whi^iim puftmt v fotovtm. Leto XVm., St. 196 o pi ü viusivo. wjuoijaoa. «knalljeva alles 6 — feletao tt. 8122. 8123, 8124. 3126, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« Burgova ili. 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Marlbor: Gosposka ulica 3t 11 — Telefon It 2455. Podružnica Celje: K. oc enova OL ftt i releloD St 190. Raduni pn post ftek. zavodih: Ljubljana št 11842. Praga čisto 78.180, Wien St 105 241 LJubljana, torèk 24» avgusta 1937 Cena t Pin Izhaja vsak dgn razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Spor med ČSR in Portugalsko Spor med Češkoslovaško ter Portugalsko je izbruhnil povsem nenadoma, na veliko presenečenje domala vse Evrope. Nenavadna je tudi oblika tega spora. Zakaj ne dogaja se normalno, da bi kakšna država prekinila diplomatske odnošaje z drugo samo zaradi tega, ker so nastale diference pri izvedbi kakšnega poslovnega naročila. Res pa je, da gre pri tem za naročilo posebne vrste, za orožje, in sicer v orožarni, ki je v tesnih odnošajih z državno oblastjo samo. Nadalje je še važna resnica, da gre za naročila orožja državi, ki je neposredna soseda Španije, ki jo še vedno pretresa srdita državljanska vojna ter je torej zato tako rekoč na dlani sum, da gre pri tej nabavki za naročilo v korist ene od bojnih strank na Španskem, seveda Francove stranke. S te perspektive se tedaj afera komplicira z določbami o izvajanju načela nevmešavanja v špansko državljansko vojno. Že z naznačenimi svojstvi češkoslovaško portugalskega spora je jasno, da gre mnogo manj za spor samo med obema državama samima, kakor za konflikt v območju velikih dejanskih in ideoloških ter interesnih nasprotij, ki so v sodobnosti razklali Evropo na nasprotne tabore. Težišče spora potemtakem prav gotovo ni v kakršnihkoli diferencah med obema republikama, marveč drugje. Izbruh konflikta sam po sebi je bil nenavaden. Brez primerne priprave, brez recimo diplomatskega uvoda, ki je v podobnih slučajih po stari praksi običajen, tako rekoč kar čez noč je dobila Evropa obvestilo, da je nastal konflikt tolike ostrine, da je potrebno prekiniti diplomatske odnošaje. Seveda se je svet močno začudil in je že začel iskati, da prav za prav ne gre za pravo prekinje-nje odnošajev, marveč samo za ustavitev. S takimi prisiljenimi finesami. s takimi tolmačenji bo težko mogoče ustreči dejanskemu stanju stvari, zakaj fakt, da je Portugalska poverila zastoo-stvo lastnih interesov v ČSR italijanskemu poslaništvu, pove pač dovolj in se komaj da spraviti v sklad s kako drugačno stopnjo. Prekiniti diplomatske odnošaje za tako, recimo, bagatelo, pa je zelo značilno in sicer specialno za one rož me k) se ponašajo s posebno »dinamiko«. Saj imamo že nekaj^Jet možnost opazovati, kako so ti režimi ponosni, ako morejo opozoriti nase s podobno kričečo akcijo, z udarcem po mizi, z bombardiranjem tujih mest, z izgonom tujih novinarjev itd. To je način avtoritarnih režimov, toliko popolnejši, kolikor dosledneje so uvedeni in na kolikor trdnejšo zgradbo se naslanjajo. V akciji odnosno reakciji na zunaj iščejo čim najbolj učinkovite obli-ke, da s tem svet opozorijo s poudarkom nase, pa hkrati domače občinstvo prepričujejo o lastni sili in energično sti, o veliki lastni moči. Ravno sr>nčo teh zelo poudarjenih svojstev je Evropa že ponovno imela vtis, kakor da so demokratični režimi slabotnejši, bodisi na znotraj kot na zunaj. Prav ta razlika je marsikje dovedla do občutka, da je večja dinamika zares na strani totalitarnih režimov. Zakaj demokratični tabor uporablja brez primere dostoj-nejša sredstva in miroljubnejše ter bolj spravljive oblike. Češkoslovaška sama je potrdila to mnenje s tem, da v odgovor na portugalski korak ni odpokii-cala svojega poslanika iz Lizbone. Ne more biti dvoma, da tiči za portugalskim korakom še več, nego samo izraz naznačenega razpoloženja na splošno. Vsemu svetu so znane najtesnejše zveze med portugalskim diktatorskim režimom gospoda Salazarja ter obema velesilama, ki podpirata Franca, uporniško stranko v Španiji. V Lizboni trdijo, da imajo za svoje stališče še več vzroka nego ostali dve sili. Zakaj kot neposredni sosed španskih homatij so v nevarnosti, da bi se zmagoviti levičarski režim )b prvi priliki obrnil zoper Salazarjev režim, morda v obliki pomoči za levičarsko stranko na Portugalskem. S trditvijo, da bi popolna zmaga valencijske vlade pomenila za bodoče ogrožanje Salazarjevega diktatorskega sistema, je sedanja portugalska vlada znala doseči ponekod uspehe ter preveriti zunanje kroge, da je njena pomoč Francu utemeljena v interesih lastne samoobrambe. Toda tudi naglašanje teh razlogov ie ne utemelji zadovoljujoče najnovejšega koraka portugalske vlade napram Češkoslovaški. Zato se ni čuditi, da je Evropa takoj zaslutila, da so tu zadaj *.e prav posebni interesi, prav posebni n&-gibi, ki niso samo portugalski. Evropa je že dolgo vrsto mesecev priča never jetno brP7ob7irne propagande, izvirajoče iz Nemčije in naperjene zoper Češkoslovaško. Ne mine mesec, da se ne bi iznašla nova oblika, da se ne skonstruira nov primer, ki se izrabi na neverjetno grob način v politično natolcevanje zoper češkoslovaško republiko. Praga ima obilo posla, da sproti pobija to propagando in da sproti obvešča svoje, na srečo ne maloštevilne prijatelje po svetu, zlasti pa v zapadni Ev- NOVA TEŽKA PREIZKUŠNJA ZA DRUŠTVO NARODOV Kitajska obtožba pred Društvom narodov - Samo moralna obsodba japonskega vpada na Kitajsko ženeva, 23. avgusta, d. Vprašanje kitajsko-japonske vojne bo vendarle prišlo, kakor zatrjujejo, pred Društvo narodov. Kitajski poslanik in vodja kitajske delegacije pri DN, Wellington Koo, bo nastopil pred skupščino 13. septembra z veliko obtožbo proti Japonski ter bo obenem prebral tudi čangkajškov poziv ženevski ustanovi. Wellington Koo bo opozoril na očiten napad Japonske, ne da bi zahteval pomoč Društva narodov ali pa uporabo sankcij. Merodajni kitajski krogi so mnenja, da se DN intervenciji na podlagi čl. 17 pakta DN, ki ureja spore med članicami tn ne-članicami, ne more odreči, kakor tudi, da Kitajska v tem primeru ne more računati na nobeno stvarno pomoč v Rusiji. Kitajska obtožba v ženevi bo kljub vsemu brez poziva za pomoč Društva narodov brez dvoma prinesla moralno obsodbo Japonske ter omogočila drugim državam za kulisami širokopotezno pomoč Kitajski. živahna diplomatska prizadevanja Kitajske v posameznih glavnih mestih so med drugim dosegla, da se bodo zastopniki več držav, med drugimi tudi severnih, prav tako izjavili pred Društvom narodov o japonskem nasilstvu. Glede na vse to se torej ne more od bližnjega zasedanja Društva narodov pričakovati učinkovitih političnih ali celo vojaških sankcij, more pa se računati z izjavo moralnega bojkota Japonske. V krogih Društva narodov označujejo kot ugodno, da razvijajo Zedinjene države zaradi vojne na Daljnem vzhodu zelo živahno diplomatsko delavnost in da že sedaj podpirajo moralno obsodbo Japonske v ženevi. Vprašanje povratka Italije v DN Bližnje zasedanje Društva narodov v septembru je tudi drugače predmet živahnih razprav. Posebno se bavijo diplomati Društva narodov z učinkom omilienja napetosti med Italijo in Anglijo. Do Mus-solinijevega govora v Palermu so se po- javljali glasovi, ki so govorili o skorajšnjem povratku Italije v ženeve, dobro poučeni krogi pa temu nikdar niso mnogo verjeli. Dejstvo je, da bi za to potrebna izkijučitev Abesinije pri Društvu narodov še vedno naletela na velik odpor. Ne more se tajiti, da dobro poučeni ženevski krogi, ki so sicer za sedaj brez moči, nikdar niso verjeli v angleško-italijansko zbližan je. španski protest Povratek Italije v ženevo je tudi še iz drugega razloga skoro nemogoč. Gre namreč tudi za špansko vprašanje, s katerim se bo Društvo narodov ponovno bavilo in sicer v enaki obliki kakor s kitajsko zadevo. Spanski delegat, ki je tudi član sveta DN bo zahteval po informacijah lz zanesljivega vira na podlagi čl. 11, ki govori o opozorilu na grozečo vojno nevarnost, da se poda nov ekspoze o položaju, ne da bi zahteval od Društva narodov kako posredovanje. Spor med Portugalsko in češkoslovaško Tudi prekinitev diplomatskih odnošajev med češkoslovaško in Portugalsko tvori važen predmet diplomatskih razpravljanj. V krogih Društva narodov so portugalski korak obsodili v največji meri. češkoslovaška ima možnost, ds spravi to zadevo pred Društvo narodov, tem bolj, ker sta obe državi njegovi članici, kakor pa se čuje, odklanja tak korak. Vsekakor pa se more pričakovati, da bosta tako češkoslovaški zunanji minister kakor portugal-si delegat podila pred Društvom narodov o stvari svoje mnenje. Iz vsega navedenega je torej razvidno, da se Društvo narodov nahaja vnovič pred zelo težavnim in pomembnim zasedanjem. Čeprav bo uspeh samo moralna obsodba namestu vojaških in gospodarskih sankcij, vendar se tudi moralne obsodbe ne sme podcenjevati, ker predstavlja mnenja skoro 600 milijonov ljudi. Japonci se boje intervencije velesil Razgovori med Anglijo, Ameriko in Rusijo — Koncentriranje ruskih čet ob mandžurski meji Tokio, 23. avgusta, o. Javnost čim dalje bolj računa s tem, da bo prišlo do vmešavanja tujih velesil v japonsko-kitajski spor. Razgovori o tem so stopili tako zelo v ospredje, da je skoraj docela upadlo zanimanje za dogodke na raznih kitajskih frontah. Politični krogi zasledujejo z velikim zanimanjem razvoj diplomatskih razgovorov med Anglijo, Ameriko in Rusijo. Danes je agencija Domej objavMa vest, da je angleški poslanik v Tokiju izročil zunanjemu minisfru noto. v kateri zahtevq londonska vlada odškodnino zaradi bombardiranja objektov angleških objektov v Šanghaju Agencija pravi, da bo japonska vlada na to noto v kratkem odgovorila. Čeprav se uradno še ničesar ne ve, kakšen bo odgovor, vendar spi >šno trd:jo, da bo japonska vlada odklonila angleško zahtevo in Angleže napotila v Nanking, češ, da so tam krivci za šanghajske dogodke. Kar se tiče Amerike so v Tokiu zelo v skrbeh. Tudi v Tokiju so postali izredno pozorni zaradi nenadnega odhoda ameriškega poslanika B;ghama iz Londona v Washington. Splošno zatrjujejo, da namerava Roosevelt v sporazumu z Anglijo ponovno intervenirati pri japonski vladi. Pričakovati je, da bodo Američani zahtevali od Japoncev posebno odškodnino tudi za poškodbe ameriške adnrralske lanje »Auguste«, ki jo je v petek zadela neka japonska granata. Silno vznemirjenje so zbudile tudi vesti, da se ruske čete koncentrirajo vzdolž man-džurske meje. Maršal Blücher je ponovno prispel v Ulan Bator, glavno mesto Zunanje Mongolije, in se je sestal z generalom Maotetantom, vrhovnim poveljnikom rdeče mongolske vojske. Poročevalec »Hočija« pravi, da je sovjetski poslanik Bogomolcev v Nankmgu ponudil centralni kitajski vladi rusko pomoč v borbi proti Japoncem. Zvedelo se je nadalje, da je v Nanking prispelo včeraj več velikih napadalnih letal z mongolskimi piloti, ki so bili izvež-bani v Rusiji, Boli zavzemajo vedno večji obseg Dekii uspehi Kitajcev in Japoncev — Japonci izkrcujejo vsak dan nove čete Sanghaj, 23. avgusta, d. V Šanghaju se požar ki so ga zanetile bombe japonskih letal, čim dalje bolj razširja. Nad mestom se razprostirajo ogromni oblaki dima, nihče pa ne poizkuša, da bi ogenj omejil. Daleč okoli gorečih mestnih okrajev je tolika vročina, da z brizgalnami niti blizu ne morejo. 2e več dni so zaposleni dva franco- ska, en angleški in en nizozemski parnik z odvažanjem žensk, otrok in bolnikov. Včeraj so odpeljali zaunje ženske. Strahoti, ki je zavladala v mestu, ki šteje štiri in pol milijona ljudi in ki je postalo krvavo bojišče, si ni mogoče niti predstavljati. Požar se je v mestu razširil na 5 kvadratnih kilometrov. Ker se ogenj neprestano _: -X__ ropi, o pravi vsebini dejstev, ki se izkoriščajo v sovražne hujskajoče svrhe. In tako ni prav nič čudno, da se je tako rekoč spontano pojavila domneva, da tiči za portugalsko sovražno gesto akcija berlinske propagandne centrale. Stališče, ki ga je zavzelo nemško hit-lerjevsko časopisje in ki izigrava portugalske obdolžitve, ni malo pripomoglo k tej sodbi. Je tudi povsem berlinska oblika, da se Češkoslovaška obdolžuje neprijaznega delovanja pod sumniče-njem, da se nahaja pod vplivom tretje sile. Evropa je imela že dovolj opravka s temi tezami, ki trdijo, da je Češkoslovaška nekaka predstraža boljševi-škega režima, pa da je sama že na poti v boljševizacijo. Pakt s Sovjetsko unijo se na vse mogoče načine izkorišča v propagandne namene, v računu, da bo neinformirana Evropa verjela temu in se z grozo vživela v vero, da vihrajo na praških stolpih rdeče zastave s kladivom in srpom. Toda že mnogo teh poskusov se je razblinilo v nič in ako je sedaj še Portugalska posegla po tem obrabljenem orožju ter prepričuje svet, da so nabavko strojnic preprečili vplivi Sovjetske unije, je to pač intriga, vredna svojih prednic, toda obsojena na končni neuspeh. Zakaj eno dobro stran ima te oblike propaganda, namreč to, da deluje s tako grobimi sredstvi, s tako kričečo vsiljivostjo in tako prozornimi nagibi, da že na prvi pogled vzbuja dvome. Reči moramo, da spada najnovejši izum, nenavadni konflikt med Češkoslovaško ter Portugalsko, popolnoma skladno v isto serijo napadov zoper bratsko republiko. Upravičeni smo tedaj izreči trdno vero, da bo Praga tudi ta napad odbila s popolnim uspehom kakor dosedanje. razširja, so ljudje v sosednih okrajih v neprestani bojazni. Vročina, ki jo izžareva, onemogoča promet daleč na okoli. Davi ob zori so pričeli Japonci obstreljevati na vso moč kitajske postojanke v Vustungu, kjer so Kitajci prešli v ofenzivo in pričeli ogrožati japonske postojanke na drugi strani reke, kakor tudi japonske vojne ladje na Huangpuju. Japonskim baterijam na kopnem so se takoj pridružili tudi topovi na vojnih ladjah in so se Kitajci nenadoma znašli sredi navzkrižnega ognja. Kljub temu se niso umaknili s svojih postojank. Kitajski uspeh v capeju Kitajci so davi prešli v olenzivo tudi pri Čapeju in Honkevu na robu mednarodne koncesije. Borba za Capej se je končala s kitajsko zmago. Japonci, ki «o * poslednjih dveh dneh zavzeli nekatere kitajske postojanke v Capeju, so se morali spet umakniti na svojo prvotno črto. V Hoakcvu se je bitka tudi popoldne nadaljevala. Japonci eo bili prisiljeni izprazniti «vo,,o veliko predilnico v Putungu, k?r so jo kitajske baterije neprestano obstreljevale. Računajo, da je škode samo v tej predilnici nad 30 milijonov dolarjev. Japonci izkrcali zopet 50.000 mož V najbolj živahnem delu mednarodne naselbine v šanghaju je popoldne eksplodirala granata ki je povzročila veliko paniko- Približno 300 ljudi, med njimi več Evropcev, je bilo ubitih, okoli 500 pa ranjenih, med njimi tudi poročevalec »New York Timesa«. Veletrgovino Wingonsun sta zadeli dve granati. Zaradi močne eksplozije so bile vse šipe v okolici pobite. Doslej še ni bilo mogoče izkopati izpod ruševin vseh mrtvih in ranjencev. V teku današnjega dne so Japonci kljub kitajskemu obstreljevanju izkrcali zqpet 50.000 mož- Japonci imajo sedaj na razpolago 60.000 mož, dočim se ceH štev»l<> kitajskih čet pri Šanghaju na 50.000- Japonske priprave za odločilni napad Japonci se z vso naglico pripravljajo za veliko odločilno ofenzivo proti šanghaju. Že v pretekli noči se je izkrcalo 70.000 japonskih vojakov v bližini Vusunga. Davi sta se izkrcali nadaljnji dve diviziji. Japonci računajo, da bodo v primeru odločilne zmage pri šanghaju lahko v vsej naglici prodirali dalje proti Nankingu. Granate v mednarodni koncesiji Tudi danes je padlo več granat v mednarodno koncesijo. Ena je zadela neko veliko trgovsko hišo, ki je bila polna odjemalcev. Ubitih je bilo nad 200, ranjenih pa preko 100 ljudi, po večini Kitajcev. Med ranjenci je tudi nekaj angleških mornarjev. Druga granata je udarila v skladišče živil ameriške vojne mornarice. Obe granati sta bili iz kitajskih topov v Putungu. O položaju na frpnti sodijo dobro poučeni mednarodni krogi, da prede Japoncem zelo slaba. Najboljši dokaz je, da jim ni uspelo preprečiti izmenjave kitajskih čet na srednjih postojankah. Kakor znano, sta včeraj 87. in 88. kitajska divizija zamenjali prvo in drugo, ki sta bili že ves teden neprestano v borbi in zato zelo izčrpani. Nov moment v bojih za šanghaj je obstreljevanje kitajskih postojank z morja ob obali pokrajine čekiang, kjer križari-jo japonske vojne ladje kakih 20 do 30 km daleč od šanghaja in obstreljujejo posamezne kitajske postojanke z velikimi 381 mm granatami. V pretekli noči so Kitajci preslepili Japonce. Uprava kaznilnice Word Road je dosegla, da so japonske oblasti dovolile preselitev 6.000 kaznencev iz jetnišnice, ki je sredi med japonskimi in kitajskimi postojankami in je bila tudi že poškodovana, na kitajsko stran. Kaznjence so prepeljali v mednarodno koncesijo, kjer so jih takoj osvobodili. 5.000 kaznencev se je prijavilo za prostovoljce in so jih takoj poslali na fronto. Ostale so odpeljali proti jugu. Srdit! boji za nankovški prelaz Okrog Liangčianga in Nankova so se danes pričele nove izredno hude borbe. Japonci očitno hočejo za vsako ceno vreči Kitajce z njihovih postojank in jih pregnati z nankovškega prelaza, do popoldneva pa niso dosegli nikakega uspeha. Kitajci se junaško branijo kljub silnemu ognju japonskih topov in neprestanemu bombardiranju japonskih letal. Na več krajih so japonske napade odbili s tako odločnostjo, da so imeli Japonci velike izgube. Iz Pekinga odhajajo neprestano nove japonske čete proti severu. Davi je Peking preletelo 18 japonskih letal, ki so bila namenjena proti Nankovu, snoči pa je 14 kitajskih letal napadlo Peking. V vzhodni del mesta je padlo več bomb, ki so ubile zelo mnogo civilistov. Južno od Pekinga so Japonci ponoči le z veliko težavo odbili celo vrsto kitajskih napadov. Sodeč po teh vesteh se kitajska ofenziva proti Pekingu nadaljuje. Japonsko prodiranje pri Kalganu Tokio. 23. avgusta. w. Vojno ministrstvo objavlja, da so trije oddelki japon-sk-h čet v soboto prekoračili veliki zid pri Čangtaju, in da so prodrli do Kvangčuana, 15 km severno od Kalgana. Japonske čete prodirajo sistematsko proti strateško važnemu kraju, na železniški progi Suijan -Peking med Kalganom in Nankovom. 20.000 hiš požganih Tokio, 23. avgusta. w. Agencija Domej poroča, da je položaj v šanghaju, kjer trajajo sovražnosti že 10 dni, zaradi iz-krcavanja večjih japonskih ojačenj vedno bolj kritičen. Izkrcavanje japonskih čet podpirati topništvo. Od pričetka sovražnosti so požari uničili 20.000 poslopij, med njimi več japonskih tvornic bombaža. Požari so sedaj nekoliko ponehali, še vedno pa leži gost dim nad mestom. Snoči so kitajske čete izvedle nov napad na severni froti, ki so ga Japonske čete odbile Pri tem je bila ena stotnija Kitajcev popolnoma uničena. Nato so Kitajci napadli tudi na vzhodni fronti, pa so bili tudi tukaj odbiti in so pustili na bojišču mnogo mrtvih. 150.COO Kitajcev na Sronti Peking—Tiencin Tiencin, 23. avgusta, o. Dan za dnem ee v bližnjem Tangkuju izkreuje po 8.000 japonskih vojakov, med njimi zelo mno;.fo rezervistov. Obenem lovažajo s Koreje in Japonske tudi velike količine vojnih potrebščin, letal, oklopmih in tovornih avtomobilov ter tankov. Xa drugà strani zatrjujejo, da razpolagajo Kitajci sedaj v severni Kitajski na črti Peking-Tiencin z vojsko, ki šteje nad 150.000 mož. Umik japonskih vojnih ladij Sanghaj, 23. avgusta, o. Poveljniki mednarodnih vojnih sil so imeli snoči daljšo konferenco, na kateri je bilo sklenjeno zahtevati od Japoncev, naj umaknejo svoje vojne ladje iz neposredne bližine mednarodne koncesije. Ameriški zastopnik je bil dopoldne pri poveljniku japonskega vojnega brodovja, kontreadmiralu Adžigavi, in mu je izročil mednarodno noto z omenjeno zahtevo. Po informacijah poročevalcev mednarodnih agencij so se nato japonske vojne ladje z admiralsko ladjo »Izuno« na čelu dejansko umaknile po reki Huangpu in se ustavile nekaj sto metrov nižje od japonskega konzulata. Po japonskih informacijah je kontreadmiral mednarodno ultimativno noto odklonil in izjavil, da so japonske vojne ladje na svojih sedanjih mestih nujno potrebne za zaščito japonskih interesov v šanghaju. Japonske vojne ladje so pozneje res odplule navzdol po reki, vendar zatrjujejo Japonci, da so bile to operacije, ki jih je zahteval razvoj bitke v čapeju in Honkevu. Nov letalski napad na Nanking Nanking, 23. avgusta, o. Japonska letala so v pretekli noči ponovno bombardirala Nanking. Dve težki bombi sta padli v središče mesta. 300 ljudi je brio ubitih in ranjenih. Kitajske protiletalske baterije so sestrelile eno japonsko letalo. Angleške skrbi London, 23. avgusta. AA. Iz današnjih listov je razvidno, da britansko javnost čim dalje bolj skrbi mednarodni položaj. Poudarjajo, da že davno ne gre več samo za načela, temveč, da so ogrožene tudi gmotne koristi britanske trgovine in britanskega prometa. Zavarovalnica »Lloyd« je povišala premije za zavarovanje prevozov po zahodnem delu Sredozemskega morja za 300 %. Današnji listi posebno poudarjajo potrebo čim najtesnejšega sodelovanja z demokratskimi velesilami. Britanska javnost odločno zahteva, da preide londonska vlada v tem pogledu od besed k dejanjem. Listi zato pozdravljajo predsednika vlade Chamberlaina, ker je prekinil svoj dopust, in naglašajo, da se bo tudi britanski poslanik v Washingtonu, ki se mudi na Angleškem na dopustu, brez odloga odpeljal v Washington, da se sestane z Rooseveltom. Admiral Kokoši o položaju Sanghaj, 23. avgusta, o. Poročevalec Hearstovega tiska je imel davi razgovor z vrhovnim poveljnikom japonske vojske pred šanghajem kontreadmiralom Koko-šijem, ki mu je izjavil, da se sedaj v prvih vrstah bori le okrog 1.000 japonskih borcev proti 10 krat močnejši kitajski vojski. Ostale japonske čete so ostale doslej v ozadju in so izvrševale le kontrolno službo. Japonci za sedaj še ae mislijo na ofenzivne operacije in imajo vojne ladje stroga navodila, da čim bolj prizanašajo hišam in drugim poslopjem v šanghaju-Kokoši je nadalje izjavil, da ne more verijeti, da ui se Kitajcem posrečilo preprečiti izkrcavanje nadaljnjih japonskih čet v šanghajski bližini, kakor se je to zgodilo 1 1932, ker bodo Japonci sedaj nedvomno znali izrabiti tedanje izkušnje. Kontreadmiral se je čudil, ker Kitajcem doslej niso uspele njihove ofenzive kljub tolikšni njihovi premoči Najbrže se zadovoljujejo s tem, da se utrjujejo na svojih postojankah. Odkrito pa je priznal velik napredek kitajskega letalstva. Finančni minister dr. Kung v Nauheimu Berlin, 23. avgusta. AA. Kitajski finančni minister Kung je prispel v kopališče Nauheim, kjer misli ostati Sest tednov na zdravljenju, " »JUTRO« It', m ~ 2 ..Torek', fi. vin. mr. Vedno bližje Santandra Nacionalistične čete nadaljujejo s prodiranjem v sant* andrsko provinco brez odpora republikanskih čet Re i nos a, 23. avgusta. AA. Nacionalistične čete so danes dopoldne nadaljevale svoje koncentrično prodiranje proti Santandru y odseku med ccstama Palencia-Santander in Burgos-Santander ter pri Valmacedi. Pehota jc s podporo topništva uspešno napadla postojanke sovražnih čet in onemogočila. da hi se zbrale. NacionaPstične čete so zavzele Villano in San Vincente de Leon, nato so pa nadaljevale prodiranje proti Torrelavegi. V teh odsekih so nacionalisti v oblasti vseh gorskih cest, držečih na Santander. V odseku Valkaceda so naco-nalistične čete zavzele Villanuevo, Varoso in Rumo. Nov napad na angleško trgovsko ladjo Marseilles, 23. avgusta, o. Danes sta dve neznani letali v bližini korzdške luke »Ajaccio« napadli angleški trgovski par- nik Romeo and Julia«. Poveljnik je takoj oddal klice na pomoč. Letali sta parnik hudo poškodovali. Kapitan je dognal, da sta imeli letali na krilih črno-bele kroge in številki 528 in 529. Najnovejši napad na angleško trgovsko ladjo v bližini Korzike je izzval v vseh angleških političnih krogih silno vznemirjenje. Oblasti so dognale, da se nekje nahaja tajno oporišče za vsa letala in podmornice, ki v zadnjem času napadajo angleške in druge trgovske ladje na Sredozemskem morju. Ministrstvo vojne mornarice je nemudoma odredilo dvema eskadrilja ma angleških rušilcev, ki sta. se pravkar odpravljala z Malte na Daljni vzhod, da ostaneta na Sredozemskem morju in se priključita tretji eskadrilji rušilcev, ki ima nalogo ščititi angleške trgovske parnike na njihovi poti po Sredozemskem morju. Dr. Beneš: Letošnje leto eno najtežjih Praga, 2.1 avgusta. AA. Prezident čsl. republike dr. Beneš jc obiskal včeraj slovaško rastavo v Uherskem Hradištu, nakar .ie odpotoval v Olomouc. kjer bo ostal več dni in sc udeleži tudi tamkajšnjih manevrov. V Olomoucu so ga pozdravili zastopniki češkega in nemškega prebivalstva in je dr. Beneš na pozdrave odgovoril v češkem in nemškem jeziku. V svojem govoru je dejal, da je letošnje leto eno najtežjih po 1. 1933. Sedaj, ko se boljša gospodarsko stanje, sc v mednarodnem življenju pojavljajo novi spori in je zato potrebna č:m tesnejša mednarodna vzajemnost. Evropske države morajo spoštovati režime, ki vladajo v posameznih državah in skleniti med seboj nekak »modus vivendi«, ki bi bil sprejemljiv za vse. Trenutno spopad ni verjeten, vendar pa delajo nekatere države veliko uslugo miru, ko se oborožujejo ali pa 'zpopolnjujcjo svoje oboroževanje. ČSR bo ščitila, kar jc zgradila v 20 letih, ne bo se vmešavala v -zadeve drugih držav in bo skušala napredovati po lastnih metodah s sodelovanjem "*sch razredov, strank in ver. Češkoslovaška ;e storila že mnogo za izpopolnitev in razvoj na socialnem polju in bo tudi še naprej ''zpopolnjevala svoje oboroževanje ne za vojno, ampak zato, da je vojna ne bi presenetila. Nobeno politično dogajanje drugih državah Češkoslovaške ne more prepričati o potrehi kakega drugega političnega režima, kakor ga ima danes. Nato se jc obrnil k nemškim zastopnikom in izjavil v nemščmi: Vst naše narodne manjšine imajo pravico na to kar jim jamči demokratski režim naše države. Če nehamo biti demokrati, bo postal tudi režim narodnih manjšin krftičcn. To je bistvo sporazuma med zastopniki češkoslovaškega in nemškega naroda, ki sede skupaj v vladi. Sestanek dr. Hodže s Tatarescom Bukarešta, 23 avgusta. AA. O sestanku dr. Hodže in Tataresca sc je zvedelo, da sta imela v soboto in nedeljo dva dolga razgovora v salonskem vagonu vlaka, s katerim sq je dr. Hodža pripeljal v Sigct. Nato sta sc skupaj peljala do Borse med Transilvanijo in Bukovino, kjer ju jc po,-zdravil minister za delo, nato pa sta sè odpeljala v hribe. Opoldne sta sc vrnila v Borso, zvečer pa jc dr. Hodža odpotoval iz. Rumunije. Pri ločitvi sta se državnika objela. V Bukarešti ni izšlo ^nobeno poročilo o tem sestanku. Dr* Spaho v avdienci Kranj, 23. avgusta. AA Danes je Nj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdi-enco v svojem gradiču na Brdu prometnega ministra dr. Mehmeda Spaho. Minister Jankovič v topčiderskem parku gozdove in rudnike g. Djura Jankovič si je danes ogledal v spremstvu upravnika topči-derskega parka dela pri urejevanju parka in j° ugotovil, da so velikega pomena za prestolniško prebivalstvo. Iz državne službe Beograd, 23. avgusta- AA. Napredovala «ta v 4. skupino 1. stopnje Janko Kukovec, tehniški svetnik prj sreskem načelstvu v Mariboru in inž Pavle Miklauc, tehniški svetnik pri sreskem načelstvu v Kranju. Napredovala ' sta prof. Josip Gale na drž. trgovski akademiji v Subotici v 4. položaj-iio skupino 1. stopnje in inž. Srečko Pust Jia_drž. srednji tehniški šoli v Novem Sadu v 7. pol. skupino. Iz državne službe je izstopil oomo/.ni ma-nipulant Jaroslav Rok v 10. pol. skupini na pošti v Ljutomeru. — Po službeni potrebi je b'l premeščeu poštni manipulant Ciril Drolc iz Križevcev v Ljutomer. Za potnike v Egipt Beograd, 23. avgusta AA. Po informacijah mašega poslaništva v Kairu je potovanje v Egipt znatno otežkočeno z novimi zakonskimi določili, po katerih ja treba izpolniti razne formularje, na kar se šele izda vizum. Te formularje izdaja egiptski konzuiat v Pireju, ki odloča obenem o vidiranju potnih listov. Zato se priporoča našim državljanom, ki žele potovati v Egipt, da si prej nabavijo pri omenjenem egiptskem konzulatu potrebne formularle in navodila. ChurchiUova obtožba proti Nemčiji London, 23. avgusta, o. »Evening Standard? je davj objavil odprto pismo sira Winstona Churchilla proti nemškim narodni socialistom zaradi njihovega vohunskega delovanja v Angliji. Churchill pravi, da so Nemci v Londonu organizirali tajno informacijsko službo, v kateri so angažirani vsi narodno-soeialistično orientirani Nemci v Angl'ji. V pismu napoveduje tudi interpelacijo v spodnji zbornici o tej stvari. Železniška nesreča v Italiji Genova, 23. avgusta. w. Dopoldne je iz neznanih vzrokov vlak z mornarji, ki so sc peljali na svečanosti ob priliki spuščanja križarke »Littorio« v morje, zavozil v neki drug vlak. Pri tam so bili štirje mornarji ubiti, 16 pa jih je bilo ranjenih. Nova italijanska oklopnica Rim, 23. avgusta, br. V genovski ladjedelnici družbe ^Ansaldo« so včeraj dopoldne spiovili v morje novo italijansko oklop-no ladjo »Littorio«. Svečanosti je prisostvoval tudi italijanski vladar. Nova 35 tisoč tonska edinica je istega tipa kakor »Vittorio Veneto«, katero so pred kratkim spustili v morje iz tržaške ladjedelnice. Oborožena je z 9 topovi po 381 mm in z večjim številom topov po 152 in 90 mm ter s celo serijo protiletalskih topov. Sedaj se nahajata v italijanskih ladjedelnicah še dve starejši oklopni ladji tipa sDuilio«, ki ju predelujejo, V kratkem bo na tak način italijanska vojna mornarica razpolagala s 6 oklopnimi vojnimi ladjami. Pol stoletja ie deluje CMD, daruimo še za pol stoletja ! Chamberlainov povratek v London London, 23. avgusta, br. Min. predseinik Chamberlain bo v bližnjih dneh prekinil svoj dopust in se za nekaj dni vrnil v London. Kakor zatrjujejo, se bo v Londonu udeležil konferenc, na katerih bodo razpravljali o položaju na Daljnem vzhodu. Poleg tega bo imel v Londonu opravka tudi s pripravami za bližnja pogajanja z Italijo. Iz Londona bo odšel na Škotsko ter obiskal tudi grad Balmooral. kjer bo poročal kralju o mednarodnem političnem položaju. Ta teden se bo ponovno vrnil v London tudi zunanji minister E len. V sredo bo bržkone redna seja vlade. Metaxas o oboroževanju Grčije Atene, 23. avgusta. AA. V svojem govoru, ki ga je imel v Halkesu pri otvoritvi tamošnje razstave, je predsednik grške vlade Metaxas poudarjal v prvi vrsti popolno moralno edinstvo, 6 katerim se sedaj oblikuje grški narod. Nato je izjavi]; Videli ste. da zahteva ogromno delo, ki ga je začela vlada, potrebne žrtve in samo-zatajevanje. Hvaležen sem, ker ste jih sprejeli prostovoljno v tem prvem letu vladnega prizadevanja. Tudi v bos loče bodo potrebne. Brez njih je nadaljnja oborožitev Grčije izključena. Tudi v bodoče bomo žrtvovali vse, da okrepimo svojo vojaško šilo. 0 tem vas moram že sedaj obvestiti. Nismo ljudstvo, ki bi si želelo vojne in ki bi hotelo gospodovati nad drugimi. Smo v prvi vrsti miroljubno ljudstvo in spoštujemo neodvisnost, pravice in postojanke vseh drugih narodov, hočemo ipa ohraniti skupnost svoje zemlje in smo v tem pogledu pripravljeni za vse žrtve. V ta namen smo pripravljeni žrtvovati tudi zadnjo kapljo svoje krvi. Res je, da nas nihče ne ograža in da smo ahko v tem pogledu mirni, ljudstvo pa je lahko mirno le tedaj, če je pripravljeno za vsako možnost in če razpolaga s primernimi sredstvi v ta namen. Mir je pridobitev, ki jo moramo braniti z vso silo in vsak čas. Le tako se bomo mogli popolnoma posvetiti svojemu notranjemu delu. Beležke ikrbčev anatema na dr. Gosarjem Glasilo kranjskega gospoda dekana se je pridružilo obči gonji zoper dr. Gosarja, ki pravi V »Delavski Pravici«, da v katoliškem taboru vlada : nasilje ozkosrčnih in nestrpnih ljudi t. Pravi, da dr. Gosarju ni bilo treba objavljati člankov, ki pavšalno mečejo očitke na one. ki imajo v rokah katoliško časopisje v Sloveniji. Ker j ; zdaj v zadevi prof. Kocbeka in Doma in Sveta< že dokončno odločil škofijski Ordinariat, je ludi g. škrhec obsodil dr. Gosarja z naslednjimi besedami: >Žalostno in vsega obžalovanja vredno bi bilo. če bi se katoliški Slovenci razdvajali zaradi španskih dogodkov. Se bolj žalostno pa bi bilo. Č3 bi se našli katoliki, ki bi bolj verjeli komunistom in framasonom, kakor pa papežu in katoliškim škofom. Taki bi se ne mogli šteti med dobre katolike, čo bi šli tudi vsak dan k sv. obhajilu.« Dekan Skrbeč je tedaj označil podpredsednika španske katoliške stranke Ossoriay Maliarda in generala Mijajo, ki redno pristopata k mizi Gospodovi, za slaba katoličana. Obsodba s? seveda tiče tudi g. prof. Kocbeka in g. univ. prof. dr. Gosarja. Za vse te je tudi dekan Skrbeč instanca. Čemu se čudijo v Beogradu Ugledna beograjska revija »Javnost« se v svoji zadnji številki dotika glasila hrvatskih klerikalcev -Hrvatske straže« in se ne more dovolj načuditi, s kako spretnostjo meša omenjeni list molitev in vero v čisto poslovne zadeve svoje uprave. - Hrvatska straža« javlja svojim čitatcljem, da si je po'eg svojega dosedanjega patrona sv. Jožefa izbrala za zaščitnico še sv. Tcreziko od Deteta Jezusa in da se pod tako ojačeno zaščito nadeja, da se bo izkopala iz vseh denarnih težkoč. »Veliki umi cerkve sami priznavajo, da so imeli več uspeha z molitvijo nego z učenjem, pravi ^Straža«, in tako se tudi sadovi molitve kažejo v tem, da je naš dnevnik premagal nebroj težkoč in ncprilik ..Vendar pa se ;>Straža« v vsem le nekako ne zanaša na samo molitev, ker v nadaljnjem prav toplo priporoča svojim naročnikom, naj vendar poravnajo svoje zaostanke in plačajo naročnino v naprej; kdor ima popust prj naročnini, a bi lahko plačal celo, naj kar celo nakaže, javnost pa naj pridno sega po evharistični številki itd.« >Javnostt pripominja, da je to edinstveni način, kako se da me.šati molitev z denarjem. 'Javnost* izhaja v Beogradu in se ji morda zato zdijo slične stvari tako čudne Nas v Sloveniji kaj takega več ne preseneča, prej bj se čudili, ako bi ne ču-li s prižnic rednega priporočanja ^dobrega katoliškega tiska*. Znanstvenik kljukastega križa V »Zgodovini Nemcev«-, ki jo je spisal nemški učenjak Herbert Göbels in ki je odobrena kot učbenik za rajhovske šole, se na str. 76 nahaja naslednji opis slovanskih narodov: »Stari Slovani so sicer prpadali severnjaški rasi, toda Germani so jih smatrali za tujce, ker so se žc v davnih časih pomešali z mongolskimi nomadi, da ni od njihovega severnjaštva prav nič ostalo. Posledica tega ter kasnejšega mešanja z drugimi plemeni je bila ta. da Slovani do danes niso dali svetu ni enega pomembnega kulturnega dela. njih nesnažnost. podložništvo ter nezvestoba in divjaštvo so lastnosti, podedovane od Mongolov.« Kaj jc potem s Prusi, ki imajo notorično več slovanske nego germanske krv i, moderni1 nemški učenjak ne pove. Sračje gnezdo Neka zaupna okrožnica nemškega propagandnega ministrstva pravi: »V smislu narodno socialističnega svetovnega nazora se ima smatrati kot nekaj židovsko-komuni-stičnega: sv. stolica, framasonska loža, boljševišk; ljudski komisarji, angleška poslanska zbornica, vse vlade ljudske fronte, nemški škofje, uredništvo »Timcsa«, nadalje Francija, Češkoslovaška, skandinavske države, sploh vsi ljudje, ki imajo poln gobec kulture.« V Kopitarjevi ulici so nas žc često proglasili za framasonc in boljšev:ške prijatelje, da nam je kar nekako odltglo, ko vidimo, da smo v prcccj odlični in deloma celo zelo pobožni druščini. Pred ureditvijo vprašanja Knafljeve ustanove? Važno vprašanje za naše visokošolce Leta 1661. je na Dunaju umrl slovenski pisatelj Luka Knafelj. ki je zapuM.il vse svoje premoženje, in sicer dve veliki hiši, eno v sedanjem I. okraju, to je v Seilerstätte 2 in drugo v Trummelhofu. sedanjem XIX. okraju, kranjskim študentom, kj naj dobivajo od te ustanove podpore, da jim bo omogočen študij na Dunaju. Konec 17. stoletja, menda okoli 1. 1048., je bM Trummel-hoj prodan za 4000 goldinarjev, a od dohodkov druge hiše so del j časa dobivali podporo ter uživali ugodnosti kranjski študenti. Znano je, da sta med drugimi s to podporo študirala tudi Simon Jenko in France Prešeren. Po prevratu je prešla ta imovina formalno v avstrijsko last. a leta 1020/2J. je bila na Dunaju naša reparacijska komisija, v kateri je Slovrnce zastopal sedanji senator bi, ko je na kmetih največ dela. Udeležba na beograjskih dirkah je bila zaradi tega žrtev. Pribiti pa je treba, da ni bila ta žrtev zaman, saj so konj:. iz Slovenije, in posebej z Murskega polja, bili najboljši in so odnesli večino nagrad. Obenem pa se jc pokazalo, da ni reja ameriških kasačev za našega kmeta brez vrednosti, ker so bili nekateri najboljši ko.iji prodan:, in sicei za lepe cene, tako Peli-kan. Peter Pilot in Oriksa. Prvi je bil v der-bvju na prvem mestu, toda zaradi galopi-ranja žc v začetku vožnje diskvalificiran. Kakor so se postavili naši dirkači na vročih beograjskih tleh, tako se bodo zopet pokazal', doma. m sicer v nedeljo 5. septembra. če pa bo takrat slabo vreme, 8. septembra. Določenih je takrat pet dirk. Prva bo cnoprežna dirka za 3 do 12 let stare konje, ki še niso pridirkaii 600 din, na progi 2100 m; popusti konjem kmečke reje 30 m, triletnim 30 m, maiden 30 m; dodatki za vsakih 200 din 300 m: nagrade 1200. V drugi d;rki bodo pomerili svoje sile dvoletni, med katerimi je prav dober material; proga bo dolga 1400 m: popusti: maiden 30 m; nagrade 1000 din. Sledila bo tretja dirka, cnovprežna vožnja za 3 do 12 stare konje, ki so pridirkaii več ko 600 din, na progi 2200 m; popusti konjem kmečke reje 30 m, tr'etnim 30 m; dodatk-' za vsakih 600 din 30 m, maksimalno 220 m; nagrade 1400 din. Četrta dirka bo ali galopska oficirska, če pa bi bilo za to premalo priglašenih konj, eno-vprežna vožnja 3 do 12 let starih konj, ki so ta dan že dirkali, pa niso dosegli več kakor 100 d;n nagrade; v prvem primeru bo proga dolga 1600 m. a nagrad bo 700 din, v drugem primeru bodo vozili na 2100 m v handicapu za nagrade 700 din. Zaključek bo dvovprežna dirka 3 do 12 let starih konj na progi 2800 m; popusti treletnim 30 m; dodatki za vsakih 500 din 30 m, maksimalno 280 m; nagrade znašajo 1700 din. Dirkali bodo po določMih kasaških dirkalnih pravil. Konje je prijaviti samo 28. t. m. pri blagajniku g. Žitku Francu v Ljutomeru. Dirkači so v zadnjih mesecih pridobili na dirkah izven doma precej izkušenj. Sled konjskim materialom je mnogo dobrih dirkačev. zato je pričakovati, da bo dirkalni dan Murskega polja nudil strokovnjaku in tudi navadnemu gledalcu lep užitek. Concordia je državni prvak Zacreh. 23. avgusta, o. Obenem r. okrnjenim državnim prvenstvom v lahki atletiki posameznikov se je zaključilo tudi lahkoatletsko prvenstvo moštev. V končne rezultate, ki so bili nocoj objavljeni, so vračunani tudi rezultati cross-country-ja in maratonskega teka. Naslov državnega prvaka si je pridobila zagrebška Concordia. Končni plasman moštev je naslednji: 1. Concordia 102, Z. Marathon 35, S, Primorje 25, 4. Hajduk 19, 5. in 6. Ilirija in Jugoslavija, Beograd po IG, 7. Hašk 12, 8. BSK 10, 9. Litija 6. 10. 11. in 12. ZaSk, Slavija, Varaždin in Pančevački SK po S. 13. 14. in 15. Mura. Vojvodina. Novi Sad in Železničar, Maribor po 2, ter 18. Split eno točko. (Vrstni red prvih treh plasira-nih v konkurenci moštev smo objavili ž« v ponedeljski izdaji »Jutra«. Op. ur.) Zaroka egiptskega kralja Alekstndrija, 23. avgusta. AA. Egiptski kralj Faruk m j« zaročil. Nova uprava agencije Avale Beograd, 23. avgusta. A A. Na včerajšnjem izrednem zboru agencije Avale s« bili namestu dosedanjih članov upravnega odbora narodnih poslancev dr Vojislav» Janjiča, Miloja Sokiča in Drag' M. Stoja-dinoviča izvoljeni za člane upravnega odbora urednik ^Samouprave« Stepo Koba-sica, bivši minister dr. Fran Kulovec in glavni urednik »Vremena« Grg-ur Koatié. Nadomestne volitve v zagrebško kmetijsko zbornico Zagreb, 23. avgusta, o. Ker je upravno sodidče v Zagrebu razveljavilo izvolitev svetovalcev in namestnikov kmetijsk« zbornice savske banovine za sreze Kore-nioo. Vinič, Grubiško polje in Zlatar, «o bil« razpisane naknadne volitve za 10- september. Kakor znano, kmetijska zbornica v Zagrebu sploh ne deluje, kar so se skoraj vsi kmetovalci spričo sedanjih razmer odločili za abstinenco Položaj inozemskih novinarjev v Nemčiji Berlin, 23. avgusta, o. Predsedstvo organizacije inozemskih dopisnikov v Berlinu se je zadnje dni zaradi izgona poročevalca londonskega >Timesa« in insi-nuacij nemških listov napram inozemskim novinarjem v Nemčiji sploh pogajalo z državnim podtajnikorn Funkom in novinskim oddelkom zunanjega ministrstva, da bi »e afera kako uredila. Dosežen je bil sporazum, da bo ob prvi priliki, bržkone na bližnjem kongresu narod-no-socialistične stranke v NOrnbergu. podana nemška službena izjava, če*, da M obtožbe proti inozemskim novinarjem v Nemčiji ne amejo generalizirati. Vremenska napoved Zagreb*ka: Vreme bo nestalno, izmenoma deževno in vedro. Dunajska: Po večin« mWaftno la deževno, cekoliko topleje. Naši kraji in ljnd)e Danes pride Kamnik na vrsto Dobro uspela radijska reportaža z Bohinja Kako veliko zanimanje vlada za radio reportažo, ki jo je Centralni Presbiro organiziral skupno s kr. bansko upravo v Ljubljani, se vidi iz tega, da se že po prvih prenosih iz Ljubljane in z Bleda oglašajo tudi drugi kraji, ki letos iz tehničnih razlogov niso mogli biti sprejeti v to pro- kota. V spevoigri so sodelovali gospa Aa-gela Ravnikov el, gdč. Mencingerjeva ln gg. Jaka Kikelj in Fran Žen. Pevski ded spevoigre je izvedel g. Joža Urankar. Prenos te spevoigre, ▼ kateri je prfiBa do izraza naša glasbena folklora, ni bil zanimiv samo za inozemstvo, temveč tndi pagandno akcijo, ki bo brezdvomno zelo povzdignila prihod tujcev v naše kraje. "Vsem onim, ki to pot niso prišli na vrsto, sporočamo, da se bo slična akcija izvedla tudi prihodnje leto, in sicer še pred pri-letkom tujskoprometne sezone. S prav posebno ljubeznijo so se naši prti Bohinjci pripravili za reportažo, ki je fcibi v nedeljo zvečer. Organizacijo te re-: -taže je vzel v roke predsednik občine f. Jaka Rozman ter jo tudi izvedel brez-]■ brao. Domačin, slušatelj ljubljanske univerze g. Fran žen je za to priliko sestavni spevoigro, v kateri se na prav origi-gtalen način opisujejo lepote bohinjskega za naše kraje. Spevoigro iz Bohinja sta prenašali tudi radijski postaji v Zagrebu in Beogradu. Po došlih poročilih so bili poslušalci že zaradi originalnosti podajanja in zaradi lepote naših pesmi prav zadovoljni. Reportaža se bo tudi danes nadaljevala. Danes pride na vrsto naš lepi Kamnik. Od 21.45 do 22.30 bo prenos iz kamnih ške Narodne čitalnice, kjer bo nastopilo znano pevsko društvo »Lira«. Seveda se bodo v teku današnjega dne vršila tudi predavanja o Kamniku v našem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Točen spored teh predavanj smo že objavili Mačka doji veveričko Novo mesto, 24. avgusta. V Koroški vasi pri Novem mestu gospodari Anton Muhič. Kako pa, poleg druge živine ima prav ljubeznivo muco. Pred kratkim je imela mladiče. Muhičev 14-letni Jože, ki rad stika v gozdu, je pa povrhu našel 4 negodne veverice, ki jih je prinesel domov. Ker se je bal, da bi mu najslabotnejša ve-verička poginila, jo je pogruntal, kakor se pač takih reči domisli samo mladina. Napravil je poizkus, ki se mu je sijajno posrečil. Slabotno veverico je nesel k doječi mački in jo dal med ost ai e mladiče. Sicer precej krvoločna muca se na čudo prav nič ni branila malega, novega redkega, gosta. Materinstvo je zmagovalo. Mirno je pustila, da je veverička pila pri njej mleko v prav tisti meri kakor njeni mladiči. Ko je po nekaj dnevih prišla veverica k moči, se je pričela mačka z njo igrati. Neverjetno ljubki so bili ti pri- zori. Vzljubila je drobno, okretno pastorko tako, da svojih lastnih mladičev ni več pustila k sebi. Veverica je sama bila pri njej. Obe sta skakljali okrog hiše in po drevju, da ju je bilo veselje gledati. Skratka, postali sta si neraz-družljivi prijateljici, kakor ju vidimo na naši sliki. Zdaj ju občudujejo ljudje od blizu in daleč. 70 letnica vzorne matere Novo mesto, 20. avgusta V krogu svoje družine je praznovala 70-letnico gospa Amalija Meršolova, vdova po višjem finačnem inšpektorju. Doma je iz Sevnice. Njen oče je bil po rodu Čeh, matj pa pristna Novoimeščanka iz znane, stare, napredne Kalčičeve rodbine. Kot 251etna mladenka je vzela v zakon državnega uradnika g. šimna Meršola, ki je preminul leta 1933- V srečnem zakonu se jima je rodil sin in pet hčera, ki so vsi na uglednih položajih. Sin g Ferdo Mer-šol je sodnik okrožnega sodišča v Novem Kako se selijo ptice . vr Gotovo ste že z občudovanjem opazovali ptice selilke, ki se odpravljajo jeseni na jug v toplejše kraje in se pomladi spet vračajo. Takrat najemo v zraku zvečer in ponoči, pa tudi podnevi vršanje in šumenje; izpod neba prihajajo brlizgajoči in pivkajoči glasovi, ki jih povzročajo ptice selike. Že v začetku avgusta, ko žvenkečejo še kose po travnikih in srpovi po polju in se zibljejo visoko naloženi vozovi zlatega žita proti skednjem, se poslavljajo občutljivi hudourniki in derejo ko strela v osrčje zamorske zemlje. Za temi jo udarijo kmalu kukavica, zlatopernati kobilar, ro- parski rjavi srakoper in pisana zlatovranka — same nežne žužkojede. Kmalu stopijo na pot tudi razni močvir-niki srebrna čaplja in bobnarica. Prva polovica septembra izpodbode na pot našega slavčka, pogorelčka in nekatere vrste rac. Proti sredini septembra gredo od nas prijazne lastovke. Ob koncu septembra se odpravijo v Afriko mnoge roparske ptice: postovka, kanja in škarjančar dalje krotka rumena pastiričica in črnoglavka velika bobnarica in razne vrste divjih rac. Ob času trgatve, v oktobru, vidiš visoko pod nebom razne podnevne potnice: mesta. Slavijenka Je kljub letom de prav trdnega zdravja m vedoo vedrega humorja. Kakor v iminHih letih, tako je tudi sedaj zavedna Sokolica. Šla je med prvimi, ki je poBtS-avila Sokola ob njegovem prvem prihodu v nsàe mesto, kjer so takrat bai ästend, zgolj Neme; in nemäko-tarjL Kot skrbna mail fai zgledna narod-njakmja je otroke vzgojila v strogo narodnem duhu. V veliko veselje Ji je osem vtoAeov 2etimo goepej Se «zato let Ja! Gotovo ste ze bili na Krimu na Planini nad Vrhniko, Krvavcu, Limbar-ski gori ali katerem koli dobrem razgled-niku na robu Ljubljanske ravnine. Videli ste pod setoj prostrano zemljo ljubljanski?-ga in kamniškega sreza, pa še lep dal kranj ekega polja. Vso to ravan, pa griče daleč do vrha Kamniških planin in tja pod notranjski Javomik bi pokrili s papirjem, ki smo ga Slovenci porabili za svoje liste. 1670 km2 papirja, to ni majhna stvar, le vzemite palico v roke. pa obidite 1 kvadratni kilometer po stranicah in vidali boste, kako obsežna stvar je ta reč. Öe bi to ploskev papirja na rezali na bele preproge, po meter široke, jih zlepili skupaj ter potegnili v svat, bi sploh ne prišli nikamor, ker bi prej izgubili pojm o velikanski daljavi. Saj bi opasali nič manj ko 42 krat zemljo okrog najbolj zajetnega vzporednika, ekvatorja! Na razstavi bo videl vsak prebivalec Slovenije, koliko časopisov, potiskanega papirja so v lanskem letu dobili v svoj srez. Požar v Preserjah Radomlje, 23. avgusta. Včeraj ob pol 4. zjutraj je prebivalce v Preserjah zbudil klrc: V tovarni goril Ogenj je izbruhnil v lesni industriji Stare in se naglo širil. Sreča v nesreči je bila, da je bilo ozračje prav mirno, brez vsakega vetra, ogromne skladovnice desk in lesa {ia so bile še mokre od celodnevnega so-Jotnega deževja. Preb:valci so hitro pritekli na pomoč. V prav kratkem času so bili v akciji tudi gasilci iz Radomlja. Ogenj je povzročil veliko škodo, ni pa še ugotovljeno, kako je nastal. Kdaj dobimo spet zobni ambulatori j? Ko je bil konec šolskega leta 1934. zaključen šolski zobni ambulatorij, ki je imel svoje poslovne prostore v Gledališki ulici 4, je bilo staršem rečeno, da se bo ambulatorij znova otvoril že tisto jesen. Zdaj so že tri jeseni, a zobnega ambulatori ja naši otroci še nimajo. S kakšnim veseljem smo starši takrat pozdravih to ustanovo! Saj smo videli v tem konec zoboboiov in ohranjenje zobovja našim otrokom. Sleherna mati, ki se zanima za zobovje svojega otroka in ima sredstva, da lahko plača zobozdravnika, vé, kako težko je pripraviti otroka do tega, da bi šel k zobozdravniku. Ko pa ga je z vsemi mogočimi obljubami vendar pripravila tako daleč, da ga je videla že sedeti na zobozdravniškem stolu, je morala doživeti še to žalost in sramoto, da otrok ni odprl ust. Kaj takega se je moralo v šolskem zobnem ambulatoriju zgoditi le prav redko. Imela sem v ambulatoriju punčko in fantka. Oba sta imela že bolne zobke, a nisem ju mogla z lepim pripraviti, da bi šla k zobozdravniku. Ko pa sta prinesla poziv za pregled zobovja iz šole, se ni nobeden upiral. Posebnega veselja sicer nista kazala, toda šla sta na pregled brez ugovora, saj je bil to šolski ukaz. V ambulatoriju so obema popravili šestice in izdrli brez bolečin nekaj razpadlih mlečnikov. Letos gre v prvi razred moj najmlajši otrok in s skrbjo opazujem njegove šestice, ki so že začele kazati majhne črne pike. Rada prispevam potrebni znesek, toda kako pripraviti otroka do tega. Res je, da ima šolska poliklinika svoj zobni oddelek, toda ta je le za otroke srednjih šol. Takrat, ko je otrok v srednji šoli, če do tega sploh pride, pa je navadno že prepozno za šestico. Kako pa se godi v tem pogledu revnim otrokom, ki si ne morejo privoščiti zasebnega zobozdravnika, in v višje šole sploh nikdar ne pridejo? V drugih kulturnih državah si zdravijo revni otroci brezplačno zobe v šolskih zobnih ambulatorijih. Revna deca)« ima prav tako pravico do zdravja, saj nalaga država odraslim vsem enake dolžnosti. Mati. Počastitev zglednega Sokola Sokolsko društvo na Viču je v soboto zvečer v svojem društvenem domu lepo počastilo svojega soustanovitelja Viktorja Jeločnika ob 30-letnici njegovega sokolskega delovanja :n ob njegovi 50-letnici rojstva. Društvo je poklonilo svojemu soustanovitelju krasno diplomo, delo slikarja.gra-fika E. Justina. Spominska listina, sesto-ječa iz dveh delov, prikazuje na prvem delu posvetilo z emblem' v načinu starih dokumentov, na drugem pa jc upodobljen ustanovitelj Sokolstva, Tyrš, s simbol" Sokolstva, mečem velikega kralja Uedinite-lja, ščitom in državno trobojnico, znamenji pravega sokolskega dela za narod in državo. Lepo delo, s katerim je društvo počastilo enega izmed svojih najpožrtvoval-nejših članov in s katenm je priznani avtor spet pomnožil število svojih podobnih ustvaritev, je ta teden na ogled v izložbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, v Šelenbur-govi ulici. Zmagovalci na strelskih tekmah v Ljubljani Prehodni pokal so si letos priborili Kranjčani Ljubljana, 23 avgusta. Izmed ekip, ki so včeraj tekmovale za prehodni pokal ljubljanskega strelskega okrožja, so se strelci iz Kranja izkazali za najboljše in si s 738 točkami priborili za eno leto pokal. Druga po vrsti je ljubljanska ekipa s 671 točkami, tretja domžalska s 649, četrta iz št. Vida nad Ljubljano s 553, peta novomeška s 505 in šesta s škofeljce s 382. Najboljši strelci v ekipah v posameznih stavih pa so bili Hinko Ločniškar (Kranj) 174 točk, Franjo Per iz Ljubljane (ležeč), 68, Zejko Peročevič iz Kranja (kleče), 63, in Stane Košnik iz Kranja (stoječ, 59). Posamezni rezultati v raznih vrstah streljanja pa so bili: Na zmagovalni tarči »Triglav« Per 181. Košnik 177, Ločniškar 171, France Rozman iz Kranja 151, Peročevič 141, France Pire iz Domžal 115 in Vinko Perovšek s škofeljce 106. Na narodni tarči »Blegaš« inž- Gustav Trenz iz Novega mesta 118, Košnik 109, Ločniškar 105, Alojz šifrer iz št. Vida nad Ljubljano 105. Filip Ogrič iz Novega mesta 91, Jože Kajfež iz Domžal 85 in Avgust Smole iz Kranja 80. Na splošni tarči »Kranij« Ločniškar 93, Košnik 91, Joco Kostanjevec iz Ljubljane 83, šifrer 82, Pavel Kovač iz Ljubljane 81, Peter Ga-šperin iz Stare Fužine 79 in Franc Juvan iz Domžal 77. V hitrem streljanju »Krim« Kostanjevec 56, Pire 50, Vinko Hafner iz Št Vida nad Ljubljano 55, Rudi Deržaj iz Ljubljane 40, Juvan 37, Janez Mlekuž iz Stare Fužine 33. S precizno pištolo »Ljubljana« Per 83, Kostanjevec 72, štefi Deržajeva 59. V streljanju na šest figur v 8 sekundah »Rožnik« Franc Heinrichar iz Ljubljane 17 figur, Vinko Heinrichar 15, Kostanjevec 14. Na mladinsko tarčo »Golovec« za mladino pod 16 leti z malokalibrsko puško Saša Dobrila 40, Albin Pavšič 35, Borut Gorazd 34, Rudi Pihler 33, Joško Hafner 32, vsi iz Ljubljane in Mirko Kvartič iz Domžal 30. Na mladinsko tarčo »Grmada« za mladino nad 16 let Franjo Cvetko 49, Petruša Dobrilova 46 in Franci čer-nivec 46. Na splošno tarčo »Šmarna gora« Ogrič 154. Viljem Sedej iz Novega mesta 192, Jože Senica iz Domžal 151, Joško Kajfež iz Domžal 151. Hafner 141 in Maks Senica iz Domžal 140- Na mednarodno tarčo »Novo mesto« Per 259, Kostanjevec 245, Kovač 230, Pire 221, Deržajeva 187 in Jože Senica 172. Na lovsko tarčo na srnjaka in bežečega jelena Hinko Heinrichar 68, Franc Heinrichar 59, Anton Djahič iz Ljubljane 57, Matko Jevak iz Ljubljane 45. Jože Semič iz Ljubljane 42. Matija Semič 40 in Ciril Komino s škofeljce 34. Nagrade so se razdelile snoči ob 21. v salonu kolodvorske restavracije ob navzočnosti predsednika okrožjja generala Dodiča, ki je iskreno čestital vsakemu nagrajencu posebej in imel pri. tej priliki lep nagovor na člane in goste Darilo predsednika mestne občine je prejel večkrat nagrajeni, odlični strelec Franjo Per, 10 strelcev pa je bilo nagrajenih z brezplačno avionsko vožnjo nad Ljubljano kot darilo šefa avionske postaje dr. Rapeta. Po razdelitvi nagrad se je razvila prijateljska zabava. Zaposlitev vojnih invalidov Paragraf invalidskega zakona o zaposlitvi je ostal le na papirju Ljubljana, 23. avgusta. Paragraf 26. invalidskega zakona iz leta 1929., ki določa, da morajo državni in samoupravni uradi in podjetja in zasebna podjetja zaposliti vojne invalide, je dober paragraf, rekli bi eden izmed najboljših paragrafov invalidskega zakona, žal le, da se ta paragraf ne izvaja, čeprav bi se s tem utrla marsikatera solza. Torej je ta paragraf mrtvo rojeno dete. če bi se natančno izvajal, bi ne bilo niti enega vojnega invalida, ki bi ne bil zaposlen, vsaj pri lažjem delu. Brez posla bi ostali samo težki vojni invalidi, ki res ne morejo delati in so tako kolikor toliko preskrbljeni po zakonu. Ta strašni zakon iz leta 1929. bi z izvajanjem tega para- rnišarja (kanjo), sivo pastirico, taščico, poljskega škrjanca, cikavta, drozga, ko-matarja in še nekatere druge. Tudi golob grivar in duplar naših gozdov, kraljiček, pribe in sloke, tukalice in očetje ščinkov-skih družin se poslovijo v lepem \rinotoku. Zadnjo stražo te mnogomiljonske selline vojske pa sestavljajo okoli praznika sveh svetnikov divje race in gosi severnih krajev; tudi pri njih gredo pisani starci nekaj tednov za sivimi samicami in mladiči. Vse hiti proti jugu s potovalnim nagonom v srcu, če tudi je pri nas še obilno hrane in se ni nobena ptica niti en dan postila. Jesensko potovanje ptičev je urejeno po natančno določenih postavah že tisoče in tisoče let. Zanimivo je, da ptice selilke ne lete tako hitro, kakor mislimo. Po večini lete po 50 do 70 km na uro. Višina, v kateri lete, ni velika. V posameznih državah je mnogo tako zvanih ptičjih postaj, ki zasledujejo preseljevanje ptic. Te postaje so ustanovili ornitološki zavodi, ki jih tudi vzdržujejo in zanje skrbe. Ornitološki zavod ima nalogo proučevati življenje in gibanje ptic, njih korist in škodo. Na teh postajah vjamejo mnogo ptic se-lilk in jim pritrde okrog nog majhne aluminijaste obroče s številkami in imeni postaj, jih nakrmijo in napoje in jih spet spuste. Na ta način so ugotovili, v kakšnih smereh lete ptice na jug, odnosno v Afriko. Izmed teh poglejmo le glavne smeri, po kaierih lete ptice selilke; najboljše je, če si jih Skiciramo: Lastovke iz Anglije, severne Francije in Španije lete čez Anglijo, severno in zahodno Francijo, čez Pireneje in Španijo, gibraltarsko ožino in čez Maroko naprej v notranjost Afrike. Lastovke iz Nemčije, Švice lete čez Alpe, Italijo, Sicilijo in Sredozemsko morje v Afriko. Lastovke iz srednje in južne Francije, južne Nemčije, češkoslovaške, Avstrije, Jugoslavije in Madžarske pa lete ob severnem robu Alp čez Dunaj in madžarsko nižavo, čez Rumunijo mimo Carigrada v Malo Azijo in Egipt. Tudi štorklje imajo troje različnih poti, medtem ko se ostali ptiči razdele po treh glavnih potih. Prva drži ob zahodni obali Baltiškega morja, Severnega morja in Atlantskega oceana v Afriko, druga je ita-lijansko-španska smer in tretja jadranska. V skici so navedeni ptiči, ki lete po teh smereh. Glavna potov. ••zapadnoiv »•itafljatttho- tUMNC obalna. ^adransto-hwislupoè grafa kljub vsemu ne bil tako nehuman in nesocialen, državi pa bi ne mogli očitati, da za svoje vojne žrtve ni tako rekoč nič poskrbela. Udruženje je prosilo, interveniralo, pozivalo, banska uprava je izdala celo pravilnik in pozvala, da se mora upoštevati, a vse je ostalo le na papirju. Pritoževali smo se celo na ministrstvo, a ni bilo nič uspeha. Zakaj je potem sploh ta paragraf prišel v zakon? Nihče izmed tistih, ki ga ne upoštevajo, še ni bil kaznovan, kakor določa prav ta paragraf 26., zadnji odstavek. V državnih samoupravnih in zasebnih službah je v Sloveniji zaposljeno komaj 565 izmed 10.000 vojnih žrtev. Torej be-tvica, ki je tako po sreči prišla v službe. Mnogo pa jih je bilo po enem, dveh ali treh letih upokojenih, predčasno upokojenih, zakaj šefa je bilo sram, ko je v svoji pisarni gledal vojnega invalida, in je skrbel za to, da se ga čimprej znebi. Kako vse drugače je z vojnimi žrtvami v Franciji, Italiji, češkoslovaški, Avstriji in drugod, kjer so ponosni, če je pri njih v službi vojni invalid. Težko je biti invalid. Vsak izmed teh nesrečnežev neprestano čuti pridušeno bolečino, ko vidi svoje šolske tovariše in tovariše z bojišč zdrave in srečne, ker niso pohabljeni. Ne zavidamo jih za službe, ki jih imajo, a vendar zahtevamo tudi zase svoje pravice, ki nam jih daje omenjeni paragraf invalidskega zakona. Samo dobre volje in razumevanja za do-prinesene žrtve je treba, kakor je to v mnogih drugih državah, zlasti v Franciji, kjer je za podjetje ali za urad največji ponos, da ima uslužbenega vojnega invalida. Pri nas pa so le redke izjeme, ki imajo v službi invalida. Invalidi zahtevamo, da se zakon, sankcioniran z najvišjega mesta, spoštuje in izvaja in da izvršujejo določbe paragrafa 26. invalidskega zakona. Ta paragraf mora priti tudi v novi invalidski zakon, a z dodatkom, da se tisti, ki teh odredb ne bi izvrševal, občutno kaznuje. Tistim, ki se izgovarjajo, da se mnogo invalidov ne more zaposliti, češ da niso za to ali ono delo sposobni, odgovarjamo, da se za vsakega invalida dobi primerno delo, ki ga enako dobro opravlja kakor zdrav človek. Vse dotlej, dokler se ne uzakoni novi invalidski zakon, ki je zdaj v delu, naj se poskrbi, da se bodo določbe paragrafa 26. invalidskega zakona brezpogojno izvrševale. L V »JUTRÖ« št. 196 Torek, 24. Vili. 1937. Domače vesti 4 Cena vstopnicam in legitimacijam za obisk jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 12. septembra. Obiskovalcem, ki plačajo železniško vozno karto do Ljubljane do 25 din, se žigosa železniška legitimacija na podlagi velesejemske vstopnice za 10 din, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma. K voznim kartom od 25 do 60 din je treba kupiti velesejemsko legitimacijo za. 15 din, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma, k voznim kartam preko 60 din pa legitimacijo za 25 din, ki velja za pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma. Velesejemska legitimacija se glasi na ime in je neprenosljiva. Vstopnice za Ljubljančane in vse one, ki se ne poslužujejo znižane voznine, veljajo za enkratni obisk 10 din, lahko pa kupijo tudi stalno velesejemsko legitimacijo za 25 din, ki velja za 12 dnevnih in 12 večernih obiskov velesejma. * Cvetlično razstavo priredi Klub ljubiteljev cvetlic v Ljubljani na jesenskem velesejmu. Res je cvetje vedno hvaležen predmet za razstavljanje, vendar se bodo prireditelji prav posebno potrudili, da za-dovolje občinstvo. Zlasti bo lepa razstava lončnic. Vsebina razstave se bo vsak dan menjala. Na sporedu je tudi krasen Sortiment dalij, velika razstava vrtnic, katerih bo preko 500 sort, nadalje sortimenti aster. cinij, gladijol, anemon, begonij, nonbrecij itd. Tej razstavi bo priključen tudi vzoren sadni vrt, zasajen z najple-menitejšim špalirnim sadjem. Lutz tovarna peči, telefon 32-52. * Žensko vzgojevalno in podporno društvo »Mladika« v Ljubljani razpisuje za šolsko leto 1937/38 dve brezplačni mesti v internatu Mladika, Su biče va ulica za deklice srednjih ali enakih šol. l-rošnje, podprte z zadnjim šolskim spričevalom in ubož-nim listom, je poslati na društveno predsednico gospo Franjo Tavčarjevo, Ljubljani, Breg št. 8. najpozneje do 2. septembra. ▼ — kronika prometnih nesreč govori za poglobitev železniške proge. Pišejo nam: V nedeljo je :Julro- poročalo o nevarnem karambolu, ki r-e ie prejšnji večer pripetil na Gosposvetski cesti, na prehodu čez železniško progo. Tramvajski voz, ki je vozil proli št. Vidu, se je moral tik pred dotikom železniške proge ustavili, ker niu je nasproti privozil drug voz ,a nreko železnice drži — pač zaradi težavnosti, ki spremlja lehnične konstrukcije takšnih prehodov — en sam tramvajski t;r. Za tramvajem je vozil osebni avto francoskega poslaništva iz Beocrrada, ki je pri nenadnem postanku tramvaja s precejšnjo silo trčil vanj. Največji delež krivde za to nesrečo je treba pripisati pač dejstvu, da železniška proga ni poglobljena, saj so železniški prehodi velika ovira že za običajni cestni promet, a kaj šele za električno železnico. Iz istih razlogov je tudi tramvajski promet na dolenjski progi že skoraj povsem iluzo-rcn. saj izgublja tramvaj pred zapornicami na Dolenjski cesti toliko težkih, dragocenih minut, da nikoli ne prid» do svojega voznega reda. Podobnih nesreč in pa nesreč, ki se dan za dnem dogajajo na ljubljanskih kolodvorih, pač ne bo konca, dokler ne bo uresničen Dimnikov načrt. Pri Icnivosti črevesja, črevesnem ka-1arju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogi reg. s. or. 15.485/35 * Misijonska raz-tava na jesenskem ve-I«»sejmu _ Indijska džungla. Posebnost za Ljubljano ho indijska džungla, ki jo bomo imeli priliko videli na indijski misijonski razstavi na velesejmu. Njen aranžman je v rokah priznanih strokovnjakov: kr. dvornega preparatoria Viktorja Herforta, ravnatelja mestnih nasadov Antona Lapa in indijskega misijonarja o. o. A nt. Vizjaka. Poleg eksotičnega rastlinjaka in pokrajinskih prizorov bo tu na obsežnem prostoru okrog 40 m- zastopano redko indijsko živalstvo od znamenitega bengalskega tigra, ki zalezuje preplašenega cebu-vola, do raznovrstnih indijskih kač: mišolovk, bambusovk, zelo slruponega himalajskega modrasa in velikanskega pitona, ki se ovija okrog svojega plena in mu tre kosti. Zastopani bodo v lepi biološki skupini ob vodi se sončajoči krokodili in razni plazivci, raznovrstne ptice v živih barvah, pisani metulji in hrošči, opice, šakali, divje mačke. Za nas nekaj nenavadnega bodo krasni eksemplarji velikih letečih veveric, ki so pravkar dosle za ve-Icsej:m. Žc ta oddelek bo neprecenljive vrednosti in bo vsak obiskovalec poleg mnogih drugih pridobitev dobil lep vpogled v eksotično indijsko floro in fauno. Zato obisk indijske misijonske razsiave vsem najtopleje priporočamo. * Toži v planinskim fotografom! Razstava planinskih fotografij v Novem Sadu, ki bo otvorjena 5. septembra t. 1., bo, kakor vse kaže, zelo zanimiva. Za nekatere razpisane nagrade še niso dospeli motivi, kakršne želijo darovalci. Tako n. pr. Zveza planinskih društev v Ljubljani še ni prejela posnetkov igrišča za golf s planinskim ozadjem pri Bledu, motiv, na katerega je razpisala banska uprava nagrado 2.000 Din. Prav tako še niso dospeli motivi s Pohorja, za katere je »•Putnik« v Mariboru razpisal nagrado 500 Din. Opo zarjamo planince-foto-amaterje, da lahko še najkasneje do ponedeljka 30. t. m. pošljejo Zvezi planinskih društev v Ljubljani Aleksandrova cesta 4/1, posnetke, s katerimi lahko tekmujejo za gori omenjene narade. * Smrt narodno zavedne in dobrotljlve gospe. V Mengšu so spremili v nedeljo 22. t. m. k večnemu počitku gospo Marijano šušteršičevo, rojeno Zabret, vdovo postnega uradnika. Dosegla je starost 80 let. Pokojnica je bila znana in čislana v narodnih krogih, posebno pa so jo cenili nekdanji slovenski akademiki na Dunaju. V njeni družini je bil gostoljubno sprejet vsak slovenski dijak. Tu so se shajali pisatelj Ivan Cankar, prof. dr. Prijatelj, prof. Vodnik in drugi. Njen že pred 14 leti tudi v Mengšu umrli soprog je bil soustanovitelj dunajskega slovenskega društva »Zvezde«, kjer so se shajali dunajski Slovenci brez razlike stanu. Naj počiva v miru blaga žena, njeni hčeri g. Ani Jenko naše sožalje. * Lepote Mostarja in okolice cenijo turisti vsega sveta in je imel tako Mostar letos že preko 20.000 tujih gostov. Tujski promet oživi že zgodaj spomladi, pade pa seveda med hudo poletno vročino. Tudi v jeseni ima Mostar mnogo gostov iz vsega sveta. Tujski promet narašča od leta do leta in še živahnejši bi bil, če bi se bolj skrbelo za intenzivnejšo turistično propagando. * Proslava mature. Obletnica mature na ljubljanski gimnaziji iz leta 1902. (razred a in b) bo 30. avgusta v Ljubljani. Sestanek po maši (v frančiškanski cerkvi) ob 8.15 pred Prešernovim spomenikom. Tovariši in gg- profesorji, ki bi morda ne bili prejel; vabila, so vsi vabljeni. Nadaljnje prijave sprejema dr Fr. Ogrin, kr. banska uprava ZVOČNI KINO SOKOLSKI OOS] v Šiški — Telefon 83-87 OLIO & STANLIO Vas bosta zabavala v čudovitem pravljičnem filmu ZEMLJA SMEHA Predstave v torek, sredo in četrtek ob pol 9. uri Pride: RDEČI JAHAČ — Svet. Petrovič * »Materi za otroka« bo naslov 8. gospodinjske razstave Zveze gospodinj na velesej mu, kjer bo od prvega diha do vstopa v šolo prikazano najpotrebnejše za naše male. Naš otrok ne sane čutiti težo življenjske borbe svojih staršev, saj ga lahko razvedrimo z najskromnejŠimi sredstvi. Naš otrok naj tudi pomaga domači delavnosti. Njegove igračke naj bodo samo domač izdelek, njegova igra naj bo plemenita, srce in duh poživljajoča. * Novi grobovi. V Ljubljani na Stolbi 8. je umrla gospa Marija Rasbcrgerjeva. Pogreb ugledne pokojnice bo jutri ob 14. — Na Igu je umrl g. Anton Dolencc. Pogreb bo jutri ob 8. zjutraj. — Pokojnima blag spomin, žaiuiočim naše iskreno sožalje! * Previs0ki stroški za ljubijanski kolodvor. Na članek, ki smo ga pod tem naslovom objavili v nedeljski številki, nam je Akcij3ki odbor za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja poslal odgovor, ki od druge strani podrobno osvetljuje ves problem. Članek objavimo jutri, * Zatvoritev prehoda skozi Lattermannov drevored. Zaradi prireditve jesenskega ve-i esej m a, ki bo od 1. do 12. septembra, bo prehod skozi Lattermannov drevored od spodnjega dela otroškega igrašča mimo ve-lesejemskih paviljonov proti pivovarni Union zaprt od '26. avgusta do 17. septembra. /ite Deški institut Facchetti TREVIGLIO (pri Milanu) Internat posebno prikladen 25a ino- zemce (10—18 letne). Praktičen in nagel tečaj za italijanščino, nemščino, francoščino in angleščino. — Vse trgovske stroke. — Trgovska diploma. — Glasba. — Sport. — Kopališče z greto vodo. Lir 600.— mesečno. Ilustrirane prospekte v gori navedenih jezikih in inozemske reference daje direkcija. * Gasilstvo in politika na Dolenjskem. Na depis pod tem naslovom z Mirne dne 12- t. m. srno prejeli od novomeške gasilske župe pojasnilo češ. da ni res, da vleče novomeška gasilska župa v gasilstvo politiko Ravno tako da ni res, da bi bila izdala novomeška gasilska župa okrožnico, opremljeno z njeno štampiljko, naj se gasilske proslave na Mirni nekatere čete ne udeleže. Nasprotno da je res, da je s reška gasilska župa v Novem mestu v svoji okrožnici (z dne 24. junija 1937, št. 6.), vposlani v vednost vsem gasilskim četam opozorila le-te na delno župsko prireditev na Mirni, združeno z blagoslovitvijo novega doma in reševalnega avtomobila, obvezno za čete Čatež, Gorenji vrh, Mirna, Novo mesto (delno), Ponikve, Scia, šumberk, Selo-Mirna, št. Lovrenc, Sevnica, Trebnje in Velika Loka, s pristav-kom, da je to delna župska prireditev in da vabi župa vse ostale neimenovane čete, da se te proslave v čim večjem številu udeleže. * V Gorico in Trst ob svetogorskem romanju z avtom 6. do 8. septembra. Prijave za brezplačna navodila do 27. t. m. sprejema in pošilja: »Družina božjega sveta;, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Žrebanje Državne razredne loterije dne 20. avgusta 1937* Din 5.000.— št.: 46.190, Din 3.000.— št.: 95.787, Din 2.000.— št.: 10.897, 24.853, Din 1.000.— št.: 5.801, 5.840, 10.858. 15.722, 17.414, 24.829, 24.839, 24.836, 24.850, 24.859, 24.863, 24.888, 33.029, 46.127, 62.014, 89.871, 95.756, dne 21. avgusta 1937. Din 3.000.— št.: 5.802, 33.048, Din 2.000.— št.: 5.852, Din 1.000.— št.: 5.858, 10.876, 15.755, 15.787, 15.796, 24.805, 24.825 24.860, 24.896, 33.006, 33.023, 33.081, 62.098, 95.732, ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6, Vhiumpk EdiiJf OSJECKA L J EVAONIC A jjf75?J ŽELJEZA 2r"!|| i TVORNICA Imrni STROJEVA D D. * Nezgoda ameriškega dopisnika. Naš rojak g. Rems, dopisnik ameriških listov, se je te dni mudil v Zagrebu- Na ameriškem konzulatu mu je po nesreči spodrsnilo na stopnjišču in je padel tako nesrečno, da si je zlomil roko želimo g. Remmj skorajšnje in popolno okrevanje. * Okraden v Žirovnici. V nedeljo nekaj pred poldnem je g. Ferdinand Prcmru iz Ljubljane šel z visečega mosta pri Žirovnici fotografirat k Savi, nahrbtnik pa je puslil ob poti tik mostu. Ko se je čez deset minut vrnil, za nahrbtnikom že ni bil več sledu. G. Premru je oškodovan za okrog 500 din vrednosti, ker je z nahrhtnikom izginilo tudi suknjič, vetrna jopica, rezervne hlače, fotopotrebščine in drobiž. K sreči ie g. Premru razen aparata imel denar pri-sehi. Tatvina je prijavljena orožnikom na Javorniku. Kdor pokaže «led za tatom, dobi nagrado. * Nenavadna sleparija na Škodo upnika. Pred poldrugim letom je v Novem Sadu žalostno končal življenje stari prota Vasilij Stojanovič V prepiru ga je ubil njegov lastni sin. Svoji stari gospodinji je prota Stojanovič zapustil okrog 60.000 din in, ko se je stara ženica naselila v svojem domačem kraju pri Sisku, ni imela več miru pred sosedi Vsi so jo hodili prosit, naj bi jim posodila denar. Nekajkrat so po njenem stanovanju brskali tudi tatovi, Naposled je pa neki Nikola Kneževič le pregovoril starko, da mu je posodila 10000 din. To se je zgodilo pred nekaj tedni Kneževič se je starki na vso moč laskal, da bi si pridobil njeno zaupanje, a imel je že od vsega začetka zlobne namene. Oni dan je starka zbolela in Kneževič ji je predlagal, da jo bo peljal s svojim vozom v bolnišnico, ker ima tam itak opravke. Zatrjeval ji je, da nese onih 10 tisoč din, ki si jih je cd nje izposodil, v neko banko kot delež podjetja, katerega zdaj snuje. Mož je iztaknil, kje skriva starka «svoj demar, in nameraval ga jc ukrasti v njeni odsotnosti, starke pa je na skrivaj spravila svoje denar med prtljago. Med vožnjo je doživela starka hudo presenečenje. Voz so obkolili razbojniki jn zahtevali od Knežcviča denar. Kneževič Se je z njimi nekaj časa suval in ruval, naposled pa je, premagan in cclo ranjen, izročil napadalcem od starke izposojene tisočake. Od strabu napol mrtva starka je prispela v bolnišnico, denar, ki ga je imeia v kovčegu, pa je izročila v varstvo bolnišnične uprave- Svojega soseda je še pomilovala, ker so mu razbojniki vzeli denar, ki si ga je bil od nje izposodil. Kneževič se je naglo vrnil domov in, ko je v starkini hiši iskal ponoči denar, so ga orožniki zalotili. Tako je prišlo na dan tudi to, da je sam najel razbojnike, kj so mu pred upnico zaplenili izposojeni denar. o * Dva uboja in samomor blatnega jetnika. V jctnišnici v Novem Sadu je bil zaprt bivši redar špiro Djurkovič, čigar obsodba zaradi uboja pa še ni bila pravo-močna. V jetnišnici sta postala njegova dobra prijatelja Radoslav Manojlovič in Nikola Somborac, bivša uslužbenca uprave dunavske banovine, ki sta bila obsojena na robtjo zaradi poneverb. Somborac in Manojlovič, ki sta bila zaposlena v pisarni kaznilniške delavnice, sta posredovala, da je bil v delavnico dodeljen tudi Djurkovič. Oni dan so bili vsi trije prijatelji v delavnici, mimo so se razgovar-jali, v nava.lu blaznosti pa je Djurkovič pograbil velik nož za prirezovanje usnja ter začel mahati z njim na vse strani. Najprej je hudo ranil Manojloviča, potem še Somborca, naskočil je tudi paznika, potem pa je sebi zabodel nož v srce. Zblazneli jetnik je bil mrtev takoj, Manojlovič je izkrvavel v nekaj urah, Somborac pa je ranam podlegel zdaj v bolnišnici. * Konec nevarnega razbojnika. Blizu vasi Carevca v ramskem siezu je padel v borbi z orožniki 30-lelni razbojnik Drago-ljub Ninkovič-Ristič, ki je pred štirimi tedni pobegnil z nekaterimi svojimi pajdaši iz kaznilnice v Sremski Mitrovici. Razbojnk Ristič je bil daleč na okrog znan pod imenom »Skcla« in na vesti je imel toliko zločinov, da so ga obsodili na 15 let robije. V kaznilnici je bil samo poldrugo leto. Utekel je, ko jc bil poslan na delo na kaznilniško posestvo. * Krvava rodbinska tragedija v Sarajevu. Sarajevski zdravnik dr. Samuel Kampos se je pred 9 leti oženil s hčerko bogate rodbine Atias. Zakonca, ki imata že dva otroka, pa nista složna in je žena moža že pred leti zapustila. Lani se je dr. Kampos presolil v Banjaluko in je tudi od tam večkrat vabil ženo. naj bi se vrnila k njemu. Pred tedni je sporočil ženi, naj pride takoj, ker je najmlajši otrok nevarno zbolel, žena se jc odzvala in v Banjaluki je ostala, dokler ni otrok okreval. Potem je spet odpotovala. Dr. Kampos jo je najprej iskal v nekem letovišču, kjer je bivala pred prihodom v Banjaluko, a ker je tam ni več našel, se jc podal v Sarajevo. Zvečer je prišel v hišo njenega brata. Ko je pozvonil in so mu odprli, je začel streljati iz samokresa kar na slepo. Hudo je ranil svojo svakinjo in nekega slugo, ki je stal slučajno na hodniku. Po krvavem dejanju je zdirjal še eno nadstropje višje in tudi tam streljal. K sreči ni nikogar zadel. Policisti so zdravnika, ki je bil videti blazen, razorožili na podstrešju. Na policiji je dr. Kampos izjavil, da se je hotel maščevati nad svojo ženo, a da je v napadu duševne zmede streljal na nedolžne ljudi, kar zdaj zelo obžaluje. Udeležite se prijetnih in renenih avtobusnih izletov, ki jih priredi Izlelna pisarna M. Okorn, in sicer: enodnevni izM v Trst dne 29. avgusta vključno vizum 130 din: dvodnevni izlet v Trst od ó. do 6. septembra in 15. do 16. septembra vključno vizum 140 din; dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7. do 8. septembra in od 18. do 19. septembra vključno vizum 160 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra vključno vizum 125 diu. Prijave sprejema do najkasneje tri dni pred izletom pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45, I. nadstropje, vhod iz Prešernove ulice. Eno srce — ena RADENSKA. ♦ Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožef o ve grenčice. Iz Lfubljane u— Naši Ameiikanci se vračajo. Z večernim monakovskim brzovlakom je včeraj odpotovala iz Ljubljane skupina 30 ameriških Slovencev, ki so nedavno prispeli v stari kraj na kratek poletni oddih, po večini pod vodstvom g. Kollandra iz Newyorka. Naši rojaki so svoj dopust v domovini prebili največ po svojih rojstnih krajih, deloma pa so obiskali tudi nekatere najlepše pokrajine na jugu. Ko so se včeraj popoldne pričeli zbirati pred pisarno Francoske Linije na Masarykovi cesti, je bilo našim Američanom videti, da so se dodobra naužili zdravega zraka in domačega sonca, kolikor ga nam to poletje na-klanja nebo, a čeprav odhajajo z najlepšimi vtisi, se vendar le s krvavečim srcem poslavljajo od starega kraja. Jutri se bodo v Le Havru vkrcali na najhitrejši preko-mornik »Normandie« in že 30. t. m. bodo v Newyorku stopili na ameriška tla. KINO IDEAL Fredric March — Charles Laughton v filmskem veledelu »B E D N I« Po motivih romana Viktorja Hugo ja: »LES MISERABLES« KINI 1 * ™ MATICA Danes ob 16., 19. in 21.15 uri u— Propagandni lepak za poglobitev železniške proge. Včeraj dopoldne se je pod vodstvom podpredsednika mestnega svetnika dr. Koruna vršila seja propagandnega odseka Akcijskega odbora za poglobitev železniške proge. Mimo drugega tekočega gradiva, ki se je obravnavalo na seji, ie bil sprejet tudi sklep, da sc po 1. septembru prične ciklus propagandnih prcdavauj, med drutrim posebno predavanje za občinske svetnike, ki jim bo prof. inž. Dimnik obrazložil ves načrt. Pri tej priliki je bil odobren tudi osnutek velikega propagandne ga lepaka, ki ga je izdelal mojster Vavpo-tič. Lepak predstavlja skico ljubljanskega mesta, ki ira po sredi reže železniška proga in kot težka veriaa duši njegov razvoj na sever, vzhod in zapad. Osnutek je umetniško prav posrečeno delo in bo brez dvoma mnogo pripomogel zanimanju najširše javnosti za ves problem. Mmeiffi SÄRK je odpotovala v Pariz in naproša ccnjene dame, da počakajo z izbiro klobukov do njenega povratka. u— Skioptično predavanje p slikami z izleta • po Nemčiji, Belgiji, Franciji, Švici in Italiji bo v sredo 25. t. m. ob 8. zvečer v prosiorih Ljubljanskega dvora. Predavanje organizira udruženje železniških uradnikov, oblastna uprava v Ljubljani, predava predsednik udruženja. inšpektor g. Jož« .lenko. Kazale se hodo krasne skioptične slike s poli po turnski železnici. Solnosra-du, Monakovu. Renska dolina. Kölnu. Düsel-dorfu, Bruslju. Parizu, in Švici, osrčja Mat-terhorna, Milana in Benetk. Vabljeni vsi prijatelji udruženja. To predavanje je zamišljeno kot uvod v poučno potovanje udruženja. ki bo v dneh 2. do 16. septembra. Vaše zdravje čuva „Lasta" sladna kava u_ Risarji pozor! Potrebujemo .še nekaj risarjev za grafikone novinarske razstave. Risarji, ki reflektirajo na to delo. naj se javijo še danes pri upravi velesejma. Zajtrk — kosilo — večerja v „M e n z i", Kolodvorska 8 u— Združenje trgovcev v Ljubljani naznanja. da bo vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo za vse razrede 2. in 3. septembra vsakokrat od 9. do 11. in od 14. do 17. v pisarni Združenja trgovcev, v soboto 4. seplembra pa od 9. do 11. ure. Novinci morajo hiti stari 14. let in morajo pri vpiMl predložiti zadnje šolsko «pričevalo, zdravniški izvid iu učno pogodbo. Za sprejem je treba imeti najmanj dokončauo višjo narodno šolo ali pa tri dovršene razrede srednje ali meščanske šole. Z manjšo predhodno izobrazbo bodo sprejeti le v primeru zadostnega prostora. Novinci, ki so dovršili nižjo sredno ali meščansko šolo, bodo sprejeti v II. razred s pogojem, da polo?.; naknadno dopolnilni izpit iz knjigovodstva in korenpondence L razreda Vsak učenec plača pri vpisu Din -r>00 šolnine, novinci pa polen te še Din 100 vpisnine. Posedanji učenci predlože istočasno lanska spričevala. Brez tega ne more biti nikdo vpisan. Popravni izpiti bodo v jtonedeljek 30. t. m. ob 14. naknadni završni iz.piti pa v torek SI. t. m. v istem času. Dn* 9. septembra ob 1' bo začetek pouka. Podrobneje bo razvidno na šolski deski. Abonenti dobe najboljšo domačo hrano pri „Levu" u— Koncert Trboveljskih slavčkov. Povodom pedološkega kongrera koncertirajo Trboveljski slavoki v Ljubljani v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru in sicer v četrtek t. m. ol> 20. Sloves Trboveljskih slavčkov je pač. tako velik, da j« odveč vsaka beseda, ki naj velja, kot priporočilo za obisk njihovega koncerta. Nastopi zbor v vsem svojem številu, nastopi tudi mlada solistka konservatoristka Korit-nikova. Vodi zbor Avgust $>uligoj. Vstopnice bodo od ''arifp opoldne naprej na razpolago v knjigami Glasbene Matice. Cena sedežem 10 Din. u—. Umetnostno zg<>dovin*k0 druitvo priredi v četrtek 26. t. m. izlet v Horjul (postaje: Lesno Brdo, Horjul. Vrzdenec, Brezje, Dobrova). Odhod s Kongresnega trga ob 14- Zglasite »e v prodajalni Pod-krajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 25 dinarjev. u— Obleke in klobuke kemično Cisti barva,. pllsira in lika tovarna Jos. Reich. 2 Samo šc danes! Razkošna opereta s temperamentno Mariko Rökk D ü E T (Und du mein Schatz fährst mit) Partner Hans Söhnker LOGA Velika Joh. Straussova opereta NESMRTNE MELODIJE Marija Paudler — Lizzi Holzschuh. Leo Slezak Predfitave danes ob 19.15 in 21 15 uriti— Na državni ženski realni gimnaziji t Ljubljana (Resljrva c. 9, v poslopju dr. učiteljišča) bo vpisovanje učenk v I. razred 1. septembra od A do M in 2. septembra od N do Ž, v II. razred B. septembra in v III. razred 4. septembra, vsakokrat od 8. ure dalje. Otvoritvena služba božja bo 1<>. septembra v cerkvi Srca Jezusovega ob 8. uri. Po maši se začne redni pouk. Toprav-ni izpiti bodo 24. t. m. Modni atelje „VERA" NEBOTIČNIK — VI. nadstropje telefon 2463 zopet redno dela u— Huda nesreča na Starem trgu. V nedeljo zvečer okrog 23. ure je prišel iz službe domov do svojega stanovanja na Starem trgu št. 7. g. Stane Pajk. usluž-ben pri mestnem užitninskem uradu. Zadnje čase je bolehal zaradi krčnih napa/iov in tako se je tudi v nedeljo zvečer počutil močno slabo ter se je zato napotil domov. Hotel je v prvem nadstropju potrkati na okno svoje spalnice, pri tem pa mu je spodrsnilo in padel na stekleno streho, ki prekriva skladišča Seunigove trgovine usnja, šipa se je razbila in g. Stane Pajk je padel skozi odprtino v skladišče kakih 5 m globoko. Obležal je v krvi in izprva gotovo tudi v nezavesti, šeie čez čas je začel ječati in prositi za pomoč. Izgubil je že precej krvi, ko so bili poklicani reševalci, ki so ga prepeljali v ljubljansko Bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima zlomljenih več reber, da si je pre-griznil jezik in tudi sicer dobil hude poškodbe. Včeraj je bil še tako slab. da, ni mogel dati podrobnejših pojasnil. Vendar pa je upanje, da mu bodo zdravniki rešili življenje. Zavese za okna, posteljna pregrinjala, blago za preobleke pohištva — največjo izbiro — zelo po ceni nudi nova trgovina Goričar, sv. Petra c. 00 u— Vpisovanje v šolo Glasbene Matice in drž konserva torij bo od 1. septembra dalje. Vse podrobnosti javimo jutri; Iz Maribora a— Anketa raradi ndo morale po 1. septembru vršitj na novih obrazcih. = Pecivni preparati in pripomočki pridejo pod kontrolo. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je. na osnovi zakona o nadzorstvu nad živili izdal pravilnik, « katerim se zaradi zaščite narodnega zdravja stavijo pod stalno nadzorstvo pecivni praški in ostala pomožna sredstva, kt se uporabljajo za pobotanje pecivnosti ,no-ke. V promet se smejo staviti samn oni preparati in uporabljati samo ona pomožna s re; Ist va. ki 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.45, v grških bonih po 29.90 in v angleških funtih C9 238. Nemški klirinški čeki stanejo v jubljani. Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 13.00 (terminska kupčija je sedaj prepovedana). Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri precejšnji tendenci trovala po 409 (v Beogradu po 406.50, pozneje pa, se je nulil denar po 408). Promet je bil še v 1% Blairovem posojilu po 81 (v Beogradu po 82.50) in v 8% Brairoveni posojilu po 93 (v Beogradu po 93.50). Devize Ljubljana. Amsterdam 2394.91 — 2403.51, Berlin 1744.28 - 1758.16. Bruselj 730.91 — 736, Curii* 996.45 — 1003.52, London 218.1* — 218.24. Newvork 4:507.25 — 4343.56. Pariz 162.77 _ 164.21. Praga 151.28 — 152.38. Trst 227.70 - 230.78. Curih. Beograd 10. Pariz 16.34875. London 21.7225, Newvork 435.3750, Bruselj 73.34, Milan 22.9250. Amsterdam 240.2758, Berlin 175.0750, Dunaj 80.70. Stockholm 112. Oslo 109.15. Köbenhavn 96.95. Pracra 15.18.~A Varšava 82.40. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote; Voina škoda 408 — 409. 4"/» severne agrarne 52.50 den., 4% agrarne 53 — 53.50, 8»/« begluške (drobni komadi) 72.5(1 den.. 6" « dalm. agrarne 74.75 den.. 7% invest. 89 bi.. 1% Blair 84 — 84.50, 8% Blair 93 — 93.50; delnice. Narodna banka 7150 den.. PAB 198 den.. Trboveljska 275 bi.. Out mann 15 — 50. Še-éerana Osijek 190 — 200, Osiječka ljevaonica 200.. Oceania 275 den. Beograd. Vojna škoda 408 — 40!) (406.50), za avg. 408.50 den. (406 _ 107). 47* agrarne 53.25 den., severne agrarne 5n — 52.25. 6% beglücke 76.75 den.. 6fl'n dalm. agrarne 75 — 75.50 (75). 1% stabili?. 87 bi.. Drž. hip. banka 100 den., 7*/o Blair 83 — 81 (82.501. 8% Blair 93.50 — 91 (82.50,. Blair 93.50 _ 9i (93.50\ Narodna banka 7200 den.. PAB (drobni komadi) 195.50 — 196.50 (1961 Blagovna tržišča ZITO + Chicago, 23. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 104.50, za dee. 106.50, za maj 109.25. + Winnipeg, 23. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt-. 122.25, za dee.. 118.875. za maj 120.50. -r Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca mirna. — Pšenica (78/79 kg); baška 165 — 167.50: banatska 162 do 168; baška ladja Tisa 168 — 170: ladja^ Be-gej 167 — 169; sremska slavonska 77/78 kg 164 — 165. Oves: baški, sremski. t-Ia-vonski 110 — 112. Rž: baška 165 — 167.50 Koruza; baška in nemšika 90 — 92. ban.it-ska 87 89. Moka; baška in banatska >0g« in »Ocrg< 260-270. »2« 210-250. »5- 220-230, »6c 190 — 200. »7« 160 — 170, »Se 120 — 125. Otrobi; baški, sremski, in bauatski. v jutastih vrečah 88 — 92; baška ladja 92 do 93. Fižol: ba§ki beli brez vreče 202.50 — 207.50. K Belopeškim jezerom za mejo Gospodarske vesti =širši «pravni odbor Narodne banke ®e ne bt» razpravljal o vprašanju sanacije našega denarništva. V nedeljski številki smo objavili informacije •Jufarniega lista«: gl^-de sanacije našega denarništva, iz katerih sledi, da bo Narodna banka šele v septembru razpravljala o vprašanju vzpostavitve likvidnosti bančnih zavodov, medtem ko naj bi na seji upravnega odbora ob konru avgusta prišlo na dnevni red vprašanje izrednega kredita 600 miliionov D'.n za sanacijo kreditnega zadružništva. Sedaj poročajo iz Beograda, da se bo seja širšega upravnega odbora Narodne banke vršila 30. t. m. Ker seji ne bo motrel prisostvovati üu-verner dr. Radosavljevič. ne bo upravni od-l)or razpravljal o vprašanjih, ki so v zvezi s sanacijo našega denarništva. Pač pa je na dnevnem redu vprašanje reorganizacije mreže podružnic Narodne banke. Jesenice. 23. avgusta. Sončna poletna nedelja. Na jeseniški postaji se je kar gnetlo izletnikov. Tam na otočjem peronu je avstrijskim gostom igrala kovinarska godba v pozdrav. Iz vlakov pa so se vsipali novi ro>: ljudi, ki so deloma odšli v mesto ali se po kratkem postanku odepljali naprej v vse štiri smeri. Vlak, ki jc odvozil v romantično Gornjo Savsko dolino je bil natrpan z izletniki. V nckaterh vozovih so hreščale harmonike in brenkalc gitare, iz nekaterih voz pa se je čulo ubrano fantovsko petje. Na postaji Dovjc-Mojstrana je izstopilo in vstopilo nešteto ljudi. Na lični postaji Gozd-Martu-Ijek je čakalo mnogo letovičarjev na svoje sorodnike, prijatelje in znanec. Vsi lepo zagorel r in zadovoljnih obrazov. Med njimi je prevladovala slovenska govorica. Pod znano Hlebanjevo domačijo, ki čepi nad prepadom pod Srednjim vrhom kakor sokolje gnezdo, stojita dve novi in in-pozantni stavbi, ki so jih zgradili vrli železničarji in državni nameščenci zase in za svoje otroke. V Kranjski gori je na postaji vse polno ljudi. Tu prevladuje hrvatska in srbska govorica. Dame so nalepotičene s šminko, pudrom in rdečilom. V Podkorenu je zopet pestro življenje. Vse veselo in razigrano. V vasi je nekaj novih in Fčnih stavb. Na nasprotni strani kolodvora pa sta dve novi leseni vili, podobni si kakor dv<^čici, lepi «-'n za oči tako prijetni, da sem komaj odtrgal pogled od njiju. V Ratečah je vlak naložil nekaj desetin ljudi, ostale pa nas je potegnil naprej čez mejo na postajo Be-ia peč-Rateče — sedaj Fusine-Laghi. Tu so nas takoj obkolili orožniki, financarji in vojaki. Ko so nam v teku dobre ure temeljito pregledal' obisti. sa nas pustili naprej, nakar smo jo ubrali po zelenih senožetih proti Belopeškim jezerom. Po vsej poti navzgor so nas prehitevali ali srečevali orožniki, financarji in vojaki v pestr:h uniformah. V vznožju veličastne Mangrtove skupine počivata dve smaragdno zeleni planinski jezeri. Ko bi bila ta prelestna planinska po-jkrajina v okv'ru naših državnih mej«, bi bilo danes ob jezerih že precej hotelov-pensionov in vil. V Italiji, ki ima nešteto svetovno znanih planinskiii ln obmorskih letovišč ;n kopališč, pa ta kraj ne prihaja mnogo v poštev kot letovišče. Treveč je na robu države. Le ob nedel jah in praznikih je v tem okolišu vse polno izletnikov. Na tej konici je stikali^če treh narodov in držav. Med preprostim ljudstvom prevladuje slovenski, med inteligenco nemški, med uniformirana pa italijanski jezik. Po daljšem odpočitku in izdatnem okrep-čilu smo šli ob penečem sc potoku navzdol v Belo peč. V hotelu se je znašla v velikem salonu zelo pestra družba. Tretjino salona so zasedli avstrijski Ncmci, ki so prišli z avtobusom na izlet, sredino smo zasedli Slovenci, ostali prostor pa zali in brezhibno oblečeni italijanski ofic:rji. Chianti je učinkoval. Kmalu je ubrano zado-nela koroška narodna pesem »En maw čez izaro«, nakar so tudi Ncmci zapeli nekaj lepih svojih narodnih pesmi. Italijanski oficirji so nas sicer nekoliko neprijazno gledali, toda gostom se marsikaj izpregleda. Ob dobrem vinu. prijetnem kramljanju in ubranem petju nam je le prehitro minil popoldan. Založeni z dobro voljo smo v nabito polnem vlaku odbrzeli po dolini navzdol ob zeleni Savi proti Jesenicam, kjer je vsako nedeljo gneča. Usoda grškega kipa Te dni eo atenskemu muzeju vrnili starogrški kip. ki je pred nekoliko leti. ko jc nenadno izginil, povzročil veliko senzacijo. Gre z« kip nekega mladeniča iz 6. stoletja. Umetnostni zgodovinarji so sodili, da ie to delo nastalo v času pred Fidijem. Kip je pred stirimi leti izginil iz Aten in se ie pojavil v Parizu. Takrat so trdili, da ga je ukradel trgovec z umetninami Russo«. Policija je moža iskala s tiralico in v odsotnosti ga je sodišče obsodilo na osem let ječe ter na odškodnino 80 milijonov drahem. Rus«os in kip. ki ga je ukradel, pa sta potem izginila zopet na skrivnosten način. Nenadno <-o potem poročali, da so kip ponudili newyor-škemu Metropolitanskemu muzeju v nakup. Tamkajšnji izvedenci pa so trdili, da ne ere za izvirno plastiko, temveč za polvorbo. Nekaj časa eo poleni vesti o tem kipu utihnile jn sedai poročajo iz Aten, da ee je vrnil v grški narodni muzej. »JUTRO« U 195 * ri ■ aa ■ - .....~~~ g Torek, 24. ym. 1937. Capablanca se loči Bivši svetovni šahovski prvak Raoul Capablanca, ki bi se bil moral 25. t. m. udeležiti mednarodnega šahovskega turnirja na Semerniku, je vodstvu tega turnirja sporočil, da tega dne ne more priti, ker ima s svojo ženo ločitveno tožbo in mora počakati na razpravo. Vodstvo turnirja je otvoritev zato preložilo na 8. septembra. V ostalem se bo sedaj samo del turnirja odigral na Semerniku, zadnji del pa na Dunaju. Tako predstavljajo svetu položaj na Daljnem vzhodu Čudežno oko »Daily Telegraiph« poroča, da Je neki Anglež izumil nov čudežni stroj, »čudežno : oko«, ki zna gledati tudi skozi najbolj goste oblake- S tem »očesom« je mogoče videti letala, ki letijo nad oblaki ali v naj-j temnejši noči, kakor tudi ladje, ki jih v I gosti megli s prostim očesom ni razloči-: ti Celo gore in otoke je mogoče videti v i takšnih okoliščinah z novo pripravo. Izum I temelji baje na kratkovalovnih svetlobnih žarkih in je že pri prvih poskusih pokazal čudežne uspehe. i;8!-/ • ,.Izkrcf.fn.l« Japonskega vojaštva v Šanghaju — (Zadnja poročila velijo, da so utrpeli Japonci pri takšnem izkrca van ju ogromne izgube in so se morali zaradi silovitega kitajskega pritiska umakniti nazaj na ladje) - Na desni: Pripadniki slovite 29. kitajske divizije, ki so prišli v japonsko ujetništvo v bTjih pred Peipmgom (29. armadni zbor kitajske vojske sestoji iz najbolj hrabrega in najboljše organiziranega kitajskega vojaštva) Iskanje Levanevskega Ruska vlada v Moskvi je dala na razpolago veliko vsote denarja in obilno materiala za iskanje letalca Levanevskega. Organizacijo iskanja je poverila prof. Šmitu, ki pa je izjavil, da ja iskanje zelo težavno zaradi tee», ker ni znano, kje je Levanevski pristal. Kakor znano, se udeležujejo •iskanja Levanevskega tudi raziskovalec Hubert Wilkins, letalec Mattern in več drugih polarnih raziskovalcev iz Kanade. Mussolini govori Mesto tnifltumlijonarjev šanghaj Je bil pred sto leti še borno sidrišče za džunke in šampane — Fantastične kariere nekdanjih hotelskih nameščencev — Podkupnine prinašajo milijone — Arne-riško-japonska tobačna konkurenca Le malo je mest na svetu, ki b5 se mogla ponašati s takšnim razvojem, kakor Šanghaj. Kjer se dviga danes tri in pol milijonsko mesto z nebotičniki, avenijami, tovarnami in yc-mnimi pr staniškimi napravami, je bilo pred sto leti komaj ubor-no sidrišče za džunke in šampahe, ki so brodarili po Ja ngcekjangu m Hoangpuju. Čeprav so Šanghaj mednarodnemu prometu in trgovini otvorli že 1. 1843., se je njegova silna rast izvršila šele v zadnjih šestdesetih, sedemdesetih letih, pri čemer se je število prebivalstva več nego podeseterilo. Neštete milijone je vložil tuji5 kapital v šanghajska tla, v palače, tovarne, hotele in pristaniške naprave tega mesta. Samo angleške naložbe cenijo na več nego sto milijonov funtov šterlingov. Pustolovci in trgovci iz vseh delov sveta so romali od sredine prejšnjega stoletja dalje v ta kraj. kjer si je Mo mogoče z lahkoto pridobivati milijone. Kariere, kakršne poznamo drugače samo iz Amerike, so se odigravale v Šanghaju v nekoliko letih. Tu je n. pr. šanghajska milijonarska tvrdka Sassoon, ki je začela okrog 1. 1850. trgovati z opijem kakor druge, danes svetovno znane tvrdke: Jard;ne, Matheson & Co., Russell & Co. Eden izmed vodij te tvrdke je bil S. A. Hardoon, ki si je v Hongkongu in Šanghaju pridobil najprvo potrebno prakso za to trgovino in se je potem v tem mestu napravil samostojnega. Ko je šanghajska opijska konferenca omejila in »ustavila« legalno trgovino z opijem, je začel Hardoon špekulirati z zemljišči. V nekoliko letih je bil lastnik celih hišnih blokov ob glavnih cestah. Med Rdečim morjem in Tihim oceanom ni bilo bogatejšega moža, nego je bil Hardoon. Nav-zl;c ogromnim darilom in volilom, s katerimi se je izkazal še za svojega življenja, je svoji ženi Elizi, hčeri nekega brodarja na jangcekjangu, ostavil 200 milijonov dolarjev poleg velikega dela šanghajskega ozemlja. Tudi Cadoorie, filmski baron Shamoon, hotelsk5 lastnik Ez.ra in drugi, ki so začeli svojo kariero kot Sassoonovi nameščenci, so danes znani šanghajski multimilijonarji. Seveda niso bili vedno čisti posli, ki so te može spravil" na vrh. Na njihovih dolarskih vrečah se lepi mnogo krvi in solz. O skrivnostnih mahinacijah tihotapcev z orožjem bi bilo mogoče napisati cele knjige in marsikatero znano 5me bi pri tem izgubilo 6voj ugled. Vzemimo samo značilen primer. Med taipingsko vstajo je ameriška tvrdka Russell & Co. bila med g* "vnimi dobaviteljicami orožja vstašem. Celo topničarke je ta tvrdka prodajala upornikom. Šef te tvrdke je bil tedaj neki Cunn"'gham, ki bi moral v svojem uradnem položaju kot ameriški — konzul pobijati vstajo. Brezobziren konkurenčni boj se je bil med posameznimi narodi in tvrdkami. Mi- lijoni so šl;. za podkupnine, ogromne vsote so izdajali za reklamo, ki je slonela na zelo neredni podlagi. Posebno Amerika je pokazala v tem pogledu občudovanja vredno velikopoteznost. Ko je hotel Rockefeiler prodajati svoj petrolej na Kitajsko, je dal v milijone gospodinjstev in trgovin razdelit5 petrolejske svetilke zastonj. Čeprav je bilo v prvih časih nešteto ogromnih požarov v mestih z lesenimi hišami, se je raba petroleja vendarle udomačila in danes prevažajo samo cisternske ladje na Jangcekjangu vsako leto 200 nrlijonov litrov petroleja v notranjost Kitajske. V Šanghaju je imela izhodišče tudi nič manj velikopotezna reklama družbe American Tobacco. Tisoči njenih agentov so preplavili deželo, celo v najbolj oddaljenih krajih so žareli pestri lepak5 s smejočimi se obrazi kadilcev ameriških cigaret. Čim so agenti prišli o kakšen kraj, so pokupili vse razpoložljive zaloge cigaret, večinoma japonskega 5zvora, in so z njimi na glavnih trgih prirejali prave autodaféje. Potem so razdajali cela skladišča ameriških cigaret. Posledica je bila ta, da so po vsem Kitaj-sk». «vv nekoliko letih kadili samo ameriške cigarete 5n navzlic preogromnim stroškom za to reklamo je imela ameriška družba še ogromnejše dobičke. človeških okostij Zločini, ki so jih odkrili šele čez sto let Nedavno so podirali najstarejšo hišo v Budimpešti, tako zvano Orczyjevo hišo. Pri tem so našli v njeni kleti 15 človeških okostij. Vsi znaki so kazali, da gre za okostja umorjenih seb. ki so jih bili zakopali v ta zapuščeni del hiše. Orczyjevo hišo so zgradili pred dve sto leti. Ni bila samo najstarejša, temveč tudi največja hiša madžarske prestolnice, kajti njena pročelja so se raztezala preko treh cest. Stari Peštanci so trdili, da je ta hiša svojim lastnikom pred vojno donašala vsako uro zlat dukat Okrog nje so se plele vedno skrivnostne legende. Ljudje so pripovedovali, da so se v njenih kletnih prostorih ob začetku prejšnjega Poroka v kaznilnici V kaznilnici v Ploestiju na Rumunskem imajo jetnika Georgheja Mandacheja, ki so ga bili zavoljo nekega političnega zločina obsodili na dosmrtno ječo. Ta mož se je te dni poročil s svojo bivšo ljubavni-co, kj je mati njegove šestletne hčerke, da bi otrok debil legitimnost. Poroka se je izvršila v ječi in priča je bil neki drugi kaznjenec. Duhovnik, ki je izvršil poroko, je v svojem nagovoru poudarjal, da je Mandachejevo viteško ravnanje edinstveno v zjodovini rumunskih kaznilnic-Ceremoniji je prisostvovalo mnogo drugih kaznjencev in zunanjih gostov_ Namesto 32, je imel blizn 60 let Tragična zaroka na podlagi dopisovanja in prostovoljna smrt mlade neveste zaradi razočaranja v ljubezni stoletja odigrali skrivnostni dogodki Oblasti so dale preiskati upravičenost teh govoric, niso pa mogle odkriti ničesar posebnega. Iz starih zapiskov so sedaj ugotovili, da je bila v hiši tudi gosrtilna, kjer se niso zbirali samo temni elementi stare Pe-šte v svojimi ženskimi priveski, temveč tudi begati trgovci iz inostranstva in province Pogostoma se je zgodilo, da so njih svojci zaman čakali na njih povratek. Vse preiskave s strani oblasti so bile zaman. | Kakor se je sedaj pokazalo, so te nesrečneže izropali in njih trupla so pokopavali v širnem kletnem prostoru hiše. Policija je dala teh petnajst okostij, ki so jih sedaj odkrili, preiskati po zdravnikih an-tropologičnega zavoda. Ti so ugotovili, da gre v vseh piimerih za moška okostja, ki so ležala kakšnih sto let v zemlji. Policija meni tudi, da gre po večini za okostja trgovcfev iz balkanskih dežel in Rusije, ki so tedaj pogostoma prihajali v Budimpešto in so v Orczyjevi hiši opravljali svo-posle. Okostja so izročili antrcpologične- I mu zavodu- manevrov italijanske vojske na Siciliji je zbudil širom Evrope velik odmev Postani in ostani član Vodnikove družbe! Pogled na Santander Ob angleški obali so pri Salcombeu našli truplo 251etnega dekleta. Izredno lepo dekle je imelo na sebi zeleno obleko iz svile, nad desnim očesom pa je zevala rana. Kakor so dognale poizvedbe, je šlo za Heleno Jakabauskaiti, hčer ugledne li-tevske rodbine. V svojem življenju je doživela več razočaranj, na zadnje si je začela dopisovati z nekim kanadskim farme r jem. Do- menila sta se, da se poročita in za ta namen bi se sestala v Londonu- Tu je dekle ugotovilo, da mož ne šteje 32 let, kakor je trdil v svojih pismih, temveč da mu je malo manj nego 60 let Tega razočaranja ni več prenesla. Dejala je, da se vrne v Litvo, toda med vožnjo iz Ply-moutha v Le Havre pa je izginila s parnika. Izvršila je, kakor vse kaže, samomor Lindbergh kupuje francoski otok Polkovnik Charles Lindbergh kupuje francoski otok Maillau, ki leži v bližini angleške obale. Maillau je sosed St. Gilvasa, kjer živi in dela svoje eksperimente znani prof. dr. Carrel, prijatelj in sotrudnik zmagovalca Oceana. Nov prekomorski rekord Velehidroplan »Caledonia« je na svoji zadnji vožnji iz Amerike v Evropo prevozil progo do Irske v 11 urah 38 minutah, kar pomeni, da je dosegel na tej zračni poti nov rekord za vodna letala. Amerika v šanghaju Iz Washingtona poročajo, da bo ameriška transportna ladja »Chaumont« še pred koncem avgusta odrinila v Šanghaj. Odpeljala bo na Daljni vzhod 1200 strelcev ameriške mornarice, ki bodo v Šanghaju ščitili interese Zedinjenih držav. Mellon zbolel Biv&i ameriški finančni minister Mellon, ki velja za petega najbogatejšega moža na svetu, je zbolel in leži v postelji. Svojci so zaradi tega v velikih skrbeh, saj ima Mellon že 82 let. Pravijo, da so mu močno zagrenili življenje spori, ki jih je imel v zadnjem času z davčno upravo Zedinjenih držav zaradi obdavčenja premoženja. špansko pristanišče Santander je zdaj prizorišče najhujših bojev na španskem bojiSču Malcolm Campbell v svojem dirkalnem čolnu Povratek nemške odprave s Himalaje V Monakovo sta se vrnila vodja nemške ekspedicije ra Himalajo Paul Bauer in Fritz Bechtold, ki sta bila v juniju z letalom odšla v Indijo. Njima in njunima spremljevalcema se je, kakor znano, posrečilo, da so na kraju, kjer je doživela nemška ekspedicija na Nanga Barbat strašno nesrečo, našli pet izmed ponesrečenih plezalcev in dragocene dnevnike ter znanstvene zapiske. Vsi ostali člani reševalne ekspedicije, kakor tudi edini preostali član ekspedicije na Nanga Parbat dr. Luft, se vračajo ta čas v domovino s pannikom, razen dr. Trolla, ki bo še nekaj časa vršil znanstvene raziskave v Si-kimu. Znam angleški rekordm chrkač Malcolm Campbell je prispel pred dnevi v Locamo, kjer dela na ondotnem jezeru poskusne vožnje « rekordno hitrost na vo&. Njegov motorni čoln »Blue Bird« je 7 m dolg, 3 m širok in tehta komaj 2100 kg. V sredini čolna je nameščen 12 cilinderski stroj Rolls-Royce. Sir Campbell upa, da bo s tem vozilom dosegel brzino 250 km na uro. Dosedanji svetovni rekord v brzänski vožnji na vodi ima še vedno Američan Gar Wood Zračni jedilni vozovi Ameriški zračni promet je danes že tako razvit, da si tam letanja brez zračnih jedilnih vozov ne morejo več misliti. Za redne polete zalagajo letala z velikimi količinami živil, da bi gostje med potjo ne bili v nobenem pogledu prikrajšani. Med tem ko so še pred nekoliko leti smatrali za veliko senzacijo, če je kakšna stewardka ponudila potniku kakšen sandwich ali malo kave iz ter-movke, so ameriški potniki danes navajeni pravih obedov. Lansko leto so v letalih pojedli n. pr. 50 ton perutnine, 25 ton govedine in teletine, skoraj isto toliko zelenjave in sadja, a sladkorja za pijače so porabili pol milijona kock. ANEKDOTA Henrik IV. je srečal nedaleč Tuilerij ženico, ki je gnala pred s^boj telička. >Koliko pa stane živalica?< je vprašal kmetico. Kmetica je imenovala vsoto, ki se je zdela kralju previsoka. Dejal je zato: »To je odločno preveč, toliko teliček ni vreden.« »Saj se vendar ne razumete na teličke,« je odvrnila kmetica, da bi omilila svojo zahtevo. Na to kralj: >/Ne razumem sa, pravite? Le poglejte, koliko jih teče za menoj!« In je pokazal s prstom na svoje veliko spremstvo. VSAK DAN ENA »Zelo me zanima vedeti, če zunaj dežuje .. ^ <»Everybodys weekly«) Kulturni pregled Naši prevajalci in ruska imena Pred leti, bilo je menda o priliki prevoda »Fulöp«-Milerjevega clela »Sveti satan«, je dr. Stcle v »Domin svetu« po vsej pravici ostro grajal one prevajalce, ki se v svojih prevodih drže dosledno nemške transkripcije, osobito ruskih krajevnih in osebnih imen. Pokazal je na nekaterih primerih, kako lahkomiselni prevajalci maličijo ruska imena v pravopisu in kako tuja so jim ruska imena, da jih niti ne znajo pravilno sklanjati. Upravičena graja dr. Steleta ni prav nič zalegla, kajti pregreški se neprestano ponavljajo in postajajo skoro pravilo. Tako je Milena Mohoričeva v svojem prevodu, ^Katarine Velike« pisala ruska imena v nemškem pravopisu n. pr. Bestušev, namesto Beztužev, celo krajevno ime Te-plitz nahajamo v njenem prevodu, da omenjamo samo dvoje najosnovnejših pogreš-kov. še vse hujše je v tem pogledu prevod Pra vodinovega dela »Podrl se je svet«. Prevajalec Mirko Javornik se ni držal niti najnovejšega uradno priznanega pravopi-sa in piše Belgrad, kakor je pač vajen z doma, kjer na vso moč priporočajo novi pravopis, prezirajo ga pa posebno glede pisave imena naše prestolnice. Javornik takisto nedosledno piše francoska krajevna imena n. pr. »do Calaisja in Boulog-neja , francosko obmorsko mesto zaznamuje t, nemškim nazivom Dünkirchcn. To bi vse še šlo, toda nedopustljivo je, kar si je dovolil z ruskimi imeni. Sklanjatveni nestvor »na Krasniji ploščadi« ga prav nič ne bode v oči, mirno zapiše »v Malaji Višeri«, »Kresti« pa skia nja takole: h Krcstijim, pred Krestimi. Triznamo, da je težko iz nemške predloge pogoditi pravilno transkripcijo, toda dolžnost vestnega prevajalca bi bila vsekakor, da se pri poučenih informira, kako se izgovarja dvomljivo ime in kako bi se po naše najprimerneje zapisalo. Mirko Javornik ni čutil te osnovne dolžnosti. On celo dosledno piše Petersburg, kakor Kiisi nikoli niso pisali, pač pa Nemci še danes pišejo tako, dasi se je mesto že drugič prekrstilo. Javornik bi bil moral pisati Peterburg in Petrograd, nikakor pa ne Petersburg. Ponekod je poskušal dati transkripciji pravilno obliko, pa se mu je skoro vselej temeljito ponesrečilo. Tako Zapiski B. TRAVEN Ži\l.jpnje Indijancev je nudilo dolgo časa fualežno snov pisateljem fantastičnih povesti, eksotičnega pripovedniškega šunda in mladinskih knjig. Hvaležno zaradi tega, ker ga jc lahko vsak opito val po svoje, in če ga je bil kdo spoznal iz bližine, ni mogel prepričati čitateljev »indijanaiic«, da je to življenje manj romantično, kakor ga opisuje Kar! May. V sodobnem slovstvu je stoletno tradicijo smelo prekinil pisatelj B. Traven, ena najzagonetnejšiih osebnosti v literaturi naših dni. Njegove povesti prevajajo v mnoge jezike (v srbohrvatekent prevodu .je izdala več knjig založba Nolit v Bcam gledališču svoje »Malomeščane«, katerih češka premiera bo v oktobru. Ksavera Mcška »Volk spokornik« izhaja v lužiško srbskem prevodu v listu »Serbske nowinyf (Budysin). Češki časopis »Naša revoluce«, ki ga izdaja zveza češkoslovaških legionarjev kot znanstveno glasilo svojega zgodovinskega odseka, je eden izmed mnogih primerov vzorne skrbi tega naroda za zgodovinske dokumente o osvobojenju. V prvem in drugem zvezku 13. letnika, ki smo ju prejeli, so med drugim objavljeni prispevki: o delovanju ruskega konzulata v Pragi (W. Leppmann), Ant. Papirnika spomini na delovanje češkoslov. Nar. sveta v Italiji, serija pričevanj o prevratu v Brnu, tajni diplomatski akti v zvezi s proklanuacijo vojnih ciljev 10. januarja 1917, dalje članek M. Janina o Bürichovi misiji. J. Werstad-ia korespondenca izza vojnih let, dokumenti Fr. Beaharika o poskusih ustanovitve čsl. vojske v Italiji 1. 1916, Jana Hajšnia-na članek o sledovih čsl. revolucije na Estonskem. Poleg teh daljših doneskov vsebuje vsak zvezek večje število referatov. Strokovni ocenjevalci zasledujejo s posebno skrbjo in temeljitostjo vse, kar se tiče svetovne vojne in osvobojenja ter razčlen-jajo na le memoarje in zgodovinske spise, marveS tudi leposlovno literaturo v domačih in tujih jezikih, v kolikor je v zvezi z zgodovino velike vojne in z narodnim osvobojenjem. Med stalnimi sodelavci te rubrike je tudi znani publicist in »Jutrov« sodelavec Jan Ilajšman, ki pridno prikazuje jugoslavica in v zadnjem času tudi vojno literaturo baltiških narodov. Češki zbornik o slovanskih jezikih izide septembra t. 1. v redakciji prof. M. Wein-garta pri praškem »Melantrichu«. Obsegal bo razprave o današnjem stanju slovanskih pismenih jezikov. Razsvetlite cesto od Ljubljane do št. Vida Ljubljana, 21. avgusta. Ko bo cesta iz Ljubljane v St. Vid uravnana in tlakovana, bo promet na njej nedvomno zelo narastel. Že poprej, ko je bila tako razrvana, da je bila vožnja po njej prava muka, jo je dnevno uporabljalo poleg številnih avtomobilov in avtobusov še stotine kolesarjev in motociklistov, da pešcev sploh ne štejemo. St. Vid in bližnja okolica se pač počasi zraščata z Ljubljano v enotno telo, in vse močnejša medsebojna povezanost se najočitnejše izraža baš v naraščajočem prometu. 2e zdaj skoraj ne moremo smatrati ceste med Ljubljano in Št. Vidom za podeželsko prometno žilo, ki veže med seboj dve več ali manj samostojni naselji, ampak bolj za interno komunikacijo enega samega velikega urbanističnega organizma. Ta sprememba postaja zadnja leta čedalje bolj očitna in v nekaj letih bo že tekla šentviška cesta po strnjeno zazidanem svetu. Postala bo ena najprometnejših ljubljanskih cest. Ta razvoj je tako nujen in se že zdaj tako naglo razvija pred nami, da ga pač nihče ne bi mogel prezreti, ki vsaj enkrat na leto pogleda iz tesnih sotesk ljubljanskega centra. In vendar so ga popolnoma prezrli. Modernizacija ceste med Ljubljano in Kranjem pozna vseskozi popolnoma enotno linijo in pri preure-ditvenih načrtih niso prav nič upoštevali, da bo imel prvi odsek ceste do Št. Vida v doglednem času najmanj desetkrat tolikšen promet kakor ostali del. Sedanja ozko-grudna zasnova preureditve ceste se bo prav; goj^sp maščevala. Širina, ki .vse- skozi enaka 6 metrov sicer zadostuje za vozni promet, s katerim bo v glavnem obremenjen odsek nad St. Vidom, je pa odločno premajhen od tod proti Ljubljani, kjer se običajnemu prometu pridruži še veliko število ročnih vozičkov, pešcev in kolesarjev. Za te bo sicer urejen poseben banket ob strani ceste, mesto tega pa se cesta na drugem kraju zoži za pas, ki ga zavzema tramvaj, saj ta pas za gladek odtok drugega prometa ne more polnovredno služiti. Sicer je zdaj kritika ozkogrudne modernizacije šentviške ceste zvonenje po toči in se bomo morali nekoč v bližnji bodočnosti iznova baviti s tem vprašanjem, vendar bi hoteli opozoriti merodajne činitelje na neko nujno potrebno dopolnitev te ceste, ki bi ravno v časih največjega prometa njeno izdatnost precej povečala. V mislih imamo moderno razsvetljavo. Največji je promet na tej cesti zjutraj in zvečer, v zimskih mesecih torej dobršen del v temi. Kdor je imel kdaj ob takem času opravka na tej cesti ve, kako nevarna je hoja ali vožnja, ko te slepe luči vozil, da ne vidiš kod stopaš. Prav kritičen pa postane po- ložaj ob nedeljah zvečer, ko romajo po cesti procesije izletnikov v obeh smereh in morajo ljudje, oslepljeni od bleščave žarometov motornih vozil na dobro srečo ubirati pot. Samo neizrečni potrpežljivosti ljudi, ki po cele minute postavajo ob robu ceste, dokler jih ne minejo avtomobili, se je zahvaliti, da se doslej ni pripetilo več nesreč. Tako tveganega prometa si na obnovljeni cesti ne smemo več dovoliti. Šentviška cesta mora dobiti v vsej svoji dolžini moderno razsvetljavo, kakršno imajo na svojih dovoznih cestah že vsa druga moderna mesta. Za naše prilike, ko imamo v zimskih mesecih mnogo megle, bi se nemara najbolje obnesla razsvetljava s takozvanimi natrijevimi svetilkami, ki imajo ne glede na zelo majhno porabo električnega toka, še veliko prednost, da meglo dosti bolje prodirajo, kakor navadne električne luči. Drugod po svetu imajo s te vrste svetilkami kar najboljše izkušnje. Sicer je pa sistem svetilk konec koncev bolj postranskega pomena. Glavno je. da dobi obnovljena šentviška cesta res času in prometu ustrezajočo moderno razsvetljavo. SPORT Po nepotrebnem neuspehu SK Ljubljana je v prvi tekmi v ligi pokazala kopico slabih strani — Taka ne bo prišla daleč ! Očividec nedeljske tekme med Concordijo in Ljubljano v Zagrebu in vnet pristaš naše enajsto-rice je napisal glede na prvi nepotrebni poraz edinega slovenskega predstavnika v tej konkurenci nekaj svojih misli o tem, kako bi se dalo sličnim dogodkom v bodoče Izogniti. Res je, da je bil to pot zelo odkrit in morda tudi zelo hud, toda prav ima, ko pravi, da je treba resnici slednjič neizprosno pogledati v obraz in popraviti, kar je slabega, dokler je še čas. Tudi ml želimo, da bi te odkrite besede zadele na pravi odmev pri vseh, ki so morda kakorkoli prizadeti, ln pomagale postaviti na noge —- po možnosti čimprej — enajstorico, ki bo vredna zastopati Ljubljano in apelirati na to, da nosi njeno ime! Tako pravi naš poznavalec: Tekmo v Zagrebu, kj jo je bilo skoro sigurno dobiti, jc Ljubljana izgubila. Podoba je, da je moštvu šel rezultat z varaždinsko Slavijo prehudo v glavo, tako da so fantje vzeli srečanje s Concordio bolj z lahke strani. Brez zamere na katerokoli stran je treba pogledati resnici v obraz, saj je še čas, da se v Sii nadostatki odipravijo. Predvsem je trofia nuditi moštvu, da se vigra. Lepa beseda — in na prvi pogled kaže, da je lahko, izvedljiva. Če si pa ogledamo razmere od bližje, vidimo, da je stvar v praksi neizvedljiva. Bertoncelj I jc v državni službi in trenira, kadar je prost. Pupo ima službo do sedmič 7.večer; preden pride na igrišče in se preobleče, je že tema. Žemljic je na davčni upravi v Radovljici in ima vse popoldneve službo. Šiška kot vojak prihaja sicer na treninge, toda po težkih nočnih službah na straži nima dovolj «počitka za naporne treninge. Nujno bi bilo potrebno, da moštvo vsaj enkrat med tednom skupno trenira in igra. To je treba brezpogojno doseči! Treba je le nekaj uvidevnosti pri odločilnih čini tel jih in zadeva bo šia. Če ee to vprašanje ne da uspešno urediti, je bolje, da Ljubi j^pa na vse te igralce ne računa. Klubsko vodstvo pa mora poleg tega uvesti med fanti strogo disciplino in pozvati na red one, ki ponoöujejo. Igralcu, ki igra težke tekme, je potreben nočni odmor. Ce sc posamezniki ne marajo zavedati, da je po-nočevanje za športnike strup, jih je treba odstraniti ne glede na to, komu se bo klub zameril. Nekateri igralci se morajo v ligaŠki tekmi, kot je bila nedeljska mnogo bolj potru- diti. Ne zavlostuje, da ta aH oni igralec kaj zna in ima mrvico sposobnosti, to znanje in sposobnost je treba vložiti v skupno stvar tedaj, ko gre za nekaj. b V moštvu diktirata igro srednji krilec in srednji napadalec. Kako moreta, ta dva for-sirati visoko igro napada, če srednji napadalec zaradi telesne šibkosti in boječnosti sploh ne gre v borbo z nasprotnikovo obrambo, a za dvoboje z glavo mu manjka vsak smisel? Kako ee more moštvo dati zavesti od poskusnega balončka, ki so ga nekateri krogi v Zagrebu pred tekmo lansi-rali, češ da je sodnik zainteresiran na rezultatu? Iz tega nastala nervoza Slaparja in Šiške se je prenesla na vso enajstorico, zna-ven sta se olj vsaki priliki prerekala pod tem dojmom s sodnikom. Kaj takega se ne sme nikoli več ponoviti! Sodnik sicer res ni bil na višku; o tm ni dvoma. Na tujih igriščih, kjer Ljubljana računa s točkami, v bodoče ne bo več smela igrati pod domačimi sodniki. Prepričani smo, da se danes pettisočglava množica ne ve, zakaj je sodnik ob stanju 1:1 ukazal enajstko proti Ljubljani. V kritičnih momentih tekme se pozna, da v moštvu ni avtoritativne osebnosti, ki bi ee ji morali vsi pokoriti. Tudi s tako ner-vozo in manjvredno igro. ki jo je Ljubljana pokazala proti Concordiji, ji s pravilno taktiko ne bi bilo treba zapustiti igrišča ß porazom. Samo še 13 minut je bilo ob izenačenju na 2:2 do konca: tedaj hi se bili morali obe zvezi potegniti nazaj v W-sistem; s pravilno defenzivno igro prednjega krila je bilo možno vsaj ohraniti neodločen rezultat, dasi je bila tudi morebitna zmaga v okviru dosegljivosti, kajti Concordia je bila že povsem izčrpana, a Ljubljana je raz-polagoma z dvema brzima kril ima! Naša napadalna trojka bi se morala marsičesa naučiti od nasprotnikove. Nasprotnikov napad je šel v šestnajstki na vsako žogo. Spuščal se je ■/. našo obrambo v obupne dvoboje, startal na branilca in vratarja: ni čuda, če je naSa obramba z vratarjem na čelu odnesla čedne spominčke na to bor?*). Naš napad pa je pustil vsako žogo pred nasprotnikovim golom tamkajšnji obrambi, da jo lepo na čistem odbije. Ó kakem startu na vratarja še sledu ni bilo! Dokler se bosta na£i zvezi v polju skrivali za hrbti nasprotnikov in ostali v šest-najstmeterskem prostoru pasivnj Itcz starta, se mora moštvo kot celota zavedati, da ne bo želo uspehov v težkih ligaških borbah. Te misli so zabeležene v najboljšem namerni. ker nam ni vseeno, kako jo vozi naš predstavnik v ligi. Plavalne zadeve Zaključek vaditeljsko-organizatornega tečaja; izbirna skakalna tekma za Dubrovnik Včeraj popoldne je bil v damski sobi kavarne Emone oficielno končan prvi va-diteljsko-organizatorni tečaj, ki ga je priredila I. jugoslovenska splošna plavalna šola v Ljubljani. Razen vseh tečajnikov so bili navzoči tudi načelnik I. JSPš pri-marij dr. Mayer, odposlanec ministra za telesno vzgojo prof. Ulaga, predsedstvo SK Ilirije in voditelji ter predavatelji tečaja. Navzoče je pozdravil načelnik dr. Mayer, ki se je zahvalil SK Iliriji za pobudo, da je tečaj omogočila, dalje ministrstvu za telesno vzgojo za pokroviteljstvo, banski upravi za moralno in mate-rijelno podporo, ter se je končno zahvalil tudi predavateljem in čestital tečajnikom, ki so uspeli. Nato je razglasil rezultate tečaja, ki ga je obiskovalo 14 tečajnikov. Od teh sta 2 izstopila, 10 pa jih je opravilo izpit z uspehom, nekateri s prav dobrim. V imenu Ilirije je čestital tečaju predsednik ing. Bloudek, za ministrstvo za telesno vzgojo pa je h koncu izrekel nekaj prisrčnih besed in čestitke k tako dobremu uspehu prof. Drago Ulaga. * Včeraj popoldne je bila v kopališču Ilirije izbirna tekma med Kordeličem in Keržanom za državno reprezentanco. Zaradi mraza in vetra nista nastopajoča mogla pokazati vsega svojega znanja in sta skakala znatno pod običajno formo. Poleg nekaterih prav dobrih skokov so bili tudi očitno ponesrečeni. V Dubrovnik pojde Kordelič, ki je zbral 91.88 (obvezno 48.80), Keržan pa le 87.14 točk (45.98). Teniški dvoboj ČSR—Jugoslavija za srednjeevropski pokal bo od 4. do 6. septembra v Zagrebu Lani je madžarski teniški savez sprožil misel za ustanovitev srednje-evropske teniške konkurence, nagrado za to tekmovanje pa je poklonil madžarski knez Pavel Esterhazy, častni predsednik srednjeevropskega odbora za te tekme. Pokal je krasno izdelan in je prav tako — kakor Eavisoy, — za sedno prehoden* V teh tekmah sodelujejo naslednje države: Avstrija, češkoslovaška, Italija, Jugoslavija, Madžarska in Poljska, in sicer tako, da vsaka država igra z vsako po sistemu točk in za dobo dveh let. Vsako moštvo nastopi s štirimi igralci, ki igrajo štiri igre posamezno in dve igri v dvoje. Igralci se določijo po kvaliteti. Zmaga šteje zmagovalcu dve točki, neodločeni rezultat pa vsakemu nasprotniku po eno. Vsaka država igra torej pet tekem, in sicer prvo leto tri, drugo leto pa dve. Ker je letos naša država končala šele tekmo proti Avstriji, mora sedaj igrati še proti češkoslovaški in Italiji, za prihodnje leto pa ji ostaneta šc siečanji s Poljsko in Madžarsko. V dnevih od 4. do 6. septembra bo torej v Zagrebu drugo važno letošnje srečanje za nas, in sicer s češkoslovaško. Čehi bodo postavili četvorico Menzela, Hechta, Cejnarja in čaško, za rezerve pa Sibo, Drobnega in Vodičko, naši pa bodo nastopili v postavi Punčec. Pallada, Kukulje-vič in Mitič, za rezervi pa sta določena Schäffer in Radovanovič. Ker je za te tekme, ki bodo, kakor vse velike teniške prireditve, na prostorih akademskega teniškega kluba na šalati, veliko zanimanje, je teniški savez preskrbel tudi za preprodajo vstopnic, v Ljubljanski kreditni banki v Zagrebu, vsak dan od 9. do 12. Vstopnice za posamezne dneve se bodo dobivale tudi tam od 3. septembra dalje. Cene so za posamezne dneve od 40 din navzdol, za vse tri dneve pa od 80 din navzdol. * V Pistyanu se je medtem v soboto začel teniški dvoboj za srednje-evropski pokal med češkoslovaško in Madžarsko, ki je prinesel čehoslovakom prvi dve točki. Vodička je zmagal nad Ferenczyjem s 6:0, 6:3, 7:5, časka pa nad Dallosem z 9:7, 6:2, 6:3. V nekaj vrstah Jugoslovenski lahkoatletski savez je imel v soboto plenarno sejo, na kateri se je razmotrivalo vprašanje, ali se bo naša lahkoatletska državna ekipa udeležila letošnje balkanijade, ki bo od 5. do 13. septembra v Bukarešti. Savez je soglasno sprejel sklep, da za udeležbo naših atletov na tem tekmovanju ni nobene možnosti, ker mu primanjkuje potrebnih denarnih sredstev, država pa v ta namen ne da nobene podpore, O tem sklepu sta bil» br- Prihodnjo nedeljo bomo imeli t lig! zojavno obveščena rumunskl savez kakor tudi minister tm telesne vzgojo naroda. spet popolen spored, ki ga bodo odigrali v Beogradu in Zagrebu ter za spremembo to pot v Sarajevu. V Beogradu bodo igrali vsi štirje domači udeleženci iz lige, in sicer najprej Bask in Jugoslavija, nato pa Jedinstvo in BSK, v Zagrebu pa Concordia in Gradjanski ter Hašk in Ljubljana, ki jo čaka torej v 8 dnevih dvakratni nastop na zagrebških tleh. Peto tekn®> bosta odigrala Slavija in splitski Hajduk v Sarajevu. V Mariboru je bil v nedeljo lahkoatlet-ski dvoboj med ekipama Rapida in Maratona, v katerem je z neznatno razliko 56:54 zmagal Maraton. Na tekmi v Pesaru, kjer je kakor smo poročali pred dnevi, sušaška Viktorija proti bolji JPS nastopila na plavalnem troboju z Madžari in Italijani, je bilo zaključno stanje točk naslednje: Italija 160, Viktorija 99, III. okraj (Budimpešta) 80 točk. Obe tekmi v waterpolu. ki sta bili na sporedu, sta se končali z rezultatom 5:3, in sicer za Viktorijo za Italijane v tekmah proti Madžarom. Floridsdorfer AC, ki se kar ne more posloviti od Jugoslavije, je še enkrat poskusil nogometno srečo, in sicer to pot v majhnem podeželskem mestecu Odžaci. Toda sreča mu tudi tukaj ni bila mila in je igro izgubil s 3:4. V petek je bilo v Budimpešti zaključeno letošnje tekmovanje najboljših evropskih reprezentanc v waterpolu za Horthvjev pokal, ki ga je. kakor je bilo pričakovati, osvojila Madžarska z 10 točkami pred Nemčijo, Belgijo, Holandsko, Francijo ter Avstrijo. V pariškem stadionu Colombes so bile v nedeljo pred 20.000 gledalci svečano otvorjene akademske svetovne igre. Na lahkoatletskem mitingu je nato ameriški črnec Ben Jonson postavil na 100 'cm senzacionalen nov čas 10.2 in s tem za Vio sek izboljšal dosedanji rekord Angleža Williamsa. V ostalem je dvomljivo, ali bo ta rekord priznan, ker je tekaču pihal veter v hrbet. Iz Novega mesta n— Vpisovanje na državni realni gimnaziji v Novem mestu bo za I. razred v soboto 4. septembra od 8. do 12., za učence s tujih gimnazij pa v nedeljo 5. septembra od 10. do 12. Za vpis so potrebni: krstni list in zadnje šolsko izpričevalo, če ta dokumenta nista že pri ravnateljstvu, in potrdilo o višini davkov staršev in učenca v svrho odmere šolnine. Natančnejša navodila so v zadnjem šolskem iz-vestju. Iz Zagorja Z— Državna meščanska šola v Zagorju ob Savi. Vpisovanje v I. in II. bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. in od 15 do 17. V I. razred se morejo vpisati učenci (en-ke), ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene ali pa višji razred in niso starejši od 14 let. K vpisovanju naj prinese vsak učenec (enka) zadnje šolsko izpričevalo, 20 din za zdravstveni fond, kolek za 5 din za kolkovanje prijave, davčno potrdilo, kolkovano s kolkom za 20 din za odmero šolnine in 3 din za dijaško knjižico; za vpis v I. razred tudi krstni list. Dne 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., se zbero vsi učenci (enke) pred župno cerkvijo ob % na osem, da se udeleže službe božje. V četrtek 9. septembra bosta ob 8. otvoritvena sv. maša in molitev k sv. Duhu. Vsi učenci (enke) naj se zbero ob % na osem pred župno cerkvijo. Redni pouk se bo začel 10. septembra ob 8. Ponavljalni izpiti bodo 31. avgusta ob 8. Točno plačuf »Jutru« naročnino Vnrtt? cvrjf<*nm rav^rovalnlno r^XTTTO Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato Ilustrirani slovenski radijski reviji »N a š V a 1«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica o. Torek, 24. avgusta Ljubljana 12: Moški zbori po jo. (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored .obvestila. — 13.15: Operetna glasba (Radio orkester). — 14-: Vreme, borza. — 19. čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Lov na dvoru Duklje in Zete (dr. Milan Her-cog. — 19.50: Nekaj češke plesne glasbe (plošče). — 20.10: Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt (g. Rudolf Smer-su).' — 20.30: Klavirski koncert g. Hansa Priegn'itza iz Berlina. — 21-30: šram-li igrajo (plošče). — 22: čas, vreme, poročila, spoied. — 22.15: Vesela glasba (Radio orkester). Sreda 25. avgusta Ljublana 12f. (Baletne suite (ploščfc). — 12.45: Vreme, poiočila. — 13: čas, spored, obvestila- — 13.15; Zvoki z ruskih poljan (plošče). — 14; Vreme, borza. — 19: čas, vreme," poročila, spored. — 19.30: Nac. ura: Kako so slovenski novinarji zgradili svojo stanovsko organizacijo (g. Tone Gmajner). — 19.50: Waldteuflovi valčki (plošče)- — 20.10; Mladinska ura; Dvoboj med pšenico in rižem (dr Valter Bohinec). — 21.30: Schubert: Impromptu št. 3 v b (klavir-plošče). 21.20: Slovanska glasba (Radio orkester). — 22; čas, vreme, poročila, spored. — 2215; Cimerma-nov trio Beograd 17.30; Pevski in klavirski koncert. — 20: Orkestralna glasba. — 21: Humor — 22.15: lahka godba s plošč. — Zagreb 20: Plošče- — 20.30; Prenos iz Ljubljane — 22.15; Plošče. — Praga 19.20: češke pesmi. — 20: Koncert vojaške godbe. — 21: Bruckner VII simfonija. — 22-20: Plošče. — Varšava 20: Orkester mandolin. — 21; Chopinove klavirske skladbe — 22.20: Ples. —Dunaj 12: Plošče. — '13.10: Koncert orkestra. — 16.05: Lahka glasba s plošč. — 1710: Pevska ura. — 17.35; Klavirske skladbe — 19.25: Plošče. — 20.50: Slike z morja. — 22.20: Zborovsko petje- — 23: Plošče — Berlin 19.15: Plošče. — 20.10; Citre in haamonika, — 21.00: Plesni orkester. — 20 30 : »Brez sape... « München 19 : »Lične' drobne stvarce«. — 20.10: Vojaške koračnice. — 21-10: »Iz galantne dobe«. — 22.40; Lahka godba in ples — Stuttgart 19; Pester glasbeni progiam. — 21.15; Griegovi sodobniki. — 24: Koncert francoske glasbe, t »JUTRO« št 196 8 Torek. 24. VIII. 1937. Rafael Sabatini: 44 MORSKI KRAGULJ Gtisarski roman Marzak je še ostal pri očetu, in kmailu se jima je pridružila tudi Fenzile, ženska, ki je bila, kakor je marsikdo trdil, uvedla v Alzimi šejtanove frankov-ske ukane. OSMO POGLAVJE Mati in sin Drugi dan zgodaj zjutraj — šehada je bila komaj zamrla v zraku — se je zglasil pri paši Bi-skein ed Barak. Pravkar se je bil izkrcal z neke galeje, ki je bila na svoji poti uplenila špansiki ribiški čoln. V čolnu je bil med drugim mlad španski Maver, ki je hotel priti v Alžir, in novice, ki jih je ta mladenič prinesel, so bile tako nujne, da je Bi-skain dvajset ur zaporedoma bičal sužnje na admiralski ladji svojega btrodovja, saimo da bi bil prej doma. Maver je imel bratranca — tudi novokrščenca, ki je bil pa, enaiko kakor on, v srcu še moslem — nastavljenega v malaški zakiadtnici. Kakor je bil ta mož zvedel, so ta mah opravljali galejo, da bi prepeljali v Napolj zlato za mezde tamkajšnjim španskim četam. Iz varčnosti niso misMi dati za-kladni ladji nobenega spremstva; plula naj bi v varstvu evropske òb3(le, kjer so mislili, da je varna prad gusairskimi nakanami. Odrinila naj bi čez kak teden dtni, in Maver se je bil takoj odpravil na pot, da ponese alžirskim bratom to novico. Asad se je zahvalil mlademu možu ter mu obljubil, ako dobijo galejo v roke, bogat delež plena. Nato je poslal po Safer el Bahra, med tem ko je Marzak, ki je bil slišali razgovor, jadlrno hitel poročat materi. Ko je ta slišala, da misli Asad spet postaviti gusarja na čelo odlprave, se je strastno razjokala. Torej so bila vsa njena zavratna natolcevanja in svariia bob v steno! Razburjena je planila s sinom v zatemnjeno sobo, kjer je Asad počival. »Kaj moram slišati, o gospodar?« je vzkliknila, in njen razjarjeni glas je bil bolij podoben evrop-slki ksantipd kakor pokorni orientalski sužnja. »Ali bo res Safer el Bahr vodil odpravo proti španski zlati galeji?« Paša, zlekmjen na svojem divanu, jo je trudno pogledal: »Koga mi moreš imene va ti, da bi znal bol j uspešno izvesti takšno podjetje?« »Poznam nekoga, ki je mojemu gospodu dolžnost da mu dà prednost pred tem tujim pustolovcem; nekoga, ki je iz srca vdan veri; npkoga, ki ne bo iztoušal pridržati del plena zase.« »Pha, kaj misliš do smrti čenčati o dveh klavrnih sužnjih? Kdo pa je tvoj slavni junak?« »Maržah,« Je strastno odvrnila in potegnila sina k sebi. »Ali naj zapravi vso svojo mladost v mehkuž nosti in lenobi? šele snoči se je ta divjak rogai Marzafeu, da nima brazgotin; kje naj si jih zasluži? Na tvojem vrtu v Kazbi? Ali naj se tvoj sdn zadovoljuje s praskami robido vi h grmov? Ali naj nikoli ne postane prvi med bojevniki in vodja otrok prave vere ? Kaj ni najbližji naslednik svojega očeta?« »Mojega naslednika bo določil sultan v Istam-bulu; samo njegov namestnik sem.« »Kako ti ga more veliki sultan izbrati za naslednika, aiko ga ne pripraviš za ta posel? Sramuj se, o Msrzakov oče, da si tako malo ponosen na svojega sina.« »Daj mi Allah potrpljenje s te/boj! Ali ti nisem že tolikrat rekel da je premlad?« »Ti si v njegovih letih že d'avno sfliužil pod velikim Okealijem.« »Jaz sem bil v MarzaJkovih letih po Alahovi milosti tudi večji in močnejši od njega. Marzak mi je predrag, da bi ga pustil v boj in si ga dal vzeti, preden mi dozori do prave moči.« »Poglej ga; mož je, sin ki bi bdi vsaik drug oče ponosen nanj. Skrajni čas je, da si opsše krivo sabljo in stepi na palubo svoje galeje!« »Prosim te, oče!« je zdaj tudi Marzak zamole-doval. »Kaj bi res rad šel na Španca?« je zagodirnjal stari Maver. »Koliko pa veš o vojevanju!« »Le posmehu j se temu, kar je sad tvoje lastne malomarnosti!« je odvrnila Fenzile. »Potrpeti hočem s teboj,« je rek«i Asad; a glas teh besed je pričal, da gre paševo potrpljenje h koncu. »Samo to te vprašam: ali res misliš, da more Marzak izvojevati islamu zmago? Odkrito reci!« »Odkrito rečem: ne. Tem bolj nujno je pa, da se nauči vojne umetnosti. Dolžnost ti ukazuje, da ga vendar že pošlješ v boj; naj spozna naloge, ki ga čakajo.« Asad je nekaj trenutkov premišljeval, nato pa počasi odvrnil: »Naj bo. Pojdi torej pod Sakr el Bahrovim vodstvom v boj zoper sovražnika.« »Pod Sakr el Bahrovim vodstvom?« je Fenzile prepodena zavreščala. »Katerega boljšega učitelja naj mu dam?« »Tvoj sin äluga nekomu drugemu?« »Ne sluga — ampak učenec«, je Asad popravil. »Če bi bila mož, o vir moje duše, in bi imela sina, nihče razem mene miu ne bi smel biti učitelj. Ne zaupaj Marzakovega izvežbanja drugemu, ki mu jaz vkljub tvoji ljubezni do njega ne morem zaupati. Odpravi se sam in si vzemi Marzafea za kajo.« Asad je nagrbančil čelo: »Prestar postajam. Ze dve leti nisem bil več na morju. Nemara da sem pozabil umetnost zmago van ja. Ne, ne,« — zmajal je z glavo, pogled se mu je skalil, in otožnost ga je obšla od spominov: »To pot ukazuje Safer el Bahr, in če Marzak pojde, pojde pod njim.« CENE MALIH OGLASOM Po 50 par s» besedo, Din S.— davka aa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— sa Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo «lužb. NajmanjSi enesek sa enkratno objav» oglasa Din 12*—» Dopisi in tenltve se zaračunaj* po Din 2.— sa vsako besedo, Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5v— sa Slfro ali dajanj« naslovov. NajmanjSi snesek ca enkratno objavo oglasa Din 20*—* Vsi ostaB oglasi se zaračunajo po Din «s besedo, Din S.— davka ■a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa Slfro ali dajanje naslovov. NajmanjSi sneeefe sa enkratno objavo oglasa Dte 11*—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TI? m 9 odgovor, priložite Will >' Vso pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih jo vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana« Službo dobi B-*>fla i Ola. ferek 8 Ola. u Šifro »U dajanje oaaier» I Din. NajmanjŠ «aesek 17 Ola. Mojsterco dobro verzirano v pletilstvu. na fLah maši-nah, Iščem. Služba stalna. Plača po dogovoru. Ponudbe z referencami na Franc Tajner, Črnomelj. 20645 1 Pletilje izurjene z dobro plačo se sprejmejo takoj na stalno mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2041-1 Ključavničarskega pomočnika ia stavbna dela z najmanj dveletno pomočniško dobo sprejmem takoj. Rudolf Fiorjaneič, ključavničarstvo Kranj. 2U018-1 Pekovskega pomočnika mladega ki bi tudi razna-šal kruh, 3prejme.n1. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra c. 21050-1 Za našo tkalnico jute In preprog iščemo Samostojnega tkalskega mojstra k: je zm >žen voditi tkalnico preprog in risati vzorce, patronirat: in veščega izse-kanja. Ponudbe na Bindfaden Swlfabr'k und Textilindustrie A. G., Odžaci, Bačka, Dunavska banovina. 31049 1 Postrežnico mlajšo, pridno !n zanesljivo, iščem za dnevno od 1. do 6. popoldne. Vrašati: Vilharjeva cesta 41. vhod skozi dvorišče, vrata 9. pritlično. 21064-1 Brivskega pomočnika nekadilca, dobro moč, in frizerko izurjeno v trajni, vodni in železni ondulaciji sprejmem takoj. Nasl-ov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21073-1 Hotelski sluga ia manjši hotel ob morju se sprejme. Celoletna stal na služba. Potrebno znanje nemškega in srbohrvaškega jez:ka. Mesto primern-c tudi za vpokojenega orožniks «li financarja brez otrok. 1'onudbe na ogl. odd. »Jr t"a« pod »Zdrav in deia-ven«. 21061-1 Mesarskega p^iočnika sprejme takoj Marija Sfili-goj, St. Ili v Slov. gor. Reflektant: naj se predstavijo na lastne »troške. 2106®-! Hotelsko kuharico popolnoma samostojno išče hotel Paar, J«« eni ce. 21037-1 Stalno eksistenco nudim osebi, katera vloži Din 60.000.— Ponudbe na ogl. odd. »Jutra» pod »Delež na dobičku in mesečna plača*. 310361 Zdrava močna deklica z meščansko šolsko izobrazbo se želi Mučite' trgovine Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21038-2 Mesto v pisarni ali v trgovini išče abs. trg. teč. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »V Sloveniji«. 21027-2 Dekle kuharica ki bi opravljala vsa hišna deia, išče službe za čez dan. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštena in varčna«. 21065-2 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, H pošljejo znamke za 3 din. 'ulu bese Ja & im, a» rek t On, sa Sitro J» da i&njt na si or» s Dia; aa} manjh tnesek 12 Din. Pekovski pomočnik išče stalne službe. Naslov se izve * vseh poslovala) eah Jutra. 90613-2 Kdo vzame v službo železničar&kega upokojenca z znanjem nemškega jezika z m nimalno pokojnino kot sluea. sklad, oskrbnika »i« kaj sličnega. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod šifro »Skrben«. 31074-2 Mlajši brivski pomočnik in bubistrižec išče boljše mesto » vso oskrbo v hiši. Plača po dogovoru. Ivan Oicinger, brivski pomočnik Slov. Bistfica. 31066-3 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK In ŠILONOSKA Nove pustolovščine 90 Tam me takoj začujejo. Oče odklene, a z grozo vidim, da drži v roki debelo palico. »Kakšna manira je to, da prihajaš tako pozno domov?« me nadere. »Ti cepec, ti!« In preden utegnem čr-hniti besedico, da bi se opravičil, mi tudi on izprha hlače. Prodajalka mlajša moč, poštena in zanesljiva, izurjen? v mešani stroki, želi premestiti službo. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra prodajalka«. 21057-2 Kot sobarica ali pomoč v gospodinjstvu iščem mesto. Nastop takoj. Cenjene dopise poslati na podružnic« »Jutra« v Celju pod značko »Zanesljiva«. 21063-2 V ai enei (he) ^ es ci a 1 Din, ilavek 3 Dia '■» šifro tli 1 ft}an,)p naslova 5 Dia. Najmanjši ut «Mit 17 Dia. Mesarski učenec Kateri mesar «prejme 15 let starega fanta (Uvanredno velik in močanj v učenje mesarske obrti po dogovo ru. Najraj« » bližini av-strijsk meje rad nemškega jezrika. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mesarski učenec«. 21065-44 Potnih Beseda 1 Din. ja vek 8 Dia ta šifro »11 dajanje naslova 5 Din. Naima usi tne#tk 17 Din. Zastopstva večjih tvomic in podjetij •.prejme spreten in izurjen veščak v trgovskih poslih. Eventuelno sprejmem komisijske zaloge z garancijo kavcije. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Izkušena moč« 31070-5 Prodam Beseda I Din lave* S LXa, ta šifro «JI lajanje naslova S Dia. NajmanjSi nese* 17 Dia. Srebrna ura »Omega« fina, točna, dobro ohranjena, poceni naprodaj. Naslov: Metelkova 19. 20820 6 Sobna oprema Cauch stoli, miza, kuhinjska o-prema, vse skoro novo, naprodaj. Robbova 31-1 31008-6 Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10.000 Din. Stroji Beseda 1 Din davek 3 Din. ia šifro ali dajanje naslova 3 Dia. NajmanjSi tnesek 17 Din. Tiskarski brzotiskalni stroj 85-105 Vorm prodam takoj za 35.000 D;n radi lik vidi ranja tiskarne. Uhernik, Zagreb, Badaličeva 4. 20336-29 Šivalni stroj pogrezljiv z okroglim čol-ničkom, nemški fabrikat, kateri tudi štika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. 20637-29 Pohištvo Beseda 1 Din davek S Din ea Slfro ali lajanje naalffva 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Pohištvo 12 komadov dobro ohranjenih takoj prodam. Ogled od 10. do 12. ure. Zrinjskega c. 5 pri ti i è j* uvo 31033-12 Beseda 1 Din. davek 8 Din u šifro ali dajanje naslova 5 Din. N»'manjši tnesek 17 Din. Suha * kova drva kupim. Ponudbe franco vagon na Jos. Herlach, Laško. 21062-15 ragocenosti Vsakovrstno zlato ropaj* po aajviijrk eena* CERNE - juveiir LJnblJana, Wolfova allea 1 12-St Kupim Beseda 1 Dm. davek !> Uiu za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneeek 17 Din. Stare moške obleke čevlje, perilo tudi zimsko kupujem. Pišite: Mara And iovic, Galusovo nabrežje 27 31056-7 Železnih barelov večjo količino kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra» pod »Bareü«. 21063 7 Elektromotorje pribo'om, vrtilni tok 220-390 voltov, 50 per od 5 do 15 kw. kupimo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »RS«. 310Ö1-7 G22223 BeaeO» 1 Dia. davek 8 Dio sa litro all lajanje oaslor» S Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Hranil vloge vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne pa pirje v n o v t i m najknlantnej' p > najvišji ceni takoj y gotovini A. Planinšek Ljubljana. Bethovnova nI. 14. Telefon 35 10. 39 16 Hranilne vloge Prve hrvatske štedloni-ce večje zneske vnovčl po najvišji ceni izplačilo takoj v gotovini trg. agentura bančnih poslov Alojzij PLANINŠEK. — LJubljana, Beethovnova 14-L telefon 35-10. 20634-16 Lokali Beseda i Din. davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslova 6 Dia. NajmanjSi tnes«k 17 Din. Gostilno dobro ldočo v centru mesta, prodam ugodno. Najemnina zelo nizka. Vprašati: Zagreb, Dal matinska 11. 20813-19 ==M O DAM A=(J£S > DDPBM DRHL1AII-KCEME 3A'CI IH HDAN LÀ'SinE; TAKOJ USTAVI IZ PADAM] E LA! LASJÉ PORASTEJO TUDI NA PLttASTOr MESTU.-?- > v STAKLEtflCA PO POVZETJU DIH AO.-POSTHIMA DIM 7.-NAl/OZMETIkA-SPLIT IÌLSJU3I S. br. 17271/37 Gostilno s kegljiščem v sredini mesta radi družinskih razmer takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31(02-19 Posest Be»e<1a I Din davek 3 Din ia šifro ali dajanje aaaiova 5 Din. NajmanjSi tneaek 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev gozdov, trgovskih n stanovanjskih hiš ter vil ima naprodaj gradben, strokov ni izobražen posredovalec Kunaver Ludvik, Cesta 29. oktobra 6, Telefon 37 S3. Pooblaščeni faditelj in sodni cemtelj nasvete brezplačno n» razpolago. 66-20 Prazno sobo moderno, takoj oddam. Vhod iz sfropn:šča. Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2I102&-33 Sobo prazno al; opremljeno takoj oddam v centru. Tyräeva lö-III desne stopnice. 21060-23 Opremljeno sobo s strogo separiran:m vhodom oddam boljši osebi. Vrhovčeva ul. 9-1 desno. 31071-23 Okusna in lahko prebavljiva NESTLE MOKA je zelo primerna hrana za deco za časa poletne vročine Opremljeno sobo s celo oskrbo ali brez išče mlajši gospod blizu tromo-stovja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Oisto stanovanje«. 21072-33a Kor iristinia išče stanovanje z zajtrkom in perilom. Ponudbe upravi »Jutra« Maribor pod šifro »Konservatoristinja«. 20731-33a Krasno posestvo z novo hišo put minut od Črnomlja dam v najem, ali prodam. Malnerič, Crnomlje 20753-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje nasiera 5 Din. NajmanjSi tneaek 17 Din. Stanovanje Dve sobi brez kuh;nje se odda s 1. septembrom na Zabjaku 3. 21034-21 Dijaike sobe Kese'1» i Um Uvek 3 U in za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Dva dijaka nižješolca iz boljš» rodb ne> sprejmem na dobro hrano ter zračno .n solnčno stanovanje v centru mesta. Cena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 19512-22 Profesorska rodbina sprejme dijaka na stanovanje iti hrano. Pomoč pri učenju, strogo nadzorstvo. Cankarjevo nabrežje 3-II desno. 21016-23 Dijakinji sprejmem v centru. Klavir, event. pomoč pri francoščini in nemščini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21052-22 Sobo odda Öeseila I t>:i. lav-» f i» t. ta Šifro ali dajanje oaaJ«ra S Din. NajmanjSi tnesek 17 Dia. Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Rožna ulica Dl. 21039-33 Separirano sobo za dve osebi oddam s 1. septemhrom. Sv. Petra cesta 62-1. 31044-23 Sobo s souporabo kopalnice, elegantno. ter s or^stim vhodom oddam boljšemu gospodu. Vprašati med 11. in 13. uro. Slomškova ul. 7.1, levo. 31029-23 Sobe išče Beseda 1 Dib lavek 3 Dib ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSi tneaek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom v sredini mesta, Iščem. — Prednost v novih zgrad bah. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takoj ali kasneje«. 20862 23a Dijak išče stanovanje v bližini Tehnične srednje šole. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Bližina«. 2106&-23a [t JI Vsaka Oese- I Dur. davek 3 Dia sa dajanj«-naslova S Dn; najmanjS tneaek 30 Din. »Pot do cilja« naj dvigne pismo v oglasnem odd. »Jutra«. 210G6-24 Izgubljeno bei.rO» i L/Ui 1. * o iß i< ta iifro ali dajanje oaaiori 8 Dia. Najmao.'i) tnesek 17 Din. Listnica Najditelj moje. v petek v Ljubljani izgubljene listnice, se prosi, da r obdrži polovico denarja, drugo polovico, dalje tri «rečke ki so že preklicane, recept in druge listine naj pa pošlje na naslov. V. Baebler, Ptuj brez navedbe svojega lastnega imena. 31031-26 Vas stane posamezna številka »Jutra«, ce si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Razno Beeeta I Dm davrk 8 Din. ta šifro ali dajanje oaalora 6 Dia. Najmanjši tnesek 17 Dtn. Novosti perila, obleke, pumparice Ltd. nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra c. 24. Kupuj domače blago ! Kuharico ali kuharja treznega, prvovrstno moč, z dobrimi spričevali, za stalno mesto SPREJMEMO. — Plača od din 1.200.— do 1.500— mesečno. Pismene ponudbe s referencami poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 47134. Proda se: Trgovska hiša, Kapiteljska ulica 3 —• Ljubljana; Stanovanjska hiša, Bleiweisova c. 5, Ljubljana; Trgovska hiša v Kamniku. Več se poizve pri tvrdki Gregore & Ko., Ljubljana. Minut INSERIRÀJTE V „JUTRU" ! PLOŠČICE za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih — prodaja in polaga najceneje Ut "k t a* S^alM Ljubljana, dlClldl Tyrseva 36a Po kratki mučni bolezni je preminula gospa Marija Rasberger Pogreb bo v sredo ob 14. uri izpred hiše žalosti, Na Stolbi 8, na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabno pokojnico bomo ohranili v trajnem in častnem spominu LJUBLJANA, dne 23. avgusta 1937. ŽALUJOČI OSTALI t Davi je umrl naš oče Anton Dolenec V sredo ob 8. uri zjutraj ga spremimo na božjo njivo na Igu. IG, 23. avgusta 1937. Dolenčevi Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi k Ljubljani,