Mali traven ima devet vremen na dan. Murska Sobota, 31. marec 2005, leto IVU, št. 13, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit I Edi Špilak, ZKD Ljubljana: »Z nakupom zadružnega premoženja smo prevzeli tudi vse obveznosti zadrug, večino upnikov pa smo že poplačali. Tudi noben kmet pri tem ni bil oškodovan.« prekmursko zadružništvo pred dokončnim propadom? Movne funkcije prevzema ZKD prožni kmetijski družbi zavračajo namigovanje, da so se v Nacijo prekmurskega zadružništva vključili le zaradi lastnih koristi Salinci, velika noč, streljanje, 30 let, 2 dni in 70 kg karbida Ko butne »fasl« Stanislav Hunjadi Gasilec, ribič in gobar Plaketa za posebne zasluge in izjemne uspehe Vreme Sprva bo ob zmern vetrovmj^ato pa delno Str. 3-Ob šestdesetletnici osvoboditve Prekmurja V Murski Soboti pričakujejo številne tuje goste Str. 4 - Ravnateljica beltinske šole je še zmeraj vroča tema Avtorji pisma delavci Šole Na hitro sklicana seja sveta zavoda in še eno pismo Str. 7 - Družinska zgodba »Pričakoval bi, da mi bo mama pomagala« Goran Zrim: »Ko tole zgodbo pripovedujem prijateljem in kolegom, me vsi po vrsti sprašujejo, kako je to sploh možno, in ali jih morda ne ‘zajebavam1. Ne razumejo, zakaj mi mama ne želi pomagati,’ Str. 11 - Inženir gradbeništva Danijel Smec Pomursko gradbeništvo je v slovenskem vrhu Gradbeništvo med vrhunsko kakovostjo in obrtniško nepismenostjo Str. 15 - Sauber-macher Komunala Prevarantski inkasant NAROČNIK jeklenega za OS IV 2 AKTUALNO 31. marec 2005 - VEST«! RTC VICTORIA HIBLER & G, d. n. 0. v stečaju Predanovci 21, 9201 Puconci objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih premičnin: Zap. Nažrv it predmeta Cena Vrednost v SIT v SIT 1 9.000,00 9.000,00 1 2.000,00 2.000,00 12 500,00 6,000,00 Avstrijski veleposlanik na Goričkem Slovenija in Avstrija pomembni partnerici Veleposlanik lahko pomaga pri razvoju goričkih občin predvsem z vzpostavljanjem pomembnih stikov št. kosov Točilni pult s hladilniki, hrast, nerjaveče, povr. 5 ml 985.000,00 985.000,00 2 Vitrina za točilnim pultom. hrast 3. Regal, 150x80x43cm, hrast 1 280.000,00 280,000,00 1 68.000,00 68.000,00 4. Obešalnik, stenski, 110 x 230 cm, hrast 1 9.000,00 9.000,00 5. Miza, raztegljiva, 135x80x76cm, hrast 3 25,000,00 75.000,00 6. Stol z naslonom tapecirani, hrast 7. Preproga, tekač, 90 cm x 9 m 8. Preproga, tekač, 90 cm x 2,6 m 9. Solniki, nerjaveči _______________ 12 10.000.00 120.000,00 10. Miza, raztegljiva, 120x80x76cm,mahagonij 4 30.000,00 120.000,00 11. Stol z naslonom tapecirani, mahagonij 18 15.000,00 270,000,00 12 Slika, litografija, ročno delo 13. Preproga,290x200cm 60.000,00 60.000,00 9.000.00 9.000,00 14. Miza, raztegljiva, 135x80x 76 cm, hrast 8 35.000,00 280.000,00 15. Stol z naslonom, tapecirani, hrast 38 10.000,00 380.000,00 16, Preproga - tekač, 100 x 13 m 13.000.00 13.000.00 17, Zavesa, 2.5 mx 2.5 m 18. Mizica, klubska 19. Obešalnik, stoječi 20. Štedilnik, plinski, 70 x 80.4-krat plin 21. Žar. plinski, natjaveči, 40 x65 22 Friteza, električna, 60 x 40 23. Štedilnik, električni, 60x 40 24. Toplovodna kopel, 60 x40 ______________ 25, Peč za pice, enojna, električna s podstavkom 26. Hladilni pult nerjaveči, 70 x 150_______ 27. Delovni pult, nerjaveči, 70 x 155 28, Pult za posod o, nerjaveči, 40x250x84 29 Hladila omara LTH 3501,205 x 70 x 75 5 7.000,00 35.000,00 1 15.000.00 15.000,00 2 4.000,00 8,000,00 1 230.000.00 230,000,00 1 95.000,00 95.000.00 2 82.000,00 164.000 00 1 40.000,00 40.000,00 1 38.000,00 38.000,00 30. Regal, stenski, nerjaveči. 65x 160x 35 1 196.000,00 196.000,00 1 106.000.00 106.000,00 1 45.000,00 '5,000,30 1 62.000,00 62.000,00 1 98.000,00 98,000,00 1 41.000,00 41,000,00 31. Regal, stenski, nerjaveči, 120x60x35 1 24,000,00 24.000,00 2 500,00 1.000,00 1 145.000,00 145.000 00 1 6.000,00 5.000 00 32. Stelaža.kovinska,75x150x30____________ 33 Napa.odsedovalna, aluminijasta. 190x170 34. Aparat, gasilni____________ 35, Pomivalno korito, dvojno, 120 x 70 1 49,000,00 49.000.00 36. Miza, odlagalna, 90 x 70 1 32.000.00 32.000,00 37. Pomivalno korito z odcejevalnlkom 1 78.000,00 78.000,00 38. Stroj za pomivanje posode DIHRE INTERNATI. 1 195.000.00 195.000,00 39. Posoda, nerjaveča, za odpadke 1 14.000.00 14.000,00 40. Delovni pult s predalnikom, 70x130 1 43.000.00 43.000,00 41. Pomivalno korito, enojno, 130 x 70 1 45.000,00 45.000,00 42. Pult, hladilni, s pomivalnim koritom, 150 x 70 1 122.000,00 122.000,00 43. Regal, stenski, nerjaveči, 150x65x35 1 50.000.00 50.000,00 44. Mikrovalovna pečica, 34 x 50 1 5.000,00 5,000,00 45. Stroj za rezanje klobas 1 2.000,00 2.000,00 46. Zamrzovalna omara s predali 2 15.000,00 30.000,00 47. Čok za razsek mesa, 40x50 1 16,000,00 16.009 00 48. Rega L nerjaveči, 75 x 190 x 60 2 35.000,00 70.000 00 49. Regal, nerjaveči, 117x190x60 1 40.000,00 40.000,00 50. Putt, odcejavalni, 90 x 70 x 85 1 19.000.00 19.000,00 51 Korito, pomivalno za zelenjavo, 70 x9O 1 26.000,00 26-000.00 52. Hladilna omara LTH, 3501 1 103.000,00 103.000.00 53. petdelna garderobna omara, kovinska 1 15.000,00 15.000,00 54. Miza, okrogla, steklena 1 13.000,00 13.000,00 55. Stol z naslonom, kovinsko ogrodje 3 15.000,00 45.000,00 56. Hladilnik, 50x60x85 1 5.000,00 5.000,00 57. Skodelica za solato, steklena 60 100,00 6.000,00 58. Krožnik, globoki, jušni 60 300,00 18.000,00 59 Krožnik, servisni 60 300,00 18.000,00 60. Krožnik, desertni 60 •300.00 18-000,00 61. Noži, razni 10 1.000,00 10,000,00 62. Jedilni pri bor (žličke, vilice, noži) 60 1.000.00 60.000,00 63. Kozica, nerjaveča 028 cm 1 3.000,00 3.000,00 64. Lonec nerjaveči, 0 22 cm r 2.000,00 2.000,00 65. Kozica, črna 0 32 cm 1 2.000,00 2.000,00 66. Lonec, črni 0 28 cm 1 1.000.00 1,000,00 67. Cedilka za juho 1 1.000,00 1.000,00 68 Lonec, neijaveči. 34 cm 1 12.000 00 12.000,00 69, Lonec, neijaveči, 40 cm 1 13.000,00 13.000,00 70. Kozica. 50 cm 1 15.000,00 15.000,00 7L Pokrovka, 50 cm 1 8.000.00 8.000,00 72. Ponev, 38 cm 1 6.000,00 6.000,00 73. Pekač 34x35 cm 1 6.000,00 6.000,00 74. Kozica, črna, 40 cm 1 3.000,00 3.000,00 75. Kozica, črna, 28 cm 1 1.000,00 1.000,00 76. Posoda plastična, razna 1 5.000,00 5,000,00 77. CITOEN tip 8X16RS, MS 16-673,380,000 km 1 53.000,00 53.000,00 Prejšnji teden se je na Goričkem mudil avstrijski veleposlanik dr. Valentin In-zko. V dveh dneh je obiskal tamkajšnje občine, si ogledal znamenitosti ter se seznanil z aktualnimi problemi in načrti. Kljub medijsko ne preveč izpostavljenemu dogodku smo z veleposlanikom uspeli govoriti ob obisku rogašovske občine. Eden od osrednjih dogodkov ob obisku v RogaŠovcih je bila okrogla miza v tamkajšn ji novi osnovni šoli, ki so se je poleg gosta udeležili še predstavniki lokalne skupnosti, večjih gospodarskih subjektov v občini, vodstvo šole, nekateri župani sosednjih obmejnih občin iz Avstrije in drugi Župan Janko Halb je veleposlaniku na kratko predstavil podatke o občini, kjer je med drugim povedal, da se, podobno kot v celotni pokrajini, srečujejo s problemom gospodarske nerazvitosti, nezaposlenosti, »begom možganov* in tudi nekaterimi osnovnimi problemi, kot je npr. pomanjkanje Čiste pitne vode V tem pogledu je bistveno vprašanje okrogle mize tudi bilo, kako lahko avstrijsko veleposlaništvo pomaga tem krajem m preostalim goričkim občinam s sorodnimi problemi. Kot je povedal Inzko, vidi svojo pomoč v posredovanju informacij in vzpostavljanju stikov z nekaterimi pomembnimi avstrijskimi podjetji in subjekti, ki so pripravljeni vlagati v Sloveniji. Pri tem je poudaril, da je v Sloveniji aktivnih več kot 700 avstrijskih po- Stanislav Hunjadi Plaketa za posebne zasluge in izjemne uspehe Gasilec, ribic in gobar POGOJI JAVNE DRAŽBE Jama dražba bo 11. 04.2005 ob 13.00 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne m fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 02496-0254808732. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneb brez obresti. Za premičnine mora kupec plačati kupnino v 15 dneh pojavni dražbi na osnovi izdanega računa. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine, DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo premičnin plača kupec. Nakup premičnin se opravi po principu videno-kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled premičnin je mogoč po dogovoru z dr. Štefanom ščapom, telefon 02/534 99 50, od 16. do 22. ure. Pomurci smo se posebej aktivni na področju civilne zaščite, saj je vanjo vključenih več kot tri tisoč ljudi v dol-žnostnih formacijah, 243 prostovoljnih gasilskih društvih in tudi prostovoljnih formacijah, kot sta radioamaterska in potapljaška. Letos je podelila civilna zaščita 15 priznanj, med njimi pa je prejel najvišje, plaketo civilne zaščite za posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, Stanislav Hunjadi, ki smo ga zmotili kar pri njem doma v Kajuhovi ulici v Ljutomeru. »Začelo se je že leta 1957, ko sem se učil v pekarni, ker je bil moj šef poveljnik gasilske zveze, Še prej pa seveda društva, kjer sem ga nasledil. Najprej poveljstvo društva, potem sem prevzel mesto sektorskega poveljnika za Ljutomer, v katerega je spadalo osem prostovoljnih in Štiri industrijska gasilska društva,* pravi Stanislav Hunjadi, ki je postal pred dvema letoma častni poveljnik Gasilske zveze Ljutomer. Gasilstvo nekoč in danes sta kot noč in dan. Ker če gledamo leta od 1960 pa vse do leta 1970, je bilo v gasilstvu zelo malo tehnične opreme. Čeprav bi jo morali imeti, je žal vedno primanjkovalo sredstev, pa še teh je bilo običajno toliko, kot jih je kdo dal. Industrijska društva pa so se tako ali tako vzdrževala sama. Drugo se je stekalo na račun iz občinskega djetij ter da prihaja kar 25 odstotkov investicij v našo državo prav iz Avstrije, ha ta način je Slovenija za Avstrijo zelo pomembna gospodarska partnerica, je pa tudi obratno. Pomoč vidi tudi v sredstvih Evropske unije, kjer je zbranim predlagal, da naj se na razpise iz teh virov prijavljajo skupaj s sosednjima Avstrijo in Madžarsko, s čimer se bo možnost Avstrijski veleposlanik seje ob obisku rogašovske občine in ogledu tam1 cerkve preizkusil tudi v igranju na cerkvene orgle. h proračuna, nekaj sredstev pa smo zbirali tudi na požarnem skladu oziroma občinski požarni skupnosti, ki je obstajala kar nekaj let,« pripoveduje Hunjadi. Dodaja pa še: »Takrat je bilo malo bolje, saj se je v tem času gradilo precej novih gasilskih domov.« Ker so se pojavljale napake, tako Hunjadi, mnogo gasilskih domov je bilo namreč premajhnih, so kot gasilska zveza skušali vplivati na organe požarne skupnosti, ko so se določena dela izvajala. »Pa tudi oro- uspeha pri delitvi evropske pogače Sicer pa je minul omenjeni ohi4’; sproščenem vzdušju. Inzko, ki je kot®* nec, zato s slovenščino ob obisku tu je službo avstrijskega veleposlanik«^ je službo avstrijskega velcposiauv- r . začel komaj januarja letos Namen p®®’ obiskov je, ob začetku svojega deh čim več slovenskih krajev in občin tef' ■ viti stike z ljudmi in drugimi pomenih bjekti. Veliko pa je povedal tudi o , funkciji avstrijskega diplomats. s3l* različnih državah na različnih celini , Besedilo inWe,| p# diščaso bila zastarela in še marših pogovarjamo o osnovnih stvareh, k',, zajetja, motorne brizgalne... W t ■ bilo izredno malo, saj jih je imelo 1® x■ štev. Po letu 1990 se je to nekolik0 pl lo, ker je požarna skupnost tikn” delovanje je prevzela gasilska sofinancirala občina. Zelo pogreb ' ,4)i^ skupnost, saj so se tam sredstva rc . čeprav so imeli župani in i««*11* od krajevne skupnosti patjA d« dr.,!>'' v rokah škarje in so nam vedno b ■ jf/" samoprispevka, kar se v nekat^ " pozna še danes * Hunjadi je bil in Še zmeraj |r h > ven v civilni zaščiti, saj je deloval ■' gasilskega društva, sektorski pc"1 7^1^ nik Gasilske zveze Ljutomer,u v regijskem svetu gumbkih skem poveljstvu. »Poleg tega krat tudi delegat kongresa g^1 član plenuma. Sedaj sem upokop dvema letoma smo se dogovof', y zamenjali, sam pa sem postalc*’,j Mislim pa, da smo že od nekdaj i^ kader, tako da zamenjave ni bil° ’ ^,40 In kaj pravi gospod, ki sisV' ,^1111’^ krajša Še z ribolovom in ‘ pfi^1 podarjenem priznanju? *3 a*'. pPL' lahko dobiš le enkrat v življ® • sem že dobil precej gasilskih silske zveze Slovenije pa Ine zaščite, sem nanj še ■----------------------—--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- .jnarji).^,^ » H B 7 0B ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A, Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Je«? ( VEwIM I If (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom) Naslov uredništva lit uprave: M. Sobota, Ulica arti. Novaka 13, tef, št: 538 17 20 (naročniška služba), n.c. 538 17 10,5 v ,, w f y B ■ ’ B ;. Venera (trženje) 5331710, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov m fotografi) ne vračamo. Naročnina u trt mesece je 3.700,00 tolatjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina za naročnike v tujini je 37JJflA.. . j ~ ' B ! | B* za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100,00 tolarjev. Izvod v kolportazi je 300,00 SIT. Celoletna naročnina za internetno izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekova Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in so obračunava vskladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23,12.1998, št 89 in Zakona o ■' X' ib Izdaja: Podjetje za informiranje d. d., M. Sobota Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12. 2001, št. 103. Naklada: 15.500 Uvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik®p-inf.si Venera: ven era ®p-Inf.s,, Naročniška služba: oglasi .vestni k@p-inf .si, WWW stran j VESTNIK -31. marec 2005 AKTUALNO Ob šestdesetletnici osvoboditve Prekmurja V Murski Soboti pričaku jejo številne tuje goste Predvčerajšnjim so nekateri Čhni pripravljalnega odbora Mtune občine Murska ^bota medijem predstavili hmccpr proslave ob šestde-'rdeinki osvoboditve Prek-ki bo to nedeljo * Soboti, , Hot |e povedal murskosobo-pan šnton štihec. ki je tu-'b predsednik pripravljalnega ^boti.sose že pred časom na *Tu ud kiujfdimcn pomurskih dvgm erili, da bo osre-"M1 ptosliva ob omenjeni ob-“hticiv Murski Soboti. Priredi-Vi se začela i nedeljo ob enajsti uri ru ntur^U i>s- T" mk c u' kjer K posvetitev Ptavosh« ttgu križa ob spome-'/■' P’ditnj rdečearmejceni niph uri naj bi privoja-U| Kitili ‘.Mi pomnik letal- *i?. I9>i sestreljenega an-’ ^ii Irialt Natu pa naj bi se d'^iianje preseli k1 na 'W■. kjer bo ob pol treh ^hja prireditev. Na njej bo-t župan gostitelj Ruske federa-' puli’ iki Sloveniji Mihail " S1'ai pa bo tudi bogat program, ki se bo po-plq^tariaijeval pri vhodni ^^Mibirikegi gradu. trn na nov'narski konfe-■ '-u Štihec, v Murski m o illllut|it‘|" ta dan visoke M^Stt ^'eg že omenjenega '' Veleposlanika naj bi se s°jenje Komentar Osvoboditev proslave udeležila še ukrajinski in bolgarski veleposlanik ter predstavniki veleposlaništev iz Velike Britanije in Severne Irske, Avstralije in Nove Zelandije. Seveda bodo tukaj tudi predstavniki različnih slovenskih ministrstev, društev in drugih pomembnih institucij. Nekaj zgodovinskih podatkov ob obletnici je podala tudi Metka Fujs iz pokrajinskega muzeja, ki je med drugim povedala, da je bilo prav Prekmurje prva osvobojena pokrajina v Sloveniji. Vo- jaki Rdeče armade, ki so sodelovali pri tem, so bili iz različnih dežel, zato bodo na proslavi tudi sodelovali omenjeni tuji gostje. Scenarij osrednje prireditve je na kratko predstavila še scenaristka Duša Škof, ki je povedala, da bo spomenik na Trgu zmage osrednji prostor, kjer bosta na mestu, kjer sta topova, simbolično stala klavirja, na katera bodo glasbeniki sinhrono igrali. Ozadje odkritja pomnika angleškim letalcem pa je predstavil še Janez Ma-taj, ki je med drugim povedal, da je šlo za letalo, ki so ga sestrelile madžarske obrambne sile. V njem je umrlo sedem mladih ljudi iz različnih zavezniških držav, ki so jih pokopali na murskosoboškem pokopališču, pozneje pa so njihove posmrtne ostanke odnesli v skupno grobnico v Beograd. Kot je ocenil župan Štihec, naj bi stala omenjena proslava okrog 1,5 milijona tolarjev, pri čemer bo večina sredstev iz občinskega proračuna, nekaj pa bodo dodali tudi sponzorji in donatorji. Besedilo in foto: C. K. za lansko streljanje med Romi - laiiunu buvijdiijv inču nun ^edenca osta lata pri svojem č^odbe? •” » 'M potekala četrta ravnava na •sujcn\u Ltnciju, ki rwu to^iV TiTOQf poskus v pretepu In strelja-'"'ri konti lani maja-f^ ’■’»Jwa umri! dve osebi, več jv kilt> ranjenih. k Mi zaslišana Katja ’"^ulč st ettm nforrnztčiu lts'tui taMihhčt obtožene-' ’ s<> bile viden oprane, ir* /heo, 11 kila prav uk' ' videti Ni mix oceniti,kdaj so , ’ ili oprana KazBkaU N ? motike ki je bila upu » pretepu TmJi tu »o '^<1* zabrisane , " i se soočila izvedenca U ažic in Srečko Kovačič. V^dWl tožilec ( & jek kv r se njuni mne- ,j."1pred«tti lli sodišču, , 'V sp tke nalazic je po- /’’■ blitve da je pokupu p,*"'’* Mpttj dobil poškodbe n»|ve»K' ^'ih' iti i bo m le nato tai"11’’' ’ < cuerjevr- urnika iozeii Šafariča je Občini Ljutomer 68 milijonov tolarjev Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj je namenila za projekt Poslovne cone Prlekije, katerega predračunska vrednost je 97 milijonov tolarjev, 60,9 milijona tolarjev. Nosilka projekta, ki ga je pripravila Prleška razvojna agencija, je občina Ljutomer, partnerice pa so še občine Veržej, Sv. Jurij ob Ščavnici, Razkrižje, Križevci in Radenci. Ljutomerska občinska uprava v svojem sporočilu svetnikom navaja, da je cilj projekta povečanje ekonomske moči Prlekije, ustvarjanje novih delovnih mest in proizvodnih programov. Drugi projekt, za katerega bo dobila ljutomerska občina skupaj s partnericami regionalna razvojna sredstva, je Promocija in trženje tematskih poti Prlekije. Vrednost projekta je 17 milijonov tolarjev, Agencija RS za regionalni razvoj pa je zanj odobrila dobrih 7 milijonov tolarjev. Namen projekta je, širiti turistično dejavnost iz obstoječih središč na manj znana območja - M. H. Praznovali bomo šestdesetletnico osvoboditve in konca druge vojne v Pomurju. Proslava bo, vprašanje pa je, kaj se bomo iz proslave naučili, koliko bo ta zgodovinski dogodek vplival na utrditev naše lastne podobe in podobe slovenskega prostora. Upajmo, da ta prelomnica ne bo spet čas nategovanja mišic, kot se nam je to zgodilo ob praznovanju šestdesetletnice priključitve Prekmurja k matici. Vprašanje, ki se zastavlja ob tej priliki, če ostanem na prekmurski ravni, je, ali je v tem delu dovolj potence, da enkrat jasno povemo, da nismo privesek matici, ampak prostor in tisti del slovenskega naroda, kije v svoji zgodovini premogel dovolj samozavesti, da ni podlegel asmililaciji, kateri je bil izpostavljen ves čas ogrske vladavine. Po drugi strani pa je tu desni breg Mure, kije z velikimi imeni tega prostora močno vlival na dogajanje na državni ravni tako v političnem, kulturnem kot zgodovinskem smislu. Ne glede na trenutne lokalne razprtije je dejstvo, da so to dejavniki, ki so močno vplivali na zgodovinsko povezanost tega prostora in tudi na integracijo prekmurskega dela v slovenski prostor. Če se ozremo nazaj, je bil predvsem prekmurski del v svoji zgodovini v bistveno slabšem položaju kot sonarodnjaki v matici. Madžarski asmilacijski škorenj je bil izredno težak in za dihanje pod tem škornjem je bilo treba imeti veliko moči in poguma, da se je ohranila nacionalna identiteta. Primo jalno gledano ni bilo bistveno lažje kot na Primorskem. S to razliko, da je bilo Prekmurju po prvi vojni s Triatlonom da nega nekaj časa, da zadiha. Vendar v primerjavi s prvo vojno ni bilo bistveno nič drugače v času druge vojne, koga je madžarski škorenj pritisnil še toliko bolj. Na tej točki pa je treba razmišljati nekoliko širše, ker se srečujemo s pomisleki okrog tistega časa. Čas je, da se ideološko razbremenimo, vendar to ne pomeni zanikanja tistega časa in pomena tega časa za preživetje in ohranitev nacionalne identitete. In ravno nacionalna identiteta in narodna zavest sta večino prebivalcev tega prostora postavila na pravo stran, torej na stran zmagovalcev. Ob sedanjem jurišu »elite« pripadnikov tu živeče narodnosti, ki so že nekajkrat poskušali »z objektivno osvetlitvijo nekaterih zgodovinskih dogodkov« tega prostora, je treba jasno povedati, da smo bili s svojo zavesla in tudi uporom na strani zmagovalcev. To je ena od točk, ko ne more biti govora o oškodovanju ali zgodovinski krivici, kot je treba tudi jasno povedati, daje poleg vojne tu še zgodovina, ki sega stoletje in več nazaj, ko seje poskusilo ta del slovanskega življa izbrisati z zemljevida. Hkrati pa je tudi čas, da si prostor sam izpraša svojo vest, dejstvo je namreč, da v celotnem prostoru le ni bilo take enotnosti in tudi visoke nacionalne zavesti, ki bi bila imuna na velikomadžaronstvo. Na tej točki pa, kot kaže, se prostor ni uspel očistiti in morda zato ne premore tistega, kar premore primorski prostor - nacionalni ponos in samozavest. Ob že povedanem si moramo priznati, da brez zavedne duhovščine v vsej svoji zgodovini ne bi uspeli ohraniti nacionalne identitete Žalostno pa je, da si tega predvsem v novejši zgodovini nismo bili sposobni priznati. Tu smo že v ideoloških vodah, kosov ideološkem obračunu odpadla skorajda vsa velika imena s »krščanskim« pridihom tako na levem kot desnem bregu Mure. V začetku sedemdesetih se je zgodil zadnji poskus obračuna z nacionalno zavednimi duhovniki, ki se jim je očitala madžaronska naravnanost. Na srečo je zgodovinar Škafar s pronicljivo analizo ta napit d odbil in s social-nozgodovinsko analizo nasprotnike postavil napravo mesto. In tu se spet razlikujemo od Primorcev, ki so ob svoji »levi« naravnanosti svojim Čedermacem ves čas priznavali pozitiven pomen. To sicer ne pomeni, da s tem kakorkoli zanikam pomen vojnih operacij z Rdečo armado na čelu, ki so Pomurje dokončno osvobodile ne samo pred fašizmom, ampak tudi izpod madžarskega škornja. Vtem trenutku torej sploh ni pomembno, kdo bo govorec na proslavi, ampak, kaj nam proslava pomeni pri utrjevanju naše samopodobe. to B S 2 Na fotografiji obtoženi Saško Cener in zagovor-nikJožeŠafarič zanimalo, ali je bil Baranja že mrtev, ko naj bi ga njegov varovanec večkrat zabodel z nožem. Balažič je dejal, da Še ni bil mrtev, je pa bil v globoki komi, in di ga zdravniška pomoč ne bi mogla rešiti. Vbodne rane, ki sta jih dobila Baranja in Bojan Horvat, naj bi nastale le z enim orodjem oz. nožem. Obducent Kovačič pa je mnenja, da je Bara-njeva smrt nastopila zaradi kombinacije poškodb glave in vbodnih ran v predel prsnega koša in Pljuč ter da sta nekatere rane povzročila dva noža. Na naslednji glavni obravnavi je mogoče pričakovati izrek sodbe. A. B., foto: N. J. Radgončani so se spomnili svojega generala Tako kot marsikje po državi, je bila ob torkovi (29. marca) 131. obletnici slovesnost v spomin na generala Rudolfa Maistra tudi v Gornji Radgoni. Tik ob radgonski farni cerkvi sv. Petra, kjer so ob lanskem vstopu Slovenije v EU obnovili sporna ■ generalu Maistru, je namreč posebna delegacija položila k omenjenemu spomeniku šopek in se poklonila njeg v- iu spominu. V delegaciji so bili podžupan Dušan Zagorc, predsednik Podružnice Društva generala Maistra za Prlekijo « Prekmurje dr. Ivan Rihtarič, predstavniki Veteranskega združenja vojne za Slovenijo (Franc Zemljič, Silva Kuzma m JarAn Kuzmič) predsednik Združenja Sever Stanko Sakovič, občinski kronist Milan Nekrep in član občinskega sveta Vini o Rous. Rudolf Maister je bil prvi general slovenske vojske, kije nosila slovenske oznake, v kateri seje poveljevalo v slovenskem jeziku in ki se je borila za slovensko ozemlje. Kot vojaški poveljnik seje ob koncu ptve svetovne vojne povezal z Narodnim svetom za Štajersko ter 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in slovensko Štajersko. Osrednja proslava v počastitev spomina na generala Maistra bo jutri (1. aprila) v Kamniku. - 0. B. J. v. 4 LOKALNA SCENA 31. marec 2005- VESTW Prijave za vpis v srednje šole Gimnazije še vedno najpriv-lačnejše Kljub zahtevam na trgu dela tudi letos manjše zanimanje za nižje in srednje poklicno izobraževanje Ravno včeraj je minul rok, ko so lahko kandidati, ki se vpisujejo v srednje šole, še prenesli prijavnice na drugo šolo ali v drug program na isti šoli, če so menili, da bo tako za njih ustreznejše in si bodo s tem zanesljiveje zagotovili vpis v srednjo šolo. Na nekaterih šolah je bilo namreč prijav več kot razpisanih mest, na večini pa ne, tako da je, kot so nam prejšnji teden sporočili s šolskega ministrstva, skoraj pet tisoč mest Še vedno prostih. Do desetega marca, ko je bil rok za prijave, je v slovenske srednje šole prijavnico oddalo 22 913 kandidatk in kandidatov, za katere je bilo letos razpisanih 27.738 mest. V programe nižjega poklicnega izobraževanja se je na 1.180 razpisanih mest prijavilo 553 kandidatov, v programe srednjega poklicnega na 7 516 mest 4.846 kandidatov, v programe srednjega strokovnega izobraževanja na 9 248 mest 7.885 kandidatov in v programe gimnazij na 9.794 razpisanih mest 9-629 kandidatov. Čeprav zgornji podatki v slovenskem merilu kažejo, da so v vseh oblikah izobraževanja še prosta mesta, pa pri nekaterih programih prijave presegajo število razpisanih mest, ker se kandidati seveda niso enakomerno porazdelili po programih in šolah. Tako se je na splošne gimnazije prijavilo 629 kandidatov preveč, imajo pa zato v gimnazijskem izobraževanju 794 mest v programih strokovnih gimnazij še vedno prostih. Podobno je tudi pri srednjem strokovnem izobraževanju, kjer je sicer še vedno prostih 1.363 mest, vendar ne več v programih, kot so: tehnik zdravstvene nege, predšolska vzgoja, elektrotehnik računalništva, veterinarski tehnik, farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik in zoboteh-nik. V programih srednjega poklicnega izobra-, ževanja pa ni več mest v programu bolničar - negovalec m avtoserviser na nekaterih šolah, zato pa so lahko kandidati prenesli prijave v druge proste programe, kjer je še vedno 2.644 prostih mest. Za kandidate, ki se vpisujejo v nižje poklicno izobraževanje, pa je še povsod zadosti mest. Stanje prijav za vpis v pomurske srednje šole je precej podobno slovenskim razmeram. Kar trideset kandidatov preveč se je prijavilo na ljutomersko gimnazijo, ki je razpisala 120 prostih mest. Podobno je tudi na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, kjer se je v triletni program bolničar - negovalec prijavilo kar 55 kandidatov, prostih pa je le 26 mest, ter v štiriletni program tehnik zdravstvene nege, kjer se je prijavilo 140 kandidatov, razpisanih pa je bilo le 112 prostih mest. Trije kandidati več, kot je bilo razpisanih prostih mest, pa so se vpisali še v športno gimnazijo v Murski Soboti ter po pet kandidatov več v štiriletna programa elektrikar elektronik in elektrotehnik računalništva, ki se izvajata na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. Sicer pa je v preostalih programih po pomurskih srednjih šolah Še vedno dovolj prostora, saj so nekateri le polovično zasedeni. Tako se je kljub zahtevam na trgu dela tudi letos pokazalo manjše zanimanje za nižje in srednje poklicno izobraževanje. Kako se bodo prihodnji srednješolci odločili tokrat, bo jasno petega aprila, ko bo šolsko ministrstvo na svojih spletnih straneh objavilo informacije o stanju prijav po prenosu prijavnic. C. K. ti W*1. M Z iMMoo* 4 mn *ancti 3lgr«n|»i ra« 09*» optofa U ■pratv«« w W»miril m***" n« m Dobro obveščeni so potrdili nekatere navedbe iz pisma Šolskemu ministru. Tako naj bi življenje šole diktirali starejši učitelji, ki so zbrani okoli ravnateljice, Mladi so odrinjeni. Ravnateljica naj ne bi imela podpore predvsem pri zaposlenih na nižji oz. razredni stopnji. DELO 3301 ms™ HUMI atu E-V«™ na primer v Nemčiji že zakonsko določeno, da mora imeti vsaka, tudi javna ustanova, uveden neki sistem kakovosti,« je dejala o tem, zakaj so pristopili k projektu, direktorica lendavskega doma mag. Angela Hozjan. E-Qalin je zamišljen kot model merjenja kakovosti posameznih procesov v domu, ti pa so proces sprejema, proces nege, vodenja in drugi. Vsak proces je zamišljen kot krog, ki teče od načrtovanja, izvajanja, preverjanja, ugotavljanja izboljšav do vključevanja slednjih v načrtovanje procesa. Dom je torej tisti, ki najprej ugotovi, kako ti procesi potekajo pri njih in kaj bi se dalo v tem krogotoku izboljšati. Nič zato ni predpisano od zunaj in dom si sam postavlja cilje in določa tempo sprememb. »Gre za tekmovanje s samim seboj, čeprav je res, da so možne tudi primerjave z drugimi,« je dejal o filozofiji uvajalnega modela kakovosti Boris Šunko. »Gre za učenje iz lastnega delovanja, vendar pa, ker gre za sodelovanje in maksimalno vključevanje uporabnikov, ti cilji ne morejo biti samo cilji zaposlenih. Zaposleni imajo skupaj z uporabniki možnost, dajati predloge in pripom- be, kako se ti procesi lahko izboljšujejo,« je dejala o povezanosti stanovalcev, njihovih svojcev in zaposlenih pri ustvarjanju kakovostnejšega življenja v domu Angela Hozjan. Pri izvedbi projekta je, kot ugotavlja Šunko, najpomembnejše, da med zaposlenimi dosežejo privolitev, soglasno odločitev in pripravljenost vsakega posameznika za polno angažiranje in ustvarjalno sodelovanje. Uspeh je torej odvisen od pripravljenosti zaposlenih za sodelovanje. »Vendar je potem uspeh, ki pride, tudi del tvojega osebnega uspeha in mislim, da je to bistveno,« je dejala o soodvisnosti dajanja in sprejemanja v projektu Angela Hozjan. Smisel vsega, kar prinaša E-Qalin, je torej v ustvarjanju čutečega odnosa za prijaznejše sobivanje med stanovalci doma, njihovimi svojci in zaposlenimi. Projekt E-Qalin, ki ga v Sloveniji vodi Firis Imperl & Co, razv^ni inženiring socialnega varstva, bo trajal predvidoma do septembra 2007, pilotni del, ki se je začel oktobra, pa se bo iztekel julija. Majda Horvat Ravnateljica beltinske šole je še zmeraj vroča tema Avtorji pisma delavci šole Na hitro sklicana seja sveta zavoda in še eno pismo Igor Adžlč in Peter Gruškov-njak sta v zadnjem času pogosto omenjeni osebi. In v javnosti sta, tako vsaj pravita, predstavljena kot tista, ki sta zakuhala celotno zgodbo (ne)imenovanja Marice Horvat za ravnateljico beltinske šole. Ker pa menda ni tako in ker naj ne bi nobenega medija zanimalo, kakšna je dejansko njuna vloga pri tem, sta se obrnila na Vestnik. Avtorji pisma delavci šole Adžič in Gruškovnjak trdita, da sta pismo, ki govori o razmerah na šoli, dobila od zaposlenih: »Gre za 10 do 12 zaposlenih, ki se počutijo šikani-rane in ogrožene, in to le zato, ker mislijo drugače. Midva imava pri vsem tem le toliko, da sva vsebino prebrala in pismo nato predala pravniku šolskega ministra. Ta naju je zaprosil, naj se pismo avtorizira. To sva storila, ker imava kot občana, kjer je šola, in kot starša otrok, ki obiskujejo to šolo, moralno in državljansko dolžnost, da ministra seznaniva z domnevnimi nepravilnostmi. Pismo sva predala 27. februarja. Minister, to je razvidno iz dokumentov, soglasja Horvatovi ni dal že 18. febru- arja. A sedaj sva prikazana, kot da sva midva kriva, ker ni soglasja.« Sicer pa to ni vse, kar ju moti. Med drugim je po njunem sporno, kako je bila sklicana seja sveta zavoda šole, ko so izbirali vršilko dolžnosti, in pismo, ki ga je župan Milan Kerman dal svetnikom, preden so na občinskem svetu glasovali o podpori ravnateljici. Na hitro sklicana seja sveta zavoda Predsednica sveta zavoda šole Nada Forjan pravi, da je bila seja 1 marca, kjer so Horvatovo izbrali za v. d ravnateljice, sklicana po telefonu, ker jim je tako tudi svetovala pravna služba šolskega ministrstva in ker se je mudilo, saj bi bila drugače šola brez ravnatelja. Po telefonu je obvestila vse člane sveta zavoda šole, razen Štefana VoroŠa, ki ga ni bilo doma. Da je seja, je povedala njegovim domačim. Zanj je še dejala, da se prej, četudi je dobil vabilo, sej sveta zavoda ni udeleževal. Še eno pismo Pred tajnim glasovanjem na občin-■ skem svetu o podpori kandidatki za ravnateljico je župan svetnikom predstavil pismo, ki je bilo podpisano s »starši, babice in dedki, predvsem pa občani občine Beltinci« in ki je podprlo Horvatovo. Pa ni bilo morda s tem vplivano na odločitev svetnikov? Milan Kerman: »Pismo je bilo naslovljeno na župana in občinski svet, zato je bila moja dolžnost, da seznanim svetnike Če sedaj pravijo, da sem s tem vplival na njihovo odločitev, bi lahko dejali in me obtoževali, da Če pisma ne bi dal prebrati, zakaj tega nisem storil.« Sindikat o razmerah na šoli Za mnenje o dogajanju na šoli smo povprašali še sindikalno zaupnico in članico sveta zavoda šole Cvetko SČan-čar. Dejala je, da o vsem dogajanju okoli ravnateljice Šole ne more povedati ničesar, ker je na svetu zavoda Nekateri so delali s figof žepu, vendar ne gre za pol*' tični obračun. Ker bi pričakovali, ds ista politična opcija jo isto kandidatko, nas jeza nimalo, kako to, da do tega ni prišlo? Adžič in GruŠko vnjak na kratko odgovorih daje nekdo delal sfigo" pu. »Torej je šlo za obračun znotraj vaše opci je?« »Ne. Ne gre za politični obračun.« - šole dogovorjeno, kdo l.ihk-’,' . govori Po njenem pa se je 5 ■ odnosi in napetimi razme^' šoli ter nasprotovanjem mU*"1. začelo pred štirimi leti.1 eden od učiteljev na svet zav' .. •• ^vnM pritožil, ker mu prejšnji ravn*| I vnatelji sicer imajo ima^ej | ---------— zn nia »1 . I ni omogočil napredovanj1'^ plačilni razred, čeprav jei*"^. polnjeval pogoje za to. A.-■ da so vsi obljubljali in g'",:rt! J bodo podprli učitelja, na » Šole pa se je zgodilo ravn° 11 ’ < f no. In od takrat, pravi J j so se začeli slabšati odnosi 0a", E-Qalin model kakovosti za institucionalno varstvo starejših Za ustvarjanje sobivanja Domova starejših občanov Lendava in Ljutomerv pilotnem projektu Ljutomerski in lendavski dom starejših občanov sta bila povabljena, da se skupaj s Še štirimi slovenskimi domovi vpeljeta v sistem upravljanja kakovosti E-Qalin. Gre za evropski model kakovosti, ki je namensko prilagojen ustanovam institucionalnega varstva starejših ljudi. Razvijajo ga domovi v šestih državah Evropske unije, v Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu, Italiji, na Češkem in v Sloveniji, kot pilotni projekt pa ga podpira sklad Leonarda da Vincija. »Želim vam povedati, da je dogajanje, v katerega se vključujemo, za dom zgodovinskega pomena. Po otvoritvi je v kroniki doma to najpomembnejši korak tako za prihodnji razvoj doma kot celote in tudi za vse nas, ki v njem živimo in delamo,« je zapisal ob predstavitvi projekta zaposlenim direktor ljutomerskega doma Boris Šunko. »Mi smo se zavestno odločili, da gremo v projekt, čeprav smo bili, ko smo se zanj odločali, razpeti med izzivom, ki ga ne moreš kar izpustiti, in obveznostmi, ki jih prinaša. Navsezadnje bo uvajanje modelov kakovosti v prihodnje tudi zahteva, kot je Parkirišče pred bolnih nico ni vai^ Do večjega parkirišča z zasebnim vlaganjem ■ ini’*^ Parkirišče pred murskosoboško s velik problem, je na zadnji tiskovni * poudaril v. d. direktorja Vojko Berce 11 n« da bi potrebovali vsaj še enkrat tolik*' > mest, teh pa znotraj bolnišničnega2?* primanjkuje tudi za zaposlene. P ' jo kritične tako z vidika varnosti nja nemotenega dostopa reševalfliin'd)' Obstajata dve možnosti za rešitev, ln obstoječem parkirišču naredi nadzidava ■ da se parkirišče razširi na zemljišče r _r parkiriščem m cesto med Mursko'■"•’“J' nom. Vodstvo bolnišnice se je večkrat nom mestne občine Murska Sobota Anto jr j vendar je sedaj dalo prednost prvi rešitvi goče izpeljati le z dovoljenjem ministri' °fe je lastnik celotnega bolnišničnega U ""P*n ■ soglaša s prodajo zemljišča ali objavi 1 ^r^Cji koncesije in dolgotrajni najem objek' ■ j gradnji namreč že obstaja, vendar l"'1"’ zanjo nima, zato se bo vodstvo skupaf ■ ^|1 službami prihodnji teden na minit-U-a možnosti za izdajo dovoljenja. Priten11 j/ vlaganje ali sočasno vlaganje zasebn«ga' j." , • tala. »Vsak, ki bo gradil parkirišče, PJ h ^jfJli vrnitev investicije, kar pomeni, dal T,veOjjil£ / na vseh parkiriščih ob bolnišnicah p° J no, ki bi jo plačali obiskovalci. Brez teg . i' mo pa, da tu ne bo šlo le za profit,« je ' BUL 31. marec 2005 KULTURA Marija Sreš: Ženska ženski Živeti z radostjo kot ženska Minil je »ženski« mesec ma-t« m v tem času se je iz % ropu vrnila misijonark;1 Sreš, da bi sl med dru Sini ujkdala tmll svojo novo ^nji^o Ženska ženski, ki je Izšla uidi v slovenšči-ni. Ima mdi značilen podita-■■ O Uuhezni, lepoti, pr ip-m drugih ženskih Paritetah. ta|>|U, posvečeni predvsem ^mOtMet- ini, ki v življenju diso našle fmrn jr as m a ‘r Jui knjiga najprej je izšla v ^etatščini, nato pa še v an-pd niMinnn 1 Pogovori skavit<> ■. । sprejela tudi Gmtteratske akademije in umetnosti. 0mn»iAvunjn o tem, ali je ''■ ‘a p 11 n« g., indijskega c Sabarkante v ,'«ttrat,1 i '' h'krepki । presegli ntilija** 'lu '0arjev. sanacijski pr^* ni obrodil sadov. Po Ktvspeti uvedbi stečajnega ^stopka. ki Ra |t predlagala ^murska hahka, je zadruga prisilno poravna-'tudar tudi ta ni uspela 'V^ij Punonkc je bil ne Contra H k,,i enovita zadru* poslovati že sredi '997, ko so bile na njenem L^’iu ustanovljene nove o- rjiirngi. ki pa niso ptavne naslednice . ikeru razmer je ' *Ukrai iisnu da tudi nove ' mnuji i prihodnosti, saj "' snairj-, i|rnt J minimal* ■ir.uovnimi vložki, Pov' vlJ n'*° Pa so bde ustano-i4 i|t hi prevzele Panonke. Upravljal-Im v, 'apos,enim v novih za-Iti x>osa, manj ®t v prejšnje n - zadružnem te J W ''^“lacije niso izšle žcleUiina' st« ' °dnosa s Panonko v tl,?w \ । nu,j n, t0 premože-ttn- ' in zadružniki, orga-v lni v nW1|. zadrugah, so -ii^\ odkupovali pre- pred Inkretom '■'• I' m pntraulm stedst-ki m; pl, zadruge dobile za ptunoten j« . ni šlo brez z zadolževanjem pa so ^čele razmete ponovno zao-"•'«1 bo leta 2001, ko s0 *"•1' Dttmujrn \e v najem«, le ^knimlv tekla timwictm. Pta' ’ m Oontvan. d irekmt K mr udtugt Mamam' razme* sc uiti« slabšati, ko je 'Hhj p^.v.u.o m i.ibvviito 'kt^diviv MAnpnski ta m ptt u n>kwp pte lolancv hu Medjev in 35 mi o ' ’ ohrjev krr dlu ribniške-odVigom kt« i "Obpmov lolatjCT Vri NLB za katerega je pomurskega zadružništva ostaja še naprej negotova. V ’ePoznr, brez povezovanja ni bilo možnosti za p močno ^baio Jts°zdajze ostali brez zadrug, saj te o j j ''30 ostali tudi brez premoženja- In to celo va ra . Dušan Domjan, KZ Martjanci: »Dokler je imela zadruga premoženje v najemu, je poslovanje teklo normalno, težave pa so se začele po odkdpu premoženja, ko je bilo treba odplačevati kredite.« Nekdanjega velikega Panonkinega zadružnega sistema m več. Po razpadu Pa-nonke je nastalo več manjših kmetijskih zadrug tn tudi večina le-teh je pred bankrotom. Zadružniki so tako ostali brez nianoftnja. postame ImMicIje zadruge pa prevzema Zadružna kmetijska družba Ljubljana, ki je bila ze doslej grosist za zadruge. jamstvo prav tako zagotovi! sklad, J 0 milijonov tolarjev kredita, za katerega je dala jamstvo občina Moravske Toplice, so najeli pri Slovenski zadružni knie- • Edi Špilak, ZKD Ljubljana: »Z nakupom zadružnega premoženja smo prevzeli tudi vse obveznosti zadrug, večino upnikov pa smo že poplačali. Tudi noben kmet pri tem ni bil oškodovan.« tijski banki, za obratna sredstva pa so vzeli Še 10 milijonov tolarjev kratkoročnega kredita pri Hranilno-kreditni službi Panon-ka. Zadruga s svojim obsegom poslovanja seveda ni bila sposobna servisirati vseh kreditnih obveznosti, zato je leto 2002 zaključila s 7 milijoni tolarjev izgube, v letu 2003 se je izguba podvojila, kljub delnemu popla-čevanju obveznosti dolgujejo ribniškemu skladu več kot 82 milijonov tolarjev, imajo pa še 7 milijonov tolarjev obveznosti do Slovenske zadružne kmetijske banke. Zadruga, ki formalno sicer še obstaja, ima že od predlanskega novembra blokiran ži-roračun, vse njene poslovne funkcije pa je prevzela Zadružna kmetijska družba iz Ljubljane. V Prekmurje prihaja ZKD Zadružna kmetijska družba je že pred tem prevzela poslovne funkcije turniške, hotiške in do-brovniške kmetijske zadruge, ki so se znašle v težavah. Kot pravi Edi Špilak, ki je v Veleprodaji Zadružne kmetijske družbe odgovoren za prodajo semenskega materiala in za odkup poljščin za celotno Slovenijo, bil pa je tudi direktor Kmetijske zadruge Turnišče, so iskali različne načine za rešitev prekmurskega zadružništva, vendar možnosti tako rekoč ni bilo. Sam je predlagal, da zadrugo v Turnišču prevza me Zadružna kmetijska družba, ki pa je to povezovala s prevzemom vseh zadrug, ki so bile ustanoviteljice lendavske hranil-no-kreditne službe. Premoženje turniške, dubrovniške in hotiške zadruge je Zadružna kmetijska družba vzela v najem februarja 2003, lani pa ga je tudi odkupila. Do najema premoženja v soboški in marijanski zadrugi je prišlo septembra 2003, odkup soboškega premoženja je bil opravljen konec lanskega leta, v marijanski zadrugi pa je prodajo premoženja preprečila občina, zato so do začetka letošnjega septembra podaljšali najemno pogodbo. In zakaj se je Zadružna kmetijska družba sploh vključila v prekmursko zadružništvo? Edo Špilak pravi, da je ZKD krovna grosistična organizacija za vse slovenske.zadruge, v maloprodajo pa se je v Prekmurju vključila iz nuje. Kot dobaviteljici so ji zadruge veliko dolgovale, z vključitvijo v sanacijo razmer pa je skušala doseči poplačilo tako svojih terjatev kot tudi terjatev drugih dobaviteljev. Tako so znašale samo terjatve ZKD do soboške kmetijske zadruge 160 milijonov tolarjev, do turniške zadruge 60 milijonov tolarjev, njihove terjatve do vseh prekmurskih zadrug pa so presegle 300 milijonov tolarjev. S prevzemom zadrug in njihovega premoženja je prevzela Zadružna kmetijska družba tudi vse obveznosti do upnikov, vključno s hipotekami. V vseh zadrugah so večino upnikov poplačali, so se pa pri tem finančno precej izčrpali, saj so računali na več nepovratnih sredstev ribniškega skla da. Namesto načrtovanih 170 milijonov tolarjev so jim odobrili le 110 milijonov tolarjev, ker niso odkupih premoženja marijanske zadruge, pa se je znesek nepovratnih sredstev znižal na 90 milijonov tolarjev. Samo v soboški kmetijski zadrugi so prevzeli več kot 300 milijonov terjatev upnikov ter hipotekarne kredite v višini 117 milijonov tolarjev. Večino upnikov so že poplačali, tudi z bankami so uspeli najti ustrezen dogovor, medtem ko ribniški sklad ni odpisal niti tolarja svojih terjatev Tudi noben kmet ni bil oškodovan, so pa ostali dolgovi nekaterih kmetov, ki jih verjetno ne bodo nikoli izterjali, pravi Edo Špilak, ki je po prevzemu prekmurskih zadrug ob svojem delu še posebej odgovoren za zadrugi v Turnišču in Murski Soboti V Zadružni kmetijski družbi odločno zanikajo trditve, da so OBVESTILO AKCIJA BREZPLAČNEGA ODVOZA STARIH AVTOMOBILOV (odjavljenih iz prometa pred 1.5,2004) POTEKA DO 30.4.2005. LASTNIK), KI SE ŽEUJO TAKEGA AVTOMOBILA ZNEBITI, NAJ GA ČIMPRD PRIJAVIJO V MATIČNI OBČIM. WOLF SKAKOVCI, D. 0.0„ SKAKOVCI35,9261 CANKOVA Družinska zgodba »Pričakoval bi, da mi bo pomagala« Goran Zrim je lastnik trgovine Polo v Slovenski ulici v M. Soboti. Lani februarja jo je za 24 milijonov kupil od mame Marije, ki je te prostore, kjer je trgovina, podedovala. Zanj je bil to velik finančni zalogaj, zato jo je pred kratkim prosil, ali mu lahko pomaga. Odvrnila mu je, da Če nima denarja, potem naj trgovino proda. Goran Zrim: »Ko tole zgodbo pripovedujem prijateljem in kolegom, me vsi po vrsti sprašujejo, kako je to sploh možno, in ali jih morda ne ‘zajebavam’. Ne razumejo, zakaj mi mama ne želi pomagati.« »Ne vem, kaj naj storim. Da sem kupil trgovino, sem moral najeti 18 milijonov tolarjev posojila. Ker mi enostavno ‘ne gre skozi', sem jo prosil, ali mi lahko posodi denar. Mama pa mi je odgovorila, naj trgovino prodam, če nimam denarja. Pričakoval bi, da mi bo pomagala. Sam sem ji vedno priskočil na pomoč pri njeni trgovini,* pripoveduje Goran. In zakaj se je odločil nastopiti z zgodbo v mediju? Pravi, da ga bodo nekateri verjetno obsodili, ker je šel vse skupaj povedat za časopis. »Morda pa me bodo tudi razumeli.* Pravi Še, da ni videl drugega izhoda in da je o tem dolgo razmišljal. In upa, da se bo mama, ko bo to videla, omehčala m mu pomagala. Goran je že od začetka delal v tej trgovini. Še ko je bila mama lastnica: »Po šoli sem začel delati pri njej. Vedno je govorila' »Ti boš to peljal naprej.« Potem pa je pred dvema letoma dejala, da bo trgovino dala v najem. Zame je bil to šok. Ni mi preostalo drugega, kot da jo vzamem v najem.« Januarja leta 2003 sta sklenila najemno pogodbo. Mesečna najemnina je bila blizu tisoč evrov. Februarja 2004 pa je trgovino od nje odkupil, saj mu, tako pravi, ni preostalo drugega, ker je mama trgovino želela prodati. - Sedaj se je znašel v stiski, saj mora preživljati svojo družino Pove, da ne ve, kako bo v prihodnje, in da si ne more predstavljati, kaj bo, če bo moral trgovino zapreti. Dejansko o tem sploh ne razmišlja, še doda. A. B. se v sanacijo prekmurskega zadružništva vključili le zaradi lastnih interesov in koristi. Vse premoženje, ki so ga kupili, je bilo pod hipoteko, premoženje bo tu ostalo, najpomembnejše ob vsem pa je, da je ostalo v funkciji. S prevzemom poslovnih funkcij so prevzeli tudi vse zaposlene, perspektivne lokacije pa bodo še naprej razvijali in vanje tudi vlagali. Čeprav so se s prevzemom prekmurskih zadrug finančno precej izčrpali, pa se dogovarjajo tudi z drugimi zadrugami, da bi ustanovili veliko skupno slovensko zadrugo, ki bo lahko konkurenčna tudi v Evropski uniji. Seveda bodo podpirali tudi vsako pobudo o ponovni oživitvi prekmurskega zadružništva, pri čemer pa bodo morali odločilne poteze potegniti predvsem kmetje sami. Ludvik Kovač 8 IZ NAŠIH KRAJEV 31. marec 2005-Vtfll Konec marca 1945. v Soboti prenehala delovati okupacijska oblast Prekmurje osvobojeno najprej Rdeča armada osvobodila Mursko Soboto 3. aprila 1945 Šestega aprila 1941. so nemški okupatorji vkorakali v Prekmurje. Deset dni pozneje so predali Prekmurje Madžarom. In štiri leta pozneje je bila pokrajina osvobojena. Prekmursko prebivalstvo je doživljalo v minulem stoletju izjemne preizkušnje. Pred 60 leti se je Prekmurju bližala Rdeča armada. Ceste so bde prepolne umikajočih se nemških in madžarskih beguncev. Domačini so bili preplašeni. Strah jih je bilo za lastna življenja, za imetje. Žandarji in okupatorji so bili še vedno nasilni. Čutiti je bilo vsesplošno zmedo. Veselje in strah pred prihajajočimi Rusi sta se izmenjavala. Ljudstvo si je želelo svobodo. A mnogi so se bali nepredvidljive ideologije - komunizma, ki so ga s seboj prinašali osvoboditelji. Številni moški, sposobni za vojskovanje, so se v tistih dneh Še skrivali doma. Predvsem po dolinskih vaseh, kjer je bilo proti koncu vojne najbolj razgibano narodnoosvobodilno gibanje, so te fante in može organizirali v vaške čete. Ta organizacija je zaživela dokaj dobro s prihodom Rdeče armade. Nekateri vojaški obvezniki so se v tistih dneh še odzivali na pozive okupacijske vojske in se odpravljali peš proti madžarskemu Kormendu. Tiste, ki so se znašli v tem mestu, so rdečearmejci odpeljali v ujetništvo, je zabeležil Ferdo Godina v knjigi Prekmurje 1941-1945. Dne 30. marca 1945. leta je v Murski Soboti nehala delovati okupacijska oblast. Dan prej so začeli izpuščati zapornike. A kljub temu je 31 marca zapovedal Josef Sardy, tajnik ekspoziture tamkajšnjega naglega vojaškega sodišča, odpeljati deset moških in ženski v Črnske meje. Vse moške so tam ustrelili. Dva, ki nista bila smrtno ranjena, sta pozneje ušla. Tretji se je izvlekel izpod trupel in umrl na bližnji njivi. Ženski so nameravali ustreliti ob Muri, a so ju na Tišini izpustili. V Bogojini je bil prvega aprila boj med Rdečo armado in Nemci, ki so se umikali proti Beltincem in reki Muri. Drugega aprila se je Rdeča armada bližala Hodošu in Prosenjakovcem. Od tu je prodirala proti Fokovcem, Selu in Vučji Gomili Tega dne so Nemci v Martjancih razstrelili svoje tanke, ker jim je zmanjkalo bencina. Murska Sobota je bila osvobojena 3- aprila. Takrat so bili tam nemški okupatorji, ki mesta niso branili. Pognali pa so v zrak most čez Ledavo. Istega dne so se ruske čete usmerile proti Tišini, Petanjcem, Brezovcem in Lemerju. V Lendavi in goricah nad njo so se vneli hudi boji. Mesto je bilo osvobojeno 4. aprila. Isti dan še Črenšovci, Bistrice. Cankova je bila osvobojena 7 aprila. Gederovci so bili po hudih bojih osvo bojeni štiri dni pozneje. Večina partizanov, ki so vodili od decembra 1944 do osvoboditve politično in tudi vojaško delo v Prekmurju, se je zbrala 4, in 5. aprila v Soboti. Takrat so oblikovali za vse Prekmurje vojaško zaledno organizacijo komando območja Okrajnim in vaškim odborom OF so zaupali mobilizacijo za kopanje jarkov ob Muri in tudi za popravilo mostov in cest. Organizirana je bila tudi preselitev prebivalstva iz nekaterih obmurskih vasi v notranjost zaradi fronte na reki. Na območjih čez reko so bili takrat Še vedno nemški vojaki, ki so utrdili svoje obrambne postojanke. Franček Štefanec VaMtownia ported EntspWrt urin. H Mmžuje? £ VMfri koncev SIwKlijJt OptščkE www.libcri.sl, oddRŠ* svoj m*ii oglu. ji oglasa, jproTiCKMe se po rumenih straneh Jn naj vas rurvdušijo Brskanj« po malih oglasih io nikoli ni bMo Uko Udotmo, dolgoletni aktivistki Rdečega križa, prišli čestitat za njen rojstni dan in jo obdarili s skromnim darilom. Čeprav živi in gospodinji sama, nikoli ni osamljena. Vsak dan jo obiščeta sinova Roman in Tomaž. Roman ima ob njeni domačiji lasten dom in poslovne prostore, Tomaž pa le mizarske delavnice. Vseeno si vsak dan vzameta čas, da z mamo spregovorita kako besedo. Kot nam je povedala, je srečna, da je vzgojila poštena in delavna sinova. Francka se je rodila v družini štirih otrok 9. marca 1920. leta v Goričici pri Ljubljani. Kot 15-let-no dekle je šla za gospodinjsko pomočnico k družini Jeršinovec na Vrhniko, iz katere izhaja pokojni pevec Veselih planšarjev Janez Jeršinovec. D£LO -.1.73 CS3S3 VESfflK KM =1eu4j nntiK TEDHISI Razstava velikonočnih simbolov in dobrot v Gradišču Turistično društvo Gradišče ob velikonočnih praznikih že nekaj let pripravlja razstavo ročnih del in kulinarike. Tudi letos je bilo mogoče minuli konec tedna v tamkajšnjem zadružnem domu opazovati raznolike okrasne izdelke in dobrote, ki imajo izvor v velikonočni simboliki. Nekateri od njih so namenjeni predvsem okraševanju domov ob tem prazniku, drugi pa spet tradicionalnim obredom ob veliki noči. Prav gotovo so pri tem nepogrešljiva velikonočna jajca, ki simbolizirajo rojstvo In blagostanje. Ta smo lahko videli okrašena in porisana na različne načine. K simbolu blagostanja spadajo še šunka, hren, kuhana jajca in potica, ki so del jutranje pojedine po velikonočni nedeljski maši. Del vse te simbolike so še različna pregrinjala in prti z velikonočnimi motivi ter zajčki, piščančki in drugo, vse pa je bilo na omenjeni razstavi narejeno iz različnih materialov in v različnih tehnikah. Vsi ti Izdelki so predvsem plod dela gospodinj in zena iz domače vasi. - C. K. Petinsedemdeset let Francke Dresler Na Apaško polje jo je zvabila sestra Micka Kot gospodinjska pomočnica je negovala malega Jersinovca, ki je kasneje pel pri slovitih Veselih planšarjih Pred kratim smo obiskali Francko Dresler iz Podgorja pri Apačah, da bi ji čestitali ob praznovanju njenega 85. rojstnega dne ter jo nekoliko bolje spoznali. Njena kuhinja, kjer se najraje zadržuje, je bila skoraj pretesna, da bi sprejela tiste, ki so ji prišli voščit za rojstni dan. Nas sta na njen dom pripeljali predsednica KS Stogovci Majda Jerebic in predsednica KO RK Stogovci Milka Patekar, ki sta slavljenki, Za plačo si je lahko kupila par čevljev »Tisti čas ni bilo lahko priti do službe. Čeprav sem izhajala iz družine, ki je imela 18 ha zemlje, imeli smo tudi konje, smo si morali otroci iti iskat službo. Doma je posest prevzel brat Janez. Tako sem dobila delo pri družini Jeršinovec, ki je imela na Vrhniki usnjarno, v kateri je bilo zaposlenih dvajset delavcev. Tam sem kot gospodinjska vca. Spominjam se, da je že kot otrok zelo lepo pel. Delo gospodinjske pomočnice je bilo zame Šola, saj sem se naučila kuhanja in drugih gospodinjskih del. Moja mesečna plača je bila 150 dinarjev. To je bilo toliko, da sem si lahko kupila navaden par čevljev. Za zimski plašč pa je bilo tedaj treba odšteti 600 do 700 dinarjev. Med vojno sem bila za sedem mesecev poslana na prisilno delo pri kopanju strelskih jarkov v okolici Postojne. Tam je darju Jeršinovcu povojnih nili podjetje m je zaradi KJ”1 redil samomor.« Da ne bi bila vse življenje dekla Ko so po vojni ljudje na Apaško polje, je decert 1945. leta prišla na Pogled5^ jo družino tudi njena sestra^f cka z možem Ivanom Po*^ kom. Čez čas jo je povabd^J’ pnde tja še ona. Ob tem b^ jala: »Francka, saj |J ff življenje dekla!?« I ' in prišla na Pogled, kjc5^ leta 1946 poročila z domaf’ ■ Tomažem Dreslerjem i® tvarila družino. Posest" ^ 1973 prodali in se ods^j dgorje. Mož ji je 1986. 1^, tako da živi sama s svojo no pokojnino. Še vehko zanimivega povedala - kako je s hodila v Radgono in v Km' če, kako rada je imeli i*" . i Vesela je da jo imajo To sta sinova Tomaž if • družinama, rada pa jo i di njena rejenka Mira je k njej prišla, ko j« leto in pol. Pri njej je 19. leta, ko si je ustv^p pomočnica delala osem let. Vse od prvega leta sem negovala tudi znanega pevca Janeza Jeršino- po naključju delala tudi sedanja tašča mojega sina Tomaža. Naj omenim, da so mojemu gospo- J---------------- žino. Zadovoljna je, sama poskrbi zase. je je kuhanje tn peče^^st Najrajši peče »buhtle‘-^jp tudi dela na vrtu in i"*‘ rož, ki krasijo njen d'"" jji Ludvik^ . Osma velikonočna razstava v Dobrovniku Ohranili batik tehniko pri izdelovanju pirhov Velikonočno razstavo v Dobrovniku je letos pripravilo Kulturno društvo San-dorja Petoflja oziroma sekcija za ohranjanje kulturne dediščine, ki deluje v okviru društva. Že pred razstavo so pripravili tudi delavnico izdelovanja pirhov, v katero se je vključilo precej mladih. Značilnost izdelovanja pirhov v Dobrovniku je tudi tako imenovana batik tehnika, ki je bila značilna za mnoge kraje Prekmurja za obdobje pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama, do zdaj pa se je ohranila ie v Dobrovniku. Kot je povedala članica sekcije za ohranjanje kulturne dediščine Elizabeta Vrisk, se za to tehniko zanimajo tudi v drugih krajih Pomurja pa tudi obiskovalci razstave si predstavitve izdelovanja v tej tehniki radi ogledajo. Predstavitve so imeli že tudi po raznih krajih Pomurja, med drugim tudi v Lendavi in Murski Soboti. Pri tem se najprej na jajce nanese motiv z voskom in se vse skupaj pobarva' z rdečo barvo, nato polja povoskamo in dodamo še črno barvo, tako da pri jajcu izstopa rdeča barva, ozadje pa je črno. Moti- šolarji, Zazuna^ Je sodelovalo 30 1 Vldez azslavs Pa J« še posebno skrbela Nosa vljalo Še 30 razšli' brovniške občine pr ne z različnimi tehn** ‘ da smo skupaj thov, ob prikazih PJ ^ffi ■ stajali tudi na razsu''1 -ji smo se tudi s riščem, ki vključi cionaJnih elements 1 ti, pri čemer se trudila Nuša Berd«’-' liko znanja s tega ■ štor pa je s svojim11'^ :ljr'' izdelki popestril tudi Strehovec.« vi na teh jajcih so tradicionalni prekmurski, ki sem jih zasledila tudi v literaturi o etnografiji Prekmurja, le da so imeli dobrovniš-, ki nekaj specifičnosti, med drugim tudi manj črt Elizabeta pravi, da jo veseli, da uspejo vsako leto k sodelovanju na razstavi in delavnici pred razstavo vključiti tudi precej mladih: »Na tej delavnici, v kateri so sodelovali šolarji, je nastalo precej zanimivih izdelkov. Aktivnosti v zvezi z veliko nočjo pa so potekale tudi na osnovni šoli. Tako je letos ob šolarjih razsta- WifllK ~ 31. marec 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 9 jevna skupnost Radmožanci Z Ivanec Uredili so ulično razsvetljavo Ohranjanje ljudske obrti in skrb za lepo okolico v kraju V*i Radmožanci je tipična tokn-ču vas, v kateri živio^ • Kraj ie 'tkoHkomJni-AknKu^a' cestnih povezav v Pom«' Ha, vendar ga od cestne postave Lendava-Dobrovnik nekaj kilometrov. ob vhodu v kraj je obisko-vakn, n>. it p krajanom ve-bbidojHijcinrjiiokolja Rad-ri;’bnii Rn, med bukov ''tetititadmpžukkim prekopom, ^tfWprtbWilcev pa je ®a' ^’nkt nuodnoMi. Ob kraji« ll ’“i' t ‘td Črni lt>n, katerem« vsehno podobo in i«’e jelše da krajani prizadevno skrbijo tudi za okolico. Predsednica krajevne skupnosti Radmožanci Magdalena Rudaš ""Wancih se hitro opazi, Krajevne skup-. R*diWanci Magdalena i Riie natej fnnkcm povedala da nadaljujejo z juicX?1”’' Prejšnjega vodstva, AuJ^'^vospr^ T Osvetljave, s čimer so tudi izboljšali prometno varnost v kraju ponoči. Za ulično razsvetljavo so v času prejšnjega vodstva namenili 1,5 milijona tolarjev, v zadnjih dveh letih pa še 4,5 milijona, ostalo pa je še nekaj manjših odsekov, ki jih bo prav tako treba osvetliti. Ob tem pa so v preteklih dveh letih precej pozornosti posvečali tudi ureditvi zdravega in čistega okolja, v katerem bi se domačim in obiskovalci dobro počutili. Radmožance namreč obisku je zadnja leta vedno več ljudi z raznih koncev Slovenije tudi zaradi Marijinega drevesa, ki je nedaleč v Črnem logu. Na tem mestu naj bi se ljudem v letih po drugi svetovni vojni prikazovala Marija To območje so pred leti uredili in na mestu, kjer naj bi se prikazovala Marija, postavili križ. V kraju vidijo, kot pravi Magdalena Rudaš, prihodnost tudi v turizmu, saj imajo lepo okolje in tudi precej ohranjenih kulturnih, tradicionalnih in naravnih zanimivosti. Tako Marija Tuške izdeluje izdelke domače obrti, največ iz ličja, druga gospodinja je kot dopolnilno dejavnost registrirala peko kruha in peciva, poskušajo pa motivirati tudi druge gospodinje, ki se v prostem času uk-varjajo s kako ljudsko obrtjo, da bi se je lotile še bolj v tržnem smislu. V kraju bi želeli koga tudi spodbuditi, da bi za goste ponujal prenočišča. V stari šoli pri vaškem domu pa želijo urediti etnografski muzej, v katerem bi zbrali stare predmete, kot so po hištvo, tekstil, kmečko orodje in podobno, v teh prostorih pa bi organizirali tudi delavnice in prikaz ljudskih obrti. V kraju organizirajo Čez leto tudi razstave ročnih del, domačih jedi in različne druge prire- ditve. Vsako leto pa organizirajo tudi delavnice, povezane s tradicionalno pridelavo in predelavo fižola, pa tudi pripravo jedi iz teh stročnic. Za različne dejavnosti poskušajo motivirati čim več mladih. V prostorih vaškega doma je uredilo društvo Life Lendave skupaj z mladimi iz Radmoža-nec Hišo Life. Te prostore mladi uporabljajo predvsem ob koncu tedna, ko organizirajo športne, kulturne in zabavne aktivnosti. Pri tem mladim iz Radmožanec in sosednjih krajev finančno pomaga tudi društvo Life, ki so mu med drugim kupili računalnik, krajevna skupnost pa je poskrbela za telefonsko linijo, da so se lahko priključili na medmrežje. V kraju namreč nimajo vsi otroci računalnika in priključka na medmrežje Mladi imajo tako tudi možnost izobraževanja in manjšo knjižnico. Organizirajo tudi tekmovanje v tenisu, nogometu, pikadu in podobno. V vasi imajo vaški vodovod, z načrti za kanalizacijo pa so še na začetku Projekti so že narejeni, odločajo pa se med dvema načinoma izvedbe glede na to, kateri bi bil za kraj bolj praktičen in ekonomičen Pri vhodu v vas kupujejo tudi dve parceli, na katerih nameravajo zasaditi stare vrste prekmurskih rož. J. Ga. V prispevku o Ivancih, ki je bil objavljen v prejšnji številki Vestnika, smo zapisali, da je domačinom pri navozu gramoza na cestni odsek od pokopališča do podrtega mostu na potoku Lipnica pomagalo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Dejstvo je, da jim je omenjeno podjetje obljubilo pomoč pri gradnji novega mostu, z gramozom pa se je izkazalo podjetje Pomgrad M Sobota, ki je poskrbelo tudi za utrditev parkirišča pri pokopališču. J. G. KS Ivanje! V krajevni skupnosti Spodnji Ivanjci, ki je najmanjša v občini Gornja Radgona, bodo po programu, ki ga je sprejel in potrdil svet krajevne skupnosti, letos asfaltirali 3,1 km krajevnih cest. To jim bo uspelo, če bodo gospodinjstva, ki živijo ob teh cestah, prispevala po 170.000 tolarjev, ki naj bi jih po pogodbi zbrala z dvanajstimi obroki. Večino potrebnega denarja bo iz proračuna prispevala občina Gornja Radgona Asfaltno prevleko bodo položili na cestah: Melajnski Vrh-Očeslavci, v Spodnjih Ivanjcih, Ivanjski Vrh-Kunova in Stavešinci-Bintušak Cesta StaveŠinci-Bintušak je del vinske ceste, ki pelje po Radgonskih goricah, zato so zagotovili za izvedbo del sredstva Evropske unije za razvoj turizma. Kot je povedal predsednik KS Spodnji Ivanjci Karel Mir, bodo v tem letu asfaltirali največ kilometrov cest, odkar je ustanovljena krajevna skupnost. L Kr. e na internetu: WWW.vettniksi in MtimlniiK C d J*- •- tu**** »3. m velikonočni petek ob reki Muri Strašen boi človeka proti človeku ftcearmejci več kot 500 žrtev SSS _JL . j_. r -- -- \enjcj zgradb Arumo svetovno vojno Prva je po-6b Muri, druga v not ra work, Ob f r' ■* k ranr.73.la od Ctn»-* w Gornje Radgone. od v Prekmur je, 9*1 Marl jugoslovanski 'n vt kamcvla prt M ono S tem naj v pj^tečl arm »dt v j prta po^ l* . . «n proti Dunaju- '*nl °* rbcnmrtiimi I»tm-‘ ternua V Vetlcju. 9s dil-nl" enote Rdeli^’., prodirale po cesti Muf- 'l'-' '*okležov;e-Veržej.V ffcv prett' neciipis K0tW Ur, ■ 'A- »t kakor Neržejci X ohMun ' -o .e .A'”' ■ ■ ■ ■ ■ >1... ' ^''bhlerale nemškim jr.nj,^ "‘in Nemci so tik Kuxiv pri Vene)« ' 'An niiMurva čez Muto Naslednji dan zjutraj so enote Rdeče armade začele obstreljevati nemške utrdbe ob Muri. Sile za prodor čez Muro pri Veržeju so skoncentrirali med Dokležovjem in Bakovci. 4. aprila 1945 so z minometi začeli obstreljevati nemške bunkerje ob Muri in Veržeju, kjer je bilo veliko nemške vojske. Po dveurnem obstreljevanju so Rusi začeli s prodorom čez Muro v Komarombi pri Veržeju. Ruske enote so hitro in spretno postavile pontonski most, Čez katerega jim je uspelo spraviti na desni breg Mure več kot bataljon z lahkim in težkim orožjem. Prvi sovjetski pro-dot čez Muro pa ni uspel. Nemci so bili v Veržeju dobro utrjeni in imeli so tudi tanke V Veržeju so bili takrat deli III Wer-manschaft bataljona pod vodstvom SA ■ Obersturmbamfurerja Worndlerja, ki so šli takoj v protinapad. Po umiku III. Wermanschaft bataljona je obrambo ob Muri prevzel komandant 11. nemške tankovske armade De Angelis. Ta armada je za 8. april poročala, da je bil Zaradi mlina na Muri v Ižakovcih je reka idilična, spokojna. A skozi zgodovino so njem valovi ugonabljali sovražnike in osvoboditelje. S tukajšnjo preteklostjo se seznanja vedno več izletnikov. Foto: F. S. sovražnik pri Veržeju odbit. Rusom tankov ni uspelo spraviti na desni breg Mure, tako da je bilo vzpostavljeno mostišče kmalu uničeno. Nemci so sovjetsko mostišče obstreljevali s topovi, ki so bili nameščeni na položajih v Križevcih pri Ljutomeru, na Kapeli nad Radenci in v Bučkovcih. Ruski vojaki so prodrli celo v Veržej. Začeli so se poulični boji, ko pa je nastala nevarnost, da bodo Rusi obkoljeni in uničeni, so se začeli umikati. Kljub temu je bilo zajetih precej ruskih vojakov in ranjencev. Večino so jih Nemci postrelili. Po nemških poročilih so Rusi pri Veržeju izgubili 418 vojakov. Verjetno pa Še 200 več, piše v knjigi Prlekija v NOB. Nemci so zajeli 148 ruskih vojakov, 7 lažjih topov, 31 strojnih pušk, 10 minometov, 15 protitankovskih topov, 219 pušk, 196 mitraljezov, 8 večjih čolnov, 15 gumijastih čolnov in 8 manjših čolnov. Najstrašnejši v tej bitki je bil torej velikonočni petek. Rdečear-mejci so prejšnji večer v spremstvu 12 Dokležovčanov pripeljali čez Muro tri ruske čete. V petek so telefonsko žico Nobeden od teh, ki so z leve strani prečkali reko, ni vedel, da je prišla prejšnji večer večja nemška okrepitev Reka je bila nemima, zato je nosilo čolne nižje, kot so načrtovali Rusi. Na obrežju, ki se mu reče Prevaiji, so bili vkopani esesovci. V prvih večernih urah se je nebo iskrilo od švigajočih granat. Na bregu je v teh nočnih urah divjal strašen boj človeka proti človeku. Reka je tekla krvava. Sobotno jutro je bilo strahotno. Rusi so ostali brez streliva, zato so jih Nemci začeli potiskati v deročo reko, ki je neusmiljeno požirala ranjence, opešane. In potem so se Nemci umaknili v Medžimurje. Spotoma so izropali hiše, v katerih ni bilo nikogar doma. Potem na tem območju ni bilo več bojev. Kot piše v kroniki župnije Ver žej, je bila neslutena razlika med veliko nočjo leta 1941 in 1945. Leta 1941 se je začelo gorje, zatiranje, ponemčevanje, izseljevanje, umiranje. Leta 1945 pa so bili naši kraji, Evropa in svet na pragu velikih sprememb. Franček Štefanec Po naših znanih poteh Turistične prireditve Velika Polana - V četrtek, 31.3 , ob 10. uri se bo začel v športni dvorani OŠ Miška Kranjca v Veliki Polani regijski festival turističnih podmladkov osnovnih šol Turizmu pomaga lastna glava, ki ga organizirata velikopolanska osnovna šola in Pomurska turistična zveza Ob 10. uri bo najprej priprava razstave, ob 14. uri odrske predstavitve in ob 17. uri razglasitev rezultatov in zaključek festivala, Na festivalu sodelujejo turistični podmladki 11 pomurskih osnovnih šol, ki jih bo ocenjevala komisija Turistične zveze Slovenije. Mota - V torek, 5- aprila, ob 9. uri bodo pri pripravili v gostilni Trnek na Moti pri Ljutomeru razstavo ptičjih hišic, učenci iz bližnjih šol pa bodo prikazali svoje spretnosti pri izdelovanju ptičjih gnezdilnic ter znanje o pticah. Ob mnogih ljubiteljih ptic so povabili tudi šolarje iz osnovnih šol Cven, Razkrižje, Stročja vas. Križevci, Ljutomer in Veržej. Lendava - V ponedeljek, 4. 4, in v sredo, 6. 4., bo v prostorih Centra interesnih dejavnosti v Lendavi delavnica na temo Odpad iz gospodinjstva, na kateri bodo pod vodstvom Karoline Utroša izdelovali okrasne in uporabne predmete iz odpadnega materiala. Delavnica je posvečena 22. aprilu, svetovnemu dnevu Zemlje. V Centru interesnih dejavnosti zbirajo tudi odpad iz gospodinjstva, ki ga potem uporabijo za izdelke. Dobrovnik - V Dobrovniku bodo v soboto, 2.4., pripravili Rez vinske trte in potomke najstarejše trte v ampelografskem vrtu, v nedeljo, 3- 4., pa bo odprtje ribolovne sezone in tekmovanje za ribiškega carja. Beltinci - V četrtek, 31 marca, ob 16. uri bo v sejni sobi občine Beltinci delavnica z naslovom Dopolnilne dejavnosti na kmetiji in osebno dopolnilno delo, ki jo organizira občina Beltinci ob podpori programa Phare čezmejno sodelovanje Slovenija/ Madžarska 2002. Predavala bosta Ivanka Donko, inženirka agronomije, in Milena Kocuvan iz upravne enote Murska Sobota, ki bosta predstavili možnosti, pogoje, postopke in registracijo osebnega dopolnilnega dela in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Spodnja Ščavnica - V soboto, 2. 4., bo v Spodnji Ščavnici rekreacijsko-družabna prireditev z orientacijsko- tekmovalnim pohodom, ki ga organizira Mladinski klub Klinka iz Gornje Radgone. Začelo se bo ob 11. uri, vsi mladi in mladi po srcu, ki želijo nastopati, pa morajo biti v ekipi od treh do petih članov. Petanjci - V soboto, 2. 4., organizira KKRK Most Petanjci očiščevalno akcijo ob bregovih Mure na Petanjcih in okolici petanjskega mostu Mora 2005 Začetek očiščevalne akcije bo ob 10. uri, organizatorji pa bodo z njo poskušali združiti prijetno s koristnim, torej bo ob delu tudi prijeten sprehod ob Muri in druženje ljubiteljev narave. J. Ga Velikonočno izročilo od vnuka do babice V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je bila od srede do sobote na ogled razstava z naslovom Velikonočno izročilo od vnuka do babice, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev Murska Sobota. Ob razstavi so organizirali tudi praktični prikaz barvanja jajčk. Organizatorji so opravičili naslov, saj so vključili tako dedke in babice kakor tudi najmlajše in druge generacije. Razstava je bila letos v taki obliki drugič, prejšnje leto pa je bila nekoliko drugačna. Želijo, da bi postala razstava tradicionalna ter vsako leto pestrejša m zanimivejša K sodelovanju so poklicali vrtce in vse štiri osnovne šole v Murski Soboti, ki so ob izdelkih tudi sami uredili svoj razstavni prostor. Sodelovali so še Društvo upokojencev Dobrovnik, Dom starejših Rakičan, Mesarstvo Kodila, kije razstavljalo velikonočne mesne izdelke, zanimive pirhe iz nojevih jajc pa je naredil član soboškega društva upokojencev Ernest Bransberger. Razstavljeni so bili raznovrstni izdelki iz različnih materialov, precej je bilo tudi naravnega materiala iz našega okolja, kot je denimo ličje. Otroci pa so naredili izdelke tudi iz odpadnih materialov v okviru ekošole, kjerso pokazali, kako se jih da uporabiti. Razstavo si je ogledalo veliko otrok iz šol in vrtcev, drugih občanov pa tudi tistih, ki so prišli v knjižnico po knjige. - J. Ga. Sončkov klub v UMAGU 3* Sol Polynesia app., darilo karta za koncert G. Karana in K, Montene 29,4/3 D/NAJ od 5.9OO poglej in odpotuj! Sprehod po starem mestnem jedru Lendave Ohranjeno bogastvo prejšnjih stoletij ' Staro mestno jedro Lendave je strnjena podoba prejšnjih stoletij. Lendava se lahko pohvali, da je edino mesto daleč naokrog, najbrž je najbližje Ptuj, ki je uspelo ohraniti podobo starega mestnega jedra, kakršno je bilo zgrajeno v času razcveta mesta med letoma 1867 in 1914. Pročelja večjega dela stavb so obnovili, nekaj pa jih je precej uničil zob časa. Gre za sklop zgradb, ki se raztezajo ob cesti, ki so jo še pred nedavnim obremenjevali tovornjaki, ki so drveli proti mejnemu prehodu Dolga vas in proti središču Slovenije in so precej škodili tudi tem starim zgradbam, ki so se močno tresle. Vendar pa je zanimivo, da je bilo v zadnjem stoletju v tem prostoru le malo gradbenih posegov, ki bi kvarili to lepo podobo staro- židovski kulturi v kraju. razgled daleč po Panonski nižini. davnosti. Z izjemo Mercatorjeve zgradbe, ki si je v tem sklopu vsilila prostor po drugi svetovni vojni, je bito le malo posegov, ki bi škodili lepoti zgradb, v katere je bilo vloženega veliko truda z občutkom za estetiko. Ob Glavni ulici se vrstijo pretežno enonadstropne.stavbe, v kar nekaj trgovskih in gostinskih lokalih pa so ohranjeni leseni izložbeni okviri z zelo kakovostnimi fasadnimi okraski, ki jih danes pri gradnji precej pogrešamo. Nedaleč od glavne ceste je tudi obnovljena židovska sinagoga, ki priča o židovski kulturi, ki je bila pred drugo svetovno vojno v mestu precej močna in je tudi precej prispevala k razvoju kraja. Zgradbe vključujejo tudi veliko elementov av- Najboljši turistični spominki Markovskega Zavod za turizem in kulturo Beltinci je razpisal javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov z območja Markovskega. Z njim želijo spodbuditi razvoj domače In umetnostne obrti ter imeti spominke, ki bodo prepoznavno in izvirno predstavljali območje Markovskega (občino Beltinci z okolico). Z natečajem želijo dobiti Čim več predlogov za spominke, ki jih je mogoče izdelati v večji količini za prodajo, so prvič javno predstavljeni in še niso bili v prodaji doma ali v tujini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala umetniško-etnološko vrednost, turistično promocijsko vrednost kraja, uporabnost, način izdelave in komercialno vrednost. Spominke za javni natečaj bodo sprejemali v prostorih Zavoda za turizem in kulturo Beltinci v Mladinski ulici 2 do 29. junija. Izdelovalci treh spominkov, ki bodo dobili največ točk, bodo dobili denarne nagrade,. V okviru aktivnosti pri tem projektu bodo pripravili tudi delavnico na temo Dopolnilne dejavnosti na kmetiji in osebno dopolnilno delo, ki bo 31. marca. J. Ga. strijskih in ogrskih gradbenih slogov prejšnjih stoletij pa tudi drugih mest zahodne Evrope. S starega dela mesta se med zgradbami odpira tudi pogled na Lendavske gorice in mogočno grajsko stavbo lendavskega gradu, ki kraljuje nad mestom. Prva trdnjava je bila tu sezidana Že v 12. stoletju, v taki obliki, kot je danes, pa so jo dogradili Esterhazyji v 18. stoletju. V gradu so shranjeni tudi predmeti in dokumenti iz zgodovine Lendave in njene okolice, organizirajo pa tudi likovne razstave. Cesta do gradu je prijetna sprehajalna pot. V tem delu mesta je urejen tudi atelje pokojnega lendavskega grafika Štefana Galiča z bogato etnološko zbirko V središču mesta je še cerkev sv. Katarine iz leta 1751, zgrajena v baročnem slogu, med zgradbami pa nedaleč od centra kraljuje lendavski kulturni dom. Ob sprehodu po na novo urejenem pločniku pogosto srečamo turi- ste iz lendavskih ht«^ Elizabeta, izletnike in ob pločnikih pa so že F'.. zasadili drevesa, ki spfe poleti ponujajo hladi*0 51 Na koncu Glavne u , zgradba nekdanjega hot' j na (Korona) iz 18. bila pomembno sredi* ' benegain kulturnega1^ v mestu, sedaj pa že’** < setletje propada. VrftNJ zgradbi očitno 'indhjp časi, saj jo namerava i®> Občina Lendava. I je mestni park. V “ ! našega sprehoda kar na nekaj zgradb, življenju v Lendavi v pr med drugimi je zgfa nice, ki je bila ena n ' nejših vil v kraju, : mkarn v tem delu st’1' novili, zanimiva pal ba sodišča in tudi ulicah naletimo pričajo o nekem j.^’ Prireditev in razstava ročnih del Z DVEMA TOBOGANOMA NOČNO KOPANJE Vodna oaza Panonskih term TERME LENDAVA VOW B4ZEM S TEfiMALHO VODO OTROŠKI BAZENČEK Z TEHMJEL www.terme-iendava.si Terme Lendava nagrajujejo Vestnikov® naročnike Nagrada: dnevna vstopnica s kosilom. Nagrajenka: Marija Horvat, Ižakovci 47, Beltinci. Nagrajenka dobi potrdilo o nagradi po pošti. V vaškem domu v Strehovcih je bila minulo soboto prireditev °1 materinskem dnevu, kakršne že dolgo ni bilo. Množico z|4 z nov in povabljenih gostov je pozdravila ter spregovorila nekaj -* , . jC praznovanja predsednica KS Strehovci Marija Časar, na pili otroci iz Strehovec, ki so se pridno učili ter pripravljali razveselili in obdarili svoje mamice, babice ter vse krajanke-gram so s svojim nastopom popestrili se dijaki in vaščani S -vrtec Dobrovnik, pevska skupina Talita iz Bogojine ter Gleda ... bje, ki je s svojim nastopom prinesla med obiskovalce veh u^1, volje. Nato sta bili pogostitev m zabava z Duom Filip in Mam. giii* si lahko ogledali tudi razstavo ročnih del krajank-prtičke, j.C in seveda pirhe, s katerimi napovedujemo velikonočne p^Z! ■ Sončkov klub v KLEKU 2* app in htL izleti, otrok do 72 let samo 9.9OO, BUS v ceni 23. 30.4/8D/POL od 29.900 Sončkov klub v RABCU Sončkov klub v ČRNI GORI 2*-3* hotel L bogata animacija, 2* Obala, rafting pc Tari, izlet na športna vsebina, brezplačno do 7 let Skadarsko jezero, obisk Sarajeva 23,4/2 D/PGL od 7.900 21,27.V4&POL+BU5 od 54.900 TUNIZIJA, Port «1 Kantsoui 3* Golf Residence, palet letala <2 LL (14 D od 81-000) majJuni/JD/POL od 64.900 GRČIJA, Rodos 3* Dana«, polet letala iz (Jh (140 od 109,900} junij/7D/NZ od 77.900 GRČIJA. Kreta 3* Erato, polet letala Iz Li, (14Dod 110.200) junij/7D/P0L od 86,400 TURČIJA, Alanija 3* Caretta Beach, all inclusive, polet letala iz Ll, (14D od 114000) maj/70/AI ad 88.300 SICILIJA 6-dnevni avtobusni izlet, plovba z ladjo, slovenska vodenje 27.4/6D/P0L 89.900 ŠPANIJA, Mail« rta 3* Leo, polet letala iz U, (14Dod 131.600) juny/7D/P0L od 94.200 ttSTNIK 7 31. marec 2005 PRILOGA gradimo in obnavljamo Inženirgradbeništva Danijel Smec, Doming, gradbeni inženiring Pomursko gradbeništvo je v slovenskem vrhu ^beništvo med vrhunsko kakovostjo in obrtniško nepismenostjo Mektara Danijel Srnec te WwskeSiyho^ usvojim p'*-Lrt)eni Doming, gradbeni in-,| 0 0 t preteklih aeetlk je ustano- 'a ^ije, uresničil že vrsto Vnetnih projektov v pomu-’|u In skrliei tudi za nadzor 1 ’ianiem oh^ovc *ra’ »i -sotcje skupaj s še dve ‘■Rebcema v podjetju nare-’ttton-,vi|i projektov, pre-toaTn’rl''mc’ldluelm pU’ , ga in Blagovnice v . 7 'i Minske Sobote, blagovni v Btllincih. preno-JdiirA zgradbe Zavaro-železninarskigra-i^aitr v Beltincih, prva L jo je projektiral po 1^7*' podjetja, je bila upra-- 5,?^ občim- Puconci, šolo 1 ’-ti""111 * PreUTedil v vrtec 11 igralnimi in športnimi površinami, nekaj zgradb za proizvodnjo in skladišče Kerne Puconci in drugo Znan pa je tudi po obnovi starih hiš v ruralnem okolju, največ za zasebne naročnike. Taka je denimo tudi Španova domačija v Moščancih. Lani pa je projektiral tudi premostitev potoka Črnec v Beltincih. Pravi, da pri obnovi trgovin in trgovskih centrov ni kakega posebnega trenda, to je precej odvisno od lastnika teh trgovin, pri tem pa se precej zgledujemo po zahodni Evropi. Pri obnovi prekmurskih hiš je precej odvisno od želja in finančnih zmožnosti lastnikov: »Odvisno je od tega, koliko je lastnik pripravljen vložiti v to, koliko ima to zgradbo rad. Različna je kakovost prenove. Mnogi bi radi imeli obnovljeno kmečko hišo, pri tem pa premalo sprašujejo strokovnjake, kako se zadeve lotiti, delajo po svoje in Udobje prihodnosti potem na koncu to nima več nobene ‘forme’. Pri teh obnovah vedno delamo tako, da poskušamo staro maksimalno obdržati, v okviru oblik, ki jih je hiša imela, popravimo tisto, kar je bilo nujno popraviti. Poskrbimo pa, da se zagotovi kakovost bivanja, kar vključuje ureditev kopalnice, stranišča. Hiše so, kar se tiče toplotnih izolacij, v glavnem v redu, kar se tiče hidroizolacije pa je pač treba narediti, kar zahteva stroka. Sanacija je potrebna na temeljih, na podih, saj gre tukaj za poseg, ki vpliva na uporabnost zgradbe. Na voljo so kakovostni materiali, s katerimi se da to zelo dobro urediti, in tega se zavedajo tudi lastniki, ki pri tem ne varčujejo, saj vidijo, da je zaman lepa zunanjost, če se dviga vlaga in podobno.« V središču Murske Sobote gradimo brez koncepta SEJEM MEGRA 18 MEDNaR0DNI sejem gradbeništva in GRADBENIH materialov 5- - 9. APRIL 2005, GORNJA RADGONA, OD 9- DO 18. DRE Novogradenj v starem stilu je veliko manj kot bi želel, pravi Sr-nec, še vedno se gradi preveč bavarskih, primorskih hiš. Prekmurska hiša sicer ni razkošna, ima pa svojo toplino, lepoto in zato pravim tudi kolegom, da naj poučijo ljudi, da bodo gradili take hiše. Tudi sam imam tako prekmursko hišo: »Okolica Murske Sobote je v tem smislu popolnoma uničena. Sedaj delam nekaj projektov za ljudi srednjih let, ki gradijo hiše in hočejo znova prekmursko hišo, seveda z dobrim notranjim standardom. Tudi Mursko Soboto mi je težko gledati in s tem se strinjajo tudi moji kolegi. Obrobna stanovanjska naselja z družinskimi hišami so sicer lepo urejena, stanovanjski bloki pa so narejeni brez koncepta. Vsak dela po svoje. Naredili smo knjižnico, kulturni hram in namesto, da bi pred njega postavili parcelo z zelenico, kjer bi bil park, klopi, pro štor za druženje, koncerte na prostem in podobno, nekaj metrov stran naredimo poslovni objekt, ob tem ko imamo v Murski Soboti še veliko parcel nepozidanih. Tu ni toliko kriv investitor, kot je generalno zgrešena politika, ki o tem odloča. Škoda, da civilna iniciativa ni tako močna, da bi te posege preprečila, če se že strokovnjaki na tem področju ne moremo poenotiti, pa bi se morali. Bilo je kar nekaj dobrih idej, tudi pristop arhitekta Kalamarja, a so ves čas odkloni. Če nimaš natančnega koncepta gradnje, ki se ga držiš, potem lahko vsak gradi, kakor hoče.* Ni zadovoljen tudi s podobo naših kmečkih okolij, kamor je bilo vrženega veliko denarja za različne gradbene projekte, kjer so sedaj prazne kmečke zgradbe, nedokončane, kmetijski stroji razmetani po dvorišču. Srečujem pa veliko mladih ljudi, ki imajo dobre ideje, ampak ne morejo priti do denarja, da bi jih uresničili. Denimo na področju turizma na kmetiji, kjer je država naredila absolutno premalo. Pri nas pa pišemo le velike projekte o razvoju podeželja, za katere potrošimo denar, realizacije pa potem ni: »Sem tradicionalen gradbinec in mislim, da se od naših gradbenikov iz preteklosti lahko veliko naučimo. Ti so gradili na Dunaju, v Budimpešti, Zagrebu in to znanje prinesli domov Danes pa je zelo težko dobiti mladega zidarja, ljudi s tehnično izobrazbo je sploh premalo, in Če bi imeli več teh, bi se tudi obrt in podjetništvo bolj razvijala. Sicer pa, kar se tiče pomurskega gradbeništva, tu mislim na največja podjetja, kot je Pomgrad, segajo prav v vrh slovenskega gradbeništva ob podjetjih, kot sta SCT in Primorje. Zaradi takih gradbenikov te nikoli ni sram, ko vidiš rezultate. Kot projektant sem nadziral nekaj njihovih gradenj in dejansko gre za kakovost pri organizaciji, pristopu, urejenosti, uporabi materialov, zadnji tehnologiji. Realno gledano so ‘Špica’.« Kakovost pri delu in uporabi materiala Tudi kar se tiče uporabe materialov v gradbeništvu, smo na tem področju dejansko v Evropi, vse dobiš v naših trgovinah in projektiramo z najnovejšo tehnologijo. »Vendar pa je v obrtništvu še precej nepismenosti. Vsak ne more biti gradbenik. Najprej je treba kakovostno izobraziti ljudi in jim šele potem dati papirje. Zaradi tega trpi kakovost, cene pa niso nižje, kot če dela kak večji izvajalec. Drugo so kaki manjši prizidki in manjše obnove, toda če greš v zidavo hiše, se moraš vprašati, kakšen izdelek bo na koncu. Minili so časi, ko so naši mojstri delali, kar so hoteli zdomcem, ki so se med zidavo bolj redko vračali domov, potem pa so jokali, kaj so kupili za velik denar. Zame so največji izziv okoljevarstvene teme, tu je treba še marsikaj narediti in moramo biti zelo pazljivi, da ne zapravimo podeželja Ne razumem, kako so lahko nekateri tako navdušeni, da Angleži gradijo na Goričkem. Angleži so znani kolonizatoq'i, mi pa smo bili vedno narod, ki je bil od nekoga tlačen, in se še vedno ne znajdemo. Mislim, da gre tu za sumljive posle, in naše podeželje bi lahko Angležem zelo dobro prodajali kot turistom. Kar so obno vili, ne vidim, da bi bilo kaj vredno. Bolj sem vesel, če pride sem gradit kak človek iz Ljubljane ali Štajerske.« Jože Gabor P,"d,las n,-! projektiranja, gradnje, h'"11''"'’ meL "" ' 11 ^faktov, gradbenih materialov, ■ **''1"-^ । nwijn ni opreme, montažnih gradenj, ...................energetike, obrti, postopkov kovojjj Povečanje konkurenčnosti in kontrolo Bogat obsejemski program s strokovnimi posveti, predstavitvijo gradbenega izobraževanja, z državnim tekmovanjem krovcev, s tekmovanjem srednjih gradbenih šol v zidanju. < Velikost parcele 1.080 m3 1.665 mJ 647 m1 ogo F . povpraševanja. Popolno primerjavo med cenami nepremičnin je skorajda nemogoče narediti, saj so hiše in stanovanja v različnih stanjih in različno vzdrževane, a smo vseeno poskusili in v našo razpredelnico uvrstili približno enako velike in stare hiše ter stanovanja, ki smo jih našli med ponudbami na internetu. Za piko na i pa smo dodali tudi ponudbo iz prestolnice. V pomurskih nepremičninskih agencijah pravijo, da hiše, predv- Opis Obnovljena hiša, gospodarske poslopje, kuhinja, dnevna soba, spalnica, prostor za kopalnico in klet. Na parceli sta elektrika in vodnjak. Prispevki za vaški vodovod so plačani. Do parcele vodi 100 m makadamske polo Med etaža a stanovanjska hiša, podkletena; pritličje: kuhinja, soba, predprostor; medetaža: tri sobe, wc, kopalnica; podstrešje: 3 gr. faza; garaža ob hiši, komunalno urejena, parketi, kritina salonitne plošče, mirna lokacija, asfalt. Visokopritlična, podkletena, tel., ctv, ck- olje, gospodarsko poslopje 28 m3, parcela, v celoti obnovljena 2001. □grajen.- priključi Tabela 1: Primerjava hiš LjuW^ 37.'^ ; Lokacija Trate Murska Sobota mesto Lendava Objekt 2-sobno 2-sobno 2-sobno sem tiste na Goričkem, kupujejo ljudje, stari okrog 55 let, ki se nameravajo kmalu upokojiti, ki želijo Cena (SIT) 15.920.000,00 10.7000.000,00 7.000.000,00 Velikost objekta 62,93 m3 63,76 m: 53 m2 malo vrtnariti m se spočiti Po sta- Tabe|a 2; PrimerJava 2-$obn ih stanovanj novanjih v centrih pa seveda naj’ K' J r več povprašujejo mladi, stari 25 in sov v oglasnikih, in le malo je tak- nižja bo cena, več boste morali v dtem ko so iavc,ki vain ponudil« ^kiHrxL Napihan- o,70, kar je Pumenhu. recimo, 30 tisoča-kazni in tri kazenske toč-ke.Scpremhra ko ste otroka prvošolčka spremljali v šolo. ,r '.urkira 1 j na pločniku- Ve-^"iniesuri varuoMni organ PMerahrhalttm pustil ob-'tstilo o kazni za napačno hiranje 11 ‘bt -1 primerih ste najbrž 'k, kaj vam je bilo tega treba, '^■■pttfeiah.kajVAiii je st(>titi v prvem primeru ste ne- a *--------------------------------------------I je lani mestni redar za brisalce zataknil plačilni *erste narobe parkirali, pa kazni niste takoj | tiroma ste se pritožili oziroma odločba o prekr-I "lati r' b'la Pravnomočna- vam kazni ne bo treba pora-litiia ISti ki ste kazen plačali »po pravilih«, abo-boste deležni. po- 11 PrekrŠke, v dru-tn^H* !'U Sle’0 K.™n ’‘lain, kl4 zaloŽUiplačil-,',diinalri'P0,niritese Lahko se vas i je, fcj h t« zaradi abo-,:ni)van^A"'°'1 Vse postopke , storje-‘“'^tkalrij.za 6 ^'lulj te j'' (nove) vla- en sprejeli izvol- jeni predstavniki ljudstva, ki sedijo v parlamentarnih klopeh. Vendar tisti, ki ste napihali krepko število promilov ali povozili soseda ali prali denar, nimate razloga za veselje. Kar je tudi prav. Abolicije ali odpustka ali odveze, kakorkoli že želite, ne bodo deležni tisti, ki so storili prometni prekršek, za katerega je predpisana kazen prenehanja veljavnosti vozniškega izpita ali denarna kazen z izrekom ■ftinci ložbe koristne za vse I ^narodgramo2njC ^j^tanevKS pridobivanja novih 7 * ^Pt^ Vestnik smo izvedli v M Preb p|h v škof i 11 oki ponovno *1 tihuev • Zastavili smo vam ’’"n r j Ti,i* Poskrbljeno za enakome-J ‘,,e* ’"»"j t' občini, čeprav so ’’rein 1 Beltince - trgovsko sre- i 1 Lip011^ , gramoznic plačujejo konce- । !nt^i h r katerih se polovica steka v Kdo je po vašem mnenju v M ‘'f,ndr srWalet? u žtiH "n'11 Prebivalcev Beltincev vas je ^hlc ''Slovan 285 vprašanih. Na prvo J,"n.. Je "^1 vci kot polovica odgovorila dol0 ° ''‘■‘'kov pa vas je z našo trdi-itn ^Mit^ ila luni" tako lahko M Prebivalci občine in da bo s razvoi vseh naselij' D° nju ’^"rabr s koncesijskimi dajatva- so po vašem mne ’teii n7^^^ skupnosti, kjer se te 1 Jk°vas mca’skora’dVe iv^’r^lu. J"1 'mitnapavas je mnenja, r^’ ““b U*IJ’ piluli 3 svoje e Milt’^ £Unik. k jer danes berete tudi '>0, te ' «»«1 ur sodelovali. Hvaležni boste ob ponovnem klicu, za I OBVESTILO REDARSTVA petih do sedmih kazenskih točk. Abolirana tudi ne bo prometna nesreča, ki je terjala poškodbo ali smrt ter gmotno Škodo drugim osebam. Iz abolicije so izvzeti prekrški, ko je bila neka oseba pridržana, če ji je bila izrečena prepoved približevanja, če je bila sankcija izgon tujca in pre krški nasilja v družini. Oproščeni tudi niso prekrški, kjer so nadležni organi komu odvzeli kakšno stvar, orožje ali drogo, in vsi carinski, devizni, trošarinski prestopki, kjer so storilci želeli ogoljufati državni proračun. Pri pravnih osebah ne bodo odpisali prekrškov zaradi dela na Črno, pranja denarja in prevzemov, za katere je zagrožena kazen več kot milijon in pol tolarjev. Abolicija vas bo zajela, četudi ste storili prekrške, ki spadajo da. k«r4 lem to&p zaposlllev občan fjdr Iz drugih krajev občine 40% Alt bo po vaše poskrbljeno za enakomeren razvoj vseh naselij v občini? N-235 drogo 1% ne, ZApostevfer* pri trajanju osiiwiiri komunakilh probtemov 51% Krta h M vašem mnenju upravičen *> uporabe ■ r. =.lr. pridobSen«’ od koncesijskih dajatev? list« KS v Katori je 64% c*lolna občina 30% n#vwti 6% W-235 katerega smo se dogovorili, odgovorili na nekaj kratkih vprašanj o časopisu. Kdor pa bi želel postati reden naročnik časopisa, lahko dobi zelo lepo knjižno nagrado ali se odloči za druge ugodnosti ki jih imajo novi naročniki. Lahko nas pokličite v Klicni center slepih v Škofjo Loko po cel št 04/517 Oti 00 in se na časopis naročite! Vsekakor vas prosimo, da nam ob ponovnem klicu odgovorite na nekaj kratkih vprašanj o časopisu, za katere smo vas prosili ob prvem klicu. Klicni center slepih Matevž Pintar med odpisane, večkrat. Denimo, da ste lani trikrat napačno parkirali in so vas petkrat ujeli na policijski radar. Kar najbrž ni najbolj prav, če smo pošteni. Temeljni cilj abolicije pa je zmanjšanje sodnih zaostankov. Tako bodo, enostavno povedano, pozabili na približno sto tisoč zadev, ki so čakale na postopek. Sodišča, predvsem okrajna, ki so po novem letu prevzela vlogo sodnikov za prekrške, pa bodo zaradi tega lahko delala učinkoviteje in manj obremenjeno. P.S.: Da je bil vaš morebitni prekršek odpisan, vam bo sporočilo pismo, ki ga bo v naslednjih mesecih, menda do poletja, prinesel pismonoša. Pa ne se znesti nad njim, če vam ne bodo oprostili prekrška... A. B. Predstavili delo soboških in petrovskih policistov Porast kriminala Komandir soboške policijske postaje Jožef Prša in komandir policijskega oddelka v Gornjih Petrovcih Anton Pleteršnik sta minulo sredo predstavila delo svojih enot v preteklem letu. Iz poročil sledi, da so značilnosti javnega reda in miru podobne kot leta 2003, da je prometna varnost neugodna, vendar stabilna, in da se je povečalo število kaznivih dejanj. Obe enoti sta obravnavali 1507 (leta 2003 1460) različnih prekrškov. 1323 prekrškov je.bilo zoper javni red in mir. Tako so se, denimo, kršitve v sta novanjih zmanjšale za 12 odstotkov, v gostilnah pa se povečale za več kot polovico glede na prejšnje leto. Policijska postaja in policijski oddelek sta varovala še 56 športnih, zabavnih in drugih prireditev. lani so našteli v prometu 11390 kršitev. Izvedli so 10330 represivnih ukrepov. Največ kršitev je bilo zaradi vožnje s preveliko hitrostjo. Po Zakonu o prekrških so zasegli 8 osebnih avtov in eno kolo z motorjem. Leta 2003 niso zasegli nobenega prevoznega sredstva. Zgodilo se je 1035 prometnih nesreč. Po dnevih v tednu se je največ nesreč pripetilo v petek. Najbolj »nevaren* mesec je bil oktober. Za 200 primerov je bilo več kaznivih dejanj kot leta 2003, ko jih je bilo 1083- Ovadili so 865 oseb Izstopajo tatvine iz pisarn, javno dostopnih objektov in gradbišč ter vlomi. Raziskanost dejanj je 54-odstotna. Obravnavali so še 137 različnih dogodkov, med drugim 34 požarov, 18 delovnih nesreč, 15 iskalnih akcij in 14 samomorov. A. B. Zgodilo se je Med 22. in 29. marcem se je zgodilo na pomurskih cestah 18 prometnih nesreč, v katerih so se 1 oseba težje in 4 lažje telesno poškodovale, pri drugih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 43-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 22-krat na javnih krajih in 21-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 35, med njimi 16 tatvin, 10 poškodovanj tuje stvari, 3 grožnje, 2 ogrožanji varnosti, 2 izsiljevanji in 2 ponarejanje Na mejnih prehodih so zavrnili 60 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Javni za eno boljši Hud boj je očitno potekal med kalilci javnega reda in miru v minulih velikonočnih praznikih. Ne vemo, kaj je botrovalo njihovemu pogumu, morda le preveč zaužite šunke in pirhov, vemo pa, da so se možje v modrem morah napotiti na 22 intervencij na javnem kraju in na 21 v zasebnih prostorih. Z njimi sta prespala dva kršitelja, vsi drugi pa so upoštevali njihove nasvete in se umirili. Junaki, ki so kršili javni red in mir na javnem kraju, so verjetno zadovoljni s tesno zmago, pa tudi policija je najbrž vesela, ker so imeli v prejšnjih letih na veliko nočne praznike menda več dela. Ni lovec, morda pa je kmet Blizu Hodoša se je nekdo znesel nad tremi lovskimi prežami in naredil za 150 tisočakov škode Policijski preiskovalci storilca še iščejo, zato nasvet: O dogodku lahko povprašate tudi okoliške kmetovalce, ki se zelo pritožujejo, ker jim divjad vsako leto dodobra »pospravi* pridelek Poleg tega so še nejevoljni, ker lovci divjad premalo streljajo. Sicer pa slednja k nam hodi iz sosednje Madžarske, tako da bi ti, ki uničujejo lovske preže, lahko malce za opozorilo madžarskim lovcem pogledali, kako trdne so njihove preže. Perilo za 50 tisočakov Kar dobro si je verjetno nepridiprav ogledoval perilo, ki se je na velikonočni ponedeljek sušilo na stojalu v Beltincih. In kar dobro je preračunal, koliko bo »zaslužil« s tatinskim podvigom. Domnevamo, da je po čepenju na vrtu izkoristil priložnost in preplezal balkon. Nato je na hitro pograbil perilo, ki je bilo na stojalu In pri tem ni bi izbirčen, saj je odnesel kar za 50 tisoč tolarjev perila. Upamo le, da je med perilom že spomladanska garderoba. A B. 11-krat s palico Policisti in kriminalisti soboške policijske uprave so lani uporabili 521 prisilnih sredstev. Tako so s prijemom 239-krat obvladali kršitelje, uporabili so 235 sredstev za vklepanje in vezanje, strokovno so udarili 21-krat in 11-krat s palico ter štirikrat škropili s plinskim razpršilcem Po največ prisilnih sredstvih so morali poseči pn kršitvah javnega reda in miru (343) in 128-krat pa so jih uporabili v prometu. Uporaba prisilnih sredstev se je glede na leto 2003 povečala za 3,3, odstotka. Uporabe strelnega orožja v zadnjih petih letih ne beležijo. A. B. Saubermacher Komunala Prevarantski inkasant Na naše uredništvo smo prejeli pismo, ki govori o delu inkasanta soboškega podjetja Saubermacher Komunala. Le-ta naj ne bi izdajal blagajniških prejemkov strankam, od katerih je pobiral denar za opravljene storitve, poleg tega je menda denar terjal tudi z grožnjami. Povrh vsega so nato od podjetja dobili opomin, čeprav so poravnali znesek računa. Informacije smo iskali v podjetju. Direktor Branko Škafar je povedal, da vedo za ta primer. Z omenjenim inkasantom so imeli sklenjeno po godbo za opravljanje dela za tri mesece Medtem ko je opravljal delo, so ugotovili, da del pobranega denarja za storitve ne polaga podjetju. Imel je približno 150 strank, najmanj sedmim pa ni izstavil blagajniškega prejemka, ko je pobral denar za storitve. V posameznih primerih je šlo za pet do 25 tisoč tolarjev Z njim so nato prekinili pogodbo. Dejal je še, da so nato, ko so nepravilnosti ugotovili, stranke obvestili z dopisom, naj od inkasantov zahtevajo blagajniške prejemke, plačane obveznosti oškodovanih strank pa so vknjižili. Celotno zadevo, tako Škafar, so še predali policiji. A. B. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. za InfonnlrMj«, d. UL a. Novaka 13, Morska Sobota 16 MULARIJA 31. marec 2005 — vestni Marec - mesec mamic, žena in deklet Mesec marec je mesec, v katerem praznujejo mamice, žene in dekleta. Na ta dan jim čestitamo in zaželimo še veliko zdravih in srečnih let. Ne smemo se jim pozabiti zahvaliti, ker nas vzgajajo in skrbijo za nas: nam perejo perilo, pomagajo pri učenju, skuhajo kosilo, nas uredijo za šolo in podobne stvari. Ob njihovem prazniku jim v šoli izdelamo darila in jih povabimo na nastop. Svoje mame imamo radi vse leto, ne samo ob njihovem prazniku, Laura Kocet, 3. e Moja mama je samo moja. Nikomur je ne dam, ker je pametna, ker zame skrbeti zna. Vsak se lahko vpraša, zakaj jo imam najrajši. Z njeno pomočjo zmorem vse. Vsaka mama prava je, a moja je zame najboljša. Zala Peterka, 2. b Moji mamici voščim za praznik, ker jo imam zelo rada. Nikomur Mladi nadarjeni Prekmurci v štajerski prestolni je ne dam, ker je pomembna oseba. Z njeno pomočjo sem prišla na svet. Čeprav sem bila včasih zelo poredna, mi je vse oprostila. Janja Sraka 2. b Moja mama je prijazna, dobra, prava mama. Včasih se žgečkava, vedno mi da tisto, kar si želim. Ima me rada tudi takrat, ko ji nagajam. Marina Maučec 2. b Učenci OŠ Beltinci Bilje petek, 18. februarja, ko se nas je dvajset nadarjenih učencev 5., 7., 8. in 9. razredov odpravilo novim izzivom napro Zvončki za mamo Med prvimi znanilci pomladnega prebujanja so nedvomno tudi zvončki, ki so komaj čakali, da pridejo na površje in zacvetijo. Tako sta lahko v okolici beltinskega gradu v teh dneh nabrali lep šopek Maja in Monika ter z njim razveselili svojo mamo Matejo ob materinskem dnevu. J. Ž. ti. In to kar v Maribor, štajersko prestolnico. Z nami sta bila kot spremljevalca Majda In Tibor Frančič, v Mariboru pa nas je pričakal še Zdenko Temlin. Naši izzivi: obisk Regionalnega centra RTV Maribor, ogled čuda - verižnega eksperimenta na Pedagoški fakulteti in ogled razstave Soočenja v Umetnostni galeriji Maribor, Novi izzivi za vse nas! V regionalnem RTV-centru nas je čakalo več presenečenj, V eni od sob smo se zadržali nekoliko več časa in tam smo tudi mi, prekmurski osnovnošolci, poskusili snemati. Najprej malo strahu, potem pa je junakinja Anja kaj hitro ugotovila, da je snemanje z diktafonom pravzaprav zelo preprosta reč, sedmošolka Maja pa je spoznala, da je branje za radijski prispevek resda zelo zanimivo, hkrati pa zelo natančno opravilo. Po poskusnem snemanju (nad njim smo bili navdušeni!) smo si ogledali še studio za Radio Sl in spoznali kar nekaj zanimivih napovedovalk. Kako ponosni smo bili, ko so nas Velikonočne delavnice Mami Učenci in učitelji podaljšanega bivanja na osnovni šoli v Beltincih smo pripravili ustvarjalne velikonočne delavnice, na katerih smo izdelovali različne izdelke. Najbolj smo bili veseli tega, da so učenci lahko prehajali od ene delavnice do druge, vmes zamenjali učilnice in učitelje. Pridružili so se nam tudi naši prijatelji iz podružnične osnovne šole Melinci, ki so skupaj z nami ustvarjali, se družili in igrali. Učenci in učitelji podaljšanega bivanja iz osnovne šole Beltinci Pričakovanje pomladi Bliža se pomlad. Sonce že kuka izza oblakov. Snega je še vedno dovolj, a počasi bo moral proč. Na travniku bodo začele cveteti trobentice. mačice, vijolice in druge cvetlice. Vse bo začelo zeleneti. Spomladi je tudi dan mamic. 25. marca je materinski dan. Seveda so mamice vesele, če jim prinesemo kakšno rožico. Spomladi tudi delamo velikonočne pirhe, kijih potem nesemo k blagoslovu. Na drugo jutro pojemo pirhe in drugo hrano. Pomlad mi je pri srcu zato, ker potem začnejo cveteti rožice. Lahko pa tudi naredim kakšen šopek. Melisa Kegel, 3. b, OŠ Cankova Moja mama je vesela, koji kdo kaj lepega pove. Ko se smeje, sem vesela, saj vem, da takrat srečna je. Patricija Škafar, 2./9, OŠ Odranci napovedovalci pozdravili v eter, nas, učence OŠ Franceta Prešerna iz Črenšovec. To se pa res ne zgodi vsak dani Potem ko so nam še zavrteli glasbo po našem izboru, smo se podali iz radijskih studiev v glasbene. Snemalec se je tam poigral z Gregorjem. Osvetlil ga je z mnogimi lučmi in tako je iz Gregorja nastal še en Gregor, potem je podvojil še njega. Koliko smeha in kako zanimiv trik! V studiu, kjer snemajo plošče, smo naleteli na več komor, na sredi prostora pa nas je čakal velik črn klavir. Naš glasbenik Tadej nam je zaigral kratko klasično skladbo. Užitek ob lepih zvokih in akustiki je bil enkraten. Le v televizijskem studiu nismo našli v naši skupini niti enega junaka, ki bi zaigral televizijskega novinarja. Strah pred kamerami je bil tokrat prevelik. Pa morda ob našem naslednjem obisku! Naslednja naša postaja je bila Pedagoška fakulteta, kjer nas je v letu fizike čaka! veliki verižni eksperiment, sestavljen iz trinajstih sklopov eksperimentov. Na svoj račun niso prišli samo fantje (oni prednjačijo na tem področju), ampak tudi dekleta, že zato, ker nam je ta mega poskus predstavila predstojnica katedre za fiziko, torej znanstvenica (dokaz, da smo tudi dekleta lahko dobre »fizičarke«), Nad verižnim eksperimentom smo bili zelo navdušeni, še najbolj pa takrat, ko nas je po zadnjem eksperimentu pričakal sam Einstein (njegova slika, da ne bo pomote). Za fiziko in poskuse Poroka za majhne V enoti beltinskega vrtca v Ižakovci h so otroci pod mentorstvom vzgojiteljic Jasmine Režonja in Simone Voroš izvedli projekt Poroka. Nanj so se pripravljali en so si med seboj izmenjevali videokasete porok svojih staršev, si jih doma radovedno ter svoje navdihe pnpašali v vrtec. Zadnji dan priprav so v vrtec prinesli pecivo, v*-1^ pripravili so glasbo z radia ter se oblekli v oblačila, primerna za poročno slavje, kostum svoje vloge. Dva najpogumnejša sta se odločila, da bosta nevesta in ženin. -sposodila poročno obleko od svoje babice. Bila ji je seveda prevelika, a je bila vse® L pa nas je navdušil še profesor fizike, ki nam je prikazal še nekaj poskusov iz optike in elek-trostatike. Kar ■•povleklo- nas je v fiziko! Kdo ve, mogoče pa je v tistih najbolj napetih trenutkih ob eksperimentih padla kakšna podzavestna odločitev katerega od nas, da želi nekoč, ko bo odrasel, postati fizik. Na koncu nas je čakal še ogled galerije oziroma razstave Soočenja. Že takoj na začetku nas je pozdravila velika, pravzaprav gromozanska in zelo temna slika. Vsak od nas si Jo je razlagal drugače (prav v tem je največji čar slikarskih mojstrovin). Imenovala se je Breznaslova, sestavljale pa so jo valovite črte. Naslednja slika je bila iz samih ravnih črt, pravo nasprotje prejšnji. Naša radovednost se je stopnjevala! Začudeni smo obstali ob sliki, ki je bila sestavljena iz treh delov, in ob njej spoznali izraz triptih. Nismo pa si ogledali le slik, temveč tudi kipce, akte, skulpture ... Srečali smo se tudi s slikarji, no, pravzaprav z njihovimi avtoportreti, ki pa so, zdaj ko smo se naučili opazovati in »brati« slike, ogrom no povedali o njihovem karakterju, življenju, pogledu na slikarstvo in še marsikaj. Na koncu nas je čakala Še m uiti medijska predstavitev slik z-videoposnetki. Potepanje po galeriji smo zaključili s slikarsko delavnico, v kateri smo narisali svoje avtoportrete oziroma karikature. Koliko idej, koliko smeha, predvsem pa zadovoljstva se je razlilo ne samo po naših risbah, am pak po celem prostoru! prijetno je bilo slikati Počutili smo se kot pravi si! Še on bi bil ponosen na umetmje! Toda vsega lepega je konec. Vsi veseli in zares (zjutraj, ker nam ni ulWn^ pouku, zdaj zvečer pa. novih izkušenj in točili?* se v nas skrivajo tihi inE^ slikarji, fiziki, novinarji-1’!' se vrnili nazaj v nase vce. Vse to, kar smod01'''".' Mariboru, pa bomo sti kotiček svojega mor shranjujemo samo' f pravzaprav največje svoje mladosti. Marija Sarjaš, Klementina Ze1«0’^ Špela Fran^/' OS Franceta Črenšovci, l^"1 Majda Fran*h Življenj! kot v fil$ Misliš, da je tvoje ■'1 film, a ni- .. I Tudi ti imaš tako * težave in skr& Misliš, da je vedno srečen ’ kot v filmu, e Misliš, da maska ne a nimaš pr3^ Življenje nirv je le sreča in trpljenj6 ♦ 7 /9' Janja Horvat, ‘v OŠ Miška Hrani* Velika Po^ VESTNIK 7 31. marec 2005 KMETIJSTVO 17 Kmetijske subvencije 2005 Jutri se začenja zbiranje vlog vloge je treba oddati najpozneje do 16. maja 2005 - Zamudniki ne bodo prejeli celotnega plačila ho danes naj bi prejeli vsi “pravičenci do ukrepov fc’Benhki- politike obrazce za W'di hjtv, letošnjih sreds-Agencija ta kmetijske hge je obrazce začela raz-posfijati 23. marca, jutri pa todn na agriHili začeli tudi z zVm vendar najpoz-l . neposredna plačila je za vse tržne rede skupaj namenjenih okoli 24 milijard tolarjev, od tega četrtina iz evropske blagajne, za ukrepe v okviru programa razvoja podeželja pa 28 milijard tolarjev, od tega iz evropske blagajne 80 odstotkov ali 22,4 milijarde tolarjev V skladu z uredbo Evropske komisije bodo začeli z izplačevanjem neposrednih plačil za leto 2005 1 decembra. V agenciji še posebej opozarjajo, da bodo morali vsi, ki bodo zahtevali kakršna koli plačila za ukrepe kmetijske politike, do roka oddati zbirno vlo go, saj sicer ne bodo upravičeni do izplačil Za posamezne zahtevke so namreč določeni posebni roki oddaje. Letošnja novost je elektronsko izpolnjevanje zbirnih vlog, s čimer se bo skrajšal čas zbiranja podatkov, zmanjšalo pa naj bi se tudi število napak pri izpolnje- Zoper obdavčitev subvencij v kmetijstvu se odločno zavzemajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Tudi na zadnji seji upravnega odbora pomurske območne zbornice so največ časa namenili tej problematiki in zahtevali, da se obdavčevanje kmetijstva v zakonu o dohodnini ustrezno uredi. Kmetijstvo naj bo po njihovem obdavčeno po realnem katastrskem dohodku, zahtevali pa so tudi, da se v komisijo, ki bo pripravljala spremembo davčne zakonodaje, vključi tudi predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice. nem delu bo moral vlagatelj vrisati dejansko enoto rabe, za katero bo uveljavljal plačilo, s tem pa bo agencija dosegla nadzor nad dejanskimi izplačili, saj bodo izplačana le za tiste namene, za katere je vsakdo upravičen. Agencija bo za izplačane subvencije za leto 2005 obračunala akontacijo dohodnine v skladu z Zakonom o dohodnini, Ta namreč določa, da se 25 odstotkov z odločbo odobrenih sredstev šteje v davčno osnovo, od katere agencija obračuna in plača akontacijo dohodnine po 16-odstotni stopnji. V bistvu to pomeni, da se bo znesek z odločbo dodeljenih sredstev zmanjšal za 4 odstotke. Del prejetih zahtevkov bodo tako kot doslej preverili kmetijski inšpektorji, zato morajo imeti kmetje ob obisku inšpektorja pripravljene kopije zbirnih vlog, letos pa tudi grafičnih podlag Med pomembnejšimi datumi velja omeniti še 30. april, do katerega je treba vložiti zahtevke za premije za koze in ovce, 15. maj, do katerega je treba oddati vloge za ukrepe izvajanja EU-standardov na kmetiji, 31. rtiaj, do katerega je treba oddati vlo- ge za posebne in klavne premije za prvo obdobje 2005 ter vpisati trajne nasade v register, 1. avgust, do katerega je treba oddati vloge za ukrepe EU-standardov za tiste kmete, ki bodo izvajali investicije, ter 16, avgust za izvajanje ukrepov ozelenitve njivskih površin. Do konca leta bodo na agenciji sprejemali tudi vloge za ukrep zgodnjega upokojevanja na kmetijah, ki je bil uveden Jani. Ludvik Kovač Cene v kmetijskih. trgovinah Zadružna kmetijska družba, prodajalna Martjanci SEMENSKA KORUZA. Pakiranja MPCvaie PIONEER: PR37H24 25 MK 10.440,00 PR37M34 25 MK 10.440,00 PR37M81 25 MK 8.690,00 PR38F70 25 MK 9.990,00 PR39K38 25 MK 8.690.00 SVHGENTA: KANADA 25 MK 7.540,00 OCCITAN SUMO 25 MK 8.260,00 PACTOL 25 MK 7.040,00 MAVERIK 25 MK 9.440.00 GEYSER 25 MK 7.330.00 AGROSAAT: DK475 25 MK 8.760,00 LG23-06 25MK 8,120,00 LG 23-07 25 MK 8.760,00 KUXXAR 25 MK 9.420,00 MINERALNA GNOJILA: Pakiranje: MPC.SIl/Rt NPK 0:10:30+0.2 B50/1 56,50 NPK 15:15:15 50/1 56.70 NPK 7:20:30 50/1 71,70 NPK 5:7:16+3+150/1 56,00 UREA46% 50/1 59,70 KAN 2 7% 50/1 50,30 Popravek Pri ocenjevanju vin Društva vinogradnikov Dobrovnik je prišlo neljube napake. Pravilno je, daje dobila pri vinskem vzorcu Chardonnay največ točk družina Lipič iz Strehovec, 18,40 točke, pri vinu laški rizling pa si prvo in drugo mesto delita vinogradništvo Urisk iz Dobrovnika in družina Lipič - Gerenčer iz Strehovec, 18,28 točke J, Ž. Jenska neposredna plačila je bilo doslej izplačanih 26,5 milijarde tolarjev, do konca junija pa bo po ocenah izplačanih skupaj 39 milijard tolarjev. ■ n6 '»loge z OkO|i 4Q0.000 različnimi zahtevki je lani . 70.221 vlagateljev. Zahtevki za vse živalske pre- i'6 * an| so še v obdelavi, rok za izdajo odločb m za Pa je 30. junij 2005. Menijo, da bodo v ta na-^^ačali okoli 12,5 milijarde tolarjev. rt* °01(11 *------- boPaznesek ^^.^^dstevvtempri- 1T1 23 en £ konfc ■ rekt^ ^°nfa Bukovec, ftoe? A®encii« za .................. ukrcP« Ph-'PDin "Pravičenim W^i56^larstV0m iz-toiarjev. Za Thi f 15 * d"ulica 5819000 Murska Sobota PREGLEDI kmetijskih traktorjev H TRAKTORSKIH priklopnikov TERENU - SPOMLADI 2005 >va i,, 04.04. 8.00-16.00 06.04. 8.00-18.00 07. 04. 8.00-18.00 08. 04. 8.00-18.00 09.04, 8.00-18,00 09.04. 8.00-18.00 ORJI ^EWHOI1AI\D Oocenter ormož ao.o vanju obrazcev. Za to delo so usposobili okoli 300 kmetijskih svetovalcev, ki bodo delali na terenu Ti bodo imeli dostop do vseh evidenc, s tem pa bo omogočeno sprotno preverjanje vnesenih podatkov. Novost je tudi grafični del zbirne vloge, to so letalski posnetki celotnega območja kmetijskega gospodarstva ter posnetki z manjšimi območji s parcelami v uporabi. V grafič- Hardek 44 c, 2270 Ormož tel.: (02) 741 64 11 051 302 910 Vinska ocenjevanja Društvo vinogradnikov Strehovci V Društvu vinogradnikov Strehovci so sklenili društvene ocenjevanje vin lanskega letnika. Sedemčlanska komisija enologov je ocenila 62 vinskih vzorcev, najvišje pa je bilo ocenjeno vino beli pinot jagodni izbor letnik 2001 vinogradništva Urisk Dobrovnik (18,52 točke). Pri zvrsti je zmagal Anton Kološa, Strehovci (18,22), beli pinot Lidija in Viktor Pivar, Strehovci (18,38), šipon Robi Mlinarič, Turnišče (17,88), modra frankinja družina Camplin, Strehovci (17,3), pri sorti kerner si delita 18,16 točke Dejan Varga, Gorica, in Geza Žilavec, Prosenjakovci, pri sorti savinjon si delita prvo in drugo mesto družina Magdič, Renkovci, in Alojz Režonja, Murska Sobota (18,28), Chardonnay Robert Marko Kardin«r, Dobrovnik (18,34), renski rizling družina Lipič, Strehovci (18,32), traminec družina Slepec, Strehovci (18,16), laški rizling vinogradništvo Urisk, Dobrovnik (18,36), sivi pinot družina Camplin, Strehovci (18,36). J Ž. Vlnogradnlško-sadjarsko društvo Filovci Petčlanska komisija enologov je ocenila 47 vinskih vzorcev. Za vino zvrst je dobil najboljšo oceno Ivan Horvat, Strehovci (18,27), pri sorti beli pinot si prvo mesto delijo Alojz Berden Filovci, Alojz Vogrinčič, Filovci in AJvado Filovci (18,30), rumeni muškat Jože Berden, Filovci (18,20), modra frankinja Marjan Lenarčič, Filovci (18,13). sauvi-gnon Ivan Malačič, Filovci (18,50), Chardonnay Ivan Malačič, Filovci (18,47), beli burgundec Anica Švenda, Murska Sobota (18,57), renski rizling Ivan Malačič, Filovci (18,37), laški rizling - Martinova trgatev Anton Horvat, Filovci (18,30), pri sorti muškat otonel si prvo mesto delita Olga Gabor, Filovci, in Anton Horvat, Filovci (18,30), laški rizling Ivan Horvat, Filovci (18,37), ter sivi pinot Mariih Gjerek, Filovci (17,97). J. Ž. DV Radgonsko-Kapelskih goric Tudi v Društvu vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, kjer imajo 150 članov, so pripravili tradicionalno društveno ocenjevanje vin. Ta so bila izredno kakovostna, saj so skoraj polovici vzorcev podelili zlate in velike zlate medalje. Med štirimi velikimi zlatimi medaljami je prejel najvišjo oceno ledeni dišeči traminec vinogradnikov Marice in Vlada Kupljena iz Okoslavcev (19,53). Kupljenova sta prejela še dve veliki zlati medalji, ena pa je pripadla Danilu Ste-yerju, poleg tega je bilo podeljenih 37 zlatih medalj. Vsem, ki so sodelovali na tokratnem ocenjevanju, bodo podelili odličja na tradicionalnem vinogradniškem plesu, ki bo naTuristični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici v soboto, 23- aprila. Najvišje ocene so prejeli: zvrst (mešana vina) Slavko Kolbl in Fra nc Kupljen (18,13); šipon Ivan Štrakl (17,53); laški rizling Branislav Brus (18.30); rizvanec Branislav Brus (17.97); beli pinot Franc Kupljen (18.38); Chardonnay Franc Kupljen (18.57); ranina Peter Bra tuša (18.33); sivi pinot Steyer vina (18.28); kerner Franc Plaveč (17.93); renski rizling Slavko & Srečko Grosman (18.37); Sauvignon Kmetija Fleisinger (18.20); traminec Steyer vina (iz sušenega grozdja) (19 17); muškat otonel Peter Bratuša (18.27); rumeni muškat Slavko Kolbl (18.27); modra frankinja Robert Mulec (17.43); modri pinot Franc Zupan (17.40); renski rizling PT Franc Kupljen (18.47); traminec PT Vinogradništvo Kocuvan (18.35); laški rizling IZ Vlado & Marica Kupljen (19 30); laški rizling JI Vinogradniška kmetija Medvešek - Škrobar (18.97); šipon SJI Vlado & Marica Kupljen (19 37); traminec - dišeči LV Vlado & Marica Kupljen (19.53); traminec - dišeči IZ Steyer vina (18.83 točke). Tekst in foto: O B. Društvo vinogradnikov Čentiba Na ocenjevanju vin, ki so ga pripravili v Društvu vinogradnikov Čentiba, so dobili najboljše ocene naslednji vinogradniki: zvrst Robert Pozsonec, Lendava, 18,13 točke, Jaški rizling Janez Sajovec, Žalec, 18,07 točke; Šipon Tibor Fodor, Čentiba, 17,43 točke; char- donnay Bela Cimerman, Čentiba, 18,37 točke; renski rizling Robert Kovač, Lendava, 18,40 točke; Sauvignon Štefan Kepe, Gornji Lakoš, 18,20 točke; sivi pinot Ladislav Gal, Pince, 18,30, točke; beli pinot Štefan Škrilec, Trimlini, 18,37 točke; traminec Štefan Požgai, Lendava, 18,20 točke; rdeče mešano Otto Petkovič, Genterovci, 16,23 točke; chardonnay - izbor Jože Sabo, Dolga vas, 18,43 točke, in beli pino ■ pozna trgatev Marjan Levačič, Lendava, 18,20 točke J. Ž. Društvo vinogradnikov Velika Polana V društvu ki združuje 178 vinogradnikov iz občin Velika Polana, Črenšovci, Lendava in od drugod, so z ocenjevanjem vin lanskega letnika proslavili deset let uspešnega delovanja. Društvo je ponosno, da imajo skupaj z društvom ŠTRK Velika Polana na Kranjčevi domačiji v Veliki Polani posajeno potomko žametne črnine z mariborskega Lenta, katere občinski vinski viničar je Jože Krampač. Sicer pa čaka polanske vinogradnike v letošnjem letu sodelovanje na Polanskih dnevih, kjer bodo imeli svojo vinoteko. Podelitev vinskih odličij bo 2. aprila v gostilni Jaklin v Cren-sovcih. Enologi so vzeli pod drobnogled 74 vinskih vzorcev,- najboljša vina pa so pridelali: zvrst Ana Gerič, Ve-lika Polana, (18,33 točke); laški rizling Stanislav Balažek, Mala Polana (18,27); rizvanec Kolman Žižek, Gornji Lakoš (17,07); beli pinot Jože Horvat, Mala Polana (18,30); pri vinu chardonnay si prvo in drugo mesto delita Robert Hozjan, Lendavske Gorice, in družina Nerad, Žižki (18,30); sivi pinot Drago Horvat, Mala Polana (18,30); renski rizling Franc Vida, Čentiba (18,27); sauvignon družina Prša, Velika Polana (18,27); traminec Drago Balažek, Mala Polana (17,80); muškat otonel Simon Jaklin, Velika Polana (17,63); rumeni muškat Robert Horvat, Črenšovci (17,60) ter modri pinot družina Prša, Velika Pola-na(17,90).J.Ž. 18 ŠPORT 31. marec 2005 - VEST«* Šport - invalidi Paraplegiki Prekmurja in Prlekije odlični strelci Na finalnem tekmovanju dopisne strelske lige v streljanju s serijsko zračno puško so nastopili v Murski Soboti paraplegiki in te-traplegiki iz osmih slovenskih društev. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa paraplegikov Prekmurja in Prlekije iz Murske Sobote. za katero so nastopili: Slavko Dunaj, Jožef Franc in Leon Jurkovič. Na drugo mesto so se uvrstili Mariborčani in na tretje strelci Novega mesta. V posamični konkurenci je zmagal olimpijski prvak Franc Pintar iz Maribora, zadel je 371 krogov Na tretje mesto se je uvrstil Jožef Franc in na četrto Franc Borovnjak, oba iz prekmursko-prleške ekipe. V ženski konkurenci je zmagala Veselka Pevec iz Ljubljane (317 krogov), na drugo mesto pa se je uvrstila Anita Trebše iz prekmursko-prleške regije Med tetrapegiki je zmagal Leon Jurkovič (361), na tretje mesto pa se je uvrstil Slavko Dunaj. T. G, Pomurci uspešni V organizaciji Športnega društva Žarek je bilo v Kamniku območno tekmovanje v namiznem tenisu, kjer je nastopilo 51 tekmovalcev Med njimi so bili tudi Člani pomurskega društva in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Bojan Grut v kategoriji NT2. Marjeta Razgoršek v kategoriji NTŽ in Davorin Dervarič v kategoriji NT5 so zasedli pn i mesta, medtem ko je bil Bojan Poredoš v kategoriji NT6 tretji. T. K, 2. ženska SKL, drugi del, 4.krog Pomurje Skiny: Konjice Special Ribič 61:62 Strelke za Pomurje Skiny: Kuzma 16, Orban 13, Tanacek 12, Horvat 10, Huzjak 7, Ternar 3- V derbiju kroga so Konjičanke srečno in spretno zmagale v Murski Soboti tako, da so po tem krogu na vrhu razpredelnice izenače ne trt ekipe (še Šentvid) s tremi zmagami in emm porazom, kar nam obeta dramatičen boj do zadnjega kroga za prvi dve mesti, ki vodita v prvo državno ligo. Košarka -1. B SKL Predhodno odigrana tekma: Radenska Creativ Sobota - Litija 79:77. Izidi 22. kroga: Radenska Creativ Sobota - Parklji Bežigrad 88:91, Rudar Trbovlje - Union Olimpija mladi 75 ■ 80, GD Hrastnik - Banex Slovenske Konjice 84 : 90, Nova Gorica - Fragmat Cerknica 93:75, Litija -Hopsi Polzela 114:107, Janče ST • Ilirija 109 :78 Vrstni red: Nova Gorica 19 : 3, Hopsi Polzela 17:5, Loka kava TCG 17 : 4, Parklji Bežigrad 15:’. Rudar Trbovlje 12:10. Banex 12:10, Radenska Creativ Sobota 12 :11, GD Hrastnik 11:11, Litija 11:12, Fragmat 9 :13, Janče STZ ’ : 15, Union Olimpija mladi 6 :16, Ilirija 3 : 18, Ajdovščina 2 :18. KOŠARKA - V 10 kolu pomurske košarkarske lige sta bila dosežena naslednja rezultata: Kos Središče ob Dravi - PSK Ljutomer 89 :83, Beltinci - l$yp Šalovci ’8 66, tekma Lindau Lendava - SBK Radgona je bila preložena. Stanje na lestvici: PSK Ljutomer 16, lsyp Šalovci 15, Lindau Lendava in SBK Radgona po 14, Kos Središče 13, Beltinci 9 točk (-3 točke). T. G. Rokoborba Zecu in Kuharju velika nagrada Slovenije V Murski Soboti je potekal mednarodni rokoborski turnir v gr-ško-rimskem slogu za mladince in člane za veliko nagrado Slovenije (Grand Prix of Slovenia). Sodelovalo je 53 tekmovalcev iz 8 držav. Rezultati: Mladinci: do 60 kg. 1. Gernyi (Madžarska), 2. Kathan (Avstrija), 3. Sokol (Hrvaška), 66 kg: 1 Ha-nak (Češka), 2. Desič (SiČG), 3-Valechovič (Češka) in Kacsor (Madžarskaj, 5< Andrej Slavič (Slovenija - M. Sobota); 74 kg. 1. Kun (Madžarska), 2. Niko Horvat (Slovenija - Ljutomer), 3. Konvičnv (Češka); 84 kg: 1. Benedikt (Avstrija), 2 Fodor (Madžarska), 3 Hrestak (Hrvaška), 4. Peter Kmetec (Slovenija - Razvanje); 96 kg: 1. Nemety (Madžarska), 2. Hogač (Hrvaška), 3. Dok (Hrvaška), 5- Milan Plamenic (Slovenija - Ljutomer). Člani: do 60 kg: 1 Gongalves (Portugalska}, 2 Komaromi (Madžarska), 3. N. Dačič (BiH), 4. Matej Horvat (Slovenija - M. Sobota); 66 kg: 1 Kliment (Madžarska), 2. Rok Merkuš (Slovenija - Hoče), 3- A. Dačič (BiH); 74 kg: 1. Slavko Zec (Slovenija - M. Sobota), 2 Bacsi (Madžarska), 3 Lakatoš (Madžarska); 84 kg: 1. Jure Kuhar (Slovenija - M, Sobota), 2. Haring (Avstrija), 3. Žugaj (Hrvaška}; 96 kg: 1. Kiss (Madžarska), 2. Mitja Sedmak (Slovenija - M. Sobota). Ekipni vrstni red: 1. Madžarska 32 točk, 2. Slovenija 19,3 Avstrija 11,4. Hrvaška 11,5. Češka 10,6. Portugalska 5, ’. BiH 5,8. SiČG 3 Prva mesta za Čiričevo V kraju Gabčikovo na Slovaškem je potekal mednarodni turnir, ki se ga je udeležilo 184 tekmovalcev iz 14 društev iz 6 držav. Foto: J. Z. Med njimi so bili tudi tekmovalci ljutomerskega Mlekoprometa, med katerimi se je najbolj izkazala mladinka Mihaela Čirič, ki je zasedla v kategoriji do 55 kg prvo mesto. Pri mlajših dečkih je zasedel Rok Perc drugo, pri članih pa Primož Horvat tretje mesto. Na turnirju Pomurskih mlekarn 2005 pa je nastopilo 120 tekmovalcev iz 6 držav. Tudi tukaj je Či-ričeva zmagala, in sicer v kategoriji deklic do 54 kg, Martina Kolar iz Ljutomera pa je bila tretja v kategoriji do 37 kg. Drugo mesto je Judo Medalje Pomorcem na Pokalu Ptuja Na Ptuju je bil mednarodni turnir Pokal Ptuja, kjer je sodelovalo 2’2 tekmovalcev iz 40 klubov iz 3 držav. Med njimi so bili tudi pomurski judoisti, ki so odnesli kopico medalj. Pri Sobočanih so v svojih kategorijah prva mesta zasedli Tim Kovačič, Damir Mihelič. Uroš Kavčič, Aljaž Bednar in Karin Kerec, druga mesta Sašo Sarčevič, Adrian Gomboc, Jakob Kraner, Luka Barber in Urška Do-gar ter tretja mesta Miha Ljuboja, Grega Zrim, Veronika Dogar, Tilen Apšner in Niko Jankovič Pri članih Judo kluba Lendava so prva mesta zasedli Lovro Kočila, Andrej Pohajda, Dominik Domin- ko in Blaž Mlinarič, drugi mesti Tadeja Hozjan in Tadej Časar, tretje mesto pa Denis Adamč Pri tekmovalcih judo kluba KBV Lendava pa je prvo mesto zasedla SendčLešnjak, tretja mesta pa Laura Prendi, Sanja Jaklin, Boris RudaS in Andrej Brda F, B„ S. K., foto: J. Z. Namizni tenis Odlični Pomurci Na 14. državnem prvenstvu za mlajše kadete in kadetinje - posamezno in dvojice - je nastopilo 114 igralcev in igralk iz 30 klubov, med njimi tudi 14 Pomur-cev. Presegli so vsa pričakovanja, saj so od štirih možnih naslovov osvojili kar tri Med posamezniki je osvojil po pričakovanju naslov Sobočan Jan Žibrat, ki je bil v finalu boljši od Pucončana Tomaža Pelcarja, ko ga je premagal s 3:1 Pelcar je dosegel z osvojitvijo drugega mesta svoj največji uspeh. Pucončan Gorazd Horvat je zasedel odlično 3. mesto, enako pri dekletih Sobočanka Ula Vukan Med najboljših 16 so se uvrstili še Pucončana Patrik Sukič in Ervin Železen, Radgončan Tadej Kokol in pri dekletih Pucončan-ka Staša Matis. Svoj drugi naslov je Žibrat osvojil v dvojicah skupaj s Horvatom, drugo mesto je zasedel Pelcar skupaj z Zdovcem iz Rakeka, tretje pa Železen skupaj z Urbancem iz Rakeka. Pri dekletih je osvojila naslov državnih prvakinj Vukanova skupaj s Šapko-vo z Raven, puconska dvojica Matis - Šbul pa se je uvrstila med osmerico. Uvrstitve, ki so jih dosegli pomurski igralci in igralke, so ene najboljših v zadnjih letih in kažejo, da imamo spet odlično generacijo naraščajnikov Soboški finale V organizaciji NTK Ljutomer je bil v dvorani OŠ Ivana Cankarja pri mlajših dečkih v kategoriji do 36 kg zasedel Uroš Hlebec (Ljutomer), pri kadetih do 63 kg pa je bil Dominik Vogrinec iz Murske Sobote tretji, enako kot Niko Horvat (Ljutomer) pri kadetih do 76 kg. Pomurci so prva tri mesta zase dli pri mladincih do 96 kg, in sicer je tukaj zmagal Mitja Sedmak, drugi je bil Jure Kuhar toba Murska pobota), tretji pa Milan Plemenič u^utomer). Za najboljšega domačega tekmovalca turnirja je bil razglašen Niko Horvat (Ljutomer), za najboljšega tujega tekmovalca pa Radento Tomas iz Slovaške. Na državnem prvenstvu 2005 za dečke ter mladince in mladinke pa so v svojih kategorijah prva mesta zasedli Sandi Klar, Aljoša Lipovec, Miha Halec, Sanja Ivanuša (vsi Murska Sobota), Rok Pregrad, Uroš Hlebec, Niko Horvat, Martina Kolar in Mihaela Čirič (vsi Ljutomer), druga mesta Aleš Ivanuša, Mitja Srečko, Vlado Plečko. Andrej Slavič (vsi Murska Sobota) in Rok Perc (Ljutomer) ter tretja mesta Matjaž Recek, Jure Kodila, Rene Vidonja (vsi Murska Sobota) in Bojan Filipič (Ljutomer) Leon Far-tek (M. Sobota) je zasedel četrto, Marcel Kolar (Ljutomer) pa peto mesto. Strelstvo Medna* rodna First liga Z z idil lini, šestim ga je na strelišču v ten ganiziralo SD Varstroj L® se je končalo tekmovanje šnje sezone v Mednat^1"^ ligi v streljanju z zračt10 P lo. Ekipno so bih najbor relci SD Juršinci, pa je bil najuspesneiJD , Simonič iz Juršince' krog je bil le potrdi^ nih, saj so Juršinci m prvi tudi v skupni vrsti tvi Rezultati 6. kroga Ekipno 1. SD Juršinci 2. Alzas Čakovec 3. Š. Kovača Turnišče 4. PLE Zalaegerszeg 5. Jezero Dobrovnik 6 Varstroj Lendava Posamezno «ji 1. Simon Simonič 2. Aleksander Ciglarim^ 3. Bozioar Kolarič (Alzas) 4. Štefan BalaŠko (Š. K. Turnišče) 0 5. Milan Cofek (COAL) £ 6. Avgust Horvat (Jezer0) 2 odprti turnir za člane in članice do 21 let. Nastopilo je 58 igral cev in igralk iz 18 klubov, med njimi tudi 12 pomurskih predstavnikov. Pri moških sta se v finale uvrstila dva Sobočana, in sicer Bojan Ropoša in Tomaž Roudi, ki je v polfinalu premagal prvoligaškega igralca Piljka s Ptuja s 3 : 2. V finalu je zanesljivo slavil Ropoša s 3 : 0 in tako letos že drugič zmagal v tej kategoriji, drugo mesto Roudija pa je njegov največji uspeh v tej kategoriji Med najboljših 16 sta se uvrstila tudi Pucončan Dominik Škraban in Sobočan Tonček Ropoša. Lahka zmaga Sobočanov V 2. krogu tolažilnega dela tekmovanja v Inter pokalu - igrajo lahko vse ekipe, ki so bile poražene v prvem krogu rednega dela - so Sobočani gostili povprečno avstrijsko tretjeligaško ekipo Ebensee. Po pričakovanju so zmagali brez posebnih težav, čeprav je Gregor Kocuvan izgubil prvo partijo z gostujočim najboljšim igralcem Madžarom Ger-gyem. Nekaj problemov je imel tudi Jure Koščak z gostujočim obrambnim igralcem Sttigerjem, Bojan Ropoša pa je oba nasprotnika gladko premagal Tako so se Sobočani uvrstili med zadnjo osmerico, ki se bo potegovala za osvojitev 33- mesta. Sobota - Ebensee 4 : 1 (Kocuvan - Gergye 2:3, Ropoša - Ried-ler 3 0, Koščak • Stiiger 3 : 2, Kocuvan,'Koščak - GergyeRied-ler 3 : 0, Ropoša • Gergye 3 : 0). M. U. 1. Juršinci 2. COAL 3. Alzas 4. PLEZalaegerszeg 5. Š K. Turnišče 6,Jezero 7 Varstroj Skupno posamezniki 1. Simon Simonič 3i*: 19 ' (Juršinci) 2. Ferenc Nemeth (PL« JP 3. Milan Cofek (COAL) . j? 4. Mirko Moleh (JurŠib® 5. Božidar Kolarič (Al^ „ -n't* 6. Stefan Balasko (Š. K. Turnišče) . r 7. Avgust Franc Car zmagovalci Na mednarodne"1 L j nju za Spomladanski]10 vasz kup i v Zalae^i uspešno nastopi11 V SD Jezero iz boljši med njimi K Car, ki je v članski ^^4 streljanju z zračn" I nabojev) zmagal, ^^1^ brovničam pasove prvih pet Franc " drugi, Darko niel Horvat pa Pft' puški (20 strelov) ll del šesto, NčdelM Benkovič pade^10 M 4^' malokalibrski p0’*0 . je Sočič zasedel Pet lC^ V ženski konkuf pP, la Marjana RouS 1 ‘ -H1/ Benkovič pa tteO^1 sciplini zračna p' -Inv), v dndf»linl x' ^i? -(20 strelov) pa sta valki uvrstili na "l četrto mesto- V soboto pikado v Černelavcih Na Grlavi je nastopilo na mednarodnem .-K-piO/ 45 tekmovalcev iz Nemčije, Hrvaške in Slovenije ‘ renči so zmagali tekmovalci Strele iz Velenja, hl| Grlave je bila druga, Biser iz Gornje Radgone pJ posamični konkurenci je zmagal Zlatko Prekrit iz & bil Simon Bogdan in peti Drago Kunčič, oba iz 1 °F V soboto, 2. aprila, bo v Černelavcih sedmi venske reprezentance za nastop na EP. Po šest«1 ^tju > Andrej Gorjak, drugi je Polda Stanič (oba Top l""' pjjn^y1 ton Titan (Bandoleros Černelavci). Največja tekma n* v Murski Soboti od 6 do 8. maja v hotelu Diana, tekmi pred EP na Madžarskem v Prekmurje pt'C 300 tekmovalcev iz 14 držav. n9MK ~ M- marec 2005 ŠPORT 19 Nogomet-2. SNL Vodilna remizirala lot 20. kroga: Rudar Vele-«F Mu 1:1 (0:0), Svoboda ^minja 0: 0, Izola-Argeta • K'toski Dravograd 1 . 1 (O : Aluminij • Livar Ivančna Go-i; J. □ i), Supernova T ri-Rte huo:0:0, Krško-Šmar-nio ob Paki 7.0 Zavrnil sW>da Winy Wav Wo Wl Wor Ma Surino 2012 2013 2011 2011 (4:0). 6 - ' Povratna polfinalna tekma za pokal NZS (ž) Pomurje Len Filovci - Krka 1:0 (o: o> K 70 20 20 20 20 20 20 9 8 7 7 6 4 2 4 2 5 4 7 2 5 5 7 6 7 5 2 310 112 212 511 117 34:16 42 30:18 41 31:23 37 33:27 35 35:26 32 42:27 31 35:24 31 31:32 24 23:26 22 26:38 20 20:37 17 - « 2 117 17:63 4 21. kroga (3. aprila ob w ‘ib Šmartno - Nafta, Dra-Pnja-Krško, Dravograd ■ Svo-'Vb-bv..r Triglav, Aluminij • -ao»t, Factor ’ Pomurke se takole veselijo uvrstitve v finale! Foto: J. Z. Nogomet Prijateljske tekme Turnišče - Tip Tours Kobilje 2 : 4, Lipa - Dobrovnik 2 :4, Dolina -Čentiba 0:5, Bistrica - Mostje 3:0, Slovenska ves - Šalovci 4:3, Nede-lica - Salovci 2:2, Šalovci - Veterani Turnišče 7 :0, Olimpija (D vas) -Kobilje 3 : 4, Kapca - Nedelica 3 :3, Čentiba - Petišovci 2 : 3, Nafta -LUV Graz (mladi) 3:4 (strelca za Nafto: Vass 2 in Rous), Olimpija (D. vas) - Dobrovnik 1: 3, Veterani Turnišče - Rotunda 8 : 3, Nedelica -Turnišče 2:0, Šalovci - Bratonci 5 :3, Kapca ■ Dobrovnik 2 :4, Veterani Turnišče - Turnišče 0:1, Mostje - Graničar 10:1, Motvarjevci - Kobilje 4:3, Motvarjevci - Žitkovci 2:0, Šalovci - Nedelica 3:4, polfinale pokala MNZ Lendava: Panonija (Gaberje) - Nafta 1:4 F. B., F, H. T-Izola. T. K ^goniet '3SNLvzhod femagal Wevce .‘'-Nhj , , kroga: Veržej *92 ■», ' Strica-črensm Su'‘ 11 frintijžit, ] ; i ^■ r 2 Kvaš 1 3 Piri, Z Paloma - Tišina 0 ’• SfolV Zeleznlčar 3 ’■ 2; lmani3:l,Šmarje pri ^wmarŠtore 2.2,Hce iw^Ormoz-ZnicO.O. '4 - «'ai 15 15 'a 15 '4 a 14 8 8 O 1 C 6 4 4 4 4 4 o 3 5 3 3 3 3 i 5 6 5 3 2 1 2 4 4 5 4 5 4 5 6 8 9 Nogometašice Pomurja Lena Filovcev so tudi v drugo premagale večkratne državne prvakinje, igralke novomeške Krke. Potem ko so dobile Filovčanke prvo tekmo v gosteh s 3 1, so zmagale tudi na povratnem srečanju v murskosoboški Fazaneriji, tokrat z 1: 0, in se tako s skupnim izidom 4:1 zanesljivo uvrstile v fi- nale. Strelka edinega zadetka v Fazaneriji je bila Andreja Glavač, ki je zadela z glavo po predložku iz kota v 65. minuti. Tekmo v Murski Soboti je pred 400 ljubitelji nogometa vodil glavni sodnik Vrbanec s Ptuja, obračun ta hip vodilnih ekip v 1. slovenski ženski nogometni ligi pa si je v Fazaneriji ogledal tudi selektor slovenske ženske izbrane vrste Zoran Cirkvenčič. V finalu ženskega pokalnega tekmovanja se bosta tako 17. maja, v predtekmi moškega finala, pomerili moštvi Pomurja Lena Filovcev in Senožeti. Slednje so bile z 2:1 in 3 :0, skupaj s 5 :1, v polfinalu boljše od Velesovega. Go. G. Nogomet Mura: Leoben 2: l(i:o) Štadion Fazaneri ja v Murski Soboti, prijateljska tekma, 100 gledalcev. Sodnik: Tratnjek (Murska Sobota). Strelci: I : 0 Kokol (16), 1 : 1 Kocelsky (53), 2 :1 (Božič). Mura: Mujčinovič, Gospodinov, Balažič, Kapič, Omladič, Žilavec, Kokol, Karič, Najdenov, Obilinovič, Rakovič. Igrali so še. Prša, Kulčar, Božič, Buiajič, Peršič, Fridl, Džafič, Horvat, Miše. Trener: Milan Miklavič Leoben: Schenk, Jovanovič, Taboka, Feilstochle, Rinhofer, Fru-stuck, Sekič, Harding, Klapf, Kocelsky, Fladerer. Igrali so še: Halmer, Hutterftener, Pernsteiner, Raswalter, Multhaller, Lampreht. Trener: Heinz Thonhofer Nogometaši Mure so v prijateljskem srečanju v bolj slabem vremenu zasluženo premagali avstrijsko drugoligaško ekipo. Zmaga domačih bi bila lahko še višja, saj so priložnosti zapravili še Obilinovič, Rakovič in Omladič. Po izenačujočem zadetku gostov, ki so kaznovali neizkoriščene priložnosti Mure, je postavil stvari na pravo mesto pred koncem tekme Božič, spet pa se je z dobrimi asistencami izkazal Karič. T. K. Nogomet - 3. SNL vzhod Veržej: Križevci 4:0 (1:0) 15. krog 3 SNL vzhod, igrišče v Veržeju, 200 gledalcev, sodnik: Koren (Renkovci). Strelci: 1: 0 Kovačec (23), 2:0 Rihtarič, Kaučič (Osterc), Kovačec, Puhar (Rajh), Vogrinčič (Mertiik). Trener: Bogdan Črnko. Križevci: Kamnik, Škalič (Laj- Rumeni kartoni: Puhar (Veržej); Vukan, Horvat, Pojbič, Prei-ninger, Kerčmar, Lepoša (Križevci). Nogomet -2. SNL Rudar (V.): Nafta 1:1 20. krog 2. SNL, stadion ob Jezeru v Velenju, gledalcev 250, sodnik Ponis (Koper). Strelca: 1 : 0 Grbič (58), 1: 1 Vogrinčič (68). Nafta: Luk, Zemljič, Cifer, Suljič, Celcar, Ristič, Erniša (Gerenčer). ' Bukovec, Bunc, Dominko, Vogrinčič, Trener Milan Koblencer. Nafta je na izredno pomembnem srečanju v Velenju iztržila točko. Lendavčani so nastopili brez Benka, ki si je poškodoval prst na nogi. V prvem delu so gledalci videli izenačeno igro obeh moštev, malce več od igre je imela Nafta. V nadaljevanju so prvi povedli domačini Gostitelji so naredili prekršek nad Buncem za enajstmetrovko, vendar sodnik le-te ni dosodil, iz protinapada pa so domačini povedli ob pomoči Grbiča. Deset minut kasneje je po lepi akciji, ki jo je pričel Dominko, izid izenačil Vogrinčič, ki je z nizkim strelom ugnal domačega vratarja. Najlepšo priložnost za vodstvo je zapravil Ristič, ko se je po odlični podaji Dominka sam znašel pred vrati, vendar je njegov strel zletel mimo vrat. To je bila dobra predstava obeh moštev, ki najresneje konkurirata za uvrstitev v prvo ligo. F. H. 44:9 36 23:13 29 36:17 27 26:26 27 35:25 24 28:22 24 26:19 21 26:24 19 22:30 18 21:2417 25:29 15 19:33 14 21:47 9 13:43 7 p 15 J« 15 Par, ] 14 'f'' * Store- 310 111 anh^^i r J/ Tim- T. K. Sunčič (74), 3:0 Sunčič (78), 4: 0 Kaučič (82). Veržej: Vugrinec, Fajdiga, Puč- nšček), Horvat, Vukan, Kerčmar, Šlihthuber (Lepoša), Pojbič, Šker-lak, Malačič, Bencik (Šnef), Prei- Rdeči karton: Preininger (Križevci). T. K., Igralci Veržeja so dajali gole, medtem ko so si Knževčani nabirali kartone. SQUASH Repija pomurski prvak S turnirjem v Murski Soboti je bilo končano tekmovanje za pomursko prvenstvo v sezoni 2004/2005. Pri moških je zmagal v skupni razvrstitvi Zoran Repija (585 točk), drugi je Bojan Cvetko (425), tretji Beno Štornik (380) in četrti Gorazd Zelko (330). Pri ženskah je slavila Miranda Kavaš (395), drugo mesto je zasedla Andreja Kovač (385), tretje pa Ljubica Štornik (200). T. K. Sr s Mdenmma t Jurija «o W'v v 1 ' slowest B 1^» ml D. do 15 mesta v Škofji , ' m* punuvulc ekipi*' nVa " 13 tv v. o j ZaMite- < ' ” doseglt zadetke M-,1^ Ml (»ušmmvS 1 St ' J WttlA s. Majcen in S. T^Aubotiu rnkomctatt IjL ^iitWnunay mi M" u 'e,W vvmIi na lesivn' tonJ0**** in je zbrali prav '11 11 k kn Milenium, tj. T.G. Nogomet - PNL Beltinci vodijo Izidi 14, kroga Pomurske nogometne lige: Odranci - Bakovci l: 2, Roma - Panonija Gaberje 3:1, Segrap Ljutomer - Po lana 0:1, Arcont Radgona -Tromejnik 1 :1, Renkovci - Petišovci 1; 0, Card a ■ Bistrica 2 : 1, Beltinci - Rakičan 3:2. Beltinci 14 7 5 2 36:19 26 Odranci 14 8 1 5 38:13 25 Čarda 14 7 4 3 29:14 25 Petišovci 14 7 3 4 22:16 24 Bistrica 14 6 4 4 31:23 22 Rakičan 14 6 4 4 24:19 22 Polana 14 6 4 4 16:18 22 Roma 14 6 2 6 32:22 20 Tromejnik 14 5 4 5 29:18 19 Renkovci 14 4 4 6 17:27 16 Are. Rad. 14 3 5 6 21:32 14 Pan. Gab. 14 3 4 7 18:30 3 Seg. ljut. 14 4 1 9 20:44 13 Bakovci 14 3 110 17:55 10 T. K. Badminton Kutnjako-va trikrat na stopničkah V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v starostni kategoriji U-] I, na katerem so dosegli lep uspeh tudi predstavniki Badmintonskega kluba Mladost Lendava. Predvsem to velja za obetavno Lucijo Kutnjak, ki je bila kar dvakrat na najvišji stopnički (pri dvojicah deklet s Kajo Stankovič iz Ljubljane in pri mešanih dvojicah z Markom Kilmeseni iz Kungote), uspeh pa je dopolnila s tretjim mestom v kategoriji posameznic. Pri posameznikih se je uvrstil Marcel Gyurkač med 9- in 16. mestom. F- Pomurje v pivo ligo? Odbojkarje moštva Pomurje -Galex - Mir čaka odločilna tekma za vstop v prvo ligo. Če bodo v soboto, 2. aprila, ob 20. uri v dvorani OŠ I premagali ekipo Tele macha Žirovnice, bo njihov cilj dosežen, v M Soboti pa bomo v naslednji sezoni spet gledali prvoligaške tekme. T. K. Kegljanje Huda poraza Slovenije V prijateljskih srečanjih kegljaških reprezentanc Slovenije in Madžarske, odigranih v Zalaegerszegu, so dosegli gostitelji dve visoki zmagi s 7:1 tako v moški kot ženski konkurenci Edini-točki za Slovenijo sta dosegla Brankica Pavlovič in Darko Bizjak V ženski reprezentanci je nastopila tudi Marika Kardinar iz Dobrovnika in izgubila dvoboj ter pri tem podrla 536 kegljev. F. B. Spidvej Matjašec novi predsednik Na redni letni skupščini Speedway Teama Lendava so izvolili novi 9-članski upravni odbor. Dosedanjega predsednika Ladislava Kiralja je zamenjal novi predsednik Andrej Matjašec, sicer tudi mednarodni spidvejski sodnik. Spidvejisti so z zadovoljstvom sprejeli odločitev občine Lendava, ki je prevzela odgovornost za vzdrževanje objekta v ŠRC Petišovci, kjer sicer že potekajo dela za razsvetljavo steze. V letu 2005 klub načrtuje štiri dirke v Lendavi oz. na peščeni stezi stadiona v Petišovcih: kvalifikacije in skupne priprave (konec marca), ekipno državno prvenstvo (24. aprila), posamezno DP (12. junija) in kot vrhunec sezone Zlato čelado Lendave (3. septembra) z udeležbo voznikov iz desetih držav. V lanski sezoni, ko so obeležili 25 let delovanja kluba in tradicije spidveja v Lendavi, vidnejših tekmovalnih uspehov sicer niso dosegli, saj z enim samim domačim tekmovalcem in ob skromnih finančnih sredstvih niso mogli resneje konkurirati Ljubljančanom in Krčanom. So se pa izkazali kot prireditelji, pri posodobitvi objekta in vzgoji lastnega mladega kadra. F. B. 20 MALI OGLASI 31. marec 2004 — VESTNI iZDBPi.Si Mali oglasi poslej tudi na ££l«tn«m portalu Izberi,til ’ Ugodne cene oglasov na rumeni strani - 20 % popusta za naročnike Vestnika M*I* oglasa Sprejemamo vsak delavnik od S, do 14« ura, v p4nad«lj*k do 1 S+30> za objavo v nask-dnji številki Vestnika. Oglase lahko oddate po tetetonu: 02 531 15 98 ali po e-po-JU: ali na tpkinam maslu Izbadal >> ^Izbarl.«! ogla« označeni s to ikono, ao objavij*"1 tu’' b mestu www.tzberi4i, kjer si lahko oglkd#1® daljši opis oglaSevanega predmeta ali SlarihM' motorna vozila TOVORNI AVTO MERCEDES 12 13, letniK 1986, prodam. Tel.: 041330 878. TRAKTORSKO FREZO, IMT, prodam. Tei,: 041 330878. m22101 JUGO ALI ZASTAVO 101 kupim. Možen odvoz starih vozil. Tel.: 041 532 054 Šnajc. m22105 NESNICE, MLADE, HISEX, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, pred resnostjo, prodaja Farma pn Mostu, Vzre-jališče vseh vrst resnic. Naročila Sprejemajo' Gostilna Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90. Franc Movrin Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser Grad, tel.: 553 11 48. gostilna Čeh Nedelica, tel.: 573 51 53. m22112 FRIZERSKI STUDIO V CENTRU MURSKE SOBOTE ugodno oddam v najem z delnim odkupom opreme. Tel.: 031 390 095. m22084 7 arov VINOGRADA v Lend. Goricah in doma izdelano rabljeno zidno opeko prodam. Tel.: 571 17 32, po 17. uri, m22108 DVOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodam. Tel,: 031501 771. m22120 CLIO 1,2 RT, letnik 1996, prevoženih 92.000 km, prodam. Brezovci 20, tel.: 041 330 885. m22122 posesti SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel .: 031 767 592. m22121 V RESTAVRACIJI MEDUZA PORTOROŽ ZAPOSLIMO VEČ NATAKARJEV IN TOČAJEV TER KUHARJEV. Stanovanje in plača po dogovoru. Tel.: 041 353 374, 05 674 20 60, Rexmaris, d. o. o„ Obala 33,6320 Portorož. m22092 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod. živafi VEČ OBDELOVALNE ZEMLJE V KUPŠINCIH in 16-arsko gradbeno parcelo z 80 ari zemlje v Puževcih prodam. Tel.: 041 310 732.m22015 V OKOLICI RADENCEV ALI GORNJE RADGONE najamem popolnoma opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje, Tel: 031659 838. m22123 kmetijski pridelki SENO V BALAH IN TRAVO za košnjo prodam. Tel : 041 636 622. m22109 ZAHVALA NESNICE, grahaste, rjave, cepljene stare 14 tednov, prodam, 600 SIT/kos. Dostava na dom Tel : 792 35 71, m22111 TRISOBNO STANOVANJE, 77 m2, v Lendavski ul. v M. Soboti prodam. Tel.: 041 204 300. m22054 GOZD na Goričkem kupim. Tet.: 540 12 57,041 725812. m22102 V 75. letu starosti je vihar zahrbtne bolezni za vedno ugasnil plamen življenja naši dragi ženi, mami, stari mami, prababici in tašči razno KMETIJSKO GOSPODARSTVO LENDAVA d. d. Kolodvorska ulica 1, 9220 Lendava kmetijska mehanizacija KLIMATSKO NAPRAVO za vinsko klet, malo rabljeno, prodam Tel.: 041 252 358. m22089 Kmetijsko gospodarstvo Lendava d. d., obvešča, da prireja v petek, 8. 4. 2005, ob 9. uri na dvorišču KG Lendava d. d., v Lendavi, Kolodvorska ulica 1, dražbo kmetijske mehanizacije (traktorji, žitni kombajni, kombajn za sladkorno peso in traktorski priključki). Prispevki za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek in novo porodnišnico Erika Koca, Tešanovci 77, namesto cvetja za pok. Štefana Novaka -_ 4.000; Jožef Horvat, Dobrovnik 2O4c, namesto cvetja za pok Viktorja Gomboca - 5-000; družina Balažič, Dobrovnik 269, namesto cvetja za pok. Štefana Rajha - 5.000; Štefan Šavel namesto cvetja za pok. Štefana Rajha - 5 000: Marija Kelenc, Lendavske Gorice, namesto cvetja za pok Štefana Cinca - 3.000; Franc Banutai, Vaška ulica 93, Dolga vas, namesto cvetja za pok. Štefana Činča - 3 000; Tea Goljevšček. Naselje Ljudske pravice. namesto cvetja za pok. Janija Kuharja iz Vanče vasi - 10 000: Avgust Gorčan. Vučja Gomila 23, namesto cvetja za pok. Katarino Matjašec iz Murske Sobote - 5 000; Štefan Kandal, Vučja Gomila 22, namesto cvetja za pok. Katarino Matjašec - 5.000; družina Kološa - Vavros, Vučja Gomila, namesto cvetja za pok. Katarino Matjašec - 10.000; Štefan Gomboc, Vučja Gomila 15a, namesto cvetja za pok. Katarino Matjašec - 5 000; namesto cvetja za pok. Viktorijo Dajčar iz Lukavec so darovali: Miran Blago-vič iz Branoslavec - 10 000, Bojan Blagovič, Panonska 84, Rakičan -10,000 ter Marta Senčar in Antonija Raj - 7,000; Olga in Štefan Kuzma, Dolgo vaške Gorice, namesto cvetja za pok. Marijo Zadravec - 5.000; kolektiv Kompasa Peskovci namesto cvetja za pok. Milana Kozica iz Peško-vec - 10.000: Josip Kerčmar, Lendavska 15, namesto cvetja za pok. Kolo-mana Cifra iz Kukeča - 5.000: družina Korenjak iz Černelavec namesto cvetja za pok. Katarino Matjašec iz Murske Sobote - 10.000; Jože Matjašec z družino iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Katarino Matjašec - 20.000; družina Duh iz Lipe namesto cvetja za pok. Katarino Matjašec -10.000; Varnostna služba Nafte Lendava namesto cvetja za pok Jožeta Zupanca iz Lendave - 10 000: Zdravstveni dom Lendava namesto cvetja za pok. očeta Majde Bedek - 10 000: delavci Metanola Lendava, sodelavci, namesto cvetja za pok. Jožeta Zupanca - 13 540: Izidor Kerec, Križevci 174, namesto cvetja za pok Marijo Koltaj - 10.000; Sindikat Pomurskega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice namesto cvetja za pok. očeta Marte Stepanovič - 10.000, sosedje iz Tomšičeve ulice v Lendavi namesto cvetja za pok. Jožeta Zupanca - 24.000; nečaki Zupanec, Daber 4, namesto cvetja za pok. Jožeta Zupanca - 5 000; Jože Zupanec, Lendavske Gorice, namesto cvetja za pok Jožeta Zupaneca - 10.000; Rozalija Zupanec, Gorenja vas, namesto cveta za pok. Jožeta Zupanca -10.000; sestrična Ana, Gorenja vas, namesto cvetja za pok. Jožeta Zupanca - 5 000; Branka Zupanec, Cvetna ulica 7, Petisovci namesto cvetja za pok. Jožeta Zupanca - 10.000: Jože Magyar Lendavske Gorice 2, namesto cvetja za pok. Jožeta Zupanca - 5.000; Janez Bosnak, Tri mlini 3 5 c, namesto cvetja za pok. Jožeta Zupanca - 5.000: Gizela Kovač in Sabina Kopač z družinama namesto cvetja za pok Alico St iv a n - 5 000; družina Šiplič iz Puževec namesto cvetja za pok. Mico Štivan - 15.000; družina Smodiš ■ Lanjšček iz Kruplivnika namesto cvetja za pok. Alico Štivan - 10,000; družina Gabrijelčič, Sveti Jurij, Rogašovci, namesto cvetja za pok. Jožeta Makoveckega - 10.000; družina Marije BodaČ, Šalovci, namesto cvetja za pok Janeza Ziška iz Šalovec - 5 000; Sindikat carinikov Slovenije Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Erike Bračko - 15.000; Sindikat Panonke Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta Janka Horvata -15 000; Elektrogradnje Ljutomer namesto cvetja za pok. Srečka Voglarja - 10.000; Ernest Suši e k, Vučja Gomila 19, namesto cvetja za pok. Katarino Matjašec iz Murske Sobote - 5 000: .Anton Kustec, Gornja Bistrica, namesto cvetja za pok. Nikolaja Kovačiča - 6.000, družina Rous, Naselje Jožeta Kerenčiča, namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj - 10.000: Marija, Jože Bagaroš in Zoran z družino s Petanjec in Radenec namesto cvetja za pok. Verono Drvarič s Petanjec - 8.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št- 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota izhepi.si DVOBRAZDNI PLUG IMT 755, tračni obračalnik Panonija, gume za goveji hlev, rešetke za svinjake, dolžine 1 m. okrog 100 kosov, prodam Telefon 540 12 57. ODPADNI GRAMOZNI MATERIAL: za zasipe in nasutje v Puconcih in Gornji Radgoni damo brezplačno. BETONARNA PETELIN, d. o.o., Vaneča81 Puconci. Tel.: 02 229 65 70ali 02 545 95 90. m22099 ŽITNI KOMBAJN EPLE, seno v balah in va-riatorski jermen, zobčasti za kombajn • Eple, prodam Šebjanič, Peskovci 26, Šalovci. m22083 DVE TRAKTORSKI GUMI, rabljeni, dimen-zije 16-9-30, in silos, 50 m3, za zrnje ali žagovino, prodam Tel.: 586 11 41. m22106 ENOREDNI OBIRALN1K KORUZE kupim. Tel.: 041 428 649. m22086 V HIŠO NA RAZKRITJU, s centralnim ogrevanjem, vodo in elektriko sprejmemo pošten zakonski par pod zelo ugodnimi pogoji Tel.: 584 84 86 m22110 delo Ponujamo informacijo o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Radovan Malešev, s. p., Šercerjeva 20, Velenje, tel.: 041 747 121. Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 83 letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, tašča in botra Cecilija Zekš roj. Fujs iz Prosečke vasi 27 a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in orgle ter v dobrodelne namene. Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnišcvu Banfi. Hvala patronažnim sestram Emi, Darinki in Miri za vso pomoč Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Srce je omagalo, dih je zastal, spomin na te bo vedno ostal. V 64. letu je po dolgotrajni bolezni umrl dragi mož, oče in dedek Vili Stelcer z Murskega Vrha 60 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in sveče ter prispevali v dobrodelne namene. Posebej hvala kolektivoma Radenske in Mercatorja, enota Marjanca ter Športno-kulturnemu d ruš mi Vrček z Murščaka. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žal o stink in pogrebnišcvu Vrbnjak. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 Im, p Učilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046. GSM: 04] 712 586 ItbvrLd ■ VinlcvahtM po rte 1 m«Uh o^Ibuv Hhko rt« spittu oddate svoj malt oglas 1« HovenjKlh ta«4plBav, prw$M4uJ«l« tam objavtjeno ponudbo, pftbflkal« rumena strani, ter pustite, d* vas presenetijo najnovajii kedmv&kl oblast, BnUonj« po malih oglatih c« nikoli rti bilo tako udobno. SODELUJEJO DELO Idi Sebok roj. Janič iz DomanjŠevec 124 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, botrini, in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani iOF tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji p^u- Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za cerkev in mrliško vežico ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala osebju pljučnega in internega oddelka bol h1 v Rakičanu rer Zdravstveni postaji Gornji Petrovci Posebna hvala duhovniku mag. Štefanu Beznecu za 7 obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Žalujoči: mož Ludvik, hčerka Ida z možem Marjanom, sin Ludvik z ženo hčerka Cvetka z možem Ottom vnuki: Darko z ženo Lidijo, Marjan z ženo Darja z možem Darkom, Nataša z možem Tadej Robi s Sandro in Anita z Dejanom pravnuki: Kaja, Darko ml., Melisa, Samanta, David, Timotej in Maja Kje si, ljubi mož in očka, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V SPOMIN 26. marca je minilo eno leto ko nas je zapustil dragi mož id ' Štefan Gubic iz Dolnjih Slaveč 8 Vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečko postaji ob njegovem grobu, najlepši hvala! Žalujoča žena Marija in sin Štefan KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJ; POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZNA DOM. BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI s. p., in ihJlHUUM VAX: |0>l U ~ ■ I "tl «lll.r M ■ Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, oken- - . kamnite mize pulti, vaze in drugi izdelki iz s marmorja. .0^ Tel.:02/542 10 24, faks: 02/542 20 24, GSM-KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erja^ 1 Ribiška pot la, 9231 Beltinci KOMUNALA 18vn$ podjetji, d. d. d. Kopališka ul. 2. Murska Sabota D. E. P0GREBNIŠTVO Celeron 02/621 37 00 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE <4 UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km UREDITB' nrciikllC7FlfNlC UREJANJEZELENIC PUČIIONAVECOBI* PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA F™«.. 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 63 VESTNIK lahko kupite na večini pošt v PomM11 Podjetje za inlcnnlrsnje, d. d Ul. a. Novaka 13, Wowcfwiwiiwr novica VESTNIK USTNIK- 31. marec 2004 Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni! ZAHVALA Tiho in mirno, kakor je živel, nas je za vedno zapustil dragi ata, stari ata, tast, brat in sorodnik Alojz Marič Iz Nuskove Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem WrOdnikoni, sosedom, prijateljem in znancem, ki so h pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter prispevali v dobrodelne namene. Iskrena hvala gospodu dekanu, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi Žalujoči vsi njegovi najdražji Vse odhaja, kakor reka, le spomini spremljajo človeka. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, boter in bratranec Štefan Gomboc iz Pečarovec “l^1 ,l iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Poti d*" Znancem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji nove " evetje in sveče, za svete maše in prispevke za j,, ter n iti i izrekli sožalje. Hvala duhovniku g. Jožetu 23 Pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Heleni za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. , vjoči: žena Ema, sinova Štefan in Robert ' družinama ter vnuki Timotej, Tomi, Boštjan, Monika in Mirjan ZAHVALA V 70. letu starosti je umrla zlata soproga, mama in babica Vera Celec vzgojiteljica v pokoju tz Rakičana Veliko je ljudi, ki bi jim reklahvala, ' ■' so ti v dobrem in slabem stali ob strani ter te pospremili na zadnjo pot. Dovoli svojim najbližjim, da v tvojem imenu povemo vsem iskrena hvala! Zn vselej boš v naših srcih -soprog Štefan, sinova Boštjan in Miki z družino ter sorodstvo Odšla si brez slovese/, brez stiska rok, ostala boš v srcih naših vedno in povsod. Srce trudno je zastalo in ta težki boj v objemu Božjem je končalo. ZAHVALA V ftS 1 b , . v|u je tiho zaspala naša draga mama, ,CL prababica, tašča, sestra, teta in botra ^režija Šhrilec ht 'z Suhega Vrha 20 a 1,1 .'..j/ ''J dobrim sorodnikom, prijateljem,sosedom * alctm j ' ter v$em, ki ste našo drago mamo v tako hray|j ' Opremili na njeni zadnji poti, nam pa st“o m pisn0 sožalje, darovali vence, cvetje, ■> za svete maše in mrliško vežico. Hvala gospodu dr Tibor ju Škaliču ^'sotetno zdravniško pomoč. Uig ePa hvala g župniku dr. Karlu Bedernjaku Cerk?Horvatu za pogrebni obred, govO1 Cn'r" 33 odpete žalostinke in 1 H1 Stefanu Kološi za besede slovesa. Žalujoči vsi njeni Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. V SPOMIN ]. aprila bo minilo pet let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Janez Kardoš Iz Tešanovec Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu • Vsi tvoji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite! ZJMVM-h V 72. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustila draga žena in mama Vilma Kardoš iz Lucove 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Zahvala velja gospodu duhovniku Viljemu Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem žalostink in Ernestu Škerlaku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Hozjan. Žalujoči; mož Karel, posvojeni sin Franc z ženo Tončko, vnukinja Sandra in vnuk Denis Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila... za tabo ostala je le še praznina. ZAHVALA V 90. letu je umrla Karolina Kološa roj. Vdroš iz Prosenjakovce 96 a Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju Doma oskrbovancev Rakičan in pogrebništvu Banfi Vsem iskrena hvala! Žalujoči hčerki Mira in Mili z družino Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame in babice nam ne more nihče več vrniti. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila draga Irena Kovačih iz Lemerja Ob boleči izgubi naše najdražje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Ferijevim sodelavcem iz TKO in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala duhovnici za pogrebni obred, pevcem žalostink in pogrebništvu Banfi. Žalujoči njeni najdražji V SPOMIN 8. aprila bo minilo 20 let od takrat, ko nas je zapustil dragi Karel Kovačih iz Lemerja Hvala vsem, ki se ga še spominjate in se ustavite ob njegovem grobu! Vs/ njegovi Spomin je edini cvet, ki ne ovene... V SPOMIN Danes mineva šest let od takrat, ko nas je zapustil dragi oče in stari oče Milovan Nedič iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem za prižgano svečo na njegovem grobu in lep spomin nanj. Vsi njegovi Zdaj se Spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. ZAHVALA 19- marca 2005 nas je v 66. letu po kratki bolezni zapustil Anton Kranjec iz Beznovec, ki je živel v Serdici 10 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za sv. maše in mrliško vežico v Topolovcih. Hvala medicinskemu osebju ZD Rogašovci, patronažni sestri ter sosedi Dušici za nego in pomoč. Lepa hvala g. župniku Zrimu, pevcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: družina Fartek, skrbnik Štefan ter brat in sestra z družinami Solza spet oko je zarosila, rana v srcu močno zaskelita, duša n emo kliče tvoj pogled nazaj, vsajža trenutek za en sam stisk roke, za eno samo besedo - NASVIDENJE. V SPOMIN 3. aprila mineva eno leto bolečine, ko je trenutek krute usode mnogo prezgodaj pretrgal nit življenja dragega sina, očeta, sorodnika in prijatelja Štefana Pintariča iz Kruplivnika 81 Življenje piše novo zgodbo, a žal brez tebe, a ti si z nami, z nami v tihem šepetu sapice vetra, z nami v milem petju ptic pevk, z nami v večernem siju tisočih zvezd na nebu. Z nami ostal boš do konca dni, pa čeprav samo kot zvest spomin. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu in z mislijo, svečo ali poklonjenim cvetom počastite njegov spomin Vsi, ki te pogrešamo! Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 96. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek. Franc Flegar Iz Gregorčičeve ul. 53 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, posebej Cvetličarni Andreja iz Lendavske ulice, sveče ter prispevali sredstva za bolnišnico v Rakičanu. Hvala duhovniku g. Leonu Novaku za ganljive besede in lepo voden pogrebni obred, predsedniku TVD Partizan g. Stvarniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala Zahvaljujemo se tudi osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter gospe Jožici za pomoč in skrbno nego. Žalujoči: žena Marija in sin Puba Z družino 22 OGLASI 31. marec 2005- VESTNI IVRTNARSTVO ŠABJAN d»o Ureditev, načrtovanje in vzdrževanje zelenih površin Obrezovanje in škropljenje sadnega drevja in živih mej. Tei.:+386(02) 537 10 80,faks: +386(02) 537 1081, e-mail: vrtnarsho.sabjan@siol.net, Kajuhova 56,9000 Murska Sobota, Slovenija Flamin MS d.o.o.. 2 02 530-46-60, Industrijska la. 9000 Murska Sobota, www.flamin-ms.si Ancom Ugodni zimski popust za okna in garažna vrata ARCONT Prodaja in monliia Ran« rt KOZAR a. p. HareagovSM 19fC 9351) Gornja Radgona (el 02 563 10 40 GSM: Ml 539 2« pokličite najboljšo vedeževulko ZORO, znano po nadnaravnih sposobnostih. Pomagala vam bo pri razrešitvi vaših težav, odganja vpliv črne magije, prekletstva Itd. VEDEŽEVALKA ZORA 031 828 675,528 14 43 Horvat Zorica, s. P- Pušča, Ob Kapelici u, Monk a Sobota GEO-VRTINA d. o. o., Obrtna ulica 40,9000 Murska Sobota teL/faks: 02 530 06 70, GSM: 041741809 izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih ved, piezometrknih in ponikovalnih vrtin, geomehanika, čiščenje vodnjakov RAZVOZ KURILNEGA OLJA PO UGODNIH CENAH Tel.: 02 556 91 50, GSM: 041 366 700 Ugodni gotovinski ali avtomobilski krediti do 7 let za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Stari kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50 %. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup In prodaja rabljenih avtomobilov. MUMEKl UHO - trgovina z motornlnii vozilI, Robert Kukovec, s. p., Mlinska ulica 22. 2000 Maribor, tek 252 48 26, GSM; 041 750 560, www.numerouno-sp.sf Gorilniki na biomaso tudi že na obstoječih kotlih, 031582 865. G-VMONTAŽA Ivan Šarkezi, s. p. Ul. 22. junija 35, Petišovci. • Kako pridom cfo najugodnejšega dolgoročnega posojilo? • Kje optimalno varčevati? • Koko bo z mojo pokojnino? Neodvisno finančno svetovanje GCPRNDCT 041604979 Mladinsko 7, TtSO Gornja Radgona POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE TER TRGOVINA NA DROBNO IN VELIKO Trgovina PE M. S, Cankarjeva SO 9000 M. Sobota Tel: 02/521 13 18 Vučja vas 29a 9242 Križevci pri Ljutomeru Tek: 02/588 BI 77 M. D. C. ZADRAVEC, d. a. o REZERVNI DELI PRODAJA ZA BAURKE SIPMA TRAKTORJEV POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911 Škorpijoni iz vojašnice Murska Sobota se popolnjujejo s pogodbeno rezervo V prvi polovici leta 2005 Slovenska vojska popolnjuje protioklepno četo s sedežem v vojašnici Murska Sobota s pogodbenimi pripadniki Slovenske vojske. Enota se popolnjuje s pogodbenimi pripadniki naslednjih vojaških dolžnosti: operater in strežač na protioklepnem orožju, izvidnik, mehanik za strelivo, mehanik za raketno tehniko, vezist, podčastnik za poveljnika oddelka. S kandidati se bo sklenila pogodba za obdobje petih let z možnostjo podaljševanja. Temeljni pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati, so ustrezna vojaška dolžnost, telesna in duševna sposobnost za opravljanje vojaške službe, starost manj kot 40 let, državljanstvo RS in najmanj IV. oz. V. stopnja izobrazbe. Vas privlačijo uniforma, druženje z ljudmi s podobnimi interesi, kolektivni duh, občasne dinamične dejavnosti v naravi, uporaba različnega orožja, novo znanje in mnogo drugega, kar je povezano z vojaškim Življenjem? Če vas vse to mika in se želite kdaj pa kdaj odtrgati od rutine vsakdanjega življenja, službe ali študija ter spoznati nov krog prijateljev in znancev, se pridružite pogodbeni rezervi Slovenske vojske. Vloge sprejema Izpostava za obrambo Murska Sobota oziroma njene pisarne v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. Podrobne informacije lahko dobijo kandidati po telefonu št. 02 523 1100 in 02 523 13 77. ZAKAJ PA NE?! e MAJtUM SLOVtWA HMM M Svet Osnovne šole IV Murska Sobota razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidatza imenovanje na funkcijo ravnatelja mora izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI (Uradni list RS, št. 115/ 2003 - uradno prečiščeno besedilo) ter imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let, Predvideni začetek dela bo 1. 7.2005 oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja in dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet šole Osnovna šola IV Murska Sobota, Trstenjakova 71,9000 Murska Sobota, z oznako »Prijava na razpis za ra-vnatelja«. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izbiri v zakonitem roku. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje £3 Informiranje, d- d-. Uh a. Novaka 13. Murska SobaU Pravočasno se p,opravite na cmo m zagotovo prehitite mraz. Izkoristile ugodne pogoje plačila in že danes naročite vso toploto. Id jo potrebujete za dom - na dom. Kurilno olje in plin na brezplačni številki 080 22 66 KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Prispevki za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek Družina Martina Horvati tjanci 5?a, namesto cvetja Url Rudolfa Šavla izMartjanec-'1 družine Bico, Štefana SČa^-Jožeta Zvera iz Rakičana 1»®^ cvetja za pok Vilija Cera«* na - 13000; družina Jožeta 3* iz Černelavec namesto Je',s pok Klaro Žižek iz ■ - 5.000: Nada Obal names«^ za pok. Evgena OzvMČiHV-Sobote - 5.000, družina K1!1, šarkanj iz Murske Sobote n-cvetja za pok. Marijo trd 11 vilec - 10,000; Ginekološka r J dni oddelek, prispevek ri|L’ - Od petka do petka - 14.00 Po-15 50 r Obvest111" 1430 Romskih 60 minut - U 00 itl °dmevi - 16.15 Napoved sporeda - Kum.: h nia Poučila - 17.40 Mali oglasi - 1730 - 18.30 Radijski knjižni sejem (Ne-mri) -1915 Mladi val - glasba za mlade, vaša raz-vr U 111 ' irooteji 20 00 Ugasni televi-’ Peček in večno zelene - 24.00 SNOP ’•Klasi " °^ d0 Dobro jutro - 09.15 Mali .'1^1 '77o£lb - 10 05 Obvestila - 1030 Po-12 00 p ' *' Uročila - 11.15 Potepajte se z nami -■1„(1| M - 12.05 Obvestila - 12.30 Nagra-6^ spenzuna - 13.00 Poročila - 13 15 1 5 Odd’"" 1 ' " ' poroČila - 14.05 Obvestila -keltic 'a Ljudski umetnik Tinč Mertuk iz sporeda ,. dogodki in odmevi -16.15 Napoved 'nemih i '^P01 J11"' naprej: Kaj sc dogaja na nogo-0 ■ P0 Sloveniji? Bo Mura med 6 ali v ligi . On Osrednja poročila - 1730 Murski ISNjjL - V 1 ’"Mul oglasi - 19.00Poročila-19-’uj P,Se''' s čestitkami in pozdravi - 20.00 Slo-Nfo " " leP°te tvoje, Bojan Rajk - 24.00 SNOP apHl - 05.00 Vedro v nedeljsko jutro! -®dmevi, oddaja o porabskili Slovencih skih . , '1,1 MJm I m čas, duhovna misel pomur- Pesmi 7"'^-08.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor 30 Srečanje na Murskem valu - 1030 "'"np 1 u Bukovec in njena violina -'710. 'Ofnu«skrvalcom, gumb Kontakt v živo in 537 Poročila - 12.35 Obvestila - 13-00 Minu- Tun 1 - 1330 Čestitke, Naj do-1 narodni farmi - 19.00 Poročila -»l '^fk iKJn je Jože Činč?) - 24 00 SNOP 4. aprii - 05.00 Vedro v dobro ju-Mtjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marja- I4U i .’tai val _ 94,6 Mhz in 105,7 Mhz I ^JOONOMBAVHE GLASBE I • SMci 1 ' Punce 4 ,b’ - Zroška pomlad ' - Pogum in 'Pavu, saksofon - Navihanke 4ns. Smirni* Belšaka $ sem ravnine - Kontrabant A-XaM hoditi čakat - Halgato Band - Marina Huber 5 T»deja Mihohč *4r ’nri kaluri - Torpedo Band 'h j ' 11 2 metra pomladi Blhe Planet rafl« ■ ■ asritt, glasbene založbe Man-'01 S kM”blJi»ne prejme Sonja Ku-13a, G. Petrovci. i?1 ii.'2W"‘ n' d« ponedeljka, 4. aprila 11" 1 Ji, Ulica arhitekta Novaka ^Soboti za glasbene lestvice. I U ’ -- 1 Št 1 a “ 7 ‘■ glasujem za skladbo I ^6* I Ml-. Delimo vstopnice za kino Letos je dobil oskarja za najboljši film film Punčka za milijo p dolarjev. Našo nagrado prejme Štefan Gubic ml., Dolnji Slaveči 8,9264 Grad Čestitamo’ Naše nasledn je nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo Je dobil letos oskarja za najboljšo moško stransko vlogo}1 na Sukič - 09.15 Začenjamo nov delovni teden in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed znanstvenik, Branko Žunec 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zluf-to: bilanca, kako naprej... - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 1530 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 MV DUR - 19 00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje -24.00 SNOP TOREK, 5- april - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Llnichem -11.00 Poročila - 11.15- Kratki stik -11.30 Mali oglasi • 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 1300 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) -18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 6. april - 05.00 Vedro v dobro jutro, Gabriela in Dušan • 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 1315 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15-30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 7. april ■ 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo - 09 15 Kuhafski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 1530 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17 20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 1900 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 31- marca: ob 18.00 ameriški dokumentarni film Super veliki jaz, ob 20.00 ameriško-francoska drama Zelo dolga zaroka Petek, 1. aprila: ob 18.00 odštekana komedija Zadeta modela, ob 20.00 Zelo dolga zaroka Sobota, 2. aprila: ob 18.00 Zadeta modela, ob 20.00 Zelo dolga zaroka Nedelja, 3. aprila: ob 18.00 Zadeta modela, ob 20.00 Zelo dolga zaroka Sreda, 6. aprila: ob 18.00 in 20.00 kitajsko-honkon-ški akcijski film Hiša letečih bodal Ljutomer Sobota, 2. aprila: ob 20.00 ameriška biografska drama Letalec Nedelja, 3. aprila: ob 18.00 in 20.O0Jcoprodukcijska romantična komedija Mladi, lepi in zadeti Gornja Radgona Petek, 1. aprila: ob 21,00 ameriška akcijska drama Brigada 49 Nedelja, 3- aprila: ob 20.00 koprodukcijska romantična komedija Mladi, lepi in zadeti Najlepše želje... Vse najboljše očetu Alojzu Krpiču iz G Slaveč in bratu Viliju Krpiču iz Černelavec ob praznovanju rojstnega želi Slavica z družino. Dragi mami in stari mami Mariji Duh želi za njen 70. rojstni dan vse najboljše hčerka Marija z družino, pravnukinji Melanie in N ca pa babici pritiskata na ličke 70 poljubčkov. Alji Flisar želijo ob praznovanju minulega rojstnega dne vse lepo, veliko uspehov v šoli in še na mnoga leta Idji, Babi in Mihaela Zlatko Lucu, Dajana Kovačec, Matija Sukič, Simon Sarka, Ernest Pasičnjek, Matjaž Horvat in Saša Bohar so oz. bodo v teh dneh praznovali rojstni dan. Želimo jim vse naj, naj, naj, posebej pa ljubezen, srečo in zdravje ter kar si sami želijo - člani Športnega društva Šulinci. Za rojstni dan želijo Marici in Zoranu Kavašu iz Bratonec mnogo zdravja in sreče v njunem življenju Klobučarjevi iz Berkovskih Prelogov, mama Joža, Alojz, Klemen, Štefka in Tone. Na vrata drage nečakinje Anice Sukič iz Trdkove je potrkal abraham. Da bi bila zdrava in srečna v krogu vseh svojih še mnogo let, želi teta Irma iz Šulinec. Z abrahamom se je srečata draga sestrična Anica Sukič iz Trdkove. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji kliče sestrična Irena z možem Tonetom iz Zgornjih Gorij. Pozdrav z abrahamom ti želimo, draga Jožica Osvald iz Hrastja - Mote 22. Vse najboljše in trdno zdravje v krogu najdražjih ti želita tast Tone in Marija. Lepe želje in trdno zdravje želim tudi mami, babici in prababici Mariji Osvald iz Hrastja ■ Mote za njen 76. rojstni dan in god - mož Tone. Na prvi pomladni dan je podal roko abraham u Mirko Horvat iz Ljutomera. Vse najboljše ter še mnogo zdravih in srečnih let mu želita žena Marjana in sin Sebastjan. 80. rojstni dan je praznovala Jožefa ŠpolarsPe-tanjec. Čeprav si priklenjena na bolniško posteljo, smo ponosni na tvoje delo in voljo do življenja -nečaki z družinami. 31. marca praznuje I. rojstni dan Tadej Pajek iz Gornje Radgone. Zdravo in srečno otroštvo ter vse najboljše v življenju mu želijo ati Branko, mamica Tanja, sestrica Sandra, botrica Marija, babica Marija, dedi Franc, teta Petra z Matjažem, teta Majda z možem Miroslavom, sestrični Tjaša in Dorotea, bratranec Teo iz Gornje Radgone, babica Danica, dedi Martin, stric Rado z Matejo ter pradedek Karl in Vinko iz Polic. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Komunala, d. o. o., Lendava namesto cvetja za pok. mamo sodelavca Štefana Zadravca - 15 000; družina Glavač, Puconci 155, namesto cvetja za pok. Marijo Sever iz Puconec - 5.000; družina Geze Žganjarja iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. Štefana Viteza iz Moravskih Toplic - 5.000; Organizacija sindikata delavcev Upravne enote Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta sodelavca Slavka Cifra -10.000; Organizacija sindikata delavcev Upravne enote Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta sodelavke Jožefe Gyorek iz Murske Sobote - 10.000; Organizacija sindikata delavcev Upravne enote Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo sodelavca Štefana Zelka iz Prosečke vasi - 10.000; Upravna enota Murska Sobota, Oddelek za notranje zadeve namesto cvetja za pok. očeta Jožefe Gyorek iz Murske Sobote - 15.000: družina Gizele Pintarič, Martjanci 34, namesto cvetja za pok. Štefana Viteza iz Moravskih Toplic - 5.000; Štefan Kuhar, Puconci 282, namesto cvetja za pok. Marijo Sever iz Puconec - 5.000; družina Magdič, Hotiza, Ložič 22, namesto cvetja za pok. Marijo Gaber iz Mostja - 5.000 sit Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št 01100-6030278282- Splošna bolnišnica Murska Sobota Kupon št 13 • odgovore pošljite do torka, 5. aprila, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh, Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: tomo.koies@p-inf.si Napoved prireditev OTVORITEV LJUTOMER V četrtek, 31 marca, ob 19. uri bo v Galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave Mateja Metlikoviča z naslovom Uustracije/iluminacije/razsvetlirve. Dela bo predstavil dr. Ivan Štuhec, s plesno koreografijo Primavera pa bo nastopila Eva Metlikovič Razstava bo na ogled do 29. aprila. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole, otroci Vrtca Ljutomer in skupina otrok ter pevec Ivan Hudnik in prof. Marja Strojin. Izkupiček z dobrodelne prireditve bo namenjen za dograditev hiše ene od družin v občini. MURSKA SOBOTA V petek. 1 aprila, ob 18.30 bo v Galeriji otvoritev razstave Mir brez meja - Plakat miru 2005, ki jo prirejata Lions klub in Leo klub Murska Sobota. KONCERT MURSKA SOBOTA V četrtek, 31 marca, ob 21. uri bo v MIKK-u Reggae dub fiesta s koncertom skupin Radikal Dub Kolektiv iz Zagreba in Radikal Dub sound system. V petek, 1. aprila, ob 21. uri pa bo sedma Metal klavnica, kjer bodo nastopile skupine Dickless Tracy (Brežice), Grrizli Madams (Sevnica) in Vulvathronc (Murska Sobota). LENDAVA V petek, 1 aprila, ob 18. uri bo nastopil v gledališki in koncertni dvorani pevski zbor in orkester Madžarskega radia. DOGODEK RADOVCI V soboto, 2. aprila, ob 13. uri bo v gasilskem domu Že 17, srečanje harmonikarjev Vaški godec. LJUTOMER V torek, 5 aprila, ob 17. uri bo v kulturnem domu prireditev Pomladni korak. Gre za predstavitev kulturnih dejavnosti v vrtcih občin Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje. GLEDALIŠČE CANKOVA V nedeljo, 3 aprila, ob 15 uri bo v okviru Jožefovih dnevov dramska igra Kak je inda fajn bilo v izvedbi Kulturnega društva Rogašovci. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 4, aprila, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Čarobni prah avtorice Maje Končar in v režiji Nine Skrbinšek. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V Četrtek, 31. aprila, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici potopisno predavanje Iran avtorja Igorja Klašnje. - V ponedeljek, 4, aprila, ob 18. uri bo v grajski dvorani predavanje Moč misli, ki ga prireja Teozofsko društvo v Sloveniji. Predavala bo Irena P. Kristan. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna mu zejska razstava. - V preddverju grajske dvorane je na ogled likovna razstava del avtorja Jožeta Osterca. - V prostorih Kluba PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Roberta Černelča. - V trgovini Mass v BTC-ju je na ogled razstava Fotokluba Murska Sobota na temo Čevelj MORAVSKE TOPLICE Do 17. aprila razstavlja svoja dela na razstavi Prekmurska poezija v galeriji Ajda v Termah 3000 Velko Toman. BELTINCI V gradu je na ogled razstava likovnih del Slikarske kolonije Izlake - Zagorje. LJUBLJANA V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled pregledna razstava del Štefana Hauka. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je na ogled Potujoča razstava-Zgodovina in zgodbe sosedstva ter razstava del slikarja Lojzeta Veberiča. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH, NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 023484)019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA . SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter koraj v vseh trgovinah in trafikah. Mjetje 1» lnlennln<0e, *■ 4.. W. e.NvMki 13. Metsks Sobote 24 ZADNJA STRAN 31, marec 2005-VESTNI VESTNIKOV KOLEDAR 31. marec, četrtek BENJAMIN 1. april, petek HUGO 2. april, sobota FRANC 3. april, nedelja UUBA 4. april, ponedeljek IZIDOR 5. aprli, torek VINKO 6. april, sreda VILJEM 1. apriia bo sonce vzšlo ob 6, uri in 42 minut, zašlo pa ob 19. uri in 31 minut Dar bo tako dolg 12 ur in 49 minut. 2. aprila ob 2. uri in 52 minut bo na nebu nastopi! zadnji krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 30. marca 2005 država 0 zn, val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 239,0014 239,7206 240,4398 Hrvaška H RK 191 1 32,1455 32,2422 32,3389 Madž. HUE 348 1 0,9628 0,9657 0,9686 Švica CHF "56 1 153,9859 154,4492 154,9125 V Brit. GBP 826 1 346,4793 347,5219 348,5645 ZDA USD 840 1 184,8711 185,4274 185,9837 Wait, vici Piščančki Pride jecljavi pacient k psihiatru in mu potoži: »Go go go gospod psihiater. Vsak večer ko gggrem spat, ne ne ne morem za za zaspati, ker mi pridejo v sa sa sanje piščanci. 1000jih je in či či čivkajo!« Psihiater: »Pa naredite šššššššššš, pa bodo piščanci zbežali!« Pacient: »Saj ja ja jaz naaare-dim šsššššššššš, pa zbeži 500 pi pi piščancev, 500jih pa ostane.« Psihiater »Pa ponovno naredite šššššššš, pa bodo še ostali piščan- ci zbežali!« Pacient: »Saj ja ja jaz naredim ssspet šššššššššš, pa jih zzzbeži 400, 100pa jih ostane« Psihiater: »Pa naredite spet ššššššš, pa jih bo zbežalo se ostalih 100!« Pacient: »Saj ja ja jaz naredim ssspet »šššššššš«, pa jih zzzbeži 99, eden pa ostane.« Psihiater (že besen): »Ja tistega pa pošljite v pi... materino!« Pacient: »Pa saj jaz ga pošljem v pipipi pi pi... materino, pa se vsi piščanci vrnejo nazaj!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicam pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13.9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Krst jeklenega lepotca za OŠ IV Nov kombi je tu V akciji sodelovalo 85 donatorjev in prispevalo 4 milijone tolarjev »Touje nas nouvi kombi.« Akcija, ki sta jo decembra začela Lions klub Murska Sobota in osnovna šola IV za nakup nujno potrebnega novega kombija, je uspešno končana. Pred Šolo so humorist Geza Farkaš, evangeličanski duhovnik Leon Novak in ravnateljica Marija Bačič s steklenico penine simbolično krstili novega jeklenega lepotca, zavitega v rdečo pentljo. Novo šolsko vozilo je stalo 5, l milijona tolarjev, vendar je zbrala šola z dobrodelno akcijo kar štiri milijone, s prodajo starega kombija pa so dobili še en milijon, tako da je bil strošek skorajda pokrit. Verjetno najsrečnejši človek na šoli na dan krsta je bila ravnateljica Marija Bačič: »Tako sem vznemirjena. To je poseben adrenalin, ker gre za izredno veliko pridobitev. Zbrati pet milijonov v treh mesecih ni majhna stvar. Vse pa je potekalo po pravilih in zakonu o javnih naročilih. Zahvalila bi se vsem, ki so kakorkoli prispevali za naš kombi, tudi tistim podjetjem, ki so se odpovedala novoletnim voščilnicam in sredstva podarila nam. Vsem gre enaka zahvala, tudi tistim, ki so prispevali tisoč tolarjev* Novi kombi ima popolnoma vse tisto, kar učenci potrebujejo ob prevozu v šolo, poleg tega ima še zadaj prostor za dva tiezložljiva vozička, vgradili pa so še signal za vzvratno vožnjo »Sedeži so Še malo trdi,« so nam dejali otroci, ko so preizkušali kombi. Šofer Slavko Domonko pazi na novo pridobitev in sedaj z veliko večjim ve seljem vsak dan prevozi 80 kilometrov, ko prepelje 24 otrok v šolo in domov S tem pa dobrodelnih dogodkov na dan krsta še ni bilo konec. Na proslavi, ki so jo pripravili učenci šole, so se spomnili svoje učiteljice, ki je sedaj v pokoju, in njenega soproga, saj sta praznovala svoj življenjski jubilej. Sama pa sta se odpovedala vsem darilom v dobro družine, ki ima na šoli tri otroke, fn s tem denarjem se bodo pokrivali stroški šolske prehrane »Onadva sta prva botra našim otrokom, ker že dalj časa iščemo ljudi, ki bi prevzeli botrstvo nad nekaj našimi otroki, da bi lahko poravnali malico ali kakršne koli druge stroške v zvezi s šolanjem,« je bila še dodatno vesela ravnateljica OŠ IV T. K. Takole so se učenci že veselili novega kombija, še preden je ta prispel v konkretni obliki. PRAZNUJETE? Otroci bogojinske osnovne šole lahko od tega tedna naprej svoje košarkarske veščine preizkusijo ob pomoči novega koša za ulično košarko. V dar so ga dobili od Rotary kluba iz Martjancev. Kot nam je povedal član Rotary kluba Bojan Berden iz Bogojine, so se za to odločili, ker ravno letos širom po svetu praznujejo stoletnico ustanoviteljstva rotarijan-stva. Gre za organizacijo z več kot tri d e set tisoč klubi v skoraj 170 deželah sveta,, vse skupaj pa se je začelo leta 1905 v Chicagu z načelom pomagati drugim. Martjanski kiub deluje že drugo leto. Poleg že omenjene akcije za bogojinske osnovnošolce so letos pomagali še družini iz Žižkov ter udeležencem Projektnega učenja mladih (PUM), katerim so v Tešanovcih, kjer imajo svoj objekt, opremili kuhinjo in podarili nekaj pisalnih miz. Prav tako nameravajo junija v Lendavi organizirati koncert Vlada Kreslina, katerega izkupiček bo šel za otroke iz socialno šibkih družin, ki jim bodo omogočili izlet v Baško. Nekateri člani kluba pa se nameravajo letos poleti udeležiti tudi srečanja v Chicagu, ki bo potekalo ob že omenjeni stoletnici ustanovitve te svetovne organizacije. C. K., foto: N. J, NADAS ’ l«A __ I vTlenice^s DRUŽINSKEGA c NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Vestnik vam poklanja darilo! NI V pomurskem rahlo skaljen ve ^le čitek,sajsosei.^ poiikJe vrniti z dopusta, .k3llPr sakoje. ki so ‘ «1* transportu nili. Vzrok naj bi ■ strokovnem nad* m**’*;?/ kovnjakovza ° počutje in P°2n^ niesp^ pravijo, da sedaj, -ziraiiznovozeiandj kjJ volne, raje odhaja. d bi pomagal.Pn-bil nekoč šp"rif pa se, če ne gi e. ekip, ampak »e z-rja. * + ** Ni prvoaprilska^ < poslovni sekret prvega aprila dar službo nekjevLj^J^sl obveščeni pravu _ ba ni v povezavi rektorjem markeO^J qe„r tako tu« jj ni v povezavi s । v humanitarnih 0'g' **** V Puconcih je b"a tega spet nočna od strank : -JF l so za predsednici odbora stranke vaka,^^^ ■ predlagal sem ne^y. dnik države- Hkm^ kadrovski ho'm" jfl/ ■ žena še enaJ* omenjeni gospod ... vodenje civrlnegr-L jencev. V Murski Soboti je tonskih računijive Sl!e Barbikini strank^ kejsko moštvo s • psZorkovičemna ■ **** V Termah dareh^^s^| dame mešana SK3 komisija za. 0 kratniznaro,^^ varjali samo o p' ^cU tudi reševali ka^ tekla beseda t - vahrabe^®^ Viiavtujihozeme< **** jd« teh dneh stain JI ninevarnos । - lfl<- / ravi. Gasilci noohromU^’.^^ J veljnika, tana* .r Ime m priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati [obkroži]: a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK c) po položnici - trimesečno ^eijnika^.^ enoto, | tem kdoga' ■ bil objavil L ...»^ Ker je lis, ki nima n VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. januarjem in 15, aprilom, podarja knjigo Victorie Holt ali Vestnikov dežnik. Po darilo pridite v naročniško službo, Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota. tem vodotok^ zbor $e niso dol°c •“ jz ouke ti sten. VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 31. marca 2005, 121. številka ^eiJh°nČn° V pokrajini ob Muri spregledali? Pomaga lahko oblast ali pa eden ^ati (• strokovniakov za očesno kirurgijo, sicer naše nižine list. Če pa želite zgolj *o kaj malega prebrati), naj se priporočimo z naslednjim Penom - pri vas bo takoj po dnevu upora proti okupatorju (28. aprila). 2005 marec Klari! Oblakovo izbiro jog nacionalna? tekal p^n tute na svojih klasičnih prireditvah nikoli ne uporablja več kot enega Če ste mislili, da je humorist GEZA FARKAŠ samo to, se hudo motite A motiti se je človeško, kot je človeško tudi, če pomagaš tistemu, ki pomoč potrebuje. In za nekaj takega se med drugim zavzemajo LIONSI. V levji družbi je tudi človek s fotografije Nazadnje smo ga opazovali pri vodenju dobrodelnega koncerta pri Svetem Juriju ob Ščavnici Kako goreč humanist je Geza, dokazuje že pentutarska fotografija, saj je delal v dobrodelni vnemi kar z dvema mikrofonoma obenem. Dobro poučeni vedo povedati, da Novinarski poklic postaja vedno bolj nevaren, o čemer pričajo tudi mednarodni podatki o umrlih na delovnih mestih. V Pomurju sicer še nihče ni spravil s tega sveta kakšnega predstavnika sedme sile, pa vendar je včasih dobro, če se novinar(ka) skrije pod masko in tako obravnava kakšno hudo resno temo. Kot je to storila KLARA NAD SOLARIČ, novinarka Nepujsaga in Večera. frbo Slovenije fanta s prekmurske ravnice - FABIJAN - K N EM ČAVI' C in DEJAN NEMEC iz DOKLEŽOVJALjj8 ze vajeni, niti eden trenutno ne igra v Prekmuiffl^ na začasnem delu v Domžalah, drugi pa < K • Katarju}, pa to ta hip niti m pomembno. Zani^!g; da se nad odločitvijo selektorja Oblaka, da ■ zentanco pokliče tudi njegovega atija, zmrduj® .' sinček TIO Meni namreč, da je pravočasno ochA* ^ in se posvetil nogometni žogi in bi v reprezentah61 lahko nadomestil očeta. Končno se je zima poslovila in se lahko veselimo prvega pomladnega cvetja. A spomin na belo zimo naj vendarle ostane - pentutarski sodelavci z Goričkega so nam poslali fotografijo snežnega velikana. Nič posebnega, ni v višino, zato pa je dovolj krepak v predelu, kjer so moški posebno občutljivi. Avtorji-spolovila (in celega telesa} so počitnikarji iz Sotine. Repi*®*®" J * d navdušen nad Viš ga, Gezeka, kelko mikrofounof aia^ njemi ze stoupo? Vej san te pa sploj nej spozno Odkar ni več v državnozborskih klopeh, ljutomerski župan JOŽE ŠPIND^^ nove politične vezi. Skupaj s podžupanjo DARJO ODAR sta'se namreč -! prleško prestolnico povabita numizmatika, baletnika, zgodovinarja in prvaka ’ ,,,’ stranke, ZMAGA JELINČIČA. Ta se je vabilu na. obisk pokrajine žlahtnih ;l! veseljem odzval. Naši (notranje(politični viri tutajo, da so se poleg razvojnih ■ .. A leve in desne) tudi političnih vprašanj. Konkretno: gre za morebitno politično 0 na interesni podlagi. Če je uspelo ali ne, se ne ve, tute namreč ne vedo, ali so končali na ulici ah v kateri od zidanic v slikovitih goricah. Organoslovje na Goričkem W27__________ Prostovoljstvo j Pen tute marec 2005 Darko F, Mediteraneo Kampuš predseduje in uživa Potem ko je že kazalo, da so se radgonske politične strasti po burnem Vodenikovem obdobju le počasi začele umirjati, je sedanji župan ANTON KAMPUŠ poskrbel za nov aferaški ocvirek: odločil se je namreč, da bo namesto županovanja načeloval kuhinji ene najbolj priznanih gostiln, katere prva dama je MAJDA ŠMID. Seveda se za sefa kuhinje spodobi, da svoje kulinarične spretnosti dokaže, preden podpiše pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Tako je Majda Jožetu zadala nalogo, naj pripravi kar najbolj izvirno mediteransko buzaro (s tropskimi in morskimi sadeži). Izpit je opravil z odliko, tako da tute tutajo, da bo ga boste na novem kuharskem delovnem mestu lahko občudovali še pred začetkom kmetijsko-živilskega sejma, ko je največ prometa. Veselite se novih okusov »a la campusd _ tekal i '* ■ : pentutarska fotografija: na sredi je uniformiran mož, sicer lastnik RaSL februarja 1945 izginilo v ognju, razvalinah ^nejši statistični podatki so potrdili, da je takrat —-——’ 2,nijka let^^T "“"N °krog 135.W0 ljudi. Ko so priPomnit . ne nio preletela neba na - ivaiskein vrtu v ’ ■ Wnbiwdirh- nemška mesta, 50 žkvaB pred ■ r sprejmi številne ukrepe za zaS ,skeprostor® " kadili so več zaklonišč, vse ralis peno “usJ? V'1' ’ z ' ^oiniki s peskom in rocm ravnati s 'e W osebje so izurili mn in uparati. Ko so se ponoči med Branko šomen štirinajstim februarjem oglasile sirene in se je začel zračni napad, so postali vsi ukrepi v trenutku neučinkoviti. Bombniki, razporejeni v obliki preproge, so pol ure metali uničujoče bombe ter Dresden zasuli s ploho vnetljivih bomb, tako da je v mestu zagorelo na tisoče objektov, v živalskem vrtu pa je nastal pravi pekel. Zgradbe v živalskem vrtu so se rušile, kot da so iz kart. Prestrašene živali so tulile, zavijale. Bombe so najprej uničile zgradbo, v kateri so bile antilope. Ljudje so stekli iz skladišč in jim odprli vrata na dvorišče. Potem so osvobodili še žirafe, vendar so bile živali tako prestrašene, da so obstale na mestu in so jih morali čuvaji s silo spraviti na piano. Bomba, ki je padla na zgradbo z nilskimi konji, je tri živali pokopala v bazenu, kjer so se konji, zasuti z betonskimi stenami, zadušili. Čisto mlado slonico, težko štiristo kilogramov, je dobesedno vrglo nekaj metrov daleč v grmovje. Ženka severnega medveda je živa gorela. Dva svoja mladiča je pokrila s telesom in ju krepko prijela s šapami, da ji ne bi pobegnila. Čuvaj, ki je bil v bližini, je medvedko ubil, mladiča pa spravil na varno. Posebno usodo so doživele divje zveri. Levi, tigri, leopardi in črni panterji so pobesneli, kajti na hrbte so jim padali ognjeni ogorki. Prišla je četa nemških vojakov in jih vse po vrsti pobila. Bizoni in črni bivoli so zdivjali na ulice, prepolne ljudi, ki so bežali iz mesta. Živali se zanje niso zmenile, do jutra so se mirno vrniie v vrt Zvezda živalskega vrta šimpanz Pitt, ljubljenec otrok in odraslih, je uspel pobegniti, a se je kmalu vrnil v živalski vrt Z eno roko se je držal za ranjen trebuh, v drugi je držal steklenico kompota, ki jo je staknil, kdo ve kje. Ljudje iz živalskega vrata so ga hoteli rešiti. Eden od mladih krotilcev živali se je sredi porušenega mesta s kolesom odpeljal iskat zivinozdravnika. Pomoč je prišla prepozno, Pitt se je zastrupil z nepitno vodo. Steklenica z vloženim sadjem mu je bila poslednje zadovoljstvo v življenju. Strahoten zračni prjtisk je odnesel kupolo, pod katero so bile nameščene ptice. Deset orlov je poletelo pod črno, sajasto nebo. Vendar so se ptice naslednje jutro vrnile, kajti bil je čas, ko so jih čuvaji krmili Kljub pastem, ki so jih postavili, niso ujeli no- benega orla, simbola nemške državotvornosti. Ptice so še kakšen dan krožile nad mestom, nato so odletele proti planinskim vrhovom. Nacistični minister za propagando Gobbels je nekaj dni po bombardiranju Dresdna v svojem radijskem govoru napadel zavezniške pilote, imenoval jih je brezdušne ubijalce, ki ubijajo nedolžne živali. Pri tem je pozabil omeniti, da so Nemci v nacističnih taboriščih ubili več milijonov ljudi Ameriški zgodovinar in humanist Boria Sax je napisal nev sakdanjo knjigo Živali v nemškem rajhu s podnaslovom Domači ljubimci, nedolžni jagenjčki in holokavst Prav nemški filozofi so se v preteklosti razpisali o kultu in simboliki orla, leva in volka, kasneje tudi psa v nemški zgodovini Pri tem so pozabili, da tisti, ki ubije psa izgubi prijatelja tisti, ki ubije ljudi, ostane sam na svetu. In to je bil Hitler v filmu Padec v režiji Oliverja Hirschbiegla, v katerem je igralec Bruno Ganz odlično zaigral vlogo nemškega voditelja v stanju duševnega in telesnega razkroja. Ni dolgo od tega ko smo praznovali prihod novega leta novega začetka. Vsako leto si vedno znova zadamo cilje, ki jih želimo doseči, si obljubljamo tisoč stvari, ki jih bomo začeli z novim letom. Skušamo si nabrati novih moči za leto, ki prihaja Čemu taka evforija prav na ta dan? Mar ne znamo črpati energije iz vsakdanjega življenja, nehati s kajenjem, postati resni, končati študija, biti veseli, ne da bi morali čakati na neko navidezno prelomnico, ki naj bi spremenila vse naše dotedanje navade. Mene šele pomlad toliko prebudi, da si zastavim nekaj novega, si zarišem neko pot, ki se je bom skušala držati. Pomlad je vedno »ziherašica«. Zmeraj ve, da bo prišla za zimo. Če bi tudi mi vedeli, da bo naše delo, naše seme vedno obrodilo, ne bi bili rukoli negotovi in bi vse naredili brez pomislekov To bi bilo odlično, saj bi nas na koncu vsake poti čakala nagrada. Že na začetku bi vedeli, da bodo vse naše želje, misli, dejanja dosegli uspeli Ampak tako življenje bi bilo enolično in prav je, da vse ne funkcionira tako preprosto Ne predstavljam si, da se mi za nobeno stvar rte bi bilo treba truditi, da bi bil vsak cilj dosežen brez kakršnega koli napora. Takrat se ne bi niti razveselila svojega uspeha, saj bi bil samoumeven. Normalno je, da je včasih pot do želenega cilja strma in je veliko stranpoti, na katere zaidemo, a na koncu zmeraj pridemo do cilja Četudi se razlikuje od naših prvotnih želja je gotovo pravi. Nikoli ne pozabite sanjati in naj vas pomisleki ne ustavijo pred tem, da bi preprosto zagrabili priložnost, ki vam pride naproti. Nihče od vas ne zahteva, da ste vedno kos situaciji, zato ne skušajte stalno igrati vloge »najbolj trdoživega«. Ne obžalujte, če se vse ne izide, kot ste si zamislili, a naj vam ne bo zadoščeno, dokler ne dosežete tega, po čemer ste stremeli. Razdajajte se drugim, ampak ne ppzabite na svoje zadovoljstvo. Vzemite si čas samo zase. Plešite na soncu do onemoglosti, pojte na ves glas, četudi vam drugi pravijo, da nimate posluha, navijte glasbo do konca in se ji prepustite, smejte se, dokler vas ne začne boleti čeljust, privoščite si najljubso čokolado, lenarite m se odklopite od sveta. Počnite, kar vam srce poželi. Vsaj enkrat se ne ozirajte na to, kaj pravijo drugi, m zadovoljite svoje potrebe. Sama si samo tako lahko nahranim dušo. Pomlad se mi zdi idealen čas, da se predramimo iz zimskega spanca in znova postanemo »firbčni«, ustvarjalni, radoživi, navihani... Narava se prebuja in začenja svoj novi cikel. Tako tudi mi ne smemo ostati zabubljeni, ampak se moramo znebiti svojega kokona. Brez tega, da odstranimo odvečen balast, se ne moremo razvijati naprej. V spominu naj ostanejo le dobre stvari, slabe pa naj zbledijo Vendar si napak ne smemo očitati, saj smo tudi z njimi pridobili nova spoznanja. Iz mene so v tem letnem času izvabljena vsa pozitivna čustva, saj me nanj vežejo mnogi lepi spomini. V mislih me že omamlja sveži aprilski dež, zamišljam si kapljice, ki se vpijejo v mojo kozo. Sonce pokuka izza oblakov in prinese s sabo optimizem. S svojo magično svetlobo bi moralo očarati Še tako mi ke obraze. Čemu kisli obrazi, ko pa nas obdaja taka lepota? Vsaj za trenutek odmislite, da vam šola dela preglavice, da vas jezi sosed, da vas jutri čakajo nove obveznosti, da nimate avta, kakršnega bi želeli, in se veselite majhnim radostim. Tbdi vi kdaj komu kaj podarite od srca. Dovolj je že nasmeh, pa boste nekomu gotovo polepšali dan, teden ali celo mesec. Tudi tisti, ki so navidez videti močni, potrebujejo prijazno besedo. Pod kožo smo vsi iz krvi in mesa Naj vam ne bo odveč svojim bližnjim nakloniti pozornost in jim prinesti rože s travnika, presenečeni boste, kako se bodo razveselili. Oddajajte pozitivno energijo in zadihajte s polnimi pljuči! »Kaj je življenje, če si prevzeti od skrbi ne vzamemo časa, da bi stali in strmeli?« (William Henry Davies) marec 2005 Ondan smo bili vsi prevzeti. Ker so dijaki in profesorji ljutomerske gimnazije s pripovedovanjem Kreslinove poezije napravili prav poseben dogodek. Stari roker z ženo, očetom in materjo je med predstavo sedel v dvorani kulturnega doma, ob Cilki Jakelj, ki je dogodek spočela, je bil na odru, ko se je pridružil izvajalcem tako raznežen, da ga takega še nisem videl. In je zamrmral v mikrofon: »Zdaj vidim, da imajo ti moji teksti neki smisel. *_ francoščini Zlasti je bil opazen mladi asistent, Kamerunec, »Cedric je prav zaprav moj četrti sin,« se nasmeje, »Danes je posebno naključje, da ga ni tukaj. Vrstnik in prijatelj je mojim trem sinovom in neizmerno rad je tu na Kamenščaku. Pozimi sem mu spletla debel volnen I pulover, saj je zima zanj daleč premrzla. Kreslina si je prevedel iz angleščine v francoščino in prav užival je v nastopu Sicer pa sama uživam v neskončnih pogovorih s tem mladeničem. On govori angleško, jaz nemško m včasih trajajo najine debate ure dolgo « 'i Uživali so očitno vsi, ki so bili na odru. Pa tudi tisti mladi profesorji, ki so poskrbeli za sceno, glasbo, luč. In Samo Ampak ko sva se o tem P1 ravnateljem, me je potolažil, dobro odzvali. Tudi zdaj drugačen, boljši odnos. povem, da mi je zdaj življenje p^n mu Budna, nekdanji dijak, ki je s svdL spet prevzel občinstvo. »Samo mi jfi na cesti rekel: Do zdaj ste bili i11" pfjj«' fesorica, vas zdaj lahko imam • teljico?« Tak projekt s predelavo ,N’1 pričakoval od mladih profeso^1 posebnega ni ta dogodek S taki#11*’ se ukvarjam že vse življenje. Kr ,’'1 popadel po lanskem decembri cer tu v Cankarjevem domu. PP11^ ji se z njim in je nastalo. Še pogosto pokliče. TUdi njemu je S0L ' Pa mladi7 Radi sodelujejo Prl predstavah? ,at s1 »Drugače je kot pred leti. la ' vadili po večerih. Zdaj imajo opravimo nekako med pouko111,' Dejstvo je, da je izredno vozačev in morajo na avtobus ' j ko vadimo pozneje, učence razv9 Ljubo, moji fantje.« Ko sem se pred leti peljal z •' r vas srečah na avtocesti. S busom dijakov Ki jih vozite \ na Dunaj.»Možnost se je najska gledališča nam gredo ■11 pa najamemo avtobus, kupit11 ’ ^iL m gremo Saj smo imeli abot1' Mestnem gledališču, ampak ■' hodiš v več krajev m gledali 1 Med vsem tem ste se nenado z boleznijo »Tudi sama nisem bila p^'1' , sem ravnala prav: pred opera' 0^» k učencem in jim povedala, Nekaj dni pozneje me sprejmejo Jakljevi na svojem domu na Spodnjem Kamenščaku. Ljubo, šef pomurske izpostave dr žavne veterinarske uprave, je spekel jabolčni zavitek, tako da je vsa hiša dišala po sveži peki. S Cilko se umakneva v njen kabinet. Čeprav pravi: »Lepo, da si prišel na obisk, intervjuja pa ti res ne bi bilo treba delati!« Spomnim jo, kako sem njo, Ljuba, Nejca, Mateka in Možeka prvič srečal. Gole in bose V naturističnem kampu v Istri Mi smo že bili tam, oni so prišli z brako prikolico Sinovi so bili stari tam nekje pet m tri leta, Matevž m Primož sta dvojčka, Jernej pa je starejši. Ljubo je prišel do nas Pomurcev, zlasti do Radgončana Janeza, da mu v skladu s tradicijo v kampu pomagamo postaviti šotor Kje pa je Cilka, vpraša Janez. Na eni skali leži, odgovarja Ljubo, in bere knjigo »Tako si se me zapomnil," se od srca nasmeje Cilka Jakelj. >Pa mi menda nisi zameril, da vam moškim nisem hotela biti v napoto pri tem opravilu1« Z Ljubom sta se poročila pred 30 leti. »Prvega marca je bilo In poglej: letos je bilo 1, marca minus osemnajst, takrat pa natanko plus 18 stopinj. Na fotografijah se vidi, da smo bili vsi pomladno oblečeni.« Ampak knjiga je od dijaških let dalje, med študijem in poučevanjem na ekonomski koli v Soboti in na gimnaziji v Ljutomeru, vmes tudi med zaposlitvijo na Zavodu za šolstvo, njena iskrena in intenzivna prijateljica. »Povabila sem, na literarni večer, Toneta Pavčka. Ze prej je bil moja pesniška ljubezen, od takrat naprej je ta ljubezen, prijateljstvo vzajemno. Prišel je za en dan, ostal je tri. Z Ljubom sta prekrižarila te prleške gorice po dolgem in počez. Midva pa sva klepetala do nezavesti Spoznati takega človeka je dar za vsakega« Cilka je Radgončanka v Ljutomeru. »Ja, že več kot deset let sem živela tu, pa sem še vedno vsak petek sedla na avtobus, z mojimi tremi fanti, in se odpeljala na Šlebingerjev breg. Ljubo je prišel za nami, ko je imel čas.« Vozniški izpit je naredila v zgodnji mladosti. »Potem pa deset let nisem vozila In je prišla tista agresija na Slovenijo Ljubo je bil poslanec Po njega so prišli policisti in ga odpeljali na zasedanje parlamenta v Ljubljano. Jaz pa sem ostala sama s tremi fanti na vikendu mojih staršev v Negovi. Golfa pa niti vžgati nisem znala. Tri dni potem, ko se je Ljubo vrnil, sem zahtevala, da je šel z mano in sem sama peljala do Lukavcev. In od takrat vozim.« Diplomirala je iz nemščine in slovenščine na Filozofski fakulteti. Danes poučuje le slovenščino »Ce bi lahko še enkrat začela, bi vzela slovenščino in etnologijo.« Kreslina, rokerja, ste vzeli Priključili k dijakom tudi nekaj profesorjev. Da smo slišali Kreslina v nemščini, angleščini, znam veseliti vsakega dne. | Čanja, dogodka. In manj mi )e 2^. j če niso vse stvari na svojem- rl_' pobrisan prav vsak prah v h' ’ &eiai je lepo živeti In zlasti, če im^ y ?! štiri moške « C I Cilka Jakelj, njeni štirje fantje in še, Kamerunec povrhu »Zdaj je vsak dan posebej lep...« W3< Pc" marec 2005 Jože in Benedikt Brunec Fotografija vnukinje Lily je prispela iz Avstralije v pol ure. Predvsem kot tik brata Džoužija iz sredinega jutranjega Programa, radia Murski val in iz Zamurjencev, ki je humoristična oddaja radia Murski val ter po njegovem humorističnem prispevku v Vestniku, poznate bralci uašega sodelavca Jožeta Brunca. Toda Jože Brunec je brat ^udi g pravem pomenu besede. Njegov brat Benedikt sicer v Avstraliji, toda razdalje danes ne pomenijo ničesar, ^uviJože Brunec v Murski Soboti. Brat Džouži brat v pravem pomenu besede ) (I i' i’ o D —O Čakovec le. ■ odšej ■ a 0Zirema Ben, kakor ga kličejo v Wodongi, je '' ^j!'Al1.Ili 1 '■1 Pred več kot štiridesetimi leti. Takrat je v Mjši j P^^ikovalo dela, zaslužek v tujini pa je bil bila zelo navezana, sem ga prepričeval, ^P. '1 r'^a Benedikt je vztrajal pri svojem,« je razložil ' so Takrat je bil to skorajda šok za družino, kajti ■1 ga bode zelo pogrešali. Če se samo spomnim, '' Počela skupaj v takratni Soboti, ki sploh še ni mesta, temveč je bila ena velika blatna vas, ■ ■ tlakovano samo eno ulico,« se je nasmehnil Jože. 16 Pomislil na njune teke po kanalu, saj sta bila ■i 1 nter omenil, kako sta dvigovala uteži, ki sta sama. Poiskala sta namreč dovolj močno ‘ua ^aiico’ katero sta obesila kroge, ki sta jih bisf,. Sajn& iz betona. Veliko sta skupaj tudi kolesarila. Pedale poganjal jaz, Benedikt pa se je vozil ” Prekolesarila sva skoraj ves ravninski del Goričko je bilo v takih primerih, ko poleg sebe 1^.., na kolesu, težje dosegljivo,« smo izvedeli g ^rej ^B^Wnika. Peljuia ata se tudi v Čakovec. , Sor°dnikov v Melince, nato pa naprej na UW »v11za takšno dolgo pot je bila Jožetova 11 ^rj>;i. 8 atero se je nato tudi sestal, Benedikt pa ga je q r čakal pn kolesu. ^J^hingrozdju * £*££ Hrvaške pa je veliko veliko krajša, kakor r . dalije. Brata Brunec jo danes premagujeta internetu. Dejan Fujs 1 ^Unalniške tehnologije. Oba sta računalniška navdušenca. Že na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je internet šele pokukal v svet, sta navezovala stike po elektronskih poteh. Najprej so sicer iz Murske Sobote v Wodongo in obratno romala pisma in telefonski klici, v njih pa sta oba ugotovila, da bi bilo veliko hitreje in ceneje, če bi se pogovarjala po računalniku m internetnih povezavah.« V začetku internet še ni bil tako razvit, kakor je danes. Vedno, kadar sem hotel govoriti z bratom, sem moral najprej po telefonu poklicati v Ljubljano, tam pa so vzpostavili povezavo z Avstralijo,« se spominja Jože Brunec V začetku sta si pošiljala le krajša besedila. Povezave so bile še zelo počasne. Zvok z glasovi najbližjih je še vedno sodil na kasete, podobe pa na fotografije, ki sta si jih pošiljala z navadno pošto. Potem je tehnologija napredovala. Prva slika, ki jo je Jože dobil iz Avstralije, je bila nekoliko nejasna, za njen prenos na domači računalnik pa je bilo treba čakati nekaj ur. Danes so stvari drugačne. Povezave so postale hitrejše, Jože in Benedikt sta si poleg zvočne omislila tudi slikovno povezavo Ko Jože sedi za računalnikom v Murski Soboti, ga Bendikt vidi na svojem ekranu v Avstraliji. »Prav zanimivo je, ko se takole pogovarjava in lahko opazujeva tudi okolico okoli naju. Moš<*« ~ ” po’’V’r' Jaz na primer jeseni razpravljam o grozdju in trgatvi, ki smo jo opravili, brat pa mi razlaga o češnjah, ki so pri njih pravkar dozorele, pri tem pa s kamero pokaže na ženo, ki v kuhinji koščici te iste češnje. Moram namreč dodati, da so zaradi lege Avstralije na južni polobli letni časi nasprotni našim,« je dodal Jože. Fotografija vnukinje__________________________ Z internetno hitrostjo so prišle iz Avstralije do Jožeta tudi fotografije Benediktove vnukinj Lilly. Kako brezmejen je internet, priča dejstvo, da je nastala fotografija uro po porodu v porodnišnici v Wodongu, pol ure za tem pa je bila že na računalniku v Murski Soboti. Skorajda v realnem času pa zadnje mesece potuje v Avstralijo tudi program radia Murski val. Benedikt ga v Avstraliji posluša po internetu na strani www.radiomurksival.si. Gotovo sliši tudi brata Jožeta, ki nastopa v Zamurjencih, čeprav prizna, da nima velikokrat priložnosti slišati prav brata. Med Avstralijo in Slovenijo je namreč skoraj deset ur časovne razlike. Poleg tega je oddaja na sporedu, ko je on v službi. Zaposlen je kot orodjar in dela v treh izmenah. Pri tem izvemo, da so Pomurci v Avstraliji pridni delavci. To se je pokazalo pred leti, ko je delodajalec začel odpuščati zaposlene. Odpustil jih je petdeset, Jožetov brat je ostal. Slovenci imajo v Wodongu tudi svoj klub, Benedikt pa je celo v njegovem nadzornem odboru. Kadar se ne ukvarja s klubskim knjigovodstvom, igra v tamkajšnjem ansamblu na klarinet ali trobento. Ostalo je tudi navdušenje nad športom. Oba sinova sta nogometaša. Pred nedavnim je Jožetu celo namignil, da bi prišel v Slovenijo, ko bo v Evropi svetovno prvenstvo v nogometu. Ostaja Murski val _________________________________ Nazadnje je bil Benedikt v Sloveniji pred osemnajstimi leti. Takrat je bil zelo presenečen, kako se je Murska Sobota spremenila in razvila Pri ponovnem obisku bo presenečenje manjše, saj Jože pravi »Včasih, ko mu povem, kaj novega so zgradili in naredili v mestu, mi pove, da je s tem že seznanjen, saj si je ob pomoči medmrežja pogledal slike, in mi hkrati pošlje še nas ov iniernelne strani.« Jože še ni bil v Avstraliji. Dežela je še vedno tam spodaj in prej so imeli prednost drugi kraji. Z ženo sta namreč potovala po Evropi, bila v Združenih državah in še in še bi lahko naštevali. Zdaj potuje predvsem njuna hčerka Irena, ki je priznana slikarka in kiparka, čeprav Jože ugotavlja, da je zelo zaposlena tudi v Sloveniji.« Kdo ve, morebiti pa se bo Jože vseeno kdaj v prihodnosti odločil, da bosta z ženo obiskala Benedikta v Avstraliji Morebiti bosta odpotovala celo v Tasmanijo, odkoder je Benediktova žena. Vsekakor pa do takrat ostajajo pogovori in stiki s pomočjo računalnika m interneta ter Murski val na naslovu www.radiomurskival.si p^n marec 2005 Lajos Vlaj, človek Ella Pivar »Lajos Vlaj je bil rojen v Lendavi, v Spodnji ulici. In ta Spodnja ulica je postala in ostala njegov življenjski simbol, ulica lendavskega proletariata, nasprotje Glavne ulice, v kateri je nekoč stanovala lendavska gospoda. Izšel je iz vrst proletariata in mu ostal zvest vse življenje ...* je zapisal Miško Kranjec 1966. leta ob njegovi smrti. Tih in skromen navzven, zagrenjen, uporniški navznoter je prenašal breme, ki mu ga je za popotnico naložila Spodnja ulica. Deset let po smrti so po njem poimenovali dvojezično osnovno šolo v Genterovcih, v začetku marca 2005. leta pa smo našli njegov doprsni kip na odlagališču zgodovine, v shrambi lendavskega muzeja. Sic tra nsit gloria mun-di - sem pomislila, ko smo iskali s kiparjem Ferencem Kiralyem in mladim vajencem Gorazdom iz lendavskega muzeja med poslikanimi starinskimi skrinjami na grajskem podstrešju kip Lajosa Vlaja. In takoj se mi je porodila dilema: si je sploh kdaj želel svoj doprsni kip pred šolo ali drugo javno ustanovo ... Spomnim se ga, kako je stal v začetku šest- desetih let za prodajnim pultom v knjigarni in čakal, da vaški otroci po koncu pouka pridemo v njegov svet, med knjige, in mu povemo, kaj novega se dogaja po vaseh Zaradi poznanstva z mojim očetom, ki je imel svoje korenine prav tako v Spodnji ulici, in zaradi ljubezni do knjig sem bila privilegirana. Za dva dni sem si lahko kar iz knjigarne sposojala madžarske in slovenske knjige. toda ne zna poskrbeti zase. Najprej pomisli na druge, zato zanj nič ne ostane ...« je govoril moj oče in še dodal, da bi lahko živel v najlepši hiši Štefan Varga, ravnatelj DOS v Genterovcih: »Sredi devetdesetih let smo na aktivu ravnateljev bivše lendavske občine pri posebni točki dnevnega reda govorili o spremembi imen šol in se odločili, da jih uradno drugače poimenujemo. Nas kolektiv, učiteljski zbor, se je $ tem strinjal in smo, tako kot druge šole, tudi mi dali kip Lajosa Vlaja, ki je stal pred šolo, v lendavski muzej. Pozneje so nam nekateri to očitali. Morda smo se res prenaglili in sledili trendom, toda mislim, da je naziv Dvojezična osnovna šola - K6tnyelv6 Altalanos fskola dostojen za našo ustanovo...« Spodnja ulica in kar je še ostalo od nje. Vlajeve rojstne hiše ni več, je pa njegov dom, bela pritlična zgradba, ki jo je odkupil od Židov. Zavil jih je v rjavi »pak-papir« in vedno naročil; »Vrni jih takšne, kot si jih dobila, le vsako črko preberi« »Vlaj je veliko srce, ■ - i d i Dr. Jozsef Varga: »Vlaja sem spoznal kot m i* ’ Lendavi. Sandor Szunyogh mi je dejal, da °b’r j, človek, ki piše pesmi, in jaz sem mu pokaži rL Prva njegova pesniška zbirka z naslova'*’ ..j/ (Pesem, op. p.), ki jo je uredil dr. Vanek 1961. leta, sedem let pozneje pa mi je pnpat , sem za založbo pripravil drugo zbirko Szeltd intes (Prijazen opomin op. p.). Velič‘°® pesmi je v neposredni izpovedni moči, * jn ‘ ustrezajo vedno literarnim pravilom. B°$p navaden besedni zaklad mu omogoča lirično izražanje. Moramo ga spoštovati je objavil svoje pesmi pri Pomurski džarskem jeziku. Zato sem z veseljem pozdra da šolo v Genterovcih, kjer sem bil takr° poimenujemo po Lajosu Vlaju. Tem razočaranje, ko sem izvedel, da so |° „/1^ J devetdesetih preimenovali v Dvojezično Genterovci. Na vprašanje, zakaj, je lok' odgovoril, da pac zato, ker se je kolektiv - _ Nekatere šole v Prekmurju so obdržale prepričan sem, da so v Veliki Polani ponosa^^jf rojaka Miška Kranjca, po katerem se šola ,IT* i WINK 33 p^n marec 2005 iz Spodnje ulice v Glavni ulici, toda nje-w svet je ostal Spodnja •lika čeprav je ta z leti 'ginila in je tistih nekaj ti- ki bi bile večjim mestom v ponos, protimul Ju irr.i Lendavi v breme. Ko sem se pred dnevi F bajala po poti levo ' sinagoge, nedaleč od kulturnega do-senci stanovanjcih ..ki.’, 'ieii. odkrila hišk, ki jim ie uso-hiter konec. Tik pod klavno cesto, pod bi« Odleti, je ruzpotognji ; /lob u bela pritlična Gnspa n n drugi s'ra’ii pusiaja jv- mojem Wwju, ali je to Via hiša radovedna, nie zanima. ‘Kadet bi kaj zapisala 6 r '-in Morda ste ga Ju jo rojen, pa S& Janes že čisto po- * I i j * r r i i __•*" -e Jelovi * šestdesetih ’e,,h^riaoPoloiO’° Mm- h ****** ’n veliko sva se P°9 v »pon**^ ’ o v Prekmurju. Najbolj n" le in mi I® k. ,v« .1 •p«*«’1” Ituo. o svojem življenju. K . Gradbenik«*/ zgradbe nekdanje$ ^enje. Kot 4« odhaja v Ljubljano ti««« v glavno ®hčine sem velikokrat Jf»o se je možno, £ iai mU M se dogaja v Lendavi,-fl ob Vs®m. Tudi doma sen* 9° ^oterem '° mi i® Miško Kranjec/ v,* *i*ljenj», Po njegovi smrti 1 ke občine *•^1 balon, vodilnim ix en . nef(je dela po«Wi na človeka, ki ie vse x ce|o ’"’^7^9° človeka in Madžarov v Sl s^o obeležili spomin nanp P v 'mo i”1* ,eW dV®‘ Resie'do*e f i Poimenovali po lajosu Vlaju — je 1°m I® *ud*iive''toda ie ne*n<*n»c v*!*« posvetil dvojezičnosti, Mor . kip’ ‘° po dvajsetih leti odstrani ’ l o5tal v preimenovali, bi kip a Moj dom je majhen, iz blata zbita koliba. Tu živim jaz: sin Hrepenenja na Nikogaršnjem otoku. % zabili... »Naj bi samo pisal pes mi in se manj ukvarjal s politiko Ko je bil moj mož med vojno v ujet ništvu, je on sedel na toplem,« mi zabrusi gospa, ki pozneje pove, da se je pred desetletji semkaj primožila iz oddaljenega madžarskega mesta. »Dvomim, da se mu je dobro godilo, saj je bil med vojno tudi on interniran,« ji odvrnem in podvomim tudi o tem, da bi verjela, saj je v človeški naravi, da si o mitih in legendah ustvari všečno mnenje. Lajos Vlaj se je rodil 14. maja 1904. leta, deset let po tistem, ko sta se Matyas Vlaj in njegova žena Katalin Szersen (Sršen, p. p.) iz Bodonec preselila v Lendavo. V zborniku, ki je izšel 1897. leta ob madžarskem mile niumu, je pod zaporedno številko 318 zapisano: »Matyas Vlaj, čevljarski mojster, evangeličan, p is men, soproga Katalin Szeres, katoličanka, pre bivališče: Spodnja ulica.« Lajos, tretji po vrsti med številnimi brati in sestrami, je od otroštva bo lehal in bil zelo samo tarski. Oče je komaj zas lužil za sproti in Lajos je že v meščanski šoli spoznal, kako krivičen je svet do revežev. Oče ga je med prvo svetovno vojno vzel za vajenca in od dninarjev, meščanskih slug, vojnih invalidov in priložnostnih delavcev, ki so se pri njem zbirali, veliko slišal o še večji revščini, o vojnah, pra vičnejši, skoraj pravljični socialni in socialistični ureditvi, kjer so vsi enaki. Rdeča revolucija je pet najstletnega Lajosa Še bolj prepričala o tem, da je oblast treba predali delavcem in kmetom, zato se je v duhu socializma pridružil delavskemu gibanju v Čakovcu, pozneje pa v drugih krajih, kajti kot pomočnik se je udinjal tudi v avstrijski Radgoni in Pesnici. Jugoslovanska ob last ga je zaznamovala, kljub bolezni je moral odslužiti 18 mesecev vojaščine, po tistem pa se nenehno javljati na po liciji, saj je veljal za sindikalnega aktivista v dež-nikarni, Našički in v drugih lendavskih obratih, podpiral izid Ljudske pravice, se spoprijateljil z Miškom Kranjcem, ki ga je v tridesetih letih podprl na volitvah, in znanima sindikalistoma Josipom Kostoličem in Ferencen Nyakasem ter med vojno še s Štefanom Kovačem, Ludvikom Ropošo, Jenojem Kardo sem in drugimi odporniki. Madžarska oblast ga je obravnavala kot oporečnika in najprej odpeljala v soboške zapore, od tam v Sombotel in ga 1942. leta po šestih mesecih zaradi bolezni izpustila ter deportirala nazaj v Lendavo, kjer se je zaposlil pri mesarju Boharju. Po koncu vojne je pomagal vzpostaviti novo oblast, toda nikoli ni imel pomembne tunk-cije. Skromen, razmišljajoč se je z veseljem zaposlil v novi knjigarni, Laka som csak kicsi, Šarf atu koliba. Itt elek en: Sunki Szigeten Vagy fia. ki je postala zbirališče mlade lendavske madžarske inteligence. Ib se je porodila misel o dvojezičnem šolstvu, poslovanju, o madžai skih tiskanih medijih, ki so bili v začetku priloge mariborskih časopisov, poz neje pa soboškega Ljud skega glasa, kajti Vlajev krog je spoznal, da vojvodinski tisk ne more zadostiti družbenim m kulturnim potrebam prekmurskih Madžarov. Za popotnico samostojnemu Nepujsagu je zapisal: »Brez dvoma bo novi časopis veliko prispeval k razvoju. Na drugi strani pa bo na podlagi tradicionalnega sožitja in sodelovanja s sloven skim prebivalstvom našega okraja prispeval k poglabljanju medseboj nih stikov...« Pripadnik zatiranega, večno zapostavljenega sloja iz Spodnje ulice je kmalu spoznal, da je dvojezičnost edina alternati vaLendave, da bodo tako lahko mladi uresničili svoje sanje, ki jih sam ni mogel, saj ni imel možnosti, da bi se vpisal na učiteljišče. Večno bolehen je sanjal o osebni sreči, poročil se je zelo pozno m do svoje smrti je ostal v Spodnji ulici. Vero v življenje, človeka, svoja čustva je zlil v verze. Življenje se mu je na koncu oddolžilo za vse, za kar ga je prikrajšalo: umrl je 7. novembi a, na dan velike oktobrske revolucije ... Ferenc Kiraly: »Občutki so zelo različni,« je odgovoril na vprašanje, kako doživlja, da po grajskem podstrešju iščemo njegovo delo, doprsni kip Lajosa Vlaja, ki ga je po naročilu za skoraj simbolično ceno izdelal za genterovsko šolo. »Kip sem delal po fotografiji in po spominu, saj sem Vlaja zelo dobro poznal. Bil je nekaj posebnega, intelektualec, s katerim si se lahko pogovarjal o umetnosti. Kot študent na likovni akademiji v Zagrebu sem se gibal v krogih, kjer smo mnogo razpravljali, in v lendavski knjigarni sem našel v Vlaju razgledanega sogovornika. V začetku mi je bilo malce nerodno, saj me je vedno prvi pozdravil in ogovarjal z gospod Kiraly.« »Vaš kip bi zaslužil boljšo usodo, kot da je skrit v muzejskem depoju,« mu pravim, ko težek bronasti kip zaradi fotografiranja nesemo $ podstrešja. »Njegovo podobo sem klesal s posebnim čutom, saj sem ga zelo spoštoval, in ni mi vseeno, da je v najbolj temnem kotu v družbi preostalih, ki so jih sneli $ piedestala. Prepričan sem, da si Lajos Vlaj zasluži, da se ga spominjamo na lepši način. Bil je nas, njegov čut za pravičnost in humanost ter boj za uveljavljanje madžarske inteligence bi mu morali zagotoviti posebno mesto v zgodovini 20. stoletja. Mislim, da si človek njegovega kova zasluži vsaj skromen kot v knjigami Banffy ali v mestni knjižnici. Tudi polpretekla zgodovina ima svoje zaslužne ljudi...« p^n marec 2005 Natalija Jutmov Timotej Šooš, Staša Pavlovič in Maja Prettner Zima se je na hitro poslovila in iz zasnežene dežele je nastala topla in sončna pomlad. Zato smo lep0 vreme tudi mi hitro izkoristili in se nekega sončnega dne v prejšnjem tednu odpravili v murskosobo^ park. Tokrat smo se odločili, da bomo poskušali pomagati domačemu propadajočemu nogometnem# klubu, obenem pa preverili, koliko so naključni sprehajalci vešči iger z žogo. In našlo se vas je kar nekaj, ki zadevo kar dobro obvladate, nekoliko manj je bilo tistih, ki ste pripravljeni s svojim prispevkom pomagati murskosoboškim nogometašem. _______________________________ Nekaj časa smo imeli občutek, kot da bi se park kar naenkrat pred našim nosom izpraznil, saj ni bilo na vidiku prav nikogar. A smo le našli, tokrat dve dekleti in dva fanta. In šli smo v akcijo. Denarja tudi oni niso hoteli dati, sta pa bila fanta pripravljena odbijati žogo. Pod pogojem: če vsaj 7-krat odbijeta žogo, ne da bi padla na tla, jima žogo podarimo. In smo sli, izpod dreves smo se preselili n grajski ploščad. Dejan se je opogumil in začel odbijati žogo. Uspelo mu je 4-krat, 5-krat, 6-krat in sedmič si je želel dati duška ter žogo brcniti visoko v zrak. Res jo je, ampak žoga je letela le navzgor, na tla namreč ni priletelo prav nič. Zakaj? Ker je ostala na bližnjem drevesu. Šli smo naprej... in se ustavili pri ljubkem paru. Niti to, da sta se* poljubljala, nam ni preprečilo, da ju ne bi zmotili, in tudi njima pn vso idejo o pomoči nogometnemu klubu in prikazu odbijanja žoge-c je vprašujoče pogledalo fanta ali on morda bi, toda ni bil ravno za d Torej ni uspelo. Kaže, da sta bila kar preveč zaljubljena, da b1 ustregla. V imenu njune ljubezni smo jima to seveda oprostili. Naše prve žrtve so bili mladi, ki smo jih zmotili kar med odmorom za cigarete. Kako se je torej vse pripetilo. Prišli smo zraven ter mladenke in mladeniče povprašali, ali bi bili pripravljeni dati kakšen tolar za domači nogometni klub in tako pomagati Muri, da ostane v 1. nogometni ligi. No, denarja nekako niso imeli ali pa ga vsaj niso želeli porabiti za našo idejo. Nekoliko več volje pa so pokazali, ko smo želeli, da pokažejo spretnosti v odbijanju žoge. »Še kar, zadovoljivo,« je komentirala naša nogometna izvedenka Maja. Sicer smo jim žogo obljubili kot darilo, a ko smo jim povedali, da smo iz Pena in se jim zahvalili za sodelovanje v Penovi akciji, so nam tudi to, da jim žoge nismo podarili, zlahka oprostili. In kaj zdaj? Treba jo bo spraviti na tla, toda kako? Zavihali smo rokave in se lotili dela. Uporabili smo vse, kar smo našli. Kamne, vejice, plastenke, še celo nekaj snega se je našlo. Trudili smo se in ni bilo zaman. Sašo, naš drugi junak, je ciljal zelo spretno in žoga je bila kmalu na tleh. Preden smo se poslovili, smo še njemu dali priložnost, da dokaže, da poleg ciljanja žoge obvlada tudi odbijanje žoge. F Tretjič. Končno nekdo, ki bi nam morda lahko pomagal in daroval kakšen tolar za nogometni klub, toda kako, če še sam komaj preživi $ socialno podporo. Žalostno je le predlagal, da bi morda mi lahko njemu podarili kakšen tolar, da bi lažje prebrodil ta mesec. Iz usmiljenja ga z odbijanjem žoge raje nismo utrujali. Dekletom smo morali najprej razložiti, da je Mura nogom«*1",, tudi razlaga jih ni spodbudila, da bi podarile kakšen tolar. da bi odbijale žogo? Ne, za to so pa one malo preveč »high«' SSMBdiUi y ^Tja, včasih se nam v življenj J? g g tudi kaj nepredvidljivega . ^i1 JL JLtako je pač življenje, ■ čudovito. Če ga le takega tudi$ ■ kot pravi refren pesmi, življenje je ga živiš tako, kot se ponuja, in ne • • * • H spremeniš. Mi smo v prvih pomlad^ zares uživali, kot smo videli, pa bo* ‘ veseli vsi akterji zgodbe nogometne^■ -Mura, vam pa kljub temu želim0’ dneve čudovite pomladi, ki je W deželo ob Muri, preživite čim boljj^' p^n marec 2005 Ko butne fasl Publika Strelišče je dobro označeno. In tudi varovano. Dostop do njega imajo le izbrani. Publika je za ograjo. In ob točilni mizi Deset »faslov« čaka, da se jih napolni. Najprej se da karbid. Nato se dolije voda. Vse je natančno izračunano. V »faslu« se ustvari pritisk. Z glino se zamaže, da ne uhaja plin. Zabije se še čep Nato se »fasle« pusti. Strelci gredo do »sanka«. Treba je počakati 10 do 15 minut. Da nastane prava mešanica karbida »Fasle« se nato podre. Vmes se pripravi zažigalna naprava. Velika bakla. Začne se streljanje. Nastane dim. In velik pok. Deset pokov. Čep odleti. V zaščitno mrežo. Po streljanju gre vse od začetka. Ponovno se postavi »fasle.« In se jih napolni. Postopek je identičen. To traja dva dni. Če na uro ustrelijo trikrat, je to potem v dveh dneh najmanj 120-krat. Do 90 kg karbida je že šlo Pa menda tudi do 240 litrov vina in 25 zabojev piva. Strelci: Aleš Boksa, Dani Novak, Jani Božič Miha Nemec Čez praznike ste jih najbrž slišali. Na njihovo velikonočno pokanje mislimo. So iz Šalincev. To počnejo že trideset let. Ko streljajo, so 48 urna nogah. ________________Porabijo 70 kg karbida._______________ Polnjenje s karbidom Salinci, velika noč, streljanje, 30 let, 2 dni in 70 kg karbida Pen marec 2005 Nekaj karibske romantike: mladenič, ki čaka v Rio Grande (ena od številnih rek, ki jih lahko občudujete ob oa* naravnih lepot Jamajke) in prodaja hibiskusovo cvetje, in sončni zahod. Pravijo, da je najlepši v Negrilu n< obali, pričujoča fotografija pa je nastala v Montego Bayu. V zaledju drugega največjega mesta Jamajke sele najhitrejša »Slovenka«, atletinja Marlene Ottey. Po njeni zaslugi so skoraj vsi domačini vedeli, od kod prihor Seveda nisi bil na Jamajki, če ne obiščeš prestolnice Kingston in tamkajšnjega muzeja legende, Boba Marleya. Sin črne domačinke in britanskega oficirja je ponesel v svet znamenito reggae glasbo. Marley je bil revolucionar, borec za osvoboditev črncev. Jamajčani so namreč potomci sfriških sužnjev, ki so jih na otok pripeljali beli gospodarji. Manj znano je, da je bil Marley uradno poročen le enkrat (žena je iz Gane in tam danes tudi živi), a je imel kar 11 otrok z osmimi (8) ženskami. A propos jamajške družine: manjše imajo 5-7, srednje 11-12, velike pa več kot 18 otrok. Marley je bil torej v tem smislu med srednje delavnimi... Čeprav ga ni več v tuzemskem življenju, lahko Marleya srečaš praktično na vsakem koraku, podobno kot Che Guvero na Kubi. Je najpogostejša podoba na turističnih spominkih. Sicer pa imata vera in gibanje, ki ga je Širil, nazivrastafarijanstvo (po etiopskem cesarju Hailu Selassieju, katerega pravo ime je bilo Ras Tafari, in ki velja v črnskem svetu za božjega odposlanca na zemlji). Rastamani imajo znamenite pričeske (vera prepoveduje striženje), kadijo gandžo in praviloma ne uživajo alkohola. Tale na fotograf i ji pa si je vendarle privoščil IB edino domače pi-0 ■ vo stripe. A T'rastamanovje po I’tlH’S IShL H Marleyevi smrti ' JI vse manj. 4 Pa tudi marihu- A .. j EL f ana v deželi ni le* ■'TO— galizirana, če ste «1. morda mislili, da ■ A. se na Jamajki ka- r-tJ / I HmJ di kar vse pov* ‘ ' prekl Na vseh treh največjih karibskih otokih nosijo šolarji uniforme - dekleta so iz Oeho Riosa na severni oba"' družina nima dovolj denarja, da bi hodili v šolo vsi potomci, zato šolajo največ enega ali dva, ki P0^1 mlajše bratce in sestrice. Je pa Jamajka v primerjavi z Dominikansko republiko, še bolj pa Kubo, ve« povprečna plača je okrog 400 ameriških dolarjev. Ko smo se Šli turiste v nekdanji državi, sem mislil, da je reklo »nema problema« izum naših južnih bratov. A če boste potovali na Jamajko, vam bo hitro jasno, da obstaja vsaj še ena dežela, katere prebivalcem je NO PROBLEM Še bolj pisan na kožo. Ali pa na vroče hlačke, kot lahko opazite na fotografiji. Vas je zamikalo, da bi bili tako blizu svetu brez problemov kot pisec reportaže Bojan Peček (levo)? KO »NEMA PROBLEM p^n marec 2005 ADOMESTI »NO PROBLEM - e kdo misli, da je svet Velikih Antilov enoznačen, se mora Podati tako na največjega (Kuba), srednjega (Hispaniola z dvema državama - Dominikansko republiko in Haitijem) in tretjega po ^kosti (Jamajka). Četrti (Portoriko) mi sicer še manjka, a ze mi je jasno, da med posameznimi otoki klimatsko pa tudi po ^odin favni ni bistvenih razlik. Pa vendar je vsak svet zase. na a®alka pomeni v jeziku prvotnih kokw-^'* 1 ^di^ncev Aravakov (španski 11., S1J natdtro ^trebil! potem, * 1494 otok »odkril« Kolumb), dežela 77^ izvirov. D H šot približno po! Slovenije (skoraj ; ' '■ obratnih kilometrov). Poseljena je ske^51 mili>onoma in pol pretežno črn-h t _ "1 •JvukitvH kar poltretji milijon pa ' tujini, večinomu v Kanadi in ZDA, Bras* 80 0<^ 2a boljšim kruhom v 70. letih Grante Gre za ekonomske mi- nistip^’ ’e takrat Jamajko vodil komu-Fj^j ' ki se je povezal sosedom prej Castrom. Zato je mednarodna, ameriška pomoč usahnila, obljub ^^abčauov pa se je preselila v . ■ deželo Danes je Jamajka spet er'ška, praktično vse gospodarstvo je odvisno od velikega brata, pa tudi več kot 90 odstotkov turistov prihaja iz Severne Amerike. Sicer pa je Jamajka neodvisna šele od leta 1962. Vse do takrat je bila angleška kolonija. Ima status članice Britanske skupnosti narodov, prva dama države je tako angleška kraljica, jamajško ekonomijo pa vodi premier. Največ zaslužijo s kine tijstvom (sladkorni trs, piment, ingver, kava, tropsko sadje), z boksitom, čedalje pomembnejši pa postaja tudi turizem. Letno se predaja čarom jamajških plaž okrog 2 milijona turistov, med njimi tudi mnogi ameriški petičneži. Igralec Eddie Murphy je tako v enem od mondenih hotelov v sedmih dneh »zabiksal« 40 tisoč dolarjev. Sicer pa imata jamajške korenine na primer pevec Harry Belafonte pa boksarski težkoka tegornik Lennox Lewis in mnogi drugi. IP Ena večjih pustolovščin na Jamajki je vožnja z avtomobilom. Ne samo da se nismo vajeni voziti po levi, ceste na otoku so polne lukenj, kaj lukenj - pravcatih jam. Sicer pa nihče ne vozi po levi, kot je predpisano, pač pa tam, kjer je manj lukenj. Znamenita aleja bambusov v notranjosti otoka je v tem smislu med manj nevarnimi. %. ■■ & .. nj °bdobje, dnevne temperature so nekaj nad 30 stopinj in ( |JsiQ j^| r etc. Tako ni možnosti, da bi nastali nevarni hurrtcam. Zadnp l° *'drie lanskega septembra, ime pa mu je bilo Ivan. Posledice Qaes, predvsem na južni obali. Za palme brez krošenj pa ni knv Pa tako imenovana »rumena bolezen«. ' A * Vročekrvne Jamajčanke imajo (kot vsi v karibskem svetu) glasbo in ples v krvi, do belcev pa bojda niso ravnodušne. Ob tem, da rade plešejo, pa so očitno tudi zelo verne, saj je otok poln takšnih in drugačnih cerkva - v mestecu Annotto Bay smo tako našteli na dveh ki- lometrih glavne ceste kar dvanajst cerkva. Uradno je na otoku 362 različnih religij, katoliška Še zdaleč ne prevladuje. Možje na Jamajki pa so ob reklu No problem znani po tem, da se ne pretegnejo - so sicer delavni, a vse ob svojem Času. Če dobro pogledate med veje, boste opazili, da gospod uživa v zasluženem počitku. p^n Vsi so prihajali, njega ni bilo, ko bi on vedel, kako mi je hudo ... . pa nam, Marekom, ne more biti za kaj hudo, kajti prišli so vsi, tudi on. Ministri, ministrica in prvi med njimi, premier. Bivanje v najbolj sibirski od obrobnih pokrajin je začinil z zanimivo mislijo o eni od redkih primerjalnih prednosti naših krajev oziroma ljudi Češ, zakaj pa Prekmurci in Prleki ne bi' mogli prodajati svoje pregovorne gostoljubnosti, saj podobne ne premore noben predel matice Slovenije. Torej- petični poslovnež Hans iz ene od evropskih metropol, ves v stresu in naveličan množice materialnih dobrin, je na svetovni turistični borzi odkril majhno, prijazno, podalpsko deželico, ki sploh ni tako daleč od njegove In na skrajnem severovzhodu te evropske eksotike še bolj prijazno pokrajinico Pomurje (ali kakor se ji bo že uradno reklo) Na prospektu je razpoznavno, da je tam obilje svežega zraka, neokrnjene narave kolikor hočeš, zdravi bioprodukti pa kar silijo, da jih zaužiješ. In kar je najbolj pomembno - vse naokrog tekajo okolju m turistom prijazni, nesebični, vedno prešerni Mureki, gostoljubni kot nihče na tej zemeljski obli Pa se gospod odloči, da Mureke obišče Zmaterializirano, ihtavo evropskost bo za en teden zamenjal s čudovitimi murskimi romancami, panonsko melanholijo, enkratnim sozvočjem mile narave m še bolj milega človeka A sedem dni (in noči) mine, kot bi mignil. Konec je uslug najprijaznejših ljudi, kar jih je Hans v svojem življenju srečal. Položiti bo treba račune Hans je prejel takega: 7 x prenočišče z zajtrkom na turistični kmetiji 210 evrov 1 x izlet z gospodarjevo snaho (in konjem) 45 evrov 1 x gorsko kolesarjenje z vaškim poštarjem 75 evrov ‘ 1 x noč ob Muri z romsko družino in večerjo 83 evrov Skupaj, 413 evrov Gostoljubnost snahe (konjevo je zastonj) 93 evrov Gostoljubnost vaškega poštarja 21 evrov (5 ^popusta, kersejevkitmrnapihn na pol izleta omagal) Gostoljubnost romskega poglavarja 38 evrov Skupaj' 152 evrov Svetovni popotnik gospod Hans je torej uradno pustil pri nas 565 evrov, pri čemer je pomemben delež dodatka za gostoljubnost, ki ga doslej m plačal še nikjer. A ker je bila gospodarjeva snaha bujnih oblin in proti večeru še poudarjeno -gostoljubna«, se je Hans odločil, da o plačilu ne bo spraševal (tudi zaradi miru v hiši, saj ga je doma čakala žena). Da se na koncu le ne bi zgodila tista z začetka Vsi so prihajali, njega ni bilo, ko bi on vedel, kako mi je hudo ... Pa ne za Janezom, ampak za Hansom, če se ne bo več vrnil zapravljat v obljubljeno Pomurje’ Čustveno doživljanje prekmurske zem Akademski slikar Nikolaj Beer je bil rojen leta 1945 v Križevcih na Goričkem. Že dolgo živi in ustvarja na Izlakah. Domuje globoko v dolini. Na vse strani se vzpenjajo planine, poraščene s smrekovimi in mešanimi gozdovi. A v njegovi duši so Goričko, Kukeč, Prekmurje. In rodni zemlji je posvetil večino svojih slikarskih stvaritev. Letos bo imel slikar Nikolaj Beer več samostojnih razstav, V drugi polovici leta bo namreč praznoval 60-letnico življenja. Prva njegova samostojna razstava bo 7, aprila v mestni galeriji v Kranju. Razstavil bo okoli trideset del. Razstave so predvidene še v soboški, mariborski in ljubljanski mestni galeriji. Razstavljal pa bo tudi v Zagorju, kjer je sedež njegove sedanje občine, in morda še kje. Višji kustos mag Franc Obal je o Beerovem slikarstvu zapisal; »Med najvidnejše predstavnike gestualnega slikarstva v Sloveniji spadata Nikolaj Beer in Zdenko Huzjan. Prvi z izrazito osebno potezo m nosilnim simbolističnim značajem barve materializma v sliki svoj svet, svet emotivno doživete domače pokrajine ..« Umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. LevMenaše meni: »Beerovo umetnost so določili predvsem trije ključni faktorji: je Prekmurec, luteran in končno pripadnik generacije, ki je umetniško dozorela v sedemdesetih letih .« Pri Beerovem likovnem ustvarjanju gre za čaščenje kulta zemlje, Zemlje, ki je od njene plodnosti odvisen ne samo človeški obstoj, ampak tudi njegova sreča, ugotavlja Menaše. V začetku sedemdesetih let so se naši umetniki zgledovali po tako imenovani londonski šoli. Pozneje se Beer zgleduje še po drugih, angleških, nemških ., avtorjih In spoprime se z vizijami Nizozemca Vincenta van Goha S sliko Čarna njiva - Kukec želi poudariti izginjajočo goričko vas, v kateri še vedno živijo duhovi spominov na preteklost S čopičem se loteva stanh prispodob časa, ki uničujejo vse človeštvo. V zadnjem času se je lotil slikanja manjših moralističnih podob pogubljenih ljudi. Menaše meni, da je Beer umetnik nasprotij. Njegova liki so ponižane in razžaljene človeške pojave, ki bodo poveličane kot zadnje, ki bodo prve. Gre za slikarjev neposreden pogled v človeka. Slikar Nikolaj Beer je imel doslej skoraj trideset samostojnih razstav. V glavnem v domovini. Manjši razstavi je imel še v Nemčiji in Ameriki. In sodeloval je na številnih skupinskih razstavah doma in po svetu. Je elan Društva likovnih umetnikov Slovenije in Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, S slednjim je še posebno tesno povezan. Risati je začel, ko mu je bilo dobra štiri leta. Mladost je preživljal v Križevcih na Goričkem. Tudi oče in mama sta bila tu rojena. Sicer pa je takšne priimke najti na bližnjem Gradiščan- Nikolaj Beer, Zahvalni dan, 1998, olje na platnu, 45 x 55 cm 38 skem in precej jih je na Nizozemskem. Stari oče in stara mama sta izvirala z Gradiščanskega Družina je imela kmetijo in oče Geza je bil post ni uradnik. V hiši Beerovih je bila namreč pošta. S to dejavnostjo se je ukvarjal že slikarjev ded In želja družine je bila, da bi nekoč z njo nadaljeval tudi Nikolaj. Mama Klara je marljivo gospodinjila, skrbela za družino, polje Pri hiši je bil še očetov brat Bela, invalid iz prve svetovne vojne. Nadlogo je prinesel domov s soške fronte. Otrokom je bil prijeten družabnik. In Nikolaju so v lepem spominu trenutki, ko je oče zaigral na violino. Nikolaj ima sestro in brata Brat Aleksander je starejši. Je gozdarski inženir in živi v Murski Soboti. Sestra Klara je po poklicu učiteljica Zaljubila se je v evangeličanskega duhovnika gospoda Jošarja Prišla je v nemilost pri nekdanji ideološko drugače usmerjeni oblasti in bila ob službo Zdaj živi z družino v Bodoncih. Nikolaj je končal v Bodoncih štiri razrede osnovne šole. V enem razredu so bili istočasno učenke in učenci vseh štirih letnikov Za vsak razred je bila določena, druga klop In šola je premogla še eno učilnico. V njej so si pridobivali znanje, modrost učenci 5,6., in 7. razreda Tujih jezikov tu niso poučevali, zato je Nikolaj obiskoval nižjo gimnazijo v Murski Soboti Ob pol petih zjutraj se je peš odpravil 5 kilometrov daleč do železniške postaje v Gornjih Petrovcih Bil je tako imenovani »vozač« z Goričkega Domov se je vračal pozno popoldne. Če je bilo vreme sušno, se je vozil s kolesom. V Soboti so se vozači ločili od mestnih, ker so bili blatni ob vsakem vremenu. Ob suši so se zjutraj zmočili od rose m se zblatili od prahu s ceste. Na vprašanje, ali so jih mestni sošolci zapostavljali, je bil odgovor: »Malo se je poznalo, da smo mi načišni kak o vi.« Po končani nižji gimnaziji si je Nikola] zaželel oditi študirat »v neko šolo, kjer bi lahko risal«. Starejši brat je takrat študiral v Ljubljani in tja se je napotil tudi Miki, kot so Nikolaja klicali ali ga še kličejo svojci in prijatelji. Skušal je napraviti sprejemni izpit v takratni Šoli za umetno obrt. Preden se je vrnil iz Ljubljane v Križevce, je tja prispelo pismeno sporočilo, da izpita ni opravil. In zdaj so Beroovi poiskali »veze« Takrat je bil v Križevcih za zdravnika dr. Milič, po rodu iz Ljubljane. Uspešno so posredovali družinski prijatelji iz prestolnice Teden dni pozneje je dobil sporočilo, da je izpit Nikolaj finer v svojem ateljeju no opravil. Izpit je takrat delalo zelo - -kandidatov in prišlo naj bi do zmesni1"'^ oddajanju risb, ki so bile pogoj za sprej6® 1 se je preimenovala v Šolo za oblikov^^ je bil Miki »malo luftar«, je ni končalv nem roku Dokler je v Ljubljani stanov®1 z bratom, je bil njegov učni uspeh PraV Pozneje nekoliko slabši. Sprejemni izpit na Akademiji z® 'j umetnost je uspešno opravil O tajt^ J študiju pravi: Akademija je resna se hočeš česa naučiti, imaš dovolj ŠN । dela od jutra do večera Rišeš, slikarske tehnike, zgodovino likovne anatomijo Vsa štiri leta študija Je ‘ profesor Gabriel Stupica. Po študiju je ostal nekaj časa v LK-»Nisem bil nič,« pravi za tisti čas. In mladostni zagnanosti si je dejal, da ne ( ■ diplome, da bo samo slikal. A ga * z* spodbujala, da je diplomiral, sicer o> časa po študiju. V Ljubljani je Križevski cesti Stanovanje je bilo z meter debelimi zidovi. Ni bilo ■ Pozimi ni bilo preveč mrzlo, poleti P®'' hladno. V tem večnamenskem prnstojB .ustvarjal Takrat je prodal svojih P1^’ nekemu ljubljanskemu ljubitelju Tako je prišel do prvega zaslužka- Pogosto se je odpravljal domov v Oče mu je umrl leta 1974, kmalu š® mama ne bi samevala, se je za nekaj l . jr v Križevcih Tam je tudi ustvarjal umrla leta 1992. Leta 1976 so ga povabili na Izlake v njo Likovno kolonijo. Tam je spoznal^1 ‘ umetnostno zgodovinarko Marijo ' j /'' za tem sta se poročila. Imata hd^0 Ljubljani študira sociologijo kultur® j/ čino »Deficitarni smo vsi,« z nasme Nikolaj. Avresnici živijo urejeno \ Marija uči angleščino na osnovni š°- 'L Nikolaj pa ima status svobodnega 1 Žena je edinka in živijo v hiši njenih ®'r so uredili tudi prostoren slikarski ' Na Izlakah bo letos že 42. slikar3’'1' Verjetno je najstarejša v Sloveniji in _ dejavna v mednarodnem smislu- „, r pustijo organizatorju po eno umetnino. Doslej je zbranih že več oljnih podob in grafik. Mnoga del®s h Ijena v tamkajšnjih podjetjih, ustab dobiva kolonija denar za svoj« P Nikolaj je že dolgo dejaven v vods’ Je umetniški vodja Likovne kol0111 t[1/ Trubarja v Moravskih Toplicah LU05 že enajsta kolonija. Deluje v oK • ličanske cerkve Njihov glavni p-evangeličanski škof Geza Erniša- , । iJ-*1, Domačija v Križevcih je pTC®*01 q še zemlja, kjer nameravajo pot°" hišico, kjer bi se lanko občasno j|gB in sestra se z družinama veckra1 ■ P Izlake m Nikolaj je pogost gost : j na Izlakah se počuti domin-3 j , pogovarja kar v prekmurščini- -naučil žlahtne in starožitne govor1 popotnica z rodnega Goričkega £■ Franci W39--------------------pen-------- YU-arhivi še nedostopni, | SPOMINI ©n jih je odprl! NA MATIJO MAVRIČA PovabK b0 ^*a in zanimivo opravilo, sem si dejal, ko sem bil d °a* °^prem s™) YU-fotografski arhiv. Zame se je vse skupaj ecembra leta 1972, ko sem začel službo pri Vestniku. Tale posnetek, s katerim me je ovekovečil upokojeni novinar Stefan Sobočan - Naci s Hotize, je dokaz, da sem imel na začetku precej več las kot danes. Če bi tako ostalo, me vnuk Patrik nekega dne ne bi mogel vprašati, zakaj imam na glavi luknjo. V šali sem mu odgovoril, da sem si lase izpulil in jih uporabil za brke, ki jih imam že osemindvajset let (na čigavo posebno željo, pa naj ostane skrivnost). S/7 je negovski župan, organist, cerkveni ključar, čebelar, knjigovez, slikar, geometer... leia 197 b d. j priložnost, da sem lah- Kuk, '° ^potoval za štirinajst dni na ' Cento, ,r . . , * ■ • .m , ■ P« vrnitvi pisal reportažo 'leVOnnk M i i m ................................................ 1 . b;. ' -'-vil wini veliko napako, ki bi |O sedaj rad popravil, in sicer sem K'5010 najprej leteli iz Beograda do Prage, od tam pa čez Tihi ocean do o I l. A^on^ld ocean je to! Tega posnetka s kubanske plaže pa si takrat javiti, ker bi mi žena lohko očitala, da stojim preblizu mlade Kubanke. Posebna čast me je doletela, ko so me izbrali v žirijo za izbor miss Pomurja, ki je potekal na prostem pred motelom Čarda. Meni so bila vsa dekleta zelo všeč, tako da skoraj nisem mogel odvr niti pogleda od njih. Kot kaže fotografija, je bil ^ir^, podobno vznemirjen tudi :i:isr„ ■ior,ttan Iz Maribora (na desni), medtem ko je bil Filip Matko (tedaj 50 Pol«ie t'nec za Vestnik, Večer in druge medije) veliko bolj indiferenten. Kot nada|jnji dogodki, se mu je splačalo. I V časih, ko promet še ni bil tako razvit kot danes, je življenje na vasi potekalo počasi. Največkrat so se obiskovali le bližnji sosedje. Glavno druženje podeželskega ljudstva so bili obiski nedeljske ali praznične maše. Družili so se tudi na »pušlšankih« in igrah amaterskih gledaliških igralcev ter božjepotnlh romanjih. Tedaj tudi ni bilo take potrebe po gibanju, saj so se ljudje z živežem in vsem, kar so potrebovali za delo in življenje, oskrbovali v svoji bližini. Najnujnejše potrebščine, ki jih niso pridelali na zemlji, sol, sladkor, petrolej za razsvetljavo, platno in drugo, so lahko kupovali v trgovinicah v vsaki malo večji vasi. V bližini je bilo dovolj obrtnikov in rokodelcev, ki so znali narediti vse, kar je potreboval tedanji podeželski človek. Našli so se tudi taki, ki so po svojih rokodelskih in umskih sposobnostih prekašali sokrajane. Eden takih je bil Matija Mavrič iz Negove, pravzaprav zaselka Negovski Vrh. Mavričevim so po domače rekli Fajfičjakovi. Rodil se je 14. februarja 1881. leta v Negovi, v zaselku Negovski Vrh, kjer je potem živel vse življenje. Leta 1925 se je poročil z Marijo Vogrinec, rojeno 1899 v Spodnji Ščavnici. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Marija, Anica, Pepika, Tončka in Slavko Po sedmih le till zakona mu je žena umrla. Tedaj je prevzela skrb za otroke rejenka Lenika Ofner, ki je živela pri hiši od rojstva do smrti. Življenje Matije Mavriča je bilo pestro Tisti, ki so ga poznali, povedo, da je bil velik dobrotnik m poštenjak. V šoli, obiskoval je trirazrednico v Negovi, je bil odličen učenec, zato je učitelj očetu svetoval, naj ga dajo v šole. Toda tedaj za podeželske otroke ni-bilo velikih možnosti šolanja, razen za tiste, ki so se odločili za duhovniški poklic. Tako je Matija ostal na deželi in se sam izobraževal iz knjig ter postal nadpovprečno izobražen krajan tedanje dobe. Bil je velik slikarski talent in je ustvaril čudovita dela, ki so se ohranila in še krasijo nekatere domove. Slike, ohranjene namizne kapelice, ki jih je izrezoval iz lesa, orgle, omara, miza, ohišje stoječe ure - vse to je njegovo ohranjeno duhovno in rokodelsko bogastvo. Svoje slikarske sposobnosti je razdajal tudi pri poslikavi vaških kapel, likov sv. Florjana na raznih objektih in v začetku osemdesetih leIje p p -e Ne do bi se hv \ v kegljanju za slovens e osno sprejel ■' " rhi^^^jna bil med prvimi tremi m tako svoje smrt« ,e Ml p-odwdnika DNS za Pomurje Jožeta b Vesmika t«dviko So Vestnika) in nekdanjega novma-P sklh vrst m .0 tekmovanje. Čez čas pa I« Kmalu po tistem, ko je Jugoslavijo razpadla, sem skušal preizkusiti, kako deluje nova država Slovenija. Sodelavec madžarskega radia in tednika Nepujsag Albert Abraham me je odpeljal na mejni preit*! pn Prosenjakovcih, od tam pa sem se peš poda proti vasi ter iskal morebitne prevoznike v Itaiijo (Albert me je vmes skrivaj fotografiral). Ker sem ime' na g avi ICMuljc in sem bil nekoliko drugače oblečen kot običajno, me ni nihče prepoznal. Nikogar n ni uspelo pregovoriti za prevoz, čeprav sem ponujal takratnih tisoč nemških mark, ampak sta se pripeljala pome dva policista in med po pregledu of v -a- i-iem filmu odpeljala na policijsko postajo v Mursko Soboto, kjer so me zasliševali in slekli do golega. Fotografskega dokaza za to žal nimam Eden od policistov me je prepoznal šele, ko mi je slučajno snel lasuljo. Bilo je nekaj hude krvi zaradi mo|e akcije, nazadnje pa se je vse končalo s premirjem. Hčerka Matije Mavriča, Pepika, poročena Fekonja, ob knjižnem bogastvu Matije Mavriča i j 1 burske založbe Matija Mavrič s svojimi otroki: sinom Slavkom ter hčerkami Anico, Marijo in Pepiko Orgle, ki jih je leta 1911 izdelal Matija Mavrič. in obnavljanju nabožnih kipov. Kot samouk je izdelal orgle s štirimi registri, s 63 lesenimi in 42 kovinskimi piščalmi. Celih 35 let je bil organist v negovski cerkvi in 40 let cerkveni ključar Matija Mavrič je kazal svoj veliki talent tudi v drugih dejavnostih. Kot slikar je slikal kulise za igre, ki so jih tedaj igrali v Negovi. Pred okupacijo Jugoslavije je bil en mandat župan občine Negova. Tildi po končani vojni je bil izvoljen za župana tedanje občine Negova Kot velikemu poštenjaku so zaupali izmere parcel. Te je izmeril in skiciral s pomočjo naprave, ki si jo je izdelal sam. Njegovemu merjenju nikoli niso ugovarjali, saj so ga imeli za velikega poštenjaka. Zaradi svoje izobraženosti je bil sposoben pisati celo prošnje in oporoke. Bil je tudi velik čebelar. Kot smo že omenili, je bil velik ljubitelj knjig Prav to ga je pripeljalo do tega, da se je posvetil knjigovezništvu. Tlidi tega se je naučil iz knjig. Knjige je vezal za šolo v Benediktu in Negovi ter tudi nekaterim posameznikom. Knjige in drugo kulturno dediščino Matije Mavriča na njegovem domu ohranja hčerka Pepika, ki si je z možem Friderikom Fekonjo na domačiji ustvarila družino. LUDVIK KRAMBERGER p^n 40 marec 2005 Prim. mag. Vladimir Pfeifer Verjetno so geni tisti, ki so me poklicno določili. Mati je namreč zdravnica, ustanoviteljica in dolgoletna predstojnica očesnega oddelka v murskosoboški bolnici, oče pa ekonom ist, ki je odgovoren za mojo poslovnost. V Soboti sem preživel mladost vse do študija na medicinski fakulteti. Po končani fakulteti sem se za tri leta vrnil v domače kraje, ko sem delal na medicini dela. Zanimanje za oftalmologijo in ponujena specializacija sta me ponovno pripeljali v Ljubljano, kjer sem še danes. Moje delo, očesna kirurgija, zahteva veliko natančnost, maksimalno koncentracijo in mirnost, zato je potrebna ' kondicija Tako so moji hobiji povezani z naravo in prostranstvi. Pred tridesetimi leti sem v Rakičanu pričel s pilotiranjem. Najprej jadralno letenje, nato še motorno Jadralno letenje mi je bilo vedno ljubše kar dokazuje tudi naslov državnega prvaka v jadralnem letenju. Bilo je leta 1982 v Subotici, v rajnki Jugoslaviji, na kar sem zelo ponosen. Letim še danes, zaradi bližine največ na Lescah na Gorenjskem, čeprav mi za ta užitek velikokrat primanjkuje časa. Blizu mi je tudi morsko jadranje, ko se vsako leto z družino za ves mesec podamo na nepozabno avanturo. Zelo rad plavam, lani sem. opravil potapljaški tečaj, sedaj komaj čakam na poletje. Pozimi je obvezno družinsko smučanje vsaj trikrat po en teden - seveda spet za kondicijo. Po Ljubljani se prevažam kar s kolesom, kar ne samo da je bolj zdravo kot v avtomobilu ali avtobusu, pač pa je zaradi gneče na mestnih cestah tudi hitrejše, Lani sem dosegel enega velikih uspehov, ko sem po hudih mukah opravil izpit za lovca priLD Brezovci. Uspelo nama je s prijateljem - aparat za sodobni način operacije sive mrene z ultrazvokom v Slo- Marjanom Šiftarjem, kije ta čas veleposlanik v Makedoniji. Ta izpit je bil zahtevnejši od marsikaterega v moji medicinski karieri. Sedaj sem ponosen član lovske družine, čeprav razen glinastih golobov nisem ustrelil še ničesar in upam, da tudi kakšnega kozla ne bom. Sicer pa gre bolj za naravo in zdravje kot za drugo. Danes sem zaposlen na Očesni kliniki ljubljanskega Kliničnega centra in sem vodja oddelka operiranih za sprednji segment očesa. Letno opravim okoli tisoč različnih očesnih operacij, med njimi tudi najzahtevnejše. Ko sem leta 1989 iz ZDA v kovčku prinesel prvi venijo, še nisem razmišljal, da bo to za našo državo taka revolucija ", Aparat nam je daroval sin pokojnega Antona Banka, Slovenca, ki je skupaj z dr. Kelmanom razvil to tehniko operacije sive mrene. Tako smo bili med prvimi, ki smo pričeli s fakoemul-zinkacijo. Seveda sem sam v to vlačil veliko dela in iz operacije, pri To sem jaz Zgodba z naslov^. kateri so pacientu prerezali polovico očesa, da so odstranili r-očesno lečo, da je po dveh mesecih spet videi, naredil nekaj drugega. Sedaj operiramo s trirmlimetrskim rezom in nasledhjt dan vidi, in nima praktično nobene omejitve. Za- ■ " svetu nepoznano tehniko operacije sive mrene sem prejel Ids v ZDA najprestižnejšo nagrado Ameriškega združenja taraktno in refraktivno kirurgija - Oskarja. Isto leto sem dobno nagrado tudi v Evropi od Evropskega združenja. ‘ p sedaj uporabljajo številni očesni kirurgi širom po svetu spoznal tudi svet. Sedaj veliko potujem kot vabljeni predav-operater. Psihično najtežje so operacije, ki jih izvajam v ::'v' tisočglava množico oftalmologov v tujini, ki v dvorani sp' moje operacije z direktnim prenosom iz operacijske diKrati-med operacijo sprašujejo, jaz razlagam. Tako sem predava • _ riral že na praktično vseh celinah sveta. Povabil je več, kol L uresničiti Na očesni kliniki šem po več letih premora pričel s press# ' raženic. Operacija traja približno uro in pol In z njo buri boljšamo vid pri pacientih, ki so praktično slepi. Za to potrebujemo darovalce, zaradi česar so pomembne očesne ■ Pred tremi teti sem pričel s posebno tehniko operacije flWSB kateri je možnost zavrni tvene reakcije bistveno zmanjšana je izredno zahtevna in je zaenkrat ne uporablja še nih&-Sloveniji. Še vedno imam veliko načrtov, kaj vse bi se dalo naredi ljudje videli, čeprav je pomembno tudi srce. Zadnja letapl čimveč časa preživeti tudi z družino, zato otroka in ženo 1 mogoče, na vsa potovanja vzamem s seboj. Vedno ’ I I prihajam tudi v Soboto, da se otroka lahko Igrata na vrt^ ™ 3 v Ljubljani nimamo. Če me boste kdaj videli na kol^ zamišljenega, vedite, da bo spet nekaj novega, če : potrebovali, veste, kje me najdete. j Judita Hahn: oder je njeni Ob 100 obletnici rojstva akademika dr. Bratka Krefta, ki so jo letos na pomlad v Ljubljani, v Narodni in univerzitetni knjižnici, dostojno proslavili z razstavo rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva ter obsežno monografijo, smo se spomnili tudi njegove življenjske sopotnice, nase rojakinje Judite Hahn iz Murske Sobote, ki je z njim prehodila Sestrične, zapisane umetnosti, od največje do najmanjše: Livija Hahn je v Budimpešti končala plesno šolo. Vse življenje se je ukvarjala z baletom. Po vojni se je preselila v Pariz, kjer je imela proti koncu življenja svojo plesno šolo. Kot je sama povedala, je nekoč s plesom spremljala glasbeno točko Edith Piaf. Lili Legenstein - Čaki (umetniško ime Čaki je dobila, ker je bila iz Čakovca) je bila prva plesalka stepa v Kraljevini Jugoslaviji. Delala je v zagrebškem gledališču. Še zdaj, pri osemdesetih letih, se ukvarja s koreografijo. Judita Hahn, igralka. Šarika Hahn je bila pred vojno premlada, nato pa ji je vojna prekrižala načrte. dobršen del skupne poti. Bogve, kakšna bi bila le-ta, če ne bi bilo njega, zanesljivo pa povsem drugačna. Sicer pa je bilo njeno življenje že na začetku polno naključij, ki so se vsa bolj ali manj srečno iztekla. Rodila se je leta 1926. Od leta 1944 je bila internirana v taborišču Auschwitz, kjer je dočakala konec vojne. Nato se je vrnila v rojstno Soboto. Na Judito Hahn nas je opozorila Dragica Juteršnik (roj. Nišelvicer), ki je z njo leta 1947 igrala v Veliki puntariji. Dramsko besedilo, ki gaje dr Bratko Kreft napisal že pred vojno, je na oder spravila soboška dramska skupina SKUD Štefana Kovača. Zanimivo je, da so ta Kreftov tekst, napisan pred vojno, prvič uprizorili šele leta 1946 v ljubljanski Drami, kjer je bil dr Kreft dramaturg, in so bili torej soboški amaterski gledališčniki dokaj aktualni - kot je pač zahteval čas. Zgodbo o slovensko-hrvaškem kmečkem puntu, ki se konča s smrtjo vodje kmečkih uporov Matije Gubca, je režiral pokojni Štefan Antalič, ki je bil že pred vojno v mestu znan kot dober igralec. Dramska skupina, ki je delovala v okviru Sokola, je bila izredno aktivna in je svoje izkušnje, tako priložnostni režiser kot igralci, zdaj prenesla tudi v novi, povojni čas. Na premiero, bila je v dvorani TVD Partizana, so povabili avtorja teksta, ki je obljubil, da jih obišče in si ogleda predstavo. Obisk tako imenitnega gosta, o katerem so veliko slišali ali brali tudi še pred vojno, je bil za igralce in končno tudi za mesto, kjer se ni ravno veliko dogajalo, velik m pomemben dogodek Predstava je stekla in se brez večjih zapletov tudi končala. Aplavza v dvorani ni hotelo biti konec, po zadnjem priklonu pa so igralci v tesni garderobi nestrpno pričakovali trenutek, ko bo znani dramatik, ki se vrti v krogu takih ljudi, kot sta recimo tovariš Kardelj ali Josip Vidmar, podal kritiko njihovega ustvarjanja. Po besedah Dragice Juteršnik je bila ocena laskava in vzpodbudna. Sicer so vedeli, pravzaprav predvidevali, da jih ne bo »raztrgal«, da bo pa z njihovo igro tako zadovoljen, pa si tudi nihče ni predstavljal. Očitno so igralci nanj naredil i dober vtis, saj je svojo pohvalo na koncu potrdil še z vabilom, naj gre njihova mlada soigralka Jucika, kot so rekli Juditi Hahn, igrat v Ljubljano. Jucika je seveda ponudbo Doma pri Kreftovih leta 1964: Judita, Bratko, sin Lev. Dr, Bratko Kreft izvira iz znane rodbine Kreftovih od Sv. Jurija ob Ščavnici. Že njegov praded Jakob Kreft (1804) se je zapisal v zgodovino. Bil je prvi deželni poslanec v dunajskem parlamentu, kjer se je zavzemal za pravice slovenskega jezika. V revolucionarnem letu 1848 je podprl program Zedinjene Slovenije. Bratko K. je diplomiral leta 1929 (iz slovenske in južnoslovanske književnosti ter svetovne književnosti), doktoriral leta 1939. Redni član SAZU je postal leta 1961. Isto leto, nekoliko prej, je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanost in umetnosti. Pomemben delež v slovenski kulturi ima na številnih področjih. Med drugim: kot pisatelj, dramatik, režiser, dramaturg, literarni zgodovinar, gledališki kritik. Sin Lev je doktoriral leta 1988. ,1*^ ji Arheologinja Irena Šavel se svoje tete (mamine sestrične) Jucike rada sF' Soboto je prihajala poredkoma, toda ko je prišla na obisk, je prinesla v hišo •1 veselo vzdušje, ki je prevevalo vse, ki so bili takra t zraven in se pogovarjali ali R 1J mamine in tetine spomine. Že naprej so se veselili srečanja in nestrpno P' % trenutek, ko bo prišla. Zjutraj, ko je vstala, si je teta Jucika rada nabrala ih P pol zrele slive, češ da so ji takšne najboljše. Ob nekih praznikih sta z math0 Kreftove v Ljubljani. Dokaj veliko stanovanje je bilo opremljeno s starinskim P Stričev kabinet je bil ločen s težko zaveso in vsepovsod obtežen s knjigami, razliki v letih sta se Kreftova lepo razumela. Stric je bil dobrosrčen, v pogovori Soboti pa se ni rad spuščal. Umaknil se je v drugo sobo in dremal alt samo P sprejela in se je potem vse skupwi. nekoliko pozneje, končalo kot v r Vitez (B. Kreft] iz bele Ljubljane je P' ■ (J. Hahn) odpeljal v mesto pod njo poročil, ona je končala AGRFT . iP postala znana igralka, dobila st* potem so srečno živeli... V Soboti pa zgodbe še ni bilo Velike puntarije so sodelovali še v po mestu, ki so ga pripravili ob N ’ j'' festivalu. To je bila velika p*11*jf najlepšem mesecu, v maju, osvoboditvi, ki je prikazovala dek>vne Bd1* * Judita Hahn kot Marjutka v p poročniku in Marjutki B. Kre^0 leta 1960) Pen marec 2005 1938. na usposabljanju v Ljubljani V igHk , stare Jugoslavije, ki je bila država po prvi svetovni ti. । ' verinsko kmečko prebivalstvo, Id sta mu ustrezala ■ ■ r|iUiE6tj-. in poudarjanje vloge cerkve, podpiralo ’ ven Najmočnejša sila v katoliškem taboru je bila ! s a ljudska stranka V dvajsetih letih je imela Slovenska ■ krščansko socialni družbeni program in se je * zaustavitev katoliških načel v družbenem in po "P1 sta ' 1 ^desetih letih je stranka zagovarjala kon korporativna -totalnega krščanstva«, «hui r6tn naj določal smernice vsemu idejnemu, m *z°braževalnemu, družbenemu, gospodarskemu t L"1 življenju edinole katoliški svetovni nazor. V začel prevladovati v stranki in katoliškem iz]^ 1 konservativno-avtoritarni idejni koncept, ki je ■ Papeževe poslanice Quadragesimo anno Okrepila , organizacij in klubov, ki so si prizadevali Tbdi življenja po katoliških načelih. bile ,2^1 ' 11,2»li so so ustanavljale organizacije Orlov, ki so ° ^' '""hški-, । > prvo načelo vključitve vanje je bila pri.. katoliški veri. Nekoliko kasneje so se pojavili Sokoli, sta by 1 r" 'M nujna katoliška veroizpoved Ti dve skupini ^ikiir l j s svežem društev povsod v nekoliko večjih te so. " dandanes se starejši ljudje spominjajo časov, atu v kateri od obeh organizacij ter so se udeleže- (soda ■ ’S Pun”ariie v sprevod« P® :5 47 budita označena s } Ohranila ah Pa kolikor nam je znano, s fotografij« I« nihče ni fotografiral. Las ” ^»ersnlk, ki sedi na sto*« spr področja ' držnvr Prikazana so bdaj$ kulture ni ■ -.ga ustvarjanja h1 a qmina traktor m-A Znr graščino, so hamest^^ M;, . kot graščaki ali kot tlačani - loskaOjem h> that '‘rJ’w 3 kudstvu in bili 4 se bila Judita 1,1,31 VBe da upokojitve leta Nastop«' M Igrr, kako pravljico za a ^rainah, Na dIU te zdaj) in televiziji v 1 ^uga stran Posnela glavno vlogo v fUmu ie mnog« FadiU Hadžič« O^^„crainenW10 5 J?*** 111 ,r obUkO apmo v ra^ču* foMathe o njenih vlogah najdemo poUUcOO ‘ Mn. '.h pa tudi v Enciklopediji Slovenile’m nažerih W ' le ^čela z vlogo Laure v Stekleni me JČ. vali telesnih aktivnostih in iger. V okviru Katoliške cerkve na Slovenskem se je po javila skupina Marijine družbe, v kateri so se mladi, neporočena dekleta in fantje, z vso strogostjo držali pravil, ki jih je postavljala duhovščina. O eni od prekmurskih Marijinih družb sem pisal v tej rul> riki prejšnje leto V tridesetih letih prejšnjega stoletja so se v nekaterih krajih po podeželju pojavili fantovski in dekliški odseki, ki jih je vodila takratna mladina. Skrbeh so za druženje mladih in poudarjali telesno aktivnost, podonno kot Orli in Sokoli. Fantovski odseki in dekliški krožki so bik povezani v zvezo, ki je imela podobne cilje kot nekdanja orlovska organizacija Ta je prenehala delovati leta 1929, ko sta kralj Aleksander I in general Petar Živkovič uvedla diktaturo Diktatura ni trajala dolgo, ker je 9. oktobra 1934. neki terorist v Marseillu ustrelil kralja. Nasledil ga je 11-letni Peter II., tega pa je zaradi mladoletnosti nadomeščal princ Pavle Karadjordjevič, ki je hotel državo pomn iti z več demokracije Eden od maloštevilnih fantovskih odsekov pri nas je nastal v Žižkih pri Črenšovcih Najprej fantovski, zatem še dekliški, imenovan tudi dekliški shod.-Toda o začetkih, delovanju in organizaciji je napisanega zelo malo gradiva. Glavni predstavnik in ustanovitelj odseka je bil Jožef Horvat iz Žižkov, ki je skrbel za pravila in uvajanje športnih disciplin. V fantovski odsek je stopil tudi Imre Mirko Horvat (Salajf) iz Črensovec, ki se svoje dejavnosti v času med vojnama še zelo dobro spominja, čeprav jih šteje že več kot devetdeset. Prav tako se tega spominja njegova žena Marija, ki je bila članica dekliškega shoda. Vaje so imeli v Črenšovcih v veliki dvorani Narodnega doma (zgrajen leta 1930), ki je lahko sprejela 800 ljudi in je rabila različnim namenom. Imela je tudi velik balkon in oder ustrezno razsvetljavo in je bila zelo primerna za različne kulturne prireditve Da odsek ne bi bil nepoučen o gimnastičnih športih, ki so jih najpogosteje trenirali fantje nekoliko težje športe kot dekleta, so mlade, sposobne in zavedne člane pošiljali na seminarje in Duga je bijta, pa je seglij mijnala. Si smo je meli že pun kufer. Od zijme se ide. Kelko smo samo olija, pa drv pa stanj kola ponucali. Pa kelkokrat so samo oli od lanskoga novembra zdignoli. Zdignoli se je tuj slovenska vlada, pa nas razveselila s svojin obiskan v Pomurji. Pou ji je nanč nej znalo, kama so tou prišli. Ja so si kak eden priznali, ka smo mij eti na repi slovenske razvitosti. Ati je coj pravo, ka smo nej na repi liki smo lan ka je pod repon. Pa tak se nas tuj gemle. S ten ka so tej nouvi preči prefrigani, nika so nej obešali. Nej tou fajn? Fčasi so nan bar kaj obešali, zaj smo lekar nanč toga nej vredni. Je pa ta nouva vlada strašno natančna. Tan so njin na eno minesterstvo vlomili pa so cilou gor prišli, ka njin pouleg sega drujgoga eden kemični folij. Opa. No kaj takšoga! Tou je red pa disciplina. Nema mrdanja. Če bi še bole pogled-noli je. falilo pouleg kemicnoga tuj pet listov srat papera. Ka se njin je vlomilec osebno gor na njuvo delo, znate ka. Ka pa ne falij samo kemični, 'so pa razglasili argentinski strokovnjak za pesose pa tolare gospod Bajuk. Sedendeset milijard tolarof ( kelko je tou kemični?) naj bi v proračuni za tekoče leto premalo pejnez bilou. Kama de se pa zaj vlamlalo? Kak do prišli do tej miljard? Ja predlog iz vrst vladajoče koalicije pričo. Čeden. Ka bi obdavčili se pare ka nemajo dece. Ka bi če bi obdavčili se ženske ka modrčeke ne nosijo. Ali pa se moške, ka njin sigdarparkaplic v lače vujde. Lejko bi tuj obdavčili moške, šteri pouleg svoje se kakso ludsko vred gemlejo. Nega kunca pa nej kraja ge'se bi lejko naša draga država do sej tej milijard prišla. Državljane pa svoje ljube predrage volilce je pa nouva vlada tudi osrečila. Par lejt so si ka majo avtoje ene brezvezne nalepke gor na šajbe kelih. Pa nišče je nej znal usposabljanje veščin v Ljubljano. Tako so poslali na izobraže vanje, seveda na stroske organizacije sedemindvajsetleinegu Imreja Mirka Horvata iz Crensovec, da si je pndobil izpr za športnega mentorja m je tako lahko vodil telovadbo v domačem kraju. Izobraževanje je bilo v Ljubljani leta 1938 - od 14. do 28 no vembra Iz vse Slovenije je bilo osemnajst kandidatov za izpit. Skupinska fotografija prikazuje te mladeniče. Imre Horvat stoji tretji z leve. Imreju Mirku je trajala takrat v mrzlem novembru pot z vlakom v Ljubljano neverjetno dolgo in veliko mesto je bilo zanj veliko čudo, saj je v belo mesto takrat stopil prvič. Vendar na izobraževanju m bil edini Pomurec, zato se je v internatu lažje znašel. Na sporedu so imeli različna predavanja, od vzgoje, medicine, anatomije, prve pomoči do fizičnega us-joosabljanja na drogovih, dvigovanja uteži in razvijanja različnih gimnastičnih sposobnostih. Ko se je Imre po dveh tednih z izpitom vrnil v Prekmurje, je postal učitelj v fantovskem in dekliškem odseku ter se zavzemal za različne prireditve Največ slave so mladi telovadci doživeli, ko je dr. Anton Korošec, vodilni slovenski politik med obema vojnama, spreten politični taktik in pragmatik, s predstavniki vojske ob obletnici izhajanja Kleklovili Navin (urednik bil narodni poslanec Jožef Klekl) obiskal Črenšovce Po besedah gospoda Imreja in njegove soproge Marije je njihova vas takrat doživela neverjetno pozornost, prišlo je namreč veliko ljudi, da bi se udeležili te velike slovesnosti, ki je bila za črensovsko cerkvijo in osnovno šolo, kamor je prišel politik Korošec in kjer so nastopili njihovi mladi telovadci Nekaj skorajšnjih akrobatov, ki so nastopili na drogovih, je prišlo ce'o iz Ljubljane, Neuradno sem'izvedel, da je bil med njimi celo pokojni olimpijec Leon Štukelj. Bojan Zadravec zakoi. Za j so je enostavno ukinoli. Tak Šlus. Adijo nalepke. 5 milijard so državljani za tou plačali, do sej gamau. Pa nikomi nika. Zaj ji več nej trbej. Ka de li zaj trbelo? Pa kama de se kelilo? Ka bi če bi je državljani toužili. Koga? Državo. Tou že. Samo što si je pa zmisla te nalepke? Ja, tou te pa boležmetno. Čeden je pa bil. Kak so fajn narod cecali. Za brez veze. Še policaji so se smijali s tej nalepk. No nouva vlada, kak sama pravi, je naletela na kup nepravilnosti na. vseh področjih. Samo naj preveč ne larmajo, kak kak je nika nej večno, dop za njimi enoga lejpoga dneva pa prišli eni ka do tou za nje pravli V nebo vpijoče je stanje na obrambnon ministerstvi. Najšli so 72 lidij, za štere znajo samo tou ka od ministerstva plačo do-biveljo, ka. pa delajo pa nišče ne vej. Pa san si ges mislo. Kon traobveščevalnasltijžba. Tou je 72 tajni agentof. Za te pa rejsan nej trrbej znati ka delajo. Delaio za nas. Ka smo varni, ka nas Albanija ne napadne. Ka nišče ne šverca orožja, prejk po nasoj lejpo državicim, kak inda. Pa k a ti jes znan kakše naloge se še tej majo. Panjajmotou. Vuzenjemijmo. Letos so bajca tak bilice farbali, kak nanč ene rdeče nej med njimi bilou. Pa so sigdar tekše lepe rdeče delali. Letos so pa delali samo čarne pa bejle. Pa so nikše nalepke nej gor kelili, liki so je Škrabah, Kak so lejpe bile. Tak ka ji je se škoda bilou gesti. Pa san ji ges seglij pijto, zakaj so letos samo čarne pa bejle delali. Znate ka so pravli: »Vanek trbej iti s čason naprej, duga lejta so bile rdeče moderne, pa malo žute pa plove, viš zaj še par lejt mo pa- čarne pa bejle delala, če mo žžvejla. Pa san nej razmo, samo san nika več nej ščel pijtati. Atijova mama do pa ja znali znali ka delajo. P S.: Prvi april coj ide. Pazte ka vas stoj ne nategne. Ati je pmvo, ka nika nej, če nas prej saksi den, zakaj nas nebi še za prvi april. februar 2005 Eden ključnih elementov za vživljanje v položaj drugega, je pogovor. V pogovoru pa ne smemo samo zastavljati vprašanj, ampak moramo spregovoriti tudi o svojih vtisih. To pa zato, ker je eden najpomembnejših vidikov čustvene inteligence ta, da pokažemo človeku, da ga ob tem, ko ga sprašujemo o njegovih čustvih, razumemo. Torej nas nikakor ne sme biti strah govoriti o čustvih. S preusmeritvijo tematike na čustva pogovorne bo trpel, ampak bo prešel na višjo raven. Namreč sogovornik bo začutil, da ga razumete, in se bo odprl. Spregovoril bo o tem, kako mu je pri srcu. RAZUMEVAJOČE IZRAŽANJE pgn Z našega štedilnika Prof. dr. Christian Weisbach in Usuala Dachs sta v knjigi Kako razvijemo čustveno inteligenco, ki je izšla leta 1999 pri DZS, razvila poseono vajo, ki sta jo poimenovala Razumevajoči odziv Z njo lahko tudi vi odkrijete, da se večina ljudi hvaležno odzove, če pokažete zanimanje za njihove težave. Pa ne samo to, o njih tudi odkrito spregovorijo. Pogovor lahko v najkrajšem času seže v nepričakovano globino. Ker vaja dela mojstra, v nadaljevanju navajamo pet izjav. Nanje se najprej od-zovite prizadeto, tako da boste upoštevali čustva sogovornika. Drugič poskusite z izjavo, ki sogovornika ne jemlje resno. I. Vedenje moje šestnajstletne hčerke je vedno bolj nemogoče. Nesramna ie, jezikava m počne samo še tisto, kar želi. Ne vem več, kaj naj storim 2. Moj prijatelj se želi konec tedna na vsak načm odpeljati z mano na izlet, sama pa ta hip nad tem sploh nisem navdušena. Najin odnos zadnje mesece m več tak kot bi moral biti. _. 3 Približno deset dni že razmišljam o tem, da bi odšel k nadrejenemu in mu predstavil svoje predloge Prepričan sem, da bi ga zanimali Toda vedno pnde kaj vmes. 4 Moj mož ima toliko dela Komaj še najde čas za družino. Pravi, da gara za naše potovanje na Novo Zelandijo Toda tega potovanja se sploh ne morem več prav veseliti. 5. Težko navežem stik s svojimi sodelavci Med odmori se vedno držijo skupaj Ozračje je zabavno. Ko bi le ostal v svojem starem oddelku! Za vsako izjavo v nadaljevanju navajamo predlog rešitev, ki vsebuje na eni strani razumevajoči in na drugi nerazumevajoči odgovor. PRIMER ŠT. 1 Razumevajoči odgovor - Zdiš se mi zbegana in nemočna. - Vznemirjena si, ker ne veš, kako se bo to nadaljevalo • Skrbi te. Nerazumevajoči odgovor - To mi je znano. Ko je bila moja hči v puberteti, sva si bili nenehno v laseh S časom se bo unesla. ■ Trše jo priim • Res grozno, da moraš to prenašati. Otroci si danes preveč upajo. 'PRIMER ŠT. 2_____________________________ Razumevajoči odgovor ■ Očitno čutiš odpor. Začela si dvomiti o trdnosti vajine zveze. - Ne verjameš, da lahko konec tedna spremeni vajin odnos Nerazumevajoči odgovor Vesela bi bila, če bi hotel moj mož z mano konec tedna na izlet. ■ Preveč si črnogleda. Skupen konec tedna prebudi zaspan odnos. - Preden se odločita za izlet, razčistita svoj odnos. PRIMER ŠT. 3 Razumevajoči odgovor Še vedno imaš pomisleke Obotavljaš se in se ne moreš odločiti za ta korak. ■ Še vedno te nekaj ovira, zato ne moreš stopiti k nadrejenemu. Nerazumevajoči odgovor ■ Kaj lahko pride vmes? Odloči se in že jutri pojdi k njemu. Ne hodi k njemu, če te sam ne pokliče! Če boš še dolgo čakal, bo tvoj predlog zastarel PRIMER ST. 4________________________________ Razumevajoči odgovor • Začela si dvomiti, ali je za dopust vredno toliko žrtvovati, Nisi prepričana, da je res treba toliko dela ■ Precej razočarana si - kot da si si to povsem drugače predstavljala. Nerazumevajoči odgovor - Zakaj prav Nova Zelandija? To je gotovo zelo drago!? Če začnejo moški nenadoma govoriti o tem, da imajo veliko dela, takoj sproži alarm' - Če tako gara za vaju, ga ne moreš pustiti na cedilu! PRIMER ŠT.5 Razumevajoči odgovor Počutiš se izključenega. - Zdi se mi, da si razočaran - Pogrešaš stare sodelavce. Nerazumevajoči odgovor To je zato, ker si tako zavrt. Kdo se pa želi družiti s takim zadrtežem! Zato pa zdaj veliko več zaslužiš. - Posvaril sem te pred tem oddelkom, pa me sploh nisi hotel poslušati. Predlogi razumnih odzivov na pet primerov izjav kažejo, da je treba za zbuditev občutka razumevanja pri sogovorniku spregovoriti o njegovih čustvih. Pri opisovanju njegovih čustev moramo biti pozorni na majhne razlike in jih nazorno predstaviti. Zavedati se je namreč treba, da pestrost v izražanju čustev povečuje verjetnost, da boste natančno opisali njegovo počutje. Mag. Simona Šarotar Žižek Nov interneta (1 j Najprej je prišel velik pok, nato bankrot. Ko se je prah polegel, se je internet znašel v nekakšni rutini. V devetdesetih, ko se je* število uporabnikov interneta drastično povečevalo, se je zdelo število inovativnih in uspešnih com podjetij neomejeno. Vendar se je kolesje sprememb ustavilo in tako smo preživeli začetek 21. stoletja z omejenimi možnostmi. Večina je uporabljala za brskanje Internet Explorer, za iskanje Google in za izmenjavo da totek Kazaa. Čakali smo na nekaj novega, vendar zaman. Nato je prišlo leto 2004 in naenkrat so bile inovacije povsod Mozilla je predstavila brskalnik Firefox, prvega pravega konku renta Internet Explorerju. Opera pripravlja brskalnik, ki ga bo mogoče krmiliti z glasovnimi ukazi. Blinkx je pokazal nov način iskanja po spletu, brez uporabe ključnih besed Vbnage je osvobodil internetno telefoniranje iz omejenosti računalnika in na novo izumil telefoniranje. Aplikaciji, kot sta Grouper in Qnext, sta obrnili manijo okrog Kazaa na glavo, saj sta omogočili izmenjavo datotek samo z ljudmi, ki jih poznamo in jim zaupamo Vse omenjeno pn nas še m razširjeno. Novosti ustaljenih Ribja juha z ribjimi ravioli 300 g prekajenih postrvjih filejev, 60 g masla, 100 g šalotke, 300 g krompirja, 10 cl belega vina, sol, poper, lovorjev list, 100 cl zelenjavne osnove, 8 cl sladke smetane Rezančno testo: 100 g pšenične moke, 1 jajce, malo vode, 1 cl olja, jajce za premaz Postrvjim filejem odstranimo kožo in kosti. Polovico ribjega mesa narežemo na manjše kose. Šalotko narežemo na kocke Maslo v kozici razpustimo, na njem po steklenimo šalotko in dodamo polovico krompirja, ki smo ga narezali na kocke Zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo Začinimo in kuhamo, da se krompir zmehča, ter dodamo koščke postrvi Prevremo, odstranimo lovorjev list in s paličnim mešalnikom juho piriramo, da dobimo gosto kremno juho. Smetano stepemo in z njo obogatimo ribjo juho. Juho postrežemo z ribjimi ravioli. Ribji ravioli: Iz moke, jajca, olja m vode zgnetemo gladko testo, ki naj počiva 20 minut. Za nadev skuhamo preostanek krompirja, ki ga pretlačimo. Preostanek ribjega fileja sesekljamo, začinimo in pomešamo s krompirjem Testo razvaljamo in razrežemo z modelom na 5 cm velike kroge. Robove testa premažemo s stepenim jajcem, v sredino pa damo nadev, prepognemo in robove dobro stisnemo Kuhamo 10 minut v slani vodi. Kuhane odcedimo Telečji zrezek z grahom 600g telečjega stegna (4 zrezki), sol, poper, 3 cl olja, 40 g masla, 60 g slanine (ham burger), 100 g čebule, 160 g zamrznjenega graha, 20 cl kisle smetane, 20 cl omake za pečenko Telečje zrezke rahlo potolčemo, solimo in popramo. Slanino narežemo na drobne Svet digitalnih tehnologij tehnologij niso zamenjale, za to bo potreben čas, so nam pa dale vsaj nove možnosti in konkurenco. Podobno kot blinkx tudi mnoga druga podjetja združujejo iskanje po spletu z iskanjem po računalniku. Internetno telefoniranje postaja tako pomembno, da vedno več velikih telekomunikacijskih podjetij ponuja to možnost. Enako ponuja »privatna« izmenjava datotek najboljšo možnost kontakta s svojimi bližnjimi. Že kar nekaj časa smo lahko poslušali o Internetu2, ki naj bi bil popolna tehnološka preobrazba obstoječe mrežne infrastrukture. Vendar tega še nekaj let ne bo Se pa z novimi storitvami m inovacijami način, kako uporabljamo internet, že danes spreminja. Pri brskalnikih je Firefox že takoj po svojem prihodu 9. novembra poživil sceno. Po zadnjih analizah se je delež novih brskalnikov od takrat povečal za 5 odstot kov, medtem ko je Internet Explorer izgubil absolutno prevlado m pristal pri 89 odstotkih. Firefox je zgrajen na odprti kodi, ki mu prinaša prednosti na nekaterih področjih. Navdušuje tako uporabnike kot tudi razvijalce programske opreme, ki ponujajo razne dodatke. Nekatera podjetja so ga celo začela uporabljati v poslovne namene zaradi ocene, da je varnejši. Da Firefox prehiti Internet Explorer, pa bo treba še malo počakati. Pomembno je, če bo lahko ohranil svoj pozitivni zagofl. Mag. Matej Gomboši, univ. dipl. inž. rač. in inf. Branko Casar, kuharski mojster v gostilni Pri Lovenjaku v Polani kocke. Čebulo sesekljamo. Grah skuh v slani vodi, odcedimo in vodo prilit311® V primerni posodi segrejemo olp111' z obeh strani popečemo. Meso vza ■-■ iz posode in shranimo na preostanku soka v posodi dodamo ■ slanino in čebulo ter zlato rumeno žimo. Zalijemo z omako od peC dodamo zrezke, malo podušimo, ° grah in kislo smetano Vse skupaj '■ ■■ nekaj minut. Po potrebi še začin ■ postrežemo. Zelenjavni polpeti r 200 g zamrznjene koruze, 300 S -njenega brokolija, 150 g lisičk, 80 £ ' 150 g belega kruha, 20 cl mleku. 'i peteršilj, sol, poper; drobtine po p°v" za cvrenje Koruzo in brokoli na hitro jm v vreli vodi, odcedimo m brokoli - . sesekljamo Olupljeno čebulo nar®-" drobne kocke, lisičke pa na tank® Peteršilj sesekljamo. V ponvi segr®^!’j | dodamo čebulo in lisičke, prepI’&2#3' ohladimo Beli kruh narežemo n« namočimo v mleku. Namočen kru*1 | mo in pretlačimo Pomešamo Sa njavo, peteršiljem, mešanico lisičk, jajci, soljo in poprom. Mast p 'i , ’ dodamo bele drobtine Pustimo minut, nato iz mase oblikujem0’c. pogačke - polpete Z vseh "’m povaljamo v drobtinah Zložimo ' t . razgretim oljem in z obeh strani . meno ocvremo. Polagamo jih naK. prtiček, ki popivna odvečno ma^ Regrat v solati •350 g regrata, 300 g kromPir^ bučnega olja, 5 cl jabolčnega Regrat očistimo in operemo- । skuhamo, olupimo m zrežemo : lističe Vse skupaj damo v skledo. P1 ;| p z bučnim oljem m razredčenim .i. solimo. Rahlo premešamo, I^'"j trimo z naribanim kuhanim jaK6' Jabolčna šarlota--"Cr Biskvit: 2 jajci, 60 g sladkorja. !l 1/2 vanilin sladkorja Nadev: 400 g kislih jabolk, 2 o ' * cimeta, 1/2 vanilin sladkorja, 2 sladkorja, 100 g sesekljanih ''Jšr j Omaka: 100g skute, 30 g medu. ■' smetane, 40 g brusnic ffo Jajci m sladkor penasto um®s sladkor rasmeša, dodamo vam -in moko ter narahlo premešamo- . maso namažemo na pekač, ki ■’ 1^Jl J s papirjem za peko Pečemo i" 180 °C Pečen biskvit zvrnem0 l’ ojF, □ u'1 v odstranimo papir m pustimo. F S pomočjo tortnega modela izm‘"' ( not', preostali biskvit pa narežem0 Olupljena jabolka prav tako h-11 kocke, dodamo rum, vanilin sladkor ter dušimo d" ‘ Biskvitne kocke vmešamo v iab° p ji Beljake s sladkorjem stepemo ■ sneg in primešamo seseki)41"’’ Tortni model premažemo z N1* i položimo biskvitno ploščo, , stresemo jabolčni nadev, Polj px^ nanj porazdelimo še snežno m1* Iji Šarloto pečemo v pečK1 p ^(1 zlato rumene barve. Jabo ' • SK11' 1 ponudimo še toplo s pripr** medeno omako. Omaka. Skuto zmešam0 z sladko smetano in brusnici' ' omako ■ HM P*" februar 2005 Besed« mode 'Zdi se, da plašča ne bomo prenašali kot nujen ■ dobnost postaja vse lažja. Sonce na zapeljuje, mo-blesk pa nam skoraj ne da ■ Iti. b videli objektivne dib Čisto nič se ne pri kujemo, saj nam nova ter/ na popolnoma ugaja. Sedamo se, da smo bolj "prepihu«, zato si ob 11 -srn : asu dostikrat pri-tad^vamo zn kakšen kilo-'elsmr ■ teh • manj. For-tnub V m k. b prepros-:L '- c de h ria vrtu ali več M 'Trtnega športa, večja Mm "i kalorij in več ze- -,|hn>?slf, krompiria T ta<-- postalo bolj ■il'y' .r začaran krog bi krog Vendar je v-marketing in vse ?nlirii । obljubljeno. J1/"seganje dobrih re-1 -;i v ne gre pozabiti? da 5att" sebe najbolje poz- KO ODVRŽEMO PLAŠČE Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti KOPB Zdravljenje Tatiana Kalamar Morales namo. Dobro si je prizadevati, da še več časa namenimo poslušanju svojega telesa. Enako velja za oblačenje, Vsaka barva, ki nam je všeč in jo priznavamo za svojo, bo na nas delovala bolj pozitivno. Vsako novo oblačilo, ki je po kroju podobno tistim oblačilom, ki po izkušnjah delujejo kot eno z našim telesom, je vrednejše nakupa. V skladu z navdušenjem po svežem in drugačnem. Pa saj se sliši kot zaljubljenost ŠPORTNA MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA Gre za čiste barvne kom binacije in po telesu krojena udobna oblačila Beli se pridružujejo saharski toni in akcentna črna, dodana vrednost popolnoma udobnih oblačil pa je v obrobah eksotičnih barvnih tonov, kot so rumena, oranžna, roza in travnato zelena. Ele-menti mornarske mode (jahting) se mešajo v ob lačilih za golf in obratno. Tudi baseball ima močan aktualni vpliv. Namesto klasičnih patentov na polo majicah so zdaj takšni z dvojno zavihano in okrasno ter akcentno pošito obrobo Vse je v šivu. Detajl dela razliko. Za kakršen koli detajl se bomo letos odločili, pomembna je volja, ki nas pelje naprej. »Je tudi čas za vzlet, čeprav ni točno določene poti,« je rekel Te nnessee Williams. KOPB ali kronična obstruk tivna pljučna bolezen je po definiciji kronično, počasi napredujoče bolezenske stanje z difuznim zoženjem dihalnih poti Bolezen obsega kronični bronhitis in pljučni emfizem. Značilna je postopna in nepopravljiva izguba pljučne funkcije V normalnih okoliščinah doseže pljučna funkcija najvišje vrednosti v starosti 20 do 25 let in temu obdobju nato sledi pos topni upad, ki je posledica staranja. Najzgodnejša stopnja KOPB se zato lahko kaže kot nepopolni razvoj pljučne funk cije, sicer pa kot njen pospešen upad. Dejavniki ogrožanja Najpomembnejši dejavniki okolja so kajenje, velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (hlapi, dražljivci, dim) na delovnem mestu in onesnažen-zrak. Novejše študije iz držav v raz voju kažejo na enako obolevnost med obema spoloma ki je verjetno posledica spreminjajočih se kadilskih navad, nekaj študij pa je tudi nakazalo večjo občutljivost žensk za vplive cigaretnega dima Ob predolgi m preveč intenzivni izpostavljenosti kemikalijam (param, dražljivcem, dimu) se razvije KOPB neod visno od kajenja vendar pa sočasno kajenje tveganje še do datno poveča. Najbolj znan genetski dejav nik ogrožanja je redko dedno pomanjkanje alfa 1-antitripsina. Prezgoden in pospešen razvoj emfizema in upad pljučne funk cije se pojavljata pri številnih kadilcih m nekadilcih s hudim pomanjkanjem tega encima, čeprav kajenje nevarnost bistveno poveča Bolezenski znaki __________ Najpogostejsi bolezenski znak pri KOPB je kratka sapa (dispneja, naduha) med teles nim naporom, ki zmanjša bolnikovo zmožnost za običajna vsakodnevna opravila in z zd ravjem povezano kakovost življenja. Ob tem se pojavlja še kašelj z izkašljevanjem sluzi ali gnoja in to najpogosteje zjutraj, ko človek vstane. Kašelj je pra viloma blag in ga imajo pogosto za »normalen« kadilski kašelj, čeprav seveda ni normalen Odkrivanje bolezni r Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Spoštovane bralke, cenjeni bralci! Vedno pogosteje se oglašate in me sprašujete za vzroke, ki vam povzročajo glavobole, vrtoglavice, motni vid, šumenje v ušesih, aritmijo (nihajoč pritisk), napetost v prsnem košu, oteženo dihanje, bolečine v ramenih itd. Ker vam na raznih pregledih največkrat ne najdejo pravih vzrokov, ste zaskrbljeni. I# H I i * if I t nar 'tem omenil, se lahko pojavila ^*ČRrat zaradi ,’c' osteomalacije, osteoporo _ lahko pojavljajo K vYclrJ11 vretenc hrbtenice Pr o )ahko bou sam0 glava ai|i ah posamično. To pomeni, . v ušesih itd. samo vrtoglavice ai - pomeni. jmm -^pojavljajok^ b se pojavljajo^ vrtoglavice in aritmije, ki . "liL bolečine v ramenih, vrtog je Ker 11,0 ^Potost v prsnem košu in o eze , starost) ’ Oj . vedno več ljudi (ne g e tudi težave ' 'eomalacijo.se temu primerno po , toerfltzacije h . br .ju]e pojav mehčanjaslabljenja. pravilen U).,. ■ '■eunsi, stempatudihrbtentca,tel 1 Teh snovi " ' Ir. n '10 Količino kalcija in fosfor ja v P koiičme vita ' absorbirati iz inane b^ & foSfOrja ’ • t«,’ " ie nujno, da damo telesu pol -g _ sončenjem 111 hi.. ^'WOn vitamina D. ki ga lahko o i margarma, viKuh količinah 8a vseb\'8'°JL ltd p0 _ Item rumenjaki, lososovo olje, jetra P n bolečine v kosteh, z^ tudi v ?brih 'i™" Ker se zmanjšuje o in mOčno h''teze, ■- •1 seseda. Diski ličnega, ‘1 blokado vratnega, use®neg ) icOj šumenje . . to pa povzroča vr g ’ da . ' - 'te. drevenenje lica bolečine v .zbadanje pod dojko in pri srcu ' se potisk . Ki dr;itg|L Visoko Stopnjo. Med gib^m se pn 'lahko vsi. ne glede naspo i ^tna Pri ’•--.ited osteoporozo in osteomalaci) tamina D !i'm' ®" 'm 'dl pomanjkanja kalcija ° tkivo, ?u'11 fv-L a Povedano usihabeljakovms o ^bznaAi '■ kosti krhke in lomljive ri kojičina - ...... .MM** , , v .te'- "ln pase zato, ker m vezave, uomolcih, v ■ ratnem deiu hrbtenice, v ramenih. ’’k en,- 111 kolenih. letih , ‘ > ",J' s I« lnhi'.u naravni proces staranja v z l,' W pojavlja kot bolezen, ki nap ,uu(jie se ? * Pkiprei kažejo v sesedanju hrbfom«v BknvheLt. hrbtenice v n >n b 1 - ravna, kar potiska kolke navzve l, r' 'm., /teC' v kolkih). kalcija v p ‘ le značilno predvsem pomanj am tvorijo krvi skrbijoobščitnične z ez- ' '' Prnx ’‘ 11 uravnava količino kalcija v r.enje '• dr,,? &,c''a v krvi, obščitnične žleze povečal bčine ^hn « bormona, zato črevo absorbira , žleze Tj ,. 6 lr- kalcij ohranjajo, če obsci =kanja , ■’•"'••• ne delujejo pravilno, pride do po zroča 't: ri te'n EB zacne črpati iz kosti, to Pa e Pa obščitnične žleze delujejo pospes® pojavljajo kamni v sečilih. Osteomalacija in osteoporoza sta najpogostejša povzročitelja v uvodu omenjenih težav, zato vsem, ki imate navedene težave, predlagam, da opravite pregled obščitničnihžlez, pregled kostne mase, preverite količino kalcija v krvi, opravite pregled za količino parado rodne ga hormona in vitamina D Pri nas v bioterapevtski ambulanti je prav tako mogoče opraviti pregled in uspešno zdravljenje obeh oblik bolezni. Način zdravljenja je neboleč ter veliko krajši in usjrešnejši kot s pomočjo zdravil. Spoznali smo dva vzroka za vaše težave Tretji in prav tako pogost faktor, ki povzroča omenjene težave, so poškodbe vratnega dela hrbtenice. Do teh pride najpogosteje pri avtomobilskih trkih, naglem zaviranju, padcih ali nekon troliranem zasuku glave Take poškodbe lahko povzročijo tudi samouki ali nevešči kiropraktiki z manipuliranjem hrbtenice. V teh primerih prihaja do prolapsa (zdrs ali pretrganje medvretenčne ploščice) Pri čemer se medvretenčna ploščica pretrga in se del njene mehke sredice izboči, kar povzroča boleč pritisk na živec in včasih bolniku poslabša ali povsem onemogoči gibanje. Medvretenčni ploščični prolaps lahko prizadene katerikoli del hrbtenice. Če pride do prolapsa med petim in šestim vratnim vretenom, prihaja do tesnobe, bolečin v prsih in aritmije. Če je to med tretjim in četrtim vratnim vretenom, mrtvijo roke oziroma prsti, bolijo ramena in se pojavlja aritmija. Če pride do prolapsa med j»rvim in drugim vretenom, so hude bolečine v glavi, ki lahko povzročajo tudi močne vrtoglavice, motni vid, šumenje in celo bruhanje. Te poškodbe največkrat zamenjajo za migreno: Stanje se ponavlja, traja lahko od nekaj ur do tudi več dni. V navedenih primerih je treba obiskati ortopeda, slikati vratni del hrbtenice in opraviti ročne masaže. Zelo učinkovite so biomasaže Biomasaža je kombinacija masaže, okrepljene z bioenergijo. Ta diske med tretmanom močno ogreje in jih potem bioenergoterapevt z mikropraktično metodo naravna, odpravi zatekline diska in s tem dolgoročno odpravi nastale težave Ta metoda je razvita v naši ambulanti in tako delamo Na glavobole, vrtoglavico, aritmijo pa tudi na oteženo joožiranje in govor vplivajo še skrivljena hrbtenica v lok (šoferji, delo sede v prisilnem položaju), ter fizična izraba medvretenčnih diskov (težko dviganje, prehladi, neprimerna drža - frizerke, sobopleskarji -, delo s traktorji). V tem primeru postanejo diski tanki in trdi neelastični Hrbtne kosti (vretenca) pritiskajo druga na drugo, kar povzroča blokado določenih živcev ali živčnih skupin, le to pa povzroča bolečine. Tudi take diske lahko zmehčamo in razširimo s posebno metodo bioterapije. Vse skupaj poveča elastičnost hrbtenice Da pa bo odpravljanje ali zdravljenje omenjenih težav uspešno, je potrebna prava diagnoza, kajti pravilna diagnoza je jamstvo za pravilno zdravljenje O težavah osteoporoze, osteomalacije in poškodbah sem za društva ali skupine pripravljen pripraviti tudi predavanja z vidika zdravilstva. Zainteresirani me lahko pokličete po telefonu 02 593 17 37. Bolniki običajno obiščejo zdravnika šele takrat, ko se stanje močno poslabša, in tako je bolezen dolgo neodkrita Zgodnje odkrivanje bolezni, preden se bolezen razvije in pusti trajne posledice, pa je bistvenega jxunena Najučinkovitejša metoda za odkrivanje bolezni je spiro-metrija ali merjenje pljučne zmogljivosti. Glede na vrednosti, dobljene z merjenjem, je mogoče ugotoviti že prisotno obstrukcijo oziroma zmanjšanje pretoka zraka v dihalih. Ker je kajenje cigaret naj pomembnejši vzrok KOPB, je glavni ukrep zdravljenja opus titev kajenja Opustiti kajenje v obdobju, ko je pretok zraka oviran blago ali zmerno, upočas ni razvoj hudo težkega dihanja Bolnik se mora izogniti tudi drugim dražečim snovem v zraku. Med dejavniki oviranega zračnega pretoka, ki jih je mogoče odpraviti, so mišični spa zem, vnetje in povečano nas tajanje izločkov Izboljšanje vsakega od njih praviloma ublaži simptome. Mišični spazem je mogoče zmanjšati z uporabo bronhodilatatorjev, med drugim z betaadrenergičnimi agonisti (npr s salbutamolom v pršilni kuj in aminofilinom ali teofili-nom v peroralnem pripravku s počasno absorbcijo. Vnetje je mogoče ublažiti s kortikoste-roidi, vendar se simptomi odzo vejo nanje le pri približno 20 od stotkih bolnikov. Pri zdravljenju veliko obeta dolgo delujoči anti-holmergik tiotropij, ki utegne biti izbirno zdravilo za stabilno KOPB Novi statistični podatki kažejo, da je KOPB trikrat pogostejše obolenje, kot so menili poprej Kar deset odstotkov svetovnega prebivalstva starejšega od 40 let, naj bi obolelo za ome njeno boleznijo. Tako je KOPB med glavnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v razvitih državah in tudi v državah v razvoju Vendar pa je dobra novica da obstaja učinkovito zdravljenje, ki lahko izboljša kakovost življenja bolnikov in upočasni nap redovanje bolezni. Bolniki bodo imeli od zdravljenja korist le, če KOPB prenehamo zanemarjati, mu posvetimo več pozornosti ter spodbujamo odkrivanje in zdravljenje. <7. Miranda Koren, mag. farm. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Zamuda pri dobavi pohištva Da se trgovci oz dobavitelji ne držijo dobavnih rokov, se dogaja kar pogosto. Podobno se je zgodilo tudi stranki, ki je v Mariboru naročila pohištvo Ob naročilu je plačala obvezni avans, dogovorili pa so se tudi za datum dostave. Ko nas je potrošnica poklicala, je podjetje z dobavo zamujalo že vec kot štiri tedne Ker ni vedela, kaj naj stori oz. kako naj ukrepa, nas je prosila za nasvet Svetovali smo ji, da napiše pisno zahtevo za dobavo pohištva do določenega roka, obenem pa naj zahteva plačilo odškodnine za. povzročeno škodo ter plačilo obresti na. vplačano kupnino. Če do spora zumnega dogovora ne bi pr jšlo, ima potrošnica med drugim tudi možnost, da pogodbo razdre ter zahteva vračilo kupnine z zamudnimi obrestmi, ker se nasprotna stran ni držala dogovora iz pogodbe Podjetje jim je ponudilo brezplačno dostavo na dom ter plačilo obresti, s čimer se je naročnica strinjala Obratovalni čas pisarne v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13. ure, v torek, četrtek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.. (02) 534 93 90, faks : (02) 534 93 91, Tre zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer, vodja pisarne marec 2004 Pe« Nagradna križanka °» £ . 44 vts® HOROSKOPA Pripravlja: Agencija ■" TEKMEC fr V ETK>f*U> JUGU ČILA GALU OGEL ODPIRAČ STOJAH TROPSKI OALMAClU NAPHAVA NAČRTO-VAJ^C P ALKA BOGA DIONIZA IZJ«TAČ NABOJEV STANE SEVER MESTO V RUSUL VISOKA ZELIKA. VERBENA EVGEN BERGANT ZADNJA STOPNJA BAROKA ZAHODNOEVROPSKI VELETOK IGRALKA SPELLING INDIJSKI POUTJK IN PESNIK (MOHAMED) VRHUNSKI ŠPORTNIK PREHOD DNEVA V NOČ ODVEČEN TOVOR JAVOR (LAT) SOLUNSKI BOREC ZAJET VOJAK NASLON, PODPORA ANTON DERMOTA PUŠKINE CEVI SLOVENSKA PESNICA (At*) OSREDNJA SLOVENSKA KNJIŽNICA PRVI PARTSKJ KRALJ VETROVKA S KAPUCO LADO LESKOVAR IVAN LOTRfC UEVUARSKA NAVOZA, KNEFTRA SREDNJEVEŠKI PEVEC IG RAIMA BLYTH ROMANA LOGAR FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) SREDOZEMSKA OKRASNA RASTUVA SKLADATELJ TAKTAKIŠVEJ norduska BOGINJA MORJA ČLOVEK, Ki OKORNO HODI STAR SLOVAN KUN, KI DRŽI KOLO NA OSI ZAČASNI NOSILEC FUNKCIJE NIČVREDEN ČLOVEK SKD GOSTIŠČE ROMARSKO MESTO V ŠPANIJI ORŠKJ DIDAKTIČNI PESNIK VULKAN MA HAVAJIH (MAUNA) PRITOK VISLE HA PC US* EM NEKDANJI PR$HI OKLEP pripovedništvo JAPONSKO RIŽEVO ŽGANJE varilni SPOJ ZDRAVNIK ZA UŠESNE BOLEZNI STARA AVSTRUSKA DENARNA ENOTA 1ZSTREUE-VANJE RAKET OTOK ČAROVNICE KIRKE NEMŠKJ KDUSTRtlSKl STANDARD ODKRITELJ AMERIKE [KRtŠTO'1 CIKLUS PREDAVANJ IN VAJ SVINJSKI HRBET S KOSTMI PRIKRITA VOJ. ENOTA ROMARSKO MESTO V AMBUI lUŽNOAFR-IGR. GOLFA [ERNIE) POKLICNA PANOGA MESTO V BELGU REKA V ITALIJI, pad ŠTEFAN PUŠČAVSKI HAJDINJAK RfS DIŠEČE DREVO, ROBINUA Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezni OVEN (21. III. - 20. IV.) Bili ste uspešni in zdaj ste lahko zadovoljni, vendar pozabljate na romantiko in nežnost. Po 10, se bo ustvarjalno obdobje nadaljevalo. Zanimive novice, ki bi vam lahko prinesle koristi. April je sicer za vas mesec, ki ne dovoljuje hitrih korakov, po drugi strani pa daje priložnosti v ljubezni Srečali se boste z neusmiljenostjo Službeni konflikt se bo prenesel v maj. Čas za nakup nepremičnine ali selitev Razgibavanju namenite več pozornosti (23. IX. EHTNIO 22 2 Stvari bolj zapletate, kot je potrebno dobre volje to lahko popravite in še kans-P B bo. Smejali se boste in smeh bo polenite se in ne čakajte, da vam bo kaj P ■ posteljo brez truda. Končno vam energij* manjkalo. Morda primeren čas za začetek. Ljubosumnost in prevelike Zamuda v začetku meseca je lahko us ■ Okrog 20. potrebna drznost. Rešitve VRSTNIKOVE KRIŽANKE z dne 17. MARCA 2005 - BODE MILLER, JANNE AHONEN, ANJA PARSON 1. nagrada v (rednosti i 0 000 SIT Nina Horvat, Gornja Bistrica 136 a, 9232 Črenšovci 2. nagrada kuharska knjiga 8o ug žagnjaj Sanja Slavic, Slovenska 5, 9000 Murska Sobota 3. -7, nagrada - Vestnikdo majica Leo Krajnc, Terčeva 24, Ribniško Selo, 2000 Maribor Rozika Feher, Filovci 1 a, 9222 Bogojina Andrej Berden, Tropovci, Šolska ul. 14, 9251 Tišina Bedič Ernest, Otovci 46. 9202 Mačkovci Viki Tkalec, Mladinska 4 c, 9231 Beltinci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, kr jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov: VESTNIK, p. p. 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRI ZANKA, do vključno petka, 8. aprila 2005 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. P^n Pen je. kratko rečeno, Vrstnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen ftnalo) in penetrantnei (prodiralec) ter bi) poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. BIK (21. IV. - 21. V.) ŠKORPIJON (23. X. _ 21- Obdobje, ko v uspeh ni. treba vložiti posebnega truda, kljub temu boste imeli občutek nemoči. Trenutno porabljate za čustva preveč energije, kot je potrebno. Prvi del meseca bo precej težaven, v službi (šoli) veliko dela, 16 stopi v vaše življenje Venera, ki bo razgibala ljubezen in prinesla samozavest. Trmoglavost pustite doma, v službi vam bo škodila. Zaradi nepomembnih zamisli se vam bodo priložnosti izjalovile Lahko se nadejate nekaj nepredviu-4^ vendar jim boste zmogli slediti in jih . standardna merila boste nekoliko .ji komu v korist9 Poglejte se drugo T"^1 nerstva Mars bo prinesel trenja in° , tveganimi potezami se ne prenag111^ tiravanje bo povezano z zdravje krvnost ne bo koristila ničemur, v sini' ■ na jezik. Počasnost in časovna neusK začetku meseca bosta lahko nevarni- DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) strele V poslovnih zadevah ste imeli tudi boljše čase, vendar razlogov za obup zaenkrat še ni. Vprašajte se, kaj želite, odgovorite in ukrepajte! Želja po neobveznih stikih vas lahko pripelje v godljo, iz katere se boste težko izvlekli Primerno za konjičke in morda za staro ljubezen. Ravno tako ugodno za eksperimente in morda kakšen izum. Manjši kompromis vas nič ne stane. V začetku meseca ne tvegajte, ob koncu meseca vznemirjenje (22.XL - 21. W Tisto, kar bi morali delati, vam ne bo šl° tako kot tisto, kar vas bo zabavalo. PrC>l '5# bo našel nepripravljenega Mesec za in zadržanost Skrite ovire, ob katera-spotaknete. Zvestobo jemljite " , Ustvarjalni boste. Neugodni vplivi ! strani zavlačevanje odločitve, p° učakanost ne bosta koristna meseca se pripravite na družinski k0* 1 RAK (22. VI. - 22. VIL) Ponujena možnost vas bo razveselila, porajala pa se bodo številna vprašanja, saj končna odločitev ne bo samo vaša Novi val bo raz burkal čustva Sicer bo mesec precej siv. Polni ste energije in zelo dejavni Začetek meseca izkoristite za kakšno novost Občutek, da sevam bo izšlo, bo pravi. Tisti, ki so vam v preteklosti jemali veliko energije, vam jo morajo zdaj začeti vračati, zato ukrepajte (23. VII. - 22. Vlil.) LEV Tokrat boste imeli več sreče kot pameti, zato si lahko upate malo več kot sicer, kajti sreča je na vaši strani Če ne boste vsiljevali svoje volje, boste naredili velik korak Odleglo vam bo, ker bodo drugi pomagali, vendar pazljivo sp remljajte razvoj dogodkov Začetek meseca naj bo previden Če boste slabe volje, ste lahko nepravični, celo krivični! Konec tedna obvezno preživite z najdražjimi, najbližjimi. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Zmote se dogajajo tudi takrat, ko ste najbolj prepričani, da gre vse kot po maslu. Notranja napetost ima globlji vzrok, zato ne pričakujte, da vas bo naenkrat popustila. Delali boste veliko, delovne načrte izpolnjevali, boste pa tudi precej utrujeni Nobenega področja zavestno ne zanemarjajte' Sredina meseca bo zanimiva za vašo kariero Potrebno bo dodatno izobraževanje. Zdravje in počutje 3 Zaupni pogovor kozor^ (22. XII. - 2°^ ■ Toliko vsega bo. da ne boste vedeli, lotite. Spoprimite se z najtršim priporočamo previdnost, ker lahko h f. mino. Sreča, ker vam energij0 1' j rf manjkovalo, vendar se zdravstven0 cenjujte. Napačna poslovna odloči^ usodna. V začetku meseca razočaranj ... bo rešitev - potrpežljivost, Ljubezert3 tura bo dala nov zagon, vodN^ (21.1 19.11' bo obremenjevalo, Nedorečeno vas bo obremenjevat ■ ukrepali po svoje Posledica tresenost Še vedno priporočam0 P , Ne pomišljajte, da bi zadeve poče^ '... ( drugih. Trenuten pogoj za uspeh sta '. in zanesljivost. V začetku mese' ' ' ■ prometu. Nova spoznanja vaKI ,nrf. optimizem Sicer bo za večino v0 mesec ustvarjalen in srečen. ribi (20. II. - 2°'", . I^1 Pogoji dela bodo ugodni, zato pokazali sposobnost in ustvarjala0^, psihične in živčne obremenitve za kakšen dan lahko izključit0-pomembno, da boste znali ( membno od postranskega Boj, ’ fe . A Stroški za posodobitev. Vložen, ' šele v drugi polovici meseca. Ne • j, tudi intuicija je pomembna Zaup- Jv Izdaja ga Podjetje za informiranje-Odgovorni urednik matičnega časopisa Je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper Ln Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov Ln Jure Zauneker, lektorira Nevenka EmrL Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine t p^ll - marec 2005 — Že peti zimski tabor za slepo in slabovidno mladino dru^vo slepih in slabovidnih (SDSS) iz Škofje Loke je organiziralo mar-n b w ®estih letih obstoja, že petič zimski tabor za slepo in slabovidno mladino —wa. Aktivnosti so vedno v Šport hotelu na Pokljuki, kjer bivalne kapacitete depim in slabovidnim in smo vsako leto toplo pričakani, čeprav je hotel Preben obnove. Za slepe in slabovidne je zelo pomembno, da se vračajo v kraj, 'nwso se vajeni orientirati in lahko nemoteno že prvi dan začnejo aktivno sodelovati - tabom. Vsi novinci s pomočjo drugih udeležencev že prvi dan spoznajo taborni Wor in hišni red, katerega jim vodje skupin predstavijo na prvem zboru. ; bil predvsem športno in kul-t no barvan. Aktivnosti, ki potekajo na ^^ru’ So prilagojene slepim in sla _ tako da se lahko enakovredno j^io med seboj. Tekmovalna narava, k " ^riva v njih, pride na plan in so ob onc,i tabora kljub izčrpanosti vseeno : v ‘lini Ker na letošnji tabor ni bilo alpskih smučarjev, smo do-^ski in del popoldanskega časa ^iili tekli na smučeh, ki je med mla-slepmu in slabovidnimi daleč najbolj Prež’ 11 Preostanek popoldneva smo ^‘vliali ob športnih in interaktivnih Prej Jer Sankaniu Letos smo se prvič Mhh V nočnero sankanju ob WSBiti ---------* '---- 1—’---------------°------ ---Zimskega tabora za slepe in slabovidne na Pokljuki so se udeležili srednješolci iz vse eceri so bili namenjeni delav- slepim in slabovidnim, da kakovostno Slovenije, med njimi je bil tudi Prekmurec Sandi Sabo. Petek v Murski Soboti nastopali Omar Naber, Alya in Yogurt nicam, v katerih smo se preizkušali v ustvarjalnosti. Na letošnji tabor je prišlo sedemnajst udeležencev, za katere smo skrbeli štirje voditelji. Sedem udeležencev je bilo slepih in ti potrebujejo stalno spremstvo Zahvalil bi se še drugim trem voditeljem Jerneji Jelenc, Katjusi Koprivnikar in Igorju Miklavčiču za res kakovostno pomoč pri izvedbi tabora. Posebna zahvala gre tudi Zvezi za šport otrok m mladme Slovenije, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvu za zdravje, Alpini Žiri, Športni zvezi Škofja Loka in Občini Škofja Loka, ki tako ali drugače podpirajo naše projekte. Skupaj omogočamo mladim Športno društvo slepih in slabovidnih iz Škofje Loke predivu«, del prostflgft rasa m 5 prijatelU uživajo v zimskih radostih. Alya in Omar o živi jenskih napakah, Evrosongu in tračih Iztok Štefanec Tanja Zrinski priredbam? »Nikoli. Ker mislim, da je ravno v tem ‘point’. Da je zanimivo. Pripravljam pa album, na katerem bo sicer nekaj več lastnega materiala.« Kako pa je s trači? Kakšno je tvoje mnen je o rumenem tisku? »Sama nanje gledam s pozitivnega vidika in rumeni tisk je danes ‘ful in’. Ampak se ne obremenjujem preveč, ker tisti, ki me poznajo, tako ali tako vedo, kakšna, sem.« Omar, za tebe podobno vprašanje. Tvoja življenjska napaka je...? »Ne vem, veliko napak je bilo, tako da ne bi omenjal nobene posebej. Zgleda pa, da prav usodne zaenkrat še nisem naredil « Pa dogodek, ki te je spravil v neroden položaj? »Uh, teh je bilo toliko... Kar nekaj v srednji šoli, na ‘faksu’ in tudi na odru. Sicer pa se med nastopom na srečo še ni zgodilo nič hujšega.« Nastopal si tudi pred večjim občinstvom. Kako je s tremo? »Sčasoma sem se treme znebil. Navsezadnje že pet let nastopam s svojo skupino, tako da je bolj ali manj nimam. Mogoče le med prihodom na oder, ampak potem se stvar uredi v minuti ali dveh « Kakšno je tvoje mnen je o Emi in ali pripravljaš kakšno presenečenje za Evrosong? Na Emo se ne bi prijavil, če ne bi bil zmagovalec bitke talentov, saj nisem največji privrženec prireditve v taki obliki m tekmovanj nasploh. Seveda pa sem bil zmage vseeno vesel. Glede Evrosonga pa nič posebnega. Pustite se presenetiti in presenečeni boste!« .' 18- marca, je bil v prireditvenem centru Mešič koncert, na katerem so nastopili Yogurt. Alya in Omar Naber. Se preden I* Uspela stopiti na oder, smo ju pocukali za rokav in poprosili, ah' bi sodelovala v enem na hitro. Pogovoru kajpada. In si minutko. ■q,, ,. a tvoja največja napaka v ončala glasbene šole.« kdaj v prihodnosti odreči svojo koreografijo vložiš mnogo truda, ampak prav gotovo še ti ^jl/^ da ne gre vse po načrtih. Lahko »1^ 3 1 od nerodnih situacij? H U 1:lb'de in n ■ Ljubljani na Maj- fantje skrbijo zato, da h - . ^^asno na oder, pridejo po me-A- F !r' l '’i-ni nu vrsti in tako na-° takrat Pa sem nekaj debatirala ‘ ' n ^n^brjum v kombiju m zgodilo odvrteli ‘intro’, glasba se je že ■ ‘sR6 °d nikoder Tako da >e cel f ' '°lk' je pel, jaz pa sem po-’ । Se le končal Gor sem šla, ko so ga $e zgodi, ampak na koncu __________- , is vsi vemo, da preživlja našo estrado. Pre- *■ “ wd' om”r Nab*r v p l,c>n