim in Ra-gib-Abdul-Hafid, ki sta se nahajala tu v vojnem ujetništvu.
RUSKI AVIATIK PRIJET V ODRINU.
Peterburg, 27. februarja. Radi ruskega aviatika Sasanova, ki je bil pi'i-jet v Odrinu se je rusko poslaništvo v Odrinu radiotelegrafično obrnilo na Šukri pašo, naj z aviatikom postopa kot ujetnike«', nc pa kot ogleduhom.
TURŠKA ARMADA POLITIZIRA.
Carigrad, 27. februarja. 'Reichspošti« sc poroča: Dasi je vsak odpor brezuspešen, so 20. t. m. odšle iz Carigrada vse čete na bojišče in so ostali v mestu le ognje-gasci, kadeti in dva bataljona infanterije, Enver beg je izginil in nihče ne ve, kje se nahaja. Na Čataldži se pa dela velika politika. Častniki lige so poslali vladi telegram, v katerem pravijo, da nova vlada očividno ne uživa Allahovega blagoslova, vsled česar naj rajši odstopi. Inozemski častniki pravijo, da so se turški vojaki pri Šarkoju dobro borili, le častniki so zanič.
TURŠKI ČASTNIKI.
Carigrad, 27. februarja. Med častniki, ki so se iz Čataldže vrnili in po Carigradu agitirajo proti vladi, se nahajata tudi bivši carigrajski mestni poveljnik polkovnik Safvat in bivši policijski prefekt Rasik. Baje se skrivata pri princu Vahid-Eddinu.
TURČIJA DOBIVA DENARJA.
Carigrad, 27. februarja. Italija izplača Turčiji v par dneh 50 milijonov frankov, kakor je bilo v lozanskem miru dogovorjeno. Od tega dobi turška vlada 9,800.000 frankov, ostalo ostane »Detti publique«. Finančni minister je baje z dvema bankama sklenil pogodbo za pol milijona turških lir. Vlada bo uradnikom v kratkem izplačala plačo za januar.
PREMEŠČENJE SRBSKEGA VRHOV-NEGA POVELJSTVA.
Belgrad, 27. februarja. Vrhovno poveljstvo srbske armade se kmalu preseli iz Skoplja v Niš, ker so vojaške operacije na jugu končane.
FRANČIŠKANI V SRBIJI 7
Zader, 27. februarja. Poslanec kanonik Peric, ki je o konkordatnih pogajanjih Srbije z Rimom poučen, priporoča Srbiji, naj bi nastavila za katoliške duhovnike frančiškane in uvedla staroslovenski litur-gični jezik.
ITALIJA NE KUPUJE RHODA.
London, 27. februarja. ;-Reuter.< poroča, da je vest, da Italija kupuje od Turčije otoke Leros, SUimpalia in Rhodos, neutemeljena.
SLOVENCI POKUPILI VELIKO ČRNOGORSKIH BONOV.
Cetinje, 27. februarja. Med vsemi Slovani, ki so pokupili bone črnogorskega zaklada, so se posebno izkazali Slovenci.
XXX
RUMUNSKO - BULGARSKI SPOR šE VEDNO V DISKUSIJI.
London, 27. februarja. Ker je Bulgarija izjavila, da se podvrže brezpogojno razsodbi velevlasti, bodo velevlasti na današnji konferenci najbržeje diskutirale vprašanje, ali bi ne bilo umestno Rumunjio vprašati, če hoče tudi ona sporno zadevo z Bulgarijo prepustiti razsodbi velesil, ker bi se tako konflikt najhitreje in najbolj gotovo rešil.
NAJRAZLIČNEJŠE VESTI GLEDE RUSIJE IN AVSTRIJE.
Dunaj, 27. februarja. »Militarische Rundschau«, glasilo vojnega ministrstva, objavlja: »Trditve »Reichspošte«, v kolikor se tičejo odpusta rezrevistov, so zdaj brez vsakega temelja«. V parlamentarnih krogih pa vzdržujejo vesti o demobilizaciji.
Praga, 27. februarja. »Narodni listi« trdijo, cla bosta Avstrija in Rusija 1. marca demobilizirali.
FOMIRJENJE.
Peterbvng, 27. februarja. Med Avstrijo in Rusijo se je dosegel popoln sporazum glede vprašanj mednarodne politike. Hvala obema lastnoročnima pismoma so rešena na povoljen način vprašanja Skadra in meja Albanije. Govori se celo, da obstoja že pismen sporazum.
Belgrad, 27. februarja. Sem so do-šle vesti, da se je zunanji položaj znatno pomiril. Rusija je popustila svoje stališče glede Skadra in je ugodila tozadevnim avstrijskim zahtevam. Srbija dobi Djakovo In Dibro, Črna gora Ipek, Grški ostane Solun. Novo srbsko ozemlje bo segalo do Soluna.
XXX
OBOROŽEVANJE.
Berolin, 27. februarja. Stroški za pomnožitev oboroževanja nemške armade bodo znašali 220 miljonov mark.
Peterburg, 27. februarja. Rusija pomnoži svojo armado, da bo skupno s Francijo imela v mirnem času linpol miljona vojakov.
TUDI ITALIJA POMNOŽI ARMADO.
Rim, 27. februarja. Vojni minister S p i n g a r d i je naznanil, da predloži vlada v kratkem zbornici zakon, glasom katerega se mirovno prezenčno stanje armade znatno zviša.
500 MILIJONOV ZA FRANCOSKO ARMADO.
Pariz, 27. februarja. Finančni in vojni minister sta v budgetnem odseku izjavila, da predloži vlada v ponedeljek zbornici zakon, glasom katerega bo zahtevala za izpopolnitev armade 500 milijonov frankov.
X

X
PREMEŠČENJE KONZULA PRO-CHASKE.
Dunaj, 27. februarja. Kakor je izvedel vaš poročevalec, je konzul v Pri-zrenu, Prochaska, imenovan za konzula v Rio de Janeiro.
VAŽNA DEBATA V NARODNOGOSPODARSKEM ODSEKU DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 27. februarja. V narodnogospodarskem odseku je bila danes živahna razprava o zunanjem položaju. Sprejeta je bila resolucija, ki pozdravlja izjavo ministerskega predsednika in ki graja, da je poizkušalo glasilo zunanjega ministrstva, »Fremdenblatt«, vtisek te izjave zmanjšati. Tako se množi razburjenje, našo politiko se pa na tak način predstavlja za neodkrito-srčno. Govorniki so ostro kritizirali časnikarski oddelek zunanjega ministrstva. Poslanec Iiummer je v tej zadevi priglasil interpelacijo tudi pri predsedstvu državnega zbora.
OGRSKA ZBORNICA.
Budimpešta, 27. februarja. Tudi današnje seje zbornice se opozicija ni udeležila.	.
LUKACS BO VENDARLE ODSTOPIL?
Budimpešta, 27. februarja. Tu se govori, da cesar sicer Lukacsa še ni odpustil, da pa bo njegovo demisijo sklenil čez par tednov, cla Lukacsa preveč ne blatnira. Baje je tudi minister za Hrvatsko, Josipovich, zapre t il, da odstopi, ako Lukacs kmalu nc izgine.
KAKO SE LUKACS PRIPRAVLJA
PKOTI GENERALNEMU ŠTRAJKU.
Budimpešta, 27. februarja. Vlada : je pripravila za generalni štrajk soci-i al ne demokracije 50.000 vojakov in I 1200 orožnikov na konjih, šef policije 1 dr. Boga je izjavil., da pridejo na enega
demonstranta trije vojaki, tako da bo bilo vsako uro lahko 500 do 600 mrtvih, ako bi demonstranti poizkušali nasilja.
DUNAJSKA ZBORNICA.
Dunaj, 27. februarja. Finančni odsek je clanes nadaljeval razpravo o to-talizaterskem davku. — Pododsek za preiskavo mornariških dobav je danes zaslišal zastopnike »Cantiere Navalo Triestino«.
V MEHIKI STRELJAJO LJUDI KAKOR VRABCE.
Mehiko, 27. februarja. Čete provi-zoričnega predsednika Huerta so ustrelile razun že ustreljenih dveh bratov bivšega predsednika Madera tudi brata Emila in Pavla, ki sta hotela organizirati protirevolucijo kakor tudi Ma-derovega strica Alberta.
PONESREČEN POLET V RIM.
Milan, 27. februarja. Ruškega aviatika Slavoroseva, ki se je vzdignil na polet Milan — Novi — Genova — Pisa-Civitavechia—Rim je pri Piorbino dohitela. nezgoda. Priletel .je z višine na zemljo. Njegov aparat je poškodovan.
USLUŽBENCI UMORILI GOSPODARJA IN NJEGOVO RODBINO.
Belgrad, 27. februarja. Včeraj so našil umorjeno MestaloviČevo rodbino, pet oseb. Vsi so zaklani. Blagajna je okradena. Vseh pet oseb sta zaklala kuharica in sluga, ki sta z oropanim denarjem pobegnila.
MeilireiM slepar, li je bolel posilili v
Ljubljani, ie sieparil tudi v Cernovlcoli
Poročali smo svojčas, kako se je pojavil v Ljubljani decembra meseca lanskega leta eleganten gospod, ki je za večje podjetje v Aleksandriji naročeval pohištvo in si potem od liferantov na ta račun v »molilen tnni« zadregi izposojal denar.
Še predno je ta »gospod« prišel v Ljubljano, oskubii je dobro nekaj obrtnikov v Čcrnovicah, kamor je prišel dne 4. novembra preteklega leta. Tu se je nastanil namreč v hotelu »pri črnem orlu«, kjer je najel najelsgantnejšo sobo. Dejal je, da piše Matorian Tarazi, trgovec iz Kaire v Egiptu, in pravil, da prihaja direktno iz Egipta. Nastopal je elegantno, sigurno in silno samozavestno.
Z sobnim natakarjem se je milostno spustil v francoski razgovor in mu omenil, da je prišel v Černovice, ker nameravi kupiti večje množine žita.
Ali, ker »tudi begati gospodje pridejo lahko v denarno zadrego« in jim na potovanju zmanjka denarja, prigodila se je tudi temu elegantnemu potniku »sitnost«, da \2 imel pričakovati od banke »Credit Lyonais« znesek 500.000 irankov, kateri znesek bi se mu izplačal potom tamošnje c. kr. priv. gališke hipotečne banke, pa jih še ni dobil, zato je, dasi mu je »bilo to silno hudo"., napumpal takoj sobnega natakarja za 60 kron, katere mu je ta z ozirom na njegov eleganten nastop in precejšnjo potno prtljago radevolje posodil.
Še istega večera šel je »trgovec Ta* razi < v odlično prodajalno preprog trgovca Šterna in je hotel tamkaj kupiti najdražjo preprogo za znesek 4500 K, za katero se pa s Šternom ni mogel pogoditi.
Pri »glihanju« je beseda dala besedo in Tarazi je pravil trgovcu Šternu, da ni samo s srbskim in bulgarskim vojnim ministrom intimno znan, marveč da ima znance med najvplivnejšimi osebami na bulgar-skem dvoru in v Sofiji. Spomnil se je, da je nekaj važnega bil pozabil pisati svojemu prijatelju, vojnemu ministru v Belgradu, zato je brž oddal nek telegram v francoskem jeziku nanj. Dalje je pravil Šternu o 400.000 frankih, katere pričakuje od banke »Credit Lyonais«, in rekel, da je v »rao-mentani« denarni zadregi in naj mu posodi 200 kron, katere mu je Štern takoj dal,
Drugi dan dopoldne je prišel Tarazi zopet in kupil preprogo za 4500 K, katere mu pa ni takoj plačal in rekel, da jo bo plačal, ko dobi 400.000 K od banke. Na večer se je pa »Tarazi« zopet vrnil in dal Šternu ček za 4500 K, češ, da naj dvigne denar pri hipolečni banki, preprogo pa naj mu pošlje v hotel. Štern je pa jel dvomiti o poštenosti tega kavalirja in tega ni storil.
Istega dne je šel elegantni trgovec Tarazi k hišnemu posestniku Mackusu Tabakorju, ki je Armencc, se mu predstavil za rojaka in ga prosil, naj mu stoji kot zaupnik na strani, ker ima kupiti tukaj večje množine žita in ni vešč tukajšnjega jezika. Obljubil mu jc za to večje provizije. Povedal mu je, da pričakuje od banke xCredit Lyonais* 400.000 frankov, od tamošnje filijale Anglobanke pa 700.000 frankov.
Zmenila sta sc, da ga Tabakar sprem, drugi dan, to je 6. novembra, v N o w o -s i d 1 i t z o, kjer bo kupil več pšenice.
Drugi dan je prišel Tarazi k Tabakarju oh 9. zjutraj in ga prosil, naj on vse na poti plača, ker je v naglici pozabil v hotelu denarnico, V NovvosidliUi sta kupila 120
vagonov pSenice, katerih pa kmetom nista plačala, ker Tarazi ni imel toliko denarja pri sebi in je zato naročil vse kmete drugi dan v Černovice v stanovanje Tabakorja. Tabakor je potrošil za svojega »rojaka« na potu 50 kron in ga je drugi dan zastonj pričakoval, kakor so ga zastonj pričakovali kmetje, ki so prišli iz Nowosidlitze v mesto. Tarazi se ni več vrnil v hotel nazaj in je bliskoma zapustil Černovice ter se odpeljal proti Dunaju.
Štern, kateri je prodal preprogo, je dne 6. novembra hotel dvigniti v hipotečni banki 4500 kron, a so mu rekli, da Tara-zija ne poznajo in da nima nič gotovine v banki. Ravnotako se je izkazalo, da jc bil brzojav, katerega je oddal Tarazi na svojega »prijatelja« vojnega ministra, navadna čestitka k zadnjim uspehom srbskega orožja na Balkanu.
Kolikor se je sedaj dognalo, je ta vele-alepar mednaroden goljuf, turški podanik, ki se izdaja za Salim-Sahaba, tudi Alfreda Jurija Matiusiana, E. G. Tarazija, A. Les-Tauta, V. Lionfi-Pašo, Riharda Hausa, rojen leta 1859. v Aleksandriji, katerega je izgnala rumunska vlada radi sleparij.
Koroške novice.
k Občni zbor nemške kmečke zveze
za Celovec in okolico se je vršil 23. februarja. Na shodu je govoril živinozdravnik Dusler o zavarovanju konj.
k Pokopali so v ponedeljek v Celovcu šolsko sestro Barbaro Strikner ob veliki udeležbi.
k Dva menjalca denarja so zaprli v
Celovcu. Ko sta denar menjala, je eden ljudi zabaval, drugi kradel. Nevarna menjalca so zaprli.
k Nesreča. Z balkona je padel v be-liaškem predmestju hlapec Val. Podlesnik. Poškodoval se je hudo.
k Smrt. Umrla je v torek soproga sekund, zdravnika dr. Winterja.
k Slepci. Društvo za slepce je imelo dne 24. februarja svoj občni zbor. Društvo ima v oskrbi devet delavcev-slepcev, pet učencev-slepcev in deset slepih žensk. K društvu je pristopilo 209 občin kot člani.
k Esperantsko društvo za Koroško se je ustanovilo v Beljaku. Društvo bo imelo dvamesečni »Esperanto-kurz«. Poučevalo se bo dve uri na teden.
k Ta - tica se klati po Ziljski in Rožni dolini ter izvablja denar od kmetov in kmetic pod pretvezo, da zbira enkrat za pogorelce, enkrat za reveže, potem za cerkev itd. Ako se kje zopet pokaže — kar v luknjo ž njo!
k Poštna premestitev. Poštni asistent Ferd. Ressman je prestavljen iz Celovca v Bruck na Muri.
k Državni gostilničarski kur z se vrši v Celovcu v času od 7. do 19, aprila t. 1.
k Planinski kurz za »smuČve« se je končal 22. t. m. v hotelu »Karavankenhof« v Rožu.
k Požar. V torek sc je užgala tovarna za sode tvrdke Pauša v Beljaku. Škode je 20.000 K. Pogasile so požarne brambe.
FINANČNI ODSEK V DRŽAVNEM ZBORU.
Usoda malega finančnega načrta še ni končno odločena. Rusini in Poljaki se v Lvovu še dosedaj niso zedinili o novi vo-livni reformi za gališki deželni zbor. Predno ta spor ni končan, ni misliti na rešitev tega vprašanja, ker začno Rusini v tera trenutku z obstrukcijo v finančnem odseku. Poljaki bi radi svoje finance v Galiciji uredili, a brez kompromisa z Rusini v novi volivni reformi jih ne bodo.
Finančni odsek je sprejel včeraj davek na šumeča vina v steklenicah. Na vsako steklenico odpade 80 vinarjev davka.
VOLIVNA REFORMA V GALICIJI.
Odločitev o volivni reformi v gališki deželni zbor pade pri današnjem glasovanju v Lvovu. Rusini zahtevajo 30 od« stotkov vseh poslancev, volitev posameznih deželnih odbornikov, načelnikov in uradnikov v razne rusinske sekcije po rusinskih poslancih brez umešavanja Poljakov.
Primorske vesti.
p Sokol in »modroslovje«. Tržaški Sokol se je lotil prenavljanja in pre-snavljanja človeštva. Na to polje se je vrgel posebno načelnik tržaškega Sokola, odpadnik od katoliške cerkve, Miroslav Ambrožič. Mož piše v »Vest-niku tržaške sokolskc župc«, oziroma v »Edinosti«, ki je smatrala za potrebno, priobčiti ta najnovejši produkt slovanskega modroslovja izpod peresa. Mir. Ambrožiča. Čujmo sa.mo! »Sokolska telovadnica je narodno vzgajališče, kjer se vzgajajo popolnoma naravnim in vsakomur dostopnim potom vsi posamezniki do popolnih ljudi v vsakem oziru.« Ta »tempelj naše vere« nadomešča tudi ljudska vseučilišča. Sokol »se bori proti srednjeveškemu nazoru, da hi bilo telo grešna posoda duše. Dalje išče ln sokolski »modroslovec« vso
lepoto in plemenitost v »večnem boju za bitje iu obstanek«. To jc vsekakor zanimivo cvetje s polja moclroslovske-ga in ko bi bila šc danes slavna španska univerza v Salamanki, bi g. Ambrožiča težko pogrešala.
p Predavanje Podružnice Slovenske Dijaške Zveze v Gorici. Podružnica Slovenske Dijaške Zveza za Primorje priredi v Gorici ob sobotah v marcu ciklus predavanj. Prvi predava, in sicer v soboto, dne 1. marca, dr. Karol Capuder: Goriški kmečki upor 1. 1713. (ob dvestoletnici). Nadalje predavajo: v soboto, dne 8. marca Fran Terseglav: Ali krščanstvo še odgovarja kulturnim potrebam modernega človeštva? V soboto, dne 15. marca: Vekoslav Vrtovec: Problemi Rusije in slovanstvo. V soboto, dne 29. marca dr. Janez Ev. Krek: Etika v politiki. Predavanja se vrŠe v dvorani hotela »Zlati Jelen« točno ob pol 8. uri zvečer.
Ogenj na parniku Avstro-Ameri~a-ne v Trstu. Na ladji »Georgia«, ki je v torek zvečer ob 11. uri odplula v Benetke, je nastal ogenj. Goreti je začelo v skladišču na sprednjem koncu ladje. Kapitan je ladjo obrnil in jo zapeljal pred San Sabo pri Mujah, kjer sta jo začela dva parnika gasiti. Ogenj je napravil blizu 1 miljon škode. Zgorelo je 450 bal pavole; več sodov olja, fosfata in gazolina je pa poškodovanih. Včeraj je še cel dan gorelo, dasi so ogenj omejili na sprednji konec. Parnik je bil zgrajen leta 1908 v Glasgovu in je iz jekla. Dolg je 121 m in širok 15 m.
V spanju okraden. Včeraj se je pripeljal na Reko ogrski poslanec Witt-wann, ki je izpovedal na policiji sledeče: med vožnio od Budimpešte do Reke sta vstopila v kupe prvega razreda dva gospoda. Kmalu nato je poslanec zaspal in se zbudil tik pred Reko, kjer je opazil, da mu manjka denarnica z 1400 K. Misli, da sta ga tujca z kloro-formom omamila in nato oropala. V zadnjem času se je na tej progi že več takih slučajev prigodilo.
p Končana stavka. Stavka streža-jev v tržaški blaznici je vsled posredovanja župana končana.
p Umrl je krčmar na kolodvoru v Prvačini, Anton Vodopivec, ki je bil svoj čas krčmar »pri petelinčku« v ulici Ghega v Trstu,

P
Tudi za odrasle
Poraba okrepčevalnega sredstva se izkaže mnogokrat kot zapovedana in sicer ne samo morda za otroke, ampak tudi za odrasle vsake starosti, za ženske in za moške. Že desetletja znana slovita Scottova emulzija se je izkazala kot taka vedno kar najbolje, bodisi da se gre za prirojeno slabost ali za okrepitev po prestani bolezni. Ze po raztnerno kratki vporabi Scottove emulzije se opazi učinek. Življenska moč se zopet zbudi in dobi se tudi dober tek. Zaradi tega raste hitro moč in dobi se veselje do življenja. Scottova emulzija je tako lahko prebavljiva in okusna, da jo tudi lahko odraščeni brez vsakega truda dalj časa jemljejo in lahko preneso.	3
Ona originalni steklenici je 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje t* v v znamkah na SCOTT&BOWNE G. ni. b. H., in sc sklicuje na ta fasopis, dostavi se mu ena pošiljatev potom lekarne za poskušajo.	itioo

J)
Meteoroiogično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
B	Cus opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempa-rutura po Celziju . . J	Vetrovi	Nebo	11? ■c r c* N .» £ >
26	9. zveč.	737 1	2-6	brezvetr.	brezobl.	
->7	7. zjutr.	7 46	-26	sr. sever	jasno	o-o
	2. pop.	732-9	6-1	sr. jzah.	oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 05°, norm. 0-8".
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 27 februarja 1913.
Pšenica za april 1913.....11-54
Pšenica za oktober 1913 . . .	1220
Rž za april 1918.......9'76
Rž za oktober 1913.....9 72
Oves za april 1913.....9-93
Oves za oktober 1913 ....	8 76
Koruza za maj 1913.....7 61
Koruza za julij 1913.....7-86
|f Ženitna ponudba.
Uradnik in hišni posestnik, vdo--jA vec, 39 let star, z otroci, s '300 K mc-sečne plače, se v svrho ženitve želi '•hb seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok od 30 - 40 let s primernim pre-moženjem. Samo resne ponudbe s siiku naj se dopošijejo na upravo Pomlad
lista pud šifro
1913. 668

V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša preljubljena sestra, teta in svakinja, gospa	636
Marija Ahlin roj Krištof
gostilničarka in posestnica
včeraj dne 26. februarja 1913 ob 11, ponoči, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni, v 63. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo drago rajnice se prepelje v petek dne 28. februarja 1913 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Kar-lovška cesta 28 na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani.
Sv. maša zaduSnica se bo darovala v četrtek dne 6. marca ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba.
Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, dne 27. februarja 1913.
Žalujoči ostali.

Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubega sina, brata, strica, gospoda
iuana Kos
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so tolažili pokojnika v mučni bolezni in se v obilnem številu udeležili pogreba.
Posebno se zahvaljujemo pre-častiti duhovščini za duševno tolažbo in pa druStvu „0rel" iz Borovnice, Vrhnike, Logatca in Pre-serja za obilno udeležbo in za krasne vence.
Borovnica, 25. februbrja 1913.
Žalujoča družina	640
Kos-ova.
Tužnirn in vendar udanini srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsegamo-gočnemu dopadlo vzeti k sobi našo ljubljeno soprogo, oziroma mater, gospo
danes, dne 26. svečana ob pol 6 uri popoldne, po dolgi, jako mučni bolezni in večkrat prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče v 78. letu svoje življenske dobe. Pogrebnezabljene nam pokojne bode v petek, dne 28. svečana ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Sv. maše zadusuice se bodo opravile v raznih cerkvah. Poko no priporočamo vsem v blag spomin in pobožno molitev.
V Mokronogu, 26. svečana 1913.
Janez Povšs,
soprog.
Ivan, Franc, Nikolaj,
sinovi
Marija poročena Ažman, Frančiška, Alojzija poročena Strel, hčere.
Vabilo
na
redni občni %bor
ljubljanske podružnice
j\vstrijskega mornariškega druživa
ki 5C vrši
v pet k, 7. marca 1913 ob polu 7. uri $večer v knjižnici c. kr. de-jje/ne vlade.
Dnevni red:
t Otvoritev obbtega sbora.
2.	Puroiilo blagajnika o finančnem poslovanji
podružnice.
3.	Poroliio revljor/ev.
Poročilo o delovanju podružnice. 5. Volitve; nova ojiror.a nadomestne, (j. Slučajnosti.	634
ne ordinira do preklica
Sijrup Sarsaparillae
compo« s sidrom.
Čistilo krvi. Stekl. K 8 60 in 7-50.
Capsici coinpos.
Nadomestilo za Pain-EzpoUer a oia-rom. — Bolečin« ublažujočo sredstvo za vdrgr.enje pri prehiajenju, revma-tizmu, protinu itd. — Steklenica K —80, 1-10, 2 —.
Železnato beljakovlnasta tinktura t sidrom.
za malokrvnost in bledi čnost.
Steklenica 31 1'40. Steklenica S 140.
X
J
Dobiva se po lekarnah ali pa naravnost od Dr. EICHTEBJEVE lekarne „Fri zlatom levu", jPraga I. SUzatjetai tilda e.
se sprejme na hrano in stanovanje. Poizve se v trgovini na Poljanski cesti 7.
Proda se alf u najem da takoj
malo posestvo št. 13, ležečo tik pos'ajice Radovljica, obstoječe iz 3 njiv, 3 malih gozdnih parcel in hišnega vrta. Več so izve v gostilni v Rakovcl, postaja Sv. Jošt pri Kranju. ,	639
V zadeni dne 16. jan. 1913 o „lilssfni zasfauljainki" sku^ajj za If R 90 u3n. prodanih: 1 sreb. zapestnica, 1 zl. bro-žica in 1 zlat prstan, naj se izvoli kupec ali kdor o tem ve — pro'i nagradi — zglasiti pri J. JCilTES-n, slugi tega zavoda.	638
nca
ičče službe najrajši v kakem župnišču. Vajena je gospodinjstva in kmetije. Naslov pove uprava tega lista pod št. 641. (Znamka za odgovor).	611

Zahvala.
Globoko ginjeni po premnogih dokazih sočutja povodom bolezni in smrti naše ljube, nepozabne soproge oziroma matere, gospe
čutimo se dolžne, izreči tem potom za isto kakor tudi za številno spremstvo pokojnice na njenem zadnjem polu v lastnem imenu kakor tudi v imenu otrok nejodkritosrčnejšo, najglo-bokejšo zahvalo.
Ljubljana, 27. februarja 1313.
Rodbina Adsif f>er!es-ova.

Važno za vinogradnike.
V zadnjih letih, zlasti leta 1912, nam je poleg peronospore (rje, paleža), napravila veliko škodo tudi plesnoba ki se pri nas pojavlja vsako leto, posebno pa, ako jc vreme bolj vlažno, deževno.
Proti pra-onospori imamo izvrstno sredstvo v modri galici, proti plesnobi pa v žveplu. Žveplo pa mora biti čisto, jako fino zmleto in sveže. Če mu ena teh lastnosti manjka, nima pravega učinka.
Posebno priporočljivo je pa žveplo, ki mu je primešana fino, zmleta modra galica in katero se vsled tega imenuje galično ali bakreno žveplo (laški »zolfo ramato«). Tako žveplo učinkuje ne samo proti plesnobi, ampak tudi proti peronospori (rji, paležu) na grozdju, toraj proti dvema najhujšema boleznima, ki nam grozdje uničujeta. Zmleta galica se kot prah raje prime zaroda in grozdja kot škropljena, se. zalezo zlasti rada do pecljičkov, skozi katere se jagode najraje nalezejo peronospore.
Vsak pameten vinogradnik mora toraj svoje trte tudi vsaj trikrat na leto požvepljati in sicer z galičnim žveplom, katero itak ni dosti dražje od navadnega.
Da se olajša vinogradnikom nabava zanesljivo finega in svežega žvepla, kteremu je primešana galica in sicer 3 kg na 100 (3%), je sklenila novomeška kmetijska podružnica, da naroČi tako žveplo naravnost iz tovarne v Bo-loniji v Italiji v celem vagonu, ako se zglasi zadosti naročnikov. 100 kg 3od-stot.nega galičnega žvepla velja pri celem vagonu v Novem Mestu 21 K.
Podružnica preskrbi vsakemu tudi zanesljive in izkušene žveplalnike in sicer stanejo dunajski, pločevinasti žveplalniki »Vindobona«: ročni 10 K, nahrbtni pa po velikosti 19 I\ 80 vin., 23 K 40 vin. in 2^ K 40 vin., tirolski nahrbtni žveplalniki z leseno posodo za žveplo 21 K. Enako si vinogradniki preskrbijo pri tej priliki lahko dobre škropilnice »Avstrija« po 29 K 80 vin., oziroma 32 K 20 vin., z enim ali dvema razpršilnikoma.
Kdor želi, da se mu katera tukaj navedenih potrebščin preskrbi, zglasi naj se takoj, najpozneje, pa do 10. sušca t. 1. pri kmetijski podružnici novomeški in pošlje naj obenem primevni znesek kot aro.
B. Siralick^,
c. kr. vinarski nadzornik.
LansKo viasKa letina in naša vinska
trgovina.
Leto 1912. je bilo kot vinsko leto kakor za vinogradnike tako tudi za vinske trgovce in gostilničarje neugodno. Bilo je eno tistih suhih let, ki jih šteje naš vinogradnik sedaj že tri zaporedoma, torej za naše, po večini male in revne, posestnike malo preveč.
Lansko slabo vinsko letino je odločil že mraz sredi meseca aprila po Dolenjskem. Trte so vsled zgodnje pomladi prezgodaj pognale, in hud mraz (do 5" C) v dneh 12. do 14. aprila je na Dolenjskem uničil povprek najmanj 60 odstotkov glavnih trtnih očes, torej onih očes, ki so najbolj rodovitna. Škoda, ki jo je mraz v tem času na Dolenjskem napravil, je znašala gotovo štiri milijone kron.
Česar pa. nista mraz in neugodno vreme v cvetu uničila, je vzelo slabo vreme poleti. V sled slabega in mokrega vremena se ni le grozdje slabo razvijalo, ampak nastopile so razne bolezni, zlasti rja in plesnoba. Ko se je pa v drugi polovici meseca septembra vreme še bolj ohladilo in je začelo kar curkoma liti, jo bila usoda naših vinskih goric in vinske letine že zapečatena.. Grozdje je začelo gniti in mali krnet - vinogradnik je pričel trgati, da reši vsaj to. kar mu je ostalo. Take žalostne treatve ne pomnimo na Dolenjskem, odkar smo svoje po trtni uši upostošene vinograde obnovili z novimi trtami. Kakor ie bilo neugodno vre-mt. celo leto tak" ie bil tudi žalosten uspeh trsratve.
Na D o l e n j s I" r m, zlasti v mrz-lejš'h okrajih (Litija, Radeče, Žužemberk. Trebnle) ie bilo dosti posestnikov. ki sploh niso šli trgat, ker ni bilo kaj.
Jako slabo ie bilo tudi v onih ob-ginah moVronoškega sodnega okraia. kjer je toča pobila. V teh dveh okrajih se je prideia'0 povprek 4 lil vina na hektar tedaj niti ena desetina norma 1r,''> frrTfi^ve.
Nalbolje je bilo še v krškem in ko-stanievišvem sodnem okraiu Tam se ie v novnrečju pridelalo okoli 10 do 15 hI na hektar, tedaj skoro četrtina normalnega nrHelka	_____
Mošti so bili na Dolenjskem revni na sladkorju (12—15%) in nenavadno kisli (14—24"'oo kisline), imeli so vobce najmanj eno četrtino sladkorja manj in dve tretjini kisline več kot leta 1911.
V	Beli Krajini je bil položaj deloma boljši, posebno v metliškem sodnem okraju, ki je zavarovan po Gorjancih proti severu in ima ugodnejše podnebje za trto kot mrazu bolj odprt črnomcljski sodni okraj.
V	črnomeljskem sodnem okraju se je pridelalo komaj 5 hI vina na hektar, tedaj komaj osmino normalne letine, mošt je imel 13—15% sladkorja, in enako množino promillc (tisočiuk) kisline.
Najboljšo letino na Kranjskem so imeli Vipavci. Tam ni bilo slane in tudi vreme ni bilo tako mrzlo in neugodno kot na Dolenjskem. Saj ima navadno vipavska dolina skoro še preveč suše in vročine.
Na Vipavskem se je pridelalo povprek 50 b.I vina na hektar, kar je normalno, tedaj okroglo 40.000 hI vina v celi dolini, med tem ko se je po celeni ostalem Kranjskem (Dolenjskem in Belokranjskem), ki ima 19krat več vinogradov kot Vipavska, pridelajo komaj 00.000 hi. Ves lanski pridelek na Kranjskem je znašal tedaj okroglih 100.000 lil vina.
Tudi na Vipavskem je imel mošt za 2 do 3% več kisline kot druga leta. Ker pa vipavskim vinom navadno kisline manjka, jim to ni bilo na škodo. Sladkorja so pa kazali mošti ravno toliko kot druga leta.
To so kmalu izvedeli zunanji trgovci, zlasti Nižjeavstrijci in žc začetkom septembra, torej še pred trgatvijo, — česar gotovo na Vipavskem še nikoli ni bilo — se je razvila živahna, vinska trgovina, šc bolj pa seveda od pričetka trgatve do Božiča., v katerem času se jc na Vipavskem gotovo prodalo nad 30 tisoč hektolitrov vina. Cene so bile začetkoma nizke, sladek mošt, takoj od preše, se jc prodajal od 34 do 40 K, pozneje, koncem oktobra, mlado vino po 44 do 46 K in po sv. Martinu po 48 do 50 K hektoliter. Ta cena se drži še danes. Kvalitetna vina so sedaj po 65 do 70 vin. liter.
D očim so naši vinski trgovci po stari navadi stikali po vseh sosednih kronovinali, so posegli tujci pridno po naših vipavskih vinih in so jih 1 iipili po jako ugodnih cenah ter so si tako napolnili svoje kleti. In še sedaj se iz Vipave vedno izvaža vino na Nižje-avstrijsko, Moravsko itd. ter so tamo-šnji odjemalci, ki so gotovo razvajeni konsumenti, z vipavskimi vini jako zadovoljni.
Žalibog vladajo pri nas zlasti v Ljubljani in na Gorenjskem, proti vipavskemu vinu neumljivi predsodki. In vendar je po novem načinu, to je brez kipenja ua tropu in pri modernem načinu kletarenja (filtriranja itd.), vipavsko vino zelo pitno in okusno.
Kdor se hoče o tpm prepričati, naj poseti državno vzorno klet v Novem mestu, ki stoji pod vodstvom vinarskega nadzornika in pokusi tam ležeča vipavska vina.
Priporočamo našim vinskim trgovcem in gostilničarjem, da se še sedaj, ko je še kaj zaloge, obrnejo na Vipavsko, kjer dobijo lahko prav okusna in dobra vina po zelo primerni ceni.
Ampak tudi dolenjska vina so na kislini neverjetno veliko izgubila.
Ta proces se vrši v vinu vsled delovanja kipelnih glivic in raznih bakterij, izločenja vinskega kamna itd. naravnim potom. Saj vemo, da je n. pr. glivica mikrococcus malolacticus v stanu, da razkroji do 5u/oo vinske kisline.
Kdor je pokusil letošnjega dolenj-ca koj po kipenju in ga pokusi danes, ta niti verjel ne bo, da je to eno in isto vino.
Tudi dolenjsko vino, zlasti za poletni čas, bo prav prijetna pijača. Cene so zdaj okoli 48 do 60 vin. za boljša vina. V kostanjeviškem in krškem okraju se dobi veliko in prav dobre kapljice. V drugih okrajih je vina malo in se proda lahko doma.
Enako je dobiti tudi v metliškem okraju (v okolici Metlike, Semiča itd.) prav dobro kapljico. Cene so tukaj 48 do 54 vin. za navadno dobro vino, boljše po 60 vin.
KNJIGOTRŽTVO.
* Prlučenje nemščine. Knjiga
»Nemščina brez učitelja« obsega sedaj dva dela. Že znani I. del »Nemška slovnica za samouke« služi za temeljito priučenje nemščine, kar pa zahteva precej truda in slovnične izobrazbe. Velja i K 20 vin. II. del »Slovensko nemški razgovori v vsakdanjem življenju«, 1 Iv 20 vin., jc pa nova knjiga praktične vrednosti, ki jo lahko rabi vsak samouk, ki zna Citati. Na podlagi
teh razgovorov se bo kar naravnost vpeljal v nemško govorico, du bo lahko šel med Nemce, ker bo znal nemščino za. vsakdanjo potrebo. Razgovori so prirejeni za vse slučaje in razmere; tako bo našlo na primer slovensko dekle, ki služi pri nemški družini, razgovore, ki jih rabi v službi. Slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo tudi našel v knjigi potrebne razgovore za občevanja z Nemcem. Knjižica bo pa zanimala tudi marsikoga, kateremu se ni treba nemščine šele učiti. Tako najdejo tu na primer načelniki slovenskih telovadnih društev, požarnih hra.mh itd. v odstavku »Razy oviri za vojaške novince« poleg nemških tudi vsa slovenska vežbalna povelja. Knjižica nudi pa še veliko druge tvarine, ki bo splošno zanimala. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Oba. dela skupaj vezana v celo platno veljata samo 2 K 80 vin.
*	Žran, Osebna d ^hodnfna. Četrto poglavje za'-ona z dne 25. oktobra 1896. št. 220 drž. zak. o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. ki-, upravneea sodišča in raznimi vzorci. Cena 1 K 20 vin., no pošti 1 K 30 vin. — Ker bo kmalu potekel ro, do katerega mora vsak pri c. kr. davčni oblasti podati nanoved o osebni dohodnini opozarjamo na to praktično knjigo, ki bo vsakemu to napoved znatno olajšala. Kdor bo imel pri roki to kniigo. uveljavil bo lahko marsikak odbitek. Katoliška Bukvama v T'ub-Ijani.
*	Vojska na Balkanu. 11. in 12. se-
šitek tepa. zanimivega dela izide v nekaj dneh. S 13. sešitkom pa bo delo zo sedaj zaključeno.
- vsi se spomnile »Slovenske Straže"!
Tovarne za Hsbsstškrii! .Sešit'
družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši ln najcenejši
krovski materijah
Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana.
Dunajska cesta 73.	249
Sanatorlum Emona L^l'.".':
Privatno zdravišče za notranje in kirurgifne bolezni. — Porodnišnica. — Medlcinalno kopeli lastnik ia Sef-zdravnik: Dr. Fr. Dergano, prlmir I. klr. odi. di2. kolu.
Avtomobilna zveza
i, Logatec, Itoloduor.
Odhod iz Idrijo:	Prihod v Logatec:
ob G1— zjutraj	ob 7 50 zjutraj
., 12 — opoldan	1-40 popoldan
., 3-30 popoldan	„ 5-10 popoldan
Odhod iz Logatca:	Prihod v Idrijo:
ob 8-30 zjutraj	ob 10-20 zjulraj
2-30 popoldan	„ 4— popoldan
„ &30 zvečer	,, 8-15 zvečer
Cene z avtomobllnim omnibnsom:
I. razr. II. razr.
zaoKebo za. osebo
Idrija-Logatec ali naspr.	K 3 —	K 2-—
Idrija-Godovič „ .,	., 1-50	„ 1 —
(iodoviC-Hotedršicu.,	., 1-50	„ !•-
IIotedršicu-Logatoc ., .,	., 1-50	„ 1-—
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razr. II. razr.
za osebo zn opebo
Idrija-Logatec ali naspr.	K 3 —	K 2-—
Idrija-Godovič „	„ 1-50	„ 1--
Godovič-Hotedršicu., ,,	1-50	„ t-—
IIotedršica-Logatec .,	., 1"50	„ 1-—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, orani-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan oranibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za more-3885	bitno zamudo.
Valentin lapajne v Id i I.
se takoj proda pod jako dobrimi pogoji. Več ss izve: Poljanska cesta št. 6,1. nadstropje levo pri I. MURMAYR.	575
Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji
If 131 ^Iff i
v vseli slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra, za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da. se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite sc torej z zaupanjem na mojo izbor no tvrdko in prejeli boste Za 4 K 5 kg izborne žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutegaše dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vesely, 55
Praga 586
in postali bodete za vedno moj stalen odjemalec.	324
UM
šiv
mimo gospooars
v likvidaciji.	<515
Pisarna: Subičeva ulica štev. 3, TI), nadstropje.
Uradne ure: Ob delavnikih od 2. do 'Vi. pop.
Proda se še: decimalna tehtnica za
500 kg, več stelaž (2 manufakiurni z galerijo), več pndelnov, stojala za olje in petrolej, 2 pisalni mizi in ciklostll.
Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izberi in dobrega okusa priporoča
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Izgotouljene obleke
za moške in otroke v veliki Izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini
W_	3954
Ljubljana Pf| §kOfll »rap. čkchie
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Mika Moškere,