mmnnHMHigiH Prvi slovenski dnevnik v Zjedin enih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. gMPMB r» fir* Slovene Dafly- fa the United State«. Issued every" day* except Sundays and Holiday*. Entered ab Second-Cuss matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Maroh 3, 1879. ŠTEV. 185. NEW YORK, V PONEDELJEK, 8. AVGUSTA 1904. LETNIK XI. Brez posredovanja. POSESTNIKI KLAVNIC IN NJIHOVI ŠTRAJKUJOČI VSLUŽ-BENCI SE NEČEJO SPORAZUMETI. Vslod tega mora trpeti ljudstvo. — Naseljenci kot neunijski delavci. Živinorejci v strahu. BANKA V STISKAH. -o- Chicago, III., 0. avgusta. Daairame ^e je včeraj ves dan zatrjevalo, da se že vrše spravna pogajanja med posestniki klavnic in delavci, pripravljajo se danes štrajkarji, kakor tudi mesarji na nadnljni boj, kteri bode brezdvomno trajal še par dni. Štraj-karski vodje imajo obilo posla s tem. da obdrže štrajkarje tudi v nadalje v brezposelnosti. Vodje so izvedeli, da obiskujejo agentje mesarjev štrajkarje, kterih so že mnogo pregovorili, da so zopet pričeli z delom. Danes priredi jo štrajkarji veliko demonstracijo. Strajkarski vodje sami priznavajo, da je zelo težko štrajkarje, kterih rodbine že stradajo, pridržati pri štrajku. Posredovati so nameravali trgovci s živino, kakor tudi Union Stock Yards & Transit Co., kteri so v sedanjem boju neutralni, ki pa imajo vs-leil štrajka velike izgube. Število nennijskih delavcev postaja vedno večje. Včeraj je prišlo semkaj vlak naseljencev. Štrajkarji so položili na relse dinamit in vsled razstrelb so bil došleci zelo prestrašeni. Pred vratmi Drovers' Deposit National banke, ob glavnem vhodu v klavniei, nabralo se je včeraj mnogo vlagateljev denarja, kteri so zahtevali svoj denar nazaj. Podpredsednik banke je izjavil, da je banka na dobrej fin aru-ne j podlagi, in da zamore vsakomur njegov denar izplačati. O banki so namreč štrajkarji razširili govo-rieo, da je v stiskah. Kast St. Louis, 111., 7. avgusta. Tukaj so včeraj zaprli štrajkarje Fred Meyer j a, Ohas. Geabesa in John Sehwalba, kteri so na ulicah vstavljali mesarske voznike, kar je sodnij-ski prepovedano. Zvečer so štrajkarji več netmijskili delavcev napadli in pretepali. Policija je morala posredovali. Chicago, 111., 7. avgusta. Vodjem Strajka se je posrečilo dobiti eirktilar posestnikov klavnic, s kterim naznanjajo odjemalcem o položaju štrajka. Med tem, ko so posestniki klavnic opetovano izjavili, da štrajk na njihove |>osle več ne vpljiva, pišejo v svo-jihh eirkularih, da sedaj pripravijo le 25 do 30% prejšnjega izdelka. Promet. se tudi tekom prihodnjega tedna ne bode povečal, toda po 15. avgustu bodo z delom pričeli zopet v večjem obsegu. V ocrknlarjih tudi priznavajo, da imajo delavcev dovolj na razpo lago, ^aino izueenih delavcev imajo premalo. Razpošiljanje mesa v drutra mesta je le majhno. Navedbe v eirkulariu so v popolnem protislovju z dosedanjimi izjava mi posestnikov klavnic. Za $10 iz Evrope v Ameriko. London, fi. avg. White Star Line znižala je ceno za vožnjo v medkrov-ju med Evropo in Ameriko na — $10. Cttnard Line namerava v nadalje voziti tudi za $10. Požari hotelov. Louisville, Ky., 7. avgusta. V pritličju O alt House, kteri hotel je največji v tukajšnjem mestu, pričelo je včeraj zjutraj goreti. Goste so pravočasno prebudili, tako, da so zamogli vsi bežati na ulico. Nekaj časa je bil požar tako nevaren, da so morali vsi ga silci gasili. Skoda znaša več tisoč dolarjev. Springfield, O., 7. avgusta. Novi hotel v Urbana Chautauqua, O., je zgorel. Gostje so se rešili. Škoda znaša $10,000. Keudrick, Idaho, 7. avgusta. V starem Pacific hotelu nastal je ogenj- kateri se je zelo hitro razširjal in vpepe-3il ves trgovski del mesta in več zasebnih hiš. Škoda znaša $250,000. Y FBONTENAC, KANEs, ia okolici j« mm j saatepaik Mr. Leopold Irmkiti. Iaemud gerpod deluj« £o Mnogo lot s dm*j in iti TMfaM T rajlepČOB Hjloijll, nt* Fr. Bombe v New Yorku. NAPAD Z BOMBAMI VSLED ZAVISTI. NAPADALEC JE NARAVNO ITALIJAN, IMENOM DONETTO. Pri napadu je zadobil težke telesne poškodbe. Nadaljnih 20 osob je bilo ranjenih. LA VENDETTA. Giovanni Finelli imel je še pred tednom dni gostilno v hiši 469 istočna 151. ulica, Borough Bronx v New Yorku, toda 1. avgusta se je preselil, ker mu je posestnik hiše povišal mesečno stanarino od $50 na $75. Takoj na to se je pa v Finellovih prostorih nastanil Giovanni Belelo, kjer je pričel gostilno. To je pa Finellija jezilo in je na draerej strani ulice pričel graditi hišo, ktora pa še ni dodelana. Toda tudi na takem prostoru pod milim nebom se dobro pije in tako je rni-nolo soboto nabavil par sodov pive in povabil svoje sosede, da tako ne iz gubi svojih pivcev. Sosedov-piveev je prišlo kakih 200 in vsi so bili veseli. Beleli pa to ni bilo prav, kajti sosedovo tekmovanje bi končno poštah« nevarno. Radi tega jet udi on nabavil prosto pivo in kmalo na to se je pilo na obeh straneh ulice. Ob 9. uri je pa prišel neki Donet to k Finelli ju, od kterega je zahteval de-narJ Ko so ga prepodili, stopil je par korakov nazaj, vzel iz žepa bombo, jo vžgal in vrgel proti Finneli;,evej gostilni. Sodi so leteli na vse s^raiii in 20 osob je bilo ranjenih, dočim je množica bečala na vse strani. Don tto je med tem všel, dasiravno je bi! ranjen. Donetta so našli v njegovem stanovanju ranjenega. EL DORADO ZA BOLHE. Gospodična Even in njenih 80 mačk. Osemdeset bolnih mačk ni malenkost za sosede, kteri imajo še dobre in nepokvarjene nosove. Baš radi tega se je vsa soseščina hiše št. 105, isto-tv*na 101. ulica v New Yorku pritožila pri zdravstvenem uradu. V pritožbi so navedene vse grozote mačjega sanatoria, kterega vzdržuje gospodična Ewing. Njeni sosedje skušajo že leto dni staro damo pregnati. Končno je vendar prišel do njene hiše nek zdravstveni inšpektor, toda on ne verjame, da bi bilo mogoče "mačjo mater" prisiliti, da se preseli. Ko se je Ewingova nastanila, obljubila je dečkom iz okolice, da dobi vsak po 10 centov za vsako mačko, ktera ne sme biti zdrava, temveč bolna, take mačke je potem zdravila in jih zopet odslovila. In za nagrado 10 centov je gotovo vsak deček spremenil tudi najbolj zdravo mačko v bolno. Toda sosedje se niso pritoževali le radi slabega duha, temveč vse kaj hujšega. Oni trdijo, da prihaja iz mačjega doma cele regimente bolh, ktere se nastanijo po vseh hišah soseščine. Gospa Jakob Thormanova pripoveduje, da je le malo manjkalo, da niso mačje bolhe vso njeno rodbino požrle. Žuželkinega pralni je porabila kar na funte, toda vse je bilo zaman. Enako so pripovedovali tudi drugi sosedje. Za vse to se pa gospodična Ewingova ne zmeni. Ona je članica društva za varstvo živali, ktere brezdvomno bolj ljubi, nego ljudi, kterim neče iz kazati vsluge, da bi svojo mačjo bolnico preselila na kako farmo, kjer b: mačje dišave lahko tekmovale z-gnojem in kjer bi imele bolhe več prostora nego v mestu. -----"T- " Linčali dečka. Richmond, Va., 6. avgusta. Dane- se je tukaj zvedelo, da je množica odvzela Seri ju 141etnega zamorskega dečka Andrew Dudleya, kteri je deklico McClainovo kriminelno napadel. Dečka so odvedli na mesto, kjer je izvršil zločin in ga obesili na tamošnjo češnjo. Osemsto čevljev globoko. Houghton, Mich., 6. avgusta. Ker se je nek hidrauličen stroj pokvaril, padla je vspenjača v rov št. 6 od So. Hekia Co. Z vspenjaco go padli tudi Štirje delavci 80C čevljev globoko. Je-den je bil usmrten, ostali trije so smrtno ranjeni. _ _ 23,000 JAPONCEV PADLO. —-o—— Karopatkinoya vojska pobila jih je 13,000 t Mandžuru, dočim jih je pred Port Ar-thnrjem padio 10,000. URADNA TOZADEVNA POROČILA. — DNE 5. AVGUSTA SO BIU JAPONCI PONOVNO PORAŽENI PRED PORT ARTHURJEM. PRIPRAVE ZA VELIKO BITKO PRI LIAO YANGU. V PETROGRADU VLADA NEPOPISNA RA -DOST. RUSI ZOPET V KOREJI. Petrograd, 8. avgusta. General Stoessel, vrhovni poveljnik posadke v Port Ailhurju brzojavlja carju: "Veseli me, da zamorem javiti, da so naši vse napade Japoncev dne 26., 27. in 28. julija sijajno odbili in prizadejali Japoncem ogromne izgube. Navdušenje posadke je bilo nepopisno. Naše brodovje je bombardiralo japon sko krilo. .Tekom imenovanih dni smo izgubili kacih 1500 mrtvih in ranjenih. .Vjeti japonski častniki zatrjujejo, da so Japonci izgubili 10,000 mož Njihove izgube so bile tako velike, da niso imeli časa odstraniti svojih mrtvih in ranjencev." Dne 7. t. m. se je javljalo iz Chefoo, da se je dne 5. t. m. pred Port Ar-thurjem vršila velika bitka. Japonci so morali zopet bežati. Pri tem je bilo 10,000 Japoncev vsmrtenih in mnogo več ranjenih. Ruse je vodil general Stoessel osobno. (Po tem takem sta se vršili v novejšem času pred Port Arthurjem dve za Japonce osodepolni bitki.) Petrograd, .8. avgusta. General Ku-ropatkin poroča carju, da je poslal dne 6. avgusta mali odelek na rekog-nosciranje proti japonskim pozicijam. Pri tem so Rusi požgali vas Henchu-antsa. ktera se nahaja .13 milj seve-roiztočno od New Chwanga. Oddelek Japoncev je od tam bežal, kolikor je mogel. Japonci so v vasi ostavili svojo tovorno živino. Ob iztočnej fronti je vse pri starem. Petrograd. 8. avgusta. General Stoessel uradoma brzojavlja, da so njegovi usmrtili pred Port Arthurjem 10,000 Japoncev. General Kuropat-kin javlja o ruskih vspehih krog Liao Yanga. ne da bi pri tem prišlo do bitke. Navedena ugodna poročila iz bojišča so dobro vpljivala na ljudstvo. Kakor hitro so prišle brzojavke, izšli so listi v posebnih izdan jih in ljudje so se kar trgali za nje. Poročilo generala Stoesselja služi v najboljši dokaz, da je Port Arthur še prav tako v ruski oblasti, kakor pred pričetkom vojne. Sedaj je konštati-rano, da so Rusi vse japonske napade odbili in prizadejali Japoncem grozne izgube. Dejstvo, da Japonci niso zamogli svojih mrtvih in ranjenih odstranit i, služi v dokaz, da je bil njihov poraz uprav grozen. Zelo značilno je tudi dejstvo, da se japonsko brodovje napada ni udeležilo. Iz Kuropatkinovega poročila je razvidno nadalje, da zamorejo Rusi pri japonskih južnih in jugoiztočnih pozicijah pričeti z ofenzivo. Nagasaki, 6. avgusta. Tukaj krožijo vesti, da so Japonci mesto Port Arthur zopet "enkrat" osvojili. Vesti naravno niso potrjene. Petrograd, 6. avgusta. V tukajšnjih častniških krogih se zatrjuje, da general Kuropatkin najbrže ne bo pričel z bitko pri Liao Yangu. Simuehen, G. avsrusta. Dva dni so se vršili tukaj vroči boji. Japonci so pričeli z napadom rano zjutraj dne 30. julija s tem, da so streljali na dolge distance na rusko desno krilo. Rusi niso po nepotrebnem trosili streljiva, dočim so Japonci dobili na pomoč še jedno pogorsko baterijo. Na to so napredovali, da bi prišli bližje svojim ciljem. Pešci so morali iti memo ruskih ciljev, da bi tako zasedli pozicijo ob ruskem desnem krilu. Na tem potu je padlo veliko število Japoncev, ostanek je pa prišel na bližnje višine. Njim je sledila baterija. Toda tudi to ni Japoncem pomagalo. V tem tre-notlcu so dobili tudi Rusi jedno baterijo na pomoč in japonski topovi so morali nemudoma utihniti. Mnogo topov je bilo razdejanih. Japonci so na to bežali iz vseh svojih pozicij. Njihove izgube so bile ogromne, dočim so morali Rusi edino-le radi neznosne vročine mnogo prestati. Proti večeru so Rusi izvedeli, da nameravajo Japonci napasti rusko krilo, radi česar je general Sasulič krilo podaljšal in tako preprečil japonske nakane. General Miščenko se je tudi v boju na krilu izvrstno obnesel. Njegova konjiča je napadla Japonce, od kterih je večino usmrtila in se neovirano vrnila na svoje prejšnje pozieije. Naslednje jutro so Japonci zopet nameravali obiti rusko krilo, toda Rusi so jih zopet prepodili. Petrograd, 6. avgusta. Vojaško glasilo objavlja imena častnikov, kateri so bili v bojih dne 31. julija in 1. avgusta usmrteni in ranjeni. Vsmrtenih je bilo le 7 in ranjenih 40 častnikov. Jeden je umrl vsled solnčarice. Vladivostok, 6. avgusta. Tukajšnje vojno sodišče izjavilo je potopljeni parnik "Knight Commander" in njegovo moštvo "zaplenjenim". Potom parnikovih listin seje namreč dognalo da na parniku ni bilo nič druzega, nego vojna kontrabanda. Liao Yang, 6. avgusta. Knez Si-renskij, kteri je prisostvoval smrti generala Kellerja, izjavlja, da je Keller vedno peš pregledoval baterije in se po nepotrebnem izpostavljal sovražnim granatam. Med pavzo v boju dne 31. julija opoludne, je general, ne meneč se za nasvete svojih podložnih, razjašil in peš pregledaval baterijo, ko se je nek japonski šrapnel prav poleg njega razstrelil. Keller je bil na mestu usmrten. Petrograd, 7. avgusta. Iz Liao Yanga se brzojavlja listu "Birževija Vjedomosti", da se je vršila-v soseščini Hutsiatse, ob železnični progi, kacih 14 milj zapadno od Liao Yanga druga velika bitka, v ktere j je bilo usmrtenih od 10,000 do 13,000 japonskih vojakov, dočim so bile ruske izgube le neznatne. Brzojavka "Birževiji Gazeti" se glasi: "V torek, sredo in četrtek bili so se v bližini vroči boji. Japonci so energično napadli središče ruskih čet pri poziciji ob Hutgiatse. Japoncev je hilo 54 bataljonov, med kterimi je bilo 3G bataljonov stalne vojske, dočim so bili ostali domobranci. General Kuroki je poslal slednje na napad, dočim so stalni vojaki napadali ob krilih. " Domobranci so Ruse napadli obupno. Njihove vrste so padale, kakor bilje pod ruskimi granatami, toda mrtve so vsakokrat hitro nadomestili z novimi vojaki. Karsko" dejstvo doma, ako smem ta izraz rabiti. Hišni oče ima popolno oblast nad vsemi udi svoje družine in zato se mnogokrat dogodi, da proda tega ali onega, često celo sebe in svoje v sužnost bodisi začasno r,; ra zmiraj; to se zgodi navadno tedaj, ako je ta zabredel v dolgove, iz kterih se ni mogel več rešiti. Znan mi je celo slučaj, da je neki Siamc, Kot-Bida po imenu, prodal svoje potomce v sužnost sosedu, kteremu je bil dolžan. Seveda je velika sramota imeti sužnje sorodnikom. Interesantni so ražlični načini pra-zneverstva; isto se pojavlja v podobi različnih eeremonij, navadno v svrho odvračanja hudega duha, v čemer kažejo Siamke posebno nadarjenost. — Tako kurijo n. pr. pri porodu zraven dotične žene tekom večili tednov neprenehoma — seveda vkljub tropieni vročini. In jaz mislim, da ta na tak način še vzvišena vročina bolni ženi nikakor ni v olajšavo bolečin — in do godi se često, da zgori mati in otrok in uta, v koji ležita. — Ako je nadalje v družbi kdo umrl, tedaj skušajo Siamci na vsakovrstne načine premotiti hude duhe, in če pa treba odnesti mrliča iz ute, tedaj se ne smo to zgo diti nikdar skozi navadni uhod, ampak skozi neko v steno vdrto luknjo,-zato da duša umrlega uhod pozabi in torej poznejše čase ne straši in nadleguje še živihi sorodnikov. Ta dva na čina praznoverstva sem opazoval : lastnimi očmi in sicer prvega v vasi "Suri-Sak" ob Klong-Sib-Paetu, a drugega šele pred nekoliko dnevi v okrožju moje zadnje pozicije ob istem Klongu. Pri boleznih, koje provzroča vedno neki dotičniku neprijazen duh, pomagajo čarobni je več kakor bodi si to (ali ono zdravilo, in le "bonce" (budisti-ški duhoven) jo zamore odstraniti na neki skrivnosten način, zadnji znmore tudi s pomočjo nadzemskih moči odkriti vsako tatvino, on ima nadalje čarobna mazila proti smrtonosnim ranam, streli itd. O takih bedarijah bi se dal napisati celo velik almanah. Da Še verujejo Siamci na srečne in nesrečne dneve, skoro da ni treba omenjati, manj znano je vendar to, da ne sme biti v njih stanovanju nobena reč v paru, recimo luknje, vhodi, stopnice, prostori za bivališča itd., vsakokrat sme veljati le število ena, tri itd. Tako bi imel tukaj stavbeni mojster izvrševati razun tehnične še tudi drugo težko nalogo, kajti razun ravno omenjenih zahtev je še treba marsikatera druga kabalistična pravila jemati v poštev. Toda Siamec na deželi ne potrebuje evropejskega stavbenega mojstra, v malo dnevih si je že naredil iz bambusovih stebel na kakem vzvišenem teritoriju na v to svrho skupaj nanošeni zemlji (radi povodnji na en meter visoko) ali celo na preprostih stebrih okvir, kojega je pokril s palminim listjem; za steno je pa pri tem porabil navadno vsakovrstno ši-rokolistnato travo. Čudil sem se pred par tedni, ko je ob Klong-Sib-Paetu tekom petih dni stala taka siams&a koča. Ko sem šel prvikrat mimo do-tičnega prostora, videl sem ležati na obrežju le nekoliko bambusovih stebel, kojih posestnik je ravno zažigal poldrugi meter visoko travo; ko sem za pet dni prišel zopet tamkaj mimo stala je že originelna koča, kakor iz zemlje zrasla. Posebno svečanost obhajajo Siamci ob času "obrezovanja las" pri otro-kih. Do petega leta ne nosijo deca nobenih las, potem jim puste stariši spredaj na temenu rasti kito, (ostali del glave je še tudi sedaj obrit), ki je često z leseno iglo dično zataknjena ter tuintam s cvetkami ali čim drugim okinčana; razun tega še nosijo otroci tudi na nogah in sicer nad gležnjem, ubožnejši kosten, premožnejši srebrn, približno en centimeter debel okov — in ves ta kinč se vjema kaj lepo z zagorelimi polnimi telesci dece tega naroda. Povprek moram reči, da sem videl tekom potovanja le pri malo narodih tako ljubko deco, kakor «era jo našel ravno tukaj, če tudi odraslim, posebno ženskam ne morem na noben način pripisovati te prednosti, kljub temu, Četudi jih potovalec Mouhot imenuje krasotice. Ko ima siamski otrok nastopiti mladeniško ali dekliško dobo, (navadno v osmem ali devetera letu), tedaj se mu odreže ta kita, pri Čemer se pojavljajo različne ceremonije; "bonei" pojo vsakovrstne božanske napeve in omivajo sedaj že okinčanemu mladeniču ali deklici glavo s posvečeno vodo. Sorodniki mu podajajo vsakovrstna darila itd., sedaj se kadi, grize "betel" in tobak, uživajo velike porcije riža in 'kuri-ji', to je neke mešanice iz vsakovrstnega mesa, in drugih za Evropejca skoro nevžitnih pridatkov. Zadnje tedne se je v naravi pričelo živahno gibanje, deževje se množi od dne do dne in voda narašča v rekah in potokih, marsiktere nižje pokrajine so Že pol metra pod vodo. Ni ga sfcoro dneva, da ne bi imel prebresti po več kilometrov na široko že pod vodo ležečih planjav, ktere še značijo le iz vode moleče trave. Takemu korakanje seveda ne morem pripisovati nobene ugodnosti; voda, nasičena z vsakovrstnimi rastlinskimi in drugimi snovmi, povzroča po koži nekak srab; na-dulje pa se nahajajo povsod brezštevilne pijavke, ki nas nadlegujejo neprenehoma. Vsak trenotek jih je treba trgati od telesa in dogodilo se mi je že večkrat, da sem si prinesel pod obleko po dva taka neprijetna gosta domov, nevedoč, da sta srkala mojo ikri. Ker pa mnogokrat radi povodnji ni mogoče spoznati naprej, kje je potok ali globlja jama, zato se na izletih seveda ta ali oni čestokrat protivoljno pogrezne. Težje pa je korakati po takih pod vodo ležečih krajih, kjer so hodili pred kratkim sloni, kajti njih stopinje so navadno globoke (jaz sem meril slunove stopinje, ki so bile do 45 cm globoke in 50 cm v premeru na precej suhi zemlji). To je vzrok, da v takih slučajih izspodleti skoro vsaka druga stopinja in dotičnik pade kakor je dolg in širok. Še neugodnejši kakor to pa je korakanje po krajih, ki so bili za časa suše močvirnati. Tukaj je navadno površje pokrito z vsako vrstnimi travnimi koreninami in drugimi tvarinami dotične narave. To je tako rekoč neugoden most, ki vodi od ene strani na drugo in tuintam smo prišli živahno gibaje njem se po njem na nasprotno stran, toda večkrat smo imeli s takimi naravnimi naredbami le spako, kajti tupatam se pretrgajo spone in dotičnik se udere globoko v pal, iz ktere mu morajo navadno po magati tovariši, to se je zgodilo mo jim ljudem, kakor tudi meni samemu. Še pred dvema tednoma sem padel do prs v tako mešanico in lezel sem šc vedno globlje, tako da sem bil kmalu do glave v njej. Sam si nisem mogel pomagati, le s pomočjo mojih ljudij bilo mi je mogoče se rešiti iz tega neprijetnega položaja in sicer na ta na čin, da so mi dali bambusovo palico za ktero sem se močno prijel, da so me potegnili h kraju. Ne'popisljiv jo čut, ki prevzame v takem položaju človeka in grozen smrad, ki izvira v globočini vpliva nekako omotno na do-tičnika. Toda za prijatelje narave so vse take in enake ugodnosti ničevne in malenkostne, ako zna, da najde na drugi strani zopet dično vodeno po vršje, iz kterega moli mnogobro na trava, med ktero razprostirajo velike "regije" podobne cvetlice svojo srčasto, do pol metra in še bolj široko listje, nad kterim kraljuje ponosno rdeč, do 10 cm visok cvet. Na listju teh krasotic tropične narave sem čestokrat našel vodene kapljice, ki so se živemu srebru podobno pomikale pri vsakem najmanjšem nagibu dotičnega lista semintja bliščeč se v sol učnih žarkih, kteri so jih prav gotovo kmalu neusmiljeno posrkali. Povsod je mnogo rib in rakov; to je tudi vzrok, da ribarijo Siamci skoro noč in dan, toda tukaj si ne smemo predstavljati ribarenje po našem načinu, isto je veliko preprostejše. Siamec hodi z velikim (približno 80 cm dolgim) nožem, ki je ob jednem njegova sekira in orožje, ter seka po vodi in travi semtertja; ko zadene kako ribo, kar se mnogokrat zgodi, vzame jo z nekako dobrovoljo in jo natakne na močno travo, katero je ravno na šel. Tako si nabere velik venec rib, s kterim koraka končno proti domu pre-pevaje siamske melodije v njil mouo-touih, za evropsko uho neugodnih potezah. Naj mi bode dovoljeno še omeniti tudi prav zanimivo prikazen tukajšnjega naravnega življenja, kojo sem opazoval 4. maja vraeaje se domov. Ne daleč od tedanjega mojega bivališča sem naletel na trumo rib (žal da jih nisem po imenu poznal), ki so se po suhem premikale naprej. Moji "kuli" to videč, so se jih hoteli seveda mahoma polastiti, toda na moje povelje so jih pustili, če tudi morda z nekako ne vol jo. Čudil sem se vztraj nosti, kakor tudi velikemu instinktu, ki jih je vodil drugo za drugo med precej visoko travo naravnost proti vodi, ki je bila v daljavi kakih 20 metrov, toda ta daljava jim je bila naj-brže le malenkostna in v 5 do 6 minu-tak so dosegle zaželjen element. Na - eli poti so počivale le štirikrat kra tek trenotek. Inžener Ferdo Lupša. pa naj verjame, kj^or hoče, mi ne J Grof Goes je nasproti Italijanoc. tako pohlevna duša, da pač ne zasluži take jeze, in ko bi se v tržaškem teloved-nem društvu zbirali sami Oberdanki. Raznesla se je tudi govorica, da sozarotniki hoteli v zrak pognati "Narodni dom". Tudi ta utegne biti bosa pač pa bi imela govorica mogla imeti namen, da v milejši luči pokažejo pro-tidržavne in protidinastične nakane onih življev, kterih podplate, žgo avstrijska tla. Dognano toraj ni ne to, ne ono, in policija včasih naredi iz komarja medveda, kakor so svoj čas pisali strašne romane o praški omla-dini. Morda pa se ne motimo, ako trdimo da to dejstvo kaže protiavstrijski značaj in so bile bombe sploh namenjene v neprijeten pozdrav onim slojem v Trstu, ki slepo ne služijo irredenti, katera dobiva moralno in gmotno podporo izza meje in se skriva pod okriljem telovadnega društva. Sumljivo je gotovo to, da je takoj v blaženo Italijo odnesel pete voditelj velikola-ških demonstracij, občinski učitelj Fummis. Ko bi imel čisto vest, gotovo bi ga noč ne vzela. In to dokazuje, v kakem duhu tržaški "patrijotje" vzgajajo mladino v tržaških šolah, katere mora obiskovati tudi slovenska deca. To je vsa rana. vsled ktere trpi vsa uprava na Primorskem; tu je gnezdo onih gadov, ki jih goji državna uprava rada ali nerada. To dejstvo v bengalični luči osvetljuje avstrijski zistem, ki s kruto roko tlači k tlom ob Adriji vsak narodni pokret primor skih Slovanov. Sedanja vlada le žanje kar so predniki sejali. In če vlada uniči najdene bombe in petarde ter spravi pod ključ nekaj zli-kovcev, s tem še ni zatrla dulia, ki oživlja in pospešuje krtovo delo '1 pip-čarjev in ponočnih vitezov". To ne zboljša razmer, ki so se ustalile in udomačile tekom desetletij. Dokler -ostane v Trstu in sploh v Primorju stari vladni zistem, tako doljp se bodo ponavljale demonstracije z bombami. Naša naloga pa ni, da bi vodo nosili v Savo ali celo vladi pomagali loviti zločince, dokler ima sto gluhih ušes in slepih očes. TRŽAŠKE BOMBE. Zabeležili smo suho dejstvo, da so v prostorih italijanskega telovadnega društva v Trstu našli bombe, ne navadne češnjeve peške, kakor bi nas rada prepričala iredentovska glasila, marveč prave bombe. In sedaj ugibjje svet: Zakaj in proti komu ? Da z bombami, ki so napolnjene z melinitom in dinamitom, ne igrajo šolski otroci, o tem so sodbe soglasne. Različna pa so mnenja, kaj so bombeži nameravali s to nevarno igračo, ker bomb ne devajo mladit kakor nezrela jabolka. Ljudje, ki vladi takoj uganejo vsako željo no obrazu, so tudi isti dan uganili, da so bile bombe namenjene vladi za strašilo, ker v Trstu ne dovoli italijanskega vseučilišča. Gromovito treska-nje bomb naj bi odmevalo do Dunaja, do Inomosta, pa tndi preko morja v Ttalijo, kjer naj bi se spominjali svojih neodrešencev. Bombe naj bi opo zorile vlado, da tržaška iredemta ne pozna šale. Mogoče, da so imele bom be ta namen, mogoče pa tudi ne, ker dokazano še ni. Sicer pa bd bilo ravno to sredstvo najslabejše, s kterim bi se vlada mogla prisiliti, da v Trstu ustanovi italijansko vseučilišče. Drugi zopet trdijo, da so. bile bombe namenjene tržaškemu namestniku. Tc Za 1M kr*a antr. valjar* Iraka je tati fStJft la k tmi i« IB mtoT sa MiU&imm, k«r mtra Utl d«s«un* t jat« v refictriram*. mm Kranjsko slovensko katoliško Največji parnik na Bvetu BALTIC odpluje iz New Torka v Liverpool v sredo, dae 10. avgusta ob 5. uri pepoL Vozni listek velja do Ljubljane $23.80 Francoski postni parnik LA OA SC OGNE odpluje iz New Yorka v Havre v četrtek, 11. avgusta ob 10. uri dopoldne. Vozni listek velja do Ljubljane $28.70 Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje iz New Yorka v Antwerp en v soboto, dne 13. avgusta ob 10. uri dop. Vožni listek velja do Ljubljane $25.45 Cene veljajo do preklica. Vozni listki so dobiti pri FRANK 8AKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. F> G. Tassotti^ 108 HeMrole St, Brooklyn Boroack New Y*rk. N. Y. dopisnik F. Bakaerja v New Itrki P ožilja denarje v — :8TARO DOMOVINO:— hitro, zansaljirs, po dnevnem kttnra; zamenjuj« avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino sli od tam tem ujrodno vožnjo (iifkarte), kakor tudi itdesmike listke po Z jed. državah. Sprejema naročnika in naročnino sa "Glas Naroda". Priporoča se Brooklynskim Slo veneem in jamči hitro in solidno po strežbo. Z odlifaii spoitovaiijem F. G. T assot t i, 108 MumU 8ti Br»*kivn N Y. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiy 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sesc otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu"f 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležana „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje jf vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igrala* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklocje nost rojakov, gledal bodem v prve vrsti za točno in solidno postrežbo Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končpo priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo vsčluat počastil s svojim obiskom! Mohor Mladič. 617 80. Center Av., blizo 19. ni CHICAGO, ILLINOIS. svete Bartae v Forest City, Penna> JLnkorporirano dn6 31. januarja 1902 v Peniis^JvanUk ODBORNIKI; Preti pednfk: Josip Zal ar, P. O. Box 547, rorest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pi. II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, P&. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Booineli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest Citv, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest Citv, Pa. Josip Gorsnc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, ts, Kaeol Zajlar. F. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box G52, Forest City, Pa Dopisi naj se po&ljajo I. tajnika: fbrert City, Pa, John Telban, P. O. Bos 60$ Društveno glasilo je "Glas Naroda?', Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT., v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni saloon, v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Box 58, Chestnut, Park Co., Montana. "6LAS NAR»A" prodaja po 1 ecat itevXba: iatoi itktk. peaUvedia p*-dmizdee Frank 8 a k a • r. I77t St. Clair Su Cleveland. O bio. John Snttariii. 1208 N. (W trc St- Jolist, 111. frank Gabrenja. 619 Pmm* St.. Jehmstowm. Pa. Fr»Tik A. BanHek. Milvraiike*. Wim m v i zaslužene denarje je naj- lP7kf1 bolJe sigurn<> domu I U*-l\U poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, tog Greenwich Street^ New York Resnica je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-zen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati"? - Kadar je človek I>olaii — moro »o ascli-aviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar sto bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravn.i kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas c ^ebno pregleda, ker Jemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pisr^eno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Reviuatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. ** . bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra-f »Oiezni ozdravleua. vila in zdaj sem popolnomu zdrav. 111 * 'J '"s114" Toraj se Vam srčno zahvalim zatova Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Malk Strah. 4 69 Arimont St Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prcf. Collinsjamei za popolno ozdravljenje vseli, bolesti: Kakoi* "bolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehnrju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali o«i, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkiii in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se goto« popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja xgox v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. pi ^ - URADNIKI : Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Elj, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Eljr, Minn. II. tajnik: ANTON GEKZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Evaletk, Minn. I POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dcpisi naj se blagovolijo pešOjati na I. tajnika: Gee. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne poailjatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Mina., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Biropejske ia druge Testi. Poznanje, 8. avgusta. Nemško časopisje svari svojo vlado zopet pred "poljsko nevarnostjo". V novejšem času so nameravali Poljaki na Po-znanjskem pričeti zopet z agitacijo za osvobiwlitev Poljske. Agitacija jc- naperjena tudi proti Rusiji, proti kterej a tri t i rajo že od kar se je pričela rusko-japonska vojna. Dunaj, 8. avgusta. Delegacija avstrijskih Nemcev obiskala je mini-ftterskega predsednika dr. Koerberja, pri kteremu je protestirala proti slav-janskim paralelkam na vseučilišču v ŠlezijL Nemci so zapretili z obštruk-eijo v državnem zboru. Toulon, Francija, 8. avgusta. O polnil.«! pričelo je goreti v tukajšnjem arzi nalu, kjer so velika skladišča. Požar se je hitro razširil in bode vničil vsa poslopja. Razburjenost je velika, totla iz vseh krajev prihaja pomoč. Villefranche, Francija, 8. avgusta. Evropsko brodovje Zjedinjenih držav, pod vodstvom rear-admiral a C. T. Jewella, odplulo je včeraj proti Smirni. Drobnosti. Na Vrhniki so prijeli berača Valentina Podobnika radi hudodelstva javne nasilnosti. Podobnik, doma iz Ledin nad Logateem, je bil že večkrat kaznovan in vedno le radi hudodelstva javnega nasilstva in pretepa. — Pre teče ni teden je prišel zopet iz svojega kraja beračit na Vrhniko. S pri-beračenim denarjem si je kupil žganja ter se napil. Ko ga je orožnik vstavil in ga posvaril, da ne sme beračiti, in mu dejal, da naj gre domu, se mu je OOlctni starček zoperstavil in mu začel nevarno pretiti. Vsled tega ga je moral orožnik aretovati. ŠTAJERSKE NOVICE. Nevihta in toča. Iz mozirske okolice: V petek, dne 22. julija ob 10. tiri je obiskala našo okolico huda nevihta. Vihar je bil strašen. Buealo in šumelo je po zraku, da je bilo človeka strah. Mnogo drevja je poško-; dovanega. Koruzo je vihar vrgel na tla. Pa vse bi še bilo, ko bi ne prišla nesrečna toča, ki je pobila mnogo šip, uničila dosti sadja in naredila mnogo i škode na polju. Slaba vinska letina na Štajerskem bode radi nastopivše peronospore. Strela. V savinjski dolini je strela udarila v kečo A. Svetka v Polzeli ter nbila 15letnega sosedovega sina. — Posestnika je strela omamila, dva otroka pa ranila. Koča je pogorela. KRANJSKE NOVICE. Ogenj. Dne 24. julija sta v Podpeči pri fiobrem polju dva mladoletna dečka pušila pod nekim kozolcem cigarete. pri prižiiranju se je vnelo tudi seno in se je bil ogenj tako razširil, da je zgorela cela vas, ki šteje 24 hiš. in sedem erlav živine. Zgorela je tudi cerkev. Strela je vdarila dne 24. julija po-poludne v Šmartnem pod šmarno goro v hišo "Pri Petelinu", užgala streho in ubila tri osobe, dve pa omamila. Vbite so bile posestnica Uršula Lam-pič in njeni dve hčeri Barbara in Marija. Ogenj so ljudje hitro pogasili. — V Savljah pri Ježeci je strela udarila v napolnjeni kozolec Selana, p. d. Špana ter nžgala. Dasi je bila požarna bramba hitro na mestu,- je kozolec zgorel; Škoda se ceni na kakih 1200 K. Nedavno je strela ndarila v kočo istega posestnika. — Na Glincah je treščilo v hiši Ivana Drobtine in Petra Petelina, ki je pa le poškodovala nekoliko zid. Za Travnovem mlinom je pa treščilo v neko drevo, ki ga je razcepilo. Kmetsko prebivalstvo je vsled toče, suše in požarov silno zbegano in pogostoma se čuje mila tožba: Bog uas kaznuje ker imamo tako slabe duhovne. Utonil je 521etni delavec Fran Že-Tovnik iz Vaše pri Medvodah, ko je v pijanosti poskusil prebroditi Soro. Artilerijski stotnik Mayer ponesrečil. Iz Krškega se nam piše: V nedeljo, dne 24. julija zjutraj je jahal stotnik Maver s svojo soprogo na iz-prehod proti Artičem. Na potu ju je sre»"-al vlak. Konja se splašita. Gospa se je srečno rešila, med tem, ko je stotnika konj vrgel s sebe in ga vlekel za seboj. Stotnik si je prebil čre-pinjo, zlomil nekaj reber in nogo. Na transportu v bolnico je nmrl na krškem mostu. Žeja brez denarja. Franc Prelov-šek, rojen v Trzinu, pristojen v Mengeš. je prišel dne 24. julija v gostilno na Dunajski cesti pri Figrwcu v Ljubljani. Imel je hudo žejo in hitro je spil par vrčkov pive, a hotel je oditi brc-?. plačila. Natakarica ga je še pravočasno opozorila, da naj plača, on pa je rekel modre besede: "Doma imam dosti denarja!" Gostilničar je hitro poklical stražnika. Prelovšek je stražniku rekel, da je Franc Smrkol. Stražnik je PrelovŠka odpeljal na ro-tovž. kjer so ga spoznali, da je iz znane tatinske družine Prelovskovih. PRIMORSKE NOVICE. Suša. S Kastavščine javljajo, da je strašna vročina in suša, ki traja v ondotnem okraju, uničila skoraj vso letino. Vročina je taka, da stari ljudje ne pomnijo take. Bližnja reka je ostala skoraj brez vode, tako, da mora magistrat po nekoliko ur na dan zapirati vodovod. Tudi iz Hrvatske prihajajo od vseh strani poročila, o silni suši. Poljski pridelki trpe' silno, zlasti koruza. Poskusen umor v Ajdovščini. V predilnici v Ajdovščini je te dni poskusil delavec Cvek umoriti ravnatelja Ka-rola Sclimuckija. Cvek je bil po zadnjem štrajku odpuščen iz službe. Po dolgih prošnjah se ga je zopet vspre jelo v službo, a ne več kot predilnega mojstra, nego kot navadnega delavca. Nekaj časa je biL Cvek miren, potem pa je začel moledovati, naj ga ravnatelj napravi zopet za mojstra. Ravnatelj mu je obljubil, da se to zgodi, ko bode kako mesto izpraznjeno, Cvek je pa izgubil potrpežljivost in je poslal ravnatelju ultimatum, naj v 24 urah da odgovor, če ugodi njegovi želji ali ne. Dne 21. julija zjutraj je prišel Cvek v ravnateljevo pisarno po odgo vor. V trenotku, ko se je ravnatelj, obrnil nekoliko na stran, ga je Cvek napadel in zabodel z nožem pod levo uho in ga nevarno ranil; ko bi bil Cvek le za prst nižje zadel, bi bil ravnatelj mrtev. Cvek je potem zbežal in se sam javil orožnikom. HRVATSKE NOVICE. Rothschild na Hrvatskem. Baron Albert Rothschild je vzel v najem lov na jelene v Orahoviei (Slavonija) ter pride t jar z večjo družbo od 2. do 10. septembra na lov. Požrtvovalna mladina. Abituri jentje hrvatske, gimnazije na Sušaku so poslali Ciril-Metodovi družbi 100 K kot ustanovnino in 86 K 88 vin. kot dar. Gospodarska razstava se otvori 20. avgusta v Ooseku. Pes rešil človekn življenje. V Plit- vici je sluga varaždinskega trgovca K. Kosa pri kopanju zabredel v glabo-< ino ter bi bil utonil, da ni skočil r spodarjev lovski pes po njega ter ga nezavestnega privlekel na breg. Za izpraznjen deželnozborski mandat v Dalmaciji je soglasno postavljen za kandidata dr. Dulibič. Velika nesreča v Sin ju, Iz Sinja v Dalmaeiji piše rojak: Po . dalmatinskih mestih in trgih imajo staro navado, ad na predvečer župnijskih pa-tronov prirejajo umetne ognje. V ponedeljek zjutraj je v Sinju pirotehnik Ornik s svojimi pomočniki delal priprave za umetalni ogenj na predvečer Velike Gospojnice. T vari na pa se uname in razleti s strašnim pokom. Ornik in en pomočnik sta bila takoj mrtva, dva nevarno opečena. Dva kmeta sta šla ravno mimo delavnice, eden je bil mrtev, drugi nevarno ranjen. Strašno maščevanje radi nezvestobe. V Zemunu se je javil oblasti zidar Jevrem Šefkerinac, da je v Bežaniji ponoči odsekal glavo svojemu nezvestemu dekletu. Oblast je skoro dognala, da je dekle le težko ranjeno. Šefkerinac je mahal v temi in je mislil, da je dekie umoril. BALKANSKE NOVICE. * Dunaj. Avstro-ogrski poslanik v Carigradu, baron Caliee, je baje že vložil prošnjo za odstop. Na njegovo mesto pride skoraj gotovo baron Bu-rian, sedanji minister skupnih finančnih zadev, a Bnrianovo mesto baje zasede grof Kliuen Hedervary. Carigrad. Turška vlada je internirala armensko-gregorjanskega škofa iz Muša v Trapecuntu, ker se je hotel obrniti s spomenico na velesile zaradi morenja Armencev. Budimpešta. Policija v Pančevu je prijela nekake zarotnike (ali pa norce),ki so hoteli izdati proglas proti kralju Petru, toda nihče jim proglasa ni hotel tiskati. Tudi so zarotniki baje poizvedovali, kje bi si zamogli nabaviti dinarnita. Solun. Mesto je zasedeno kakor za 'asa vojne. Na vseh cestnih vogalih stoje vojaške straže, tudi v turškem delu mesta. Orožniki peš in na konjih patrulirajo redno po ulicah. Policija strogo nadzoruje bolgarske hiše, za bančne urade in konzularne, je orga-nizovana posebno stroga straža. Po noči ne sme nihče pohajati po ulicah. Na ta način bo vstašem pae težko izvršiti kak atentat. Armensko gibanje. Kakor je pokazal umor guvernerja Andrejeva v .Te-lisavetpolu, je začela armenska zarota že "delovati" in ruske oblasti bodo morale napeti vse sile ter pokazati skrajno brezobzirnost, ako hočejo to nevarno gibanje zatreti. Umor Andrejeva pa ni prvi, ki ga ima na vesti armenski odbor. V Baknfu (Tiflis), je dobil ruski milijonar Artem Ivano-vič Adamov od armenskega odbora poziv, naj plača za armensko gibanje večjo svoto denarja, sicer zgubi življenje. Milijonar se ni uda!. Ko pa je dne 23. m. m. se sprehajal po Aleksandrovem parku med večjo množico ljudi, približala sta se mu dva bogato opravljena armenska mladeniča ter ga bodali in s kroglami iz revolverja umorila. Nato sta vkljub mnogim očividcem vila do izhoda, kjer ju je čakal voz ter ju brez sledu odpeljal. V tem smislu deluje armen ski odbor, ki ima povsod svoje tajne zaveznike, oziroma se vsakdo boji maščevanja ter rajši ničesar ne vidi inne sliši, kar počenja. RAZNOTEROSTI. Piščalka za poštne golobe. Da bi zavaroval poštne golobe pred raznimi ujedami, sestavil je neki Florentinec piščalko, ktero pritrjujejo pod perot-nice. — Ako ptica leti, piha sapo v piščalko in ta plaši z glasom vse go-lobje sovražnike. Poizkusi so se zelo izvrstno obnesli. Piščalka tehta komaj 2V2 grama. Sestro sta umorila. Devetnajstletna Helena Dimasopoulos, hči bivšega atenskega zobotphnika se je med velikim pomanjkanjem izučila za učiteljico. Končno se ji je tudi posrečilo dobiti službo. Tedaj pa sta ji pričela kaliti njeno življenje njena 25- in 22-letna brata Spiridijon in Aristomenis, ki sta jo vedno nadlegovala za denar. Ker pa zadnji čas ni hotela ugoditi več njuni zahtevi, sta zlobneža sklenila maščevati se nad ubogo sestro. Ko je bivala pred kratkim pri svojih stariših, napadla sta jo v očetovi odsotnosti z noži ter ji zadala tako ne varne rane, da je umrla. NAZNANILO. Vže večkrat se je govorilo, da na šim društvenikom ni po volji dosedanja dvorana. .Da se ta seprilika odstrani, se je odbor potrudil ter si pre-skrbel drugo, bolj primerno, ▼ kterej se hode vršila seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bode dne 11. septembra t. L ▼ novej dvorani g. John Uhrina. 1131 Washington Ave., Brad-dock, Pa. Kdor ne more iste najti, maj pride k društvenemu predsednika Mr. John Germ-u. Za društvo Sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J., za Braddoek in okolico (1-13 8) •DB«R. KJE STA JOSIP in ANTON MAL-NAR, doma iz Čabra na Hrvatskem. Pred 9 meseci sta bila v Mississip-piju, kjer se bavita z izdelovanjem dog. Za njn bi rad zvedel nju brat: FRAN MALNAR, Cliff Mine, Pa. .. (8-12 8) KJE JE FRANC SVETLIN. Za njegov naslov bi rad zvedel ANTON POTOKAR ali JOHN TRATNIK, 15 Ashley, Honse No. 23, Pittsburg, Kans.) (g 8) Kretuge parnikov. T Htm York m doopeli: Philadelphia 6. avgusta iz Southamp- tona z 962 potniki. Giulia 7. avgusta iz Trsta z 268 pot. La Gascogne 7. avgusta iz Havre z 565 potniki. Dospeti imajo: Zeeland iz Antwerpena. Princess AKee iz Bremena. Kaiser Wilhelm der Gross« iz Bremena. Prinz Adalbert iz Genove. Ethiopia iz Glasgowa. Noordam iz Rotterdama. Odpluli bodo: ' Kaiser Wilhelm II., 9. avgusta v Bremen. Carpathia 9. avgusta v Liverpool. Ryndam 9. avgusta ▼ Rotterdam. Baltic 10. avgusta v Liverpool. Grosser Kurfuerst 11. avgusta v Bremen. La Gaseogne 11. avgusta v Havre. Numidian 11. avgusta v Glasgow. Alioe 13. avgusta v Bremen. Campania 13. avgusta v Liverpool. Patricia 13. avgusta v Hamburg. Philadelphia 13. avgusta v Southampton. Zeeland 13. avgusta v Antwerpen, Noordam 16. avgusta v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 16. avgusta v^ Bremen. Prinz Adalbert 16. avgusta v Genovo. Majestic 17. avgusta v Liverpool. La Touraine 18. avgusta v Havre. Hamburg 18. avgusta v Hamburg. Cedric 19. avgusta v Liverpool. Phoenicia 20. avgusta v Hamburg. Germanic 20. avgusta v Southampton. Finland 20. avgusta v Antwerpen. Etruria 20. avgusta v Glasgow. ATSTBIJSO-AMERISKA ČRTA ^ velja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE iz Torka t Zagreb « « " Betarar tt tt ft tt tt tt it tt tt ct tt tt " ©sek . . " KarloTee. " Zemun " Mitrovico s parnikom $24.15, 24.35, 25.60, 23.75, 26.40, 26.50, "O- ITJ kteri odpljuje iz Now Torka V SOBOTO 13. AVGUSTA 1904. G. B. Richard & Co., generalni agentje, _31 Broadway, New York, CUNARD LINE F>ARIVIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTIT ZA ŠETANJE POTNI KO Y TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Torka dne 16. avg. 1904. odpljuje iz New Torka dne 30. avg. 1904. odpljuje iz New Torka dne 13. septembra 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav- New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. iT =DCL Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York USTANOVLJENO LETA 1893. b d USTANOVLJENO LETA 1893. (P DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti 1 Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. KJE STA JOHN in PRANK TRE-VEN. Njih oče in mati odpotujeta v staro domovino. Za njun naslov bi rad zvedel: JOSIP TREVEN, Box 236, Export, Pa......(6-8 8) Sedaj pošljem lOO kron za $20, in 115 centov poštarine, bodisi da kdo j>ošlje $5 ali $500. T) A I TCTtfB prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli- 1 AI\UDl\UUn L^ Lvlu 1. !\X kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj -- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New Tork in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New Tork na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 3-S centov In prihrani dolarje« To je zelo važnol Z veleštovanjem FRANK SAICSBR, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN. Y. M0 ' Tsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je draga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon« 3793 Gortiandt Telefon: 3795 Cortlandt __ _______________-_______ ____ sr."- ■ Liiteranci. HLrtoriJcn Spisal (Dalj«.) Če moj svet in moja misel kaj velja, rekel bi vam: Mi razpostavimo v soboto večer na-Se ljudi ob cesti med Trzinom in Črnučami ter skušamo, da dobimo Kramarja v pest, naj velja, kar hoee. Potem ga odpeljemo skriva je na varen prostor, kjer ga zapremo in pustimo tako dolgo, da mu bode pajek pr »pripel želodec in si ne bode upal reči niti be v, če pravimo mi mer, in nasprotno. Ko bode voljen nato kakor vosek in ponižen kakor tridnevna ovca, pokličem ga jaz pred se, podam mu papir in gosje pero ter velim: Sedi in piši dubovskej in deželskej gosposki pismo: " "Visoka sodnija v mestu Kamniku naznanja, da je zatrto popolnem krivoverstvo v njenem okraji in da se je prepričala stoprav zdaj, da ni bilo v resnici razširjeno tako, kakor se je v naglici napačno poročalo. Posebna krivica pa se je zgodila kaplanu Knaflju, ki je bil po nedolžnem zatožen od svojih sovražnikov in pro-gnan na Nemško. Le s tem se more popraviti njegova v nebo vpijoča krivica, da se pokliče nemudoma zopet v domovino, ter se mu za odškodovanje podeli služba mestnega kaplana v Kamniku, ktera se mu je bila nekdaj nenadoma vzela." " Videl bodeš, Gogala", nadaljuje Nagli?, "kako bode Kramarjevo pero praskalo to pismo in kake bode spo-dej podpisal svoje ime in pritisnol pečat. In ko je izvršeno poslednje, smo mi zopet na konji. Zbegana bode vlada, ki že zdaj ne ve, kako postopati prav za prav proti nam, in škof sam bode napačno pod-ueen; kajti Kramar je bil dosedaj njegova desna roka. S tem pismom pojdem jaz sam k škofu in deželnemu glavarju, opravičujoč Kramarja z boleznijo in odpotovanjem v toplice. In kakor bi mignol, sukati se bode jela imenitna peresa za naSo stvar in našega Knaflja dobimo tako gotovo domov, kot je amen v oženaši. Za vse drugo bode skrbel potem on sam, to mu zaupaj!" "Učen si in veden, kakor vsi pismouki, Naglič. Zastonj nisi toliko let služil gosposki in kmetiča stiskal", povzame zdaj Oogala vesel in pristavi : "Izvrsten je tvoj črte?,, samo ko bi se dal tako lahko izvršiti, kakor je lep in imeniten" "Da bi se ne, misliš! Na tešče ti ga izvedem, če hočeš in ukažeš. Naj-prvo moramo preslepiti Kramarja, da se pelje zvečer namesto zjutraj škofu nasproti; drugič naznanimo škofu, da je poklican Kramar po zdravniku v toplice. Tako ga ne pogreša potem nihče. Naposled pa bolnik v toplicah tudi lahko umrje — zdravem telesu 1" Tako je govoril Naglic. Pri zadnjih besedah pa se mu je tresel glas, kakor de bi se bil sam nekoliko prestrašil poslednje grozovite misli; a zatajeval je to svojo zadrego. "Storilo se bode, kakor si svetoval. Hren pa se naj zahvali pri tebi za svojo glavo; kajti sklenol sem že bil, da so šteti njegovi dnevi. Tako pa je boljše, če kri ne teče in se povrh v miru koristi našej stvari. A varuj se, da ne izdaš nikomur naših namer. Tudi ne pravi nikomur, da si pustil pisarjevo slu/bol Jaz pošljem še nocoj svoje ljudi na ogledi, ti pa pišeš škofu pismo in opravičiš Kramarjevo odpotovanje; drugo pisanje o škofovem prihodu pa oddaš Cepudru, naj ga Kramarju nese in ga zvabi v so-botnej noči na cesto Trzinsko." Dolgo sta se še posvetovala potem naša znanca o napadu na kamniškega sodnika in naposled Še povabila pri vratih posluške utepajočega Kriškar-ja v posvet in v skrivni generalni štab. Dvaindvajseto poglavje. v Prišlo je pismiee \ f Žalostno pismiee Na moje drobno srčice. N&rodna. Pozno je moralo biti že drugo noč, ko je potihnol šum v mekinjskem samostanu; kajti priprave za slovesnost ob inštalovanji mlade sestre Lavre iz imenitne in plemenite rodo-vine vznemirjale so že nekaj dnij prostore sicer tihega zidovja. In ko je spalo ali v samotnih sobah molilo k malo potem vse, odprle so se skri vaje duri neke celice, in iz nej stopi na mračni mostovž visoka, nežna po doba. Postala je najprvo pred durimi sosedne sobe in poslušala, ali njena bližnja soseda mati Ana čuje. In ko je bilo vse mirno, hitela je po prstih dalje mimo svetega razpela na steni vrh stopnic, da je lahno šumela njena bela kuta in je vihral v zraku škapu-lir na njenih prsih. Prižedši pod oljnato svetilnieo sredi stopnic, zavila se je tesneje v svoj črni plašč vrh bele kute in pri tem je zakrila za tre-notek svoj mladi, a bledi in objokani T* J* ' 1~-