f
)j tidini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse l*to. •. $3.00 Ima 10.000 Naročnikov:-
GLA
Ost slovenskih delavcev v Ameriki
[I The only Slovenian dai..
in the United States ■ ■ ■
Issued every day except Sundays and Holidays[Jj
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NO. 186. — ŠTEV. 186.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 9, 1915. — PONEDELJEK, 9. AVGUSTA, 1915.
VOLUME XXin. — LETNIK XXIIL
NEMCI OBLEGAJO NOVO GE0R6IJEVSK.
ČETVEROZVEZA IN BALKANSKE DRŽAVE.
V GLAVNEM MESTU RUSKO POLJSKE VLADA MIR. — PREBIVALSTVO JE NEMCE NAVDUŠENO POZDRAVILO. — AVSTRIJSKI ZRAKOPLOVCI SO OBSTRELJEVALI BELGRAD IN UNIČILI KOLODVOR. — SPOR MED FRANCOSKIMI IN ANGLEŠKIMI ČASTNIKI NA GALIPOLISU. — TURKI SO ZAVZELI NEKAJ ANGLEŠKIH STRELNIH JARKOV. — STALIŠČE GRŠKEGA KRALJA. — NAPETO RAZMERJE MED TURČIJO
IN ITALIJO.
k
Obstreljevanje Novo Georgijev-ska.
Berlin, Nemčija, S. avgusta. — Zavezniške čete, ki oblegajo trdnjavo Novo Georgijevsk, so zavzele nekaj zunanjih utrdb, ki leže na desnem bregu reke Bug. Čete, ki ho prekoračile reko Narev, so se ustavile pri Serozku. Zaveznika hta dospela pri Varšavi na desni breg reke Visle. Iz glavnega stana nemške armade poročajo:
V	porečju Na reva se približujejo nemške čete črti Lomša-Ostrov-VySkov. Sovražnik se je na nekaterih točkah preeej ustavljal, sled njič se je pa inoral umakniti. Zavzeli smo tScrozk, ki leži ob izlivu reke Narev.
Na jugovzhodnem bojišču se Rusi umikajo pred prodirajočo armado generala Mackensena.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 8. avgusta. — Avstrijsko vojno ministrstvo nu-
zuanja:
Armada avstrijskega nadvojvode Josipa Ferdinanda, je stopila v ozemlju med \Viepršem in Vi-hlom v ofenzivo. Sovražnik se je na eel i črti umaknil. :
Pri Ljubartovu smo vjeli kakih .*{() častnikov in preko šesttisoč mož.
Med Vislo in Bugom se boji še vedno nadaljujejo.
V	vzhodnem delu Oalieije je položaj ue i/, premen je ii.
Prebivalstvo Varšave.
Berlin, Nemčija, H. avgusta. — NVki tukajšnji časopis je dobil od svojega posebnega poročevalea poročilo. da so že par dni pred pad-eem VarSave krožili po mestu plakati. na katerih se je pozivalo prebivalce. <la naj odrečejo pokorščino ruskim oblastim in da naj se kakor en mož pridružijo Nemcem. Ruske oblasti so na vse mogoče načine poizvedovale po osebah, ki so trosil«- plakate, pa jih niso 1110-gle dohiti. Policija je bila noč in dan na nogah, preiskala je vsako, količkaj sumljivo osebo, toda zastonj. Tri dni zatem so se morali Rusi umakniti. Ko je prihajal bavarski princ Leopold v mesto, so ga ljudje navdušeno pozdravili.
Vojaki, katere so Nemei vjeli v Ivangorodu, so izpovedali, da so
dobivali zadnje dni pred padcem trdnjave samo po osem patron. Neki častnik ruskega generalnega štaba je izjavil, da se pred Nemci tudi trdnjava Brest Litovsk ne bo mogla vzdržati. Ko so se Rusi umikali, so zažgali za seboj vse vasi in razdejali večino železniških prog. Nemei so proge že deloma popravili. Vsak nemški vojak dobi trikrat na dan gorko jedilo, in nekoliko vina oziroma čaja z rumom. Vojaki pravijo, da se jim v zavzetih ruskih mestih boljše godi, kakor sem jim je godilo doma.
Velike zaloge živil.
Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — Iz Varšave poročajo, da civilno prebivalstvo ni hotelo zapustiti mesta, kljub temu, da je vrhovno vodstvo ruske armade v svojem povelju odločno povdarilo, da se mora to zgoditi. Nemci so dobili v Varšavi in Ivangorodu velikanske zaloge živil. Mislili so, da bodo zaplenili tudi kaj vojnega materija-la, kar se pa ni zgodilo. Nemške in avstrijske generale je sprejela posebna mestna deputaeija z županom na čelu.
Nemei so postavili v Varšavi vojaškega governerja.
Rusko poročilo.
PetrogTad, Rusija, 8. avgusta. Danes je bilo izdano sledeče uradno poročilo:
Pri Rigi smo pognali sovražnika preko reke Ekau. Vzhodno od Ponevješa se boji še vedno nada-ljujejo. V splošnem je položaj ne-izpremenjen. Pred par dnevi smo odbili vse napade, katere je vpri-zoril sovražnik na Kovno. V o-zemlju med Lomšo in Ostrovom o-perira veliko armada,, ki ima nalog«) zadržati sovražnika. Pri Visli se ni ničesar posebnega prigodilo.
Ob reki Bug in Zloti Lipi se vr-še artilerijski spopadi.
Belgradski kolodvor razdejan.
Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — Včeraj so se pojavili nad Belgra-dom avstrijski letalci in metali bombe na kolodvor. Poslopje je začelo na več mestih goreti in pogorelo do tal, še pred no je stopila požarna hramba v akcijo. Srbi so streljati na zrakoplovce, pa niso nobenega zadeli.
Položaj v Varšavi.
Berlin, 'Nemčija. 8. avgusta. — Kurt Aram, špecijalni dopisnik tukajšnjega "Lokal Anzeigerja", je poslal danes sem sledeče poročilo :
Varšava je popolnoma nepoškodovana. Zunanje utrdbe so bile ob • dane z žičnatimi ograjami, katere so Nemci posekali in prišli v l.ajlepšem redu v mesto. Vse ceste so bile polne prebivalstva. Poljaki, Nemci, Rusi in Židi so vihteli klobuke in stiskali nemškim vojakom roke. Vse trgovino so odprte, po ulicah vozi električna že lezniea. Nemei so pošten i plačali vse, kar so kupili.
Grška in Bolgarska.
London, Anglija. 7. avgusta. — Zavezniki so se začeli zopet poga jati z balkanskimi državami in jih
na vsak način poskušajo dobiti na svojo stran. Clrški ministrski predsednik je izjavil, da ne bo Grška odstopila Bolgarski niti ene ped i ozemlja. Zavezniki bi radi videli, da bi se zopet osnovalo balkansko zvezo, kar se pa ne more prej zgoditi, predno niso poravnane vse diference, ki so nastale po zadnji balkanski vojni.
Bolgarska je izjavila, da se pridruži zaveznikom, če dobi nazaj vse one dele Maeedonije, katf-»\» sta dobile pri sklepanju miru Grška in Srbija.
Situacija na Galipolisu.
Amsterdam, Nizozemsko. 8. avgusta. — Turško vojno ministrstvo je podalo sledečo izjavo:
Včeraj je zavzelo naše levo krilo nekaj angleških in francoskih strelnih jarkov na Galipolisu in pognalo sovražnika na več krajih v beg. Popoldne so Angleži navalili na nas. pa so naleteli tih tak o lp..r. da so se morali umakniti.
Zavezniško brodovje je zopet stopilo v akcijo in obstreljevalo naša obrežna mestn.
Carigrad, Turčija, 8. avgusta. Turško vojno ministrstvo naznanja :
V	Kavkazu še vedno zasledujemo sovražnika. Rusi so se morali umakniti iz okolice Alasherda.
V	splošnem je situacija neizpre-menjena.
Prepir med zavezniki.
Berlin, Nemčija. 8. avgusta. — Iz brzojavk, ki prihajajo iz A-ten, je razvidno, da so Francozi na Galipolisu vedno bolj nezadovoljni z Angleži.
Vrhovno vodstvo je prepovedalo angleškim častnikom občevati s francoskimi in nasprotno ker so se častniki že večkrat resno sprli j in v par slučajih tudi stepi i. Angleži pravijo, da so Francozi krivi1
velikih izgub, Francozi pa zvrača-jo vso krivdo na Angleže
Iz Milana poročajo, da so Angleži kupili pet italijanskih transportnih ladij, jih napolnili s kamenjem ter jih v bližini obali potopili. Preko ladij so napravili most na kopno, preko katerega po šiljajo ojačenja galipoliški posadki. —
Neki nemški časopis je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da je neki angleški podmorski čoln razstrelil most, ki je vezal Stambul z Galato.
Italija in Turčija.
Rim, Italija, 8. avgusta. — V današnji kabinetni seji se je veliko razpravljalo glede razmerja, ki je zavladalo med Turško in Italijo.
Na neki grški ladiji so našli Italijani listine, iz katerih je razvidno, da ščuva Turčija razne rnoha-medanske rodove v Afriki zopet Italijane. Če je to resnica, bo napovedala Italija Turkom vojno.
Ruske izgube.
London, Anglija, 8. avgusta. — "Daily Mail" poroča v nekem članku med drugim tudi sledeče:
Na rusko fronto je bilo zadnji čas poslanih več tis<yč zabojev rau-nicije. Ko so zaboje odprli, so našli v njih skoraj same smeti. To se je najbrže zgodilo na povelje nemških agentov, ki so v ruskih tovarnah za munieijo. Oblasti so uvedle strogo preiskavo.
Do srede julija so izgubili Rusi tri in pol milijona mož. K temu se seveda štejejo mrtvi, ranjeni, bolni in ujeti. Kljub temu so si pa Rusi še vedno svesti zmage ter pravijo, da ne bodo prej mirovali. dokler ne spodijo zadnjega Nemca iz svojega ozemlja.
Grški kralj.
Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — Grški kralj Konstantin bo osebno otvoril prihodnje zasedanje parlamenta in bo delal z vsemi silami na to, da bo ostala Grška nevtralna.
V prihodnjem zasedanju bo imel največ besede in upliva bivši grški ministrski predsednik Veni-zelos, ki je velik prijatelj zaveznikov.
Izgube Anglije.
London, Anglija, 8. avgusta. — Včeraj in danes objavljena seznama angleških izgub vsebujeta i-raena 171 častnikov, med katerimi jih je 67 padlo ter imena 3438 mož, med katerimi jih je mrtvih 554. —
O pričetka vojne so izgubili Angleži 13,636 častnikov. Med temi jih je 4176 mrtvih, -8305 ranje liili in 1175 pogrešanih.
Šest ribiških parnikov potopljenih.
London, Anglija. 7. avgusta. Posadke angleških ribiških parnikov "Hesperus". "Ivan". "Ces" in "Fisherman" so se danes izkrcale, potem ko se je par-nike potopilo, najbrž od nemških podmorskih čolnov. Potopilo se je tudi ribiška parnika "Heliotrope" in "Chalenger."
Danski parnik "Hans Emil" se je zažgalo, a se je posadka rešila.
Izvoz premoga iz Anglije.
London, Anglija, 8. avgusta. — Angleški zunanji urad pravi v neki danes objavljeni izjavi, da ne pomeni pred kratkim izdana prepoved izvoza premoga razven v angleške province, popolne prepovedi te trgovine. Tvrdke, ki hočejo izvažati premog v tuje dežele. so v bodočnosti obvezane izprositi si za to posebno dovoljenje vlade.
Odredba je bila potrebna posledica ugotovitve cen premoga za Anglijo. Vse kaže, da se je vlada bala, da bodo izvažali podjetniki preveč premoga v inozemstvo, če bodo dobili tam več denarja za blago.
Smrtna kosa.
Danes zutraj je umrl po večmesečni bolezni Mr. Frank Lupša, prvi in najstarejši sotrudnik tvrdke Frank Sakser. Star je bil 44 let. Pokojni zapušča žalujočo soprogo in tri nedorasle otroke. — Naj v miru počiva!
Z zapadnih bojišč. Boii na celi fronti,
Od Vogezov pa do Flandrije se je unela velika bitka, ki bo velepo-membna za nadaljni razvoj.
NEMCI NAPADAJO.
V	gozdu Houyette so zavzeli neko opazovalno točko tfer pri ,La Fil-
le Morie en zakop.
Berlin, Nemčija, 8. avgusta. —
V	današnjem porbčilu glede dogodkov na zapadiiem vojnem po-zorišču pravi* neiaško armadno vodstvo, da so ostati pofiovnl naskoki Francozov v !okol ici Souehez brezuspešni. Že ver dni so skušali Francozi prodreti v tej okolici ter vprizarjajo vedno nove naskoke, pri katerih se poslužujejo ročnih granat.
V	zapadnem delu Argonov so vprizorili Francozi več p.rotina-skokov ter skušali zopet zavzeti pozicije, katere so jim Nemci pretekli petek odvzeli. Nemei pa so odbili vse te protinaskoke.
V	Vogezih, severno od Muen-sten, so se vršili v soboto popoldne ostri boji, v sledeči noči pa je vladal v okolici mir.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 8. avgusta. —
V	danes popoldne izdanem poročilu francoskega armadnega vod stva se poroča o ostrih naskokih nemških čet v Argonih in Vogezih. Glasom istega poročila se je vrglo v Vogezih Nemce nazaj z velikimi izgubami, doe itn so dosegli v Argonih majhne uspehe. Francosko uradno poročilo se glasi:
—	V okolici Artois se nadalju je z boji, pri katerih se uporablja ročne granate.
—	V Argonih se je včeraj zvečer posrečilo Nemoem prodreti eno naših pozieij v zapadnem delil gozda Fontaine Houyette. K protinaskokom, katerega se je vprizorilo pozneje, se je Nemce zopet pregnalo ter so se. mogli vzdržati le v neki opazovalni točki pred našo prvo linijo.
—	Tekom noči so naskočili Nem ci naše pozicije v okolici La Fil-le Morte. Zasedli so enega naših zakopov, a -te jih je takoj zopet pregnalo z izjemo fronte kakih 30 metrov.
—	V Vogezih se je razvil popoldne zelo oster boj ter so naskočili Nemei naše pozicije pri Schratzmaennele ter okrožju med obema višinama. Napadalce se je odbilo ter so imeli velike izgu be. Pred neko točko naše fronte, katero brani ena kompanija. je ostalo preko sto Nemcev mrtvih.
V	večernem poročilu pravi vlada, da so se vršili v Belgiji arti lerijski boji. posebno v okolici Steenstraete ter Het ftas. Jstota -ko so se vršili artilerijski boji v dolini reke Aisne in pri Soissons. Posebno oster je bil artilerijski boj v "VVoevre distriktu ter je dosegel svoj višek v okolici Flirev ter v gozdu Le Pretre.
V	Argonih so se omejevali boji na metanje ročnih granat in bomb.
V	Vogezih so obnovili Nemei naskoke na Lingekopf, katere pa se je odbilo.
V	bližini Nieuport so skušali Nemci izstreliti iz zftika dva ae-roplana zaveznikov, a je francoska artilerija prisilila nemško, da je utihnila.
Nemci obstreljujejo belgijsko fronto.
London, Anglija, 8. avgusta. — Izvanredno veliko aktivnost raz vija nemška artilerija ob celi bel gijski fronti. Tako se glasi v ofi-cijelnem poročilu belgijskega vojnega ministrstva. Belgijska artilerija je odgovarjala na ogenj Nemcev.
Popisovanje v Angliji, Predhodnik militarizma.
V Angliji se je pričelo registrirati vse osebe moškega spola, stare nad petnajst let.
DELO BATTENBERGA.
Pravočasna mobilizacija mornarice je bila zasluga Battenberga, ne Churchilla.
London, Anglija. 8. avgusta. — Narodno štetje, katero smatrajo mnogi predhodnikom splošne vojaške obveznosti. se bo pričelo jutri. Vsaka družina v Angliji bo dobila tekom tega tedna registracijski formular, katerega je treba izpolniti ter dati vladi na razpolago.
V javnem pozivu, objavljenem v listih, pravi generalni registra tor. naj občinstvo pravilno odgovarja na vsa vprašanja, da bo vlada v stanu mobilizirati narod na inteligenten način.
Razdelilo se bo 37.000,000 vpra-šalnih pol, katere bo razdelilo 100.000 prostovoljcev. Ti prostovoljci so povečini* ženske.
Iz poročil, ki so bila pred kratkim objavljena v listih, je razvidno, da je Winston Spencer Churchill na neopravičen način sprejel hvalo, da je pred izbruhom vojne mobiliziral mornarico. Izjavlja se. da ni bi! Churchill. — temveč takratni prvi lord admi-ralitete. princ Rattenberg, ki je dal povelje, naj ostane angleško brodovje po končanih manevrih skupaj. Posledica tega je bila, da je bilo brodovje za časa izbruha vojne v domačih vodah in ne razpršeno v različnih morjih kot se je zgodilo to druga leta.
Zanimivo na celi .stvari je, da j<1 Battenberjr malo po izbruhu vojne odstopil radi napadov, katere se je naperilo proti njemu radi njegovega nemškega pokole-nja, d oči ni je žel vso pohvalo njegov naslednik, Spencer Churchill.
Pred kratkim je mornariški izvedenec Jane javno izjavil, da je izdal dotično odredbo Battenberg in ne Churchill, nakar je Battenberg to v posebnem članku tudi potrdil.
Velika vojna naročila.
Pogodbe, katere je sklenila ruska vlada, vsebujejo baje znesek celih $250,000,000.
Cleveland, O., 8. avgusta. — Danes se je zaznalo, da je sklenila ruska vlada pogodbe za dobavo vojne municije v skupnem znesku $250,000,000. Od te velikanske svote dobijo elevelandske tvorniee nekako $10,000.000. Glasom navedb Henrv s. Osborn-a. predsednika American Multigraph Co., se je sklenilo pogodbe za $13.-000.000 šrapnelskih ovojev in tvrdka Morgan & Co. ni zastopala le angleško vlado, temveč tudi rusko. En sam tak šrapnelski ovoj stane $18 ter se bo naročilo razdelilo med številne tvorniee. Med temi so: General Electric Co., Baldwin Locomotive Co., A-merican Can Co. ter druge.
Neka ruska komisija izveden cev bo dospela v kratkem v New York ter bo prisostvovala strelnim poskusom z naročenimi granatami in šrapneli.
Nadaljni trije mrtvi v Erie, Pa.
Erie, Pa., 8. avgusta. — Danes se je našlo nadaljna tri trupla, dočim se truplo ene ženske še pogreša. Kakih 60 odstotkov razvalin se je dosedaj že preiskalo. Na tisoče radovednežev je prišlo danes iz vseh krajev, da si ogledajo razdejanje in izgledalo je kot da se vrši ljudska slavnost.
Komisarka Davis.
Pred enim tednom je izdala komisija za preiskavo razmer po jet-nišnicah poročilo, v katerem je o-menjeno, da vladajo v jetnišnici na Blackwell's Island naravnost strašne razmere. Čuvaji so za vsako malenkost pretepali kaznjence. kdor se je pa kaj več pregrešil, ni dobil po cele dneve razen suhega kruha in vode, nobene druge hrane.
Korekcijska komisarka je to poročilo odločno dementirala in pristavila, da se gre kaznjencem v vseh ozirih na roko ter da se ž njimi dobro postopa. Kaznjenci seveda ne žive tsko, kakor bi živeli po palačah in tudi njihova hrana ni kraljevska.
Z italijanske fronte. Poročila o uspehih.
Italijani poročajo, da imajo zaznamovati par malopomembnih uspehov na južni fronti.
NA KRASU.
Iz vseh poročil je razvidno, da ne morejo Italijani nikamor naprej. Brezsmiselna poročila.
Kim, Italija, 8. avgusta. — Današnje oficijelno poročilo ne vsebuje nobenega oficijelnega potrdila vesti, ki je prišla včeraj iz Turina in v kateri se je glasilo, da so zavzeli Italijani goro San Michele pri Gorici. Nasprotno pa se poroča o par brezpomembnih (!) uspehih italijanskih čet. Glasom poročila italijanskega generalnega štaba so prodrle italijanske planinske čete po težavnem obronku Vale del Monte ter presenetile neko skupino Avstrijcev, ki je bila utaborjena pri Pu-naercavallo (?). Ob tej priliki je padlo Italijanom v roke veliko municije in drugega vojnega ma-terijala.
Po velikih pripravah od strani italijanske artilerije je šla infan-terija v boj, potisnila sovražnika nazaj na obronkih Monte Nero ter prodrla do utrjenega Burgs-tal.
Na kraški visoki ravnini so včeraj skušali Avstrijci ustaviti Italijane pri njih prodiranju, a se je odbilo vso vprizorjene proti-skoke.
Italijanska artilerija je nadalje obstreljevala oddelek Avstrijcev, ki se je nahajal na maršu med Devetski in fronto. V bližini Mar-cottini se je završilo par eksplozij, ki so imel'e' Za posledico par požarov.5 ' J
Italijanski vodljivi zrakoplov.
Dunaj, Avstrija, 8. avgusta. — Oficijelno se je danes sporočilo, da so izstrelili Avstrijci iz zraka italijanski vodljivi zrakoplov "Citta di J ose'ki se je dne 6. avgusta ob polnoči približal *. oj nemu pristanišču Pulju. Zrakoplov je prišel na tla, predno je mogel povzročiti kako škodo. Posadko se je ujelo in zrakoplov, ki je bil le malo poškodovan, prevedlo V Pulj.
Italijanska vlada je včeraj priznala izgubo nekega vodljivega zrakoplova, ne da bi imenovala imena.
Potop italijanskega podmorskega čolna.
Pariz, Francija,, 8. avgusta. — V boju z nekim avstrijskim podmorskim čolnom je bil potopljen že drugi (!)'italijanski podmorski čoln. Vest- iz Rima poroča o potopu italijanskega podmorskega čolna "Nereida'7, ki je bil potopljen od nekega avstrijskega
podmorskega čolna v bližini otoka Pelagoze, v Jadranskem morju. —
Podmorski čoln "Nereida'' je bil zgrajen leta 1913 ter je vseboval 315 ton. Posadka je štela v mirovnem času 17 mož.
Boji na Krasu.
Rim, Italija, 7. avgusta. — Italijansko vojno ministrstvo pravi, da so izvedli Avstrijci v noči 6. avgusta dva ostra naskoka v okolici Plav. Pri teh akcijah jih je v izdatni meri podpirala artilerija. Na kraški višini so se vršili celi dan ostri boji. Italijanski centrum je osvojil dolino, ki vodi v Do-brdo ter ujel 140 ( !) Avstrijcev.
Avstrijska artilerija je obstreljevala levo krilo Italijanov. V bližini Tržiča so metali Avstrijci bombe, ki so povzročile požar, katerega so pa Italijani pogasili.
Zmešnjave v Mehiki.
Državni tajnik Lansing je konfe-riral z državnim zakladničarjem. Panameriška konferenca.
Washington, D. C., 8. avgusta. Panameriška konferenca glede situacije v Mehiki, ki se je tukaj začela pred enim tednom, se bo nadaljevala prihodnjo sredo v New Yorku.
Državni tajnik Lansing se je danes dolgo časa posvetoval z državnim zakladničarjem McAdoo. Posvetovanje se bo tičalo mehiškega vprašanja. Pozneje je izjavil držovni tajnik: — Pogovarjala sva se o situaciji v Mehiki, nisva se pa bavila z načrtom, kako bi se mehiško vlado podprlo z ameriškim denarjem. Za taka razmotri-vanja je še vedno dovolj časa. — Najprej mora zavladati v nesrečni deželi mir in šele potem, ko se bo to zgodilo, bomo govorili o posameznih točkah.
Vse južno-ameriške države imajo sedaj v Mehiki samo enega za "rtrpnifea in to je zastopnik Guate-rasle dr Ortega.
Braz-Ijski poslanik je že pred več dnevi zapustil glavno mesto Mehike. Poštni promet z glavnim mestom se zopet vrši. Brzojavke prihajajo še precej redno. Ker je Carranzovi vladi pošel skoraj ves denar, bo izdala za kaka dva milijona pesov bankovcev.
Nov predsednik na Portugalskem.
Lizbona, Portugalska, T. avgusta. —- Kongres je izvolil danes predsednikom portugalske republike Bernardina Macliado. Slednji, katerega sta podpirali obe glavni stranki, je bil izvoljen pri tretjem glasovanju z večino 379 glasov. Novi predsednik je baje zelo popularen pri vseli siojih in njegovo izvolitev se je smatralo za gotovo.
Machado je bil med drugim tudi poslanik v Washingtonn. a je bil odpoklican, ker je predčasno javil smrt predsednika McKin-ley-a. Vsled tega so dospele kon-dolenčne brzojavke iz Portugalske .Štiri dni pred smrtjo predsednika v Washington. Pozneje je odložil svoj plemiški naslov ter postal navaden meščan.
Tri ladije potopljene. London, AmjHja, 8 avgusta. — , Nemški podmorski čolni so potopili angleški-pwrnik 'Glenravel'; švedski parnik "Malmland" in ribiški parnik "Ocean Queen." — Prvi parnik je vseboval 1698. dru gi pa 3779 ton.
Posadke vseh treh parnikov so se rešile.
Pozor, pošiljatelji denarja \
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in dc* loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlja sorodnikom ali znancem, ki ga od« tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter pri« ložite natančni Vaš naslov in on4 osebe, kateri se ima izplačati.
K	$	E	1
6____	.80	120...,'	39.20
10____	1.60 '	130...«	20.80
15____	2.40	140....	?2.*0
20...,	3.20	150....	24. OC
25....	4.00	160....	5S.R0
30____	4fB0	170....	27.20
35....	860	150.	28.60
40....	£40	190....	30.40
45....	7.20	200....	32.^0
50....	8.00	250.	40.00
55 ...	8 80	3O0....	48.00
60 ...	9.60	350 ...	5r,.(0
65....	10.40	4'K)____	64.00
70____	11.20	450....	72/0
75....	12.00	600....	8".CC
80....	12. «0	600....	9f'..0(
85 ...	13.60	700....	112.0C
90 ...	14.40	800____	12g.0<
100...,	lfi.00	900....	144.0'
110 ...	17.60	1000____	160.0.

Ker se cene sedaj Jako spremi« njajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER,
82 Cortlandt gtn tag York, M. £
.......

F i m
AS NARODA"
Daily.}
»>«m» »i -uj-s published by tb« »»••ne Publishing Ca
* >;^>irKnoo.l	-
;'"■•• - .-A K^fc K, rre»ideai. L • - BENLDIK. Treasurer. O,
■% B'j^nesa of the corporation and
•riJrtsbes of above officers : ' »rtta/nit, Street, Borough of M«d-«t>. tmu. New York City, N. Y.
»Mu •»•t«« »^lia list za Ameriko in
...................$3.00
>,J U .	......... ..... 1.50
klad. Po vsaki v%jai se. zvišajo produkcijski stroški v prizadetih deželah in to se bo še bolj zgodilo po sedanji svetovni vojni. Vsled tega so Združene države zadostno zavarovane pred evropsko konkurenco.
Iz teh razmotrivanj je razvidno, kako težki problemi čakajo človeštvo po končani vojni. Žali-bog pa bodo zopet delavci, ki bodo največ trpeli.
York.....
eato New York
© leto........
L Uia .........
atleta.........
4.00
2.00 4.50 2.55 1.70
SORODA" izhaja vsak dan rremtu n«*ielj in praznikov.
"r.LAS NARODA" "
. ' Voice of the People"j t. vtj d**y except Sunday® atad
I^olidays.	t
utxicrtptioo yearly $3.00. ^
>«m*«in<»>t or. igreemenL
' »r > " -h »n osebnosti ee !?«
>nobčojejo. — ; ' t o »i<"-vo'i poa)<ia<i po — Ucoey Order. • ti Kraj* uaročniKov pro-r- J t lam tudi prejinj^ • «0»4če naznaru, da hitre.;* r •»•demo naslovnika.
•|j; , m posi!jatvam naredite ta Dt»piov;
NARODA*
rti an . it rit., New York City
ri *e87 CortiandL

Problemi po vojni.
vpliv je imela vojna Jije in izseljevanje iz 7,av, kaže objavljena leto, končujoče se z jem. Glasom te stati-alo priseljevanje 434
J \
.d.
icljevanje pu,334 tis*ji- 174. J^rir&stek prebivalstva
veleti priseljevanj 5 je bil torej Ig 5(1,070 o*eb tt-koni celega leta, kar y t najnižjo številko, kuterp;je Jjilo kedaj zaznamovati.
, Nujmočuejte jo zmanjšanje italijanskega priseljevanja ter zna-0.-J4 i^it-.uuO oseb manj kot y isti ea-dobi preteklega leta. Ker jo stopila Italija šole inaja mese-< i i - u i leta v vojnp, je te prese-3KI'. tvu, da^iravno deloma uinlji-\ o, U- r se je skušalo vsled pre; irV vojuc kolikor mogoče omejili iz Milje vanje.
X;i Z Iružene države, ki so se v e.' 11 o navezane na priseljevanje, je r iKisijšanje vse prej kot ugodil ». V različnih listih je že bilo či-tati razprave o vprašanju, če se bo priseljevanje po končani vojni -t dvignilo, ali če bo za dalj časa popustilo. Mnenja o tem pr.dnutu gredo precej narazen. Nekateri domnevajo, da je treba ra« ii bede v vseh evropskih deže-laii, tudi nevtralnih, katero bodo fco povečali zvišani davki, raču-3i. ; / velikanskim priseljevanjem, proti kateremu bo celo treba zakonitih odredb.
Drugi so pa čisto nasprotnega mnenja. Ti mislijo, da bo poprava razdejanja, povzročenega vsled vojne, zaposlila toliko ljudi, da 1>odo evropske vlade prisiljene izdati odredbe proti izseljevanju in to posebno raditega, ker bo vsled Vri iknnskega klanja primanjkovalo delavskih rok.
V zvezi s tem se razpravlja »se <o nek t-in dragem vprašanju. V gotovih industrijalnih. krogih se daje izraza bojazni, da se bo preplavilo ameriški trg z izvanredno cenenim evropskim blagom, kakor hitro se bo pričelo tam- s polnim obratovanjem. Ta domneva Be opira na to, da prevladuje že sedaj v Evropi delo žensk in o-trok in da ne bodo mogle vdove V vojni padlih izhajati s penzija-nii, katere jim bo dovolila vlada. Podjetniki pa ne bodo pustili iz rok teh cenenih delavskih moči ter so bo vršila produkcija v razširjenem obsegu. Tudi pohabljeni delavci se bodo oglašali v velikem številu t°r se jih. bo moglo uporabiti. Delavske organizacije, ki bodo iz^le oslabljene iz boja, ne bodo mogle dolgo časa ničesar Ctoriti proti temu. Ta domneva ima marsikaj zase.
Temu pa stoje nasproti zopet "drugačna naziranja. Ta imajo za temelj, da je ravno sedanja vojna Kačasno onemogočila ceneno produkcijo v Evropi. Že sedaj so mezde povsod poskočile. Po končani vojni jih ne bo mogoče več spraviti nazaj, deloma radi visoke cene živil, deloma radi velikanskih bremen, katera bodo nalepili vlade y obliki 4«vkov in do-
Soseda.
Črtica z goriško-italijanske meje. Spisal Josip Starilia.
(Konec). IV.
Pet ruša je odšel navsezgodaj. Stisnil je roko materi, poljubil ženo in otroke ter se poslovil od hlapca in dekle. Po dvorišču gre-doe je stopil v hleve, pogledal po živini, potrepal govedo po gladki pšenični dlaki, pogladil psa čuvaja po kodrasti glavi, ozrl se še enkrat po hiši in krenil po poti navzgor. Žena ga je spremila do vrha. Ko jo sedel k tovarišem na voz, je nenadoma zakrila obraz v roke. Konja sta potegnila, fantje in možje so zavriskali, voz se je nagnil na težjo stran in oddrdral po poti navzdol. Kako jo prišla Pel ruška tistega dne zopet domov, ne bi lmVgla nikdar povedati. Toda prišla je...
Potekali TC^lai za tKlni, prišli so božiču i orazniki. Sosed Ce-baj se je vsak dafi 'zglasil pri njih, zvesto'je držal prijatelju dano besedo. Tako je šlo vse svojo staro pot po starem redu, kakor tedaj, ko je gospodaril še Pe-truša sam. Ta je bil na severnem bojišču, pisal je večkrat, vsa pisma so bila zaupanja v konečno zmago, on sain še dobro zdrav. A vendar se je tuintam čital izmed vrstic glas popada joče ga nestrpnosti. Kedaj bo tega konec? Molite! Zakaj ne pomaga sosed, -^osed na jugu ? Oj, kmalu bi bilo končano, da se gane, da stopi v naše vrste. Kmalu. Kaj neki misli? Kako je Cebaju? Ali ga niso morda že vpoklicali? Dal Bog, da
ostane doma, da vam pofliaga, on je edina moja in vaša tolažba... In tako je šlo dalje in dalje v vsakem pismu...
Nekega v,e£era pa se je Cebaj pozno zglasil pri Petru še vik. Bil je v Vidmu, kamor je nameraval že dolgo po opravilih.
''Kaj novega, sosed?"
Cebaj se je ogledal po hiši, kakor bi se bal, da ga ne sliši nepoklicano uho.
"Čudne reči se godijo tam doli. Mi v tem jarku o vsem tem nič ne vemo. Ulica je oživela, je dobila vpliv, rogovili, hoče vojno."
"Kdo hoče vojno?"
"Hujskači."
"S kom?"
"Z Avstrijo!"
"Ah, moj Bog!... ti naši prijatelji... ne-'smno, da ne pomagajo, še pobiti nas hočejo. Kaj bo z nami?"
"Ni še tako hudo, a nič več se mi čudno ne zdi, da so oživele naše gore to&tran in onostran potoka. <lji so že našpikane z raznimi morilnimi pripravami."
"Ali hočejo vsi vojno?"
"Vsi ne . . . hujskače v so ne manjka... najpametnejši so pač delavci, ki vedo, kaj jim je nudila Avstrija. A kaj. ko so v manjšini."
"V manjšini?"	'
"Seveda."
"Oh, slišala sem, koliko jih je dobivalo dela v Avstriji, koliko so pošiljali domov. .. Kaj bo s temi, ako zmagajo oni, ki so presiti?"
"Moj Bog, svet blazni, v tej blaznosti uniči samega sebe."
Od zdaj je Čebaj večkrat izginil po en dan od doma. poslušal, gledal, kaj'se'v£odi'V'njegovi neposredni bližini. In vselej se je vrnil s težjim srcem, vselej z bolj vpognjenim hrbtom. . -
MedtCinvpa je prišla" v deželo' pomlad. Cvetele so črešnje naokoli, cvetele brajde, cvetelo vse. kar je rastlo ob potoku, v dolini in gori. Topel, s prijetnimi .vonjavami nasičen zrak je polnili sanja-ve večere, slavci so se naselili ob vodi in začeli pripravljati gnezda. In nič jih ni motilo šumenje na gorah, zamolklo udarjanje v skale, vedno bolj se oživljajoča slemena s čudnimi, neznanimi prikaznimi.
In tedaj je tudi prišlo povelje nekega lepega jutra, da zapusti Cebaj svoj dom, da preneha z obiski pri Petruševih. Poklicali so ga in mu veleli obleči vojaško ita-
lijansko suknjo. V nasprotno stran je odšel kakor njegov sosed, a s težjo dušo in s težjim srcem. In koprnenje njegovih dedov, ki je bilo v njeni, zatirajo sedaj dogodki, ki vro neprenehoma nanovo iz tal kakor silni studenci.
Ko je prišel po slovo k Petruše-vim, ni vedel, kaj bi rekel. Zapla-kal je kakor otrok in naročil, naj pozdravijo Petra, ker on mu ne more več pisati. In kaj bo, kaj bo, ako se zgodi, da si bosta stala nasproti oči v oči kakor sovražnika ? Ona, ki nista imela drug do drugega ničesar razen velike, nad vse vzvišene ljubezni. Kaj bo, ako pride ta trenutek... ?
In tudi ako ne pride, kedaj se vidimo zopet in kje se vidimo?... Človek ne sme misliti, možgani ga pečejo kakor žerjavica, duša se vije v krčih... Z Bogom dragi, z Bogom vsi, kolikor vas je ljubilo to ubogo srce!...
Ko se je ločil tudi od doma in krenil čez griče proti Čedadu in dalje proti Vidmu, je v vsej svoji krasoti zableščala na njegovi levici vsa daljna pokrajina do Soče in še dalje, dalje do Nanosa. Kakor mogočen čuvaj jo gledal navzdol proti zapadu in jugu in njegova pleša se je svetila v solnčnjh žarkih kakor veliko, brezmejno upanje. Spomnil se je hipoma p-nega dne, ko sta šla s Pet rušo k maši, ko se je od daleč bleštila Soča. In hipoma ga je popadlo staro koprnenje njegovih dedov in kakor oni dan, je iztegnil roke sedaj tudi on in zroe v daljavo so njegove ustnice poltilio mrmrale j
Srdita čez bra nove stopi
Ter tujce, zemljelačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!... * ^ *
Tiho je sedaj v jarku ob potoku. Na obeh straneh so ukazale oblasti, da se izpraznita hiši, da se družini naselita na varnejših krajih. Visoko gori štrlijo iz skal na obeh straneh žrela topov, črne prikazni smučejo v strelskih jarkih, semintja. Pe.tvuševi in Cel uljev voz se zabije t a vsak v. na* sprotni smeri proti ravnemu: isrje-dišeu. Kolesa škr i pijejo, upehani konji jedva.vlečejo,veliko težo.
AU -se snidieta soseda še kdaj? Ali, se izpolnijo njiju želje? Ali' bo utelešeno hrepenenje Cebaje-vih dedov v' njem šamem, irlhv njegovih, otroeiia .-•■ -
Opis veliko bitke dne 5. julija pri Gorici,
Kako so čutili in vedeli dne 5.' julija Goričani, da se bije velika bitka, opisuje očividec v goriškem "Novem Času":
Dan 5. julija je bil vroč. Začelo je že zjutraj grometi. pa samo bolj v presledkih. Vsekako pa se je zdelo, da je danes morda zopet obmostje pri Gorici prišlo na vrsto. Par dni poprej so naskako-vali kraško robov je pri Tržiča in Zagradu. A ni jim šlo. Bili so vrženi nazaj in razbiti. Morda bodo; danes poskušali pri Gorici.
Vedno -bolj pogosto so se streli ponavljali; proti osmi uri so prihajali že prvi sovražni šrapneli. Švigali so čez mesto v različnih smereh. Ljudje so se sprva plašno zgibali. nehote glave potiskali med pleča in se sklanjali. Pa šrapneli so s svojim sikanjem in žvižganjem leteli naprej. Gledali so za njimi, dasi jih niso videli, ter poslušali, kje bi utegnili raz-počiti. In dalje se je zaslišal tresk; šrapnel je šel preko grada in onstran nekje razpočil. Kaj se je zgodilo? Koga je zadelo. Odgovora na ta vprašanja ljudje niso iskali, ampak šli dalje za svojimi opravki mirno v zavesti: šrapnel mene ni zadel, pa tudi blizu ni padel. Zopet je v zraku završelo; pogledali so v zrak. a šli naprej. Le deklice so pričele bolj plašno hiteti preko, ulic, ki so izpostavljene jugozapadni strani.
Proti deveti uri zjutraj je že postalo bombardiranje tako, ka-Tčor ga *v Gorici še ni bilo slišati. Doseglo' je svoj višek ter ostalo na njem do približno štirih popoldne, ne da bi pa potem popolnoma ponehalo. Bilo je nekaj strašnega, nepopisnega, veličastnega. Posebno na južno-zapadni meji mesta. Tu se vse mnogo lepše sliši in uživa; po ulicah in trgih v mestu je toliko življenja in vrvenja, da se bombardiranje precej presliši. Bolj ko pa greš proti ju-gozapadu, bolj ti prihaja vse na ušesa. Hiše so precej neobljudene — tu stanujejo bogataši, ki so se iz mesta že davno umaknili — u-lice tihe in prazne; vsak šum se odmeva in napravi glasove stokrat večje kakor so v resnici. Pa
če bi tega tudi ne bilo, zadosto-, odgovori, da gre prijateljico par
valo je popolnoma, gledati in poslušati. kar se je vršilo.
Na Kalvarijo (hrib pri Gorici) in na višine nad Podgoro so padali streli, granate, šrapneli in mine. Grmelo je in divjalo po o-zračju, kakor da bi bil sam sodnji dan. Kakor da bi kdo cele vozove dolgih velikih desk metal iz tretjega nadstropja na gladki tlak med visokimi hišami zaprtih praznili ulicj tako je treskalo in odmevalo po razburjenem ozračju. In to zaporedoma, neprenehoma. Bile so sovražne granate, ki so pa-\siKuaj s dale v podgorske višine, se vanje/Kalvariji zajedale in se potem s strahovito mogočnostjo razpočile. Cele gore dima in zemlje so pričele rasti iz mesta na gori, kjer se je to godilo, in se potem širile na vse strani — črno, sivo in grdo. Hiše so se tresle, ljudje so kar plašno obstajali. Tako .od blizu je treska-njc prihajalo, da se je človek nehote ozrl na desno ali levo. ali ni morda tam granata padla na tla. Istočasno s tem ^reskanjem so ti prihajali na ulesa grozni poki šrapnel o v, drug za drugim brez prestanka. Na višinah tam doli so se prikazovali ognjeni piki z belimi oblački. Kakor da bi gadi. vidni Samo po svojih glavah, iz nevidnega ozadja skakali naprej, besno sikali z jeziki in spuščali svoj strup. Zrak je bil miren. 0-blački so kal^or bele repatice nekaj časa obstajali na mestu, po-tem! se vzdigali in plavali nad višinami. Če si pri tem gledal na Kalvarijo, pa si videl od trenutka do trenutka ogromne ognjene piramide, ki so se pa takoj umikale črnemu debelemu dimu. Vrelo je. kakor da bi zemlja dobivala razpoke in bruhala iz sebe. Delo gr& nat vse to. Ni mogoče jih šteti. Najmanj sto do stodvajset v minuti. Sedaj se je pokazal dim na dnu od vznožja Kalvarijo. Vedno višje se je valil, vedno večje oblike je zavzemal. Grozen pogled! Granata je bila zgrešila svoj cilj. padla v vas. predrla hišo in jo za-vžg^laj. CV>ri!	. t
Sovražni šrapneli in sovražne granate sikajo čez naše glave. Vsake 3—4 minute ena. Tako čudr no sika 121 vrši! Poleg tega se zdi,, kakor- da 1»L kje blizu ogromen
vrtinec požiral in vsesa val vase :zrak,od<H'im se .zopet iikrntu od
druge strani zrak zvija in zvija; prva nam javlja prihod granate, drugo šrapnel a l Kf> slišiš vse to. je že granata dosegla svoje mesto in šrapnel tudi.
Tako treska in sika in poka iu se" zvija'v grozansko veličastnih zvokih skozi ozračje. Odmora nobenega.
Toda tudi naši odgovarjajo! Besno, silno, zavestno, zmagovito! Tu najde vsak strel svoj cilj. Zdi se ti. da gledajo in mislijo vse te nevidne baterije, vsi ti skrivnostno skriti topovi. Zamolkli gromi naših gorskih topov ti prihajajo na uho: potem poki naših havbic, da se hiše tresejo skoz in skoz; sempatja zopet mogočni siloviti streli naših jnožnarjev. Kakor da bi bilo tisoč pretepenih lačnih psov bližini, -ki evilijo in stokajo s svojim lajanjem, tako ti gre ta strel skozi ozračje naprej. Cvi-lcnje in pasje lajanje se ponavlja v enomer, »tedaj močneje, sedaj bolj tiho: seilaj iz daljave, sedaj iz višine. Zdi se ti, da vidiš vse te pse nekje preirl seboj, ki pretepeni in lačni mimo gledajo v tebe in evilijo in stokajo in tulijo. To je strel iz možnarja, ki nese smrt in grozo v vrste sovražnika.
Dim je napolnil ozračje krog podgorskih višin. Tam gori pa pokajo puške: pok, pok, pok; tudi hitreje, da jih ne moreš šteti. Dr-dranje strojne puške. Sovražnik pripravlja naskok; sedaj drdra od tam, sedaj zopet od tam; Bog ve, kako tam gori zadaj kosi smrt... 9
Lastovke se ob tem nepopisnem gromenju vedejo kakor omotene. Tu sede ena na brzojavno žico, pa ne ve, kaj početi. Ne poje, ne igra, niti se ne upa več odleteti. Tam se jih cela jata zapodi v ve-jevlj-e divjega kostanja; tam zopet stikajo plašno preko streh kakor pred nevihto.
Ob hiši pa je straža, da bi ljudje ne šli preblizu sovražnemu ognju. Čudno, da mora biti straža v ta namen tukaj! Ali nimajo ljudje dovolj razuma, kaj je treba storiti? Zdi se res, da ga nimajo. Medtem ko treska in gromi, ko poka in sika, ko se zrak zvija in požira, ko ti cel pekel zija nasproti, prihaja mlada mati z detetom v naročju; prestrašena pripoveduje, da je zadaj na cesto priletel šrapnel in ubil enega o-troka, enega pa. razmesaril. Potem pa gre safna; ravno proti ju-gozapadu naprej. Ustavi jo straža ter jo opozori na nevarnost; pa ji
liiš naprej obiskat, šrapnel je go tovo ne zadene. Straža jo pusti. Gre naprej mirno, korak za korakom, igra se z otrokom v naročju, v tem pa zasikne, poči in žena z otrokom se zgrudi na tla.
Dalje "Novi Čas" piše:
Dan za dnevom imamo sedaj priliko gledati na Kalvarijo pri Podgori blizu Gorice. Čudovit pogled se nam tukaj nudi. Sovražnik napenja vse svoje sile, da bi to višino zavzel. Tisoče granat se je že zaborilo v nje greben& marsikdaj smo že mislili, da mora ija pod strašno silo sovražnega ognja razpočiti in izginiti v prah in pepel. Ni gotovo več mesta na njenem vrhu, ki bi ne bilo razbito in raztrgano od strelov italijanskih topov. Ni gotovo mesta, ki bi ne bilo pokrito s kosi in drobci jeklenih granat in šrapne-lov, ki jih je tukaj v neizmernih množinah sovražnik nasul. In vendar naša Kal vari j a še stoji in še vedno stoje na njej tudi trije križi, od katerih j«' ta 240 metrov nad morsko gladino se vzdigujoči grič dobil svoje ime.
Enkrat je bila že Kristusova podoba s srednjega križa od sovražnega strela strgana na tla. Pa vstal jo iz svojega kritja Dalma-tinee ter navzlic ognju in dimu v toči šrapnelov na tleh ležečo podobo Kristusa vzel v svoje roke, nesel ju.h križu ter jo zopet pripel na prejšnje mesto. Sam Bog je povelieal njegov čin! Kajti v hipu, ko se je odmaknil od kraja, kjer je Kristusova podoba ležala na.1leh iu stopil dva-koraka proti križu, se zarije; ogromna grata v zemljo, kjer je pravkar stal, raz-poei s strašanskim pokom ter pokrije vse naokrog z zemljo in kamenjem. Dalmatincu se prav ničesar ni zgodilo. Tovariši pa so mu časiitali k hrabremu činu njegove pobožnosti.
Na oni strani Soče leži vas Mariano. kjer so se pred nekaj dnevi udomačili sovražniki. Nekega due krog poldne se je opazilo, da obedujejo častniki zunaj poleg neke hiše; bilo jih je 2G. Sredi kosila sproži naša baterija skupni strel; ena granata se je razpočila sredi med častniki, tako da je bilo to njihovo zadnje kosilo — kosilo mrtvih. Učinek je bil strašen; mi-.
za -in častniki so - bili kakor pome-deni.
Od neke druge baterije so videli častniški štab; general je šel s svojimi častniki proti bojni črti. .Vaenkrnf zadene naš šrapnel sredi družbe. General in nekaj častnikov je padlo, drugi so se razkropili. Pozneje se je videlo častnike hiteti k ranjenim. Drugi strel je zadel tudi te. Nato je prišlo sanitetno osobje, ki je odneslo generala.
Italijanski list "Tribuna" piše. da so izgubili Italijani v bojih ob Soči dosedaj (okrog 1. julija) že 80.000 mož.
Nameravano izkrcanja v Baru.
Milanska poročila naznanjajo, da ima potovanje generala Porro na za padli o fronto namen, konference z Jofrejem in Frenehom. da se razmotriva o možnosti izkrcanja v Baru in Draču. K temu bi bila potrebna pomoč sredozem skega brodavja Angležev in Fran eozov, da se blokira sovražno mor narico v Adriji. Ta informacija označuje to idejo kot nevarno, a kod edini izhod.
Slovens ko katoliško
B==	B
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.
I.	podpredsednik: KAllOL ZALAIt, Box 517, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 290, N. Cor. 3rd St., Kock Springs.
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537. Forest City. Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1001 North Chicago St., Joliet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St., Joliet, IU.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODYASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh. Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINO, Box G22, Forest City. Ta.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kana.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 7S, Franklin, Kans.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPČ1Č, 5"JS Duvson Ave., R. F. D. 1. Green
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2. Box 11%, Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "G LAS NAROD A."
POROČILO ZA MESEC JULIJ O DOHODKIH IN IZDATKIH ZA
BOLNIŠKO PODPOKO.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom t Peu-sylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Štv.	Dohodki:	Izdatki:	Štv.	Dohodki:	Izdatki:
i	$ 88.80	$ 38.00	49	1S.00	46.00
2	30.60	50.00	50	27.00	24.00
3	90.60	78.00	51	14.05	
4	34.20	20.00	52	5.40	
5	8.40	12.00	53	32.40	63.00
G	. 34.70	51.00	54	20.40	138.00
7	35.55		55	36.00	26.00
8	54.00	101.00	56	13.70	
9	26.85.	19.00	57		12.00
10,	21.60	52.00	58	27.85	13.00
31	46.20		59	lO.SO	79.00
Ž&i fi r -	55,90.		60	15.25	
14	39.10	16.00	63	14.40	13.00
15 ,	] 8.60	57.00	64	12.25	30.00
	65.70	34.00	65	52.80	49.00
17	114.00	72.00	66	16.15	
IS	24.60	7.00	67	20.40	
1!)	44.35	14.00	68	94.95	85.00
20	29.-10	, 46.00	69	36.00	47.00
21	50.40	17.00	70	29.40	43.00
22	25.20	59.00	71	89.05	
23	29.40	42.00	72	19.80	
24	10.70		73		
25	29.05	41.00	74	2.55	13.00
26	103.90	87.00	75	9.60	62.00
27	46.20	51.00	76	18.30	20.00
28	23.40	30.00	77	20.40	7.00
29	61.20	89.00	78	25.20	44.00
30	59.40	141.00	79	27.00	15.00
31	48.05	203.00	80	4.20	
32	42.50	59.00	81	28.80	38.00
33	74.20	123.00	82	18.40	
34	15.00		83	13.20	26.00
35	36.60	108.00	84	9.00	
36	8.40		85	12.85	27.00
37	35.60	38.00	86	31.80	17.00
39	23.40	28.00	^	24.65	
'40	9.06	2600	88	10.80	40.00
Ul	108.30	171.00	89	7.20	25.00
'-42	33.00	9.00	90	18.60	29.00
43	31.60	40.00	91	19.20	41.00
,44	127.50	150.50	92	24.60	19.00
46	21.00	4 L 00	93	22.80	10.00
47	43.55	83.00	94	9.60	
48	10.80		95	6.00	
			Skupaj.	. $2,931.25	$3,407.50
JOHN TELBAN,
Supreme Secretary.
Kakor je razvidno iz pori navedenega poročila, je za bolniško podporo primanjkljaja $576.25.
Mr. ZVONKO JAKSKB,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadema poti dila.
Sedaj se mudi t Pittabnrgh, Pa., in okolici.
Cel polk za Haiti.
Philadelphia, Pa., G. avgusta. Danes popoldne se je sporočilo semkaj, da se bo odposlalo na Haiti eeli polk mornariških vojakov. Glasi se. da se bo polk v ponedeljek vkreal na križarko "Tennessee". ki je dobila v New Yor-ku povelje, naj odpluje v Phila-delphijo.
Razmere v Erie, Pa.
Erie, Pa.. B. avgusta. — Državna polieija je patrulirala danes v poplavnem okrožju, da izvede odredbe zdravstvenega urada države Pennsylvania ter one občinskega sveta. Oddelki delavcev, katere se je zelo ojaeilo, so zaposleni pri razvalinah hiš, pod katerimi se še vedno nahajajo mrtveci. Vesti o plenjenju so povzročile, da je bila policija celo noč na nogah in danes zjutraj se je zaznalo, da je Gliv Fowler, poročevalec "Erie Despatch", streljal na nekega moža, katerega je
baje presenetil pri plenjenju. — Moža se je prevedlo v bolnico.
Uradniki zdravstvenega depart menta imajo vse roke polne dela. da preprečijo izbruh epidemije. —
Šviha.
Disciplinarno postopanje proti bivšemu državnemu poslancu in o-kra jnemu sodniku, dr. Karlu Svili i, ki je bil obdolžen, da je vladni spieel, je končana. Dr. Šviha je bil spoznan krivim in bo vpokojen. a le s pokojnino, ki znaša dve tretjini v postavo določenega pokojninskega prejemka.
Dva švicarska letalca se ponesrečila.
Iz Bcrna poročajo: Pri Faellan-denu je padel neki dvokrovnik iz višine 2000 metrov na tla. Letalo je bilo popolnoma razbito. Oba letalca, poročnik YoUenweiler iz Berna in njegov spremljevalec desetnik Propst iz Bazla, sta bila na mestu mrtva.
BF
Jugoslovanska
a	=
GIjAS NARODA, 9. AVGUSTA", 1915.

Katol. Jednata
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
I'rrdseduik : J, A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-doek. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton
Ohio.
filavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: .JOHN' GOUŽE, Box 105. Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, III.
NADZORNIKI:
MIKE ZrNICII, 421—7th St.. Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St.. Kansas City, Kans.
.lOIIN VOGRICH. 444-6th St.. La Salle. 111.
JOHN A US EC. 5427 Homer Ave.. N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽISN1K, Box 133. Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN. 1708 E. 28tli St., Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St.. Rock Springs. Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Ciril-> in Metoda, štev. 1, Ely. Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
JOHN ORAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne polUjatve, naj se pošil jajo na glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode
oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Šestmesečni račun Jugoslovanske Katol. Jednote
od 1. januarja 1915., do 30. junija 1915.
Preostanek v skladih dne 1. januarja 19 15.
Smrtninski sklad ...................... $ 88.683.74
Poškodbeni sklnd ...................... 1,014.09
Stroškovni sklad ...................... 1.397.49
Rezervni sklad ........................ 49.730.23
Sklad za onemogle .................... 1.469.75 $142.295.30
Skupno____ $142,295.30 $142,295.30
S es tme sečni d o h o	d k i.
'/.n smrtnino članov-(nie) ............................$ 45,163.70
V.-,\ poškodbe in bolezni....................................31,658.25
Za redne stroške ............................................4.490.60
Za pristopnino ................................................898.00
Za znake in tiskovine ....................................145.80
Za obresti od ulog ........................................2,147.92
Vrnjena podpora dr. 45 ................................20.00
Vrnjena podpora dr. 103 ............................10.00
Vrnjeno od Ins. dept. države Ohio............25.00
Vrnjeno od Ins. Dept. države Colo............50.00
Popravek k nakaznicam štv. 4763, 5078,
5330, po naročilu nadzornikov Jednote	4.00
Preostanek 1. januarja ________$142,295.30
$226,908.57
$226,908.57	$226,908.57
t k i.	
$ 28,500.00	
34,036.73	$ 62.536.73
$ 62,536.73	$ 62,536.73
Sest m e s e en i i Izplačano za posmrtnim- članov-(uic). l/plačano za poškodbe in bolezni ...
Skupno.
Drugi definirani izdatki.
Pla-'a gl. uradnikov za prvo polovico leta 1915 ...... $ 1,425.00
Pi;iea Alojza Balanta (ostanek od leta 1914) ................10.00
Plača pomožnega odbora ....................................................44.00
Dr. Martin J. Ivec (pregled izpričeval) ............................74.00
Dr. H. N. Sutherland (pregled sumljivih bolnikov v Ely,
Miriii..................................................................................7.00
Dr. W. R. Scott (pregled sumljivega bolnika v Mineral,
Kan*....... ...................................................................2.00
J. A Germ (stroški pri preiskavi sumljivih slučajev v
Penna..................................................................................72.00
First State Bank of Ely, Minn, (stanarina gl. urada za
šest mesecev ....................................................................120.00
John Vogrich j	72.18
Jolm Kerzisnik i	105 50
Mihael Sunich [ 1 ^edovalm stroški uradnikov	5g Q4
John A. Germ I meseca januarja 1. 1915	105.04
Leonard Slabodnik J	24.00
Cannon and Poage, Chicago, 111.)	20.00
John H. Norton. Dulutli. Minn. . Razni zakoniti izdatki	10.00
Anthony Lucas, Calumet, Mich. ?	5.00
Arthur Toms, )	4 40
Joseph Mantel, Notarska Potrdila raznih uradnih	^qq
John B. Smrekar 5 listin	12^00 Društvo "Zvon", štv. 70, Chicago, 111. (posojilo za
advokatske stroške v društveni tožbi ........................50.00
Abb Landis, Nashville, Tenn. (precenitev certifikatov	251.16 Peter Sterk, Ely, M inn. (pomočnik pri precenitvi certifikatov ................................................................................40.50
Wm. B. Joyce and Co. (poroštva gl. uradnikov in krajevnih uradov) ................................................................896.30
L. Schmidt, Braddock, Pa. (jednotini znaki) ................183.60
Christie Litho and Printing Co., 1
Duluth, Minn. I	15149 R. D. Swisher Mfg Co., Chicago, 111. ! Razne potrebščine v 120 Miller-Davis Co., Minneapolis. Minn, j urad» plavnega tajnika 14 4?
M. I. Stewart Co.. Duluth, Minn. 1 in blagajnika	43 5Q
A. B. Dick Co.. Chicago. 111. J	7.1S
"Glas Naroda" (naročnina na list	215.90
Slov. Printing & Pub. Co. )	454.35
Glas Naroda V Razne tiskovine	51.90
Christie Litho. & Printing Co. *	40.00
Minnesota Insurance Department: Pravico poslovanja za leto 1915 in druge razne uradne listine za pridobitev charterjev .............................. / 43.03
Illinois Insurance Department: pravico poslovanja za /
leto 1915 .................................... ' 10.00
Colorado Insurance Department: pravieo poslovanja za
leto 1915...................................... / 50.00
Leouard Slobodnik (sestava letnih poročil ter razne f
uradne listine in prošnje za pridobitev charterjev	190.00
John Gouze (povrnjeno za izplačan Bond za Cleveland
Trust Co..............................................................................100.00
Razni izdatki tajnika in blagajnika za ekspres, poštnino,
voznino i t. d. .. ..............................................................186.69
Razni izdatki v uradu predsednika nadzornega odbora, /
Mihael Sunich ................................ / 21.00
Razni izdatki v uradu predsednika John A. Germ________11.50
Pregled izplačanih smrtnin za člane in članice
od 1. januarja 1915 do 30. junij« 1915.
Član-(ica): Štv. dr. Mesto in držav^: Svota:
Skupni razni izdatki.... $ 5,188.36
62,536.73
Prišteti izdatki za-smrtnine in podpore Skupni izdatki Jednote v prvi polovici leta..
$ 67,725.09
- **
ŠESTMESEČNO POROČILO
STANJA	4
JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
ELY, Minnesota.	v
Od 1. januarja 1915, do 30. junija 1915. ^
Skupno izplačano za smrtnine ........................................$ 28,500.00
Skupno izplačano za bolniško podporo..............	34,036.73
Skupno izplačano za razne stroške ....................................5,188.36
Preostanek v blagajni 30. junija 1915 ................................159,183.48
$226,908.57
bankah:
Jednotin denar je naložen v sledečih
First State Bank of Ely, Minn., Open aect. First State Bank of Ely, Minn., Savings acct. First National Bank, Ely, Minn.	"
First National Bank. Eveleth, Minn. " Miners State Bank. Chisholm, Minn. " Calumet State Bank, Calumet, Mich. " First National Bank, Calumet. Mich. Minnequa Bank of P'o. Pueblo, Colo. {< Cleveland Trust Co., Cleveland, O. Braddock Natrl Bank. Braddock, Pa. La Salle Savgs Bank & T. Co., La Salle " Central Savgs. & T. Co., Barberton, O. " Cont. & Comm. T. & S. Bank, Chicago, 111. " First Nat'I Bank, Rock Springs, Wyo. North Side State Bank, Rk. Sprgs. Wvo. " Rk. Springs Nat'l Bank, Rk. Sprgs, Wyo. "
Skupna svota naloženega denarja. .. .
N ar as tek blagajne.
Preostanek v blagajni 30. junija 1915 ............. $159,183.48
Preostanek v blagajni 1. januarja 1915 .............. 142,295.30
2%	$ 17.237.08
3%	20,053.00
3%	5.867.24
3%	10,161,50
3%	11.122.64
3%	11.134.26
3%	10.237.46
3%	10,693.23
4%	10.427.97
4%	10.936.13
3%	10.160.95
3%	5,045.56
3%	10.448.27
3%	5,271.31
3%	5.189.76
3%	5,197.12
ja----	$159,183.48
Napredek blagajne v prvi polovici leta 1915____ $ 16,888,18
PREGLED POSAMEZNIH SKLADOV. Smrtninski sklad:
Preostanek dne 1. januarja 1915................$ 88,683.74
Šestmesečni dohodki ....................................45,163.70
•r
Šestmesečni izdatki ....................
Preostanek dne 30. junija 1915 ........
$ 28.500.00 105,347.44
Poškodbeni sklad.
Preostanek dne 1. januarja 1915........
Šestmesečni dohodki....................
Vrnjeno od dr. štv. 45..................
Vrnjeno od dr. štv. 103 ................
Prištet popravek od nakaznic štv. 4763,
5078. 5330 ........................
Šestmesečni izdatki ....................•
Primanjkljaj v skladu 30. junija........
$133,847.44 $133,847.44
1,014.09 31,658.25 20.00 10.00
4.00
1,330.39
34,036.73
$ 34,036.73 $ 34,036.73
Stroškovni sklad.
Preostanek dne 1. januarja 1915........ $
Šestmesečni dohodki ..................
Dohodki za znake, tisk itd...............
Dohodki za pristopnino ................
Vrnjeno od Colo. Ins. Dept.............
Vrnjeno od Ohio. Ins. Dept.............
Šestmesečni izdatki ....................
Preostanek dne 30. junija 1915..........
1.397.49 4,490.60 145.80 898.00 50.00 25.00
5,188.36 1,818.53
$ 7,006.89 $ 7,006.89
Sklad za onemogle.
Preostanek dne 1. januarja 1915........ $ 1,469.75
Preostanek dne 30. junija 1915..........
$ 1,469.75
$ 1,469.75 $ 1,469.75
Rezervni sklad.
Preostanek dne 1. januarja 1915........
Obresti od ulog........................
Preostanek dne 30. junija 1915 ........
49,730.23 2,147.92
51,878.15
$ 51,878.15 $ 51,878.15
SKUPNI SKLADI
dne 30. junija 1915.
Smrtninski sklad ....................................................................$105,347.44
Stroškovni sklad ....................................................................1.818.53
Sklad za onemogle....................................................................1,469.75
Rezervni sklad ........................................................................51,878.15
Skupaj----
Po odbitku primanklj„ja v bolniškem skladu v znesku
$160,513.87
$ 1,330.39
je denarja v blagajni---- $159,183.48
OPOMBA:—Vse Jednotine nakaznice so certificirane od banke isti dan, ko se izdelajo in razpošljejo na krajevna društva ter so odštete od Jednotine uloge. Toraj ta račun ne kaže
nobenih neizplačanih nakaznic.
.
Magdalena Levstik, Anton Dežman, Marijana Režek, Marija Ostanek, I Matija Banovetz, Frank Horvat, [Andrej Ogrinc, Feliks Volčko, John Golob, John Lokač, Helena Anzele, Neža Debeljak, Matilda Jakopič Jakob Krumar, Frank Orenek, Ana Škufea, Florijan Juratovič, Ivana Zakrajšek, Jožef Hrovat, Frank Perko, Andrej Brozovič, Helena Pavel, Jožef Gostičnik, Mihael Ritmanič, Frank Vira nt, Ivana Rnparšek, John Križe, John B. Štukel, August Poglajen, Jožef Jakoš, Marija Godec. Terezija Briščaj, John Gnidic, Jožef Lunka, Jakob Štalcar,
1
3
4 6 9
12 13 16 16 16 16 20 21 22 25 36 36
36
37 37 39 45 45 49 51 53 61 66
70
71 75 92
105 111 111
Osebna svoboda.
Louis N. Hammerling.
Ely, Minnesota,	$ 500.00
La Salle, Illinois,	1.000.00
Federal, Pa.,	1,000.00
Lorain, Ohio	500.00
Calumet, Michigan,	1,000.00
Pittsburg, Penna.,	500.00 |
Baggaley, Penna.,	1.000.00
Johnstown, Penna.,	1.000.00
Johnstown, Penna.,	1.000.00,
Johnstown, Penna.,	1.000.00
Johnstown, Penna.,	500.00
Gilbert, Minnesota,	500.00
Denver. Colorado,	500.00
So. Chicago, Ills.,	1.000.00
Eveleth, Minnesota,	1,000.00
Conemaugh, Penna.,	500.00
Conemaugh, Penna.,	1.000.00
Conemauh, Penna.,	500.00
Cleveland, Ohio,	1.000.00
Cleveland, Ohio,	l.OOb.OO
Roslyn, Washington,	1.000.00
Indianapolis, Ind.,	500.00
Indianapolis, Ind.,	500.00
Kansas City, Kans.,	1.000.00
Murray, Utah,	1,000.00
Little Falls, N. Y.,	500.00
Reading. Penna.,	1.000.00
Joliet, Ills.,	1.000.00
Chicago, Ills.,	1.000.00
Collin wood, Ohio,	1,000.00
Canonsburg, Penna.,	500.00
Rockdale, Ills..	500.00
Butte, Montana,	1.000.00
Leadville, Colo.,	1,000.00
Leadville, Colo.,	1,000.00
Skupaj izplačano:	$28,500.00 JOHN A. GERM, glavni predsednik.
GEO. L. BROZICH,
glavni tajnik.
JOHN GOUŽE,
glavni blagajnik.
POROČILO DOHODKOV V ODDELKU ZA OTROKE J. S. K. J.
Od 1. januarja 1915, do 30. junija 1915.
Štv. dr		Plačali za :		
	Mesto in država:	Pristopnino:	Asesment:	Skupaj :
1	Ely, Minn.............	$ —.50	$ 14.55	$ 15.05
3	La Salle, Ills...........	—.50	4.80	5.30
4	Burdine. Penna........	1.00	—.60	1.60
6	Lorain, O..............		12.15	12.15
12	Pittsburgh, Penna.......		—.90	—.90
15			1.80	1.80
18	Rock Springs, Wyo.....	—.50	23.40	23.90
19		1.00	10.35	11.35
20		—.50	8.30	8.30
21			—.30	—.30
26	Pitsburgh, Penna.......	—.50	5.85	6.35
29			5.40	5.40
30	Chisholm. Minn. ........	—.50	2.10	2.60
31	Braddock. Penna.......		5.40	5.40
32	Black Diamond, Wash. . .		—.90	—.90
33	Trestle, Penna..........	2.50	12.60	15.10
35	Llovdell, Penna.........	2.00	4.80	6.80
36	Conemaugh. Penna......	—.50	21.60	22.10
39		—.50	34.65	35.15
41	East Palastine, 0.......	1.50	7.95	9.45
42	Pueblo, Colo............•	—.50	2.70	3.20
45	Indianapolis, Ind.......	3.00	7.35	10.35
49	Kansas City, Kas........		3.60	3.60
53	Little Falls, N. Y.......	—.50	5.70	6.20
57		1.00	—.90	1.90
61	Reading. Penna.........	3.50	13.35	16.85
68	Monessen. Penna.......	—.50	7.65	8.15
71	Colinwood, Ohio........	—.50	1.80	2.30
82	Sheybogan, Wise.......	—.50	3.15	3.65
89	Gowanda, New York ....		1.80	1.80
94	Waukegan, Ills.........		13.50	13.50
99	Moon Run. Penna.......		12.60	12.60
101	Walsenburg. Colo.......		—.90	—.90
105	Butte, Montana ........	2.50	1.65	4.15
108 -	Youngstown, Ohio ......	2.00	5.40	7.40
110	McKinley, Minnesota ...	2.50	6.60	9.10
116	Dehnont, Penna.........		3.60	3.60
	Skupni dohodki....	$ 29.00	$270.65	$299.65
		Pristopnino:	Asesment:	Skupaj :
Skupni	dohodki za prvih šest me-			
seee\		$ 29.00	$270.65	$299.65
Preostanek 1. januarja 1915 ....		147.50	150.40	297.90
	Skupno— .	$176.50	$421.05	$597.55
Vrnjeno društvom v Coloradi po				
naročilu Colo. Ins. Dept.......		$ 10.00	$ 15.90	$ 25.90
Vrnjeno dr. štv 71, Collinwood.				
Ohio, .......................		—.50		—.50
Ostanek v blagajni 30. junija 1915 $166.00 $405.15 $571.15
OPOMBA:—Ker nismo dobili poročila o umrlih otrokih, ne kaže račun izplačanih p odpor. GEO. L. BROZICH,	JOHN GOUŽE,
blagajnik.	glavni tajnik.
REPORT OF LOUIS COSTELLO, TREASURER OF UNPAID BENEFITS, SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION,
SALIDA, Colorado — July 1st, 1915.
Jos. Mehle Jos. Koa M. Mih tel V. Dremelj J. Bogolin A. Ancelj Jos. Pirc P. Grgiric Mike Pesig J. Grmek J. Potočnik J.Podpečan T. Balenovič Val. Drop
$557.62 509.71 488.45 496.95 213.57 266.75 655.06 711.19 463.34 500.00 239.12 211.88 946.82 488.00
$557.62
106.78 177.80
711.19 463.34 500.00
509.71 488.45 496.95 106.79 88.95 655.06
239.12 211.88 946.82 488.00

10.45 10.00 10.20
2.15 1.80 13.30
4.85 4.30 litffO
520.16 498.45 507.15 108.94 90.75 668.36
243.97 216.18 966.22 488.00
XXXIX.
V enem prejšnih člankov se je povdarjalo, kako slični so prinei-piji, na katerih sloni uspeh v vseh domenah človeškega življenja in sploh narave. V dotičnem članku je bil predmet razprave osebno zdravsvo, osebna higijena kot nekaj različnega od javnega zdravstva, sanitacije. Skrb za samega sebe, osebna svoboda v zdravstvenih zadevah, je nekaj bistvenega za, dočim je sanitaeija, ali pri-prosto izboljšanje okolice s tem, da se eliminira uplive, ki podke-pujejo zdravje, nekaj slabega, ker ima za posledico higijenske ubožce in parasite.
Isti princip skrbi za samega sebe ali osebne svobode pričenja najti priznanja na industrijskem polju. George M. Price, pisatelj knjige 4'The Modern Factory" je ob priliki nekega nagovora izjavil, da je po njegovem mnenju mogoče doseči resnični napredek v industrijalni higijeni le potom sistema 11 industrijalne samokontrole."
"Resnični napredek v higijeni v tvornicah in resnično izboljšanje industrijalnih pogojev je mogoče doseči le 11a način, da so industrije organizirane v posebne skupine, dr. je vsaka industrija organizirana kot posebna skupina ter ima pravico in oblast kontrolirati svojo lastno usodo, proglašati svoja lastna načela glede zdravsvta in varnosti, izvesti izvesti izboljšanja, prikladna posebnim potrebam ter izsiliti izpolnjevanje predpisov brez strahu ali o-zira na druge. Z drugimi besedami : sistem industrijalne samokontrole.'
Dočim razpravlja ta načrt o delu potom industrijalnih skupin, je njega temelj misel skrbi za samega sebe.
Ako se vrnemo še enkrat 11a domeno zdravstva, najdemo to idejo zastopano po profesorju Irving Fisher-ju. kojega nazore je spravil 11a papir dr. Lee K. Frankel, šesti podpredsednik Metropolitan Life Insurance Co. v New Yorku.
'' V domeni javnega zdravstva se je veliko doseglo, a še več je, kar se še mora storiti. Stojimo ob pričetku novega in zanimivega razvoja, ki se tiče osebnega zdravstva. Človeška bitja so pričela spoznavati, da imajo gotove odgovornosti napram samim sebi in napram občini, da vzdrže kolikor mogoče visoko njih fizične zmožnosti. Država in občina storita lahko dosti, da zavarujeta posameznika pred zunanjimi nevarnostmi glede njegovega življenja. Posameznik sam pa mora biti na straži ter se zavarovati pred nevarnostmi, ki prihajajo od znotraj.
Vse kaže, da se razvija narod fizično zdravili mož in žensk, a brez sodelovanja oblasti. Ako hočejo biti zdravstvene kampanje uspešne, mora vsak posameznik zase gledati, da se vzdrži na višku fizične sposobnosti. Spoznavati moramo. da smo kot posamezniki dolžni našim sovrstnikom in zarodu. Moralno smo obvezani, da se ne damo zavesti, da bi preveč jedli, pili in prenaporno delali.
Prihodnja dekada bo 011a. v kateri se bo izvojevalo kampanjo o-sebne higijene, ki se bo razlikovala od javne. Od mož in žensk se bo zahtevalo, da prevzamejo odgovornost vzdržati se v najboljšem fizičnem stanju, vsled česar se zmanjša moreče bolezni srednje in zrelejše dobe."
Najbolj znamenito v tej razpravi je opozarjanje na dejstvo, da veliko nas preveč je.... Zloraba alkohola in nikotina je splošna. Še bolj jasno pa je, da je še bolj splošna navada, da se je preveč ali je na neprimeren način. - Nadalje se opozarja na to, da se preveč ne zanemarja telesno gibanje. da je večini ljudi mehak stol ljubši kot pa sprehod v prosti naravi. Vsled pomanjkanja gibanja pa se razvijejo v zrelejši dobi bolezni, ki postanejo usode-polne za življenje dotičnega.
Boj proti zlorabi alkohola je splošen. Nihče pa ne govori o zlorabi jedi, ki ima še hujše posledice kot pa preobilo zavživanje o-pojnih pijač.
Iz vsega tega pa je konečno razvidno, kako enostranski so oni. ki hočejo na podlagi napak nekaterih omejevati osebno svobodo vseh ostalih, ki so zdravi.
Avstrijski ujetniki v Srbiji.
Bolgarski listi javljajo, da so vsi avstrijski ujetniki v Srbiji sedaj zaposleni pri gradbi železnice skozi Albanijo do Jadranskega morja.


U. Merlak
Jakob Strle Frank lliti M. Oncelc J. OiosLza J. Kranjc M. Kočev&r

33.00
922.60 591.90 678.08 319.10 197.32 403.29 Interest
J.Pribernik 1 G. Prijatelj V. Fuutek J. Gostičnik I. Ruji^ršek J. Golob F.Juradovič Obresti
694.25 500.00
169.49
400.00
3.29 76.51
Received
221.16
33.00		33.00
922.60	18.90	941.50
591.90	12.05	603.95
508.59	10.40	518.99
319.10	6.50	325.60
197.32	4.05	201.37
617.74	12.65	630.39
500.00	10.20	510.20
400.00	8.10	408.10
400.00	8.10	408.10
200.00	1.25	201.25
800.00	5.10	805.10
200.00	. r ju	200.00
221.16	?	
3.29		224.45
Skupaj . . . $10,309.16 $3,166.02 $10,146.43 $173.75 $10,320.18
J. Levak J. Kumcr
Received Received
500.00 Paid ant $850.00 Paid aut
500.00 $850.00
Amounts on Hand:
July 1st. 1915—Commercial National Bank,
Salida. Colo........................... $9,393.08
July 1st. 1915—Union Bank of South Chicago. Ill................................. 406.10
July 1st, 1915—In Bank at Laibacli. Austria 521.00 $10,320.18 Respectfully Submitted by
LOUIS COSTELLO, Treasurer of Unpaid Benefits. Subscribed and s worm to before me this Fourteenth Day of Juliy
A. D. 1915
CHARLES F. JOHNSON, ^	Notary Public.
My Commission Expires July 5, 1916.
Stale of Minnesota,	r
County of St. Louis SS. City of Ely.
John A. Germ, Supreme President; Geo. L. Brozieli, Supreme Secretary and John Gouže, Supreme Treasurer, of the South Slavonic Catholic Union of the United States of America, being first duly sworn according to law, each for himself and not for the other, depose and says: that they are respectively, the Supreme President, Supreme Secretary and Supreme Treasurer of the South Slavonic Catholic Union of the United States of America, a fraternal benefit organization, organized under and existing by virtue of the laws of the state of Minnesota. That on the said 30th day of June, A. D. 1915. all the aforesaid assets were and now are the absolute property of the said South Slavonic Catholic Union, free and clear from any liens or other claims thereon, except as stated in the semi-annual statement of condition of said Union, together with its attached schedules and other explanations, annexed or otherwise referred to and that said statement is a complete exhibit of the assets, liabilities, income and disbursements and for the condition and affairs of said Union, on the said 30th day of June, A. D. 1915, according to the of their knowledge, information and belief respectively.
Subscribed and sworn to before me this 24th day of July, A. D. 1915.
JOHN B. SMREKAR.
T	_ Notary Public. St. Louis County,
~	." ____________Minn.
My Commission Expires June 23 1916.
r
SS.
State of Minnesota, Cou uty of St. Louis City of Ely.
Michael Sunich, John Kerzisnik. John Vogrich, John Ausec and J eter Spehar, being first duly sworn, according to law, do hereby depose and say: that they constitute the Board of Trustees of the South Slavonic Catholic Union of the United States of America Sieving been duly elected to said office by the last general convention of the said Union and having duly qualified for said office, have minutely examined the semi-annual statement of said Union and all books and records of the Supreme Secretary and Supreme Treasurer, as of June 30th 1915. That all the assets enumerated in said statement are the absolute property of the said Union and *** tree and dear from any liens or claims thereon, except as stated in sa.d statement of condition, and that said statement of con-dijiou and condition of records of the Supreme Secretary and Supreme Treasurer are true and correct, to the best of their knowledge, information and belief, respectively.
MIKE SUNICH, JOHN KERZISNIK, JOHN VOGRICH, PETER SPEHAR, IVAN AVSEC.
Subscribed and sworn to beforeme this the 24th day of July A. I). 1915
JOHN E. SMREKAR,
Notary Public, St. Louis Co., Min-, „ i _ ^	nesota.
My Commission Expires June 23, __1916.
Board of Trustees
V žaru jap.
Novela. — Spisala Lea Fatur.
(Nadaljevanje).
Pa Pavlu ni bilo mar, da bi razkrival te dni svojo dušo pred ženo, s.« trudil kakor prva leta zakona. da obudi v ženi smisel za kaj višjega. Ob zarje na od čara romantike je le bdela Lijanina slika
pred njim----Dobra je bila volja,
da ubeži tej sliki, pa slabo srce se je opajalo ob njej.
Ko se je vrnil tisti dan v preprosto letoviško stanovanje, je sedela žena z otroki pri veliki škat-Iji in pregledovala vzorce blaga, lloiel je mimo nje — v svojo sobo. Ula se je obesila nanj, mu za-žvrgolela, da dobe Miro, ona in mati nove obleke za 4tau<;erk\ "Za kaj t " je vprašal vznemirjen. "Za koncert", je pojasnila Julija. Kar vroče mu je bilo postalo, sam ni vedel, kdaj, zakaj je vzrojil.. Rekel je, da ni potreba otrok in opic pri konce trtu... ..___^
,'J-	r-
Takrat je pa zablisknilo v ženini zenici in siknila je: "Ne boš je gledal sam!"
Izumljen, osramočen, je molčal in se ni vtikal več v ženine pri-. prave. Zdaj je obračala UIo, pritegnila, pogledila in rekla: "Sehr gut!" Krilce iz blede modre svile, polno čipk in pentelj, je bilo res srčkano. V materinskem veselju je pozabila megle, ki je ležala nekaj dni med njima, z zmagovitim nasmehom se je obrnila k Pavlu: "No, kaj praviš, papa?" "Da kvariš otroka. Svilo in lak za taka batoglavca!" Čemu ne-ki? Zakljevina in coklje so dobre za otroke. To kar ti delaš je zoper pravila odgoje."
"Kranjski kmet!" je siknila Julija. "Če sem kaj kupila, sem tako za svoj denar."
Ula je stisnila razžaljeni obrvi-ci. ker je ni občudoval papa. Vze-. la je iz mize široki slamnik, poln cvetlic in trakov, si ga nadela in se postavila pred očeta:
"Kaj ne, da sem lepa, papa?" "Kakor opica na sajmu si", se je smejal Pavel, jo dvignil k sebi J in poljubil na trmasto čelce.
IZ URADA I. TAJNIKA
Jugoslovanske Katoliške Jednote,
Ustanovljena leta 1898.
Inkorporirana leta 1QOO
Šestmesečni račun J. S. K. Jednote, od I, januarja 1915 do 30. |iutija 1915.
Ely, Minn., 9. julija 1915.
Ime društva, Številka, mesto in država.
Jed nota fttela dne
31. dec. M
o 2
jO
Sv. Ciril In Metod, it. 1 Ely, Minn.. Sv. Srce Jezusa št. 2 Ely, Minn. Sv. Barbara £t. 3 La Salle, lil. Sv. Barbar* št. 4 Federal Pa. Sv. Barbara št. 5 Soudan, Minn. Sv. Marija Pomagaj št. 6 So. Loraln, O. Sv. Ciril [n Metod št. 9 Calumet, Mich Sv. Štefan št. 11 Omaha. Nebr. Sv. Jožef št. 12 Pittsburg, Pa. Sv. Alojzij št. 13 Baggaley, Pa. Sv. Jožef št. 14 Crockett, Cal. Sv. Peter In Pavi št. 15 Pueblo, Colo. Sv. Ciril In Metod št. 1« Johnstown, Pa. Sv. Jožef št. 17 Aldridge, Mont. Sv. Alojzij št. 18 Rock Spring«. Wyo. Sv. Alojzij št. 19 So. Lorain, Ohio. Sv. Jožef št. 20 Gilbert, Minn. Sv. Jožef žt. 21 Denver, Colo. Sv. Jurij Št. 22 So. Chicago, III. Sv. Ime Jezusa št. 25 Eveleth, Mlnn. Sv. Štefan št. 26 Pittsburg, Pa. Sv. Mihael št. 27 Diamondville, Wyo. Sv. Marija Danica št. 28 Sublet, Wyo. Sv. Jožef št. 29 Imperial, Pa. Sv. Jožef št. 30 Chisholm, Mlnn. Sv. Alojzij št 31 Braddock, Pa. Sv. M'a Zvezda št. 32 Black Dla'd, Wash. Sv. Barbara št. 33 Trestle, Pa. Sv. Peter In Pavi št. 35 Lloydell, Pa. Sv. Alojzij št. 3* Conemaugh, Pa. Sv. Janez Krstnlk št. 37 Cleveland, Ohio. "Sokol" št. 38 Pueblo, Colo. Sv. Barbara št. 39 Rosiyn, Wash. Sv. Mihael št. 40 CIaridge, Pa. Sv. Jožef št. 41 East Palestine, Ohio. Sv. Marija Pomagaj št.. 42 Pueblo, Colo. Sv. Alojzij št. 43 East Helena, Mont. Sv. Martin št.. 44 Barberton, Ohio. Sv. Jožef št. 45 Indianapolis, Ind. Sv. Barbara št. 47 Aspen, Colo. Sv. Jurij št. 49 Kansas City, Kan«. Sv. Peter št. 50 Brooklyn, N. Y. Sv. Peter in Pavi št. 51 Murray, Utah Sv. Jožef št. 62 Mineral, Kana. Sv. Jožef št. 53 Little Falls, N. Y. Sv. Frančišek št. 54 Hibblng, Minn. Sv. Rok št. 55 Unlontown, Pa. Sv. Alojzij št. 57 Export, Pa. Sv. Štefan št. 58 Bear Creek, Mont. Sv. Barbara Št. 60 Chisholm, Mlnn. Sv. Jurij ša. 61 Reading, Pa. Sv. Florljan št. 64 So. Range. Mich. Sv. Peter In Pavi št. 66 Jollet, Iti. Isus Prijatelj Malenlh št. 68 Monessen Pa Sv. Peter £t 69 Thomas. W. Va. "Zvon" št. 70 Chicago, 111. Sv. Janez Krstnlk št. 71 Collnwood, O. Sv. Barbara št. 72 Ravensdale, Wash. Sv. Janez Krstnlk št. 75 Cannonsburg, Pa Sv. Jožef št.. 76 Oregon City, Oreg. Sv. Rešnje Telo št. 77 Crab Tree. Pa. Sv. Alojzij št. 78 Salida, Colo. Sv. Barbara št. 79 Heilwood, Pa. Sv. Jernej št. 81 Aurora, III. Sv. Janez Krstnlk št. 82 Sheboygan, Wl«. Sv. Martin št. 83 Superior, Wyo. Sv. Andrej št. 84 Trinidad, Colo. Sv. Jbžef št. 85 Aurora, Mlnn. Sv. Jožef št. 86 Midvale. Utah. Sv. Alojzij št. 87 St. Louis, Mo. Sv. Mihael št. 88 Roundup, Mont. Sv. Jožef št. 89 Gowanda, N. Y. Orel" št. 90 New York, N. Y.. Vitezi sv. Mihaela" št. 92 Rockdale III. Sv. Rok št. S4 Waukegan, III. Sv. Frančišek št. 99 Mocn Run, Pa. Sv. M. B. Karmel. št. 100 Mlddleton W.V« Sv. Feliks št. 101 Walsenburg, Colo. Sv. M. Vnebovzetje št. 103 Colllnwood, O •Jugoslovan" št. 104 Chicago. III.
8v. Martin št. 105 Butte, Mont. Sv. Janez Krstnlk št. 106 Davis. W. Va. "Duluthskl Slovani" it. 107 Duluth, Mlnn. Sv. Antona št. 108 Youngstown, O. Sv Marije Trsat št. 109 Keewatin, Minn. Sv. Frančiška št. 110 McKinley, Mlnn. Sv. Jurija št. 111 Leadville. Colo. Sv. Janeza Krst. št. 112, Kitzville, Mlnn. "Slovenic" št. 114., Ely, Minn. Sv. Mihaela, št. 115. Crows Nest, Pa. Sv. Antona, št. 116, Delmont, Pa. Sv. Stepan, št. 117, Sartell, Minn. Sv. Jurij, št. 118, Youngstown, Ohio Sv. Ana, št. 119, Aurora, 111. Mar. Preč. Spoč., štev. 120, Ely, Minn.
Posamezni Slani:
Anton Korenčan, Gormanda, W. Va.
Vkupno
157! 185 92
Dili
34 48,
159 32 67
48 2« 89 78
42 215
108
^
M 79; 137: 60j 62!
35 75l
190 102 77 98 i 07 i 129 237 54 82 81
32
70 88 50
71
«3 25! 47| 73:
lin
53
46 44: 401
49
15 (»5 88
35 18
lu3 25 88 27 23 69
16 35, 77' 31 601 70' 18
33
33
43 39
34 lin
57 21 18
29 41 41 13 20 19 31 52 16 105
13
36 19 12
-3 1 *
Jedoota ~ itcjc doc 38. jun. 15
B
t ' ^ cu !
5743
1844 213
O
o. o
C/i
	• T3
E 0 5 e iž --2 s 2-0 c« S	U 5.2
? ž« »O ""	■5-S
S ~	s-2
£
O J
S"®
-5 ~So >0 O « E Oh
■O *>
<* NA
* O
« *
£ "K
•c
e. i?
>0 C
;r"S
S •»
S C « >
N O
«.2 >0 **
j* c
A
S
m
S o "E rt
« G
5 'Z
o
is
£53
n ■!
N —J
a
£ o
O
rs
J* O •»—, a
a
ct
85	G	! 2		1	163	81	1630	28	888125	
50	2				176	47	1354	76	9b8 50	
33			1		83	32	722	99	480 00	
19				1	58	19	436	62	320 50	
14					34	13	312	68	18 » 25	
	2			1	47		205	48	265 00	
85	10	1	1		1G4	84	1543	19	882	25
14	1				32	14	297	20	178 75	
21	2		1		68	22	503	57	358 50	
18	G	3	1		59	22	429	24	301	75
16					26 ifi		285		112 0O	
35	2				83 35		695	48	474 50	
43			3	1	74	40	656	97	408 75	
					33		286	17	222 50	
81	1				205	79	1666	70	1166 00	
35	3				no	35	815 15		593 00	
23	3	2		1	75	22	56O 10		417 "0	
32	1			1	72	31	847	31	402"25	
38			1		65	37	78:Vii2		387 00	
40	3		1		124 39		1051 95		678 5o	
18	1	1			47	19	554 07		253 50	
	4				64	1	336 73		335 !oo	
7	2				30	7	204'10		194 'Ki	
M	1				70	32	623 44		403	SO
45	7				187	44	1454 96		1036 75	
52					95	50	838 63		548 00	
14		1			74	12	597 96		405 50	
56	1				9G	55	723	55	n38 50	
21	1	2			02	21	503 30		359 25	
31	6		1	a	137	28	933	Gl	741	50
lOO	b		2		225	95	2101	95	1207	50
8					53	8	400	88	292	50
26	1		1		79	21	667	22	449 <»0	
54	1				78	54	774'86		428	75
13					32	13	280:2G		176	00
23	4	1			71	23	574 66		389	75
17	3				42	17	364! 20		223	- - < 0
15	9				55	15	353	75	281:00	
33			1	1	71	32	50G	48	391	25
33	1	1			02	33	640	62	350	50
12			1		59	11	478	32	335*00	
7	3				27	7	182	92	137	50
2	1		1		46	1	278	91	204	25
24	2				76	23	618	67	411	00
32	3	2		1	98	32	661	34	557	50
11	2				52	11	453	13	284	25
14	1				42	14	332 23		226	50
17	1	1			46	18	270'02		254 !oo	
21	1				46	20	390	55	245 75	
2	2				41	1	314	76	232	75'
	4		1		51		268	75	270;50	
2	1				15	2	84	88	69 50	
8		1	1		58	fi	542 95		334 00	
15	5				68	13	588! 18		420 25	
10					34	10	319178		196	50
8	3				17	G	163110		94	00
1			1		106	2	<">77 04		5P4	00
8					23	7	224 '->0		133	50'
9				1	73	6	408 48		465	25
11					24	in	211 50		143	on!
9 34		2			23	9	19181		126	2C>
			i		66	35	795,96		378	75!
					14		88	27	84'.0o:	
	1				27		150	83	165 i 25!	
IG	7				80	15	5nB	99	450100'	
4	1				30	3	197	13	169	50 j
12	4				63	11	522	59	359 50!	
20					64	20	525	4.",	3G7 !)(>'	
14					15	12	192	87	9400	
4					28	4	131	19	170,00'	
10					30	7	274	!'S	167'50	
7	5	J			4"»	8	329	73	2-">l	75
	6				38		181	39	206 50	
5	1	1		1	34	r,	211	37	l9o 00	
34	1				101	32	861	87	580 00	
19					54	19	379	12	295 75	
	5				22		131	63	118 00	
3	4				22	4	153	31	107	75
GL	3				67		361	72	357	50
					27		119	55	157 75	
12	1		1		40	13	306	27	£16 75	
2	11				47	2	295	31	249 (M	
4	1				14	4	128	51	66 00	
10	1	1			24	11	158	70	146 50	
3	2				17	2	128	77	104 50	
17	2				32	17	328	55	173 50	
13	G		2		51	14	395	38	268	25
1	1				16	1	127	59	91	50
1	9				110	1	56"	93	590	75
	1						37	76	32	50
17	1				36	18	227	8-/	201	! O
2	3				19	1	104	27	110	25
	4				11		78	85	66	75
10	3				j2		50	78	67	50
	8				10		4	00	17	00
					1		5	28	4	75
$ let * ct »
141
134
71 45
28 28 146
27 52 44 25
72
ct I $ fet S let ? let
40
00' 80! 80 30 90 20 90 20 50 10 80;
09 30 2i:40i 17500; 85 701 59 40; 02 40 65 80 i
97	40 38!8cj 36 90 26'40 64 50
139 20 00 50 52 00 92 70 52 10
98	30 l95(3f>
30,70 61 90 70 20 27 00
S">;80
34	40 3^00 02 00 58 00 4r? 50 19.20 29 40 50 2(1 79 90
35	70 39|20 38 90
2'-	)0
t	JO
f	JO
41	»0
4	
t	1)0
31	00
t	00
j	00
11-	tX»
lf	f)0
4	'JO
IS	'10
<	00
lf	>0
8	00
4	00
28	00
8 85
2	65 575 1 50
i 50 5 00 75
50
3	00
« ct $ ct $ 'ct! $ 1 ct
269G178 500,00 2468|51
1280;54 1000-00 804:42 1000 00 52573
512 38 500 2614 39 1000 507 85 922 77
I I
500,00 00
18 58 20
4;
(
8 24 32
4 4
16 14
36
XI
00 00 i o«
not
00
00 oof 00|
oo(
00, 00 001 ooj 00! 00! 00 00;
808 49 1000 452 10 |50 1251 28 2 50 1137 52 3500
1	05 534 12
2	75, 3014 45 2 05 1507 90
6 25 10.S8 75 500 1'40 111736 50O 1 25 1237 07 )000 lno 1840 85 10U0 75 853 12 50 725 13 75 493 25 1 00 1096 44 1 75 2000 GG: 75; 1477 88i 085 1062 31 125 1362 00 1 50 924 15
50 179791 2000 1 25 3598 On 2000
i 730,08 4 00 1180 12 1000
50 1287 31 48320 1036 71 636 60 710 8"»
8jtK) IG 00 4 00
t ! 22 00
50 25 150 8 70 [25
1	75 4 15
2	50 75
3 1 OO
i 25
1 00 1 ou
50 05 9r.
12
00!
00
1028 43	1000	ooi
105537		
858 58	1000	00.
355 77		
579 06	1000	00
1097 02		I
1317 99	500	00:
00
1073 1219 293 335 10800 175:87 1423 34 519 00 342,00 119 00 44 00 481 00 848 00 437;00 676 33 801 33 307 33 71/00 340,33 859 33 050 65 (■>95,00; 347133 67 00 653 00 00 00 00 00
13
690 431 183 475 00 1185 00: 15O0 272 732 011 230 176 . 66
00
782C8 596 88i 5G9 72| 680 50 582 0l| 589 80 1000 00
9,2o;
4 00 28 00 - 4*001 I6OO1
•Ji)
75
50	1084 53
(K)1	544 88
25	272 05
OU 1349 44 377 80 929 93 377 35 337 51 45 1240 9G 181 72 347 78 l|2n; 104434 3|2,r
167 4:1 918 70 1000 Oo
50 25 25
25 9 50
69
99 00 00 00 00 00 00 129,00 G02!67
403	00 297 00 181 00 367 00
404	00 243,00 397 33 445 35 280 dO 220 00
87 00 788 29 142 00
281
1000 00 1000 00
50000
230 16(1 291 192 111 316
00
23 22
12
5673! 171«
45163 70 316:.8
r, 2«o 18 i 20
21	Oo; 23 50| SliOOi 22|50j 23: (ioi
srni
43 70:
12	90
13	60 39 0o 17 20 3140 28 20
9 GO'
22	30 iS 20 29 60 37 60 1060 G500
3 90
00; 00 00 00
I
00
4490
60
16 001 2000
I
4 00; 44 00 4.00 6;00 8:00 8 00 2100 4 < >0 36 00 4100; 4 00 12 I>0 16 OO; 1200 32CHJ
1110
j75 175! 75) 125' 3 25 j 50 .50 125 ! 25 1 25
1	25
25
2	05 75 50
25
12 1
65
500 00
6n
898,00
145 80
394 18, 914 49 945 40, 305 07 322 19
466	98 636 13; 435:14' 431*72
1529 32 721 82 283 03 291 16 77J 47 294 75<
550 67j 1000 00 617 76. 208 11 333 81 256 52; 540 30
725 73 2000 (tO 233 69 1259 93; 78 16
467	22 241 17 169 55 138 08
59 10
10 63
82356 35
00
00	1298 00
01 00 00' ;22
31 00
53'00 20 20 135i00j 77 00! 300 G7i 308iOO 47;00' 1U4000 399100 59100 172[00 19;00 30-00
110I00
231! 00 735!00; 325 00 304 001 28 00 G90 001 181 OO! 371 56 235 00 187 00 18 f)0 60 00 74 00 70 00 241 00 451 00
62 On! 39 00 209 00, 59 00
3	35
8	20
	06
1	On
2	93
148	51
58
07
28500
00
34036 73
38
12
73
John A. Germ
predsednik
Geo L. B rožic h
I. tajnik
John Gouže
blagajnik
42
13
24
66
36
4 38
90
20 00 300 00
,69 2;00
2 06 4 00
1 91 68 1 28
9 31
75
2« 620 35
''Pusti me, zmečkaš mi obleko!"
Naglo je izpustil otroka. Z ironičnim nasmehom je gledal ženo. Zareea od naglice si je za razpletala lase. Tista frizura! Ves dan jo popravlja; pa še v dveh urah ne bo gotova....	1 /*
"Odpravi se vendar .Pavel", je zastokala Julija, "danes zamudimo gotovo polovica...."
"Tvoja stara pesen. Je bilo treba nove obleke za eno uro?" Vro-še škarje, s katerimi si je svedrala lase, so padle Juliji iz rok in so zasmodile preprogo.
"Če je bilo treba?! Sedeže sem vzela v tretji vrsti. O — ni se ti treba sramovati svoje žene pred grofico.... Vidi naj ošabnica, da
premorem tudi jaz svilo.___Vidi
naj; da ne menjam ž njo, da si moj mož, in...."
"Da si imela štirideset tisoč in
kupiš vse za svoj denar____Vem,
vem____"
Jezen je skočil in zaloputnil vrata za seboj. Zato tedaj ! G bistroumnost ženske ljubosumnosti.... S čim se je izdal — kaj ve, kaj sluti žena?
Na postelji je bila r azprostrta črn obleka, na mizi se je belilo perilo, na tleh se je svetil lak. Vse mu je pripravila, da se pobaha ž njim pred grofico. *
on se je pogledal večkrat v zrca lo. Lep je hotel biti nocoj.... Saj mu je šepetala moška samozavest tako sladko, da velja ta koncert — njemu. Da je razburilo nenadno snidenje grofico, kakor njega, da čuti sedaj težo zlatih okov, da mu potoži o praznem življenju, o
izgubljeni milosti----Potoži mu.
dopove----Ob njeni boli se umiri
njegova, ob njeni ljubezni se oja-či njegov ponos. In cvetke, ki so čemele brez solnca v dnu srca, dvignejo glavo, zopet mu zašije soln-ce slave, ga obsije v dragi domovini. — Tujec, brezdomovinec, ne bo več hodil po tujem svetu. Ljubezen, ki mu je zaprla vrata domovinskega raja — ista ljubezen mu jih odpre____
Pa kaj, če se ti lioČe pokazati le v slavi umetnice, v biserih grofice, o Pavel ?Ne varaj se----Ona
ljubi le goslL Ni se prodala, ni dala dnše za čipke in zlato — bili so ji le pot do slave. Neplačan je njen dolg, ker ne ljubi. Ne ljubi starega grofa, kakor ni ljubila mladega visokošolca. Ljubila je tega pisateljsko ime, onega visoki stan. Ona nima ženskega srca.
Ne Pavel.. Odkod pa tisti div-ni, čarobni glasi, katere si poslušal skrit pod brsljanom? Polni hrepe-
ribičeva pesem, umolknil šum valov. ...
Razpletenik las, v beli halji, neizmerno žalost na bledem licu, je zrla na morje Pred vilo sta cepetala iskra vranca, kočijaž in sluga sta gledala z zaničevanjem po pešcih. Ponižno je stopil sluga na verando in javil, da upreženo.
"Ali sem ukazala?" Grofica je uprla začudena oko vanj. "Naj iz-preže! Pero me zavesta. — Ne čakajte, Miho.... Pojezdim v goro. No, kaj stojite ?"
Sluga, gotovo vajen kapric nežne gospe, se je poklonil. Lahkega koraka je stopila na verando hišna in se bližala oprezno.
" Milostijiva grofica, že dolgo čaka gospod poročnik v salonu — gospod grof so zapovedali...."
Apatično je poslušala prve, a se srdito upokončila pri zadnjih besedah.	«
"Zgubite se, Flora — mene ni za nikogar doma."
Za nikogar je ni bilo doma, ker je vasovala pri njej njena mladost. . Valujoča čuvstva bo izlila nocoj na trepeče strune____In
ne j ga bodo opajale tožne melodije in mu pravile davno bajko o dveh dušah, ki sta bili ustvarjeni druga za drugo, ki sta se zgrešili, in se j iščeta. — Močni, velik, bi bili —
nju. So dnevi, ko blesti solnce ta ko divno, v sanjah se razprezajt beli oblački po modrini neba, ne gibno stoji trava in drevje, evetli ce žare v pričakovanju. Nekaj velikega, svetlega veje po naravi.. Duša se spominja najdražjih spo minov — svetlih vzorov mladosti Isti čas je Pavel naslanjal vroče čelo na pisalnik:
"Lijana — kadar se srečata dve duši.... Lijana — ljubezen si za menila za slavo.... Ali more zadovoljiti slava žensko srce.. No coj mi povej, da si ženska, da nisi
kamen____"
"Papa! Pojdi — zapni materi ovratnik!''
Neslišana je vstopila, roke na hrbtu je stala Ula pred njim. Ne-voljen se je obregnil:
"Zapri! .Vlače. Sama naj si ga zapne — jaz nisem hišna."
"Da sem grofica, bi imela hišno", je zazvenel točno Julijin odgovor. Ula je preteče dvignila nosek.
"Papa, ali ne greš?" Večkrat je pomagal materi in o-trokom pri toaleti, zakaj je danes tako siten? Energično je prijel mravljinček velikega očeta za roko.... V novi obleki se je. obračala Julija pred zrcalom. "Kakor lesena punca v izložbi", je zategnil Pavel ustni. Molče si je vti
skalila zavesti, da je lepa, da se poda rožnata boja zalemu licu. Nestrpni Miro je hodil pod oknom, vpraševal: 4' Kaj ne gremo še 1 — Kar slekel se bom!" Ula pa je močno občudovala mater n prijemala s prstki šumeče blago.
Visoka, postavna je bila mlada žena; res lepa. Težka svila se je prijemala tesno bujnega života, črni kodri so se spuščali v belo čelo, lice je žarelo v zdravi rdečici, oko v vlaženm svitu.
Hotela je biti lepa — lepša od one, ki ji otimlje moževo srce. Sicer ni vedela nič pozitivnega — pa čutila je z ženskim instinktom, Ida je lepa grofica kriva Pavlove 'izpremembe. Nič je ne občuduje — stoji in gleda, kot da vidi drugo v njej. Ah tista mala zlatoglavka mu pleše po domišljiji____Le počakaj !
V	kite si je vtaknila bled cvet, ki je povzdignil lesk črnih las. U-la je objela očetovo koleno in za-žvrgolela:
"Papa! zakaj ne kupiš materi takih svetlih uhanov, kakor jih nosi gospod, ki ima tisto malo nun-co?"
"Tudi ti boš ženska, ki bi prodala dušo za cunje in kamenje. Pa čakaj — izbijem ti to. No — vendar enkrat____"
Sli so.... Težka, kakor svinčena, je ležala Julijina mehka roka 11a Pavlovem laktu. Mrak je bil, skrivnostne sence so bežale med drevjem, pot se je vila nizdol. — Vzkliki teh, ki so jih srečavali, so privabili Juliji zadovoljen smeh na ustni, a niso predramili Pavla iz nepokojnih misli.
Po dvorani so se že prelivali u-orani zvoki klavirja in violine. — Vonj parfuma in cvetlic je polnil razgreti zrak. Veliki lestenci so se svetih, iz stotero rožnatih glavic je lila magič-na luč, žarela so jčesa, dragulji.
V	izbrani toaleti, secesionističn* frizuri, se sedele dame v rdečih prešlih. Vitezi več ali manj žalostne postave so poslanjali okoli, njih. Med črnimi, tako resnimi in lostojnimi suknjami, se je gibala oela vrana: mlad Kečan, ki ni žrtvoval uilobnosti platnene obleke nerazumnim zakonom salonske etikete. —
Na odru sta mučili dve belooble-jeni, bledolični deklici s krepkimi prsti klavir, vitka, bleda mladeniča z obligatnim umetniškim čopom las, sta mrcvarila violino. — Vstop Stergarjevih je motil, obu-iil je pozornost. Zadovoljna se je dbala Julija, kakor pav, mimo stolov, gledala željno na prvo vrsto. Tam so čakali prazni stoli — grofice ni bilo še v dvorani. Juliji je bilo žal, Pavlu se je umirilo srce, ki je zaplalo burno, ko so vstopili----Vedel je ženo do sedeža,
posadil otroka in se umaknil naglo k zidu. Julija je prebledela. Tako se je je rešil.... Ne bo mogla govoriti, bahati se ž njim — pred 11 jo____
Neslišana je hitela globoka C'ho-pinova skladba mimo teh dveh razburjenih src. Predramila sta se, ko je vihralo glasno odobravanje pod vorani, se razvila konverzaci-ja, koketovanje.
Julija je pogledala moža. Ni se mienil za rodbino. Oko uprto v vrata, razgretega lica je stal kakor steber ob zidu. Žena je čitala / globoki, temno-modri moževi ze-lici, da pričakuje s trepetanjem
Iruge----Otroka sta se splazila
1a stole, govorila glasno, nežen i-rano. Bele roke dam so se stegni-e, božale cvetoča lica lepih otrok, jim dajala slaščice v usta, — njihova mati pa ni videla ne slišala lič.
Nastal je hipen molk. Nato polivanje stolov, šumenje kril, vzkliki, šepet. Okrašene glave dam so e klanjale kakor makov cvet, v ponosni špalir so se postavili možje. Profesor, voditelj koncerta je hitel raz oder. Tedaj je zableščalo Pavlu pred očmi, fizična bol mu je stisnila srce.
Glavico sklonjeno pod težo zlatih las, leskeča se biserov, v beli obleki iz drage tkanine, je šla mimo njega. Dolga, kakor dvorskih dam, je valovila vlečka za njo, sladek duh je vel od vilinje postave. Bila je ona. Njegova mladost, sen slave, sreče, utelešena poezija. (Pride še.)
nenJa so hiteli preko morja---- združeni; ločeni sta bilki, trepe- o _______________________... ,_____
Počasi se. je napravljal. Pa tudi In ustavilo se le jadro, umokiiilaJ čoči v viharju, v večnem hrepene- kala uhane, moževa opazka ji ni mrtev,
L .	■ #
Tasta je ustrelil.
V Subotici na Ogrskem je Matevž Gabrič sedel doma v krogu svoje družine, ki ga je prišel obiskat njegov tast Ivan Svraka. — Med njima je nastal hitro prepir, tast je svojega zeta najprej opso-val in se ga potem lotil s sekiro. Zet je kričal na tasta, naj se mu ne približa s sekiro, sicer da ustreli, tast je pa vseeno zamahnil, nakar je zet sprožil revolver in t^sta tako nesrečno zadel, da je obležal
■■JU
iKMiiSl^
IZVRŠEVALNI ODBOR: Crank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Edward Kalish, tajnik, G119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rudolf Troišt, tajnik, 3U3 W. Central Park, New York, N. Y. John Jager, blagajnik, 51141 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
se iina seveda samo delavoljne dninarje, ki se morajo preodkaza-nemu delu šele privaditi. To pa traja nekaj časa. Gotove večere v tednu praznujejo ti ujetniki
njah. Bil je težko ranjen. Kakšno žalost bodo imeli stariši že vsled tega, ker je bil padli sin vedno pošten in priden fant.
Pogreša se Ignacij Gradišnik iz
ni
nekake polupraznike. Takrat pojo , Guštanja; od 4. septembra se svoje tožne pesmi, pri čemer jih nič več oglasil. Prideljen je bil
KRANJSKO.	Isteljo in tam mirno pričakovala
Iz ruskega ujetništva se je o- nadaljnih dogodkov In ne za-glasil paznik Ivan Keše iz Krme- stonJ- 0koh Ul'e dopoldne so
Ija St. Jauža. Piše, da je zdrav. - se vrat* ua t?110 .odPrla ^ J sobo 1, ruskega ujetništva se je ogla- je stopila penca iz Dravelj ter za-sil d s,tnik 17. pešpolka Filip eela preiskovati postelje m orna-Grebene, sin znanega trboveljske- ™ Ko se .le Marjetieeva prepriča posestnika Frana Grebenca. .<*» 3* tl> Prav.a tatica' Pisal je iz Simbirska, ko se je na-	lzPod postelje m osupljena
hajal na potu v kraj, kjer ostane P«"«* Je takoj priznala vse tatvi-detinilivno. - Iz ruskega ujetni- »e ter nekaj škode takoj porav-fitva je oglasil Božidar Iiavbar, nala takoj na mestu, nekaj pa prajK>ršenk !»7. pešpolka, ki se na-	,v . . ..
haja v llvalinskeni ob Volgi. - Obrtno Polije- ? V 'ruskem ujetništvu se nahaja ™ ^ v Ljubljani priglasilo svoje P. Jenko, uslužbenec tvrdke Ve-	30 ustavilo m odglasilo pa
rov-kek in Schneider v Ljubljani l« strank. Priglasili so: Avgust in bivši občinski odbornik v Sp. ^"op,, trgovina z deželnimi pri-SUki. 1 jet je v Asbabadu, Turke- delkl> Kopitarjeva uhca 6. Tvrd-stan. Azija. Na isti dopisnici so ^ R^hter m drug. Trnovska ul. tudi podpisani: Fran Fajdiga, *>> trgovina s kurivom. Albina Fran Pokornv. narednik. Fran Kochova, Marijin trg, stojnica, l-.auer korpoVal, Krist. Sclnvin- trgovina s^ papirjem razglednica-genschU>gl, Jožef Neubold, Aloj- mi, pisalnimi in kadilnimi predaj Oebs, Henrik Pfannzelter, H. meti ter galanterijskim blagom. SelnveitVr. Ludovik Novak, og- Martm Lampert, Kolodvorska ul. ujičar. in Ivan Prandtner. - Fr.3L obrt najemseekov. Viktor Št tekel j je vojni ujetnik v Ta- Gartner prodaja brezakoli olie-škeiitu, kakor je pisal svoji ženi! mh pijae m okrepcil, Pred škofijo .bri, ki živi v Škof ji Loki. - Iv. * Frančiška Strehar, Šolski dre-Klopcie se je oglasil iz Krasno- vored 8, prodaja vina v zaprtih a odska svojcem v Moravčah, - deklicah m sadja. Ivana Rudolf, Martin Urbanija je sporočil svoji, laja sodaviee v zaprtih stekle-aestri Mariji, omoženi Učakar v	v Sp Šiški 188 Dorotija
Moravčah, da se nahaja v vojnem Potočnik Sp. biska 120 prodaja ujetništvu v *elu Trockoje pri, kruha, k obas in mleka, t ran Ma-Tašk 'iitu. - Mohor Mrak se je kovec, pleskarska obrt, Sv. Petra oglasil čez dolgo dobo svoji ženi j cesta 43. Antonija Znidar, Eade-Zagradu štev. 35 poleg rkr-a cesta Prodaja zelenjave,
sadja in slaščic. — Odglasih so: Ema Šinkovec, manufakturska trgovina, perilo in prodaja izdelane obleke. Lončarska steza 6. Terezija Krištof, Veliki stradon 5, prodaja živil in sadja. Rudolf Stritar,
n u.
Taškentu v vro-
v južno-zapadni
Mariji v
Idrije, da živi zdaj v daljni ruski deželi v mestu Samarkaudu. Žena je od veselja jokala, ko je čez toliko časa čitala od svojega ljubljenega moža pismo, da je še živ
in da se bosta še videla. — Mar-	c	, . .. ..
i hi Krste je sporočil svojcem v Valvazorje^-trg 6, prodaja živil ( , Šnievku št. 7 pri Trebnjem, da> alkoholnih p.jac v zaprtih ste-je že Ž i v in zdrav, in sicer v voj- klenicah. Marija Primsai^ prodaja živil, Pogacarjev trg. Doroteja Potočnik, Sp. Šiška 120. prodaja mleka, kruha in klobas. Josip Vesel. Prešernova ulica 20, krama-rija. Viktor Bajt, Šelenburgova ulica 6, trgovsko vrtnarstvo. Roman Treo, Cesta na Rudolfovo železnico 8. trgovska agentura. Ignacij Somrak, Sv. Petra cesta 43, sobno slikarstvo. Marija škof. Rečna ulica 8, branjerija.
Štajerčijanski list prenehal. V »olhovem gradcu, da je na j Ljubljani je izhajal nemškutarski u v vojnem ujetništvu. — list "Domačin", ki so ga izdajali
kranjski štajerčijanci; ta list je sedaj prenehal izhajati.
nistvu v čem Turkestanu Sibiriji. Njegovi ljudje, posebno oče France, so se sinovega naznanila na vso moč razveselili. — Jo-žef Savenc je sporočil svoji ženi Ivani in otrokom, ki bivajo v Ko-runovi ulici št. 4 v Ljubljani, da se nahaja kakor vojni ujetnik v mestu Mervu, odkoder jim pošilja prisrčno pozdrave in poljube. — Jernej Sivee piše svojemu prijatelju vi
liuskem v vojnem uj Anton Regent se je oglasil svoji žalostni ženi .Mariji v Kontovelju pri Prose k u po dolgem mučnem molku, da je sicer vojni ujetnik
v	daljni ruski deželi v mestu Taškentu, a še pri življenju in zdrav. Ko je žena brala moževo pismo, je bila tako vesela, kakor še nikdar prej v svojem življenju.
Vlom. V odsotnosti domačih se je vtihotapil neznan vlomilec v stanovanje posestnika Vincenta Pol ca v Spodnjih Aržišah v litijskem okraju ter odnesel denarnico s :U0 K in več starega denarja, ki ga je pozneje vrgel z denarnici* vred proč. O vlomilcu ni nobenega sledu.
Drzen napad se je izvršil S. julija dopoldne v bližini pivovarne "Union" v Ljubljani. Neki deset <1.. dvanajstletni fant je pričel daviti nek > sedemletno deklico ter ji skušal strgati srebrno ovratno verižico. Pričel jo je biti in suvati ter jo je šele izpustil, ko je de-kletee pričelo kričati in jokati. Predrzen napadalec je potem hitro pobegnil.
V past je prišla. V Ljubljani na Kanonski cesti 10 je bilo zadnji čas i/, zaklenjenega stanovanja branjevke Marije Marjetieeve izvršenih več tatvin, ne da bi se skrivni roki zamoglo priti na sled. Ko so šli zjutraj vsi domači na trg in opoldne prišli nazaj, pa je m 1 tem časom izginila kava, jajca, služkinji Mariji Starovasniko-
vi	pa i/pod blaznice denarnica z 12 K. Marjetičevi so namreč ključ spravljali na poseben prostor kjer ga je nepoklican nos izvohal in potem hodil krast v stanova nje. Ko sta pred par dnevi Mar-jetičeva ml. in služkinja odšli na trg, je Marjetieeva st. sklenila na vsak način priti nevidni roki na sled. Oni dve sta jo zaklenili ter ki
Zaklenjena
ŠTAJERSKO.
Kclera. V Ljubljani so umrli 4 vojaki na koleri, med temi je tudi 29letni deželni brambovec-pešec Vlojzij Maulo (Mauko?) iz ljutomerske okolicc.
Pogrešata se. Ludovik Kikek iz Orehove vasi št. 32, pošta Slivnica pri Mariboru, pešpolk št. 36; že od 4. avgusta lanskega leta ni nobenega glasu od njega. — Fran Rihtariš, Stojnci, Ptuj, poljski lovski bataljon št. 20, je dne 20. januarja zadnjikrat pisal in od onega časa ni nobenega glasu od njega.
Odlikovanje. Srebrno svetinjo prvega razreda sta dobila Franc Gologranc in Andrej Premelč, bronasto kolajno pa je dobil Fr. Sluga. Odlikovanci so vsi od 3. pionirskega bataljona.
Ruski ujetniki. Iz Maribora poročajo: Konečno je vendarle cela vrsta občin prišla do spoznanja, da je najbolje, preskrbeti si za domača gospodarska dela ruske vojne ujetnike. Po veliki večini so kmetovalci s temi ujetniki zadovoljni; kot odškodnino za storjeno delo dobe celo hrano in sta novanje. Pri delu so ti ujetniki večinoma zelo spretni. Doslej se je najbolj občudovalo kosce, pri ko jih je način košnje bistveno drug kakor pri nas in tudi razseg zamaha polovico večji. Ruski ko
kmetsko ljudstvo rado posluša. Med ujetimi je tudi prav često najti take, ki govore prav lepo, pismeno nemščino. So to ljudje, ki so si jo priučili v Nemčiji, ali pa na Rusko priseljeni Nemci, ruski državljani. Od prave nemščine se razlikuje ta govorica kvečjemu po naglasu. Na praznik sv. Petra in Pavla so imeli ti ujetniki večinoma delopuste.
V nevarnosti. Iz Celja poročajo: Ob Koprivnici na Dolgem polju blizu Diehlove hiše in žganjar-ne se je pripetila vsled nesrečnega slučaja nezgoda, ki bi skoraj stala splošno priljubljenega majorja Maksa Kopetzkega življenje. Šel je slučajno ob potoku Koprivnici; breg se je naenkrat udri in stari gospod je padel vznak v vodo. K temu se je zapletel z nogami v vrb je korenine in se ni mogel ganiti. Bilo je še zgodaj in nobenega človeka ni bilo v prvi moment mimo, da bi mu pomagal. Major bi bil nedvomno vtonil, da ni k sreči zaslišal njegovega grgranja veletržec Robert Diehl in takoj prihitel na pomoč. Treba je bilo velikega napora, da se je ponesrečenca spravilo iz korenine in iz prav nesnažne vode. Majorja so spravili potem v Dieh-lovo hišo in ga tam okrepčali, da je mogel naprej. — Skoraj na istem mestu so se vsled čisto iz-podjedenili bregov potoka Koprivnice ponesrečile že tri osebe. To je dokaza dovolj, da bi bilo treba strugo očediti in bregove uravnati. Temeljita regulacija sedaj ni mogoča, zato bi se naj vsaj provizorično nekaj ukrenilo.
Alkohol morilec. V Lah one ih sta dne 6. julija šla Rudolf in Jo-sipina Šef na delo ter vzela s seboj svoja otroka, šestletno Ano in petletnega Avgusta, ter pol litra žganja. Da žganje ostane pravilno hladno, sta ga zavarovala v jelšju ob vodi, otroka pa sta bila prosta. Iztaknila sta steklenico in jo do dna izpraznila. Ana, ki je gotovo več spila, je postala takoj nezavestna in je drugi dan umrla. Alkohol jo je umoril!
Iz katoliške cerkve je izstopil, kakor javlja "Neue Freie Pres-se' \ bivši načelnik graškega o-krajnega zastopa Rainer Hoseh. Svoj korak utemeljuje s tem, da sta papež in kurija Avstriji sovražna.
Promocija. Xa češki univerzi v Pragi je promoviral dne 6. julija doktorjem prava Tone Farčnik, odvetniški kandidat v Konjicah.
Mlad doktor. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran doktorjem prava dne 15. julija nečak stolnega dekana J. Majcena v Mariboru, član akademičnega društva "Danice", Stanko Majcen, c. kr. namestniški praktikant v Gradcu in zdaj v vojaški službi kot rezervni poročnik.
KOROŠKO,
Žrtve vojne. Iz Št. Petra pri Grabštanju poročajo: Veliko človeških žrtev je že zahtevala vojna iz naše župnije. Samo enemu pa se je izpolnila dosedaj želja, v zemlji domači da truplo leži, in sicer Kolmanovemu Andreju, kme'tskemu sinu iz Žabic. Težko ranjen v Karpatih, je bil prepeljan v bolnišnico v Gradec, kjer je 31. maja umrl. Dne 4. julija je bil prepeljan iz Gradca v Grab-štanj na kolodvor. Od tam se je vršil pogreb ob velikanski udeležbi ljudstva. Kolmanova družina ima vse štiri sinove v vojni. Dva sta bila ranjena, tretji je padel in najmlajši se še bori na bojnem polju. Razen te družine sta še dve, ki imata tudi po štiri sinove v vojni, in sicer Boštjanova na Bdu in Kopančeva na Valove ah. -Iz Kotmare vasi pišejo: Je že eno leto, odkar se je vnela svetovna vojna in odkar so se poslavljali fantje in možje od svojih domačih. "Očka in mamca pa jokata se, ker vidita fante preoblečene vse; preoblečeni so, na vojsko gredo, nazaj jih nikol' več ne bo!" Tako so se glasile pesmi iz grl na bojišče odhajajočih fantov. Veliko jih je, ki so prišli začasno nazaj, pa skoraj vsi so na
poljskemu lovskemu bataljonu 1 maršstotniji, pozneje 6. maršpolk.
PRIMORSKO.
Samomor. V Trstu je skočil z drugega nadstropja na cesto 58-letni težak. Vasilij Godec in se ubil.
Slovenščina na genskem magistratu. Uradni jezik goriškega magistrata je bil italijanski. Magistrat je moral sprejemati slovenske vloge, ali reševal jih je le italijansko. Velik srd je vladal na magistratu radi vsake slovenske vloge. S slovenskimi strankami so govorili samo italijansko. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, je bil goriški župan Bombic odstavljen in posle goriške občine je prevzel cesarski komisar. Ta občuje s slovenskimi strankami slovensko in izdaja magistra t na. naznanila in oklice v treh jezikih: v nemškem, italijanskem in slovenskem.
BOSNA.
Potovanje civilnih eseb v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Civilne osebe smejo potovati v te dežele samo z dovoljenjem v Sarajevu zapoveduj očega generala. Tako dovoljenje se dobi samo izjemoma. Ljudje, ki imajo v teh deželah stalno bivališče ali so tam nastavljene, morajo imeti dovoljenje za potovanje od politične oblasti prve instance teh dežel in vrhu tega potni list s fotografijo.
Iščem svojega očeta ANTONA ZORC, doma iz Brezovice. Pred dvema leti je bil v AVaukegan, 111., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se sam oglasi svojemu sinu: John Zore, 22 Danube St., Little Falls, N. Y. (7-10—8)
PROŠNJA.
Rojaki mi ne sinejo zameriti, če se zopet obračam s prošnjo nanje. Sam, pohabljen in do smrti nezmožen za delo, z bolno ženo in s kopico bolehnih nepreskrbljenih otrok, nimam v tej deželi razen usmiljenih rojakov nikogar, na katerega bi se obrnil v veliki bedi in nesreči. Veliko ste mi že pomagali, kljub temu pa še vedno upam, da mi tudi sedaj v najtežji dobi mojega življenja ne boste odrekli svoje pomoči. Stanarino moram plačati v najkrajšem času, pa ni pri hiši niti enega beliča. Že več tednov se preživljamo samo z mlekom in solato. Vsak lahko izprevidi, da pri taki hrani ne moremo dolgo obstajati. Cela družina prosi na kolenih usmiljene rojake pomoči. Vsak najmanjši dar bo sprejet z največjo hvaležnostjo. Darove, ki bodo priobčeni v "Glasu Naroda", je pošiljati na tvrdko Frank Sakser, 82 Cortland t St., New York City.
Družiua John Zupanova
v Grove City, Pa.
Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca ANDREJA KAPEL. Doma je iz Nove Sušice pri St. Petru na Notranjskem. Pred 6. leti je bival v Montani. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam' oglasi. — Frank Sporut, Box 132, Douglas, Alaska.	(6-9—8)
VABILO
na
PLESNO IN ZABAVNO VESELICO,
ki jo priredijo SLOVENSKI FANTJE na Alexander Place v Canonsburg, Pa., v soboto dne 14. avgusta t. 1. v dvorani dr. 'Postojnska Jama'.
Veselica se prične ob pol 6. popoldne. Igrala bode izvrstna godba. Na razpolago bode obilo vsakovrstne zabave, tudi svežega jec-menovca ne bode primanjkovalo.
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iz Canonsburga in o-kolice. da nas v obilnem številu obiščejo. V enakih prilikah smo tudi mi vedno na razpolago.
Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine proste. (0-10—8) Fantovski odbor.
dr.
VABILO NA PIKNIK,
ki ga priredi Sinovi Slave" št. 168 SNPJ. v Conemaugh, Pa., v nedeljo dne 15. avgusta 1.1.
na AVoodvale Heights. Tem potom najvljudneje vabimo vsa društva iz Conemaugh in okolice, da nas polnoštevilno obiščejo. Na tem pikniku se bo nudilo rojakom vsakovrstna zabava.
Vstopnina za možke $1, ženske so vstopnine proste.
Za hladno pivo in okusen prigrizek (na ražnju pečeno jagnje) bo skrbel v to izvoljeni odbor.
OPOMBA: Članom tega društva se naznanja, da čisti dobiček tega* piknika je namenjen v pokritje stroškov delegata za konvencijo. Kdor izostane, bo moral plačati v blagajno 50 centov. — Vsi člani naj pošiljajo vse, kar se tiče gori omenjenega društva, na:
John Zupančič, tajnik. P. O. Box 94, Conemaugh, Pa. _(7,12,13—8)_
S^ P O Z O R t
Zaslužite $23 do $r»0 na teden s prodajo naših posesti v Patersonu in druKoil v bližini New Yorka. Pišite ali se oglasite.
Cbylin, 30 Church St., Room 512, New York.
HARMONIKE
POZOR
naročniki v Conemaugh, Pa.!
Obveščeni smo, da je pričela ta-mošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NATANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim naročnikom redno dostavljala na dom.
Upravništvo "Glas Naroda".
Čitateljem in naročnikom nazna njamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Kole dar j a za leto 1915.
Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig.
Uredništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bo de obiskal naš zastopnik
sec stoji pokončno in ne naprej (ta ali oni način pohabljeni. Veli^ nagnjen kakor naš. Tudi za ostala ko jih pa tudi že iz naše fare po-polska dela so vporabni, nekateri čiva v hladni tuji emlji kot žrtve celo za vinogradništvo. Kmetova- vojne, skoraj sami pridni in po-lec pa si tudi želi, da se za različ- šteni fantje, katerih ne bo res ni-na dela pošilja res tudi takega koli več nazaj. Dne 8. julija je dela vajene ujetnike, tako za po- bilo poslano iz rezervne bolnišni-ljedelstvo poljedelce, za gozdar- ee v Kolomeji v Galiciji naznani-stvo in vinogradništvo vinograd- lo, da je dne 27. junija umrl in
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list * 'Glas Naroda" in izdajati pra vovelj a vna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
VABILO NA VESELICO,
ki jo priredi društvo "Pomočnik" št. 2 SDPZ. v Johnstown, Pa., v soboto 14. avgusta 1915 v dvorani društva "Triglav".
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine proste.
Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin, da nas v obilifbm številu posetiti blagovolijo. Za vsestransko postrežbo bode izborno preskrbljeno. Fini prigrizek bodemo imeli, sveže pivo, pa tudi "pop" bodemo pili, cigarete in cigare kadili, povrh pa še plesali. No vidite, da bode nekaj in za vse to skrbi za to izvoljeni odbor.
Veselica se napravi v korist društvene blagajne, to pa za v pokritje stroškov delegata, ki bode šel na izvanredno, oziroma združitveno konvencijo. - Nadalje je bilo sklenjeno na redni mesečni seji dne 1. avgusta, da član, kateri se no udeleži veselice, plača 1 dolar, to je vstopnica v društveno blagajno; to velja tudi za oddaljene člane in bolnike, ker tukaj se gre za dobrobit društva, da vsi enako prispevamo.
Torej na svidenje 14. avgusta!
Josip Budna, tajnik.
(6-9—8)
Rad bi izvedel za naslov JOSIPA in ANTONA KORDIŠ. Doma sta iz Malega loga pri Loškem potoku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi javi, ali naj se sama oglasita.— Louis Kordiš, Box 88, Chatham, Mich.	(7-9—8)
POZIV.
Podpisani poživljam FRANKA J AGRA, ki je stanoval na 1373 E. 53rd St., Cleveland, Ohio, da poravna najemnino, kakor je obljubil pred mirovnim sodnikom, zajedno tudi škodo, ki jo je zakrivil on in njegova družina nalašč. Zahtevam pa tudi moje stvari, ki ste jih s seboj pobrali. Ako to ne
Izvanredna ponudba za bolne.
p—o—=
To je zadnji mcsec, ki nudimo —, da hočemo natančno pre-1 iskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00; vredno preiskavo z
X-ZARKI VSE ZA $2.00.
Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužijo, tudi ako žive 20'J milj od tu. Izplačalo se bo priti.
Pridite takoj. — Oilaianje je nevarno.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Permanent Bldg, 746 Eoclid Arecne, Cleveland, Obio.
HKktUui m uliUJU Muk. m trpttmm ta BUMlJlra. V	t* mum-
■Wn TMMO MU*. k«r hb *» u« J J«1 lakaj t Um poal« Ix, ima] v lat Isiti« tona«. V poyram run • kraaiok« kakor rs« Aruae k*n*«> trna ntara h 1*1« kakorta« Ui t~>-ht«va krw ntaifslfe rvrafesJL
JOHN WEN ZEL 1B1T K. ii. It 01rv«lan& Oki.i-
PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURiC V AMERIKI
priporoča ae VBem Slovenskim t*m-bur&škim zborom, k»kor tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo tambure po
naj no Tej i« m sistemu in najpopolnejših umetniških načrtih.
Okrašene to z biseri in T&akovrat-nimi rožami.
Velika zaloga vsakovrstnih godni in najboljših gramofonov ter finih slovenskih ploSč i. t. d.
Veliki ilnstrova-ni cenik b slikami poJljem TBakecnu sastonj.
Ivan Benčic
4054 Si. Clair Av«., Cleveland. Ohio
dobite "GLAS NARODA" skoid štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.

T33
ROJAKI NAROČAJTE SEsJffA1 zadostuje, bom ga poiskal sodnij-GO/AS NAHODA", NAJVECJ* skim potom, ljuž spravili na običajni prostor. J ee, katerih je sicer malo, oziroma je tam pokopan Marko Waldhau-'SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. |	M. Lapajne,	(
ukltujtna so je i legla pod £o- gozdarje. _ £ nasprotnem, slučaju ser podomače s^t-ny ^ nvnh»«ri. I Tifi* ay attt	.^-r, ^ €019 jBonna Aye., Cleveland, Q.\
Kadar je kako drnStvo namecjnno kopiti baid^rot. «uvo. regaije <odbene inštrumente, kape itd., ali pa k&dar potrebajete uro. verižico, privesV < >T'tan itd., ne kupita prej nikjer, da tudi mase s*c*ne ' p -agate Upralanie ^as atane le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat poiiljam brezplačno. Pišite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pL Bottner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem % velikim užitkom prebral in v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga *elo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je uinrla madama Stael nI bUo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Deli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo ČloveStvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jib kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so jih apl-Mtll ljudje, ki se borijo za svetovni mir____
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 18JK) v Berlinu) : Ne *lZ~rx slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nuuli. l*aj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi šli žnjo križemsvet in učili vse narode....	—
Finančni minister Dunajevvski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-. Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.
CENA 50 CENTOV.
Naročajte Jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
■ - * ^-i-. A v.. A i-A. J * ^ ^ J M	W t-J^L M ^ > . A . v ^ « IOJ A kJ-j M LA - »
Marion Lescaut
r
i m	i
i Chevalier Desgrieux. j
\ —\
Spisal: ABBE PREVOST.	g
¥ —	' 0
s	's
Za (t 1 a s Naroda p r e v e 1: G. P.	3 PRVI DEL.
J
^ c-dvrnil v zadregi. — On pa hoče hiti neprestano na njeni strani p lin to je za nas zelo sitno. Ali ni pravilno, da nas odškouuje za ^ neprilike, katere nam povzroča?
ffj — Povejte torej, koliko je treba, da ne boste čutili te nepri-Jlike? —
Bil je tako predrzen, da je zahteval od mene dva luidorja. Dal sem jih brez obotavljanja.
— Sedaj pa pazite, — sem mu zaklical, — ne napravite kake- neumnosti. Temu mlademu gospodu bom dal svoj naslov, da me bo obvestil o vsem in prepričani bodite, da vas bom znal kaznovati —
Tako me je stal ta neznanec celih šest Itiidorjev. Živahna hvaležnost in odkrito veselje, s katerim se je ta mladi f-lovek zahvaljeval, sta me popolnoma prepričala, da je iz dobre rodbine in da zasluži mojo radodarnost. Predno sem se pa odstranil, sem govoril še par besed z deklico. Odgovarjala mi je z nežno, pjubeznjivo priprostostjo in ko sem zapustil gostilno, 'razmišljal o zagonetnem značaju ženske.
MAXHAXTLO.
Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporoča-(mo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
ko
sem nehote
ritatelj se mora v duhu prestaviti v oni čas mojega življenja 'razmišljal o zagonetnem značaju
M in s** prvič sestal s kavalirjem Desgrieux Zgodilo se je to I Ko sem se vrnil v svojo samoto, nisem slišal pičesar več o po
Šest nn-M-eev pred mojim cdpotovanjem na Špansko. Dasiravno .teku zadeve. Potekla sta več kot dva leta in skoro popolnoma sem
. me je vendar napotila pozabil na takratno srečanje, ko mi je dal slučaj priliko, da pre-
K«'m »e le redkokedaj ločil o«.l svoje samote
fckrl> za hčer tio majhnih izletov, katere sem pa možnosti okrajšal.
Nekoč sem se vračal iz Rouen, kamor sem bil potoval istotako v zadevah moje hčerke. Šlo se je za pravdo radi nekaterih posesti, ki so bile lašt mojih starišev in katere sem prepisal nanjo. Prvo prenočišče s«'rn si poiskal v Evreux ter prišel prihodnjega dne krog poldne v Passv. mesto, ki je bilo oddaljeno kakih pet ali šest milj. V svoje veliko začudenje sem zapazil ob prihodu, da je mesto ne-i.avadtio razburjeno. Prebivalci so zapuščali hiše ter hiteli v skupinah pred vrata neke borne gostilne, pred katero sta stala dva pokrita voza. Na pripregi. na konjih, ki so bili vsi vznojeni, se je videlo, da sta oba voza ravnokar dospela.
Za trenhtek sem obstal, da vprašam, kaj je vzrok tega razburjenja. Od radovednega ljudstva pa sem mogel dobiti le malo pojasnila in vse se je gnetlo proti vratom gostilne.
Konečno se je prikazal na vratih gostilne neki vojak. Pomignil tsem mu /. roko in ko je prišel bližje, sem ga vprašal, kaj je vzrok tega razburjenja.
Ah, nič posebnega, gospod. — se je glasil odgovor. — Kakih dueat prostitutk je, katere spremljamo jaz in tovariši v Ilav-r<- kjer se jih bo ukrcalo za Ameriko. Par lepih obrazov je med njimi in to najbrž vzbuja pozornost teh dobrih kmetov.
Po tem obvestilu bi bil nadaljeval svojo pot. da me ni ustavilo "kričanje neke stare ženske, ki je stopila iz gostilne, vila roki ter vpila, da je tako postopanje okruto in da mora vzbuditi usmiljenje vsakega človeka.
—	O čem govorite? — sem jo vprašal.
— Oh. pojdite noter, gospod. — je odvrnila starka, — in • ideli boste, da mora tak prizor zlomiti človeku srce!
Prijela me je radovednost in stopil sem s konja, katerega sem dal služabniku v varstvo. S težavo sem si priboril pot v gostilno 'in ko sem vstopil. — sem videl nekaj v resnici ganljivega.
Med deklicami, ki so bile prikljenjene z verigami za pas, druga na drugo, sem zapazil eno, koje postava in obraz sta bila malo v soglasju s položajem, v katerem se je nahajala in katero bi v drugih razmerah smatral za visoko damo. Njena pobitost, celo njena umazana obleka je ni mogla napraviti grdo in pogled nanjo je vzbujal v meni sočutje in tudi respekt. Kljub temu pa je sku-V-ila v kolikor so to dovoljevale verige — obračati obraz od radovednežev. Njena gibanja so bila tako naravna, tako priprosta, da bi človek mislil, da je ta ženska uzor kreposti.
Ker se je nahajalo vseh šest stražnikov te nesrečne skupinlm v isii sobi. se in potegnil vodnika na stran ter ga vprašal glede živ-fljcnja te tepe deklice'.	' " "
Dobili smo to deklico na povelje policijskega predsednika </. bolnice, — je pričel. — Zdi se mi. da se je ni pridržalo tam radi plemenitih del. Tekom potovanja sem ji stavil par vprašanj, a ona je trdovratno mobala. Kljub temu in dasiravno nisem dobil liobe-11« ga naročila, naj boljše postopam z njo, si nisem mogel kaj, da nisem postopal obzirnejše z njo. kajti zdi se mi veliko boljša kot njene tovarišice. Ta mladi mož, — je dostavil vojak. — pa vam bo mogel boljše pojasniti vzrok«' njene nesreče. Sledi ji že od Pa-j riza in niti za trenutek mu ne usahnejo solze. Mora biti njen boat lili pa ljubimec.
Obrnil sem se proti kotu sobe. kjer je sedel mlad mož. Bil je videti zatopljen v globoke sanje. Nikdar še nisem videl izrazitejše Hike bolesti. Oblečen je bil priprosto, a na prvi pogled je človek fnhkn spoznal, da je mož iz dobre hiše in dobro vzgojen. Približal I .c m s,, mu. Ko se je-dvignil, sem zapazil v njegovem pogledu, v potezah, v vsakem njegovih gibanj nekaj tako odličnega in finega. da sem mu bil takoj naklonjen.
Ne pustite se motiti, — sem pričel ter sedel poleg njega. — Ali hočete biti tako prijazni ter utešiti mojo radovednost? Mojo1 radovednost glede tega lepega bitja, ki nikakor ni videti vstvar*r jeno za položaj, v katerem ga vidimo sedaj?	'
Odgovoril mi je prostodušno, da mi ne more pojasniti kdo je ona. lie da bi se dal spoznati samega sebe, da pa ima tehtne vzroke ostati nespoznan.	j
Povem vam pa lahko eno. kar ni nobena skrivnost tudi
onim propalicam tam. — je nadaljeval ter pokazal na vojake. _
Da jo namreč ljubim s tako blazno strastjo, da me dela za najbolj nesrečno bitje iih svetu. V Parizu som napel vse sile. da ji izvoju-jem prostost, a vse prošnje, zvijača in celo nasilstva. me niso mogla dovesti do cilja. Raditega sem sklenil slediti ji in naj bo na konec pveta. ( »rem sedaj z njo v Ameriko.	j
Največja nečlovečnost pa je ta. da mi oni lopovi. — mislil je ' .vojake — ne dovolijo, da bi se ji približal. Imel sem namen da jih nekaj milj od Pariza javno napadeni. Najel sem štiri ljudi, kojih pomoč sem si zagotovil s precejšno svoto denarja. Lopovi pa so zbežali z mojim denarjem ter me pustili samega. Bilo mi je nemogoče opraviti kaj s silo in udal sem se v usodo. Vojakom sem ponudil denarja, da jim smem slediti. Polastila se jih je lakomnost in dali so mi dovoljenje. Kadarkoli pa mi dovolijo govoriti z ljubico, moram vedno znova plačati. V kratkem času so mi sredstva pošla JU sedaj, ko se in brez centa, me suvajo nazaj, kadar se ji približam ^.a korak. Nekoč so bili celo tako predrzni, da so namerili puške j name. Da jih zadovoljim, bom sedaj prodal tukaj svojega konja' 1cr jim sledil peš.	|
Dasiravno je to precej mirno pripovedoval, je imel koncem govora vendar solze v očeh. Ta doživiiai se mi ie zdel	čn.lon o obenem ginljiv.
—	Nočem siliti v vas. — sem rekel. — ua 01 mi ociKrin svoje skrivnosti. Ce vam pa morem na kak dru« vam ves na razpolago.
Ah, — je odvrnil. — Ne vidim nobenega, še tako majhnega žarka upanja ! Vdati se moram v svojo usodo. Šel bom v Ameriko. .Tam bom vsaj lahko sledil svoji ljubici. Pisal sem nekemu prijatelju. ki mi bo šel v Havru na roko. V zadrego me spravlja le to. kako priti tjakaj in kako preskrbeti ubogemu bitju na poti ne-1 oliko olajšave. — Ko je govoril te besede, je vrgel žalosten pogled na svojo ljubico.
—	Jfej sem pričel. — Pustite mi. da napravim konec vaši zadregi. Tu je nekaj denarja, katerega blagovolite sprejeti. Žal mi» je, da vam ne morem biti drugače na uslugo.
Dal som mu štirje luidorje, a tako. da tega vojaki niso zapa žili. ker sem si mislil, da bi drago prodali vsako ugodnost, katero bi dovolili mlademu človeku. Prišel sem celo na idejo, pogajati se z njtrm ter dobiti za mladega zaljubljenca dovoljenje, da bi smel do Havra nemoteno govoriti s svojo oboževano. Voditelju sem dal rnjimenj<\ naj stopi bližje ter mu stavil predlog. Zdelo se mi je, da ^^ ^e je sramoval.	*	flSšP3
—	Saj ga uočeiiio ovirati, da govori z deklico, gospod, — je'ttVW
motrim celo zadevo.
(Nadaljuje se).
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, Ženske in otročje. •41 East Ohio St., [Alfechmsy] N. S. Plttsbarg, Pv 'S »»»roti :*Hotalo:P*TlIne* - Kar Stav. 1. L I In 4 vozijo naravno do moiehtie
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 ptalcIH. Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani |Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pcšljite na«
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)


doživljaj se mi je zdel zelo čuden, a
da bi mi odkrili ? način pomagati, sem
Najmodernejši
TISKARNA
"GLAS NARODA"
is vri oje vsakovrstne tiskovine po nizkih ff |i.
Delo
lirrtije prevodi v 4rtfi
UnOsko
Posebnost m dri&treaa pravila.
y«a naročila poiljits j^g
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New Te^N-t«
Sir. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravnistvo "Glas Naroda".
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROfctTE SE NANJ !
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Tki Bnreaa ot Iadustrisa aa4 Isuodgratiom" » državo Ne* York varuje ia pomaga priseljsa-eem, ki so bili osleparjeai, oropani ali ■ katerimi se je slabo rav salo.
Brezplačno »e daje nasvet« pri-»eljencem, kateri so bili oslepar-jemi od bankirjev, odvetnikov, tr-fo-veev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostila.
Daj« se iaformaslje v aatmrali-zaeijskih sadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali ■ prišel j eaei na Ellis Ialaada ali prJ Barge Office.
DRŽAVNI DECAVKfil DEPARTMENT
(State Department of IjalfrOiH
BUREAU OF INDUSTRIE* AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorknx 99 Rast 29th St., odprt vsaki daa od 9. ajrc sjutraj do 9. popeldaS Ja * sredo sveier od 8. do If. iH
f
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 rečnih zemljevidov, ■a EOtih straneh in VBaka stran je 104 pri 134 palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raj nih zomlj «vidor j
■a B straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov. Vsi zemljevidi bo narejeni v raznih barvah, da'se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih meBt. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezno države.
Pošljite 25c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naalov Is mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlai, Pri večj«n odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
gyg^Cortlandt Street,	New York, N. Y
POZOB BO JAKI!
Najbolj n-•peino a mazilo z«4 Ženske in moške iase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako ae rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi las te. kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline. bule. ture. kraste in ari n te. potna nojje. kurje oči. brado vice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $6.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHCiC, IMS K. C4tk Stn Cleveland. Ohl«
<8> <2) © <8>
NAJBOLJŠA
® <?> ®
fj
SLOVENSKO -ANGLEŠKA SLOVNICA^
-————ji
Prirejena za slovenski narod, b bo- i delovanjem več strokovnjakov, je ^ založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Gena v platno vezani $1.90. Rojaki v Cleveland, 0. dobe I isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave., N. E.
BDBiaie TMiantlp
^Francoska parobrodna družba.}) JJSSa
Dlriktni Črta do .Htvri, Pariza, Siiea, inomosta Id
»siteg	m
»airaovsnca
M tfra rlhks
**IA IAVOB« mm 4«a r Ja^n
•UiMltlW
B®(BVtJf U S at ■
*UifKANC( te.SHrSrlJ.ii.
KOJAKI NAROČAJTE SE NA "GliAS NABODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.	''
"CWcago", "U loaraine", "ftockambeaa" b "magsra" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
eoraer F earl	MmBLštmg,	^
Tefkafl parnild odplmjejo vsdae »b sredah M »dstemSU flevflSA
_g. m.___
1 ■
Zanesljivo'pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem t staro domovino.
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.