Leto XXIV., št« 1S7 Ljubljana, sreda 12. jnlija 1944 rwi.-cwai.-i dan razen ponedeljka, naročnina 25 Ur. OredniAtrot Ljubljana — Pucclnljeva ulica St. & Telefon St 31-22 31-23. 31-24. Rokopisi se oe vračajo 1d sera cm oddelek j Liubliaaa. Pnrciaijua Bli> ca 5 - Telefoo fe. 51-25, 31-26 Podružnica Novo onesto i Lfnhljarrcfcm cen 42 Izključno zastopstvo a ogla* is kriti* io inozemstvo: UPI S. A-, MILANO Bačuni: za Ljubljansko pokra pno pd pofcoo-čekovnem zavodu fc. 17.749, a ostal« kraje Italije: Servizio Cond. Con. Post. No lt-3118 Uponukrai Mabliaaa, fneamjev« aHa 5. Telefoo H. 31-22. 31-23. 31-24 In der Nonnandle Abwehrschlacht auS grossen Teilen der Front Erfoiglose Durcfobnaehsversuche des Feindes in Italleii — Besatziutg von Wilna schltsg alle AmgriSfe der Rolschewi- sten feSutig zuriick Aus dem Fiihrerhauptquartier, 11. Juli. Das Oberkomrnando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie ist nunmehr auf grossen Te''en der Front des feindlichen Briickenkopfes die Abwehrschlacht im Gange. Unter starksten Einsatz von Ar-tillerie, Panzern und Luftstreitkraften versuehen die Anglo-Amerikaner immer von neuem unsere Front aufzureissen, um dann in die Tiefe des franzosisehen Rau-mes siossen zu konnen. In beispielhafter Tapferkeit halten unsere Truppen dem feindlichen Ansturm stand. Die Verluste des Feindes sind sehr gross. Am 8. und 9. Juli vvurden im Raum von Caen allein 102 feindliche Panzer abgeschossen. Am gestrigen Tage trat der Feind iistlich der Orne zum Angriff nach Osten an und wnrde abgewiesen. Siidlich Caen konnte der Gegner dicht hinter unserer vorderen Llnie der Ort Maltot nehmen. Ein Gegenanjriff unserer Panzergrenadie-ce vvarf daraufhin die feindlichen An-griffsgruppen vvieder zuriick. Westlich davon vvurde nm eine beherrschende Hohe erbjttert gekampft, die im Laufe des Tages mehrmals den Besitzer vvechselte, bis sie am Abend endgiiltig in unserer Hand blieb. Bei Bretteville vvurden mehr-fach vviederholte feindliche Panzerangriffe zerschlagen. Bciderseitz der Strasse Ca-renian—Periers griff der Feind in breiter Front an. Nach schvveren Kampfen vvurde er dicht si dvvestlich unserer alten Stel-lungen abgefangen. Auch im Raum von La Haye du Puits vvurde erbittert gekampft. Unsere Trappen behaupten dort uberall ihre Stellungen. Im franzosisehen Raum vvurden gestern uber 50 Terroristen im Kampf Hieder-gemacht. Die »V 1« belegt den Raum von London vveiterhin mit schvverem Vergeltungs- feuer. In Italien setzte der Feind in den alten Schvverpunkten seine Durchbruchsversu-che fort. Trotz Einsatzes starker Panzer-krafte blieb ihm jedoch jeder grossere Er-iolg versagt. Im Raum von Kovv el haben Truppen des Heeres und der Waffen-SS in vierta-gigen harten Abvvehrkampfen den Ansturm von zehn sovvjetischen Schiitzendi-visionen, einem Panzerkorps und zvvei Panzerbrigaden abgeschlagen und dem Gegner dabei erhebliche Verluste an Men-schen und Material beigebracht. Bei dlesen Kampfen vvurden im Zu-sammenvvirken aller VVaffen vor der Front und im Hintergelande 295 feindliche Panzer vernichtet. Die rheinisch-mosellan-disehe 342. Infanterie-Division unter Fii-hrung von Generalma.jor Michel, die rhe*-nisch-vvestfalische 26. Infanterie-Division unter Fuhrung von Oberst Bromberger und eine Kampfgruppe der 5. SS-Panzer-Division »Wicking« unter Fiihrung von Obersturmbannfiihrer Miihlcnkamp haben sich durch beispielhalte Standfesfigkeit ausgezeichnet. Im Mittelabschnitt der Ostfront stehen unsere Truppen bei dr"ckender Hitze in auch fiir uns verlustreichen Kampfen mit starken feindlichen Kriiften. Die helden-miitige Besatzung von Vilna schiug gestern in verbtesenem kampf den von allen Sei-ten angreifenden Feind blutig zuriick. An der Stadt vorbei dringt der Gegner wei-ter nach Wesien und Siidvvesten vor. West lich der Eisenbahn Wilna—Diinaburg vvurden zahlreiche Angriffe der Bolschewisten abgeschlagen. Sudlich Diinaburg sind heftige Kampfe mit mebreren bolschewlsti-schen Schiitzendivisionen und Panzerver-banden im Gange. Nordlich Polczk wie-derholte der Feind nach o en hohen blutigen Verlusten der Vortage seine Durch-bruchsversuche gestern nicht mehr. Dage-gen gelang dem Gegner siidostlich No-vvorshevv ein ortlicher Einbruch. Kampfe sind dort noch 'im Gange. Schlachtflieger-gesehvvader unterstiitzten in zahlreichen Einsatzcn unsere schvver ringenden Truppen, besonders im Raum von Wilna. Sie vcrnichteten zahlreiche Panzer und Ge-schiitze sovvie uber 200 Fahrzeuge der Sovvjets. Einzelne britisehe Flugzeuge vvnrfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Berlin. V Normanifip obrambna bitka na velikih delili bojišča Brezuspešni sovražni ptobojut poizkusi v Italiji — Posadka Vilne |e krvavo odbila vse boljSev&ke napade Fiihrerjev glavni stan, 11. jul. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: V Normandiji je sedaj na velikih delih bojišča sovražnikovega predmostja obrambna bitka. S kar največjo uporabo topništva, oklopnikov in letalskih sil poskušajo Angloameričani vedno znova raztrgati našo bojno črto, da bi lahko nato sunili globlje v francosko področje. Naše čete se z vzorno hrabrostjo upirajo sovražnikovemu napadu. Sovražnikove izgube so zelo velike. ' 8. in 9. julija sta bila le na področju Caena ; uničena 102 sovražna oklopnika. Včeraj je pričel sovražnik vzhodno od Or- j ne napad proti vzhodu ter je bil odbit. Južno od Caena se je posrečilo nasprotniku zavzeti kraj Maltot, ki je tik za našimi prednjimi črtami. Naši oklopniški grenadir-ji so nato sovražnikove napadalne skupine s protinapadom zopet vrgli nazaj. Zapadno odtod smo se srdito borili za neko obvladujočo višino, ki je v teku dneva večkrat menjala gospodarja, dokler ni zvečer dokončno ostala v naših rokah. Pri Brette-villeu so bili razbiti večkrat ponovljeni sovražni oklopniški napadi. Na obeh straneh ceste Carentan—Periers je napadel sovražnik na široki črti. Po težkih bojih je bil ustavljen tik južnozapadno od naših starih postojank. Tudi na področju La Haye du Puitsa so bili hudi boji. Naše čete so tam povsod obdržale svoje postojanke. Na francoskem področju je bilo včeraj v boju uničenih nad 50 teroristov. S težkim maščevalnim ognjem »V 1« nadalje obstreljujemo področje Londona. V Italiji je nadaljeval sovražnik na starih žariščih s svojimi probojnimi poskusi. Kljub uporabi močnih oklopniških sil ni dosegel nobenega večiega uspeha. Na področju Kovlja so odbili oddelki vojske in vojne SS v štiridnevnih trdih obrambnih bojih naval 10 sovjetskih strelskih divizij, enega oklopniškega zbora in dveh oklopniških brigad ter prizadejale pri tem nasprotniku velike izgube ljudi in materiala. V teh bojih je bilo s sodelovanjem orožja vseh vrst na bojišča in v zaledja uničenih 295 sovražnih oklopnikov. Z vzorno vztrajnostjo so se odlikovale rensko-moselandska 342. pehotna crtvizija pod vodstvom generalnega majorja Michcla, rensko-vestfalska 26. pehotna divizija pod vodstvom polkovnika Brombergerja ter bojna skupina 5. SS oklopniške divizije »Wicking« pod vodstvom Obersturmbann-fiihrerja Miihlenkampa. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se borijo naše čete v hudi vročini v tudi za nas izgnbe polnih bojih z močnimi sovražnimi silami. Junaška posadka Vilne je včeraj v ogorčenem boju krvavo odbila z vseh strani napadajočega sovražnika. Mimo mesta pritiska nasprotnik dalje proti zapadu in jugozapauu. Zapadno od železniške proge Vilna—Dvinsk je bilo odbitih mnogo boljševiških napadov. Južno od Dvinska so srditi boji z več boljseviškimi strelskimi divizijami in ok!opn'škimi oddelki. Severno od Polocka sovražnik po visokih krvavih izgubah prejšnjega dne ni več ponovil svojih probojnih poizkusov. Nasprotno pa se je posrečil nasprotniku južnovzhodno cd Novorzeva krajevni vdor. Boj| se tu še nadaljujejo. Jate bojnih letal so mnogokrat podprle naše hudo boreče se čete, pesebno na področju Vilne. Uničile so mnogo oklopnikov in topov ter nad 200 sovjetskih vozil. Posamezna britanska letala so odvrsia v pretekli noči bombe na Berlin. Sovjetski pritisk v treh smereh Obrambna bitka pri Caemi Nczsmtno napreštevanje Američanov na zapadnem v N«andifi Berlin, 11. jul. V soboto zjutraj se je v okolici Caena pekel odprl Po izredno silovitih letalskih napadih se je v nedeljo še enkrat wwil najtežji topniški ogenj in tisoči granat so razdrobili zadnje preostanke mesta. Fosforni izstrelki so vsepovsod zažgali njegove razvaline. Desetina nadaljnjih baterij in ladijskih topov so istočasno razdejale zaporne postojanke pri Carplquetu in Brettevillu ob Odonu ter na vzhodnem loku bojišča med Orno m Troarno. Nato so pričeli Britanci, kj so prejšnjega dne dosegli le neznaten vdor ob se;r>tgermainskem gozdu, napadati na široki črti. Že po prvih sto metrih so morali spoznati, da ogromne množine materiala niso zlomile odporne sle nemških vojakov. Na vsakem ko-r?ku se je obrambni ogenj bolj gostil. Vsepovsod so tičale dobro »krite strojnice ter protitankovski topovi in oklopnfci'. Pred nekim železniškim nasipom so padali Britanci v množicah. Toda preko zbitih prvih valov so se ob capadajcč'h oklepnikih pognale naprej nove nadrakovalne skupine Žive meje in vrtovi ob severnem delu mesta so oživeli, besni ogenj pa je prisili Britance ob tla Zopet so pribučali bombniki in so sledili rtov; napadli pehote ter oklopnikov. Boj se je vedno boli bližal razvalinam. dokler ni končno sovražnik, ki je dobival stalno ojačenja, vdrl s severa v mesto. T sta slika je brla zapadno od Caena. Tu-Ji tam je nasprotnik le korakoma prodiral po cesti Verson—Caen. V sred' in v južnem delu mesta so se nemške čete v soboto zvečer med gorečimi hišam' branile v srditih pouličnih bojih. Za nekaj sto metrov, kj jih je sovražnik pridobfl cd sobote, je moral plačati nič manj kot 130 oklopnikov. 103 je uničila SSoklopni-ska divizija »Hitlerjeva mladina«. Mnogo nadaljnjih so uničile mine a!i pa so bifi uničeni v bojih iz bližine. Način topniškega obstreljevanja je dokazal, da sovražnik ne namerava zavzeti le Caena, temveč da bo skušal preprečiti tudi rarvTstitev obrambnih črt ob Orni. Spričo tega je treba računati z razširjenjem napsdov na vzhodu Nem.:ke čete so prehitele sovražnika s tem, da so ponekod preplavile nižino ob Divesu. Pa tudi nasprotnik je spoznal, da se s svoj mi dosedanjimi velikimi in krvavimi žrtvami ni odrešil nadaljnjih velikih izgub. Zaradi tega do-važa na bojišče stalno nove sile. Tako je v zaščiti umetne megle in številnih vojnih ladij pripeljal v Seinski zal;,v mnogo prevoznih ladij m ladij za izkrcavanje oklopnikov. Ker se je vreme v nedeljo znova poslabšalo, sicer šc ni mogel pričeti izkrcavanja, vendar priča pojav teh ladij, kakšen pcmen pripisuje nasprotnik caenskemu odseku. Na zapadnem krilu pretas^a Na zapadnem krilu je sovražnik ohranil svoj pritisk. Silovite napade Američanov, ki so stvori li med La Have du Puitsom ter med Le Ple3s;som in Airelcoi več težišč, je podpiralo mnogo bombmkov in topništvo s silnim ognjem. Kljub temu je nasprotnik le neznatno napredoval. Ob obeh straneh La Haye du Puitsa so se nasprotnikovi sunki v obrambnih bojih ter bojih na nož izjalovili Južno od prekopa med Vir0 in Taut0 so se poedini pri Graignesu. Fromondu in Cavignyju doseženi vdori združili v enotno bojno črto. Odtod je sovražnik pnxiiral v smeri proti jugozaoadu. Ob moč vit jih severno od Tribehoua in na cestah, ki vodijo v La Bcsert in v Pont Her-bert so nemške čete vztrajale kljub hudim sovražnim napadom. V Italiji Podobno kot na invazijskem bojišču so morali Britanci in Američani tudi v Italiji zelo | drago plačati svoje neznatno napredovanje. Ob obali Ligurskega morja so zapadno od Rossi- J gnana petkrat zaman napadli nemške postojanke. Le severno od kraja jim je po hudih bojih z menjajočo 9e srečo uspel majhen vdor, k; »o ga Nemci takoj zajezili. Severno od Monte-ratinija so zaustavili nadaljnji z oklopn ki podprti sunek. Na bojišču proti vzhodu je vladalo vse do severno od Castelnuova živahno obojestransko izvidniško in napadalno delovanje. Vzhodno od Tibere so potisnili nemškj grena-dirji nasprotnika nazaj proti zapadu in jugu. Tudi z višVi pri Carpiniju so Britance ponovno pregnali. Južno od Pictralunge. pri Marelici. Pieve Boglianu ter pri Filottranu ob jadranski obali hudi boj: še trajajo. Ojašenje siesnikega otlpara na vzhcia V sredi vzhodnega bojišča so sc pokazale posledice v cbeh prejšnjih dneh zapadno od Kovlja doseženega obrambnega uspeha Tam so v petek in soboto nemški srenadirji boijšc-vike močno zdelali. V teh boj'h so unič:li 228 sovjetskih oklepnikov. Kako dobro jc nem."ko orožje, dokazuje dejstvo da so Nemci izgub li le 14 oklopnikov. Padlo je najmanj 50!)0 bolj-ševikov in večkrat toliko j'h je bilo ranjen h Spričo visokih izgub so napadai bo'ljšev:k- v nedeljo le še s slabotnejšimi s lami ter seveda spet brez vsakega uspeha. Med Pr pjetom i Berezino je bilo težišče bojev za p dn. od Ra-ranovičev. V sredi in na severnem krilu glavnega bojišča so napadi sovražnika začasno ne-kol'ko popustili. Pri izravnavi ncmrke glavne črte severno od Pripjetekih močvirij so nemškj čete izpraznile kraj Luninee. Ob že'ezn;ci. ki vod odtod v Baranoviče. so boljševiki zamm napadali. S področja pri Baranovičih nr'o so pričeli graditi 8 globok h zaklonišč, ianed katerih sprejme lahko vsako po 8000 ljudi. Amsterdam, 11 jul. Britanska poročevalska službo javlja, da bo v torek zaradi letečih bomb v spodnji zbornici posebna seja skupine poslancev ter uradnikov iz notranjega, letalskega ministrstva ter ministrstva za narodno zdravje. Obravnavali bodo predvsem preselitev civilnih delavcev, popravljanje hiš in zaklonišč. Poročajo, da je doslej že 53.000 otrok zapustilo London. e Zmeda v Londonu ženeva, 11. jul. Kakor poroča »Daily Mali«, so dosedanji evakuacijski ukrepi v Londonu povsem nezadostni. Poleg otrok in žena z dojened se hoče rešiti iz Londo- na tudi mnogo Irugih ljudi, ki so ostali brez strehe. Zanje ni bilo deslej še nič pre- ' skibi.ieno. č<* vlada že noče načrtno evakuirati Londona, pa naj vsaj dovoli zopet bivanje v obalnih področjih. S takšnim razširjanjem področja, ki je zmožno sprejeti evakuirance, bi se istočasno preprečilo navijanje cen. Tudi za najbornejša prebivališča zahtevajo ogromne stanarine. Razen tega zahtevajo nekateri hoteli tudi plačilo za mesec dni naprej. Sramotno je to vojno zaslužkarstvo. toda tega je kriva .-'ada, ki pravočasno ni iziala potrebnih ukrepov. Vse kaže, da je vlada popolnoma izgubila glavo. Predvsem so kriva gorja trg: vinsko, zdravstveno, notranje in prehranjevalno ministrstvo. Eno ministrstvo pa zvrača krivdo na drugega. Upor v Kutabip Amsterdam. 11. ju! »Associated Press« objavlja vest iz San Joseja ▼ Kostarikl. da je kolumbijska radijska postaja La Voz razglasila, da je 'kupina kolumbijskih častnikov aretirala ko'umb:j kega predsednika Lopeza o priliki vojaških manevrov v bližini glavnega mesta juž-j ne kolumbijske pokra j nc Marina. Kolumbiji I zunanji m!ni>.ter je prevzel predsedniško mesto Amsterdam, 11. ju!. O vojaškem uporu v Kolumbiji poroča ameriška poročevalska služba: Skupma revolucionarnih častnikov baje ni aretirala !c predsedivka Lopeza, temveč tudi ostale člane vlade, ki so prisostvoval' manevrom. Kolumbijski podpredsednik Echandia je. ko je izvedel za upor. izdal proglas, v katerem ugotavlja, da bo do osvoboditve Lopeza prevzel mesto kolumbijskega predsednika. Objavil ie da je večina čet ostala zvesta vladi. Kot vodjo revolucionarnih zarotnikov ie obeležil podpolkovnik- Dmgcnela Dila Wa!lace spet v Ameriki Stockholm. 11. jul. Reuter objavlja vest iz \Va4iingtona da sta se Rooeeveit in podpredsednik W-llace sestala m dve uri razgovarjala Po odhodu iz Bde hiše je dejal Wallace novinarjem: »Imela sva zelo doJgo in važno konferenco o Kitajski.« O čungkinškem položaju je dejal, da je ^elo resen«. Povračila Dobre tri tedne je v uporabi novo nem-6ko orožje proti Anglosasom. Prvič ga jo omenjalo nemško vojno poročilo z dne 16. junija t. L V tem času je zaslovelo po vsem sveta kot »V. 1.«, pod imenom, ki ga je dobilo v Nemčiji: »Vergeltungsuaffe Nr. 1« _ povračilno orožje št. 1«. Angloameričani ga označujejo tudi za »letečo bombo«, »zračni torpedo« itd. Tehnična sestava novega orožja je seveda slej ko prej nemška vojaška tajnost in zato zavita v ne-prodirno kopreno, dobro vidne pa so že njegove, za Anglosase in posebej še za Anglijo tako boleče in porazne posledice. Ogromne prednosti »V 1« so na di a,, i. Orožje nčinkuje na mnogo večjo daljavo kakor najmočnejši ladijski in obalni toi*>vi ter tekmuje v tem pogledu z bombniki. Pred temi pa ima predvsem to prednost, da ne potrebuje nobene posadke in da zato njegova uporaba ni združena s človeškimi žrtvami. Sovražnika novo orožje vsakokrat doceia preseneti, ker njegovega približevanja ni mogoče kakor pri letalskem napadu pravočasno sporočiti ogroženim krajem. Nadaljnja prednost novega orožja pred letali je v tem, da jo neou.isno od atrnosferičnih in vremenskih razmer, Iti igrajo pri letalskih akcijah tako veliko vlogo. »V 1« stane tudi mnogo manj od letala ter porabi mnogo manj materiala in za izdelavo mnogo manj delovnega časa, kar vse predstavlja dragoceno pridobitev za nemško vojno proizvodnjo. Enako je važno, da pomenja uporaba »V 1« v primeri z uporabo letal ogromen prihranek na pogonskih sredstvih, pri tem pa njogova učinkovitost na njegovem akeljskcrn področju v ničemer ne zaostaja za učinkovitostjo letalskega bombardiranja, temveč jo v nekaterih pogledih celo prekaša. Uporaba »V 1« je velikega vojaškega pomena. V tolažbo svoje javnosti so Angleži skušali prikazovati, d3 to ni res, toda sedaj morajo že sami priznavati, da je vendarle tako. Točnost merjenja je kljub veliki daljavi najmanj tako velika, kakor pri zlcgla-ijuh ameriških »bombnih preprogah«, katere angleški in ameriški teroristični bombniki na slepo spuščajo, u-r go-krat ponoči aii skozi neprodorne obla e, na evropska tla, pri čemer uničujejo brez cilj a in vojaškega haska cele mestne četrti. Bolj od vsake druge okoliščine doku^uje nemožnost ali nesposobnost točnega merjenja pri anglosaških fcerorističiuli letalskih bombardiranjih dejstvo, dii so bila že ponovno napadena z bombami tudi švicarska naselja. Vojaški cilji, proti katerim je naperjeno orožje »V 1«, so dovolj znani. Tik preden se je začelo to orožje uporabljati, so Angleži sami sporočali sveta, da so London in drugi predeli v južni Angliji eno san.o taborišče in eno samo skladišče za inva „":o. Iu samo na te cilje lete smrtonosne ne .i-ške leteče bombe ter zanašajo v ar.g: jsa-šld vojni stroj zmedo in pogubo. Ob- tci sevanje z »V 1« je zato v prvi vrsti izrazito vojaškega značaja, v nasprotju z brezciljnim, samo terorističnim bombardiranjem nemških in drugih evropskih mest Preko okvira neposredno vojaškega značaja pa ima obstreljevanje z »V 1« tudi izreden moralni pomen. Na prebivalstvo ozemlja, ki so ga Angloamerif :> oi cr.načiii za »invazijsko taborišče in skladižče« in ki je cilj obstreljevanja z novim nemškim orožjem, vplivajo njegovi učlrdri naravnost porazno. O vojaških posledicah, škodi li in izgubah angleški listi seveda ne smejo pisati, zato pa so njihovi stolpci pclni poročil in razprav o posledicah uporabe »V 1« za prebivalstvo prizadetega ozemlja, h kateremu spada tudi London z vseini svojimi predmestjL Iz pisanja angleških listov in iz poročil nevtralnih novinarjev se vidi, da se je prebivalstva polotila silna panika, ki je neprimerno večja od one ob nemških letalskih napadih. Popolnoma je izginilo omalovaževanje, s katerim je skušala anglosaška propaganda v začetku obravnavati skrivnostno nemško iznajdbo in tolažiti javnost. Najmočnejša propaganda ne more več prikriti moreče ga strahu in naraščajoče zbeganosti, ki sta se polastili ljudi. Zazibani v varljivo prepričanj«?, da je za nje najhujša nevarnost že minila, so Lon-dončani še pred pičlim mesecem s sadistično naslado čitaii in poslušali poročila o barbarskem uničevanju nemških in drugih evropskih mest po angleških in ameriških zračnih razbojnikih. Sedaj pa se morajo sami spet noč in dan skrivati po kleteh v večnem strahu pred »zračnimi torpedi«. Ni alarma, ki bi jih pravočasno obvestil in ne konea alarma, ki bi jim prinašal oddih. V desettisočih in stotisočih beže Londončani iz mesta, da bi našli zatočišče ali vsaj malo oddiha v severnejših pokrajinah, ki zaenkrat še niso v dosegi »V 1«. Vznemir jenost prebivalstva je narasla do take mere, da se je čutil Churchill prisiljenega posvetiti v parlamentu nemški iznajdbi poseben govor. Njegova izvajanja pa prebivalstva ne le niso pomirila, marveč so ga še bolj vznemirila, saj je razvidelo Lz njih, da proti »V 1« ni učinkovitega sredstva iu da ni nikakega upanja, da bi se dalo to novovrstno obstreljevanje v doglednem času preprečiti. V svoji stiski so se Angleži naenkrat spet spomnili humanosti, ki da bi jo bilo treba upoštevati tudi v vojevaniu. Oni isti Angleži, Id so še nedavno s cinično škodoželjnostjo poveličevali svoje in ameriške »rušilce stanovanjskih blokov« in zločinske zračne »morilske družbe«, zloglasne »Mur-der Inoorporated«, om isti Angleži, ki so pisali in govorili, da je treba v Nemčiji z letalskimi bombami vse uničiti, kar je živega, isti ljudje sedaj tožijo in tarnajo, da je uporaba novega nemškega orožja nehumana. Vendar pa anglosaške krokodilje solze ne morejo nikogar več prepričati in ne ganiti, najmanj pa evropske narode in posebej še nemškega, ki so na lastnem telesu spoznali anglosaško »humanost«. Vsi ti narodi opravičeno vidijo v »V 1« pravično in zasluženo povračilo za angioameriško zračno razbojništvo nad nemškim in ostalim evropskim prebivalstvom. Z merodajnih nemških strani je bilo še pravočasno nastavljeno na anglosaški račun dovolj rednih opozoril in svaril, Id pa so jih onkraj (Nadaljevanje na 2. strani spodaj.). t »JUTRO« št 157 - Beseda in dejanje > n rt Ooipodngrtpo Povečana storitev nemških železnic Taktika na vzhodu in jugu — kritje zapada Pomemben komentar vojaškega sotrudstika agencije DNB o sedanjih vojnih dogodkih Odkar imamo Slovenci nad seboj zlo komunistične revolucije, smo imeli dovolj vzroka m priiike poglobiti se v teoretični in praktični problem komunizma. Slovenci sodimo sedaj med narode, ki iz izkustva poznajo komunizem. Komunizem je stvar ki je ne moreš res-nično spoznati, ako je ne doživiš; dokler ga ne izkusiš, si o njem lahko ustvarjaš le boljše ali slabše predstave, nikoli pa ga ne moreš v domišljiji doumeti v vsej njegov' resničnosti. Ni neutemeljena trditev, da je treba za zmago nad lažmi komunizma poznati resnico o komunizmu. Slovenci sedaj to kruto resnico poznamo. Slovenci vemo in občutimo da je komunizem zmota v teoriji in zlo v praksi. Zakaj je dosegel komunizem tak uspeh in razmah pri nas, čeprav je zmota in zlo? Ali ao mu nudile pogoje za to naše socialne, politične, kulturne, gospodarske in moralne razmere? Deloma tudi vendar bi bilo zmotno v nas samih iskati glavne ali celo edine vzroke za pojav in razmah bratomorne borbe in za tako grozne krvave in uničevalne izrodke. Bolj ko žrtev lastnih razmer, emo žrtev posegov kom.nt.erne v naš geopolitično zelo pomemben prostor. Naše domače razmere so bile le eden pogojev, ki so komunizmu olajšali delo in okoriščanje z ugodno priliko, ki mu je je nudil poraz lastne države. Če bi bile naše socialne in politične razmere glavni razlog za kakršen koli notranji prevrat, če bi bili »zreli« za socialne izbruhe, bi bila komunistična revolucija spontana in bi se ji ne Mo treba pritihotapiti k naim v narodnem oblačilu, s tujo pomočjo in v največji stiski našega naroda. V rednih razmerah b'. pri nas komunizem nikoli ne pomenil resne nevarnosti. Kolikor smo pri tem sami krivi zla komunizma. toliko nam mCTa biti stalni opomin o lastni neizpolnjeni dolžnosti. Sami smo so-krivi svoje nesreče ker nismo bili politično dovolj zreli in notranje dovolj odporni proti komunizmu kljub izrednim razmeram, njegovi zvijačnosti, in podpori, ki jo je prejemal od zunaj. Nikjer namreč, kjer so socialne, politične in gospodarske razmere urejene komunizem ne uspe. So države in narodi v Evropi, ki so spričo svojih zdravih razmer imuni zoper komunizem kljub vsem njegovim naporom in kljub stiskam, ki jih sami preživljajo. Te države in narodi so lahko brez nevarnosti do-■voili komunizmu popolno svobodo organizacije in delovanja, pa le ni uspel. Urejenost osnovnih življenjskih vprašanj naroda je v vsakršnih razmerah najzanesljivejše poroštvo zoper vsakršno politično in socialno pustolovstvo. Popolne ali delne žrtve komunizma postanejo v izrednih razmerah le narodi, ki svojih stvari nimajo povsem v redu. Mi svojih stvari nismo imeli do take mere urejenih da bi komunizem v nobenih okoliščinah in z nobeno zvijačo ne uspel povzročiti nam tolikšno nesrečo. Za zboljšanje naših razmer do take stopnje, da bomo v bodoče zavarovani, zoper komunizem. nam je treba predvsem skladnost} besede in dejanja. Za nas ni toliko pereč problem boljšega programa kakor problem boljše pra- prejeli smo nekaj številk lista »Glas Primorja«, ki je začel izhajati na Sušaku pred nekaj meseci kot »hrvatsko domovinsko glasilo Primorja«. List je spretno urejevan, izhaja dvakrat na teden (v sredo in soboto) in objavlja poleg običajnega informativnega gradiva in domače kronike tudi idejne članke. Iz najnovejše številke z dne 8. t. m. ponatiskujemo na tem mestu članek »Najnovejša laž komunistične propagande«, ki bo zanimal tudi naše čitatelje: »V zadnjem času je komunistična stranka razširila vest, da so tolovajski odredi v Gorskem Kotoru, Liki in Kordunu prejeli povelje, naj se premaknejo na področje Gorice in Vidma (Udine). To povelje, odnosno ta vest ima tudi posebno tolmačenje, da bodo namreč na to področje kmalu prišli »osvoboditelji«, pa da gredo zato partizani tja, da bi prvi prišli ž njimi v stik. Tako ta vest kakor njeno tolmačenje predstavljata veliko in navadno laž, s katero bi hoteli komunisti prikriti za njih neugodno in pogubno resnico. Po vesteh, ki prihajajo iz Gorskega Ko-tora, Like in Korduna, je namreč jasno, da so komunisti na teh področjih zašli v zelo težaven položaj. S svojim dosedanjim delom in svojimi posebnimi metodami so speljali nedolžno ljudstvo v popolno propast in obubožan je. S temi svojimi metodami so našemu ljudstvu odvzeli domove, premoženje in družine. Komunistična stranka, ki je delala po načrtu, da bi naše kmete spremenila v brezdomce in tako umetno stvorila proletarce, je doživela neprijetno presenečenje. Namesto da bi ta kmet brez hiše vstopil v komunistično stranko in postal slepo orodje v rokah njenih voditeljev, je po svoji naravni pameti naglo spoznal krivce svoje nesreče in se ne le ni zmenil za komunistično stranko, temveč je nasprotno še pograbil za orožje in se uprl svojim dotedanjim voditeljem Morda pozno, je vendar spoznal, kdo je edini krivec za vse strahote, ki ®o ga doletele, kakor je tudi spoznal komunistične cilje, pa se je zaradi tega uprl, da bi kaznoval te krivce. Tako nam vsa poročila, ki prihajajo iz že omenjenih področij, javljajo, da so na teh področjih nastali protikomunistični odredi, ki branijo vasi pred partizani in čistijo ozemlje, kjer so še komunisti. To protikomu.nistično gibanje se zelo naglo širi tudi na ona področja, kjer so še vedno komunisti ali kjer so bili nekoč. Da odgovarjajo te navedbe resnici, se lahko prepričamo, če poslušamo izpovedi dezer-terjev, ki dan za dnem zapuščajo partizane in komunistično stranko ter se predajajo oblastem ali beže na svoje domove. Povračila (Nadaljevanje s 1. stranL) Kanala sprejemali le s posmehom in omalovaževanjem. Takrat je bil čas razmišljati in razpravljati o humanosti, toda Angleži in Američani so cinično nadaljevali z množičnim ubijanjem žen in otrok in drugega civilnega prebivalstva po evropskih naseljih. Zato so oni zadnji, ki bi Imeli pravico sklicevati se na načela humanosti in sedaj le žanjejo, kar so sami sejati. Nadaljnjo uporabo novega nemškega orožja občuti in presoja ves civilizirani svet zato le kot utemeljeno povračilo za anglosaška zračna aaabojništva, kse. Treba bo sicer idejne in programske po globiitve, a treba bo zlasti skladnosti misli i dela. Res je. »vera brez del je mrtva« kako pravi »Slovenski dom« v nekem svojem tehtnem članku. Kdor svoje vere ne potrdi z dejanjem, z zgledom, ta pohujšuje. Za nikogar ne bo moglo več veljati: »Ne glejte me, marveč poslušajte me!« Ne smemo več poznati meje med teorijo in prakso med besedo in zgledom; ni mogoč istočasno služiti dobremu in zlu. resnici in laži. Nikomur naj ne bo program sredstvo, marveč smoter, moralni zakon, po katerem tudi dejansko živi. V preteklosti smo mnogo grešili ker smo gledali le na človekovo zunanjost in ne v njegovo dušo in na njegova dela, ker smo sodili čioveka vse preveč po članskih izkaznicah. Nikoli več naj nam ne bo najslabši pristaš boljš kot najboljši nasprotnik samo zato. ker je naš pristaš. To se nam danes maščuje. Tudi to je eden lastnih grehov, zaradi katerih smo »ena sama velika moliln'ca« in »hkrati tudi velika morilnica«. Nikdar več ne bomo smeli pasti v zmoto da bi moralno silo posameznika in celega naroda sodili le po njunih zunan h manifestacijah. Včasih so nasprotja med zunanjo stjo in notranjostjo, med besedo in dejanjem tolikšna, da bi bilo bolje, če bi se ljudje ne ocenjevali in opredeljevali po nazorih h katerim se v besedi priznavajo, marveč po delih Sploh se bomo morali navaditi sod:ti človeka po njegovem resničnem življenju. Ljudje so postali kritični. Ne brez razloga! Demagogijo bo treba pospraviti. To velja za posameznike in skupine. Kolikor smo sami krivi nesreče komunizma, toliko bo ta nesreča morala imeti to dobro posledico, da se bomo poboljšali. Vedno in povsod je boljša in uspešnejša pozitivna kakor pa negativna borba. Komunizem utemeljuje svojo borbo svojo taktiko in celo svoje zločine s smotrom. Proti zmoti komunizma je treba postaviti lastno živo res nico. proti smotru komunizma boljši lastni smoter, proti njegovemu uničevanju lastno ustvarjanje. Ko odklanjamo materialistični svetovni nazor na svet, potem bodimo v imenu lastnega boljšega idealističnega naziranja tudi v življenju boljši kakor so pristaši ma-terializma. Često pa ni tako; od tod uspehi materialoma. Z odklanjanjem filozofskih in socioloških osnov komunizma ne smemo hkrati odklanjati pravičnih socialnih in političnih zahtev delovnega ljudstva, marveč ji'h moramo uresničiti po lastnih zamislih. Zboljšanje družabnega. gospodarskega in moralnega položaja ročnega in duševnega delavstva bo najboljša rešitev komunističnega vprašanja pri nas. Pri znani anketi je 90% vsega ljubljanskega delavstva označilo zboljšanje pogojev delavčevega življenja za najboljše sredstvo zeper privlačnost komunizma. Zadovoljen in srečen človek je nedostopen za vsako socialno ali politično pustolovščino. Ustvarimo to zadovoljstvo vsega naroda z nravnostjo v vsem javnem in zasebnem življenju v družini, v poklicu, v gospodarstvu, v socialnih odnosih in v javni upravi. Zopet in zopet pridemo do človeka in spoznanja, da je socialno vprašanje vprašanje nravnosti, skladnosti besede in dejanja. —ej. Protikomimistično gibanje je — poleg nevšečnosti, ki prizadevajo tod komuniste — imelo za posledico nadaljnje raz-redčenje že itaik zelo razredčenih komunističnih vrst. Komunisti so v teh krajih v popolnem razpadu, tako da jih tu ne more rešiti niti toliko razvpita angleška »pomoč«, niti grožnje in teror politkomisarjev. Njihove tako zvane »brigade« in »divizije« so samo na papirju in v poročilih Svobodne Jugoslavije«, medtem ko jih na terenu, hvala bodi Bogu in zavednosti naroda, sploh ni več. Da bi pa pred ljudstvom na nekaterih področjih, kjer je še ostalo nekoliko partizanske slave in kjer še vedno verujej-o v moč komunistične stranke, na neki način prikrili dejstva in resnico o strašnem položaju, v katerem so se znašli komunistična stranka in partizanski odredi, ter opravičili dnevno upadanje partizanske moči, so vrgli v svet že omenjeno laž, da gredo komunisti v Gorico in Videm — »osvoboditeljem« naproti. To je ena izmed tolikih laži, ki jih je doslej komunistična stranka vrgla med naše ljudstvo. Obenem je to dokaz več, da se ;e komunistična stranka posluževala vse doslej, kakor se tudi sedaj poslužuje v svojem delu samo laži. Opozorilo na to najnovejšo laž komunistične propagande naj vzpodbudi trezne ljudi, ki so še vedno hvaležna publika za komunistično propagando, da z nekoliko več kritike motre delo komunistične stranke, pa bodo tudi sami odkrili mnogo laži, ki se jih komunisti poslužujejo zaradi va-ranja našega ljudstva. Tako bodo tudi sami kmalu prišli do našega zaključka, kakor smo ga zgoraj navedli.« UsMa Baascmijeve „ vlade" Milan, 11. jul. Kakor poročajo, je bilo po dolgih pogajanjih med Londonom, Wa-shingtonom in Moskvo Bonomiju končno dovoljeno preseliti »italijansko vlado« iz Salerna v Rim. Preselila se bo 15. julija. Istočasno z vlado se bosta preselila v Rim tudi »generalni državni upravitelj Italije«, bivši prestolonaslednik Umberto ter med-zavezniška komisija. Preselitev »italijanske vlade« v Rim so vedno znova zavlačevali zaradi nesoglasij med Anglijo, Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo glede sestave Bonomijeve »vlade«. Nadalje poročajo, da je ameriški policijski ravnatelj, podpolkovnik Pollak, odpustil večje število italijanskih stražnikov. Um ur Degreflovega brata Bruselj, 11. jul. V soboto je izvršilo več teroristov atentat na Edvarda Degrella, brata Leona Degrella. Umorjenec se ni nikdar politično udejstvoval. Konferenca za »organizacijo mednarodne varnosti" odgodena Stockholm, 10. jul. Po vesteh agencije Reuter je izjavil ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Hull, da se je konferenca zastopnikov štirih sil za organizacijo varnosti po vojni, kakor so jo predlagale Zedinjene države, odgodila, ker Sovjetska zveza do tega vprašanja še nI zavzela nikakega stališča. Gotovo se Moskvi ne zdi vredno, da bi reagirala na severnoameriški predlog, ker zasleduje le en cilj: t£ilj$evi2ft«jo Evropo, Poslovno poroč»'o nemikih državnih železnic za leto 1943 kaže nadaljnje povečanje storitve. čeprav so že prejšnja leta prinesla znatno naraščanje prometa. Dohodki od potniškega prometa »j ee \ primeri s prejšnjim letom nadalje povečali, n sicer kar za 1229 milijonov mark ali za 30.5%. tako da so lani do segli 5.26 milijarde mark. Dohodki od tovornega prometa, ki so L 1942 nekoliko nazadovali, so se prav tako dvignili, "n sicer za 477 milijonov mark ali za 9.2°/o na 5.66 milijarde mark. Ostali dohodki pa sc narasli za 335 na 013 miljonov n.ark. Potniški promet se je lani povečal navzlic številnim omejitvam. Pogosta potovanja in ziastf potovanja na velike razdalje so deloma v zvezi z okolnostjo. da imajo ljudje mnogo denarja n pri tem tudi ne igrajo vloge višje cene za boljše razrede ali za dolge proge. Znaten del potovanj odpade na obiske k pripadnikom vojske v zaledju fronte ali v bolnišnicah in na potovanja k sorodnikom ki so evakuirani. Medtem ko so bil' v mirnem času dohodki od tovornega prometa skoraj trikrat tako veliki, kakor dohodki od potn'škeoa prometa. so se lani dohodki cd potniškega prometa skoraj pribl žali dohodkom od tovornega prometa. Pri naraslih dohodkih od potniškega prometa igra važno vlogo polna zasedba prvega in drugega razreda. Na drugi strani pa odpade od tovornega prometa znaten del na množične pošiljke za vojsko in oboroževalno industrijo, kjer veljajo nižje tarife. V primeri z letom 1938. so se dohodki od potniškega prometa dvignili od 1.43 na 5.26 milijarde mark, dohodki od tovornega prometa od 336 na 5 66 miljarde mark in ostal' dohodki od 0.35 na 0.91 milijarde mark. Tako so lani vsi dohodki dosegli 1184 milijarde mark nasproti 9.80 m lijarde mark v prejšnjem letu in 5.13 milijarde mark v letu 1938. Vzporedno so se povečali seveda tudi daitki. Vendar je lani dosegel obratni presežek 535 miTjonov nasproti 389 milijonom v prejšnjem letu in 252 milijonom v letu 1938. Za obnovo železniških prog in voznega parka so lani železnice potrošile 3.30 milijarde mark nasproti 2.13 v prejšnjem letu n 0.84 v letu 1938. za vzdrževanje pa 2.98 milijarde mark nasproti 2.45 odnosno 1.24 milijarde mark, pri čemer so v obeh postavkah upoštevan' tudi zneski za rezerve in odpise v zvezi s h trejšo izrabo naprav. Po bilanci znaša celotna vrednost železniških naprav 43.30 milijarde mark nasproti 42.02 v prejanj. letu in 34.70 milijarde mark v letu 1938. Povečanje vrednosti naprav je deloma pripisat" novim investicijam, v glavnem pa prevzemu nekaterih železnic, zlasti tudi nekaterih prog železniške družbe Donava-Sava Jaciran. ki so bile že prej v upravi nemških železnic. GOSPODARSKE VESTI = Iz zadružnega registra. Pri zadrugi »Mlekotrg«, nabavno-prodajni zadrugi trgovcev z mlekom in mlečnimi izdelki v Ljubljani sta bili izbrisani članici upravnega odbora Ivanka Vrh in Fani Šinkovec, vpisani pa Marija Rančigaj in Frančiška Bevc. Pri Nabavni zadrugi državnih uslužbencev sta bila izbrisana člana upravnega odbora Alojzij žigon in Slavko Raič, vpisana pa Franjo Gorečan, sodnik okrožnega sodišča, in prof. Franc Vrhovnik, oba iz Ljubljane. e= Postavitev tvrdke »Alpeko« pod civilno obvezno službo. Na podlagi naredbe o uvedbi civilne obvezne službe z dne 5. julija 1942, št. 106, v zvezi s členom 1. razglasom Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko Primorje o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik odločil, da spada tvrdka »Alpeko«, gradbeno-industrijska družba z o. z. v Ljubljani pod civilno obvezno službo v smislu citirane navedbe in s pravnimi učinki te naredbe. Osebje se o tem obvesti tako, da se nabije ukaz o obvezni civilni službi znotraj sedeža ustanove in v delovnih prostorih. = Prošnje za železnino za kmetijske namene. Ker podeželski trgovci, vaški obrtniki in blagovne zadruge večkrat prosijo kmetijski oddelek šefa pokrajinske uprave ali pa Kmetijsko zbornico za dodelitev železnine za kmetijske namene, objavljamo naslednja načelna pojasnila: Kmetijska zbornica daje dovolilnice za nabavo železnine semo neposrednim potrošnikom, torej predvsem kmetovalcem in vrtnarjem ,ne pa tvrdkarn in zadrugam. Te pa imajo dvoje možnosti, da pridejo do železnine za kmetijske namene, in sicer: 1.) Ko prodajajo tako blago iz svojih že obstoječi zalog, dobe od kupcev dovolilnice za nabavo železnine (Eisenvvarenbezugsberechti-gungen). ki jih zbrane predlože nemškemu svetovalcu pri Pokrajinskem gospodarskem sivetu v Ljubljani ter zanje dobe predpisane nakaznice za železo (Eisenscheine) S pomočjo teh nakaznic lfhko vedno zopet obnove svoje zaloge. Tvrdke. ki iz kakega posebnega razloga sploh nimajo nobenih zaleg železa, pa lahko nri Pokr. gospodarskem svetu zaprosijo za dodelitev nakaznic za železo (Eisensche n) da lahko s poslovanjem ep!oh prično. To prošnjo mora razen občine priporočiti tudi obč n-ski kmetijsk poverjenik Vse tvrdke. ki žele. da bo kuncem pn njih nakazana že'ezn na. naj Kmeti isko zbornic? redno obveščajo o st:nju svojih zalog in sicer vedno v začetku, pri večjih spremembah pa tudi v teku meseca. Pri tem je treba ločene navest' blago nemškega in :taljanskega izvora, prav tako pa tudi natančno težo železa neto za komad za v9ako vrsto in vsak tip blaga 2.) Druga možnost je ta. da zbira kmetijska zadruga od občinskega kmečkega poverjen ka priporočene predloge svojih člsnov za nabavo železn ne — ali pa podeželski trgovec zbere predloge svoj'h odjemalcev — :n jih predlaga Kmetijski zbornici v Ljubljani Ta preiskuje posamezne primere ter nato izda skupno dovol'1-nioo za nabavo blaga; v tem primeru prevzame trgovec ali zadruga le prevoz in razdelitev blaga. Knjiga dr. Franca Grivca Narodna zavest in boljševizem je samoniklo znanstveno delo ter je kot taka slovenskemu inteHgentu neobhodno potrebna. Medtem bo postaja bitka v Normandiji vse od Cotentinskega polotoka do Caena zmerom hujša, priča potek bojev na Italijanskem področju ter zlasti na vzhodu, da ima nemška taktika tam izključno ta cilj, da si zavaruje hrbet za boj na zapadu. S to ugotovitvijo pričenja vojaški dopisnik agencije DNB Martin Hallesleben svoj današnji komentar o položaju, v katerem pravi: »Ako bo Nemcem uspelo, da bodo spričo svoje zadrževalne taktike na vzhodu in jugu spravili večino svojih sil do veljave in izraza na francoskem področju — razvoj nikakor ne kaže. da jim to ne bi uspelo — potem bo vsa invazija postala precej negotova zadeva in bomo lahko rekli, da bo nasprotnikova »strategija matematike«, ki računa le s številčno premočjo, s katero hoče uničiti nasprotnika, z matematično gotovostjo doživela polom Kajti tedaj ne bo več številka odločilni faktor, temveč bo odločevala o boju operativna volja obeh nasprotnikov. Nemške priprave so take. da bo baš veliko število s katerim operira nasprotnik, postalo usodno zanj. Tako bo to vojno odločila jačja operativna ideja. Od pričetka rabe popolnoma novega orožja, kot je na pr. »V 1«, stopajo v krog odločilnih faktorjev, ki določajo potek bitke, povsem novi činilci, o katerih seveda še ni mogoče reči. ali bodo imeli za vojaško strategijo sličen revolucionarni pomen kakor oklopniška taktika, ki so jo uvedli Nemci v letu 1940. Toda taka domneva nikakor ni izven ob- Beograd in Zagreb Beograd, 11. jul. Beograjski radio je v svoji oddaji »Srbski dnevni dogodki« zavzel stališče o novi jugoslovanski begunski vladi, ki sta v njej dva zastopnika komunističnega tolovajskega poveljništva. Govornik je med drugim izjavil, da si je stavila begunska vlada za cilj združiti vse tako zvane odporne sile v Jugoslaviji pod poveljstvom Josipa Broza-Tita. Z drugimi besedami pomeni to, da služi šubašičeva vlada le razbitju narodnega bojišča v deželi in izročitvi svojih pristašev komunističnim političnim komisarjem. Ravno tako, kakor se je nekoč skrila komunistična partija Francije za tako zvano ljudsko fronto, hočejo tudi sedaj komunisti skleniti začasen kompromis z delom jugoslovanske emigracije. Zagreb, 11. jul. O novi »jugoslovanski vladi« z dr. šubašičem na čelu, v kateri so tudi tolovaji dobili ministrska mesta, pripominjajo hrvatski časniki: »Vsem pada v oči dejstvo, da ni v novi vladi zastopana nobena srbska niti slovenska stranka. Poznavalci srbske politke vedo, da so vedno postavljali na odgovorna mesta nesrbske politike, kadar je bilo treba izvesti, kar bi metalo slabo luč na Srbe. Tako je bil tudi ob umoru Stjepana Radiča notranji minister Slovenec dr. Korošec, ki je bil pred proglasitvijo diktature tudi ministrski predsednik. Tik pred pričetkom sedanje vojne so vzeli Srbi Hrvate v vlado, da bi s tem odvalili od sebe del odgovornosti. Dejstvo, da je srbska dinastija poverila Hrvatu sestavo begunske vlade, dokazuje, da nameravajo hrvatskemu narodu storiti zopet kaj slabega. Nov zločin ameriških letalskih gangsterjev Berlin, 11. jul. O priliki napada na juž-novzholno Evropo so bombardirali ameriški letalci vzhodno od Zagreba več vasi. Odvrgli so bombe na koče in hleve v Hit-njaku, Rekovcu in Culincu, čeprav ni bilo v bližini nobenih vojaških objektov. Ameriški piloti tega niso napravili pomotoma, kajti po prvem napadu je 7 do 10 ameriških letal ponovno obstreljevalo iste vasi. Američani so pri tem uporabljali tudi neke posebne razstrelilne bombe. Med in po tem napadu so priredili lovci, ki so spremljali ameriške bombnike, pravi lov na ljudi ter so napadali kmete, ki so delali na poljih. V nizkem poletu so prileteli nal njive ter zasledovali vsakega posameznega kmeta in tudi več žena, ki so se poizkušale rešiti v bližnje gozdove. V nekaj minutah je bilo ubitih 23 civilistov, mož in žena ter 78 težko in 95 lahko ranjenih. Uspešni boji proti tolovajem Berlin, 11. jul. Po zaključku velikega očiščevalnega podvzetja v južnoalbanskih gorah je nastalo te dni na področju Kar-lo\ ~ca novo žarišče za pobijanje tolovajskih skupin na zapadnem Balkanu. Na težkem in nepreglednem ozemlju so predvsem hrvatski oddelki razbili ali uničili več moč- močja možnosti, ker so Nemci oni. ki uvajajo v tej vojni vse. kar je presenetljivega, novega in posebnega tako glede tehnike kot uporabe sredstev in čet. Dosedanji boji na malem ozemlju, ki ga imajo Angloameričani, so z vso jasnostjo pokazali, da si hočejo Nemci pridobiti zgolj nekaj časa in sicer z docela točno določenim namenom Prav ta pojav in dejstvo, da še niso stopili na plan, z vso težo svoje moči, so po našem mnenju zadostni dokaz za pravilnost tega prepričanja. Medtem se je sovjetska ofenziva razširila na področju Kovlja, kjer naj bi sovražnik ob istočasnem prodiranj eu na srednjem odseku prodrl proti Varšavi Zadržujoče nemške sile na srednjem odseku, ki so pustile boljševike do Vilne, nikakor ne kaže, da bi bile izločene iz borbe, marveč se bo morda njih odpor tam še ojačil. Nemci vrše svoje operacije zgolj z vidika, kaj je potrebno, da bi izvedli tako zvano »kritje«. Njihova doslednost mora začuditi marsikakega presojevalca. Toda doslednost je nujno podana, ako pregledamo vsa bojišča. Dosedanji potek sovjetske ofenzive kaže, da je sovjetski operatvni cilj, to je izločitev nemške odporne armade, še prav tako daleč, kakor je bil ob pričetku velenapada. Dejstvo, da so razširili boje v smeri proti Dvinsku in proti Vilni. je sicer zanje nedvomno uspeh, a nikakor ne more spremeniti okoliščin, ki so edino odločilne. Pri tem pa bo cena, ki jo morajo boljševiki plačati, vedno večja.^ o šubsšleevi vladi nih komunističnih tolovajskih skupin. Nemr ško-hrvaški oddelki so zasedli kraj Dreso-ličgrad, ki je bil prej v rokah tolovajev. V teh bojih so doletele boljševike velike ixr-gube. V enem samem dnevu je bilo našte-tih 7o0 padlih tolovajev. Velike izgube so doletele komuniste tudi pri že zaključeni očiščevalni akciji v sever-no-hrvatskih gorah. Na drugih krajih so bili preprečeni izpadi obkoljenih tolovajev. Na obali je bilo uničenih mnogo tolovajskih skupin. Ista usoda je doletela bežeče ostanke teh čet, ki so se skušali rešiti na neki otok. Slabše tolovajske skupine so v Liki zaradi lakote ponovne napadle oskrbovalne ceste. Bile so povsod odbite. V Bosni so oddelki SS očistili nadaljnje ozemlje. Nemške čete so naletele v čmi gori na zbirajoče se nasprotnike ter preprečile komuni« stom prehod čez reko Lim. Ameriški imperfalisti terjal® francoska oporišča Bern 10. jul. Londonski dopisnik lista »Die Tat« poroča, da so tik pred prihodom Do Gaullea nekateri severnoameriški politiki načeli vprašanje ameriških mornariških in letalskih oporišč na Karib jskem mer ju, tako na primer na Martinioueu. Nadalje je prššd na misel, da bi bila otoka St. Pierre in M'queIon na severnem Atlantiku odl;čni oporišči za ameriško mornarico. Zahteval je naj Francija odstopi Ameriki ta otoka kot plačilo za vojni dolg iz let 1914/18. Neki demokratski senata« je po'eg tega prijavil ameriške zahteve po novi Kaledoniji na Pacifiku in po Dakarju. Žrtve letalskih napadov v Franciji Pariz, 10. jul. »L Echo de la Franc6« poroča, da je bilo v juniju o priliki angto^ ameriških strahovalnih napadov ubitih 17.233 civilistov. 18.250 ljudi je bflo treba prepeljati v bolnišnice zaradi nevarnih po« škodb. Neuspeh ameriškega vsjnega posojila Madrid, 10. jul. Peto ameriško vojno po* sojilo v znesku 16 milijard dolarjev na dan pred koncem podpisovanja kljub veliki propagandi ni bilo v celoti podpisano. Tako poroča EFE iz New Torka. Zlasti v velikih mestih in v New Torku je bil rezultat zelo slab. Obvestila »Prevoda« Nakazilo vina Gostinski obrati in točilnice vina v občini Ljubljana, katere so popolnoma brez vina te* za mesec maj in junij niso dvignili nakupnio za nabavo vina. prejmejo nakupnice v sredo, dne 12. t. m., za obrate z začetno črko M, N: in O. Nakupnice deli Prevod. Novi trg 4, III., soba št. 18. — Vino bo prodajal veletrgovoo vina: Lasan Ivan, Vodnikova 17 Kdor prida po nakupnice, mora predložiti register za točenje alkoholnih pijač dotičnega obrata. Razglas Vsem pridelovalcem v Ljubljanski pokrajini Ugotovilo se Je, da pridelovalci niso prijavili pravilnih ploščin, posejanih s žitom ter posejanih s krompirjem in fižolom, tako da te ploščine niso v pravilnem razmerju s ploščinami njiv. ki jih imajo. Da se ta netočnost odpravi, se vsi prizadeti pozivajo, da se najkasneje do srede 19. t. m. javijo pri pristojnem občinskem uradu zaradi popravka netočne prijave. Po tem roku bo kontrola na mestu iramria ugotavljala pravilnost prijav in se bo proti krivcem uvedlo kazensko postopanje. m—an— Najnovejša laž komunistov Oklopniški strafi V boju proti okiopnikom so poleg topništva važna tudi sredstva za boj iz bližina Doslej so bile ročne granate in posebni naboji najboljše sredstvo za boj grenadirjev proti okiopnikom. V najnovejšem času pa se jim je pridružilo orožje ki omogoča to borbo tudi iz večje daljave Zastopniki nemškega tiska so si ogledali nekatera nova orožja, ki so se že obnesla. To je predvsem tako zvarki »oklopniški strah«. Enostavna priprava, ki deluje na raketni osnovi sliči cevi železnega dimnika, v katero polože granatni izstrelek. Vžig sledi brez vsake baterije s kondukcijskim tokom. V varni oddaljenosti lahko grena-dir izstreli iz tega ročnega orožja svoj naboj ter tako uniči napadajoči oklopnik. Naboj, ki prebije vsak dosedanji tankovski oklop, izloči že vsled velikanske vročine, ki jo razvija, vsak oklopnik iz boja. Ravnanje s pripravo je izredno enostavno, ker ni občutljiva ter jo je mogoče brez posebnih težav uporabljati ob vsakem vremenu za več sto izstrelkov. Slično deluje tako zvana »oklopniška in oklopniška pest pest«, ki je lažja kakor »oklopniški strah« in je vsled tega še lažje ravnati z njo. Grenadir nese lahko brez posebnih težav s seboj po dve »oklopniški pesti«. Pri njih sta orožje in municija združeni. Vse skupaj je majhna pločevi«nasta cev z naibojem. Eksploziv požene podobno kot pri »oklo?>-niškem strahu« pesti slični naboj iz cevi. »Oklopniško pest« je kjub njeni enostavnosti mogoče uporabljati iz precejšnje oddaljenosti ter ima enak učinek kot -oklop. niški strah«. Tudi »GoljaiU, ki ga javnost že pozna s slik, je predvsem orožje pionirjev. Kot pes teče pri prihodu na svojo postojanko poleg svojega gospodarja, s seboj vozi mnogo razstreliva. Opremljen je z majhnim bencinskim motorjem. Ako ga spuste proti cilju, oklepniku ali bunkar jo, se premika zelo naglo ter ga je mogoče voditi iz daljave. Svojemu cilju se približuje preko vseh zemeljskih ovir ter končno žrtvuje za svojo nalogo tudi samega sebe. Orožje, ki je sicer podobno igrački, ima izredno hud učinek, in ga je sovražnik žei neštetokrat trpko občutil. ■ >JUTRO« št 157 ..........- . -. 3 ■ Sreda, 12. VIL 1944 • Kronika * Odkritje rimskega mavzoleja, v bH-žtoi kraja Ferrare v Pulju so odkrili temeljno zidovje mavzoleja iz rimske cesarske. dobe, Gradnjo krasijo dragoceni ploskovni reliefi. Pri ogledu je ugotovil prof. Mirabella od mestnega muzeja v Pulju, da gre za mavzolej neke patricijke iz rodbin« Julijcev. Domnevno gre za grob nečakinje cesarja Avgusta Antonije, ki se je delj časa mudila v Pulju. * 38 krat je opravil pot okoli zemlje. V okolici Lienza živi pismonoša Adsmiiller, ki služi pri poštnem uradu v St. Petru. Ta mož je že od svojega 20. leta zaposlen pri pošti in raznaša celih 37 let pisma po gorski okolici. Vsak dun opravi po službeni dolžnosti najmanj 30 km pota in so izračunali, da je doslej prehodil 368.000 km, kar pomeni toliko kolikor 38kratno pot okoli zemlje. * Malo je knjSg, ki bi bile za doraščajo-čo mladino tako primerne kakor je R- Kip-lingova Knjiga o Džungli, ki je izšla v Knjigarne Tiskovne zadruge, Selenburgo-va ulica 3. h Ljubljane Pereče vprašanj v* Prebivalstvo mesta Ljubljane — tako nam pišejo — je po izrednih dogodkih naraslo v dobi zadnjih treh let za približno 40 %. V mirnem času so bila v vročih poletnih dneh na razpolago samo v mestnem območju tri javna kopališča. Poleg tega je imelo prebivalstvo na razpolago še kopanje na Ježica pri štirnu. Ob nedeljah in praznikih in delno tudi ob delavnikih so pa vozili celo posebni kopalni vlaki proti Medvodam in Lazam. V vojnem času vse to nI mogoče. Pred nekaj leti je pa bilo javno kopališče v Koleziji opuščeno, ker baje ni več odgovarjalo sodobnim predpisom. Zaradi navedenih omejitev kopalnih možnosti ln s tem zvezane nujnosti rešitve tega vprašanja, je mestno poglavarstvo na oseb- Ram Josip Ghrisfof f V visoki starosti 82 let je umrl v Ljub-upokojeni šolski ravnatelj g. Josip Christof, soustanovitelj in prvi vodja po njem imenovanega zavoda, ki že 41 let trživa dober glas. Večkrat so bile nagla-šerie pokojnikove vrline in zasluge tudi pred širšo javnostjo, zlasti pa smo se ga apomirijali v začetku septembra 1933, ko praznoval kar tri jubileje, in sicer svojo 7Gletnico, 301etnico svojega učnega zaveda in 50letnioo mature. Bil je metliški rojak. Maturiral je 1883 v Ljubljani in je po praktičnem učiteljskem izpilil službo- val nekaj let kot privatni učitelj, potem pa v notarskih in odvetniških pisarnah kot pisarniški vodja. Ustanovil je tudi javno informacijsko pisarno, leta 1903 pa je iz vedel svoj načrt z ustanovitvijo slovenskega trgovskega tečaja. Dokler je mogel, se je trudil za srvoj zavod in ga tako izpopolnil, da lahko tekmuje s podobnimi zavedi v inozemstvu. Ze tisoči gojencev in gojenk so tu črpali primerno izobrazbo za dobre službe. Kot dobesr organizator je ravnatelj Christof ustanovil že leta 1908. v Ljubljani samostojno Društvo odvetniških in notarskih uradnikov, kateremu je več let predsedoval. Bil je odlikovan, a v največje zadoščenje so mu bili v jeseni življenja uspehi njegovega učnega zavoda in dobra preskrba vseh njegovih otrok. Srečno Je vzgojil hčerko-edinko in pet sinov, od katerih je Oton že dolga leta med najzvestejšimi sodelavci v upravi Konsorrija »Jutra«. Žalujočim družinam sporočamo odkritosrčno sožalje. pokojnik pa si je z delom zagotovil najlepši spomin. no pobudo tedanjega župana g. generala Rupnika s pospešenimi ukrepi našlo posrečeno rešitev s tem, da je priredilo s primerno ureditvijo odseka struge Ljubljanice, ki sega od tako imenovane špdce do prulskega mostu, v nekakšen kopalni bazen, ki je bil dostopem plavalcem kakor tudi neplavalcem. S tem ukrepom je bilo v polni meri ustreženo perečemu vprašanju. Saj je bilo v tem odseku struge dnevno omogočeno kopanje do 2000 ljudem brez najmanjše nezgode. Letos pa, ko je spričo nezmanjšanega števila prebivalcev in novih ukrepov, ki delno onemogočajo kopanje, ta nujnost postala še mnogo večja, se je še ta posrečena misel in izvedba mestnega poglavarstva na prav poseben način opustila. Pred dnevi so namreč delavci odstranili lesene stopnice, katere so vodile v strugo, češ da voda ni primerna za kopanje. Vse drugo, tako ležalne deske, slačilne kabine in prhe, so pa pustili. Tako imamo sedaj kopališče brez vode, odnosno z žabjo mla-kužo. Ako se je navedeno izvedlo z namenom, da se prepreči kakšna epidemična bolezen, potem je v tem stanju, v kakršnem je sedaj struga Ljubljanice, ta nevarnost mnogo večja, ker se čez dan poleg tega razvija še neznosen smrad. Zato apeliramo na mestno poglavarstvo, da pokrene vse potrebno, da se to stanje odpravi in omogoči zopetno kopanje v tem odseku struge. Ako pa tiče tehtni razlogi v zdravstvenem pogledu, potem bo to najbrž veljalo tudi za mestno kopališče ob Ljubljanici. * * * u— Hrvatskim državljanom! V petek dne 14. t. m- proslavi tudi tukajšnja hrvatska kolonija 55. rojstni dan Poglavnika dr. An-te Paveliča. Ob tej priliki bo v stolnici ob 7.30 zahvalna služba božja. Po cerkvenem opravilu bo konzul sprejema' v konzulatu čestitke. Častna dolžnost vseh hrvatskih državljanov je, da se te proslave polno-številno udeleže. u— Diplomiran je bil 3. t. m. na filozofski fakulteti iz germanistike g. Dušan Ludvik iz Braslovč. Čestitamo! u— Reklamacije tobačnih izkaznic za mesec julij. Mestni preskrboval ni urad naznanja, da so vse tobačne izkaznice za mesec julij upravičencem dostavljene. Tisti pa, ki jih dosedaj niso dobili, naj se od današnje srede, 12. julija, dalje zglase v tobačnem odseku mestnega preskrbovalne-ga urada v Puccinijeva ulici št. 2 na dvorišču Bonačeve hiše. S seboj naj prineso glavo stare tobačne izkaznice, krušno karto za mesec julij in osebno izkaznico. u— Prijave tobačnih upravičencev. — Mestni preskrbovalni urad opozarja tobačne upravičence, da se morajo pri svojih dosedanjih trafikah naznaniti z novo tobačno izkaznico in z glavo stare tobačne izkaznice najkasneje do sobote 15. julija. Po tem rotku trafikanti brez prejšnjega dovoljenja mestnega presikrbovalnega urada ne bodo smeli vpisovati novih odjemalcev. u— Deževju ni kraja. Med kresom in Jaikobovim imamo po navadi vsako leto najbolj vroče, če ne ta čas, ko mora vse zoreti in se vsepovsod ponujajo opravki kmetu in vrtninarju! Letošnje leto nam pa hoče zagosti, menda zato, ker smo minuli dve leti imeli prav sušno in toplo vreme. Letos imamo lepo vreme le v kratkih obrokih. Obetali smo si, da bo ta teden sončno vreme, saj je zemlja že dovolj napojema. Toda po nedeljskem večernem neurju je vreme še nadalje kislo. Tudi včeraj zjutraj smo se zbudili v dežju. Lilo je nato vse dopoldne. u— Dvojni jubilej uglednega obrtnika. V sredo 12. t m. praznuje ugledni ljubljanski obrtnik g. Praznik Ivan, lastnik mizarskega podjetja na Zavrteh št. 9, v krogu svoje družine 55letnico rojstva. Isto-tafeo pa poteče letos tudi 25 let, odkar se je poročil z go. Frančiško roj. Kogovšek iz stare vodmatske družine. Jubilant je iz prijazne Bučke pri Novem mestu, sin trdnega kmeta. Življenje pa ni bilo praznično, temveč se je moral boriti z neštetimi težavami, preden je dosegel današnji položaj. Mizarske obrti se je izučil na Rado-vid pri Metliki, odkoder se je napotil v Nemčijo, kjer si je izpopolnil strokovno znanje. Pri odsluženju vojaškega roka ga je zatekla svetovna vojna, tako da je nosil polnih devet let vojaško suknjo in čin narednika-vodnika, odkoder mu tudi njegova točnost in strumnost. Leta 1919. se je poročil, dve leti nato pa je začel samostojno izvrševati mizarsko obrt. V srečnem zakonu z go. Frančiško so se mu rodili dva sina in tri hčerke, ki mu vsi pridno pomagajo pri podjetju. Iz povsem skromnih početkov se je po mnogih težavah razvil v uglednega obrtnika, tako da zavzema danes vodilno mesto v svoji stroki. V polni meri dela v obrtniških organizacijah. Bil je zadnji dolgoletni predsednik samostojnega Združenja mizarskih moistrov, sedaj pa je pred^ed^ik Gnspo- Bibliofilska tombola i Mnogi meščani ob nakupu tombolsklh tablic izprašujejo, kdaj bodo dobili novo šalijevo pesnitev: »Spev moji zemlji«. Vse interesente obveščamo, da bomo ob prodaji ugotovili naklado te bibliofilske knjige, ki jo bodo prejeli vse kupci tombol-skih tablic. Pesnitev obsega okrog 500 verzov in jo ilustrira priznana slikarica B. Rcmčeva. Pridno segajte po tombolskih tablicah! Samo ta knjiga bo vredna skoraj toliko, kolikor vas stane ena tombolska tablica. Tiskana bo izključno le za kupce tomboLskih tablic. Tablice so na razpolago pri pooblaščenih prodajalcih v Gradišču štev. 2 in v Ulici 3. maja. darske zadruge mizarskih mojstrov m to od njenega početka do danes, ter tudi njen soustanovitelj. Poleg tega je predsednik sindikata lesne stroke, prisednik razsodišča zavoda za socia no zavarovanje, član uprave Obrtniškega doma »Govejek« ter svetnik Pokrajinskega gospodarskega sveta. Vedno se je boril za dobro obrtništva, priden je ko mravlja, pravi veseli Dolenjec, zaželjen v vsaki prijetni družbi kot dober in zabaven družabnik. Mnogi pomoči potrebni so mu hvaležni za marsikako uslugo in dobroto, saj ima za bližnjega vedno odprto roko. Slavi jencu in soprogi kličejo tovariši in prijatelji; »Se na mnoga leta!« •RAZSTAVA ANICA S0DNIIA ZUPANCEVA PASAŽA • &0S _ u— Neimenovana gospa daruje 100 lir slepemu Tonetu za nabavo harmonike. u— Namesto venca na grob ge. Jenkove poklanja družina Richterjeva, Karlovška cesta 2, 200 lir za slepce. u— Tečaj za popravne in privatne izpite — Novi (Turjaški) trg 5. Začetek v ponedeljek. Poučujejo profesorji. Honorar zmeren. Vpisovanje dopoldne. u— Tečaji stenografije (slovenske in nemške), knjigovodstva, korespondence, nemščine itd. se prično 15. julija. Izbira predmetov po želji. Obisk navedenih tečajev se priporoča predvsem dijak om-injam, enako vsem ostalim, ki se želijo izpopolniti v teh strokovnih predmetih. Vpisovanje dnevno. »Trgovski učni zavod«, Kongresni trg 2-II. u— Srednješolcc-ke opozarjamo na počitniške tečaj« (instrukcije) vseh predmetov za gimnazije in strokovne šole, ki prično 15. julija. Ločeni oddelki po predmetih in razredih. Posebni oddelki za popravne izpite in privatiste, Specialni tečaji matematike, klasičnih in modernih jezikov. Vpisovanje dnevno: Specialne strokovne instrukcije, Kongresni trg 2-II. Ali veste, katera tema je za nas danes aktualna? Nabavite si knjigo dr. Franca Grivca: NARODNA ZAVEST IN BOLJŠEVIZEM! u— Učni tečaji za srednješolce in priva-tiste. Oddelki za prvošolce in drugošolce. Poučujemo vse in posamezne predmete. — Dijaki: Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22-1. Dijakinje: Lichtenturnov zavod. Me odlašajte! Učnina nizka. Vpisovanje dnevno dopoldne za vse v Lichtentumo-vem zavodu. u— Specialni tečaji stenografije (slovenske in nemške), knjigovodstva, korespondence, nemščine itd. prično 17. julija. Izbira predmetov po želji. Obisk tečajev se priporoča predvsem dijakom-injam, enako ostalim, ki se želijo izpopolniti v teh predmetih. Vpisovanje dnevno: »Trgovski učni zavod«, Kongresni trg 2-II. u— Bodoče prvešolce-ke in drugošolce -ke opozarjamo na počitniški specialni ko-repetitorij »Napredek«, ld pripravlja učen-ce-ke iz vseh predmetov ali posamezno za prvi in drugi razred gimnazije. Ločeni oddelki. Pričetak 15. julija. Vpisovanje dnevno: Specialne strokovne instrukcije, Kongresni trg 2. 12 Novega mesta Novomeška realna gimnazije je končala pouk 17. junija. Zaključna božja služba pa je bila 30. junija. Ob zaključku je bilo vpisanih 143 učencev in 96 učenk; Od teh pouka ni obiskovalo 29 učencev, ki služijo pii domobrancih, in 3 učenke, ki zaradi prometnih razmer niso mogle k pouku. Ocenjenih je bilo torej 207. Učni uspeh je ugoden. Z o 1 ličnim uspehom je isMalo 27 učencev te učenk ali 18 odat. vseh ocenjenih, 92 učencev ali 44 odst~ s prav dobrim in 70 ali 34 odst. z dobrim uspehom. Popravni izpit ima 12 učencev ln učenk ali 6 odst. Padlo je 6 učencev in učenk ali 3 odst. Maturo sta položila 2 kandidata. Cepljenje. Prejšnji teden je bilo cepljenje zoper tifus tudi v škocjanu. Beli Cerkvi, št. Petru in okolici mesta. Udeležba je bila skoraj 100 odst. šef hig. zavoda g. dr. Debeljak Franc je imel s svojim osebjem res ogromno dela. Nazadnje so prišli na red celo zamudniki, oni, ki so se bali »posledic« injekcij, ki so pa bile zelo mile. Kljub temu, da je bila publikacija v omenjenih vaseh nekoliko pomanjkljiva, je bila udeležba večja kakor v Novem mestu samem, kjer je bilo že nekaj zanikrnežev poklicanih na odgovor. Ostali sledijo. Zald°nišča. Mestno županstvo je začelo gradnjo javnih zaklonišč na več krajih. Zaklonišča so v živi skali. Izkopano kamenje, ki ga je mnogo, bo služilo za posipanje cest. Manj pa se gradi zasebnih zaklonišč. ker je delo združeno z velikimi stroški. S štajerskega Zborovanje v Vurfcergu. Na gradu Vur-berg pri Ptuju se je sestalo 25 taboriščnih vodij štajerskega Heimatbunda. Sestanek je trajal tri dni in v tem času so udeleženci tečaja pretresli zlasti vprašanja ljudske politike na Spodnjem Štajerskem. Zborovanje je otvoril in vodil glavni delovni vodja Lu-kež, o narodnostnem problemu pa ga je govoril dr. Carstanjen, ki je seznanil tečajnike z zemljepisnimi in zgodovinskimi osnovami Spodnje Štajerske. V zvezi s tem je podal okvirno poročilo o nalogah štajerskega Heimatbunda. Aktualna politična vprašanja Spodnje Štajerske je obravnaval Tremi, dočim je govoril delavski vodja Schafer o delavskih zadevah. V teku zborovanja je poročal Hauer o metodi jezikovnega pouka, dočim je dajal Bohme napotke na podlagi izkustva o političnem pouku. Po sklepu zborovanja so šli voditelji taborišč v Maribor, kjer jih je sprejel zvezni vodja SteindL Tu so imeli udeleženci vurberškega zborovanja priliko ogledati si razstavo Heimatbunda. Iz Maribora so se odpravili na obisk v Hajdino ter so obikali v ptujski okolici nekaj taborišč. Preko Ormoža in Z a vrča so se vrnili v Maribor, odkoder so odpotovali na svoje domove. V Gradcu je umrla hišna posestnica Marija Len če k. Učakala je 82 let, položili pa so jo v torek, 11. julija na centralnem pokopališču v rodbinsko grobnico. V Vojniku sta se poročila Jakelj Kovač in Ana Miegl. Nevesta je iz Budjejovic, ženin pa je spodnještajerski kmet. Ker je navdušen sodelavec Heimatbunda, je bil imenovan za vodjo krajevnega urada. Tudi pri brambovcih je od vsega početka in je bil prevzet tudi v SA, zaradi česar sta bila za poročni priči* Scharfiihrer Ervin Gratschner in Maks Kovač. Poseben dodatek sladkorja za 64. in 65. razdeljevalno dobo dobivajo potrošniki. Ta izredna delitev je v zvezi z ugodno sadno letino ter je namenjena vkuhavanju. Vsaka oseba prejme pol kg sladkorja. Iz Trsta »Tosca«. Ta teden vprizarjajo v Rossetti-jevem gledališču »Tosco«. Sodelujejo so-pranistka Marija Polla, kot Cavaradossi tenor Varagnolo, kot Scarpia pa baritonist M. Albanese. Mrtvaški zvon. Te dni so umrli v Trstu 451etni Avgust Cej, 50letni Marij Kapelan, 541etna Ana Mužina-Čermalja, 76letna Flora Kuzmanič-P.ossini, 63ietni Anton Kov-ška in 831etna Frančiška Zlobec vdova Za-brič. Himen. V Trstu so se poročili uradnik A. Mrevlje in gospodinja Marija Guglielmi, kočijaž Ivan Sau in gospodinja Antonija Vižintin vdova Kozilovič, zasebnik Jožef Turel in gospodinja Petra Cechi. 874.518 lir je zbral Trst do sobote 8. julija v prid oškodovancem zaradi letalskih napadov. Do smrti povožen. V ulici Mlin na veter jepovozil avtokar 67 letnega Antona Hou-ška iz Ulice sv. Sergija 5. Starček je obležal z zlomljeno desno nogo in številnimi poškodbami, ki je za njimi podlegeL Tatvine nakaznic se množijo. 58letni Adalgisj Bomivento so bile ukradene v neki trgovini v ulici Sedmih vodnjakov živilske nakaznice cele družine. Tudi 32letna Marija Benevali je bila oškodovana za živilske nakaznice cele družine, ki jih je izmaknil neznan zliškovec. Antonu De Vita so ukradli v predoru tobačno nakaznico. Tudi trgovec Marij Pileri je prišel ob tobačno nakaznico, ki jo je bil pustil na prodajni mizi svoje trgovine v ulici Cava-n". Poi:cijo razčiščuje omenjane tatvine. Iz Gorice Zbiralnice te obratujejo. Z 10. julijem aa pričele obratovati zbiralnice za letošnji žitni pridelek v Krminu in v vseh drugih središčih, ki jih je določil pokrajinski gospodarski urad. Med drugim bodo zbiralnic® v središčih pridelka v Krminu za kraje Kr-min, Kapriva, Dobrovo v Brdih in Dolenje v Brdih. V Romansu za Romana in Marijan, v Zagradu za Zagrad, Faro in Gradišče ob Soči. Določene cene so — žito 350 lir za metrski stot, ječmen 280 lir, oves 240 lir, koruza 250 lir. Občinska knjižnica zaprta. V času od 20. julija do 5. avgusta bo goriška mestna knjižnica zaradi čiščenja prostorov ter in-ventarnih del zaprta. Vse izposojene knjige je vrniti do srede julija Smrt znanega duhovnika. V Gorici Je umrl duhovnik Jakob Rejec. Doživel je častitljivo starost 78 let. Bil je znan po vsej goriški nadškofiji. Nad 30.000 lir škode ima 41 letna posebni ca Alice Olivo iz Romansa v Furflairiji. Tatinski zlikovci so ji odpeljali s hleva dva vola. O-lastva poizvedujejo za krivci. Tatovi po furlanskih hlevih. V Romansa so se pojavili v hlevih treh posestnikov tatinski zlikovci, ki so odpeljali tri vede. 59-letni Mihael Kuglič, 65 letni Spesot in 37-letni Ivan Barbora so oškodovani za skupno 100.000 lir. Oblastva poizvedujejo a krivci. Beiešmctš ^mmmmtmm^mtLmmmmmmmmt^mmmmmmmarn KOLEDAR: Sreda, 12. julija: Mohor in Fortunat, Bojan. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Stranpota. Kino Sloga: Mala nočna glasba Kino Union: Uspavanka. DEŽURNE LEKARNE: Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43, Tra-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selej>-burgova ulica 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. are. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda 12. julija ob 17.30: Marija Stuart Red B. Četrtek 13. julija ob 17.30: Marija StoMt Red A. OPERA Sreda 12. julija ob 18.: Mrtve oči. Red Sreda. Četrtek 13. julija ob 18..: Paganini. Red Četrtek. E. d'Albert; »Mrtve oc5«. Opera s prologom po pesnitvi H Heinza Ewersa in M. Henryaca. Prevel: N. Stritof. Pastir — Ba-novec, Kosec — Dolničar, Pastirček — Barbičeva, Arcesius — Janko, Myrtocle — Heybalova, Aurelius Galba — Dolničar, Arainoe — Polajnar jeva, Marija iz Magda-le — Golobova, Ktesiphar — M. Sancin, Rebecca — Poličeva, Ruth — Karlovčeva, Esther — Ramšakova, Sarah — Skerjao-čev, Bolna žena — Mauserjeva. — Dirigent: S. Hubad. Režiser: C. Debevec. Načrti kostumov: J. Vilfanova. Vsi gojenci operne Baletne šole naj se zglase v soboto 15. t. m ob 9. uri v Operi ter naj prineso svoje dijaške knjižice, ki so jih prejeli v začetku semestra, s seboj. V soboto bo zaključek šolskega leta. IiMajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA, 12. JULIJA: 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—■ 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes: 7.30—7.40: Poroči'a v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini m slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00: Veseli zvoki. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00--17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Otroška ura — Otroško igrico vodi Maša Slavčeva. 17.45—18.15: Pisan drobiž. 18.45—19.00: Gospodinjska ura — Wraber Maks: Zakaj se mleko kvari? 19.—19.30: Slovenski napevi. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.: Razgledi. 20.—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.: Schubert: Labodji spev — izvajajo: M. Zakrajšek — sopran, D. Pertot — bariton, klavirska spremljava: M. Lipovšek. 21.00— 22.00: Radio zapoje vsakemu svoje. 22.00— 22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Glasba za lahko not 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. KpMm&a Narodopisje Slovencev Kot prvi zvezek Znanstvene knjižnice založbe Klas (J. žužek) v Ljubljani je izšel prvi del zbornika »Narodopisje Slovencev«. 352 stran, obsegajoče knjigo, ki jo je okusno natisnila Narodna tiskarna, je priredil vršilec dolžnost- ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Rajko L o ž a r. ki je tudi prispeval največji del v tem zvezku natisnjenega gradiva. Celotno delo. ki bo obsegalo dve knjigi je pr'pra\ Ijeno ob sodelovanju pokojnega jezikoslovca dr. Breznika, čigai pr;spevek o ljudskem jeziku izide v drugem delu. profesorjev dr. Ivana Grafenauerja in dr. Franca Kotnka, ravnatelja Franca Marolta, Borisa OrLa in dr. Sergija Vilfana. Ti priznani strokovnjaki so nam pripravili narodopisni priročnik kakor ga doslej še nismo imeli, dasi je sodil že dolgo med neogibne naloge naše znanosti in reprezentatvne potrebe slovenske kulture. Ob sodelovanju strokovnjakov in s prikupnim pogumom založnika, ki je vzel nase vse breme t ke izdaje, bo. kakor upamo s skorajšnjim izidom druge knjige zaključeno delo, o katerem lahko takoi rečemo, da je v čast slovenski kulturi In ne samo v čast. Tako. znanstveno dobro zasnovano, pregledno m vsebinsko zelo bogato delo ostane še dolgo neprekcsljiv priročnik za vsakogar, kdor se z globljim zanimanjem bavj z narodopisnimi vprašanji ali se sploh zanima za slovensko ljudsko kulturo, ki je podlaga vsega našega narodnega bitja 'ti žitja. Ob tem delu se bo mogel slovenski izobraženec tesneje približati samim virom slovenske ljudske kultuTe, doživeti ob njih svojske značilnosti naše na- rodnosti, občutiti duha star.ne in spoznati, da je organičen razvoj narodne kulture mogoč samo v stiku z ž:vc ljudsko podlago sleherne kulturnosti. Koliko manj napak bi de'ali v preteklosti in nemara tudi v sedanjosti, če bi bila narodna zavest vsakega, posebej še mladega izobraženca trdno podprta z narodop"'s-nim znanjem, kakor ga nudi v vsej celotnosti in preglednosti šele pravkar jz:šli prikaz naše ljudske kulture! Upravičeno se danes upiramo slehernemu svetovljanstvu in internac:onaliz-mu, če se ne naslanjata na narodnost kot orga-nično izhodišče vsakega nadaljnjega razvoja; a tudi narodnosti ni mogoče doumeti v vsej ni eni notranji resničnosti, če ne poznamo ljudske kulture. Tako je torej znanje ljudske kulture ali z drugo besedo: narodopisja podlaga pravilni narodni zavesti b neogiben pripomoček pri razumevanju nadaljevanju, ustvarjanju in pravilnem usmerjanju vsega narodnega življenja. Samo površni ali destruktivni ljudje se ne ozirajo na to, kar je značilno za kulturno življenje liudstva. ki je ne samo nosilec nekaterih preprostih, vendar vekovHih kulturnih vrednot marveč tudi prvi zakladnic resničnega narodnega duha. Zato je treba pri vseh načrtih ki se tičejo naroda, uvaževati tudi ljudsko dušo m njene posebnosti. To pa n' mogoče brez znanja, m znanje je zopet težko dostopno, če ni združeno v sintetično sestavljene preglede in zbrano v priročnike. Dr. Rajko Ložar označuje v uvodu namen in značaj knjige takole: »Med poglavitne naloge Narodopisja Slovencev spada prikaz celotne naše ljudske kulture, ki v tej obliki ni bil še objavljen. Vzporedno s tem naj delo tudi pokaže bralcu, kaj je narodopisje in še posebej slovensko narodopisje kot znanost ter zato lahko smatramo to delo kot uvod v etnogra-fijo. O njegovi potrebnosti skoraj ni izgubljati besed. Izvajanja posameznih avtorjev so za to še posebej primerna ker so se vsi točno držali meje med narodopisjem in narodoslovjem. Kjer pa so bili prisiljeni poseči preko nje. so to metodično utemeljili. Ta pregled bosta, upamo. nadalje s pridom jemala v reke šolnik in dijak ki sta podoben priročnik gotovo že pogrevala Končno naj to delo širi pogled v vrednote ki jih ustvarja ljucfetvo in ki so neobhodno potrebna podlaga visokega narodnega življenja.« Spričo tega. da domače narodopisje ni bilo še n'kd?.r pri nas obdelano zares sistematično, najsi sicer naša etnografska 1'teratura ni ravno pičla, so bile pri sestavljanju dela seveda razne težave, k: j'h urednik omenja v uvodu in pravi da bo znanstvena popolnost lahk0 dosežena šele v prihodnosti. Zato takoj opozarja bralce, k; imajo kaj neznanega gradiva da ga pošljejo ljubljanskemu Etnografskemu muzeju. Za danes se omejujemo na to. da naznanimo delo in opozorimo na velik in trajen pomen. kj ga ima »Narodopisje Slovencev« za našo kulturo. V zadnj.h letih je izšlo le malo slovenskih knjig ki b: jih mogli po nadčasov-nem pomenu primerjati s to izdajo ki bo ositala med. fundamentalnimi deli slovenske znanstvene kulture. Naj v okviru te splošne sodbe samo Informativno navedemo vsebino prve knjige »Narodopisje Slovencev«. Prva razprava »Narodopisje, njegovo bistvo, naloge in pomen« je iz peresa dr. Rajka L o ž a r j a. Pisec obravnava poglavitne pojme in znanstveno metodično omejuje ofcseg narodopisnih proučevanj. Tu je beseda o narodu-Ijudštvu in njegovi kulturi in o narodopisju kot znanosti. Prof.dr.Fkance Kotnik je pri- speval (str 21—53) »Pregled slovenskega narodopisja«. Od protestantskh piscev preko Valvasorja in razsvetljencev vodi z bblio-grafskimi podatki in primernimi označbami k romanfkom. nakar se posebej zaustavlja pri Novicah. Slovenski Bčeli. Slovenskem Glasniku Zori. Vestniku in Slovenstvu, nato pa obravnava Kres Gregorja Kreka n druge. Posebej je obdelan dr. Matija Murko, s katerim se je začel prelom z romantično strujo in prehod na nova. znanstveno trdnejša pota. Posebno poglavje v tem pregledu je posvečeno tudi dr. Karlu Štrcklju. Nadalje se obravnavajo Časopis za zgodovino 'n narodopisje in navajajo zbirke narodnih pripovedk, nato pa slede na-rodopisci v Ljubljani (Mantuani. Mai Zupa-nič. J. Barle. I. Sabelj, dr. Lokar A. Sič. I. Meril ar. Stanko Vumik I. Grafenauer, J. Glonar, J. Kelemina. A. Mclik. N. Kuret, V. Novak. Mrkun. Marolt B. Orel i. dr.). V nadaljnji krajši razpravi obravnava Rajko Ložar »Naselje in zemljišče«. Karakterizlra naselja in njih t:pe ter oblike zemljiške razdelitve in jih kaže v iuči narodopisja. Znatno obširnejši je spis Rajka L o ž a r j a »Kmečki dom in kmečka hiša«. Tu je beseda o raznih hišnih tipih na Slovenskem in o sestavnih delih slovenske kmečke hiše. Isti pisec se bavj v posebni razpravi s »Pridobivanjem hrane in gospodarstvom« (98—192). To je eden najiz-črpnejšlh spisov v tem delu priročnika. P^sec obravnava nabiranje rastlin in sadežev. lov in ribolov, poljedelstvo, živinorejo, planšaistvo in pastirstvo, ljudsko čebelarstvo vrtnarstvo in vinogradništvo. Nadaljnjo razpravo pa je dr. Ložar posvetil ljudski hrani: tu karakterizlra vrsto hrane in jedi ter razpravlja splošno o hrani in prehrani, vedno seveda z etnografskega stališča. i Razprava »Očrt slovenskega narodopisja«, ki jo je sp'sa! mlad-i pravni zgodovinar dr. ' Sergij Vilfan, nadaljujoč znanstveno deia, ki mu je pri nas položil temelje pokojni Metod Dolenc obravnava nastanek ljudskega prava. dalje slovensko ljudsko pravo, pravne običaje. pravne spomine v ljudskem izročilu m imen'h ter končno pravne starine. — S slovenskimi ljudskimi običaji se bavj v sintetično sestavljenem prispevku Boris Orel, ki si je obilno snov pregledno razdelil v dva dela. Prvi z naslovom »Trije mejniki v človeškem ž:vljenju« obravnava običaje v zvezi s porodom in krstom, ženitovanjem. smrtjo n pogrebom. Drugi dej pa združuje v pestre podobe leto, njegove čase in praznike, in sicer v tejto vrsti: zgodnja pomlad pomlad, poletje, jesen, zima O pomenu in vrednosti posamezni razprav bo lahko spregovorila strokovna kritika, nesporno pa so vsi spisi na primerni znanstven' višini, kar pomeni metodično proučevanje tva-rine ln nje kritično obdelavo; po stilu pa je vsaka razprava lahko umljiva tudi širšim vrstam izebraženstva. saj gre za snov. ki je že sama pregledna in vabljiva. Tako se knjiga, vredna proučevanja, tudi prijetno bere. Posebno vrednost pa dajejo »Narodopisja Slovencev« številne ilustracije: posnetki hiš, mterierov. predmetov prizorov, podobe nekaterih krajev in mest, reprodukcije etnografsko zanimivih umetniških slik, tlorisi kmečkih stavb itd. Tudi v tem pogledu je knjiga s svojimi pestrimi podobami prav mikavna, dostojna v/o-jega znanstvenega namena ln kulturnega poslanstva Omeniti je treba tudi pregledho sestavo dobro razvrstitev ilustracij, sploh ugodno grafično sliko in opremo te nesporno dragocene slovenske knjižne novitete. Nafvlšje cene na ljubljanskem živilskem trgu Z odlokom VIII št. 168-13 je šef pokrajinske uprave dne 10. VII. 1944 določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od torka 11. julija 1944 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4.50 L; kisla repa 4.20 L; nova repa brez zelenja 3; zelje v glavah S L; ohrovt 5 L; rdeča pesa 6 L; kolerabice 4 L; karfijola 12 L; grah v stročju 10 L; luščeni grah 18 L; fižol v stročju 12 L; vrtne bučke 8 L; kumare 12 L; kilogram bele in rdeče redkvice 8 L, šopek po 12 dkg 1 L; glav-nata solata 6 L; radič 6 L; špinača 6 L: šopek zelenjave za juho 0.50 L; osnaženo rdeče korenje 6 L; peteršilj 6 L; čebula 6 L; česen 8 L; osnaženi hren 4 L; rabar-bara 4 L; češnje 12 L; osnažene vrtne rdeče jagode 25 L; liter gozdnih rdečih jagod 15 L; liter borovnic 8 L; ribez 20 L; sveže lipovo cvetje 10 L. Kjer ni posebj naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri Šef pokrajinske uprave. Ponovno pa opozarjamo prodajalke ln prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarje-vem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bilo za tisto blago s posebno odločbo šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Oen:ki se dobe v mestnem tržnem uradu po 50 centesimov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. jan 1942 št. 214 ter po naredbi z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358. S P O I? T V fiekaj vrstsfs Med nedeljskimi športnimi izidi iz Nemčije, med katerimi je blo tudi ob tem letnem času največ nogometnih, navajamo po prvh virih tele: tekme za T-chanunerjev pokal: Markersdorf—\Vicner Neustadt 9:3. Dresdner SK—Planitzer SC 5:1 itd. V medmestni tekmi Bratislava—Cnemnitz sfJ zmagal-' Slovaki s (>\2. — Nova rekorderka G'sel a Grass je na eni nedeljskih prireditev zabeležila kar 3 zmaji- v vodi. in sicer na 100 m prosto z 1:17.1, na 400 m prosto s 6:13.3 in na 200 m prsno s- 3:i;5.3. — V boksarskem dvoboju med Voglom n Kreitzom je zmaga! prvi v 8 kolu k. o. Hrvaški nogometni prvak v izvrstni formi. M ■ zagrebškega Gradjanskega je dvakrat na-1- proti madžarskemu prvaku Velikem Vrr;'."nu. Prvič je bilo v Velikem Varati inu, kjer ■ • . nasprotnika ločila z remi som 1:1, v drug<.:ri srečanju pa je Gradjanski v Budrmpe.šiti p-. ccPični igri premagal madžarskega prvaka z ivč manj ko1 4:0. Ferenevaro?; VK — madžarski pokalni srmagovalec. V r: : finalni igri za madžarski pokal v Budimpešti sta se razšla oba tekmeca, madžarski nogometni prvak NAC Veliki Vara dn ;n Fcrcncvaros* TK z neodločenim izidom 2:2. V drugi tekmi v Velikem Varadinu pa je Ferencvarosi TK z lahkoto premagal nasprotnika s 3:1. V moštvu zmagovalcev se je najbolj uveljavil bivši jugoslovanski reprezen-tativn: igralec šipoš. Hrvaška : Slovaška 5 : 0 v tenisu. V Pvštianu sta se sestal- meddržavni teniški zastopstvi Slovaške m Hrvaške Hrvati so se tamkaj revanširali Slovakom za poraz v medmestnem srečanju Bratislava—Zagreb, ki se je končal > tesno domačo zmago (3:2) Tokrat jc za:gral Mitič bolje in Zagreb je že spravil zmago. Pallada je premagal Kos narja s 6:1. 4:6 6:2 in Vrbo s 6:1. 7:5, Mitič pa je opravil s Kovinarjem s 6:2. 4:6 in 6:1 in z Vrbo 9:11, 6:2 in 6:1. V igri parov pa sta oba Hrvata nremagals oba Slovaka v treh setih 6:3. 5:7 in 6:2. Predsednik Hal. narodnega olimpijskega odbora fCONIa) je imenoval Fcrnanda Poz-zarija za predsednika italijanske nogometne zveze. KINO UNION Telefon 23-21 Prekrasen pevski in revijslti film s slavnim tenoristom Benjaminom Gigiijeni USPAVANKA Trnjeva je umetnikova pot do uspeha, priznanja in slave Marte Karel!, Lizzi VValdmiiller, Albert Schrinhals, Werner Hinz, Axei v. Ambesser i. t. d. Predstave ob 17. in 19.15 uri Kdor Išče službo plato za vsa&o oesedc h —.30, za drž. In prov takso —.60. za dajanje naslova aii šifro L 2.— Najmanjši iznos za te oglase je L 7.— . — Za ženitve m dopisovanja Je plačati za vsako besedo L X.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši tzno? za te oglase je L 10.—. naše cenjene oglaševalce, da bo oglasni oddelek »Jutra« sprejemal naročila za male oglase, ki naj bodo natisnjeni v »Jutru« še is« dan zvečer, VSAK DAN SAMO DO 11.30, OB SOBOTAH PA DO 11. URE, KINO .X Feleitm IZ-41 Markantni Hans Albers v sijajni detektivski ljubavni pustolovščini V ostalih vlogah: H-lde Vveissner, Werner Fuetterer itd. Predstave ob 16. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Velik Mozartov film po noveli »MOZART NA POTI V PRAGO« MALA GLASBA ali kako je nastalo zadnje dejanje opere »Don Juana« - Glnsbo W. A. Mozarta izvaja berlinska in dunajska filharmonija, plese pa balet dunajske drž. opere — V glavnih vlogah: Hannes Stelzer, ChrLstl Mardaj n, Gustav Wal- dau. Heh Finkenzeller Dodatek: Koroška od Velikega Rieka do Vrbskega jezera Predstave ob delavnikih od 16. in 19., v nedeljo ob 1-5., 17. in 19. uri POSTREŽNICA pridna, poštena, išče službe. Nastop lahko takoj. Naslov v ogi. oad. Jutra. 17.392-1 TRGOV. POMOČNICA želi prakticirati v kakšni boljši trgGvini. Cenjene ponudbe poslati na ogi. oad. Jutra pod »Mlada in pošetna«. 17.377-1 URADNICA s tri letno prakso želi primerne zaposlitve. Gre event. tudi zven Ljub. Ijane. Ponudbe na ogl. odd. JutBa pod »Zaposlitev«. 17429/1 VAJENCA sprejmem v večjo špecerijsko trgovino. — Ponudbe pod »V Ljubi j a-nic na ogl. odd. Jutra 17.362-44 SPREJMETA SE takoj dva marljiva mizarska vajenca. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17412/44 njtiJ hl> FRIZERKO sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17356-la MIZAR. MOJSTER s obrtnico, se sprejme v svrho ureditve delavnice. — Kapital nepotreben, stroji v najkrajšem času na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Samostojen«. 17325-la SPREJMEM šivilsko pomočnico, -te-koj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17428/la KUHARICA. samostojna, in gospoaini-ska pomočnica dobita takoj stalno službo. Hrana m plača dobri. Vprašati: Domobranska 7. 17269-la Di-LAVKO močno in zanesljivo, išče trgovina v mestu za razva-žanje robe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovin ka delavka«. 17138-la UPOKOJENCA zanesljivega, iščem cd 7. do 14. ure zu nadzorstvo. Ponudbe pod »Zanesljiv«. 17.368 la PRIPRAVNICO uradniško, z znanjem strojepisja, sprej.-nem. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zanesljivost . 17.383-la šiviljsko POMOCN'CO išče za takoj damski modni salon Bernik Angela, Cojzova c. 1-1. 17.422-la POSTREŽNICO iščem, za čez dan — k otroku. Naslov Rupnik Eugen Nunska ul 4-II 17411/la POUČUJEM vse predmete do V. razr. realne gimnazije. Čenje ne ponudbe oddati v ogl odd. Jutra pod »Visoko šolka 44-«. 17.393-3 INSTRUJRAM vse predmete za klasično gimnazijo. Naslov v ogl odd. Jutra. 17.371-3 ŽENSKE ČEVLJE drap, s plutovino, popolnoma nove, št. 39. prodam. Leo Kržišnik. čevljar. Tri dinova 7, podpritl. 17317-6 LJUBLJANSKI ZVON letnik 1917. in 1918., ori-ginalno vezan, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 17298-6 SPECIALNO OLJE in kremo za sončenje, dobite v Drogeriji Emo na, Iv Kane. Nebotičnik. 16634 .- ROKE hrapave ln razpokuu, Vam napravi zopet ne žne :n gladke M-ioaerm glicerin krema. Drogeri ja Emona Iv Kane ISe botičnik. 16633-6 MOŠKO KOLO dobto ohranjeno, kompletno z diiiamo — pro dam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17431/6 KOLO moško, znamke »Torpe do« brez gum, v do brem stanju — ugodno na prodaj. Naslov v ogl odd. Jutra. 17424 6 Brez ležalnega štela ni počitnic, ni prijetnega doma in vrta. — Ogiejte si krasno izdelane komade, ne bo vam žal. RUDOLF ZOKE, Ljubljana, GledaašKa uuca 14 J-403-1 DAMSKO KOLO novo, sivo, — znamse »Bianki«. original, šport, m prodam od 14. ure naprej. Galjevica št. 86. 17.399 6 JEDILNICO krasna izdelava, iz orehove korenine, prodom. Na ogled od 11—12 samo resnim kupcem. — Naslov v ogi. oddelku Jutra. 17.398-6 OGRODJE za moško dvokolo, brez ! koles, zamenjam za žen- i sko. Naslov v ogl. od- j delku Jutra. ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.395-6 GLOBOK VOŽ.IČEK prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.394-5 ŽENSKO KCLO ugodno prodam. Kralj. Prijateljeva 1 17.391-6 KUKiNJSKE BiiISAtE v »ji.u ,-V.N » U\ V A KlCNG slovensko kmigo, revijo, časopise, posamezne odtist Kot tudi stare listine kupuit in naibolišt plačuie Kn)i garru Janez Dolžan, Liub liana Stntarteva ulica 6 1-389 otroške vozičke najooljše prodaste pr tvrdki »Promet« naspro ti knžanske cerkve. 17.360-7 GROBNICO pri Sv. Križu takoj ku. p:mo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grobnica«. 17.401-7 kofalno peč rabljeno, na drva. ku pim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.397-7 IZiiEDNO DOBRO PLAČAMO za blTklje in biciklj. cume Naslov v ogl. odd Jutra. 17416/7 KLAV HARMONIKO od 32—60 basov kup m. Ponudbe pod »Dbora« na ogl. oad. Jutra. 17.3S5-7 TEMNO BLAGO boljše (lahko lister), kupim ali zamenjam za ietni moški jopič. Naslov v ogl. cdd. Jutra. 17.382-7 17-jo-fi! OTROŠKI BICIKELJ ii.j»i-oiz Zr.ičn-.cami kupim. Ponudbe "/Plačam do bro 4061« na ogl odd. Jutra. 17.4107 DELNICE TPD. vevške ali union ske. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na. vesti ceno«. 17.4237 VITR'NO večjo za lokal, kup.m za posodo. Plen.ce ne- ^ Ponudbe n? ogl. rabljene m Srroll platno, : Jutra pod »Za lo- kal< 17430/7 MOŠKO OBLEKO predvojno bl..go pro dam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.390-6 Otroške ČEVELJČKE skorai nove (bele. rjave m modre), št. 24 do 27, za otroke od 3—6 1. pro damo. — Ogled v nedeljo ali ponedeljek dopoldne. Povšetova ulica 33 a (Kodeljevo). 17.383-6 ŠPORTNI VOZIČEK ugodno prodam. Rezi-janska 11. 17.387-6 PRAŠIČJA PESA sadike, prodam. Jež-Ve-likovška ul. 3. 17.367-6 RADIOAPARAT prodam za 18.000 Ur. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.370-6 ŠPORTNI VOZIČEK predvojno blago, prodam. Ogled od 18 do 22. dobro ohranjeno, kupim — visokost 175 centi metrov. - Naslov v ogl. odd. Jutra. 17373'7 fi , {MUl RADIO APARAT dober, sprejmem proti primerni mesečni odškodnini v najem. - Ponudbe in naslov na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv«. 17425/17 MAJHNO PARCELO kupim. Ponudbe pod »Parcela 1944« na ogl.s. ni odd. Jutra. 17.364-20 STAVBNO PARČELO v šiški ugodno prodam. Hrenova 16. 17.376-6 i N lSjov v cgi. Qdd Ju POROČNO DARILO ! tra 17.365 20 prodam. »Biserka*. Dal- I STAVENO PARCELO mr.tinova 10. 17,3.8-6 j v p^jni dolini v izmeri MOŠKO KOLO 1024 kv. metrov in stavc- močno. znamke »Steyer« j no p,rc,io v g:§ki v lz. prodam za <1300 lir. Na- j .reri približno 750 kva-slov v ogl. odd. Jutra. 1 dr;;tnih metrov prodam. 17.381-6 RADIO »ORION« krasna oblika. 5 cevni, prodam. Ogled od 13 do 15 in od 19 dalje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.384-6 Klubsko GARNiTURO j lz usnja (2 fotelja ln I kanape), reuOvirmo, v odličnem stanju, prodam. I Ogled pri Vincek Štefan. ; Celovška c- 42. 17415/6 ' MOŠKO KOLO še dobro ohranjeno, skoraj nove gume, zelo ta-hek tek. prodam za 5500 lir. Na'lov v ogl. oddelku Jutra. 17.707-6 VOLNENO BLAGO sivo ali modro za šport-no obleko, prodam. — Ogledati ds 3 pcpjldne. Lušin. JeSeiikova 2 II. Realitetna pisarna Ku naver. Miklošičeva 34. 17.367-20 HIŠICO novo, z enosobnim stanovanjem. 800 m vrta. lepo zasejenega s sadjem in zelenjavo, zamenjam za -večje na deželi do 10 km od Ljubljane. Ponudbe na cgl. odd. Ju tra pod Trnovo= 17.375 20 AUPIM PARCELO ali malo hišico z vrtnin znotraj 'oloka. cc3 200.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno« 17419 '20 PARCELI ena na koncu Rožne do. line, drugi v S ški ob Celovški cesti, obe na | i zelo lepem kraju, takoj 17.409-6 prodam skupno ali po NAMIZNA PRTA i samezno. Naslov v ogl. J dva, trpežna, pripravna : 0(jd. Jutra. 17.405 20 j za gostiino, poceni pro. ! vtt.o ali hišo dam. Naslov v ogl. od- j kupim. Plačilo v gotovi. deiku Jutra. 17.408-6 n; ali proti ugo:Tni za- SPORTNI VOZIČEK le,p predvojne gume. dobre po,ceni prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 17.403 6 PRODAM 2 moški nošeni obleki za srednjo postavo, ena siva in temna. Pagon, Židovska ul. 6. 17.421-6 JEDILNI PRIBOR rje prost, za 12 oseb, : nov prodam. . Naslov v : ogl. oad. Jutra. 17420/6 ' RADIO APARAT petcevni. prodam. . Vr. hovčeva ulica 14. podpritličje. 17418/6 VEČ BICIKLJEV damskih in moških ter 2 rabljenea triciklja zelo. ugodno naprodaj. Merkur Puharjeva 6. 17417/6 BLAGO za moško obleko in škornji št. 40. prodam. Tržaška 19T. levo. 17414/6 ir."?njavl. - Ponudbe ni ogl. odd. Jutra p~d «:fro -Eventueln0 lepo p r celo«. 17413 stanovanje 2—3 ali 4-sobno. kjerkoli znotrai bloka iščem ali zamenjam za 2-sobno priprosto v centru. — Ponudbe na odd. Jutra pod »Najemn na naprej t. 17427/21a PRAZNO SOBO svetlo, ob cestni železnici 4. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ob železnici«. I7.369-23a SOBO iščem v Zgornji čfciki ali tem okolišu. Sporočiti v pisarni Vodn kova št. 82. 17346 23a PREPROSTO SOBICO s posebnim vhodom, lahko brez perila, išče čista, poštena kuharica, ves dan odsotna, s 1. avgustom. Po možnosti s štedilnikom. — Šiška Mir je aH Bežigrad. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Poseben vhod«. Plačam dobro. 17.339-23 a 1—2 SOBE ali garconiero za pisarno v mestu blizu tramvaja iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno pis .rna«. 17.363-23 a GOSPODIČNA išče majhno skromno opremljeno sobico Ponudbe na cgl. odd. Jut. ra pod »Nujno rabim sobo« 17354-23a OPREMLJENO SOBO sončno, s posebnim vhodom. išče drž. uradmca na Mirju ali pa Večna pot s 15. julijem ali s 1. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna« 17.380-23.1 MIREN GOSPOD išče eno ali dve opremljeni sobi. Plačam lahko deloma s protivrednostjo. — Ponudbe pos »Soba takoj« na oglasni odd. Jutra. 17426/23a GOSPODIČNA išče opremljeno sobico ali kabinet, na željo s svojim perilom in odejo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Soba ali kabinet«. 17.379-23a PRIPROSTO SOBO kjerkoli na periferiji me. sta. išče starejši upokojenec. Naslov v ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«. 17372/23a MLAD OBRTNIK želi znanja z gospodično čidne zunanjosti v svrho poznejše ženitve. Dopi. si na ogi. odd. Jutra pod »Lepi večeri«. 17.404 25 volnena jopica belomodra, se je izgubila na Večni poti. Pošten najditeli se naproša d jo vrne proti nagradi na ogl odd. Jutra. 17.400 37 pisalni stroj iščem nujno na posodo za 14 dni proti odškoa-nini. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Nuj. no«. 17.406-37 RAVNATELJSTVO TRGOVSKEGA UČILIŠČA »CHRISTOFOV UČNI ZAVOD« V LJUBLJANI javlja žalostno vest. da je danes umrl ustanovitelj in prvi vodja našega zavoda, gospod ChristoS J&slp RAVNATELJ V POKOJU Pogreb bo v četrtek 13. t. m. ob Va3. uri z žal, kapele sv. Jožefa. na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo zaslužnega šolnika v prijaznem in trajnem spominu! Ljubljana, dne 11. julija 1944. RAVNATELJSTVO Fivmm MššštSk'Ožmm^ .--i Umrla nam je naša žena, ljubljena mama, sestra in teta, gospa P&iajsm9 hm: rti 3S. t. ■■ hotelirka v Novem mestu Pogreb bo v sredo, dne 12. t. m. ob 2. uri popoldne z žal, kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, Novo mesto, dne 11. julija 1944. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvsla Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali ob bridki izgubi mojega ljubljenega soproga, strica, gospoda Pogačnika latevža poštnega upravnika v pokoju IM Enj Posebno se zahvaljujem vsem, -v,; -j ki so mi bili v težkih urah ob i strani, spremili rajnega na zad- nji poti, pred vsem gg. zastopni- s "4 kom pošte in poštnemu pevske- i ---j mu zboru za ganljive žalostinke k 1 ter častiti duhovščini. Maša zaaušnica se bo brala v V i cerkvi sv. Petra dne 13. julija t. 1. i J ob y27. uri Ljubljana, dne 11. julija 1944. Pa ŽALUJOČA SOPROGA f 1 - . p-" - t&g&šr1 T^S^b' Tj,' ** ; - ■ liis. Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka, sestra in nečakinja, gospodična Prlpždf Vakdja Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 12. julija 1944 ob pol 4. uri pop. z Žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. julija 1944. Globoko žalujoči: TEREZIJA, mati; KAREL, oče; ALARJ.AN, brat ter ostalo sorodstvo. m ii M i Sf^ Zahvala vsem, ki ste počastili izmučena trupla naših nepozabnih gospo dov v 1 Jarosiava Cirila Novaka F j K p m DOTRPiiL JE, PREVIDEN S TOLAŽILI SV. VERE, V 82. LETU STAROSTI, NAŠ PREDRAGI OČE, STARI OČE, TAST IN STRIC, GOSPOD KRIŠTOF JOSIP ŠOLSKI RAVNATELJ V POKOJU I. T. D. POGREB PREDRAGEGA POKOJNIKA BO V ČETRTEK, DNE 13. T. M. OB V2S. URI Z ŽAL, KAPELE SV. JOŽEFA, V RODBINSKO GROBNICO NA POKOPALIŠČE K SVETEMU KRIŽU. LJUBLJANA, 11. JULIJA 1944. GLOBOKO ŽALUJOČI OTROCI: PAVLA POK. KIRARIč, HINKO, E7,IIL, OTON, BOGOMIR, DRAGO - IN OSTALO SORODSTVO m H-4 f"' J m m Jcškota Hdsmanna z osmimi borci, padlimi za domovino na Velikem - Osolniku in v Šmarju. Predvsem se zalivaljujemo gospodu prezidentu Pokrajin, uprave za darovano cvetje in njegovemu zastopniku za udeležbo pri pogrebu. Naša posebna zahvala gre poveljstvu Slov. domobranstva, gospodu podpolkovniku Viz-jaku, gg. majorju inž. Rozmanu in stotniku inž. škofu ter ostalim gg. častnikom za zadnje spremstvo naših dragih, gospodoma okrajnima glavarjema dr. Maršiču v Ljubljani in Lesarju v Kočevju, gospodu županu Ke-bru, čč. duhovščini z gosp. vojnim kuratom, stotnikom dr. Ign. Lenčkom in z gospodoma župnikoma Janezom Kettejem in AL Kosmerlom na čelu. Nadalje se zahvaljujemo gospodom govornikom, godbi Slov. domobranstva in združenemu pevskemu zboru Šmartno-Sneberje, gosp. nadpo-ročniku dr. Potočniku, ki je imel posebno veliko skrb za izkop naših žrtev, poveljstvu posadke v Vel. Laščah, poveljstvu nemške avto-kolone in njeni častni četi, poveljstvu domobranske posadke v D. M. v Polju, gospodu nad-poročniku Skvarči in njegovim častnikom, podčastnikom in vojakom, ravnateljstvu, uradništvu in delavstvu Združenih papirnic, gosp. Rudiju Hirscheggerju za njegov veliki trud pri organizaciji pogreba. Prisrčna zahvala prav vsem, ki ste darovali in zasuli krste s cvetjem, se osebno udeležili pogreba, nas tolažili in molili za pokoj naših dragih. Vsem skupaj Bog plačaj! D. >1. v Polju, 11. VIL 1944. ŽALUJOČE DRUŽINE !/ " -i-* U Frick: IT 47 loman A ženi? Liza je stopila h Kristini in ji sestrsko ovila roko Okrog ramen. »Gerhard je poslal zavojček za. tvoja fanta semkaj, po tem takem domneva, da božičujemo skupaj.« Tako govoreč potegne prijateljico na blazinjak v kotu, sama pa sede na pod-ročnik. »Zdaj mi je vendar že pisal,« reče previdno, kakor bi govorila z bolnico. »Pravi, da naj imava z njim potrpljenje. Takrat je hotel najprej počakati tvoje vrnitve in še enkrat govoriti s teboj. Potem pa, ko je clobil tvoje pismo, se mu je zdelo bolje, da takoj izgine. Naroča mi, naj te kar najpri-srčneje pozdravim, Kristina, in da ti bo rade volje tudi sam pisal, če ti je prav. Nobene izmed naju noče žaliti, nobeni se vsiljevati, saj to je razumljivo.« Molče zreta ženi na dogorevajoče svečice božičnega drevesa. Fanta sedita za mizo in sta vsa zaverovana, slišati ni drugega kakor tiho prasketanje plamenSkov in kdaj pa kdaj kako iglico, ki pade na tla. Sama sem ga odbite., premišijuje Kristina. Sama sem ga prosila, naj mi bo še za naprej prijatelj kar dosihmal, nič drugega ne. Kako morem zdaj pričakovati od njega več? Ne, ne, saj tudi nič ne zahtevam, samo boH še vedno nekoliko, še vedno, a nekega dne bo tudd to premagano — za zmerom.« Da bi pretrgala ukletje, ki je padlo na njiju, se hoče Liza obrniti k fantoma, a Kristina ji zdaj ne da, prišel je trenutek, ko mora dobiti jasnost o vsem. »In kako je s teboj, kako je z varna,« jo vpraša, »zakaj sta še vedno ločena, se mar nista spravila, preden je šel?« »Prav imaš, Kristina, vidiš, upala sem, da pride Gerhard o božiču domov in da bo potem vse dobro. Če ostane še dol 30 v tujini, sedem nekega dne v voz in se odpeljem za njim, Ako se ne mere več ločiti od Španije in svojega tamkajšnjega terišča, nu prav, tedaj ostanem pri njem. A ne,« se prestrašeno zdrzne, »vas treh, tebe in tvojih fantov, ne bi hotela izgubiti. Gerhard mora priti spet v Berlin in vse se mora uravnati po starem, kaj ne da?« »Ura, stric Gerhard pride v Berlin!« Aleks zdajci ne more več udrževati svoje skrivnosti. »Da, sam mi piše, evo tu. čit.aj-ta!« Tako govoreč maha s pismom nad glavo kakor z zastavo zmage. »Pravi, naj se gulim na vse kriplje in dobro opravim skušnjo, da ga ne osramotim, kajti ob sklepni slavnosti naše šole bo gotovo med nami« »Res, tako ti piše?« vzklikneta žena kakor v en glas. Z veliko važnostjo poišče Aleks tisto mesto v pismu in ga z mladenisko zadrego in nekoliko zatikajočim se glasom prečita ... »Ko bo tvoja mati ponosno gledala na prvorojenca, kd je uspešno končal šolo in se pripravlja stopiti v življenje, bi rad tudi jaz stal med vami in imel, tako upam, svoj skromni delež veselja in zadovoljstva. Torej, ljubi učenec, nikar me ne osramoti in sporoči svoji ljubi, brezprimsrni materi moj iskreni pozdrav. Vsi, ki zdaj v milem domačem krogu obhajate božični praznik, bodite iz daljne, krasne Španije pozdravljeni od nekoga, ki je vkljub daljavi to uro z duhom sredi vas ...« 2eni hočeta prečitati te bessde na svoje oci in začne se vesel boj za pismo, ki ga prekine šele odločno zvonjenje telefona. »Kdo moti našo zabavo?« vpraša Liza z dokaj nejevoljnim glasom, a takoj nato se potolaži, da, kar veselo p esenečena videti. »Ti, Kurt? Zelo ljubezniv si, da sa nas spominjaš?« Ne, pravi Kurt, ni sam, telefonira ji z ze- 10 uspele atelierske veselice v prijateljskem krogu. Vendar, naj bo še tako iepo prav nocoj ga navdaja srčna želja, da bi, če je dovoljeno, vsaj za trenutek pozdravil svoii modrici in zavetnici ter jima osebno voščil vesele praznike. Ali se sme še v naglici oglasiti? »V naglici? O tem ne more biti govora' Pričakujemo te, Kurt. Podvizaj se, da prideš za časa k našemu punču. Kristina ima namreč star rodbinski recept, ki ga mislimo preskusiti. Da, njena sinova sta tudi tu. Torej do svidenja.« Ker je bila služkinja Lena že popoldne obdarovana in ta mah božiču je pri sorodnikih, je Kristina tista, ki v kuhinji pomaga prijatelj ici Z združeno vnemo ožemata pomaranče in citrone, Aleks mora odpirati steklenke z rdečim vinom, ta čas vre voda za čaj. in končno se vse sestavine po predpisu zmešajo, na kar se začne obče poku- ša nje. »Nazadnje še kanec ruma za odrasle,« de Kristina, »za fanta ni treba, da bi bil pijača tako krepka, tudi tako jima pojde v slast.« »Saj ti menda ni nevšečno, da pride Kurt?« pobara Liza. »Tolikanj te čisla, dobro vem, zdi se mi celo, da te ima rad, Kristina, pri vsem tem pa niti ni nesrečen, ko vidi, da ni tudi pri tebi tako. Umetniki sc časih čudaški, kaj? Morda polrebuje to kot izp- dbv.do za svojo umetnost — proti meni se ie vsaj nekoč tako izrazil.« Kristina prikima. »Razumem ga. Kaj bi bil umetnik brez čustva, brez ljubezni? Vbrašanje, ali je vzajemna ali ne. niti ni kdo ve kako važno.« »Torej ni misliti na to. da bi mu vračala njegovo nagnjenje?« »Kaj naj ti rečem? Rada go imam zelo, čislam ga in občudujem njegovo umetnost. Toda kot mož, kot ljubimec, ne, veš, v tej vlogi bi se mi zdel prenestalen in prepoln domišljije, preveč umetniški, da se tako izrazim. Pogrešala bi pri njem občutka, da sem v vseh položajih življenja varno spravljena — in konec koncev je vsaki ženski največ do tega.« »Prav imaš,« je Liza pritrdi. »Pri Gerhardu ima človek to zavest,« tiho doda kakor bi govorila sama s seboj. »Le to je. da jo prej nisem znala pravilno ceniti in sem jo imela za nekaj samoumevnega, brez občutka, da mi ta zavest nalaga osebne obveznosti.« Fur das Konsortium »Jutro« als Verlag • Za tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den »Da, nared je, lahko ga previdno odneseš noter.« Takoj nato pride umetnik, ki je očitno že zeio razigrane volje. Ko je vljudno poljubil gospema roko in jima predal cvetlice, se hitro sprijatelji s fantoma, ki sta ga poznala doslej samo iz materinega in tetinega pripovedovanja. Znova prižgo svečke na božičnem drevesu in zapojo vsi skupaj božično pesem, čeprav ne kdo ve kako ubrano, pa vendar s slovesnim občutjem v duši, medlem ko Liza blaženo kakor otrok strmi v plapolajoče lučke. Kristina to opaža, brez nevoščljivosti, kakor v svojo radost čuti. in zdi se ji, da ve, kakšne so prijateljičine misli in kakšne sklepe dela sama pri sebi Aleks je za točaja. previdno naliva ka-deeo se pijačo v žlahtno brušene kozarce. V/agmiiller je vzdignil svojega in deklamira bakhantske verze, nekakšno pur.čno pesem, porojeno iz trenutnega razpoloženja. »Na tvoje zdravje. Liza.« se nato obrne h gostiteljici, »in da bi našla svoj notranji mir. Vsega cirugega imaš tako in tako v obilju.« Kozarca jima zazvenita. »Ti. Kristina, pa ostani, kakršna si. Tvo-la sinova ti obetata najlepšo prihodnost, ki jo more mati učakati Da. mladina naj živi, ta je naša preteklost in naša bodočnost. nji naj bo dodeljeno vse, kar smo sami sanjali in pričakovali. Naj bi ime1 a moč. da veselo in podjetno prevzame našo dediščino in z dobrim uspehom nadaljuje naše pot do konca .'« Konec Kaj punč še ni nared?« vpraša Dieter. ki _ je nestrpno stopil v kuhinjo.