DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. M«;a kol priloga .SLOVENCU' ireitr viak prvi •» (rrt)t fetrlek mettra. Ako jt ta dan pratmk, iridi „DOMOLJUB■ dan t«prtj Cena mu )t NO kr.ea četo Ulo, — Spm m ii«j)»i naj ie polHj,\jo nrednlAtva .DOMOLJUBA', Ljubljana, v eeme-niJkik lUi^ah it. 9. Norotnna m nierati pa oprawhru .DOMOLJUBA* Vodnikove uUce It. 8 - Natnanila tt vtprt * na,o in plalnjejo po dogovoru. Htrr. 12 V Ljubljani, 20. junija 1895 Kotalk VIII. Kaj jc novega po svetu? Državni »bor. Kur smo zadnjič napovedovali o koaliciji, (o ae že danes uresničuje. Koalicija se razbija, lini, kateri je lo protinatorno zvezo drža1, ptiSča in ko bode prihodnji »Domoljub« izAel, je že morebiti več ne bo. Hvala liogu! — Razbija se pa nad celjskim vprašanjem. V proračunski d«-bati prišla je namreč celjska gimnazija, za katero se moramo mi Slovenci že toliko časa borili, v razgovor. Ker ao sklenili Poljaki glasovati zanjo, za (o ji je zagotovljena večina. Poljaki pa tega ne »loti- iz ljubezni do LraUkaga aarada atavensfcfga, o kaj se, ampak le salo, ker smatrajo vstaaovitev slovenske gimnazije za znamenje napredka V najlepši luči paaeje tu pokazal poljaki poslanec Gnievol, ki je sam pisal v • Novo I'reio« članke, naperjene proti Slovencem. To ae lahko razume, ako povemo, da je mož liberalec in pa zagovornik Židov. Drugači bi ga »Nova preia«, židovski list, ne čaaUI tako aelo; kajti omejeni liat le tidom io židovskim liberalcem zažiga kadilo. Isti čifutski list vjeds se ludi nad sedmini Slovenci, ki sede v državnem zboru, čeft, da bode zaradi njih razbila ae koalicija. Vae javkanje nič ne pomaga: nemško liberalna levica bržkone izstopi iz koalicija, miniaterstvo ae bode rarprtilo in dobili bodemo zopet nekaj novih ministrov, nekaj starih bo pa Ae ostalo Prav brilko občutimo pomaoknnje katolike stranke v nafti zbornici, ki bi gotovo prodrla vsakokrat s svojimi Klasovi, ko bi ae vsi poslanci zavedali svojega katoličanstva. To ludi čutimo pri volivni proosnovi. Kakor smo že zadnjič poročali, bo ta predloga Ala rakom žvižgat, kajU skrpana je tako čudno, da nima ne nog ne glave, le bib in napak je polno. In kdo je zopet tiati, ki je naslabAem? Ubogi delavec, kateremu hočejo Se tisto mrvico pravic odvzeti, kar jih ima. Zato pa ni ravno čudno, da so na Dunaju vzrogovilili aocljalisti, ko je prišla ta volilna preosnova na dan in da so morali Ae le redarji razgnati razgrajajočo množico. Na vseh straneh je vse gnjilo, to prepričanje dobimo, ako pogledamo sedanje stanje naSega liberalnega vladanja: treba je zdravega kronskega duha, da se U gnjiloba na državinem telesu odpravi. In Uog daj, da zumoremo kmalo poročati iz držuvnega zbora kaj boljicga nego zdaj I — Kar se pa tiče novega ministra Goluhov-skega, res nismo prav nič na boljšem kakor popred, kajti videti je, da se res druzega ni menjalo kakor osebe: saj se da to povzeti iz njegovega govora v zadnjem zasedanju delegacij. Le potolaženi bodimo, da bode vse ostalo pri starem glede vnunjc politike kakor je bilo do sedaj, kajti ludi Gulohovski vidi v trodržavni zvezi osrečenje vsej K» ropi. Kdo bode vladal dana j »ko mesto'/ To je zdaj tudi jako pereče vprašanje. Po vsej sili hočejo židovski liberalci sopet sesti na mebke stule občinskih svetnikov, tako so se jim la mesta prikupila. Posebno radi bi pa videli, da bi kak uk liberalen mož dobil zlato verižico dunajskega župana. A kristjani pravijo: No bol in delajo kar je le moč. Povsod snujejo volilne odbore, sklicujejo volilne shode. Sijajno je pričel volilni boj dr. Lueger s prekrasnim govorom v svojem volilnem okraju, ter brezobzirno bičal podlo lopovstvo židovskih liberalcev Zidje so pa ie tako predrzni, da so v svojih listih zahtevali, da naj se volitve v občinski svet preložč na jesen, ker je večina teb krivonosih mogotcev zdaj na počitnicah. O da bi jih —. Lej, lej, kako hočejo zapovedovali, a vrli kričanaki Dunajčanje se ne brgajo zanje, ampak neumorno delajo, da strO liberalnega zmaja. Posnomajmo jih! — Zadnje dni obiskal je nal cesar Gradec, da je otvoril novo vseučilišče in novi muzej. Pri lej priliki pokazali so liberalno-nemski visokoSolci svojo mržqjo do katoliškega visokošolskega društva »Karoline« s lem, da so naznsnili ravnatelju vseučilišča, da se oni ne udeleže sprejema Nj. Veličanstva, če bode to katoliško druAtvo navzoče. In glej, »Karol na« ni amela priti. Zato so pa vrli visokoAolci poslali cesarju telegram in mu pojasnili svoje stališče in mu izrekli globoko udanost. Na Nemikem je zopet jeden minister izpregel, minister trgovstva namreč. Skoda ga ni nič, je bil pri-* vrženec kapitalizma in liberalcev. Hude preglavice pa delajo vojaški upravi socijalni demokratje v nernSk. armad. Kajti tudi med vojaštvom dobili »o ie mnogo pristašev in ie je bilo mno«o uradnih tajnost,j posocja-listih objavljenih. Zato »kukajo oblast va « vsem. sredstvi temu priti v okom, kajti v času vojake bi bilo to zelo nevarno za driavo. — V JtdUH se god* čudne reči. Volili so dva scci- jalista, ki *e sedita v ječi, pa sta zmagala proti Crispiju. V Rimini je neki llarboti napal grofa poslanca Feraro in ga hudo ranil, tako daje moral umreti. Povod temu je. ker je grof Feraro premagal pri volitvah soeijalista Harbotija in zato ga jc zdaj ta hudo ranil. Dnč 10. t. m pa je la«ki kralj otvoril laSko zbornco in naznanjal ni v svojem govoru nič druzfga ko nove davke in pa neki zakon, po katerem bodo tudi viSji uradniki spadali pod sodno oblast navadnih sodiSČ. P.cer pa hočejo Lahi letos zopet neumnosti uganjati, kajti kakor je kralj naznanil, praznovali bodo 25 Ictnico, odkar je R ra združen z Italijo, odkar je oče sedanjega kralja prav kot navaden ropar oropal sv. 0>eta njegovega posestva. Te shivnoslt pametno mislečih pač ne bodo premot le' — Vrhovni carf(/raf*kl patrijarh razkolne cerkve oaročil je učenjakom svojim, naj odgovori ua zadnji dve pismi natega sv očeta l>eona XIII. ter naj zavrnejo njegove besede. Ta trdovratnost razkolnikov pač presega vse meje in napravlja žalost sv očetu, ki se toliko trudijo za zjedinjenje. Tudi bttJgnrnkl nekdanji minister S tam bulo v se je p. godu Zato jo bi bil rad potegnil iz dežele, in prosil je vlado za potn list. če«, da je bolan in da se gre v karlove vari zdrav t Toda potnega li«ta m dobil, ampak pnčrla *e je z- per njega pikava, kajti zagotavlja se, da je porabil ^tambuiov nad mIjon Irsnkov iz državne blagajne Tudi je dal pr n*k«b volitvah streljati med ljudi, tako da je bilo blizu 80 o«eb deloma umorjen h drtoma ranjen h In lo «e mu »<1aj ot»-p»i — — Frftnc«t*k( niin>sterski predsednna dve plati nož.« To je pa Se najslabše Na Turikeni je sultan odstavil svojega velikega vezirja in na niegovo mesto pozval Said pašo, ki je že pred desetimi leti opravljal lo službo. Povod temu pa je dogodek v Džedah: Beduini napsdl. so namreč angleškega. ruskega in francoskega konzula. Prvega so usmrtili ostal, dva pa hudo ranili. Omenjene države poklale so takoj vojne ladije v rudeče morje, ker ob tem morju leži imenovano mesto. Turlka vlada pa akul. drugi« državam zadostiti, pa vlade bodo porabile u ugodek In vp||T||, na Turčijo, da olajfta Armencem težko breme. S,cer «f pa Turčija obnala nekako osorno proti drugim državic in na bolgarsko in srbsko mejo poslali so celo vojako, ki naj pridno opazuje meje. Ne vemo, kaj če to pomeniti Kital. V Šangbaju in provinciji kmtonski je vse polno anarhistov; oblastva se trudijo ugnati jih v kozji rog, pa se jim ne posreči. Med prebivalstvom samim vnela ee je tudi straftna meftčanska vojna: mesta, vasi, vse je prižgano in vr*č se grozni zločini. Povsodi rop in požiganje. Preveliko kitajsko cesarstvo hiti pogubi v naročje; je pač preveliko, uprava pa preslaba. Si!>e potresa, resi nas, o (gospod! S to proSnjo končali smo naSe zadnje poročilo o potresu in zdi se nam, da smo storili to iz nekega strahu pred ponavljajočimi se sunki, ka)U dot lu I m., v ponedeljek po sv. Trojici malo čez polu deveto uro zjutraj pretresla se je zemlja zopet jako hudo, lako da je sploSna sodba, da tako močnega sunka ni bilo Se od one sirsVie no^t. I ..udje ao preplaAeni bežali na ulicc, golobje so vzleteli s svojih poltvaliAČ in delavci na odrih so ae i strahom oklepali ravno dovršenega zidovja. drugi so s« pa u'egli po odr h Velik strah je bil ludi v ftolah. I>i-telji so v nižjih razredih komaj udriali udenee. ker s rev bi se bila utegnila zgodili kaka nesreča po stopnicah V l udik h Mah in na pripravnici so pouk koj ustavili do petka Na koncu hočemo *e podali nekaj novic o potresu iz drugih krajev, zdaj pa pog'ejmo nekoliko v sedaj od prahu belo Ljubljano. Ozrimo se najprej po cerkvah St. Jakobska rerkev že n ma več nobenega zvonika; »tiri manjte zvonove io obesili v nata«č za to pripravljeno ulico na sv Jikoba Irgu in ko so se zvonovi po dolgem premolku zopet oglasili, silile so marsikomu solze v oči. Ravno tako je bilo, ko so na predvečer sv. RHtnjega Telesa zazvonili pn oo. frančiškan b zvonovi »Zdravo Marijo«. Tako »edaj pri vseh pe'erih farnih cerkvah zvoni In lo je že nekaj tolažbe v tem žaloitnem £ami. Pri #1. jakobo * barakah, prihaja vedno večji, čimbolj se bliža zims vrSeoih j« sedaj nad 46 barak za okoli 1300 o*eb A 000 oaeb »e potrebuje barak. Nekatere so sicer bolj trpežno narejene, i« nekake opeke namreč, katera je narejena iz poaibkovine (t. j. iz one tvarine, ki ae rabi za zamaškel; te opeke, ki ao ailno lahke, sc potem na deske pribijejo in omečejo. Pa tudi le bržkone ne bodo mogle klubovali hudemu mrazu. Nekatere postopače pa au aedaj začeli srbeti prsti io več nočij skušali so priti v barake, pa ne pri vratih, da bi ubogim prebivalcem se listo malo, kar so rešili, pokradli. I'a v njih ponočnem delu motili ao jih policaji, in jedno noč so imeli poleg tega, da niso nič ukradli, Ae to smolo, da »o jih stražniki zasačili in jih v obilnem spremstvu peljali na rolovž, da bodo tam premišljevali svoje hudobije. Tuji delavci pa nekateri hudo preklinjajo, tako, da so jih že zaradi lega morali nekaj vtakniti v luknjo. Ono nedeljo |a so trije ciganje oskiunili z nožmi podobo Knžanega na Karlovski cesti. Ljudstvo, razdraženo po tem zločinu, bi j>h bilo kmalu pobilo, da jih niso policaji peljali v zapor. Kes je to žalostno, da je mnogo takih ljudij, ki v tem žalostnem času Boga kur naravnost izzivajo In ne smemo ae potem čuditi, da se jeza lioZja noče utolažit1, če še na predvečere velikih praznikov in tudi o praznikih samih ponočni rogovileži ne dado mmi. Tako je bil v nedeljo, U. junija v Spodnji ŠiSki tak hru»č in vrišč, da so se i tujci i domačini nad tem jezili. Visoka vlada sporočilu je na Dunaj, koliko da jo ukode in pri tem cenila škodo v Ljubljani na 4 milijone. Ministerslvo se je izreklo, da ne more dati več ko 1 mil. za me al o in deželo. To je pač skoro bi dejal neznatna pomoč in še s tem država toliko časa čaka. Ljub-Ijana bi lahko postala jedno najlepših glavnih mest, ako bi dovolj velika pomoč prišla ob pravem času; kajti sedaj so Lahko ulice in cest« vravnajo. poslopja, ki bi morala biti zunaj mestu, podero. kakor o. pr. vojuška bolnišn ca in sploh, mnogo bi so lahko storilo za prihodnji razvoj stolnega mesta Pa glej, vojaška uprava je v tem oziru prav počasna; tudi je mnogo častnikov, ki so bili nastanjeni in nastavljeni v L.ubljam pri vojaški bolnici, premestila v Galicijo. Vidi a«, da a« sa Ljubljano ne obeta nič kaj prida. L* pri liogu je pomoč, pri ljudeh je ni več z lepa najti. Z daj pa hočemo cenjenim čitaleljem »Domoljuba« ludi podati poročila z deželo o zadnjem silovitem sunku. V D. M. v Polju je bil istega dnč (10. junija) močan, silovit potre«, najtrdnejša poslopja so se kar majala Otroci v Soli so kar tulili strahu in nekaj jih jo šiloma ušlo. Iz Homca. Potreslo so je tako, da je v cerkvi odpadlo nekaj ometa, v mrtvašnici odstopil strop, in po vasi opeka padala raz strehe. V Mengšu dobilo je nekaj poslopij novih razpok, stare so se pa razširile. Delavke iz tovarn so ustavile delo, šolarji so hoteli skozi okna poskakati, žival je bežala zbegana po cesti in opeka se jo vsipala raz streh. h Cerkljen na Gorenjskem. Pri zadnjem sunku zazvonili so zvonovi kakor prv krat. Farna cerkev, ravno komaj popravljena, je zopet dobila razpoko v prezbiteriju. l'arovž, na novo preslikan, zopet poškodovan. Otroci, ki so bili v šoli, jokali so strahu in morali so jih domu spust ti. V lleki se je utrgala velika skala. V Tunjicah so se stare razpoke v cerkvi, farovžu in mežniji še bolj razširile in močni sunek pometal je precej ometa na tla. Sunka so čutili dva. Iz Zla t o polj a. Ljudje na polju delajoči pravili so, da so kar videli, kako jih je vzdigovalo. Srednji in mali zvon »la začela peti. Nekalorim, ki so krompir okopavuli, šlo je mulo pred potresom na bljuvanje in vsi so bili zmešani, vendar pa vzroka temu niso vedli. Kmalu nu to se je zemlja strašno potresla. V SI avl ni zapazili so tisti večer pred potresom in pa že prej več večerov večkrat luči ob potoku, ki so bile toliko svitle, da se je od daleč razločilo kamenje pri suh b zidovih in skludi med njim. Ali so bile navadne veše ali ka-li? Poprej tega niso nikdar opazili. Iz vseh krajev naše slovenske domovine prihajala so poročila o tem zadnjem potresu in vsa so v tem jedinu, da je bil ta za Velikonočnim niijhujši. Prosimo iskreno in s skesunim srcem usmiljenega Boga, da naj nam bo mi-losiljiv in naj ne gleda na nafte grehe, zaradi katerih smo zaslužili kazen, temveč naj umiri tresočo se zemljo. Sveti Bog, Sveti, Močni, Neumrljivi: Usmili se nas! Kaj jc novega po Slovenskem? Kranjsko. Delavci in delavke iz tobačne tovarne poromali so U. t. m. na Kuiešček in nesli so seboj stari kip Matere Božje, ki so ga dali na svoje stroške prav lepo prenoviti. Tudi mnogo drugih stvarij so napravili za to romarsko cerkev Cerkveno slovesnost jim je opravil preč. g. kanonik Lan Sušnik. — Katol. slov. društvo za radovljiški okraj je sklenilo poslati podružnici slovenskega planinskega društva v Badovljici pismo tele vsebine : Naj bi bribolazci ne silili vodnikov, da jih spremljajo ob nedeljah in praznikih na gore, ne da bi bili zjutraj pri sv. maši, ker se s tem Siri verska brezbrižnost med naše pošteno gorenjsko ljudstvo. Ob jednem pa imenovano društvo poživlja tudi vse vodnike, naj se s častno besedo svojemu škofu zavežejo, da ne bodo hodili brez svete mafte na gore ob nedeljah in praznikih. Z veseljem moramo javljati, da je velika večina vrlih vodnikov to že storila, ostali se pa gotovo ne bodo premišljali isto storiti. Slov. katol. društvo dalo je to slov. in nem. planinskemu društvu na znanje. — V Dolenjem Zemonu pri Ilir. Bistrici nastal je zadnjega mejnika ogenj, ki je vpepelil sedem hiš. Ker je bilo vreme mirno, in so ognjegasci hitro pritisnili, ni se ogenj dalje razširjal. Pri tej priliki pa se nekateri niso mogli zdržati, da ne bi udrihali po ondotnem g. kapelanu Budolfu, ki se je protivil temu, ker je županstvo hotelo samovoljno nalagati občini stroške, čeSdaseje protivil preko-ristni brizgalnici. Le pošteno, pa nič zavijati! G. kapelan pa je takoj skazal svojo požrtvovalnoat, ko je dal za pogorelce 40 gld. — Mesto Črnomelj je imelo 31. maja visokega »osla T iToji sredi Prišel j« namreč nad roj vod« Evgen, veliki mojster nemikega viteškega reda Mesto je bilo v praznični obleki in ljudje so veselo pozdravljali visokega gosta, ki se je kmalo odpeljal na Vm;co. - Pne \ junija pogorel je * Mostah poleg l^ubljane pod posestn.oe Antonije Mlinar. hisa Jakoba Premru «n Marije Sumrak in pa hiSa St 14. ki je last čast karmelitaric Zatgal je t«ye neki pijanček po neprevidnosti a pipo — Na >marni gori je bil binkoStni torek pravi praznik. PrtSli ao romarji v procesijah od St. Petra v Ljubljani, s Črnuč m z Ježiče in tudi od drugih farft. St. peteraka kapelana gg. Bulovec in Plečnik imela sta presveto opravilo, poslednji pa tudi pridigo, peli so lepo Sentpeterski pevci. Svete mate začele so se ob 4. uri zjutraj in se ob 11 uri je bila cerkev polna romarjev — C. kr. miniaterstvo dovolilo je ta vodovod v Kočevju 52 razpočil med procesijo možnar in je zdrobil delavcu Iv. Kralju spodnji del noge popolnoma, — Dnč 14.t.®' pogorela so v Trz nu Katarini PodbevSek vsa gospodar»k» poslopja. Škode je 14oO gld. Tudi nekaj živine je por nilo. Trdi se, da je odletela iakra is mimogredoce?« vlaka na slamnato atreho in jo zažgala. — V Z|0Wfc Prničah obesil se je minoli petek tako imenovani »»K" osel.. Mož je bil blazen in se je hotel že dvakrat utopiti v Savi. S Štajerskega. Dne 4. in 5. junija so bili pre""1' cesar v Gradcu, kjer se je slovesno odprlo novo vseučilišče. Požarnemu društvu v IljaSevcih in BuCečovci pri Ljutomeru «o podelili svetli cesar po 70 gld. podporo. — Nadvojvoda Evgen, vel. mojster križnikov, si je o binkoltib ogledal posestva nemftkegs viteikega redu pri Vel Nedelji io v Ormožu. — Dnč 11. t m. je preteklo 25 let, kar je bsron Kiibcck cesarski namestnik na Sta-jerskem. Trudil se je biti nepristransk in tudi Slovencem pravičen. V imenu slovenskih poslancev in Slovencev so mu čestitali dr. Radey, dr. Sornec, dr. Jurtela in dr. Dečko. — V Ptuju, Radgoni in Judenburgu na gornjem štajerskem bodo letos krajevne razstave goveje živine. — V Savinjski dolini, celjski in koniiski okolici so čutili dne 10. t. m. okoli */4 9 dopoldan precej močen potres. Škode ni napravil. — V Pobreiju pri Mariboru je letoftnjo spomlaa nastalo mslo jezero, ki pokriva 36 oralov njiv in travnikov. — Delo pri novi frančiškanski cerkvi v Mariboru vrlo napreduje. Desni zvonik že krijejo, in tudi levega so 12. t. m. dozidali. — V Poli-čanah se je 23 majnika položil vogelni kamen za novo župnijsko cerkev. — V Radenskih toplicah pri Radgoni *e postavi letos nova kapela. — Nova pctrazredna Šola v Vojmku je že pod streho. Drugo leto nameravalo zidati cerkev. — Dnč 6. t. m. je udarilo v h »o Vinka Zadravca na Cirabah pri Sredižču in ubilo 291etno ženo. Otrokoma, ki sta bila pri mnteri, pa ae ni mč zgodilo. — V rajbenburžki župniji je neka žena zastrupila svojega moža, druga pa je svojega otroka živega pokopala. — Na Štajerskem podučuje 1530 učiteljev in 531 učiteljic in 868 katebetov. — V zadnjem času so imeli av. misijon v Braslovčab, Dobovi in Loki pri Zidanem mostu; od 22. do 30. jun. bo pa v Zabukovju — Mil. knezo-skof bodo letos delili zakrament sv. birme in obiskali župnije v dekanijah: Maribor na desnem bregu Drave, Vel. Nedelja in Zavrč. — Župnika sta postala: čast. g. Jakob Mere v Rajhenburgu in č. g. Al. CilenSek v Slo-percah. Koroiko. Župnijo Sorg je dobil tamoftnji provizor č. g. Ant. Confal. — Razpisani ata župniji Sirnič in Kiten-dorf — Župnikom pri glavni mestni fari sv. Ilja v Celovcu je imenovan C. g. Leop. Unterkreuter, župnik v Zgor. Dravogradu. — Č. g. Franc Kup je nameščen kot kapelan v Dobrli vaai. — Dn6 27. maja ae je v Celovcu osnovala zhdruga pivovarjev za Korožko. — »Zlato« poroko sta praznovala dnč 4. t. m. v Celovcu Jos. in Ter. Verdenik. — Vsirelil ae je dn6 24. maja posestnik Jos. Haberl vGranilki dolini. — V romarsko cerkev pri Beljaku, ki brani v sebi čudežni križ. pritlo je oni teden nekaj slovenskih Korošcev. Pobožno so pokleknili in jeli skupno moliti za nesrečne Ljubljančane. Bog plačaj vrlim Koroftcem njih gorko ljubezen ! — Stolni dekan mil. g Jakob Rebermg v Celovcu j« dn6 5. junija po daljfti bolezni umrl. Pokojnik bil je rojen I. 1807. v Zrelcu pri Celovcu, posvečen I. 1830. Pogreb je bil v petek ob \'t8 uri zjutraj. Pokopali ao ga * njegovem rojstnem kraju. — Mil. g. knezoskof »o birmali na binkoltna praznika 1298 birmancev. — Dnč 23. maja ao imeli koroftki čebelarji dobro obiskan shod v Trgu. — Pri izletu je dnč 16. t. m. na Otoku na Vrbskem jezeru po mrtvoudu zadet nagloma umrl 16 letni tretjeSolec in gojenec kn. Ik. Marijaniftča E. Zeme iz Kotarč. — Nekaj nemikih koroških posojilnic hoče osnovati svojo aavezo in vabi tudi slovenske posojilnice v zavezo. Mislimo, da bodo te pač toliko previdne, da ne bodo žle na limanice. Od nalih n&rodnih nasprotnikov ni nikjer nič dobrega pričakovati. — Pogorele so dnč 3. junija v Kadelu blizu Glaneka tri bifte in dvoje gospodarskih poslopij. Dnč 7. t. m. je gorelo v Pulstu, Škode je 2000 gld. — Obilno skrbi dela kmetom stalno zelo neugodno vreme. Na več krajih nastale so že povodnji, ponekod je tudi toča napravila nekoliko škode. — Svilli cesar je potrdil zakon, s katerim se občina Zgornja Bela razdeli v Štiri samotojne občine. — Slepit so se nemSki »burSu pri Brežah. Nekega mlinarja, ki je slučajno priSel poleg, so tako hudo ranili v grlu, da jo kmalu umrl. Da bi se kaj stičnega zgodilo na Slovenakem, kako bi nemški hali pisali o — surovosti »bindiSarjev.« — C. kr. deželni predsednik Smid-Zabierov je hudo obolel. Najbrž pojde v pokoj. Zadel ga je bajč mrtvoud po desni strani. Goriiko- V Solkanu pri koritu nad vasjo so naSli vaški čuvaji v krvi ležečega moža. Samomorilec, rodom Rezijan, pognal si je Štiri kroglje v spodnji del života, vendar so Se živega pripeljali v bolnišnico. Vzrok samomora je neznan. Videli so pri njem precej denarja. Vzbujal pa je že na predvečer pozornoat s svojim čudnim obnašanjem. — Dnč 11. jun. pokopali so pri Sv. Križu na Vipavskem vikarja kapucinskega samostana č. o. g. Hermenegilda Lebiča. Rtjni bolehal je za jetiko. Bil je doma na Štajerskem pri sv. Martinu blizu Celja. Listek. Sultanovi sužnji. Carigrajaka »lika iz 17. itoL U. Lepa poveet. Drugi dan zvečer je čepel hromi Konrad v kotu nekega dvorišča, katerih je v palači sultanovi mnogo, poleg male Marijce ler tolažil bridko jokajočo deklico. Marijea je ravno svedela, kako hudo je bil bratec kaznovan, ker ni hotel zatajiti svete vere, kako so mu odvzeli lepa oblačila ter ga prestavili med najzaničeva-nejse hlapce. Oj, kako je dekletce jokalo zavoljo tega! Zvedela je (udi, kako sta se dobra meniha trudila, da bi odkupila Vallerja, ter seveda upala, da se povrne tudi sama k očetu in materi na lepi dom. In sedaj ji je povedal Konrad, da o tem se govoriti ni, io da tudi Valter noče brez sestrice oditi s menihoma. Konrad ni motil več deklice, vedel je, da je najboljše, ako se izjoka. Šele čez nekaj časa sočutno pravi: • Marijea, prav lepo je od Valterja, da neče sestrice zapustiti, ljubi Bog mu gotovo povrne, ker je Uko blagega srca. Pa ludi ti bodi tako blagoduSna in priganjaj ga, da vendar odpotuje. Le glej, ako ostane tukaj in se seveda Se naprej brani, ter se ne odpove ljubemu OdreSeniku, kakor je storil nesrečni Jano«, dal ga bode sultan do smrti bičali. Ako pa odide, povrne se lahko čez leto in dan um ali pa kateri menihov, prinese • »boj mnogo denarja 10 odkupi teb«. Med tem časom pa ostanem jaz pn lebt, ter te tolasim« Ljubeznivo je govonl hromi deček le besede, a se huje ae oblivale deklico solze: vendar pa .bič odločno izpregovon: »Da, d« Konrad. Vslter mora iti! Oj, jaz pa bodem tako žalovala po domu, da urorem; toda Valter mora k očetu in materi In če bodem tedaj le mrtva, ko se povrne Valter ali dobri menih z denariem. odkupijo lahko tebe, in takrat pove« materi in očetu in Valterju, da sem j>h zmirom ljubila, in da sem v-tak dan molila k ljubemu Bogu in Ma.en bolji in ang-ljčku varhu, kakor so >ne učili In knj ne, Konrad, če tudi ne bode na mojem grobu krita m mi ne bodo dali s seboj nobenega venčka, kakor sem videla dema pn Liziki, kaj ne, da pridem vendar v nebesa?« •Seveda Mariji*, pride* v nebesa, ako ostane* tako pndna in tako ponožno umret,« odvrne Konrad. Sedaj moram pa v palačo k sultanki; saj ve«, da me pokliče navadno vsak dan ob tem ča*u. pripovedati j> moram povesti. Moli v tem k ljubi Materi božj«, da mi polol. prave be»ede na jezik ; zakaj nocoj j. hočem povedati prav posebno povest.« Deček je odšel v *!u»bo V aobi pred sultankinim stanovanjem se je pohlevno st sml na pripravljeno blazino. N. se zmenil za zbadanje drugih autnjev, mirno je čakal, kdaj ga pokličejo k sultanu. Dolgo ni biln nič, Konrada je *e skrbelo Naposled se vendar odgrne te*ko zagrm.alo iz damasta. k. je bilo namesto vrat v Fati-mino sobo, in stara zamorka zakliče z zamolklim g!a-som »Pntlikavee'« Konrad takej vstane in se napravi v Fatinno sobo Mtd potjo opravi Se kratko molitvico. Fatima je počivala na ležišču, iz blazin napravljenem; namignila je hremernu dečku, naj se v«ede na blazino, ki je skrita za vezeno, prenesljivo steno. Kekia mu je: »Gledati le nočem, pntliknvec, besede tvoje pa poslušam rada , zakaj tvoj glas je sladek kakor glas slavca, a tvoj obraz je grd kakor čuka.» •Tebe pa je Alah obdaril z lepoto kakor rožo med cvetlicami, in kar je več, dal ti je srce dobro kakor srce matere«, odvrnil je Konrad •Mialim pač, da je tud. Ivoje arce boljfte kakor tvoja postava«, sanjala se je sultanka. »Modrosti ti je pa Alah tudi dovolj dal; zakaj Se nikdar nisem videla pritlikave starke, k. bi se bila v jednem letu tako dobro naučila naiega jezika in znala ze tako lepo pripovedovati v ptujem jeziku. In kakšno novo. lepo, kr-^anako pripovedko pove« mi danes, da potem s to povestjo razveselim lahko ludi jaz svoje tovanSice? Zgodovino pobožne Genovefe sem jim včeraj pravila, bila jim je zelo vS«č.« »Oj, gospa, tvoja usta so pač vse lepše govorila, kakor moja. Se marsikatero lepo, krščansko pripovedko znam, katero povem svoji gospej, ako mi dovoli. Danea pa bi ti rad povedal dogodbo iz zgodovine Mavrov, ako je tvoji dobroti prav.« »Mavrovsko povest? Le povej, pritlikavec, in bode lepa, izprosiš ai lahko kako miloat.« Pn teh besedah j« Fatima posrkala nekoliko sladke pijače is kristslne skledic«, vzela v usta cev iz pjpe ns vodo m dala d*čku znamenje, naj prične pripovedovati •Sedaj, ljuba mati božja, atoj mi na atrani'« &e vzd.hne deček tiho in sačne pripovedovati. »Dolgo j« že od te*a časa, ko ao si Mavri osvojili del Spanjskega. Cula si gotovo o divnem kraljestvu, kneginja. ki leži daleč na zahodni atrani in kjer so mavrovakt sultani sezidali najkrasnejfto palačo na svetu ? še lep«a je neki ta palača kakor grad ki ga je Soliman. krasoto ljubeč, lukaj v Stambulu postavil. Z glavo maja« gospa a tako so pnpovedovali tvojemu hlapcu. V onem času torej j« živel pri slavnem mestu Toledi na nekem trradu ki je b.l prej last nekega tpanjskega kralja mavrovski emir, Dasan po imenu. Imel j« ženo, bila je lepa m modra, in ljubil jo j« zelo Zulejka ji jc bilo ime Imela su dva kaj ljubka m lepa otročiča. dečka ki j« obetal, da bode moder in pogumen kakor em.r, in hčerko lepo m d<>bro kakor angel is ntbe« In llasan pravi nekega dne svoji a« pr>>g : »Alah mi je moogo dal. Ta grad >o toliko sveta okrog in mnogo konjev in vojniknv in zlata in dragih kamenov polne zaboj«, in tako milost sultanovo, da bi m. dal *e lep«, grad in *e več sveta in »eč plemenitih konj in ve^je množine vojmkov in strežnikov in desetkrat večje zaklade, ako bi ga pn>ail Toda tene. kakor s. ti, in otroč.čev, kakoršna sta na in Juzuf in najina Miri. ne mogel bi mi dati, ako bi on ju Bog »zel« • Ne bode ju nama vzel«, odvrnila mu je nato soproga. »Oj, Zulejka, to je v božjih rokah. Ali ne veft, da živimo v tej deželi v vednih bojih, m da »• prav sedaj bližajo ponoani Spanja z novimi vojnimi močmi pod junakom Cidom? Ravnokar je pridirjal sultanov sel na dvorišče; sultan n.e kliče, naj pridem a svojimi moluu v njegov tabor v Toledo. Ako je sapmane v zvezdah, da bode nafta vojaka zmagana, priderO zmagovalci pred grajsko stdovje. I*uvtim ti aicer Muleja in sto mol, ki te bodo znali braniti; vendar ne čakaj, da pridejo Čpaojci ampak ubaži z našim najdražjim zakladom, z .hizufom in Miri v gorovje. Naftega gradiftča. ki ga ondi zakriva skala in gozd. sovrstnik ne bo tako hitro izvohal, v tem pa nam pride na pomoč sultan iz (iranade s svojo vojsko.« Tako je govoril hasan svoji soprogi, objel otročiča, zasedel svojega arabca ter na čelu svojih vojmkov odjezdil. Osem dni jc Zulejka zaman čakala poročila o soprogu Deveti dan, ko ao kakor navadno gledali s Stolpa po okolici, ugledajo daleč nastajajoče oblake prahu. Vesel« vaklikne Zulejka: »Prihajajo!« Zakaj drugegs ni mislila, nego da prihaja zmagovita soprogov* čela. \ ri-akaje sta lorej tekla otroka po atopnjicah s stolpa in rekla Muleju in atraži: »Oče prihaja! Oče pnhajs! Hitro, odprite vrata!« Stražniki poslušajo in epustč most. Toda namesto Haaana in Mavrov pridirjajo jekleni španjski v.iezi; prepozno je bilo, da bi se stražniki ustavili. Grad ao sovražniki oavojili in oropali; plakajoča otroka vzame neki vite* ujet« s seboj, Ce«, da se odskoduje za sebi ugrabljena otrok«. Ko nt« se Juzuf in Miri iz doline Se enkrat ozrla n« očetov grad, videla sta g« v ognju in kriknila: »Oj, mati, mati!. .Uboga otročiča !• seže sullanka v povest dečkovo. .In oni krtčanski pes, ki ju je ugrabil, umoril ju je gotovo grozovito, kakor je bolel dete uboge Genovefe oni hudobnež, o katerem si pravil včeraj.« »Ta je bil hudobnež, nadaljuje Konrad, »vitez don Rodrigo, ki je osvojil Hasanov grad, pa ni bil hudobnež. Peljal je ujela otroka s seboj na svoj grad ler ju izročil svoji soprogi Donni Klviri. Dobra gospa z jetnikoma nI ravnala kakor s sužnjema, marveč kakor z lastnima otrokoma. Vkljub temu Juzuf in Miri nista mogla pozabili svojega očeta in svoje matere. Zakaj, o gospa, grenko in hudo je, ako je treba živeti daleč od stariAev v ptu-jini, po domu seje tožilo otrokoma srce « • Kakor znabiti tebi«, pripomni Fatima. »Povej nadalje!« .0 gospa, kdo vpraSa po srcu bornega pritlikave«? — V tem se je obrnila vojna sreča in Mavri so zopet osvojili Tulelansko; n« to so sklenili premirje. Kinir 11 asa n je dobil svoj grad nazaj ter ga iz nov« pozid«l. Tudi soprogo. ki je bil« z nekaterimi služabniki po skrivni poti ubežala, naSel je zopel; a otroka sta se izgub la. »Kristijani so ju ugrabili«, pravili so mu. Obljubil je bogato plačilo onemu služabniku, ki bi mu naznanil, kje bivat« njegova ljubljene«. In res se je posrečilo Muleju, d« je dobil otroka. Krnirov služabnik ponudi v gospodovem imenu vitezu Rodrigu veliko avoto denarja, da izpusii otroka. Don Rodrigo je b.l obubožal v vojski, zalo je bil pripravljen izročiti dečka očetu. Iieklu-e pa nista hotel« prepustiti, da bi ne bil« popolnoma brez otrok. Ko pa ugleda ob slovesu Juzuf v očeh sestrice solze, zbodlo ga je tako v srce, da je rekel Muieju. očetovemu služabniku, da se ne more ločiti od se«tie Miri ter ostane raju v tujini, dokler ne posije oče za oba dovolj zlata.« »Kako blagoduSun deček!« vskbkne sullank«. »Tako jc, gosp«, in ker rodi blagoduSnost v vaakein plemenitem arcu zopet blagoduSnost, ganjena je bila tudi 1'onna Klvira in rekla: »Don Rodrigo, oba otroka pustiva na dom brez odkupnine. NaS gospod in Izveličar, ki nas je iztrgal iz hujSe sužnjosti, bode v nebesih naSe plačilo!« Zadovoljen je bil Don Rodrigo, in oba otroka »ta smela iti z Mulejem. Veselja, ki je napolnjevalo Ha-sana in Zulejko, ko sta ae Juzuf in Miri vrnila, ne morem ti opisovati, o gospa, in tudi hvale ne, ki sla jo izkazala vitezu in njegovi soprogi.« »In jeli tvoj« povest resnična?« vpraSuje sedaj Fatima, »ali jo je izumil tvoj duh? Dvomim, da bi so kak brat tako žrtvoval za avojo aestro.« »Dogodba ae aicer ni zgodila v daljni Španiji«, odgovarja Konrad, ki je pričakoval to vpražanje, »a vendar D' gola iznajdba, in od tebe, plemenita kneginja, zavisi, ali se tudi Uko konč«, kakor se je v moji povesti.« »Oj, sedaj ae godi in jaz sem med sodelujočimi osebami!« vsklikne Fatima ter z ležišča vsUne. »Mislila sem si že med pripovestjo, da ima« poseben namen l Mala Miri, ki streže meni, in Juzuf, ki je bil prej oproda mojega gospoda, sla pač ist« kakor Juzuf in Miri na Španjskem?. »Oj, gospa, Alah je napolnil tvojo duSo z modrostjo — tako je! In Juzulovi in Mirini slariSi jokajo po svojih otrocih kskor Hasan in Zulejka. Poslali so dva pobožna meniha, da bi odkupila njih otroka. Odkupnin« p«, ki jo zahtev« Abdulah za Juzufa, je Uko visoka, da ne moreta meniha nič več ponudili za Miri, dasi sta tudi že sebe zastavila. Sinoči sta povedala Juzufu ter ga hotela z drugimi tovariši vred peljati^na ladijo, ki bode srečne odkupljence peljala nazaj v domovino. stariSem v naročje. Toda Juzuf se brani brez sestrice domov vrniti se.« »Saj je bil venaar pred kratkim hudo lepen in Se hujSe ga tukaj čaka!« pravi eulUnka, čudeč se. »Vi kristijani sle čudni ljudje, v bajkah ni dobiti kaj podobnega! In kaj naj storim, da se povest »Umbulska jednako konča kakor mavrovska povest na Španjskem?« »Oj, gospa, Alah ni le tvojega duha z modrostjo, napolnil je tudi tvoje srce z dobrotljivostjo. Izpregovori le jedno besedo pri naSem gospodu sulUnu, in odpusli ubogo Miri, da se s svojim bratom lahko povrne k sta ritem, in Alah li bo povrnil! Saj imaS Se toliko sužnjev!« • A nobenega, ki bi mi bil Uko drag kakor Miri. — In tudi tebo naj odpustim — kaj ne? Zakaj nisi vpletel v povest tudi hromega pritlikavca?« •Oj, gospa, sirota sem, po kateri v domovini nobeden ne žaluje, dasi jaz tako ljubim dom. Lahko pač tu živim in umrjem ln v nebesih upam plačilo!« Te besede so Sle Konradu Uko od srca, da se je sullanka težko ubranila solz. A skrila je, kako je ganjena in mirno rekla: »Dovolj za sedaj. A ne poznat mojega gospoda. Moje protnje bi pač nič ne pomagale; mislim, da tudi ne ve nič o Abdulahovi kupčiji. Plavolaseg« dečka bi za zlato ne oddal. Sedaj odidi, pritlikavec; premislim se, kaj bi bilo storiti.« »Alah te blagoslovi«, pravi Konrad, »tvoja modrost najde pravo pot, po kateri pojde tvoja dobrotljivost!« Globoko se priklone in odide iz sobe. (Ilob»c.) Razne novice. (I)riavna podpor« za peikodovane po pstresa.) Vlada je odločil« Štiri milijone gld. v podporo poškodovanim po potresu v Ljubljani in po drugih krajih in sicer bo dala od tega deuarja nekaj darila, drugo p« bo brezobrestno posojilo. Hvala Bogu in presvetlemu cesarju za to pomoč! — Seveda je ta podpora v primeri s Škodo, ki znata gotovo nad 10 milijonov gld. nezadostna, vendar bo ž njo poškodovanim veliko pomagano. To podporo bo razdeljevala vlada po posebnem v ta namen izvoljenem odboru. Ozirala se bo slasti na hiSne gospodarje, obrtnike in trgovce. na cerkve, Aole in dobrodelne zavode. 0 lem bomo se poročali, ko zvemo nsUnčneje, kako ae bo vse to vravnalo. Preti sleparje« !> Znani aleparaki vremenski prerok Falb kateri vedno naznanja .kritične dneve«, ob katerih se imajo zgoditi kake nesreče. ki pa ima to posebnost, da nikoli ne »adene pravega čaaa, je napovedal ludi za mesec juui in sicer od 24 - 28 dne nov potres ia Ljub Dano in okol co, ki pa ne bo po F&lbovem mnenju nič nevarnega. To napoved so objavili razni listi, ki so i lem povod, da se trosijo po Ljubljani in okolici čudne govorice, kako straAen da bo zopet ta mesec potres v Ljubljani. Ljudje »e vedno vsi zbegani se s lem silno plašijo. Zvedeli »mo. da se jih misli one dni mnogo odpeljati iz Ljubljane, drugi hočejo prebivati v barakah zunaj mesta itd Tako »krajno podlo beganje ljudij moramo z vso odločnoaljo obhoditi ter povdariti, da je Falbovo govorjenje brez vrednostne podlage, popolno prazno govoričenje in da potreau mkdo razven Boga ne more določati dneva in kraja. Želeti bi bilo, da bi ac ljudje, ki take stvari trosijo mej svet, brezozirno in ojstro kaznovali, kajti ako se takim brezves'n»m kričačem ne zamate usta. ne pridemo v Ljubljani nikoli do miru in do dela, česar sedaj valed grozne katastrofe najl>olj potrebujemo. (Slov. katol delavska draitve) V nedeljo 23. t. m. je leto. odkar se je sprožila misel na šmarni gori, da sc uHtaoovi v Ljubljani katol. delavsko društvo Ker se je izročilo novo druttvo varstvu preblatene Device, hoče tudi ob letu svojega obstanka pohiteti na njej posvečeni kraj. da ae ji zahvali za dosedaj izprotene milosti ter jo proai nadaljnega varstva V to avrbo ae podajo njegovi člani ob 6 uri (ozir. ob 7. uri z vlakom na šmarno goro, kjer bode ob *'» 10. uri aveta mata in govor. Takoj po dovrtenem cerkvenem opravilu se podajo udeleženci nizdolu v gostilno »pri Zibertu« v Vitmarjib, koder se vrti javen shod in po »hodu prosta zabava Z ozirom na izvanredno slavnost prve obletnice tega društva in z ozirom na teike naloge, katere ae atavgo druitvu v sedanjem žalostnem polotaju, ko mora druttvo kolikor motno pomagati svojim ubogim članom, se najuljudneje vabijo vsi p. n. društveni dobrotniki in sploh vsi delavski prijatelji obojega spola, da se v obilnem številu vdeleže tega slavnostnega izleta ter poznejše proste zabave. Slavnoet se vrti ob vsakem vremenu ter je tudi poskrbljeno za primerne prostore iSkad v Radovljici.) Slovensko kat. politično druttvo ta radovljiški okraj je imelo v torek 4. t. m. popoludne v Radovljici v prostorih g. Hirachmanna avoj občni zbor. Predsednik V urnik a primernim nagovorom otvori zborovanje. Zupmk A Ima n kol Ujnik poroča o druttvenem delovanju v tmnolem letu. Javnih ahodov je druttvo priredilo pet, in sicer osnovalni shod na Brezjah 11. junija 1894, shod v Kropi dnč 18. novembra mm. L, na Bledu 3. februvarija. pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru 17. apr. 1895. in aedaj občni zbor. Udov tteje društvo 548, dohodkov j« bilo 141 gld. 35 kr., irotkov 76 gld. 51 kr, preostanka v gotovini ie 64 gld. 84 kr. V odbor ao bili izvoljeni gg.: V u r n i k iz Radovljice predaednikom duhovni avetnik in župnik J. Novak prvim in Ig. Zupan it Kamne Gorica drugim podpred aednikom; odborniki ao goapodje : dekan R a zbori« k gorjanaki župan Z u m e r, tupan v Korotki Beli 8 o k 11 f arenjevatki župan Arh, motenjaki župan Jugerl« M mesto g. R Sraja, ki se vsled mnog.h poslov te>ko udeležuje odborovih aej, je bil v odbor izvoljen g,„pod A. Zlo g ar, župnik v Kranjaki gori; namestnika«.,^, tenjaki župnik Berlic in KI. Do v« a*, poaeatnik vZ«. breznici, tajništvo in blagajnišivo je zopet prevzel gorjansk. tupmk g. J A ž m a n. (Katel. tlav. izebraievalae društva v ferkaiei) j« imelo v nedeljo 16 t. m. v Grahovem ahod. Trije govorniki. namreč gg. župnik Lakmayer, Jos. Goadnčar m kapelan Fr. Pe*ec ao alikali v izboroih govorih vzroke m taloatno atanje aedanjega ki. ečkega in delavskega »tanu. Nad 800 udeležencev je pazljivo poalutalo posamezne atrogo at varne govore, ter je živahno odobravalo. Sbod j« trajal do 6. ure popoldne, ler ae vršil v najleptam redu (Kateliike draitv« za delavke) je valed potresa zgubilo druttveno dvorano na Zabjaku. Ker ae do «ed»j odboru m posrečilo dobiti primernega stanovanja, vabijo ■e druttvamce na prvi ahod po potreau. kateri «e bode vrtil prihodnjo nedeljo ob 6 uri zvečer v hiti k a-tolitke družbe, Tuo»*ki trg št. 1. (Peaečie are u gostilne ia kavarne v Ljubljaai.) L>e2e!m predsednik baron Hein je izdal nastopni vzlaati zoper beznice jako umestni razglaa: >Iz ozirov na javni mir in red vsled razpisa c. kr. deželne vlade i dm? 14. julija 1876. leta, tt. 4895, aa deželno stolno mesto Ljubljana določeno zaporno uro, katera je bila za go atilne in krčme določena na 1. uro po noči in za kavarne na 2. uro po noči, do preklica omejujem tako, da je odalej gostilne in krčme zapirati ob 11. uri po noči in kavarna ob 1. uri po noči. Vendar pooblaščam mestni magistrat, da ame zaupanja vrednim obrtnim imetnikom dovoljevali podaljšanje do navadne zaporne ure, ne da bi morali za dopuatilo plačali kaktno takao. Vsa druga določila zgoraj navedenega razpisa z dne 14. julija 1876. leta oatajo neizpremenjena«. Ta odtedba atopila je te v veljavo. (Na Japonskem katoliških vejakav) ne morejo dosti prehvaliti zaradi njih arčnoati in pogumnosti. Japonci pripisujejo to katoliški veri in to po pravici 1 Da bi le spoznali Japonci, kje je zveličanj« in kje vir vaega dobrega Katoliški vojaki ao podali ae s škapulirjem na prsih v najhujši boj in ko ao videli njih tovariši, da so prišli nepoškodovani ia boja, hoteli ao takoj aprejeli katoliško vero. Veliko Število teh častnih bojevnikov je zdaj v cesarjevi telesni straži I (Kara papeževa ekreiiiea.) .U Vera Bom a" poroča it Vatikana, da bode sveti Oče Leon XIII. v posebnem pismu oporekal petindvajaetletniei, odkar je prižla v B|tn laika vlada laatit ai papeževe pravice. Oblika in tat tega protesta se fte nista objavila. (Prazna vera.) Dnč 14. junija je bilo v Tomiku obsojenih 13 kmetov k večletnemu pnailnemu delu, ker ao umorili nekega neznanega moža, trdeč o njem, <•» je koleri. (Za faatae člane) ja imenoval odbor slov. katol. aki-d.mifnega društva .Daniee* na Dunaju gg.: prof. dr. Aot. M a b a i i a, dri. poalanca vodjo Kr. P o v S e • t a in titanjskega iupnika t i t k a r j a v priznanje zaslug. katere ao ai imenovani goapodje pridobili u ustanovitev in razvoj akademičoega droltva .Danica". (Nesreča.) Ia Hovinja ae poroča: Na Sv. H. Telesa ae je zbralo v biki, kjer je umrl neki MasHtirolto, blizu 70 ljudij. Ko eo bili vai v aobi, kjer je ležal mrlič, vdrla ao se jim tla in vai ao se z mrličem pogreznili v spodaj ležečo klel. Žalibog da so iz razvalin izvlekli poleg umrlega Masserotiija Se 14 drugih mrličev in 25 hudo rsnjcnih ponesrečencev. Seveda jo bil nemudoma ves Hovinj po koncu. (Vročina v Aneriki.) Iz Novega Vorka poročajo dnč 3. I. m, da je te dni nastala po združenih državah Severne Amerike neznosna vročina. Vsled tega morale so razne tovarne in livarne popolnoma ustuv.li delo. Mnogo oseb je umrlo za solnčarico, veliko konj jo počepalo. (Kenjska prenovanja) se bodo letos na Kranjskem vrSila: Dnč 3. septembra v l/cscab, 4. septembra v Kranju, 5. septembra v Kamniku, ti septembra na Vrhniki, 7 septembra v Ilibnid, 9 septombra v St. Jerneju in 10. septembra v Trebnjem. (I)nbevnik — ic kraljeve rodevlae.) Iz Draidan se poroča, da bode princ Maks, mlajfti brat nadvojvodinje Marije Josipine, v Kichslallu koncem julija t. I. v mufi nika posvečen. (Valed veselja — aairl.) V tioelle na Mažarskcm je dobil oskrbnik P. ltcmeny radi velikih zaalug, katere si je na gospodarskem polju pridobil, — zlati križec s krono. Ko je zvedel za nepričakovano odlikovanje, se je tako razveselil, da ga je kup zadela in da je takoj umrl. (Človeško ihljenje — za jednega petelina) V No mesti na Malar«kem je I. Varadi pobrala kamen, da bi sosedovega petelina z vrta spodila. Sosed M. Darazs so jc vsled tega tolikanj razkačil, da je zsgrabil motiko ter Kosedinjo tako po glavi udaril, da je mrtva obležala. (Dobro ae je odrezala) neka ženica, vračajoča se iz božjega pota. Molila je namreč med potjo v želcz-ničnem vozu rožni vencu. Poleg nje sla sedela »razsvit-Ijena« trgovinska agenta. Ko je ženica odmolila, vprašala sta jo zabav|jivo : »Gotovo ste videli vso sveto družino skupaj? Sta-li bila tudi vol in osel pri njih?« »Ne«, pravi ženica, »na la dva sem naletela Se le med potjo.« Dobro je odgovorila. (Urozna kazen.) Med drugimi slabimi navadami je na Kitajskem tudi smrtna kazen, ki obstoji v (em, da »e zločincu tako dolgo zabranjuje spanje, dokler ne umre. I'red nedavnim časom je bil obsojen v lako smrt človek, ki je umoril svojo ženo. V ječi zaprtega so ga čuvali »iražniki noč in dan ter mu zabranjevali spanje. Osmi dan zapora je prosil, naj ga vendar usmrtijo, ker nc more voč prenašati bolečin. Toda tej prošnji niso ugodili in revež je Šele devetnajsti dan- umrl vsled slabosti. (Slaba vest.) V nekej gostilni naznani natakar gostom, da čaka zunaj žena, ki pravi, da ji je mož obljubil, da pride danes zvečer preje domov. Vai gosli na jedonkrat poskočijo kvišku, ter drug druzemu govore: »Najbrže, da sem jaz tisti!« Tržne cene v LjuMjnni dnd 15. junija. Pfeal<-a m st. M, Jsimsn, . Ovsa, . Ajda. . Proas, . Konaia, . Krompir, . Leta, Urah. Klol. Masi«, kkU. Spak i Š3L Kl ki. • e 7l 50 9p«b povojen, kgr. _ «4 114 6 »0 Surovo maslo, „ — 72 a , . 6; 4(J Jajee, jedae . — e e . 1 - Mleko, liter. . . — ld 1 • • 6 80 dovaja mseo, kgr — 64 . . . 7 — Taleije . — 64 • e 8 —. Bviajsko . . - 6« • • 3 :vo Kofersoovo . . - 40 e e li Pitanec .... - U) • e 10 tlolek .... - 18 • e u - Seno, 100 kgr. . . 1 78 k«r. — sm Slama..... 1 60 • — M Drva trda, 4 kak. air 6 00 • — . aabka, . 1' 06 JL»ot«rl |»ske srečke. DasaJ, 16. junija: Urade«, 15 junija: Llaa, U5 maja: Trst, 25. maja: MT Prihodnja številka .DOMOLJUBA' izide dni 4. julija 1895 zvečer. 3H 35 69, 87. 61. 66 83, M. 4«, 4'J. 61 36, 77, 70. 6H. 47. 86, 60, 42, 66. ALBUM_ T "- JBjuSljana po pofresu (14. april 1H9S) 8 14 llaatracljaail - Cesa 25 kr. 100 kom. 20 gld. Po polti le proti »potisnim 27 kr. Z>oMv* ae » Katol. Datrarni. pri Henr. Hliaana U r Katol. Tukarm r l>M)ul. Zanesljivim razpredajaloeai zaaten popsatl V prodejalnieo s metaoim blagom sprejme ae takoj V poitriHiga zadržanja, moten nekoliko raCunstva in pisanja, ter konja privajen, a primerno plačo. S58 (l) Ve« pove iz prijaznosti upravoi8tvo tega lista. Umetniška in stavbinsko-kamnoseška obrt Rudolfa Jegliča fc 256 3-1 v Krai\ju se priporoča v izdelovanje II lz najrazličnejših Trat kaaaaa. Tu ae itvrsujojo naročila na i vb naj, isto tako nadrtl in pro-radonl in tu se nahaja veJja, jako dobro izbrana zaloga Ugotovljenih nadrobnih kamnov in rauoterih del po najretTnrjUb in najnižjih cenab. Mu 8—1 CINIK vin vipavske in istrske vinarske zadruge V skladišču v Sliki it 9 nad 56 litrov: V pivnici (na drobno) na Bregu it. I: 223 i«4 ") Vipa vko belo 1. . . .11.. -ViptTik: Kul»ndee, d*«?« . . Kialing . . . „ Sip* . . . . . UurgiiDdec . . Iitraki ur«n, »ton . . . . . aovi . . . I »triko b«lo ..... Uriki Ref"ikal . . . . . Kefutko lUU UI. htkioliter do gld. 24 - do . n - . S3 80 37-3» — 37.- 16-IS— !!»•- 36- Vif«v*k« bel«, »ur« . . o®»« • Vip»»»ki Rul»nJ»u . Kul ng . . . Sip« . . . . It«'is»n 1*»' . Vrb (O i J«; batelj Urakt terea, st»ti . I .triko belo . . . I.tr.ki IU« k »t . . I . fe-Mko buteljka Zadregi raa»aMj»b tiare« ia viaa Sirakta«. Illar p« gld. — w — 30 do—'40 - AS _-4S -Ai -•70 - 41 -M — .11 - &0 i <0 P • * O P I Svarilo! Varujte ae, 'U li- l> •• l ••iti pri n«Viii--t -I« !r>> k;a • O. titiui J« I ' »r r«-dno j».|isr»"ijn h»'lit iwr|rt >i b' o. r«l» m- jamčila drugih ko bet« mvmm uvnjr a »1 i- u< „KaHireiner". KaHu«iner Ko«ppov< »lefne l|«l jt. initlM lAm* IU -iU »k'*fljiva priUM". je ul.lju .-u* 6-1 2(4 Oibm n iijeanji i piipioi Murii, akt n iinii po poAti. KailTJUlMl Naj bolja« kakovosti, blagodejen oil vljajot, krepllen mabiti aredatvo ca vzbajanje lakaj« larijaceljski likfir I atekl. JO kr.. 6 atekl. I gld. 8 ducate ateklenlc 4 gld. 80 kr. ♦ i ▼ t gf Nadalje za želodec: Kapljlo« aa ftalodeo. - SUkJeaica 10 kr., 6 »teklrnic 1 c d.. S ducate t M So kr. Odvajala« «11 Matlla« kregljlo« (litije ialadac ari za-akaUaaai taladai - Saaiulja 21 kr, jeden Mvoifak » 6 Skatuljami velja 1 gid 6 kr. flV Za prša: 'Vm laUMnl aok ali prani strop ia ilnkrni i„ dreka: raztvarja alli I. I.ji. bel.dlne, n pr pri katlji, - SUklc' dim 5t» kr, 6 au-k eaic 2 gld. 60 kr. . • W Za trganje: ?5d. affr. • Suk,tn** kr 6 »lekleaie dubivajo"* * ™ ***** tdrlv,lnl >« lekarni tJfcalda pI.Trak6oay"]a v LJubljani zraven rotOTit in ae vaak dan a prvo poŠto raipoiilj,j0. 252 24-2 NajbelJia, izrt-dao ekuana Je župnika Kneipp-a sladna kava, v redW'lb it i ri..r'»tik allke lep 4', Uipai za gU >M v rudrč k ekrn(|*tik a«*Kkib 24 12 VhU |M>h |IO- i»l l^eoa ali p«a«4u. 04ia«feiLt pofolata na< bi bo uoalo kave ltobivataae f ml MM prodajalni Kjar «i aalafa. Milj* i« UM«vaM| |Mi v lr«HM*) pa petu v tavajik pa 63 J 24-24 Krlžei pot s ličnim okvirom vred, cn. viaok, popolno isg-.lovljen, |e na prodaj ia nitko ceao ■V A« doIcllaaa«rja*ar. F R. TO I AN« |iu1*4* od gie 2 m* naprej ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O Vsi stroji za kmetijstvo, vinaritlvo in mofctar»tvo! lOr. IIELLER, Duiiaj, 8 9 Prateratraaae 48. tih b 1>.-Inrnlca Ul«"pnrwUUi, li IJ«i«*mi i-mUIIi, ANTON BELEC Vi4l livad I Jul»V.jiiiio itdeloj« t«r ima r lalofli cerkvene sveUlelce ali stalnice 220 8 d v« po 194 G-4 It koallarja 12, Ifc, IH, 20 «14., Ir medralne 22, 24, 2*, «2 cld., la tnaipaka 10, bo »Id., nbliujllne Hvefilnlee It koaltarja p« 3 »Id., It Bedealae po b, a, 10 gld. pnilo« e zvoniki ta poblraaje ■llolllie, It koaltarja po 1T»0 gld. Is Medealse 1» gld. Mediiua Železna agnjlfcfei Tsa leletnn la tali rataa ts vzidati jTlPokrivanje zvonikov!! Itarvanje zvonikov napiljiunji strelnih žlebov in itrtliudiv. s- I R*»» lotetsa sgrsjs, mla, amrsija aa pekspslIHa Itd. Herbabny-jev podfosfornasto-klsli apneno-železni sirup ra U M I al t oajveAjim unpehom rabljeni, »d mnogih adrav nikof najbolj« prunani in priporočani prsni slrap rastapUa ' a, apokojujs kalolj, po»aaj*ajo pOt daj* slaat /« kr, po polti 90 kr tm aa ravijanj*. (Polovičnih ataklaaic al >196 20-1.1 ^vnrila' 8T«ria»« pred po •ojavlja o pod jcdnakimi ali podob-alml im« li. s so vendar posvoji lostavt la tvoj ena aUakt popolnoma raalilo« od natrga origl aalnega 91 lat obotoj«i«ga poi-rosforaaato kislega apaaaa-••isaaoga slrapa. Zahteva naj t« sor«j Tielaj larolno H«rbabny-Jev apnano- lalital slrap. Vaai aaj s« tadi aa to, ta J« »raran stojota oblastveno protokollraaa rantrasa vsaki stoklenlol In prosimo, ae daj t« m zapeljati alti i nitjo eono, alti a draatal pretveaaml, da bi kaplll kako penarodbel 627 «> -10 Osrednja raipotiljalnica ta provinelie: na Dtnjt, lokama „aar Barok oralgkolt'1 Boaban. Zalsorartrasse 71. Prodajajo gs fg lekarnilarji: V Ljubljani J, Svoboda, B. Piccoli. Ubald pl Trnk prm«l atrojarijo v Kranju Savtk« prodani)« It. 33 (pr»j« Mak) ur * top'« priporočam t »fcilai «» i«k i« iutilao »trrftr.j« ««okiio gg. kmoto»al *m. kateri m«)0 bit«« i« *rt»«e)« I'«tre4il t* U lr» po«trr<*i i ja rm Mafom in »*o» . Skrbno M — ^ 'i .V / -g > ^ y y V y V y v pnptr« v«uko tvojo tal o jo mko»nt«if» a za moške ln ženske obleke ti |\ < i h prtpcrm v«uko nrij« uj Vv Pot pip bla° i i i lil i ii I