v-' ■ . I — — n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za leto • • Za pol leta • • • - Ne« York celo leto Zm. inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 t 7.00 7.00 TSLBrON: CHelsea »—8878 i* m 0 H GLAS Dally In | t. , S lisi slovenskih Jelavcev y Ameriki« _ The largest Slovenian the United States. q Issued every day except Sundays and legal HoBdays. I! 75,000 Readers, »J HO. 209. — fiTBV. 209. Znfred ss Sscond Class Matter September 21, 1003, at ths Post Office at New York, H. Y., imdsr Act of Oongr-s of March 3, 1870 _____NEW YORK, THU8BDAY, SEPTEMBER 7, 1933. — ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA 193^ TZLZfON: OHelsea 3—8871 VOLUME XI.T — LETNIK XLL AMERIŠKE BOJNE LADJE OB KUBANSKI OBALI KUBANSKI REV0LUCIJ0NARNI ARMADI SE JE DOZDAJ POSREČILO PREPREČITI PRELIVANJE KRVI Mornariški tajnik Swanson je odpotoval na krovu križarke "Indianapolis!' proti Havani. — Združene države nočejo intervencije, toda če vlada ne bo vkratkem stabilizirana, bo intervencija potrebna. — Armada ne bo tako zlepa dala oblasti iz rok. — Roosevelt je konferiral z diplomatskimi zastopniki južnih republik. jujejo svojo mejo proti Nemčiji WASHINGTON,, D. C., 6. septembra. — Pred-sednik Roosevelt se je danes dalj časa posvetoval z zastopniki raznih centralno- in južno-ameriških republik ter slednjič odredil, naj odpluje več ameriških križark s polno paro proti kubanski obali. Na krovu križarke "Indianapolis", ki pluje proti Havani, se nahaja tudi mornariški tajnik Swanson. Po zatrdilu tukajšnjih vladnih krogov ne pome-nja navzočnost ameriških bojnih ladij v kubanskem vodovju nikake intervencije. Bojne ladje so bile poslane le v svrho zaščite življenj in premoženja ameriških državljanov na Kubi. Istočasno pa izjavljajo, da bo intervencija vsekakor potrebna, ako ne dobi Kuba v doglednem času stalne vlade. HAVANA, Kuba, 6. septembra. — Dva ameriška rušilca imati proti mestu namerjene svoje topove, toda v mestu vlada skoro popoln mir. Bolj vznemirljive vesti pa prihajajo iz notranjosti otoka « V Havani vlada pet ljudskih komisarjev, ki so dosedaj preprečili vsako prelivanje krvi. V mestu Cienfuegos je ljudska množica opleni-la veČ prodajaln. Tujezemsko prebivalstvo je pod zaščito armade, trgovina pa popolnoma počiva. V Santiago de Cuba se nadaljujejo štrajki. Ko se je hotelo nekaj delavčev vrniti na delo, so jim štraj-karji ta namen s silo preprečili. Ameriški opazovalci si še vedno niso na jasnem, kaj pravzaprav namerava armada. Gotovo je le to, da armada ne bo tako zlepa izpustila iz rok moči, katere se je s tako lahkoto polastila. Ko so se vojaki in podčastniki polastili armadne-ga vodstva, so zaprli devetsto častnikov. Sergio Garbo, član vladujoče komisije, je izjavil, da so neresnične vse vesti, da je prišlo med ljudskimi pooblaščenci in ameriškem poslanikom .Wellesom do nesporazuma.. — Navzočnost ameriških bojnih ladij v kubanskem vodovju ne pomenja nikake intervencije Zdr. držav, — je rekel Garbo. — Združene države so se bile dne 12. avgusta odločile do istega koraka. Z brodovjem ščitijo le lastne interese in interese svojih državljanov. Američani na "Isles of Pine", kjer se nahaja kubanska državna kaznilnica, so poslali ameriškemu poslaniku Wellesu posebno deputacijo, ki ga je prosila za ameriško križarko, češ, da se je bati upora kaznencev. Po cestah Havane in drugih mest patrulira vojaštvo. Seržant Batista, ki je začasni načelnik generalnega štaba, je rekel, da bo poveljstvo nad armado kmalu vrnjeno častnikom, toda le takim, ki niso "omadeževani z Machadovo krvjo". To se bo zgodilo takoj, ko bo ustanovljen mir in ko bo prevzela vajeti redna vlada. MONTREAL, Kanada, 6. septembra. — Semi je dospela iz Philadelphije žena bivšega kubanskega predsednika Machada. Detektivi so jo spremili v hotel, v katerem stanuje njen mož. BORBAPROTI SPALNI BOLEZNI Vojaški zdravstveni urad je poslal v St. Louls svojega izvedenca. —-Bolezen se bo še dalje širila. St. Louis, Mo., G. .septembra. — Vojaški zdravstveni urad se je pridružil -civilnemu zdravstvenemu uradu da skupno skušata premagati epidemijo spalne .bolezni, ki je v St. Ij<>ui.su Ze zuutevala i4 človeških življenj. j Bakterijologist na vojaški! zdravniški visoki šoli major James j S. Simmons je prišel v St. Louis z vso pripravo in živalmi ter bo postavil svoj laboratorij v Jeffvr-sonovih vojalkih barakan. Washington, D. C., 6. septembra. — .Zdravstveni urad nazna-: nja, da v.sa znamenja kažejo, da ' .se bo spalna bolezen še zelo raz- •' širila, -kakor otroška paraliza' (ohromelast). Po mnenju zdravnikov priiia- [ jajo kali bolezni v človeško telo skozi usta in nos. Dokler zdravniki ne najdejo pravega raznašalca kali te bolez-' ni, je priporočljivo, da je bolnik loeen od .zdravih ljudi in da so okna bolniške sobe zamrežena proti komarjem in muham. KAZEN JE PLAČAL Z JABOLKI Palo Alto, Cal., 6. septembra. Farmer J. Ciatti iz Sebastopola je zaradi prehitre vožnje bil poklican pred policijskega sodnika. Ciatti pa ni prišel in se tudi pismeno ni opravičil. Mesto tega pa je sodik prejel od Ciattija zaboj jabolk iu sodnik je rekel: — Dobi •a plača. Sodnijsko postopanje ustavljeno. SKLEPANJE TRGOVSKIH POGODB Eio de Janeiro, Brazilija, 6. septembra. — Brazilija je sklenila trgovsko pogodbo z Urugvajem in je prva v vrsti trgovskih pogodb, ki bodo vključevale Zdr. države. Argentino in Kubo: Veliko zanimanje vlada za predstoječe pogajanje za trgovsko pogodbo z Združenimi državami, ikajti Združene države med vsemi državami kupijo največ brazilskega blaga, in brazilska vla>da je pripravljena nuditi Zdr, državam nižjo carino, ker tudi Združene države ne pobirajo za brazilsko kavo nikake carine. Južna Amerika stremi za tem, da odstrani vse trgovske ovire. Argentina nalaga zelo visoko carino na brazilski čaj in Brazilija nasprotno visoko carino na argentinsko moko, žito, meso in sadje. Brazilija želi skleniti trgovske zveze a Čile in Vnezuelo in ravno tako s Francijo. TAJFUN NA KOREJI Tokio, Japonska, 5. septembra. Riengo časnikarska agentura poroča iz Seula na Koreji, da> je bilo ubittti 14 oseb, da jih pogrešajo 13 in da je bilo več sto hiš preplavljenih, ko je tajfun divjal po juanetu delu Koreje. Tudi na zapadni obali Japonske je vihar povzročil veliko Škodo. PINED0V0 LJUBAVN0 RAZMERJE Pri ožganem truplu so našli pisma italijanske princese Giovanne. — Zaradi te ljubezni je bil poslan iz Italije. V pepelu aeroplana, s katerim se je preteklo soboto ponesrečil italijanski letalee general Francesco de Pinedo, so našli njegovo skrivnost prepovedane ljubezni do italijanske princese iu sedanje bolgarske kraljice Uiovanne. Ob strani njegovega sežganega trupla je ležala majhna žepna listnica. V njej so naili pismo iu dve sliki lepe hčere italijanskega kralja princese Uiovanne, kateri se je drznil lepi general dvoriti, predno je bil poslan na brezpomembno mesto v Argentino. V pismu, ki je pisano v italijanščini se glasi: 'Iskreno Te ljubim, Francesco'. Ena fotografija je bila podpi-. sana samo z imenom "Giovanna", druga pa z ."Kuba", katero ime je bil domač-i družinski pridevek princese Giovanne, za katero je de Pinedo žrtvoval svojo karije-ro. Spodaj pa so zapisane besede: '"Tua c ar a", (Tvoja draga). Xek mehanik, ki j*> brskal po pepelu, je našel listine, medtem ko je ležalo njegovo truplo v krsti pri pogrebniku v X^w Yorku. Italijanski konzul Ant. Gras-sardi je na .Mussolinijevo povelje položil na krsto velik venec v imenu italijanske vlade. Xjegovo truplo bo s parnikom "Vulcania" poslano v ItaHjo. PREPOVED PRODAJE TOBAKA Raleigh, N. C., 5. septembra. — Governer Ehringhaus je za nedo-uočen čas prepovedal pridelovalcem tobaka prodati svoj pridelek. S to prepovedjo hoče zvišati ceno tobaka. Columbia, S. C., 5. septembra. South Carolina bo sledila zgledu Nort Caroline in bo za nedoločen čas prepovedala prodnati tobak v državi. RIBA USTRELILA RIBIČA Sault Ste. Marie, 0nt., Kana da, 6. septembra. — Hiba s;? je maščevala nad Clarence Geno. ker jo je potegnil iz vode reke Ma-tawwkiawa. Vrv se je zapletia v petelina Genove puške na dnu čolna, petelin je udaril in puška se je sprožila. Strel je šel Genon v prsi tik pod srcem. Thomas Kitchell, star 15 let, ki je bil ž njiim v čolnu, je Genoa zavil v plahto in je veslal 15 milj d?leč do obrežja. .Geno je na p'»-tu umrl. Star je 'bil 28 let. RAZMERE V RUSKIH TRGOVINAH Ministrski predsed. Suli-mov je nadzoroval državno trgovino.—V vrsti je čakal nad eno uro. Našel je slabo milo. Moskva, Rusija, 6. septembra. Predsednik sveta ljudskih komisarjev ruske soeijallstične zvezne sovjetske republike Daniel G. Su-limov, se je sam na svoje oči hotel prepričati, kako poslujejo državne trgovine. Po .končanem delu v svojem u-radu je šel iz Kremlja čez Rdeči trg iu pred neko trgovino vidi dolgo vrsto ljudi. — Kaj čakaš in misliš kupiti, tovariš.' — vpraša Sulimov moža na .koncu vrste. — Milo, — odgovori mož. Sulimov, ki sicer ni rabil mila. pa je hotel izvedeti, kako njegovi nižje stoječi tovariši dobe to tako potrebno blago, se postavi v vrsto. Ker se njegova obleka ni innogo razlikovala od drugih, ga ni nikdo smatral za kakega vladnega uradnika. Nad eno uro se je počasno pomikal v vrsti, dokler ni prišel do trgovskega uslužbenca, ki mu je osorno dal v roke smrdečo, sluz-nato, nezavito tvariuo, ki je moralo biti milo, .za katero je zahteval en rubelj 90 kopejk. — Kaj je to, tovariš? — vpraša Sulimov in otipava milo z obema rokama. — To je milo, tepec, — je bil surovi odgovor. — In ne stoj tukaj ter ne izprašuj tako neumno. Ali ne vidiš, da zadržuješ vrsto.' Sulimav mirno zahteva deset kopejk iz dveh rubljev in uslužbenec odvrne, da nima drobiža. Nato potrpežljivo vpraša za kos papirja, da bi zavil milo. — Kaj ti hoče papir? Ali se bojiš umazati roke? — Toda tvoja dolžnost je zaviti vsako blago. — pravi Sulimov. — Kje je ravnatelj? — Našel ga boš kje zgoraj. Sulimov gre naglo po stopnicah in i&če eno uro ravnatelja po vseh sobah. Slednjič reče neki uradnici ves jeizen : — Takoj hočem videti ravnatelja ; jaz sem Sulimov! Takoj je bil ravnatelj pred njim. — Ali pravite temu milo? — reče jezno Sulimov. — Jaz ne! Vrag vedi, kaj je to. Na noben način ni to porabno za človeka. Nato jezno vrže milo ob tla in odide iz pisarne. Preiskava je dognala, da je biT lo to "milo" izdelovano iz raznih odpadkov in da si je izdelovalec nagra.bil veliko premoženje. Ravnatelj in izdelovalec sta bila izročena državnemu pravdniku. , TURČIJA HOČE BITI PRIPRAVLJENA Angora, Turčija, b. septembra Zaradi razburljivega političnega. položaja v zapadni Evropi je turška vlaida odredila, da si morajo' vsi Turki na lastne stroške omisliti maske proti strupenim plinom in da si mora vsaka vas zgraditi zavetilče, ki je varno pred plini in bombami. Vlada bo zgradila (tovarne za izdelovanje mask proti, plinom. . AVSTRIJSKE STRAŽNICE BOMBARDIRANE » 1 Dunaj, Avstrija, 5. septembra. Več neznancev je z dinamitom razdejalo dve stražnici ob avstrij-fiko-nemaki meji zapadno od Rohr-bacha. Oblasti so mnenja, da so to storili avstrijski nozijci, ko sq Sli čez "mejo v Nemčijo. V Solnogradu je sodišče razveljavilo državljanstvo 12 osebam, med njimi nekemu stotniku, ker so bili pristaši nazijcev. ZDRAVILO PROTI RAKU NAJDENO 2ena je bila neozdravljivo bolna, pa je ozdravela. — Zdravmk hoče natančneje preiskati serum. trd-bilo po* ODGOVOR FRANCOSKE VLADE HITLERJEVIM NACIJ0NALIST0M STRASSBOURG, Francija, 6. septembra. — Gradba velikanske vrste vojaških utrdb ob franco • sko-nemški meji se bliža koncu. — Pet let je gradilo 1 0,000 delavcev in trdnjave so veljale okoli tri sto milijonov dolarjev. To je odgovor Francije Hitlerjevi vladi, ki grozi z novo svetov-' no vojno. V trdnjavski vrsti so majhn1 ■ zgradbe z majhnimi okni za topo-j ve, ki bodo branili vsako ped zemlje proti nemškemu vpadu. Po-leg tega pa so tudi velike podzemske dvorane iu za kopi, kjer bo imela udobna stanovanja milijonska vojska in bo popolnoma zavarovana proti sovražniku. Po mnenju francoskih častnikov so te utrdlbe nezavzetn?. Podrobnosti o sestavi teli njav so tajne. Dasiravno je pri gradbi trdnjav zaradi manjkanja #domačih delavcev zaposlenih mnogo tujcev, vendar so proti koncu delali samo Francozi. Obiskovalcem je dovoljeno pri. hajati blizu trdnjav, jih ogledovati in .se jim C-uditi. Bele zgradbe, ki izgledajo kot velikanski kupi. so posejane ob meji. Posebno močno je utrjen most preko Kene v Stra&sbourgu. .Most varujeta dve utrdbi. Streho je okrogla in ima več majhnih linie. skozi katere mole žrela topov. Vrh strehe je jeklen stolp z velikim obrat-I ljivim topom, ki je namerjen proti Nemčiji. Vse pa je skrbno zakrito z drevjem in grmovjem. V dolenje prostore vodijo cementne stopnice do jeklenih vrat, toda skozi vrata je dovoljen prehod samo nekaterim najvišjim francoskim častnikom. Fotografiranje teh trdnjav ni dovoljeno.. ) Te utrdbe so gradili tako tajno, da skoro niti domačini niso mnogo vedeli o tem. Ivo so gradili u-trdbe, so bile na mnogih krajih ceste zaprte za vozove in avtomobile. Trdnjave se nahajajo po nižinah ob Reni in po vseh hribih in gorah ob nemški meji. Rim, Italija, (i. septembra. — Javnost je sprejela z velikim zanimanjem vest, da je bila ijeka žena, ki je bila bolna na raku in ki je imela po mnenju zdravnikov živeti še samo štiri mesece, v štirih dneh popolnoma ozdravljena. Zdravilo je iznaš*el nek mlad zdravnik iz Milana. Že v dveh dneh je kazala žena veliko izboljšanje in v štirih dne'li je pričela uživati raznovrstno hrano in rana raka je popolnoma izginila. Razni časopisi so poslali svoje poročevalce v bolnišnico in listom so sporočili, da so videli ozdravljeno ženo, da je hodila po vrtu bolnišnice in ni kazala nikakih znakov bolezni. Ta bolnišnica se nahaja v gorskem kraju Santa di Val (iarde-na. severno od Trenta. Serum je iznašel dr. Car. Schiapati, zdravnik iz Milana. Ta serum je izdeloval in izpolnjeval deset let. •Dr. Schiapati o svoji iznajdbi ni hotel dati nikakih pojasnil, temveč je samo rekel, da je njegov način zdravljenja popolnoma drugačen od dosedanjega zdravljenja raka ter da javnosti še noče izdati podatkov, ker hoče zdravilo še. natančnejše preiskusiti.. Rekel je tudi, da se njegov serum vbrizgava pod kožo in da mnogo bolj deluje v gorskih krajih, kot pa v nižini, ker je dihanje v višje ležečih krajih mnogo lažje. To ozdravljenje so objavili vsi italijanski listi, ki so pod strogim vladnim nadzorstvom. Poročila tuidi objavljajo izpovedi raznih odličnih zdravnikov, ki so videli ženo, ki je bila neozdravljivo bolna, ki pa je sedaj popolnoma zopet zdrava. LETALNA STRAŽA OB NEMŠKI MEJI Dunaj, Avstrija, 6. septembra. Sedem aeroplanov s policijskimi piloti je odletelo v Inomost na Tirolskem, od koder bodo opravljali nadzorovalno sulžbo ob avstrij-sko-ne roški meji. Aeroplani bodo pomagali vojaštvu, ki je bilo poslano na nemško mejo. Avstrijski nazijei bodo sami morali financirati vladno kampanjo za zatiranje hitlerizraa na Avstrijskem. Vladna odredba zahteva, da 'bodo morali oni nazijci, ki so povCToeevali zadnje nazijske (Oemire, prispevati v sklad za. zatiranje nazijcev. Vsak nazijec bo moral prispevati v sorazmerju a svojim premoženjem. ZRAČNI PROMET MED NEMČIJO IN BRAZILIJO __N Friedrichhafen, Nemčija, <>. septembra. — Dr. Kugo Eckener je z brazilsko vlado sklenil pogodbo za redni zračni promet med Evropo in Brazilijo. ČE SE ŽENIJO QTR0CI Pauls Valley, Okla., 5. septembra. — Dve ženi, stari 11 in 15 let. se nahajata v zapprih. ker sta na sumu, da sta v zvezi z umorom J. T. Tavlorja, moča starejšega dekleta. Tavlor, ki je star 50 let in je bil .farmski delavec, je bil najden mrtev ob bregu reke Washita blizu Anadarko. Obl-asti domnevajo, da je bil zastrupljen. V zaporih se nahaja tudi A. P. HaLsell, star 53 let, mož mlajšega dekleta. Taylor in Halsell sta bila pred dvema tednoma) poklieana pred sodišče, da se zagovarjata zaradi obdolžbe, da sta zamenjala svoji hčeri. Taylor se je poročil s Hal-selovo hčerjo Carrie, Halsell pa s Taylorjevo hčerjo Dorothv. Oba para je poročil "10. julija nek Črni duhovnik. Obe nevesti sta tedaj izjavili, da sta stari 16 l let. fifciMSiiKnSfiE&ii^BfltiifiMii&fcSlikiitilB EXBIXIODP NEWYORK, THUSRDAY, SEPTEMBER 7, 1933 TRT. LARGEST SLOVENE DAILY to C. 8. •ad PirtiH^tl iy I* «C Oft N. X. G L A 8 NAIOOI W D^ IzMpt Sudan ud Boildtyi «ato Ms T«U« M Kmtfo t.....................................$6 00 frpolfeta......... i«trt i«ta ...... It New Tort ad Mto lata......|7jOO S* pol lata W® Sa pol leta ...................................J8J50 Tearly «6.00 -Otaa Naroda" vtfcXldafc Istte^MgXttJ t» praUfcor. ae ne prtofcCuj«|o. poplal Mas podpUa ta uaOiwri m ne pclonenjefo. Umar naj ee b*Jn»ioM Hljall po Money Order. R« ipfiawH kraja nattriMko*. prMteo. «a m nam todl pcajtaje blralUCa neznani, da Hitreje aaJdtwo naaloratta. -GLAS NABODA", tlf W. ISk Mm Vatk. N. a. ata SLOVENSKA CEtLKEV V USW YORfctJ Belo-Moete pri LjubljrfaL, V svojem zadnjem dopisu priobčil stem ifkre-p jugoslovanske vlade firlede voja&kih obveznosti naših rojakov, ki se nahajajo v inozemstvi!. Naprošeu Kem od pristojne oblasti, naj taistega še enkrat ob jayim z nekaterimi d ostavki. »Rojaki, ki so prizadeti, naj si sledeči odlok iarežejo in pa ohranijo. Jngoriov&nski izseljenci — obvesanci. vojni Osemnajst let bo tega, ko so nekateri neWyorski Slovenci zahrepeneli po lastnem cerkvenem poslopju. Navdušenje je bilo veliko, in osnovni kapital je bil kmalu nakolektan. Ker je bila tedaj v newyorskein D6Wntbwnu nekaka centrala naših rojakov, so se pogodili za staro hišo tier dali zanjo precej tisočakov. Na bodočnost ni nihče mislil. Že takrat je dosti naših ljudi stanovalo izven New Yorka, dočim bi danes liste, ki stanujejo v New Yorku, lahko skoro na prste seštel. Toda Slovenci so trdtiU vztrajni in zvesti. Takorekoč po centih so zbrali v osemnajstih letih nad šestdeset tisoč dolarjev (kar je za pičlo newyorsko slovansko naselbino naravnost ogromna vsota), in tako imajo skromno cerkvico na vzhodni Osmi cesti. Pod cerkvijo je dvorana za 5n druge prireditve, nad njo pa župnišče, v katerem prebiva župnik z enim ali z dvema pomagačema. Poslopje je last newyorskih Slovencev. toda le po imenu, kajti pnedno je škof cerkev posvetil, so mu morali izročiti lastninsko pravico. Navzlic temu se pa smatrajo farani za gospodarje, in fudi bodo gospodarji tako dolgo, dokler bodo prispevali svoj delež cerkvi, škofiji in drugim katoliškim ustanovam in dokler bo vladal med njimi in njihovim duhovnim pastirjem nekak sporazum. . Izvzemši nekatere^ ni bilo dosedaj mogoče župnikom ničesar slabega očitati, v zadnjem času se je pa pojavilo med iaram nekako Čudno trenje, ki ne bo pripeljalo do posebnega dobrega konca. Med njimi so najmanj tri struje. Kdo jih je ustvaril, se ne ve, brez vzroka in povoda pa menda niso nastale. Župnik je imel težavno stališče, ker ni vedel, s katero bi potegnil, kajti v vsaki so požrtvovalni možje, ki imajo za cerkev neizbrisne zasluge. Prizadeval si je ostati nevtralen, miril je tukaj .in po-(»redoval tam, slednjič ga je pa val vseeno zanesel v smer, kamor bi ga po mnenju večine faranov ne bi smel zanesti. Bobre volje mu nihče ne zanika, toda svetovalci, ki so se mu vsilili, niso v poznavanju duševnosti ameriških Slovencev nič manjši "greenhorni^ nego je on. Cerkveno petje je že mnogim župnikom zagrenilo marsikatero uro. Tudi sedanjemu jih greni. Hoteč si zajamčiti naklonjenost nekaterih bivših pevcev, je odstavil organista. Pevski zbor, ki je v zadnjih letih prispeval cerkvi par fcto dolarjev, je pahnjen v ozadje. Snuje se nov cerkveni zbor pod patronancO ljudi, ki hlinijo pobožnost in katoličansrt.vo, dočim jih v resnici ni nič drugega kot smrdljiv kup dobro preračunanega hce-merstvau Tako je torej! » . . Tega Članka bi ne napisali, če bi nam ne bilo za obstoj naše domače ustanove — slovenske cerkve, M nam je t&kb draga kot nam je drago v«e, kav je našega, domačega, slovenskega, ia naj si bo slovenski dom, slovenski socijalisti-čni klub, slovenska čitalnica ali katerokoli slovensko društvo. Če bo boj pri slovenski cerkvi v New Yorku še kaj dalje trajal, bo storjen kratek proces: — Škofija bo vzela poslopje, župniku ne bo treba skrbeti za bodočnost, ker bo prestavljen na drugo Hk>vengko-ameri&ko faro ali. pa poslan naga j v dtari kraj; newyorski Slovenci Re feodto pa pod nosom obrisali za. šestdeset tisočakov, katere so si. od ust pri trgali in jih spravili skupaj v--dolgih osemnajstih ietih; „ ■ - - Geslo, da en spokornik odtehta - devetindevetdeset pravičnikov, je morda v sv. Pismu ve4javno, m pa veljavno y pravični slovenski naselbini, katera noče imeU z navi-r . . . . , . J ... , • , • • ! -1 • in ktoke izvrstne dežnimi in hinavskimi spokormki nobenega opravka. . pevke in gospodično Eno, Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je dosedaj tolmačilo čl. 45. zakona o urtVojatYu vojske iii mornarice tako, da so naši izseljenci, ki svoji vojaški obveznosti niso zadostili, snreli prihajati vsako tretje leto na 6 mesečno prebivanje v domovino, no da bi se jih smelo med tem ča-'fcom poklicati na odgovornost ali eelo v vojaško službo. Po najnovejši interpretaciji § 45. zakona o ustrojstvu vojske in mornaric*?- velja navedena olajšava samo za one vojne obvezanee, ki bo se oglasili radi rekmtova-nja pri naiih konzulatih v inozemstvu in če morejo to do-kazati z u veren jem dotičnega konzulata. To velja tudi za twte naše bivše državljane, ki so si pridobili inozemsko državljanstva, pa si niso izposlovali izstop iz našega državljanstva in za tiste, ki so po pokol j en ju naši državljani, po rojstvu pa luji državljani, če niso v smislu § 31. zakona o državljanstvu. odpovedali državljan-fctru kraljevine Jugoslavije. To objavljamo radi ravnanja onim našim rojakom, ki so si pridobili po Tojstvu aJi potom naturalizacije ame«riško državljanstvo, so pa ostali obenefti tudi še jugoslovanski državljani. Sedaj nastane pa prav neprijetno vprašanje, če ržavljan kraljevina Jugoslavije, ki je dovršil 21. leto življenja ima pravico dobiti odpust državljanstva, če predloži dokaze, da je, ali da bo sprejet v tuje dr-ža-vljalistvo in če izpolnjuje ostale pogoje". Nadalje: "Državljani kraljevine po pokoljenju (rojstvu ali po .zakonTtvi) imajo pravico, izjaviti v treh letHl po dovršenem -21 letu življenja, da tie odpovedujejo državljanstvu kraljevine, če so rojeni v inozemstvu in £e tam stalno efelujejo ter dokažejo, da jih smatra tuja država, v kateri so se rodili, po svojih zakonih za svoje državljane". - 'Mi želimo, da jugoslovanske o-Wasti tudi vbodoče tako dobrohotno postqpajo pri reševanju .konkretnih slučajev, kakor so postopale dosedaj, našim rojaikoan pa svetujemo, da ohranijo svojo zvestobo in ljubezen tudi nadalje stari domovini, za katero morajo biti pripravljeni v slučaju potrebe žrtvovati svojo kri in življenje. * V 61. letu 6voje starosti je umrl v Slovenski Bktrrci g. Rajko Faj-gel, ki je prišel leta. 1966 v Ameriko in .j? deloval pri slovensJcih časopisih v Clevelandu, 0. in v Thihitbu. Minn. Bil je nekaj časa v (New Yorku pTi banki Knauth, Nachod & iKuebne in se ga starejši rojaki ikot -Mr. Benedik, Jakše. ►Kerže, Valjavec in mnogi drugi gotovo Se dobro spominjajo. V prijaznem Semiču .je umrl .po dolgi, mučni bolezni v starosti let posestnik Ivan Bukovec. Bil je let župan občine Semič, častni član Sokola, člait grasilske-ffft dmltva itd. si je nakopaj v sveto vtri vojni- V lijvrtrijan-i j-e uirn-la ~po dolgi težki bolezni goepa. Marjeta Pov- pust i v si s«?t že preskrb- l jenih in v narodims diihtt vzgojenih otrok. Ste Radko je član IjuMjawsiPe opefre, WVenka MaJči na >Te»enl««h. V Aane gtwpo Eupenijo poročeno flasken in gospo Slavko poročeno Tarson. Ena. hčerka, mislim, je poštarica. Naj bo umrlim ohranjen časten spomin, žalujočim družinam, ki jih dobro poznam, pa moje so-žalje. Vi Stražišču pri Kranju zade-la je kap na jezik 83-letnega K. Česna, brata našega prijatelja Mr. Ivana Česna v New Yorku. Ker je prava gorenjska korenina, bo hitro okreval. Jaiko me je užaLostila vest, da je Zanček, sin prijatelja Mr. Vau-potiča Lz Ridgewooda v cvetoči starosti 24 let umrl. Prijazen mladenič, -ki je prebil "lanjsko poletje s Bvojim očetom v Jugoslaviji, se je priljubil vsakemu, s komur je prišel v stik. Ko sva se ločila v Ihanu, mi je £e vesel rekel: Mr. Rems, 1 shal see >"011 again in about three years. Nemila usoda odločila je drugače. Vsi gospodje, ki so ga tukaj spoznali, so mi naročili. naj izrečem užaloščenim staršem njih prisrčno sožalje. So-žalje izrekam tudi jaz, ki sem po* skusil enako bol ob smrti svoje' nepozabtre hčerke Mimi. Po naključju sem srečal v Ljubljani dražestno Mrs. John Rogelj, ki se nahaja na obisku svojih staršev v domovini. Pozdravlja svojega soproga in sinčka, kakor tudi vse prijatelje in znance v Cle-velandu. 'Kot skrbni materi in ženi ji je posebno dolgčas po. sinčku in soprogu. * Z velikim veseljem sem prejel razglednico iz neikega starega prostora v New Yorku. Vežejo me na ta prostor lepi spomini. Razglednico so podpisali Mrs. Hude. 'Miss Hude in stari jtmaki Peter Zgaga, Nace (Hude) in nežnočntni Ivan (Adamič). Hvala vam vsem, da ste se zmislili na mene. Tudi jaiz sem mnogokrat v duhu pri vas. Z razglednico iz razstave v Chi-cagu se je domislil na mene rojak Frank Birtich iz Akron, O. Tudi njemu lepa hvala \ * V .koloni Petra Zgage našel sem obvestilo, da je bil otvorjen v New Yorku na prvi Avenue prvi slovenski "beergairden" in da bo to za Slovenee v New Yorku prijetna oaza, .ker so se 13 let pokorili suhačkim postavam in da 13 let ni nihče okusil niti kapljice vina ali žganja. Dra^i Peter, ako Ti vse vrjaraem, tega pa na noben način ne. Kot bistre glavice ste si znali pomagati, kar vam vsem ne more in noče nibče -vzeti za zlo. (Živijo, 1»» hitro še^en quartl) v .Tako me je zanimalo in z velikim zadoščenjem in vessel jem sem čital v Glas Naroda z dne 15. junija pismo Petefr 2gage mlademu fantu. Zgaga, v tem pismu si prekosil satfnega sebe, iter si pokazal, da znaš udariti tudi na resnre strune in ne samo prinašati v Tvoji koloni šeljrvice. Naj bi vsi starši, ki imajo v Aimerrki rojene otroke izrezali to pismo in je djali v 0-kvir teh obesili na steno. Naj bi bil to neke \rste narodni evangelij posebno v tistih družinah, kjer se paglavci sramujejo jerika svojih staršev in jih radi tega tudi ne spoštujejo. Staršem pa naj bi bil to nekak oportiin, da ne skušajo govoriti s svojimi nebogljen-ci v popačeni angleščini ali pa nemščini in naj odločno zahtevajo, da govore \>troci doma r materinščini. Pred Teboj pa Peter Zgaga, vzamem klobuk raz glave, toda samo v poletnem času, po zimi ne, ker -bi se radi svoje pleše gotovo prehladih Po zLthi tedaj samo poklon. • • * 20. avgusta je bil otvorje«n na vojaškem veebalršču Dev. Marija v Polju '"aerodrom" in blagoslovljena dva han&erja. Otvorjena je s tem zračna proga Ljubljana, Zagreb, Beograd. Ii Labilne se bomo lahko v »zrli v Zkgreb za 180 Dm hi sider v 46 minutah. Jaz se za sedaj še ne bom posfužil tega ixrometnega sredstva, ker ran malo vrtoglav in ker v zraku ni rii--karkih. steibrorr, da bi se vjel; ako bi Be letalo prekucnilo. • # Neuijf je povzročilo zadnjo nedeljo mnogo škode v Metliškem »rezu. J »ko so prizadeti vinogradi in druge pdsetve. Bop Belo-frras&jo menda jafco ljrfbi, ker jo taJco tepe. Ljudje so tem naveza- tlliir.y . ''!;iitiil!;y:i!l 'i|llllllllll;^ SOVAH.. . TROKLETSTVO LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. CENA $1.35 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street . . New York, R.Y. , ni samo na svoje vinograde in poljske pridelke, pošiljatve iz Amerike so izostale, industrije ni-kake. Poslanec Mamu pa tako vstran .sedite? * Mlado dekle se je možilo. Umevno je, da se ob taki priliki govori samo o poroki in o bodočem zakonskem življenju. Xevesta je vsa navdušena pripovedovala, da že tri leta pozna svojega ženina, da je srašno zadovoljna in vesela in da komaj čaka, da ju l*> žnpnik poročil. — Na nekemu plesu sem ga spoznala — je rekla in od tedaj ne morem biti brez njega. Nato se je pa oglasila energična poštama, ženska, ki je imela *labe skušnje v zakonu — Seveda, od poznanstva je vse o.u^i ^ ^ . , (odvisno. Jafc sem mojega spozna- Scheck za vso postrežbo in ker so - , . . 1 nant razkazali z avtomobilom o-! P° ^>0^0k,' pa ^ kol ico La Salle in Starved Rock jIahka Park, kjer je zelo lep razgled. I » 1 - * * - . - , Prisrčna hvala tudi Mrs. F. Go-t ~ ka\S° ~ Je 1 • . . , . vzrojil moz, ko je prišel ves z~a- dina iu njenemu sinu Oskarju, ki v , . • . T ,, ran nomov. — \e bom onka <»rem sta nas z avtom peljala v La Sal e . • - " , .v restavrant. m nazaj v Chicago; lepo se za-1 „ . .. ,. ^ , - , . hvalim tudi Mr. Filipu Godina za' ~ ^ ht°Zjn Vn,J0' *** J>^aj prijaznost, da nam j. raakazal PaV ~ ** J° & 1___ „ „ . _ , , ,. 1 — Ivaj 'bo v par minutah ve«*er- vse lepe prostore slovrnskoiga h- . 4 , . sta "Prometa" va " va — K vprašal potola- r, - " . . . žen. Za prijazen sprejem 111 linenit- ^ . no večerjo se lepo zahvalim Mrs.' ~ ' "7 ^ ^TT * T Ani Bostič in družini. Hvala tudi >r , . . . , sla s leboj ve<»eriat. Mr. Lovrenc. Bizjak in bratu ter ^ Frank Floor in soprogi za vso pri-' . , . " i * življenju vsakega Ho veka je u i , , .... pav trenutkov, ki so lako elobo- Posebna zahvala pa vsej drnzi- , ... . , " ; \r». in Mn.. ko v spomin, da jtb m mogoče oza- strezbo ui ker so nas z avtom v<»- , - , ... , , . , biti — ni človek, žili vsepovsod, da smo si ogledali. lepo okolico Ohicage in svetovno razstavo. Hvala 1udi Mrs. Mary Perušek iz l)etroit-a. in \T>em drugim, ki ste nas spre«»«li na kolodvor. iNe pozabite, dragi, da ste obljubili drugo leto vrniti obisk v Norwalk. Toraj na veselo svidenje ! Fanv Premrn. 0 Xeptuno Ave., So. Norwalk. Conn. Porterville, Cal. Anton Konda. lastnik Irotela "Porterville", in drugega obširnega posestva v Porterville. Cal., je letos .bolj pri slabem zdravju. Zadnje tri mesece se je zdravil v Santa Barbara. Cal.. sedaj je pa zopet, spremenil ozračje in odšel v California Hot Springs. Zdravje se mu obrača .na bolje. Želimo, da se kmalu popolnoma ozdrav-, Ijen vrne na svoje delo. Frank Stepanieh iz Fresno, bivši vinski trgovec, se zdravi vsled. revmatiTima v California not Springs. Tudi on se počuti bolje.-Pozdrav! J. R. Simonich. /iDtfii vtn*i ČEMU NADALJE TRPETI? Na trtotm Jih j« naftlc pot k »ado-voljatvu, * tem da so ozdravili tvoj« belci« nafte z Dr. eh*rdro**s Home Treatment. Piiite na mancher pharmacal co.. Slovenska Lekarna. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio Ift\Mlllliyillllllli^aaiiii»iiiiiiiiiiiMMiiimnHii CENA DR. KERNOVEGA BERILA J£ 2NI2ANA Asgleske-slov^Dsk« Berilo tuveuiH iiovm ki/omi BUffiffltM WJD UMOM * Stara devica je čitala poročilo, da je v Združenih državah nad dvajset milijonov moških, starih od dvajsetih do štiridesetih let, ki še niso poročam i. Ko je to prečitala. se je globoko oddahnila, in pričela zopet u-pati. * Mati je takole ličila svojo hčvr: — Jutri pride torej tisti naš znanec iz mesta. Baje je mlad in premožen. Po večerji ga odpelji na vrt.^lvakorhitro ti bo začel kaj govoriti o ljubezni, ga poSji k meni. da bom jaz govorila ž njim. — Kaj pa. če ne bo hotel govoriti o ljnbezni? — je vprašala hčerka. — Ga vseeno pošlji k meni. Bom že jaz govorila ž njini, da bo govoril. * Mlada gospa se je .slekla in položila obleko na stol poleg poste- Ije. Tedaj je pa nekaj zabrenčalo po sobi. — Komar je — je Tekla možu *— ubij ga. da l>ova imela mir ponoči.. Mož je natančno pogledal ter ugotovil: — Ne. ni komar, ampak molj je. Le hitro spravi obleko v omaro, da boš imela jutri kaj obleči. * Vršila se je velika slavnost. Menda je bila otvoritev narodne dvorane ali nekaj sličnega. Gostje so se izbomo zabavali. Pili so jedli in plesali. Vsem je žare-to ž lica veselje in zadovoljstvo. Bdinole odborniki so bili rt-, ni. Poisebno predsednik, ki bi moral imeti dolg govor o napredku, vzajemnosti, bratstvo, solidarnosti in drugih takih rečeh. T'ra je udarila deset. Predsednik veselicnega odbora se skloni k govorniku in ga preeej glasno vprat*a: — No, zdaj pa kakor hočeš: ee hočeš govoriti, ali naj pa pustimo 1 jodom, da se zabavajo t .. . * Skopuh pran-. — JaT hfcdi.\ vflem pa ne morem pomapati. Tega principa s* drži in zato nikomur ne pomaga. "O L A a KAK O D A" HZW YORK, THQgRPAY, BEPTBMBEB 7, 1983 TBS LABOZ8T 8LOVKHS DAILY 1* V. 8. A. MUSSOLINI NAPOVEDUJE POFAŠISTENJE VSEGA SVETA KDAJ JE ROOSEVELTU ODPOVEDALO JEZIKOVNO ZNANJE "Agence Econoraique et Financiers" objavlja pod naslovom "Med dvema civilizacijama*' obširno razpravo italijanskega ministrskega predsednika Mnssolinija o zlomu »ocializma in o razmahu fašizma v f ližnjih in odaljenih deželah. Mussolini poudarja med drugim, da o-pozieiji, ki se je pojavila o priliki poslednjega kongresa francoskih vocialistov, ni treba prisovati kake posebne važnosti. Francoska social irstična stranka kljub svojemu številnemu zastopstvu v parlamentu ni oni činitelj. ki bi imel poseben vpliv na razvoj Francije. V mnogo večji meri gre za politično upravno organizacijo, koje vpliv je tudi na široke množice le neznaten. Francoski volile i glasujejo \ časih za Leona Bluma. ne da bi vzeli njegovo doktrino za resno, marveč samo zaradi tega. da hi glasovali proti kakemu drugemu nevšečnemu kandidatu. Xc dvomi 1 pa. da je opozicija v vrstah fran- j coskega socializma simptomat»enega rnačaja in da je neobhodno v zve-7i s p >kretom ideje, ki jo je pokre-l ila fašistična revolucija v teku svojca 11-letnega podviga. To je v neposredni zvezi cele vrste evropskih držav. Živimo v dobi. pravi Mussolini, ki predstavlja prehod z enega tipa civilizacije v drug tip. Ideologija 15). stoletja je v sesulu, in nikogar ni, ki bi jo branil. Vzrok« tega svitanja in zloma liberalno-demokra-tične civilizacije so negativnega in pozitivnega značaja. Negativni vzroki izvirajo iz razvoja neosebnega kapitalizma z njegovo anonimno ne posnemanju. Drugi rerultat. ki je spravil v Hurt no nevarnost vsa načela preteklega stoletja, je triumf narod-i eg;i socializma za Nemčjo. Tega triumfa ortinloksni socialisti Fran-i-ije s svojim nesrečnim prorokom I.eonom I>1111110111 nikdar niso pri-' pari a m ntarizem. Mussolini ne dvomi, da bo tudi Francija, četudi med poslednjim prej ali slej izobesila belo zastavo nad 44 nesmrtnimi načeli" ter se predala fašizmu. Tudi Amerika že polagoma zapušča stara načela in Roosevelt dela. postopa in zajHiveduje docela brer soglasja in pristanka kongresa. Mladi e!euienti. ki so prišli na \ ixl-tvo v fašističnih državah, po mnenju Mussolinija prav nič ne 0-g roža jo miru, baš nasprotno, oni bodo dali svetu trajen mir. Sedanji predsednik Združenih držav zna nenavadno veliko modernih jezikov, kar je za državnika iz-icduo velikega pomena. Pripovedujejo, da je razpravljal s Herri-otom v gladki francoščini. Ko mu je nemški poslanik v Washington!!, dr. Luther, izročil svoja pooblastila, se je Roosevelt pogovarjal z njim v pravilni nemščini. Tudi general Balbo je slišal iz predsednikovih ust dobrodošlico v čisti italijanščini. Ampak enkrat je pa Roosevelt z vsem svojim jezikovnim znanjem vendarle prišel v zadrego in se je s svojim sobesedni-kom le z največjo težavo sporazumel. In to je bilo takrat — piše neki ameriški list, — ko se je po angleško pogovarjal z angleškim ministrskim predsednikom Macl>o-noldom. Težava je bila v tem. ker govori MacDonald škotsko angleščino. ki ni ravno klasična. To tudi Angleži priznavajo. Ampak tudi ameriška angleščina ni ravno liaj-blagozvočnejša in izbrana in potem takem Roosevelt in MacDonald v jezikovnem pogledu drug drugemu nimata kaj očitati. Da sta se t>*žko sporazumevala, najbrž ni bila kriva jezikovna, marveč stvarna plat njunih pogovorov.... MOČAN POTRES NA KITAJSKEM S&nghaj, Kita taka, 5. septembra. — iZapoznela poročila naznanjajo, da je bil 2-">. avprusta v provinci Seču~n najhujši potres v sto letih Več sto ljudi je bilo 11-hitih in škode ni mogoče preceniti. Pet okrajev je bilo popolno- ma unieenil KAJ ZAMORE ČLOVEK IN KAJ STROJ Tgibanja o gospodarskem razvoju na naši obli neločljiva od tilo-ge strojev. Po uradni ameriški .statistiki opravljajo stroji devetkrat več dela kakor bi ga mogli storiti vsi odrasli moški na zemlji pri osem urnem kuluku. Livar je pridelal v srednjem veku po 1 kg železa na dan. Zdaj vržejo ameriške livarne na trg po 4000 kg železa za vsakega delavca dnevno. V Napoleonovih časih so potrebovali v Zedinjenih državah za oh. delovanje 25 ha polja vsaj 5 mož. Stroji so poslali štiri izmed njih med brezposelne. Prekoocean>ka ladja "La France" je zaposlila po 237 kurjačev. lp. Posamezni deli navadnih vsakdanjih strojev razvijajo pošastne brzine. Tako naredi mali kotač navadnega avton^ibilskega motorja dt 3000 obratov, na minuto, f*e hi se zlomila os, bi zletcl ta kotač 360 m daleč in spotoma ubil vsako živo bitje. Največje število okretov doseže navadna vojaška krogla. V trenutku, kadar zapušča puškino cev. naredi do 150 tisoč obratov okrog lastne oed na m nuto. Kako bi si naši ljudje radi izboljšali položaj ALI STE ZAVAROVAN! ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? ARO ŠE NISTE, TEDAJ YAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki s!ovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije, Premoženje nad $1,500,000.60__Za vstanovltev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte ra pojasnila našega lokalnega tajnika «U pišite na:— O LAVNI URAD J. S. K. J„ ELY, MINNESOTA Poljane nad Škofjo loko. V tem dopisu ne nameravani kakih posebnih novic pisati, ampak hočem popraviti nekatere netočnosti, ki ,sem jih napravil v zadnjih dopisih. Pisal sem o ja-vorskem gospodu župniku, da dela. kuje in kida gnoj in tako dalje. Gospod, kot pripovedujejo, mizari in čebelari. če pa gre slučajno v hlev in kako stvar popravi. .stori to le kot gospodar v prostem času in ne da bi on pri tem svoj duhovniški poklic zanemarjal. Da kuje in kida gnoj, sem povzel po drugih, .ki .se jim zdi -za veliko, če «e duhoven le dotakne kakega drugega posla, ki ni njegovo. O našem ribolovu moram zopet popraviti .da je sedaj razdeljen v nekake podzakupnrke, ki morajo prispevati glavnemu zakupniku za takso, ki doseže ' menda kakih dese.t jurjev in poleg tega mora še vsak svojega ribiškega čuvarja vzd rževati. Torej je to "vseeno draga zabava. V podzakup so oddane le grape kot Ločivniea, v katerih ni bogve kaj rib. Pisal sem o bivšem poljan.skem kaplanu, ki je umrl letošnjo pomlad kot župnik doli pri Kočevju. Pisal .se je Pirkovič in ne Tir-kovič. kar oni. ki vedo. lahko sami popra-vijo. drugim pa nič mar ni. ' O zdravilnem studencu pri Poljanah, ki pa ne sega tako daleč nazaj, pripovedujejo, da je pokojni profesor Je.senko ob počitnicah redno gori prihajaj. Sedel je pri »studencu in prebiral knjige. Ce bi bil to le navaden .studenec. bi se profesor zanj še zmenil ne bil. — Kupec hiše Videmskega posestva je Franc Jelovčan, bivši Amerikanec in je bil v Itock Spring.su. Njegov brat. Maks Jelovčan je padel v vojni kot ameriški vojak v Argonih leta 191 S. in tako on tudi dobiva zavarovalnino. za katero .so bili ameriški vojaki med vojno zavarovani. De je on kupil to hišo. je njegova sreča, ker zanjo so bili kupci od blizu in daleč. V nji so videli zlato jamo gotovih dohodkov, kajti hiša stoji ob najbolj prometnem kraju v Poljanah in je kot nalašč ustvarjena iza gostilno in kaj drugega. To je za enkrat v.se. Drugo sem popravil že prej. Nimam namena napisati več kot je res. kar pa pišem. skušam lepo in zanimivo napraviti. Ko tsein ravno pri gostilni. moram omeniti, da dane.s ni več tako, da bi odprl gostilno vsak, točil in pobiral denar od gostov. Danes mora biti vsak predpisano dobo učenec, natakar itd. Nadalje pa še odloča Gostilniška zadruga, je-li potreba za gostilno v tem ali onem kraju in če je prosilec sposoben za ta posel ali ne. Tudi poslopje mora temu odgovarjati, pred vsem v zdravstvepem oziru. Seveda, kar je starih gostiln, je ostalo pri starem. ker ti .se že razumejo na ta poklic, a imajo sedaj bolj malo z njimi opraviti. Tudi s trgovino ne morel pričeti kot nekdaj, da bi nakupil blaga in prodajal. Moraš .se učiti in biti trgovski pomočnik v tej ali oni trgovini. V vaseh, kjer bi ena trgovina ko- maj izhajala, so po tri ali štiri in trgovci tekmujejo med seboj, kdo bo ceneje prodajal in več dajat na "puf\ To imenujejo nelojalno konkurenco, pa se kaj malo brigajo zanjo. Isto je z gostilnami. Tisti, ki rso bili 'bolj pametni, •so jih že opustili, ostalo jih je pa še dovolj, da vjamejo sproti vse. kar ima danes še kdo za zapiti. (Kot znano, ]et<*s po Sloveniji kar mrgoli letovišča rje v. posebno po Gorenjskem okrog Hkda. Tudi v Pohjan.sko dolino je prišel nepričakovan naval, za katerega niso bili niti malo pripravljeni tisti, ki od leto v iča rje v pričakujejo kak dohodek. Vsled tega s.» je ustanovilo v Poljanah Olepševalno društvo, kattro so pa pozneje spremenili po vzgledu drugih krajev v Tujsko prometno društvo, ki ima tisti namen, namreč iti na roko tujcem-letoviščarjem v vseh ozirih. Pa letos .so bili kaj slabo pripravljali na nje. Velrko, ki sr prišli v Poljane, jih je moralo iti naprej, ker niso mogli dobiti stanovanj. To Tujsko prometno društvo ima pa tudi še prvotni namen kot Olepševalno društvo, da priporoča prebivalcem v obcestnih in obpotnih vaseh, da ne kra-se samo oken s cvetlicami, ampak tudi prostor okrog hiš vzdržujejo kolikor mogoče v Jiigijeničnem stanju. Tujci naglo opazijo, če ni kaj tu in tam v redu. Tu sieer molče, drugod pa navadno vedo veliko povedati, kaj in kje .so videli. kar pa bi ne .smelo biti. Za prihodnje leto se bodo pa že za letovišča rje dovolj pripravili, četudi pride največji naval. Ce ne bo drugače, bodo zgradili posebne zložljive barake, kot jih že imajo drugod. Kaj pa drugače? — bo marsikdo vprašal. — Živimo v dobi kartelov ali nekakih ameriških trustov. Kar ni monopolizirano, bo sedaj zanaprej kartelizirano. samo da bo cena že itak dragih nekaterih proizvodov, ki so neobhodno potrebni v gospod a nsstvu in življenju, višja. C'emu to. ker ljudstvo je že davno ob vso kupno moč Ln kar se še danes proda, gre večinoma na "puf" ali pa na na hranilne knjižice. Samo da bodo lahko diktirali cene C-e ostalim stvarem, katere se nekaterim zde še prepoeeiii. M no pro ne bodo koristili sebi. pač pa_ tujim prod 11-eentom. ki prodajo pri nas. Za plačilo jim -bodo pa dali tu in tam kak nameček. Dosedaj .je kar-telizira.no železo, cement, sladkor, čevlji in bogve kaj še vse. Naposled je prišel na vrsto še pisemski papir in kuverte in se podražil za polovico. Ce bo obstalo pri tem. bodo zaljubljenci morali o-mejiti dopisovanje med .seboj, drugi pa na najbolj važne zadeve. Mene to pri dopisovanju ne bo zadrževalo, ker že itak rabim cu-krov in drug bolj trpežni papir. Pri na.s. odkar .so stranke dovoljene. kar tekmujemo v ustanavljanju novih. Sedaj že imamo pet ali šest raznih strank. Tako so tudi na Sta'jemkem v nekmi malem kraju ustanovili .svojo stranko s sto podpisniki, ki bo j imela za načelo: brisati dolgove, odpreti denarnim zavodom vrata e. na steza j. odpraviti trošarine, 11-vede naj se brezplačno zdravljenje naroda ; če žival pogine, dobi prizadeti nadomestilo itd. Kaj ne. to so lepo zveneče obljube. I)a pa se bodo pr?j postavili, so izbrali sedež stranke v Beogradu. To ti je vatla za kmete in dolžnike. Družni v Sloveniji še ni bilo menda doslej kakega gibanja za ustanovitev kake stranke. Če bo prišlo do tega. bo naposled prwla na vr.vto tudi naša dolina, le žal. da bodo tedaj že vsa mamljiva načela izčrpana. Sedež stranke bomo postavili na lilego.š. ne toliko radi 'visokega kraja, ampak da bo vodstvo kolikor toliko varno, če pride do kakega nesoglasja v stranki. Trboveljskim iu drugim rudarjem se pri na.s ne godi posebno dobro, ker je večina revirjev ustavila svoj obrat. Tako so ubogi rudarji danes takorekoč na cesti in pritiskajo na kljuke pri dobrih ljudeh. Posebno še trpe oni z družinami. ki imajo po več otrok. Tudi drugi obrati, ki so zapo.sl.je-vali kake delov.ne moči. so takorekoč na .ničli, toda premogovniki so še pod ničlo. Gotovo vaš položaj v Ameriki ni poseono rožnat. predstavite si pa. .kako bi bilo za vas. če bi morali iskati dela po naših rudnikih. Tudi v Franciji kamor so dosedaj naši fantje iu možje hodili rudarit, je zniiraj manj dela. Da. še celo nazaj jih pošiljajo. O Nemčiji in Ilolamliji niti ne govorim. Žalost no je danes za onega, ki mora Iskati dela v preniogokopih, bodisi pri nas ali drugod. Letošnje poletje je pričel izhajati v Kranju za našo Gorenjsko utran tednik "Triglav", kar pa, kot je videti, ljubijanekim listom ni všeč. ker zdi se jim. da bodo s tem izgubili marsikaterega svojega bralca-plačnika. Ne rečem, da je novi list ravno v sedanjem ča- parije. Franc Mul&ček umrl. [pod njegovim imenom sklepa) za- 1 q . ■ ... t • 1 ikone in Izvrševal razne drupe sle- 1H. a-vgusta ponoči je v Ljub-' ljani nenadno umrl Franc Mula-ček v visoki starosti 83 let. Nad 50 let je bil poslovodja tvrdke I. C. 'Mayer in je svojo službo vkljub v is ka mlada ženska in sosedje so se čudili, kako to. da so otroci kar na enkrat izačeli "inženirja" Bobka klicati z:t "strica". Žena. o kateri so -vsi mislili, da je njejrova soproga. pa mu je večkrat vpričo začudenih sosedov roki a "dragi svak". Pri nekem incidentu na cesti je Bobka legitimirala policija in se začela zanj bolj zanimati. 1K.0 so detektivi poizvedovali pri njegovih sosedih, so od njih Huda obsodba dveh poklicnih tatov. Pred malim senatom sta bila obsojena zaradi zločina vloma samski mehanik France Ambrožič in čevljarski pomočnik Janez Plaj-bes vsak na 2 Je t i težke ječe. Slednjič še v prisilno delavnico na nedoločen čas. Oba sta se poleti potepala po deželi in 1». junija letos vlomila v stanovanje Martina Orehka v Domžalah. Odnesla sta za lo20 Din plena. Ambrožič sam je izvršil nato iše dva manjša vloma. Pred sodniki sta v.se etnično priznala. Prvi je dejal: "Druze-gn. gospodje, ne morem reči. da sem". Drugi pa : "Priznam, da sem udeležen pri vlomu. Bil sem že šetskrat kaznovan*'. Sodbo sa sprejela, samo Plajbes se je pritožil proti izreku, da bi bil oddan v prisilno delavnico, ki se je vsak tat iu pot?puh najbolj boji. v Oskrunjeni grobovi. Neeuven dogodek, ki je silno razburil prebivalstvo, se je pripetil pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Neznani divjaki so napravili ,.v ,. , , , , tamošnjem farnem pokopali- slisali. kako se je mf naenkrat -- , • . ,, , ; ., _ . seu pravo razdejanje. Podrli 111 spremenil v strica , moz pa v , - , , ,,, , „ , . polomili so vee krizev na et k nam prihaja, ne boste mogli svojcem bolji'^e storiti, kot če jim naročite Olas Naroda. Dolar se sedaj pri nas tako malo obnese, kot še nikdar poprej, največ se bo pa obnesil. če naročite kak list svo--jim v domovini. Denar najrlo potrošijo. če jra je še toliko, časopis bodo pa dobivali in čitali celo leto. Xe agitiram s tem ravno za Glas Naroda, primerno je pa, da jra omenjam najprej, ker pišetn za rt j. Posebno pa še. ker je bil Glas Naroda prvi slovenski ameriški list v dolini, ker so 2a že prvi naši Amerikanci pošiljali na-r-im ljudem. Pozdrav! J. B. HERRIOT HVALI STALINA Moskva, Rusija, septembra. Bivši francoski ministrski predsednik Edouard Herriot, ki potuje po sovjetski Rusiji, zelo hvali Stalinovo delo v Rusiji. DNE 6. SEPTEMBRA SE JE • 0TY0RILA RESTAVRACIJA 614 — 11th AVE., New York Izvrstna domača hrana, najboljša pijača, domače kranjske krvave, jetrne in mesene klobase, katere se .prodaja tudi na dom^ Za obilen obisk se priporočam rojakom v Greater New Yorku — Mrs. FANNY LENARŠIČ. lastnica Nočni napad 11a Sokole. Na praznik 1.1. avgusta se je vraealo 20 elaiiiov Soki»!skega društva Duhove s tovornim avtom iz Stenjevca. kjer so bili poseli i letni telovadni nastop. Okrog polnoči je neka znana trojica iisia-vila avto na cesti med vasema Senkoveem iu llarmieo. N;i. izzivajoče vzklike «rlede Hrvatske je prihitel i/, teme še trop s koli oboroženih ljudi. Prišlo je do prerekanja in pretepa, pri čemer je bilo več sokolskih članov ranjenih. V avtomobilu je nastala panika: članice in naraščajniki so se r:.»:-bežaii v temno noč. pust i vsi nekaj telovadne obleke v avtomobilu. Druhal je naskočila avto. prisilila šoferja, da je obrnil in vozil nazaj. Napadi je bil seveda organiziran. je pa dovolj obžalovanja vreden, ker spravlja vso okolico v slabo luč in ogroža tudi za bodoče varnost cetstnejra prometa. Strašen umor dekleta. V vasi Keli pri Sibeniku so nasi pra nas'i pri sleparju, pa je nje-j šli te dni preti domačim pra*roin ♦rov brat. ki je pred leti brez sle-1 20-1 et no Maro Peroša. ki je nnii-dn izginil i/ Prage. Policija 'vo-'rala. Imela je razbito glavo in hudi preiskavo tudi v sineri. če ni de poškodbe po ostalem telesu. ino«ro<"e sleparski Vrane spravil j Prepeljali s« jo v bolnišnico, kjer Bvojegra brala s sveta, da bi potem J je pa tako.; umrla. že precej denarja, ker ji je obljubil srce in roko. T\ njej je hodil v zadnjem času na obiske tudi s svojo "svakinjo" in s svojimi "nečaki". katere je nevesta vsakokrat dobro poprostila. Kakor je ta 11a-vesta pozneje povedala na policiji se ji je nekoč pri takem obisku stvar videla sumljiva, ker je eden od otrok, dobro pogoščen s slaščicami i. padel iz svojega koncepta ter. dozdevnega strica imenoval "tatico". Žena št. 3, ki je sleparju žrtvovala vse svoje pri-hrank.' in še precejšnjo dedščino. pa ni niti slutila, o vseli slpeari-jali in je bila prepričana, da prebiva pri svoji svakinji, dokler mož ne najde samostojnega stanova-vam j a. Vekoslav Bobek, na čigar ime se «rla.si drugi potni list. ki Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmcn's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. ODBOR Pre<1*HR2UJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE-SLIČNE VSEBINE - . • \ »milili m POUČNE KNJIGE RAZNE POVEST' IN ROMANI -PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 16th Street, New York : ZEMLJEVIDI MOLITVENIK! : : IGRE : MOLITVENIK: 8VKTA URA v platno vez.--------------JO v fino usnje vez ............1J0 v najfinejše usnje vez UO v najfinejše usnje trda vez .............-....................... SKRBI ZA DUŠO v platno vez................. .BO v fino usnje vez ............1.50 v najfn-'ise usnje vez 1.80 .891 OJa4«i beton ------------------------ Obrtne knjigovodstvo —................2jS0 1'mktii'iti ......................... 1'erotniuarstvo, broširano ...........1.30 Pravila za oliko ............................§5 Psihične motnje na alkoholskl podlagi ....................................--75 Predhodniki In idejni utemelji ru- ritega idelatizma ....................1J0 Radio, osnovni pojmi Iz Radio tehnike, vezano ........................2.— bruftirano ........................-..........1.75 Slovenska narodna mladina (obsega 4strani* ..........—.1.50 RAJSKI GLASOVI v platno vez. v usnje vez..... v fino usnje vez. .—...1.50 i Sveto Pismo stare in nove zavez« v najfinejše usnje vez. 1.00 1 201 Sprrina kuhanem, tnlo vezana ..»1.45 KflSKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez......„............80 v fino usnje vez. -------1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje *.».1.40 POUČNE KNJIGE Angleftko alevensko berilo ......—.2— Amerika in Amerlkanri (Trunk) 5.— Angeljnka sluiba ali nauk kako so naj streže k sv. maši .................10 Boj nalezljivim boleznim „.................75 OrkniAko Jezero.........—.........— 1.20 I Kimali zdravnik po Knajpu vezano ....... ..............1J0 l postane ameriški driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju _____.50 Kubična Računi ca ______________________..78 liberalizem ..............................90 Materija in eneriija ................1.25 Mlada leta dr. Janeza K v. Kreka .75 , M laden Ičeas. 1. zv...............M II. zv. _________ 'Oba skupaj 0* Mlekarstvo________ Nemško-anglešai lolmai Nasveti za hlio ln dom Kuharica. 088 str. (Kallatek)___I- lepo trdo vezana .........—.....-—3.— Sadno vino .........................................40 Sadje v gospodinjstvo .—................75 1'ina knjiga in berilo laškega Jezika ............— ......-.................80 Vena knjiga */i h r rilo italijanski f/u je lika .................... 1.— Učbenik angleškega jeziba frdo ver.. ..................................1-50 broširano ...........................»...1- 25 t1 vod v filozofijo vVeber) 1.50 Veliki slovenski spisovnlk: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike In trgovce .........„..„.1.25 Veliki vsevedei ...............................80 ^ščilna knjižica ....................„........JO Zbirka domažili zdravil .....................80 Zdravilno zelitča ...............................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..............................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine _.........................—1.25 Zdravje iu bolezen v domači biši, 2 zvezka ...................................1.20 Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slovencev (Melik) 11. zvezek .................................80 Prorokovalne karte _______________1— POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) brofi. ____________80 Andrej llofer,.......................................JO Beneška vedeževalka ..............—.........35 Belgrajaki biser .................................35 Beli meeesen ......................................40 Bele noči, mali junak ...............-........60 Božično darovi ...................................35 Božja pot na Bledu ..........„.................20 Božja pot na Šmarni *ori .................20 Cankar: Grešnik Lenaed, brofi.................70 Mimo življenja ............................-80 Moje življenje ...........................75 Romantične dufte .........................60 Balkansko-TurMo« vojska ...............„80 Balkanska \ojaka, s slikami .........25 Boj in zmaga, povect .........................20 Blagajna Velikega vojvode ----------.M Boy, ( roman ) _______________________—____85 llarska vojska ...................................40 Beatin dnevnik .................................-60 Čarovnica ......~.................................15 Cvetina Borograjska ....................-45 Cvetko ................................................J65 Čebelica ...„......................-...................35 Črtice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Mlldnakl .......... Dekle Eliza .............-........... Dalmatinske povesti .......... Dolga roka............................... Do Ohrida in Bltolja ......... Doli x orožjem ................ .............„..50 Dve sliki: — Njiva; Starka ______(MeSko) ____________________________.«0 Devica Orleanska ______________________JO Duhovni bo) ____________________ Igračke, broSirano .....-........—..........80 Igralce ....................—...........;----------.75 Jagnje------------------------------------------.30 Janko in Metka (za otroke) ...........36 Jeritač Zmagovač. Med plazovi ...».JO Jutri (Strng) trdo vez ..................—.75 broA.....................„...................:.«0 Jurčičevi spisi: Poitolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanib ...............................10.— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............„„.—--------- .75 Juan i M serija (Povesti is Apanakega življenja ..............................——JO Kako se sem jaz likal (AleAovec) L zvezek ................80 Kako sem se Jaz likal (Aleiovec) 12. zv. ...................80 Kako sem se laz likal (A!eSovec( 11). zvezek ________.60 Korejska brata, povest Iz misljonov v Koreji ...................—--------——SO Krvna os vet a .............................„—„34 Kmečki pnnt (Senoaj ---------------------88 Kuhinja pri kraljici gosji nožlcl —50 Kaj se je Markam sanjalo ____________25 Kazaki ................................................88 Križcv pot patra Kupljenika .......-70 Kaj se je izmislil dr. Oks ...........—.45 Levstikovi zbrani spisi -------------------.90 Prisega Huronskega glavarja ____...JO Pravljice in pripovedke (Koiutmk* 1. zvezek _____________________________.40 2. zvezek ........................„.—40 St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva sa brezposelne. 80 str., broi ___________S5 At. 2». Tarzan sin opic. trdo vez„„1.20 Prvie med Indijanci___________________________30 i St 81. Roka rolto ...............—.......25 Št. 32. Živeti ...................................25 t. zv. Pesmi; Od« in elegijo; Sn* net je: Romance, balade in legende; Tolmač t Levstik .... .70 Preganjanje indijanskih misjonar- jev ...................................------30 Robinzon .......................„..„.......„......-50 Robinzon Crusdc ............................. .80 Revolucija na Portugalskem —.....-30 Rdeča in bela vrtnica, povest ...—30 Rdeča megla ..................................78 Rdeča kokarda................................-.1.25 S r-riant Diavolo. vez. 1.60 Slovenski ftaljivec ...........-......—-....JO Slovenski Robinzon, trd. vez. __________75 Stric Tomova koča ____________________50 Sueški invalid ...................................J5 Skozi širno Indijo ............................JO Sanjska knjiga, mala .........................60 Sanjska knjiga, velika ................JO Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1.50 Spomini Jugoslovaaskega dobro* v olj ca. 1914—1918 ________________„„1.25 Sredozimci, trii. vez. __________________80 brog.................... Stranote vojne _______ Štiri smrti. 4. zv.____ Smrt pred hifto ....... Stanley v Afriki ____ .......60 .......40 ......J5 ......JO .......70 .5% Dedek Jo pravil; Marinka In ftkra- teljcki............................................41 Elizabeta ..........................................«35 Fabljola ali cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk................................J5 Filozofska zgodba _______________________.80 Fra Diavolo ...................-...................JO Golspodarica sveta ..................—........40 Gostilno v stari Ljubljani ...............-80 Grška Mitologija -...............-..........1.— GRUNT, roman ...........................1J0 Gusarji .........-.....................-...........75 Gusar v obbtdh __________________________Jft Hadži Mura! (Tolstoj) .................40 Hči papeža, vez. ____________________________1- Hektorjev moč _________________________1» Hcdvlka _________________________________.40 Hodi časi. Blage dnte. veseloigra .78 Helena (Kmetova) ________________________40 Hode Brezdno (11. z».> -------------W 5. zv. Slika Levstika in njegove kritiko iu polemike .. ..................-76 Ljubljanske slike, Hi^nl lastnik, Trgovec, KujnJijskl stražnik. Uradnik, .lezični doktor, GooHl-ničar, Klepetulje, Natakarca, Dubovoik. itd..........................„...—88 Lov na ženo (romani ..............——JO Lucifer ..............................................1.— Marjetica ............................................JO Materina žrtev..................................JO Moje življenje ...................„...._____.75 Mali Lord .........................................JO Miljonar brez denarja.............—..„—75 Maren, krščanski deček is Libanona ............................................25 Mladih zanikernežov lastni živo- topiš _____________________________________.75 Allinarjev Janez .........."----—-----50 Musolino .......................................JO Mrtvi Gostač .............................35 Mali Klatež ...............................70 Mesija ...............................................JO Malenkosti (IvaD Albrecbt) ........„25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ................—_____.25 Misterija, roman .........................1.— Možje ............................................... 1.50 Na različnih potih ...................„„..40 Notarjev nos. bnmoreska ____-..........35 Narod, ki izmira .................................46 Naša vas, II. del, 9 povesti ..............JO Nova Krotika, trdo vez __________________70 Naša leta. trda vez ................... broširana ......._________ Na Indijskih otokih______________________50 Naši ljudje.......................................JO Nekaj iz ruske zgodovina.....„„„...„—35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov blvfie- ga slovenskega i*>lka ________________1.50 Oh 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda..........„„..„...„.„.—.JO Odkritje Amerike, trdo vezano .........80 mebko vezana ..-.----------—.-—JO Praprečanove zgodbe.........................J5 Pasti in zanki _____________________________25 Pater Kajetan_________________________L— Pingvinski otok ........................-06 Povest o sedmih obc&enih -——.-..-50 Pravica kladiva___________________50 Pabiriti Iz Roža (Aibrecht)______35 Pariški zlatar .„.„......................U Prihajač, p*>vest ..........——----—JO *ožigalec..................................-25 .....................-40 ____________________50 ___________________35 ____________________50 Spomin znanega potovalra —.........1.50 Stritarjeva Anthologija, broš .......-80 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .........38 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ..................- ........................-JO Student noj bo, V. iv......................35 Sveta Notburga .................................-35 Spisje, male iK>ve-»tl _______________________ Stezosledec..........................................st Soptfli Samotarke ...........................35 Sveta noč ....................-.......................30 Svetlobe in sence ...............-.............1.20 Slike (MeSko) ..................................80 Spake, humoreska, trda vez. —........90 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez. .............................JO brodi rano ...............—...............— -70 Othelo................... Sen Kresne noči .„70 -70 .70 Splošna Knjižnica: St. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str.. briSirano___—............—......—35 Št, 3. (Jvan Itozman) ..Testament ljudska dratna v 4 dej., brofi. 105 strani ..................................J5 Št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dok* Ier, 123 a*rani, broS. -............... Št. 3d. (Ksaver 144 strani ...... JO MeSko) Listki, ---------------------.65 Št. 37. Domače živali ...................J6 št. 38. Tarzan in svet .............„..!.— Štev. 39. La Boheme _________________.90 Št. 47. Misterij duše .............1— štev. 48. Tarzanove živali ...........-90 Štev. 40. Tarzanov sin. trd vez____1.20 Št. 50. Stika De Graje ................1.20 Št. 51. Slov. balado in romance.....80 Št. 54. V metežu .........................1.— Št. G5. Namišljeni bolnik...............JO Št. 06. To in onkraj Sotlo................J6 Št.-58. Glad (Hamsun) --------------JO Št. 59. (Dostojevski) Zapiski lz .mrtvega doma, 1. del —.........—.1.— Št. 00. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma. II. del .—.............1.— Št. fit. št. esml, 184 str., bro.V.rano ......................................JSO 6. (Novak) Ljuobsumnost —20 7. Anderson« ve pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani. broS..................35 ;e. Groteske in Satiro veaano ——..——— broilrano Izlet g. Povesti, iiesml v prozf (Baudelaire) trdo vezano .„.„„— Po strani klobok Plat zvona .......... Pri stricu ............................ Prst božji ___________________________ Patria, povest iz irske jonaBke dobe _________________________________ Prva ljubezen Po gorah in dolinah „ Pol litra vipavea _______ Poslednji Mehikanec .. Pravljico H. Majar .... Predtržani, Prefer* In niki v .-50 .40 -00 -JO St. §t. St & Akt itev. 113 ______________—.75 Stev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne fl1^ zefije," 347 strani, brod. ............70 St. 10. tlvan Albreht). .Andrej Ternoue, relijefna karikatura ln minulosti, 55 str., brofi. ...____.25 St. 11. (Pavel Gol la i Peterčko ve poslednje sanje, božična povest Št. 14. (Dr. Kari DngliS) Denar, narooslovenil Anton Funtek, 124 strani. broS. ...........-50 St. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komorasaki, jai>onskl roman, Is čefičine prevel dr. Fran Bradah 154 strani, broi ________________45 ..JO -JO „J0 Pri sodbe Čebelice Majo, trda ves 1.— Ptice selivko, trda ves.................„—71 Pred nevihto_______________ Popotniki --------------------M PirhI________________________________^ Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja ................„.„..-1.— Lgrabljeni milijonar ...........—. 1.26 V krempljih inkvizicijo ...............L30 V robat v u (Matlčlč) .......................1.25 V gorskem zakotju ............................,35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ..................— iMMtlMMHlMI*« JO 2. del.............................-......„90 OBA SKOPAJ_______________________1.60 Veliki inkvizitor.......................... 1.— Vera (Waldova), broš.......35 Vojska n» Salkanu. s slikami .........25 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vesano broširano .75 .JO Volk spokornik in druge povestl.„.l.—> trdo veaano ..——.- .................U5 13. sno|>ič. Vestalka, Smrt Marijo Device, Marijin otrok ...................JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška .deklica. Materin blagoslov ............JO 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ...........................-tO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka —..................... PESMI in POEZIJE .30 Akropolis in Piramide .......................80 broSirano ..........................-.........80 Azazel, trdo vez. .............................1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez..............40 Krsguljčki (Utva) ...............................65 trdo vezano ...................................80 Moje obzorje, (Gangi) ______—.........1.25 Narcis (Gruden), broS. —.............-30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slotne (Albreht), broS................„.—30 Pohorske oof- (Glaser). brofi...........JO Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, LH) pestili na čast svetnikom (Premrl > ............................„40 10 obhajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (Grum) ...............BI Missa in honorem St. Josephl — (Pogucbnik) ................................—41 Kyrie ................................. K svetemu Rešnjemu telesa —1 (Foerster) ......................„„.—.„—46 Sv. Nikolaj NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranja na eitrab, 4 zvezki ..............—.., Buri prideta, koračnica................ NOTE za TAMBURICE j ji ...JO Oton Zr^-nolč: Sto ugank...... -50 Vijolica. Pesmi za mladost ............66 Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano .....— Zlatorog, pravljice. tr<*a ves „— .JO Vojni, mir aii poganstvo, 1. sv. „—35 V pustiv jo šla, III. zv...................-35 Valentin Vodnika izbrani spisi —JO Vodnik svojemu naroda ...„_________„.—25 Vodnikova pratiba i. 1927 ______________JO Vodnikova prstika L 1028 ...............„50 Vodniki in preporOkl .———00 Zmisel smrti ___________________________.00 Zadnje dnevi nesrečnega kralja —JO Za kruhom, povest .................—.J5 'Zadnja kmečka vojska ..——.-75 Zadnja pravda, ves. ...........................70 Zgodovina o nevidnem človeku _____35 Zmaj iz Boom____1_______________—.70 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleOovec, 3. zv. skupaj ...........1 80 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek po .....—30 0 mladinskih pesmi (Adamih .50 St 21. . 21. (Frilolin žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II- 73 str. brofi. Kreutzerjeva Praški št 22. (Tolstoj) sonata St. 23. (Sophokies) Antigone, žal na Igra, poslov. C. Golar, 60 str. broSirano ..............——.........JO Bt 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del, 355 str., broA -----------------------------SO St. 25. fNMtajl M P—ptija, 1L del-------------------------------90 St 26. (L. Andrejev) Črne masko, pooloVi. Josip Vidmar, 82 str. brofi. -.................——.............-35 Matokopl —:.....................„——20 Ženini naše Kopnelo-----------------45 Zmote in konec gdč. Pavlo_____-.—45 ___.40 ____.40 -00 ..-SO Zbirka narodnih pripovedk: I. del......-.................. II. del ________________—____ Znamenje i tirih (Doyle) Zgodovinske anekdoto___ Z ognjem in mečem _____ Zločin in kazen: I. In IL zveaek vezana _ Zgodbe Napoleonovega huzarja vezana Zgodbo zdravnika Mozaika Zlati ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. sv. Vojnomlr aH 2. sv. Bodo brisiai 3. sv. Vesele povesti . 4L ar. PoOeott In olike 5. zv. fttadeat naj bo. — Nai «anjl krak ____________ KLAVIRJA Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič). I. zvezek —......—..———.75 11. zvezek —............-........„—.75 Pomladanski odmevi, II. zv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodoplvec) ------UW 10. moških in mešanih zborov — (Adamič) ------------ .45 MOŠKI ZBOR Trije moSkl zbori (Pavčlč) Izdala Glasbena Matica „—.40 Nprodna nagrobni ca (Pa vtič) ——J5 Gorski odmevi (Laiuissr 2. sv. —„45 DVOGLASNO: Naši himni .-50 Slovenake narodne peaml za raski zbor in petje (Bajuk) „..1.3| Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Iiajuk) --------1*—« Na Gorenjskem je fletno ......—...... RAZGLEDNICE Netvyorake, Različne, dučat _________41 Velikonočne, božične in novoletno ducat .....................—.......—.—44 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .41 Narodna noša, ducat ........................41 posamezne po ..............................JI ZEMLJEVIDI Stenski zemijevid Slovenije na mol nim papirju a platnenimi pregibi _________________________________..7JI Pokrajnl ročni zemljevidi: Dravska Banovina ——. Slovenake Gorice, dravske ptnj* ako polje -______________ ljubljanske in mariborske oblasti JI Pohorje, H ožja k -----------S4 Prekmnrje in Medmnnrje JI Canada .........................AM Združenih driav, veliki .——.—40 Mali _______________________________11 Nova Evropa_____—————JI Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, j Colorado, Kansas. Kentucky H Tennessee, Oklahoma, Indium, Montana. Mississippi, Washington, Wyoming, v saki po ...------...—21 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Weoft Virginia, Ohio. New York — Virginia, Ohio. New York t-* vsaki po_______________41 Naročilom je pnioHti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 aH 2 centa. Go pošljete gotovino, rekomandlrajti piamo. Ne naročajte knjig, katerlfi al 0 cenika. Knjige potUHuno poštnine prosta jsv. (Lafcazsar) v,- .41 j Kbort, ladaia Glasb«. MGCAS NARODA" 110 W. IS Btreet .5* NEW YORK, THUfiRDAY, SEPTEMBER 7, 1933 a e j? . ' : a 7 THE LARGEST BLOVOT DAILT 1b U. S. M WL. SZASIAWSKI: KULTURA ZAHTEVA 2RTVE ( Jospa Jo/efin« Tmvidajskaja je I — Da. da. Moja Paulinka bi oni dan godovnla. Gostov se je bilo brez gledališča nemara umrla. A zbralo mnopo. roda razpoloženje ni mlajša, Jul in ta. zopet kar požira bilo bas najboljše. J knjige. Strašno, koliko jih prečita Vzrokov je bilo vrč. j vsak mesec! Krvav pot potim, toda Glavni je bil v tem. da je bila, hčerki imata /tvoje veselje. pogostitev tako, tako.... hm,- kakor je pae v teh hudih čaaiti. Že to ni moirlo zanesti med j»o«te zaželjc-nega navdušenja. In pa ta zabava ! Paulinka? — vsak govori .samo o svojih kri-j izdatki! — ALi je •)ulinka vpisana v treh. štirih knjižnicah ? — V katera gledališča zahaja žih in težavah .o dolgovih, o znižanju plač. a padeu dolarja.... same žalostne re<*i. Od kod naj se pa \zame zaželjeno praznično razpo- j nino pošteno obrezali. Toda uredi ložen je ? Gostiteljica sama «e je dolgo premagovala. Zdaj s to. zdaj z ono prijateljico je navezala pogovor o vzvišenejših stvareh, pa nikakor ni mogla spraviti zabave v pravi tir. — Kdaj ste bili zadnjič v gleda-ItMUi? Kaj ko igrali? — se je obrnila k sosedi na desnici, znani ljubiteljici gledališkega sveta. — Zadnjič?.... Počakajte malo.... moram se .spomniti ....t'e se ne motim pri "Papirnatem ljubčku'* Szaniawskega. — Ali je mogoče? Tako dolgo že niste bili v gledališču ? Saj to je-bilo v lanski sezoni! Ali pa celo v predlanski! - . — Res jc. Že mogoče. Toda prosim vas, kdo si pa more v teh težkih časih dovoliti zahajanje v gledališču, pa bo kmalu končana. — Tako je. tako, — je pritrdil sivolas gospod na drugem koncu mize. — Ljndje. kakor smo mi, zdaj nimajo denarja za gledališče. Saj človek kmalu niti za dobro knjigo in pošten časnik ne bo imel denarja. tov. čeprav bi dobila od drugega najmanj sto, toda od njega dobiva Paulinka vsak dan gledališko vstopnico. V drugi sobici pa stanuje nekakšen urednik, revež, ki mi že drugi mesec ni plačal niti beliča — najemnino mi plačuje sploh po desetakih — sicer pa delajo z njim v uredništvu tudi tako. Xo To morajo biti veliki i in ta nanosi moji Julinki vsakovrstnih knjig, da se kar utaplja v njih.... Tako. zdaj vidite, koliko me stane ta kultura vsak mesee. a koliko znese to na leto! Toda kaj hočemo«— kaj bi ne storila ljubeča mati za svoje hčere ? In gospa Teobaldowa se je samozavestno ozrla po družbi, ki je kimala z glavami v znak priznanja. — Kaj vam pa pride na misel, drage moje dame! Denarja nimam za take reči. Saj so mi še pokojni- I« sem to zadevo drugače. Imam dve sobici, ki ju oddajam v podna-jem. kakor veste. V eni stanuje i-gralec. ki mi plačuje borih 80 zlo- GLAS NARODA" zopet pošiljamo v do« movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-šiljagio.__ DVE SIROTI Spisal A. D. &NNERY l^k!) Vodilni londonski listi so uvedli ogorčeno vojno. Pričel jo je lust "Daily Herald". Pred tedni je naznanil. da dobijo čitatelji proti pretlložitvi določenega števila iz-fctrrženih odrezkov za 11 "šilingov Dickroisove zbrane spise v 1zvezkih. Knjigarn? prodajajo to izdajo za 84 šilingov. <>stali dnevniki z isto razširjenostjo (en do dva milijona izvodov) no postali razburjeni. Očitali so "Daily Heraldu" ]a11v Express" in "News Chronicle" .svojim čitateljeni slič-no izdajo Dickensa no 10 šilingov za izvod. V teku dveh tednov so prodali: "Daily Express" 124 tisoč, izvodov, "Daily Mail" 120 tisoč. '"News Ohromele" (»4 tisoč. (V prištejemo še "Heraldovo" naklado. dobimo do 500 tisoč izvodov Dickensa, ki so z njim poplavili Angleško. Koso s^teli založniki tlobičke in izdatke, so mo-i ah i • i- , . . .. . .... . , T%. . L Mlekaric. ki prodajajo 'krščeno' rah ugotoviti, da je stal Diekena f , , , 7, , . mleko, ne pozna samo sedanja do- NARAVA SKRBI ZA ENAKOMEREN NARAŠČAJ Ljudsko štetje je ugotovilo že im Napoleonovih vojnah, da je narava .sama pohitela nadomestiti stotisoče izgubi jen Mi moških življenj. Število moških novorojenčkov je stalno prekašalo v o-nih letih število deklic. Vendar so marsikateri znanstveniki dvomili o resničnosti teh podatkov. Narodopisni urad ameriškega nii-| nlstr.stva za narodno zdravje je --j zbral po veliki vojni podatke, ki to moral glavni "Ileraldov" tek- zojiet potrjujejo stare ugotovi- DRAG LOV NA NAROČNIKE mee, "Exjvress" tudi ponudili svojemu občinstvu slično enciklopedijo. A slovar bo treba šele seal a vit i. med lerm ko so bili Diekensovi spisi enostavno v naglici ponatisnjeni. Torej bodo mo-lali čitatelji počakati. Založba jih tolaži s tem, da ho enciklopedija "olftsegala v.se podatke o ugodnih posledicah londonske gospodarske konference". To bo pač lahko storiti, ker itak ni obrodila prav nobenih posledic... Izid tega dvoboja obeh najbolj razširjenih londonskih dnevnikov je seveda negotov. Njun uspeh je brez pri- tve. V teku sto let pred vojno je vladalo vedno i>t«» razmerje: na vsakih 100 ženskih novorojenčkov je bilo zabeleženo ;»> 1(KI dečkov. Toda nalezljive bolezni zahtevajo v najnežnejših letih dokaj več žrtev med dečki kakor med deklicami. Vsled tega se je nrzlika stalno manjšala in je bilo naposled na zemlji približno enako število zastopnikov obeh spolov. Vojna je pr?drugačila to razmerje. Ste-1 vilo dečkov je pričelo naraščati , že leta lfllfi. Njih odslotek je na-i predoval do leta 1 <>23 in sicer tako izdatno, da je prišlo na 100 de mere v zgodovini dnevneka tiskaj klic že po 10S.4 dečka. Nato .se A zadnjih 400 tisoč č it atelje v j«'!.i«' krivulja moških rojstev zopet stalo "Ileralda" po 20 šilingov vsak. in "Daily Express" je plačal po 8 šilingov "za vsakega izmed vsakega 300 tisoč čitateljev. "Daily Mail", ki je bil pred kratkim najbolj razširjen angleški dnevnik, je prostovoljno odstopil od predrage tekme in se zadovoljil .s tretjim mestom: proda zdaj en milijon izvodov. List shaja zdaj samo s cenejšimi vabami: žepni uožiči. nalivnimi peresi. dožnimi plašči, fotografskimi aparati in seveda zavarovanjem zoper nezgode in sličnim. TERJALI SO ZOB ZA ZOB DAJE NOVO MOČ IN ŽIVLJENJE SLABOTNIM l.Jo*J». S« ptebntnf' v«l.'«» «>*tnr*lo- Dli i,|j drugih V* rokov. dob* prenovljeno Jt.lmvj«- In po»>La!>♦>»> nm^iri. Ur iivah-iifjW 'vtfvanju M'OA-TO\K Nl'OA-TONK j* ."»urovito zdravilo w moftke in »rwknj* wtaroaU. Na- pravi Jih mo^neJA« In wlrav«*j*«- in po-vc-f« njih *rtlotno*tl s& d*>lo. a ko sto wtftri In onemogli, tr-dxij n«« posafelt« po-«ku»lti STO A-TON R. Takoj po par JomL'lto ponaredb. Xlfmr no pomnm totfko kot NTOA-TONE — Adv. dnevnike dosti denarja. A skle-j nili so račune -brez izgtibe. ker je: ba temveč izvirajo iz sive davni- III.II H «" IUI' vi' /. ift^iivr. m i j* . t ,. . preseglo število odjemalcev "Ne- ^"f* ^J^.nar F. Magne i rflda" in "Express«" vse do«eda-i * ^urnike iz A.I V. stoletja, m med drugim pri- >-1 . ni poveduje o lastniku mlekarne, "ki Expressa nje uspehe. Oba dnevnika pro- dasta zdaj po 2 milijoena izvo- . dov. To je seveda opogumilo tek- J<\bl1 obsodPn Po hesu skoI,nKti meee. in vojna se nadaljuje. "Daily Herald" nudi zdaj čita-teljem proti !>6 odrezkoni za isto ceno 11 šilingov veliko enciklopedijo v 12 debelih zvezkih. Ta slovar je stal založbo 2 milijona šilingov. Vsebuje 7000 strani s .'1000 slikami in seveda "pomeni zadnjo besedo znanosti in tehnike". Med sol/rudniki «o najboljši znanstveniki in .strokovnjaki. Seveda je na . fe MHRAVA1I PRIREJ VKSEltCE, 2ABAVE a H / OGLAŠUJTE "GLAS NAHODA" m Sta Mm« vak a«n»>ro. pml pw Storroc« v okolki. « A. Jrnm^. SO ZMERNE točil več vode kakor mleka". Sod niki so ugotovili krivdo in oklenila, da hi 'bilo prisilna delo, gloha ali bičanje na trgu premila kazen za moža. "ki je desetletja izpodko-paval zdravje bolnikov in nežne deee". Zaprli so obsojenca v ječo in odredili, tla mora v njej piti mleko, "dokler ne bo spoznal lastne gnusnošti in se iskreno spoko-ril". Jetnik je živel v zaporu l(i dni. Nato je umrl od slabosti. — Sodniki so ga bili zalagali z mlekom iste kakovosti, kakor ga je bil sam privoščil svojim odjemalcem. To mleko je bilo sama pobarvana voda. IŠČE SE Slovenka srednje starosti za gospodinjo in da se nekpliko razume na trgovino. Pišite na: Spedwcy Service Station, E. 2, Monon-gahela, Pa* (3x 5—7) znižala in vlada zdaj normalno predvojno razmerje. Štetje vojnih žrtev je dokazalo, da je prirastek pri dečkih popolnoma nadomestil vse vojne izgub držav, ki so se bile udeležile klanja. Narava ni zamašila samo vrzeli, temveč je to storila z matematično točnostjo. ELEKTRIKA OZDRAVI PADAVICO "Mnenchner Mcdizinisehe Nach-richten" prinašajo poročilo zdravnikov Romana Ciroota in I>oris Je-gorova o novem uspešnem zdravljenju božjast z diatermijo. Pashr/n-jeta se v ta namen visoko frekvenčne električne struje. ki vpliva na sta niče v je v obliki toplote. Obe elektrodi se dotikata bolnikovega vratu levo in desno v višini vratnega vozla sini pa t ič nego živčevja. Ja-kost struje znaš«i od enega do poldrugega a m perja. Za popolno o-zdravljenje je potrebno 20 — 30 obiskov po 30 minut, in sicer vedno z enodnevnimi presledki. Avtorja sla ozdravila v 40 slučajih božjast in z ogrevanjem drugih centrov simpatičnega živčevja tudi naduho, želodčne krče in sličnc bolezni. Človek, ki ni vedel, da je proglašen mrtvim. Iz Novega Sada poročajo: No-vosad.ski listi so sporočili, da se je v neki šumi blizu Petrovega sela obesil 24-letni Bela Cene. Listi .so tudi poročali, da .so oblasti z lahkoto ugotovile indentiteto obe-šenca. Nekaj dni pozneje pa je o-rožniška patrulja našla Belo Cena na njegovi njivi povsem zdravega in zadovoljnega. Ker je Bela Cene lahko dokazal svojo istovetnost, so oblasti od redile odkop obešenčevega trupla, da se ugo-tavi, kdo se je prav za prarv obesil. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 S PODRUŽNICO NA MIKLOŠIČEVI CESTI ŠT. 13 JE NAJVEČJA REOULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI Ima vlog nad 430,009,000.— Din, rezervnih zaklad«v pa nad 10 urilijaner dinarjev. Zn pnpilne naložile ima sotlni depozltui oddelek, za vareevanje mladino izdaja domaČe hranilnike, za pošiljanje jkj ]m»šri |ia svoje )k»lo2uiee. Z>i vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem iu davčno uiof-jo. Hranilnica kupuje in prodaja tndi devtze in valnte najkulantneje. Ta po-*el oprftvlja v svoji podružnici na Miklošičevi eesti. Telefon centrale «t. 2016 in podružnice št. X'AIT. Poštni eekm ni račnii ceirtrnle št. KI533, podružnice St. 10.1.T8. ITrsdne itre za stranke no 8. do 12. ure. — No, hvala. l>ogu, on je! — je vzkliknila Luiza, — gospod Martin prihaja. — Tudi meni se zdi. da ho on — je pritrdila Henrika. In polni nad sta siroti sedli nazaj na klop. Zdaj nista mogli več premagovati svoje ne-strpno??ti. Henrika je gledala izpod čela mo ža, ki se je hotel < pri bližati sirotama, pa je stopal nekam plaho. In na tihem si je mislila: — Če je on. zakaj okleva f... Saj hi vendar lahko uganil, da sva z Luizo tisti, ki ga pričakujeta. No torej, zakaj ne gre naravnost k nama Vzrok je bil v i eni, da se je pripravljal Lafleiir na ugrabitev zelo previdna. Prebrisani falot seje hotel najprej zavarovati proti vsaki neprijetnosti ali nevarnemu presenečenju. ("as je hitel in ovira za oviro ga je zadrževala od odločilnega koraka, od končnega uspeha. Ni mislil, da bi se bil mogel Martin zbuditi, pae bi pa lahko prignala radovednost pogledat tega ali onega mimoidočega, če bi za~ slišak krik osamljenih deklet. In tako se je sluga markiza de Presles najprej prepričal, da mu ne preti nobena nevarnost, potem šele je stopil h klopiei. kjer sta sedeli Henrika in Luiza. Predno je stopil pred mladi popotnici, .je Lafleur v mislih hitro izbral nekaj besed, ki so se mu zdele potrebne za uvod. Potem je napravil zadnje tri korake in dejal s prijaznim, sladkim glasom: — Oprostita, gospodični, mislim, da vaju iščem.. . Prispeli sta iz Evreanxa. kaj ne! — I)a. gospod, in čakava... — Nekega gospoda Martina, ki sta mu bili priporočeni. .. To sem jaz, gospodični. .. Tn moram se opravičiti, da prihajam tako pozno. — Da, bili sva že v skrbeh. .. — Zelo mi je žal, toda *to ni samo moja krivda, kajti če stanuje človek na drugem koneu Pariza . .. — Kaj!... Tako daleč!... je vzkliknila Henrika začudeno. — V pismih ste pa trdili, da stanujete tu pri Pont. Neufu, — se je oglasila Luiza. — Bogme! — je zamrmral Lafleur sam pri sebi, — kozle streljam, kot da sem novinec v takih stvareh. In požuril se je popraviti vtis nepremišljene besede, ki mu je bila slučajno ušla. — Da, res je, — je odgovoril s sladkim glasom, — stanoval sem prej tu blizu, toda včeraj sem se preselil. — Včeraj! — je zašepetala Luiza in stisnila Henriki roko. Henrika je gledala govorečega s komaj prikritim nezaupanjem in tiho je pripomnila: — To ,je pa res čudno! Toda Tiafleur je slišal te liesede in dejal je smeje: — Kaj pa vidite v tem posebnega, gospodična, če se človek v enem dnevu preseli ? — Tak reči se morda ne dogajajo na kmetih, v Evreuxu, odkoder prihajata. .. V Parizu pa vidite take selitve.. . vsak dan. Sluga markiza de Presles je obmolknil. Videč na klopi zavitek, ga je meni nič tebi nič vzel, rekoč: — To je gotovo vaše; dovolite, da vam ponesem ta zavitek. In ponudil je Henriki roko. — Zdaj gospodična, če mi dovolite, vas spremim h kočiji, ki sem jo naročil. . in ki čaka tamle. .. dva koraka odtod... Namestil da bi se oprla na ponudeno roko. je Henrika nehote stopila korak nazaj. Luiza se je stisnila k nji in na obrazu ji je bila napisana negotovost, ali naj pusti Svojo družico neznanim možem. — Oprostite, — je dejala Henrika, — predno odideva z vami. gospod... — No, kaj pat — jo je prebil markizov sluga. — Bi se radi prepričali. .. je pripomnila hitro Luiza. — Prepričali.. . o čem, gospodični? — je vprašal Lafleur. je hotel s silo urediti to neprijetno zadevo, pa je bilo okno krčme še vedno odprto in v krčmi luč; zato je lopov mislil, da bo treba nadaljevati zapoceto delo z večjo previdnostjo, da hi ne dal dekletoma povoda za klice na pomoč.. . •Nadaljeval je,torej na videz presenečeno: — Pa mi vendar ne mislita slučajno delati krivice. .. in. .. dvomiti > Potem je pa pripomnil z izrazom dobrodušneža. ki o;| imenitno igral: — Ah. gospodična Henrika, vidim, da ste nekam nezaupljivi. K sreči imate mnogo dobrih lastnosti, ki vašo nezaupljivost visoko odtehtajo. Luiza je napeto poslušala in Lalleur je to opazil. — Kaj ne. gospodična Luiza. da vaša prijateljica zelo skrbi za vas. .. kot da je vaša rodna sestra. Te besede, izgovorjene z glasom, ki je spretno hlinil nekakšno ginjenost, so napravile vtis. kakor ga je sluga markiza de Presles pričakoval. Henrika je skoraj obžalovala, da je Martinu izdala svojo nezaupljivost. Luiza se je sklonila k nji in ji zašepetala: — Zdaj vidiš, da je res on. ker naju pozna. Da bi pregnal še zadnje dvome deklet, je Lafleur hitro nadaljeval: — Da, gospodični, poznam vaju tako dobro. kot da smo živeli od mladih nog skupaj... Moja sestrična — ima vaju zelo rada — — je nama z ženo skrbno pisala o vsem. kar se je nanašalo na vaju... tudi z ženo sva vaju imela rada. še predno sva vaju poznala. — Gospod. — je vprašala Luiza s svojim angelskim smehlja .ft1 m. — ali je vam res znano vse. kar mi je storila dobrega najina dobra mamica (ierardova' — Da, vam. gospodična, ki ste bili vendar samo.. . Lafleur se je delal kot da je globoko gi-njen. In pripomnil je z drhtečim glasom: — Znan mi je celo ta zanimiv dogodek, ubogo dete. .. Toda Lafleur je vedno bolj čutil, da čas hiti in da se mora požuriti, če hoče doseči svoj cilj. Zato je pripomnil /. orlovskim glasom: — Ah, vidim, da moja sestrična nikakor ni pretiravala; zdaj vidim, da sta res taki, kakor je vaju opisovala, ko je nama z ženo sporočila, da se pripeljeta v Pariz... Tudi moja žena bo navdušena, ko vaju zagleda.. . Pogledal je na uro in nadaljeval: — Oho! Glej, glej, kako pozno je že! Žena me gotovo že nestrpno pričakuje. Prepričan sem, da je že vsa iz sebe, ker nas tako dolgo ni. Lafleur ni bil čisto miren, kolikor se je dalo sklepati iz pogledov, ki so mu švigali na vse strani, ker se je hotel prepričati, da ni blizu nikogar, ki bi ga utegnil motiti. Toda najpametneje se mu je zdelo Henri ko čim prej odpeljati. — Pojdimo, gospodična, — je dejal obrnjen k Henriki; bil je tako razburjen, da ga je Henrika presenečeno gledala. Lafleur jo je pa zgrabil za roko, ne da bi še pomišljal. f Dalj* prih o'lnjii; Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev« Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ld vas bo zanimala. Cene so zelo I zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ODA" THE LAMEST SLOVENE DAILY In IT. S. A. ^PiREGINA Roman iz : življenja: ZA " G L A 8 NARODA" PBIREDIL I. H. JEZA ŠKODUJE ŽELODCU J^gj y AlfieFlkl 24 OoKpa Rezina se smeje, kot se jp znala smejali samo ona. polna sreče in razumevanja. — Na to .se boste *>etlaj zopet morali privaditi. Ker ste sedaj pri iia«», si bi»ste morali dovolili, da se jaz pobrifr&m za vaše boljše življenje, kakor par morem, tmev|XHl Reiner. Tom jo pHvMM-e pogleda. —Prosim, klirite me samo Tom; služabnika par ne boste tia-zivali z ^ispodom. Rezina se nekoliko nasmeje in pogleda moža, ki je ravnokar prišel. — Dobro tedaj, rekli vam bomo Tom, moj mož in jaz, ne, ker "vidiva v vas slupo, tem ver zato. ker «te nas va rova nee. O. kako nebeško sladko je bilo ubogemu Tomu pri duši! Re-pino je tiho oboževal. Sedaj je zopet veroval v svojo sreto, ki ga je peljala k tem 1 juheznjivim ljudem. Ako je gospa Regina skrbela Zdravniki so eesto bili v zadregi pred skrivnostnimi primeri o-eituih želodčnih bolezni, ki jim ni pomagal za trajno noben, še tako bistroumen zdravilni postopek. Xa univerzitetni kliniki v Muen-[ siru so končno rešili uganko večine teh obolenj oziroma so odkrili, da ima tisto staro ljudsko nazirpnje popolnoma prav. ki t rili. da jez« škiHluje želodcu. V takšnih primerih je zdravnik pacientu prav z« prav nepotreben, zadostuje enostavno, da se pacient odtegne razmeram. ki vzbujejo njegovo nezadovoljstvo in s tem vse znake želodčnega obolenja, slabo voljo, brez tečnost, naval krvi v srlavo, bljuVa-i mršavost itd. V mnogih pri merih » prej taksnega pacienta včasi celo operirali in je začasno ozdravel, a ko se je vrnil v prejšnje življenje, je kmalu spet (»bolel. Vsp takšno zdravljenje, ki j * ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM nakratko n a dopisnici sporoče slovenske noviCE IZ NASELBINE. Ivan Meulrovič. svetovno znani jugoslovanski. kipar izdeluje posebni spomenik za ".f ugoslovan- zahtevam. Xa zborovanju je bilo navzočih do 4000 slamnikaric Slovenske slamnikariee-sta vka rice opozarjajo zlasti Slovenke, naj | tekom stavke držijo proč od slam-;nikartskih tovarn, ker znabiti, .la ji.li bodo tekom stavke na v.se načine -vabili .na ilelo. Prejšnje sredo je .bilo zaslišanje- pred mrliško ogledno poroto o jrangeškeni umoru .Johna Pipana. tržaškega rojaka in voditelja SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LIBTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE '«HimHillllllHHmaimm>imimiimi..m..tTiimiHB«iim.i.^ ski vrt" v Clevelandu. kot poroda italijanske unije razvažaleev k u "South Slav H raid". Glavna ju- ha Zaslišanje je ugotovilo, da sta goslov&ntika mesta ze prispevala svoje kipe in .sicer J^ju-blja-na je prispevala- kip pisatnlja in pesnika Ivana Cankarja. Zagreb kip škofa Strossmaverja in BH-jrrad kip pesnika Njegoša. — Y Cleveland. (>.. se je Frank Somrak mlajši, sin Franka Somraka. prvega podpreilseduika S. X. P. -J., ubil pri knpa"j". v jezeru. Ponesrečenec je bil star 10 le*. — 30. avgusta je nenadoma zanj, se je moral počutiti zadovoljn?ga. in srečnega. K.ot dobrotIji- "va vila je stopila v njegovo življenje in v Valter-ju je videl sojega 'zvezano z velikimi stroški. i»i>erac:- J preminul v mestni bolnišnici v dobrotnika. Tudi do njega je čutil globoko spoštovanje. In vse oibo- * bivanje po dragih sanatorijili r! 'velandu rojak Matt Struni, zevanje gospe Kegii*e in vse spoštovanje do njenega moža je zJil na jtd.. b~xlo v lmiloče odveč. Zadosto- s*ar ** let in doina iz St. Vida pri malo I Trši ko, katere zvesti vit-z je postal z današnjim dnem. Gan- va|0 bo. da se reši pacient kakšnih st»eni na Dolenjskem, od kjer je Ijivo je bilo gledati, kako vesela je bila Tršika. ko je Tom skušal ,'žalostnih druž n-kih prilik ali da pri»el v Am-?rako pred 20 leti. Tu delavci sami. ne pa i/rkorišreval- enje je kazala j s, poišče nov —poklic. Kajti V ve- zaP"šea bratranca Frank Struna. jtl rslketrrji. Pipan je organ m- 31-letni Torn Rossi in 27-letni (5u?; Giovenco nedvomno ustrelila Pi-pana. zatv> sta bila pridržana v za-poru, da ju zasliši veleporota. Pi-panora žena je izpovedala, da » najbrž "veliki boss je*' pri organi- j zaciji talijanskih pekcrv.skH» moj- } strov najeli morilca, da se iznebe j njenega Johna, ki so sa silno sh- j vražili zaradi organiziranja pe-' kov.skih delavcev. Odvetnik omenjene unije, Joseph M. Jacob«, je dejal pri za-slifjanju, da je Pipan umrl kot • SHIPPING NEWS 9. septembra: Paris v Havre Vulmnia v Trst Vol.-ud:, m v Boulogne Europa v Bremen 13. septembra: Lafayette v Havre Manhattan v Ilavre Bert-ne':« rla v Cherbour* Albert Rallin v Hamburg da delavsko organizacijo vodijo lanskimi predstojn ki a'i zlobnimi tovariši, ki jK»vzroča. da človeka "grize", nesrečni zakoni pa so drugi najpogostejši vzrok za obolenje. Ta spoznanja bodo niasikateremu bolniku na želodcu prinesla olajšanje in mu |K>kazala pot do zdravja. Če mu /.d ravni k doslej ni mo-«el pomagati naj poišče vzrok v eventualnem nezadovoljstvu z načinom svojega življenja in svojega dela ; v določenih primerih mu potem ne 1>d težko odpraviti poleg duševne depresije tudi telesno bo-ez n. * ADVERTISE in "GLAS NARODA' ustreči vsako njenrt željo in kako vedno večje nagnenje do njega dan na dan. jtvmj primerov je baš nezadovoljstvo Po zajtrku vsi vstanejo, d.i si ogledajo mesto. Tom je izgledal v poklicnem življenju, jeza nad ti-V Valterjevem suknjiču zelo eleganten. Nekaj posebnega je bila njegova vitka postava, njegova prožna hoja in umerjene kretaij:-. <'epieo j? navadno nosil stisnjeno jx>d pazduho. Bila je sl..>ro nepotrebna; rabil jo je samo oh dežju in hudi vročini. Kapstadt s svojimi hišami iz kamna in ravnimi ulicami se je le malo razlikoval od evropskih mest. Samio videti je bilo mnogo črnih obrazov in deloma so tudi kazali gola telesa. Fršika se je zelo čudila rrnim ljudem. Da so nekateri letali okrog napol najri. je ni motilo ter je v svoji otroški priprostosti ivkla. eitku. ker so hoteli naslo.'.nje jutro zgodaj vrtati. Peljali so se skozi KimSerlev v Pretorijo. V velikem nasprotju z golo. pusto pokrajino ob dijamahtnih rudnikih bila deze'a. dalje proti severu pokrajinsko zelo lepa Vozili so se blizu TVakens gorovja, katero po pravici imenujejo Svieo Južne Amerike. Z-leznica je vozila v deže-lo Bazuotov. katero omejuje ob vzhodu in severu Drakens pogrorje. Gorski velikani, visoki do stiritisoe metrov, -kipe proti nebu. Najvišji vrhovi .so bili pokriti s snegom. Rila je l^pa vožnja skozi pestro pokrajinsko krasoto. Železnica se prične dvigati proti planoti, na kateri leži Pretoria, nad tisoč dvesto metrov nad morsko gladino. Ko so potniki prišli v Pretorio. so se čudili civiliziranemu uti.su. k-aterega je napravilo na nje glavno m^sto Transvaala. Dr. Kronr.V .si je s svojo družino in vedno uslužnim Tomom poiskal hotel. Takoj nato je tvrdki Vandervelde. Ko-rner & Co. naznanil svoj prihod in je prejel obvestilo da pride imlednie jutro v urad ter s® naj zulasi pri gospodu Kornerju. Naslednje jutro pimti Valter svojo ženo. otroka in Toma v ho-lelu in frre v urad družbe. JustiLs Komer jra zelo prijazno sprejme. Z velikim zadovoljstvom g'eda dostojanstveno Valterjevo postavo, ki ^e bila za glavo višja od n' gove. 8koro eno uro se raogovarjata. Komer mu razloži vse potrebno in n»egov obraz je kazal vedno večjo zadovoljno.st. dalje se je r .izgovarjal z Val ter jem. Že v tej uri je ka.zalo. da je »tvrdka z dr. Kronekom mnopro pridobila. Seveda je- K-omer mno-pro izpra-eval o svojem nae«eku in Valter mu je mogel kar natančnejše pojasniti in izročil mu je tudi njegove pozdrave. Slednj ič se Korner domisli, da je dr. Kronek prinelj1?! s seboj tudi ženo in hčerko. — Svojo družino ste pustili v hotelu, kaj ne, gos nod doktor? Valter pritrdi. — Torej, o tej stvari hočemo jrovoriti popolnoma mirno. Odkrito povem, pospod doktor, da bi mi bilo ljubše, če ne bi bili ože-njeni. toda še vedno rajši imam sposobnega oženjenega uradnika, kot pa manj zmožnega, ko ni oženjen. Za sedaj se nahaja vaš delokrog na Hoog \>!d. To je obširna travnata planjava na gorski planoti. od koder se dvigujejo gorski velikani. Od tam se mora avtomobilska cesta izpeljati deloma Čez Drakes pogorje, mimo katerega ste se peljali z železnico. Da te točke smo z gradbo ceste prišli brez posebnih težkoč. Sedaj pa je treba premostiti s-trme prepade in treba bo razstreliti velikanske skale. Za tako težko delo ni sposoben noben naš nadinžinir. To nalogo izročamo vam in upam. da se ji čutite kos. Val ter je ve oči zifžare. — Ravno to je. kar iščem, gospoo Konjer; čim težja naloga, tem večjo zadovoljnost čutim, ko jo izvršim. — :Dobro, to mi ugaja. Vsi načrti in merila, kolikor so gotova, »o vaiu na razpolago; seveda samo kot temelj, na katerega boste dalje gradili. Aotorska naselbina naših delavcev, katerih voditelj boste vi, se nahaja na Hoog Veki v bližini gora, katere morate premagati. Tamošnje podnetbpje je najbolj zdravo v Transvaalu. V tem oziru ste sedaj glede svoje družine brez vsake skrbi. Je po-polnama evropsko, samo občutili boste veliko razliko v toploti po dnevi in ponoči. Tam boste našli marsikatero rastlino, ki raste tudi v Evropi. V dolini pa imamo bolj rfropične rastline; pridelujejo sladkorni trs, limone, pomaranče, kavo in več takih stvari. Torej, podnebje na Hoog Veld je zelo zdravo. Drugače pa bo z drugimi življenjskimi potrebščinami. Udobnosti Bkoro ni noben?. Edino prednost, ki bi vam jo mog*! nuditi, bi "bila lesena hišica pri vzho-hu v iotor.sko me.sto. Hišica ima precej veliko predsobo, spalno sobo in kuhinjo ter vežo. Ob hiši je tudi veranda, na kateri bosta vaša gospa soproga in hčerka večinoma prebivali. Pohištvo je seveda zelo priprosto; poslati sem mogfl najpotrebnejše. To je seveda izjemna prednost, katero vam mrrrem dovo'iti, kesr mi je nečak posebno polagal na srce, da naj storim we, da ne bi bili ločeni od svoje družine ter da naj skrbim za to, da vafo družina ne bi preveč poznala razlike med kulturo ln divjo pokrajino. Zato sem napravil, kar .sem mogel. Seseda za vašo drnžino bo to Še vedno zelo ipriprosto, ker je navajena na evrop&ko kulturo. (palje prihodnjič.) v Starem kraju pa soprogo in tri rai jn yotij[ v hoju revne italijan-otroke. jske delavce v pekarijah in pri — Trije slovenski fantje iz Cle- razvaža-nju kruha, katerim plaču-velanda se nahajajo v o pašnem jejo po $7 ali $8 tedensko za 70 mučenik za principe delavstva. I »eptembra: . , .. ! Kotterrtain v Boulogne ker se je neustraseno boril za to j Majestic v Cherbourg 16. septembra: Ilex v f!«n»a Bremen v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Cliamptuin v Havre 26. septembra: Europa v Bremen Statfcnrtarn v Bouloffn« 77. septembra: Washington v Havre Mauritania v Ch«rb<.ur( OeutiH-hlanr. v Hamburg 29. septembra: Pa iin v 1 tu vre Olympn. v Cherbourg 30. septembra: Oonle UJ Savoia v G^ous 2. oktobra: Kesolutc v Hamburg 4. oktobra: Xt-w Voik v Hamburg Bi i-nit-n v Bremen l:eiengaria v Cherbourg 5 oktobra: liujotic v Cherbourg 7. oktobra: .M iiwuukee Vollendam Allguxtu.s 1 l.ala \ t-tle >' Hamtiurg Bouloglie Trat I lavre ..tan'u v Pain sville Memorial b-»I- do SO ur dela .. . nišnici. potem koso bili resno po-j pi})f|n ;e 21. septembra: A<|tiitaiiia v Cherbourg bil napaden in'a. septembra: ustreljc-n. ko je šel na delo s svo- t satumi« v Trat f lie ile Krame v Havra biti v avtomobilski na sreči, ki .se je zgrudila na Johny Cake Ridjre Rfl. blizu Paine.wille, O. Poškodovani m'adeniči so: 1. Znidarsir. Victor Kosjančič i>i Rudolph Vidniar. Vsi navedeni > dobili več ali manj nevarne po-čkodbe. ko so /. avtomobilom, v kate.em so s? vozili, zadeli z drugim avtomobilom, s prednjima j Komar iz West AULsa. Wis., se konerma. Četrti fant. Victor Me- morala po v reč i t-žki o]>eraeiji jeira doma v Cieeru. 51st Ave., tlo voza ulične železnice na Roosevelt Roadu. s katerim -se je mislil odpeljati v prostore unije v W Madison ulici. — Znana in splošno priljubljena slavenska mlaidenka Oabriela Vt-niilum v lluulo(ii« den. je ostal nepoškodovan. — Kakor se poroča, so slamni-karske delavke v Chicagi sklenile na svojem zborovanju, da na- (pokojna (iabriela je veljala /..1 izredno krasotim) pač ]>a tudi j>ridno iu marljivo športnico in učenko, kat.rise je ua vseli poljih obetala in odpirala lepa karijera 11. oktobra: Ailcit ItiJlin v Hamburg Manhattan v Havre ,\i|i;iiuiiia \ Cherbouig 12. oktobra: Kiirn|.;i v lirenien 13. oktobra: Rotterdam v 1-t oktobra: »:. >• v «:« ni«a lie tie France 18. oktobra: I !il ll.l.lll'K L'oulogne v Hairs 11 -nt. Iiur»5 St. Mary's bolnieL I/. bolnice j.« j pri-lo žalostno sporočilo da j [ (iabrie'a podlegla operaciji za s'e-1 pičeni in umrla, stara komaj *21| DOBROTNICA ORANŽA stopijo S stavko proti dHodajal- let. Z njo je naselbina izsubila 11H eem. ki nočejo Ugoditi njihovim 1 samo eno najlepših svojih dekleti ...SKUPNA... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE TRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VTJLQANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "BERENGARIA" pr. Cberbourga A\ Y. Z A TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 20. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA $101.23 $ 99.23 $ 91.73 $182.00 $178.50 $171.50 $ 97.50 $171.50 $109.50 $185,50 $102.34 $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "ALBERT BALLIN" pr. Hamburga 13. SEPTEMBRA . "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 NORTH GERMAN LLOYD: '4EUROPA" preko Cberbourga "BREMEN" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 Kdor se Je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE D ANE 8 NA: Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street Nev York, N. T. 1 —--—■— -- 20. oktobra: hr> turn v Kremen Slit I ^ to v .u'fKri «• Hlyinpie i I'hettiourg I'iOi* \ Havre St!, oktobra: Vt JxtUis v Il.i Mihu;g Villi uui;i V Trai 25. oktobra: !>• uls«-^l:itiil v llumliurg \\ ;:shiii|fUin. v Ilavre lt»-rt-HKaria v Clirrbourg 27 oktobra: yaJcRijc v ('herbnurg 26. oktobra: PJinopa v Krf-nifn Volnula m v i:»ulngiii> Ci.i.lt- tli Sa.voia v Genua D.t^i s:>}jtl;i f nin/.a < nili razlogov n<> niotvinn o- r-i. Oranžni >nk deluje na telo tako j pož vljnjiuV in »'sve/.ujiaV, pixsrh-no j»i-i bolnikih, kiik «r lioln-n ilrutr .>ail. Komur prohava ni v nilu. . Kilor se «*Mtti u v zirfil- jiiji spniniaili. ko s»* ni svt*ž jja «lo-inarrfja sadja iu jt» tel« po ti-žki z niski hrani leno in minilo. s.» pomaranč«' prava hia«rOilat. \'ame,to .likoliolnili pija«' — pumarailea! Surove oranže ibživam > na raz-liene načine. Italijan oranže ne In-pi, mar ver si napravi na enem koii-en ixlprt i no in >i iztLsne sok v u -sta : ilrnjrim se zdi oranža najboljša. ee jo prerežemo poee/ na polovico in izsrkamo s(»k. Za bolnike je najbolje, ako vsako polovico p«>-eez prereziine oranže potreseni« s sladkorjem («"e dieta tejra ne za-branjnje) in potem s kavno žliei-eo stiskamo sok in ga sproti dajemo bolniku. Seveda ptTlahko tudi izt snemo kakor iz citrone in }ia uživamo oeslajene^a ali naravnevra. V kuhinji moremo uporabiti pomaranče na nešteto naeinov kakor \-sako drugo sadje. Tudi z oranžnimi olupki .se nn- 1. novembra: Xt\v Y» rk \ lbmliurg A