SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 19 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 24 de mayo - 24. maja 2012 HISA NA SKALI 22 let slovenske zaščite TONE RODE_ V preteklem tednu je bila Cerkev spet na očeh medijev. Verjetno se bomo morali na to navaditi, saj je zlom finančnih holdingov mariborske nadškofije očitno bogat rudnik pretresljivih novic, po katerih stremijo rumeni, oranžni, rdeči in drugi mediji. Nekateri to delajo iz iskrene zavezanosti novinarskemu poklicu, drugi iz očitnega nasprotovanja Cerkvi, spet drugi pa preprosto zato, ker se »trač« vedno dobro prodaja. Pohujšanje služi mnogim kot potrditev sovražnega naboja do Cerkve in jih prepričuje, da so v svoji nenaklonjenosti do organizirane religije na pravi poti. Ob tem nekateri menijo, da bi vodilni v Cerkvi lahko pokazali več odločnosti, morda tudi samokritičnosti in jasne besede. Toda kdor že sicer gleda na svet skozi ideološka očala, morda celo v prepričanju, da je vera »opij za ljudstvo«, bo težko poročal neobremenjeno in bo spregledal dobro, ki ga Cerkev prinaša slovenski družbi. Zato ne gre pričakovati, da bi medijska javnost spremenila svoj odnos do Cerkve, če bi ta do njih bila manj zadržana in bolj komunikacijsko aktivna. Za »napredne« medije žal še velja, da je prav in dobro, če so do »nazadnjaške« katoliške Cerkve pristranski in če so do nje a priori nezaupljivi in nemalokrat sovražni. Ko je pozornost usmerjena navzven, pa vendar obstaja večja nevarnost za našo Cerkev: da bi se ranili od znotraj, da bi se pojavila needinost med nami, da bi pozabili na pomembnost živega stika med verniki in pastirji. V dnevih preizkušenj je razumljivo, da se nekaterih loteva maloduš-je, črnoglednost, morda celo razočaranje. Žalostni smo. Težave Cerkve nas bolijo, ker jo imamo radi. Pri okrevanju pomaga zavest, da smo vsi, posvečeni in laiki, po Kristusu odrešeni grešniki, ki jih je on združil pod isto streho. Na vse to opozarja nedavna izjava podpore cerkvenih gibanj in skupnosti predsedniku Slovenske škofovske konference msgr. dr. Antonu Stresu in našim škofom. To ni refleks samoobrambe in zapiranja vase, temveč poziv k povezanosti med nami, k soodgovornosti za prihodnost Cerkve na Slovenskem. Ta zavest kliče po medsebojnem zaupanju, ki je ob kritični razpravi prvi korak do ozdravljenja. V dneh, ko se mnogi vznemirjajo, slišim Jezusa, ki pravi: »Ali hočete tudi vi oditi?« Pred njim vidim slabotnega, pa vendar zvestega in svetega apostola, navidezni paradoks, človeka - skalo, na kateri je Jezus sezidal svojo Cerkev. Prav Petru v odgovor privre iz gorečega srca: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.« (Po Družini) Bo manj referendumov? Predsednik državnega zbora Gregor Virant je predsednikom parlamentarnih strank in poslanskim skupinam pretekli teden poslal delovno besedilo ustavnih sprememb, ki zadevajo referendum, piše Delo. Novosti v predlaganem besedilu so: - referendum lahko zahteva le 40.000 volivcev, ne pa več tretjina poslancev in državni svet; - referendum je prepovedan o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru, če bi bile lahko prizadete človekove pravice ali bi lahko nastale druge protiustavne posledice; - izid referenduma je veljaven, če se referenduma udeleži najmanj štiride- Preteklega 17. maja je slovenska država slavila pomembno obletnico. Na ta datum leta 1990 je nastopila manevrska struktura narodne zaščite, kot posledica zavrnitve ukaza Jugoslovanske ljudske armade po razorožitvi Teritorialne obrambe. S tem je pomembno vplivala na zavarovanje političnih odločitev o samostojnosti Slovenije in razvoj bodočih obrambnih sil. »Pred 22 leti so se zgodila odločilna dejstva«, je na slovesnosti ob obletnici poudaril predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Nastopajoči govorniki so se večinoma strinjali, da danes ni dovolj poudarjeno obdobje, ko so se dogajali za Slovenijo usodni dogodki. Kot je dejal Peterle, so ravno zaradi dogodkov pred 22 leti sanje o svobodi postale resničnost, osamosvojitev in vojna za Slovenijo pa sta »povezali in poenotili«. Evropski poslanec se je v svo- jem govoru dotaknil tudi trenutnih razmer. Po njegovem mnenju smo v »tako globoki krizi« predvsem zato, ker je »prava slovenska pomlad« trajala premalo časa, da bi prišlo do globljih sprememb. Slovenija je zato danes pred vprašanjem preživetja, za kar pa je po besedah Peterleta kriva predvsem nedokončana tranzicija Slovenije. Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je medijem že pred slovesnostjo dejal, da je obdobje osamosvajanja Slovenije premalo poudarjeno, zato je treba še posebej ceniti dogodke, kot je ta obletnica. V govoru je nato minister izpostavil, da je bila manevrska struktura narodne zaščite oblikovana v edinstvenem zgodovinskem času spreminjanja političnih razmer v Evropi. Končni rezultat je bila »popolna simbioza« v delovanju takratne milice in teritorialne obrambe ter več kot 20.000 njenih pripadnikov, ki so zagotovili pogoje za dejansko vzpostavitev samostojne Slovenije na zemljevidu sveta. Minister za obrambo Aleš Hojs pa je poudaril, da se je zgodovinska priložnost za ustanovitev samostojne slovenske države pokazala konec 80. let prejšnjega stoletja, projekt manevrske strukture narodne zaščite pa je bil po njegovih besedah pripravljen zelo skrbno in v »največji možni tajnosti«. Kot je povedal minister, se je takrat povsem javno pokazala izjemna enotnost slovenskega naroda, saj so se ob razorožitvi teritorialne obrambe uprli vsi politični poli. Prav enotnost je bila temelj dokončne zmage v boju za samostojnost, je povedal Hojs. Prvi predsednik Združenja za Graditelji slovenske samostojnosti na slavnostni proslavi vrednote slovenske osamosvojitve Ivan Oman je prav tako ocenil, da moramo biti ponosni na dogodke tistega časa, ko se je začelo delo za osamosvojitev, ki smo jo po dobrem letu tudi dočakali. Slovesnosti v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in občine Kočevje se je udeležila tudi sedanja vlada s premierom Janezom Janšo, prisotna pa sta bila med drugim tudi sedanji predsednik združenja Slavko Kmetič in nekdanji vodja manevrske strukture narodne zaščite, brigadir Tone Krkovič. Svečana razglasitev nagrajencev set odstotkov državljanov, ki imajo volilno pravico. Gregor Virant je v ponedeljek 21. maja za Delo dejal, da pred posredovanjem predloga političnim strankam ni opravil pomembnejših neformalnih pogovorov. Mnenja strank in poslanskih skupin pričakuje do konca tedna. Če politične stranke ne bodo dale pobude, jo bo dal Virant sam. Pričakuje, da bo največ pomislekov povezanih s kvorumom. V SDS, SLS in NSi so namreč do tega predloga zadržani. Zelo naklonjeni določitvi kvoruma so v DL in PS. Virant se zavzema, da bi spreminjanje ustave na tem področju končali do parlamentarnih počitnic. V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani je v torek, 22. maja, potekala svečana razglasitev nagrajencev »X. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela«, ki jih letos že desetič podeljujemo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Priznanja je nagrajencem podelila ministrica Ljudmila Novak, slovesnosti pa sta se med drugim udeležili tudi predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič in dr. Janja Žitnik, podpredsednica Znanstvenoraziskovalnega centra na Akademiji (ZRC SAZU). Ministrica Ljudmila Novak je prejemnikom nagrad čestitala in jim v svojem nagovoru med drugim želela, da v svojem akademskem življenju še naprej skrbijo za osveščanje javnosti o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu. Ministrica je še povedala, da so tovrstna raziskovanja in zapisana dela izjemnega pomena za ohranjanje slovenstva v svetu ter za njihovo povezovanje in sodelovanje z domovino. Slovenci v svetu so po njenih besedah po- memben povezovalen člen med deželo, kjer bivajo, in Slovenijo, zato je te vezi treba izkoristiti predvsem v gospodarsko in znanstveno korist. Število prijav na razpis tako iz Slovenije kot iz zamejstva in drugih držav pa je, kot je dejala, jasen znak, da se zanimanje za te vezi tudi med mladimi povečuje. Po uvodnem delu je sledila podelitev nagrad. Prvo nagrado v kategoriji Slovenci v zamejstvu je za svoje doktorsko delo z naslovom »Čezmejna stanovanjska mobilnost v kontekstu Evropske unije: primer slovensko-italijanske meje (Mobilita residenziale transfrontaliera nel conte-sto delTUnione Europea: il caso del confine italo-slove-no)« prejel Devan Jagodic. Kot drugo najboljše delo v isti kategoriji je bilo izbrano magistrsko delo Milana Ob-ida z naslovom »Ethnizität und Minderheitendiskurs am Beispiel der österreichischen Solidaritätsbewegung mit den Kärtner Slowenen in den 1970er Jahren - Etničnost in manjšinski diskurz na primeru avstrijskega solidarnostnega gibanja koroških Slovencev v 70-ih letih prejšnjega stoletja«, tretja nagrada pa je pripadla Nikolet-ti Vajda Nagy za diplomsko delo »Spre -jemanje slovenske manjšine v Porabju«. Posebne pohvale je bila deležna še doktorska disertacija Barbare Riman »Slovenci v Gorskem Ko-tarju, Kvarnerju in Istri od leta 1919 do leta 1991«. Posebno priporočilo za objavo si je med deli prislužila diplomska naloga Mirjam Danilovič z naslovom »Jezikovna zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice na avstrijskem Koroškem«. Prve nagrade v kategoriji Slovenci v izseljenstvu strokovna komisija po temeljitem razmisleku ni podelila. Za drugo nagrado je komisija izbrala diplomsko delo Mihe Zobca z naslovom »Biti Argentinec in živeti doma«, s tretjo nagrado pa sta bili nagrajeni diplom- Sedijo: Franc Pukšič, Ljudmila Novak in dr. Janja Žitnik. Stojijo nagrajenci ski deli Mateja Juričana »Podobe nemških koncentracijskih taborišč v izbranih delih slovenske in svetovne literature« in Sanje Orlač »U-topos tujčeve razlike«. Strokovno komisijo so za zamejstvo sestavljali dr. Breda Mulec, dr. Jernej Zupančič in dr. Milan Bu-fon, za izseljenstvo pa dr. Zvone Žigon, dr. Jernej Mlekuž in dr. Igor Maver. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Prvih sto dni vlade IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Stranke, ki so na zadnjih držav -nozborskih volitvah prišle v parlament, delo vlade Janeza Janše v prvih 100 dneh ocenjujejo različno. Koalicijske stranke med uspehe vlade prištevajo sprejetje varčevalnih ukrepov in rebalansa. Opozicijski stranki pa menita, da so varčevalni ukrepi škodljivi, vladi očitata tudi politično kadrovanje. Vodja poslanske skupine največje vladne stranke SDS Jože Tanko pravi, da je vlada državo prevzela v času, ko so bili javnofinančni kazalci slabi, hkrati pa je podedovala na nerealnih predpostavkah zgrajen proračun, zato je bil prvi nujen korak sprejetje rebalansa proračuna in zakona za uravnoteženje javnih financ. To je po njegovem daleč največji uspeh za državo, ki ga je bilo možno storiti v 100 dneh vladanja. Prišlo je tudi do miselnega premika udeleženih v socialnem dialogu, »saj se je utrdilo zavedanje, da tako ne gre več naprej«. Tudi v Državljanski listi po bese- dah vodje strankine poslanske skupine Riharda Branislja prvih 100 dni vlade vidijo kot zelo učinkovite iz podobnih razlogov kot v SDS-u. Pri tem se mu zdi pomembno, da je koalicija upoštevala njihova »prizadevanja, da rešitve za varčevanje iščejo v socialnem dialogu«. S položajem in delovanjem koalicije so v stranki zadovoljni. O tem je spregovoril tudi predsednik Gregor Virant. »Odnosi v koaliciji so zelo dobri, zelo čvrsto držimo skupaj. Navsezadnje je ta koalicija nastala z zavezo, da držimo skupaj, da Slovenijo potegnemo iz krize,« je dejal. Po mnenju predsednika DeSUS--a Karla Erjavca je bilo dozdajšnje delo vlade zelo težavno, posebej v luči tega, ker se je, kot pravi, po predaji poslov izkazalo, da je v državni blagajni za skoraj milijardo evrov primanjkljaja. Položaj stranke v koaliciji Erjavec označuje kot enakopraven, koalicijo pa kot trdno. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav ocenjuje, da je vladi praktično v rekordnem času uspelo pripraviti rebalans. Med ostalimi dosežki Žerjav izpostavlja objavo skoraj 145 milijonov evrov vrednega javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje projektov za razvoj regij. V Novi Sloveniji prve mesece dela vlade vidijo kot zelo delavne in tudi uspešne. Predsednica Ljudmila Novak je poleg uspehov, ki so jih navedli njeni kolegi, kot pomembno ocenila tudi dejstvo, da so večino varčevalnih ukrepov uskladili z večino sindikatov. Ob tem so v N.Si-ju zadovoljni tudi s tem, »da je vlada prisluhnila našim predlogom za omilitev ukrepov na področju družinske politike. Tukaj se nam zdi pomembno, da ima vlada pozitivno politiko do družine, ki je temeljna vrednota družbe. Kot vemo, je demografska slika v Sloveniji zaskrbljujoča, zato je treba družino podpirati, spodbujati«. Na področju zagona gospodarstva je vlada po besedah Novakove nekaj ukrepov že sprejela, a večina jih pri tem vlado po njeni oceni še čaka. TONE MIZERIT VTISI IZ SLOVENIJE Romanje z več užitki (Od našega dopisnika) Naše življenje je eno samo romanje, pravijo. Če pomislim na zadnje tedne, bi kar moral priznati, da je tako: bili smo v Strunjanu, na Brezjah, prejšnjo nedeljo pri Gospe Sveti na Koroškem. V e-poštnem nabiralniku se je pred časom pojavilo sporočilo oziroma vabilo: »V nedeljo so pri Gospe Sveti slovenske šmarni-ce (letak priložen). Morda pa čas dopušča za izlet k zibelki slovenstva!« In res sva jo z Miriam mahnila na Koroško. Lep sončen dan je skrajšal pot in povečal uživanje prostora in dogodka. Užitek prostora je pogled na mogočno po-znogotsko cerkev Gospe Svete z veličastno baročno notranjostjo. Kot toliko drugih cerkva, ima tudi ta »modernejše« dodatke, kot je freska slikarja Herberta Bo-eckla, ki jo je naslikal leta 1928: Jezus rešuje Petra. Nič kaj posebnega in 'lepega', če ne bi v oči padla upodobitev sv. Petra z Leninovo glavo in obrazom, ko ga Jezus rešuje iz vode. Nekdaj naj bi slika vzbujala odpor in zgražanje, zato je bila do leta 1981 zakrita. Žal je slovenske besede bolj malo slišati pri Gospe Sveti. Na območju je živelo slovansko prebivalstvo, zaradi delovanja nemškega prebivalstva in germanizacije pa se je po tem času narodnostna meja premaknila južno od Celovca. Redno slovensko bogoslužje pri Gospe Sveti je prenehalo po plebiscitu 1920, a še danes prihaja veliko slovenskih romarjev, kakšna tretjina vseh. Na pobudo Du-šnopastirskega urada iz Celovca se slovenska beseda in pesem zopet oglašata vsako leto ob Slovenskih šmarnicah v mesecu maju. Opoldne je bila nedeljska maša, ki jo je daroval Jože Ropitz, skladatelj in pedagog ter dolgoletni pevovodja Mešanega pevskega zbora Jakob Petelin Gallus iz Celovca. Ob treh pa so bile šmarnice, že petnajste po vrsti. Vodil jih je tinjski dekan Anton Opetnik, med njimi pa so ob orgelski spremljavi Špele Filipič litanije Matere božje 'naprej peli' člani moškega zbora Viribus unitis. In tu pride na vrsto še en užitek. Organizatorji so poskrbeli ne samo za slovensko mašo, ampak tudi za pritr-kovalce iz Smlednika pri Medvodah in za koncert. Prišel je dirigent Tomaž Tozon z moškim zborom Viribus unitis. Torej glasba v špici. Ime Tomaža Tozona bo marsikomu znano, še bolj pa njegov otroški glas: posodil ga je namreč Kekcu za njegovo pesem Kaj mi poje ptičica ... Potem bo znano zato, ker je bil devetnajst let pevec Slovenskega okteta, pa še mnogih drugih oktetov, zborov (je prvi zborovodja APZ Sv. Cecilija, katerega sedanji dirigent je prof. Ivan Vombergar). Moški zbor Viribus unitis pa sestavljajo v veliki večini 'veterani', dolgoletni pevci iz priznanih zborov in oktetov iz vse Slovenije (tudi iz Trsta, so pojasnili), ki se dvakrat na mesec zbirajo k vajam v Škofji Loki in potem zapojejo na prireditvah, kot je bila v nedeljo. In ta tandem ustvarja lepoto, ki je ni mogoče prezreti. Gounodova Gloria, pa liturgične pesmi iz vzhodnega obredja, pa Buči, morje Adrijansko in na koncu Zgodnja Danica - to je bilo ... ne znam povedati. Basi, ki povzročajo zemeljsko tresenje s toni, ki jih niti z mislijo ne dosežeš - to je enkratno. In vse zato, ker štirideset glasov odraslih moških, ki sledijo kot eden umirjenemu dirigiranju, ustvarijo vzdušje in zavest povezanosti med prostorom -impozantna cerkev -, zgodovino Koroške - Karantanija, sv. Modest - in glasbo, vse v sklopu 'vse za večjo čast Božjo'. Bi napisal, da se mi ob poslušanju kar koža naježi, pa ni isto. Še najbolj mi odgovarja fraza bariloškega oktetov-ca Janeza: ob takem petju 'se te caen las medias'. Žal tega ne morem prevesti ne v slovenščino ne drugače razložiti; tak je pač občutek, ki pa upam, da ne bo neponovljiv. GB Spravni večer ■ V • I • v ob zažigu križa Župnija Marijinega prikazanja Strunjan je na praznik Gospodovega vne-bohoda po drugem zažigu križa v Strunjanu pripravila spravni večer z geslom Pod križem: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!« Srečanje se je začelo ob 19. uri z molitvijo pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi, ob 20. uri je praznično mašo daroval koprski škof msgr. Metod Pirih. Temu je pred cerkvijo sledil prikaz Zgodbe o stvar-jenju, grehu, odrešenju (U. Trnkocy). Nato pa se je začela procesija z lučkami do strunjanskega križa, ki je potekala v tihoti (škof je molil pri križu, udeleženci so bili povabljeni, da kraj dogodka zapustijo v tišini in zbranosti). Strunjanski župljani skupaj z župnikom so k spravni pobožnosti povabili kristjane in druge ljudi dobre volje, ki ne sprejemajo dejstva, da destrukcija umetnosti ali umetnost de-strukcije izkorišča strunjanski zaobljubljeni križ. Križ je znamenje odrešenja, obenem pa stoletno znamenje zaupanja rodov, ki so in še vedno prihajajo v Strunjan. »Državo imamo zato, da deluje in v takšnih konkretnih primerih vidimo, da država ne deluje. Zamislite si, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo v Ljubljani zažgal Kidričev spomenik, tovrstni performansi se ne dogajajo. Prav iz tega primera se da dokazati, da gre v tem primeru za versko nestrpnost in tisti, ki so za to zadolženi, bi morali te preganjati po službeni dolžnosti,« je o zažigu križa dejal profesor dr. Stane Granda. Lahko bi nekoliko spremenili star slovenski pregovor in zapisali: »Dolar je Argentine vladar«. Čeprav je politika stalno v ospredju dogodkov in se sindikalna fronta nenehno obnavlja, je borba za dolar bistvena postavka vladnih skrbi. A tudi v tem se kažejo razpoke, ki so vedno bolj opazne tudi med najbolj zvestimi pristaši gospe predsednice. Zelene sanje ali - blodnje. Tipična barva ameriških bankovcev je vedno navdihovala argentinske vlade. A težko toliko kot sedanjo. Zaradi lastnih napak (po devetih letih ob krmilu države je težko metati krivdo na prejšnje vlade) se je znašla v stanju, ko ji kljub ugodnemu položaju vse devize, ki jih v obliki davka na izvoz pobere in kljub nenehnemu »izposojanju« pri pokojninskih skladih in v centralni banki, ne zadoščajo. Prepoved kupovanja ameriške devize, ki jo je uvedel državni sekretar za notranjo trgovino, vsemogoči Guillermo Moreno, je le še poostril položaj. Povzročil je dvojni trg, ki kaže razliko med opevanim položajem in kruto realnostjo. Medtem ko se uradni dolar suče pod 4,50 pesov, je vzporedni (ali črni, ali plavi, kot mu sedaj rečejo), že presegel 5,60 in povečal razpoko na 25%. A tu se je pokazala še drugačna razpoka. Moreno zatira vzporedni trg z vsemi silami. A drugi vladni možje menijo, da bi bilo bolj smotrno uradno priznati to dvojnost. Baje celo mladi Kicillof podpira uzakonjeni dvojni trg, ki smo ga že nekoč poznali (ponesrečena izkušnja za časa ministra Souro-uilla) in je v veljavi tudi v Venezueli. Vedno bolj smo podobni Chavezlandiji. A nihče (niti Kicillof) se ne mara zameriti Morenu. Vsi čakajo, kdaj bo strategija sekretarja propadla, da ga odrinejo in prevzamejo njegov položaj in oblast. Dolar ni nor ... Zakaj ljudje mrzlično segajo po dolarju in ga plačujejo toliko dražje? Ker ne zaupajo vladi in njenim gospodarskim ukrepom in so prepričani, da bo prej ali slej dolar poskočil. Hočejo svojim prihrankom zagotoviti dostojno vrednost. Drug pojav, ki sledi temu in prižiga alarmne luči je dejstvo, da tisti, ki imajo dolarje naložene v bančnih računih, počasi (a vztrajno) bežijo iz bank. Ko jim zapade rok naložbe, je ne obnovijo, ampak dolarje odnesejo - v žimnico (kot se izražajo tukaj), v nogavico (kot skopulja v legendi), v bančne sefe, kamorkoli. Ne, da ne zaupajo bankam, ki so v Argentini zelo stabilne. Ne zaupajo vladi, da ne bi nekoč zasegla teh deviz. Spomin na zloglasni »corralito« je še živo prisoten v ljudskem strahu. Letošnje leto bo namreč žgoče. Obresti zunanjega dolga bodo pobrale kakih 12.000 milijonov dolarjev. Podobno število pa bo šlo v uvoz raznih goriv, ki bi jih lahko pridelali doma, če bi vlada ne zapravila osem let v demagoškem veseljačenju. Dejstvo je, da je za izhod iz krize potrebno mnogo let resnega dela. Novemu vodji YPF pa se že pojavljajo težave. Vladni komisar (Kicillof) mu je zavrnil že tri predlagane sodelavce, ki naj bi mu pomagali pri orjaškem delu oživitve državne petrolejske družbe. Še vedno politika zmaguje nad gospodarstvom in nad pametjo. Brazilija se prebuja. V dobro deviznega sklada so usmerjeni tudi vsi ukrepi, ki zavirajo uvoz. Prizadeta je Evropa, ki ostro protestira. Hudo pa je prizadeta tudi Brazilija, s katero je izmenjava največja. Moreno je domala ustavil uvoz večje količine industrijskih izdelkov. Sosedni proizvajalci so najprej protestirali, vlada gospe Dilme se je pritožila, a odziva z argentinske strani ni bilo. Sedaj pa je prišel odgovor v obliki podobnih ukrepov. Brazilija je ustavila uvoz večje količine prehrane. Najbolj so prizadeta področja vina, pšenič-ne moke, rozin in raznih vrst sira. S tem so najbolj prizadeta takoimenovana »regionalna gospodarstva« v Argentini, ki se zadnje čase sploh srečujejo z rastočimi težavami. Kako bo Argentina odgovorila na te ukrepe? Nima kaj: začeli smo mi, Brazilija nam samo vrača milo za drago. Tudi v tem pogledu mnogi v vladi pričakujejo, da se bo Moreno enkrat skrhal. Nenavaden obisk Angole pretekli teden je pokazal, da je vse bolj skorja kot pa bistvo nekega dolgoročnega programa. Kaj nam lahko nudi Angola? Seveda: petrolej. A pod kakšnimi pogoji in po kakšni ceni? Na dolgo roko bomo to nesmiselno politiko drago plačali. Pa še to. Kar nekaj sindikatov je zaključilo pogajanja o povišicah plač. Skoraj nobeden se ni držal vladne meje (med 18 in 20%). Celo državni uslužbenci so dosegli 21%, kovinski delavci 23%, bančni uslužbenci 24% ... A ob tem pojasnimo, da so vsi dogovori pod mejo inflacije. Delavske plače bodo tako prizadete, zlasti še, če se letošnje leto inflacija ojači, kot mnogi napovedujejo. Borba za vodstvo delavskega gibanja pa se nadaljuje. Moyano se noče umakniti, Calo pritiska vedno močneje. Razkol je skoraj neizogiben. ROMANJE V LUJAN v venčanem maju k Mariji Kot vsako leto drugo nedeljo v maju smo se tudi letos, 13. maja Slovenci podali na romanje. Lepo jesensko jutro nas je spremljalo na poti in visoka zvonika sta nas pozdravljala. Prelepa gotska bazilika nas je spreje- la; ob vhodu sta vihrali obe zastavi, argentinska in slovenska. Notranjščina bazilike je očiščena in prevzame te veličastna lepota najpomembnejše argentinske božje poti. Gotski slog z vsemi podrobnostmi, visoki stebri, čudovit oltar, okna z vitraji,vse se dviga v nebo, k Bogu. Manjkal je le kip Lu-janske Marije, ker še obnavljajo kamerin. Sv mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode. Pri pridigi je omenil, da romamo na obletnico prvega prikazovanja v Fatimi. Letos praznujemo 150-letnico smrti blaženega Antona Martina Slomška in 125-letnico kronanja Lujanske Matere Božje. Povedal je, da bo leta 2014 poteklo osemdeset let, odkar so Slovenci prvič skupinsko romali v Lujan. Povojna emigracija pa roma že nad šestdeset let. V svojem nagovoru ob berilu je govoril o ljubezni; »...ljubite se med seboj« je bilo Kristusovo naročilo apostolom. Papež Benedikt XVI. je letos izdal okrožnico »Bog je ljubezen«. Sv. daritev je povzdignilo ljudsko petje, ki ga je vodila priložnostna pevska skupina. Na orgle jih je spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar. Med mašo je bila priložnost za spoved. Po maši je bilo dovolj časa za kosilo in srečanje z znanci in prijatelji. Potem smo se zopet zbrali v baziliki k popoldanski pobožnosti. Nagovor je imel g. Jože Bokalič CM, ki je poudaril, da je sveti oče razglasil leto vere. Romamo k Mariji, ki je naša Mati in naš zgled. Angel je pozdravil Marijo, ki se je sprejela božjo voljo: »Glej dekla sem Gospodova«. Poslu-šajmo, kaj nam Bog govori danes. Pomislimo, kaj nas uči; sprejmimo njegovo voljo in naredimo to, kar Bog od nas pričakuje. Živeti moramo osebno vero in pričati za Kristusa. Prosimo, naj Marijin milostni plašč pokrije in varuje nas vse. Po nagovoru se je razvila procesija po prostranem trgu. Za križem in zastavami so se uvrstili šolski otroci in možje: fantje v narodnih nošah so nosili milostno podobo Brezjanske Marije in za njo kip Lujanske Device. Dolga vrsta ministrantov je stopala pred duhovščino; na koncu pa so šle žene in dekleta in tudi možje. Ko smo se vrnili v cerkev se je petje litanij Matere božje dvigalo pod mogočne oboke bazilike. Se posvetilna molitev in blagoslov z Najsvetejšim ter naša pesem Marija skoz' t 1 V-r IPf £ r c' življenje in posloviti smo se morali od tega milostnega kraja. Odšli smo domov z obljubo, da se bomo prihodnje leto vrnili k naši nebeški Materi. Zveza mater in zena v San Martinu Že kar nekaj časa ne poročamo o našem delu. V lanskem letu smo imeli po našem zadnjem poročilu še tri sestanke. V oktobru se je ravno vrnila iz Slovenije gospa Mari Keržič in nam posredovala zadnje slovenske zanimivosti. Novo preurejanje in barvanje fasad,izbira čim krajših imen za novorojenčke in še več takih nič političnih novosti, kar smo vsi poslušali z velikim zanimanjem. V novembru nas je obiskal arhitekt Jure Vombergar. Predaval je o življenju Slovencev v Argentini med letom 1933 do 1941 po objavah v Duhovnem življenju. Veliko zanimivega smo zvedeli o življenju rojakov, ki so prišli v Argentino med obema vojnama. Arhitekt Jure nam je pokazal tudi vezane letnike Duhovnega življenja, kjer dobiva vse podatke. Decembra je prišel med nas dr. Jure Rode in je z duhovno mislijo uvedel v božični sestanek. Prebrali smo lep spis Golob o božični noči v mrzli komunistični Rusiji, ki ga je odstopila ga. Saša. S spremstvom prof. Lučke Kastelic smo zapeli nekaj božičnih pesmi in ob čaju in prigrizku zaključili leto 2011. Vsak mesec razdeljujemo podpore, ki jih dobimo od Centrale. K vsaki dodamo tudi iz naše blagajne. Ravno tako smo v decembru med potrebne rojake razdelili pakete s hrano, ki jih pripravi Centrala. Za praznike smo se zahvalili vsem našim dobrotnikom in predavateljem. Leto 2012 smo začeli marca, pred Veliko nočjo, z zelo zanimivim prikazom pisanic - pirhov. Ga. Gabi Bajda Križ nam je najprej opisala nastanek pirhov in značilnosti vsake MPZSJ PRED TURNEJO 2012 v Čudovit poslovilni koncert Na poslovilnem koncertu, ki ga je Mešani pevski zbor San Justo izvedel v soboto 5. maja pred odhodom na jubilejno turnejo po Sloveniji in zamejstvu, smo navzoči začutili vso energijo, voljo, zavzetost in ljubezen do petja in glasbe, ki jih MPZSJ že 40 let goji. A to je samo špica ledene gore; pod temi vidnimi znaki se skrivajo dolge ure vaj, talenti in sposobnosti dirigiranja in petja, skrbna priprava ter veliko osebnih odpovedi, da bi zbor dosegel nivo, ki ga zbo-rovodkinja prof. Andrejka Selan Vombergar želi, zahteva in tudi doseže. Posebej nas je Bog blagoslovil, izkazal nam je posebno naklonjenost, ko nas je obdaril z dvema kulturama: v eni roki slovenstvo, v drugi roki argentinski svet, vmes pa srce, ki za oboje enako bije. Iz teh dveh svetov, ki se prepletata kot vejevje in goščava in se pretakata drug v drugega, se je pesem Mešanega pevskega zbora predstavila na poslovilnem koncertu pred odhodom na turnejo po Sloveniji in zamejstvu v Italiji in Avstriji, z bogastvom dveh zakladov. Iz te bogate skrinje smo najprej prisluhnili sledečim skladbam: Mati moja, venec pletem - Lojze Mav; Gospod te blagoslovi - psalm, John Rutter; Resonet in laudibus - Iacobus Gallus; Cantate Domino - motete za trojni zbor - Hans Leo Hassler; Dečle, to mi povej - koroška narodna - pr. Vasilij Mirk; Oj, rožmarin - pr. Drago Si-janec; V ves - koroška narodna, France Cigan; Triglav - Josip Flajšman; Domovini - Benjamin Ipavec - pr. Samo Vremšak. V drugem delu smo slišali: Volver - tango - Gardel y Lepera - pr. Roberto Gol-dar; Mi vina de Chapanay - moški zbor - Carlos Gua- ^gjp Mešani pevski zbor Argentina «v