Glasilo obmejnih SBoveiioew,
m
Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 7, I. nadstr. I. Telefon št. 7. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 48 K, za pol leta 24 K, za četrt leta 12 K. Posamezna številka stane 1 K.
Inserati: Ena šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K 1 -50. Pri večkratni objavi primeren popust.
Naročnikom !
Vsi listi so se z novim letom podražili, tudi naš mora povišati ceno. Vzrok je po-draženje papirja in tiskarskih potrebščin. To povišanje ni nastopilo samo pri nas, temveč tudi na tujem. Posamezna številka dunajskih listov stane na pr. 2—3 K. Celo v nevtralnih deželah se je časopisje podražilo. Danes še ni nobenega znamenja, da bi začele tiskarske cene v doglednem času padati, ampak rastejo od meseca do meseca.
„Murska Straža“ bo stala na leto 48 K, na pol leta 24 K, na četrt leta 12 K. Posamezna številka se bo prodajala po 1 K.
Marsikateri naročnik bo z novim povišanjem neprijetno prizadet, izdajatelji lista to dobro vedo in jim je težko stopiti s takimi vestmi pred svoje občinstvo. Toda draginja je neizprosna in pozna samo suhe številke. V naših časih „nosi“ verižništvo, tihotapstvo in drugi podobni posli, pošteno delo s tiskom za povzdigo in izobrazbo ljudstva pa povzroča močno izgubo. Obstoj listov, ki ne dobivajo iz nobene blagajne podpor, ampak so navezani samo na svoje naročnike, kolporterje in oglaševalce, je resno ogrožen.
Naznanjeno povišanje je tako nizko, da komaj pride v poštev. Ne bo dolgo, pa bo liter vina stal toliko kot „Murska Straža“ za celo leto. Primerjaj koliko koristi imaš od litra vina in koliko od lista, ki pride 52 krat na leto v tvojo hišo in ti prinese novice iz domačih in tujih krajev, zabavne in poučne članke, gospodarske nasvete ter zahteve in pritožbe, ki ne bi nikdar prišle v javnost, ako bi jih list ne raznesel daleč po domovini.
Upamo, da bodo ostali vsi naročniki zvesti „Murski Straži“ in da bo vsak izmed njih storil kaj za razširjanje našega lista.
Upravništvo.
Ypsilon.
Ključ.
Šaljiva povest.
I.
Na dan sv. Martina, ki je krstil nemirnega, svojeglavega pogančka, katerega so v Gospodovem letu 1920 rodile naše Slovenske gorice, so se v Duhovi hiši spomnili, da so pridelali tri polovnjake izbornega vina in da bi bilo povsem v skladu z zdravo pametjo in srčnimi čutili, ako bi izpili na čast krstitelju sv. Martinu in njegovemu dičnemu tovarišu sv Urbanu, ki v nebesih zagovarja naše sprte vinogradnike in viničarje, kak skromen vrček mladega vina. Ta sklep je očevidno ugajal vsem v hiši, a štela je Duhova družina tri osebe: očeta, mater in hčer. Oče Duh je bil Janž po imenu in je častil svojega patrona drugi dan izza božiča, s čimer se je zelo ponašal že iz razloga, ker se tam okoli božiča vedno najde slajši prigrizek in daljši požirek, česar patroni v adventu ali' korizmi ne nude niti najzvestejšemu varovancu. Mati Katra je bila dolga močna ženska, in če bi se takale bitja dala izijova
Vsenemri in naše meje.
Nemci so imeli pri plebiscitu na Koroškem, na Pruskem in v Šlezvigu uspeh. To je bilo narodno radikalnim strankam dovolj, da so se zopet zavedle svojega starega programa o nemški nadvladi nad drugimi narodi. V Avstriji je nastala „Grossdeutsche Volkspartei“, ki sicer ni posebno močna, a ima v svojih vrstah večjidel izobraženstvo in mnogo starih, izkušenih voditeljev. Stranka se drži nekako ob strani, zavedajoč se, da je odgovornost za sedanje avstrijske razmere nehvaležno breme za politično stranko, kakor se je dobro pokazalo pri socialnih demokratih. Stranka nudi malo za današnje ljudske množice, katere vsled vojne bede drve za onimi, ki obljubljajo paradiž na zemlji, zato pa spretno računa s staro izkušnjo, da po velikih obljubah slede velika razočaranja. Danes se v Avstriji vrši v glavnem boj med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati. Vsenemška stranka upa, da bo v dogledni bodočnosti, ko bodete večinski stranki vsaj trenutno odpovedali, rešilA s svojim realnim programom položaj. V slučaju združitve z Nemčijo bo njen ugled zelo narasel in ravno inteligenca si bo vedela na primeren način zagotoviti kar največ vpliva na daljni razvoj dogodkov.
Omenjamo to avstrijsko stranko, ker je na svoj prapor zapisala odkrito sovraštvo proti nam Slovanom, zlasti Slovencem. Stranki je to lažje, ker ni večinska stranka in ker zastopa ono ideologijo, ki je bila v vojni poražena in ki tembolj pridobiva na moči, čimbolj pada zmagoslavje nasprotnikov. Vsenemška stranka vzbuja s pomočjo tiska med nemškim ljudstvom misel o maščevanju nad onimi, ki so se drznili zastaviti poplavo nemštva. Ona upa, da ti jezovi ne bodo držali in da bodo Nemci po kratkem odmoru nadaljevali „Drang nach Osten“.
Iz tega upanja črpa svojo moč nemška propaganda in smotreno nemško delo za meje, ki se kljub strašni stiski, v kateri se nahaja Avstrija, povzpenja do velikopoteznosti in spretno prehaja v podrobnosti. To upanje pa podpira v prav izdatni meri slabost antante,
zložiti, bi človek pridal očetu Janžu veliko več obsega, kakor ga je imel od narave, materi Katri pa bi odvzel temu primeren kos in ji dal v nadomestijo tisto nežnost in mehkobo, ki jo je kazal gladko obriti obraz očeta Janža. Ker pa se na naši zemlji očetje in matere ne dajo iznova zložiti, je ta naravna krivica imela za Janža dokaj neprijetno posledico; postal je ponižen hlapec Katrine volje, ali po domače povedano: dolga Katra je nosila hlače pri hiši. Tretji osebi je bilo ime Julčka; bila je dolga, materi podobna ženska, le da je bil njen život precej tanjši in lica močno bleda. Julčka je imela na svojih deviških plečih kakih 28 let ih je slovela po svoji potrpežljivosti v čakanju ženina in po svoji pobožnosti.
Na Martinovo se je tedaj odpravila dolga Katra v klet, ki je stala pri vinogradu in je bilo od domače hiše do kleti dobre četrt ure Katrine hoje. Po zakonih in dobrih navadah, ki veljajo že od začetka stare zaveze, bi se spodobilo, da to delo opravi oče Janž, ki bi mogel imeti ožje zveze s sv Martinom in z njegovim krščencetn. Zgodilo pa se je, da je tozadevni predlog, ki ga je stavil z vso ponižnostjo skromnega parlamentarca v svoji domači skupščini,
popolna izčrpanost Rusije in naivna zunanja politika nasledstvenih držev. Velike sile brzda samo ravnotežje; tudi velike države ali veliki narodi merijo svojo moč po ravnotežju svojih nasprotnikov. Napačno je mnenje, da je poraz Nemcev v svetovni vojni porazil tudi ideje, zaradi katerih so se Nemci tolkli s svojimi nasprotniki. Le poglejmo, kako so si Nemci opomogli v prvih dveh letih po porazu, četudi so bili gospodarsko globoko prizadeti!
V zadnjem času so začeli avstrijski Nemci « v prvi vrsti vsenemci, ki nimajo vezanih rok, pregrevati stare nemške načrte o Spodnji Štajerski’. Podžgal jih je koroški plebiscit, a precejšnje zasluge ima tudi Radič, komunist in tutti quanti, ki delajo vedoma ali nevedoma za oslabitev jugoslov. države in zoper teško priborjeno narodno svobodo. Saj je to naraven zakon: čimbolj slabimo na znotraj, več pridobivajo nasprotniki na zunaj. Poročali smo že, da se dunajska vlada peča z mislijo, zahtevati od Zveze narodov revizijo štajerske meje. Odpovedala se je zaupanju v razmejitveno komisijo, ki se mora držati mirovne pogodbe in upa v Zvezo narodov, ki lahko spremeni mirovno pogodbo.
Društva, ki organizirajo nemški denar in nemško voljo proti nam, se zopet bude ali pa nastajajo s silno radikalnim programom (Horruck bis Steinbrück!). Ptujski Nemci in nemčurji delujejo ikot posebna četa.v Za novo leto je izdala vsenemška stranka na Štajerskem proglas, v katerem pravi, da morajo Nemci izza koroškega plebiscita, pred bližajočim se glasovanjem za Nemčijo in pridobitvijo zapadne Ogrske delati za „osvobojenje“ dravske doline, za pridobitev Marenberga, Maribora, Ptuja in Ormoža. Oklic končuje: „Jasno je vsem, ki ne tavajo slepo od užitka do užitka ali se vdajajo brezobzirnemu verižništvu, da je nam (Nemcem) delo, disciplina in red potrebnejše ko kedaj poprej. Samo. na ta način vstanemo kvišku!...“ Besede, ki veljajo tudi za nas!
Vsenemci — za njimi stoji v protislovenskem taboru tudi večina ostalih strank — računajo takole: Avstrija ne more živeti kot samostojno državno telo. Antantni krogi, ki itak niso edini med seboj, so že večkrat pokazali, da umevajo
po starem ob*čaju propadel z 1:2., t. j. zmagala je Katrina radikalna stranka. Ko se je dolga Katra vrnila z vrčem vina in ga postavila na mizo, se je Janž skrivaj namuznil in si mislil v svojem nevoščljivem srcu: Sv. Martina sicer ni srečala, zato pa se je pošteno lizala z njegovim krščencem. No, ali bi se ti ne?
Ko so Duhovi sedeli za mizo in jim je udarjal v nos krepek, silovit aroma prevretega vina, ki ga je Katra natočila v staro lončeno skodelico, se je oče Janž oglasil z novim, kratko in jedrnato sestavljenim upitom :
„Ali ne bi bilo najprimernejše, če bi vino prodali, da si kupimo obleko, drva in poplačamo del dolga?“
Katra, kateri ste rdeli obe lični strani kakor da bi si zataknila za nos in uhlje dve rdeči, napol posušeni vrtnici, pa je odvrnila jezno in krepko, da je oče Janž še v tistem hipu umaknil svoj upit:
„Čemu siliš? Tako trda nam tudi ne prede, a spomladi dobim za tako kapljico dvakrat večji kup denarja.“
Temu odgovoru se je pridružila tudi rahločutna Julčka in pristavila:
avstr, vprašanje na zelo priprost in naiven način. Če bodo hoteli temu bolniku podaljšati življenje, bodo prisiljeni k širokim koncesijam, t. j. k reviziji senžermenske mirovne pogodbe, ki se ne bo mogla izvršiti v škodo avstr, državi. V slučaju naglega in popolnega poloma pa se“ bo Avstrija pridružila Nemčiji. Sicer je mogoče, da bi pri tem posegle vmes nasledstvene države in si s pomočjo dobre diplomacije izpolnile kako skrito- željo, nič manj pa ni moga$, da bo v tem nočnem pretresljaju v Srednji Evropi protislovanska ideja — zmagovalka in nemški narod bo užival prve sadove svoje zmage nad senžermensko in versajsko mirovno pogodbo, temi dokumenti zaslepljenega zmagoslavja in nervozne površnosti. V Zvezi narodov bo imela Velika Nemčija odločne nasprotnike v Francozih in v slovanskih državah, morda tudi v Angležih, ali v vprašanjih manjšega pomena bo njen položaj precej ugoden, ker bo brez dvoma razpolagala z boljšimi diplomati in večjim pritiskom na javno mišljenje kakor na pr. nasledstvene države Avstro-Ogrske.
V nemških načrtih ni nič nedoseženega in jih ne moremo zavrniti z opazko, da so njihove zahteve „tako bedaste, da se o njih ne da razpravljati“. Sploh imamo Slovenci v presojanju nemškega gibanja dve napaki: ali ga v svojem otročjem idealizmu omalovažujemo, ali pa podlegamo psihozi podjarmljencev in vidimo v Nemcih mogočne oblastnike in gospodarje. Na Koroškem smo pokazali značilno nerazumevanje dejanskih razmer in smotrenega nemškega dela. Smisla za narodno disciplino imamo bore malo, naše delo za splošnost je polovičarsko, v borbi z nasprotnikom kažemo tipične slabosti Slovanov : otročjo mehkobo in politično kratkovidnost. Umevanja za zgodovino skoraj nimamo; zaradi tega smo razumeli današnji zgodovinski preobrat ravno tako malo, kakor je današnja doba razumela nas. Preradi barantamo z velikimi „šlagerji“: smo republikanci, komunisti, internacionala — a v resnici smo podobni beraču, ki se hoče ženiti, a nima ne strehe ne kruha.
Odtod izvira vsenemško upanje, da bo mogoče naše meje že v doglednem času izpre-meniti. Kaj drugega bi bilo, ako bi Slovenci in Hrvati v svojem državotvornem nastopu pokazali več sigurnosti in dalekovidnosti! Žal da za kakšno globlje umevanje svojih nalog še nismo zreli in zato bodimo vsaj na oprezu pred onimi, ki vabijo k delu, disciplini in redu za nastop proti nam!
- Masljisiite Minine 11.
Važna odredba o pridobitvi in izgubi našega državljanstva.
1.	Kdo je državljan kraljevine SHS.
Vsi tisti nekdanji avstr, državljani, ki so imeli dne 1. januarja 1910 domovinsko pravico v onih občinah bivše Avstrije, katere sedaj pripadajo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki te pravice po 16. juliju. 1920 niso izgubili, postanejo brez posebne prošnje ali privolitve polnopravni državljani SHS.
„Veste, mati, kaj Rii ne da miru? Če ostane vino do spomladi v kleti, se bo preveč posušilo, ker vem, da bodete vi in oče sušili okoli kleti.“
Oče Janž je pogledal izpod oka na dolgo Katro, češ, to je pa skupna zadeva, tu sva zaveznika! Katra se je malo namrdnila in se obregnila ob julčko, kar je vzbudilo v Janževem srcu- prijetne upe. Ampak še tisti hip so mu splavali po vodi, zakaj Katra se je razkoračila proti Janžu ter spravila iz svojih širokih ust celo ploho besed, ki se je vsula na ubogega Janža:
„Prav ima dekle. Če tega le pustimo v klet, tedaj zbogom božji blagoslov, ki smo ga letos imeli z gorico. Pravim, ključ bo treba skriti, da ga ne dobiš v roke.“
Te besede so Janža podžgale in v lepi slogi z izpraznjeno skodelico vina pripomogle, da se je opogumil kakor petelin, ki je ugledal," da je njegov nasprotnik in tekmec skočil na plot:
„Katra, tako se ne bomo pogajali. Če se ključ mora skrivati, naj se skrije za oba. Pri moji krščeni duši, ti ga vlečeš ravno tako rada ko jaz.“
Iz teh besed bi se lahko razvozljal dolg Martinov prepirček, da ni posegla vmes nežna Julčka
2 Kako postanejo državljani tisti, ki so si pozneje pridobili domovinsko pravico.
Vsi oni, kateri so si šele izza dne 1. januarja 1910 pridobili domovinsko pravico v eni izmed občin, ki pripadajo sedaj naši državi, morajo vložiti posebno prošnjo, ako žele postati jugoslov. državljani. Če ne vložijo prošnje ali se jim odreče državljanstvo, tedaj postanejo državljani one države, kateri je pripadla občina, kjer so imeli domovinsko pravico pred
1.	januarjem 1910.
Prošnjo morajo vložiti najpozneje do 15. julija 1921 pri okrajnem glavarstvu, v čigar področju imajo _ sedaj domovinsko pravico. Prošnji, je treba priložiti:
1.	izpričevalo o domovinstvu;
2.	krstni ali rojstni list, poročni list ozir. izpisek iz matice in sicer zase, za svojo ženo in za one svoje otroke ki niso dovršili 18. leta;
3.	izpričevalo o moralnopolitičnem vedenju, f
V prošnji mora prosilec označiti, kam je bil pristojen, preden je pridobil današnjo domovinsko pravico. O prošnji odločuje deželna vlada.
3.	Državljanstvo onih, ki so bili svojčas pristojni v tukajšnje občine, sedaj pa imajo domovinsko pravico na ozemlju, ki ne pri“
pada naši državi.
Tisti, ki so stari nad 18 let in imajo sedaj domovinsko pravico na onem ozemlju, katero ni pripadlo naši državi in bi lahko po členu 70. senžermenske mirovne pogodbe postali romunski, češki, poljski ali italij. državljani, ako so imeli domovinsko pravico na kateremkoli ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero zdaj pripada kraljevini SHS. Ti lahko optirajo v času od 16. julija 1920 do 16. julija 1921. Prošnje je vložiti pri okr. glavarstvu, oziroma — če prosilec prebiva v inozemstvu — pri naših diplomatskih in konzularnih oblastvih. Priloge:
1.	Dokaz o svoji dosedanji pristojnosti;
2.	krstni list svoj, žene in pod 18 let starih otrok ;
3.	izpričevalo o moralno polit, vedenju;
4.	dokaz, v kateri občini je imel domov, pravico, predno si jo je pridobil na sedaj inozemskem ozemlju, Odločuje pokrajinska vlada in poroča notranjemu ministrstvu, ki seznamek optantov predloži oni državi, iz katere državljanstva so dotičniki izstopili.
4.	Državljanstvo tistih, ki so polnopravno pristojni v drogo državo, n žele kot Jugoslovani pripadati kraljevini SHS.
Vsi, ki so stari nad 18 let ter so srbskega, hrvat-skega ali slovenskega plemena in jezika ki imajo domovinsko pravico v onih ozemljih, ki pripadajo končno-veljavno drugim državam, lahko postanejo državljani SHS, ako izjavijo v 6 mesecih, da žele to postati. Rok 6 mesecev teče od dne 16. julija 1921. Prošnje je vložiti pri okr. glavarstvu onega področja, kjer imajo stalno bivališče oziroma pri diplomatskih in konzul, oblastih, če bivajo izven državnih mej. Priloge:
1.	dokaz o dosedanji pristojnosti;
2.	krstni (rojstni) list, poročni list ali izpisek iz matice in sicer za sebe, za ženo in za otroke pod 16 let;
3.	izpričevalo o moralnopolit. vedenju;
4.	izjavo o znanju ozir. materinščini srbskega, hrv. ali slovenskega jezika;
5. morebitna šolska izpričevala;
in kot nekak podpredsednik Duhove družine naznanila sledeč predlog:
„Kjuč obdržim jaz. Vi veste, da sama ne pijem pogubnega alkohola.“ (Načeloma rie pije, pogojno pa 'poskusi“ vsako kupico.)
„Da, ti boš dobra čuvarica naše kleti, ker si azistentka,“ je dejala z neko zloradostjo mati Katra, motreč z enim okom napol obupanega Janža.
„Abstinentka, mati“, jo je popravila brihtna Julčka in nadaljevala: „Kadar bo 'reba v klet, grem jaz. Če se bomo za praznike odločili, da postavimo« tudi alkohol na mizo, tedaj ga prinesen vrček!“
Vnela se je živahna debata, ki je pisec teh vrstic ne more objaviti zaradi — tajnosti. Naposled je bil po daljšem prerekanju z dvema glasovoma proti enemu sprejet Julčkin predlog.
Torej zbogom, ti bistroglavi, veseli, od medu slajši, od rožic lepši trmoglavček, vinček — srček! Zbogom ključ, s katerim si se ponašal kakor da imaš v žepu pol nebes. Zbogom, vi trebušasti sodi, ki se šopirite kakor vseh dobrot siti vojni dobičkarji tam v hladni kleti za vinogradom ...
(Dalje prih.)
6. morebitno potrdilo verodostojnih oseb, cla je prosilec res Srb, Hrvat ali Slovenec;
8. vsa druga dokazila, da je prosilec po rodu in jeziku res Srb, Hrvat ali Slovenec.
Optant si pridobi domovinsko pravico v oni občini kraljevine SHS, v kateri so jo imeli njegovi stariši, ali kjer so starisi stalno prebivali in če te občine ni, v oni, kamor se je prvič po svojem povratku iz inozemstva priselil kot v svoje stalno bivališče.
Rok za te prošnje teče do 16. januarja 1921.
Prinašamo ta zakon, ki ima za naše obmejno prebivalstvo posebno važnost, v lahko umljivi obliki, upajoč, da bo s tem marsikomur ustreženo. Prihodnjič objavimo določila, kdo in kako se izgubi državljanstvo kraljevine SHS.
Pozori Kdor nam pridobi 20 naročnikov, ki bodo naročili „Mursko Stražo“ za celo leto, mu pošiljamo list brezplačno do konca 1. 1921. Kdor pridobi 10 naročnikov, prejema list brezplačno do konca junija 1921. Na delo vsi za razširjanje našega lista !
Novo vlado smo dobili za novo leto. Dosegel se je sporazum med demokrati in radikalci in sicer zasede vsaka stranka po šest portfeljev. Ministrski predsednik je postal Nikola Pasic, ki vodi tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Ostala ministrstva so razdeljena kakor sledi; Notranje zadeve: Milorad "Draskovic (demokrat), finance Kosta Stojanovič (dem.) pravosodje’ in konstituanto Marko Trifkovic (rad.), poljedelstvo Veiizar Jankovič (rad.), prosveto Svetozar Pribičevič (dem.), šume in rude dr. Henrik Križman (dem.) promet Joca Jovanovič (rad.), pošta in brzojav dr. Slavko Miletič (rad.), trgovina in industrija dr. Vekoslav Kukovec (dem.) agrarna reforma Nikola Uzunovič .(rad.), socialna politika dr. Milivoj Jovanovič (dem.), vojna in mornarica general Branko Jovanovič (izven strank). Ostala ministrstva niso zasedena, ker se upa, da stopijo v vlado zastopniki manjših strank. Med temi se nahajajo v prvi vrsti muslimani,, morda se pa pridružijo tudi zemljoradniku Demokrati in radikalci so se sporazumeli, da se po vzorcu zapadno evropskih držav uvedejo v važnejših ministrstvih državni podtajniki, za katere bodo imenovani parlamentarci. Program nove vlade še ni znan ; njena prva skrb bo posvečena uspešnemu delovanju konstituante. Sicer navedena ministrska lista ne nudi nič novega. Imena ministrov so že znana, vsak izmed njih je bil vsaj enkrat minister, Pribičevič, Pašič, Stojanovič, Trifkovič pa celo večkrat. Noben ni velik državniški talent, ki bi se lahko postavil ob bok Lloydu Georgeu, Millerandu in drugim vodilnim osebnostim zapadno-' evropskih' demokracij. Manjka jim velikopoteznost, široko razumevanje za sodobna vprašanja in smotre-nost v presojanju domačih razmer. Izmed sedanjih ministrov je najbolj izrazita osebno'st Nikola Pasič, ki stopa na državno krmilo vedno le v najbolj odločilnih trenutki!] za državo. Njegov nastop ter sporazum med radikalci in demokrati dokazuje, da se nahaja naša kraljevina v resni krizi. Upajmo, da bo novo ministrstvo našlo dovolj razumevanja in moči, ter spravilo državno ladjo preko vseh vrtincev zadnjega
CSSS.
^ Proti komunistom. Nedavni komunistični puč na Češkem je pokazal, da so boljševiki iz Moskve skušali zanesti revolucijo na češka tla. Vlada je te načrte temeljito prekrižala in spravila v zapor mnogo najstrastnejših komunističnih rovarjev. Tudi pri nas so razkrili komunistični puč, ki se je že pričel med stavko rudarjev v Bosni. Vlada je dognala, da so komunisti v Zagrebu in Beogradu pripravljali daleko-sežen prevrat za vzpostavitev sovjetskega režima. Vsled tega je segla po ostrejših sredstvih, uvidevajoč, da je njena dolžnost, zabraniti prelivanje krvi in opustošenje naše domovine v korist imperialističnim sosedom. Izdala je naredbo, v kateri prepove do rešitve ustave vsako komunistično propagando; njihove organizacije se ustavijo, novine prepovejo, agitatorji kaznujejo. Protidržavni in komunistični spisi so zaplenjeni. V vsakem pryneru nereda bodo oblasti ostro nastopile proti voditeljem. Določa se obvezna prijava orožja. Prepovedane so začasno vse take skupščine in pridejo oni, ki bi se odredbi upirali z orožjem, pred vojno sodišče. Takoj se iztirajo vsi tujci, ki bi se pridružili zmešnjavam ali jih jačili. Uradniki, ki bi širili komunistično propagando, se odpuste iz državne službe, ravnotako se ustavi podpora dijakom — komunistom. Ta odredba pomenja naravno samoobrambo države in je zaenkrat popolnoma na mestu. Krvi smo imeli dovolj, draginje tudi, boljševiškega raja ne maramo. Novemu socialnemu redu bomo pripravljali tla s smotrenim delom in z umnim razvojem vseh naših sil.
Reka, o kateri smo že zadnjič poročali, da je v boju med d’Annunziem in italijanskimi kraljevimi četami prišla pod oblast Italije, preživlja važne in odločilne dneve. Boji so končani, uporniki so se takoj udali, ko so izvedeli, da so italijanske čete pripravile topove na ladjah in okoliških gričih. Naše poročilo, ki smo ga povzeli iz nemških listov, ni bilo resnično. D’ Annunzio je ostal na Reki, sprejel kraljeve čete in
podpisal premirje. Kakor hitro ga mestni svet razreši prisege, bo odpustil svoje legijonarje in se umaknil. Menda nima noben njegov roman tako klavrnega konca, kakor ta pustolovščina. Kaj bo sedaj z Reko ? Po rapallski pogodbi mora postati 'samostojno državno telo. Kako bo uredila ustava in uprava te male državice, še ni znano. Sestavila se je začasna nova vlada, ki je prevzela posle prejšnje regence. Baje se bo po oohodu u’ Annunzia izvršilo glasovanje glede novega stanja na Reki. Italijani,so imeli v bojih za Reko nastopne izgube: 1 'častnik mrtev, deset častnikov ranjenih. Vojakov je bilo 41 mrtvih in 136 ranjenih. 203 vojaki se pogrešajo (so jih reški arditi ujeli, če se niso prostovoljno zatekli k njim). Tako je d’ Annunzievi komediji konec.
V	Avstriji imajo sezono raznih stavk. Danes stavkajo finančni uradniki, jutri poštni uslužbenci, potem razni delavci v tovarnah. Naenkrat zapuste delo natakarji in natakarice, gostilne in kavarne se zapro, tisoč ljudi ne ve, kam naj se napoti h kosilu. Na to stavkajo železničarji in za njimi zopet druga kategorija uradnikov. Že v neprestanih stavkah se jasno zrcali beden položaj, ki se v njem nahaja avstrijsko- ljudstvo.
V	bolnicah je povišana oskrbnina in sicer znaša v Mariboru za 3. razred 30 K, za 2. razred 120 K in za 1. razred 200 K. V Ptuji in Murski Soboti za 3. razred 25 K, za 2. razred 60 K in za 1. razred 100 K duevno.
Neverjetno! Iz Zaječara nam piše vojak — naročnik našega lista, da so slovenskim vojakom strogo prepovedali slovenske časopise. Nam se zdi ta vest neverjetna. Na ta način se ne vzgojujejo jugoslov. državljani]
Tobak se bo smel saditi na Štajerskem v okrajih Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor in Ljutomer ter v celem Prekmurju. Pripravlja se ustanovitev urada za gojenje tobaka v Ptuju in po potrebi ekspozitura za Prekmurje. Upati je, da se bodo mogle že početkom februarja 1.1. sprejemati prijave sadilcev. Sadilec se mora za začetek obvezati, da bo zasadil najmanj 5 arov t. j. 500 m2 oziroma 2000 sadik. Iz ene občine se mora prijaviti več sadilcev, sicer sajenje ne bo dovoljeno. Ves pridelek je treba oddati držav, monopolu, ki ga odkupi po določenih cenah. Pri nas so bo sadil v splošnem le tobak za pipo (velikolistna ogrska vrsta). Odkupna cena za 1 kg surovega tobaka znaša povprečno 24 K, ravna se pa po kakovosti in se plačuje za izredno lepi del pridelka tudi 56 K kilogram.
Brzojavne pristojbine v Avstriji so 'se s 1. januarjem podražile.
Pred mariborsko poroto sta bila obsojena na 18 mesecev ječe Ivan Holzapfel in Rupert Bauman iz okolice Apač. (Obtožena sta bila umora finančnega paznika Tominca v Žepovcih.
Splošna stavka v Zagrebu, ki se je vršila 30. decembra je uspela le deloma. Proti večeru je redarstvo zasedlo Delavski dom, izpraznilo vse .prostore in zapečatilo vrata. Enkrat je prišlo do spopada med komunisti'in redarji. Zvečer so pa vojaki zasedli vsa javna poslopja in važnejše varnostne odredbe in redarstvo je prepovedalo vse prireditve, točenje alkohola itd. Na to se je v znak protesta proti komunistom pričela 24 urna stavka delodajalcev. V Beogradu se ■ je stavka popolnoma ponesrečila.
Grškega kralja so priznale Anglija, Amerika in Italija. Francija se še ni pridružila.
Izseljevanje v Ameriko je prepovedano. Ameriški parlament je izdal zakon, kateri prepoveduje naselje vanje v Ameriki za dobo dveh let. Do tega časa se smejo naseliti v Ameriki samo stariši in drugi rodbinski člani ameriških državljanov.
Finančni minister Stojanovič umrl. V Beogradu je umrl dne 3. t. m. finančni minister Kosta Stojanovič, star 53 let. Po poklicu je bil profesor matematike. V finančni in narodno-gospodarski stroki je veljal kot priznan strokovnjak, kateremu bo težko najti naslednika. Podlegel je naglemu vnetju možganov in ledvic. Vodstvo finančnega ministrstva je začasno prevzel notranji minister Milorad Draškovič.
Rudarska stavka še vedno ni končana, ker je Trvoveljska premogovna družba vztrajala na po-draženju premoga, o katerem bo odločila vlada.
Domače vesti.
Gornja Radgona. Izvemo, da imajo avstr, orožniki v Radgoni seznamek politično eksponiranih oseb iz Gornje Radgone in okolice, ki jih morajo zlostavljati, če prekoračijo avstr. mejo. Ne izvemo, da ima kaj podobnega katera naša
oblast. Ne vemo, da bi se notoričnim hujskačem iz Radgone prepovedal vstop na naša tla. Ne mislimo, da je naša država tako pri slabem zdravju, da bi ji škodovalo, če se kateri radgonski Nemec razkokodaka o svoji boli nad koncem nemške nadvlade, mislimo pa, da bi bilo državni morali v korist, če bi naš eoblasti pokazale manj obzirnosti in več doslednosti v razmerju napram našim sosedom. S tega vidika nimamo nič proti, če res dobimo na mejo političnega komisarja!
Gornja Radgona. Silvestrov večer v Karbašovi dvorani se je vršil v splošno zadovoljnost. Udeležba je bila še prevelika za omejene prostore. „Deseti brat", vprizorjen na skromnem odru in s precejšnjimi zaprekami, je vzbudil mnogo priznanja, saj so bile glavne vloge v rokah dobrih, izkušenih diletantov, ostali igralci pa so tudi storili vse, kar je bilo v njihovih močeh; Tako je bila ta vprizoritev „Desetega brata" med najboljšimi, kaj jih morejo dati odri -na deželi. Po predstavi se je razvila prosta zabava s petjem in godbo. Naj bi novo leto prineslo v našo obmejno postojanko več edinosti in pozitivnega dela za narod !
Ljutomer. Odbor invaliaov se zahvaljuje vsem onim iz ljutomerskega okraja, ki so darovali dobitke ali denarne prispevke za tombolo, vršivšo v korist invalidom v nedeljo, 18. dec. 3. 1. in katera je prinesla 1890 K čistega dobička.
Ljutomer. Bralno društvo za ljutomersko okolico ima dne 9. januarja svoj občni zbor. Pridite v obilnem številu!
Kapela. Invalidska organizacija priredi v nedeljo dne 16. januarja t. 1. popoldne pri Kapeli v prostorih gospe Divjak vtombolo s plesnim venčkom in prosto zabavo. Cisti dobiček se razdeli med invalide, potrebne pomoči.
Apače. 29. novembra 1.1. so našli v Muri pri Črncih truplo nekega približno 50 let starega moža, ki je ležal v vodi kakih 10 dni. Dognali so, da je utopljenec Filip Štrukelj, bivši gostilničar v Gradcu. Mož je v gostilni Edelbrunner v Žepovcih zaigral 15.000 n.-a. kron in pravijo, da je iz obupa skočil v Muro. — Tukajšnji gostilničarji še očividno ne vedo ali nočejo vedeti, da tudi v naši državi velja policijska ura. Večkrat se pijančuje celo noč.
Horty govori Slovencem.
V Budimpešti je začel izhajati list „Domovina, mèszecsne novine za szlovenszki narod“. Izdaja in urejuje ga Šandor Mikola, ki je istoveten s profesorjem Mikolom, kateri je pri madžarski mirovni delegaciji v Parizu zastopal prekmurske Slovence in ki deluje še danes za njih priklopRev k madžarski državi. Prof. Mikola se ni nikdar poprej zmenil za svoje slovenske rojake in v 2. številki „Domovine“ sam priznava: „Mi Vendi szmo sze pred bojnov trno malo brigali za nas narod“. Ko pa je madžarska vlada uvidela, da je tudi v Prekmurju odzvonilo njeni žandarski oblasti, je najela prof. Mikolo, da se poteguje — na njen račun — za „samoodločbo Vendov“. Znano je, da so Madžari napeli vse sile in se poslužili vseh sredstev, da rešijo veleposesteva magnatov — ljudstvo je bilo in je še danes grofom deseta stvar — ampak njihov trud je bil vržen v vodo. Kakor madžarska vlada izdaja za Slovaško, Banat, Medžimurje in druge izgubljene pokrajine enega ali celo več propagandnih listov in velikansko množino letakov, tako je pričela izdajati tudi za Prekmurje propagandni list z naslovom „Domovina“. Prof. Mikola je kot dober janičar prevzel urejevanje tega lista. Madžari skušajo „Domovino“ na razne načine vtihotapiti v Prekmurje in jim gredo na roko tudi avstrijski Nemci, ki v nekaterih krajih prihajajo lažje v stik z našimi Prekmurci. Stvar vlade je, da naistrožje zabrani razširjanje tega lista tostran naše državne meje. Opozarjamo vsakogar, komur bi slučajno dospel ta budimpeštenki listič v roke, daizhaja s podporo madžarskega zunanjega ministrstva v Budimpešti, ki ima poseben odsek, v čigar delokrog spada izdajanje propagandnih listov. Ta odsek dobi velikansko subvencijo od vlade, podpirajo pa ga z izdatnimi prispevki madžarski grofje. Ker je popolnoma odvisen od vlade ter nima ne naročnikov ne inseratov, mora pisati tako, kakor hoče budimpeštanska vlada. Na njegova usta govori tedaj Hortyjeva vlada, ki hoče z vzpostavitjo Habsburgovcev napraviti nove zmešnjave
in prinesti novo vojno. Računajoč, da je mala in velika antanta slaba, upa s pomočjo te vojne pridobiti za madžarski jarem tisto ljudstvo, ki bi najraje šlo pod njega. Tako si misli budimpešt. vlada tudi o prekmurskih Slovencih in jih vabi z lažmi in zavijanji, ki hitro vplivajo na nepoučenega čitatelja. Kdor čita ta
list, posluša madžarske krvoloke — oficirje, ki hočejo novo vojno. Kdor ta list sprejme, stori protidržavno dejanje in pljuje na svoj pošteni slovenski kmetski obraz, ker podpira delo največjih nasprotnikov kmeta: grofov. Veleposestnikom je odklenkalo po vsern svetu, le na Madžarskem še imajo polno moč in kdor je proti njim, ga kot izdajalca domovine (!) obesijo. Trditev tega lista, da hočejo „Kranjci“ podjarmiti prekmurske Slovence, je tako bedasta, da je ni treba zavračati. List jo sam pobija, ko trdi, da je „za szlovenski narod“. Kranjci, Štajerci itd. so se zvali Slovenci veliko prej kot so bili razdeljeni po pokrajinah. Takrat so bili tudi Slovenci ob Muri, Rabi in Donavi eno z nami, in danes so ti ogrski Slovenci, kolikor jih ni iztrebilo tisočletno 'madžarsko nasilje, zopet eno s Slovenci, da, tudi s Srbi in Hrvati. Ta misel ima bodočnost; ljudi pa, ki še ližejo pete starim krvolokom, je vedno manj in jih čez deset let ne bo več. Medtem bodo tudi Madžari spoznali, da smo Slovenci in Jugoslovani res eno in da ne bo Prekmurje nikdar več madžarsko.
Požarna društva v Prekmurju se bodo pre-osnovala. Ustanovila so se tri okrožja, za nadzornike so bili imenovani gg. Štefan Šohar, posest, v Ran-kovcih, Ivan Titan, nadučitelj v Kupčincih in B. Sever, gerent v Dolnji Lendavi. Ti nadzorniki bodo pregledovali društva in gasilne dome.
Komunistični paradiž.
Kakor poročamo na drugem mestu, je naša vlada izdala ostre odredbe proti komunistom. Komunistični listi so prenehali izhajati, delovanje njihovih organizacij je ustavljeno. Kdo so komunisti? Vsakdo je že slišal o boliševikih. L. 1917. je izbruhnila ruska revolucija. Rusija, ki je bila kljub svoji ogromni velikosti oslabljena od grofovsko — generalske vlade, na katero se je upiral car — samodržec in ki je povrh tega strašna krvavela v vojni, se je šibila pod velikanskimi nalogami ttga nepričakovanega prevrata. Ni jim bila kos. S podporo Nemčije je prispelo v Rusijo večje število mladih sanjačev, ki so prisegali na nauke nemškega učenjaka Marksa o preuredbi človeške družbe in ti so, prišedši na revolucionarna ruska tla, rekli tako-le: Kapitalistična družba piodi bedo in se vzdržuje z nečloveškim nasiljem. Nekoliko ljudi poseduje bogatstvo, milijoni in milijoni pa žive v pomanjkanju. Porušimo ta socialni red, uničimo sedanje države, dajmo ljudskim množicam popolno oblast. Ko ne bo več kapitalizma, ne bo več treba ne vojakov ne kaznilnic. Ljudje bodo postali srečni kakor bolnik, ko se iznebi svoje bolezni. Sli so med rusko ljudstvo in mu oznanjevali to novo razrodetje. Zašli so med vojake na fronti in jim oznanjali mir in ljubezen. Kmetom so rekli: Grofje imajo vse, vi nimate nič. Vzamite si, vaše je. Če se upirajo, požgite jim gradove. Vojakom so rekli: Vržite puška na tla. Ne spodobijo se za človeka. Človek je vsak, pa naj bo prostak al general, Rus ali Nemec. Zakaj bi drug drugemu gospodoval, čemu bi se klali med seboj? In iz pešice teh ljudi jih je vzrasla ogromna četa. Rusija je imela takrat 180 milijonov prebivalcev. Organiziranih delavcev je bilo samo 600 tisoč. In ko so v Petrogradu proglasih „diktaturo proletarijata“ t. j. popolno oblast delavcev, je vztrepetalo teh 180 milijonov in kakor požar v gozdu je zaplamtela rdeča revolucija po vsej Rusiji. Vojaki se res pustili orožje, češ, Nemec nam je brat, kaj bi se streljali ž njim. Šli so domov v prepričanju, da so Nemci krenili tudi na svojo stran. A Nemci so šli — za njimi. Prodirali so v Rusijo. Niso se držali tistih naukov, s katerimi so preslepili dobrosrčne in lahkoverne Ruse. Zavedali so se, da so močni, bogati in izobraženi in da se ruski požar ne bo zanesel na njihova tla. Potem sta prišla iz Rusije ž$S' Trockij in študent Lenjin, voditelja komunistične revolucije ter se pogodila z Nemci. Sklenili so mir v škodo Rusije. Kaj je bilo mar zaslepljenim komunistom? Bili so prepričani, da bo komunistični plamen vzplamtel po vsej Evropi, sedanje države bodo izginile in izmučeno človeštvo bo vdihalo zrak svobode in živelo človeka dostojno življenje. Vrnila sta se Trockij in Lenjin v Petrograd in se zavedla, da sta enaka ruskem carju. Iz ogromnega carstva so prihajale zanimive vesti. Vse je bilo v revolucijskem ognju. „Svoboda, svoboda!“ Grajščaki so bežali, gradovi so goreli, mnogo uradnikov in pristašev starega režima je bilo ubitih. Zemljo so si delili in se pri tem prepirali, tepli, ubijali. Saj ni bilo nobene oblasti, ki bi brzdala človeško sebičnost. Ponavljali so se prizori, kakršne pozna ruska zgodovina samo iz dobe tatarskih navalov.
V manj rodovitnih pokrajinah je zavladal glad. Tovarne so se ustavile. Delo je opešalo. Bilo je vse komuna, vse skupno. Na to so prišli iz mest na de-
želo takozvani teroristični oddelki. Ker se jim kmetje niso hoteli udati zlepa, so vporabili brezobzirno nasilje. Svoboda je šla tja, kamor je poprej utekla pravica. Kmetje so morali delati na ukaz in pod nadzorstvom. Delavci istotako. Draginja je gromovito narasla. Pomanjkanje najpotrebnejšega je spravljalo ljudstvo v obup. Na mejah so se vršile vojne. Boljševiški vodje so morali mobilizirati. Kdor ni šel pod puško, je bil ustreljen. Še kaznovati so vedeli samo s smrtjo. Tako je nastala rdeča armada, ki se je tolkla na ruskih tleh — Rus proti Rusu — za blagor carja — ne, Lenjina — za svobodo ljudstva — ne, svobodo bolševikov. V Petrogradu in Moskvi so se trudili na vse kriplje, vzbuditi v drugih deželah revolucijo. Ves svet naj bo kakor Rusija, ves svet naj se umije v krvi in — zdrav bo. Blazna misel! Pokažite na Rusiji, da je vaša vlada odpravila bedo in nasilje! Kaj je prinesla izmučenim Rusom? Glad in siromaštvo, draginjo in bolezni — bedo, samo bedo in nobenega miru. Vsi poskusi bolševiške revolucije so se v drugih državah ponesrečili. A ruski komunisti so se kakor klob zajeli v meso in niso popustili. Nedavno so končali vojno s Poljaki. Baje zbirajo čete na perzijski in romunski meji. Še vedno pošiljajo svoje zaupnike po svetu in ti oznanjajo nepoučenim in nezadovoljnim množicam evangelje komunizma. Kaj če bo tekla kri . . . kaj če bo vse uničeno . . . vse razdejano ... v komunističnem paradižu bodo vsi srečni . . . Pred par dnevi je govoril Trockij, da mora biti Rusija najmočnejša vojaška država. Vsi moški od 18 do 50 leta morajo služiti državi. Ženske se morajo pritegniti za javna dela. Čemu bi se pečale z vzgojo otrok? Otroke naj samo rode, odgajala pa jih bo država v svojih zavodih... To je komunistični paradiž! Pri nas v Jugoslaviji so silili k boljševikom nezadovoljneži in sanjači, pa tudi socialni zločinci, plačenci tujih držav, sužnji raznih temnih struj. Porušiti so hoteli našo domovino. Zato jim je državna oblast stopila na glavo!
Naš promet.
Ob Muri, 5. januarja 1921.
Vedno večje so težave, s katerimi se vzdržuje promet v naših obmejnih krajih. Če bo tako šlo naprej, ne bo treba dolgo čakati, pa bo celo Pomurje popolnoma odrezano od sveta. Železniški promet med Ljutomerom in Gornjo Radgono je zvezan s težavami, kakor jih malo pozna naša moderna, baje „tehnična“ doba. Sploh je razveseljivo dejstvo, da ima železniška družba z našimi razmerami toliko potrpljenja in ne ustavi popolnoma prometa na progi, kjer se komaj izplača kurivo za vlak. Če bi prenehala delovati še ta slaba prometna žila, tedaj nastanejo v naših krajih čisto albanske prometne razmere. Ni treba niti naglašati, kako dalekosežen vpliv ima ta prometni zastoj na domače gospodarske razmere. V začetku tega nismo toliko čutili v zadnjem času pa postaja položaji vedno težavnejši. Koliko sadja je šlo v izgubo, Arer ga nismo mogli spraviti v promet ! Kako nezadovoljni so naši Prekmurci, ker so s svojimi bogatimi pridelki brez prometnih zvez. Čutimo, da se merodajni krogi na vladi veliko premalo zanimajo za ureditev prometnih od-nošajev v obmejni pokrajini; pogajanja o jugoslov. tranzitu čez Radgono v Maribor so ostala na mrtvi točki, o železnici med Ljutomerom in Ormožem slišimo samo prazna domnevanja; napeljava elektrike iz Fale v pomurske kraje se vedno bolj oddaljuje — kratkomalo, vsa znamenja kažejo, da nas hoče vlada prepustiti usodi in nam prišiti naziv jugoslov. Sibirije. Skrajni čas je, da dobimo uradno pojasnilo, kako je s pogajanji za tranzitni promet, Arer je ljudstvo o tem enostransko poučeno in pripisuje krivdo Beogradu.
Zima je tu, zasnežene bodo ceste in pota; na železnišArem omrežju v vsej državi slabi promet, rudarji stavkajo in premog se bo zopet podražil., Nam teh krajih je skrb za železniški promet že — preveč velikopotezna, zato nam vzbujajo skrbi ceste in klanci. Tudi to so prometne žile, tudi te igrajo važno vlogo v domačem gospodarstvu. Redko kje so ceste v tako slabem stanju kakor v Slov. goricah in na Murskem polju. Za Prekmurje se skrbi gradbeni urad, pri nas pa^ se prepušča vsa skrb okrajem in občinam. Če bo tako slaba z železniškim prometom, bomo morali izboljšati naše okrajne in občinske ceste. Okrajne ceste bodo morale prenašati tudi avtomobilski promet, ki bo vzdrževal vsaj poštno in osebno zvezo z mesti in večjimi kraji ob Dravi. Ako bodo poklicani činitelji zanemarjali te zadnje prometne vezi, nas zares čaka — prava Albanija.
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj aojavljajo? Slabost? Oj, kako' tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrep-Čujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elsa-krogljic ! 6 škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 326, Hrvatska.	F.
Kdor želi da se mu pošljejo Elza-izdelki v Avstrijo, naj naslovi naročilo na: Apotheke „zum heil. Geist“ Versandstelle Epl. 326. Wien I., Nibelungeng. 2.
Listnica uredništva.
G. J. F. Mala Nedelja. Čutimo sami, da neredno dostavljanje lista odbija naročnike, toda v prometnih razmerah, ki vladajo na naši progi, si ne maremo pomagati. Skrbeli bomo, da se bo list kar največ mogoče redno odpošiljal. Veseli nas če nam naročniki naznanijo svoje želje glede lista. Vsak pameten predlog bomo vpoštevali. — Na razna vprašanja. Preosnova lista se vsled gotovih ovir ni mogla izvesti. Potrpimo! — Članek objavimo prihodnjič. Lepa hvala
r
G0SP0D9R5H& ZBDRUB9
I
i
I
ZS PHEK1HUR3E, MORSKO POME IH SLOVENSKE SORICE H. Z. Z 0. Z.
9 GORNJI RSDGONI

ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, špecerijo kakor kavo, riž, čaj, sladkor, papriko, milo, sodo itd. — Vseh vrst moko, zdrob, otrobe.
Kupuje pšenico in vse poljske pridelke po najvišjih cenah.	Posreduje pri nakupu večjih strojev in obrtniških potrebščin.
Velika zaloga poljedeljskih strojev in vinskih sodov vseh velikosti.	:::::::::::::::::::: Zaloga tesanega lesa in desk vseh vrst. ::::::::::::::::::::
Zadruga posluje samo s Slani.
Glavna trgovina in pisarna v lastni hiši v Gornji Radgoni. Podružnice: Križevci pri Ljutomeru, Murska Sobota, Dolnja
Dosedanji promet: 340,000.000 K.	Reserva: 500.000 K.	.......*........*.. Lendava, Cankova....................
i
I
I
!
.j
Vabilo na občni zbor društva „Narodna obrana" ki se bo vršil v nedeljo dne 16. januarja 1921 ob pol 9. uri predp. v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se v smislu pravil eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri pa sklepa veljavno brez ozira na število zastopnikov. Načelstvo.	Kupujem svetu jajca Jpo najvišjih cenah. Ponudbe na M. Šum a h, Hrapje, pošta Even pri Ljutomeru	Upravitelja veščega, popolnoma samostojnega, podjetnika, z večletno prakso, zmožnega tudi knjigovodstva, sprejme „Murska Straža“ Nastop takoj. — Plača po dogovoru. Le resne ponudbe od delavnih in zmožnih reflektantov s zahtevo plače sprejema upravništvo „Murske Straže“ v Gornji Radgoni.
	Z reklamo inserati trgovec se bogati.	
1 • i 8 9 1 • 1 9 R	! 1 e 1 • 9 1 • 1 9 9	Bceig«ieau»eaBs%
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
r. satir, z n. z.
llvanillllA uIaMA sprejme in jih obrestuje po najvišji nranillie «lVg@ obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta prež posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih inzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. v.v.v.v.v.
Posojila
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnih plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. v.v.v.v.v.v.w.v.v.v.v
Uradne umso vsalc de,ay-ni,c °d 8- d°i2, ure dopoldne, ob
uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
Uradni prostori so v lastni klil, Glavna cesta itev. 14, zraven kolodvora
DaSacmiSa se dajejo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradi ■ C#d03UBSII0 posli izvršujejo vsak delavnik od 8
18. do 12. ure dep.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni. Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.