Kamniški OBČAN
Št. 14
Doslej plinifikacija na Duplici po predvidevanjih
Razčistili vprašanja naročnikov
Zakaj kamniški izvajalci ne
Potem, ko so izvajalci plinovodnega omrežja začeli z zemeljskimi deli, je prišlo do dveh primerov poškodovanja komunalnih vodov, med njimi tudi vodovoda. Ob tem je bilo slišati več mnenj, da je temu krivo Komunalno podjetje, ker da ni dalo na razpolago komunalnega katastra podzemnih vodov. Bojan Mlakar, načelnik oddelka za prostor in okolje, je na našo pobudo povedal, da s komunalnim katastrom res razpolaga Komunalno podjetje kot koncesionar za izvajanje določenih komunalnih del, za kar ga je s pogodbo pooblastila občina. Zato mora biti ta kataster kot strokovno tehnična podlaga na voljo za vse posege pri gradnji objektov. Tudi projekt plinifikacije je bil izdelan na podlagi tega dokumenta. Seveda pa je vprašanje, ali je komu-
pridejo v poštev?
nalni kataster odraz dejanskega stanja na terenu. Poleg tega pa se pri izvajanju plinovodnega omrežja pojavlja problem, da to omrežje poteka v glavnem ob cestah, kjer je največja gostota obstoječih komunalnih vodov.
Po dogovoru z Adriaplinom, je še povedal Bojan Mlakar, bo sedaj Komunalno podjetje na terenu označilo vse komunalne vode, šele potem bodo geometri Adriaplina zakoličili jaške za polaganje plinovoda. V zvezi s pripombami nekaterih svetnikov, zakaj za podizvajalce niso bila izbrana kamniška podjetja, je Bojan Mlakar dejal, da je v pogodbi med občino Kamnik in Adriaplinom res zapisano, da se Adriaplin zaveže, da bo pod enakimi pogoji prednostno vključil v izvedbo del na območju plinskega omrežja
domače kamniške izvajalce. Komunalno podjetje in Zarja Ko-vis sta pravočasno poslala Ad-riaplinu svoje ponudbe, vendar, kot je povedal Mlakar, doslej nista dobila nobenega odgovora.
Za septembrsko sejo občinskega sveta bodo, tako kot je predlagal podpredsednik občinskega sveta Anton Hočevar, pripravil ustrezno pojasnilo Adriaplina v zvezi z izbiro podizvajalcev.
Predstavnik IBE d. d. Ljubljana ing. Babic je v torek, 15. julija, na sestanku sveta KS Duplica povedal, da je res prišlo do dveh poškodovanj, vendar za to ne krivijo komunalnega podjetja, s katerim dobro sodelujejo. Res pa je, da nekateri vodi niso položeni tako, kot ka-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poletje v »Termah Snovik«
Čakajoč na ustanovitev družbe.
Te dni bo minilo tri leta, odkar je tedanji predsednik kamniškega izvršnega sveta Miha Novak s sodelavci pod
1997 nad »pilotnim« bazenom že postavljena začasna streha, vendar te, kot kaže, še ne bo kmalu.
POLETJE VSNOVIKV - prvi kopalci se v nedeljskem dopoldnevu pojavijo že kmalu po deveti uri, ko se odprejo vrata na ograji okrog snoviškega bazena. Iz nove vrtine na Potoku je pritekla zelo čista, čeprav za stopinjo hladnejša voda. Z obrobo okrog bazena pa so dvignili nivo vode na 140 cm.
»toplarjem« v Snoviku predstavil zamisel o gradnji termalnega kompleksa ob izvirih termalne vode. Požrtvovalni domačini so takrat že izkopali jamo za poskusni ali pilotni bazen, kot ga je imenoval takratni občinski minister za turizem Štele, ga oblekli s plastiko in vanj natočili prve kubike termalne vode. Prvi kopalci so se že začeli namakati, čeprav jim voda ni segala niti do pasu. Pa vednar, za-
čelo se je. Nato je bilo treba nekaj časa počakati na ureditveni načrt Term Snovik, ki ga je občinski svet sprejel pred enim letom, 3. julija 1996.
Sledilo je nekaj predstavitev maket in načrtov zdraviliško rekreativnega kompleksa Snovik z namenom, da bi zanj zainteresirali tudi možne soinvestitorje. Čeprav je župan Smolnikar lani na novinarski konferenci v Šmart-nem zagotovil, da bo v letu
—    Drnriaialna n
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Znižanje cen ženskih kopalk
(Elan, Raisins...)
do 20%
od 25. julija do 9. augusta
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od & do 13. ure.
Vendar pa vlada med ljudmi iz bližnje in daljne okolice za obisk bazena v Snoviku, zlasti v lepih poletnih dneh, veliko zanimanja. Tako so jih ob vikendih v prvi polovici julija našteli tudi po 400 na dan, med tednom pa okoli dvesto. Nekateri, med njimi sta tudi zakonca Boltarjeva iz Kamnika, so si kupili kar sezonske karte, ki so jih vpeljali letos poleg nekoliko večje vstopnine. Greta Boltar nam je zaupala, da v lepih dneh prihajata z možem vsak dan na kopanje: »Lepo je tukaj, čist zrak in mir, ni nobenega hrupa kot na drugih kopališčih. Tudi voda je zelo čista, pa kar zadosti topla.«
Jure Drolec, ki opravlja naloge reševalca iz vode, vendar doslej še ni imel tovrstnega dela, prodaja tudi vstopnice: »Nadzorujem tudi kopalce, da ne hodijo kar s travnika naravnost v vodo. Danes ima voda v bazenu 27 stopinj. Ker je po nekaj deževnih dneh lepo vreme, danes pričakujemo spet veliko ljudi. Preteklo nedeljo smo jih našteli okrog 400. Med tednom pa jih pride na kopanje, če je lepo vreme, tudi več kot dvesto. Odrasli morajo za vstop
(Nadaljevanje na 3. strani)
Leto XXXVI
Kamnik, 24. julija 1997
SREČANJA KMEČKIH ŽENA IN DEKLET TUHINJSKE DOUNE In od drugod se je v soboto, 19. julija, udeležilo blizu dvesto delovnih dobrovoljnih ljudi Na kmetiji Pirš, pri Brancetu, v Zgornjem Tuhinju sta zbrane pozdravila Franc Konctlja, predsedntk sveta KS Zg. Tuhinj, in Marta Kos, svetovalka za kmečko družino. Več o tem srečanju bomo zapisali v naslednji številki Kamniškega občana.
VERA MEJAČ
Minister za obrambo v Kamniku
Na povabilo župana Toneta Smolnikarja sta bila na obisku v Kamniku minister za obrambo TitTurnšek in državni sekretar Boris Žnidarič.
Na razgovoru so spregovorili o aktualnih problemih, ki se nanašajo na prihodnje odločitve vlade. Ena od tem razgovora je bilo vprašanje o varovalnih območjih tovarne KIK pa tudi problematika in zapleti, ko so se pojavljali v zvezi z nameravano postavitvijo radarja na Menini planini.
Gosta sta si skupaj s predstavniki občine pogledala tudi prostore izpostave obrambnega ministrstva v Kamniku. Pri teh prostorih gre za željo, da bi se dokončno uredila lastniška razmerja in funkcionalnost zemljišča na kamniški avtobusni postaji med občino Kamnik, obrambnim ministrstvom in Kambusom.
B.P.
Ob krajevnem prazniku
Sosedska pomoč v Tunjicah živi že sto let
Krajani Tunjic so v soboto, 19. julija, proslavili sto let Društva samopomoči in krajevni praznik. Številne obiskovalce prazničnih prireditev je razveselil tudi asfalt okrog šole in na igrišču. Predsednik Društva samopomoči Tunjice Justin Klanšek se je ob stoletnici društva vsem članom zahvalil za zvestobo in pripadnost človekoljubnemu poslanstvu. Kljub letom, ki si jih je društvo naložilo, to ostaja mlado in močno. Morda jim prav zaradi tega po vseh nesrečah in naporih vedno posije sonce, tako kot ta dan, ki so ga upravičeno s ponosom praznovali. VERA MEJAČ
Prazniku v pozdrav so zaplesali otroci Iz domačega kraja. Predsednica sveta KS TunjtceJoži Petek In glavni organizator te slovesnosti Valentin Zabavnik jih Iz ozadja z zadovoljstvom opazujeta. V naslednji Številki Kamniškega občana bodo v fotoreportažl objavljeni utrinki s tega dne.
Iz Krajevne skupnosti Crna
Krajevna skupnost Črna se po svoji geografski razprostranjenosti uvršča med velike, po številu prebivalstva pa med srednje krajevne skupnosti v kamniški obči-
k..S-:S!S?::.:.. ^flT ena
NE ZAMUDITE F05EZ0NSKEGA ZNIŽANJA CEN
03LAČIL ZA V50 DRUŽINO
ZA30% V MODNI HIŠI IN NOVI MODI
D02.AVGUSTA1
O življenju in delu, o dosežkih in težavah teh krajev smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS g. Francem Galinom s Kriv-čevega 17.
Osebna izkaznica KS
V začetku pogovora nam je postregel z nekaterimi zanimivimi podatki. KS Črna je sestavljena iz dveh delov; Sp. Črne, ki šteje približno 200 prebivalcev, in Zg. Črne, ki je sestavljena iz vasi Potok v Črni, Podstudenec, Žaga, Smrečje, Krivčevo, Kališe, Podlom, Zavrh in Gozd. Tu živi približno 600 prebivalcev. Vseh domačij oziroma hišnih številk je okrog 400. V KS Črna deluje podružnična osnovna šola v Smrečju, ki jo obiskuje 40 otrok od 1. do 4. razreda, ostali pa se vozijo v Stranje. Na tem prostoru je šest gostinskih obratov in trgovi-
na na Gozdu. Druge obrti ni ali pa je šele na začetku. Zaposlenost ljudi je kar dobra, kmetovanje pa jim je le dodatni vir za preživljanje. Samo kmetijstvo brez gozda nima možnosti preživetja. Celotno področje KS je hribovito in neprimerno za strojno obdelavo.
Naloge, ki so jih reševali v preteklem obdobju
V zadnjih letih so uspeli modernizirati nekaj cestnih odsekov: asfaltiranje ceste proti Gozdu, ceste v vasi Krivčevo, dogradili so vodovodni sistem na Gozdu, razširili pokopališče na Gozdu, delno so bili regulirani posamezni odseki struge potoka Črne in Vo-(Nuduljevanje na 4. strani)
Naslednja, 15. številka Kamniškega občana bo Izšla 11. septembra.
Prispevke sprejemamo do srede, 3. septembra; oglase, zahvale tn obvestila pa do torka, 9. septembra.
Anketa med predsedniki poslanskih skupin
Po počitnicah bo spet »vroče«
Občinski svetniki si bodo končno le lahko malo oddahnili od vseh problemov in težav, ki so jih bolj ali manj uspešno reševali v pomladanskem delu zasedanja občinskega sveta. Septembra bodo izvoljeni občinski predstavniki spet zasedli svoje »položaje« ter se soočili z novimi in tudi nekaterimi starimi vprašanji, ki so jih za nekaj tednov »pometlt pod preprogo«. Tako še vedno ostaja odprto reševanje Velike planine, osamosvojitev KS Komenda, gradnja tamkajšnje telovadnice in še bi lahko naštevali Še pred odhodom na počitnice smo predsednike občinskih poslanskih skupin (razen Hajka Bajdeta Iz SND, ki ga nikakor nismo mogli dobiti) povprašali, kaj so dobrega (ali slabega) naredili v tem času, s kakšnimi pomembnimi pobudami so prišli na dan, kateri je bil »najtrši oreh«, ki so se ga lotili ter seveda, kakšni so rezultati njihovega delovanja.
Dušan Jcsenik, Slovenska ljudska stranka: Med prednostnimi nalogami nase stranke je bilo v lem času zavzemanje za razvoj telefonije v Tuhinjski dolini. Prizadevali smo si za ustrezno prometno ureditev (pretok prometa in varnost v Tuhinjski dolini) med gradnjo ceste Vransko-Blagovica, pobude z nase strani pa so bile tudi za ureditev razmer v drobnem gospodarstvu, turizmu in kmetijstvu. Pri tem smo med drugim opozorili na pomen ohranjevanja gorskih kmetij ter nasploh podeželja, ki se mora razvijati naprej, predvsem infrastrukturno, za kar si bomo tudi se naprej prizadevali. Opozarjali smo tudi na to, da je potrebno poskrbeti za brezposelne delavce. Kamnik je bil nekoč močno industrijsko mesto, sedaj pa je delovnih mest vse manj. Občina bi zato morala razmišljati o novih delovnih možnostih ter za to nameniti tudi določena sredstva. Pri vprašanju odcepitve KS Komenda od občine smo delno zagovarjali stališče, da je želena samostojnost smiselna, saj je občina Kamnik zdaj prevelika. Sicer pa bo naša stranka aktivna tudi med počitnicami, saj za naše volivce pripravljamo kar nekaj zanimivih izletov.
Vida Romšak, Socialdemokratska stranka: Veliko pobud iz naše stranke je bilo za oživitev Šut-ne. Zavzemali smo se namreč, da bi bila odprta vsaj za enosmerni promet in ob tem smo opozarjali na težave tamkajšnjih stanovalcev, ki ne morejo z avtomobili do svojih stanovanj, na intervencijska vozila, ki zaradi ograd nimajo dostopa, tako da morajo bolnike kar prinesti do rešilnega vozila. Vendar pa pri reševanju tega, za nas pomembnega problema, nismo uspeli, saj so ideje večine pač drugačne. Zavzemali smo se tudi za uravnotežen proračun, brez razsipništva, za hi-
trejši razvoj podeželja, za prijaznejše življenjske pogoje tistih, ki ne živijo v mestu. Potrebno pa je čimprej rešiti tudi Veliko planino, na kateri bi morali bolj racionalno oživljati turizem. To je namreč za Kamnik zelo pomembno, saj gospodarstvo vse bolj propada, konkurenca je velika, vse možnosti pa imamo, da oživimo vsaj turizem. Za to pa je seveda potrebno dobiti prave ljudi, strokovnjake, ki bodo takšen projekt
sposobni voditi. Do gradnje nove, nadstandardne telovadnice pri OŠ Komenda, zavzemamo stališče, da naj se gradi takšna, za kakršno se bo našel denar. Zavzeli smo se za adaptacijo OŠ Moste, saj danes ni več logično, da morajo otroci hoditi v šolo popoldan.
Marjeta lluniar. Slovenski krščanski demokrati: Predpogoj, da občinska uprava deluje tako, kot mora, je pravočasno sprejet proračun. Za to smo si ves čas prizadevali ter poskušali vplivati na to, da bi bil pošteno razdeljen, kar je bilo na nek način tudi doseženo. Predstavniki naše stranke zelo podpiramo tudi razvoj kulture ter šolstva v naši občini. Dosegli smo, da so v Mekinjah začeli z obnovo šole, podprli OŠ Moste v prizadevanjih za eno-izmenski pouk ter tudi gradnjo telovadnice, čeprav ostaja veliko vprašanje zagotovitev zadostnih denarnih sredstev. Upam pa, da jih bodo krajani s pomočjo do-natorjev uspeli pridobiti ter uresničiti željo po novi telovadnici. Podpirali smo tudi socialne programe, želeli pa smo, da bi bilo nekaj več proračunskih sredstev
namenjenih Karitasu. Iz naših vrst so prišli tudi predlogi za sestavo takšnih odlokov o koncesijah, da ne bi imel vsega le eden, pač pa bi bila dopuščena možnost tudi ostalim. Kamnik je namreč velika občina. Pri Veliki planini bi bilo rešitev potrebno poiskati v sovlagateljstvu. Menimo namreč, da občina ne more biti edini vlagatelj pri tako obsežni investiciji. Upamo tudi, da se bo v občini kmalu začela izvajati plinifikacija.
Demitrij Perčič, Liberalna demokracija Slovenije: Lahko bi izpostavil problem komunalnih taks, saj smo si predstavniki naše stranke prizadevali za spremembo odloka, ki je predvideval
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska .Va, direktorica Saša MejaC, oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrcžnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera MejaC. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o.. Kamnik 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij nc vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
nenormalno visoke takse za napisne table podjetnikov. Z odlokom nam jih je uspelo zmanjšati na neko normalno ceno. Manj uspešni pa smo bili pri že večletnih prizadevanjih za ureditev otroških igrišč. Želimo si, da se končno uredi vsaj problem osnovnega vzdrževanja. Težek položaj Velike planine smo poskušali rešiti že v začetku leta in sicer s pomočjo »tujega« kapitala. Imeli smo kandidata, ki bi bil pripravljen vlagati v Veliko planino, vendar smo bili odločno preglasovani od tistih, ki si prizadevajo za »nedotakljivost« tega zaklada narave. Še vedno pa menimo, da bi zadevo moralo prevzeli podjetje z jasnimi tržnimi cilji, občina pa naj bi pomagala pri ureditvi infrastrukture, saj je tolikšen projekt zanjo preveliko breme. Ko smo že pri turizmu, je že čas tudi za ureditev statusa Doma v Kamniški Bistrici, ki ga ima sedaj v rokah Planinsko društvo Matica, vendar z njim ne
ravna tako, kot bi si to želeli obiskovalci (velikokrat je zaprt in podobno). Moralo bo priti do dogovora, da ta dom prevzame nekdo, ki bi z njim znal poslovati. Tudi z razdelitvijo proračunskih sredstev nismo najbolj zadovoljni, saj veliko denarja »odteka« na podeželje, zato podpiramo samostojnost tistih KS, ki si to želijo (na primer Komenda). Naša pobuda je tudi, da se končno naredi pravilnik o razporeditvi sredstev, namenjenih športni dejavnosti.
Rudi Mcršak. Zeleni Slovenije:
Najbolj smo se posvečali reševanju ekoloških problemov, poudarek je bil predvsem na sprejemanju odlokov, povezanih z varstvom voda, reševanjem komunalne problematike, smeti. Naša poslanska skupina sodi med aktivnejše v tem prostoru, vendar je reševanje nekaterih problemov zaradi nepovezanosti med državo in lokalno samoupravo težko. Zaskrbljeni smo predvsem zaradi strategije občine v zvezi s turizmom in kmetijstvom. To bi morala občinska uprava znati ustrezno rešiti. Opozarjali smo tudi na varstvo okolja, ki naj bi bilo po zdajšnji zakonodaji urejeno s taksami, vendar pa se te ne vračajo v namene, za katere so bile pobrane. Kot direktor Velike planine pa sem prepričan, da
bo ta živela še naprej. Odgovornost je predvsem na strani občinskih struktur, da v sodelovanju z državo ta problem uredijo tako, da bodo vsi segmenti aktivnejši. Potrebno je namreč vedeti, da je bilo vzdrževanje Velike planine v zadnjih štirih, petih letih slabo, zato za nadaljnji razvoj ni dovolj le sprotno, temveč investicijsko vlaganje. Nujna je obnova žičniš-ko-sedežnih naprav, zamenjava dveh vlečnih vrvi in še bi lahko
našteval. Treba je namreč vedeti, da Veliko planino letno obišče 250.000 ljudi, od tega se jih več kot petina pripelje s sedež-nico, petina z lastnimi prevozi, več kot polovica pa jih pride peš. Zato bi morala občina znati tržiti od vseh, vendar pa se z občinsko upravo do sedaj nismo uspeli dogovoriti niti za izdelavo promocijskega materiala. Zavedati se je treba, da so pastirji na Veliki planini ena izmed teh slovenskih posebnosti, vendar pa jih večina ljudi ne pozna.
Menim, da je Velika planina pozitivna, žal pa so negativni ljudje, ki nimajo jasne vizije njenega turističnega razvoja.
BRANKO BOŽIČ, Združena lista socialnih demokratov: »Na vaša vprašanja bom skušal odgovoriti tudi v imenu gospoda Boža Pileja, ki je vodja najine svetniške skupine. Z dvema svetnikoma je ZLSD v občinskem svetu poleg stranke Zelenih najšibkejša skupina in zato nima vpliva na večino, ki odloča v občinskem svetu. Zato smo se odrekli pobudam in predlogom na sejah občinskega sveta. Aktivnejša je bila najina vloga v organih občinskega sveta. Najbolj »pereče« vprašanje v prvi polovici leta je bilo sprejetje zaključnega računa, za njim pa potrditev proračuna za leto 1997. Menim, da je zaključni račun pregled opravljenega dela in financiranja, ki ga ni mogoče spreminjati. Presenečen sem bil, da so odbori občinskega sveta sprejeli zaključni račun za leto 1996, na seji občinskega sveta pa sva za zaključni račun v prvi obravnavi glasovala le dva svetnika. Mislim, da bi morali
imeti svetniki možnost sodelovanja že pri pripravi osnutka proračuna, na primer za leto 1998. Naša skupina bo z vodstvom občinskega odbora ZLSD skušala že jeseni pripraviti predloge za več-
jo vlogo svetnikov pri oblikova nju občinskega proračuna.
Naše stališče glede Velike pl»' nine je bilo, da je treba podprf ti pobudo županata in odobril1 določena sredstva za nemoten" delovanje žičnic in vsega, kar f povezano z Veliko planino. & to nismo razumeli, da večin' svetnikov ni podprla programi1' razumeli pa smo čustveno reak' cijo župana na seji občinskega sveta, ki je vprašal: »Kaj bo z Vc liko planino«?
Za razvoj šolstva na območju Most in Komende je oddelek Ti družbene dejavnosti pripravil ob širno in kvalitetno gradivo. P" podpori temu gradivu bom0 vztrajali tudi v bodoče. Poleg te ga pa menimo, da spori o ten' gradivu v naslednjih mesecih lalv ko le škodijo in morda celo og' rozijo uspešno uresničitev grad' nje oziroma adaptacijo osnovn' šole v Mostah oziroma Komen' di. M. C
SPOZNAJTE KAMNIK
Turistično informacijski center občine Kamnik nadaljuje s svojim delom in načrtuje nove prireditvene akcije. Po uspeli akciji KAMNIČANIKAMN1ČANOM smo se odločili, da to predstavitev Kamnika razširimo še na druge občine. Kamnik bomo predstavili okoličanom in seveda vsem tistim zamudnikom, ki si v maju niso uspeli ogledati Kamnika na tnalo drugačen način.
Akcijo, ki ho v soboto, 6. septembra letos, smo naslovili SPOZNAJTE KAMNIK.
S strokovno usposobljenim vodstvom si boste lahko ogledali vse mestne znamenitosti, cerkve in samostansko knjižnico, grad Zaprice, privatno zbirko dr. Nika Sadnikaija, mestno središče s Sutno in še kaj. Poskrbeli bomo tudi za presenečenja, ki naj ostanejo skrivnost.
V Turistično informacijskem centru Občine Kamnik smo se odločili za dva ogleda in sicer ob 10. in 16. uri. Vodnice vas bodo Čakale v soboto, 6. septembra, na Glavnem trgu v Kamniku. Za strokovno vodenje po Kamniku bomo zaračunali simbolično ceno 100 SIT na osebo.
Kamnik vas pričakuje z vsemi svojimi lepotami.
Občina Kamnik Turistično informacijski center
Razčistili vprašanja naročnikov
(Nadaljevanje s 1. strani)
že kataster. Zato primerov preboja tudi v prihodnje ne morejo povsem izključiti. Problem pa so tudi zastareli ventili na vodovodnem omrežju, ki se zelo težko zapirajo.
Na že omenjenem sestanku sveta KS Duplica, na katerega je predsednik sveta Ivan Pohlin
sedaj 4.550 SIT za meter. Tako je določeno tudi v pogodbi med Občino in Adriaplinom. Plinska omarica v nerjaveči izvedbi (10.000 SIT) sicer ni obvezna, vendar jo priporočajo, sicer pa bi bilo treba za direktno napeljavo priključka v notranjost zgradbe prebiti temelje, kar pa bi stalo nekaj več
GRADNJA PLINOVODA NA DUPLICI - do konca septembra bodo v KS Duplica zgradili 10 km plinovodnega omrežja in 300 priključkov. Do srede julija so položili že 100 m plinskih cevi
povabil predstavnike Adriapli-na in IBE d. d., (sodelovala sta Ingrid Bakse, namestnica direktorja Adriaplina, in ing. Lojze Babic, vodja projekta iz IBE d. d.) so razčistili tudi nekatera odprta vprašanja, na katera so opozorili krajani Duplice, potem ko so prejeli v podpis pogodbe o izgradnji plinovodnega priključka. (O nekaterih od teh vprašanj smo pisali že v prejšnji številki.)
V zvezi s pogodbeno ceno priključka za individualne hiše z do štirimi števci so navzoči dobili pojasnilo, da je pogodbena cena 32.000 SIT za priključek izračunana na podlagi cene 30.000 SIT na dan 1. septembra 1996, povečana za rast maloprodajnih cen. Enako velja tudi za ceno za meter hišnega priključka nad 10 m, ki znaša
kot omarica.
Predstavniki Adriaplina pravijo, da bodo omogočili tistim, katerih skupni račun za priključek znese več kot dvakratni osnovni prispevek (64.000 SIT), plačilo v dveh ali več obrokih, odvisno od mnogokratnika osnovnega prispevka. Obročni način odplačevanj pa bodo omogočili samo tistim naročnikom,
ki se bodo zavezali, da bod" pogodbo o odjemu (porabi) plina sklenili najkasneje do korr ca prihodnjega leta. V tem pri' meru je treba ustrezno vlog" nasloviti na Adriaplin. Prav ta' ko lahko vsak naročnik, ki ima drugačne zahteve glede izved' be priključka (omarica ali prr boj, nadpovprečna dolžina pri; ključka itd.), pa pogodbe še m podpisal, možnost, da te zadc ve uredi z dogovorom na Ad' riaplinu.
Dogovorili so se, da bod" predstavniki Adriaplina na voljo naročnikom za vsa potrebna po' jasnila vsak ponedeljek in sred" od 17. do 19. ure v sobi KS Duplica v Kulturnem domu Duplica
Tu bo mogoče dobiti tudi pojasnila o možnostih in po' stopkih za najetje ekološkega posojila pod ugodnimi pogoji za izvedbo notranje plinske instalacije.
Nadzorna služba, ki spremlja potek gradnje, naročniki jo lahko obveščajo o vseh eventualnih zapletih pri gradnji, pa se nahaja v upravni zgradbi Stola, soba 114.
Na vprašanje udeležencev sestanka, ali bo treba pavšal za odjem plina začeti plačevati takoj, so pojasnili, da bo taka obveznost nastopila šele takrat, ko bo naročnik podpisal pogodbo o odjemu plina. Takrat bodo montirali tudi števce in regulatorje.
FRANC SVETELJ
OBVESTILO
Ob 55. obletnici POŽIGA VASI ZLATO POLJE - KORENO
bo spominsko srečanje izgnancev in borcev Šlandrove brigade
v soboto, Z avgusta, ob 10. uri na Zlatem polju - Podgora.
Društvo izgnancev Kamnik bo v primeru zadostnega števila prijav organiziralo avtobusni prevoz Iz Tuhinjske doline (ob 8. uri) preko Kamnika in Lukovice v Zlato polje. Prijave zbiramo na sedežu društva 28. In 30. julija od 9. do 11 ure (soba št. 6). Cena prevoza je 1.500 SIT.
Društvo Izgnancev Kamnik
Kamniški OBČAN
ZUPAN - OBČINSKI SVET
24. julija 1997
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Občinski svet o oživitvi Šutne
Marjeta Humar, občinska svetnica, je na zadnji seji pred počitnicami predlagala, naj občinska uprava za eno od prvih jesenskih sej občinskega sveta pripravi predlog ukrepov, ki naj bi pomagali oživiti kamniško Šutno. Po njenem mnenju tega perečega vprašanja namreč ne bi bilo smiselno reševati v predvolilnem času, ko bo šlo samo za volilne obljube.
Pitna voda v Mostah in v Komendi
Svetnik Tone Špenko je predlagal občinski upravi, da na jesensko sejo predloži projekt reševanja problema oskrbe s pitno vodo na območjih KS Moste in Komenda. Po njegovem mnenju krvavški vo.do-vod ne bo nikdar ustrezna rešitev. Zato naj se problem rešuje v povezavi s kamniškim vodovodnim omrežjem ali pa z vodo z območja Suhadol pod Debelim hribom.
Še vedno aktualno: urejenost in promet na Blejčevi in Groharjevi
Alenka Koželj je na zadnji seji opozorila na nered, ki vlada na parkiriščih na Groharjevi ulici in Ulici Matije Blejca na Bakovniku. Brez reda postavljeni kontejnerji na zelenicah in pred križišči ogrožajo prometno varnost. Vprašala je tudi, ali je moč prek javnih del zaposliti človeka, ki bi skrbel za red na tem območju.
Ponovno je opozorila na sedanjo neprimerno zaporo prehodnosti med Groharjevo in Blejčevo pred OŠ Marije Vere in vprašala, kako daleč je občina v dogovoru z Graditeljem o začasni ureditvi parkirišča na prostoru med vrtcem in železniško postajo Duplica-Ba-kovnik.
Telefoni v Tuhinjski dolini zamujajo?
»Kdaj bodo zazvonili telefoni v
Tuhinjski dolini?« je vprašal svetnik Tone Rajsar. Navedel je podatek, da je v pogodbi, ki so jo podpisali novi naročniki, občina Kamnik in KS Tuhinjske doline, naveden datum 30. 2. 1997, kasneje pa je bilo zagotovljeno, da se bo to zgodilo 30. 6. 1997. Tudi ta rok je že minil, ljudje pa še vedno čakajo, čeprav so prispevali za optični kabel 100.000 SIT in za telefonski priključek 103.000 SIT.
Za varen prihod šolarjev v OŠ Marije Vere
Brane Golubovič je v imenu več kot dvesto otrok iz Šmarce, ki obiskujejo OŠ Marije Vere na Duplici in prečkajo pri avtobusni postaji pred Stolom zelo prometno cesto s številnimi avtomobili, ki prekoračujejo dovoljeno hitrost, predlagal, naj bi ta prehod za pešce ustrezno zavarovali s cestnimi ovirami ali svetlobno signalizacijo. Problem je treba rešiti še pred začetkom šolskega leta. F. S.
n
SPRAŠUJETE,
ŽUPAN
ODGOVARJA
Kako to, da je v proračunu izostalo dokončanje ceste na Hrib? Ta cesta se je začela intenzivno obnavljati leta 1994, ko je bil položen asfalt do 213 trase.s V lanskem letu je bila izdelana 3. četrtina.
V lanskem juliju ste na obisku pri članih gradbenega odbora zagotovili, da bodo ostala sredstva na razpolago v letošnjem letu. Cesta je v grobem že pripravljena na asfaltno prevleko.
Sprašuje Franci Spruk iz Hriba 11.
Cesta proti naselju Hrib predstavlja del lokalne ceste Soteska-Poreber. Dolžina ceste znaša približno 2,5 km in v širino 4 m, na nekaterih odsekih pa 3,5 m.
Rekonstrukcija lokalne ceste se je pričela že v letu 1991, ko je Krajevna skupnost Nevlje vključno z uporabniki prometnice sodelovala tako z organizacijskimi, finančnimi in izvedbenimi pripravljalnimi deli. Kot investicija v teku je bilo do vključno leta 1996 izvedenih približno 85% celotnih re-konstrukcijskih del.
Za preostali del (približno 400 m) so bila že izvedena potrebna pripravljalna in zemeljska dela, tako da bi nadaljevanje in zaključek investicije predstavljala še izvedba t. L finega končnega planu-ma z ustrezno asfaltno prevleko.
Investicija je ovrednotena na približno 2,5 mio SIT.
Glede na trenutno omejena proračunska sredstva za leto 1997 bi pri morebitni spremembi proračunskih postavk še v letu 1997 skušali zaključiti manjkajoči del rekonstrukcij-skih posegov.
TONE SMOLNIKAR župan
Čakajoč na ustanovitev družbe...
Kako se uresničujejo sklepi občinskega sveta?
Petina vprašanj čaka na odgovore
Na zadnji seji občinskega sveta je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o uresničevanju sklepov občinskega sveta. Iz. poročila, ki ga je pripravil tajnik občinskega sveta Rafael Zagorič-nik, je razvidno, da so svetniki na zadnjih treh (24.,25. in 26.) sejah posredovali županu in občinski upravi 29 pobud in vprašanj. Čeprav župan večkrat opozarja svetnike, naj bodo na tem področju malo manj produktivni, se je od začetka mandatne dobe doslej nabralo preko 400 vprašanj. Zato kaže, da občinska uprava ne zmore sproti odgovarjati na vsa vprašanja. Če upoštevamo 26. (predzadnjo) sejo, svetniki še niso dobili odgovora na dobro petino (84) pobud in vprašdanj. Največ odgovorov dolguje občinska uprava naslednjim svetnikom, ki so tudi med najbolj zagnanimi in najbolj »radovednimi«:
Francu Grešniku, SLS, Jožetu Romšaku, SLS, in Demitriju Per-čiču, LDS, vsakemu po devet odgovorov; Vinku Ovijaču, SKD, in Janezu Repanšku, SDS, po šest odgovorov; Antonu Hočevarju pet odgovorov itd. Med posameznimi svetniki čaka na odgovore 23 svetnikov, med skupinami svetnikov pa skupine SLS, SDS, SKD, SND in Zelenih. Kot kaže, bodo imeli občinski uradniki med tem, ko bodo svetniki na počitnicah, kar dovolj dela. če bodo hoteli do jeseni ugoditi številnim željam
svetnikov, seveda ne samo formalno, pač pa tako, da bodo odgovori res nekaj povedali.
Svetniki pa verjetno težko pričakujejo tudi poročilo župana o tem, kako in kdaj bodo uresničeni nekateri pomembni sklepi občinskega sveta, nekateri med njimi so bili sprejeti že na osmi seji, od katere bo oktobra minilo že dve leti. Ker na zadnji seji občinskega sveta s strani predstavnikov občinske uprave in župana ni bilo pripomb k poročilu o neuresničenih sklepih, kaže, da se z njim strinjajo. Zato bomo navedli nekaj primerov takih sklepov: skoraj dve leti je že star sklep, po katerem naj bi župan pripravil odlok o prometu z nepremičninami v starem mestnem jedru, preveril vse prenose lastnine občine, ki so bili izvedeni ter ugotovil njihovo pravilnost in zakonitost. Prav toliko je star sklep, po katerem naj bi občinska uprava v sodelovanju s strokovno službo Športne zveze pripravila predlog o organiziranosti športne dejavnosti in gospodarjenju s športnimi objekti. Ob tem je treba povedati, da je župan že obvestil svetnike o postopkih v zvezi s prenosi občinske lastnine in da je bil na dnevnem redu občinskega sveta tudi pravilnik, ki naj bi uredil razmere pri gospodarjenju s športnimi objekti, vendar so ga umaknili s seje, ker da še ni ustreznega zakona.
Ne spreglejte ugodnih občinskih posojil!
V zadnji številki Kamniškega občana so bili objavljeni razpisi za ugodne kredite za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva ter razpis za stanovanjska posojila za mlade družine.
Prva dva razpisa veljata do 31. 8., stanovanjski pa do 31. 7. 1997. Velja izkoristiti te priložnosti, saj so pogoji letošnjih posojil ugodni: podjetniki bodo lahko pridobili posojilo za začetek ali pa nadaljnji razvoj svoje dejavnosti za dobo treh let s 5% letno obrestno mero (+ temeljna obrestna mera), kmetje pa bodo za izgradnjo in adaptacijo objektov na kmetijah, za nakup opreme (tudi specialne za hribovske kmetije) ali zemljišč lahko odplačevali posojilo tri leta z obrestno mero 3% (ob upoštevanju letne obrestne mere). Za prvo posojilo je namenjenih 258.000.000 SIT sredstev občinskega proračuna, za drugo pa 32.000.000 SIT.
Za reševanje stanovanjskih problemov mladih družin je na razpolago 112.000.000 SIT, doba vračanja odobrenega kredita pa je 8 let s 4% obrestno mero ob upoštevanju temeljne obrestne mere. 38.000.000 SIT sredstev pa je občina namenila za obnovo starih hiš v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov. Občina je za letošnje razpise pridobila kreditni denar za znižanje obrestne mere, med ponudbami bank pa so izbrali tiste, ki ponujajo najbolj ugodne možnosti. Letos bodo vse operacije izpeljali preko Hranilno kmetijske banke in SKB iz Kamnika.___ B. P.
Med ostalimi sklepi, ki jih poročilo navaja kot neuresničene, naj omenimo sklep v zvezi z zagotavljanjem denarja za obnovo Kina Dom, sklep, po katerem naj bi skupina strokovnjakov (ekonomistov in pravnikov) pripravila ponudbo, s katero bi poskušali v družbo Velika planina pritegniti možne aktivne investitorje. Občinska uprava tudi še ni pojasnila, zakaj objekt na Kolodvorski 17, ki je bil kupljen tudi iz sredstev stanovanjskega sklada, ni bil uporabljen za stanovanjske namene. Župan je še dolžan tudi pripraviti prednostni program gradnje cest v občini Kamnik.
Doslej še ni bil uresničen sklep o prodaji solastniškega deleža na stavbi Glavni trg 23.
Čeprav občinska uprava pred sprejetjem občinskega proračuna ni predložila več pregledov o pogodbenih obveznostih iz prejšnjih let, ki bodo v bodoče bremenile občinski proračun, pregled dejansko prostih sredstev, o katerih razporejanju bi odločali svetniki, pregled sredstev, dodeljenih iz občinskega proračuna krajevnim skupnostim v zadnjih treh letih in podobno, so, kot je znano, svetniki letošnji občinski proračun sprejeli.
O omenjenem poročilu svetniki niso razpravljali niti niso imeli kakršnih koli pripomb k njegovi vsebini.     F. SVETELJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
plačati 450 SLT, v delavnikih pa 350 SIT, otroci pa 300 oz. 200 SIT, študentje, dijaki in upokojenci pa imajo 50 SIT popusta. Sezonske karte pa stanejo od 5000 do 8000 tolarjev.«
»Mogoče bi bilo res dobro bazen malo pokriti, s tem bi podaljšali sezono, pa tudi nadležnih brencljev bi se tako znebili,« nam je mimogrede ob prihodu iz vode dejal nek obiskovalec, ki pravi, da mu je v Snoviku zelo všeč, zato bo še prišel.
Kaj pa ob tretji obletnici delovanja poskusnega bazena pravijo nekateri najbolj zainteresirani ljudje za nadaljnji razvoj tega kompleksa?
Pogovoriti smo se želeli z Ivanom Hribarjem, direktorjem družbe Zarja Kovis, ki v bistvu vodi ta projekt, vendar je že odšel na dopust. Zato smo za informacijo o tem, kako je z ustanavljanjem gospodarske družbe Terme Snovik, zaprosili njegovo namestnico, ra-čunovodkinjo Ireno Sovinšek, ki je dejala, da nima natančnih podatkov o tem, znano pa ji je, da družba še ni ustanovljena in da poteka cenitev vložkov, ki bi jih posamezni družbeniki kot svoj delež vložili v družbo. Pogodba s pristojnim sodnim cenilcem je že podpisana. Po njenem mnenju bo najpomembnejše vprašanje pravilna ocenitev predvidenih vložkov in seveda pridobitev novih sovlagate-
ljev, ki bodo pripravljeni v družbo vložiti denarna sredstva.
Podobnega mnenja je tudi Srečo Urankar, kmet iz Snovika, ki je lastnik zemljišča, na katerem leži poskusni bazen in kjer je predvidena gradnja zdraviliškega kompleksa: »Po pojem se z vsemi temi papirji nekoliko preveč zavlačuje, saj se tri leta, razen sprejema ureditvenega načrta, ni kaj dosti premaknilo. Zadnji sestanek v zvezi z ustanovitvijo družbe smo imeli lani, čeprav se z direktorjem Hribarjem večkrat pogovarjam o tej zadevi. Jaz bom kot svoj delež v družbo vložil zemljišče, trije vaš-čani pa so zemljo pripravljeni prodati. Vendar, ker še ni družbe, tudi tisti, ki bi želeli vanjo vložiti denar, tega ne morejo storiti. Kdaj pa bo to mogoče, pa ne vem. Tudi ne vem, kje so prave ovire za tako zaostajanje. Če hočemo kam naprej, rabimo denar, drugače ni mogoče narediti niti strehe nad bazenom...« Povedal je tudi, da se denar od vstopnine in bifeja pri bazenu zbira na posebnem račun v Zarji Kovis.
Obrnili smo se tudi na Lojzeta Kolarja, načelnika oddelka za gospodarske dejavnosti občine Kamnik, ki je med drugim povedal, da s postopki v zvezi z ustanavljanjem družbe ni seznanjen, ve samo to, da je v začetku letošnjega leta občina Zarji Kovis poslala ovrednoten svoj delež vlaganj v vrtine na Vasenem oz. v Snoviku.
Po njegovem mnenju bi bilo treba to družbo čimprej ustanoviti in zagotoviti legalen nadaljnji razvoj tega območja, saj je sedaj vse, kar je v Snoviku narejenega, črna gradnja, tudi pilotni bazen. Pravi, da bo dal pobudo za sklic pogovora o tem vprašanju, saj je za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja zainteresirana tudi občina kot bodoči družbenik. »Ne bi bilo dobro, da bi se zaradi neurejenih statusnih vprašanj kljub dobri volji in pripravljenosti krajanov vse skupaj ustavilo in da bi se ljudje celo skregali med seboj...«
Kot je povedal Bojan Mlakar, načelnik- oddelka za prostor in okolje, je občinska uprava v začetku junija poslala Zarji Kovis na njen predlog izvleček iz sprejetega ureditvenega načrta za Terme Snovik za celotno turistično rekreacijsko območje. To pomeni podlago za pridobitev dokumentacije za gradbeno dovoljenje.
Vsekakor ne bi bilo v interesu krajanov in občine, še manj pa številnih obiskovalcev, ki danes obiskujejo snoviški bazen, če bi začetna zagnanost in pripravljenost krajanov in možnih investitorjev zaradi predolgotrajnlh priprav skopnela. Zato upajmo, da bomo leto osorej lahko zapisali, da so Terme Snovik le naredile nekaj korakov v jasnejšo prihodnost...
FRANC SVETEL!
Nov bencinski servis ob kamniški obvoznici
V petek, 11. julija, je župan Tone Smolnikar slavnostno predal namenu nov bencinski servis družbe OMV Istra-benz iz Kopra. Pri simboličnem odprtju sta mu pomagala direktor družbe OMV Istrabenz Jordan Klabjan in Franc Košir, direktor podjetja Goldi d.o.o. iz Godiča, kije najemnik tega novega bencinskega servisa.
Jordan Klabjan je v slavnostnem govoru poudaril, da je. bencinski servis v Kamniku že njihov enainosemdeseti bencinski servis v Sloveniji, vendar prvi s pogledom na Kamniške Alpe. Pravi, da v Kamnik niso prišli kar čez
noč, čeprav je bil servis zgrajen v rekordnih treh mesecih, ampak po dolgoletnih prizadevanjih. Že pred štirimi leti so s takratnim občinskim vodstvom zastavili svoj program. Pohvalil je razumevanje občinskih ljudi tudi v tem smislu, da je na področju trženja nafte in naftnih derivatov in širših storitev s tega področja potrebna konkurenca. Ta prinaša razvoj in boljšo kvaliteto. »Sem smo prišli samo zaradi tega, da zagotovimo obCini Kamnik in področju ob tej magistralni cesti najkvalitetnejšo možno storitev,« je dejal Jordan Klabjan. Pohvalil je izvajalca del, ka-
mniški Graditelj, za kvalitetno in hitro izgradnjo. Bencinski servis s celotno ponudbo so zaupali v upravljanje preko franšizing pogodbe podjetju Goldi d.o.o., katerega direktor je Franc Košir, mlad, a izkušen podjetnik. VIs-trabenzu so prepričani, da bodo z njegovo prizadevnostjo v Kamniku dosegli maksimalne uspehe, predvsem s kvalitetnimi storitvami. Direktor Klabjan je Francu Koširju ob tej priložnosti zaželel uspešno delo. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri projektu.
Čast simboličnega odprtja bencin-
Slovesnosti ob odprtju novega bencinskega servisa OMV Istrabenz ob kamniški obvoznici so se udeležili predstavniki Istrabenza, predstavniki naše občine in številni drugi Kamničani Na sliki z leve spredaj: župan Tone Smolnikar, najemnik bencinskega servisa Franc Košir in direktor OMV Istrabenz Jordan Klabjan.
skega servisa Istrabenz je bila dodeljena našemu županu Tonetu Smolnikarju. Poudaril je, da ta bencinski servis prihaja v bogato območje porabnikov goriva, saj je dnevno na obvoznici 8000 avtomobilov. Tudi gradnja trojanskega koridorja, ki se bo podaljšala za najmanj dve leti, bo vplivala na prodajo goriva na tej črpalki. Izrazil je prepričanje, da ta nov objekt za Kamnik pomeni veliko pridobitev. Pohvalil je občinske svetnike, predstavnike Upravne enote kot tudi občinske uprave, ki so razumeli projekt in tako omogočili najti ustrezno rešitev. Najemniku bencinskega servisa je zaželel veliko lepih uspehov. Srečno vožnjo je zaželel vsem voznikom, tudi tistim, katerim bo gorivo iz novoodprte črpalke poganjalo njihove jeklene konjičke.
Na bencinskem servisu OMV Istrabenz, kije odprt vsak dan od 6. do 22. ure, vozniki lahko zadostijo vsem svojim potrebam, saj servis popolnoma ustreza evropskim merilom kakovosti in ekološke osveščenosti. Sistem delovanja vseh devetih črpalnih stolpičev je zaprt, z aktivnim vsesavanjem hlapov, zato med točenjem goriva hlapi ne uhajajo v zrak. V bencinski servis, ki se razprostira na 5000 kvadratnih metrih površin in je poleg avstocestnega največji v Sloveniji, je družba OMV Istrabenz vloiila 340 mio SIT. Nudi tudi prodajo in razvoz kurilnega olja in prodajo plina, storitve avtopralnice, dobro založen samopostrežni mini market in storitve gostinskega lokala.
VERA MFJAČ
4      24. julija 1997
PO OBČINI
Kamniški občan
Iz krajevne skupnosti Črna
(nadaljevanje s 1. strani)
lovljeka. Poškodbe po povodnji iz leta 1990 so bile le delno sanirane, le 60%. Telefonska pokritost je zelo dobra, nad 80%. Uredili so še vrsto drugih manjših in zahtevnejših nalog, ki so jih predlagali krajani na svojih zborih ali pa jih je opredelil svet KS.
In naloge v prihodnosti?
Nadaljevali bodo s širitvijo pokopališča, načrtujejo pa tudi izgradnjo mrliške vežice. KS Črna je redka izjema, ki tega nima urejenega. Akcije tečejo prepočasi zaradi pomanjkanja ustrezne urbanistične in gradbene dokumen-
Predsednik sveta krajevne skupnosti Črna Franc Galin
tacije. Trenutno je v izdelavi. Pri zbiranju ustrezne dokumentacije se srečujejo s številnimi administrativnimi težavami. Nadejajo se, da bodo potrebna dovoljenja dobili letos in da bodo mrliško vežico dogradili še v tem letu do 3. faze. Predračunska vrednost znaša 6,5 milijona SIT. Način financiranja še ni dorečen, vendarle samo s sredstvi KS tega ne bo mogoče realizirati. Nadaljevali bodo z modernizacijo cestnih povezav v vasi Kališe, Podlom in Zavrh. V vseh teh vaseh bodo uredili tudi javno razsvetljavo.
V izdelavi je projektna dokumentacija za ureditev kanalizacije za področje cele doline Črne pa vse do Kamnika. O tem je že sklenjen dogovor med KS Črna, KS Kamniška Bistrica in KS Go-dič. Opredeljen je tudi način financiranja.
Nerešeni problemi
Nerešen ostaja problem prevoza otrok iz Gozda. Avtobusna povezava je slaba, prevozno podjetje pa ne reagira na upravičene zahteve KS. Zaradi nedokončanih regulacijskih del je ogrožen del naselja Podstudenec. Vedno bolj je pereč problem vzgojno-varstvene ustanove. Tu živi veliko mladih družin, nataliteta raste, zato je varstvo otrok problem. Poseben problem za delo KS predstavljajo prostori, ki jih KS nima. Podružnična šola jim daje zavetje, zato so matični šoli iz Stranj hvaležni za njihovo razumevanje.
Delo sveta KS
Svet KS sestavlja 11 članov, ki so bili izvoljeni avgusta lani. V njem so predstavniki vseh vasi. Redno se sestajajo, med seboj pa so tudi telefonsko povezani. Vsi člani aktivno delujejo, nekaj težav je s predstavniki spodnjega dela KS. S krajani se dogovarjajo na zborih. Vse pobude krajanov svet KS poskuša uresničevati v okviru danih možnosti. Ljudje so pripravljeni vse dogovorjene akcije tudi delovno in materialno podpreti vsaj do 50% vrednosti, zato KS lahko zahteva udeležbo občinskih sredstev. Kljub 2% krajevnemu samoprispevku, ki velja do leta 1999, ne upada delež krajanov, ko se dogovarjajo o konkretnih akcijah. Del KS spada med geografsko ogrožena pod-
ročja, do sedaj pa zato niso pre- f* jeli še niti tolarja sredstev.
Pogled na lokalno samoupravo
Po novi lokalni razdelitvi Slovenije se je položaj KS občutno poslabšal. Te so sicer obdržale status pravne osebe, toda materialna sredstva so tako pičla, da ne pokrivajo najnujnejših potreb. V tem pogledu se KS Črna čuti izredno zapostavljena. Primer: v tem letu bo KS Črna prejela le 0,8% sredstev sklada stavbnih zemljišč. Podobno je tudi na drugih področjih. Za celotno dejavnost so prejeli 800 tisočakov, vrsta življenjskih zadev pa se odlaga v prihodnost. Ne vidijo nobene perspektive. Tako stanje prav gotovo ni v prid nadaljnjega angažiranja krajanov. Na občini si podajajo kljuke, rešitev pa skoraj ni pričakovati. Po mnenju sogovornika je celotna dolina Črne zelo diskriminirana, center občine in tudi posamezne KS pa porabijo preveč sredstev, zato so močno prizadete manjše KS. Nelagodnost je ustvarjena tudi z zmanjšanjem pravic pri odločanju.
In prihodnost?
Čeprav položaj v tej KS ni rožnat, pa bodo po prepričanju predsednika KS g. Franca Galina krajani vztrajali pri realizaciji programskih nalog. Storili bodo vse, da bodo realizirali načrtovano, pri tem pa zahtevali tudi od občine boljše sodelovanje. S podobnimi težavami so se v tej KS srečevali tudi v preteklosti, pa zato niso klonili, ampak so še bolj
Sezona na planini se je začela
Velika planina v zadnjem času res nima sreče. Vsaj kar zadeva žičnico. Bile so menjave vodstva, kije vsaka zase pomenila določen zastoj: zmešnjave z voznimi redi, usmeritve, zamude nekaterih del in podobno. Zob časa je poskrbel za naprave, kijih je potrebno obnoviti. Za to pa je seveda potreben denar, ki ga pa noče biti od nikoder, saj se občinski svet še vedno ni dokončno odločil, z vsemi posledicami, kaj naj bi bilo z žičnico. Ta sicer sedaj normalno, varno in v redu deluje in tudi vsi zaposleni se trudijo, da bi bilo tako tudi vnaprej in da bi bili potniki zadovoljni. Tako naj bi bilo tudi celo poletno sezono, ki pa bi morala trajati do konca septembra, če bo le vreme ugodno, saj je planina lepa in zanimiva tudi po odhodu živine v dolino.
Toda tudi narava se je nekako zarotila proti njim. Ne samo, da je pogosto slabo vreme, če pa že vreme ni slabo, je pa vsaj napoved takšna, da ljudje ne pridejo na planino. Poleg tega pa je pogosto pihal tudi tako močan veter, da žičnica zaradi varnostnih razlogov ni smela obratovati. In če je nihalka žc peljala, pa sedežnica ni in to je bilo slabo ne samo za posel, ampak tudi za ugled.
Tudi na Šimnovcu je zavel nov veter. Ko prideš noter, te prijazni točajki takoj vprašata, če boš kaj spil in ostaneta prijazni tudi, če ničesar ne spiješ. Tudi ponudba kosil, ki skupaj s prevozom z nihalko gor in dol ne stanejo več kot 1400 SIT, je zelo ugodna. Kdor se bo za to odločil, naj kar pove na blagajni na spodnji postaji in bo dobil poleg vozovnice še bon za kosilo. To je čisto v redu: juha, zrezek s prilogo in solato, sladica, lahko pa tudi kaj drugega. Verjetno lahko še pričakujemo kakšne zanimive in atraktivne novosti. Ideje, kijih je imel pred časom »Majčev dvor«, kije sedanji najemnik tega gostišča, so bile zelo zanimive in upamo lahko, da jih bo tudi uresničil.
Na Veliki planini, pa seveda tudi na Gojški in Mali, je že običajno poletno življenje. Živina se pase, pastirice in pastirji skrbijo zanjo. Ijinije bilo čutiti pomanjkanje mleka in mlečnih izdelkov (skute, sira, masla in podobnega). Letos je tega dovolj. Pastirji imajo namreč več krav, kijih molzejo, kot lani, čeprav same živine ni več. Kdor si želi poskusiti pravo »bio« mleko in »bio« mlečne izdelke, jih letos dobi dovolj na Veliki planini.
Je pa planina kar precej razrita. Gradnja novih stanov (čeprav je skoraj četrtina starih praznih - ni ne živine, ne pastirjev) zahteva veliko voženj, ki pa jih premočena ruša ne prenese. Vendar se velikoplaninska pašna skupnost tega zaveda in je že sprejela določene ukrepe za izboljšanje. Med drugim tudi to, da naj ne bi bila nobena vožnja z motornim vozilom na Veliko planino zastonj, ampak morajo tudi pašni upravičenci plačati določen znesek za uporabo ceste. Zbrani denar bo šel za
njeno vzdrževanje oziroma za izgradnjo posebnih traktorskih poti in sanacijo razritega. Od lastnikov pastirskih stanov namreč ne smemo zahtevati, da bi oskrbovali svoje stanove, pastirje in živino peš ali z živinsko vprego, saj praktično že skoraj povsod namesto živali dela stroj -traktor, uvoz nepalskih nosačev bi bil pa verjetno predrag.
Vendar tudi turisti in drugi kar preveč uničujejo travno rušo s tem, da izbirajo vedno nove poti. Namesto da bi hodili po že uhojenih stezali, raje izbirajo nove, strmejše. Te kmalu nato, ko ni več ruše, postanejo struge za potočke in v močnih deževjih voda odnaša zemljo vse do kamnite podlage. Ta pa seveda ni ugodna za hojo, zato uho-dijo novo stezo, na mestu stare pa ostane kamenje, ki se zelo počasi zarašča. Ni dovolj samo pridobivanje novih pašnih površin z izsekavanjem rušja in dreves, potrebno je tudi ohranjevati že obstoječe pašnike.
Na planini je vsak kvadratni meter travne ruše dragocen. Zato nikakor ni lepo in zaželeno, da se ljudje podpisujejo (kjer se osel valja, dlako pusti), tako da na travo s kamni izpišejo svoje ime ali ime koga drugega. Kolikor je kamenja na travni ruši, toliko je manj trave za krave.
Posebno poglavje so, žal, nekateri (na srečo ne vsi) obiskovalci, ki pripeljejo s seboj svoje pasje ljubljenčke. Že pri vstopu na nihalko jih opozori napis na to, da je potrebno psom natakniti nagobčnik in jih pripeti na vrvico. Vendar se tega redkokdo drži, ker imajo to normalno zahtevo za kdo ve kakšno kratenje kdo ve kakšnih (človekovih ali pasjih? svoboščin), pri čemer seveda nikakor nočejo priznati, da se njihova svoboda mora nehati ob svobodi drugili, kijih spuščeni psi motijo ali celo ogrožajo. Velika planina ni pasji poligon in ni namenjena temu, da bi tam psi tekali po mili volji. Ne samo, da so lahko pasji iztrebki nevarni zaradi parazitov in drugega, ampak tudi sami psi ogrožajo predvsem teleta, ko se podijo za njimi. Ker se krave, kot skrbne matere, bojijo za svoje otroke, se kaj lahko zgodi, da z rogovi napadejo psa in nato še njegovega gospodarja, če je še ta preveč pogumen.
Drugače pa je sedaj na planini prečudovito, če si le vza-meš čas in znaš prisluhniti sebi in naravi. Mlada trava je kot mehka zelena preproga in vse polno je rož, od katerih so nekatere že odcvetele, druge so pa še v polnem cvetju: od rdečega sleča do modrovijolične mračice, rumenega ranjaka in alpske zlatice do bele velese, kamno-kreča, oranžno rdeče kranjske in vijolične turške lilije, od črno-rumene urnike do rdeče-vijoličaste materine dušice itd. Le kdo bi naštel vse cvetno bogastvo! Vsa ta raznolikost se ponuja kar sama, samo stopiti moramo do nje in jo seveda pustiti v miru, da cvete ne samo za nas, ampak tudi za druge, ki bodo prišli za nami.
BOJČ
d julij, praznik krajevne skupnosti Šmartno
Pogled na hriboviti predel Črne
OBČINA KAMNIK objavlja RAZPIS
za dodelitev subvencij za agromelioracije ter ureditev pašnikov v občini Kamnik.
Vsebina in pogoji razpisa:
1. Skupen obseg proračunskih sredstev v letu 1997, namenjenih za manjše agromelioracije, znaša 2.500.000,00 SIT;
2. Skupen obseg proračunskih sredstev v letu 1997, namenjenih za ureditev pašnikov, znaša 630.000,00 SIT;
3. Namen subvencij;
- za agromelioracije; za manjša zemeljska dela z namenom povečanja proizvodnih kapacitet in zaokrožitev površin do 2 ha;
- za ureditev pašnikov: za zaokrožitev, ureditev in obnovo pašnih površin z namenom optimalnega izkoriščanja naravnih danosti na površinah nad 1 ha.
4. Subvencije se dodelijo kot nepovratna sredstva. Višina subvencije ne sme presegati 50% vrednosti investicije. Za ureditev pašnikov subvencija ne sme presegati 25.000,00 SIT/ha. Za že izvedena dela morajo prosilci k prošnji priložiti dokazila (račune), za planirana dela v letu 1997 pa morajo prosilci predložiti predračun, račune o vloženih sredstvih pa morajo dostaviti najkasneje do 31. 12. 1997.
5. Za subvencije lahko zaprosijo fizične osebe, ki imajo status kmeta in imajo stalno bivališče na območju občine Kamnik, ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo sedež poslovanja na območju občine Kamnik.
6. Subvencije se ne bodo dodelile prosilcem, ki so že prejeli subvencijo v preteklih treh letih.
7. Razpis je odprt do porabe razpoložljivih sredstev. Prošnji za subvencije je potrebno priložiti:
- potrjen investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije in ekonomske upravičenosti investicije, ki ga podpiše Svetovalna služba,
- situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije,
- zemljiškoknjižni izpisek, zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča,
- Izpisek iz katastra (seznam parcel po k. o., lastniku in vrstah rabe),
- krčltveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko,
- dokazilo oziroma Izjavo o zagotovljenih sredstvih za izvedbo programa,
- potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno gradbeno dokumentacijo,
- dokazila o vloženih sredstvih (račune) aH predračune (za dela, ki se bodo Izvajala).
Nepopolnih prošenj ne bomo upoštevali.
Prošnje s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti In finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, in jih oddajte na vložišču Občine Kamnik.
Informacije:
- Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (g. Alojz Kolar), telefon 061/831-266,
- Kmetijska svetovalna služba, telefon 061/817-533.   Občina Kamnik
vztrajno poprijeli za delo in uspeli rešiti vprašanja. Ker je pripravljenost krajanov velika, so prepričani, da bodo uspeli zadovoljiti vsem zahtevam in bodo kos še tako težavnim zadevam.
STANE SIMŠIČ
V počastitev krajevnega praznika smo se zbrali pred spomenikom žrtvam požiga v vasi Gradišče. S kulturnim programom smo se spomnili dogodkov pred 55 leti. Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi je zapel tri pesmi, člani Kud Ivan Cankar so recitirali pesmi, ki nam jih je kot vsako leto prijazno izbral g. Tone Ftičar. Predsednik sveta KS Šmartno Tone Rajsar je vse nav-
Občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?«
zoče lepo pozdravil; v svojem govoru je poudaril, da so dogodki 2. svetovne vojne že desetletja za nami, v Sloveniji pa odkrivamo doslej neznane, zamolčane ali izkrivljeno prikazane dogodke iz vojne in po njej. Prave in edine resnice pa ne bomo izvedeli nikoli. Dejstvo pa je, da je vas Gradišče požgal okupator in da so v plamenih ugasnila življenja nedolžnih ljudi, naših sokrajanov. Z minulo molka smo se poklonili njihovemu spominu. Mi, ki sedaj živimo, pa smo dolžni sebi in svojim otrokom zagotoviti svobodno
da tudi danes držimo skupaj. Ocenil je, da se naš kraj primerno razvija, kar je opazno na vsakem koraku in upa, da bodo člani sveta z dobrim koordiniranjem med vasmi opravičili zaupanje sokrajanov. Na koncu je izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju in vsem čestital ob prazniku. V nadaljevanju programa je ga. Golo-bova iz Mekinj predstavila knjigo avtorice Slavke Završnik z naslovom »Spomini ne morejo umreti, dokler živimo«, ki bo v kratkem izšla in govori o izseljcništ-vu na Kamniškem. Kratek odlo-
Tudi letos nas je na dan tekmovanja, v maju, spremljalo slabo vreme. Kljub temu seje pri OŠ Toma Brejca zbralo kar 37 učencev iz petih osnovnih šol naše občine, le iz OŠ Šmartno ne.
Preizkusili smo se tudi v spretnostni vožnji po poligonu.
Vsako šolo sta zastopali dve ekipi -ekipa 5. in 6. razreda ter ekipa 7. in 8. razreda. Vsako ekipo so sestavljali 4 tekmovalci, ki so se najbolje uvrstili na predhodnih šolskih tekmovanjih. Občinsko tekmovanje je bilo razdeljeno na tri dele. Učenci so tako tekmovali v pravilni vožnji po ulicah Kamnika, v spretnostni vožnji po poligonu in v poznavanju cestno prometnih predpisov.
Kljub dežju, ki nas je občasno močil, smo tekmovanje uspešno zaključili. Tekmovalci so po malici dočakali tudi težko pričakovano razglasitev naj-
boljših. Vsak udeleženec tekmovanja je prejel spominsko majico, najboljši trije iz vsake kategorije pa še priznanje in medaljo.
Posamezniki 5. in 6. razred: 1. Marko Prnaver (OŠ Toma Brejca), 2.
Matej Slapar (OŠ Frana Albrehta), 3. Simon Osol-nik, 4. Janez Ulčar in 5. Aleš Žagar - vsi OŠ Toma Brejca. Posamezniki 7. in 8. razred: I. Anže Galin (OŠ Marije Vere), 2. Peter Cerar in 3. Miha Goručan - oba OŠ Komenda-Mo-ste, 4. David Urankar (OŠ Toma Brejca) in 5. Tomaž Kovačič (OŠ Frana Albrehta).
Ekipe, ki so osvojile prva tri mesta, so prejela pokale, razdelile pa so sijih takole: 5.-6. razred: 1. mesto - OŠ Toma Brejca, 2. mesto - OŠ Frana Albrehta in 3. mesto - OŠ Komenda-Moste; 7.-8. razred: i. mesto - OŠ Komenda-Moste, 2. mesto - OŠ Toma Brejca in 3. mesto - OŠ Frana Albrehta.
Zahvala za organizacijo tekmovanja velja Komisiji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik, tajniku občine, PP Kamnik, izpitnemu centru Domžale, OŠ Toma Brejca, še posebno pa mentorjem prometne vzgoje in vsem mladim tekmovalcem, ki so zastopali posamezne šole.
MOJCA PODBELŠEK, OŠ TOMA BREJCA
Mladi recitatorji KUD Ivan Cankar.
in dostojno življenje. V svojem govoru je še povedal, da si krajani naše KS s samoprispevkom, prostovoljnim delom in medsebojno pomočjo izboljšujemo naše življenjsko okolje. V preteklosti smo dosegli že marsikaj z nesebično enotnostjo, zato je prav,
mek iz knjige, ki govori o dogodkih iz Gradišča, nam je tudi prebrala. Prebrala pa je tudi izpoved Marije Pestotnik o odhodu v izgnanstvo. Na koncu programa se je g. Tone Rajsar lepo zahvalil nastopajočim.
FRANC MODRIJAN
AMD Kamnik
odda v najem dosedanjo učilnico v izmeri 40 m2 in garažo v izmeri 50 m2.
Informacije osebno ali po tel.: 831-320 v ponedeljek in petek od 8.30 do 10. ure, v sredo od 14. do 16. ure.
Kamniški OBČAN
LJUDJE IN DOGODKI
24. julija 1997 5
Svetnik Anton Hočevar o sebi in delu občinskega sveta
Kamniški svetniki so bolj ali manj burne seje občinskega sveta do jeseni prekinili in se tako kot ostali občani podali počitniškim radostim naproti. Eden izmed njih, Anton Hočevar, ki je poleg tega tudi podpredsednik občinskega sveta, pa se je vseeno prijazno odzval povabilu na pogovor.
• Občani vas že nekaj let poznajo tudi kot predsednika kamniške stranke SLS. Kako ste pravzaprav zajadrali v politične vode?
Politika me že zelo dolgo zanima, predvsem pa položaj kmeta v njej. Zato ni bilo naključje, dasemželeta I975sode-loval v delegaciji kmetov takratne občinske skupščine, vendar sem bil precej razočaran. Izkazalo se je namreč, da ideje ali mnenja posameznega kmeta niso nič pomenila Zao san sam ves čas razmišljal o tem, da bi bilo potrebno krnele povezati v neko novo organizacijo. To seje zgodilo 12. maja 1988 z ustanovitvijo Kmečke zveze v LJubljani Pri njeni ustanovitvi in nadaljnji organizaciji sem tudi sam aktivno sodeloval. Zbrati je bilo potrebno 500 podpisov za ustanovitev. Menijih je v Kamniku uspelo dobiti kar 50. Se istega leta smo I. podružnico KZ ustanovili v Tuhinjski dolini, sam pa sem postal njen predsednik. Pozneje sta nastali še podružnici v Kamniku in Komendi, nato pa so se vse tri zdnđile v kamniško stranko SIS. V takšni obliki deluješe sedaj, jaz pa ji še naprej predsedujem Na zadnjih volitvah je naša stranka dobila tudi 5 sedežev v občinskem svetu. Ti svetniki so aktivni tudi v večini odborov občinskega sveta, sam pa sem postal podpredsednik kamniškega sveta.
• Spomladanski del zasedanja OS je za vami Kako ocenjujete delo, ki ste ga opravili vi in ostali kamniški svetniki?
Predvsem hi rad poudaril, da je delo v našem občinskem svetu izjemno dobro. Poznam nekatere občinske svete drugih občin in zagotovo lahko trdim, da je naše delo zelo profesionalno. Kljub temu pa pogosto slišimo kritike občanov na naš račun, zato morda ne ho odveč omeniti, kakšne pristojnosti sploh ima svet. Ima le zakonodajno funkcijo in ne tudi izvršilne. Slednja pripada županu in občinski upravi. Svetniki sprejemamo odloke, sodelujemo pri razporejanju občinskega denarja, bdimo nad njegovo porabo in drugo. Sicer pa se sedanji sestavi sveta mandat počasi izteka. Prepričan sem, da bomo na koncu lahko rekli, da smo kljub težki gospodarski situaciji delali uspešno, kar bodo dokazali tudi nekateri projekti, kot denimo telejbnija v Tuhinjski dolini, rekonstrukcija ceste Moste-Motnik, plinifikacija in upam, da tudi obnova kulturnega doma in še kaj.
• Vam kdaj očitajo, da se kot svetnik, ki prihaja iz Tuhinjske doline, preveč zavzemate za svoj kraj?
Tudi teh očitkov sem občasno deležen. Vendar lahko zatrdim, da svoje delo usmerjam tudi na ostale predele kamniške občine in se zavzemam
za potrebe vseli občanov. Res pa je, da bolj razumem probleme podeželja kot mestnega območja. Poleg tega ne smem pozabili na to, da sem bil izvoljen v Tuhinjski dolini in tako zastopam sokrajane ter njim odgovarjam za svoja dejanja. Vsekakor pa se bom še naprej trudil, da se bo celotna občina enakomerno razvijala.
• Svetniki ste razpravljali o številnih bolj ali manj pomembnih temah, ki zadevajo našo občino. Bi morda vseeno lahko izpostavili nekatere zanimivejše razprave oz. vaše mnenje o njih?
No, morda bi začel kar pri plinifikaciji. O tem je bilo tudi v Kamniškem občanu že precej napisanega. Rad bi poudaril le to, da se z določenimi postopki pri tem projektu ne
Anton Hočevar
strinjam. Občinski svet je namreč na eni izmed sej sklenil, da bo delo na tem projektu omogočeno predvsem kamniškim izvajalcem. Zaradi preobsežnega projekta se kot glavni izvajalec kamniško podjetje ni moglo vključiti. Sklenili pa smo, da bodo kot podizvajulci del ti vključeni v projekt, če bodo seveda nudili podobne pogoje kot zunanji izvajalci. Zal se stvari ne odvijajo tako, kol je bilo dogovorjeno. Izvajalci so tuji in to je po mojem mnenju krivično do možnih domačih izvajalcev del. Upam, da bomo ta problem lahko razrešili na redni septembrski seji. Naslednja pomembna točka številnih sej svetnikov je prav gotovo Velika planina, za katero še vedno ni prave rešitve. Občina vsako leto vloži v Veliko planino ogromno denarja, kar je po mojem mnenju nesmiselno, dokler ne bi bila narejena dokončna ocena o tem, kaj pravzaprav Velika planina lahko poleg ogromnih stroškov še prinese kamniški občini. Če bi imela zaradi turističnega obiska Velike planine koristi tudi ostala občina (gostinci v Kamniku in okolici, ostale turistom zanimive točke...), potem bi bilo seveda smiselno vlagati, sicer pa ne. Moje osebno mnenje je, da bi bilo morda bolj potrebno razmišljati o cestni povezavi z Veliko planino in to seveda urediti kot pa vzdrževati žičniški sistem. Statistični podatki namreč kažejo, da vsaj 213 obiskovalcev za prihod na Veliko planino ne rabi nihal-
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KAMNIK 1241 KAMNIK, Glavni trg 24
OBVEŠČA
pravne In fizične osebe iz območja Občine Kamnik, da je 11, 7. 1997 v Uradnem listu RS, št. 41/97, objavljen Javni razpis za financiranje, sofinanciranje ali subvencioniranje kulturnih programov In projektov, ki Jih bo v letu 1998 financirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega kulturi.
Merila in kriterije ter obrazce za prijavo na javni razpis prejmete tudi v Upravni enoti Kamnik v času uradnih ur, soba št 45 - II. nadstropje, pri ge. Mariji Žnidar ali ge. Adri-jani Planine.
Rok za oddajo predlogov je 1. oktober 1997 in morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, Ljubljana, Cankarjeva 5. Predloge za področje kulturne dediščine je treba poslati na naslov: Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, Ljubljana, Plečnikov trg 2.
Ministrstvo bo financiralo, sofinanciralo ali subvencioniralo:
- program dejavnosti gledališča, festivalske produkcije In distribucije ter glasbeno-scenskoplesne produkcije,
- glasbeno in plesno dejavnost,
- likovno dejavnost,
- mednarodno kulturno sodelovanje,
- knjižničarstvo,
- raziskovalne naloge in ekspertize,
- kulturno dediščino (arhivska dejavnost, muzejska dejavnost in varovanje nepremične kulturne dediščine -spomeniškovarstvene akcije).
UPRAVNA ENOTA KAMNIK Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge In skupne zadeve
ke. Vsekakor pa sem prepričan, da občina Velike planine na tak način ne bo več mogla dolgo vzdrževati.
'Prejste omenili, da lažje zastopate interese podeželja, tudi kme-tijcev, kot mestnega območja. Kako pa je v kamniški občini poskrbljeno prav za kmete?
Tudi sam imam kmetijo in od nje pravzaprav živim, tako da dejansko dobro poznam položaj kmeta. Bil sem tudi predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem svetu Kamnik, vendar sem zaradi ne-strinjanja z občinsko upravo s tega mesta odstopil. S tem sem namreč hotel doseči to, da bi občina redno zaposlila človeka, ki bi skrbel za kmetijsko področje. Zal pri tem nisem uspel. Odbor še vedno deluje, vodi ga Matjaž Grkman, prav tako pa sodelujem tudi jaz. Problem je še vedno zelo pereč. Delno je za to kriva tudi država, ki sije prisvojila vse pristojnosti na področju kmetijstva. Občinski možje pa zatrjujejo, da za redno zaposlenega človeka ni denarja, prav tako pa naj ne bi imeli pristojnosti za to. Omeniti pa velja, da večina sosednjih občin za kmetijstvo skrbi povsem drugače. Pri sosedih imajo zaposlenega človeka za kmetijstvo in to se kaže kot zelo pozitivno, saj so »kmetijski« proračuni pri njih bistveno bogatejši kot pri nas.
• Omenili ste že nekaj pomembnih tem z zasedanj sveta. Pred kratkim se je tudi v medijih veliko govorilo o cepitvi kamniške občine, predvsem o odcepitvi Komende z Mostami in Križem. Kakšno je vaše mnenje o tem in o morebitni odcepitvi Tuhinjske doline?
Menim, da kamniška občina v sedanji velikosti lahko najbolje deluje. Vsekakor se ne zavzemam za razcepitev sedanje občine. Res pa je, da bi pri pogojih financiranja, ki veljajo sedaj, dobile več sredstev manjše občine kot ena večja. Zato mislim, da je takšno financiranje povsem zgrešeno. Opažam, da podobno razmišljajo tudi nekateri v vladi, kar mi daje upanje, da se bodo stvari spremenile v prid obstoječih občin in tako ne bodo spodbujale nastajanja novih. Dolgoročno gledano bi to seveda pomenilo, da se morebitnim novim majhnim občinam ne obeta nič dobrega.
V zvezi s Tuhinjsko dolino pa lahko rečem le to, da nimamo nobenih teženj po odcepitvi, da pa bi tudi sami ne samo preživeli, ampak tudi napredovali.
• Na eni izmed zadnjih sej ste vložili pobudo za ukrepe, ki naj bi zagotovili varnost otrok na poti v šolo na nekaterih nevarnejših odsekih naše občine!
Res je. Predvsem sta problematični poti v šolo iz Podgorja v Kamnik in na relaciji Laze-Golica. Podgorske šolarje morajo namreč v šolo vozili starši in to ne samo zaradi oddaljenosti, ampak tudi zaradi varnosti. Po državnih kriterijih je namreč šola preblizu, da bi bil potreben organiziran prevoz v šolo in domov. Ker pa je ta del poti zares nevaren, se zavzemam za to, da bi se prevoz jinanciral iz občinskega proračuna. Prav tako velja tudi za cesto Laze-Golica. Ukrepati je namreč potrebno sedaj, ne šele takrat, ko se bo zgodila prva nesreča. Omenil hi še to, da se na nevarnejših predelih pospešeno gradijo pločniki, vendar le tam, kjer smo našli skupni jezik z lastniki zemljišč.
• Morda bi najin razgovor končala s cilji in nalogami, ki ste si jih zadali za čas po počitnicah.
V zvezi s Tuhinjsko dolino bom še naprej sodeloval pri projektu Terme Snovik, ki lahko postanejo center razvoja Tuhinjske doline. Omenil pa bi še nekaj. Kot se verjetno še spomnite, sem na zadnjih volitvah za poslance v državni zbor tudi sam kandidiral. V svojem programu sem podal tudi nekaj obljub, kijih skušam in jih bom poskušal uresničiti kljub temu, da nisem zasedel poslanskega sedeža. Omenil bi predvsem obnovo ceste Kamnik-Černivec-Kranjski rak ter izgradnjo nove ceste Moste-Zelo-dnik. Z dogovori smo prišli tako daleč, da bosta verjetno obe cesti vključeni v program državnega zbora v naslednjem obdobju. Sicer pa me čaka delo tudi med počitnicami. Tisti kmet, ki se ukvarja s politiko, ponavadi doma slabo gospodari. Tako bom moral sedaj precej dela nadoknaditi. Poletje bom preživel ob delu in ne ob morju ali na planinah.
NATAŠA JAZBINSEK
knjige, pomoč življenjski smisel
O skupinah mladih Za zdravo življenje z mag. Andrejem Perkom
Tek, hribi, drugim in
Včasih - morda pa je se danes tako - so starejši zgroženo vzklikali: »Joj, kakšni so tamladi, ne-vzgojeni, mi pa nismo bili taki. Vse jim je prineseno k riti, pa še niso zadovoljni...« Ampak mladina je že od nekdaj taka, kakršni so njihovi vzgledi, ki se jih lahko navzamejo le od starejših, predvsem pa od staršev.
Tako je tudi z zdravim življenjem, zdravimi medsebojnimi človeškimi odnosi, s pomočjo drug drugemu, s premagovanjem občutka, da je vse brez veze in zanič. Nekateri mladi se že zelo zgodaj srečajo s težkimi življenjskimi situacijami, kot je npr. alkohol v družini ali neprimerni odnosi. Prav za takšne je pred več leti na slovenski Obali nastal preventivni program z imenom Za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose, ki je deloval v obliki skupin in samopomoči. Kasneje se je razširil tudi v druga slovenska mesta in v svoje delovanje vključil tudi mlade, ki so to hoteli in niso bili iz neurejenih razmer. Torej za tiste, ki so zavestno stopili na pot ozaveš-Canja in kvalitetnega življenja, in tiste, ki so hoteli pomagati drugim, s tem pa so izpolnjevali sebe in si izoblikovali življenjski smisel. Med strokovnjaki, ki so delali s temi skupinami, je tudi Kamničam mag. Andrej Perico, klinični psiholog. Ko je bil zaposlen v Škofji Loki na Centru za socialno delo, je v tem kraju ustanovil takšne skupine, nekaj časa pa je obstajala podobna skupina tudi v Kamniku, ki je delovala pod okriljem Karitasa in ki jo je prav tako vodil mag. Perko. O tem njegovem delu in o kvalitetnem življenju smo se z njim tudi pogovarjali.
Kakšna sta način in vsebina dela teh skupin mladih Za zdravo življenje in medsebojno pomoč oz. dobre medčloveške odnose?
Te skupine so nastale v 90. letih na Obali, potem pa so se razširile v Škofjo Loko, Žalec, Ljubljano, Novo Gorico. Gre za preventivno delo na drugačen način, ki uči mlade zdravega življenja. Osnova sta socialno andragoška metoda, ki jo je zasnoval dr. Rugelj, in izročilo Franklove logoterapije. Najprej so bili v skupinah otroci iz alkoholnih družin, kasneje pa so se vključili tudi srednješolci iz normalnih družin. Starostni razpon sega od osnovnošloeev do študentov. Potem pa so začeli sodelovati še otroci, ki so v okviru izbirnih predmetov v srednjih šolah hoteli pomagati drugim. V skupinah se izvaja več dejavnosti za zdravo življenje. Na telesnem nivoju so to tek in tekaške prireditve, izleti v hribe, planinski tabori. Tem dejavnostim je pridružena še bibliotcrapi-ja, pomoč drugim otrokom, pove-
zovanje s starimi ljudmi na njihovem domu in v domovih za upokojence in še marsikaj.
Ampak tek... Pa maratoni - to je za umreti! Je tek res nujen?
Tek je osnova, ker je najboljše antistresno sredstvo. Tek je temelj tudi za graditev psihične in duhovne razsežnosti človeka. Poleg tega je pomemben za premagovanje samega sebe. Če bi zdravniki namesto tablet predpisovali tek...
... ne bi imeli pacientov. Jaz že ne bi šla po recept za en ali pa celo dva maratona.
Ne, potem ne bi bilo toliko bolnih ljudi!
Ali tudi vi tečete?
Najmanj petkrat na teden. Kako naj bi govoril mladim, naj to počnejo, če sam ne bi tekel. Če človek redno teče in tako premaguje samega sebe, si pridobi samo-zaupanje. Tekači so samozavestni ljudje. Zdrav način življenja se namreč začne na fizičnem nivoju.
Kaj pa je pravzaprav tisti bistveni problem, zaradi katerega ljudje ne živijo kvalitetno?
To je odtujenost od sebe, od narave in od družbe. Posledica tega pa je življenje brez vrednot, kar je glavni problem.
Del dejavnosti v teh skupinah so pohodi in izleti v naravo. Kako s tem posredujete vrednote?
Najprej se izoblikuje skupnost, v katero so vključeni pohodniki, potem pa se mladi na teh pohodih počasi naučijo prisluhniti naravi, jo doživeti in tako skušajo najti same sebe. Vse to so vrednote in tega je treba naučiti mlade, ki še nimajo izdelanega svojega vrednostnega sistema. Mlade je namreč treba potisniti v aktivnost, ki vodi do neke vrednote, torej v naravo, h knjigam, k znanju. Za to pa je treba ogromno napora, za kar pa se pogostokrat zaradi lenobe ne odločimo. Zato otroka v te dejavnosti nekaj časa potiskamo, dokler to ne postane njegovo lastno hotenje.
Vse, kar ste povedali, najbrž ni le značilno za skupine, s katerimi delate, pač pa tudi za vzgojo doma.
Seveda je to način vzgoje. S per-misivno vzgojo nič ne dosežemo, saj otrok rabi avtoriteto, nekoga, ki ga vodi. Ne morem pa otroka dobro vzgajati, če sam nisem vzgled.
Z uporabo avtoritete mislite na uvajanje discipline?
Ne, mislim na lasten vzgled, s katerim otroku približamo zdravo življenje. Tudi v šoli bi morala biti beseda v skladu z dejanjem.
Potem ne gre za to, da otroku rečem: »Tekel boš in pika. Z menoj greš v hribe in konec debate!«
Seveda ne mislim na takšno vzgojo, ki je avtoritarna. Tu je komunikacija enostranska. Pri avtori-
tativni vzgoji gre za dvostransko komunikacijo, v kateri ne gre samo za ukazovanje. Bistven je lasten zgled, zato je to naporno. Permi-sivna vzgoja pa je slaba. Pri takšnem načinu gre za to, da naj bi otrok sam od sebe razvil svoje potenciale. Pri tem ga ne bi smeli ovirati, kajti s tem bi ga omejili in za-frustrirali. To je traparija! Posledica takšne permisivne vzgoje je, da tak otrok ne zna odložiti neke trenutne potrebe, v vsem mu mora biti takoj ustreženo in tako ni sposoben premagovati nobenih naporov, s katerimi se srečujemo vsak dan - učenje, študij... Kasneje v življenju se ni sposoben disciplinirati. Sledi dolgčas, doživljajska otopelost in končno bivanjska praznina.
Kako otrokom vliti smisel, s katerim bi premagali bivanjsko praznino, saj so močni tudi zunanji vplivi?
V puberteti so vplivi res močni, vendar če so starši živeli pametno življenje, je otrok do pubertete to posrkal in potem so le majhne možnosti, da bi zašel na kriva pota.
V vsakdanji naglici je to težko.
Bistvo je, da imate svojega otroka radi, da ga sprejemate. Hiter tempo, majhne družine, odsoten oče in preveč obremenjena mati pa resnično našo družbo delajo bolno.
Kaj pa bi rekli o biblioterapiji, ki je ena od dejavnosti v vaših skupinah?
Slovenci nič ne beremo! V knjigah pa je že vse zapisano. Namen tega je, da se mladi spoznajo s knjigo in dobro literaturo in da preko tega spoznavajo življenje. Bistvo je torej v spoznavanju. Sem je vključeno tudi pisanje utrinkov, v katerih mladi podajo svoja doživljanja in odločitve za spremembe, ki jih je v njih sprožila knjiga.
Katere vrednote dobijo mladi v teh skupinah?
Najdejo smisel v svojem življenju. Franklovo logoterapevtsko sporočilo je: življenje dobi smisel, ko delamo, živimo za druge ali za nekaj. Potem pa mladi spoznajo in ponotranjijo tudi zdrav način življenja. Vse to pa lahko posredujejo tudi drugim. Poleg tega tako pripravljeni lahko opravljajo vsakodnevne zoprne naloge. Možnost zdrsa v omamo (alkohol, droge) in bivanjsko praznino je pri mladih v takšnih skupinah zelo majhna.
Kako je v Kamniku s takšnimi skupinami?
V okviru Karitasa je delovala skupina, v Škofji Loki pa imam eno terapevtsko skupino za ljudi v stiski in pa skupino mladih, v glavnem so to študentje, za zdravo življenje. Možnosti za to delovanje pa so tudi v Kamniku.
B.P.
Novinarska konferenca o Veliki planini
V jesensko zimski sezoni več prireditev
»Do konca poletne sezone bomo speljali projekt obratovanja žičnic na Veliki planini in žičnic ne mislimo ustaviti«, je uvodoma dejal župan Tone Smolnikar na novinarski konferenci 23. julija, ki jo je sklical skupaj z Rudijem Meršakom v. d. direktorjem družbe Velika planina - zaklad narave. Na njej sta pojasnila novinarjem, ki so se vabilu odzvali v zelo skromnem številu, glavne značilnosti Vizije razvoja družbe Velika planina - Zaklad narave, ki jo je občinski svet obravnaval na svoji 26. seji. O tem smo v Kamniškem občanu že pisali. Gre za to, da bi na državni ravni čimprej sprejeli ustrezno rešitev za zagotovitev normalnega delovanja žičnic oziroma njihovega obravnavanja kot ostale komunalne infrastrukture. Če takih rešitev ne bo, bo to imelo dolgoročne posledice tako za kamniški turizem kot za celotni turistični razvoj Slovenije, je poudaril Rudi Meršak.
Zupan Smolnikar pa je dejal.
da se po zapletu, ko občinski svet ni sprejel njegovega amandmaja za zagotovitev proračunskega denarja za vzdrževanje žičnic, vsakih deset dni sestajajo predstavniki občine, nadzornega sveta družbe VP - zaklad narave in direktor ter sproti rešujejo nastale probleme. Povedal je tudi, da so se na posvetu vodij poslanskih skupin na Veliki planini dogovorili za podpis dogovora o rešitvi nekaterih finančnih vprašanj v zvezi z Veliko planino ob obravnavi rebalansa občinskega proračuna. Potekajo pa tuid pogovori z Ministrstvom za promet in zveze ter z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj.
Rudi Meršak je povedal, da bodo v jesensko zimski sezoni na Veliki planini pripravili nekaj prireditev, med njimi tekmovanje v gorskem teku, ki se bo začelo prvi vikend v avgustu in končalo prvi vikend v septembru. Tekmovalci se bodo pomerili s hitrostjo sedežnice od Šimnovca na Ze-
leni rob. Zagotovili bodo mednarodno udeležbo. Nagrada pa bo celoletna karta in 90.000 SIT. Poleg tega nameravajo organizirati šolo v naravi, rafting na snegu in podobno.
Tudi Majčev dvor, ki je sedaj najemnik gostišča Šimnovec, namerava po besedah Pavla Pevca letos pripraviti več prireditev. Omenil je šolo gorništva, gorsko kolesarjenje, likovno delavnico, šolo alpskega smučanja in podobno. Pri njih bo moč najeti tudi počitniške koče in sicer za vikend po ceni 9000 SIT, za ves teden pa za 36.000 SIT. Kot posebno zanimivost pa so omenili tudi vikend kosilo za 1400 tolarjev skupaj s povratno karto za gondolo.
Nihalka od petka do nedelje vozi vsako uro od 8. do 20. ure, sedežnica pa vsako polno uro do 18. ure. Med tednom pa se z nihalko lahko pripeljete na planino od 8. do 18. ure na vsako polno uro.
F. S.
Poletna anketa
O šolskih dejavnostih na Šolskem centru Rudolfa Maistra
DOPUSTI, POČITNICE - KONČNO Prosti čas, učenje, zabava
in tekmovanja - vse v enem
Poletje vnese v vsakdanji delovni ritem nekaj prijetnih sprememb. Bolj je toplo, manj se nam mudi, poleg tega pa smo v pričakovanju vsaj nekaj dni oddiha, kar je prav tako zelo, zelo v redu. Kaj nam je poleti najbolj všeč, kakšne dopustniške in poletne načrte imamo, kakšen je nasvet, ideja za še lepši dopust ali počitnice?
O tem smo povprašali nekatere, tudi znane Kamničane, ki vsak po svoje doživljajo te dni in med njimi je nekaj dobrih idej za tiste, ki še ne vedo čisto dobro, kaj bi naredili sami s seboj to poletje. Zato morate to poletno anketo vsekakor prebrati!
Zdenka Petek, višja medicinska sestra
V prostem času in med dopustom si najrajši privoščim kolesarjenje, plavanje in hojo v gore. Ostali prosti čas namenjam vrtu. Sicer pa bo letoSnji dopust namenjen družini, saj je zanjo med letom premalo časa. Že nekaj let odhajamo na daljSi oddih v soSko dolino, kjer ne zmanjka znamenitosti in lepe narave. Julijci pa kar silijo človeka, da se poda v njihovo osrčje. Ker že Sest let nismo bili na morju, gremo letos na obisk k sorodnici v Dalmacijo. Kar se pa tiče posebnih.idej - Slovenija je tako lepa in tako malo jo poznamo, zato ne oklevajte za njen ogled. Njeno širino in dolžino na vse štiri strani osvojimo v enem dnevu z avtom ali vlakom, s kolesom in šotorom pa v nekoliko daljšem času. Raziščite jo, ne bo vam žal, pa še poceni bo, če boste prenočevali doma ali pod platneno streho.
Tone Smolnikar, župan občine Kamnik
Poleti se najrajši spočijem na vikendu, ker je bolj v hribih, vendar je ta počitek delaven, ker vikend še urejujem. Morja pa nimam rad.
Za letos nimam posebnih načrtov, poleg lega pa na občini zaradi poznega sprejetja proračuna teče cela vrsta aktivnosti. Z ekipo bomo tako razporedili odsotnost, da občani ne bodo čutili dopustov, čeprav imajo načelniki še veliko lanskega dopusta. Morda pa bom vseeno za kakšen dan ali dva skočil do morja, da vidim, če je še slano. Z otroki pa nameravam iti na izlet po Sloveniji, morda do Vršiča, nameravam pa se odpraviti tudi na trodnevno potovanje po Nemčiji.
Za boljši dopust pa bi bil moj nasvet predvsem, da bi si vsi »napolnili akumulatorje«. Zame je to najboljše na vikendu, kjer moram sicer Se kaj postoriti, nameravam pa tudi »pošlihtati« svoj arhiv, za kar med letom ni dovolj časa.
Tomaž Mušič, vrtnar
obenem novopečeni podjetnik. Veliko časa prebijem med okrasnimi rastlinami doma, zelo pa sem zaposlen tudi z različnimi vrtnarskimi uslugami. Tako mi je delo v veliko zadovoljstvo, če pa so zadovoljni še moji naročniki, je toliko bolje. Rad tudi gobarim, hodim na daljše sprehode v naravo, zelo rada pa si z Damjano privoščiva piknik kar doma na vrtu. Poleti je tudi čas za kakšen dober ročk koncert, na katerem ne smem manjkali. Pri načrtovanju letošnjega oddiha moram upoštevati še delo, ki me čaka tako doma kol tudi na terenu. V drugi polovici pa - kot že nekaj let zapored - nekam odpotujeva, tokrat greva za mesec dni v Indijo. Kakšen bi bil lahko moj nasvet? Lepo bi bilo, če bi se lahko spočili že nekaj dni pred dopustom, da živčnost med prvimi dnevi, ko se človek začne umirjati, ne »useka ven«, kot se zelo rado zgodi. Na dopustu ne imejte obilnih večerij in vse bo še lepše.
Maks Lavrinc, poslanec v državnem zboru
Poleti sem najrajši z »mladiči«. Vsako leto pa gremo s taborniki na družinski tabor. Prejšnja leta smo hodili v Bohinj, zdaj pa na Kolpo. Tudi sicer smo večkrat odšli na Kolpo. En teden namenjamo potovanju po slovenskih krajih, da kaj vidimo in letos bomo morda šli v Trento ali pa v Prekmurje, varianta pa je tudi potovanje do Pizze. Sicer pa smo bolj doma, kjer imajo otroci prijatelje, s katerimi se veliko igrajo, pa tudi sestrini otroci pridejo k mami Rozi in skupaj preživijo veliko časa. Ideja za boljši dopust? Zame bi bilo kot posladek nekaj dni jadranja s prijatelji.
Marjan Poljanšek,
izmenovodja
Srečo imam, da delam v poklicu, ki me zares veseli. Sem vrtnar in
Poleti sem najrajši v senci, če pa je lepo vreme, rad sušim mrvo, okopavam pa najmanj rad. Rad tudi gozdarim in grem na planino. Na Bibi planini imamo namreč krave. Kar pa se tiče načrtov, naj povem, da na morje ne grem, ker ne znam plavati, pa me tja tudi ne vleče, ker povrh vsega vročine ne prenašam najbolje. Da bi bil le zdrav in da bi bilo vse, tako kot je zdaj, pa bi bilo dobro. Imam pa dober nasvet za boljši dopust. Na kmetih je namreč veliko osamljenih in ostarelih kmetov, ki so željni tega, da bi jim kdo prišel pomagat, še zlasti, če imajo kmetijo na bregu in je ne morejo obdelati z mehanizacijo, en sam človek pa ne zmore toliko dela. Ko bi se tja prišla prepričat mestna gospoda, kako je dolg dan na kmetih in kako je, če si zvečer preveč utrujen, da bi pojedel večerjo.
Vera Prelovšek,
samostojna podjetnica
Poleti se najrajši kopam in sem ob vodi, vendar na samotni plaži, kjer je mir, zelenje. Mondenih letovišč in hrupa nimam preveč rada. Rada tudi obdelujem zemljo. Za letoSnje poletje si želim preživeti nekaj dni ob vodi in predvsem to, da bi zelenjava na moji njivi dobro rastla, da bi jo čim več pridelala. Zelenjavo gojim brez umetnih gnojil, insekticidov, torej naravno. Rastline ščitim z reiki-jem, gojim pa jih z ljubeznijo, čeprav je veliko dela in več okopavanju. Tako sem poleti skoraj vsak dan na njivi do približno 11. ure, potem pa se ukvarjam s tistimi, ki si želijo re-iki, nasvet, pogovor, ob četrtkih pa imamo meditacije ob vodi.
Svetujem, da iz glave preženete vse turobne misli, da prisluhnete naravi in da bi jo lahko občudovali. S tem sprejemamo različne svetove in različna kraljestva - živalsko in rastlinsko. Tako lahko drugače, brez nevoščljivosti in z ljubeznijo sprejemamo kraljestvo človeštva.
Igor Podbrežnik,
predsednik občinskega sveta
Zadnja leta se poleti najrajši ukvarjam s prenovo hiše. Z veseljem opravim marsikatero obrtniško delo, saj je to zame neke vrste hobi.
Poletne načrte mije prekrižala premestitev na novo delovno mesto, kjer je moj dopust odvisen od drugih. Kljub vsemu sem si zagotovil teden dni dopusta in želim si le to, da bi šli z družino za ta čas nekam ven iz Kamnika, kamorkoli, sam ven iz Kamnika, da bi doma pustili vsakodnevne skrbi in da bi si nabrali novih moči. Idejo za boljše počitnice pa namenjam študentom in dijakom, ki imajo možnosti, da preživijo počitnice lako kot jaz v študentskih letih: čim več potovanj, tujih krajev, čim dlje v Evropo, na druge celine, da se obzorje razširi in da si lahko pridobijo nove izkušnje, s katerimi je laže presojati našo družbeno stvarnost.
Franc Orešnik, svetnik SLS v občinskem svetu
Poleti imam najrajši dopust, kije povezan z morjem. Rad plavam, se pretegujem v senci in rad preberem kakšno dobro knjigo, za kar med letom ni pravega časa, ker imam pač tudi taksno službo.
Dopust načrtujemo na morju, in sicer gremo na otok Cres. Ideja za boljši dopust pa je nujno povezana z več denarja - če bi bilo mogoče, bi si najrajši privoščil bolj raznolik dopust, štirinajst dni na morju, potem pa še dopust v naših lepih hribih.
B.P.
Sredi junija so se z ekskurzije po Provansi vrnili dijaki francoskega oddelka kamniške gimnazije. Bili so zelo zadovoljni. Gospa ravnateljica Vanda Rebolj nam je povedala, da je bila to zadnja izvenšolska dejavnost v letošnjem letu. Povprašali smo jo tudi o drugih letošnjih izvenšolskih dejavnostih.
Katere dejavnosti so letos potekale na vaši šoli?
Na naši šoli smo imeli letos 44 skupin različnih dejavnosti, kar je nekaj več kot lani. Vodili so jih večinoma naši profesorji in nekateri zunanji sodelavci. Dijaka poskušamo vanje le pritegniti, če se vključi, je torej prostovoljec. Tako skupine sestavljajo pretežno zelo zainteresirani dijaki. Če želimo pritegniti večino, je potrebno ponuditi čim širši izbor, utečenim dejavnostim pa menjati metode in vključevati nove atraktivnosti. Tako smo letos nekaj več namenili fiziki in astronomiji. Na streho šole smo postavili astronomsko opazovalnico, kupili dober teleskop, dijaki so tam s profesorjem preživeli precej noči, dve pa potem še na Veliki planini. Ukvarjati so se zaceli z as-trofotografijo, se preko interne-ta povezali v mednarodno organizacijo, pripravili so raziskovalno nalogo, z njo so zasedli drugo mesto v državi, na koncu leta pa je vso šolo z obiskom in predavanjem počastil strokovnjak za vesoljske raziskave iz NASE dr. Petrač. Seveda so leto zaključili polni idej, kaj bodo delali v naslednjem. Šola pa bo podobno dodala živo kri kaki drugi dejavnosti. Na ekonomski šoli bomo na primer na novo uvedli ekskurzije v nekatera tuja mesta, kjer bodo dopolnjevali spoznavanje kulture s spoznavanjem ekonomske stroke.
V prvem letniku želimo dijake pritegniti čim bolj množično. Tako sami pri sebi odkrivajo, kaj jih zanima in za kaj so sposobni. V višjih letnikih postajajo dejavnosti zahtevnejše, vključeni dijaki pa imajo zanje izrazitejše sposobnosti in interese.
Katere dejavnosti pa se vam zdijo najbolj pomembne?
Nekatere dijaka predvsem zaposlijo, pri nekaterih mora trdo in sistematično delati, pri nekaterih se predvsem razvija ali pa pridobiva tista znanja, ki jih v rednem šolskem programu ne more pridobiti. Po vsebini bi lahko dejavnosti, ki jih izvaja šola izven pouka, razvrstili v raziskovalno delo, tekmovanja v znanju in priprave nanje, kulturne in umetniške dejavnosti, učenje tujih jezikov in informatike, ekskurzije in potovanja ter humanitarne dejavnosti. Vse dejavnosti so »za kaj dobre«. Raziskovalna dejavnost na primer veliko terja od dijaka, terja pa tudi raziskovanje ter študij profesorja mentorja. Dijak raziskovalec mora samostojno odkrivati novo vedenje, uporabljati ustrezno metodologijo, delovati timsko, prezentirati svoje delo in ga tehnično ter estetsko urediti.
Tekmovanja v znanju so med drugim pomembna zaradi učinka na motivacijo za učenje. Priprave na tekmovanje vlečejo naprej, uspeh po tekmovanju pa prinaša ugodje in samopotrditev, tudi v dijakovem bližnjem okolju podaljša prijetno doživetje in ustvari željo po nadaljnjem učenju.
Ce upoštevamo bodoče ekonomske razmere naše države, moramo opozoriti še na tuje jezike. Z učenjem je potrebno začeti dovolj zgodaj, tedaj, ko je človek glede na svoje razvojne zakonitosti sposoben osvojiti temelje jezika, kar kasneje nikoli več ni povsem mogoče. To pa je prav čas SManja. Če bo osvojil osnove, si bo znanje lahko kadarkoli dopolnil z jezikovnimi tečaji, z znanjem tujih jezikov pa bo
Nudimo začetne in nadaljevalne tečaje jahanja ter popolno oskrbo za vašega konja z uporabo maneže in izpusta.
Informacije: ZUIM Kamnik, Novi trg 43, tel. 061/817-444, interna 224.
imel na trgu delovne sile tudi več priložnosti. Na šoli ponujamo kar največ tujih jezikov v rednem ali v fakultativnem programu, če iz osnovne šole že kaj znajo, pa jim tudi v rednem programu, na primer nemščine, ponudimo nadaljevanje na višji stopnji. Tako denar staršev za tečaje pred srednjo šolo in prizadevnost učencev niso zaman, kot bi bili, če bi začeli povsem od začetka.
Kako pa je na srednji šoli z umetniškimi dejavnostmi, saj jih v osnovni šoli ukinjajo?
V osnovnih šolah so želeli ukiniti pouk umetnosti in ga nadomestiti s krožki. V srednji šoli pa bo verjetno celo nekoliko okrepljen. Umetniške dejavnosti s področja literature, umetniške besede in gledališke dejavnosti imamo pri nas že dolgo. Likovna dejavnost ima krajši staž. Imamo zelo dejaven likovni krožek, na teoretskem področju pa pripravo na maturo iz umetnosti. Skupina je majhna, zato jo moramo sami finančno pokriti, a je vsako leto nekoliko večja. Menim, da se uspehi tudi kažejo, ker imamo več študentov, ki pridejo skozi strogi selekcijski postopek pri vpisu na tovrstne študije. Umetnost in likovne umetnostne vsebine tudi načrtno vključujemo v programe ekskurzij in podobno.
Po večletnem opazovanju sodim, da so dijaki spretnejši pri estetskem oblikovanju različnih izdelkov, na primer glasil, plakatov... Letos je glasilo, ki ga dijaki izdajajo v nemškem jeziku, po naključju zašlo v roke oblikovalcu z Dunaju. Bil je navdušen in ga je odnesel na interno razstavo tamkajšnje oblikovalske akademije kot primer dobrega amaterskega oblikovanja mladih likovnikov.
Kot vemo, šola nima posebno dobrih pogojev za telesno vzgojo. Kako lahko organizirate športne dejavnosti?
Imamo res precej nefunkcionalno in delno dotrajano telovadnico, urejanje športnega parka v njeni okolici pa je že desetletje samo v načrtih ministrstva. Trenerji so tako profesorji športne vzgoje kot zunanji sodelavci. Doslej smo to lahko izvajali šele po 19. uri zvečer z utrujenimi dijaki in profesorji. S spremenjeno organizacijo pouka bo telovadnica prosta vsak dan najkasneje po 16. uri. Tako bodo imeli dijaki možnost vsak dan vsaj 6 ur za različne dejavnosti, toliko so jih imeli doslej v celem tednu, ali najmanj 30 ur na teden. Obetamo si premik na bolje vsaj pri prostorih. Za tiste športe, za katere nimamo trenerjev med profesorji, bomo pridobili zunanje. Dijaki se udeležujejo tudi različnih športnih tekmovanj, čeprav zanje nimamo krožkov. Udeležbo na tekmovanjih jim omogočimo, pogosto tudi tam pobirajo kolajne.
V minulem šolskem letu je šola prvič sodelovala v tekmovanju šolske košarkaške lige. Gre za državno srednješolsko tekmovanje, ki poteka po vzoru ameriške NBA lige. Čeprav so bili tekmovalno gledano naši dijaki zelo uspešni, saj smo bili tretja srednja šola v ljubljanski regiji, pa smo imeli ob zaključku tekmovanja tudi nekatere pomisleke. Tekmovanje glede na naš vzgojni koncept preveč poudarja športno zvezdništvo, zato se za nadaljnje sodelovanje doslej še nismo odločili.
Kako pa je z denarjem za krožke? Ali plačujete mentorje?
Doslej ponudbe zaradi financ nismo zmanjševali, smo jo pa vsako leto glede na želje nekoliko skrčili po obsegu, da bi jih spravili v pričakovane finančne okvire. Preostanek mora šola zagotoviti z denarjem, ustvarjenim na trgu in z donacijami. Teh Se ni veliko, vendar pa jih je postopoma več, ker poslovno zorijo tudi podjetja, bitka za kupca pa je ostrejša. Eden od kriterijev za izbiro poslovnih partnerjev, teh
imamo zaradi kuhinje in razvejane dejavnosti precej, je pripravljenost prispevati donacijo.
Na naši šoli za zdaj lahko solidno pokrivamo tako materialne stroške teh dejavnosti kot plačila mentorjem. Skoraj vsa mentorstva zahtevajo krepko strokovno delo, to pa si prizadevamo tudi spodobno plačati. Dijakom pokrijemo tudi stroške potovanj na tekmovanja.
Dijaške ekskurzije in obiski tujih šol so breme za žepe staršev. Ali se vam zdijo ekskurzije v tujino vredne tega denarja? Ali ni krivično, da se jih socialno šibki dijaki ne morejo udeležiti? Ali tudi tuji dijaki prihajajo v Kamnik?
V izvenšolsko ponudbo pri nas res sodijo tudi večdnevne ekskurzije po Sloveniji in v tujino. Z ekskurzijami želimo doseči ali poglobiti nekatere učne cilje. Gimnazijci imajo enkrat med šolanjem priložnost obiskati London, dijaki, ki se učijo francoski in italijanski jezik, pa po dvakrat njuni matični državi. Podobno ponujamo ekskurzije na področje nemške kulture. Ekskurzije pripravljajo profesorji, organizirajo pa agencije. Mislim, da so te ekskurzije pomembne in bogate. Dijaki so jih udeležujejo prostovoljno, starši jih večinoma zelo dobro sprejemajo.
Imamo stalne stike s tujimi šolami, ki pa ne vzdržijo več generacij dijakov. Ko ti šolo zapustijo, ugasnejo tudi stiki. Na ravni šol pa za stalne povezave ni veliko možnosti. Izmenjavamo le izkušnje, več pa ne, saj delujemo v zelo različnih šolskih sistemih in tudi zato, ker slovensko šolstvo večinoma že prekaša državno tuje šolstvo. Trenutno so gimnazijci povezani z dansko gimnazijo iz Nvkobunga, ekonomska šola pa prav ta čas navezuje stike z ekonomsko šolo v Torinu. Tuji starši ne plačujejo radi ekskurzij svojih otrok in tudi ne čutijo potrebe, da bi potovali v Slovenijo, zato teh obiskov ni veliko. Najbolje organizirani in najplodnejši so bili zato obiski v okviru izmenjave starih in mladih preko različnih evropskih organizacij. Preko teh organizacij, kot so Svet Evrope in še nekatere, tudi vzpostavljamo kontakte z nekaterimi strokovnjaki, s pomočjo katerih lahko na primer dobimo podatke o kaki strokovni rešitvi iz različnih držav, izmenjamo literaturo in podobno. Priskrbijo nam reference, ocenijo kako delo, pridejo predavat...
Zal se danes v šolah ni mogoče povsem izogniti posledicam socialnih razlik. Pri nas finančno pomagamo socialno šibkejšim dijakom, ki zaradi družinskih okoliščin najbolj potrebujejo kak skok v svet, s polovičnim prispevkom. Tako so, upamo, vendarle dostopne vsem.
Kako pa te dejavnosti povezujete s Kamnikom in okolico? Ali dijakom to kaj pomeni?
Dijaki vse svoje dejavnosti, ki so za to primerne, predstavljajo tudi v Kamniku, nastopajo, razstavljajo ali tekmujejo. Menim, da tudi letos, tako kot pretekla leta, ni nobena izostala in da si dijaki to tudi želijo. Naša šola je, kot veste, po sili prostor za vse kamniške množičnejše prireditve, saj je tu zanje edina »dvorana«. Če bi imeli kulturni dom, bi za občinstvo lahko nastopali v drugem okolju.
Mislim, da bi lahko napravili še kaj takega, kar bi množično pritegnilo Kamničane, ki bi se zbrali zaradi njih, šolo, dijake in meščane pa bolj povezalo. Razmišljamo, da bi pripravili kulturni teden na prostem, razpršen po prelepih starinskih kotičkih v mestu. Razmišljali smo tudi, da bi maturanti svoj Gaudeamus in še kako lepo pesem ob svetlobi in glasbi peli kar na Malem gradu. Boleče je, da maturantski plesi niso v Kamniku, letos jih bomo ponovno poskušali vrniti. Lani smo poskusili četvorko kar na mestnem trgu. Še najbliže je verjetno dijaška slikarska kolonija na Šutni. Vsako tako prireditev pa je potrebno zelo dobro pripraviti in to tudi s pomočjo drugih nosilcev kulture v našem mestu.
V.
) Jfcftpt
Kamniški OBČAN
KULTURA
24. julija 1997 7
Za kulturo jezika
Imena gostiln - znak dežele
Imena gostiln, hotelov, trgovin, podjetij so napisana na pročeljih stavb v mestih in vaseh in na zunaj kažejo, kakšen jezik tam govorijo, kakšni so tamkajšnji ljudje.
Pred kratkim smo v enem od prispevkov z obžalovanjem ugotovili, da so sredi starodavnega Kamnika odprli gostilno z angleškim imenom.
Kako pa se imenujejo druge gostilne v Kamniku? Kako sploh poimenovati take lokale? Na ta in podobna vprašanja naj bi odgovoril tale prispevek o jezikovni kulturi.
Seznam kamniških gostiln je objavljen v Vodniku po Kamniku in okolici, ki ga je letos založila in izdala občina Kamnik. Da bi izvedela še kaj več, sem nekatere lastnike gostiln poklicala po telefonu in jih povprašala o imenih njihovih lokalov. Vsi so bili zelo prijazni in so mi povedali marsikaj zanimivega. Po imenih sodeč in po odnosu do njih lahko rečem, da lastniki kamniških (pri čemer mislim kamniško občino v celoti) gostiln spoštujejo okolje, iz katerega izhajajo in v katerem živijo. In prav je tako.
Ime lokala je večinoma sestavljeno iz več besed. Prva navadno označuje vrsto lokala nasploh: kaj ta nudi, njegovo velikost ipd. V kamniški občini so lastniki svoje lokale poimenovali z: gostilna (Gostilna Repnik, Gostilna Slanovec, Gostilna Mili vrh. Gostilna pri Čubru, Gostilna na Gmajnici ipd.), gostišče (Gostišče Uršič, Gostišče Šimno-vec na Veliki planini), pivnica (Pivnica Pončo, Gostilna in pivnica Pod skalo), hram (Hram Gor'jan), okrepčevalnica (Okrepčevalnica pri Mežnarju) in resta-
vracija (Planinka - Restavracija Kenda). Vse te besede so s stališča jezika ustrezne: po izvoru so slovenske, tuja je samo ena, vendar je prilagojena slovenščini (restavracija).
Vsaka od teh besed ima svoj pomen (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika): gostilna je gostinski lokal, v katerem se streže z jedrni in pijačami. (Manjši) gostilna je gosril-nica.) Gostišče je gostinski obrat, v katerem se dobi hrana in prenočišče. Pivnica je gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom. Okrepčevalnica je soba ali manjši gostinski lokal, v katerem se nahitro streže s pijačo, prigrizki in manjšim izborom jedi. Naštete besede so navadne, stilno neoznačene, malo drugačni sta hram in restavracija. Hram (Hram Gor'jan) je gostinski lokal šele v prenesenem pomenu. Prvotno je namreč narečno poimenovanje za zidanico ali shrambo, kaščo, v vzhodnih slovenskih narečjih pomeni hiša, v splošnem jeziku pa se uporablja za poimenovanje posebnih, vzvišenih stavb: hram učenosti je npr. šola, božji hram pa cerkev. Vse te besede so domačega izvora. Edino tuje poimenovanje (če irske gostilne ne omenjamo), ki se je pojavilo v zadnjem času in se navezuje na kamniško gostinsko tradicijo, je restavracija (Planinka - Restavracija Kenda). Pred vojno in krajši čas po njej je bila v prostorih povojne Planinke Restavracija Kenda. Zdajšnji lastnik ali najemnik je zaradi tradicije obdržal obe imeni. Restavracija je gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana. Beseda je lepo prilagojena slovenščini. Sodi med že dolgo prevzete besede. Kaj pa drugi del imen kamniških gostiln? Ta najpogosteje vsebuje:
1. priimek ali ime (brez predloga ali s predlogom pri):
- priimek sedanjega lastnika: Mlakar, Repnik, Uršič, Pri Kralju;
- ime sedanjega lastnika: Pri Olgi;
- priimek nekdanjega lastnika: Slanovec;
- ime ali priimek kake druge osebe: Cerer (po dekliškem priimku žene lastnika);
Med temi poimenovanji je posebej zanimivo Hram Gor2 jan, kjer je Gorjan mišljen kot prebivalec Gore, s črtico zgoraj pa jc ime razdeljeno zato, da je ločen del jan - Jan je namreč lastnikov sin.
2. hišno ali domače ime (brez predloga ali s predlogom pri): Vovk, Pri Čubru, Pri Ledrarju (hišno ime po nekdanji usnjarski obrti), Pri Flegarju, Pri Či-bru, Pri Mežnarju, Pri Logarju;
3. oznako kraja, kjer je lokal - glede na vas, goro, reko: Na Gmajnici, Pod Kozjakom, Gostišče Kraljev hrib pod Veliko planino; Za Tunco;
4. oznako glede na krajevne značilnosti:
- oblikovanost zemeljskega površja: Pod skalo (gostilna je pod Starim gradom),
- značilno živalstvo: Pri gamsu, Pri planinskem orlu;
- po človeku, značilnem za področje: Planinka (ženska, ki hodi v planine);
5. ime, ki se navezuje na ponudbo: Pivnica Pončo (ogrinjalo srednje- in južnoameriških Indijancev in gavčev - nudijo mehiške spe-cialitete, mehiško pivo), Gostišče Origano (gostišče nudi pice, pri katerih je glavna začimba origano), Pri lovcu (organizirajo lov pod strokovnim vodstvom, nudijo jedi iz divjačine).
Poimenovanja kamniških gostiln so razen zelo redkih izjem slovenska in se navezujejo na domače okolje - kar je tudi prav. Sem in tja so tudi zapisana po domače, torej neknjiž-no: Ža Tunco (knjižno: Tunjšči-ca).        MARJETA HUMAR
Pesniški prvenec Kamnićanke Metke Tušar
Namesto pravljice
Namesto pravljice je Metka Tušar napisala veliko pesmi, ki jih je zbrala in izdala v pesniškem prvencu z naslovom Namesto pravljice, ki je izšel pri grosupeljski založbi Mondena. Nekaj objav je sicer že doživela, vendar pa ne samostojne, saj so njene pesmi izšle v zborniku mlade kamniške poezije Tempora mutan-tur. Pred skoraj desetimi leti pa je za kratko zgodbo na nagradnem natečaju dobila 1. in 2. An-dričevo nagrado.
Prav zaradi njenega prvenca je nastal pričujoči pogovor o tem in onem, pesmi pa naj govorijo same zase tistim, ki bodo knjigo vzeli v roke, jih prebrali in po svoje doživeli. Prav zato naj bo enkrat pesnica pred pesmimi in predvsem pred kakršno koli presojo. Vse oznake tokrat puščamo vnemar prav z namenom, da bi za zbirko Namesto pravljice vzbudili pozornost.
Metka, ali si v zbirki zbrala novejše pesmi?
Ne, zbrane so kronološko po času nastanka - od začetka srednje šole p;i do tistih, ki so nastale pred enim letom. Seveda gre za zelo ozek izbor.
Pa ne boš potem pozabila na pisanje pesmi?
Zadnje čase res ne pišem, ker se veliko dogaja. Mika pa me roman, a s komično vsebino. Le še čas moram najti.
Zakaj naslov Namesto pravljice?
Moja prijateljica mi je rekla, da živim kot v pravljici. Ta pa se je začela rušiti, ko je ona umrla, stara komaj 24 let. Prva pesmica. Ta velika Meta, je posvečena njej. Ta velika je bila zato, ker je bila starejša od mene, jaz pa sem bila namreč ta mala. Njej je pos-
Matična knjižnica Kamnik
Počitniške knjige vas vabijo!
Tudi v knjižnici sva knjižničarki z otroškega oddelka že na obrazih šolarjev opazili, da se bližajo brezskrbni počitniški dnevi. Njihove oči so bile polne pričakovanj in marsikdo nama je z veseljem povedal, da bi rad bral kaj počitniškega, ker bo šel na morje. Zelo prijetno je videti otroke, ki s starši skupaj pridejo po počitniško branje in kako vsi z zanimanjem izbirajo knjige, ki so všeč otrokom in seveda tudi staršem.
Povečalo se je povpraševanje po knjigah z morsko tematiko in pripravili sva razstavo knjig na to temo: Pojdimo k morski obali avtorice Barbare Bajd, Dogodivščine na morjih. Voda, od izvira do oceana iz zbirke Korenine znanja. Poletje avtorja Williamsa Johna, Morje avtorice Drage Tarman, ki je primerna za najmlajše bralce. Življenje v vodi iz zbirke S prvo malo enciklopedijo do učenosti. Korak v morje iz zbirke Pelikan, Obmorski svet je šc ena knjiga av-
torice Drage Tarman, prav tako primerna za najmlajše bralce, tu je še zbirka Svet okrog nas z naslovi Morska obala. Polži in školjki. Ribe.
Otroci največ sprašujejo po zbirki Knjigožer. Zelena pošast, Strašljiva Stahovica, Zaljubljeni vampir avtorja Bogdana Novaka; Hči lune in Lažniva Suzi avtorice Dese Muck; Sokolov malteser avtorja Anthonva Horowitza; Netopir brez kril, Beli mušketir. Formula smrti avtorja Ivana Sivca, Moj divji fant avtorja Sama VVhita, Prva ljubezen avtorice Mary Hooper.
Najbolj brani knjigi iz omenjene zbirke sta: knjiga Lažniva Suzi - Suzi je spoznala, da lagati o svojih starših res ni koristno in je zelo težko; Strašljiva Stahovira - če želite izvedeti, kaj vse so doživeli trije mladi radovedni otroci pri reševanju uganke, kaj vse se dogaja v bližini Stahovice in kaj bo tam v prihodnosti, vam priporočava to knjigo. Ne bo vam žal Zveste prijatelje omenjenega avtorja zelo radi prebirate (Usodni piknik. Gozdni samotar, Super špon). Tu je tudi zbirka Novohlačniki avtorja Thomasa Brezine, ki je tudi vodja priljubljene popoldanske otroš-
MATIČNA KNJIŽNICA
Delovni čas do 1. septembra:
ponedeljek, torek: od 13. do 19. ure sreda, četrtek, petek: od 9. do 15. ure sobota ZAPRTO
Delovni čas od 1. septembra dalje:
ponedeljek: od 9. do 19. ure
torek: od 9. do 19. ure
sreda: od 9. do 19. ure
četrtek: od 9. do 19. ure
petek: od 9. do 19. ure
sobota: od 8. do 11. ure
Iščemo študentko ali mlajšo upokojenko za delo v knjižnici Duplica (od septembra dalje).
Informacije: Matična knjižnica Kamnik, tel. 812-597.
ke oddaje na avstrijski televiziji. Naj navedeva nekaj naslovov njegovih del: Zmaj straši opolnoči. Ura v stolpu bije trinajst, Nlp Amadeus, Fantom na Soli, Skrivnost snežne pošasti. Na sledi piratom z Bodenskega jezera, Izgubljeni v džungli. Tudi dela avtorice Enid Blyton. kot so Pet prijateljev, ki obsega kar enaindvajset naslovov, in pa Skrivnosti, seveda vsi poznate, saj so ves čas izposojene in se na polici najde samo še Robertsoa Prva ljubezen avtorice Mary Hooper, Ninina pesnika dva avtorja Bogdana Novaka, zbirka Baletnih copatkov avtorice Norme HilL ki šteje deset naslovov. Namenjena jc predvsem dekletom, ki bi rade postale balerine. Dekleta najbolj sprašujejo po zadnjih treh delih: Sirota iz Italije, Glavna vlogi Labodje pero.
Kaj pa pustolovski romani? Dela Karla Maya, dela Zana Greva, deki Roberta Stevensona in seveda znana delit Burrougnsa o Tarzanu - kralju džungle - težko čakajo na bralce, željnih razburljivih dogodivščin. Malo večji in največji otroci pa si vedno želijo stripa, kar dokazuje vedno prazna polica s stripi, saj zeta radi po-sežete po tej zvrsti literature v slovenskem ali angleškem jeziku. Naj omeniva še detektivke: Pozor črna marela avtorja Adama Bahdaja in pa dela Arthurja Conana DoyIa o Sher-locku Holmesu.
Za najmlajše bralce pa so rut razpolago lepe slikanice, na primer iz založbe Epta: Lunino jezero. Mavrična ribica. Mavrična ribica, na pomoči. Nekoč je bilo-, Prijatelja, Gusar Berto.; iz založbe Kres: Mili, Mačji izlet, Dežela sanj, Čarovnička Betka, Mandi, Beli medvedek, kam greš, Beli medvedek, vrni se, Beli medvedek, vzemi me s seboj.; iz založbe Učila: Mili, Carjevič Ivan in Žar pticam iz založbe Didakta: Ostržek, Obuti Maček.
V vitrini ob vhodu v otroški oddelek sva naredili razstavo knjig s katerimi lahko preganjamo dolgčas, kot so Kratkočasili k, knjige s kvizi, zavozlankami, računskimi orehi in seveda z ugankami različnih oblik, in razstavo knjig v angleškem in nemškem jeziku, ki so vam lahko v pomoč pri učenju jezika.
Že nekaj mesecev je na otroškem oddelku kotiček »Naj knjiga meseca«, kjer napišete, katera knjigi vam je biki najbolj všeč in zakaj. Kar precej časa vodi knjigi Matilda avtorja Roalda Dahla.
Pridružite se izpolnjevanju lističev »Naj knjiga meseca«. Morda boste ravno vi izžrebani in dobili lepo knjižno nagrado. Ne bova več naštevali. Pridite v knjižnico in si oglejte razstavljene knjige!
TATJANA in NINA
večena še ena pesem Meti, v kateri pa izražam obup nad življenjem.
Se te obup velikokrat loti?
Niti ne. So pa skoraj vse pesmice malo bolj žalostne, ker jih je pač malo napisanih v srečnih trenutkih. Prozo pišem iz užitka, v pesmih pa prečiščujem sebe, čustva... Boleča so, ker me spominjajo na tisto, kar hočem spremeniti.
Kakšni so odzivi v tvojem okolju?
Nad tem sem presenečena, saj sem doživela kar nekaj odziva od ljudi, od katerih tega nisem pričakovala. Tudi klicali so me, kje lahko knjigo kupijo.
Te morda moti to, da s svojo poezijo na nek način izpostavljaš sebe?
Ne, saj so pesmi le moje, drugi pa jih razumejo seveda drugače, ker jih povezujejo s svojimi asociacijami, kar mi je čisto všeč. Bolj sem izpostavljena na radiu, ko grem v eter, saj pogostokrat
sodelujem v dopoldanskem programu Radia Hit.
Katere pesnike pa sicer rada prebiraš?
Lorco, Frieda, Preverta, Byro-na...
Kaj imaš še rada?
Bulgakova. Morje. Mojega psa, ki mu je ime Monty. Solato. Kaj pa imaš rada v Kamniku?
Mali grad. Pa... Hmm... V Kamniku? Si se ga te odvadila?
Ne, se mi je pa tako... no, odtujil. V zadnjem času sem malo tukaj. Ne maram pa tudi otročjih mož, ki uživajo v zdrahah, namesto da bi kaj naredili. Uživajo v tem, da so pomembni. Preberi pesefh Moje mesto.
In kaj pravi ta pesem? Namreč v s soncem obsijanih ulicah mamutskega mesta »...šepetanja se plazijo, obešajo se na pete ljudi in krivijo njihove sence...«, pa čeprav je videti vse spokojno in praznično, so ljudje v malomeščanskem življenju zadovoljni s svojo pomembno vsakdanjostjo. »In, kadar le morejo, v mamute še vedno mečejo kamenje.«
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Triletni Grega Kuhar iz Sovinje peči se že privaja kmečkim delom. Ko se Je oče Lojze s košem namenil kosit v breg, si je tudi Grega brž oprtal svoj koš. (V. M.) Foto Lojze Kuhar
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23
1240 KAMNIK TEL: 06V831-470, FAKS: 061/831-176 lnfocenter.kamnik-1@siol.net
KOLEDAR PRIREDITEV
OBČINA KAMNIK IN KULTURNI CENTER KAMNIK vabita na
II, MEDNARODNI BIENALE AKVARELA, ki bo do 27. 7. na Gradu
Zaprlce v Kamnika Odprto vsak dan od 10. do 20. ure.
Informacije: Kulturni center Kamnik, tel.: 817-647, 817-662.
STALNA RAZSTAVA UPOGNJENEGA POHIŠTVA NA SLOVENSKEM
Informacije: Kulturni center Kamnik, tel.: 817-647, 817-662 IZBOR AVTOPORTRETOV MIHA M ALEŠA
Razstava ob 10-letnici sllkarjeve smrti v Maleševi galeriji. Informacije: Kulturni center Kamnik - Maleševa galerija, tel.: 831-616, 817-647, 817-662
TURISTIČNE PRIREDITVE TURISTIČNO DRUŠTVO MOTNIK vabi na MOTNIŠKI SEJEM, ki bo v nedeljo, 17. 8, v Motnlku Informacije: TD Motnik, g. Jože Semprlmožnik, tel.: 733-042
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK vabi na 27. DNEVE NARODNIH NOŠ, ki bodo v petek, soboto In nedeljo od 12.-14 9. 1997. Prizorišče: staro mestno jedro. lnformaci|e: TD KAMNIK, tel.: 832-011
ŠPORT
Od 25. 7. do 27. 7.
Letno kopališče Pod skalco, Kamnik - DRŽAVNO MLADINSKO IN KADETSKO PRVENSTVO V PLAVANJU. Informacije: Plavalni klub Kamnik, g. Franc Prodnik, tel.: 825-055 Nedelja, 27. 7„ ob 9. uri, Kamnik
VZPON NA VELIKO PLANINO, kolesarska prireditev. Informacije: Športno društvo Calcit Ročk, Shox Team, g. Sandi Srdar, tel.: 817-641, In g. Metod Močnik, tel.: 825-795 Sobota, 26. 7, ob 9. url, Kamnik
31. TURNIR MOŠKIH TROJK V ODBOJKI NA ZUNANJIH PEŠČENIH IGRIŠČIH. Informacije: Odbojkarski klub Kamnik, g. Aco Kramar, tel.: 811-650
od a a do 10. a
Letno kopališče Pod skalco, Kamnik - ODPRTO ABSOLUTNO PRVENSTVO SLOVENIJE V PLAVANJU 1997. Informacije: Plavalni klub Kamnik, g. Franc Prodnik, tel.: 825-055.
Od a a do 16. a
DRŽAVNO PRVENSTVO V PADALSTVU. Informacije: Polet Kamnik, g. Dušan Orehek, tel.: 831-843 Nedelja, 10. a, Kamnik
IX. DIRKA NA ČRNIVEC, kolesarska prireditev. Informacije: KK PRO-M Team, g. Martin Kemperle, tel.: 816-209 Sobota, 16. a Šmartno-Rakltovec
GORSKI KRONOMETER, kolesarska prireditev. Informacije: KD KIK Kamnik, g. France Sadušak, tel.: 832-054
od 2a a do 30. a
Komenda, prostori kluba - XI. ODPRTO PRVENSTVO KOMENDA, šahovski turnir mladincev. Informacije: Šahovski klub Komenda, g. Franc Poglajen, tel.: 841-241
Teniški klub Kamnik vabi
Sobota, 9. a: KLUBSKI TURNIR ČLANIC
Petek, ia a: ČLANSKI TURNIR DVOJIC
Sobota, ia a: TURNIR DVOJIC
Sobota, 23. a in nedelja, 24. a: TURNIR NOVE LB
Sobota, 30. 8. In nedelja, 31. 8.: IV. TURNIR ZA POKAL KAMNIKA
Vsi teniški turnirji se odvijajo v Kamniku. Informacije: Teniški klub Kamnik,
g. Anton Jeras, tel.: 817-679
Lokostrelski klub Kamnik vabi v nedeljo, 7. 9, na MEDNARODNI TURNIR »FITA STAR«. Informacije: Lokostrelski klub Kamnik, g. Dušan Letnar, tel.: 831-256, 811-511
PRIREDITVE GASILSKIH DRUŠTEV Sobota, 26. 7., ob 15. url, Stranje
RAZVITJE GASILSKEGA PRAPORA IN VESELICA. Informacije: Prost. gas. društvo Kamniška Bistrica, g. Janez Kregar, tel.: 825-193 Sobota, 26. 7, ob 15. uri, Motnik
GASILSKA VESELICA. Informacije: Prost. gas. društvo Motnik, g. Ludvik Plskar, tel.: 733-027 Sobota, 9. a, ob 16. uri, Sela
GASILSKA VESELICA. Informacije: Gasilsko društvo Sela,.g. Stane Šuštar, tel.: 832-188
Petek, 2Z a, ob 17. url In sobota, 2a a ob 16 url, Kamnik
PROSLAVA OB 115. OBLETNICI DELA DRUŠTVA IN VESELICA Informacije: Gasilsko društvo Kamnik, g. Jože Oblak, tel.: 813-982
PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK Nedelja, 31. a, ob 11. url, Kokrško sedlo
PROSLAVA OB 100. OBLETNICI KOČE. Informacije: PD Kamnik, tel.: 831-345
ZABAVA
Petek, 15. 8., ob 16. uri, Gostilna Pri planinskem orlu, Stahovica - DAN
LOVSKIH JEDI, lovska kulinarika in zabava z ansamblom Vesele Štajerke. Informacije: Gostilna Pri planinskem orlu, tel.: 825-410
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Da prihaja čas kislih kumaric, so nam zadnjič pokazali tudi na kamniški TV. Občinski parlament je odSei na dopust. Pa so nam dva dni zaporedoma namesto občinskih mož vrteli nekaj let star posnetek Temnega valčka. Po mojem to ni bilo najbolj pametno, saj Temnega valčka Se vedno lahko vidimo v živo na kamniških ulicah. Poskrbel je tudi za dodatno zabavo in program na predvečer praznika državnosti na Glavnem trgu. Zato bi ga moral župan, ki je na Impulzu kritiziral »svoje« Kamničane, ker se niso v večjem številu pojavili na trgu, pohvaliti. Za take proslave, če je že plačal vrle Štajerske godce, pa bi moral župan naročiti bolj toplo vreme, tako pa so se še tisti redki ftrbci morali zavijati v bunde in namesto piva piti čaj. No, pred odhodom na počitnice pa se je na lo-kalki še enkrat pokazal naš župan in strankarskim možem povedal, naj zahvalijo Boga, da ima on dobre živce, sicer bi se tudi v mestu v naročju planin dogajale podobne zgodbe, kol jih doživljajo v Tržiču, Kranju, Ljubljani in še kje...
Treba pa je pohvaliti glavne od kamniškega turističnega društva, ki so se spomnili, da bodo ob sobotah na Šutni pripravljali bolšji sejem. Tako se bodo naši meščani lahko znebili razne krame, ki Se leži na mestnih podstrešjih, pa še kaj bodo zaslužili zraven. Na prvem takem sejmu so bili kramarji s starinami in drugo ropotijo v glavnem iz Ljubljane. Nekdo je postavil na svoj štant tudi Marijo, Prešerna in Tita. frodajal pa jih je po tistem: »Kolk daš?« Vendar prave kupčije ni bilo, v glavnem smo to sobotno dopoldne vsi bolj pasli flrbce. Na Šutni 97 pa se je vendarle nekaj dogajalo... Hotel sem malo poizvede-ti, kako je kaj s pripravami za ustoličenje nove komendske občine, ali že imajo kandidata za župana in podobno, pa so pristojni rekli: »Ne dajemo nobenih izjav!« in veselo odšli na morje...
Ne vem, zakaj se Tuhinjci nekaj jezijo, da še vedno nimajo novih telefonov, če pa so podpisali pogodbo, kot je zadnjič dejal prvi mož Šmartno, v kateri stoji črno na belem, »da bodo telefoni zvonili 30. 2. 1997«.
Tega dne pa kot vemo, letos na koledarju žal ni bilo. Zato bodo morali na 30. februar počakati še kar nekaj let... Ko sem Tuhinjce povprašal, zakaj na Potoku ni več transparenta Terme Snovik, kije tri leta kazal pot do bazena, so mi odvrnili, da bi morali potem bazen takoj povečati, saj morajo že sedaj ljudje ob lepih nedeljah v vodi skoraj stati drug poleg drugega... No, pa nič hudega, starejši se spomnimo, da so tako pot začele tudi danes slavne Atomske toplice, le da je bil njihov »bazen« le malo večji od kopalne kadi...
Motničani bodo letošnje poletje odkrili spomenik ljudskemu pripovedniku Gašperju Križniku, prenoviti pa nameravajo tudi spomenik nekdanjega sodstva v Motniku. Na ta »pran-ger« bomo privezali tiste, ki bi morali zgraditi obljubljeno obvoznico mimo Motnika, se hudujejo jezni domačini. Ker dlje od količkov Se niso prišli...
Pa lepo preživite svoj dopust, v Sno-viku, na morju, če imate tavelik regres, ali kjerkoli že, in na svidenje do jeseni' KRIŠTOFOV PEPEII
Vseslovensko srečanje upokojencev
Letošnji 19. junij je bil praznik za veliko slovenskih upokojencev, saj se nas je zbralo v Celju kar 19.000 na že tradicionalnem devetem srečanju slovenskih upokojenk in upokojencev. Samo iz kamniških društev nas je bilo za 6 polnih avtobusov.
V uradnem delu srečanja nam je dobrodošlico izrekel župan Celja JOŽE ZIMŠEK. Prisluhnili smo tudi govoru »našega« predsednika ZDUS VINKA GOBCA, ki je med drugim dejal, da je vesel, da se nas je toliko zbralo, saj se tudi na ta način vidi, da smo dobro organizirani, enotni, Se aktivni in sedanjim upravljalcem države sporočamo, da se ne pustimo odriniti »na rob« družbenih dogajanj. Nismo najbolj zadovoljni s sedanjo politiko, kije vse preveč usmerjena v Škodo socialno Šibkih državljanov, kot tudi velike-
Na srečanju upokojencev Slovenije v Celju se je zbralo devetnajst tisoč upokojencev, samo iz Kamnika nas je bilo tristo. (Foto S. S.)
ga števila upokojencev. Seznanil nas je še z glavnimi nalogami ZDUS-a, ostajamo pa še naprej »svobodni« glede političnih strank. Tudi v bodoče bomo s svojimi glasovi podprli tiste predstavnike strank, ki bodo znali prisluhniti našim željam in zahtevam, saj ne zahtevamo nekaj, česar si v svojem aktivnem delu nismo »pridelali«.
Pozdravili smo tudi predsednika države MILANA KUČANA, ki se nam že nekaj let redno pridruži na teh srečanjih. V svojem govoru nas je med drugim seznanil, da ima Slovenija trdne in vame temelje, saj je v teh vgrajeno tudi delo nas upokojencev. Veliko Slovencev že ve, kako je živeti v Evropi, res ni enostavno, še težje pa bi bilo živeti izven Evrope. Povedal je tudi, da je škoda, da nekateri naši politični veljaki velikokrat vztrajajo pri svojih strankarskih težnjah namesto da bi svoje sile usmerili v rešitev skupnih, nacionalnih, državnih interesov. Dotaknil se je tudi reforme pokojninskega sistema, ki se pripravlja in istočasno zagotovil s pripravljala te reforme, da sedanji upokojenci ne bodo prikrajšani za pravice, ki so jih pridobili s svojim delom. Celjani so nam pripravili bogat kulturni program.
Po proslavi smo na zabaviščnem delu lahko zaplesali, saj so nam »Hmeljarji« pridno igrali. Še posebej smo bili ponosni na nastop naših dveh znanih Kamničanov JOŽICE KAUŠNIK ob spremljavi BOŽA MATIČ1ČA.
ojencev, samo a namniKa nas je ouo tristo. u-oio a. a./ MARINKA HR1BOVŠEK    L__i  ca pa so iz len panjSKin Končnic napraviti pravcan cenetnjan. [
Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi
'stu Kamnik (KS Dunlica in KS Kamnik)    tem delu. Po vsei verietnosti Da le sodobna siuaciia tudi ori      Za ureditev vseh kamniških igrišč bi bil potreben okoli       1. V zvezi s finančnim planom Športne zveze za i
PREBUDIMO VERONIKO!
Veronika z Malega gradu je zgodovinska oseba, je svojstvena, enkratna. Noben kraj na svetu nima taksne Veronike. Neumni bi bili, če je ne bi izkoristili v turistične namene.
Organizirajmo prireditev: Veronikina noč!
Ta noč naj bi bila nekaj posebnega, spektakularnoga - značilna za Kamnik. »Nora noč z Veroniko« naj bi bila v okviru prireditev narodnih nos. morda na predvečer Dneva narodnih noš v Kamniku. Spektakel naj bi se odvijal na Malem gradu in pod njim - za kavarno Veroniko. Prireditev naj bi bila tako organizirana, da bi se vanjo vključilo čim več ljudi, Le če si zraven aktiven, se resnično zabavaš. In to je tisto, kar rabimo: da se nasmejemo, napleše-mo, naveselimo, da sami pri tem sodelujemo. Le tako v sebi čutimo veselje in tega nam manjka bolj kot kruha..
Vse prevečkrat slišim: »Ne upam si, kaj bodo pa drugi rekli. Bojim se kamniških gobcev!« Kot da greši, če se kdo glasno zasmeji, če je vesel, če rad pleše in se zabava.
Kritike in medsebojno ocenjevanje in morda celo obtoževanje odpade, če smo vsi na istem, se vsi vključimo - »vsi norimo«! Že v pripravo je potrebno pritegniti čim več ljudi, le tako bo prireditev uspela. Mali grad in Veroniko so na svojih slikah upodabljali že številni slikarji, saj ga v bližnji in daljni okolici najbrž ni slikarja, ki vsaj enkrat ne bi naslikal Malega gradu. Lahko bi takrat priredili razstavo teh slik.
Motiviko z Veroniko in Malim gradom bi lahko uporabili zlatarji na svojih izdelkih, rezbarji in še mnogi drugi umetniki in obrtniki. Ljudje so domiselni in ustvarjalni. Na Kamniškem takšnih ljudi ne manjka. Številni so to dokazali s svojimi razstavami in predstavitvami. Slikarji, glasbeniki, poeti, literati in drugi - ustvarjajte!
Ideja je tu! Upam, da se bo zanjo ogrel za take prireditve nadarjeni župan, da se bo turistično društvo lotilo izvedbe s pomočjo sposobnih ljudi v Zvezi kulturnih organizacij in drugih društvih in ob aktiviranju nadarjenih in sposobnih posameznikov.
Vse za vesele Kamničane, za turistični in gospodarski razvoj Kamnika!
DRAGICA FRIEDL
V TIŠINI SAMOTNEGA MUNA - v teh poletnih dneh marsikaterega Kamničana zanese pot po približno dva kilometra dolgi gozdni poti po dolini potoka Osevek do njegovega izvira, kjer stoji danes opuščen Debevčev mlin. Tu sta doma hlad In mir.
ČAROBNI MLINČEK - na prvem kamniškem bolšjaku na Šutni je Dare Gjurin preizkusil starinski mlinček, vendar cekinov za kamniški turizem mlinček ni hotel namletL
PODOBE S PANJEV NAŠIH PRADEDOV-so narisali in predstavili naši osnovnošolci na nedavnem taboru v Snoviku. V OŠ Toma Brejca pa so iz teh panjskih končnic napravili pravcati čebelnjak, (fs)
V mestu Kamnik (KS Duplica in KS Kamnik) so županu in nekaterim svetnikom otroška igrišča nepomembna
Mladost je najlepši del odraščanja. Dogodkov, ki smo jih doživeli kot otroci ali najstniki, se spominjamo vse življenje. Na njih gradimo svojo prihodnost in nanje radi pozabljamo, kadar vzgajamo svoje otroke. Pa kljub vsemu bi se morali zavedati, da je to obdobje tako pomembno za naše otroke, kot je bilo pomembno za nas. Mogoče zaradi družbenih sprememb in drugačnega načina življenja, ki staršem ne dopušča ravno veliko časa, ki bi ga lahko preživeli s svojimi otroki, še toliko bolj. Velikih korakov, ki bi korenito spremenili naše življenje, ne moremo narediti, lahko pa z majhnimi koraki omogočimo, da bodo otroci in mladi mladost zaživeli v polni meri.
V občini Kamnik je bilo septembra 1996 po podatkih Zavoda za statistiko RS približno 4000 otrok od 5. do 14. leta. Zanje je poskrbljeno na različne načine. Veliko bolje je poskrbljeno za osnovnošolce, skoraj nič pa za predšolske otroke. Osnovnošolci imajo v osnovnih šolah zagotovljene nekatere dejavnosti, ki pokrivajo vsaj najosnovnejše potrebe otrok. Poudariti je potrebno, da se tudi ta možnost krči zaradi finančnih težav tako osnovnih šol kot staršev, ki do neke mere sami sofinancirajo dejavnost. Vendar nam je to prinesel novi sistem in proti temu ne moremo skoraj nič.
Velik del bremena staršem odvzamejo tudi društva s svojimi prostovoljci, ki za predšolske otroke in za osnovnošolce poskrbijo v njihovem prostem času. Ve se, da ta društva financira občina, vendar razen ene pozitivne izjeme, ki se trudi v okviru svojih finančnih zmožnostih vsa društva, ki se ukvarjajo z mladino, dobivajo zanemarljivo vsoto. Za primer vzemimo kamniške tabornike, ki bodo za svoje celotno delo letos dobili 210.000,00 STT. In če vemo, da celo leto deluje okoli deset vodov, ki potrebujejo material za delo na sestankih, denar za izlete, prijavnine za tekmovanja, najemnino za letni in zimski taborni prostor itd., je teh 210.000,00 SIT premalo, zato se velikokrat zgodi, da vodnik sam financira določene stvari, kijih potrebuje pri svo-
jem delu. Po vsej verjetnosti pa je podobna siuacija tudi pri ostalih društvih, ki se ukvarjajo z mladostniki.
Vemo pa, da se nekateri otroci ne morejo včlaniti v nobeno društvo, krožek ali drugo skupino, bodisi zaradi denarnih težav doma bodisi, ker je v družini preveliko število otrok in jim slarši ne morejo izpolniti njihovih želja, da bi se udeleževali v raznih interesnih skupinah. Za te otroke, tako šolske kot predšolske in seveda tudi ostale, bi morala občina zagotoviti vsaj najosnovnejšo možnost za rekreacijo in druženje otrok v njihovem prostem času. Postaviti bi morala igrišča v blokovskih naseljih, jih urediti in skrbeti zanje. Vsak stanovalec Klavčičeve, Groharjeve, Matije Blejca, likove. Kranjske, Ljubljanske, Tunjiške in še bi se dalo naštevati, ve, da so igrišča v slabem stanju ali pa jih sploh ni. Igrišča v blokovskih naseljih nimajo nobenih igral, na katerih bi sproščali svojo energijo najmlajši ali pa so ta igrala že tako načeta, da za otroke predstavljajo večjo nevarnost kot možnost sprostitve. Zato se morajo otroci v svojem prostem času igrati v otroških vrtcih ter s tem po sili razmer delati škodo vrtcem, s tem pa tudi občinskemu proračunu. Občina Kamnik kljub mojemu predlogu pri osnutku letošnjega proračuna ni namenila niti tolarja za popravilo oziroma postavitev novih igral na igriščih v blokovskih naseljih. Vsa ta igrala bi se lahko čez zimo spravila in obnovila ter naslednje leto spet postavila, tako da njihova obraba ne bi bila velika. Toda v občini ni denarja za mestne otroke. Denar je namenjen na primer za obnovo cerkva, saj se v cerkvah ljudje zbirajo, družijo, duhovno očistijo, zbližajo, poklepetajo, cerkve so del naše kulturne dediščine. Pa kljub vsemu se večina otrok raje kot v cerkvi zadržuje na igriščih. Tudi tu se otroci skupaj s starši lahko zbirajo, poklepetajo, zbližujejo in duhovno bogatijo. Poleg tega so otroci zadovoljni, da jih opazujejo starši in da jim ni treba posedati doma, se v brezdelju potepati po ulicah ali posedati v gostilni z atom, ki si mora privoščiti dnevno dozo. Nenazadnje tudi ta možnost ni najslabša, saj vemo, da ima vsaj en gostinski lokal v Kamniku na svojem vrtu lepo urejeno otroško igrišče. In sprašujem se, ali je res potrebno oditi na pijačo, da se lahko otrok igra?
Za ureditev vseh kamniških igrišč bi bil potreben okoli 1 milijon SIT oziroma približno slabih 0,05% občinskega proračuna. Ob pomoči stanovalcev pri postavljanju igral bi bil ta znesek še znatno manjši, Se posebej, če vemo, da bi s tem osrečili marsikaterega otroka in staršem odvzeli dobršen del bremena.
Urejena otroška igrišča so minimalno, kar našim otrokom lahko omogočimo. Če se ozremo nekoliko čez ograje našega mesta, bomo hitro ugotovili, da je to v drugih naseljih in v drugih krajih nekaj povsem normalnega. Pri nas pa lahko ugotovimo samo to, da župan kamniškim otrokom še ni in, kot kaže, ne bo dal ničesar, da bi jim polepa-šal in popestril brezskrbno mladost in tudi mladina v Kamniku ne bo dobila svojega zbirališča - kluba, kjer bi lahko ustvarjala in sproščala svojo energijo. Tako se bo Se zmeraj zbirala po gostilnah in, kakor pravite nekateri svetniki, »zganjala vandalizem po mestu«. Le zakaj?
Bomo na naslednjih volitvah še volili takega župana ali bomo končno lahko zbrali kakšnega neobremenjenega, ambicioznega, zavestnega mladega Kamničana, ki bi svoje morebitne napake pri delu tudi priznal in ne valil krivdo na vse druge, ki bi bil naš župan in ne mi njegovi dragi...
BRANE GOLVBOVIČ član občinskega sveta Občine Kamnik
Seja skupščine Športne zveze
Pod zgornjim naslovom se je piscu članka v Kamntikem občanu, št. 13, 10. julija 1997, Jožetu Jankoviču zapisalo nekaj netočnosti oz. informacij, ki potvarjajo resnična dogajanja na omenjeni seji skupščine ŠZ. Naj uvodoma povem, da je bil omenjeni gospod na seji prisoten kot delegat Odbojkarskega kluba, iz česar bi človek lahko sklepal, da sije gradivo za sejo vsaj ogledal, če ga že ni - da bi branil interese svojega kluba - ustrezno proučil. Druga uvodna ugotovitev pa je, da se je na seji vodil uradni zapisnik, ki ga je poleg zapisničarke podpisal predsedujoči na skupščini, overila pa.sta ga tudi oba overovatelja.
Pa pojdimo lepo po vrsti - razvrstitev sem opravil glede na pomembnost posameznih točk dnevnega reda.
1. V zvezi s finančnim planom Športne zveze za leto 1997 je popolnoma napačna in zavajajoča že trditev, da Športna zveza dobi od občine 35 MIO sit. Kot že rečeno, če bi pisec članka (in delegat) vsaj prebral gradivo za sejo, takšne neresnice ne bi smel objaviti. Kvečjemu bi lahko zapisal, da je za šport v občini predvidenih že omenjenih 35 MIO sit. V finančnem planu Športne zveze, kije bil mimogrede na seji skupščine z določenimi popravki tudi sprejet, je zapisano, da je proračunskih sredstev za 31 MIO sit - točneje 30.996.000,00 sit. Ob tem velja posebej poudariti, da na nekatere postavke, kijih pisec omenja v članku, Športna zveza nima nikakršnega vpliva, zato niti niso zajete v finančnem planu Športne zveze - sem seveda sodi vzdrževanje bazena, materialni stroški in plača zaposlenega na objektu v višini 3 MIO sit, točneje 3.038.000,00, kar proračun nakazuje direktno Plavalnemu klubu, in tudi sofinanciranje Studentov Fakultete za šport - 100.00,00 sit. Posebno poglavje so dodatna sredstva za sofinanciranje kotlovnice na OŠ F. Albrehta, kjer so sredstva sicer res prikazana v finančnem planu Športne zveze, vendar je vsem znano, da gre za poseben manever predlagateljev občinskega proračuna. Dejstvo je, da gre za pokrivanje zapadlih obveznosti občine do izvajalca omenjenih del iz leta 1996.
Če bi bil pisec članka pozorneje sledil razpravi na skupščini Športne zveze in če bi seveda znal sešteti predvidene lastne prihodke, se mu ne bi zapisalo, kar se mu je. Dejstvo namreč je, da po sprejetem finančnem planu Športna zveza načrtuje za 9.500.000,00 sit lastnih prihodkov. Ne-zanemarljiva so tudi dodatna sredstva za plače zaposlenih na Športni zvezi v višini 2 MIO sit ■ točneje 2.006.000,00 sit, ki nam jih na podlagi dogovora nakazuje OŠ F. Albreht (njim pa MŠŠ - Ministrstvo za šolstvo in šport).
Proračun Športne zveze je v letu 1997 tako »težak« 43.775.876,48 sit (če od tega odštejemo že omenjena sredstva za kotlovnico v OŠ F. Albrehta, Športni zvezi ostane na razpolago 42.523.876,48 sit).
Po sprejetem finančnem planu Športne zveze za leto 1997 so sredstva predvidena za:
Kegljači ne morejo več do kegljišča Čas počitnic lahko preživimo kot kralji!
Kamniško kegljišče za Planinko bo imelo burno zgodovino, saj se objekt kar podaja iz rok v roke. Športni objekt, ki je bil namenjen za rekreacijo Kamničanov, je najprej pripadal podjetju Planinka, ki pa je šlo v stečaj, zato je lastništvo pripadlo občini. Ta pa je objekt skupaj z Malograjskim dvorom in Veliko planino prenesla v lastništvo tovarne Stol s pogojem, da se objekti uporabljajo v turi-stično-rekreacijske namene. Stol je kegljišče dal v najem in ga kasneje tudi odprodal Francu Bukovniku. Vendar je že najemna pogodba vsebovala elemente prodaje s tem. da je bila določena cena objekta (80.000 DEM). Od stečaja Planinke naprej je za kegljišče skrbel in ga vzdrževal Kegljaški klub Kamnik. Lastniška razmerja pa seveda vplivajo na prvotno namembnost kegljišča - to je na kegljanje.
Občina je zaradi te prodaje že po zemljiškoknjižnem vpisu in po obravnavi na občinskem svetu vložila tožbo proti Stolu, s katero oporeka regularnosti prodaje. Kot pa nam je povedal Franci Spruk, je bil Kegljaški klub v najemni pogodbi med Stolom in zasebnikom omenjen, v kupoprodajni pogodbi
pa je klub izpadel. »Ne Stol in ne Bukovnik nista v objekt nič vložila, naš klub je sam kril stroške tekočega vzdrževanja,« pravi Franci Spruk. Med Kegljaškim klubom in gospodom Bukovnikom ter predstavniki občine so potekali tudi pogovori, s katerimi naj bi dosegli možnost vadbe. Sicer pa so kegljači že prej skušali pridobiti najemno pogodbo z Bukovnikom, vendar ta nanjo ni pristal in tako so dogovori ostali zgolj ustni in torej neobve-zujoči, kar je v klub vnašalo veliko negotovost. V pogovoru nam je Spruk povedal še to, da so se zadeve spremenile po prodaji, torej ko je Bukovnik postal lastnik objekta: »Pričeli so se pritiski na Kegljaški klub, češ da hoče nekaj delati v objektu in da ima obljubo z občine, da bomo mi dobili od občine drug objekt. Postavil nam je nadstandardno najemnino - 24 do 34 DEM na kvadratni meter, kar sploh ni primerno za športni objekt. Najbrž ti njegovi poskusi sovpadajo s časom dopustov, ko ljudje niso toliko pozorni na spremembe in je pričakoval, da bo uspel.« Kegljači so konec junija skušali vadbeni prostor tudi preurediti, da bi ga uskladili z zahtevami in predpisi
Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 41/a
vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike:
t Tečaje tujih jezikov
- nemščine L, II. In III. stopnja - 60-urni
- angleščine I. stopnja in konverzacije - 60- ali 40-urnl
- francoščina za otroke do 12. leta - začetni 30-urni
Z Računalniške tečaje
- osnovni tečaj DOS in VVS - 15-urni
- urejevalnik besedil Windows-Word 6.0 - 20-urni
3. Tečaj higienskega minimuma
- osnovni in obnovitveni tečaj (s pričetkom predvidoma v septembru)
4. Za pridobitev IZOBRAZBE IV. in V. stopnje pa
vas vabimo k vpisu v smeri:
- PRODAJALEC (za dokončanje šole)
- EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
- POSLOVODJA (pogoj za vpis je končana trgovska šola in 2 leti delovne prakse)
- OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - 6., 7. in 8. razred (za osnovno šolo je šolanje brezplačno!)
Če bi se želeli izobraževati ali obiskovati katerega od navedenih tečajev, vas vabimo, da se prijavite do 20. septembra 1997.
Podrobnejše informacije dobite lahko na zgoraj navedenih telefonih ali osebno VSAK DAN, RAZEN PETKA, od 9. do 12. ure.
O pričetku izobraževanja in pričetku tečajev vas bomo pisno obvestili.
Kegljaške zveze Slovenije. Ženska ekipa je namreč v 1. ligi in če preureditve igrišča ne bo, ne bodo mogli izpeljati nobenih tekmovanj. To so skušali urediti s prostovoljnim delom, vendar pa je lastnik zamenjal ključavnice in tako odtujil tudi orodje, ki so ga člani kluba pustili v objektu. Franci Spruk je poudaril da je Bukovnik to storil brez opozorila in dogovora, prav tako ga še vedno ni odprl kljub opozorilu policije. Članom kluba je bilo svetovano, naj tudi oni uporabijo iste metode, vendar pa Spruk zatrjuje: »Potem ne bomo nikamor prišli, odnosi nikakor ne bodo urejeni in nastala bo konfliktna situacija.«
Ivan Pristovnik, tajnik občine, pravi, da je Stol zaradi prodaje tožen in da so dali v zemljiško knjigo na objekt »plombo«, torej se do odločitve sodišča ne more prodajati naprej. Z gospodom Bukovnikom so se skušali pogovarjati in skupaj z njim oblikovati predloge za rešitev problema, vendar pa z njegove strani ni odziva.
Menda se lastnik sklicuje seveda na svoje lastništvo in da zato ne dovoli posegov na kegljišče, vendar žal tega pri njem nismo mogli preveriti, ker se ga po telefonu nikakor ni dalo priklicati.
B.P.
Prešerno nasmejan in od sonca zagorel obraz znanke me je prijetno presenetil. Kakšna sprememba razpoloženja od tistega, pred štirinajstimi dnevi, ko je odražalo dvom, zaskrbljenost... Predvsem pa - žalost!
Bilo je tik pred šolskimi počitnicami. Potožila mi je, da je otrokom obljubila, da bodo šli na počitnice... K morju. A_ kako naj obljubo izpolni: plače že ni dobila nekaj mesecev, moževa pa je komaj za krpanje najnujnejšega... Kako, ih od kod naj vzame še za počitnice!? A, pogledi otrok so bili tako polni pričakovanj! Kot zadnje čase že nekajkrat pred velikimi dogodki in prazniki, ko izložbe trgovin ponujajo tisoč in eno dobroto po najugodnejših cenah... Ko reklamni letaki polnijo poštne nabiralnike in ponujajo sanjske počitnice skoraj zastonj...!
Otroci so še premajhni, da bi razumeli, da si kot prenekatera družina tudi njihova ne more privoščiti niti najcenejšega več! O tem se je težko pogovarjati. Ni lahko priznati pomanjkanja in revščine. Ni lahko razložiti, zakaj imajo eni tako veliko in drugi tako malo?!...
Od kod torej zdaj tako prešeren obraz moje znanke?!
»Težko sva se odločila z možem, kaj storiti«, je začela pripovedovati in nadaljevala: »Porabiti še zadnje prihranke, da bi izpolnila obljube in pričakovanja otrok?!... Pa je kot razodetje prišlo spoznanje, da v tem žalostnem vsakdanu naša družina potrebuje prav to - kraj, kjer bomo lahko pozabili na skrbi in čas, ko bomo samo drug z drugim. In smo se odpravili! Kar smo potrebovali za preživetje na počitnicah smo nesli s seboj, kupovali smo le najnujnejše in tisto, kar bi kupili tudi doma. Vsak dan smo si privoščili kepico sladoleda. Neizmerno smo uživali v sladkohla-
dnem obredu! Pred mamljivimi vonjavami dobrot iz žara smo se ubranili s preprosto zvijačo: nikoli nismo lačni pohajali naokoli! Nismo dopustili, da bi nam cenene dobrine in potrošniška zapravljivost segla do zavesti. Bili smo srečni, ker smo imeli drug drugega - v izobilju! Prav neverjetno smo se čudili odkritjem, medsebojnemu spoznavanju, ki jih je prinesel naš čas počitnic«
Od tod torej veselje in sreča na obrazu moje znanke!
Zakaj sem pravzaprav želela sporočiti ta počitniški utrinek?
Predvsem zato, da bi nas čas počitnic ne prizadel, četudi so naše možnosti za preživetje v bolj ali manj mondenem letovišču minimalne ali celo nikakršne. Kajti, čas počitnic je predvsem tudi čas, ki ga namenimo drug drugemu. Da bi nadoknadili čas, ki smo ga med letom preživeli izven doma, da bi odkrili vse tisto, kar smo med letom le površno opazili ali spregledali...
Še več! Čas počitnic je pravi trenutek, da imamo večkrat in bolj odprto naročje za naše otroke. Da nas naredijo za kralja, ko nam priplezajo na kolena in zašepetajo: »Tebe imam najrajši«!
IVANA SKAMEN
Moj pogled-
... na v zadnjem času toliko opevano ekološko kmetijstvo
Jemejka Drolec, novinarka na Radiu Slovenija
Zavzeti neko stališče, kot npr. podpirati idejo o ekološkem kmetijstvu, je lahko tudi modna poza, s katero nekateri dokazujejo svoj korak s časom. Tudi sama sem med tistimi, ki so »not padli«. Navdušili so me članki, reportaže, knjige in predavanja o ekoloških, bioloSko-dinamičnih, sonaravnih principih kmetijstva in kmetijstva po vzorcu permakulture. Kako idilično, kako pravljično se mije zdelo vse skpaj! Sčasoma mije v svoje navdušenje uspelo vnesti tudi nekaj kritičnosti. Tudi ta medalja ima svojo manj svetlečo plat. Lahko da je bil vzvod zelo banalen in sicer splošna gospodarska kriza, prenasičenost trga s konvencionalno pridelano hrano. Ljudem je treba ponuditi nekaj novega, so rekli delodajalci, poskrbeti za množico vseh, ki bi sicer ostali brez dela, brez dohodka in odvisni od socialnega vzdrževanja. Izmislimo si novo EKOLOŠKO smer, so rekli tisti, ki skrbijo, da se denar stalno obrača. In so nam ponudili ekološko pridelano hrano, recikliran papir, oblačila in pohištvo iz naravnih materialov, pobarvana z naravnimi barviti in tako naprej. Skratka, moti me samo to, da na začetku t. i. ekološkega trenda ni bila plemenita ideja, ampak želja po dobičku. Naj se vrnem k ekološki alternativi v kmetovanju. Ta zahteva Se več znanja, iznajdljivosti, sposobnosti, saj gre za proizvodnjo hrane, za gospodarsko dejavnost torej. V preboju do končnih potrošnikov, v borbi za delež na tržišču ni prav nič idiličnega. Vse, od česar naj bi živeli, od nas zahteva disciplinirano delo, vse drugo je le modna muha enodnevnica. V zadnjem času ob spogledovanju z EV spoznavamo krutost tržne konkurence. Ko primerjalne analize pokažejo, kako visoki so stroški naše pridelave in prireje, kako slaba je naša storilnost na enotno proizvoda, nam postaja jasno, da razen nekaj za naše pojme zares velikih kmetij ali kmetijskih obratov, nismo konkurenčni. V zadnjem času slišimo, da je naša razdrobljena kmetijska struktura kot nalašč ustvarjena za ekološko kmetijstvo. Tudi kmetijska politika vidi možen razvoj za večji del kmetij v ekološkem kmetijstvu. A ugodne pogoje za to je treba šele vzpostaviti! Dokler se bomo šli hobi kmetije, dokler bomo o tem le brali in razpravljali, bo ekološko kmetovanje idilika s petjem ptičev, ki bodo namesto kemičnih sredstev vzdrževali ravnotežje nad insekti, s krastačami in drugimi redkimi živalmi, s širokim kolobarjem poljščin, skratka z biotsko pestrostjo, ki bo poskrbela, da mi ne bomo imeli pretežkega dela. Mi pa bomo sladke plodove samo obirali, ja, s tega vidika ima ekološko kmetovanje veliko pristašev. Konvencionalni intenzivni način pridelovanja hrane ustvarja
presežke hrane in razvitih državah. Mislim, da je to enosmerna ulica, tudi vejamem, da bi bilo ekološko kmetovanje ekonomsko in socialno opravičljivo, če bi bile v svetu postavljene drugačne vrednote. Ko zagovarjam ekološki način kmetovanja, seveda ne mislim, da bi se tehnološko vrnili v bronasto dobo, ampak k lokalno prilagojenem načinu kmetovanja. Podobno kot so naši pradedje znali sebi v prid izkoristiti naravne sile. Spomnimo se samo, da so stare kmečke hiše glede na strani neba postavljene tako, da so imele naravno ventilacijo. Uporabili bi samo tiste dosežke človeškega znanja, katerih posledice so predvidljive in zagotovo neškodljive Pri genski tehnologiji se bojim, da je podobno kot je bilo pri genialni Einsteinovi relativnostni teoriji. Znanost je bila zlorabljena. Teoretično je močno, da bi tudi gensko tehnologijo izrabili za izdelavo bioloSko-kemičnega orožja. Kajti vrednote naše civilizacije so krojene po meri denarja. Ljudje postajamo vedno bolj zahtevni in tudi za hrano, pridelano brez kemičnih sredstev, smo pripravljeni plačati nekaj več. Ampak taisti ljudje je zagotovo ne bi kupovali, če bi se finančno komaj prebili iz meseca v mesec. Hočem seveda povedati, da bi tako pridelana hrana skozi višjo ceno morala pokriti večje stroške pridelave in da bi se delež potrošnikov nujno ustavil na neki stopnji, odvisno od splošnega življenjskega standarda. Mislim tudi, da so možnosti za razvoj prodajne mreže tako pridelane hrane predvsem doma. Bojim pa se, da bi za resen razvoj ekološkega kmetovanja v Sloveniji potrebovali predvsem novo generacijo mladih ljudi. Predvsem takih, ki ne bodo hladnokrvno ali lahkoverno po kmetijskih posevkih potresali zaščitnih sredstev, za katere obstaja sum, da so karcinogena. Takih, ki se zavedajo negativnih posledic uporabe pesticidov ali herbicidov na zdravje, ki se zavedajo, da kemični pripravki uničujejo humus v tleh in onesnažujejo pitno vodo. Najbrž bi z veseljem opustili vsa fitofarmacevtska sredstva, če bi kljub temu lahko s kmetovanjem dostojno preživeli in če bi jim ponudili stimulativne pogoje ekološke pridelave hrane. Za to pa bi bila potrebna velika sredstva pomoči, številne finančne injekcije, za katere naš integralni državni proračun ni dovolj velik. Bojim se tudi, da bodo v Bruslju enotno evropsko kmetijsko politiko reformirali tako, da bodo zmanjšali subvencije, kakršnih so bili deležni avstrijski kmetje.
Ob vseh pomislekih menim, da bi morali v Sloveniji razvijati oba načina kmetovanja: konvencionalnega, visoko produktivnega na eni in ekološkega, naravi prijaznega na drugi strani. Kakor kje, predvsem pa naj se odločajo tisti, ki kmetujejo, ki od tega živijo. Naj sami izberejo način, da bodo laže in lepše živeli. Mi drugi pa bomo o tem še naprej lahko modrovali.
^^^^^^^^^t^m^^^^^^^^^m^^^m^^^^^^^^^^^^^^^^^^mmJ      *vr»itft rciMvi/ //»Mtujcv. iYimvcru.(imuw[i mtcrcimi nudili    luctvvunju rumic w.,i hhju       OOmO O lem Se nuprej lUnKO rnouruvutl.
Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi
tekoče vzdrževanje športnih objektov v višini    občinski zavod za šport. Seveda je po celovitem vpogledu v    to večje zavedanje pozitivnega učinka športa ali boljše financ-  stop, skupščina pa ga ni sprejela. V zvezi s poročilom i
- tekoče vzdrževanje športnih objektov v 11.181.000,00 sit,
- za amortizacijo v višini 479.000,00sit,
- za investicije v višini 2.000.000,00 sit,
- za dejavnost športnih društev in profesionalnega trenerja v višini 16.833.000,00 sit,
- za plače ostalih zaposlenih v Športni zvezi in materialne stroške 12.030.876,48 sit.
Ob tem velja posebej poudariti, da je samo balansiranje znotraj postavk finančnega plana Športne zveze močno otežkočeno, saj praktično vse temeljne postavke že vnaprej s proračunom občine Kamnik določi predlagatelj proračuna in njegove strokovne službe. Potrdi jih seveda občinski svet. Tako je bilo tudi letos.
Se pa v celoti strinjam z mislijo pisca članka, da je dejavnostim športnih društev v občini namenjenih premalo sredstev. Zgodba je stara že kar nekaj let in mogoče ne bi bilo odveč, če jo v nekaj kratkih stavkih obnovim - v vednost tistim, kije Se ne poznajo in opomin tistim, ki jo poznajo, a vztrajno tiščijo glave v pesek.
Po kriterijih MŠŠ znašajo sredstva zagotovljenega programa za šport v občini za leto 1997 nekaj preko 35 MIO sit. Po teh kriterijih in navodilih omenjenega ministrstva bi morali športni klubi in društva, ki izvajajo športne programe, dobiti 90% teh sredstev, 10% pa bi bilo namenjeno za organizacijo in koordinacijo teh programov - beri plačo koordinatorja oz. strokovnega delavca.
Seveda pa je občina pri pripravi občinskega proračuna samostojna in neodvisna v tem pogledu, da v okviru zakona o lokalni samoupravi sama pripravlja svoj integralni proračun, sugestije oz. navodila pa lahko upošteva ali ne. Z drugimi besedami to pomeni, da iz različnih razlogov (beri: zadolževanje v preteklih letih, izsiljene investicijske odločitve...) občina lahko svoje finančne probleme rešuje tudi na račun Sporta in športnikov. Kako bi si drugače lahko predstavljali dejstvo, da je bila velika želja (če že ne zahteva) kamniškega župana, kije mimogrede tudi predsednik Odbojkarskega kluba, da že v preteklem letu ustanovi
občinski zavod za šport. Seveda je po celovitem vpogledu v stroške poslovanja tovrstnih zavodov Sirom po Sloveniji od taksne zahteve odstopil, saj so mu verjetno njegovi sodelavci svetovali, da je racionalnejše še naprej »izkoriščati« usluge Športne zveze, pa še grešnega kozla imaš mimogrede vedno pri roki. Ob tem ni vnemar dejstvo, da iz proračuna občine Kamnik vse od časa prejšnjega izvršnega sveta ni bilo predvidenih sredstev za investicije v Športne objekte; pa Se zadnja, kije bila, je sporna, saj je bila namenjena za izgradnjo bistroja v športni dvorani - kdo je temu najbolj nasprotoval, pa je vsem že dolgo znano.
Drugače povedano: če bi občina iz svojih izvirnih prihodkov bila sposobna delno sofinancirati vzdrževanje športnih objektov (katerih lastništvo iz trenutno ugodnih razlogov vztrajno zanika, čeprav sem globoko prepričan, da se temu projektu še ni odrekla), bi to po grobih izračunih letno znašalo približno 12 do 15 MIO sit, potem bi tudi športna društva v občini Kamnik dobila primerno višja sredstva za izvajanje športnih programov.
Žal pa temu ni tako, zato so občinski svetniki sprejeli proračun, v katerem so sredstva za šport v občini determinirana, kar pomeni, da smo bili za sredstva v športu tudi v letu 1997 prikrajšani. Toda da ne bo pomote - temu ni kriva Športna zveza in njena strokovna služba, pač pa izključno predlagatelj občinskega proračuna.
Dejstvo, da MŠŠ v prihodnjem fiskalnem letu predlaga sredstva zagotovljenega programa zgolj v vitini letošnje realizacije dodeljenih sredstev za športna društva občini pa ostaja globoka in strah vzbujajoča grožnja.
Odgovor na vsa problematična vprašanja športa v občini bi bil lahko izredno enostaven; občina bi se namreč morala zavedati vloge in pomena športa v vseh pogledih. Primerjave so včasih zelo koristne: Domžalčanom so po kriterijih Ministrstva za šolstvo in šport izračunali »le« za približno 32 MIO sit sredstev zagotovljenega programa na področju športa, je pa kljub vsemu njihov športni proračun »težak« krepko preko 60 MIO sit, saj občina Domžale iz svojih izvirnih prihodkov za Spori namenja še dodatnih 30 MIO sit. Oceno, ali je
to večje zavedanje pozitivnega učinka športa ali boljše finančne zmogljivosti občine, ali celo večje upoštevanje strokovnih sodelavcev, pa prepuščam vsakemu bralcu posebej.
2. Statut Športne zveze je bil v zadnjem letu na dnevnem redu skupščine že trikrat, tako da je bila njegova uskladitev z veljavnim zakonom o društvih praktično že nujna. Pri piščevem zapisu o tej zadevi me moti zgolj trditev, da »...so nekateri delegati imeli boljše predloge za določene točke sta-uta, (vendar) so bili preglasovani z večino, ki se z njimi ni strinjala.« Če pustim ob strani možnost, da »so bile nekateri predlogi res boljši« ali pa so bili nekateri celo na meji regularnosti oz. v nasprotju z veljavnim zakonom in se osredotočim zgolj na načmpreglasovanja, ki vetja v sodobnih demokracijah, je zadeva jasna: skupščina Športne zveze je sprejela statut z dopolnili, ki so ustrezali večini - takšen je bil tudi izglasovan. Vrednostne ocene tukaj pač niso najbolj na mestu. Sicer pa velja, da imamo taksen statut, kot smo si ga izglasovali.
3. V zvezi s poročilom nadzornega odbora Športne zveze le naslednje pojasnilo: dejansko ga je podpisal samo predsednik omenjenega organa, saj sta preostala člana odbora podpisala izjavo o tem, da je predsednik odbora izrečene osebne pripombe v poročilu zapisal kot mnenje celotnega odbora, čeprav je bilo na seji nadzornega odbora sklenjeno, da je to lahko zgolj mnenje predsednika, nikakor pa to ni mnenje celotne komisije Mimogrede: v članku omenjena članica nadzornega odbora Metka Tušar je bila na to mesto izvoljena na predlog Odbojkarskega kluba.
V samem navajanju nepravilnosti se pisec članka izgovarja na poročilo predsednika nadzornega odbora, ki trdi, da je šlo za nepravilnosti pri dotacijah Teniškemu klubu. Resnica je nekoliko drugačna. Glede dotacij Teniškemu klubu ni bilo nikakršnih nepravilnosti, pač pa Teniški klub ni poravnal pogodbenih obveznosti iz naslova najema dveh teniških igrišč. Razlika je očitna.
Tudi ni resnična trditev pisca članka, da je skupščina Športne zveze sprejela poročilo predsednika (nadzornega odbora). Resnica je drugačna. Predsednik je ponudil svoj od-
stop, skupščina pa ga ni sprejela. V zvezi s poročilom nadzornega odbora pa je skupščina zgolj sprejela sklep, da se poročilo umakne z dnevnega reda, kar pa seveda na nek način predsedniku omenjenega odbora nalaga sklic seje odbora in uskladitev poročila za leto 1996. Zavajanje ali tendenciozno pisanje?
Ob koncu pa velja posebej izpostaviti trditev pisca članka o domnevnih nepravilnostih sekretarja Športne zveze in spodaj podpisanega. V kolikor pisec članka trdi, da sem se na katerikoli dokument, ki ima značaj pogodbe, podpisal na obe strani t.i pogodbe, naj to nemudoma dokaže. V nasprotnem primeru zahtevam javno opravičilo, saj to škodi tako mojemu ugledu in profesionalnosti kot tudi ugledu Zveze, ki jo zastopam. V kolikor v doglednem roku ne bo ne dokazila ne opravičila, se zna zgoditi, da se zaradi natolcevanja in laži srečamo pred sodiščem.
Ob koncu priporočam izdajatelju oz. urednici časopisa, ki ga prebirate, da v prihodnje zaradi čim bolj objektivnega posredovanja informacij vsaj glede delovanja Športne zveze občine Kamnik in njenih organov poišče oz. akreditira drugega »novinarja«.
OLAFGRBEC
Replika na članek ga. Mihaele Bmot Veternik v rubriki Pisma, mnenja - odmevi, Kamniški občan, St. 13
... ah' klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi
Prepričan sem bil, da stoji za imenom Domen Veternik, kije bil podpisan pod člankom »Ogledali smo si znamenitosti mesta Kamnik«, odrasel mož, ki bi si za objavljene spodrsljaje zaslužil grajo. Če pa je članek napisal, kot smo izvedeli iz pisem bralcev, 13-letni Domen, ga lahko le dobrohotno opozorimo na napake in zaželimo Se veliko pisanja in objav. Erare humanom est ali motiti se je človeško, naj velja za mladega pisca, kot za mene.
Le kaj napiši, Domen, pa brez zamere!
DUŠAN LIPOVEC
10    24. julija 1997
ŠPORT - POHODNIŠTVO
Kamniški OBČAN
LOKOSTRELSTVO
Mitja Burja - dobitnik srebrne kolajne na sredozemskih igrah v Bariju 1997
Lokostrelski klub Kamnik je ponovno dokazal, da je kljub razpolovitvi kluba v preteklem obdobju ravnal pravilno, saj je neutrudno izpolnjeval začrtane naloge in cilje, zastavljene že pred tem. Potrditev trdega dela je nedvomno velik uspeh MITJE BURJA, člana LK Kamnik, z osvojitvijo 3. mesta lokostrelske ekipe (Samo Medved, Peter Koprivnikar, Mitja Burja) na SREDOZEMSKIH IGRAH V BARIJU.
Mitja, povej nam, kdaj in kako si se odločil, da postaneš loko-strelec.
Za lokostrelstvo me je pred šestimi leti navdušil Primož Fle-rin, ki je bil že član LK Kamnik. Po prvih poskusih sem se tudi sam odločil, da je lokostrelstvo šport, ki mi ustreza in notranje zadovoljuje. Tako sem tudi sam postal član LK Kamnik. Klubu sem ostal zvest, saj je, kot je vsem znano, razpadel na dve polovici.
Kdaj, koliko in kdo te trenira?
Treningi potekajo v mojem prostem času, saj mi šolske obveznosti vzamejo kar veliko časa. Sedaj med šolskimi počitnicami pa treniram vsak dan. Klubski trener in tudi moj trener je Ivan Maradin.
Vsi vemo, da so tekmovanja zelo draga. Kdo pokriva stroške?
Na tem mestu bi se od srca zahvalil svojim staršem, ki me financirajo in stojijo ob strani tudi takrat, ko rezultati niso izpolnili mojih pričakovanj. Isto-
Mttja Burja
časno pa bi se rad zahvalil tudi Lokostrelskemu klubu Kamnik, predvsem pa g. Janezu Končanu in g. Dušanu Letnar-ju, ki vlaga izjemne napore v pridobivanje finančnih sredstev za potrebe tekmovalcev. S tem mislim na plačilo štartnin, prevoznih stroškov in eventualnih stroškov prenočevanja. Škoda je le, da lokostrelstvo kot šport ni medijsko pokrit oz. širši jav-
nosti zaradi nezainteresiranosti medijev malo znan in s tem so neznani tudi dosežki, ker bi v nasprotnem primeru lažje pridobivali sponzorje za kritje finančnih stroškov.
V svoji športni karieri si dosegel kar nekaj vidnih rezultatov. Povej nam najpomembnejše.
Največji uspeh je brez dvoma 3. mesto ekipno na sredozemskih igrah v Bariju in s tem bronasta kolajna. Tudi ll. mesto posamezno na sredozemskih igrah v Bariju ni zanemarljiv rezultat. Pri srcu mi je tudi 1. mesto v kvalifikacijah v Arco 97. V nadaljevanju pa bi naštel še naslednje: 1. mesto DP FITASTAR Gornji Grad 1996, 11. mesto na evropskem mladinskem pokalu v Rimu 1996, 4. mesto na EMP v Franciji 1996, 7. mesto EMP v Arco 1997, 20. mesto na Grand Prix v Franciji 1997 - kar je tudi najboljši slovenski rezultat, 3. mesto na državnem dvoranskem prvenstvu 1997, 2. mesto na državnem prvenstvu 900 krogov 1996...
Mitji želimo, da se mu kot članu državne reprezentance, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva, izpolnijo neizrečene skrite želje po osvojitvi vrhunskega rezultata.
TJAŠA
GORSKO KOLESARSTVO
SE VEDNO NA VRHU
Andreja Mali in Aljoša Martinjaš sta v juliju v zbirko letošnjih rezultatov kamniškega Calcit Ročk Shox teama nanizala še dve zmagi za slovenski pokal in s tem v medijih skrbita, da Kamnik ni le na zemljevidu. Po letošnjih rezultatih sta oba zaslužila nastop na velikih mednarodnih tekmovanjih, vendar je nastop negotov - »kuhinja« na KZS.
Čeprav Andreja Mali daje prednost smučarskemu teku (in olimpijadi), kolesarstvo pa ji je le trening in športni užitek, še vedno nadaljuje /. zmagovalno serijo zmag na tekmah slovenskega pokala v krosu. Za Kamnikom in Završnico je bila najhitrejša tudi v Bohinju. Po smoli na DP je z vztrajnostjo in spretnostjo na razmočeni progi pod Skalco, na spolzkih koreninah in kamenju dokazala, da ni kar tako prvo ime slovenskega ženskega gorskega kolesarstva. Druga smučarka Nives Sitar je bila šesta. Med mladinci je bil Mirko Sedušak 10. in Simon Berlec 14. Mladež: Uroš Uršič je bil med osnovnošolci drugi. Za MM je poleg popravila kolesa rezervirano sedmo mesto v članski kategoriji. Le dan kasneje so znanje, hrabrost (in srečo) poizkušali tudi spu-staši na spustu iz Vojskega v Idrijo. Prvo presenečenje je zmaga Komcndčana Aljoše Marti-
njaša. Za novinca je to zavidanja vreden dosežek, posebno še na tekmi v Idriji, ki ima posebno mesto v Sloveniji. Slovi po odlični organizaciji in številu gledalcev ob progi, ki si ogledajo ta drzni spektakel. Sandi Srdar tudi tokrat ni imel tekmovalne sreče. Po dobro izpeljanem zahtevnem delu mu je počila zračnica in ostalo mu je osmo mesto. Jure Kukovič je le za las zgrešil petnajsterico. Tudi teden kasneje v Mariboru, točneje na poletnem smuku »Pohorske drče« od hotela Bellevue do Snežnega štadiona (700 m višinskih metrov spusta, 5 minut) so odločale sekunde in - vreme. Po najboljšem času na treningu je Aljoša Martinjaš štartal na glavni tekmi kot zadnji, že v dežju in na razmočeni progi ni mogel drseti s Pohorja kot ostali, ki so imeli suh teren, in pristal na sedmem mestu, mesto pred Sandijem Srdarjem. Tudi na gorskokolesarskem krosu treh dežel (Rateče, Trbiž, Podklošter) smo imeli zastopstvo. MM 2., Tadej Trobevšek 11., Simon Berlec 19., Mitja Muhvič 22. in Marko Kotnik 24. s(m)o se trudili, da bo renome kolesarskega dresa Calcit Ročk Shox še višji. Tekem še ni konec. V nedeljo, 27. t. m., vzpon na Veliko Planino!
METOD MOČNIK
Balinarji upokojenci Gorenjske v Kamniku
Kamniški upokojenci prvi
Letošnje balinarsko prvenstvo upokojencev gorenjske regije je pripravilo kamniško društvo upokojencev. Tekmovanje je bilo v petek, 13. junija, na balinišču Duplica, kjer so tekmovale moške ekipe, in na balinišču društva v Kamniku, kjer so merile moči ženske ekipe.
Sodelovalo je 8 moških in 3 ženske ekipe. Prvo mesto med
ženskimi ekipami je osvojila ekipa Podnarta, drugo tekmovalke iz Škofje Loke, tretje mesto pa je pripadlo kamniškim tekmovalkam.
Posebno zanimivo je bilo srečanje moških ekip DU Gorenjske. V zaključni del tekmovanja so se uvrstile ekipe iz Vodic, Škofje Loke, Žirovnice in Kamnika.
Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, Domžale
vpisuje v verificirane programe izobraževanja odraslih
- strojni tehnik,
- ekonomsko komercialni tehnik,
- trgovinski (živilski) poslovodja
Pogoj za vpis je ustrezna triletna šola. Začetek 15. septembra.
Informacije o izobraževanju dobite po telefonu št 061 773 592.
Finalni del tekmovanja je bil na društvenem balinišču v Kamniku. Zmagovalca v obeh parih sta v nadaljevanju igrala za prvo in drugo mesto, poraženca pa za tretje in četrto mesto.
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto Kamnik, 2. mesto Žirovnica, 3. mesto Škofja Loka in 4. mesto Vodice. Prve tri uvrščene ekipe so prejele lične pokale, zmagovalni ekipi pa tudi prehodne pokale. Kamniška ekipa se bo v jeseni udeležila še državnega prvenstva.
STANE SIMŠIČ
Takoj zaposlimo monterja centralnega ogrevanja ali instalaterja vodovodnih napeljav.
Zaželene delovne izkušnje.
Inf.: 0609 636-473, 721-202.
Nekaj možnih izletov
v okolico Kamnika - uvod
Kamnik je bilo nekdaj znano turistično mesto. Tako se da vsaj prebrati v raznih zapisih. In turizem naj bi bil tudi ena od usmeritev bodočega kamniškega razvoja. Recimo, da je temu res tako, čeprav veliko reči kaže, da večina ljudi sploh ne ve, kaj to pomeni in si to vsak predstavlja čisto po svoje, upoštevaje predvsem svoje ozke osebne koristi. Toda turizem je izredno povezana stvar. Zanj je potrebno nekaj osnovnih pogojev, nekaj narave ali umetnih zadev, vse ostalo pa so ljudje. Predvsem njihov smisel, kako privabiti druge ljudi in kako nato iz njihovih žepov iztisniti čim več denarja, ne da bi se pri tem tisti, ki dajejo denar, čutili izkoriščane, ampak kvečjemu obratno: da bi v zameno za svoj denar dobili veliko...
Denar, ki ga turisti dajejo, ne dobijo vedno direktno tisti, ki največ naredijo, da ljudje sploh pridejo, ampak običajno povsem drugi. Če je npr. postala »moderna« oziroma modna neka naravna posebnost, običajno ne dobi denar tisti, kije največ prispeval (jo naredil dostopno, jo populariziral itd.), ampak drugi: prevoznik, prodajalec goriva, gostilničar, trgovec itd. Toda, večina tega denarja le ostane na območju, vsaj širšem, kjer je ta posebnost. Zato je v interesu tega območja, da nekaj naredi, da pridejo turisti. Ti, če so ostali dejavniki (trgovci, gostilničarji itd.) domiselni, tudi pustijo na tem območju svoj denar. Toda če hočemo, da bi bil učinek čim večji ob čim manjši škodi (onesnaževanje narave, hrup, odpadki in podobne zadeve), mora biti celotno dogajanje dobro premišljeno in koordinirano. Za to pa rabimo premišljeno, recimo ji »občinsko politiko«, ki bo koordinirala, po potrebi pa tudi jlnancirala, določene akcije za nastanek pogojev, da bodo lahko drugi služili denar in ga nato preko dajatev občini, ki pa morajo biti zopet domišljene in v razumnih mejah, vračali v ponovno investiranje. Stvari so po eni strani komplicirane, po drugi pa enostavne: komplicirane zaradi medsebojne povezanosti zgoraj naštetih dejavnikov, enostavne pa, če gledamo skozi oči morebitnega gosta.
Zakaj tako dolg in kompliciran uvod? Če se hočemo iti turizem, moramo sami dobro poznali možnosti, na katerih ga lahko gradimo. Teh možnosti je toliko, da trenutno, žal, praktično v Kamniku ni nikogar, ki bi jih vse poznal - od naravnih, do umetnih, od spontanih do organiziranih.
Toda vsi ljudje vse vedo, pravi pregovor. Če se bo res v okviru občine resno začel razvijati turizem (to se ne da narediti v enem ali dveh mandatih župana ali občinskega sveta - Švicar/i so rabili za to več kot sto let), potem se bo tam začelo tudi z zbiranjem podatkov o vseh teh možnostih. In ena od možnosti, ki jo ima Kamnik, je ludi ta, da nudi tako domačinom kakor tudi gostom že v krogu slabih petih kilometrov neštevilne možnosti sprehajalne oziroma pohodniške dejavnosti. Ogromno je potk, stezic, kolovozov, poti in podobnega. Iz vseh teh bi lahko izbrali tiste, ki so zanimive za tako dejavnost. Z relativno majhnimi denarji bi jih lahko uredili, kjer je potrebno, tudi popravili, opremili s posebnimi oznakami (»kamniškimi markacijami«) in jih natisnili v poseben zemljevid občine ali se dogovorili za kakšno drugo obliko objave. Posebej bi lahko obdelali tudi poti, zanimive za kolesarje.
Na pobudo gospe Brede Vukmir-Podbrežnik, ki je dala ideji potreben zagon, so nastali opisi nekaterih poti, primernih za izlete in sprehode. Nastali so pa tudi iz želje približati oziroma spomniti ljudi na vsaj nekaj reči, ki so jih že poznali, pa malo pozabili ali pa bi jih radi spoznali. Zato to pisanje nima velikih samostojnih ambicij. Poskusilo bo dati samo nekaj idej, nasvetov, kje bi lahko porabili kakšno sobotno ali pa nedeljsko dopoldne ali pa popoldne, pa morda tudi kakšen dan med tednom, ko bi radi privoščili svojemu telesu nekaj malega tistega gibanja, za katero je bilo to telo tudi narejeno - za hojo.
Zato je dano samo nekaj pravzaprav tehničnih nasvetov, kam bi lahko šli. Ostaja pa še nešteto odprtih možnosti, zato lahko praktično vsakdo te opise še dopolni, priredi po svoje, doda svoje opise itd. Pri tem si sploh ne domišljam, da je vse napisano čisto pravilno, čeprav je bila vsaka varianta prehojena, če že ne naenkrat v celoti, pa prav gotovo v delih. Slovenski pregovor pravi, da »imajo vsake oči svojega malarja«, zato je možno, da bo marsikdo marsikatero reč videl drugače ali je sploh ne bo videl ali pa bo videl tisto, česar nekdo drug ne bi opazil.
Pri vseh teh opisih je veliko izpuščenega. Zelo malo oziroma praktično ničesar ni in ne bo o znamenitostih, zgodovini, kulturi in podobnem. Zato bo mogoče (lepo bi bilo, če bi se to res uresničilo) to izziv poznavalcem, da bodo napisali manjkajoči del in tako dopolnili ta predvsem »tehnični« opis, mu dali dušo, poduhovljeno vsebino. Pozneje, če se bomo v Kamniku res šli turizem, bi lahko sestavili vodnik po Kamniku in okolici: kako se kam pride (pripelje), kaj vse tam je, kaj se da videti, doživeti: lahko kakšno pot čisto športno, drugo pa drugače obogateno.
Za pokušitto je navedenih samo nekaj možnosti s predlogom, da jih pojdite tudi sami raziskovat, dokler ne zapade sneg:
Kamnik - »Pod skalco« - Stari grad - Velika Špica - Babji trebuh (Straža) - Tolsta gora - Vrhpolje
- Kamnik;
Kamnik - Volčji Potok - Rudnik - Palovče - Kamnik,
Kamnik - Laniše (Sidraž) - Bistričica - Stahovica - Kamnik,
Kamnik - Zduša - Godič - Stranje (Koželjeva pot) in nazaj,
Kamnik - Samotni mlin - Briše - Vrhpolje - Nevlje
- Kamnik,
Tučna - Vovar - Brezje - Vodice - Tučna.
Nekatere od teh možnosti, pa tudi nekaj drugih, bodo prikazane v naslednjih številkah Kamniškega občana. Pred tem je potrebnih nekaj pojasnil.
Smeri so praviloma pisane tako, kot jih vidimo v smeri hoje: levo, naravnost, desno, nazaj. Včasih so uporabljene tudi smeri neba: sever, vzhod, jug, zahod, pri čemer velja vedeti, da so to samo približne smeri in ne točni azimuti. Kjer je uporabljena beseda »orografsko«, pomeni to »glede na smer toka vode«. To pomeni, da je, npr., če se po strugi potoka vzpenjamo navzgor, orografsko levi breg na naši desni strani. Če se pa po strugi potoka spuščamo, je pa orografsko levi breg na naši levi strani.
Kakšna posebna oprema za opisane ture ni potrebna. Kjer ni steza ali pa so te v precej slabem stanju, je dobro, če imamo visoko obutev (da nam varuje gležnje) z narebričenim podplatom, ki zmanjšuje možnost zdrsa. Seveda pa nekaterim tudi nahrbtnik ali palice in podobna oprema ne bo odveč.
Časi, ki so ponekod navedeni v opisih, so samo približni in bolj za orientacijo. Zato se lahko zgodi, da bo kdo porabil nekaj več časa, drugi pa spet manj. Pri tem velja tudi reklo, da se tudi počasi daleč pride. Seveda pa imajo tudi »dirkači« pravico do sobivanja na teh poteh.
Čeprav so bile poti prehojene, je možno, da je prišlo v času od hoje pa do objave do sprememb (padlo drevje, očiščena pot, voda je odnesla del poti in podobno). Zato avtor ne sprejema nobene odgovornosti za takšne spremembe oziroma netočnosti. Seveda se tudi vsakdo svobodno in povsem na lastno odgovornost odloča, če bo hodil po opisanih poteh in zato se avtor opisov povsem odreka kakršnihkoli odgovornosti za morebitne neprijetne zadeve, ki bi se morda utegnile pripetiti med hojo in bivanjem na opisanih poteh.
B. POLLAK
Teniski turnir Študentskega kluba Kamnik
V soboto, 14. junija, se je na teniških igriščih ŠD Virtus na Duplici pri Kamniku odvijal teniški turnir v organizaciji Študentskega kluba Kamnik. Na prelepo sončno soboto so gledalci, spremljevalci in radovedneži lahko uživali ob napetih dvobojih šestnajstih z energijo nabitih mladeničev, ki so se borili za prelepe in številne nagrade naših zvestih sponzorjev. V prvem polfinalu sta se srečala prvi nosilec Andraž Teršek ter tretji postavljeni Igor Mihelj. Presenetljivi finalist je postal »spinaš« Igor, kajti Andraž se mu je predčasno predal, ker je prišlo do konfrontacije mnenj obeh gladiatorjev.
V drugem polfinalu pa sta se pomerila nepostavljena igralca
Zmagovalec Igor Mihelj iz Radomelj je prejel pokal iz rok organizatorja Metoda Palčiča.
Uroš Jeran ter David Capuder. Zmagal je slednji, ki je tako uspešno začel s svojo rekreativno teniško kariero. Rezultat 6:3, 1:6, 6:3. Finale smo pričakali v sivem ter nevihtno pričakujoče!« popoldnevu, a nas je rešil Igor s telegrafskih 6:2, 6:1.
Za epilog le še to, da je na vedro razpoloženje vseh udeležencev vsekakor vplivala skrbna organizacija ter prepotreb-na pomoč Študentskega servisa Kamnik, trgovine Daisy Sport, pizzerie Murke, prodajalne Scorpio, trgovine Smuk, trgovine Levček ter prodajalne CD plošč Planet.
METOD PALČIČ
Končana veteranska nogometna liga
Mladi karateisti iz Kamnika zelo uspešni
Konec junija je sklenilo svoje tekmovanje tudi 13 nogometnih veteranskih ekip, ki so nastopale v dveh skupinah v ljubljansko-domžalsko-kamniški ligi.
skupina A
V drugem, spomladanskem delu je bilo najprej odigranih 5 krogov rednega dela tekmovanja. KonCna razvrstitev ekip v tem delu je bila sledeča:
Za ostala mesta: za 5. mesto: Mengeš
1. Arne tabor 69	12 8 4 0	34:11	28	+23
2. C-klub Slavija	12 7 1 4	33:25	22	+ 8
3. ŠD Pravnik	12 5 4 3	25:21	19	+ 4
4. Dob-Lukovica	12 4 2 6	30:33	14	- 3
5. Ihan	12 3 4 5	19:25	13	- 6
6. Virtus	12 3 4 5	15:21	13	- 6
7. Črnuče	12 0 5 7	9:29	5	-20
skupina B				
1. Kamnik	10 7 2 1	33:16	23	+17
2. Radomlje	10 5 2 3	20:15	17	+ 5
3. Mengeš	10 4 2 4	22:19	14	+ 3
4. Induplati	10 3 3 4	17:22	12	- 5
5. Jevnica	10 2 3 5	16:22	9	- 6
6. Dol	10 2 2 6	15:29	8	-14
7. Termit odstop				
Po tekmovanju v skupinah je sledilo razigravanje za vsa mesta končne razvrstitve. Obe drugo-uvrščeni ekipi C-klub in Radomlje sta pripravili presenečenje in bile boljše po dveh tekmah od prvouvrščenih Tabora 69 in Kamnika:
Kamnik : C-klub 1:1 in C-klub : Kamnik 5:2
Radomlje : Tabor 69 0:1 in Tabor 69 : Radomlje 2:4.
Zmagovalca sta igrala za 1. mesto:
C-klub : Radomlje 6:0 in Radomlje : C-klub 2:0, poraženca za 3. mesto:
Tabor 69 : Kamnik 3:3 in Kamnik : Tabor 69 0:0.
ŠD
Pravnik 6:5 in povratna 1:2, za 7. mesto: Dob-Lukovica : Induplati 0:3 in 2:0, za 9. mesto: Dol : Jevnica 3:0 in 0:4, za 11. mesto: Virtus : Ihan 1:1 in 0:5.
V razigravanju se je gol v go-steh štel dvojno. Končna razvrstitev po 96 odigranih tekmah, na katerih je bilo doseženo 383 golov, je sledeča:
1. C-klub Slavija, 2. Radomlje. 3. Kamnik, 4. Arne Tabor 69, 5. ŠD Pravnik, 6. Mengeš, 7. Induplati, 8. Dob-Lukovica, 9. Jevnica, 10. Dol, 11. Ihan, 12. Virtus, 13. Črnuče.
Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj je bila v Kamniku, na zaključni prireditvi vodij in igralcev vseh ekip. Posebno priznanje je prejel tudi najstarejši igralec v ligi Vinko Kušar iz Ihana. Zmagovalna ekipa C-klub Slavija iz Vevč si je poleg pokala »priigrala« tudi vodenje veteranske lige za sezono 97/98.
Veterani NK Kamnik, ki so bili organizatorji lige 96/97, se zahvaljujejo vsem ekipam za uspešno in korektno sodelovanje.
F. ZAMLJEN
Mednarodno tekmovanje v shotokan karateju v Trzinu
Na zaključku v Kamniku je bila odigrana tudi prestižna tekma, kjer je B skupina premagala A s 4:2. Tekmo je sodil veteranski sodnik Franjo Vugrinec.
Ob koncu šolskega leta je karate šola DYNAMICA organizirala tekmovanje v shotokan karateju, ki je bilo 14. junija v telovadnici Osnovne šole Trzin. Udeležili so se ga mladi karateisti in karateistke iz Kamnika, Brda, Moravč, Trzina in iz sosednje Italije - Trsta. Zelo sem zadovoljna, ker se je prijavilo veliko število tekmovalcev, predvsem iz nižjih razredov, kar je pokazatelj njihovega znanja, samozavesti in samostojnosti. Seveda pa imajo njihovi starši pomembno in odločilno vlogo, ker otroke v njihovi igrivosti in vedoželjnosti vključijo v treninge karateja, to je v šport, ki ne sloni samo na tradicionalni vzhodnjaški tradiciji, temveč je prežet z modernimi zasnovami, podprtimi s strani znanosti.
Večina otrok prične trenirati karate pod vtisom najrazličnejših akcijskih filmov in z željami, da bi postali podobni glavnim igralcem. Karate je zanje sinonim za pretepe, napade,... Na treningih pa kmalu spoznajo pravi smisel karateja in pretepe prepustijo prenapeležem na vaških veselicah.
Otroci se neverjetno hitro, seveda pod strokovnim vodstvom mojstra karateja, »opismenijo« z osnovnimi katami - te so sistematično sestavljene iz obrambe in napadalne tehnike, izvedene v smiselni celoti v obliki obrambe proti enemu ali več napadalcem.
V športni borbi kmalu vsi sprevidijo, da mora razum prevladati nad telesom, saj mora biti tehnika vseskozi izvajana pod kontrolo, to je zavestnim nadzorom nad lastno in nasprotnikovo tehniko. Tu je poleg osnovnega znanja karateja potrebna še iznajdljivost in razvite motorične sposobnosti.
Otroci samodejno razumejo »in se držijo izreka - GIBANJE JE ŽIVLJENJE.
Na prelomu tisočletja ostaja
šport nesporna primarna potreba slehernega posameznika, če hoče biti učinkovit, uspešen, zadovoljen, zdrav, z eno besedo »fit«.
Vsem navdušenim mladini ka-rateistom smo omogočili, da preverijo svoje znanje in fizične zmogljivosti na tekmovanju z mednarodno sodniško ekipo.
Glavni sodnik jc bil Rajko Sabo, član karate kluba EMONA iz Ljubljane, mednarodni sodnik, državni sodnik A razreda, mojster karateja 3. dan.
Dolinšek - Brdo Kate - učenke:
I. Katrin Stoka - Italija-Trst, 2.
Živa Divjak - Brdo, 3. Kristina
Stopar - Trzin
Športna borba - mlajši učenci: 1. Demir Ličina - Kamnik, 2.
Janez Banič - Kamnik, 3. Anel
Čeman - Kamnik
Športna borba - učenci:
1. Adnan Kalač - Trzin, 2. Go-
ran Vuk - Kamnik, 3. Haris Odo-
bašič - Kamnik
Športna borba - starejši učenci: I. Kristjan Vidmar - Brdo, 2.
Tekmovalci in sodniki na karate tekmovanju v Trzinu.
Pomagala pa sta mu Sergio Stoka iz Trsta, podpredsednik deželnega odbora italijanske karate federacije, državni sodnik, mojster karateja 4. dan, in Franc Divjak, član karate kluba EMONA iz Ljubljane, trener karateja in mojster karateja 1. dan.
Tekmovalci so vse navdušili s svojim znanjem in samozavestnim nastopom.
Najboljši med njimi so bili:
Kate - mlajši učenci:
1. Žiga Jelnikar - Trzin, 2. Adnan Kalač - Trzin, 3. Drejc Sko-pec - Trzin
Kate - starejši učenci:
1. Kristjan Vidmar - Brdo, 2. Aljaž Hribar - Moravče, 3. Miha
Miha Dolinšek - Brdo, 3. Aljaž Hribar - Moravče
Vsem tekmovalcem čestitam in jim želim prijetne in zanimive počitnice, jeseni pa nasvidenje.
Javno se zahvaljujem vsem, ki so prireditev podprli in pokazali veliko razumevanja za športno dejavnost otrok.
To so bili: AS d. o. o. Domžale, Pizzeria »Blaže«, Restavracija »Trdinov hram«, Mengeš, Pizzeria »Leonardi«, Vir pri Domžalah, Gostišče »Rok«, Krtina pri Dobu, Pizzeria »Pipca«, Domžale, Pizzeria »Baron bar«. Trzin., Špagete-rija »Da Mattia«, Trzin, in »Napredek«, Domžale.
VESNA GORJAN
IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER
IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
* SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. st.)
- trgovska šola (IV. st.) Jesenski semester 1997/98
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel...
* USPOSABLJANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozljska zaščita električnih naprav
(osnovni In obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem In traktorskimi priključki
* TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja In krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16, ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278.
Žepič in Ažmanova državna prvaka
Čistilkam iz Kamnika ali okolice nudim delo.
Telefon: 883-390, popoldne.
Bila je sobota, 14. junija, in ker je bil dan rezerviran za triatlon v Kamniku, smo vsi pričakovali, da bo sončno vreme. Ne vem, kdo ima moč nad vremenom, ampak sonce je resnično sijalo tudi letos.
Prvi pogoj, da bo kamniški triatlon uspel, je bil izpolnjen. Kdor je še vedno dvomil v to, se je lahko oddahnil okrog 13.30, ko je bilo že znano število tekmovalcev. Številka se je povzpela do 80, kar je za Slovenijo, v kateri zanimanje za ta šport na žalost nekoliko upada, veliko. Vsako leto tudi ugotavljam, da ne upada le med tekmovalci, ampak celo med gledalci. Tudi v Kamniku je tako in sprašujem se, kam izginejo vsi tisti korajžni fantje, ki jih sama srečujem, ko se rekreiram. Tisti, ki žvižgajo za mano, mi trobijo in navijajo. Takrat mi to ni prijetno, čeprav se človek vsega navadi, vem pa, da je lepo, če te ljudje spodbujajo na tekmi, ko konec koncev tekmuješ za zmago oziroma za rezultat. Na srečo se najdejo tudi ljudje, ki z dobro voljo podpirajo naše tekmovanje. Z veseljem lahko pohvalim družino Pančur iz Oševka, ki vedno pripravi tuš, pod katerim se triatlonci radi ohladijo, kajti za tem jih čaka tekaški vzpon proti Tučni. Prha prija tudi nazaj grede, ko veš, da je vse »hudo« že za tabo.
Dobri so tudi sponzorji, ki nam finančno pomagajo izpeljati prireditev, in seveda ljudje, ki Kolesarskemu društvu Kamnik - organizatorju triatlona, pomagajo na progi in ob njej. Vsem še enkrat hvala!
Kako pa se je tekma odvijala?
Potekala je po standardni progi in tekmovalci so morali preplavati 750 m v bazenu, 20 km prekolesariti in za zaključek 5 km preteči.
V moški konkurenci je spet slavil Damjan Žepič, ki je v Kamniku že star znanec. Tekmuje za Trisport iz Stranj, povedal pa mi je, da se je odločil tekmovati profesionalno in zato bo zaradi obveznosti do kluba v Italiji v Sloveniji redkeje prisoten. Damjanov čas je bil odličen, vendar je sam pričakoval boljšega, saj so se spremenila pravila Triatlonske zveze, ki po novem dovolijo vožnjo v zavetrju. To je pri kolesarjenju velika prednost in tudi hitrosti so večje. Prav »šlepanje«, po domače, je povzročilo, da je v menjalni prostor s kolesa na tek prestopilo kar prvih 7 tekmovalcev naenkrat.
Na koncu so bile razlike nekoliko večje in drugi je v cilj pritekel Igor Kogoj (Trisport), tretji pa Domen Demša (Ener-gia).
Igor je bil že na prvem letošnjem triatlonu v Železnikih drugi in ko sem ga vprašala, če se je letos odločil sprejeti naziv »večno drugega«, je pohvalil slovenske triatlonce. Res je, da je bil pred leti na vrhu on in še dva ali trije tekmovalci. Danes jih je kar deset, ki so v takšni konkurenci sposobni zmagati. Sicer pa Igor tekmuje v dolgem triatlonu, kjer tudi uspešno kroji svetovni vrh.
Presenetil pa nas je Domen Demša, ki je v kategoriji članov prvo leto. Že prej smo bili navajeni, da je iz vode prišel med prvimi, medtem ko je na kolesu in pri teku nekoliko izgubil. V Kamniku to ni bilo več pravi-
lo, saj je imel pri plavanju drugi čas, pri teku pa celo prvega. Za tak napredek je krivil predvsem svojega trenerja, znanega tekača Romea Živka.
Tudi dekleta niso pozabila na prijetno preizkušnjo pod kamniškimi planinami.
Lanska zmagovalka, mladinka, ki to še kar nekaj časa bo, Mateja Šimic (Energia), je z ogromno prednostjo v plavanju pričela s kolesarjenjem, a je imela smolo in je prekinila tekmovanje.
Tako je nova državna prvakinja postala Kranjčanka Darja Ažman (Triglav), ki je kot vedno pohvalila progo in tudi s svojim rezultatom je bila zadovoljna.
Druga je bila Nada Kozjek (Novice), ki je bila še nekoliko utrujena, saj je teden prej postala svetovna prvakinja v triatlonu med zdravnicami. Tretja je v cilj pritekla Veronika Leskovšek, za katero je bil po pripovedovanju najtežji tekaški del triatlona in če bi bil ta še malo daljši, bi jo lahko ogrozila četrta uvrščena Mojca Hočevar. V času 1:35:26 je triatlonsko preizkušnjo opravil še zadnji, najstarejši tekmovalec Lado Črnivec. Ni dolgo trajalo, ko so se na nebo prikradli oblaki. V dežju smo podelili priznanja in nagrade in postavili pod streho še en triatlon v Kamniku.
Rezultati po kategorijah:
Kadeti: I. Mark Brajnik (Pri-bateam) 1:06:49, 2. Jan Pliverič (TK Ljubljana) 1:08:09, 3. Drejc Kozjek 1:10:12
Ml. mladinci: 1. Matjaž Mencinger (Stop team) 1:07:17, 2. Jos Škrinjar (Pribateam) 1:08:09, 3. Luka Zaje (TK Ljubljana) 1:09:02
St. mladinci: 1. Erik Močnik (Trisport) 0:59:32, 2. Edin Kaj-tazovič (TK NM) 1:05:39, 3. Simon Mišc (TK Ljubljana) 1:08:12
Člani: 1. Damjan Žepič (Trisport) 0:58:39, 2. Igor Kogoj (Trisport) 0:59:09, 3. Domen Demša (Energia) 0:59:23
Ml. veterani: 1. Bojan Debc-nec (Kovinotehna; KC Kastelic) 1:05:05, 2. Rado Ačimov (Kovinotehna) 1:06:53, 3. Anton Škr-lep (KD Kamnik) 1:07:33
St. veterani: 1. Jože Tanko (Kovinotehna) 1:11:42, 2. Maks Stopar (TK Ljubljana) 1:15:51, 3. Franc Hrovat (TK Bohinj) 1:20:48
Ženske: 1. Darja Ažman (Triglav) 1:10:00, 2. Nada Kozjek (Novice) 1:16:58, 3. Veronika Leskovšek (TK Ljubljana) 1:29:27
Ekipno: 1. Trisport (Kogoj, Žepič, Močnik) 2:57:20, 2. Energia (Demša, Pečnik, Jenič) 3:00:10, 3. TK Ribnica (Kromar, Zevnik, Šink) 3:04:41, 4. KD Kamnik (Škrlep, Ekart, Bregar) 3:28:43.
NATAŠA HRIBAR
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure,
ob sobotah
od 10. do 12. ure.
in. a'iii:v.r
jiii'r1 .-i'viU.v svi.!
~C 18 M1
12    24. julija 1997
ZANIMIVOSTI
Kamniški občan
KRAJEVNE ZNAČILNOSTI VZGOJE
Mladostništvo in vrstniki
Doba mladostništva je kot razpeta mreža, ob kateri se zaustavljajo vrstniki. Običajna moč vodenja mladostnika po določenih pravilih je v družini oslabljena ali celo zanikana; prav tako ni nobene podpore s strani sorodstva ali pa je zelo šibka. Niti starši niti učitelji niso več vzor mladostnikom, ampak to postanejo namišljene (imaginarne) podobe, ki so iztrgane iz filmov in raznih TV predstav.
V naglo spreminjajočem se svetu se zato mladostnik zateka v skupine sebi enakih, kjer najde nekakšno podporo zase, za svoje doživljanje. »Biti v skupini sebi enakih pomeni prostor, kjer si lahko to, kar si, kar lahko govoriš, kar hočeš, kar ti veleva srce, kjer ti nihče ne govori, kaj bi moral delati,« ugotavlja Jože Bajzek v knjigi Od skupine k skupnosti. Rahljanje vezi v družini že samo po sebi privede do navezovanja na vrstnike, ki so že tudi v otroštvu pridobivali pomembno mesto. V nekem smislu so otroci in mladostniki odgovor na potrebe, kajti družina in najožje okolje nista več najpomembnejši vir, iz katerega bi črpali glavne smernice za svoje spoznanje, za svoje vedenjske vzorce, za gradnjo sistema vrednot. Z vrstniki sodelujejo v mnogih dejavnostih, z njimi delijo zanimanja, z njimi doživljajo mnoga življenjska odkritja. Na vrstnikih preizkušajo razne vedenjske vzorce in socialne tehnike, z njimi tekmujejo, jih želijo premagati, jim pustijo, da doživijo poraz, so dobesedno v vaji za življenje, da bodo dozoreli v ustvarjalnem sožitju z drugimi.
Mladostniki običajno nimajo trajnih prijateljev, kakršne poznamo pozneje v življenju in nam pomenijo trdnost in poglabljanje duha. Imajo pa trdno jedro vrstnikov na eni strani in vedno nove prijatelje, ki zapolnjujejo praznino interakcije. Z vrstniki in prijatelji (vedno znova zatrjujejo, da jim niso vsi vrstniki prijatelji) najdejo svoj smeh in veselje, v drobnih stvareh najdejo lepoto in svežino »tistega dne«, kajti iz njihove notranjosti prihajajo vedno nove potrebe in zahteve, katerih ne more zadovoljiti eden, ampak »mnogi« (iz šolskega kolektiva, iz soseske, med sorodniki, iz priložnostnih skupin), med katerimi se lahko spreletavajo kot metulji. Z njimi ustvarjajo zveze in jih zopet rušijo. Tega odrasli navadno ne zmoremo, zato mladostnike tudi težko razumemo. Mnogo bolj so sposobni za empatične odnose (vživljanje v sočloveka), medtem ko smo odrasli v priložnostnih interakcijah običajno zmožni le tako imenovane meje pos-plošitve privlačnosti oziroma odbijanja (halo efekt).
Posameznika usmerjajo in vodijo na eni strani naravne danosti, na drugi miki in vplivi okolja, na tretji pa lastna dejavnost. Gotovo je od te
zadnje precej odvisno, ali bo posameznik iz sebe izvabil ubrano melodijo ali .zmedene glasove.
Starši in učitelji se pogosto zaskrbljeni sprašujejo, ali bo mladi rod razlikoval med dobrini in tistim, kar ni dobro. Večina mladostnikov sluti slabo v svoji vesti. Seveda pa je vprašanje, kakšne vrednote smo kot vzgojitelji vcepili otrokom v svojih vzgojnih prizadevanjih in kaj smo jih učili z zgledom. Seveda gre tu za posredne (po ovinku) zglede, pravila, vrednote in dejanja v družini, v ustanovah, v soseski, preko javnih občil in širšega družbenega delovanja.
Veliko težav mladine, pa tudi odraslih je v premajhnih spoznavnih sposobnostih in v premalo življenjskih izkušnjah, ker iz vzroka ne predvidijo posledic, zato tudi večina spoznanj prihaja iz posledic k vzroku. Zato otrok in mladostnik, četudi hlepi po samostojnem odločanju, potrebuje v nekem smislu varstvo in vodenje oziroma usmerjanje. Mladostniki se močneje kot odrasli zazirajo v prihodnost s hrepenenjem, ne vidijo nevarnosti v soljudeh, zato prihaja v tej zaupljivi predanosti do nevarnosti, posebno v stikih s starejšimi vrstniki ali celo odraslimi, ki zaigrajo vrstnike, vendar ne iz prijateljstva, temveč zaradi »dobička« (klape, zlorabe...).
Nekateri mladostniki v povezavi s skupino začenjajo iskati užitke v neustrezni zabavi - v uživanju sredstev za omamo (cigareta, alkohol, mamila), v prezgodnji spolnosti, v vratolomnih vožnjah, ogrožujoč sebe in druge - in se ji predajajo. Zabave pa jim pogosto prinašajo več obžalovanja, ko se jih spominjajo, doživljajo jih kot storjena dejanja v omami skupine, čutijo se zapeljane, a vedno znova jih privlačijo. Pripisujejo jih skupini, ne sebi kot posamezniku. Če se zabav ne udeležijo, pa tožijo nad tem, za kaj vse so v življenju prikrajšani oz. kako pomembno prireditev, »žurko« so zamudili.
Spet drugi mladostniki pa se izogibajo tovrstnim zabavam in užitkom, v nekakem strahu in preziru se jim umikajo, ne glede na vabilo vrstnikov. Najdejo pa si drugačno zabavo: predajajo se konjičkom, knjigam, športu, sanjarjenju, samoti... in v drugačni zabavi in užitkih najdejo svojo potešitev in svoj zaklad. Usmerjanje mladostnika v odnosu do vrstnikov zahteva od družine in družbe izjemno potrpežljivost in razsodnost, ker ne moremo vsega prepovedati, pa tudi ne vsega dovoliti, kar mladostnik zahteva od nas. Ožjih krajevnih značilnosti, niti razlik med podeželjem in mestom pri odzivih mladostnikov ni; šolski in medijski prostor je razlike, ki v naravnanosti družin obstajajo, skoraj zabrisal.
Dr. ANGELCA ŽEROVNIK
LYMSKA BOREUOZA
Ko sem dobila povabilo, da bi za Kamniškega občana kaj napisala o zdravju poleti, sem na domačem vrtu obirala kamilice. Ob prijetnih vonjavah tega zdravilnega zeliSča in toplem soncu sem že imela idejo, da napiSem nekaj o sončenju, o zdravi barvi, prednostih in škodljivostih sončenja. Žal se je sonce kaj hitro skrilo, nebo so pokrili oblaki in po-rosilo je tudi nekaj kapelj dežja. Porodila se mije nova ideja. Glede na letošnje vreme bo bolje razmišljati in pisati o drugi nadlogi, ki nas tare poleti - o pikih klopov.
Klopi v glavnem prenašajo dve bolezni: klopni meningoencefalitis in najbolj pogosto lymsko boreliozo, na katero se bom omejila v tem sestavku.
Bolezen so poimenovali po kraju Lyme v Združenih državah Amerike, kjer so se pred slabimi 25 leti začeli pojavljati bolniki z do takrat nepoznano boleznijo, ter po bakteriji, ki to bolezen povzroča.
Bolezen prenašajo predvsem klopi lahko pa tudi nekateri drugi in-sekti. Klopi se okužijo, ko pijejo kri inficiranih živali, največkrat so to mali glodalci, zlasti miši. Te živali so le okužene, za boleznijo pa ne zbolijo tako kot človek ter nekatere domače živali kot psi, konji, govedo.
Bolezen se javlja sezonsko, najpogostejša je poleti od maja do novembra. Obolevajo ljudje vseh starosti in obeh spolov. V Sloveniji se bolezen prijavlja od leta 1986 in vsako leto beležimo več primerov. Naraščanje Števila prijav obolelih pa ni povezana samo z razširjenostjo bolezni, ampak tudi z natančnejšim poznavanjem bolezni in načrtnim iskanjem obolelih. Vendar pa, glede na
razširjenost bolezni lahko opravičeno sklepamo, da je bolezen pri nas prisotna že dlje časa. Največ prijavljenih obolenj v Sloveniji je v ljubljanski in celjski regiji.
Pri ljudeh je potek bolezni raznolik in le redko se razvijejo vsi za bolezen značilni znaki Prva sprememba se običajno pokaže na koži 10 dni (od 2 dni do nekaj tednov) po vbodu klopa: na mestu vboda se pojavi rdečina, ki se postopno širi in v notranjosti bledi. Razvije se obročast izpuščaj, ki se postopno veča, včasih tudi srbi ali peče. Po tem znaku bolezen najlažje in najbolj zanesljivo prepoznamo. Nekateri bolniki se tudi slabo počutijo, utrujeni so, boli jih glava, mišice in sklepi, drugi pa nimajo nobenih težav. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov, včasih tudi mesecev, nato pa tudi brez zdravljenja izginejo. Nekateri bolniki so s tem ozdravljeni, pri večini pa se bolezen le začasno pritaji. Če bore-lioze v zgodnjem obdobju ne prepoznamo in zdravimo, lahko ponovno vzplamti po več tednih, mesecih ali celo letih. Bolezen se pokaže z okvarami živčevja, srca, prizadetostjo sklepov in kože.
Na srečo te okvare bolniku le redko ogrozijo življenje, povzročajo pa lahko dokaj hude težave, ki močno otežujejo vsakdanje življenje in povzročajo tudi trajno invalidnost. Bolniki so pogosto utrujeni, se slabo počutijo, imajo bolečine, so nervozni, slabo spijo, pogosto so v napoto sami sebi in okolici.
Če začnemo z zdravljenjem v zgodnjem obdobju, je mogoče krnsko boreliozo z antibiotiki povsem pozdraviti. Laboratorijsko dokazovanje okužbe je težavno in večkrat ne povsem zanesljivo. Žal pa cepiva
za preprečevanje bolezni še ne poznamo. Cepivo proti klopnemu me-ningoencefalitisu pa nas pred okužbo z borelijo ne ščiti.
Za zaščito nam ostanejo le nespecifični zaščitni ukrepi, kot so ustrezna obleka, uporaba repelentov in pregledovanje celega telesa, vključno z lasiščem, po prihodu iz gozda. Klopa je potrebno čjm prej odstranili. Potrebno pa je omeniti, da zdravnik ne odstrani klopa nič bolj strokovno kot laik. Klopa namažemo z oljem, bencinom ali s čim podobnim in ga nato s pinceto počasi ter previdno odstranimo. Osebno za odstranjevanje klopov ne uporabljam nikakršnih tekočin. Po odstranitvi mesto razkužimo z alkoholom in opazujemo. Če se klop odtrga in glavica ostane v koži, je ne odstranjujemo, ker se po krajšem času običajno sama izloči. Na mestu vboda pa Se nekaj dni ostane manjša rdeča in srbeča papula (alergična reakcija), ki pa ni znak borelioze.
S pričujočim prispevkom nisem imela namena vzeti volje do gibanja v naravi, posebno v gozdu, ampak le to, da bi s skupnimi močmi čim bolj zgodaj prepoznavali in zdravili krnsko boreliozo.
Dr. MARTINA BERNOT
Opravičilo
V prejšnji številki Kamniškega občana smo v Kroniki - v juniju so se poročili pri Barišič Vesni pomotoma zapisali, da je delavka namesto pravilno ekonomski tehnik. Za nenamerno napako se Vesni Barišič in bralcem opravičujemo. Uredništvo
BISEROPOROCENCA MILKA IN FRAN CEU SVETI
Pred dobrim mesecem dni sta praznovala šestdeseto obletnico poroke Milka in Francelj Sveti iz majhne vasice Pirševo v Tuhinjski dolini Vnovič sta se poročila v cerkvi na Brezjah na Gorenjskem, pripravila pa sta tudi ohcet in nanjo povabila vse domače. Njuno življenje se je zdaj že malo umirilo, bilo pa je vsestransko burno in vsebinsko bogato. Edini poklic, ki sta ga opravljala vse svoje življenje, je bilo kmetovanje.
Milka Sveti se je 10. 12. 1913 rodila na Veliki Ijišni očetu Francu in mami Mariji Naral. V družini je bilo osem otrok: štirje fantje in štiri dekleta. Zelo zgodaj je doživela trpko izkušnjo, pri komaj devetih letih starosti ji je umrla mama. Že sicer težko življenje je bilo zato Se težje. Ko je dopolnila osemnajst let, je morala oditi služit. Kmalu zatem je prišla h Ka-dunčevim na Potok v Tuhinjski dolini in tam kot služkinja ostala štiri leta. Francelj se je rodil 10. 1. 1907 v St. Pavlu v Avstriji očetu Ferdinandu in materi Neži Sveti. Imel je dve sestri. Po sedmih letih življenja v rojstnem kraju so se preselili na Pirševo, na dom mame Neže. Življenje je teklo naprej. Potem sta se srečali njuni poti, zaljubila sta se in se 30. maja 1937. leta poročila v cerkvi na Vranji Peči. Sledila je obnova doma, rojstvo in vzgoja petih otrok. H kruhu sta spravila štiri hčerke in sina.
Poleg kmetovanja pa ima oče Francelj še eno veliko ljubezen. To je zanimanje za zgodovino. Prebral je vsako literaturo o zgodovini, ki mu je prišla pod roke in še danes se rad pogovarja o državni ureditvi v času Avstro-Ogrske. V svojem znanju zgodovine bi se lahko kosal z vsakim srednješolcem.
Klepetavost mame Milke pride do izraza Sele, ko dobi obisk. Sicer je zelo družabna in ko ji noge še niso nagajale, se je najbolj veselila družabnih srečanj, največkrat so bile to ohceti. Prave ohceti, z najmanj 50-imi povabljenimi, so dandanes prava redkost in vsi poznamo rek: če je ni, se jo pa naredi. Tako stajo nedavno ob šestdeseti obletnici poroke napravila kar sama, seveda so jima pri organizaciji navdušeno pomagale njune
hčere. Sicer pa mama Milka rada poje in, kot pravi, Se vedno na pamet pozna vsaj sto starih nabožnih in posvetnih ljudskih pesmi, ki sijih v mislih poje v nočeh, ko ne more spati Sama pravi, da bodo Sle v pozabo, saj jih ni nikjer več slišati. Zal ji je, da se mladi pod večer ne zbirajo več in pojejo tako kot nekoč.
Čas druge svetovne vojne je bil težak za vse, tudi njima ni prizanese!.
Francelj se je po vojni lotil obnove sadovnjaka ali, bolje rečeno, ustvaril je sadovnjak, za katerega je vzorno in odgovorno skrbel ves čas svojega gospodarjenja na kmetiji. Obnavljal je v dveh delih, prvih sto sadik je nabavil v Vasenem, kasneje pa je dobil cepiče iz takratne glavne mariborske drevesnice bratov Dolenšek.
Milka in Francelj Sveti sta praznovala šestdeseto obletnico poroke.
Vsako leto je mama Milka jabolka, hruške in češplje tudi skrbno posušila, da so se z njimi sladkali pozimi in vse do poletja. Vsa družina se je prebijala skozi težaška kmečka dela, kot so mlačev, žetev, ročna košnja, oranje, spravljanje drv, ročna molža in tako naprej. A vsa ta dela so nekako bolj zbliževala ljudi, kot jih zbližuje današnja mehanizirana vožnja s traktorjem. Oče Francelj in mama Milka sta se zaradi potrebe po čim večji samooskrbi, saj včasih trgovin in drugih storitvenih ponudb ni bilo na voljo na vsakem vogalu, pa tudi denarja ne, morala naučiti vrste spretnosti. Vse dejavnosti so se druga z drugo sklapljale v celoto. Ko sta bila Milka in Francelj mlada, so bili ljudje bolj skromni in tudi varčni. Vse, kar jim je nudila narava, so skušali skoraj do popolnosti izkoristiti. Tako je oče Francelj, potem ko
mu je sadovnjak, ki ga je zasadil, že rodil, kupil tudi kotel za kuhanje žganja. Sadje slabše kakovosti so jeseni domači vsega pobrali, oprali in ga sprešali za jabolčni mošt ali pa porabili za kuhanje žganja. Mošt je bil za domače, žganje pa predvsem za goste, za darila in kakšen liter tudi za prodajo. Sicer pa je bilo pred več desetletji običajno, da so se na kmetiji odvijale številne dejavnosti, ki so, če že ne prispevale k zaslužku, vsaj koristile kot samooskrba. Poleg tega je oče Francelj sam iz leskovih viter spletci vse košare, koše in brente, ki so jih potrebovali pri domačih opravilih. Mama Milka je za peko kruha pa tudi za shranjevanje raznih pridelkov ali drugih kuhinjskih dobrot pletla in še danes plete slamnate peharje različnih oblik. Ko so bili otroci Se majhni, so iz koruznega ličkanja pletli celo copate. Danes njune roke niso več tako spretne kot nekdaj in tudi potrebe ni več lako velike, saj seje kmetija v skladu s splošnim trendom zdaj že nekoliko modernizirala. Tako so vse pridelano tudi izkoristili in če se je le dalo, niso kar zavrgli. Temu bi lahko rekli ekološko ali biološko kmetovanje.
Elektriko so jim napeljali leta 1950. Toda življenje je postalo udobnejše šele potem, ko so pred dvajsetimi leti dobili vodovodno napeljavo. Prej so morali vodo zajemati z vedri iz vodnjaka sredi vasice in to za vse potrebe: za pitje, kuhanje, umivanje, pomivanje, pranje, napajanje živine ter zalivanje.
Lepo je videti ata Franceljna, kako se vsak dan, čeprav je predal kmetijo mlajšemu gospodarju, sprehodi po že ničkolikokrat uho-jenih poteh okoli svoje domačije, še vedno s pokončno hojo in navidezno lahkimi koraki, s svojim večnim optimizmom, nikoli brez klobuka in suknjiča. Radi hodimo tudi k mami Milki, ne le zato, ker ima v svoji shrambi vedno za vsakega kakšno dobroto in vedno na zalogi kup zanimivih zgodb iz resničnega življenja, ampak predvsem zato, ker nas je vesela. Največji zaklad, ki pa ga razumljivo ne odkrijeta vsakomur, pa je njuna modrost. Ta je samo za tiste, ki so zreli zanjo.
J. D.
Konec šolskega leta - počitnice so pred vrati
Letošnje šolsko leto smo na motniš-ki podružnični Soli zaključili še bolj veselo kot prejšnja leta.
Sobotno dopoldne, 14. junija, je bilo namenjeno učencem in malim šolarjem. Pod vodstvom učiteljic, vzgojiteljice in prizadevnih zunanjih sodelavcev so bili otroci vključeni v štiri zelo domiselne in ustvarjalne delavnice: slaščičarsko, likovno, eko-delavnico in delavnico ročnih spretnosti.
Razstavljene izdelke so si v popoldanskem času lahko ogledali tudi povabljeni starši, potem ko so prisluhnili še kratkemu kulturnemu programu. Temu je sledil Se zabavni del - PIKNIK S SREČELOVOM in pogostitev staršev z dobrotami ki so nastale v slaščičarski delavnici.
Ves izkupiček bogatega srečolova smo namenili za ZAKLJUČNI IZLET v PIRAN. S seboj smo povabili tudi starše. Bil je nepozaben dan - vrnili smo se polni novih doživetij.
Vsega tega pa ne bi mogli izpeljati, če nam ne bi priskočilo na pomoč toliko prijaznih darovalcev.
RADI BISE NAUJiPSE ZAHVALILI VSEM, KI STE NAM NA KAKRŠENKOLI NAČIN POMAGALI. ISKRENA HVALA!
»MOTNIŠKlPOLŽKI« zanje Vida Kovačič in Mojca Kolar
i I*s III
DIJAKI m STI Študentski Servis
KAMNIK
I Posredovanje dela dijakom in študentom z rednim aH Izrednim statusom Glavni trg 23, pri Občini, tel.: 817-058
zasluženi DENAR ti za vsa boljša podjetja, na željo, nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU
Naročanje napotnic in informacije o prejetem zaslužku tudi po TELEFONU ali INTERNETU
Odprto tudi OB SOBOTAH od 9h do 12h i Odpiranje tekočih računov na servisu / Velika baza INŠTRUKCIJ za vse stopnje
KRATKEM
KO ŽEPNINA NI DOVOU...
Študentski krediti
HOME PAGE: HTTP://www.studentski-s-domzale.si
Kinološke novice
15. obletnica Kinološkega društva
Kinološko društvo je v soboto, 14. 6. 1997, priredilo ob 15. obletnici društva regijsko tekmo, prikaz agilitvja ter prikaz reševanja pogrešanih oseb iz ruševin.
Regijske tekme športnih psov službenih pasem se je udeležilo 19
Prikaz vaje obrambe.
tekmovalcev iz Trbovelj, Kočev-ja, Mozirja in Kamnika. Tekma je potekala po panogah. Zaceli so tečajniki KD Kamnik za ISPC. Prikazali so, da se v štirih mesecih teCaja lahko nadejajo uspešnih izpitov.
V panogi ISPI. IPOl in IP03 mednarodnega razreda so domaČi tekmovalci prevladovali v poslušnosti pa tudi v panogi obrambe in s tem dokazali, da se kinologija pod vodstvom predsednika društva g. Rajka Pučnika ter ostalih članov uspešno uveljavlja na regijski in državni ravni. Osvojili so dve prvi, eno drugo in šesto, sedmo in osmo mesto. Ekipo so sestavljali Slavi Mihorič, Manuela Potočnik, Franc Balantič, Milan
Zobavnik, Milan Iskra in Peter Uršič. Ob podelitvi nagrad je mednarodni sodnik g. Marjan Polajnar izrekel pohvale za izredno kvalitetno izvedeno tekmo, z njim pa so se strinjali tudi udeleženci iz ostalih kinoloških društev. Zaželeli so si še več takih tekem v drugih društvih po državi.
Sledil je prikaz agilitvja. To je nova panoga, ki se pri nas šele razvija. V tej panogi lahko nastopajo vsi psi od najmanjših do velikih. Priporočljivo je, da opravijo vsaj izpit poslušnosti A in B. Vabilu so se odzvali člani Agilitv kluba Ilirija Ljubljana na čelu z državnimi reprezentantkami Tja-šo Gregorič in Marinko Benko-vič. Nato so še člani ERP iz KD Kamnik predstavili prikaz reševanja pogrešanih oseb iz ruševin, kjer imamo Kamničani zelo obetavno uspešno ekipo.
Na večerni prireditvi so bila podeljena priznanja vsem zaslužnim članom KD Kamnik. Društvo se zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da smo izpeljali zelo uspešno regijsko tekmo.
Kinološki izpiti
29. 6. 97 je Kinološko društvo Kamnik organiziralo izpite. Štiri-mesečnega tečaja se je udeležilo 34 tečajnikov. Zal pa so po normativih FCI nekateri tečajniki imeli premlade pse. Zato je izpite opravljalo 21 tečajnikov.
Zelo spodbudno je, da se je v letošnjem letu pojavilo več manjših pasem (npr. koker španjel) in lastniki teh psov so spoznali, da se da tudi take majhne hišne ljubljence izšolati. Nižje izpite je opravljalo 16 kandidatov, višje pa 5. Mednarodni sodnik g Anton Es je odlično sodil izpite. Ker smo imeli 100% izkupiček, gre pohvala tudi markerjema g. Rajku Pučniku in g. Francu Balantiču ter inštruktorjem ge. Slavi Mihorič, ge. Irmi Kočar, g. Stojanu Matohu in g. Bra-netu Dolinarju ter ostalim članom, ki so prispevali, da se kinologija v Kamniku vsako leto izboljšuje. To se vidi po številčnosti udeležbe na tečajih in tudi na strokovnem področju.
Prav gotovo bodo lepi rezultati spomladanskih tečajniov opogumili tudi ostale ljubitelje, ki bi radi izšolali svojega ljubljenca, da se vpišejo v jesenski tečaj oziroma malo šolo.        MILAN ISKRA
115-letnica Gasilskega društva Kamnik
Šolanje psov (začetni tečaji, mala šola)
So tri skupine lastnikov psov:
1. tisti, ki sprejmejo izziv in obiskujejo tečaje in vzgoje Šolanje psov,
2. tisti, ki občudujejo prve, ki imajo dobro vzgojene in izšolane pse,
3. tisti, ki vse vedo in imajo nevzgojenega psa.
Izjeme so in bodo!
BODITE V PRVI SKUPINI IN SE UČITE Z NAMI.
V tečaje in malo šolo vpisujemo:
- 31. avgust, nedelja, od 10. do 12. ure,
- 6. september, sobota, od 17. do 18. ure,
- 7. september, nedelja, od 10. do 12. ure.
Vpis je na KD Kamnik Tunjice za tovarno KIK.
Vse informacije dobite na tel. številki:825-!39 g. Pučnik,
811-168 g. Iskra.
22. in 23. avgusta bomo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik proslavljali 115 -letnico svojega delovanja.
Kamnik kot mesto je v svoji zgodovini doživelo mnogo velikih katastrofalnih požarov. Najhujši je bil leta 1511, ko je pogorelo celo mesto. Tudi po požaru leta 1609 ni ostalo dosti hiš, vsi ti in ostali številni požari v mestu in okolici so zahtevali ustanovitev organizacije, ki bo uspešno gasila in reševala življenja in premoženje.
Prvo gasilsko orodišče je bilo na mestu, kjer je danes Metalka. Imenovalo se je DEPO. Gasilci so od Meščanske korporacije prevzeli številno orodje, med njimi veliko prevozno ročno brizgalno. Ker so bili ti prostori zelo vlažni, so gasilci s pomočjo mestne občine Kamnik kupili Debevčev hlev (današnja pokrita tržnica) ter ga prezidali v gasilni dom. Vanj so se preselili leta 1902. Od leta 1931 pa do 1954 je v teh prostorih gostoval tudi Kino in gasilci so na ta način reševali problem pomanjkanja finančnih sredstev. V teh starih in dotrajanih prostorih je društvo praznovalo še svojo 100-letnico. Leta 1983 pa smo uspeli zgraditi sodoben dom, v katerem je dovolj prostora za opremo, vozila in druge potrebe društva.
Društvo danes združuje članske, mladinske in pionirske desetine, ki se uspešno spopadajo s požari, prometnimi nezgodami, naravnimi in tehničnimi nesrečami. Svojo pripravljenost pa bolj
na paiivvtjn ®bnwfnt znvte ^fultifutm
§jlntcčnj nelfa fa ufe janaranalne police ta tanavamtitje objehta na pobročju (Območne enote Cjnbljano, otu-oma o lunini I* rtalnim prebivališčem tw tem »obroku, ? bntumom preb letam 1977, torej ftarcjae ab 30 let. Jlclja batum fhleuitae faaarauanfa ojtromn ifbafe uonnbbe ftk fialfeuf|fha utvaro umije.
Jlauaroualne palice ftircjcmamo ob 13. gletthega trpana bo 30. gtimnuca 1997 na imetij prebftauniatnilt a £jubljani. iPoimalal), (Orofitvljn, gtamnihu, gltiji, £ogatcu, Sttcbuabab, ittbniri in Urhntltt, u čaju urabnih ur. |loltco lahho ijračite tubi (najemu »auarovalncimi agentu. ItTnh občan. Hi bo princlc! »avarovalno palica a ptlabu Fpagafi natečaja,
prejme prilafnaftna borilo.
5« tri najftarejae jauaraualne palice baba »obeljene nagrabe in ficer: - |a najftarejaa fanaranalna palica JKriglaa - 50.000 tolarje« - ja ttttjitarejaa jauaranalna palica gUauenfhe janaronalnice - 50.000 talarjen - fa uajftarefaa fauaraualno palica preb letam 1900 - 50.000 talarjen Ho bogouorn bomo najftarejaa ali najtanintiuejeo palica po preblagu hamtfife abhnptU in ficer ja 100.000 talarjen.
tjbor bo apranila tričlanfha rtrohattna homilija bo 15. ainotoha 1997. tagrabe baba pobeljene na prtlajnaftni prirebitni 13. liftapaba 1997.
j|f bčant, prinofnihi tanaronalnU) palic b ono l jn je jo, ba uu» ara t» alinea Itba fahfimile bohnmettta }a fy oj arbin, ali Jgobovhtfhi arbin Ljubljane ter ratftavi palice na prilafnoftui ratftavi.
i|loaoji natečaja Ta prilaga tej objani II Ljubljani, 1. malega uprtim 1997
ehtar Siliva llhmar
ali manj uspešno pokažejo tudi na gasilskih tekmovanjih.
Visoki jubilej društva bomo začeli proslavljati v petek, 22. avgusta, popoldne s slavnostno sejo. Proti večeru pa bomo nadaljevali s tekmovanjem v zabavni gasilski igri z žogo (vodni nogomet). Na tem tekmovanju se bodo pomerile ekipe različnih kamniških društev. Za to tekmovanje se bomo trudili, da bo postalo vsakoletna tradicija. Ta dan bomo zaključili s koncertom različnih slovenskih zabavnih skupin.
Rdeča nit dogajanj obeh dni pa bodo odprta vrata v gasilni dom. S tem želimo meščanom in okoličanom približati delovanje društva.
V soboto proti večeru pa bomo imeli gasilsko parado skozi mesto. V njej se bodo predstavili naši člani in člani mnogih drugih slovenskih društev z opremo in vozili. Za strumni korak in tek koles pa bo poskrbela godba. Praznovanje bomo sklenili z veselico do zgodnjih jutranjih ur pred gasilnim domom. SIMONA OBLAK ZORKO
Izlet s sedemdesetletniki
Kot že več let prej so se tudi letos letniki 1927 iz fare Zg. Tuhinj odločili, da za svojo sedemdesetletnico pripravijo jubilejno srečanje. Prej so se navadno zbrali v eni od gostiln v Zg. Tuhinju ali na Lazah. Letos pa so sklenili, da organizirajo izlet v naravo z avtobusom. Ker je bilo samih sedemdesetletnikov premalo za cel avtobus, so v svoje vrste povabili tudi malo starejše in pa malo mlajše sošolce. Tako smo se 12. junija iz Tuhinja podali proti Kamniku. Med potjo smo na Ka-vranu dobili tudi godca, ki nam je s svojo harmoniko krajšal čas. V Kamniku so se nam pridružili tudi drugi člani izleta in avtobus s šoferjem Milanom nas je popeljal proti Črnivcu. Ko smo se spuščali proti štajerski deželi, je iz naših grl zadonela znana slovenska narodna »Pojd'mo na Štajersko, gledat kaj delajo«. No, k temu je tudi malo pripomogla Mežnarjeva Micka, ki je vsakega častila s šilcem »ta zelen'ga«. Ob krajšem postanku smo si v Gornjem Gradu ogledali tamkajšnjo cerkev. Pot nas je nato vodila preko Luč v Logarsko dolino. Potem smo se odpeljali proti Mo-
zirju, kjer je naš Matevž poskrbel za ogled Mozirskega gaja. Občudovali smo dosežke naših mojstrov vrtnarjev in marsikatera zenička je vzdihnila: »O, tako rožo bi pa tudi jaz rada imela.« Odpeljali smo se na ranč »VENIŠE« nekje nad Mozirjem. Ob zvokih harmonike smo se veselo zavrteli v dvorani hotela, pozneje pa še pred hotelom.
V avtobusu so posebno ženske obujale spomine na davna šolska leta. Posebno jim je v spominu ostala učiteljica SKOK1CA. Ta je imela fante zelo rada, sovražila pa je dekleta in jih imenovala »kuge patentirane«. Če se ji je katera zamerila, je morala k njej za pisalno mizo in tam poklekniti. Učiteljica ji je dvignila krilo in jo s šibo našeškala po zadnji plati. Ženske so se strinjale, da je ne morejo pozabiti in da ji naj dobri bog grehe odpusti.
Dogovorili so se, da bodo take izlete še organizirali in povabili tudi nas malo mlajše in stare. Če bodo obljubo držali, v kar pa ne dvomimo, bo o teh izletih morda še kaj napisati.
IVAN HRIBERNIK
RAZPIS
ZA PROSTO DELOVNO MESTO TRGOVCA ZA PRODAJO VOZIL
POGOJI ZA IZPOLNJEVANJE ZAHTEV SO:
- KOMERCIALNI ALI EKONOMSKI TEHNIK
- POZNAVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM
- KOMUNIKATIVNOST DO STRANK
INFORMACIJE PO TELEFONU:
061/715-786 OD 17. URE DALJE. 061/716-092 OD 8. DO 17. URE.
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.ao. Tesovnlkova 27a, Ljubljana-Ježica
NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700
vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med mag.    I. TRSTENJAK, dr. vet med
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p.
Krivčevo I2h, Stahovica, tel.: 825-378
ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA:
- preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov
- izdelava po meri
- izdelava jogijev, toplotnih blazin, žimnic - vse po želji kupca
- preoblačenje separejev v lokalih
- tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo
- restavriranjc stilnega pohištva
Za vse storitve nudim lastni prevoz. Pridem na dom in ocenim. Ceno povem takoj.      SE pRIPORoeAM za poslovanje!
ena
PRAVO POLETJE SE JE ŠELE ZAČELO, ZATO NE ZAMUDITE
POSEZONSKEGA ZNIŽANJA CEN KONFEKCIJE ZA VSO DRUŽINO ZA 30% V MODNI HIŠI IN NOVI MODI OD 21. 7. DO 2. 8.
MODNA HIŠA, tel.: 831-404
Za vas smo znišali cene artiklom:
* ženski kostimi, kratek rokav
* ženski kostimi, dolg rokav - poletnih barv
* ženske bluze, krila, hlače in majice
* moške poletne hlače, srajce in majice
* otroški kompleti, majice, obleke, hlače...
NOVA MODA, tel.: 812-570
* ženska konfekcija
* moška konfekcija
* metrsko blago za poletna oblačila
PO ZAKLJUČENIH POČITNICAH BODO NAJVEČJE POZORNOSTI DELEŽNI NAŠI ŠOLARJI
Prav vse od radirke do učbenikov dobite v
KNJIGARNI na Ljubljanski cesti, tel.: 815 -295
Če ste za šolske knjige poskrbeli že s prednaročilom, se lahko po ostale pripomočke oglasite v trgovini
TIP - TOP, tel.: 831-423, kjer dobite
* šolske torbe * zvezke, peresnice * copate in še in še...
MESEC UGODNIH NAKUPOV
PIVO V PLOČEVINKI 0,5 1 - NEVERJETNIH 129,80 sit
pri nakupu platoja
AKCIJSKA PRODAJA V ŽIVILSKIH TRGOVINAH IN DISKONTU:
Sladoled Carična, 1 1 490,00
Čips PAPA BARZETTI, 100 g 83,70
Vino namizno belo, 1 1 194,40
Kompot sliva, 700 g 105,00
Trajna salama Negovska 1.953,00
Pašteta jetrna, 78 g 124,70
Čokolada polnjena Fontana 114,40
Moka posebna bela, 1 kg 78,00
Keksi Domaćica, 350 g 417,80
Sok Happy day, 100%, 1 1 190,40
Sir Gauda, 1 kg 918,50
26. JULIJA VAM PRI NAKUPU NAD 3.000 SIT PODARIMO 100 g KAVE.
trgovina UNIVERZ AL:
trgovina ZELEZNINA:
- vreča cementa samo 650 SIT
- sprejem prednaročil za zimsko kurilno sezono (premog)
- ugodna cena premazov za les: belton, beltop
- barve za zidove: jupol, speetra, bio barve
- sanitarne armature: Armal, Unitas
- keramične ploščice domačih in tujih proizvajalcev
- kopalniška oprema KOLPA SAN
Dežurstvo v JULIJU IN AVGUSTU:
Ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure sta dežurni trgovini STRANJE (825-422) in DUPLICA (815-310).
NON-STOP je dežurna trgovina MARKET KRANJSKA (814-916): vse sobote od 7. do 19.30 in vse nedelje od 7. do 11. ure. Vse nedelje so odprte tudi trgovine MOTNIK (733-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908).
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO
d. o. o.
Proizvodnja, inženiring in trgovina
Jeranova 8, Šmarca - Kamnik tel. in faks: 0611810-090, 810-095, 811-573
PVC OKNA, VRATA IN ZIMSKI VRTOVI - PO MERI
OKNA Finstral so imenitnega izgleda in se lepo vključujejo v stil vaše hiše.
VRATA Finstral omogočajo kombinacijo mnogih estetskih možnosti in visoke varnosti.
POLKNA so izdelana v različnem spektru barv in so lahko okrašena z različnim okovjem,
ZIMSKE VRTOVE Finstral izdelujemo po naročilu. Velika ponudba oblik in barv omogoča skladnost in prilagoditev kakršnikoli arhitekturi.
TURISTIČNA AGENCIJA
IHI lllii'il'llllll INili I— d.o.o. STAHOVICA
UROŠ URANIČ
Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 0609-631-148
SERVIS   IN PRODAJA RADIO - TV - HIR - VIDEO
POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC APARATOV SAMSUNG
televizorji:
- BTV CB 3385 TB £4:661 44.990
- BTV CK 5020 T f&3t\ 52.990
- BTV CK 5320 T JQr4l8 64.990
- BTV CS 7277 PT 222=056 179.990 vldeorekorder VCR SV 30 X 4J*99Tj 39.990 hi-fl MAX 630 69.990 hl-fi MAX 445 5*704 49.990
ČISTILNI SERVIS
Simon Markošek Tel.: 883-390
Opravljamo vsa dela v zvezi z urejanjem in čiščenjem pisarniških in drugih javnih prostorov, trgovin, hiš in stanovanj.
Zagotavljamo pošteno in kvalitetno delo po zmernih cenah.
Se priporočamo!
Naše cenjene stranke obveščamo, da bo
MOŠKI FRIZERSKI SALON CIRIL ŽAGAR
zaradi letnega "dopusta zaprt od 28. julija do 16. avgusta.
Po tem datumu bomo nadaljevali z našo frizersko dejavnostjo na novi lokaciji in to NA KLANCU, Samostanska 24, Kamnik, nad Samčevim predorom (nekoč frizerstvo Gjurin).
Za obisk se priporoča vaš mestni frizer
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 831-888
vam nudi po zelo ugodnih cenah:
barve, lake, čopiče, brusni material, Jupol, Beltop, Belton, 10 I - 7.250 SIT, nitro in sintetično razredčilo, 1 I - 290 SIT, Tesarol, synteko lak sijaj 5/1 - 12.200 SIT, Kemacril za betoniranje staro - novo, 1 I - 650 SIT, sekire Krmelj, ročno orodje, alu lestve, emajl posoda garn. 6.480 SIT, likalne mize 2.800 SIT, PVC posoda, prašek Ariel, 3,6 kg - 920 SIT, gosp. strojčki in bela tehnika Gorenje, sanitarni program, armature Armal, cevi za zalivanje, grelniki TIKI, porcelan, kristal, velika izbira aranžiranih daril, garnitura krožnikov 2.500 SIT, razne verige, žičniki in kolesa Rog. Prodaja na tri čeke.
Strokovni nasveti Iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Vsem kupcem in občanom želimo prijetne počitnice.
Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča!
	
	ft. VALVASOR
Fin.'	
Perovo 26, Kamnik
Vabimo vas na izlet v ŠVICO (Liechtenstein, z gorsko železnico na Pilatus, Renski slapovi, Bodensko jezero) z ansamblom Mikula, 21.-24. 8., bus, 3x polpenzion, 770 DEM, vključene vstopnine in ogledi.
Jesenski izlet v Pariz z avtobusom, v novembru!
Raznovrstni jesenski aranžmaji.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660
TEČAJ ZA ZAČETNIKE {25 ur): VVINDOVVS, WORD
EXCEl (20 ur)					
INTERNET (8 ur)					
AUTOCAD, CORELDRAVV. TANGO.					
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
PĐCm/A MA RAČMAMffn/A ZA MAOMO///
TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI
"""«««
trgovina: Perovo 26, KAMNIK, tel./faks: 812-888
akumulatorji ATSA po ugodnih cenah akumulatorji TOPLA po tovarniških cenah z dveletno garancijo, pooblaščeni servis
VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah svetila SATURNUS
avtokozmetlka: SONAX, STP, JOHNSON, PAULINA, ARMORRALL motorna olja: CASTROL, VALVOLINE, ELF, AGIP, PROTON svečke: CHAMPION, BOSCH oljni filtri: DONIT, CHAMPION, FIAMM avtoprevleke in avtotepihi TUDI PO MERI ZA VSE VRSTE VOZIL dodatna oprema
protivlomna zaščita vašega vozila: GT ALARM, IMMOBILISER - naprava proti kraji vašega avtomobila • avtoradii in avtozvočniki za vsak žep: BLAUPUNKT, PIONEER, MTC
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Vsem strankam se že vnaprej zahvaljujemo za obisk v naši trgovini.
Zaposlim urejeno dekle za strežbo.
Bistro Pri Petru, Stahovica,
tel.: 825-481, 825-001.
Prodam naravno pridelano zelenjavo - brez škropiv in umetnega gnojenja!
Tel. 0609 631 868, Vera
BfflCGDB
CEMENTNI IZDELKI
Vrba 7 1225 Lukovica
izdelujemo:
- cvetlična korita
- kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnike
■ tople grede, kompostnike
- škarpne elemente
- vinogradniške stebre
- kanalske jaške z mrežo
- peskolove
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT
tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure
CVETLIČARNA FREZIJA
na Bakovniku, tel. 813-559
NUDIMO UAM:
poročne in avto šopke
darilne šopke žalne vence, ikebane velika izbira lončnic rezano cvetje aranžiranje daril
#aranžmaje vseh vrst dekoracija poslovnih Prostorov
Brezplačna dostava v okolici Kamnika Odprto od 7" do 19\ ob sobotah od 7" do 13h Se priporočamo.
		Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
	P!	
		V SPOMIN
		Z ljubeznijo se spominjamo našega
MITJA BURNIKA		
Vsem, ki se ga spominjale in obiskujete njegov prerani grob, prisrčna hvala.		
Oči, mami in sestra Nina		
Suhadole, julij 1997		
Živela nisi zase, le za nas
za vsakega si vedno našla čas.
Premnogo bolečin, trpljenja
Ti niso strle upanja življenja.
Z dobroto svojo si nas bogatila
Ti nas zares ne boš nikoli zapustila.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustila draga mami, stara mama, sestra in teta
MARIJA BREZNIK
iz Kamnika, ulica Matije Blejca 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, podjetju Titan in sodelavcem podjetja Svit za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. Maliju in se posebej ge. Hildi za skrb in pomoč na domu. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za lepo petje in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njeni
Kamnik, Vir, Žužemberk, Vuzenica, Koreno, julij 1997
&o*o*
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 1230 DOMŽALE TEL 061/716-454 FAKS: 061/713-288
Prodajni center Latkova vas 84, 3312 PREBOLD TEL 063/702-250 FAKS: 063/702-251
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO tU
V JULIJU in AVGUSTU AKCIJSKE CENE gradbenega materiala: cement, apno, opeka, modularni blok, poroliti, schiedel dimniki, strešniki (bramac, bobrovec) in druge kritine, izolacijski materiali (novoterm, stiropor), okna ter vse ostalo potrebno za gradnjo.
NOVO v SAM-u: stavbno pohištvo, parket, jupol, zidarsko orodje, podporniki, mešalci, cevni odri, električna dvigala.
ZA UREDITEV DVORIŠČ vam nudimo BETONSKE IZDELKE: tlakovce, prane plošče, porfido,...
Material vam lahko DOSTAVIMO ZAVTODVIGALOM.
Naš svetovalec vam bo pomagal z BREZPLAČNIM SVETOVANJEM vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do B. ure.
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
Izkoristite ugodno priložnost -10% gotovinski popust ali plačilo na 10 enakih čekov brez obresti.
NOVO! NOVO!
VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU
NUDIMO UPOKOJENCEM
ŠE DODATNI 5% GOTOVINSKI POPUST!
Na zalogi celoten program Gorenja.
Brezplačna dostava.
V avgustu je trgovina odprta od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša
od življenja.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
IVANKE MOČNIK
zZduše
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo tako redno obiskovali v Domu starejših občanov Kamnik in ji s tem lajšali bolečine. Prav lako hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, ji poklonili cvetje in sveče, jo pospremili na zadnjo pot, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje in župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: sinova Lojze in Janez z družino, hčerka Metka z možem Tomažem, brat in sestre z družinami
Zduša. Kamnik, Prebold, junij 1997
		
		ZAHVALA
		
		V 90. letu življenja nas je
		zapustil naš dobri oče, dedek.
		pradedek in stric
		JOŽE PAVLIC
	T	iz Nožic
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za		
izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.		
Hvala g. župniku za		ep pogrebni obred in izvajalcu Tišine.
		Vsi njegovi
		Julij 1997
( MALI OGLASI
Nudim pomoč v gospodinjstvu, čiščenje, likanje, relacija Komen-da-Kamnik. Tel.: 041-67-32-31
Prodam 5.000 značk Tel.: 813-810.
Instruiram matematiko, fiziko In osnove elektrotehnike Tel.: 738-662
Instruiram angleščino, nemščino, matematiko In fiziko za osnovno In srednjo šolo. Tel.: 832-018.
Zahvaljujem se poštenemu najditelju za najdeno denarnico - Romana Klemene.
KV mizarja redno zaposlimo.
Informacije po telefonu: 817-825, po 4. avgustu.
SamCTavliCsp.
dimnikarstvo
mtel: 0609 626 061
Vse, kar želite vedeti o dimnikih! Zastopanje in montaža SCHIEDEL dimnikov. Novoaradnja, sanacija dimnikov in tudi lamo svetovanje!
je dimnikov in vstavljanje tuljav iz. nerjaveče pločevine
STEKLARSTVO
HOMEC, Vili. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan etekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi ati, sin, brat in stric
JANEZ SUHOVERSNIK
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvaia g. župniku za opravljen pogrebni obred in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
Smarca, julij 1997
Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v Šumenju voda, niti vej, rti te nikjer več, kjer bila si prej. (O. Župančič)
ZAHVALA
V 56. letu življenja sc je nepričakovano in mnogo prezgodaj ustavilo plemenito srce naše ljubljene žene, mame, stare mame in sestre
MARIJE BOBNAR
iz Most 45/c pri Komendi
Premalo so besede, s katerimi bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih spoznanja rcsniec stali ob strani. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično in velikodušno pomoč. Iskrena hvala vsem za izkazano sočutje, moralno pomoč, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše.. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Nikolaju Pavlicu za tolažilne besede in ganljiv pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinkc in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste našo mamo imeli radi in ste jo tako množično pospremili v njen prerani zadnji dom, še enkrat naša iskrena hvala. Njeni najdražji julij 1997
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN r rr a    POLETNIH OBLAČIL
DOMŽALE
% do 30%
1L jul|ji d@ 4, avgust
Blagovnica Vele v Domžalah: oblačila za odrasle in otroke Trgovina Cešminka v Domžalah: oblačila za mlade Trgovina Zarja v Mengšu: oblačila in perilo za odrasle in otroke
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN POLETNE OBUTVE
©d 20% d@ 30%
@d 2, juiya d@ 2, avgusti Blagovnica Vele v Domžalah
VSE  ZA SOLO
♦ BLAGOVNICA VELE V DOMŽALAH
- UČBENIKI, DELOVNI ZVEZKI, ŠOLSKE POTREBŠČINE, TORBICE IN NAHRBTNIKI
- OBLAČILA IN OBUTEV „
- IGRAČE
- PA TORTE ZA PRIDNE ŠOLARJE IN ŠOLARKE
♦ TRGOVINA ZARJA V MENGŠU
- ŠOLSKE POTREBŠČINE
- OBLAČILA
♦ TRGOVINA CEŠMINKA V DOMŽALAH
- OBLAČILA ZA MLADE
- JEANS PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK
Kamnik Medvedova 6 fax: 832-865 tel.: 832-865, 14-08-216
LI T LE
ENGLAND CLUB
vabi
* MALČKE • ŠOLARJE • DIJAKE • ODRASLE
da se vključijo v naslednje jezikovne tečaje:
* ZAČETNE IN NADALJEVALNE
(angleščina, italijanščina, nemščina)
* OSVEŽIT VENE, KONVERZACIJSKE
(angleščina, nemščina)
* PRIPRAVE NA MATURO
(angleščina, nemščina) Vpis in informacije: tel 832-865, 14-08-216 od 1. do 12. septembra, Medvedova 6, od 16. do 19. ure
AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107
gorenje
SUPER UGODNA PONUDBA:
- pralni stroji Gorenje od 52.580 SIT naprej
- štedilnik s steklokeramično ploščo od 85.574 SIT naprej
- BTV, ekran 55 cm, TTx, stereo, samo 56.447 SIT
• Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje...
• barvni televizorji
• sesalci, kovinski rezalniki, pomivalna korita 15% gotovinski popust!
Možnost nakupa tudi na 3 obroke z 8% popustom ali na 5 obrokov s 5% popustom.
Brezplačna dostava.
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENJE!
Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski 1 v Kamniku (tel: 817-404), kjer dobite meso za vaš piknik, dnevno sveže meso, drobovino in mesne izdelke, narejene po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKAVNO IN DOBRO!
OPR€Mfl Mengeš, tel.: 061/737-006 TCHNIKR Mengeš, tel. 061/737-147
» • Prodale
m""mmmmmmmm — ~ — '*
^eM°ooče(_)\e *°*>oče
Nudimo visoke gotovinske popuste in ugodno čekovno prodajo.
© Zamrzovalna omara Gorenje ZO 23.3 ® Kombinirani hladilnik Gorenje HZ 26.3 ® Kombinirani hladilnik Gorenje HZ 31.3 o Hladilnik Gorenje HD14.1E o Pralni stroj Gorenje WA 909 X o Pomivalni stroj Gorenje 604 S ® Barvni televizor Vovager 51TTX ® Barvni televizor Gorenje Evelux 37,
3 leta garancije o Gorska kolesa in kolesa Cinzia že od o Velika izbira pralnih praškov in čistil po izredno ugodnih cenah