NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Uredni(a NT Milena Bretko Poklic
ŠT. 28 - LETO 53 - CELJE, 16. 7.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK)
Mokro od zunaj in od znotraj
Takšno je bilo doslej letošnje poletje - za tisto zunanjo mokroto nenehno
skrbi neprijazno nebo. za notranjo pa so v minulem tednu najbolje poskrbeli
v Laškem na Pivu in cvetju (stran 17). Z izleta Novega tednika in Radia Celje v
Šaleško dolino pa so nam bralci in poslušalci poslali samo razglednice, tako
da lahko o »mokroti« le ugibamo (stran 16). Zakaj pa dekle na fotografiji kaže
RESNICI DO DNA
BO »Županova« komisija našla resnico v KS Galicija? Stran 5.
Neporavnani
računi
Dogovori med Laškim in Radečami na slepem tiru. Stran 2.
Esmeralda
zasebno
Zelenooka Leticia Calderon je zagovornica trdega dela.
Reportaža na strani 34.
ŠENTJURSKI RAJ ZA ČRNOGRADITEUE
Asfaltno bazo v Planinski vasi legalizirali po skrajšanem postopku. Stran 4.
Ozdravitev je
bila čudežna
Na Slomškovo razglasitev za svetnika je vplivala ozdravitev
celjskega opata Kolška. Stran 10.
Gosposka spet
obrnjena
V celjskem mestnem jedru spremenjen prometni režim. Stran 31.
Bum-bum
tenis
Kdo ima najmočnejšega?
Preberite v Kroniki s Celjskega na strani 32.
TV VODIČ NA STRANEH 39-42.
kovinOtehna
2
DOGODKI

Računi med Laščani in
Radečani še niso poravnani
V Laškem upajo, da bodo še pred volitvami uredili premoženjska razmerja • Vsi dosedanji dogovori so se ustavili na
slepem tiru
čeprav sta se sedanji obči-
ni Laško in Radeče uradno
ločili že pred skoraj štirimi
leti, še vedno ne moreta iti
dokončno narazen. Veže ju
premoženje nekdanje skup-
ne občine, ki ga nikakor ne
moreta pravno-formalno raz-
deliti, saj hoče eden od part-
nerjev iz bivšega »zakona«
izvleči čim več, kar pa, seve-
da, drugemu ne ustreza. Vsi
dosedanji sestanki predstav-
nikov obeh strani - glede na
težo problema jih je bilo pre-
senetljivo malo, pa še to veči-
noma le na pobudo občine
Laško - so se vedno ustavili
pri laškem zdravilišču.
Te dni naj bi Radečani po-
slali v Laško svoj predlog, ka-
ko rešiti vprašanje razdelitve
skupnega premoženja, saj
Laškega, ki je narejen na osno-
vi pogodb nekaterih drugih
občin, ki so uspešno uredile
premoženjska razmerja, noče-
jo sprejeti. Nekajletno trmasto
vztrajanje na dveh bregovih
sicer ni bistveno vplivalo na
vsakdanje življenje prebival-
cev obeh občin, je pa povzro-
čilo veliko slabe volje v obeh
občinskih upravah in kopico
problemov Zdravilišču Laško.
Le-to sicer ves ta čas zelo do-
bro posluje in se razvija, ven-
dar bi naredilo še več, če bi se
lahko registriralo kot delniška
družba in odprlo vrata sveže-
mu kapitalu. Zaradi občine
Radeče, ki zahteva svoj 25-
odstotni delež v zdravilišču,
se je nekdanji javni zavod zau-
stavil na sredini lastniškega
preoblikovanja. Kljub temu,
da je leta 1995 že bil registri-
ran kot družba z omejeno od-
govornostjo in da je že pričel s
postopkom za registracijo del-
niške družbe. Radečani, ki
vseskozi trdijo, da je zdraviliš-
če tudi njihovo in da imajo
pravico soodločati pri vseh
njegovih statusnih spremem-
bah, so namreč lani najprej s
tožbo zahtevali ničnost vpisa
zdravilišča v register kot druž-
be z omejeno odgovornostjo,
kar pa jim je sodišče, zaradi
prepozno oddane vloge, zavr-
nilo. Februarja letos so se pri-
tožili na višje sodišče, s tožbo
pa so zahtevali naj se zaustavi
tudi postopek preoblikovanja
v delniško družbo. V zdraviliš-
ču zdaj čakajo, kako bodo od-
ločili razsodniki, in poudarja-
jo, da jim pravzaprav niti ni
tako pomembno, kako bo ime
njihovim lastnikom, ampak
predvsem to, kakšen odnos
bodo imeli do razvoja in uspe-
šnega poslovanja zdravilišča.
Želijo tudi
Kisiingerjevo hišo
v Laškem te dni tudi ne
vedo, kaj bo z znano KisHn-
gerjevo hišo na Aškerčevem
trgu, ki jo želijo preurediti v
galerijo in v njej namestiti stal-
no muzejsko zbirko. Radečani
so jim tudi tu prekrižali načr-
te, saj zahtevajo, da se hiša
vključi v delitveno bilanco. V
zemljiški knjigi je namreč kot
lastnik objekta vpisana Glas-
bena šola Radeče. Pred deset-
letjem je hišo z denarjem iz
samoprispevka kupila krajev-
na skupnost Laško in jo name-
nila laškim otrokom za učenje
glasbenega pouka. Ker pa je v
bivši občini glasbena dejav-
nost potekala pod okriljem
Glasbene šole Radeče, so se-
veda lastništvo hiše vpisali na
njeno ime. V Kislingerjevi hiši
ni nikoli potekal glasbeni
pouk, saj je občina prav v ti-
stem času našla primernejše
prostore v kuUurnem centru.
V Laškem še ne vedo, kako
bodo rešili ta zaplet, prepriča-
ni pa so, da je hiša njihova,
čeprav je v formalnem smislu
napisana na radeško glasbeno
šolo.
Tožba zaradi
starega dolga
Zaradi neurejenih premo-
ženjsko pravnih razmerij in,
roko na srce, nekoliko preveli-
ke »šlamparije«, je občino Laš-
ko doletela tudi tožba Sloven-
skega odškodninskega sklada.
Ker od leta 1993 do 1995 ni
poravnala obveznosti do skla-
da, to je zakonsko določene
desetine kupnine od vsakega,
po stanovanjskem zakonu
prodanega stanovanja, je
sklad februarja 1996 poslal
opomin z opozorilom, da zna-
ša dolg 12,5 milijona tolarjev,
od tega je 7,2 milijona tolarjev
glavnice, za 5,3 milijona pa se
je nabralo obresti. V finančni
službi so takoj naredili prera-
čun obveznosti na obe občini
in 73 odstotkov glavnice pripi-
sali sebi, ostanek pa občini
Radeče. O tem so takoj obve-
stili odškodninski sklad in Ra-
dečane ter marca 1996 plačah
svoj delež. Po enem letu so na
svoje veliko presenečenje iz-
vedeli, da jih je sklad tožil, v
tožbo pa je vključil tudi obči-
no Radeče, ki pa je zahtevala
svojo izključitev iz tožbe, češ,
da je svoj dolg za leto 1995
poravnala. Tistega, ki je v letih
1993 in 1994 nastal v bivši
skupni občini in znaša po izra-
čunih Laščanov 1,3 milijona
tolarjev, pa ne priznava. Odpr-
to je ostalo tudi vprašanje za-
mudnih obresti, za katere so v
Laškem menili, da jim jih bo
sklad odpisal, vendar je le-ta z
nakazili iz leta 1996 pokrival
le zamudne obresti, glavnica
pa je ostala skorajda nespre-
menjena.
Junija letos so predstavniki
sklada pojasnili občini Laško,
da jim obresti v nobenem pri-
meru ne bodo odpisali in da
vztrajajo pri tožbi. Do 11. juni-
ja je dolg skupaj z obrestmi
narasel na 12,9 milijona tolar-
jev. V finančni službi so spet
naredili preračun in ugotovili,
da znašajo obveznosti občine
Laško 7,98 milijona tolarjev,
občine Radeče pa 4,94 milijo-
na tolarjev. Vztrajajo namreč
pri tem, da mora odgovornost
do dolga prevzeti tudi občina
Radeče in ne le občina Laško,
saj to, da je nasledila tudi ime
bivše občine ne pomeni, da je
tudi edina naslednica vseh
starih dolgov.
Laščani pravijo, da bodo
svoj dolg čim prej poravnali,
kako se bodo pri tem odzvale
Radeče, pa za sedaj še ni po-
vsem jasno.
JANJA INTIHAR
Voda zalila
ceste
Močno deževje je v torek
popoldne na Celjskem pov-
zročilo izlitje številnih rek
in potokov, še posebno pa je
ljudi prestrašila Savinja.
Ponekod ni bila prevozna
cesta proti Logarski dolini, v
nazarski občini se je po
travniških površinah razlila
Dreta, pred podjetjem MGA
pa je potok preplavil cesto. V
Celju je bregove prestopila
Voglajna, ki je zalila cesto, za
naselje Pod gradom, in zalila
podvoz pri sotočju s Hudinjo.
Na travnate površine sta se
ponekod razlili Ložnica in
Hudinja. V Slovenskih Ko-
njicah je najbolj narasla
Dravinja, ki je poplavljala v
Ločah. Do 23. ure je bila v
Veliki Pirešici zaprta cesta
Arja vas-Velenje, v Laškem
pa je Savinja zalila kletne
prostore Zdravilišča Laško in
podvoz v Marija Gradcu. Ker
je bilo napovedano nadalj-
nje deževje, so na Celjskem
aktivirali štabe civilne za-
ščite in gasilske enote, na
srečo pa je nehalo deževati
in stanje se je že včeraj nor-
maliziralo.
Z OBČINSKIH SVETOV
Ferležev mlin spomenik
ŠENTJUR - Občinski svet je na zadnji seji razglasil Ferležev
mlin v Šibeniku pri Šentjurju za tehniški spomenik. Z razglasi-
tvijo Malgajeve rojstne hiše v Hruševcu za kulturni spomenik
pa morajo še počakati, saj so imeli svetniki med zadnjo
obravnavo nekaj pomislekov. (BJ)
Za vrtec Kozje kredit
KOZJE - Občinski svet je prejšnji teden sprejel letošnji proračun.
Skupni prihodki znašajo 217 milijonov tolarjev, odhodki pa 229
milijonov. Razliko, ki je nastala zaradi naložbe v otroški vrtec Kozje
(zanj namenjajo 42 milijonov), bodo pokrili z najetjem kratkoroč-
nega kredita ter s pridobitvijo namenskega denarja. (BJ)
Ravnateljica v pokoj
LUČE - Med dvema kandidatoma za ravnatelja osnovne šole Blaža
Arniča v Lučah se je občinski svet odločil za domačinko Valči
Robnik. Dosedanja ravnateljica Vida Štiglic se bo upokojila. (Ž.Z.)
Težave s takso
LUČE - Turistična taksa za nočitve je v Solčavi višja kot v
Lučah, zato je TD Solčava na svet zaman naslovilo pobudo, da
bi jim presežek vrnili. Zaradi določenega dela stalnih stroškov
se bo taksa tudi v bodoče stekala v občinski proračun in nato
delila po ustaljenem ključu. (Ž.Z.)
Petina manj za vrtec
LUČE - Julija in avgusta bo prispevek staršev v vrtcih Luče in
Solčava spet nižji za petino. Seveda le v času letnega dopusta,
kar v lučki občini prakticirajo že nekaj zadnjih let. (Ž.Z.)
Dražja stanovanja
LUČE - Povprečna gradbena cena stanovanj je višja za 10,5
odstotka, kar utreza rasti stroškov v gradbeništvu. Kvadratni meter
stanovanja v lučki občini je tako skoraj 110.000 tolarjev, povprečni
stroški komunalnega urejanja pa so višji za 14 odstotkov. (Ž.Z.)
Ograjeno igrišče
LUČE - Športno igrišče je zadnje mesece zelo razburjalo
krajane, saj so žoge padale na njihove posesti. Zato je bil
dosežen kompromis, da se bo v celoti ogradilo (mreža je zdaj že
za obema goloma), s čimer bo tudi urejen dostop, ki je doslej
nekatere prav tako motil. (Ž.Z.)
Za novega poveljnika
LUČE - Civilna zaščita bo v kratkem doživela nekaj kadrovskih
sprememb. Nujne so predvsem zaradi odselitve predsednika, ki
lahko povzroča težave pri koordiniranju aktivnosti. Poveljnika in
kontaktno osebo bo imenoval župan Mirko Zamernik. (Ž.Z.)
Nova obsoteljska znamenitost
ŠMARJE PRI JELŠAH - Šmarski občinski svet je prejšnji
teden razglasil antiklinalo v Mestinju za geološki naravni
spomenik. Gre za izjemno redkost, edino znano gubo v plasteh
takšne starosti v Sloveniji. Antiklinalo, ki je tik ob križišču cest v
Celje, Rogaško Slatino, Podčetrtek in Lemberg, bodo namenili
za turistične oglede, z razglasitvijo pa želijo tudi preprečiti
ogrožanje dragocene dediščine. (BJ)
Zasebno zemljišče - prehod prepovedan
Zaprta cesta na Vranskem - V KS želijo odkupiti sporno zemljišče
v soboto se je na lokalni
cesti, ki vodi proti avtobusni
postaji na Vranskem, znašla
cestna zapora, na kateri je
bilo napisano: »Privatno
zemljišče. Prehod prepove-
dan,«
»Drago Zupan z Vranskega
je na krajevno skupnost Vran-
sko 27. 6. 1998 naslovil dopis,
v katerem se odpoveduje ko-
riščenju zemljišča, ki ga je
uporabljal kot začasno nado-
mestilo za zemljišče za avto-
busno postajo in vpadnico,« je
razložil »pripetljaj« predsed-
nik sveta KS Vransko Franc
Sušnik, in dodal, da ima do-
pis poštni žig z datumom 29.
6. 1998, na KS pa so ga prejeli
1. 7. 1998.
Istočasno je Drago Zupan
poslal še drug dopis, v kate-
rem žalskega župana, gostišče
Filač, avtobusna podjetja. Po-
licijsko postajo Žalec... obveš-
ča, da je zemljišče, na katerem
je vpadnica in Avtobusna po-
staja Vransko, njegova last in
da je zaprtje ceste njegova
pravica; da se v desetih letih
niso dogovorili za odkup zem-
ljišča in da bo zato zaprl cesto,
če pa bodo dosegli soglasje,
bo odstopil od zaprtja.
»Ker pred leti pač niso hote-
li prodati potrebnega zemljiš-
ča, je KS Zupanovim zagoto-
vila nadomestno zemljišče, ki
so ga uporabljali do 27. 6.
1998. Za odkup zemljišča je
seveda zainteresirana tudi
krajevna skupnost, in ko sva
se z Darkom Zupanom pogo-
varjala, sem poudaril, da je
treba obnoviti cenilni posto-
pek, s čimer se je Zupan stri-
njal,« je pripovedoval Franc
Sušnik.
No, preteklo soboto se je
sredi ceste znašla zapora, ki
pa so jo policisti kmalu odstra-
nili. »Cesta je lokalnega zna-
čaja v lasti občine Žalec, ki je
upravljanje predala Cestnemu
podjetju Celje in prepričan
sem, da je bila zapora nelegal-
na. Zame je zapora samo do-
kaz, da lahko v Sloveniji poč-
neš, kar hočeš. Zemljišče smo
še vedno pripravljeni odkupi-
ti, vendar na osnovi sodne ce-
nitve - za ceno se preprosto ne
moreš dogovarjati kot bi razte-
goval čigumi,« poudarja Franc
Sušnik.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: TONE TAVČAR
Št. 28.-16. julij 1998
mmml
D060DKI
3
V Žalcu 5+1?
Po napovedih naj bi včeraj poslanci v Spodnji Savinjski dolini »zakoličili« 6 novih občin
Potem ko smo nekako v
pričakovanju preživeli pre-
tekli teden, kako bodo po-
slanci v državnem zboru
odločili glede novih občin,
pa poslanci o spremenje-
nih občinskih mejah niso
rekli nič, ker ta točka ni
prišla na vrsto.
Poslanci so z izredno sejo,
na kateri so obravnavali sve-
ženj zakonov s področja lo-
kalne samouprave, pričeli
že preteklo sredo, dokončali
v petek, seja pa naj bi se
nadaljevala včeraj, vendar
hkrati z redno sejo.
»Pravzaprav ne vem toč-
no, kako bo seja potekala,«
je v torek komentiral posla-
nec z žalskega območja dr.
Franc Zagožen, »niti ni ja-
sno, kako bomo odločali o
novih občinah. Komisija za
lokalno samoupravo je pod-
prla amandma Slovenske
ljudske stranke in kolikor
vem, nekaj podobnega pri-
pravlja tudi Socialdemo-
kratska stranka. Bistvo
amandmaja je, da se na ob-
močju sedanje občine Žalec
ustanovi šest novih občin:
Žalec, Prebold, Polzela,
Vransko, Braslovče in Ta-
bor. S tem se strinja tudi
večina poslancev v Liberal-
ni demokraciji Slovenije - v
bistvu so s tem potrjeni
predlogi strank iz Spodnje
Savinjske doline in upošte-
vani izidi referenduma. Pri-
čakujem, da bo takšen pred-
log tudi izglasovan, vendar
ne vem, če bomo v sredo
(torej včeraj, op. US) sejo
tudi zaključili.«
Po pričakovanju večine
poslancev bodo brez večjih
težav izglasovane tudi dru-
ge nove občine. Predlogi
vlade in tudi komisije za
lokalno samoupravo v dr-
žavnem zboru namreč te-
meljijo na rezultatih refe-
renduma in večinsko izraže-
ne volje ljudi. Še vedno pa
ostaja sporna Prihova, kjer
se približno polovica kraja-
nov želi izločiti iz mozirske
in se priključiti nazarski ob-
čini. »Po mojem mnenju je
najpametneje, da naselje
Prihova razdelimo: del, ki
gravitira na rečiško krajev-
no skupnost, naj ostane v
občini Mozirje; drugi del
pa, če ne gre drugače, naj se
pač priključi k občini Nazar-
je. Tega sedaj seveda ne bo
mogoče storiti, delitev nase-
lja je v pristojnosti občine.
Kolikor vem, bi bili v občini
Mozirje na delitev tudi pri-
pravljeni, vprašanje pa je,
kako bo v Nazarjah. Za sre-
do, ko naj bi predvidoma o
tem razpravljali, pa ne vem,
kako se bo zadeva rešila -
najpomembneje je, da se
nehajo spori, toda če bo ce-
loten kraj prenešen v nazar-
sko občino, se bodo spori
nadaljevali.«
::	URŠKA SELIŠNIK
Kakor je slišati, sta se
koalicijski stranki LDS in
SLS oziroma vodji poslan-
skih skupin, Tone Anderlič
in dr. Franc Zagožen, na
Braslovškem jezeru že
pred časom dogovorila za
opcijo 5-1-1, s tem da je enka
okrnjena nova občina Ža-
lec.
Kdaj sodobnejše in varnejše ceste?
številne poti na Zreškem so v zadnjih
letih dobile novo asfaltno prevleko, mno-
ge vasi pa na sodobnejšo cestno povezavo
še čakajo.
Za modernizacijo kilometer in štiristo me-
trov dolgega odseka med krajema Zlakova
in Črešnova so v proračunu občine'Zreče
letos predvideli pet milijonov tolarjev. Ker
pa gre za zelo zahtevna dela, ki bodo po
grobih ocenah zahtevala tudi do šestkrat
več denarja, bo cesta najverjetneje končana
prihodnje leto. Obstoječa trasa vodi po pre-
več strmem terenu, zato nameravajo cesto
deloma prestaviti, poleg zahtevnih ze-
meljskih del pa predvidevajo tudi asfalti-
ranje.
Občinskega svetnika Antona Hrena pa je
na zadnji seji zanimalo, kdaj bodo začeli z
deli na cesti sredi vasi Črešnova. Po zagoto-
vilu župana Jožeta Koširja bodo za to poskr-
beli prihodnje leto. Predviden odsek name-
ravajo širiti, urediti pločnik in obenem po-
skrbeti za kanalizacijo ter javno razsvetlja-
vo. Ker pa bo vse to vredno kar 17 milijonov
tolarjev, bodo skušali denar pridobiti še iz
republiških sredstev.	B.P.
lesnik namesto Pavlica?
Avstrijci predstavili novo traso za mednarodni mejni prehod z Zgornjo Savinjsko dolino
Težave z gradnjo medna-
rodnega mejnega prehoda
na Pavličevem sedlu se vle-
čejo že nekaj let in odpravil
jih ni niti lanski dogovor
predsednika slovenske vlade
dr. Janeza Drnovška in ko-
roškega deželnega glavarja
dr. Christofa Zernatta.
Za Avstrijce zdaj načrt s
Pavličevim sedlom dokončno
ni sprejemljiv in pred dnevi
so delegaciji lučke občine, ki
jo je vodil župan Mirko Za-
mernik, predstavili predlog
nove trase. Za približno dva
kilometra je premaknjena
proti Lesnikovemu sedlu in
po njihovih trditvah je lokaci-
ja bolj dostopna in ugodnejša
tudi zaradi bolj mile zimske
klime.
Jedro težav je v lastniku
zemljišča na avstrijski strani.
Kmet Pavlič ni pripravljen
prodati zemlje, hkrati pa
vzporedno z mejo proti Le-
snikovemu sedlu poteka kolo-
voz, za katerega zahteva ne-
normalno visoko odškodni-
no. Avstrijci se bojijo, da bo-
do podobno reagirali tudi
drugi lastniki obmejnih cest
in tudi zato pospešeno pri-
pravljajo dokumentacijo za
novo lokacijo.
Na lučko občino so že celo
poslali fax, da ob soglasju na-
še države z deli na Lesniko-
vem sedlu lahko začnejo v
največ dveh tednih. Pri nas se
elaborat za obe varianti šele
pripravlja, vendar je že bil
objavljen razpis (za 180 mili-
jonov tolarjev) za dela na
spodnjem delu ceste, ki je v
obeh primerih enaka. Ponud-
be se bodo odpirale konec
meseca, tako da bi z deli za-
čeli še letos.
Lesnikovo sedlo je približ-
no 200 metrov višje kot Pavli-
čevo. Po trditvah domačinov
je lega bolj sončna in bi sneg
prej skopnel, dostop z avstrij-
ske strani pa je manj strm. Za
našo državo ponujena lokaci-
ja pomeni gradnjo novega od-
seka ceste (v primeru Pavliče-
vega sedla bi šlo za delno
razširitev in posodobitev), in
glede na reakcije je vseeno
mogoče pričakovati prilago-
ditev načrtom Avstrijcev.
J	Z.Z.
NA KRATKO
.Kmalu cesta proti Lučam
LJUBNO - Po številnih odlašanjih je končno objavljen razpis za
izvajalca del za nadaljevanje gradnje ceste med Ljubnim in
Lučami. Država je v letošnjem proračunu namenila 200 milijo-
nov tolarjev: z večino naj bi zgradili 1100 metrov ceste, s
četrtino vsote pa naj bi odkupili zemljišča. Gradili bi od
septembra do naslednje pomladi, ko naj bi stekla dela še na
preostalih 2700 metrih odseka.	(Ž.Z.)
Asfalf v Konjski Vrh
LUČE - Pri posodabljanju petih kilometrov ceste proti Konjske-
mu Vrhu je CP Celje že opravilo večino zemeljskih del in do
konca meseca bodo položili še asfaltno prevleko. Celoten
projekt financira občina Luče in je ovrednoten na blizu 50
milijonov tolarjev.	(Ž.Z.)
Jeseni v eni izmeni
LJUBNO - Do novega šolskega leta bodo na podstrešju osnovne
šole zgrajene tri nove učilnice, s katerimi bo omogočen prehod
na enoizmenski pouk. Z novimi prostori bo šola pridobila tudi
knjižnico, večino denarja za širitev objekta pa so prispevali
občani s samoprispevkom.	(Ž.Z.)
Jez po osmih let
LJUBNO - Pred že skoraj osmimi leti je poplava odnesla tudi
Mrčinkov jez na Savinji in novega so začeli graditi šele pred
kratkim. Potreben je zaradi pretoka Savinje in tudi čistilne
naprave na desnem bregu, saj bodo v notranjosti jeza položili
cevi in s tem povezali tudi levi del kraja. Zaradi pomanjkanja
denarja bodo najprej zgradili le pregrado, ki bo omogočila
polaganje cevi in zagon čistilne naprave. Večino denarja je
zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, saj gre tudi za
odpravljanje posledic poplave.	(Ž.Z.)
Dobrotinškovim v spomin
Minulo soboto so se pri Do-
brotinškovih nad Vojnikom
zbrali bivši udeleženci NOB,
ki so s srečanjem počastili
spomin na šest padlih članov
te družine.
Trije Dobrotinškovi sinovi,
Lojze, Nejče in Tinče, so bili
ustreljeni kot talci v celjskem
Starem piskru, med drugo
svetovno vojno pa so življenja
izgubili še mama Helena in
otroka Marija ter Jurče.
Tudi letos se je spominskega
srečanja udeležilo mnogo bor-
cev iz vojniške občine, vojniš-
ki župan Beno Podergajs,
predsednik občinskega sveta
Peter Vrisk, predsednik KS
Vojnik Marjan Kovač, pred-
sednik pokrajinskega odbora
Zveze borcev Celje Risto Gaj-
šek, predsednik Koroških par-
tizanov iz Celovca Lipej Kole-
nik, še živeči borec I. štajer-
skega bataljona Ludvik Zu-
pane in drugi gostje.
Kultiirni program so pripravi-
li člani pevskega zbora Društva
upokojencev iz Celja, Godba na
pihala iz Nove Cerkve, recitator-
ka Vida Podergajs iz Vojnika in
harmonikaš Janez Maze iz
Šmartna ob Paki, program pa je
povezoval Franci Korošec. Šte-
vilnim udeležencem spomin-
skega srečanja pri Dobrotinško-
vih je bilo samo žal, da dogodek
ni bil deležen večje medijske
pozornosti.	M. G.
PO SVETU
Tri mlade žrtve
protestantov
Severna Irska žaluje za tre-
mi mladimi žrtvami nasilja
in napetih odnosov med pro-
testanti in katoliki. To nede-
ljo, teden dni po zloglasnem
pohodu oranževcev, ki še ne
odnehajo, so v požaru v se-
vernoirskem mestu Ballymo-
ney zgoreli trije otroci.
Richard, Mark in Jason
Quinn, stari deset, devet in
sedem let, sicer katoliki, so
zgoreli v svojih posteljah v
hiši, ki stoji v protestantskem
delu mesta. Požar je izbruhnil
ponoči in je bil najverjetneje
podtaknjen; policija je že pri-
prla dva osumljenca. Napad
so obsodili celo oranževci, ki
so sicer zanikah vsakršno po-
vezavo s podtaknjenim poža-
rom in izbruhom nasilja v ne-
katerih delih Severne Irske,
kljub temu pa se niso odrekli
ponedeljkovemu pohodu po
Belfastu. Na poziv oblasti, naj
zaradi smrti treh katoliških
otrok pohod odpovedo, so se
dogovorili, da je sprevod pote-
kal brez glasbe. Katoliško če-
trt Belfasta so v času tradicio-
nalne parade ob 308. obletni-
ci zmage protestantskega kra-
lja Viljema Oranskega nad ka-
toliki varovale okrepljene
enote vojakov in policistov,
vendar do izgredov ni prišlo.
Zemanu uspelo,
Havel razočaran
češka bo dobila manjšin-
sko socialdemokratsko vla-
do. Mandatarju Milošu Ze-
manu sicer ni uspelo dobiti
koalicijskega partnerja, zato
pa je sklenil nenavaden spo-
razum z opozicijsko Demo-
kratsko državljansko stran-
ko prejšnjega premiera Vac-
lava Klausa. Gre za t.i. spo-
razum o toleriranju.
V njem je zapisano, da Klau-
sovi demokrati v naslednjih
štirih letih ne bodo predlagali
glasovanja o nezaupnici vladi,
niti ga ne bodo podprli, Če ga
bo predlagala kaka druga opo-
zicijska stranka. Zemanovi so-
cialdemokrati pa bodo v pri-
meru neuspeha na volitvah
čez štiri leta tolerirali Klausovo
manjšinsko vlado. Klaus pa si
je s podpisom sporazuma »ku-
pil« tudi mesta predsednikov
obeh domov parlamenta in
ključna mesta v nadzornih te-
lesih poslanske zbornice. Obe
strani, Zemanova 74 in Klauso-
va 63, imata v parlamentu sku-
paj 137 poslancev, to pa je celo
več od potrebnih 120 glasov za
morebitno spremembo volil-
nega sistema in ustave. Obsta-
jajo že določeni namigi, da naj
bi proporcionalni volilni si-
stem nadomestili z večinskim,
pri čemer bi največ izgubile
majhne stranke. Predsednik
Havel z nastalim položajem v
državi ni zadovoljen; kako tudi
ne, saj ga Zeman in Klaus želi-
ta izločiti iz aktualnega politič-
nega odločanja.
Berlusconi za
zapahe?
Sodišče v Milanu je Silvia
Berlusconija obsodilo na
dve leti in devet mesecev
zaporne kazni. Nekdanjega
premiera, medijskega mo-
gotca in sploh najbogatejše-
ga Italijana je spoznalo za
krivega podkupovanja
davčnih uslužbencev med
pregledom njegovega impe-
rija, imenovanega Finin-
vest.
V še enem procesu pa ga je
sodišče spoznalo za krivega
nezakonitega financiranja
Craxijevih socialistov, za kar
je dobil dve leti in štiri mesece
zapora. Berlusconi zaenkrat
še ne bo šel v zapor, saj mora
razsodbo potrditi še pritožno
sodišče. Poleg tega se v Italiji
razsodba začne izvajati, ko so
vložene vse pritožbe, to pa v
povprečju traja tudi do deset
let. 61-letnega politika, vodjo
desnosredinske stranke Na-
prej Italija, poleg vsega ščiti
tudi poslanska imuniteta. Ber-
lusconi se je na proces odzval
z besedami, da »želi z njim
sedanja oblast oz. kar režim
odstraniti demokratično opo-
zicijo«. Njegov odvetnik Taor-
mina, ki je branil tudi esse-
sovca Priebkeja pa je izjavil,
da »gre za vendeto proti poli-
tičnim nasprotnikom«. Da
Berlusconi ni tako nedolžen
kot bi rad dokazal priča tudi
podatek, da čaka na razsodbe
še v treh procesih, ki ga bre-
menijo podkupovanja. Že lan-
skega decembra pa je bil zara-
di podkupovanja obsojen na
16 mesecev pogojne kazni.
SmrtAbiole
povzročila nemire
v Nigeriji so izbruhnili ve-
liki nemiri, ki so terjali naj-
manj 60 smrtnih žrtev.
Vzrok zanje je bila smrt
najvplivnejšega političnega
zapornika Moshooda Abio-
le. Ta je bil zaprt od leta 94.
Leto poprej je zmagal na
predsedniških volitvah, ki
so jih kasneje preklicali,
diktator Sani Abacha pa ga
je obtožil izdaje.
Ironija je, da je general
Abacha umrl le mesec dni
pred Abiolo, oblast v najbolj
poseljeni afriški državi pa je
prevzel general Abubakar, ki
je najprej razpustil vlado,
ljudstvo pa po televiziji po-
zval k miru. Za prvega avgu-
sta so napovedane volitve,
vendar poznavalci menijo, da
se razmere v državi ne bodo
dovolj uredile, da bi jih lahko
izvedli. Politične razmere so
bile namreč skrajno napete
že po smrti Abache pred me-
secem dni. Nigerijsko ljuds-
tvo ni več pripravljeno toleri-
rati nadaljnjega podaljševa-
nja prehoda iz vojaške vlada-
vine. Izpustitev zdaj umrlega
Abiole pa je bila nekakšen
predpogoj za prehod v civil-
no vladavino.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Šl.28.-I6.[uli| 1998
□
DOGODKI
\\im\im\n\
Šentjurski raj za črnograditelje
O legalizaciji asfaltne baze v Planinski vasi po skrajšanem postopku
šentjurski občinski svet je
v ponedeljek po skrajšanem
postopku sprejel dopolnitev
prostorskih aktov, ki omogo-
čajo legalizacijo na črno
zgrajene asfaltne mešalnice
v Planinski vasi. To so storili
kljub novemu pomisleku: ali
je mešalnica tudi na območ-
ju zemljišča, ki je javno do-
bro.
Predsednica občinskega
sveta Tatjana Oset je namreč
na Marijo Rataj, ki skrbi v
šentjurski občini za področje
prostora in varstva okolja, na-
slovila vprašanje, kako je z
eno od »prepovedanih« parcel
na območju asfaltne mešalni-
ce. Ta je po njenih podatkih
javna last ter ji ni znano, da bi
jo komu odstopili.
Svetnikom, ki so se morali
odločiti o »dopolnitvi odloka o
prostorskih ureditvenih pogo-
jih za druga območja kmetij-
skih zemljišč«, je Ratajeva po-
drobno predstavila nastanek
na črno zgrajene asfaltne me-
šalnice, ki ji ostro nasprotuje-
jo trije najbližji kmetovalci. Z
najbližjim, ki stanuje le 30
metrov od mešalnice, je gradi-
telj Kovač pozneje sklenil spo-
razum oziroma dogovor o
odškodnini, gradnji pa vseeno
nasprotuje.
V zadnjem času je graditelj
pridobil še dopolnjeno poroči-
lo podjetja Kova d.o.o. o vpli-
vih na okolje, ki priporoča po-
skusno obratovanje ter meri-
tve v času do enega leta: v tem
času bi izmerili vplive prahu,
hrupa in podobnega in tudi
kakovost mleka in v primeru
previsokih emisij bi trem
najbližjim kmetom pripadala
odškodnina. Investitor je prav
tako naročil strokovno mnenje
Zavoda za gradbeništvo Slove-
nije, ki predlaga med drugim
meritve vplivov. Marija Rataj
je pri vsem skupaj občinske-
mu svetu predlagala sprejem
spornega odloka o začetku le-
galizaciji črne gradnje po
skrajšanem postopku. To je po
njenem mnenju potrebno za-
to, ker mora graditelj asfaltne
mešalnice pridobiti še več so-
glasij.
Med sprejemanjem odloka
so dovolili, da svoje razloge
predstavita obe strani iz Pla-
ninske vasi. Tako je graditelj
Kovač med drugim dejal, da
se je moral iz nerentabilnega
cementninarstva preusmeri-
ti, z nakupom asfaltnega me-
šalca se je zelo zadolžil, ob-
ljublja pa še 20 delovnih
mest. Roman Planko iz vaške
skupnosti Planinske vasi, ki
je prišel z graditeljem, je de-
jal, da so kmetje preveč črno-
gledi, študije pa dovolj pre-
pričljive. Kmetovalci, ki as-
faltnemu mešalcu nasprotu-
jejo, pa so opozorili, da od
svojih starih zahtev (kar po-
meni rušitev po izdani inš-
pekcijski odločbi) ne odsto-
pajo. Spregovoril je tudi Al-
fred Železnik iz Ekološkega
foruma LDS, ki se je zavzel
za pravno državo ter menil,
da bi občina lahko našla pri-
mernejšo lokacijo asfaltne
mešalnice.
Sledila je dolgotrajna svet-
niška razprava. Kdo v tem ob-
činskem svetu je zato, da mu
postavijo asfaltno bazo 20 ali
30 metrov od doma, je vpra-
šal svetnik Zdravko Brglez.
Svetnik Edvard Koprive je
opozoril, da takšna lokacija
ogroža kmetije ter naravni
spomenik, zato ni za delovna
mesta na takšen način. Svet-
nik Rudi Mestinšek je spom-
nil na črne gradnje, ki so bile
postavljene v neposredni
okolici šentjurske občinske
stavbe v zadnjem času, inve-
stitor Mirko Kovač pa je gradil
celo navkljub pravočasnim
inšpekcijskim prepovedim.
Svetnik Branko Gorečan je
spomnil na rušitev vodnega
hramu pri Sv. Uršuli vX)ram-
Ijah, ki ni tako škodoval oko-
lju, svetnik Martin Cvikl pa
poleg gradbenih mnenj po-
greša še kmetijska. Na nekaj
ostrih očitkov na račun obči-
ne je Ratajeva odgovorila, da
je bila prva, ki je opozorila na
potrebo po zakonitem postop-
ku, presoje s kmetijskega po-
dročja pa ji ni uspelo pridobi-
ti.
Po drugi strani je svetnik
Robert Maruša menil, da ni
ovir za sprejetje odloka, svet-
nik Jože Korže je rekel, da ni
poti nazaj, Franc Kovač da so
za napredek kraja potrebne
žrtve, Franc Leskošek pa je
opozoril na možnost visokih
odškodnin za prizadete kme-
tovalce.
Tik pred odločanjem je svet-
nik Mestinšek spomnil kolege
na nujne poti pravne države,
ki jo mora občinski svet brani-
ti. Večina svetnikov je kljub
temu sporni odlok, ki omogo-
ča legalizacijo črne gradnje as-
faltne mešalnice, sprejela po
skrajšanem postopku. Med
25. svetniki jih je glasovalo
»za« 17, nasprotovalo pa je 8
svetnikov. Glasovanje je bilo
na pisno zahtevo skupine
svetnikov tajno.
BRANE JERANKO
Šentjurski dom spomladi?
Na ponedeljkovi seji šentjurskega občinskega sveta je v.
d. direktorja bodočega šentjurskega doma upokojencev
Branko Gorečan seznanil svetnike z gradnjo doma upoko-
jencev.
Letos odprtja doma ne morejo pričakovati, gradbeni del pa
bo končan novembra, je napovedal. Nato ga nameravajo dva
meseca opremljati, za kar je potrebno najetje dolgoročnega
kredita. Sicer pa je nadaljnjo gradnjo zavrl pozen razpis za
kuhinjo ter pralnico, za kar bodo 20. julija odpirali ponudbe.
To pa je predpogoj za dokončanje nekaterih del. Zdaj napove-
dujejo odprtje doma na pomlad.	BJ
Povezovanje f lesarjev
Splavarjenje je bilo razvito po večih celinah in pred leti se
je Špancem porodila ideja o mednarodni organizaciji, v
katero se je prejšnji teden vključilo tudi Ljubno. V zvezi so že
kraji iz enajstih držav, ki negujejo izročilo prevoza lesa po
rekah.
Ljubenci so se na priporočilo Slovenske akademije znanosti
in umetnosti v zvezo včlanili na zadnjem srečanju v Španiji.
Gostitelje in predsednika zveze Kurta Meyerja so ob tej prilož-
nosti povabili na svoj flosarski bal, ki bo že po tradiciji prvo
nedeljo v avgustu. Končni cilj povezovanja je mreža etnograf-
sko-splavarskih krajev iz Evrope in Severne Amerike. Ž.Z.
Kdo bo dobil pomoč?
V novem sistemskem zakonu toče sploh ne bo
Država namerava dati ob-
činam, KI so Jih najbolj pri-
zadela letošnja neurja, 200
milijonov tolarjev intervent-
ne pomoči iz proračunske re-
zerve. Takšen predlog naj bi
danes obravnavala vlada,
prizadeti pa bi lahko prejeli
sredstva v 14. dneh.
To sta povedala predstavni-
ka državne komisije za ele-
mentarne nesreče, ki sta se v
petek osebno seznanila s ško-
do v občini Podčetrtek. V tej
občini so jo namreč ocenili na
več kot 700 milijonov tolarjev
(kar predstavlja približno de-
setino škode po potresu v Po-
sočju), pri čemer še ni upošte-
vana škoda v gozdovih ter na
kulturnih spomenikih. Vladna
svetovalka Sonja Beseničar iz
ministrstva za okolje in pro-
stor je na tiskovni konferenci
po končanem ogledu menila,
da znaša škoda približno po-
lovico omenjene vsote, sreds-
tva, ki so potrebna za sanacijo,
pa so veliko večja. Ocena ško-
de je le osnova za razmišljanje
ali je pomoč potrebna.
Sicer pa sta opozorila, da
vlada na tem področju zakon-
ska pravna praznina. Po no-
vem sistemskem zakonu, ki ga
je državni zbor sprejel v I.
obravnavi, naj bi bile izločene
vse tiste nesreče, ki jih je mo-
goče^zavarovati. Ker je mogo-
če škodo pred morebitno točo
zavarovati, ta v besedilu sploh
ni omenjena.
V letošnjih neurjih je bilo
prizadetih že 43 občin, samo v
junijskih pa bolj ali manj 34.
To predstavlja več kot 1,5 mili-
jarde tolarjev škode, ki je na-
stala predvsem v kmetijstvu,
je omenil Janez Čepljak, sve-
tovalec ministra za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Ško-
do bodo pomagali odpravljati
občinam, kjer znaša ta več kot
polovico občinskega proraču-
na. Po oceni obeh članov ko-
misije naj bi bilo v Sloveniji
deležnih 200-tih milijonov to-
larjev sredstev iz državne pro-
računske rezerve 6 občin. Ko-
misija se bo oprla na mnenja
kmetij sko-svetovalne službe
ter uradov županov, ki bodo
sporočili imena družin, ki se
preživljajo s kmetijstvom.
Olajšave za prizadete pa omo-
gočata dva zakona.
Z 200 milijoni tolarjev inter-
ventne pomoči bo skušala vla-
da pomagati kmetom le iz naj-
hujšega. V kmetijsko svetoval-
ni službi prizadetega območja
Podčetrtka so opazili, da ima-
jo kmetje vse manj živine (pri
tem oddajo vse manj mleka)
že pred neurjem. Gre za de-
mografsko ogrožene obmejne
kraje, kjer živi vse manj prebi-
valcev, kmetje pa že dolgo ni-
so delali v težjih pogojih. Lju-
dem, ki jim je toča stolkla
koruzo (gre za 341 hektarjev),
so svetovali preoranje, vendar
morajo zaradi vremena čakati
na suho zemljo.
Župan Podčetrtka Marjan
Drofenik je povedal, da ima
občina Podčetrtek 2,5 milijo-
na tolarjev proračunske rezer-
ve (njen lanski proračun je
znašal 340 milijonov). Občin-
ski svet je dan po nesreči na-
menil za sanacijo 4 milijone
tolarjev.
BRANE JERANKO
Gasilski dom, cesta in stanovanja
Pridobitve za občinski praznik Rogaške Slatine
v občini Rogaška Slatina
bodo med prireditvami ob-
činskega praznika v prihod-
njih dneh predali namenu
nov gasilski dom, cesto Zgor-
nja Kostrivnica-Zgornji Ga-
bernik ter socialna stanova-
nja, pred osrednjim prazno-
vanjem pa še novo slatinsko
promenado.
Nov gasilski dom v Prvomaj-
ski ulici so morali postaviti,
ker so v strogem centru, kjer
je stalo prejšnje poslopje,
zgradili parkirišča bodočih
Term in poslovnega centra ter
del nove obvoznice. V novo-
gradnji, kjer so se gasilci rešili
prostorske stiske, bo v spod-
njem delu 6 garaž, komandna
soba, sanitarije in garderobe,
v zgornjem delu pa sejna dvo-
rana za 100 ljudi, čajna kuhi-
nja, 2 pisarni ter hišnikovo
stanovanje. Za slovesno od-
prtje, ki bo v torek, 21. julija,
bo delno končano spodnje
nadstropje. Za naložbo je ob-
čina prispevala 40 milijonov
tolarjev ter gasilci 20 milijo-
nov.
Cesto v Zgornji Gabernik
bodo predali namenu v sobo-
to, 18. julija (ob 17. uri). Bli-
zu 2 kilometra povezave s
središčem KS so bistveno
razširili ter ponovno asfalti-
rali. Vrednost del je 22 mili-
jonov tolarjev, pri- čemer je 8
milijonov iz samoprispevka,
ostalo sta prispevali občina
in KS, veliko prostovoljnega
dela so opravili krajani, pri
vsem skupaj pa pričakujejo
še nekaj sredstev Kolinske-
Rogaških vrelcev, ki črpajo v
Gaberniku mineralno vodo
Edina.
Za občinski praznik bodo v
torek predali tudi ključe še-
stim prosilcem socialnih sta-
novanj (na občini je več kot
osemdeset vlog). Občina je
letos pridobila 5 stanovanj v
L nadstropju bivšega počit-
niškega Bjelovarskega doma
(ter 1 obnovljeno stanovanje
v isti ulici), ki so ga odkupili.
Tam so lani v mansardi pri-
dobili prvih 5 socialnih sta-
novanj, za prihodnje leto pa
jih načrtujejo še 6 v pritličju.
Okvirna vrednost letošnjih
del znaša 18 milijonov tolar-
jev, ki jih je v celoti prispeva-
la domača občina.
Osrednja prireditev slatin-
skega občinskega praznika
bo 25. julija v Kostrivnici.
BRANE JERANKO
Med številnimi spremljajo-
čimi prireditvami bodo v so-
boto gasilsko tekmovanje za
pokal Rogaške Slatine, tur-
nir veteranov malega nogo-
meta ter gasilska noč, v ne-
deljo 10. kolesarski maraton,
v torek pa bo začela z delom
Poletna likovna delavnica.
PO DRŽAVI
Jelinčič brez
imunitete?
UUBLJANA, 8. julija
(Delo) - Mandatno-imunitet-
na komisija je odločila, naj
državni zbor poslancu Zma-
gu Jelinčiču ne prizna imuni-
tete. Če bo tudi zbor enakega
mnenja, bo skupina poseb-
nih državnih tožilcev lahko
začela kazenski pregon zo-
per Jelinčiča zaradi suma sto-
ritve kaznivega dejanja nasil-
ništva, za katero sta zagrože-
ni do dve leti zapora. Jelinčič
naj bi lani v Medvodah dom-
nevno ščuval h genocidu in
Širil sovraštvo.
Še naprej
predsedniki
svetov
UUBLJANA, 9. julija (Ve-
čer) - Poslanci državnega
zbora so zavrnili predlog
vlade, da naj bi poslej župan
vodil delo občinskega sveta,
s čimer bi ukinili funkcijo
predsednikov občinskih sve-
tov. Vladnemu predlogu so
najbolj nasprotovali poslan-
ci SKD in SDS, enotne pod-
pore pa ni bilo tudi med
poslanci-župani.
stavka ni
preklicana
UUBUANA, 13. julija
(Delo) - Vodja pogajalske
skupine sindikatov v zdravs-
. tvu Jelka Černivec in vladni
pogajalec Mirko Bandelj sta
po petih mesecih pogajanj
parafirala usklajeno kolek-
tivno pogodbo za zaposlene
v zdravstveni negi. Kolektiv-
na pogodba vsebuje nov nor-
mativni del, pogajanja o ta-
rifnem delu pa bodo nadalje-
vali v začetku septembra.
Černivčeva je napovedala,
da bodo v primeru, če se z -
vlado ne bo mogoče dogovo-
riti o novem tarifnem delu in
o dodatku na zdravstveno
nego do 15. septembra, me-
dicinske sestre in zdravstve-
ni tehniki pričeli s stavko.
Hrvati spet
nagajajo
LJUBUANA, 10. julija
(Delo) - Hrvaški člani so po
štirih urah blokirali sejo zača-
snega poslovnega odbora je-
drske elektrarne Krško. Za-
pletlo se je pri vprašanju fi-
nanciranja posodobitve elek-
trarne, saj hrvaška stran zah-
teva, da se zamrznejo vse de-
javnosti s tem v zvezi in raz-
drejo že sprejete in podpisane
pogodbe. Hrvaški dolg Slove-
niji za električno energijo iz
Krškega bo 20. julija znašal že
tri inilijarde tolarjev.
Zdravstvena
kartica
LJUBLJANA, 12. julija
(Delo) - Skupščina Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije je sklenila, da bo pro-
jekt nove zdravstvene kartice
postopoma uvedla v celotni
državi. Do junija prihodnjega
leta bodo kartico uvedli še v
Novem mestu, Celju, Ravneh
na Koroškem in v Murski So-
boti, nato v Mariboru, Novi
Gorici, Kranju in Kopru, do
konca tega tisočletja pa še v
ljubljanski regiji.
Šf.28.-16.iuiii 1998

DOGODKI ■ FEUTON
5
»Peskolom bomo zaprli«
v ponedeljek, 13. julija, so se na sestanku zopet zbrali
predstavniki krajevne skupnosti Stranice in občine Zreče.
Na sestanek je bil vabljen tudi direktor Ingrad-Gramata
Vladimir Kučiš, ki pa se sestanka ni udeležil.
Predstavnikom KS Stranice in občine Zreče zmanjkuje
potrpljenja. »Pripravljeni smo bili na kompromis in pomagati
podjetju Ingrad-Gramat, da bi peskolom počasi zaprli. Vendar
so vse naše predloge zavrnili. Na peskolomu ne izvajajo niti
najnujnejših zaščitnih del, saj na vrhu ni ograje, peskolom pa
je visok kar 200 metrov, na vrhu pa se večkrat sprehajajo
gobarji in tudi živali. Zahtevali smo inšpektorja, da bi pregle-
dal izvajanje prejšnjih dogovorov, saj je škoda, ki nastaja
zaradi detonacij in prahu, vedno večja. Če se ne bomo kmalu
dogovorili za zaprtje peskoloma, ga bomo zaprli sami in se
šele potem pogajali,« trdi podpredsednik KS Stranice Vladimir
Wravor.
Neuradno smo izvedeli, naj bi peskolom krajani sami zaprli
že jutri, v petek.	PP ;
Tuji siovenisti obiskali Celje
V okviru 34. seminarja slovenskega jezika, ki letos poteka na
temo Dežele in mesta v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi,
so udeleženci seminarja - letos jih k nam prišlo kar 135 iz skoraj
vseh držav Evrope ter iz ZDA, Japonske, Kitajske, Koreje in
Tajske, minulo nedeljo obiskali tudi Celje. Obiskali so Stari grad
ter Pokrajinski muzej in Pelikanov atelje, ogledali pa so si tudi
staro mestno jedro.	JI
Železniški problemi
Na pobudo Damjana Vrečka, načelnika upravne enote
Celje in predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic,
je prejšnji teden obiskal Celje direktor Slovenskih železnic
Marjan Rekar.
S predstavniki mestne občine Celje se je pogovarjal o vseh
težavah, ki jih ima mesto v zvezi z železnico. Gre predvsem za
obnovo Mariborske ceste in ureditev zunajnivojskega križanja
te magistralne ceste s savinjsko železnico, za ureditev takšnega
križanja na Teharski cesti, za nadvoz v Štorah ter ranžirno
postajo Bežigrad in tovorno postajo Čret. Direktor Rekar se je
zavezal, da bodo Slovenske železnice aktivno sodelovale pri
reševanju vseh teh problemov, pri tem pa bodo upoštevale
interese mestne občine Celje.	JI
Resnici do dna z
županovo icomisijo
Z domnevnimi nepravilnostmi v KS Galicija se bo ukvarjala posebna občinska
komisija - Odlično sodelovanje med KS Galicija in Cestnim podjetjem Celje
Po tem, ko je Ivo Lindič,
član sveta krajevne skupno-
sti Galicija, v javnosti opo-
zoril, da so se v zvezi s
sprejemanjem zaključnega
računa KS za minulo leto
dogajale nepravilnosti, je
žalski župan Milan Dobnik
v ponedeljek sklical novi-
narsko konferenco.
Gre za nekaj več kot 100
milijonov tolarjev prihodka
(v materialu), s katerim je
krajevna skupnost v minu-
lem letu razpolagala iz naslo-
va odškodnin po posebnem
občinskem odloku in dogo-
voru med Občino Žalec, Kra-
jevno skupnostjo Galicija in
Cestnim podjetjem Celje,
obratom Asfalt-kamnolom v
Veliki Pirešici. Letni znesek
povračil iz kamnoloma, ki so
ga v krajevni skupnosti lani
krepko prekoračili, naj bi v
krajevni skupnosti Gahcija
porabili za različne naložbe v
razvoj in posodobitve kraja
ter dobrobit krajanov. Krajev-
ni svetnik Ivo Lindič je ob
sprejemanju zaključnega ra-
čuna za leto 1997 opozoril,
da je s tem dokumentom ne-
kaj narobe in kasneje nave-
del nekatere konkretne ne-
pravilnosti ter pomanjkljivo-
sti.
O Lindičevih domnevah in
očitkih je pred kratkim (med
drugim) razpravljal občinski
svet Občine Žalec in sklenil,
da to zadevo razišče nadzor-
ni odbor sveta ter o teh iz-
sledkih poroča na septembr-
ski seji žalskega občinskega
sveta. Zdaj se je v razreševa-
nje te problematike vključil
tudi proL Milan Dobnik, žu-
pan Občine Žalec, ki je v po-
nedeljek sklical novinarsko
konferenco.
Konferenca je bila kratka.
Na njej je žalski župan pove-
dal, da se je po pisanju Iva
Lindiča v javnosti sprožil
plaz govoric, ki so po njego-
vem mnenju neosnovane.
Poudaril je, da je bilo sodelo-
vanje med krajevno skup-
nostjo Galicija in Cestnim
podjetjem Celje doslej odlič-
no in da v občini želijo, da se
tak odnos ohrani. »Da bi priš-
li stvari do dna, bom imeno-
val komisijo, ki naj v tednu
dni ali najkasneje v štirinaj-
stih dneh razišče, kaj je re-
snica, nakar bo sladila po-
novna novinarska konferen-
ca, na kateri vas bomo sezna-
nili z dognanji te komisije,«
je dejal župan Dobnik in pri-
stavil: « Moje mnenje je, da
so Lindičeve obtožbe neute-
meljene.«
Člani občinske komisije, ki
jih je predlagal župan, so:
Slavko Šketa, vodja oddelka
za urejanje prostora in vars-
tvo okolja, Alojz Posedel,
vodja oddelka za finance,
Rajko Pukl, gradbeni projek-
tant v Cestnem podjetju Ce-
lje, Miran Orožim, dipl. in-
ženir gradbeništva pri Gozd-
nem gospodarstvu Celje in
Vinko Debelak, nekdanji
vodja oddelka za urejanje
prostora in varstvo okolja pri
Občini Žalec in sedanji direk-
tor celjskega Ingrada. Slednji
še ni dal soglasja za sodelo-
vanje v tej komisiji, če bo to
nalogo odklonil, bo župan
predlagal drugega ustrezne-
ga člana.
tTrn................. MARJELA AGREŽ
PO DRŽAVI
Elektriko ne bo
dražjo
UUBUANA, 9. julija (Ve-
čer) - Vlada je zavrnila zah-
tevo elektrogospodarstva, da
bi se s 1. julijem cena elek-
trične energije zvišala za
14,5 odstotka. Elektrika se je
podražila že januarja letos,
poleg tega pa bi višja cena za
0,44 odstotka zvišala julijsko
inflacijo.
Bodo piloti
stovkoli?
BRNIK, 9. julija (Večer) -
Prometni piloti so za 20. julij
napovedali stavko, če jim
Adria Airways ne bo za 50
odstotkov zvišala plač. Pri
svoji zahtevi nameravajo
vztrajati, vendar tudi v Adrii
napovedujejo, da ne bodo po-
pustili zahtevam, saj bi v nas-
protnem podjetje zaradi veli-
ke izgube moralo v stečaj.
Javno razpravo o
sprovi
' UUBLJANA, 13. julija
(Delo) - Predsedniki parla-
mentarnih strank so se dogo-
vorili, da bo državni zbor
organiziral javno razpravo o
dokumentu o preteklosti in o
izjavi o narodni spravi. Raz-
prava naj bi bila konec julija,
v njej pa bodo poleg pred-
stavnikov strank, ki sodelu-
jejo pri usklajevanju doku-
mentov, sodelovale tudi jav-
ne osebnosti.
Zlasti premožnejši Nemci so začeli trezneje gledati na razmere
in se umikati s političnega dela in nekateri celo priznavati
Slovencem upravičenost do odpora. V letu 1944 je nekaj primerov
njihovega odhoda v partizane. Vendar je to bil le majhen del
med nekaj deset tisoč Nemci na Slovenskem. Po ugotovitvah
Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih poma-
gačev za Slovenijo naj bi bilo med spodnještajerskimi Nemci le
278 odkritih nasprotnikov nacizma, 507 nevtralnih in le borih
32 udeležencev osvobodilnega boja.
V zasedenih slovenskih pokrajinah so bili Nemci izredno
privilegiran sloj prebivalstva, saj je veljalo načelo, da jih je treba
krepiti v vseh pogledih. Za to naj bi ob drugih ustanovah še
posebej skrbeli uradi in ustanove državnega komisarja za utrjeva-
nje nemštva. Predvsem ti so tudi skrbeli za upravljanje zaplenje-
ne slovenske imovine in množično naseljevanje raznih nemških
skupin (kočevske, besarabske, južnobukovinske, dobrudžanske,
južnotirolske itd.) na zaplenjeni slovenski zemlji. Nemška kolo-
nizacija je imela posebno vlogo zlasti v prvih dveh letih okupaci-
je. Čeprav so nacisti v vsem vojnem času uspeli izgnati in pregnati
le tretjino (80 tisoč) za izgon predvidenih Slovencev, je večina
izgnancev morala na tuje zato, da je okupator dobil prostor za
sicer dvakrat omejeno nemško kolonizacijo. Uspelo mu je na-
mreč naseliti le okoli 15 tisoč nemških kolonistov.
Nemci v Ljubljanski pokrajini
Po italijanski zasedbi Ljubljane in večine Dolenjske ter Notranj-
ske, vzpostavitvi Ljubljanske pokrajine in njeni priključitvi h
Kraljevini Italiji 3. maja 1941, so nekaj časa vladali napeti, neprijaz-
ni odnosi med italijanskimi zasedbenimi oblastmi in Nemci v tej
pokrajini. Italijanskim oblastem nikakor ni bilo prav, da Nemci
demonstrativno izražajo željo ali zahtevo po priključitvi omenje-
iiiii območij k nemškemu zasedbenemu območju v Sloveniji. Šlo
P3 je tudi za razorožitev kočevske narodne skupine, ki si je v času
t i- aprilske vojne v Jugoslaviji nabrala tudi precej orožja razpadle
jugoslovanske vojske, pri čemer je imela tudi nekaj žrtev. Razmere
se pomirile, ko so oboji - Italijani in Nemci v pokrajini zvedeli, da
so nemške oblasti v rajhu sklenile, naj se Nemci iz Ljubljanske in
'^eške pokrajine (tri občine čabarskega okraja) vrnejo »domov v
rajh« (Heim ins Reich), kot so njihovo izselitev oz. preselitev začeli
imenovati nekoliko kasneje.
Nemško nacistično vodstvo se je za preselitev Nemcev iz omenje-
nih dveh pokrajin odločilo zelo zgodaj, takoj sredi aprila 1941, saj se
je vodstvo kočevskih Nemcev o preselitvi dogovarjalo z državnim
komisarjem za utrjevanje nemštva Heinrichom Himmlerjem že 23.
aprila v Brucku na Muri in s Hitlerjem 26. aprila 1941 v Mariboru.
Vendar sta se nemška in italijanska vlada o tem pogodbeno
sporazumeli šele 31. avgusta 1941. Vodstvo kočevskih Nemcev, ki je
npr. 1939. leta že nasprotovalo zamisli, da se Nemci kdaj odselijo s
Kočevske, se je spomladi 1941 zelo hitro in brez širšega povpraševa-
nja sonarodnjakov odločilo za to in nato tudi z vso svojo zmožnostjo,
gorečnostjo in organizacijo prepričevalo sonarodnjake za preselitev.
Medtem ko je zlasti že precej nacificirana mladina skorajda navduše-
no sledila vodstvu, je imel starejši rod, ki se je bolj zavedal svojih 600-
letnih korenin na kočevski zemlji, in tudi del nemške kočevske
duhovščine pomisleke proti preselitvi. Vodstvo jih je zavračalo,
naznanjalo možnost osamitve ali preselitve na jug Italije in tudi
grozilo s koncentracijskim taboriščem, o čemer priča več verodostoj-
nih virov. Odpravilo je tudi najtehtnejši zadržek, da gre pri preselitvi
v resnici za naselitev v Posavju in Obsotelju, od koder bo zato
izgnanih več deset tisoč Slovencev.
Med široko agitacijo in propagando se je od 12.498 Nemcev, ki so
se marca 1941 sami prešteli na Kočevskem, za preselitev prijavila
velika večina - 12.147. Potem ko so jih narodnostno, politično,
rasno in zdravstveno pregledali, preverili in ocenili, so jih od srede
novembra 1941 do druge polovice januarja s 135 vlaki odpeljali v
Posavje in Obsotelje. Nepremičnine, med katerimi je bilo tudi okoli
47 tisoč ha zemlje, je prek Nemške preselitvene družbe (Deutsche
Umsiedlungs-Treuhandgesellschaft - DUT) odkupil posebej za ta
namen ustanovljeni zavod »Emona«.
Skupina t.i. ljubljanskih Nemcev, ki ni bila tako strnjena kot
kočevska, je bila po italijanskem uradnem štetju 31. julija 1941 s
svojimi 2165 pripadniki manjša od kočevske ter tudi z drugačno
socialno sestavo. Iz nje je optiralo za preselitev 186foseb, od
katerih so jih 1055 v začetku januarja 1942 z nekaj vlaki
odpeljali na Gorenjsko, nekaj sto se jih je preselilo kasneje.
Zaradi svoje predvsem meščanske poklicne sestave je niso
predvideli za naselitev na Gorenjskem in se je po daljšem
bivanju v bivših turističnih krajih sčasoma porazgubila. Tudi
njihovo imovino je prek DUT odkupil zavod »Emona«.
Tragedija kočevskih Nemcev ni bila samo njihova odselitev ,
temveč tudi njihova naselitev na zemlji slovenskih izgnancev v
Posavju in Obsotelju, kjer naj bi po Hitlerjevi in Himmlerjevi
zamisli predstavljali t.i. nemški narodni branik na »najbolj
germanskem oglu nemškega rajha«. Ti t.i. brambovski kmetje
(Wehrbauern) naj bi s plugom in mečem preprečevali vpliv
slovanskega življa iz sosednjih držav na slovensko prebivals-
tvo, podvrženo vroči germanizaciji. Za tri leta so bili oproščeni
vojaške službe, so pa morali kot Kočevska samozaščita
(Gottscheer Selbstschutz) pomagati drugim oboroženim od-
delkom varovati nemško naselitveno območje in se kasneje
udeleževati tudi operacij proti slovenskim partizanom. Kočev-
ski preseljenci so bili večkrat razočarani, ker ni bilo mnogoče-
sa obljubljenega, enako tudi člani njihovega vodstva, ki so ga
štajerski nacisti kratkomalo razpustili in začeli s t.i. sousmeri-
tvijo naseljencev. Posebno vznemirjenje pa so med nje vnašali
vedno pogostejši in močnejši vpadi slovenskih in tudi hrvaš-
kih partizanskih enot, ki so tudi iz političnih razlogov rušile
nemško nacistično kolonizacijo.
Nemci v Prekmurju
Večina prekmurskih Nemcev je živela v štirih vasicah ob
potoku Kučnica v severozahodnem delu Prekmurja, manjšina
pa v Murski Soboti in okolici. Ker štajerskim nacistom ni uspel
načrt pridobiti murskosobošk!^ okraj za nemški rajh, so dali 20.
aprila 1941 zasesti tiste vasice ob Kučnici, na kar je madžarski
okupator moral nerad pristati. To območje so nacisti junija 1941
podredili sosednjim štajerskim upravnim organom. O položaju
in vedenju prekmurskih Nemcev pod nemško in madžarsko
okupacijo nimamo virov.
Načrti glede povojne usode Nemcev na
Slovenskem
Ostra zasedbena politika in praksa nemškega okupatorja na
Slovenskem z njegovimi etnocidnimi načrti in ukrepi ter več ali
manj množično sodelovanje t.i. domačih Nemcev v okupacij-
skem aparatu je zelo pretreslo Slovence, in to iz vseh političnih
taborov. Ta prizadetost je bila tako velika, da so zahtevali
kolektivno odgovornost in kazen za veliko večino Nemcev na
Slovenskem.
V Ljubljani je krog slovenskih izobražencev, od katerih so
kasneje nekateri sodelovali v protikomunističnem ali protiparti-
zanskem taboru, v letih 1941-1943 izdelal nekaj elaboratov,
spomenic, predlogov itd., v katerih je predvidel tudi povojno
usodo tujerodcev, posebno Nemcev. Sodil je, da zlasti množi-
čen izgon deset tisočev Slovencev in zaplemba vsega njihovega
imetja ter vroča germanizacija zahtevajo povračilo v enaki meri
oz. še v večji meri, tj. izgon vseh Nemcev z vsega slovenskega
narodnega ozemlja, zaplembo vse njihove imovine ter poselitev
s slovenskimi naseljenci. Seveda pa ta krog s svojimi predlogi ni
bil učinkovit, ker je politično sodil med poražence.
msmmiMm
□
GOSPODARSTVO
imnm
Dobiček za naložbe?
Gorenje d.d. pred prvo skupščino delničarjev in imenovanjem nove uprave podjetja
Jutri, 17. julija, bo prva
redna skupščina delničarjev
Gorenja d.d, na kateri bodo
imenovali nov nadzorni svet
in odločali o razporeditvi do-
bička. Od leta 1993 do konca
leta 1997 je podjetje ustvarilo
dobiček, ki znaša skoraj tri
milijarde tolarjev. Začasna
uprava bo skupščini delni-
čarjev predlagala, da 1,3 mi-
lijarde tolarjev čistega dobič-
ka, kolikor so ga ustvarili
lani, ne bi razporedili, am-
pak bi ga uporabili kot vir
naložb, ki bodo po težkem
obdobju tranzicije v podjetju
nujno potrebne.
Na skupščini delničarjev
bodo izvolili člane novega
nadzornega sveta, ta pa bo
kasneje imenoval novo upra-
vo, ki naj ne bi ostala enaka,
saj Borut Meh, član sedanje
začasne uprave za področje
ekonomike poslovanja, naj-
brž odhaja iz Gorenja. Naj-
verjetneje bodo med člani
nove uprave Jože Stanič,
predsednik sedanje začasne
uprave Franjo Bobinac,
član začasne uprave za po-
dročje marketinga in proda-
je, ta: Drago Bahun, član
začasne uprave za področje
kadrov.
V Gorenju so štiri dni pred
prvo redno skupščino delničar-
jev, s katero bodo obenem zao-
krožili dolgotrajni postopek
lastninjenja, predstavili po-
slovne rezultate iz leta 1997.
Jože Stanič je povedal, da je
Gorenje proces prestrukturira-
nja dokaj dobro prestalo in lani
so se že približali razmeram
normalnega poslovanja. Dose-
gli so rezultate, kakršne so pri-
čakovali šele čez tri ali štiri leta,
je pojasnil Stanič. Vendar so po
njegovem mnenju v minulih
sedmih letih premostili le prvi
del poti k normalnim gospo-
darskim strukturam, kajti tran-
zicija še zdaleč ni končana.
Prav zato bodo morali konku-
renčno sposobnost graditi pos-
pešeno, če bodo želeli zadovo-
ljivo poslovati.
Gorenje, doma in v tujini
ima v 37 podjetjih 6400 zapo-
slenih in prodaja izdelke v
60 državah, ima na evrop-
skem tržišču 3-odstotni tržni
delež. Pod lastnimi blagovni-
mi znamkami - Gorenje, Si-
dex, Kbrting in Gorenje Paci-
fic - proda približno 60 od-
stotkov izdelkov.
Leto 1997 si bodo v Gorenju
zapomnili predvsem po re-
kordni proizvodnji. Lani so na-
mreč prvič v skoraj petdesetlet-
ni zgodovini podjetja v tovar-
nah v Velenju izdelali več kot
1,8 milijona velikih gospodinj-
skih aparatov m jih tudi proda-
li. Prvič so ustvarili dobiček, ki
ni zgolj simboličen in je štiri-
krat večji od dobička iz leta
poprej. Dober poslovni rezul-
tat enega leta pa še ne jamči
stabilne rasti in razvoja podjet-
ja v prihodnje. V prvi polovici
letošnjega leta so sicer zabele-
žili dobro rast prodaje in raču-
najo na najmanj tak poslovni
rezultat, kot je bil lanski, ki so
ga dosegli v neugodnih gospo-
darskih razmerah. Lani so, de-
nimo, na račun neustrezne dr-
žavne tečajne politike izgubili
približno toliko denarja, koli-
kor bi ga potrebovali za meseč-
no plačilo vseh zaposlenih.
wsmmmmmmmi k.l.
Veliko vode izgubijo
Šaleški komunalni sistem potrebuje temeljito obnovo
v sistemu vodooskrbe v
Šaleški dolini nastajajo veli-
ke izgube vode predvsem za-
radi pomanjkljivega vzdrže-
vanja. Če komunalnega si-
stema v naslednjih letih ne
bodo temeljito obnovili,
kmalu ne bodo več zmogli
zagotavljati kakovostnih ko-
munalnih storitev.
Po podatkih Komunalnega
podjetja Velenje so bile lani
potrebe po obnovah in poso-
dobitvah sistema vodooskrbe
tako velike, da so se odločili
za večja vlaganja, kot jih je
dopuščala veljavna cena vo-
de, kajti le na ta način so
lahko zagotavljali zanesljivo
obratovanje sistema. Na vo-
dovodnem omrežju, ki vklju-
čuje oskrbo z vodo v občinah
Velenje, Šoštanj in Šmartno
ob Paki, beležijo več kot 20-
odstotno izgubo vode. Pereč
problem je tudi v upadanju
kakovosti vodnih virov, saj v
zadnjih letih mnogi sploh ni-
so uporabni brez ustrezne de-
zinfekcije. Cevovodov v doli-
ni je več kot 400 kilometrov in
vsako leto bi morali zamenja-
ti več kot 20 kilometrov cevi.
Če cevovodov ne bodo vzdr-
ževali, se bodo izgube vode le
še povečevale in v dolini ne
bo več dovolj vodnih virov. Že
zdaj imajo v Velenju na voljo
le tretjino lastnih vodnih vi-
rov. Primerno bi morali po-
skrbeti tudi za zaščito vodo-
varstvenih pasov, ki se razte-
zajo na 27 kvadratnih kilome-
trih.
Komunalno podjetje Vele-
nje je pripravilo obsežno po-
ročilo o stanju na področju
komunalnega gospodarstva v
obdobju minulih štirih let. S
poročilom so se seznanili tudi
svetniki, ki pa pričakujejo še
dodatna pojasnila. V komu-
nalnem podjetju bodo morali
odgovoriti, ali so predvideli
kakšne ukrepe za doseganje
čim večje racionalizacije v de-
lovanju celotnega komunalne-
ga sistema. Tudi o vzrokih za
visoke izgube vode bodo mo-
rali ponuditi podrobnejša po-
jasnila, še zlasti pa obrazloži-
ti, kateri ukrepi bi pripomogli
k maksimalnemu znižanju iz-
gub.
K.L.
Tuji banicirji zaupajo
Banlci Celje
Generalni direktor Banke
Celje Niko Kač je včeraj po-
poldne v Celjski mestni hra-
nilnici podpisal pogodbo o
najemu sindiciranega poso-
jila v višini 20 milijonov
nemških mark. Posojilo je
banki odobrila skupina šti-
rih avstrijskih in dveh nemš-
kih bank.
Banka Celje se je za najem
sindiciranega posojila odločila
zaradi pomanjkanja dolgoroč-
nih virov financiranja, po ka-
terih je veliko povpraševanje,
poleg tega pa so cene tovrstnih
posojil precej ugodnejše od
običajnih »bank-to-bank« po-
sojil, ker je tveganje porazde-
ljeno med več partnerjev.
Združeno posojilo so celjski
banki odobrile Bank Austrija,
Raiffeisenlandesbank Karn-
ten, Reiffeisenlandesbank Ste-
iermark in Raiffeisen Zentral-
bank Osterreich iz Avstrije ter
Bayerishe Vereinsbank in
Bank fiir Arbeit und Witrsc-
haft iz Nemčije. Banka Celje je
posojilo najela za dobo sed-
mih let, vrniti pa ga bo morala
v enajstih šestmesečnih obro-
kih, pri čemer bo prvi obrok
zapadel v plačilo 24 mesecev
po črpanju.	JI
Popravek
v zadnji številki NT se je v
tekst Manj tujcev v Toplicah
Dobrna prikradla neljuba na-
paka. V tekstu je bilo namreč
navedeno »... bo obnova sedaj
zaprtega Zdraviliškega do-
ma...«. Iz toplic so poslali po-
jasnilo, da je Zdraviliški dom
res najstarejši objekt v kom-
pleksu Toplic Dobrna d.d.,
vendar ni zaprt. Vključen je v
celovito ponudbo družbe in je
odprt vse leto, za prenovo pa
je predviden v srednjeročnem
razvojnem obdobju družbe.
Za neljubo napako se bral-
cem in Toplicam Dobrna is-
kreno opravičujemo.
Uredništvo
Opravičilo
v prejšnji številki Novega
tednika (9. julij 1998) smo ob-
javili novico, da bo ljubljansko
podjetje Panadria v Celju ob
Dečkovi cesti zgradilo poslov-
no-servisni in vulkanizerski
center. V njem bodo prodajali
avtomobile, jih servisirali ter
tudi prodajali in menjali pnev-
matike blagovnih znamk, ki
jih zastopajo. Omenili smo, da
bo Panadria prodajala vozila
Daewoo, kar pa ne drži, zato
se za neljubo napako opravi-
čujemo.	JI
Slovenija uvaja
Davek na dodano vrednost je sprejet kot
obvezna davčna, oblika v državah EU in
tudi kot prevladujoča davčna oblika v
državah OECD, uvedle pa so ga tudi
številne države vzhodne in centralne
Evrope (Madžarska, Poljska, Češka,
Slovaška, Romunija, Litva, Estonija itd..).'
DDV je tako uveljavljen v več kot stotih
državah in v sredini prihodnjega leta naj
bi se jim pridružila tudi Republika
Slovenija.
Katere so tiste prednosti davka na dodano
vrednost, da je v EU dogovorjena davčna
oblika in je tudi pogoj za članstvo v tej
integraciji in da ga je uveljavilo že več kot
dve tretjini vseh držav?
V davčni praksi obsta'jajo trije bistveni
razlogi za uvedbo davka na dodano vred-
nost, ki izhajajo iz njegovih temeljnih
značilnosti in jih lahko povzamemo v
naslednjih sklopih: nevtralnost obdavče-
vanja, učinkovitost pobiranja davka in nje-
gova finančna učinkovitost.
DDV je ekonomsko nevtralen davek
Eno izmed temeljnih načel davka na
dodano vrednost je, da zagotovi čim večjo
ekonomsko nevtralnost, kar pomeni da v
)rvi meri ne vpliva na medsebojno
(onkurenčnost podjetij. Višina davčne
stopnje ima učinek na nevtralnost samo,
če je uporabljena na koncu prometnega
ciklusa, torej neposredno pred prodajo
proizvodov. DDV ne vpliva na bilanco
uspeha davčnega zavezanca in mu ne
predstavlja stroškovnega elementa.
DDV je prav tako nevtralen tudi kar zade-
va način produkcije posamezne vrste blaga
in ne glede na to ali je bilo blago izdelano
na delovno intenziven ali kapitalsko inten-
ziven način.
DDV omogoča ekonomsko nevtralnost tudi
na področju mednarodne trgovine, saj ne
vnaša motenj v domačo proizvodnjo in
trgovino in nudi pogoje za mednarodno
blagovno menjavo.
DDV tudi ne vpliva na statusno obliko, v
kateri se dejavnost opravlja.
Pomembni so finančni učinki DDV-ja
in učinkovitost nadzora in pobiranja
Davek na dodano vrednost naj bi poleg
davčne nevtralnosti zagotavljal tudi man-
jšo možnost davčnih utaj. DDV zagotavlja
dvojni nadzor obračunavanj v vseh fazah
prometa, z izjemo v zadnji fazi, ko se
izdelek ali storitev proda končnemu
potrošniku. Ta značilnost davka na
dodano vrednost zmanjšuje davčne utaje,
kar vpliva na enakopravnejši položaj
davčnih zavezancev na trgu in na velikost
finančnega učinka.
Učinkovitost pobiranja davka na dodano
vrednost je predvsem odvisna od orga-
niziranosti davčne službe, števila stopenj
in števila izjem. Predlagani zakon o
davku na dodano vrednost je zasnovan
tako, da z vidika števila stopenj in
števila izjem zagotavlja podlago za
učinkovito pobiranje davka. Večja
racionalnost pobiranja davka pa bo zago-
tovljena s primerno organiziranostjo
davčne službe, podprte z računalniškim
spremljanjem in vodenjem postopkov za
pravilno pobiranje DDV.
Zakaj Slovenija prehaja na sistem
obdavčitve z DDV, če je tudi sedanja
oblika obdavčitve prometa dokaj
podobna potrošnemu davku v končni
potrošnji?
Ekonomsko politični razlogi za uvajanje
DDV-ja v različnih državah so izhajali v
večini primerov iz nezadovoljstva z obsto-
ječo davčno strukturo, ki so jo praviloma
oblikovali davki na prodajo z neustreznim
donosom, obilico davčnih stopenj in izjem
s povsem nepreglednimi učinki,
neustrezne visoke obdavčitve z drugimi
davčnimi oblikami in neusklajenost
davčnega sistema s siceršnjim razvojem
ekonomsko tehnične strukture gospodarst-
va.
v Sloveniji bo DDV imel vrsto prednosti
pred veljavnim prometnim davkom.
Obstoječi maloprodajni davek premalo
natančno ločuje producente oziroma proiz-
vajalce in končne potrošnike. Trenutno je
davčna obveznost koncentrirana na
najšibkejšem členu v verigi od proizvodnje
do potrošnika, to je trgovina na drobno.
Pri veljavnem prometnem davku je veliko
blaga oziroma storitev, ki so še v produk-
cijski fazi, obdavčenega in tako ni ures-
ničeno načelo, da je izvoz blaga popolno-
ma "očiščen" davka na dodano vrednost.
Posledično je tako v boljšem položaju na
domačem tržišču uvoženo blago iz tistih
državah, ki imajo uveden DDV, ker je to
blago popolnoma neobdavčeno, ko pride v
Slovenijo.
Navsezadnje pa velja omeniti, da Slovenija
uvaja DDV tudi v skladu s predpristopno
strategijo Republike Slovenije za vključe-
vanje v Evropsko zvezo. Državnim pro-
gramom za prevzem pravnega reda
Evropske unije v pravni red republike
Slovenije in Partnerstvom za pristop.
v nadaljevanju: Predmet obdavčitve
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev v mesecu juliju 98
Št.28.-16.|ulii 1998
VimMM
GOSPODARSTVO
□
Kozarci za
poznavalce
v steklarni Rogaška, ki
se v sodelovanju z enologi
vse bolj trudi, da bi na svoj
način prispevala k dvigu
kulture pitja vin pri nas, so
pričeli izdelovati poskusne
serije kozarcev za vsako
sorto slovenskih vin.
Nova serija, v kateri bo 42
kozarcev in bo namenjena
predvsem poznavalcem vin,
je nekakšno nadaljevanje se-
rije štirih degustacijskih ko-
zarcev, ki so jih prvič predsta-
vili na Vino Forumu na Ptuju.
Kozarci za belo, rdeče in pre-
dikatno vino ter penino so
dobili zelo ugodne ocene. Za
sedaj so izdelali po tri tisoč
kosov vsakega od njih, do
konca leta pa naj bi naredili
15 tisoč kosov. Kozarce iz no-
ve, poskusne serije, ki so po-
sebne oblike in izdelave, bo-
do prvič predstavili na Rad-
gonskem sejmu. Če bodo, se-
veda, prej uspešno prestali
vse teste in dobili pozitivno
oceno enologov.	JI
Celjski kruh sredi Polja
Mlinsko-predelovalno podjetje Klasje je pred dnevi odprlo svojo prvo pekarno v Ljubljani - Se letos tudi trgovina v BTC
Po več kot dvomesečni za-
mudi, ki so ji botrovali biro-
kratski zapleti, je celjsko
podjetje Klasje prejšnji teden
le odprlo v Ljubljani svojo
prvo pekarno in prodajalno.
V manjšem poslovno-stano-
vanjskem objektu, ki stoji na
območju Polja, dobili pa so
ga pred osmimi leti z inte-
gracijo gostinstva Moste, so
uredili 180 kvadratnih me-
trov poslovnih prostorov, od
koder bodo odslej zalagali
vse svoje sedanje in tudi bo-
doče kupce na ljubljanskem
območju.
»Prostore smo pričeli urejati
novembra lani in jih v predvi-
denem roku dokončali, potem
pa se je tik pred otvoritvijo
zapletlo s pridobivanjem zad-
njih dokumentov,« pojasnjuje
direktor Klasja Edvard Stepi-
šnik in poudarja, da je tudi to
eden od dokazov, kako težko
Včeraj je bila prva skupšči-
na delničarjev celjskega Klas-
ja. Uprava družbe je predla-
gala, da bi čisti dobiček iz
leta 1997, ki znaša 19 milijo-
nov tolarjev, namenili za raz-
voj, dividend pa ne bi izplača-
li. Polovico delnic imajo v la-
sti zaposleni, bivši zaposleni
in upokojenci, polovico pa
odškodninski in kapitalski
sklad ter velenjska investicij-
ska družba Trdnjava.
je prodreti na ljubljansko ob-
močje. Zaradi zamude imajo v
podjetju kar nekaj škode, ki
pa je sedaj, ko se je vse skupaj
srečno končalo, niti ne želijo
omenjati. V ureditev pekarne,
ki skupaj s skladiščem meri
160 kvadratnih metrov, in pro-
dajne prostore so vložili okrog
66 milijonov tolarjev.
Povsem drugače kot uradni-
ki so Celjane sprejeli stanoval-
ci Polja, ki so ob otvoritvi po-
kazali, da so novo pekarno že
vzeli za svojo. Morda tudi za-
to, ker ji je Klasje nadelo ena-
ko ime kot ga je imela pekar-
na, ki je nekoč že bila v tej
stavbi, pa so jo tedanji lastniki
pred 38 leti ukinili.
V poljanski pekarni, ki je tri-
najsta pekarna Klasja, bodo na
dan spekli eno tono kruha in
peciva, s katerim bodo zalagali
trgovine, vrtce in šole, od jeseni
pa tudi še eno novo prodajalno,
ki jo nameravajo odpreti v BTC.
V njej je zaposlenih osem ljudi,
če bodo potrebe večje, jih iDodo
zaposlili še nekaj in uvedli dru-
go in tretjo izmeno.
MHMMMI JANJA INTIHAR
Klasje Celje je v ureditev pekarne Kokalj v Ljubljani vložilo 66 milijonov tolarjev.
Kakšen bo vpliv malih
delničarjev?
v četrtek, 16. julija, se bo-
do na prvi skupščini zbrali
delničarji družbe Premogov-
nik Velenje. Večinski, 89-od-
stotni lastnik podjetja je dr-
žava, 8 odstotkov premože-
nja imajo v lasti razvojni,
odškodninski in pokojninski
sklad, le trije odstotki delnic
pa so v rokah sedanjih in
nekdanjih delavcev podjetja.
Na vprašanje, kakšen vpliv
bo v primerjavi z večinskim
lastnikom imelo 4490 malih
delničarjev, je ta čas še težko
odgovoriti, vendar v premogov-
niku menijo, da bi bilo hudo
narobe, če bi jim država s svoji-
mi odločitvami poskušala ško-
dovati in bi onemogočala uspe-
šno uresničevanje osnovnih
strateških ciljev podjetja. S tem
bi namreč porušila ravnovesje
kakovosti življenja znotraj pre-
mogovnika in v odnosih z lo-
kalno skupnostjo. »Prav zato
bo treba čim prej skleniti dol-
goročno pogodbo za obdobje
desetih ali dvajsetih let o pogo-
jih za pridobivanje in prodajo
premoga za proizvodnjo elek-
trične energije,« pravi direktor
Premogovnika Velenp dr.
Franc Žerdin. »V skupni
dolgoročni projekciji Termoe-
lektrarne Šoštanj in našega pre-
mogovnika smo že zapisali, da
lahko podjetji najbolj uspešno
poslujeta le pri proizvodnji
3200 gigavatnih ur električne
energije in štirih milijonih ton
lignita letno.«	JI
Polzela sledi novim modnim trendom
Tovarna nogavic s Polzele, ki je vodilni
nogavičar v Sloveniji, proizvede na leto 37
milijonov parov nogavic, od tega jih kar 80
odstotkov izvozi na zahtevna zahodna tržiš-
ča. Pri tem nenehno sledi svetovnim mod-
nim trendom ter uvaja nove tehnologije in
"Materiale, saj lahko le na takšen način zado-
volji zahteve domačih in tujih kupcev.
Eden od ekskluzivnih materialov, ki jih
Polzela uporablja, je preja lycra iz ameriškega
podjetja Du Pont, s katerim ima Polzela li-
cenčno pogodbo, ki jo je sklenila med prvimi
v Evropi. Polzela in Du Pont sta pripravila
strokovno predstavitev modnih trendov v no-
gavičarstvu za sezono 1999/2000. V prijetnem
okolju Hotela Žalec so si številni kupci in
tehnologi Polzele lahko ogledali materiale in
nogavičarske izdelke, ki so jih predstavile
manekenke, obenem pa prisluhnili strokovne-
mu predavanju Briana Colemana, direktorja
razvoja za nogavičarstvo v podjetju Du Pont.
Povedal je, da se ta preja po dolžini raztegne
do sedemkrat in da se po sprostitvi vrne v
svojo prvotno dolžino, zaradi česar so izdelki
iz nje trpežni in do konca uporabnosti ohrani-
jo svojo obliko.	TT
Razpis za štorsico
Jeicio ni uspel
Posebna komisija, ki pod
vodstvom državnega sekre-
tarja za industrijo dr. Borisa
Šušterja vodi razpis za pro-
dajo Jekla Štore, se je odloči-
la, da bo razpis ponovila. No-
bena od ponudb namreč ne
izpolnjuje pričakovanj na-
ročnika razpisa, koncema
Slovenske železarne.
Na javni razpis, ki je bil
objavljen 20. maja, sta prispeli
le dve ponudbi, in sicer skup-
na ponudba švedskega podjet-
ja Inexa Danderyd in zreškega
Uniorja ter ponudba nemške
jeklarske družbe Max Aicher
iz Hammeraua. Komisija za
pregled ponudb in izbiro na-
jugodnejšega ponudnika za
dražbo štorske jeklarne je gle-
de na napovedi pričakovala
večje zanimanje za razpis, za-
to ga bo ponovila, da se bodo
lahko prijavili vsi tisti, ki sedaj
svoje ponudbe za nakup niso
mogli pripraviti v tridesetih
dneh. Na ponovljenem razpi-
su bosta lahko z dopolnjeni-
ma ponudbama sodelovali tu-
di družbi Inexa z Uniorjem in
Max Aicher.
Program lastninjenja Slo-
venskih železarn predvideva,
da bi morali v Jeklo Štore, ki
kot samostojna družba deluje
od lanskega avgusta, pred tem
pa je bil v okviru ravenskega
Metala, za programsko pre-
strukturiranje v prihodnjih le-
tih vložiti okrog štiri milijarde
tolarjev. Nadzorni svet Sloven-
skih železarn je pred kratkim
sklenil, da bo dolgove jeklar-
ne, ki bremenijo Matal Ravne
in se približujejo osmim mili-
jardam tolarjev, razreševal s
posebno že ustanovljeno novo
družbo, v katero bo prenesel
celotno aktivo, pasivo, obre-
menitve in osnovna sredstva
Jekla Štore.
V Štorah so lani proizvedli
54.000 ton jekla, realizacija pa
je znašala 4,4 milijarde tolar-
jev. Letošnja proizvodnja pa
naj bi znašala kar 72.000 ton
jekla.	JI
Skupščina
Alposa
preslavlfena
Nadzorni svet podjetja Al-
pos iz Šentjurja se je odločil,
da bo skupščino delničarjev,
ki je bila napovedana za po-
nedeljek, 13. julija, prestavil
na petek, 28. avgusta. Upra-
va družbe namreč ni uspela
pridobiti vseh dokumentov,
ki so potrebni za oblikova-
nje predloga sklepov, ki jih
bodo obravnavali na skupš-
čini.	JI
BAROMETER
Lastninfenje se
končuje
v agenciji za prestruktu-
riranje in privatizacijo kon-
čujejo lastninjenje sloven-
skih podjetij. Tista, ki niso
dobila prvega soglasja, bo-
do šla v last in upravljanje
Slovenske razvojne družbe
že v avgustu, tista, ki niso
dobila drugega soglasja, pa
konec leta. Agencija je odo-
brila 1.442 vlog za privati-
zacijo podjetij z družbenim
kapitalom (vseh vlog je bilo
1.596), za 84 podjetij je bil
je bil v času lastninjenja
uveden postopek stečaja ali
likvidacije, pri preostalih
70 podjetjih pa so ugotovili
nepravilnosti med privati-
zacijo, zato so njihove del-
nice prenesli na sklad za
razvoj.
Tretja pocenitev
posojil
v Novi Ljubljanski banki
bodo s 1. avgustom pričele
veljati nove, za 1,25 odstot-
ne točke nižje obrestne me-
re za posojila pravnim ose-
bam, zasebnikom in obča-
nom, še cenejša bodo tudi
stanovanjska posojila brez
vezave, katerih obresti se
bodo glede na ročnost giba-
le od TOM+5,5 odstotka do
TOM+7 odstotkov. Poleg
nižjih obrestnih mer bo
NLB kot prva slovenska
banka ponudila stanovanj-
ska posojila za dobo do 20
let.
Brez čekov tudi s
kartico SKB
Od 10. julija je nT,ogoče
bančno kartico SKB upo-
rabljati tudi kot plačilno
kartico. Imetniki kartice
lahko na vseh prodajnih
mestih, ki so opremljena s
POS terminali in označena
z nalepko BA ali maestro
plačujejo blago in storitve,
banka pa jim bo še isti dan
bremenila račun. Po no-
vem imajo imetniki kartic
SKB preko bankomatov
omogočen tudi vpogled na
stanje na svojem tekočem
računu.
Priljubljeno
Alpsko mleko
Na slovensko tržišče je
prejšnji teden prišel milijar-
di liter trajnega Alpskega
mleka, ki ga v Ljubljanskih
mlekarnah izdelujejo že tri-
deset let. Sprva so mleko
polnili v pollitrsko embala-
žo v obliki enostraničnega
trikotnika, pred časom pa
so s popolno prenovo proi-
zvodne hnije za trajne
mlečne izdelke uvedh tako
imenovano slim embalažo s
pokrovčkom, s katero se
lahko primerjajo z vodilni-
mi evropskimi mlekarnami.
V zadnjem Času proizvod-
nja mleka v Slovenija naraš-
ča, vendar je uporaba še
vedno pod evropskim pov-
prečjem. Pri nas namreč na
leto zaužijemo od 175 do
180 litrov mleka in mlečnih
izdelkov, povprečna poraba
v Evropi pa je že okrog 250
litrov.
Sl.28..16.iulii 1998
□
KULTURA
llll'l'ilH>l!IIHl
Z Veroniko v onostranstvu
Po krstni uprizoritvi Angelov za Veroniko na Starem gradu
Poletno prizorišče med
vsako leto vidneje in lepše
obnovljenimi razvalinami
Starega gradu nad Celjem je
zaradi svojega zgodovinske-
ga in arhitekturnega izroči-
la, ki ga izžareva, in zaradi
svoje blagodejne odmaknje-
nosti od virov sodobne urba-
ne zvočne prenasičenosti
vsekakor eno najprivlačnej-
ših za odrske umetnike in
ljubitelje njihovih stvaritev
daleč naokoli.
Zaradi tega ne preseneča, da
skušajo njegovo potencialno
privlačnost ob odsotnosti red-
ne in načrtne tovrstne pro-
gramske ponudbe domačega
poklicnega gledahšča (SLO) in
drugih zavodov izkoristiti za-
sebni producenti (letos celj-
sko društvo Maitreya), ki ob
znatni finančni podpori mest-
ne občine Celje oziroma prire-
diteljev Poletja v knežjem me-
stu skušajo zapolniti program-
sko vrzel in (tudi dobesedno)
zapolniti in vsebinsko oboga-
titi scensko vznemirljiv doga-
jalni prostor.
Toda krstna uprizoritev »ne-
beške tragedije« Angeli za Ve-
roniko mladega domačega av-
torja in režiserja Miha Aluje-
viča (pred letom je na istem
prizorišču debitiral z Grofico
Celjsko), ki je doživela svojo
premiero pred tednom na sli-
kovitem in strmem prizorišču
pod Friderikovim stolpom, je,
žal, tudi pokazala, da vseka-
kor pozitivna ambicioznost,
ustvarjalni pogum in organi-
zacijska širokopoteznost ter
profesionalna zavzetost in pri-
vrženost nosilnih ustvarjalcev
in organizatorjev ne morejo
nadomestiti ali zapolniti vrze-
li, ki jo sprošča pri tej na zunaj
obredni in spektakularni upri-
zoritvi vendarle ključna in od-
ločilna uprizoritvena iztočni-
ca: šibko in nedomišljeno be-
sedilo.
Dramsko dogajanje je v An-
gelih za Veroniko postavljeno
v eterično brezčasje in brez-
brežje onostranstva, kamor
avtor sledi duši zločinsko po-
gubljene Princese (verjeti mo-
ramo, da Veronike Deseniš-
ke), da bi dokaj gostobesed-
no, nepregledno in nepreprič-
ljivo pokazal, kako naj bi se
tudi med angeli nadaljevali iz
tostranstva dobro znani nes-
porazumi in konflikti med
protagonisti dobrega in zla,
demonstracije slepega in uni-
čevalnega mesijanstva in fana-
tizma, (samo) uničujočega
dvoma, preziranja civilizacij-
skega izročila in vsakršne sve-
tosti, a da je tudi tam v vse-mir-
ju, kot tu na Zemlji, pot do
sprave, pomiritve, očiščenja...
neogibno povezana s trplje-
njem in žrtvijo.
Kot je videti, se besedilo sa-
mo navezuje na zgodovinski in
literarni mit o Celjskih knezih
in Veroniki DeseniŠki mnogo
manj (ter mnogo bolj ohlapno
in poljubno), kot nam skušajo
to ob uprizoritvi dopovedati
njeni promotorji. Kar samo po
sebi tudi ne bi bilo nič slabega,
če ne bi imeli občutka, da je
spogledovanja s priljubljeno (in
tudi v oblastnih krogih vselej s
previdno naklonjenostjo podpr-
to) tematiko ravno toliko, da je
bilo mogoče za uprizoritveni
podvig pridobiti dovolj otipljive
(sponzorske) podpore.
Na srečo je profesionalno ko-
rektna izvedba obredno zasno-
vanega dogajanja na slikovi-
tem zgodovinskem prizorišču
gledalcu omogočila, da v do-
bri uri ambientalnega dogaja-
nja pod mesečino in zvezdami
doživi tudi nekaj lepih odr-
skih trenutkov. Poleg režiserja
Miha Alujeviča (ki je za zdaj
brez dvoma močnejši v režiji
kot v dramskem pisanju) je za
izbrušeno in ne preobloženo
likovno plat uprizoritve poskr-
bela kostumografinja Ivona
Stanič, za učinkovito scensko
glasbo (elektronika, ženski
vokal) Patrik Greblo ter za
prepoznavno zagrebško ko-
reografijo sodobnega odrske-
ga plesa in giba Desanka Vi-
rant.
Med protagonistkami so
imele po besedilu (presenetlji-
vo) nekoliko več značajskega
in dramskega volumna na vo-
ljo (v dialogu nakazano dvos-
polne) nosilke angelskih vlog.
Njih namreč avtor in režiser
občasno izvablja in izloča iz
monolitnega angelskega zbo-
ra in jim s tem omogoča tre-
nutke (človeške) individualne
prepoznavnosti, in sicer pravi-
loma v parih: Tina Gorenjak -
Nina Skrbinšek, Mirjana Ša-
jinovič - Milena Grm, Tama-
ra Kršek - Ilijana Pirel (ple-
salki). Aleksandra Balmazo-
vič pa je imela v vlogi Princese
(Veronike) v nasprotju z njimi
le minimalne možnosti, da bi
oblikovala karkoli prepoznav-
nega, zaradi česar je ostalo
tudi osnovno razmerje med
njo in angeli vse do konca
vprašljivo in nepojasnjeno. S
tem pa v precejšnji meri tudi
smisel uprizoritve v celoti,
■■■■■■■i SLAVKO PEZDIR
Dalibor M. Zupančič
Psevdokozmični
avtoportret s pastmi
v Likovnem salonu v Celju
bodo jutri zaprli razstavo Av-
toportret, ki jo je pripravilo
društvo celjskih likovnih
umetnikov. Med razstavlje-
nimi deli zelo izstopa avto-
portret Daliborja M. Zupan-
čiča. Ne le po obliki in sporo-
čilnosti, ampak tudi po nači-
na nastanka.
Bori je namreč svoj potrtet
ustvarjal v živo, pred očmi,
žal, redkih opazovalcev, ki pa
so bili nad njegovim »delom v
nastajanju« zelo navdušeni.
Začel je ob otvoritvi, nato pa
več kot en teden z risbicami
polnil belo platno in pri tem
upošteval tudi reakcije na-
ključnih gledalcev. »Del moje
ustvarjalnosti je tudi čas,« po-
jasnjuje Bori Zupančič, »zato
tudi avtoportreta ne dojemam
kot statični izraz. Na razstavi
zato predstavljam tisto, kar v
tem času doživljam. Razpetost
med podzavestnimi strahovi,
dejanskostjo in željami.«
Medtem ko bodo slike osta-
lih avtorjev po razstavi našle
drugo steno, bo Borijeva stva-
ritev uničena. Reši jo lahko le
kakšna galerija, ki bi želela ta
psevdokozmični avtoportret
za stalno razstaviti v svojih
prostorih.	JI
Razstava diplomantov
v galeriji Kulturnega
centra Ivan Napotnik v Ve-
lenju je postavljena razsta-
va slikarjev, ki so sodelova-
li na likovni koloniji v Ve-
lenju.
Letos so v Velenju že deve-
tič pripravili likovno koloni-
jo, na kateri sodelujejo di-
plomanti ljubljanske Akade-
mije za likovno umetnost.
Slikarska dela so sodelujoči
naredili v Velenju oziroma
njegovi okolici, pri čemer so
si izbirali različne motive v
naravi ali v bolj urbanih pre-
delih.
Na likovni koloniji je »so-
delovalo deset avtorjev, ki se
uvrščajo v mlajšo generacijo
naših likovnikov in za katere
je značilno, da so v obdobju,
ko še oblikujejo svoj način
likovnega izražanja. To se-
veda pomeni, da bodo mno-
gi od njih še spreminjali svo-
jo likovno govorico in vanjo
vnašali razne vsebinske
spremembe. Kljub temu pa
so sodelujoči s svojimi deli
pokazali precej slikaxskega
znanja, ki se izraža pri obli-
kovanju kompozicij ter upo-
rabi barvnih nanosov. V sli-
kah je mnogo svežih in to-
plih barv, kar je verjetno tu-
di odraz tega, da so bile na-
rejene v poletnih dneh.
Dela, ki so bila narejena
na likovni koloniji, je oce-
njevala žirija in posamezni
avtorji so bili tudi nagrajeni.
Prvo nagrado je prejela Na-
taša Tajnik, drugo Ksenja
Čerče, tretjo Denis Senegač-
nik, četrto pa Simona Čudo-
van. Poleg njih pa so na li-
kovni koloniji sodelovali še
Mitja Ficko, Marija Flegar,
Kristina Krhin, Gorazd Krnc
ter Andreja Suhodolčan.
BORIS GORUPIČ
Slikarska in kiparska dela
v Savinovem salonu v Žal-
cu je odprta razstava likov-
nih del, ki sta jih naredila
Bernard Sešel in Arpad Šala-
mon.
Bernard Sešel iz Velenja se
s kiparstvom ukvarja ljubitelj-
sko, svoje znanje pa je izpo-
polnjeval pri različnih men-
torjih. Od leta 1985 je član
Društva šaleških likovnih
umetnikov, v preteklih letih
pa je priredil tudi več samo-
stojnih razstav. V svojem de-
lu se osredotoča predvsem
na figuralne motive. Pri tem
mu ne gre toliko za poudarja-
nje individualnih posebnosti
posameznega lika, oziroma
figure, temveč predvsem
poudarja stilizirane forme,
ki se s svojimi posebnostmi
ponavljajo v različnih plasti-
kah. Vanje vnaša razne zaob-
ljene in valovite oblike, ki se
usklajujejo s celotno kompo-
zicijsko maso, ki ima v svo-
jem središču portretni, ozi-
roma figuralni motiv. Pri tem
na svoj način združuje izho-
dišča, ki so v določenem smi-
slu tudi blizu realistični za-
snovi z abstraktno dekorativ-
nim modelom.
Slikar Arpad Šalamon iz
Slovenskih Konjic se z likov-
no dejavnostjo ukvarja že
več desetletij in to s poučeva-
njem kot tudi s samostojnim
likovnim delom na področju
slikarstva in grafike. Pripra-
vil je večje število razstav,
prejel pa je tudi vrsto različ-
nih nagrad. Njegovo zanima-
nje je osredotočeno predvsem
na krajine. Izhodišča za svoja
slikarska dela je našel v različ-
nih pokrajinskih predelih, od
takšnih z izrazitimi ravninski-
mi strukturami, pa do bolj hri-
bovitih krajin. Pomembno
mesto v njegovih slikah imajo
tudi barve, ki so povzete iz
naravnega prostora in odraža-
jo barvno zasnovo, značilno
za določen prostor v posamez-
nem letnem času, na svoj na-
čin pa odražajo tudi avtorjevo
razpoloženje ob slikanju. Za
njegova dela je značilna tudi
enakomerna razporeditev li-,
kovnih enot na slikarski povr-
šini, kar daje slikam značilno
estetsko skladnost.
BORIS GORUPIČ
Jazz v zamorcu
Na vrtu prenovljene krčme Pri zamorcu bo v soboto
zvečer prvi koncert. Za otvoritev je izbran Ljubljana jazz
selection iz Ljubljane.
V Celje prihajajo po dveletnem premoru, ko so bili gostje
poletnega jazz festivala. V zasedbi so Pero Ugrin, Gajo Gajič,
Primož Grašič in Žiga Golob. Koncert se bo začel ob 21. uri, v
primeru slabega vremena pa bo v notranjih prostorih zamor-
ca.	ŽZ
ZAPISOVANJA
Vas v mestu
Ko se poleti prižgejo ulične
svetilke, nastopi čas za kultu-
ro. Za kulturne prireditve. Tre-
nutek za kulturo, skratka. Uf,
kako lepo se to sliši. Kar preveč
lepo. In kar je preveč lepo, vsaj
ponavadi, ni nikoli tako zares
lepo, kot se zdi na prvi pogled.
Tam nekje sredi junija je bil
moj predal dobesedno do vrha
natrpan z raznoraznimi vabili
na raznorazne kulturne prire-
ditve. Ob njih so ležali še pro-
grami in kup materiala, ki bi
me naj prepričal, da se posa-
mezne prireditve pač že mo-
ram udeležiti. Da si tega, da bi
jo »prešprical«, enostavno ne
smem in ne morem privoščiti.
In ko sem si le vzel čas in vse
tiste papirje in vabila pregle-
dal, sem ugotovil, da si od
tistih vabljivih reči ne bom ni-
česar ogledal. Vsaj z name-
nom ne. Ne vem, mogoče me
bo pot tja zanesla povsem slu-
čajno.
Ljubljanski poletni festival,
denimo, me odbija že s svojimi
cenami vstopnic. Tako vnet
ljubitelj ukrajinskega godalne-
ga kvarteta pa spet nisem, da
bi plačal mastno vstopnico in
se potem tam dolgočasil Na-
vsezadnje, prijatelj oziroma ti-
sti, s katerimi se družim, ne bi
bili prav nič zavistni ob tem,
ko bi jim referiral, da sem se
udeležil tovrstne manifestaci-
je. Tudi cena vstopnic jih ne bi
vznemirila. Ne vem, kako je z
vami, toda meni bi se morda
celo smejali. Ha, pa še »rej-
ting« bi mi v družbi najbrž
padel.
Prireditve, ki se obetajo na
Primorskem poletnem festiva-
lu, so preveč zaprtega značaja,
da bi se jim udeležil; če bi se
dogajale na obali, da bi tja
zašel popolnoma slučajno, da
bi tja kar padel, da bi priredi-
tev prišla k meni, bi bil zelo
vesel in sploh navdušen, ter bi
z veseljem zaklical, da se je
končno nekdo spomnil in nam
kulturni dogodek pripeljal
pred nos. Takorekoč na dom.
Problem poletnih kulturnih
prireditev je namreč točno v
tem, da nas nekam vabijo.
Nihče pa, z izjemo Mariborča-
nov in njihovega festivala na
Lentu, ničesar ne stori, da bi
nas kulturno presenetil. Da še
sami ne bi vedeli, da smo pri-
sostovali kulturnemu dogod-
ku.
Tudi prireditve, ki jih ima-
mo možnost videti v Celju sko-
zi poletna meseca, nas zgolj
vabijo. Z novico in z ničemer
drugim. Kar pomeni, da so
tovrstne prireditve še vedno sa-
me sebi namen. Ne pa tistim,
za katere so, verjamem, pri-
pravljene. Mesto zaradi tovrst-
nih prireditev ne zadiha niti
za trenutek bolj sproščeno. Pri
čemer so celjski organizatorji
šli še korak dlje; med priredi-
tve, ki bi naj obogatile mesto,
so vrinili nekaj narodnoza-
bavnih koncertov. Kot da je
mesto prostor za veselice. Kot
da tega prostora ni na prvem
travniku tam nekje na bliž-
njem podeželju. Tako da tiste
floskule o tem, kako Celje sko-
zi poletje postane mesto v pra-
vem pomenu besede, niso toč-
ne. Ravno obratno; Celje skozi
poletje postane navadna vas.
Narodnozabavni ansambli na
prireditvah, ki bi naj animira-
le mesto, nimajo kaj iskati.
Gre preprosto za stvar okusa.
Tako kot tudi raznorazni ukra-
jinski godalni kvarteti in pi-
halni seksteti na prireditve, ki
bi naj obogatile mestni utrip,
ne sodijo. Žal. Pa pri tem ne
igra kakovost prav nobene vlo-
ge. Še manj okus. Pač pa pre-
prosto dejstvo, daje treba pole-
ti predvsem animirati. Pri ani-
maciji pa šteje kar največji
krog ljudi.
Če hočete, med prireditve,
bolj kot tisti Ukrajinci, sodijo
navadni ulični glasbeniki.
Piše: TADEJ ČATER
Št.28.-16.iuiii 1998
IMjjig
KUITURA
□
Maturant s poslovnim kovčkom
Glasbenik Gregor Deleja je pri petnajstih napisal prvo večje instrumentalno delo, zdaj piše suito gimnaziji
Glasba je najbogatejša
umetnost: pripoveduje o naj-
bolj iskrenem, tudi neizre-
kljivo pove... Tako je nekoč
dejal Hegel in maturant Gre-
gor Deleja mu pritrjuje, saj
je glasba najpomembnejši
del njegovega življenja. Le-
tos je zaključil šolanje na 1.
gimnaziji v Celju, kjer je dal
velik pečat gimnazijskemu
kulturnemu življenju, pope-
stril pa je tudi celjski glasbe-
ni utrip.
Če bi Gregorja Delejo kdaj
srečali na ulici, bi verjetno
sploh ne vedeh, da je dijak. Že
s svojo zunanjostjo in nasto-
pom se razlikuje od povpreč-
nih gimnazijcev. Nič čudnega
ni bilo, če je kakšen fazanček
Gregorja zamenjal za profe-
sorja. Elegantne obleke, po-
slovni kovček in drag parfum
res niso dijaška zaščitna
znamka.
V nasprotju z družinsko tra-
dicijo, odraščal je namreč v
mozirski zdravniški družini,
se mladi Grega ni usmeril v
medicino, ampak je svoje za-
nimanje namenil predvsem
glasbi. Prva, ki ga je vodila po
belo-črnih tipkah, je bila Mira
Kelemen, ki ga poučuje še da-
nes. V 5. letniku nižje glasbe-
ne šole ga je pritegnila kompo-
zicija in začel je skladati lažje
skladbe. S petnajstimi leti je
napisal prvo večje instrumen-
talno delo, tri leta kasneje, po
maturi, piše suito, ki jo bo
namenil počastitivi 190-letni-
ce I. gimnazije v Celju.
Prav na tej šoli se je njegov
pravi glasbeni razvoj šele za-
res začel. Že v prvem letniku
je s svojim delom na kultur-
nem področju vzbudil veliko
pozornosti, kot se spominja
profesor Jože Zupančič, rav-
natelj I.gimnazije v Celju. Tu-
kaj je spoznal tudi svojega ka-
snejšega zaveznika na glasbe-
nem področju, dve leti starej-
šega Simona Dvoršaka, s kate-
rim sta kot klavirski duo ble-
stela kar nekaj gimnazijskih
let in bosta verjetno v prihod-
nosti napolnila še marsikatero
dvorano. Očitno zelo uspešna
naveza Deleja-Dvoršak je v
šolskem letu 1995/96 prevzela
vodstvo šolskega pevskega
zbora, kajti zborovodkinja je
bila tisto leto na porodniškem
dopustu. Zbor je bil sicer
manjštevilen kot v prejšnjih
letih, vendar ohranil se je. Pod
Gregorjevim umetniškim
vodstvom se je uspešno pred-
stavil tudi fantovski oktet. •
Gregor je bil vsa štiri leta
svojega gimnazijskega šolanja
tudi dejaven član Kulturnega
društva Antona Aškerca, kjer
so poleg glasbenega talenta
prišle najbolj do izraza njego-
ve organizacijske sposobnosti.
Verjetno najpomembnejša pri-
dobitev društva v minulem
šolskem letu je ustanovitev
šolskega orkestra, ki pa ga ne
bi bilo brez mentorja in Gre-
gorjevega razrednika Antona
Šepetavca. V orkestru igra
osemnajst mladih glasbeni-
kov, dirigira pa mu bivši dijak,
zdaj študent glasbene pedago-
gike v Mariboru Simon Dvor-
šak.
Ali Gregorju sploh ostane
kaj prostega časa? Spretno se
je naučil združiti prijetno s
koristnim in nujnim. Zagotovo
pa je največja uganka, tako za
dijake kot profesorje, kako mu
je uspelo ohraniti prav dober
učni uspeh in številne izven-
šolske dejavnosti. Zadnji let-
nik gimnazije je končal celo z
odliko. Gregor svoje skrivnosti
noče izdati, ampak se raje iz-
govori na obilico porabljenega
papirja, ki mu je služila kot
pripomoček spominskim celi-
cam.
Prihodnost še ni čisto jasno
začrtana, vendar nekaj je go-
tovo, Gregor bo vztrajal na
glasbenem področju. Vpisal
se je namreč na Pedagoško
fakuheto Maribor, kjer bo štu-
diral glasbeno pedagogiko, saj
je že opravil sprejemne izpite.
NATAŠA PEUNIK
Gregor Deleja pred L gimnazijo v Celju. Elegantne obleke,
poslovni kovček in drag parfum niso ravno zaščitna znamka
povprečnega gimnazijca.
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Aiba in Icavbojski škornji
Guy Gilbert, francoski žup-
nik z ulice, nam v svojih de-
lih razkriva življenje mladih,
ki so na kakršenkoli način
izgubili rdečo nit življenja in
se izgubili v alkoholu, mami-
hh, v neizprosnih zaporih.
Leta 1997 se je Gilbert ude-
ležil vseslovenskega srečanja
mladih v Stični, v letošnjem
februarju pa je ponovno govo-
ril v Ljubljani na mednarod-
nem seminarju o uličnem de-
lu, ki ga je organiziral Projekt
Skala pod naslovom
»Mladi-ulica-prihodnost«.
Projekt Skala, ki ga vodi du-
hovnik Martin Lisec se ukvar-
ja s podobnimi problemi kot
Gilbert v Franciji.
Gilbert je prepričan, da če
boste s človekom z roba druž-
be ravnali kot s psom, vas bo
ugriznil; če mu boste izkazali
ljubezen, vas bo vzljubil.
»Daj, da bom v Marcelu, ki me
bo spet ves dan spravljal ob
živce, videl njegovo neskonč-
no revščino, njegovo neustav-
ljivo željo, da bi ga opazili, da
bi se z njim pogovarjali in da
bi imel koga, na kogar se lah-
ko zanese.«
Temno življenje velikih
mest - vedno pogosteje tudi
rnanjših - je grozljivo, povsod
kraljuje brezbrižnost. Še niko-
li niso mladi tako zelo potre-
bovali ljubečih staršev, ki se
znajo pogovarjati in ki znajo
takrat, ko iz otrokovega pogle-
da ali vprašanja razberejo, da
jih potrebuje, pustiti vse dru-
§0 in pohiteti k njemu ter si
Zanj vzeti čas. Ko se mladi
^najdejo v zaporu, je prepoz-
'^o. Nekdanji francoski pred-
sednik D'Estang je nekoč de-
jal: »Odvzem prostosti je ka-
zen. Nimamo pa pravice, da
tej kazni dodamo še tisto, ki
lahko uniči človeško osebo.«
Umirjena avtoriteta odrasle-
ga, ki svoje gotovosti ne vsilju-
je, ampak jo izpričuje s svojim
življenjem, bo mladostnika
zaznamovala za vse življenje.
Mladostnik se namreč lahko
resnično oblikuje edinole v
ogledalu, ki ga najde v pogle-
du odrasle osebe. K temu Gil-
bert pojasnjuje: »Ne ubijam,
ne kradem, ne posiljujem kot
oni, toda od časa do časa mo-
ram uporabiti njihova pravila,
če hočem ohraniti svoj položaj
med njimi.« Tudi sam pogosto
dvomi, če mu bo uspelo po-
magati mladim v tolikšni me-
ri, kot si želi. Preprosto vztraja
v svojem početju.
Gilbert ima dve ljubezni:
Cerkev in ulico. Kajti bistvo
krščanstva je prav v presega-
nju vseh ovir in vsega forma-
lizma, ne glede na politično,
družbeno in versko čutenje. In
da lahko obdrži ravnotežje
med vsemi skrajnostmi, se
vsakih štirinajst dni za 48 ur
umakne v samoto, kjer v tišini
nabere moči za nadaljnje delo
z mladimi. Tišina ima že sama
po sebi neverjetno moč, vča-
sih osupljivo relativizira živ-
ljenje in mu daje nov polet.
Poskusite še vi...
Piše: JELKA BRVAR
Ohranjeni Ježelc
Pri založbi Sanje v Ljublja-
ni je izšla druga, popravljena
izdaja knjige pesmi Franeta
Milčinskega Ježka z naslo-
vom Preprosta ljubezen.
Gre za edinstveno zbirko
pesmi slovenskega pripovedo-
valca, humorista in poeta (pr-
va izdaja je izšla lani 14. de-
cembra, ob Ježkovem rojst-
nem dnevu in bila v hipu raz-
prodana), med katerimi veči-
na ni bila še nikoli natisnjena.
V času Ježkovega življenja sta
izšh namreč le dve njegovi
knjižici - ob Zvezdici zaspanki
še zbirka humoresk 13 in ena,
večina njegovih tekstov pa os-
taja zvočno zapisana na trako-
vih arhiva Radia Slovenija. S
slednjo so pri založbi Sanje
podpisali pogodbo o izdaji
vseh Ježkovih še ohranjenih
tekstov in popevk.
Letos septembra bosta tako
izšli zgoščenka in kaseta Cin-
ca marinca ter dva fonogra-
ma; na prvem z naslovom Je-
žek pripoveduje bodo posne-
te njegove pravljice za otroke.
na drugem pa bo predstavlje-
na poezija v lastni interpreta-
ciji tega velikega slovenskega
umetnika. Kmalu bo izšla tudi
zbirka njegovih humoresk 13
+ osem, ki jo ureja Jana Mil-
činski.	NMS
Trideset let ustvarjanja Nika Ignjatiča
Letos mineva trideset let
od kar je Celjan Niko Ignjatič
aktivno prisoten na likovni
sceni. V tem času se je nabra-
lo že več kot sto samostojnih
razstav doma in v tujini.
Jubilej je umetnik proslavil
z dvema razstavama. V Ro-
gaški Slatini v Centru »Gic« v
Migonjah razstavlja skupaj z
slikarko Cecilijo Bernjak s
Ptuja, razstavo so odprli v
soboto, 4. julija, in bo na
ogled do konca meseca. Oba
avtorja na tej razstavi pred-
stavljata olja na platnu, Ceci-
lija Bernjak tihožitja in kraji-
no, Niko Ignjatič pa nadreali-
stične slike zadnjega obdob-
ja.
Jubilej je Niko Ignjatič kro-
nal s samostojno razstavo v
obnovljenih prostorih pizze-
rije »Salvador« na Ostrožnem
v Celju. Razstavo so prav ta-
ko odprli 4. julija ob otvoritvi
obnovljenih prostorov. Za
razstavo je avtor izbral 23
tipičnih del iz novejšega us-
tvarjalnega obdobja zadnjih
štirih let, gre pa za srednje
velika realistična in nadreali-
stična olja na platnu. Tudi ta
razstava bo na ogled do kon-
ca julija, nato pa jo bo avtor
preselil na Ptuj, kjer bo na
ogled avgusta.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
PRIREDITVE
KONCERTI
V	Anini kapeli v Rogaški
Slatini bo nocoj ob 20.30 kon-
cert mezzosopranistke Edite
Garčevič-Koželj in kitarista
Žarka Ignjatoviča.
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v soboto ob
20.30 koncert zbora Ljubljan-
ski madrigalisti, pod vods-
tvom Matjaža Ščeka. V pone-
deljek ob 20.30 pa bo tam
gostovala folklori^ skupina
Anton Tanc iz Marija Gradca
pri Laškem, ki bo predstavila
šege s Kozjanskega.
Na trgu Atomske vasi v
Podčetrtku bo v nedeljo ob
18. uri promenadni koncert
Godbe na pihala iz Desiniča.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert vokalnega sek-
steta Vigred in nastop folklor-
ne skupine. Na ploščadi pred
domom pa bo v nedeljo ob 15.
uri koncert Moškega pevskega
zbora KUD Frankolovo.
RAZSTAVE
V	Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu je na ogled raz-
stava skulptur Bernarda Sešla
in akvarelov ter kolažev Arpa-
da Šalamona.
V	razstavnem prostoru
Banke Velenje, ekspoziture
Šoštanj razstavlja svoja dela
slikar Jože Svetina iz Zavodenj
pri Šoštanju. Njegove akvarele
velikega formata si lahko ogle-
date do konca julija.
V	Knjižnici v Šentjurju in
Ipavčevi hiši je na ogled raz-
stava likovnih del slikarke Eri-
ke Marije Bajuk.
V	Osrednji knjižnici v Ce-
lju je do septembra na ogled
razstava Branka Goropevška -
Grbi novih in starih občin na
Celjskem.
V	galeriji Keleia je odprta
razstava slik Uršole Bertot, Ed-
vina Dobriloviča, Uroša Pater-
nuja in Mihaela Rudla.
V	Muzeju novejše zgodovi-
ne je na ogled razstava Kaj se
skriva pod klobukom?
V	pritličju Stare grofije ima
Pokrajinski muzej dve razstavi:
Habsburžani na portretnih po-
dobah in Habsburžani - portre-
ti članov družine Habsburg na
novcih in medaljah.
V	Lapidariju je na ogled
razstava Rimske nekropole se-
verne Hrvaške.
Gostišče in muzej Firšt Lo-
garska dolina vabi na ogled
slikarske razstave akvarelov in
risb Jožeta Svetine, ki so letos
nastala v okolici in z motivi
Logarske doline.
V	galeriji Hodnik sodobne
umetnosti in Likovnem salo-
nu je na ogled razstava Druš-
tva likovnih umetnikov Celje.
V	razstavišču Ema razstav-
lja do konca meseca Vojko Vo-
lavšek, v Celjskem domu raz-
stavlja olja Tone Mohor, v
Razvojnem centru slikar
Nežmah, v centru Gic v Ro-
gaški Slatini Cecilija Bernjak
iz Ptuja, v pizzeriji Salvador
na Ostrožnem Niko Ignjatič, v
avli Splošne bolnišnice Celje
dijaki Srednje zdrav, šole Celje
na temo Prostovoljno delo di-
jakov in v gostišču Mihec na
Lopati likovna dela v mešani
tehniki slikar Rajko Mlinarič.
dSTAlO
Pokrajinski muzej Celje
vabi od torka do četrtka pri-
hodnji teden med 10. in 13.
uro na delavnice za staro in
mlado na temo razstave Habs-
buržani, delavnica bo imela
tokrat naslov Oblekel sem
Habsburžana.
Na Ponikvi pri Šentjurju
(Na griču) bo v nedeljo ob 15.
uri 9. tradicionalno srečanje
mladih talentov.
Na Celjskem gradu bo ju-
tri, v soboto, nedeljo ter v
ponedeljek in torek ob 21.
uri ponovitev nebeške trage-
dije z naslovom Angeli za
Veroniko, v režiji Mihe Alu-
jeviča. Igrajo: Aleksandra
Balmazovič, Tina Gorenjak,
Milena Grm, Tamara Kršek,
Ilijana Pirel, Nina Skrbinšek
in Mirijana Šajinovič.
V	Pokrajinskem muzeju
v Celju bo danes, v četrtek,
nastop cicibanov in razstava
otrok Udomačena svetloba.
V	Hermanovem gledališ-
ču Muzeja novejše zgodovi-
ne v Celju bo v soboto ob 10.
uri lutkovna predstava z na-
slovom Hop v "pravljico, v
izvedbi Gledališča Unikat iz
Ljubljane. V otroškem mu-
zeju pa bo v sredo ob 11. uri
poletna delavnica z naslo-
vom Želim si....
V	atriju Majolke bo v sre-
do ob 20.30 koncert Janija
Kovačiča.
St. 28.-16. julij 1998
10
AKTUALNO
\mm.\m
Čarobna formula za uspeh
Kako naj zastavimo svojo življenjsko in profesionalno pot
Prav vsi imamo kariero.
Gospodinje, direktorji, mate-
re, podjetniki, zidarji, sodni-
ki, prodajalci... Kariero ima
celo prvošolec, ki je v vrtcu
vzljubil pravljice, se naučil
prvih potez s čopičem in tudi
kakšne črke. V prvem razre-
du zna že brati, pisati in ra-
čunati. Kaj se bo z njim do-
gajalo naprej? Kasnejše šola-
nje mu bo dalo veliko for-
malnega znanja, vendar to
za uspešno delovno in živ-
ljenjsko pot ne bo dovolj. Le
če bo dovolj ustvarjalen, mo-
tiviran, prilagodljiv, in če bo
dobro poznal sebe in svoje
prednosti, bo znal prepozna-
ti življenjske priložnosti.
Kariero danes dojemamo
drugače kot pred leti, ko je ime-
la negativen prizvok. »Kariera
ni samo služba, ampak ta po-
jem obsega prav vse plati življe-
nja. Opredeljujemo jo kot splet
področij prijateljstva, družine,
hobijev in poklica. V poklicni
karieri je ravno tako kot verti-
kalno pomembno horizontalno
napredovanje; na določenem
področju lahko postajamo ved-
no boljši in širimo svoja znanja,
a ostajamo na istem položaju,«
je povedala Sergeja Planko, di-
plomirana sociologinja, ki v
celjskem podjetju Racio d.o.o.
skupaj s sodelavci skrbi za izva-
janje programov, v katerih želi-
jo mladim pomagati poiskati
odgovore na vprašanje, kako
načrtovati profesionalno pot.
Uspeh dosega vsakdo drugače,
zato univerzalnih receptov ni.
Uresničimo lahko za nas silno
pomemben cilj, vendar bi se
kdo drug na ta isti cilj mirno
požvižgal. O uspehu v življenju
in pri delu imamo na srečo
vedno lastna merila.
»Čarobna formula za uspeh
je sestavljena iz posamezniko-
ve motivacije, znanja, oseb-
nostnih lastnosti in prizadeva-
nja. Če le ena od teh kompo-
nent manjka, rezultata ni,« me-
ni Karmen Vodenik, diplomi-
rana sociologinja. V podjetju
Racio so v petdnevne šole za
načrtovanje kariere in podjet-
no ravnanje doslej vključili
1600 mladih, starih od 17 do 27
let. Ugotavljajo, da se mladi
potem, ko jih seznanijo s polo-
žajem na trgu delovne sile, z
načini načrtovanja kariere,
možnostmi razpoznavanja
podjetniških priložnosti v oko-
lju in s smislom spoznavanja
samega sebe, lažje odločajo za
samozaposlitev, podjetništvo,
zaposlitev ali nadaljnje izobra-
ževanje. Pomembno je, da zač-
nejo podjetno razmišljati in
verjeti vase.
Diploma ni dovolj
Ko posameznik konča sred-
njo šolo ali fakulteto, se skuša
poklicno uveljaviti. Diploma še
zdaleč ni dovolj, saj vedno bolj
pridobivajo na pomenu nefor-
malna znanja, tako imenovane
»mehke veščine«, »mehka inte-
ligenca«, kamor uvrščamo spo-
sobnost komuniciranja, sode-
lovanja, prilagajanja okolju in
spremembam. »Spremembe so
edina stalnica v življenju,« pra-
vi Sergeja Planko. »Nikoli ne
smemo dovoliti, da nas čas po-
vozi. To pa se kaj hitro zgodi,
če smo pasivni. Pomembno je,
kako znamo pridobljeno zna-
nje uporabiti in izkoristiti svoje
prednosti.«
Znamo povedati v čem smo
dobri ali celo najboljši? Kakšni
smo? Kateri so naši speči po-
tenciali? Katere so naše po-
manjkljivosti, kako jih lahko
odpravimo ali nadomestimo s
prednostmi?
»Če želimo na trgu delovne
sile konkurenčno nastopati, se
moramo razvijati profesional-
no in osebnostno. Pri tem sta
zelo pomembni ustvarjalnost
in pripravljenost na sprejema-
nje novosti. Vzroka za neus-
peh ne smemo iskati v okolju,
ampak iščimo ga v sebi. Imeti
moramo občutek samoodgo-
vornosti za svoje odločitve in
dejanja,« pravi Karmen Vode-
nik, ki pri načrtovanju kariere
poudarja pomen motivacije.
Pozitivna notranja energija,
osebna sreča, tudi zdravje in
smiselni cilji z vsemi vmesni-
mi postajami spodbujajo mo-
tivacijo. Le če smo sami dovolj
motivirani, lahko spodbujamo
k motivaciji še koga drugega.
Cilj je kot ogenj, ki nas vleče
naprej in smo se zanj priprav-
ljeni tudi žrtvovati.
Ko uspemo prepoznati svoje
lastnosti - prednosti in slabo-
sti - moramo obvladati tudi
veščine komuniciranja. Ali ve-
mo, kako je treba javno nasto-
pati? Faze javnega nastopanja
načeloma poznamo, vendar
jih nismo ozavestili. Nastopa-
mo rutinirano in ponavljamo
stare napake. Najpogostejša
napaka je, da se ne znamo
dobro predstaviti in jasno
izraziti, kaj želimo. Druga po-
gosta napaka je, da sogovorni-
ku ne damo dovolj časa, da bi
povedal, kdo je in kaj bi rad.
Prehitro skačemo v besedo in
prehitevamo pogovor, zato os-
tanejo situacije nedorečene.
Komunikaciji nismo bili kos.
Potrebujemo tudi znanje o
tem, kako vstopati v medo-
sebne odnose. Predpogoj za
dobre medosebne odnose je,
da imamo radi sebe. Če goji-
mo do sebe spoštovanje, ga
bomo lahko gojih tudi do dru-
gih. Če jih bomo spoštovaU,
jih bomo lahko imeli radi.
Naučiti se moramo ljudi spre-
jemati prav takšne, kot so, in
izognili se bomo številnim
konfliktom. Ko sebe in druge
sprejemamo brez zadržkov.
smo lahko uspešnejši in sreč-
nejši.
Novi trendi
Mladi bodo morali razviti
sposobnost prilagajanja glo-
balnim spremembam, ki se
odvijajo povsod v svetu z bli-
skovito naglico. Pripravljeni
morajo biti na osvajanje novih
vzorcev življenja.
»Nov vzorec paradigme, po
katerem danes družbe rešuje-
jo svoje probleme, postavlja
na prvo mesto človeka in nje-
govo ustvarjalnost ter znanje.
Če izobraževalni sistemi do-
volj hitro zaznajo trende in
nanje pravočasno reagirajo,
lahko v veliki meri pospešijo
prehod na višjo stopnjo razvo-
ja. Ključne sestavine posa-
meznikovega profesionalnega
razvoja v prihodnosti bodo us-
tvarjalnost, prilagodljivost in
samoodgovornost,« ugotavlja
mag. Karmen Gorišek, direk-
torica Racia d.o.o. »Kulturno,
religiozno in poUtično zaledje
nam je vsadilo vrednostni si-
stem, ki ni spodbujal proaktiv-
ne vloge posameznika. Mladi
pa danes preprosto morajo
sprejeti izzive podjetnega rav-
nanja, ne glede na to, kam jih
bo vodila profesionalna pot.
Za pridobivanje samozavesti
morajo biti motivirani in spo-
sobni konkurirati na medna-
rodnem trgu delovne sile.«
Poleg klasičnega izobraže-
vanja bo po mnenju svetovalk
iz Racia treba kmalu sistema-
tično zagotoviti razvoj dodat-
nih znanj, ki omogočajo sa-
mozaposlovanje, razvoj izoJ
braževanja iz dela, fleksibil-]
nost delovnega časa, spodbu-:
janje pozitivnega odnosa do
dela. Promocijo podjetništva
in programe usposabljanja
mladih za življenje v podjet-
niški družbi bi morali vključiti
v razvojno strategijo države,
saj se bo ravno današnja mla-
da generacija morala spopasti
s še močnejšo konkurenco na
trgu delovne sile. Podjetno
ravnanje bo postalo temeljno
izhodišče, ne glede na področ-
je, na katerem bodo posamez-
niki delali.
V podjetju Racio. d.o.o.,
kjer so že leta 1992 razvili
studio za načrtovanje karie-
re, ki se skladno s sodobnimi
trendi že preoblikuje v cen-
ter za razvoj kreativnosti,
pripravljajo pod okriljem
Ministrstva za delo, družino
in socialne zadeve priročnik
o načrtovanju kariere, ki je
tik pred izidom. Mladim naj
bi pripomogel, daiii postali v
življenju podjetnejši, čerav-
no ne bodo podjetniki. Iz vr-
ste strokovnih člankov, ki so
jih avtorji napisali na osnovi
praktičnih izkušenj, bodo
lahko tudi izluščili, kako naj
načrtujejo poklicno pot. Ra-
cio pripravlja poletno šolo o
načrtovanju kariere na
Bledu od 10. do 14. avgusta.
»Stiske, ki jih danes doživlja
jo mladi na poti k samostojno-
sti, skušamo prikazati bolj z
vidika priložnosti kot nevarno-
sti,« pravi Karmen Gorišek. To
nenavadno misel je treba poja-
sniti. Kitajci imajo za krizo dve
besedi: wei in ji. Prva pomeni
nevarnost, druga priložnost.
MMMMMM KSENIJA LEKIČ
Sergeja Planko in Karmen Vodenik, sociologinji iz podjetja
Racio, poudarjata na področju poklicnega uveljavljanja po-
men posameznikovih »mehkih sposobnosti« - ustvarjalnosti,
prilagodljivosti in samoodgovornosti. Prav te veščine bodo v
času globalizacije odločilno vplivale na iznajdljivost današ-
nje mlade generacije.
Ozdravitev je bila čudežna
Na Slomškovo razglasitev za svetnika je vplivala ozdravitev celjskega opata Friderika Kolška
Postopek za razglasitev
škofa Slomška za svetnika je
potekal več kot sedemdeset
let. V zadnjem času je nanj
odločilno vplivala čudežna
ozdravitev celjskega opata in
prelata Friderika Kolška leta
1992.
Kakšen je postopek razglasi-
tve nekega kandidata za blaže-
nega oziroma svetnika? Najprej
so za Slomškovo beatifikacijo
zbrali približno 2400 strani gra-
diva Pozicije o življenju in kre-
postih tega kandidata. Približ-
no tri četrtine podatkov o
Slomškovih krepostih je zbral
vicepostulator postopka dr.
Marjan Turnšek, profesor teo-
loške fakultete in rektor mari-
borskega bogoslovja, ki je do-
ma s celjskega Ostrožnega. Po
vseh teh dokazih je papež Ja-
nez Pavel II. uradno razglasil
Slomškove herojske kreposti
13. maja 1996. V javnosti je
objavil podatek šele med svojim
bivanjem v Sloveniji, ko je z
njim razveselil tiste, ki so
spremljali zgodovinski obisk.
Tisti, ki so takrat pričakovali
tudi Slomškovo razglasitev za
svetnika, so se motili - po obi-
čajnem postopku za razglasitev
je bil nujen tudi dokaz o čude-
žu.
Zdravniki in
teologi
Zdravniki oziroma teologi
so nato potrdili, da je prišlo
zares do čudeža. O njem je
zbranih približno 150 strani
dodatnega gradiva, ki se nana-
ša na pred leti na smrt bolnega
celjskega opata.
Med Celjani se je takrat veliko
ugibalo o raku, vendar naj bi se
njegova čudežna ozdravitev na-
našala na celotno zdravstveno
stanje. V celjski opatijski cerkvi
so se verniki jeseni leta 1992
priporočili z 9-dnevno molitvijo
v priprošnjo Slomšku za ozdra-
vitev opata Friderika Kolška. To
je bil čas, ko se je izvedelo, da je
bil v l6-dnevni komi, priključen
na različne aparate za ohranja-
nje življenjskih funkcij. Številne
opatove zdravstvene težave so
bile smrtno nevarne, vendar so
zdravniki še v času 9-dnevnice
opazili, da se njegovo zdravje
presenetljivo izboljšuje. Med
Celjani in okoličani se je v ti-
stem času veliko ugibalo o nje-
govem zdravstvenem stanju;
govorilo se je o smrti. V javnosti
so se pojavljala protislovna ugi-
banja, a po vsem tem je opat
Friderik Kolšek resnično še ne-
kaj let uspešno vodil svojo žup-
nijo (umrl je 2. decembra
1997).
Slovenski zdravniki so bili v
zvezi z opatovim zdravjem
presenečeni ter si vsega tega
niso mogli razložiti z doseda-
njimi spoznanji medicinske
vede. Po uveljavljenem po-
stopku se je v Rimu zbral kole-
gij petih uglednih zdravnikov
tamkajšnjih klinik, ki so urad-
ni sodelavci pristojne vatikan-
ske kongregacije. Čudež ni
medicinska kategorija, zato so
morali potrditi, da gre za po-
jav, ki ga po medicinski plati
ni mogoče pojasniti. Na podla-
gi obsežne medicinske doku-
mentacije o zdravju Friderika
Kolška se je to res zgodilo.
Potem ko so zdravniki svojo
nalogo opravili, so prišli na
vrsto teologi. Kot je predpisa-
no, se je o opatovi čudežni
ozdravitvi morala izreči tudi
komisija devetih teologov. Ti
so presojali po merilih teološ-
ke vede ter ugotovili, da gre za
nadnaravno zadevo. S tem je
bila premagana še ena velika
ovira, zato so lahko o opatovi
ozdravitvi razpravljali na ple-
narnem zasedanju vatikanske
kongregacije za zadeve svetni-
kov. Ta lahko vse skupaj potr-
di ali ovrže, vendar so tudi
tam presodili, da gre za nad-
naravni pojav ter takšno mne-
nje posredovali papežu. Ta je
nato po zahtevnem postopku
lahko razglasil čudež. Podatki
so v začetku julija poštah jav-
ni, z izjemo tistih, ki so vezani
na medicinsko etiko ter na pie-
teto do pokojnika.
Kdaj pride papež?
Tako se je Slovenija na zgo-
dovinski petek 3. julija 1998
razveselila novice o prvem
slovenskem svetniku. O svet-
niku Antonu Martinu Slomš-
ku, h kateremu so se verniki
uspešno priporočili za pomoč
na smrt bolnemu celjskemu
opatu Frideriku Kolšku.
Slovenski verniki zdaj z veli-
kim veseljem pričakujejo slo-
vesno razglasitev Antona Mar-
tina Slomška za svetnika. Slo-
venski škofje bodo v teh dneh
uradno predlagali Vatikanu,
kdaj in kje naj bi prišlo do
vehkega dogodka. Papež mora
prejeti uradno povabilo iz Slo-
venije, nato nanj odgovori.
Med slovenskimi verniki pre-
vladuje želja, da bi papež raz-
glasil Slomška za svetnika na
domačih tleh (v Mariboru),
kar je v zadnjem času tudi
splošno vatikansko načelo.
Prejšnji petek, na izrednem
zasedanju Slovenske škofov-
ske konference, ki ga je vodil
predsednik konference dr.
Franc Rode, so škofje sklenili,
da bodo ob tretji obletnici pa-
peževega obiska v Sloveniji,
maja 1999, svetega očeta Ja-
neza Pavla II. povabili v Mari-
bor, kjer naj bi Slomška raz-
glasil za blaženega.
Urnik papeža Janeza Pavla 11.
je obsežen, pa tudi na slovenski
strani se je treba za dogodek
svetovne razsežnosti primerno,
pripraviti. Vse kaže, da bo slo-
vesna razglasitev v Mariboru,
vendar bo tokrat drugače, kot je
bilo med zadnjim papeževim
obiskom v Sloveniji. Papež naj
bi prispel z letalom za en sam
dan, podobno kot obiskuje bolj
ali manj oddaljene italijanske
škofije. Obisk lahko prikuje-^
mo prihodnje leto.	t
BRANKO JERANKO i
Št. 28.-16. julij 1998

PISMA BRALCEV
11
PREJELI
SMO
Vprašanja
predsedniku
KS
♦
Že iz biltena Galiških dne-
vov je razvidno, da je bil pro-
gram prireditev v mesecu juni-
ju v KS Galicija zelo zanimiv
in prilagojen življenju našega
kraja. Nadalje moramo priz-
nati, da so Gališki dnevi iz leta
v leto bogatejši in obširnejši.
Za to gre vsa pohvala članom
Kulturnega društva Galicija,
predsedniku Ivu Lindiču in
pripravljalnemu odboru.
Kulturno življenje v Galiciji
je zaživelo šele po prihodu Iva
Lindiča v naš kraj, saj sedanji
predsednik KD žrtvuje ves
prosti čas za kulturno življe-
nje krajanov Gahcije, Hramš,
Zavrha, Velike Pirešice, Perno-
vega in Železnega. Gališki
dnevi krajane zbližujejo,
hkrati pa vsi skupaj pridobiva-
mo kulturni navdih, ki smo ga
še kako potrebni. Kulturno
zbliževanje ljudi pomeni pri-
dobivanje novih prijateljskih
stikov in vezi, ki krepijo mo-
ralno in kulturno moč in za-
vest vsakega posameznika. Ne
smemo pozabiti na sponzorje
in vse tiste, ki so kakorkoli
podprli in omogočili Gališke
dneve.
Iz programa Galiških dni je
tudi razvidno, da lastna Kra-
jevna skupnost Galicija, v ka-
teri so se odvijali ti kulturni
dnevi, ni finančno niti kako
drugače podprla teh priredi-
tev, kar skoraj ne moremo ver-
jeti. Prav zaradi te ugotovitve
lahko ponovno trdimo, da
smo še kako potrebni kultur-
nega navdiha, saj bi morala
prav krajevna skupnost prva
podpreti kulturno življenje
kraja.
Zato sprašujemo predsedni-
ka KS Galicija: Kaj pomenijo
za kraj Gališki dnevi? Komu so
namenjeni Gališki dnevi? Kaj
pomeni kulturno življenje lju-
di v krajevni skupnosti? Čiga-
va so finančna sredstva, ki jih
prejme KS za potrebe kraja?
Komu bi koristila finančna po-
moč Gališkim dnevom, če bi
jo namenila KS Galicija? Ali
ima KS Galicija interes za kul-
turno življenje v kraju ali sa-
mo interes za razkopaVanje
krajevnih cest?
V bodoče bomo morali iz-
brati in predlagati za funkcije
v KS takšne ljudi, ki bodo
imeli širši interes za reševanje
vseh problemov v kraju in tudi
za kulturno življenje krajanov
Galicije.
Krajani
Razmišljanje o
izgnancih
v malo katerem časopisu naj-
demo prispevek, ki bi nas spo-
mmjal na trpljenje izgnancev, ki
so Jih izgnali pred 57 leti. Neka-
teri smo preživeli strahote voj-
ne, kot jih danes doživljajo be-
gunci v Bosni in na Kosovu,
n	najdražji pa se niso
mKoli vrnili. Pokrila jih je tuja
hladna zemlja.
^ izgnanstvu kljub vsemu
nudemu nismo nikoli obupali,
'"^eh smo trdno vero, da se
bomo še enkrat vrnili na svoj
dom, na svojo rodno sloven-
sko grudo. »Ko bi imeli perut-
nice, kot jih imajo drobne pti-
ce, vsi zleteli bi nazaj, v mili
naš slovenski kraj.« Tako se
glasi ena izmed kitic v pesmi,
ki sem jo napisal v spomin na
te težke čase in žalostne tre-
nutke - hkrati nas je pesem
hrabrila v teh najtežjih dnevih
naše nesrečne štiriletne uso-
de.
Po 56. letih so tej peščici
izgnancev, ki so še ostali živi,
naši vrli poslanci vendarle
priznali rento - za vsak mesec
preživetega gorja in trpljenja
po 300 tolarjev.
MIHAEL ŠVENT,
Dobrna
Peticija za
plačilo vojne
odškodnine
Invahdi vojn Slovenije, zbra-
ni na srečanju v Termah Čatež
26. junija 1998, to je ob dnevu
invalidov vojn Slovenije, zah-
tevamo od države Slovenije,
da še letos sprejme zakon o
skladu za poplačilo vojne odš-
kodnine.
Po zakonu o vojnih invali-
dih imamo priznan status ci-
vilnega invalida vojne, po
zakonu o žrtvah vojnega na-
silja pa svojstvo žrtve vojne-
ga nasilja in s tem pravico
do poplačila vojne odškod-
nine.
Vsaka vojna prizadene vse
prebivalstvo, najtežje posledi-
ce pa nedvomno pusti na ti-
stih ljudeh, ki ostanejo zaradi
nje invalidi. Pri večini prebi-
valstva se vojno nasilje začne
ob začetku vojne, konča pa z
doseženim mirom; za invalide
pa se vojno nasilje ob nastan-
ku invalidnosti podvoji in žal
traja vse do konca njihovega
življenja.
Prav zato se civilni invalidi
vojne Slovenije čutimo dolž-
ne, da kot živi spomeniki na
človeško brezumje odločno
protestiramo zoper vse oblike
nasilja nad ljudmi in zoper Vse
hujskaške namere za nova voj-
na žarišča, zoper proizvodnjo,
prodajo in uporabo pohodnih
min in drugih bojnih sredstev
za uničevanje ljudi. Imamo pa
tudi največjo pravico zahteva-
ti poplačilo vojna odškodnine,
kajti danes, več kot 50 let po
drugi svetovni vojni, prav mi
še vedno najtežje nosim bre-
me tega zločina nad človeš-
tvom.
Ugotavljamo, da se načrtno
zavlačuje ureditev vojnih odš-
kodnin, saj se odstotek umr-
ljivosti, zaradi visoke starosti,
med nami vsako leto podvaja.
Če naša vlada ne zmore ali
noče od držav agresor, po-
dobno drugim evropskim dr-
žavam, izterjati vojne odš-
kodnine, potem naj to zagoto-
vi iz premoženja, zaplenjene-
ga državljanom agresorskih
držav ali lastnih* sredstev, si-
cer bomo civilni invalidi voj-
ne Slovenije prav tako začeli
postopek za spravo za nami,
še živimi žrtvami vojne, z
uporabo vseh moralnih nor in
gledanj na to vprašanje v
Evropi.
Zavedamo se, da se nam
povzročena invalidnost in uni-
čeno zdravje ne more popla-
čati z nobenim denarje, priča-
kujemo pa, da bosta vlada in
Državni zbor Republike Slove-
nije s spoštljivim odnosom ta-
koj zakonsko uredila to vpra-
šanje in da bo vojna odškodni-
na za ljudi z invalidnostjo naj-
večja.
Zahtevamo, da slovenska
vlada imenuje predstavnika
naše Zveze društev invalidov
vojn Slovenije v medresorsko
komisijo za vprašanja vojne
škode pri ministrstvu za eko-
nomske odnose in razvoj in s
tem dokaže upoštevanje Reso-
lucije OZN št. 3447.
Če ta zahteva ne bo uresni-
čena do naslednjega srečanja
prihodnje leto, bomo invalidi
vojn vztrajali, da nam to oseb-
no pojasni predsednik Vlade
Republike Slovenije.
ŠTEFKA ŠKORNIK,
za udeležence srečanja
invalidov vojn Slovenije
Pogledi na nov
zakon
Pred kratkim se je na svoji
redni seji sestalo predsedstvo
Skupnosti muzejev Slovenije.
Med drugim smo obravnavali
tudi »zadeve«, ki so nas iz-
jemno vznemirile, zanje pa
smo izvedeli iz dnevnega ča-
sopisja. In sicer so to »zade-
ve«, ki izhajajo iz novega Za-
kona o financiranju občin,
kjer se konkretno predvideva
prenos financiranja javnih za-
vodov (v našem primeru mu-
zejev) z nivoja države na nivo
občin.
Ob tej predvideni spremem-
bi se nam postavlja kup vpra-
šanj, vidimo številne pasti in
nevarnosti za nemoteno delo-
vanje naših ustanov in smo
mnenja, da tega prehoda nika-
kor ne gre izpeljati prehitro.
To pomeni brez ustreznih do-
kumentov oz. določil in meril,
ki bi nalagale občinam predpi-
sano skrb za delovanje muze-
jev (predvsem v obliki finanč-
nih sredstev).
Slovenski muzeji se ne bo-
rimo proti decentralizaciji,
zahtevamo in pričakujemo
pa, da bo za del naše dejavno-
sti, ki jo brez izjeme opravlja-
mo vsi in je nacionalnega po-
mena, poskrbela država in
nas ne bo pahnila v naročje
dnevne politike na nivoju ob-
čin. Ni varovalk, ki bi zago-
tavljale nemoteno delovanje
in opravljanje osnovne dejav-
nosti. Takemu dogajanju smo
že bih priča in zato, da so to
presegli, je leta 1990 večina
slovenskih muzejev (ne pa
vsi!) prešla z občinskega na
republiško financiranje redne
dejavnosti. Z vso resnostjo tr-
dimo, da se je v tem skoraj
desetletnem obdobju v slo-
venskih muzejih ogromno
naredilo - tako v korist varo-
vanja dediščine kot na po-
dročju prezentacije dedišči-
ne.
O tem pričajo številne na-
grade in priznanja, ki jih pre-
jemajo slovenski muzeji v
mednarodnem merilu (kandi-
dature za evropski muzej leta,
nagrade Evropski muzej leta,
....). Bojimo se, da temu ne bo
več tako.
Mnenja smo, da ta novo
predlagani zakon ni dober
za nas, zato apeliramo, da
skušate v parlamentarni raz-
pravi opozoriti na vse nega-
tivne strani, ki jih v zvezi s
tem vidimo muzealci.
Tako pomembno dejanje,
kot je financiranje kulturnih
ustanov, ne more biti rešeno
mimogrede z Zakonom o fi-
nanciranju občin, kajti finan-
ciranje povleče za sabo tudi
vsebinsko opredelitev oz. pro-
grame delovanja.
ANDREJA RIHTER,
predsednica Skupnosti
muzejev Slovenije
Aktivno delo
vojniških
upokojencev
Vodstvo Društva upokojen-
cev Vojnik si je letošnje leto
zadalo zelo zahtevne naloge.
Med drugim smo se z boga-
tim kulturnim programom
vključili v praznovanje kra-
jevnega praznika, upravni
odbor DU pa je obiskal vse
bolne, onemogle in starejše
člane, ki so bili obiska in dari-
la zelo veseli.
Pred kratkim smo v prosto-
rih društva pogostili člane,
stare 80 ali več let, ki so se,
kljub tegobam svojih let, ob
zvokih harmonike veselo za-
vrteli. Ob koncu smo si oblju-
bili, da se prihodnje leto spet
srečamo. Še posebej nepoza-
ben je bil 3-dnevni izlet v več-
no mesto Rim, kjer smo se v
zavodu Slovenika udeležili tu-
di slovesne maše.
Po vrnitvi nas je čakala pri-
prava razstave ob vsesloven-
skem srečanju upokojenskih
društev, ko smo na razstaviš-
ču prikazali delo pletilj in sta-
re šege. Še predsednik Milan
Kučan je dolgo postal in si
ogledoval prikaze starih obi-
čajev. Ponosno lahko zatrdi-
mo, da je bil naš razstavni
prostor med najodmevnejši-
mi.
Vse opisane dejavnosti smo
v DU Vojnik krili izključno z
lastnimi sredstvi. Prepričani
smo, da je delo našega društva
zelo dejavno in razgibano, kar
ni čudno, saj je vanj vpletene-
ga veliko entuziazma.
DUŠAN GORKIČ,
DU Vojnik
Pomladne
stranke
proslavile
Za dan državnosti je bilo
letos v Celju kar nekaj priredi-
tev. Posebno pozornost je
med ljudmi vzbudilo skupno
praznovanje vseh treh pom-
ladnih strank - SDS, SKD in
SLS. Na pobudo mestnega od-
bora SDS Celje je bila letos že
drugič prireditev pri cerkvi sv.
Duha v Celju. Pri maši na pro-
stem se je v čudovitem am-
bientu pred cerkvijo zbralo ve-
liko število ljudi.
Slovesno sveto mašo je daro-
val, skupaj z dvema duhovni-
koma iz sosednjih far, domači
župnik gospod Svetko. Celotno
bogoslužje je izzvenelo v eno
samo prošnjo za blagor domo-
vine in njenih ljudi. Po maši je
sledil kulturni program, v kate-
rem so sodelovali mešani cerk-
veni zbor župnije sv. Duha,
moški pevski zbor iz Šmartne-
ga v Rožni dolini in godba na
pihala iz Štor. Umetniški sno-
valec celotnega programa Peter
Simoniti je recitiral za na na-
men izbrane pesmi Toneta
Kuntnerja, program pa je pove-
zoval Matej Pirnat. Vseh se je
dotaknilo njegovo globoko raz-
mišljanje o domovini in o nas,
njenih ljudeh.
Po kulturnem programu je
bilo družabno srečanje, kjer
smo si ob kozarčku segli v
roke člani vseh treh strank in
vsi naši prijatelji. Vsem je bilo
pri srcu lepo, saj smo čutili
tako kot na dan pred sedmimi
leti.
FANIKA VODOPIVEC,
MO SDS Celje
POHVALE-
Z AH VALE
Društvo
psoriatikov na
morju
v začetku junija sta minila
za naše društvo dva nepozab-
na dneva, saj smo s prijatelji iz
cele Slovenije krenili proti De-
belemu rtiču. Z nami je bil
ansambel Nasmeh s Planine,
ki je zvečer poskrbel za prijet-
no družabno srečanje in glas-
bo. Težko je opisati srečanje
210 članov našega društva, či-
gar delo se je začelo pred 20
leti. Tudi na tem srečanju smo
pripravili zanimive skeče in
točke o naši bolezni, do solz
smo se nasmejah našima vrli-
ma Gorenjcema.
Tudi morje se je že otoplilo,
tako da smo popoldne že za-
korakali v njegovo modrino. V
imenu društva bi se rada zah-
valila vsem donatorjem, ki so
s prispevki ali denarjem omo-
gočili srečanje. Vsem smo
neizmerno hvaležni, da smo
preživeli dva dneva v objemu
slovenske obale. Hvala osebju
Debelega Rtiča za lep sprejem,
hvala organizacijskemu odbo-
ru z našim neutrudnim pred-
sednikom primarijem dr. Jo-
žefom Arzenškom, celjski
predsednici dr. Nataši Koser,
obema medicinskima sestra-
ma in še mnogim drugim. Naj
povem, da smo imeli mirno
morje na avtobusih, vse pa je
odžejal teatanic ali pivo, za
kar se zahvaljujem v imenu
vseh iz celjske podružnice.
IVANKA SEVŠEK,
Laško
Stota
pomladna
romanca
Naj v teh vročih poletnih
dneh obudimo spomine na
prijeten dogodek, ki se je zgo-
dil na Plemenitaševi domačiji
v Dobju pri Planini. Tu smo
gostili 100. podoknico Nedelj-
skega dnevnika, ki ji je dala še
posfben čar rosno mlada slav-
Ijenka Ana, dijakinja drugega
letnika Gimnazije Center in
srednje glasbene šole Celje.
Številno občinstvo je z nav-
dušenjem pozdravilo praznič-
no okrašen koleselj domačina
Franca Blatnika, na katerem
se je med glasnim vriskanjem
v spremstvu znamenitega an-
sambla Nagelj izpod kamniš-
kih planin pripeljal simpatični
in priljubljeni podokničar
Franc Pestotnik.
Po izredno lepi in čustveni
prireditvi je bila pogostitev
občinstva. Več kot trideset
gospodinjstev je speklo goro
slaščic, Jurmes Šentjur je po-
stregel z mesom, pekarna Ja-
ger - Rogaška z odličnim kru-
hom, Celjske mlekarne so
sladkale staro in-mlado z osve-
žujočimi sladoledi. Žejo so ga-
sili Pivovarna Laško, Tara -
Celjski grof in domači gostinci
Salobir in Škoberne z dvema
sodoma piva. Jubilejno torto
je speklo gostišče Montparis
Planina. Na Dobju smo se tisti
dan skupaj poveselili in obu-
dili spomine na minule čase,
ki so za sabo izbrisali mnogo
lepih običajev. Vsem prisrčna
hvala in nasvidenje še kdaj na
Dobju.
MARIJA PLEMENITAŠ,
Dob je
PRITOŽNA
KNJIGA
Nevzdržno
Življenje
živimo v blokih Vojkove, V.
Prekomorske in Ob železnici.
Med bloki je veUko betonsko
igrišče s klopmi in zelenice z
drevesi. Vse bi bilo lepo in
prav, če ne bi bila mladina
preveč brezobzirna do sočlo-
veka. Predstavnik celjske ob-
čine je uredil, da so postavili
vse potrebno za igranje košar-
ke, najstniki pa so si prisvojili
lepo zelenico ob bloku na Voj-
kovi za igranje nogometa. Žo-
ga leti v okna stanovalcev in
razbija okna, tudi kletna. Sta-
novalci Ob železnici imajo že
drugič razbito šipo v dnevni
sobi.
Nobeno opozorilo prav nič
ne pomaga, cel dan je nezno-
sen hrup, osnovnošolci pa sta-
novalcem, ki jih opozarjajo,
kažejo zijala in se obnašajo,
kot bi rasli v divjini brez vsake
vzgoje.
Kadar na igrišču obnovijo in
na novo uredijo klopi, jih takoj
razbijejo in uničijo vse, kar je
dosegljivega. Postavljeni so
koši za smeti, ki pa se jih, tudi
kadar so polni, nihče ne do-
takne. Mrčes obletava stare
odpadke in smrad se širi. Sme-
ti se mečejo in brcajo po igriš-
ču; uničene koše, napolnjene
z odpadki, pa so otroci postav-
IjaU na zelenico in jih uporab-
ljali za gole. Košev ni nihče
postavil nazaj in tako so izgi-
nili neznano kam. Igrišče in
zelenice izgledajo kot odlaga-
lišče gnusnih odpadkov, do-
kler se stranke, navadno gos-
pe v pokoju, ne odločijo in
počistijo. Prepričani smo, da
odrasli fantje iz omenjenih
ulic poznajo huligana, ki raz-
bija klopi in uničuje. Zato jih
prosimo, da se fantje sami
zavzamejo za malo reda in
uničevalca preženejo.
Ob blokih Ob železnici, kjer
je lep drevored s klopmi, je na
žalost vse umazano in smrdlji-
vo zaradi živalskih iztrebkov.
Gospa Kurent poleg psov hra-
ni še golobe. Po drevoredu
vsak dan trosi zrnje pšenice in
koruze. Golobi jo čakajo na
naših strehah in nam krasijo
okna ter perilo s svojimi iz-
trebki. Da ne bodo vsi grajani,
naj povemo, da je nekaj otrok
lepo vzgojenih in nam nočejo
nič slabega.
Rešitev naših težav vidimo
le v tem, da bi za najstnike
našli prostor, kjer bi lahko ne-
moteno igrali nogomet. Tako
tudi ne bi uničevali zelenic,
povzročali nevzdržen hrup in
razbijali oken.
Več podpisov
1998
12
NAŠI KRAJI iN UUDJE

Jaz te imenuiem mati
Jože Petre iz Celja je brez stanovanja in upa, da mu bo mamino priznanje prineslo rešitev problema
življenje nikomur ne
prizanaša, le da je za ene
bolj prijazno, drugim pa že
od rojstva nasuje na pot
trpljenje, žalost in bridkost.
29-letnemu Jožetu Petretu iz
Celja so rojenice očitno
namenile slednje. Pred
nekaj leti mu je umrl oče, ki
je bil še edina svetla točka
njegovega življenja. Takrat
se je njegovo življenje še bolj
zapletlo.
Z očetom sta se dobro
razumela, čeprav Jože zanj
pravi, da je bil vseskozi pod
mamino »komando«. Mati pa
za sina ni skrbela enako kot za
deset let starejšo sestro.
»Večkrat sem bil lačen kot sit,«
se spominja. V četrtem
razredu ga je socialna služba
poslala v rejo na Frankolovo.
Tuji ljudje so zanj bolje
skrbeli. Osnovne šole ni
končal, saj za učenje ob vsem
tem ni imel prave volje. Danes
mu je žal in bi rad popravil
zamujeno. Vendar potrebuje
stanovanje. Če bi ga imel, je
prepričan, bi bilo vse lažje.
Začasen naslov na
Centru za socialno
delo
Volje do dela mu ne
manjka, le da s pomanjkljivo
izobrazbo ne more izbirati.
Vzame, kar dobi, in ne
pritožuje se. Dela so
priložnostna, sezonska, nič
stalnega, zato je takrat, ko ni
delal, dobil še 19 tisočakov
denarnega dodatka. Vselej
išče takšne zaposlitve, da
ponujajo še stanovanje. Tako
je pozimi delal pri zasebniku
v Ljubljani in pri njem tudi
stanoval. Od pomladi je
sprejel delo na hmeljiščih v
Savinjski dolini, kjer je imel
prav tako hrano in bivanje.
Te dni je v celjskem zavetišču
za brezdomce, v osebni
izkaznici pa ima že nekaj
časa naslov Gregorčičeva 6,
Celje, to je naslov Centra za
socialno delo. V stiski so mu
uredili, da se je lahko
začasno prijavil na ta naslov.
Potnega lista pa s tem ne
more dobiti.
Ko bo mama tole
prebrala
Pred očetovo smrtjo je bil
prijavljen v Pečovniku, kjer so
imeli hišo, ko pa je oče umrl,
so jo prodali in Jože je ostal
brez vsega. V zapuščinski
razpravi sta namreč mati in
sestra zamolčali, da je tudi on
dedič, kar je ugotovil šele, ko
se je vrnil z dela na Hrvaškem.
»Niti o njegovi smrti me niso
obvestili, čeprav so imeli moj
naslov,« zagrenjeno ugotavlja.
»Pa sem jim večkrat pisal. Ko
sem jih obiskal, so mi grozili s
policijo, zadnje čase pa mi
hočejo celo preprečiti, da bi
obiskoval očetov grob.«
Hiše tako ni več, svojega
deleža tudi ni dobil. Za tožbo
bi potreboval odvetnika, zanj
pa nima denarja. Jože iz vsega
tega ne vidi izhoda, čeprav po
vsej verjetnosti drugače svoje
pravice ne bo mogel doseči.
Stanovanje pa bi po njegovem
rešilo večino njegovih težav.
Lažje bi našel delo, lahko bi
nadaljeval šolanje, dobil bi
potni list... S svojim proble-
mom se je obrnil celo na
celjskega župana Jožeta
Zimška, ki mu je prisluhnil,
rešitve čez noč pa tudi on nima.
Kljub temu, da je brez vsega,
še ni povsem obupal. Prepričan
je, da se bo tudi materino
obnašanje do njega spremenilo.
Verjame, da lahko takle zapis v
časopisu marsikaj pomaga.
»Priznala me bo in dobil bom,
kar mi pripada,« meni. Morda
pa res, čeprav se bodo mnogi ob
tem le prizanesljivo nasm-
ehnili. A Jože Petre vztraja:
»Njen sin sem, tudi če me nima
rada, me mora priznati in le to
hočem.«
-	CVIRN
Muzejcek v Mlačah
v prizidku novega doma krajanov v Mlačah, ki so ga odprli
konec julija, je nastal manjši etnografski muzej. Uredil ga je
Branko Banič.
Stare predmete je zbiral že od mladih let in k temu pritegnil
tudi ženo Ireno. Turističnemu društvu sta podarila zemljišče,
na katerem je stal star hlev, ki pa že dolgo ni več služil svojemu
namenu. Ob začetku gradnje doma krajanov so se dogovorili,
da si bo v prizidku Branko lahko uredil delavnico. Ko pa so stare
predmete začeli prinašati še sokrajani, so se odločili, da bodo
uredili etnografski muzej pod okriljem turističnega društva.
Večji predmeti, kot velika preša, stara 148 let, star lojternik in
plug, pa so našli svoj prostor na zelenici ob hiši.	PP
Terme za
Zrecane
Terme Zreče nudijo 50-od-
stotni popust vsem obča-
nom občine Zreče, vsi kopal-
ci, ki obiščejo bazen ob po-
nedeljkih, pa imajo z veljav-
no karto za kopanje tudi
prost vstop istega dne v kino
Zreče.	PP
Mladi gasilci na
Debelem rtiču
V soboto, 27. junija, se je
začela Gasilska šola v naravi
za mlade gasilce, včlanjene v
Gasilsko zvezo Celje. Poteka-
la je v Zdravilišču in okreva-
lišču RK Slovenije na Debe-
lem rtiču. Šole se je udeleži-
lo 93 otrok in 9 mentorjev, na
Debelem rtiču pa nas je ča-
kalo že 22 otrok s spremlje-
valci iz nemškega mesta Gre-
venbroich.
Naše delo je potekalo po
programu Gasilske šole v na-
ravi. Vsak dan smo imeli dve
uri predavanj, ki jih je pri-
pravil Ivan Planinšek, zvečer
pa praktične vaje, ki jih je
vodil Branko Dobovičnik s
pomočjo ostalih mentorjev.
Teh vaj so se udeleževali tudi
mladi nemški gasilci. Vklju-
čeni smo bili tudi v športni
in kulturni program zdravi-
lišča in pri tem sodelovali z
mladino GZ Kranj in mladi-
mi iz Vrha nad Laškim.
Ker slabo vreme ni vedno
dopuščalo praktičnih vaj, je
Branko Uršič s pomočjo To-
maža Kmecla pripravil odda-
jo »Pokaži kaj znaš«. Udele-
žili so se je vsi, razen, zaradi
jezikovnih preprek, nemški
udeleženci. Šola je potekala
po programu Mladinskega
sveta GZ Slovenije za nazive,
zato so udeleženci na koncu
pred komisijami mentorjev
opravljali izpite. Dobili smo
mlade gasilce z nazivi gasi-
lec-pionir, gasilec-starejši
pionir in gasilec-mladinec.
Na športnem podrpčju
smo imeli nogometno tekmo
z mladimi iz Grevenbroicha.
Zmagali so naši mladinci z
rezultatom 5:0. V okviru
športnih aktivnosti, ki jih je
organizirala uprava zdravi-
lišča, naše športnike je vodil
mentor Tomaž Kmecl, so na-
ši športniki ekipno v košarki
trojk na Igrah brez meja do-
segli 1. mesto, v plavanju šta-
fet pa 2. mesto. Marko Veter-
nik in Grega Brezovšek pa
vsak v svoji kategoriji 3. me-
sto.
Gasilci so pridobili zadost-
na gasilska znanja, hkrati pa
preživeli športno in kuhurno
prijetno doživet teden na
morju. Vsem, ki so to omo-
gočiU, se zahvaljujemo.
IVAN PLANINŠEK
Nadzirane lastovice
v okviru Poletne interdisciplinarne raziskovalne delav-
nice Podsreda 98 je geološka skupina pred dnevi raziskova-
la nahajališči premoga ter boksita, druga skupina pa se je
posvetila ptici leta.
Geološka skupina, ki jo je vodil mag. Bogoljub Aničič iz
ljubljanskega Geološkega zavoda, je spoznavala kozjanske
zanimivosti. V opuščenem rudniku premoga na Šupnem Vrhu
so našli ostanke premoga, v Trebčah pa boksit, ki za izkorišča-
nje ni primeren. V kozjanskih kamnolonjih so se tudi učili
meriti vpade plasti, bili pozorni na prelome ter se naučili
razUkovanja med apnencem ter dolomitom.
Pticam, ki so okras Kozjanskega parka, se je posvetila
skupina, ki jo je vodil podpredsednik slovenskega Društva za
opazovanje in preučevanje ptic Tomaž Jančar. Z različnimi
pripomočki so spoznali 52 vrst ptic. Popoldneve so posvečali
ptici leta, kmečki lastovki. Tako so po hlevih in hišah popiso-
vali njihova gnezda, med najzanimivejšimi doživetji pa je bilo
obročkanje ptic. Ptice so ujeli v mreže, nakar so jih popisali,
zmerili, določili spol in starost, jim pripeli oštevilčeni obroček
ter jih vrnili v svobodo.
V delu delavnice so sodelovali dijaki okoliških srednjih šol,
ki so stanovali na Pilštanju. Prisluhnili so tudi zanimivim
predavanjem ter se podaU na pešpot med gradom Podsreda in
Svetimi Gorami nad Bistrico ob Sotli. Jeseni bo Kozjanski park
pripravil še etnološko delavnico.	B. J.
Kam s kopalnim vlakom?
Slovenske železnice so tu-
di za letošnje poletne dni pri-
pravile dnevna kopalna vla-
ka na Slovensko obalo ter v
Atomske toplice.
Za tiste, ki si želijo dnevne-
ga izleta na morje, je prilož-
nost zveza z Galebom, ki vozi
vsak dan (do 30. avgusta). Ko-
palni vlak, ki pripelje iz mari-
borske smeri, se ustavlja v
Šentjurju, Celju, Laškem in Zi-
danem Mostu. Iz Celja odpelje
Galeb ob 4.55, v Koper pripe-
lje ob 8.55. Iz Kopra so takojš-
nje avtobusne povezave do
Portoroža, Pirana in Ankara-
na, avtobusne vozovnice pa je
mogoče kupiti že pri okencu
celjske železniške postaje (vo-
zovnica Koper-lzola stane 210
SIT ter Koper-Piran 300 SIT).
Kopalni vlak odpelje s koprske
železniške postaje ob 20.08
ter pripelje v Celje ob 0.01 (s
postanki na vseh prej omenje-
nih postajah).
Vozovnice za kopalni vlak
prodajajo s 30-odstotnim po-
pustom. Takšna povratna vo-
zovnica med Celjem in Ko-
prom stane 2113 SIT (za posa-
meznika v skupini šestih mla-
dih do 26. leta ali upokojencev
pa 1509 SIT).
Veliko bližje so seveda
Atomske toplice. Kopalni
vlak v obsoteljsko kopališče
odpelje iz Celja vsak dan ob
7.33 (ustavlja na vseh posta-
jah), od tam pa nazaj ob 16.55
ter je v Celju spet ob 17.41.
Povratna vozovnica s 30-od-
stotnim popustom stane 438
SIT, za posameznika v skupi-
ni šestih mladih do 26. leta
ali upokojencev pa 313 SIT.
Kopalni vlak v Atomske to-
plice bo vozil vse do 30 avgu-
sta.
Pri vsem skupaj je treba
opozoriti še na eno ugod-
nost. Za počitniška družin-
ska potovanja po Sloveniji nu-
dijo Slovenske železnice po-
sebno ugodne popuste z iz-
kaznico K-17. Starši imajo 40-
odstotni popust, otroci do 15.
leta pa lahko potujejo brez-
plačno. Tako stane povratna
vozovnica Celje-Koper za ene-
ga od staršev le 1810 SIT
BRANE JERANKO
Jubilej, nov prapor in brizgalna
Prostovoljno gasilsko druš-
tvo Gomilsko je v soboto
praznovalo 95-letnico obsto-
ja. Praznovanje so začeli z
zanimivim prikazom vseh
štirih motornih brizgaln, ki
so jih uporabljali gasilci na
Gomilskem v letih svojega
delovanja.
Največ pozornosti je vzbu-
dila prva ročna brizgalna iz
leta 1904 na ročni pogon, ki
sta jo vlekla en ali dva para
konj, njena zmogljivost pa je
400 litrov vode na minuto. Na-
to so gasilci društev gasilske
zveze Žalec v povorki krenili
skozi vas do prireditvenega
prostora v Šmatevžu, kjer jih
je najprej pozdravil predsed-
nik domačega društva Franc
Skok, nato pa sta jim ob jubi-
leju čestitala predstavnik obči-
ne Tone Vesolak in predsed-
nik Gasilske zveze Žalec Vin-
ko Debelak, Danijel Brišnik pa
je predstavil 95-letno zgodovi-
no društva in poudaril, da so
bili gasilci vedno na voljo lju-
dem v stiski in ob nesrečah.
Sledilo je razvitje prapora, ki
ga je razvila Sonja Mandeljc,
predstavnica glavnega dona-
torja, Lumar hiše Gomilsko,
motorno brizgalno Rosenba-
uer Fox pa je predal namenu
predstavnik Zavarovalnice Tri-
glav, območne enote Celje,
Janko Kos. Obe pridobitvi je
blagoslovil župnik Mirko Ci-
rar. Pred tem pa so podelili
tudi več priznanj gasilske zve-
ze.
Ob koncu so se gasilske de-
setine pomerile še v vlečenju
vrvi. Pri članih in članicah je
zmagala desetina z Gomilske-
ga.	T. TAVČAR
Celjski
študentje
dobili svoj
prostor
Pretekli petek se je
množica celjskih študen-
tov veselila ob odprtju
ŠKOT (Študentskega ko-
ta) na Jurčičevi 1 v Celju,
kjer so slavnostno razre-
zali torto in se pomerili v
metanju pikada.
»Končno smo dobili štu-
dentje svoj prostor, ki bo
služil kot zbirališče čla-
nov Kluba študentov celj-
ske regije,« je poudaril
Grega Planteu. V ŠKOT se
bodo študentje družili ob
metanju pikada ali igranju
taroka, tam pa bodo pri-
pravljali tudi študentske
seje in zabave. Študentje
bodo lahko razstavljali
svoje literarne in likovne
izdelke ali se osvežili s
pijačami po študentskih
cenah. Skratka, če bodo
osamljeni, bodo v ŠKOT
gotovo našli kakšno so-
rodno dušo.
Otvoritev je uspešno za-
čela tradicijo, ki se bo na-
daljevala od septembra
naprej, ko bo ŠKOT odprt
vsak konec tedna.
ALEKSANDRA MAČEK
Šl.28..16.iulii \99B

NASI KRAJI IN UUDJE
13
Grenke ure izginejo v pesicu
Anica Tovornik iz Celja je v 90 let dolgem življenju doživela marsikaj, najraje pa se spominja lepih trenutkov
'»v pesek si zapiši vse gren-
ke ure tvoje, a v kamen si
izkleši, ko sreče zvonček po-
je.« S tem motom je Anica
Tovornik iz Celja dočakala
90 let. Vse življenje se je rav-
nala po njem, saj je bilo
grenkih ur tako veliko, da bi
lahko že zdavnaj obupala, če
ne bi vselej optimislično ča-
kala novega dne in iz njega
potegnila le najboljše.
»Najlepši so bili dnevi do
mojega 7. leta,« se spominja
danes sivolasa gospa, nekoč
pa lepa črnolaska, ki so jo prav
zaradi temnejše polti in črnih
las otroci klicali ciganka. Le-
pih dni pa je bilo naenkrat
konec. Starši so jo peljali v
cirkus Kludsky v Gorico. »Ko
smo prišli ven, se spominjam,
da so očeta ustavili njegovi
sodelavci orožniki in mu pove-
dali, da se obeta mobilizacija.
Rekel je samo: >0, hudiča!< in
kmalu za tem smo morali
proč.« Očeta bi namreč mobi-
lizirali in moral bi na fronto.
Zato so iz Grgarja pri Gorici
pribežali v Prožinsko vas pri
Štorah.
»Ko smo odhajali, sem ma-
mo, ki je jokala, vprašala, za-
kaj je žalostna, saj se bomo
vendar peljali z vlakom...« Pa
se je morala kmalu zresniti.
Mama je prihajala iz pre-
možne družine in je prinesla
za doto v zakon sto rjuh.
Vztrajala je, da vzame s seboj
perilo in stvari za otroke. Vsa
ta prtljaga je prispela šele po
letu dni z Dunaja.
V tem času so zamenjali šte-
vilna podnajemniška stanova-
nja in šele potem, ko je oče kot
orožniški narednik postal vod-
ja postaje v Štorah, so dobili
prvo spodobno stanovanje.
Kot najstarejša od štirih otrok
(njen brat je bil znani sloven-
ski pesnik in dramatik Vladi-
mir Pavšič-Matej Bor) je mora-
la pomagati materi pri delu.
Spominja se, da je prala pleni-
ce najmlajše sestre in pri tem
bruhala... Mama je bila {prepri-
čana, da bodo ostali na Štajer-
skem le kratek čas, pa se je
drugače obrnilo.
Po končani osnovni šoli je
želela postati gradbenica, pa
finančne razmere v družini ni-
so omogočale šolanja v Ljub-
ljani. Zato se je vsa nesrečna
vpisala na trgovsko šolo v Ce-
lju, vendar se je kmalu vživela
in jo uspešno končala.
Med vojno je kot aktivistka
pomagala partizanom, saj je
že v knjigarni pri Goričarju v
Celju, kjer je delala, izvedela
marsikaj uporabnega. Ob kon-
cu vojne, ko so mu imetje
nacionalizirali, je s seboj lah-
ko odnesla stol, na katerem je
sedela vsa leta in na njem je
kasneje dočakala tudi upoko-
jitev pri SDK, kjer je vodila
izgradnjo takrat nove stavbe.
»Pa sem le bila tudi gradbeni-
ca!« ugotavlja.
Mlada se je poročila s Ko-
nradom Tovornikom, ki pa je
bil že takrat bolehen. Njegova
bolezen je tako napredovala,
da je bil nato 30 let priklenjen
na invalidski voziček. Anica je
skrbela zanj in za štiri otroke.
Kako težko je bilo njeno živ-
ljenje, ve le ona. Nov udarec je
pomenila smrt sina Mileta, ki
se je kot pilot ponesrečil pri
37. letih. Tudi hči Gizela, ki so
jo vse življenje klicali Mindi-
ca, je umrla. V veselje pa sta ji
hčeri Mihca in Ana z družina-
ma ter številni nečaki. Z Bibo,
kot kličejo Ano, živi skupaj z
zetom in vnukom v stanova-
nju na Mariborski cesti.
Zadnja leta ji nagaja zdrav-
je. Slabo vidi, verjetno zato,
ker je v življenju veliko brala.
Zato rada prisluhne posnetim
besedilom, ki jih dobi kot čla-
nica društva slepih in slabo-
vidnih. Tudi pisanja se je loti-
la, očitno imajo ta dar v druži-
ni. Napisala je spomine na
brata Mateja Bora, s katerim
sta si bila blizu, prav tako kot
z obema sestrama. Rokopis
hrani celjska knjižnica, saj ga
je pred leti izročila prof. Orož-
novi.
Desna roka je po zlomu ne
uboga več, pa vendar se trudi
sama urediti kar največ. Vsak
dan se odpravi na kosilo v
bližnji hotel Celeia, predvsem
zato, da se sprehodi in da gre
med ljudi. Rada je tudi v druž-
bi prijateljev iz skupine Sonč-
nice, ki jo je za samopomoč
ostarelim ustanovila patro-
nažna sestra Anica Kremžar.
Prav Sončnice so ji za njen
praznik pripravile posebno
presenečenje - odpeljali so se
na Primorsko v rojstno vas
njenih staršev.
Še vedno je tudi v koordina-
cijskem odboru Telovadnega
društva Gaberje, kjer je aktiv-
na že dobrih trideset let. Nek-
daj telovadka pri Sokolu, nato
pri Partizanu, danes pa ji je
ostala le še vsakodnevna jutra-
nja vadba, ki jo ohranja pri
močeh.
; TATJANA CVIRN
Anica Tovornik, Primorka, ki je večino življenja preživela v
Celju.
Veselje s icapelico
v Bistrici pri Lesičnem se veselijo nove kapelice. Postavila
jo Nada in Anton Novak.
^ lepem kraju župnije Zagorje pri Lesičnem so jo pred
desetletji že imeli, zato so si dolgo želeli nove. Novakova sta
postavitev kapelice zaupala Janezu Jazbecu iz Lesičnega, ki mu
je pomagal Andrej Štadler. Z delom sta začela maja, prejšnji
'^^sec pa so jo še blagoslovih.
Med tremi različnimi zamislimi so se Novakovi odločili za
kapelico, kot jo vidimo na fotografiji. To je za takšno, ki je
značilna popestritev štajerske pokrajine, vernike pa bo posebej
spominjala na Marijo z malim Jezusom.	B.J.
Deicie s fotografije
Od fotografije do Belcerjeve zlate poroke
Alojz Belcer s Tinskega je
po n. svetovni vojni služil
vojaški rok v Sarajevu. Tam
je bil skupaj z Ivanom z Rif-
nika pri Šentjurju, ki mu je
pokazal sliko svoje sestre
Ane. Alojzu je bila Ana všeč
že na fotografiji, želel jo je
osebno spoznati.
To se je zgodilo, ko je obi-
skal tovariša iz Sarajeva na
Rifniku. Alojz in Ana sta si
bila takoj všeč ter sta se kmalu
poročila. Bilo je vehko svatov,
saj se je obenem poročil tudi
Ivan, nevestin brat ter Alojzov
prijatelj iz Sarajeva. Tisto so-
boto leta 1948 je bilo pred
oltarjem šentjurske cerkve več
kot deset parov, Ana in Alojz
Belcer pa sta po vsej verjetno-
sti danes edina zlatoporočen-
ca. Zlato poroko sta slavila v
soboto, na Tinskem nad Zibi-
ko.
Po nekaj letih skupne živ-
•Ijenjske poti sta se preselila v
stanovanje v bloku v Štorah.
On je delal 33 let v železarni,
kjer je bil voznik službenega
osebnega avtomobila. To je bi-
lo težko in odgovorno delo,
vozil je vodilne delavce ter
domače in tuje poslovne part-
nerje. Tako je bil med drugim
pogosto na letališčih v Zagre-
bu, na Brniku ter v Mariboru.
Koristilo mu je znanje nemš-
kega jezika, ki se ga je naučil
med delom.v Avstriji ter med
prisilno mobihzacijo v nemški
vojski. Med štirimi glavnimi
direktorji železarne ima v po-
sebno lepem spominu Dušana
Burnika, ki se ga spominja po
prijaznosti in preprostosti. V
desetletjih, ko je današnji zla-
toporočenec šofiral, je zlato-
poročenka lepo skrbela za
dom, saj se je povsem posveti-
la družini. V času, ko še ni bilo
toliko vrtcev, je Ana Belcer
pazila tudi druge otroke, ki sta
jih imela prav tako rada.
Najbolj sta se seveda veselila
odraščanja sina Branka in
hčerke Tatjane, skupnih dru-
žinskih praznovanj ter kolin
pri sorodnikih na Tinskem ter
Rifniku-. Najhujše je bilo v ča-
su po poroki, ko je vladalo
splošno pomanjkanje. Za raz-
liko od današnjega potrošniš-
kega izobilja so kupovali hra-
no in blago na karte. Leta so
hitro minila, danes je zlatopo-
ročenec v pokoju že osemnaj-
sto leto.
Po njegovi upokojitvi sta bi-
la vse pogosteje v svoji počit-
niški hišici na vrhu Tinskega.
Živita med Štorami in lepo
vinogradniško pokrajino, z
razgledi na Boč, Roglo ter dru-
ge zanimivosti štajerske po-
krajine. Njun tinski domek je
v bližini dveh slovitih cerkva,
ki privabljajo precej turistov.
Tam pripomore današnji zla-
toporočenec kot cerkovnik,
zlatoporočenka pa skrbi za
gospodinjstvo. Pri hiši z vino-
gradom je precej dela, vendar
sta jima v pomoč hči Tatjana
in zet Silvo. Ana in Alojz Bel-
cer sta srečna, le zdravje bi
lahko bilo boljše, pravita oba.
Obiskali smo ju dan pred
njunim zlatoporočnim slav-
jem na Tinskem. Z njima so se
veselili oba otroka ter njuni
zakonci, tudi sin, ki živi v
Nemčiji ter vnuki. Pripravljali
so se na velik družinski praz-
nik.
BRANE JERANKO
Zlatoporočenca Ana in Alojz Belcer iz Štor sta najsrečnejša v počitniški hišici na Tinskem.
Veselita se hčerke Tatjane in sina Branka.
V Imenem
novo vozilo
Gasilci iz Imenega, ki so v
soboto praznovali 90-letnico
svojega društva, so ob tej
priložnosti pridobili novo
kombinirano vozilo s cister-
no za 5 tisoč litrov.
Župan občine Podčetrtek,
ki je za vozilo prispevala 3
milijone tolarjev, Marjan
Drofenik, se je gasilcem zah-
valil za veliko pomoč lju-
dem, ki jih je prizadelo ne-
davno hudo neurje. Član
predsedstva Gasilske zveze
Slovenije Alojz Tirgušek, je
poudaril tesno povezanost
imenskih gasilcev ter kraja-
nov, ki je lahko vzgled dru-
gim društvom v državi,
predsednik Gasilske zveze
Šmarje pri Jelšah Anton Ga-
bršek pa dobro pripravlje-
nost.
Na slavnostni seji so pode-
lili priznanja in odlikovanja
Gasilske zveze Slovenije, ki
so jih prejeli Vlado Glojna-
rič, Leopold Alegro, Darko
Šelekar, Ivan Ulčnik, Ivan
Alegro, Leopold Božičnik in
Franc Šelekar. Priznanja Ga-
silske zveze iz Šmarja so do-
bili Ivan Gubenšek, Martin
Šelekar, Stanko Kolar, Slav-
ko Šelekar, Franc Brundič in
Vili Šeligo. GZS je podelila
društvu plamenico I. stop-
nje, GZ iz Šmarja pa plaketo
za 90-letnico.
Za zaključek praznovanja
so pripravili vajo z 90 let staro
ročno brizgalno.	B. J.

14
NASI KRAJI IN UUDJE
msnm
Deklica, ki ne more hoditi
Učenka Špela bi lažje živela z mobilnim vozičkom
v kolektivu Zdravilišča
Atomske toplice pripravijo
vsako leto dobrodelno akci-
jo. Za letos so se odločili po-
magati hčerki svojega sode-
lavca, ki je končala 3. razred
osnovne šole. Mala Špela iz
Zibike ne more hoditi.
Nadarjena dekUca se je rodi-
la z redko boleznijo, s konge-
nitalno mišično distrofijo.
Njene mišice zaradi pomanj-
kanja beljakovin niso dovolj
močne, zato ne more hoditi.
Pomaga si lahko le z rokami.
Obiskuje bližnjo šolo v Zibiki,
kamor jo redno vozi z avtomo-
bilom eden od staršev. Med
poukom sedi v običajnem in-
validskem vozičku. Med zad-
njim šolskim letom je bila Špe-
la zaradi kolkov kar dvakrat
na operaciji. Razredničarka
Nika Zadravec jo je po opera-
cijah obiskala ter ji pomagala
nadoknaditi vso zamujeno
znanje. Tretji razred je zaklju-
čila s prav dobrim uspehom,
tako kot že drugega, v prvem
pa je bila celo odlična. V šoli
ima najrajši matematiko in tu-
di slovenščina jo zelo priteg-
ne. Višje razrede osnovne šole
bo morala obiskovati v cen-
tralni osnovni šoli v Šmarju
pri Jelšah.
Vsak Špelin popoldan je v
znamenju polurnega razgiba-
vanja, pri čemer ji pomagajo
starši. Rada se igra z računal-
nikom ter gleda televizijo, v
največje veselje pa ji je njen
leto dni star bratec Žan. Skuša
živeti podobno kot njene so-
šolke, vendar s pomembno
razliko, da ne more hoditi.
Odvisna je od pomoči, ki ji jo
nudijo mama, oče in stara ma-
ma. Mama Slavica je zato pu-
stila službo v trgovini ter se je
povsem posvetila delu na do-
mači kmetiji. Špela Upnik
mora po zadnji operaciji, ki so •
jo opravili v začetku junija,
začasno vse dni preležati.
Špelina bolezen, kongeni-
talna mišična distrofija, po do-
sedanjih spoznanjih medicin-
ske znanosti ni ozdravljiva, s
tehničnimi pripomočki pa jo
je mogoče bistveno olajšati.
Za takšne bolnike je danda-
našnji na voljo posebni, mo-
bilni invalidski voziček, s ka-
terim se lahko invalid samo-
stojno giba po stopnicah, čez
rob pločnika ter premaguje še
druge arhitektonske ovire v
stanovanju ter zunaj. Takšen
voziček (znamke Explorer) je
mogoče kupiti pri nas od
uvoznika v Izoli ter stane 2,4
milijona tolarjev (oziroma 25
tisoč nemških mark).
O tem se je Špelin priza-
devni očka Andrej (ki dela v
Atomskih toplicah kot vrt-
nar) pogovarjal s sodelavci.
V Obsotelju so dobri ljudje^
zato so se odločili, da bodo
letos pomagali Špeli ter se
pridružili naporom njenih
staršev. Z akcijo so začeli
pred dvema mesecema, do-
slej so zbrali 330
Vsem, ki bi radi pripomo-
gli v dobrodelni akciji delav-
cev Atomskih toplic (ki bi
radi kupili mobilni invalid-
ski voziček za učenko Špelo
Lipnik), sporočamo številko
žiro računa. Prispevek lahko
nakažete na žiro račun šte-
vilka 50730-678-73863 in to s
pripisom »Za Špelo«.
tisoč tolarjev. Občinski svet
Šmarja pri Jelšah je za Špelin
mobilni voziček pred mese-
cem dni nakazal 100 tisoč to-
larjev. Delavci Atomskih to-
plic so med svojimi rednimi
pisnimi obvestili o akciji ob-
vestili tudi goste, ki se jim
lahko pridružijo s prispev-
kom v hotelski knjižnici ali z
nakazilom na žiro račun.
Kdaj bo delavcem Atom-
skih toplic in drugim uspelo
pomagati deklici, ki ne more
hoditi?
BRANE JERANKO
Iz družinskega albuma. Rojstni dan Špele Lipnik.
Zlatomašnik Ivan Volk in srebrnomašnik Mirko Škoflek.
750 let župnije, zlata in
srebrna maša
Na praznik sv. Petra in Pavla so v Šempetru v Savinjski
dolini praznovali pomembne obletnice. Tako mineva 750 let
prve omembe župnije, rojak Ivan Volk je praznoval zlatoma-
šni jubilej, domači župnik Mirko Škoflek pa 25 letnico
mašniškega posvečenja.
Seveda so se ob tej priložnosti zbrali domala vsi župljani, ki so
poskrbeli za slovesno vzdušje, slavnostni pridigar je bil mari-
borski škof dr. Franc Kramberger, poleg obeh jubilantov pa sta
somaševala še župnika sosednjih župnij. Duhovnik Ivan Volk je
svojo novo mašo bral v tukajšnji cerkvi, nato je služboval kot
kaplan v Šentjurju pri Taboru, v'Šmarju in nazadnje je bil kot
župnik v Zibiki in se leta 1993 upokojil. Sedaj pa živi na
Tinskem v isti župniji. Na slovesnosti sta prepevala cerkveni in
moški pevski zbor, Ici so ju spremljale nove orgle.
T. TAVČAR
Žalski šoferji počastili svoj praznik
ZŠAM Žalec je v soboto na
avtopoligonu v Ločici ob Sa-
vinji proslavilo 13. julij, Dan
šoferjev in avtomehanikov
Slovenije.
Kot je na slavnosti povedal
predsednik žalskega združe-
nji Ivo Serdoner, praznik
slavijo v času soparnih in do-
pustniških dni. Ker pa gre za
zgodovinsko obeležje praz-
nika, sedaj niso izbirali časa,
ki bi bil primernejši, kot si
ne morejo izbirati časa in
kraja, kjer v vročih kamion-
skih kabinah ali v zatohlih
remontnih jaških opravljajo
svoje delo. Poudaril je, da bi
morali dati temu poklicu več-
jo veljavo in ga primerno
ovrednotiti.
V kulturnem programu je
nastopil moški zbor ZŠAM
Žalec, ki ga vodi Mija Novak,
nato pa je Svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
občine Žalec podelil plakete
vzorni voznik desetim vozni-
kom, podelili so tudi druš-
tvena priznanja, plakete to-
varištva z zlatim in srebrnim
vencem in ob koncu najvišje
priznanje ZŠAM Slovenije -
plaketo humanosti, ki jo je
prejel Vlado Gorišek.
Na srečanju so lahko ude-
leženci vozili zaletavčka, na
katerem so lahko preizkusili
varnostni pas in si ogledali
oldtimerje od motornih ko-
les, osebnih avtomobilov do
traktorjev, katerih lastniki so
bili na sobotnem srečanju.
T. TAVČAR
Vlado Gorišek (desno) sprejema plaketo humanosti, najvišje priznanje ZŠAM Slovenije.
Emil Lesjak
Franc Selič
Anton Lipovšek
Krokarskd vojna
Njive nekaterih kmetov v Gornjem Breznu, ki jih pustošijo krokarji, so videti, kot bi
čeznje korakal vojaški polk
Gornje Brezno, vasica nad
Rimskimi Toplicami, bi bila
morda samo še ena izmed
mnogih, toda ujma posebne
vrste vaščanom ne da spati.
Že nekaj let jim namreč kro-
karji uničujejo posevke, in
zdi se, kot da ljudem nihče'
ne more, ne zna ali noče
pomagati.
V bližini z gozdovi obdane
vasi, ki leži rahlo prislonjena v
hrib, je tudi hrastniško smetiš-
če in s tem so dani idealni
pogoji za naselitev krokarjev.
Te ptice, videti so kot malo
večje vrane, so v Sloveniji zaš-
čitene. To pa pomeni, da lovci
proti njim ne smejo ukrepati.
Anton Lipovšek, edini, ki se v
vasi preživlja samo s kmetijs-
tvom, je povedal: »Največkrat
priletijo v jati, v kateri je od
petdeset do sto ptic. Za ped
veliko koruzo populijo in po-
berejo zrno. V pol ure so spo-
sobni uničiti ogromne površi-
ne. Odvisen sem tako od ko-
ruze kot tudi od silaže, ki je
bo letos, predvsem zaradi
krokarjev, vsaj polovico
manj. To pa je že primanj-
kljaj, ki ga bomo težko na-
doknadili. Pred leti smo sicer
dobili določeno odškodnino,
zdaj pa se zdi, da vse skupaj
ni nikomur mar.«
Zgodbe sosedov so si po-
dobne. Franc Selič je nad le-
tošnjim posevkom koruze že
obupal. Tudi druga setev se
namreč ni obnesla in je škodo
tudi prijavil. Toda v laški ob-
čini pravijo, da škoda, ki jo
povzročajo krokarji, ne sodi
med naravne nesreče, lovci
pa pravijo, da naj odškodnino
plačuje tisti, ki je ptice zašči-
til. Država modro molči. Emil
Lesjak, prav tako kmet iz
Gornjega Brezna, je lahko
obema zgodbama le pritrdil.
Le nemočno lahko opazuje,
kako mu črne ptice uničujejo
koruzo, žito in celo sadje. Nič
ni varno pred njimi. In čeprav
gre za vsakdanji kruh teh
kmetov, jim odgovorni ne na-
klonijo nič drugega kot razu-
mevaj očega prikimavanja ob
opustošenih njivah, ki so vi-
deti, kot bi čeznje korakal vo-
jaški polk. SAŠA TERŽAN
Št.28..16.|uli| 1998
rr.viiiJ.iiiiH
NASI KRAJI IN UUDJE
15
»Ta veseli dan v 1938«
Franjo in Stefl(a Mauer iz Lol<rovca sta praznovala biserno poroko
Minuli mesec so pri Ma-
uerjevih v Lokrovcu pripra-
vili pravo veselico, saj sta
Franjo in Štefka praznovala
biserno poroko. »Že pred de-
setimi leti, ko sem praznoval
sedemdeseti rojstni dan, so
me ptroci nagovarjali, naj
kaj napišem o naši rodbini,
češ da nič ne vedo o naših
prednikih in sorodnikih,« je
zapisal bisernoporočenec
Franjo Mauer v uvodu k svo-
jemu življenjepisu, ki ga je
pred osmimi leti spisal in
podaril svojim otrokom.
mmmmtmmmmmmmmm
' v njem je Franjo Mauer, po
poklicu tiskar, sicer pa vse živ-
ljenje zaprisežen gasilec, razi-
skal družinsko drevo, opisal
otroštvo, ki ga je preživel v
Štorah in med drugim pojasnil,
zakaj se je odločil za poklic, ki
je v družini postal tradiciona-
len, saj sta tiskarja tudi oba
njegova sinova. »Prve dni julija
1925 sem se začel učiti za črko-
stavca in se učil samo tri tedne,
saj tarifna komisija ni dovolila
tiskarni imeti vajenca, ker je
bilo preveč grafičnih delavcev
brezposelnih. Tako je, ko sem
pometal tovarno, prišel k meni
Ivan Martinčič in mi povedal,
da se ne morem več učiti,« piše
Franjo Mauer v svojem življe-
njepisu. Potem se je vpisal na
trgovsko šolo in jo tudi zaklju-
čil, svoje poklicno življenje pa
! je za vselej zapisal pisani bese-
' di in tiskarstvu.
Tudi v Štefki tli literarna žili-
ca, saj je bil njen oče bratranec
Antona Aškerca. Mauerjevi
otroci, danes seveda že vsi
odrasU in s svojimi družinami,
v en glas zatrdijo, da se mami
kar pozna sorodstvo z zname-
nitim slovenskim poetom.
»Naša mama sicer res ni nikoli
pisala, kot je oče, nam pa na
vsaki družinski zabavi kaj le-
pega pove,« je z nasmeškom
na obrazu povedal njun naj-
starejši sin Milan dan po tem,
ko se je lepega nedeljskega
popoldneva pred hišo v Lo-
krovcu zbrala vsa družina in z
vrtno veselico presenetila bi-
sernoporočenca.
Poleg otrok in vnukov so se
zabave udeležili tudi člani
Gasilskega društva Lokrovec,
ki sta se jim Franjo in Štefka
zapisala že pred desetletji.
Sploh pa je Franjo Mauer, zav-
zet gasilec, uredil tudi kar ne-
kaj biltenov in zbornikov, po-
vezanih z gasilstvom, med ka-
terimi si v največjo čast šteje
zbornik, izdan ob praznova-
nju tridesete obletnice občin-
ske gasilske zveze v Celju. Po
osvoboditvi sta se Franjo in
Štefka priključila tudi amater-
ski gledališki skupini, ki je
takrat delovala v Lokrovcu.
Danes, na jesen življenja,
sta vsak po svojih močeh še
vedno aktivna; oče Franjo gre
v spremstvu otrok večkrat v
mesto po opravkih, mama
Štefka pa, čeprav ju v njuni
hišici ob poti proti Šmartin-
skemu jezeru otroci obiskuje-
jo vsak dan, večino gospodinj-
skih del v hiši in okolici še
vedno opravlja sama. »Tako je
zdaj, ko je mladost za nama,«
se nasmehne bisernoporočen-
ka Štefka in zaljubljeno pogle-
da svojega Franja. On ji pogled
vrne in človek, ki ju opazuje,
dobi občutek, da sta se poroči-
la pred šestdesetimi minuta-
mi, ne pa pred šestdesetimi
leti.
N.-M. SEDLAR
Kakšen jurček!
Rado Kolar iz Bovš pri Vojniku je našel jurčka, ki mu
manjka do kilograma in pol le nekaj gramov, njegov klobuk
pa meri v premeru 31 centimetrov!
Orjaškega jurčka je našel blizu svoje domačije, skritega pod
malo smreko, pri čemer je od daleč še najbolj spominjal na
žogo. Okoli velikana je bilo tudi veliko malih jurčkov. Navduše-
l^i gobar Kolar je letos sprva našel bolj malo gob, od začetka
julija pa je čisto drugače. Svoje gobarske izkušnje posreduje
tudi svojim otrokom.	B. J.
I PLANINSKI KOTIČEK
Na Jalovec in Uršljo goro
Planinsko društvo Železničar vabi planince v tem mesecu še
ria dva izleta. Prvi bo že jutri, v petek, in sicer dvodnevni izlet
na Jalovec. Odhod bo izpred nove avtobusne postaje ob 17. uri,
^ lastnimi avtomobili. Pot bo kar zahtevna, hrano je treba imeti
v nahrbtniku.
Drugi izlet pa bo v soboto, 25. julija, in sicer na Uršljo goro.
Odhod bo ob 5. uri zjutraj s stare avtobusne postaje. Ta tura bo
'ahka in v vsakem vremenu.
Prijave za oba izleta sprejemajo v društveni pisarni PD
Železničar.	M. M.
Slovesno v Lembergu
Prostovoljno gasilsko društvo Lemberg bo konec tedna s
številnimi slovesnostmi počastilo 50-letnico delovanja.
Tako bo v petek, 17. julija, v gasilskem domu slavnostna
seja, na kateri bodo članom podelili priznanja in odlikovanja.
V soboto, 18. julija, bodo ob .17. uri priredili gasilsko parado in
vajo veteranov z veteransko črpalko, tovarna gasilske opreme
BDM iz Ilirske Bistrice pa bo prikazala sodobne tehnike
gašenja.	J. P
Čiščenje reke Dravinje
Občina Slovenske Konjice
je letos organizirala počit-
niško delo, v katerem 25 di-
jakov in študentov čisti reko
Dravinjo, njene pritoke in
okolico. S štirinajstdnevno
akcijo so začeli prejšnji po-
nedeljek.
Pobudo za čiščenje reke
Dravinje so sprožili člani ribiš-
ke družine, saj se je v njihovih
prejšnjih akcijah izkazalo, da
se jih udeležujejo le njeni čla-
ni. Zato je konjiški župan Ja-
nez Jazbec razpisal počitniško
delo in se s tem pridruži napo-
rom za ohranitev čistejšega
okolja, hkrati pa dal možnost
mladim za zaslužek.
Skupino, ki vsak dan z bre-
žine odstrani za dva kontej-
nerja odpadkov, vodita komu-
nalni nadzornik Milan Celcer
in predstavnik ribiške druži-
ne. Strugo Dravinje so najprej
čistih do meja zreške občine,
ta teden pa so krenili še do
Zbelovega. Obenem poskrbijo
še za čistočo na lokalnih avto-
busnih postajah in v obcest-
nem svetu. Manjša skupina pa
v Žički kartuziji čisti kletne
prostore.
Šestnajst deklet pa v ko-
njiški občini do septembra
skrbi za cvetlične nasade. Po
dve dijakinji oziroma štu-
dentki tako po deset dni
(pod nadzorom vrtnarstva
Polegek) pomagata javnim
delavkam pri urejanju in za-
livanju cvetja.	B.P.
Poletje v Zrecah
v Zrečah so pripravili pester program poletnih prireditev.
Gasilsko tekmovanje in veselica bosta v soboto, 18. julija- s
pričetkom ob 15. oziroma 19. uri. Teden dni kasneje, 25. julija,
bo v vasici Zlakova nad Zrečami praznik žetve, na kateri bodo
prikazali žetev in običaje, ki so nekoč spremljali to kmečko
opravilo. Začetek bo ob 15. uri. Na ploščadi pred Termami pa
bo istega dne v večernih urah že tradicionalna Zreška noč.
Dan kasneje, 26. julija bo na Rogli vseslovensko srečanje
šoferjev. Avgustovske prireditve pa se bodo začele 2. avgusta s
pašnim piknikom na Rogli.	PP
Obnovljena cesta
Prejšnji četrtek sta župana občin Vitanje in Zreče, Slavko
Krajnc in Jože Košir, ter predsednik krajevne skupnosti
Stranice Maks Brečko odprli obnovljeno cesto Loška Gora-
Prevalje, odcep Zabork.
Obnova se je začela jeseni leta 1996, dokončali pa so jo letos.
32 milijonov vredno naložbo je v višini 21,5 milijona tolarjev
financirala občina Vitanje, ostalo pa sta prispevali občina Zreče
in krajevna skupnost Stranice. Na Vitanjskem trenutno poteka
še delna preplastitev ceste Vitanje-Socka. Dela bodo kmalu
zaključena. Novo asfaltno prevleko pa je dobilo tudi igrišče pri
vitanjskem kulturnem domu.	PP
Z vlakom v tujino
v poletnih mesecih se mar-
sikdo odpravlja na potova-
nja. Iz Slovenije je veliko
ugodnih železniških pove-
zav v sosednje ali pa malo
bolj oddaljene države.
Letos je ponovno vzpostav-
ljena povezava med Ljubljano
in Beogradom, v poletni sezo-
ni pa vozi zopet vlak iz Ljub-
ljane v Split. V Split vozi vlak
ob ponedeljkih, sredah in pet-
kih, vrača pa se ob torkih,
četrtkih in sobotah. Vsak dan
vozijo vlaki v Miinchen, na
Dunaj, do Trsta in Benetk, v
Ziirich in Genovo, od koder pa
je direktna povezava s hitrim
vlakom v Pariz. Vsak dan še
vozijo vlaki v Budimpešto, Za-
greb, Reko, Pulj in v Beograd.
Letošnja novost pri nakupih
vozovnic Inter-rail pa je, da jo
lahko kupijo tudi osebe starej-
še od 26 let.	PP
Plezalni
vodnik
Stene nad Logarsko dolino
so manj obiskane kot pred
desetimi leti, zato so Silvo
Babič, Tone Golnar in Gor-
dan Savelli Čuka zbrali in
uredili gradivo za plezalni
vodnik po vzhodnem delu
Logarske doline.
Prvi vodnik za to območje je
pred poldrugim desetletjem
napisal Tone Golnar. Od takrat
so Franček Knez, Janko Opre-
šnik, bratje Supin in drugi al-
pinisti preplezali ogromno no-
vih smeri in odkrili dve »novi«
steni: Ute in Krofičko. V no-
vem vodniku so zbrane vse
smeri od Ut do Kamniškega
sedla ter zaledeneli slapovi v
Logarski dolini. Za zelo jasne
in pregledne skice je poskrbel
Silvo Babič, avtorji pa so ob-
ljubili, da bodo ostale stene
Logarske doline obdelali v na-
slednjem vodniku. Ž.Z.
Ob odprtju nove brvi so krajani pripravili prisrčno slovesnost.
Sloga Pustega Polja
Za nekoga je most premalo, drugemu pa za prehod čez reko zadošča brv, še posebej, če ta
brv zraste s pomočjo sloge, dela in prispevka krajanov.
Tako se je zgodilo v Pustem Polju, kjer so že nekajkrat postavljali zasilno brv, pa je bila
navadno Dreta močnejša. Od pretekle sobote dalje se krajani Pustega Polja ponašajo s pravim
malim mostom, za katerega upajo, da bo zdržal vse vodne ujme. Pri delu, predvsem pri denarju,
sta krajanom priskočili na pomoč Krajevna skupnost Kokarje in občina Nazarje. Slednja je za brv
prispevala 1,5 milijona tolarjev. Vaščani so skupno opravili 1928 delovnih ur, poleg domačih
podjetnikov in krajanov pa so na pomoč pri gradnji neredko priskočili tudi otroci.	US
St. 28.. 16. i«iij 1998
16
AKCIJA NT&RC - DOBRODOŠLI DOMA
\i\'mm\n
Razglednice iz Šaleške doline
Za presenečenje je poskrbel najstarejši udeleženec izleta. Enainosemdesetletni Leopold
Polutnik z Dobrne, ki je tudi odličen poznavalec zdravilnih zelišč, je na travniku pred
Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah zlahka napravil stojo. Pošiljamo mu tole razglednico.
Naš razgled po dolini bi bil zelo neja-
sen, če nas na poti ne bi spremljala
Tone Ravnikar in Damijan Kljajič, ku-
stosa z velenjskega gradu. Sporočamo,
da sta izletnike navdušila z zanimivi-
mi razlagami.
Pokrovitelji izleta v Šaleško dolino, ki sta ga v soboto,
11. julija, organizirala Novi tednik in Radio Celje, so bili
Era Velenje, Gorenje Point iz Velenja in turistična agenci-
ja Potepuh, ki ima poslovalnici v Žalcu in Ljubljani. Za
pomoč v akciji Dobrodošli doma se jim zahvaljujemo. J
Kako krotka je lahko divjad, kaže tale prizor z Lamperčekove jelenje farme v Vinski Gori.
Najstarejša jelena sta pripravila pravo predstavo.
Prijeten pozdrav iz doline, ki smo jo spoznavali v soboto, IL julija, pošiljamo udeleženci izleta. Na tejle sliki, bili smo na
dvorišču velenjskega gradu, nas je več kot sto. Med najradovednejšimi je bila naša najmlajša sopotnica, dveletna Anja Paher
iz Celja.	Fotd: CREGOR KATIC
POLETNA AKCUA NT&RC
lepote dolin ob
Dreti in Savinji
Neverjetno, kako hitro mineva čas. Še nekaj dni in spet se
bomo odpravili na izlet, to pot v Zgornjo Savinjsko dolino.
• Glavni cilj izleta NT&RC zadnjo soboto v juliju je obisk
nadvse zanimive Zadrečke doline, ki je sestavni del Zgornje
Savinjske doline, pa vendar tudi povsem samosvoja, z lastno
identiteto in tradicijo krajev in ljudi.
Sicer pa lepo po vrsti, kot se
bo odvijal izlet v soboto, 25.
julija. Iz Celja se bomo ob 7.
uri izpred Izletnikove avtobu-
sne postaje najprej odpeljah
po avtocesti do Vranskega, ki
se prvič omenja leta 1286,
župnijska cerkev sv. Mihaela
pa celo leta 1123 in je imela do
leta 1842 taborsko obzidje.
Prijazen sprejem pripravljajo
pred pekarno, slaščičarno, trgo-
vino in bistrojem Romana Br-
gleza. Podjetje Brglez, ki se po-
naša s svojimi obrati še v Žalcu,
Grižah in v Velenju, je letos maja
obeležilo 15-letnico svojega ob-
stoja. Vodič po Vranskem nam
bo Vlado Rančigaj, predsednik
turističnega društva, najzanimi-
vejši pa bo zanesljivo ogled Mu-
zeja motociklov lastnika dipl.
ing. Petje Groma. Če bo šlo vse
po sreči, se bomo popeljali tudi z
oldtimerjem prikoličarjem po
okolici Vranskega.
Od Vranskega se bomo po-
slovili sredi dopoldneva, da bi
se ustavili pred prodajalno El-
kroja na Prihovi 56 pri Nazar-
jah ter si nato v Radmirju ogle-
dali znamenito zakladnico ma-
šnih plaščev. Naš glavni cilj je
obisk prestolnice Zadrečke do-
line Gornjega Gradu. Tam nas
bo pozdravil župan Toni Ri-
felj, kot vodič pa prevzel pred-
sednik turističnega društva
Franci Pustoslemšek. Obisk
baročne katedrale sv. Mohor-
ja in Fortunata, bo prava po-
slastica, saj gre za največjo in
arhitektonsko najpomembnej-
šo baročno stavbo v Sloveniji.
Verjamemo, da nam bo čas
hitro mineval, ko bomo po-
poldne zaključih na Venišah
na ranču Burger in v gosto-
ljubnem hotelu Štorman. Kaj
vse bomo lahko tam počeli,
naj bo skrivnost. Da ne bomo
lačni in žejni, to že moramo
poudariti. Na veselo svidenje!
Počitniški pozdrav,
Novi tednik in Radio Celje
Šl. 28.-16. iulij 1998
IDIMH.IJIIH
REPORTAŽA
17
Mokri zunaj in znotraj
Tradicionalno prireditev Pivo in cvetje v Laškem je letos obiskalo ]?
Kljub nekoliko slabšemu
vremenu, ki je ponagajalo
zlasti v soboto zvečer in v
nedeljo dopoldne, se je v Laš-
kem v nedeljo končala še ena
uspešna prireditev Pivo in
cvetje. Letos je bila že štiriin-
trideseta po vrsti. V petih
dneh je mesto obiskalo 120
tisoč ljudi od blizu in daleč,
tudi iz tujine, po grlih žejnih
obiskovalcev pa je steklo za
200 tisoč vrčkov piva.
■ Skrivnost uspeha te najbolj
znane in tudi najbolj priljublje-
ne turistično-zabavne priredi-
tve v Sloveniji je zelo preprosta.
Laščani pač nikoli niso dopusti-
li, da bi se Pivo in cvetje izrodilo
v navadno nacejanje, zato vsa
leta poleg piva in zabave ponu-
jajo ljudem tudi nekoliko kultu-
re, z ohcetjo po starih šegah pa
poskrbijo, da spomini na nek-
danje navade v teh krajih ne bi
utonili v pozabo.
Prireditev se je pričela že v
sredo, ko so v Laškem dvorcu
odprli razstavo Laško v podobah
štirih letnih časov, v četrtek so na
ogled postavili še cvetje in pri-
pravili slovesno otvoritev prire-
ditve, ki sta jo, kot je že v navadi,
vodOa kralj Gambrinus in rožna
kraljica,.v petek so v šoli Dušana
Poženela razstavili gobe, ptice in
čebele ter v kulturnem centru
dobrote iz krušne peči, večer pa
je bil v znamenju štajerskih le-
potic, ki so se zbrale ob zdraviliš-
kem bazenu.
Največ obiskovalcev se je v
Laško zgrnilo v soboto, ko se je
vrvež po mestnih ulicah, na ka-
terih so skorajda ob vsakem ko-
raku ponujali pijačo in jedačo,
pričel že dopoldne, najbolj
vztrajni ljubitelji laškega piva pa
so se domov odpravili šele v
zgodnjih nedeljskih urah. Neka-
tere je pitje in petje utrudilo
nekoliko bolj, kot to dovoljujejo
pravila lepega obnašanja, ven-
dar kakšnih večjih izgredov, pra-
vijo policisti, ni bilo. Tudi nesreč
ni bilo, saj so se mnogi raje kot z
avtomobilom pripeljali v Laško s
posebnimi vlaki in avtobusi.
Nedelja je bila bolj umirje-
na, čeprav se je v mestu piva
in cvetja zopet zbralo nekaj
tisoč ljudi. Najprej so po sta-
rih šegah v zakonski stan pos-
premili še en mlad par, po-
poldne pa so si ogledali tradi-
cionalno parado in prisluhnili
poskočnim melodijam pihal-
nih godb.
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA,
GREGOR KATIČ
Eden od pomembnejših dogodkov na Pivu in cvetju, zagotovo pa najpomembnejši v življenju
Marjane Hochkraut in Mirana Mrgolela, seje zgodil v nedeljo dopoldne na grajskem dvorišču.
Na ohceti, pripravljeni po starih Šegah, sta se vzela v družbi številnih svatov in radovednežev,
ki so jima, pa čeprav pod dežniki, zaželeli veliko sreče.
Ker je trculicija v Laškem zares
v trajni rabi, v mestu tudi po
skoraj štirih desetletjih niso
pozabili, da se je vse skupaj
začelo z razstavo domačega
hortikultumega društva. To-
krat so iz rožic rmredili celo
velikanski kozarec s peno na
vrhu, da se bo vedelo, kako je
pivo in cvetje mogoče povezati
na vse mogoče načine.
Na Pivu in cvetju so letos izbirali tudi Miss Štajerske za Miss Slovenije. Izbor je pripravila
agencija Modest iz Laškega, komisiji, v kateri so bili laški župan Peter Hrastelj, direktor
Zdravilišča Laško Roman Matek, Andreja Teržek, Jože Trbovc in Miss Slovenije 1997 Maja
Šimec, je bila najbolj všeč 21-letna Tadeja Perpar iz Hrastnika. Za njeno prvo spremljevalko so
izbrali Hermino Ternovšek iz Nove Cerkve, za drugo pa Evo Svete iz Radovljice.
»Na zdravje« sta bili od srede do nedelje najbolj pogosti besedi, kiju je bilo mogoče slišati na vsakem koraku,
na levem in na desnem bregu Savinje. Lahko je bil Zlatorog, temno ali lahko pivo, samo daje bilo laško. Po
grlih ga je steklo kar tisoč hektolitrov.
Največ mladih se je v petek in soboto zvečer nagnetlo na šolskem dvorišču, kjer
so za zabavo poskrbeli Orleki, Parni valjak in Plavi orkestar. Nekoliko starejši
in otroci so raje na Aškerčevem trgu prisluhnili nekaterim trenutno popularnim
slovenskim estradnikom.
^J.MI.MMI.I.M
18
ŠPORT

Rokometni kamp miadiii
V Izoli je bila jubilejna celjska rokometna šola
v Izoli se je nedavno kon^
čala jubilejna, 20. celjska ro-
kometna šola mladih, skozi
katero se je v dveh tedenskih
skupinah podalo 131 deklic
in 157 dečkov v starosti od 10
do 17 let.
Prišli so iz 32 slovenskih
klubov, zraven pa sta bili ekipi
deklic iz Villacha in dečkov iz
Innsbrucka. Mlade sta vadila
znana rokometaša Niko Mar-
kovič in Želj ko Vešligaj. V
šoli je 50 trenerjev pridobilo
pravico do licence za rokomet-
nega trenerja.
Šolo je vodil, kot že 19 let
doslej, prof. Tone Goršič, ki je
tudi letos skupaj s celjskimi
trenerji mlajših kategorij pri-
pravil novost - prikaz progra-
miranja taktično tehnične pri-
prave, s primerom programa
vadbe napada na cono 6:0.
Prikazanih je bilo pet smisel-
no povezanih treningov, od
vadbe elementov, preko vadbe
improviziranih in skupinskih
kombinacij, do skupnih kom-
binacij in oblik igre v napadu
na to cono. Pokazalo se je, da
je v tako smotrno programira-
ni vadbi še veliko rezerve za
še učinkovitejši trenažni pro-
ces in za vzgojo še več kvali-
tetnih igralcev. Trenerji so tudi
spoznali in osvojih »model
tehnike igranja z žogo«, za
katerega so značilni čimbolj
enostavni in racionalni gibi pri
lovljenju, gibanju z žogo, po-
dajanju in streljanju, vsem pa
je bila na voljo tudi ustrezna
literatura.
Po demonstraciji reprezen-
tance kadetov in kadetinj so v
štirih vadbenih skupinah pod
vodstvom trenerjev Medveda,
Gučka, Kovačiča, Rovšnika,
Filipčiča, Anžiča (vratarji) in
Goršiča mladi skušali odprav-
ljati napake in se v zadanih
aktivnostih izpopolniti. Sode-
lovanje klubskih trenerjev na
vadbi je bilo najbolj pomem-
bno in bodo s podobnim de-
lom nadaljevali tudi v klubih.
Poleg vadbe in predavanj je
bila še vrsta drugih aktivnosti:
turnir za nagrado RK Celje
Pivovarna Laško, rokometne
igre trojk, tekmovanje v pete-
roskoku in skoku v daljino,
tekmovanje za najboljšega
vratarja in strelca, turnir v ro-
kometu na mivki, spoznavni
večer, izlet z ladjo in svečanim
zaključkom s podelitvijo na-
grad, priznanj in diplom.
Trenerji so počastili tudi 20-
letnico šole. V promocijski
tekmi med ženskimi in moški-
mi trenerji so slavile prve (ble-
stele so Čotarjeva, Tomšičeva,
Nižetičeva in Anžičeva). Dveh
slavnostnih večernih srečanj
trenerjev se je ob tej prilož-
nost udeležilo več starejših
trenerjev, ki so se šol udeleže-
vali že na samem začetku,
med njimi tudi prvi predsed-
nik slovenskih trenerjev Niko
Markovič, selektorica Marta
Bon in Preventov strateg Slav-
ko Ivezič.
Rezultati - starejše deklice:
1.	Gorenjska-Ptuj, 2. Zagorje,
3. Celje. Ml. deklice: I.Celje,
2.	Žalec A, 3. Žalec B, St. dečki
(let. 82): 1. Celje, 2. Slovenija,
3.	Prule. St. dečki (let 83): 1.
Zasavje, 2. Pyramidia, 3. Do-
bova. Mini rokomet: 1. Celje,
2. Zasavje, 3. Dobova. Najbolj-
ši strelci (po kategorijah): Mi-
ha Gorenšek, Bojan Čudič, Jan
Gregorc (vsi Celje), Nina Maj-
cen (Celje) in Maja Breznik
(Škofja Loka). Vratarji: Pri-
mož Cenkar (Šmartno), Mic-
hael Huetz (Innsbruck), Gre-
gor Klepej (Dol), Maja Novak
(Celje) in Tanja Jovičič
(Kranj). Ekipa "naj 7" (deč-
ki): Jure Natek (Prule), Luka
Štuhec, Miha Gorenšek (oba
Celje), Matej Nabernik (Pre-
vent), Martin Gregorič-vratar
(Izola), Aljoša Štefanič (Vele-
nje), Tadej Bajda (Krško) De-
klice: Tanja Jovovič (Kranj),
Ines Ramšak (Zagorje), Petra
Kobal (Krim ), Mira Novovič
(Kranj), Tadeja Korelc (Kočev-
je), Nina Vrhovnik (Zagorje),
Julia Moraus (Villach).
JOŽE KUZMA
Kocuvana bremeni
evropska norma
Znameniti NEP štadion v
Budimpešti bo v drugi polovi-
ci avgusta prizorišče letošnje-
ga evropskega atletskega pr-
venstva. Od Celjanov so si s
svojimi rezultati (v kolikor
AZS ne bo znova ukrepala
drugače) pravico sodelovanja
priborili Gregor Cankar (dalji-
na), Anja Valant, Alen Topo-
lovčan (oba troskok) in Urban
Acman (štafeta4x100 m).
Norme še ni uspel doseči v
zadnjih letih stalni udeleže-
nec velikih tekmovanj Miro
Kocuvan (na sliki). Zadnjo
priložnost za izpolnitev nor-
me v teku na 400 metrov z
ovirami (50,60) bo državno
prvenstvo 1. in 2. avgusta v
Mariboru. Njegov trener in
oče Miro Kocuvan starejši me-
ni: »Miro trenira zelo priza-
devno in pričakujem, da bo
kmalu sposoben teči normo.
Potrebuje primerno konku-
renco in popolno sprostitev.
kajti lov na normo ga močno
obremenjuje.«
Mladinke in mladinci Kladi-
varja so v preteklih dneh na-
stopali na svojih državnih pr-
venstvih. V Novi Gorici so os-
vojili 13 medalj - 2 zlati (Rada
Gluvič, Matjaž Voglar), 6 sre-
brnih (Mateja Dražnik, Luka
Klemen, Aleš Stopinšek, Rok
Kremžar, Janez Valant) in 5
bronastih (Daniela Džumič,
Rada Gluvič, Milka Šučur, Da-
rio Šuplika, štafeta 4xl00m).
Matjaž Voglar (110 ovire) in
Aleš Stopinšek (400 ovire)
imata še vedno možnosti za
nastop na mladinskem svetov-
nem prvenstvu v Franciji. Nju-
na usoda je v rokah strokovne-
ga sveta AZS, oba pa sta za
normo zaostala vsega 3 stotin-
ke. Na DP mlajših mladincev v
Kopru so Celjani priborili 3
zlate (Urška Klemen, Daniela
Dumič in Aleksandra Tomo-
vič), 3 srebrne (Milka Šučur,
Aleksandra Tomovič in Urh
Kopitar) in 2 bronasti medalji
(Iztok Gornjak in Urh Kopi-
tar).	JOŽE KUZMA
Pivo in
funbail
v okviru prireditve Pivo
in Cvetje je mojster splet-
karjenja besed in znani
radijski napovedovalec
Sašo Hribar v Laškem
vnovič pripravil turnir v
funballu. Naša medijska
hiša je klonila šele v fina-
lu.
NT&RC, ki je v novi no-
gometni panogi še vedno
neuradni svetovni prvak, je
z 8:1 najprej premagal kon-
kurente iz Štajerskega vala
- Radia Šmarje pri Jelšah.
Polfinale bi morali glede na
sojenje in vzpodbudo s tri-
bun dobiti košarkarji Pivo-
varne Laško,_ki so poprej
izločili celjske rokometaše.
Toda tehnika pod obroči ni
vselej primerljiva z nogo-
metnimi veščinami in ker
naši predstavniki za takšne
neskladnosti nimajo razu-
mevanja, so jim ugnali z
8:6. Finale s komercialko
POP T V je po kopici preje-
tih zadetkov »skozi noge«
le pripadlo ljubljanskim te-
levizijcem, ki so slavili s
7:5. Strelca za NT&RC: Lu-
kač 12, Šuster 9.	ŠU
Sprejem letalcev
v Banki Celje
V petek, 10. julija, so v
Celjslci mestni hranilnici pri-
redili sprejem za letalce Ae-
rokluba Celje, ki je eden od
najstarejših letalskih klubov
v Sloveniji, saj letos praznuje
že 70-letnico ustanovitve.
Za najpomembnejše dosež-
ke članov Aerokluba Celje na
Državnem prvenstvu v jadral-
nem letenju za leto 1998 je
letalcem Urošu Kočevarju (1.
mesto v odprtem razredu),
Mateju Kosaberju (2.mesto v
standardnem razredu, ekipno
1. mesto), Teodorju Mirniku
(3. mesto v standardnem raz-
redu, ekipno 1. mesto), Urošu
Štukleku in Erazmu Polutniku
(oba ekipno 3. mesto), direk-
tor Banke Celje Niko Kač, ki je
tudi predsednik Aerokluba
Celje, iskreno čestital in jim
zaželel še več podobnih uspe-
hov. Niko Kač in Niko Grobel-
nik, sekretar kluba, sta se še
zahvalila vsem, ki so sodelo-
vali pri organizaciji uspešnega
letalskega mitinga na letališču
v Levcu, ki je 5. julija pritegnil
številne obiskovalce. PP
Stojijo z leve proti desni: letalci Uroš Kočevar, Erazem Polut-
nik, Matej Kosaber, Teodor Mirnik in Uroš Štuklek. Sedita
predstavnika Banke Celje, ki je glavni sponzor Aerokluba
Celje, Miloš Pešec in Niko Kač.
Št. 28.. 16. iulii 1998

ŠPORT
19
Košaricarice brez strehe in tal
Z napovedano selitvijo celjskih košarkaric na Gimnazijo Celje Center ne bo nic
Medtem ko v Ženskem ko-
šarkarskem klubu Ingrad še
vedno iščejo drugo tujko za
ekipo, se je izkazalo, da bo-
do na jesen postali brezdom-
ci.
Stvar se je večkrat zapletla že
v minuli sezoni, vendar so
klubski liderji pri KZS le izpo-
slovali podaljšanje dovoljenja
za igranje v dvorani Šolskega
centra. Računali so na pravo-
časno dokončanje del v športni
dvorani Gimnazije Celje Center
(do jeseni), ki naj bi postala nov
dom košarkaric v rumenih dre-
sih. Sprva napovedano predča-
sno dokončanje se je sprevrglo
v globoko zamudo, tako da bo-
do bodoči uporabniki morali
počakati vsaj do novega leta.
Bojda se je zataknilo pri investi-
torjih, izgradnjo dvorane pa je
tudi celjski župan Jože Zimšek
večkrat pohvalno omenjal v
družbi največjih letošnjih in-
vesticij v šport - skupaj s. širi-
tvijo atletske dvorane in orga-
nizacijo kegljaškega svetovne-
ga prvenstva. Da se hvaliti
dneva pred nočjo ne izplača
preveč, se je izkazalo tudi to-
krat.
Košarkarska zveza je ŽKK In-
gradu prepovedala uporabo
dvorane ŠC v tekmovalne na-
mene z (pričakovano) obraz-
ložitvijo o neustreznih merah
tekmovalnih površin in vse-
ga, kar zraven sodi, poleg te-
ga pa so tla iz plastične mase
(vsi ostala klubi imajo par-
ket). Sezona je pred vrati in
Ingradu ni preostalo drugega,
kot dogovoriti termine v laš-
kih Treh Lilijah, kjer pa bodo
zaradi zasedenosti dvorane
najbrž morali igrati v (neu-
streznih) zgodnjih popoldan-
skih urah. Bodo tovrstne teža-
ve letos zaustavile celjske ko-
šarkarice?
Trener Sergej Ravnikar napo-
veduje začetek priprav za 1.
avgust. Njegovo okrepljeno vr-
sto že konec istega meseca
čaka tekmovanje v novousta-
novljeni slovensko-hrvaški li-
gi. Po turnirskem sistemu bo-
do ekipe Ingrada, Ježice, Ma-
ribora, Ilirije, Šibenika,
Adriatic Osiguranja, Drago-
voljca in Montmontaže razde-
ljene v dve skupini, dve pr-
vouvrščeni ekipi gresta na fi-
nalni turnir. Cilji v pokalu
Lilijane Roncetti so tokrat
najvišji doslej, v domačem pr-
venstvu in pokalu pa glede na
vesti iz ježiškega tabora raču
najo na kakšnopresenečenje
več.
Zato pa Ravnikar še nima
popolnega seznama .igralk,
na katere bo lahko računal.
Merima Šečerbegovič, ki je z
eno nogo že v Celju, želi
pridobiti še nekaj časa, v
katerem bi iz zahodne Evro-
pe morda prišla mamljiva
ponudba. Vsekakor bi zve-
stobo Ingradu prisegla le za
prihajajočo^ezono in ne za
obdobje dveh let, kot želijo
vodilni v Ingradu. V primeru
slabega izhoda iz opisanega
položaja so na spisku želja
še 3 košarkarice. Iz Tuzle
naj bi prišla 201 cm visoka
23-letna bosanska reprezen-
tantka z imenom Nura
(priimka se odgovorni nika-
kor ne morejo spomniti).
Center, ki je v reprezentanci
BIH nadomestila- legendar-
no Razijo Mujanovič, si
močno želi nastopiti za celj-
ske barve, s soglasjem nje-
nega dosedanjega kluba pa
menda ne bo težav. Pripra-
vam celjskih košarkaric se
bosta pridružili še dve Srb-
kinji (njuni imeni in igralna
mesta so še skrivnost), ki
bosta v' novokomponirani
enoti sprva na preizkušnji.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Trener celjskih košarkaric Sergej Ravnikar bo v novi sezoni morda razpolagal z najvišjim
centrskim tandemom.
Ob jubileju že padajo
rekordi
Kolesarski klub Rogaška Slatina prireja v nedeljo že deseti
maraton Rogaška 98, ki hkrati šteje za državno prvenstvo
kolesarjev rekreativcev. Maraton v dolžini 105 km in mali
maraton (53 km) bosta vodila po ustaljeni poti iz Rogaške
preko slikovitega Kozjanskega in nazaj. Cilj bo tudi letos na
vzpetini pred restavracijo Bellevue. Prav ta vzpetina je lani
odločila zmagovalca.
Organizatorji na štartu pričakujejo 800 tekmovalcev, kar je
podvojitev lanskega rekorda. Ob splošnem razpisu in koledarju
prireditev so namreč vsem lanskim udeležencem poslali še
osebno vabilo, pripravljenih pa je več mamljivih nagrad za
najboljše in najsrečnejše. Zmagovalca v moški in ženski katego-
riji prejmeta umetniški sliki v vrednosti 300 tisoč tolarjev
slikarjev Ignjatoviča in Wolfa, opravili pa bodo še žrebanje
štartnih številk, kjer bodo razdelili še pol milijona tolarjev.
Prijavnina za maraton je 2 tisoč tolarjev, skrajni rok za prijave
je nedelja, 19. julij, do 9.45 ure. Glavni pokrovitelj maratona je
blagovna hiša Megrad, kolesarsko tekmovanje pa sodi v sklop
praznovanj občine Rogaška Slatina.	JANEZ TRBOVC
Publilcum spet doma
Nogometaši celjskega pr-
voligaša so se konec minule-
ga tedna ponovno vrnili na
Skalno klet, kjer so v pone-
deljek popoldne opravili prvi
trening, na edinem doma-
čem igrišču pa bodo ostali
ves teden.
»Zaenkrat delamo po načr-
tih, torej sem s pripravami za-
dovoljen, čeprav se pojavljajo
redke izjeme, ki jim delo ne
diši,« je po pripravah na Rogli
povedal Publikumov trener
Edin Osmanovič, ki ve, da ga v
novi sezoni čaka trd boj za
vsako točko: »Sem optimist,
toda bojim se, da bomo imeli v
prihajajočem državnem pr-
venstvu obilo težav. Upam, da
bodo navijači potrpežljivi, kaj-
ti izgubili smo 8 kakovostnih
igralcev, ustreznih zamenjav
pa ni.«
V Celju so že pred koncem
prejšnje sezone nakazali, da
bo ekipa pomlajena, vpraša-
nje pa je, ali lahko s takšnimi
spremembami, ki so prišle čez
noč, računajo na sredino pr-
venstvene lestvice ali pa se jim
obeta kaj še manj atraktivne-
ga. Kakšna zveneča okrepitev
bi Publikumu prišla še kako
prav, predvsem v napadu je
dovolj prostora, v kombinaciji
za rumeno-modri dres pa naj
bi bil (le) nogometaš drugoli-
gaša Železničarja Danijel Ši-
rec, ki je nekoč zablestel v
dresu Maribora.	T.L.
KOMENTIRAMO
Se bo rogaški šport
(sploh) pobral?
Mesto stekla in mineralne
vode je v letih po osamosvojitvi
na športni karti Slovenije ne-
kaj pomenilo. Trije prvoligaši
so bili takrat ponos mesta, ob
tem pa je Rogaška Slatina pre-
mogla še nekaj izvrstih posa-
meznikov. Večkrat se je izkaza-
la tudi v organizacijskem smi-
slu. Vse to je številnim ljubite-
ljem športa prinašalo neprikrit
ponos in veselje, česar pa je
bilo kmalu konec.
Tržne zakonitosti, gospodar-
ske težave in nerealni apetiti
posameznikov, ki so športne
kolektive vodili, so kmalu pri-
peljali do popolnega razpada
sistema. Ženski košarkarski
klub je povsem ugasnil, moški
klub in nogometni klub pa sta
pristala na najnižjem mož-
nem nivoju tekmovanja. Osta-
la sta le dva balinarska kluba,
ki se (v medsebojnem boju)
znova skušata prebiti v drugo
državno ligo, ostali so redki
posamezniki, ki še dosegajo
odmevnejše rezultate - a na
žalost (za medije) v nezanimi-
vih športih.
V organizaciji prireditev se
kaže napredek. Predvsem ko-
lesarski klub je v zadnjih dveh
letih zelo napredoval v pripra-
vi svojih maratonov, pri čemer
so bili deležni tudi pomoči
podjetnikov, prireditve so od-
mevale v širšem prostoru. To-
da šport je pač tam, kjer je....
Nogometaši so prvenstvo v
območni ligi končali na četr-
tem mestu med sedmimi eki-
pami, kar je velik neuspeh.
Tudi izgradnja novega štadio-
na jim še ni pomagala na zele-
no vejo - igralski kader je pre-
skromen za napredovanje v
višji rang. Sodeč po tem, da so
tudi iz te ekipe že odšli nekate-
ri igralci, med njimi tudi obe-
tavni mladinci, napredka ne
gre pričakovati prav kmalu.
Moška košarka seje po izsto-
pu iz državnega tekmovanja
leto dni pobirala, letos pa pri-
čenja iz ničle. Pod taktirko tre-
nerja Milana Bastašiča, ki pr-
vič vodi moško ekipo, se bo
kombinacija štirih prekaljenih
igralcev in četa mladih takoj
skušala prebili v 2. SKL Poma-
gali naj bi tudi Polzelani s
posojo dveh igralcev. Zdi se, da
bo navedeno zadostovalo za
napredovanje, v kolikor se po-
novno ne bo vse končalo pri
denarju. Žal podobnega pove-
zovanja v ženski košarki ne gre
pričakovati.
Rogaška Slatina kljub odlič-
nim pogojem .dela ostaja na
repu športnih dogajanj v naši
državi. Mesto z dvema športni-
ma dvoranama, novim nogo-
metnim štadionom, s kopico
infrastrukturnih objektov, ki
omogočajo odlične priprave in
treninge, pač ni sposobno za-
držati tistega, kar je nekoč že
imela. Morebitni povratek na
stara pota, ko seje na prizoriš-
čih zbiralo preko tisoč obisko-
valcev, bo več kot težak in dol-
gotrajen. Poleg tega pd ni no-
benega jamstva, da se bodo
zlati časi še kdaj ponovili, kar
Športne navdušence rmjbolj
peče in boli.
JANEZ TRBOVC
BRSKAMO PO ARHIVU
ovalni ultramaratonec (danes triatlonec) Jože Tanko je pred skoraj rmtanko 17 leti v eni
^tapi preplaval 43-kilometersko razdaljo med Rovinjem in Umagom. Za tretjo najdaljšo
plavalno razdaljo v takratni Jugoslaviji je potreboval 13 ur in 55 minut.
it.28.-16.|ttii|f998
20
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Odlična sezona
žalskih karaleistov
Vrbanič, Končina in Gajšek so s kopico izvrstnih dosežkov presenečali doma in v tujini
z nastopi Matjaža Končine
in Gregorja Jančiča na sve-
tovnem univerzitetnem pr-
venstvu v Lillu na severu
Francije je končana doslej
najuspešnejša sezona žal-
skih Icarateistov. V 23 letih
obstoja kluba takšnih uspe-
hov ne pomnijo.
Pričelo se je že'v januarju,
ko je Damir Vrbanič z 2. me-
stom na prestižnem tekmova-
nju odprtega prvenstva Pari-
za napovedal svoj pohod na
evropski in svetovni vrh. Fe-
bruarja sta nadaljevala Mat-
jaž Končina in Rok Gajšek z
osvojitvijo 5. mest na mladin-
skem EP v Atenah. Trojica, ki
se ji je pridružil Jani Godler,
je v marcu potrdila svojo ve-
ljavo na državnem članskem
prvenstvu na Kodeljevem, ko
je Vrbanič vnovič potrdil dol-
goletni primat v superlahki
kategoriji, Gajšek, Končina in
Godler pa so si priborili prve
medalje tudi v članski konku-
renci. Kot nekakšno pripravo
na člansko EP so žalski kara-
teisti na čelu s svojim pred-
sednikom in trenerjem ter se-
kretarjem Karate zveze Slove-
nije Silvestrom Maričem od-
lično izvedli meilnarodni tur-
nir članskih reprezentanc Av-
strije, Hrvaške, BIH, ZRJ in
Slovenije. Le dober mesec za
tem je prišla prva medalja iz
največjih tekmovanj. Damir
Vrbanič je postal evropski
podprvak.
Čez noč so Žalčani postali
člani kluba nosilcev medalj in
vredni vse pozornosti največ-
jih poznavalcev in funkcionar-
jev v evropskem karateju. Sa-
nje mnogih so se tako uresni-
čile. Še več! Dobili so dodaten
motiv in zanos za nešteto pre-
potenih ur v telovadnici, na
številnih pripravah in tekmo-
vanjih. Po poteh najboljših so
krenili še najmlajši, ki so na
prvenstvu Slovenije v Sežani
osvojili 5 medalj. Sebastijan
Prislan je postal prvak, Luka
Marič podprvak, Sašo Djordje-
vič ter Robi in Dejan Lukač pa
so nosilci bronastih medalj.
Za nameček so v ekipni razvr-
stitvi odnesli še srebro. Vice-
prvaki so postali tudi kadeti
Rok Pader ter Janko in Blaž
Skok ter mladinci Matjaž Kon-
čina, Gregor Jančič in Jani
Godler. V isti zasedbi so se
med člani prebili na 3. mesto.
Junija so na odprtem prvens-
tvu Slovenije v Sevnici v kon-
kurenci 450 tekmovalcev iz 11
držav osvojili kar 7 odličij.
Jančič je slavil med »težkaši«.
Rok Pader in brata Skok so bili
med kadeti drugi, Končina,
Lukač in Godler pa tretji. Ob
koncu sta Končina in Jančič
na prvem svetovnem univerzi-
tetnem prvenstvu s 5. in 7.
mestom zaokrožila bero odlič-
nih uvrstitev.
Karate klub Žalec ima na
podlagi rezultatov že 10 vr-
hunskih športnikov, ki imajo
status mednarodnega, pers-
pektivnega ali državnega raz-
reda. S tem jim pripada mesto
med najkakovostnejšimi slo-
venskimi športnimi klubi.
Priprave na novo sezono se
že pričenjajo. Najpomembnej-
ši tekmovanji bosta 14. Svetov-
no prvenstvo v brazilskem Rio
de Janeiru, kamor potujeta Vr-
banič in Končina (seznam še
ni dokončen) ter mladinsko
evropsko prvenstvo v Španiji
(februar 1999). Pričakovanja
ponovitve lanskih dosežkov
so ob takšnih merilih kvalitete
povsem upravičena.
' A - ■ TONE TAVČAR
Najuspešnejša žalska karateista Damir Vrbanič in Matjaž Končina med vadbo.
Dušan Urankar iz Lovske družine Braslovče.
Med posamezniki
Dušan Urankar prvi
v Naklem pri Kranju je bilo
n. državno lovsko prvenstvo v
streljanju na glinaste golobe
(lovski stav) in tarčo srnjaka.
Tekmovanja so se udeležile
najboljše ekipe in posamezni-
ki lovskih zvez iz vse Sloveni-
je. V ekipni kombinaciji je pr-
vo mesto osvojila ekipa Zveze
lovskih družin Posavje, druga
je bila ekipa Savinjsko-Koz-
janske lovske zveze Celje in
tretja ekipa Zveze lovskih dru-
žin Maribor. Med posamezni-
ki je v kombinaciji zmagal Du-
šan Urankar, SK ZLD Celje
pred Petrom Vrstovškom, ZLD
Posavje in Rudkom Mlinari-
čem iz ZLD Posavje.
Ekipo Savinjsko-kozjanske
lovske zveze Celje so zastopali
Dušan Urankar iz Lovske dru-
žine Braslovče, Aleš Šekoranja
iz Lovske družine Celje, Bog-
dan Vercev iz Lovske družine
Griže, Jože Kvartič iz Lovske
družine Velenje in Jože Žgank
iz Lovske družine Žalec. Kot je
povedal vodja ekipe in prvi v
kombinaciji Dušan Urankar,
jim je kljub težavam pri izbiri
ekipe uspela visoka uvrstitev.
Posebno bi se rad zahvalil LD
Žalec in Ivanu Kramerju iz
Bistrice ob Sotli, saj so jim na
teh dveh streliščih omogočili
trening.
T. TAVČAR
Kojcev meitiorial
člani Ribiške družine Mozirje so preteklo
soboto izvedli prvo ribiško tekmovanje v
spomin na dolgoletnega člana družine, vzgo-
jitelja mladih, tekmovalca in ribiškega sod-
nika, Milana Kojca starejšega.
Na dopoldanskem tekmovanju se je najbolje
odrezal domačin Miro Finkšt, drugo in tretje
mesto pa sta osvojila člana RD Šoštanj, Milan
Kukič in Jože Šmejc. Vseh 35 ribičev, ki so se
udeležili Kojčevega memoriala, je prejelo prak-
tična darila, zmagovalec pa prehodni pokal.
Priznanja je podelil predsednik Ribiške zveze
Slovenije Bojan Jerše, srečanja ob jezeru v
Mozirskem gaju pa se je udeležil tudi sekretar
RZS Marko Koračin.
Mozirski ribiči s predsednikom Alojzom Hanže-
kovičem so se odločili, da bo spominsko tekmova-
nje postalo tradicionalno, hkrati pa je bilo letošnje
srečanje tudi »dan savinjskih ribičev«, ki so ga
ribiči pred leti opustili.	US, Foto: C. SEM
REČENO (nejSTORJEN^
Dogodek v mestu Zogi
Po vseh psihoanalitskih dog-
nanjih za moškega ni bolj po-
membne stvari od ženske. Žen-
ska je njegova najpomembnejša
želja, je njegov bistveni manjko,
ki ga poskuša doseči, da bi po-
stal popoln. Skratka ženska je
moškemu nič več in nič manj
kot bog. Ker pa je bog, in s tem
seveda tudi ženska, nedosegljiv,
si mora moški od čp.sa do časa,
da bi po svoje osmislil obstoj na
tem svetu, poiskati kakšen na-
domestek. Misel je seveda delna
špekulacija, vsekakor pa drži,
da je nogomet moškemu najpo-
membnejša postranska stvar.
Lahko bi torej govorili o neke
vrste sublimaciji, ali bolje rečeno
o nadomestku, ki izkazuje ne-
nadkriljivo moč in vladanje
moškega, v sicer vse manj pa-
triarhalni družbi. Kakorkoli že
je, obstaja dejstvo, da v času
svetovnega nogometnega pr-
venstva, moški večino svojega
prostega časa presedijo pred te-
levizorji; in bog ne daj, da bi jih
pri važnem opravilu, gledanju
najpomembnejše nogometne
tekme (to so tako ali tako vse)
kdo zmotil: K temu pač soi
navijanje, vpitje, sakramentin
nje, poskakovanje itd. Dobn
stran vsega skupaj je seveda ta
da so moški, vsaj v času prem
sov nogometnih tekem, dom
slaba stran je pač, da so mist
no, vsaj za vse ostale stvan
razen nogometa, popolnom
odsotni. Pri izredno vnetih nav,
jačih se stvar lahko celo dram
tično razvije. Skratka »Dogodei
v mestu Žogi« je v določeni mei
lahko celo približek gledališl
igri, iz katere je prenesen podi
ben naslov pričujočega sestai
ka. Manjka le še kakšen srnrt/.
slučaj, ki pa se je na žalost, m
samem prizorišču, po tekmi, ti
di v resnici dogodil. Moški sveti
malem je torej od časa do časa :
nogometu, z vsemi strastmi
nagoni ter nepotešljivimi želje
mi vred. Mesto ženske je ma
tem seveda postransko, v ten
nem in tihem kotu, nekje:
stanovanju, še najbolje v kuk
nji, kjer je že tako ali tak
najbolj prilagojena (po moškt
predstavah, seveda). Pa kaj-p
konca prvenstva ženskam i
vedno ostajajo nenadkriljivi f
naki TV nadaljevank, tipa B
meralda, moški pa imajo žen
ske, ki so odsotne, kot so bi
oni prej, pri gledanju žogobrcu
Na srečo lahko oboji včasi
ugasnemo TV sprejemnike i'
se predamo kakšnim, bolj osel
nim užitkom, ki so veliko bo-
resnični kot tisti na elektron
skih medijih.
ZORAN PEVEt
Utesnjeni
nogometaši
širitev nogometnega
igrišča v naselju Šmarje je
na seji šmarskega občin-
skega sveta vzbudila pre-
cej razprave, pri čemer so
svetniki na koncu dali so-
glasje.
Načrtovane selitve šport-
nega parka na območje za
osnovno šolo očitno ne bo
kmalu, zato želi Nogometni
klub obstoječe igrišče pove-
čati. Povečanje je mogoče le
proti potoku, vendar ga je
potrebno regulirati. Svetniki
so dali zeleno luč tudi za
postavitev zaščitne ograje
športnega parka, za kar bo
poskrbela KS.	BJ
NA KRATKO
Šempeter: Na odbojkar-
skem turnirju ob krajevnem
prazniku je slavila ekipa Šem-
petra pred Braslovčami, Vete-
rani in Šempetrom II. To je bil
hkrati zadnji turnir v stari te-
lovadnici, ki jo bodo porušili,
dogovorjen pa je že projekt
financiranja nove dvorane, ki
bi ustrezala mednarodnim
merilom.
Vransko: Na 7. redni skupš-
čini NK Vransko so razrešili
dosedanji upravni in nadzorni
odbor kluba. Za novega pred-
sednika so izvolili Franca Su-
šnika, v novem nadzornem
odboru pa so Franc Rančigaj,
Silvo Košica in Vladi Jelen.
Maribor: Na plavalnem mi-
tingu za pokal mesta Maribor
se je izmed številnih predstav-
nikov celjskega Neptuna naj-
bolje odrezala Urška Roš, ki je
zmagala na 100 m delfin s
časom 1,05:50. Celjani so mi-
nuli konec tedna nastopili še
na mednarodnem mitingu v
Radovljici, kjer je bilo tudi
moštveno DP za mlajše dečke
in deklice, Neptun pa je med
18 klubi zasedel 10. mesto.
Št.28.-16.itflii 1998

RADIO - INFORMACIJE
21
NE PRESLIŠITE NA
RADIU CELJE
Četrtek, 16.7. ob 13.15: Sprehod po Celju
v kontaktnih oddajah na Radiu Celje vse prevečkrat ugotav-
ljamo, da vas je precej, ki ne poznate celjskih znamenitosti.
Zato smo se odločili, da pripravimo za vas sprehod po Celju,
med znamenitostmi, ki bi jih kot Celjani morali poznati. Pri tem
nam bo pomagala Rada Hriberšek iz celjskega Turističnega
društva, oddajo pa bo vodila Nataša Gerkeš.
Nedelja, 19.7. ob 10.15: Risto Savin
v intervjuju Toneta Vrabla boste spoznali mlado Žalčanko,
študentko muzikologije, ki je temeljito raziskala delo in življe-
nje Rista Savina. Izšla je tudi zgoščenka, na kateri so^posnete
njegove skladbe, mlada Žalčanka pa je na tem področju opravila
takorekoč pionirsko delo.
RADIJSKI SKRATKI
Radijski dogodek mi-
nulega tedna je bilo
rojstvo Jana Lukača v
celjski porodnišnici. To-
mažu, ki se mu je no-
sečnost bolj vlekla kot
njegovi Katki, se je od
veselja kar meglilo, prav
ponosen pa je bil na
rojstvo Jana tudi njegov
športni novinarski kole-
ga Dean Šuster, saj se je
Jan rodil tudi na dan
njegovega rojstnega
dne. Tomaž je komaj
preživel vse obveznosti,
ki jih je imel kot novo-
pečeni očka v celjskih
gostinskih lokalih, po-
nosno pa je tudi pove-
dal, da je mali že ob rojstvu pravi kerlc. Meril je 52 centimetrov,
tehtal pa kar 4,7 kilograma. Po atu in starem atu, seveda!
Za vest tedna je poskrbel
minuli teden Tone Vrabl. Pr-
vi je namreč poročal, da je k
beatifikaciji škofa Antona
Martina Slomška pripomogla
čudežna ozdravitev celjskega
opata Friderika Kolška leta
1992. Tako je prehitel Mladi-
no, ki je druga objavila to vest
pet dni potem, ko je o tem že
poročal Radio Celje. Bravo
Toni!
Ste že slišali za novo obli-
ko gostilniškega nogometa
t.i. fun bali? V soboto, na
Pivu in cvetju, so ga igrali
tudi fantje Radia Celje in
prišli v finale. Tam so morali
priznati premoč ekipi POP
T V, Kljub temu radijski
škratki ocenjujejo, da so do-
bro opravili svojo nalogo,
privezani z vrvmi na »zajlo«.
Sašo Hribar in minister Baj-
raktari sta bila s fanti zado-
voljna.
Najbolj »zagreta«, po služ-
beni dolžnosti, je bila za Pivo
in cvetje letcs Simona Br-
glez. Vsak večer je pridno
hodila v Laško intervjuvat
nastopajoče. Upravičeno za-
malo pa se ji je zdelo, ko so
njenemu spremljevalcu za
vstop na koncert skupine Rit-
mo Loco hoteli zaračunati
vstopnino. Po prepričevanju
sta le uspela na prireditev
brezplačno, nato pa čakala
skoraj do polnoči, da si je
Davor Radolfi vzel čas za iz-
javo za Radio Celje. Tudi to
so »sladkosti« novinarskega
poklica.
V ponedeljek se je radijska
redakcija poizkusila v parti-
zanski tehniki novinarskega
poklica. Ker so nam po raču-
nalnikih med vikendom »šari-
li« računalničarji, nam po
Murphijevem zakonu v pone-
deljek zjutraj ni uspelo za de-
lo usposobiti niti enega. Iz
omar smo potegnili pisalne
stroje in po redakciji je zaro-
potalo kot že nekaj let ne.
Poročila ob osmih smo ob
preklinjanju vendarle uspeli
pripraviti. Še prej pa smo po-
šteno namučili radijskega
tehnika Saša Mateliča, ki se
na računalnike najbolj spoz-
na, da bi nam jih pomagal
obuditi k življenju. Tokrat je
bil tudi on nemočen.
Torta za 250. Vrtiljak
Vlado Kocman iz Šentruperta nad Laškim se je spomnil, da je bila v ponedeljek, 6. julija, na
sporedu Radia Celje 250. glasbena oddaja Vrtiljak polk in valčkov Zato je prinesel okusno torto v
obliki frajtonarice z napisom »250«. Na srečo je bilo v ponedeljkovi oddaji Toneta Vrabla veliko
gostov, ki so si okusno torto razdelili. Na posnetku so od leve: Branko Gornik in. Branko Flis iz
ansambla Fantje izpod Rogle, Dušan Videčnik iz ansambla 7. Raj, Mitja Umnik, Tone Vrabl, Stane
Kraknc, predsednik Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov. Vlado Kocman, ki je 7. julija srečal
Abrahama, Boštjan Pušaver, vodja ansambla Ž Raj ter Andreja Kotnik iz ansambla Fantje izpod
Rogle. Tokrat se je v vlogo fotoreporterja postavil tonski tehnik Matjaž Marinček.
PROSTA DELOTOA MESTA
Območna enota Celje
Celje: kemijski delavec, pomožni delavec,
snažilka (2), živilski delavec v pekarstvu, pek,
tesar (2), zidar, prodajalec (2), natakar (2),
ekonomski tehnik (3), tajnica, varuh predšol-
skih otrok, vzgojitelj predšolskih otrok in uči-
telj za duševno prizadeto mladino (3).
Laško: pomožni delavec (2) in zdravnik.
Slovenske Konjice: kuharski pomočnik, ku-
har, nadzorni varnostnik (2), učitelj razredne-
ga pouka, predmetni učitelj gospodinjstva, di-
plomirani inženir strojništva, diplomirani in-
formatik in diplomirani učitelj razrednega pou-
ka.
Šentjur pri Celju: profesor za vzgojne pred-
mete, profesor za duševno motene, diplomira-
ni pedagog in zobozdravnik.
Šmarje pri Jelšah: pomožni delavec, zidar
za zidanje in ometavanje, šivalec tekstilij, bol-
ničar, avtomehanik, konfekcionar tekstilij, na-
takar, tekstilno konfekcijski tehnik, gradbeni
delovodja, varuh predšolskih otrok in inženir
papirniške tehnologije.
Žalec: pomožni delavec (2), obdelovalec ko-
vin (4), varilec v serijski proizvodnji (4), zidar
za zidanje in ometavanje, cestno gradbeni de-
lavec, strugar (2), orodjar (3), avtoličar (2),
tesar (2), zidar in kuhar.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 442-630.
Območna enota Velenje
Mizar, ključavničar, avtomehanik (2), elek-
tromonter (2), voznik avtomehanik (2), kuhar
natakar, natakar (2), kozmetični tehnik, grad-
beni tehnik, tehnik strežbe, programerski teh-
nik, predmetni učitelj tehnične vzgoje, diplo-
mirani inženir geodezije, profesor jezika s
književnostjo, profesor za vzgojne predmete in
profesor za duševno motene.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 855-421.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
nadzorni svet: Irena Jelen Baša - ^
predsednica, Matjaž Janmikar, Vesna
Lgič.
direktor Jože Cerovšek.
poslovni sekretar Suzana Rober
Podjetje cpravija časopisno-založniško,
radijsko in agendjskcKržno dejavnost.
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje,
telefon (063) 422-50, iax.: 441-032,
Novi tednik idiaja vsak četrtek. Cena '
izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev Za
tujino ie letna naročnina 22.000
tolarjev StevUka žiro računa: 50700-
601-106900. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d.,
Ljubljana, Dunajska 5, direktor Alojz
Zibelnik.
Na fxxllagi mrenja Ministrstva za
informira"ye z dne 23.6.1992 sodi časopis
Novi tednik med proizwde informativne-
ga značaja, za katere se plačuje 5% davek
od prometa proizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Jelen
Basa, Janja Intihar, Brane Ja-anko,
Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik Franjo Bogadi,
Računalniški prdom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-maiL tednik@NT-RC.si
Odgowma urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
\bdja tehnike: Bojan Pišek
Telefon studia (za oddaje v živo):
490^880,4900-881
E-maiL Radio@NT-RC.si
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Frančdc Pungerčič
Propaganda: Valter Ld>en, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Mat jašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Telefon: 063/422-50
£ax: 441-032, 443-511
E-mail: Agencija@NT-RC.si
ROJSTVA
1.	7.: Darja GOŠNIK iz Loč - dečka,
Marija HRIBERNIK iz Braslovč - dečka,
Miroslava NOVAK iz Šmarja - deklico,
Andreja KANGLER iz Slovenskih Konjic
-	dečka, Irena ŠULIGOJ z Rečice ob
Savinji - deklico, Helena FIRŠT iz Celja -
dečka, Andreja KRULEČ iz Nove Cerkve
-	deklico, Alenka KOREN iz Velenja -
deklico, Frančiška VREČER iz Vojnika -
dečka in Marija VERBIČ iz Grobelnega -
dečka;
2.	7.: Albina POTOČNIK iz Zidanega
Mosta - deklico, Blaženka KOKOLJ iz
Velenja - dečka. Barbara LAPUH iz Celja -
dečka, Bojana TRČEK iz Celja - deklico in
Simona FALE iz Gornjega Grada - deklico.
3.	7.: Zdravka ŽIBRET iz Celja - deklico,
Nataša SAJOVIC iz Teharij - deklico, So-
nja KOBALE iz Velenja - dečka, Marta
TOME iz Celja - deklico. Romana KERT iz
Žalca - dečka in Urška ZAKOŠEK iz Griž -
dečka;
4.	7: Jasmina BRČKALIČ iz Celja -
dečka, Sabina MASTNAK iz Celja - dečka
in Tatjana SODIN-TRUNKEL iz Sevnice -
deklico;
5.	7.: Mihaela LAMPRET iz Celja - deč-
ka. Andreja KRIŽAN-LIPNIK iz Pristave -
deklico, Monika HUJDEC iz Rimskih To-
plic - dečka, Nataša POVŠE iz Mozirja -
dečka, Nataša VARGA iz Žalca - deklico in
Mina PERČIČ iz Celja - deklico;
6.	7.: Tanja VESELKO-VILKO iz Celja -
dečka, Andreja CENTRIH-ERJAVEC iz Ve-
lenja - deklici, dvojčici. Jasmina SIMLER
iz Celja - deklico in Clavdia PEVEC iz
Podplata - deklico;
7.	7.: Snežana TOPIČ iz Celja - deč-
ka, Slavica DOBRIJEVIČ iz Štor - deč-
ka, Mojca PUSOVNIK iz Velenja - de-
klico, Jožica KOŠTOMAJ-ČADEJ iz Ce-
lja - dečka in Silva HREN iz Loč -
deklico;
8.	7.: Valerija DUDARIČ iz Petrovč -
deklico, Apolonija RATAJC iz Šmarja -
deklico, Marija PUŠNIK iz Vitanja -
dečka, Marija BREZNIK iz Luč - deklico
in Metka MAROVT iz Slovenskih Konjic
- dečka;
9.	7.: Sabina MLAKAR iz Laškega -
deklico in Katarina ONDERKOVA iz Ce-
lja - dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se 4 pari in sicer: Zdrav-
ko PŠAJDER in Mojca JAKOP, oba iz
Celja, Robert OSOLIN iz Duplice in
Simonca GROBELNIK iz Dobriše vasi,
Matjaž KELNER in Barbara KLINCOV,
oba iz Celja ter Franci LANDEKER iz
Ivence in Petra RIBIČ iz Podgorja pod
Čerinom.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Bogomir VERBIČ iz No-
vega mesta in Simona MLAKAR iz Šent-
jurja, Matej LAVBIČ iz Laz pri Dramljah in
Katja ZORIČ iz Dramelj ter Konrad FRECE
in Brigita JEZOVŠEK, oba iz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Cvetko KOREZ in Ma-
rinka VOGA iz Strmca pri Sv. Florijanu.
Velenje
Poročila sta se Janez JELENKO in Na-
talija SOVIČ, oba iz Raven.
SMRTI
Celje
Umrli so: Alojz BOŽIČNIK iz Trebč, 55
let, Albert DREFLAK iz Čače vasi, 72 let.
Angela BERZELAK iz Trnave, 70 let, Vik-
torija BENKO iz Celja, 73 let, Jožefa
TITOVŠEK iz Radeč, 84 let, Franc DER-
MOTA iz Olešč, 68 let, Frančiška
OJSTERŠEK iz Brstnika, 72 let, Roza
KRUMPAK iz Lopate, 83 let in Terezija
MELANŠEK iz Štor, 89 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je Rozalija BRAČIČ iz Luterij,
62 let.
Velenje
Umrli so: Viljem ŠELIGO iz Imenega,
56 let, Terezija JUG iz Olimja, 90 let,
Neža ROMIH iz Strtenice, 82 let, Mirko
KRČ iz Pečice, 48 let in Jožef tlELENC iz
Bistrice, 61 let.
Velenje
Umrli so: Ana EINFALT iz Velenja, 98
let, Franc ŠKRUBA iz Velenja, 71 let,
Jožef KUBALE iz Loga, 60 let, Martin
KRIVEG iz Laškega, 66 let, Miroslav
SLUGA iz Celja, 61 let, Hinko ČOP iz
Mozirja, 62 let, Jožefa BEVC iz Letuša, 79
let, Frančiška RIHTER iz Velenja, 55 let,
Marija ŽEVART iz Velenja, 97 let in Julija-
na STARNIK iz Črne na Koroškem, 79 let.
Žalec
Umrli so: Julijana COKAN iz Migojnic,
76 let, Marija KRAJNC iz Pernovega, 76
let, Franc VOH iz Gotovelj, 55 let, Ivan
FUTAČ iz Hrvaške, 84 let, Lucija
MEDVED iz Ponikve pri Žalcu, 81 let,
Alojzija KOŠICA iz Loke, 89 let in Pavla
HLAČAR iz Zabukovice, 54 let.

22
ZA RAZVEDRILO

Št.28..16.iulii 1998
ri.viiiJ.iiiin
ZA RAZVEDRILO
23
St^.-16. julij 1998
24
FEUTON - ROMAN

ZA TANC ICO
ALBANSKE
POMLADI
Piše:
IgorFabjan
Življenje s
sedmimi dolarji
Korce, regionalno središče
jugovzhodne Albanije, nam je
služilo le kot izhodišče za pot
med zanimive gorske vasice v
okolici, kjer po burni preteklo-
sti danes v sožitju z Albanci
živijo Vlahi, Slovani, Grki in
Cigani. V mestu je leta 1887
začela delovati prva šola, v
kateri so poučevali v albanšči-
ni. Le štiri leta kasneje so od-
prli prvo dekliško šolo, kar je
bilo za tiste čase nadvse po-
gumno dejanje. V tradicional-
no zaprti družbi je bila žen-
skam že od nekdaj namenjena
predvsem vloga žene in mate-
re. Tako ni čudno, da so učite-
lje dekliške šole zmerjali z ne-
verniki in jim poskušali na vse
načine zagreniti življenje.
Kljub vsemu se je šola ohrani-
la.
Korce se sicer ponaša z ne-
kaj privlačnimi zgradbami iz
otomanskega obdobja, žal pa
so velik del najzanimivejšega
bazarja v 70. letih z novimi
gradnjami skoraj popolnoma
uničili. Le redke zgradbe iz
konca 19. stoletja še spominja-
jo na čase, ko je bilo mesto
pomembna postojanka na poti
trgovskih karavan. Tako danes
poteka trgovina predvsem na
ulici, kjer med množico ljudi
čepijo prodajalci kar na tleh
ali pa nevsiljivo ponujajo svoje
blago, nabrano od kdo ve kod,
na provizoričnih stojnicah. O
kakšnih izdelkih domače obr-
ti, ki bi bili zanimivi za tujca,
žal ni sledu. Vsepovsod ležijo
neprivlačni plastični izdelki,
oblačila in vsakovrstne dolgo-
časne kuhinjske potrebščine.
Še najbolj živahno je med pro-
dajalci poljščin in seveda okoli
stojnic s pijačo in cigaretami,
ki jih zložijo tudi po meter in
več visoko, da je že od daleč
videti, katera znamka se tam
prodaja. Živilski trg me je za
trenutek celo spomnil na ži-
vahno dogajanje arabskih su-
kov. Tudi tu se je mešal zaduš-
Ijivi smrad na soncu sparjene-
ga ovčjega mesa z ostrimi vo-
njavami česna in paprike, ne-
razumljivi žlobudravi glasovi
pa so me od vsepovsod vabili
k nakupu.
Pred kaotično zmešnjavo
sem se zatekal v najbližjo ka-
varno, polno brezdelno kade-
čih moških. Ženske so, podob-
no kot v strogih muslimanskih
deželah, v lokalih tega konca
Albanije bolj redke. Med sre-
banjem osvežilne pijače se mi
je kmalu pridružil možakar
srednjih let. Mimogrede je v
dokaj tekoči angleščini nape-
ljal pogovor in kmalu sva ob
kozarcu piva sredi napol praz-
nega lokala razpravljala o pol-
preteklih razmerah v deželi, ki
je bila skoraj petdeset let izoli-
rana od sveta.
Albanija je preživela eno
najbolj krutih vladavin komu-
nistov. Lahko si bil proglašen
za sovražno osebo, če si v vrsti
za kruh izjavil, da kruh ni
dober, kaj šele če si skušal
pobegniti iz države, ki bi jo
lahko v povojnih letih primer-
jali z velikim taboriščem. Če si
se zameril sistemu, je posledi-
ce trpela celotna družina.
Povprečne plače so znašale
kakšnih 7 ameriških dolarjev,
toda s tem denarjem se je za-
radi cenovne politike dalo pre-
živeti. Toda za kaj več kot
osnovne potrebe večini to ni
zadoščalo. Privatno lastništvo
avtomobilov je bilo prepove-
dano, sicer pa si jih pri takšnih
plačah tudi skoraj nihče ne bi
mogel privoščiti. Gospodinj-
ski aparati, kot na primer pral-
ni stroj, so bili pravi luksus,
ravno tako pa tudi ne najbolj
kvalitetni televizorji albanske
izdelave. Za televizor je bilo
potrebno dolgo varčevati, toda
to še ni bilo vse. Za nakup
tako zaželenega aparata je bi-
lo potrebno posebno dovolje-
nje, ki so ga lahko dobili le z
ustreznim moralno-politično
vedenjem...
Danes pa satelitske antene v
pravcatih grozdih krasijo eno-
lične stanovanjske zgradbe in
posamezne hiše. Satelitski
programi so Albancem v nekaj
letih odprli pogled na svet, ki
je bil dolga desetletja omejen
le na 28.000 kvadratnih kilo-
metrov. Kljub temu da, so Al-
banci dobili potne liste, pa so
dejansko še vedno ujetniki
svoje države, saj le stežka do-
bijo vstopni vizum za katero-
koli evropsko državo. Seveda
se mnogi znajdejo po svoje.
Ne le z ilegalnimi prebegi,
temveč tudi s ponarejenimi vi-
zumi. Za nekaj tisoč dolarjev,
kar je za mnoge seveda nedo-
segljivo, na črni borzi ni težko
dobiti ameriškega, italijanske-
ga ali katerega drugega tako
zaželenega vizuma.
Med vlašicimi
vasmi
v naslednjih urah smo kar
pošteno pretegnili noge preko
gričevja, poraslega z grmi in
vedno redkejšim drevjem, ki
je tu in tam metalo hvaležno
senco utrujenim popotnikom.
Končno nas je vrh travnatega
pobočja pričakala strnjena va-
sica. Kamen je v teh hribov-
skih vaseh še vedno glavni in
domala edini dosegljivi grad-
beni material. Tako so v sive
odtenke odete lično zložene
ograje, podobno so grajeni tu-
di zidovi, vrh katerih počivajo
strehe, ravno tako krite s kar
se da tankimi kamnitimi ploš-
čami. Sredi teh pa v nebo štrli-
jo čokati dimniki, ki skozi
kamnite bloke zadovoljno pu-
hajo dim. Kljub preproščini v
vasi ni bilo čutiti revščine. Do-
mačini se preživljajo z obdelo-
vanjem skopo odmerjene
zemlje in živinorejo, prav pa
pridejo tudi nasadi jablan in
sliv, ki se bohotijo vsepovsod
naokoli. Tradicionalna gosto-
ljubnost pride v najbolj zakot-
nih vaseh še bolj* do izraza.
Tudi gruča obiskovalcev ni bi-
la za presenečene domačine
nikakršna ovira. V eno izmed
hiš so nas prav prijazno pova-
bili in vabila se v teh krajih
vsekakor ne spodobi zavrniti.
Posedli smo po lesenih stolih,
zofah in po tleh pogrnjenih
tepihih, da je v belo zbeljeni
sobi komaj ostalo še dovolj
prostora za nasmejane gostite-
lje. Mati in oče - oba najbrž že
krepko v petdesetih letih, sta
za dobrodošlico postregla z
močno slivovko in slaščicami
za tiste, ki niso hoteli sprejeti
pekočega daru. Pogovor je po-
tekal predvsem s pomočjo
rok, zmigovanja z obrazi in
seveda s pomočjo našega vod-
nika, ki je imel s tukajšnjim
narečjem nemajhne težave.
Trgovina nadvse dobro uspeva tudi na ulicah, kjer je
nanrodai domala vse.
MILAN JEZERNIK
OGRLIČA
Si
»Menda res ni veUko manjkalo. Ste bili kaj pri sosedah?«
»Klara pravi, da od tistega dne, ko si bil pri njej, skoraj
nemoteno spi. Tudi sicer seje popravila. Včeraj je bil zdravnik pri
njej in se čudil nenadnemu izboljšanju. Pižorluje narQČil, da naj
odslej prihaja po njega samo še ob torkih.«
»Kaj če bi poiskal Pečkovo Uršo? Mogoče bi ji s svojimi zelišči
pomagala k boljšemu teku. Toda kdo ve, kje se zadržuje?«
»Krempuževa Anka jo je na Štefanovo videla v Logu.«
»Po njo bom šel.«
»Misliš, da bo hotela priti? Včasih zna biti zelo samosvoja in
tja, kamor hodijo zdravniki, ne pride rada.«
»Poskusil bom.«
Preden sem odšel, mi je postregla s kosilom, za na pot pa dala
škrnicelj suhega sadja. Radoveden, kaj bo porekla o moji nameri
njena mati, sem pohitel k njima.
Ivanka je bila videti v obraz neprimerno bolje kot zadnjič, mati
pa zadovoljna z mojim predlogom. Vzel sem sanke, da sem se
mogel po klancih navzdol voziti in priti čimprej v Log, toda tam je
ni bilo. Od neke stare ženice sem zvedel, daje odšla v Skale. Ker se
je že mračilo, poti tja pa nisem poznal in bi v temi gotovo zašel,
sem jo vprašal, če ve, pri kom bi mogel dobiti prenočišče.
»Mogoče pri Sludenjšku.«
»Katera hiša pa je to?«
»S teboj grem.«
Obšla sva dve, tri domačije, ko mi je pokazala hišo.
Vstopil sem. Za mizo je sedel mrk, popolnoma plešast starec s čedro
v U5tih, iz katere, je ob vsakem potegu glasno zažvrgljala boga.
Kadil je perlo - tobakov nadomestek, po njej je dišal ves prostor.
Na peči se je gnetel grozd otrok. Na vprašanje, če ima kakšen
kotiček, kjer bi mogel prenočiti, je revsnib '
»Pri meni ni nobenega kotička. Lahko noč!«
Odšel sem kot pretepen pes.
»Ni nič?« me je vprašala in se zahehetala.
Nisem vedel, ali me je v svoje razvedrilo napotila v tisto hišo ali
pa ni bila čisto pri sebi. A ne eno ne drugo ni držalo.
»No, če ti je prav, lahko prenočiš pri meni.«
Nič kaj me ni mikalo iti z njo, toda moledovati za prenočišče še
po ostalih hišah mi je bilo zoprno. Odšel sem z njo. Hodila sva že
kake pol ure, ko se je ustavila pred majhno, leseno hišico. Vrata
niso bila zaklenjena. Skozi prostor sem moral tipati, da bi se
kam ne zaletel. Ko je prižgala majhno karbidovko, sem se
ogledal okoli sebe. Hišica je imela dva prostora. V prvem je bila
črna kuhinja, v drugem, nekaj večjem, majhna krušna peč, s
klopjo ob njej. Na desni strani med oknoma miza z dvema
stoloma, v levem kotu pa lepo postlana postelja. Nad zglavjem je
visel majhen lesen križ, pod njim pa droben porcelanast škropil-
nik s suho rožmarinovo vejico. Na steni ob postelji je visela slika
mladega dekleta. Okenca so bila brez zaves. Strop je bil zelo
nizek, še malo, pa bi zadeval vanj. Peč je oddajala prijetno
toploto in vonj po segreti glini.
Snela si je debelo pleten plet in še debelejši šal, s katerim je
imela ovito glavo in rekla:
»Sedi na peč! Ne bo dolgo trajalo, pa bo večerja nared.«
Sedel sem na klop, naslonil hrbet na toplo peč in segal po
suhem sadju. Kmalu se je vrnila in rekla:
»Krompir sem dala v žerjavico, kmalu bo pečen. Za zamaka-
nje bo prežganka.«
»Zame ni treba ničesar pripravljati, suho sadje imam s seboj.«
»Eh, tistega boš z lahkoto pojedel med potjo; še premalo ga bo.
Nisem še pozabila, kako rada sem jedla, ko sem bila v tvojih
letih.«
»Teta! Ali ste tisto na sliki vi?«
»I, seveda sem. Nekaj čez petdeset let je tega, kar meje moj pob
s silo moral pripraviti do tega, da sem šla z njim v Celje, kjer me
je (ial slikati.«
»Od njega nimate slike?«
»Nimam.«
»Kako to?«
»Veš, za denar je bilo zelo hudo - ni imel denarja še za eno
sliko.«
»Zakaj pa se nista dala skupaj slikati?«
»Bog varuj! Če bi to napravila, bi se ne mogla poročiti.«
»Zakaj ne?«
»Fant in dekle se ne smeta skupaj slikati, dokler nista
poročena, sicer bi peklenšček na kakršen koli način preprečil
njuno poroko.«
»A tudi poročne slike nimate?«
»Saj se nisva poročila. Malo pred pustom, pri podiranju
drevja, ga je do smrti pomečkala velika bukev. Naj počiva v
miru! Po njegovi smrti mi ni bilo več lepo. Pa kaj bi ti pravila;
mladi tega ne razumete, meni pa zato ne bo nič bolje -
pravzaprav mi pa zdaj na starost nič ne manjka.«
»Teta, le pripovedujete, če vas je volja. Rad vas poslušam.«
»Za Tinetom. tako mu je bilo ime. sem žalovala dve leti.
Zatem je prišlo nekaj snubcev, toda nisem ga mogla pozabiti in
vsakega sem odklonila. Ko so umrli mati in dve leti pozneje tudi
oče, so prišli zame težki časi. Delati sem morala kot živina,
svakinja mi je štela grižljaje. Ker me s tem še ni spravila od hiše,
me je začela odkrito naganjati, češ da ne bosta lenobo podpirala.
Brat je zaradi tega trpet, a se ji ni upal postaviti po robu. Nekega
dne, ko me je napadla z motiko, mi je predlagal, da mi da
hišico, v kateri so še pred kratkim bivali gostači, če se preselim
vanjo. Privolila sem. Prvih nekaj tednov je bilo zelo hudo.
Privaditi sem se morala na grenko resnico, da sem postala neke
vrste gostačka, odvisna od vseh gospodarjev in gospodinj v vasi
in okoli nje. Vsakega vabila v tabrh sem bila vesela in nobenemu
se nisem odrekla, da bi mi ne bilo treba trpeti lakote. Ponos,
čeprav ne pretiran, da sem srednjega gruntarja hči, sem morala
zelo hitro zatreti. Nekaterim sem se smilila, od večine pa sem
morala nekaj let prenašati zbadljivke in ponižanja. Brat mi je od
začetka kdaj na skrivaj prinesel kakšno prgišče moke, fižola ali
krompirja, včasih tudi klobasico, da sem imela v dneh, ko nisem
bila nikamor vabljena, dati kaj v usta. Nuja me je prisilila, da
sem za svoje potrebe začela poskušati s šivanjem, najprej
spodnjih, potem pa tudi zgornjih oblačil. Kmalu sem začela
krpati in šivati tudi za druge in si zaslužila kakšne groše. Nič vet
nisem bila odvisna samo od dnin. Srčna želja, da bi si nekot
mogla kupiti šivalni stroj, se mi ni izpolnil. Delala sem tudi
copate iz ličkanja, nabirala zdravilna zelišča in jih sušila,
stregla bolnikom, bila za pestunjo in še marsikaj sem počela za
ta ljubi kruhek in kakšno cunjico. Več, stiska naredi človeka
iznajdljivega. Iznajdljivost, združena s pridnostjo, pa človeka
obvaruje pomanjkanja. Vsega sem se lotila, veliko naučila, zato
se mi na starost ni treba grbiti na njivah.
Veliko sem pretrpela tudi zaradi osamljenosti. Resnične prija-
teljice nisem imela. Še mlada sem pogrešala tudi moža, zlasti
pozimi, ko je samota najhujša, a nobenega ni bilo s poštenimi
nameni. Živeti na koruzi pa nisem marala za nič na svetu; bilo
bi nezaslišano, vse bi mi obrnilo hrbet. Velikokrat sem se kesala
zaradi svoje nesmiselne zvestobe do rajnega. Takrat sem verova-
la, da me gleda iz neba in da bi bil neizmerno žalosten, če bi se
poročila. Pob! Zvestoba je lepa reč, ampak tudi ta ima meje. la
želje...? Le malokatera čisto majcena se mi je izpolnila, druge pa
sem že zdavnaj pokopala; ostala mi je le še ena - da bi umrla
lahke smrti, a ne nenadne. Molim in upam, da mi bo vsaj ta
uslišana.
Šl. 28.-16. iulii 1998
riAiiiijM
INFORMACIJE ■ ANKETA
25
Gremo na ribe!
Zlatorogovo rolanje v Gostišču Asado v Levcu
Poslušalci Radia Celje so
že ugotovili, da se celjski ra-
dijci kaj radi odpravimo v
gostišča, gostilne in restavra-
cije, ki slovijo po pripravi
dobre hrane in sladic in nas
zato v akciji Zlatorogovo ro-
lanje tudi razmeroma hitro
odkrijejo. Včasih je dovolj že
droban namig in že nas ima-
Tokrat so nas našli, po sed-
mem poskusu, tudi zaradi na-
šega avtomobila, ki smo ga
postavili pred samo Gostišče
Asado. Nagrada ne bi mogla
priti v bolj prave roke kot je
prišla. Prislužila sta si jo stal-
na gosta Zvonka in Milan Fer-
jan iz Levca, ki sta se tokrat
pripeljala iz Celja. »Poslušala
sva vašo oddajo in ker dobro
poznava gostišče in sva tudi
sicer stalna gosta, sva se takoj
pripeljala,« sta povedala po
tem, ko sta nas pocukala za
rokav.
Milan se ni mogel odločiti,
kaj v priljubljenem gostišču
najbolj okusno pripravijo,
Zvonka pa je povedala, da ima
Milan najraje zrezke, ker pa v
Asadu slovijo predvsem po
pripravi rib in morskih specia-
litet, si je kdaj pa kdaj treba
privoščiti tudi kaj takšnega.
Skrivnostni losos
na hišni način
Gostišče Asado je pravza-
prav družinsko podjetje, je
povedal lastnik Srečko Kuko-
vič, ki je lokal kupil pred tre-
mi leti, takrat pa so ga tudi
popolnoma prenovili in mu
dah današnjo podobo. »Ko-
lektiv je razmeroma mlad,« je
povedal lastnik, »kar je, poleg
tega, da imamo odprto vsak
dan, naša posebnost.« Prije-
ten ambient in bhžina ceste,
ki vodi v Savinjsko dolino,
predvsem pa dobra hrana, go-
ste vedno znova pripelje k
njim. »Zavedamo se, da so za
nas najpomembnejši stalni
gostje, zato se jim še prav
posebej posvečamo,« je ob
kozarcu refoška razlagal Ku-
kovič. ■
Gostje prihajajo iz celjskega
konca, pa tudi od drugod. Ko
smo listali po jedilnem listu,
ki je bogat predvsem s ponud-
bo rib in morskih sadežev,
smo se strinjali, da redko kate-
ro gostišče premore tolikšno
izbiro rib. Za tiste, ki se težko
odločijo in ki morda še ne
poznajo gostišča, bi priporoči-
li ribjo, mornarsko ali morsko
ploščo Asado, na katerih se bo
za vsakogar našlo nekaj, za
tiste bolj zahtevne pa morda
škarpino ali kovača, pa zobat-
ca na žaru ali pa lososa na
hišni način. Slednje je hišna
specialiteta, zato ne izdajo ra-
di, kako ga pripravijo. Pravijo
pa, da bodo gostom radi zau-
pali kakšno drobno skrivnost,
če bodo vprašali. Postrv je v
ponudbi rib že klasika, naroči-
te pa lahko tudi lignje, škampe
ali pa školjke. »Vsako gostišče
se po svoje specializira. Mi
smo se za pripravo morske
hrane in ni nam žal,« je ob
našem odhodu še povedal
Srečko Kukovič.
Seveda lahko pri njih naro-
čite tudi zrezke, jedi za vege-
tarijance ali pa prigrizke za
male goste. Zvesti pa ostajajo
predvsem morski hrani. Po-
skusili smo jo tudi mi in po-
vem vam, nikar se je ne brani-
te.
Tokrat smo jo mahnili v Le-
več, kar po svoje pomeni, da
niste imeli ravno težkega dela.
Prihodnjič pa... Kdo ve?
Zvonka in Milan Ferjan sta iz rok Srečka Kukoviča prejela nagrado.
V Gostišču Asado je vedno živahno.
POLETM ANKETA:
ZLAT4RIB|CA
Poleg zdravja
še denar
Ljudje smo vedno polni pričakovanj in najrazličnejših
želja, od uresničljivih do popolnoma iluzornih. Včasih se
zdi, da bi vsak potreboval svojo »zlato ribico«, ki bi mu
izpolnjevala največje želje. Naključno mimoidoče v Celju
smo vprašali, kaj bi si zaželeli, če bi ujeli zlato ribico, ki bi
jim izpolnila tri želje. Pa so bili skromni in tri želje so jim
bile kar preveč. Kot da ne verjamejo v zlato ribico...
Marija Novak, 51 let, obrt-
nica: »Želim si zdravja in več
družinskega razumevanja. In
seveda vse najboljše svojim
otrokom.«
Viktor Domjanič, 74 • let,
upokojenec: »Samo zdravja in
miru si želim, vse drugo ni
tako pomembno. Mladim pa
želim, da bi dobili delo.«
Vlasta Mlinar, 41 let,
upravni tehnik: »Rada bi os-
tala zdrava in obdržala služ-
bo. Imela bi še eno vnukinjo.«
Franc Gunzek, 44 let, kmet:
»Sebi in tudi drugim želim
zdravja. Rad pa se srečujem
tudi s svojimi najbližjimi.«
Lolita Tifengraber, 24 let,
športnica: »Rada bi imela veli-
ko denarja in dosegala uspehe
pri športu. Vsekakor potrebu-
jem tudi zdravje.«
Primož Lingič, 18 let, dijak:
»Da bi imel veliko denarja in
dober avto. Tudi zdravje cenim.«
ALEKSANDRA MAČEK
Foto: PRIMOŽ POKLIČ
IZŠLA JE KNJIGA
OHCET PO STARI ŠEGI
Avtor, Jure Krašovec, v njej opisuje svatbene šege in
običaje na Kozjansl<em v drugi polovici 19. stoletja, knjigi
pa je dodan še izvirni starešinski brevir, 9 resničnih
ohcetnih zgodb, ducat ohcetnih pesmi (z notnim
gradivom) in izvirne fotografije.
Knjigo lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v Prešernovi
ulici 19 v Celju, v poslovalnici Agencije NT&RC na Šlandrovem trgu v Žalcu, v pisarni
Rdečega križa na Aškerčevem trgu v Laškem, nasproti laške knjižnice ter v knjigarni in
antikvariatu v Linhartovi ulici v Celju, pri celjski tržnici. Knjigo Ohcet po stari šegi
lahko naročite tudi po povzetju z naročilnico iz Novega tednika.
15 % POPUST - plačilo z gotovino
ČATEŽKE TOPLICE - prenovljena APP hišica
UMAG-od 15. 8.-30. 8. /hoteli in APP/
ZELO UGODNO
NEUM - prenovljen hotel STELLA 7 dni - 29.900 SIT
Korčula - letalo-ladja - 8 dni - 38.000 SIT taksa
i • - i	turistična agencija
tel.: 063/703-19-60
SI. 28.. 16. julij 1998
26
MALI oeusi - INFORMACIJE
\Mim\m
Št. 28.-16. julij 1998

MALI 06USI ■ INFORMACIJE
27
it. 28.-16. Iulii 1998
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
lHE'lJ
št. 28. .16.^111998
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
29

30
KRONIKA
immm
Požigalec z razlogom
Prijeli osumljenca, ki je na območju Florjana pri Šoštanju izvršil vec požigov > Za to početje je imel dva motiva
Celjski policisti so, skupaj
s kolegi iz Velenja, prejšnji
teden razkrili vrsto nepojas-
njenih požarov na območju
Florjana pri Šoštanju, ki so
se dogajali v zadnjih treh
letih. Na osnovi zbranih in-
formacij in podatkov so pri-
jeli osumljenca, 42-letnega
Rajka G. iz Florjana.
Policisti so ugotovili, da je
Rajko G. prvič namerno pov-
zročil požar (z manjšo gmot-
no kodo) že leta 1978, v zad-
njih treh letih pa naj bi imel na
vesti kar 5 požigov. Prvega iz
niza teh dejanj je storil 30.
aprila leta 1995, ko je zažgal
materin kozolec in s tem pov-
zročil za okoli pol milijona
škode. Drugič je podtaknil
požar 13. junija 1996, ko je
zagorela neka drvarnica, pri
čemer je nastalo za približno
250 tisoč tolarjev gmotne ško-
de. Naslednjič (17. julija
1996) je zažgal gospodarsko
poslopje in lastnika oškodo-
val za 3,6 milijona tolarjev,
istega leta (16. oktobra) pa je
podtaknil požar na lastnem
kozolcu in prijavil škodo 1,2
milijona tolarjev. Lani na za-
četku septembra se je odločil
zažgati še eno gospodarsko
poslopje v Florjanu, a mu to
ni uspelo.
Večinoma je požigal tako,
da je zakuril staro zračnico in
jo vrgel na objekt, ki si ga je
izbral, to pa je počenjal v
določenih vremenskih raz-
merah: v času neviht, da bi
vse skupaj izgledalo kot po-
žar zaradi udara strele. Torej
je deloval načrtno in z dolo-
čenim namenom oziroma
motivom. Motiva za požige je
imel pravzaprav dva; prvi je
bil premoženjske narave (iz-
plačilo zavarovalnine), drugi
motiv pa je bil maščevalne
narave. Gorelo je namreč pri
ljudeh, ki so se mu kakor koli
kdaj zamerili.
Osumljenega Rajka G. so
policisti pridržali in ga s ka-
zensko ovadbo privedli k
preiskovalnemu sodniku, ki
ga je po zaslišanju izpustil na
prostost.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NEZGODE
Ranjeni tudi 4
otroci
Na regionalni cesti zunaj
naselja Sodna vas se je v pe-
tek, 10. julija popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, štiri pa lažje.
Gmotna škoda znaša približ-
no 1 milijon tolarjev.
Aleksandar Kristjan U. (19) iz
Piršenberga pri Brežicah je vozil
osebni avtomobil iz smeri Prista-
ve proti Podčetrtku. Ko je pripe-
ljal v nepregledni desni ovinek
(pred mostom čez potok Tinšči-
ca) je prehitel osebni avtomobil,
ko pa je potem zapeljal na svoj
vozni pas, ga je na mokrem
vozišču na mostu pričelo zana-
šati. Pri tem je izgubil oblast nad
vozilom, ki je pričelo bočno dr-
seti na nasprotni vozni pas. V
tem trenutku je iz nasprotne
smeri pripeljal osebni avtomo-
bil, ki ga je vozil 34-letni Martin
K. iz Sotenskega pri Šmarju, ki
se je umikal v desno, a trčenja ni
mogel preprečiti. V nesreči je
voznik Martin K. utrpel hude
telesne poškodbe, štirje otroci v
njegovem vozilu pa so bili lažje
telesno poškodovani.
Z vozišča na
travnik
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Ravne pri Šoštanju se je
v soboto, 11. julija zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri se
je ena oseba hudo telesno
poškodovala. Gmotna škoda
na vozilu znaša približno
300 tisoč tolarjev.
Iztok K. (26) iz Velenja je
vozil motorno kolo Vamaha iz
Topolšice proti Gaberkam. Ko
je pripeljal po klancu navzdol v
desni nepregledni ovinek, je
zapeljal v levo čez vozišče na
travnik, kjer je padel z vozilom
in se hudo telesno p<f§kodoval.
Trčil v prometni
znak
Na magistralni cesti zunaj
naselja Paka pri Velenju se je
v soboto, 11. julija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri se
je ena oseba hudo telesno
poškodovala, na vozilu in
prometnem znaku pa je ško-
de za okoli 450 tisoč tolarjev.
Franc J. (44) iz Celja je vozil
motorno kolo iz smeri Velenja
proti Mislinji. Ko je pripeljal iz
desnega v levi ovinek, je zape-
ljal z vozišča v desno in trčil v
prometni znak. Pri padcu je
Franc J. utrpel hude telesne
poškodbe.
Izgubil oblast nad
vozilom
Na dovozni cesti v Radečah
se je v soboto, 11. julija po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri se je ena oseba huje
telesno poškodovala, gmotna
škoda pa znaša približno 250
tisoč tolarjev.
Iztok S. (33) iz Radeč je
vozil osebni avtomobil po do-
vozni cesti iz smeri stanovanj-
ske hiše na Cesti za Gradom
proti lokalni cesti Radeče-Pr-
novše. Med vožnjo po ozkem
vozišču je izgubil oblast nad
vozilom in zapeljal v desno z
vozišča, kjer je trčil v drevo.
Pri tem je voznik utrpel hude
telesne poškodbe.
Obstal v strugi
potoka
Na regionalni cesti zunaj
naselja Florjan pri Gornjem
Gradu se je v nedeljo, 12.
julija zgodaj zjutraj, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo ranjena.
Gmotna škoda znaša okoli
200 tisoč tolarjev.
Tomaž V. (19) iz Zavodic je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Radmirja proti Gornjem
Gradu. Blizu naselja Florjan
pri Gornjem Gradu je v de-
snem nepreglednem ovinku
zapeljal z vozišča levo, kjer je
trčil v prometni znak in se z
vozilom ustavil v strugi poto-
ka. Voznik Tomaž V. je utrpel
hude telesne poškodbe.
Čez cesto pri rdeči
luči
v križišču Ljubljanske ce-
ste in Gregorčičeve ulice v
Celju se je v ponedeljek, 13.
julija dopoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je hude
telesne poškodbe utrpela
peška.
Zdravko S. (31) iz Celja je
vozil osebni avtomobil po
Ljubljanski cesti. Ko je pripe-
ljal do križišča z Gregorčičevo
ulico, je trčil v peško, 82-letno
Bogomiro B. iz Celja, ki je
prečkala vozišče z voznikove
desne strani in v času, ko je
(zanjo) na semaforju gorela
rdeča luč.	M.A.
Pri poslih z marihuaiio
sodeloval Veleitjčan
Prejšnji teden smo pisali o odkritju nasadov indijske
konoplje na posestvu v Spodnjem Doliču in zasegu 245 kg
marihuane ter prijetju 22-letnega Petra P.
Nadaljnja preiskava je pripeljala do osebe, ki je z osumlje-
nim sodelovala pri teh poslih. To je 28-letni Velenjčan, ki ga je
preiskovalni sodnik ta teden zaslišal in ga nato izpustil. Ker
kriminalisti sumijo, da je v zadevo vpletenih še več oseb, se
preiskava nadaljuje.	M.A.
Pogin rib
V soboto, 11. julija je prišlo do pogina rib v potoku Pesnica
v kraju Šentjur pri Celju.
Poginile so vse ribe: kleni, postrvi in druge vrste po dolžini 1
kilometra od bazena v Šentjurju do izliva v Voglajno. Policisti,
pristojna inšpektorja in predstavniki ribiške družine Voglajna
so ugotovili, da je do pogina (najverjetneje) prišlo zaradi
preveUke koncentracije raztopine solne kisline in klora, s katero
so prejšnji dan razkuževali bazen. Za analizo so bili odvzeti
vzorci vode in poginulih rib. Gmotna škoda, ki jo je utrpela
omenjena ribiška družina, znaša približno poldrugi milijon
tolarjev.	M.A.
GORELO JE
Strela v kozolec
Ko je v torek, 7. julija zvečer, nevihta divjala nad območ-
jem Šentjurja, je strela udarila v kozolec.
Zaradi udara strele je nastal požar na kozolcu, last Danijela J.
v kraju Svetelka. V požaru, ki so ga pogasili gasilci iz Dramelj, je
zgorelo ostrešje kozolca in štiri nakladalke sena. Gmotna škoda
znaša približno 700 tisoč tolarjev.
Med popravilom napeljave
v sredo, 8. julija okrog 14. ure, je zagorelo v stanovanju
Marije K. na Mariborski cesti v Celju.
Požar so celjski pokUcni gasilci kmalu pogasili, vendar je
kljub temu nastalo za približno 300 tisoč tolarjev gmotne škode.
Policisti so ugotovili, da je med popravilom plinske napeljave
ogenj zajel leseni del stropa, od tam pa se je razširil na leseni del
podstrešja.	M.A.
Radarji bodo
•	v petek, 17. julija dopoldne na območju Slovenskih Konjic,
popoldne pa na območju Žalca,
•	v soboto, 18. julija popoldne na območju Celja,
•	v nedeljo, 19. julija popoldne na območju Žalca, Šentjurja
pri Celju in Rogaške Slatine,
•	v ponedeljek, 20. julija dopoldne na območju Mozirja in
Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Celja,
•	v torek, 21. julija dopoldne na območju Žalca in Laškega,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine,
•	v sredo, 22. julija dopoldne na območju Celja, popoldne pa
na območju Mozirja in
•	v četrtek, 23. julija dopoldne na območju Rogaške Slatine, v
popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri Celju.
MINI KRIMIČI
Odklenil si je
Na začetku minulega tedna
je neznani storilec vstopil v
odklenjeno pisarno blagovni-
ce Savinjska v Žalcu in iz pre-
dala vzel ključ od blagajne.
Potem je blagajno odklenil, iz
nje ukradel bankovce v vred-
nosti okoli 90 tisoč tolarjev ter
odšel neznano kam.
Odpeljal cevi
v sredo, 8: julija so bili poli-
cisti PP Celje obveščeni, da je
neznani storilec, v dneh prejš-
njega vikenda, iz skladišča
podjetja Klima na Delavski uli-
ci v Celju ukradel in odpeljal
približno 100 metrov bakrenih
cevi, vrednih okoli 120 tisoč
tolarjev.
Prijel ga je lastnik
v torek, 7. julija ob 4.30
zjutraj, je 15-letni Dušan B.
vlomil v pisarno podjetja Finet
na Stanetovi ulici v Celju. Ko
je poskušal ukrasti za okoli
pol milijona tolarjev računal-
niške opreme za prenosne ra-
čunalnike, ga je pri izhodu
objekta prijel lastnik omenje-
nega podjetja in ga izročil po-
licistom, ki bodo zoper osum-
ljenega mladoletnika napisali
kazensko ovadbo.
Varnostniki na
mestu
v sredo, 8. julija okrog 23.
ure, je 35-letni Bogdan B. iz
Velenja vlomil v MT Center -
Market na Cankarjevi ulici v
Velenju, ki je last Tomaža R.
Ko si je storilec prostore dodo-
bra ogledal in si pripravljal
f zavitke cigaret, da jih ukrade,
so ga zalotili varnostniki in ga
izročili policistom. Ti bodo
zoper osumljenega napisali
kazensko ovadbo.
Denar, cigarete
v noči na četrtek, 9. julija, je
nekdo vlomil v prostore Avto
moto društva Velenje na Pre-
šernovi cesti v Velenju. Iz tam-
kajšnje okrepčevalnice je
ukradel menjalni denar in dva
zavojčka cigaret marlboro.
Omenjeno društvo je oškodo-
val za približno 80 tisoč tolar-
jev.
Kolo iz kleti
V času od nedelje do četrtka
popoldne je neznani storilec
vlomil v klet stanovanjskega
bloka na Foitovi ulici v Vele-
nju. Iz kleti je odpeljal gorsko
kolo kovinsko temno zelene
barve. Lastnik Silvester B. je
oškodovan za približno 50 ti-
soč tolarjev.
Vlomil v
Bonboniero
v noči na 9. julij je neznani
storilec vlomil v prodajalno
Bonboniera-Espresso na Sta-
netovi ulici v Celju. Iz proda-
jalne je odnesel 280 zavojčkov
različnih cigaret, dva kilogra-
ma kave in 5 tisoč tolarjev
menjalnega denarja. Podjetje
Potrošnik iz Celja je oškodoval
za okoli 126 tisoč tolarjev.
Skozi odprta vrati
Minuli četrtek okoli 14,:
ure je neznani nepridiprav p]
šel do stanovanjske hiše i
Kosovelovi ulici v Celju. Ko
opazil, da so garažna vra
odprta, je stopil v notranjo
in s police ukradel mobii
Ericsson. S tem je lastni]
Franca K. oškodoval za ok(
20 tisoč tolarjev.
Izpraznil trezor
Minuli petek med 18.
18.45 uro je neznani storil
kradel v trgovini Resevna
Šentjurju pri Celju. Iz trezorj
ki ga je odklenil z originalni
ključem, ki ga je našel po vi
mu, je ukradel 283 tisoč tol;
jev dnevnega izkupička.
Okradena Nitka
v noči na soboto, 11. julij
je neznani storilec vlomil
prodajalno s konfekcijski
blagom Nitka na Šaleški cei
v Velenju. Iz notranjosti loka
je odnesel 12 hlač Casucci ra
ličnih barv, 3 letne jakne
rdeči in oranžni barvi, dvo
moških kratkih hlač znaml
Nes, 4 moške polo majice is
znamke in okoli 40 različni
majic različnih barv. Z dej
njem je lastnico Ireno T. ošk
doval za okoli 200 tisoč tola
jev.
Vlom v avtobus
Minulo soboto med 17.30.
19. uro je nekdo vlomil v pr
Ijažnik avtobusa, ki je bil pa
kiran pri restavraciji Jezero
Velenju. Iz prtljažnika je ukt
del planinski nahrbtnik, v k
terem je imela oškodovani
Angela K. iz Gornje Radgoi
med drugim tudi usnjen etui
51 tisoč tolarji denarja, čeko
ne blankete in dokumente.
Tatvine iz vozil
v noči s petka na soboto
nekdo, iz zaklenjenega osel
nega avtomobila Opel kade
ki je bil parkiran ob magistK
ni cesti v Laškem, ukradel a
toradio kasetofon Blaupunl«
S tem je lastnika Petra K. ošk
doval za okoli 70 tisoč tolarje
V	noči na nedeljo je nežna
storilec, iz osebnega avtom
bila, parkiranega pri Zdravili
ču Laško, ukradel CD playf
glasbeni sistem in nahrbtni
Z dejanjem je Iztok P. iz Itali
oškodovan za približno K
tisoč tolarjev.
V	noči na nedeljo je nežna
storilec prišel do osebnega a
tomobila VW golf, ki je t
parkiran na Rimski cesti v La
kem. Iz vozila je ukradel avt
radio kasetofon Kenvvood,
tem pa lastliika Mirana G.
Krmelja oškodoval za okoli'
tisoč tolarjev.	M.^
Kaj so prepevali na dob^
slovenski svatbi?
Ducat svatbenih pesmi, z
notami, najdete v
Jureta Krašovca
knjigi:
OHCET PO
STARI ŠEGI
Šf. 28. »16. julij \99$
ESTim
KRONIKA
31
Gosposka spet obrnjena
r ^ Konec tedna se bo v celjskem mestnem jedru spremenil prometni režim - Ob zunanjem tudi notranji ring
i Zaradi gradbenih del na
j objektih na obrobju starega
t mestnega jedra v Celju, kot
so gradnja garažne hiše na
Glaziji, obnova Kersnikove
ulice in priprave na rekon-
strukcijo Mariborske ceste,
so nastale posebne razmere,
ki močno hromijo pretočnost
prometa.
Zlasti so obremenjene Ljub-
ljanska cesta ter Gregorčičeva
in Levstikova ulica. Zato so v
oddelku za okolje in prostor
ter promet Mestne občine Ce-
lje pripravili načrt spremembe
j prometnega režima v mest-
i nem jedru. Sedanji je v veljavi
pet let, od uvedbe modre co-
ne, po novem režimu pa bo
J promet stekel konec tega ted-
na. V obvestilu za javnost so o
f teh novostih zapisali:
Prometno situacijo naj bi rešil
ukrep, ki bo smer poteka pro-
meta Gosposke ulice obrnil. S
tem bo poleg zunanjega pro-
metnega ringa (Gregorčičeva,
Levstikova, Aškerčeva ulica in
Ulica XIV. divizije) nastal še
notranji ring, ki vključuje Can-
karjevo in Vodnikovo ulico.
Ljubljansko cesto in Gosposko
ulico. Ukrep rešuje le prometni
problem, ker bo zaradi tega v
mestu več motornih vozil, kar
bo negativno vplivalo na bivalni
standard stanovalcev v starem
mestnem jedru. To prometno
rešitev bomo uvedli ob koncu
tedna, jo skrbno spremljali ter
nadzirali. Če bodo učinki pozi-
tivni, bo ta novost tudi ostala.
Sprememba obstoječega
prometnega režima zahteva
tudi pojasnilo, zakaj smo se
pred leti odločih za enosmer-
nost Gosposke ulice iz smeri
Ulice XIV. divizije proti Ljub-
ljanski cesti. S tem smo hoteli
zmanjšati obremenjenost sta-
rega mestnega jedra z motorni-
mi vozili ter sočasno zmanjšati
obremenitev z izpušnimi plini
in hrupom. To predpostavko
so potrdile tudi meritve one-
snaženosti zraka v mestu. Po
teh meritvah so po uvedbi
ukrepa koncentracije dušiko-
vih oksidov padle.
Žal nas obstoječa prometna
situacija sili v ukrepe, ki niso
ekološko naravnani, ali pa tu-
di so, saj strnjena kolona sto-
ječih vozil na Levstikovi in
Gregorčičevi ulici prav tako
pomeni onesnaževanje ozrač-
ja. Poskus Mestne občine Ce-
lje je potrebno razumeti kot
začasni ukrep, pozdravili pa
ga bodo predvsem lastniki lo-
kalov v starem mestnem je-
dru, saj se bo s to novostjo
njihov promet gotovo povečal,
je še zapisano v obvestilu za
javnost.
NOČNE
CVETKE
•	Patrulja je Z julija proti
večeru oddrvela v Selce, kjer
se je slabo godilo Mariji P.
Ženska je pridno čistila cestne
kanale, pa je k njej stopil raz-
jarjeni sosed Anton J., ji vzel
iz rok motiko ter jo udaril po
roki, v prsi in brcnil v trebuh.
Možakar se bo za to početje
zagovarjal pri sodniku za pre-
krške.
•	V sredo ob treh ponoči
je bil vztrajno nadležen Sa-
šo Z., ki je tolkel po vratih
svoje izvenzakonske družice
Zvonke, ki ji očitno ni bilo
do srečanja in pogovora z
njim.
•	Mama Sonja je v četrtek
popoldne prijavila svojo hčer-
ko Majo. Togotna Maja je za-
brisala pladenj po tleh in se
sploh agresivno vedla do svoje
roditeljice.
•	V petek malo po polnoči
je šla patrulja intervenirat v
lokal Havana na Ljubečni.
Tam sta težila in razgrajala
Matjaž in Robert T. iz Gaj, ki
sta se nazadnje spravila na
lastnika lokala in ga oklofu-
tala. Lastnik bo v bodoče
bolj gledal na uro, saj je
krepko prekoračil zapiralni
čas lokala.
•	V sobotnem popoldne-
vu se je Drago postavil na
podhod na Vrunčevi in si do-
mišljal, da ga bodo mimoido-
če ženske občudovale. Očit-
no je bil v zmoti, saj ga je ena
prijavila, ob prihodu patrulje
pa je imel Drago hlače že
spet gor.	M.A.
I OD DRUGOD
Vse kaže, da prijeti ni Vesov
morilec
Ljubljanski kriminalisti so L julija v ljubljan-
skih Mostah aretirali moškega, podobnega foto-
robotu storilca, ki je 3. junija letos v lokalu
Latino v Ljubljani ustrelil Veselina Jovoviča. 42-
letnega domnevnega vodjo črnogorske mafije v
Sloveniji. V UNZ Ljubljana so ga po zakonu o
notranjih zadevah aretirali, saj je bil brez vsakr-
šnih dokumentov. Po treh dneh so ga predali
preiskovalnemu sodniku, ta pa je zanj odredil
pripor. V upravnem postopku ga je kaznoval s
14 dnevi zapora, ker je bil v Sloveniji ilegalno in
urez dokumentov. V tem času bodo kriminalisti
poskušali ugotoviti, kdo je ta moški in kje je bil
takrat, ko je bil Jovovič umorjen, sicer pa se
preiskava tega zločina še nadaljuje.
Smrtna kazen za grozovit
umor
Velika porota sodišča v ameriški zvezni
arzavi Teksas je sprejela odločitev, da bodo tri
^ice, ki so junija letos brutalno umoriti tem-
nopoltega Jamesa Byrda, obtožili naklepnega
nniora. če jih bo sodišče spoznalo za krive,
hT smrtna kazen. Trije obtoženi naj bi
ni 6. junija v mestecu Jasper na jugu države
k svojemu tovornjaku privezali 49-letnega
°yrda, ga vlekli po cesti, nato pa njegovo
truplo vrgli v jarek ob podeželski
Spolno zlorabljal svojo sestro
v začetku julija so slovenjegraški kriminali-
n odvzeli prostost devetnajstletnemu Z.L. z
območja UNZ Slovenj Gradec zaradi suma
storitve kaznivega dejanja spolnega napada
na otroka in zoper njega na slovenjegraško
okrožno sodišče podali kazensko ovadbo.
Z.L. naj bi v zadnjem letu z uporabo sile in
groženj najmanj dvanajstkrat spolno zlorabil
svojo nekaj let mlajšo sestro. Skrb vzbujajoče
je, da je za njegovo početje vedelo več sosedov,
vendar ga nihče ni prijavil policiji ali centru za
socialno delo. Koroški policisti so pozvali vse,
ki bi vedeli za kakršnekoli zlorabe, da to
vendarie prijavijo in pri tem, če želijo, ostanejo
anonimni.
Sedem mrtvih v minulem
vikendu
Minuli konec tedna so slovenske ceste po-,
novno zahtevale krvavi davek. Za razliko od
smrtnih nesreč, ki so se zgodile pred novim
zakonom, ko jim je večinoma botroval alko-
hol, sta bila v vseh primerih smrtnih nesreč
ob koncu tedna posredi neprevidna oziroma
prehitra vožnja. Od petka do nedelje je na
cestah v Sloveniji umrlo kar sedem ljudi, v
petek trije, v soboto pa štirje. Na našem
območju ob koncu tedna ni bilo smrtne pro-
metne nesreče.
Y Franciji zasegli 58 kg
kokaina
Francoski cariniki so v petek v Montpellierju
zasegli 58 kilogramov kokaina in pri tem areti-
rali dva Italijana. Mamilo so med rutinsko
kontrolo odkrili na tovornjaku, ki je bil iz
Španije namenjen v Italijo. Vrednost zasežene-
ga mamila na trgu ocenjujejo na okoli 30
milijonov francoskih frankov, prodali pa naj bi
ga na italijanskem trgu.
S*. 28.-16. iuiij 1998
32
KRONIKA S CEUSKEGA

Bum-bum tenis
Do konca avgusta tekmovanje teniških rekreativcev za najhitrejši začetni udarec - Mare
Jezernik 158 km/h, mladinec Gregor Privšek celo 189 km/h
Teniški rekreativci so v
celjskem klubu A&M Je-
zernik dobili novo »igrač-
ko«: napravo za merjenje
hitrosti začetnega udarca.
Svetovna rekorderja Greg
Rusedski (240 km/h) in
Venus VVilliams (201 km/
h) še nista ogrožena, toda
na Hudinji je - resda izven
konkurence - že zasvetila
številka 189.
Po prvem tednu je celjski
bum-bum Mare Jezernik s
158 km/h. Čeprav izhaja iz
znanega teniškega okolja, ni
nikoli resneje treniral in si-
lovit zamah je očitno posle-
dica mladostnega igranja ro-
kometa. Le za kilometer
zaostaja starejši brat Matjaž
»Mičo« Jezernik, ki je tudi
lastnik teniškega centra in si
je po večletnih ugibanjih o
moči začetnega udarca ce-
.lotno zadevo tudi omislil.
Enake načrte so letos za pri-
ložnostni turnir imeli tudi v
mestnem parku, a so se izja-
lovili in trenutno je edini
merilec hitrosti na Hudinji.
Matjaževa hči Tjaša je bila
pred leti reprezentantka in
je na Fed cupu v dvojici s
Križanovo celo izločila le-
tošnjo vvimbeldonsko zma-
govalko Novotno. Na svetov-
ni lestvici WTA je bila naj-
višje na 380. mestu, na mla-
dinski do 16 let pa celo tretja
in za primat se je potegovala
tudi s Hingisovo. Vrhunski
tenis je pred tremi leti zapu-
stila, vseeno pa je njen ser-
vis že v prvem poskusu do-
segel 160 km/h.
Tretji na lestvici je Iztok
Barborič, sicer vodilni na
piramidi kluba A&M in mor-
sko zagorel čaka na pozive
izzivalcev, med katerimi so
tudi direktor nogometašev
Publikuma Brane Florjanič
(seveda je bil na polfinalu in
finalu svetovnega prvens-
tva), vsestranski umetnik
Bori Zupančič (že pred tre-
mi leti je narisal strip, kako
teniški igralec s servisom
zruši avion, zdaj pa s skupi-
no The Young Ones zaklju-
čuje snemanje zgoščenke),
direktor velenjskega A finin-
ga Darko Zupane (tenisu se
ni odpovedal niti z levico v
mavcu) in drugi.
Na lestvici Top speed unli-
mited so upoštevani samo
rekreativci, celjski rekorder
pa je mladinec Gregor Priv-
šek s 189 km/h. Njegov oče
Peter je spomladi kupil To-
provo blagovno znamko in
odprl šivalnico v prostorih
nekdanje Metke, kar je zelo
simbolično. Tekstilno indu-
strijo je začel spoznavati
ravno v Metki, do leta 1950
je bil vodilni v Topru, nato
se je v Mislinji trudil z Miko-
nom in zadnjih pet let z last-
no blagovno znamko Pri-
mar.
Kanadski merilec začetne-
ga udarca je sestavljen iz
senzorja in displaya, proda-
ja pa jih Celjan Franc Voh,
ima podjetje Watts. Na Hu-
dinji bodo lestvico sestavlja-
li vse do konca avgusta, ko
bo masters osmih najbolj-
ših. Uradni termini za tek-
movanje so vsalc večer po
20. uri, število poizkusov in
servisov ni omejeno. A&M
Jezernik za vse sodelujoče
zagotovi žoge Dunlop Fort,
cena servisa v uradnem delu
je 200 tolarjev in prijavnina
za vključitev na lestvico ti-
sočaka. Prijave in rezervaci-
je za trening sprejemajo na
tel. 37-552 in 041 705-117.
ŽELJKO ZULE
Vrstni red: 158-Mare Je-
zernik, 157-Matjaž Jezer-
nik, 149-Iztok Barborič,
14S-Milan Peunik, 137-An-
drej Ivančič, 130-Boris Os-
truh, 126-Bori Zupančič in
Boris Jug, 117-Darko Zu-
pane, 116-Milan Kreutz.
Z najmočnejšim zamahom: Matjaž Jezernik, Mare Jezernik in Iztok Barborič.
Začelo se je na ladji
Karting: pogruntavščina ameriških mornarjev - Od februarja v dvoranski obliki tudi j
v Celju
Ljubljana, Nova Gorica,
Portorož, Kranj in - Celje.
Skupni imenovalec je dvo-
ranski karting, ki je bil zad-
nje mesece pravi hit. V skla-
dišču nekdanjega Topra so
se na 238 metrov dolgi stezi s
petimi zavoji podili mladi in
stari, rekordni dosežek pa je
krog v devetih sekundah.
Kartmg je ameriška pogrun-
tavščina. Vojakom na letalono-
silkah je bilo dolgčas in inženir
Engels je leta 1956 izdelal prvo
vozilo. Mornarji in piloti so
kmalu začeli s tekmovanji po
notranjosti ogromnih ladij,
karting pa se je v zadnjem
obdobju uveljavil kot uvod v
formulo 1. V manj kot dva me-
tra dolgih bolidih sta dirkala
tudi slovita Prost in Schumac-
her, ki še zdaj za zabavo vozita
na kakšni dvoranski tekmi.
»Vozniško predznanje ni po-
trebno, čeprav nekaj osnovnih
spretnosti ni odveč. Po dveh,
treh minutah je vsakdo že >no-
tri< in na naši stezi so s posebej
prirejenimi karti že vozili tudi
sedemletni otroci. Progo smo
odprli v začetku februarja, pr-
va dva meseca je bilo zanima-
nje neverjetno in dnevni re-
kord je tako 156 voženj,« pravi
vodja celjskega Pikart indoor
kartinga Zlatko Kozovinc.
Iz Nemčije so uvozili osem
povsem novih kartov. S pro-
stornino 160 ccm lahko razvi-
jejo hitrost tudi do 45 km/h
najbolj razburljiva pa je vož
nja, ko so na progi največ trijt
karti. »Prehitevanje je na ozk
stezi zapleteno, zato si veljj
zapomniti nepisano pravilo
po dveh opozorilnih trkih \
zadek vozila, morate hitrejše
mu z umikom na zunanje
stran omogočiti prehod,« jf
dodal Kozovinc.
Za naslednje meseca sta pred
videni razširitev proge v sosed
njo dvorano (s skupno dolžina
blizu pol kilometra) in računal
niško merjenje časov. Deset mi-
nut vožnje se sprva ne zdi veli
ko, vendar pošteno utrudi in p(
sunkovitih gibih ter trkih ob se
dež se dvoranskega kartinga na
slednji dan marsikdo spominja
tudi z veliko modrico.
ŽEUKO ZULt
Foto: SHERP^
Deset minut vožnje stane
1000 tolarjev, za otroke pa je
polovico krajša vožnja 400
tolarjev.
GRAFIT TEDNA S
Ploščad pred Srednjo frizersko, tekstilno, strojno in promet-
no šolo v Celju.
IZJAVA
TEDNA:
»Za šalo predlagam,
da gremo še k Sušni-
ka pogledat, ker se
tako upira.«
Predsednik občinskega
sveta Žalec Franc Žolnir po
burni razpravi o dogodkih v
KS Galicija.
Št. 28.-16. iulii 1998
Urednica Petice Tatjana Cvirn
Nasviden je V
naslednji vojni
Drobni nasveti
za lepši dopust
Esmeraldino
zelena
Počitnice brez
staršev
Božanski nasmeh Monte Rose
Skozi šivankino uho do mogočnega lepotca - Pot v dolino spominja na Dantejev pekel
»Vrhovi Monte Rose segajo visoko nad
oblake, visoko v večni led. Medtem ko stoji
Triglav v mističnem somraku romantike in
pravljičnega čara, žari Monte Rosa v svobo-
di, bleščeči se luči blizu sončnih višav. V
jasnem veličastju brezkrajnega nebesnega
svoda, v*vsej skoro nadzemski lepoti stoji
visoko nad človeškim nehanjem. Vsa lepota
te zemlje je razprostrta ob njenem vznožju.
Bodi pozdravljena, Monte Rosa.«
Tako je zapisal dr. Julius Kugy v knjigi
Božanski nasmeh Monte Rose in te čudovite
misli so me že pred mnogimi leti tako vzburile,
da sem dolgo mislil na goro kot na veliko
neuresničeno željo. Opazoval sem jo s Zermat-
ta, pa z vrha Matterhorna in Breithorna. Letos
sem uskladil želje s prijateljema, ki se čez
dober mesec odpravljata v Afriko na Kiliman-
džaro. Ker je Švica predraga, italijanska gondo-
la pa te pripelje precej visoko, smo se odločili,
da gremo na goro iz Alagne. Kljub slabemu
vremenu v Dolomitih in ne preveč dobrim
obetom za centralne Alpe smo se odpeljali
»ledeniški gori« (kar v prevodu pomeni Monte
Rosa) naproti.
Pot nas je vodila mimo Bolzana do Gard-
sl^ega jezera, kjer smo kampirali. Kamp je bil
sicer lepo urejen, malce manj pa je bila
prijazna lastnica in komaj smo se dogovorili.
da smo lahko kamp zapustili že pred sedmo
uro. Težave so nastale zato, ker so se bali, da
ne bi vznemirjali gostov s hrupom avtomobi-
la. Mimogrede, kamp je v neposredni bližini
prometne ceste, kjer vso noč divjajo z avto-
mobili.
Po snežni rampi do koče
Na avtocesto smo zapeljali v Bresciji in nada-
ljevali vožnjo do Monze, kjer se odcepi avtoce-
sta za Varese. Pri kraju Romagne Sessija smo
zavili v dolino reke Sessije. Ta dolina mi je
delovala precej neurejeno, malce bolj turistični
je kraj Alagna na koncu doline. Kraj se ponaša
s svojstveno arhitekturo hiš. Spodnji del je
kamnit, zgornji pa lesen. Ostrešje je pokrito s
kamnitimi ploščami, nekaj posebnega pa so
leseni oporniki, ki še polepšajo izgled, pročelje
hiš pa krasi številno pisano cvetje.
Za skoraj štiri tisočake z vodniškimi popu-
stom smo se z gondolo odpeljali na najvišje
ležečo točko, imenovano Indren, ki leži 3260
metrov visoko. V gondoli smo spoznali Bene-
čana, sedaj stanujočega v Milanu, ki nam je bil
pripravljen pokazat4 pot do koče Gnifett. Nekaj
časa pot pelje preko smučarskih prog, nato pa
zavije proti kuloarju, kjer ima greben šibko
točko. S to bližnjico smo si skrajšali pot za
polovico. Naklonina je podobna kot v Turškem
žlebu. Strmina, mehak sneg ter nevarnost pla-
zu so nas malce upočasnili. Do koče Gnifetti, ki
je na višini 3647 metrov, smo navezani rabili
dobre dve uri.
Koča je precej prostorna z lepim razgledom.
Kljub slabi vremenski napovedi za naslednje
jutro, saj je bil do višine 4000 metrov napove-
dan dež, višje pa sneg, sodra in še kaj, smo
odšli na pot. Pred nami so bili štirje Francozi in
dva Italijana. Bližje kot smo bili sedlu Lys, vse
slabše je bilo vreme. Italijana sta se na sedlu
obrnila, mi pa smo nadaljevali proti koči Mar-
gerita, najvišje ležeči koči v Evropi, ki je prav
na vrhu Punta Gnifetti (4554 metrov, imenovan
tudi Signalkupe).
Pod vršnim delom, na platoju, je zmanjkalo
sledi, megla in sneženje pa so bili krivi, da smo
napravili častni krog. Za kratek čas se pojavi
eden izmed vrhov, ki pa se kasneje izkaže za
Punta Zumstein (4564 metrov). Lojzka je na
srečo pravočasno, vendar na nasprotni stani,
opazila kočo, proti kateri smo se odpravili. Ker
smo zavili malce preveč v levo, vidljivost je bila
enaka ničli, smo prišli nad prepadne stene,
koča pa je bila nad nami. Kot po čudežu sem se
spustil malce nižje in po snežni rampi preple-
zal do zadnjih vrat koče. Tu se nahajajo straniš-
če in kotlarna. Smeha in veselja ni bilo ne
konca ne kraja. Oskrbnik mi je kasneje pripo-
vedoval, da smo eni redkih, ki smo uporabili ta
vhod, imenovan »šivankino uho«.
Lojzka je zaradi izčrpanosti in težav z očmi
imela kar nekaj težav. Vsa moja zaščitna višin-
ska oblačila niso zadostovala, stanje je norma-
lizirala postelja z goro odej. Med tem časom pa
je zunaj divjala prava gorska nevihta s strela-
mi, grmenjem in sneženjem. Po obilnem obro-
ku in klepetanju s Francozi smo se kmalu
spravili v postelje.
Kot zanimivost naj omenim, da spanje, zaj-
trk in večerja stane 90.000,00 lir, samo spanje
pa okoli 30.000,00 lir. Po ne preveč trdnem
spancu smo se zbudili v megleno jutro, vendar
se je pričela megla redčiti. Sestop smo preki-
njali za moje fotografiranje oziroma za Bojano-
vo snemanje. Začasno izboljšanje vremena je
proti koči Margerita privabilo številne planince
in alpiniste, med katerimi sta bila Italijana, ki
sta se prejšnji dan obrnila. Do koče smo rabili
tri ure, kjer smo se ustavili le toliko, da smo
nekaj zaužili, nazdravili z laškim pivom ter
odbrzeli naprej. Takrat naša pot ni vodila skozi
kuloar, temveč k koči Cita di Mantona (3300
metrov) in nato proti zgornji postaji gondole
Indren. Vožnja v dolino je bila zelo zanimiva,
kajti nalivi in temačnost so me spominjali na
Dantejev pekel.
Vožnja proti domu je minila brez nezgod,
vendar je bila zelo naporna, saj smo prevozili
precej kilometrov in deževno fronto. Za nami
je ostala Monte Rosa in trud, ki smo vložili v
vzpon - toda domov se je vedno znova lepo
vrniti.
F.HORVAT
julij 1998
34
REPORTAŽA
rjara
Esmeralda zasebno
Zelenooka Mehičanka Leticia Calderon je zagovornica trdega dela - Vloga Esmeralde ji je vcepila spoštovanje do slepih ljudi
Prikupna zelenooka Mehi-
čanka Leticia Calderon je že
s telenovelo Esmeralda gani-
la srca slovenskih gledalcev.
Obisk v Sloveniji med 30. ju-
nijem in 8. julijem, ki sta ga
organizirala Pro plus in Slo-
venske novice, pa je, milo
rečeno, povzročil pravo malo
histerijo med njenimi obože-
valci. Neprestanemu klika-
nju fotoaparatov se je pridru-
žil tudi njen mož, ki je za
svojo ljubljeno ženo v Slove-
niji porabil kar deset filmov.
Skrivnost popularnosti Es-
meralde se verjetno skriva v
preprosti in vedno zanimivi in
privlačni temi za gledalce. Sle-
pa revna deklica spozna boga-
tega zdravnika Jose Armanda,
v katerega se usodno zaljubi.
A njuna pot do popolne sreče
je polna različnih preprek,
padcev in vzponov. In ravno,
ko se zdi, da so jima zvezde
naklonjene in da je konec
vseh težav, njuno idilično
pravljico konča zdravnik Ma-
laver, ki hoče Esmeraldo zase.
Esmeralda se zateče v samo-
to in vedno bolj obupuje, do-
kler po dolgih letih teme s
pomočjo zdravnika Al vara ne
spregleda in najde novo sim-
patijo v svojem odrešitelju,
vendar ji srce še vedno bije za
njeno večno ljubeznijo, Jose
Armandom. Esmeralda se bo
na POP TV in Gajbi še naprej
vztrajno borila s silami usode
vsak delavnik vse do 5. avgu-
sta.
Vse, kar morate
vedeti o Letty
Snemanje Esmeralde je bilo
zelo naporno, saj je trajalo kar
petnajst ur na dan in šest dni v
tednu, zato si je Letty po kon-
cu snemanja vzela zaslužen
odmor in se za nekaj časa
poslovila od televizijskih ka-
mer in se posvetila zasebne-
mu življenju, za katerega med
snemanjem skoraj ni bilo ča-
sa. Leticia, ki je zagovornica
trdega dela, je med snema-
njem našla čas tudi za študij
angleščine, naučila pa bi se
rada še italijanščine, portu-
galščine in francoščine.
Leticia Calderon (za prijate-
lje Letty) se je rodila 15. julija
1968 v Mexico Cityju v hiši ob
morju, kamor gre rada še da-
nes. Kot majhna deklica je sa-
njala o tem, da bi postala igral-
ka. Že v šoli je rada stopila na
šolske odrske deske, resneje
pa se je z igro začela ukvarjati
pri petnajstih letih. Umetnosti
igre se je učila v okviru družbe
Televisia, za katero snema še
danes.
Letty je prvo pomembnejšo
vlogo odigrala v telenoveli »La
indomable« (Neukročena),
kjer je igrala prevzetno hčer.
Njen glavni adut so bile (in so
še vedno) čudovite zelene oči,
s katerimi je zapeljala tudi.
marsikaterega slovenskega
moškega, ki vztrajno zatrjuje,
da Esmeralde sploh ne gleda.
Posnela je tudi nekaj filmov,
med njimi Chispita, Blanca Vi-
dal, Cachun Cachun Ra Ra in
Amalia Batista. Nastopala je v
priljubljenih mehiških nada-
ljevankah Skrivna pot in Hiša
na koncu mesta, stopila pa je
tudi na odrske deske Mexico
Cityja. Ko so lani začeli sne-
mati telenovelo Esmeralda, je
z njo osvojila srca gledalcev
širom po svetu in tudi v Slove-
niji. Prav zaradi vloge Esme-
*ralde se Leticia Calderon da-
nes uvršča med tri najpomem-
bnejše igralke telenovej v Me-
hiki.
Na vlogo prikupnega slepe-
ga dekleta, ki ji usoda name-
sto brezskrbnega življenja bo-
gatašinje na haciendi nakloni
revščino, se je Letty dolgo in
skrbno pripravljala. Zelo veli-
ko se je naučila iz filma Vonj
po ženski in pri slepi pevki
Crystal. Posvetovala se je tudi
z zdravniki, ki delajo s slepimi
in obiskovala šolo za slepe.
Verjetno jo je tudi zaradi tega
najbolj ganil obisk otrok v Za-
vodu za slepo in slabovidno
mladino v Ljubljani, kjer je
bila gostja ob izročitvi potrdila
o donaciji organizatorjev nje-
nega obiska - Pro plusa in
Slovenskih novic - Skladu za
pomoč slepi in slabovidni
mladini. Ob obisku je bila
Letty presenečena nad dobro
organizacijo in metodami uče-
nja in je poudarila, da kaj po-
dobnega v Mehiki na žalost še
ne obstaja. Na posvetilo je
Letty otrokom napisala: »Ču-
tim z vami, ker, tako kot vi,
vidim s srcem.«
Vloga v Esmeraldi ni dala
Letty le priljubljenosti in temu
primernega višjega honorarja,
s to vlogo se je naučila spošto-
vati požrtvovalnost in pogum
slepih ljudi, izostrili pa so se -
kot zatrjuje sama - tudi njeni
čuti.
Najpomembnejša oseba v
Lettyjinem življenju je trenut-
no njen mož Marcos Lopez
Leon, zobozdravnik in šport-
nik, s katerim je poročena že
dve leti. Želita si številno druži-
no in to čim prej. Oba pa sta
tudi velika ljubitelja živali, ta-
ko da jima družbo v rfjunem
domu delata psa, rottvveiler
Jack in škotski ovčar Selmheiz.
Ne glede na to, da si Leticia
namerava ustvariti družino,
bo svojo kariero verjetno us-
pešno nadaljevala. Že avgusta
začne namreč snemati novo
telenovelo.
NATAŠA PEUNIK
Esmeraldo gleda vsak dan
300 tisoč Slovencev. Najbolj
jo obožujejo ženske med
enaindvajsetim in tridesetim
letom. Nadaljevanke bo ko-
nec 5. avgusta.Tekst smo
povzeli po materialu, ki so
ga v Pro plusu pripravili za
novinarsko konferenco.
Leticia Calderon, kakršno poznamo v telenoveli
Esmeralda...
...in kakršno smo spoznali med obiskom v Sloveniji.
(Foto: GREGOR KATIČ)
I PLAVA LAGUNA
POČITNICE V POREČU SO NEKAJ
POSEBNEGA, SO DOŽIVETJE!
Posebej pa vas želimo informirati o posebnostih letošnje
ponudbe za termine do 25. 7. 1998.
Vse apartmaje: Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s
TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase!
Dnevna najemnina apartmaja že od 89 DEM!
Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist
centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove
sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri,
marketi in še marsikaj.
Pričakujejo vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli
Laguna Istra, t^guna Gran Vista, Laguna Park, Plavi in Zorna s
TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi
napravami.
Cene polpenziona po osebi na dan že od 65 DEM!
V	hotelih B kategorije: Delfinu, Galebu so cene
polpenziona po osebi dnevno manjše od lanskih:
že od 55 DEM!
V	vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo
samopostrežne buffet restavracije!
POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE!
Turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan!
Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12-18 let pa samo 50%!
INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA
ALI PA PRI PLAVI LAGUNI, POREČ
tel.: 00 385 52 410-101, fax: 00 385 52 451-044
ZANIMIVOSTI
Hišni zapor v
lastni vili
Gradbeni podjetnik
Clyde Hoeldtke, 61, iz
Evergreena v ameriški
zvezni državi Colorado, je
ogoljufal dva ducata svojih
strank. Zanj bi lahko rekli,
da svojo zaporno kazen
preživlja v resnici v fevdal-
nem razkošju, medtem ko
tiste njegove stranke, ki jih
je opetnajstil, sedijo v pol-
dokončanih hišah, zato ker
je Hoeldtke njihov denar
zapravil, namesto da bi z
njim plačal obrtnike. Grad-
benega podjetnika je sodiš-
če obsodilo na dve leti hi-
šnega zapora in se sedaj
sonči ob bazenu svoje vile,
ki meri dobrih 600 kvadrat-
nih metrov.
Po 437 letih
pogasili požar
Kitajskim gasilcem je na
severovzhodu države, v po-
krajini Xinjiang uspelo po-
gasiti požar, ki je tlel kar
437 let. Takšnega požara še
ni bilo nikjer na svetu. Že
leta 1560 je namreč zagore-
lo na nahajališču premoga
in ogenj je tlel vse do da-
našnjih dni. V vseh teh letih
je zgorelo 127 milijonov ton
premoga, tako da je po po-
žaru ostalo nekaj sto tisoč
kvadratnih kilometrov po-
gorišča. Ogenj ni ugasnil
zato, ker bi zmanjkalo gori-
va, temveč so ga res pogasi-
li gasilci, saj so tako hoteli
preprečiti nadaljnje izgub-
ljanje premoga in onesna-
ževanje zraka.
Rommlove
epolete v
normandijskem
muzejir
Muzej v normandijskem
mestu Caen je bogatejši za
zanimiv predmet iz druge
svetovne vojne. Nekdanji
stuttgartski župan Man-
fred Rommel, sin enega
največjih vojskovodij naci-
stične Nemčije, generala
Ervvina Rommla, mu je po-
daril epolete svojega očeta.
Erwin Rommel je povelje-
val nemški obrambi v Nor-
mandiji, vendar je bil 6.
junija 1944, ko se je začela
zavezniška invazija, doma
na dopustu.
Libanonski
narodni muzej
spet vabi
Po 22 letih so v Bejrutu
spet odprli Libanonski na-
rodni muzej. Zaprli so ga
zaradi vojne in po njej za
njegovo obnovo dali kar 3
milijone dolarjev. Muzej, ki
so ga ustanovili leta 1939 in
odprli šele leta 1942, stoji
natančno na razmejitveni
črti med krščanskim in is-
lamskim delom mesta, kjer
so divjali med državljansko
vojno najhujši boji. Vojaki
so ga uporabljali za opazo-
valnico, tam so si položaje
poiskali ostrostrelci, muzej
pa so dodobra oskubile šte-
vilne tolpe.
Št. as.. 16. M im
PETICA
V MODNEM VRTINCU
»Esmeraldino« zelena
čakam oni dan v vrsti pred blagajno v samopo-
strežni trgovini, ko zaslišim za sabo pritajeno hihi-
tanje in dva žuboreča ženska glasova: »Moram ti
pokazati, kakšno dobro obleko sem si kupila za na
morje... Ne, barve pa nikoli ne uganeš, saj takšne
nisem nosila že od osnovne šole. Ja, Esmeraldino
zelena je...«
No, pa se je znova zgodilo, kar se ob velikih
uspehih oziroma gledanosti kakšne televizijske nada-
ljevanke rado zgodi. Dama v trgovini je imela gotovo
v mislih smaragdno zeleno barvo. Prijateljici, za
katero predvidevam, da pozorno
spremlja to priljubljeno mehiško seri-
jo, pa je z efektno primerjavo učinko-
vito poenostavila svojo razlago.
Morebiti modnih oblikovalcev, ki so za ~
letošnje poletje navdušeno obudili sma-
ragdno zeleno barvo, ni motivirala popu-
larna zelenooka in vselej v zelena oblači-
la oblečena Esmeralda, vsekakor pa je
ideja, odeti se v najbolj pomirjujoče
odtenke z barvne lestvice od glave do
podplatov, vključno z nakitom, vredna
posnemanja.
Ne le zaradi vizualnih vzrokov (ta
barva namreč pristoja več kot dvema
tretjinama žensk), temveč tudi zaradi
drugačnih, bolj pomenljivih razlogov.
Na primer? Zeleno je izrazito ženska
barva, simbol prebujanja prvobitnih
voda, barva upanja, znanilka življenj-
ske moči. Kot prozorni zeleni smaragd,
drag kamen svetlobe, zaradi česar mu
pripisujejo ezoteričen pomen, kot
predmet s skrivnostjo močjo obnavlja-
nja in osvežitve.
In kaj se, drage moje, v vročih poletnih
dneh, najbolj prileže? Osvežitev, seveda.
Takšna ali drugačna. Poznate torej kak-
šen dober razlog, zakaj si ne bi privošči-
le tudi modne osvežitve in popestrile
svoje garderobe z novim kosom oblačila
oziroma modnim dodatkom v smaragd-
no zeleni barvi?
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Drobni nasveti za lepše pocitnice
Kopalke so, brisače in vod-
na blazina pa plavalni ro-
kavčki za najmlajšega tudi...
Tako nekako izgleda mrz-
lično polnjenje kovčkov, po-
tovalk in cekarjev s potrebšči-
nami, ki morajo z vami na
počitnice. Morda se še spom-
nite lanskih tragikomičnih
prizorov, ko - končno na cilju
- z grozo ugotovite, da je naj-
pomembnejše ostalo doma v
garaži ali omari... Sledijo za
nekaj oktav povišani glasovi
in iskanje krivca za to kata-
strofo, dragocene počitniške
urice pa kar hitijo mimo nas.
Ne dovolite si ponovitve
preteklih počitniških spodrs-
ljajev, napišite si natančen
seznam vsega nujnega, pozor-
ni bodite na tiste reči, ki jih na
dopustu ne morete kupiti v
prvem kiosku za vogalom. Po-
sebej če se odpravljate v kraj,
ki ni ravno mestno središče z
obilico vseh mogočih trgovin.
In ko ste že na počitnicah,
pa se odpravljate na plažo?
Obtežene kot tovorne mule, se
končno prebijete mimo vseh
senčnikov, hladilnih torb in
bolj ali manj »zapečenih« teles
do svojega koščka na pesku in
pod soncem... ter, oh ne -
ugotovite, da ste pozabile...
Naj vam priskočimo na po-
moč?
Oborožite se s:
- klobukom, slamnikom
oziroma pokrivalom ter sonč-
nimi očali (pa ne le za vsak
slučaj, tudi nositi jih mora-
te!);
-	tanko majico, če sonce
preveč žge;
-	vodo, shranjeno tako, da
obdrži temperaturo;
-	plastenko z navadno vodo,
če na plaži ni tušev;
-	kremo za obraz z najvišjim
zaščitnim faktorjev ter UVA in
UVB filtri;
-	kremo za telo s primerno
visokim zaščitnim faktorjem.
In kaj sodobni bonton na
plažah prepoveduje? Brneče
mobilne telefone! Pa čeprav je
to sodobno »nujno zlo«, glede
na pestro izbiro oblik in barv,
za marsikoga postal celo ne-
pogrešljiv modni dodatek...
Če sonce premočno žge, se oblecite lahko majčko ali se
zavijte v ovijalno krilo.
Brez pokrivala in sončnih
očal se nikar ne odpravite
na plažo.
Če želite, dragi močnejši spol, da na počitnicah ne bo
prišlo do viharnih besed, loputanj z vrati in »tihih uric«,
dosledno upoštevajte tele nasvete. Takrat je namreč naj-
manj primeren čas, da svoji najdražji rečete:
-	Zakaj ne moreš dvakrat zapored na ples v isti obleki?
-	Lahko bi oblekla vsaj majčko čez kopalke...
-	Spet uporabljaš moj brivnik za depilacijo svojih nog...
-	Se boš še dolgo odločala, v katerih kopalkah si videti najbolj
vitka?
-	Si kje videla moja sončna očala?
-	Potegni trebuh noter, da te fotografiram...
MODAVLASEH
Nega las na sončnem
dopustu
Zelo pomembno je, kako
skrbimo za svoje lase v po-
letnem času, še posebej pa
na dopustu pod močnimi
sončnimi žarki.
Pred takšnim dopustom je
priporočljivo obiskati frizerja
in se posvetiti striženju, kar je
še posebej pomembno pri dol-
golaskah. Ultravijolični žarki
in slana voda bodo še bolj
poškodovali in razcepili koni-
ce. Zelo dobro bi bilo nanesti
na lase kakšno globinsko in
hranljivo oblogo kot predhod-
no zaščito.
Barvanje priporočam po do-
pustu. Pod vplivom UV žar-
kov, ki so precej močni, ter
slane vode pride do hitrejše
refleksne oksidacije in barva
preveč posvetli. To pride še
posebej v poštev pri vseh rdeč-
kastih, vijoličnih, bakrenih
ali zlatih laseh, manj pa pri
črnolaskah in blondinkah.
Na sami plaži je zelo dobro
na lase nanesti sredstvo za
zaščito z UV filtrom, čisto
zgrešena pa je uporaba olj, še
posebej ker nekateri na lase
nanesejo kar olje za sonče-
nje.
Po odhodu iz plaže si je
potrebno lase močno sprati s
sladko vodo, šamponiranje
naj bo blago z nežnim šampo-
nom (PH 4,5 - 5,5), obvezna
pa je uporaba balsama oziro-
ma regeneratorja, ki vrača la-
sem aminokisline. Po dopustu
pa se čimprej odpravite k fri-
zerju na barvanje.
KRISTIJAN PETEK
»Mošica« navodila
St.28.-16.fdii1998
36
GUSBA
mmmii
Učna ura hip-hopa
Beastie Boys spet presenetili z izvrstnim albumom »Mello Nasty«
Sredi prejšnjega tedna je,
štiri leta po izidu odličnega
albuma »111 Communica-
tions«, končno le izšel dolgo
pričakovani peti long-play
studijski izdelek najboljše
bele hip-hop zasedbe Beastie
Boys.
Poskočna newyorška trojica
se je svojim fanom za dolgo
čakanje oddolžila s kar
dvaindvajsetimi skladbami,
kot prvo izmed njih pa so
MCA, Mike D in Ad Ročk v
ogenj poslali udarno kreacijo
»Intergalactic«, ki v navezi z
odšetkanim video spotom že
drvi proti vrhovom vseh re-
snejših svetovnih lestvic.
Album »Hello Nasty« je
prava učna ura za vse tiste, ki
se s hip-hopom tako ali dru-
gače ukvarjajo. V velik in
okusen glasbeni sendvič, ob-
dan s surovimi in brezkom-
promisnimi hip-hop ritmi, so
Beastie Boys tokrat naložili
ravno pravšnjo dozo odbite, a
nadvse izvirne spremljevalne
godbe in nekaj novih produk-
cijskih prijemov, vse skupaj
pa začinili s tekoče gladkim
rapanjem in duhovito upo-
rabljenimi sampli. Seznam
slednjih je dolg kot jara kača,
med njimi pa najdemo tako
Tita Puentea in Lesa Baxterja
kot pri nas popolnoma nezna-
ne raperje, pa odlomke iz ri-
sanih filmov, radijskih
iger...Tako dobljeni amalgan
predstavlja eno izmed zad-
njih barier, ki ločujejo proda-
ne kvazi hip-hop poperje od
tistih redkih »ta pravih«. Bea-
stie Boys so z LP-jem »Hello
Nasty« spet dokazali, da so
lahko tudi belci izborni hip-
hoperji, njihove duše pa so,
ob vzporednem poslušanju
nekaterih najnovejših dosež-
kov najbolj čislanih temno-
poltih bratov, večkrat videti
precej bolj črne od duš sicer
precej bolj destruktivno na-
strojenih gangsta-raperjev.
Beastie Boys -
Icratica zgodba o
uspehu
Leta 1982 basist Adam
»MCA« Youch (rojen 15. avgu-
sta 1967), kitarist John Berry,
bobnarka Kate Shellenbach
(zdaj pri Luscious Jackson) in
pevec Mike »D« Diamond (ro-
jen 20. novembra 1965) prvič
zaigrajo skupaj na 15. Voucho-
vem rojstnem dnevu. Dve leti
kasneje izdajo svoj prvi EP
»Cookie Puss«, Berrya zame-
nja Adam »Ad Ročk« Horo-
witz (rojen 31. oktobra 1966),
Mike D pa potem, ko skupino
zapusti tudi Kate, postane
bobnar. Tako nastali trio zač-
ne hardcore mešati s prvinami
hip-hopa, za nameček pa vse
skupaj začini še z rappersko
ostrimi in neposrednimi bese-
dili. Leta 1986 za založbo Def
Jam, ki jo vodi zdaj že legen-
darni Rick Rubin, posnamejo
svoj prvi LP »Licenced To 111«
in se kot prvi rapperji z več kot
štirimi milijoni prodanih izvo-
dov povzpnejo na prvo mesto
ameriške lestvice najbolje pro-
dajanih albumov. S te plošče
prihaja tudi eksplozivna
»Fight For Your Rights«, ki
kmalu postane himna genera-
cije otrok vietnamskih vetera-
nov.
Beastie Boys zatem za dobra
tri leta poniknejo, konec
osemdesetih pa presenetijo z
albumom »Paurs Butique«, ki
kljub odličnim kritikam ni po-
novil finančnega uspeha pr-
venca. Leta 1992 Beastie Boysi
zgradijo svoj lastni studio in
za lastno založbo Grand Royal
posnamejo »garažni« album
»Check Your Head«, ki se na
presenečenje vseh odlično
prodaja. Fantje se odpravijo
na uspešno svetovno turnejo,
leto 1993 pa preživijo z vsemi
štirimi v zraku.
Sredi meseca maja '94 izide
njihov četrti album »111 Com-
munication«. Glasbeni kritiki
ne skoparijo s pohvalami,
plošča pa je nato vse do konca
tega leta prav pri vrhu ameriš-
ke, pa tudi nekaterih evrop-
skih lestvic. Komad »Sabota-
ge« predvsem po zaslugi nore-
ga videospota postane svetov-
na uspešnica. Ob reviziji do-
gajanj na glasbeni sceni v letu
1994 večina glasbenih časopi-
sov uvrsti »111 Communica-
tion« na najvišja mesta, Bea-
stie Boys pa se spet izkažejo
tudi kot izvrstna koncertna
atrakcija, v kar smo se lahko
februarja leta 1995 prepričali
tudi v nabito polni dvorani
Hale Tivoli.
STANE ŠPEGEL
Člani ansambla Mikala (spredaj od leve Tomo Slatinek, vodja
Stane Mikola, Bojan Gaber, stoji Ljubica Mikola) s predstav-
niki slovenskega društva v Tuzli.
Ansambel Mikola
v Sarajevu
Slovenski narodno zabav-
ni ansambel Mikola iz Arcli-
na pri Celju je pred dnevi
gostoval v Bosni, kjer je v
slovenskih klubih pripravil
dva koncerta.
Krajšo turnejo je omogoči-
la Slovenska matica. Prvi
koncert je bil v Sarajevu,
drugi pa v Tuzli. Članica an-
sambla Mikola, Ljubica Mi-
kola, je bila z gostovanjem
izredno zadovoljna: »Res je,
da smo pred gostovanjem
imeli malo treme, kar je gle-
de na stanje v Bosni povsem
razumljivo. Odhajali smo v
kraje, o katerih smo še pred
kratkim slišali o grozotah.
Povsod smo bili izredno lepo
sprejeti, oba koncerta pa sta
minila v veselem in prijet-
nem razpoloženju. Zanimivo
je, da so bili navzoči večino-
ma mešani pari, saj so Slo-
venci in Slovenke, ki živijo v
Bosni, poročeni s Srbi, Hrva-
ti, Muslimani in drugimi na-
rodnostmi. Vendar to ni bila
nobena ovira. Povsod so se
pari tudi veselo zavrteli, oba
koncerta pa sta se končala s
skupnim prepevanjem slo-
venskih in tudi dalmatinskih
pesmi.«
Ljubica Mikola je še poveda-
la, da so ob tej priložnosti
dobili vabila za gostovanje v
Srbiji in Kanadi, zlasti o pr-
vem pa bodo še temeljito raz-
mislili. Na obeh glasbenih pri-
reditvah so bili navzoči tudi
najvišji slovenski predstavniki
iz našega veleposlaništva v
BIH.
Sicer pa ansambel Mikola
veliko in uspešno nastopa. Le-
tos sta za njim že dva festivala,
v Šentjanžu na Koroškem in
Vurberku, sicer pa redno igra-
jo po slovenskih zdravihščih.
»Vse sobote v juliju nastopa-
mo v Moravcih, kjer je še po-
sebej veselo, saj igramo za go-
ste iz vse Slovenije in mnoge
tujce, med katerimi prevladu-
jejo Nemci,« je zadovoljna z
zadnjimi uspehi pripovedova-
la Ljubica Mikola.
: • TONE VRABL
Svatba bo pri vas doma.
Bi vam prišle prav »rihte«
nekdanjih svatovskih
kuharic?
Najdete jih v knjigi
Jureta Krašovca:
OHCET PO
STARI ŠEGI
Štiri nagrade za Bobre
Na dveh festivalih na Vurberku in v Štever-
janu so bili zelo uspešni člani ansambla
Bobri, ki so osvojili štiri nagrade.
Na Vurberku so dobili 3. nagrado strokovne
žirije za pesem Danes nisem več miličnik in
novinarjev za pesem Srce se prepušča samoti,
ki so njihovo melodijo izbrali za najboljšo, v
Števerjanu pa so dobili nagrado občinstva za
melodijo Števerjanski zvonovi, ki je dobila tudi
nagrado za tekst. Bobri počasi pripravljajo
drugo kaseto, ki naj bi izšla do konca leta,
predvsem pa se zavedajo, da jih vse nagrade
obvezujejo, da se dela še bolj vestno lotijo kot
doslej. Vse melodije in tekste jim piše odlična
naveza Jože Skubic in Vili Bertok, kar je tudi
garancija za uspeh in dober sprejem zlasti pri
občinstvu, ki so mu so mladi, simpatični fantje
na moč všeč. Na posnetku so člani skupine
Bobri (od leve) Jože Krnc, Mile Poderžaj,
Damjan Čamernik (vodja) in Aleš Koprivec, na
Vurberku se jim pridružil Vili Bertok, ki sicer
piše tekste.
Fantje so bili obeh uspehov zelo veseli, žal
pa so v Števerjanu po razglasitvi rezultatov
doživeli neprijetno razočaranje: »Aleš Koprivec
je v hodniku odložil harmoniko, ki jo je kasne-
je nekdo odtujil in je nismo dobili nazaj.
Najhuje je to, ker smo prav s to harmoniko
posneli vse skladbe za novo kaseto, ki pa še ni
popolna.«	T.VRABL
Minuta s faraonom
Na letošnjem festivalu Me-
lodije morje in sonca, ki bo
18. julija v Piranu, med dru-
gimi glasbeniki, ki na festi-
valu ne bodo sodelovali, na
Tartinijevem trgu ne bomo
videli niti trikratnih zmago-
valcev Faraonov.
Pevec skupine Faraoni Slav-
ko Ivančič pravi, da je verjet-
no takšna odločitev najboljša.
»Če zmagajo domačini, se ta-
koj porodijo pomisleki. Žal ne
morem pomagati, če Primorci
delamo dobro glasbo ali pa se
morebiti znamo bolj prilago-
diti trenutnemu trendu; mo-
goče pa gre za morski fee-
hng... Ne smemo pozabiti, da
so leta nazaj zmagali Moni
Kovačič, Oto Pestner, Nace
Junkar in Helena Blagne, ki
nimajo zveze z morjem in do-
mačini.«
Pevec Faraonov ima tudi za-
nimivo teorijo o tem, kako naj
bi bile Melodije morja in sonca
organizirane: »Formula je zna-
na. Če naj bi bilo na festivalu 16
skladb, je treba 10 skladb naro-
čiti, nato pa k sodelovanju pova-
biti še šest mladih, obetavnih
izvajalcev - to je potem pravi
festival. Festival mora imeti Ču-
ke, Heleno Blagne, Jana Pleste-
njaka..., ker je to trenutno tisto.
kar imamo v državi. Dogaja se
tudi to, da ti komisija pove, da je
skladba fantastična, vendar bi
bilo dobro, po- mnenju komisi-
je, zamenjati pevca. Kako in
kdo bo to sporočil pevcu?«, se
sprašuje Ivandič in dodaja: »To
se dogaja zato, ker smo majhni-
Sponzorji, ravno zaradi te
majhnosti, za prireditev niso
zainteresirani. V Porotoržu je
težava v tem, ker je festival
julija, torej v mesecu, ko je me
sto itak polno gostov. Mogoče bi
MMS prestavili na maj ali sep*
temnber, potem bi bilo po mo-
jem mnenju precej bolje.«
SIMONA BRGLE2
063/720-343
063/720-770

PETICA
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Osladni nemški dvojec brez krmarja MODERN TALKING je
v pičlih treh mesecih prodal več kot dva milijona izvodov
albuma »Back For Good«. Premetena Dieter Bohlen in Thomas
Anders sta nanj poleg štirih novih skladb uvrstila še dvanajst v
nekoliko sodobnejšo preobleko odetih že skoraj pozabljenih
uspešnice iz sredine osemdesetih - med njimi je seveda na
novo obdelan štirinajst let star hit »You're My Heart, you're My
Soul«, ki ga bo na vrhovih evropskih lestvic kmalu zamenjal
novi single s skladbo »Space Mix«.
Newyorški časopis Daily
News pa je objavil lestvico
najbolje prodajanih albumov
v ZDA v prvi polovici tega
leta. Vrh lestvice je seveda
zasedel soundtrack »TITANIC«,
ki se je predvsem po zaslugi
neverjetnega uspeha filma,
Leonarda Di Capria in pa lju-
bezenske teme »My Heart
Will Go On« pevke Celine
Dion, prodal v nakladi 8,5 mi-
lijonov kopij. Drugo mesto je
z zadnjim LP izdelkom za-
sedla že omenjena kanadska
pop diva CELINE DION (4, 6
milijona kopij), na tretje me-
sto pa so se zavihteli floridski
mladci BACKSTREET BOYS s
svojim istoimenskim albu-
mom (2,5 milijona kopij). Ne-
kaj manj kopij debitantskega
LP-ja sta prodala popularna
Avstralca SAVAGE GARDEN,
na vrhu letvice najbolj proda-
janih pa so se znašli še Match-
box, Shania Twain, Madonna,
Will Smith, Garth Brooks, Spi-
ce Girls, Pearl Jam, Usher, K-
Ci&JoJo.....
Ameriški magazin Pollstar
je objavil lestvico največjih
zaslužkarjev prve polovice le-
tošnje koncertne sezone. Pr-
vo mesto je presenetljivo za-
sedel v Ameriki delujoči grški
new-age zvezdnik YANNI (na
sliki), ki je na devetdesetih
koncertih zaslužil 38,5 milijo-
na dolarjev. Drugo mesto si je
s precej manj truda priboril
country heroj GEORGE
STRAIT (z osemnajstimi sta-
dionskimi nastopi je iztržil
slabih 33 milijonov dolarjev),
šele na tretje mesto pa so se z
ameriškim delom svetovne
turneje »Bridges To Babylon«
uvrstili THE ROLLING
STONES (31,8 milijona dolar-
jev). Med prvih pet na tej
prestižni lestvici najdemo še
dva angleška izvajalca - Eric
Clapton je Američanom po-
bral 28,4 milijona dolarjev, El-
ton John pa 20,5.
Ameriški producent Glen
Ballard (pri nas ga poznamo
predvsem po njegovem sode-
lovanju z Alanis Morissette)
je pod okrilje svoje založbe
Java vzel že skoraj odpisane-
ga pop punkerja BILLVA
IDOLA, Po impresivni glasbe-
ni karieri v osemdesetih in
obetavnem come-backu z iz-
vrstno ploščo »Cyber Punk«
(1993), se je, zdaj že 42-letni
William Michael Albert Broad
alias Billy Idol, za nekaj let
spet vdal alkoholu in drogam,
sedaj pa se namerava očiščen
vseh slabih navad skupaj s
svojim starim prijateljem in
soavtorjem Steveom Steven-
som spet v velikem slogu vr-
niti na glasbeno sceno. Glen
Ballard se bo produkcije
umotvorov tega nekoč izjem-
no uspešnega tandema lotil v
začetku prihodnjega leta. Še
prej bo poskrbel za končno
zvočno podobo drugega al-
buma svoje najuspešnejše va-
rovanke Alanis Morissette, je-
seni pa bo napisal in produci-
ral tudi nekaj skladb za prvi
album razvpite Lise Marie
Presley, ex-žene Michaela
Jacksona in hčerke kralja
rock&rolla Elvisa Presleya.
Ista založba pa je poskrbe-
la tudi za distribucijo najno-
vejšega albuma umetnika, ki
smo ga nekoč poznali pod
imenom PRINCE. Gre za
kompaktno ploščo »The New
Power Soul«, ki jo je moč ku-
piti tudi v domačih trgovinah
z nosilci zvoka. Po mnenju
mnogih glasbenih kritikov je
to najboljša Prinčeva plošča
po leta 1992 objavljeni
»Symbol«, izmed desetih
skladb z nje pa je 40-letni
Prince Rogers Nelson na sin-
gle format kot prvo uvrstil
balado »The One«.
V torek se bo na policah
trgovin z nosilci zvoka znašel
nov izdelek znamenite new-
yorške trash-metal zasedbe
ANTHRAX. Gre za LP »Volume
8: The Threat Is Real«, ki ga je
pred nedavnim že najavil sin-
gle »Inside Out« za katerega so
Anthrax posneli videospot z
zgodbo, ki bazira na eni izmed
najbolj odmevnih zgodb kult-
ne TV serije »Twilight Zone« iz
konca petdesetih.
Po dveletni romanci sta se
na privatnem posestvu v cali-
fornijskem Malibuju poročila
56-letna pevka, režiserka in
igralka BARBRA STREISAND
in 57-letni igralec James Bro-
lin. Poročne slovesnosti se je
poleg članov njunih družin
udeležilo tudi 80 imenitnih
povabljencev iz sveta glasbe,
mode in filma (John Travolta,
Tom Hanks, Quincy Jones,
Donna Karan, Sidney Pol-
lack....).
DENNIS RODMAN, neu-
krotljivi in neotesani zvezd-
nik ameriške košarkaške lige
NBA, se je med nastopom
skupine PEARL JAM v Dalla-
su mimo varnostnikov prebil
na oder in na njem oblečen le
v kratke hlače in brez čevljev
vztrajal kar 45 minut. Tam
prisotne je njegovo opičje ob-
našanje in dretje, s katerim je
večkrat preglasil celo pevca,
zabavalo^le nekaj kratkih mi-
nut, nato pa so ga z žvižga-
njem skoraj zaman rotili, da
bi vendarle zapustil prizoriš-
če in jim pustil gl&dati in po-
slušati tisto, za kar so plačali.
Lani razpadli FAITH NO
MORE se bodo od svojih še
vedno številnih fanov okto-
bra dokončno poslovil z re-
trospektivno zgoščenko
»Who Cares A Lot?«, na kateri
bo 14 največjih »uspešnic« te-
ga kultnega californijskega
funk-metal benda, ki je dva-
krat nastopil tudi v ljubljanski
Hali Tivoli.
Prejšnji teden sta do sedaj
že neznana storilca v
Brooklynu sredi noči vlomila
v stanovanje znanega rapper-
ja iz skupine WU-THANG
ČLAN Russella Jonesa - v
glasbenem svetu bolj znane-
ga pod »umetniškimi« imeni
Or Dirty Bastard in Big Baby
Jesus. Sredi tega nečednega
dejanja ju je na svojo nesrečo
zalotil 29-Ietni Jones in svoj
rahel spanec skoraj plačal z
življenjem. Roparja sta ga
med begom namreč ustrelila
v hrbet in le hitri reševalni
službi ter svoji debeli denar-
nici, ki ga je pripeljala v naj-
boljšo newyorško bolnišnico,
se ima Jones zahvaliti, da je
še vedno na tem svetu.
Natanko 29-let po legendar-
nem festivalu VVOODSTOCK
se bodo sredi avgusta na farmi
Maxa Vashurja spet zgodil
tridnevni open-air spektakel,
na katerem bodo poleg števil-
nih zvezdnikov country glas-
be nastopili tudi nekateri glas-
beniki (Pete Tovvnsend, Richie
Heavens, Joni Mitchel...), ki so
leta '69 razvneli srca pol mili-
jona hipijev. Nova generacija
otrok cvetja bo Woodstock
lahko spremljala tudi preko
Interneta, večina izmed 90 ti-
soč vstopnic, kolikor jih orga-
nizator namenil za vse tri dne-
ve festivala, pa je že razproda-
nih.
Prvič po smrti (9. avgust
1995) kitarista JERRVA
GARCIE bodo pod imenom
Other Ones zaigrali člani kult-
ne in legendarne californijske
zasedbe GRATEFUL DEAD.
Kitarist Bob Weir, bobnar
Mickey Heart, klaviaturist
Bruce Hornsby in basist Phil
Leash bodo ob spremljavi
neo-hipijev Rusted Root in
Hot Tuna v naslednjih mese-
cih obredli 21 večjih ameriš-
kih koncertih prizorišč.
CURTISU MAVFIELDU so le
nekaj dni po 56-rojstnem dne-
vu zaradi infekcije amputirali
spodnji del desne noge, kar pa
tega legendarnega in trdožive-
ga soul pevca, ki je od vratu
navzdol hrom že osem let, ni
odvrnilo od priprav na snema-
nje novega albuma, na kate-
rem bo poleg mnogih znanih
soul glasbenikov mogoče sliša^
ti tudi Erica Claptona.
Ob 95. obletnici ustanovitve
legendarne tovarne motoci-
klov HARLEV DAVIDSON je
založba BMG na trg lansirala
dvojni kompilacijski album,
zapolnjen z mešanico skladb
starejših in novejših main-
stream ročk zvezdnikov
(Deep Purple, U2, Anouk,
Guano Apes, Elvis Presley,
Faith No More....).
Sevniško društvo Popek v
soboto, 18. julija, na sevniš-
kem gradu prireja drugi ročk
festival GRAJSKI POPEK, na
katerem bodo nastopili kopr-
ski post-punkerji Pudding
Fields, celjski hard-corovci
Riot, tolminski metalci Explu-
sion, žalski trasherji Intercep-
tor in ljubljanski 2.2.2.7.
STANE ŠPEGEL
it. 3S..1«.iviii1998
38
FILM - TELEVIZIJA

Smrtonosna
bitka II
21. novembra so razve-
ljavljene vse stave in to-
krat ni nobenih pravil. S
še bolj spektakularnimi
bojnimi prizori, izjemni-
mi posebnimi filmskimi
efekti in celo zemeljsko
oblo kot prizoriščem, se
Smrtonosna bitka začenja
že drugič.
V vojni za življenje in
smrt, imenovani Smrtono-
sna bitka, skupina neustra-
šnih borcev premaga zlob-
ne vojake iz Zunanjega sve-
ta, s čemer pred propadom
reši še eno generacijo na
zemlji.
Še preden začnejo zmago
praznovati, so glavna vrata,
ki vodijo v Zunanji svet,
raztrgana, uničena, skozi
pa vstopi velikanska spaka
z obrazom smrti in napove,
da se bitka šele začenja.
Shako-Khan, zastrašujo-
či vladar Zunanjega sveta,
prihaja tokrat na bojno
polje tudi osebno, v
spremstvu svoje uničeval-
ne vojske. Njihov namen
je podjarmiti in uničiti
vse, kar jim stoji na poti,
pri čemer jih ne more us-
taviti niti vsemogočni El-
der Gods. Bojevniki se bo-
do morali tokrat bolj kot
kdaj koli zanesti na lasten
pogum in biti izjemno sa-
moiniciativni, da jim bo
uspelo ustaviti silni napad
sovražnika, močnejšega
kot kadar koli.
Ko pade noč, Shao-Khan
in njegova nepremagljiva
vojska čakajo na že skoraj
samoumevno in popolno-
ma gotovo zmago, pri če-
mer pa podcenijo nepredvi-
dljiv in dostikrat nepremag-
ljiv človeški duh...
Režiser filma Smrtono-
sno orožje II je debitant
John R. Leonetti, ki je bil v
prvem delu tega filma di-
rektor fotografije, enako
nalogo pa je imel v filmih
»Maska«, »Vroči streli« in
»Part Deux«. .
NMS
Začinjena dekleta
na velikem platnu
Spice Girls, glasbena pete-
rica (zdaj četverica), ki v
zadnjih letih osvaja srca in
ušesa oboževalcev^ se zdaj
predstavlja še na platnu.
Spice Girls je dokumenta-
rec, romantični triler in kome-
dija, ki prikazuje prenatrpan
urnik v petih dnevih njihove-
ga norega življenja in razbur-
jenje deklet pred njihovim pr-
vim koncertom v živo. Film je
poln fantastičnih dogodivščin
in dramatičnih pregonov, ki
nas seznanjajo z nenavadnimi
dekleti in njihovim »začinje-
nim« svetom, ki se vrti okoli
vaj, T V showov, bleščečih za-
bav, bučnih nočnih klubov,
paparazzov in seveda nepo-
grešljivih oboževalcev, ki jih
spremljajo skoraj na vsakem'
koraku.
Film prikazuje preizkušnje
in nadloge, ki jih prinaša sve-
tovna slava, ujame dekleta za
in pred kamerami in se s sati-
rično ostrino loti medijskih
gigantov in reklamnih agencij,
ki neizprosno tekmujejo, da bi
izkoristili uspeh ali slavo de-
klet...
Kaj pa dekleta? Komaj čaka-
jo, da bi lahko začinile cel
svet...
Glavne zvezde so seveda
Posh, Ginger (zdaj že bivša
Spice), Scary, Sporty in
Baby. Poleg njih pa se v filmu
pojavijo tudi Richard E.
Grant, Claire Rushbrook,
Alan Cumming in Roger
Moore. Film je režird Bob
Spiers, scenarij pa je delo
priznane angleške scenarist-
ke humorističnih nanizank
Kim Fuller.
Spice Girls si lahko na veli-
kem platnu ogledate od 16.
julija v kinu Metropol v popol-
danskih urah in v Poletnem
kinu.
NATAŠA PEUNIK
Gremo v kino!
Očitno smo prejšnji teden zastavili malce zvito vprašanje. Na vpraša-
nje, v katerem filmu je Robert de Niro osvojil prvega oskarja, je večina
menila, da je bil to film Raging Buli oziroma Pobesneli bik. Za vlogo v
tem filmu je de Niro prejel drugega oskarja. Pravilen odgovor na naše
vprašanje je The Godfather II oziroma Boter II. Pravilno sta odgovprili le
Marija in Romana Pušnik, Planina 81, 3225 Planina pri Sevnici. Obe
bosta prejeli vstopnico za predstavo Celjskih kinematografov.
Kakšen je naslov prvega albuma, ki so ga izdale The Spice
Girls?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, do
ponedeljka, 20. julija. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo
prejeli vstopnice za kinopredstavo.
KINO
Union je zaradi prenove za-
prt.
Mali Union od 16. do 22. 7.
ob 18.30 ameriška črna kome-
dija Pasji dnevi.
Metropol od 16. do 22. 7.
ob 19. uri ameriška komedija
Spice Girls in ob 21. uri ak-
cijski spektakel Smrtonosna
bitka 2. 18. 7. ob 23. uri
acijski thriller Dež za ubija-
nje.
Poletni kino v Prothasije-
vem dvorcu od 16. do 22. 7. ob
22. uri ameriška komedija
Spice Girls.
Žalec 17. ob 20. uri in 19. ob
18.	uri ameriška komedija Nič
ni izgubljeno, 18. in 19. 7. ob
20. uri ameriški akcijski thril-
ler Zvezni šerifi.
Kino Dobrna 18. ob 19. in
19.	7. ob 17. uri ameriški film
Amistad.
V DRUŽBI S KANALOM A
Oprah show
v petek, 17. julija ob 18.30
bo gostja oddaje Deborah
*Norville, ki je zamenjala TV-
hišo, postala mati in nadalje-
vala kariero znova, z novimi
ljudmi, v novem okolju, če-
prav vse le ni potekalo tako
brez težav. Da medijske zvez-
de živijo dvojno življenje, ni
novost tudi takrat, ko javnost
»rešuje« njihove osebne prob-
leme.
Korak za
korakom
Režija: Patric Duffy
Igrajo: Brendon Call, Patric
Duffy, Suzanne Somers, Sta-
ci Keanan, Angela Watson.
Frank in Carol Lambert se
odločita, da bosta najela hišno
pomočnico, ki bo Carol malo
razbremenila. V časopis data og-
las in prvo dekle pride na pogo-
vor ravno takrat, ko Franka in
Carol ni doma. Vendar pa je
doma J. T., ki se ne more nagle-
dati čudovitega dekleta pred vra-
ti. Brez posvetovanja s starši ji
ponudi delo. Toda Carrie je tako
slaba čistilka, da je J. T.-ja strah,
kaj bodo rekli njegovi starši. De-
kle mu je tako všeč, da želi, da
ostane pri njih, vendar mora n
to nekaj storiti. Ne preostane mu
nič drugega, kot da začne čistiti
za njo. Vendar Carol in Frani«
nista slepa, zato mora dekle po
nekaj dnevih oditi...
SKRITA KAMERA
»Iger je konec, zdaj se bo-
mo pa posvetili še kruhu,« je
po prenosu zadnje tekme z
maratonskega svetovnega pr-
venstva v noggmetu izjavil
komentatcr Ivo Milovano-
vič. Po povratku iz Francije
bo Ivo, ki je tudi vodja RTV-
jevskega marketinga, preštel
izkupiček od oglaševanja,
odštel stroške in najverjetne-
je ugotovil, da je TVS s pro-
jektom leta zaslužila komaj-
da za sol. Sicer pa to ni po-
membno, pomembno je, da
so bili gledalci zadovoljni,
urednik informativnega pro-
grarra Lado Ambrožič pa
ljubosumen, ker je nogomet
za cel mesec potisnil v ozadje
pogovore o politiki in zani-
manje za oddaje, katerih
urednik je sin znanega slo-
venskega komandanta.
Vprašanje pa je, ali bo s
tako razlago trženja nogo-
meta zadovoljen generalni
direktor RTV^ Janez Ča-
dež, ki je zadnje čase razbu-
ril delavce na »nacionalki« z
grožnjo o kontroli prisotno-
sti zaposlenih na delovnem
mestu. Uvedba kartic priho-
dov in odhodov v stavbo
RTV-ja bo veljala tudi za te-
renske novinarje. Slednje pa
je' še dodatno razburilo Ča-
deževo obvestilo, da RTV
pred sodiščem ne bo prevze-
mala odgovornosti za objav-
ljene prispevke in bodo ob
morebitni obsodbi novinar-
jev kazen morali plačati sa-
mi. Zaradi te poteze Društvo
novinarjev Slovenije, ki ga
vodi nekdanji televizijski
novinar Branko Maksimo-
vič, razmišlja, da bi nekda-
njemu dopisniku TVS iz
Kranja, ki se je povzpel na
direktorsko mesto RTV-ja,
podelilo posebno priznanje
za vzpodbujanje raziskoval-
nega novinarstva.
Raziskovalno novinarstvo
pa je, kot kaže, na pragu
nove medijske afere. Uredni-
ci razvedrilnega programa
Miši Molk, ki je trn v peti
mnogim, ne samo na TVS,
očitajo, da za oddajo »Res
je«, katere voditeljica in
urednica je, nima urejenih
avtorskih pravic. Originalni
scenarij oddaje si je sposodi-
la pri Angležih, ga po dese-
tih oddajah, za katere je ime-
la dovoljenje, nekoliko spre-
menila, avtorske pogodbe pa
ni obnovila. Prva dama na-
cionalne TV je na dopustu in
zadeve še ni komentirala. Ali
se bo vse skupaj razvilo v
mednarodni škandal ali pa
bo ostalo le pri viharju v
kozarcu vode, ki ga je (s tem,
da je Mišiko zatožila Angle-
žem) sprožila nacionalni TV
nenaklonjena novinarka, bo
pokazal čas. Čisto lahko se
zgodi, da oddaje »Res je« v
jeseni ne bo več na sporedu,
utegne pa se zamajati tudi
šefovski stolček avtoritarne,
a kot kaže le ne vsemogočne
urednice.
Manjšo mednarodno afero
pa je že povzročilo imenova-
nje direktorja informativne-
ga programa POP TV-ja To-
maža Peroviča za člana sve-
ta bosansko-hercegovske
TV. Njegovo kandidaturo je
zavrnil sam predsednik Izet-
begovič, ki mu ne gre v ra-
čun, da bi o nacionalnem-
programu nekdanje bratske
republike odločal nekdo s
komercialne televizije, ki po-
vrhu vsega prihaja še iz Slo-
venije. Bosanskemu pred-
sedniku očitno ni znano, ka-
ko sposoben je Perovič, ki je
z oddajo »24 ur« slovenske-
mu nacionalnemu Dnevniku
odvzel skoraj polovico gle-
dalcev in skoraj toliko ka-
drov.
»Milili M

TV VODIC
39
mEsasaniM
40
TV VODIČ
mmm
št. 28.-16. iulii 1998
PETICA
TV VODIC
41
St. 28.-16. iulij 1998
42
TV VODIC
i
isiaoEsiEzr
PETICA
REPORTAŽA
43
Nasvideitje v
naslednji vojni
v Kambodži tece kri že tri desetletja - V Phnom Penhu prodajajo marihuano na mestni tržnici
»Ne vem, kaj. hudega sem
storil v prejšnjem življenju,
da sem se moral roditi v
Kambodži, Lahko bi bil pes v
drugi deželi, živel bi boljše,«
je izjavila ena zadnjih žrtev
kamboške politike. Človek iz
dežele, kjer so nazadnje ži-
veli v miru pred tremi deset-
letji.
Kambodža je drugače pri-
kupna dežela, ki jo moraš
vzljubiti. Spoznavajo jo redki
obiskovalci z vseh koncev sve-
ta, privabijo jih Phnom Penh
in sloviti templji v Angkorju.
Oba kraja sta za tujce razme-
roma varna, vsak drug cilj v tej
deželi lahko pomeni slovo od
življenja. Tega na ulicah pri-
jaznega Phnom Penha niti ni
slutiti.
V Phnom Penhu so se v
zadnjih letih na turiste že na-
vadili. Tu je za popotnike ne-'
kaj skromnih ali razkošnih
prenočišč, od koder odkrivajo
mikavno deželo. Phnom Penh
ima redno letalsko zvezo z
Bangkokom, iz Saigona je mo-
goče priti po cesti. Z letališča
je v mesto najcenejša poveza-
va z moped-taksijem, ki mu
velika prtljaga ne povzroča
posebnih preglavic. Za razliko
od Tajske se tukaj vozijo brez
čelad. Ljudje so zanje prerev-
ni, življenje je tu premalo
vredno.
Ničvredno
življenje
v milijonskem Phnom Pen-
hu se je težko znajti. Ulice, ki
so marsikje brez asfahne pre-
vleke, so bile tako pogosto
preimenovane, da je mesto
uganka. Počasi sem dobil
predstavo o mestu, pridružil
sem se množici kolesarjev in
motoristov.
Turisti si v središču mesta
ogledajo tempelj Wat Phnom,
Kraljevo palačo, Srebrno pa-
godo in tržnice. Na tržnici je
za tujce posebnost prodajanje
marihuane, po dolarja kilo-
gram. Najbolj razvpita zname-
nitost Phnom Penha so nekda-
nja mučilnica Pol Potovih Rde-
čih Kmerov ter njihova 17 kilo-
metrov oddaljena Polja smrti.
Ali se spominjate istoimenske-
. ga ameriškega filma?
Svet ne more pozabiti ene
najhujših diktatur tega stolet-
ja. V času, ko so Kambodžo
(oziroma Kampučijo) tlačili
Rdeči Kmeri, je za izgubo živ-
ljenja zadostovalo, da nosiš
očala ali obvladaš tuj jezik. V
tem primeru si obveljal za izo-
braženega človeka, razredne-
ga sovražnika. Rdeči Kmeri, ki
so bili najbolj izobraženi ko-
munisti Azije (voditelji Pol
Pot, Khieu Samphan in leng
Sary), so študiraU na uglednih
pariških visokošolskih ustano-
vah, celo na Sorbonni. Doma
so skušali ustvariti utopično
komunistično družbo kmeto-
valcev, ki so morali garati brez
strojev. Ukinili so mesta, od-
pravili denar in zasebno last-
nino in podobno. Med njihovo
štiriletno vladavino je pomrlo
od milijon in pol do dva in pol
milijona Kambodžancev. To je
ljudi, ki so pred tem trpeli
zaradi ameriškega bombardi-
ranja v času vietnamske vojne.
Nato je tekla kri med krvavo
vietnamsko zasedbo.
V nekaterih predelih Kam-
bodže so še področja, ki jih
obvladujejo Rdeči Kmeri. To-
da v času mojega bivanja je
bilo nesrečna Kambodža pred
izbruhom nove državljanske
vojne. Iz oddaljenih krajev so
pošiljali poročila o spopadih
med vojskama političnih
strank zadnje vladne koalicije.
Posamezne strele so turisti sli-
šali ter videli tudi v Phnom
Penhu, pa so jim rekli, da gre
za spopade med kriminalci.
Takšna je trenutno ta ne-
srečna, preizkušana dežela.
Tisti turisti, ki se odločijo pre-
daleč, pogosto izginejo brez
sledu ali jih najdejo ubite. Tu-
di cestni razbojniki ne pozna-
jo milosti. Toda v Phnom Pen-
hu sem srečal nekega Japonca
srednjih let, ki je s težkim
motorjem prekrižaril polovico
Kambodže in preživel. Morda
je za Azijce tod nekoliko lažje.
Na milijone min
»Ste že videli Polja smrti v
Choeng Eku ter Tuol Sleng,
Muzej genocida?« so vsak dan
znova vpraševali taksisti z mo-
pedi. »Samo za tri dolarje!«
V eni od zakotnih ulic pre-
stolnice sem se posvetil Tuol
Slengu, zloglasni mučilnici
Rdečih Kmerov. V nekdanji šo-
li je bilo zaprtih približno dvaj-
set tisoč ljudi, preživelo jih je le
sedem. V sedanjem Muzeju ge-
nocida so po zidovih tisoči fo-
tografij nesrečnikov, med njimi
otrok. V muzeju so na ogled
različni pripomočki za muče-
nje. Žrtve so pokopali na pri-
mestnih Poljih smrti, kjer mora
turist plačati vstopnino. V
dnevniku Cambodia Daily sem
naslednji dan prebiral reporta-
žo Associated Pressa o Huy
Himu, enem od predstojnikov
Tuol Slenga, ki uživa mirni po-
koj v vasi Anlong San.
S Kambodžanci se je težko
sporazumeti, angleško govori-
jo le redki. V Phnom Penhu
sem se lahko pogovarjal z mla-
dimi budističnimi menihi v
Wat Ounalamu ter s posamez-
nimi izobraženci. Ti so bili do
trenutne kamboške politike
upravičeno kritični, čeprav je
to lahko smrtno nevarno. Po
lanskem prevratu, ko so se po
Phnom Penhu streljali teden
dni, je ostal na oblasti samodr-
žec Hun Sen. Po podatkih
mednarodnih organizacij ima
ta bivši Rdeči Kmer na vesti že
več kot štirideset političnih
umorov.
Po ocenah tujih poznaval-
cev ni Kambodža niti diktatu-
ra niti demokratična država.
Pravijo, da vladajo v kraljevini
brez kralja zmedene razmere.
Takšne, ki odvračajo tuje vla-
gatelje in številnejše turiste. Ti
bi pripomogli, da bi Kambo-
džani živeli bistveno boljše.
Tako pa videvaš otroke, ki po
ves dan prenašajo težke tovore
ter male čistilce čevljev, ki si
tako služijo denar za šolo. Pre-
sunljiv je pogled na številne
žrtve min, ki so brez rok, nog,
oči. Povsod pretijo ostanki
različnih vojn. V tej nesrečni
deželi je še vedno od 8 do 10
milijonov neuničenih min. Vsi
kmetje ne morejo pridelovati
hrane, čeprav si to želijo.
V	prestolnici sem obiskal
ustanovo Wat Than, kjer po-
magajo žrtvam člani ameriške
katoliške dobrodelne organi-
zacije Merino. Učijo jih krojaš-
tva, mizarjenja, tkanja, raču-
nalništva in podobnih za živ-
ljenje koristnih opravil.
V	Phnom Penhu cveti le naj-
starejša obrt, ki privablja kar
nekaj tujcev. »Ali boste obi-
skali Martini bar?« so vsak ve-
čer spraševali moške turiste
taksisti z mopedi. Tam je veli-
ko prostitutk, trgovine z belim
blagom. Neprevidne turiste, ki
se ob pozni uri vračajo po
praznih ulicah, večkrat oropa-
jo. Med zanimivejšimi popot-
niki sem opazil belgijskega
policista, ki se je v eno od
prijateljic noči tako zagledal,
da ga je na koncu plačane
romance pospremila na leta-
lišče. Počutil se je kot v deve-
tih nebesih, koval je načrt,
kako bi novo ljubezen odpe-
ljal na evropska tla.
Zaradi pritiskov iz zahodnih
držav so začeli v Kambodži
trgovino z ženskimi telesi
omejevati. Ko sem se nekega
dne opoldne peljal v štirideset
kilometrov oddaljeni Odong,
nekdanjo kamboško prestol-
nico, me je taksist opozoril, da
je v odročni vasi bordel. Bil
sem presenečen, zato sem mii
rekel, naj mi to zanimivost
pokaže. Ko me je z glavne
ceste zapeljal na vaško ulico,
sem bil nemalo presenečen.
Bil sem edini obiskovalec, za-
to sem bil deležen bučnega
navdušenja približno stotnije
prijateljic opoldneva. Hitro
sem zapustil prizorišče.
. Prostitucija ter z njo poveza-
ne bolezni so še en bič, ki
muči trpinčeno deželo.
BRANE JERANKO
Tihi opoldan v Phnom Penhu. Varljivo zatišje v deželi, kjer teče kri v potokih.
»Polja smrti«. V treh desetletjih vojn in strahovlade Rdečih Kmerov so umrli številni nedolž-
ni ljudje. Nekatere so strahotno mučili.
Podoba revščine. Značilni ulični prizor iz Phnom Penha.

44
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Junij, ugoden mesec
v ZDA
Vse kaže, da je junij eden
najboljših mesecev na ame-
riškem trgu, kar še posebej
velja za avtomobile - in to
ne le za ameriške.
Tako je General Motors, si-
cer največji izdelovalec avto-
mobilov na svetu, junija do-
ma prodal 492 tisoč osebnih
avtomobilov, kar je bilo za
23,7 odstotka več kot v ena-
kem lanskem mesecu. Chry-
sler je v tem mesecu obseg
svoje prodaje povečal za de-
set odstotkov (252 tisoč avto-
mobilov), kar je mesečni re-
kord v letošnjem letu. Zani-
mivo pri tem pa je, da Ford
doslej še ni objavil svojih
prodajnih podatkov za junij,
po drugi strani pa se pri GM
bojijo, kaj se bo zgodilo ta
mesec. Tovarna ima veliko
težav s stavkami, saj že te-
den dni stavka nekaj deset
tisoč delavcev, pri tovarni pa
menijo, da bo zaradi tega
škode za najmanj 500 milijo-
nov dolarjev.
Dobro je šlo junija tudi
evropskim avtomobilskim
tovarnam. Tako je Mercedes
Benz prodajo povečal celo za
75, Volvo pa za 19 odstotkov.
Južna Koreja ječi pod krizo
Kriza, ki tako hudo tare azijska gospodarstva, seveda
vpliva tudi na prodajo avtomobilov.
Tako v Južni Koreji menijo, da se bo letošnja proizvodnja
avtomobilov zmanjšala kar za 20 odstotkov, vendar ni
pričakovati, da bi izpadlo domače povpraševanje lahko
povsem nadomestih z večjim izvozom na tuje trge. Združe-
nje južnokorejske avtomobilske industrije tako domneva,
da bodo imeli letos izgube za sedem milijard dolarjev, brez
dela pa utegne ostati vsaj 120 tisoč ljudi. Že lani so
predvidevali, da bodo vsi skupaj izdelah 2,7 milijona
avtomobilov, očitno pa je, da letošnja številka ne bo
presegla 2,2 milijona. Domača prodaja naj bi po sedanjih
predvidevanjih padla z načrtovanih 1,2 milijona na vsega
800 tisoč vozil.
Nemški Ford upa na dobre rezultate
Nemški Ford, ki je seveda v lasti ameriške matične tovarne, upa, da bo letošnje poslovno
leto končal dokaj ugodno.
Lani je tovarna poslovala pozitivno, tako naj bi bilo tudi letos. Lani so pri nemškem Fordu
zabeležili dobre rezultate, saj je bila prodaja vredna 28,1 milijarde mark, poleg tega pa so imeli za
več kot 40 milijonov mark dobička, kar je bilo veliko bolje kot leto prej, ko je bilo izgube za 551
milijonov mark. V letošnjih petih mesecih so tako na evropskih trgih prodali 498 tisoč
avtomobilov, kar je bilo 41 tisoč več kot v enakem lanskem obdobju. Zanimivo pri tem je, da bo
tovarna letos jeseni začela prodajati avto, s katerim bo nadomestila sedanjega escorta. To vozilo
je v Fordovem programu kljub ostarelosti še vedno dokaj uspešno. Na sliki: Ford escort
VWbom
v
Cez nekaj mesecev
VW bora
Nemška avtomobilska tovarna Volksvvagen je v zadnjih
tednih pogosto na prvih straneh časopisov, saj je pred nedav-
nim postala lastnica slovitega Rolls Roycea, pripravlja pa se
tudi na nakup Lamborghinija in tovarne motorjev Cosvvorth.
Ob tem pa tovarna pred-
stavlja tudi nove avtomobi-
le. Zadnji v tej vrsti je bora,
v bistvu limuzinska izve-
denka golfa IV, čeprav obli-
kovne poteze tega ne potrju-
jejo. Bora (avto je dobil ime
po jadranskem vetru, ki bi
ga po naše imenovali burja)
je 438 centimetrov dolgo vo-
zilo s štirirrii vrati, pri čemer
tovarna za kasneje napove-
duje še kupeja in celo ka-
brioleta.
Avtomobilu bodo name-
njali skoraj vse tiste motorje,
ki se vrtijo v golfu IV, pri
čemer naj bi bil najzmoglji-
vejši V5 z močjo 150 KM.
Opreme naj bi bile tri (com-
fortline, highline in trendli-
ne), vse pa kaže, da bo bora
najprej na prodaj v Nemčiji
(jeseni), nekaj kasneje pa tu-
di pri nas.
Daewoo z akcijo Romeo in Julija
Slovenski zastopnik južnokorejske tovarne Daewoo, Daevvoo Motor, je pripravil posebno
prodajno akcijo pod imenom Romeo in Julija.
Prvo ime so namenili lanosu v petvratni izvedbi (najbolje prodajani lanos na slovenskem trgu)-
drugo pa limuzinski izvedenki enakega avtomobila. Za oba modela velja, da sta dobro
opremljena (osrednje zaklepanje, servovolan, klimatska naprava ipd.), pri čemer hočejo za prvo
izvedenko 1,64, za drugo pa 1,65 milijona tolarjev. Za doplačilo enega tolarja ponujajo kupcern
bodisi klimatsko napravo bodisi televizijski sprejemnik. Na sliki: daevvoo lanos.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 33(|
avtomobilov.Prodanih je bilo 6 vozil. Organizatorji so izdali tudi 4
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev.
it. 16. {«»{1998
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
45
Renault in
njegov
projekt Arian
Francoski Renault pri-
pravlja projekt Arian. S tem
ge bo tovarna bolj dejavno
yliljučila v trgovino z rab-
ljenimi avtomobili, ki po-
staja pomembna dejavnost
vsake avtomobilske hiše.
Očitno je, da se je Renault
pri tem zgledoval po ZDA ozi-
roma Veliki Britaniji, kjer so
že razvili podobno mrežo tr-
govin z rabljenimi avtomobi-
li. Po sedanjih napovedih naj
bi Renault prve tovrstne cen-
tre v okviru tega projekta od-
prl v Franciji in Španiji, po
letu 2000 pa tudi drugje v
Evropi. Ob tem tovarna uve-
ljavlja tudi sistem 1.2.3:, ki
naj bi kupcem olajšal nakup
novega avtomobila. V tem
primeru se bodo lahko kupci
odločili za lizinški najem z
možnostjo kasnejšega odku-
pa, sistem pa bo med drugim
vseboval tudi vse druge mož-
nosti.
Pomembno pri tem pa je,
da bo Renault tistim, ki se
bodo odločili za takšen na-
kup njihovega avtomobila, za
eno ali morda dve leti podalj-
šal tovarniško jamstvo, poleg
tega pa bodo v pogodbi zajeta
tudi vsa vzdrževalna dela v
tem času. Pri tovarni so ob
tem zadovoljni s sedanjo pro-
dajo, še posebej z uspehom
megana v različnih karoserij-
skih variantah in kangooja, ki
gre dobro v promet tudi na
slovenskem trgu.
Alfa romeo 166
Italijanska avtomobilska
tovarna Alfa Romeo je v veli-
kem zagonu, saj v zadnjih
letih tako rekoč po tekočem
traku predstavlja nove avto-
mobile.
Po alfi 145/146 so trgu po-
nudili slovito alfo 156, avto, ki
je osvojil tudi naslov evrop-
skega avtomobila za leto 1998.
Sedaj ponujajo v objavo prve
uradne fotografije največjega
hišnega avtomobila. To bo se-
veda alfa 166, vozilo, s kate-
rim bodo dokončno upokojili
sedanjo alfo 164. Alfa 166 po-
nuja nekaj potez, značilnih za
alfo 156, sicer pa je to 472
centimetrov dolgo vozilo, ki
haj bi se primerjalo z BMW
serije 5, pa mercedesom E raz-
red in podobno konkurenco.
Motorjev bo pet, od tega
štirje bencinski in en dizel-
ski. Slednji je 2,4 JTD, zelo
dober agregat, ki ga ponujajo
tudi v alfi 156 z močjo 136
KM. Bencinski motorji pa bo-
do naslednji: 2,0 TS (155
KM), 2,0 turbo V6 (205 KM),
pa 2,5 V6 (190 KM) in 3,0 V6
(226 KM). Menjalniki bodo
seveda različni, osnovni pa
šeststopenjski, zraven pa bo-
do ponujali tudi samodejni
sportronic. Kot pravijo pri to-
varni, bo avto prinesel vrsto
naprednih tehničnih rešitev,
sicer značilnih tudi za neka-
tere druge avtomobile te hi-
še.
Vse kaže, da bo alfa 166
slovenskim kupcem na voljo v
januarju prihodnjega leta.
Alfa 166
Fiat: preživeli bomo sami
Kljub temu, da so v modi različna združevanja avtomobilskih tovarn, se pri italijanskem
Fiatu ne nameravajo z nikomer združiti.
Roberto Testore, vodja avtomobilskega dela Fiata, je pred nedavnim povedal, da je tovarna
kljub letošnjemu upadanju zaslužka dovolj močna, da viharne čase preživi povsem samostojno.
Po sedanjih načrtih naj bi Fiat letos izdelal-nekako tri milijone vozil, posebej pa italijanski
koncem zanimajo trgi v Indiji in na Kitajskem. V Indiji tako v okviru mešane družbe že nastaja
uno, ki gre razmeroma dobro v promet, konec prihodnjega leta pa bi radi tam izdelovali tudi
paHo, ki sicer nastaja v Braziliji. Za podobne posle se tovarna poteguje tudi na Kitajskem, kjer pa
je napredek v tej smeri precej počasnejši. Na sliki: Fiat palio
Volvo in VW skupaj
V	modi so velike združitve
avtomobilskih tovarn (Daim-
ler Benz in Chrysler), kar je
pač posledica prepričanja,
da bodo v prihodnosti lahko
preživeli oziroma uspevali
samo veliki koncerni z boga-
to ter zelo raznoliko ponud-
bo.
V	zadnjih dneh zbuja kar
nekaj pozornosti nedavni se-
stanek najpomembnejših lju-
di švedskega Volva in nemš-
kega Volksvvagna. Tako v eni
kot drugi tovarni tega sestan-
ka nočejo komentirati, očitno
pa, da naj bi se tovarni (če bo
do tega prišlo) tesneje pove-
zali predvsem pri izdelavi
gospodarskih vozil. Pri VW
so že pred časom dali jasno
vedeti, da nočejo ostati nekje
na obrobju in da jih zanima
morebitno tesnejše sodelova-
nje s kakšno pomembno to-
varno, nekaj podobnega pa je
bilo slišati tudi pri Volvu.
Ta tovarna se je hotela
pred leti združiti z Renaul-
tom, pa si je v zadnjem tre-
nutku premislila (oziroma so
si premislili delničarji). Za-
nimivo pri vsem tem pa je,
da so se vrednosti delnic
obeh tovarn takoj po objavi
vesti o morebitnem sodelo-
vanju na večini evropskih
borz močno povečale. Na sli-
ki: volvo.
if. S8.. 16. iulij im
46
NASVni
\\im\m\'..
Varčujmo z gobami
Odkar je vlada pripravila
uredbo za varstvo samoni-
klih gob, je omejeno nabira-
nje gob po naših gozdovih.
Prepovedano je nabiranje
nekaterih samoniklih gob
(okoli 70 vrst gob), med ka-
terimi so v prvi vrsti navad-
na lisička, karželj, nekatere
vrste gobanov, kolobarni-
ce...
V enem dnevu lahko nabe-
remo največ dva kilograma
samoniklih gob. Pri nabiranju
gob je prepovedana tudi upo-
raba vseh priprav, ki poško-.
dujejo rastišče ali gozdno
podlago. Nabrane gobe je po-
trebno očistiti že na samem
rastišču. Nabiranje gob je do-
voljeno od 7. ure zjutraj do
18. ure zvečer, ob sredah pa
jih naj ne bi nabirali. Prav
tako se naj bi za nabiranje in
prenašanje gob uporabljala
zračna in trdna embalaža. To
pomeni, da bomo gobe nabi-
rali predvsem v košare in ne
več v plastične vrečke, kar
počenja danes večina nabiral-
cev.
Prepovedan je tudi odkup
samoniklih gob, nabranih v
Sloveniji, za nadaljnjo proda-
jo in industrijsko predelavo.
Na tržnicah je dovoljeno pro-
dajati le tiste samonikle gobe,
ki jih bodo morah predhodno
pregledati gobarski strokov-
njaki.
Ker so količine nabranih
gob omejene, bomo večkrat
razmislili, kako ravnati s ti-
stimi gobami, ki jih lahko
naberemo. Uporabljali jih
bomo predvsem kot začimbe
ali priloge k posameznim je-
dem, kar gobarski strokov-
njaki in kulinariki priporoča-
jo že ves čas. Vse več pa
bomo kupovali gojene gobe,
ki nadomeščajo samonikle
gobe.
Od gojenih gob se danes
zelo priporočajo razni gojeni
ostrigarji (bukov ostrigar,
rdeči ostrigar,...), nekatere vr-
ste topolovk in v zadnjem ča-
su vse več tako imenovane
gobe shii-take (hrastova na-
zobčanka). Pri gobah shii-ta-
ke zdravniki in biologi ugo-
tavljajo, da imajo te gobe tudi
nekatere zdravilne lastnosti
ali drugače povedano, te gobe
pomagajo pri zniževanju krv-
nega pritiska in holesterola v
krvi.
Gobe vsebujejo različne po-
membne rudnine - kalijeve
soli, fosfate in različne količi-
ne vitaminov BI, B2, C in D,
po drugi strani pa vsebujejo
zelo malo maščob (1-2 od-
stotka) in imajo nizko kalo-
rično vrednost.
Z gobami ravnamo bolj
skrbno in varčno. Za dovolje-
ne količine nabranih samoni-
klih gob bomo poskrbeli, da
jih bomo tako shranili, da si
jih bomo vseeno lahko privoš-
čili skozi vse leto. Razmislili
bomo o možnih načinih kon-
zerviranja gob, da jih bomo
zaradi enkratne arome in oku-
sa uživali tudi izven sezone
omejenega nabiranja.
Konzerviranje
in shranjevanje
gob
Gobe v kisu: V kis lahko
vlagamo le sveže, zdrave in
trde gobe. Mnenje, da lahko
vlagamo le male gobice, je
napačno. Vlagamo lahko tudi
večje gobe, le da so zdrave in
čvrste. Pomembno je, da go-
be takoj po nabiranju vloži-
mo. V skrajnem primeru jih
lahko v hladnem prostoru
hranimo največ 10 ur.
Gobe za vlaganje skrbno
očistimo. Kocen na koncu
obrežemo in ostržemo. Gobe
sortiramo po velikosti in ope-
remo na cedilu pod tekočo
vodo. Večje gobe razrežemo
na pol ali četrt. V vreli slani
vodi jih kuhamo 5 do 10 mi-
nut (na en liter vode damo 20
g soli), nato jih odcedimo,
stresemo v čiste kozarce in
zalijemo z vrelim, osoljenim
in odišavljenim kisom. V kisu
prevrejemo nekaj zrn celega
popra, muškatni cvet, olup-
Ijeno šalotko, strok česna, lo-
vor in podobno. Kozarce na-
polnimo do roba in še vroče
zapremo.
Gobe v soli: Gobe skrbno
očistimo, operemo, zrežemo
na krhlje, če so majhne, jih
pustimo cele. V slani vodi jih
kuhamo 3 do 5 minut. Nato
jih odcedimo na situ, da se
osuše.
Ohlajene in osušene gobe
vlagamo tesno plast za plast-
jo v kozarce ali kakšno drugo
posodo. Med plastmi sohmo.
Zadnja plast naj bo sol. Povr-
šino gob prelijemo s preku-
hano in ohlajeno slano vodo
tako, da so gobe dobro pre-
krite. Tako konzervirane go-
be lahko vsestransko upo-
rabljamo.
Sušenje gob: Sveže nabrane
gobe očistimo in jih z ostrim
nožem narežemo na 3 do 5
mm debele lističe. Pri večjih
gobah odstranimo prezrelo
meso pod klobukom. Gobe re-
žemo po dolžini, po možnosti
v celem kosu, na dolge -lepe
rezine. Gobe, ki jih bomo suši-
li, nikoli ne peremo.
Narezane lističe zložimo na
čiste deske ali mreže ali, kar
je še boljše, na rešeta ali sušil-
ne lese. Gobe lahko sušimo
na soncu ali pa v sušilnici.
Važno je, da se gobe čim hi-
treje posuše, ker le tako ohra-
nijo lepo svetlo barvo. Suhi
lističi naj bodo debeli le 1 do
2 mm. Po sušenju gobe dobro
ohladimo, spravimo v vrečke
iz tanke in redke tkanine ter
jih obesimo na prepih v su-
hem prostoru. Posušene gobe
lahko z mlinčkom zmeljemo
tudi v gobov prašek, ki je zelo
dober dodatek jedem in oma-
kam.
' BOJAN SEŠEL
PSI, MAČKE IN
OSTALA DRUŠČINA
Na dopust s psom
Psi so zelo navezani na
»svojo« družino, zato jih, če
je le mogoče, vzemite s seboj
na dopust. Počitek s štirinož-
nim prijateljem je tudi za
ljudi poseben užitek, saj se
lahko z njim izdatno ukvar-
jamo, celotna družina lahko
hodi na sprehode, plava ali
pa se podi okrog.
Na potovanje sodi vsa obi-
čajna oprema, to je spalna ko-
šara, blazina in odeje, skledi-
ce, igrače... S psom je najlažje
potovati v lastnem avtomobi-
lu. Pri tem veljajo enaka pravi-
la kot pri vsaki drugi vožnji:
pes sedi vedno zadaj, privezan
naj bo s pasjim pasom in/ali
zavarovan z nedrsečo blazino;
pri kombijih je priporočljivo,
da se večji pes namesti na
tovorno površino, najbolje za
pasjo mrežo - pri tem pa mora-
te preveriti, da nepritrjeni deli
prtljage psa ne bodo poškodo-
vali.
Odstrite okna samo' za špra-
njo - zgodilo se je že, da so psi
skočili skozi okno iz drvečega
avtomobila.. Če spada med ti-
ste redke pse, ki ne prenesejo
avtomobilske vožnje, bo vete-
rinar rad predpisal tablete pro-
ti slabosti na potovanju. Na
daljših vožnjah pa naj bi imel
(tudi) pes možnost, da si
vmes pretegne noge.
Kot malica na poti je naj-
bolj primerna suha hrana, ki
je za krmljenje lahka in eno-
stavna in ne zahteva nerodne
priprave v tujih kuhinjah. Če
je hrana za psa neobičajna, ga
je treba en teden pred začet-
kom potovanja nanjo privadi-
ti. Če gre za potovanje v tuji-
no, je priporočljivo vzeti s
sabo zadostno zalogo že od
doma.
V letalu lahko manjši psi
potujejo v potniški kabini,
večji pa v posebnih kletkah v
klimatizirani kabini za tovor.
Število psov za polet je omeje-
no, zato je priporočljivo, da let
pravočasno rezervirate.
Na vlaku majhnih psov ne
smo tovoriti brezplačno kot
osebno prtljago v zaprtih tor-
bah ali košarah. Večje živali
potujejo v vagonu (na vrvici
ali z nagobčnikom) kot »nor-
malni potniki«.
Vnaprej se po telefonu ali
preko turistične agencije po-
zanimajte, ali je pes dobrodo-
šel tudi na cilju potovanja - v
hotelu v kampu. Pri vnaprejš-
njih rezervacijah bo morali re-
zervacijo s psom potrditi tudi
pisno.
Pri potovanju v tujino (in za
prihod nazaj) potrebuje vaš
pes veljavno potrdilo o ceplje-
nju proti steklini. Pazite na
časovno dobo pred tem: potr-
dilo mora biti praviloma staro
en mesec. Podrobnejše infor-
macije o določbah posamez-
nih dežel dobite pri avtomo-
bilskih organizacijah, na kon-
zulatu ali pri vašem veterinar-
ju.
VIVIN KOTIČEK
Počitnice brez staršev
Starši verjetno takšnim po-
čitnicam nasprotujejo tudi ali
pa predvsem zato, ker se ne
morejo sprijazniti z resnico,
da njihov otrok ni več otrok in
da se je že začel proces, s
katerim se bo v kratkem času
popolnoma ločil od družin-
skega jedra in začel živeti sa-
mostojno.
Sicer ni prezgodaj, vendar
le ob upoštevanju nekaterih
»varnostnih« ukrepov: Nikar
ne pokažite zaprepadenosti,
saj že kar vnaprej odklonilno
vedenje ni nikoli sprejemlji-
vo. Prošnje ne smete nikoli
takoj zavrniti, ampak jo oce-
nite skupaj z otroki: pozani-
majte se o družbi, kraju in
vrsti počitnic. Zavrnitve nikar
ne opravičujte s pomanjka-,
njem denarja: otrok prav do-
bro ve, kako je v družini z
denarjem. Če se z otrokovim
predlogom res ne morete
sprijazniti, mu predlagajte
študijske počitnice v kakšni
poletni šoli. Če gre za počitni-j
ce v paru, morate sami sebe
prepričati, da se tudi v mestu
lahko marsikaj zgodi in da je
zaupanje temelj pravih odno-,
sov.
In najpomembnejše:nikoli
ne pozabite, da veselje, ki^
pride prepozno, ni več vese-'
Ije. Svoboda pri 16-ih letih'
ima drugačen okus kot pri
23-ih.	D.P.
Svatovski godci, da vam na
svatbi ne bo zmanjkalo
»štrene«, kako zabavati svate,
vam bodi pri roki
knjiga
Jureta Krašovca
OHCET PO
STARI ŠEGI
Vedno ista pesem: niti dobro še niso prerasli otroških let,
že začenjajo govoriti o »samostojnih« počitnicah na kak-
šnem otoku z najboljšo prijateljico ali prijateljem, pogum-
nejši pa celo o oddihu s svojo »ljubeznijo«. In starši ne vedo,
kako naj rečejo ne, da pri tem ne bi bili videti preveč
zatirajoči ali avtoritarni, oziroma da ne bi tvegali dveh
tednov, preživetih ob telefonu, čakajoč na novice.
Prve počitnice brez staršev
so za odraščajoče mladostni-
ke zelo pomemben čas v pfo-
cesu osamosvajanja in dozo-
revanja. Prav zato, ker gre za
nekakšen preizkus stopnje
njihove odgovornosti, jih
otroci pričakujejo z navduše-
njem in razburjenjem, starši
pa z nemirnostjo in strahom.
Najstniki doživljajo to iz-
kušnjo kot neke vrste potrdi-
tev svoje lastne neodvisnosti:
preživeti teden ali celo mesec
dni, ne da bi morali za vsak
korak polagati račune materi
ali očetu, jih navdaja z občut-
kom svobode, počutijo se
gospodarji svojega lastnega
življenja. Zato je treba najst-
nike pustiti same na počitni-
ce, pa čeprav še niso polnolet-
ni.
Starši pri presoji največ-
krat niso objektivni. Željo
otrok, da bi odšli sami na
počitnice, presojajo vedno in
v vsakem primeru kot prez-
godnjo in prezahtevno, pa
čeprav so otroci že večkrat
dokazali, da jim je moč zau-
pati in da imajo glavo na
pravem kraju.
REKREACIJA ZA VSE
Šport na plaži
Ste že siti poležavanja na soncu ali pa lenarjenja v senci?
Privoščite si kanček rekreacije na plaži.
Letos so sila popularne najrazličnejše igre na prostem in pa
seveda šport, ki je v olimpijskem poletju pravi hit. Kadar si
želite gibanja, si lahko omislite skakanje na kanvasu, igranje
nogometa, rokometa, odbojke, foot-volley (odbojka z nogami),
košarke, gimnastiko, aerobiko, jazz balet in ples ob glasbi, tek,
kolesarjenje, badminton, namizni tenis, tenis, squash...
Tudi v vodi je paleta možnosti za gibanje sila pestra: od
običajnega razgibavanja in vodne telovadbe do aquarobike in
vodnega fitnessa, plavanja, skakanja, potapljanja, iger z žogo in
še marsikaj - potreben je le kanček navdušenja, športnega elana
in nepogrešljive domišljije.
Šl. 28.-16. julij 1998
PETICA
NASVETI
47
KUHAJMO PO DOMAČE
Paprika za okusen obed
paprike so okusne in če-
prav sedaj še niso ravno po-
ceni, je kljub temu treba iz-
koristiti priložnost za nakup
in okusen obed. Poleg tega,
da je paprika bogata z vita-
niini, je tudi lepa na pogled
in jo lahko uporabljamo za
okras k narezkom in sendvi-
čem.
Kupujemo' papriko, ki je
sveža in lepa na pogled. Razli-
ke med uvelo in nagnito ter
svežo in lepo papriko ni težko
opaziti tudi začetnikom v ku-
harski umetnosti. Čiščenje pa-
prike je nadvse preprosto. Z
ostrim nožem odrežemo po-
krovček, odstranimo semenje
in odpremo papriko. Lahko pa
papriko prerežemo na polovi-
co, nato pa- še na kocke ali
režnje.
Papriko je tudi enostavno
zamrzniti, saj je ni potrebno
blanširati. Očiščene in obrisa-
ne paprike razpolovimo, zlo-
žimo v skladovnice in zavije-
mo v folijo. Tako bodo ostale v
zmrzovalniku osem do deset
mesecev. Tokrat vasm ponuja-
mo tudi nekaj okusnih jedi,
pripravljenih s papriko.
Paprika z rižem in
gnjatjo
Potrebujemo: 150 g riža, 1
žličko curryja, 8 paprik, 200 g
šunke, 100 g sira gauda, peter-
šil), 2 jajci, poper, 65 g preka-
jene slanine, 1 čebulo, 1/4 1
belega vina, 4 žlice kisle sme-
tane, 1 žlico paprike v prahu,
1 zvrhano žlico moke.
Priprava: riž kuhamo s
currVjem v vodi 15 minut, na-
to vodo odcedimo, riž pa
splaknemo z mrzlo vodo. Pa-
prikam odrežemo pokrovčke,
odstranimo pečke in jih opere-
mo. Riž, šunko in na kocke
narezan sir zmešamo, doda-
mo 2/3 nasekljanega peterši-
Ija ter obe jajci. Začinimo s
soljo, poprom in curryjem. S
to zmesjo napolnimo paprike,
pokrijemo s pokrovčki. Slani-
no in narezano čebulo popra-
žimo v posodi, v katero nato
naložimo drugo poleg druge
še paprike. Zmešamo vino, 1/
4 1 vode, smetano in papriko v
prahu ter dolijemo paprikam.
Damo v ogreto pečico in peče-
mo 40 minut. Paprike potrese-
mo s preostankom nasekljane-
ga peteršilja. Omako zgostimo
z moko.
Paprike v loncu
Potrebujemo: 500 g svinji-
ne, 20 g margarine, 50 g pršu-
ta, 1 čebulo, 1 strok česna, sol,
poper, 1 noževo konico rož-
marina, četrt 1 belega vina, 1
kg paprik, 1/8 1 juhe iz kocke,
40 g naribanega sira.
Priprava: Svinjino nareže-
mo in popečemo na margari-
ni, dodamo še na kocke nare-
zan pršut, čebulo in strt strok
česna. Začinimo s soljo, po-
prom, rožmarinom. Dolijemo
vino in kuhamo v nepokritem
loncu 20 minut. Paprike oči-
stimo, operemo, narežemo na
rezance. Dodamo mesu in du-
šimo še 20 minut. Od časa do
časa dolijemo nekaj juhe, da
se jed ne prismodi. Potresemo
z naribanim sirom in popeče-
mo v ogreti pečici, da se na-
pravi skorja. Ponudimo s
krompirjem ali belim kru-
hom.
Ocvrta paprika
Potrebujemo: 4 paprike, 2
jajci, 1 žhco moke, sol, poper,
olje.
Priprava: Papriko očistimo,
operemo, narežemo na kolo-
barje. Stepemo jajca, dodam
moko, solimo in popopramo.
V to testo pomakamo kolobar-
je paprike, ki jih nato po dve
do tri minute cvremo v vrelem
olju.
Paprike v golažu
Potrebujemo: 500 g svinji-
ne, 30 g maščobe, 250 g čebu-
le, 1/2 litra juhe iz kocke, sol,
poper, 1 kg paprike, 1/8 1
kisle smetane, 1 žlico moke.
Priprava: meso narežemo
na kocke, popečemo na vroči
maščobi. Dodamo narezano
čebulo in pečemo še pet mi-
nut. Dolijemo juho, začinimo
in kuhamo 30 minut. Medtem
očistimo papriko in jo nareže-
mo na koščke. Dodamo gola-
žu, prilijemo smetano in ku-
hamo še 20 minut. Golaž zgo-
stimo z malo moke. Ponudi-
mo z rezanci ali krompirjem.
Paprika na
italijanski način
Potrebujemo: 1 kg paprike,
500 g čebule, 4 žlice olivnega
olja, sol, poper, 1/2 žličke ba-
zilike, za noževo konico timi-
jana, 500 g paradižnika, 30 g
naribanega parmezana.
Priprava: papriko očistimo,
operemo in narežemo na ko-
lobarje. Čebulo olupimo, na-
režemo na kolobarje. Segreje-
mo olivno olje, na katerem
popečemo papriko in čebulo.
Začinimo s soljo, poprom, ba-
ziliko in timijanom. Pokrije-
mo ter 25 minut dušimo pri
slabi vročini. Paradižnike pre-
vremo, olupimo ter dodamo
papriki, ki naj se kuha še pet
minut. Po potrebi začinimo.
Potresemo s parmezanom in
postrežemo z mesom.
Pripravlja: MAJDA KLANŠEK
BIO
KOLEDAR
Sejte, presajojte, sodite, zalivajte,
negujte rostline; rahljajte in
prezročujte Ho, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posomezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
Naprošeni ste za poročno
pričo in treba bo katero reči.
Dober vzorec boste našli pri
nagovorih starešin v
Jureta Krašovca
knjigi
OHCET PO
STARI ŠEGI
ZDRAVILNE RASTLINE
Peteršiij
Peteršilj (Petroselinum sa-
tivum L.) spada v obširno
družino kobulnic, ki je ob-
širna družina, saj zajema
kakih 3000 vr%t. Po veliki
večini so to zelišča, le redko
so grmi. Pogosto so to prijet-
no dišeče rastline in jih upo-
rabljamo kot začimbe, neka-
tere pa neprijetno smrdijo in
so strupene in celo smrtno
nevarne.
Poznamo dve zvrsti pravega
peteršilja in sicer normalnega
in kodrastega. Je dvoletna
rasthna. V zemlji ima vretena-
sto korenino, iz katere poga-
nja več žlebastih votlih stebel,
na katerih so gladki, svetli,
temnozeleni trojno pernato
deljeni pecljati spodnji listi,
višje po steblu pa so enoper-
nati ali samo iz treh rogljev
sestavljeni lističi.
Rumeno zelenka-
sti cvetovi so
združeni v ploščat
kobul. Iz njih se
razvije jajčasto
okrogli plodič s
petimi rebri in olj-
nimi cevkami z
eteričnim oljem.
Cveti od junija do
julija.
Raste kot za-
čimbna rastlina
po vrtovih in nji-
vah. Nabiramo ze-
lene liste, zrele
plodiče in koreni-
ne. Vse nabrano
posušimo v senci
na prepihu ali v
sušilniku.
Korenine vse-
bujejo komplek-
sno sestavljeno
eterično olje, vitamine, rud-
ninske soli, maščobno olje,
glikozid apiin, sladkorje,
škrob, sluzi, listi pa eterično
olje, klorofil, karotene, vita-
min C itd. Z vodno destilacijo
pridobivajo iz plodov čisto
eterično olje
Peteršilj je starodavna zdra-
vilna rastlina in ljudsko zdra-
vilstvo ga uporablja kot zdra-
vilo pri jetrnih boleznih, zlate-
nici, slabemu delovanju led-
vic, pri motnjah v krvnem ob-
toku, pri težavah s celuliti-
som, revmi, putiki, pri ledvič-
nih kamnih in pesku, pri kož-
nih boleznih, prebavnih teža-
vah, pri neprijetnemu napiho-
vanju, pri ženskah pa proti
belemu toku in bolečinam pri
mesečnem perilu. Vse te last-
nosti dolguje peteršilj hlapne-
mu eteričnemu olju.
Iz korenin pripravljamo čaj
tako, da vzamemo dve žlici
drobno sesekljane korenine in
jo prelijemo s pol litra mrzle
vode. Počasi segrejemo do
vrenja in kuhamo 5 minut.
Nato odstavimo, pokrijemo in
pustimo, da se čaj ohladi. Pre-
cedimo in na dan popijemo do
tri skodelice peteršiljevega ča-
ja. Ta spodbuja izločanje uri-
na, čisti ledvici, sečni mehur
in pomaga pri ledvičnih kam-
nih in pesku. Poleg tega spod-
buja potenje, zbija vročino,
uravnava neredno mesečno
perilo in izloča škodljive snovi
iz organizma.
Pripravimo si lahko čajno
mešanico iz enakih delov pe-
teršiljevih korenin, zlate roz-
ge, brezovih listov, krhlike, tr-
potčevih listov, poprove mete
in ognjičevih cvetov. Dve kav-
ni žlički mešanice poparimo s
skodelico vrele vode, pokrije-
mo in pustimo, da se čaj po-
polnoma ohladi. Tako priprav-
ljen čaj pijemo pri shujševal-
nih kurah in proti celulitiSu.
Spodbuja presnovo, žene na
vodo in olajša krčevito zape-
ko, ki se pri tem pojavlja. Po-
leg tega olajša težave, ki se
pojavljajo pri zatekanju nog.
vodenici itd. Pomaga pri sla-
bosti sečnega mehurja in pri
ledvičnih kamnih in pesku.
Ljudsko zdravilstvo ga pripo-
roča tudi proti zlatenici, za
zdravljenje jeter in vranice.
Pripravimo si čajno mešani-
co iz enakih delov peteršiljeve
korenine, brezovih listov, plo-
dov kumine, gladišnika, listov
zelene, lušterka in koprive.
Dve veliki žlici te mešanice
poparimo s pol litra vrele vo-
de, pokrijemo in čez tri ure
precedimo. Pijemo tri skodeli-
ce tega čaja pred zajtrkom,
pred kosilom in pred večerjo.
Tudi iz listov kuhamo čaj
. tako, da dve kavni žlički droge
poparimo s skodelico vrele vo-
de, pokrijemo in pustimo, da
se čaj ohladi. Nato precedimo
in čaj pijemo po jedi.
Iz sveže rastline iztiskamo
sveži sok, ki ga pijemo po majh-
nih požirkih čez dan. Spodbuja
tek, poživlja spolne žleze in
ljudsko zdravilstvo ga priporoča
vsem, ki se slabo počutijo ali pa
jih je izčrpala bolezen z visoko
vročino. Sveži peteršiljev sok
uporabljamo proti sončnim pe-
gam, za obkladke, za masiranje
kože na obrazu za lepšo polt
itd. Peteršiljev čaj uporabljamo
tudi zunanje za obkladke vnete
kože, pri pikih žuželk in za
krepitev lasišča.
Peteršilj evega čaja ne smejo
piti tisti, ki imajo težave z vnet-
jem ledvžičnih čašic in noseč-
nice.
Piše: BORIS JAGODIČ
SADJE ZA ZDRAVJE
Pridelajmo robide
Vsako poletje nas bo robi-
da, seveda če bomo zanjo
ustrezno skrbeli, nagradila s
številnimi plodovi.
Robidnice so kiselkastega
okusa, nekoliko manj kisle so
tiste, ki so zelo mehke. Upora-
bimo jih lahko na različne na-
čine. Zelo okusna je na primer
pita z robidnicami, dodamo
jih lahko v sadno solato, jemo
jih lahko same ali polite s sme-
tano. Z aparatom za sladoled
pa si vroče poletne dni hladi-
mo z doma narejenim sladole-
dom, ki je resnično odličen.
Robida lepo uspeva na svet-
li, sončni in pred vetrom zašči-
teni legi. Zato bomo morali
pred saditvijo zanjo najti pri-
merno mesto. Pripravimo ji
ustrezno dolgo in široko gre-
do, odvisno od tega, koliko
potaknjencev bomo posadili.
Greda bo videti lepša, če jo
bomo obdali z betonskimi
robniki, še posebej, če je na
travnih površinah ob hiši ali
garaži. Pripraviti ji moramo
tudi ustrezno zemljo, v kateri
bo lepo uspevala. Najprimer-
nejša so srednje težka, bogata
in prepustna tla. Za rozge (po-
ganjke) je potrebno pripraviti
žičnico, po kateri se bodo
vzpenjale in jih bomo nanjo
privezali. Žičnico lahko nare-
dimo tako, da na vsako stran
grede zabetoniramo betonska
stebra, ki že imata luknjice.
Skozi te luknjice napeljemo
žico.
Ko je prostor pripravljen,
lahko pričnemo s sajenjem.
Eden izmed načinov razmno-
ževanja robid je z zelenimi in
olesenelimi potaknjenci. Jese-
ni na gredi izkopljemo do 40
cm globoke jame, v približno
metrskih razmakih. Po sajenju
robide pognojimo s hlevskim
gnojem. Tako kot pri zelenjavi
in rožah tudi pri robidah pride
v poštev zastirka iz lubja in
trave, ki nam ostane od koš-
nje. Tako bo zemlja dlje časa
obdržala potrebno vlago.
Robide pričnejo cveteti v za-
četku junija. Imajo bele cveto-
ve. Plodove pričnemo obirati v
sredini julija. Pobiramo jih do
septembra. Gojene robide so
brez trnov, tako da je obiranje
pijetno opravilo.
Po obiranju robide pripra-
vimo za naslednjo sezono.
Rozge, ki* obrodijo letos, po
obiranju porežemo do tal,
saj že rastejo rozge za na-
slednjo sezono. Le-te pusti-
mo in jih privežemo na žični-
co za naslednje leto, ko bodo
obrodile. Zgodaj spomladi
robide okopljemo in pognoji-
mo. Za naš trud nam bodo
poleti poplačale z bogatim
pridelkom.
SUZANA SUHOLEŽNIK

48


TRAČNICE
V »kontra« je rešitev
Jože Brodnik: »Oh, ti ljudje - kar naprej tarnajo; eni zaradi neurejenih cest, drugi zaradi gneče
na njih... Kako naj rešim težave?«
Jože Zimšek: »Preprosto - obrnite promet, kot to počnemo v Celju, pa boste ubili dve muhi na en
mah. Kar poglejte Gosposko - ljudje si sploh ne upajo več na cesto, saj nikoli ne vedo, v katero smer
se lahko peljejo.«
S Turnšicom v Korejo
»Janko Turnšek nas bo odpeljal na prvo polfinalno tekmo v
'fusbalu' na prihodnje svetovno prvenstvo ali pa ne bo več
upravljavec kabelske televizije,« se pridušajo na Rečici ob Savi-
nji. Pretekli teden, ko je bila na sporedu tekma med Brazilci in
Nizozemci, je namreč »Turnškova« kabelska televizija doživela
neslavni mrk - nogometni navdušenci pa v jok.
Politična čaicalnica
Vojno na Balkanu je mogoče
čutiti celo v čakalnici dežurne
ambulante celjskega zdravstve-
nega doma. Na lesenih klopeh
so vrezana srbska in hrvaška
nacionalistična gesla, pri če-
mer je mogoče sklepati, da so
bolniki potrebovali predvsem
nujno psihiatrično pomoč.
Pivopivci rešujejo
železnico
Ne vemo, po kakšnih kriteri-
jih Slovenske železnice določa-
jo ceno povratne vozovnice od
Celja do Laškega v času Piva in
cvetja, vendar je iz številke, ki
sojo tokrat izračunali, mogoče
sklepati le to, da na veliko
izkoriščajo ljubezen Slovencev
do laškega piva. Karta za po-
sebni vlak je bila namreč 32
tolarjev dražja od običajne.
Pričicanja in
podgane
Pred kratkim je žalski svetnik
Vojko Zupane omenil, da če se
v Žalcu pričkajo (primer hotela
Prebold) o kakšni stavbi, se
potem v njej zaredijo podgane.
Izpeljanko iz pričkanja v KS
Galicija prepuščamo bralcem.
ZANIMIVOST
S konji proti požaru
Ob 95 letnici Prostovoljnega gasilskega društva na Gomilskem so predstavili tudi vse
brizgalne, ki so jih v letih svojega obstoja uporabljali in še delujejo.
Med njimi je tudi ročna brizgalna iz leta 1904, ki je na ročni pogon, kot pove že ime, na kraj
požara pa sta jo vozila dva ali en par konj. Sicer pa ta častitljiva brizgalna sedaj domuje v
Gasilskem muzeju v Žalcu. Čeprav gomilski gasilci že dolgo ne uporabljajo več te brizgalne, jim je
pri demonstraciji šlo dobro od rok.	T. TAVČAR
Aktualna fotica
»Ko bom velik, bom sam mabrisaU Francoze!«
(Od)kloni
Obisk se slabša na obali,
kriv nogomet je, krivo vreme,
kriv turist je, ki se šali
ali prazen žep, to težko breme.
Kaj vrti se v duhu časa -
bolniških sester stavka,
podoba vsega brez okrasa,
sprava, ki ob nas mijavka.
NASMEH,
PROSIM
Tokratna nagrajenka je
Martina Žužek iz Paroža^
Objavljamo njeno šalo o lo-
vu, na račun lovcev pa gre
tudi šala, ki jo je poslal Ivan
Leben-Slavc.
Lov
Lovec Lojze se navsezgodaj
odpravi na lov. Ker začne de-
ževati in močno pihati, se vpi
ne domov. Sleče se in potiho
zleze v posteljo, žena pa napol
v spanju vpraša:
»Ljubi, kakšno vreme je zu-
naj?«
»Hladno in dežuje.«
»Oh, moj mož, ta norec, pa
je šel na jago.«
Brez sicrbi
Lovec se vrne v poznih ve-
černih urah z lova in potolaži
ženo: »Bodi brez skrbi. Ta me-
sec nam ne bo treba kupovati
mesa.«
Žena: »Ali res? In kaj si us-
trelil?«
Lovec: »Ničesar. Ampak
sem pa celo plačo zapil.«
OBADJI I
PIKI j
•	Gospodarske združbe
z izgubo so vseeno gojiš-
če tolarjev - za nekatere.
•	Blaginja je kot sreča.
Najdejo jo le izbranci.
•	Tako drvimo v Evro-
po, da na prašni cesti ne
vidimo nevarnosti.
OBAD
POPEVKAR