73. številka. Ljubljana, v četrtek 29. marca. XXI. leto. 1888 Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld.. za četrt, leta 4 gl Slovencem na Koroškem v tem o žiru godi. Vsak sam najbolj ve, kje ga čevelj žuli. Tudi mi koroški Slovenci sami bolj poznamo svoje potrebe, kakor knez Liechtenstein, kateremu so Slovenci in njih težnje skoro gotovo večinoma neznane. Ako bi se vsprejel Liech-tensteinov predlog nespremenjen, izročeni bi bili mi koroški Slovenci na milost in nemilost popolnemu ponemčevanju. Ker to vidimo in zapreči ti hočemo, imenuje nas dopisnik z Dolenjskega v listu, o katerem bi bili pričakovali, da mu nauki slovenskega knezoškofa Slomšeka več veljajo, kakor predlog nemškega kueaa Liechten-steina, kateremu v obče v „Miru" ni bilo Čitati kakega nasprotovanja, „silno kratkovidne". V tolažbo nam je, da poudarja slavno vodstvo „družbe sv. Cirila in Metoda" v svoji peticiji na državni zbor isto načelo, kakor mi, in da drugi slovenski listi, mej njimi tudi „Slov. Gospodar", ki dobro pozna potrebe štajerskih Slovencev, odobru-jejo zahtevo glede materinega jezika. „Miru pa, ki si je po sodbi vseh odličnih rodoljubov pridobil že neprecenljivih zaslug za vzbujo narodne zaveBti mej koroškimi Slovenci, mora neustrašeno hoditi po poli, ki mu jo je odmeril njegov ustanovitelj! Anton Martin Slomšek in Andrej Kinspieler morata mu biti vodilni zvezdi v viharnem boji za obstanek koroških Slovencev, da se mu posreči, ohraniti nam dve reči, ki ste nam dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero, in pa be se d o m a te r i n o.M Temu članku dodalo je uredništvo „Mirovo" še opomnjo, da na druge popolnem neosnovane in nezaslužene psovke ter podla podtikanja ne bode odgovarjalo, čeravno je rečeni nepremišljeni dopis vse koroške rodoljube razjaril. Uredništvo „Mirovo" izjavlja dalje, da ne želi, da bi je gladili z rokavicami, pač pa, da bi se ž njim govorilo dostojneje. Ta „Mirova" tožba je pomenljiva. „Mir" je i/vestno list, ki ima za koroške Slovence neveni i i vili zaslug. „Miru" pač nihče ne bode očital liberalizma, temveč vsakdo mu bode drage volje dal spri- čevalo, da se jako pošteno bojuje za n a š o narodno blaginjo na verski podlagi. In vender nema niti „Mir" miru. Kakor skoro vsaki dan v naš list, vsaki teden vsaj jedenkrat v „Sočo", tako se je „Slovenec" zakadil še v koroških Slovencev glasilo in s svojim neosnovanim napadom pokazal, da brez prepira ne more živeti. Ni mu toliko za načela, kakor za to, da njegova obvelja, monopol nezmotljivosti to mu je uzor. Pri tem svojem slavohlepnim teženji prisvojil se je popolnem židovsko taktiko. Bog ne daj, da bi njega kdo le rahlo potipal. Takoj bi bil ogenj v strehi, takoj pridne jadikovati kakor prorok Jeremija pod vrbami Babilonskimi. On pa v svojih sredstvih, svojih izrazih nikakor ni kočljiv, čim debelejši kamen, tem ljubši mu je. Napad«« veduo in napada vsaeega, kdor neče vezati jermenov njegovim opankam, napada celo zamrle zaslužne rodoljube, kakor se je to zgodilo v Trebnjem. Ni čuda, da se ie v Trebnjem izval neprijeten odmev pobitih oken, in da tudi drugod vedno bolj prodira prepričanje, da „Slovence" ni glasilo „bojujoče", marveč glasilo „pre-pirljive cerkve". To se nam je zdelo potrebno povedati, da se ne bode mislilo, da smo za vse napade in zbadljaje gluhi in slepi ali pa, da si s svojim mišljenjem ne upamo na dan. To je naša zaključna beseda, ker nas nikakor ni volja, spuščati se v kakeršno koli polemiko, kajti mi zagovarjamo in razpravljamo vsako vprašanje s stvarnega stališča in se ogibamo prepirov, ker nam je Ie za slogo in jedinost v narodnem ostrogu. Našega mnenja so tudi vsi drugi listi slovenski, izimši jedinega „Slovenca". Ktin s klinom. Majhen listič imamo pred seboj, povratno dopisnico, ki jo je naroden zavod prejel od občinske hranilnice v Mariboru. „Matica Slovenska" hoteč znati, koliko že znaša Tomšičeva ustanova, obrnila se je uljudnim vprašanjem do hranilnice v Mariboru, seveda v slovenskem jeziku. Vsakdo bi mislil, da taka želja še ni greh zoper nemškega sv. Duha in da bode denaren zavod, kakeršen je Mariborska hranilnica, drage volje ustregel strauki, ki ima pri njej že več let več sto goldinarjev naloženih, ter da bode odgovorila na slo- LISTEK. Otci in sinovi. ±^OZ£LElXI. Bnski spisal J. S. T ur geni v, preložil Ivan Gornik. XXIII. (Dalje.) Če jodno uro je že ležal Pavel Petrovič v postelji s strokovnjaški prevezano nogo. Vsa hiša se je prestrašila: Fenički postalo je slabo. Nikolaj Petrovič vil je tihoma z rokama, Pavel Petrovič pa se je smejal in šalil posebno z Bazarovim. Oblekel si je drobno, batistno srajco, gizdalinsko jutranjo suknjico in pokril se s fesom. Zaves ni dovolil potegniti preko oken ter se je šaljivo pritoževal, da ne sme mnogo jesti. Proti noči ga je vender poprijela vročica; glava ga je jela boleti. Prišel je zdravnik iz mesta. (Nikolaj Petrovič ni poslušal brata, in tudi Bazarov si je tega želel. Sedel je ves dan v svoji sobi ves žolt in zel in le za kratek čas hiteval je k bolniku; kake dvakrat srečal je slučajno Feničko, a bežala je s strahom od njega.) Novi zdravnik na- svetoval je hladno pijače, sicer pa je potrdil Ba-zarovlje trditve, da ni nikake nevarnosti. Nikolaj Petrovič rekel mu je, da se je brat po neprevidnosti sam ranil, na kar je doktor odgovoril: ,Hm!" — a dobivši baš tedaj 25 srebrnih rubljev za plačilo, dejal je: „Kes, to se večkrat dogodi." Nihče v hiši ni šel uiti spat niti se ni slekel. Nikolaj Petrovič hodil je po prstih k bratu in po prstih zopet odhajal. Ta pa je dremal, izlahka stokal, dejal mu francosko: „couchez-vous!" —■ in prosil pijače. Nikolaj Petrovič ukazal je jedenkrat Fenički, da mu ponese kozarec limonade; Pavel Petrovič pogledal jo je prodirao ter izpraznil kozarec do dna. Proti večeru pohujšala se je neholiko vročica, bolniku se je nekoliko bledlo. Izprva govoril je Pavel Petrovič pretrgane besede; potem odprl je najedenkrat oči in, zagledavši pri sebi svojega brata Bkrbno pripognenega nad njim, rekel je: — Ali ni res, Nikolaj, Fenička ima nekaj sorodnega z Neli? — S kako Neli, Pavle? — Kako vprašuješ! S kneginjo R . . . Po-sedno v gornjem delu obraza. C est de la ineme fami i le. Nikolaj Petrovič ni ničesar odgovoril, in čudil se je pri sebi, da stara čuvstva v človeku tako dolgo žive. „Kako pripluje to časih na vrh," mislil je. Ah, kako ljubim to ničevo bitje! zastokal je Pavel Petrovič pokladaje si roki pod vzglavlje. — Nikedar ne bodem trpel, da bi se kak predrzneš osmelil dotakniti je . . . šepetal je čez nekaj tre-notkov. Nikolaj Petrovič je Ie vzdihnil; niti čutil ni, na koga so se nanašale te besede. Bazarov oglaBil se je pri njim drugi dan ob osmih. Zložil je že vse svoje stvari in izpustil vse žabe, hrošče in tiče. Ali ste se prišli poslovit? vprašal je Nikolaj Petrovič idoč mu nasproti. — Tako je. Razumem vas ter odobravam popolnem. Moj ubogi brat je res kriv, zato pa je bil tudi kaznovan. Povedal mi je sam, da je storil tako, da vam ni bilo mogoče drugače ravnati. Verujem, da se niste mogli izogniti tega dvoboja, ki . . , ki se da do neke stopinje pojasniti že iz vednega antagonizma vajinih nazorov. (Nikolaj Petrovič zmedel se je v govoru.) Moj brat je človek draži j ive naravi trdo- veDsko dopisnico, ako že ne zaradi svojega zavoda koristi, vsaj zbok najnavadnejše uljudnosti. Toda, kdor tako misli, ne pozna Mariborske šovinistične gospode, katerej je ob slovenskem kruhu silno vzrastel pangermanski greben, katera si v svoji prebujni fantaziji v resnici domišlja, da se ves svet okolu nje suče in da mora vse plesati, kakor oni godejo. Ta gospoda se ne briga niti za uljudnost, niti za svojega zavoda koristi, marveč kar naravnost zahteva, da se morajo strauke ravnati po samovolji in tero rizmu domačih in s Svabskega privandranih gospo-dičev, ki imajo sedaj Mariborsko hranilnico v oblasti. Zatorej je „Matica Slovenska" dobila od ošabnih " gospodov v Mariboru nastopni odgovor: „E i ngaben in einer anderen, a Is der deutschen Sprache, werden von der Ge meinde-Sparcasse in Marburg nicht e r -lediget." Odgovor ta pač ni druzega nego — surovost. Vsak drug denarni zavod prizadeval bi si, kolikor možno, ustreči svoji stranki, ter storil bi potrebne korake, da reši vprašanje, bodisi v katerem koli jeziku, ie hrauilnica Mariborska tega ne premore, samo oua je toli napuhnjena, da ne pozna niti uložene knjižice arabskih, po vesoljnem svetu pripoznauih številk, le ona na slovenska vprašanja niti odgovora ne daje. Tako postopanje bodi za nas Sloveuce velik nauk, da moramo tudi mi tako ravnati. Ne smemo se ravnati po svetopisemskem pravilu: „Če te kdo udari po levem lici, ponudi mu še desno", marveč po izreku: „11 i in stori tudi ti tako!" Mariborske hranilnice od urnost mora nas prepričati, »da* s svojo skromnostjo, svojo pohlevuostjo ne pridemo naprej, temveč da moramo vračati z isto mero, s katero se je nam merilo. Sicer pa pričakujemo, da se pokažejo Mariborske občinske hranilnice premogočni gospodje dosledne. Ako ne vsprejemajo slovenskih ulog, m o-rajo zavračati tudi slovenski denar, to tembolj, ker so že sprva ustanovili le občinsko hra- ! nilnico, katere dobiček je le mestu v korist, prav nič pa okraju, od katerega vse mesto živi. A doslednost je Mariborskim mogotcem neznana stvar, „furor teutonicus" pa njih glavno načelo, pa katerem uravnavajo vse svoje postopanje. Kakor so od pamtiveka molzli in izmolzli slovenske posestnike ter je pripravili ob lepa posestva in krasne vinograde, da sedaj životarijo kot bedni vi-ničarji, tako sedaj zahtevajo, da bi morali ulagatelji v njih hranilnico odpovedati se svojej narodnej zavesti. Ne vemo, je li Mariborske hranilnice postopanje v njenih pravilih utemeljeno, to pa znamo, da mora tak čin žaliti vsakega pravno mislečega moža in da bi se slovensko občinstvo tej odurnosti, kakor vsem jednakim izrodkom, moralo odločno postaviti po robu, to pa z jednako brezoziruostjo v vseh slučajih javnega življenja, kajti pregovor uči; „klin s klinom!" ali kakor pravijo Nemci sami: „Auf einen groben Klotz gehdrt ein grober Keil." Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 29. marca. Pogajanja mej Poljaki in vlado zaradi olnla-«'•€»11 j u špirita se še vedno nadaljujejo. Dosedaj se Še ni doseglo nikako sporaz umljenje. Misli se pa vender, da ae bode naposled vender sporazum-ljenje doseglo Poljaki bodu nekoliko prij^njali, kajti dobro vedo, da bi kaka druga vlada tudi zahtevala povišanje davka na špirit Država potrebuje denarja in drugej ga dobiti ne more. \ nanje države. Občinske volitve v Belemgradu so za srl»sko vladno stranko ugodno izpale. Noben liberalec ni voljen. Po vsej Itu.sijl nabirajo za bedne Črnogorce. Mestni zastop Moskovski je dovolil 4000 rubljev. Dočira skoro vsi Peterburški listi jako prijazno pišejo o Nemčiji, so Moskovski z novim cesarjem manj zadovoljni. „Mosk. Vjed." menijo, da bi prijateljstvo mej Itiisijo in Xikmči]o ne bilo stalno, ko bi se tudi obnovilo. Že velika misija, katero ima Rusija izvršiti v slovanskem svetu, ne dopušča trajnega prijateljstva s Slovanom sovražno Nemčijo. Bodočnost bode pokazala resnico tega stavka. Turčija je na želje Rusije Gadbanu efendiju odvzela naslov cesarskega otomanskega komisarja v Sofiji. Sedaj ni nobene ofieijalne zveze mej turško in bolgarsko vlado. To je pa le formalnost. Gad-ban itak že dolgo ni opravi jal poslov otomanskega komisarja, turška vlada pa občuje z bolgarskim zastopnikom Vulkovičem v Carigradu, če tudi ga ofi-cijalno ne priznava. Veliki vezir je poslal znano brzojavko o nezakonitosti Koburžanovi Stambulovu, dasi tudi velevlasti ne priznavajo bolgarske vlade. — Grki v Makedoniji so se baje pripravljali, da se spuntajo. Vlada je pa prišla njih nakanam na sled in zaprli so več vtljavn h oseb, mej njimi dva biskupa. Več grških podložni kov so pa iztitali. Agitacije za Boulangorja so jako zbegale IranvoNko javno mnenje in pretresle vladi stališče. Tirardovo miuisterstvo ostane morda le še nekoliko dnij. Boulanger bode najbrž prišel v zbornico, kjer bode zbral okrog sebe razne nezadovoljne el emente, ter bode nevaren nasprotnik vladi. Vprašanje je, kdo bi prevzel vlado, ko odstopi Tirard. Nedavno se je Še mislilo na Floqueta in se je govorilo, da bi v njegovem ministerstvu bil Boulanger vojni minister. V sedanji zmešnjavi pa Fioquet najbrž ne bi hotel prevzeti vlade, ker se ne bi več mogel zanašati na vse frakcije, ki so mu še nedavno obetale podporo. Boulangeija pa zaradi njegovega postopanja itak več ne kaže klicati v kako republikansko ministerstvo. Vzlic vsem strogim naredbam, katere je uvela angleška vlada na Irskem, se ponavljajo razni neredi. V Yongsalu je vlada prepovedala shod zakupnikov, na katerem je hotel govoriti poslanec VVilliam O Brien. Vsled tega so nastali izgredi, tako da so morali miriti vojaki z bajoneti, kajti policije sama se ni upala razgnati ljudij. Več osob je ranjenih. JKelgijNki kralj baje pojde v Pariz. Pogajal se bode s francoskimi bankirji za novo kongiško posojilo. Sodi se pa, da ima to potovanje tudi druge politične namene. Dopisi. Ta Dunaja 28. marca, (f Stud. med. Josip Pajnić). Dan za dnevom pričakovali smo že tužne vesti, a ko se je slednjič uresničila naša bojazen, streslo se je naše srce in marsikomu zalesketala se je solza v očeh. Tedaj je res moral umreti dragi naš prijatelj! Komaj 24 let star, v cvetu svoje na-depolne mladosti moral je zapustiti svoje tovariše, na tujem moral je izdihniti svoje mlado življenje. Kolikokrat nam je s svojega medicinskega stališča hladnokrvno razlagal, da ga bode v kratkem končala bolezen, ki jo nosi v sebi! Nesmo mu hoteli vraten in konservativen . . . Hvala Bogu, da se je samo tako izvršilo! Porabil sem vsa potrebna sredstva, da ne bo govorice . . . — Ostavljam vam svoj naslov za slučaj, ako se kaj dogodi, opomnil je malomarno Bazarov. — Nadejam se, da se ne bo ničesar dogodilo, Evgenij Vasiljič . . . Jako žal mi je, da je vaše bivanje v moji hiši imelo tako . . . tak konec. Žalosti me to tem bolj, ker Arkadij . . . — Gotovo se bom še ž njim videl, odgovoril je Bazarov, v katerem so „pojasnenja" in „izjave" vsake vrste veduo vzbujale neko nestrpno čuvstvo: — sicer pa vas prosim, da ga pozdravite v mojem imenu ter mu izrazite moje sožalenje. — Tudi jaz prosim . . . odgovoril je s poklonom Nikolaj Petrovič, a Bazarov ni čakal konca njegove fraze in odšel. Zvedevši ob odhodu Bazarovljem, želel ga je Pavel Petrovič še jedenkrat videti in mu je stisnil roko. A Bazarov ostal je tudi sedaj hladen, kakor led, čutil je, da se hoče Pavel Petrovič kazati ve-ledušnega. Od Feničke se ni mogel posloviti: po-kimal jej je le v okno. Njen obraz zdel se mu je žalosten. „Togovala bo!" rekel je samemu sebi . . . „No, se bo že kako ozdravila! — Peter pa je bil toli ginen, da je plakal naslonjen mu na ramo, dokler ga Bazarov ni ohladil z vprašanjem, „če nema močvirnatih očes", Dunjaša pa je morala bežati v gozd, da bi skrila svojo bolest. Krivec vsega tega gorja sedel jo na telego, zapalil smodko in, ko se je na četrti vrsti na ovinku poslednjikrat pokazala njegovima očesoma Kirsanovlja naselbina s svojo novo hišo, razprostrta v jedno vrsto, pljunil je le, rekoč: „prekleta jara gospoda!" in se tesneje zavil v plašč. — Pavlu Petroviču postalo je skoro bolje, a v postelji moral je ostati okolu teden dnij . Prenašal je svoje, kakor se je izražal, „jetništvou precej potrpežljivo, vender dajal si je največ opraviti s toaleto in vedno veleval škropiti z „eau de Cologne." Nikolaj Petrovič čital mu je Časopise, Fenička stregla mu je kakor poprej, prinašala mu je juhe, limonade, v mehko kuhanih jajc, čaja, a neki tajen strah polastil se jo je vselej, kadar je stopila v njegovo sobo. Nepričakovani korak Pavla Petroviča preplašil je vse ljudi v hiši, njo pa najbolj; jedini Prokofjič ni se dal motiti in govoril je, da so se tudi o njegovem času gospoda dvobojevali, vender verjeti, upali smo, da bode kedaj i on pridobljeno si znanost rabil v korist domovini, v blagor dragega mu slovenskega naroda. Kako ga je ljubil! Svojega rodoljubja ni nosel na ogled, s svojim treznim umom pobijal je mnogokrat prenapete fantaste, kedar pa se je razvnel v prijateljskem krogu, takrat pokazala se je vsa gorečnost njegove ljubezni do slovanskega naroda. Trdno je upal, da mu keiaj zasveti boljša zvezda in rad se je v sedanjih tužnih razmerah tolažil z boljšo bodočnostjo. — Akade« mičkemu društvu Sloveniji bil je neprenehoma član, pridno se je udeleževal njenih sej, mnogo časa žrtvoval ji je kot marljiv odbornik. Tudi v njenem literarnem odseku deloval je mnogo kot pisatelj in kritik. Občevanje ž njim bilo je zelo prijetno. Dasi-ravno je vedno bolehal, bil je vender vedno polu veselja in humorja, o vseh rečeh vedel se je raz-govarjati, — k njemu se je zatekel, kdor si ni znal razjasniti kake stvari. — Zaradi vseh teb lastnostij in zaradi svojega poštenega zuačaja bil je pa tudi obče priljubljen. S koliko skrbjo obiskovali so ga prijatelji dan na dan, ko je bolan ležal v bolnišnici, s kolikim veseljem čuli smo, da se mu boljša, s kakim strahom zvedeli smo, da se mu je bolezen povrnila, — da zanj ni rešitve. Tudi on je vedel to, a potrpežljivo prenašal je bolečine mučne bolezni, brez strahu dovolil je v nevarno operacijo, mirno in udano je umrl, ko mu ni pomagala. Kako je bil priljubljen, pokazal je posebno njegov sprevod. Mnogo krasnih vencev pokrivalo je rakev in množica slovenskih in hrvatskih dijakov zbrala se je tužnega srca, da mu skažejo zadnjo čast. In ko je zadonela v kapeli žalostna pesen: „Blagor mu, ki se spočije", marsikdo ni mogel več zdržati solz. Potem pa smo ga spremili njegovo zadnjo pot: na osrednje pokopališče, kjer je stud. jur. Kušar govoril nagrobni govor svojemu prijatelju. Se zadnjič bo mu zapeli pevci in žalostni smo se ločili od dragega prijatelja, ki nam bo vedno ostal v blagem spominu. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 28. marca. Navzočnih 22 mestnih odbornikov, predseduje župan Grasselli, kateri konstatujoč sklepčnost ove-rovateljema zapisnika imenuje gg. odbornika Fr. Potočnika in dr. Vošnjaka. Dalje naznanja župan, da bode v soboto popoludne ob 4. uri v stolni cerkvi slavnost vskreseuja („ustajenja"), h katerej se pozivIjejo gospodje odborniki, da se je udeleže. — Mesto Brno je odposlalo izkaz o otroških zaba-vaščih, iz Trsta pa je došel stenografski zapisnik 2. seje, v kateri je poslanec Burgstaller stavil predlog o zvezi državnih železnic. V imenu persoualnega in pravnega odseka poroča odbornik dr. Mosche o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski Bvet. Letos izstopijo iz odbora, kakor smo že javili, gg. Hribar, Trtnik, Žagar, Benedikt, Potočnik, Grasseli, NiČman, dr. Stare, Tomek, Velkavrh in ker sta se gg. dr. Zamik in J. Gogala odborništvu odpovedala, bode voliti vsega vkupe 12 novih odbornikov. Imeniki volilcev bili so v zmiBlu občinskega reda 14 dnij na javno pregledovanje, ne da bi se bil uložil kak ugovor. Poročevalec čita potem § 17. in 18. volilnega reda, ter predlaga: le „čestita gospoda mej saboj, take tepce pa so dali za njihovo nesramnost v hlevu pretepati," Vest ni Fenički ničesar očitala, a misel o uzroku dvoboja mučila jo je včasih; in tudi Pavel Petrovič gledal jo je tako čudno . . . tako, da je tudi, če mu je obrnila hrbet, Čutila na sebi njegovi očesi. Shujšala je od neprestanega notranjega nemira in, kakor je naravno, postala je še lepša. Nekdaj — bilo je zjutraj — čutil se je Pavel Petrovič boljšega ter šel iz postelje na divan. Nikolaj Petrovič pa se je prepričavši se o njegovem zdrav ji, odpravil na pod. Fenička prinesla je Čašico čaja in postavivši jo na mizico hotela je oditi. Pavel Petrovič jo je zadržal. — Kam tako hitite, Fedora Nikolajevna, začel je, — ali imate kak opravek ? __Ne . . . da . .. Tam moram čaj natakati. — To opravi Dunjaša brez vas, posedite nekoliko pri bolniku. Res, govoriti imam z vami. Fenička je prisedla molče na kraj stola. — Poslušajte, rekel je Pavel Petrovič in po-gladil si brke, — hotel sem vas že davno vprašati: vi se me nekako bojite? — Ja—z? . . . 1 Dopolnilne volitve določijo se na 23. (III. razred), 25. (II. razred) in *7. (I. razred) dan aprila, v s a k i k r a t od 8—12 ure do polu d n e. 2. Predsednikom volilnemu komisijonu imenuje se za III. razred odbornik g. Anton Klein, za II. razred odbornik g Fran Ravnikar, z I. razred podžupan g. Vašo Petričič. 3. Volilski imeniki se imajo tiskati. Predlogi obveljajo soglasno. V finančnega odseka imenu poroča odbornik g. Fr. Ravnikar o mestnega loterijskega posojila računskem zaključku za 1887. naslednje: I. Mestna klavnica, kot podzaklad posojilne zaklade imela je v omenjenem pretečenem letu do hodkov........ 18340 gld. 4w kr. in izdatkov....... 11880 , 71 „ torej prebitka ,.....6450 gld 7 7 kr. Nasproti budgetu bilo je dohodkov več 381 gld. 18 kr. in troškov tudi več 1084 gld. 4G kr. torej manj prebitka 703 gld. 28Va kr.; nasproti zaključku za 1. 1886 pa je bilo več dohodkov 587 gld. 32 kr. in več troškov 1281 gld. 26l/a kr. torej mauj prebitka 693 gld. 941 a kr. Razvidno je iz tega, da je bil konečni tinancejalni elekt pač nepovoljneji, nego je bilo v budgetu previdjeno, in tudi mimo lanskega leta, kar je prouzročila izvanredna potrebščina za zagrebljenje prašičev 129 gld., za odstranjenje tlaka nad ledenico 137 gld. 80 kr. in za asfalt nad ledenico 1392 gld. 9 kr., skupaj 1658 gld. 89 kr. Da bi teh ledeničnih popravljanj ne bilo, bi se pa lebko pohvalili z večjimi posamičnimi dohodki zlasti pri klavnici za govejo živino in tudi omeniti bi se smelo, da se je pri troških štedljivo ravnalo. i II. Izkaz obligacij mestnega loterijskega posojila, dne 31. decembra 1887 1., kaže, da imamo obligacij imenske vrednosti 1,226000 gld., nakupne vrednosti 1130.092 gld. 4 kr., faktične vrednosti pa le 993561 gld. torej kurzne diference za 130531 gld. 4 kr., katera številka se pa glede današnjega ugodnejega kurza zniža za blizu 30000 gld. — Shranjene so obligacije razen 56000 gld. kavcije, vse pri podružnici kreditnega zavoda v Trstu. Račun dobička in izgube kaže dobička ua specijalni reservi 4132 gld. 6 kr., vlani, to je 1. 1886 pa je bilo izgube 3500 gld. 42 kr., torej je bilo obrestovanje ugodneje za 7632 gld. 48 kr. oziroma če bi klavnica tukaj ne bila zopet neugodno upliva la celo za blizu 9000 gld. Bilanca kaže v Dati in Imeti jednako številko 1967140 gld. 79^3 kr., v kateri je zapopaden, da se le nekateri znameniteji naslovi omenijo, lombardni dolg pri podružnici kreditne banke v Trstu 415656 gld., dalje se je ves gori omenjeni dobiček 4132 gld. 6 kr. pridel rezervi, katera se torej zviša na 27364 gld. 79 '/a kr, račun izgube in dobička pa je ostal nespremenjen z 83231 gld. 40 kr., ker ta štev. itak izvira iz izgube storjene pri oddaji posojila, in je bolje, da še dalje v oči kolje tiste gospode, ki so se svojim posebnim chikom ga prouzročili. Omeniti je še, da račun anuitet 69818 gld. 77 kr., kaže nasproti posojilu 1471875 gld. obrestovanje z blizu 4 gld. 7 kr., kar seveda popolnoma zadostuje pravilnim obrestim. Vse knjige, dnevniki, in računi so se po posebnem komisijonu pregledali ter v najlepšem redu našli. Slavni mestni zastop naj tedaj: zaključek mestne posojilne zaklade oziroma bilanco za 1. 1887 z aktivi 1,883.909 gld. 39l ^ kr. s pasivi...... 1.967.140 „ 791L „ in z nedostatkom lanskemu jednakim . . . 83.231 gld. 40 kr. odobri in po §. 34 mestnega statuta občinstvu prijavi. (Konec prih.) Domače stvari. — (Umrl) je v sredo zvečer v Ljubljani dobro znani kipar g. Anton Mlakar v 53. letu svoje dobe. Pokojni Mlakar, porojen v Št. Vidu nid Ljubljano, učil se je naprej pri tamošnjem kiparji g- Tome i, potem pa v inozemstvu, v Nemčiji in na Francoskem, kjer si je pridobil uprav umetniško spretnost. Za GOOletnice dežele kranjske izdelal je krasno kaseto, v katerej je „Matica Slovenska* presvetlemu cesarju poklonila pre'epi spomenik, in katera je bila izmej najlepših umotvorov, v realki razstavljenih. Izdelal je tudi mnogo drugih umotvorov, ki pričajo o njegovi izredni nadarjenosti in finem umetniškem okusu. Dolga in mučna bolezen odvzela mu je ves zaslužek in umrl je v največji bedi, zapustivši dvoje nedoraslih, nepreskrbljenih otrok, katera nemata druzega, mego prerano umrlega očeta slavno ime. Naj bi se radodarna srca usmilila ubogih otrok! Pokojnemu Mlakarju pa bodi blag spomin! — (flČesko-slovensky spolek v P raze.") O svojem času naznanili smo že, da so bratje Čehi v spomin vlanskega potovanja na Slovensko, sklenili ustanoviti društvo, čegar glavna naloga ima biti, da goji češkoslovensko vzajemnost. Kakor se nam poroča iz Prage, potrdila je vlada konečno predložena jej pravila in ker je društvu pristopilo že 60 članov, sklical je ustanovni odbor I v dan 18 t. m. prvi občni zbor. V odbor bili so voljeni gg. : František Ekert, katehet; Josef Grossmann, medicinec; VojtčhKuhnl, c. kr. oficijal; Jan Lego, pisatelj; Karel Neureu-ther, c. kr. vojni intendant; V i Ve m P i trd le, to varni k; dr. Jan Strakat^, c. kr. notar; dr. Rudolf Sch m a u s, odvetnik; Jan Trnka, lastnik mlina; Velebin Urbane k, knjigar; Fran-tišek Zeman, Šolski ravnatelj. V kratkem bode se odbor ustanovil ter začel poslovati. — ni nam treba dostavljati, kuko jako nas veseli ta dokaz o bratovskej ljubezni češkega naroda do nas. — ( „Ljudski shod") bode zopet na velikonočni ponedeljek popoludno ob 20. uri v Schreiner-jevi pivarni. Na dnevnem redu je zopet Liechten-steinov predlog kot prva točka. Razen tega bode razgovor o stanji delavcev in malih obrtnikov in o časnikarstvu. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 1 moški, 2 otroka. Ozdravel: 1 otrok. Umrl: Nobeden. — ( T at v i n a.) Gospodu kanoniku Glaserju v Št. Petru pri Mariboru ukral je te dni neznan tat iz miznice 2000 gld. Istemu gospodu kanoniku bilo je pred leti iz miznice ukradenih 1000 gld. — Da, vi. Nikedar me ne pogledate, kakor da bi ne imeli čiste vesti. Fenička je zarudela in pogledala Pavla Petroviča. Zdel se jej je nekamo Čuden in srce jej je nehote zadrhtelo. — Ali imate čisto vest? vprašal jo je. — Čemu bi ne bila čista? zašepetala je. — Jaz ne vem; Sicer pa, pred kom morete biti kriva? Pred manoj? To je neverjetno. Pred drugimi osobami tu v hiši ? To je tudi nemogoče. Ali morebiti pred bratom? Saj ga vender ljubite? — Ljubim. — Z vso dušo, z vsem srcem? — Jaz ljubim Nikolaja Petroviča z vsem srcem, — Ali res ? Poglejte me, Fenička (prvikrat imenoval jo je tako) ... vi veste ... da je laž velik greh! — Jaz ne lažem, Pavel Petrovič, Ako bi Nikolaja Petroviča ne ljubila, potem bi ne smela živeti. — In za nikogar bi ga ne zamenjali? — Za koga bi ga pač zamenjala? — Jaz ne vem! Morebiti za onega gospoda, ki je odpotoval. Imenička je ustala. — Moj Bog, Pavel Petrovič, čemu me mučite? Kaj sem vam storila? Kako morete tako govoriti? . . . — Fenička, rekel je z žalostnim glasom Pavel Petrovič, — saj sem videl. . — Kaj ste videli? — Tam . . v lopici. Fenička zarudela je vsa do las in ušes. — A v Čem sem jaz pri tem kriva? vprašala je s težavo. Pavel Petrovič se je vzdignil. — Vi nijste krivi? Ne? Prav nič? — Jaz ljubim Nikolaja Petroviča jedinega na svetu in ljubila ga bom večno! rekla je z nepričakovano silo Fenička, dočim jej je ihtenje stiskalo grlo: — kar pa ste videli, rekla bom tudi na sodni dan, da v tem nimam krivde in rajše umrem takoj, kakor, da bi se o meni tako sumilo, da sem svojega dobrotnika Nikolaja Petroviča . . . Tu ostavil jo je glas, in v tem trenotku čutila je, da jo je Pavel Petrovič za roki prijel in ja stisnil . . . Pogledala ga je in okamenela. Postal je še bledeji nego prej, očesi sta se mu žarili, in kar je bilo najčudoviteje, debela, osamela solza tekla mu je po lici. (Dalje prih.) — (Iz Črnomlja) se brzojavlja: Velik požar v Vinici, Podklanci in Goleku. Osemdeset hiš v plamenu. Huda sapa. — (Velik plaz) udri se je z Dobrača v četrtek proti Blajbergu. Bil je tolik, kakor oni 1879. leta, ki je toliko škode napravil. K sreči pa se je plaz razdelil na dvoje, ne da bi bil prouzročil kaj nesreče. — (C. k r. gozdarsko nadzorstvo za Kranjsko) je I. 1887 16.794 hekt. gozda delo v varstvo. Pogozd.ti je ukazalo 601 ha. Iz Srarske drevesnice na Rožniku je bilo oddanih brezplačno 3,244 631 gozdnih drevesc in bek, za plačilo po 2 gld. za tisoč pa 1,500.500 Za pogozdovanje Krasa v Po8tojinskem okraji se je porabilo 1,225.000 drevesc — (Vabilo.) Občni letošnji pomladanski zbor cesarjevič Rudolfovega sadjerejskega društva za Spod. Štajer bode v nedeljo, due 8. aprila po-poludne v tukajšnji šoli po nastopnem vsporedu. 1. Poročilo ravnateljevo; 2. poročilo blagajnikovo; 3. prednašanje o sadjereji — govori g. Matijašič, potovalni učitelj kmetijstva ; 4. predlogi. — K obilni udeležbi vabi vse svoje ude in sploh prijatelje sadjarstva za odbor cesarjevič Rudolfovega sadjerej-skega društva za Spod. Štajer: V. J are, tajnik.— Št. Jurij ob juž želez., dne 27 marca 1887. Telegrami „Skvenskemu Narodu": Kranj 28. marca. Družba Slovencev v Kranji contra Le.\ Liechtenstein. Kranjski zavedni Slovenci. Poznanj 28. marca. Po voden j vedno večja. Ker je plinova tovarna preplavljena, nema mesto razsvetljave. Elbing 28. marca. Pri Marienburgu in Elbingu 77 vasij s 30.000 prebivalci preplavljenih. Berolin 28. marca. Cesar se je danes prvikrat sprehajal po vrtu. Berolin 29. marca. Poučeni krogi splošni politični položaj zopet neugodneje presojajo: „Kreuzzeitung" misli, da je vojna neizogibna, ker je Rusija po reakciji prisiljena k vojni, da se tako izogne notranji katastrofi. Liivorno 29. marca. Ob 10. uri zvečer razletela se s kartečami napolnjena bomba pod katedrale stebriščem, nasproti policijskemu uradu. Nihče ranjen. Katedrala močno poškodovana. Drobci bombe bili so vrženi 2000 korakov daleč. Mnogo osob so prijeli in zaprli. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica za Kranjsko imela je, kakor smo že javili, dne 2. marca 1888. 1. svojo redno sejo pod predsedniStvom gospoda zborničnega predsednika Josipa Kuša rja, v prisotnosti vladuega zastopnika gospoda c. kr. vladnega svetnika Josipa Dr alke in naslednjih gospodov zborničnih svetnikov: Ivana Baumgartnerja, Oroslava Dolenca, J. N. Horaka, Frana Mrena, Ant. Kleina, Maksa Krennerja, K. Luckmanua, Frana O mer se, Mihaela Paki6a, Iv. Perdana, Vasa P etri čiča, Frana Ks. Souvana, Jarneja Žitnika in Filipa Zupančiča. Gospod zbornični predsednik javi, da je za sklepčnost povoljno število članov navzočih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gospoda Janeza Horaka in Maksa Krennerja. I. Zapisnik zadnje seje se odobri II. Gospod zbornični svetnik Filip Zupančič poroča o ukazu visokega c. kr. trgovinskega mini-ster8tva, kateri slove: „Neka zadruga štukaturarjev je prosila, da se obrtnost štukaturarjev v zraislu določil § 24. zakona od 15. marca 1883, drž. zak. broj 39, uvrsti v dopuščene obrte in da se ustanove pogoji za dosego dotičnega dopustila. Da utemeljijo to prošnjo, kazali so prosilci na ranogoBtranske izkušnje zadnjih let, katere zahtevajo baje z ozirom na javne okolnosti zlasti z osobitim ozirom na javno varnost, da smejo izvrševati štukaturarski obrt taki, ki imajo v to dopustilo, ker se pri tem obrtu mora osobito paziti na zanesljivost in dokazano sposobnost prosilčevo. Predno se o tem v zmislu določil § 24. rečenega zakona sporazumom z ministrom notranjih del, želim dognati, ali je po nazoru slavne zbornice z ozirom ua zdanje odnošaje zborničnega okraia in z ozirom na javne okolnosti umestno uvrstiti obrtnost štukatu-rarsko v dopuščane obrte. Zategadel pozivam slavno zbornico, da v tem pogledu pozveduje, kar je po treba in da, zaslišavši zadruge štukaturarjev ali sličnih obrtnostij, ako je takih v tamkajšnjem zborničnem okraji, svoje nazore predloži po c. kr. političnem deželnem oblastvu trgovinskemu mini-sterstvu." Najprvo je treba poudariti, da se v zborničnem okraji kranjskem ne izvršuje štukaturaiski obrt in da dela po največ izvršujejo zidarji pod vodstvom zidarskih in tudi stavbinskih mojstrov, četudi se pri teh delih često rabi materijal, kateri smemo zma-trati za izdelek štukaturarjev ter se zvečine naroča od večjih zavodov, v katerih se izdelujejo okrajki stropu in mramor za stene. Obrt štukaturaiski je sličen obrtu zidarskemu, ker štukaturar zamazuje strop, dela rožice ali druge stvari na stropu in tudi na stenah, in marmoruje stene, otukaturarji tiuli prizidujejo nadglavja stebrom, karijatide z nadglavji in dr. k stenam. Toda ne moremo ravno trditi, da zahtevajo javni oziri, posebno javna varnost, da bi štukaturaiski obrt smel izvrševati samo tisti, kdor dobi dopustilo, kakor je to pri zidarskem obrtu običajno. Kar se tiče zborničnega okraja kranjskega, v katerem se, kakor rečeno, ne izvršuje samostojno štukaturski obrt. ne bilo bi potrebno, zahtevati za ta obrt dopustila, ker se štukaturarska dela na Kranjskem izvršujejo pod vodstvom zidarjev in stavbenih mojstrov, ki morajo svojo sposobnost dokazati, predno dosežejo dopustilo. Po mnenji odse-kovem ni moči priporočati, da se štukaturarski obrt uvrsti mej dopuščane obrte, vender pa bi se moralo zahtevati, da se za izvršbo obrta pokaže sposobnosti dokaz, kakor ga propisuje § 14 zakona od 15. marca 1883, ker tudi pri štukaturarskrm obrtu gre za spretnosti, za katere je treba učiti se in dalj časa vaditi. Na podstavi navedenega predlaga odsek: „Slavna zbornica naj se izjavi v rečenem zmi8lu.u Predlog se vsprejme. Dalje prih.) Ta1* r->T—-—VT 1 " i Mt«»Ji (193—21)3) ^ gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. za vse leto gld. 4.60; za pol leta ' 1.16. J l.i*tiii<-a ur<'«lnisi\si. Gosp. V. O.: Dopisa no moremo priobčiti taksnega, dokler se natančneje no poučimo o naštetih dejstvih. Porabiti ga utegnemo drugače, zatorej lopo hvalo! — Gosp. A. L.: Poslanega spisa ne moremo porabiti. — Gosp. Št. J.: Ravno tako. — Gosp. A. K. : .Male opomnje moramo odložiti za čas, ko predloga zopet pride na svetlo. Tržne cene v ■>i■■ t»I jasii dne 28. marca t. 1 kr. '-/I. kr. Plenica, hktl. . (> 17 Spt h povojen, kgr. . j— tU Rež. ti . 4 6 Surovo malto, „ ! i — JeCmeOj n . 4 Jajce, jedno : . , . — V Oves, n . 2 93 Mleko, liter .... — H A i da, rt • "J ga Goveje meso, kgr. 56 Pi oso, ti . 4 58 Telečje „ „ — 50 Koruzu, »i . r> 20 Svinjsko „ — »50 Krompir p . 2 KoStrunovo „ „ — 86 Leča, n . 12 Piš.inec...... — 6B Grah, . 18 — Golob...... — 30 Fižol, . 11 — Seno, 100 kilo . . . 2 i;t Maslo, kgr. . 1 OS Slama, „ „ . . . 2 88 Mast. ■ . — Drva trda, 4 □uietr. 7 nO Speli frišen • — 60 n mehka, 4 4 50 Meteorologično poročilo. zovanja 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v, mm. 724*8 mm. 7242 mm. 723*0 nun. 12 6nC 18-6° C 13-5° C al. jz. al. zah. si. zah obl. oOl. obl. 0 00 mm. 1 Srednja temperatura 148, za 8'7° nad normalom. Dunajska boiza dne 29. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) gld. včeraj 77 ."> "i 79- :> 109-90 99 857-— 272-10 I2«i-7--. 10-0,'i «2-30 290 gld. 100 , Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... 6 , marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... Nemške marke..... 4/ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke is 1. 1864 Ogerska zlat-i renta 4*/0 . . . . . Ogerska papirna renta 6°/0 . . . rV /0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5n/0 . . 1O0 gld. Zemlj. obe. avstr. 4l/s0/0 z-a*' zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditno srečke.....1O0 gld. Radolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. Poslano. — danes — gld. 77' BO — 79 KO — 109-71» — _ 92 -1 i — rt 85« — — ti 27.-i — rt 126-60 — n ti 1002", — n ti 62-22'/, 180 gld — kr 168 ti 50 9« tt 15 fp 3 ti 50 10 • tt — it 117 ti 50 i> 127 ti — it 9!» i' 30 179 it 50 21 t> 36 n 100 tt 75 ii — n <10 12) GLAVNO S KLAD J STE nnjfitatije luine KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas '/kušan liek proti trajnom kaplju pločevine I želu:(ca bolostl grkljana 1 proti mkV.\ rnlin kataru. H INKE M AT TPO NI J A Karlovi vari i Widn. Posestvo v Savinjski dolini, z lepim poslopjem, s 2(3 orali zemlje v ravnini, se zaradi družinskih sprememb po jako nizki ceni proda. — Pismena vprašanja z naslovom: «,T. It. Ht. 48, poMta Vransko pri Celjl." (232—2) Jako dobni, siiiiji trgoTina z drobim Hagom na naj boj Sem metla (838—X) proda se takoj zaradi rodbinskih razmer. Ne anonimno ponudbe pod šifro ..Kupčiji v Sfcev. 150** naj se pošilja;<» upra\ ništvu »Slovenskega Nu-ula1-. Služba. Glavni sastati v Ljubljani vzajemno zavarovalnega društva ,,('0\< Oltl )IJ A- takoj v službo \spivjme proti stalnoj plaći iu proviziji sposobnega a k vizite rja. Kadar bi ne potoval, imel bi v pisarni opra vilo. — Oglasiti se je ustno ali pismeno pri podpisanem glavnem zastopniku V Ljubljani, dne 29. sušea 1888. Ignacij Valentinčič, (243—1) gliiviii zustopiiilt. Tekoče s 1 a t o ? Ztl jio/hn ci ;«> lil i-iisitImni|i okvirov KI*«'H in podob. Icmii, kovin, si« k lit. !»• ; cilana. ptspirju in družili Ntvnri j. EW Ilracr.t I:i trajn-O. ~*C! Poraba IB slednjega Jako priprosta. Cena steklenio! s čopičem 1 Kiti., 6 steklenic 5 Proti gOtOVtiTOU plačilu ali povzetju ga, prodaja (21"—4) JLim FEITII mi. v Brnu (Moravsko). te -o "V s a k d o ■ moie si s prodajo vsakovrstnili zakonito dovoljenih srečk na obroke ~wm vsako leto najmanj (151—9> 1200 goldinarjev prislužiti. Vprašanja naj se pošiljajo mi: Wechselhaus H. FUCHS, Budapest, Dorotheeagasse Nr. 9. Tujci: 28. marca: Pri Slonu: Botschen iz Lipe. — Maver iz Zadra. — Vogelnik ll Idrije. — Mactler iz Kočevja. — Culeman iz Trsta. — Kresnik z Reke. Pri M»ličl: VVieser z Dunaja. — Knlterer iz Veli-kovca. — Pawlowsky Ji Rudolfovega. — Perko ii Žužem berka. — Frohlich iz Trsta. Pri pihnem kolodvoru: Kohn iz Lipnika. — Kon-rath iz Pontebe. — Štefan iz Trsta. Umrli su: 28. marca: Jovana Ileller, zasebni i a, 61 let, Turjaški trg št. 1, /.a oslabi jen jem. V dežel nej bolnici: 23. marca: Anton Jezer-šek, gostač, 70 let, za pluč-nico. 24. marca: Aleksander Košar, zidar, 25 let, za jetiko. — Urša Zagore, gostija, 85 let, za starostjo. 26. marca: Fran Gaber-šek, delavec, 37 let, za jetiko. 27. marca: Anton Gale, kovač, 52 let, za rakom. J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinandove ulice št. ? su., pošiljata proti poStnenm povzetju: (130—5) z*zzzrzz:::;~:-~r.:::------^.:r.x---zzy j..uuu^.,..i.M.c MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški krojač iC Jedina ln največja ^q kristijanska krojatnicji in zaloga vsakovrstnega sukna ter narejene obleke. Cela obleka za gospode od gld. S.— Salonska „ r , , „ 20,-PcmladanEka suknja „ „ „ , 7.50 Hlače „ v n 1.80 Cela obleka ta dečke.....„ 1.50 V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici Karočbe se hitro in litno izrisujejo po nqjtiotejšem kroji za rsak stan in po pošteni ceni. Utorci ti j "zijajo na zahtevanje na ogled. — Izdajatelj in odg^vurni ureunik: Dr. Josip Vošujak. Lastniua in tisk .Narodne Tiskarne*