NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Uredni(a NT Milena Bretko Poklic ŠT. 28 - LETO 53 - CELJE, 16. 7.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK) Mokro od zunaj in od znotraj Takšno je bilo doslej letošnje poletje - za tisto zunanjo mokroto nenehno skrbi neprijazno nebo. za notranjo pa so v minulem tednu najbolje poskrbeli v Laškem na Pivu in cvetju (stran 17). Z izleta Novega tednika in Radia Celje v Šaleško dolino pa so nam bralci in poslušalci poslali samo razglednice, tako da lahko o »mokroti« le ugibamo (stran 16). Zakaj pa dekle na fotografiji kaže RESNICI DO DNA BO »Županova« komisija našla resnico v KS Galicija? Stran 5. Neporavnani računi Dogovori med Laškim in Radečami na slepem tiru. Stran 2. Esmeralda zasebno Zelenooka Leticia Calderon je zagovornica trdega dela. Reportaža na strani 34. ŠENTJURSKI RAJ ZA ČRNOGRADITEUE Asfaltno bazo v Planinski vasi legalizirali po skrajšanem postopku. Stran 4. Ozdravitev je bila čudežna Na Slomškovo razglasitev za svetnika je vplivala ozdravitev celjskega opata Kolška. Stran 10. Gosposka spet obrnjena V celjskem mestnem jedru spremenjen prometni režim. Stran 31. Bum-bum tenis Kdo ima najmočnejšega? Preberite v Kroniki s Celjskega na strani 32. TV VODIČ NA STRANEH 39-42. kovinOtehna 2 DOGODKI Računi med Laščani in Radečani še niso poravnani V Laškem upajo, da bodo še pred volitvami uredili premoženjska razmerja • Vsi dosedanji dogovori so se ustavili na slepem tiru čeprav sta se sedanji obči- ni Laško in Radeče uradno ločili že pred skoraj štirimi leti, še vedno ne moreta iti dokončno narazen. Veže ju premoženje nekdanje skup- ne občine, ki ga nikakor ne moreta pravno-formalno raz- deliti, saj hoče eden od part- nerjev iz bivšega »zakona« izvleči čim več, kar pa, seve- da, drugemu ne ustreza. Vsi dosedanji sestanki predstav- nikov obeh strani - glede na težo problema jih je bilo pre- senetljivo malo, pa še to veči- noma le na pobudo občine Laško - so se vedno ustavili pri laškem zdravilišču. Te dni naj bi Radečani po- slali v Laško svoj predlog, ka- ko rešiti vprašanje razdelitve skupnega premoženja, saj Laškega, ki je narejen na osno- vi pogodb nekaterih drugih občin, ki so uspešno uredile premoženjska razmerja, noče- jo sprejeti. Nekajletno trmasto vztrajanje na dveh bregovih sicer ni bistveno vplivalo na vsakdanje življenje prebival- cev obeh občin, je pa povzro- čilo veliko slabe volje v obeh občinskih upravah in kopico problemov Zdravilišču Laško. Le-to sicer ves ta čas zelo do- bro posluje in se razvija, ven- dar bi naredilo še več, če bi se lahko registriralo kot delniška družba in odprlo vrata sveže- mu kapitalu. Zaradi občine Radeče, ki zahteva svoj 25- odstotni delež v zdravilišču, se je nekdanji javni zavod zau- stavil na sredini lastniškega preoblikovanja. Kljub temu, da je leta 1995 že bil registri- ran kot družba z omejeno od- govornostjo in da je že pričel s postopkom za registracijo del- niške družbe. Radečani, ki vseskozi trdijo, da je zdraviliš- če tudi njihovo in da imajo pravico soodločati pri vseh njegovih statusnih spremem- bah, so namreč lani najprej s tožbo zahtevali ničnost vpisa zdravilišča v register kot druž- be z omejeno odgovornostjo, kar pa jim je sodišče, zaradi prepozno oddane vloge, zavr- nilo. Februarja letos so se pri- tožili na višje sodišče, s tožbo pa so zahtevali naj se zaustavi tudi postopek preoblikovanja v delniško družbo. V zdraviliš- ču zdaj čakajo, kako bodo od- ločili razsodniki, in poudarja- jo, da jim pravzaprav niti ni tako pomembno, kako bo ime njihovim lastnikom, ampak predvsem to, kakšen odnos bodo imeli do razvoja in uspe- šnega poslovanja zdravilišča. Želijo tudi Kisiingerjevo hišo v Laškem te dni tudi ne vedo, kaj bo z znano KisHn- gerjevo hišo na Aškerčevem trgu, ki jo želijo preurediti v galerijo in v njej namestiti stal- no muzejsko zbirko. Radečani so jim tudi tu prekrižali načr- te, saj zahtevajo, da se hiša vključi v delitveno bilanco. V zemljiški knjigi je namreč kot lastnik objekta vpisana Glas- bena šola Radeče. Pred deset- letjem je hišo z denarjem iz samoprispevka kupila krajev- na skupnost Laško in jo name- nila laškim otrokom za učenje glasbenega pouka. Ker pa je v bivši občini glasbena dejav- nost potekala pod okriljem Glasbene šole Radeče, so se- veda lastništvo hiše vpisali na njeno ime. V Kislingerjevi hiši ni nikoli potekal glasbeni pouk, saj je občina prav v ti- stem času našla primernejše prostore v kuUurnem centru. V Laškem še ne vedo, kako bodo rešili ta zaplet, prepriča- ni pa so, da je hiša njihova, čeprav je v formalnem smislu napisana na radeško glasbeno šolo. Tožba zaradi starega dolga Zaradi neurejenih premo- ženjsko pravnih razmerij in, roko na srce, nekoliko preveli- ke »šlamparije«, je občino Laš- ko doletela tudi tožba Sloven- skega odškodninskega sklada. Ker od leta 1993 do 1995 ni poravnala obveznosti do skla- da, to je zakonsko določene desetine kupnine od vsakega, po stanovanjskem zakonu prodanega stanovanja, je sklad februarja 1996 poslal opomin z opozorilom, da zna- ša dolg 12,5 milijona tolarjev, od tega je 7,2 milijona tolarjev glavnice, za 5,3 milijona pa se je nabralo obresti. V finančni službi so takoj naredili prera- čun obveznosti na obe občini in 73 odstotkov glavnice pripi- sali sebi, ostanek pa občini Radeče. O tem so takoj obve- stili odškodninski sklad in Ra- dečane ter marca 1996 plačah svoj delež. Po enem letu so na svoje veliko presenečenje iz- vedeli, da jih je sklad tožil, v tožbo pa je vključil tudi obči- no Radeče, ki pa je zahtevala svojo izključitev iz tožbe, češ, da je svoj dolg za leto 1995 poravnala. Tistega, ki je v letih 1993 in 1994 nastal v bivši skupni občini in znaša po izra- čunih Laščanov 1,3 milijona tolarjev, pa ne priznava. Odpr- to je ostalo tudi vprašanje za- mudnih obresti, za katere so v Laškem menili, da jim jih bo sklad odpisal, vendar je le-ta z nakazili iz leta 1996 pokrival le zamudne obresti, glavnica pa je ostala skorajda nespre- menjena. Junija letos so predstavniki sklada pojasnili občini Laško, da jim obresti v nobenem pri- meru ne bodo odpisali in da vztrajajo pri tožbi. Do 11. juni- ja je dolg skupaj z obrestmi narasel na 12,9 milijona tolar- jev. V finančni službi so spet naredili preračun in ugotovili, da znašajo obveznosti občine Laško 7,98 milijona tolarjev, občine Radeče pa 4,94 milijo- na tolarjev. Vztrajajo namreč pri tem, da mora odgovornost do dolga prevzeti tudi občina Radeče in ne le občina Laško, saj to, da je nasledila tudi ime bivše občine ne pomeni, da je tudi edina naslednica vseh starih dolgov. Laščani pravijo, da bodo svoj dolg čim prej poravnali, kako se bodo pri tem odzvale Radeče, pa za sedaj še ni po- vsem jasno. JANJA INTIHAR Voda zalila ceste Močno deževje je v torek popoldne na Celjskem pov- zročilo izlitje številnih rek in potokov, še posebno pa je ljudi prestrašila Savinja. Ponekod ni bila prevozna cesta proti Logarski dolini, v nazarski občini se je po travniških površinah razlila Dreta, pred podjetjem MGA pa je potok preplavil cesto. V Celju je bregove prestopila Voglajna, ki je zalila cesto, za naselje Pod gradom, in zalila podvoz pri sotočju s Hudinjo. Na travnate površine sta se ponekod razlili Ložnica in Hudinja. V Slovenskih Ko- njicah je najbolj narasla Dravinja, ki je poplavljala v Ločah. Do 23. ure je bila v Veliki Pirešici zaprta cesta Arja vas-Velenje, v Laškem pa je Savinja zalila kletne prostore Zdravilišča Laško in podvoz v Marija Gradcu. Ker je bilo napovedano nadalj- nje deževje, so na Celjskem aktivirali štabe civilne za- ščite in gasilske enote, na srečo pa je nehalo deževati in stanje se je že včeraj nor- maliziralo. Z OBČINSKIH SVETOV Ferležev mlin spomenik ŠENTJUR - Občinski svet je na zadnji seji razglasil Ferležev mlin v Šibeniku pri Šentjurju za tehniški spomenik. Z razglasi- tvijo Malgajeve rojstne hiše v Hruševcu za kulturni spomenik pa morajo še počakati, saj so imeli svetniki med zadnjo obravnavo nekaj pomislekov. (BJ) Za vrtec Kozje kredit KOZJE - Občinski svet je prejšnji teden sprejel letošnji proračun. Skupni prihodki znašajo 217 milijonov tolarjev, odhodki pa 229 milijonov. Razliko, ki je nastala zaradi naložbe v otroški vrtec Kozje (zanj namenjajo 42 milijonov), bodo pokrili z najetjem kratkoroč- nega kredita ter s pridobitvijo namenskega denarja. (BJ) Ravnateljica v pokoj LUČE - Med dvema kandidatoma za ravnatelja osnovne šole Blaža Arniča v Lučah se je občinski svet odločil za domačinko Valči Robnik. Dosedanja ravnateljica Vida Štiglic se bo upokojila. (Ž.Z.) Težave s takso LUČE - Turistična taksa za nočitve je v Solčavi višja kot v Lučah, zato je TD Solčava na svet zaman naslovilo pobudo, da bi jim presežek vrnili. Zaradi določenega dela stalnih stroškov se bo taksa tudi v bodoče stekala v občinski proračun in nato delila po ustaljenem ključu. (Ž.Z.) Petina manj za vrtec LUČE - Julija in avgusta bo prispevek staršev v vrtcih Luče in Solčava spet nižji za petino. Seveda le v času letnega dopusta, kar v lučki občini prakticirajo že nekaj zadnjih let. (Ž.Z.) Dražja stanovanja LUČE - Povprečna gradbena cena stanovanj je višja za 10,5 odstotka, kar utreza rasti stroškov v gradbeništvu. Kvadratni meter stanovanja v lučki občini je tako skoraj 110.000 tolarjev, povprečni stroški komunalnega urejanja pa so višji za 14 odstotkov. (Ž.Z.) Ograjeno igrišče LUČE - Športno igrišče je zadnje mesece zelo razburjalo krajane, saj so žoge padale na njihove posesti. Zato je bil dosežen kompromis, da se bo v celoti ogradilo (mreža je zdaj že za obema goloma), s čimer bo tudi urejen dostop, ki je doslej nekatere prav tako motil. (Ž.Z.) Za novega poveljnika LUČE - Civilna zaščita bo v kratkem doživela nekaj kadrovskih sprememb. Nujne so predvsem zaradi odselitve predsednika, ki lahko povzroča težave pri koordiniranju aktivnosti. Poveljnika in kontaktno osebo bo imenoval župan Mirko Zamernik. (Ž.Z.) Nova obsoteljska znamenitost ŠMARJE PRI JELŠAH - Šmarski občinski svet je prejšnji teden razglasil antiklinalo v Mestinju za geološki naravni spomenik. Gre za izjemno redkost, edino znano gubo v plasteh takšne starosti v Sloveniji. Antiklinalo, ki je tik ob križišču cest v Celje, Rogaško Slatino, Podčetrtek in Lemberg, bodo namenili za turistične oglede, z razglasitvijo pa želijo tudi preprečiti ogrožanje dragocene dediščine. (BJ) Zasebno zemljišče - prehod prepovedan Zaprta cesta na Vranskem - V KS želijo odkupiti sporno zemljišče v soboto se je na lokalni cesti, ki vodi proti avtobusni postaji na Vranskem, znašla cestna zapora, na kateri je bilo napisano: »Privatno zemljišče. Prehod prepove- dan,« »Drago Zupan z Vranskega je na krajevno skupnost Vran- sko 27. 6. 1998 naslovil dopis, v katerem se odpoveduje ko- riščenju zemljišča, ki ga je uporabljal kot začasno nado- mestilo za zemljišče za avto- busno postajo in vpadnico,« je razložil »pripetljaj« predsed- nik sveta KS Vransko Franc Sušnik, in dodal, da ima do- pis poštni žig z datumom 29. 6. 1998, na KS pa so ga prejeli 1. 7. 1998. Istočasno je Drago Zupan poslal še drug dopis, v kate- rem žalskega župana, gostišče Filač, avtobusna podjetja. Po- licijsko postajo Žalec... obveš- ča, da je zemljišče, na katerem je vpadnica in Avtobusna po- staja Vransko, njegova last in da je zaprtje ceste njegova pravica; da se v desetih letih niso dogovorili za odkup zem- ljišča in da bo zato zaprl cesto, če pa bodo dosegli soglasje, bo odstopil od zaprtja. »Ker pred leti pač niso hote- li prodati potrebnega zemljiš- ča, je KS Zupanovim zagoto- vila nadomestno zemljišče, ki so ga uporabljali do 27. 6. 1998. Za odkup zemljišča je seveda zainteresirana tudi krajevna skupnost, in ko sva se z Darkom Zupanom pogo- varjala, sem poudaril, da je treba obnoviti cenilni posto- pek, s čimer se je Zupan stri- njal,« je pripovedoval Franc Sušnik. No, preteklo soboto se je sredi ceste znašla zapora, ki pa so jo policisti kmalu odstra- nili. »Cesta je lokalnega zna- čaja v lasti občine Žalec, ki je upravljanje predala Cestnemu podjetju Celje in prepričan sem, da je bila zapora nelegal- na. Zame je zapora samo do- kaz, da lahko v Sloveniji poč- neš, kar hočeš. Zemljišče smo še vedno pripravljeni odkupi- ti, vendar na osnovi sodne ce- nitve - za ceno se preprosto ne moreš dogovarjati kot bi razte- goval čigumi,« poudarja Franc Sušnik. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Št. 28.-16. julij 1998 mmml D060DKI 3 V Žalcu 5+1? Po napovedih naj bi včeraj poslanci v Spodnji Savinjski dolini »zakoličili« 6 novih občin Potem ko smo nekako v pričakovanju preživeli pre- tekli teden, kako bodo po- slanci v državnem zboru odločili glede novih občin, pa poslanci o spremenje- nih občinskih mejah niso rekli nič, ker ta točka ni prišla na vrsto. Poslanci so z izredno sejo, na kateri so obravnavali sve- ženj zakonov s področja lo- kalne samouprave, pričeli že preteklo sredo, dokončali v petek, seja pa naj bi se nadaljevala včeraj, vendar hkrati z redno sejo. »Pravzaprav ne vem toč- no, kako bo seja potekala,« je v torek komentiral posla- nec z žalskega območja dr. Franc Zagožen, »niti ni ja- sno, kako bomo odločali o novih občinah. Komisija za lokalno samoupravo je pod- prla amandma Slovenske ljudske stranke in kolikor vem, nekaj podobnega pri- pravlja tudi Socialdemo- kratska stranka. Bistvo amandmaja je, da se na ob- močju sedanje občine Žalec ustanovi šest novih občin: Žalec, Prebold, Polzela, Vransko, Braslovče in Ta- bor. S tem se strinja tudi večina poslancev v Liberal- ni demokraciji Slovenije - v bistvu so s tem potrjeni predlogi strank iz Spodnje Savinjske doline in upošte- vani izidi referenduma. Pri- čakujem, da bo takšen pred- log tudi izglasovan, vendar ne vem, če bomo v sredo (torej včeraj, op. US) sejo tudi zaključili.« Po pričakovanju večine poslancev bodo brez večjih težav izglasovane tudi dru- ge nove občine. Predlogi vlade in tudi komisije za lokalno samoupravo v dr- žavnem zboru namreč te- meljijo na rezultatih refe- renduma in večinsko izraže- ne volje ljudi. Še vedno pa ostaja sporna Prihova, kjer se približno polovica kraja- nov želi izločiti iz mozirske in se priključiti nazarski ob- čini. »Po mojem mnenju je najpametneje, da naselje Prihova razdelimo: del, ki gravitira na rečiško krajev- no skupnost, naj ostane v občini Mozirje; drugi del pa, če ne gre drugače, naj se pač priključi k občini Nazar- je. Tega sedaj seveda ne bo mogoče storiti, delitev nase- lja je v pristojnosti občine. Kolikor vem, bi bili v občini Mozirje na delitev tudi pri- pravljeni, vprašanje pa je, kako bo v Nazarjah. Za sre- do, ko naj bi predvidoma o tem razpravljali, pa ne vem, kako se bo zadeva rešila - najpomembneje je, da se nehajo spori, toda če bo ce- loten kraj prenešen v nazar- sko občino, se bodo spori nadaljevali.« :: URŠKA SELIŠNIK Kakor je slišati, sta se koalicijski stranki LDS in SLS oziroma vodji poslan- skih skupin, Tone Anderlič in dr. Franc Zagožen, na Braslovškem jezeru že pred časom dogovorila za opcijo 5-1-1, s tem da je enka okrnjena nova občina Ža- lec. Kdaj sodobnejše in varnejše ceste? številne poti na Zreškem so v zadnjih letih dobile novo asfaltno prevleko, mno- ge vasi pa na sodobnejšo cestno povezavo še čakajo. Za modernizacijo kilometer in štiristo me- trov dolgega odseka med krajema Zlakova in Črešnova so v proračunu občine'Zreče letos predvideli pet milijonov tolarjev. Ker pa gre za zelo zahtevna dela, ki bodo po grobih ocenah zahtevala tudi do šestkrat več denarja, bo cesta najverjetneje končana prihodnje leto. Obstoječa trasa vodi po pre- več strmem terenu, zato nameravajo cesto deloma prestaviti, poleg zahtevnih ze- meljskih del pa predvidevajo tudi asfalti- ranje. Občinskega svetnika Antona Hrena pa je na zadnji seji zanimalo, kdaj bodo začeli z deli na cesti sredi vasi Črešnova. Po zagoto- vilu župana Jožeta Koširja bodo za to poskr- beli prihodnje leto. Predviden odsek name- ravajo širiti, urediti pločnik in obenem po- skrbeti za kanalizacijo ter javno razsvetlja- vo. Ker pa bo vse to vredno kar 17 milijonov tolarjev, bodo skušali denar pridobiti še iz republiških sredstev. B.P. lesnik namesto Pavlica? Avstrijci predstavili novo traso za mednarodni mejni prehod z Zgornjo Savinjsko dolino Težave z gradnjo medna- rodnega mejnega prehoda na Pavličevem sedlu se vle- čejo že nekaj let in odpravil jih ni niti lanski dogovor predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška in ko- roškega deželnega glavarja dr. Christofa Zernatta. Za Avstrijce zdaj načrt s Pavličevim sedlom dokončno ni sprejemljiv in pred dnevi so delegaciji lučke občine, ki jo je vodil župan Mirko Za- mernik, predstavili predlog nove trase. Za približno dva kilometra je premaknjena proti Lesnikovemu sedlu in po njihovih trditvah je lokaci- ja bolj dostopna in ugodnejša tudi zaradi bolj mile zimske klime. Jedro težav je v lastniku zemljišča na avstrijski strani. Kmet Pavlič ni pripravljen prodati zemlje, hkrati pa vzporedno z mejo proti Le- snikovemu sedlu poteka kolo- voz, za katerega zahteva ne- normalno visoko odškodni- no. Avstrijci se bojijo, da bo- do podobno reagirali tudi drugi lastniki obmejnih cest in tudi zato pospešeno pri- pravljajo dokumentacijo za novo lokacijo. Na lučko občino so že celo poslali fax, da ob soglasju na- še države z deli na Lesniko- vem sedlu lahko začnejo v največ dveh tednih. Pri nas se elaborat za obe varianti šele pripravlja, vendar je že bil objavljen razpis (za 180 mili- jonov tolarjev) za dela na spodnjem delu ceste, ki je v obeh primerih enaka. Ponud- be se bodo odpirale konec meseca, tako da bi z deli za- čeli še letos. Lesnikovo sedlo je približ- no 200 metrov višje kot Pavli- čevo. Po trditvah domačinov je lega bolj sončna in bi sneg prej skopnel, dostop z avstrij- ske strani pa je manj strm. Za našo državo ponujena lokaci- ja pomeni gradnjo novega od- seka ceste (v primeru Pavliče- vega sedla bi šlo za delno razširitev in posodobitev), in glede na reakcije je vseeno mogoče pričakovati prilago- ditev načrtom Avstrijcev. J Z.Z. NA KRATKO .Kmalu cesta proti Lučam LJUBNO - Po številnih odlašanjih je končno objavljen razpis za izvajalca del za nadaljevanje gradnje ceste med Ljubnim in Lučami. Država je v letošnjem proračunu namenila 200 milijo- nov tolarjev: z večino naj bi zgradili 1100 metrov ceste, s četrtino vsote pa naj bi odkupili zemljišča. Gradili bi od septembra do naslednje pomladi, ko naj bi stekla dela še na preostalih 2700 metrih odseka. (Ž.Z.) Asfalf v Konjski Vrh LUČE - Pri posodabljanju petih kilometrov ceste proti Konjske- mu Vrhu je CP Celje že opravilo večino zemeljskih del in do konca meseca bodo položili še asfaltno prevleko. Celoten projekt financira občina Luče in je ovrednoten na blizu 50 milijonov tolarjev. (Ž.Z.) Jeseni v eni izmeni LJUBNO - Do novega šolskega leta bodo na podstrešju osnovne šole zgrajene tri nove učilnice, s katerimi bo omogočen prehod na enoizmenski pouk. Z novimi prostori bo šola pridobila tudi knjižnico, večino denarja za širitev objekta pa so prispevali občani s samoprispevkom. (Ž.Z.) Jez po osmih let LJUBNO - Pred že skoraj osmimi leti je poplava odnesla tudi Mrčinkov jez na Savinji in novega so začeli graditi šele pred kratkim. Potreben je zaradi pretoka Savinje in tudi čistilne naprave na desnem bregu, saj bodo v notranjosti jeza položili cevi in s tem povezali tudi levi del kraja. Zaradi pomanjkanja denarja bodo najprej zgradili le pregrado, ki bo omogočila polaganje cevi in zagon čistilne naprave. Večino denarja je zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, saj gre tudi za odpravljanje posledic poplave. (Ž.Z.) Dobrotinškovim v spomin Minulo soboto so se pri Do- brotinškovih nad Vojnikom zbrali bivši udeleženci NOB, ki so s srečanjem počastili spomin na šest padlih članov te družine. Trije Dobrotinškovi sinovi, Lojze, Nejče in Tinče, so bili ustreljeni kot talci v celjskem Starem piskru, med drugo svetovno vojno pa so življenja izgubili še mama Helena in otroka Marija ter Jurče. Tudi letos se je spominskega srečanja udeležilo mnogo bor- cev iz vojniške občine, vojniš- ki župan Beno Podergajs, predsednik občinskega sveta Peter Vrisk, predsednik KS Vojnik Marjan Kovač, pred- sednik pokrajinskega odbora Zveze borcev Celje Risto Gaj- šek, predsednik Koroških par- tizanov iz Celovca Lipej Kole- nik, še živeči borec I. štajer- skega bataljona Ludvik Zu- pane in drugi gostje. Kultiirni program so pripravi- li člani pevskega zbora Društva upokojencev iz Celja, Godba na pihala iz Nove Cerkve, recitator- ka Vida Podergajs iz Vojnika in harmonikaš Janez Maze iz Šmartna ob Paki, program pa je povezoval Franci Korošec. Šte- vilnim udeležencem spomin- skega srečanja pri Dobrotinško- vih je bilo samo žal, da dogodek ni bil deležen večje medijske pozornosti. M. G. PO SVETU Tri mlade žrtve protestantov Severna Irska žaluje za tre- mi mladimi žrtvami nasilja in napetih odnosov med pro- testanti in katoliki. To nede- ljo, teden dni po zloglasnem pohodu oranževcev, ki še ne odnehajo, so v požaru v se- vernoirskem mestu Ballymo- ney zgoreli trije otroci. Richard, Mark in Jason Quinn, stari deset, devet in sedem let, sicer katoliki, so zgoreli v svojih posteljah v hiši, ki stoji v protestantskem delu mesta. Požar je izbruhnil ponoči in je bil najverjetneje podtaknjen; policija je že pri- prla dva osumljenca. Napad so obsodili celo oranževci, ki so sicer zanikah vsakršno po- vezavo s podtaknjenim poža- rom in izbruhom nasilja v ne- katerih delih Severne Irske, kljub temu pa se niso odrekli ponedeljkovemu pohodu po Belfastu. Na poziv oblasti, naj zaradi smrti treh katoliških otrok pohod odpovedo, so se dogovorili, da je sprevod pote- kal brez glasbe. Katoliško če- trt Belfasta so v času tradicio- nalne parade ob 308. obletni- ci zmage protestantskega kra- lja Viljema Oranskega nad ka- toliki varovale okrepljene enote vojakov in policistov, vendar do izgredov ni prišlo. Zemanu uspelo, Havel razočaran češka bo dobila manjšin- sko socialdemokratsko vla- do. Mandatarju Milošu Ze- manu sicer ni uspelo dobiti koalicijskega partnerja, zato pa je sklenil nenavaden spo- razum z opozicijsko Demo- kratsko državljansko stran- ko prejšnjega premiera Vac- lava Klausa. Gre za t.i. spo- razum o toleriranju. V njem je zapisano, da Klau- sovi demokrati v naslednjih štirih letih ne bodo predlagali glasovanja o nezaupnici vladi, niti ga ne bodo podprli, Če ga bo predlagala kaka druga opo- zicijska stranka. Zemanovi so- cialdemokrati pa bodo v pri- meru neuspeha na volitvah čez štiri leta tolerirali Klausovo manjšinsko vlado. Klaus pa si je s podpisom sporazuma »ku- pil« tudi mesta predsednikov obeh domov parlamenta in ključna mesta v nadzornih te- lesih poslanske zbornice. Obe strani, Zemanova 74 in Klauso- va 63, imata v parlamentu sku- paj 137 poslancev, to pa je celo več od potrebnih 120 glasov za morebitno spremembo volil- nega sistema in ustave. Obsta- jajo že določeni namigi, da naj bi proporcionalni volilni si- stem nadomestili z večinskim, pri čemer bi največ izgubile majhne stranke. Predsednik Havel z nastalim položajem v državi ni zadovoljen; kako tudi ne, saj ga Zeman in Klaus želi- ta izločiti iz aktualnega politič- nega odločanja. Berlusconi za zapahe? Sodišče v Milanu je Silvia Berlusconija obsodilo na dve leti in devet mesecev zaporne kazni. Nekdanjega premiera, medijskega mo- gotca in sploh najbogatejše- ga Italijana je spoznalo za krivega podkupovanja davčnih uslužbencev med pregledom njegovega impe- rija, imenovanega Finin- vest. V še enem procesu pa ga je sodišče spoznalo za krivega nezakonitega financiranja Craxijevih socialistov, za kar je dobil dve leti in štiri mesece zapora. Berlusconi zaenkrat še ne bo šel v zapor, saj mora razsodbo potrditi še pritožno sodišče. Poleg tega se v Italiji razsodba začne izvajati, ko so vložene vse pritožbe, to pa v povprečju traja tudi do deset let. 61-letnega politika, vodjo desnosredinske stranke Na- prej Italija, poleg vsega ščiti tudi poslanska imuniteta. Ber- lusconi se je na proces odzval z besedami, da »želi z njim sedanja oblast oz. kar režim odstraniti demokratično opo- zicijo«. Njegov odvetnik Taor- mina, ki je branil tudi esse- sovca Priebkeja pa je izjavil, da »gre za vendeto proti poli- tičnim nasprotnikom«. Da Berlusconi ni tako nedolžen kot bi rad dokazal priča tudi podatek, da čaka na razsodbe še v treh procesih, ki ga bre- menijo podkupovanja. Že lan- skega decembra pa je bil zara- di podkupovanja obsojen na 16 mesecev pogojne kazni. SmrtAbiole povzročila nemire v Nigeriji so izbruhnili ve- liki nemiri, ki so terjali naj- manj 60 smrtnih žrtev. Vzrok zanje je bila smrt najvplivnejšega političnega zapornika Moshooda Abio- le. Ta je bil zaprt od leta 94. Leto poprej je zmagal na predsedniških volitvah, ki so jih kasneje preklicali, diktator Sani Abacha pa ga je obtožil izdaje. Ironija je, da je general Abacha umrl le mesec dni pred Abiolo, oblast v najbolj poseljeni afriški državi pa je prevzel general Abubakar, ki je najprej razpustil vlado, ljudstvo pa po televiziji po- zval k miru. Za prvega avgu- sta so napovedane volitve, vendar poznavalci menijo, da se razmere v državi ne bodo dovolj uredile, da bi jih lahko izvedli. Politične razmere so bile namreč skrajno napete že po smrti Abache pred me- secem dni. Nigerijsko ljuds- tvo ni več pripravljeno toleri- rati nadaljnjega podaljševa- nja prehoda iz vojaške vlada- vine. Izpustitev zdaj umrlega Abiole pa je bila nekakšen predpogoj za prehod v civil- no vladavino. Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv Šl.28.-I6.[uli| 1998 □ DOGODKI \\im\im\n\ Šentjurski raj za črnograditelje O legalizaciji asfaltne baze v Planinski vasi po skrajšanem postopku šentjurski občinski svet je v ponedeljek po skrajšanem postopku sprejel dopolnitev prostorskih aktov, ki omogo- čajo legalizacijo na črno zgrajene asfaltne mešalnice v Planinski vasi. To so storili kljub novemu pomisleku: ali je mešalnica tudi na območ- ju zemljišča, ki je javno do- bro. Predsednica občinskega sveta Tatjana Oset je namreč na Marijo Rataj, ki skrbi v šentjurski občini za področje prostora in varstva okolja, na- slovila vprašanje, kako je z eno od »prepovedanih« parcel na območju asfaltne mešalni- ce. Ta je po njenih podatkih javna last ter ji ni znano, da bi jo komu odstopili. Svetnikom, ki so se morali odločiti o »dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogo- jih za druga območja kmetij- skih zemljišč«, je Ratajeva po- drobno predstavila nastanek na črno zgrajene asfaltne me- šalnice, ki ji ostro nasprotuje- jo trije najbližji kmetovalci. Z najbližjim, ki stanuje le 30 metrov od mešalnice, je gradi- telj Kovač pozneje sklenil spo- razum oziroma dogovor o odškodnini, gradnji pa vseeno nasprotuje. V zadnjem času je graditelj pridobil še dopolnjeno poroči- lo podjetja Kova d.o.o. o vpli- vih na okolje, ki priporoča po- skusno obratovanje ter meri- tve v času do enega leta: v tem času bi izmerili vplive prahu, hrupa in podobnega in tudi kakovost mleka in v primeru previsokih emisij bi trem najbližjim kmetom pripadala odškodnina. Investitor je prav tako naročil strokovno mnenje Zavoda za gradbeništvo Slove- nije, ki predlaga med drugim meritve vplivov. Marija Rataj je pri vsem skupaj občinske- mu svetu predlagala sprejem spornega odloka o začetku le- galizaciji črne gradnje po skrajšanem postopku. To je po njenem mnenju potrebno za- to, ker mora graditelj asfaltne mešalnice pridobiti še več so- glasij. Med sprejemanjem odloka so dovolili, da svoje razloge predstavita obe strani iz Pla- ninske vasi. Tako je graditelj Kovač med drugim dejal, da se je moral iz nerentabilnega cementninarstva preusmeri- ti, z nakupom asfaltnega me- šalca se je zelo zadolžil, ob- ljublja pa še 20 delovnih mest. Roman Planko iz vaške skupnosti Planinske vasi, ki je prišel z graditeljem, je de- jal, da so kmetje preveč črno- gledi, študije pa dovolj pre- pričljive. Kmetovalci, ki as- faltnemu mešalcu nasprotu- jejo, pa so opozorili, da od svojih starih zahtev (kar po- meni rušitev po izdani inš- pekcijski odločbi) ne odsto- pajo. Spregovoril je tudi Al- fred Železnik iz Ekološkega foruma LDS, ki se je zavzel za pravno državo ter menil, da bi občina lahko našla pri- mernejšo lokacijo asfaltne mešalnice. Sledila je dolgotrajna svet- niška razprava. Kdo v tem ob- činskem svetu je zato, da mu postavijo asfaltno bazo 20 ali 30 metrov od doma, je vpra- šal svetnik Zdravko Brglez. Svetnik Edvard Koprive je opozoril, da takšna lokacija ogroža kmetije ter naravni spomenik, zato ni za delovna mesta na takšen način. Svet- nik Rudi Mestinšek je spom- nil na črne gradnje, ki so bile postavljene v neposredni okolici šentjurske občinske stavbe v zadnjem času, inve- stitor Mirko Kovač pa je gradil celo navkljub pravočasnim inšpekcijskim prepovedim. Svetnik Branko Gorečan je spomnil na rušitev vodnega hramu pri Sv. Uršuli vX)ram- Ijah, ki ni tako škodoval oko- lju, svetnik Martin Cvikl pa poleg gradbenih mnenj po- greša še kmetijska. Na nekaj ostrih očitkov na račun obči- ne je Ratajeva odgovorila, da je bila prva, ki je opozorila na potrebo po zakonitem postop- ku, presoje s kmetijskega po- dročja pa ji ni uspelo pridobi- ti. Po drugi strani je svetnik Robert Maruša menil, da ni ovir za sprejetje odloka, svet- nik Jože Korže je rekel, da ni poti nazaj, Franc Kovač da so za napredek kraja potrebne žrtve, Franc Leskošek pa je opozoril na možnost visokih odškodnin za prizadete kme- tovalce. Tik pred odločanjem je svet- nik Mestinšek spomnil kolege na nujne poti pravne države, ki jo mora občinski svet brani- ti. Večina svetnikov je kljub temu sporni odlok, ki omogo- ča legalizacijo črne gradnje as- faltne mešalnice, sprejela po skrajšanem postopku. Med 25. svetniki jih je glasovalo »za« 17, nasprotovalo pa je 8 svetnikov. Glasovanje je bilo na pisno zahtevo skupine svetnikov tajno. BRANE JERANKO Šentjurski dom spomladi? Na ponedeljkovi seji šentjurskega občinskega sveta je v. d. direktorja bodočega šentjurskega doma upokojencev Branko Gorečan seznanil svetnike z gradnjo doma upoko- jencev. Letos odprtja doma ne morejo pričakovati, gradbeni del pa bo končan novembra, je napovedal. Nato ga nameravajo dva meseca opremljati, za kar je potrebno najetje dolgoročnega kredita. Sicer pa je nadaljnjo gradnjo zavrl pozen razpis za kuhinjo ter pralnico, za kar bodo 20. julija odpirali ponudbe. To pa je predpogoj za dokončanje nekaterih del. Zdaj napove- dujejo odprtje doma na pomlad. BJ Povezovanje f lesarjev Splavarjenje je bilo razvito po večih celinah in pred leti se je Špancem porodila ideja o mednarodni organizaciji, v katero se je prejšnji teden vključilo tudi Ljubno. V zvezi so že kraji iz enajstih držav, ki negujejo izročilo prevoza lesa po rekah. Ljubenci so se na priporočilo Slovenske akademije znanosti in umetnosti v zvezo včlanili na zadnjem srečanju v Španiji. Gostitelje in predsednika zveze Kurta Meyerja so ob tej prilož- nosti povabili na svoj flosarski bal, ki bo že po tradiciji prvo nedeljo v avgustu. Končni cilj povezovanja je mreža etnograf- sko-splavarskih krajev iz Evrope in Severne Amerike. Ž.Z. Kdo bo dobil pomoč? V novem sistemskem zakonu toče sploh ne bo Država namerava dati ob- činam, KI so Jih najbolj pri- zadela letošnja neurja, 200 milijonov tolarjev intervent- ne pomoči iz proračunske re- zerve. Takšen predlog naj bi danes obravnavala vlada, prizadeti pa bi lahko prejeli sredstva v 14. dneh. To sta povedala predstavni- ka državne komisije za ele- mentarne nesreče, ki sta se v petek osebno seznanila s ško- do v občini Podčetrtek. V tej občini so jo namreč ocenili na več kot 700 milijonov tolarjev (kar predstavlja približno de- setino škode po potresu v Po- sočju), pri čemer še ni upošte- vana škoda v gozdovih ter na kulturnih spomenikih. Vladna svetovalka Sonja Beseničar iz ministrstva za okolje in pro- stor je na tiskovni konferenci po končanem ogledu menila, da znaša škoda približno po- lovico omenjene vsote, sreds- tva, ki so potrebna za sanacijo, pa so veliko večja. Ocena ško- de je le osnova za razmišljanje ali je pomoč potrebna. Sicer pa sta opozorila, da vlada na tem področju zakon- ska pravna praznina. Po no- vem sistemskem zakonu, ki ga je državni zbor sprejel v I. obravnavi, naj bi bile izločene vse tiste nesreče, ki jih je mo- goče^zavarovati. Ker je mogo- če škodo pred morebitno točo zavarovati, ta v besedilu sploh ni omenjena. V letošnjih neurjih je bilo prizadetih že 43 občin, samo v junijskih pa bolj ali manj 34. To predstavlja več kot 1,5 mili- jarde tolarjev škode, ki je na- stala predvsem v kmetijstvu, je omenil Janez Čepljak, sve- tovalec ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ško- do bodo pomagali odpravljati občinam, kjer znaša ta več kot polovico občinskega proraču- na. Po oceni obeh članov ko- misije naj bi bilo v Sloveniji deležnih 200-tih milijonov to- larjev sredstev iz državne pro- računske rezerve 6 občin. Ko- misija se bo oprla na mnenja kmetij sko-svetovalne službe ter uradov županov, ki bodo sporočili imena družin, ki se preživljajo s kmetijstvom. Olajšave za prizadete pa omo- gočata dva zakona. Z 200 milijoni tolarjev inter- ventne pomoči bo skušala vla- da pomagati kmetom le iz naj- hujšega. V kmetijsko svetoval- ni službi prizadetega območja Podčetrtka so opazili, da ima- jo kmetje vse manj živine (pri tem oddajo vse manj mleka) že pred neurjem. Gre za de- mografsko ogrožene obmejne kraje, kjer živi vse manj prebi- valcev, kmetje pa že dolgo ni- so delali v težjih pogojih. Lju- dem, ki jim je toča stolkla koruzo (gre za 341 hektarjev), so svetovali preoranje, vendar morajo zaradi vremena čakati na suho zemljo. Župan Podčetrtka Marjan Drofenik je povedal, da ima občina Podčetrtek 2,5 milijo- na tolarjev proračunske rezer- ve (njen lanski proračun je znašal 340 milijonov). Občin- ski svet je dan po nesreči na- menil za sanacijo 4 milijone tolarjev. BRANE JERANKO Gasilski dom, cesta in stanovanja Pridobitve za občinski praznik Rogaške Slatine v občini Rogaška Slatina bodo med prireditvami ob- činskega praznika v prihod- njih dneh predali namenu nov gasilski dom, cesto Zgor- nja Kostrivnica-Zgornji Ga- bernik ter socialna stanova- nja, pred osrednjim prazno- vanjem pa še novo slatinsko promenado. Nov gasilski dom v Prvomaj- ski ulici so morali postaviti, ker so v strogem centru, kjer je stalo prejšnje poslopje, zgradili parkirišča bodočih Term in poslovnega centra ter del nove obvoznice. V novo- gradnji, kjer so se gasilci rešili prostorske stiske, bo v spod- njem delu 6 garaž, komandna soba, sanitarije in garderobe, v zgornjem delu pa sejna dvo- rana za 100 ljudi, čajna kuhi- nja, 2 pisarni ter hišnikovo stanovanje. Za slovesno od- prtje, ki bo v torek, 21. julija, bo delno končano spodnje nadstropje. Za naložbo je ob- čina prispevala 40 milijonov tolarjev ter gasilci 20 milijo- nov. Cesto v Zgornji Gabernik bodo predali namenu v sobo- to, 18. julija (ob 17. uri). Bli- zu 2 kilometra povezave s središčem KS so bistveno razširili ter ponovno asfalti- rali. Vrednost del je 22 mili- jonov tolarjev, pri- čemer je 8 milijonov iz samoprispevka, ostalo sta prispevali občina in KS, veliko prostovoljnega dela so opravili krajani, pri vsem skupaj pa pričakujejo še nekaj sredstev Kolinske- Rogaških vrelcev, ki črpajo v Gaberniku mineralno vodo Edina. Za občinski praznik bodo v torek predali tudi ključe še- stim prosilcem socialnih sta- novanj (na občini je več kot osemdeset vlog). Občina je letos pridobila 5 stanovanj v L nadstropju bivšega počit- niškega Bjelovarskega doma (ter 1 obnovljeno stanovanje v isti ulici), ki so ga odkupili. Tam so lani v mansardi pri- dobili prvih 5 socialnih sta- novanj, za prihodnje leto pa jih načrtujejo še 6 v pritličju. Okvirna vrednost letošnjih del znaša 18 milijonov tolar- jev, ki jih je v celoti prispeva- la domača občina. Osrednja prireditev slatin- skega občinskega praznika bo 25. julija v Kostrivnici. BRANE JERANKO Med številnimi spremljajo- čimi prireditvami bodo v so- boto gasilsko tekmovanje za pokal Rogaške Slatine, tur- nir veteranov malega nogo- meta ter gasilska noč, v ne- deljo 10. kolesarski maraton, v torek pa bo začela z delom Poletna likovna delavnica. PO DRŽAVI Jelinčič brez imunitete? UUBLJANA, 8. julija (Delo) - Mandatno-imunitet- na komisija je odločila, naj državni zbor poslancu Zma- gu Jelinčiču ne prizna imuni- tete. Če bo tudi zbor enakega mnenja, bo skupina poseb- nih državnih tožilcev lahko začela kazenski pregon zo- per Jelinčiča zaradi suma sto- ritve kaznivega dejanja nasil- ništva, za katero sta zagrože- ni do dve leti zapora. Jelinčič naj bi lani v Medvodah dom- nevno ščuval h genocidu in Širil sovraštvo. Še naprej predsedniki svetov UUBLJANA, 9. julija (Ve- čer) - Poslanci državnega zbora so zavrnili predlog vlade, da naj bi poslej župan vodil delo občinskega sveta, s čimer bi ukinili funkcijo predsednikov občinskih sve- tov. Vladnemu predlogu so najbolj nasprotovali poslan- ci SKD in SDS, enotne pod- pore pa ni bilo tudi med poslanci-župani. stavka ni preklicana UUBUANA, 13. julija (Delo) - Vodja pogajalske skupine sindikatov v zdravs- . tvu Jelka Černivec in vladni pogajalec Mirko Bandelj sta po petih mesecih pogajanj parafirala usklajeno kolek- tivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi. Kolektiv- na pogodba vsebuje nov nor- mativni del, pogajanja o ta- rifnem delu pa bodo nadalje- vali v začetku septembra. Černivčeva je napovedala, da bodo v primeru, če se z - vlado ne bo mogoče dogovo- riti o novem tarifnem delu in o dodatku na zdravstveno nego do 15. septembra, me- dicinske sestre in zdravstve- ni tehniki pričeli s stavko. Hrvati spet nagajajo LJUBUANA, 10. julija (Delo) - Hrvaški člani so po štirih urah blokirali sejo zača- snega poslovnega odbora je- drske elektrarne Krško. Za- pletlo se je pri vprašanju fi- nanciranja posodobitve elek- trarne, saj hrvaška stran zah- teva, da se zamrznejo vse de- javnosti s tem v zvezi in raz- drejo že sprejete in podpisane pogodbe. Hrvaški dolg Slove- niji za električno energijo iz Krškega bo 20. julija znašal že tri inilijarde tolarjev. Zdravstvena kartica LJUBLJANA, 12. julija (Delo) - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo- venije je sklenila, da bo pro- jekt nove zdravstvene kartice postopoma uvedla v celotni državi. Do junija prihodnjega leta bodo kartico uvedli še v Novem mestu, Celju, Ravneh na Koroškem in v Murski So- boti, nato v Mariboru, Novi Gorici, Kranju in Kopru, do konca tega tisočletja pa še v ljubljanski regiji. Šf.28.-16.iuiii 1998 DOGODKI ■ FEUTON 5 »Peskolom bomo zaprli« v ponedeljek, 13. julija, so se na sestanku zopet zbrali predstavniki krajevne skupnosti Stranice in občine Zreče. Na sestanek je bil vabljen tudi direktor Ingrad-Gramata Vladimir Kučiš, ki pa se sestanka ni udeležil. Predstavnikom KS Stranice in občine Zreče zmanjkuje potrpljenja. »Pripravljeni smo bili na kompromis in pomagati podjetju Ingrad-Gramat, da bi peskolom počasi zaprli. Vendar so vse naše predloge zavrnili. Na peskolomu ne izvajajo niti najnujnejših zaščitnih del, saj na vrhu ni ograje, peskolom pa je visok kar 200 metrov, na vrhu pa se večkrat sprehajajo gobarji in tudi živali. Zahtevali smo inšpektorja, da bi pregle- dal izvajanje prejšnjih dogovorov, saj je škoda, ki nastaja zaradi detonacij in prahu, vedno večja. Če se ne bomo kmalu dogovorili za zaprtje peskoloma, ga bomo zaprli sami in se šele potem pogajali,« trdi podpredsednik KS Stranice Vladimir Wravor. Neuradno smo izvedeli, naj bi peskolom krajani sami zaprli že jutri, v petek. PP ; Tuji siovenisti obiskali Celje V okviru 34. seminarja slovenskega jezika, ki letos poteka na temo Dežele in mesta v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, so udeleženci seminarja - letos jih k nam prišlo kar 135 iz skoraj vseh držav Evrope ter iz ZDA, Japonske, Kitajske, Koreje in Tajske, minulo nedeljo obiskali tudi Celje. Obiskali so Stari grad ter Pokrajinski muzej in Pelikanov atelje, ogledali pa so si tudi staro mestno jedro. JI Železniški problemi Na pobudo Damjana Vrečka, načelnika upravne enote Celje in predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic, je prejšnji teden obiskal Celje direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar. S predstavniki mestne občine Celje se je pogovarjal o vseh težavah, ki jih ima mesto v zvezi z železnico. Gre predvsem za obnovo Mariborske ceste in ureditev zunajnivojskega križanja te magistralne ceste s savinjsko železnico, za ureditev takšnega križanja na Teharski cesti, za nadvoz v Štorah ter ranžirno postajo Bežigrad in tovorno postajo Čret. Direktor Rekar se je zavezal, da bodo Slovenske železnice aktivno sodelovale pri reševanju vseh teh problemov, pri tem pa bodo upoštevale interese mestne občine Celje. JI Resnici do dna z županovo icomisijo Z domnevnimi nepravilnostmi v KS Galicija se bo ukvarjala posebna občinska komisija - Odlično sodelovanje med KS Galicija in Cestnim podjetjem Celje Po tem, ko je Ivo Lindič, član sveta krajevne skupno- sti Galicija, v javnosti opo- zoril, da so se v zvezi s sprejemanjem zaključnega računa KS za minulo leto dogajale nepravilnosti, je žalski župan Milan Dobnik v ponedeljek sklical novi- narsko konferenco. Gre za nekaj več kot 100 milijonov tolarjev prihodka (v materialu), s katerim je krajevna skupnost v minu- lem letu razpolagala iz naslo- va odškodnin po posebnem občinskem odloku in dogo- voru med Občino Žalec, Kra- jevno skupnostjo Galicija in Cestnim podjetjem Celje, obratom Asfalt-kamnolom v Veliki Pirešici. Letni znesek povračil iz kamnoloma, ki so ga v krajevni skupnosti lani krepko prekoračili, naj bi v krajevni skupnosti Gahcija porabili za različne naložbe v razvoj in posodobitve kraja ter dobrobit krajanov. Krajev- ni svetnik Ivo Lindič je ob sprejemanju zaključnega ra- čuna za leto 1997 opozoril, da je s tem dokumentom ne- kaj narobe in kasneje nave- del nekatere konkretne ne- pravilnosti ter pomanjkljivo- sti. O Lindičevih domnevah in očitkih je pred kratkim (med drugim) razpravljal občinski svet Občine Žalec in sklenil, da to zadevo razišče nadzor- ni odbor sveta ter o teh iz- sledkih poroča na septembr- ski seji žalskega občinskega sveta. Zdaj se je v razreševa- nje te problematike vključil tudi proL Milan Dobnik, žu- pan Občine Žalec, ki je v po- nedeljek sklical novinarsko konferenco. Konferenca je bila kratka. Na njej je žalski župan pove- dal, da se je po pisanju Iva Lindiča v javnosti sprožil plaz govoric, ki so po njego- vem mnenju neosnovane. Poudaril je, da je bilo sodelo- vanje med krajevno skup- nostjo Galicija in Cestnim podjetjem Celje doslej odlič- no in da v občini želijo, da se tak odnos ohrani. »Da bi priš- li stvari do dna, bom imeno- val komisijo, ki naj v tednu dni ali najkasneje v štirinaj- stih dneh razišče, kaj je re- snica, nakar bo sladila po- novna novinarska konferen- ca, na kateri vas bomo sezna- nili z dognanji te komisije,« je dejal župan Dobnik in pri- stavil: « Moje mnenje je, da so Lindičeve obtožbe neute- meljene.« Člani občinske komisije, ki jih je predlagal župan, so: Slavko Šketa, vodja oddelka za urejanje prostora in vars- tvo okolja, Alojz Posedel, vodja oddelka za finance, Rajko Pukl, gradbeni projek- tant v Cestnem podjetju Ce- lje, Miran Orožim, dipl. in- ženir gradbeništva pri Gozd- nem gospodarstvu Celje in Vinko Debelak, nekdanji vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja pri Občini Žalec in sedanji direk- tor celjskega Ingrada. Slednji še ni dal soglasja za sodelo- vanje v tej komisiji, če bo to nalogo odklonil, bo župan predlagal drugega ustrezne- ga člana. tTrn................. MARJELA AGREŽ PO DRŽAVI Elektriko ne bo dražjo UUBUANA, 9. julija (Ve- čer) - Vlada je zavrnila zah- tevo elektrogospodarstva, da bi se s 1. julijem cena elek- trične energije zvišala za 14,5 odstotka. Elektrika se je podražila že januarja letos, poleg tega pa bi višja cena za 0,44 odstotka zvišala julijsko inflacijo. Bodo piloti stovkoli? BRNIK, 9. julija (Večer) - Prometni piloti so za 20. julij napovedali stavko, če jim Adria Airways ne bo za 50 odstotkov zvišala plač. Pri svoji zahtevi nameravajo vztrajati, vendar tudi v Adrii napovedujejo, da ne bodo po- pustili zahtevam, saj bi v nas- protnem podjetje zaradi veli- ke izgube moralo v stečaj. Javno razpravo o sprovi ' UUBLJANA, 13. julija (Delo) - Predsedniki parla- mentarnih strank so se dogo- vorili, da bo državni zbor organiziral javno razpravo o dokumentu o preteklosti in o izjavi o narodni spravi. Raz- prava naj bi bila konec julija, v njej pa bodo poleg pred- stavnikov strank, ki sodelu- jejo pri usklajevanju doku- mentov, sodelovale tudi jav- ne osebnosti. Zlasti premožnejši Nemci so začeli trezneje gledati na razmere in se umikati s političnega dela in nekateri celo priznavati Slovencem upravičenost do odpora. V letu 1944 je nekaj primerov njihovega odhoda v partizane. Vendar je to bil le majhen del med nekaj deset tisoč Nemci na Slovenskem. Po ugotovitvah Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih poma- gačev za Slovenijo naj bi bilo med spodnještajerskimi Nemci le 278 odkritih nasprotnikov nacizma, 507 nevtralnih in le borih 32 udeležencev osvobodilnega boja. V zasedenih slovenskih pokrajinah so bili Nemci izredno privilegiran sloj prebivalstva, saj je veljalo načelo, da jih je treba krepiti v vseh pogledih. Za to naj bi ob drugih ustanovah še posebej skrbeli uradi in ustanove državnega komisarja za utrjeva- nje nemštva. Predvsem ti so tudi skrbeli za upravljanje zaplenje- ne slovenske imovine in množično naseljevanje raznih nemških skupin (kočevske, besarabske, južnobukovinske, dobrudžanske, južnotirolske itd.) na zaplenjeni slovenski zemlji. Nemška kolo- nizacija je imela posebno vlogo zlasti v prvih dveh letih okupaci- je. Čeprav so nacisti v vsem vojnem času uspeli izgnati in pregnati le tretjino (80 tisoč) za izgon predvidenih Slovencev, je večina izgnancev morala na tuje zato, da je okupator dobil prostor za sicer dvakrat omejeno nemško kolonizacijo. Uspelo mu je na- mreč naseliti le okoli 15 tisoč nemških kolonistov. Nemci v Ljubljanski pokrajini Po italijanski zasedbi Ljubljane in večine Dolenjske ter Notranj- ske, vzpostavitvi Ljubljanske pokrajine in njeni priključitvi h Kraljevini Italiji 3. maja 1941, so nekaj časa vladali napeti, neprijaz- ni odnosi med italijanskimi zasedbenimi oblastmi in Nemci v tej pokrajini. Italijanskim oblastem nikakor ni bilo prav, da Nemci demonstrativno izražajo željo ali zahtevo po priključitvi omenje- iiiii območij k nemškemu zasedbenemu območju v Sloveniji. Šlo P3 je tudi za razorožitev kočevske narodne skupine, ki si je v času t i- aprilske vojne v Jugoslaviji nabrala tudi precej orožja razpadle jugoslovanske vojske, pri čemer je imela tudi nekaj žrtev. Razmere se pomirile, ko so oboji - Italijani in Nemci v pokrajini zvedeli, da so nemške oblasti v rajhu sklenile, naj se Nemci iz Ljubljanske in '^eške pokrajine (tri občine čabarskega okraja) vrnejo »domov v rajh« (Heim ins Reich), kot so njihovo izselitev oz. preselitev začeli imenovati nekoliko kasneje. Nemško nacistično vodstvo se je za preselitev Nemcev iz omenje- nih dveh pokrajin odločilo zelo zgodaj, takoj sredi aprila 1941, saj se je vodstvo kočevskih Nemcev o preselitvi dogovarjalo z državnim komisarjem za utrjevanje nemštva Heinrichom Himmlerjem že 23. aprila v Brucku na Muri in s Hitlerjem 26. aprila 1941 v Mariboru. Vendar sta se nemška in italijanska vlada o tem pogodbeno sporazumeli šele 31. avgusta 1941. Vodstvo kočevskih Nemcev, ki je npr. 1939. leta že nasprotovalo zamisli, da se Nemci kdaj odselijo s Kočevske, se je spomladi 1941 zelo hitro in brez širšega povpraševa- nja sonarodnjakov odločilo za to in nato tudi z vso svojo zmožnostjo, gorečnostjo in organizacijo prepričevalo sonarodnjake za preselitev. Medtem ko je zlasti že precej nacificirana mladina skorajda navduše- no sledila vodstvu, je imel starejši rod, ki se je bolj zavedal svojih 600- letnih korenin na kočevski zemlji, in tudi del nemške kočevske duhovščine pomisleke proti preselitvi. Vodstvo jih je zavračalo, naznanjalo možnost osamitve ali preselitve na jug Italije in tudi grozilo s koncentracijskim taboriščem, o čemer priča več verodostoj- nih virov. Odpravilo je tudi najtehtnejši zadržek, da gre pri preselitvi v resnici za naselitev v Posavju in Obsotelju, od koder bo zato izgnanih več deset tisoč Slovencev. Med široko agitacijo in propagando se je od 12.498 Nemcev, ki so se marca 1941 sami prešteli na Kočevskem, za preselitev prijavila velika večina - 12.147. Potem ko so jih narodnostno, politično, rasno in zdravstveno pregledali, preverili in ocenili, so jih od srede novembra 1941 do druge polovice januarja s 135 vlaki odpeljali v Posavje in Obsotelje. Nepremičnine, med katerimi je bilo tudi okoli 47 tisoč ha zemlje, je prek Nemške preselitvene družbe (Deutsche Umsiedlungs-Treuhandgesellschaft - DUT) odkupil posebej za ta namen ustanovljeni zavod »Emona«. Skupina t.i. ljubljanskih Nemcev, ki ni bila tako strnjena kot kočevska, je bila po italijanskem uradnem štetju 31. julija 1941 s svojimi 2165 pripadniki manjša od kočevske ter tudi z drugačno socialno sestavo. Iz nje je optiralo za preselitev 186foseb, od katerih so jih 1055 v začetku januarja 1942 z nekaj vlaki odpeljali na Gorenjsko, nekaj sto se jih je preselilo kasneje. Zaradi svoje predvsem meščanske poklicne sestave je niso predvideli za naselitev na Gorenjskem in se je po daljšem bivanju v bivših turističnih krajih sčasoma porazgubila. Tudi njihovo imovino je prek DUT odkupil zavod »Emona«. Tragedija kočevskih Nemcev ni bila samo njihova odselitev , temveč tudi njihova naselitev na zemlji slovenskih izgnancev v Posavju in Obsotelju, kjer naj bi po Hitlerjevi in Himmlerjevi zamisli predstavljali t.i. nemški narodni branik na »najbolj germanskem oglu nemškega rajha«. Ti t.i. brambovski kmetje (Wehrbauern) naj bi s plugom in mečem preprečevali vpliv slovanskega življa iz sosednjih držav na slovensko prebivals- tvo, podvrženo vroči germanizaciji. Za tri leta so bili oproščeni vojaške službe, so pa morali kot Kočevska samozaščita (Gottscheer Selbstschutz) pomagati drugim oboroženim od- delkom varovati nemško naselitveno območje in se kasneje udeleževati tudi operacij proti slovenskim partizanom. Kočev- ski preseljenci so bili večkrat razočarani, ker ni bilo mnogoče- sa obljubljenega, enako tudi člani njihovega vodstva, ki so ga štajerski nacisti kratkomalo razpustili in začeli s t.i. sousmeri- tvijo naseljencev. Posebno vznemirjenje pa so med nje vnašali vedno pogostejši in močnejši vpadi slovenskih in tudi hrvaš- kih partizanskih enot, ki so tudi iz političnih razlogov rušile nemško nacistično kolonizacijo. Nemci v Prekmurju Večina prekmurskih Nemcev je živela v štirih vasicah ob potoku Kučnica v severozahodnem delu Prekmurja, manjšina pa v Murski Soboti in okolici. Ker štajerskim nacistom ni uspel načrt pridobiti murskosobošk!^ okraj za nemški rajh, so dali 20. aprila 1941 zasesti tiste vasice ob Kučnici, na kar je madžarski okupator moral nerad pristati. To območje so nacisti junija 1941 podredili sosednjim štajerskim upravnim organom. O položaju in vedenju prekmurskih Nemcev pod nemško in madžarsko okupacijo nimamo virov. Načrti glede povojne usode Nemcev na Slovenskem Ostra zasedbena politika in praksa nemškega okupatorja na Slovenskem z njegovimi etnocidnimi načrti in ukrepi ter več ali manj množično sodelovanje t.i. domačih Nemcev v okupacij- skem aparatu je zelo pretreslo Slovence, in to iz vseh političnih taborov. Ta prizadetost je bila tako velika, da so zahtevali kolektivno odgovornost in kazen za veliko večino Nemcev na Slovenskem. V Ljubljani je krog slovenskih izobražencev, od katerih so kasneje nekateri sodelovali v protikomunističnem ali protiparti- zanskem taboru, v letih 1941-1943 izdelal nekaj elaboratov, spomenic, predlogov itd., v katerih je predvidel tudi povojno usodo tujerodcev, posebno Nemcev. Sodil je, da zlasti množi- čen izgon deset tisočev Slovencev in zaplemba vsega njihovega imetja ter vroča germanizacija zahtevajo povračilo v enaki meri oz. še v večji meri, tj. izgon vseh Nemcev z vsega slovenskega narodnega ozemlja, zaplembo vse njihove imovine ter poselitev s slovenskimi naseljenci. Seveda pa ta krog s svojimi predlogi ni bil učinkovit, ker je politično sodil med poražence. msmmiMm □ GOSPODARSTVO imnm Dobiček za naložbe? Gorenje d.d. pred prvo skupščino delničarjev in imenovanjem nove uprave podjetja Jutri, 17. julija, bo prva redna skupščina delničarjev Gorenja d.d, na kateri bodo imenovali nov nadzorni svet in odločali o razporeditvi do- bička. Od leta 1993 do konca leta 1997 je podjetje ustvarilo dobiček, ki znaša skoraj tri milijarde tolarjev. Začasna uprava bo skupščini delni- čarjev predlagala, da 1,3 mi- lijarde tolarjev čistega dobič- ka, kolikor so ga ustvarili lani, ne bi razporedili, am- pak bi ga uporabili kot vir naložb, ki bodo po težkem obdobju tranzicije v podjetju nujno potrebne. Na skupščini delničarjev bodo izvolili člane novega nadzornega sveta, ta pa bo kasneje imenoval novo upra- vo, ki naj ne bi ostala enaka, saj Borut Meh, član sedanje začasne uprave za področje ekonomike poslovanja, naj- brž odhaja iz Gorenja. Naj- verjetneje bodo med člani nove uprave Jože Stanič, predsednik sedanje začasne uprave Franjo Bobinac, član začasne uprave za po- dročje marketinga in proda- je, ta: Drago Bahun, član začasne uprave za področje kadrov. V Gorenju so štiri dni pred prvo redno skupščino delničar- jev, s katero bodo obenem zao- krožili dolgotrajni postopek lastninjenja, predstavili po- slovne rezultate iz leta 1997. Jože Stanič je povedal, da je Gorenje proces prestrukturira- nja dokaj dobro prestalo in lani so se že približali razmeram normalnega poslovanja. Dose- gli so rezultate, kakršne so pri- čakovali šele čez tri ali štiri leta, je pojasnil Stanič. Vendar so po njegovem mnenju v minulih sedmih letih premostili le prvi del poti k normalnim gospo- darskim strukturam, kajti tran- zicija še zdaleč ni končana. Prav zato bodo morali konku- renčno sposobnost graditi pos- pešeno, če bodo želeli zadovo- ljivo poslovati. Gorenje, doma in v tujini ima v 37 podjetjih 6400 zapo- slenih in prodaja izdelke v 60 državah, ima na evrop- skem tržišču 3-odstotni tržni delež. Pod lastnimi blagovni- mi znamkami - Gorenje, Si- dex, Kbrting in Gorenje Paci- fic - proda približno 60 od- stotkov izdelkov. Leto 1997 si bodo v Gorenju zapomnili predvsem po re- kordni proizvodnji. Lani so na- mreč prvič v skoraj petdesetlet- ni zgodovini podjetja v tovar- nah v Velenju izdelali več kot 1,8 milijona velikih gospodinj- skih aparatov m jih tudi proda- li. Prvič so ustvarili dobiček, ki ni zgolj simboličen in je štiri- krat večji od dobička iz leta poprej. Dober poslovni rezul- tat enega leta pa še ne jamči stabilne rasti in razvoja podjet- ja v prihodnje. V prvi polovici letošnjega leta so sicer zabele- žili dobro rast prodaje in raču- najo na najmanj tak poslovni rezultat, kot je bil lanski, ki so ga dosegli v neugodnih gospo- darskih razmerah. Lani so, de- nimo, na račun neustrezne dr- žavne tečajne politike izgubili približno toliko denarja, koli- kor bi ga potrebovali za meseč- no plačilo vseh zaposlenih. wsmmmmmmmi k.l. Veliko vode izgubijo Šaleški komunalni sistem potrebuje temeljito obnovo v sistemu vodooskrbe v Šaleški dolini nastajajo veli- ke izgube vode predvsem za- radi pomanjkljivega vzdrže- vanja. Če komunalnega si- stema v naslednjih letih ne bodo temeljito obnovili, kmalu ne bodo več zmogli zagotavljati kakovostnih ko- munalnih storitev. Po podatkih Komunalnega podjetja Velenje so bile lani potrebe po obnovah in poso- dobitvah sistema vodooskrbe tako velike, da so se odločili za večja vlaganja, kot jih je dopuščala veljavna cena vo- de, kajti le na ta način so lahko zagotavljali zanesljivo obratovanje sistema. Na vo- dovodnem omrežju, ki vklju- čuje oskrbo z vodo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, beležijo več kot 20- odstotno izgubo vode. Pereč problem je tudi v upadanju kakovosti vodnih virov, saj v zadnjih letih mnogi sploh ni- so uporabni brez ustrezne de- zinfekcije. Cevovodov v doli- ni je več kot 400 kilometrov in vsako leto bi morali zamenja- ti več kot 20 kilometrov cevi. Če cevovodov ne bodo vzdr- ževali, se bodo izgube vode le še povečevale in v dolini ne bo več dovolj vodnih virov. Že zdaj imajo v Velenju na voljo le tretjino lastnih vodnih vi- rov. Primerno bi morali po- skrbeti tudi za zaščito vodo- varstvenih pasov, ki se razte- zajo na 27 kvadratnih kilome- trih. Komunalno podjetje Vele- nje je pripravilo obsežno po- ročilo o stanju na področju komunalnega gospodarstva v obdobju minulih štirih let. S poročilom so se seznanili tudi svetniki, ki pa pričakujejo še dodatna pojasnila. V komu- nalnem podjetju bodo morali odgovoriti, ali so predvideli kakšne ukrepe za doseganje čim večje racionalizacije v de- lovanju celotnega komunalne- ga sistema. Tudi o vzrokih za visoke izgube vode bodo mo- rali ponuditi podrobnejša po- jasnila, še zlasti pa obrazloži- ti, kateri ukrepi bi pripomogli k maksimalnemu znižanju iz- gub. K.L. Tuji banicirji zaupajo Banlci Celje Generalni direktor Banke Celje Niko Kač je včeraj po- poldne v Celjski mestni hra- nilnici podpisal pogodbo o najemu sindiciranega poso- jila v višini 20 milijonov nemških mark. Posojilo je banki odobrila skupina šti- rih avstrijskih in dveh nemš- kih bank. Banka Celje se je za najem sindiciranega posojila odločila zaradi pomanjkanja dolgoroč- nih virov financiranja, po ka- terih je veliko povpraševanje, poleg tega pa so cene tovrstnih posojil precej ugodnejše od običajnih »bank-to-bank« po- sojil, ker je tveganje porazde- ljeno med več partnerjev. Združeno posojilo so celjski banki odobrile Bank Austrija, Raiffeisenlandesbank Karn- ten, Reiffeisenlandesbank Ste- iermark in Raiffeisen Zentral- bank Osterreich iz Avstrije ter Bayerishe Vereinsbank in Bank fiir Arbeit und Witrsc- haft iz Nemčije. Banka Celje je posojilo najela za dobo sed- mih let, vrniti pa ga bo morala v enajstih šestmesečnih obro- kih, pri čemer bo prvi obrok zapadel v plačilo 24 mesecev po črpanju. JI Popravek v zadnji številki NT se je v tekst Manj tujcev v Toplicah Dobrna prikradla neljuba na- paka. V tekstu je bilo namreč navedeno »... bo obnova sedaj zaprtega Zdraviliškega do- ma...«. Iz toplic so poslali po- jasnilo, da je Zdraviliški dom res najstarejši objekt v kom- pleksu Toplic Dobrna d.d., vendar ni zaprt. Vključen je v celovito ponudbo družbe in je odprt vse leto, za prenovo pa je predviden v srednjeročnem razvojnem obdobju družbe. Za neljubo napako se bral- cem in Toplicam Dobrna is- kreno opravičujemo. Uredništvo Opravičilo v prejšnji številki Novega tednika (9. julij 1998) smo ob- javili novico, da bo ljubljansko podjetje Panadria v Celju ob Dečkovi cesti zgradilo poslov- no-servisni in vulkanizerski center. V njem bodo prodajali avtomobile, jih servisirali ter tudi prodajali in menjali pnev- matike blagovnih znamk, ki jih zastopajo. Omenili smo, da bo Panadria prodajala vozila Daewoo, kar pa ne drži, zato se za neljubo napako opravi- čujemo. JI Slovenija uvaja Davek na dodano vrednost je sprejet kot obvezna davčna, oblika v državah EU in tudi kot prevladujoča davčna oblika v državah OECD, uvedle pa so ga tudi številne države vzhodne in centralne Evrope (Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Litva, Estonija itd..).' DDV je tako uveljavljen v več kot stotih državah in v sredini prihodnjega leta naj bi se jim pridružila tudi Republika Slovenija. Katere so tiste prednosti davka na dodano vrednost, da je v EU dogovorjena davčna oblika in je tudi pogoj za članstvo v tej integraciji in da ga je uveljavilo že več kot dve tretjini vseh držav? V davčni praksi obsta'jajo trije bistveni razlogi za uvedbo davka na dodano vred- nost, ki izhajajo iz njegovih temeljnih značilnosti in jih lahko povzamemo v naslednjih sklopih: nevtralnost obdavče- vanja, učinkovitost pobiranja davka in nje- gova finančna učinkovitost. DDV je ekonomsko nevtralen davek Eno izmed temeljnih načel davka na dodano vrednost je, da zagotovi čim večjo ekonomsko nevtralnost, kar pomeni da v )rvi meri ne vpliva na medsebojno (onkurenčnost podjetij. Višina davčne stopnje ima učinek na nevtralnost samo, če je uporabljena na koncu prometnega ciklusa, torej neposredno pred prodajo proizvodov. DDV ne vpliva na bilanco uspeha davčnega zavezanca in mu ne predstavlja stroškovnega elementa. DDV je prav tako nevtralen tudi kar zade- va način produkcije posamezne vrste blaga in ne glede na to ali je bilo blago izdelano na delovno intenziven ali kapitalsko inten- ziven način. DDV omogoča ekonomsko nevtralnost tudi na področju mednarodne trgovine, saj ne vnaša motenj v domačo proizvodnjo in trgovino in nudi pogoje za mednarodno blagovno menjavo. DDV tudi ne vpliva na statusno obliko, v kateri se dejavnost opravlja. Pomembni so finančni učinki DDV-ja in učinkovitost nadzora in pobiranja Davek na dodano vrednost naj bi poleg davčne nevtralnosti zagotavljal tudi man- jšo možnost davčnih utaj. DDV zagotavlja dvojni nadzor obračunavanj v vseh fazah prometa, z izjemo v zadnji fazi, ko se izdelek ali storitev proda končnemu potrošniku. Ta značilnost davka na dodano vrednost zmanjšuje davčne utaje, kar vpliva na enakopravnejši položaj davčnih zavezancev na trgu in na velikost finančnega učinka. Učinkovitost pobiranja davka na dodano vrednost je predvsem odvisna od orga- niziranosti davčne službe, števila stopenj in števila izjem. Predlagani zakon o davku na dodano vrednost je zasnovan tako, da z vidika števila stopenj in števila izjem zagotavlja podlago za učinkovito pobiranje davka. Večja racionalnost pobiranja davka pa bo zago- tovljena s primerno organiziranostjo davčne službe, podprte z računalniškim spremljanjem in vodenjem postopkov za pravilno pobiranje DDV. Zakaj Slovenija prehaja na sistem obdavčitve z DDV, če je tudi sedanja oblika obdavčitve prometa dokaj podobna potrošnemu davku v končni potrošnji? Ekonomsko politični razlogi za uvajanje DDV-ja v različnih državah so izhajali v večini primerov iz nezadovoljstva z obsto- ječo davčno strukturo, ki so jo praviloma oblikovali davki na prodajo z neustreznim donosom, obilico davčnih stopenj in izjem s povsem nepreglednimi učinki, neustrezne visoke obdavčitve z drugimi davčnimi oblikami in neusklajenost davčnega sistema s siceršnjim razvojem ekonomsko tehnične strukture gospodarst- va. v Sloveniji bo DDV imel vrsto prednosti pred veljavnim prometnim davkom. Obstoječi maloprodajni davek premalo natančno ločuje producente oziroma proiz- vajalce in končne potrošnike. Trenutno je davčna obveznost koncentrirana na najšibkejšem členu v verigi od proizvodnje do potrošnika, to je trgovina na drobno. Pri veljavnem prometnem davku je veliko blaga oziroma storitev, ki so še v produk- cijski fazi, obdavčenega in tako ni ures- ničeno načelo, da je izvoz blaga popolno- ma "očiščen" davka na dodano vrednost. Posledično je tako v boljšem položaju na domačem tržišču uvoženo blago iz tistih državah, ki imajo uveden DDV, ker je to blago popolnoma neobdavčeno, ko pride v Slovenijo. Navsezadnje pa velja omeniti, da Slovenija uvaja DDV tudi v skladu s predpristopno strategijo Republike Slovenije za vključe- vanje v Evropsko zvezo. Državnim pro- gramom za prevzem pravnega reda Evropske unije v pravni red republike Slovenije in Partnerstvom za pristop. v nadaljevanju: Predmet obdavčitve Ljubljanska borza vrednostnih papirjev v mesecu juliju 98 Št.28.-16.|ulii 1998 VimMM GOSPODARSTVO □ Kozarci za poznavalce v steklarni Rogaška, ki se v sodelovanju z enologi vse bolj trudi, da bi na svoj način prispevala k dvigu kulture pitja vin pri nas, so pričeli izdelovati poskusne serije kozarcev za vsako sorto slovenskih vin. Nova serija, v kateri bo 42 kozarcev in bo namenjena predvsem poznavalcem vin, je nekakšno nadaljevanje se- rije štirih degustacijskih ko- zarcev, ki so jih prvič predsta- vili na Vino Forumu na Ptuju. Kozarci za belo, rdeče in pre- dikatno vino ter penino so dobili zelo ugodne ocene. Za sedaj so izdelali po tri tisoč kosov vsakega od njih, do konca leta pa naj bi naredili 15 tisoč kosov. Kozarce iz no- ve, poskusne serije, ki so po- sebne oblike in izdelave, bo- do prvič predstavili na Rad- gonskem sejmu. Če bodo, se- veda, prej uspešno prestali vse teste in dobili pozitivno oceno enologov. JI Celjski kruh sredi Polja Mlinsko-predelovalno podjetje Klasje je pred dnevi odprlo svojo prvo pekarno v Ljubljani - Se letos tudi trgovina v BTC Po več kot dvomesečni za- mudi, ki so ji botrovali biro- kratski zapleti, je celjsko podjetje Klasje prejšnji teden le odprlo v Ljubljani svojo prvo pekarno in prodajalno. V manjšem poslovno-stano- vanjskem objektu, ki stoji na območju Polja, dobili pa so ga pred osmimi leti z inte- gracijo gostinstva Moste, so uredili 180 kvadratnih me- trov poslovnih prostorov, od koder bodo odslej zalagali vse svoje sedanje in tudi bo- doče kupce na ljubljanskem območju. »Prostore smo pričeli urejati novembra lani in jih v predvi- denem roku dokončali, potem pa se je tik pred otvoritvijo zapletlo s pridobivanjem zad- njih dokumentov,« pojasnjuje direktor Klasja Edvard Stepi- šnik in poudarja, da je tudi to eden od dokazov, kako težko Včeraj je bila prva skupšči- na delničarjev celjskega Klas- ja. Uprava družbe je predla- gala, da bi čisti dobiček iz leta 1997, ki znaša 19 milijo- nov tolarjev, namenili za raz- voj, dividend pa ne bi izplača- li. Polovico delnic imajo v la- sti zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, polovico pa odškodninski in kapitalski sklad ter velenjska investicij- ska družba Trdnjava. je prodreti na ljubljansko ob- močje. Zaradi zamude imajo v podjetju kar nekaj škode, ki pa je sedaj, ko se je vse skupaj srečno končalo, niti ne želijo omenjati. V ureditev pekarne, ki skupaj s skladiščem meri 160 kvadratnih metrov, in pro- dajne prostore so vložili okrog 66 milijonov tolarjev. Povsem drugače kot uradni- ki so Celjane sprejeli stanoval- ci Polja, ki so ob otvoritvi po- kazali, da so novo pekarno že vzeli za svojo. Morda tudi za- to, ker ji je Klasje nadelo ena- ko ime kot ga je imela pekar- na, ki je nekoč že bila v tej stavbi, pa so jo tedanji lastniki pred 38 leti ukinili. V poljanski pekarni, ki je tri- najsta pekarna Klasja, bodo na dan spekli eno tono kruha in peciva, s katerim bodo zalagali trgovine, vrtce in šole, od jeseni pa tudi še eno novo prodajalno, ki jo nameravajo odpreti v BTC. V njej je zaposlenih osem ljudi, če bodo potrebe večje, jih iDodo zaposlili še nekaj in uvedli dru- go in tretjo izmeno. MHMMMI JANJA INTIHAR Klasje Celje je v ureditev pekarne Kokalj v Ljubljani vložilo 66 milijonov tolarjev. Kakšen bo vpliv malih delničarjev? v četrtek, 16. julija, se bo- do na prvi skupščini zbrali delničarji družbe Premogov- nik Velenje. Večinski, 89-od- stotni lastnik podjetja je dr- žava, 8 odstotkov premože- nja imajo v lasti razvojni, odškodninski in pokojninski sklad, le trije odstotki delnic pa so v rokah sedanjih in nekdanjih delavcev podjetja. Na vprašanje, kakšen vpliv bo v primerjavi z večinskim lastnikom imelo 4490 malih delničarjev, je ta čas še težko odgovoriti, vendar v premogov- niku menijo, da bi bilo hudo narobe, če bi jim država s svoji- mi odločitvami poskušala ško- dovati in bi onemogočala uspe- šno uresničevanje osnovnih strateških ciljev podjetja. S tem bi namreč porušila ravnovesje kakovosti življenja znotraj pre- mogovnika in v odnosih z lo- kalno skupnostjo. »Prav zato bo treba čim prej skleniti dol- goročno pogodbo za obdobje desetih ali dvajsetih let o pogo- jih za pridobivanje in prodajo premoga za proizvodnjo elek- trične energije,« pravi direktor Premogovnika Velenp dr. Franc Žerdin. »V skupni dolgoročni projekciji Termoe- lektrarne Šoštanj in našega pre- mogovnika smo že zapisali, da lahko podjetji najbolj uspešno poslujeta le pri proizvodnji 3200 gigavatnih ur električne energije in štirih milijonih ton lignita letno.« JI Polzela sledi novim modnim trendom Tovarna nogavic s Polzele, ki je vodilni nogavičar v Sloveniji, proizvede na leto 37 milijonov parov nogavic, od tega jih kar 80 odstotkov izvozi na zahtevna zahodna tržiš- ča. Pri tem nenehno sledi svetovnim mod- nim trendom ter uvaja nove tehnologije in "Materiale, saj lahko le na takšen način zado- volji zahteve domačih in tujih kupcev. Eden od ekskluzivnih materialov, ki jih Polzela uporablja, je preja lycra iz ameriškega podjetja Du Pont, s katerim ima Polzela li- cenčno pogodbo, ki jo je sklenila med prvimi v Evropi. Polzela in Du Pont sta pripravila strokovno predstavitev modnih trendov v no- gavičarstvu za sezono 1999/2000. V prijetnem okolju Hotela Žalec so si številni kupci in tehnologi Polzele lahko ogledali materiale in nogavičarske izdelke, ki so jih predstavile manekenke, obenem pa prisluhnili strokovne- mu predavanju Briana Colemana, direktorja razvoja za nogavičarstvo v podjetju Du Pont. Povedal je, da se ta preja po dolžini raztegne do sedemkrat in da se po sprostitvi vrne v svojo prvotno dolžino, zaradi česar so izdelki iz nje trpežni in do konca uporabnosti ohrani- jo svojo obliko. TT Razpis za štorsico Jeicio ni uspel Posebna komisija, ki pod vodstvom državnega sekre- tarja za industrijo dr. Borisa Šušterja vodi razpis za pro- dajo Jekla Štore, se je odloči- la, da bo razpis ponovila. No- bena od ponudb namreč ne izpolnjuje pričakovanj na- ročnika razpisa, koncema Slovenske železarne. Na javni razpis, ki je bil objavljen 20. maja, sta prispeli le dve ponudbi, in sicer skup- na ponudba švedskega podjet- ja Inexa Danderyd in zreškega Uniorja ter ponudba nemške jeklarske družbe Max Aicher iz Hammeraua. Komisija za pregled ponudb in izbiro na- jugodnejšega ponudnika za dražbo štorske jeklarne je gle- de na napovedi pričakovala večje zanimanje za razpis, za- to ga bo ponovila, da se bodo lahko prijavili vsi tisti, ki sedaj svoje ponudbe za nakup niso mogli pripraviti v tridesetih dneh. Na ponovljenem razpi- su bosta lahko z dopolnjeni- ma ponudbama sodelovali tu- di družbi Inexa z Uniorjem in Max Aicher. Program lastninjenja Slo- venskih železarn predvideva, da bi morali v Jeklo Štore, ki kot samostojna družba deluje od lanskega avgusta, pred tem pa je bil v okviru ravenskega Metala, za programsko pre- strukturiranje v prihodnjih le- tih vložiti okrog štiri milijarde tolarjev. Nadzorni svet Sloven- skih železarn je pred kratkim sklenil, da bo dolgove jeklar- ne, ki bremenijo Matal Ravne in se približujejo osmim mili- jardam tolarjev, razreševal s posebno že ustanovljeno novo družbo, v katero bo prenesel celotno aktivo, pasivo, obre- menitve in osnovna sredstva Jekla Štore. V Štorah so lani proizvedli 54.000 ton jekla, realizacija pa je znašala 4,4 milijarde tolar- jev. Letošnja proizvodnja pa naj bi znašala kar 72.000 ton jekla. JI Skupščina Alposa preslavlfena Nadzorni svet podjetja Al- pos iz Šentjurja se je odločil, da bo skupščino delničarjev, ki je bila napovedana za po- nedeljek, 13. julija, prestavil na petek, 28. avgusta. Upra- va družbe namreč ni uspela pridobiti vseh dokumentov, ki so potrebni za oblikova- nje predloga sklepov, ki jih bodo obravnavali na skupš- čini. JI BAROMETER Lastninfenje se končuje v agenciji za prestruktu- riranje in privatizacijo kon- čujejo lastninjenje sloven- skih podjetij. Tista, ki niso dobila prvega soglasja, bo- do šla v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe že v avgustu, tista, ki niso dobila drugega soglasja, pa konec leta. Agencija je odo- brila 1.442 vlog za privati- zacijo podjetij z družbenim kapitalom (vseh vlog je bilo 1.596), za 84 podjetij je bil je bil v času lastninjenja uveden postopek stečaja ali likvidacije, pri preostalih 70 podjetjih pa so ugotovili nepravilnosti med privati- zacijo, zato so njihove del- nice prenesli na sklad za razvoj. Tretja pocenitev posojil v Novi Ljubljanski banki bodo s 1. avgustom pričele veljati nove, za 1,25 odstot- ne točke nižje obrestne me- re za posojila pravnim ose- bam, zasebnikom in obča- nom, še cenejša bodo tudi stanovanjska posojila brez vezave, katerih obresti se bodo glede na ročnost giba- le od TOM+5,5 odstotka do TOM+7 odstotkov. Poleg nižjih obrestnih mer bo NLB kot prva slovenska banka ponudila stanovanj- ska posojila za dobo do 20 let. Brez čekov tudi s kartico SKB Od 10. julija je nT,ogoče bančno kartico SKB upo- rabljati tudi kot plačilno kartico. Imetniki kartice lahko na vseh prodajnih mestih, ki so opremljena s POS terminali in označena z nalepko BA ali maestro plačujejo blago in storitve, banka pa jim bo še isti dan bremenila račun. Po no- vem imajo imetniki kartic SKB preko bankomatov omogočen tudi vpogled na stanje na svojem tekočem računu. Priljubljeno Alpsko mleko Na slovensko tržišče je prejšnji teden prišel milijar- di liter trajnega Alpskega mleka, ki ga v Ljubljanskih mlekarnah izdelujejo že tri- deset let. Sprva so mleko polnili v pollitrsko embala- žo v obliki enostraničnega trikotnika, pred časom pa so s popolno prenovo proi- zvodne hnije za trajne mlečne izdelke uvedh tako imenovano slim embalažo s pokrovčkom, s katero se lahko primerjajo z vodilni- mi evropskimi mlekarnami. V zadnjem Času proizvod- nja mleka v Slovenija naraš- ča, vendar je uporaba še vedno pod evropskim pov- prečjem. Pri nas namreč na leto zaužijemo od 175 do 180 litrov mleka in mlečnih izdelkov, povprečna poraba v Evropi pa je že okrog 250 litrov. Sl.28..16.iulii 1998 □ KULTURA llll'l'ilH>l!IIHl Z Veroniko v onostranstvu Po krstni uprizoritvi Angelov za Veroniko na Starem gradu Poletno prizorišče med vsako leto vidneje in lepše obnovljenimi razvalinami Starega gradu nad Celjem je zaradi svojega zgodovinske- ga in arhitekturnega izroči- la, ki ga izžareva, in zaradi svoje blagodejne odmaknje- nosti od virov sodobne urba- ne zvočne prenasičenosti vsekakor eno najprivlačnej- ših za odrske umetnike in ljubitelje njihovih stvaritev daleč naokoli. Zaradi tega ne preseneča, da skušajo njegovo potencialno privlačnost ob odsotnosti red- ne in načrtne tovrstne pro- gramske ponudbe domačega poklicnega gledahšča (SLO) in drugih zavodov izkoristiti za- sebni producenti (letos celj- sko društvo Maitreya), ki ob znatni finančni podpori mest- ne občine Celje oziroma prire- diteljev Poletja v knežjem me- stu skušajo zapolniti program- sko vrzel in (tudi dobesedno) zapolniti in vsebinsko oboga- titi scensko vznemirljiv doga- jalni prostor. Toda krstna uprizoritev »ne- beške tragedije« Angeli za Ve- roniko mladega domačega av- torja in režiserja Miha Aluje- viča (pred letom je na istem prizorišču debitiral z Grofico Celjsko), ki je doživela svojo premiero pred tednom na sli- kovitem in strmem prizorišču pod Friderikovim stolpom, je, žal, tudi pokazala, da vseka- kor pozitivna ambicioznost, ustvarjalni pogum in organi- zacijska širokopoteznost ter profesionalna zavzetost in pri- vrženost nosilnih ustvarjalcev in organizatorjev ne morejo nadomestiti ali zapolniti vrze- li, ki jo sprošča pri tej na zunaj obredni in spektakularni upri- zoritvi vendarle ključna in od- ločilna uprizoritvena iztočni- ca: šibko in nedomišljeno be- sedilo. Dramsko dogajanje je v An- gelih za Veroniko postavljeno v eterično brezčasje in brez- brežje onostranstva, kamor avtor sledi duši zločinsko po- gubljene Princese (verjeti mo- ramo, da Veronike Deseniš- ke), da bi dokaj gostobesed- no, nepregledno in nepreprič- ljivo pokazal, kako naj bi se tudi med angeli nadaljevali iz tostranstva dobro znani nes- porazumi in konflikti med protagonisti dobrega in zla, demonstracije slepega in uni- čevalnega mesijanstva in fana- tizma, (samo) uničujočega dvoma, preziranja civilizacij- skega izročila in vsakršne sve- tosti, a da je tudi tam v vse-mir- ju, kot tu na Zemlji, pot do sprave, pomiritve, očiščenja... neogibno povezana s trplje- njem in žrtvijo. Kot je videti, se besedilo sa- mo navezuje na zgodovinski in literarni mit o Celjskih knezih in Veroniki DeseniŠki mnogo manj (ter mnogo bolj ohlapno in poljubno), kot nam skušajo to ob uprizoritvi dopovedati njeni promotorji. Kar samo po sebi tudi ne bi bilo nič slabega, če ne bi imeli občutka, da je spogledovanja s priljubljeno (in tudi v oblastnih krogih vselej s previdno naklonjenostjo podpr- to) tematiko ravno toliko, da je bilo mogoče za uprizoritveni podvig pridobiti dovolj otipljive (sponzorske) podpore. Na srečo je profesionalno ko- rektna izvedba obredno zasno- vanega dogajanja na slikovi- tem zgodovinskem prizorišču gledalcu omogočila, da v do- bri uri ambientalnega dogaja- nja pod mesečino in zvezdami doživi tudi nekaj lepih odr- skih trenutkov. Poleg režiserja Miha Alujeviča (ki je za zdaj brez dvoma močnejši v režiji kot v dramskem pisanju) je za izbrušeno in ne preobloženo likovno plat uprizoritve poskr- bela kostumografinja Ivona Stanič, za učinkovito scensko glasbo (elektronika, ženski vokal) Patrik Greblo ter za prepoznavno zagrebško ko- reografijo sodobnega odrske- ga plesa in giba Desanka Vi- rant. Med protagonistkami so imele po besedilu (presenetlji- vo) nekoliko več značajskega in dramskega volumna na vo- ljo (v dialogu nakazano dvos- polne) nosilke angelskih vlog. Njih namreč avtor in režiser občasno izvablja in izloča iz monolitnega angelskega zbo- ra in jim s tem omogoča tre- nutke (človeške) individualne prepoznavnosti, in sicer pravi- loma v parih: Tina Gorenjak - Nina Skrbinšek, Mirjana Ša- jinovič - Milena Grm, Tama- ra Kršek - Ilijana Pirel (ple- salki). Aleksandra Balmazo- vič pa je imela v vlogi Princese (Veronike) v nasprotju z njimi le minimalne možnosti, da bi oblikovala karkoli prepoznav- nega, zaradi česar je ostalo tudi osnovno razmerje med njo in angeli vse do konca vprašljivo in nepojasnjeno. S tem pa v precejšnji meri tudi smisel uprizoritve v celoti, ■■■■■■■i SLAVKO PEZDIR Dalibor M. Zupančič Psevdokozmični avtoportret s pastmi v Likovnem salonu v Celju bodo jutri zaprli razstavo Av- toportret, ki jo je pripravilo društvo celjskih likovnih umetnikov. Med razstavlje- nimi deli zelo izstopa avto- portret Daliborja M. Zupan- čiča. Ne le po obliki in sporo- čilnosti, ampak tudi po nači- na nastanka. Bori je namreč svoj potrtet ustvarjal v živo, pred očmi, žal, redkih opazovalcev, ki pa so bili nad njegovim »delom v nastajanju« zelo navdušeni. Začel je ob otvoritvi, nato pa več kot en teden z risbicami polnil belo platno in pri tem upošteval tudi reakcije na- ključnih gledalcev. »Del moje ustvarjalnosti je tudi čas,« po- jasnjuje Bori Zupančič, »zato tudi avtoportreta ne dojemam kot statični izraz. Na razstavi zato predstavljam tisto, kar v tem času doživljam. Razpetost med podzavestnimi strahovi, dejanskostjo in željami.« Medtem ko bodo slike osta- lih avtorjev po razstavi našle drugo steno, bo Borijeva stva- ritev uničena. Reši jo lahko le kakšna galerija, ki bi želela ta psevdokozmični avtoportret za stalno razstaviti v svojih prostorih. JI Razstava diplomantov v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Ve- lenju je postavljena razsta- va slikarjev, ki so sodelova- li na likovni koloniji v Ve- lenju. Letos so v Velenju že deve- tič pripravili likovno koloni- jo, na kateri sodelujejo di- plomanti ljubljanske Akade- mije za likovno umetnost. Slikarska dela so sodelujoči naredili v Velenju oziroma njegovi okolici, pri čemer so si izbirali različne motive v naravi ali v bolj urbanih pre- delih. Na likovni koloniji je »so- delovalo deset avtorjev, ki se uvrščajo v mlajšo generacijo naših likovnikov in za katere je značilno, da so v obdobju, ko še oblikujejo svoj način likovnega izražanja. To se- veda pomeni, da bodo mno- gi od njih še spreminjali svo- jo likovno govorico in vanjo vnašali razne vsebinske spremembe. Kljub temu pa so sodelujoči s svojimi deli pokazali precej slikaxskega znanja, ki se izraža pri obli- kovanju kompozicij ter upo- rabi barvnih nanosov. V sli- kah je mnogo svežih in to- plih barv, kar je verjetno tu- di odraz tega, da so bile na- rejene v poletnih dneh. Dela, ki so bila narejena na likovni koloniji, je oce- njevala žirija in posamezni avtorji so bili tudi nagrajeni. Prvo nagrado je prejela Na- taša Tajnik, drugo Ksenja Čerče, tretjo Denis Senegač- nik, četrto pa Simona Čudo- van. Poleg njih pa so na li- kovni koloniji sodelovali še Mitja Ficko, Marija Flegar, Kristina Krhin, Gorazd Krnc ter Andreja Suhodolčan. BORIS GORUPIČ Slikarska in kiparska dela v Savinovem salonu v Žal- cu je odprta razstava likov- nih del, ki sta jih naredila Bernard Sešel in Arpad Šala- mon. Bernard Sešel iz Velenja se s kiparstvom ukvarja ljubitelj- sko, svoje znanje pa je izpo- polnjeval pri različnih men- torjih. Od leta 1985 je član Društva šaleških likovnih umetnikov, v preteklih letih pa je priredil tudi več samo- stojnih razstav. V svojem de- lu se osredotoča predvsem na figuralne motive. Pri tem mu ne gre toliko za poudarja- nje individualnih posebnosti posameznega lika, oziroma figure, temveč predvsem poudarja stilizirane forme, ki se s svojimi posebnostmi ponavljajo v različnih plasti- kah. Vanje vnaša razne zaob- ljene in valovite oblike, ki se usklajujejo s celotno kompo- zicijsko maso, ki ima v svo- jem središču portretni, ozi- roma figuralni motiv. Pri tem na svoj način združuje izho- dišča, ki so v določenem smi- slu tudi blizu realistični za- snovi z abstraktno dekorativ- nim modelom. Slikar Arpad Šalamon iz Slovenskih Konjic se z likov- no dejavnostjo ukvarja že več desetletij in to s poučeva- njem kot tudi s samostojnim likovnim delom na področju slikarstva in grafike. Pripra- vil je večje število razstav, prejel pa je tudi vrsto različ- nih nagrad. Njegovo zanima- nje je osredotočeno predvsem na krajine. Izhodišča za svoja slikarska dela je našel v različ- nih pokrajinskih predelih, od takšnih z izrazitimi ravninski- mi strukturami, pa do bolj hri- bovitih krajin. Pomembno mesto v njegovih slikah imajo tudi barve, ki so povzete iz naravnega prostora in odraža- jo barvno zasnovo, značilno za določen prostor v posamez- nem letnem času, na svoj na- čin pa odražajo tudi avtorjevo razpoloženje ob slikanju. Za njegova dela je značilna tudi enakomerna razporeditev li-, kovnih enot na slikarski povr- šini, kar daje slikam značilno estetsko skladnost. BORIS GORUPIČ Jazz v zamorcu Na vrtu prenovljene krčme Pri zamorcu bo v soboto zvečer prvi koncert. Za otvoritev je izbran Ljubljana jazz selection iz Ljubljane. V Celje prihajajo po dveletnem premoru, ko so bili gostje poletnega jazz festivala. V zasedbi so Pero Ugrin, Gajo Gajič, Primož Grašič in Žiga Golob. Koncert se bo začel ob 21. uri, v primeru slabega vremena pa bo v notranjih prostorih zamor- ca. ŽZ ZAPISOVANJA Vas v mestu Ko se poleti prižgejo ulične svetilke, nastopi čas za kultu- ro. Za kulturne prireditve. Tre- nutek za kulturo, skratka. Uf, kako lepo se to sliši. Kar preveč lepo. In kar je preveč lepo, vsaj ponavadi, ni nikoli tako zares lepo, kot se zdi na prvi pogled. Tam nekje sredi junija je bil moj predal dobesedno do vrha natrpan z raznoraznimi vabili na raznorazne kulturne prire- ditve. Ob njih so ležali še pro- grami in kup materiala, ki bi me naj prepričal, da se posa- mezne prireditve pač že mo- ram udeležiti. Da si tega, da bi jo »prešprical«, enostavno ne smem in ne morem privoščiti. In ko sem si le vzel čas in vse tiste papirje in vabila pregle- dal, sem ugotovil, da si od tistih vabljivih reči ne bom ni- česar ogledal. Vsaj z name- nom ne. Ne vem, mogoče me bo pot tja zanesla povsem slu- čajno. Ljubljanski poletni festival, denimo, me odbija že s svojimi cenami vstopnic. Tako vnet ljubitelj ukrajinskega godalne- ga kvarteta pa spet nisem, da bi plačal mastno vstopnico in se potem tam dolgočasil Na- vsezadnje, prijatelj oziroma ti- sti, s katerimi se družim, ne bi bili prav nič zavistni ob tem, ko bi jim referiral, da sem se udeležil tovrstne manifestaci- je. Tudi cena vstopnic jih ne bi vznemirila. Ne vem, kako je z vami, toda meni bi se morda celo smejali. Ha, pa še »rej- ting« bi mi v družbi najbrž padel. Prireditve, ki se obetajo na Primorskem poletnem festiva- lu, so preveč zaprtega značaja, da bi se jim udeležil; če bi se dogajale na obali, da bi tja zašel popolnoma slučajno, da bi tja kar padel, da bi priredi- tev prišla k meni, bi bil zelo vesel in sploh navdušen, ter bi z veseljem zaklical, da se je končno nekdo spomnil in nam kulturni dogodek pripeljal pred nos. Takorekoč na dom. Problem poletnih kulturnih prireditev je namreč točno v tem, da nas nekam vabijo. Nihče pa, z izjemo Mariborča- nov in njihovega festivala na Lentu, ničesar ne stori, da bi nas kulturno presenetil. Da še sami ne bi vedeli, da smo pri- sostovali kulturnemu dogod- ku. Tudi prireditve, ki jih ima- mo možnost videti v Celju sko- zi poletna meseca, nas zgolj vabijo. Z novico in z ničemer drugim. Kar pomeni, da so tovrstne prireditve še vedno sa- me sebi namen. Ne pa tistim, za katere so, verjamem, pri- pravljene. Mesto zaradi tovrst- nih prireditev ne zadiha niti za trenutek bolj sproščeno. Pri čemer so celjski organizatorji šli še korak dlje; med priredi- tve, ki bi naj obogatile mesto, so vrinili nekaj narodnoza- bavnih koncertov. Kot da je mesto prostor za veselice. Kot da tega prostora ni na prvem travniku tam nekje na bliž- njem podeželju. Tako da tiste floskule o tem, kako Celje sko- zi poletje postane mesto v pra- vem pomenu besede, niso toč- ne. Ravno obratno; Celje skozi poletje postane navadna vas. Narodnozabavni ansambli na prireditvah, ki bi naj animira- le mesto, nimajo kaj iskati. Gre preprosto za stvar okusa. Tako kot tudi raznorazni ukra- jinski godalni kvarteti in pi- halni seksteti na prireditve, ki bi naj obogatile mestni utrip, ne sodijo. Žal. Pa pri tem ne igra kakovost prav nobene vlo- ge. Še manj okus. Pač pa pre- prosto dejstvo, daje treba pole- ti predvsem animirati. Pri ani- maciji pa šteje kar največji krog ljudi. Če hočete, med prireditve, bolj kot tisti Ukrajinci, sodijo navadni ulični glasbeniki. Piše: TADEJ ČATER Št.28.-16.iuiii 1998 IMjjig KUITURA □ Maturant s poslovnim kovčkom Glasbenik Gregor Deleja je pri petnajstih napisal prvo večje instrumentalno delo, zdaj piše suito gimnaziji Glasba je najbogatejša umetnost: pripoveduje o naj- bolj iskrenem, tudi neizre- kljivo pove... Tako je nekoč dejal Hegel in maturant Gre- gor Deleja mu pritrjuje, saj je glasba najpomembnejši del njegovega življenja. Le- tos je zaključil šolanje na 1. gimnaziji v Celju, kjer je dal velik pečat gimnazijskemu kulturnemu življenju, pope- stril pa je tudi celjski glasbe- ni utrip. Če bi Gregorja Delejo kdaj srečali na ulici, bi verjetno sploh ne vedeh, da je dijak. Že s svojo zunanjostjo in nasto- pom se razlikuje od povpreč- nih gimnazijcev. Nič čudnega ni bilo, če je kakšen fazanček Gregorja zamenjal za profe- sorja. Elegantne obleke, po- slovni kovček in drag parfum res niso dijaška zaščitna znamka. V nasprotju z družinsko tra- dicijo, odraščal je namreč v mozirski zdravniški družini, se mladi Grega ni usmeril v medicino, ampak je svoje za- nimanje namenil predvsem glasbi. Prva, ki ga je vodila po belo-črnih tipkah, je bila Mira Kelemen, ki ga poučuje še da- nes. V 5. letniku nižje glasbe- ne šole ga je pritegnila kompo- zicija in začel je skladati lažje skladbe. S petnajstimi leti je napisal prvo večje instrumen- talno delo, tri leta kasneje, po maturi, piše suito, ki jo bo namenil počastitivi 190-letni- ce I. gimnazije v Celju. Prav na tej šoli se je njegov pravi glasbeni razvoj šele za- res začel. Že v prvem letniku je s svojim delom na kultur- nem področju vzbudil veliko pozornosti, kot se spominja profesor Jože Zupančič, rav- natelj I.gimnazije v Celju. Tu- kaj je spoznal tudi svojega ka- snejšega zaveznika na glasbe- nem področju, dve leti starej- šega Simona Dvoršaka, s kate- rim sta kot klavirski duo ble- stela kar nekaj gimnazijskih let in bosta verjetno v prihod- nosti napolnila še marsikatero dvorano. Očitno zelo uspešna naveza Deleja-Dvoršak je v šolskem letu 1995/96 prevzela vodstvo šolskega pevskega zbora, kajti zborovodkinja je bila tisto leto na porodniškem dopustu. Zbor je bil sicer manjštevilen kot v prejšnjih letih, vendar ohranil se je. Pod Gregorjevim umetniškim vodstvom se je uspešno pred- stavil tudi fantovski oktet. • Gregor je bil vsa štiri leta svojega gimnazijskega šolanja tudi dejaven član Kulturnega društva Antona Aškerca, kjer so poleg glasbenega talenta prišle najbolj do izraza njego- ve organizacijske sposobnosti. Verjetno najpomembnejša pri- dobitev društva v minulem šolskem letu je ustanovitev šolskega orkestra, ki pa ga ne bi bilo brez mentorja in Gre- gorjevega razrednika Antona Šepetavca. V orkestru igra osemnajst mladih glasbeni- kov, dirigira pa mu bivši dijak, zdaj študent glasbene pedago- gike v Mariboru Simon Dvor- šak. Ali Gregorju sploh ostane kaj prostega časa? Spretno se je naučil združiti prijetno s koristnim in nujnim. Zagotovo pa je največja uganka, tako za dijake kot profesorje, kako mu je uspelo ohraniti prav dober učni uspeh in številne izven- šolske dejavnosti. Zadnji let- nik gimnazije je končal celo z odliko. Gregor svoje skrivnosti noče izdati, ampak se raje iz- govori na obilico porabljenega papirja, ki mu je služila kot pripomoček spominskim celi- cam. Prihodnost še ni čisto jasno začrtana, vendar nekaj je go- tovo, Gregor bo vztrajal na glasbenem področju. Vpisal se je namreč na Pedagoško fakuheto Maribor, kjer bo štu- diral glasbeno pedagogiko, saj je že opravil sprejemne izpite. NATAŠA PEUNIK Gregor Deleja pred L gimnazijo v Celju. Elegantne obleke, poslovni kovček in drag parfum niso ravno zaščitna znamka povprečnega gimnazijca. IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Aiba in Icavbojski škornji Guy Gilbert, francoski žup- nik z ulice, nam v svojih de- lih razkriva življenje mladih, ki so na kakršenkoli način izgubili rdečo nit življenja in se izgubili v alkoholu, mami- hh, v neizprosnih zaporih. Leta 1997 se je Gilbert ude- ležil vseslovenskega srečanja mladih v Stični, v letošnjem februarju pa je ponovno govo- ril v Ljubljani na mednarod- nem seminarju o uličnem de- lu, ki ga je organiziral Projekt Skala pod naslovom »Mladi-ulica-prihodnost«. Projekt Skala, ki ga vodi du- hovnik Martin Lisec se ukvar- ja s podobnimi problemi kot Gilbert v Franciji. Gilbert je prepričan, da če boste s človekom z roba druž- be ravnali kot s psom, vas bo ugriznil; če mu boste izkazali ljubezen, vas bo vzljubil. »Daj, da bom v Marcelu, ki me bo spet ves dan spravljal ob živce, videl njegovo neskonč- no revščino, njegovo neustav- ljivo željo, da bi ga opazili, da bi se z njim pogovarjali in da bi imel koga, na kogar se lah- ko zanese.« Temno življenje velikih mest - vedno pogosteje tudi rnanjših - je grozljivo, povsod kraljuje brezbrižnost. Še niko- li niso mladi tako zelo potre- bovali ljubečih staršev, ki se znajo pogovarjati in ki znajo takrat, ko iz otrokovega pogle- da ali vprašanja razberejo, da jih potrebuje, pustiti vse dru- §0 in pohiteti k njemu ter si Zanj vzeti čas. Ko se mladi ^najdejo v zaporu, je prepoz- '^o. Nekdanji francoski pred- sednik D'Estang je nekoč de- jal: »Odvzem prostosti je ka- zen. Nimamo pa pravice, da tej kazni dodamo še tisto, ki lahko uniči človeško osebo.« Umirjena avtoriteta odrasle- ga, ki svoje gotovosti ne vsilju- je, ampak jo izpričuje s svojim življenjem, bo mladostnika zaznamovala za vse življenje. Mladostnik se namreč lahko resnično oblikuje edinole v ogledalu, ki ga najde v pogle- du odrasle osebe. K temu Gil- bert pojasnjuje: »Ne ubijam, ne kradem, ne posiljujem kot oni, toda od časa do časa mo- ram uporabiti njihova pravila, če hočem ohraniti svoj položaj med njimi.« Tudi sam pogosto dvomi, če mu bo uspelo po- magati mladim v tolikšni me- ri, kot si želi. Preprosto vztraja v svojem početju. Gilbert ima dve ljubezni: Cerkev in ulico. Kajti bistvo krščanstva je prav v presega- nju vseh ovir in vsega forma- lizma, ne glede na politično, družbeno in versko čutenje. In da lahko obdrži ravnotežje med vsemi skrajnostmi, se vsakih štirinajst dni za 48 ur umakne v samoto, kjer v tišini nabere moči za nadaljnje delo z mladimi. Tišina ima že sama po sebi neverjetno moč, vča- sih osupljivo relativizira živ- ljenje in mu daje nov polet. Poskusite še vi... Piše: JELKA BRVAR Ohranjeni Ježelc Pri založbi Sanje v Ljublja- ni je izšla druga, popravljena izdaja knjige pesmi Franeta Milčinskega Ježka z naslo- vom Preprosta ljubezen. Gre za edinstveno zbirko pesmi slovenskega pripovedo- valca, humorista in poeta (pr- va izdaja je izšla lani 14. de- cembra, ob Ježkovem rojst- nem dnevu in bila v hipu raz- prodana), med katerimi veči- na ni bila še nikoli natisnjena. V času Ježkovega življenja sta izšh namreč le dve njegovi knjižici - ob Zvezdici zaspanki še zbirka humoresk 13 in ena, večina njegovih tekstov pa os- taja zvočno zapisana na trako- vih arhiva Radia Slovenija. S slednjo so pri založbi Sanje podpisali pogodbo o izdaji vseh Ježkovih še ohranjenih tekstov in popevk. Letos septembra bosta tako izšli zgoščenka in kaseta Cin- ca marinca ter dva fonogra- ma; na prvem z naslovom Je- žek pripoveduje bodo posne- te njegove pravljice za otroke. na drugem pa bo predstavlje- na poezija v lastni interpreta- ciji tega velikega slovenskega umetnika. Kmalu bo izšla tudi zbirka njegovih humoresk 13 + osem, ki jo ureja Jana Mil- činski. NMS Trideset let ustvarjanja Nika Ignjatiča Letos mineva trideset let od kar je Celjan Niko Ignjatič aktivno prisoten na likovni sceni. V tem času se je nabra- lo že več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini. Jubilej je umetnik proslavil z dvema razstavama. V Ro- gaški Slatini v Centru »Gic« v Migonjah razstavlja skupaj z slikarko Cecilijo Bernjak s Ptuja, razstavo so odprli v soboto, 4. julija, in bo na ogled do konca meseca. Oba avtorja na tej razstavi pred- stavljata olja na platnu, Ceci- lija Bernjak tihožitja in kraji- no, Niko Ignjatič pa nadreali- stične slike zadnjega obdob- ja. Jubilej je Niko Ignjatič kro- nal s samostojno razstavo v obnovljenih prostorih pizze- rije »Salvador« na Ostrožnem v Celju. Razstavo so prav ta- ko odprli 4. julija ob otvoritvi obnovljenih prostorov. Za razstavo je avtor izbral 23 tipičnih del iz novejšega us- tvarjalnega obdobja zadnjih štirih let, gre pa za srednje velika realistična in nadreali- stična olja na platnu. Tudi ta razstava bo na ogled do kon- ca julija, nato pa jo bo avtor preselil na Ptuj, kjer bo na ogled avgusta. ŽIVKO BEŠKOVNIK PRIREDITVE KONCERTI V Anini kapeli v Rogaški Slatini bo nocoj ob 20.30 kon- cert mezzosopranistke Edite Garčevič-Koželj in kitarista Žarka Ignjatoviča. V Kristalni dvorani v Ro- gaški Slatini bo v soboto ob 20.30 koncert zbora Ljubljan- ski madrigalisti, pod vods- tvom Matjaža Ščeka. V pone- deljek ob 20.30 pa bo tam gostovala folklori^ skupina Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem, ki bo predstavila šege s Kozjanskega. Na trgu Atomske vasi v Podčetrtku bo v nedeljo ob 18. uri promenadni koncert Godbe na pihala iz Desiniča. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri koncert vokalnega sek- steta Vigred in nastop folklor- ne skupine. Na ploščadi pred domom pa bo v nedeljo ob 15. uri koncert Moškega pevskega zbora KUD Frankolovo. RAZSTAVE V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu je na ogled raz- stava skulptur Bernarda Sešla in akvarelov ter kolažev Arpa- da Šalamona. V razstavnem prostoru Banke Velenje, ekspoziture Šoštanj razstavlja svoja dela slikar Jože Svetina iz Zavodenj pri Šoštanju. Njegove akvarele velikega formata si lahko ogle- date do konca julija. V Knjižnici v Šentjurju in Ipavčevi hiši je na ogled raz- stava likovnih del slikarke Eri- ke Marije Bajuk. V Osrednji knjižnici v Ce- lju je do septembra na ogled razstava Branka Goropevška - Grbi novih in starih občin na Celjskem. V galeriji Keleia je odprta razstava slik Uršole Bertot, Ed- vina Dobriloviča, Uroša Pater- nuja in Mihaela Rudla. V Muzeju novejše zgodovi- ne je na ogled razstava Kaj se skriva pod klobukom? V pritličju Stare grofije ima Pokrajinski muzej dve razstavi: Habsburžani na portretnih po- dobah in Habsburžani - portre- ti članov družine Habsburg na novcih in medaljah. V Lapidariju je na ogled razstava Rimske nekropole se- verne Hrvaške. Gostišče in muzej Firšt Lo- garska dolina vabi na ogled slikarske razstave akvarelov in risb Jožeta Svetine, ki so letos nastala v okolici in z motivi Logarske doline. V galeriji Hodnik sodobne umetnosti in Likovnem salo- nu je na ogled razstava Druš- tva likovnih umetnikov Celje. V razstavišču Ema razstav- lja do konca meseca Vojko Vo- lavšek, v Celjskem domu raz- stavlja olja Tone Mohor, v Razvojnem centru slikar Nežmah, v centru Gic v Ro- gaški Slatini Cecilija Bernjak iz Ptuja, v pizzeriji Salvador na Ostrožnem Niko Ignjatič, v avli Splošne bolnišnice Celje dijaki Srednje zdrav, šole Celje na temo Prostovoljno delo di- jakov in v gostišču Mihec na Lopati likovna dela v mešani tehniki slikar Rajko Mlinarič. dSTAlO Pokrajinski muzej Celje vabi od torka do četrtka pri- hodnji teden med 10. in 13. uro na delavnice za staro in mlado na temo razstave Habs- buržani, delavnica bo imela tokrat naslov Oblekel sem Habsburžana. Na Ponikvi pri Šentjurju (Na griču) bo v nedeljo ob 15. uri 9. tradicionalno srečanje mladih talentov. Na Celjskem gradu bo ju- tri, v soboto, nedeljo ter v ponedeljek in torek ob 21. uri ponovitev nebeške trage- dije z naslovom Angeli za Veroniko, v režiji Mihe Alu- jeviča. Igrajo: Aleksandra Balmazovič, Tina Gorenjak, Milena Grm, Tamara Kršek, Ilijana Pirel, Nina Skrbinšek in Mirijana Šajinovič. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo danes, v četrtek, nastop cicibanov in razstava otrok Udomačena svetloba. V Hermanovem gledališ- ču Muzeja novejše zgodovi- ne v Celju bo v soboto ob 10. uri lutkovna predstava z na- slovom Hop v "pravljico, v izvedbi Gledališča Unikat iz Ljubljane. V otroškem mu- zeju pa bo v sredo ob 11. uri poletna delavnica z naslo- vom Želim si.... V atriju Majolke bo v sre- do ob 20.30 koncert Janija Kovačiča. St. 28.-16. julij 1998 10 AKTUALNO \mm.\m Čarobna formula za uspeh Kako naj zastavimo svojo življenjsko in profesionalno pot Prav vsi imamo kariero. Gospodinje, direktorji, mate- re, podjetniki, zidarji, sodni- ki, prodajalci... Kariero ima celo prvošolec, ki je v vrtcu vzljubil pravljice, se naučil prvih potez s čopičem in tudi kakšne črke. V prvem razre- du zna že brati, pisati in ra- čunati. Kaj se bo z njim do- gajalo naprej? Kasnejše šola- nje mu bo dalo veliko for- malnega znanja, vendar to za uspešno delovno in živ- ljenjsko pot ne bo dovolj. Le če bo dovolj ustvarjalen, mo- tiviran, prilagodljiv, in če bo dobro poznal sebe in svoje prednosti, bo znal prepozna- ti življenjske priložnosti. Kariero danes dojemamo drugače kot pred leti, ko je ime- la negativen prizvok. »Kariera ni samo služba, ampak ta po- jem obsega prav vse plati življe- nja. Opredeljujemo jo kot splet področij prijateljstva, družine, hobijev in poklica. V poklicni karieri je ravno tako kot verti- kalno pomembno horizontalno napredovanje; na določenem področju lahko postajamo ved- no boljši in širimo svoja znanja, a ostajamo na istem položaju,« je povedala Sergeja Planko, di- plomirana sociologinja, ki v celjskem podjetju Racio d.o.o. skupaj s sodelavci skrbi za izva- janje programov, v katerih želi- jo mladim pomagati poiskati odgovore na vprašanje, kako načrtovati profesionalno pot. Uspeh dosega vsakdo drugače, zato univerzalnih receptov ni. Uresničimo lahko za nas silno pomemben cilj, vendar bi se kdo drug na ta isti cilj mirno požvižgal. O uspehu v življenju in pri delu imamo na srečo vedno lastna merila. »Čarobna formula za uspeh je sestavljena iz posamezniko- ve motivacije, znanja, oseb- nostnih lastnosti in prizadeva- nja. Če le ena od teh kompo- nent manjka, rezultata ni,« me- ni Karmen Vodenik, diplomi- rana sociologinja. V podjetju Racio so v petdnevne šole za načrtovanje kariere in podjet- no ravnanje doslej vključili 1600 mladih, starih od 17 do 27 let. Ugotavljajo, da se mladi potem, ko jih seznanijo s polo- žajem na trgu delovne sile, z načini načrtovanja kariere, možnostmi razpoznavanja podjetniških priložnosti v oko- lju in s smislom spoznavanja samega sebe, lažje odločajo za samozaposlitev, podjetništvo, zaposlitev ali nadaljnje izobra- ževanje. Pomembno je, da zač- nejo podjetno razmišljati in verjeti vase. Diploma ni dovolj Ko posameznik konča sred- njo šolo ali fakulteto, se skuša poklicno uveljaviti. Diploma še zdaleč ni dovolj, saj vedno bolj pridobivajo na pomenu nefor- malna znanja, tako imenovane »mehke veščine«, »mehka inte- ligenca«, kamor uvrščamo spo- sobnost komuniciranja, sode- lovanja, prilagajanja okolju in spremembam. »Spremembe so edina stalnica v življenju,« pra- vi Sergeja Planko. »Nikoli ne smemo dovoliti, da nas čas po- vozi. To pa se kaj hitro zgodi, če smo pasivni. Pomembno je, kako znamo pridobljeno zna- nje uporabiti in izkoristiti svoje prednosti.« Znamo povedati v čem smo dobri ali celo najboljši? Kakšni smo? Kateri so naši speči po- tenciali? Katere so naše po- manjkljivosti, kako jih lahko odpravimo ali nadomestimo s prednostmi? »Če želimo na trgu delovne sile konkurenčno nastopati, se moramo razvijati profesional- no in osebnostno. Pri tem sta zelo pomembni ustvarjalnost in pripravljenost na sprejema- nje novosti. Vzroka za neus- peh ne smemo iskati v okolju, ampak iščimo ga v sebi. Imeti moramo občutek samoodgo- vornosti za svoje odločitve in dejanja,« pravi Karmen Vode- nik, ki pri načrtovanju kariere poudarja pomen motivacije. Pozitivna notranja energija, osebna sreča, tudi zdravje in smiselni cilji z vsemi vmesni- mi postajami spodbujajo mo- tivacijo. Le če smo sami dovolj motivirani, lahko spodbujamo k motivaciji še koga drugega. Cilj je kot ogenj, ki nas vleče naprej in smo se zanj priprav- ljeni tudi žrtvovati. Ko uspemo prepoznati svoje lastnosti - prednosti in slabo- sti - moramo obvladati tudi veščine komuniciranja. Ali ve- mo, kako je treba javno nasto- pati? Faze javnega nastopanja načeloma poznamo, vendar jih nismo ozavestili. Nastopa- mo rutinirano in ponavljamo stare napake. Najpogostejša napaka je, da se ne znamo dobro predstaviti in jasno izraziti, kaj želimo. Druga po- gosta napaka je, da sogovorni- ku ne damo dovolj časa, da bi povedal, kdo je in kaj bi rad. Prehitro skačemo v besedo in prehitevamo pogovor, zato os- tanejo situacije nedorečene. Komunikaciji nismo bili kos. Potrebujemo tudi znanje o tem, kako vstopati v medo- sebne odnose. Predpogoj za dobre medosebne odnose je, da imamo radi sebe. Če goji- mo do sebe spoštovanje, ga bomo lahko gojih tudi do dru- gih. Če jih bomo spoštovaU, jih bomo lahko imeli radi. Naučiti se moramo ljudi spre- jemati prav takšne, kot so, in izognili se bomo številnim konfliktom. Ko sebe in druge sprejemamo brez zadržkov. smo lahko uspešnejši in sreč- nejši. Novi trendi Mladi bodo morali razviti sposobnost prilagajanja glo- balnim spremembam, ki se odvijajo povsod v svetu z bli- skovito naglico. Pripravljeni morajo biti na osvajanje novih vzorcev življenja. »Nov vzorec paradigme, po katerem danes družbe rešuje- jo svoje probleme, postavlja na prvo mesto človeka in nje- govo ustvarjalnost ter znanje. Če izobraževalni sistemi do- volj hitro zaznajo trende in nanje pravočasno reagirajo, lahko v veliki meri pospešijo prehod na višjo stopnjo razvo- ja. Ključne sestavine posa- meznikovega profesionalnega razvoja v prihodnosti bodo us- tvarjalnost, prilagodljivost in samoodgovornost,« ugotavlja mag. Karmen Gorišek, direk- torica Racia d.o.o. »Kulturno, religiozno in poUtično zaledje nam je vsadilo vrednostni si- stem, ki ni spodbujal proaktiv- ne vloge posameznika. Mladi pa danes preprosto morajo sprejeti izzive podjetnega rav- nanja, ne glede na to, kam jih bo vodila profesionalna pot. Za pridobivanje samozavesti morajo biti motivirani in spo- sobni konkurirati na medna- rodnem trgu delovne sile.« Poleg klasičnega izobraže- vanja bo po mnenju svetovalk iz Racia treba kmalu sistema- tično zagotoviti razvoj dodat- nih znanj, ki omogočajo sa- mozaposlovanje, razvoj izoJ braževanja iz dela, fleksibil-] nost delovnega časa, spodbu-: janje pozitivnega odnosa do dela. Promocijo podjetništva in programe usposabljanja mladih za življenje v podjet- niški družbi bi morali vključiti v razvojno strategijo države, saj se bo ravno današnja mla- da generacija morala spopasti s še močnejšo konkurenco na trgu delovne sile. Podjetno ravnanje bo postalo temeljno izhodišče, ne glede na področ- je, na katerem bodo posamez- niki delali. V podjetju Racio. d.o.o., kjer so že leta 1992 razvili studio za načrtovanje karie- re, ki se skladno s sodobnimi trendi že preoblikuje v cen- ter za razvoj kreativnosti, pripravljajo pod okriljem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve priročnik o načrtovanju kariere, ki je tik pred izidom. Mladim naj bi pripomogel, daiii postali v življenju podjetnejši, čerav- no ne bodo podjetniki. Iz vr- ste strokovnih člankov, ki so jih avtorji napisali na osnovi praktičnih izkušenj, bodo lahko tudi izluščili, kako naj načrtujejo poklicno pot. Ra- cio pripravlja poletno šolo o načrtovanju kariere na Bledu od 10. do 14. avgusta. »Stiske, ki jih danes doživlja jo mladi na poti k samostojno- sti, skušamo prikazati bolj z vidika priložnosti kot nevarno- sti,« pravi Karmen Gorišek. To nenavadno misel je treba poja- sniti. Kitajci imajo za krizo dve besedi: wei in ji. Prva pomeni nevarnost, druga priložnost. MMMMMM KSENIJA LEKIČ Sergeja Planko in Karmen Vodenik, sociologinji iz podjetja Racio, poudarjata na področju poklicnega uveljavljanja po- men posameznikovih »mehkih sposobnosti« - ustvarjalnosti, prilagodljivosti in samoodgovornosti. Prav te veščine bodo v času globalizacije odločilno vplivale na iznajdljivost današ- nje mlade generacije. Ozdravitev je bila čudežna Na Slomškovo razglasitev za svetnika je vplivala ozdravitev celjskega opata Friderika Kolška Postopek za razglasitev škofa Slomška za svetnika je potekal več kot sedemdeset let. V zadnjem času je nanj odločilno vplivala čudežna ozdravitev celjskega opata in prelata Friderika Kolška leta 1992. Kakšen je postopek razglasi- tve nekega kandidata za blaže- nega oziroma svetnika? Najprej so za Slomškovo beatifikacijo zbrali približno 2400 strani gra- diva Pozicije o življenju in kre- postih tega kandidata. Približ- no tri četrtine podatkov o Slomškovih krepostih je zbral vicepostulator postopka dr. Marjan Turnšek, profesor teo- loške fakultete in rektor mari- borskega bogoslovja, ki je do- ma s celjskega Ostrožnega. Po vseh teh dokazih je papež Ja- nez Pavel II. uradno razglasil Slomškove herojske kreposti 13. maja 1996. V javnosti je objavil podatek šele med svojim bivanjem v Sloveniji, ko je z njim razveselil tiste, ki so spremljali zgodovinski obisk. Tisti, ki so takrat pričakovali tudi Slomškovo razglasitev za svetnika, so se motili - po obi- čajnem postopku za razglasitev je bil nujen tudi dokaz o čude- žu. Zdravniki in teologi Zdravniki oziroma teologi so nato potrdili, da je prišlo zares do čudeža. O njem je zbranih približno 150 strani dodatnega gradiva, ki se nana- ša na pred leti na smrt bolnega celjskega opata. Med Celjani se je takrat veliko ugibalo o raku, vendar naj bi se njegova čudežna ozdravitev na- našala na celotno zdravstveno stanje. V celjski opatijski cerkvi so se verniki jeseni leta 1992 priporočili z 9-dnevno molitvijo v priprošnjo Slomšku za ozdra- vitev opata Friderika Kolška. To je bil čas, ko se je izvedelo, da je bil v l6-dnevni komi, priključen na različne aparate za ohranja- nje življenjskih funkcij. Številne opatove zdravstvene težave so bile smrtno nevarne, vendar so zdravniki še v času 9-dnevnice opazili, da se njegovo zdravje presenetljivo izboljšuje. Med Celjani in okoličani se je v ti- stem času veliko ugibalo o nje- govem zdravstvenem stanju; govorilo se je o smrti. V javnosti so se pojavljala protislovna ugi- banja, a po vsem tem je opat Friderik Kolšek resnično še ne- kaj let uspešno vodil svojo žup- nijo (umrl je 2. decembra 1997). Slovenski zdravniki so bili v zvezi z opatovim zdravjem presenečeni ter si vsega tega niso mogli razložiti z doseda- njimi spoznanji medicinske vede. Po uveljavljenem po- stopku se je v Rimu zbral kole- gij petih uglednih zdravnikov tamkajšnjih klinik, ki so urad- ni sodelavci pristojne vatikan- ske kongregacije. Čudež ni medicinska kategorija, zato so morali potrditi, da gre za po- jav, ki ga po medicinski plati ni mogoče pojasniti. Na podla- gi obsežne medicinske doku- mentacije o zdravju Friderika Kolška se je to res zgodilo. Potem ko so zdravniki svojo nalogo opravili, so prišli na vrsto teologi. Kot je predpisa- no, se je o opatovi čudežni ozdravitvi morala izreči tudi komisija devetih teologov. Ti so presojali po merilih teološ- ke vede ter ugotovili, da gre za nadnaravno zadevo. S tem je bila premagana še ena velika ovira, zato so lahko o opatovi ozdravitvi razpravljali na ple- narnem zasedanju vatikanske kongregacije za zadeve svetni- kov. Ta lahko vse skupaj potr- di ali ovrže, vendar so tudi tam presodili, da gre za nad- naravni pojav ter takšno mne- nje posredovali papežu. Ta je nato po zahtevnem postopku lahko razglasil čudež. Podatki so v začetku julija poštah jav- ni, z izjemo tistih, ki so vezani na medicinsko etiko ter na pie- teto do pokojnika. Kdaj pride papež? Tako se je Slovenija na zgo- dovinski petek 3. julija 1998 razveselila novice o prvem slovenskem svetniku. O svet- niku Antonu Martinu Slomš- ku, h kateremu so se verniki uspešno priporočili za pomoč na smrt bolnemu celjskemu opatu Frideriku Kolšku. Slovenski verniki zdaj z veli- kim veseljem pričakujejo slo- vesno razglasitev Antona Mar- tina Slomška za svetnika. Slo- venski škofje bodo v teh dneh uradno predlagali Vatikanu, kdaj in kje naj bi prišlo do vehkega dogodka. Papež mora prejeti uradno povabilo iz Slo- venije, nato nanj odgovori. Med slovenskimi verniki pre- vladuje želja, da bi papež raz- glasil Slomška za svetnika na domačih tleh (v Mariboru), kar je v zadnjem času tudi splošno vatikansko načelo. Prejšnji petek, na izrednem zasedanju Slovenske škofov- ske konference, ki ga je vodil predsednik konference dr. Franc Rode, so škofje sklenili, da bodo ob tretji obletnici pa- peževega obiska v Sloveniji, maja 1999, svetega očeta Ja- neza Pavla II. povabili v Mari- bor, kjer naj bi Slomška raz- glasil za blaženega. Urnik papeža Janeza Pavla 11. je obsežen, pa tudi na slovenski strani se je treba za dogodek svetovne razsežnosti primerno, pripraviti. Vse kaže, da bo slo- vesna razglasitev v Mariboru, vendar bo tokrat drugače, kot je bilo med zadnjim papeževim obiskom v Sloveniji. Papež naj bi prispel z letalom za en sam dan, podobno kot obiskuje bolj ali manj oddaljene italijanske škofije. Obisk lahko prikuje-^ mo prihodnje leto. t BRANKO JERANKO i Št. 28.-16. julij 1998 PISMA BRALCEV 11 PREJELI SMO Vprašanja predsedniku KS ♦ Že iz biltena Galiških dne- vov je razvidno, da je bil pro- gram prireditev v mesecu juni- ju v KS Galicija zelo zanimiv in prilagojen življenju našega kraja. Nadalje moramo priz- nati, da so Gališki dnevi iz leta v leto bogatejši in obširnejši. Za to gre vsa pohvala članom Kulturnega društva Galicija, predsedniku Ivu Lindiču in pripravljalnemu odboru. Kulturno življenje v Galiciji je zaživelo šele po prihodu Iva Lindiča v naš kraj, saj sedanji predsednik KD žrtvuje ves prosti čas za kulturno življe- nje krajanov Gahcije, Hramš, Zavrha, Velike Pirešice, Perno- vega in Železnega. Gališki dnevi krajane zbližujejo, hkrati pa vsi skupaj pridobiva- mo kulturni navdih, ki smo ga še kako potrebni. Kulturno zbliževanje ljudi pomeni pri- dobivanje novih prijateljskih stikov in vezi, ki krepijo mo- ralno in kulturno moč in za- vest vsakega posameznika. Ne smemo pozabiti na sponzorje in vse tiste, ki so kakorkoli podprli in omogočili Gališke dneve. Iz programa Galiških dni je tudi razvidno, da lastna Kra- jevna skupnost Galicija, v ka- teri so se odvijali ti kulturni dnevi, ni finančno niti kako drugače podprla teh priredi- tev, kar skoraj ne moremo ver- jeti. Prav zaradi te ugotovitve lahko ponovno trdimo, da smo še kako potrebni kultur- nega navdiha, saj bi morala prav krajevna skupnost prva podpreti kulturno življenje kraja. Zato sprašujemo predsedni- ka KS Galicija: Kaj pomenijo za kraj Gališki dnevi? Komu so namenjeni Gališki dnevi? Kaj pomeni kulturno življenje lju- di v krajevni skupnosti? Čiga- va so finančna sredstva, ki jih prejme KS za potrebe kraja? Komu bi koristila finančna po- moč Gališkim dnevom, če bi jo namenila KS Galicija? Ali ima KS Galicija interes za kul- turno življenje v kraju ali sa- mo interes za razkopaVanje krajevnih cest? V bodoče bomo morali iz- brati in predlagati za funkcije v KS takšne ljudi, ki bodo imeli širši interes za reševanje vseh problemov v kraju in tudi za kulturno življenje krajanov Galicije. Krajani Razmišljanje o izgnancih v malo katerem časopisu naj- demo prispevek, ki bi nas spo- mmjal na trpljenje izgnancev, ki so Jih izgnali pred 57 leti. Neka- teri smo preživeli strahote voj- ne, kot jih danes doživljajo be- gunci v Bosni in na Kosovu, n najdražji pa se niso mKoli vrnili. Pokrila jih je tuja hladna zemlja. ^ izgnanstvu kljub vsemu nudemu nismo nikoli obupali, '"^eh smo trdno vero, da se bomo še enkrat vrnili na svoj dom, na svojo rodno sloven- sko grudo. »Ko bi imeli perut- nice, kot jih imajo drobne pti- ce, vsi zleteli bi nazaj, v mili naš slovenski kraj.« Tako se glasi ena izmed kitic v pesmi, ki sem jo napisal v spomin na te težke čase in žalostne tre- nutke - hkrati nas je pesem hrabrila v teh najtežjih dnevih naše nesrečne štiriletne uso- de. Po 56. letih so tej peščici izgnancev, ki so še ostali živi, naši vrli poslanci vendarle priznali rento - za vsak mesec preživetega gorja in trpljenja po 300 tolarjev. MIHAEL ŠVENT, Dobrna Peticija za plačilo vojne odškodnine Invahdi vojn Slovenije, zbra- ni na srečanju v Termah Čatež 26. junija 1998, to je ob dnevu invalidov vojn Slovenije, zah- tevamo od države Slovenije, da še letos sprejme zakon o skladu za poplačilo vojne odš- kodnine. Po zakonu o vojnih invali- dih imamo priznan status ci- vilnega invalida vojne, po zakonu o žrtvah vojnega na- silja pa svojstvo žrtve vojne- ga nasilja in s tem pravico do poplačila vojne odškod- nine. Vsaka vojna prizadene vse prebivalstvo, najtežje posledi- ce pa nedvomno pusti na ti- stih ljudeh, ki ostanejo zaradi nje invalidi. Pri večini prebi- valstva se vojno nasilje začne ob začetku vojne, konča pa z doseženim mirom; za invalide pa se vojno nasilje ob nastan- ku invalidnosti podvoji in žal traja vse do konca njihovega življenja. Prav zato se civilni invalidi vojne Slovenije čutimo dolž- ne, da kot živi spomeniki na človeško brezumje odločno protestiramo zoper vse oblike nasilja nad ljudmi in zoper Vse hujskaške namere za nova voj- na žarišča, zoper proizvodnjo, prodajo in uporabo pohodnih min in drugih bojnih sredstev za uničevanje ljudi. Imamo pa tudi največjo pravico zahteva- ti poplačilo vojna odškodnine, kajti danes, več kot 50 let po drugi svetovni vojni, prav mi še vedno najtežje nosim bre- me tega zločina nad človeš- tvom. Ugotavljamo, da se načrtno zavlačuje ureditev vojnih odš- kodnin, saj se odstotek umr- ljivosti, zaradi visoke starosti, med nami vsako leto podvaja. Če naša vlada ne zmore ali noče od držav agresor, po- dobno drugim evropskim dr- žavam, izterjati vojne odš- kodnine, potem naj to zagoto- vi iz premoženja, zaplenjene- ga državljanom agresorskih držav ali lastnih* sredstev, si- cer bomo civilni invalidi voj- ne Slovenije prav tako začeli postopek za spravo za nami, še živimi žrtvami vojne, z uporabo vseh moralnih nor in gledanj na to vprašanje v Evropi. Zavedamo se, da se nam povzročena invalidnost in uni- čeno zdravje ne more popla- čati z nobenim denarje, priča- kujemo pa, da bosta vlada in Državni zbor Republike Slove- nije s spoštljivim odnosom ta- koj zakonsko uredila to vpra- šanje in da bo vojna odškodni- na za ljudi z invalidnostjo naj- večja. Zahtevamo, da slovenska vlada imenuje predstavnika naše Zveze društev invalidov vojn Slovenije v medresorsko komisijo za vprašanja vojne škode pri ministrstvu za eko- nomske odnose in razvoj in s tem dokaže upoštevanje Reso- lucije OZN št. 3447. Če ta zahteva ne bo uresni- čena do naslednjega srečanja prihodnje leto, bomo invalidi vojn vztrajali, da nam to oseb- no pojasni predsednik Vlade Republike Slovenije. ŠTEFKA ŠKORNIK, za udeležence srečanja invalidov vojn Slovenije Pogledi na nov zakon Pred kratkim se je na svoji redni seji sestalo predsedstvo Skupnosti muzejev Slovenije. Med drugim smo obravnavali tudi »zadeve«, ki so nas iz- jemno vznemirile, zanje pa smo izvedeli iz dnevnega ča- sopisja. In sicer so to »zade- ve«, ki izhajajo iz novega Za- kona o financiranju občin, kjer se konkretno predvideva prenos financiranja javnih za- vodov (v našem primeru mu- zejev) z nivoja države na nivo občin. Ob tej predvideni spremem- bi se nam postavlja kup vpra- šanj, vidimo številne pasti in nevarnosti za nemoteno delo- vanje naših ustanov in smo mnenja, da tega prehoda nika- kor ne gre izpeljati prehitro. To pomeni brez ustreznih do- kumentov oz. določil in meril, ki bi nalagale občinam predpi- sano skrb za delovanje muze- jev (predvsem v obliki finanč- nih sredstev). Slovenski muzeji se ne bo- rimo proti decentralizaciji, zahtevamo in pričakujemo pa, da bo za del naše dejavno- sti, ki jo brez izjeme opravlja- mo vsi in je nacionalnega po- mena, poskrbela država in nas ne bo pahnila v naročje dnevne politike na nivoju ob- čin. Ni varovalk, ki bi zago- tavljale nemoteno delovanje in opravljanje osnovne dejav- nosti. Takemu dogajanju smo že bih priča in zato, da so to presegli, je leta 1990 večina slovenskih muzejev (ne pa vsi!) prešla z občinskega na republiško financiranje redne dejavnosti. Z vso resnostjo tr- dimo, da se je v tem skoraj desetletnem obdobju v slo- venskih muzejih ogromno naredilo - tako v korist varo- vanja dediščine kot na po- dročju prezentacije dedišči- ne. O tem pričajo številne na- grade in priznanja, ki jih pre- jemajo slovenski muzeji v mednarodnem merilu (kandi- dature za evropski muzej leta, nagrade Evropski muzej leta, ....). Bojimo se, da temu ne bo več tako. Mnenja smo, da ta novo predlagani zakon ni dober za nas, zato apeliramo, da skušate v parlamentarni raz- pravi opozoriti na vse nega- tivne strani, ki jih v zvezi s tem vidimo muzealci. Tako pomembno dejanje, kot je financiranje kulturnih ustanov, ne more biti rešeno mimogrede z Zakonom o fi- nanciranju občin, kajti finan- ciranje povleče za sabo tudi vsebinsko opredelitev oz. pro- grame delovanja. ANDREJA RIHTER, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije Aktivno delo vojniških upokojencev Vodstvo Društva upokojen- cev Vojnik si je letošnje leto zadalo zelo zahtevne naloge. Med drugim smo se z boga- tim kulturnim programom vključili v praznovanje kra- jevnega praznika, upravni odbor DU pa je obiskal vse bolne, onemogle in starejše člane, ki so bili obiska in dari- la zelo veseli. Pred kratkim smo v prosto- rih društva pogostili člane, stare 80 ali več let, ki so se, kljub tegobam svojih let, ob zvokih harmonike veselo za- vrteli. Ob koncu smo si oblju- bili, da se prihodnje leto spet srečamo. Še posebej nepoza- ben je bil 3-dnevni izlet v več- no mesto Rim, kjer smo se v zavodu Slovenika udeležili tu- di slovesne maše. Po vrnitvi nas je čakala pri- prava razstave ob vsesloven- skem srečanju upokojenskih društev, ko smo na razstaviš- ču prikazali delo pletilj in sta- re šege. Še predsednik Milan Kučan je dolgo postal in si ogledoval prikaze starih obi- čajev. Ponosno lahko zatrdi- mo, da je bil naš razstavni prostor med najodmevnejši- mi. Vse opisane dejavnosti smo v DU Vojnik krili izključno z lastnimi sredstvi. Prepričani smo, da je delo našega društva zelo dejavno in razgibano, kar ni čudno, saj je vanj vpletene- ga veliko entuziazma. DUŠAN GORKIČ, DU Vojnik Pomladne stranke proslavile Za dan državnosti je bilo letos v Celju kar nekaj priredi- tev. Posebno pozornost je med ljudmi vzbudilo skupno praznovanje vseh treh pom- ladnih strank - SDS, SKD in SLS. Na pobudo mestnega od- bora SDS Celje je bila letos že drugič prireditev pri cerkvi sv. Duha v Celju. Pri maši na pro- stem se je v čudovitem am- bientu pred cerkvijo zbralo ve- liko število ljudi. Slovesno sveto mašo je daro- val, skupaj z dvema duhovni- koma iz sosednjih far, domači župnik gospod Svetko. Celotno bogoslužje je izzvenelo v eno samo prošnjo za blagor domo- vine in njenih ljudi. Po maši je sledil kulturni program, v kate- rem so sodelovali mešani cerk- veni zbor župnije sv. Duha, moški pevski zbor iz Šmartne- ga v Rožni dolini in godba na pihala iz Štor. Umetniški sno- valec celotnega programa Peter Simoniti je recitiral za na na- men izbrane pesmi Toneta Kuntnerja, program pa je pove- zoval Matej Pirnat. Vseh se je dotaknilo njegovo globoko raz- mišljanje o domovini in o nas, njenih ljudeh. Po kulturnem programu je bilo družabno srečanje, kjer smo si ob kozarčku segli v roke člani vseh treh strank in vsi naši prijatelji. Vsem je bilo pri srcu lepo, saj smo čutili tako kot na dan pred sedmimi leti. FANIKA VODOPIVEC, MO SDS Celje POHVALE- Z AH VALE Društvo psoriatikov na morju v začetku junija sta minila za naše društvo dva nepozab- na dneva, saj smo s prijatelji iz cele Slovenije krenili proti De- belemu rtiču. Z nami je bil ansambel Nasmeh s Planine, ki je zvečer poskrbel za prijet- no družabno srečanje in glas- bo. Težko je opisati srečanje 210 članov našega društva, či- gar delo se je začelo pred 20 leti. Tudi na tem srečanju smo pripravili zanimive skeče in točke o naši bolezni, do solz smo se nasmejah našima vrli- ma Gorenjcema. Tudi morje se je že otoplilo, tako da smo popoldne že za- korakali v njegovo modrino. V imenu društva bi se rada zah- valila vsem donatorjem, ki so s prispevki ali denarjem omo- gočili srečanje. Vsem smo neizmerno hvaležni, da smo preživeli dva dneva v objemu slovenske obale. Hvala osebju Debelega Rtiča za lep sprejem, hvala organizacijskemu odbo- ru z našim neutrudnim pred- sednikom primarijem dr. Jo- žefom Arzenškom, celjski predsednici dr. Nataši Koser, obema medicinskima sestra- ma in še mnogim drugim. Naj povem, da smo imeli mirno morje na avtobusih, vse pa je odžejal teatanic ali pivo, za kar se zahvaljujem v imenu vseh iz celjske podružnice. IVANKA SEVŠEK, Laško Stota pomladna romanca Naj v teh vročih poletnih dneh obudimo spomine na prijeten dogodek, ki se je zgo- dil na Plemenitaševi domačiji v Dobju pri Planini. Tu smo gostili 100. podoknico Nedelj- skega dnevnika, ki ji je dala še posfben čar rosno mlada slav- Ijenka Ana, dijakinja drugega letnika Gimnazije Center in srednje glasbene šole Celje. Številno občinstvo je z nav- dušenjem pozdravilo praznič- no okrašen koleselj domačina Franca Blatnika, na katerem se je med glasnim vriskanjem v spremstvu znamenitega an- sambla Nagelj izpod kamniš- kih planin pripeljal simpatični in priljubljeni podokničar Franc Pestotnik. Po izredno lepi in čustveni prireditvi je bila pogostitev občinstva. Več kot trideset gospodinjstev je speklo goro slaščic, Jurmes Šentjur je po- stregel z mesom, pekarna Ja- ger - Rogaška z odličnim kru- hom, Celjske mlekarne so sladkale staro in-mlado z osve- žujočimi sladoledi. Žejo so ga- sili Pivovarna Laško, Tara - Celjski grof in domači gostinci Salobir in Škoberne z dvema sodoma piva. Jubilejno torto je speklo gostišče Montparis Planina. Na Dobju smo se tisti dan skupaj poveselili in obu- dili spomine na minule čase, ki so za sabo izbrisali mnogo lepih običajev. Vsem prisrčna hvala in nasvidenje še kdaj na Dobju. MARIJA PLEMENITAŠ, Dob je PRITOŽNA KNJIGA Nevzdržno Življenje živimo v blokih Vojkove, V. Prekomorske in Ob železnici. Med bloki je veUko betonsko igrišče s klopmi in zelenice z drevesi. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bila mladina preveč brezobzirna do sočlo- veka. Predstavnik celjske ob- čine je uredil, da so postavili vse potrebno za igranje košar- ke, najstniki pa so si prisvojili lepo zelenico ob bloku na Voj- kovi za igranje nogometa. Žo- ga leti v okna stanovalcev in razbija okna, tudi kletna. Sta- novalci Ob železnici imajo že drugič razbito šipo v dnevni sobi. Nobeno opozorilo prav nič ne pomaga, cel dan je nezno- sen hrup, osnovnošolci pa sta- novalcem, ki jih opozarjajo, kažejo zijala in se obnašajo, kot bi rasli v divjini brez vsake vzgoje. Kadar na igrišču obnovijo in na novo uredijo klopi, jih takoj razbijejo in uničijo vse, kar je dosegljivega. Postavljeni so koši za smeti, ki pa se jih, tudi kadar so polni, nihče ne do- takne. Mrčes obletava stare odpadke in smrad se širi. Sme- ti se mečejo in brcajo po igriš- ču; uničene koše, napolnjene z odpadki, pa so otroci postav- IjaU na zelenico in jih uporab- ljali za gole. Košev ni nihče postavil nazaj in tako so izgi- nili neznano kam. Igrišče in zelenice izgledajo kot odlaga- lišče gnusnih odpadkov, do- kler se stranke, navadno gos- pe v pokoju, ne odločijo in počistijo. Prepričani smo, da odrasli fantje iz omenjenih ulic poznajo huligana, ki raz- bija klopi in uničuje. Zato jih prosimo, da se fantje sami zavzamejo za malo reda in uničevalca preženejo. Ob blokih Ob železnici, kjer je lep drevored s klopmi, je na žalost vse umazano in smrdlji- vo zaradi živalskih iztrebkov. Gospa Kurent poleg psov hra- ni še golobe. Po drevoredu vsak dan trosi zrnje pšenice in koruze. Golobi jo čakajo na naših strehah in nam krasijo okna ter perilo s svojimi iz- trebki. Da ne bodo vsi grajani, naj povemo, da je nekaj otrok lepo vzgojenih in nam nočejo nič slabega. Rešitev naših težav vidimo le v tem, da bi za najstnike našli prostor, kjer bi lahko ne- moteno igrali nogomet. Tako tudi ne bi uničevali zelenic, povzročali nevzdržen hrup in razbijali oken. Več podpisov 1998 12 NAŠI KRAJI iN UUDJE Jaz te imenuiem mati Jože Petre iz Celja je brez stanovanja in upa, da mu bo mamino priznanje prineslo rešitev problema življenje nikomur ne prizanaša, le da je za ene bolj prijazno, drugim pa že od rojstva nasuje na pot trpljenje, žalost in bridkost. 29-letnemu Jožetu Petretu iz Celja so rojenice očitno namenile slednje. Pred nekaj leti mu je umrl oče, ki je bil še edina svetla točka njegovega življenja. Takrat se je njegovo življenje še bolj zapletlo. Z očetom sta se dobro razumela, čeprav Jože zanj pravi, da je bil vseskozi pod mamino »komando«. Mati pa za sina ni skrbela enako kot za deset let starejšo sestro. »Večkrat sem bil lačen kot sit,« se spominja. V četrtem razredu ga je socialna služba poslala v rejo na Frankolovo. Tuji ljudje so zanj bolje skrbeli. Osnovne šole ni končal, saj za učenje ob vsem tem ni imel prave volje. Danes mu je žal in bi rad popravil zamujeno. Vendar potrebuje stanovanje. Če bi ga imel, je prepričan, bi bilo vse lažje. Začasen naslov na Centru za socialno delo Volje do dela mu ne manjka, le da s pomanjkljivo izobrazbo ne more izbirati. Vzame, kar dobi, in ne pritožuje se. Dela so priložnostna, sezonska, nič stalnega, zato je takrat, ko ni delal, dobil še 19 tisočakov denarnega dodatka. Vselej išče takšne zaposlitve, da ponujajo še stanovanje. Tako je pozimi delal pri zasebniku v Ljubljani in pri njem tudi stanoval. Od pomladi je sprejel delo na hmeljiščih v Savinjski dolini, kjer je imel prav tako hrano in bivanje. Te dni je v celjskem zavetišču za brezdomce, v osebni izkaznici pa ima že nekaj časa naslov Gregorčičeva 6, Celje, to je naslov Centra za socialno delo. V stiski so mu uredili, da se je lahko začasno prijavil na ta naslov. Potnega lista pa s tem ne more dobiti. Ko bo mama tole prebrala Pred očetovo smrtjo je bil prijavljen v Pečovniku, kjer so imeli hišo, ko pa je oče umrl, so jo prodali in Jože je ostal brez vsega. V zapuščinski razpravi sta namreč mati in sestra zamolčali, da je tudi on dedič, kar je ugotovil šele, ko se je vrnil z dela na Hrvaškem. »Niti o njegovi smrti me niso obvestili, čeprav so imeli moj naslov,« zagrenjeno ugotavlja. »Pa sem jim večkrat pisal. Ko sem jih obiskal, so mi grozili s policijo, zadnje čase pa mi hočejo celo preprečiti, da bi obiskoval očetov grob.« Hiše tako ni več, svojega deleža tudi ni dobil. Za tožbo bi potreboval odvetnika, zanj pa nima denarja. Jože iz vsega tega ne vidi izhoda, čeprav po vsej verjetnosti drugače svoje pravice ne bo mogel doseči. Stanovanje pa bi po njegovem rešilo večino njegovih težav. Lažje bi našel delo, lahko bi nadaljeval šolanje, dobil bi potni list... S svojim proble- mom se je obrnil celo na celjskega župana Jožeta Zimška, ki mu je prisluhnil, rešitve čez noč pa tudi on nima. Kljub temu, da je brez vsega, še ni povsem obupal. Prepričan je, da se bo tudi materino obnašanje do njega spremenilo. Verjame, da lahko takle zapis v časopisu marsikaj pomaga. »Priznala me bo in dobil bom, kar mi pripada,« meni. Morda pa res, čeprav se bodo mnogi ob tem le prizanesljivo nasm- ehnili. A Jože Petre vztraja: »Njen sin sem, tudi če me nima rada, me mora priznati in le to hočem.« - CVIRN Muzejcek v Mlačah v prizidku novega doma krajanov v Mlačah, ki so ga odprli konec julija, je nastal manjši etnografski muzej. Uredil ga je Branko Banič. Stare predmete je zbiral že od mladih let in k temu pritegnil tudi ženo Ireno. Turističnemu društvu sta podarila zemljišče, na katerem je stal star hlev, ki pa že dolgo ni več služil svojemu namenu. Ob začetku gradnje doma krajanov so se dogovorili, da si bo v prizidku Branko lahko uredil delavnico. Ko pa so stare predmete začeli prinašati še sokrajani, so se odločili, da bodo uredili etnografski muzej pod okriljem turističnega društva. Večji predmeti, kot velika preša, stara 148 let, star lojternik in plug, pa so našli svoj prostor na zelenici ob hiši. PP Terme za Zrecane Terme Zreče nudijo 50-od- stotni popust vsem obča- nom občine Zreče, vsi kopal- ci, ki obiščejo bazen ob po- nedeljkih, pa imajo z veljav- no karto za kopanje tudi prost vstop istega dne v kino Zreče. PP Mladi gasilci na Debelem rtiču V soboto, 27. junija, se je začela Gasilska šola v naravi za mlade gasilce, včlanjene v Gasilsko zvezo Celje. Poteka- la je v Zdravilišču in okreva- lišču RK Slovenije na Debe- lem rtiču. Šole se je udeleži- lo 93 otrok in 9 mentorjev, na Debelem rtiču pa nas je ča- kalo že 22 otrok s spremlje- valci iz nemškega mesta Gre- venbroich. Naše delo je potekalo po programu Gasilske šole v na- ravi. Vsak dan smo imeli dve uri predavanj, ki jih je pri- pravil Ivan Planinšek, zvečer pa praktične vaje, ki jih je vodil Branko Dobovičnik s pomočjo ostalih mentorjev. Teh vaj so se udeleževali tudi mladi nemški gasilci. Vklju- čeni smo bili tudi v športni in kulturni program zdravi- lišča in pri tem sodelovali z mladino GZ Kranj in mladi- mi iz Vrha nad Laškim. Ker slabo vreme ni vedno dopuščalo praktičnih vaj, je Branko Uršič s pomočjo To- maža Kmecla pripravil odda- jo »Pokaži kaj znaš«. Udele- žili so se je vsi, razen, zaradi jezikovnih preprek, nemški udeleženci. Šola je potekala po programu Mladinskega sveta GZ Slovenije za nazive, zato so udeleženci na koncu pred komisijami mentorjev opravljali izpite. Dobili smo mlade gasilce z nazivi gasi- lec-pionir, gasilec-starejši pionir in gasilec-mladinec. Na športnem podrpčju smo imeli nogometno tekmo z mladimi iz Grevenbroicha. Zmagali so naši mladinci z rezultatom 5:0. V okviru športnih aktivnosti, ki jih je organizirala uprava zdravi- lišča, naše športnike je vodil mentor Tomaž Kmecl, so na- ši športniki ekipno v košarki trojk na Igrah brez meja do- segli 1. mesto, v plavanju šta- fet pa 2. mesto. Marko Veter- nik in Grega Brezovšek pa vsak v svoji kategoriji 3. me- sto. Gasilci so pridobili zadost- na gasilska znanja, hkrati pa preživeli športno in kuhurno prijetno doživet teden na morju. Vsem, ki so to omo- gočiU, se zahvaljujemo. IVAN PLANINŠEK Nadzirane lastovice v okviru Poletne interdisciplinarne raziskovalne delav- nice Podsreda 98 je geološka skupina pred dnevi raziskova- la nahajališči premoga ter boksita, druga skupina pa se je posvetila ptici leta. Geološka skupina, ki jo je vodil mag. Bogoljub Aničič iz ljubljanskega Geološkega zavoda, je spoznavala kozjanske zanimivosti. V opuščenem rudniku premoga na Šupnem Vrhu so našli ostanke premoga, v Trebčah pa boksit, ki za izkorišča- nje ni primeren. V kozjanskih kamnolonjih so se tudi učili meriti vpade plasti, bili pozorni na prelome ter se naučili razUkovanja med apnencem ter dolomitom. Pticam, ki so okras Kozjanskega parka, se je posvetila skupina, ki jo je vodil podpredsednik slovenskega Društva za opazovanje in preučevanje ptic Tomaž Jančar. Z različnimi pripomočki so spoznali 52 vrst ptic. Popoldneve so posvečali ptici leta, kmečki lastovki. Tako so po hlevih in hišah popiso- vali njihova gnezda, med najzanimivejšimi doživetji pa je bilo obročkanje ptic. Ptice so ujeli v mreže, nakar so jih popisali, zmerili, določili spol in starost, jim pripeli oštevilčeni obroček ter jih vrnili v svobodo. V delu delavnice so sodelovali dijaki okoliških srednjih šol, ki so stanovali na Pilštanju. Prisluhnili so tudi zanimivim predavanjem ter se podaU na pešpot med gradom Podsreda in Svetimi Gorami nad Bistrico ob Sotli. Jeseni bo Kozjanski park pripravil še etnološko delavnico. B. J. Kam s kopalnim vlakom? Slovenske železnice so tu- di za letošnje poletne dni pri- pravile dnevna kopalna vla- ka na Slovensko obalo ter v Atomske toplice. Za tiste, ki si želijo dnevne- ga izleta na morje, je prilož- nost zveza z Galebom, ki vozi vsak dan (do 30. avgusta). Ko- palni vlak, ki pripelje iz mari- borske smeri, se ustavlja v Šentjurju, Celju, Laškem in Zi- danem Mostu. Iz Celja odpelje Galeb ob 4.55, v Koper pripe- lje ob 8.55. Iz Kopra so takojš- nje avtobusne povezave do Portoroža, Pirana in Ankara- na, avtobusne vozovnice pa je mogoče kupiti že pri okencu celjske železniške postaje (vo- zovnica Koper-lzola stane 210 SIT ter Koper-Piran 300 SIT). Kopalni vlak odpelje s koprske železniške postaje ob 20.08 ter pripelje v Celje ob 0.01 (s postanki na vseh prej omenje- nih postajah). Vozovnice za kopalni vlak prodajajo s 30-odstotnim po- pustom. Takšna povratna vo- zovnica med Celjem in Ko- prom stane 2113 SIT (za posa- meznika v skupini šestih mla- dih do 26. leta ali upokojencev pa 1509 SIT). Veliko bližje so seveda Atomske toplice. Kopalni vlak v obsoteljsko kopališče odpelje iz Celja vsak dan ob 7.33 (ustavlja na vseh posta- jah), od tam pa nazaj ob 16.55 ter je v Celju spet ob 17.41. Povratna vozovnica s 30-od- stotnim popustom stane 438 SIT, za posameznika v skupi- ni šestih mladih do 26. leta ali upokojencev pa 313 SIT. Kopalni vlak v Atomske to- plice bo vozil vse do 30 avgu- sta. Pri vsem skupaj je treba opozoriti še na eno ugod- nost. Za počitniška družin- ska potovanja po Sloveniji nu- dijo Slovenske železnice po- sebno ugodne popuste z iz- kaznico K-17. Starši imajo 40- odstotni popust, otroci do 15. leta pa lahko potujejo brez- plačno. Tako stane povratna vozovnica Celje-Koper za ene- ga od staršev le 1810 SIT BRANE JERANKO Jubilej, nov prapor in brizgalna Prostovoljno gasilsko druš- tvo Gomilsko je v soboto praznovalo 95-letnico obsto- ja. Praznovanje so začeli z zanimivim prikazom vseh štirih motornih brizgaln, ki so jih uporabljali gasilci na Gomilskem v letih svojega delovanja. Največ pozornosti je vzbu- dila prva ročna brizgalna iz leta 1904 na ročni pogon, ki sta jo vlekla en ali dva para konj, njena zmogljivost pa je 400 litrov vode na minuto. Na- to so gasilci društev gasilske zveze Žalec v povorki krenili skozi vas do prireditvenega prostora v Šmatevžu, kjer jih je najprej pozdravil predsed- nik domačega društva Franc Skok, nato pa sta jim ob jubi- leju čestitala predstavnik obči- ne Tone Vesolak in predsed- nik Gasilske zveze Žalec Vin- ko Debelak, Danijel Brišnik pa je predstavil 95-letno zgodovi- no društva in poudaril, da so bili gasilci vedno na voljo lju- dem v stiski in ob nesrečah. Sledilo je razvitje prapora, ki ga je razvila Sonja Mandeljc, predstavnica glavnega dona- torja, Lumar hiše Gomilsko, motorno brizgalno Rosenba- uer Fox pa je predal namenu predstavnik Zavarovalnice Tri- glav, območne enote Celje, Janko Kos. Obe pridobitvi je blagoslovil župnik Mirko Ci- rar. Pred tem pa so podelili tudi več priznanj gasilske zve- ze. Ob koncu so se gasilske de- setine pomerile še v vlečenju vrvi. Pri članih in članicah je zmagala desetina z Gomilske- ga. T. TAVČAR Celjski študentje dobili svoj prostor Pretekli petek se je množica celjskih študen- tov veselila ob odprtju ŠKOT (Študentskega ko- ta) na Jurčičevi 1 v Celju, kjer so slavnostno razre- zali torto in se pomerili v metanju pikada. »Končno smo dobili štu- dentje svoj prostor, ki bo služil kot zbirališče čla- nov Kluba študentov celj- ske regije,« je poudaril Grega Planteu. V ŠKOT se bodo študentje družili ob metanju pikada ali igranju taroka, tam pa bodo pri- pravljali tudi študentske seje in zabave. Študentje bodo lahko razstavljali svoje literarne in likovne izdelke ali se osvežili s pijačami po študentskih cenah. Skratka, če bodo osamljeni, bodo v ŠKOT gotovo našli kakšno so- rodno dušo. Otvoritev je uspešno za- čela tradicijo, ki se bo na- daljevala od septembra naprej, ko bo ŠKOT odprt vsak konec tedna. ALEKSANDRA MAČEK Šl.28..16.iulii \99B NASI KRAJI IN UUDJE 13 Grenke ure izginejo v pesicu Anica Tovornik iz Celja je v 90 let dolgem življenju doživela marsikaj, najraje pa se spominja lepih trenutkov '»v pesek si zapiši vse gren- ke ure tvoje, a v kamen si izkleši, ko sreče zvonček po- je.« S tem motom je Anica Tovornik iz Celja dočakala 90 let. Vse življenje se je rav- nala po njem, saj je bilo grenkih ur tako veliko, da bi lahko že zdavnaj obupala, če ne bi vselej optimislično ča- kala novega dne in iz njega potegnila le najboljše. »Najlepši so bili dnevi do mojega 7. leta,« se spominja danes sivolasa gospa, nekoč pa lepa črnolaska, ki so jo prav zaradi temnejše polti in črnih las otroci klicali ciganka. Le- pih dni pa je bilo naenkrat konec. Starši so jo peljali v cirkus Kludsky v Gorico. »Ko smo prišli ven, se spominjam, da so očeta ustavili njegovi sodelavci orožniki in mu pove- dali, da se obeta mobilizacija. Rekel je samo: >0, hudiča!< in kmalu za tem smo morali proč.« Očeta bi namreč mobi- lizirali in moral bi na fronto. Zato so iz Grgarja pri Gorici pribežali v Prožinsko vas pri Štorah. »Ko smo odhajali, sem ma- mo, ki je jokala, vprašala, za- kaj je žalostna, saj se bomo vendar peljali z vlakom...« Pa se je morala kmalu zresniti. Mama je prihajala iz pre- možne družine in je prinesla za doto v zakon sto rjuh. Vztrajala je, da vzame s seboj perilo in stvari za otroke. Vsa ta prtljaga je prispela šele po letu dni z Dunaja. V tem času so zamenjali šte- vilna podnajemniška stanova- nja in šele potem, ko je oče kot orožniški narednik postal vod- ja postaje v Štorah, so dobili prvo spodobno stanovanje. Kot najstarejša od štirih otrok (njen brat je bil znani sloven- ski pesnik in dramatik Vladi- mir Pavšič-Matej Bor) je mora- la pomagati materi pri delu. Spominja se, da je prala pleni- ce najmlajše sestre in pri tem bruhala... Mama je bila {prepri- čana, da bodo ostali na Štajer- skem le kratek čas, pa se je drugače obrnilo. Po končani osnovni šoli je želela postati gradbenica, pa finančne razmere v družini ni- so omogočale šolanja v Ljub- ljani. Zato se je vsa nesrečna vpisala na trgovsko šolo v Ce- lju, vendar se je kmalu vživela in jo uspešno končala. Med vojno je kot aktivistka pomagala partizanom, saj je že v knjigarni pri Goričarju v Celju, kjer je delala, izvedela marsikaj uporabnega. Ob kon- cu vojne, ko so mu imetje nacionalizirali, je s seboj lah- ko odnesla stol, na katerem je sedela vsa leta in na njem je kasneje dočakala tudi upoko- jitev pri SDK, kjer je vodila izgradnjo takrat nove stavbe. »Pa sem le bila tudi gradbeni- ca!« ugotavlja. Mlada se je poročila s Ko- nradom Tovornikom, ki pa je bil že takrat bolehen. Njegova bolezen je tako napredovala, da je bil nato 30 let priklenjen na invalidski voziček. Anica je skrbela zanj in za štiri otroke. Kako težko je bilo njeno živ- ljenje, ve le ona. Nov udarec je pomenila smrt sina Mileta, ki se je kot pilot ponesrečil pri 37. letih. Tudi hči Gizela, ki so jo vse življenje klicali Mindi- ca, je umrla. V veselje pa sta ji hčeri Mihca in Ana z družina- ma ter številni nečaki. Z Bibo, kot kličejo Ano, živi skupaj z zetom in vnukom v stanova- nju na Mariborski cesti. Zadnja leta ji nagaja zdrav- je. Slabo vidi, verjetno zato, ker je v življenju veliko brala. Zato rada prisluhne posnetim besedilom, ki jih dobi kot čla- nica društva slepih in slabo- vidnih. Tudi pisanja se je loti- la, očitno imajo ta dar v druži- ni. Napisala je spomine na brata Mateja Bora, s katerim sta si bila blizu, prav tako kot z obema sestrama. Rokopis hrani celjska knjižnica, saj ga je pred leti izročila prof. Orož- novi. Desna roka je po zlomu ne uboga več, pa vendar se trudi sama urediti kar največ. Vsak dan se odpravi na kosilo v bližnji hotel Celeia, predvsem zato, da se sprehodi in da gre med ljudi. Rada je tudi v druž- bi prijateljev iz skupine Sonč- nice, ki jo je za samopomoč ostarelim ustanovila patro- nažna sestra Anica Kremžar. Prav Sončnice so ji za njen praznik pripravile posebno presenečenje - odpeljali so se na Primorsko v rojstno vas njenih staršev. Še vedno je tudi v koordina- cijskem odboru Telovadnega društva Gaberje, kjer je aktiv- na že dobrih trideset let. Nek- daj telovadka pri Sokolu, nato pri Partizanu, danes pa ji je ostala le še vsakodnevna jutra- nja vadba, ki jo ohranja pri močeh. ; TATJANA CVIRN Anica Tovornik, Primorka, ki je večino življenja preživela v Celju. Veselje s icapelico v Bistrici pri Lesičnem se veselijo nove kapelice. Postavila jo Nada in Anton Novak. ^ lepem kraju župnije Zagorje pri Lesičnem so jo pred desetletji že imeli, zato so si dolgo želeli nove. Novakova sta postavitev kapelice zaupala Janezu Jazbecu iz Lesičnega, ki mu je pomagal Andrej Štadler. Z delom sta začela maja, prejšnji '^^sec pa so jo še blagoslovih. Med tremi različnimi zamislimi so se Novakovi odločili za kapelico, kot jo vidimo na fotografiji. To je za takšno, ki je značilna popestritev štajerske pokrajine, vernike pa bo posebej spominjala na Marijo z malim Jezusom. B.J. Deicie s fotografije Od fotografije do Belcerjeve zlate poroke Alojz Belcer s Tinskega je po n. svetovni vojni služil vojaški rok v Sarajevu. Tam je bil skupaj z Ivanom z Rif- nika pri Šentjurju, ki mu je pokazal sliko svoje sestre Ane. Alojzu je bila Ana všeč že na fotografiji, želel jo je osebno spoznati. To se je zgodilo, ko je obi- skal tovariša iz Sarajeva na Rifniku. Alojz in Ana sta si bila takoj všeč ter sta se kmalu poročila. Bilo je vehko svatov, saj se je obenem poročil tudi Ivan, nevestin brat ter Alojzov prijatelj iz Sarajeva. Tisto so- boto leta 1948 je bilo pred oltarjem šentjurske cerkve več kot deset parov, Ana in Alojz Belcer pa sta po vsej verjetno- sti danes edina zlatoporočen- ca. Zlato poroko sta slavila v soboto, na Tinskem nad Zibi- ko. Po nekaj letih skupne živ- •Ijenjske poti sta se preselila v stanovanje v bloku v Štorah. On je delal 33 let v železarni, kjer je bil voznik službenega osebnega avtomobila. To je bi- lo težko in odgovorno delo, vozil je vodilne delavce ter domače in tuje poslovne part- nerje. Tako je bil med drugim pogosto na letališčih v Zagre- bu, na Brniku ter v Mariboru. Koristilo mu je znanje nemš- kega jezika, ki se ga je naučil med delom.v Avstriji ter med prisilno mobihzacijo v nemški vojski. Med štirimi glavnimi direktorji železarne ima v po- sebno lepem spominu Dušana Burnika, ki se ga spominja po prijaznosti in preprostosti. V desetletjih, ko je današnji zla- toporočenec šofiral, je zlato- poročenka lepo skrbela za dom, saj se je povsem posveti- la družini. V času, ko še ni bilo toliko vrtcev, je Ana Belcer pazila tudi druge otroke, ki sta jih imela prav tako rada. Najbolj sta se seveda veselila odraščanja sina Branka in hčerke Tatjane, skupnih dru- žinskih praznovanj ter kolin pri sorodnikih na Tinskem ter Rifniku-. Najhujše je bilo v ča- su po poroki, ko je vladalo splošno pomanjkanje. Za raz- liko od današnjega potrošniš- kega izobilja so kupovali hra- no in blago na karte. Leta so hitro minila, danes je zlatopo- ročenec v pokoju že osemnaj- sto leto. Po njegovi upokojitvi sta bi- la vse pogosteje v svoji počit- niški hišici na vrhu Tinskega. Živita med Štorami in lepo vinogradniško pokrajino, z razgledi na Boč, Roglo ter dru- ge zanimivosti štajerske po- krajine. Njun tinski domek je v bližini dveh slovitih cerkva, ki privabljajo precej turistov. Tam pripomore današnji zla- toporočenec kot cerkovnik, zlatoporočenka pa skrbi za gospodinjstvo. Pri hiši z vino- gradom je precej dela, vendar sta jima v pomoč hči Tatjana in zet Silvo. Ana in Alojz Bel- cer sta srečna, le zdravje bi lahko bilo boljše, pravita oba. Obiskali smo ju dan pred njunim zlatoporočnim slav- jem na Tinskem. Z njima so se veselili oba otroka ter njuni zakonci, tudi sin, ki živi v Nemčiji ter vnuki. Pripravljali so se na velik družinski praz- nik. BRANE JERANKO Zlatoporočenca Ana in Alojz Belcer iz Štor sta najsrečnejša v počitniški hišici na Tinskem. Veselita se hčerke Tatjane in sina Branka. V Imenem novo vozilo Gasilci iz Imenega, ki so v soboto praznovali 90-letnico svojega društva, so ob tej priložnosti pridobili novo kombinirano vozilo s cister- no za 5 tisoč litrov. Župan občine Podčetrtek, ki je za vozilo prispevala 3 milijone tolarjev, Marjan Drofenik, se je gasilcem zah- valil za veliko pomoč lju- dem, ki jih je prizadelo ne- davno hudo neurje. Član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Alojz Tirgušek, je poudaril tesno povezanost imenskih gasilcev ter kraja- nov, ki je lahko vzgled dru- gim društvom v državi, predsednik Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah Anton Ga- bršek pa dobro pripravlje- nost. Na slavnostni seji so pode- lili priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, ki so jih prejeli Vlado Glojna- rič, Leopold Alegro, Darko Šelekar, Ivan Ulčnik, Ivan Alegro, Leopold Božičnik in Franc Šelekar. Priznanja Ga- silske zveze iz Šmarja so do- bili Ivan Gubenšek, Martin Šelekar, Stanko Kolar, Slav- ko Šelekar, Franc Brundič in Vili Šeligo. GZS je podelila društvu plamenico I. stop- nje, GZ iz Šmarja pa plaketo za 90-letnico. Za zaključek praznovanja so pripravili vajo z 90 let staro ročno brizgalno. B. J. 14 NASI KRAJI IN UUDJE msnm Deklica, ki ne more hoditi Učenka Špela bi lažje živela z mobilnim vozičkom v kolektivu Zdravilišča Atomske toplice pripravijo vsako leto dobrodelno akci- jo. Za letos so se odločili po- magati hčerki svojega sode- lavca, ki je končala 3. razred osnovne šole. Mala Špela iz Zibike ne more hoditi. Nadarjena dekUca se je rodi- la z redko boleznijo, s konge- nitalno mišično distrofijo. Njene mišice zaradi pomanj- kanja beljakovin niso dovolj močne, zato ne more hoditi. Pomaga si lahko le z rokami. Obiskuje bližnjo šolo v Zibiki, kamor jo redno vozi z avtomo- bilom eden od staršev. Med poukom sedi v običajnem in- validskem vozičku. Med zad- njim šolskim letom je bila Špe- la zaradi kolkov kar dvakrat na operaciji. Razredničarka Nika Zadravec jo je po opera- cijah obiskala ter ji pomagala nadoknaditi vso zamujeno znanje. Tretji razred je zaklju- čila s prav dobrim uspehom, tako kot že drugega, v prvem pa je bila celo odlična. V šoli ima najrajši matematiko in tu- di slovenščina jo zelo priteg- ne. Višje razrede osnovne šole bo morala obiskovati v cen- tralni osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah. Vsak Špelin popoldan je v znamenju polurnega razgiba- vanja, pri čemer ji pomagajo starši. Rada se igra z računal- nikom ter gleda televizijo, v največje veselje pa ji je njen leto dni star bratec Žan. Skuša živeti podobno kot njene so- šolke, vendar s pomembno razliko, da ne more hoditi. Odvisna je od pomoči, ki ji jo nudijo mama, oče in stara ma- ma. Mama Slavica je zato pu- stila službo v trgovini ter se je povsem posvetila delu na do- mači kmetiji. Špela Upnik mora po zadnji operaciji, ki so • jo opravili v začetku junija, začasno vse dni preležati. Špelina bolezen, kongeni- talna mišična distrofija, po do- sedanjih spoznanjih medicin- ske znanosti ni ozdravljiva, s tehničnimi pripomočki pa jo je mogoče bistveno olajšati. Za takšne bolnike je danda- našnji na voljo posebni, mo- bilni invalidski voziček, s ka- terim se lahko invalid samo- stojno giba po stopnicah, čez rob pločnika ter premaguje še druge arhitektonske ovire v stanovanju ter zunaj. Takšen voziček (znamke Explorer) je mogoče kupiti pri nas od uvoznika v Izoli ter stane 2,4 milijona tolarjev (oziroma 25 tisoč nemških mark). O tem se je Špelin priza- devni očka Andrej (ki dela v Atomskih toplicah kot vrt- nar) pogovarjal s sodelavci. V Obsotelju so dobri ljudje^ zato so se odločili, da bodo letos pomagali Špeli ter se pridružili naporom njenih staršev. Z akcijo so začeli pred dvema mesecema, do- slej so zbrali 330 Vsem, ki bi radi pripomo- gli v dobrodelni akciji delav- cev Atomskih toplic (ki bi radi kupili mobilni invalid- ski voziček za učenko Špelo Lipnik), sporočamo številko žiro računa. Prispevek lahko nakažete na žiro račun šte- vilka 50730-678-73863 in to s pripisom »Za Špelo«. tisoč tolarjev. Občinski svet Šmarja pri Jelšah je za Špelin mobilni voziček pred mese- cem dni nakazal 100 tisoč to- larjev. Delavci Atomskih to- plic so med svojimi rednimi pisnimi obvestili o akciji ob- vestili tudi goste, ki se jim lahko pridružijo s prispev- kom v hotelski knjižnici ali z nakazilom na žiro račun. Kdaj bo delavcem Atom- skih toplic in drugim uspelo pomagati deklici, ki ne more hoditi? BRANE JERANKO Iz družinskega albuma. Rojstni dan Špele Lipnik. Zlatomašnik Ivan Volk in srebrnomašnik Mirko Škoflek. 750 let župnije, zlata in srebrna maša Na praznik sv. Petra in Pavla so v Šempetru v Savinjski dolini praznovali pomembne obletnice. Tako mineva 750 let prve omembe župnije, rojak Ivan Volk je praznoval zlatoma- šni jubilej, domači župnik Mirko Škoflek pa 25 letnico mašniškega posvečenja. Seveda so se ob tej priložnosti zbrali domala vsi župljani, ki so poskrbeli za slovesno vzdušje, slavnostni pridigar je bil mari- borski škof dr. Franc Kramberger, poleg obeh jubilantov pa sta somaševala še župnika sosednjih župnij. Duhovnik Ivan Volk je svojo novo mašo bral v tukajšnji cerkvi, nato je služboval kot kaplan v Šentjurju pri Taboru, v'Šmarju in nazadnje je bil kot župnik v Zibiki in se leta 1993 upokojil. Sedaj pa živi na Tinskem v isti župniji. Na slovesnosti sta prepevala cerkveni in moški pevski zbor, Ici so ju spremljale nove orgle. T. TAVČAR Žalski šoferji počastili svoj praznik ZŠAM Žalec je v soboto na avtopoligonu v Ločici ob Sa- vinji proslavilo 13. julij, Dan šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Kot je na slavnosti povedal predsednik žalskega združe- nji Ivo Serdoner, praznik slavijo v času soparnih in do- pustniških dni. Ker pa gre za zgodovinsko obeležje praz- nika, sedaj niso izbirali časa, ki bi bil primernejši, kot si ne morejo izbirati časa in kraja, kjer v vročih kamion- skih kabinah ali v zatohlih remontnih jaških opravljajo svoje delo. Poudaril je, da bi morali dati temu poklicu več- jo veljavo in ga primerno ovrednotiti. V kulturnem programu je nastopil moški zbor ZŠAM Žalec, ki ga vodi Mija Novak, nato pa je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec podelil plakete vzorni voznik desetim vozni- kom, podelili so tudi druš- tvena priznanja, plakete to- varištva z zlatim in srebrnim vencem in ob koncu najvišje priznanje ZŠAM Slovenije - plaketo humanosti, ki jo je prejel Vlado Gorišek. Na srečanju so lahko ude- leženci vozili zaletavčka, na katerem so lahko preizkusili varnostni pas in si ogledali oldtimerje od motornih ko- les, osebnih avtomobilov do traktorjev, katerih lastniki so bili na sobotnem srečanju. T. TAVČAR Vlado Gorišek (desno) sprejema plaketo humanosti, najvišje priznanje ZŠAM Slovenije. Emil Lesjak Franc Selič Anton Lipovšek Krokarskd vojna Njive nekaterih kmetov v Gornjem Breznu, ki jih pustošijo krokarji, so videti, kot bi čeznje korakal vojaški polk Gornje Brezno, vasica nad Rimskimi Toplicami, bi bila morda samo še ena izmed mnogih, toda ujma posebne vrste vaščanom ne da spati. Že nekaj let jim namreč kro- karji uničujejo posevke, in zdi se, kot da ljudem nihče' ne more, ne zna ali noče pomagati. V bližini z gozdovi obdane vasi, ki leži rahlo prislonjena v hrib, je tudi hrastniško smetiš- če in s tem so dani idealni pogoji za naselitev krokarjev. Te ptice, videti so kot malo večje vrane, so v Sloveniji zaš- čitene. To pa pomeni, da lovci proti njim ne smejo ukrepati. Anton Lipovšek, edini, ki se v vasi preživlja samo s kmetijs- tvom, je povedal: »Največkrat priletijo v jati, v kateri je od petdeset do sto ptic. Za ped veliko koruzo populijo in po- berejo zrno. V pol ure so spo- sobni uničiti ogromne površi- ne. Odvisen sem tako od ko- ruze kot tudi od silaže, ki je bo letos, predvsem zaradi krokarjev, vsaj polovico manj. To pa je že primanj- kljaj, ki ga bomo težko na- doknadili. Pred leti smo sicer dobili določeno odškodnino, zdaj pa se zdi, da vse skupaj ni nikomur mar.« Zgodbe sosedov so si po- dobne. Franc Selič je nad le- tošnjim posevkom koruze že obupal. Tudi druga setev se namreč ni obnesla in je škodo tudi prijavil. Toda v laški ob- čini pravijo, da škoda, ki jo povzročajo krokarji, ne sodi med naravne nesreče, lovci pa pravijo, da naj odškodnino plačuje tisti, ki je ptice zašči- til. Država modro molči. Emil Lesjak, prav tako kmet iz Gornjega Brezna, je lahko obema zgodbama le pritrdil. Le nemočno lahko opazuje, kako mu črne ptice uničujejo koruzo, žito in celo sadje. Nič ni varno pred njimi. In čeprav gre za vsakdanji kruh teh kmetov, jim odgovorni ne na- klonijo nič drugega kot razu- mevaj očega prikimavanja ob opustošenih njivah, ki so vi- deti, kot bi čeznje korakal vo- jaški polk. SAŠA TERŽAN Št.28..16.|uli| 1998 rr.viiiJ.iiiiH NASI KRAJI IN UUDJE 15 »Ta veseli dan v 1938« Franjo in Stefl(a Mauer iz Lolen, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Mat jašič; Koordinator trženja: Mitja Umnik Telefon: 063/422-50 £ax: 441-032, 443-511 E-mail: Agencija@NT-RC.si ROJSTVA 1. 7.: Darja GOŠNIK iz Loč - dečka, Marija HRIBERNIK iz Braslovč - dečka, Miroslava NOVAK iz Šmarja - deklico, Andreja KANGLER iz Slovenskih Konjic - dečka, Irena ŠULIGOJ z Rečice ob Savinji - deklico, Helena FIRŠT iz Celja - dečka, Andreja KRULEČ iz Nove Cerkve - deklico, Alenka KOREN iz Velenja - deklico, Frančiška VREČER iz Vojnika - dečka in Marija VERBIČ iz Grobelnega - dečka; 2. 7.: Albina POTOČNIK iz Zidanega Mosta - deklico, Blaženka KOKOLJ iz Velenja - dečka. Barbara LAPUH iz Celja - dečka, Bojana TRČEK iz Celja - deklico in Simona FALE iz Gornjega Grada - deklico. 3. 7.: Zdravka ŽIBRET iz Celja - deklico, Nataša SAJOVIC iz Teharij - deklico, So- nja KOBALE iz Velenja - dečka, Marta TOME iz Celja - deklico. Romana KERT iz Žalca - dečka in Urška ZAKOŠEK iz Griž - dečka; 4. 7: Jasmina BRČKALIČ iz Celja - dečka, Sabina MASTNAK iz Celja - dečka in Tatjana SODIN-TRUNKEL iz Sevnice - deklico; 5. 7.: Mihaela LAMPRET iz Celja - deč- ka. Andreja KRIŽAN-LIPNIK iz Pristave - deklico, Monika HUJDEC iz Rimskih To- plic - dečka, Nataša POVŠE iz Mozirja - dečka, Nataša VARGA iz Žalca - deklico in Mina PERČIČ iz Celja - deklico; 6. 7.: Tanja VESELKO-VILKO iz Celja - dečka, Andreja CENTRIH-ERJAVEC iz Ve- lenja - deklici, dvojčici. Jasmina SIMLER iz Celja - deklico in Clavdia PEVEC iz Podplata - deklico; 7. 7.: Snežana TOPIČ iz Celja - deč- ka, Slavica DOBRIJEVIČ iz Štor - deč- ka, Mojca PUSOVNIK iz Velenja - de- klico, Jožica KOŠTOMAJ-ČADEJ iz Ce- lja - dečka in Silva HREN iz Loč - deklico; 8. 7.: Valerija DUDARIČ iz Petrovč - deklico, Apolonija RATAJC iz Šmarja - deklico, Marija PUŠNIK iz Vitanja - dečka, Marija BREZNIK iz Luč - deklico in Metka MAROVT iz Slovenskih Konjic - dečka; 9. 7.: Sabina MLAKAR iz Laškega - deklico in Katarina ONDERKOVA iz Ce- lja - dečka. POROKE Celje Poročili so se 4 pari in sicer: Zdrav- ko PŠAJDER in Mojca JAKOP, oba iz Celja, Robert OSOLIN iz Duplice in Simonca GROBELNIK iz Dobriše vasi, Matjaž KELNER in Barbara KLINCOV, oba iz Celja ter Franci LANDEKER iz Ivence in Petra RIBIČ iz Podgorja pod Čerinom. Šentjur pri Celju Poročili so se: Bogomir VERBIČ iz No- vega mesta in Simona MLAKAR iz Šent- jurja, Matej LAVBIČ iz Laz pri Dramljah in Katja ZORIČ iz Dramelj ter Konrad FRECE in Brigita JEZOVŠEK, oba iz Šentjurja. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se Cvetko KOREZ in Ma- rinka VOGA iz Strmca pri Sv. Florijanu. Velenje Poročila sta se Janez JELENKO in Na- talija SOVIČ, oba iz Raven. SMRTI Celje Umrli so: Alojz BOŽIČNIK iz Trebč, 55 let, Albert DREFLAK iz Čače vasi, 72 let. Angela BERZELAK iz Trnave, 70 let, Vik- torija BENKO iz Celja, 73 let, Jožefa TITOVŠEK iz Radeč, 84 let, Franc DER- MOTA iz Olešč, 68 let, Frančiška OJSTERŠEK iz Brstnika, 72 let, Roza KRUMPAK iz Lopate, 83 let in Terezija MELANŠEK iz Štor, 89 let. Šentjur pri Celju Umrla je Rozalija BRAČIČ iz Luterij, 62 let. Velenje Umrli so: Viljem ŠELIGO iz Imenega, 56 let, Terezija JUG iz Olimja, 90 let, Neža ROMIH iz Strtenice, 82 let, Mirko KRČ iz Pečice, 48 let in Jožef tlELENC iz Bistrice, 61 let. Velenje Umrli so: Ana EINFALT iz Velenja, 98 let, Franc ŠKRUBA iz Velenja, 71 let, Jožef KUBALE iz Loga, 60 let, Martin KRIVEG iz Laškega, 66 let, Miroslav SLUGA iz Celja, 61 let, Hinko ČOP iz Mozirja, 62 let, Jožefa BEVC iz Letuša, 79 let, Frančiška RIHTER iz Velenja, 55 let, Marija ŽEVART iz Velenja, 97 let in Julija- na STARNIK iz Črne na Koroškem, 79 let. Žalec Umrli so: Julijana COKAN iz Migojnic, 76 let, Marija KRAJNC iz Pernovega, 76 let, Franc VOH iz Gotovelj, 55 let, Ivan FUTAČ iz Hrvaške, 84 let, Lucija MEDVED iz Ponikve pri Žalcu, 81 let, Alojzija KOŠICA iz Loke, 89 let in Pavla HLAČAR iz Zabukovice, 54 let. 22 ZA RAZVEDRILO Št.28..16.iulii 1998 ri.viiiJ.iiiin ZA RAZVEDRILO 23 St^.-16. julij 1998 24 FEUTON - ROMAN ZA TANC ICO ALBANSKE POMLADI Piše: IgorFabjan Življenje s sedmimi dolarji Korce, regionalno središče jugovzhodne Albanije, nam je služilo le kot izhodišče za pot med zanimive gorske vasice v okolici, kjer po burni preteklo- sti danes v sožitju z Albanci živijo Vlahi, Slovani, Grki in Cigani. V mestu je leta 1887 začela delovati prva šola, v kateri so poučevali v albanšči- ni. Le štiri leta kasneje so od- prli prvo dekliško šolo, kar je bilo za tiste čase nadvse po- gumno dejanje. V tradicional- no zaprti družbi je bila žen- skam že od nekdaj namenjena predvsem vloga žene in mate- re. Tako ni čudno, da so učite- lje dekliške šole zmerjali z ne- verniki in jim poskušali na vse načine zagreniti življenje. Kljub vsemu se je šola ohrani- la. Korce se sicer ponaša z ne- kaj privlačnimi zgradbami iz otomanskega obdobja, žal pa so velik del najzanimivejšega bazarja v 70. letih z novimi gradnjami skoraj popolnoma uničili. Le redke zgradbe iz konca 19. stoletja še spominja- jo na čase, ko je bilo mesto pomembna postojanka na poti trgovskih karavan. Tako danes poteka trgovina predvsem na ulici, kjer med množico ljudi čepijo prodajalci kar na tleh ali pa nevsiljivo ponujajo svoje blago, nabrano od kdo ve kod, na provizoričnih stojnicah. O kakšnih izdelkih domače obr- ti, ki bi bili zanimivi za tujca, žal ni sledu. Vsepovsod ležijo neprivlačni plastični izdelki, oblačila in vsakovrstne dolgo- časne kuhinjske potrebščine. Še najbolj živahno je med pro- dajalci poljščin in seveda okoli stojnic s pijačo in cigaretami, ki jih zložijo tudi po meter in več visoko, da je že od daleč videti, katera znamka se tam prodaja. Živilski trg me je za trenutek celo spomnil na ži- vahno dogajanje arabskih su- kov. Tudi tu se je mešal zaduš- Ijivi smrad na soncu sparjene- ga ovčjega mesa z ostrimi vo- njavami česna in paprike, ne- razumljivi žlobudravi glasovi pa so me od vsepovsod vabili k nakupu. Pred kaotično zmešnjavo sem se zatekal v najbližjo ka- varno, polno brezdelno kade- čih moških. Ženske so, podob- no kot v strogih muslimanskih deželah, v lokalih tega konca Albanije bolj redke. Med sre- banjem osvežilne pijače se mi je kmalu pridružil možakar srednjih let. Mimogrede je v dokaj tekoči angleščini nape- ljal pogovor in kmalu sva ob kozarcu piva sredi napol praz- nega lokala razpravljala o pol- preteklih razmerah v deželi, ki je bila skoraj petdeset let izoli- rana od sveta. Albanija je preživela eno najbolj krutih vladavin komu- nistov. Lahko si bil proglašen za sovražno osebo, če si v vrsti za kruh izjavil, da kruh ni dober, kaj šele če si skušal pobegniti iz države, ki bi jo lahko v povojnih letih primer- jali z velikim taboriščem. Če si se zameril sistemu, je posledi- ce trpela celotna družina. Povprečne plače so znašale kakšnih 7 ameriških dolarjev, toda s tem denarjem se je za- radi cenovne politike dalo pre- živeti. Toda za kaj več kot osnovne potrebe večini to ni zadoščalo. Privatno lastništvo avtomobilov je bilo prepove- dano, sicer pa si jih pri takšnih plačah tudi skoraj nihče ne bi mogel privoščiti. Gospodinj- ski aparati, kot na primer pral- ni stroj, so bili pravi luksus, ravno tako pa tudi ne najbolj kvalitetni televizorji albanske izdelave. Za televizor je bilo potrebno dolgo varčevati, toda to še ni bilo vse. Za nakup tako zaželenega aparata je bi- lo potrebno posebno dovolje- nje, ki so ga lahko dobili le z ustreznim moralno-politično vedenjem... Danes pa satelitske antene v pravcatih grozdih krasijo eno- lične stanovanjske zgradbe in posamezne hiše. Satelitski programi so Albancem v nekaj letih odprli pogled na svet, ki je bil dolga desetletja omejen le na 28.000 kvadratnih kilo- metrov. Kljub temu da, so Al- banci dobili potne liste, pa so dejansko še vedno ujetniki svoje države, saj le stežka do- bijo vstopni vizum za katero- koli evropsko državo. Seveda se mnogi znajdejo po svoje. Ne le z ilegalnimi prebegi, temveč tudi s ponarejenimi vi- zumi. Za nekaj tisoč dolarjev, kar je za mnoge seveda nedo- segljivo, na črni borzi ni težko dobiti ameriškega, italijanske- ga ali katerega drugega tako zaželenega vizuma. Med vlašicimi vasmi v naslednjih urah smo kar pošteno pretegnili noge preko gričevja, poraslega z grmi in vedno redkejšim drevjem, ki je tu in tam metalo hvaležno senco utrujenim popotnikom. Končno nas je vrh travnatega pobočja pričakala strnjena va- sica. Kamen je v teh hribov- skih vaseh še vedno glavni in domala edini dosegljivi grad- beni material. Tako so v sive odtenke odete lično zložene ograje, podobno so grajeni tu- di zidovi, vrh katerih počivajo strehe, ravno tako krite s kar se da tankimi kamnitimi ploš- čami. Sredi teh pa v nebo štrli- jo čokati dimniki, ki skozi kamnite bloke zadovoljno pu- hajo dim. Kljub preproščini v vasi ni bilo čutiti revščine. Do- mačini se preživljajo z obdelo- vanjem skopo odmerjene zemlje in živinorejo, prav pa pridejo tudi nasadi jablan in sliv, ki se bohotijo vsepovsod naokoli. Tradicionalna gosto- ljubnost pride v najbolj zakot- nih vaseh še bolj* do izraza. Tudi gruča obiskovalcev ni bi- la za presenečene domačine nikakršna ovira. V eno izmed hiš so nas prav prijazno pova- bili in vabila se v teh krajih vsekakor ne spodobi zavrniti. Posedli smo po lesenih stolih, zofah in po tleh pogrnjenih tepihih, da je v belo zbeljeni sobi komaj ostalo še dovolj prostora za nasmejane gostite- lje. Mati in oče - oba najbrž že krepko v petdesetih letih, sta za dobrodošlico postregla z močno slivovko in slaščicami za tiste, ki niso hoteli sprejeti pekočega daru. Pogovor je po- tekal predvsem s pomočjo rok, zmigovanja z obrazi in seveda s pomočjo našega vod- nika, ki je imel s tukajšnjim narečjem nemajhne težave. Trgovina nadvse dobro uspeva tudi na ulicah, kjer je nanrodai domala vse. MILAN JEZERNIK OGRLIČA Si »Menda res ni veUko manjkalo. Ste bili kaj pri sosedah?« »Klara pravi, da od tistega dne, ko si bil pri njej, skoraj nemoteno spi. Tudi sicer seje popravila. Včeraj je bil zdravnik pri njej in se čudil nenadnemu izboljšanju. Pižorluje narQČil, da naj odslej prihaja po njega samo še ob torkih.« »Kaj če bi poiskal Pečkovo Uršo? Mogoče bi ji s svojimi zelišči pomagala k boljšemu teku. Toda kdo ve, kje se zadržuje?« »Krempuževa Anka jo je na Štefanovo videla v Logu.« »Po njo bom šel.« »Misliš, da bo hotela priti? Včasih zna biti zelo samosvoja in tja, kamor hodijo zdravniki, ne pride rada.« »Poskusil bom.« Preden sem odšel, mi je postregla s kosilom, za na pot pa dala škrnicelj suhega sadja. Radoveden, kaj bo porekla o moji nameri njena mati, sem pohitel k njima. Ivanka je bila videti v obraz neprimerno bolje kot zadnjič, mati pa zadovoljna z mojim predlogom. Vzel sem sanke, da sem se mogel po klancih navzdol voziti in priti čimprej v Log, toda tam je ni bilo. Od neke stare ženice sem zvedel, daje odšla v Skale. Ker se je že mračilo, poti tja pa nisem poznal in bi v temi gotovo zašel, sem jo vprašal, če ve, pri kom bi mogel dobiti prenočišče. »Mogoče pri Sludenjšku.« »Katera hiša pa je to?« »S teboj grem.« Obšla sva dve, tri domačije, ko mi je pokazala hišo. Vstopil sem. Za mizo je sedel mrk, popolnoma plešast starec s čedro v U5tih, iz katere, je ob vsakem potegu glasno zažvrgljala boga. Kadil je perlo - tobakov nadomestek, po njej je dišal ves prostor. Na peči se je gnetel grozd otrok. Na vprašanje, če ima kakšen kotiček, kjer bi mogel prenočiti, je revsnib ' »Pri meni ni nobenega kotička. Lahko noč!« Odšel sem kot pretepen pes. »Ni nič?« me je vprašala in se zahehetala. Nisem vedel, ali me je v svoje razvedrilo napotila v tisto hišo ali pa ni bila čisto pri sebi. A ne eno ne drugo ni držalo. »No, če ti je prav, lahko prenočiš pri meni.« Nič kaj me ni mikalo iti z njo, toda moledovati za prenočišče še po ostalih hišah mi je bilo zoprno. Odšel sem z njo. Hodila sva že kake pol ure, ko se je ustavila pred majhno, leseno hišico. Vrata niso bila zaklenjena. Skozi prostor sem moral tipati, da bi se kam ne zaletel. Ko je prižgala majhno karbidovko, sem se ogledal okoli sebe. Hišica je imela dva prostora. V prvem je bila črna kuhinja, v drugem, nekaj večjem, majhna krušna peč, s klopjo ob njej. Na desni strani med oknoma miza z dvema stoloma, v levem kotu pa lepo postlana postelja. Nad zglavjem je visel majhen lesen križ, pod njim pa droben porcelanast škropil- nik s suho rožmarinovo vejico. Na steni ob postelji je visela slika mladega dekleta. Okenca so bila brez zaves. Strop je bil zelo nizek, še malo, pa bi zadeval vanj. Peč je oddajala prijetno toploto in vonj po segreti glini. Snela si je debelo pleten plet in še debelejši šal, s katerim je imela ovito glavo in rekla: »Sedi na peč! Ne bo dolgo trajalo, pa bo večerja nared.« Sedel sem na klop, naslonil hrbet na toplo peč in segal po suhem sadju. Kmalu se je vrnila in rekla: »Krompir sem dala v žerjavico, kmalu bo pečen. Za zamaka- nje bo prežganka.« »Zame ni treba ničesar pripravljati, suho sadje imam s seboj.« »Eh, tistega boš z lahkoto pojedel med potjo; še premalo ga bo. Nisem še pozabila, kako rada sem jedla, ko sem bila v tvojih letih.« »Teta! Ali ste tisto na sliki vi?« »I, seveda sem. Nekaj čez petdeset let je tega, kar meje moj pob s silo moral pripraviti do tega, da sem šla z njim v Celje, kjer me je (ial slikati.« »Od njega nimate slike?« »Nimam.« »Kako to?« »Veš, za denar je bilo zelo hudo - ni imel denarja še za eno sliko.« »Zakaj pa se nista dala skupaj slikati?« »Bog varuj! Če bi to napravila, bi se ne mogla poročiti.« »Zakaj ne?« »Fant in dekle se ne smeta skupaj slikati, dokler nista poročena, sicer bi peklenšček na kakršen koli način preprečil njuno poroko.« »A tudi poročne slike nimate?« »Saj se nisva poročila. Malo pred pustom, pri podiranju drevja, ga je do smrti pomečkala velika bukev. Naj počiva v miru! Po njegovi smrti mi ni bilo več lepo. Pa kaj bi ti pravila; mladi tega ne razumete, meni pa zato ne bo nič bolje - pravzaprav mi pa zdaj na starost nič ne manjka.« »Teta, le pripovedujete, če vas je volja. Rad vas poslušam.« »Za Tinetom. tako mu je bilo ime. sem žalovala dve leti. Zatem je prišlo nekaj snubcev, toda nisem ga mogla pozabiti in vsakega sem odklonila. Ko so umrli mati in dve leti pozneje tudi oče, so prišli zame težki časi. Delati sem morala kot živina, svakinja mi je štela grižljaje. Ker me s tem še ni spravila od hiše, me je začela odkrito naganjati, češ da ne bosta lenobo podpirala. Brat je zaradi tega trpet, a se ji ni upal postaviti po robu. Nekega dne, ko me je napadla z motiko, mi je predlagal, da mi da hišico, v kateri so še pred kratkim bivali gostači, če se preselim vanjo. Privolila sem. Prvih nekaj tednov je bilo zelo hudo. Privaditi sem se morala na grenko resnico, da sem postala neke vrste gostačka, odvisna od vseh gospodarjev in gospodinj v vasi in okoli nje. Vsakega vabila v tabrh sem bila vesela in nobenemu se nisem odrekla, da bi mi ne bilo treba trpeti lakote. Ponos, čeprav ne pretiran, da sem srednjega gruntarja hči, sem morala zelo hitro zatreti. Nekaterim sem se smilila, od večine pa sem morala nekaj let prenašati zbadljivke in ponižanja. Brat mi je od začetka kdaj na skrivaj prinesel kakšno prgišče moke, fižola ali krompirja, včasih tudi klobasico, da sem imela v dneh, ko nisem bila nikamor vabljena, dati kaj v usta. Nuja me je prisilila, da sem za svoje potrebe začela poskušati s šivanjem, najprej spodnjih, potem pa tudi zgornjih oblačil. Kmalu sem začela krpati in šivati tudi za druge in si zaslužila kakšne groše. Nič vet nisem bila odvisna samo od dnin. Srčna želja, da bi si nekot mogla kupiti šivalni stroj, se mi ni izpolnil. Delala sem tudi copate iz ličkanja, nabirala zdravilna zelišča in jih sušila, stregla bolnikom, bila za pestunjo in še marsikaj sem počela za ta ljubi kruhek in kakšno cunjico. Več, stiska naredi človeka iznajdljivega. Iznajdljivost, združena s pridnostjo, pa človeka obvaruje pomanjkanja. Vsega sem se lotila, veliko naučila, zato se mi na starost ni treba grbiti na njivah. Veliko sem pretrpela tudi zaradi osamljenosti. Resnične prija- teljice nisem imela. Še mlada sem pogrešala tudi moža, zlasti pozimi, ko je samota najhujša, a nobenega ni bilo s poštenimi nameni. Živeti na koruzi pa nisem marala za nič na svetu; bilo bi nezaslišano, vse bi mi obrnilo hrbet. Velikokrat sem se kesala zaradi svoje nesmiselne zvestobe do rajnega. Takrat sem verova- la, da me gleda iz neba in da bi bil neizmerno žalosten, če bi se poročila. Pob! Zvestoba je lepa reč, ampak tudi ta ima meje. la želje...? Le malokatera čisto majcena se mi je izpolnila, druge pa sem že zdavnaj pokopala; ostala mi je le še ena - da bi umrla lahke smrti, a ne nenadne. Molim in upam, da mi bo vsaj ta uslišana. Šl. 28.-16. iulii 1998 riAiiiijM INFORMACIJE ■ ANKETA 25 Gremo na ribe! Zlatorogovo rolanje v Gostišču Asado v Levcu Poslušalci Radia Celje so že ugotovili, da se celjski ra- dijci kaj radi odpravimo v gostišča, gostilne in restavra- cije, ki slovijo po pripravi dobre hrane in sladic in nas zato v akciji Zlatorogovo ro- lanje tudi razmeroma hitro odkrijejo. Včasih je dovolj že droban namig in že nas ima- Tokrat so nas našli, po sed- mem poskusu, tudi zaradi na- šega avtomobila, ki smo ga postavili pred samo Gostišče Asado. Nagrada ne bi mogla priti v bolj prave roke kot je prišla. Prislužila sta si jo stal- na gosta Zvonka in Milan Fer- jan iz Levca, ki sta se tokrat pripeljala iz Celja. »Poslušala sva vašo oddajo in ker dobro poznava gostišče in sva tudi sicer stalna gosta, sva se takoj pripeljala,« sta povedala po tem, ko sta nas pocukala za rokav. Milan se ni mogel odločiti, kaj v priljubljenem gostišču najbolj okusno pripravijo, Zvonka pa je povedala, da ima Milan najraje zrezke, ker pa v Asadu slovijo predvsem po pripravi rib in morskih specia- litet, si je kdaj pa kdaj treba privoščiti tudi kaj takšnega. Skrivnostni losos na hišni način Gostišče Asado je pravza- prav družinsko podjetje, je povedal lastnik Srečko Kuko- vič, ki je lokal kupil pred tre- mi leti, takrat pa so ga tudi popolnoma prenovili in mu dah današnjo podobo. »Ko- lektiv je razmeroma mlad,« je povedal lastnik, »kar je, poleg tega, da imamo odprto vsak dan, naša posebnost.« Prije- ten ambient in bhžina ceste, ki vodi v Savinjsko dolino, predvsem pa dobra hrana, go- ste vedno znova pripelje k njim. »Zavedamo se, da so za nas najpomembnejši stalni gostje, zato se jim še prav posebej posvečamo,« je ob kozarcu refoška razlagal Ku- kovič. ■ Gostje prihajajo iz celjskega konca, pa tudi od drugod. Ko smo listali po jedilnem listu, ki je bogat predvsem s ponud- bo rib in morskih sadežev, smo se strinjali, da redko kate- ro gostišče premore tolikšno izbiro rib. Za tiste, ki se težko odločijo in ki morda še ne poznajo gostišča, bi priporoči- li ribjo, mornarsko ali morsko ploščo Asado, na katerih se bo za vsakogar našlo nekaj, za tiste bolj zahtevne pa morda škarpino ali kovača, pa zobat- ca na žaru ali pa lososa na hišni način. Slednje je hišna specialiteta, zato ne izdajo ra- di, kako ga pripravijo. Pravijo pa, da bodo gostom radi zau- pali kakšno drobno skrivnost, če bodo vprašali. Postrv je v ponudbi rib že klasika, naroči- te pa lahko tudi lignje, škampe ali pa školjke. »Vsako gostišče se po svoje specializira. Mi smo se za pripravo morske hrane in ni nam žal,« je ob našem odhodu še povedal Srečko Kukovič. Seveda lahko pri njih naro- čite tudi zrezke, jedi za vege- tarijance ali pa prigrizke za male goste. Zvesti pa ostajajo predvsem morski hrani. Po- skusili smo jo tudi mi in po- vem vam, nikar se je ne brani- te. Tokrat smo jo mahnili v Le- več, kar po svoje pomeni, da niste imeli ravno težkega dela. Prihodnjič pa... Kdo ve? Zvonka in Milan Ferjan sta iz rok Srečka Kukoviča prejela nagrado. V Gostišču Asado je vedno živahno. POLETM ANKETA: ZLAT4RIB|CA Poleg zdravja še denar Ljudje smo vedno polni pričakovanj in najrazličnejših želja, od uresničljivih do popolnoma iluzornih. Včasih se zdi, da bi vsak potreboval svojo »zlato ribico«, ki bi mu izpolnjevala največje želje. Naključno mimoidoče v Celju smo vprašali, kaj bi si zaželeli, če bi ujeli zlato ribico, ki bi jim izpolnila tri želje. Pa so bili skromni in tri želje so jim bile kar preveč. Kot da ne verjamejo v zlato ribico... Marija Novak, 51 let, obrt- nica: »Želim si zdravja in več družinskega razumevanja. In seveda vse najboljše svojim otrokom.« Viktor Domjanič, 74 • let, upokojenec: »Samo zdravja in miru si želim, vse drugo ni tako pomembno. Mladim pa želim, da bi dobili delo.« Vlasta Mlinar, 41 let, upravni tehnik: »Rada bi os- tala zdrava in obdržala služ- bo. Imela bi še eno vnukinjo.« Franc Gunzek, 44 let, kmet: »Sebi in tudi drugim želim zdravja. Rad pa se srečujem tudi s svojimi najbližjimi.« Lolita Tifengraber, 24 let, športnica: »Rada bi imela veli- ko denarja in dosegala uspehe pri športu. Vsekakor potrebu- jem tudi zdravje.« Primož Lingič, 18 let, dijak: »Da bi imel veliko denarja in dober avto. Tudi zdravje cenim.« ALEKSANDRA MAČEK Foto: PRIMOŽ POKLIČ IZŠLA JE KNJIGA OHCET PO STARI ŠEGI Avtor, Jure Krašovec, v njej opisuje svatbene šege in običaje na Kozjansl Za to početje je imel dva motiva Celjski policisti so, skupaj s kolegi iz Velenja, prejšnji teden razkrili vrsto nepojas- njenih požarov na območju Florjana pri Šoštanju, ki so se dogajali v zadnjih treh letih. Na osnovi zbranih in- formacij in podatkov so pri- jeli osumljenca, 42-letnega Rajka G. iz Florjana. Policisti so ugotovili, da je Rajko G. prvič namerno pov- zročil požar (z manjšo gmot- no kodo) že leta 1978, v zad- njih treh letih pa naj bi imel na vesti kar 5 požigov. Prvega iz niza teh dejanj je storil 30. aprila leta 1995, ko je zažgal materin kozolec in s tem pov- zročil za okoli pol milijona škode. Drugič je podtaknil požar 13. junija 1996, ko je zagorela neka drvarnica, pri čemer je nastalo za približno 250 tisoč tolarjev gmotne ško- de. Naslednjič (17. julija 1996) je zažgal gospodarsko poslopje in lastnika oškodo- val za 3,6 milijona tolarjev, istega leta (16. oktobra) pa je podtaknil požar na lastnem kozolcu in prijavil škodo 1,2 milijona tolarjev. Lani na za- četku septembra se je odločil zažgati še eno gospodarsko poslopje v Florjanu, a mu to ni uspelo. Večinoma je požigal tako, da je zakuril staro zračnico in jo vrgel na objekt, ki si ga je izbral, to pa je počenjal v določenih vremenskih raz- merah: v času neviht, da bi vse skupaj izgledalo kot po- žar zaradi udara strele. Torej je deloval načrtno in z dolo- čenim namenom oziroma motivom. Motiva za požige je imel pravzaprav dva; prvi je bil premoženjske narave (iz- plačilo zavarovalnine), drugi motiv pa je bil maščevalne narave. Gorelo je namreč pri ljudeh, ki so se mu kakor koli kdaj zamerili. Osumljenega Rajka G. so policisti pridržali in ga s ka- zensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki ga je po zaslišanju izpustil na prostost. MARJELA AGREŽ PROMETNE NEZGODE Ranjeni tudi 4 otroci Na regionalni cesti zunaj naselja Sodna vas se je v pe- tek, 10. julija popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe, štiri pa lažje. Gmotna škoda znaša približ- no 1 milijon tolarjev. Aleksandar Kristjan U. (19) iz Piršenberga pri Brežicah je vozil osebni avtomobil iz smeri Prista- ve proti Podčetrtku. Ko je pripe- ljal v nepregledni desni ovinek (pred mostom čez potok Tinšči- ca) je prehitel osebni avtomobil, ko pa je potem zapeljal na svoj vozni pas, ga je na mokrem vozišču na mostu pričelo zana- šati. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom, ki je pričelo bočno dr- seti na nasprotni vozni pas. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomo- bil, ki ga je vozil 34-letni Martin K. iz Sotenskega pri Šmarju, ki se je umikal v desno, a trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči je voznik Martin K. utrpel hude telesne poškodbe, štirje otroci v njegovem vozilu pa so bili lažje telesno poškodovani. Z vozišča na travnik Na lokalni cesti zunaj na- selja Ravne pri Šoštanju se je v soboto, 11. julija zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Gmotna škoda na vozilu znaša približno 300 tisoč tolarjev. Iztok K. (26) iz Velenja je vozil motorno kolo Vamaha iz Topolšice proti Gaberkam. Ko je pripeljal po klancu navzdol v desni nepregledni ovinek, je zapeljal v levo čez vozišče na travnik, kjer je padel z vozilom in se hudo telesno pno- tri< in na naši stezi so s posebej prirejenimi karti že vozili tudi sedemletni otroci. Progo smo odprli v začetku februarja, pr- va dva meseca je bilo zanima- nje neverjetno in dnevni re- kord je tako 156 voženj,« pravi vodja celjskega Pikart indoor kartinga Zlatko Kozovinc. Iz Nemčije so uvozili osem povsem novih kartov. S pro- stornino 160 ccm lahko razvi- jejo hitrost tudi do 45 km/h najbolj razburljiva pa je vož nja, ko so na progi največ trijt karti. »Prehitevanje je na ozk stezi zapleteno, zato si veljj zapomniti nepisano pravilo po dveh opozorilnih trkih \ zadek vozila, morate hitrejše mu z umikom na zunanje stran omogočiti prehod,« jf dodal Kozovinc. Za naslednje meseca sta pred videni razširitev proge v sosed njo dvorano (s skupno dolžina blizu pol kilometra) in računal niško merjenje časov. Deset mi- nut vožnje se sprva ne zdi veli ko, vendar pošteno utrudi in p( sunkovitih gibih ter trkih ob se dež se dvoranskega kartinga na slednji dan marsikdo spominja tudi z veliko modrico. ŽEUKO ZULt Foto: SHERP^ Deset minut vožnje stane 1000 tolarjev, za otroke pa je polovico krajša vožnja 400 tolarjev. GRAFIT TEDNA S Ploščad pred Srednjo frizersko, tekstilno, strojno in promet- no šolo v Celju. IZJAVA TEDNA: »Za šalo predlagam, da gremo še k Sušni- ka pogledat, ker se tako upira.« Predsednik občinskega sveta Žalec Franc Žolnir po burni razpravi o dogodkih v KS Galicija. Št. 28.-16. iulii 1998 Urednica Petice Tatjana Cvirn Nasviden je V naslednji vojni Drobni nasveti za lepši dopust Esmeraldino zelena Počitnice brez staršev Božanski nasmeh Monte Rose Skozi šivankino uho do mogočnega lepotca - Pot v dolino spominja na Dantejev pekel »Vrhovi Monte Rose segajo visoko nad oblake, visoko v večni led. Medtem ko stoji Triglav v mističnem somraku romantike in pravljičnega čara, žari Monte Rosa v svobo- di, bleščeči se luči blizu sončnih višav. V jasnem veličastju brezkrajnega nebesnega svoda, v*vsej skoro nadzemski lepoti stoji visoko nad človeškim nehanjem. Vsa lepota te zemlje je razprostrta ob njenem vznožju. Bodi pozdravljena, Monte Rosa.« Tako je zapisal dr. Julius Kugy v knjigi Božanski nasmeh Monte Rose in te čudovite misli so me že pred mnogimi leti tako vzburile, da sem dolgo mislil na goro kot na veliko neuresničeno željo. Opazoval sem jo s Zermat- ta, pa z vrha Matterhorna in Breithorna. Letos sem uskladil želje s prijateljema, ki se čez dober mesec odpravljata v Afriko na Kiliman- džaro. Ker je Švica predraga, italijanska gondo- la pa te pripelje precej visoko, smo se odločili, da gremo na goro iz Alagne. Kljub slabemu vremenu v Dolomitih in ne preveč dobrim obetom za centralne Alpe smo se odpeljali »ledeniški gori« (kar v prevodu pomeni Monte Rosa) naproti. Pot nas je vodila mimo Bolzana do Gard- sl^ega jezera, kjer smo kampirali. Kamp je bil sicer lepo urejen, malce manj pa je bila prijazna lastnica in komaj smo se dogovorili. da smo lahko kamp zapustili že pred sedmo uro. Težave so nastale zato, ker so se bali, da ne bi vznemirjali gostov s hrupom avtomobi- la. Mimogrede, kamp je v neposredni bližini prometne ceste, kjer vso noč divjajo z avto- mobili. Po snežni rampi do koče Na avtocesto smo zapeljali v Bresciji in nada- ljevali vožnjo do Monze, kjer se odcepi avtoce- sta za Varese. Pri kraju Romagne Sessija smo zavili v dolino reke Sessije. Ta dolina mi je delovala precej neurejeno, malce bolj turistični je kraj Alagna na koncu doline. Kraj se ponaša s svojstveno arhitekturo hiš. Spodnji del je kamnit, zgornji pa lesen. Ostrešje je pokrito s kamnitimi ploščami, nekaj posebnega pa so leseni oporniki, ki še polepšajo izgled, pročelje hiš pa krasi številno pisano cvetje. Za skoraj štiri tisočake z vodniškimi popu- stom smo se z gondolo odpeljali na najvišje ležečo točko, imenovano Indren, ki leži 3260 metrov visoko. V gondoli smo spoznali Bene- čana, sedaj stanujočega v Milanu, ki nam je bil pripravljen pokazat4 pot do koče Gnifett. Nekaj časa pot pelje preko smučarskih prog, nato pa zavije proti kuloarju, kjer ima greben šibko točko. S to bližnjico smo si skrajšali pot za polovico. Naklonina je podobna kot v Turškem žlebu. Strmina, mehak sneg ter nevarnost pla- zu so nas malce upočasnili. Do koče Gnifetti, ki je na višini 3647 metrov, smo navezani rabili dobre dve uri. Koča je precej prostorna z lepim razgledom. Kljub slabi vremenski napovedi za naslednje jutro, saj je bil do višine 4000 metrov napove- dan dež, višje pa sneg, sodra in še kaj, smo odšli na pot. Pred nami so bili štirje Francozi in dva Italijana. Bližje kot smo bili sedlu Lys, vse slabše je bilo vreme. Italijana sta se na sedlu obrnila, mi pa smo nadaljevali proti koči Mar- gerita, najvišje ležeči koči v Evropi, ki je prav na vrhu Punta Gnifetti (4554 metrov, imenovan tudi Signalkupe). Pod vršnim delom, na platoju, je zmanjkalo sledi, megla in sneženje pa so bili krivi, da smo napravili častni krog. Za kratek čas se pojavi eden izmed vrhov, ki pa se kasneje izkaže za Punta Zumstein (4564 metrov). Lojzka je na srečo pravočasno, vendar na nasprotni stani, opazila kočo, proti kateri smo se odpravili. Ker smo zavili malce preveč v levo, vidljivost je bila enaka ničli, smo prišli nad prepadne stene, koča pa je bila nad nami. Kot po čudežu sem se spustil malce nižje in po snežni rampi preple- zal do zadnjih vrat koče. Tu se nahajajo straniš- če in kotlarna. Smeha in veselja ni bilo ne konca ne kraja. Oskrbnik mi je kasneje pripo- vedoval, da smo eni redkih, ki smo uporabili ta vhod, imenovan »šivankino uho«. Lojzka je zaradi izčrpanosti in težav z očmi imela kar nekaj težav. Vsa moja zaščitna višin- ska oblačila niso zadostovala, stanje je norma- lizirala postelja z goro odej. Med tem časom pa je zunaj divjala prava gorska nevihta s strela- mi, grmenjem in sneženjem. Po obilnem obro- ku in klepetanju s Francozi smo se kmalu spravili v postelje. Kot zanimivost naj omenim, da spanje, zaj- trk in večerja stane 90.000,00 lir, samo spanje pa okoli 30.000,00 lir. Po ne preveč trdnem spancu smo se zbudili v megleno jutro, vendar se je pričela megla redčiti. Sestop smo preki- njali za moje fotografiranje oziroma za Bojano- vo snemanje. Začasno izboljšanje vremena je proti koči Margerita privabilo številne planince in alpiniste, med katerimi sta bila Italijana, ki sta se prejšnji dan obrnila. Do koče smo rabili tri ure, kjer smo se ustavili le toliko, da smo nekaj zaužili, nazdravili z laškim pivom ter odbrzeli naprej. Takrat naša pot ni vodila skozi kuloar, temveč k koči Cita di Mantona (3300 metrov) in nato proti zgornji postaji gondole Indren. Vožnja v dolino je bila zelo zanimiva, kajti nalivi in temačnost so me spominjali na Dantejev pekel. Vožnja proti domu je minila brez nezgod, vendar je bila zelo naporna, saj smo prevozili precej kilometrov in deževno fronto. Za nami je ostala Monte Rosa in trud, ki smo vložili v vzpon - toda domov se je vedno znova lepo vrniti. F.HORVAT julij 1998 34 REPORTAŽA rjara Esmeralda zasebno Zelenooka Mehičanka Leticia Calderon je zagovornica trdega dela - Vloga Esmeralde ji je vcepila spoštovanje do slepih ljudi Prikupna zelenooka Mehi- čanka Leticia Calderon je že s telenovelo Esmeralda gani- la srca slovenskih gledalcev. Obisk v Sloveniji med 30. ju- nijem in 8. julijem, ki sta ga organizirala Pro plus in Slo- venske novice, pa je, milo rečeno, povzročil pravo malo histerijo med njenimi obože- valci. Neprestanemu klika- nju fotoaparatov se je pridru- žil tudi njen mož, ki je za svojo ljubljeno ženo v Slove- niji porabil kar deset filmov. Skrivnost popularnosti Es- meralde se verjetno skriva v preprosti in vedno zanimivi in privlačni temi za gledalce. Sle- pa revna deklica spozna boga- tega zdravnika Jose Armanda, v katerega se usodno zaljubi. A njuna pot do popolne sreče je polna različnih preprek, padcev in vzponov. In ravno, ko se zdi, da so jima zvezde naklonjene in da je konec vseh težav, njuno idilično pravljico konča zdravnik Ma- laver, ki hoče Esmeraldo zase. Esmeralda se zateče v samo- to in vedno bolj obupuje, do- kler po dolgih letih teme s pomočjo zdravnika Al vara ne spregleda in najde novo sim- patijo v svojem odrešitelju, vendar ji srce še vedno bije za njeno večno ljubeznijo, Jose Armandom. Esmeralda se bo na POP TV in Gajbi še naprej vztrajno borila s silami usode vsak delavnik vse do 5. avgu- sta. Vse, kar morate vedeti o Letty Snemanje Esmeralde je bilo zelo naporno, saj je trajalo kar petnajst ur na dan in šest dni v tednu, zato si je Letty po kon- cu snemanja vzela zaslužen odmor in se za nekaj časa poslovila od televizijskih ka- mer in se posvetila zasebne- mu življenju, za katerega med snemanjem skoraj ni bilo ča- sa. Leticia, ki je zagovornica trdega dela, je med snema- njem našla čas tudi za študij angleščine, naučila pa bi se rada še italijanščine, portu- galščine in francoščine. Leticia Calderon (za prijate- lje Letty) se je rodila 15. julija 1968 v Mexico Cityju v hiši ob morju, kamor gre rada še da- nes. Kot majhna deklica je sa- njala o tem, da bi postala igral- ka. Že v šoli je rada stopila na šolske odrske deske, resneje pa se je z igro začela ukvarjati pri petnajstih letih. Umetnosti igre se je učila v okviru družbe Televisia, za katero snema še danes. Letty je prvo pomembnejšo vlogo odigrala v telenoveli »La indomable« (Neukročena), kjer je igrala prevzetno hčer. Njen glavni adut so bile (in so še vedno) čudovite zelene oči, s katerimi je zapeljala tudi. marsikaterega slovenskega moškega, ki vztrajno zatrjuje, da Esmeralde sploh ne gleda. Posnela je tudi nekaj filmov, med njimi Chispita, Blanca Vi- dal, Cachun Cachun Ra Ra in Amalia Batista. Nastopala je v priljubljenih mehiških nada- ljevankah Skrivna pot in Hiša na koncu mesta, stopila pa je tudi na odrske deske Mexico Cityja. Ko so lani začeli sne- mati telenovelo Esmeralda, je z njo osvojila srca gledalcev širom po svetu in tudi v Slove- niji. Prav zaradi vloge Esme- *ralde se Leticia Calderon da- nes uvršča med tri najpomem- bnejše igralke telenovej v Me- hiki. Na vlogo prikupnega slepe- ga dekleta, ki ji usoda name- sto brezskrbnega življenja bo- gatašinje na haciendi nakloni revščino, se je Letty dolgo in skrbno pripravljala. Zelo veli- ko se je naučila iz filma Vonj po ženski in pri slepi pevki Crystal. Posvetovala se je tudi z zdravniki, ki delajo s slepimi in obiskovala šolo za slepe. Verjetno jo je tudi zaradi tega najbolj ganil obisk otrok v Za- vodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, kjer je bila gostja ob izročitvi potrdila o donaciji organizatorjev nje- nega obiska - Pro plusa in Slovenskih novic - Skladu za pomoč slepi in slabovidni mladini. Ob obisku je bila Letty presenečena nad dobro organizacijo in metodami uče- nja in je poudarila, da kaj po- dobnega v Mehiki na žalost še ne obstaja. Na posvetilo je Letty otrokom napisala: »Ču- tim z vami, ker, tako kot vi, vidim s srcem.« Vloga v Esmeraldi ni dala Letty le priljubljenosti in temu primernega višjega honorarja, s to vlogo se je naučila spošto- vati požrtvovalnost in pogum slepih ljudi, izostrili pa so se - kot zatrjuje sama - tudi njeni čuti. Najpomembnejša oseba v Lettyjinem življenju je trenut- no njen mož Marcos Lopez Leon, zobozdravnik in šport- nik, s katerim je poročena že dve leti. Želita si številno druži- no in to čim prej. Oba pa sta tudi velika ljubitelja živali, ta- ko da jima družbo v rfjunem domu delata psa, rottvveiler Jack in škotski ovčar Selmheiz. Ne glede na to, da si Leticia namerava ustvariti družino, bo svojo kariero verjetno us- pešno nadaljevala. Že avgusta začne namreč snemati novo telenovelo. NATAŠA PEUNIK Esmeraldo gleda vsak dan 300 tisoč Slovencev. Najbolj jo obožujejo ženske med enaindvajsetim in tridesetim letom. Nadaljevanke bo ko- nec 5. avgusta.Tekst smo povzeli po materialu, ki so ga v Pro plusu pripravili za novinarsko konferenco. Leticia Calderon, kakršno poznamo v telenoveli Esmeralda... ...in kakršno smo spoznali med obiskom v Sloveniji. (Foto: GREGOR KATIČ) I PLAVA LAGUNA POČITNICE V POREČU SO NEKAJ POSEBNEGA, SO DOŽIVETJE! Posebej pa vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termine do 25. 7. 1998. Vse apartmaje: Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 89 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Istra, t^guna Gran Vista, Laguna Park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cene polpenziona po osebi na dan že od 65 DEM! V hotelih B kategorije: Delfinu, Galebu so cene polpenziona po osebi dnevno manjše od lanskih: že od 55 DEM! V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12-18 let pa samo 50%! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVI LAGUNI, POREČ tel.: 00 385 52 410-101, fax: 00 385 52 451-044 ZANIMIVOSTI Hišni zapor v lastni vili Gradbeni podjetnik Clyde Hoeldtke, 61, iz Evergreena v ameriški zvezni državi Colorado, je ogoljufal dva ducata svojih strank. Zanj bi lahko rekli, da svojo zaporno kazen preživlja v resnici v fevdal- nem razkošju, medtem ko tiste njegove stranke, ki jih je opetnajstil, sedijo v pol- dokončanih hišah, zato ker je Hoeldtke njihov denar zapravil, namesto da bi z njim plačal obrtnike. Grad- benega podjetnika je sodiš- če obsodilo na dve leti hi- šnega zapora in se sedaj sonči ob bazenu svoje vile, ki meri dobrih 600 kvadrat- nih metrov. Po 437 letih pogasili požar Kitajskim gasilcem je na severovzhodu države, v po- krajini Xinjiang uspelo po- gasiti požar, ki je tlel kar 437 let. Takšnega požara še ni bilo nikjer na svetu. Že leta 1560 je namreč zagore- lo na nahajališču premoga in ogenj je tlel vse do da- našnjih dni. V vseh teh letih je zgorelo 127 milijonov ton premoga, tako da je po po- žaru ostalo nekaj sto tisoč kvadratnih kilometrov po- gorišča. Ogenj ni ugasnil zato, ker bi zmanjkalo gori- va, temveč so ga res pogasi- li gasilci, saj so tako hoteli preprečiti nadaljnje izgub- ljanje premoga in onesna- ževanje zraka. Rommlove epolete v normandijskem muzejir Muzej v normandijskem mestu Caen je bogatejši za zanimiv predmet iz druge svetovne vojne. Nekdanji stuttgartski župan Man- fred Rommel, sin enega največjih vojskovodij naci- stične Nemčije, generala Ervvina Rommla, mu je po- daril epolete svojega očeta. Erwin Rommel je povelje- val nemški obrambi v Nor- mandiji, vendar je bil 6. junija 1944, ko se je začela zavezniška invazija, doma na dopustu. Libanonski narodni muzej spet vabi Po 22 letih so v Bejrutu spet odprli Libanonski na- rodni muzej. Zaprli so ga zaradi vojne in po njej za njegovo obnovo dali kar 3 milijone dolarjev. Muzej, ki so ga ustanovili leta 1939 in odprli šele leta 1942, stoji natančno na razmejitveni črti med krščanskim in is- lamskim delom mesta, kjer so divjali med državljansko vojno najhujši boji. Vojaki so ga uporabljali za opazo- valnico, tam so si položaje poiskali ostrostrelci, muzej pa so dodobra oskubile šte- vilne tolpe. Št. as.. 16. M im PETICA V MODNEM VRTINCU »Esmeraldino« zelena čakam oni dan v vrsti pred blagajno v samopo- strežni trgovini, ko zaslišim za sabo pritajeno hihi- tanje in dva žuboreča ženska glasova: »Moram ti pokazati, kakšno dobro obleko sem si kupila za na morje... Ne, barve pa nikoli ne uganeš, saj takšne nisem nosila že od osnovne šole. Ja, Esmeraldino zelena je...« No, pa se je znova zgodilo, kar se ob velikih uspehih oziroma gledanosti kakšne televizijske nada- ljevanke rado zgodi. Dama v trgovini je imela gotovo v mislih smaragdno zeleno barvo. Prijateljici, za katero predvidevam, da pozorno spremlja to priljubljeno mehiško seri- jo, pa je z efektno primerjavo učinko- vito poenostavila svojo razlago. Morebiti modnih oblikovalcev, ki so za ~ letošnje poletje navdušeno obudili sma- ragdno zeleno barvo, ni motivirala popu- larna zelenooka in vselej v zelena oblači- la oblečena Esmeralda, vsekakor pa je ideja, odeti se v najbolj pomirjujoče odtenke z barvne lestvice od glave do podplatov, vključno z nakitom, vredna posnemanja. Ne le zaradi vizualnih vzrokov (ta barva namreč pristoja več kot dvema tretjinama žensk), temveč tudi zaradi drugačnih, bolj pomenljivih razlogov. Na primer? Zeleno je izrazito ženska barva, simbol prebujanja prvobitnih voda, barva upanja, znanilka življenj- ske moči. Kot prozorni zeleni smaragd, drag kamen svetlobe, zaradi česar mu pripisujejo ezoteričen pomen, kot predmet s skrivnostjo močjo obnavlja- nja in osvežitve. In kaj se, drage moje, v vročih poletnih dneh, najbolj prileže? Osvežitev, seveda. Takšna ali drugačna. Poznate torej kak- šen dober razlog, zakaj si ne bi privošči- le tudi modne osvežitve in popestrile svoje garderobe z novim kosom oblačila oziroma modnim dodatkom v smaragd- no zeleni barvi? Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Drobni nasveti za lepše pocitnice Kopalke so, brisače in vod- na blazina pa plavalni ro- kavčki za najmlajšega tudi... Tako nekako izgleda mrz- lično polnjenje kovčkov, po- tovalk in cekarjev s potrebšči- nami, ki morajo z vami na počitnice. Morda se še spom- nite lanskih tragikomičnih prizorov, ko - končno na cilju - z grozo ugotovite, da je naj- pomembnejše ostalo doma v garaži ali omari... Sledijo za nekaj oktav povišani glasovi in iskanje krivca za to kata- strofo, dragocene počitniške urice pa kar hitijo mimo nas. Ne dovolite si ponovitve preteklih počitniških spodrs- ljajev, napišite si natančen seznam vsega nujnega, pozor- ni bodite na tiste reči, ki jih na dopustu ne morete kupiti v prvem kiosku za vogalom. Po- sebej če se odpravljate v kraj, ki ni ravno mestno središče z obilico vseh mogočih trgovin. In ko ste že na počitnicah, pa se odpravljate na plažo? Obtežene kot tovorne mule, se končno prebijete mimo vseh senčnikov, hladilnih torb in bolj ali manj »zapečenih« teles do svojega koščka na pesku in pod soncem... ter, oh ne - ugotovite, da ste pozabile... Naj vam priskočimo na po- moč? Oborožite se s: - klobukom, slamnikom oziroma pokrivalom ter sonč- nimi očali (pa ne le za vsak slučaj, tudi nositi jih mora- te!); - tanko majico, če sonce preveč žge; - vodo, shranjeno tako, da obdrži temperaturo; - plastenko z navadno vodo, če na plaži ni tušev; - kremo za obraz z najvišjim zaščitnim faktorjev ter UVA in UVB filtri; - kremo za telo s primerno visokim zaščitnim faktorjem. In kaj sodobni bonton na plažah prepoveduje? Brneče mobilne telefone! Pa čeprav je to sodobno »nujno zlo«, glede na pestro izbiro oblik in barv, za marsikoga postal celo ne- pogrešljiv modni dodatek... Če sonce premočno žge, se oblecite lahko majčko ali se zavijte v ovijalno krilo. Brez pokrivala in sončnih očal se nikar ne odpravite na plažo. Če želite, dragi močnejši spol, da na počitnicah ne bo prišlo do viharnih besed, loputanj z vrati in »tihih uric«, dosledno upoštevajte tele nasvete. Takrat je namreč naj- manj primeren čas, da svoji najdražji rečete: - Zakaj ne moreš dvakrat zapored na ples v isti obleki? - Lahko bi oblekla vsaj majčko čez kopalke... - Spet uporabljaš moj brivnik za depilacijo svojih nog... - Se boš še dolgo odločala, v katerih kopalkah si videti najbolj vitka? - Si kje videla moja sončna očala? - Potegni trebuh noter, da te fotografiram... MODAVLASEH Nega las na sončnem dopustu Zelo pomembno je, kako skrbimo za svoje lase v po- letnem času, še posebej pa na dopustu pod močnimi sončnimi žarki. Pred takšnim dopustom je priporočljivo obiskati frizerja in se posvetiti striženju, kar je še posebej pomembno pri dol- golaskah. Ultravijolični žarki in slana voda bodo še bolj poškodovali in razcepili koni- ce. Zelo dobro bi bilo nanesti na lase kakšno globinsko in hranljivo oblogo kot predhod- no zaščito. Barvanje priporočam po do- pustu. Pod vplivom UV žar- kov, ki so precej močni, ter slane vode pride do hitrejše refleksne oksidacije in barva preveč posvetli. To pride še posebej v poštev pri vseh rdeč- kastih, vijoličnih, bakrenih ali zlatih laseh, manj pa pri črnolaskah in blondinkah. Na sami plaži je zelo dobro na lase nanesti sredstvo za zaščito z UV filtrom, čisto zgrešena pa je uporaba olj, še posebej ker nekateri na lase nanesejo kar olje za sonče- nje. Po odhodu iz plaže si je potrebno lase močno sprati s sladko vodo, šamponiranje naj bo blago z nežnim šampo- nom (PH 4,5 - 5,5), obvezna pa je uporaba balsama oziro- ma regeneratorja, ki vrača la- sem aminokisline. Po dopustu pa se čimprej odpravite k fri- zerju na barvanje. KRISTIJAN PETEK »Mošica« navodila St.28.-16.fdii1998 36 GUSBA mmmii Učna ura hip-hopa Beastie Boys spet presenetili z izvrstnim albumom »Mello Nasty« Sredi prejšnjega tedna je, štiri leta po izidu odličnega albuma »111 Communica- tions«, končno le izšel dolgo pričakovani peti long-play studijski izdelek najboljše bele hip-hop zasedbe Beastie Boys. Poskočna newyorška trojica se je svojim fanom za dolgo čakanje oddolžila s kar dvaindvajsetimi skladbami, kot prvo izmed njih pa so MCA, Mike D in Ad Ročk v ogenj poslali udarno kreacijo »Intergalactic«, ki v navezi z odšetkanim video spotom že drvi proti vrhovom vseh re- snejših svetovnih lestvic. Album »Hello Nasty« je prava učna ura za vse tiste, ki se s hip-hopom tako ali dru- gače ukvarjajo. V velik in okusen glasbeni sendvič, ob- dan s surovimi in brezkom- promisnimi hip-hop ritmi, so Beastie Boys tokrat naložili ravno pravšnjo dozo odbite, a nadvse izvirne spremljevalne godbe in nekaj novih produk- cijskih prijemov, vse skupaj pa začinili s tekoče gladkim rapanjem in duhovito upo- rabljenimi sampli. Seznam slednjih je dolg kot jara kača, med njimi pa najdemo tako Tita Puentea in Lesa Baxterja kot pri nas popolnoma nezna- ne raperje, pa odlomke iz ri- sanih filmov, radijskih iger...Tako dobljeni amalgan predstavlja eno izmed zad- njih barier, ki ločujejo proda- ne kvazi hip-hop poperje od tistih redkih »ta pravih«. Bea- stie Boys so z LP-jem »Hello Nasty« spet dokazali, da so lahko tudi belci izborni hip- hoperji, njihove duše pa so, ob vzporednem poslušanju nekaterih najnovejših dosež- kov najbolj čislanih temno- poltih bratov, večkrat videti precej bolj črne od duš sicer precej bolj destruktivno na- strojenih gangsta-raperjev. Beastie Boys - Icratica zgodba o uspehu Leta 1982 basist Adam »MCA« Youch (rojen 15. avgu- sta 1967), kitarist John Berry, bobnarka Kate Shellenbach (zdaj pri Luscious Jackson) in pevec Mike »D« Diamond (ro- jen 20. novembra 1965) prvič zaigrajo skupaj na 15. Voucho- vem rojstnem dnevu. Dve leti kasneje izdajo svoj prvi EP »Cookie Puss«, Berrya zame- nja Adam »Ad Ročk« Horo- witz (rojen 31. oktobra 1966), Mike D pa potem, ko skupino zapusti tudi Kate, postane bobnar. Tako nastali trio zač- ne hardcore mešati s prvinami hip-hopa, za nameček pa vse skupaj začini še z rappersko ostrimi in neposrednimi bese- dili. Leta 1986 za založbo Def Jam, ki jo vodi zdaj že legen- darni Rick Rubin, posnamejo svoj prvi LP »Licenced To 111« in se kot prvi rapperji z več kot štirimi milijoni prodanih izvo- dov povzpnejo na prvo mesto ameriške lestvice najbolje pro- dajanih albumov. S te plošče prihaja tudi eksplozivna »Fight For Your Rights«, ki kmalu postane himna genera- cije otrok vietnamskih vetera- nov. Beastie Boys zatem za dobra tri leta poniknejo, konec osemdesetih pa presenetijo z albumom »Paurs Butique«, ki kljub odličnim kritikam ni po- novil finančnega uspeha pr- venca. Leta 1992 Beastie Boysi zgradijo svoj lastni studio in za lastno založbo Grand Royal posnamejo »garažni« album »Check Your Head«, ki se na presenečenje vseh odlično prodaja. Fantje se odpravijo na uspešno svetovno turnejo, leto 1993 pa preživijo z vsemi štirimi v zraku. Sredi meseca maja '94 izide njihov četrti album »111 Com- munication«. Glasbeni kritiki ne skoparijo s pohvalami, plošča pa je nato vse do konca tega leta prav pri vrhu ameriš- ke, pa tudi nekaterih evrop- skih lestvic. Komad »Sabota- ge« predvsem po zaslugi nore- ga videospota postane svetov- na uspešnica. Ob reviziji do- gajanj na glasbeni sceni v letu 1994 večina glasbenih časopi- sov uvrsti »111 Communica- tion« na najvišja mesta, Bea- stie Boys pa se spet izkažejo tudi kot izvrstna koncertna atrakcija, v kar smo se lahko februarja leta 1995 prepričali tudi v nabito polni dvorani Hale Tivoli. STANE ŠPEGEL Člani ansambla Mikala (spredaj od leve Tomo Slatinek, vodja Stane Mikola, Bojan Gaber, stoji Ljubica Mikola) s predstav- niki slovenskega društva v Tuzli. Ansambel Mikola v Sarajevu Slovenski narodno zabav- ni ansambel Mikola iz Arcli- na pri Celju je pred dnevi gostoval v Bosni, kjer je v slovenskih klubih pripravil dva koncerta. Krajšo turnejo je omogoči- la Slovenska matica. Prvi koncert je bil v Sarajevu, drugi pa v Tuzli. Članica an- sambla Mikola, Ljubica Mi- kola, je bila z gostovanjem izredno zadovoljna: »Res je, da smo pred gostovanjem imeli malo treme, kar je gle- de na stanje v Bosni povsem razumljivo. Odhajali smo v kraje, o katerih smo še pred kratkim slišali o grozotah. Povsod smo bili izredno lepo sprejeti, oba koncerta pa sta minila v veselem in prijet- nem razpoloženju. Zanimivo je, da so bili navzoči večino- ma mešani pari, saj so Slo- venci in Slovenke, ki živijo v Bosni, poročeni s Srbi, Hrva- ti, Muslimani in drugimi na- rodnostmi. Vendar to ni bila nobena ovira. Povsod so se pari tudi veselo zavrteli, oba koncerta pa sta se končala s skupnim prepevanjem slo- venskih in tudi dalmatinskih pesmi.« Ljubica Mikola je še poveda- la, da so ob tej priložnosti dobili vabila za gostovanje v Srbiji in Kanadi, zlasti o pr- vem pa bodo še temeljito raz- mislili. Na obeh glasbenih pri- reditvah so bili navzoči tudi najvišji slovenski predstavniki iz našega veleposlaništva v BIH. Sicer pa ansambel Mikola veliko in uspešno nastopa. Le- tos sta za njim že dva festivala, v Šentjanžu na Koroškem in Vurberku, sicer pa redno igra- jo po slovenskih zdravihščih. »Vse sobote v juliju nastopa- mo v Moravcih, kjer je še po- sebej veselo, saj igramo za go- ste iz vse Slovenije in mnoge tujce, med katerimi prevladu- jejo Nemci,« je zadovoljna z zadnjimi uspehi pripovedova- la Ljubica Mikola. : • TONE VRABL Svatba bo pri vas doma. Bi vam prišle prav »rihte« nekdanjih svatovskih kuharic? Najdete jih v knjigi Jureta Krašovca: OHCET PO STARI ŠEGI Štiri nagrade za Bobre Na dveh festivalih na Vurberku in v Štever- janu so bili zelo uspešni člani ansambla Bobri, ki so osvojili štiri nagrade. Na Vurberku so dobili 3. nagrado strokovne žirije za pesem Danes nisem več miličnik in novinarjev za pesem Srce se prepušča samoti, ki so njihovo melodijo izbrali za najboljšo, v Števerjanu pa so dobili nagrado občinstva za melodijo Števerjanski zvonovi, ki je dobila tudi nagrado za tekst. Bobri počasi pripravljajo drugo kaseto, ki naj bi izšla do konca leta, predvsem pa se zavedajo, da jih vse nagrade obvezujejo, da se dela še bolj vestno lotijo kot doslej. Vse melodije in tekste jim piše odlična naveza Jože Skubic in Vili Bertok, kar je tudi garancija za uspeh in dober sprejem zlasti pri občinstvu, ki so mu so mladi, simpatični fantje na moč všeč. Na posnetku so člani skupine Bobri (od leve) Jože Krnc, Mile Poderžaj, Damjan Čamernik (vodja) in Aleš Koprivec, na Vurberku se jim pridružil Vili Bertok, ki sicer piše tekste. Fantje so bili obeh uspehov zelo veseli, žal pa so v Števerjanu po razglasitvi rezultatov doživeli neprijetno razočaranje: »Aleš Koprivec je v hodniku odložil harmoniko, ki jo je kasne- je nekdo odtujil in je nismo dobili nazaj. Najhuje je to, ker smo prav s to harmoniko posneli vse skladbe za novo kaseto, ki pa še ni popolna.« T.VRABL Minuta s faraonom Na letošnjem festivalu Me- lodije morje in sonca, ki bo 18. julija v Piranu, med dru- gimi glasbeniki, ki na festi- valu ne bodo sodelovali, na Tartinijevem trgu ne bomo videli niti trikratnih zmago- valcev Faraonov. Pevec skupine Faraoni Slav- ko Ivančič pravi, da je verjet- no takšna odločitev najboljša. »Če zmagajo domačini, se ta- koj porodijo pomisleki. Žal ne morem pomagati, če Primorci delamo dobro glasbo ali pa se morebiti znamo bolj prilago- diti trenutnemu trendu; mo- goče pa gre za morski fee- hng... Ne smemo pozabiti, da so leta nazaj zmagali Moni Kovačič, Oto Pestner, Nace Junkar in Helena Blagne, ki nimajo zveze z morjem in do- mačini.« Pevec Faraonov ima tudi za- nimivo teorijo o tem, kako naj bi bile Melodije morja in sonca organizirane: »Formula je zna- na. Če naj bi bilo na festivalu 16 skladb, je treba 10 skladb naro- čiti, nato pa k sodelovanju pova- biti še šest mladih, obetavnih izvajalcev - to je potem pravi festival. Festival mora imeti Ču- ke, Heleno Blagne, Jana Pleste- njaka..., ker je to trenutno tisto. kar imamo v državi. Dogaja se tudi to, da ti komisija pove, da je skladba fantastična, vendar bi bilo dobro, po- mnenju komisi- je, zamenjati pevca. Kako in kdo bo to sporočil pevcu?«, se sprašuje Ivandič in dodaja: »To se dogaja zato, ker smo majhni- Sponzorji, ravno zaradi te majhnosti, za prireditev niso zainteresirani. V Porotoržu je težava v tem, ker je festival julija, torej v mesecu, ko je me sto itak polno gostov. Mogoče bi MMS prestavili na maj ali sep* temnber, potem bi bilo po mo- jem mnenju precej bolje.« SIMONA BRGLE2 063/720-343 063/720-770 PETICA GLASBA 37 GLASBENI EX-PRESS Osladni nemški dvojec brez krmarja MODERN TALKING je v pičlih treh mesecih prodal več kot dva milijona izvodov albuma »Back For Good«. Premetena Dieter Bohlen in Thomas Anders sta nanj poleg štirih novih skladb uvrstila še dvanajst v nekoliko sodobnejšo preobleko odetih že skoraj pozabljenih uspešnice iz sredine osemdesetih - med njimi je seveda na novo obdelan štirinajst let star hit »You're My Heart, you're My Soul«, ki ga bo na vrhovih evropskih lestvic kmalu zamenjal novi single s skladbo »Space Mix«. Newyorški časopis Daily News pa je objavil lestvico najbolje prodajanih albumov v ZDA v prvi polovici tega leta. Vrh lestvice je seveda zasedel soundtrack »TITANIC«, ki se je predvsem po zaslugi neverjetnega uspeha filma, Leonarda Di Capria in pa lju- bezenske teme »My Heart Will Go On« pevke Celine Dion, prodal v nakladi 8,5 mi- lijonov kopij. Drugo mesto je z zadnjim LP izdelkom za- sedla že omenjena kanadska pop diva CELINE DION (4, 6 milijona kopij), na tretje me- sto pa so se zavihteli floridski mladci BACKSTREET BOYS s svojim istoimenskim albu- mom (2,5 milijona kopij). Ne- kaj manj kopij debitantskega LP-ja sta prodala popularna Avstralca SAVAGE GARDEN, na vrhu letvice najbolj proda- janih pa so se znašli še Match- box, Shania Twain, Madonna, Will Smith, Garth Brooks, Spi- ce Girls, Pearl Jam, Usher, K- Ci&JoJo..... Ameriški magazin Pollstar je objavil lestvico največjih zaslužkarjev prve polovice le- tošnje koncertne sezone. Pr- vo mesto je presenetljivo za- sedel v Ameriki delujoči grški new-age zvezdnik YANNI (na sliki), ki je na devetdesetih koncertih zaslužil 38,5 milijo- na dolarjev. Drugo mesto si je s precej manj truda priboril country heroj GEORGE STRAIT (z osemnajstimi sta- dionskimi nastopi je iztržil slabih 33 milijonov dolarjev), šele na tretje mesto pa so se z ameriškim delom svetovne turneje »Bridges To Babylon« uvrstili THE ROLLING STONES (31,8 milijona dolar- jev). Med prvih pet na tej prestižni lestvici najdemo še dva angleška izvajalca - Eric Clapton je Američanom po- bral 28,4 milijona dolarjev, El- ton John pa 20,5. Ameriški producent Glen Ballard (pri nas ga poznamo predvsem po njegovem sode- lovanju z Alanis Morissette) je pod okrilje svoje založbe Java vzel že skoraj odpisane- ga pop punkerja BILLVA IDOLA, Po impresivni glasbe- ni karieri v osemdesetih in obetavnem come-backu z iz- vrstno ploščo »Cyber Punk« (1993), se je, zdaj že 42-letni William Michael Albert Broad alias Billy Idol, za nekaj let spet vdal alkoholu in drogam, sedaj pa se namerava očiščen vseh slabih navad skupaj s svojim starim prijateljem in soavtorjem Steveom Steven- som spet v velikem slogu vr- niti na glasbeno sceno. Glen Ballard se bo produkcije umotvorov tega nekoč izjem- no uspešnega tandema lotil v začetku prihodnjega leta. Še prej bo poskrbel za končno zvočno podobo drugega al- buma svoje najuspešnejše va- rovanke Alanis Morissette, je- seni pa bo napisal in produci- ral tudi nekaj skladb za prvi album razvpite Lise Marie Presley, ex-žene Michaela Jacksona in hčerke kralja rock&rolla Elvisa Presleya. Ista založba pa je poskrbe- la tudi za distribucijo najno- vejšega albuma umetnika, ki smo ga nekoč poznali pod imenom PRINCE. Gre za kompaktno ploščo »The New Power Soul«, ki jo je moč ku- piti tudi v domačih trgovinah z nosilci zvoka. Po mnenju mnogih glasbenih kritikov je to najboljša Prinčeva plošča po leta 1992 objavljeni »Symbol«, izmed desetih skladb z nje pa je 40-letni Prince Rogers Nelson na sin- gle format kot prvo uvrstil balado »The One«. V torek se bo na policah trgovin z nosilci zvoka znašel nov izdelek znamenite new- yorške trash-metal zasedbe ANTHRAX. Gre za LP »Volume 8: The Threat Is Real«, ki ga je pred nedavnim že najavil sin- gle »Inside Out« za katerega so Anthrax posneli videospot z zgodbo, ki bazira na eni izmed najbolj odmevnih zgodb kult- ne TV serije »Twilight Zone« iz konca petdesetih. Po dveletni romanci sta se na privatnem posestvu v cali- fornijskem Malibuju poročila 56-letna pevka, režiserka in igralka BARBRA STREISAND in 57-letni igralec James Bro- lin. Poročne slovesnosti se je poleg članov njunih družin udeležilo tudi 80 imenitnih povabljencev iz sveta glasbe, mode in filma (John Travolta, Tom Hanks, Quincy Jones, Donna Karan, Sidney Pol- lack....). DENNIS RODMAN, neu- krotljivi in neotesani zvezd- nik ameriške košarkaške lige NBA, se je med nastopom skupine PEARL JAM v Dalla- su mimo varnostnikov prebil na oder in na njem oblečen le v kratke hlače in brez čevljev vztrajal kar 45 minut. Tam prisotne je njegovo opičje ob- našanje in dretje, s katerim je večkrat preglasil celo pevca, zabavalo^le nekaj kratkih mi- nut, nato pa so ga z žvižga- njem skoraj zaman rotili, da bi vendarle zapustil prizoriš- če in jim pustil gl&dati in po- slušati tisto, za kar so plačali. Lani razpadli FAITH NO MORE se bodo od svojih še vedno številnih fanov okto- bra dokončno poslovil z re- trospektivno zgoščenko »Who Cares A Lot?«, na kateri bo 14 največjih »uspešnic« te- ga kultnega californijskega funk-metal benda, ki je dva- krat nastopil tudi v ljubljanski Hali Tivoli. Prejšnji teden sta do sedaj že neznana storilca v Brooklynu sredi noči vlomila v stanovanje znanega rapper- ja iz skupine WU-THANG ČLAN Russella Jonesa - v glasbenem svetu bolj znane- ga pod »umetniškimi« imeni Or Dirty Bastard in Big Baby Jesus. Sredi tega nečednega dejanja ju je na svojo nesrečo zalotil 29-Ietni Jones in svoj rahel spanec skoraj plačal z življenjem. Roparja sta ga med begom namreč ustrelila v hrbet in le hitri reševalni službi ter svoji debeli denar- nici, ki ga je pripeljala v naj- boljšo newyorško bolnišnico, se ima Jones zahvaliti, da je še vedno na tem svetu. Natanko 29-let po legendar- nem festivalu VVOODSTOCK se bodo sredi avgusta na farmi Maxa Vashurja spet zgodil tridnevni open-air spektakel, na katerem bodo poleg števil- nih zvezdnikov country glas- be nastopili tudi nekateri glas- beniki (Pete Tovvnsend, Richie Heavens, Joni Mitchel...), ki so leta '69 razvneli srca pol mili- jona hipijev. Nova generacija otrok cvetja bo Woodstock lahko spremljala tudi preko Interneta, večina izmed 90 ti- soč vstopnic, kolikor jih orga- nizator namenil za vse tri dne- ve festivala, pa je že razproda- nih. Prvič po smrti (9. avgust 1995) kitarista JERRVA GARCIE bodo pod imenom Other Ones zaigrali člani kult- ne in legendarne californijske zasedbe GRATEFUL DEAD. Kitarist Bob Weir, bobnar Mickey Heart, klaviaturist Bruce Hornsby in basist Phil Leash bodo ob spremljavi neo-hipijev Rusted Root in Hot Tuna v naslednjih mese- cih obredli 21 večjih ameriš- kih koncertih prizorišč. CURTISU MAVFIELDU so le nekaj dni po 56-rojstnem dne- vu zaradi infekcije amputirali spodnji del desne noge, kar pa tega legendarnega in trdožive- ga soul pevca, ki je od vratu navzdol hrom že osem let, ni odvrnilo od priprav na snema- nje novega albuma, na kate- rem bo poleg mnogih znanih soul glasbenikov mogoče sliša^ ti tudi Erica Claptona. Ob 95. obletnici ustanovitve legendarne tovarne motoci- klov HARLEV DAVIDSON je založba BMG na trg lansirala dvojni kompilacijski album, zapolnjen z mešanico skladb starejših in novejših main- stream ročk zvezdnikov (Deep Purple, U2, Anouk, Guano Apes, Elvis Presley, Faith No More....). Sevniško društvo Popek v soboto, 18. julija, na sevniš- kem gradu prireja drugi ročk festival GRAJSKI POPEK, na katerem bodo nastopili kopr- ski post-punkerji Pudding Fields, celjski hard-corovci Riot, tolminski metalci Explu- sion, žalski trasherji Intercep- tor in ljubljanski 2.2.2.7. STANE ŠPEGEL it. 3S..1«.iviii1998 38 FILM - TELEVIZIJA Smrtonosna bitka II 21. novembra so razve- ljavljene vse stave in to- krat ni nobenih pravil. S še bolj spektakularnimi bojnimi prizori, izjemni- mi posebnimi filmskimi efekti in celo zemeljsko oblo kot prizoriščem, se Smrtonosna bitka začenja že drugič. V vojni za življenje in smrt, imenovani Smrtono- sna bitka, skupina neustra- šnih borcev premaga zlob- ne vojake iz Zunanjega sve- ta, s čemer pred propadom reši še eno generacijo na zemlji. Še preden začnejo zmago praznovati, so glavna vrata, ki vodijo v Zunanji svet, raztrgana, uničena, skozi pa vstopi velikanska spaka z obrazom smrti in napove, da se bitka šele začenja. Shako-Khan, zastrašujo- či vladar Zunanjega sveta, prihaja tokrat na bojno polje tudi osebno, v spremstvu svoje uničeval- ne vojske. Njihov namen je podjarmiti in uničiti vse, kar jim stoji na poti, pri čemer jih ne more us- taviti niti vsemogočni El- der Gods. Bojevniki se bo- do morali tokrat bolj kot kdaj koli zanesti na lasten pogum in biti izjemno sa- moiniciativni, da jim bo uspelo ustaviti silni napad sovražnika, močnejšega kot kadar koli. Ko pade noč, Shao-Khan in njegova nepremagljiva vojska čakajo na že skoraj samoumevno in popolno- ma gotovo zmago, pri če- mer pa podcenijo nepredvi- dljiv in dostikrat nepremag- ljiv človeški duh... Režiser filma Smrtono- sno orožje II je debitant John R. Leonetti, ki je bil v prvem delu tega filma di- rektor fotografije, enako nalogo pa je imel v filmih »Maska«, »Vroči streli« in »Part Deux«. . NMS Začinjena dekleta na velikem platnu Spice Girls, glasbena pete- rica (zdaj četverica), ki v zadnjih letih osvaja srca in ušesa oboževalcev^ se zdaj predstavlja še na platnu. Spice Girls je dokumenta- rec, romantični triler in kome- dija, ki prikazuje prenatrpan urnik v petih dnevih njihove- ga norega življenja in razbur- jenje deklet pred njihovim pr- vim koncertom v živo. Film je poln fantastičnih dogodivščin in dramatičnih pregonov, ki nas seznanjajo z nenavadnimi dekleti in njihovim »začinje- nim« svetom, ki se vrti okoli vaj, T V showov, bleščečih za- bav, bučnih nočnih klubov, paparazzov in seveda nepo- grešljivih oboževalcev, ki jih spremljajo skoraj na vsakem' koraku. Film prikazuje preizkušnje in nadloge, ki jih prinaša sve- tovna slava, ujame dekleta za in pred kamerami in se s sati- rično ostrino loti medijskih gigantov in reklamnih agencij, ki neizprosno tekmujejo, da bi izkoristili uspeh ali slavo de- klet... Kaj pa dekleta? Komaj čaka- jo, da bi lahko začinile cel svet... Glavne zvezde so seveda Posh, Ginger (zdaj že bivša Spice), Scary, Sporty in Baby. Poleg njih pa se v filmu pojavijo tudi Richard E. Grant, Claire Rushbrook, Alan Cumming in Roger Moore. Film je režird Bob Spiers, scenarij pa je delo priznane angleške scenarist- ke humorističnih nanizank Kim Fuller. Spice Girls si lahko na veli- kem platnu ogledate od 16. julija v kinu Metropol v popol- danskih urah in v Poletnem kinu. NATAŠA PEUNIK Gremo v kino! Očitno smo prejšnji teden zastavili malce zvito vprašanje. Na vpraša- nje, v katerem filmu je Robert de Niro osvojil prvega oskarja, je večina menila, da je bil to film Raging Buli oziroma Pobesneli bik. Za vlogo v tem filmu je de Niro prejel drugega oskarja. Pravilen odgovor na naše vprašanje je The Godfather II oziroma Boter II. Pravilno sta odgovprili le Marija in Romana Pušnik, Planina 81, 3225 Planina pri Sevnici. Obe bosta prejeli vstopnico za predstavo Celjskih kinematografov. Kakšen je naslov prvega albuma, ki so ga izdale The Spice Girls? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, do ponedeljka, 20. julija. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli vstopnice za kinopredstavo. KINO Union je zaradi prenove za- prt. Mali Union od 16. do 22. 7. ob 18.30 ameriška črna kome- dija Pasji dnevi. Metropol od 16. do 22. 7. ob 19. uri ameriška komedija Spice Girls in ob 21. uri ak- cijski spektakel Smrtonosna bitka 2. 18. 7. ob 23. uri acijski thriller Dež za ubija- nje. Poletni kino v Prothasije- vem dvorcu od 16. do 22. 7. ob 22. uri ameriška komedija Spice Girls. Žalec 17. ob 20. uri in 19. ob 18. uri ameriška komedija Nič ni izgubljeno, 18. in 19. 7. ob 20. uri ameriški akcijski thril- ler Zvezni šerifi. Kino Dobrna 18. ob 19. in 19. 7. ob 17. uri ameriški film Amistad. V DRUŽBI S KANALOM A Oprah show v petek, 17. julija ob 18.30 bo gostja oddaje Deborah *Norville, ki je zamenjala TV- hišo, postala mati in nadalje- vala kariero znova, z novimi ljudmi, v novem okolju, če- prav vse le ni potekalo tako brez težav. Da medijske zvez- de živijo dvojno življenje, ni novost tudi takrat, ko javnost »rešuje« njihove osebne prob- leme. Korak za korakom Režija: Patric Duffy Igrajo: Brendon Call, Patric Duffy, Suzanne Somers, Sta- ci Keanan, Angela Watson. Frank in Carol Lambert se odločita, da bosta najela hišno pomočnico, ki bo Carol malo razbremenila. V časopis data og- las in prvo dekle pride na pogo- vor ravno takrat, ko Franka in Carol ni doma. Vendar pa je doma J. T., ki se ne more nagle- dati čudovitega dekleta pred vra- ti. Brez posvetovanja s starši ji ponudi delo. Toda Carrie je tako slaba čistilka, da je J. T.-ja strah, kaj bodo rekli njegovi starši. De- kle mu je tako všeč, da želi, da ostane pri njih, vendar mora n to nekaj storiti. Ne preostane mu nič drugega, kot da začne čistiti za njo. Vendar Carol in Frani« nista slepa, zato mora dekle po nekaj dnevih oditi... SKRITA KAMERA »Iger je konec, zdaj se bo- mo pa posvetili še kruhu,« je po prenosu zadnje tekme z maratonskega svetovnega pr- venstva v noggmetu izjavil komentatcr Ivo Milovano- vič. Po povratku iz Francije bo Ivo, ki je tudi vodja RTV- jevskega marketinga, preštel izkupiček od oglaševanja, odštel stroške in najverjetne- je ugotovil, da je TVS s pro- jektom leta zaslužila komaj- da za sol. Sicer pa to ni po- membno, pomembno je, da so bili gledalci zadovoljni, urednik informativnega pro- grarra Lado Ambrožič pa ljubosumen, ker je nogomet za cel mesec potisnil v ozadje pogovore o politiki in zani- manje za oddaje, katerih urednik je sin znanega slo- venskega komandanta. Vprašanje pa je, ali bo s tako razlago trženja nogo- meta zadovoljen generalni direktor RTV^ Janez Ča- dež, ki je zadnje čase razbu- ril delavce na »nacionalki« z grožnjo o kontroli prisotno- sti zaposlenih na delovnem mestu. Uvedba kartic priho- dov in odhodov v stavbo RTV-ja bo veljala tudi za te- renske novinarje. Slednje pa je' še dodatno razburilo Ča- deževo obvestilo, da RTV pred sodiščem ne bo prevze- mala odgovornosti za objav- ljene prispevke in bodo ob morebitni obsodbi novinar- jev kazen morali plačati sa- mi. Zaradi te poteze Društvo novinarjev Slovenije, ki ga vodi nekdanji televizijski novinar Branko Maksimo- vič, razmišlja, da bi nekda- njemu dopisniku TVS iz Kranja, ki se je povzpel na direktorsko mesto RTV-ja, podelilo posebno priznanje za vzpodbujanje raziskoval- nega novinarstva. Raziskovalno novinarstvo pa je, kot kaže, na pragu nove medijske afere. Uredni- ci razvedrilnega programa Miši Molk, ki je trn v peti mnogim, ne samo na TVS, očitajo, da za oddajo »Res je«, katere voditeljica in urednica je, nima urejenih avtorskih pravic. Originalni scenarij oddaje si je sposodi- la pri Angležih, ga po dese- tih oddajah, za katere je ime- la dovoljenje, nekoliko spre- menila, avtorske pogodbe pa ni obnovila. Prva dama na- cionalne TV je na dopustu in zadeve še ni komentirala. Ali se bo vse skupaj razvilo v mednarodni škandal ali pa bo ostalo le pri viharju v kozarcu vode, ki ga je (s tem, da je Mišiko zatožila Angle- žem) sprožila nacionalni TV nenaklonjena novinarka, bo pokazal čas. Čisto lahko se zgodi, da oddaje »Res je« v jeseni ne bo več na sporedu, utegne pa se zamajati tudi šefovski stolček avtoritarne, a kot kaže le ne vsemogočne urednice. Manjšo mednarodno afero pa je že povzročilo imenova- nje direktorja informativne- ga programa POP TV-ja To- maža Peroviča za člana sve- ta bosansko-hercegovske TV. Njegovo kandidaturo je zavrnil sam predsednik Izet- begovič, ki mu ne gre v ra- čun, da bi o nacionalnem- programu nekdanje bratske republike odločal nekdo s komercialne televizije, ki po- vrhu vsega prihaja še iz Slo- venije. Bosanskemu pred- sedniku očitno ni znano, ka- ko sposoben je Perovič, ki je z oddajo »24 ur« slovenske- mu nacionalnemu Dnevniku odvzel skoraj polovico gle- dalcev in skoraj toliko ka- drov. »Milili M TV VODIC 39 mEsasaniM 40 TV VODIČ mmm št. 28.-16. iulii 1998 PETICA TV VODIC 41 St. 28.-16. iulij 1998 42 TV VODIC i isiaoEsiEzr PETICA REPORTAŽA 43 Nasvideitje v naslednji vojni v Kambodži tece kri že tri desetletja - V Phnom Penhu prodajajo marihuano na mestni tržnici »Ne vem, kaj. hudega sem storil v prejšnjem življenju, da sem se moral roditi v Kambodži, Lahko bi bil pes v drugi deželi, živel bi boljše,« je izjavila ena zadnjih žrtev kamboške politike. Človek iz dežele, kjer so nazadnje ži- veli v miru pred tremi deset- letji. Kambodža je drugače pri- kupna dežela, ki jo moraš vzljubiti. Spoznavajo jo redki obiskovalci z vseh koncev sve- ta, privabijo jih Phnom Penh in sloviti templji v Angkorju. Oba kraja sta za tujce razme- roma varna, vsak drug cilj v tej deželi lahko pomeni slovo od življenja. Tega na ulicah pri- jaznega Phnom Penha niti ni slutiti. V Phnom Penhu so se v zadnjih letih na turiste že na- vadili. Tu je za popotnike ne-' kaj skromnih ali razkošnih prenočišč, od koder odkrivajo mikavno deželo. Phnom Penh ima redno letalsko zvezo z Bangkokom, iz Saigona je mo- goče priti po cesti. Z letališča je v mesto najcenejša poveza- va z moped-taksijem, ki mu velika prtljaga ne povzroča posebnih preglavic. Za razliko od Tajske se tukaj vozijo brez čelad. Ljudje so zanje prerev- ni, življenje je tu premalo vredno. Ničvredno življenje v milijonskem Phnom Pen- hu se je težko znajti. Ulice, ki so marsikje brez asfahne pre- vleke, so bile tako pogosto preimenovane, da je mesto uganka. Počasi sem dobil predstavo o mestu, pridružil sem se množici kolesarjev in motoristov. Turisti si v središču mesta ogledajo tempelj Wat Phnom, Kraljevo palačo, Srebrno pa- godo in tržnice. Na tržnici je za tujce posebnost prodajanje marihuane, po dolarja kilo- gram. Najbolj razvpita zname- nitost Phnom Penha so nekda- nja mučilnica Pol Potovih Rde- čih Kmerov ter njihova 17 kilo- metrov oddaljena Polja smrti. Ali se spominjate istoimenske- . ga ameriškega filma? Svet ne more pozabiti ene najhujših diktatur tega stolet- ja. V času, ko so Kambodžo (oziroma Kampučijo) tlačili Rdeči Kmeri, je za izgubo živ- ljenja zadostovalo, da nosiš očala ali obvladaš tuj jezik. V tem primeru si obveljal za izo- braženega človeka, razredne- ga sovražnika. Rdeči Kmeri, ki so bili najbolj izobraženi ko- munisti Azije (voditelji Pol Pot, Khieu Samphan in leng Sary), so študiraU na uglednih pariških visokošolskih ustano- vah, celo na Sorbonni. Doma so skušali ustvariti utopično komunistično družbo kmeto- valcev, ki so morali garati brez strojev. Ukinili so mesta, od- pravili denar in zasebno last- nino in podobno. Med njihovo štiriletno vladavino je pomrlo od milijon in pol do dva in pol milijona Kambodžancev. To je ljudi, ki so pred tem trpeli zaradi ameriškega bombardi- ranja v času vietnamske vojne. Nato je tekla kri med krvavo vietnamsko zasedbo. V nekaterih predelih Kam- bodže so še področja, ki jih obvladujejo Rdeči Kmeri. To- da v času mojega bivanja je bilo nesrečna Kambodža pred izbruhom nove državljanske vojne. Iz oddaljenih krajev so pošiljali poročila o spopadih med vojskama političnih strank zadnje vladne koalicije. Posamezne strele so turisti sli- šali ter videli tudi v Phnom Penhu, pa so jim rekli, da gre za spopade med kriminalci. Takšna je trenutno ta ne- srečna, preizkušana dežela. Tisti turisti, ki se odločijo pre- daleč, pogosto izginejo brez sledu ali jih najdejo ubite. Tu- di cestni razbojniki ne pozna- jo milosti. Toda v Phnom Pen- hu sem srečal nekega Japonca srednjih let, ki je s težkim motorjem prekrižaril polovico Kambodže in preživel. Morda je za Azijce tod nekoliko lažje. Na milijone min »Ste že videli Polja smrti v Choeng Eku ter Tuol Sleng, Muzej genocida?« so vsak dan znova vpraševali taksisti z mo- pedi. »Samo za tri dolarje!« V eni od zakotnih ulic pre- stolnice sem se posvetil Tuol Slengu, zloglasni mučilnici Rdečih Kmerov. V nekdanji šo- li je bilo zaprtih približno dvaj- set tisoč ljudi, preživelo jih je le sedem. V sedanjem Muzeju ge- nocida so po zidovih tisoči fo- tografij nesrečnikov, med njimi otrok. V muzeju so na ogled različni pripomočki za muče- nje. Žrtve so pokopali na pri- mestnih Poljih smrti, kjer mora turist plačati vstopnino. V dnevniku Cambodia Daily sem naslednji dan prebiral reporta- žo Associated Pressa o Huy Himu, enem od predstojnikov Tuol Slenga, ki uživa mirni po- koj v vasi Anlong San. S Kambodžanci se je težko sporazumeti, angleško govori- jo le redki. V Phnom Penhu sem se lahko pogovarjal z mla- dimi budističnimi menihi v Wat Ounalamu ter s posamez- nimi izobraženci. Ti so bili do trenutne kamboške politike upravičeno kritični, čeprav je to lahko smrtno nevarno. Po lanskem prevratu, ko so se po Phnom Penhu streljali teden dni, je ostal na oblasti samodr- žec Hun Sen. Po podatkih mednarodnih organizacij ima ta bivši Rdeči Kmer na vesti že več kot štirideset političnih umorov. Po ocenah tujih poznaval- cev ni Kambodža niti diktatu- ra niti demokratična država. Pravijo, da vladajo v kraljevini brez kralja zmedene razmere. Takšne, ki odvračajo tuje vla- gatelje in številnejše turiste. Ti bi pripomogli, da bi Kambo- džani živeli bistveno boljše. Tako pa videvaš otroke, ki po ves dan prenašajo težke tovore ter male čistilce čevljev, ki si tako služijo denar za šolo. Pre- sunljiv je pogled na številne žrtve min, ki so brez rok, nog, oči. Povsod pretijo ostanki različnih vojn. V tej nesrečni deželi je še vedno od 8 do 10 milijonov neuničenih min. Vsi kmetje ne morejo pridelovati hrane, čeprav si to želijo. V prestolnici sem obiskal ustanovo Wat Than, kjer po- magajo žrtvam člani ameriške katoliške dobrodelne organi- zacije Merino. Učijo jih krojaš- tva, mizarjenja, tkanja, raču- nalništva in podobnih za živ- ljenje koristnih opravil. V Phnom Penhu cveti le naj- starejša obrt, ki privablja kar nekaj tujcev. »Ali boste obi- skali Martini bar?« so vsak ve- čer spraševali moške turiste taksisti z mopedi. Tam je veli- ko prostitutk, trgovine z belim blagom. Neprevidne turiste, ki se ob pozni uri vračajo po praznih ulicah, večkrat oropa- jo. Med zanimivejšimi popot- niki sem opazil belgijskega policista, ki se je v eno od prijateljic noči tako zagledal, da ga je na koncu plačane romance pospremila na leta- lišče. Počutil se je kot v deve- tih nebesih, koval je načrt, kako bi novo ljubezen odpe- ljal na evropska tla. Zaradi pritiskov iz zahodnih držav so začeli v Kambodži trgovino z ženskimi telesi omejevati. Ko sem se nekega dne opoldne peljal v štirideset kilometrov oddaljeni Odong, nekdanjo kamboško prestol- nico, me je taksist opozoril, da je v odročni vasi bordel. Bil sem presenečen, zato sem mii rekel, naj mi to zanimivost pokaže. Ko me je z glavne ceste zapeljal na vaško ulico, sem bil nemalo presenečen. Bil sem edini obiskovalec, za- to sem bil deležen bučnega navdušenja približno stotnije prijateljic opoldneva. Hitro sem zapustil prizorišče. . Prostitucija ter z njo poveza- ne bolezni so še en bič, ki muči trpinčeno deželo. BRANE JERANKO Tihi opoldan v Phnom Penhu. Varljivo zatišje v deželi, kjer teče kri v potokih. »Polja smrti«. V treh desetletjih vojn in strahovlade Rdečih Kmerov so umrli številni nedolž- ni ljudje. Nekatere so strahotno mučili. Podoba revščine. Značilni ulični prizor iz Phnom Penha. 44 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Junij, ugoden mesec v ZDA Vse kaže, da je junij eden najboljših mesecev na ame- riškem trgu, kar še posebej velja za avtomobile - in to ne le za ameriške. Tako je General Motors, si- cer največji izdelovalec avto- mobilov na svetu, junija do- ma prodal 492 tisoč osebnih avtomobilov, kar je bilo za 23,7 odstotka več kot v ena- kem lanskem mesecu. Chry- sler je v tem mesecu obseg svoje prodaje povečal za de- set odstotkov (252 tisoč avto- mobilov), kar je mesečni re- kord v letošnjem letu. Zani- mivo pri tem pa je, da Ford doslej še ni objavil svojih prodajnih podatkov za junij, po drugi strani pa se pri GM bojijo, kaj se bo zgodilo ta mesec. Tovarna ima veliko težav s stavkami, saj že te- den dni stavka nekaj deset tisoč delavcev, pri tovarni pa menijo, da bo zaradi tega škode za najmanj 500 milijo- nov dolarjev. Dobro je šlo junija tudi evropskim avtomobilskim tovarnam. Tako je Mercedes Benz prodajo povečal celo za 75, Volvo pa za 19 odstotkov. Južna Koreja ječi pod krizo Kriza, ki tako hudo tare azijska gospodarstva, seveda vpliva tudi na prodajo avtomobilov. Tako v Južni Koreji menijo, da se bo letošnja proizvodnja avtomobilov zmanjšala kar za 20 odstotkov, vendar ni pričakovati, da bi izpadlo domače povpraševanje lahko povsem nadomestih z večjim izvozom na tuje trge. Združe- nje južnokorejske avtomobilske industrije tako domneva, da bodo imeli letos izgube za sedem milijard dolarjev, brez dela pa utegne ostati vsaj 120 tisoč ljudi. Že lani so predvidevali, da bodo vsi skupaj izdelah 2,7 milijona avtomobilov, očitno pa je, da letošnja številka ne bo presegla 2,2 milijona. Domača prodaja naj bi po sedanjih predvidevanjih padla z načrtovanih 1,2 milijona na vsega 800 tisoč vozil. Nemški Ford upa na dobre rezultate Nemški Ford, ki je seveda v lasti ameriške matične tovarne, upa, da bo letošnje poslovno leto končal dokaj ugodno. Lani je tovarna poslovala pozitivno, tako naj bi bilo tudi letos. Lani so pri nemškem Fordu zabeležili dobre rezultate, saj je bila prodaja vredna 28,1 milijarde mark, poleg tega pa so imeli za več kot 40 milijonov mark dobička, kar je bilo veliko bolje kot leto prej, ko je bilo izgube za 551 milijonov mark. V letošnjih petih mesecih so tako na evropskih trgih prodali 498 tisoč avtomobilov, kar je bilo 41 tisoč več kot v enakem lanskem obdobju. Zanimivo pri tem je, da bo tovarna letos jeseni začela prodajati avto, s katerim bo nadomestila sedanjega escorta. To vozilo je v Fordovem programu kljub ostarelosti še vedno dokaj uspešno. Na sliki: Ford escort VWbom v Cez nekaj mesecev VW bora Nemška avtomobilska tovarna Volksvvagen je v zadnjih tednih pogosto na prvih straneh časopisov, saj je pred nedav- nim postala lastnica slovitega Rolls Roycea, pripravlja pa se tudi na nakup Lamborghinija in tovarne motorjev Cosvvorth. Ob tem pa tovarna pred- stavlja tudi nove avtomobi- le. Zadnji v tej vrsti je bora, v bistvu limuzinska izve- denka golfa IV, čeprav obli- kovne poteze tega ne potrju- jejo. Bora (avto je dobil ime po jadranskem vetru, ki bi ga po naše imenovali burja) je 438 centimetrov dolgo vo- zilo s štirirrii vrati, pri čemer tovarna za kasneje napove- duje še kupeja in celo ka- brioleta. Avtomobilu bodo name- njali skoraj vse tiste motorje, ki se vrtijo v golfu IV, pri čemer naj bi bil najzmoglji- vejši V5 z močjo 150 KM. Opreme naj bi bile tri (com- fortline, highline in trendli- ne), vse pa kaže, da bo bora najprej na prodaj v Nemčiji (jeseni), nekaj kasneje pa tu- di pri nas. Daewoo z akcijo Romeo in Julija Slovenski zastopnik južnokorejske tovarne Daewoo, Daevvoo Motor, je pripravil posebno prodajno akcijo pod imenom Romeo in Julija. Prvo ime so namenili lanosu v petvratni izvedbi (najbolje prodajani lanos na slovenskem trgu)- drugo pa limuzinski izvedenki enakega avtomobila. Za oba modela velja, da sta dobro opremljena (osrednje zaklepanje, servovolan, klimatska naprava ipd.), pri čemer hočejo za prvo izvedenko 1,64, za drugo pa 1,65 milijona tolarjev. Za doplačilo enega tolarja ponujajo kupcern bodisi klimatsko napravo bodisi televizijski sprejemnik. Na sliki: daevvoo lanos. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 33(| avtomobilov.Prodanih je bilo 6 vozil. Organizatorji so izdali tudi 4 kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev. it. 16. {«»{1998 PETICA ZA AVTOMOBILISTE 45 Renault in njegov projekt Arian Francoski Renault pri- pravlja projekt Arian. S tem ge bo tovarna bolj dejavno yliljučila v trgovino z rab- ljenimi avtomobili, ki po- staja pomembna dejavnost vsake avtomobilske hiše. Očitno je, da se je Renault pri tem zgledoval po ZDA ozi- roma Veliki Britaniji, kjer so že razvili podobno mrežo tr- govin z rabljenimi avtomobi- li. Po sedanjih napovedih naj bi Renault prve tovrstne cen- tre v okviru tega projekta od- prl v Franciji in Španiji, po letu 2000 pa tudi drugje v Evropi. Ob tem tovarna uve- ljavlja tudi sistem 1.2.3:, ki naj bi kupcem olajšal nakup novega avtomobila. V tem primeru se bodo lahko kupci odločili za lizinški najem z možnostjo kasnejšega odku- pa, sistem pa bo med drugim vseboval tudi vse druge mož- nosti. Pomembno pri tem pa je, da bo Renault tistim, ki se bodo odločili za takšen na- kup njihovega avtomobila, za eno ali morda dve leti podalj- šal tovarniško jamstvo, poleg tega pa bodo v pogodbi zajeta tudi vsa vzdrževalna dela v tem času. Pri tovarni so ob tem zadovoljni s sedanjo pro- dajo, še posebej z uspehom megana v različnih karoserij- skih variantah in kangooja, ki gre dobro v promet tudi na slovenskem trgu. Alfa romeo 166 Italijanska avtomobilska tovarna Alfa Romeo je v veli- kem zagonu, saj v zadnjih letih tako rekoč po tekočem traku predstavlja nove avto- mobile. Po alfi 145/146 so trgu po- nudili slovito alfo 156, avto, ki je osvojil tudi naslov evrop- skega avtomobila za leto 1998. Sedaj ponujajo v objavo prve uradne fotografije največjega hišnega avtomobila. To bo se- veda alfa 166, vozilo, s kate- rim bodo dokončno upokojili sedanjo alfo 164. Alfa 166 po- nuja nekaj potez, značilnih za alfo 156, sicer pa je to 472 centimetrov dolgo vozilo, ki haj bi se primerjalo z BMW serije 5, pa mercedesom E raz- red in podobno konkurenco. Motorjev bo pet, od tega štirje bencinski in en dizel- ski. Slednji je 2,4 JTD, zelo dober agregat, ki ga ponujajo tudi v alfi 156 z močjo 136 KM. Bencinski motorji pa bo- do naslednji: 2,0 TS (155 KM), 2,0 turbo V6 (205 KM), pa 2,5 V6 (190 KM) in 3,0 V6 (226 KM). Menjalniki bodo seveda različni, osnovni pa šeststopenjski, zraven pa bo- do ponujali tudi samodejni sportronic. Kot pravijo pri to- varni, bo avto prinesel vrsto naprednih tehničnih rešitev, sicer značilnih tudi za neka- tere druge avtomobile te hi- še. Vse kaže, da bo alfa 166 slovenskim kupcem na voljo v januarju prihodnjega leta. Alfa 166 Fiat: preživeli bomo sami Kljub temu, da so v modi različna združevanja avtomobilskih tovarn, se pri italijanskem Fiatu ne nameravajo z nikomer združiti. Roberto Testore, vodja avtomobilskega dela Fiata, je pred nedavnim povedal, da je tovarna kljub letošnjemu upadanju zaslužka dovolj močna, da viharne čase preživi povsem samostojno. Po sedanjih načrtih naj bi Fiat letos izdelal-nekako tri milijone vozil, posebej pa italijanski koncem zanimajo trgi v Indiji in na Kitajskem. V Indiji tako v okviru mešane družbe že nastaja uno, ki gre razmeroma dobro v promet, konec prihodnjega leta pa bi radi tam izdelovali tudi paHo, ki sicer nastaja v Braziliji. Za podobne posle se tovarna poteguje tudi na Kitajskem, kjer pa je napredek v tej smeri precej počasnejši. Na sliki: Fiat palio Volvo in VW skupaj V modi so velike združitve avtomobilskih tovarn (Daim- ler Benz in Chrysler), kar je pač posledica prepričanja, da bodo v prihodnosti lahko preživeli oziroma uspevali samo veliki koncerni z boga- to ter zelo raznoliko ponud- bo. V zadnjih dneh zbuja kar nekaj pozornosti nedavni se- stanek najpomembnejših lju- di švedskega Volva in nemš- kega Volksvvagna. Tako v eni kot drugi tovarni tega sestan- ka nočejo komentirati, očitno pa, da naj bi se tovarni (če bo do tega prišlo) tesneje pove- zali predvsem pri izdelavi gospodarskih vozil. Pri VW so že pred časom dali jasno vedeti, da nočejo ostati nekje na obrobju in da jih zanima morebitno tesnejše sodelova- nje s kakšno pomembno to- varno, nekaj podobnega pa je bilo slišati tudi pri Volvu. Ta tovarna se je hotela pred leti združiti z Renaul- tom, pa si je v zadnjem tre- nutku premislila (oziroma so si premislili delničarji). Za- nimivo pri vsem tem pa je, da so se vrednosti delnic obeh tovarn takoj po objavi vesti o morebitnem sodelo- vanju na večini evropskih borz močno povečale. Na sli- ki: volvo. if. S8.. 16. iulij im 46 NASVni \\im\m\'.. Varčujmo z gobami Odkar je vlada pripravila uredbo za varstvo samoni- klih gob, je omejeno nabira- nje gob po naših gozdovih. Prepovedano je nabiranje nekaterih samoniklih gob (okoli 70 vrst gob), med ka- terimi so v prvi vrsti navad- na lisička, karželj, nekatere vrste gobanov, kolobarni- ce... V enem dnevu lahko nabe- remo največ dva kilograma samoniklih gob. Pri nabiranju gob je prepovedana tudi upo- raba vseh priprav, ki poško-. dujejo rastišče ali gozdno podlago. Nabrane gobe je po- trebno očistiti že na samem rastišču. Nabiranje gob je do- voljeno od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer, ob sredah pa jih naj ne bi nabirali. Prav tako se naj bi za nabiranje in prenašanje gob uporabljala zračna in trdna embalaža. To pomeni, da bomo gobe nabi- rali predvsem v košare in ne več v plastične vrečke, kar počenja danes večina nabiral- cev. Prepovedan je tudi odkup samoniklih gob, nabranih v Sloveniji, za nadaljnjo proda- jo in industrijsko predelavo. Na tržnicah je dovoljeno pro- dajati le tiste samonikle gobe, ki jih bodo morah predhodno pregledati gobarski strokov- njaki. Ker so količine nabranih gob omejene, bomo večkrat razmislili, kako ravnati s ti- stimi gobami, ki jih lahko naberemo. Uporabljali jih bomo predvsem kot začimbe ali priloge k posameznim je- dem, kar gobarski strokov- njaki in kulinariki priporoča- jo že ves čas. Vse več pa bomo kupovali gojene gobe, ki nadomeščajo samonikle gobe. Od gojenih gob se danes zelo priporočajo razni gojeni ostrigarji (bukov ostrigar, rdeči ostrigar,...), nekatere vr- ste topolovk in v zadnjem ča- su vse več tako imenovane gobe shii-take (hrastova na- zobčanka). Pri gobah shii-ta- ke zdravniki in biologi ugo- tavljajo, da imajo te gobe tudi nekatere zdravilne lastnosti ali drugače povedano, te gobe pomagajo pri zniževanju krv- nega pritiska in holesterola v krvi. Gobe vsebujejo različne po- membne rudnine - kalijeve soli, fosfate in različne količi- ne vitaminov BI, B2, C in D, po drugi strani pa vsebujejo zelo malo maščob (1-2 od- stotka) in imajo nizko kalo- rično vrednost. Z gobami ravnamo bolj skrbno in varčno. Za dovolje- ne količine nabranih samoni- klih gob bomo poskrbeli, da jih bomo tako shranili, da si jih bomo vseeno lahko privoš- čili skozi vse leto. Razmislili bomo o možnih načinih kon- zerviranja gob, da jih bomo zaradi enkratne arome in oku- sa uživali tudi izven sezone omejenega nabiranja. Konzerviranje in shranjevanje gob Gobe v kisu: V kis lahko vlagamo le sveže, zdrave in trde gobe. Mnenje, da lahko vlagamo le male gobice, je napačno. Vlagamo lahko tudi večje gobe, le da so zdrave in čvrste. Pomembno je, da go- be takoj po nabiranju vloži- mo. V skrajnem primeru jih lahko v hladnem prostoru hranimo največ 10 ur. Gobe za vlaganje skrbno očistimo. Kocen na koncu obrežemo in ostržemo. Gobe sortiramo po velikosti in ope- remo na cedilu pod tekočo vodo. Večje gobe razrežemo na pol ali četrt. V vreli slani vodi jih kuhamo 5 do 10 mi- nut (na en liter vode damo 20 g soli), nato jih odcedimo, stresemo v čiste kozarce in zalijemo z vrelim, osoljenim in odišavljenim kisom. V kisu prevrejemo nekaj zrn celega popra, muškatni cvet, olup- Ijeno šalotko, strok česna, lo- vor in podobno. Kozarce na- polnimo do roba in še vroče zapremo. Gobe v soli: Gobe skrbno očistimo, operemo, zrežemo na krhlje, če so majhne, jih pustimo cele. V slani vodi jih kuhamo 3 do 5 minut. Nato jih odcedimo na situ, da se osuše. Ohlajene in osušene gobe vlagamo tesno plast za plast- jo v kozarce ali kakšno drugo posodo. Med plastmi sohmo. Zadnja plast naj bo sol. Povr- šino gob prelijemo s preku- hano in ohlajeno slano vodo tako, da so gobe dobro pre- krite. Tako konzervirane go- be lahko vsestransko upo- rabljamo. Sušenje gob: Sveže nabrane gobe očistimo in jih z ostrim nožem narežemo na 3 do 5 mm debele lističe. Pri večjih gobah odstranimo prezrelo meso pod klobukom. Gobe re- žemo po dolžini, po možnosti v celem kosu, na dolge -lepe rezine. Gobe, ki jih bomo suši- li, nikoli ne peremo. Narezane lističe zložimo na čiste deske ali mreže ali, kar je še boljše, na rešeta ali sušil- ne lese. Gobe lahko sušimo na soncu ali pa v sušilnici. Važno je, da se gobe čim hi- treje posuše, ker le tako ohra- nijo lepo svetlo barvo. Suhi lističi naj bodo debeli le 1 do 2 mm. Po sušenju gobe dobro ohladimo, spravimo v vrečke iz tanke in redke tkanine ter jih obesimo na prepih v su- hem prostoru. Posušene gobe lahko z mlinčkom zmeljemo tudi v gobov prašek, ki je zelo dober dodatek jedem in oma- kam. ' BOJAN SEŠEL PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Na dopust s psom Psi so zelo navezani na »svojo« družino, zato jih, če je le mogoče, vzemite s seboj na dopust. Počitek s štirinož- nim prijateljem je tudi za ljudi poseben užitek, saj se lahko z njim izdatno ukvar- jamo, celotna družina lahko hodi na sprehode, plava ali pa se podi okrog. Na potovanje sodi vsa obi- čajna oprema, to je spalna ko- šara, blazina in odeje, skledi- ce, igrače... S psom je najlažje potovati v lastnem avtomobi- lu. Pri tem veljajo enaka pravi- la kot pri vsaki drugi vožnji: pes sedi vedno zadaj, privezan naj bo s pasjim pasom in/ali zavarovan z nedrsečo blazino; pri kombijih je priporočljivo, da se večji pes namesti na tovorno površino, najbolje za pasjo mrežo - pri tem pa mora- te preveriti, da nepritrjeni deli prtljage psa ne bodo poškodo- vali. Odstrite okna samo' za špra- njo - zgodilo se je že, da so psi skočili skozi okno iz drvečega avtomobila.. Če spada med ti- ste redke pse, ki ne prenesejo avtomobilske vožnje, bo vete- rinar rad predpisal tablete pro- ti slabosti na potovanju. Na daljših vožnjah pa naj bi imel (tudi) pes možnost, da si vmes pretegne noge. Kot malica na poti je naj- bolj primerna suha hrana, ki je za krmljenje lahka in eno- stavna in ne zahteva nerodne priprave v tujih kuhinjah. Če je hrana za psa neobičajna, ga je treba en teden pred začet- kom potovanja nanjo privadi- ti. Če gre za potovanje v tuji- no, je priporočljivo vzeti s sabo zadostno zalogo že od doma. V letalu lahko manjši psi potujejo v potniški kabini, večji pa v posebnih kletkah v klimatizirani kabini za tovor. Število psov za polet je omeje- no, zato je priporočljivo, da let pravočasno rezervirate. Na vlaku majhnih psov ne smo tovoriti brezplačno kot osebno prtljago v zaprtih tor- bah ali košarah. Večje živali potujejo v vagonu (na vrvici ali z nagobčnikom) kot »nor- malni potniki«. Vnaprej se po telefonu ali preko turistične agencije po- zanimajte, ali je pes dobrodo- šel tudi na cilju potovanja - v hotelu v kampu. Pri vnaprejš- njih rezervacijah bo morali re- zervacijo s psom potrditi tudi pisno. Pri potovanju v tujino (in za prihod nazaj) potrebuje vaš pes veljavno potrdilo o ceplje- nju proti steklini. Pazite na časovno dobo pred tem: potr- dilo mora biti praviloma staro en mesec. Podrobnejše infor- macije o določbah posamez- nih dežel dobite pri avtomo- bilskih organizacijah, na kon- zulatu ali pri vašem veterinar- ju. VIVIN KOTIČEK Počitnice brez staršev Starši verjetno takšnim po- čitnicam nasprotujejo tudi ali pa predvsem zato, ker se ne morejo sprijazniti z resnico, da njihov otrok ni več otrok in da se je že začel proces, s katerim se bo v kratkem času popolnoma ločil od družin- skega jedra in začel živeti sa- mostojno. Sicer ni prezgodaj, vendar le ob upoštevanju nekaterih »varnostnih« ukrepov: Nikar ne pokažite zaprepadenosti, saj že kar vnaprej odklonilno vedenje ni nikoli sprejemlji- vo. Prošnje ne smete nikoli takoj zavrniti, ampak jo oce- nite skupaj z otroki: pozani- majte se o družbi, kraju in vrsti počitnic. Zavrnitve nikar ne opravičujte s pomanjka-, njem denarja: otrok prav do- bro ve, kako je v družini z denarjem. Če se z otrokovim predlogom res ne morete sprijazniti, mu predlagajte študijske počitnice v kakšni poletni šoli. Če gre za počitni-j ce v paru, morate sami sebe prepričati, da se tudi v mestu lahko marsikaj zgodi in da je zaupanje temelj pravih odno-, sov. In najpomembnejše:nikoli ne pozabite, da veselje, ki^ pride prepozno, ni več vese-' Ije. Svoboda pri 16-ih letih' ima drugačen okus kot pri 23-ih. D.P. Svatovski godci, da vam na svatbi ne bo zmanjkalo »štrene«, kako zabavati svate, vam bodi pri roki knjiga Jureta Krašovca OHCET PO STARI ŠEGI Vedno ista pesem: niti dobro še niso prerasli otroških let, že začenjajo govoriti o »samostojnih« počitnicah na kak- šnem otoku z najboljšo prijateljico ali prijateljem, pogum- nejši pa celo o oddihu s svojo »ljubeznijo«. In starši ne vedo, kako naj rečejo ne, da pri tem ne bi bili videti preveč zatirajoči ali avtoritarni, oziroma da ne bi tvegali dveh tednov, preživetih ob telefonu, čakajoč na novice. Prve počitnice brez staršev so za odraščajoče mladostni- ke zelo pomemben čas v pfo- cesu osamosvajanja in dozo- revanja. Prav zato, ker gre za nekakšen preizkus stopnje njihove odgovornosti, jih otroci pričakujejo z navduše- njem in razburjenjem, starši pa z nemirnostjo in strahom. Najstniki doživljajo to iz- kušnjo kot neke vrste potrdi- tev svoje lastne neodvisnosti: preživeti teden ali celo mesec dni, ne da bi morali za vsak korak polagati račune materi ali očetu, jih navdaja z občut- kom svobode, počutijo se gospodarji svojega lastnega življenja. Zato je treba najst- nike pustiti same na počitni- ce, pa čeprav še niso polnolet- ni. Starši pri presoji največ- krat niso objektivni. Željo otrok, da bi odšli sami na počitnice, presojajo vedno in v vsakem primeru kot prez- godnjo in prezahtevno, pa čeprav so otroci že večkrat dokazali, da jim je moč zau- pati in da imajo glavo na pravem kraju. REKREACIJA ZA VSE Šport na plaži Ste že siti poležavanja na soncu ali pa lenarjenja v senci? Privoščite si kanček rekreacije na plaži. Letos so sila popularne najrazličnejše igre na prostem in pa seveda šport, ki je v olimpijskem poletju pravi hit. Kadar si želite gibanja, si lahko omislite skakanje na kanvasu, igranje nogometa, rokometa, odbojke, foot-volley (odbojka z nogami), košarke, gimnastiko, aerobiko, jazz balet in ples ob glasbi, tek, kolesarjenje, badminton, namizni tenis, tenis, squash... Tudi v vodi je paleta možnosti za gibanje sila pestra: od običajnega razgibavanja in vodne telovadbe do aquarobike in vodnega fitnessa, plavanja, skakanja, potapljanja, iger z žogo in še marsikaj - potreben je le kanček navdušenja, športnega elana in nepogrešljive domišljije. Šl. 28.-16. julij 1998 PETICA NASVETI 47 KUHAJMO PO DOMAČE Paprika za okusen obed paprike so okusne in če- prav sedaj še niso ravno po- ceni, je kljub temu treba iz- koristiti priložnost za nakup in okusen obed. Poleg tega, da je paprika bogata z vita- niini, je tudi lepa na pogled in jo lahko uporabljamo za okras k narezkom in sendvi- čem. Kupujemo' papriko, ki je sveža in lepa na pogled. Razli- ke med uvelo in nagnito ter svežo in lepo papriko ni težko opaziti tudi začetnikom v ku- harski umetnosti. Čiščenje pa- prike je nadvse preprosto. Z ostrim nožem odrežemo po- krovček, odstranimo semenje in odpremo papriko. Lahko pa papriko prerežemo na polovi- co, nato pa- še na kocke ali režnje. Papriko je tudi enostavno zamrzniti, saj je ni potrebno blanširati. Očiščene in obrisa- ne paprike razpolovimo, zlo- žimo v skladovnice in zavije- mo v folijo. Tako bodo ostale v zmrzovalniku osem do deset mesecev. Tokrat vasm ponuja- mo tudi nekaj okusnih jedi, pripravljenih s papriko. Paprika z rižem in gnjatjo Potrebujemo: 150 g riža, 1 žličko curryja, 8 paprik, 200 g šunke, 100 g sira gauda, peter- šil), 2 jajci, poper, 65 g preka- jene slanine, 1 čebulo, 1/4 1 belega vina, 4 žlice kisle sme- tane, 1 žlico paprike v prahu, 1 zvrhano žlico moke. Priprava: riž kuhamo s currVjem v vodi 15 minut, na- to vodo odcedimo, riž pa splaknemo z mrzlo vodo. Pa- prikam odrežemo pokrovčke, odstranimo pečke in jih opere- mo. Riž, šunko in na kocke narezan sir zmešamo, doda- mo 2/3 nasekljanega peterši- Ija ter obe jajci. Začinimo s soljo, poprom in curryjem. S to zmesjo napolnimo paprike, pokrijemo s pokrovčki. Slani- no in narezano čebulo popra- žimo v posodi, v katero nato naložimo drugo poleg druge še paprike. Zmešamo vino, 1/ 4 1 vode, smetano in papriko v prahu ter dolijemo paprikam. Damo v ogreto pečico in peče- mo 40 minut. Paprike potrese- mo s preostankom nasekljane- ga peteršilja. Omako zgostimo z moko. Paprike v loncu Potrebujemo: 500 g svinji- ne, 20 g margarine, 50 g pršu- ta, 1 čebulo, 1 strok česna, sol, poper, 1 noževo konico rož- marina, četrt 1 belega vina, 1 kg paprik, 1/8 1 juhe iz kocke, 40 g naribanega sira. Priprava: Svinjino nareže- mo in popečemo na margari- ni, dodamo še na kocke nare- zan pršut, čebulo in strt strok česna. Začinimo s soljo, po- prom, rožmarinom. Dolijemo vino in kuhamo v nepokritem loncu 20 minut. Paprike oči- stimo, operemo, narežemo na rezance. Dodamo mesu in du- šimo še 20 minut. Od časa do časa dolijemo nekaj juhe, da se jed ne prismodi. Potresemo z naribanim sirom in popeče- mo v ogreti pečici, da se na- pravi skorja. Ponudimo s krompirjem ali belim kru- hom. Ocvrta paprika Potrebujemo: 4 paprike, 2 jajci, 1 žhco moke, sol, poper, olje. Priprava: Papriko očistimo, operemo, narežemo na kolo- barje. Stepemo jajca, dodam moko, solimo in popopramo. V to testo pomakamo kolobar- je paprike, ki jih nato po dve do tri minute cvremo v vrelem olju. Paprike v golažu Potrebujemo: 500 g svinji- ne, 30 g maščobe, 250 g čebu- le, 1/2 litra juhe iz kocke, sol, poper, 1 kg paprike, 1/8 1 kisle smetane, 1 žlico moke. Priprava: meso narežemo na kocke, popečemo na vroči maščobi. Dodamo narezano čebulo in pečemo še pet mi- nut. Dolijemo juho, začinimo in kuhamo 30 minut. Medtem očistimo papriko in jo nareže- mo na koščke. Dodamo gola- žu, prilijemo smetano in ku- hamo še 20 minut. Golaž zgo- stimo z malo moke. Ponudi- mo z rezanci ali krompirjem. Paprika na italijanski način Potrebujemo: 1 kg paprike, 500 g čebule, 4 žlice olivnega olja, sol, poper, 1/2 žličke ba- zilike, za noževo konico timi- jana, 500 g paradižnika, 30 g naribanega parmezana. Priprava: papriko očistimo, operemo in narežemo na ko- lobarje. Čebulo olupimo, na- režemo na kolobarje. Segreje- mo olivno olje, na katerem popečemo papriko in čebulo. Začinimo s soljo, poprom, ba- ziliko in timijanom. Pokrije- mo ter 25 minut dušimo pri slabi vročini. Paradižnike pre- vremo, olupimo ter dodamo papriki, ki naj se kuha še pet minut. Po potrebi začinimo. Potresemo s parmezanom in postrežemo z mesom. Pripravlja: MAJDA KLANŠEK BIO KOLEDAR Sejte, presajojte, sodite, zalivajte, negujte rostline; rahljajte in prezročujte Ho, pobirajte in predelujte pridelke v času, ki je najugodnejši za posomezne tipe rastlin in ki je razviden iz koledarja. Naprošeni ste za poročno pričo in treba bo katero reči. Dober vzorec boste našli pri nagovorih starešin v Jureta Krašovca knjigi OHCET PO STARI ŠEGI ZDRAVILNE RASTLINE Peteršiij Peteršilj (Petroselinum sa- tivum L.) spada v obširno družino kobulnic, ki je ob- širna družina, saj zajema kakih 3000 vr%t. Po veliki večini so to zelišča, le redko so grmi. Pogosto so to prijet- no dišeče rastline in jih upo- rabljamo kot začimbe, neka- tere pa neprijetno smrdijo in so strupene in celo smrtno nevarne. Poznamo dve zvrsti pravega peteršilja in sicer normalnega in kodrastega. Je dvoletna rasthna. V zemlji ima vretena- sto korenino, iz katere poga- nja več žlebastih votlih stebel, na katerih so gladki, svetli, temnozeleni trojno pernato deljeni pecljati spodnji listi, višje po steblu pa so enoper- nati ali samo iz treh rogljev sestavljeni lističi. Rumeno zelenka- sti cvetovi so združeni v ploščat kobul. Iz njih se razvije jajčasto okrogli plodič s petimi rebri in olj- nimi cevkami z eteričnim oljem. Cveti od junija do julija. Raste kot za- čimbna rastlina po vrtovih in nji- vah. Nabiramo ze- lene liste, zrele plodiče in koreni- ne. Vse nabrano posušimo v senci na prepihu ali v sušilniku. Korenine vse- bujejo komplek- sno sestavljeno eterično olje, vitamine, rud- ninske soli, maščobno olje, glikozid apiin, sladkorje, škrob, sluzi, listi pa eterično olje, klorofil, karotene, vita- min C itd. Z vodno destilacijo pridobivajo iz plodov čisto eterično olje Peteršilj je starodavna zdra- vilna rastlina in ljudsko zdra- vilstvo ga uporablja kot zdra- vilo pri jetrnih boleznih, zlate- nici, slabemu delovanju led- vic, pri motnjah v krvnem ob- toku, pri težavah s celuliti- som, revmi, putiki, pri ledvič- nih kamnih in pesku, pri kož- nih boleznih, prebavnih teža- vah, pri neprijetnemu napiho- vanju, pri ženskah pa proti belemu toku in bolečinam pri mesečnem perilu. Vse te last- nosti dolguje peteršilj hlapne- mu eteričnemu olju. Iz korenin pripravljamo čaj tako, da vzamemo dve žlici drobno sesekljane korenine in jo prelijemo s pol litra mrzle vode. Počasi segrejemo do vrenja in kuhamo 5 minut. Nato odstavimo, pokrijemo in pustimo, da se čaj ohladi. Pre- cedimo in na dan popijemo do tri skodelice peteršiljevega ča- ja. Ta spodbuja izločanje uri- na, čisti ledvici, sečni mehur in pomaga pri ledvičnih kam- nih in pesku. Poleg tega spod- buja potenje, zbija vročino, uravnava neredno mesečno perilo in izloča škodljive snovi iz organizma. Pripravimo si lahko čajno mešanico iz enakih delov pe- teršiljevih korenin, zlate roz- ge, brezovih listov, krhlike, tr- potčevih listov, poprove mete in ognjičevih cvetov. Dve kav- ni žlički mešanice poparimo s skodelico vrele vode, pokrije- mo in pustimo, da se čaj po- polnoma ohladi. Tako priprav- ljen čaj pijemo pri shujševal- nih kurah in proti celulitiSu. Spodbuja presnovo, žene na vodo in olajša krčevito zape- ko, ki se pri tem pojavlja. Po- leg tega olajša težave, ki se pojavljajo pri zatekanju nog. vodenici itd. Pomaga pri sla- bosti sečnega mehurja in pri ledvičnih kamnih in pesku. Ljudsko zdravilstvo ga pripo- roča tudi proti zlatenici, za zdravljenje jeter in vranice. Pripravimo si čajno mešani- co iz enakih delov peteršiljeve korenine, brezovih listov, plo- dov kumine, gladišnika, listov zelene, lušterka in koprive. Dve veliki žlici te mešanice poparimo s pol litra vrele vo- de, pokrijemo in čez tri ure precedimo. Pijemo tri skodeli- ce tega čaja pred zajtrkom, pred kosilom in pred večerjo. Tudi iz listov kuhamo čaj . tako, da dve kavni žlički droge poparimo s skodelico vrele vo- de, pokrijemo in pustimo, da se čaj ohladi. Nato precedimo in čaj pijemo po jedi. Iz sveže rastline iztiskamo sveži sok, ki ga pijemo po majh- nih požirkih čez dan. Spodbuja tek, poživlja spolne žleze in ljudsko zdravilstvo ga priporoča vsem, ki se slabo počutijo ali pa jih je izčrpala bolezen z visoko vročino. Sveži peteršiljev sok uporabljamo proti sončnim pe- gam, za obkladke, za masiranje kože na obrazu za lepšo polt itd. Peteršiljev čaj uporabljamo tudi zunanje za obkladke vnete kože, pri pikih žuželk in za krepitev lasišča. Peteršilj evega čaja ne smejo piti tisti, ki imajo težave z vnet- jem ledvžičnih čašic in noseč- nice. Piše: BORIS JAGODIČ SADJE ZA ZDRAVJE Pridelajmo robide Vsako poletje nas bo robi- da, seveda če bomo zanjo ustrezno skrbeli, nagradila s številnimi plodovi. Robidnice so kiselkastega okusa, nekoliko manj kisle so tiste, ki so zelo mehke. Upora- bimo jih lahko na različne na- čine. Zelo okusna je na primer pita z robidnicami, dodamo jih lahko v sadno solato, jemo jih lahko same ali polite s sme- tano. Z aparatom za sladoled pa si vroče poletne dni hladi- mo z doma narejenim sladole- dom, ki je resnično odličen. Robida lepo uspeva na svet- li, sončni in pred vetrom zašči- teni legi. Zato bomo morali pred saditvijo zanjo najti pri- merno mesto. Pripravimo ji ustrezno dolgo in široko gre- do, odvisno od tega, koliko potaknjencev bomo posadili. Greda bo videti lepša, če jo bomo obdali z betonskimi robniki, še posebej, če je na travnih površinah ob hiši ali garaži. Pripraviti ji moramo tudi ustrezno zemljo, v kateri bo lepo uspevala. Najprimer- nejša so srednje težka, bogata in prepustna tla. Za rozge (po- ganjke) je potrebno pripraviti žičnico, po kateri se bodo vzpenjale in jih bomo nanjo privezali. Žičnico lahko nare- dimo tako, da na vsako stran grede zabetoniramo betonska stebra, ki že imata luknjice. Skozi te luknjice napeljemo žico. Ko je prostor pripravljen, lahko pričnemo s sajenjem. Eden izmed načinov razmno- ževanja robid je z zelenimi in olesenelimi potaknjenci. Jese- ni na gredi izkopljemo do 40 cm globoke jame, v približno metrskih razmakih. Po sajenju robide pognojimo s hlevskim gnojem. Tako kot pri zelenjavi in rožah tudi pri robidah pride v poštev zastirka iz lubja in trave, ki nam ostane od koš- nje. Tako bo zemlja dlje časa obdržala potrebno vlago. Robide pričnejo cveteti v za- četku junija. Imajo bele cveto- ve. Plodove pričnemo obirati v sredini julija. Pobiramo jih do septembra. Gojene robide so brez trnov, tako da je obiranje pijetno opravilo. Po obiranju robide pripra- vimo za naslednjo sezono. Rozge, ki* obrodijo letos, po obiranju porežemo do tal, saj že rastejo rozge za na- slednjo sezono. Le-te pusti- mo in jih privežemo na žični- co za naslednje leto, ko bodo obrodile. Zgodaj spomladi robide okopljemo in pognoji- mo. Za naš trud nam bodo poleti poplačale z bogatim pridelkom. SUZANA SUHOLEŽNIK 48 TRAČNICE V »kontra« je rešitev Jože Brodnik: »Oh, ti ljudje - kar naprej tarnajo; eni zaradi neurejenih cest, drugi zaradi gneče na njih... Kako naj rešim težave?« Jože Zimšek: »Preprosto - obrnite promet, kot to počnemo v Celju, pa boste ubili dve muhi na en mah. Kar poglejte Gosposko - ljudje si sploh ne upajo več na cesto, saj nikoli ne vedo, v katero smer se lahko peljejo.« S Turnšicom v Korejo »Janko Turnšek nas bo odpeljal na prvo polfinalno tekmo v 'fusbalu' na prihodnje svetovno prvenstvo ali pa ne bo več upravljavec kabelske televizije,« se pridušajo na Rečici ob Savi- nji. Pretekli teden, ko je bila na sporedu tekma med Brazilci in Nizozemci, je namreč »Turnškova« kabelska televizija doživela neslavni mrk - nogometni navdušenci pa v jok. Politična čaicalnica Vojno na Balkanu je mogoče čutiti celo v čakalnici dežurne ambulante celjskega zdravstve- nega doma. Na lesenih klopeh so vrezana srbska in hrvaška nacionalistična gesla, pri če- mer je mogoče sklepati, da so bolniki potrebovali predvsem nujno psihiatrično pomoč. Pivopivci rešujejo železnico Ne vemo, po kakšnih kriteri- jih Slovenske železnice določa- jo ceno povratne vozovnice od Celja do Laškega v času Piva in cvetja, vendar je iz številke, ki sojo tokrat izračunali, mogoče sklepati le to, da na veliko izkoriščajo ljubezen Slovencev do laškega piva. Karta za po- sebni vlak je bila namreč 32 tolarjev dražja od običajne. Pričicanja in podgane Pred kratkim je žalski svetnik Vojko Zupane omenil, da če se v Žalcu pričkajo (primer hotela Prebold) o kakšni stavbi, se potem v njej zaredijo podgane. Izpeljanko iz pričkanja v KS Galicija prepuščamo bralcem. ZANIMIVOST S konji proti požaru Ob 95 letnici Prostovoljnega gasilskega društva na Gomilskem so predstavili tudi vse brizgalne, ki so jih v letih svojega obstoja uporabljali in še delujejo. Med njimi je tudi ročna brizgalna iz leta 1904, ki je na ročni pogon, kot pove že ime, na kraj požara pa sta jo vozila dva ali en par konj. Sicer pa ta častitljiva brizgalna sedaj domuje v Gasilskem muzeju v Žalcu. Čeprav gomilski gasilci že dolgo ne uporabljajo več te brizgalne, jim je pri demonstraciji šlo dobro od rok. T. TAVČAR Aktualna fotica »Ko bom velik, bom sam mabrisaU Francoze!« (Od)kloni Obisk se slabša na obali, kriv nogomet je, krivo vreme, kriv turist je, ki se šali ali prazen žep, to težko breme. Kaj vrti se v duhu časa - bolniških sester stavka, podoba vsega brez okrasa, sprava, ki ob nas mijavka. NASMEH, PROSIM Tokratna nagrajenka je Martina Žužek iz Paroža^ Objavljamo njeno šalo o lo- vu, na račun lovcev pa gre tudi šala, ki jo je poslal Ivan Leben-Slavc. Lov Lovec Lojze se navsezgodaj odpravi na lov. Ker začne de- ževati in močno pihati, se vpi ne domov. Sleče se in potiho zleze v posteljo, žena pa napol v spanju vpraša: »Ljubi, kakšno vreme je zu- naj?« »Hladno in dežuje.« »Oh, moj mož, ta norec, pa je šel na jago.« Brez sicrbi Lovec se vrne v poznih ve- černih urah z lova in potolaži ženo: »Bodi brez skrbi. Ta me- sec nam ne bo treba kupovati mesa.« Žena: »Ali res? In kaj si us- trelil?« Lovec: »Ničesar. Ampak sem pa celo plačo zapil.« OBADJI I PIKI j • Gospodarske združbe z izgubo so vseeno gojiš- če tolarjev - za nekatere. • Blaginja je kot sreča. Najdejo jo le izbranci. • Tako drvimo v Evro- po, da na prašni cesti ne vidimo nevarnosti. OBAD POPEVKAR