I Murska Sobota, 12. decembra 1991 S Leto XUII ♦ Št. 49 <1 Cena 3P tolarjev j
Radenska ob 30
milijonov šilingov
Ko smo v osemdesetih letih pisali o pomurskem podjetju Radenska Tri srca, so bila vprašanja novinarjev vedno povezana tudi s tožbo tujega Podjetja in nekdanjega partnerja Kajo. Po njihovi licenci so v Radenski v sedemdesetih letih polnili brezalkoholno pijačo Deit, vendar jih je tortno sodelovanje poslovno omejevalo, zato so se odločili za polnjenje ®ove brezalkoholne pijače Stil, izdelane s pomočjo domače pameti. Ka-Kor vemo, so se stilom čez čas pridružili priljubljeni swingi in nato še Šumiji.
Konec minulega tedna smo od uradne osebe (na neuradnem mestu) bedeli, da je Temeljno sodišče v Murski Soboti prejelo sklep arbitražnega razsodišča (brez možnosti pritožbe), da je KAJO tožbo dobil. To Pomeni, da bo Radenska morala podjetju KAJO, s katerim je prekinila Mednarodno pogodbo, plačati čez 30 milijonov šilingov skupaj 8-odsto-'nimi obrestmi od 1984. leta.
8-odstotne obresti znašajo za sedemletno obdobje nekoliko več kot Polovico iztoženega zneska, torej se bo znesek, ki ga bo morala Raden-ska poravnati nekdanjemu nemškemu partnerju, gibal okoli 50 milijonov šilingov. Sliši se ogromno, vendar znaša omenjeni znesek samo pol-orugi mesečni bruto promet polnilnice Tri srca, če ga izračunamo na Podlagi prodaje 100 milijonov litrov mineralne vode in 50 milijonov li-‘tov brezalkoholnih pijač.
Ali drugače, ta znesek, ki ga bo morala Radenska poravnati, znaša "odstotkov letnega bruto prometa pri prodaji 150 milijonov litrov mine-r»lne vode in brezalkoholnih pijač. Še nazornejši je podatek, da je 50 Milijonov avstrijskih šilingov približen znesek za dveletno nabavo novih steklenic — vsako leto kupi Radenska za nemoteno polnitev in prodajo ' do 8 milijonov novih steklenic, brez katerih bi pravzaprav polnilnica tudi lahko nemoteno obratovala, če bi se pospešilo vračanje embalaže.
, Stroškovno ta znesek za polnilnico Tri srca ni velika obremenitev, ,ar potrjuje struktura bruto prometa. Pojavijo pa se lahko likvidnostne •ežave.
. Sicer pa je Radenska na to, da bo tožbo izgubila, računala in je vsa c*a zbirala denar za poravnavo odškodnine.
bbp
»Ce ne bom dobil zaupnice, potem predlagam za novega predsednika vlade tega gospoda!«
R.F.
■ Veržej ; ! najlepši' ■ j | stran 31
Zlatko Erlih nepreklicno odstopa
Odstop podpredsednika izvršnega sveta SO Gornja Radgona in odgovornega za gospodarstvo in razvoj Zlatka Eriiha bo v nadaljnjem delovanju občinske vlade prav gotovo povzročil pravi šok.
V odpovedi je Zlatko Erlih navedel, da odstopa iz zdravstvenih in profesionalnih razlogov, za naš tednik Vestnik pa je pojasnil: »Kot človek imam to pravico, da se odločim.-(n že pred meseci sem se odločil, da grem po poti podjetništva. Rajši bom to počel odkrito, kakor pa da bi še naprej bil v tako neprijetnem položaju kot sedaj, ko vsi vedo, da imam podjetniške interese, moram pa še naprej zastopati občino.«
Zlatko Erlih je v minulih mesecih prav gotovo spoznal precej pomembnih ljudi iz sveta podjetništva; tudi sam se je veliko ukvarjal z razvojem podjetništva in navezovanjem stikov z možnimi investitorji. Ravnal je torej kot človek: poskrbel je zase bolje prej kot prepozno. V prihodnje bomo o njem še veliko slišali, saj se bo najverjetneje (kot je sam priznal) tesneje povezal z Milanom Hercogom.
VESTNIKOV KOLEDAR
12. december, četrtek, AMALI-
JA 13. december, petek, LUCIJA
O*,	14. december, sobota, DUŠAN
^EMBER	15. december, nedelja, KRISTA
in an ^ecen,bra bo dan dolg 8 ur |6. december, ponedeljek, AL-
minut.	BIN
0. decembra bo Luna v zname- n. december, torek, LAZAR Prvega krajca.	18. december, sreda, TEO
Ob koncu tedna bo suho, po nižinah se bo zadrževala megla. Še naprej bo hladno.
PREGOVORA
Če ta mesec-grmi, prihodnje leto viharje rodi.
Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima.
VREME
Vsi se dobro zavedamo, da je eden bistvenih pogojev nove kakovosti notranjega demokratičnega razvoja ter verodostojnosti in učinkovitosti Republike Slovenije čimprejšnji sprejem nove ustave, ki bo določila nhše nadaljnje poti. Če bi še pred časom zapisali, da je zelo malo vprašanj nove ustavne ureditve, pri katerih si stranke ne bi bile vsaksebi, je zdaj očitno drugače. H koncu gre tudi delo posebne usklajevalne komisije, ki je temeljito pretresala gradivo z naslovom Delovni predlog za dosego soglasja o novi slovenski ustavi. Smela trditev, da bomo novo slovensko ustavo dobili do konca letošnjega leta, se v tem trenutku ne zdi presmela. Posebno zato, ker so se zedinili, da bodo v ustavo zapisali samo tisto, s čimer se vsi strinjajo. To pomeni.
Ustava: po čigavi meri?
da so izpustili vse sporne zadeve, ki bi lahko obremenjevale dogovarjanje na tem pomembnem področju. Dosedanje razprave v ustavni komisiji pa kažejo, da se drži obljuba, da bi nekatere rešitve preverili na referendumu in da ustave ne bo mogoče sprejeti s preglasovanjem. Edino sporna zadeva je še splav, ki pa lahko ogrozi letošnji sprejem ustave, kot opozarja dr. Bučar. Ob vsem tem se ne moremo otresti občutka, da je delovno gradivo pisano na »kožo« sedanjim časom, ne pa časom sodobne Evrope, o kateri vsi govorimo. Vsekakor ni posebno prijetno brati takšnih opazk, čeprav se očitno vsaj zaenkrat ni možno izogniti nekaterim pomislekom. Na to kažejo navsezadnje tudi zamude pri sprejemanju nove slovenske ustave, ko so si na različnih ravneh prizadevali, da bi bil tak osnovni dokument čimbolj enostaven in jasen za slehernega državljana Republike Slovenije. Nedvomno je tu dosežen določen premik, upati pa je, da bo dokončen izdelek vendarle boljši kot njegov osnutek, okrog katerega so se v minulih mesecih lomila kopja. Znamenja, da bo res tako. so.
Ker bo Slovenija očitno samostojna, vsaj formalno, pred novo ustavo, jo bo tolikanj teže sprejeti. Zato tako zasnovana ustaja vzbuja skrb, ker bo to ustava samostojne Slovenije. To seveda pomeni, da bo oblast lahko na ves glas izjavljala: »Gospoda od drugod, kaj pa vas brigajo razmere v Sloveniji, to je naša zadeva, notranja stvar suverene države!« Druga stvar je seveda, da je mogoče nekatere razprave in druga procesna dejanja opraviti brez javnosti, če gre Za varovanje posebnih pravic. Doslej sploh ni bilo možnosti, da bi kdorkoli odločil, da je sodbe mogoče razglašati brez javnosti. Sedanja oblast zagotovo ne bo takšna, kot je bila prejšnja v zadnjih letih, ko je sam-na »sestopila«, kar je treba sicer pohvaliti, čeprav je šlo za neobičajen, rekel bi nenevaren korak. Značilnost vsake oblasti pa je, da se skuša obdržati z vsemi sredstvi, pri čemer je ravno ustava najlegitim-nejša opora v teh prizadevanjih.
,	MILAN JF.rSe
DANES
F KmETUSKfil IPHNORAmfi: । strokovna priloga !
I za govedorejce	I
ctrani 91_59 I
RAŠICA BELTINKA
0 centru in periferiji
Vedno glasnejše je negodovanje beltinskih »rašičarjev« zaradi nizkih osebnih prejemkov in poslovne politike obrata, ki je vodena iz Gameljn. Nezadovoljstvo delavcev je izrazito ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, ob povračilih stroškov prevoza na delo ali regresa, ob razpravah glede reorganizacije podjetja ... Vse se torej začne in konča pri nizkih osebnih dohodkih. Delavci imajo dovolj obljub, da bo boljše, ali pa, da bi že lahko bilo boljše, če ne bi bilo takšne inflacije. Za svoje delo hočejo dobiti že sedaj pošten zaslužek, saj se od obljub ne da živeti. Nezadovoljni bodo toliko časa, dokler se ne bodo izenačili s povprečjem v tekstilni branži, dokler ne bodo zaslužili toliko, da se bodo približali izhodiščnim osebnim dohodkom po kolektivni pogodbi in podpisali pogodbe o zaposlitvi.
Poslovna politika Rašice izpred nekaj let, ki se je izrazito kazala v podkapitaliziranosti podjetja in najemanju dragih kratkoročnih posojil ter prevelikem zanašanju na slovenski in jugoslovanski trg, grozi podjetju danes. Visoke obresti, ki mesečno znesejo več denarja, kot ga potrebujejo za plače, in hud boj za tuje kupce, iz katerega bodo, kot vse kaže naslednje leto že izšli kot zmagovalci (70 odstotkov proizvodnje bo namenjeno izvozu), so razlogi, zaradi katerih naj bi potrpeli. Vendar, kako dolgo še?
Tako kot se ni obrestovalo najemanje posojil in ne proizvodnja za domači trg, tako ne bo uspešno zagotavljanje pozitivnega poslovnega rezultata na račun plač. Kratkoročno da, dolgoročno ne. Med centrom in periferijo je zaupanje porušeno. Prekmurci enostavno ne verjamejo, da niso »črnci«, da niso izkoriščana delovna sila in da so njihovi prejemki enaki tistim v centru. Ne pojasnila generalnega direktorja ne obratovo-dje delavcem ne zadostujejo, pripadnosti podjetju in poslovni politiki firme ni več.
Da je tako, potrjujejo tudi glasna razmišljanja Beltinčanov, da bi stopili na svojo poslovno pot, da bi si usodo periferije krojili samostojno iz periferije. Ta pot pa zaenkrat ni možna, periferija je v vseh vitalnih funkcijah poslovanja odvisna od centra. Ali je ta navezanost plod predvidljive poslovne politike ali pa prekmurskega sindroma manjvrednosti, bo pokazal čas.
RENATA FICKO
Opravičilo in popravek
V zadnji številki Vestnika sem pomotoma pripisal izjavo »Kaj bi odločali stari biki« gospodu Ružiču, ki te izjave na zasedanju soboškega parlamenta ni izrekel, ampak jo je izrekel poslanec g. Kisilak. G. Ružiču se za ta spodrsljaj opravičujem.
Odg. urednik J. Votek
aktualno po svetu
IZ SOMBOTELA PIŠE
Ker si drugačen?!
Ko sem v enem od madžarskih dnevnikov prebrala, da so pretepli študenta iz Nigerije le zaradi tega, ker ima temno polt, sem se spomnila pogovora z znanko iz Ljubljane, ki je položaj manjšinca označila tako:
»Biti pripadnik manjšine je shizofreno stanje. Živiš v državi, ki je tvoja domovina, pripadaš narodu v drugi državi. Razdvojen si, ker si drugačen.«
Drugačen, toda te drugačnosti okolje ne opazi na prvi pogled. Drugačnost pri študentih iz afroazijskih držav, ki jih zaradi tega doleti vedno več »nevšečnošti«, je očitna. Da jih v uradih uslužbenci kar tikajo, so se že navadili. Velikokrat jim ni dovoljen vstop v različne klube, restavracije. Na avtobusu, v metroju jih zmerjajo. Vedejo se, kot če nič ne bi slišali, kajti v zadnjem času nanje pljuvajo ali jih celo fizično napadajo.
Kako naj bi se branili »tujci«, ki za svoj študij odštejejo kar lepo vsoto deviz? Nekateri pustijo študij in zapustijo državo. Drugi se včlanijo v društvo Martin Luther King, ki se poskuša boriti proti rasizmu. Zadali so si dve nalogi. Prvič konkretno pomagajo osramočenim študentom. Drugič hočejo pridobiti simpatijo preprostega madžarskega državljana in ga obvarovati vpliva skrajnežev. Ti so namreč mnenja: »Tujci domov!« To nas spominja na podobno geslo (Rusi domov!), ki smo ga v tem letu velikokrat slišali. Njih smo se »znebili«, zdaj pa moramo najti novega »sovražnika«, ki naj bi bil kriv za vse naše težave. Kot so bili lani krivi za slab gospodarski položaj, za nezaposlenost in socialne težave begunci iz Romunije. Pa oni niti niso bili tujci! Postavlja se vprašanje, kdo bo naslednji grešni kozel v tej verigi?
Zdi se, kot če bi uradni organi tiščali glavo v pesek. To potrjujejo tudi besede Gaborja Fodorja, predsednika komisije za narodnostne in etnične manjšine ter človekove pravice pri madžarski skupščini, ki je v nekem pogovoru povedal:
»Z rasizmom in antisemitizmom se srečujemo na žalost po vsem svetu. Na Madžarskem grešimo, ker se vedemo tako, kot če teh pojavov ne bi bilo. To pa predvsem zaradi tega, da Madžarska ne bi prišla na slab glas v tujini. Toda s tem zaidemo v slepo ulico. Tujcem bo namreč sumljivo natančno to, da vedno trdimo, da pri nas ni rasizma.«
Odgovornost politikov je zelo velika. Hazardira namreč tisti, ki hoče socialno nezadovoljstvo pripisati na rovaš »drugačnih«. S tem se lahko sprostijo strasti, ki jih bo potem težko regulirati.
O toleranci do drugačnih in drugače mislečih se veliko govori, toda v praksi doživljamo ravno nasprotno. Le enkrat si oglejmo prenos iz madžarske skupščine, ko je na dnevnem redu kakšna »vroča tema«.
Zakaj bi se skinhedovci na ulici usmilili temnopoltnega dijaka, če si gospodje v parlamentu dovolijo, da ga »obešajo«. (Poslanec Janos Denes je namreč v skupščini zahteval vešala za tiste, ki so si to (po njegovem) v prejšnjem režimu zaslužili.)
Da se oni vseeno ne pretepajo? Že, Že! Toda njihovi politični
nasprotniki niso temnopolti.
globus
BRUSELJ — Potem ko so zunanji ministri ES najprej govorili o sankcijah proti Jugoslaviji in jih naposled sklenili nadaljevati le še proti Srbiji in Črni gor, so ob koncu razpravljali o skupni denarni in obrambni politiki.
WASHINGTON — Bela hiša je volitve v Ukrajini ocenila kot pozitiven dogodek in izrazila pripravljenost za normalizacijo odnosov. Pač pa ZDA za zdaj uradno še niso priznale neodvisne Ukrajine.
PARIZ — Na zasedanju skupščine Zahodnoevropske unije (WEU) je grški premier Micotakis opozoril, da bi bilo enostransko priznanje neodvisnosti Hrvaške in Slovenije napaka. Po njegovem s priznanjem ne gre hiteti, saj je neurejeno tudi vprašanje meja.
LJUBLJANA — Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je sprejel generalnega konzula Češkoslovaške v SFRJ dr. Franti-ška Lipko. Konzul je podrobno predstavil 'možnosti gospodarskega in drugih oblik sodelovanja med državama.
PARIZ — Francoski predsednik Mitterrand je avstrijskemu kanclerju Vranitzkemu dejal, da njegova država podpira sprejem Avstrije v ES. S tem pa se bo Avstrija morala odreči nevtralnosti, ki jo je razglasila leta 1954.
NEW YORK - Na posebnem zasedanju je generalna skupščina OZN soglasno potrdila imenovanje podpredsednika egiptovske vlade, 69-letnega Butrosa Galija za novega generalnega sekretarja svetovne organizacije.
BONN — Nemški kancler Kohl se je pogovarjal s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom o prihodnjih odnosih med državama. Nemško stališče, da bodo Slovenijo in Hrvaško priznali do božiča, ima v ES vse več podpore.
globus
»Ne razumemo smisla sankcij«
Zaradi ponovnega hudega bombardiranja Dubrovnika, Zadra in Osijeka, so ZDA uvedle sankcije proti vsej Jugoslaviji. Hkrati ZDA močno nasprotujejo priznanju Hrvaške in Slovenije. Takšen je namreč uradni odziv ameriškega zunanjega ministrstva na nemške napovedi o priznanju omenjenih republik.
Ob tem je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo ameriškemu predsedniku Georgu Bushu. V njem izraža veliko presenečenje zaradi sankcij ZDA, s katerimi prizadevajo vse republike nekdanje Jugoslavije, ne glede na njihovo vlogo v vojni na Hrvaškem. »Ne razumem, kdaj se bo končno priznalo dejstvo, da gre na Hrvaškem za osvajalno vojno Srbije, ki se hoče polastiti novih ozemelj, ki nikoli v zgodovini niso pripadala srbski državi? Sankcije proti Sloveniji doživljamo kot nepravične in neutemeljene ter neskladne z načelnimi opredelitvami ZDA. Ne razumemo, zakaj se nas hoče s sankcijami prizadeti in zakaj se želi presekati dolgoletno plodno gospodarsko sodelovanje med ZDA in našo republiko.«
Eno samo razočaranje
»Kadar vidim stvari, ki me razočarajo, to povem, in sem tudi že povedal. Ra' zloga za moje razočaranje ne bom ponavljal, sploh pa moram hitro v Zagreb na sestanek s predsednikom Tudmanom,« je po pogovorih z jugoslovanskim obrambnim ministrom Veljkom Kadijevičem v Beogradu izjavil posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN Cyrus Vanče, ki je na poti v Zagreb pristal na graškem letali' ču Thalerhof. Vidno razočarani Vanče je izjavil, da še vedno proučuje možnosti za poseg Združenih narodov na kriznih območjih.
Dogodek tedna
Marijana Sukič
Zveza Rusije,
Ukrajine in Belorusije
Sovjetski predsednik Gorbačov je, potem ko je izvedel za podpis sporazuma o ustanovitvi zveže Rusije, Belorusije in Ukrajine, izjavil, da najbrž, ne bo kandidiral za predsednika te skupnosti, če se bo zveza odločila za uvedbo funkcije predsednika. Dodal je še, da je proces razpadanja ŠZ dosegel točko, ko to utegne postati zelo nevarno.
Predsedniki Jelcin, Krav-čuk in Šiškevič so v Brestu v zahodni Belorusiji podpisali sporazum, za sedež koordinacijskih teles skupnosti pa so ozbrali glavno mesto Belorusije Minsk. Vsi trije so podpisali izjavo o ustanovitvi skupnosti treh suverenih držav, saj so pogajanja o podpisu zveznega sporazuma o prihodnji sovjetski državi zašla v slepo ulico. Voditelji vseh treh republik so se zavezali, da bo prihodnja skupnost delovala za krepitev mi ru in bo izpolnjevala vs mednarodne obveznosti n< kdanje države SZ.
Dogodek — politični dogodek, seveda — naj bi bilo nekaj izjemnega, pomembnega, nepričakovanega. Gledano tako, je bil pretekli teden ob vsem dogajanju prazen. Potres na primer, ima vse značilnosti dogodka, ni pa politični dogodek, razen, če bi se zgodil v Jugoslaviji. Kljub temu, da na približno desetih programih od dvanajstih, kolikor jih omogoča spremljati sosedova krajevna kabelska televizija, ves čas teče nogomet, tudi tam ni bilo dogodkov, saj ta teden nismo izgubili z Nemci, niti potolkli Rusov.
Politika pa je žal postala tako predvidljiva, da se dogaja samo še pričakovano. Še nedavno tega
me je vsak televizijski dnevnik vseh trideset minut, kolikor traja, neprestano spravljal v dilemo: gledati ljubljanski, zagrebški, beograjski? Pa obrnite zdaj na Zagreb: stavite lahko, da vam bo z ekrana kak večji ali manjši Tud-man dopovedoval, da bo vzpostavljena polna suverenost hrvat-skega naroda na vseh delih njegovega ozemlja. Beograjski dnevnik vidim samo ob nedeljah ali kaj malega v Tedniku. Sto proti ena je možnost, da me bodo obvestili, da so »čvrsto uvere-ni«, da bo enotna Srbija rešila vse probleme, ki jih še ni.
Potemtakem ne preostane nič drugega, kot da se usmeriš na slovensko dogajanje. Stalno za-
sedanje republiškega parlamenta je zato, po pričakovanju, vladalo v medijih še ves teden. Celo množica izvedbenih različic standardnega gesla »komunisti so krivi za vse«, več ne preseneča. Kjer je vojska slabo oborožena, mora pač biti številčnejša! Natančno je moč napovedati tudi nadaljevanje: demosovska večina bo potrdila tolmačenje, ali pa spremembo skupščinskega poslovnika, tako da v bodoče ne bo več možno skruniti skupščinskih proceduralnih pravil z določenimi jeziki in uniformami. Obrazložitev: slovenska suverenost!
Čemu to pisanje? Morda v opomin, razmislek ali še kaj V&: Morda pa kot opozorilo vsem, B jim je več do lastne »demokracije« kot do osnovnih človekovih pravic? Morda pa vodilo tistim, ki sedaj pač z nasprotnega brega ne razumejo, da je svetovni nazor nadstrankarska zadeva? m morda kot klic iz province, da se politika ne dela samo v Ljubljani med Tomšičevo, Komenskega, Tavčarjevo in Roško? Kdo ve, morda pa je v tem vsaj delce« resnice, ki se je trenutno dovolj ne zavedamo?!
MILAN JERSE
Madžarska obsodba Srbije
Madžarska je Srbijo obtožila, da grobo krši pravice madžarske manjšine v Vojvodini. Če se bo takšna praksa nadaljevala, bo prisiljena ukrepati v okviru dvostranskih odnosov in na mednarodni ravni. Hkrati je Budimpešta uradno zanikala izjavo srbskega zunanjega ministra Vladislava Jovanoviča, češ da Madžarska omogoča vojaško šolanje tujim najemnikom za posege v drugih državah. Madžarska Srbiji očita, da omogoča vojaško šolanje nerednim enotam.
Nemčija pretrgala promet s Srbijo
Nemška vlada je razveljavila vse prometne sporazume z Jugoslavijo, vendar velja razveljavitev samo za Srbijo in Črno goro; Sklep velja za letalski, cestni in rečni promet, in sicer začne veljak takoj. Izrecno sts> izvzeti Slovenija in Hrvaška, v bistvu pa še druge republike, pripravljene na pogajalsko odpravljanje krize v Jugoslaviji. Sklep praktično pomeni, da JAT ne sme več pristajati na nemških letališčih, v Nemčijo pa ne morejo niti tovornjaki iz Jugoslavije, ce seveda niso iz Slovenije ali Hrvaške.
»Strahopetna vojska«
Britanska občila in agencija AP so posvetili veliko pozornost tajnemu poročilu opazovalne misije Evropske skupnosti v Jugoslaviji z vrsto hudih obtožb na račun jugoslovanske vojske. V internem poročilu, ki sa ga iz oporišča v Zagrebu dostavili tujim dopisnikom v Jugoslaviji, JA obtožujejo, da je strahopetna vojska, ki načrtno strelja civilne cilje brez zaščite, ubija civiliste in kot objekte napadov izbira šole, cerkve in zlasti bolnišnice. V nenavadno ostrem poročilu nadaljujejo, da se ofenziva armade nadaljuje na vso moč in da na mnogih širših območjih in neštetih vasicah ubijajo hrvaško prebivalstvo ali ga prisiljujejo zapustiti domove, nakar vasi uničujejo z buldožerji.
Britansko časopisje se boji, da utegnejo dogodki v Jugoslaviji postati skrajno dramatični, če se ne bo posrečila misija Cyrusa Vancea. Opazovalci priporočajo, da zoper JA uporabijo vojaško silo. To je podobno kampanji, ki je tik pred zalivsko vojno potekala zoper Irak.
V ŽARIŠČU
Metafizika slovenske »mlade« državnosti
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Po sedmih desetletjih skupnega življenja so se naši narodi in narodnosti znašli v takem položaju, lahko drug drugemu rečejo le še zbogom in ne nasvidenje. Šesterec brez krčmarja je naposled le prišel do vrha.
Politika, Beograd
Če želimo, da bi v Jugoslavijo prišle mirovne sile Združenih narodov, potem moramo dokazati, da smo sposobni zagotoviti učinkovito prekinitev ognja.
Odposlanec generalnega
sekretarja OZN Cyrus Vanče
Najhuje je za nami. Nasprotna stran pa z zamudo pripravlja sklepno ofenzivo. katere poglavitni cilj je aneksija hrvaškega ozemlja po memorandumski
meji ostanka Jugoslavije ali velike Srbije.
Nedjeljni Vjesnik. Zagreb
V primeri s prejšnjo »povojno« razgibanostjo na političnem področju, so postale glavne slovenske politične teme zdaj že kar standardne.
Posamezne politične stranke se pripravljajo na notranje politične obračune, zakon o denacionalizaciji je začel veljati, delo ustavne komisije je, klub Bučarjevim prizadevanjem in nenehnim apelom, skupaj z zakonom o lastninjenju, zašlo v takorekoč metafizične vode.
Ustavni voz se je zakopal na tistem delu kolovoza, kjer bi bilo potrebno sprejeti določilo o pravici do splava oziroma, kakor je to formulirano v bolj politični govorici, pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.
Tako se je sprejemanje slovenske ustave še enkrat zapletlo v neke temeljne človečanske zadrege. Najprej se je to zgodilo s prvo formulacijo preambule (pristopnega besedila) k ustavi. Sprejeti ali ne sprejeti tisti del tega besedila, ki govori o svetosti življenja? Kako je življenje sveto, čigavo življenje je sveto, kdo ima pravico reči, da je nekaj sveto, je to samo Cerkev ali pa bi tukaj lahko rekel kakšno tudi filozof Tine Hribar? Izteklo seje tako, da so »svetost« izpustili iz preambule.
Ta »nadpolitična« težava je ustavopisce zdaj vnovič popadla ob »splavnem« določilu. Za površno opazovanje je zaplet nastal iz enakih razlogov kakor pri preambuli. Vendar pa ni tako. Čeprav je tudi tam del nasprotovanj omenjal »notranjo nevarnost« za svobodno odločanje o rojstvu otrok, češ da se s tem, če se »svetost življenja« vnese v preambulo, prejudicira ta svoboda kot nesvoboda, zadeva ni tako preprosta.
Kajti Cerkev, in s tem tisti del politične javnosti, ki se sklicuje na krščanski etos, je »svetosti« nasprotovala. Prav tako kakor zagovorniki splava. V zadevi splava samega pa se oboji razhajajo.
Po mojem tukaj iz ozadja deluje nekaj, kar bom imenoval »metafizika rojevanja države malega naroda«.
Po eni strani, po tisti, izhajajoč iz katere bi lahko besedo »metafizika« razumeli v slabšalnem smislu, kot nekaj prenapetega, je te zaplete mogoče razlagati čisto v političnem smislu. Svoje države in svoje ustave še nismo imeli, zato se nam zdaj ta za nas tako ekskluzivna, tako enkratna sreča, kaže kot božji dar. Zato pri pisanju svojega konstitutivnega besedila vedno znova zatavamo iz območja politike v območje nadpolitič-nega in nadzgodovinskega. V strogem političnem smislu se zgodovina za nas šele začenja (s
čimer pristajamo na neko teorijo o narodih-naci-jah, ki smo jo doslej vedno zanikovali, namreč tisto, da obstajajo »zgodovinski in nezgodovinski« narodi).
Po drugi strani — ki je pravzaprav samo nadaljevanje iste osnovne teze, vendar se tukaj iz območja politično-zgodovinskega premestimo v zgodovinsko-človeško — tukaj nastaja država v neobičajnem času. Ne samo zato, ker se je v politično zgodovinskem smislu zdelo, da je čas nastajanja držav mimo, marveč predvsem zato, ker ta čas označujemo kot čas naraščajoče ekološke krize. Zato se ponovno pretresa, kdo lahko komu jemlje življenje, kako je s svetostjo življenja...
S tega stališča so spori okrog »metafizičnih« določil v slovenski ustavi popolnoma v duhu sa.
Toda nerodno je to, da se — nemara pod tem vplivom — skuša iz vsakega spora narediti »z®' meljski globus pretresajoči« spor. Tudi tistega okrog zakona o lastninjenju. Kakor kaže, bi na; mreč nasprotniki vladnega koncepta radi dobili univerzalni zakon, ki bi s svojo univerzalnostjo sicer pretresel svet, ker bi bil prvi tovrsten zakon, ki bi predvidel vse, ne bi pa pretresel slovenske; ga gospodarstva. Pričakujejo torej metafizik1” zakon.
Drnovšek je naposled spregovoril. Pred kratkim je bilo mogoče prebrati intervju z njim- v tem intervjuju se kaže kot zagovornik gospodarskega prestresa, kot šok terapije, s čimer se očn' no prestavlja bolj desno od večine »velikih« slovenskih ekonomskih imen. »V gospodarski pob' tiki moramo nekatero stvari postaviti dokaj »b°' leče«, sicer na koncu ni rezultatov,« je rekel.
Obenem je tresnil tudi po samoljubju naših le' vičarskih ekonomistov. Na vprašanje, kaj misli o Sachsu, je odgovoril, »da ni idealnega koncept privatizacije in da ima vsak svoje pomanjkljivosti in prednosti. To velja tudi za Sachsov pred' log, vendar malo konkurence našim ekonom1' stom ne škodi. Zanimivo, kako vsi skočijo p°' konci, ko se pojavi nekdo od zunaj, drugače pa se nehehno prepirajo med seboj.«
Tako Drnovšek trga plahte z neke nečimerno-sti, ki bi želela delovati kot metafizična skrivnost popolnega zakona o lastninjenju.
Medtem, ko pričakujemo razgrnotje božic11 skrivnosti. Katere, priznanja ali rojstva mladeg9 boga? Obojega vendar, saj smo rekli, da sm*’ Slovenci »metafizičen« narod. STEFAN SME
Stran 2
-----J I » 1 U	I—c--7nd|
  VEŠTNiKViž.JiECEM^^
aktualno
Sobota, Radenci in Veržej najlepši
V petek, 6. decembra 1991, so v Rogaški Slatini okrasili svoj Zdravniški dom in kristalno dvorano. Slovenost si je tolikšno po-tornost prav gotovo zaslužili, saj so podeljevali priznanja najlepše Urejenim turističnim krajem v Sloveniji. Letos so še posebej slavili Sobočanci in predsednik tukajšnjega turističnega društva Andrej Gerenčer, ki pa bi veliko raje kot v Rogaški Slatini bil tega dne v domači Soboti, kjer je potekal tradicionalni Miklavžev sejem.
Slatinčarom se pozna, da so njihovi turistični delavci sposobni pričarati slovesno ali prijetno domače vzdušje. Sklepna prireditev 23. ocenjevanja slovenskih turističnih krajev je bila namreč v Rogaški Slatini zato, ker je to letos najlepši in vzorno urejeni kraj v posebni (najvišji) skupini turističnih krajev.
V tej skupini je drugo mesto Zasedel zdraviliški kraj Radenci, Priznanje pa je prevzel predsednik turističnega društva Rade
Bakračevič. V naslednji skupini turističnih krajev je med desetimi najboljšimi prvo mesto zasedla Murska Sobota, v tretji skupini izletniških in tranzitnih krajev je med desetimi najboljšimi na
tretjem mestu Veržej, v četri skupini manjših turističnih krajev pa je prva Polzela.
Program je strokovno vodila Tanja Jurjec, igral je zdraviliški ansambel Musiča camerata Ro-
Rade Bakračevič, Božena Kosi in Andrej Gerenčer so prejeli priznanja za ui-ejene kraje Radence, Veržej in Soboto.
gaškat plesali pa plesni pari Maša in Žiga ter Miha in Jasna (tekmovanja jim sponzorira zdravilišče).
Govorila sta predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič in minister za varstvo okolja in urejanje prostora republike Slovenije Miha Jazbinšek — omenjeni republiški komiteje tudi pokrovitelj sklepne prireditve ocenjevanja najlepše urejenih slovenskih krajev.
Jazbinšek je poudaril, da se človekovo delovanje meri tudi po merilih lepega in dobrega, ki pa se spreminjajo hkrati s časom. Obdobje, ko je bil očesu raven in dolg kanal lep ter dober skrbno negovani park, posut s herbicidi, je minilo.
Kriterij dobrega ni več zgolj človek, ampak človek kot del narave. Zato so po njegovem mnenju takšne akcije ocenjevanja več kot dobrodošle.
BERNARDA B. PEČEK
-------Kolumna------------
Pljuvači- skrunilci matere zemlje
Predsednik ljutomerskega izvršnega sveta franc Štrakl
Nepreklicno odstopil
BiH smo opozicija na poziciji
. Ljutomersko politično sceno •e močno razburila nepričakovana odstopna izjava predsednika “Vršnega sveta Franca Štrakla, jo je v pismeni obliki, kjer je navedel razloge za odstopno de-J^nje, posredoval skupščini obči-ne- Kot temeljne vzroke za od-S,OP navaja blokado dela občin-skupščine in Izvršnega sveta s strani nekaterih strank in delegatov ter osebne razloge. Glede ^ojega odstopa nam je predsed-nik Štrakl povedal naslednje:
»Ves čas trajanja mandata je ta sestava Izvršnega sveta, ki Seni ji predsedoval, v nekem težav-^jšem položaju. Po moji oceni iz-^ja ta iz sestave Izvršnega sveta, nNgovi člani smo namreč v večini shajali iz bivše ZK- Skupščina oz. nekateri delegati nas niso obrav-na»ali kot »ta pravi Izvršni svet«, čutili smo se kot neka opozicija na poziciji. Zaradi tega se naši
radi tega bo funkcija Izvršnega sveta bistveno zmanjšana, nisem pa prepričan, da bo zmanjšana tudi odgovornost. Ne strinjam se tudi s takšnim načinom privatizacije stanovanj, bil sem v ekipi, kije 20 let ustvarjalno delala na razvoju te družbene imovine in kot ista oseba ne morem podpisovati pogodb, da se ta imovina tako poceni razprodaja. Razlog odhoda pa
je tudi oseben, ponudili so mi novo zaposlitev v investicijski banki. Ne odhajam z občutkom, da nismo naredili dovolj — seveda v danih možnostih. Moje novo delovno mesto tudi pomeni, da bom lahko razvoju drobnega gospodarstva in s tem razvoju občine bolj pomagal. Do sedaj smo za ta razvoj v skupščini imeli premalo razumevanja.«
RENATA FICKO
predlogi niso ocenjevali po vsebini, mnogim je bilo važnejše to, kdo jih je posredoval. To se nam je dogajalo v razpravah okoli ustanavljanja razvojnega sklada, pri referendumu za samoprispevek, pri proračunu. Nekaj: ražlogov za moj odstop je tudi v tem. kaj nas v bistvu čaka. Vemo, da se pripravlja preoblikovanje upravnih organov, za-
ROJEVANJE NOVE SOCIALNE POLITIKE
Pomagaj si sam ■ j
cialnega varstva. Vse to pa PO™"1’ J ']adn vročico ne. Veter, veter nove socialne politike. A	odoihnil I
uspešnosti družbenega in zasebnega api a	preživetja I
nekatere v revščino ali dopustil, da bodo preši, prag prez.vetja (ne le politično določenega, ampak st^rnega	|
Bistvena novost nove socialne po J	zag0. _
tivnega k posamičnemu, kajti prvo	vsakdo sam. j
tavljati socialno varnost zase in za sv J	mrežo inštitu- I
Država pa bo pripravila nacionalne programe:	pravjce za- ■
cij otroškega varstva, šolstva, zdra^vai"'' lačevala z denarjem J gotovljene z nacionalnim programom, P • v ak p0. I od davkov ter prispevkov iz obveznega zavaovan^ ' sameznik, ki prejema dohodek si bo poleg	zavarova- |
gotavlja socialno varnost, se moral p <
Država naj bi minimalno soc‘a'“°ča^	kiW I
mo za tistega, ki si je ne bo mogel p	programu, I
želeli imeti kaj več, kot je zapisano v nacionalne p g | ali več kot minimalno, si bodo to morali plačat.	g |
žePa-	■ a^dutneea zavarovanja ter I
In prav slednje, torej Juvajanj e	varaost mOra zagota- _
Prvo in osnovno načelo, da si soc	darstva postavlja- I
vljati vsak sam, sedanje razmere	ali na I
» n. Lahko. da je	«4	!
evropski ravni, vendar prejema ve čena socia|na meja | jamčeni osebni dohodek — ki je	že čez 40 denar- ■
Preživetja. Lansko leio j. bilo na »	°	„ !e|e prl I
nih prejemkov. Številka brezposelnih naj b.	|
•50 tisoč.	.	■ .»to imenovani mi- |
Ali bo potem večina ljudi pnst ^P mogl ( p|ačatj, | mmalni socialni varnosti, da si kaj	v„rnosti v rokah drža- |
In ker je raven minimalne soci, n socia|nj varnosti pr- ■ ve, bo to pomenilo, da bo imela držav• .g t0 nepOmemb- j vo besedo. (Za ljudi, ki so na robu p	p0)itične stranke ali J
nt> vprašanje, zelo pomembno pa je bistveno to, koli- ■ °pozicijo~ vlade.) V tem trenutku je za	„ntovijeno socialno I
ko bo država še dopustila zmanjšat, ze zagoto J
raven, koliko bodo krčene dosedanje P	. tudj nekatere -
Z novo zakonodajo se gotovo 0	gotovo pa je naj- I
Pravice iz prejšnjega časa, tudi v	upokojitev.
Pomembnejša podaljševanje star .	Majda Horvat _
Demos o odstopu
Svoje videnje ob odstopu predsednika ljutomerskega Izvršnega sveta Franca Štrakla je na tiskovni konferenci predstavila koordinacija ljutomerskega Demosa. Zavrnila je očitke, da bi delo občinske skupščine bilo blokirano s strani delegatov Demosa in da so osebni razlogi predsednika Štrakla tisti, ki ga vodijo na novo delovno mesto. Menili so, da ni razlogov za obtožbe, da bi Demos preprečeval sprejetje občinskih odlokov, saj jih je skupščina sprejela kar 90 odstotkov od predlaganih. Predsedniku Izvršnega sveta tudi očitajo, da zapušča — in z njim vred tudi ves Izvršni svet — funkcijo v nepravem, težkem trenutku, r. p.
Pomembna vloga kmetijske komisije
Po dolgotrajnih prizadevanjih je v soboški občini končno ustanovljena komisija za kmetijstvo pri občinski skupščini. Njeno sestavo in naloge so na nedavnem skupnem zasedanju potrdili tud. delegati zborov skupščine občine. Da je bila ustanovitev omenjene komisije v tako rekoč žitnici Slovenije nujna, ni treba posebej pojasnjevati. Komisija za kmetijstvo — strokovne in administrativno-tehnične naloge opravlja zanjo sekretariat za kmetijstvo — je 13-članska, vodi pa jo inž agronomije Štefan Horvat iz Nemčavec, sicer predsednik zbora krajevnih skupnosti soboške občinske skupščine. Poleg podpredsednika in delegatov — trije so iz zbora krajevnih skupnosti, po eden pa iz zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora — so v delo komisije pritegnili še zunanje kmetijske strokovnjake.
In s čim se bo ukvarjala občinska komisija za kmetijstvo? V prvi vrsti naj bi spremljala izvajanje kmetijske politike in uresničevanje republiških zakonov ter drugih predpisov. V tej zvezi gre predvsem za razvoj, organizacijo in strukturo kmetijstva v občini, položaj družbenega in zasebnega sektorja, posameznega kmetijskega proizvajalca, pa tudi za davčni sistem in posojilno politiko v kmetijstvu, uporabo, izkoriščanje in varstvo kmetijskih zemljišč. Poleg tega bi člani komisije dajali pobude in predloge pristojnim republiškim organom za ureditev določenih vprašanj v kmetijstvu in jih opozarjali na probleme, za proučitev posameznih vprašanj pa bo komisija pritegnila k delu tudi strokovne in druge organizacije ter zainteresirane posameznike. V tem smislu bodo delegatom občinske skupščine predlagali sprejetje kmetijskih ukrepov.	utianibdšp
MILAN JERSE
V Ljubljani, na Slovenskem kulturnem zboru prejšnji četrtek, se o tem ni govorilo. Čeprav je tudi to vprašanje kulture, čisto nič manj kakor vse tisto drugo, o čemer so pripovedovali.
Saj se ne nameravam iti nekih skrivalnic, ko takoj na začetku ne povem, kaj imam v mislih, katerega od pomenov kulture. Pa vendar moram prej še povedati, preden nagovorim zadevo s pravim in polnim in grdim imenom, da se mi zdi odsotnost kulture v tem oziru najbolj srhljiva.
Vse drugo se še nekako da prestati. Recimo to, da nimamo neke ustrezne politične kulture. Kako pa naj bi jo imeli, ko pa niti pravega političnega izročila nimamo? Tako lahko čisto opravičeno rečemo. Ali pa to^da nimamo ustrezne kulturne politike. V tem primeru, če nas zadene ta pomislek, se lahko pomirimo, da imamo pač takšnega kulturnega ministra, ki teh reči ne postavlja na ogled, oziroma, to pa bo najbrž bolj res, kakšnega vsedržavnega kulturnega projekta niti ni izdelal. Težava bo potemtakem odpravljena takoj, ko bo minister to naredil, ali pa takrat, ko bo zamenjan.
Lahko pa se, če ostanemo še naprej ob tem pomisleku, potešimo tudi tako, da ugotovimo, da časi vzpostavljanja države zahtevajo žrtvovanje najbolj trdoživih državotvornih sestavin. Da pa je slovenska kultura kar se da žilava in državotvorna, o tem so prepričani tudi tisti, ki Capudra najbolj cefrajo, češ da nima kulturne politike, da zanemarja kulturo, čeprav je vendar dejstvo, da je kultura zgodovinski temelj slovenske državnosti. Ki je takšne, kakor je danes, ne bi bilo, če ne bi imeli kulture, ob pomoči katere smo preživeli.
Ko Capuder in drugi v Peterletovem kabinetu to slišijo, so še dodatno uverjeni, da bo kultura tudi tokrat preživela, četudi bo imela manj, kakor bi ji po vseh teh zgodovinskih zaslugah šlo. Vse to in drugo me ne skrbi tako zelo. Vsa ta odsotnost politične kulture, kulturna majhnost, vasezagledanost, zaprtost, samozadostnost in vse drugo podobno, kar se izreka v besedni zvezi s kulturo. In izreka se z nezamenljivim poudarkom, ki pravi, da gre za nekaj zelo bolnega. Vse to pa je vendarle manj bolno, kot to, k čemur slednjič prehajam.
Imenujmo zdaj našo največjo kulturno skrb in največjo zgrože-nost nad nekulturo s polnim imenom. Naredimo to opisno in nazorno. Vprašajmo torej: kaj pa vsi ti pljunki po pločnikih, sprehajalnih stezah in poteh. Eni rumeno zapečeni od prehladov, drugi prekajeni od kadilskega dima, eni nekako spiralno nalepljeni na podlago, drugi spotegnjeno brizgo jeni, eni razredčeni s slino, drugi iz čiste sluzi?
V teh zgodnjezimskih dneh je še posebej spolzko. Tako rekoč brozgamo po pljunkih, ko hodimo po urbaniziranih krajih. Pa me ob tem ne moti toliko socialni ali izobrazbeni vidik nekulturnosti, Ne moti me toliko, da vse te pljunke, če jih dež ne izpere, ampak se pomešani s prahom počasi sušijo, vso to njihovo bogato osebno vsebino raznaša veter ter jo dvigajo zračni vrtinci avtomobilov. Ne moti me toliko ta, če sem bolj natančen, vidik zdravstvene kulture.
Prepaden sem nad popolno pozabo kulture ritualnega čaščenja in kulture praktičnega ravnanja z matero Zemljo. Pljuvaici namreč niso nič drugega kakor nekakšni skrunilci matere zemlje, to so ona-nisti, spermatozoidi, tisti, ki ejakulirajo ante portas. . .
Poznam pa tudi zdravilo zanje. Zadnjič sem prebral recept za zdravljenje takšnih svinjarjev. V nekgm intervjuju z znanim nemškim režiserjem Petersenom (med drugim je režiral film Neskončna zgodba), ki tačas živi v Ameriki.
Petersen je kadilec in novinar ga je vprašal, kako se kot tak počuti v ZDA, v Kaliforniji. Odgovorilje, da strašno, da je zadnjič kadil v neki restavraciji, kjer to sploh ni bilo prepovedano. K njemu je prišel zelo krepak mlad mož, se naslonil na mizo in mu rekel: Upam, da je ta zadnja. Pokazal je na cigareto. Režiser se je nekaj izgovarjal, pa mu je oni rekel, da ga bo pretlačil kakor paradižnikovo mezgo, če to naredi še enkrat. Režiser je nehal.
Jasno je, kaj je potrebno delati s skrunilci matere Zemlje. ,
LENDAVA
Po Bučarju in Peterletu še ministri
LOGO
Podjetje logistične opreme Lendava, d.d.. Kolodvorska 43, Lendava
vabi
k sodelovanju
strokovnjake s področja financ, komerciale in računovodstva za dela na vodilnih in vodstvenih delih. Prijave pošljite na naslov podjetja ali pokličite po tel.: 75-515 ali 75-451.
zspors prometnice v Dolgi .vasi Kakor smo že napovedali, bodo Lendavčani 13. decembra opozorilno zaprli magistralno cesto proti mejnemu prehodu Dolga vas. Pri njihovih zahtevah jih podpirajo tudi vse pomurske občine, saj so razmere zaradi močno povečanega prometa tovornjakov proti mednarodnemu mejnemu prehodu nevzdržne tudi v občinah Gornja Radgona in Murska Sobota.
Opozorilna zapora ceste bo od 13.30 do 15.30 v petek, 13. decembra.	bbp
Če bi pripravili med pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju referendum, na katerem bi se odločali, ali bi še naprej živeli v Sloveniji ali pa bi se raje priključili k Madžarski, bi bila večina za Slovenijo. Toso med drugim sporočili predstavniki narodnosti predsedniku slovenskega parlamenta dr. Francetu Bučarju, ki se je srečal z njimi prejšnji torek popoldne, na kratko pa smo o tem že pisali.
Zakaj takšna odločitev? Tu se namreč počutijo enakopravni, oziroma imajo zagotovljene še posebne pravice (dvojezično šolstvo, kulturna dejavnost, informiranje, stiki z matičnim narodom idr.), ki jim omogočajo obstoj, s tem pa tudi ohranitev njihove narodnostne identitete. Tako bo ostalo tudi v prihodnje, jim je zagotovil dr. Bučar in dejal, da bodo imeli pripadniki narodnosti v državnem zboru pravico veta pri tistih odločitvah, ki bodo neposredno povezane z njihovim položajem.
Kljub vsemu pa ni vse tako, kot bi si želeli pripadniki narodnosti. Marsikaj je namreč odvisno od materialnih možnosti. Tako bi za narodnostno kulturno dejavnost potrebovali v prihodnjem letu 7,1, dobili pa naj bi le okrog 2,5 milijona tolarjev. To pa bi bilo komaj dovolj za delovanje knjižnic, tako da za narodnostna društva ne bi ostalo skoraj nič.
Že naslednji dan, torej prejšnjo sredo, so se o problemih in potrebah madžarske narodnostne skupnosti v Pomurju še konkretneje pogovarjali s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom. Dejali so mu, da pričakujejo, da bo republiški proračun za prihodnje leto vključeval tudi gradnjo novega kulturnega doma v Lendavi, kajti sedaj je to še edino občinsko središče v Sloveniji, ki ga nima. V ta namen so že izdelani projekti, zanje pa so poskrbeli v Republiki Madžarski. Prav tako pričakujejo, da bo republika zagotovila denar za zgraditev doma za ostarele v Lendavi, da bodo pripadniki madžarske narodnosti lahko preživljali jesen življenja v okolju, kjer bi lahko govorili v maternem jeziku. Nadalje so ga opozorili na nevzdržne razmere zaradi velikega tovornega (tranzitnega) prometa čez mejni prehod v Dolgi vasi in dejali, da bodo prisiljeni zapreti magistralno cesto, saj bo uničena, če ne bo nič postorjeno. Glede mejnih prehodov pašo menili, da če je Slovenija lahko odprla 30 mejnih prehodov s Hrvaško, bi lahko tudi 4 z Republiko Madžarsko (Pince, Kobilje, Prosenjakovci, Martine). Hud problem je tudi visoka 31-odstotna nezaposlenost v občini Lendava. Če bodo morali zapuščati to območje tudi pripadniki narodnosti, bodo prepuščeni asimilaciji.
Predsednik Peterle je glede kulturnega doma dejal, da bo pri ministru Capudru osebno povprašal, ali je mogoče začeti vsaj s pripravljalnimi deli, torej 1. fazo. Sicer pa so se dogovorili, da'se bodo o reševanju konkretnih problemov in potreb še posebej dogovarjali z ustreznimi ministri, ki bodo prišli na pogovore v Lendavo.
JOŽE GRAJ
Stran 3
borza vkv delovne sile
KADROVSKA POLITIKA
Kam greš, znanje?
Visok odstotek zaposlenih z visoko in višješolsko izobrazbo je bil že od nekdaj podatek, s katerim so se naša podjetja rada ponašala, saj je bil praviloma povezan z uspešnostjo. Prav tako kot so se rada ponašala z velikim številom zaposlenih — več jih je bilo, pomembnejša sta bila firma in njen direktor. Slednje v razmerah tržnega gospodarstva ne velja več, prednost imajo majhna ali srednja podjetja, od značilnosti, ki ponazarjajo uspešnost firme v številkah, pa šteje samo dobiček.
Kam greš, znanje, in zakaj greš, znanje, smo se vprašali ob pregledu statističnih podatkov, ki so nam jih posredovale kadrovske službe pomurskih podjetij.
Lani in letos je deset pomurskih podjetij — Nafto, Tehno-stroj, Radensko, Elrad, Pan agro, Avtoradgono, Pomurje-Pom-grad, Mesno industrijo Pomurka, Potrošnik in Mlekopromet — zapustilo 125 delavcev z visoko in višješolsko izobrazbo. Naravne fluktuacije in pripravnikov je bilo izredno malo, večinoma so odhajali na druga delovna mesta. Priliv znanja je bil mnogo manjši kot odliv, po podatkih so podjetja na izpraznjena delovna mesta na novo zaposlila 63 visoko in višje izobraženih delavcev: Daleč največji odliv znanja po številu delavcev je bil v Avtoradgoni, EI-radu in Radenski, po strukturi pa tudi v Pan agri, Tehnostroju in Pomurju. Razen Mesne industrije Pomurka nima nobena od firm »pozitivne bilance« pri nadomeščanju izgubljenega znanja z novim.
Teza, da zapuščajo podjetja v krizi in da pri uspešnih kader ostaja, je vzdržala le deloma (pri Avtoradgoni, Elradu, Pan agri), potrdilo pa se je spoznanje, da se je prav pri teh podjetjih zaradi odliva pameti kriza še poglobila.
V tem kontekstu tudi razumemo velika in mrzlična prizadevanja omenjenih, da vsaj delček izgubljenega pridobijo nazaj.
Kader pa odhaja tudi iz podjetij, ki zaenkrat še niso kritična in ki imajo zaradi proizvodnega programa zagotovljeno prihodnost (Nafta, Radenska).
Ne glede na kazalce uspešnosti ali neuspešnosti podjetja, ki po svoje sicer vplivajo na odhode in prihode strokovnjakov, pa je osnovni vzrok fluktuacije strokovnjakov v kadrovskih službah in kadrovski politiki pomurskih podjetij, ki so raven svojega dela prilagodile potrebam kvalificiranih delavcev.
Pravi človek na pravo delovno mesto je osnovno geslo tradicionalne kadrovske politike in je še vedno trdno zasidrano. Vendar je to cilj, ki ga gre zasledovati pri kvalificiranih in nekvalificiranih delavcih, ne pa pri profesionalizirani delovni sili. Pri tej pa ne gre več za delovno mesto, in tudi ne za plačo — ta je sicer še vedno nujna za zadovoljstvo z delom, je pa vse manj zadosten pogoj zanj (V: Rus). Pozablja se, da se dobro delo ne meri samo z dohodkom, meri se s samostojnostjo, kreativnostjo in kompleksnostjo.
Osnova kadrovske politike pri strokovnjakih je permanentno izobraževanje in strokovno napredovanje. To pa je v naših podjetjih prej izjema kot pravilo. Težave se začno že pri vstopu v delovno organizacijo, ko se za diplomanta išče ustrezno delovno mesto, namesto da bi mlademu strokovnjaku dodelili projektni tim, mentorja ja organizacijsko enoto. Ustreznega delovnega mesta za strokovnjaka ni, to se mora šele izoblikovati. Le s taksno kadrovsko politiko se lahko doseže identiteta med osebnostjo, vlogo in poklicem, motivacija strokovnjaka in optimalna izraba njegovega znanja.
Odliv boljšega kadra se lahko prepreči z ustrezno kadrovsko politiko, ki mora strokovnjaku zagotavljati kariero in prihodnost za daljši čas.
V Pomurju ni podjetja, izjema je morda le Pomurka, ki bi svojo kadrovsko politiko podrejalo preskušenemu japonskemu receptu — rotacija na delovnih mestih, nenehno izobraževanje in tudi nenehno napredovanje. Zato tudi ne sprejemamo v celoti pojasnila kadrovnikov, da strokovnjaki odhajajo zaradi izziva podjetništva ali nizkih plač. Odhajajo zaradi okostenele kadrovske politike, ki v največ primerih ni v funkciji svojega poslanstva, temveč vodstva firm in interesov, ki z intelektualizacijo delavstva nimajo nobene zveze.
RENATA FICKO
Ivan Lukič iz Radenske je na vprašanje, če mu je bilo žal, da so nekateri delavci zapustili podjetje, in kaj je storil, da bi to preprečil, odgovoril:
»Žal nam je bilo za Kocijanom, računalniškim inženirjem, škoda je tudi Puhka pa Herica, ki sta odšla k EEK Videm. Jaz sem imel razgovore s tistimi, ki so odšli iz skupnih služb, direktorji po družbah pa z ljudmi iz tistih okolij. Ce bi se to dalo preprečiti s stanovanjem, izobraževanjem ali plačo, je pa že drugo. Glede tega in izboljševanja standarda so imeli tu boljše možnosti kot v katerem koli drugem podjetju. Osebnih dohodkov pa se ne da prilagajati vsem zahtevam.«
AVTORADGONA
Kar 37 delavcev z visoko ali višješolsko izobrazbo je lani in letos zapustilo sistem Avtoradgo-ne. Prava agonija odhodov se je začela že lani, ko je odšlo 14 delavcev, ki so zasedali strateško pomembne položaje. Odhodi so se nadaljevali tudi letos, bilo jih je 23. Odliv znanja komentira direktor Štrakl takole: »Ogromno dobrega kadra je iz Avtoradgone odšlo zaradi razmer v poslovanju in negotovosti, ki je iz tega izhajala. Nekaj teh kadrov je bilo tudi v stečajnih postopkih in sose tako ali drugače razbežali. Žal smo morali prekiniti tudi štipendijske pogodbe, ki jih bomo sedaj skušali obnoviti.«
V Avtoradgoni, kjer sicer še vedno poslujejo pod pretnjo nedokončanega stečajnega postopka, skušajo ustvarjati ugodnejšo kadrovsko ozračje in obnoviti ugled firme, ki je bil s spomladanskimi dogodki porušen. Potrebujejo delavce s kreativnim znanjem, ki bodo zaupali nastajajočemu sistemu. Letos so zaposlili šest delavcev z visoko ali višjo izobrazbo.
TOVARNA POLNILNE OPREME
Odšli so, ker je bilo nekaj narobe
Radenska Tri srca je v minulih treh letih in pol zmanjšala število zaposlenih za skoraj 600
»Moja firma ni več moja!«
terji in nekaj inženirjev. Navada* delavci niso odhajali, če pa s0 _ ostali doma, so si poiskali zap°
Za nekoga je zmanjševanje števila zaposlenih le racionalizacija poslovanja, za druge nuja, iskanje boljših delovnih razmer in možnosti osebne uveljavitve. Med podjetji, ki so v zadnjih letih izgubila nekaj pomembnih diplomirancev in strokovnjakov, ki so bili zaposleni v podjetju tudi 15 let in več in pomagali k nje-gpvemu uveljavljanju in vzponu, je tudi Radenska Tri srca iz Ra-denec.
Ivan Lukič, ki je od oktobra lani (prej je opravljal mnoge direktorske in svetovalske funkcije) v Radenski med drugim odgovoren za kadrovsko politiko, sicer poudarja, da je fluktuacija v njihovem podjetju od 1988. do 1991. leta v povprečju 8,4-odstot-na, medtem ko je dovoljena fluktuacija (normalna) 10-odstotna. Vendar pa: ali je ta odstotek povprečne fluktuacije res prava slika razmer v Radenski? 1987. leta je bilo vseh zaposlenih 2540, konec junija letos 1893. Med tistimi, ki -so zapustili to največje podjetje v občini Gornja Radgona, kjer imajo zaslužek ljudje z levega in desnega brega reke Mure, pa niso le upokojenci in administrativni delavci! Pravzaprav številk, ki bi nam povedale, koliko delavcev je zapustilo podjetje samovoljno in zaradi iskanja boljšega zaslužka, spremembe okolja, boljšega delovnega okolja ali možnosti napredovanja, nismo mogli dobiti. Dejstvo pa je, da se je število takih povečalo predvsem v zadnjih petih letih, med njimi je je precej, ki so končali višjo ali visoko šolo in bi bili vsakemu podjetju v tem obdobju prilagajanja na tržne spremembe in iskanja novih poslovnih poti še kako potrebni.
V minulih letih smo v glavnem poročali o odhajanju delavcev iz podjetij brez imidža, brez pri-
Zapustili
Tovarna polnilne opreme je pred dobrimi desetimi leti zrasla iz vzdrževanja polnilnih linij v Mineralni vodi Radenske. Začeli so s štiridesetimi zaposlenimi, število delavcev je raslo izredno hitro in že po nekaj letih se je skoraj desetkratno povečalo. Zaposlovali so strokovnjake, za manj zahtevna opravila pa nižje kvalificiran kader. »Ustvarjanje ciljev proizvodnje je bilo nedefinirano, vedno znova se je pojavljalo vprašanje, koliko ljudi zaposliti,« pravi Ciril Osterc, pomočnik direktorja. »Ali reševati problematiko proizvodnje z znanjem ali številom?
Mi v Tovarni polnilne opreme smo v prvi fazi reševali problematiko proizvodnje s številom. Česar eden ni znal, ker pač ni imel ustreznih izkušenj — v Tovarni polnilne opreme je proizvodnja tehnološko zelo zahtevna — je mogoče znal drugi. Torej smo namesto enega zaposlili dva. Posledice takšnega ekstenzivnega zaposlovanja občutimo danes.«
Beg znanja je velika težava Tovarne polnilna oprema. »Imeli smo zelo dobre ljudi, visokokvalificirane in z veliko znanja,« pravi Ciril Osterc. »Vendar so
hodnosti in s skrajno nizkimi osebnimi dohodki. Spominjamo se še časov ukrepov družbenega varstva, ko je bilo v okviru sanacijskih programov najtežje dobiti ustrezne strokovne kadre. Nihče ni hotel zapustiti »varnega« podjetja.
Zakaj odhajajo inženirji, diplomirani ekonomisti in pravniki,-pa tudi dobri kuharji in natakarji iz Radenske, ki ni eno slabših in propadajočih podjetij brez prihodnosti? Resda je sedaj za to več možnosti, saj se je začelo močno razvijati zasebno podjetništvo, pa vseeno ... zakaj je ta odstotek strokovnega kadra tako velik prav v Radenski? Nekakšna javna skrivnost je, da so mnogi med njimi danes uspešni
Odhodi v skupnih službah (poslovne funkcije) Radenske Tri srca:
	VS	VŠ	SŠ	KV	PK	NK	SK	upokojitev
1988 1989 1990 1991	1 3 4 1	2 4 2 1	8 6 5 2	16 4 1	3 3	3 5 1	33 25 13 4	9 7 4
	9	9	21	21	U .4 r. J B	" 9	75	
Odhodi v TPO (R in S): VS		VŠ	SŠ	KV	PK	NK	skupaj	upokojitev
1988 1989 1990 1991	1 2 4	~ 1 " 1	1 5 17	10 7 12 2	2 1 3	1	16 15 39 3	1 3 5 3
	7	5	23	31	6	1	73	
Prihodi in odhodi delavcev v Radenski Tri srca v letih od 1988 do 1991:
1988
1989
1990
1991 (6 mes.) Skupaj
ODŠLI SKUPNO	170	99	205	70	554
VIS + VIŠ šola	8	9	21	2	40
upokojitve	67	43	83	51	244
PRIŠLI SKUPNO	96	68	24	2	190
VIS + VIŠ šola	10	7	11	1	29
VSI ZAPOSLENI	2496	2461	1999	1893	
ladjo, ki se potaplja
odhajali, ker je bilo pač nekaj narobe. Ali jih niso vedeti pozicijsko postaviti v podjetje ali pa so se zbali za svojo prihodnost. Ti ljudje so imeli veliko znanja, vendar ga iz njih nihče ni znal potegniti. Znanje se ni integriralo v celoto.«
Odšli so najboljši strokovnjaki in vsi so kot po pravilu dobili ustrezna delovna mesta, kjer se je v celoti izkoriščalo njihovo znanje, primerno je bilo tudi nagrajeno, pri zasebnikih.
Mesna industrija Pomurka
KRIZA NAGRAJEVANJA
Mesna industrija Pomurka je med desetimi podjetji, ki sestavljajo naš vzorec, edina, ki odliv znanja sproti nadomešča s prilivom. Lani in letos so zaposlili 31 delavcev z visoko ali višjo izobrazbo, odšlo pa jih je štirinajst. Med drugim so za stalno zaposlili tudi nekaj pripravnikov, ki so sprva delali za določen čas.
»Vzrok za odliv kadra iz pomurskih podjetij ni samo negotov gospodarski položaj, ampak verjetno kaj več,« meni Gyongyi Keršmar, direktorica sektorja za
zasebni podjetniki, gostinci ali pa izdelujejo in uspešno prodajajo izdelke, ki so prej v družbenem podjetju prinašali le izgubo.
Ivan Lukič in Milan Verdev sta pojasnjevala: »Veliko teh, ki so odšli, je odšlo v zasebni sektor, nekateri pa so spremenili kraj bivanja. Reorganizacija Radenske ni bila vzrok samovoljnega odhajanja ljudi, glavni vzrok je Odpiranje zasebnih poslovalnic in zaposlovanje pri zasebnih podjetnikih. Nihče ni odšel v drugo družbeno firmo (izjema so tisti, ki so po odcepitvi odšli v Zdravilišče Moravske Toplice, op. a.). Veliko odhodov, povezanih s podjetništvom, je bilo predvsem v TPO-ju, saj so odšli direktor, njegov pomočnik, mon-
kadrovske zadeve.« Osnovni vzrok je kriza nagrajevanja, prenizko ocenjeno znanje. Šele na drugem mestu je negotov gospodarski položaj in na tretjem negativen odnos do šolanega kadra v delovnem okolju, kar je davek preteklosti. Posledice odliva znanja so očitne že sedaj, ni potrebno delati napovedi za deset let naprej. Če bi bila kadrovska politika v Pomurju drugače usmerjena že pred časom, bi veliko znanja, ki smo ga Pomurci imeli, ostalo doma.«
Enotnega recepta za uspešno kadrovanje ni, menijo v Mesni industriji, ker je zaposlovanje odvisno od branže. V načelu pa velja, da je znanju potrebno dati prednost. Tudi v Pomurki so v škripcih zaradi ekstenzivnega zaposlovanja, zaradi prilagajanja števila delavcev proizvodnji. Ka; ko skušajo pridobiti oz. obdržati znanje? »Enostavno tako, da želimo delavce čim bolj zaposliti,® pravi Gyongyi Kerčmar. »Pnza; devamo si, da strokovnjak vidi svoje delo, učinke svojega truda. S plačami ne, je pa moralna podpora znanju in sprotnemu iz°' braževanju v podjetju velika.«
RENATA FICKO
slitev v Avstriji.«
Drži — vsak odide iz osebnih razlogov! Ali je kdo pomislil, ka; ko pomembni so tudi ustvarjam in tolerantni odnosi med vodiln*' mi in podrejenimi, upoštevanj pobud in interesov .; -^ko membni so prijateljski in odkn odnosi med sodelavci? Škrat*®’ kako pomembno je tudi počuti delavcev in občutenje podjetJ® kot »moje firme«?
Ivan Lukič obžaluje, da morejo sprejeti novih ljudi, s®J s,j trg in možnost prodaje vse bol zmanjšujeta. Tudi odnos do poslenih bo odslej drugačen' »Ukvarjali se bomo bolj s spN tnim izobraževanjem in z.vs kim, ki bo poslan na izobražev nje, sklenili pogodbo — na P mer da štiri leta ne bo smel od' ' Do sedaj nismo mogli P°nUL.o strokovnjaku večje plače sam zato, da bi ostal v firmi. P° njenih individualnih pogodb' pa bo to mogoče. Vil. točk’ J zapisano, da se lahko dire* posebej dogovori za plačilo, gre za »kritičen kader«. TorejU več možnosti, da nagrajujem uspešne.«	£ I
Prav vsako zmanjševanje šte la zaposlenih tudi v teh časih, naj bi podjetja število zaposlen čim bolj zmanjšala, ni poP0^. Ijivo. Slabo za podjetje je, če U dje odhajajo, ne da bi bili k te prisiljeni, in bi mu še lahko k • stili. Izgovor, da so odšli le ma sposobni in nekoristni, je >z zvit. Takim samovšečne?-predlagamo, naj bodo vsaj to*. g pogumni in se pozanimajo, * ■■ (ne)uspešni so njihovi neko® sodelavci danes? Se je kdo sp1 vprašal, zakaj?
BERNARDA B. PECP
Birokratska zaslepljenost
Za odhajanje sposobnih ljudi so večkrat krivi njihovi predstojniki, ponekod so krivi nevarni in močni vmesni vodilni kadri (mojstri, delovodje, svetovalci..drugod trdi in avtoritativni direktorji in generalni direktorji, ki si ustvarijo svoj novi krog »zaupnih sodelavcev«. Taki ob novici, da jih bo zapustil nekdo z diplomo, s katerim so bili do tedaj zadovoljni, le skomignejo z rameni in rečejo: nihče ni nenadomestljiv! To je logika oziroma prepričanje administrativnih samozadovoljnežev, ki so jim pomembne zgolj številke in čim ugodnejše razmerje med prihodki in odhodki. Za njih je takšno zmanjševanje zaposlenih načrtovana in pozitivna kadrovska politika. Kratkoročno da! Toda koliko časa potrebuje strokovnjak, da zaživi v svoji polni ustvarjalnosti in sposobnosti? Ljudje jih zapuščajo na vrhuncu svoje delovne moči, ker ne morejo uresničiti ambicij in po-slotnih ciljev v podjetju — pri tem plača ni tako močan razlog kot lastno dobro počutje.
Fluktuacija tudi v gostinstvu!
Odhajanje in prihajanje delavcev najbolj škoduje tistim dejavnostim, ki temeljijo na specifičnem znanju, ustvarjenem krogu partnerjev (strank, gostov) ali odnosu do ljudi (zunanjih in notranjih), torej da obvladajo sposobnost komuniciranja. Še posebej močno občutijo posledice fluktuacij v gostinstvu.
Natakar ali kuhar se ne usposobi za delo v gostinstvu že s končanjem srednješolskega izobraževanja. Dober natakar (kuhar) se izoblikuje šele z leti na delovnem mestu, med sodelavci, s pomočjo starejših
sposobnih kolegov ali z lastno ustvarjalnostjo. Kuhar, ki je v tem poklicu že deset let, pa ne more kar naerjkrat menjati službo in začeti delati v hotelu A-kategorije, če je prej kuhal v gostilni malice. Ali pa mogoče kdo menj, da je mogoče kuharje iz menze in hotelov menjavati tako kot tajnice, vratarje ali kurirje? Tajnica res lahko enako dobro piše po nareku v slabem ali dobrem podjetju, medtem ko kuhar iz slabe gostilne ne more naenkrat začeti kuhati zahtevne jedi po naročilu. Še posebej dragocen za vsako re-stavracijb in hotel pa je kuhar, ki je znal porabiti tudi svojo
pamet in si izmisliti nove jedi, jih umetniško aranžirati; ki je sodeloval na mednarodnih tekmovanjih in si pridobil številna priznanja — ne le zase, ampak tudi za hotel, v katerem je bil zaposlen.
Podobno je z natakarji — natakarica, ki je prijazna in priljubljena med gosti, da mnogi prihajajo v lokal tudi zaradi nje, bo s svojim odhodom povzročila ogromno škode (sebi pa koristi).
Nasploh je fluktuacija v gostinstvu in turizmu nezaželjena — prav vsak ni sposoben delati z ljudmi, gosti. Tudi stalni gost
je so veseli, če srečajo naslednje leto enak obraz, če ima hrana enako dober okus. Še p°) membnejši so animatorji, *' preživijo večino časa z gosti-Najpomembnejši vzrok, da g°' stinsko-turistični delavci »P°' begnejo« iz podjetja, je preslabo vrednotenje njihovega dela-Mnogi poudarjajo, da odhajaj0 zato, ker njihovo delo ni imel0 prave veljave v očeh vodilnih’ da niso imeli možnosti napN' dovanja ali uresničevanja lastnih pobud, idej, predlogov.
bbp
Stran 4
VESTNIK, 12. DECEMBRA
gosp o dars tvo
Gospodarska gibanja - ocena in pričakovanja
V oceni gospodarskih gibanj Republike Slovenije, ki jih je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije kot osnovo za razpravo o programu gospodarske in soci-alne politike za leto 92, se kažejo vsi problemi gospodarstva, ki so nastali z vojno agresijo na Slovenijo, eskalacijo vojne na Hrvaškem ter prekinitvijo blagovnih in plačilnih tokov z jugoslovanskimi republikami. Samo oktobra je na-nireč industrijska proizvodnja padla za 17 odstotkov, izpad plačil z drugimi republikami za 60 odstotkov, obisk tujih gostov pa je bil manjši za 87 %. Po desetletju gospodarske stagnacije in opazne-lanskoletnemu nazadovanju so letošnji kazalci uspešnosti gospodarstva katastrofalni.
Slovenska proizvodnja v letošnjih desetih mesecih je na ravni tiste iz leta 1978. Med neindustrijskimi dejavnostmi izstopa po kritičnosti turizem, kjer je bilo v desetih mesecih za 41 odstotkov manj prenočitev kot v enakem obdobju lani, po ocenah zavoda za makroekonomske analize in razvoj pa bo za toliko padel tudi obseg storitev v tej dejavnosti. Samo tri industrijske panoge so z
letošnjo proizvodnjo presegle lanskoletno — to je proizvodnja naftnih derivatov, predelava kavčuka in grafična dejavnost. Kritičen je tudi obseg gradbene dejavnosti, saj je za 27 odstotkov manjši kot v enakem lanskem obdobju. 17-odstotni oktobrski padec industrijske proizvodnje je še poslabšal letošnje slabe rezultate, tako znaša desetmesečno zaostajanje za lanskoletnim v enakem obdobju 11,6 odstotka.
Devetmesečni slovenski izvoz je manjši od lanskoletnega za 7,7 odstotka, uvoz pa za 7 odstotkov. Slovensko gopodarstvo je izvozilo na tuje 17,9 odstotka, v druge jugoslovanske republike pa 24,8 odstotka blaga. Predvideva se, da bo padec prodaje v druge republike do konca leta 30-odstoten in da se bo izvoz povečal za odstotek.
V oktobru je bilo v Sloveniji brezposelnih 85.000 delavcev, povprečno je izgubilo delo 3000 delavcev na mesec. V primerjavi z lanskim oktobrom je brezposelnost večja za 63,9 odstotka, stopnja brezposelnosti pa je narasla na 10.5 odstotka.
Ob vedno večji rasti življenj-
ALTERNATIVNA PREHRANA IN PREDSTAVITEV ŽIVILSKE INDUSTRIJE V DIANI
Paša za oči in zdravilo za telo
Kavarna soboškega hotela Diana je bila v sredo, 4. decembra, Podobna okusno urejeni trgovini s ponudbo zdrave hrane, pa tudi tokratni obiskovalci kavarniškega prostora niso bili podobni običajnim Sostorn. Okrog 90 jih je prišlo z namenom, da se seznanijo ž alternativno prehrano, nemalo pa, da predstavijo tisto, kar izdelujejo, pravim uudem — tistim, ki bodo lahko te izdelke uporabljali v šolskih kuhi-nJah in vrtcih.
„ Združenje za gostinstvo in turizem Gospodarske zbornice Slovenje je organiziralo zanimivo predavanje in predstavitev izdelkov ži-Vnske industrije, ki se je končala s predstavitvijo hladno-toplega bifejski so ga kuharji Diane pripravili iz izdelkov sodelujočih podjetij, slaščičarji pa so jih pogostili s pestro izbiro sladkih dobrot.
Vodja seminarja in svetovalec za gastronomijo pri Združenju za gostinstvo in turizem Anton Strajnar je bil z letošnjo udeležbo zadovoljen: »Lani smo imeli takšno predavanje v Radencih, vendar nismo UsPeli pridobiti niti enega proizvajalca iz Pomurja, niti ne Pomurke, '^enim, da jim je šlo še predobro. Danes se s svojimi izdelki predsta-vljajo Pomurka, Moja vas, Goričko in Mlinopek. Manjka Tovarna Mlečnega prahu, čeprav se je tudi prijavila. Z udeležbo seminaristov Sem izredno zadovoljen. Pred tremi leti je bilo v Lendavi 40 udeležen-*v, lani v Radencih 70, letos pa že okrog 90. Velik del stroškov plača gospodarska zbornica, del podjetje, kjer so zaposleni, le nekaj mora Plačati vsak udeleženec sam. Letos se je struktura seminaristov spremenila v korist družbene prehrane, vrtcev in osnovnih šol. Precej je tudi ^sebnih gostilničarjev, medtem ko družbene restavracije in hotele le ežko pridobimo. Verjetno jih podjetja ne pošiljajo, ker se jim zdi ško-°a denarja.«
Razveseljivo pa je, da so se za tovrstno izobraževanje odločili dci in šole, kajti prav mlade ljudi oziroma otroke najlaže navadimo P a zdravi način prehranjevanja. Kdor se enkrat navadi na zrezke, presno z veliko maščobe in nezdrave slakdarije, se bo od tega odvadil e‘e, ko bo prisiljen zaradi bolezni. Iz razstavljenega pa smo lahko ®Pazili, da se slovenska živilskopredelovalna industrija zadnje čase n°čno trudi, da bi trgu ponudila čim bolj zdrave izdelke, z tnalo ali , rez konzervansov in drugih škodljivih snovi ter v zdravi in lični em-pajaži. Mednje prav gotovo lahko prištejemo tudi Goričko in Mltno-. ■ Kuharice in kuharji so z velikim zanimanjem prisluhnili predava-Ju Marije Sraka-Sadl o alternativni prehrani. Seznanila jih je, kakšni ? najprimernejši zdravi zajtrki, kako mora biti sestavljen zelenjavni ^tok in kakšen je pomen že pozabljenih žit (oves in proso sta najbolj drava, vendar žal pozabljena). Prav tako v naši prehrani premalo Porabljamo oreščke, semena, sojo in surovo sadje ter zelenjavo. Ze Uvrstitev živil pove dovolj: biodinamična živila so na primer žita in entena, bioaktivna oreščki in plodovi, biostatična jajca in meso ter
jllll’ |||H	PREGLED LETNIH OBRESTNIH
«un n a UM a a a	MER TOLARSKEGA
SKB BANKA D« D« VARČEVANJA OBČANOV
Stanovanjskokomunalna banka omogoča občanom, ki imajo kakršne-‘ Plačilne obveznosti v dinarjih, možnost dinarskega nakazila na Hrva-in v druge republike. Vse, ki si želijo urediti denarne prilive iz drugih
Publik, pa vabi, da se oglasijo v ekspozituri v Murski Soboti.
Poleg limita v višini 150.000 SLT daje SKB obrtnikom posojila za os-c“Jna sredstva od 6 do 10 let in posojila za tekoče poslovanje do 12 mese-Za $^8 omogoča dnevne vezave, daljše od 30 dni. Tako vezana sredstva Vsak naslednji dan obrestuje po takrat veljavni revalorizacijski stopnji. n. v vseh poslovalnicah SKB BANKE lahko občani po najvišji dnevni ce-1 Prodajajo svoje devizne prihranke. Občane vabijo, da se o tem sami pre-
pr'čajo.
N°vo V POMURJE
st Danes ob 13. uri bo v Gornji Radgoni otvoritev novih poslovnih pro-<5e°r°v ekspoziture SKB BANKE, d.d. V novih poslovnih prostorih bodo za-
1 občane poslovati v ponedeljek, 16. decembra.
n , delovni čas vsak delavnik od 8. do 12. in od 13.30 do 15.30, ob sobotah
d 8do 11. ure.
Ekspozitura opravlja vse storitve tolarskega in deviznega poslovanja za ane in obrtnike.
Vse informacije po telefonu 65-841.
skih stroškov upada kupna moč osebnih dohodkov v gospodarstvu za 28,4 odstotka in negospodarstvu za 38,1 odstotka. Zaradi visoke inflacije je upadanje realnih osebnih dohodkov posebej močno v zadnjih dveh mesecih.
LETA 2000 RAVEN LETA 1986
V Gospodarski zbornici Slovenije so izračunali, da bomo dosegli v Sloveniji šele leta 2000 raven iz leta 1986, ki tudi ni bila zavidljiva, če bi se prihodnja leta družbeni proizvod povečeval po 3-odstotni letni stopnji. Prav zaradi tega izračuna se zbornični scenarij za vodenje gospodarske politike v letu 92 močno razlikuje od vladnega. Pravi namreč, da moramo prihodnje leto doseči družbeni proizvod, ki bo vsaj enak letošnjemu, medtem ko vlada v svojih scenarijih (od prvotnih treh je sedaj pristala na dveh) napoveduje šestinpol- oziroma dvanajstodstotni padec družbenega proizvoda. Vlada in njen podpredsednik Andrej Ocvirk dvomita, glede na razmere, ko poleg jugoslovanskega izgubljamo tudi del evropskega trga, da bi prihodnje leto lahko dose-
gli kaj več kot čim manjši padec družbenega proizvoda. Ponujeni vladni scenariji temeljijo na negativnih ocenah rasti, padcu makroekonomskih sistemov in črnogledim napovedim v prihodnosti, zato jih mnogi ocenjujejo kot socialne programe in ne načrte za temelje gospodarskega razvoja. Enako kot v vladi, tudi v zborničnem sistemu trdijo, da se bomo drugo leto borili za preživetje, vendar so cilji gospodarske politike smelejši. Temeljni cilj, ki ga postavlja zbornica, je ohranitev družbenega proizvoda na letošnji ravni, uresničitev tega pa vidi na tržišču, v radikalnem povečanju izvoza, v zadržanju blagovnega prometa s plačilno sposobnim delom Jugoslavije in povečanju domače naložbene porabe. Medtem ko je vladna ekonomska politika pri zastavljanju ciljev gospodarstva v letu 92 nekoliko bolj zadržana in previdna, terja zbornica od nje, da gospodarstvo postane prednostno. Tako doma kot tudi v tujini, kjer naj bo gospodarstvu namenjena tudi diplomatskopolitična aktivnost.
RENATA FICKO
Na predstavitvi živilske industrije sta se predstavila tudi Panonkina Moja vas in Goričko.
biocidna (najbolj škodljiva) sol, sladkor in začimbe. Zadnja leta se pri številnih otrocih pojavljajo alergije na mleko in mlečne izdelke ter različna žita, kar je le posledica dolgotrajnega napačnega načina prehranjevanja. Jedilnik morama vedno sestavljati ustrezno strukturi ljudi, ki jim je namenjen. Če bi želeli, da bi otroci sprejeli (in se navadili) alternativne in zdrave jedi, bi jih morali najprej z njimi seznaniti, jim predstaviti vse koristi in zanimivost okusa. Prav tako pa bi šole morale dovoliti, da bi otroci sami sestavljali jedilnik — šele ko bi sami odločali odgovorno in samostojno o svoji zdravi prehrani, bi začeli resneje razmišljati o njenem pomenu.	Bernarda B. Peček
Kmetije! ne prevzemajo krivde
Kmetijstvo je v zadnjem času zašlo v takšne težave, da bi brez njihovega pospešenega reševanja lahko doživelo nepredvidljive posledice. Kmetijci zato opozarjajo, da zdaj ni čas, da bi izgubljali čas in moči z reševanjem strankarskih nasprotij, pač pa morajo združiti sile v okviru vseh političnih strank in se odločno zavzeti za rešitev nastalih težav. V takšnem vzdušju je izzvenela tudi javna tribuna o aktualnih problemih kmetijstva in možnostih njihovega reševanja, ki jo je prejšnji teden v Beltincih organizirala Socialistična stranka Slovenije.
Da so za srečanje izbrali prav Beltince, ni naključje, saj je to območje znano po pridelovanju krompirja, prav ti pridelovalci pa so se letos srečevali z največjimi težavami. Krompir je tako rekoč edina poljščina, katere odkupna cena se od lani do letos ni spremenila, s tistim, kar so zanj dobili, pa še zdaleč niso pokrili pridelovalnih stroškov. Vzrok za to je tudi slaba organiziranost izvoznikov, saj so ti zaradi medsebojne konkurence na italijanskem tržišču iztržili le polovico cene, ki je veljala v EGS-u. Navkljub vsemu pa je kmetijska zadruga odkupila večji del tržnih presežkov, tako da ima zdaj v skladišču še okoli 1500 ton krompirja, kakšnih 500 ton pa ga je še pri pridelovalcih. Zaradi teh problemov se že zdaj postavlja vprašanje, kako bo s spomladansko setvijo, saj kmetom zmanjkuje sredstev, kmetijska proizvodnja pa posojil ob sedanjih obrestnih merah ne prenese.
Nasploh so pomanjkanje sredstev za tekočo proizvodnjo in nesprejemljivi pogoji kreditiranja eden od problemov, na katerega kmetijci že dolgo opozarjajo, vendar brez uspeha. Zaradi tega se je znašla v težavah tudi Pomurska banka, saj ima-pomursko kmetijstvo pri tej banki 800 milijonov tolarjev posojila, zahtevki pa so še za dodatnih 380 milijonov tolarjev. Po zadnjih ukrepih Banke Slovenije, ki ni upoštevala posebnosti pomurskega kmetijskega prostora, seje Pomurska banka znašla v težkih likvidnostnih težavah, ki jih bo poleg kmetijcev čutilo tudi preostalo gospodarstvo.
Pri razdeljavanju sredstev republiškega proračuna je kmetijstvo letos prav tako potegnilo krajši konec, zato zahtevajo, da se pri oblikovanju proračuna za prihodnje leto tej panogi nameni več sredstev. Predvsem za regresiranje obresti in druge spodbude, saj kmetijci ne morejo prevzeti odgovornosti za to, da je hrana pri nas draga. Primerjava z drugimi državami je nesmiselna, če ne upošteva specifičnosti naše kmetijske proizvodnje, ki še vedno temelji na neustrezni posestni sestavi in dragih reprodukcijskih materialih.	k	,
V izvršnem svetu občine Murska Sobota pripravljajo dolgoročno strategijo razvoja kmetijstva, vendar bo veliko več morala narediti tudi država Slovenija. Takšna zahteva pomurskih kmetijcev je še toliko bolj upravičena, saj ti več kot dve tretjini tržnih presežkov hrane prodajo zunaj Pomurja, zato bodo vztrajali, da se bo pri oblikovanju prihodnje, kmetijske politike bolj upošteval tudi nji-h0V8'aS'	LUDVIK KOVAČ
V Beltinki se je znova zalomilo
Imeli smo prav, ko sme pisali, da se v Rašici Beltinki vse začne in konča pri plačali. Prav tako smo pravilno napovedovali, da zvišanje novembrskih osebnih dohodkov za 17,5 odstotka ne bo pomirilo nezadovoljnih delavcev, ki že nekaj časa resno opozarjajo, da so njihove plače daleč pod izhodišči po kolektivni pogodbi. Tokrat se je zalomilo pri povračilih stroškov prevoza na delo.
Delavci so očitali vodstvu Rašice, medse so povabili generalnega direktorja Franca Lovšina, da je sedanji način obračunavanja prevoznih stroškov slabši od prejšnjega, ko je veljalo razmerje 60 proti 40. Po novem načinu obračunavanja prevoznih stroškov pripada delavcem, ki so od delovnega mesta oddaljeni manj kot 15 kilometrov, 400 tolarjev nadomestila mesečno, delavcem, ki pa so oddaljeni več kot 15 kilometrov^ pa 1400 tolarjev. Delavci so opozarjali, da zavozijo veliko več kot dobijo in da je bil prejšnji sistem izplačevanja prevoznih stroškov pravičnejši. Pravičnejši za Beltinčane, saj so menili, da je sedanji način narejen po meri sodelavcev iz obrata v Gameljnah, kjer vozi primestni avtobus, ki je veliko cenejši od krajevnega.
Vodstvo Rašice so tudi opozorili na dane, a neizpolnjene obljube, da bodo lahko do konca leta podpisali pogodbe o zaposlitvi in da bodo s svojimi osebnimi dohodki ujeli povprečje tekstilne industrije Slovenije.
Vodstvo Rašice je večino pripomb delavcev zavrnilo in jih označilo za neutemeljene. Predvsem pri prevoznih stroških so opozarjali, da ti nikakor niso prilagojeni delavcem v »centru« in da je njihova nizka vrednost odvisna samo od težkega gospodarskega položaja, v katerem Rašica trenutno je. Vodstvo Rašice je naložilo ustreznim službam, da preverijo, kako je z nakupi mesečnih vozovnic, ki bi vsaj malo pocenile prevoze na delo, ter da se pripravi spisek vozačev in mejnih problemov.
Glede nizkih osebnih dohodkov je bilo delavcem povedano, da so vzrok zanje visoke obresti za posojila, ki jih je Rašica najela zaradi svoje podkapitaliziranosti. Če je še pred dvema mesecema kazalo, predvsem zaradi močno povečanega izvoza, da bo bolje, je inflacija upanje požrla. V decembru bodo osebne dohodke v Rašici povečali za 16,6 odstotka.	RENATA FICKO
V Pomurju ni ustreznega kadra za urbanističnega inšpektorja
Višje ah nižje kazni
Povečanje števila pritožb, ki jih prejemajo na Upravi za inšpekcijske službe, ne pomeni nujno povečanja števila kaznivih dejanj, ampak je to lahko tudi izraz večje demokratičnosti in samozavesti občanov, so menili člani Izvršnega sveta SO Murska Sobota.
Na prvi decembrski seji so namreč med drugim obravnavali tudi Program dela Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota za leto 1992, kar je zelo nehvaležno in težavno. Mnogo je namreč problemov, o katerih so se razpisali tudi pripravljalci programa, ki niso odvisni zgolj od občinskih upravnih organov. Tako na primer inšpektorji opozarjajo, da spremembe predpisov ne sledijo hitrim spremembam razmer, še posebej pa so nezadovoljni z globalnim (pogrešajo podporo političnih in upravnih sklepov) reševanjem komunalne problematike, problematike varovanja pitne vode tero nasploh varovanja okolja. Zavedajo se, da povzročajo nezadovoljstvo med ljudmi sporni objekti (farme, kafilerija, ki še vedno nimajo ustreznega dovoljenja za obratovanje, vendar so večje odločitve odvisne predvsem od republiških organov, posredno pa tudi od pritiska občinskih struktur.
Inšpektorji opozarjajo občinske upravne organe, da so bili postopki za izdajo dovoljenj za začetek dejavnosti številnim novim podjetnikom in obrtnikom večkrat pomanjkljivi in nepopolni. Zapisali so: »Postavlja pa se tudi vprašanje smiselnosti tovrstnih pregledov, če postopek ne poteka po veljavnih predpisih.« Učinki kaznovalne politike (in s tem dela inšpektorjev) so kljub določenim spremembam v višini kazni še vedno premajhni, poseben problem pa predstavlja« ne-reševanje predlog za kaznovanje s strani sodnika za prekrške v občini Lendava«, menijo inšpektorji.
Že nekaj časa so inšpekcijske službe v nekakšnem dokončnem uresničevanju reorganizacije, saj naj bi v prihodnje bili (podobno kot davčne uprave) pod republišk pristojnostjo. Z osamosvojitvijo Slovenije in postavitvijo novih prehodov na meji s Hrvaško so tudi inšpekcijske službe prevzele vrsto dodatnih obveznosti pri nadzoru uvoza in izvoza blaga, čeprav je število inšpektorjev že nekaj let nespremenjeno. Zaradi tega lahko opravljajo na področjih urbanizma, gradbeništva in komunale le najnujnejše naloge. Čeprav so delovna mesta zasedena le 70-odstotno, pa ne načrtujejo povečanja števila zaposlenih, saj se zavedajo, da bo po reorganizaciji na republiški ravni to odvisno od republiških organov.
Žanimiv je podatek, da se na razpisano delovno mesto urbanističnega inšpektorja ni prijavil noben kandidat, ki bi izpolnjeval razpisne pogoje.
Vinarski, ribiški in lovski inšpektorji torej tudi prihodnje leto še ne bodo »strašili« po pokrajini ob Muri. Njihovo delo bodo opravljali sedanji, kmetijski, vodnogospodarski, gozdarski, kmetijski in veterinarski inšpektorji. Sicer pa si inšpektorji želijo predvsem usklajeno delo z izvršnimi sveti in drugimi upravnimi organi, obljubljajo pa, da bodo poostrili osebno odgovornost ob kršitvi delovnih obveznosti in discipline, predvsem ob neučinkovitosti in opustitvi dela v postopku.
Člani soboškega izvršnega sveta so soglašali, da bo potrebno višino kazni sproti prilagajati, prav tako pa sprejeti nujne občinske odloke, kot sta na primer akta o odpiralnem času in dovoljenih parkirnih prostorih.
Bernarda B. Peček
Novi bencinski servis v Soboti
S spremembo sezidalnega načrta za območje med Noršinsko in Lendavsko ulico ter Puconskim potokom v Murski Soboti bodo storjeni prvi koraki za zgraditev novega servisno-trgovskega središča. Predlog spremembe je že obravnaval izvršni svet, te dni si načrte lahko ogledajo tudi vsi občani, saj so razgrnjeni na za to določenih mestih, nato pa bodo o njih odločali še v skupščinskih klopeh.
Gre za čim boljšo izkoriščenost prostora v bližini baze AMD in sedanjega poligona in konkretno ponudbo tujega podjetja, ki se ukvarja s prodajo naftnih izdelkov. Le-to želi v vsaki občini odpreti sodoben bencinski servis, v okviru katerega bi ponujali tudi storitve čiščenja avtomobilov z vodo in sesalnikom, poslovala bi delavnica za manjša hitra popravila avtomobilov ter trgovina za prodajo izdelkov, ki jih potrebujejo šoferji za avtomobile.
Poleg tega bo s spremembo zazidalnega načrta nastal tudi prostor za manjši oskrbno-trgovski center ter 5 večjih in 10 do 15 manjših parcel za proizvodno dejavnost. Novi poligon bo pod električnimi daljnovodi, saj pod njimi ni dovoljena nobena druga dejavnost. Ko bodo ti načrti uresničeni, bo semaforizacija križišča Markišavske, Noršinske in Lendavske ulice nujna.
Ni pa zanimiva le severna vpadnica v Soboto, ampak tudi jugozahodna. Trgo-avto Koper si namreč prizadeva, da bi v bližini Agroservisa razvil konkurenčno prodajo avtomobilov.
DECEMBRA 1891
Stran 5
Trauttmannsdorfi ponovno na Negovi?
Usoda negovskega gradu oziroma njegove nadaljnje obnove je čedalje bolj negotova. Mnogi se sprašujejo, ali je Ivan Lovec sploh nameraval obnavljati grad in resno iskati sofinacerje. Obrtno zadrugo Vizija s sedežem v Mariboru je pred kratkim preoblikoval v podjetje TER-MEL in o tem s kratkim dopisom obvestil Izvršni svet SO Gornja Radgona. Sam je z opravljenim delom očitno zadovoljen, saj je zapisal: »Kljub občasnim zastojem pri realizaciji skupne pogodbe smo kot majhno podjetje zadovoljni z opravljenim delom, saj lahko s ponosom povemo, da smo praktično brez tuje pomoči predvsem finančno pripeljali projekt do te faze.« Kdor pozna dosedanja opravljena dela, ve, da je grad očiščen in pripravljen za nadaljevanje gradbenih obnovitvenih del, vendar pa je tako še bolj izpostavljen slabim vremenskim razmeram. Prav tako je znano, da so bila vsa dosedanja dela financirana v glavnem s sredstvi občinskega proračuna in republiškimi sredstvi (javna dela).	j
V istem dopisu tudi obveščajo, da je Projekt Negova trenutno v fazi pridobivanja ustreznih soglasij za izdajo lokacijske dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Brez možnih (denarno) sofinancerjev nadaljevanje gradnje ne bo mogoče. Žal moramo po dveh letih ugotavljati, da Lovec še vedno nima oprijemljivih predlogov. Po njegovem mnenju je najresnejši zasebni kupec g. Trauttmannsdorf iz Frankfurta, ki je v zadnjih dneh zahteval dodatne podatke in ki so mu jih tudi že poslali (plemiška rodbina Trauttmannsdorf je bila lastnik negovskega gradu od 16. stoletja do 2. svetovne vojne). S podjetjem EVROINVEST iz Zagreba se dogovarjajo o možnostih vključitve projekta v pridobitev posojila švicarskih bank, s čimer bi želeli zainteresirati predvsem domače kupce. Nadalje se dogovarjajo s kupcem iz Amerike in agencijo TIME SCE-RING iz Londona, IMP pa predstavlja negovski projekt v okviru podobnih projektov možnim japonskim kupcem. O povpraševanju domačih in tujih kupcev jih menda obvešča tudi sam minister Ingo Paš.
Čeprav razumemo, da so bile politične in gospodarske razmere v zadnjih mesecih skrajno neugodne za pridobivanje možnih investitorjev, pa je neodpustljivo, da so vse navedene obljube brez kakršnih koli oprijemljivih dokazov o resnosti dogovorov.
Mogoče se bomo res odzvali njihovemu vabilu, zapisanem v zadnjem odstavku: »Ponovno vas vabimo k večjemu zanimanju za opravljeno delo. Vabimo vas, da si ogledate vse gradivo, projekte, finančne elaborate ipd., saj boste, le tako lahko dobili celoten vtis oziroma vpogled.«
Res je, da se za načrte in elaborate nismo preveč zanimali: nihče pa nam ne more očitati, da se nismo zanimali za grad. Vemo le to, da »razgaljeni« grad hitreje propada.
Bernarda B. Peček
OBVESTILO
Obveščamo delovne ljudi in občane, podjetja in druge organizacije ter skupnosti, da bodo upravni organi pomurskih občin Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava namesto v petek, 27.12.1991, DELALI v soboto, 14. decembra 1991. Uradne ure za poslovanje s strankami so od 7.00 do 15.00:
Elektromaterial: ponudba delavcev
Na okoli tristo naslovov že registriranih podjetij ali takih v ustanavljanju je podjetje Elektro material iz Lendave poslalo dopis z naslednjo vsebino: zaradi posodobitve proizvodnje bomo čez čas v podjetju imeli presežke delavcev, predvsem žensk, ki nimajo strokovne izborazbe. Če boste zaposlili nekvalificirane delavce za nedoločen čas, smo zanje pripravljeni plačati polovico stroškov osebnega dohodka našega presežnega delavca, za prve tri mesece.
Sama ponudba lastnih delavcev, ki pa se za odhod iz podjetja odločajo prostovoljno, je dokaj neobičajna in nenavadna. Zakaj so jo sploh pripravili?
Vodja splošne službe, Marija Mavrič, je pojasnila, da je ponudba, ki sojo poslali podjetjem in bodočim podjetnikom, uresničevanje sklepa delavskega sveta iz lanskega leta, da je ob drugih sanacijskih ukrepih treba presežnim delavcem pomagati, ali problem presežkov reševati na human način. Že v začetku letošnjega leta je šest delavcev tako odšlo v podjetje Ilirija. Zanje so tri mesece plačevali 70 odstotkov osebnega dohodka in stroške prevoza.
»Danes so pač takšne razmere, da nekaj moraš ponuditi,« ugotavlja Marija Mavrič.
Posebno ponudbo pa so pripa-vili tudi za tiste delavce, ki so.se predčasno upokojili. Če so torej šli v pokoj predčasno, so na svojem podjetju dobili še razliko. Upokojenci so tako s pokojnino in razliko, ki jim jo je izplačalo podjetje, dobili dohodek, kot da bi delali. Za številne pa so dokupili tudi zavarovalno dobo. V lanskem letu se je upokojilo 13 delavcev, 7 predčasno, za ostale pa sc dokupili leta. V letošnjem letu pa se je število zaposlenih še zmanjšalo za 38 delavcev, kar 18 pa se je upokojilo z dokupom zavarovalne dobe.
Še zadnje preštevanje
Glasovanje za Pomurca meseca se je prevesilo v zadnje dejanje. Decembra bomo prešteli vse vaše glasovnice, spoštovani bralci domačega tednika Vestnika, in določili natančni vrstni red. Tako bomo lahko izbrali tudi Pomurca leta 1991. Zato pričakujemo tudi v prihodnje vaše anketne lističe. Vsem hvala za sodelovanje!
p —— — — —
NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA	|
GLASUJEM ZA ------- !
(ime in priimek predlagatelja ter naslov)
Ponudbe delavcev, ki bodo zaradi posodobitve in drugačnega programa dela postali višek delovne sile, so torej poslali podjetjem, ki že delajo ali so še v nastajanju. Odziv res še ni bil velik, nekaj odgovorov pa so že dobili. Dopise so namreč razposlali konec septembra.
»Nikogar od delavcev ne silimo, da bi moral drugam, o pogojih odhoda iz podjetja pa smo obvestili sindikalne predstavnike, razpravljali pa bomo tudi v sindikalnih skupinah,« je rekla Marija Mavrič.
MAJDA HORVAT
Zdenka Vidovič
Lokalna samouprava po novem
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)	v ta namen občina
ustanavlja zavode, ustanove in organe občinske uprave, pospešuje vse oblike gospodarskega razvoja, skrbi za zdravstveno službo, otroško varstvo, organizira vzgojno-izobraževalno in kulturno dejavnost ter ustvarja razmere za gradnjo stanovanj, določa poslovanje javnih ustanov in zavodov, sprejema gradbene načrte, gradi m vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti in druge javne površine, opravlja nadzor nad krajevnimi prireditvami, opravlja lokalno, komunalno, gradbeno, požarno in tržno lokalno nadzorstvo, predpisuje lokalne davke, organizira krajevno varnostno policijo, ustanavlja javne ustanove za izvensodno poravnavo sporov, organizira oziroma opravlja pokopališko in pogrebno službo, določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo občinski predpisi, sprejema statut občine, občinske odloke, uredbe, pravilnike in druge predpise. V okviru prenesenih pristojnosti iz republike opravlja občina tudi prijavno in odjavno službo, matično službo, službo za statistiko, naloge v zvezi z volitvami in druge zadeve po posebnih predpisih. Naloge mestnih občin so še širše, saj poleg že omenjenih zajemajo tudi zagotavljanje delovanja kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost, urejanje, zbiranje, odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov idr.
Organov prihodnje občine v tem prispevku ne bi podrobneje predstavljala. Naj omenim le, da so to občinski svet, eden ali občinskih odborov in župan. Najvišji organ je občinski svet, ki odloča o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občino predstavlja in zastopa župan, ki tudi skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta in odborov. Nesposredne oblike sodelovanja občanov pri izvajanju občinske oblasti so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Prvi poskus oblikovanja novih občin v Sloveniji je ob uposte; vanju izhodišč nove zakonodaje pripravil dr. Igor Vrišer, priznam profesor filozofske fakultete v Ljubljani. Predlog teritorialne razčlenitve naše republike je objavil v gradivu Oblikovanje novih ob; čin v Republiki Sloveniji, iz katerega povzemam pregled občin, k bi po novem nastale v pomurski regiji.
(Nadaljevanje prihodnjič
20 LET IZDELAVE MONTAŽNIH
GREZNIC
Ob jubileju ponujam cenjenim kupcem, kateri bodo plačali greznico prek stanovanjske zadruge ali pri meni do 20. 12. 1991 brezplačen prevoz ne glede na oddaljenost.
Vsem dosedanjim strankam in kupcem pa se zahvaljujem za zaupanje in jim želim vesel božič ter srečno in uspešno leto 1992.
Milan Nemec, Boračeva, tel.: 65-090
PODJETJE MLINOPEK Murska Sobota po sklepu direktorja razpisuje prosta dela in naloge
— vodja računovodstva
Pogoji:	•
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri,
— najmanj 3 ali 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju takih delovnih nalog.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa podjetju Mlinopek M. Sobota, Lole Ribarja 11.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.
«.20 %
POPUSTA
ZA GOTOVINSKO PLAČILO V TRGOVINI LIP BLED
V MURSKI SOBOTI
STEREO TV _
PHILIPS ROYAL COLOR 28 GK
997°	T
70 cm Flat-Square, Blackline, 1°P teletext,	uc
2 x 20 W stereo, scart in S-vn^ priključki,	a
daljinsko upravljanje, izklopitve" avtomatika
IZVOZNA CENA: 10.990 ATS
STOLP RELAXING
Philips C 320 s tunerjem in ojače-valcem, CD-jem z daljinskim up1^ vljanjem, dvojni kasetofon, avtom^ verse, tripasovni zvočniki z dalj|n skim upravljanjem, 600 W
VETERINARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA p.o. 69000 Murska Sobota Lendavska 27 tel. 069/21-492, 21-991
VRATA • OKNA • OBLOGE IZ MASIVNEGA LESA • FURNIRANE OBLOGE • POHIŠTVO • ŽAGAN LES • OPAŽNE PLOŠČE
IZVOZNA CENA: 9.900 ATS
objavlja razpis
za dela in naloge
direktorja
z naslednjimi pogoji:
— visoka izobrazba — dipl, veterinar s strokovnim izpitom,
— 5 let delovnih izkušenj dipl, veterinarja,
— da je državljan R Slovenije.
lip bled
lesna industrija
64260 bled, ljubljanska c. 32 telefon: (064) 77-661, telegram: lip bled
teleks: 34525 yu lipeks, telefaks: 78378
STOLP LASER 300
Philips, glasbeni sistem s CD in dvopasovnimi zvočniki
IZVOZNA CENA:
3.990 ATS
Langgasse 51 telefon: 9943 3476 23
Dela in naloge direktorja se razpisujejo za 4 leta.
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na Veterinarski zavod Murska Sobota, Lendavska 27, z oznako »za razpisno komisijo«.
O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
Obiščite nas i/ trgovini Lip Bled v Murski Soboti 069/22-941
VSEM ŽELIMO VESEL BO^ SREČNO 1992!
Stran 6
kulturna obzorja
SLOVENSKI
KULTURNI ZBOR
Kultura kulturnikov
Kultura je zelo pomembna za vsakdanjo rabo. Kultura je beseda, ki J® povaljamo po ustih takrat, ko menimo, da je prišel čas za razglasitev razlike med nami in med onimi drugimi, ki niso kulturni. Takrat pravi-m», da je nekaj nekulturno.
Kultura je tudi zelo pomembna za državo. Če bi radi imeli samo-?tojno državo, nimate pa lastne državne zgodovine, potem pravite, da 'mate staro kulturo. Omenjate Kuzmiče, Trubarja, Cankarja; če do svobodnih volitev še ni prišlo in je vse skupaj še v znamenju NOB, Potem poveste, da so partizanske čete nosile imena pesnikov in pisa; te!jev; ce so se volitve ze zgodile, potem pripovedujete, da so politični Pluralizem spravili v državo kulturniki, ki pišejo tudi ustavo.
Ce ste tik pred priznanjem samostojnosti, za kulturo pa plačujete najmanj od vseh držav, med katere bi se radi videli prištete, potem boste kot kulturno bitje tudi razumeli, da drugače ne gre. saj je kultu-ra vendarle preživela tudi v trših časih.
. Na drugem Slovenskem kulturnem zboru je takole menil samo mt-P!ster za kulturo Capuder, če odštejemo njegovega pomočnika Jen-Sterleta. Za ministra je bilo tovrstno stališče razmeroma nenevarno, če odštejemo neki poznejši pogovor pred okroglo dvorano Cankarjevega doma (CD) v Ljubljani, v katerem so nekateri, ki vedri jo in oblačijo v slovenski politiki, menili, da bi bil morebiti že čas, da se ga zamenja.
Jenšterleta je zvečer 5. decembra enkrat tam po osmi uri nastalo nevarno razmerje — neki »udeležene« zbora mu je vpil z »aufbiks« glasom.
..V sosednji Gallusovi dvorani CD so igrali Mozartov Reouiem, v Linhartovi pa je džezal Jamaaladeen Tacuma & Spectacel — brez pq-Pusta za vstopnice, kakor je pisalo v časopisnem mapovedniku. Minister Capuder je malo posedel na Kulturnem zboru, razkačil Rudija , lig9 in odšel. Kmalu za njim je v belih hlačah odkorakal iz dvorane tudi Šeligo in s svojimi snemalci je odhitel tudi Jadran Sterle. Skozi Priprta vrata so komaj slišno prihajali samo zvoki vesoljsko sladkega Kequiema, nobenih glasov tepeža hi bilo slišati. Sterle se je s svojimi ^z čas vrnil.
, Moderatorka Kulturnega zbora Manca Košir je pozneje potožila, pač ne more več izvati ministra, ki posluša Mozarta. Tudi drugim Je bilo žal, da je minister odšel. Ta minister namreč ni tako zelo osovražen, kakor bi se lahko sklepalo po splošnem psovanju, ki mu ga . [naklonjeno namenjajo. Sloki minister je poosebljenje volje do inte-ektualne moči, je kot bič oster vzvišen polemik, je prava krščanska žt-(avost, ki z radostjo nagaja kulturnemu levičarstvu. Njegovi naspro-'niki ga ljubijo, čeprav se včasih zdi, da bi ga radi stranguliralr (ta be-Sedaje tujka; če povem, da se prevede kot zadušitev, sem že izničil ra-' 2umništvo postopka).
„ To, kar bom zdajle povedal, da nima samo na videz nobene zveze. Capuder je drugače lep kakor Koširjeva. On je lep faustovsko, ne, ^efistofsko. Le Kaj bi s kulturo brez tovrstne lepote!
, Vprašanje lepote seveda sodi v kulturo. Vendar ne na Slovenskem kulturnem zboru. Samo dva govorca sta prišla v nekakšno bližino te-gu pojava, estetik Strehovec in pesnik D. Zajc. Strehovec je sicer go-vonl tudi o kulturi kot ekonomiji in o kulturnem turizmu, z estetiko Pu seje v svojem »poteoretiziranju« sešel, ko je obravnaval »plunver-‘Utn virtualne realnosti«; moštvo umetnih svetov, ki jih lahko zbrklja-JJ10 z računalniki (če povemo zelo preprosto). D. Zajčje prišel v bltzt-10 lepote prek seksa, saj to dvoje je vendarle nekje skupaj. Ob Loncu ?v°jega izvajanja je v stanju pesniške vzdraženosti vzkliknil: »lolit-Kpmisarju za domovinsko vzgojo sporočam: Petjih pade, kjer porine
; S1nslovenske domovine!«
Drugače; kakor smo že rekli, se z lepoto niso ukvarjali. So pa neka-lepo in izbrano govorili. Mnogim pa tudi to ni bilo po godu. Zato glisti »aufbiksar«, Ki je pred tem pretil Jenšterletu, nekaj knea tudi JaJku Stuparju, ki je svoj nastop, v katerem je med drugim predlagal, “a bi združili ministerstvi za obrambo in kulturo, konca! s citiranjem Popisa nad Dantejevim peklom: Pustite vse upante. vi. ki vstopate.
Vlado Žabot je tozadevni brezup zaradi majhnega denarja, ki gre za kulturo, skušal zmanjšati tako, da je predlagal ustanovitev kulturniške zbornice.
Kulturnikom se v teh časih res sivo piše, ne sicer črno, pač pa sivo. Kultura bo vsekakor vzdržala tudi to od osamosvajanja zaneseno oblast. Ko pa bo to mimo in bo dobivala več denarja, se bo razkrilo, kakšna svinjarija je, če dobiva kultura tako malo denarja. Zaradi česar se ukvarja predvsem s kulturno politiko, se prepira z ministri in se politizira. Morala pa si se tudi s kmetovanjem in čaščenjem bogov.
KULTURA KMETOV IN ČASTILCEV BOGOV
Vsi smo na neki način kmetje, ker vsi živimo od kmečke dejavnosti, čeprav večina samo posredno, in vsi smo zavestni ali nezavedni častilci bogov, ker je jasno, da ima vsak svojega boga, samo da je bog nekaterih v malo čudni obliki.
Beseda kultura pomeni »gojenje«. Največja gojitvena skrb pa mora veljati božanstvom in zemlji.
Najstarejša kultura je agrikultura. Z obdelovanjem zemlje in stalno naseljenostjo se je začela kultura.
Beseda oikos (več pomenov: dom, hiša, dvorišče, okolje, njiva) je skupni koren besed ekonomija (gospodarjenje) in ekologija. Opravljanje obojega ie prvenstven in izvoren predmet kulture kot praktičnega smotrnega delovanja. Ekologija zato mora, v družbi prostega časa, kakor z naklonjenostjo in v upanju imenujemo prihajajoče obdobje, in v času diskusij o okolju, znova postati predmet kulture. Saj ne gre za to, da diskutiramo o okolju, sploh na ne gre več zgoli za potrebo po kulturnem političnem diskutiranju kot prednostni skrbi kulture. S tem naj se na kulturen in nekulturen način ukvarjajo politične stranke. Zdaj je čas za vnovično kultiviranje praktičnega ravnanja z zemljo, zrakom in vodo.
Zato mislim, da je potrebno pripovedovanje o ekologiji iztrgati izpod gospodovanja političnih strank in jo umestiti v strzen kulturne skrbi. Kaj je vendarle mogoče pričakovati od zakonskih odredb, ki naj bi določale ravnanje z okoljem, če ni vnovič kulture praktičnega ravnanja? Saj, na primer, ni mogoče pričakovati, da se bo samo po zaslugi političnih sredstev sesul žilav kmečki lobi in izpodnesel kratkovidni pragmatizem tako imenovanih političnih subjektov, ki nam dopovedujejo, da zdaj ni čas za ekologiziranje — ker se nismo dovolj samostojni in sploh ne dovolj bogati.
Ni mogoče pričakovati, hiti ni dovoljeno več čakati, da se bo kmetovo ravnanje z zemljo spremenilo po zaslugi kmečkih političnih eksponentov, ker ti ne mislijo na zemljo. Oni drugi, politični pragmatiki, pa so prepričani, da še ni prišel čas, ko bi nanjo lahko mislih.
Kmetijstvo je potemtakem vprašanje kulture. Prav tako, kakor je tudi čaščenje bogov vprašanje kulture. Ali ne menite, da bi moralo biti vprašanje božanstev kulturno vprašanje? Govorimo o svetosti življenja, o postmoderni koeksistenci mitov — od mita, ki ga o svetu pripoveduje znanost, do onih, po krščanstvu in komunistični ideologiji izpodrinjenih mitov, ki jih moramo ponovno spraviti v pripovedovanje — pa vso stvar istočasno prepuščamo, da z njo kot instanci institucionalne odgovornosti razpolagata Cerkev in Politika.
Cerkev kot politični pojav in politika kot cerkveni pojav. Ali se vam ne zdi, da politično nasprotovanje dominaciji Cerkve na tem področju naravnost porojeva klerikalizem, z druge strani pa se na neki način zaradi »cerkvenega« nasprotovanja Politiki porojeva politikan-stvo.
Tako mislim, da je v pristojnosti kulturnega zbora neke samostojne države, da pri zasnavljanju njenega kulturno-političnega modela upošteva tudi to dvoje, če ne predvsem to dvoje. Predlagam torej, da se za naslednji kulturni zbor teze izdelajo, tudi v tem smislu. Predlagam, da se kultura tistih, ki se imajo za odgovorne zanjo, obrne k sebi. Da se začne gojiti tisto, kar je gojenja vredno. Navsezadnje tako od nas zah-tevatp tako ime kot tudi duh kulture.
Imre Makovecz s kulturnim domom v
Lendavi?
V Lendavi že nekaj let nimajo primernega prostora za kulturne prireditve. Stare dvorane Nafte se ni splačalo niti vzdrževati, kaj šele, da bi vanjo vlagali. Kinodvorana tudi ne bo več dolgo vzdržala. Ni jim preostalo drugega, kakor da se odločijo za gradnjo. Republiški organi so jim zagotovili, da bo upoštevana v slovenskem nacionalnem kulturnem programu. Dobi|i so sredstva za načrte, k skupnemu načrtovanju vabili vse inštitucije, ki bi v takem domu lahko našle svojo dolgoročno prostorsko rešitev, iskali lokacijske različice itd. Po.temeljitih in dolgotrajnih pripravah so se odločili:
Kulturni dom bo prav v središču starega mestnega jedra ob mestnem parku v diagonali grad-cerkev-kulturni dom. Ker pa se Lendavčani v teh kriznih časih vendarle ne upajo velikopotezno lotiti naložbe, so se odločili za racionalno, izvedljivo različico, da v prvi fazi gradjjo le dvorano z najnujnejšimi prostori za
kulturne dejavnosti. Razpisali so natečaj za idejni projekt in dobili kar devet rešitev. Komisija je izbrala štiri, vendar se za nobeno ni mogla odločiti.
Posebej aktivna je bila dejavnost Sam. Interesne skupnosti za madžarsko narodnost, zato je madžarska vlada Lendavčanom ponudila pomoč. Naročila in tudi plačala je projekt pri svetovno znanemu Imreju Makovcu. Slovti arhitekt je te dni s svojo ekipo predstavil idejo in obljubil, da bo upošteval vse pripombe, ki bi omogočale izboljšanje projekta. Lendavčani so zato angažirali strokovnjake, ki proučujejo predloženi idejni projekt. Razumljivo je, da je potrebno rešitve temeljito premisliti. Že na prvi pogled pa je jasno, daje predložena idejna zasnova še najbliže tistemu, kar bi v Lendavi želeli: mestotvorno zgradbo z maksimalno racionalnim izkoristkom prostora in ambientalno vkompoiTiranost-jo v razmeroma stisnjen prostor ob parku.
Imre Makovecz s svojo arhitekturo spominja na madžarsko pusto — njegova senzibilnost se začenja daleč nazaj v prvobitnih ljudskih prastrukturah. To ni arhitektura, ki bi gojila kult antičnega sveta. Žato je .v nekem smislu glede na staro mestno jedro Lendave forma popolnoma drugačna. Po drugi strani pa se idealno vtaplja v zelen park in je hkrati izziv konvencionalnim predstavam o tem, kaj sodi v bližino baročnega gradu in cerkve in kaj ne.
Spomladi bodo priprave končane. Ali bodo pripravljeni tudi Lendavčani? Naložba takih razsežnosti zlasti v teh kriznih časih, ko ni dela (in denarja), je več kot dobrodošla. Če bodo domači izvajalci dovolj konkurenčni, bo imelo delo nekaj sto ljudi in profit marsikatero podjetje. Lendava je ena redkih občin (menda zadnja), ki. nima svojega kulturnega središča in eno najstarejših mest, ki je nekoč to že imelo. Seje duhovni razvoj tako zelo ustavil?
Rajko STUPAR
Turistično kmetijsKo in trgovsko podjetje d.o.o. KLJUČAROVCI 19 YU-69242 Križevci pri Ljutomeru Tel.:069/87-731
•	Kmetijski reprodukcijski material: UMETNA GNOJILA
•	Kmetijska mehanizacija: SEJALNICE ZA KORUZO BECKER (na obroke), PRIKOLICE TEHNOSTROJ
•	Gradbeni material:
STREŠNIKI BRAMAC, BOBROVEC, CEMENT APNO. -. V
* Ugodne cene in hitra ,
“BELTINCI
Knjigarna in papirnica Klepec
Preteklo soboto sta Uroš Per-kič in Vašo Štefič v Beltincih odprla novo knjigarno in papirnico. Gre za specializirano trgovino, kjer bo mogoče kupiti knjige, šolski, papirniški in -risalni material ter drugo. V Beltincih, kjer je sicer dobro razvita trgovska mreža, smo doslej pogrešali specializirano knjigarno in papirnico, saj gre za velik šolski okoliš.
F. M.
Slovenski koledar 1992
Slovenski koledar, ki ga že od leta 1954 izdaja Slovenska izseljenska matica, je svojevrsten zbornik zgodovinskih, etnografskih, socioloških, a tudi literarno poglobljenih zapisov z vseh koncev sveta. Tb so trajna pričevanja in dokazi o naših ljudeh, izseljencih, ki žive v Severni in Južni Ameriki, Kanadi, Avstraliji, Evropi in drugod. Koledar je novoletno darilo za sorodnike, prijatelje in Slovence na tujem. Koledar lahko naročite pri Slovenski izseljenski matici, Cankarjeva 1/H, 61000 Ljubljana. Slovenska izseljenska matica bo poslala koledar za vas tudi v tujino, če jih pokličete po telefonu: (061) 210-757.
JO
kulturni koledar < kulturni koledar
PRIREDITVE
MURSKA SOBOTA: V ADRI bo vsako nedeljo v decembru adventno srečanje. Na programu bo svetopisemsko proučevanje s pomočjo videotehnike.
MURSKA SOBOTA: V četr-. tek, 12. decembra, ob 17.00 bo v gledališki dvorani soboškega gradu pogovor z dr. Andrejem Inkretom o življenju in delu Edvarda Kocbeka.
RADENCI: V ponedeljek, 23. decembra, ob 18.00 bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda božični koncert Slovenskega okteta. Nastopil bo tudi orkester akademije za glasbo iz Ljubljane.
GORNJA RADGONA; Mešani pevski zbor PRO MUSIČA iz Maribora prireja božične koncerte: 15. decembra ob 16.30 v Radgoni, ob 18.30 na Kapeli in 19. decembra ob 18.00 v Ljutomeru.
RAZSTAVE
LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je do konca decembra odprta razstava slikarja Ignaca Premoša.
GORNJA RADGONA: V matični knjižnici bo do božiča razstava del znanega mariborskega škofa Antona Martina Slomška ob 100-letnici njegovega rojstva.
MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem salonu hotela AJDA razstavlja slikar Miran Vrbnjak. Razstava bo odprta do 5. januarja 1992.
MURSKA SOBOTA: V stolpnem prostoru soboškega gradu je razstava Pesnik, pisatelj in publicist Edvard Kocbek. Na ogled bo do 14. decembra.
MURSKA SOBOTA: V torek, 17. decembra, ob 18.00 bo v soboškem gradu otvoritev razstave del dr. Frana Miklošiča (ob 100-letnici njegove smrti), ki jo je postavila Univerzitetna knjižnica iz Maribora. Razstava bo odprta do 10. januarja.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je odprta dokumentarna razstava fotografij: Prve ure in dnevi slovenske samostojnosti Radeta Bakračeviča iz Radenec. Odprta bo do 20. decembra.
LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je razstava 19. mednarodne likovne kolonije.
V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoje fotografije na temo: Prve ure in dnevi slovenske samostojnosti Rade Bakračevič iz Radenec. Del ne tako davne preteklosti je ujel v oko svoje kamere, da bi nas spomnil na prve dni naše samostojnosti.
Na sliki je dviganje zastave naše samostojne države Slovenije. JD
MURSKA SOBOTA: V prodajnem oddelku galerije Kulturnega centra Miška Kranjca prodajajo vsak dan novoletne voščilnice, ki so jih izdelali akademski slikarji.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca bodo 20. decembra odprli razstavo 10. mednarodnega bienala male plastike.
KNJIŽNICE
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00.
GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7.00 do 18.00, v torek in četrtek od 7.00 do 15.00, v soboto pa od 8.00 do 12.00. V prostorih čitalnice je do 17. decembra odprta razstava Ostržkovih 110 let. 17. decembra ob 15.00 bo kviz za učence 5. razredov osnovnih šol na isto temo.
LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8.00 do 17.00, ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.00. Vsak ponedeljek ob 16.00 so pravljične ure za otroke.
, 12. DECEMBRA 1991
Stran 7
pisma, mnenja
Pojasnilo: Farkaševe praznične zasluge
Informacija, ki so jo dobili bralci Vestnika pod gornjim naslovom, je pomanjkljiva. Kot poslanec v ZO se čutim dolžnega k napisanemu podati naslednje pojasnilo.
Ob obravnavi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v ZO sem povedal: Predlagam, da se 31. oktober, dan reformacije, ki ga praznujejo evangeličani, uvrsti med praznike. Reformacija je povezana s Primožem Trubarjem Dalmatinom in še nekaterimi Slovenci, ki so postavili temelje slovenske književnosti.
Ker je bil zakon v fazi sprejemanja, samo predlog ne bi zadostoval. Na pomoč mi je priskočil socialdemokrat g. dr. Vivod. Z njegovim posredovanjem so v službah pripravili veljaven amandma (spreminjevalni predlog) k 2. členu zakona. Amandma v zboru občin ni dobil zadostne podpore. V tem primeru je bil dobrodošel amandma g.
■ Sukljeta v DPZ. Oba amandmaja je sprejela usklajevalna medzborovska komisija, ki ju je vsem trem zborom predlagala v sprejem. Ob razpravi o predlogu usklajevalne komisije v ZO je pomembnost 31. oktobra — dneva reformacije strokovno obrazložil dr. Vivod.
Do tedaj mi ni bilo jasno, kako je sploh amandma prišel pred usklajevalno komisijo.
Predlog je kljub nekaterim pripombam bil sprejet. Zapletati se je začelo ob sprejemanju zakona v celoti. Nekateri poslanci so javno izražali svoje nezadovoljstvo, češ da si kar na hitro izmišljamo praznike in da zaradi tega ne bodo glasovali za zakon. Ob tem se nisem mogel zadržati, da ne bi povedal svojega mnenja.
Drži pa eno: Šukljetov amandma ne bi bil sprejet, če ne bi bilo tudi mojega in obratno. Med pav-
zo so mi kolegi iz drugih zborov povedali o amandmaju, g. Sukljeta, da ju je (tudi mojega) podprla predvsem opozicija, kar pa mene osebno ne preseneča.
Opisani primer pa je samo eden dokaz več, kakšne pomanjkljive informacije posredujejo sredstva obveščanja.
Karel Franko, poslanec zbora občin
Odprto pismo
podpredsednici IS za
družbene dejavnosti
Brigita BAVČAR
Spoštovana gospa Brigita Bavčar!
Najprej vas prav lepo pozdravljam. Oprostite mi, toda v svoji nemoči se obračam na vas. Osebno vas ne poznam, poznam pa vas kot odličnega novinarja in kot žensko, ki se zavzame za pravico.
No sedaj pa moj problem. Že 20 let živim v Prekmurju, drugače sem iz Ljubljane. Bolujem za sklerozo multipleks že 15 let, 10 let pa delam skrajšan delovni čas. Točno pred letom dni sem se ločila in imam iz tega zakona sina. Verjemite mi, da se za razvezo nisem odločila na vrat na nos, ker se nisem. Na to so me prisilile že dalj časa trajajoča nesoglasja in nenormalen način življenja mojega bivšega moža. Samo za primer naj navedem, da je v času najinega zakona pripeljal iz tujine tujo žensko v našo hišo. Le tej je zamolčal, da živimo skupaj ter ji dejal, da sem že 8 let mrtva, ter da sam skrbi za mladoletnega sina, ki mu je bilo ta-. krat 16 let. Si lahko predstavljate kaj sva s sinom doživela ob tem dogodku, za sina pa vem, da tega šoka ne bo pozabil. Možev izgovor za to dejanje je bil, da je to naredil zato, ker noče mojega deleža vinograda prepisati na sina, katerega pa sem s tem hotela vspodbuditi, da bi hodil z veseljem delat v
L^KI<
PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC
LENDAVA d.o.o.
»VARIŠ«
69220 Lendava Industrijska cesta 4 b Telefon: h. c. (069) 76-111 prodaja: (069) 75-804 Telefax: (069) 75-806
Kmetje, obrtniki, podjetniki
PROJEKTIRANJE
EUROPLIN
vinograd. V zakonu je bila tudi zgrajena medeta-žna stanovanjska hiša. To je dom mojega sina. Iz srca mi je žal, da sem v to razprtijo potegnila tudi njega, vendar resnično nehote (sinu sem se zato že opravičila). Namreč polovico svojega deleža pri hiši sem dala svojemu sinu v dobri veri, da bo njegov oče pustil moj delež na miru. Sin je sedaj star 17 let. Mož želi hišo prodati, vendar jaz na to ne pristajam. Zakon pa dopušča, da mož razveljavi pogodbo, ko sem sinu darovala polovico hiše. Mož pa ima tudi 7 letno nezakonsko hčerko.
O vsem tem sem obvestila novinarje pri Radio M. Sobota Loparnika. Naredil je oddajo o tem, dobil pa še bolj porazne odgovore. Namreč naš sistem se vmeša šole, ko se kakorkoli zgodi. Se pravi, za pomoč ni nikogar. Isti odgovor sem dobila, ko sem se pozanimala, kaj lahko naredim, ko je iz hiše odnesel televizor, ki je bil kupljen v času zakonske zveze. Se pravi, zakonec lahko odnese vse kar se odnesti da, jaz z mladoletnim sinom pa lahko samo gledam. Kako to vpliva na otroka, pa mislim, da razumete. Zastavila sem poslaniku parlamenta dr. Magdiču ta ista vprašanja katera sledijo v nadaljevnaju. Odgovora še nisem dobila.
V Sloveniji gre statisitčno narazen vsak drugi zakon. Toda kje so otroci, se ne vpraša nihče. Otroci niso zaščiteni nikjer drugje kot na papirju. Kakšni ljudje smo Slovenci, da lahko dopustimo, da so otroci materialno nezaščiteni v kolikor zakon razpade. Nikjer nisem zasledila v naši novi vladi, da bi kjerkoli govorili o socialni politiki — otrocih. Pa hočemo v Evropo. Kako, lepo vas prosim! Otroci so naša prihodnost. Kaj pa jim mi nudimo? Dobro, zakon gre narazen. Toda zakaj morajo otroci najbolj trpeti. Ti že dovolj trpijo, da izgubijo enega od staršev. Vendar, če je tak primer kot pri meni (vem pa, da je takih primerov največ) zakaj takrat ne nastopi socialno skrbstvo ali zakaj niso otroci po zakonu bolj zaščiteni. Zakaj lahko eden od staršev zahteva odvzem dobrin, katere mu je dal drugi starš. V vseh ostalih primerih razumem, da zakon to dovoljuje. Toda zakaj otroci? Zakaj nihče nič ne stori na tem področju. Priznati vam moram, da o teh stvareh tudi jaz nisem razmišljala dokler se nisem znašla v tem položaju. Šele sedaj razumem ženske, ki sežejo ali po pijači, prostituciji, ali pa po orožju. Odprla sem ogromno vrat in prosila pomoč za svojega sina. Razen lepih besed nisem dobila drugega.
Lepo vas prosim, pomagajte mi. S tem ne boste pomagali mojemu sinu, ampak nešteto mladim osebam, ki šele stopajo v življenje. Povrnili jim boste vero v življenje, pa tudi pravilen pravni razvoj naše republike. Tako marsikdo ne bo posegal po pijači ali mamilih ali šel na pot propada, kamor so
osebnega avtomobila, ki se mu je tako mudilo, da pri srečevanju ni'zmanjšal hitrosti in naj si vsaj prečita te vrstice, da bo vedel, kako se obnaša do drugih ljudi na cesti.
ga pripeljali brezvestni starši.
A. S.
PROIZVODNJA
IN MONTAŽA
Ob energetskih, ekoloških in ekonomskih problemih vam bo pomagal EUROPLIN.
Potrebno energijo za vaš izdelek si zagotovite s plinom v rezervoarjih.
Brezvestni vozniki na naših cestah
22. novembra me je na vaški poplavljeni cesti v Cezanjevcih kot kolesarja močno poškropil voznik
Jože Makoter ml., Cezanjevci 15
SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE IZVRŠNI SVET
— za predsednika IS, g. Lojzeta Peterleta
— Ministrstvo za promet in zveze
(za ministra, g. Kranjca)
— Ministrstvo za zunanje zadeve (za ministra g. dr. Dimitrija Rupla)
— Ministrstvo za notranje zadeve (za ministra g. Igorja Bavčarja) — Ministrstvo za finance
(za ministra g. Dušana Šešoka)
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
ODPRTO PISMO
Vaščani Dolge vasi želimo vas in širšo slovensko javnost ponovno seznaniti s sedaj že popolnoma nevzdržnimi razmerami na naših cestah v Pomurju, s poudarkom na relacijo Murska Sobota—Lendava—mednarodni mejni prehod z Madžarsko dolgo vas—Redics.
Ceste so pri nas že od nekdaj zanemarjene, slabo vzdrževane, sedaj pa so že takorekoč neprevozne predvsem zaradi dotrajanosti in v zadnjem času povečaneg prometa.
Kljub nenehnim opozorilom se žal še ni izobli; kovala miselnost na republiški ravni, da vodi tud1 proti vzhodu države za bodoči razvoj strateško pomembna cesta. Še kako se zavedamo sedanjih R' žav naše družbe, saj jih tudi sami čutimo na vseh področjih življenja, vendar ob takšni frekvenci prometa ob tej cesti več ni mogoče živeti. Cesta je dvopasovnica, brez pločnika, brez kolesarske steze. Danes uporablja to cesto ne le celotna bivša Jugoslavija, ampak brez pretiravnaja, tudi pol Evrope. Dnevno vozi skozi Dolgo vas tudi po 3W težkih tovornjakov. Na cesti so otroci, kolesarji, poljedelska mehanizacija. Ja, kdo bo kriv za žrtve prometa?
Na katastrofalne razmere smo opozarjali Postojne organe na občinski in republiški ravni, vendar ustreženega odgovora nismo dobili.
Vaščani Dolge vasi smo se zato z vso odgovornostjo odločili, da bomo v petek 13. decembra 1991. zaprli cesto.
S tem, vlado javno pokličemo in opozorimo, p0,' nujamo možnost za pravočasno in učinkovito hitro ukrepanje.
S spoštovanjem Pozsonec Maria delegatka DPZ Skupščina R Slovenije
SANITARNIH KABIN
(do sedaj izdelanih nad 30 tisoč kabin, od tega prodanih 80% na tujih tržiščih)
• Pokličite EUROPLIN -(0601) 22-439 ali oddajte sporočilo po telefaksu: (0601) 21-204, montirali vam bomo plinovodno inštalacijo z vso potrebno opremo. Jamčimo zanesljivo dobavo plina.
— IZDELAVA TLAČNIH POSOD različnih oblik, od 12 do 1000 I, različni delovni tlaki od 2,5 do 10 barov
PRODAJALNA OBLAČIL
HOTEL AJDA
MORAVSKE TOPLICE
- CEVNI RADIATORJI MONCER so novost na domačem tržišču, ogrevajo in omogočajo inte-rijersko rešitev bivalnega prostora v različnih

Med razmišljanjem o nakupu slovesne obleke pomislite
velikostih in živih barvah
VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO POSLOVNO LETO 1992!
organizira strokovno srečanja
MANAGEMENT KADROV IN ZUNANJETRGOVINSKO IZOBRAŽEVANJE,
ki bo 16. in 17. decembra v Centru za zunanjo trgovino v Radencih. Namen seminarja je oblikovanje izhodišč za uspešno izbiro in motivacijo kadrov v podjetju. Prijave zbirajo v Centru v Radencih, srečanje je brez kotizacije.
na večno resnico
Ni vse zlato
kar se sveti
Zlati nakit ali ure CASIO, Yunghans so lahko dragoceno in trajno darilo!
lesp
Podjetje za proizvodnjo in inženiring, d.o.o.
69225 Velika Polana Tel.: 069/70-642
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN S0DELA VCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1992.
NAFTA LENDAVA
p.o.
ZLATARSTVO MANDIČ
Menjamo vam tudi stari nakit za novega s katerim boste spet zadovoljni. Nakup lahko opravite tudi v hotelu AJDA v Moravskih Toplicah. Vsem strankam vesele božične praznike ter SREČNO NOVO LETO 1992 Kocljeva 14 b, teh 21-725 MURSKA SOBOTA
Rudarska cesta 1, 69220 LENDAVA tel: (069) 75-201, 75-301 telefaks: (069) 75-621 teleks: (069) 38-626
S PROGRAMI
PREHRANA
d.o.o., Lendava
Industrijska ul. 1 69220 Lendava tel.: 75-659 telefaks: 75-340 teleks: 35-246
— raziskave nafte in plina
— pridobivanje in predelava nafte
— petrokemijska proizvodnja (metanolska kemija)
— izdelava strojev in opreme
— montaža raznih postrojenj
VSEM SKUPAJ ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1992!
ŽELI VSEM SODELAVCEM POSLOVNIM PARTNERJEM SEL BOŽIČ TER SREČNO USPEŠNO NOVO LETO 1992.
iN
VE*
IN
dira n 8
VESTNIK, 12. DECEMBRA
kronika
ODMIM \ \ (I \\I K POBOJ \ BABJIM 1.0-ŽIČl
Franc Tarča je spregovoril...
Skrivnostno izginjanje ljudi • Preprečen atentat • Smrt nosečnice • »Krivi« so bili nedolžni • Čemu
GOSTILNA M LOŽIČ
Naše pisanje o povojnem poboju nedolžnih žrtev v gozdišču Babji ložič blizu Ljutomera, je naletelo na velik odmev. Večina bralcev odobrava načenjanje tem, ki so bile dolgo časa tabu. So pa seveda tudi taki (prizadeti?), ki kritizirajo novinarja. Med te sodi anonimnež, ki je zapisal nekaj hudih na račun našega sodelavca.
SOTRPINI SO IZGINJALI
S Ptuja se nam je oglasil 71 -le-tai Franc Garča, ki je do 1987. leta živel v Radoslavcih. Kar pogumno je zapisal, da so se poboji začeli že prej, 1943. leta, ko so, denimo, izginjali ljudje z območja Bučkovec. Začelo naj bi se z Umorom Ivana Pušenjaka s Ka-uienščaka, nato je izginila neka Cvetka, pa tudi Dular s Kamenš-čaka je postal naenkrat pogrešan.
»Rodil sem se 1920. leta. V le-tih 1937—39 sem se šolal na kmetijski šoli v Grmu pri Celju, •žobrazbi primerne službe nisem dobil, zato sem se zaposlil na ža-8[ pri Stanku Cvetku v Cezanjev-?h- Poleg obrti in trgovine je 'mel še večje posestvo. Tam sem delal do konca leta 1943 in seveda marsikaj videl in vedel. Sicer Pa sem deloval v društvu krneč-
mu bo pištola?
kih fantov in deklet, pri gasilcih .. . Ko so Nemci I94l. leta okupirali Jugoslavijo, sem jih zasovražil. Tedaj sem se odločil, da ne grem v nemško vojsko. V vasi Koračice sem se spoznal z družino Megla in začel sodelovati z Avgustom Meglo-Matom, katerega brat Vinko je medtem že padel. Spoznal sem se tudi s Francem Marinom, Antonom Štuhe-cem in Golobom, katerega imena pa se ne spominjam več. Do narodnoosvobodilnega boja nisem pokazal le simpatij, ampak sem sodeloval pri gradnji bunkerja v gozdu Bukovica, za katerega sem zbral večje količine lesa. Na bučkovskem območju pa je delovala še skupina, ki jo je vodil Dušan Špindler. V obe organizaciji so 1943. leta prišli: Bojan Červič, Slavko Ivanjšič, Ivan Nemec-Vojko in Alojz Pihler-Sa-vo in ostali do septembra 1943. leta, ko je bil Červič ranjen. Červič je bil komisar, Ivanjšič komandir, Špindler pa rajonski sekretar OF.«
Pohorje. V drugi skupini je bil tudi on. Tja je odšel proti koncu avgusta 1943. leta. Še prej pa je doživel tole:
»Potem ko sem se povezal s partizani, sem zvedel, da mislijo ubiti mojega gospodarja Stanka Cvetka. To je bilo julija 1943. leta. Poskušal sem jih pregovoriti, naj tega ja ne storijo, ker to ne bo dobro, saj je pri ljudeh priljubljen. Ker pa je bil Cvetko tudi nemški funkcionar, na to niso pristali. Sklenil sem, da bom to preprečil. Stanku Cvetku sem to
ATENTAT NA ŽAGARJA
Tako Franc Tarča v svojih spominih na srečavanje s partizani in o svojem sodelovanju z njimi. Povedal je še, da sta se omenjeni skupini ščasoma zredčili, saj so borci šli v partizane na
S
M

^0 £
Or 3 s Q $
m ‘3
K*Hovrrtu
!^AULfOt"
Vestnik informira in nagrajuje!
k S svinčnikom zaokrožite številko predmeta, ki jejP? ^naslov: Vestnik, fa^lte kupon in ga prilepljenega na dopisnico p J tka 20. decembra, ko ^urska Sobota, Titova 29/1. Rešitev PrliaklB. in 000 tolarjev. V tem tak01”0 v uredništvu izžrebali nagrado, y^®Bn° 8 ki kupujete v kio-skihanju enakopravno sodelujejo vsi bralci Vestni boste poslali, tem več b 'h >>> tisti, ki ga imate naročenega), čim več kup	serije žrebanj Za
^otožnosti za nagrado! V sklepnem žrebanju, ki Campus, vendar bo->že nagrade, pa bomo izžrebali osebnt avto Renaul > Čamp o
Pn tem upoštevali le poslane kupone rednih naročniKov.
družino vabimo nove naročnike! v	številka 1 izžrebali Eriko
Miklošovem senji smo izmed mn?l‘ce ^ škropilnico supra 50.
n Veščice 43 pri M. Soboti, k. prejme motorno škropi E rešltev: ki- Žreb je srečnico izbral izmed tistih kuponov, kjer je bila pr
J $ osebnega avta.
f»W|b.
^šilja
iz
pošta
štev.
• Vil«/
"itlWIIIWIIllll ‘f
1 Avtomobilski žaromet
2. Stenska slika
3. Modni pulover

^TNlk, 12.t DECEMBRA 1991
na poseben način dal vedeti, rekel sem mu: »Prosim vas, zamenjajte sobo ali vsaj posteljo, kjer spite, in to tako, da za to ne bo vedel nihče. Tri dni pozneje so že izvedli atentat, vendar je Cvetko, ki je spal drugje, ostal živ.
Prestreljena postelja je še zdaj v uporabi, saj jo ima neka ženska.
Pripomnim naj, da Cvetko kot »ortsbauerfiirer« (krajevni kmečki vodja) ni bil nemški priliznjenec, saj je bil Maistrov borec in vojni invalid iz bojev na Koroškem. Je pa govoril odlično nemško, njegova žena prav tako, zato so Nemci pač iskali ljudi, s katerimi so se lahko pogovarjali.
Cvetko je bil človek, ki je vsakomur rad pomagal, zato si tega, kar so počeli z njim, ni zaslužil. Ker atentat ni uspel, so mu pozneje sežgali hišo in gospodarsko poslopje, ostala je le žaga. Gorelo je zadnjo nedeljo meseca julija 1943. leta. Ker sta me Avgust Ivanšič in Avgust Megla že prej nagovarjala, naj ob nemškem pozivu odidem v ilegalo, sem po teh dejanjih sklenil, da rajši grem na Pohorje.«
JE RESNICA DRUGAČNA?
Franc Tarča ima tudi veliko pripomb na vsebino knjige o zgodovini Prlekije. Tam je po njegovem mnenju neresnično opisan umor inženirja Ferda Lupša, saj zanj ni opravičila.
»Lupša ni bil noben nemškutar, saj je obvaroval Špindlerjevo in Župančičevo družino pred izselitvijo. Pred nemško akcijo v Ce-zanjevcih je prišel k Ivanu Ribiču in ga opozoril, da se bo pri njih nekaj zgodilo, zato naj bo buden, sicer mu ne bo mogel pomagati več. Da je bilo tako, je Ribič večkrat povedal na sejah upravnega odbora zveze borcev. Lupša je tudi govoril javno ob
nedeljah v Bučkovcih, ko so se ljudje zbirali po maši, in jih prosil, naj se ne tožijo. V knjigi tudi ni opisa »vzroka«, zakaj so skrivači ubili Slavico Wagner, ki je bila noseča, in so tako ubila dva na en mah. Nekje v Bučkovcih je bil ubit Alojz Lebar, ki je pobegnil iz mariborskih zaporov .. .«
Tako Franc Tarča. Še bi lahko nizali njegove orise dogodkov (pobojev) z območja Prlekije. In če se zdaj vrnemo k pobojem v Babjem ložiču, kjer je padlo več kot 10 žrtev, in to brez javnega sojenja (pobrala jih je tema, črna zemlja), potem moramo zapisati tudi to: naš sogovornik ne obtožuje osebno nikogar, logično pa sklepa, da o vsem tem morajo vedeti ljudje, ki so bili v prvih mesecih po osvoboditvi funkcionarji ljutomerske udbe, okraja,-Okrajni uslužbenec je sicer bil tudi on, vendar je bil pomočnik kmetijskega referenta in kot tak skrbel za oskrbo. Pa tudi sicer je bil takorekoč stalno na poti med Ljutomerom in Ljubljano, kamor je dobavljal hrano. Je pa dosegel, da so izpustili njegovega bivšega delodajalca — žagarja Stanka Cvetka. Ta mu je povedal, da so sotrpine ponoči odvažali neznanokam in se niso vrnili. Prav gotovo jih je nakaj končalo v Babjem ložiču.
IZ NEMŠKE V PARTIZANSKO VOJSKO
Občutek imamo, da je Franc Tarča tudi samokritičen. Priznal je, da so ga Nemci, ko je bil v partizanih na Pohorju, ujeli, obsodili na 7 let robije, toda kazen so mu po posredovanju Stanka Cvetka in profesorice Veronike Mode-rič iz Gradca spremenili v pogojno — in ga mobilizirali v nemško vojsko ter poslali na fronto v Francijo. To je bilo 23. oktobra 1943. leta. Že avgusta 1944 so ga ujeli in poslali v Edinburg v Anglijo, kjer se je javil v odrede partizanske vojske in že 24. oktobra 1944 je bil v Splitu, kjer se je priključil 5. prekomorski brigadi, po njenem razformi-ranju pa je pristal v 1. slovenski artilerijski brigadi. O vsem tem nam je pokazal ustrezno dokumentacijo in odlikovanja. Junija 1945 se je demobiliziral in nastopil službo že omenjenega pomočnika na okraju.
»Pozneje sem delal predvsem v kmetijstvu. Podedoval sem namreč večje kmetijsko posetvu. Pa me niso pustili na miru, saj so me 1947. leta izvolili za predsednika krajevnega ljudskega odbora v Radoslavcih. Pozneje sem postal upravnik KZ Radoslavci, kjer so me obdolžili da sem agitiral v separatistični organizaciji. Zeleni grič, (le-ta naj bi se zavzemala za izboljšanje položaja kmeta. Če pa se to ne bi zgodilo, potem pa je — vsaj tako naj bi pisalo v pismih — ponujala drugo rešitev: priključitev k Avstriji. Nič mi niso mogli dokazati, kljub temu pa so mi »opravičili« pripor, tokrat z utemeljitvijo druge vsebine. Pa tudi pozneje šem bil nekaterim borcem trn v peti. Morda zato, ker me ni strah povedati resnice, ta pa nekatere ljudi prikazuje v drugačni luči, kot se predstavljajo ali pa jih predstavlja kdo drug, v tem primeru knjiga o zgodovini Prlekije.
Franc Tarča nam je povedal, da se je na Ptuj preselil zato, ker so ga doma vznemirjali neznani nočni obiskovalci s prekritimi registrskimi tablicami na avtomobilih. Na pročelje hiše je postavil močno luč, iz zatemnjene sobe pa prežal, da bi jih morda le odkril, pa mu to ni uspelo. Uspelo- pa mu je dobiti dovoljenje za pištolo.
ŠTEFAN SOBOČAN
PRIHODNJIČ: BORCI HOČEJO NA DAN Z RESNICO
Prometne nesreče
Nenadoma čez cesto pred avto
Mnogi prečkajo cesto na neoznačenih mestih in tako tvegajo, da jih bo kdo povozil. To se je zgodilo 5. decembra v Gornji Radgoni na Partizanski cesti. Pri stavbi številka 53 je prečkal cesto Mavricij Kuzmič iz Gornje Radgone, da bi opravil nakup v trgovini Potrošnja. Tedaj pa je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Edvard Kopun iz Zgornjega Dupleka pri Mariboru in Kuzmiča podrl. Pešec se je hudo poškodoval.
Trčil v drevo in se prevrnil
Franc Škrinjar z Veščice pri Razkrižju se je 3. decembra peljal z psebnim avtom skozi Stročjo vas, kjer je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste, nato pa v sadovnjak, kjer je trčil v drevo, nakar se je avto prevrnil in pristal spet na kolesih. Sopotnik Ivan Karlovčec z Veščice se je hudo poškodoval in so ga prepeljali v bolnico, na vozilu pa je škode kar za 500.000 tolarjev.
Na Brezju hudo poškodovan kolesar
Skozi Brezje se je 8. decembra peljal z osebnim avtom Stnaislav Pelci z Ženi-ka. Pri hiši številka 3 mu je nasproti pripeljal Ivan Boki iz Gornjih Ivanjec, ki je vozil kolo z motorjem. V tem trenutku pa je avtomobilist začel zavirati, kar pa je bilo usodno, saj je avto »zaplesal« na poledeneli cesti in avto je voznika kolesa z motorjem vred zbil v obcestni jarek. Pri tem se je Doki hudo poškodoval, zato so ga odpeljali v bolnico v Mursko Soboto. Škode na vozilih je za 30.000 tolarjev.
Prekratka varnostna razdalja
Anton Buzeti iz Bukovec seje 7. decembra peljal z motornim kolesom skozi domačo vas. Dohitel je osebni avto, ki ga je vozil Ladislav Jureš iz Bakovec. Ta je pri domačiji številka 29 vozilo ustavil, Buzeti pa se je s svojim motorjem (zaradi prekratke varnostne razdalje) zaletel v avto, padel in se hudo poškodoval, zato se zdravi v soboški bolnici. Škoda na vozilih pa znaša 5000 tolarjev.
HOTIZA 164
tel.: 76-041
To soboto vabljeni naj nastop DARKA DOMJANA! Vstopnine ni.
Vabljeni na veselo silvestrovanje! Igrala bo skupina Dober dan. Sprejemamo rezervacije — no 700 SLT po osebi.	p
Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto!
PTT-PODJETJE
MURSKA SOBOTA, p.o.
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
— osebni avtomobil ZASTAVA 750 SE, leto izdelave 1980, nevozen, izklicna cena 17.000,00 SLT;
— osebni avtomobil ZASTAVA 750/850, leto izdelave 1981, nevozen, izklicna cena 20.500,00 SLT;
— kombinirano vozilo ZASTAVA 850 AK, leto izdelave 1981, nevozen, izklicna cena 41.100,00 SLT;
— tovorni avtomobil — furgon TAM 75 T-5, leto izdelave 1979 nevozen, izklicna cena 64.300,00 SLT.
V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec.
Dražba bo v petek, 20. decembra 1991, ob 10.00 v garažah našega podjetja na Bakovski v M. Soboti (v neposredni bližini garaž Avtobusnega podjetja M. Sobota).
Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo na dan dražbe in sicer od 9.00 do 10.00, na kraju dražbe.
Nakup osnovnih sredstev na javni dražbi po sistemu VIDENO— KUPLJENO.
Prevažamo vse vrste tekočega tovora v cisternah doma in v tujim. Opravljamo tehnične preglede motornih vozil in kmetijske mehanizacije, vzdržujemo in popravljamo vsa motorna vozila in kmetijsko mehanizacijo
Optično nastavljanje koles in vulkanizacija gum
Preiskus D-tlačilk na sodobnem stroju BOSH
LETO SkUP^ Pa Že"m° VESELE BOŽIČNE praznike ter SREČNO NOVO
Industrijska 1 69220 LENDAVA tel: (069) 75-261, 75-265, 75-264 teleks: 35-264 VALE YU 38-664 telefaks: 75-266 INTEGRAL LENDAVA YU
69220 LENDAVA telefon: (069) 75-090 telefax: (069) 75-340 telex: (069) 35-246
INDUSTRIJA DEŽNIKOV, d.o.o.
Industrijska ulica 2
VSEM SKUPAJ ZELI MO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1992!
fURRKETHlG m 5ERVI5	. B -
varilne opreme	l/OKOTKAl
Lendava, d.ej>.	VCII U
Industrijska ulica 4 a
69220 Lendava
Slovenija
telefon: (069) 75-271
telefaks: (069) 75-277
VSEM BRALCEM VESTNIKA IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO
OBENEM SE ŠE NAPREJ PRIPOROČAMO Z IZDELKI IZ NAŠEGA PROGRAMA.
Stran 9
ne zgodi se vsak dan
AFORIZMI
Iz krvoločnega boljševizma, ki je zatiral delavce, kmete in pošteno inteligenco, smo se prelevili v humano demokracijo, ki zatira delavce, kmete in pošteno inteligenco.
Rdečo barvo smo zamenjali za vse odtenke od črne, zelene, prek rožnate do rdeče. Ko vse to zmešamo, dobimo sivo, prihodnost namreč.
Slavomir Mrožek je nekoč napisal, da so Poljaki zadnji evropski zamorci. Jaz poznam vsaj še en tak narod.
Evropa je po vojni 45 let gradila mir, demokracijo in humanizem, sedaj zvedavo pogleduje in se sprašuje: Ko to tamo puca ?
Nekoč smo rekli Hannibal ante portas, danes imamo kanibale tako rekoč pred vrati.
Namesto sic transit gloria mundi (balkanskega boljševizma), lahko mirno rečemo sic transit kolone tankov.
Učiti se, učiti in kaj je že tisto tretje po Leninu? Učiti se na napakah in jih vneto ponavljati.
Ko gledamo našo ministrico za zdravje, bi najraje parafrazirali Hamleta: nekaj bolnega je v deželi Slovenski.
Borivoj Repe
Sedemindvajsetletno Marie Bourseiller, z umetniškim imenom Marie Sara, so v slovesni ceremoniji v areni južnofrancoskega mesta Nimes sprejeli kot prvo Francozinjo v ekskluzivni krog poklicnih bikoborcev. »Že kot najstnico me je očarala lepota bikoborb in njihov simbolični pomen,« pravi Marie, ki se je rodila v Parizu, pri starih starših v Camargueu pa se je naučila jahati. Tri leta pozneje je ljubka blondinka prepričala voditelja bikoborske arene v Nimesu Simona Casasa ne le s svojo ambicioznostjo, ampak tudi zunanjostjo. Poročil se je z Marie in ji priskrbel »učno mesto« pri znamenitem bikorobrcu Alvaru Domecqu.
Največji požar ukročen
Kuvajt praznuje že drugič v pičlem letu dni. Pogašena je namreč še zadnja od 732 naftnih vrtin, ki jih je iraška vojska zažgala ob umiku. Posel je bil opravljen v osmih mesecih, veliko prej, kot so sprva načrtovali (po prvotnih predvidevanjih naj bi gašenje namreč trajalo dve leti), Kuvajt pa je moral zanj odšteti dve milijardi dolarjev.
V tej operaciji je sodelovalo 27 različnih družb iz ZDA, Velike Britanije, SZ, Francije, Kanade, Kitajske, Irana, Romunije, Madžarske in seveda iz Kuvajta, ki so s seboj pripeljale za več kot dvesto tovornjakov opreme. V ekipah so bili sami vrhunski strokovnjaki, ki so bili temu primerno tudi plačani. Kot piše kuvajtski dnevnik Arab ti-mes, so delavci, ki so se neposredno spopadali z gorečo nafto, zaslužili od 1000 do 2000 dolarjev na dan, vodje posameznih ekip so dobili tudi po 4000 dolarjev na dan, pomožno osebje pa od 300 do 700 dolarjev. Slišati je res veliko, toda to je bilo nevarno in umazano delo v eni največjih ekoloških katastrof tega stoletja. Vsak dan je zgorelo od štiri do pet milijonov sodov nafte. Z ognjem seje v teh osmih mesecih spopadalo blizu 10.000 delavcev.
Toda delo v Kuvajtu s tem še ni končano. Okolje ogroža še blizu 75 milijonov sodov nafte, ki je razlita v tako imenovanih naftnih jezerih. Zdaj jo bo treba odstraniti.
Kuvajt počasi oživlja svojo naftno proizvodnjo. Nekdaj naftna velesila zdaj načrpa blizu 300.000 sodov nafte na dan in računa, da bo do konca leta proizvodnjo povečala še za sto tisoč sodov. Toda kljub temu je Kuvajt še daleč od količin, ki jih je načrpal pred iraško okupacijo, ko je iz naftnih vrtin prišlo tudi dva milijona sodov nafte na dan.
Bao Baov medeni mesec v Londonu Bao Bao, najbolj slavni prebivalec berlinskega zoološkega vrta, edini panda v nemških zooloških vrtovih, ki ga je dobila Nemčija v znak prijateljstva od Kitajske leta 1980, bo zapustil svoje domovanje in odpotoval v London na medeni mesec. Tam ga bodo namestili v kletko, kjer bo delal družbo osamljeni pandi — samici Ming Ming. Strokovnjaki upajo, da bi se morda razvila med njima ljubezen in skotili bi se mladiči. Bao Bao je bil do zdaj samski, prav tako tudi Ming Ming, vendar menijo, da neizkušenost v ljubezni ne bo problem.
Nekadilcev protest
Ameriški nekadilec James Pu-rol poskuša, kot sam pravi, »pokazati absurdno stran kajenja«. Med demonstracijo na festivalu kadilcev v Hollywoodu se mu je posrečilo vtakniti v usta 153 cigaret hkrati.
Kdaj v Ameriko?
Prihodnje leto bo svet počastil 500. obletnico Kolumbovega odkritja Amerike. Obletnico bo znanost praznovala z vednostjo, da je velik pomorščak ameriško celino le znova odkril za zahodno civilizacijo, saj je vrsta pomorščakov, ki so po vsej verjetnosti pred Kolumbom pripluli v Ameriko, tako rekoč vsako leto daljša. Za znanstvenike je pomembneje, da so debili leto pred obletnico v roke nove dokaze, ki pojasnjujejo, kdaj je človek sploh osvojil ameriška prostranstva. To seje zgodilo pred davnimi 35.000 leti.
Datum poselitve severnoameriške celine so znanstveniki doslej teoretično postavljali v zelo različna obdobja. Nekateri, predvsem starejši zgodovinarji, so se ogrevali za poselitev pred 30.000 leti, novejši pa so opozarjali, da je do preseljevanja z azijske na severnoameriško celino in potem naprej na južnoameriško prišlo kasneje, gotovo pa ne prej kot pred 15.000 leti. Materialnih dokazov za svoje trditve pa niso imeli ne eni in ne drugi. Izkazalo pa seje, da so imeli bolj prav starejši zgodovinarji. Študent antropologije David Mason je v Novi Mehiki našel glino s fosilnimf odtisi človeških prstov. Na najdišču so izkopali tudi kosti izumrlih konj, kamel in drugih živali, za katere menijo, da so bile že udomačene. Meritve starosti najdb so pokazale, da so stare 35 tisočletij.
Stol za Gorbačova
Na največjem porabniškem sejmu Consumenta v Niirnber-gu so razstavili tudi politično sarkastično stvaritev — stol, na katerem naj bi sedel sovjetski predsednik. Kos pohištva iz dveh žag, sekir in traktorskega sedeža je izdelal Ukrajinec Vladimir Bondarenčkov.
Bilo je petnajstega v mesecu, v našem ubogem izmučenem podjetju. dediču slavne DO, POZ D. SOZD. TOZD in podobnih kratic, bil je plačilni dan. Že med prvo kavico je prišla Štefa iz sosednje pisarne.
»Šef« je rekla škricu Janku, »toliko da veste, ko dobimo listke od plače, grem takoj v banko. Pa prosim, nič nujno delo, ki ne more počakati in podobno. Moji otroci danes ne bodo mogli počakati kosila, če ne grem v banko.«
»Prav, ampak prosim s privatno izhodnico.«
»Seveda, mi tarnali s privatnimi izhodnicami. vi šefi pa s službenimi.«
Mica je tačas servirala kavo, še predno je spila prvi požirek, je zazvonil telefon. Slišali smo le: »Ja, seveda, hvala, bom povedala.« Potem je nadaljevala nam: »Listke za plačo dobimo ob devetih.«
»Jaz bom šel v zavarovalnico,« je modro menil Janko, ko je srebal prve požirke kave.
Vivat Sankt Peterburg
Veliki knez Vladimir Kirilo-vič (Romanov) je z ženo, veliko kneginjo Leonido Georgi-jevn~ in dvorjanskim spremstvom prisostvoval proslavi razglasitve Sankt Peterburga, se pravi vrnitvi prvotnega imena carski prestolnici ob Nevi. Na slavje ga je najprej povabil župan Anatolij Sob-čak, ampak edini nosilec pravice do ruske krone je blagovolil počakati še drugo vabilo: poslal mu ga je dvorjan Boris Jelcin. Tako je ruskega predsednika pred kratkim počastil z novo titulo carski pooblaščenec. Se Rusija spet spreminja v carstvo, imperij?
Mnoge podrobnosti zadnjih dni bi komu lahko služile za dokaz, da so Rusi odkrili svojo monarhično dušo. Po moskovskih ulicah so defilirali vojščaki in oficirji v uniformah Petra Velikega in z njegovim portretom seveda. Poklonit so se šli najprej padlim borcem za Rusijo v minulih vojnah, pri polaganju vencev pa jim je pridno igrala godba sovjetske Rdeče armade. Slavili so 270-letnico ruskega carstva, ki ga je Peter Veliki zasnoval leta 1721, ko je zmagal nad Švedi v severni vojni in se dokončno utrdil na Baltiku. Televizija je z zadovoljstvom prikazovala posnetke s teh ceremonij, komentatorji se zdaj blagohotno spominjajo, da v »ječi narodov« sploh ni bilo vse tako zanič, kot so jim to sedem desetletij dopovedovali boljševiki.
Boljševiki so postrelili vse člane carske rodbine Romanovih. Zločin se je zgodil v Jekaterinburgu za Uralom, ki smo ga vsa ta desetletja poznali pod imenom Sverdlovsk. Četudi vsaj že tri leta smejo obravnavati to mračno poglavje boljševiške revolucije (prevrata), pa zgodovinarji in publicisti še vedno izbrskajo o njem kakšno novo podrobnost. Vsekakor pa je že davno znano, da so prav v času, ko je bil Boris Jelcin partijski šef v Sverdlovsku, po ukazu iz Moskve porušili vilo, v kateri so pomorili carsko rodbino.
Prvič po oktobrskem prevratu je torej stopil na rusko zemljo dedič carske rodbine. Vladimir Kirilovič — po ruski tradiciji se priimek Romanov ni uporabljal v carskih naslo-
Va banque
»Jaz pa na zemljiško knjigo,« je zamišljeno rekel Žožo. »Tam moram urediti neko registracijo.«
Mimica je besno gledala in rekla: »Jaz pa bom vzela privatno izhodnico, to je pravica.«
»Saj veš, da ni nikjer pravice,« je rekel Cene Čebula. »Pravica obstoji v cerkvenih pridigah. v viteških romanih in v slabših stripih. «
Potem smo dobili listke, ki pomenijo banko, čakanje in končno plačo. Sodelavci so izginili kot škratje v bajki. Ob točno določeni uri sem se napotil v jedilnico. Namesto običajne vrste sem tam srečal Ceneta.
»Kje so kolegi?« sem ga vprašal.
»Va banque,« je rekel in se nasmehnil.
»Pa ti?«
»Veš, da nisem del črede, jaz sem ekskluzivna osebnost, vedno plavam proti toku. Izogibljem se črednim nagonom. Against ali flags,« se je Cene smehljal rahlo domišljavo.
vih, marveč samo ime in »ot-čestvo« — je sin carja Kirila L, ki si je ta naslov »prislužil« v izgnanstvu, saj ga doma nikoli ni nosil. Nazadnje pa je služil kot kontraadmiral v Kronštatu pri Petrogradu (to ime je mesto dobilo po revoluciji leta 1905), kjer je poveljeval mornariški gardi.
Poglavitna točka v enote-
• Da bi vaš motor na dizelski pogon v mrazu vžgal kot poleti
Z ELGREGOM hitro
in varno do cilja
Imate kdaj pri nizkih temperaturah problem z vžigom vašega motornega vozila na dizelski pogon? Pravi naslov za rešitev vaših problemov je sistem ELGREGO. Na svetu je znanih mnogo sistemov, ki vsak na svoj način rešujejo gretje goriva. To so termoljanova cev, Boschevi sistemi, seperjev filter, gretje na vodo, izpuh. Le-ti grejejo ali preprečujejo zamrzovanje goriva samo v nekaterih delih, kot so na primer čistilec goriva, dovodna cev. S temi sistemi je v ekstremnih razmerah motor zelo težko zagnati in nadaljevati brezhibno vožnjo.
Ta problem je rešil ELGREGO tako, da greje cel sistem napajanja motorja z gorivom pred vožnjo in med njo. Kako? Z grelcem in posebno komoro v rezervoarju z gorivom, ki ga ogreva. Že ogreto gorivo potuje po sesalnih ceveh, ki so zaščitene, do ročne črpalke z grelcem, vse to pa do čistilca goriva, v katerem je prav tako grelec. Tako ogreto gorivo omogoča nemoten štart motorja in vožnjo.
Sistem je priključen na izvor električne energije, t° je akumulator moči 12 in 24 V. Krmiljenje grelca uravnava elektronika. Poglejmo si nekatere značilnosti. Pri — 25° C in filtrabilnosti nafte —8° C (hlajeni pri — 25° C 24 ur) se nafta pri sesalni cevi v komori segreje * desetih minutah na —1° C. Poraba električne energije je 13,5 A. Opravljeni so vsi potrebni atesti.
Strošek, ki ga boste imeli z vgradnjo sistema ELGREGO, je majhen v primerjavi s stroški, ki nastanejo, ko vaše vozilo obstane zaradi mraza.
V upanju, da se boste odločili za sistem gretja dizelskega goriva ELGREGO, in da vam lahko posredujem0 ustrezno ponudbo, potrebujemo naslednje podatke: mer® rezervoarja, tip vozila, tip filtra.
Vse informacije: ELGREGO, MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 82, telefon in telefaks: (069)22-511
»Kaj pa denar? Tudi ti ga potrebuješ. «
»Že, toda jaz to drugače razporejam. Očitno ga tudi ti ne potrebuješ ravno ta trenutek?«
Potem sva mirno malicala.
Tega dne so se v naši bančni ekspozituri dogajale čudne reči. Trije delavci so se stepli, dve so odnesli v pisarno, kjer so ju obujali z mokrimi brisačami. Trije bančni uslužbenci so dali takojšnjo odpoved, a jih je šef na kolenih preprosil; da so se premislili-
Žožo se je vrnil s strganim suknjičem, Mica z najlonkami, ki so bile podobne mreži za ribolov. Neko uslužbenko iz sosednje firme so skoraj posilili, medtem ko je čakala v vrsti. Nadležneža so vrgli skozi vrata na cesto.
»Kako ste se imeli?« sem vprašal Žoža.
»Kadar igraš va banque. potem greš pač do konca.«
Naslednjega dne smo izvedeli, da je vodja naše bančne ekspoziture odstopil, priglasil se je za misijonarja v daljnem Zambeziju.
Borivoj Repe
denskem programu obiska prestolonaslednika je bila navzočnost na slavjih z naslovom Vivat Sankt Peterburg, sestal se je z vseruskim patriarhom Aleksejem II. in obiskal pomembnejše dvorce carske rodbine okoli nekdanje pre' stolnice (Peterhof, Pavlovsk, Carskoje selo).
Stran 10
VESTNIK, 12. DECEMBRA
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
Brane
ZA LJUBITELJE CVETJA
Šifra:
VODNAR 1975
Vsako zgodovinsko obdobje, vsaka družba rojeva svoje revolucionarje. To so ljudje, posamezniki, ki se vedno znova upirajo in borijo zoper vsakršno nepravičnost in za enakopravnost vseh ljudi. Med take sodite tudi vi. Vedno stojite v ospredju, na čelu skupnosti, da bi zagovarjali j ali branili svojega sošolca, ki se mu je zgodila krivica. Velikokrat boste naleteli na nerazumevanje drugih in odraslih, ampak nikoli ne smete odnehati. Obramba je samo del njihovega načrta, da bi vas zmedli ali prepričali, da nimate prav. In prav odrasli radi počnejo take reči. Nikoli ne smete odstopiti od svojih namenov. Ker ste povrhu še inteligentno dekle, ki zna uporabljati svojo glavo in pamet, bo tudi najhujši sovražnik moral priznati, da se z vami ni za igrati.
Imate veliko idej, ki jih znate uresničiti. V ljubezni imate radi zanimive in dinamične fante, moške. Samo da ti ne sedijo doma pred televizorjem. Mogoče boste imeli tudi pri tem kar precej sreče.
Nasvet: Vaša gorečnost je veliko vredna. Morate le paziti, da prehitro ne izgorite. Svet je danes le seštevek relativnosti. Idealnega ni več. Ampak mi marsikaj delamo tudi zaradi sebe in za svoje zadovoljstvo.
prepozno, in to kmalu potem, ko boste ostali sama in razočarani po predhodni krajši zvezi. Tudi otroci bodo.
Nasvet: Vsak zakon ali zveza ima krajše ali daljše krize. To ga ohranja in utrjuje. Mož vam bo moral prepustiti denarne posle. V skupnem načrtovanju pa bi bilo pametno poslušati vas. VerjeT no boste moža preživeli.
Drvarič, pevec, ki prihaja
Božična zvezdnica kot lončnica
in kot rezano cvetje
Obvestilo
Bralce prosimo, da pošljejo odtis obeh dlani, saj ena sama ne daje popolne slike vašega značaja in usode. Nekateri bralci pošiljajo samo kupon brez odtisov dlani, takim je analizo nemogoče narediti. Pošljite torej odtis obeh dlani.
ŠE TO ...
Iz ostankov voska in sveč lahko pripravimo lepe unikatne sveče. Ostanke raznobarvnih sveč in voska shranjujemo. Ko zberemo dovolj voska, ga v posodi z dvojnim dnom segrevamo ločeno po barvah toliko časa, da se utekočini. Medtem pripravimo posodice različnih oblik, vanje vlivamo vosek različnih barv in tako sproti ustvarjamo barvno fantazijo. Ko je vosek že malo ohlajen, a še vedno mehak, s pomočjo pletilke v sredino sveče vstavimo stenj. Tako dobimo zelo lepe unikatne sveče različnih oblik in pisanih barv. Poiskusite tudi vi.
Na slovenski glasbeni sceni se čedalje pogosteje sliši glas 31-letnega Braneta Drvariča in še posebej ponosni smo, da je naše gore list ali polja klas, kakor hočete. Že v mladih letih je v njem zorela ljubezen do glasbe, popevk, besedil in skladb. Napravil je že dve kaseti, druga pa je postala že znana vsem ljubiteljem narodnozabavne glasbe. Brane bo decembra nastopil v Švici, potem pa se bo lotil snovanja novih melodij. V rodnih Ivancih, kjer ima bistro AS. Želi si, da bi imela tretja kaseta še več uspeha, da bi več nastopal, tudi na festivalu narečnih popevk Vesela jesen 92. Vse te želje naj se mu izpolnijo, mu želijo vsi ljubitelji popevk.	Drago Papler
Nekatero cvetje in rastline so-povezane z božičnimi prazniki zaradi njihovega imena, zato so v tem času tudi najlepše in najbolj priljubljene. Žvezdnice so znane po vsem svetu kot božične zvezde zaradi živo obarvanih rdečih listov. Cvetovi so zelo ncočitni in kot majhni stroki s črnimi prašniki, ki poganjajo iz sredine listov. Prava barva rastline izhaja iz spremenjenih pod-parnih listov ali braktej, ki te cvetove obdajajo.
Poznamo tudi božične zvezde s kremno ali rožnato obarvanimi vrhnjimi list. Vse imajo mleček ali lateks, ki priteče, če steblo odrežemo. Euphorbia pulcherri-ma pomeni najlepša.
V naravnem rastišču je grmovnica visoka tudi do 5 metrov. Pred časom je bila zelo priljubljena, ker je bila visoke rasti — primerna za rezano cvetje. Tudi danes jo lahko uporabljamo kot rezano cvetje, le nekaj trenutkov postavimo steblo v vročo vodo okrog 90° C ali pod plamen, da mleček zakrkne, nato pa jo postavimo za dekokraicjo v mlačno vodo.
Zvezdnice kupujemo, ko so najbolj barvite. Cvetove božične zvezde lahko kombiniramo s pa-nešpljico (s plodovi), Venerinimi laski ali z drugimi grmovnicami.
In kje najlepše uspeva zvezd-
nica kot lončnica? Ustreza ji primerno svetlo mesto, pozimi jo lahko postavimo neposredno na sonce, vendar jo zavarujemo pred močnim soncem. Temperatura, ki ji ustreza, je od 12 do 21 °C. Živi tudi pri nižjih temperaturah, vendar zmrzali ne preživi. V času rasti, ko rastlina cvete, mora biti precej vlažna. Listnega loščila ne uporabljamo. Občutljiva je za prepih.
Če rastlino hočemo obdržati do naslednjega leta, jo sredi poletja po rezi presadimo. Zvezdnica je rastlina kratkega dne, zato
potrebuje precej dolgo obdobje teme.
In kaj naredite, če se listi zvijajo in odpadajo? V prostoru imate prevroče, pretemno in presuho. Rastlino morate zaliti, prestaviti na svetlo in jo rositi. Vsakih 14 dni jo lahko gnojite s cve-talom. Pravo božično razpoloženje dosežemo, če postavimo med zvezdnice dolge bele sveče.
Torej božično razpoloženje naj ne mine brez božične zvezde.
Olga Varga
Šifra:
PANDA
Pričakovati je, da se vam bo uresničilo marsikaj, kar že zdaj načrtujete. Dve lastnosti vašega značaja vam pri tem kar precej pomagata, bistrost in učinkovitost. Besede ali ideje so pri vas kmalu dejanja. Mogoče se boste povzpeli prav na vrh hriba. Vedno poslušate svoja najgloblja notranja prepričanja. In naj se vam zdi predlog prijatelja še tako mogoč, vi ne odločate takoj, ampak zvesto čakate na svoj zanesljivi znak. Za vse, kar počnete, imate občutek odgovornosti. Radi ste sami in skrbno varujete svojo intimnost. V družbi ste prijeten sogovornik in se znate zabavati. Poročili se boste ne prezgodaj ne
Kuhajte z nami
Penasta božična torta
Potrebujemo: 7 jajc, 21 dag sladkorja, 20 dag moke, limonino
'"^"nADEV: 20 dag dobre marmelade, 8 dag kristalnega sladkorja 10 olupljenih mandeljnov ali toliko na lističe narezanih orehov. ’ V kotliček ali emajlirano skledo ubijemo 4 cela jajca in 3 rumenjake Prisujemo 21 dag sladkorja, postavimo nad soparo in stepamo da se masa segreje do toplega. Odstavimo in na hladnem stepamo toliko časa, da močno naraste in se zgosti. Rahlo primešamo moko z limonino lupinico ter stresemo testo v pomaščen in pomokan tortni model ali manjši pekač. Lepo rumeno zapečemo pri 180 do 190° C. Ohlajeno torto prerežemo in namažemo z dobro marmelado Torto sestavimo in tudi gornjo stran namažemo z marmelado. 3 heiiaki ki so nam ostali od prve mase, stepemo v zelo trd sneg. Trdemu snegu vtepemo 8 dag kristalnega sladkorja. Sladkor posujemo dva do trikrat (ne vse naenkrat!), vmes močno stepamo, da dobimo oost trd sneg Beljakovo peno poravnamo prek marmelade na torti in i» nosioliemo z mandeljnovimi ali orehovimi lističi. Torto postavimo Jv ne prevročo pečico, da zgoraj nekoliko porjavi; v notranjosti mora snežna pena ostati bela.
«0!
POA1AČE i
NA MURSKEM VALU
GLASUJEM ZA:
IZVAJALEC:
SKLADBA:
KUPON 42
Lestvica narodnozabavnih melodij tega tedna.
1.	ŠNOPČEK — Modra kronika
2.	KAMELA RAFAELA - Vinoteka
3.	MUZIKA NAJ ZAIGRA - Vlado Sredense
4.	KUŽKA ČUVAM - Štirje kovači
5.	BRHKE GORENJKE — Alpski kvintet
Lestvica je na programu MURSKEGA VALA ob četrtk’
Nagrajenci:	„ Krog, 69000 M. Sobota
Tomaž Marjanovič, ob Lozicu 8 Krog
Melita svetec, šaiovci 210,69204
FRANČKA JELEN, Bunčani 31, 69241 J
Sirove skrivnosti
Če ima sir trdo kožo, si pri rezanju pomagamo tako, da rezilo noža rahlo natremo z jedilnim oljem. Rezanje bo znatno olajšano. Trd sir bo spet mehak, če ga nekaj ur namakamo v svežem mleku in ga nato dobro odcedimo. Sir bo tudi po daljšem času še vedno svež, če ga bomo dobro zavili v čisto krpo, namočeno v slani vodi. Krpo zamenjamo vsak drugi dan. Vse jedi, ki smo jih pripravili s topljenim sirom, moramo pojesti takoj, ker sicer sir postane »gumijast«. Če želimo, da se nam bo sir dolgo obdržal, ga hranimo na hladnem v neprodušni posodi ali vrečki. Če položimo zraven še kocko sladkorja, sir zagotovo ne bo splesnil. Narezan sir nam bo ostal še dolgo svež, če ga zavijemo v alufolijo, ali pa ga spravimo v temeljito očiščen steklen kozarec s pokrovčkom na privijanje.
Nasvet
December je mesec velikih pričakovanj: štejemo in odštevamo dneve, ki nas še ločijo do praznikov. Posebno neučakani so otroci. Veselijo se in sprašujejo, koliko dni še do božiča in novega leta. Otroško pričakovanje polepšamo. Izdelamo koledarček, posebej označimo vsak dan adventa. Iz belega blaga se-šijemo vrečke, na vsako našije-mo datum. V vsako vrečko damo darilce. Vrečke zavežemo z vrvico in obesimo na zid. Okrasimo z zelenjem in venček pričakovanj je tu.
KRIŽKRAŽ december 1991
Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli ovojnici na naslov: TV Slovenija, Križkraž, p.p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 25. decembra 1991.
V naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 11. januarja 1992, bomo med pravilnimi rešitvami izžrebali tri nagrade v vrednosti 34.000, 21.000 in 14.000 tolarjev. Med reševalci, ki so pravilno rešili križanko iz oktobrske oddaje, so bili za nagrade revije STOP izžrebani: Anton Kuralt, Kurirska pot 2, 64207 Cerklje (25.000 SLT), Izi Koroša, 69207 Prosenjakovci 97 b (16.000 SLT) in Tanja Kranjc, Gorkega 51, 62000 Maribor (10.000 SLT).
Pravilna rešitev križanke iz novembrske oddaje:
Vodoravno: APSIDA, DAVE, NETZER, BELAK, ETA, KOMEDIJA, KEN, ASIR, AAR, DROB, AMIN, OPLEN, JEŽEK, TAIROV, ARENA, ANONSA, VPAD.
' Ustnik, 12. decembra 1991
Stran 11
odsev mladosti
šport
Naša družina
Naša družina šteje 7 članov. Njena glava je ati, ki dela v Avstriji. Mamica pa je doma, ker imamo manjšo kmetijo. Otroci smo štirje, poleg mene še trije starejši bratje. Pri nas pa živi še stric Fric. On hodi v službo v Lenart. Po službi pa pridno pomaga doma pri delu. Najstarejši brat Fredi se je tudi zaposlil v Avstriji, Sebast-jan in David pa obiskujeta srednjo šolo v Mariboru. Jaz pa sem šele tretješolka. Ko pridejo odrasli iz službe, mi otroci pa iz šole, se vsi najemo in postorimo, kar je potrebno. Prosti čas pa izkoristimo za različne namene. Mamica, ati in dva brata hodijo k pevskemu zboru, bratje pa še k folklori. Ob nedeljah pa hodimo vsi redno k sv. maši. Med seboj se dobro razumemo, tako da je pri naši hiši lepo in prijetno.
Marjetka Urbančič, 3. r., OŠ Apače
Letos se je za poklic odločiti treba, kar je za vsakega zadrega.
Pri odločitvi še gre, a kaj bo pri maturi se še ne ve. Mogoče še sprejemni, še prej morda popravni.
Nekdo bo dimnikar, drugi ekonomski tehnik, tretji zdravnik ali zdravnica, vendar vsak bo druga ptica.
JASNA KLEMENČIČ, 8. b, OŠ BAKOVCI
Jesen
Jesen. Mraz, megla in dež. Dnevi so krajši, noči dolge. Veliko je dela: pobiranja, izkopavanja, sejanja, obiranja, pospravljanja ... Hrane je dovolj za vse. Jesen je bogata in radodarna.
SZILVI GVORKOS, 4. r„
OŠ Genterovci
Kaj mislim o šoli
Sem osmošolka. Ime mi je Blanka. V šolo hodim zelo rada. V njej se ne le veliko naučim, tudi zabavam se in pogovarjam s prijatelji.
Naša šola je velika, še večja in lepša je njena okolica. Zelo rada sem na šolskem dvorišču. Tako veselo in razigrano je vse. Posebno prvošolčki so zanimivi. Raziskujejo vsak kotiček, ki je zame že davno raziskan. Škoda.
Zavedam se, da bom v tej šoli le še malo časa. Naučila sem se veliko, toda rada bi vedela še več. Šolanje bom nadaljevala na srednji šoli. Znanje je bogastvo, ki mi ga nihče ne more vzeti. Ne razumem nekaterih sošolcev, ki pravijo, da jim ni do šolanja. To so vendar naša najlepša leta, leta spoznavanja, raziskovanja, iskanja . . . Šolanje pa je potrebno tudi zato, da bi se izučili za poklic, ki ga bomo pozneje opravljali.
Spomin na šolo bo zame vedno prijeten. To je moj drugi dom, dom mladosti in lepih doživetij.	BLANKA BRUNEC, 8. r.,
OŠ Genterovci
Ali je splav umor?
To vprašanje je, vsaj meni se zdi tako, večno jabolko spora med tistimi, ki so proti splavu, in tistimi, ki zagovarjajo pravico do svobodne odločitve. Prvi so razni krščanski demokrati, ki zagovarjajo »čistost« in krščansko tradicijo, in kar se njih tiče, moški glede spla-
va ne prevzemajo nobene krivde. V tej skupini so še nereligiozni tipi, ki v primeru nezaželjene zanositve priporočajo posvojitev. Seveda. Za žensko ni na svetu nič lažjega, kot odločiti se, da bo dala zaradi ekonomskih ali kakršnih koli drugih razlogov otroka posvojiti.
Listova smrt
Visoko na drevesu je rasel velik list. Bil je ves zelen. Nekega jutra pa je opazil, da je z njim nekaj narobe. Postajal je rumen. Mislil je, da je bolan. Naenkrat se je znašel na tleh. Opazil je, da je okrog njega vse polno drugih listov. Bil je srečen, da ni več visel tako visoko v krošnji. Naenkrat pa je začutil bolečino. Nekdo je stopil nanj. Kmalu se je znašel na velikem kupu. Gez čas mu je postalo vroče in že ga je zajel plamen. Jesenskega lista ui bilo več. Tako se je končalo njegovo življenje.	Janja Kociper) 4.
OŠ Odranci
Ježek
V življenju sem doživela že veliko lepih dogodkov. Eden najlepših mi je bil ta, ko smo ujeli mladega ježka.
Zvečer smo s sosedi sedeli pod okrasno jablano in se pogovarjali. Nenadoma je mimo nas prišla nekakšna drobna žival. Očka je šel po desko, da bi žival ubil, saj ni vedel, kaj je. Ko se je sklonil, da bi jo udaril, je videl mladega ježka. Vsi smo šli k njemu in ga občudovali. Če si se ga dotaknil, je grdo zasopihal in se zvil v klobčič. Z bratom sva menila, da ga bomo zaprli v kletko. Očka pa je rekel, da jež mora živeti na prostem. Po dolgem prepiru je očka le privolil. Odstopil nama je kletko. Ježa smo dali noter, v nizek kozarec smo mu nalili mleko in mu narezali jabolko. Ko smo legli, dolgo nisem mogla zaspati. Mislila sem na ježka, da ne bi poginil. Zjutraj, ko sem vstala, sem najprej šla k njemu. Bil je zvit v klobčič in je spal. Pogledala sem, če je kaj jedel. Toda ni se dotaknil ne mleka ne klobas in ne jabolk. Vedela sem, da mu tu ni všeč. Nato pa sva ga z bratom dala v večjo kletko, ki sva jo dala na travo. Na tla sva mu nanosila listja in hrane. Večkrat sva ga šla opazovat. Ampak ves dan je ležal na enem mestu. Tudi hrane se ni dotaknil, le enkrat je spil mleko. Že tisti dan sva ga hotela izpustiti, a bila sva prepričana, da bo jutri bolje. Drugi dan je bilo enako. Ježek je ležal na enem mestu in se ni dotaknil hrane. Po kosilu sva šla takoj ven in ga opazovala. Za nama je prišel očka in rekel, naj ga takoj izpustiva. Nisva hotela, zato je očka sam odkril kletko in ga položil na travo. Z bratom nama je bilo težko, v očeh so se nama nabirale solze. Nato sva morala takoj noter, ker smo šli na obisk. Ko smo šli v avto, sva šla ježka še enkrat pogledat, a ga ni bilo več. Po dolgem času smo prišli domov. Očka je avto takoj odpeljal v garažo. Ko je šel iz garaže, je pred vhodom zagledal ježka. Z bratom sva bila vesela. Takoj sva mu prinesla hrano. Popil je vse mleko in pojedel košček klobase. Takrat je bilo že temno in šli smo noter. Drugi dan je spet prišel po hrano. In tako vsak dan hodi po dvorišču, si išče hrano in lenari. Vsak dan mu tudi midva prineseva hrano.
Želim si, da bi imela celo družino ježev. Mojca Buzeti, 7. b, OŠ Bakovci
Ali veste?
Kdor je prerezal jabolko na dvoje (počez), je lahko videl, kot da bi bila na sredini narisana peterokraka zvezda. Prejeli smo okrog 40 odgovorov in približno polovica jih je bila pravilnih, žreb pa je še enkrat hotel, da gre nagrada v Budince, in sicer bo prejel knjižno nagrado Jožef Horvat.
______(KUPON) „ —	________________
37.	vprašanje: Ali veste, kdo je letošnji športnik in športnica Pomurja?
Odgovore pošljite najkasneje do četrtka, 19. decembra. Nekoga od vas spet čaka knjižna nagrada Knjigarne in papirnice Dobra knjiga, Murska Sobota.
To je odločitev, po tehtnosti enaka ti-’sti, ko se v trgovini odločamo, ali bomo kupili beli sladkor ali ne.
Osvetlimo malo bolj te »pazljive in ljubeče« moške. Nekaj se mi ponuja že čisto na začetku. Nikakor ne moremo poznati razlogov za vsak splav posebej, zato je največji nesmisel posploševati na umor. Poglejmo si nekaj primerov:
— Najstnica, ekonomsko odvisna, se odloči za spolne odnose, pa ne more dobiti tablet proti zanositvi. Fant odklanja uporabo kontracepcijskih sredstev (Ne skrbi, ne boš zanosila ali Jaz ne morem s kondonom, nič ne čutim, ali katerimkoli drugim prozornim sra-njem, ki ga tipi uporabljajo, da bi »dobili« seks). Dekle »vseeno« zanosi. Ponujajo se mi tri opcije: fant in dekle postaneta žrtev preranega starševstva (ukradena mladost) in tako dobimo še eno nesrečno družino več; dekle kot edini krivec po patriarhalni morali ostane sama z otrokom; splav.
— Ženska je posiljena. Že travma posilstva je dovolj, kaj pa, da bi žrtvi naložili še otroka, ki si ga povrhu vsega niti ne želi.
— Kaj pravite na 11-do 12-letne žrtve incesta?
— Ali če kontracepcija »odpove«?
To je samo nekaj razlogov, obstaja pa še tisoče drugih, vsak zase poseben in enako pomemben.
Za moške je kontracepcijsko sredstvo še vedno le kondom. Za ženske jih obstaja mnogo, tudi tablete. Mnogi moški pa še vedno zavračajo uporabo kondoma (Nič ne čutim.) ali drugih kontracepcijskih sredstev, npr. svečk (Ne morem čakati, da se svečke raztopijo, ker mi bo splahnel.). Torej naj se ženska zanese na njegovo »izkušenost«, in če mu bo slučajno spodletelo, naj pač ima otroka?! Ali pa naj se na-žre kemikalij?! Ali pa se mora odpovedati spolnim odnosom?
Lahko pa moški uporabi kondom, lahko se tudi na mrtvo napije, saj to onemogoči semenčice. Imel sem priložnost brati odgovor ene ženske, ki naivnemu zagovorniku prepovedi splava predlaga, naj jo poišče, s sabo naj prinese močne škornje, ona pa ga bo že zbrcala v testise tako, da ne bo nikoli več mogel imeti otrok.
Tako pridemo tudi do trditve, da je splav umor. Čudno, da imenujemo
umor odstranitev nekajcelične brezoblične tvorbe, za katero še niso dokazali, da bi bila na nivoju čutnosti in zavedanja.
Čudno torej, da Vas tako skrbi »umor« te tvorbe. Torej ste tudi Vi morilci, četudi nikoli niste šli na splav, že ko za zajtrk pojeste kuhano jajce ali ko na poti v službo povozite polža. Če vas tako skrbi za življenje, si torej priznavate, da ste Morilci. V nasprotnem ste pač izraziti dvomoralneži. So tudi primeri, ko je prišlo do splava, ko je zarodek že pokazal človeške značilnosti, vendar do takšnih primerov prihaja bodisi zaradi strahu pred birokracijo, pomanjkanjem denarja ali drugih razlogov, povzročenih zaradi moške trmoglavosti.
Dokler ne bo dostopna 100-odstotno zanesljiva kontracepcija, potrebujemo splav. Že zato, da se bomo naučili upoštevati želje in interese drugih. Tisti, ki zagovarjajo prepoved splava, naj se vprašajo, v kakšnih razmerah bo odraščal nezaželjen otrok. Kajti, če jim je toliko do tega, da splava n«" bo, potem jim mora biti tudi do tega, da bo otrok srečen, preskrbljen. Ali ne?
Ne. Tem ljudem ni toliko do »svetosti« človeškega življenja, kot se sprenevedajo, ker bi jih sicer občutno bolj skrbele vojne po svetu, vsakodnevni umori, pogubne socialno-ekonomske razmere. Te ljudi to sploh ne skrbi, ker drugače ne bi pošiljali otrok v vojsko. Mogoče moške skrbi, da nad žensko nimajo popolne kontrole? Mogoče tem ljudem ni jasno, da ima tudi ženska pravico do odločitve? Mogoče ženska ne sme živeti po lastni izbiri, ampak mora, čeprav je bila npr. žrtev posilstva, obdržati otroka in trpeti skupaj z njim, ker je moškim tako prav? Mogoče bi ti ljudje radi, da bi ženske nosile deviške pasove, oni pa bi jih, ko bi pač hoteli, razveselili s svojim veličastnim penisom?
Na takšne ljudi se jaz poserjem.
Na koncu pa naj (p)ostane jasno, da se feministi, »lahkomiselneži«, radikali in podobni za splav ne zavzemajo kot za obliko kontracepcije (post sexum), ampak kot za pravico posameznika do izbire.
Tomaž Trplan
/POGOVOR Z DR. RAJKOM ŠUGMANOM n
Izbira pomurskih športnikov je izjemnega pomena
Letošnje razglasitve rezultatov ankete za izbor najboljših športnikov, športnic in športnih kolektivov Pomurja ter podelitve priznanj se je udeležil tudi predsednik Športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman. To priložnost smo izkoristili za pogovor.
— Najboljše športnike leta izbiramo v raznih okoljih. Kaj menite o izboru pomurskih športnikov?
»Ne samo zaradi tradicije, ki je marsikje v Sloveniji, ima izbira najboljših športnikov tudi propagandni značaj, ki vpliva na razvoj športa v kraju, občini, regiji in državi. Če ne bi bilo tako, potem mnoge države na svetu, pa tudi radijske in televizijska hiše tega ne bi delale. S tega vidika je razglasitev najboljših pomurskih športnikov za razvoj te regije izjemnega pomena, saj je to območje doslej dalo številne vrhunske športnike in slovenske reprezentante, ki so sodelovali na najvišjih mednarodnih tekmovanjih. Izbranim pomurskim športnikom za njihove dosežke iskreno čestitam v prepričanju, da bo tudi v prihodnje Pomurje dostojno zastopano v slovenskem športu.«
— Po osamosvojitvi Republike Slovenije smo reorganizirali ligaška in druga tekmovanja. Kaj menite o njihovi organiziranosti in kakovosti?
»Čeprav smo več kot štiri mesece slovenske strokovne zveze opozarjali, kaj se ob razpadanju Jugoslavije lahko zgodi, je dejstvo, da smo se hitro znašli v mrtvem prostoru. Tako drastične in hitre spremembe nismo pričakovali, zato smo v nekaterih športnih panogah morali organizirati lastna tekmovanja. Čas je bil pri tem odločilen in očitno je, da se nekatere slovenske športne zveze niso najbolje znašle. Na predsedstvu Športne zveze Slovenije smo ugotavljali, da je določena zmeda, zlasti v kolektivnih športnih panogah, od najrazličnejših pojmovanj (zelena, modra, super liga itn.) do števila nastopajočih. Zato bomo morali s prihodnjim letom točno definirati državne lige in prvenstvo. To je naloga športne zveze, ki jo mora korektno opraviti in s tem omogočiti, da se najboljši vključujejo v evropska in svetovna tekmovanja. Drugo vprašanje je, ali bomo našli ustrezno razumevanje v deželah Alpe-Jadran, morebiti z republiko Hrvaško ali drugimi deželami.«
— Republika Slovenije še ni
mednarodno priznana. Kakšne so možnosti slovenskih športnikov in športnic za sodelovanje na olimpijskih igrah v Albertvillu?
»V načelu velja, da mora biti država priznana kot mednarodni subjekt, če se želi vključiti v mednarodne športne federacije. Ko smo se odločili za razdružitev z jugoslovanskimi zvezami, ki so se doslej ukvarjale z mednarodno politiko, smo naleteli na nemalo težav. Zgodovina bo nekoč ocenila, kakšno pomembno potezo je potegnil gospod Hodler, predsednik FIS-a, ki se je odločil, da sprejme Republiko Slovenijo, ki še ni mednarodno priznana država. Očitno je, da si FIS ni mogel privoščiti, da nekateri najboljši smučarji sveta ne bi sodelovali na svetovnih pokalih in olimpijskih igrah (Franci Petek, svetovnih prvak v skokih). Ta odločitev bo pritegnila tudi druge mednarodne federacije. Pričakovati pa je, da bo Mednarodni olimpijski komite na skupnem sestanku kmalu potrdil še nekatere športne panoge, ki so med tem že bile sprejete. Olimpijski komite Slovenije, ki je bil slovesno ustanovljen 15. oktobra letos, je uradno zaprosil za sprejem v Mednarodni olimpijski komite, kar je bilo tudi dogovorjeno ob obisku pri predsedniku MOK-a v Lausan-ni. Po izjavi najodgovornejših ljudi je pričakovati, da bodo slovenski športniki in športnice nastopili na olimpijskih igrah v Albertvillu ali pod zastavo Slovenije ali MOK-a. Pričakujem pa, da pod prvo.«
FERI MAUČEC.
NOGOMET
Kelenc (Bistrica) strelec PNL
Prvi del tekmovanja v pomurski nogometni ligi je bil zanimiv in privlačen za gledalce, četudi ni minil brez nešportnih nevšečnosti. Za naslov jesenskega prvaka so se predvsem potegovala tri moštva. To so Bakovci, Ižakovci in Ljutomer, odlično pa je štartala tudi Bistrica, ki pa je v nadaljevanju tekmovanja močno popustila in se naposled zna; šla v dolnjem delu lestvice. Najprej so vodstvo na lestvici prevzeli Ižakovci, ki so vodili vse do petega kola, ko so na domačem igrišču nepričakovano izgubili Bistrico in je vodstvo prevzelo moštvo Bako-vec. S prvega mesta so Bakovčani zdrknili le enkrat, po porazu na Tišini, ko je za en teden prevzelo vodstvo moštvo Ljutomera. Sicer pa so s točko prednosti Bakovčani osvojili naslov jesenskega prvaka. Pri' jetno so presenetili nogometaši Ljutomera, saj si po odhodu štirih standardnih igralcev k Veržeju, nihče ni obetal, da se bodo potegovali za najvišje mesto. Prijetno je presenetilo tudi moštvo Dobrine iz Ro-gašovec, saj je kot novinec zasedlo izvrstno četrto mesto. H gornjemu delu lestvice naj še prištejemo Tišino in Črenšovce, medtem ko se bo ostalih šest moštev v spomladanskem delu prvenstva borilo za obstanek v ligi, saj je razlika v točkah med zadnjih Rakičanom in sedmou; vrščeno Polano le dve točki. V jesenskem delu prvenstva v pomurski nogometni ligi smo tudi zabeležili tri hujše nešportne izpade, zaradi česar so bile prekinjene tekme Dobrovnik:Črenšovci, Ljutomer:Raki-čan in Črenšovci :Polana. Najboljši konec je potegnila Polana, kije za zeleno mizo dobila štiri točke. Na domačem igrišču sta najbolje igrah moštvi Bakovec in Ljutomera, ki izgubili vsaka po eno točko. Na gostovanju pa sta bili najuspešnejši moštvi Ižakovec in Tišine, saj sta izgubili le po tri točke.
Najboljši strelec v jesenskem delu prvenstva v pomurski nogometni ligi je Anton Kelenc (Bistrica), ki je dosegel 9 golov. Takoj za njim Pa so s točko manj Vinko Buzeti in Štefan Ivanič (oba Bakovci), Tibor Klujber (Polana) in Jože Horvat (Rogašovci). Po 7 golov sta dosegD Andrej Krapec (Ižakovci) in Štefan Bukovec (Dobrovnik), po 6 golov Andrej Šalamon (Rogašovci) in Jožef Oršuš (Tišina), po 5 golov pa Robert Prša (Črenšovci), Anton Horvat (Bakovci), Kristjan Stojko (Ljutomer), Jože Kolarič (Črenšovci), Saša Makoter (Ljutomer), Slav' ko Gujt (Tišina) in Franc Vučko (Bistrica). FERI MAUČEC
Stran12
VESTNIK,"12; DECEMBRA

šport
KEGLJANJE
Rekord Malike Kardinar
Na prvenstvenem srečanju v AS ženski kegljaški ligi med Emom iz Celja in Triglavom iz Kranja je Marika Kardinar dosegla nov rekord. Podrla je 489 kegljev.
Prvi poraz Radenske
V zadnjem jesenskem kolu tek-movanja v drugi slovenski moški kegljaški ligi je Emo v Celju premagal Radensko s 5371:5244 podrtimi keglji. Za Radensko so 'grah; Kučan 856, Smodiš 877, “usenjak 821, Drvarič 829, Steržaj 927 in Kovačič 934 podrtih kegljev. To je bil prvi poraz Radenske. Kljub temu pa ima Radenska enako število točk kot Emo in priložnost, da postane končni zmagovalec.
Poraz Lendavčanov V četrtem kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi je ekipa Čakovački mlini premagala Nafto iz Lendave s 4992:4767 podrtimi keglji. Najboljši pri Nafti: Kopinja m Žalik po 809 ter Matko 802 podrta keglja. V prihodnjem kolu igra Nafta z Vartek-som v Varaždinu. M. Ž.
JUDO
Kos peti
V Ljubljani je bilo mednarodno tekmovanje v judu Nagaoka, na katerem je sodeloval tudi Zoran Kos iz Murske Sobote in med 33 tekmovalci v kat. do 78 kg zasedel izvrstno peto mesto.	T. K.
nogomet
Kadeti Pomurja prvi V Feringu v Avstriji je bil mednarodni nogometni turnir za kadete, kjer je sodelovalo osem moštev, med njimi tudi reprezentanca Pomurja. Mladi nogometaši iz Pomurja so dosegli lep uspeh, saj so zasedli prvo mesto. Dosegli so 12 golov, prejeli pa le enega. V svojih vrstah pa so imeli tudi najboljšega vratarja Kuzmo (Ižakovci). strelstvo
Balažkova in Režonja
SD Štefan Kovač iz Turnišča Je pripravila strelsko tekmovanje skupaj z OŠ Turnišče. Sodelovalo je 18 pionirjev in 7 pionirk. Pri Pionirjih je zmagal Režonja s 174 krogi pred Magdičem in Vnukom, pri pionirkah pa Balažkova s 160 krogi pred Berdenovo in Tuksarjevo. F. Vitez Rokomet
Pomurka Bakovci tretja
V Zalaegerszegu na Madžarskem je . mednarodni ženski rokometni tur-n,r, na katerem je sodelovala tudi eki-Pa Pomurke iz Bakovec. Pomurka je Premagala Kormend s 17:16 ter izgu-“'la s Kaolo 11:20 in Paputom 12:24 er med štirimi ekipami zasedla tretje
Najboljše strelke pri Pomurki: Ejerekova 14, Voharjeva 11 in Papiče-Va 6 golov.
— Namizni tenis — -	■"
Pomurci uspešni
Prvi državni TOP-turnir Republike Slovenije za člane, ki je bil v Murski soboti v novi športni dvorani OŠ III pod pokroviteljstvom Veletrgovine POTROŠNIK in VIGROSA, je zbral vse najboljše slovenske igralce, saj Je bil eden od kvalifikacij za slovensko državno reprezentanco. Šest Pomurcev je zadovoljilo ne toliko po igri kot uvrstitvah, zlasti sta pomembni peto mesto Ungerja v najboljši skupini ter prvo mesto Benka v drugi skupini, ki se je tako uvrstil v prvo skupino naslednjega turnirja. Veliki presenečenji sta zmaga petega igralca Kovine Komca in komaj sedmo mesto prvega favorita Smrekarja.
Od treh Pomurcev v prvi skupini je najbolje uvrščen Mirko Unger, ki je z rezultatom 4:5 zasedel zelo dobro peto mesto, kar je ena njegovih najboljših uvrstitev na tovrstnih turnirjih, med drugimi je premagal tudi prvega igralca Slovenije Smrekarja. Kus, ki je prvič igral v prvi skupini, je z rezultatom 3:6 zasedel osmo mesto in je med drugimi premagal tudi Smrekarja ter Zalaznika, ob močnejših živcih pa bi lahko bila njegova uvrstitev še boljša. Rihtarič je s 3:6 zasedel deveto mesto in je med drugimi premagal Zalaznika. V drugi skupini je Benko izpolnil pričakovanja in z rezultatom 8:1 zasedel prvo mesto ter tako potrdil svojo dobro formo. Tudi Benkovič je bil soliden, saj je z rezultatom 7:2 zasedel tretje mesto, Žitek, ki je na turnirju vskočil kot rezerva, pa je bil deseti.
Na Radljah je bil drugi regijski selekcijski turnir za mladince, kjer je pionir Horvat v prvi skupini z rezultatom 2:5 zasedel solidno peto mesto, v tretji skupini pa je bil Solar z rezultatom 7:2 prav tako dober in je bil tretji.	M.U.
Maribor	20 15 2		3 48:20		32
Olimpija	20	12 5	3	44:12	29
Naklo	20	12 5	3	33:18	29
Izola	20	11 6	3	31:13	28
Gorica	20	8 9	3	41:21	25
Koper	20	11 3	6	21:16	25
Kladivar	20	9 6	5	28:27	24
MURA	20	10 3	7	33:25	23
Ljubljana	20	8 6	6	24:19	22
Steklar	20	8 6	6	31:31	22
Slovan	20	8 5	7	28:16	21
Zagorje	28	9 3	8	32:23	21
Svoboda	20	7 5	8	31:35	19
Rudar(V)	20	6 S	8	27:31	18
POTROŠNIK	20	6 4	10	28:44	16
Primorje	20	5 4	11	21:39	14
NAFTA	20	5 3	12	23:40	13
Rudar (T)	20	5 2	13	25:38	12
Domžale	20	3 4	13	13:30	10
Medvode	20	4 2	14	16:45	10
Jadran	20	2 3	15	10:45	7
STRELSTVO
Tišina premagala Večer
V četrtem kolu tekmovanja v prvi slovenski strelski ligi sever je K.F. Tišina premagala Večer s 1074:1059, I. Pohorski bataljon pa JJ. Videm s 1072:1050 krogi.
V tekmovanju druge slovenske strelske lige sever je Ljutomer premagal Pomurko s 1487:1428, Elrad pa Večer s 1435:1427, SCT Murska Sobota pa je bil boljši od mariborskega Kovinarja in zmagal s 1441:1394 krogi. Noršinci so bili prosti.
V tekmovanju četrtega kola v tretji slovenski strelski ligi vzhod je S.K. Turnišče premagal Elektro s 1434:1412, Kajuh TAM pa Avtorad-gono s 1382:1338 krogi.
Za pokal Pomurke 91
V Murski Soboti je bilo tradicionalno strelsko tekmovanje za pokal Pomurke 91. Sodelovalo je 171 strelcev in strelk. Pri pionirjih je Pomurka MI zasedla drugo mesto s 513 krogi, med posamezniki je bila Flegarjeva (Tišina) druga s 176 krogi, Vajda (Pomurka) pa četrti. Med mladinci (končnica prvenstva) je zmagal Markoja (Pomurka) s 467 krogi, Svetec (Elrad) pa je bil s 460 krogi peti. V konkurenci članov je bila ekipa Tišine s 1099 krogi tretja, Pomurka MI pa s 1093 krogi šesta. Med posamezniki je zasedel Bukovec (Tišina) s 468 krogi drugo mesto. V skupni uvrstitvi (pionirji in člani) je zmagala Pomurka Mi in prejela prehodni pokal Pomurke.
V petem kolu pomurske strelske lige so bili doseženi naslednji izidi: Tišina : Gančani 3:1, Videm : Noršinci 3:1, Ljutomer : Elrad 3:1, SCT : ŠK Turnišče 3:1 in Avtoradgona : Pomurka 1:3. Po petem kolu vodi Tišina s 15 točkami pred Pomurko MI MS 15 in Gančani 11 točk. Pri posameznikih vodi Markoja (Pomurka) s 1872 krogi pred Bukovcem, 1868, in Pertocijem (oba Tišina), 1848 krogov. V občinski strelski ligi MS vodi Panonija s 73 točkami, med posamezniki pa Hari s 1818 krogi. V občinski pionirski ligi MS vodi Pomurka s 25 točkami, med posamezniki pa Vajda z 882 krogi.	Filip Matko
---ODBOJKA-------------------------------------
Radenci v finalu Slovenije
V nadaljevanju tekmovanja za pokal Slovenije so odbojkarji Radence, člani druge slovenske lige, premagali Vizuro iz Celja s 3:1. Za Radence so igrali: Marič, Benkovič, Lepoša, Fišer, M. Starčič, P. Starčič, Hochstater, Puhek. Pred tem so Radenci že premagali Vigros iz Murske Sobote, Emonocommerce Ljutomer in Grabit B iz Slovenske Bistrice. Tako so se Radenci uvrstili v finale odbojkarskega pokala Slovenije, kar je lep uspeh.
GORNJA RADGONA
Sejem zimskošportne opreme
Smučarski klub Gornja Radgona prireja v soboto, 21. decembra 1991, od 9. do 13. ure sejem zimskošportne opreme. Na sejmu, ki bo v telovadnici TVD Partizana Gornja Radgona, bodo prodajali rabljeno zimskošportno opremo, teniško opremo in drugo. Poleg tega bodo strokovno ocenjevali opremo, dajali strokovne nasvete in vpisovali nove člane. Pripravili bodo tudi SKI-bife.
Športna napoved
Nagrado dobil Elvis Fartek
povedal pravilnih rezultatov. Med pravočasno dospelimi kuponi v uredništvu Vestnika pa je pravilen TIP napovedal Elvis Fartek iz Moščanec, 16. 69202 Mačkovci. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Titova 29.	B uredništvu
s Sparkasse š
BAD RADKERSBURG, HAUPTPLATZ 8 — CENTER ZA VSE DENARNO POSLOVANJE HITRO — DISKRETNO — PRIJAZNO
n CASH
ADVANČE dinersclub
Vese! božič in srečno novo leto 1992!
Rokomet —				
super liga				
Pivovarna	11	10 1 0	315:210	21
Kolinska	11	7 0 4	261:223	14
Jadran	11	6 2 3	256:258	14
Rudar	11	6 1 4	245:236	13
Nova Op.	11	6 1 4	257:257	13
Velenje	11	5 2 4	265:256	12
Drava	11	5 0 6	282:287	10
POMURKA	11	5 0 6	241:251	10
Presad	11	3 2 6 228:249		8
Ajdovščina	11	3 1 7	219:253	7
Inles Riko	11	1 3 7	216:260	5
Preddvor	11	2 1 8	230:290	5
SRL		moški		
Pivovarna	11	9 1 1	257:209	19
Dobova	11	8 1 2	257:211	17
Grosuplje	10	7 1 2	239:196	15
Krško	11	6 2 3	229:212	14
Šešir	11	6 0 5	237:229	12
Kamnik	11	5 1 5	215:228	11
Radeče	11	5 1 5	231:252	11
Črnomelj	11	3 4 4	245:237	10
KROG	11	4 2 5	218:219	10
Izola	11	5 0 6	231:244	10
Ormož	11	3 3 5	234:247	9
V. Nedelja	11	2 2 7	202:246	6
Emens Dol	11	2 1 8	238:261	5
Mokerc	10	1 1 8	184:225	3
SOL		moški		
Brezovica		9 8	1 26:5	17
Topolšica		9 7	2 23:14	16
VIGROS		9 7	2 22:16	16
Žirovnica		9 6	3 21:14	15
Bled		9 5	4 19:15	14
EM0NAC0M.		9 5	4 18.16	14
Šempeter		8 5	3 20:11	13
Črnuče		9 3	6 13:22	12
Vileda II		8 3	5 12:17	11
Celje		9 2	7 14-22	11
Izola		9 1	8 6:25	10
Mislinja		9 1	8 7:24	9
II. SOL		■■■		
moški				
Jesenski del				
Vuzenica		7 7	0 21:8	14
Mežica		7 6	1 20:3	13
RADENCI		7 5	2 15:8	12
Turbina		7 4	3 14:12	11
Vileda II		7 3	4 11:14	10
VERŽEJ		7 2	5 8:17	9
Fužinar II		7 1	6 8:18	8
POMURJE II		7 0	7 4:21	7
II. SRL		■MMI		
moški				
Jusnslu del				
Velenje II		7 5	1 179:150	11
Nova oprema		7 5 0 2 198:179		10
RADENSKA		7 4	2 185:157	9
POLET		7 4 0 3 169:126		8
MLADINEC		7 3 13 171:164		7
Drava		7 2 1 4 148:167		5
RAZKRIŽJE		7 1 2 4 164:185		4
A. Besednjak(-	1)	7 10 6 119:194		1
USTI	L			
STRELCEV				
SNL
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Polovičen uspeh pomurskih ligašev
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v slovenski nogometni ligi so pomurska moštva dosegla polovičen uspeh. Soboška Mur* prepričljivo premagala Svobodo iz Ljubljane s 4:0. Strelci golov ščitili: Vickovič 2 ter Kukič in Kovačič. Lendavska Nafta je s tretjeu vrstnim moštvom Živila Naklo igrala neodločeno 1:1. Gol je dosegel fojb-jan. Beltinski Potrošnik pa je izgubil s Slovanom v Ljubljani z 0:5^ tem je bil sklenjen jesenski del prvenstva. Mura je s 23 točkami zasdHt la osmo, Potrošnik s 16 petnajsto, Nafta pa s 13 točkami sedemnajsto mesto.
SUPER ROKOMETNA LIGA	.	&
Odlična igra Pomurke Bakoveč
V zadnjem jesenskem kolu tekmovanja v slovenski super moški rokometni ligi je Pomurka v Murski Soboti premagala dobro moštvo trboveljskega Rudarja z 19:18. Bakovčani so tokrat prikazali odlično igro in zasluženo zmagali. To je bila peta zaporedna zmaga Pomurkke na domačem igrišču. Strelci za Pomurko: Petek 7, Okreša 5, Žugelj 3, Š. Lovenjak 2, Buzeti in Meolic po enega.
SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
Krog osvojil točko v Krškem
V enajstem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni ligi je Krog osvojil dragoceno točko v Krškem. Tekma med Krškim in Krogom se je končala s 17:17. Strelci za Krog: Varga 6, A. Titan 5, Lukač 2 ter A. Kolmanko, Prem, Meolic in D. Titan po en zadetek. V prihodnjem kolu igra Krog doma z Mokrcem.
SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA
V soboto pomurski derbi
V devetem kolu tekmovanja v slovenski moški odbojkarski ligi je bila v središču zanimanja ljubiteljev odbojke tekma med neporaženo Brezovico in Vigrosom v Murski Soboti. Srečanje, kije v dvorano pritegnilo veliko gledalcev, se je končalo z zmago Vigrosa s 3:2. To je bila sedma zaporedna zmaga Sobočanov. Za Vigros so igrali: Ratkai, Žalig, Horvat, Gobec, Vnuk, Janža, Novak, D. Poredoš, R. Poredoš, Munih, Klement in Šiftar. Odbojkarji Emonacommercea Ljutomera pa so zmagali v Izoli s 3:2. Za Emonocommerce so igrali: Prelog, Krajcar, Belec, M. Šumak, Savič, Zidar, Grut, Onišak, Drvarič in Škrobar. Prihodnjo soboto pa se igra pomurski derbi med Emoria-commerceom Ljutomer in Vigrosom Murska Sobota.
DRUGA SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA
Pomurje premagalo Ljutomer
V devetem kolu tekmovanja v drugi slovenski ženski odbojkarski ligi vzhod je Pomurje v Murski Soboti v pomurskem derbiju premagalo Ljutomer s 3:2. Z enakim rezultatom 3:2 so Ruše premagale Pu-conce. Črna pa je premagala Cven s 3:0. Mladost iz Murske Sobote je bila prosta.
V predzadnjem jesenskem kolu igrajo; Mladost:Kamnica, Cven:Celje II, Puconci ;Črna, Ljutomer :Ruše in Ptuj ;Pomurje.
JUDO
Tri prva mesta Sobočanom v Italiji
V Pordenonu v Italiji je bil velik mednarodni turnir v judu, na katerem je sodeloval 601 tekmovalec iz 74 klubov in 12 držav. Sedem ekip je bilo iz Slovenije, med njimi tudi iz Murske Sobote, ki je dosegla lep uspeh. S 104 točkami je Murska Sobota zasedla četrto mesto. Sicer pa so Sobočani zasedli tri prva mesta. Najbolje so se odrezali: Brozovič (71 kg), ki je zmagal pri st. mladincih, T. Vehab je bil drugi. Med pionirji sta zmagala D. Vehab (52 kg) in Lazar (57 kg). Druga mesta so zasedli Žilavec (36 kg), Čuk (44 kg) pri pionirjih ter 1. Cikajlo (62 kg) in Kerec (75 kg) pri mlajših mladincih. Tretji pa so bili: Hašaj (40 kg) in L. Cikajlo (40 kg) pri pionirjih ter Pavlič (57 kg) pri ml. mladincih.	B.
Slovenska nogometna liga 10 golov: Kukič (Mura); 9 golov: Šabjan (Nafta); 8 golov: Skaper (Potrošnik)’, 7 golov: M. Zver (Potrošnik); 6 golov: Prekazi (Mura) in Vickovič (Mura); 4 gole: Voroš (Potrošnik) in Graj (Nafta); 3 gole: Rob (Nafta), Šarkezi (Mura), Hartman (Potrošnik) in Kovačič (Mura); 2 gola: Dovečer (Nafta), Ružič (Nafta) in Kokaš (Mura).
Super rokometna liga
62 golov: Petek; 38 golov: Okre-ša; 36 golov: Meolic; 33 golov: A. Lovenjak; 30 golov: Š. Lovenjak; 21 golov: Žugelj; 17 golov: Buzeti; 3 gole: Bedekovič; 2 gola: Gaberc; 1 gol: Škrabam Slovenska rokometna liga 57 golov: Varga; 35 golov: Ser-nek; 33 golov: A. Titan; 20 golov: Prem; 19 golov: Lukač; 15 golov: Meolic; 11 golov: Virag; 9 golov: D. Kolmanko in D. Titan;
4 gole:, Babič; 2 gola: Legenič in A. Kolmanko.
KARATE
Pokal Sombatela Murski Soboti
V Sombatelu na Madžarskem je bil tradicionalni mednarodni turnir v karateju za pokal Sombatela 91. Sodelovala sta 102 tekmovalca in tekmovalki iz Madžarske in Slovenije. Med njimi so bili tudi pomurski predstavniki in dosegli lep uspeh. V katah so predstavniki Murske Sobote zasedli štiri prva mesta. Pri moških je v skupini A zmagal Škandali, Zrim je bil tretji (oba MS). Pri ženskah v skupini A je bila Reckova (Kuzma) tretja. V skupini B je Zadravčeva zasedla drugo mesto. V skupini Č je zmagala Jakovljevičeva, v skupini D je prvo mesto osvojila Bočkajeva, Žagarjeva pa je bila druga (vse MS). Prvo mesto je pri moških zasedel tudi Pivec (MS). Ženska ekipa Murske Sobote (Bočkaj, Žagar, Jakovljevič) je v katah zasedla prvo mesto. V borbah je pri dekletih (14 let) zmagala Jakovljevičeva, pri starejših pa Bočkajeva, Žagarjeva pa je bila tretja. Pri moških je zmagal Pivec, Pertoci je bil tretji (vsi MS). Murska Šobota, ki je skupno zasedla 8 prvih, 2 drugi in 5 tretjih mest, je postala skupni zmagovalec in prejela pokal Claudius.	D. Škandali
BADMINTON
Tri četrta mesta Lendavčanom
Na prvem državnem mladinskem prvenstvu v badmintonu, ki je bilo v Lendavo, je sodelovalo 48 tekmovalcev in tekmovalk iz Slove-nije. Med njimi so bili tudi tekmovalci Mladosti iz Lendave ter zasedli tri četrta in eno peto mesto. Pri posameznikih je bil Igor Lebar četrti, med posameznicami pa Mirjana Nadž peta. V tekmovanju dvojic pa sta četrti mesti zasedli dvojici: Lebar—Kuprivec ter Nadževa—-Horvat.
ROKOBORBA
Bačič in Nasevski druga
Na Dunaju v Avstriji je bil mednarodni članski turnir v rokoborbi. Med tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Litve, Češko-Slova-ške federacije, Hrvaške in Slovenije so bili trije člani RK Pomurka iz Murske Sobote in se lepo odrezali. To še posebej velja za Bačiča, ki je v grško-rimskem stilu v kat. do 74 kg izgubil šele v finalu s predstavnikom Litve po sodniški odločitvi in je tako zasedel drugo mesto. Enaka usoda je doletela Nasevskega v prostem stilu v kat. do 68 kg, saj ga je v finalu premagal astrijski tekmovalec in je prav tako zasedel drugo mesto. V kat. do 48 kg pa je bil Lukašev v grško-rimskem stilu šesti. To je bil prvi nastop državne reprezentance Slovenije v tujini.
Ustnik, 12. DECEMBRA 1991 
Stran 13
utrip življenja.
Ljutojmer
20 let cvetličarne Regina
Te dni praznuje cvetličarna Regina v Ljutomeru 20 letnico obstoja. Cvetličarna je mnogo prispevala na področju kulture bivanja in ohranjevanju in urejanju okolja. Tesno sodeluje s hortikulturnim društvom in krajevnimi skupnostmi. Cvetličarna je za Ljutomer in okolico poskrbela za pogrebne potrebščine. Tudi za ljubitelje domačih živali so poskrbeli. V posebnem kotičku v cvetličarni imajo akvarijske ribice. Prodajajo pa tudi hrano za kanarčke, papige in druge domače živali. Ljutomerska cvetličarna spada v podjetje Florina iz Maribora.
JD
Še zadnja hiša solidarnosti pod streho
Te dni so delavci Proizvodno gradbenega podjetja Ljutomer pokrili solidarnostno hišo družin Boška in Ljube Ravter, ki jo gradijo s pomočjo solidarnostnih sredstev, ki so bila zbrana za odpravo škode v minuli vojni v Sloveniji.
Kot je znano, je Križaničevo hišo, v kateri so stanovali družini Primožič in Ravter ter upokojenki Ljuba Ravter in Draga Zamuda, okupator porušil in zažgal. Ker je bil iz hiše na Lackovi ulici dober pogled na carinski plato, kjer so bili okupatorski vojaki pod vodstvom zloglasnega oficirja Popova, je bila hiša med prvimi, ki so jo zažgali.
Na istem mestu pa gradi družina Boška Ravterja in Ljube Ravter novo hišo, ki bo te dni pod streho. Kot je povedal Boško Ravter, je z graditelji zadovoljen, saj ti gradijo kakovostno. Dela so nekoliko zahtevna, saj morajo graditi po načrtih, ki so prilagojeni staremu mestnemu jedru Gornje Radgone.
Ludvik Kramberger
Avgust Rajh iz Ljutomera nenehno vlaga denar v razširitev obrtne dejavnosti. Začel je pred kakimi 20 leti z avtokleparstvom, nato mu je dodal avtoličarstvo. potem je uvedel izoliranje avtomobilov z dini-trolom, predlani je uredil avtomatsko pralnico avtomobilov, te dni pa je odprl na Jeruzalemski ulici v Ljutomeru še trgovino. V njej prodajajo nadomestne avtomobilske dele, razne vrste avtomobilskih lakov, avto kozmetike, gume, razna čistila in še množico drugega. V vseh obratih je zaposlenih 6 delavcev. Za zdaj poteka vsa dejavnost po določilih obrtnega zakona, verjetno pa bo že z novim letom del prenesel v zasebno podjetje.
Š.S. Foto: N.J.
-GORNJA RADGONA---------
Mrtvašnica končno dograjena
Več kot deset let je trajalo, da je bil na radgonskem pokopališču končan prizidek k mrtvašnici. Čeprav so denar zbirali s samoprispevkom, ga je vedno zmanjkalo. Po drugi strani pa je krajevna skupnost denar posojala Avtoradgoni. Končno je mrtvašnica dograjena, manjka le notranja oprema. V prizidku je okrog 180 kvadratnih metrov koristnih površin. Uredili so še nov vhod v mrtvašnico, kjer je tudi primeren prostor za parkiranje.
L. Kramberger
OBISK PRI VAS DOMA
Če bi ne bilo strica ...
Življenje je kruto, saj nas nesreča često obišče, ko bi najmanj pričakovali. To se je godilo tudi v Hercegovščaku pri Kajdičevih: smrt je mnogo mnogo prezgodaj pobrala starše in hči Sonja ter sin Herman sta ostala brez najdražjih. Je pa bila sreča v nesreči, da je Sonja končala lesarsko šolo, sin Herman pa se je usposobil ob delu, tako da zdaj lahko nadaljujeta s soferstvom in mizarstvom. Ob tem pa imata veliko oporo: očetovega brata oziroma strica Štefana, ki jima nekako nadomešča starše, povrh pa je »glavni« v delavnci, čeprav je pred kratkim postala nosilka obrtnega dovoljenja Sonja. Dobro je tudi, da je stric (še vedno) samski, da ima hišico (kot iz pravljice) tik ob delavnici, pa je tako vselej doma oziroma pri mizarskih strojih.
Moram povedati, da sem h Kajdičevim zašel. Potikal sem se po Hercegovščaku, in hotel priti na Plitvički Vrh, pa me je pot pripeljala do mizarske delavnice. Pokukal sem vanjo in brž postal pozoren na strica Štefana Kajdi-ča, nato pa še na njegova varovanca. Ko pa so mi začeli pripovedovati, kaj jih druži, si nisem mogel kaj, da ne bi prisluhnil življenjski zgodbi, ki je svoji tragičnosti navkljub tudi lepa. Iz nje izhaja neke vrste nauk: človek v stiski ne ostane sam, človek (jaz, ti) je po svoji biti dober. In če to znova prenesem na zgled iz Her-čegovščaka, potem moram zapisati, da življenje in delo tečeta naprej. Mlada Kajdiča in njun stric ne le da nadaljujejo s sodar-stvom in mizarstvom, katerega začetek obrti sega daleč nazaj, saj so se s to dejavnostjo ukvarjali že daljnji predniki, ampak so mi predstavili tudi načrte: še naprej posodabljati delavnico in iz-
delovati predvsem lesne izdelke iz masivnega (pravega) lesa. Rekli so, da bi moral priti kak dan prej, saj bi si lahko ogledal kar nekaj takih izdelkov, ki jih je naročnik odpeljal. Popeljali so me
Stric Štefan Kajdič in njegova k varovanca Herman in Sonja složno delajo v sodarsko-mi-zarski delavnici.
Foto: Š.S. J
v prostor nad delavnico, kjer si Sonja ureja stanovanje, in mi pokazali lepo kuhinjsko omaro.
Stric Stefan Kajdič je bil še posebej zgovoren in tudi v njegovem bivališču sem si »moral« ogledati pohištvo iz masivnega lesa, poleg tega pa še nekaj uporabnih predmetov, ki so bili izrezljani ali pa izstruženi. Povprašal sem ga, zakaj za božjo voljo tega ne ponudi tržišču, pa se je le nasmehnil.
V sodarsko-mizarski delavnici
treh Kajdičev dela ne manjka, saj iz nje prihajajo kakovostni izdelki, povrh pa najbrž tudi cenejši kot marsikje drugje. Če ne bi bilo tako, potem se ne bi oglašali naročniki raznih izdelkov iz okolice, pa tudi iz Maribora. Nazadnje so naredili več masivnih miz za znano gostišče. Pred letošnjo trgatvijo pa so iz delavnice odvažali sode. Na moje posebno vprašanje, koliko litrske sode izdelujejo, je odgovoril Štefan: Od 2- do 2.000-litrske!
Življenje mora teči dalje. Pri Kajdičevih gre naprej tudi obrt. Za njihove probleme so našli potrebno razumevanje tudi na občini v Gornji Radgoni. Obratovalnica, v kateri so zdaj redno zaposleni in pokojninsko-invalidsko zavarovani vsi trije, mora biti še naprej deležna ustreznega razumevanja in tudi spoštovanja. Družinska tragedija je bila sicer huda, a so se pobrali. Bi bilo tako, če ne bi bilo strica?
Š. SOBOČAN
-----KRAJEVNA SKUPNOST LJUTOMER-
Ljutomer brez anten
Tajnik krajevne skupnosti Ljutomer Anton Hvalec nam je nanizal nekaj najpomembnejših pridobitev v zadnjem obdobju. Ni tako dolgo, odkar so asfaltirali 500 metrov ceste med Mestnim bregom in naseljem Jurševka. Zdaj se pripravljajo na ureditev Ormoške ceste, kjer bodo na novo uredili semaforiziran prehod za pešce in križišče z Jeruzalemsko cesto, ter cesto, ki pelje proti Stročji vasi. Zdaj so ceste na videz enakovredne, čeprav so v križišču ustrezni prometni znaki, ki pa jih mnogi vozniki ne upoštevajo, zato so pogoste nesreče. Denar za to je zagotovil republiški proračun, ne pa tudi za levi pločnik, ki ga bo plačala krajevna skupnost.
Kmalu pa naj bi uredili še razsvetljavo na parkirnem prostoru pred pokopališčem. Letošnja pridobitev Ljutomera (in ne samo mesta) pa je telovadnica, ki jo bodo uradno predali namenu še ta mesec. Načrtujejo pa že za prihodnje leto, ko naj bi obnavljali mrliško vežico na mestnem pokopališču. V krajevni skupnosti Ljutomer, h kateri spadajo še vasi Babinci, Noršinci in Spodnji Kamenščak, pa načrtujejo še akcijo Ljutomer brez anten! Prizadevali (spodbujali) si bodo torej, da bi se po možnosti vsa mestna gospodinjstva priključila na kabelski televizijski sistem, da bi potlej odstranili antene, ki zdaj »krasijo« strehe. V Ljutomeru imajo zdaj 866 priključkov, 762 priključkov pa je v bližnjih vaseh, tako da je ta čas na ljutomerski kabelski sistem priključenih kar 1528 gospodinjstev. Za vzdrževanje mesečno pobirajo po 50 tolarjev.
Š. S.
NOVA CESTA — Zunaj starega mestnega ljutomerskega jedra je na pobočju novo naselje Jurševka. Doslej se je tja dalo priti po asfaltu naokrog čez Ormoško in Jeruzalemsko cesto, pred kratkim pa so asfaltirali 500 metrov dolgo bližnjico, ki pelje s Starega trga.
Foto: Š.S.
TURNIŠČE
Proslavili krajevni praznik
V krajevni skupnosti Turnišče, kamor spadajo naselja Turnišče, Renkovci, Nedelica in Gomilica so zaznamovali krajevni praznik. V obnovljenem kulturnem domu je zbranim o dosedanjem delu in o nalogah krajevne skupnosti govoril predsednik sveta Jože Ben-ce. Slavnostni govornik pa je bil predsednik lendavske občinske skupščine Ciril Pucko. V kulturnem programu pa so sodelovali: učenci turniške osnovne šole in malčki iz vrtca, Varašanski kvintet ter Miki Roš iz Murske Sobote z monodramo Slovenec. Ob tej priliki so v kulturnem domu pripravili razstavo slikarja samouka Antona Cernija.
J. Ž.
Dekliški decet z Razkrižja poje že četrto leto. Sestavljajo ga študentke, ki se ob koncu tedna vračajo domov, kjer jih združuje pesem. Predstavile so se že v raznih krajih pokrajine ob Muri, gostovale pa “ so tudi v Avstriji. Vsako leto tudi pripravijo božični koncert v domačem kulturnem domu. Decet vodi Vida Zanjkovič. _ , Tekst in foto: J.Ž.
GORNJA RADGONA
Preimenovali bodo ulice
V radgonski občini je že začela delovati skupščinska komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki jo vodi Ivan Rihtarič-Komisija je že obravnavala nekaj predlogov za preimenovanje ulic. Tako naj bi se Partizanska ulica preimenovala v ulico Edvarda Kocbeka, Panonska v ulico Franca Vebra in Leninova V ulico dr. Antona Korošca. Obravnavali pa so tudi pobudo, da bi se Videm ob Ščavnici preimenoval v Sv. Jurij ob Ščavnici-Pozvali pa so vse krajevne skupnosti in stranke v občini, da do konca leta dajo svoje predloge-Prav tako je komisija začela razpravo o spremembi občinskega grba in o družbenih občinskih priznanjih.
F. KLEMENČIČ
----Videm ob Ščavnici
Blagoslovitev kapele in zvona
Dolgoletna želja družine Domanjko iz Kraljevec pri Vidmu ob Ščavnici se je končno uresničila. Pred nedavnim so pripravili veliko slovesnost ob blagoslovitvi preurejene kapelice in zvona. Obred sv. maše in blagoslovitev je opravil gospod kaplan Janko Gorgner iz župnije sv. Jurija pri Vidmu ob Ščavnici. Kapelo so razširili ter zgradili zvonik. Čeprav so dela veliko stala, človek čuti v svoji duši zadovoljstvo. Zlasti ob pojočem zvonu, ki so ga namestili v zvonik, da bi farane vabil k molitvi, k večnemu in mirnemu počitku v teh negotovih časih, ko pri naših sosedih divja vojna vihra. Želimo si tudi, da bi se zvon čim manj oglašal in naznanjal večni počitek za vaščane Kraljev-cev in Grabonoša. Kapelica namreč stoji, kot je povedala 78-letna gospodinja Terezija Domanjko, v Grabonošu. Zvon tehta 104 kg, kupil pa ga je pokojni mož Anton, ki si je zelo prizadeval, da bi kapelico z zvonom obnovili.
Tekst in foto:
Ivo Lorenčič
Stran 14
Radijski in televizijski spored od 13. do 19. decembra
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
MURSKI VAL MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
5.00 Prebujajte se z nami! (Vas je kaj strah nesreče, poškodb ali celo vojne? Ne belite si glave z vsem tem, tudi 13. lahko imate srečo — poslušajte MV!). 10.00 Spored RS
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Čestitke po telefonih 069/21-232 in 21-579. 17.00 Poročila. 18.00 21-232). 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA 1
5.00 Prebujajte se z nami! (Ko boste šli proti trgovini in se spomnili, da ste pozabili, kaj vam je naročila žena, se potolažite. Prek Murskega vala je možno zvedeti vse!). 10.00 Spored RS
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 Poročila. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu. 10.30 Gost — glavni kuhar — nedeljske kuhinje). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA 1
5.00 Prebujajte se z nami! (Potrudili se bomo s kakšno reportažo v drugem delu oddaje, sicer pa se bomo prebujali kot vedno: z natančno uro, vremenom in cestnimi razmerami. Srečno!). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Šport. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS.
5.00 Prebujajte se z nami! (Uganjujte naslove skladb — lahko tudi izvajalce, oglašujte na najboljšem slovenskem radiu — vse to po telefonih 069/21-232 in 21-579!). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Mali oglasi. 17.00 Poročila. 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS.
5.00 Prebujajte se z nami! (Še vedno je staro leto in samo še nekaj dni nas in vas loči od nove programske sheme, ko boste z nami vse do trinajstih. Dobro jutro do osmih in dober dan do desetih!). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Reportaža. 17.00 Poročila. 18.00 Poslušamo vas). 19.00 Spored RS.
5.00 Prebujajte se z nami! (Dan do dneva X je, X pa v tem primeru pomeni Božično-novo-letni radijski maraton, ko bomo neprestano z vami vse do 2. januarja. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Aktualna tema. 17.00 Poročila. 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače). 19.00 Spored RS
9.00 Klub Klobuk. 10.10 Evi-ta Peron, amer, nadaljevanka. 10.50 Euroritem. 13.30 Tv dnevnik. 15.25 Sova, ponovitev nanizank. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Tednik. 18.10 Tok tok, oddaja za mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv, dnevnik. 20.00 Forum. 20.20 Dokumentarna oddaja. 21.15 Trgovina z mamili, angl, nadaljevanka. 22.10 Tv dnevnik. 22.45 Sova: Pri Huxtablovih, amer, naniz.; Hennessy, angleški film; Ljudje počnejo vse mogoče, amer, varietejski program.
Drugi program
17.10 Euroritem. 17.30 Studio Maribor. 19.00 Ansambel Nagelj. 19.30 Tv dnevnik Sarajevo. 20.00 Koncert simfonikov RTV. 20.35 Oči kritike. 21.15 Mozart na turneji: Miinchen. 22.15 Tenis, posnetek iz Miinchna. 23.45 Yutel.
HTV 1
7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 ' Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka? 9.00 Poročila, 9.05 Šolska tv. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Informacije. 11.05 Spored ta otroke. 12.00 Poročila, reportaže. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.10 Hrvaška danes. 17.00 Poročila, reportaže. 17.45 Resnice in laži. 18.00 Poročila. 18.15 Letalska družba, angi. nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Politični magazin. 23.00 Tv dnevnik. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. — .
TV AVSTRIJA
13.10 Mi. 13.35 Risanke. 14.00 Dediščina Guldenburgovih.
14.45 Mladi glasbeniki v studiu. 15.05 Risanka. 15.30 Am, dam, des: adventni običaji. 15.55 Strelovod. 16.05 Noni in Mani.
16.30 Mini kviz. 16.55 Zveneči adventni koledar. 17.00 Mini
Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik Trapper John. 15.15 Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport.
15.15
20.15 Zadeva dva, kriminalka. 21.35 Mnogo dima zaradi nekaj bankovcev, filmska komedija.
23.05 Večerni šport. 23.35 Poročena z mrtvecem, film. 1.20 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
19.00 Za kristjane. 19.05 Lahko noč! 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Dallas, pon. 21.15 Panorama. 22.20 Po deseti. 22.50 Le-once in Leona, veseloigra. II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.15 Prijetno popoldne! 16.25 Filmski program. 17.15 Narodopisje. 17.20 Vikend. 17.30 Telefonska igra. 17.45 Za otroke. 18.15 Dober večer! 19.05 Primer za dva, kriminalka. 20.10 Narodna glasba. 20.35 Meje znanosti. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.50 Družba hudodelcev, francoski film.
TV SLOVENIJA 1
8.45 Angleščina. 9.10 Radovedni Taček. 9.25. Iz stare skrinje. 9.45 Marija Lucija, pravljični portret. 10.00 Pravljice iz mavrice. 10.15 Alf. 10.40 Zgodbe iz školjke. 11.55 Večerni gost: Luko Paljetak. 12.50 Oči kritike. 13.30 Tv dnevnik. 13.40 Obrtniški pevski zbori. 14.10 Mozart na turneji. 15.05 Forum. 15.50 Druga godba. 16.20 Sova. 17.00 Poročila. 17.05 Čarovnica, ki to ni bila, kanadski mladinski film. 18.40 Paralaksa. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Križkraž. 21.50 Murphy Brown, amer, naniz. 22.15 Tv dnevnik. 22.50 Sova: Začetki mafije, amer, naniz.; Finančni svetovalec, angleški film.
Drugi program
13.00 Videonoč. 16.00 Pripravimo se na smučanje. 16.30 Tenis — finale Grand Slama, prenos. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Tv dnevnik HTV. 20.15 Filmske uspešnice: Zgodba o Ann Jillan, ameriški film.’21.50 Posnetek tenisa. 23.20 Slavnostni koncert APZ Celje. 0.30 Yutel.
HTV 1
16.00 Poročila, reportaže. 17.00 Poročila. 17.05 Fiškal, drama. 18.00 Poročila. 18.15 Dokum. program. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Politični magazin. 22.00 Zakaj se bojujemo, ameriška serija. 23.00 Tv dnevnik. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila.
8.10 Živ žav. 9.10 Telovadka, franc, nadaljevanka. 9.35 Glasba skozi čas. 10.35 Garfield in
prijatelji.
11.05 Videomeh.
11.35 Obzorja duha.
12.00
Kmetijska oddaja. 12.30 Tv dnevnik. 13.40 Tvariete. 14.40 John Sebastian Bach, nemška nadaljevanka. 15.30 Sova. 17.00 Poročila. 17.05 Pozdrav Mary, ameriški film. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zrcalo tedna. 20.30 Žrtve mode bum, bum, gledališka predstava. 21.30 Zdravo. 22.50 Tv dnevnik. 23.25 Sova: Razrednik, amer, naniz.; Začetki mafije, amer, naniz.
Drugi program
19.30 Tv dnevnik HTV. 20.00 Svet narave, angl, serija. 20.50 Drugačne zvezde, potopis, reportaža. 21.20 Počitnice gospoda Hulota, franc, film (čb). 22.45 Yutel.
HTV 1
TV AVSTRIJAli
I 7.10 Sporočila beguncem. I 7.25 Dobro jutro, Hrvaška, 8.00 ’ Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka.
9.00 Poročila. 9.05 Dokum. program. 10.00 Poročila, Za svobodo. 11.00 Poročila. 11.05 Spored za otroke. 12.00 Poročila.
12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Reportaže. 14.00 Poročila.
14.15 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.10 Dokum. program. 17.00 Poročila. 17.05 Dokum. program. 18.00 Poročila. 18.15 National Geographic, amer, serija. 19.00 Hrvaška vojna lirika. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Dirigenti in glasbeniki. 21.00 Politični magazin. 23.00 Tv dnevnik. z0J)0? Tv izbor. 1,00 Poročila;
TV SLOVENIJA 1 SIOVEN|JA ,
9.00 Postojnska jama. 9.15 Pedenjžep. 9.45 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 13.30 Tv dnevnik. 15.00 Obzorja duha. 15.20
Sova. 16.50 Poročila. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Ta-ček. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 En sam dotik, gledališka predstava. 21.45 Osmi dan. 22.30 Tv dnevnik. 23.05 Sova: V območju Somraka, amer, naniz.; Začetki mafije, amer, naniz.
Drugi program
17.00 Pripravimo se na smučanje. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik Koper. 20.00 Tribute to . .. 20.30 Antropijsko načelo, angl, serija. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.30 Omizje. 23.00 »Yutel.
9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 V četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 13.30 Tv dnevnik. 14.40 Angleščina. 15.05 Sova. 16.50 Poročila. 17.05 Šolska tv. 18.10 Pravljice iz mavrice. 18.30 Alf. 18.55 Kamila, pravljični portret. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Mala Gloria končno srečna, amer, nadaljevanka. 21.05 New Kids of the Block. 21.55 Tv dnevnik. 22.40 Sova: Da, predsednik, angl, naniz.; Začetki mafije, amer, naniz.; Glasba skozi čas.
HTV 1
7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.00 Informacije. 9.05 Šolska tv. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Informacije. 11.05 Spored za otroke. 12.00 Poročila, reportaže. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16:00 Poročila. 16.10 Hr-
Drugi program .
17.10 Euroritem. 17.30 Studio 2 Koper. 19.00 Obrtniški pevski zbori. 19.30 Tv dnevnik Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Umetniški večer: Povečava, igrani film. 23.15 Yutel.
HTV 1
vaška
danes. 17.00 Poročila.
17.05 Kristjani, angl, serija.
.««« Poročila. 18.15 Ognjena
18.00 polja,
avstral. nadaljevanka.
19.30 Tv dnevnik. 20.15 Hrvaška v svetu. 23.00 Tv dnevnik. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
10.00 Nadaljevanja ni. 10.30
Merlin in Mim, risanka. 11.45
7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 . Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.00 Informacije. 9.05 Šolska tv. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Informacije. 11.05 Spored za otroke. 12.00 Poročila, reportaže. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.10 Hrvaška danes. 17.05 Družinski magazin. 18.00 Poročila. 18.15 Ognjena polja, avstral. nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Politični magazin. 23.00 Tv dnevnik. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila.
TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1
9.00 Živ žav. 10.00 Mala Gloria končno srečna, amer, nadaljevanka. 10.45 Euroritem. 13.30 Tv dnevnik. 15.20 Sova; 16.50 Poročila. 17.05 Boj za obstanek. 17.30 Domače obrti. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: Falling over Back-wards, kanadski film. 21.55 Intervju. 22.35 Tv dnevnik. 23.10 Marlboro Musič Show. 23.40 Sova: Alf, amer, naniz.; Začetki mafije, amer, naniz.
Drugi program
18.10 Euroritem. 18.30 Mostovi. 19.00 Studio Maribor: Poglej in zadeni. 19.30 Tv dnev-nik ORF. 20.00 Žarišče. 20.30 Na veke vaš Mozart. 21.55 Svet poroča. 23.00 Yutel.
HTV 1
7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.00 Informacije. 9.05 Šolska tv. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Informacije. 11.05 Spored za otroke. 12.00 Poročila, reportaže. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.10 Hrvaška danes. 17.05 Dokum. program. 18.00 Poročila. 18.15 Ognjena polja, avstral. nad. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Politični magazin. 23.00 Tv dnevnik. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila.
LTV AVSTRIJA!
13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Srčno veselje, srčna žalost, komedija. 15.10 Otroški spored. 16.00 Otroški wurlitzer. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.30 Nadaljevanja ni. 17.55 Zveneči adventni koledar. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Zdravnik Trapper John. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stavimo... 22.10 Zlata dekleta. 22.35 Ceste brez milosti, film. 0.05 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
6.45 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 11.00 Tv-magister. 13.00 Panorama. 14.00 Ameba. 14.30 Sosedje, pon. 15.00 Szechenyi, kviz. 15.55 Tenis. 17.45 Dimenzija. 18.15 Za otroke. 18.45 Stanovanjska kultura. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Bizantinski ogenj, film. 21.50 Potovalni kviz. 22.40 Videoklipi. 23.10 Zora, francosko-izraelski film. II. program: 7.00 Dobro jutro! 10.05 Način življenja. 11.00 Za otroke. 13.20 Calyp-show. 13.45 Kviz. 14.55 Prijetno popoldne! 15.05 Katts in pes. 15.30 Iščemo gospodarja. 16.15 Angleščina. 16.45 Rock. 17.10 Kino top 10. 17.40 Za otroke. 18.10 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Idealna družina, kviz. 20.20 Govorite!, film. 20.50 Veseli teater. 22.30 Tenis. 23.35 Goodbye, Emmanuelle, erotični film (za odrasle).
TV AVSTRIJA 1
13.35 Merlin in Mim, risanka. 14-55 Akvarij Monterey. 15.30 Otroški spored. 16.55 Zveneči adventni koledar. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Velikih deset. 18.00 Čas vsliki. 18.05 X-Large, mladinski magazin. 18.30 Zdravnik Trapper John. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Slikovito potovanje na Iskandijo. 21.00 Morilčeva odločitev, film. 22.35 Vizije. 22.40 Julij Cezar, film. 1.30 Čas v sliki.
Čarobni čopič. 12.00 Nočni stu- j dio: Vesoljcih usodamiJ.ObČas । v sliki. 13.10 Tednik. 13.40 Srečanje z naravo. 14.10 Dediščina Guldenburgovih. 15.00 Otroški spored. 16.05 Moorovi v Keniji. 16.55 Zveneči adventni koledar. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wuriitzer. 18.00 Čap v stiki. 18.05 Mj. 18.30-Zdravnik Trapper John. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Kompas. 22.00 Pogledi s strani. 22.10 Peter Strohm. 23.00 Profesor Bellavi-sta, film. 0.40 Hiša plesa. 0.45 Čas v sliki.
h TV AVSTRIJA 1
14.45 Jutrišnji mojstri. 15.00 Otroški spored. 15.05 Tudi pošaliti se je treba. 16.05 Rdeča luna: skrivnostni mož. 16.55 Zveneči adventni čas. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 17-35 Lič v temL 18.00 Čas v sliki. 18.00 Mi: trg: 18.30 Zdravnik Trapper John. 19.30 Čas v. sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dežela gora. 21.00 Pogledi s strani. 21.15 Ko bi sosedje vedeli. 22.05 Dve in dve sta umor, film. 23.35 Vihar, film. 1.50 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA! TV MADŽARSKA
6.45 Za menedžerje. 7.30 Za otroke. 8.30 Nedeljski turmiks. 10.55 Odbojka. 12.30 Kosite pri
nas!
14.00
14.55
16.40 Walt
18.45
13.30 Financial Times. Prehod. 14.30 Videoklipi. Tenis. 16.00 Barkochba. Za evangeličane. 17.00 Disney vam predstavlja.
____ Videoklipi. 19.00 Teden.
20.20 Povorka, angleški tv film.
22.00 Kramljanje. 22.25 G. Lo-sonczy, portret. II. program: 7.00 Dobro jutro! 9.00 Profit. 9.20 Za otroke. 11.00 Koncert. 13.15 Prijetno popoldne! 13.25 Tretji kanal. 13.55 Usode. 14.55 Pomagač. 15.25 B6rzs6ny. 16.00 Dixie-ladja. 16.25 Vikingi. 16.30 Filmi Grete Garbo. 18.05 Delta. 18.35 Dober večer! 19.00 Familija, serija. 21.05 Teorija in praksa. 22.30 Tenis. 24.00 Mozartov ciklus.
5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.30 Rezerviran čas. 15.00 Prenos zasedanja parlamenta. 17.20 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.50 Katoliška kror ' nika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za. otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Rdeči kralj, beli vitez, film. 22.05 Moj teden. 22.25 G. Losonczy, portret. 22.40 Dnevnik, BBC. II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.30 Prijetno popoldne! 16.40 Puščavsko kraljestvo Petra, 2. del. 17.30 Kviz. 17.45 Za otroke. 18.10 Pop real. 18.35 Dober večer! 19.05 Najbolj vesela baraka, madžarska-serija. 20.10 Te-lešport. 21.05 Studio '91, kulturni tednik. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Šest ženskih zgodbic, češki tv-film.
OVEN
DVOJČEK
»AK
Ona: Še vedno boš čakala na ugodno priložnost, vendar pa je vse to le pretveza za tvoj strah in neodločnost. Prijatelji te bodo povabili na noro zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti se občutku in prav lahko ti uspe ...
Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega Ijubosunfla, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bosta ponovno sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje.
Ona: Če tako želenega vabila še nekaj časa ne bo, stori prvi korak sama in ne bo ti žal. S partnerjem se boš zapletla v manjši prepir, ki pa ti bo prinesel tudi nekatere prijetne posledice. Toda vprašanje je, katerih bo več!
Ona: Morala se boš sprijazniti z dejstvom, da ne moreš spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, kar te na njem najbolj privlači. Še vedno pa boš razmišljala tudi o nekom drugem.
9.00 Tok tok, oddaja za mlade. 9.50 Šolska tv. 10.50 Mostovi. 11.20 Zgodbe Stiga Trenter-ja, švedska naniz. 13.30 Tv dnevnik. 15.20 Mostovi. 15.50 Sova. 16.50 Poročila. 17.05 An-tropijsko načelo, angl, serija. 17.35 V četrtek ob 17.30. 18.40 Telovadka, franc, nadaljevanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Po kateri poti domov?, amer, nadaljevanka. 21.10 Tednik. 22.10 Tv dnevnik. 22.55 Sova: Taksi, amer, naniz.; Flair, avstral. nadaljevanka.
Drugi program
17.10 Euroritem. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik RAL 20.00 Žarišče. 20.30 Paralaksa, nizozem. serija. 20.55 Mali koncert. 21.05 Svet na zaslonu. 21.35 Iz slovenske dra-' matike: Ples smeti, gledališka predstava. 23.30 YuteL
HTV 1
7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.00 Informacije. 9.05 Šolska tv. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Informacije. 11.05 Spored za otroke. 12.00 Poročila. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani fim. 16.00 Poročila. 16.10 Hrvaška danes. 17.05 Znanost za svobodo. 18.00 Poročila. 18.15 Ognjena polja, avstral. nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Politični magazin. 23.00 Tv dnevnik. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila.
11.50 Klovn. 12.15 Reportaže iz [ tujine. J 3.00 Čas v sliki. 13.10 J Mi. 13.35 Očarljiva Jeannie.
14.00 Dediščina Guldenburgo-vih. 14.45 Zgodovina steklarstva, 15.00 Otroški spored. 16.05 Rdeča luna. 16.30 Mini klub. |6.35 Zveneči adventni čas. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 ML 17.35 Uuč v temi.
18.05 Kdi: ženske. 18.30 Zdravnik Trapper John. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Pojoči angel s Tirolskega. 22.00 Veliki posel, film. 22.50 Na začetku je bil ogenj, film. 0.25 Bellamy. 1.10 Cas v sliki.
TV MADŽARSKA r MADIARSK
5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.30 Hišna nega bolnika. 8.50 Nemško ogledalo. 9.05 Teleloto. 16.20 Naš ekran, v slovaščini. 16.50 Serijski film. 17.15 Za Žide. 17.30 Prehod. 18.05 Svet denarja. 17.45 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Kviz. 20.55 Kraj zločina, kriminalka. 22.25 Po deseti. 22.50 Mozartova pot. 23.55 Gyula Pauer. II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 10.00 in 14.00 Prenos zasedanja parlamenta. 16.30 Prijetno popoldne! 16.40 Od pet do šest. 17.40 , Kviz. 17.55 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Zbogom, New York, tv-film. 20.35 Spot-Light. 21.10 Krimi-kronika ’91. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Portret duhovnika.
ZVEZDE V A IVI MEŽIKAJO
On: V družini se ti bodo stvari počasi uredile, pa tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, saj se ti sicer lahko vse skupaj precej čudno obrne.
On: Odločitev bo ostala predvsem na tvojih ramah, zato pazi na vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje jamo, čeprav se ti predstavlja za prijatelja. Pozornost in previdnost ti vsekakor ne bosta škodi-
|a	DEVICA
On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako ugod* no si prodal svojo, vendar prvotno njegovo zamisel. Še najbolje, kar lahko storiš, je, da pohitiš in čimprej pobereš vsaj svoj del zaslužka ... ali pa še TEHTNICA
Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v najbližji zvezj s tvojim nekdanjim prijateljem. Pomiri se in trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko.
TV AVSTRIJA 1
5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.30 Rezerviran čas. 9.30 Program za upokojence. 16.35 Naš ekran, v nemščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Tekmovanje plešastih. 21.25 Umetnostna revija. 1.55 Usodna vprašanja, debatni program. 22.40 B. Balazs: Sa-moobvladanje. 23.45 ZDF. H. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.20 Prijetno popoldne! 16.30 Od pet do šest. 17.30 Kviz. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Poslednji slučaj Starega, kriminalka. 20.40 Mozartov kviz. 21.50 Umetnina tedna. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Deset božjih zapovedi, poljska serija, 10. (zadnji) del.

kaj več.
On: Zaradi nerodnosti boš izgubil priložnost, ki se ti zlepa ne bo več ponudila. Predvsem pa bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhneš in si nabereš novih moči. Opozorilo bo prišlo za malenkost prepozno.
Ona: Krivična boš do svoje prijateljice, ki ti hoče samo dobro. Kako dolgo boš še hodila po svetu z napol zavezanimi očmi? Konec tedna pa se ti vseeno obeta vsaj delna izpolnitev tvojih vročih ljubezenskih želja ...
Ona: Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa vendar dobro veš, da mu svoje enostavno ne moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo všeč že na prvi pogled, kasneje pa bo sledilo še vse kaj drugega ...
On: Izpolnila seti bo dolgotrajna želja, toda nikar se ne prenagli, ampak poskusi obvladati svoje nagone. To se ti bo v prihodnosti še kako obrestovalo, tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju.
On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko zgodi, da se boš kasneje še pošteno kesal in to upravičeno.
On: Povsem po sreči se boš izmazal iz zelo neprijetnega položaja, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim situacijam v prihodnje izognil. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počneš, pretiravanje.
Ona: Nikar se ne obiraj, temveč izkoristi tisto, kar se ti ponuja. Prijeten znanec ti lahko
bo le premagati začetno sramežljivost in pot ti bo odprta. Pazi STRF1 EC se škodoželjnežev, ki jih nikoli ne manjka.
Ona: Nikar se ne uspavaj, saj se ti še vedno ponuja precej zanimiva ljubezenska romanca, za katero ni nobenega razloga, da bi ti ne ugajala. Kdor je zadovoljen s tistim, kar ima, ne bo
KOZOROG nikoli dosegel tistega, kar si že-
Ona: Prav ti bodo prišli stari prijatelji, na katere si že skoraj pozabila. Prijetno presenečenje ti bo popestrilo običajen vsakdanjik, hkrati pa ti bo pri-
vvAnK in neslo tudi obilo snovi za raz-VODNAR miš|janie
Ona: Dosegla boš skoraj vse, kar si boš želela, ostalo pa bo vprašanje, ali boš nato sploh zadovoljna. O neki stvari se boš morala odločiti precej na hitro, pa četudi si boš želela karseda
ŠKORPIJON omahovati.
On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se ti obeta konec tedna. Načrte za velika dejanja pa rajši preloži na kasnejše obdobje.
9.30 Dežela in g>.’<90 Šolska tv. 10.30 Angu-menti. 11.45 Črno na beleth. 12.15 Klub za starejše. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Očarljiva Jeannie. 14.00 Dediščina Guldenburgovih. 14.45 Otroški spored. 15.05 Bilo je življecje^J^-SO Ara, dam des. 15.55 UtM*|i4>imi. 16.05' Rdeča luna. 16.50 Melodije in napotki. 16.55 Zveneči adventni čas. 17.00 Mini Cas v sliki.
17.10 Wurlitzer. 17.35 Luč v temi. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Mi.
18.30 Zdravnik Trapper John. 19.30 Cas v sliki. 21.50 Pogledi s strani. 22.00 Film. 23.45 Odličen par, film. 1.30 Cas v sliki.
TV MADŽARSKA
5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.30 Lajna. 9.00 Joga. 16.35 Naš ekran, v romunščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Ekologija. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Zdravstveno predavanje: Debelost. 20.55 Twin Pe-aks, ameriška serija. 21.50 Prva ljubezen. 22.40 Za menedžerje. 22.30 Dnevnik, BBC. II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.15 Prijetno popoldne! 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Načelno vprašanje, tv-film. 20.00 Regionalni program. 21.05 50 minut o .. . gledališču. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva, 22.45 Filmski klub TV 2; Tristodvaindvajseti, slovaški film.
On: Potrt boš, saj ti bo ljubosumje pustilo globoke rane. Pričakuješ lahko obisk, od katerega bo odvisna še marsikatera stvar v tvojem poslovnem življenju. Pa tudi za zdravje bi lahko malo bolj poskrbel.
On: Skušaj razumeti, da so stvari, prek katerih ne moreš, in se sprijazni z dejstvi. Potrebuješ počitek, zato se nehaj naprezati in si raje privošči kratek oddih ob koncu tedna. Seveda v družbi...
Ona: Bodi iskrena in si ne zi-
lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračaj vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje.
On : Spoznal boš, da niso vse predstavnice ženskega sveta iz istega testa, kajti srečal boš njo, ki te bo popolnoma očarala. Ne smeš se preveč prenagliti, saj se ti lahko sicer ugodna priložnost sprevrne v katastrofo.
On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni od partnerjevih muh. Vsekakor bi bila to precejšnja osvežitev v vajinem odnosu, ki trenutno prihaja v še eno majhno krizo, ki pa lahko prerasle v velike probleme.
vestnik, iž. decembra i99i
Stran 17
MMitigue
OBLECITE SE MODNO, PRAKTIČNO IN TOPLEJE!
Konfekcija BUTIK K, Kisilak vas vabi na ugoden predpraznični nakup v Serdico na Goričkem. — velika izbira, modne barve, tovarniške cene, — jope, vetrovke od 2 do 16 že od 1.760 SLT, — nove trenirke za otroke in odrasle, — možnost nakupa (dva čeka) z odlogom plačila.
kino
OBLAČITE SE V OBLAČILA BUTIKA K - TOPLEJE VAM BO! Predbožične sobote — odprto do 16. ure!
Butik K, Kisilak, Serdica na Goričkem vas pričakuje!
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 13. dec. do 19. dec. 91
PETEK, 13. dec., ob 17. in 19.30 amer, pustolovski film ROBIN HOOD PRINC TATOV (PRINCE OF THIEVES) REŽIJA: Kevin Rey-nolds. GLAVNE VLOGE: Kevin Costner, Morgan Freeman, Mary Elizabeth Mastrantonio.
SOBOTA, 14. dec., ob 17. in 19.30 amer. pust, film ROBIN HOOD, PRINC TATOV
testno podjetje murska sobota, p.o.
CESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA, p.o.
Lendavska 64, Murska Sobota
Razpisna komisija na podlagi sklepa DS z dne 23. 9. 91 razpisuje prosto delovno mesto
VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA za dobo 4 let POGOJI:
— višja šola, ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih,
— srednja šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih,
— 2-mesečno poskusno delo
Vloge z dokazili o izobrazbi je potrebno poslati v 15 dneh od datuma objave razpisa na naslov: CESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA, Lendavska 64 — za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
Ljutomer, Prešernova 5, telefon: 81-506
• lov • ribolov • vse za zimske športe * športna oblačila • vse drugo za šport
• ekspresna izdelava vseh vrst očal • najnovejši modeli okvirjev za očala priznanih domačih in evropskih izdelovalcev • brezplačna kontrola vida
SONJA JUREŠ
Glavni trg 7 LJUTOMER
Tel.: 82-445
zavarovalna skupnost trigiav
Zavarovalnica TRIGLAV, d.d., Ljubljana, Območna enota Murska Sobota objavlja prosta delovna mesta:
L zavarovalnih zastopnikov za:
— območje Apač,
— območje mesta Ljutomer,
— območje mesta Lendava,
— območje mesta Gornja Radgona.
Za objavljena delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahteva še srednješolska izobrazba V. kategorije zahtevnosti.
2. Poleg zgoraj navedenega objavljamo tudi več prostih delovnih mest v interni službi za dela in naloge, za katera se zahteva srednješolska izobrazba V. kategorije zahtevnosti — ekonomski tehniki z ustreznimi delovnimi izkušnjami v knjigovodstvu in administraciji.
Za objavljena delovna mesta pod točko 1 in 2 se sklepa delovno razmerje s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v osmih dneh od objave na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Murska Sobota, Titova 13.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
MEDNARODNA FIRMA
išče sodelavce za predstavitev in zastopanje
v svetu visoko priznanega izdelka.
• Nadpovprečen zaslužek v tuji valuti.
• Telefon: (062) 37-902.
VELIKA NAGRADA TURNIRJA V ŠNOPSU
Za vaše lepše praznične dni
butik Valentino
hotel AJDA, Moravske Toplice vabi na nakup:
• slovesnih in športnih ženskih, moških in otroških oblačil
• slovesnih bluz in srajc .. .
- NIZKE CENE — MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČILA
v soboto, 14. decembra, ob 14. uri v , gostišču STOISER, v avstrijski Radgoni, tel.: 9943/3476/2819 NAGRADE:
1.	NAGRADA: 20.000 ATS
2.	NAGRADA: 10.000 ATS
3.	NAGRADA: 6.000 ATS
4.	NAGRADA: 4.000 ATS še 32 denarnih nagrad.
JUGOTANIN kemična industrija, p.o. sevnica ODKUPUJEMO
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo prek:
— območnih gozdnih gospodarstev
— območnih kmetijskih zadrug
Vse informacije dobite pri komercialni službi po telefonu: Št. (0608) 81-349 oziroma na naslovu: JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 SEVNICA.
Plačamo dobro in ceno jamčimo!
POD LOGOM 20 69224 TURNIŠČE
• Izdelujem oblazinjeno pohištvo
— sedežne garniture
— kavče — postelje — ležišča
• Vse našteto izdelujem tudi po meri.
OBNAVLJAM OBLAZINJENO POHIŠTVO, LOKALE IN OPRAVLJAM TAPETNIŠKA DELA.
Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-15I
• darila • parfumi • ženske torbice
NEDELJA, 15. dec., ob 17. in 19.30 amer. pust, film, ROBIN HOOD, PRINC TATOV
PONEDELJEK, 16. dec., ob 17. in
19.30 amer. pust, film, ROBIN HOOD, PRINC TATOV
TOREK, 17. dec., ob 17. in 19.30 amer. pust, film ROBIN HOOD, PRINC TATOV
SREDA, 18. dec., ob 17. in 19.30 amer. pust, film, ROBIN HOOD, PRINC TATOV
ČETRTEK, 19. dec., ob 17. in 19. uri amer, drama DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO
MOTORNA
VOZILA
FIAT 125 P, letnik 1984, registriran do avgusta 1992, prodam. ® 42-817. LADO SAMARO 1300, letnik 1989, prevoženih 24.000 km, in 4 are mladega vinograda, prodam. ® 75-138. M-4398
NUJNO! JUGO 45 EX, rdeče barve, letnik 1988, prodam za 3800 DEM. »75-913. M-4408
POLTOVORNI AVTO FIAT, 1,51, vozen, prodam. ® 75-522. M-4402 RENAULT 4 GTL, po delih, prodam. » 87-473. M-3418
JUGO KORAL 60, letnik 1990, prodam. ® 75-424, dopoldan. M-4404 OPEL ASCONO 1.6 S, letnik 19(78 in ZASTAVO 750 (850), letnik 1984, prodam. Kovačič, Dolgovaške Gorice 197. M-4377
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. »79-186. M-4380
GOLF JGL, letnik 1981, in ZASTAVO 750 LE prodam. Krog, Murska ulica 16, »26-275. M-388
OPEL KADETT C, letnik 1977, prodam ali menjam za 126 P, motorno žago Stihi 045 prodam. Gjerek, Ska-kovci 60. M-390
BT 50 S, star 6 mesecev naprodaj za 2000 DEM. Anton Pintarič, Sv. Jurij 55. M-391
CITROEN GA, letnik 1981, registriran do 26. 10. 1992, kovinsko modre barve, prodam. ® 25-487. M-392 ZASTAVO 128, letnik 1987, oktober, ugodno prodam. Neradnovci 6, G. Petrovci. M-399
JUGO SKALO 55, letnik 2/1989, ugodno prodam. Vlado Vučko, Sr. Bistrica 72. M-400
LADO NIVO, staro 2 leti, prevoženih 11.000 km, ugodno prodam za 6000 DEM. »22-204, zvečer do 21. ure. M-401
FIAT 126, star 4 leta, prodam. Lemer-je 36. M-402
PEUGEOT 205 GREEN, dodatno opremljen, letnik 1991, prodam. ® 22-493. M-406
OPEL VECTRA 1.6 I GLS, model 1991, dodatno opremljen, star 1 leto, prodam. ® 65-232. M-408
AMI 8, registriran do 30. 4. 1992, prodam. Cankova 44 a. M-409
MOTORNO KOLO, registrirano, BMW R60/5 in PUCH 250 prodam. V račun vzamem tudi rezan les. ® 22-790. M-412
GOLF, dizel, letnik 1985, prodam. ® 51-102 M-415
GOLF, star 5 let, bele barve, prodam. Mala nova 22, M. Sobota. M-416 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Vidonci 111, Grad. M-432 GOLF JX, star 3 leta, 34.000 km, kovinsko sive barve, odlično ohranjen, prodam.. Cena po dogovoru. ® 26-097, popoldne po 16. uri. M-434
RENAULT 9, december 1988, prodam. ® 22-055. M-436
ŠKODO 120 LS, 1. 1980, registrirano do oktobra 1992, dobro vzdrževano, ugodno prodam. ®.49-130, popoldan. M-438
FIAT REGATO 70 S, letnik 1984, prodam. Jančar, Ob kanalu 7, M. Sobota. M-441
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Vladimir Živko, Stara 10, M. Sobota. M-442
ZASTAVO 101, registrirano, letnik 1985, prodam. Gerič, Lendavska 31, Murska Sobota. M-443
VESPO PX 200 E, stara 3 leta, kot nova, prodam. Slajko, Gregorčičeva 55, ® 21-538, po 16. uri. M-444 MERCEDES 230 S, letnik 1982, prodam. Cena 12.000 DEM. ® 25-294. M-451
ZASTAVO 101 — SKALA 55, staro 17 mesecev, in garažo v Murski Sobo-' ti prodam. ® 26-434. M-452
MAZDO 323, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. ® 61-077. M-454 LADO 1200, letnik 1974, vozno, registrirano do 15. I. 1992, prodam za 700 DEM v protivrednosti. ® 79-179. M-459
FIAT 750, starejši letnik, vozen, registriran, prodam za 250 DEM. Danica Kadun, Iljaševci 32. M-468
LADO 1600, letnik 1981, prodam. ® 22-252, popoldan. M-470 VAUXHALL VIVA 1300 L, letnik 1976, registriran, prodam. Cvetkova 23, M. Sobota, Izidor Klar. M-471 VW HROŠČ 1200 S, registriran, prodam. ® 65-350, po 15. uri. M-474 GOLF, letnik 1982, 5000 DEM, in zastavo 101, staro 1 leto, 6500 DEM, prodam. ® 26-389. M-478
FORD ORION 1.8, dizel, letnik 1990, prodam. Domajinci 18. M-479
JUGO 45 KORAL, star 1,5 leta, z veliko dodatne opreme, prodam. ® 25-506. M-480
CITROEN BX. letnik 1989, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. ® 24-661. M-482
GS CITROEN, letnik 1977, registriran do avgusta 1992, prodam. ® 56-035. M-484
RENAULT 18 TL, letnik 1982, registriran do oktobra 1992, prodam. Bojan Ficko, Oktobrske revolucije 3. M-1834
AUDI 80 1.6, letnik 1990, registriran do oktobra I992, prodam. ® 21-345. M-483
ZASTAVO 750 prodam. Krog, Murska 49. M-I8I2
ŠKODO FAVORIT 136, letnik 1990, prodam. ® 23-838. M-485
Blagoslovljen božič in srečno ter zdravo novo leto 1992 van^želi
TRGOVINA BERDEN TIŠINA 5, tel.: 46-487
OPEL KADETT 1.6, karavan, letnik 1986, prevoženih 70.000 km, prodam. ® 22-661. M-486
BMW 520 I, letnik 1984, registriran do julija, prodam. ® 81-307. M-3427 ODKUPUJEM KARAMBOL1RANE OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE. Antolič, Žerovinci, ® (062) 714-113 od 11. do 16. ure. M-3422
REGATO 70, letnik 1986, 59.000 km, prodam. ® 69-072. M-3067
TELICO, brejo 8 mesecev in pol, kontrola A, prodam. Boconci 33. M-456
KRAVO, po prvem teletu, prodam. Kobilščak 21, Kapela. M-457
KRAVO, visoko brejo, prodam. Fer-čak, Renkovci 122. M-458
DVE VISOKO BREJI TELICI, kontrola A, prodam. Satahovci 54, ® 26-042. M-461
TELICE, plemenske, po izbiri, prodam. Šalamenci 64. M-467
KRAVO, starejšo, pripuščeno, prodam. Gor. Bistrica 191. M-440
KRAVO, 9 mesecev brejo, ali telico prodam. Borejci 30, p. Tišina. M-447
MALE PUJSKE prodam. Petanjci 57, tel.: 46-652. M-449
MLADO KRAVO, po izbiri, brejo, prodam. Žalik, Velika Polana 23, ® 70-841. M-PP
2 KG PIŠČANCE prodamo. Križna ulica 13, Tropovci. M-488
DVE SVINJI za zakol prodamo. ® 23-932, zvečer. M-489
Razno
vodovodno Črpalko ve 405. prodam. Anton Kaučič, Ptujska Cesta 15 a. ® 62-004.M-453
OKNA, tridelna, z roletami, notranj-ha in zunanja vrata prodam. Markovci 70. M-460
RAČUNALNIK SCHNAJDER, tip kovnica, disketnik in igrice, barvni monitor, prodam. ® 921-196. M-463. SINTHESIZER KORG MI, ROLAND D-50, zvočnike EV-15 B, mikrofon SM 58 ugodno prodam. ® 49-084. M-465
INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ VERITAS in trajnožarečo peč Kiip-perbusch ugodno prodam. Informacija po tel.: 22-690 ali osebno: Prešernova 32, M. Sobota. M-466 KRZNENE DOLGE PLAŠČE mink, nutrija, rakun, usnjene moške jope in pozlačen jedilni pribor prodam. ® 48-335. M-472
KAVČ in dva fotelja, spalnico, omaro, petdelno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. M. Sobota, ® 23-875. M-475
TRIDELNO OKNO Z ROLETAMI, trajnogorečo peč in električni štedilnik ugodno prodam. ® 24-665. M-477
RESNI KANDIDATI ZA IGRO FAIR PLAY - zaslužek 5.000 DEM. ® (062) 303-607. M-333
ZVOČNIKE BASE JBL, 4 kose, sred nje TONCE JBL 4 kose, troblje JBL 2 kosa in elektronske bobne Roland, prodam. ® 976-556. M-4405
DVA JOGIJA in pralni stroj Gorenje, nov, prodam. Vegi, Žitkovci 45. M-4380
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Poklicni obrtniški šoli v Radencih leta 1983. Slavko Šneider, Sodišinci 37 arM-395
VIDEOREKORDER SAMSUNG, tel. Panasonic in tel. tajnico Audioli-ne z biperjem, prodam. ® 041-790. M-398
KRZNENO JOPO, bizam, prodam. ® 32-590. M-405
RAZNO
BAS KITARO HOHNER prodam. ® 70-038. M-422
ŠTEDILNIK na trda goriva Gorenje in Emo Central 20 L, oba nova, ugodno prodam. Dobrovnik 160, ® 79-050. M-414
RAČUNALNIK ATARI 520 STM, disketnik SF 314 in miško prodam za 550 DEM. ® 9 (069) 23-437. M-420 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na SCTP11 — kovinarska smer leta 1988. Jožef Ha-las, Žižki 77. M-423
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na SCTPU — kovinarska smer leta 1988. Andrej Sarjaš, Trnje 18. M-424
UPOKOJENEC, VDOVEC, DOBREGA IN POŠTENEGA SRCA, STAR 68 LET, ŽIVEC NA DEŽELI, S HIŠO IN NEKAJ ZEMLJE ŽELI SPOZNATI ŽENSKO DOBREGA SRCA. PRIDI NA MOJ DOM, NE BO TI ŽAL. Naslov na upravi lista pod PREKMUREC. M-426 TERMOAKOMULACIJSKO PEC. 3,5 kW, prodam. Avgust .Rogač, Nu-skova 13 a. M-427
TERMOAKOMULACIJSKO PEC. 3 kW. prodam. ® 26-790. po 13. uri. M-429
TERMOAKUMULACIJSKO PEC, 2,5 kW. prodam. ® 41-469. M-439 NOSILCE, 5 m, 8 kosov, 30-odsto-tkov ceneje prodam. ® 45-127. M-445
DVE GUMI ZA AVTO 145 X 13, zimski, profil na platiščih, in vlečno kljuko za zastavo 101, prodam. Škra-ban, B. Ziherla 15, ® 22-572. M-430 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 41890-5, izdane pri H KS Panon-ka. Jože Puhan, Bogojina 25. M-431 BUČNICE GOLICE IN SORTIRAN FIŽOL odkupujemo. Agria, tel.: 48-075. M-435
Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 19634/5, izdane pri H KS Pa-nonka. Branko Žižek, Hotiza 195. M-437
IŠČEM SOIGRALCE ZA EURO GAME. Enkratno vplačilo 2000 ATS v Murski Soboti. ® 26-325, popoldan. M-1834
NOVO ŠTIRINITNO »ENTLARI-CO« Privileg 4000 prodam za 9.500 ATS. ® 61-871. M-3062
BOBNE s činelami Paieste, nove, prodam. ® (062) 644-019 in (062) 644-576. M-3068
HRASTOVE PLOHE široke, suhe, dolžina 4 m, debeline 5 cm, okrog 3 mJ, prvorazredne, ugodno prodam. Breznik, Stavešinski vrh 43, Sp. Ivajn-ci. M-3069
RAČUNALNIK COMMODORE 128 in orgle prodam. ® 23-165. M-PP PRODAM 50 LITROV MEŠANEGA ŽGANJA. CENA 150 SLT, NASLOV: BERNAD, CANKOVA 66.
GOSTIŠČE OSMICA HOTIZA, ® 76-008, vabi na slastne pice, ribe in kozarček rujnega vinca. Vse to tudi za domov!
PARCELO na Rožičkem Vrhu ob asfaltni cesti v bližini trgovine, velikost 20 arov, z zgrajeno kletjo 7 x 7 m, vodovod in elektrika v kleti, z vso dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše in plačanimi soglasji ugodno prodam. Nemec, Boračeva 46, p. Radenci. M-488
V CENTRU MURSKE SOBOTE prodam garažo. ® 21-069. M-491 VINOGRAD (laški rizling — šipon) z vinogradniško hišo ali brez nje, 2 km oddaljen od Ljutomera, prodam. Cena po dogovoru. ® 81-882, zvečer. M-3425
VINOGRAD, 430 trsov, s počitniško hišico, v Radomerščaku, prodam. Ljutomer, Postružnikova 6. M-3424 STANOVANJSKO HIŠO na odlični lokaciji v Murski Soboti prodam. ® (061) 181-289. M-462
NJIVO, 36 arov, in zazidljivo parcelo v Bakovcih prodam. ® 26-428. M-476
DVOINPOLSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE KUPIM. ® 25-053, od 7. do 15. ure, Zvonko. M-481
GOZD, 50 arov, v Prosečki vasi, prodam. ® 26-005. M-410
50-arsko njivo v Dokležovju prodam. Ravenska 6, Beltinci, Jelen. M-417 35 arov bukovega gozda prodam ali zamenjam za traktor večje konjske moči. Krnci 1. M-422
GARAŽO V STARI ULICI PRODAM. ® 21-834. M-446
MEŠANI GOZD, 1,20 ha, v Prosečki vasi in rezervoar za škropilnico, 340 1, prodam. ® 24-802. M-448
NADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO NA IZREDNO UGODNI LOKACIJI v središču M. Sobote, primerno tudi za manjšo gospodarsko dejavnost, prodam. ® 21-827. M-450 2 HA obdelovalne zemlje in 45 arov gozda v Strukovcih prodam. ® (062) 810-256, po 18. uri. M-393
V ŽEROVINCIH pri Ljutomeru prodam hišo z gospodarskim poslopjem in 1 ha zemlje. Cena po dogovoru. ® 65-021, dopoldan. M-3417 VINOGRAD, 15 arov, v Čentibi, prodam. ® 75-424, dopoldan. M-4403 PROSTOR ZA TRGOVSKI LOKAL, približno 100 m\ z velikim parkirnim prostorom dam brezplačno v najem za 20 let. Pogoj je le primerna nagrada v DEM. Nemec, Boračeva 46, Radenci. M-488
PARCELO, primerno za zidavo, gozd, travnik in nekaj vinograda v Lendavi prodam. ® 75-914, po 20. uri. M-28-LE
NJIVI V ČRENŠOVCIH, 4884 m! in 5780 m’, prodam. ® (061) 221-284. M-M-Pop
PRODAJALCI - KUPCI! Ne izgubljajte časa s prodajo in nakupom avtomobilov.
Tu smo mi: POSREDNIŠKA PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV.
Avtobusni promet Murska Sobota, tel.: 21-459, 21-884 int. 27, do 14. ure.
UGODNO PRODAJAMO ZASTAVO 101, SKALA 55, letnik 1990, prevoženih 22.800 km, registrirano do 21. 6. 1992.
AP MURSKA SOBOTA, tel.: 21 459, 21-844, int. 27.
TRGOVINA ELEKTRON IZ LENDAVE, Partizanska 68, sporoča
da so dobili japonske peči za ogrevanje s petrolejem.
Prodajo jih po zelo ugodni ceni 25.980 tolarjev.
Na voljo so tudi čistilniki zraka SIEMENS po 4.830 tolarjev.
Obiščite jih ali pokličite po telefonu 75-882.
Stran 18
VESTNIK, 12. DECEMBRA 1991
TRAVNIK, 40 arov, na Hotizi, prodam. »(061) 348-768. M-455
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA £ >•]
ROTACIJSKO KOSO SIP 135 prodam. Brezovci 20. M-455
TRAKTOR IMT 560, letnik 1982, 1.300 delovnih ur, prodam. Grad 43. M-469
TRAKTOR TORPEDO DEUTZ, 75
KS, 70 delovnih ur, prodam. ® 76-438. M-4391
CISTERNO, 3200 1 ali 2700 I, prodam. Bakovci, Mali Bakovci 87. M-387
DVOBRAZDNI PLUG ROSS ZE-TOR, zelo dobro ohranjen, prodam. Lemerje 12. M-428
TRAKTOR FERGUSON 3.5, letnik 1982, obnovljen, z novimi gumami, prodam. Geza Černjavič, Tropovci, tel.: 46-062. M-387
KOMBAJN ZMAJ, dvoredni K 222, star 4 leta, ugodno prodam. ® 87-364. M-3426
Zaposlitve
AKVIZITERJI POZOR!
Možnost samostojnega dela ali dela v skupini. Možnost dobrega zaslužka. Informativni sestanek bo v nedeljo, 15. decembra, ob 10. uri v restavraciji Pinki v Diani. M-483
DEKLE z veseljem do gostinstva zaposlim. Drugo po dogovoru. Gostilna Maučec, Gančani. M-389
Srce je dalo, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšla si sama na pot neznano, zapustila družino žalostno in samo.
V SPOMIN
Olga Gerič
Kot 1 c
Boleč je spomin na 8. december pred tremi leti, odkar ji je ugasnilo srce ter je zapustila svoje najdražje in malo vasico, kjer je preživela veliko let v krogu svoje družine, skupaj delila ljubezen in trpljenje.
Hvala vsem, ki se je še spominjate.
Vsi njeni
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
26. novembra smo k zadnjemu počitku pospremili našo drago
mamo
Marijo Zver
iz Lipe
Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju, g. župniku za pogrebni obred, pevcem, govorniku K. S. g. Ivanu ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in drugim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Franc in Štefan, hčerka Angela z družino in sestra Matilda
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, babica in prababica
Antonija Kotnik
iz Bučečovec
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje ter za sv. maše, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano tišino.
Hvala tudi zdravniškemu osebju internega oddelka, posebno dr. Ivanu in Ljubici Gašparac.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Stane, Janko, Lujzek, Franček, hčerki Pepica in Gelica z družinami, 16 vnukov in 27 pravnukov
Minili sta leti žalostni dve, kar zapustila dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki moja grenka solza jo rosi. V mojem srcu še vedno živiš, zato me pot vodi vedno tja, kjer sredi tišine mirno spiš, tam s teboj vedno skupaj sem v nemi bolečini, čeravno zame so to le še lepi, a grenki spomini.
V SPOMIN
decembra sta minili žalostni leti, odkar nas je nenanodma morala za vedno zapustiti ljuba žena, draga mama in babica
Bariča Korošec
iz Hrastja-Mote
teboj ostala je v našem domu praznina, v naših srcih pa neminljiva bolečina.
Žalujoči: mož Franc, hčerka in sin ter vnuki
Ob boleči izgubi naše drage
Helene Kamenšek
iz Bodonec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali v težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku in govornici za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči vsi njeni najbiižji
V SPOMIN
1. decembra je minilo eno leto, odkar nas je v prometni nesreči tragično zapustila naša draga žena, mama, hčerka in babica
Helena Kuzma
iz Puževec
Usoda je hotela, da si zapustila svoje drage in topel dom, ki si ga neizmerno ljubila in se žrtvovala zanj. Kaj nam pomeniš, kako te pogrešamo, čutimo le mi. V naših nepotolaženih srcih boš ostala vedno naša najdražja.
Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite pri njenem grobu, prižigate svečke ali prinašate cvetje — iskrena hvala.
Vsi tvoji najdražji
Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 18. december, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, zet in stric
Franc Vinčec
iz Renkovec 159
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke.
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Z bolečino v srcu vsi njegovi
ZAHVALA
V 61. letu starosti je umrla draga žena, mama, maca, sestra in tašča
Ana Horvat
roj. Nemec iz Beltinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, za sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa.
Hvala osebju Zdravstvenega doma v Beltincih in kirurškemu oddelku v II. nadstropju soboške bolnišnice za prizadevanja pri zdravljenju naše mame.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa je v 65. letu starosti za vedno utihnilo plemenito srce naše drage žene, mame, tašče, babice, sestre in tete
Marte Geč
roj. Kostric iz Ljutomera
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, prispevke za svete maše ter jo pospremili v tolikšnem številu na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. dekanu za pogrebni obred in za sv. mašo. Hvala pevkam Društva upokojencev Ljutomer za odpete žalostinke, Ignacu za odigrano Tišino in govorniku Karleku za poslovilne besede pri odprtem grobu.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnice v Rakičanu za nego in lajšanje njenih hudih bolečin.
Hvala kolektivu ABC Pomurke, TOZD PG Rakičan, Ljubljanske Banke M. Sobota in Ekspoziture Beltinci ter številnim vaščanom Beltinec in Lipovec za udeležbo na pogrebu.
Hvala pogrebnemu zavodu Ljutomer za njihov trud in za lepo organiziran pogreb pokojnice.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli neizmerno radi
ZAHVALA
V 28. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi brat in stric
Matko Zver
iz Lipe
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, posebno družinam Borovič, Ferčak ih Zver, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, botrini ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, mladincem, Muri, posebno 315. brigadi za podarjene vence.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Lipa, 2. 12. 1991
Žalujoča: sestra Marija z družino in brat Jože
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, > oče in dedek
Štefan Magyar
mizar v pokoju
iz Rakičana
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovane vence, šopke in sv. maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Prisrčna hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice v M. Soboti za požrtvovalnost med njegovo težko boleznijo.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Zaspala draga mama si, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara ma-
ma
Ana Slavic
iz Turnišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali vence in cvetje in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za prelep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Še enkrat — hvala vsem, ki ste nam v dneh žalosti kakorkoli pomagali.
Žalujoči: hčerki Anika in Tončka z družinama, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in brat
Štefan Tratnik
iz Bučečovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala zdravstvenemu osebju urološkega oddelka v Mariboru in g. prim. dr. Kiršnerju pa za dolgoletno zdravljenje.
Prisrčna zahvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem in govorniku.
Vsem še enkrat — hvala!
Bučečovci, 24. 11. 1991
Žalujoči vsi njegovi
Stran 19'
^STNlk* QECEMBRA1"L
v besedi in sliki
Prezidij rubrike Kri ni zemlja predlaga, da se kmetijske strokovnjake v prihodnje pre-verja po merilih krvi in zemlje. Vprašanje, na katerega morajo odgovoriti: Zakaj je po zadnjem dežju na njivah tako dolgo ostala voda I
Tisti, ki bo odgovoril, da zato, ker je bila podtalnica visoka, mora izgubiti vzdevek kmetijski strokovnjak.
Vsakdo, ki ima v sebi kri ne nitrofoskal, in hodi po zemlji, ne po marmorju, ve, da zato, ker so jo obdelovalci po priporočilih kmetijskih strokovnjakov zbili s težko mehanizacijo.
* * *
Zdaj, ko je Sovjetska Zveza razpadla, bo skušal Prezidij spraviti skupaj najvišje predstavnike suverenih Republik Prekmurja in Prlekije. Če bo povabil tudi Medžimurce, bo sestanek na tromeji na čolnu sredi Mure nekje pod Gibino. Če Medžimurci ne bodo prišli, bo sestanek sklican pod nekim brestom na tej ali oni strani Mure (v Brestu so se sestali Rusi, Belorusi in Ukrajinci).
Predlagal jim bo, da ustanovijo vzhodnoslovensko zvezo severnoslovanskih ljudstev.
Prezidij je po podtalnih kanalih zvedel, da nameravajo imeti nekatere nove občine v Prlekiji in Prekmurju za oznake na avtomobilskih registrskih tablicah upodobitev grozda. Češ da so zgodovinsko vinorodne. Med njimi so občine Dolga vas, Pince, Lendavske Gorice, Kamneščak, Jeruzalem, Šprinc in druge.
Prezidij zato pričakuje, da bodo pri dvostranskem prek-mursko-prleškem razsodišču kmalu vložile tožbo in zahtevo za zaščito grozda kot simbolne oznake občine Moščanci, Kukec in Kančevci.
Takole pravita Janoš Flisar in Adam Luthar v knjigi Prekmurja znameniti evangeličanski možje:. .. Tako je zaslovelo ... moščansko, kukečko in kančevsko, z eno besedo — slovensko vino. V tistem času je bilo naše Goričko zares svet goric, vinorodna pokrajina. Vino je bilo glavni pridelek Goričkega. Lepo belo, sladko vino . . . Od daleč so hodili po tot-šagsko vino, še celo dunajski cesarski dvor je imel navado kupovati vino v Kančev-cih ...«
Razsodišče bo razsodilo, da se znak grozd enakopravno uporablja v vseh današnjih (novih) vinorodnih občinah,'če bodo pretendenti iz Lendavskih in Ljutomerskih goric uspeli Mocku ali Vranytzke-mu na Dunaju zliti svoje vino vsaj v čevelj.
NI RES, da sta se Vlado Kreslin, »beltinski Lublan-čan«, in Milan Kučan, »kri-ževsko-sobočki Lublančan«, sprla po skupnem nastopu na Prekmurskem večeru v Ljubljani, potem ko sta skupaj pela »Kama san jes zdaj prišel«. Kučan naj bi namreč, drugače kakor zahteva Kreslinova priredba. pel: »Kama san ges zdaj prišel«. Background song je bil Geza Farkaš, ki sta mu dovolila zraven »muviti«, s čimer sta narečne razlike tokrat zakrila.
* * *
Upajmo, da se nesojeni gorički ravnatelj Aleksander Ružič ne bo- ekskomuniciral (izključil) iz vsakega naslednjega imenovanja za kakšnega ravnatelja. Grozi namreč, da bo odpovedal Vestnik!
Potem ko je Mama Irma Benko v sobotni prilogi Dela prebrala serijo o vplivu seksa na storilnost na delovnem mestu. je Vestnikovcem skrčila plačo. Ni potrjeno, da je za časopisno novinarsko sobo naročila Playboy, dejstvo pa je. da se murskovalovci nič ne pritožujejo.
Dan, ko smo
Množica ljudi z vseh koncev in krajev se je v petek zgrnila v Mursko Soboto. Glavna soboška ulica, Titova cesta, je bila zaprta za avtomobilski promet.
Na »Miklošovem senji« so dežurali tudi naši natakarji novinarji. Bolj uspešne so bile novinarke! Cene napitkov so bile nizke, pecivo zastonj, zato se je .marsikdo ustavil.
Članice konjeniškega kluba Murska Sobota — pravijo jim amazonke — so navdušile s svojim junaštvom. Konjske fige, ki so bile raztrošene po pločniku, pa je nekdo pobral.
bili Miklavži
Le kdo bi preštel množico, ki se je v petek — na god sv. Nikolaja, pri nas bolj znanega Miklavža — zgrnila v Mursko Soboto!? Prišli so rokodelci z vseh krajev in koncev, tudi s Hrvaškega, kar dokazuje, da meja le ni tako huda ovira. Stojnice so postavili trgovci, lectarji, gostinci in tudi taki, ki so to postali le za ta dan, denimo društva. »Miklošovo se-nje« je organiziralo Turistično društvo Murska Sobota. Sejem ne bi bil sejem, če bi bili ljudje kislega obraza, zato lahko mirne duše zapišemo, da ni šlo le za kupoprodaje, ampak (ali pa predvsem) za dobro voljo. K temu pa so pripomogli nekateri »nastopajoči«. Pa ne le Miklavž in vragi.
Reportažo pripravili:
N. Juhnov, Š. Sobočan, J. Zauner
Čeprav s(m)o bili mnogi »Miklavži« (dobrotniki), je sejem obiskal tudi pravi Miklavž, seveda s svojim spremstvom: nedolžnimi angelčki in zli parklji.
Izžrebali smo srečnico, ki bo prejela motorno škropilnico. Rezultat je razglasila direktorica Irma Benko (desno), Lidija Kosi je to povedala po radiu, Franček Štefanec, ki je »zrihtal« nagrado, pa je bil dobre volje.
Kako bi brez domače glasbe? V bližini Vestnikove »točilne mize« je zaigrala Marko banda. Sprva so bile manjše težave, ko pa so se okrepčali s kuhanim vinom, je šlo!
Štrki, avtomobilske oznake in podaniki
Civilna družba ob Muri še obstaja, hvala bogu.
Civilna družba je tisti del politične javnosti, ki ni vezan na nobeno politično skupino, na nobeno politično stranko, marveč vpliva, ko se ji zdi potrebno, z močjo javnega nastopa. Prek medijev, z zbiranjem podpisev, z javnimi nastopi in prireditvami. Naravni zavezniki civilne družbe so otroci, gospodinje, obrobneži (margi-nalci), pogosto tudi upokojenci. Vendar pa tudi vsa druga bitja narave, od ježev, žab, fazanov ter vseh drugih živali do posameznih dreves in drevesnih združb, močvirskih tulipanov, narcis in vsega drugega rastlinja. Kar pa še ne pomeni, da se civilna družba včasih ne zgane tudi v obrambo mrtve narave, v zaščito spomenikov, stavb in kamnov.
Zgane se preprosto takrat, ko meni, da se za neko zadevo, ki je ogrožena ali zanemarjena, nihče ne zanima. Nobena ustanova, nobena komisija, noben zavod in sploh nobena stranka. V Soboti so se zganili ob sprejeti oznaki na registrskih tablicah avtomobilov (glej prejšnji Vestnik) — začeli ko zbirati protestne podpise.
Trdo jedro civilne družbe so razumniki: od pisateljev do profesorjev, od pesnikov do prosvetljenih gospodinj.
V Soboti, kajti vsaj v tem mestu se je obstoj civilne družbe ob sporu za oznako na avtomobilskih registracijah potrdil, so njeni strženski člani (kakor so sedeli okrog avtorja tega za-, piša na drugem od obeh koncev dolge mize v mali skupščinski dvorani SO M. Sobota, če jih naštevamo v smislu gibanja urinega kazalca): Lud-wig Sukič (zgodovinar), Goran Dominko (arhitekt), Janez Balažič (um. zgodovinar), Darko Kutoš (milki ir, matematik), Metka Fujs (zgodovinarka), Feri Lainšček (pisatelj). Franci
Just (slavist). Kakor smo torej že rekli, člani civilne družbe z odporom mislijo na politične procedure, zato se jim izogibajo, vedoč, da se najpogosteje brezplodne. Glas dvignejo, ko, na primer, ugotovijo, da se zanemarjajo pravila politične igre. Takrat, ko menijo, da se je pozabilo na varnost otrok na cesti. Ali pa takrat, ko ugotovijo, da je čedalje več povože-
nih ježev. Da o vseh drugih ekoloških temah niti ne govorimo.
Na prvem od obeh koncev so sedeli v glavnem tako imenovani uradni in poluradni predstavniki oblasti. Razpravo je sklical predsednik SO M. Sobota Andrej Gerenčer, da bi se pogovarjali »o oznaki registrskega območja Murska Sobota« in »obravnavali pripombe proti predlogu oznake za registrske tablice M. S. in se do njih opredelili.«
Preden povemo, kako se je razprava iztekla, je potrebno spomniti, da je v ozadju kraljeval fetiš avtomobil. To enkratno sredstvo osvobajanja, ta topla celica, ki me v teh mrzlih dneh prepelje iz enega konca na drugi, ki me potujočega varuje pred dežjem . .. ki pa v mestih tudi jemlje prostor pešcem, ubija otroke, ježe in srne, ki z
onesnaževanjem ubija gozdove, ki zase krade denar, potreben, recimo, za kulturno trošenje. Fetiš, to je nadomestno božanstvo: avtomobil je angel in hudič obenem.
Šlo je za oznako na tem stvoru. Gr-boslovcu (heraldiku) dr. Otorepcu, ki je županu Gerenčerju poslal pismo, se zdi znak s štorkljo in žitnim klasom, ki ga je izdelal slikar Lojze Ve-berič, v redu. Oporeka samo barvni kombinaciji. Meni, da ne bi bilo prav, čebi si potomci nekdanjih podanikov izbrali za avtomobilsko simbolno oznako grb madžarskih tlačiteljev Sechyijev. Ljutomerski (M. Prelog), lendavski (C. Pucko) in radgonski predstavnik, če je mogoče prof. Rihtariča tako imenovati, so izgubili sleherno motivacijo za razpravo, ko je Edo Mlinarič, načelnik sekretariata za notranje zadeve pri SO M. Sobota, povedal, da bodo občine imele vsaka svojo simbolno oznako.
Civilnodružbenikom je mrknil razpravljavki ogenj, ko je dr. Šiftar rekel, da imajo tudi Američani na regi-sterskih tablicah avtomobilov podobe raznih živali. Pisatelj Lainšček ne bi imel nič proti štorklji, če ne bi bil pod njo žitni klas (novokomponirani simbol), zelo pa je nezadovoljen z nedemokratičnim načinom sprejemanja znaka. Ludwig Sukič se je v nekem trenutku nenadoma izkazal za centralista, kajti rekel je, da mu je ljubše kakor folklorni znak, če bi imeli na tablicah republiški grb. Itd.
V splošnem je šlo za nasprotovanje med folklorizmom in kvazihistoriciz-mom, centralizmom in lokalizmom, implicitnim madžarofilstvom in postmodernizmom. Civilnodružbeniki niso bili vedno na tisti strani, kjer bi jih človek pričakoval. Kar pa sploh ni pomembno, pomembno je, da je civilna družba znova tukaj!
ŠTEFAN SMEJ
MURSKA SOBOTA, Cirii-Metodova ulica 50, tel. 22 210, 22 809, 21 136, teleta«: 21 136
Vse za vas in vašo družino! Bogata izbira elegantnih oblačil iz usnja, modnih dodatkov.
• Nismo pozabili tudi na praznične pogrinjke. V zalogi prti, prtiči...
• Odprto od 8. do 18., ob sobotah od 8 do 14. ure.
MURSKA SOBOTA, Kidričeva 33 a
Modna unikatna oblačila iz Pariza za praznične dni in Silvestrovo v naši prodajalni v Kidričevi ulici.
BAKOVCI. Vrtn« ul. •
• Odprto od 7. do 19. in od 7. do 16. ure.
Praznična in novoletna ponudba tudi v naši trgovini v Bakovcih.
• Odprto od 9. do 16.30 in ob sobotah od 8. do 14. ure.
SKRATKA, V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH ZA VSAKOGAR NEKAJ PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH!
Znamka avtom.
Cena
Letnik
Cene rabljenih avtomobilov
Mrzla nedelja je na sejem rabljenih avtomobilov privabila nekoliko manj prodajalcev in kupcev, zato tudi kupčije niso ravno cvetele. Tokrat je bilo naprodaj 18 vozil.
Opel kadet	<	1990	20.000 DEM
Lada Samara		1988	6.000 DEM
Jugo 45		1989	5.000 DEM
Lada Riva		1989	7.000 DEM
Zastava 128		1989	6.000 DEM
Lada 1200		1979	50.000SLT
Opel Kadett D karavan		1986	11.500 DEM
R 11		1986	10.000 DEM
Zastava 750		1981	600 DEM
Opel Vektra l,6i		1990	31.000 DEM
Zastava 101		1983	2.200 DEM
Cimos GS		1978	3.000 DEM
Moskvič Aleko		1989	6.300 DEM
Zastava 126 P		1987	105.000 SLT
Lastnike sta v nedeljo zamenjala le dva avtomobila. Za zastavo 101, letnik 1989, je kupec odštel 5.600 DEM, za zastavo 101 letnik 1986 pa 3.000 DEM.
TEČAJNA LISTA ŠT. 11 Z DNE 9. 12. 1991
Država	Valuta	Enota	Za devize			Za efektivo	
			nakupni	srednji	prodajni	nakup	prodaja
Avstralija	a. dolar	1	45,4317	45,5684	45,7051	46,00	-
Avstrija	šiling	100	528,7529	530,3439	531,9349	590,00	610,00
Belgija	frank/C	100	180,6178	181,1613	181,7048	181,00	-
Kanada	dolar	1	51,5541	51,7092	51,8643	52,00	—
Danska	krona	100	957,0550	959,9348	962,8146	960,00	—
Finska	marka	100	1371,4749	1375.6017	1379,7285	1380,00	—
Francija	frank	100	1088,8059	1092,0821	1095,3584	1090,00	-
Nemčija	marka	100	3721,7771	3732,9760	3744,1749	4180,00	4300,00
Italija	lira	100	4,9183	4,9331	4,9479	5,00	-
Japonska	jen	100	45,7034	45,8409	45,9785	—	-
Nizozemska	gulden	100	3302,8911	3312,8296	3322,7680	3310,00	-
Norveška	krona	100	944,2148	947,0560	949,8972	950,00	—
Švedska	krona	100	1015,6730	1018,7292	1021,7853	1020,00	-
Švica	frank	100	4217,1456	4229,8351	4242,5246	4720,00	4860, M
V. Britanija	funt	1	105,8101	106,1285	106,4469	107,00	-
ZDA	dolar	1	58,5622	58,7384	58,9146	65,00	69,20,
Jugoslavija	dinar	100	- ■	80,0000		90,00	100,00
Španija	pezeta	100	58,0225	58,1971	58,3717		
1.	Tečaji za devize so iz TL št. 42 Banke Slovenije in veljajo od 10. 12. 1991 od 00. ure.
2.	Tečaje za efektivo oblikuje LB Pomurska banka d.d., in veljajo od 10. 12. 1991 od 00. ure do spremembe.
3.	Občani lahko prodajo tujo efektivo v vseh menjalnicah. V vseh enotah LB Pomurske banke d.d., M. Sobota lahko poleg prodaje občani tudi kupujejo tuji denar.
4.	Valute, ki nimajo kupnega oz. prodajnega tečaja za efektivo se ne kupujejo oz. prodajajo.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
V osrednji enoti LB — Pomurske banke na Trgu zmage 7
bankomat
Z bankomatom bo banka za dvig gotovine odprta 24 ur na dan!
december 1991
KmETIJSKR
PRNORflmn
kmetijska panorama
2
Prehrana je poleg nastavitvenih razmer (temperatura, vlaga in svetloba v hlevu) najpomembnejši dejavnik uspešne govedoreje. Rejci krav že od nekdaj pravijo, da krava doji pri gobcu. Prehrana pa ima odločilen vpliv ne le na količino mleka, pač pa tudi na reprodukcijo (razmnoževanje) govedi. Za zadovoljitev potreb govedi po hrani je pomembno tudi, da poznamo osnove, o katerih lahko sestavimo primerne krmne obroke. Te osnove so: krma, prebavni sistem in krmila.
1.	KRMA:
/Hranilne snovi: Vsa krmila so sestavljena iz različnih snovi, ki zadovoljijo potrebe organizma za delovanje življenjskih funkcij in za proizvodnjo. Tem sestavinam pravimo hranilne snovi. Vsak organizem naj dobi v krmi take hranilne snovi, ki jih lahko v procesu presnove porabi za svoje vzdrževanje in proizvodnjo in ki mu niso škodljive za zdravje.
Organizem odrasle živali je sestavljen iz:
vode 55 — 60%
beljakovin 15—20% masti 18—25%
mineralov 3 — 4,5%
Tudi produkti organizma (meso, mleko) so iz istih sestavin, seveda v drugačnem razmerju in zato je samoumevno, da mora tudi krma vsebovati vse te osnovne hranilne snovi. Te so v različni krmi zastopane v drugačnih razmerjih in količini.
Sestavni deli krme:
Voda: Brez vode ni življenja!
Organizem lahko izgubi polovico maščob in beljakovin (če se razgradijo) in ostane pri življenju, če pa izgubi le eno desetino vode, ne more obstajati — živeti. Voda v organizmu je kot topilo organskih snovi kot transportno sredstvo za uravnavanje tlaka v celicah in za vzdrževanje telesne temperature. Važna je pri konzumiranju hrane: žejne živali požrejo 25 — 30 % manj hrane. Potreba organizma po vodi je odvisna od količine suhe snovi v obroku, od proizvodnje in od klimatskih razmer (vlažnosti zraka).
Govedo potrebuje za vsak kilogram zaužite suhe krme 4—5 kg vode, prav toliko tudi za liter mleka in se računa, da potrebujejo krave 50— 100 litrov vode dnevno, pitano govedo pa 20—60 litrov. Voda naj bo ha voljo ob vsakem času, da jo lahko živali pijejo v večkratnih presledkih.
Suha snov ostane po sušenju krme in je sestavljena iz pepela in organske snovi. V največjih količinah so: Fosfor, železo, žveplo, kalij, magnezij, natrij, baker in drugi.
Ogljikovi hidrati: Sestavljajo 3/4 suhe snovi in so po sestavi organske spojine ogljika ter so v telesu glavni vir energije in toplote. To so sladkorji, škrob, celuloza in druge snovi. Sladkor in škrob sta lahko prebavljiva in imata veliko hranilno vrednost. Škrob je sestavljen iz molekul sladkorja in ga je največ v žitnem zrnju in krompirju.
Celuloza (vlaknina): je enako kot škrob sestavljena iz mulekul sladkorja, vendar je tu vezava mulekul drugačna (bolj čvrsta). Vrednost surove celuloze v prehrani je odvisna od njene sestave oziroma od količine lignina in drugih težko prebavljivih snovi. Mlade rastline in nežni deli imajo mnogo bolj prebavljivo celolozo kot ostarele zrele rastline, ker je različna vsebnost lignina. Lignin je odporen proti kislinam in se v procesih presnove v organizmu ne razgradi. Tako prežvekovalci prebavijo v vampu celulozo različno, in sicer od 50 do 90%. Od količine vlaknine (celoloze) je odvisna prebavljivost krme. Krmilo, ki vsebuje dosti neprebavljive vlaknine, ima slabšo hranilno vrednost. Tako krmilo deluje tudi odvajalno, saj surova vlaknina vpije veliko vode; po drugi strani pa mora biti v obrokih za prežvekovalce določen del surove vlaknine zaradi delovanja vampa in za tvorbo mlečne masti pri kravah.
Masti: (maščobe) so v telesu glavni vir naložene energije. Bistvena dela v zgradbi maščob sta ogljik in kisik, zato imajo visoko kalori
čno vrednost. Čeprav krmne rastline vsebujejo le malo masti (seno 1,5 %, koruza 4,0 %), je to za prežvekovalce — govedo dovolj in jih ni potrebno posebej dodajati v obrok.
Beljakovine (proteini): So glavne sestavine mišic, živčevja, krvi, okostja. Poleg elementov, ki sestavljajo ogljikove hidrate, je tu zmeraj tudi dušik in v večini beljakovin tudi žveplo. Iz teh elementov so sestavljene aminokisline, in sicer jih je v večini beljakovin 25 različnih.
Telesne beljakovine nastanejo samo iz beljakovin, ki so s krmo prinesene v telo. Dosti beljakovin vsebujeta mlada trava in mlado posušeno seno, malo pa zrnje, korenčnice, gomoljnice. Pri visoki mlečnosti in prireji mesa z osnovno krmo ne moremo zadovoljiti potreb po beljakovinah, zato jih dodajamo z beljakovinskimi krmili (oljne tropine, mesna moka).
Vitamini (vita — življenje). Čeprav so živalim potrebna v majnih količinah, so nujno potrebni. Uravnavajo življenjsko važne procese pri presnovi v organizmu; vsaj 15 različnih vitaminov je potrebno za uravnavanje teh procesov. Predvsem pa so pomembni vitamini A, D, E, K in takoimenovani B kompleks.
Vitamin A: Potreben je za izkoriščanje krme in za reproduktivno sposobnost organizma. Dosti ga je v zeleni krmi in zato poleti, ko krmimo zeleno krmo, ni pomanjkanja tega vitamina.
Vitamin D: Pospešuje izkoriščanje kalcija in fosforja iz krme in s tem vpliva na tvorbo kosti. Pomanjkanje povzroči rahitis, posebno pri mladi živini. Za tvorbo tega vitamina je bistveno delovanje sončne svetlobe, zato ga imajo živali na paši dovolj, pa tudi v senu, ki se suši na soncu, ga je dosti.
Vitamin E: Vpliva na reprodukcijo živali in na presnovo v organizmu. V dobri prehrani navadno ni pomanjkanja tega vitamina.
Vitamin K: Pomemben je pri sestavi krvi za nastajanje protrombina, ki je potreben za strjevanje krvi. Pri živalih se tvori v procesu prebave.
B-kompleks: Ti vitamini so sestavni deli koencimov in imajo zato pomembno vlogo za presnovo hranilnih snovi v organizmu. Pri goveji živini (prežvekovalcih) se ti vitamini sintetizirajo v prebavnem traku (bakterije) in so s tem zadovoljene njihove potrebe. Tega pa ni pri teletih in prašičih ter perutnini in ga zato moramo dodajati.
Kravam molznicam z več mleka in mladi živini moramo posebno pozimi dodajati vitaminske dodatke, če krmimo samo z doma pridelano krmo. Če krmimo krmila iz mešalnic, to ni potrebno, ker ta že vsebujejo vitamine. Drugi pojav pa je hipervitaminoza (preveč vitaminov v organizmu), ki je lahko v nekaterih primerih izvor strupov v organizmu. Posebno se to pojavi pri neustrezno dodanih količinah vitamina A in D.
Minerali: Ko organska snov gori, ostane pepel in v njem so vsi minerali, ki so v zgorelem vzorcu, količina pa je odvisna od vrste snovi, ki je zgorela. Tako je pepela iz mesa 4—6 %, iz krvi 4—5 %, iz masti 0,5 %, iz kosti 45—70 %. Pepel iz rastlin zelo varira in je odvisen od vrste rastline, njene starosti in od zemlje, v kateri so rasle. Neobhodni minerali za živalskiorganizem so: kalcij, fosfor, kalij, natrij, klor, žveplo, magnezij, železo, cink, baker, mangan, jod, kobalt, selen; Večina mineralov je v kosteh, kjer prevladujeta kalcij in fosfor, v krvi (natrij in klor) in v mišicah (kalij). Od mineralov je odvisna trdnost kosti, so pa v beljakovinah, masti, vitaminih, encimih. Po ocenah strokovnjakov je za organizem potrebnih 40 mineralov.
Kalcij in fosfor sta v organizmu v največji količini in ju v doma pridelani krmi v glavnem primanjkuje. Zato ju dodajamo v obliki dikalcijevega fosfata, apnenca, kostne moke. Redno primanjkuje tudi natrija, ki ga dodajamo v obliki soli. Pri pomanjkanju mineralov v krmi se zmanjša proihvodnja, slabše se izkoristi krma, pojavljajo se plodnostne motnje, obolenja kosti in tudi presnovne težave.
Prebavljivost krme: Od zaužitih hranil žival prebavi le en del, neprebavljen del pa izloči z blatom. Razlika med obema količinama je prebavljivi del hranil in se izraža v odstotkih (koeficient prebavljivosti). Ta del seje v živalskem organizmu spremenil v energijo, ki seje porabila za vzdrževanje telesa, prirejo mesa, za mleko itd. Na prebavljivost krme vpliva več dejavnikov: vrsta živali, količina krme, sestava obroka in priprava krmila. Največja razlika glede prebavljivosti je med vrstami živali pri surovih vlakninah (celulozi), ki jih dobro prebavijo prežvekovalci, prašiči pa na primer zelo slabo. Prebavljivost vlaknine se zmanjša tudi pri večjih količinah zaužitih sladkorjev (škroba). Koeficient prebavljivosti vlaknine iz sena je 52).
Škrobna vrednost (Š V); Ta podatek nam pove, kolikim delom čistega škroba je enakovrednih 100 delov določene krme. Koruza ima S V 80, kar pomeni, da je 100 kg koruze enakovredno 80 kg škroba. Škrobna vrednsot je energetska vrednost krme.
ZGRADBA IN DELOVANJE PREBAVNEGA SISTEMA PRI GOVEDU
Govedo je prežvekovalec in se od neprežvekovalcev loči po zgradbi prebavil. Tako ima želodec goveda tri predželodce in en pravi želodec. Predželodci so: vamp, kapica in prebiralnik, pravi želodec pa je siriščnik.
Predželodci pri govedu imajo prostornino 150—250 litrov, pravi želodec pa 10—20 litrov.
Vamp je sestavljen iz posameznih vreč, ki so med seboj povezane. Notranjost je porasla s številnimi resicami — papilarni dolžine I cm, ki so različnih oblik in različno razporejene po površini. Te resice povečajo notranjo površino in s tem sposobnost absorpcije. Glavna naloga vampa je, da se v njem razmnožujejo in rastejo mikroorganizmi, ki razgrajujejo hrano, zlasti celulozo, ki se tako lahko prebavi.
3
kmetijska panorama
Kopica je najmanjši del predželodca in je podobna žagi. Na notranji strani ima izrastke, podobne satju. Tu se hrana meša in prebira: zdrobljena hrana gre skozi prebiralnik, grobi delci pa se vrnejo v vamp. Ostri tujki, ki jih govedo požre, se lahko zapičijo v steno kapice in poškodujejo srce, saj je to samo 2—4 cm od kapice.
Prebiralnik, ki se drži kapice, ima na notranji strani visoke gube, ki jim pravimo tudi listi. V njem se odvaja voda, tako da je hrana skoraj suha.
Siriščnik je pri govedu pravi želodec. Je vez med prebiralnikom in tankim črevesom in je hruškaste oblike. Notranja površina je gladka in sluzasta in ima polno žlez, ki izločajo prebavne sokove.
Tanko črevo ima tudi sluznico s številnimi gubami in resicami, ki povečajo površino. Tu so tudi krvne žile in žilice ter encimi, ki jih sem izločajo črevesne stene, slinavka in jetra prek žolča, in tu poteka intenzivna prebava.
Debelo črevo je prek slepega črevesa povezano s tankim črevesom, na zadnjem delu pa prehaja v danko, ki se konča z zadnjikom. Okoli zadnjika je krožna mišica, ki ga zapira in odpira. V debelem črevesu se nadaljuje prebava, tu se vsrka voda, ostanki prebavne mase pa se zgostijo in prek danke izločijo.
Dolžina čreves pri govedu je 35 krat daljša od telesa.
Mikroorganizmi v prebavnem traku. So v predželodcih, v tankem in debelem črevesu. Prevladujejo bakterije, nekaj pa je tudi praživali in gliv. Celotne sveže mase mikroorganizmov je pri govedu 3—7 kg in je odvisna predvsem od krme, ki jo zaužije govedo. Največje število mikroorganizmov v prebavilih je pri prehrani s krmo, ki ima veliko škroba. Dejstvo, da se število in sestav mikroorganizmov prilagaja vrsti krme, nam tudi pove, da je pri menjavi obrokov potrebno to napraviti postopoma. Da se ob spremenjenem obroku razmere ustalijo, traja 14—21 dni.
Mikroorganizmi med prebavo hrano razgradijo in zelo intenzivno ustvarjajo (sintetizirajo) nove spojine, ki jih vključujejo v svojo celično snov, ko rastejo in se razmnožujejo. Z njihovim odmiranjem pa so ti produkti hrana živalskemu, organizmu.
KRMLJENJE KRAV
Zaužito krmo krava porabi za vzdrževanje organizma (vzdrževalna krma) in za mleko (proizvajalna krma).
Vzdrževalna krma torej ne da nobenih proizvodov, njena količina pa je odvisna od teže živali. Na 100 kg teže krava potrebuje 50 — 55 prebavljivih beljakovin in 500—550 g škrobnih enot. Beljakovinsko razmerje je torej 1:10, in če izračunamo, potrebuje 600 kg težka krava za svoje vzdrževanje 320 kg preb, beljakovin in 3.200 g škrobnih enot.
Proizvajalna krma se porabi v glavnem za mleko, za 1 liter mleka s 4 % tolš-če je potrebnih 60 g preb, beljakovin in 275 g škrobnih enot. Beljakovinsko razmerje je tu 1:4,6, in če spet računamo porabo npr. za 15 1 mleka, dobimo 900 g prebavljivih beljakovin in 4.125 g škrobnih enot.
Če seštejemo vzdrževalno in proizvajalno krmo za kravo, težko 600 kg, ki nam da 15 litrov mleka s 4 % tolšče, vidimo, da mora imeti v krmi 1220 g prebavljivih beljakovin in 7.325 g škrobnih enot. Na drugi strani pa imamo podatke o hranilnih snoveh v krmi (iz analize ali iz tabel) in tako lahko izračunamo za vsako količino mleka in težo krave potrebo po krmi, ki jo mora imeti krava na voljo. Ker je vzdrževalna krma za isto težo pri vseh kravah v glavnem enaka, so potem različni obroki odvisni od proizvajalne krme. Če združimo obe krmi in preračunamo potrebe po škrobnih enotah za en liter mleka, dobimo razmerje, da je pri 2.000 litrih mleka v enem letu potrebno za 1 liter 880 g škrobnih enot pri mlečnosti 3.000 litrov 678 g (77 %), pri mlečnosti 4.000 litrov 578 g (66 %) in pri mlečnosti 5.000 1 547 g (59 %) škrobnih enot.
Poleg teh dveh osnovnih sestavin pa je pri sestavi obrokov potrebno upoštevati še potrebe po sušini, surovi vlaknini, rudninah in vitaminih.
Primer sestave obroka za kravo, težko 600 kg, z 20 1 mleka in s 4 % tolšče
ŠE, g Sušina, Vlaknina, PSB, g kg g
KRMNA NORMA (vzdr. + proizv)	8.700	1.520	16,0	3.200
POZIMI:	dobro seno 5 kg	1.800	425	4,25	1.300
koruzna silaža, 10 kg	1.850	150	2,80	580
travna silaža, 15 kg	2.475	405	5,25	1.800
krmna pesa, 10 kg	800	70	1,40	100
koruza zrno (Šrot), 1,30 kg	1.086	93	1,13	325
super Ui 1 kg	700	420	0,87	30
skupaj	8.711	1.563	15,70	4.135
POLETI:	paša, 60 kg	6.300	1.380	11,40	2.520
seno, slabše, 2 kg	500	80	1,70	560
koruza s storži (Šrot), 2,75 kg	1.888	179	2,22	208
skupaj	8.688	1.639	15,32	3.288
Krmljenje presušenih krav
To je obdobje 6 do 8 tednov pred telitvijo in v tem času sestavimo obrok kot za pridobivanje 6 do 7 litrov mleka. To pa dosežemo že s primerno domačo voluminozno krmo brez dodatka močnih krmil.
Pri preobilnem krmljenju se krava preveč zamasti, porod je težji, nastanejo pa tudi škodljive snovi, ki povzročajo probleme pri ponovni obrejitvi. Tri tedne pred predvidenim porodom pa začnemo dodajati močna krmila, in to takšna, kot jih bomo dajali tudi po porodu, da se na nje navadijo bakterije v vampu. Prvi teden damo 1 kg, potem 2 in zadnji teden pred porodom 3 kg močne krme na dan. Krmljenju pred porodom pravimo tudi ovimljanje in z njim dosežemo za 600—800 litrov več mleka v naslednji laktaciji.
Krmila za krave
Mrva (skupno ime za suh pridelek s travnika od vseh košenj). Velika je razlika v kakovosti (več kot 100%), ki je odvisna od časa košnje (zrelosti), suše-
nja, načina spravila in drugih faktorjev, zato včasih ne zadošča niti za vzdrževanje, kakovostna pa lahko da tudi do 13 litrov mleka. Pri nas je to najdražja krma glede na hranilno vrednost in zato naj bo v obroku samo tista nujna količina za izravnavo suhe vlaknine v obroku, to je 4—8 kg dnevno.
Zelena sočna krma. Krma v poletnem obdobju in pri pomanjkanju paše. Lahko je to dobra beljakovinska krma (lucerna, detelje, mlada trava). Sezonsko se krmijo tudi ogrščica, inkarnatka, grašljinka (landsberška mešanica), pitnik. koruza za siliranje, listje in glave sladkorne pese, strniščna repa, krmna pesa, ohrovt. S to krmo, ki naj bi dopolnjevala pašo zgodaj spomladi in pozno jeseni, pa tudi ob pričakovani suši, si lahko z zaporedno setvijo zagotovimo »zelen krmni trak«.
Paša je najcenejša prehrana za krave molznice, bodisi da je urejena na čre-dinkah ali pa s pašo povprek. Mlada trava je odlična beljakovinska krma in je zato potrebno dodajati krmo z več surove vlaknine, posebno je to pomembno spomladi, ko s pašo začenjamo. Če v začetku paše obrok ni izravnan tudi s surovo vlaknino, lahko tolšča-v mleku pade tudi za 1 %. Krava lahko dnevno poje na paši 50—70 kg trave, kar zadošča pri dobri kakovosti za eno kravo, potrebno pa je 30—35 arov pašnika.
Silaže (travne, koruzne, listje in glave sladkorne pese) so glavna krma pozimi, če ni paše pa tudi poleti. Predvsem travna silaža je zaradi velike količine beljakovin primerna krma za krave molznice, v koruzni silaži pa je beljakovin manj, lahko pa jih povečamo z dodatkom 4 kg uree na 1.000 kg silažne mase. Listje in glave sladkorne pese morajo biti silirane brez primesi zemlje (sicer nastopijo prebavne motnje) in naj bodo pomešane z drobno zrezano koruznico ali slamo, ker imajo sicer premalo vlaknine in preveč vode. Vse silaže so bogate tudi z vitamini.
Močna krmila nam omogočajo uravnoteženje in večjo koncentracijo obroka. Lahko so sestavljena v mešalnicah za posamezne potrebe živali in za določene kategorije in vrste živali in imajo dodane minerale in vitamine. Lahko pa so to tudi posamična močna krmila: koruza, pšenica, ječmen, »Šrot«, oljne tropine, mesna moka itd. Tem moramo sami dodajati mineralno-vitaminske dodatke. Močna krmila dajemo kravam, ki imajo več mleka, kot ga zagotavlja osnovni obrok.
KRMLJENJE TELET
Krmljenje naj bo takšno, da bo omogočilo poznejši normalen razvoj živali. Prevelika količina mleka za krmo je prvič predraga, na drugi strani pa taka žival pozneje slabo izkorišča voluminozno krmo, ker nima dovolj razvitega vampa. Dnevni prirast naj bi bil 0,75 kg, tako naj bi 4 mesece staro tele tehtalo 130 kg. Edini pravi način je napajanje z mlekom, ki ima več prednosti v primerjavi s sesanjem. Odvisno od računa (cena mleka in cena močne krme) se odločimo, ali krmimo samo z mlekom ali pa kombinirano.
Zgled kombiniranega krmljenja
Starost, tedni	mleko, 1	močna krma, kg	seno, kg	sočna krma, kg	voda, 1
1	3-6	—	—	—	—
2	6	——	—	—	—
3	6	0,05	po volji	—	—
4	6	ir,10	po volji	—	—
5	6	0,15	po volji	—	1
6	6	0,25	po volji	—	2
7	5	0,40	po volji	—	3
8	4	0,50	po volji	—	4
9	—	0,70	po volji	—	7
11	—	1,20	1,20	0,50	8
14	—	1,70	1,70	1,50	12
17	—	2,00	2,00	2,00	15
120 dni	300	100	100	60	—
Teleta pa lahko vzredimo tudi s samo 130 litri mleka (napajamo samo 4 tedne), krmila pa dodajamo že v drugem tednu in v večjih količinah (11 teden
kmetijska panorama
2,40 kg). Za kaj se bomo odločili, je odvisno od cene mleka oz. močne krme.
Pri napajanju je pomembna količina mleka v prvem tednu po rojstvu. Prve tri dni naj bi dobilo tele v obroku po 1 liter mleziva v obroku ;3 x dnevno), druge štiri dni pa 1 —2 litra v obroku (3 x dnevno). Preveč mleka lahko povzroči napenjanje in drisko. Po prvih 7 dneh dajemo teletom mleka za napajanje od krav, ki imajo najnižji odstotek tolšče, ker premastno mleko prav tako povzroča napenjanje. Temperatura mleka naj ne bo pod 30° C. Vodo za napajanje dajemo posebej in ne zmešano z mlekom, pa tudi premrzla ne sme biti, dajemo pa jo 2—3 ure po krmljenju. Še boljše je, da imajo teleta redno dovolj čiste pitne vode (napajalniki).
PITANJE GOVEDI
Govedo pitamo zato, da povečmno živo težo in izboljšamo kakovost mesa. Živa teža se poveča z rastjo organizma, raste pa lahko le mlada še nedorasla žival. Debeljenje nastopi takrat, ko žival dobi s krmo več hranilnih snovi, kot jo porabi za rast (ali starejše živali za vzdrževanje in proizvodnjo). Pitovna sposobnost je odvisna od več dejavnikov:
1.	Dednost (vpliv staršev.) ima enak vpliv po očetovi in materini strani, zato se bolje pitajo potomci bolj mišičastih in slabše mlečnih krav, pa tudi biki so lahko mlečnega ali mesnega tipa.
2.	Pasma je lahko mesna, mlečna ali kombinirana. Seveda se najbolje pitajo živali mesnih pasem; kombinirane pasme (svetlo lisasto govedo) se pitajo nekoliko slabše, vendar dajo boljše meso, kar je danes na tržišču pomembna prednost.
3.	Spol pitancev: Bikci imajo za 7 do 17 % boljši prirastek kot junice, ker bolje izkoriščajo krmo in se jim v telesu nalaga manj loja.
Pri sestavljanju krmnih obrokov za pitanje goveda moramo upoštevati vzdrževalno in proizvajalno krmo. Vzdrževalna krma je tu zelo različna, saj je odvisna od teže živali, proizvajalni del obroka pa določimo glede na intenzivnost pitanja. Okvirna krmna norma za bike kombiniranih pasem in za prirast 1.200 g/dan:
Živa teža kg	PSB g	ŠE	Razmerje PSB: ŠE
200	570	3.030	1:5,3
300	665	3.810	1:5,7
400	725	4.710	1:6,5
500	745	5.470	1:7,3
600	750	6.320	1:8,4
To je norma za intenzivno pitanje, kjer pa je potrebno v obroku zagotoviti 50—80% ŠE iz močne krme, ki je dražja, in samo razliko iz cenejše voluminozne krme. Konča se tudi pri nižji teži (biki 500 kg, junice 450 kg) in je zato vprašanje gospodarnosti. Za srednje intenzivno pitanje bi bila ta norma za 20 % nižja, zato pa bi bili dnevni prirasti pri bikcih okoli 1000 g/dan. Tu je delež voluminozne krme od 50 do 80 %, končna teža je višja (biki 600 kg, junice 500 kg) in je zaradi dobrega izkoriščanja krme to pitanje zelo gospodarno. Ekstenzivno pitanje, ki temelji v glavnem na voluminozni krmi, je lahko gospodarno posebno v hribovsko-višinskih predelih (paša)'čeprav je poraba ŠE za I kg prirasta zelo visoka, se to izravna z nižjo ceno za ŠE.
Za kakšen način pitanja se bomo odločili, je odvisno od zahtev trga in gospodarnosti (cene telet in krmil).
JANEZ HORVAT, kmet. inž.
Fiziologija prehrane molznic
Gospodarstvo reje krav molznic je cilj, ki ga je mogoče doseči le, če da krava dovolj mleka.
S pridobivanjem mleka ne samo, da poravnamo stroške proizvodnje, ampak moramo ustvariti dobiček.
V naslednjem diagramu je prikazan dobiček na kravo in 1 kg mleka pri vloženih stroških za 1 kg mleka.
dobiček. <na kravt?
Iz diagrama je razvidno, da do 3.500 1 mleka ni nobenega dobička. Krava molznica začne ustvarjati dobiček šele, ko da več kot 3.500 I, če odštejemo dohodek za lastno delo, pa pri 3.000 I mleka. Do 3.000 1 mleka pa ves dohodek porabimo za tako imenovane fiksne stroške, ki so prikazani v naslednji tabeli:
fiksni stroški		1 mleka
1.	Amortizacija krave	600
2.	Amortizacija hleva	540
3.	Razne storitve (vet.) in material	440
4.	Režija (davki, obresti, spl. stroški)	320
5.	Vzdrževalna krma	800
6.	Lastno delo	800
	Skupaj	3.500 1
Pri količini 3.500 I mleka imamo plačano le lestno delo, vsi drugi stroški so isti, ne glede na to, ali bo imela krava 3.500 ali 6.000 I mleka, le pri 6.000 I imamo določen dohodek.
Mlečnost krav je odvisna od genetskih dejavnikov in okolja. Od dejavnikov okolja gre prehrani pomembna vloga pri izkoriščanju genetskega potenciala krav. Najtežji problem prehrane molznic je zadovoljiva snovna in energetska oskrba na začetku laktacije.
Laktacijska krivulja krav molznic je zelo značilna: visoka proizvodnja takoj po telitvi, naraščanje 4 — 6 tednov po telitvi ter počasno upadanje do presušitve. Ker pa je mlečnost individualno in genetsko odvisna, se lahko zelo razlikuje.
Da bi lahko obvladali pridobivanje oziroma prehrano prilagodili mlečnosti kravje treba če že ne poznati pa vsaj oceniti genetsko zmogljivost molznic. Za takšno oceno je najprimernejša začetna količina
mleka, ker je ta povezana s količino v laktaciji in jo lahko uporabimo kot orientacijo za ugotavljanje mlečnosti molznic. Ob neugodnih razmerah v okolju, ko krave zaradi slabe oskrbe ne morejo pokazati svoje zmogljivosti, bi brez začetne količine ne mogli niti približno ugotoviti genetske zmogljivosti molznic. Zveza med največjo količino na začetku laktacije, mlečnostjo ob laktaciji in vztrajnostjo laktacijske krivulje je razvidna iz naslednje tabele:
Povprečna najvišja	Proizvodnja v 300 dneh	Vztrajnost laktacijske
proizvodnja, kg/dan	laktacije, kg	krivulje, %
12,6	3.166	90
15,9	3.790	87
20,0	4.565	84
23,5	5.227	82
27,5	5.983	80
31,9	6.815	79
35,1	7.420	79
Dnevna količina mleka, ki jo dajejo dobre molznice na začetku laktacije, je zelo velika, zaradi tega pa so tudi zelo velike potrebe po hranljivih snoveh. Da bi molznice v tej fazi lahko zadostile velikim potrebam po hranljivih snoveh, potrebnih za mleko, bi morale zaužiti zelo velike in pestre obroke. Problem pa je ravno v tem, da je sposobnost za zauživanje krme po telitvi zelo slaba in se zelo počasi zboljšu-je, tako da močno zaostaja za hitro naraščajočo količino mleka.
' Kakšno je neskladje med zaužito hranilno vrednostjo obroka in potrebami za mleko, ki gaje dala krava, so raziskovali razni strokovnjaki. Njihovi rezultati so prikazani v naskednji tabeli:
Teden laktacije	Produkcijska krma, g ŠE	Mlečnost možna iz ŠE	(kg 4 % tolšče) dejanska	Razlika
1.	1.700	6,2	22,4	- 16,2
2.	4.180	15,2	23,7	- 8,5
3.	5.570	20,2	24,6	- 4,6
4.	5.820	21,2	24,6	- 3,4
5.	6.250	22,7	24,6	- 1,9
6.	6.440	23,4	24,4	- 1,0
7.	6.440	23,4	23,2	+ 0,2
Iz tabele je razvidno, da so krave v poskusu šele od sedmega tedna z obrokom zaužile toliko škrobnih enot, kolikor je bilo potrebno za mleko. Slabo sposobnost uživanja krme na začetku laktacije je narava konpenzirala z izredno sposobnostjo molznic za ustvarjanje in' izkoriščanje telesnih rezerv.
Telesne rezerve, ki jih krava ustvari pred telitvijo, da tako nadomesti slabo sposobnost uživanja krme na začetku laktacije, pa so obenem tudi spodbuda, da je mleka na začetku laktacije vsaj približno več, kot ga krava glede na svoj genetski potencial lahko da, četudi je prehrana v prvih tednih po telitvi preslaba.
5
kmetijska panorama
II.
i obrok z veliko koncentratov 35 — 60% vol. krme, veliko škroba
krajše prežvekovanje
(35—45 min.) na
1 kg SS
malo sline
(10-121/kg SS)
nizke pH vrednosti
(pH 5,4-6,0)
Vprašanje je, kdaj naj krava telesne rezerve naloži. Čas, ko je krava suha, je prekratek. Upoštevati pa tudi moramo, daje zmožnost za zauživanje krme proti koncu brejosti zelo slaba, zato bi bil potreben velik delež koncentratov v obroku, ki pa med presušitvijo niso za-željeni zaradi različnih problemov po telitvi, ki lahko nastopijo ob obilnem krmljenju ob presušitvi. Molznice, ki so obilno krmljene s koncentrati med presušitvijo, po telitvi težko obrejijo zaradi presnovnih motenj, ki so pogost pojav po telitvi. Torej moramo začeti s pripravljanjem krav na novo laktacijo še pred presušitvijo. Toda ob dobrih telesnih rezervah in sposobnosti črpanja teh rezerv mora biti tudi prehrana na začetku laktacije dobra, sicer začne mlečnost hitro upadati in pride zelo hitro, posebno v tej fAzi, do presnovnih motenj. Dobro krmljenje na začetku laktacije ima poseben vpliv na količino mleka v vsej laktaciji.
V naslednjem diagramu je prikazan vpliv dobrega in skromnega krmljenja na začetku in v kasnejših fazah laktacije:
visoke koncentracije hlapnih maščobnih kislin, hitra absorbacija, rastoči delež propionske kisline Ugodno pH-območje za amilolitične mikrobe.
Voluminozna krma je: (uvela silaža, seno, mokra silaža + seno 4 kg ali slama) 35 % voluminozne krme je spodnja meja, pri kateri se fermentacija v vampu še ugodno razvija.
Od deleža vlaknine v obroku je odvisna fermenacija v vampu, od te pa proizvodnja in zdravje živali.
Od razmerja hlapnih maščobnih kislin, predvsem med ocetno in propionsko kislino naj bi bilo 3:1, je odvisen odstotek maščobe v mleku.
Vpliv obroka na fermentacijo v vampu in na tolščo v mleku prikazuje naslednji diagram:
----■močno' krmljenje ----skromre krmljenje
Na zauživanje krme pri molznicah odloča več dejavnikov, ki jih prikazuje naslednja skica:
Sredi laktacije, ko mlečnost že upada, se ne splača krmiti bolj kot je potrebno. Če je krmljenje preobilno, lahko v tej fazi laktacije spremenimo presnovni tip krave od mlečnega na pitovni, in namesto da bi krave dajale mleko, se premočno debelijo. Preveč koncentratov v obroku znižuje tudi odstotek mlečne tolšče. V tej fazi je potrebno krmiti čim več in čim boljšo osnovno krmo, kar velja seveda za vse faze laktacije. Čim boljša je kakovost voluminozne krme, tem manj koncentratov potrebujemo in dosežemo ugodnejše razmere za mikrobno aktivnost oziroma prebavo v vampu.
Ponazoritev vpliva vlakninaste krme na regulacijo pH v vampu.
Konzumacija suhe snovi pri kravah različne teže in z različno mlečnostjo
Obrok z veliko vlaknine
daljše (45 -
nizke visok
70 min) (12 - 14 1 na kg SS) (pH 6 - 6,8)
\	▼	F
koncentracije hlapnih maščob in kislin v predželodcih
Dnevna količina mleka, kg	Konzumacija sušine, kg na dan		
	500 kg težka krava	600 kg težka krava	700 kg težka krava
0	10	12	14
5	12	14	16
10	13	15	18
15	14	16	19
20	15	17	20
25	16	18	21
30	—	18	21
35	—	—	23
Podatki o višini zaužite suhe snovi so le orientacijski, ker je zauživanje krme odvisno od mnogih dejavnikov, kar je prikazano na zgornji skici.
delež ocetne kisline. /
I
Ugodno pH-območje za celuloitične mikrobe
Mag. Ernest Omar, dipl. inž.
kmetijska panorama
6
Krmljenje krav molznic s koruzno in travno silažo v obrokih
Čim več daje krava mleka, tem bolj morajo biti obroki izravnani glede na hranilne snovi in minerale. Molznica s 25 1 mleka na dan porabi pribl. 10.000 ŠE energije, 1.850 prebavljivih surovih beljakovin, 100 g Ca, 70 g fosforja, 30 g natrija, 25 g magnezija, 150 mg Cu, 900 mg mangana, 650 mg cinka itd.
Vse to mora dobiti molznica s krmo, zato moramo vedeti, kolikšna je količina krme in iz česa sestoji. Da bi dobili realno sliko prehrane krav molznic, smo v letu 1990/91 izbrali pribl. 30 kmetij, na katerih smo vzeli vzorce krme, jo analizirali in na podlagi analiz krme izračunali krmne obroke ter svetovali, kakšno vrsto močne krme in vitaminsko-mineralnih mešanic naj kupi določeni rejec za obrok.
V naslednji tabeli so prikazane analize osnovne krme.
Analiza koruzne silaže, tabela št. 1:
Ime	Kraj	SS %	SPB gr	ŠE gr	Ca gr	P gr	S.vl %
1. Horvat	Ratkovci	27,96	11,4	172,2	0,66	0,52	6,25
2. Cahuk	Ivanovci	30,36	12,3	193,4	0,56	0,43	5,97
3. Vukanič	Andrejci	32,81	12,4	202,5	0,49	0,65	
4, Hari	Križevci	27,02	10,8	167,0	0,60	0,53	5,92
5. Ostro	Kokoriči	30,87	10,5	189,0	0,57	0,51	7,09
6. Šonaja	Veržej	29,96	11,1	185,5	0,68	0,57	6,49
7. Ivanjšič	Kokoriči	31,54	10,3	192,6	0,60	0,67	7,43
8. Štuhec	Logarovci	26,14	12,5	162,5	0,28	0,43	5,34
9. Gjerkeš	Lipa	27,50	13,6	165,3	0,76	0,45	6,54
10, Agg	Kamovci	28,50	11,0	178,4	1,77	0,51	6,11
11. Markovič	Žihlava	30,03	11,9	192,0	0,47	0,63	5,97
12. Belec	Banovci	32,09	11,3	201,1	0,40	0,52	7,00
13. Šonaja M.	Veržej	30,40	8,4	185,6	0,56	0,48	7,01
14. Sagaj	Ključarovci	28,90	10,1	178,7	0,47	0,47	6,49
15. Senčar	Bolehnečici	29,20	9,5	185,8	0,45	0,60	5,65
16. Kranjec	Stročja vas	30,04	10,5	188,8	0,46	0,61	6,6
17. Perša	Geriinci	32,08	10,4	195,2	0,52	0,54	6,05
18. Andrejc	Sodišinci	30,43	10,9	189,5	0,53	0,53	6,70
19. Ouček	Rankovci	29,33	1.1,4	186,4	0,51	0,46	5,96
20. Kardinar	Krapje	32,49	16,0	207,5	0,47	0,61	6,23
21. Seršen	Veržej	28,77	10,6	175,6	0,70	0,55	6,73
22. Jureš	Bunčani	24,65	9,2	147,0	0,60	0,45	6,07
23. Čuk	Hrastje Mota	31,95	11,9	200,3	0,46	0,49	6,91
24. Senekovič	Lešane	29,16	9,3	181,7	0,56	0,48	6,63
25. Omar	Rankovci	26,69	9,0	164,0	0,57	0,50	6,24
X		29,50	11,05	183,5	0,54	0,50	
Iz analiz koruzne silaže se vidi, da je hranilna vrednost koruzne silaže pri-.večini dobra. Povprečno vsebuje 29,50% suhe snovi, 183,5 g ŠE, 11,05, g SPB, 0,54 g ha in 0,5 g P.
Velike razlike so v vsebnosti fosforja in kalcija, v mnogih primerih je več fosforja in kalcija, kar je lahko poseben problem ob krmljenju večjih količin koruzne silaže.
Analiza travne silaže, tabela št. 2;
Ime	Kraj	SS %	SPB gr	ŠE 9'	Ca gr	P gr	Na gr	S. vi. %
1. Senekovič	Nasova	32,67	45,8	194,7	2,22	1,51			70,8
		100	140,2	596,0	6,81	4,64	—	216,7
2. Andrejč	Sodišinci	42,49	41,8	232,9	3,26	1,40	—	104,5
		100,00	98,5	548,2	7,68	3,29	—	245,9
3. Senčar	Bolehnečici	41,9	53,1	260,0	2,36	1,55	. —	86,4
			126,7	620,5	5,61	3,69	—	206,2
4. Ouček	Rankovci	30,79	29,3	169,2	1,75	1,29	—	79,9
		100,00	95,2	549,6	5,68	4,18	—	259,5
5. Ostre	Kokoriči	42,49	49,6	236,8	3,84	1,58	—	89,5
6. Štuhec		100,00	116,8	557,3	6,69	3,72	—	210,6
	Logarovci	38,83	35,7	178,0	2,85	0,85	—	104,9
		100,00	66,3	458,5	7,34	2,20	—	270,2
7. Agg	Kamovci	37,62	25,7	183,4	1,81	1,18	0,43	98,4
		100,00	68,5	487,4	4,81	3,13	1.15	261,6
Ime	Kraj	SS %	SPB gr	ŠE gr	Ca gr	P gr	Na gr	S.vl. %
8. Belec	Banovci	55,18	48,4	265,6	2,05	1,82	—	131,0
		100,00	87,7	481,1	3,71	3,29	—	286,2
9. Horvat	Ratkovci	50,01	78,8	286,6	3,52	1,83	—	121,3
		100,00	157,0	573,0	7,05	3,66	—	242,4
X			107,7	228,3	2,63	2,54		
Od 28 rejcev, ki smo jih spremljali, je imelo le 10 rejcev v obrokih travno silažo.
Čeprav je travna silaža skoraj nenadomestljiva voluminozna krma pozimi, je to upoštevalo le 10 rejcev. Kakovost travne silaže je bila zadovoljiva, saj je le en vzorec vseboval 30 % suhe snovi. 50 % vzorcev je vsebovalo v suhi snovi okrog 12 % surovih prebavljivih beljakovin. Če primerjamo travno silažo z vrednostjo močne krme, lahko trdimo, daje nekaj vzorcev vsebovalo več s. preb. belj. v suhi snovi kot otrobi. Tudi koncentracija energije v travni silaži je bila visoka, saj je vsebovala večina silaže v suhi snovi od 550 do 600 ŠE. To pomeni, da so bile silaže po hranilni vrednosti dobre. Velika variabilnost je bila v rudninskih snoveh. Kalcija je bilo v suhi snovi najmanj 3,7 g in največ 7,6 g, torej 100% razlika. Podobno je pri fosforju. Surovih vlaknin, od katerih je v glavnem odvisna hranilna vrednost silaže, je bila od 20,6 % do 28,6 %, kar je nekoliko preveč. To pomeni, daje bila travna silaža zgodaj pospravljena in tudi dobro uvela.
Analize mrve (sena in otave) nam kažejo precej slabšo sliko. Prikazane so v naslednji tabeli.
Tabela 3: Analiza mrve (seno in otava)								
Ime	Kraj	SS	SPB	ŠE	Ca	P	Na	S.vl.
1. Agg	Kamovci	92,73	46,7	390,0	5,34	1,77	—	320,7
2. Andrejč	Sodišinci	89,22	77,5	413,2	6,61	3,57	—	256,3
3. Belec	Banovci	89,90	48,9	301,0	4,38	3,69	—	286,2
4. Čahuk	Ivanovci	93,29	54,51	342,0	6,49	0,43	—	305,1
5. Jureš	Bunčani	84,91	53,9	313,6	4,17	2,78	—	249,7
6. Seršen	Veržej	87,38	55,1	327,4	3,67	2,97	—	269,7
7. Kardinal	Krapje	91,17	63,3	356,7	3,93	3,27	—	282,0
8. Ouček	Rankovci	92,78	96,1	428,6	4,39	2,08	—	281,3
9. Kranjec	Stročja vas	91,68	35,5	294,5	3,92	2,46	—	288,9
10. Žitek	Podgradje	90,22	40,3	292,3	5,63	2,11	—	291,2
11. Perša	Geriinci	91,67	68,6	384,9	4,88	2,35	—	270,9
12. Senčar	Bolehnečici	90,09	47,2	315,3	4,58	2,35	—	270,8
13. Senekovič Nasova		93,16	66,5	370,8	4,06	3,34	—	282,6
14. Omar	Rankovci	83,34	64,3	319,7	8,13	3,38	—	224,5
15. Horvat	Ratkovci	95,49	78,6	408,0	5,62	2,12	—	197,8
16. Vukanič	Andrejci	95,30	125,4	502,8	3,48	4,23	—	269,5
17. Hari	Križevci	92,75	66,8	'373,3	4,66	2,62	0,18	282,8
18. Osterc	Kokoriči	88,32	44,81	298,5	4,25	2,54	—	278,1
19. Šonaja J.	Veržej	88,85	31,9	236,1	2,50	2,29	—	319,6
20. Ivanjšič	Kokoriči	87,57	36,8	275,4	4,08	3,05	. —	270,7
21. Gjerkeš	Lipa	92,27	30,0	244,4	6,04	2,58	—	334,1
22. Markovič	Žihlava	92,00	69,2	375,1	3,19	2,75	—	277,1
23. Šonaja M. Veržej		87,90	70,9	373,0	6,00	2,66	—	246,7
24. Sagaj	Klučarovci	90,0	40,1	283,0	3,64	3,05	—	291,0
25. Štuhec	Logarovci							
26. Čuk	Hrastje Mota	91,77	37,8	288,6	4,63	2,16	—	298,4
X			58,0	340,32	4,75	2,66		278,2
Hranilne vrednosti mrve so zelo različne. Če primerjamo s travno silažo, je razlika velika. Vsebnost surovih prebavljivih beljakovin je bila od 30 g (3 %) do 125 g v vzorcu, torej trikratna razlika. Povprečno je bilo 58 gramov surovih prebavljivih beljakovin, 340 gramov ŠE, 4,75 grama kalcija in 2,66 grama fosforja. Povprečno je bilo v mrvi od 22,4 % do 33,4 % surove vlaknine. Večina vzorcev je vsebovala od 27 do 30 % surove vlaknine, kar pomeni, da je bil pretežni del sena prepozno pospravljen.
Iz hranilnih vrednosti osnovne krme smo izračunali vsem rejcem, ki so bili vključeni v program, krmne obroke. Ker so bile zelo različne hranilne vrednosti krme in količina posamezne krme v obrokih, so krmni obroki zelo variabilni. Izračunana je tudi količina mleka na osnovi osnovne krme.
kmetijska panorama
V naslednji tabeli št. 4. je prikaz krmnih obrokov in količine mleka, posameznih hranilnih snovi ter določitev vit.-mineralne mešanice za obrok.
Tabela 4: Izračunani obroki iz osnovne krme
Ime	Kraj	ss	SPB	ŠE	Ca	P	Vrsta mešanice
1. Horvat	Ratkovci	13,18	15,34	15,23	11,53	8,55	vit.-min.
2. Vukanič	Andrejci	13.09	12,59	15,8	2,05	12,43	premiks
3. Ostre	Kokoriči	13,22	11,08	14,1	10,35	10,22	premiks
4. Agg	Kamovci	13,03	6,5	11,2	14,40	6,36	vit.-min.
5. Belec	Banovci	13,02	8.0	12,4	3,20	10,04	premiks
6. Štuhec	Logarovci	13,24	7,8	13,3	12,50	3,70	vit.-min. biofos
7. Omar	Rankovci	12,59	10,8	13,2	14,20	10,0	vit.-min.
8. Anrejč	Sodišinci	12,24	8,3	12,0	10,30	5.0	vit.-min.
9. Guček	Rankovci	13,11	13,23	14,40	14,58	11,58	vit.-min.
10. Senčar	Bolehnečici	13,22	9,0	13,9	11.2	8,5	vit.-min.
11. Senekovič	Nasova	13,07	14,09	14,53	10,42	14,76	premiks
12. Hari	Križevci	13,03	10,69	12,83	14,79	8,65	vit.-min.
13. Šonaja J.	Veržej	13,10	2,62	8,84	1,20	5,72	premiks
14. Ivanjšič	Kokoriči	13,09	2,79	10,54	7.63	11,21	premiks
15. Gjerkeš	Lipa	13,06	3,61	9,13	10,17	5.21	vit.-min.
16. Seršen	Veržej	13,03	5,32	12,16	4,168,35		premiks.
17. Jureš	Bunčani	13,08	5,41	11,95	4,95	13,21	premiks
18. Kardinal	Krapje	12,88	7,39	12,62	2,30	8,75	vit.-min. ali premiks
19. Čahuk	Ivanovci	13,26	5,96	12,22	10,65	2,49	vit.-min. biofos
20. Perša	Gerlinci	12,84	6,18	12,46	4,90	4,26	premis ali vit.-min.
21. Kranjc	Stročja vas	12,80	2,15	9,79	1,60	5,08	premiks
22. Sagaj	Ključarovci	13,01	3,54	8,79	3,04	9,08	premiks
23. Šonaja M.	Veržej	13,07	4,82	11,35	8,07	3,98	vit.-min.
24. Murkovič	Žihlava	13,12	7,66	12,66	1,48	8,22	premiks
25. Šonaja F.	Krapje	12,90	7,33	15,59	2,68	7,16	premiks
26. Gregorec	Slaptinci	13,0	9,14	12,59	4,64	12,17	premiks
27. Kerčmar	Peskovci	12,78	4,20	11,45	6,95	4,16	vit.-min.
Glede na težo krav in količino mleka ter porabo krme, ki smo jo prej ugotovili, smo prišli do ugotovitve, da krave pojejo 12—13 kg suhih snovi iz osnovne krme. Glede na prebavljive beljakovine so dale iz osnovne krme od 2,15 do 15,34 1 mleka. Zelo malo mleka pa so dale krave rejcev kjer v obrokih ni bilo travne silaže oziroma je je bilo malo ali je bila slabe kakovosti. V obrokih, kjer je bila poleg koruzne dobra travna silaža, so dajale krave molznice čez 12 1 mleka iz osnovne krme, vendar le pri 4 rejcih. Pri večini rejcev so dajale krave molznice manj, od 6 do 7 1 mleka.
Mlečnost glede na energetsko vrednost iz osnovne krme je visoka, razen v nekaterih primerih je nad 12 1. Tudi v obrokih, kjer je dobra travna silaža, je količina mleka voluminozne krme visoka, obroki s travno silažo so bolj izravnani med beljakovinami in energijo kot obroki s čisto koruzno silažo.
Razmerje med kalcijem in fosforjem je med posameznimi obroki zelo variabilno. Več kot polovica izračunanih obrokov vsebuje fosforja za več litrov mleka kot kalcija. Ker ima večina obrokov malo beljakovin moramo dodajati beljakovinska krmila, ki vsebujejo veliko fosforja, otrobi za 6 1 mleka, sončnine tropine za 5,5 1 mleka, bučne pogače za 8 1 mleka itd. To pomeni, da ob dodajanju beljakovinskih krmil dodajamo tudi veliko fosforja. Ker je fosfor najdražja komponenta v mineralnih mešanicah in ga celo uvažamo, je prav, da v primerih, če je več fosforja, dopolnjujemo le obroke s premiksi, ki ne vsebujejo fosforja, vsebujejo pa 4—5 krat več drugih mikromineralov in vitaminov. Zato jih uporabljamo v manjših količinah in precej pocenijo obroke. V 4. tabeli so prikazani posamezni obroki za vsakega rejca in vrsta mineralne mešanice, ki jo priporočamo za posamezni obrok. Pri večini primerov smo mineralne mešanice posameznim rejcem tudi preskrbeli. Prepričani smo, da je potrebno način, ki smo ga uvedli v prejšnjem letu, da na podlagi analiz krme izračunamo krmne obroke in priporočamo primerne beljakovinske in mineralne dodatke, v prihodnje razširiti na čim več živinorejcev.
V naslednjih tabelah bo nekaj primerov krmnih obrokov za posamezne kmetije, ki so imele analizirano krmo.
1. Obrok brez travne silaže — koruzna silaža 4- seno
Krma	kg	SS kg	SPB G	ŠE g	Ca g	P g	Na g
koruzna silaža	24	6,910	254,40	4.224	16,80	13,20		
seno	7	6,120	385,00	2.289	25,69	21,00	2
skupaj domača krma	31	13,030	639,40	6.513	42,49	34,20	2
za litrov mleka dodatek			5,32	12,16	4,16	8,35	10
sončničnih tropin	2,10	1,87	604,8	1.005,90	20,16	24,57	0,2
sol	0,07						26,60
apnenec	0,04				14,40		
premiks	0,01						
z dodatkom za liter mleka			15,40	15,82	15,68	22,81	16,62
2. Obrok s kombinacijo travne in koruzne silaže srednje					kakovosti		
koruzna silaža	15	4,81	169,50	3.016,50	6,0	7,80		
travna silaža	10	5,52	484,00	2.655,00	20,50	18,20	1
mrva	3	2,70	146,70	903,00	13,14	11,07	—
skupaj domača krma za		13,03	800,20	6.574,50	39,64	37,07	1
liter mleka			8,00	12,39	3,21	10,04	10
dodatek sončničnih
tropin	1,40	1,25	403,20	670,60	13,14	16,38		
sol	0,70						26,60
apnenec	0,06				21,60		
premiks	0,01						
z dodatkom za 1 mleka			14.72	14,83	21,60	19,68	16,61
3. Obrok s kombinacijo travne silaže odlične 1				<akovosti			
koruzna silaža	19	5,31	216,60	3.271,80	12,54	9,88	—
travna silaža	10	5,00	788,00	2.860,00	35,20	18,30	—
seno	3	2,86	235,80	1.224,40	16,86	6.36	—
skupaj		13,17	1.240,40	7.355,80	64,60	34,54	—
domača krma za 1 mleka			15,34	15,23	11,53	8,55	—
vit.-min. meš.	0,09
V tabelah so prikazani trije različni obroki iz doma pridelane osnovne .krme, izračunani na podlagi analiz krme.
Prvi obrok je najbolj pogost za krmljenje v Pomurju. Ker je v-obroku le koruzna silaža, kljub temu da je 7 kg sena, ima obrok zelo malo beljakovin, saj dobimo iz osnovnega obroka glede na prebavljive beljakovine le 5,32 I mleka. Kot je bilo že prej omenjeno, da krava molznica po telitvi več mleka, ker črpa rezerve iz telesa, vendar količina mleka brez dodatka beljakovinskih krmil hitro pade in se krava tako izčrpa, da so veliki problemi pri ponovni obrejitvi. Če hočemo tak obrok izravnati z energijo, ki jo dobijo živali iz koruzne silaže. moramo dodati 2—2,5 kg sončničnih tropin, pa tudi otrobi vsebujejo veliko fosforja, zato ga ni treba posebej dodajati v obliki vitaminsko-mineralnih mešanic, ampak se odločimo za dodajanje premiksa, ki vsebuje 3 do 4-krat več mikromineralov in vitaminov in ga dodajamo 4-do 5-krat manj kot kompletne vit.-mineralne mešanice. Ker je cena premiksov enaka kot cena kompletnih vit.-mineralnih mešanic, je obrok ob dodajanju premiksa veliko cenejši.
Drugi obrok je sestavljen iz koruzne in travne silaže ter malo sena. Travna silaža in seno v tem obroku imata srednjo hranilno vrednost, zato je tudi v tem obroku premalo beljakovin. Vendar je ta obrok glede na prebavljive beljakovine za 8 1 mleka, kljub manjši količini sena v obroku, le 3 kg/dan. Zato ta obrok lahko izravnamo z 1,4—.1,5 kg sončničnih tropin, če bi v obroku zmanjšali koruzno silažo na 10—11 kg in povečali količino sena na 5.-6 kg, bi bil obrok lahko za 9—10 1 mleka. Razmerje Ca : P je v tem obroku še slabše kot prej, saj imamo kalcija le za 3 1, fosforja pa za 10 1 mleka. Če obrok izravnamo z 1,4 kg sončničnih tropin, ki vsebujejo veliko fosforja, gaje v obroku preveč. Zato je potrebno dodati premiks, ki ne vsebuje fosforja. Seveda pa moramo dodati kalci j mletega apnenca in natrij v obliki živinske soli.
Tretji obrok je glede na prebavljive beljakovine in energijo za 15 I mleka. To pomeni, daje bila v njem zelo dobra osnovna krma, predvsem travna silaža in seno: Ker vsebuje manj fosforja kot kalcija, obrok dopolnjujemo z vitamin-sko-mineralno mešanico, ki vsebuje več fosforja. Obrok pa lahko dopolnimo z 1—2 kg pšeničnih otrobov. Pri dodajanju 2 kg otrobov se.poveča tudi količina beljakovin v obroku za 20 1 mleka, če ne dodajamo vitaminsko-mineralnih mešanic, moramo dodati sol in nekaj apnenca.
Vsi 3 obroki so le za 15 1 mleka. Za večje količine pa moramo dodajati več močnih krmil.
Če ima rejec doma žitno zrnje ali siliran koruzni zdrob, dokupi beljakovinski koncentrat in ga doda zrnju. Najboljše so oljne tropine sončnične, bučne, sojine idr.), kijih mešamo z doma pridelanim žitom. Najboljše je, da naredimo krmila, ki vsebujejo glede na prebavljive beljakovine za 2 — 2,5 1 mleka. Torej, če je potrebno za 1 1 mleka 60 beljakovin, mora imeti naše krmilo 120 g beljakovin. Najlažje irzačunamo, koliko oljnih tropin oziroma žitnega zrnja bomo dali v mešanico, na osnovi pravokotnika, ki ga prikazuje naslednja skica:
sončnične tropine
50% 1/2 kg
22,0
sil. kor. zdrob
50% 102 kg
sil.kor. zdrob
sončnične tropine
22,0
50 % 1/2 kg
50 % 1/2 kg
V sečišče diagonal vpišemo potrebno količino beljakovin v krmilu (15 °o ali 150 g). Na levo stran v gornji vogal vpišemo % prebavljivih beljakovin v krmilu, sončnične tropine 26 % (33 % surovih beljakovin), v spodnji kot vpišemo prebavljive beljakovine v žitu, konkretno sil. kor. zdrob, ki vsebuje 4% prebavljivih beljakovin. Razlike med vsebnostjo beljakovin v krmilih oziroma žitnem zdrobu in potrebami beljakovin v obroku vpišemo v nasprotne vogale.
Zgled: sil. kor. zdrob 4—15 = 11 delov in sončnične tropine 26—15 = 11 delov. Za gornji zgled je potrebno mešati 50 % sončničnih tropin in 50% siliranega koruznega zdroba ali 1/2 kg sončničnih tropin in 1/2 kg siliranega koruznega zdroba, da dobimo 2,5 I mleka. Ob izravnanem krmnem obroku za 15 1 mleka moramo dati za 20 I mleka 2 kg omenjene mešanice, 1 kg sončničnih tropin in 1 kg siliranega koruznega zdroba. Če imamo namesto sončničnih tropin otrobe, jih primešamo enkrat več na 1 kg siliranega koruznega zdroba (2 kg). Bučnih in sojinih tropin pa primešamo manj kot 50 %, pribl. 35 % bučnih pogač in 65 % sil. kor. zdroba. Za 2,5 1 mleka 0,35 kg bučnih pogač in 0,65 kg sil. kor. zdroba.	magt Ernest OMAR
kmetijska panorama
8
V Pomurju je še vedno veliko rejcev krav molznic, ki v krmnih obrokih nimajo koruzne niti travne silaže. Ti redijo v povprečju 1—3 krave na kmetijo in so bili prav zaradi majhnosti v preteklosti s strokovne plati večinoma zapostavljeni. Glede na posestno sestavo, ki je v Pomurju, je teh rejcev le toliko, da ne smemo prezreti dohodka, ki ga ustvarjajo zase, pa tudi za regijo. Omenjene kmetije, praviloma z izjemo ostarelih kmetov, ne propadajo, ker so večinoma mešane in je reja krav molznic v teh kriznih časih dopolnila dejavnost. Te kmetije so v zadnjem času tudi edini vir telet za prodajo, zato se jih nikakor ne sme zapostavljati.
Pravilna prehrana pri kravah molznicah je prav gotovo poleg načrtne selekcije, dobre reprodukcijske službe in drugih služb izrednega pomena za dosego omenjenih ciljev.
Za prehrano krav molznic sta značilni dve obdobji krmljenja, in sicer zimsko in poletno, ki se ne razlikujeta samo po različni krmi, ampak tudi po različnem strokovnem pristopu.
Zimsko krmljenje krav molznic
Osnovna voluminozna krma v zimskem obdobju na. kmetijah, ki ne uporabljajo silaž v obroku, je iz sena in gomoljnic. Ža večjo mlečnost je potrebna močna krma, ki pa je pri slabi kakovosti osnovne voluminozne krme predraga. Zgledi obrokov zimskega krmljenja: 1. Obroki z mrvo
	količina	suhih	prebavlj.	škrobnih	P	Ca	Na
	kg	snovi kg	beljakov, g	enot g	g	g	9
seno, slabo	12	10,50	420	2.880	21,6	57,6	8,4
zadostuje za vzdrževanje in mleko			21	0	1 1	9,2 I	0
seno, dobro zadostuje za vzdrževanje	14	12,20	840	4.480	37,1	78,1	7,28
in mleko			9	5,4	10	16	0
otava, slaba zadostuje za	13	12,80	650	3.250	30,1	63,8	4,7
vzdrževanje in mleko			5,8	0,9	5,9	11	0
otava, dobra zadostuje za vzdrževanje	15	13,10	1.150	5.400	44,1	107,1	15,9
in mleko			14,1	8,7	8,2	25,7	5,9
2. Obroki z mrvo in gomoljnicami (pesa, repa)					18,3 8,0	48,2 10,0	7,0 6,0
seno, slabo krmna pesa ali repa	10 20	8,9 2,0	350 160	2.400 1.200			
skupaj zadostuje za vzdrževanje		10,9	510	3.600	26,3	58,2	13
in mleko			3,5	2,2	3,7	9,4	3,0
seno, dobro krmna pesa	12	10,5	720	3.840	31,8	66,9	6,2
ali repa	20	2,0	160	1.200	8,0	10,0	6,0
skupaj zadostuje za vzdrževanje		12,5	880	5.040	39,8	76,9	12,2
in mleko			9,6	7,4	11,6	15,6	2,2
otava, slaba krmna pesa	11	10,9	550	2.750	2,5	54,0	4,0
ali repa	20	2,0	160	1.200	8,00	10,0	6,0
Skupaj	, zadostuje za vzdrževanje		12,9	710	3.950	33,5	64,0	10,0
in mleko			6,8	3,5	7,9	11,3	0
otava, dobra krmna pesa	14	12,2	1.070	5.040	41,2	100	14,8
ali repa	20	2	160	1.200	8,0	10,0	6,0
skupaj		14,2	1.230	6.240	49,2 110,0		20,8
zadostuje za vzdrževanje in mleko			15,5	11,8	17,2	26,6	10,8
Zimsko krmljenje z voluminozno krmo brez silaž je zelo enostavno, saj je osnovni obrok večinoma iz ene oziroma dveh sestavin Prav zaradi tega pa ima kakovost krme izreden pomen, saj njen vpliv ni samo v povečani proizvodnji, ampak je tudi v pozitivni korelaciji z ješčnostjo. To pomeni, da se ob povečevanju kakovosti krme dviga ješčnost in s tem tudi mlečnost. Hranjenje s slabo kvalitetno mrvo pa je izredno drago, saj iz zgledov vidimo, da obrok iz slabo kakovostne mrve ponavadi ne zadošča niti za vzdrževnaje, kaj šele za mleko.
Pri obrokih, sestavljenih izljučno iz mrve, je opaziti pomanjkanje energije, ki jo dodamo z doma pridelanim žitom in izravnamo obrok. Nekoliko manjše nesorazmerje med energijo in beljakovinami je v obrokih, ki so iz mrve in gomoljnic, le-te sicer vsebujejo le malo suši-ne in beljakovin, nekoliko pa obrok obogatijo z energijo. Poleg tega pa s svojo prebavljivostjo vplivajo na boljšo ješčnost. Čeprav so go-moljnice zaradi ročnega spravila draga krma, so v krmnih obrokih za-željene, saj poleg vseh omenjenih dobrih lastnosti povečujejo tudi krmno bilanco, predvsem krmna pesa in bela repa. Slednjo sejemo na strnišče in s tem površine dvakrat izkoristimo. Več kot 20 kg količin v obroke ne vključujemo, ker mleko lahko dobi priokus, predvsem pa je potrebna pazljivost pri beli repi.
Dobra mrva vsebuje veliko rudnin, predvsem fosforja in natrija. Le-tega moramo dodajati z živinsko soljo, še boljši so lizalni kamni, ki vsebujejo tudi druge rudnine.
Ce hočemo imeti večjo mlečnost od izračunane moramo dodajati krmila, ki jih lahko zmešamo sami.
100 kg doma zmešanega krmila s 16 % surovih beljakovin:
—	koruza, zdrobljena ali druga žita	47 kg
—	pšenični otrobi	25 kg
—	sončnične ali repične tropine	25 kg
—	vitaminsko-mineralna mešanica	3 kg
100 kg
Vsak kilogram omenjene mešanice poveča količino mleka za 2,1 do 2,3 litra. Z njo pa zadostimo tudi potrebam po rudninah, tudi po natriju.
Poletno krmljenje krav
Pri poletnem krmljenju v hlevu mora biti pridelovanje odlične sočne krme zagotovljeno od pomladi do jeseni ali pa vsaj za daljše obdobje. Neredno krmljenje in pogosto menjavanje suhe in sveže krme neugodno vplivata na mlečnost živali, zato je za poletno krmljenje nujno potrebno imeti izdelan zeleni konvejer (vrste krmč in vrstni red krmljenja skozi vse leto).
S krmljenjem trave začnemo čimprej spomladi, presledek med prvo in drugo košnjo dopolnimo z ovsom za klajo ali mešanico ovsa in grašice. Zeleno krmo v jesenskih mesecih lahko nadomestimo s koruzo za klajo, pozno jeseni pokladamo pesno listje, repno listje ali tudi jaro ogrščico (lihoraps). Na njivah je glavna klaja črna detelja, v Pomurju se uvaja lucerna, katere značilnost je visok odstotek beljakovin, yendar pa je pridelava omejena, ker ne prenaša kislih tal. Obroki poletnega krmljenja
	Količina kg	suhih snovi kg	Prebavljive beljak, g	Škrobnih enot g	P 9	Ca g	Na 9
trava v latenju	60	10,2	1.440	6.990	36	78	15
seno zadovoljivo	3	2,6	138	890	6,9	16,2	1,5
skupaj zadostuje za vzdrževanje		12,8	1.578	7.880	42,9	94,2	16,5
in mleko			21,3	17,7	13,5	21,4	6,5
črna detelja	60	13,2	1.560	6.900	34,2 234,0		34,8
seno zadovoljivo	2	1,7	92	560	4,6	10,8	1,0
skupaj		14,9	1.652	7.460	38,8 244,8		35,8
zadostuje za vzdrževanje in mleko			22,5	16,2	11,0	71,6	25,8
oves do latenja	60	9,6	1.020	5.520	36,0	36,0	
seno zadovoljivo	3	2,6	138	890	6,9	16,2	
skupaj		12,2	1.158	6.410	42,9	42,2	
9	kmetijska panorama
zadostuje za vzdrževanje in mleko	14,3	12,4	13,4 4,0
koruza v mlečni			
zrelosti	20	3,8	200,0	2.200	10,0 16,0 1,2
trava (3. košnja)	40	6,8	680,0	3.200	28,0 128,0 4,0
dobro seno	3	2,6	180,0	960	7,8 16,8 1,5
skupaj	13,0 1.060,0	6.360	45,8 150,8 6,7
zadostuje za			
vzdrževanje			
in mleko	12,6	12,2	14,8 40,3	0
pesno listje	35	4,2	630,	2.500	10,5 59,0
trava (jesenska)	35	6,0	595,0	2.800	24,5 112,0
dobro seno	3	2,6	180,0	960	7,8 16,8
skupaj	12,6 1.405,0	6.260	42,8 187,8
zadostuje za			
vzdrževanje			
in mleko	18,4	11,8	13,4 52,6
jara ogrščica	40	4,8	720	2.600	20,0 80,0
dobro seno	9	7,8	540	2.880	23,4 50,4
Skupaj	12,6	1.260	5.480	43,4 130,4
zadostuje za			
vzdrževanje			
in mleko	16,0	12,6	13,7 33,5
Značilnost poletnega krmljenja je beljakovinsko bogata krma, z izjemo zelene koruze. Energije v obrokih večinoma manjka, zaradi tega se pri dodajanju energetsko bogate krme (koruzni »Šrot«, zmleta žita) ravnamo po njej. Vsak dodan kilogram žit lahko poveča količino mleka za 2 do 3 1, kar upoštevamo pri mlečnosti, ki je večja od izračunane.
V obroke se mora nujno vključevati seno, ki je lahko slabše kakovosti, ob pomanjkanju le-tega je lahko tudi slama. Z dodajanjem sena oz. slame izravnamo obrok glede na sušila, kar je nujno za pravilno delovanje prebavnega trakta.
Iz osnovnih obrokov je razvidno kronično pomanjkanje mineralov. predvsem natrija in delno fosforja, medtem ko je kalcija dovolj oz. celo preveč. Prav zaradi tega se mora dodajati živinska sol. 4—8 dkg dnevno, odvisno od mlečnosti. Od vitaminsko-mineralnih mešanic pa se uporabljajo tiste, ki vsebujejo več fosforja in manj kalcija.
Povzetek
Strokovne službe, ki delajo v kmetijstvu, ne smejo zapostavljati rejcev, ki pri krmljenju ne uporabljajo silaž. -Čeprav so to majhne kmetije, večinoma mešane, prispevajo z rejo krav molznic nemajhen del dohodka zase in regijo, so pa tudi v sedanjem času edini vir telet za nakup. Da bi zadostili omenjenim potrebam in rejce spodbudili k boljšemu delu v prehrani krav molznic, je potrebno čimveč strokovfio delati za kakovostno voluminozno krmo, ki za pridobivanje mleka, teleta in zdravstveno varstvo živali najpomembnejša. Ob sedanjem genetskem potencialu lisastega goveda pa je nujno dodajanje močnih krmil, uporaba mineralno-vitaminskih mešanic in živinske soli vse leto.	Branko KORNHAUSER. kmet. inž.
PANAGRA
Kovinska industrija Murska Sobota, d. o. o.
69000 Murska Sobota, Bijedičeva 1
Božično-novoletni POPUST
od 12. decembra 1991 do 10. januarja 1992!
• Cene znižane za
20%
• nahrbtne škropilnice • brzoparilnike • kotle za ■ žganjekuho • obračalnike • žitne sejalnice • freze ■ • motokultivatorje in drugo kmetijsko mehanizacijo
UGODNA PRODAJA KRMILNE MOKE!
— Vse informacije dobite v naši trgovini na Bijedičevi 1 v Murski Soboti ali po telefonu: (069) 31-750.
kmetijska panorama
10
Vzreja plemenskih telic
Kakšna bo naša čreda krav, je precej odvisno od vzreje plemenskih telic. Če gledamo finančno, je vzreja plemenskih telic v govedo draga postavka, saj od te živali dobimo prvi dohodek po prvi telitvi, to je čez 25—27 mesecev.
Izkušnje kažejo, da je preobilna prehrana bolj škodljiva kot koristna. Zaradi preobilne prehrane, kot je pri nas, telice prej spolno dozorijo, zaradi tega jih kmetje prej prepuščajo, kar pa močno vpliva na žival, količino mleka in težo pri prvi telitvi.
Prehrana plemenskih telic ima zelo velik pomen, saj vplivana cel kup hormonov, ki uravnavajo rast telesa in spolnih organov. Če plemenske telice preobilno krmimo, da je dnevni prirastek 0,8 kg in več, prevladujejo hormoni, ki bolj vplivajo na rast telesa, skabše pa se razvijajo spolni organi in vime. Ob dnevnem prirastu 0,5 —0,7 kg se še komaj vzpostavi ravnotežje med hormoni, ki so za rast telesa, in tistimi hormoni, ki vplivajo na razvoj spolnih organov in vimena..
Da bi ugotovili vpliv prehrane in dnevnega prirasta telic na razvoj spolnih organov in vimena, so v svetu izvedli več različnih poskusov. Ugotovitve so bile naslednje:
Po rojstvu pa do starosti treh mesecev raste vime skladno s telesom. Potem pa se do devetega meseca starosti rast in razvoj vimena močno pospeši. Po spolni'dozoritvi se rast in razvoj ponovno upočasnita in uskladita z rastjo telesa. V tem času, od rojstva do obrejitve, se že razvijejo zametki mlekotvornih celic. Njihovo število odločilno vpliva na mlečnost. Razni strokovnjaki so ugotovili, da intenzivna prehrana poveča rast telesa, zato se zmanjša izločanje hormonov, zlasti rastnega hormona, ki močno vpliva na rast vimena, in to v času, ko vime ne raste v sklade s telesom, ampak hitreje, to je pred puberteto, 3—9 mesecev. Posledica intenzivne prehrane v tem času vpliva na slabše razvitje vimena in na kasnejšo mlečnost krav, kot bi bilo to genetsko mogoče.
Strokovnjaki še ugotavljajo, da dajo največ mleka tiste prvesnice, ki ob vzreji priraščajo od 500 do 700 g na dan. Telice s prirastki prek 800 g na dan pa manj.
POTREBE PLEMENSKIH TELIC PO HRANILNIH SNOVEH
Normativi za plemenske telice se po posameznih avtorjih razlikujejo, to pa zaradi intenzivnosti vzreje različnih pasem goved.
Potrebe po hranilnih snoveh ta vzdrževanje so odvisne od presnovne teže. Pri telicah so potrebe po energiji, za vzdrževanje za 8 % večje v primerjavi s kravami. Telice imajo intenzivnejšo presnovo. Poleg potreb za vzdrževanje moramo s krmo pokriti še potrebe za rast v brejost in potrebe za normalno rast plodu.
Potrebe po koncentraciji in prebavljivosti organske snovi se z naraščajočo težo zmanjšujejo. Tako lahko z zelo dobro voluminozno krmo skoraj v celoti pokrijemo potrebe po hranilnih snoveh pri vzreji telic vse tja do zadnjih tednov pred telitvijo. Tedaj moramo zboljšati koncentracijo obroka iz dveh razlogov: zaradi povečanja potreb po hranilnih snoveh za rast plodu ter zmanjšane konzumacijske sposobnosti na eni strani; na drugi strani pa brejo telico pred porodom privadimo na drugačno krmo, ki je do sedaj ni uživala, to so koncentrati (žito kot vir energije in razne druge beljakovinske sestavine). Ne smemo pozabiti, da v vampu krmimo mikroorganizme, ki se morajo privajati zaradi drugačnega obroka.
Tabela 1: Zahteve plemenskih telic po prebavljivosti org. snovi:
PREHRANA TELIC DO PRVEGA LETA STAROSTI
Kot smo videli iz potreb hranilnih snovi, zahtevajo telice v prvem letu nekoliko boljšo krmo kot v drugem. Od teh telic ne zahtevamo visokih dnevnih prirastov, zaradi premajhnega volumna prebavil (vampa) pa jih moramo krmiti z dokaj kakovostno voluminozno krmo. Če osnovna voluminozna krma ni zadovoljiva, jo dopolnimo, s koncentrati — takimi, kot jih krmni obrok zahteva.
Seno (mrva) je zelo primerna krma za vzrejo plemenskih telic, če travo pravočasno pokosimo, to je ob začetku latenja in če smo jo dobro posušili, s čim manj obračanja v zadnjem času sušenja. Boljša je tista mrva, ki je sušena s prevetrovanjem. To pa zaradi izgub, ki nastanejo pri sušenju na tleh. Zelo dobri krmi sta tudi suha črna detelja ali suha lucerna.	\
Silaže. V začetku dobijo plemenske telice malo silaže, ki pa mora biti zelo kakovostna. Dobra koruzna silaža je tista, ki ima prek 30% suhe snovi, zaradi tega je manj kisla, prijetnega vonja in odlične energetske vrednosti. Kakovostno koruzno silažo začnemo dajati plemenskim telicam pri 150 kg telesne teže. Silaža pa je slabša ali kisla takrat, če smo prezgodaj silirali, ko je bilo zrno še na začetku voščene zrelosti. Tako silažo začnemo dajati plemenskih telicam pri teži 180—200 kg, različno od kakovosti silaže.
TRAVNA SILAŽA
Tudi travna silaža je dobra voluminozna krma za plemenske telice, če je odlična. Trava mora biti pravočasno pokošena, ob začetku latenja, in dovolj ovela, vsaj 35 — 40% suhe snovi, silos pa dobro potlačen in pokrit.
Če je travna silaža odlična, jo lahko začnemo pokladati v manjših količinah pri teži 150 kg. Če pa je travna silaža slabšajo začnemo pokladati pri teži 180—200 kg, ko ima plemenska telica že nekoliko bolje razvit vamp.
Močna krma, ki jo uporabljamo za vzrejo teličk do enega leta starosti, je lahko štarter za teleta, TL-pit 1, ali pa krmna mešanica, ki smo jo sami zmešali. Pri močni krmi je pomembno, da izberemo tisto, ki je najprimernejše dopolnilo osnovnega obroka. Ker je močna krma običajno draga, je skušajmo uporabiti čim manj. Vsekakor z močno krmo ne smemo izpodrivati iz obroka osnovno voluminozno krmo. Vendar pa jo moramo vključevati pri slabi osnovni krmi.
Vitaminsko-mineraine mešanice so obvezni sestavni del obrokov za vzrejo plemenskih teličk. Količina posamezne mešanice, ki jo vključujemo v obrok, mora biti v skladu s potrebami telic.
PREHRANA TELIC OD PRVEGA DO DRUGEGA LETA STAROSTI
Teža telic v tej starosti je 300—500 kg. V tem obdobju imajo plemenske telice že dobro razvit predželddec (vamp), tako da se tem živalim močno poveča konzumacijska sposobnost (živali lahko pojedo dosti krme), zato moramo paziti z osnovno krmo, ki ima veliko energetsko vrednost.
V tem času se bodo telice pripustile, vendar se potrebe po hranilnih snoveh zaradi brejosti ne povečajo. V tem času lahko pokladamo manj kakovostno krmo, prebavljivost organske snovi v obroku je lahko pod 60%. To pomeni, da lahko za to kategorijo živali pokrijemo potrebe z voluminozno krmo srednje dobre kakovosti.
V tem obdobju ne sme biti koruzna silaža glavna krma v obroku. Če živali dobijo preveč koruzne silaže, se zamastijo, kar neugodno vpliva na metabolizem živali po porodu. Problem rešujejo tako, da plemenskim telicam pokladajo manjši del koruzne silaže in več sena srednje kakovosti. Če sena nimamo dovolj, lahko v obrok vključimo tudi dobro slamo.
Kot vir beljakovin pa za to kategorijo živali lahko uporabljamo ureo. Najbolje je, da ureo dodamo koruzni silaži ob siliranju, in to 0,5 —0,6%. Če take silaže nimamo, dodajamo plemenskim telicam v jasli, in to 0,5 % na težo koruzne silaže. Živalim najprej dodamo koruzno silažo, nato pa jim potrosimo po celotni koruzni silaži odmerjeno količino uree, nato z vilami dobro premešamo, da se urea enakomerno razporedi po silaži. S tem si zagotovimo boljši izkoristek uree in več beljakovin v obroku. Če prej nismo dajali živalim uree, jih nanjo navajamo postopno.
Tudi pri tej kategoriji pl. telic ne smemo pozabiti na mineralno-vitaminske mešanice.
PREHRANA VISOKOBREJIH TELIC
Proti koncu brejosti se plemenskim telicam ravno tako kot v tem ■ obdobju kravam povečajo potrebe po hranilnih snoveh. Vzrok za ta povečanja je hiter razvoj teleta in organov, ki so povezani z brejostjo.
Pred telitvijo se plemenskim telicam zmanjša konzumacija na 1,8% žive teže, to pa zaradi zmanjšanja prostora v trebušni votlini.
kmetijska panorama
Poleg tega plemenske telice še rastejo, zato potrebujejo nekaj dodatnih hranilnih snovi.
Pravilna prehrana visokobrejih telic v zadnjem mesecu brejosti ima pozitiven učinek na mlečnost mladih krav vso naslednjo laktaci-jo. Literatura navaja, da imajo telice, ki so ob koncu brejosti pravilno krmljene za 2 1 več mleka kot njihove vrstnice z napačno prehrano.
Zato moramo plemenske telice ob koncu brejosti krmiti s kakovostno osnovno krmo. Če nam je primanjkuje, dodajamo močno krmo, vendar po recepturi. V poletnem času je izjemno kakovostna krma za visokobreje telice mlada paša.
Intenzivna prehrana plemenskih telic naj bi trajala 5—6 tednov pred telitvijo.
Potrebne hranilne snovi za plem. telice
Teža (kg)	Dnevni prirast (g)	Sušina (kg/dan)	ŠE/dan	Preb, surove belj. (g/dan)	Kalcij (g/dan)	Fosfor (g/dan)	Magnezij (g/dan)	Natrij (g/dan)
150	600	4,2-4,8	1800	420	27	15	8	3
	700	4,2-4,8	2000	420	27	15	8	3
200	550	5,0-5,8	2200	420	30	17	10	4
	700	5,0-5,8	2500	440	30	17	10	4
250	500	6,1-7,0	2400	440	35	20	12	5
	700	6.1-7,0	2900	460	35	20	12	5
300	500	7,5-8,4	2600	450	38	23	14	6
	600	7,2-8,1	3100	500	38	23	14	6
350	450	8,0-9,5	3000	580	39	26	15	7
	600	7,6-9,2	3400	500	39	26	15	7
400	450	8,5-10,8	3200	500	45	31	16	7
	560	8,0-10,2	3700	530	45	31	16	7
450	450	9,5—12,0	3500	500	45	31	18	8
	570	9,0-11,2	4000	550	45	31	18	8
500	570	10,0-12,0	4400	550	50	33	20	9
pred		10,5-13,0	4500	550	60	38	20	9
telitvijo		10,0-12,0	5000	600	80	38	20	9
šest tednov
pred telitvijo	4800	700	
tri tedne pred telitvijo	5300	850 Krmni obroki za plemenske telice do 1 leta: za 200 kg plemenske telice travna silaža	5 kg	repične in sončnične			
seno	2 kg	tropine	0,5 kg
koruzna silaža	5 kg	sol vit.-min. meš,	0,02 kg 0,05 kg
za 250 kg plemenske telice			
s koruzno silažo		s travno silažo	
— seno	4 kg	— travna silaža	8 kg
— koruzna silaža	8 kg	— seno	2 kg
— repične ali sončnične		— koruzna silaža	5 kg
— tropine	0,5 kg	— sončnične ali repi-	0,2 kg
— sol	0,02 kg	čne tropine	
— vit.-min. mešanice	0,05 kg	— vit.-min. meš.	0,05 kg
za 300 kg plemenske telice			
travna silaža	7 kg	— koruzna silaža + 0,5 % 11 kg	
		UREE	
seno	2 kg	— seno	4 kg
koruzna silaža + 0,5 % UREE	7 kg	— sol	0,02 kg
sol	0,02 kg	— vitaminsko-mineralne mešanice	0,07 kg
vitamin.-min. mešanice	0,07 kg		
Krmni obroki za plemenske telice do 2 let starosti:			
za 400 kg pl. telice — trav, silaže	13 kg	— kor. silaže + 0,5 % ’ UREE	16 kg
— seno	4 kg	— seno	2 kg
— sol	0,02 kg	— sonč., rep. tropine '	0,2 kg
— vit.-min. mešan.	0,07 kg	— sol	0,02 kg
		— vit.-min. meš.	0,10 kg
za 500 kg plemenske telice			
— trat na silaža	13 kg	— koruzna silaža + 0,5 % ureje	'20 kg
— seno	2 kg	— seno	2 kg
— koruzno zrno	1,5 kg	— slama	2 kg
— sol	0,02 kg	— vit.-min. mešanice	0,1 kg
—■ vit.-min. mešanice	0,08 kg		
Krmni obrok za visokobreje telice			
— trav, silaža	15 kg	— koruzna silaža	20 kg
— seno	3 kg	— seno	2 kg
— koruza zrno	2 kg	— sonč. ali rep. trop.	0,4 kg
— sol	0,02 kg	— otrobi	1,3 kg
— vit.-min. meš.	0,12 kg	— sol	0,02 kg
		— vit.-mineralne mešanice 0.10 kg	
Jože PUHAN, dipl. inž. agr.
Uporaba vitaminsko-mineralnih dodatkov v prehrani govedi
Vitaminsko-mineralne dodatke potrebujejo živali za pomembne funkcije organizma, za rast, za različne oblike proizvodnje in razmnoževanje. Že dolgo je znano, da je velik del reprodukcijskih procesov odvisen od oskrbe živali z rudnin-sko-vitaminskimi dodatki. Neprimerna oskrba z rudninskimi snovmi vodi do motenj v spolnem ciklusu že pri plemenskih telicah, ki se ne zabrejijo, še večji problemi pa nastopajo ob pomanjkanju rudninskih snovi in vitaminov pri kravah v poporodnem obdobju. Predvsem pri kravah z višjo mlečnostjo so zahteve po vitaminsko-mineralnih snoveh velike. V poporodnem obdobju se zaradi neprimerne oskrbe pojavljajo različna obolenja, predvsem gnojna vnetja rodil, motnje v pojatvi, tiha pojatev, slaba funkcija jajčnikov nepravilno trajanje pojatvenega ciklusa, pregoni-tve, ciste na jajčnikih in druge napake, ki jih večkrat pripisujemo osemenjevalcem.
Posledica pomanjkanja vitaminsko-mineralnih mešanic so pogosto tudi izvr-gi, nevitalna in rahitična teleta, kar je izrazit znak neprimerne oskrbe krav z vita-minsko-mineralnimi dodatki med brejostjo.
Med elementi, ki vplivajo na plodnost pri kravah molznicah, je fosfor na prvem mestu. Pomanjkanje fosforja povzroča gnojna vnetja rodil, tihe pojatve, pre-gonitve, spremembe na ovarijih in drugo. V obroku bi moralo biti 20 g fosforja za vzdrževanje goveda in 2 g za en liter mleka. Točen izračun oskrbe krav s fosforjem je potreben zato, ker tudi preveč fosforja negativno vpliva na plodnost. Fosfor dodajamo mešanicam v obliki fosfatov, ki jih uvažamo, zato je najdražja sestavina mineralnih mešanic. Pri intenzivni reji z uporabo večje količine kompleksnih mineralnih gnojil imamo dovolj fosforja že v osnovni krmi, zato je škoda dodajati fosfor z mineralnimi mešanicami. Vse vrste beljakovinskih dodatkov, ki jih uporabljamo pozimi, vsebujejo poleg beljakovin tudi veliko fosforja, zato lahko namesto mineralnih mešanic uporabljamo premikse, ki ne vsebujejo fosforja, vsebujejo pa 5- do 10-krat večjo količino vitaminov in mikromineralov, zato jih dodajamo obrokom 5- do 10-krat manj. Cena premiksov je enaka kot cena kompletnih mineralnih mešanic, izdatki za sestavo domačih mešanic pa so nižji. Pri uporabi otrobov, ki vsebujejo fosforja za 6 1 in beljakovin le za 2 I mleka in imamo že v osnovnem obroku izravnano količino kalcija in fosforja za določeno količino mleka, bi bilo škoda dodajati fosfor v obliki mineralnih mešanic.
Drugi element, ki je zelo pomemben za proizvodnjo in presnovo v živalskem organizmu, je kalcij. Med posledicami motenj v presnovi kalcija so tudi motnje pri plodnosti krav. Predvsem ob neugodnem razmerju s fosforjem je presnova kalcija zelo motena. To razmerje naj bi bilo 1,5—2:1, kar pomeni 1,5- do 2-krat več kalcija kot fosforja, nikakor pa razmerje kalcij :fosfor ne bi smelo biti pod 1:1. Po normativih naj bi krave dobile za vzdrževanje 30 g kalcija in za vsak liter mleka še 3 g kalcija: krava, ki daje 20 1 mleka, bi morala imeti v dnevnem obroku 70 g kalcija.
Kalcij je ena od najcenejših sestavin, saj ga imamo dovolj doma, bodisi v obliki krede ali kalijevega karbonata, ki se dobi v obliki mletega apnenca. Če imamo v obroku dovolj fosforja in ne uporabljamo kompletnih vitaminsko-mineralnih mešanic, ampak dodajamo premikse, moramo dodajati 2,0—3,0 % mletega apnenca v oljne tropine ali domače krmne mešanice. Koliko kalcija oziroma fosforja bomo dodajali domačim mešanicam, je odvisno od količine mleka in vsebnosti elementov v osnovni krmi. Zato bi bilo prav, če bi dal vsak rejec vsaj vsako drugo oziroma tretje leto krmo v analizo.
Od drugih makroelementov, ki jih moramo upoštevati pri pravilni oskrbi, sta še natrij in magnezij. Ob uporabi kompletnih vitaminsko-mineralnih mešanic, je natrija in magnezija običajno dovolj, če pa uporabljamo premikse, pa natrij, ki ga je v osnovni krmi premalo dodajamo v obliki živinske soli (1,5—2 %) v krmne mešanice ali 30—80 g dnevno na žival, odvisno od količine mleka. V glavnem računamo, da krava potrebuje za vzdrževanje 10 g natrija ter 0,8—1,0 g natrija za vsak liter mleka.
Kalija, ki ga prištevamo tudi med makroelemente, je navadno v osnovni krmi dovolj in ga ni potrebno dodajati.
Od mikroelementov so zelo pomembni baker, mangan, kobalt, selen in cink. Vse mikrominerale, pa tudi vitamine dodajamo v obliki vitaminsko-mineralnih mešanic ali premiksov. Na tržišču jih je veliko, predvsem na domačem, kjer imamo na tako majhnem prostoru 3 izdelovalce vitaminsko-mineralnih mešanic.
Emona Ljubljana izdeluje različne vrste bovisalov, Lek Lipovci kravimine in firma Dobrodej različne vrste dobrodejev. Velikih razlik med vitaminsko-mineral-nimi mešanicami ni, razen v ceni in ješčnosti, ki pa ima velik pomen pri uporabi.
Mešanice, ki so namenjene za določeno vrsto živali, so navadno cenejše. Tudi ; premiksi so različni, drugačni za teleta kot za pitano živino in pridobivanje mleka. Pri odločanju za uporabo premiksov je dobro, da se posvetujemo s strokovnjakom za prehrano govedi, ki bo vedel svetovati, ali so ob določeni porabi osnovne krme primerni premiski ali kompletne vitaminsko-mineralne mešanice.
Ob koncu še enkrat poudarjam, da se premiksi uporabljajo v obrokih, kjer krmimo otrobe, sončnične ali bučne tropine. Vse te sestavine imajo veliko fosforja. Sojine tropine vsebujejo manj fosforja in je ustreznejša uporaba kompletnih vitaminsko-mineralnih mešanic. Kompletne vitaminsko-mineralne mešanice uporabljamo v domačih mešanicah 3—5 %, odvisno od vrste mešanice in živali. Premikse dodajamo od 0,5 do 1 % domačim mešanicam oziroma raznim oljnim tropinam in otrobom ter koncentratom (1 %), kompletnim domačim mešanicam pa 0,5 % ali 0,5 kg na 100 kg mešanice.
Mag. Ernest Omar, dipl. inž.
kmetijska panorama
12
Higiensko pridobivanje mleka
Mleko je najpopolnejša naravna hrana pod pogojem, da njegova izvirna sestava ni spremenjena. Da bi rejci krav molznic dosegli ta cilj, morajo zagotoviti:
— največjo možno higieno v vseh postopkih pri molži in po njej,
— takojšnje učinkovito hlajenje mleka po molži.
S prvim ukrepom preprečimo okužbo mleka z mikroorganizmi, kajti predvsem ti povzročajo večino nezaželenih sprememb v mleku ter zmanjšajo njegovo hranilno vrednost in užitnost. Z drugim ukrepom omejimo možnost razmnoževanja tistih mikroorganizmov, ki so kljub skrbnim higienskim postopkom prišli v mleko. Le z obema ukrepoma je mogoče zagotoviti visoko kakovost mleka, pri čemer dajemo še poseben poudarek higieni:
Najpogostejši viri onesnaževanja z mikroorganizmi: (črne točke, ki jim moramo posvetiti vso skrb, da se izognemo okužbam' mleka)
I.	Snažen, zračen, svetel in primerno urejen hlev (sicer so v njem številni viri, iz katerih mikroorganizmi lahko pridejo v mleko)
2.	Vsaj uro pred molžo v hlevu ne smemo pokladati sena ali druge krme, iz katere se dviga prah. Z dviganjem prahu se v zraku poveča tudi število mikroorganizmov, ki potem zaidejo v mleko pri ročni ali strojni molži.
3.	Iz istega vzroka pred molžo tudi ne nastiljamo, ampak le odstranimo onesnažen nastil v blatni kanal, tako da pri tem ne dvigamo prahu.
4.	Velik vir okužbe so lahko stegna', trebuh, vime, rep. Dobro urejeno stojišče veliko prispeva k snagi živali.
5.	Molznikova obleka mora biti snažna in oprijeta, kar omogoča čis o in varno delo, lasje pa naj bodo pokriti.
6.	Močan vir okužbe je lahko vime, predvsem seski. Mikrobi prodirajo skozi kanal v seskovo cisterno in notranjost vimena, kjer lahko povzročijo vnetje —-mastitis; vsekakor pa močno vplivajo na okužbo mleka. Da ne okužimo mleka iz notranjosti vimena, pomolzemo prve curke mleka v posebno posodico in jih nato odstranimo iz hleva (ne zlijemo jih v kanal).
7.	Tudi molznikove roke so lahko vir okužbe, zato si jih mora molznik pred molžo umiti, s čimer spet prispeva k higienski molži.
8.	Za okužbo mleka so najne
varnejše površine, ki so z mlekom v neposrednem stiku, mednje vsekakor sodi molzna posoda. Izdelana mora biti iz kovine, ki je mleko ne najeda, in biti odporna proti čistilnim sredstvom in udarcem. Vsi robovi morajo biti zaobleni, da jih zlahka očistimo. Posebno pozornost namenimo čiščenju gumijastih delov (se-sne gume so nevaren vir okužbe), notranjosti molznega vrča, pokrovu, tesnilu, žlebu, v katerem leži, čisti morajo biti zunanjost vrča, pipe na mlekovodu, spojnice in mlekovod, mlekovodne cevi . . .).
9.	Krpe, s katerim čistimo vime, ne puščamo na okenskih policah, prvih curkov mleka ne dajemo domačim živalim (pes, mačka, kokoš . ..) v hlevu.
VIMENSKA VNETJA ALI MASTITISI
Mastitis je vnetje mlečne žleze z vidnimi ali' nevidnimi spremembami v vimenu ali v mleku. Bolna krava daje manj mleka kot zdrava; v mleku se zmanjša odstotek tolšče in mlečnega sladkorja, spremeni se razmerje med rudninskimi snovmi in poveča število celic ter količina vnetih razkrojkov.
Vnetje vimena povzročajo predvsem bakterije, redko glivice in drugi mikrobi. Med omenjenimi povzročitelji so najpogostejše oblaste bakterije (streptokolki in stafilokoki), redkeje pa povzročajo mastitise paličaste bakterije (npr. kolibacili).
Prenašanje bolezni
Vime se največkrat okuži skozi seskov kanal, včasih pa prodro povzročitelji vanj s krvjo ali skozi rane ter poškodbe na njem in seskih. Poglavitni viri bakterij so. okužene vimenske četrti in rane ter poškodbe na vimenu in seskih; nekatere vrste povzročiteljev živijo v okolju molznic, npr. v nastilu. Bakterije se prenašajo z umazanimi rokami, s krpami ali molznim strojem. Povzročitelji večkrat prodro ob neposrednem stiku z okuženim nastilom ali stojiščem.
Ugotavljanje
Bolna četrt je otekla in boleča, mleko je navadno močno spremenjeno. Pri kroničnem ali dolgotrajnem vnetju lahko ugotovimo vidna znamenja bolezni, kot so zatrdnine v vimenu, suhe vi-, menske četrti, spremenjeno mleko.
Spremembe v mleku bolnih živali ugotavljamo takole: pred molžo pomolzemo prve curke v
posodo s črnim dnom. Tako lahko ugotavljamo spremembe v mleku, na primer vodeno mleko, kosmiče, gnojne strdke, kri, spremembe barve in vonja.
Obstaja tudi preskus z masti-tisnim reagensom. Že v nekaj sekundah zvemo za rezultat, če je vimenska četrt zdrava, bo mešanica vijoličaste barve in bo ostala redka. Če je vime bolno, bo zmes spremenila barvo in se bo zgostila, postala bo sluzava, ko-smičasta, odvisna od stopnje bolezenskega vnetja. Količina celic, ki se ob vnetju pojavijo v mleku, je pomembno merilo pri ugotavljanju zdravja vimena (skica).
Preprečevanje vimenskih vnetij
Hlevi morajo biti svetli in zračni, vendar brez prepiha. Stojišča naj bodo primerno velika in suha, predvsem pa moramo skrbeti za pravilno in higienično molžo.
Pred molžo si s toplo vodo in1 milom umijemo roke in jih zaščitimo s posebno mastjo ali kremo.
— Predmolža. Iz vsake vimenske četrti pomolzemo prva dva do tri curke v lonček s črnim dnom in opazujemo spremembe v mleku. Tega mleka ne zlivamo po tleh. Pri predmolži lahko ugotavljamo tudi poškodbe na vimenu in seskih.
— Čiščenje in razkuževanje seskov. Očistimo vime in seske. Pri tem uporabljamo brisače za enkratno uporabo in ustrezno razkužilo. Močno umazano vime pred tem umijemo in posušimo. Ne pozabimo na masaže vimena.
— Pravilna molža. Ko je vime pripravljeno na molžo in so seski nabrekli, nataknemo molzno enoto. Nadzorujemo potek molže in delovanje molznega stroja. Ko mleko več ne odteka, prekinemo vakuum, malo počakamo in naenkrat snamemo vse štiri se-sne čaše. Nikdar ne molzemo na prazno.
— Razkuževanje seskov po molži. Takoj ko snamemo molzno enoto, namočimo seske v razkužilo, ki zavaruje kožo na seskih in preprečuje vdor kožnih klic med dvema molžama. Razkuževanje bo učinkovito, če bomo seske redno in vestno namakali.
— Upoštevajmo naslednje:
— Gnoj je treba sproti odstranjevati; nastil mora biti suh in ne sme dražiti vimen.
— Zagotoviti je treba redno kontrolo in pravilno delovanje molznih naprav. Molzne stroje morajo rejci redno čistiti in raz-
kuževati ter vsake pol leta menjavati sesne gume.
— Molznice s spremembami na vimenu in seskih ter bolne krave molzemo ročno.
— Tega mleka ne mešamo z drugim mlekom, ga tudi ne oddajamo, temveč prekuhanega porabimo za živali.
— Vimenska vnetja naj zdravi veterinar!
— Ogrožene živali naj veterinar ob vsaki presušitvi zavaruje z antibiotiki, ki imajo dolgotrajni učinek.
— Molznice, ki tudi po večkratnem zdravljenju ne ozdravijo izločimo iz reje in tako odstranimo nevarne vire novih okužb.
PRANJE MOLZNE OPREME S SREDSTVI ZA ČIŠČENJE IN RAZKUŽILA
Splakovanje
Takoj po molži oplaknemo zunanjo površino molznega vrča s curkom hladne vode. Molzni vrč vključimo na vakuum. V vedro z mlačno vodo pomakamo sesne čaše, z dvigovanjem in spuščanjem dosežemo boljši učinek izpiranja. Ko prenehamo splakovati, snamemo pokrov in vodo izlijemo iz vrča.
Priprava čistila — čiščenje in razkuževanje opreme,
V vedru ali koritu pripravimo do 1 % razkužila po navodilih izdelovalca. Po navadi usujemo v vedro tople vode (približno 60° C) za jogurtov lonček čistilnega sredstva in pomešamo z leseno žlico. Postopek čiščenja je enak kot pri splakovanju. S posebno ščetko 'očistimo sesne gume od znotraj. Prav tako oščetkamo molzni vrč in pokrov, dokler ne odstranimo ostankov mleka in nesnago. Posebej pozorno očistimo robove in tesnila.
Končno splakovanje
S čisto pitno vodo molzno opremo temeljito splaknemo. Tako smo odstranili ostanke kemičnih sredstev, ki bi lahko še kako ponagajali pri predelavi mleka.
Shranjevanje molzne opreme
Tako očiščeno in razkuženo opremo obesimo v mlekarnici, da se voda odcedi in oprema posuši. Zavarujemo jo pred mrčesom. Opreme ne puščamo v hlevu.
Splakovanje opreme pred ponovno molžo
Pred molžo splaknemo opremo z vročd~vodo, da odstranimo klice, ki so se nabrale na’ opremi med dvema molžama.
TOREJ: Poleg pranja po vsaki molži molzno enoto enkrat tedensko temeljito, operemo in razkužimo!
Ob koncu pa še to: Naše stare mame niso mogle namolzti tako umazanega mleka, kot ga lahko dandanes z umazanim, neočiščenim in neprimernim molznim strojem.
13
kmetijska panorama
ŠTEVILO MIKROBOV V MLEKU
Poglavitni povzročitelji nezaželenih sprememb so mikroorganizmi, ki mleku zmanjšujejo prehransko vrednost, kvarijo okus, vonj, obstojnost in sposobnost za predelavo v kakovostne izdelke. V mleko pridejo iz okolja v hlevu, s kože živali, z vimena, molznikovih rok, s posode, itd.; posebno še če je okolje zanemarjeno, nesnažno. K njihovemu množičnemu razvoju pripomore tudi toplota, zato je poleg higiene potrebno takojšnje hlajenje mleka, po možnosti na 2-4° C.
Število mikrobov v mleku. V visoko kakovostnem mleku je le nekaj tisoč mikrobov v l ml (l cm3). Če število mikroorganizmov presega 200 tisoč, ne sodi v L razred; po naših predpisih pa je mleko oporečno, če vsebuje več kot 3 milijone mikroorganizmov v l ml.
Vdor mikrobov skozi sesek. Vzrok je okužba vimena, ki jo povzročijo različni mikroorganizmi. Teh je posebno veliko v umazanih hlevih, na neumitih molznikovih rokah, onesnaženih, slabo delujočih molznih strojih itn. . Mikroorganizmi prodrejo v vime največkrat skozi seskov kanal, skozi poškodbe vimena ali seskov ali pa jih prinese kri iz vnetih žarišč v živalskem telesu.
KAKO ZATIRAMO MUHE
Med številnimi vrstami muh sta pri nas najbolj razširjeni domača ali hišna in hlevska muha. Na prvi pogled sta si žuželki podobni, vendar je treba vedeti, da hišna muha ne ubada in ne sesa krvi, hlevska pa se prehranjuje izključno s krvjo.
Muhe živijo na umazaniji; so v nadlego in vznemirjajo živali bodisi na paši, pa tudi v hlevu. Poleg tega prenašajo najrazličnejše mikrobe, ki povzročajo prebavne motnje pri teletih, vimenska vnetja ali mastitise, razna gnojenja, kužno vnetje očesnih veznic in drugo. V hlevski muhi lahko dozorijo ikrice nekaterih trakulj.
Muhe se zelo pogosto zadržujejo v mlekarnicah, na molzni opremi in v telečjakih. Zelo jih privablja razlito mleko.
'Kako se muhe razmnožujejo in kje živi-jo?
Samica hišne muhe hkrati izleže po 10 do 150 jajčec največkrat v ovlažen gnoj, izbira pa tudi kakršnokoli nakopičeno organsko snov, ki razpada. Najprimernejši je konjski gnoj, jajčeca pa najdemo tudi v iztrebkih in gnoju drugih^ živali in celo v človeškem blatu. Že po enem dnevu se iz jajčec razvije žerka, ki dozori v sedmih dneh, ko meri do 12 mm; ličinka se zabubi. To stanje traja od 3 do 26 dni, odvisno od toplote, nato pa se izvali zrela muha. Poleti se zvrsti več rodov, strokovnjaki pa so ugotovili, da iz enega para lahko nastane 130 milijonov muh.
Samica hlevske muhe izleže hkrati 20 do 50 jajčec vseh skupaj pa do 800. Najpogosteje leže v gnoj in razpadajoči nastil. Zerke se prehranjujejo z rastlinsko hrano. Za razvoj enega rodu je potrebnih 30 do 45 muh.
Hlevske muhe so dobre letalke, potrebujejo veliko svetlobe; v pozni jeseni zahajajo v hleve, na živalih se zadržujejo krajši čas in sesajo kri. Muhe se lotevajo tudi ptic in ljudi.
Zatiranje muh
— skrbeti moramo za temeljito higieno hlevov in telečnjakov, ki jih moramo vsako pomlad pobeliti,
— gnoj moramo redno odstranjevati in ga zbirati na urejenem gnojišču
— žerke in bube v gnoju lahko zatiramo z razpršili (NEPOREX 50 SP),
— za hleve uporabljamo premaze in škropiva, ki učinkujejo v dotiku z muho ali prek njenih prebavil in dihal (ALFACRON 50 WP, DESEK-TIN idr.),
EMONA KRMILA
Zakaj ne bi sami pripravili pravilno uravnoteženega obroka za svoje živali in s tem prihranili nekaj denarja? Z uporabo naših NOVIH proizvodov iz programa SUPER in mineralno - vitaminskih dodatkov je to otročje lahko.
Ponujamo vam:
1.	PROGRAM SUPER
•	K-34-SUPER
Beljakovinsko - vitaminsko - mineralni koncentrat, namenjen za prehrano krav molznic.
1	kg tako pripravljene krme zadošča za vse potrebe krav za proizvodnjo 2 do 2,5 kg mleka.
•	BIK - PIT - 34 - SUPER
Beljakovinsko - vitaminsko - mineralni koncentrat za pitanje govedi od 200 kg žive teže naprej.
•	NSK-30-SUPER
Beljakovinsko - vitaminsko - mineralni koncentrat za kokoši nesnice.
•	BRO-40-SUPER
Beljakovinsko - vitaminsko - mineralni koncentrat za piščance brojlerje za ves čas reje. V celoti nadomešča BRO - starter in BRO - finišer.
•	BEK-36-SUPER
Beljakovinsko - vitaminsko - mineralni dodatek za pitanje prašičev, težkih 25 do 110 kg.
2.	PROGRAM MINERALNO - VITAMINSKIH DODATKOV
Bovisal mineralno - vitaminski dodatek za govedo Soinik lizalni. kamen za govedo
Rudninka mineralno - vitaminski dodatek za prašiče
Ali že veste, da se lahko za pomoč pri sestavi obroka obrnete na našo tehnološko službo?
Poskusite!
Obrnite se na telefon: (061) 101 356 in zahtevajte tehnologa.
Emona TOVARNA MOČNIH KRMIL
Ljubljana, Kavčičeva 72 61000 LJUBLJANA tel: (061) 448769, 101 356
— v novejšem času dajemo govedu na uho psebne ploščice za zatiranje muh (AURIPLAK),
— skrbeti moramo za red in čistočo v mlekarnici, za higieno molznih naprav in posod za napajanje telet.
Vedeti moramo še, da nadležne muhe: — zmanjšujejo mlečnost do 20 %, -- onemogočajo higienično molžo, — pri pašnih živalih povzročajo mastitis posebne vrste,
— preletavajo iz hleva v stanovanje,
— povzročajo manjši prirast pitancev za 20 do 30 dae.
— vznemirjajo živali, da pojedo do 15 % manj krme.
Nekatera sredstva za zatiranje mrčesa prehajajo v živali in snovi se pozneje izločajo z mlekom, zato so lahko človeku škodljive.
Posamezni pripravki postanejo sčasoma neučinkoviti, ker se muhe nanje privadijo.
Pripravil:
Ivan KOLBL, krnel, inž.
kmetijska panorama
Mastitis molznic
vzroki okužbe in strategija obrambe
Vsak večji proizvajalec mleka pozna probleme in posledice, ki jih povzroča mastitis krav molznic. Na vseh področjih človekove dejavnosti ni popolne varnosti in se željenemu stanju lahko le približamo.
Od posameznika je največ odvisno, koliko znanja si bo pridobil in ga koristno uporabil pri vzgoji črede.
Živimo v času, ko se bomo morali prilagoditi evropskim in svetovnim kakovostnim in ostalim normam. Naše mlekarne ne bodo mogle prodreti na zunanja tržišča s proizvodi, izdelanimi iz nekakovostnega mleka, naše slovensko tržišče pa bo kmalu premajhno. Prostor in prosperiteto bodo imeli samo tisti, ki se bodo prilagodili evropskim kriterijem za kakovost mleka, podanim v naslednji razpredelnici:
Evropske mere za mleko:
Kriterij	1. stopnja velja od 1. 1. 89	2. stopnja po 1. 1. 1993 C)
Skupno štev, mikrobov/m!	300.000 ali manj (* *)	100.000 ali manj (*)
Skupno štev, celic/ml	500.000 ali manj (”*)	400.000 ali manj (***)
Zmrzišče (C)	—0,52 ali manj	0,52 ali manj
Penicilin	0,004 g ali manj	0,004 g ali manj
Ostali antibiotiki	nedoločljivo	nedoločljivo
* Za mleko, ki je namenjeno predelavi, veljajo omenjeni pogoji že od 1.4. 1990
*** Vrednosti so srednja vrednost za obdobje dveh mesecev z dvakratno kontrolo mesečno.
*** Vrednosti so srednja vrednost za obdobje 3 mesecev z enkratno kontrolo mesečno.
Če kakovost mleka, ki ga oddajate, ni v okviru teh kriterijev, morate razmisliti, kje delate napake in jih izločiti, kar pa v praksi ni vedno enostavno in hitro. Z vztrajnim delom na področju higiene boste prej ali slej prejeli zasluženo plačilo in priznanje za kakovost. Dosegli boste pogoje za uspešno in dolgoročno delo in socialno varnost. V našem prispevku boste morda prebrali napotke, ki ste jih že na raznih predavanjih večkrat slišali. Celotno problematiko higiene in borbe proti mastitisu bomo poskusili osvetliti na način, kot ga priporoča firma Diversey, eden od največjih proizvajalcev čistil in dezinfekcijskih sredstev na svetu.
Za lažje razumevanje celotne problematike so v naslednji shemi podani vzroki okužbe z mastitisom in strategija obrambe.
Za pridobivanje kakovostnega mleka od zdrave živali, se bomo omejili predvsem na naslednjo problematiko:
L HIGIENSKA IN PRAVILNA MOLŽA NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE
— Umivanje vimena in seskov večjega števila živali z isto krpo.
Pogosto takšna krpa ni dezinficirana.
— Neprimerni molzni stroji, ki so često vzrok takoimenovane »križne okužbe« s povratnim udarom okuženega mleka v zdrav sesek.
- Polivanje prvih curkov mleka na tla (če je mleko okuženo, lahko preidejo bakterije s tal v zdrav sesek).
Ukrepi
— Najboljši način, da preprečimo prenašanje mikrobov s krpo, je izločitev le-te in uporaba papirnate brisače za brisanje vimena. Za vsako molznico uporabimo novo brisačo. Brisača v vodi ne razpade. Uporabljene brisače ne smemo zavreči na tla v hlevu. Če sumite, da je ena četrt obolela s subkliničnim mastitisom, priporočamo, da papirnato brisačo pred uporabo namočite v raztopino razkužila.
Pred končanim brisanjem brisačo ožmete in posušite sesek.
— Če boste še naprej uporabljali tekstilne krpe za brisanje vimena, priporočamo naslednji postopek:
V manjše 3 — 51 vedro pripravite 2 — 41 razkužila (0.1 % DO-SYLAN) in namočite v njem vsaj dve krpi. Pred brisanjem krpo ožmete in obrišete vime. Zatem izperete umazanijo iz krpe v drugem večjem vedru, dobro ožmete in jo date v vedro z razkužilom, v katerem se mora dezinficirati vsaj 5 minut. Medtem uporabite drugo krpo.
— Križno okužbo preprečimo z nastavitvijo 4 zaporednih ventilčkov HYDRAMAST na gume med sesne tulce in kolektor. Hydra-mast prepreči povratni udar mleka v odprte sesne kanale in s tem eventuelno okužbo, molža je manj boleča za žival, molža se pospeši
za približno 1 — 1,5 minute za žival in HYDRAMAST omogoči popolno izmolžo. Z uporabo HYDRAMASTA in ob upoštevanju vseh ostalih varnostnih faktorjev se zmanjša število somatskih celic v mleku tudi do 90 %.
2.	DEZINFEKCIJA PO MOLŽI NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE
— Po molži se seski sploh ne dezinficirajo.
— Uporablja se nepravilna koncentracija dezinfekcijskega sredstva.
— Uporablja se sredstvo s premalo ali brez zaščitnih sredstev za kožo seska.
— Dezinfekcijsko sredstvo (predvsem na bazi joda) se ob več-. kratnem namakanju seskov okuži.
Ukrepi
' — Proizvajalec mleka, ki štedi na sredstvu za dezinfekcijo po molžrje čredo izpostavil riziku povečanega števila obolenj s subklini-čnim in kliničnim mastitisom.
— Sredstva na osnovi joda, ki imajo v razredčeni obliki manj od 0,5 % aktivnega joda, so ob nepravilni uporabi izpostavljena nevarnosti opisani v gornjem odstavku. Za zanesljivo in pravilno zaščito pred okužbo in zaščito kože seska pred izsušitvijo in pokanjem (povečana možnost okužbe) nudi Deosan odlične proizvode, pripravljene za uporabo.
— Za dobro zaščito kože (mehka in voljna koža seska) priporočamo DEOSAN TEATCARE PLUS, na osnovi klorheksidindigluko-nata.
Kislost tega proizvoda je primerna za kožo. Sredstva na osnovi joda so zelo kisla. Koža seskov se lahko zaradi tega izsuši ter poka.
— Dezinfekcijsko sredstvo (predvsem na bazi joda) naj bi se iz D1P dezinfekcijskega lončka po vsaki molži zamenjalo z novim. Z daljšo uporabo se veča nevarnost okužbe seskov s samim sredstvom.
Priporočamo sistem za sprejanje seskov — sistem COMBE je primeren za večje farme z izmolziščem.
3.	POVEČANO ŠTEVILO SOMATSKIH CELIC
— Pri nas proizvajalci mleka ne kontrolirajo redno števila celic v mleku.
— Vsakemu proizvajalcu priporočamo vsaj enkrat mesečno kontrolo mleka z MASTITIS REAGENTOM.
Vrednotenje rezultatov je opisano v navodilu, kije priloženo reagentu. Povečano število celic (več kot 100.000 ml) v eni ali več četrteh je že znak za alarm. Potreben je posvet z živinozdravnikom.
Pripominjamo, da pozitivna reakcija z mastitis reagentom še ni zanesljiv dokaz za obolenje z mastitisom.
— Kontrolo z mastitis reagentom priporočamo tudi ob nakupu ali prodalji živali (genetika) in po končanem zdravljenju mastitisa.
— Za ugotavljanje kliničnega mastitisa priporočamo vgradnjo DEOSAN MASTITIS DETEKTORJA. Vgradi se za molzno enoto. Sestavljen je iz posebej oblikovane mrežice, na kateri se nabirajo gnojne celice, in prozornega robustnega ohišja iz plastike. Mastitis detektor omogoča odkrivanje obolenja živali in izločanje oporečnega mleka.
4.	Čiščenje in dezinfekcija mlekovodov in opreme NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE
— uporaba neprimernega sredstva
— prenizka koncentracija sredstva
— prenizka temperatura sredstva
— prekratek čas delovanja sredstva
Pred pranjem s čistilnim sredstvom se mlekovod ne opere z vodo. Za področje s trdoto vode 5 dH priporočamo izmenično pranje, aktualno (zjutraj) — kislo (zvečer).
Ukrepi
— Predlagamo dnevno izmenično pranje in dezinfekcijo (zjutraj alkalno in zvečer kislo).
Strogo se držite navodil proizvajalca čistilnih in dezinfekcijskih sredstev.
Proizvodom DOSYL in DEOSAN firme DIVERSEY so priložena navodila za pravilen postopek rednega in tedenskega čiščenja ter dezinfekcije mlekovodov, opreme in posod za mleko. Zanemarjene mlekovode in ostalo opremo je potrebno temeljito očistiti s kislim sredstvom. Vsak proizvajalec mleka se mora zavedati, da je vzrok za previsoko število bakterij v oddanem mleku premala pozornost pri čiščenju.
Povzetek plana higiene pri pridelavi mleka je podan v naslednji tabeli:
15
kmetijska panorama
Obtočno čiščenje mlekovodov in opreme	DOSYL SPEZIAL TEKOČ DOSYL 3 PLUS - TEKOČ DOSVI COMRI - PRAŠEK INTRAFARM ALKALIN TEKOČ INTRAFARM SAUER R - TEKOČ	& + H •	+ 0 •	+ 0 & + H •	+ H
Ročno čiščenje posod in opreme	DOSYL COMBI DOSYL SPEZIAL DOSYL KISLI	& + 0 & + H • + 0
Dezinfekcija opreme in mlekovodov	DOSYLAN	+ 0
Dezinfekcija vimena po molži	DEOSAN LONČEK za namakanje seskov DEOSAN COMBI SISTEM za sprejanje seskov	
Ugotavljanje števila celic v mleka (Subklinični mastitis)	DOSYL MASTITIS REAGENT DUSYL MASTITIS TEST SET	
Ugotavljanje gnojnih krpic v mleku (klinični mastitis)	DEOSAN MASTITIS DETECTOR	
Preprečevanje navzkrižne okužbe pri strojni molži	HYDRAMAST	
Filtracija mleka	DEOSAN MAJOR FILTER	
Čiščenje boksov, hlevov za živali, opreme	T M 88 UNIVERSAL	& p
Čiščenje in dezinfekcija hlevov, boksov za živali	DIVOSCHAUM CA DESINFEKTIONSREINIGER	& + HP & + OP
LEGENDA:
& čistilo alkalno nevtralno
+	razkužilo
*	kislo čistilo
#	specialno
Q	razkužilo s	kvaternimi amon. spojinami
MASTITIS KRAV MOLZNIC
Vzroki okužbe in strategija obrambe
Div0rsey
V Jugoslaviji ga zastopa TIP d.O.O. Gregorčičeva 9 62000 MARIBOR tel. 062/221-656 , 221-666 fax. 062/221-666
J	razkužilo na osnovi aktivnega joda
H	razkužilo na osnovi halogenov
O	razkužilo na osnovi aktivnega kisika'
CHDG chloreheksidinedigluconata
P primeren tudi za aparate na visoki pritisk
POVZETEK PLANA HIGIENE PRI PRIDELAVI MLEKA
Področje uporabe	Proizvod za redno uporabo	
Umivanje vimena pred molžo	DtOSAN SULAC PR, DEOSAN COMBI sistem za sprejanje	
Dezinfekcija vimena pred molžo	DOSYLAN	+ Q
Brisanje vimena pred molžo	DOSYL higienske papirne brisače za enkratno uporabo	
Dezinfekcija vimena in seskov po molži	DEOSAN TEATCARE PLUS 'ETE' DEOSAN TEATCARE PLUS DOSYL DIP	+ CHDG - CHDG + J
Obtočno čiščenje mlekovodov in opreme	DOSYL SPEZIAL TEKOČ DOSYL 3 PLUS - TEKOČ DOSYL COMBI - PRAŠEK INTRAFARM ALKALIN - TEKOČ INTRAFARM SAUER R - TEKOČ	& + H • + 0 " + 0 & + H " + H
Ročno čiščenje posod in opreme	DOSYL COMBI DOSYL SPEZIAL DOSYL KISLI	& + Q & + H " + 0
Dezinfekcija opreme in mlekovodov	DOSYLAN	+ 0
Dezinfekcija vimena po molži	DEOSAN LONČEK za namakanje seskov DEOSAN COMBI SISTEM za sprejanje seskov	
Ugotavljanje števila celic v mleku (subklinični mastitis)	DOSYL MASTITIS REAGENT DOSYL MASTITIS TEST SET	
Ugotavljanje gnojnih krpic v mleku (klinični mastitis)	DEOSAN MASTITIS DETECTOR	
Preprečevanje navzkrižne okužbe pri strojni molži	HYDRAMAST	#
Filtracija mleka	DEOSAN MAJOR FILTER	
Čiščenje boksov, hlevov za živali, opreme	T M 88 UNIVERSAL	& p
Čiščenje in dezinfekcija hlevov, boxov za živali	DIVOSCHAUM CA DESINFEKTIONSREINIGER	& + H P & + OP
LEGENDA:
&	čistilo alkalno nevtralno
+ razkužilo ' '
*	kislo čistilo
#	specialno
Q	razkužilo s ikvaternimi amon. spojinami
J	razkužilo na	osnovi	aktivnega	joda
H	razkužilo na	osnovi	halogenov
O	razkužilo na	osnovi	aktivnega	kisika
CHDG chlorheksidinedigluconata
P primeren tudi za aparate na visoki pritisk
5. EKONOMSKA UPRAVIČENOST UPORABE SREDSTEV ZA ČIŠČENJE, DEZINFEKCIJO IN UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ KAKOVOSTI MLEKA
Letni strošek navedenih sredstev pod točkami 1,2 in 3 se v odvisnosti od velikosti črede giblje med 33—36 DM za vsako, kravo mlekarico. Mleko v bazenu, ki vsebuje cca 400.000 celic / ml, spada po naših kriterijih ob izpolnjenih ostalih pogojih kakovosti se v prvo kakovostno skupino. Zavedati pa se morate, da po podatkih IN RA čreda, ki daje mleko z zgoraj navedenim številom celic, izgublja zaradi sub-kliničnega mastitisa tudi do 3 "žo‘mleka. Samo ti 3% izgubljenega mleka pa skoraj pokrijejo izdatek za vzdrževanje higiene v času enega leta. Dodatni stroški zdravljenja kliničnega mastitisa z vsemi posledicami v tej kalkulaciji niso upoštevani.
Za doseganje kakovosti so potrebna vlaganja — znanje delo in denarna sredstva. Ob pravilnem vrednotenju vložka v verigi proizvajalec mleka — mlekarna — potrošnik morajo pridobiti vsi trije. Prva dva bosta lahko korektno ovrednotila svoje znanje in delo, potrošnik pa bo za kakovostne, trajne in zdrave proizvode pripravljen ponuditi korektno plačilo.
Vsa sredstva bodo na razpolago v Zadružni blagovni hiši KZ PA-NONKA na Kocljevi 16 v Murski Soboti, kakor tudi v vseh območnih Panonkinih prodajalnah od 16. 12. 1991 dalje.
kmetijska panorama
Prezračevanje hleva vam zagotavlja večji dobiček
Podjetje 1MP Montaža iz Maribora ima že več kot štiridesetletno tradicijo pri izdelavi klimatskih naprav. Investitorjem je znano kot kakovosten izvajalec zahtevne industrijske mikroklime in komforne klime. Prav izredna kakovost na omenjenih področjih je usmerila njihov razvoj tudi v kmetijstvu. Po besedah razvojnega inženirja v IMP-ju Ace Vukoviča so ugotovili, da so mikroklimatske razmere izredno pomembne za uspešno vzrejo perutnine, goveda in prašičev.
»Sveži zrak kot eden osnovnih pogojev življenja tudi sodi v hleve. Znano je, da sta tako družbeni kot zasebni sektor usmerjena v intenzivno rejo, za katero je značilna sorazmerno velika gostota živali na sorazmerno majhnih površinah. Ravno ta koncentracija izredno poslabšuje mikroklimatske razmere živalim, ki povzročajo sorazmerno pogosta
obolenja in veliko smrtnost živali. Vse to zahteva pospešeno dovajanje svežega zraka pod pogoji, ki jih narekujejo tehnologija reje in zunanje klimatske razmere. Posredno ureditev mikrokli-matskih razmer ugodno vpliva na ekologijo. Z ureditvijo mikro-klimatskih razmer oziroma dovajanjem svežega zraka se poveča prirast, zmanjša poraba energije
0	1	2	3	4	5	6	7	8	9
Zap. št.	Datum ishoda	Kom.	Spol	Število krmilnih dni	Izhodna teža kg	Vhodna teža kg	Razlika Vhod — izhod kg	Prirast 7/4	Poprečna teža kg
1	1. 10. 90	10	M	1410	5100	2950	2150	1,53	510
2	23. 10.90	15	M	2460	7580	4425	3155	1,28	505
3	19. 11.90	15	Ž	2850	6915	4425	2490	0,87	461
4	20. 11.90	19 .	Ž	3629	8900	5605	3295	0,91	468
	Total	59		10 349	28 495	17 405	11 090	1,07	482
(hrane), kar vse posredno vpliva na okolje,« pravi Aco Vukovič.
Svež zrak in relativna vlaga
Kateri so osnovni dejavniki, ki vplivajo na to, da je sistem prezračevanja učinkovit?
»Dejstvo je, da dovajanje svežega zraka, npr. z ventilatorji, ni dovolj, nemalokrat se namreč zgodi, da lahko s takšnim nači-
Goveji hlev v Stogovcih
Kot smo zapisali, je prvi objekt, kjer je bil sistem preiskušen, in ki je dal konkretne rezultate v obnovljenem hlevu v Stogovcih, zato smo povprašali direktorja, obrata v Črncih Dimitrija Sino-kapčeva, kaj jih je vodilo, da so se odločili za sistem mikroklime in ne za klasično prezračevanje.
»Apače z okolico imajo po
IMP MONTAŽA Maribor p.o.
Maribor, Špelina ul 2. telefon: (062) 412-161,1olcfax (062) 411-315, telox: 33342 yu imp mm
nom, brez poznavanja in meritev vseh mikroklimatskih dejavnikov naredimo več škode kot koristi.
Pri razvoju našega sistema prezračevanja smo upoštevali temperaturo zraka, relativno vlažnost, hitrost zraka, vsebnost ogljikovega dioksida, amonijaka in vodikovega sulfata.«
Piščančje farme in goveji hlevi
Znano je, da ste projekt zastavili interdisciplinarno, skupaj s strokovnjaki z Višje agronomske šole.
»Piščančje farme so nedvomno tehnološko najbolj zahtevne glede zagotavljanja mikroklimatskih razmer in stalne temperature. V ta namen smo razvili tehnologijo in na Višji agronomski šoli opremili farmo. Ta projekt smo potem prenesli na goveje hleve. Na osnovi teh izkušenj in izkušenj iz referenčnih objektov v govejem hlevu Kmetijskega kombinata Radgona v Stogovcih in pri kmetu Štefanu Cigutu iz Norši-nec zagotavljamo z našim sistemom mikroklimatske razmere v zahtevanih tehnoloških mejah reje, kar zagotavlja ob optimalni porabi krme velike prirasle, nizko mortaliteto in minimalna obolenja. Tako z avtomatsko krmiljenim sistemom in kakovostno in zanesljivo opremo zagotavljamo visoko dobičkonosnost objekta in sorazmerno hitro vrnitev vloženih sredstev, saj se ta ipot vrne pri govejih hlevih že v dveh ciklosih reje pitancev. Ne smemo pozabiti, da dosegamo z zagotavljanjem ustrezne mikroklime enega od temeljnih pogojev za zdravo hrano.«
svoje izredno neugodno lego, saj smo v bližini reke Mure, kar pomeni, daje zlasti jeseni in pozimi pogosto megla. Ves čas smo se srečevali in se še srečujemo s problemom previsoke relativne vlage zraka, ki je najpogostejši razlog za razna virusna obolenja, zlasti pljučnice. To kaj pomeni uporaba antibiotikov pri izvoznem pitanju, ni potrebno posebej poudarjati. Dejstvo je tudi, da s klasičnim vpihovanjem zraka s pomočjo ventilatorjev problema nismo uspeli rešiti. Zato smo ob obnavljanju omenjenega hleva iskali rešitev tega problema. K temu naj dodam, da smo se srečevali tudi s po 5-odstotno smrtnostjo in izredno slabim prirastom, še zlasti v jesensko-zim-skem obdobju. Projekt, ki nam ga je takrat ponudil IMP Montaža iz Maribora, je reševal vse probleme, zato smo se zanj tudi odločili.
Rezultati potrjujejo, da smo z mikroklimo odpravili v bistvu vse najbolj žgoče probleme. V hlevu v Stogovcih, je bil v poletnem ciklusu prirast za 24,7 % večji kot v drugih hlevih, v zimskem pa za 13,14%. Bistveno boljše je tudi zdravstveno stanje, saj smo imeli v Lutverich 9,5 % zasilnega zakola, v Stogovcih pa le 6,3 %, s tem da so bili pretežno posledica poškodb. V Lutvercih je bil pogin 1,6 %, v Stogovcih pa ga ni bilo. Najpomembnejši pa je podatek, da se je skrajšal ciklus pitanja, saj v Stogovcih znaša 5,5 meseca, v Lutvercih pa 6,4 meseca.
Vsi ti podatki dovolj zgovorno potrjujejo, da se je naložba splačala. Vrednost naložbe pred dvema letoma je bila 400.000 takra-
kmetijska panorama
tnih dinarjev, mi pa smo na osnovi spremljenja podatkov ugotovili, da se nam je celoten sistem poplačal že v dveh izmenah.
K temu naj dodam, da bi mi že v celoti oziroma v vse hleve vgradili omenjene sisteme, če ne bi
bil tako negotov položaj družbenega kmetijskega sektorja,« končuje Dimitrij Sinokapčev.
Hlev pri Štefanu Cigutu v Noršin-cih
»Odločil sem se za vzrejo pitancev, vendar sem imel pri tem
do nedavnega velike probleme. Zaradi neustrezno grajenega hleva smo imeli probleme s pitanci, posebej z virusnimi obolenji.
Morda bi bilo teh manj, če bi bili hlevi nekoliko racionalneje grajeni, vendar to ni bilo možno zaradi prostorske omejenosti, po drugi strani pa hlev ni bil zgrajen naenkrat, ampak smo ga dograjevali.
Sam sem se predlanskim že dogovoril za uvoz ventilatorjev iz sosednje Avstrije, vendar se je takrat pojavila na Kmetijskem sejmu IMP Montaža in njen predstavnik me je takoj odpeljal v Stogovce, kjer sem si lahko ogledal hlev. Priznati moram, da je hlev prej dajal videz kavarne kot govejega hleva, saj v njem ni bilo nobenega smradu, pa tudi pitanci so bili videti dobro. Takrat je strokovnjak iz IMP-ja
opravil meritve in mi priporočil opremo, ki smo jo vgradili.
Odločil sem se za avtomatsko voden sistem in od vgradnje naprej so se razmere v hlevu spremenile in tudi z boleznimi nimam nobenih problemov. Ravno zaradi vseh prej navedenih problemov sem se tudi sam srečeval s precej visokim odstotkom smrtnosti, ki je sedaj praktično ni več.
Mi imamo še dva hleva, kjer bi brez pomislekov vgradili sistem, če ne bi bila posojila tako draga,« sta nam pripovedovala Štefan in Marija Cigut.
Brezplačen nasvet
V IMP Montaži sicer vedo, v kakšnem položaju so trenutno kmetje in družbena posestva, vendar, kot pravijo, so vsakomur pripravljeni pomagati vsaj z brezplačnim nasvetom.
Ali reja živine onesnažuje okolje?
V zadnjem času v dnevnem časopisju vedno pogosteje beremo, da je pitna voda čezmerno onesnažena z nitrati zaradi prevelike uporabe dušičnih mineralnih gnojil in gnojevke, onesnažene pa so tudi tekoče vode in celo za kisli dež naj bi bilo krivo kmetijstvo. Na podlagi raziskav domačih in tujih strokovnjakov kmetijstvo ni glavni krivec za vedno’ bolj onesnaženo okolje (zemljo—vodo—zrak), ampak vodo in zrak, ki sta nenadomestljiv vir življenja, in zemljo, ki je osnova za preživetje živih bitij, vedno bolj onesnažujeta in zastrupljata industrija in promet. Kmetijstvo potrebuje zaradi biološke narave proizvodnje čisto in zdravo okolje, kar je osnova za nemoteno rast in razvoj rastlin, ki rabijo kot hrana za ljudi in živali, le-te pa lahko uspevajo le v nekonta-miniranem (neonesnaženem) okolju.
Po definiciji so tla onesnažena takrat, kadar vsebujejo toliko škodljivih snovi, da se zmanjša njihova samoočiščevalna sposob
nost, poslabšajo fizikalne, biotične ali kemične lastnosti, zavirata ali preprečujeta rast in razvoj rastlin, onesnažuje podtalnica oziroma rastline, ali je zaradi škodljivih snovi kako drugače okrnjena trajna rodovitnost tal, kar pa ni v interesu kmetijstva, ki živi od zemlje in se mora prilagajati naravnim danostim in gospodariti tako, da ne ruši naravnega ravnotežja in je okolju prijazno. Vendar moramo omeniti, da neprimerno kmetovanje lahko pomembno poslabša okolje. To velja tudi za živinorejo, če so živali v večjem številu skoncentrirane na enem mestu in reja ni vezana in prilagojena na lastne površine zemljišč. Veliko živine na enem mestu (veliko gnoja, premalo površin za gnojenje) je lahko škodljivo za okolje (izpiranje gnojevke v podatainico in vodotoke), posebno če so neurejena gnojišča in jame za gnojevko in če se le-ta razvaža na njivske površine v prevelikih količinah in ob nepravem času. V svetu temeljito proučujejo probleme velikih
koncentracij živali in njihov vpliv na okolje. Edini do sedaj zanesljiv in svetovan način reje živali je usklajena reja z možnostmi uporabe gnojevke za gnojenje površin. Gnoj ali gnojevka ni odpadek, ampak koristno hranilo, če je reja živali usklajena s površinami za pridelovanje krme za živali. Na kmetiji, ki krmi svoje živali pretežno z doma pridelano krmo, je mogoče ves gnoj (gnojevko) koristno in za okolje varno uporabiti za gnojenje lastnih kmetijskih površin.
Nevarnost onesnaženja zraka
Večja koncentracija reje živine na enem mestu povzroča predvsem smrad, ki sicer zdravju neposredno ni škodljiv. Za okolje in zdravje živali pa so lahko škodljive emisije SO; in dušikovih spojin ter drugih škodljivih plinov, ki se sproščajo pri razgradnji gnojevke.
Nevarnost onesnaženja podtalnice in tekočih voda
Pri zelo intenzivnem gnojenjnu z mineralnimi, pa tudi organskimi gnojili, .predvsem z gnojevko, lahko pride do izpiranja večjih količin dušika z območja rastlinskih korenin, kar povzroča onesnaženost talne pitne vode z nitrati, ki so v pitni vodi v večjih količinah zdravju škodljivi. Izpiranju dušika (NO.-N) v talnico se lahko izognemo, če trosimo gnojila le med vegetacijo in v količinah, ki jih rastlina lahko sprejme. Gnojevke ne smemo razvažati na nezasejane njivske površine zunaj vegetacijske dobe, ker se v takem primeru izgubi (ne izkoristi) tudi do 70 % dušika, ki dokaj hitro pronica do talnice ali odteka po površini (nagnjeni tereni) v vodotoke.
Zakonski predpisi
Uporaba gnojevke je opredeljena tudi z zakonom, t.j. Uredbo o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. list RS 6/90). ki definira gnojnico in gnojevko kot snov, ki lahko onesnaži tla, rastline in vodo. V skladu z navedeno uredbo se gnojevka in gnojnica ne smeta uporabljati na zemljiščih, ki so nasičene z vodo, prekrita s snežno odejo, debelejšo kot 10 cm, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka, na zmrznjenih tleh ter ob vodnih tokovih. Vsakokratni odmerki gnojevke in gnojnice se morajo ravnati po vsebnosti sušihe Iter navzgor omejujočega faktorja (dušik, fosfor, baker...)
(Glavni ukrepi proti onesnaževanju vode in zraka
I.	Rejo živine prilagoditi razpoložljivim površinam za pridelavo krme (največja obremenitev 3 GVŽ/ha).
2.	Količinsko in časovno prilagoditi uporabo organskih gnojil.
3.	Upoštevati bilanco in krogotok hranil na obdelovalnih površinah gnojenje mora biti prilagojeno vrsti tal in potrebam rastline.
4.	Prilagoditi skladiščne zmogljivosti za gnoj, gnojnico in gnojevko za 6 mesecev, kar omogoča uporabo gnojevke med vegetacijo, ko jo rastlina lahko v celoti koristi (ni izgub dušika).	Žita FLISAR-NOVAK
dipl. inž. kmet.
Kmetijska svetovalna služba ŽVŽ-ja za Pomurje
Tudi v naši Pomurski regiji so včasih težnje po koncentrirani reji živali na usmerjenih kmetijah, tu mislimo predvsem na gradnjo objektov za rejo živali, kjer se ne upošteva maksimalna še dovoljena obremenitev živali na hektar (večja zmogljivost hleva, kot je na razpolago površin za pridelavo krme in krogotok hranil), kar pa odsvetujemo zaradi naravovarstvenih, ekoloških, gospodarskih vidikov in navsezadnje tudi zakonskih predpisov.
kmetijska panorama
18
Pravilna raba in gospodarjenje z gnojevko
Gnojevko lahko uporabimo na različne načine
Kot pri drugih agrotehničnih ukrepih (rabi mineralnih gnojil in sredstvih za varstvo rastlin), bo potrebno gnojevko uporabljati na način, ki bo najbolj sprejemljiv za rastline in okolje in pri katerem bodo izgube čim manjše.
Gnojevka spada med domača organska gnojila, s katerimi lahko ob pravilni rabi oskrbimo posevek s pomembnimi količinami hranil, ob ne-' pravilni pa imamo lahko velike izgube in nepotrebno obremenjujemo okolje.
Pri uporabi gnojevke so pomembna zlasti naslednja vprašanja:
—	izkoriščanje hranil iz gnojevke in s tem v zvezi ustrezni odmerki gnojevke na njivah in travnikih
—	vpliv gnojevke na rodovitnost tal in s tem v zvezi primerjava gnojevke in hlevskega gnoja
—	vpliv gnojevke na okolje, zlasti na podtalnico in tekoče vode in s tem v zvezi vprašanje ustreznega časa uporabe na različnih tleh in za različne kulture.
Vsebnost hranil v gnojevki
Odvisna je od:
—	. načina krmljenja
—	gnojenja z mineralnimi gnojili — dokrmljevanja z močnimi krmili
Nerazredčene goveje gnojevke vsebujejo v naših razmerah v l m3 povprečno:
4,5-	5,5 kg N
1,5-	2,0 kg P2O5 6-7 kg K20
Prašičja gnojevka pa vsebuje v l m3 povprečno:
6-8 kg N
3 —4 kg P2O55 4—5 kg k20
Izkoriščanje hranil iz gnojevke
Gnojevko lahko nadomesti hlevski gnoj, če jo zaorjemo skupaj z rastlinskim ostanki, kot sta slama in koruzi-nje. Takšen način ugodno deluje na ohranjanje rodovitnosti tal Gnojevka pa .ahko nadomesti tudi mineralno gnojilo, prvi pogoj je, da jo dobro premešamo.
Dušik bo tem bolje izkoriščen, čim krajši bo čas od trošenja do njene izrabe prek korenin. Tako bi morali gnojevko uporabljati med vegetacije kmetijskih rastlin. Vsaka uporaba zunaj tega časa je neracionalna, ker so izgube dušika prevelike. Fosfor in kalij v gnoje.vki pa sta enako učinkovita kot iz mineralnih gnojil. Pri gnojenju moramo upoštevati predvsem nižjo vsebnost fosforja pri goveji gnojevki. Kmetovalci, ki pridelujete sladkorno peso, to lahko vidite iz analiz zemlje, kjer navadno primanjkuje fosforja. Slaba stran gnojevke je tudi da nam nekoliko znižuje pH tal. Le-ta so stalno bolj kisla, zato bi bilo treba upoštevati potrebo po apnjenju.
Gnojevka in izgube dušika
Kakšne bodo izgube dušika, je odvisno od:
— vrste tal
— temperature
— časa uporabe
Pri razvozu nastajajo izgube dušika, to pa zato, ker gnojevka vsebuje 50 % dušika v amonijski obliki, svinjska celo do 70%, ostala polovica pa je nitratni dušik. Amonijska oblika prihaja v ozračje, zato bi morali gnojevko čim prej zadelati v tla. Pri površinski razpršitvi so izgube 30—50% amonijskega dušika. V zadnjem času uporabljamo podrahljalnike, ki so montirani na cisterni, in tako gnojevko spravljamo v tla, pri čemer znižamo izgube na vsega 13—25 %. Izgube dušika so na različnih tleh različne. Na prepustnih tleh ob večjih padavinah in višjih temperaturah se dušik izpira oziroma izgublja. Preveliki odmerki na enoto površine povečujejo izpiranje gnojevke v podtalnico.
Kot je že napisano naj bi gnojevko uporabljali med vegetacijo. Raba gnojevke pozimi je le izhod v sili, če nam zmanjka skladiščnega prostora.
Gnojenje z gnojevko v tem času je zelo neracionalno, saj izgubimo skoraj ves dušik. Če smo vseeno prisiljeni to početi, odmerki ne smejo presegati lOmVha.
Če tega ne upoštevamo, je nevarnost onesnaženja podtalnice — še posebej, če so tla zamrznjena, pokrita s snegom in je teren nagnjen.
Gnojevko vozimo v oblačnem vremenu. Ugodno deluje manjša količina dežja po izvozu, ker jo tako razredčimo, kar zmanjšuje izgube amo-nijaka. Zelo negativne učinke pa lahko povzroči močan naliv ali dolgotrajnejše deževje. Takrat zaradi velikega izpiranja izgubimo veliko gnojevke in hkrati onesnažujemo okolje.
Priporočljivi načini uporabe gnojevke
PRVI— pred setvijo oz. saditvijo DRUGI — kombinirana raba gnojevka + slama ali koruzinje
TRETJI — dognojevanje z gnojevko
a)	travnikov .
b)	ozimnih žit c) koruze
Gnojevka za gnojenje koruze
—	največ 60—80 m3/ha
—	prvič spomladi pred setvijo 30-40 m3/ha
—	drugič dognojujemo z 20—30 mVha s pomočjo vlečnih cevi, ki jih priključimo na prečno cev cisterne
Gnojevka za sladkorno peso — priporočena količina 30—40 m3/ ha
—	čas uporabe spomladi na osušenih ali ralo zmrznjenih tleh od srede februarja naprej
Jesenske uporabe ne priporočamo zaradi izgube dušika, ki ga spomladi
potrebujemo za hiter vznik sladkorne pese, zato ni potrebna predsetvena uporaba mineralnega dušika v obliki KAN-a.
Uporaba gnojevke v žitih
Gnojevko lahko uporabimo tudi za dognojevanje žit.
—	priporočena količina je 20—25 m3/ha v dveh obrokih,
—	čas uporabe: zgodaj spomladi do aprila.
Uporaba zahteva natančno in enakomerno razporeditev. Ugodno je, če so tla rahlo zmrznjena, vendar temperatura ni pod — 8 °C.
Zgled uporabe goveje gnojevke spomladi v količini 40 m7ha
Bo izkoriščeno Ustreza
40 m3 vsebuje
160 kg N	50%
60 kg P2O5	100 %
240 kg K2o	100%
Potrebe skladiščne zmogljivosti za gnojevko
Da bi lahko gnojevko koristno uporabili, moramo računati vsaj na 6-mesečne skladiščne zmogljivosti.
Količina gnojevke različnih vrst živali
vrsta.živali	na 1 mesec	na 6 mesecev
mlečna krava	2,3 m3	13,6 m3
goveji pitanci	0,9 m3	5,5 m3
prašič	0,2 m3	1.1 m'
pl. svinja	0,5 m3	3,0 m3
Potrebne skladiščne zmogljivosti za 500-kilogramsko kravo na leto pri različni suhi snovi v gnojevki:
Vrsta gnojevke
SS v gnojevki (%)
količina, letno
gosta	10
tekoča	7,5
redko tekoča	5
Priporočilo za prakso
l.	Zadosten prostor za skladiščenje gnojevke vsaj za 6 mesecev.
2.	Gnojevko praviloma uporabimo neposredno za glavne in strniščne posevke.
3.	Čim hitrješa zadelava v tla.
4.	Gnojevka zaorati skupaj s slamo ali koruznico/
5.	Gnojevko izjemoma razvažamo tudi pozimi, vendar ne po nagnjenem terenu in močno zamrznjeni zemlji.
Gnojevko je v principu treba uporabljati tako kot mineralno gnojilo v skladu s potrebami rastlin ob enakemu upoštevanju tal in okolja.
Sicer je gnojevka lahko »hudič«, kot je na seminarju svetovalcev Slovenije dejal kmetijski minister dr.
Priporočena količina nam nadomesti 40 kg N. Velike količine niso dovoljene, zato moramo dognojevati že z 20—40 kg dušika/ha v obliki KAN-a.
Uporaba gnojevke na travinju
—	priporočena količina na l ha in na košnjo je 15—20 m3 nerazredčene goveje gnojevke,
—	spomladi polivamo takoj, ko to dovoljujejo tla in po možnosti pred dežjem.
Poleti redčimo gnojevko z vodo v razmerju 1:0,5 do 1:1.
300 kg KAN-a
kot v mineralnem gnojilu
kot v mineralnem gnojilu
Količina gnojevke je odvisna od:
— vrste živali
—	mlečnosti živali
—	količine dodatne vode
—	prehrane živali
18 m3
24 m3
36 m3
Osterc. Lahko pa je ob pravilni rabi pomembno hranilo, ki ne oddaja le neprijetnega vonja, ampak pospešuje rast in razvoj kmetijskih rastlin.
Ker so vrednosti hranil v gnojevki odvisne od različnih faktorjev, bi bilo potrebno pred večjo uporabo izmeriti njene vrednosti. Svetovalna služba je opremljena s potrebnimi aparaturami, s kate.rimi lahko vrednosti za posamezno gnojevko hitro določimo.
Kmetovalcem bi svetoval, naj nas pred razvozom pokličejo. Izmerili bomo vrednosti za vašo gnojevko in vam na podlagi tega lahko izračunali potrebo po dodatnem gnojenju z mineralnimi gnojili.
SVETOVALEC: Ivan Bauer kmet. inž.
19
kmetijska panorama
Kobalova oprema za udobno počutje
Prirast, mlečnost in zdravje govedi so predvsem odvisni od počutja, na kar seveda vpliva okolje, v kakršnem žival biva. Sodobni hlevi z betonskimi stojišči in rešetkami so sicer olajšali in poenostavili delo pri živini, saj odpade vsakodnevno kidanje gnoja in nastiljanja, verjetno pa se živina v njih ne počuti preveč prijetno. O tem so razmišljali tudi pri Vučkičevih v Rankovcih, ko so se odločali za ureditev govejega hleva. Niso se odločili za novogradnjo, saj je bil hlev, v katerem so imeli prej konje in krave, dovolj prostoren, da so v njem uredili dvajset privezov ter porodni boks in boks za teleta.
Vučkičev hlev zdaj ni nič manj sodoben od tistih, ki so jih zgradili na novo, pa tudi dovolj udoben je za govedo. Hlev na odplakovanje z rešetkami bi za pitance še ustrezal, saj ti ostanejo v njem le do dve leti, za krave molznice pa ni ravno najprimernejši, nam je pripovedoval oče Evgen. In ker so se Vučkičevi usmerili v kombinirano rejo, so se odločili za hlev na nastilj. Ob našem obisku je bilo v njem devet krav in breja plemenska telica ter nekaj pitancev in telet. Dve kravi in eno plemensko telico so pred kratkim prodali, ker pa je s prodajo slednjih letos nekoliko slabše, z doma vzrejenimi telicami v glavnem obnavljajo lastno čredo. V hlevu so bikovske matere, plemenska čreda pa je v glavnem mlada, saj so letos ostale doma štiri plemenske telice, najstarejša krava pa je stara le šest let.
Ko so Vučkičevi obnavljali hlev, so ga želeli sodobno opremiti. Opravili so več ogledov in se odločili za Kobalovo hlevsko opremo. Zdela se jim je najprimernejša, pa tudi cena je bila sprejemljiva. »Ko-
SERVIS ALTA-LAVAL
ŠTEFAN-BRANKO KOBAL
LJUBLJANA-V1ŽMARJE. TACENSKA 90
Telefon TU (061) SO-OOZ
bala sem poklical po telefonu in že naslednji dan nam je opremo pripeljal na ogled. Dogovorili smo se in oprema je ostala pri nas,« nam je pripovedoval sin Evgen. Ni jim žal, saj bo že dve leti in z njo ni nobenih težav. Izdelovalec jim je zagotovil desetletno jamstvo, pa tudi sicer se velikokrat oglasi pri njih. Tudi ko so vgrajevali opremo, so z njim dobro sodelovali, saj je bil vselej pripravljen svetovati in pomagati pri opremljanju. Kobal izdeluje več vrst prevozov, Vučkovičev!
Ko so Vučkičevi v Rankovcih pred slabima dvema letoma posodabljali hlev, so se odločili za Kobalovo hlevsko opremo, izbrali pa so novo navezo tipa D, saj imajo v njej živali več možnosti za gibanje. Fotografija: Jure Zauneker.
pa so se odločili za novo navezo tipa D, saj ima živina več prostora za gibanje.
Za kmetijo Vučkičevih bi lahko zapisali, da je zares trdna, saj.delajo na njej tri generacije, pa tudi z nasledstvom ne bo težav. Dela in dohodka je dovolj za vse, saj je v prašičjem hlevu še 150 pitancev in nekaj plemenskih svinj. Prašiče sicer pitajo storitveno, vendar dodajajo tudi domačo krmo, dovolj krme pa na 10 hektarjih zraste tudi za govedo. Le beljakovinske koncentrate je potrebno dokupiti med domačo krmo pa prevladujeta travna silaža in koruza. Niso pa zadovoljni s ceno mleka, saj je to v primerjavi z beljakovinskimi dodatki slabo plačano. Kljub vsemu pa z njimi ne varčujejo, in to se pozna na kakovosti njihovih živali. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni so dobili lani za razstavljeni plemenski telici zlato in bronasto plaketo, že leta 1984 pa so dobili nagrado za najboljšo kravo.
Prispevke za Kmetijsko panoramo so pripravili strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe za Pomurje. Uredil jo je Ludvik. Kovač, tehnično uredil Endre GSntčr, lektorirala Nevenk Emri.
Izdajo strokovne priloge so omogočili Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota. Sekretariat za kmetijstvo občine Lendava, Sklad za intervencije v kmetijstvu občine Ljutomer, TIP-trženje, inženiring in proizvodnja Maribor, IMP Montaža Maribor, Pomurske mlekar- , ne Murska Sobota. Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje, Hlevska oprema Kobal Ljubljana.
POLJOOPSKRBA
MARIBOR
vam v svojih prodajalnah v Murski Soboti
in Mariboru
PONUJA PO UGODNIH NOVOLETNIH CENAH: 1 I
— motokultivatorje GOLDONI 140, dizel, in SENIOR ACME, benzin, s priključki
— kombajne za krompir
— sortirnike krompirja
— dvoredne izkopalnike krompirja
— visokotlačne preše
NOVO! NOVO! NOVO!
V naši prodajalni v Murski Soboti
kosilnice BCS za devizno in dinarsko plačilo
• Obiščite nas in se prepričajte o naši ponudbi!
kmetijska panorama
Tehnologija pridelave rastlin iz rodu sirka v Pon
l.	UVOD
Krmni sirek in sudanska trava sta v Pomurju med pridelovalci krme malo znani rastlini. Zelo dobro uspevata v toplih predelih sveta, ker potrebujeta za normalno rast in zorenje več toplote in manj padavin kot večina pri nas razširjenih rastlin, vendar pa rastlinsko gmoto obilno tvorita tudi v manj optimalnih rastnih razmerah.
V tem članku želim predstaviti tehnologijo pridelave omenjenih rastlin.
Bolj ali manj intenzivne suše, ki se pojavljajo skoraj vsako leto v Pomurju, so bile osnova, da smo začeli proučevati omenjene rastline predvsem na prodnatih tleh, ki imajo majhno zmogljivost za vodo in so zaradi neenakomerne porazdelitve padavin ti tipi bolj suhi.
Proučevani rastlini sta zelo odporni proti pomanjkanju vlage, zato bi lahko odigrali pomembno vlogo v prehrani živali, zmanjšali bi razliko pridelovanja in izboljšali krmno bilanco kmetij.
V tem sestavku bi se želel zahvaliti vsem kmetijah, ki so sodelovale v triletnem projektu preskušanja, za pomoč in zaupanje.
2.	AGROKLIMATSKE ZAHTEVE
2.1.	TLA
Rastline iz rodu sirka imajo razvejen koreninski sistem s številnimi dolgimi in tankimi koreninami. Te imajo tudi veliko sesalno moč, kar se kaže v dobri odpornosti sirka proti suši. Zaradi tega so omenjene rastline, če jih primerjamo z drugimi poljščinami, predvsem primerne za pridelovanje na ilovnatih, pešče-no-ilovnatih, globokih in plitvih tleh. Še posebej dobro pa uspevajo na rečnih naplavinah, na produ in pesku.
KOVAŠTVO IN IZDELAVA KMETIJSKIH STROJEV
2.2.	KLIMA
2.2.1.	Padavine
Rastline iz rodu sirkov rabijo sorazmerno malo vode. Manjša listna površina po rastlini v primerjavi s koruzo, dober razpored in mala gostota listnih rež (100/mm2) prispevajo k odlični regulaciji transpiracije.
Zadošča že letna količina padavin med 500 in 550 mm. Količina vode, ki vpliva na maksimalni pridelek, ni strogo določena, ker je odvisna od temperature, zračne vlažnosti in vlage v zemlji. Poraba vode je različna v posameznih fazah razvoja od vznika do razraščanje (114), od razraščanja do metličenja (124), od metličenja do cvetenja (403), povprečno za celo vegetacijo (238).
2.2.2.	Temperature
Glede toplote so rastline vezane na tropsko podnebje, vendar so potrebe po toploti odvisne od sorte, faze vegetacije in agrotehnike. Zahteve po toploti so mnogo večje kot pri koruzi, dočim pretirane temperature od setve do razraščanja, ko še ni formiran močan koreninski sistem, delujejo negativno. V kasnejših fazah razvoja prenesejo rastline iz rodu sirka tudi nad 40° C. Kalitev se za-črte pri temperaturi 10—12° C, optimalne temperature za rast in razvoj pa so od 27 do 30° C. Pri temperaturi pod 0° C rastline iz rodu sirka v celoti propadejo.
Za sirke, ki jih pridelujemo za zrnje, naj bi znašala vsota temperatur 3.500° C, za krmo cele rastline, če upoštevajo tri regeneracije, pa okoli 3.800° C. Po nekaterih avtorjih je že zadostna skupna vsota temperatur od 2.800 do 3.500° C, odvisno od dolžine vegetacije posameznega hibrida.
3.	KOLOBAR
Sirek za krmo sejemo kot glavni posevek spomladi v maju, kot poznejši posevek v juniju in v mesecu juliju kot strniščni posevek. Za setev rastlin iz rodu sirka so dobri naslednji predposevki: sladkorna pesa, krmna pesa, krompir, oves, pšenica, metuljnice, travno-deteljne mešanice.
Dobro je, da upoštevamo še stopnjo zapleveljenosti njive, ki mora biti majhna, ker proučevane rastline v naših podnebnih razmerah po setvi počasi rastejo.
FRANC
ROŠKER
62351 KAMNICA, ROŠPOH 76 b, telefon: (062) 621-233
KMETOVALCI
iz našega proizvodnega programa vam predstavljamo in ponujamo po ugodnih cenah:
ROTACIJSKI MULČER širine od 1,10 m do 2,00 m brez odmika, z enojnim ali dvojnim odmikom, je namenjen za nego tal v vinogradih in drugih nasadih. Z dodanim posebnim valjem ga zelo uspešno uporabljamo na pašnikih za mtlčenje ostankov paše in odstranjevanje govejih iztrebkov. Cena od 36.000 do 61.000 SLT.
Za manjše površine vam ponujamo enostavnejše in cenejše mulčerje širine od 0,90 m do 1,50 m po ceni od 19.000 do 23.000 SLT.
Za mulčenje-drobljenje večje trave, odrezanega vejevja, rozg v vinogradih, koruzne slame in drugih ostankov na njivah vam priporočamo MULČERJE KLADI VARJE širine od 1,25 m do 2,10 m po ceni od 47.000 do 69.000 SLT.
Mulčerji se priklapljajo na vse vrste standardnih traktorjev, tudi na traktorje Tomo Vinkovič.
4.	GNOJENJE
Za pridelovanje sirka kot glavne kulture priporočamo uporabo hlevskega gnoja, gnojevke in mineralnih gnojil. Pri trikratni rabi bi bil primeren naslednji gnojilni normativ:
150-200 kg dušika (N)/ha
120 kg fosforja (PžOs)/ha
180 kg kalija (K2O)/ha
Pri tem lahko gnojimo s fosforjem in kalijem v enem obroku pred setvijo, z dušikom pa v treh oz. štirih enakih obrokih, in sicer ob setvi, ob pojavu 5. do 6. lista in po prvi in drugi košnji.
5.	SETEV
Setev lahko opravimo z žitno sejalnico, in sicer za silažo tako, da vmesne sejalne cevi zapiramo na želeno medvrstno razdaljo 60 do 70 cm, za zeleno krmo pa tako, da zapremo vsako drugo cev (medvrstna razdalja 24 cm).
Tabela 1: Količina semena na ha v kg za posamezne vrste rastlin iz rodu sirka
Krmni sirek	Sudanska trava
Silaža Zel.-krma Silaža Zel. krma
setv. količina v kg
5.1.	Oskrba posevka
Pri sirku za krmo je oskrba omejena na zatiranje plevela v mladem posevku, ki ga opravljamo pri posevkih z večjimi medvrstnimi razdaljami mehanično (okopalnik) in kemično, pri gostih setvah pa samo kemično. V ta namen priporočamo pred setvijo uporabo herbicida radazin (1,5—2 kg/ha) ali po vzniku kombinacijo herbicidov atrazin 50 in deherban A (3 kg + 1 1/ha). Za deherban A se bomo odločili takrat, če je njiva zapleveljena s slakom.
Zaradi varstva okolja uporabljamo herbicide samo tam in samo takrat, ko pričakujemo, da bodo pleveli povzročili negospodarno pridelavo.
5.	RABA
Rastline iz rodu sirka kosimo za zeleno krmo, ko doseže posevek višino 60—120 cm. Ranejša košnja ni priporočljiva zato, ker mlajše rastline vsebujejo preveč govedu škodljive cianovodikove kisline. Ta je najbolj nevarna pri prirastu oz. paši, dočim se pri siliranju razgradi do neškodljivih produktov. Da ne bi ustvaril nepotrebnega strahu pred setvijo te poljščine, naj zapišem, da nove sorte krmnega sirka in sudanske trave - sebujejo precej manj te kisline, ki se v rastlinah do priporočene višine za spravilo tako zmanjša, da postane povsem nepomembna.
Sirek lahko enako kot koruzo spravljamo za silažo v voščeni zrelosti. V tem primeru sejemo sirek kot glavni posevek v začetku maja, siliramo pa drugi polovici septembra. Pri večkratni košnji (zelena krma) je pomembna še višina strniš-ča, ki naj bo zaradi boljšega obraščanja visoko vsaj 10 cm.
Obročno pašo izvajamo na 60 do 70 cm visokem posevku.
7.	IZBOR
• V Pomurju bi prišle v poštev naslednje sorte za silažo, pašo in zeleno krmo: NS džim (krmni sirek), NS zora in srem (sudanska trava).
Za pridelovanje zrnja bi bila primerna sorta dorado.
Kmetijsko svetov, služba Stanko Kopun dipl. inž. agr
21
kmetijska panorama
1. UVOD
Za izboljšanje rodovitnosti tal ter na pobudo prašičerejcev, da pridelajo na kmetiji čim več beljakovinske krme, smo v letu 1990 začeli z poskusnim pridelovanjem jarega graha za zrnje v mešanici z ječmenom na površini pribl. 1,70 ha. Pridelovalni rezultati so bili spodbudni, zanimanje za pridelavo pa seje močno povečalo na tistem območju, kjer so bili v letu 1990 poskusi. Tako smo v letu 1991 zasejali z omenjeno kulturo v različnih mešanicah z žitih pribl. 18 ha njivskih površin v Pomurju. Na štirih kmetijah smo tudi imeli evidenco, v katero smo zapisali porabljen material in delovne ter strojne ure. Zanimala nas je uporabnost mešanice v praksi. Zaradi natančnejšega pristopa in obdelave podatkov smo na Srednji kmetijski šoli Rakičan zasnovali mikroposkus, kjer smo v mešanico krmnega graha poleg ječmena vključili tudi oves.
Namen zasnove poskusa je bil, ugotoviti odpornost proti polega-nju in bolezni ter pridelek hranilnih snovi.
V poročilu bomo torej poskušali opisati dveletne izkušnje pri pridelovanju krmnega graha za zrno v mešanicah z žiti, na drugi strani pa bomo poskušali analizirati rezultate ter jih tudi ovrednotiti.
Mikroposkus je bil na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu.
V okolici Rakičana so tipična districna tla na holocenskem ne-karbonatnem produ. So drobljiva, zračna in strokturna. Kisla reakcija, majhna nasičenost z bazami in majhna izmenjalna zmogljivost pa jih uvrščajo v prirodno re‘vna, s hranili slabo preskrbljena tla. Oskrbovana in smotrno gnojena tla so kljub prirodnim slabim kemičnim lastnostim rodovitna poljedelska zemljišča.
Makroposkusi so bili na obrečnih tleh, za katere je značilno, da so srednje globoko oglejeni, ilovnati in meljasto ilovnati na holocen-ski naplavini, ter na ravninskem psevdogleju.
Krmni grah
Uspeva skoraj na vseh tipih tal. Grah dobro prenaša pH 6 do 6.5, novejše sorte pa pH 5.5 do 6.5. Zgodnje sorte je priporočljivo sejati na lahkih rodovitnih tleh, kasnejše pa na manj rodovitnih, težjih ali srednje težkih zemljiščih.
3.	ZASNOVA POSKUSA
V mikroposkusu smo preizkušali devet različic setve.
RAZLIČICE
	kg/ha	kg/ha
kr.	arah + ječmen	kr. grah	+	oves
1 .	100	-	
2	100	30	6	100	30
3	100	50	7	100	50
4	100	80	8	100	80
5	100	100	9	100	100
V makroposkusu smo sejali 50 do 100 kg žit + 100 kg graha/ha. Uporabili smo kultivarje: cv. jaran — ječmen cv. flemingsnov — oves, cv. tirno — krmni grah. Osnovno gnojenje smo opravili v obeh poskusih z 500 kg NPk 8 : 26 : 26, dognojevali pa s KAN-om, 110 kg/ ha v času razraščanja žit v mikroproizvodnji, v makroproizvodnji pa glede na stanje posevka. Herbicide proti plevelom smo uporabili, ko je bil grah visok 10 cm, in to basagran 3 1/ha. Med insekticidi smo uporabili decis 0.5 1/ha.
4.	REZULTATI
4.1	Rezultati mikroposkusa
S pridelkom suhega zrnja smo lahko zadovoljni, saj so se pridelki gibali med 3,8 t/ha (čista setev graha) in 5 t/ha v kombinacijami z žiti (mikroposkus).
Z rezultati pridelave v makroproizvodnji pa se lahko seznanite v članku Ekonomičnost pridelave krmnega graha za zrnje v Pomurju.
Tabela 1: Pridelek suhega zrnja mešanice s 14% vlage v t na ha in vsebnost SV v posameznih mešanicah v %.
	1	2	3	4	5	6	7	8	9
t/ha	3.93	4.11	4.63	4.76	5.07	4.11	4.58	5.06	5.00
ŠV%	5.4	5.2	5.1	5.0	4.0	8.0	7.7	7.6	8.1
Tabela 2: Povprečni pridelek prebavljivih beljakovin za svinje ter skupne hranilne snovi v g/kg
	1	2	3	4	5	6	7_	8_____9 X^/kg_____________________________________________________0.175	043?	0.129	0.117	0.116_0.124_0.109_0.114	0.104
g/kg	659.4	668.0	668.0	670.0	691.0	640.6	620.1	643.4	639.5
Na pridelek prebavljivih beljakovin močno vpliva delež graha ob žetvi v mešanici. Kot je razvidno iz tabele 8, pridelamo največ beljakovin s čisto setvijo krmnega graha, čeprav je delež surove vlaknine v čisti setvi krmnega graha nekoliko višji v primerjavi z mešanicami z grahom. Iz mešanic z ovsem je razvidno, da delež surove vlaknine močno narase, med posameznimi različicami pa se ne razlikuje. Pridelek prebavljivih beljakovin je precej nižji v mešanicah z ovsem v primerjavi z mešanicami z ječmenom, saj je delež graha ob žetvi mnogo nižji.
Višji delež ječmena povečuje tudi delež skupnih hranilnih snovi v mešanici.
V čisti setvi krmnega graha cv. tirno ne moremo pridelovati za zrnje, ker posevek močno poleže, drugih primernejših kultivarjevna nimamo, zato smo ga prisiljeni pridelovati v kombinacijah z žiti. Žita so mu za uporo.
5.	POVZETEK
V makroproizvodnji smo sejali mešanico krmnega graha z ječmenom z žitnimi sejalnicami v dveh fazah. V vseh demonstracijskih setvah smo sejali na enoto površine 100 kg graha ter 50 do 100 kg žit. Z makroproizvodnjo smo želeli ugotoviti uporabnost mešanice na kmetiji, vodili smo evidenco stroškov, ki smo jih ovrednotili.
Krmni grah cv. tirno je srednje visoka sorta, primernejša za pridelavo zelene krme, silaže, za pridelavo zrnja pa je manj primeren. Za pridelavo zrnja ga moramo izključno pridelovati v mešanicah z žiti, ker je zelo nagnjen poleganju.
V demonstracijskih poskusih smo lahko ugotovili, da je tudi mešanica z žiti slabo odporna proti poleganju, zlasti ob voščeni zrelosti, zato nastanejo pri žetvi velike izgube zrnja.
Poleg jarega ječmena smo vključili v poskus tudi oves. Ugotovili smo, da je bilo poleganje med mlečno zrelostjo mnogo večje pri ječmenu kot ovsu, mešanice z ovsom pa so močno polegle ob voščeni zrelosti, ob žetvi je bil celoten poskus močno poležan. Iste ugotovitve smo dobili v makroproizvodnji. Čista setev krmnega graha v mikroposkusu pa je že polegla ob cvetenju.
Poleganja ne moremo pripisati čezmerni uporabi dušičnih mineralnih gnojil, saj smo uporabili le do 70 kg čistega mineralnega dušika na ha. To je zelo pomemben podatek, saj s pridelavo katere druge kulture s tako malo dušika ne bi dosegli omembe vrednega pridelovalnega rezultata.
V makropridelavi tudi ugotavljamo, daje bila intenziteta poleganja manjša na tleh z slabše založenimi hranili, predvsem z organsko vezanim dušikom.
V mikroproizvodnji dobimo največji statistično značilni-pridelek suhega zrnja z mešanico 100 kg graha+ 80 kg ječmena na ha, kar je tudi povsem razumljivo.
Največji statistično značilni pridelek prebavljivih beljakovin pa dobimo s čistimi setvami krmnega graha. Pridelek prebavljivih beljakovin pa linearno narašča s povečanjem deleža krmnega graha, korelacija med prebavljivimi beljakovinami in deležem krmnega graha pa je bila sorazmerno velika (r = 0.73). Odstotek surove vlakovine močno naraste v mešanicah z ovsom.
Intenzivnost bolezni se ni razlikovala po različicah, močnejši napad strgača pa se je pojavil na ovsu.
Jan krmni grah odpira široke možnosti uporabe v živinoreji, zato mu moramo dati na naših njivah čim več prostora. Pridelava krmnega graha v mešanicah za zrnje bo le prehodna oblika, ker so le-te neodporne proti poleganju, prizadevati pa si bomo morali, da z ekološkimi poskusi preiskusamo nove sorte.
V tem prehodnem obdobju bi svetovali naslednjo mešanico: 100 kg graha+ 80 kg ječmena.
Kmetijsko svetovalna služba Stanko Kapun, dipl. inž. agr.
kmetijska panorama
22
Ustanovitev in delo rejske zveze za svetlolisasto pasmo
Kmetijska svetovalna služba ima ob strokovnem svetovanju tudi nalogo, da kmetom predlaga in svetuje možnosti take organiziranosti, ki vodi k doseganju boljšega gospodarjenja na kmetiji in s tem k večji trdnosti kmetije.
Tako je kmetijska svetovalna služba v marcu rejcem predlagala, da ustanovijo rejsko zvezo za lisaste pasmo govedi.
K ustanovitvi so bili vabljeni
vsi rejci, ki imajo plemenske živali v kontroli za pridobivanje mleka, to je A-kontroli, in specializirani rejci, ki pitajo govedo.
Namen ustanovitve rejske zveze je, da lahko rejci v njenem okviru uresničujejo svoje gospodarske interese pri pridobivanju mleka, reji plemenskih živali in reji pitanega goveda.
Reja govedi lisaste pasme na našem območju je vodilna panoga v kmetijstvu. Povprečno daje
največ dohodka na kmetijo in ne glede na nameravano rajonizaci-jo v kmetijstvu, da ne bi bilo več enakih spodbud v ravninskem in hribovitem svetu, bo govedoreja še dolgo vodilna kmetijska panoga na našem območju.
Govedoreja ni pomembna samo z gospodarskega, ampak tudi iz naravo-varstvenega vidika. Z govedorejo so povezani travnat svet ter metuljnice in travno-deteljne mešanice v njivskem kolo-
VITA-REDIN
za vse domače živali
KRAVIMIN®
za krave molznice
LEKOVI IZDELKI ZA UPORABO V ŽIVINOREJI
NUTRIL® -Se, vodotopni prah
z vitamini, aminokislinami in selenom za perutnino, pujske, teleta in druge domače živali
LONGISEPT ®,
pasta
za preprečevanje in zdravljenje drisk pri pujskih, teletih in drugih domačih živalih
Higienska molža - kakovostno pridobivanje mleka:
BLINAL®,	LEKASEPTAL®,
razkužilo za uporabo pri molži mazilo za vime in roke
MINERALNO-VITAMINSKE MEŠANICE
KALMIN®
za govedo
ORVIT
za krave in telice; vsebuje več za krave in telice med pozno fosforja	brejostjo
MINERALNO-VITAMINSKE MEŠANICE PRILAGOJENE NAČINU PREHRANE
PRAVIMIN®
za prašiče
veterina
barju.
Travnat svet v hribovitem — gričevnatem svetu, ki ni primeren za vinogradništvo in sadjarstvo, in ravninskem svetu, kjer je otežena obdelava njivskih površin, je z govedorejo edino gospodarno izkoriščen, saj ohranja nagnjen teren pred erozijo in z dobrim izkoriščanjem, zlasti s pašo, da pokrajini lep kulturen videz.
Območja, kjer uspeva le travna ruša, lahko gospodarno izkoristimo z rejo prežvekovalcev, ker le-ti, kot je govedo, edini predelajo travno maso v visokokakovostne beljakovine — v mleko in meso.
V njivskem kolobarju so metuljnice in travno-deteljne mešanice nosilec ohranjanja rodovitnosti tal. Travno-deteljne mešanice, zlasti pa metuljnice, pri nas razširjena črna detelja in v zadnjem času lucerna so rastline, ki ugodno vplivajo na godnost tal in rodovitnost ter preprečujejo hitrejše izpiranje hranil, zlasti dušika in nitratov, ker so tla tako celo leto pokrita z rastlinami.
Tak biološki kolobar, kjer je primerno razmerje med žiti — strninami, okopavinami — koruza, krompir in deteljami ter de-teljno-travnimi mešanicami deluje naravovarstveno uravnoteženo.
Zaradi prilagojenosti pridelave na kmetijskih površinah govedoreji, nas sili v tako izkoriščanje kmetijskega zemljišča in tak kolobar, ki ohranja rodovitnost tal, kar je glavni pogoj za napredek v kmetijstvu, za boljše gospodarjenje tudi za naslednje generacije.
Zaradi vseh teh dognanj je nujno, da govedoreji v našem prostoru namenimo še več pozornosti.
Naloga rejske zveze je, da obravnava vsa področja, ki vplivajo na razvoj govedoreje. Pri naši še vedno nizki povprečni mlečnosti je izredno pomembno svetovalno in selekcijsko delo.
Reja se začne pri pridelavi in konzerviranju krme, nadaljuje s prehrano — pravilno bilanco hranil v krmnem obroku, selekcijo in reprodukcijo in konča s trženjem — prodajo.
Usklajenost vseh dejavnikov, ki vplivajo na končni uspeh v reji, to je čimvečji ekonomski efekt — dobiček, ni tako lahka. Vsa ta področja ima rejska zveza v načrtu svojega delovanja.
Kmetijska svetovalna služba večji del svojega dela namenja uspešni reji govedi. Tako spremlja večje število kmetij z analizami krme, ugotavljanjem hranilne vrednosti doma pridelane krme
23
kmetijska panorama
in z izračunom pravilnih krmnih obrokov, ki naj vodijo k večji mlečnosti in večjemu prirastu ter čim večjemu ostanku dohodka — dobička po živali.
Samo v letošnjem letu bo odvzetih čez 500 vzorcev doma pridelane voluminozne krme, to je sena, silaže — travne ali koruzne — in silaže koruznega zrna.
Ta populacija vzorcev in ugotovljene analize nam daje določeno oceno vrednosti hranil v doma pridelani krmi, kar nam je orientacija pri določanju krmnih obrokov pri tistih kmetih, ki ne bodo dali analizirati svoje doma pridelane krme.
Kmetijski svetovalci so zadolženi, da v decembru pri vseh rejcih rejske zveze izračunajo krmilne obroke za zimsko krmljenje.
V selekciji in reprodukciji želimo, da rejci v rejski zvezi postanejo tako kot v drugih razvitih državah nosilci reje rejske zveze in sprejemajo selekcijski program za pasmo, ki jo redijo.
Rejski cilji in selekcijski program je za eno deželo enoten, zato se bo rejska zveza za svetloli-sasto pasmo Pomurja združevala z drugimi rejskimi zvezami v Sloveniji v enotno Rejsko zvezo za svetlo-lisasto pasmo Republike
Slovenije.
Pri reševanju reprodukcijskih motenj, kjer imamo danes mnogo problemov, moramo najti vzroke za to. Medporodni premori so dolgi kar nam zmanjšuje našo gospodarsko učinkovitost. Moramo vedeti, v kakšni meri prehrana vpliva na reprodukcijske motnje in kaj so drugi vplivi.
Celoten uspeh reje je odvisen od uspešnosti trženja — prodaje. V času vedno večje hiperproduk-cije v Evropi je pomembno, da tudi rejci preko svoje organizacije in zadružnih organizacij odločajo, kako se njihovi proizvodi promovirajo, reklamirajo in prodajajo na trgu.
Predelava ne more mimo rejca, saj je on prvi, ki pripravlja surovino za predelavo. Kot vidimo, so področja dela široka, zahtevna in le uspešno obvladovanje vsega nam zagotavlja uspešno gospodarjenje.
Rejci se zavedajo svojih problemov in težav, zato so pristopili k ustanovitvi rejskih zvez v občinah s posameznimi podružnicami.
Na shodih rejcev govedi v mesecu marcu so bile v občinah G. Radgona, Ljutomer, Lendava in M. Sobota ustanovljene rejske
zveze z naslednjimi podružnicami:
občina G. Radgona; podružnici Videm ob Ščavnici in Gornja Radgona
občina Lendava; podružnici Turnišče in Črenšovci
občina Ljutomer: podružnici Križevci pri Ljutomeru in Ljutomer
občina M. Sobota: podružnice Murska Sobota, Cankova, Gornji Petrovci, Beltinci, Bodonci, Prosenjakovci.
Ustanovljene rejske zveze v občinah s podružnicami so na svojem prvem zboru 1. aprila 1991 ustanovile REJSKO ZVEZO LISASTE PASME ZA POMURJE.
V rejsko zvezo je v posameznih občinah pristopilo naslednje število rejcev:
občina G. Radgona	101
občina Ljutomer	127
občina Lendava	112
občina M. Sobota	831
V Pomurju je 2.326 kmetij, ki redijo govedo in so vključeni v kontrolo proizvodnje mleka.
Rejske zveze so v letošnjem letu organizirale ogled sejma prodaje plemenskih živali v Feld-bachu v Avstriji in ogled testne
postaje za lisasto pasmo v Rogozi pri Mariboru.
Rejska zveza Lendava, podružnici Turnišče in Črenšovci, je organizirala 11. 8. 1991 razsta-. vo plemenskih živali z območja občine Lendava.
Podružnica Rejske zveze M. Sobota iz Cankove je organizirala za svoje območje 1. septembra 1991 razstavo plemenskih živali v Gerlincih.
Na obeh razstavah je bilo razstavljenih čez 90 plemenskih živali od plemenskih telic do krav z življenjsko proizvodnjo. Tako je bil prikazan rejski napredek v zadnjem obdobju na ■ obeh območjih.
Rejske zveze bodo delale na osnovi sprejetega programa ob ustanovitvi rejskih zvez, s ciljem da rejec dobi prvo mesto v celotni verigi od pridelave mleka, mesa preko predelave do prodaje. Zato morajo rejci sami izkazati interes, da.se združujejo v zvezo, ker bodo le tako s skupnim naporom lahko postali enakopravni v celotnem procesu in bodo imeli tudi možnost odločanja za svoje večje blagostanje.
Vodja KSS:
Janko Slavič, dipl. inž. agr.
Razstava goveje živine v Gerlincih
Ena od podružnic je tudi na Cankovi. Že na začetku izdelave programa dela podružnice se je pojavila želja rejcev po razstavi govejih živali. Odločitev, kje naj bi bila razstava, je padla na izvršni odbor podružnice, področno svetovalno službo, strokovno službo ŽVZ-ja in TZO Cankova. Za kraj razstave so bili določeni Gerlinci.
Vas Gerlinci leži na zahodnem delu Goričkega tik ob avstrijski meji. V govedoreji nima tako velikih tradicij kot drugi — predvsem ravninski del Pomurja. V zadnjih nekaj letih (10—15) pa je bil prav v tej vasi dosežen velik razvoj v kmetijstvu — predvsem v govedoreji. Zasluge za to ima dobro delo strokovne pospeševalne službe, pridnost in sprejemljivost rejcev ter neposreden stik z Evropo (Avstrijo), od koder prihajajo izkušnje, pa tudi kapital.
Namen razstave je bil predvsem v prikazu selekcijskega in rejskega napredka zadnjih let. Od leta 1972 in leta 1976, ko sta bili podobni razstavi v Pertočj, je bil dosežen bistven napredek.
Razstavljene živali so bile odbrane z območja, ki ga pokriva podružnica rejske zveze Cankova,
to je od vasi Skakovci pa ob le-davski dolini vse do Kuzme. Na razstavi je bilo skupaj 38 plemenskih živali v šestih kolekcijah:
—	kolekcija krav z življenjsko proizvodnjo
—	kolekcija krav — bikovske matere -
—	kolekcija krav po prvi lak-taciji
—	kolekcija krav prvesnic
—	kolekcija plemenskih telic
Poleg tega je bila na razstavi še kolekcija pitancev na kmetiji Antona Perša iz Gerlinec
V kolekciji krav z življenjsko proizvodnjo je bila najboljša krava ŠARGA, last Karela Vogrinčiča iz Domajinec, v kolekciji bikovskih mater pa krava MICI-KA, last Antona Perše iz Gerlinec. V kolekciji krav po drugi laktaciji je bila najboljša krava MURA, last Alojza Gomboca iz Gerlinec, v kolekciji krav po prvi laktaciji pa krava MICKA, last Rudolfa Rogana iz Gornjih Sla
več. Najboljša prvesnica je bila krava ŠPELA, last Jožefa Bogole iz Topolovec, najboljša plemenska telica pa je bila RUMA, last Jožefa Mencigarja iz Fikšinec.
Vse prvonagrajene živali so prejele zvonec, za drugo in tretje mesto pa so bile denarne nagrade in priznanja.
Poleg razstave plemenskih živali so pridne gospodinje iz Gerlinec pripravile še pestro razstavo kmečkih dobrot. Tako so obiskovalci lahko videli, da kmečke žene s tega območja obvladajo poleg trdega dela na kmetiji še vse veščine v kuhinji.
Za popestritev razstave so poskrbeli še domačini s prikazom starih kmečkih strojev in orodij. Najzanimivejši je bil nedvomno traktor	HOFHERR-
SCHRANTZ iz leta 1940, last Antona Gomboca iz Gerlinec, ki je včasih služil v glavnem za pogon mlatilnic.
Razstava plemenskih živali naj bo tradicija v tem našem pomurskem območju. Vsem rejcem, ki so razstavljali živali in prejeli nagrade naj bo to priznanje za njihovo dosedanje delo, vsem drugim pa izziv za dosego enakih ali še boljših rezultatov.
Avgust Gomboc, inž. agr.
kmetijska panorama
24
Kot v ostalih pomurskih občinah smo tudi v občini Lendava ustanovili dve rejski zvezi, in sicer v Turnišču in Crenšovcih, ki pa pokrivata celotno območje občine Lendava, včlanijo pa se kmetovalci samostojno in svobodno, odvisno od njihovih interesov.
Rejska zveza Turnišče je bila na novoustanovljena 12. 2. 1991 s sedežem v Turnišču na pobudo rejcev goved in strokovne službe. Rejska zveza Turnišče pokriva naslednja območja: KS Turnišče, Velika Polana, Dobrovnik, Kobilje, Genterovci i Mostje. Na ustanovnem zboru rejske zveze so se rejci goved seznanili z pravili rejske zveze, se dogovorili za program dela zveze za leto 1991 in izvolili 9-članski odbor, ki bo vodil delo zveze. Za predsednika je bil izvoljen g. Jože Dravec, za tajnika pa Franc Režonja. Člani odbora so izvoljeni tako, da je vsaj eden iz posamezne KS.
Na novo ustanovljena, kot sem prej navedel, potnem, da sega selekcijsko delo lisaste pasme v Turnišču daleč nazaj. Tako je že 1. 9. 1928. lete ustanovljeno prvo rodovniško društvo v Nede-lici, to pa je bila tudi prva selekcijska organizacija za lisasto pasmo v takratni Dravski banovini, ki je imela v kontroli 74 krav. Torej ima ponovna ustanovitev rejske zveze svoj zgodovinski dolg. Interes in dejavnost posameznega rejca pa je prvi predpogoj kakovostnega selekcijskega dela in vseh organizacij, ki so kakorkoli vezane na izboljšanje kmetovega položaja v družbi.
Novoustanovljena rejska zveza v Turnišču ima 78 članov rejcev goved, ki se aktivno vključujejo v delo rejske zveze in sugerirajo odboru razne akcije ter predlagajo določene aktivnosti
za kmetijsko dejavnost. Tako je bila zveza v letu 1991 kljub vsem oviram, ki so nam bile vsiljene^ zelo aktivna. Poleg strokovnih predavanj za člane šmo imeli dve ekskurziji (Felbah, Maribor) kot krona vsega pa je bil prikaz selekcijskega dela na celotnem območju občine Lendava in v ta namen smo 11. 8. 1991 v Turnišču organizirali govedorejsko razstavo lisaste pasme občine Lendava. Že v juniju smo se dogovorili o organizaciji govedorejske razstave in izvolili pripravljalni odbor, ki je štel 22 članov. Za predsednika odbora je bil izvoljen Jože Dravec, za podpredsednika pa Franc Režonja in Ciril Gerič. Člani so bili rejci, iz kmetijske svetovalne službe, Veterinarskega zavoda M. Sobota, KZ-ja Lendava in ŽVZ-ja za Pomurje M. Sobota. Častni odbor so sestavljali: Ciril Pucko, predsednik SO Lendava, Alojz Osterc, predsednik rejske zveze Pomurja, Ervin Kuhar, RKKGP, Leo Frelih, ZZS, Jože Vidič, KZ Lendava, France Goršič, Republiška govedorejska skupnost, dr. Alojz Sla--
vič, ŽVZ za Pomurje M. Sobota, in mag. Milan Erjavec, VAŠ Maribor. Prav tako smo imenovali komisijo, ki pa je opravila’ ocenjevanje živali, sestavljali pa so jo: Janez Pucko, predsednik, člani pa Franc Šonaja, mag. Ivan Zver, Miran Lovrin, Ciril Gerič, Jože Dravec. Celotni potek prireditve pa je seveda spremljal tudi dežurni veterinar.
Kot da bi se nas vreme usmiji-lo, je bilo sončno in toplo. Že
zjutraj ob 7.30 je 16 rejcev iz občine Lendava pripeljalo 36 goved, in sicer: 7 starih krav, 8 starejših krav, 9 mladih krav, 7 krav iz nakupa, 5 plemenskih telic.
Zaradi pričakovane vročine je komisija za ocenjevanje takoj začela z delom, člani rejskih zvez Turnišče in Črenšovci pa so imeli prvi občini zbor, kjer so pregledali dosedanje in se dogovorili o prihodnjem delu. Vsi so bili enotnega mnenja, da je potrebno pridobiti čim več članov in rejsko zvezo pripeljati v močno or
ganizacijo, ki se bo borila za interese rejcev.
Celotno prireditev so popestrili učenci OŠ Turnišče z kulturnim programom in plesna skupina kuda. Obiskovalci prireditve so uživali ob pogledih na dosežke rejcev, ko so živali šle častni krog. Prav tako dobro pa so se izkazale ženske AKŽ Turnišče, saj so obiskovalcem predstavile glavnino dobrot s kmečke mize. Ni manjkalo tudi drugih, Polan-čani so se izkazali s kvalitetnim prikazom domače obrti, pa tudi cekarjev in košaric je bilo dovolj. Predsednik rejske zveze je v kratkem nagovoru podal kronologijo rejske zveze. Slavnostni govornik g. Alojz Jerebic, predsednik IS ' SO Lendava, je posebej poudaril kmetijsko dejavnost kot najpomembnejšo dejavnost v gospodarstvu nasploh. Enaka, vendar bolj konkretna sta bila v svojih govorih tudi g. Ervin Kuhar, RKKGP, in France Goršič, GZS. Na koncu uradnega dela pa je bil vesel trenutek za dobitnike priznanj, ki so jih prejeli: Štefan Ag iz Kamovec kot največji rejec krav molznic mleka, Martin Lebar s Hotize za največ prodanih plemenskih telic, Stefan Halas, Crenšovci — mleko, Štefan Somi, Radmožanci — goveje meso,
Julij Vegi, Radmožanci — goveje meso, Ivan Špilak, Turnišče — goveje in _prašičje meso, Horvat Zvonko, Žižki — gov. meso in Janez Somi, Dobrovnik, dolgoletno delo v selekciji.
Torej prireditev nam ie hkrati v poduk in obveznost. Člani rejske zveze in drugi govedorejci pa si seveda prizadevamo, da bi dosegali še boljše rezultate in bili enakovreden partner z vsemi v današnji družbi.
KSS Lendava: Franc Režonja, inž. agr.