v Clevelandu še niso nikdar tako sijajno Ipi-V zmagali kakor pri letošnjih volitvah. a- 18.000 VEČINE. 5 —Tako zanimivih volitev kot smo jih imeli v torek v Cle velandu, ni še bilo kar pomni rlevelamtska zgodovina. Raz burje nje je v lati a !o po celem mestu. Vsakdo se še spominja nazaj dve leti, ko je republi kanec Baehr bil zvoljen župa noni nad Tom L. Johnsonom katerega je volitev tako potrla da je kmalu |)otetn umrl. Tu koj potem pa je v Clevelandu vstal mož. ki je začel probujati pozabljene Jobusonove ideje ki jih je skuhal izpeljati ranjk Johnson. Ta mož je bil New ton D. Baker, ki je bil prija telj ranjkega Johnsona. Htud je bil volilni boj, vendar spodoben in brez divjaštva. Do čim so republikanci trdili še na dan volitve, da bodejo zma i z večino 5000 glasov, so li demokratje tiho. Zvečer pa je prišlo velikansko razočara nje. Newton D. Baker, demo kratični kandidat za župana v Clevelandu. je bil izvoljen žu panom z ogromno veČino 18 tisoč glasov, ali večjo večino kot sploh nikdar še noben kandidat ni dosegel Republikanci so dobili vsega skupaj okoli 24-000 glasov, a demokratje 47.060 glasov. Ves tiket demokratične stranke je zvoljen. in celo v mestnem svetu so demokratje dobili velikansko večino. Demokratov je 27, republikancev pa pet. V 23. var-du je izvoljen za councilmans 7. ogromno večino E. B. Ha-serodt. Socijalisti so pričakovali, da bodejo dobili za župana najmanj 12.000 glasov, v resnici so jih pa dobili malo čez 8000. Niti eden njih kandidatov ni izvoljen, razven Harry Thoma sa. ki je kandidiral na demokratični in socijalistični stranki skupaj. Z ogromno večino je ljudstvo odobrilo i bdijo bondov novo mestno elektrarno. Nad 57.ooq glasov je bilo oddanih za isto. Tudi amendment k Taylerjevi ordinanci se je odobril, kakor smo poročali. Parkova komisija je bila zavržena. Pri volitvah ni bilo nobenega nereda in vse se je vršilo v najlepšem redu. Od nove ga župana. Nwton D. Bakerja sedaj ljudstvo veliko pričakuje, in že se govori, da je on mož, ki pride za Harmonom guvernersko mesto države Ohio. —John Breskvar ie ustanovil lastno izdelovalnico finih avstrijskih cigar na 1364 E. 36. cesti. Rojakom, posebno slovenskim gostilničarjem priporočamo. da jemljejo svoje potrebščine od domačina, ki ima dobro blago in poceni. —Vsem poznani rojak Andrej Kovač je umrl v četrtek ob 5. zjutraj. Kovač je šel v J sredo zvečer k počitku in je naročil soprogi naj ga zjutraj zgodaj zbudi, ker ima mnogo dela. Zjutraj pred peto uro je v hlev A. Jalovca na E. 60. i, kjer je imel konje. Sled-je nakrmil in odpravil* toda lu po peti uri priteče k družini deček, ki pfavi, da le-Kovač mrtev kake dva kora-od konja. Najbrž je bil za-od konja smrtonosno, ker ob tem času ko to pišemo ni pregledal koroner trupla nega, se še ne ve. njki je bil splošno prilju-evelandu in je bil 1 mestno očeta in 4 brate, tukaj pa žalujočo soprogo in štiri male o-troke ter enega brata in dve sestre. Ranjki je bil zvest član dr. sv. Jožefa, član S. D. Zveze in nekega angleškega društva. Pogreb se vrši v soboto iz hiše žalosti.1 Večna luč naj sveti ranjkemu! V Collimvoodu je umrl v torek z jut raj Fr. Kraševec. star 28 let. Bolehal ie osem mesecev in je umrl z .zakramenti za umirajoče. Ranjki je bil doma iz Grahovega pri Rakeku. V Ameriko je prišel pred 10 leti. Tukaj zapušča stariše. ženo in dva otroka, tri brate, dve sestre. Spadal je k Lovskemu podpornemu društvu, -ki 11111 je v četrtek zjutraj priredilo lep pogreb. Naj počiva v miru! —Seja podružnice Ciril Metoda se bo vršila v nedeljo ob pol desetih zjutraj v Knausovi dvorani. Vsi člani so povabljeni na sejo. —Ustanovilo se je v torek v. Grdinovi dvorani novo društvo, ki se priklopi k Slov. Dobrodelni Zvezi- Društvo so imenovali "Slovan", Pristopilo je lepo število rojakov in se jih še veliko pričakuje. —V nedeljo se vrši lepa slovesnost, ko bo blagoslovljena zastava društva št. I. S. D. Z. Blagoslovljenje se vrši popoldne v cerkvi sv. Vida, nakar priredi društvo v Grdinovi dvorani veliko veselico. Mnogo slovenskih društev je obljiDbilo, da pride s zastavami počastit novo zastavo, in pred obredom se vrši parada po St. Clair a ve. do Norwood. —Društvo "Vrh Planin" priredi v nedeljo, 12. novembra, na Martinovo nedeljo v Dan Stanešičevi dvorani v Collin- vvoodu lepo in skrajno šaljivo igro 'Trije tički". Pričakuje se obilne udeležbe, ker je igra jako zanimiva. Rojake vabimo. —Hrv. društvo "Prosvjeta'* priredi v nedeljo v Knausovi dvorani veliko narodno igro "Joco Ud manic'-, ki je polna zanimivosti in priporočamo tudi Slovencem, da si igro ogledajo. Društvo se je jako potrudilo. da je spravilo igro na oder ki je jako teška in je sko-ro 30 oseb, ki zraven igrajo-Prizori so iz roparskega življenja hajduka Udmaniča. Rojakom priporočamo. —Prva igra. ki smo ja videli v letošnji sezoni, je bila "Domen", krasne narodife vsebine. Igralci dr. Lunder-Ada-mič" so se pokazali <|obre igralce in nekateri izmed njih so v igralski stroki že fnojstri. Občinstva se je nabralo polna dvorana in vsi so zanimivo poslušali in gledali lepe prizore. Stari kranjski kolovrat jc tudi irišel v veljavo, in urne ter be-sedične predice so hitro sukale kolesa in prejo. Razvem nekaj manjših napak, je išla igra Kot namazana in društvu moremo e častitati. ker pokaže občinstvu tako dobro igro. Priporočamo se še za drugič. —Nekemu rojaku 11a E. 63. cesti je neki hudobnež pobil xmoči deset lepih zajcev. Tol-i jih trpinčil. NEWTON D. BAKER, NOVO IZVOLJENI ŽUPAN. Iz delavskih krogov.1 Tepeni Talijani. Samuel Gompers je govoril pred komisijo glede dolžnosti delodajalcev napram delavcem. Maine suha. Sedaj so zopet pronaŠli, da bo država Maine še suha. Za sušo je bilo oddanih 758 glasov večine. To je že peti popravek. Orne Številke. V teku enega leta, od 1. sep 1910 do 1911 je bilo 10.396 McNAMARA. Washington, 8. nov. Kongres se pripravlja, da naredi postavo glasom katere mora biti delodajalec vedno odgovoren za vse nesreče, ki se pripetijo njegovim delavcem v tovarni. Tako postavo so nekatere države sprejele, kakor država Ohio. Gompers je predlagal, da on ni za to, da bi se delavcu, ki se poškoduje, plačalo uek:>j tisočakov. pa bi bilo dobro. Gompers pravi, da skoro vsak delavec, ki ozdravi od poškodbe si kupi kako trgovino, kjer po malem živi. Pač pa je Gompers za to, da se plačuje poškodovanemu delavcu do smrti gotovo svota 11a mesec, ki ne sme biti nikakor manjša kot $20.00 in ne bi presegala $50 Pri prihodnjem zasedanju bo kongres naredil postavo v korist delavcem- Indianapolis, I ud , 8. nov. Sodnik Anderson od tukajšnjega zvezinega sodišča ie slišal, la velika porota ne more dobiti v pregled knjig od one delavske unije, pri kateri sta bila ibtožena brata MeNamara uradnika. Takoj je zapovedal zvezinemu maršalu, da gre in ztira od banke, kjer so bile knjige spravljene, vse dokumente delavske unije. Banka je seveda zvezinemu' maršalu takoj izročila kuiige v pregled. V teh knjigah baje upa dobiti porota dokaze, da so bratje Xlc.Vamara kršili postavo glede pošiljanja dinamita iz ene države v drugo. Zadnja poročila pravijo, da so Turki dobro naklestili Italijane ter jim vzeli dve mesti. Pri tatvini ga je zadela kap. Ko je zadlnjič dopoldne prišla neka dunajska hišnica domov, je dobila vrata svojega stanovanja vlomljena. V sobi je dobila mladega moža, ki je ravnokar vlomil v omaro ter se pripravljal, da jo izprazni. Žena je začela klicati na pomoč. V tem trenutku se je pa mož zgrudil mrtev. Najibržje ga je zadela kap. Izključeno pa tudi ni. da se je zastrupil. Sola za urednike. Ranjki lastnik lista "World". Jos. Pulitzer je zapustil veliko svoto denarja, da se ustanovi Sola za one. ki ITALIJANI BEŽE, London, 8. nov. Zadnja poročila, ki so prišla iz Tripoli-sa pravijo, da gre Italijanom jako slabo tam. Turki jih vedno bolj pritiskajo in ne bo dolgo, ko bodejo morali Italijan« popolnoma opustiti vojirfe. Brzojavka, ki je prišla v London pravi, da so Turki odvzeli Italijanom trdnjavo Dorno, kjer so poklali 500 vojakov in vse ostale, ki se niso hoteli udati, poslali kot ujetnike v notraj-nost dežele- V Carigradu, glavnem mestu, vleda velikansko veselje. Ljudstvo je tako navdušeno. za vojsko kot še nikdar prej. Vsa I/alija je prepa-dena in vlada ne ve, kaj bi storila. V naglici ne more dobit' dovolj transportnih par-nikov, ki bi vozili vojaštvo v Tripolis. 1 talij upa, da poseže 170 skrajnih sredstvih, da pokrije sramoto, ki je padla na njo zadnje dneve o(l strani Turkov. Od drugih stranij se pa zopet noroča o silnih grozotah, ki lih Italijani povzročujejo na Arabcih. Umetni polži. Na Francos ketn so vinograd 11 i polži *jako priljubljena jed. Tako so pri ljubljeni, da jih je začelo vx primanjkovati. Iz tega se je razvila^elo cvetoča industrija. Ta dobavlja pariškim sladko-siiedežem toliko polžev, kolikor kolikor jih potrebuje. Toda ti nolži so ponarejeni razen polževe lupine. Te lupine prodajajo izdelovalcem polžev razni nabiralci cunj in drugili odpadkov. Dobro očiščene lupine se napolnijo z mehkim mačjim mesom, ki je prej s posebnim strojem zrezano v obliki vre-tena. da jo moreja spraviti v lupino. Odprtina lupine se za-' maši s tekočo mastjo. Tajnost izdelovanja polžev je prišla med svet le po naključju. Neki delavec si je pošk6doval prst v nekem stroju ter zahteval odškodnino. Stvar je prišla pred sodišče, kjer se je prvič razkrilo delovanje telit* tovarn za polže. Napad na društveni local. Iz Varšave poročajo, da je nedavno zvečer napadlo več indi- vidov lokal polj * Slovenci v Johnstownu nameravajo kupiti svoj lastni svet, da bi ga rabili za pokopališče. RAZNE NOVICE. Conemaugh, Pa., 6. okt Prosim vas da natisnete nekaj vrstic v našem listu. Delavske razmere so tukaj bolj slabe, zaslužimo komaj za sproti in za kak kozarec ječmenovca, tako da nam preostaja od našega de» la le kaka bolezen, ki se je nikdar več ne odpravi. Tako se je pripetilo tukaj v rovu Steel Franklin Mine No. ?. ko so pripeljali nekega Slovaka ven iz jame skoro mrtvega. \Te veni ali je umrl ali ne- Pa komaj so tega dobili iz jame, so že pripeljali druzega in sicer našega rojaka Frank Merlaka, ki j«..' bil ves polomljen, iu sliši se, da bo teško kaj z njim. Rojak Merlak je oženjen in ima dva nedorastla otroka. Objednetn pa naznanim rojakom v okolici Jolmstowna, če kateri še ne ve, da je tukajšnje dr. sv. Cirila in Metoda sklenilo. da se nabavi najpotrebnejše, namreč, da se kupi svet za pokopališče. Vsakdo ima rad kaj svojega, in bi se morali ravno Slovenci uklanjati komu druzemu, to ni prav Saj nas ie toliko v tej okolici, da si lahko kaj tacega naredimo. Zato vas pa opominjani, dragi rojaki, da se zanimate za to stvar, da čimprej pridemo do svojega pokopališča, da bodemo vsaj na svojem počivali, ker sedaj smo še mrtvi vedno na potu drugim narodom. Aleo naš "rojak tukaj umre. skoro ne more biti pokopan kje. Torej ne godrnjajte, kadar pride kolek-tor. dajmo vsak po svoji moči. pa bodemo kmalu imeli skupaj svoto, ki bo zadostovala za pokopališče. pa še enkrat pozdravim vse rojake po širni Ameriki in obenem tudi priporočani rojakom, da si naročijo list "Clev. Amerika", kdor ga še nima. To je poti učljiv list za delavca, kakor jih nimamo preveč. Posebno sedaj v zimskem času. ko nastajajo dolgi večeri, vam bo kaj kratkočasilo »berilo zvečer. Če pa vedno v kozarec gledate, to ni mogoče, ker se začne glava vrteti. M. Pristave. Črni in beli židje v Indiji. Med številnimi rodovi in narodi. ki so se v teku tisočletij nastanili v Indiji so se najdalj obdržali zid je- Največ jih je v CocliiuU. kjer imajo lastne občine. Ti židje pa so dvoje vrste in se ločijo med sabo. En rod je ohranil vero. navade običaje. obleko in tudi svojo bejp polt. Ti se nazivljajo beli židje. N'aselili so se v Indijo po drugem razrušenju Jeruzalema o-koli 1. 68 po Kristusu. Drugi rod pa. ki je prišel v Indijo takoj za Feničani približno 1000 let pred Kristusom je ohranil samo vero in nekaj pristno židovskih značajev in lastnosti. Sicer so izpremenili ti židje vse. Postali so črni in dobili široke navzgor zavihane nosove, okrogle obraze in črne kodraste. Beli židje so jako ponosni in se imenujejo "Beli domačini". ve v dobrih razmerah in se smatrajo za boljše in več vredne kot so njihovi črni bratje s katerimi nimajo posebnega prijateljstva. Tudi se ž njimi kakor tudi z drugimi rodovi prav malo mešajo in se ženijo običajno le med sabo. Pri vseh letošnjih volitvah so bili demokrati zmagoviti in republikanci poraženi. SOCIJALISTI. Schenectady, X. Y. 8. nov. Tukaj so si meščani zbrali za župana duhovnika "ljudske cerkve" Rev. Dunna, ki je pa odločen socijalist. Z njim pride tudi pet aldemanov v mestni svet in 4 supervizorji. V ostalem so zmagali letos po newyorsi državi večinoma republikanci, ker demokratska stranka v New Yorku je de-molizirana iu ne ve prav nič več, kaj je treba storiti v blagor naroda. Poleg republikanskih in demokratskih državnih zastopnikov pride v državni zbor en socijalist. . Boston, Mass., 8. nov. Po vsej državi Massachusetts se je vršil velikanski boj za guvernerja. Republikanci in demokratje so bili skoro enako močni, dokler ni konečno prodrl demokrat Foss za guvernerja. ki je dobil komaj 8 tisoč glasov večine. V državi Kentucky so povsod zmagali demokratje. Ta država je nekak signal za predsedniške volitve, in če tukaj zmagajo demokratje, pride baje tudi predsednik demokrat. V državi Rhode Island je bil republikanski guverner Potier že četrtič zvoljen guvernerjem V Mississippi je izvoljen demokratični guverner, to>da socijalisti bi skoro ujeli mesto podguvernerja, katerega je konečno dobil demokrat« Sicer je pa bila irdeležha pri volitvah slaba. —Lorain, O., 8. nov. Tukaj so izvolili socijalističnega župana Papeja, ki je dobil le par glasov več kot repulblikanec ali demokrat. Pet kandidatov je bilo za župana. Ostale službe so dobili demokratje in republikanci. Mesta Barberton, Martins Ferry, Mt. Vernom, Fostoria, Lima in Toronto so izvolila socijaliste za župane. Drugod so pa večinoma povsod zmagali demokratje. 4 Vsa znamenja torej kažejo, da bo prihodnji predsednik demokratičen. In še nekaj popolnoma novega prihaja v ustavo raznih držav. Takozvani "initiative and referendum''1 pride kmalu v veljavo. Initiative pomeni, da vsaka postava, katero ljudstvo želi imeti, postane pra-voniočna, če se oglasi dovolj volivcev, ki podpirajo. Tako ljudstvo dela samo postave. Referendum pa pomeni, da vsaka postava, ki so jo naredili po-stavodajalci, če ni narodu po volji, se lahko prekliče. To je znatna pridobitev za narod, namreč le v slučaju, če se bo pametno uporabljala. Tudi država Ohio dobi tako ustavo z novim letom* Taft. sedajni predsednik je gubil vse upanje, dafbi 'bil zopet voljen. Celo v njegovem lastnem mestu, Cincinnatiju, so demokratje dobili večino. Taft je poraz že .sam priznal. Sliši se tudi, da ho Teo. Roosevelt zopet kandidat za predsednika in je tudi prepričan, da bo izvoljen. Demokratje se sicer Še niso zjedinili rta svojega moža. vendar kakor vsa znamenja kažejo. bodemo imeli prihodnjič demokratičnega predsednika. Pozor naročniku Razposlali smo vsem naročnikom, ki dolgujejo, pro£nje» da ponovijo svoja naročnino. j^m NASI ZASTOPNIKU Ta teden smo poslali r*eas. naročnikom, ki so dolini am listu — in hvala naiitu naročnikom — teh ni veliko, pnjarc-ne prošnje, da se spornnijoi, n»i zastopniki, lahko plačate ujm^S zastopniki naredijo vse potfdk-no za vas* Kjer pa ni 1 ilopaš kfl, pa stopite na pošto ivakat pite money order, glaseč se Mtf ime "Clevelandska AmerilaT. Dosedaj nismo zgubili m benega naročnika radi čane naročnine, pač pa z v sel jeni opažamo, da naši za- . stopniki pridno delujejo 'm pm~ | šiljajo vedno nove narocaAe. Pa tudi posamezniki se i^fi sajo in naročajo list. T<* navdaja z veseljem, ker fc da smo na prav' poti. Bolj kdaj pirej se bodemo In zadovoljiti vse naše naioM 'A ke z najbolj*različnim Od naročnikov pa pričal da se nas spomnija in kar dolgujejo, ker bodemo pred božičem ustavili list ki niso dotedaj plačali. ** h — Kadar pošiljate denar po Ameriki društvom ali prijate-tedaj se obrnit« na nas. smo s American trnamn Ponesrečen atentat na sonskega kralja. Ko se je dvorni vlak, s katerim se je saksonski kralj Ferdinandi gust k poroki nadvojvode rela Frana Josipa na pripeljal v postajo Mitteff je zapazil železnički čuvaj sumljiva individua.Opozoril na nju orožnike, ki so jn tirali. Našli so pri njih ver, nabasan s šestimi pal ostro nabrušena dolga ivetrihe in ponarejene Sumijo, da sta nameravab vršiti atentat na saksoi kralja. Prdtopip madžarskega pana. V Maros-Heviz se jezil ondotni župan Afber-rossy, ker odvetnik dr. Szanthq v pozni nočni ari hotel oditi iz kavarne, v je bil župan. 2upan je odvetnika po orožniku ai ti in vkleniti. Nato ga je ti časa tolkel in suval, da 1 onesvestil. Naslednjega d prosil župan odvetnika zs puščanje, toda ta ga }e dil, nakar je župan odložil jo župansko čast. Boj z roparji. V bližini staje Abrantes na Porti kem so vojaki iznenadili sko tolpo, ki so razke železniški tir, da bi vsled vlak skočil s tira in da bi to roparji oropali potnike-šlo je do krvavega boja vojaki in roparji, ki so roženi s revolverji in Sele po dolgem časti se j/t' jakom posrečilo, pognati roparje. Trije banditi usmrčeni.. . * — Kdor ima naproArf lot, hišo,. !V . -jH it se sliši vprašanje, ne imennje poroka, kadar a zakonska že gotovo stevi-let oženjena. Tu podajamo izraze za razne obletni->k. kakor so v rabi po svetu ^ Prva obletnica re sc imenuje volnena po-druga papirnata, tretja »jena, peta lesena, sedma ko-ninasta, deseta pločevinasta. Ivnnaista svilena, petnajsta j flcristalna, dvajseta je porcelana«**. petindvajseta je srebrna, iriileseta je biserna, štirideseta rufanasta. petdeseta je zlata in petinsedemdeseta je dia- .mantna poroka. ♦ * * Moški lasje so bolj fini kot "ženski. Lasje, ki jih ima pov-J -prečni človek na glavi, telita jo od $ do T 2 unč. Na povprečni« glavi je 1000 las na vsako kvadratno inčo. Štirje močni -čfoveški lasje vzdržijo težo do ••enega funta. Človek torej s fpevprečnimi lasmi bi zdrža Jafcko dvesto ljudi j. K:♦♦♦ Kako je Pilat obsodil Krista ' smrt. Sledeče je natančna itava Pilatove obsodbe je spregovoril Poncij Pi l, upravitelj dolenje provinci Galileje, da naj trpi Jezus tristu« smrt na križu. V »e-i j stem letu vlade cesarja irija in 24. dne v mesecu iti v najbolj svetem mestu Je mrzlemu, ko sta bila velika du rH*nrna Anas in Kajfež. Poncl; "Pilat, upravitelj dolenje pro "vtncfje flalileje sedeč pri sod-obravnavi na predsednlS-sedežn pred sodniki, obso-Jezusa Kristusa na smrt na u: T. Jezus je napačen vodji. Hujskal je ljudstvo na r. 3. On je sovražnik posta . 4. On se imenuje sinu božje Krivično se imenuje kralj Iski, 6, Sel je v tempelj, >r mu je slecfila množica imi v rokah. Zapovedp remit stotniku Kvirilijti leliju. da ga prepelje na to obsodbe- Prepovedujem osebam, bogatim jn rev-da bi preprečili smrt Je-1. Priče pa, ki so podpisa-Ibo so: Daniel Robani, rej. Jane« Zorobabic. Ra-iRobrcni. Capet. Jezusa naj tjo skozi Jeruzalem in pri liškili vratih, icij Pilat, cesarjev na* lik. * * * Idefon so znašli leta 1861, svetu je 3750 jezikov. Glas »hodi 743 milj na uroSove to prelete jo 130 milj na uro. ijt i so znašli papir že 170 pred Kristonv. Fonografe itnajdel Edison leta 1877. lo1>a se premika vsako se-rundo 187.000 milj. Prvo uro raredili leth 1476. Prvi paiv je preplul atlanski ocean 1819. Rim se je ustanovil let pred Kristom. Prvi ka-preko atlanskega oceana so li leta 1858 Prvi balon se dvyjnil v rrak leta 1783 v na Francoskem. Naj-park na svetu je Deer na Danskem- Razteza se prostoru, ki meri 4200 Prva požarna branlha ustanovila v Philadelphiji 1 1736. Najstarejše ni^sto v 'iki je St. August in. katero ustanovili Spanci leta 1581. jvišji ognjenik je gora Popo-rti v Meksiki. Visoka je I4* čevljev in žrelo meri tri v premeru. Največja za-ilna družba na svetu je Life of New York, ker nad 350,000.000 gotovega irja Latinski jezik so pre-rtHuiK govoriti leta 580 po Kri-Kna tona čistega zlata je S6027$)&I. Prvi Oglas »opisu, je zagledal beli dan 1662. Največji diamant tu se imenuje ^Uraganca" del portugalskega kralje-1 zaklada. Tehta 1 $80 kara-. Premog so začeli rabiti za že leta 852. prva pre-družba se je ustanovila tem leta 1234- To-dkrili leta 1496 na San Na Angleškem so li leta 1583. "Monkey ne imenuje od opi-" pač pa po mo-mašel to luki. Ta kip so darovali Francozi Amerikanceni. Kip tehta 4464000 futov. Velikanska pla- mcnica. ki jo drži boginja v rokah je 305 čevljev nad vodo. Njena glava je tako široka, da gre v njo štirideset ljudij naenkrat. N'jen prst kazalec je osem čevljem dolg in samo nos je dolg 3 čevlje. R odes k i velikan je bil pritlikavec proti tej strukturi. * * * Z^kaj gremo zvečer vsi v postelj? Zato, ker postelj k nam ne pride. V katerem mesecu ženske najmanj govorijo. V februariju. Kaj, je to, kar ima vs3k vlak in sploh ne more naprej brez te stvari, pa vendar prav nič ne koristi- Ropot. Ke-daj je mož do glave in ušes zadolžen? Karhir ima na sebi kMmk. katerega še ni plačat, Zakai so zobozdravniki dobri politiki? Ker znajo dobro dreti. Kdaj ostane od števila de vetnajst še dvajset, čr vzamete število eno proč. Če zapišete z latinskimi številkami: XIX—XX. * * * Beseda "B" se v petdesetih različnih jezikih sledeče izgovarja : judovsko Jehova, kal-desjko 1 lija, asirsko Eleja, turško Alah, malajsko Ala. arabsko Alah, magijsko Orsi. staro egiptovsko Tuet, moderno egiptovsko Teun, armensko Teuti, grško Deos, kretsko Di-os. dorsko I los. latinsko Deus< keltsko Dill, francosko Dieu. špansko Dios. portugalsko Deos, portugalsko Deos. staro nemško Diet, provenealsko Diou, italijansko Dio, irsku Dia olotsko Deu, nemško (»ott. flemsko Ood, nizozemsko God, angleško God, tevtonsko Goth. dansko Hud. norveško Gud. rusko Buch, poljsko Bog; hrvaško ju slovensko Bog. polaško Bung, lapsko jubinal, finsko luniala, runisko As. zenvbijan-sko As, panalijansko Istu, tar-tarsko Magatai, coromandel-sko Brama. perzijsko Sire. kitajsko Prusa. japonsko Gezer, peruvijansko pučekame. ' vd. hevc. dninar, 30 -Mihelič, trgovčeva vdova, 79 let. — Ursula Kos, vdova že lezliiškega sprevodnika. 76 let. — Alfonz Schober. zasebnik, ?C» let * » * Kdo se je vedno bojeval za kralje in cesarje? Delavski ljudje. Kakšno korist so imeli delavci, ki so se bojevali za cesarje? Nobene. Zakaj so pa potmi delavci zastavili svoje življenje ra cesarje? Ker jih je slednji najel. Kje je pa cesar dobil denar, da jih je plačeval? Nalagal jim je da/vke, katere so morali plačati. Torej so delavci sami plačevali vedno za vojske? Gotovo, Vsaka vojska, ki se je vršila, so delavski ljudje plačevali stroške. Požar v Vipavi- Okoli poJ 10. ure dopoldne v torek 24. okt. je pričelo goreti pri Ivanu Ferjančiču v Vipavi. Požarni bra ni bi in občinstvu se je posrečilo požar omejiti tako, 'da so ostali vsaj stanovanjski deli njego\ e hiše nedotaknjeni, •škoda je precejšnja. Vzrok požara je še nepojasnen, vendar sodijo nekateri, da so zažgale cigarete. Požar je prvi zapazil g. Hrib. ki sc je vračal domov s polja in opozori družino, ki ni še nič hudega slutila. Sreča v nesreči je. tla ni gorelo ponoči. zakaj težko bi bilo ostalo brez žrtev pri živini ali celo ljudeh. Sestra je po neprevidnosti ustrelila sestro v Jablanskih Lazih pri Litiji. Starejša hčer ka posestnika Zamera je vzela očetovo nabasano puško in pomerila na mlajšo sestro. Strel je počil in mlajša sestrica je Obležala tako ranjena, da je kmalu nato umrla. Nesreča na kamniški železnici v Domžalah. Vlak. kateri kateri pripelje iz Ljubljane ob 7. uri 52 minut v Domžale, treščil je na križišču državne Dunajske ceste z lokalno progo v mlinarski voz Nastrana iz Homca. Voz je bil obložen : pšenico- Voz sc je zdrobil, vre če so se raztrgale in žito se je raztreslo po p*0gi. Konji so se k sreči odtrgali. Voznik, kateri je šel poleg voza. se je tudi rešil, N'esreče je pač kriva okol ščina. da se na tem mestu gra di že tretji teden mehanična .za-tVoruica, katera stoji zgrajena, ne deluje pa še pravilno, Zaporna drogova stojita vedno pokonci odprta. Ta okolnost l)ega voznike, ker meni vsakdo, da je še prost prehod. Na vsak način je naveč zakrivilo to nesrečo, da ie bila zatvornica w-razsvetljena, oziroma je bila odprta — bfez čuvaja. Kako naj ve voznik in še celo iz tujega kraja, da*" varnostna naprava še ni porabila. Vsakega pasmi ta mora to motiti. Tako malodušnost od strani želez-nične uprave prenaša le naše ''dobro ljudstvo" brez upora. Iz stare domovine. KRANJSKO. Umrla je v Gornji vast pri Gornjem Logatcu Marija Ambrožih, roj, Gostiša. Za župana v Poljanah nad Skofjo Loko je izvoljen Ignacij Cndež. Pretep med fanti. Pri pono-čevanju so se v Stanetincih stepli fantje. Anton Veršič je dobil x može m tako močen sunek v desno stran, da je vsled prerezane žile izkrvavel in čez Roparski napad na cesti pri> tort ure izdahnil. Franc Ko- i *veti Komnu. V zadnjem času se nviiože predrzni roparski 11a->a
  • ....od5©< do $10.00 Kovtre za veliko pojstlo...............$1-00 Kovtri iz dobrega blaga...............$1.25 Kovtri na en* strani pisani............$1.40 Kovtri na eni strani saten.............$2.25 Fini kovtri . na obeh straneh fini safer in jako teški, samo............$3.50 Mačke hlače, jako fine od. . $1.00 do $3.00 Moške spodnje hlače inn srajce..........45^ Moške volnene nogavice, 15* par, dva para za......................25^ Moške čepice (kape) kosmate...........50^ Moške čepke (kape) iz kozuhovine.... $1.75 Moške čepice iz kožuhovine.........$2.50 Moški klobuki, mehki ali trdi vsake barve...............od $1.00 do $3.00 Obleke za fante iz finega, volnenega blaga, višnjeve barve, $2.25 vredni. .$1.-15 Obleke za fante, jako debelo in trpežno blago samo..............$1.75 Obleke za fante, višnjeve barve fino futrani, sed a i samo...............$2.25 Obleke za fante, posebno fino blago----$2.75 Vrhne suknje za fante iz finega vdhie« ga blaga...............$2.2{\in $2.75 Otročje kosmate čepice (Bonet) vsake batve od 50* do $100 vredne za.....42^ Otročje kosmate čepice z dvema tra- koma nakinčane vsake barve.......50^ Otročje kosmate čepice z dvema tra- koma in cvetlicema ali peresom... $1.00 Otročje štrikane čepice (štumfi) vsake barve 25Č vredne, sedaj samo...... za male otroke.................. .. 25^ Otročje štrikane čepice (štumfi) vsake barve in velikosti................25< Otročje štrikane čepice, dve barve iz Čiste volne ................. ......50^ Otročji klobuki, rudeči aii višnjevi.......50< Otročji klobuki« trakom nakinčani.......75^ Otročji klobuki, kosmati...............$1.00 Otročji klobuki, kosmati, rudeči črni in višnjevi sedaj samo.............$1.75 Otročji klobuki iz kožuhovine.........$3.00 Ženski nakinčani klobuki, mali in veliki $2.50 Ženski nakinčani klobuki, mali in veliki $3.00 Otročje spodnje srajce in hlače ........25< Otročje spodnje hlače in srajca skupaj. % Ženske spodnje obleke...................25 štrikane rute in šerpe, volnene vredne $1.50, sedaj samp ..............,.$1.1$., Sukne iz Čiste volne, sive in črne barve jako velike................$1.75, $2 Šerpe iz starega kraja pridejo v treh a štirih dneh zopet nove. Otročje sukne iz volnenega blaga za 2—6 let, vredne $1.50 do $1,75 sedaj 91.19 Otročje suknie iz volnenega blaga, futrane in nakinčane za 2—6 let vredne od $2.00 do $3.00 sedaj ... $1.50 Suknje za dekleta iz volnenega blaga za 6—14 let, vredne od $2.56 do $3.50 sedaj samo.................$1.73 Suknje za dekleta iz volnenega blaga, za 6—T4 let, vredne od $3.50 do $4.00 sedaj samo..................$1-88 Suknje za dekleta iz volnenega blaga , vredne od $4.00 do $5.00 sedaj.. .$2.25 "■ ' - Otročje kosmate suknje, vsake barve, za 2—6 let, vredne od $1.75 do $2.00 sedaj samo..................$1.30 Otročje kosmate suknje, vsake barve za 2—6 let, vredne otl $2.00 do $2.50, sedaj samo.................$1.45 Otročje kosmate suknje jako fine za 2—6 let, vredne $2.50. $3.00, se- sam«..........................$1.00 Moški Sweaters, vse velikosti............50< Moški Sweaters vse velikosti iz čiste ' volne, vredni od $a.oo do $3.00 sedaj samo......................$1.75 Moški Sweaters vse velikosti iz čiste volne, vredni od $3 00 do $5.00. sedaj samo....................$2.30 P Moški Sweaters, vredni (6.00, posebno teški in debeli 'iz čiste volne sedaj. $3.00 Ženski Sweaters aivt, vsake velikosti.....50f Ženski Sweaters iz čiste volne samo rudeči, vredni $3 00 sedaj..........$1.75 ženski Sweaters iz čiste volne, vsake barve, vredni od $3 00 do $4.00 sedaj samo....... .......... $2.25 Ženskni Sweaters i* čiste volne, dolgi, % vredni $5.00 do $6.00. sedaj .......$3.00 Otročji Sweaters iz čiste volne, vredni 65* sedaj samo..............45f Otročji Sweaters iz čiste volne, vredni 75^ sedaj samo .............flOf Otročji Sweaters iz čiste volne, I vredni $1.00, sedaj samo.............75^ Sive odeje z rudečimi ali višnjevimi progami, ced&j samo................50^ Sive odeje z rudeČimi ali višnjevimi progami, sedaj samo................65< Sive .odeje z rudečimi ali višnjevimi progami, sedaj samo................75^ Sive ali rujavc odeje 70x80.............$1.09 Sive na pol volnene odeje, posebno velike, sedaj samo................$1.75 Fine odeie, križaste ali čiste...........$2.15 Fine odeje v različnih barvah..........$2.50 Fine, čisto volnene odeje vsakovrstne barve, sedaj samo................$4.50 Otročje odeje, bele z mdecim višnjevem pisane, sedaj..................23f- Otročje odeje, križaste vsake barve, sedaj samo.........................45<^ Otročje odeje v dveh različnih barvah sedaj samo.........................75^ Kovtre za malo pojstlo..................85^ Med to razprodajo da* jamo in menjamo tikete. Volna "Fleisher" vsake barve 28 centov klopcič Svilnate bluze vsake bar-* ve in številke od $2.25-$6 Glavnički za na stran od 10c-$2 in za odzad s kamnom 25c-$6 Uhaja v torek in petek. Naročnini: Mf ERIKO: .......$*oo EVROPO: ......... tj.<» .Orni«n*tilca za tem, tako so delav-»fcines, ker niso v organizaciji skupaj, zapodeni in te-■ ™ m od krute kapitalistične ro-""fce. ki jih pretepa in kolje, če fci bili vsi delavci tako organi-1, »rani. da bi, kot v našem slu-» J cajn, držali skupaj kakor fantje m: mi vasi, tedaj bi se onemu £»»tu. ki hodi iz dru-ge vasi, ~*tm je kapitalistu, nikdar ne ^Kwmecilo zvabiti deklico na stran. Deklica pomeni v zapisal v unijo, katere zvesti član naj postane. Unija ima stotine neprecenljivih in dragocenih koristij za delavca, in slednji br morali vedno in pov sod gledati na to, da jih je čini dalje več skupaj«in kadar bo dcjo vsi združeni, tedaj bode-jo lahko delavci narekovali kapitalistom svoje predloge in želje, pa ne z milo prošnjo kakor danes pač s pošteno zahtevo. Mi nismo ljudje one vrste, ki bi podirali, kar današnji svet proizvaja, pač pa smo ljudje, ki hočemo poštenosti in enakopravnosti ravno za isti stan, ki danes najbolj trpi. delavski stan. V očigled pretežne večine prebivalstva zemlje, ki je delavska, bi sc morala vsaka vlada ozirati najprvo, da naredi to. kar 1 >i koristilo tej delavski večini naroda na svetu. Kadar,bodejo delavci zadovoljni, bo zadovoljen ves syet. Vlade danes se pa le prerade ozirajo na kopico priviligiranih stanov, ker imajo denar. To je zlo. ki se bo moralo polagoma odpraviti, in sicer se bodejo razmere same prav v kratkem tako uredile,>ko bo sila priki-pela do vrhunca in uravnala svet. Za sedaj pa, ko še nismo prišli do tega položaja, pa ne moremo druzega narediti kot zbirati se vsi v delavske vrste ter podpirati unije z vsemi močmi. Delavci se morajo združiti, morajo imeti mogočno organizacijo, ki bo u pij i vala na vse, ki (»o lahko zahtevala, ne pa kleče plazila kot danes. Rojaki po raznih naselbinah, vaša prva skrb naj bo. da pristopite k uniji, k delavski organizaciji, cjer bode te skupno delovali za vašo lastno korist. In pomnite, kadar bode te vsi združeni, tela j I »odete tudi vi imeli dovolj časa za koristno branje, plačani bodete kot poštenjak in ne cot suženj, življenje se vam bo osladilo in trpljenje se l>o nozabilo. Nikdar pa ne brez organizacija, pač pa z organizacijo in z združenimi močmi. Naprej torej v delavske vrste corakajte, in pripomogli bo-lete, da se zboljšajo današnje žalostne delavske razmere. mora tudi /ar ali pariti, da se uničijo ve snovi, bodisi, da so plesnive ali nagnite, ki kot take morajo škodovati prašičem. Nekatere vrste krme tudi lahko prašiče zastrupijo. Ako krmo kuhamo ali parimo, je gledati na to, da to kuhanje oziroma parenje preveč ne stane, ker bi to prašičerejo le podražilo. V nekaterih krajih vidimo, še danes vzidane kotle, pod katerimi je treba cel popolddan kuriti, predno je kuhana krina. To pa izvira od napačnega uzidavan-ja kotlov, katere so veliko preveč obdani z zidom. Le malo-kateri zidar razume to delo iz gospodarskega stališča. Kaj je zidarju mar. koliko zgori drv pod kotlom in kako se skuha krma. Njegova stvar je samo, da delo hitro opravi in zasluži denar. Nekateri zidarji so celo tako trmoglavi, da kotla za prašiče nalašč nočejo urediti, kakor bi bilo bolj pametno, bolj gospodarsko in tudi bolj pripravno, V tem oziru je velika težava kaj pametnega doseči, ker si gospodarski in zidarski nazori popolnoma nasprotujejo. Ako bi bili zidarji >olj iznadljivi in gospodarski, potem bi nam lahko uzidavali navadne kotle tako, da bi se v njih krma hitro in dobro skuhala. Oparjena krma ie povsod naenkrat enako par je na in jo prašiči veliko rajši žro. kar je naši gospodinji v veliko veselje. Ti kotli so tudi za pranje vporabi. Za gospodinje. Krma za prešiče. m •it.. wasem slučaju korist. Skupni laatje jo dosežejo, posamezen Tako tudi posamezni de-raztreseni vsepovsod ne jo dosegli ničesar, dokler l»odejo sloplli skupaj in se Vrpili že obstoječim delav-organizacijam. katerih v Ameriki dovolj za stroko- stvar vsakega rojaka v kako naselbino, je pri svojih tovariših, ' <*šrfevika j Največjo korist pripisujemo prašičem kot domači živali le zaradi tega, ker je vsesnedec in ni preveč izbirčen v okusu Nadalje vemo, da žre prašič sirovo in kuhano, zeleno in suho krmo. Znano nam je toraj, da on vse požre kar mu pride pod rilec, manj znano nam pa je. ali on tudi vse. kar včasih v tej naglici požre, s pridom porabi in prebavi. Ako prašič krmo prehitro požira, ne da bi jo dosti pregrizel in zmešal s slino, se zavžita krma ne more popolnoma prebaviti. Vsled tega je dolžnost naših gospodinj. da polagajo prašičem krmo v takšni obliki, da jo zatno-rejo d oh no prežvečiti in zmešati s slino, katera je pri prebavi nujno potrebna. Napačno je misliti, da prašič redko krmo. katero skoraj le popije, dobro prebavi. Saj s slino skoro v dotiko ne pride. Prežvekovalci krmo še enkrat prežve-kajo iu jo zopet zmešajo s slino. Prašič pa tega ne dela. Za to je obračati pri izreji prašičev veliko skrb na pravilno pri-ravo krme. Prašičem naj se po klada tudi bolj lahko prebavljiva in tečna krma, da jo lažje prebavijo, ker nimajo tako dolgih črev kakor goveja živina. Ako ima krma po prebavnih organih daljšo pot, potem se tudi boljše izrabi in po-j>olnejše prebavi. Prašič nima t o Ki k o oddelkov želodca kot goveja živina. Ako se prašičem polaga težko prebavljiva krma. ne smemo pripisovati slabe prebave samo prašičem, temveč tudi tistim, ki pokladajo takšno krmo. Gospodinja, ki pozna prebavne organe prašičev, si bo znala pomagati s tem, da izbira za prašiče lahko in težko prebavljivo krmo in zadnjo z raznimi pripomočki spremeni v lahko prebavno- Ločiti mora tudi mokro in suho krmo. Kr- stusoni ma 1 postane Krompir na juhi. Skuhaj olupljeni na tri kose /rezani krompir In ga osoli; ko je že skoraj h uhan. odcedi krompir jevko in krompir zalij z govejo, svinjsko ali koštruuovo juho. pusti prevreti in daj na mi/c. Dušena zelena s smetano. Kuhaj zeleno v slani vodi, pa ne premehko; »hladi jo ter zre-ži na listke in potem ria rezance. naloži jo v kozo, na vrh prideni nekoliko surovega masla. par žlic juhe. kisle smetane, popra, soli in malo stolčenega oreška (Muskatnuss), duši zeleno mehko ter jo daj h govejemu mesu. pečenki itd. na mi zo. Drobov jabolčni sok. Olupi štiri precej debela jabolka, zreži kar je dobrega, deni v lonec, nalij poldrug liter vode ter ku haj pol ure. Ko so jabolka mehka. vodo odlij ter prilij osniin-ko litra zdroba, dobro zmešaj ter vodo, katero si prej odce dila, zopet prilij in kuhaj sc četrt ure; potem razbeli za orehovo velikost madia in zabeli v loncu, ali namesto, da bi zabelila, postavi nezabeljjunega na mi-ill v iiiicL-tmi t. mizo z mlekom. Krompir s soko opran in na reki Jiman. Japonska pa že zdavnaj poželjivo gleda na Mandžurijo in na provincijo Kukijo. ki je bila že v sred-jeni veku najbolj priljubljena japonskim morskim roparjem. Rtisija je pa v Mongoliji pripravljena ze od lanskega leta. da njeni vojaki vsak trenutek nastopijo, kadar pride povelje. Angleži pa stegajo svoje roke okoli Tibeta. Tako je Kitajska obdana od vseh stranij od sosedov, katerih vsakemu se cede dobre sline po bogatih pokrajinah. Če bo kitajska revolucija kmalu končana, ali pa če bodejo trajali bratovski boji leta in leta ter pustošili deželo, to je vprašanje za zgodovinarje. Toda pri tej revoluciji smo opazili nekaj novega, česar Kitajci prej še niso imeli. Vstala j mlada močna in energična stranka, katero bi lahko ime novali "Mlado-Kitajce". In ni!< dar ne bo mogoče, tla 'bi bil; ta revolucija na Kitajskem pt zabljena. ker ideje revolucij' so se pregloboko ukoreninik med narodom. Vsega imajo dovolj- Dovolj je vodnikov za re volucijo. Nekateri so mislil da stremijo za revolucijo samo nekateri dijaki, ki so se vrni iz japonskih univerz in pa nekaj zlobnežev. Izbruh revolu ciie je pa pokazal, da so bili ljudje na revolucijo dobro pripravljeni in predvsem poučeni zakaj se gre. iNa tisoče mladih in starih ljudi j je proučevalo razmere in se pripravljalo. Zato se pa ni čuditi, da so ol izbruhu revolucije pristopili k slednji'člani ministrestev, uradniki guvernerjev, generalnih guvernerjev in celo podkraljev. Da celo sami guvernerji so pristaši revolucije, kakor tudi ve lik del vojakov, ki se je pridružil upornikom. Za sedajno kitajsko vlado je torej skrajno sitno, ker vitli take IjiuH med uporniki. I zborna organizacija upornikov in ljudsko mišljenje pomeni nesrečo za vladajočo kitajsko rodbino, ki se hO teš-ko obdržala na površju. Poleg tega je pa med ljudstvom še, razširjena vera, da je sedajna cesarska rodbina že dovolj dolgo vladala, oziroma ravno tako dolgo časa kot jo je določilo nebo, namreč dvesto petdeset let. Poleg tega je pa tudi slabo upljivalo na ljudi že tedaj, ko je umrl zadnji kitajski cesar, ki se je imenoval Kuangsi. Kuang pomeni v navadni kitajščini "vse končano", in ljudje so to tako tolmačili. da je ta cesar zadnji iz rodbine Mandžu, ki vodi kitajsko usodo. Poleg tega so pa bile zadnje leto po celem Kitajskem velikanske poplave, ljudstvo je stradalo, vsled česar je zavladala silna jeza men prebivalstvom nad celo rodbino cesarja. Poleg tega so pa skrivni hujskači prefbredli vse kitajske pokrajine in so ljudstvo šuntali nad cesarsko rodbino. Poleg tega je pa cesarska rodbina Mandžu preveč podpiral? svoje rojake ter zanemarjala Kitajce. To sc je posebno pokazalo pri uradnikih. V deželi je le kakih šest milijonov Mandžu rov in ti imajo skoro dve tretjini vseh glavnih uradnikov, dočim ostane ogromni večini kitajskega naroda le ena tretjina uradniških mest. Izmed desetih ministrov so samo trije Kitajci, in še ti trije so pod vrhovnim nadzorstvom princa cesarske rodbine. Poleg tega pa imajo Mandžurji še to posebno navado, da stanujejo v mestih v posebnih krajih mesta, ki so obdani z visokim zidom- V teh okrajih nima nobena oblast prav nobene pravice. Revolucijo je vlada sama začela, 9. oktobra so vladini de tektivi odkrili v Hankovu to-varno'za bombe in mnogo re-lucijonarskih spisov. Če niso uporniki hoteli, da bi bilo za e vse zgubljeno, so * Mili j.I.t; I llfešta v r< nikov-. in ob tem času je naj brž tudi Peking že padel. Pa še druga nevarnost preti Kitajski. Na zapadu države prebivajo izključno mohame-danci, in ti so se začeli sedaj tudi gibati. Če se združijo njih moči, tedaj zna nastati v sredini Azije močna mohamedan-ska država, in posledice, ki bi potent nastale, bo teško kdo danes preračuni!. Krompir z mlekom. Skuhaj krompir ter ga olupi, zreži na mleka, da bode pokrit, na vrli deni košček surovega masla in nekoliko soli; deni ga v pečico, da se na vrhu nekoliko zarumeni, premešaj ga ter daj takoj na mizo. Če pridete domov bolui, te im; glavobol, bolečine v prsih, potem oboli t® za nekaj tednov T Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite Imejte vedno steklenieo doma. Vsi predpisi bo natisnjeni na omota. 25c. in SOo, steklenice. Čuvajte se ponaredi in pazite na sidro in nade ime. r. AD. RICHTER 6 CO.. MS Pearl St.. New York, N Dr. RlehWrj«™ Congo Pital« eUJJtjo <25«. all 50b.) ^———m—..................Tim......... i ii ................... K Endwell čevlji imajo boljie usnje kot sploh kake druge čevlje po isti ceni. Endwell čevlji so izdelovani od Endicott, Johnson & Co. iz usqja, ki ga stroji družba sama v svojih strojarnah, in posebno se pazi, da se naredi usnje, ki je trpežno in dobro.. To usnje strojijo ljudje, ki vedo, kakšno mora biti usnje za dobre čevlje, dočim gleda trust tamo na svoj dobiček, ne pa na korist ljudtf. 'ENDWELL' »o edini čev|ji, ki niso narejeni od trusta, in raditega bi jih mo- ral vsak kupovati, ki hoče imeti dobre čevlje, in ki neče podpirati milijonarske-ga in izžemalnega trusta. Dobite jih pri FranK Butala, 6220 St. Clair Ave. —ii----1-'—-......'■■ ............■' --' - --- 1 l1^,'."■"' IL'J.1 I,1*, .1,1 i""M E"11 ■ I =BBBBSga—i crffj c*ž*o exftoQtftt aft? e*1*3 cvtfocvi*;? cyifocytfr^ HjJW^jjpfStuj^^^w^i rT^- ifTii imi ifTr iiTr jfj. Kašlji, prehlad ter mnoge pljučne in vratne neprilike hitro izginejo, če se uživa Severov Balzam za pljuča po navodu," pravi ga. B, Hlavaček, Park Ridge- SEVEROV Balzam za pljuča najboljše zdravilo Izdelano in priporočeno za olajšbo bolesti, kot so: Trdovratni in dolgotrajni kašlji vseh vrst, vnetje sapnika, davica, prehlad, dušljivi kašelj, hripavost, ter slična obolenja pljuč in grla. i Ozdravlja ljudi Dve velikosti: 25 in 50c. Vsa 1 Severova zdravila (34 skupaj) so naprodaj v lekarnah skoro povsod. Ne kupujte drugih. Ni jih "prav tako dobrih kot Severova". — Jasni navodi in knjižice tiskane v vasem je-zfku. Zdravniški »vet zastonj. Ako bi vedeli, kako tesno so združeni želodec. jetra in d rob, se ne bi čudili da vsi sočutno za stavkajo, če je eden v neredu. Če pride kateri od teh prebavnih organov v nered, ne morete najti boljšega zdravila nego je Severov Življenski Balzam Tem velevažnim organom podeljuje njihovo naravno moč in zdravo delavnost. Pomenja vam novo življenje. Cena 75c. Bolečine v prsih hrbtu ali boku, odrge otekline, otrpel vrat, o-trpii sklepi ali mišice, revmatične bolečine, ne-vralgije, krči itd. zahtevajo krajevno zdravljenje. Gotovo dosežete hitro olajšbo, ako nadevate Severovo Gothardsko Olje i m •M Ustanovljena 13. novembri, 1910. Glavni sedel; Cleveland, O. v • p*.' ■ ' ODBORNIKI: i-Hsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. N.E. i potlpreds.: JOHN SKULJ. 438 E. 157th St. Collinwood, O, ki podpredsednik: ANTON' ZORClč, 1390 E. 45*h St. N. E. 1 tajnik JOHN ŠPEHEK. 6028 St. Clair ave. N. E. Blagajnik, MATEVŽ UDOVIC, 136$ E. 53rd St Zapisnikar: FRANK "HUDOVERNIK, 1243 E 60th St. NADZORNIKI: r 30HN ČUCNIK, 6204 St. Clair ave. N. E. FRANK ZOR1CH, 1365 E. 55th St. N. E. JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. N. E. POROTNIKI: 'ANTON GRDINA, 6127 St Clair ave. N. E. FRANK KtoAUS. 13^14 E 4» St. JOHN MAJZELJ, 11^2 E 63rd St. ANDREJ FERJUC 2898 33rd St. — Broadway. KNTON BENCIN, 4414 Hamilton ave. N. E. D t**- ' ZVEZIN "ZDRAVNIK: } M SEMSKAR, 6127 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Zvezine seje Se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ofc 2 uri popoldne v John Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair ave. [\ Zvezino plašilo: "CLEVELANDSKA AMERIKA". na r sem kraju mesta Waukegan. Najlepša prilika za Slovenca. Proda se radi odpotovanja iz mesta. Vpraša se ne 618 Market St. YYaukegau. 111. (90) NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu v Cleveland« in drugod uljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino 7. urami in zlatnino iz 6120 St Clair ave.. na 6034 St. Clair ave. poleg slovenske lekarne. Zahvalujem se vsem za dosedajna naklonjenost in se priporočam še v nadalje. Frank Černe, " 6034 St. Clair ave- (93) f/ t* i Shajani prepečenec (Zwieback. Najprej raztopi v štirih žlicah mlačnega mleka 2 dkg droži in kepo sladkorja, po stavi to na gorko. da vzhaja. Medtem stopi v treh osminkah litra gorkega mleka 5 dkg sladkorja in nekoliko soli in mu primešaij 5 dkg surovega masla. Nato vlij to mleko in droži na 1 kg moke v skledo, dodaj štiri rumenjake, sneg treh beljakov ter malo stolčenega janeža, vse pa najprej zamešaj z moko in tako napravljeno testo zgnetaj pol ure. Ko je zgneteno, ga stresi v skledo, ki je znotraj pregrnjena s čistim prtičem in potresena z moko ter ga postavi na toplo, da vzide, Čez dvč" uri poteni potegni testo še enkrat in ga razrezi na kose. ki so za drobno jajce veliki. Iz teh kosov napravi za pedenj NAZNANILO. 1/. urada društva sv, Janeza * Krstnika št. 37 J. S. K. J. se naznanja vsem članom istega društva, da je dr. pri svoji redni mesečni seji sklenilo, da se udeležimo veselice ob priliki enoletnice dr. št. r S. D. Z in blagoslovljenja zastave istega društva. Vsi člani naj se zlberejo ob pol tretji uri popoldne v društveni dvorani, nakar odkorakamo z društvom št. 1 S. D. Z. na iblagjoslovljenje Z bratskim pozdravom Ivan Avsec, tajnik. KJE JE Fortunat Sever? Doma je iz Dobrega polja, star okoli 23 let in je pred kratkim stanoval v NevVburgu, O. Za njegov naslov bi rad zvedel Florijan Sever. 6314 Glass ave dolge svalke; vsakemu svalku \ Ker m" in,a nekai važnega po^ "™ILBi vedati. (91) pa stakni konca, da se ravno dotikata. I? svalkov narejene obroče potem naloži na pleh s staknjenim koncem navzdol in s hrbtom navzgor, tako da se drug drugega dotikajo in napravijo dolgo iz kosov sestavljeno štruco. To štruco postavi zopet shajat, shajano pa pomaži z raztepenim jajsem in speci v vroči pečici. Ohlajeno štruco razrezi na kose za mezinec debele, jih položi na pleh in popec po obeh straneh lepo rumeno. Ti prepečenci so posebno zdravi za otroke, ki bolehajo na želodčnih boleznih; jedli jih bodo radi pa tudi odrasli, če jih daš k čaju, — Če vam je kdo kaj dolžan na hrani, stanovanju ali na po-oglasite v našem listu; ne veste, kje se dotična ose-nahaja, naš list bo hitro pre-ftkrbel. da se dolžnik oglasi. Mali eglasi, ' - NAZNANILO, Vsem članom S. K. V. P-■društva sv. Alojzija se tem potom naznanja, da se zberrejo v •društveni uniformi v Hiedeljo, t 2. novembra točno ob pol tretji uri s. č. v Knausovi dvorani odkodier odkorakajo na veselico S. D. Zveze št. I. v J. Grdi novo dvorano. Prosim, da se vdeležite vsi. Z bratskim pozdravom Math Klun, načelnik in tajnik. ZAHVALA. Spodaj podpisani se zahvalujem vsem slovenskim državljanom v ak vareli, ki so volili za mene kot councilmana v 23. vardi« Zagotavljam vsem. da bom znal ceniti Slovence in prosim vse. kateri bi radi kaj imeli, aH si ne vedo pomagati, da pridejo k meni osebno in skušal bom vedno ustreči vsem. kar je prav in pošteno. Ed. B. Haserodt, councilman 23. varde. NAZNANILO. , Iz urada dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. se naznanja, da se člani zberejo, v nedeljo. 12. novembra ob 3, uri popoldne v Knausovi dvorani, da skupno odkorakamo k blagoslovljenju nove zastave dr. št. r. S. D. 7. in po blagoslovljenju se udeležimo veselice, ki jo priredi omenjeno društvo v prostorih J0I111 Grdina. Uljudno so pro-šeni vsi člani, da se pohj^šte-vilno udeleže te veselice in blagoslovljenja v poyast novi zastavi, da stopijo v vrste in si pripnejo znake na prsa ter s tem pokažejo, da so za .napredek in korist društva ter v pomoč sob rat oni-Zbratskim pozdravom J. Russ, taj. 'J NAZNANILO. Slov. NarodnaČitalnica je pri mesečni seji 2. nov, skleda se udeleži veselice, 30. r. društva "Balkan", št. 133 N. P. J. in sicer v dvorani Perca, 2523 E. 79. cesta, tnd ave ) (91) F, Strehovec, taj. -— NAZNANILO. ikim ženam se pripo-ddbro izučene šivilje v vsakovrstnega dela NAZNANILO. Iz urada slov. podpornega društva Slovenija se naznanja vsem članom, da je društvo pri svoji zadnji redni seji sklenilo, da se udeležimo veselice društva št. 1. S. D. Zveze, ki se vrši v nedeljo 12. novembra, v J0I111 Grdinovi dvorani na 6021 St. Clair ave. Z bratskim pozdravom J- Mandelj, taj. PROŠNJA. ..Uboga žena, z mladoletnimi otroci, katere mož je že dve leti bolan, lepo prosi rojake, če ima kdo kaj usmiljenja in :e, otroke, bi ji dial kaj zaslužiti s pranjem NAZNANILO. Lovsko podporno društvo vabi-vse člane, da se gotovo udeleže prihodnje seje. ki se vrši 12. nov. ob 2. uri pop- v John Grdinovi dvorani. Posebno opozarjajo «e oni Člani, ki še niso oddali svojih glasovov tajniku, tla se zglasijo, ker v slučaju da tak član zboli, društvo ne more poslati bolniških obiskovalcev, in lako se pripeti, da bolnik podpore ne d'obi. fie več drugih važnih točk se bo'obrav-tnvalo. Pridite torej vsi. John Žulič, I. tajnik, 1139 E. 63rd St. ■p . sc priporočata vsem rojakom v obilen pose t njih trgovine za popravljanje čevljev. Objednem pa tu- di naznanjava, da izdelujeva vam žal. Vprašajte pismeno ali nov čevlje po meri in bodleva v kratkem imela novo zalogo vseh vr;st čevljev. Se priporočava vsem rojakom v obilen poset. Najboljša postrežba in vedno nizke cene. (93) Jos. Dolenc, čevljar. Tos. Trrek prodajalec. 6120 Gla*s ave. FRANK RUSS javni notar. Izdelujem vsa notarska opravila v slovenskem in angleškem jeziku. — Zvečer v pisarni 6104 St, Clair ave. Trgovina naprodaj na St. Clair med 55. in 61. cesto. 2 prodajalne. ena hiša za stanovanje. Vprašajte na 1063—65 E. 61. cesta Jos. Meden. (90) Slovenci, zapomnite »i, . dar ste namenjeni kupiti hiše oglasite se pri meni in ne bo ustmeno, ker sem vedno pripravljen. JOHN ŽULIC, 5704 Bonna ave. ^aaaaaamaaipumjiMWiMtaBaaaaiy I ]| Kruh kakovosti. Poskusite cn hlebec VIENNA kruha. VABILO. Cenjene rojake Slovence in brate Hrvate uljudno vabim na odprtijo moje nove gostilne v Rockportu. Vodil sem že več let gostilno v Clevelandu. torej sem sc namenil, da povabim vse cenjene prijatelje in znance na 8. novembra v sedaj-no gostilno. Na ta dan nastopi pri meni tudi dobro znani čarovnik profesor Zima. kralj kart ki bo pokazal več novih čarovnij K obilni udeležfoi najuljud-neje vabi John Brodnik, Settlement Rd. vogal Bennington ave West Park, O-Viemite na Public square Lorain karo do kraja, potem pa vzemite Puritas Springs karo do stop 12 Slovenski fant, ki zna angleško in je nekoliko poučen v groce-riji. dobi takoj dobro delo. če vpraša v našem uredništvu. ----------(9o Hiša naprodaj v Collimvodu na stop ti8. Cena $2300. Plača se $700 takoj drugo na lah ke oroke. Z a dve družini. Proda sc radi odhoda v Canado. Vprašajte pri M. F. Intihar. 15617 Waterloo Rd. Collinwood, O. Mesnica naprodaj z vsemi pri-pinvami. ker se lastnik preseli drugam. Se proda jeko poceni. Mesnica ima največ slovenskih odjemalcev in je najlepša prilika za Slovenca, da kupi. Vprašajte pri A. Šele, 5516 St. Clair ave. (91) VINO! VINO! Črno vino 80 centov galona, zelo fino vino $r.2o galona, za odjemalce v mestu. Vse moje vino je priznano dobro in iz-delon? iz najboljšega grozdja. JOS. KOZELY, (30) 4734 Hamilton ave. Hiše.—Proda se po nizki ceni 2 hiši z lotom skupaj ali vsaka posebej. Ena hiša pripravna za prodajalno ali za saloon. Proda se tudi tri lote v F.ast Euclid, zasajeni z vinsko trto-. Nekaj se plača takoj, drugo na obroke. Proda se radi odhoda na farme. Vprašajte na 5602 Calcutta ave. Collinwood. O. (90) Naznanilo. Vsem slovenskim in hrvatskim trgovcem, kakor tudi drugim rojakom priporočamo našega glavnega zastopnika g Louis Bavdeka. ki potuje po Pennsylvaniji in West Virgi-niji. Kadar hočete naročiti dobre pijače kot raznovrstne žganje in novo vino, obrnite se na njega in vam bo dobro postregel. Vsem Slovencem in torn g. Louis Bavdeka to- Pozor! PITTSBURG! Pozor' Vsem Slovencem in Hrvatom v Pittsburgu se priporočani v obilen obisk mojih prostorov na 48. cesti, Plumer in Butler St. Točim vedno sveže in najboljše pijače ter sem edini slovenski gostilničar v mestu. Objed nem z gostilno ie združen "SOKOL HOTEL" kjer »mam pripravljeno vedno čedne prostore za prenočišče. Dobra postrežba in umerjene cene. Rojaki k rojakom Se priporočam. JOHN GOLOBIC, gostilna in hotel, vogal 48. Plumer in Butler St. (101) Pittsburg, Pa. juti iti iliilirii ill sli ill i|iil!ili:lii|i!tii0i|]!liii:!liili:tiili'.umu Ena unča previdnosti je vredna en funt zdravil. Začasno svarilo ob tem času leta je, da se ne zanemari najmanjša bolečina, utrujenost, glavobol ali lirblobol, četudi jako majhen, ali pa rahel kašelj. To so nevarna znamenja velikih bolezntij. ki lahko pridejo. če se ti simptom zanemarijo. kakor kronični nosni katar, v grlu, pljučah, jetrah ali želodčne bolečine. Fizijo logična terapija je najnovejša moda, da se zdravi te bolezni z vspehom. S pomočjo karls-badških toplic in električnih ko-pelji. X žarki, in s pomočjo enega najboljših zdravil ozona. Ta aparat ima kisik, ki prihaja naravnost do krvi skozi pljuča in se razširja po telesu, ne da bi kaj škodilo želodcu. Uspehi takega zdravljenja so čudodelni in dobri učinki, in se že v kratkem spoznajo. Mi svetujemo vsem onim, ki bolehajo, da vprašajo za svet. Dr. L. E. SIEGELSTEIN 308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. kjer bodejo zdravnik in njegovi pomočniki veseli vam pokazati, s kakimi zdravili zdravijo ljudli. Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popokjjpe, ob nedeljah od 10 do 12. »iiitaMi[tiirLrii![iiiiiH!iiiii:iiHii:r!iiimtiitiqiittLiiai!i DBS Avstro ■ Amerikaoska Črta. Najpriprannejia In najoenejia »aro brodna črta za Slovence In Hrvat«. Regularna vožnja med New-Yorkorn, Trstom in Reko. Bril poMul in novi par ob t od I na dva vijak«: Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania. Druga novo parnlke, bodo voaili It ■ill m nrogradijo.—Parnikl odploja Jo Is Now Yorka ob aredah ob t po poldan ta la Trata ob aobotlh ob S popoldan proti N«w Torku.—Vrt ppr triki imajo breitiCnl brtojav. olaktrt fino raaanotljavo In ao SaaL—Hrana J« trn adravniki govorijo f , hrvatako. SveS svak dan pri froc«rjlh. CN Jacob Drab Biking go. ia«aiinnmmniii!giniaiti!iim!iimirnmiimnttih! \ VASE ZDRAVJE. Je precej odvisno od položaja vaših ust. Ali so vaša usta v dobrem položaju ? Ali imate dovolj zob. da pravilno grizete hrano? Ali ne trpi vaš želodec? Kali bolezni v ustih so Vzroki velikih računov za zdravnike. Glava vas lahko boli radi slabih zob Pridite k nam, preiskava je brezplačna in videli bodete. da je delo po ceni. Naše delo je naš oglas. Govorimo v vseh jezikih. Ženska postrežba. Govorite slovensko. Tekom meseca julija in avgusta, bo ta urad zaprt ob sredah popoldne in zvečer. red cross, zobozdravniki. 6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje. i r ■mili mm Vse m Slovencem in bratom Hrvatom po širni Ameriki naznanjamo, da smo dobili več železniških voz brinja iz starega kraja, iz katerega se bode kuhal v naši lastni distileriji že vsakemu dobro znan pristni K r a k e r je v .b r i n j e v e c> Eden od najbolj izkušenih zdravnikov v Evropi, Msgr. KNEIPP, piše v svojih zdravniških knjigah sledeče: "Najstarejše in eno najboljših zdravil proti notranjim, posebno želodičnini boleznim je in ostane pravi pristni brinjevec: ako si bolan 11a ledvicah, na jetrih, na kamnu, ako se pečutiš slabo, zjutraj ko vstaneš in predno icleš k počitku, pij pravi pristni brinjevec in pomagalo ti bode." Na tisoče ljudi je ozdravelo, kateri so poslušali Mrsg. Kne'ppa nasvete. Za tore 1 vsaka družina, kateri je zdravje ljubo, bi se morala preskrbeti s domačim zdravilom to je pristni Krakerjev brinjevec, katerega se dobi pri izdelovatelj'h The Ohio Brandy Distilling Co. 6102 St. Clair Ave Cleveland, O. Ali pa pr sledečih tvrdkah kateri so edini glavni razprodnjalci za Ameriko: Russ # Prendergast Bros. Co. Pueblo. Colo. The Slovenian Liquor Co. Joliet, 111. Frank PetkovSek, Waukegan, 111 A, Justin, Rock Springs, Wyo Slovensko* Amerikanski tr 4 4 Koledar za l^to 1912. je izšel ter je zelo zanimiv. Dobiti je za 30c, s poštnino vred pri 'GLAS NARODA' 82 Cortlandt Street. New York ali pa: 6104 St. Clair Ave Cleveland. O. Soba se odda v najem za enega fanta brez hrane. Vpraša se na 1105 E. 64. cesta. (91) POZOR ROJAKI! Po dolgem ae mi Ja CHo iznajti tB arodatvo laa, proti danju laa sa luatfn t. J. Aipaa ktura tu ywuada, od kater« moškim in »enakim sraatejo a Je; ravno tako ntoikonra lepi brki in brada. Revmatiieaa kab In nošah ae popolnoma ravno tako kurja očeaa, bradavica in pottae noge to hitro odatrani. Vprašajte pri J. WAHCIC, 109a E. Cleveland, Ohla. + + + + + + + + + + + + + + * + 4- + 4- ♦ + 1 V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi-in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je ' ' • J BLEDA POLT. Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra teg« za prvi pojav jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu, da v nijej ni dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi za-mogla pravilnim potom reefiti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati in vse truplo pojema od stopinje do stopinje. V sled tega je potrebno ustvariti novo kri — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dbkler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz tru-pla pregnati vse ono, kar je škodljivo, ker le ako se to zgodi, sc zamore na-pravljati zopet čista in zdrava kri. Nam je poznano samo jedno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je Trinerjevo ameriško grenko vino. To sredstvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja s skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposeften za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vasa kri bode postala zopet čista in jaka, vaša polt bo zadobila zopet naravno barvo »n gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli vzrok, rabite Trinerjevo meriiko grenko vino. Izguba teka Kolika in krči Nepravilno prebavijanje Izguba moči Slabosti po jedi Ermenica Običajno zaprtje Onemoglost Glavobol Razne ženske bolezni Nahod Izpahljaji in drugo je nekoliko bolezni, katere se odpravijo z rabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina.. To sredstvo j ebilo na razstavi v Seattle leta 1909 odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Londonu in Brn-selju 1911. JOS. TRINE R, Kemičen laboratorij. wm i>g Mama Roman. (Francosko spisal Victor Hugo; CleveUndsko Ameriko prestari! L J. P.) V DEL, — JEAN VALJEAN. Kan Valjean bere te vrstico pri svitu odprtim* nad n im. Neprestano ponavlja- (iospod Gillonormaiul. Kalvarijska cesta, št. 6. Ustnico vrne Marin-sit, in ko je pojedel kruli, je dobil zopet nekoliko moči. Zopet dvigne Mariusa na svoje rame in koraka naprej. Ni vedel kako dolgo mora še iti. niti ni vedel, kako dolgo je že korakal. Ropota nje nad njim je f k olik o prenehalo, in se ko-ino celo ustavilo, kar je pri-). da se ni nahajal več pod osrednjim Parizom, pač pat v dmestju. Tema se zgosti )li Valjeana, * počasi stopa naprej, smrtne sence se plazijo okoli njega. Te sence postanejo kmalu rožne. IV. POGLAVJE. Fontana. Valjean začuti, da stopa v vodo, ker pod seboj ni imel več m.ja pač pa blato. Prišel je mesta, kjer se zbira blato in pesek, včasih več čevljev globoko. Ničesar ne more biti bolj groznega, kot če človek zaide v tako blato, če je več vodo kot peska, je smrt hitra, ker človek utone, če je pa več peska kot vode, pa je smrt počasna, ker pesek ga polagoma povleče k sebi. Včasih je tak Itor tri do štiri čevljev glo-včasih osem do deset čev-v, včasih pa niti dna nima-to nosi večjo ali manjio , in kjer se deček lahko je možak zgubljen. Prvo. »r se more narediti v takih slu-ijih. je da se vrže vse proč, povzroča težo. Mnogo dedcev v takih kanalih je že lilo v tem blatu za vedno. Fontana. f*rek katero je Va-tan sedaj prišel, se je napra-od dežja prejšnjega veče-Kako daleč se razteza ta tana? Odgovoriti ni mogelr tema je 'bila večja kot kdaj V trenutkih, ko človek ve-ga grabi smrt s koščenimi imi, toda človek ne vidi te ti. da bi se je rešil, mora jati človeška duša. Valjean čuti, da stopa najpr-) v vodo, potem pa pride do Toda naprej mora, ker ij ne more, Marius umira Valjean je na smrt trujen. naj gre? Prvi koraki so precej dobri, toda že čez aj minut se mu začno udi-noge. Kmalu ima blato do le nog in vodo do kolen, triusa dvigne še višje, da ne bi zadela voda: s tem pa težo zopet povečal. Vo-mu stoji do ledja, in blato kolen, (llobočje in globočje vdira. Očividno je bilo, da Ito ni moglo prenašati te-dveh oseb, toda kljub temu koraka Valjean vedno naprej. ) mu prihaja voda do brade, iriusa pa drži nad glavo, da ga voda ne doseže- Že čuti kako se potaplja v redkem blatu. Zbere skupaj vse svoje moči. da se potegne naprej, toda kljub temu se potaplja. Le glava in obe roki moliti iz vode. Ko nui pride voda do ust. obrne glavo nazaj, da dobi sapo; vsak kdor bi ga videl v tem trenutku, bi mislil, da plava pošast po vodi. Z vso silo na radi korak naprej. Pod seboj začuti nekaj trdnega. Bil je skrajni Stal je se vedno v vodi, to-tla niso bila več mehka od pač pa trda od kamenja, nekaj silnih korakov, in vo-mu pade do ledij. Ko stopi en korak naprej, se spod-ie ob kamen in obleži. Ta-se domisli, da je to pra-ker na kolenih se mora zahvaliti za rešitev iz Njegove ustnice se si-premikajo. toda duša Potem pa vstane, sklone nad ga za- Ta mož vajen vsega zemeljskega trpljenja, je bil sedaj vesel v svoji duši. V. POGLALVJK. Ali je sam ali ni? Zopet se napoti naprej, toda dasi ni pustil svojega življenja v fontani, je pa pustil svojo moč tam. Ta največji upor ga je ■'/.mučil, in njegova utrujenost ie bila tako velika, da je bil prisiljen počivati vsakih pet ali šest korakov, da potegne k sebi sapo ali pa da se nasloni na zid- Toda če bi bila negova moč tudi že mrtva, je bila njegova energija še živa, in tako je zopet vstal. Korakal je obupno, skoro hitro, in je šel tako kakih sto korakov ne da bi* dvignil glavo, in pri ovinku kanala zadene na zid. Sedaj dvigne pogled1, in na koncu hodnika opazi luč. Toda to ni bila strašna luč. pač pa prijetna. Joan Valjean je imel pred seboj izhod. Prokleta duša. ki bi ravno nrišla iz peklenskega ognja, bi ravno tako čutila, kot je čutil fean Valjean v tem trenutku. Z zažganimi peruti bi letela proti blesteči luči, ki naznanja izhod, lean Valjean ni bil-več truden, ni čutil več teže Mariusa. Zopet je čutil, da so njegove mišice iz jekla, in tekel je bolj kot je hodil. Ko sO približuje, postaja tudi svetloba vejča. Bh la je neke vrste odprtina, in ko pride Jean Valjean do nje, se prepriča, da ne more ven. Jama, ki je vodila na prosto, je bila zaprta z močnimi železnimi palicami, in poleg tega je bila še vdelana močna ključavnica v skalo, Skozi železno o-grajo pa vidi Jean Valjean reko, breg, mesto in svobodo. Prostor je bil tako ugoden, da nočaka na tem mestu do noči in gre potem ven. Bil je na enem najbolj zapuščenih krajev Parifca- Jean Valjean je zavidal mrnihe. ki so letale ven in notri skozi ograjo in želel je, da bi bil sam muha, Moralo je biti okoli pol osme ure zvečer. mi mrak je že padal na zemljo, lean Valjean položi Mariusa na tla, na suho mesto, in koraka proti ograji, katero strese /. obema rokama. Sunek je bil močan toda uspeh ničeven, Olgraja se uiti premaknene. Potem pa zagrabi za posamezne palice in jih skuša zlomiti. Vse raman- Te palice so bolj močno vdelane v skale kakor t igro- vi zobje v čeljusteh. Ali mora res poginiti na tem mestu? Kaj naj naredi? Kaj bo z njim? Moči ni imel, da bi sc obrnil nazaj , in zopet začel grozno pot. In še več. kako naj pride mimo fontane, kateri jc ušel s čudežem ? Vse je bilo končano, in vse kar je Valjean naredil se je posrečilo. Bog nui ie nasprotoval. Obadva sta bila vjeta v črno in neskončno mrežo smrti, n Jean Valjean je že čutil strašnega velikega pajka, kako teče po njegovem hrbtu, da mu spije kri. Jean Valjean se zvrne na tla. O čem jc mislil v tem zadnjem trenutku? O Ma-riusu? O Coseti? in v sredini tega groznega premišljevanja pa naenkrat začuti, kako ga prime nevidna roka inj^ili glas spregovori "Polovico meni Kdo je v bližini? Invker Jean Valjean nikakor ni mogel vr-jeti, da bi bil sploh kdo v bližini, je mislil da sanja. Nikogar ni slišal prihajlti. Ali je mogoče? Dvigne pogled, in pred seboj zagleda moža. Ta mož je bil oblečen kot delavec, imel je bose noge. ker je v roki držal čevlje. Najlirž se je szeul. da bi lahko neslišno prišel do Valjeana- Ta pa se ni dolgo pomišljal. Kakor mu je bil prihod tega moža nepričakovan, je vendar spoznal v njem — Thenardierja. Mraz ga strese po vseh udih mm i čelu, da bi gledal s kom ima op™ da ni se mu posrečilo. Jean Valjean je bil s hrbtom obrnjen proti luči, in je bil poleg tega tako razmesarjen, blaten in o-krvavljen, da bi ga celo njegov najboljši Znanec teško spoznal tekom dneva. Jean. Valjean takoj sprevidi, da ga The-nardier ne spozn|i. In gledata se molčeče eden druzega, kakor bi se merila. Thenardier je prvi. ki spregovori: "Kako pa misliš ven priti?" In ker Valjean n.e odgovori, nadaljuje Thenardier: "Nemogoče je prelomiti ključavnico, pa vendar moraš ven" "Res je," odvrne Valjean. "Dobro torej, polovico me- ni f "Kaj pa misliš?" "Ti si ubil onega moža, ki ga nosiš s seboj: dobro, in jaz imam ključ od te ključavnice." Thenardier pokaže na Mariusa in nadaljuje: "Jaz te ne poznan), toda moraš biti gotovo naš prijatelj, in rad bi ti pomagal." Jean Valjeanu se prične svi-tati v glavi, Thenardier ga ima najbrž za morilca. Thenardier pa zope začne: "Poslušaj, tovariš, ti nisi ubil tega moža, ne da bi pogledal, kaj ima v svojih žepih. Daj meni polovico, kar si dobil pri njem, pa ti odprem vrata." Potem pa poseže Thenardier v žep in reče Valjeanu: "Tu," reče "tu imaš vrv prav poceni. "Kaj pa naj naredim z vrvjo?" vpraša Valjean- "Potrebuješ tudi kamen, in zunaj na kupu jih je precej." "In kaj naj naredim s kam je pod suknjo. No, vendar le ni dobil ničer druzega kot kar mu je Valjean pokazal. "Res je" reče, "več nimaš kot toliko." In pozabivhi na svoj izrek: "polovico meni", vzame vse skupaj.. Ko to stori, vzame ključ iz žepa. "Sedaj pa moj prijatelj mo ras iti- Plačal si in pojdi!" Thenardier se začne smejati. Vprašanje je, če so bile njegove misli čiste in resne, ko je dovolil tujcu in celo morilcu, kakor je on mislil, izhod iz jame? Thenardier pomaga Valjeanu, da si slednji naprti Mariusa na rame. Ko naredi Valjeanu znamenje naj mu sledi, položi prst 11a usta in počaka nekaj trenutkov in tiho in neslišno. Potem pa položi ključ v ključavnico. Zapah se uda, in vrata skočijo naprej v svojih tečajih mirno in tiho. Jasno je bilo, da so se seznanjala ta vrata prav pogosto z oljem, in da so bila večkrat odprta, kakor je kdo pričakoval. Kanal je bil najbrž skrito prebivališče roparske bancle. in železna ograja pa vrata. Thenardier odpre samo toliko, da inore Valjean ven, potem pa nagloma zopet zapre in se odstrani kakor mačka. Trenutek pozneje je Valjean na prostem. razločevati- si ni moge). kdaj, da ne bi poslal proti nebu goreč vzdih-Ijaj proti bitju, ki skuša Zemljane, pa jih konečno vendav privede na pravo pot. Potem se pa spomni, da tudi drugi svoje dolžnosti ne smejo pozabiti C.re k vodi, jo zajame z rokami in poškropi Mariusev obraz. Jean Valjean gre že drugič po vode k reki, ko začuje nekaj šum za seboj. Obrne se in res — nekdo stoji za njim. Mož visoke postave, oblečen v dolgo suknjo, s sklenjenim: rokami, noseč v desni roki precej močan kol z svinčen ni koncem, stoji za Valjeanom, ki je bil sklonjen nad Mariu-sem. Ko se Valjean obrne, spozna — Javerta. Čitatelj je že gotovo uganil, da je bil Javert oni, ki je prej preganjal Thenardierja. Javert je šel po svoji čudni rešitvi iz barikade naravnost k prefektu policije, kjer je imel kratko posvetovanje nakar se je takoj podal na službo, in kaj je bila ta služba, smo tudi že omenili. Nadzorovati je moral pokrajine) ob desnem bregu reke Seine, ker e slednja postala policiji nevarna. Tukaj je Javert zapazil Thenardierja in mu sledil, billr firilmitniu' t ! Tel. po meri In žo narejene. Priporočam ae n v nanravo uniform to izvriujem m druga krojaška Priporočam rudi svojo voiiko zalogo vseh molkih EDINI ZALOŽNIK VSEH SGKOLBJUH POTRE; Princeton 2402 W. SVOJ K SVO. Slovenske trgovini SI* priponininiti n jaUi nom v "No, ti osel, če hočeš zagnati ubitega moža v vodo, potrebuješ vrvi in kamna, ker če ga tako zaženeš v vodo, bo plaval na površju." Jean Valjean mehanično vzame vrv, dočim zaploska Thenardier z rokami, ker naenkrat 11111 pridne nova misel v glavo. "Halo." reče, "kako se ti je pa posrečilo priti skozi kanal? Fuj! Prav prijetno že ne diši t" In po kratkem molku nadaljuje: "Brez zamere, če prav ne odgovarjaš! Jaz ne morem videti tvojega obraza, ne vem kako se imenuješ in niti ne vem, kdo si. Vem pa to, da si toga človeka, ki leži pred teboj nekoliko pretrdo potipal po glavi in da se ga hočeš zdaj znebiti. Jaz ti hočem pomagati Moje posebno veselje je pomagati dobremu človeku, če je v stiski." Jean Valjean neprestano molči. Kljub temu se pa The-* nardier ne da premotiti, da ne bi govoril naprej: "Mogoče je pa vseeno dobro, da nisi zagnal trupla v kanal. Delavci, ki bi prišli jutri v kanal, bi dobili truplo in bi sledili za teboj. Videli bodeio. da je nekdo šel skozi kanal. Vprašali bodejo, kako je pa ven prišel ? Ali ga je kdo videl? Policija ima polno pameti, in kanal je izdajalski. Reka je mnogo boljša. Reka je za vse. V preteku enega meseca dobijo tvojega moža pri St. Kloudu. Kdo bo vprašal, kateri možak ga je zagnal v vodo? Mrzlo meso je. in bašta. Kdo' je ubil tega moža- Pari/, in sodnija ne bodejo vpraševali." Bolj je postal Thenardier zgovoren, bolj je molčal Valjean. Sedaj pa začne Thenardier z drugim glasom: "Sedaj pa narediva račun. Videl si moj ključ, torej daj mi polovico denarja." Koliko je pa imel možak pri sebi ?" Jean Valjean potiplie v žep. kakor je bila njegova navada, je imel vedno denar s seboj, toda ravno sedaj se je primerilo. da ni imel mnogo s seboj. Ko se je zvečer poprej preoblekel v uniformo narodnega gardista, je pozabil listnico v stari obleki. Le v telovniku je šel nekoliko drubiža. Ko slednjega vzame ven sprevidi, da ima en zlatnik, štiri franke in nekaj vinarjev. Thenardier p«' gleda na denar in reče: "Za veliko nisi ubil tega človeka." Potem pa začne prav po maČe tipati po njegovih VI. POGLAVJE. Marius se zdi mrtev. Valjean položi Mariusa na breg reke. Pošasti, strahovi, tema. vse je bilo za njim. Zdravi. sveži in veseli zrak ga zopet obdaja. Mrak je že odhajal, in prihajala je noč, velika rešiteljica, use h onih, ki potrebujejo plašča teme. Po bregu navzgor je prihajal valček za valčkom do Valjeanovih nog. in nebo — Kadar ne morate sami nam pisati ali vam je predaleč do pošte, obrnite se na našega za stopnika v vašem mestu, ki vam bode prijazno in dobre postregel. — Če vam je kdo ka j dolža* na hrani, stanovaniu ali na n. sojilu, oglasite v našem listo 8e ne veste, kje se dotična o«* ba nahaja, naš list bo hitro pro ■skrbel, da «'» dnf^niV Krilni 1 I 4,4 S MATIJA SKENDERS 1 Slovenski in Hrvatski javni notar za Ameriko in stari kraj. S(jre,enia tožbe — Zagovarja iu tolmači na aodnijl. — Zttiitcva in i iti rja odftko 'nine od konpanij aa ponesrečene pri delu. — l>ela 1 ooblantila. kupoprodajne pogodbe, prošnje »a oproat tev vojaSt ine, dolžna pisni« Itd. Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje vaa v notarsko rtroko spadajoča dela. Cene vedno zmerne. — Svoji k tvojemu! 5241 Butler St. Pittsburg, Pa. BELL PHONIC 7-R KINK k I k * t % Vi nas poznate. Izvržujemo v« fotografična naročila. Hnspeska Rros 1841 Euclid Ave. Angleščina brez učitelja! Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov, slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. — in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. \ Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik, sasbbse | SALOONI: j FRANK JENŠKOVIČ, [ 5393 St. Clair ave. JOS KOZEL Y, 4734 Hamilton ave. MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave. JOHN KROMAR, qq8 E. 63rd St. LOV. PETKOVSEK, 965 Addison Rd. ANTON ZAHRAJSEK, 991 E. 64th St. FRANK STERNISHA, 6400 St. Clair ave. KALAN & KOGOJ 6006 St. Clair ave. JOHN BLATNIK, 6304 St, Clair ave. JOHN ZALAR 6120 St. Clair ave. FRANCES LAUSCHE 6121 St. Clair ave. JOS GRILC 1029 E. 61st St. JOE NOSSE. t 226 E. 55th St. JAKOB LAUSHE, 6101 St. Clair ave« ANTON KUHELJ, 3622 St. Clair ave. AUGUST BUDAN, 1423 E. 39th St. FRANK JURCA, 1287 E. 55*h Sr. SLOVENSKA GOSTILNA, 3S55 St. Clair ave. JOHN GRDINA, 6025 St .Clair, ave. JOS. ZALOKAR, «qq Addison Rd. N. E. JOSIP BIZJAK, 6026 St. Clair ave. MATH HRASTAR 5920 St. Clair ave. JOHN MAJZELJ 6128 Glas ave. ANTON NOVAK 1056 E. 61st. St. ANTON BRODNIK 6514 Tuniata ave. JOHN ZUPANC 1021 E. 62. St. .j ' FILIP EPPICH ' 5301 St. Clair ave. JOHN CIMPERMAN, 12eg Marquette St. FRANK PUCELJ, ^209 S. Clair ave. J. JERMAN, 3840 Št Clair ave. FR. KMET, 3922 St. Clair ave. J. KRALL 961 Addison Road. JOHN KRASEVEC 1009 E. 62. St. A. POLOWICH 8100 Union ave. -J. J- j. -j- ^ -H--H-f»tttt t ttt--^^^^^^^ fe^^A^fe^A^ j" t tt* ^ I" Največja slovenska trgovina in pogrebni zavod. Razdeljena v dva dela in v polni meri z najfinejšimi pripravami preskrbljena. Trgovina za nakup pohištva, orodja, premog, posode, barve stekla in drugo. Pogrebni zavod je z najfinejšimi pripravami preakrblten. Mi preskrbujemo najl«pš* sprevode v zadovoljnoet ljudij, /.aknr Imamo brez Števila zahval. Za vaaJcl slučaj Imamo dve ambulance in rine ko5Ije. Trgovina odprta noč ln dan. Se pripor* Hm v som Slovencem to slovenskim društvom. Tel. Princeton 1381. A TRGOVEC »n POGREBNIH, Bell East 1X81. A. UrClina, 6\n ST. CLAIR AVENUE. J. S. Jablonski, SLOVENSKI FOTOGRAF, MU ST CLAIR AVE. N. E. Izdeluje dike aa lenitbe in Trgovina na debelo t vinom in žganjem. THE OHIO BRANDY DISTILLING CO. Gto2 St. Clair ave. GROCERIJE. PREVEČ & PEKOLJ, 1293 E. 55th Stt. R. CERKVENIK 1115 Norwood Road. KUHAR & JAKSIC 3830 St. Clair ave. MRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St FRANK URAN KAR, 3591 E. 76 St. Newburgh, O. ČISTILNICA OBLEK FRANK MRVAR 1336 E 55 St- BRIVNICE. FRANK SKERJANEC. 6124 St. Clair ave. A. BENSA, 3338 St. Clair ave. n: :k MESNICE. OGRINC & ANŽLČVAR, 6124 Glass ave. FRANK VESEL, 4034 St Clair ave. MESNICA IN GROCERIJA. JOS FURLAN 1604 E. 81 St ČEVLJARSKE PRODAJALNE : FRANK SUHADOLNIK, 6107 St. Clair ave, FRANK BUTALA. 6220, St. Clair ave. KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave. JOHN GORNIK, 61O5 St Clair ave, ANDREJ JARC 6110 St. Clair ave. BELAJ & MOČNIK 3554 & #ist St. BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica, A. Bobek postori, i 104 St. Clair ave. TOBAK IGRAČE in CANDY STATIONARY. GEO, BOŠTJAN, 6010 St. Clair ave. M. ERMAKORA 6216 ST. Clair ave. 2ELEZNINA —POHIŠTVO i. t. d. ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave. JOSIP ŽELE, 6108 — io St. Clair ave. TRGOVINE Z MODNIM BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6129 St Clair ave. .. ANTON LOGAR, 3837 St. Clair ave . JOHN GRDINA, 6111 St. Clair, ave. FRANK J. TURK, 1361 E. 55th St. M. MARESIČ ') 4322 St. Clair ave. IZDELOVALNICA MEHKIH PIJAČ. JONH FOTOKAR, 4126 St. Clair ave. « '.'V m KONTRAKTORJI SATKOVIČ BRATA. 1129 NORWOD Rd. LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave. Slovenska trgovina slamnikov in klobukov nost je oprava nevest, ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave. Trgovina z moško opravo in čevlji FRANK KENIK, 6301 St. Clair ave. To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu ok-v naši naselbini priporočamo. Pa tudi " teh URAR IN ZLATAR. ANTON SAMSON 6200 St. Clair ave. FRANK ČERNE 6120 St. Clair ave. Department store ANTON KAUSEK 6202—6204 St Clair ave. iffi »; ^wvyjrfWv m ......* Newyorka poro- . v premogokopih pn Do-■Ju sc jc v rovu podrla neka ia. Votla je udrla v rov. .jst rindarjev je utonilo. 48 se je moglo rešiti. železniški nesreči v i ji. V postaji Trzebina na Krakov-Dunaj sta xadela tovorna vlaka. 17 vozov o pri tem popolnoma raz-u Od železniških uslužbencev je bilo vec oseb ranjenih., — Skoraj ob istem času je na postaji Rzezow skočil s tira tovorni vlak. Sedem vozov je bilo popolnoma razbitih- Trgovina z otroki na Nemškem. Grozno sliko o kulturni Nemčiji je podala bivša policijska asistentka Henrieta Arendt v štutgartu. Ker je bila preveč natančna in vestna v svojem uradu, so jo odpustili. Med drugimi je opozorila javnost na trgovino z otroki, lci je v Nemčiji bujno razvita. Zdaj je o tej stvari izdala celo knjigo- Knjiga pomenja grozno Obtožbo nemških razmer. V Nemčiji je razvita "trgovina 7, malimi 'belimi sužnji", kakor pravi avtorka. Trguje se v velikem. Predvsem trgujejo z nezakonskimi in osirotelimi otroci. To trgovino zakrivajo pod krinko adopt i ran ja. Imajo tam cele centrale za adoptiranje. Posebno iščejo otroke "diskretnega poroda '. Mesečni promet v trgovini s temi otroci "diskretnega poroda" v Nemčiji ceni avtorka na 3000. Avtorka je imela kot policijska uradnica priliko natančno preiskati te razmere in podaja nekatere prav značilne slučaje. FWbno jživahna trgovina z otroki je v Berolihu. Otroci se prodajajo po'300 do 10.000 mark posebno na Rusko v s vrbo — prostitucije. Mnogo o-trek se proda ttidi v Pariz, kjer jik kupujejo državne sirotišnice in jih vzgajajo v svrhe po-mlajenja francoskega plemena. Mnogo so krive porodne babice. Zakonski otroci se dražje plačujejo iff berolinski reveži jih prodajajo v velikih množinah. Koncem knjige poziva Arendtova državo, naj napravi konec tem razmeram- tvar preiskovati. r to zdravniško r.-iskala vse služkinje in delavke v Stanislavu. Posledica te preiskave je bila, da je moralo iti 343 služkinj in delavk v — bolnišnico. Naši zastopniki. Sledeči rojaki so pooblaš ceni pobirati naročnino, prodajati knjige, naročati tiskovine in pobirati oglase v svojih naselbinah. Za Chicago, 111. Fr. Mravlja, 2059 W. 23rd St. Chicago, IU. Za Springfield, 111.: Anton Kuž-žnik, 1201 So. 19th, St. Za Alleghany, Pa.: Nic. Klepec 836 Liberty St. Za Forest City, Pa. John Osoli n, Box 492. Za Moon Run, Pa.: Frank Str-mljan, Box 238. Za Irwin, Pa. Frank Demšar, Box 60. Za Creb Tree, Pa., John Tome. Box 94. Za Ironwood. Mich. Jos. P. Mavrin, 132 Lux m ore St. Za Ely, Minn. Jos. J. Peshel, Box 165. Za Kansas City, Kans. Anton Zagar. 330 N. Ferry St. Za E Mineral, Kans. Ig. Schlu-ge. Box 47 Za Rodk Springs, Wyo. Ant. Justin, Box 563. Za Enum Claw, Wash. Joseph Malnaritch. Za Great Falls, Mont. John An-zac, Rainbow, Dam. Za Montevideo Uruguay, Južna Amerika, Frank Istič,, 245 Libertad. Za Joliet, III. John Jevitz 1306 Cora St. Za Barberton, O. in okolico Al. Balant, 112 Sterling ave. Za Meadow Lands in Cannons-bur^ Pa. Lenard Lenasi, Box 53 Meadow Lands, Pa Za So. Sharon, Sharon in Bessemer. Pa. Takob Peršin Box 666 So. Sharon. Pa. Za Rrougliton, Pa. in okolico, Ant. Demšar. Pox 135. Za Mradock, Pa. in okolico, Iv. Grm, B 57, Braddock. Pa Za Newark, O. John Gabrov- šek. 114 Jefferson St. Za Indianapolis. Ind. Lovrenc Bizjak. 750 No. Holmes ave. Za Clinton, Ind. John Jarc, Box 183. trn I 1202 Za Ccnemaugh. Pa. Frank Prestavee. Box 174. Za Steelton. Pa. Anton Hren, 2:9 So. Front St, Za Luzerne. Pa. Anton Vozeij, S30 Bennet St. Za Pittsburgh, Pa. Ignac Podvasnik 4734 Hatfield St. Za So. Chicago 111. John Golob 35-15 — 95 St. Za Waukegan, Til. F. Grom, 1212 — 10th St. Za No. Chicago Fr. Osredkar. Box 546. Za Milwaukee in West Allis, \\ is. Anton Hren, 422 — 51 st ave. West Allis. Wis Za Li 11 koln. Til. Karol Spent, 702 Sherman St; Za Aurora, III. John Marsich. 586 No. Broadway. Za Sheboygan. , Wis. John " Grandlič, nig No- 8th St. Za Mohawk, Mich, in okolico, John Kocjan Box 25. Za Calumet. Mich. John Ster- benc, 706 Oak St.; Za Aurora. Minn. Jac Serjak., I B I Za Gilbert. Minn. John Fran- Glavič 6131 St Clair ave. K. K. podp. dr. Srca Jezusa ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto 1911 so: John Pekolj, preds. 5613 Carry ave. Jernej Kraševec, podpredsed. Štefan Brodnik, tajnik 1093 E. 64 St.: M. Oblak rač. taj.; John Levstek blagajnik; O. F. Lev-stek in j. Brus zastopnika. V. Prelogar. zastopnik za Collin-wood. 650 Harlejn St.; Drtišt. zdravnik F. J. Schmoldt, 513? Superior ave. Uradne ure od 7—8 zVečer. 30. dec. n. « K. Ž. P. dr. Srca Marijinega (staro), ima redne mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-sovi dvorani. Vstopnina od 17 do 30 leta $150; od 30 do 45 leta $1.75. Mesečni-na je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej po društveni sestri. Predsednica Marija Mihelčič, 6213 St Clair ave.: I tajnica Ivanka Pelan, 6131 St Clair ave.; II tajmea Cecilija Brodnik, 1093 E. 64 St. :blagajničarka Ivasa w ;| 0d|iSa znaša 50c na mesec. i. avg. 12 cel. Box 26. Za Chisholm. Minn. John Arko Box 826. Pozor naročniki, pozor! vi", —Imamo še vedno prošnje za prvi papir in drugi papir v našem uradu. Kdor kaj želi. naj se pri nas oglasi. — Naznanjamo, d>a i/namo še vodno leDC slovenske režite naprodaj. Za Cleveland veljajo ie centov, po Ameriki s poštnino vred 21 centov. — Kadar iščete svojega so rodnika, brata, sestro, očeta, mater ali svojega prijatelja, pi šite na naš list, da de nemo o-glas v list. Ker je list povsod razširjen, bo vaš sorodnik al) prijatelj se kmalu oglasil. Ce na oglasu je 25 centov vsako-krat. — Trgovcem se priporočamo v izdelavo vseh tiskovin, kakor malih plakatov, okrožnic ali cirkularjev, računov, trgovskih papirjev, kuvert itd. 300 trgovskih pisalnih papirjev in 300 kuvert z vašim imenom in naslovom vam naredimo za $2.50. 1—-V zalogi imamo zopet več-ie. število "Angleške slovnice", dalje angleške slovarje in angleške tolmače.. Cena trdo vezani knjigi, ki ima nad 200 stranij, je samo $1.00. The Dornback & Buckholz Co. PLUMBERJI Napeljujejo cevi za vodo in kanale, krijejo strehe, polagajo cevi za gas in delajo kopališča. Se priporočajo rojjakom. 7109 St. Clair av. Bell Phon; But SSM Ni moja -navada, da se pošto oglašam po listih, toda ar me kliče dolžnost, pa m javno nastopiti. Vam znano, da sem velik prijatelj rjevega Mihata. in slednji je naprosil, da stopim me-njega na stol .in oznanim, Miha že na potu v Cle-d ter se zglasi prihodnji v naši naselbini. Odbor izbral, da ga pričakam ter ga dostojno 'Zarental sem za lastni urad nike "Amerike", da potrpežljivo pričakujejo prihodnjega tedna. ko bo Cekarjev Miha imel svoj pryi govor. To bo nekaj izVanrednega, in vsakemu, pa naj bo še tako čmeren, se bo izvabil iz ust smeh, ko bo či-tal njegove zanimive dogodke. Nastopil bo y povsem novi obleki in tudi nov "busines'' ima. Cenjene naročnike pa, ki bodejo brali zanimive spise Ml-hata, prosim, dau jih pokažejo sosedom, da še oni. ki niso ur sme- Društveni oglasi. Slov. Lovsko Podp. društvo ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer ob 2. uri popoldne v John Grdinovi dvorani. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 45. leta. Vstopnina po starosti. Bolniška podpora znaša $5 00 na teden Pojasnila dajeta A. Kraševec. predsed. 710 Otto ave. Collinwood, O in prvi tajnik John Žulič, 1306 E. 55 St. i jan. 12. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 T.S.K.T. Predsednik Fr. Mila vec, East 61 st St.; tajnik, Iv. Avsec, 3946 St. Clair ave.; blag. Anton Prijatelj, 4015 St. Clair ave. zastopnik, Louis Lah 1033 E. 62 St. Daištvo plačuje lepo tedensko bolniško podporo in je eno najmočnejših dm-štev. Seje se vrše vsako tretjo v mesecu v John Grd'- (19. marc 12) Samostojno K. K. P. dr. sv. Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.50, Predsed. Frank Koren, 1583 E. 41 St I. tajnik Fr. Košnierlj, 455 E. 152nd St. Collimwood; II. taj. Peter Pikš. 6305 C.lass ave. Blagaj. John Grm, 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. (1. jan. 11) Dr. sv. Vida, št. 25. K.S.K.J. ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvoraivi. Preds. Mike Set-nrkar, 6131 St. Clair ave. I. taj. Jos Russ, 1306 E. 55th St. društveni zdravnik l. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Člani se sprejmejo od 16 do 45 leta. Usmrtnina $500 ali $1000, in $6 bolniške podpore na teden. Novovpisani 'član mora prinesti zdravniške liste I. tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če - ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Rojaki' se vabijo k obilnem pristopu. I. ave 12 Dr. Slovenske Sokolice imajo svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne. Novopristopivša mora bfti vpisana po kaki sestri Sokolici. Starostka Zofka Birk 6029 Glass ave. i tajnica Marija Pe-terlin, 6314 Glass ave.; IJ, tajnica Antonija Likar 6014 Collins ave. Collinwood O.; bla-gajničarka Ana Gorenc 1258 E. 55 St..: dr. Zdravnik J. Seliškar 6127 St. Clair ave. (i. jan. 12) Dr. Slovenija ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v prostorih na 6006 St. Clair ave. N. E. Kdor želi pristopiti mora biti upisan mesec dnij poprej po društvenemu bratu. Bratje pristopajte k dobrem društvu ker dr. Slovenija plača $6 bolniške podpore na teden. — Preds. Mih. I.uknar, 6218 St. Clair ave.; taj. John Mandelj, 1566 E. 33 St. N. h blag. Frank Topaiiš, 1415 E 39 Si. N. F..: dr. zdravnik T M Seliškar 6127 St. Clair ave. N.Iv 31 dec.11 SI. ml. pod. dr. Žal. Matere Božje ima redne mesečne seje vsako trejo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne in redne vaje vsak prvi in tretji torek v mesecu oi> 7. pri zv. v vellri Knausovi dvorani. Predsednik J. Kuhar, 3846 St. Clair ave, tajnik Jos. Glavič, 6401 Metta ave, blagajn* Matija Glavič, 6131 St. Clair ave., načelnik Jak. Žele, 6126 Glass ave. —Ker je to društvo mladeniško sprejema samo mladeniče v društvo od 16 Dr. sv. Frančiška, it. 66, K. S. K.J. ima svoje redae seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Percovi dvorani na 79th St. Predsednik, Alois Zupančič, 3236^ Hamilton ave. I. tajnik Josip Perko, 6914 Grand ave., zastopnik Anton Sušter-šič, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. (1. marc n) Tel. in pod. dr. Slovenski So kol ima svoje redne mesečne seje vsako 3. nedeljo v mesecu na 6131 St. Clair ave. ob 2. uri popoldne. — Starosta Jos. Ka-lan, 1128 E. 63 St., tajnik Fr. Hudovernik. 1243 E. 60 St., blagajnik Iv. Pekolj, 5613 Carry ave., dr. zdravnik J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. T sept. 11. K. S. K. pod. dr. sv. Alojzij« v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutovi dvorani na 3611—81 St. Predsednik John Lekan 3622 E. 80 St. S. E., tajnik Amton Miklavčič 3622 E. 80 St. S. E. blagajnik Anton Fortuna 3593 E. 8t St. J. F.. (1. jan. 12 • Sam. K. K. pod. dr. sv. Vida. ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo, v mesecu ob 2. uri popol. s. č. v šolski dvorani. Kdor želi pristopiti k drušjtvu mora biti vpisan od društveni-ka mesec dnij poprej. Vstopnina je znižana za polovico, to velja do 6 julija 1911. (1. jan. 12, Mlad. pod. dr. sv. Antona Padovanskega v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v Mike Plutovi dvorani na 3611 E. 81 st St. Predsednik Jos. Lekan, J8101 Aetna Rd. podpredsednik Fr. Kisner: I. tajnik Domen Blatnik, 3571 E. 81 St.: II. taj. Frank Peskar; blagajnik Fr. Plut 3611 E. 81 st. St. 1. jan. 12 seje vsako četrto nedeljo pop. in redne vaje vsaki drugi in četrti torek ob 8. uri zv. v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik, 6105 St. Clair. podprefi Frank Gornik, blag. jos. Gornik; I taj. in načelnik M. Klun/Settlement Rd. West Park. O. Društveni zdravnik J. M Seliškar. V«a r»aia«niU daje prvi tajnik. i, jan. t2 K. S. P. dr. sv. Barbare, št. 6. spadajoče k gl. post. v Forest City, ima svoje redne mesene seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 10. dop. V Grdinovi dvorani V društvo sprejemajo člani od 16 do j5 I. Vstopnina je po starosti bolniške podpore se plača $7. na teden in takoj po vstopu Predsednik, M. Colarič 106* E. 6i St.,; taj J. Trbovc 44°3 Superior ave.: blagajnik M Vintar, e T41 E. 60 St. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik (t. jnKl-V Slovenska Narodna Čitalnica ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. Zvečer v čitalniških prostdVih na 1157 E. bist St.. Knjige se izpo-sojujejo vsako nedeljo od do Ji ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila dajejo: Jos. Zele, predsednik. 6106 St. Clair ave. Fr Stre-hovee, I. tajnik, 6025 Glas? ave. Jac. Požun, blagajnik. 1164 E. 61st St. 1. apr. 11. Društvo daje $5.00 tedenske podpore v slučaju bolezni članice za 50c mesečnine, vrhu tega tudi pogrebne stroške. Slovenke se uljudno vabijo, da pristopajo v obilnem številu. (I. jan. l^i Samostojno Pevsko in podp dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo \ mesecu in pevske vaje vsak to rek in petek zvečer ob Sun Predsed. Mak* Temistokle. Hr' Collamer ave.; podpreds. Joe. Žerjav, 15402 Calcuta ave., 512 E 152 St.: Janežič, 5706 Waterloo "Svobodomiselne št. 2 S. D Z. ima redne seje vsako drugo nedeljo 2. uri popoldne v J. Grdi dvorani. — Predsednica H na Perdan; tajnica, Nežika lan, 1128 F,. 63 St ; blagaj Marija Kranjc 1139 E. 63 Mesečni redni prispevki so za $5 00 tedenske bolniške pore ter $250 smrtnine. Roja- kinje! V vrste nih Slovenk"' 'Svobodomesel- =3= Ciril Metodova Podružnica, št. 24, ustanovljena 25. februa-rija, 1910 v pomoč onim sloven« skim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci a'i pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole Letni prispevek za člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knausovi dvorani. — • Predsednik, L. J. Pire. 6119 St. Clair ave: tajnik John Vidervol, 6127 St. Clair ave. 4 avg. ii. Narodna dobrodelna Družba v pomoč slovenski mladini, šolskim otrokom in siromakom v Clevelandu. Skrbi za učne knjige slovenskim otrokom ter jih drugače po možnosti materijal-no podpira. Letni prispevek je samo 50 centov, toda posamez ni darovi so dobrodošli. Predsed., L. J. Pire, 6119 St. Clair, ave.; tajnik J. Vidervol, 6127 St Clair ave ; Mike Setnikar, 6131 St Clair ae 4. avg 11 Slovenski politični klub ima svoje redne seje vsaki drugi torek v mesecu v Knausovi) dvorani Odborniki so: Predsednik, Frank Butala 6220 St Clair ave: podpreds, Ii 2ufu\ 5704 Bonna ave.; tajr Ivan Pekolj 5613 Carv av%,, blagajnik Tos. Žele 6108 Clair ave.; zapisnikar Ivan Ai sec 3858 St. Clair ave. Roj Slovenci se vabijo k temu bu. Pojasnila dajejo vsi niki kluba. x avg. .. - i - ,. , ■ ;; ■ T,.srn 1 ■ . -a »nii«i«iiOiii'ff m VABILO. Društvo St. 1. SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE ULJUDNO VABI NA i- a .1 ki jo priredi ob priliki obletnice obstanka društva in BLAGOSLOVUENJA DRUŠTVENE ZASTAVE, V NEDELJO, 12 NOV. 1911. V JOHN GRDINOVI DVORANI. =č) i- Zbirališče in sprejem društev ob pol tretji uri popoldne s. čas pri John Grdinovi dvorani na 6021 St. Clair ave 2. Ob 3. uri odkorakanje društev * godbo na čelu po St. Clair ave do E. 62. ceste na Norwood Rd. ter v cerkev sv. Vida. 3. Spored društev: Viteško podporno društvo sv. Alojzija, društvo sv Barbare, št, 6. društvo sv. Vida, št. 25- K. S. K. J., društvo sv. Jožefa, dr.1 sv. Frančiška št 66 K. S. K. J., družba sv. Cirila in Metoda podružn. št- 24 4. Ob pol četrti uri blagoslovi jen je zastave.* 5. Po blagoslovi jenju zastave odkorakanje vseh društev na veselico v Grdinovo dvorano na 6021 St. Clair ave. 6. Pozdrav predsednika društva št. 1. S. D. Z- navzočim dništvenikom v dvorani. 7. Šaljiva pošta. 8. Srečelov. 9.Licitacij?!. jo. Prosta zabava, ples. Vstopnina je prosta proti 25c za pivske tikete. Vsi člani in vabljena društva so vstopnine prosta. GODBA POD VODSTVOM FR. BUTALA. Za najboljšo zabavo nm veselici bode izvrstno poskrbljeno. Vabljeni so vai rojaki prav uljudno, da ae udeležijo te ixvanredne društvene postrežbo, zabavo in prigrizek bo vse najboljše preskrbljeno. Za obikii poset se priporoc* društveni 'k ■m. •♦»•v.; ••»» "»• : m GREM iMlLlVl $25.000 y blagu pride vam. Prodajalna se da v najem. ULMEH Vsa oprava na prodaj. Zaprto 7. 8. 9. nov. ODPRTO V PETEK Zaprt o 7* 8/9. nov, ZJUTRAJ OB POL DEVETIH. Vsak predmet te neizmerne zaloge mora biti prodan v 40 dnevih. Samo stene bodejo ostale. Po dvajsetih letih poStene in moderne trgovine, je Dan Ulmer sklenil, da opusti trgovino. Pri tem bo podelil korist ljudem In svojim sosedom. Vsak predmet v prodajalni mora biti prodan. Cene so nižje kot sploh velja blago. , Prodati itiorom hitro In nečem imeti pri tem nobenega zaslužka. Vse novo blago. Nič starega, vse sveže. SAMO PRIDITE IN POGLEJTE. Moške črne ali sive suknje sedaj samo..... Volnene črne ali druge barve sukqje, vseh vrst po Suknje z vojaškim ovratnikom, vredne med brati $12.00 po Krasne najnovejše sukqje. sedaj po Izber od 189 sukeqj, najnovejše mode brez primera po Na roko šivane, najboljše mere in vseh vrst suknje po Suki\je, ki so se prodajale od $18 do $25 sedaj samo..... Okoli 100 moških oblek po nizki ceni po ..... Črne in druge barve obleke, dobro narejene po .... Delavska obleka okoli 500, krasna prilika, sedaj dobite po ... Črne, modre, serge in kašmirke sedaj po..... Prave Washington Serge obleke, nikdar izpod $15.00 sedaj po Posebno dobre obleke po Z roko šivane in najboljše delane po ... . Volnene otročje obleke po . . . . • Najboljše mode obleke za otroke po....... Izbera 500 oblek po..... Otroški jopiči, volneni, dokler jih je kaj po ...*.•• 144 parov deških čevljev, vtedni do $2.00 sedaj po . * Deško spodnje perilo dobre vrste sedaj po..... $5.98 $6.98 $7.48 $8.48 $1.48 $1.98 $2.48 89c $1.39 19c Trdi klobuki po .... Klobuki iz kozuhovine po .... Rudeči, beli iti modri robci po Volnene nogavice po .... Velneni jopiči ^ po .... Canvas rokavice po .... Douglas čevlji, vredni $3.50, $5.00 po . 98c $1.48 3c 12*c . 44c 5c $2.23 Spodnje perilo in jopiči 1500 ducatov spodnjega perila, vedno vredno 50c kos, vseh barv sedaj po N^jboUii egiptovski volneni jopiči .... Popolnoma volneno spodnje perilo po Letno spodnje perilo PO..... 33c 89c 89c 15c Čevlji Solidno usnjeni čevlji po ... . 350 parov teških čevljev po . . • 500 parov Old Army čevljev po ... Vsi Douglasovi čevlji vredni do $5.00 po ; Po vsem svetu znani Packard čevlji po . $1.23 $1.48 $1.98 $2.23 $2.69 Črne satenaste srajce po . Fino spodnje perilo po Letno perilo po Fine usnjene čevlje po Flanelaste srajce po . . Črne nogavice par po 29c 33c 15c $1.23 97c 6c Pomnite, da razprodaja se prične 10. nov. in traja 40 dnij samo. DAN ULMER $100 v adatu vsakemu ki dokaže, da ni tako kot pišemo. 5707 St Clair Ave. blizu* 55. ceste. M ,