hh*f» rsjsen pnnftfleUka vsa:; <bt»
iii iiiiB
Uredništvo in apravblStvo ▼ Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, ================ 1. nadstropje,' Učiteljska tiskarna. ======-=r-======
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo loto K 30’—, za
pol leta K 15-—, za četrt leta K 7-50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo teto K 3360, za ostalo tujino in Ameriko K Vi:—. Posamezne
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Re klasa/',111;—n macije za list so poštnine proste.	—
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor oO vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru ii . ..................... primeren popust. =========================
Čf
Ste v. 45.
V Ljubljani, četrtek cine 6. septembra 1917.
Leto L
Castea d©ii^@,st wsakega sodraga beh sodrulice Je« da s® naroči na deiavsfeo glasite, ki izhaja v njihovem materinem lezita in po %mH moči razširja.
^ Izjava čeških separatistov.
26. in 27. junija so razpravljali delegatje češko slovanske soc. dem. stranke s holandsko skandinavskim odborom. Češki delegatje so izročili ob tej priliki spomenico. Njena objava je bila pa doslej prepovedana. Sedaj se je posrečilo sodrugu Šmeralu, da je dobil dovoljenje za objavo. Iz spomenice češko slovanske soc. dem. stranke prinašamo odlomke, ki se nanašajo na ustroj Avstrije. Ti odstavki se glase:
Delegatje češko slovanske soc. dem. delavske stranke se zavedajo, da se konča vojna, povzročena po vladah, ki jih vodijo imperialistično kapitalistični nameni, le tedaj s skorajšnjim mirom, ako je v vseh vojskujočih se državah resna volja in neka varnost, da se izvrše načela popolne demokracije in samoodločevanja vsakega naroda. V doslednosti tega načela je potrebno, p o-deliti vsakemu narodu pravico, da se konstituira kot ujedi n-j e n a, samostojna celota opremljena z vsemi pridevki popolne, državne neodvisnosti.
V onih primerih pa, kjer ni mogoče doseči v sedanji zgodovinski dobi tega idealnega cilja ali tam, kjer je računati z državnimi tvorbami, ki obsegajo več narodov, je pa neobhodno potrebno, da se izvede načelo samoodločevanja za vsak narod v okviru teh držav v najširšem pomenu. Izrecno poudarjamo, da ne soglašamo z odgovorom delegacije nemške socialne demokracije v Avstriji, da zadošča le gola avtonomija za narodno kulturne namene. Vsaka pravica visi v zraku, če se ne opira na resnično gospodarsko in politično moč. Zato je treba organizirati države, obstoječe iz več narodov tako, da priznajo v s a k e mu n aro du pravični delež one moči, ki se izraža v državnih funkcijah. Zato je potrebno, da se iz-premene take države v federativne zveze samostojnih narodnih držav; drugič je potrebno, da temelje vse njihove naprave na popolni demokraciji, ki pomenja poleg federativnega ustroja drugo pot, po kateri lehko pridobi vsak narod njemu pripadajoči delež moči. Take oblike državne organizacije ne smatramo primerne — v sedanjem stadiju zgodovinskega razvoja — le za Avstro - Ogrsko, temveč tudi za vzhod in jugovzhod Evrope.
Izhajajoč s teh načelnih vidikov, zahtevamo za naš češki narod vpostavo samostojne češke države v okvirju federativno izgrajene skupne donavske države. Zahtevamo, da dobe v tej zvezni državi vsi pri-
v padniki češkega naroda, v kolikor prebivajo aa skupnem ozemlju, torej tudi Slovaki, svoje politično ujedinjenje. Zahte-
vamo za to češko državo vse znake s u v e r e n i t e t e, do kakršnih ima zvezna država pravico in njene meje tvorijo, kar potrebuje skupna država za uveljavljanje enotne zunanje politike, za svojo obrambo in za varstvo svojih najpotrebnejših gospo d a r s k i h in f i n a n c i e In i h funkcij, torej tudi svoje narodno zastopstvo in temu zastopstvu odgovorno, i z v r š e v a 1 n o oblast.
Kakor zahtevamo samostojno zvezno državo v okvirju skupne države za naš narod, prav tako smatramo, da imajo tudi drugi narodi pravico do nje. —
Smatramo, da je v Avstro - Ogrski in Rusiji razvoj notranje državne federacije za bližnji čas akuten, in mislimo, da nastane po malih balkanskih državah proces orga-ničnega približevanja, katerega cilj je določila že jugoslovanska socialna demokracija v svojem načrtu o federativni balkanski republiki.
Srbijo je treba obnoviti, dobiti mora svoboden dohod k morju in zagotoviti jej je treba potrebno trgovinsko politiko, Zagotovitev Srbiji, da dobi svoboden dohod k morju smatramo za potrebno in obenem za izvedljivo, zlasti če se reši srbsko vprašanje v zvezi s črnogorskim. <La Belgijo zahtevamo popolno neodvisnost in popolno obnovitev kot izpolnitev obljube kanclerja v imenu nemške države.
Vsa ta vprašanja o bodoči nacionalni ureditvi Evrope, izvedba načela pravice narodnega samoodločevanja v Avstro - Ogrski z izpremembo v federativno zvezo zveznih držav, od teh je ena od nas zahtevana češka država, rešitev nacionalnih problemov na vzhodu in jugovzhodu Evrope, vprašanja Poljske, Srbije in Belgije so s stališča trajnega miru tako važna, njihova rešitev tako težavna in iz lastne sile ene države skoraj nemogoča, da smo prisiljeni zahtevati, da se peča z vsemi temi vprašanji mednarodni forum, bodoča mirovna konferenca in da se postavi tudi njihova izvedba, kakor tudi izvedba demokratičnih in ustavnih načel pod sankcijo mednarodnega prava. Zahtevamo, da bodoča mirovna konferenca obenem s forrtiuliranjem vprašanj o pravicah narodov in narodnosti za vse primere, kjer ni dosegel narod še take razvojne stopnie, da se uveljavi sam kot politična enota tudi jamči za njegov nadaljni svobodni razvoj. Tem narodom je treba zajamčiti kot minimalno stopnjo njihove pravice, da dobe polno možnost in pravico do šolstva v maternem jeziku, da se izžive brez vseh zaprek, da se enakovredno uveljavljajo na vseh življenskih poljih, v kulturnem, političnem, socialnem in gospodarskem oziru, v družini, šoli, v uradih in pri sodiščih, v avtonomiji kakor v zakonodaji, sploh v vseh javnih in zasebnih institucijah.
Dalje se pridružujemo zahtevi ukrajinskih delegatov, da se ustanovi pri mednarodnem razsodišču poseben odsek za varstvo pravic narodov. Vsak narod, kateremu prikrajšuje
drug narod ali država, katerej pripada, njegove pravice, je upravičen, da predloži temu odboru svoje pritožbe in pozove mednarodno intervencijo.
Žene, zbodite se!
Vojna stopa v četrto leto. Nobeno pero na svetu ne more popisati gorja in trpljenja, ki se je zgodilo v tem času na svetu. Tudi ves svet ne premore papirja, na katerem bi se isto popisalo.
Z denarjem, ki ga izdajajo države za vojno, se bi bil naredi! na svetu paradiž, a sedaj imamo pravi pekel. Predrzni ljudje nam pravijo, da nas Bog kaznuje. No, morda imajo prav; ali ne raztolmačijo nam, kako velik greh smo naredili, da nas tako strahovito tepe. Sprašajmo svojo vest, žene, pri nas, kakor tudi v drugih državah. Vprašajmo se, kako bi bile lahko pripomogle, da se prepreči to grozno klanje.
Koliko mož in sinov na bojišču bridko zdihuje: „Ko bi me bila moja mati učila toliko politike, kolikor me je božjih in cerkvenih zapovedi, bi bil drugače delal, nego sem.“ Sprašajmo svojo vest, ali smo poučevale svoje sinove, koliko bojnih ladij, topov, strojnih pušk, dridnotov, sploh vsega streliva so kupičile države in se pripravljale na krvavo igro, kakršno vidimo danes. In, ali smo skrbno pregledale listke naših mož in sinov, koga volijo, ko gredo volit zastopnike za državni zbor
Hodili so ljudje po svetu, odeti v ov-je oblačilo, znotraj pa so bili zgrabljivi volkovi. Šepetali so nam na uho: „Skrbite za oni svet,v vse drugo vam že bog da.“ A to ni res! Človeku je bog dal razum, in gorje mu, ako ga noče prav rabiti in pusti, da drugi mislijo namesto njega. Nazadnje pride strašna šiba, ki tepe ves svet.
Jezus je rekel: BMir ljudem.* Kaj vidimo danes? Skoraj 2000 let jo od tedaj. Zakaj se ni izpblnila ta njegova želja? Zakaj se ni naredil mir med narodi? Tiste, ki so bili najbolj poklicani, da bi bili delali na svetu za mir, so se pustili vpreči pred zlati voz, iz katerega je izbruhnil vulkan, ki preti pokončati ves svet.
Najbolj žalostno je, de je ogromna večina žen politično spala. To se maščuje sedaj nad vsemi narodi. Ko bi bila žena izobražena in ko bi imela politične pravice, kakor možje, bila bi morda znala o pravem času čuvati svoje sinove kot levinja, ne bi bilo moči na svetu, ki bi jih jej mogla iztrgati iz rok in jih pometati v ta strašni ogenj.
Zato pa kličem: »Narod, ki bo prvi popolnoma politično izobrazil ženo in jej dal politične pravice, ta stopi prvi na pot, ki pelje na pot miru na svetu.*
Država, ki v resnici želi, da bi bil trajen mir, naj sklene zakon, ki nalaga ženi
NAPRHJ, St. 45, 6. septembra 1017.
da se ne sme poročiti, ako ni vsaj za silo politično izobražena. To bi bil najhitrejši pripomoček, da bi se žena politično izobrazila. Kakor jo vprašajo pred poroko deset božjih zapovedi in pet cerkvenih, tako bi jo naj izprašali o najbolj važnih političnih stvareh, brez katerih jej ni mogoče vzgojiti svojih otrok, ki bodo morali skrbeti, da se taka katastrofa na svetu ne povrne nikdar več.“v
Žene, vam pa kličem: „Zbudite sel Ne pomaga nič, če molite, ako ne delate po želji tistega, ki je rekel: „Mir ljudem na zemlji.” Manj molite, vse berite, natančno zasledujte, kaj se godi na svetu in ko boste o tem poučene, stopite na plan! Ako skrbite, da se ne ponovi nikdar več enako strašno trpljenje, kakršnega smo učakali sedaj, tedaj ste naredile dovelj, kar rabite za ta svet in za oni svet in izpolnite želje tistega, ki je rekel:
„Mir ljudem na zemlji."	M.	R.
Politični pregled.
= Kriza v poljskem klubu. Poljski socialno-demokratični klub konštatira v posebni izjavi, da so dogodki v krakovskem zborovanju bili posledica stališča konservativcev, ki so brez ozira na narodne koristi hoteli boj nadaljevati. — Krakovski „Czas“ izjavlja, da v skupščini poljskih poslancev ni prišlo do sklepa glede Vrhovnega narodnega odbora, da torej Narodni odbor pravno še obstoji. Narodni demokrati, ljudska stranka in socialni demokrati da so razbili skupščino z namenom, da ne ostanejo v manjšini.
— iz poljskega kluba. Poljski poslanci, ki so iz Krakova prispeli na Dunaj, izjavljajo, da je v sedanjih razmerah kriza v prfczidiju poljskega kluba neizogibna. Ljudska stranka, socialni demokrati in vse-poljska stranka tvorijo sedaj večino v poljskem klubu. Nemogoče je torej, da bi bil pripadnik demokratične stranke načelnik kluba. V teh razmerah bo najbrž načelnik socialno - demokratične stranke, poslanec Daszynski izvoljen za načelnika poljskega kluba. Tudi del konservativne stranke bo baje zanj glasoval.
= Nasprotstvo med Jugoslovani in Italijani. „Frankfurter-Zeitung“ poroča iz Lugana: Voditelj Jugoslovanov, Supilo, potrjuje v londonskem razgovoru z italijanskim nacionalistom, Bevionijem, da je prepovedala caristična Rusija iz verskih razlogov združitev Slovencev in Hrvatov s pravoslavnimi Srbi in da je omogočil le carjev padec na Krfu proklamirano združitev vseh tieh jugoslovanskih plemen. Tudi ta razgovor osvetljuje nespravljivost jugoslo-vansko-italijanskega spora. Supilo zatrjuje S'cer, da so nasproti skupnim interesom na odstranitvi avstro-ogrske velesile neznatne vse diference, a je zanikal konkretno vprašanje Bevionijevo, če priznavajo Jugoslovani italijanske zahteve, določene v pogodbi z zavezniki, na severno Dalmacijo.
= Proces Suhomlinov. Iz Petrograda poročajo: V procesu proti bivšemu vojnemu ministru Suhomlinovu je bil kot priča zaslišan vodja stranke kadetov in bivši minister vnanjih zadev M i 1 j u k o v. Priča se je v dvorani predsednika dume udeležil konference, na kateri se je v navzočnosti Suhomlinova razpravljalo o vojaškem programu. Vsi udeležn ki konference so dobili vtis, da Suhomlinov ne more zasigurati obrambe Rusije, čeravno se je februarja 1914 z njegovim sodelovanjem priobčil v listu „B rževije Vjedomosti* znani članek „Mi smo pripravljeni*. Rusija je bila s tem člankom vedoma prevarana, saj je Suhomlinov moral vedeti, da Rusija za obrambo ni bila zadostno pripravljena. Še enkrat pozneje, pri sestanku članov dume je Suhomlinov govoril v optimističnem zmislu, rekoč, da je pripravljeno vse za
popolno preskrbo ruske armade. Zelo ob-težilno je izpovedal tudi Gučkov, predsednik tretje dume. Leta 1908 — je rekel Gučkov — so si bili vsi člani dume v svesti, da stoji Rusija pred velikimi dogodki, kajti poročila vseh ruskih vojaških atašejev so soglašala vglede vojnih priprav Nemčije in Avstrije. Člani dume so si bili tudi v svesti, da bo Rusija iznenadena od dogodkov, če ostane Suhomlinov vojni minister. Vsa prizadevanja za preskrbo armade pa so naletela na odpor Suhomlinova. Guč kov je izpovedal nadalje, kako je Suhomlinov podpiral špijona Mjasojedova, ter je končal z besedami:	Rusija je vstopila v
svetovno vojno biez najmanjših priprav. Krivda za to zadene v polni meri Suhomlinova, ki je odgovoren sam za vse ruske poraze.
— Rekonstrukcija ruskega kabineta. Glasom poročil iz Petrograda se izvrši rekonstrukcija ruske vlade še pred otvoritvijo konstituante. Nova vlada bo imela samo pet članov, med temi Kerenjskega Cerete-lija in Čejdzeja. Ta vlada naj dobi dikta-torično oblast.
= Razdelitev zemljišč v Rusiji. Nameravana velika reforma glede zemljiške posesti v Rusiji je naletela na velike ovire. Iz Petrograda se poroča, da se bo nova razdelitev zemljiške posesti morala odložiti ali pa celo opustiti. Plemenitaški naslovi in privilegiji se popolnoma odpravijo.
=*= Novi papeževi predlogi. ,DaiIy News“ poročajo iz Washingtona, da namerava papež v svoji bodoči noti predlagati „ naslednje: Vrnitev samostojnosti Belgiji; Nemčija dobi opirališče v Antwerpnu; Lorena postane avtonomna; Alzacija ostane Nemcem; Trst postane svobodna luka; balkansko vprašanje se reši na mirovni konferenci.
=» Neposredni razgovor. „Times“ poročajo, da stremi novi papežev mirovni korak za tem, da pride do neposrednega razgovora med vojskujočimi se državami.
= Stockholm. Ruski delegatje so odpotovali 2. septembra iz Londona in pridejo koncem tedna v Stockholm. Holandsko skandinavski odbor vzdržuje trdno misel na konferenco in upa, da se odstranijo glavne zapreke,
*=« Ruska vojaška društva razpuščena. „Daily Nevs“ poročajo iz ruskega glavnega stana: Generalisimus Kornilov je odredil razpust vseh vojaških društev na fronti.
— Angleška strokovna društva In svetovni mir. V Blaackpoolu je zboroval dne 4. septembra kongres angleških strokovnih društev. Predsedoval je H e n d e r -s o n. V svojem ogovoru je rekel Hill: O kakem razširjenju našega ozemlja ne vemo ničesar in pripravljeni smo, da to tudi javno priznamo. Mi se ne bojujeme ne za kraljeve osvajalne cilje, ne za koristi kapitalistov. Mi smo složni z vsemi narodi, ki iščejo mir. Za trajen mir morajo delovati vsi narodi. Hill je končno protestiral proti temu, da se vlada brani izdati potne listine za Stockholm.
= Ameriški krediti zaveznikom. Krediti, ki so jih Združene države dovolile zaveznikom, znašajo, kakor poroča ,Stampa‘} mesečno 500 milijonov dolarjev. Z ozirom na zvišane potrebe aliirancev se zvišajo na 600 milijonov dolarjev mesečno.
Dnevne beležke.
— Kriza v Slovenski ljudski stranki.
Iz članka, ki smo ga posneli včeraj po glasilu slovenskih duhovnikov, izhaja jasno kot beli dan, kako izgleda v notranjosti te največje slovenske politične stranke. Ni naša naloga, a bi razmišljali o tem, kako se reši kriza; pač pa ima vsa javnost največji interes na tem, da se odstrani koruptni vpliv te stranke na široke ljudske mase. Brez dvoma je, da ima »Slovenec" danes velik
vpliv, izpodbiti to njegovo zastrupljevalno delo pa ni le naloga opozicije v S. L. S. sami, ampak vseh, ki delujejo v javnosti in za javnost, ker se mora vendar enkrat uveljaviti tudi za pojitični boj načelo nravnosti. Toda z ljudmi, ki namenoma marajo in napeljuje naziranje ljudstva na popolnoma napačne smeri, je boj za načela nemogoč. Socialni demokraciji v tem boju prav gotovo ue gre za to, da bi dobila nekaj pristašev več, temveč jej gre edino za to, da dobi poštenega nasprotnika, ker njen resnični nasprotnik je edinole S. L. S. Liberalna stranka ne šteje v bodočem političnem boju nič več, ker živi ta stranka le še od svoje preteklosti in so ljudje liberalci le še iz dolgoletne navade. Kakor hitro nastopijo normalni časi in selehko razmahnejo stranke brez zaprek, ostaneta na površju le S. L. S. in socialna demokracija, ker ju nosi sila nasprotujočega si svetovnega naziranja. S tega vidika zasledujemo krizo S. L, S., s tega vidika pospešujemo očiščenje v S L. S., da ustvarimo zdravo podlago za bodoče načelne politične boje.
— O begunskem vprašanju se je razpravljalo predvčerajšnjim v begunskem odseku državnega zbora. Odsek je sprejel celo vrsto resolucij, v katerih se vlada po-zivlje, naj kmetskim beguncem omogoči vrnitev na domača tla še tekom meseca septembra, naj se pri določitvi termina in podpor glede mestnega prebivalstva ozira na pridobitne in življenske razmere in naj vse potrebno ukrene, da ne nastane potreba za nove evakuacije; vračajočim se beguncem naj se dovoli prosta vožnja in dvomesečna podpora. Begunski odsek je končno izrazil željo, naj bi se delegacije v kratkem sklicale, da se zamore na pristojnem mestu vršiti razgovor o dogodkih pri evakuacijah in rekvizacijah.
— Preskrba z živili za osobje južne železnice. Iz Šiške nam pišejo: Železničarji smo vsi proti trem sklenili, da bomo dobivali kruh iz kons. društva v Šiški — sedaj pa je naznanjeno, da ga nam bo dajala trgovka Mlakar. Radovedni smo, kdo je to proti naši volji sklenil? Ali je to delo g. Wienerja ali koga. Ko dobimo odgovor na to vprašanje, govorimo dalje, kajti posamezniki ne bodo več odločali, tudi taki ne, ki se smatrajo za — „Genossen“.
— Konsumno društvo za Ljubljano in okolico opozarja vse one člane, ki niso železničarji ali ki niso uslužbeni v nobeni tovarni, ki je član »Vojne zveze* — da se tekom prihodnjih dni zgiase v oni prodajalni, kjer kupujejo, v svrho, da izpolnijo matrični list. V prodajalnah dobe tudi vse potrebne informacije
— Vino. Pišejo nam: Priporočali bi bilo za novo vinsko letino, da c. kr. dež. vlada za Kranjsko zapleni vse vino ter ga centralizira po vzoru Tirolske Edino na ta način bi kranjski konsumentje dobivali vino po primerni ceni. C. kr. dež. vlada naj določi eno obstoječih vinarskih zadrug, ki jo naj popolni z veščaki iz krogov konsumen-tov, da prevzame vse vino na Kranjskem po določeni ceni in ga potem oddaja gostilnam in onim, ki točijo vino na drobno. Edino na ta način bi se špekulantom odvzelo polje za njihove nečedne kupčije in bi se regulirale cene.
— Zeležničarska aprovlzacija. Pišejo nam: „Naprej“ je prinesel članek o žel. aprovizaciji južne železnice. Vse prav in lepo. Opozorili bi vse odbornike na to, da je treba vse nedostatke odpraviti. Kakor vedo vsi v odboru, je teh nedostatkov prav veliko. S tem, da se odbori konstituirajo, še ni vse doseženo. Želežničarjem manjka prav vsega I
— O prodaji kruha v Ljubljani nam pišejo: Zadnjič se je uredila izdaja krušnih kart, kar je tudi pravilno, sedaj prosimo, naj se pa še uredi natančna prodaja kruha. Ako se prosi, naj se proda le najmanjši košček kruha brez karte, se ga ne dobi. Pa
tnagari če otroci lakote umirajo! Pridejo vojaki, kateri so na potovanju in imajo denar, ter bi si radi kupili košček kruha, tudi tem ni na prodaj brez karte. Zato pa pogosto čakajo, da pride dober človek, kateri jim ga proda, in si ga takorekoč odtrga od ust. Taka ljubezen do bližnjega, vlada sedaj pri gotovih ljudeh. Ako pa člo-, vek opazuje, zjutraj pred prodajalnami, ko pripeljejo mlekarice mleko, se vidi, koliko kruha odnesejo. V drugo prodajalno prinesejo podplate, zato se pa oddaja za iste dlje časa kruh na deželo. V tretjo prodajalno se pripeljejo maline z dežele tudi za iste se oddaja potem kruh. Tu izgleda tako, kakor da bi si že vsak hotel nagrabiti kapital, na račun revnejših slojev. Če se pa pride v tako prodajalno, par minut prezgodaj, ali pa prepozno, takrat se pa čuje marsikako > pikro besedo. Na zahtevo se lahko priobčijo v prvem „Napreju“ imena teh oseb.
— Bolj praktičen kruh. Pišejo nam : Večkrat sem že slišal pritožbe in se tudi prepričal, da porcioniranje kruha ne odgovarja ne času in ne praktičnosti, kajti pre-mnogokrat je ta ali oni — četudi ne namenoma — prikrajšan, ker kruh v obliki hlebčka se razrezuje na polovice, .četrtinke in tričetrtinke, pri čemer ni čudno, ako prodajalcu nož .spodleti" in tako stvori neenake dele. Naj se tako primeri enemu večkrat, kar je prav lahko, je dotični z ozirom na že itak majhno količino kruha občutno prikrajšan. Mizerje še dolgo ne bo konca; želeti bi bilo, da se tudi ta ukrene kaj umestnejšega, n. pr. da bi tvoril kruh že modelne vreze, ko je pečen, kakor svojčas žemlje (v Trstu takozvane »bige"), kar bi tvorilo nekake enakomerne štiri-rogljiče. Tak način bi bil zelo umesten; mesto dosedanjih, pravzaprav staroveških hlebčkov, bi bile bolj prikladne .štručke", kakršne imajo tudi vojaki, seveda z omenjenimi zarezami. — Pred kratkim sem videl kruh, kakršnega peko v Trstu; je sicer res iz vojne moke, a po obliki in peki prekaša našega. Tozadevno tamošnjim pekom vsa čast! Korak napredka bi bila preureditev naših pekarn po vzorcu iz južnih krajev, kjer je kruh že od nekdaj slovel. Naše (nekdanje) špecialitete, žemljice, še primerjati ni z njim. So bile poceni, a koliko je bilo moke v njih ? ... Ni čudo, če so peki bogateli! Kak pekovski mojster iz omenjenih pokrajin, bi si z lahkoto pripravil pri nas prihodnjost, brez strahu pred konkurenco in konsumenti bi bili na boljšem. — Od gotovih strani bo seveda opozicija. A ta na stvari ne izpremeni in ne izboljša.
— Zvišanje cen govejega mesa. Kakor se poroča z Dunaja, se je cena za ogrsko živino na tamošnjem trgu znatno zvišala. Cena za blago prve vrste se je zvišala kar za 260 kron za 100 kilogramov žive vage. Zvišanja cene za prvovrstno govejo živino bo sledilo seveda zvišanje cene mesa boljše kakovosti. Že sedaj se prodaja na Dtinaju prima meso po 15 kron kilogram. Cena za slabeje meso je ostala za enkrat še nespremenjena; bikovo meso pa se je že podražilo za 60 kron pri 100 kilogramih. Zvišanje cene za ogrsko živino bo naravno vplivalo na domače producente ter tudi pri nas vzbudilo poželjivost za zvišanjem cen.
Ureditev kurjave in razsvetljave.
Izšla je naredba o ureditvi porabe premoga, koksa, briketov in naredba o utesnitvi porabe plina, elektrike in drugih snovi za razsvetljavo.
Da se preskrbi prebivalstvo s premogom, je določen sistem kontigentiranja. Vnaprej je izločen iz razpoložljivih množin kuriva določen kontigent za prebivalstvo, nekatere zavode in obrate, zlasti aproviza-\ cijske obrate. Ta kontigent se izroči za
razdelitev političnim deželnim oblastim. Dobava in nakazila kuriva je centralistično organizirana, razdelitev je decentralizirana. Za nakazila bo uvedena nakaznica za premog. A ta nakaznica ne daje pravice do določene množine in ne določuje niti gotovega časa in ne vrsto kuriva.
Množine za izdajo določi politična okrajna oblast. Nakazila za premog dobivajo ie osebe, katerih zaloge ne presegajo od političnih oblasti določene izmere. Gotove skupine konsumentov kakor verska poslopja, deželne, občinske, okrajne in za- j sebne šole s pravico javnosti, bolnišnice, oskrbovališča, aprovizacijski obrati, pralnice in enaki obrati in obrati s centralno kurjavo dobe namesto kart izkaznice za dobavo. Da se izravnajo nepravilnosti, dobe politične deželne obiasti pravico, da popišejo in zaplenijo zaloge kuriva po privatnih gospodarstvih, a le tedaj, če so zaloge neprimero visoke.
Odredba izločuje:	Državne^	oblasti,
urade in zavode, državne bolnišnice in bolnišnice in oskrbovališča, visoke šole, državne učne zavode, plinarne, vodovode, elektrarne, železnice, parobrodne obrate in one tovarne, ki dobivajo premog direktno od ministrstva za javna dela.
Odredba stopi takoj v veljavo.
S 1. septembrom stopi obenem v veljavo nova odredba o utesnitvi porabe kuriva. Ta odreja najprej splošno prepoved za kurjenje do 15. oktobra z gotovimi izjemami, prepoved novih napeljav po hišah za plin in elektriko, vštevši napeljave za obrtne obrate. Nove upeljave za plin in elektriko se omejuje na upeljave za kurjenje, dovoljene so upeljave za kuhanje in razsvetljavo. Kurjenje vseh javnih in zasebnih prostorov se omeji brez ozira na material na najmanjše izmero. V privatnih hišah se smejo kuriti kvečjemu trije stanovanjski prostori in kuhinja. Izjeme so dopustne, če ima gospodarstvo več kakor osem oseb nevštevši poslov. Naprave za centralno ogrevanje vode se smejo uporabljati v hotelih, penzijah in privatnih hišah le ob sobotah, v javnih kopališčih le trikrat na teden in v nedeljo dopoldne. Izvzete so bolnišnice in oskrbovališča, industrijska podjetja, v katerih je potrebno kopanje uslužbencev iz higijeničnih vzrokov.
Od 17. septembra do 31. marca morajo biti zaprte vse trgovine ob 7. zvečer, izvzemši trgovin z živili, hiše ob 10., gostilne ob 10., kavarne ob 11. zvečer. Slaščičarne smejo biti dostopne občinstvu le do 10 dopoldne in od 4. do 7. popoldne. Vse te določbe veljajo od 17. septembra (začetek zimskega časa). Od 15. septembra dalje se morajo zapreti plavalnice, od 15. oktobra dalje so prepovedane šolske slavnosti, akademije in enake prireditve, če se ne vrše v šolskih prostorih.
Odredba prepoveduje tudi, da se ne smejo kuriti klubi in zabavališča, varieteji, izvzeta so gledališča, koncertne dvorane, prostori za pouk in izobrazbo, prostori za shode in društveni prostori Politične oblasti lehko odrede še druge utesnitve, kakor n. pr., da ustavijo promet na malih železnicah. Železniško ministrstvo sme v sporazumu z ministrstvom za javna dela omejiti ali ustaviti promet na lokalnih železnicah.
Obe določbi odrejata tudi kontrolne in kazenske odredbe.
Aprovizacija.
Prodaja moke za stranke. Strankam se bode prodajala moka od petka 7 septembra do vštetega prihodnjega petka 14. septembra 1917. Na vsako močno izkaznico se dobi pol kg pšenične moke za pecivo (št. 0) kg po 1 K 18 v in četrt kg pšeničnega zdroba kg po 92 v. Ostanek moke je napovedati zanesljivo v soboto 15. septembra. Kdor ne pride naznanit ostanka moke
— ne dobi novega nakazila. Sporočiti, je tudi, če moka ni ostala.
Kavina mešanica (oficijelna) je sicer avizirana, ni pa še došla. Trgovci pa si lahko nabavijo tudi druge vrste kavine mešanice in surogate. Tozadevni zaznamek tvrdk in blaga je na vpogled v mestni posvetovalnici. Opozarja pa se, da je treba tudi za neoficijelno kavino mešanico prejemnice mestnega magistrata, dočim se surogate lahko naroči brez vsake prejemnice.
Oddaja krompirja: Mestna'aprovizacija bo oddajala v četrtek dne 6. t. m. dopoldne in popoldne v svojem skladišču na Dunajski cesti pri Miihleisnu krompir. Na vrsto pridejo od 8 do 10. stranke, ki dobivajo kruh pri Bedenu na Tržaški cesti, od 10. do 11. odjemalci kruha pri Godcu na Dunajski cesti, od 2. do 4. odjemalci kruha pri Pircu na sv. Petra cesti, od 4. do 5 odjemalci kruha v vojni prodajalni v Prešernovi ulici, od 5. do 6. oni, ki prejemajo kruh v vojni prodajalni na Marije Terezije cesti. Vsaka oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 34 vin. Prinesite s seboj rodbinske izkaznice za 122 in 123 teden in pripravite drobiž.
Sadje za uradniške skupine. Stranke, ki imajo uradniške izkaznice, dobe sadje v četrtek, dne 6. septembra, popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 2 do pOl 4. prva’ skupina, od pol 4 do 4 druga skupina, od 4. do 5. tretja skupina, od 5. do pol 6. šesta skupina. Vsaka oseba dobi V2 kg- Za kilogram plača prva skupina 60 vin., druga skupina 70 vin tretja in četrta skupina po 80 vin. Vhod pri glavnih vratih.
Sadje na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo sadje v petek, dne 7. septembra, dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Vsaka oseba dobi lh kg. Kilogram stane 80 vin. Na vrsto pridejo vse stranhe od 8. do 10. ure.
Špeh na rumene izkaznice B št. od 300 do 1200. Mestna aprovizacija bo delila v četrtek popoldne dne 6 septembra, v cerkvi Sv. Jožefa Špeh na rumene izkaznice s črko B. Na vrsto pridejo štev od 300 do 1200 in sicer: od 2 do 3 št. 301 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 900 od 4. do 5. štev. 901 do 1200. Vsaka osoba dobi V« kg Špeh je prekajen in stane kg 4 krone.
Enajsta soška_ bitka.
Iz vojnoporočevalskega stana se poroča : Le za goro Sv Gabrijela se bijejo še ljuti boji. Sv. Gabrijel je bil dne 3. septembra neprenehoma pod težkim artiljerijskim ognjem, ki se je naslednji dan stopnjeval do bobnajočega ognja. Ob pol sedmih zjutraj je sledil napad italijanske infanterije. Boji še niso končani. Vsa gora Sv. Gabrijela je zavita v dim in prah.
V vipavski dolini je prišlo le do manjših spopadov. Nekoliko ujetnikov je ostalo v naših rokah. Na koroški fronti je živahnejše artiljerijsko delovanje in mestoma boji z ročnimi granatami.
Razno.
* Poštenjaki. Občina Budimpešta je odpustila oziroma izročila sodišču celo vrsto nastavljencev pri aprovizaciji, ker so za-državali blago oziroma so skrivaj po visokih cenah prodajali.
* Vsi so spali . . Državni tajnik Pal-nayai je prišel te dni v policijsko poslopje v Budimpešti, da se informira o naročenih poizvedbah po hotelih. Zgodil se je pa jako mučen prizor; vsi uradniki so namreč — spali
* Špekulantje na dunajski borzi. Ze
več časa je bilo na dunajski borzi videti prav izvanredno naraščanje špekulacije. —
Zlasti silovito je bila špekulacija dne 3. t. m. Finančni minister je poklical k sebi bančne ravnatelje in jih prosil, da naj zastavijo ves svoj upliv proti takim izgredom špekulacije, že tako ima država največjo težavo z valuto, zdaj pa še tako špekulovanje na borzi, ki zna imeti hude posledice za vse prebivalstvo.
Umrl je v Petrogradu v starosti 77 let bivši ministerski predsednik Sttirmer, ki ie bil pred r.evolucijo delal na separatni mir med Rusijo Nemčijo in Avstrijo.
:i: Senzacionalen proces na Dunaju. Več dni je trajala na Dunaju obravnava proti vseučiliškernu profesorju in sedaj vojaškemu štabnemu zdravniku dr. Braunu. Obtožen je bil, da se je dal podkupovati in da je ze denar obvaroval popolnoma trdne in zdrave ljudi. Obtoženec je bil oproščen.
* Pariški časopisi. V Parizu izhajajoči časopisi imajo velike, nekateri celo ogromne naklade. Lista „Petit Parisien" se tiska vsak dan 2 500.000 izvodov, »Matina" 1.870.000, „Journala“ 1,400 000, »Petit Journala"
1.050.000, lista „Echo de Paris“ 800.000, „Intransigeinta“ 350.000, »Eclaira" 150.000, „Humanite“ 130000, „Homme Enchaine"
110.000, „Figaro“ 55 000, »Rappel" 60.000 itd. Veliki listi so tudi „Temps\ »Journal des Debats" in „Oeuvre“ ni pa znapo, v kolikih izvodih izhajajo.
* Tatvine na pošti. Na poštnem uradu na južnem kolodvoru na Dunaju so zaprli 11 oseb, ki so pokradle v zadnjih mesecih vse polno poštah pošiljatev.
* Petrolej. Izšlo je uradno svarilo, naj občinstvo nikar ne kupuje priprav za kuhanje in kurjavo s petrolejem, ker v doglednem času ni upati, da bi moglo dobiti prebivalstvo za te namene potreben petrolej.
* Kruh samo iz čite pšenične moke. Peki v Velikem Varadinu so dobili nalog, da smejo peči kruh. samo iz čiste pšenične moke. Cena je pri peku 52, pri preprodajalcih 54 vin. kilogram.
* Italijanski gospodarski dopusti. — »Corriere della sera“ poroča, da je italijanski vojni minister dovolil 120.000 dopustov za letnike 1874. do 1881. v svrho kmetijskega dela. Razven tega pojde ria dopust iz garnizij v zaledju okoli 100.000 manj sposobnih vojakov za čas od srede septembra do decembra. Vse kmečke družine, kjer ni nika-kega moškega v starosti med 16. in 65. letom, dobe za pomoč enega vojaka. — V Italiji sekajo gozdove, ker manjka drv. Za sekanje uporabljajo 10.000 vjetnikov.
* Ljubezenska drama. V Budimpešti je policijski agent Ludovik Paifi ustrelil svojo ljubico Ivano Esze in samega sebe smrtno ranil. Palfi je delal na to, da bi se njegova ljubica ločila od moža in poročila ž njim, a ker mož ni hotel nič slišati o ločitvi, je Palfi posegel po revolverju.
* Orkester tihotapcev. Pred kratkim se je iz Švedske pripeljal na Dansko mnogoštevilen orkoster in je v nekem gozdu priredil javen koncert. Nabralo se je na
tisoče ljudi, ki so navdnšeno spremljali muzikante do ladje, ki jih je odpeljala domov. Carinski urad niti jih ni nič preiskal in so se zelo začudili, ko so prepozno izvedeli, da so muzikantje sami tihotapci, ki so v bobnih in trobentah odnesli na Švedsko polno gumija, čigar izvažanje iz Danske je strogo prepovedano.
Do sklepa lista, ob 9. zv., še nismo prejeli vojnih poročil. — Zapreke so najbrže v telefonski zvezi.
NaJ&oEjj aarašmav Era maj&oljjši sfiov.
iiMStrovanii fiecllraik s© z
F. BATI El.
Prej v Gos-Sca.
liubllana, Stari trg 23
Moška ara ženska dvokolesa
še s sSaro pitevmaiilro
ši^aM in pisalna stroji, gramofoni, električne žepne svetilke.
E^ajboEJše baterije
Posebno nizka cena za preprodajalce.
Mehanična delavnica
na	trgu št. 11.
ki priobčujejo vsak teden mnog® zarai-BiSviSl slik E bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti,
jak© zarasissiv, Sep detektivski ro-
sraara, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
„TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLlKE“ bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3‘80 pol leta K 7‘50 in celo leto 15-— K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 'številko »TEDENSKE SLIKE" zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SL!KE“
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10/1.
za lase
Mazil®
u 10 varstvena znamka „Netopir“
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški številka 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski uhci 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 4 in 5 K- Pošilja se tndi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za gotovost se Jamči. — Zadostuje Steklenica, spričevala na razpolago.
Mati
Zanimiv roman iz delavskega življenja. Spisal M. Gorki.
Cona izvodu je 4 K, po pošti 20 v več. Dobiva se v knjigarnah in tudi potom uprave našega lista.
Agitirajte za „Naprej!“ Pošiljajte ga vojakom!
Splošno kreditno društvo
r. z. z o. z. v Ljubljani.
4 '/* 0/
Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu se obrestujejo po 10 od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so domači hranilniki. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vrednostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere.
Telefon št. 120.	Cek-konto	poštne	hranilnice	št.	45.156.
Vsa pohištvena in stavbena
mizarska dela
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
rag> zadruga z om. porollvom
Vlč-Gllnce pri Ljubljani
po Izradno solidnih canah in Jamfl za dobro Izvrlbo.
la dozloj najboljša rafaranca.
Izdajatelj: Viktor Zor 6. — Za uredništvo odgovorna: S tebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.