Postscheckkonto wie« Hr. 5503p	Einzelpreis 10 Rpf
STAJERSKI GOSPODAR
ERSCHEINT JEDEN SAMSTAG
Jrednišivo in upravništvo: Marburg a. (f.D., Badgasse S - Naročnina: letno RM 4.80. polletno RM 2.40, četrtletno 1.20 RM
I. lahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 4. Oktober 1941	Nr. 28
Ogromni vojni uspehi
Vzhodno od K i j e v a je bilo ujetih	Oft |a » Rn| ¿pj! m m
okrog 600.000 boijševikov - Nepre-	il O W ž il 151 M gledni pien v rokah nemške vojske ■
Boljševiške izgube na	vseh važnih točkah vzhodne fronte
Vojna zgodovina bo zabeležila uničevalno bitko vzhodno od Kijeva po vsej pravici kot največje vojno dejanje vseh časov, odkar obstoja človeštvo. številke vojnih ujetnikov in plena, ki je padel v roke nemške vojske in njenih zaveznikov, so tako ogromne, da so zasenčile vse, kar je svet doživel na polju vojnega dogajanja. Bitka pri Kijevu je bila v svoji zmagovitosti na naši strani za nadaljnji potek operacij največjega pomena, ker je v vsej ogromnosti obkolitve in uničevalnega učinka zdrobila pet sovjetskih armad. Ta bitka pa je obenem tudi dokaz velikih težav, s katerimi se morajo boriti hrabre nemške in zavezniške divizije proti številčno močnemu, v obrambi pa srditemu sovražniku.
Tako je pretekli četrtek javilo vrhovno poveljstvo nemške vojske, da se je kijevska bitka v toku četrtka nagibala svojemu koncu. Vsi obupni poskusi zadnjih obkoljenih sovražnih sil so bili s krvavimi izgubami za boljše-vike odbiti. Iz petkovega poročila nemškega vrhovnega poveljstva je bilo razvidno, da se je drama petih sovjetskih armad v omenjenem času nagibala h koncu. Nemško letalstvo je več dni sipalo smrt in uničenje v obliki bombne toče na obkoljene boljševiške odrede, ki so bili zapisani aH smrti ali ujetništvu. Tretjega izhoda ni bilo. V posebnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva je bilo rečeno, da je pričakovati vsak čas uničenja zadnjih obkoljenih sovražnih sil. število vojnih ujetnikov je medtem naraslo na 574.000, toda ni še bilo dokončno, kajti dotok ujetnikov je stalno naraščal. Vojni plen je bil sploh nepregleden.
Medtem je namško letalstvo uspešno uničevalo železniške zveze in oboroževalne industrije okrog Harkova, Tule in Moskve.
Tudi na drugih odsekih ogromne
vzhodne fronte so bile operacije za nemško vojsko in njene zaveznike izredno uspešne. Kjer niso naravnost prodirale, so bili vsi protinapadi boijševikov s krvavimi izgubami za sovražnika povsod odbiti. Letalstvo je uspešno podpiralo operacije suhozemne vojske z izdatnimi bombnimi napadi na dovozne kolone, municijska skladišča, zbirališča čet in na postojanke same.
V ponedeljek je sporočilo vrhovno nemško poveljstvo, da so nemške in italijanske divizije uničile v obkoljeval-nem napadu tri sovjetske divizije severovzhodno od Dnjepropetrovska. Pri
(Zeichnung Hanich-Scheri)
Oberfeuerwerker Roosevelt: »Einen Augenblick, Sam, gleich wirst du etwas merken!«
tej priliki je bilo ujetih 13.000 boijševikov, zaplenjenih 69 topov in mnogo ostalega vojnega materijala. Deli teh divizij so se umaknili s krvavimi izgubami v neko močvirje.
Bojna letala so medtem uspešno bombardirala železniške proge v območju Doneča ter Moskve. V vodovju okrog Kronstadta je dobila neka sovjetska križarka težke bombne zadetke. V noči na 29. septembra so nemška bojna letala bombardirala važne vojne naprave v Leningradu in v Moskvi.
V operacijah vzhodno od Dnjepra so italijanske čete razbile močnejše sovražne sile ter ujele v teku teh operacij več .tisoč boijševikov. V severnem odseku vzhodne fronte je izvedla neka nemška infanterijska divizija dne 28. in 29. septembra zelo uspešen napad na postojanko, ki jo je sovražnik srdito branil. Pri tej priliki je bilo v naskokih zavzetih 210 bunkarjev.
Dne 30. septembra so odredi nemškega letalstva uspešno napadali železniške transporte boijševikov okrog Harkova, obenem pa so nadaljevali uničevanje železniškega omrežja vzhodno od Leningrada. Tudi naprave mur-manske železnice so bile uspešno bombardirane.
Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 1. oktobra, so potekale napadalne operacije vzhodno od Dnjepra prej ko slej uspešno. Vzhodno od Dnjepropetrovska je zavzela neka oklopna divizija v iznenad-nem napadu več sovražnih baterij. Severno od tega mesta je zadela neka druga oklopna divizija na sovražne tankovske odrede ter je uničila 45 od 80 sovjetskih tankov. Ostanek je pobegnil. Nemška bojna letala so tudi v noči na 1. oktober bombardirala važne vojaške naprave v Moskvi.
Panzer rollen durch eine
(PK-Zeichnutis-Markowski-Scherl-M.)
brennende sowjetische Stadt
t
Preoblikovanje Evrope
Gospodarski minister Reiclia, Walter Funk, je imel te dni pred gospodarsko zbornico v Dresdenu zelo zanimiv govor, ki nam očituje velike načrte Reicha na vseh področjih gospodarskega preoblikovanja Evrope. Že uvodoma je izjavil minister sledeče: »Danes gospodarimo na področju, ki sega od Severnega Ledenega morja do Črnega morja in od Finskega zaliva do Atlantika.«
Minister Funk je v svojem globokem govoru povsem pravilno ugotovil, da svet še ni videl gospodarske uprave s tako ogromnim področjem in prav tako ogromnimi nalogami. Povsem jasno je tudi. da taka uprava ne more pravilno funkcionirati, ako bi se postopalo v centralističnem in birokratskem smislu. Životvornost kroži v žilah nemškega narodnega gospodarstva, ki je državno dirigirano gospodarstvo. Velike važnosti je pogoj, da krožijo lastne sile v tem ogromnem gospodarstvu. Ravno radi tega vidimo in gledamo gospodarstvo tega ogromnega prostora kot enoto.
»Nočemo izvajati svetovnega go-spodstva«,. je dejal minister Funk, »ker hočemo sodelovati z drugimi dr žavanii v okviru pravične in zdrave izmenjave. Zahtevati pa moramo, da se bodo ista načela uveljavila tudi v evropskem gospodarstvu, ki naj stremi za enim in istim ciljem: kontinentalni ali celinski Evropi. Veliki vojaški uspehi so ustvarili predpogoje za obnovo Evrope. Smo že sredi tega preoblikovanja in si v tem delu ne pusti-
mo izven Evrope predpisovati ne formul in nikakih poti.«
Nato se je minister bavil s celo vrsto temeljnih načel, po katerih je bilo zgrajeno gospodarstvo nacional-socialistične države. Zlasti je minister podčrtal priznanje privatne lastnine. S privatno lastnino je bila priznana tudi privatna oblika podjetništva, privatna inicijativa in lastna odgovornost gospodarstva, istočasno pa tudi privatni riziko ali nevarnost.
Minister Funk se je v svojih nadaljnjih izvajanjih uprl proti pojmovanju, da v gospodarski skupnosti vojne ni ni-kakega rizika več. Tako pojmovanje zanika po mišljenju ministra storitveno stremljenje vseh ljudi. Pri višjih
storitvah — tako je povdaril govornik -1— mora biti zavarovana tudi višja možnost ustvarjanja.
Kar se tiče samouprave v gospodarstvu, je dejal minister, da so voj-nogospodarski ukrepi nujno zahtevali preložitev reorganizacije, ki jo je on že pred vojno započel. Korist take nove ureditve pa ne stoji v nobenem pravem razmerju do vznemirjenja, ki bi nujno nastalo vsled reorganizacije v tem trenutku.
V svojem nadaljnjem govoru se je minister bavil z vprašanjem preskrbe surovin, razdelitve ddbav, z delovnimi razmerami, z vprašanjem cen in denarja ter je tudi v tem oziru dal koristnih navodil. Zlasti pa se je bavil z vprašartjem financiranja vojne ter je pobijal mnenja tistih, ki menijo, da denar itak ne igra nikake vloge. Kdor izusti, take besede, je državni zločinec. Denar, ki je preostal vsled nujnih vladnih omejitev na področju potrošnje, se mora do zadnjega postaviti v službo financiranja vojne. Glede borz je ištotako izjavil minister Funk, da morajo ohraniti svoje funkcije, ker jih je smatrati kot zelo važen instrument gospodarskega vodstva v okviru financiranja vojne. Ukrepi, ki jih je v tem oziru izvršila državna uprava, bodo doprinesli dokaz, da v Reichu ni mesta za vojne dobičke in vojne dobičkarje.
Minister Funk je končal svoja globoka izvajanja s sledečimi besedami: »Nacionalsocialistična država bo oži-votvorila Führerjevo besedo, da v vojni ne sme nikdo imeti dobičkov v času, ko vojaki tvegajo na fronti svoje življenje. Vojna bo stavila gospodarstvu nove naloge. Prišle bodo tudi nove težave, ki jih bo treba premagati. Imamo samo en cilj: zmago, ki pomeni za nemški narod srečno bodočnost, obenem pa tudi svobodno, mogočno Veliko Nemčijo.«
Churchill in Roosevelt —
največja goljufa vseh časov
Pomembna izvajanja Reichspressechef-a Dr. Diet-richa o poročevalski politiki naših nasprotnikov
Pondeljek se je vršil v Berlinu v prisotnosti italijanskega ministra in veleposlanika Alfieri-a sprejem na čast odposlanstva italijanskih časnikarjev. Pri tej priliki je govoril Reichspressechef ali vodja celokupnega nemškega tiska Dr. Dietrich o poročevalski politiki osovine Berlin-Rom ter o politiki naših nasprotnikov.
Dr. Dietrich je med drugim dejal: »če hoče izpolniti tisk v službi narodov visoke 'naloge, ki mu jih je poverila nova doba, ne sme biti kupljivo
orodje v rokah interesov posameznikov. Tak tisk mora biti izraz volje narodov in njih skupnih interesov.«
Govornik se je nato bavil z vprašanjem poročevalske politike ter je ugotovil, da so tisti, ki so verjeli in zaupali osovinskemu tisku, bili vedno dobro informirani. Tisti pa, ki so verjeli geslom anglosaksonskih časnikarskih Židov, so doživeli celo vrsto nesramnih potegavščin in strašnih prevar.
»če smo od časa do časa molčali iz razlogov vojaške discipline ter v svrho
Značilno priznanje g. Churchilla
Vodstvo vojne in določanje dogodkov je v nemških rokah - Torek je govoril Churchill pred an-gleškim parlamentom
Preko Stockholma poročajo: »Nika-Jcega povoda si! za predčasno veselje o izrednih uspehiih Anglije«, -tako je dejal ftiinistrski predsednik Winston C h u r-t tajil v torek pred angleškim parlamentom. Churchill j<i nadalje izjavil, $a ne more nič upapolnega proroko-y«ti, ker ja pričakovati, da bo sovražno vodstvo vojne poostrilo svoje ope-tacije na vodi in v zraku. »Nadaljevati Iločern uspešno prakso zatajevanja iz-
faub na morju«. Kljub temu je smatral Churchill za potrebno, potolažiti angleško prebivalstvo z izjavo, da so iz-ube zadnjega četrtletja dosegle komaj retjino izgub prejšnjega četrtletja. Ihurchill je pri tem iz previdnosti zamolčal dejstvo, da je angleška trgovska mornarica silno skopnela. Iz poro-CJl nemškega vrhovnega poveljstva je
Olajšanja trdega dela naših vojakov, ja bil to navadno čas, ko je govorila jernška vojska. Pri naših nasprotnikih « to seveda drugače, čas, ko mi tiho lelamo, je tisti čas, v katerem oni nesramno lažejo, čim nesramnejše so
»jihove laži, tem strašneje je njih pre-ujenje, kadar dejstva vedno znova ■^azkrinkavajo njih goljufije. Tako so ¿an za dnevom izpostavljeni zasmehu. Kaj ibi že dali, ako bi danes mogli taspešno preklicati vse svoje laži! Toda !te laži so tiskane črno na belem. Skrbeli bomo zato, 'da jih rešimo pred pozab-Ijenjem. Te laži bodo ostale za vse čase dokument njihove sramote in svarilo ta vse narode.
Churchill in Roosevelt — tako je nadaljeval svoj govor Reichsprešsechef Dr. Dietrich — delata najneumnejšo poročevalsko politiko, ki si jo je sploh mogoče zamisliti. V tej neumnosti jih hadkriljujejo samo še tisti revčki, ki
i ima venjamejo. Churchillova politika aži je politika kvartopirca, ki nima ničesar več izgubiti. Roosevelt pa je goljuf pri kartah, ki si obeta pač vse od britanskega carstva. Oba skupaj sta največja ljudska goljufa vseh časov. Churchill in Roosevelt nimata socialnega čuta. Oba sta preostanek iz dav-hinske dobe kapitalizma. Milijoni ljudi na svetu se pustijo varati od teh muzejskih tipov človeške zaostalosti, ki raz-tnetujeta moralne fraze v poljubni mno. žini. Miroljubni narodi jima nasedajo ter gredo slepo v svojo propast. To Vse pa samo radi tega, ker razpolagata ip'ba hinavca s tiskom, ki ne služi interesom narodov, temveč krvnemu gospodstvu denarja. Evropski tisk pod vodstvom osovinskega žurnalizma je Že stopil na pot duhovne' in moralne ^bnove. Ta tisk je že danes duhovno ibirališče za časnikarje vseh dežel, ki to — sproščeni kapitalističnih vezi — tudi voljni, služiti edinole blagru svojih liarodov«.
namreč razvidno, da sta nemška mornarica in letalstvo v januarju, februarju in marcu potopila 2 milijona in 516.000 ton trgovskega brodovja, dočim je bilo v času od 22. junija do 22. septembra potopljenih samo 931.730 ton.
»Iz brezna nevarnosti smo splezali na široko planoto«, je dejal Churchill, »in sedaj se razprostira pred našimi očmi težavna in nevarna pot, po kateri moramo naprej«. Churchillu je »pomoč, ki bo prišla i one strani«, edini svetli žarek. Več — tako je dajal Churchill — ne morem povedati. Klaverno praznino svojih besed je utemeljil z zmeš-nim izgovorom, da bi mu zibornica prav gotovo ne prihranila očitkov, ako bi po neumnosti ali pa samo zgolj radi tega, biti interesanten, karkoli povedal, kar bi se pozneje izkazalo kot škodljivo.
Churchill je priznal, da nima nikakih načrtov in da je vsa inicijativa vojnega vodstva v rokah Nemčije. To javno priznanje je izpovedal pred parlamentom s sledečimi besedami: »MI smo »i popolnoma na jasnem o tem, kar namerava Nemčija. Nemčija ima možnost, težišče svojega vojnega postopanja vsak trenutek preložiti. Nemčija ima dovolj divizij in dovolj orožja. Nemčija ima inicijativo v svojih rokah, mi pa nimamo moči za prevzemanje inlcija-tive.«
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je Churchill nato bavil z mučnim vpraša-
njem pomoči boljševikom. Izjavil je med drugim, da bo Sovjetska vlada garantirala za mesečne dobave vojnega materijala. Pri teh dobavah pa je vsekakor upoštevati »slučajnosti vojskovanja«. Tu ne gre samo za fabrikacijo orožja, nego tudi za organizacijo transporta in prevzema. »Možno je, da ne bo dobra volja Anglije in njena darež-Ijivost ovirajoči činitelj, pač pa transport«. S tem je Churchill priznal, da so angleške obljube glede pomoči sov-jetom same utvare.
Churchill je nato posladkal vsa ta grenka priznanja s tem, da je pihnil v trobento klaverne in nesramne zmage nad Iranom. Zasedba Irana da je bila eden izmed najbolj uspešnih in izvedenih ukrepov Anglije. Pa tudi to »veliko dejanje« je zasenčila skrb pred bodočnostjo. Churchill je končal svoj govor z zagotovilom, da ne more zbornici napovedati nikakih upov in jamstev. Bodoča zima ne daje nikakih izgledov, da bi se nemški pritisk na Sovjetsko Unijo oslabil.
»Zima in megla« — tako je tarnal Churchill — prinašata nove nevarnosti, prav gotovo pa nove in še hujše boje.«
Angleži so Sovjetom dobavljali vojni materijal že pred pričetkom nemško-sovjetske vojske. Egiptovski list »Aliram« je objavil članek letalskega strokovnjaka lista »Sunday Times«, ki trdi, da je Anglija doslej dobavila Sovjetiji vojnega materijala v vrednosti 15 milijonov funtov. Najpomembnejši transporti vojnega materijala so bili izvršeni po morski pott 14 dni pred izbruhom vojne med Nemčijo in Sovjetijo. Zadnji konvoj (ladijska spremljava) je prišel po tej poti 29. junija v Sovjetijo.
(PK. Schuerer, Presse Heil Main)
Bolschewistische Verteidigungsstellungen vor Leningrad, die jetzt unseren siegreichen Truppen als Bereitschaftsstelluneen für den weiteren Angriff dienen
Izjalovljena angleška
non- stop- ofenziva
Britanci so isgubili v 12 tednih 1400 letal in 4200 letalcev - Angleške uradne laži imajo kratke noge
Angleži so izgubili v teku svoje tolikanj napovedane in v pomoč boljše-vikom usmerjene zračne »ofenzive brez prestanka« (non stop) 1400 letal. Ta izguba je tako velika, da si je začel že celo angleški letalski minister Sinclair beliti svojo glavo. Tudi minister že uvideva nesorazmerje med namenom in uspehom v tej non-stop-ofenzivi. Angleži so torej izgubili v treh mesecih 1400 letal, dasiravno niso zabeležili s temi svojimi napadi nikakih bistvenih uspehov. Katastrofalni poraz angleške non-stop-ofenzive si moremo predočiti šele tedaj, če ga primerjamo z nemškimi letalskimi izgubami na vzhodu v istem času. Kakor je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, je izgubilo nemško letalstvo na vzhodu v istem času 725 letal. Pripomniti pa je, da so uspehi nemškega letalstva na vzhodu tako silni, da ni mogoča nobena primerjava s poleti Angležev preko Kanala. Pomisliti je tudi treba, da je moralo nemško letalstvo v tem času premagovati
Prva obletnice
Trojnega pakta
Dne 27. septembra 1940 so v Berlinu podpisali zastopniki Nemčije, Italije in Japonske takozvani Trojni pakt, s katerim so si medsebojno uredili svoje življenjske prostore. Japonska je na temelju tega pakta priznala Nemčiji in Italiji vsa prava glede vodstva in organizacije njihovega življenskega prostora v celinski Evropi, Nemčija in Italija pa sta priznali Japonski vodstvo in organizacijo življenskega prostora v Vzhodni Aziji. Tako je postal Trojni pakt, kateremu so se pozneje pridružile Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija — Jugoslavija je svoj pristop dva dni po podpisu nesramno preklicala in je bila radi tega kaznovana z likvidacijo — in končno tudi Hrvatska, ne samo političen in diplomatičen instrument prve vrste, temveč je postal temelj novega svetovnega reda sploh.
Fiihrer, Duce in japonski ministrski predsednik knez K o n o j e so ob tej priliki izmenjali prisrčne brzojavke, polne zamozavesti in zadovoljstva nad v vojni doseženimi skupnimi uspehi. Prav tako prisrčne in pomembne čestitke so brzojavno izmenjali tudi zunanji ministri treh velesil, gg. v. R i b-b e n t r o p, grof Cianoin Tojoda. V Berlinu, Rimu in v lokiju so se v zvezi z obletnico vršile času primerne proslave tega pomembnega datuma, s katerim so Nemčija, Italija in Japonska položile temelj obnove sveta. Ta nova ureditev pomeni popolno moralno in politično preusmeritev sveta v smislu novega dviga blagostanja Evrope in Azije.
bistveno večje težave kot angleški letalci pri svojih napadih na kanalsko ozemlje. Angleži so izvrševali svoje polete po dnevu samo pod največjo zaščito lovcev, tako da je med sestreljenimi letali veliko število lovskih letal. Ako se vzame, da je z vsakim letalom bilo sestreljenih troje mož, to je pri 1400 letalih 4200 mož letalskega osebja. Da je angleško letalsko ministrstvo že »občutilo« to izgubo, je povsem jasno.
Kljub temu priznanju lastnih neuspehov pa Angleži s svojo propagando lažejo, kjerkoli le morejo. Tako so si preteklo soboto izmislili novo »zmago«, vredno dosedanjih zmag pri Diin-kirchenu, Andalsenu, na Grškem, v Libiji in na Kreti.
Kaj se je zgodilo? Angleži lažejo, da
so dne 27. septembra sestrelili nad Kanalom nič manj in nič več kot 21 nemških letal. Ta vest je bila od začetka do konca popolnoma zlagana. Sedaj so nemške pristojne oblasti razkrinkale laž, ki je bila namenjena samo angleškemu prebivalstvu. Resnici na ljubo je bilo z nemške strani sporočeno, da je bilo 27. septembra sestreljeno skupno 23 letal. Po povratku vseh nemških letal, ki so sodelovala pri teh akcijah, se je ugotovilo, da ni manjkal niti en letalec, opazovalec ali kak drug član nemških letalskih posadk. Nemško letalstvo in svet pričakujeta, da bo angleško letalstvo popravilo to laž z objavo imen sestreljenih nemških letalcev, padlih ali ujetih v letalskih akcijah nad Kanalom dne 27. septembra. Nemško letalstvo objavlja sproti imena vseh angleških letalcev, tako da Angleži ne morejo ničesar utajiti. Vsekakor je velika lopovščina, nevredna frontnih bojevnikov, da Angleži štejejo lastna sestreljena letala kot »nemške izgube«. Star pregovor pravi, da ima laž kratke noge. To se je izkazalo tudi v neštetih slučajih angleške lažipropa-gande.
Kremlska konferenca z motnjami
Dvojna igra Angležev in Amerikancev • Harriman In Beaverbrook hočeta vedeti, kako dolgo še bo razbremenjevala sovjetska vojska Anglossksonce
Preteklo nedeljo sta prispela v Moskvo šefa ameriške in angleške delegacije za pogajanja o pomoči za Sovjetsko Unijo, gg. Harriman in Beaverbrook. Takoj po prihodu se jima je takoj mudilo k Stalinu v Kremi, kjer se je po dosedanjih poročilih vršila »zelo burna debata«. Harrimana in Beaverbrooka so sprejeli tudi zastopnik zunanjega komisarja Višinski, ame_ riški poslanik Steinhart in angleški poslanik Sir Stafford Cripps. V pondeljeK se je vršila časnikarska konferenca in ob tej priliki je izjavil Harriman med drugim tudi sledeče: »Delati bomo morali zelo hitro, ker je čas zelo dragocena stvar.«
Povsem nejasno je tudi, zakaj sta Harriman in lord Beaverbrook prišla šele v nedeljo v Moskvo. Iz objavljenih angleških poročil o potovanju obeh šefov ameriške in angleške delegacije je izgledalo, da sta bila že davno v Moskvi in da so se pogajanja že začela. Po sprejemu v Kremlu pa sta angleški in ameriški poslanik priredila v svojih poslaništvih velike sprejeme, katerih sta se udeležili tudi obe delegaciji. Harriman je izjavil za javnost tudi to, da je Amerika prlpravljeia, ■doprinesti k junaški borbi sovjetov močan prispevek. Harriman je boljše-viiški javnosti zaenkrat zamolčal Roo-seveltovo radovednost o stanju na vzhodni fronti, preden se bo odločil za večje pošiljke materijala boljševikom. To zahtevo so Amerikanci in Angleži že preje parkrat podčrtali. Ni izključeno- da sta Roosevelt in Churchill aran-
žirala moskovsko konferenco samo zato, da bi že vendarle doznala, kako dolgo neki utegne razbremerujavati sovjetska vojska Anglosaksonce.
Angleži ravno tako igrajo dvojno igro. Na zunaj govore o povišanju produkcije, ki je nastala z lonJonsk m »tankovskim tednom«. Londonsko časopisje je polno obljub za boljševike, ki da jim je treba čimprej ponuditi izdatno pomoč. Tudi angleški parlament se hoče baje v kratkem bavti z vprašanjem pomoči za boljševike.
Čudno je pri vsem tem le to, da bo angleška zbornica obravnavala vprašanje pomoči Sovjetije v tajni in javni seji. Seja parlamenta bo potemtakem razdeljena na dva dela. Churchill se je moral zadovoljiti s tako rešitvijo, ker so razni poslanci in razun tega tudi minister za letalsko produkcijo Braba-zon izjavili svoje pomisleke, glede pomoči za boljševike. Ker teh pomislekov ne morejo obravnavati na Javni seji, se bodo pač pomenili na tajnem sestanku parlamenta.
Moskovska konferenca je najboljše merilo za anglosaksonske prazne obljube. Izgleda, da že obupujejo nad Sovjetijo, zato si hočejo v Moskvi počasi dobiti vse potrebne podiage. Anglosaksonci pač hočejo natančno vedeti, ali se sploh še izplača podpirati Sovjetijo v njeni brezupni borbi z zmagovito nemško vojsko.
Naroči,Štaierskega Gospodarja'!
Vojna z Anglijo
Nemške podmornice Toča nemških bomb
Pretekli četrtek je bil za angleško trgovsko in oskrbovalno mornarico črn dan. Nemške podmornice so namreč omenjenega dne napadle zapadno od afriške obale neko spremljavo, sesto-ječo iz 12 ladij. Kljub močnemu zavarovanju s pomočjo angleških rušilcev je bilo enajst ladij torpediranih in potopljenih. Samo majhen parnik je za-mogel pobegnit. Enajst potopljenih parnikov je imelo skupno 78.000 ton.
Pretekli četrtek so nemška bojna letala bombardirala uspešno železniške proge na škotski obali. V noči na četrtek pa so nemška bojna letala napadla pristanišče mesta Dover.
V	severni Afriki so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili vzhodno od Solluma sedem britanskih lovskih aparatov.
V	soboto je izdalo nemško vrhovno poveljstvo bilanco podmorniške vojne proti Angliji v času od 22. junija do 22. septembra. To četrtletje je bilo za Anglijo zares črno. Medtem ko je nemška vojska izvojevala na vzhodu sijajne uspehe proti boljševikom, je sledil v podmorniški vojni proti Angliji prav tako udarec za udarcem. Angležem niso nič pomagale najskrbnejše zaščite spremljav z rušilci in drugimi bojnimi ladjami. Nemške podmornice so drzno napadale in izstrelile iz spremljav vse, kar jim je prišlo pred torpedne cevi. V času od 22. junija do 22. septembra so nemške podmornice potopile 93.730 brutoregisterskih ton sovražnega trgovskega brodovja.
K temu številu moramo pripisati še 78.000 ton, ki so jih potopile nemške podmorice v drznem zaletu ob afriški obali. V treh mesecih je izgubila angleška trgovska mornarica, ki je tako važna za oskrbovanje britanskega otoka, nič manj kot milijon ton ladijskega prostora. Milijon ton ladij trans-portira 1,460.000 ton blaga.
Od 22. junija do 22. septembra so nemške podmornice potopile Angležem, ki naj bi jih bili boljševiki baje razbremenili, eno milijardo in 460 milijonov kilogramov vojno-važnega blaga, če bi se to množino naložilo na vlak, bi bil ta vlak tako dolg kakor cel britanski otok. Porabilo bi se 73.000 vagonov in bi tak vlak zavzel dolžino 730 kilometrov.
Angleži še niso preboleli prvega udarca ob afriški obali, že jih je zadel drug udarec nemških podmornic v Atlantiku, kjer so podmornice napadale neko angleško spremljavo več dni tako dolgo, dokler niso potopile 12 ladij in eno ladjo-spremljevalko. Neka nemška podmornica je razen tega potopila v Južnem Atlantiku neko 12.000 tonsko petrolejsko ladjo. Britanska oskrbovalna mornarica je tako izgubila nadaljnjih 79."' 1 ton.
V	so. 3 so poskusili Angleži napasti kanalsko obalo. Pri tem so izgu-
uničujejo angleške spremljave na angleške ladjedelnice
bili 23 letal. 17 jih je bilo sestreljenih v zračnih borbah.
Da se nemška mornarica uspešno bori v Atlantiku, je dokazala v tednu od 20. do 27. septembra, v katerem je potopila 24 ladij s skupno 160.500 tonami. V istem času je nemško letalstvo potopilo 33.000 ton, tako da so Angleži izgubili v tem tednu skupno 193.500 ton svojega trgovskega brodovja.
V	noči na 29. septembra so nemška bojna letala bombardirala vojaške naprave ob kanalu Sv. Jurija ter na jugovzhodni obali Anglije.
V	Severni Afriki so nemška bojna letala uspešno bombardirala angleška taborišča in skladišča pri Tobruku. V teku teh napadov je sovražnik izgubil sedem letal.
Slabejše sovražne letalske sile so v noči na 28. septembra priletele v se-verozapadno in jugozapadno Nemčijo. Vsled bombnih zadetkov je nastala manjša škoda. Nek angleški bombnik je bil sestreljen.
V	noči na 30. septembra je bil od strani nemških letal uničen vzhodno od
I Great Yarmoutha nek tovorni parnik j z 8000 tonami. Obenem je bila iz neke formacije rušilcev potopljena ena izmed teh edinic. Nadaljnji napadi so veljali pristaniščem na vzhodni škotski obali in na jugovzhodu Anglije. V isti noči je vdrl sovražnik z letali v Nemčijo in nekaterimi aparati v daljšo okolico Berlina. Vsled bomb na stanovanjska področja, zlasti v Hamburgu, je imelo prebivalstvo človeške žrtve. Angleško letalstvo je izgubilo 29. septembra in v omenjeni noči skupno 11 letal.
Močni odredi nemškega letalstva so 1. oktobra bombardirali ladjedelniško središče Newcastle. V dokih in ladjedelniških napravah so nastale velike eksplozije in obsežni požari. Bombni napadi so veljali razen tega vojno važnim napravam na angleški vzhodni obali in na škotskem.
V Severni Afriki so nemška bojna letala uspešno napadla neko angleško taborišče pri Tobruku.
Angleški bombniki so v noči na 1. oktobra vrgli razstrelilne in zažigalne bombe na stanovanjska področja več nemških mest, ki so imela človeške izgube. Več stanovanjskih hiš je bilo porušenih ali poškodovanih. Posamezna letala, ki so skušala napasti Berlin, so bila primorana k begu. Troje sovražnih letal je bilo pri tem sestreljenih.
Hudi udarci za angleško
vofno mornarico
Italijanska torpedna dovala enajst vojnih
Preteklo soboto so napadla italijanska torpedna letala»nedaleko Gibraltarja neko britansko vojno brodovje, ki je pravkar izplulo iz velikega vojnega pristanišča. Italijani so pri tej priliki s torpedi potopili dve težki in eno lahko križarko. Neka bojna ladja, nadalje neka druga, še ne ugotovljena edinica, šest križark in en rušilec so bili vsled torpednih zadetkov manj ali več poškodovani. Razen tega so potopile edi-nice italijanske vojne mornarice dve trgovski ladji, dočim sta bili dve drugi sovražni trgovski ladji potopljeni s strani torpednih letal.
Ta velik uspeh italijanskega letalstva je javilo italijansko vrhovno poveljstvo s posebnim poročilom. Kakor se je Izvedelo naknadno, je bilo sestavljeno angleško brodovje iz spremljave, sesto-ječe iz ene bojne ladje, večjega števila križark in okrog deset rušilcev.
Po vesteh, ki jih je prejel nemški tisk preko Stockholma, je sedaj priznala angleška uradna agencija Reuter, da je bila pred Gibraltarjem zadeta med drugim tudi bojna ladja »N e 1 s o n«, ki je s svojimi 40.000 tonami in 1320 možmi posadke ena izmed največjih bojnih ladij angleške mornarice. Kakor navadno, tako je agencija Reuter angleškemu občinstvu previdno zamolčala ostale izgube angleškega sredo-
letala so potopila in poško-ladij nedaleko Gibraltarja
zemskega brodovja. Angleško občinstvo pač ne sme izvedeti, da' so bile potopljene pred Gibraltarjem tri kri-žarke in štiri trgovske ladje, da ne omenimo še sedem poškodovanih vojnih ladij.
Eliaš obsojen na smrt
V sredo je prvi senat nemškega ljudskega sodnega dvora v Pragi na svoji glavni razpravi, ki jo je vodil predsednik imenovanega sodišča dr. Tierack, obsodil bivšega predsednika protektoratske vlade Alois-a Eliaš-a, radi naklonjenosti sovražnikom in priprav za veleizdajo na smrt. Hkrati je izgubil za vedno državljanske časti in pravice. Njegovo premoženje se je zaplenilo. Obtožnico je zastopal vodja državne policije v Prag-i ff-Obersturm-iiihrer, Oberregierungsrat Dr. Geschke. Eliaš, ki se je v svoji končni besedi priznal za krivega, je izjavil, da je globoko prepričan, da gre češki narod z ozirom na geopolitične, gospodarske in socialne razloge samo v okviru Velike Nemčije boljši bodočnosti nasproti. On upa, tako je zaključno dodal Eliaš, da bo njegova obsodba doprinesla češkemu narodu uvidevnost, da se bo končno otresel zmot in iluzij ter prišel na pravo pot. Glavni razpravi ljudskega sodišča so prisostvovali zastopniki nemškega in češkega tiska.
(PK. Cusian-Atlai'tiK)
Das sind Sowjetstraßen. Das ist ¿war nicht die Bestimmung des Kraftradfahrers, aber in der Not beschafft sich der Fahrer ein Gespann. Es geht auf jeden Fail vorwärts
Nezaslišan zločin boljševikov
470 nemških žena in otrok so boljševiki izropaii in jih izpostaviti najhujšim mukam
V nedeljo s6 odkrili na iransko-tur-ški meji trpljenje 470 nemških žena in otrok, ki so v spremstvu osobja nemškega poslaništva v Teheranu dopoto-vali v Turčijo. Iranska vlada jim je skupno ? boljševiki in z Angleži za-jamčila prosto pot v Turčijo. Vse Nemce — može, očete, brate itd. _ pa je iranska vlada internirala in izročila boljševikom in Angležem. Tako so se pod vodstvom nemškega poslanika podale rodbine teh nesrečnih Nemcev na pot iz Teherana v Turčijo. Kljub temu, da sta sovjetska in angleška vlada zajamčili nemškemu poslaniku neovirano pot, so bile rodbine interniranih Nemcev izpostavljene strašnemu mučenju, kar se je zgodilo proti vsem predpisom mednarodnega prava. Sovjetski vojaki in oficirji so najprej izropaii ves transport na ta način, da so odvzeli ženam interniranih Nemcev vse dragocenosti, med drugim so tudi izropaii celokupno prtljago nemškega poslaništva. Boljševiki so vzeli kovčke, kožuhe, nakit in vse, kar se jim je zdelo vvedno dovolj. Nemški poslanik in drugi nevtralni diplomatje niso mogli ničesar ukreniti proti temu nezaslišanemu postopanju.
Najhujše se je zgodilo tik pred turško mejo. Sovjetski vodja transporta ie zapovedal moškim, naj se postavijo na prostem polju v dvojne vrste. Nato pa so sovjetski vojaki in med nje pomešane boljševikinje napadli žene in otroke, katerim so grozili z ustrelitvijo.
Medtem so boljševiki z orožjem krotili omenjene moške člane transporta, žene in deco so izropaii do golega, ženam so trgali uhane in prstane s tako silo s telesa, da so bile mnoge žene težko ranjene. Celo poročnj prstani so izginili v žepih boljševikov. ženam in otrokom so pustili še samo kake stare plašče. V takem stanju so prišli člani transporta v Turčijo. Nobenega dvoma ni, da so se pri tem nesramnem in za boljševike značilnem napadu izživljali zlasti židje. Ne samo Nemčija, ves kulturni svet obsoja z gnjevom to nezaslišano sramoto, s katero so se poleg boljševikov obremenili tudi gospodje Angleži.
USA se ne smatrajo zaveznikom
Takoj po otvoritvi moskovske konference Angležev, Amerikancev in rdečih oblastnikov so izdali uradno izjavo, ki je pa bila zelo redkobesedna. Ta izjava ugotavlja, da je konferenca sklenila vpostaviti šest odsekov ali komisij za suhozemno vojsko, mornarico, letalstvo, transporte, surovine in dobave sanitetnega materijala. Ti odseki bodo baje ž v petek predložili svoja poročila o potrebah Sovjetije. Iz nadaljnjih izjav je bilo razvidno, da so se v prvi vrsti bavili s sila težavnim vprašanjem transporta ameriškega in angleškega
vojnega materijala v Sovjetijo. Jasno je, da so si razbijali glave najbolj q tem, kje da bi bilo mogoče najbolj varno in po najkrajši poti poslati boljševikom orožje in drugi materijal. To vprašanje je tudi v ospredju razmotri-vanj ameriškega tiska, ki ugotavlja vedno znova, da ameriška produkcija vojnega materijala še ni tako daleč, da bi lahko zalagala lastno armado in še tvorila arzenal za sovražnike Nemčije.
Zelo zanimiv je v zvezi s tem neki članek, ki ga je napisal znani ameriški časnikarski kralj Randolph Hearst. Ta vodilni ameriški publicist namreč ugotavlja, da itak nima smisla pošiljati boljševikom orožja, ker stoje tik pred porazom in ker zloma ni več mogoče zadržati.
Značilna je bila ob otvoritvi moskovske konference tudi izjava, ki jo je podal angleški lord Beaverbrook. Zastopnik Anglije je namreč uradno imenoval Sovjetsko Unijo kot »zaveznika Anglije«, za katerega da bo Anglija doprinesla »vsako žrtev«, še bolj značilna je bila Harrimanova izjava. Zastopnik Amerike je dejal, da bodo Zedinjene države tudi podpirale Sovjetsko Unijo, povdaril pa je, da je prišla delegacija Zedinjenih držav »skupno z zaveznikom Sovjetske Unije« — torej z Anglijo — v Moskvo. Iz te izjave je nedvoumno razvidno, da se Ameri-kanci ne smatrajo kot zavezniki boljševikov.
Vsekakor je takozvana moskovska konferenca prizor nemoči, ki vlada v sovražnem taboru nasproti zmagovitemu prodiranju nemških armad na vzhodni fronti. »Konferiranja« v času, ko govori nemško orožje, pač ne bodo prinesla boljševikom nikake uspešne pomoči. Vsa znamenja kažejo, da so zlasti Amerikanci že obupali nad odpornostjo boljševiške vojske. Njihova prisotnost v Moskvi je le slaba tolažba za Angleže, še slabša pa za boljševike same.
Mit Todesverachtung
gegen den Feind
Von Kriegsberichter Otto Paust
PK. Trotz der Schwere des Kampfes und trotz der ungeheuren Anforderungen, die der Krieg gegen Sowjet-Rußland an Führung und Truppe stellt, kämpfen alle Verbände der deutschen Wehrmacht mit einer Todesverachtung, die ihnen zu höchstem Ruhme gereicht. Sieg um Sieg wird errungen, der in all seinen Einzelheiten und Vorbedingungen von zahllosen, oft kleinen, Einzelaktionen abhängig ist und sich oft auf Einzelentschlüsse aufbaut. Denn jeder Sieg setzt sich zusammen aus Einzelleistungen und Einzelerfolgen. Die Führung muß sich auf die Unterführung oder gar auf den Entschluß des Einzelnen verlassen können. Nicht immer kann über die Einzeltat berichtet werden, oft genug geht sie im gewaltigen Geschehen dieses Feldzuges und seiner Riesenfront unter. Was an soldatischen Leistungen Tag für Tag und Nacht für Nacht vom Eismeer bis zum Schwarzen Meer sich in einer gigantischen Fülle zuträgt, das wird
auch die spätere Geschichtsschreibung niemals alles aufzeichnen können. Ruhmesblatt reiht sich an Ruhmesblatt Aus ihnen flicht die deutsche Geschichte dereinst den großen Kranz zur Ehre der Nation. Aus Tausenden von Großtaten der deutschen Führung und aus Hunderttausenden von Einzeltaten aber wächst der Endsieg unseres Vaterlandes. Und auf die kleinen Erfolge, die oft nur aus der Kühnheit und Geistesgegenwart, aus der Vaterlandsliebe und Todesverachtung einer Gruppe von Soldaten, eines Einzelnen gar, bestehen, kommt es an! Hier schlägt die Flamme soldatischen Geistes durch, hier sprang der Funke der Führung auf den Alleingestellten über, hier wurde gehandelt ohne besonderen Auftrag, über den gegebenen Befehl hinaus!
Ein Seeaufklärer der deutschen Luftwaffe stößt auf zwei Sowjet-Zerstörer, die vom nördlichen Finnischen Meerbusen nach Süden in hoher Fahrt streben. Der Aufklärer meldet die feindlichen Kriegsschiffe unseren Kampfverbänden und hält trotz ständigen und starken Abwehrfeuers dauernd Fühlung mit dem russischen Marineverband. Während er auf das Eintreffen der deutschen Bomber wartet, und die feindlichen Zerstörer in hoher Fahrt nach Leningrad streben, werden zwei russische Kampfmaschinen, schwer bewaffnete DB 3, gesichtet. Der Seeaufklärer greift die Übermacht an, drückt beide Feindflugzeuge aufs Meer. Die eine Bombenmaschine zerschmettert und sinkt, die andere wird von dem Deutschen verfolgt, kann aber infolge ihrer höheren Geschwindigkeit entkommen. Die sowjetische Besatzung der abgestürzten Maschine treibt im Wasser. Die beiden Sowjet-Zerstörer drehen bei, um die Besatzung aufzunehmen. Sie nehmen gleichzeitig den deutschen Seeaufklärer unter schwerstes Flakfeuer und kommen in hoher Fahrt der Seenotstelle immer näher. Das hindert den Seeaufklärer nicht, bei den treibenden Sowjets zu landen und Funker gefangen zu nehmen. Im Feuer der feindlichen Zerstörer wird gestartet, (im Heimathorste macht dieser Funker später Aussagen, die für die deutsche Führung außerordentlich wichtig sind.)
Inzwischen haben die von dem Seeaufklärer herbeigerufenen deutschen Kampfmaschinen den Angriff gegen die abermals flüchtenden Sowjet-Zerstörer bereits begonnen.
Das alles ist rasch berichtet und rasch aufgezeichnet. Das alles sieht furchtbar leicht aus, und früher nannte man so etwas ein Husarenstück. Was aber gehört dazu: an Zähigkeit, Kühnheit und Entschlußkraft, den Kampf gegen zwei überlegene feidliche Bomber aufzunehmen, dabei die Aufgabe der Fühlungshaltung nicht zu unterbrechen, die Wassermaschina aufs Meer zu setzen, unter dem schweren Feuer feindlicher Zerstörer, und nach glatter Landung unter dem wohlgezielten Artilteriefeuer des Gegners den Funker |efangenzunehmen!
Und dies alles angesichts drohendster
Siefahr der Gefangennahme durch die
owjets! Eisige Todesverachtung allein, großes Selbstbewußtsein und starkes Selbstvertrauen ermöglichen derartige Taten. Eisige Todesverachtung! Die Männer der deutschen Wehrmacht besitzen sie. Über alles Pflichtbewußtsein und über alle Pflichterfüllung hinaus ragen
fre Leistungen! Immer wieder werden
orbilder an Kühnheit und Entschlossenheit erreicht und, wenn möglich, werden (jljese Vorbilder noch in den Schatten ge-
K R E M L
V srcu Moskve, neposredno na severnem obrežju loka, ki ga tam dela reka Moskva, leži na takozvanem 43 metrov visokem hribu Borovicki, že stoletja Kremi, nekdanji utrjeni grad starih moskovskih velikih knezov, pozneje ruskih carjev in danes boljševikov.
Besedo Kremi se je od nekdaj v današnji Sovjetiji uporabljalo za imenovanje vseh gradom podobnih starih mestnih četrti. Na ta način je tudi moskovski Kremi, ki je prvotno služil kot svetišče za božje poti, dobil svoje ime. Kremi ni grad, temveč celi najstarejši del mesta Moskve v obliki neenakega petkotnika, ki ga obdaja dva kilometra dolg in dvajset metrov visok zid. V njegovi notranjščini se nahajajo cerkve, samostani, palače, vojašnice, arzenali ter ostala upravna poslopja. Iz svoje zvišane lege ob reki Moskvi obvlada Kremi celotno sliko mesta Moskve.
.Skozi visok, z zobčastim nadzidkom in stolpi okrašen zid vodijo petera vrata, od katerih so najznamenitejša »vrata odrešenja« (spaskija varota) s čudodelno sveto podobo. Tu so leta 1326 pod Ivanom Ka-lita-jem iz lesa zgradili ter v letih 1475— 79 po stavbeniku Fioraventi-ju iz Bologne iz kamenja obnovili vnebohodno katedralo. V tej kakor tudi v vseh ostalih cerkvah Kremla se nahaja mnogo starih fresk, s plemenitim kamenjem obloženih podob, mozaikov in drugih umetnosti. To je bila cerkev, v kateri so kronali ruske carje ter grobnica moskovskih metropo-litov. Med drugimi zanimivimi poslopji so med 15. in 17. stoletjem postavili tudi palačo »Belvedere«, ki ima velikansko dvorano, katere bok sloni samo na enem v sredini dvorane stoječem stebru. Carska palača datira izza leta 1838-49. Ome-ne vredna je tudi leta 1851 dogotovljena palača »Orushajnaja palata«. V isti se je nahajala velika zbirka kron, draguljev, staroveških slik, gala-kočij in orožja. Zraven te palače je stal 393 centov težak top »Car Puška«. V 1736. leta dograjenem vojnem arzenalu je stalo 800 komadov leta 1812 Napoleonovi vojski zaplenjenih topovskih cevi. Največja znamenitost Kremla je pa bil zvon »Car Kolokol«, postavljen ob vznožju 82 metrov visokega cerkvenega stolpa Ivana Velikega, ki so ga vlili leta 1731 in je tehtal 1960 centov.
Največja zgradba Kremla je »Velika kremelska palača« iz 19. stoletja, ki je zgrajena in opremljena z vsem razkošjem.
(PK. Manthey-Weltbild)
Schwer ist die Arbeit unserer Pioniere. Selbst dort, wo die Brücken nicht gesprengt wurden, sind sie meist in so schlechtem Zustand, daß unsere schwere Fahrzeuge sie nicht passieren können. Hier müssen immer wieder unsere Pioniere einspringen
Njena notranjost je zajela najstarejšo krc-melsko cerkev »spas na boru«, po našem »rešitev v gozdu«, kjer danes sedijo rdeči nasilneži.
Odkar gospodarijo boljševiki, je ogledovanje kremelskih znamenitosti do skrajnosti otežkočeno in omejeno. V prostorih, kjer so nekoč konferirali najvišji voditelji predsvetovne vojne dobe, se je zadnjih dvajset let podpisalo in odredilo največ smrtnih obsodb. Pod dvoranami, v katerih so nekoč zasedali visoki dostojanstveniki preteklosti, sedijo danes v močno zavarovanih podzemeljskih kleteli Stalifibvi generali, skrivajoč se pred nemškimi bombami. Tam sprejemajo tudi poročila o porazih svoje vojne sile, dokier jih nemški vojaški škorenj ne bo uničil.
Gauleiter dr. Uiberreither
spodnještajerski mladini
V okviru zborovanja voditeljev mladine in športnih prireditev so minulo nedeljo v Marburg-u priredili jutranjo proslavo organizacij iz mesta Marburg. Na Sophien-platz-u je postavljenim in zbranim odredom govoril tudi Gauleiter dr. Uiberreither. Po uvodnem govoru je naslovil svoj govor mladini. Popisal jim je pomen jutranjih proslav. Nadalje je govoril o boju in flelu kot življenjskih zakonih. Pri tem je prišel na delovanje mladine na Spodnjem Štajerskem, ki se bo odslej vršilo v novi črti. Mladini je predočil vse dosedanje storitve ter omenil dolžnosti, ki jih imajo tudi mlada ramena. Mi smo sodobniki Führer-ja ter kot taki deležni velike sreče, da smo sodelavci pri njegovih veledelili. Prvič v zgodovini je ustanovljena Velika Nemčija, za katero smo se v rjavih bluzah borili in za katere
obstoj se sedaj v sivih bojevnih uniformah bijejo bitke. Ko bo te vojne konec, bomij nadaljevali naše boje zopet v rjavih suk:-nah, ker končnoveljavno zmago doboju-jemo šele pozneje. Pri tem gre za storitve in sodelovanje vsakega posameznika, vsakega fanta in vsakega dekleta.
Nato je Gauleiter omenjal usodni boj nemškega ljudstva. Po letih teoretičnih bojev govori sedaj meč. Kdo bo .zmagal, o tem ni dvoma. Odprta so vrata in dta svetova: Nemčija, kjer vlada nacionalso-cializeni in Sovjetija s svojim boljševizmom sta se spoprijeli. Kdo to vojno zgu,-bi, bo zdrobljen. Dogajanja nudijo ne» ovrgljiv dokaz, da ne odloča količini orožja, temveč duh, ki je v dušah njega nosilcev.
" Gauleiter je nadalje podčrtal srečna, usodo zedinjenega nemškega naroda, ki
Razsodišča v organizaciji
Steirischer Heimatbund
Po končanju organizaturičnih del začnejo v organizaciji Steirischer Heimatbund delovanja razsodišč (Schiedsgerichte). Razsodišča so organi Heimatbund-a. V svojih odločitvah so neodvisni. Nikakšna povelja političnih voditeljev, temveč pravila in smernice v duhu nacionalsocialistič-nega svetovnega nazora morajo biti podlaga za razsodbe.
V pristojnost razsodišč ne spada izvedba obnove, pač pa opravek z morebitnimi elementi, ki bi motili oziroma poskušali motiti obnovitveno delo organizacije na Spodnjem Štajerskem. Take osebe bodo razsodišča lahko s kaznimi prisilila k dostojnemu delu, v primerih pa, kjer to ne bi zaleglo, ali bi bilo brezpredmetno, pa izključila. V glavnem gre za odstrani-
Socialna vrednost družin, ki lahko zahtevajo pripomočke urada Volkswohlfahrt, se ceni po podedovani plemenski čistosti, mnogoštevilnih otrokih, prirojenem zdravju ter neoporečnem vedenju.
Odločilno vlogo igra pri tem čistost rase, ker mešanci nesorodnih plemen navadno izgubijo dobre lastnosti svojih plemen, medtem ko so slabe lastnosti podedovali. To vpliva na značaj in storitvene zmožnosti mešanca, da je manj vreden, zato pa tudi njegov naraščaj nezaželjen.
Velike nege urada Volksvvohlfahrt so in bodo deležne družine z mnogoštevilnimi otroki, čim več otrok, tem več izgledov za nadaljnji obstoj in razvoj dotičnega ljudstva. Družine z velikim številom malčkov zaslužijo za svoje žrtve, ki jih s tem doprinašajo za ljudstvo in državo, vse priznanje. Zato je dolžnost skupnosti, da se takim družinam olajša nositi živ-
ima najboljšo vojsko sveta, največjega Fiihrer-ja in najsposobnejše vojskovodje vseh časov. Na to dejstvo je navezal opomin, da je bodočnost Nemčije v veliki meri odvisna od tega, če bomo vsi, posebno vsak fant in vsako dekle, srčnej-ši in bolj pripravni na vse, kakor so naši nasprotniki. Voditelje mladine je opominjal, da razen vzgoje mladine mislijo tudi na lastno vzgojo. Omenil je še ukrepe, ki so se izdali na Spodnjem Štajerskem, kar marsikdo ni razumel, čas pa bo pokazal, da so bili na mestu.
Končno je Gauleiter izjavil, da avtoriteta, ki jo danes uživa nemški narod, ne sloni samo na meču, temveč tudi na nravstvenem življenju in storitvenih zmožnostih nemškega ljudstva.
Ob razvitju zastave je dr. Uiberreither spomnil mladino, da je to zastavo, ki nain je danes luč-svetilka, pred desetletji ustvaril Fiihrer, mnogo ljudi pa trda in pomanjkanja polna leta nosilo v svojih srcih, predno so jo lahko v srcu Reich-a razobesili. Ta zastava plapola danes na Severnem rtu in na 01ympu, na Akropoli in na Eifel-ovem stolpu v Parizu. Ta zastava bo triumfirala tudi nad Moskvo. Njena zmagovita svetloba bo izvedla preureditev Evrope.
Pesmi in fanfare so zaključile prireditev, ki je spodnještajerski mladini določila smernice in cilj nadaljnjega dela.
tev morebitnih ničevih, ovirajočih sil, ker bi sicer pridno delujoče in ustvarjajoče storitve ne prišle do pravega izraza. Pri vsem tem je pa že sam obstoj takšnih razsodišč nekakšno delovanje, ki bo služilo kot opomin in svarilo ter omejevalo poskuse nasprotovanja obnovi Spodnje Štajerske.
Razsodišča morajo uživati zaupanje ljudstva, ki si ga bodo pridobila s stvarnimi in pravičnimi razsodbami. Vse to bo mogoče, če se bodo člani postavljenih razsodišč otresli vseh osebnih interesov, prijateljskih, sovražnih in podobnih nagibov ter razsojali samo na podlagi pravice in časti, kakor jo zamišlja nacionalsoci-alistični svetovni nazor.
Volkswohlfahrt ?
ljenjska bremena. Viden dokaz te pripravljenosti nemškega naroda je že sam obstoj organizacije Volkswohlfahrt, ki je v to svrho ustanovila poseben oddelek »Mutter und Kind« (Mati in otrok).
Ker je razen številčne moči važna tudi storitvena in ustvarjalna moč ljudstva, ne zadostuje samo mnogo družin z mnogoštevilnim naraščajem. Treba je, da postanejo otroci vrli, zdravi in zmožni ljudje. Zato se dedno bolnih družin, tudi če imajo veliko otrok, od strani urada Volkswohlfarhrt ne more podpirati, kakor se ne more dajati podpor ljudem, ki so s svojim vedenjem in nesocialnim zadržanjem dokazali svojo nepomembnost.
Naloge urada Volkswohlfahrt so: pospeševati visokovreden človeški naraščaj, oziroma ustvarjati predpogoje za istega. Čista rasa, mnogo otrok, prirojeno zdravje, nravstvena čistost so socialne vrednosti družin.
V svrho lažjega razumevanja se doda, da velja povedano samo za urad Volkswohlfahrt v organizaciji Steirischer Heimatbund. Splošna ali javna dobrodelnost ali Wohlfahrt, ki jo izvajajo oblasti potom svoje socialne skrbi, podpira vsakega, ki je pomoči potreben, delanezmožen in brez sredstev, iz tega sledi, da predstavlja prvopisana dobrodelnost nekakšno posebno pomoč in so družine, ke prejemajo že javno, lahko deležne tudi druge pripomoči, če odgovarjajo pogojem, kakor smo jih zgoraj popisali.
Nova razdelitev Sp. Štajerske
Šef civilne uprave je izdal odredbo o politično-upravni razdelitvi Spodnje Štajerske. Razdelitev je izvršena na šest okrožij ali Kreis-ov in sicer na en mestni (Stadtkreis) in pet podeželskih (Land-kreis-ov). Mestno okrožje je Stadtkreis Marburg an der Drau.
V nastopnem naštevamo podeželska okrožja z navedbo občin, ki jih sestavljajo. Ker se je pri tej priložnosti nekatere občine preimenovalo, prinašamo v oklepajih tudi dosedanja imena.
Landkreis Marburg; an der Drau tvorijo
politične občine Bachern, Egidi in den Büheln (St. Egydi i. W. B.), Frauenberg bei Marburg (Krönich), Frauheim, Fresen (Remschnig), Georgenberg (St Georgen a. d. Pößnitz), Gonobitz, Hagau (Opiot-nitz), Hartenstein (St. Martin b. Windischgraz), Hohenmauten (Hohenmauthen), Hohenstein (Retschach), Jahring, Jakobstal (St. Jakob i. W. B ), Kappel, Kerschbach, Kunigund (Ober-St.Kunigund), Lapriach (Laporje), Lorenzen am Bachern (St. Lorenzen ob Marburg}, Mahrenberg, Oberpulsgau, Plankensteil» (Heiligengeist in Lotsche), Pöltschach, Pragerhof (Unterpulsgau), Preichau (Pri-chowa), Rast (Maria Rast), Ranzenberg (Pößnitz), Reifnig, Richterberg (Pa-metsch), Rottenberg (Podwelka), Saldenhofen, St. Martin am Bachern, Schleinitz bei Marburg (Sohleinitz), Schober, Täubling, Wachsenberg (St. Margarethen a. d. Pößnitz), Waldegg (Mißling), Weitenstein, Widerdrieß (Raßwald), Win-dischfeistritz (Windisch-Feistritz), Windischgraz, Witschein, Wuchern, Würz inr Zellnitz an der Drau.
Za politične občine Hartenstein, Hich-terberg, Waldegg, Widerdrieß in Win-dischgraz se uredi izpostavo v Windisch-gräz-u.
V Landkreis-u Pettau ležijo politične občine Allerheiligen bei Friedau (Allerheiligen), Amtmannsfeld (St. Lorenzen am Draufeld), Ankenstein (St. Barbara i. d. Kollos), Benedikten (St. Benedikten f. W.), Bergneustift (Maria-Neustift>, Burgstall in den Büheln (Heiligendreifaltigkeit i. W.), Dornau bei Pettau (Dor-nau), Dornberg (St. Wolfgang i. W.J, Friedau, Golldorf (St. Johann am Draufeld), Großsonntag, Haslach in der Kollos (St. Andrä in Leskowetz) Jörgendorf (St. Lorenzen i. W.), Kaag bei Frieda» (Kaag), Kaiserberg (St. Nikolai), Kirchberg in den Büheln (St. Anton i. W.), Kranichsfeld, Leonhard in den Büheln (St. Leonhard i. W.), Lichtenegg in der Kollos (Lichtenegg), Mallenberg (St. Georgen i. W.), Margareten bei Pettau (St, Margareten), Maxau, Monsberg, Mörten-dorf (St. Marxen), Pettau, Polstrau. Sau-ritsch, Schiltern am Donati (Schiltern), Stauden (Zirkovetz), Steinperg (Polen-schak), Strahleck (St. Ruprecht), Thomasberg (St. Thomas bei Friedau), Treu» (St. Veit bei Pettau), Unterbüheln (St Leonhard bei Großsonntag), Windischdorf, Winterdorf (St. Urban), Wittmannä-berg (St. Andrä i. W.) in Wurmberg (Grajena).
Pod Landkreis Cilli spadajo politične občine Anderburg (St. Georgen an dei Südbahn), Arndorf bei Cilli (Pletro-witsch), Bad Neuhaus (Bad Neuhaus bei Cilli), Bärental (Bärenthal), Bischofdorf Cilli, Erlachstein (St. Marein bei Erlachstein), Franz, Fraßlau, Heilenstein, Ho-chenegg, Hofrain (Großpireschitz), Laufen im Sanntal (Laufen), Leutsch, Neukirchen bei Cilli, Oberburg, Oppendorf (St. Georgen am Tabor), Packenstein (St. Martin a. d. Pack), Ponigl bei Cilli (Ponigl), Pragwald, Praßberg, Rabens-berg (St. Martin im Rosenthale), Rietz im Sanntal (Rietz), Rohitsch, Rohitsch-Sauerbrunn, Sachsenfeld, Süßenheim, Schleinitz bei Cilli, Schönstein in der Steiermark (Schönstein), Tüchern, Tüffer-Ro-merbad (Tüffer), Windischlandsberg (Windisch-Landsberg) in Wöllan.
Landkreis Rann je sestavljen iz političnih občin Arch, Arnau (Artitsch), Brückel (Dobova), Bründl, Buchern (Sar bukovje), Dittmannsberg (Piscbätz). Drachenburg, Gurkfeld Haselbach bit Gurkfeld, Hörberg, Kapellen bei Rarni
Za koga skrbi organizacija
'Dalo uelcoč in danes
Časi, ko so učitelji in profesorji po šolah slabo uspevajoče učence karali z besedami »postaneš pač cestni po-metač«, ali pa »kramp in lopato dobiš v roke«, »poprimi se volov in gnoja« itd., so za nami. Nazor liberalno-plu-tokratskih vzgojiteljev, ki so kakor njih vladajoči službodajalci samo v doktorskih klobukih in inženirskih diplomah videli človeka, v človeku ročnega dela pa samo umazane, nepomembne, manjvredne ljudi — je pokopan. Nacionalsocializem stoji na stališču, in to seveda tudi praktično izvaja, da je vsako pošteno in potrebno delo častno in spoštovanja vredno. Novi red, ki ga uvaja Nemčija, ne iz-prašuje in tudi ne uravnava svojega gledanja na ročno in umazano, nekvalificirano pomožno delo po istih kopitih, kakor smo jih na Spodnjem Štajerskem poznali vse do osvoboditve. Saj vemo, kako je bilo. Če so se slabo vzgojeni šolarčki po ulicah sprli, je sinček sicer slabo plačanega malega uradnika ali pisarja svojemu še nekoliko bolj revnemu sošolcu in tovarišu navadno zabrusil v obraz rekoč: »Kaj boš ti, tvoj oče je čisto navaden delavec«. To ni bilo nič čudnega. Saj so se otroci takih in podobnih primerov zaničevanja in omalovaževanja ročnega dela nehote učili iz ust svojih vzgojiteljev, razen tega je bil za človeško družbo tisti, ki je opravljal umazana ročna dela, res manje spoštovan kakor tisti, ki je s trdim, belim ovratnikom hodil na svoja slabo plačana pisarniška službena mesta.
Sodobni nemški red je pa v svojem pravilnem pojmovanju dela tudi ročno ter sploh vsako najbolj trdo in ne-
(Kapellen), Königsberg am Sattelbach (St. Peter bei Königsberg), Lichtenwald, Montpreis, Munkendorf (Tschatesch), Peilenstein, Pirschenberg (Globoko), Radelstein (Butschka), Rann, Reichenburg, Reichenstein (Senovo), Sawenstein (Savenstein), Siegersberg (Blanza), Weitental (Großdolina), Wisell, Wolfsgrund (Sromle) in Zirkle.
Landkreis Trifail ima politične občine Billichberg, Edlingen (Sagor), Eichtal (Hrastnigg-Dol), Gairach, Johannistal (Johannisthal), Kumberg bei Trifail (St. Georgen), Mariatal (Mariathal bei Littai), Ratschach, Steinbrück (Laak) in Trifail.
Okrajno glavarstvo Luttenberg tvorijo politične občine Abstal (Abstall), Bad Radein, Kleinsonntag, Luttenberg, Negau, Oberradkersburg, Roßhof, Süßenberg, Stainztal (St. Georgen an der Stainz), Wernsee (Kreuzdorf) in Zesendorf.
Področje okrajnega glavarstva Luttenberg se bo po vključitvi Spodnje Štajerske združilo z Landkreis-om Radkers-burg.
: prijetno delo postavil v tako luč, da je prav. Delavcem in delavkam, ki pri delu dobijo žuljave in umazane roke, se takih častnih znakov napornega, ročnega dela, danes ni treba več sramovati. Roke tekstilnega barvarja, katerih se držijo ostanki barv ter negovane, nežne roke zdravnika ali profesorja so za ljudsko skupnost potrebne in sicer prve kakor druge, in če oboje rok opravi svoje delo kakor treba, sta barvar in zdravnik enake cene in enakega spoštovanja vredna. Otrok pomožnega delavca ali hlapca sedi danes v otroškem vrtcu, v šoli ali v mladinski organizaciji skupaj z otrokom najvišjega upravnega uradnika in pri pravilni skupni vzgoji se bodeta medsebojno gledala, kakor se spodobi za dva enako vredna tovariša.
Življenje zahteva, da se opravijo vsa dela, ki so za življenje potrebna. Če se hoče to praktično izvesti, je naravno, da mora človeška družba imeti tudi delovne sile za vsako delo. Življenje brez bolniških strežnic, brez čiščenja stranišč, kanalov, greznic itd. je nemogoče. Ker se tako delo mora opraviti, se za to delo mora razpolagati z delovnimi silami, ki so ravno
tako važne, kakor je važno in potrebno imeti zdravnike za zdravljenje bolnikov.
Po vsem tem in tudi po oblastno odmerjenih mezdah, ki omogočajo danes na Spodnjem Štajerskem delavcu razmeroma boljše kakor preje člo-veka-vredno življenje, ni več važno, če je kdo duševni ali telesni, ročni, pisarniški ali nenaučen delavec. Delavci smo vsi in vsi delamo za skupnost Velike Nemčije, ki ji je pod modrim vodstvom velikega Fiihrer-ja vsaka delovna roka potrebna, draga in dobrodošla. Delo, ki nas po svojem načinu zamaže, oblati itd., ni nikakš-na sramota. Hutter-jevim tkalkam, ki so nekoč v Jugoslaviji povsod trdile, da so magacinerke ali razpošiljalke blaga, svojega pravega poklica ni več potrebno zatajevati. Delo je nekaj častnega. Biti cestni delavec, zidar, pastir, hlapec ali dekla, je tako koristno kakor vsak drugi poklic. Otresti se je iz bivših časov, v katere se nikdo ne želi nazaj, še po nekod ne-pozabljenih predsodkov, ki so danes iluzorni, saj je jasno in logično kakor beli dan, da pisarniška »gospodična« ni nekaj boljšega in bolj važnega od pridne hišne pomočnice, dobre kuharice ali spretne šivilje.
Spodnještajerci v
Dne 24. julija 1917 je na gradu Monte blizu mesta Salvore ob Jadranskem morju med mestima Piran in Umag v Istriji pod poveljstvom svojega poveljnika Haupt-mann-a Aleksandra Vlad-a stal strumno zravnan bataljon spodnještajerskih vojnih prostovoljcev, takozvani Freivvill Schutzenfeldbataillon Marburg IV ter čakal na prihod poveljnika odseka iz Buj. Ker je bil tisti dan za bataljon spodnještajerskih prostovoljnih strelcev praznik v pravem smislu besede, je mladim vojakom takratno čakanje na znanega in strogega ter radi tega ne vedno zaželjenega poveljnika bilo še precej znosno. Saj so čakali, da se jim na slavnosten način obesi na junaška prsa visoka odlikovanja za izredno hrabrost, ki so jo pokazali v malo preje uspešno končani deseti bitki na Soči.
Ko pridrvi avto pričakovanega Oberst-a Vogelhuber-ja in ga bataljon po ukazo-vanju svojega poveljnika predpisno pozdravi in sprejme, je bil grajski travnik, kjer je bataljon Spodnještajercev v razviti črti stal bolj podoben paradnemu vež-bališču kake dvorske garde kakor revni frontni formaciji, ki se še ni otresla znakov življenja po strelskih jarkih med krvavimi borbami.
Po pozdravu je sledil kratek ogled po-edinih stotnij, ki so stale kakor iz kraškega kamenja izklesane ter z očmi sledile mrtvo izgledajočemu železno-hladnemu vojaškemu obrazu suhega in priletnega Oberst-a. Najpreje se je zelo laskavo izrazil o strumnem in discipliniranem izgledu edinic. Nato je odredil svobodnejši
obrambi svoje domovine
stav, stopil nekoliko naprej, da se ga je še bolje videlo ter spregovoril sledeče:
»V mojem že 43. leto trajajočem, na dogodkih vseh vrst bogatem vojaškem življenju, se mi danes prvikrat solzijo oči. Kot vojak, ki sem osivel in ostarel v vojaški službi, tekom moje dolgoletne vojaške dobe nisem doživel trenutka, ki bi me bil tako prijetno ganil, kakor današnji dan. Kot vojaku, ki ne pozna solz, mi danes — ko sem doživel največji in najlepši dan mojega življenja, to je, da imam visoko čast, s hrabrostnimi svetinjami odlikovati Vas, komaj. 16- do 18-letne spod-nještajerske fante, ki prostovoljno služite vojake in se prostovoljno bojujete za svojo ljubljeno domovino — prvikrat v življenju tečejo solze radosti in veselja. Ganjen v globino srca, cenim, spoštujem in rešpektiram bataljon Spodnještajercev, ki si je s svojimi po letih bolj fantom kakor možem podobnimi vojaki-prosto-voljci priboril zmage in uspehe, o katerih bo govorila zgodovina ter bodočim poko-lenjem služila za zgled ter pripovedovala, kako so v svetovni vojni Spodnještajerci ljubili in branili svojo domovino. Štajerski fantje! (Steirerbuben). Kot Vaš poveljnik odseka občudujem Vaše lepe vojaške lastnosti. čestitam Vam vsem, Vašim roditeljem, Vaši lepi Spodnji Štajerski, Vašemu Marburg-u, od koder ste večinoma doma, in vsem Vašim krajem, kjer ste se rodili in kot otroci vzgojili ter komaj šolskim klopem odrastli, postali prostovoljni vojaki in sedaj veliki junaki, čestitam Vam k odlikovanju, ki bodo Vam, Vašim krajem in Vašim potomcem viden dokaz,
GOSPODARSTVO
Dobro" gospodarjenje - dandanes
i»
Kot vse na svetu, se tudi pojem »dobrega gospodarjenja« s časi vred spreminja. Bili so časi, ko smo kot dobrega gospodarja čislali onega, ki je imel »debele jurje«, naložene po raznih denarnih zavodih, ali pa jih je celo skrival doma v skrinji, če ne celo pod vzgiavjem v svoji postelji. To so bili časi denarnega gospodarstva. Bili so, ni še dolgo tega, tudi časi, ko smo šteli k dobrim gospodarjem tiste, ki so na sodnih dražbah ali pa pod roko kupovali zemljišče za zemljiščem, posestvo za posestvom, ki je bilo prodano revnemu zadolženemu kmetiču. Preganjali so uboge družinice iz rodnih domov ter pustili njive v pušči, ali pa so jih zasadili s sadnim drevjem, da, celo pogozdili. Število velikih nekmečkih posestev se je na tak način dan za dnem večalo, naša kmetijska proizvodnja pa je vsled takega postopanja stala pred dokončnim propadom. To so bili časi zadnjih trenutkov neoviranega liberalnega gospodarstva. Prehajamo v nov čas: čas gospodarskega sodelovanja, v čas enotnega načrtnega gospodarstva. V bodoče posameznik ne bo Imel več tako »prostih rok«, da bi lahko »gospodaril« po svoje, tudi če bi njegovo gospodarsko udejstvovanje bilo skupnemu narodnemu gospodarstvu samo v škodo, ne pa v korist. In dober gospodar bo le tisti, ki bo s svojim gospodarskim udejstvovanjem doprinašal čim večji delež k skupnemu gospodarskemu uspehu in napredku. Taka bo označba dobrega gospodarja v bodočih dneh. Kdo pa je dober gospodar danes?! Po kakih smernicah naj naš kmečki gospodar uravnava svoje gospodarstvo dandanes, da bo pravilno sledil klicu časa in upravičeno nosil vzdevek »dobrega« gospodarja? Predvsem dober kmečki gospodar v sedanjih razmerah ne bo zbiral denarja In ga hranil na kupu! Denar sam na sebi je namreč gospodarsko popolnoma neproduktiven, nekoristen, ali kakor pravimo: ni gospodarska dobrina, niti jih ne ustvarja, temveč je le sredstvo, ki omogoča izmenjavo posameznih gospodarskih dobrin.
Kdor torej hrani denar doma in ga odteguje prometu, ni dober, temveč slab gospodar, ker s takim ravnanjem ovira kroženje denarja in s tem reden tok gospodarskega življenja. Dober gospodar bo torej skrbel, da denar, ki ga je prejel iz svojega gospodarstva, čim prej vloži spet v svoje gospodarstvo nazaj. Drugo načelo, ki se ga mora držati dober kmečki gospodar v sedanjih časih, se glasi: V teh razmerah vlagaj svoj denar in svoje delo 8amo tja, kjer smeš pričakovati čim prej uspeh In povračilo!
Denarna sredstva in delovne moči so našemu malemu kmečkemu gospodarju
da je Spodnještajerc junak, kadar gre za njegovo domovino.«
; Sledilo je odlikovanje bataljona: častnikov, podčastnikov in moštva in sicer vseh, ki jih ni že med trajajočo bitko de-koriral sam najvišji poveljnik oborožene sile. Mimohod, med katerim je lastna bataljonska godba igrala lepe koračnice, je zaključil službeni del prireditve, po kateri je Oberst še izjavil, da predstavljajo strelci elitne oddelke bojnih formacij. Spod-nještajerci so se nato še pozno v noč razveseljevali na tovariški vojaški veselici, prirejeni na vrtu grada Monte.
le v skromni meri na razpolago. Posebno dandanes mora torej paziti, da jih izrabi tako, da bo imel od njih on sam in sploš-nost čim prej in čim večjo korist.
Torej v sedanjih časih ne bomo vlagali denarja , in truda v stavbe, niti v nove sadovnjake in vinograde itd., temveč si bomo raje nabavili čim več umetnih gnojil za svoje njive in travnike, vrtove, sadovnjake in vinograde, nakupili bomo cim boljše seme, oskrbeli bomo za svoj hlev čim boljšo živino kakor tudi dovolj dobre krme zanjo itd. Spomladi bomo odločili čim večji prostor za pridelovanje po-vrtmne in zelenjave, posluževali se bomo vseh tehničnih sredstev in pripomočkov za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci itd.
V take in podobne svrhe naložen denar in trud bo z bogatimi obrestmi vred povrnjen v najkrajšem času v obliki večjih in boljših pridelkov, gospodar pa bo na ta način tudi izpolnil svojo dolžnost nasproti splošnosti. Tretje načelo, ki mu dober kmečki gospodar dandanes sledi, je: V sedanjih razmerah moramo naravnati svoje gospodarstvo k cilju, da pridelamo kar največ živil.
Enako bomo v kar največji meri nadomestili rejo volov z dobrimi molznimi kravami. Vole bomo gojili le v primeru, če nimamo konj, posestvo pa tolikšno, da ne moremo izhajati samo z od časa do časa najeto delovno živino, oziroma s kravjo vprego. Mnogokrat je namreč mogoče opaziti, da stojijo konji in voli po cele dni brez dela v hlevu ter upropašča-jo krmo brez haska, medtem ko bi jo molzne krave neprimerno koristneje izrabile. Po sličnih smernicah se bo dober kmečki gospodar ravnal dandanes tudi pri vseh ostalih gospodarskih panogah ter tako s povečanjem in izboljšanjem svoje kmetijske proizvodnje koristil sebi in skupnosti.
X Razstava Wiener Messe v številkah.
Letos je na tej gospodarski prireditvi v 1096 prostorih ali stojnicah razstavilo 2226 tvrdk, od katerih je bilo 439 iz tujine. Razstavo si je do nedelje ogledalo 420.000 oseb. Od teh je bilo 6000 inozem-cev. Ogromno zanimanje je bilo za posebno razstavo plinskih generatorjev, katero je v petih dneh obiskalo 300.000 ljudi. Uprava razstave je radi ogromnega zanimanja sklenila razstavo oddelka generatorjev podaljšati do 12. oktobra, vstopnino pa primerno znižati.
X Nadomestilo za pogonsko tekoče gorivo. V Nemčiji imajo 150.000 tovornih avtomobilov, ki so urejeni na pogon s plinskimi generatorji. To prištedl nemškemu gospodarstvu 45 milijonov litrov tekočega goriva letno. Prihodnje četrtletje bo nemška industrija izdelala nadaljnjih 6000 tovornih avtomobilov z generatorji ter jih stavila za gospodarske potrebe na razpolago. V teku nadaljnjega polleta bodo nemške tovarne izdelale 33 000 plinskih generatorjev, ki predstavljajo že danes pomemben vir pogonske sile. Po vojni se bo verjetno vse to še spopolnilo in postalo nekaj trajnega.
X Krompirjevo moko bodo izdelali na Hrvatskem. Da se zniža potrošnjo pše-nične moke, bodo na Hrvatskem v kratkem otvorili mlinsko podjetje, ki bo mleto krompirjevo moko.
(Scherl Bilderdienst)
Segen der Sonne. Herrlich sind die Trauben gediehen und auch verlockend süß
X Nove hladilnice za sadje in sočivje gradijo v Bolgariji, ker se je radi povečanja izvoza pokazala tozadevna potreba.
X Ugoden pridelek žitaric zaznamuje letošnja žetev v Evropi, ki je radi vojnih razmer na celi črti povečala svoja žitna polja. Obdelanih je bilo nad 32 milijonov hektarjev zemlje ter cenijo, da je celokupni pridelek pšenice dosegel desetletn9 povprečnino evropske žetve. Na Hrvatskem so pridelali milijon ton pšenice ter se s tem rešili skrbi za kruh do nove žetve. Italija računa na 8 milijonov ton žita. V Nemčiji ravnokar mlatijo in so poročila o pridelkih zelo ugodna.
X Monopol na nakup riža so uvedli v Bolgariji. O monopolskih pravicah razpolaga ravnateljstvo žitnega nakupa in izvoza.
X 23,400.000 družinskih gospodarstev
so našteli v Nemčiji pred izbruhom sedanje vojne.
X Državna gospodarska pomoč za Spodnjo štajersko. Uradni list šefa civilne uprave prinaša v svoji izdaji z dne 24. septembra 1941 tozadevni razglas, iz katerega posnemamo glavne misli, Svrha pomoči (Reichswirtschaftshilfe) je, da še Spodnji Štajerski olajšajo gospodarske težave, ki so nastale radi priključitve Spodnje Štajerske v gospodarstvo Reich-a, storitvene zmožnosti spodnještajerskega gospodarstva pa približa Reich-u in—pritegne v načrte velikonemškega gospodarskega obnovitvenega dela. V zasledovanju teh ciljev se bo državno gospodarsko pomoč nudilo za ustanavljanje novih gospodarskih obratov, predvsem v okviru šti-riletke, ter za povečanja, preureditve in obnovitve že obstoječih obratov. Nadalje za financiranje tekočih naročil in odstranitev morebitnih kalamitet, povzročenih po približanju spodnještajerskih cen cenam Reich-a. Pa ne samo obrtna, temveč tudi kmetijska in gozdarska podjetja Spodnje -Štajerske bodo deležna ugodnosti državne gospodarske pomoči. Prošnje za tako pomoč bo, kadar bo Spodnja Štajerska popolnoma priključena Reich-u. predlagati gospodarski in rokodelski zbornici.
UMNI KMETOVALEC_
Apno v kmetijskem gospodarstvu
Vemo za pomočnika, ki bi kmečkemu gospodarju namesto hlapcev in delavcev, namesto pluga in motike, prerahljal vse njive, izboljšal travnike, sadovnjake in vinograde — vse to za prav malo denarja. Toda čudno: le tu in tam se najde kmet, ki tega dobrega in poceni pomočnika vzame v delo, ogromna večina naših gospodarjev pa zanj ne ve, pa tudi če ga pozna, ga prezira in podcenjuje. Kdo je ta kmetov pomočnik, kako mu je ime? Apno! Apno?! No, saj tega pa vsi dobro poznamo! Saj brez apna ni mogoče zidati, ni mogoče beliti poslopij in prostorov ...
Res, to veste! Toda, da brez apna ni mogoče niti dobro kmetovati, tega ne veste, ali vsaj gospodarite tako, kot da bi tega ne vedeli! Da je treba leto za letom na njive navažati hlevski gnoj, to ve vsak kmečki otrok. Da se da s pomočjo pravilne uporabe umetnih gnojil pridelke neverjetno povečati in izboljšati, se vsaj polagoma začenjajo uverjati tudi najbolj zakrknjeni starokopitneži. Pomen in vrednost apna v poljedeljstvu pa zna v naših krajih ceniti le malokateri gospodar.
Za primer navajamo, da so letošnjo jesen v nekem okolišu naročili kmetje za jesensko gnojenje nad trideset vagonov umetnih gnojil — apna pa le pol vagona!
To je dovolj jasen dokaz, kako malo se naši kmetje zavedajo pomena apna v poljedeljstvu.
Skušali bomo zato v naslednjem nekoliko pojasniti, zakaj je apno v poljedeljstvu važno in kako naj se ga poslužujemo.
Da ni zemlja, ki jo obdelujemo, vsepovsod, včasih celo na eni in isti njivi, enaka, to ve vsak kmečki gospodar. Je težka in lahka, ilovnata in peščena, močna in slaba, mokrotna in suha, pa še raz-ličpe barve povrh. Vse te lastnosti in posebnosti različnih zvrsti zemlje uspevajo. Ponekod uspeva krompir izborno, pšenica pa slabo, drugod spet obratno.
»Kakor je pač zemlja!« pravijo kmetje ter s tem hočejo reči, da ni pridelek posameznih rastlin odvisen samo od obdelovanja, gnojenja, kakovosti semena — temveč tudi od kakovosti zemlje same! A na kakovost zemlje izredno, včasih celo odločilno vpliva količina apna v njej. Toda pri tem moramo takoj poudariti, da vpliva na kakovost zemlje samo apno v : gotovem določenem stanju, medtem ko. je za kakovost zemlje in za uspevanje posameznih rastlin skoraj brez. pomena, koliko je v zemlji n. pr. apnega- kamenja oz. peska
Oblika apna, ki je za poljedeljstvo važna, se naziva hidrooksidno apno. Od dejstva, kolikšno množino apna v tej obliki posamezne zemlje vsebujejo, je v veliki meri odvisna njih kakovost in sposobnost za pridelovanje posameznih pridelkov.
Na splošno velja, da vsebujejo lahke zemlje več apna kot težke, suhe več kot mokrotne.
Točno se da ugotoviti količina v zemiji se nahajajočega apna s posebnim »preizkusom zemlje glede na apno« in se izraža v. enotah »pH«. Cim večje število »pH« iipa zemlja, tem več apna vsebuje, čim manjše, tem bolj revna je na apnu. Zenv lje, ki imajo izpod 5 »pH«, nazivamo kisle zemlje.
Posamezne poljske rastline • zahtevajo različne množine apna v zemlji. Tako
uspeva na. pr. oves, rž, krompir in nekatere trave še v prav kisli zemlji (pri 4.5— 5 pH). Nasprotno pa zahteva na. pr. lu-cerna in koščičasto sadno drevje prav močno apneno zemljo (7—8 pH). Izmed ostalih rastlin izhajajo z manjšo količino apna na pr. vse trave, grah, navadna detelja, paradižniki, solate, buče in kumare, pa tudi fižol (5—6.5 pH), medtem ko na primer pšenica in ječmen, sadno drevje, pesa, čebula, zelje itd. zahtevajo močno apneno zemljo (6.5—7.5 pH). Ker je oves za apno najbolj neobčutljiv, uspeva tudi v močno apneni zemlji. Naše zemlje so po večini vse bolj ali manj kisle, to je, imajo premalo apna v sebi, da bi mogle v njih močno apneno zemljo zahtevajoče rastline dobro uspevati. Iz tega razloga je nujno potrebno, da dodamo zemlji toliko apna, da ga nobena rastlina ne bo pogrešala. Pa se drug važen razlog je, zakaj moramo zemlji dodajati apno: Ker apno zemljo rahlja, s tem omogoča dostop zraka in s tem rastlinskim koreninicam izkoriščanje hranilnih snovi, posebno spr-stenine (humusa), ki se v zemlji nahajajo.
Marsikdaj se gospodarji pritožujejo, da njihova zemlja ne jemlje gnoja, to je, da gnoj nekako zogleni, namesto da bi sprstenel in se zmešal z zemljo. Taki zemlji primanjkuje zraka, oziramo apna, ki zemljo rahlja in s tem omogoča zraku dostop. Drugod raste po njivah in travnikih preslica in lapuh. Tudi to je znamenje, da tej zemlji primanjkuje apna. Zato si zapomnimo: Z apnom bomo gnojili vsem težkim in močnim, posebno pa še vsem vlažnim zemljam, da jih bo apno zrahljalo in osušilo. V lahkih, rahlih in peščenih zemljah bomo z apnom gnojili samo tam, kjer gojimo lucerno in druge apno zahtevajoče rastline. V ostalem pa bomo na takih zemljah glede gnojenja z apnom previdni, ker se hranilne snovi iz takih zemelj že itak prehitro izgubljajo, apno pa bi to samo še pospešilo.
Pravilno »apnenje« je dostikrat več vredno kot gnojenje, nepravilno uporabljano apno pa lahko povzroči veliko škodo. In to ne samo na lahkih, rahlih zemljah, temveč povsod: če namreč ne upoštevamo pravila, da ne smemo trositi apna istočasno, ko gnojimo zemljo s hlevskim gnojem, s superfosfatom, s kostno moko in sploh z gnojili, za katere kaže tabela o mešanju z apnom prepovedano! Pazimo torej na to! Kako bomo z apnom gnojili? Naročili bomo takoj potrebno množino žganega apna v kosih, ali pa apne-nega prahu. To pa zato, ker traja v teh časih po cel mesec ali dva, preden apno dobimo, če smo dobili apno v kosih, ga bomo pustili, da razpade v prah. Prav uporabni so tudi odpadki pri žganju apna, to je apneni prah, pomešan s pepelom itd.
Decembra ali januarja pa bomo apneni prah raztrosili. Pa ne preveč skopo! Na vsak oral površine potrosimo po več tisoč kilogramov prahu — čimbolj je zemlja vlažna, ilovnata in humozna, in čim dalje že nismo apnali, tem več apna privoščimo zemlji! Apnamo po potrebi vsakih 3— 5 let. Dobro je, če moremo potrošeno apno zabranati, nujno pa ni! Če smo »apnenje« zemlje pravočasno in pravilno izvedli, se bomo čudili uspehu! Zemlja, ki se je prej vlekla v brazdah za plugom, se bo sesipa-la v prah, od gnoja, ki smo ga spomladi zaorali, jeseni ne bo sledu, in tudi rastline bodo imele vse drugačno -rast in plod.
(Scherl-Ar,. .iiv)
Der bekannte nationalsozialistische Reichstagsabgeordnete Gottfried Feder ist am Mittwoch in Murnau (Oberbayern) im 58. Lebensjahr nach längerer Krankheit gestorben. Schon in den ersten Jahren nach dem Zusammenbruch war Feder mit der nationalsozialistischen Bewegung in Berührung gekommen. Seine bekannte Schrift »Der deutsche Staat auf nationaler und sozialer Grundlage« war ein wertvoller Beitrag zum Gedankengut unserer Zeit. Außerdem trat er durch zahlreiche Aufsätze meist finanzpolitischer Natur hervor. Nach der Machtübernahme wurde Feder Staatssekretär im Reichs-wirtsetiaftsministerium und im April 1934 Reichskommissar für das Siediungswc-sen. Seit November 1934 war er Professor und seit 1936 planmäßiger Professor für Bauwesen an der Technischen Hochschule Charlottenburg
Seveda pa ne smemo pozabiti, da je kljub apnanju, oziroma vprav radi apnanja potrebno tudi obilno gnojiti, kajti sicer bomo spoznali, da »dela apno bogate očete, pa revne sinove«, to je, da apno iz zemlje potegne redilne snovi, novih pa ji samo ne more dati!
Ptice se poslavljajo. Napočil je čas, ko prihaja vsakoletno preseljevanje ptic do svojega številčnega viška. Napačno je mnenje nepoznavalcev tega do sedaj še nepojasnjenega (sicer naravnega) pojava, namreč, da naj se selitev ptic pričenja šele s slovesom lastavic. Še kosimo in še žanjemo in še vlada pasja vročina, ko se že prvi vsakoletni selivci poslavljajo iz naših krajev. To so takozvani hudourniki, ki takorekoč bliskovito letijo proti vročemu jugu. Njim sledijo znane žužkojede: kukavica, kobilar, rjavi srakoper in zlatovranka. Proti koncu avgusta zapuščajo močvirje čaplje in bobnarice. V Začetku septembra se dvignejo slavčki, po-gorelčki in nekatere race. Ob ali po Malem Šmarnu (kakor je pač vreme) nas zapuščajo najbolj znane in priljubljene seji vke, lastavice, na katerih vrnitev nestrpno čakamo. V teh dneh pa se na daljno pot odpravljajo ptice-roparice: kanja, pastorka in škrjančar ter divje race, pa tudi skromna pastiričica in črnoglava velika bobnarica. Ko se pričenja trgatev, bomo lahko priča ©dpotovanju podnevnih selžv-cev: mišarja, sive pastariee, taščice, polj-!
Po 1. oktobru 1941 sprejemajo tudi vsi poštni uradi naročila za
tStùiBtskBûû Gostêod&tiû
» IrlrWïFli'IlW
Naročnina :
četrtletno RM 1.20, polletno RM 2.40 in celoletno RM 4.80
ZA GOSPODINJE
go. Ščurke najhitreje preženemo, če po-tresemo vse špranje in razpoke, kjer se ta mrčes skriva, s kamilčnim praškom, ki si ga pripravimo tako, da kamiličine cvete posušimo in zdrobimo. Kamilični duh je ščurkom silno zoprn in jih kar duši, zato pobegnejo iz svojih skrivališč in počepajo po tleh kakor omamljeni. Seveda jih je treba potem hitro pospraviti, ker sicer ožive — Dobro sredstvo proti ščurkom je tudi boraks, pomešan z moko in stol-čenim sladkorjem (vsakega 1 žlico). Preženemo pa to nadlogo tudi s tem, da spustimo v kuhinjo ježa, ki bo ščurke v dveh, treh nočeh do zadnjega pohrustal.
go. Sladosok iz jabolk je izvrstna, hladilna pijača pri vseh vročinskih boleznih, pri zaprtju, ovira poapnenje žil in poživlja kri. Sok iz borovnic je preizkušeno sredstvo pri motnjah v prebavi in pri malokrvnosti. Sok iz robidnic, čisti kri in krepi živce. Sezgov sok, uživan surov, je izvrstno sredstvo pri gripi in pri raznih prehlajenjih. Sok iz ribeza krepi srce, jetra, ledvice. Pijača proti prehlajenju. Grozdni sok se dobro obnese pri putiki, protinu, živčnih boleznih.
go. Kuhanje zmanjša vitaminsko vsebino. Vedno na novo se poraja vprašanje, če in v kakšni izmeri se pri kuhanju naših živil zmanjša njih vsebina na vitaminu C. Zdravnika Pamfil in Maxim sta to vprašanje temeljito raziskavala in sta ugotovila sledeče: Dočim vsebuje 1 liter mleka pred kuhanjem 21 do 24 miligramov vitamina C, preostane po kuhi le še 12 do 15 miligramov. Pri 1 kilogramu krompirja pade vsebina vitamina C od 220—255 miligramov na 60—175 miligramov, dočim pade vsebina vitamina C pri kuhanju chrovta od 320—335 miligramov na 70— 197 miligramov. Zopet na novo je torej prav nedvomno dokazano,, da se s kuhanjem izgubijo prav izdatne množine vitamina C in da torej dovajamo našemu organizmu veliko večje množine te dragocene snovi, če uživamo zelenjavo in drugo surovo, kot pa da je skuhano.
Kdor oglašuje,
napreduje !
skega škrjanca, drozga itd. Njim sledijo: golob-grivar, duplar, kraljiček, tukalice, ščinkavec in še nekaj nam manj znanih selivcev. Zaradi znanih vzrokov smo letos še posebno radovedni na zadnji odhod mitijonske ptičje armade. Pri tem pa mislimo na nam zvesto ostale krilatice, kako jih bomo prezimili.
MALE VESTI
*	Bundesfiihrer Steindl govori. V Mar-burg-u je na seji voditeljev organizacije Deutsche Jugend govoril Bundesfuhrer Steindl, ki je med drugim izvajal: »Pravilnost ukrepov se ne da meriti po tem, če povzročajo mir ali nemir. To je zastarel nazor, ki ga nacionalsocializem odklanja. Dejstvo je, da je 95 odstotkov spod-nještajerskega prebivalstva zvesto Fiihrer-ju in Reich-u, ostali pa z malenkostnimi izjemami mirno sodelujejo. Spodnještajerc je zelo dovzeten, njegova notranja preusmeritev pa rabi čas. Ne polagam važnosti na to, da bi eden, ki je še včeraj nosil sokolsko zastavo, že danes nastopal kot navdušen nacionalsocialist. če pa pride eden, ki pravi, da se ne more kar čez noč preorientirati, ker je bil slovenski ideologiji preblizu, je po svoji vrednosti popolnejši. Vsak ima svoj čas za uveljavljanje, vsak ima šance za sodelovanje, vsak se pa tudi mora uveljaviti.«
*	13 Nemcev je bilo v čileju (Ibero-Amerika) brez pravega vzroka aretiranih.
Najvišje sodišče republike pa je z vsemi petimi glasovi senata sklenilo, da se ima omenjene Nemce takoj izpustiti.
*	Ministrski predsednik protektoratske vlade (češko-Moravska) inž. Eliaš je bil po odredbi zastopnika Reichsprotektorja ^-Obergruppenfiihrerja Heydricha aretiran radi zločinstva veleizdaje. Inž. Eliaša so izročili ljudskemu sodišču Reich-a radi obsodbe. Istočasno je bil inž. Eliaš razrešen svoje dolžnosti kot ministrski predsednik protektoratske vlade.
*	Mussolini je pregledal v sredo v Rimu parado štirih novih bataljonov črno-srajčnikov, ki imajo službeno označbo »M« (začetna črka Mussolinijevega imena): Pri tej priliki je imel kratek nagovor, in sicer kakor sledi: »Legionarji! Vasi bataljoni bodo danes, dne 1. oktobra 19. leta fašistične ere, postavljeni v ozračje bitk in zmag. Od vas in samo od vas bo odvisno, ali bo ostala zmaga v vaših železnih rokah.«
*	Rojstva, poroke in smrt v spodnješta-jerski prestolnici. V zadnji tretjini minulega meseca se je v Marburg-u rodilo 32 otrok, 24 deklic in 8 dečkov. V istem času je umrlo 18 Marburger-jev, od teh 9 moškega in istotako ženskega spola. Zadnja tretjina meseca septembra pa je bila izredno bogata na porokah. 44 parov si je ustanovilo lastno domovanje. Kakor zadnjič, se tudi sedaj v tem pogledu najbolj odlikuje mladina iz mestnih okrajev na desnem bregu.
*	S 1. oktobrom 1941 se je cena poe-dinim izvodom »štajerskega Gospodarja« določila na 10 Rpf.
(Scherl)
Neun Sonderpostwertzeichen gibt die Reichspost vom 29. September bis Ende November heraus zur Erinnerung an die Eingliederung der vom früheren Österreich abstimmungslos abgetrennten Teil« der Steiermark, Kärntens und Volksdeutscher Teile Krains in das Deutsche Reich. Die beiden Markenbilder zeigen die B u r g in Marburg, Steiermark, und die Landschaft von Veldes in Kärnten
*	Plutokratje skrbijo za svoje mize.
Kakor poročajo listi, je lord Beaverbrook, ki se nahaja sedaj v Moskvi, poslal Churchillu 25 funtov kavijarja, t. j. posebne slaščice za jaro gospodo. Ta kavi-jar so angleška letala transportirala obenem z vodko, posebnim ruskim žganjem, iz Moskve v Anglijo.
*	Kronski svet v Tokiju. V sredo se je vršil v Tokiju v navzočnosti cesarja kronski svet, katerega so se udeležili vsi člani, med njimi predsednik dr. Hara, podpredsednik Suzuki, vojni minister general Tojo, zunanji minister Tojoda in drugi člani kabineta.
*	Težka železniška nesreča na Japonskem. V sredo zjutraj se je dogodila v Kijušiju na Japonskem težka železniška nesreča. Na progi Kumamoto—Oita je iztiril vlak. Pri tej priliki so padli trije popolnoma zasedeni vagoni v bližnjo reko. Vagoni so ostali pod vodo. Doslej so izvlekli komaj štiri mrliče, pogrešajo pa še vedno 130 oseb.
*	Na Islandiji, katero so, kakor znano, okupirali Angleži, vlada po ugotovitvah nekega ameriškega časnikarja velika ne-volja. Cene živežu so poskočile na dvojno višino. Islandci ne marajo Angležev, ker le-ti ne spoštujejo islandskih običajev. Islandske žene in dekleta pa kažejo napram Angležem naravnost sovraštvo. Isto velja tudi za razmerje Islandcev napram ameriškim okupacijskim četam. Omenjeni časnikar je moral sam priznati, da so bili štirje ameriški mornarji okrivljeni posilstva nad neko islandsko ženo.
» Petletnica proklamacije generala Franca za voditelja Španije. Dne 1. oktobra je
stala vsa Španija v znamenju pete obletnice proklamacije generala Franca za voditelja Španije. Ob tej priliki je posvetil španski tisk državnemu šefu cele strani. Vsi listi so objavili Francove slike in življenjepise, razen tega pa obravnavajo listi v uvodnikih osebnost velikega moža. V madridskih cerkvah so v ta namen odpeli slovesen »Te Deum«. Po vsej Španiji je vladalo t. oktobra slovesno razpoloženje.
*	Reichspressechef Dr. Dietrich je sprejel v ponedeljek odposlanstvo hrvatskih časnikarjev, ki se trenutno nahajajo na študijskem potovanju po Nemčiji.
*	Vsled neprevidnosti ustrelil lastno hčerko. Posestnik Wiesenhofer v Koppel-reithu je te dni pregledoval nek revolver. Pri tem je bil tako nespreten, da se je orožje sprožilo. Krogla je zadela njegovo 18-letno hčerko Marijo v trebuh. Dekle so pripeljali v težkem ranjenem stanju v bolnico v Graz, kjer je pa kmalu nato svojim poškodbam podlegla.
*	Komunistična nevarnost na švedskem. Mladošvedska zveza je sprejela v mestu Solleftes resolucijo proti nadaljnjemu obstoju komunistične stranke na Švedskem. V tej resoluciji ugotavljajo Miadošvedi sledeče: »V teh dneh, ko se bori bratski finski narod na vzhodni fronti za svobodo severa, pomeni obstoj komunistov v naši deželi naravnost podpira-ranje sovražnika Finske.
*	Flamska mladina je nacionalsociali-stična. Preteklo nedeljo so se vršile v Antwerpenu, Kortrijku in Herenthalu na Flamskem mogočne manifestacije nacio-nalsocialistične flamske mladine. Vodja fiamskega mladinskega gibanja dr. Le-hembre je izjavil na enem izmed teh zborovanj, da se bo flamska mladina z vso odločnostjo borili za boljšo bodočnost. Flamska mladina hoče oživotvoriti nacionalni socializem ter odpraviti suženjstvo in proletarizacijo delavstva.
*	»Domovina Hrvatska« bo ime tedniku, ki ga bo za v Nemčiji zaposlene hrvatske delavce izdajalo hrvatsko poslaništvo pri nemški -vladi v Berlin-u.
*	Židom ne bo dopuščen študij na univerzi v Zagrebu. Tako se glasi razglas, ki ga je izdal rektor imenovanega vseučilišča.
*	Prvo taborišče za klateže. V okraju Neutra so ustanovili delovno taborišče za delomržne elemente, ki bo sprejelo 70 takih klatežev. Ureditev nadaljnjih taborišč je na vidiku.
*	70 procentov celotnega premoženja Slovaške je bilo v rokah peščice Židov. Sedaj slovaška vlada pridno urejuje problem židovstva, da jim ne bo več mogoče izkoriščati slovaškega ljudstva.
*	Skrb za kmeta. V bližini Altenmarkta v Pongau-u (Salzburg) ležeč grad Hoch preurejuje organizacija Landesbauern-schaft (kmetov) v šolo za izobraževanje 'kmetov.
*	General Wawell v Teheranu. Angleški general Wawell je prispel preteklo soboto v Teheran, kjer je imel razgovore z odposlanci Sovjetije.
*	Pariška razstava slik nemških vojakov. Nad 3000 slik je razstavljenih v Parizu v tamkajšnji galeriji. Gre za slike, ki so jih ustvarili za časa svojega službovanja na francoskih tleh nemški vo-jaki-umetniki.
*	Posebne poštne znamke s slikami Marburg-a, Pettau-a, Veldes-a in Tri-glav-a so izdali v spomin na priključitev Spodnje Štajerske in Gorenjske. Pošte so jih prodajale od 29. septembra do konca novembra. Dne 1. oktobra so pošte Marburg I in Pettau na te posebne znamke udarjale tudi poseben žig, kar je za zbiralce in ljubitelje filatelističnih posebnosti zanimivo.
*	židje naj bi pomagali — Angliji. Jeruzalemski židovski listi napovedujejo za čas med 8. in 12. oktobrom veliko propagando v korist nabiranja prostovoljcev za Anglijo. Na ta način naj bi se zvišalo število palestinskih Židov v angleški vojski na 10000.
*	Novi krvavi nemiri v Indiji. Kakor poročajo listi preko Šanghaja, je prišlo v" mestu Rangpur v Centralni Indiji do krvavih spopadov med prebivalstvom in angleško policijo. Več Indijcev je bilo pri tej priliki ubitih in 69 ranjenih. Od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj ne sme do nadaljnjega nikdo na cesto.
*	Učite se nemščine. V kratkem začnejo v Marburg-u z novimi tečaji nemščine po metodi Walter Weber-a »Deutsch rasch und richtig«. Prijave sprejemajo dnevno med 9. in 12. ter 14. in 19. uro v uradu Volkbildung, Kreisfuhrung Marbug-Stadt,
vogal TegetthoffstraBe-Gerichtshofgasse. O prijavah pri ostalih krajevnih skupinah sledijo razglasi potom plakatov.
*	Celo mesto je izginilo v valovih. Dne 22. septembra je minilo 50 let, odkar je mesto Johnstown v Pennsylvaniji v Ze-dinjenih državah Severne Amerike postalo žrtev naravne katastrofe. Šestkrat je strela zaporedoma udarila, da je pretreslo vse hiše, nakar se je 17 metrov visoko va-lovje v širini 900 metrov razlilo po mestu. Popustila je velikanska jez, ki je že deset let dirigirala odtok vodovja planinskega jezera v dolino. V sedmih minutah se je potopilo 3000 oseb, hkrati je pa voda mesto popolnoma izenačilo z zemljo. V eni uri je voda požrla 16.000 ljudi. Valov-je je hiše, tovarne, mostove, železnice, lokomotive in železniške vlake nosilo kakor čolne. Železolivarne z nad 600 delavcev so odplavale kakor šibe, če jih otrok vrže v potok. Nekaj tisoč preživelih se je rešilo na neki hrib razvalin. Naenkrat izbruhne izpod razbitkov in podrtin plamen. To je povzročilo drugo paniko. Mnogo jih je poskakalo nazaj v vodo, kjer so se potopili. Po treh dnevih groze je ogenj ugasnil, nakar so začeli z reševalnim delom 21.000 ljudi je z mestom Johnstown našlo svojo smrt. Dve tretjini jih je uničila povodenj, ostanek pa ogenj. Nad 3000 smrtnih žrtev se ni moglo identificirati, ker so njih trupla zoglenela. Šlo je za naravno katastrofo, kakor jih poznajo samo pokrajine potresov.
*	Smrtno kazen so uvedli za navijalce cen, verižnike in 'podobne dobičkaželjne prestopke na Hrvatskem.
*	100 milijonov jajc so zaplenili v Budimpešti Madžarski prehranjevalni minister je v spremstvu državnega podtajnika v svojem ministrstvu preoblečen v navadnega delavca osebno pregledoval tržnice in trgovine jajc, da bi ugotovil vzroke pomanjkanju tega blaga. Oba navidezna kupca sta se postavila v vrsto čakajočih ter čakala, da prideta na vrsto. Ko sta pa po dolgem čakanju končno prišla na vrsto, je zmanjkalo jajc, ker so po izjavi trgovca bila razprodana. Minister je nato takoj odredil policijsko preiskavo v dotičnem lokalu in še v sto drugih trgovinah jajc. Preiskava je odkrila 100 milijonov skritih jajc, ki so jih oblasti takoj zaplenile. Razume se, da so trgovine, ki so na ta način špekulirale z blagom, ki ga ljudstvo potrebuje za prehrano, večinoma v rokah Židov.
*	Uspele rokodelske tečaje so imeli v Cilli-ju, kjer so kleparje, ključavničarje in tem sorodne poklice teoretično in praktično spopolnjevali v njihovih strokah. Tečaji, ki jih prireja Arbeitspolitisches Amt organizacije Steirischer Heimatbund; so r.ašli lep sprejem ter jih bodo priredili tudi v ostalih delih Landkreis-a Cilli.
*	Lev na avtomobilu. Po poročilih inozemskih časopisov je v pustinji Rodezije neki ženski, ki se je vozila z avtomobilom, med vožnjo skočil lev na streho avtomobila. Vozilka je bila toliko prisotna, da je povečala brzino voza do skrajnosti, kar je leva spravilo do tega, da je skočil z voza ter se odstranil. — Pri Zimb-Zombi je pa drug lev napadel poštni avto. Skočil je na voz ter se krčevito poprijel vrat od koder so ga med brzo vožnjo z veliko težavo odgnali.
*	Nad stoletni Bolgari. Po poročilih bolgarskega časopisa »Zdravje in življenje« živi na Bolgarskem 158 nad sto let starih oseb. S tem je podan starostni rekord Bolgarov, ker nima noben drugi narod razmeroma toliko stoletnikov. Od teh 158 stoletnikov je 85 moških in 73 žensk. 121 teh starcev živi na deželi in samo 37 po mestih. Vsi skupaj so vsplošnem zdravi, akoravno je šestim telesna teža padla na 31 do 35 kilogramov. Isti list trdi, da dobiva 15 stoletnikov ravnokar že tretjič nove naravne zobe.
*	Čuvajte se živinskih tatov. Neznani tatovi so posestniku Antonu Apat-u v Oppendorf-u v občini Franz iz nezaklenjenega hleva odpeljali 2 kravi mlekarici montafonske pasme v vrednosti 1000 Reichsmark. — Ravnotako je še neznani kradljivec vlomil v zaklenjen hlev posestnika Johann-a Stainko-ta v vasi \Vo-grischofzen, občina Klein-Sonntag, iz katerega mu je ukradel tisoč Reichsmark vredno triletno kobilo. Ista je kostanjeve barve ter ima na čelu in na obeh zadnjih nogah bele lise.
*	Ameriška letala so zastarela, še preden odlete. Sotrudnik lista »New York World Telegram«, Walter Leckrone, piše med drugim, da so v Ameriki po 18 mesecih mrzličnega oboroževanja producira-li manj letal, kakor jih je treba za teden dni vojskovanja. Samo malo število najmodernejših letal da je odšlo v Anglijo. Na stotine letal sicer stoji na letališčih pred tvornicami, vendar brez propelerjev in brez strelnega orožja. Ako ne bodo odstranili raznih uradnih težkoč, bodo ta letala zastarela še pred uporabo. Večjega števila zastarelih letal v Angliji niso niti. prevzeli, nego so jih odposlali na neko stransko bojišče.
*	Filmske predstave je priredila organizacija Steirischer Heimatbund v Ho-chenegg-u pri Cilli-ju. 667 obiskovalcem so predvajali film »Verräter« (izdajalec) ter nemški tedenski pregled.
*	Zborovanje županov so priredili v Pettau-u. Tozadevnih službenih razgovorov se je udeležilo nad 100 oseb, ker so so jim prisostvovali tudi občinski tajniki. O davčnih zadevah je govoril vodja finančnega urada Oberregierungsrat Dr. Castellitz. Podeželske in prehranjevalne probleme sta razlagala Kreisbauernftihrer Straschill in vodja prehranjevalnega urada Stabsleiter Dr. Lattmann. Naglasila sta, da je kljub vojni dotok poljedelskih strojev v okrožje ugoden. Posebna skrb se posveča preskrbi semena, predvsem semenskega krompirja, ki naj zamenja domačega. Občine bodo dobile tudi nekaj prvovrstnih domačih živali v plemenske svrhe. Ostala predavanja so se nanašala na ustanovitev civilnih uradov, na vojno-gospodarske ukrepe v pogledu motoriziranih vozil itd.
*	Občina Hrastnigg v okrožju Trifail je dobila novega župana Ditz-a. Dne 26. septembra so ga na slovesen način uvedli v njegove uradne posle.
*	100.000 obiskovalcev si je v Parizu do pretekle sobote ogledalo razstavo »Žid v Franciji«, ki jo je priredil zavod za raziskovanje židovskega vprašanja.
DOPISI
O Littai. Prebivalstvo ob reki Save, prav posebno v našem trgu, je prav zadovoljno, da je prišlo v okvir Velike Nemčije. Iz nekdanjega mrtvila so se ti kraji prerodili v novo pravo življenje. Mladina se z dušo in telesom udeležuje vseh prireditev. Vsakodnevno petje na trgu je prijetna novost, ki razveseljuje staro in mlado. Veliko ugleda uživajo pri nas tudi učitelji nemščine, ki so končali že dva tečaja. Otroci kar tekmujejo med seboj, kdo bo preje in lepše šopke podaril tistim, ki jih spopolnjujejo v jezikovnih zmožnostih. Tečaje nemščine je pa obiskovalo staro in mlado. Posebno prebivalci kraja Rann, ki leži blizu našega trga, so se v tem pogledu odlikovali. Med njihovimi tečajniki je bil tudi sedemdesetletni Georg Jazbec, kar je gotovo omene vredno, ker sedemdesetletni učenci niso vsakdanji. — Naš trg se obnavlja in modernizira. Stara navlaka izginja. Nekdanji leseni most je zamenjalo železo in beton. Gasilni dom je čisto nov. Bivši prosvetni dom in telova-dišče sta prenovljena. V gradnji je velika dvorana, ki bo služila za vzgojo mladine. Da se izboljša izgled trga, se je nekdanji nizki hišici Morantschen in Lindner preuredilo in dvignilo. Višek vseh del pa je tlakovanje oziroma asfaltiranje cest od trga Littai do vasi St. Martin, ki se bližajo svojemu dokončanju. Za vse to si je pa stekel mnogo zaslug naš župan inž. Puschmann. — Na trgu postavljen zvočnik nam v večernih urah zbira prebivalstvo ter ga s svojimi poročili o zmagovitem prodiranju naše hrabre vojske navdušuje. Istotam razobešen zemljevid pa poslušalcem omogoča pregled o zavzetih krajih ter o zasledovanju vojnih operacij, ki so svojim končnim ciljem vsak dan bližje. — Mr. Ph. Theodor Brilli
□	Trifail. Imeli smo kratke kuharske tečaje, ki jih je priredila organizacija Steiri-sclier Heimatbund. 80 udeleženk se je v štirih tečajih, ki jih je vodila gospa Frieda Schoberl, naučilo pravilnega, štedljivega in okusnega kuhanja. Pozneje se bodo taki tečaji stalno nadaljevali.
O Hochenegg (Gausiechenhaus) bei CHli. Uvodoma se lepo zahvaljujem za redno dostavo »štajerskega Gospodarja«, v katerem zasledujem sijajno uspevanje bojev, ki jih vodi naš Fiihrer in veleum Adob Hitler. Daj usoda, da bo še nadalje vojna sreča naklonjena našemu Fiihrer-ju, ki nam vlada in gospodari po pravičnosti in poštenju ter urejuje dosedanji krivičen družabni red širom Evrope. Kar se tiče komunizma pa rečem, da je komunizem »hudičeva zalega«, ki jo je treba pokončati. Popolnoma je zaupati previdnosti, ki vodi in čuva našega Fiihrer-ja v njegovem velikem, že v veliki meri izvedenem načrtu, ki gre za tem, da se enkrat za vselej in popolnoma uniči »marksistično seme«, ki je hotelo okužiti celi svet. Pravičnost zahteva, da vsak človek dela in se udej-stvuje za splošnost po svojih močeh in da se lenuhe in izkoriščevalce, ki živijo na račun drugih, odpravi. Ker hoče Fuhrer vse to odpraviti tudi med narodi in državami ter Angležem dopovedati, da morajo tudi Angleži delati kakor delajo Nem-cij če hočejo uživati sadove in dobrine zemlje, se lahko vse te vojne cilje z obema rokama podpiše.	M. M.
□	Gonobitz. Doslej smo imeli dvoje posvetovanj mater. Pri tem se je zdravniško preiskalo 150 otrok, bodočim materam dajalo nasvete in perilo za dojenčke. Revnejše in bolne družine se je obi-»kalo na domu ter v slučajih potrebe ob-
Naprej po dosedanji poti
Pred petimi meseci in sicer dne 3. maja t. 1. je izšla prva številka »štajerskega Gospodarja«. Bilo je to 26. dne po vkorakanju nemške vojske v Marburg, torej v času, ki bo za Spodnje-štajerce ostal zgodovinsko važen. Takratni dogodki ter iz istih nastal politični položaj Spodnještajerske so rodili potrebo za časopisom, ki bi spodnještajerskemu, predvsem podeželskemu ljudstvu, postal prijateljski tolmač in svetovalec v novih razmerah. Da se poslužimo besed javnega mnenja, je iz take potrebe ustanovljeno glasilo že v svoji prvi številki razumelo položaj ter pogodilo in našlo pravilni tir svojega pisanja, »štajerski Gospodar« je takoj vzpostavil zvezo med vasjo in mestom, prevzel je nekakšno funkcijo tolmača med upravnimi ukrepi in ljudstvom. List se je od številke do številke spopolnjeval in izboljšaval. Rastel je, se širil in vsestransko pridobival. Neki časopisni strokovnjak je izjavil, da se je kar nekako iz rokava stresalo organizatorično in urejevalno, za vsako številko kvalitativno višje stoječe vsebine, ki so povsod našle svoje zaslužno priznanje. Po vseh krajih Spodnje Štajerske in še daleč preko njenih mej je »Štajerski Gospodar« našel naročnike, bralce, simpatizerje, oglaševalce in sotrudnike, ki ga popolnoma pravilno presojajo, priznavajoč mu v svojih dopisih trud, skrb in delo, ki je res v obilni meri vloženo v izdajo vsake posamezne številke. Ni dela na svetu, ki bi, če se ga pravilno nagradi in prizna, ne dajalo delavcem novih spodbud in veselja za izboljšanje in povečanje že doseženih storitev. Ker so tudi bralci našega lista na celi črti s svojim zadovoljstvom nagradili naš trud, nam je to bila najlepša nagrada, ki nam je pomagala k dosedanjim uspehom.
Pričujoče vrste ni gledati kot propagando. Gre zgolj za kratek pavšaliran pregled dela okrog lista, ki je doslej uspešno prebrodil vse početne in razvojne težkoče. »Štajerski Gospodar« stoji danes pri izdaji svoje 28. številke v vsakem pogledu na zadovoljivi višini. Naš tednik raste, se širi in razvija, kakor se zboljšuje in spo-polnjuje celotna pokrajina, ki ji je namenjen, odkar jo vodi umna nacionalso-cialištična uprava. Ker je vse, kar nacio-nalsocializem podvzame, dobro zamišljeno, v redu in z izbranimi močmi načeto in izvedeno, je kakor povsod tudi na Spodnjem Štajerskem uspelo vse, kar se je načelo. V tem je mnogo^ zaslug, da uspeva in napreduje tudi naš list.
.Lepo organizacijsko delo se je opravilo tudi od strani časopisne uprave. Odprema ogromnih desettisočev izvodov, ki gredo tedensko med ljudstvo, zahteva dela in brige. Dokler se radi vojne prekinjenih poštnih in poštno-hranilniških razmer ni uredilo in obnovilo, je bilo v tem pogledu mnogo sitnarij, kar je sedaj že davno v normalnem toku. Danes je veselje gledati, kadar avtomobili vozijo mnogoštevilne pakete »Štajerskega Gospodarja« iz tiskarne na pošto.
Nobenega dvoma ni, da se bo Spodnja Štajerska v okviru Velike Nemčije na vseh področjih iz dneva v dan še izboljševala in spopolnjevala. Izboljšanje kulturnih in življenjskih razmer našega ljudstva bo
darilo z denarno pomočjo. Tudi vrednostnih listkov se je razdelilo nad 2000 osebam.
tudi na naš list ugodno vplivalo, urejevalci istega se bodo pa tudi odslej priza« devali, da svojo nalogo napram bralcem in domovini vestno in vsestransko zadovoljivo izpolnijo. To je naš cilj in naš delovni progam ob prehodu v šesti mesea našega obstoja.
*Pet voditeljev hrvatske delovne služb« je odšlo na povabilo Reichsarbeitsfiihrer-ja v svrho študija nemške delovne služb« v Nemčijo, Ti voditelji bodo ostali dalj« časa v Nemčiji. Po svojem povratku na Hrvatsko bodo na petih šolah za delovno službo izvežbali 1500 novih voditeljev delovne službe.
*
TO IN ONO
o. Kakšno starost dosežejo živali? Znano
je, da dočaka slon starost 150 do 200 let. Pri konju so ugotovili, da je postal 40 dO 50, v enem primeru celo 52 let star. Osel« akoravno manjši od konja, živi do 00 let. Pri govedu trdijo, da je 20 do 25 let višek starosti, ki mu ga je narava določila za življenje. Pri ovcah in kozah je med desetim in petnajstim letom dosežena najvišja starost. Jelen dočaka 30, srna 15 do IT, damjak kakih 20, severna lisica pa 11 let. V institutu za živinorejo v Halle-ju j« do« mača svinja živela celih 18 let. Pes propade okrog svojega 15. leta, njegov najbližji sorodnik volk je v ujetništvu živel 14 do 15 let, lisica pa samo 10 let. Mačke so t desetimi in dvanajstimi leti že ostarele. Ta-kozvani kralj živali ali lev dočaka 30 let; če je v ujetništvu pa komaj polovico te dobe. Od ptic ima orel najdaljšo življenjsko dobo. Nad 100 let mu pripisujejo. Nad stoletno starost dosežejo tudi labudi, papagaji, sokoli, vrane ter nekaj vrst gosi in rac. V živalskem vrtu v Londonu so imeli nekoč želvo, ki je bila dokazano nad 300 let stara. Od rib so ščuke in karpi dočakali tudi starost do 70 let.
o. Največja zajezba na Bližnjem Vzhodu. Na Koreji so po štiriletni gradnji ravnokar dokončali nasip, ki ga je smatrati največjim na Bližnjem Vzhodu. Takozvani So-eiho-nasip zadržuje vodo reke Orokijo, ki tvori mejo med Korejo in Mandžukuom. Reko so na sedmih krajih zajezili, uredili sedem umetnih jezer ter s tem pridobili ogromne komplekse ravninske rodovitne zemlje.
o škorec, ki se je znal predstaviti. Pred
kakšnimi sto leti je živel v Jiiterbogu kan-tor s škorcem, ki je imel izreden dar za ponavljanje poedinih besed in celih stavkov. Kadar je kantorju šlo kaj narobe, je imel navado, da je dejal: »To je prekleta stvar!« In če je prišel kakšen obiskovalec, se mu je predstavil: »Jaz sem kantor iz Jiiterboga in to je moja žena.« Oba stavka je škorec potem vsako krat ponavljal, postala sta mu najljubša.
Vrli mož mu je bil pristrigel peruti, ni pa pazil na to, da se peruti pač obnavljajo. In tako se je zgodilo, da je škorec nekega dne izginil. Bilo je v poznem poletju, škorci so bili lepo rejeni, ljudje so jih lovili kot izvrstno slaščico. Tudi lovec nekega grofa iz bližine Juterboga je bil nastavil mreže. Ujel je veliko število ptic, pa je drugi za drugo zavijal vrat: Ostala sta na zadnje samo dva škorca. Lovec je baš segel z roko v mrežo, da enemu zavije vrat, ko je ta zavpil: »To je prekleta stvar!«
Ves prepadel je lovec roko umaknil, čez nekaj časa je vprašal: »Kdo pa si?« Odgovor iz škorčevih ust se je glasil: »Jaz sent kantor iz Juterboga in to je moja ženaU Še bolj prepadel je lovec usel — in škorc* tudi.
MALI OGLASI
Vsaka beseda slane 10 Rpf, mastno tiskane besede 20 Rpf. Pristojbina za šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb. 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16. uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veijaVnih poštnih znamkah. Najnižja oena malemu oglasu je 1 Reichmarka
1aK*\l#»nilr zdrav, okusen, s 3 do ¿«»UIVIIIK 4o/o alkoholne stopnje, si napravite za domačo uporabo tudi brez pravega jabolčnika. Lahko si količino jabolčnika tudi pomnožite za 100 do 150 °/o, a ko naročite naš „jabolčni sok", ki je pripravljen iz domačih preparatov in slane za 160 litrov RM 3.25, po pošti 1 RM več. Veliko zahvalnih pisem na razpolago. E. HRIBSEK, začasni zastopnik J. PUCKO, Marburg
(Drau), TriesterstraBe 57.	492
■
Ržene podrajčke .
in pšenične skope
kupuje .tovarna slamnatih Wesäely, Pettau.
tuljev Paula 490
Krojaški vajenec
z dve in polletno učno dobo, se želi iz-učiti,- Eegesch, Witschanetz 46, P. GroB-Sonntag.	485
Hianpa sprejme Pfarramt. Leonhard in Ifldlibd den Bucheln. •	,488
Čevljarski pomočnik
za prikrojevanje čevljev in škornjev išče službo. Prevzame tudi čevljarsko delavnico. Naslov v upravi lista.	487
Hl&V in ®upa se °dda.v najem. Konj, 2 voza, konjske opreme na prodaji Naslov v upravi lista.	489
Našim prijateljem in čitateljem!
Naročnina za »štajerskega Gospodarja« se sedaj že lahko vplačuje na naš poštno-čekovni račun »Postscheckkonto Wien Nr. 55030«. Pri vplačevanju naročnine je treba natančno paziti na računsko označbo.
„Štajerski Gospodar"
Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Butp-JUdUsfiiek
Marburg, Burgpiatz 1
Posebne predstave kulturnih filmov: v nedeljo, dne 5. oktobra 1941 ob pol 11. uri, v ponedeljek, torek in sredo ob 13.45 uri na 2).
Kolonija ledeno morje
Z ladjo matico v Antarktido — Nemški valovalni lov v Južnem ledenem morju — Krožni film — Mladini dovoljen vstop' — Kulturni film — Najnovejši nemški tedenski pregled.
Od petka naprej dajemo komad: »Na svidenje Frančiška«, v kate-' rem nastopata Marianne Hoppe in Hans Sohnker — Za mladino do-m voljen vstop.	,491 .
Lepo nagrado
dobi, , kdor mi naznaiji, kje je moj težki kmetski voz, ki je ob preobratu ležal ne-, kje v bližini Turnišča pri Pettau-u. Na vozni tablici je bil napis: Alojz Jureš, Boreči 17, p. Križevci, srez Ljutomer. Dopise, na Alojz Jureš, Wernsee (Kreuzdorf).
486'
Odredba o zaplembi premoženja
V tujino pobeglih ali v tujino in notranjost preseljenih oseb
Na podlagi § 1, 2 in 4 tretje odredbe o utrjevanju nemštva na Spodnjem Štajerskem z dne 23. maja 1941 (Odredbeni in uradni list štev. 26, stran 201) se celokupno na Spodnjem Štajerskem zapuščeno od po 1. marcu 1941 v tujino pobeglih ali v tujino in v notranjost preseljenih oseb zapleni za Reichsgau Steiermark ter stavi v svrho utrjevanja nemštva na Spodnjem Štajerskem državnemu komisarju Za utrjevanje nemštva na razpolago. Od osefc izseljenih v notranjost Reich-a se premoženje prevzamet.
Kdor tako premoženje upravlja ali poseduje, nadzira ali čuva, oziroma, če mu je znano, kje se tako blago nahaja, mora to takoj, oziroma kakor hitro nastopi navedeno stanje napram takemu premoženju, javiti uradu »Dienststelle deutsches Volkstum«, Marburg an der Drau. Gerichtshofgasse 9.
Prijavo je izvršiti pismeno. Isto se lahko izvrši tudi potom zunanjih uradov »Abteilung Haus- und Grundbesitz«, oziroma v podeželskih občinah potom županov ali orožništva.
Tozadevna prijava je obvezna tudi za vse državne urade, urade stranke in organizacij Steirischer Heimatbund.
V prijavah se mora čitljivo označiti naslov prijavnika: ime, kraj, cesto itd. ter točno označiti kraj, kjer so stvari shranjene. V kolikor postoji namen, stvari odkupiti, je to s posebno vlogo s točno navedbo poedinih komadov prijaviti.
Prijave se morajo izvršiti ne ozirajoč se na obstoječa potrdila o prevzemu blaga kot sposojenega.	,
Prijavi niso podvržena premoženja, ki jih upravljajo komisarji in tista, ki so bila podarjena uradom Volkswohlfahrt.
Po § 22. tretje odredbe o utrjevanju nemštva na Spodnjem Štajerskem se bo z denarno ali zaporno kaznijo neomejene višine ali z obema kaznima kaznovalo tiste, ki bi zgoraj navedeno prijavi podvrženo premoženje zamolčale in s tem odrejeni prijavni dolžnosti ne ugodile.
Marburg a. d. Drau," den 20. September 1941.
Lurker,
^-Standartenführer.	478
Seftschnig
C., n . a Kiojaške odrezke, stare U 81 J železje in kovine, papir ovčji* volno, svinisko in govejo JlaKo (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeit er, Marburg, Uraugasse 5. 2
Divje kostanje
želod in knoper kupuje Alois Arbeiter Marburg, Draugr-se 5.	327
Kup
im cvetlični in ajdov med ter čebelni vosek. Ernst (jert, medičar, Marburg a. d. Drau, Herrengasse 13	' 426
ICuoim vsako količino vseh vrst " 1 obodov za sita, lesenih žlic, kuhalnic, škafov, brent, strugarskih izdelkov, rezbarij, pip, otroških igrač itd. Ponudbe na: Franz Božič, Holzwaren-handlung in Ilaselbach 58 bei Gurkfeld, Untersteiermark.	458
Malo hišico kupim
najraje v bližini Marburg-a. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« na podružnico uprave »Marburger Zeitung«, Pettau.	480
Vri ali	polje
v Pettau-u	vzamem v najem. Dopise na
podružnico	uprave »Marburger Zeitung«, Pettau. 479
O Irnnia prvovrstna, težka, kupi Alois Arbeiter, t Marburg
Draugasse 5.
(Drau),
484
Svinjo " • 2 Prašj.Š.a Proda August Kötsch.
Reisman, Wochau 16, Post
474
Leto in pol stara
irebica,
se proda. Naslov v upravi lista. 473
Kmetsko dekle,
zmožno kuhe in samostojnega gospodinjstva se sprejme. Naslov v upravi lista. _468
Iščem službo kot
kmetska gospodinja *
Sem srednje starosti, zdrava in močna. Naslov v upravi lista.	469
Cligžhn	sedlarski in tapetniški
CliatU^ pomočnik. Rudolf Novak, Mar-burg (Drau), Muhlgasse 8.	471
Hlataca ki razume vsa vinogradna J dela sprejme Alois Harz, Koschak 53, P. Marburg (Drau). 475
ViniČar zanesljiv, z dvemi delov-v a * nimi močmi, ki se dobro razume na sadjarstvo in vinogradna dela, se sprejme. Vprašati: Marburg (Drau), Dalmatinergasse 17.	476
Dekleta,
poštenega, veščega, samostojnega kuhanja in hišnih del sprejmem. Maria Starkel, Marburg (Drau), Sophienplatz 6. 472
OGLAŠUJTE!
Kmečko dekle,
išče službo. Najraje v Cilli-ju ali Mar-burg-u. Naslov v upravi lista.	466
Pomožne delavce
sprejmem za stalno. Tischlerei Koter, Marburg (Drau), Muhlgasse 29. 483
Čevljarske pomočnike
za šivane gojzerje sprejme za stalno Gre-gorz, Marburg (Drau), TegetthoffstraBe Nr. 55.	482
Invalid kupi voz'ček na tri ko-■ ■■ v a 11 u |esa ali koj0 na r0£nj p0_
gon. Andra Roje, Dobrova Nr. 103, Post Kotsch.	470
Sprejme se 14- do 16-letno pridno, snažno
deklico
revnih ali brez staršev v malo gospodarstvo. Franz Reich, Urschendorf, Post Luttenberg.	467
Viničarja
z 4 in majerja z 2 delovnimi močmi se sprejme. Koschak 39, P. Marburg a. d. Drau.	451
Hlapec in dekla
tudi poročena se sprejmeta s 15. oktobrom ali 1. novembrom. Naslov v upravi lista.	429
Najemnika
za posestvo iščem. Zelo ugodni pogoji. Naslov v upravi lista.	477
Čitajte in naročujte dnevnik
„fkatim$et žeituu$"
»Marburger Zeitung« je uradno glasilo organizacije »Steirischer Heimatbund«. Naroča se pri »Verlag der Marburger Zeitung«, Marburg, Badgasse 6, Postscheckkonto 54.608.
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
Razglas
o podaljšanju veljavnosti propustnic
Veljavnost vseh propustnic za prekoračenje meje iz področja Reich-a na ozemlje Spodnje štajerske, ali pa iz Spodnje štajerske na ozemlje Reich-a, ki so veljale do 30. septembra 1941, se podaljša do 31. oktobra 1941.
Marburg a. d. Drau, den 29. 9. 1941.
481
I. A. Dr. Wetz.
TRJER5KI Q05P0DRR
si je doslej pridobil po vsem Spodnještajerskem veliko število čitateljev, naročnikov in oglaševalcev. Desettisoči našega lista gredo na podeželje in tvorijo takorekoč most med našimi mesti in deželo. To ni nič čudnega, saj je »Štajerski Gospodar« k m e t s k o glasilo, ki ga ne more pogrešali nobena hiša. Naš list tolmači duh novega časa, ki je napočil z osvoboditvijo Spodnje Štajerske, razen tega prinaša zanimiv ogled po svetovnih in vojnih dogodkih. Naš tednik je vsakokrat lepo opremljen s slikami in nudi vsled svoje pestrosti zares vsakemu čitatelju mnogo dobrega čtiva. »Štajerski Gospodar« spada radi tega v vsako hišo našega lepega podeželja.