Leto, VIS, St. 48.
Poštnina platana v gelo«lnl>
V Ifubllani, v	2. marca 1923.
P®s©m- št. 1 DSn.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Ureduištvo in upravništvo: Ljubljana* Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
I. KAISER:
Veliki in mali.
Demokratizem jc prvi pogoj ih temelj bodoče socialistične družbe. On je tisti, ki daje vsem enake pravice in ki vsem nalaga enake dolžnosti. Socialistična družba ne pozna »boljših« in »slabših«, ne pozna »pametnih« in »neumnih«.
Za tako družbo se bori socializem v vseh svojih organizacijah.
Kapitalizem je zmagal radi ljudske nezavednosti in radi nje izkorišča tudi najširše ljudske mase. Prva iti najvažnejša naloga naših organizacij le torej, da proletariat vzbujajo in duševno zrevoluci-oniraio. Pri tem pa moramo r.ajstrožje paziti, da ne napravimo taktičnih po-grešk, ki bi vzbujale v dela\stvu sum. da naše delo ni iskreno in v skladu z naš;m programom. Najstrožje se moramo varovati kompromisov, poseono Da takšnih, ki se sklepalo v času kakršnibkob volitev. Pa najsi bodo takšni kompromisi še tako idealno zamišljeni in naj stremijo tudi samo za tem. da dobimo v državi ali občini kar največje zastopstvo vendar so takšni kompromisi in zveze gnile in blatijo program. Socializem ne dopušča tc taktike. Nihče ne bo premagal lopova s Pomočjo — lopovov. »Proletariatov« volja je. da se . združi,« orauio razni delavski Mesije. In res združmeo proletariat z demagogijo. Združujejo ga zato. da dobijo mandate in zasedajo stolčke. Ne gre jun uri tem za to. da bo zmagal proletariat, temveč da bodo zmagaii sann. Proletariat se bo združil, čini se ne bo več pustil voditi za nos vsakemu, ki bi prišel in kričal: »Le vkup. le vkup. uboga gmajna.« Obvarovati moramo torei n? čelo, čisto,
jasno določeno smer in na tem temelju in na čistem programu borno združevali proletariat. Pri zelenih mizah se proletariat ne da združiti-
»Enotna fronta« je najčistejši izraz demagogije, pokazala nam je. kako slepo sledi proletariat oolitičn.m špekulantom.
Ljudstvo bega danes sem. jutri tja in išče pomoči danes tukaj, jiuri tam. a nikjer je ne najde. In ne bo je našlo, dokler ne bo začelo misliti z lastnimi možgani. Tako ie v politiki.
Pa tudi v strokovnih organizacijah ni mnogo boljše. Večkrat s-mo že poudarjali, da delujeio brez smeri da so le mezdne organizacije. In to poudarjamo danes ponovno. Borijo se le za izboljšanje mezd. socialno zboljšanje pa Um je podrejen namen. Moralo pa bi biti ravno obratno. Ministrstvo za socialno politiko izdaja naredbe in pravilnike, vlada izdaja zakone, ki so skrajno reakcionarni. Vsi protestni shodi te reakcije ne bodo odpravili, *pa čeprav protestira proti njim dvajset tisoč ljudi. Naše akciie ne pomenijo ničesar če ne damo proletariatu dobre socialistične izobrazbe, da se bo v tovarni znalo boriti proti reakcionarjem nared bam.
V strokovnih organizacijah imamo »velike« in »male« ljudi. Veliki so oni. ki vodijo proletariat, ki snujejo akcije in kujejo načrte. »Mali« ljudje oa so člani, ki capljajo za »velikimi« in ki ne vedo kaj se sklepa pri zelenih mizah m v raznih odborih. In če bi »veliki« sklenili sodelovanje z enotno fronto, morajo člani capljati za njimi, ker si ne vedo drugače pomagati-
Naše strokovne organizacije so priključene Amsterdamu in so torei sociali-
stične. Program Amsterdamske strokov* ne internacionale je za nas vsa poiitika, kolikor je potrebujemo v strokovnih or* ganizacijah. In če bi naše organizacija delale bolj po tem programu, ki ne vse* baje samo mezdnih točk. in če bi po ten* programu proletariat vzgajale, ne bi pri* šlo nikdar do tega, da se v naših organi* zacijah poraja misel, ki stremi za zdru* žitev v »enotno fronto«. »Mali« niso krivi, da ne vedo, kaj je amsterdamska smer, »Velikim« pa manjka v dejanjih trdno določene smeri.
.»Veliki ljudje« so skovali »enotno* fronto« in zbegali proletariat, le »veliki«; ljudje kujejo kompromise, porivajo proletariat danes na desno, jutri na levo. Koj se bo »enotna fronta« razbila, bodo pa ostali »mali« ljudje brez organizacije, izročeni na milost kapitalistom, »veliki« pai bodo mirno gledali, ker pri tem ne bodd ničesar izgubili.
Zato oa morajo naše strokovne organizacije amsterdamsko smer udejstvovati in izpremeniti svoi idejni sistem- Obvarovati moramo organizacije čiste.
In če bo val »enotne fronte« v kakršnikoli obliki začel objemati tudi naše or* ganizacije, tedaj bo naša dolžnost, da! zdravo ločimo od gnilega. Članstvo na| odloči, ali bo sledilo demagogiji ali svojemu razumu.
Anketa o ureditvi delovnega časa.
V »Napreju« štev. 46. z dne 28. februarja t- I. smo že enkrat povedali naše mnenje o anketi, ki se vrši od 26. febr. dalje v Belgradu. Mudi boji se vrše med kapitalisti in delavstvom. Debata o pra-
*****
SPOMIN.
(Preprosta zgodbica.)
France ie odslužil vojaška leta in se ie smel vrniti domov.
Tečejo leta. Franceta so zopet pozvali na pri glas.
Saj le pri tem izgubil samo tri delovne dni- Nekaj časa bo moral pač skromneje živeti, pa se bo izguba na zaslužku spet popravila. Erar seveda ne hiore možakarju škode povrniti, ker bi to radi prevelikega števila priglasnih obve-fcancev domovino preveč stalo.
France spozna pridno dekle in jo polnoči. Tudi otroke dobita.
Tedai mora France na orožno vajo. Seveda vedo v Francetovi družini, kaj Domeni hraniti, in tako so si prihranili par sto kronic.
Cesarske vaie se vrše daleč proč od ■ rancetove lene slovenske domovine, nekje tam v laških Tirolih.
^ Anka. Francetova draga ženka, pri-^kuie s koprnenjem moža, otroci očeta-
Končno, do dolgih tednih se je povrnil France domov. Težko bolan, sušičen, se je glasilo mnenje občinskega zdravnika.
Nekaj tednov nato; krasna jesen. Mraz pritiska boli in bolj. Zapade prvi sneg in ob žvenkljanju majhnega mrtvaškega zvona in ob veselem plesu sneženih kosmičev pokopljejo tovariši Franceta v zmrzlo zemljo.
Par tednov pozneje je sledila Anka svojemu možu v črni grob.
Otroke so porazdellii med razne ve-legrantarie: saj so vendar dobre delovne moči in zelo poceni.
Seveda ni imela domovina niti najmanjše slutnje o tej družini, ki jo je baš ista domovina ubila-
Toda — stoj! — gospod župnik je prLoogrebu vendar našel par razumevajočih besed za junaka, ki je v službi domovine izgubil zdravje in srečo. »Molimo še en pobožen očenaš, če ie ostal še kak greh nespokorjen in Gospod se bo
Francetove duše usmili,« je dejal gospod župnik.
Par let pozneje. Isti župnik blagoslavlja vojake, ki odhajajo na bojno polje, mlade in stare, in jih opominja, naj se za vero. dom in cesarja trdno postavijo in naj prav dostikrat pomolijo k Materi božji in različnim patronom za varstvo pred sovražnikovimi kroglam'.
1916. Najmlajši so pozvani in tudi Francetovi dečki med njimii. Na Vseh svetnikov dan prebere župnik imena dveh Francetovih sinov, ki sta kot junaka padla na braniku domovine. Par mesecev pozneje sledi Lukec. najmlajši sin svojima bratoma kot junak v grob- Kakor so tovariši pozneje pripovedovali, te bil od nadporočnika po pomoti v trebuh ustre-lien.
Nekje je zadonelo »Bog ohrani!...«
In nekje v Galiciji počiva zadnji od Francetove usmrčene družine.
Kako je neki danes?
H. Ruedl.
vflnfktt za Industrijo je končana in prešli so k debati delovnega časa pri obrtništvu. Dne 27. pr. m. popoldne se je vršila debata o prepovedi nočnega dela v pekarnah. Delodajalci so hoteli dokazati, da je v praksi nemogoče uvesti prepoved nočnega dela, delojemalci pa so nastopili za odpravo nočnega dela. Sklenjeno je bilo sestaviti komisijo dveh delojemalcev in dveh delodaialcev ter enega inšpektorja dela. ki bi nai strokovnjaško ugotovila ali je mogoča odprava nočnega dela ali ne. Kraj in način tega preiskovanja oziroma .poizkusa bo določilo ministrstvo za socialno politiko samo. K zadnjemu nam je omeniti, da imamo brihtnih glavic v ministrstvu kakor tudi pri kapitalistih (pekovskih mojstrih) več nego odveč.
Ministrstvo za socialno politiko je lanskega leta približno meseca avgusta dalo ukaz vsem nadzorništvom dela, da izvrše samostojno poizkuse pri pekovskih mojstrih, o uspehih pa naj poročajo, na temelju česar bi se tudi ministrstvo za socialno politiko odločilo sestaviti načrt »naredbe o zabrani nočnoga rada u pekarskim preduzečima«. Celjski nadzornik in mariborski sta ta nalog kar kratko opravila in dvomimo, če z vednostjo po-močnikov, a gotovo v sporazumu z mojstri Ljubljanski nadzornik g. Mihor }e čutil, da je stvar bolj važna in je določil komisionelno ugotovitev za dan 9. avgusta 1922 ob 1. ponoči pri ljubljanskem pekovskem mojstru Dolinarju. V komisiji sta bila član zadruge pekov in kolačni-kov, pekovski mojster Dolinar, strokovnjak. pekovski pomočnik sodr. Leskošek Alojz iz Celja, zastopnik delavstva pa je bil strokovni tajnik sodr. Meznarič Ivo-
Dolinar je izjavil dobesedno: Komisija lahko gleda potek dela, toda dovolil pa ne bom. da bi komisija ugotovljala kvantiteto kruha ali celo popisovala potrošnjo moke in drugo. Nadzornik se te temu uprl in opozoril Dolinarja, da ima nalog ugotoviti tehnično izvrševanje (ker ie vezano z 'delovnim časom), na kakšen način se delo vrši ter ugotoviti sploh i>z* delovanje krulia in peciva. Sodr. Meznarič ie želel .podatkov, koliko porabi za enkratno peko peč drvi. Dolinar pravi, da si prepoveduje zahtevati takšne podatke. Ker je nadzornik uvidel, da se kapitalistični korenjak požvižga na ministrski ukaz in vso komisijo, je sestavil zapisnik, katerega pa Dolinar ni hotel podpisati. Ob 2. se je torej komisija brez uspeha razšla. Zapisnik je odšel v Belgrad k ministrstvu za socialno politiko in hudič ve, če si ni vanj1 kak diumist zavil kruh za malico, ker gosp. Dolinarju se ni prav nič zgodilo. In danes, potem ko je ministrstvo za socialno politiko uvidelo, da s takšnimi in sličnimi komisijami nič ni, se je vnovič odločilo za sestavo podobne komisije. To smo povedali v ilustracijo, kako nas mojstri-podjetniki in ministrstvo za socialno politiko na prav lep način za nos vodi. Na sestavljeno komisijo ne polagamo nobene važnosti, ker je ministrstvo pustilo lanskega leta v isti zadevi pljuvati po svojih ukazih. Prišli smo do zaključka, da ie oholost kapitalistov ista kakor vladina.
Še enkrat poudarjamo, da bo kapitalistični trinog v Belgradu samo utrudil že itak utrujene delavske zastopnike in potem odnesel zastavo-
Dr. Pless, Golia, Gregorič, potem znani Aleksander, zraven Dolinar in tutti quanti, že vedo, kaj jim je za dobrobit kapitalizma storiti. Namesto kruha je krnita!
Pelllllne vesti.
4- Anketa o ureditvi delovnega časa je v sredo razpravljala o pravilniku glede odpiranja in zapiranja trgovin. Delojemalci so zahtevali, naj se določijo ure za vse kraje enotno, zastopniki trgovskih zbornic pa so zahtevali avtonomijo za trgovske organizacije, ki naj bi to vprašanje uredile po krajevnih potrebah. Krajevne potrebe bi bile potem gotovo povsod take, da bi škodovale nastavljen-cem.
4- Taktika. Šušteršič je »Slovencu« dokazal, da je dobival od avstro - ogrske vlade denarno podporo. »Slovenec« tega ni mogel utajiti, ker je bil Šušteršič sam tisti, ki je prinašal denarce z Dunaja. A maščevati se hoče vendar. Ker so porabili Šusteršičevo odkritje tudi samostoj-neži, poroča zdaj »Slovenec«, kako beračita te dni pri vladi v Belgradu Šušteršič in Pucelj za denarno podporo. — To Je politika, kaj? Nekateri bivši sodrugi so hoteli vsiliti tako »taktiko« tudi naši stranki.
4- Uvrstitev krajev v draginjske razrede je izvršena z naredbo. Na Slovenskem so uvrščena vsa mesta In oni kraji, v katerih se nahajajo sedeži okrajnih glavarstev, v II. draginjski razred, vsi ostali kraji pa v III. Kakor znano, so prosile organizacije državnih nameščencev, naj bi se uvrstili v višji draginjski razred tudi obmejni kraji in pa kopališča. Vlada je ta predlog odbila. — Ostane torej samo še dvoje sredstev:	ali voliti
Nachttigala in Miho Korena, ali pa »enotno fronto«, da bo dosegel g. Fabjančič kak uspeh, ker zna tako imenitno upogibati kolena pred radikalskim ministrom.
4- Radikalci so začeli agitirati v Vojvodini z vestmi, da bo Pašič razveljavil volitve, če ne bo dobil večine. Prav tak proglas pripravlja baje za Slovence Joža Nachtigal.
4- Razmejitev z Reko je napredovala tako daleč, da so nekateri naši in italijanski delegati celo že dospeli v Opatijo in se pozdravili.
4- Konferenca o podržavljanju južne železnice v Rimu napreduje zelo »povolj-no«. Kljub protestom železničarjev bo južna železnica vendarle podržavljena. Italijani se ne upirajo posebno, ker teče po laškem ozemlju razmeroma kratka proga, posebno hudo pa bi zadelo podr-žavljenje Avstrijce. Sicer državne železnice v Avstriji niso tako zapuščene kakor pri nas, hudo je to, da bi morala Avstrija za 700 km proge južne železnice plačati 11 milijonov zlatih kron odškodnine na leto in odkupiti od Italije strojni material južne železnice, kolikor se ga nahaja na laških progah. Avstrijskemu diplomatu Miiller-Martiniju so prišli na sled, da se je dal podkupiti z obljubo, da bo postal generalni ravnatelj avstrijskih prog južne železnice, če sprejme Avstriji stavljene pogoje. Pravzaprav nič čudnega, skoraj pri vseh barantijah za zeleno mizo se dogajajo take stvari. Kdor se pa bori proti diplomaciji, ga proglasijo za »slabega taktika«. Radi tega nas različni tudisocialisti baš zadnje dni tako napa-dajo.
-1- Meniška morala. Dunajska »Ar-beiter Zeitung« poroča, da bodo avstrijski škofje v pastirskem pismu, ki izide v kratkem, razen o Fox-trottih, shymmijih, tangih in drugih plesih, povzdignili svoj glas tudi proti skupnim izletom In športnim potovanjem otrok obeh spolov. To na zato. ker je predvsem socialistična mladinska organizacija »Kinderfreunde« ona, ki si je na tem polju pridobiti r.ešte-vilo zaslug. Po mnenju gospodov s krivi«
nfl komahdersklmi palicami so take prireditve. ki se vršijo vedno pod dobrim nadzorstvom, brezprimerno ogroženje javne morale in strup za mlada srca. —• Da pa životari tisoče in tisoče otrok obojega spola s stariši v strašnih luknjah brez zraka in svetlobe, na kupu kakor živina v hlevih, tega pobožne kute ne vidijo in tudi njihova velenemška-klerikal-na avstrijska vlada se ne da od tega raniti v svojih pretenkih moralnih čutih. Kakor je tako je Bog ustvaril in vse Je v redu- Še to ie v redu, da vtikajo katoliški mogotci miliafde. ki so namenjene zidanju novih hiš, v svoj nenasitni žep. Fej, Ignaciji Lojoli!
4- Angleško časopisje je začelo zadnje dni ljuto borbo proti Francozom radi zasedbe Poruhrja. Bonar Law pa je v angleški zbornici vrgel Francozom na glavo očitek, da kršijo mirovne pogodbe. Francozi namreč upajo, da bodo zmagali, Angleži pa se boje za svoj delež na plenu. — To je moderno kapitalistično »sočutje« za zatirano Nemčijo.
4- Ameriške Zjedlnjene države so odklonile udeležbo pri mednarodnem mirovnem razsodišču v Haagu. Predsednik Harding pa je naročil ameriškim poslanikom v Evropi, naj poizvedujejo, če bi bilo mogoče ustanoviti novo zvezo držav, ki naj bi preprečila vsak oborožen spopad in Izvedla razorožitev. —* Lep, a v današnji družbi neizvedljiv načrt
4- Japonska je eno izmed središč esperantskega gibanja. V zadnjem mesecu so tam otvoriH 15 novih močnih tečajev. — Koncem meseca marca se bo vršila v Benetkah velika mednarodna konferenca za uvedbo esperanta v trgovino. — V Zedinjenih državah že obstoja velika trgovinska družba, ki se poslužuje sa-mo tega jezika. _________________________
Dnevne vesti.
Prof. Favaj. Tislfim, ki čitajo »Volks-stimme« in se čudijo, kako more »socialistični« list tako pisati in kako nizka je morala delavstva, da operira s takimi lažmi, ter kam da so zašli Mariborčani, še posebno vsem tistim, ki so bili navzoči 25. februarja na shodih v Sv. Lovrencu na Poh., v Guštanju ali v Dravogradu, vsem tem je treba	povedati,	da
»Volksstimme« ne urejajo	ne delavci ne
Mariborčani, ampak profesor Ivan Favaj iz Ljubljane. — Da pa krivda ni samo v demagogiji, temveč tudi v duševni revščini, dokazuje neumna nedoslednost s katero hoče ubiti »Naprej«: enkrat trdi, da bo »Naprej« skrahiral,	ker nima denarja, drugič pa mu očita	korupcijo,	da
ga vlada in kapitalisti podkupujejo z velikanskimi svotami denarja Prvo je namenjeno koritarjem, češ, zapustite to ladjo, potaplja se, drugo pa poštenim proletarcem, ki vedo, da je korupcija kriva sedanjega nereda. Čitajo pa oboji in si oboji mislijo, da bo treba najti, kaj je prav, prvo ali drugo. Da bo treba to najti z* »Naprej« in za »Volksstimme« ter za vse druge liste, da pa to ne bo mogoče drugače, nego če vsi pokažejo svoje račune. Pametni ljudje, ki o tem premišljujejo, so rekli, da bo najboljše, če uvedemo progresivni davek, ker bomo potem za vse vedeli, koliko zaslužijo, tudi za Fa-vaja. V Sv. Lovrencu na shodu so tudi tako rekli in še Favajev prijatelj se je čudil, zakaj je Favaj proti temu. Tako se bodo čudili vsi in ko bodo mariborslu delavci spoznali, zakaj je njih organizacja sklenila post 'vili se proti progresivnemu davku, takrat ne bo več nlkaklh nespo-razumljenj med nami.
Nov list.
Socializem se čudovito širi na Slovenskem. Stranka izdaja svoj dnevnik »Naprej« in tednik »Ljudski glas«, ki ga je z dnevnikom združila, Mariborčani pod Golouhovim in Favajevim vodstvom izdajajo »Volksstimme« in »Enakost«, Kocmurjevci svojo »Zarjo«, razen tega imajo svoj tisk pri nas tudi krščanski In narodni socialci in tudi g. Žerjav izdaja tednik za »liberalne« socialiste — tako da so že skoro vsi Slovenci postali socialisti. Tudi komunisti, ki so dve leti pisali in kričali proti socializmu kakor da ni večjega zla nego socializem, so se zdaj zaradi poslanskih mandatov združili z najhujšimi ministerialističnimi socialpa-trioti okoli »Zarje« in ustanovili »Socialistično stranko delovnega ljudstva« — vse, prav vse je že socialistično.
Vendar so se še našli ljudje, ki mislijo, da ima slovenski narod še premalo so-calističnega tiska in so zato ustanovili zopet nov tednik »Rdeči prapor«. Podpisan je pod njim Joža Golmajer, za njim pa stoji dr. Korun, ki ni mogel kot poslanec naše stranke in ugleden odvetnik spraviti skupaj prav nič denarja za strankin list, pač pa ga ima zdaj dovolj za svoj list — kakor g. Golouh ni imel denarja za poslanski strankin davek, zdaj pa ga ima za volilno reklamo! Razlika Je le v tem, da dela eden res za svoj mandat, drugi pa proti stranki, ki mu mandata ni hotela več dati... Razen Golma-ierja se je javno priznal k novemu separatističnemu tedniku samo Filip Uratnik, menda iz jeze, ker smo preveč odkritosrčni. V listu Čutimo pač še tudi druge roke, pa njih glava je zaenkrat še toliko pametna, da rokam ni pustila, da bi se podpisale. Tudi organizacija ni še nobena podpisana. Za lastnika je podpisan »Konzorcij«. Novih idej pravijo da ne bodo prinašali, strinjajo se popolnoma z našimi, samo nekatere osebe so jim na poti. Zato imenujejo svoj boj idejen, nas pa zmerjajo, ker smo »osebni«. Mi smo pa vendar iztaknili že v prvi Številki novo idejo in sicer v članku »Kaj hočemo?« Tam pišejo nepodpisane roke (ki so do-zdaj pisale za Izvrševanje sklepov) takole: »Odločili smo se za to, da se ne pokorimo! Kadar pride čas za to, je revolucija dolžnost!« Korunov puč imenujejo revolucijo! Štiriperesna deteljica dela revolucijo v socialistični stranki, baje zato, da bo stranka bolj velika! Namesto da bi šla organizirat neorganizirani proletariat, pošilja separatistični tisk našim organiziranim sodrugom!
Načelstvu bo predložen nov predlog za nagrade za odgovore na novo vprašanje: »Kateri socializem je boljši, Žerjavov ali Korunov?«
*
Za hlapce proti »hlapcem«.
Dobro je, če so v naši stranki organizirani tudi direktorji. Pravilnik imamo tak, da se nam jih ni treba bati — njih inteligentnost in njih prispevki nam pa lahko mnogo pomagajo.
Toda kaj naj porečemo, če zaradi kakega direktorja ne marajo vstopiti v stranko njegovi hlapci in delavci? Gotovo se bomo vprašali: Ali je boljše iti z direktorjem ali z delavci? Ali bomo prej zmagali z denarjem enega direktorja ali z delovanjem mnogih delavcev?
Odgovor na to je za naše čitatelje Popolnoma jasen. V takem slučaju ne maramo niti ravnatelja, ki nam s svojo inteligentnostjo res pomaga in ki res plačuje prispevke po progresivni razpredelnici, zahtevali bi, naj se pobota s svojimi delavci — Kaj Še, da bi marali, če zlorablja svojo inteligentnost proti starn-ki in ce nit! progresivnega davka neče
plačevati! Tak direktor po pravilniku
sploh ne more biti član naše stranke, in če hoče po sili ostati v stranki, in če se izdaja za socialista, dela to samo zato, da delavci še nadalje ne bi hoteli v stranko, ker ve, da bi bilo kmalu konec njegovega komodnega direktorstva, če bi vstopili. Kajti vsaj v stranki bi njegovi hlapci in delavci spoznali, da direktor in njegova mala družina ne potrebuje sedemkrat toliko plače, kakor je ima hlapec in njegova velika družina, dovolj bi mu bilo, če zasluži za dve družini. Ce je posebno sposoben in delaven in če nosi posebno odgovornost, bi mu morebiti priznali tudi trikratno plačo, nikar pa ne sedemkratne. Direktor, ki to ve, seveda nikdar ne bo tako neroden, da bi pomagal znižati si svojo plačo od sedemkratne na trikratno, nasprotno, delal bo proti temu! Ce bo spoznal, da zaridi njega delavci ne marajo vstopiti v stranko, bo po sili hotel še nadalje ostati v stranki in bo povsod govoril o svojem »socializmu«, za hrbtom bo pa delal proti konsolidaciji stranke na vso moč.
Kdor takega direktorja brani, ali kdor brani ljudi, ki so takemu direktorju podobni, čeprav niso direktorji, ta je bodisi zaslepljen in nezaveden, bodisi z obljubami ali s koriti podkupljen. Ce bo naša stranka za kakega takega ravnatelja manjša, in če bodo zaradi njega odšli še trije njegovi nezavedni aii podkupljeni hlapci, nam ne bo prav nič žal.
Žal bi nam bilo le za resnične hlapce in dekle, za resnične delavce in delavke, za resnične sluge in poduradnike, kajti za te, za prave proletarce, je naša stranka ustanovljena. Ti pa naši stranki ne bodo zaupali, dokler bodo razni direktorji govorili po svetu, da so tudi socialisti. Vsi tisti, ki si žele velike stranke, naj si to zapomnijo in naj verjamejo, da je velikost naše stranke odvisna od njene — čistosti.
Ne bojimo se. da bi te besede odbijale od nas inteligenco, ki je krvavo potrebujemo. Inteligenca, ki čita naš list vedno, bo te besede dobro razumela, vsaj tista, ki Ima samo enkratno plačo. Poskrbi naj, da se navadijo na resne (čeprav grenke) misli tudi drugi inteligentni proletarci!
*
G. Anton Kristan se je naselil zopet stalno v Ljubljani Po poročilu »Jutra« bo prevzel vodstvo demokratske »Slovenske banke« v Ljubljani.
Delavci! kuouite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcene ši. Glavna zaloda na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
S samim zabavljanjem se ne ustanovi nobena organizacija. Brez organizacije se ne opravi nobena velika reč. Pozitivno delo te važnejše od zabavljanja. To nal razmišljate tisti ki mislijo, da je z zabavljanjem vse opravljeno.
Soort.
Jugoslovenski zimskosportskl savez
odpoveduje radi neugodnega vremena sankaško in smuško-skakalno tekmo, določeni na 4. mairca t. 1. v Bohinju.
BopasL
Trbovlje. V nedeljo. 25. februarja se le vršilo v Trbovljah v prostorih gospe Ane Forte ob 9. dopoldne redno zborovanje delegatov II. rudarske skupine s sle-
dečim dnevnim redom: 1. odobritev predloženega proračuna za leto 1923: 2. odobritev računa in premoženjske bilance za Leto 1922 ; 3. poročilo dosedanjega delovanj II. rudarske skupine; 4. razmotrl-< vanie zakona o zaščiti delavstva; 5- določitev volilne komisije, katera ima na-logo. da izvede na temelju zakona o zaščiti delavstva nove volitve; 6. prosti predlogi. Kr. Okrožni rudarski urad v Ce-liu ie z aktom štev. 892 dne 19. februarja sklicateljem sledeče pisal: V vabilu k občnemu zboru delegatov II. rudarske skupine, ki se ima vršiti dne 25. februarja 1923 v Trbovljah, je pod točko 5- dnevnega reda navedeno: Določitev volilne komisije. katera ima nalogo, da izvede na temelju zakona o zaščiti delavstva nove volitve. Ker se ta točka dnevnega reda ne strinja s § 2. zakona od 14. avgusta 1896. štev. 156 drž. zakonika, navedeno v svrho radarske zadruge, se v smislu § 40. istega zakona odstavi navedena točka 5. dnevnega reda- Za točno izpolnitev tega odloka je predsednik II. rudarske skupine osebno odgovoren. — Predsednik Lipold 1. r. — Občni zbor se prične ob 10. dopoldne. Predsednik otvori zbo-rovan e. pozdravi g. svetnika, zastopnika rudarskega urada in delegate, prečita imena in konštatira sklepčnost Nato preide na dnevni red. Delegati zahtevajo spremembo dnevnega reda, točko 2. na prvo mesto, točko 3. na drugo mesto. Po končani razpravi o prvih dveh točkah predlaga sodr. Ferdinand Valenčak spremembo dnevnega reda tako, da se vza--me 4. točka na 3. mesto in 3. na četrto. G. rudarski svetnik je zahteval posebno utemeljitev za spremembo, kar pa je so-drug Valenčak utemeljil s tem, da je zakon o zaščiti delavstva polnoveljaven, se je pričelo razpravljanje o zakonu. PreČl-talc so se glavne točke in soglasno sprejele. Soglasno pa se ie odklonila točka a proračunu za leto 1923. Sklenilo se je, da se II. rudarska skupina razpusti, od preostale vsote, bi se na predlog Valenčaka vzel en del za izvršitev novih volitev delavskih zaupnikov po zakonu o zaščiti delavstva, ostala vsota naj se porabi za podpore uookoiencev, zapuščenim ubogim rudarskim rodbinam, za podpore v dolgih boleznih rudarjev ali njih svojcem. Pri občnem zboru ie padlo precej očitkov, da gospodie pri revirnem uradu ne storijo svoje dolžnosti napram delavstvu, da so vsi predlogi in zahteve brezuspešne, da so tudi kazni previsoke in da se od strani revirnega urada sploh vse visoke kazni dovolijo, katere predlaga podjetje, ne da bi delavstvo vprašalo, ali se strinja z višjimi kaznimi ali ne. Stavili so se še nekateri predlogi nato se ie zbor zaključil. Po1 končanem zboru so delegati sklenili, da se no vseh rudarskih revirjih izvršijo volitve po novem zakonu v najkrajšem času. Po vseh krajih se bodo vršili sestanki, sestavile se bodo zaunniške kandidatne liste: vsaka organizacija postavi svojo kandidatno listo, ker se voli po organizacijah. — Priporočati ie treba delavskim organizacijam, da si Izberejo najboljše ljudi, da bodo izpolnjevali svolo dolžnost, ne pa da bodo samo nosili imena zaupnikov. Treba ie pogledati, kdo kai razume, ne pa drugače. Kdor veliko govori, nič ne stori. Obljube je lahko delati, pa nič napraviti. Seveda ie treba dobrih organizacij. ootem bo tudi zaupnikom mogoče delati, ker le v organizaciji je moč- Če je organizacija dobra ali ne. se podjetnik lahko prepriča, če govori z zaupnikom In
Upton Sinclair:	Ff^nCG Kr^ITieil.	46.	nadnlj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
»Kdo je tista dama?« je vprašal France trdo.
Hugon Granitch se je zgrozil. Tega ni pričakoval od bedastega kmeta.
»Kaj misliš s tem vprašanjem?« je odvrnil zmeden.
»Mislim tole: Aii je dama vaša soproga, ali je soproga koga drugega? To hočem vedet;.«
»Ti prokleti-----------!«	Dalje ni mogel. Beseda mu je za-
stala v grlu.
Kremen sc je previdno umaknil par stopinj, toda poguma ni izgubil.
»Poznam vas, gospod Oranitch — in vem, kaj delate! Nikar si ne mislite, da boste koga potegnili.«
»Kaj vraga tebe briga, kaj jaz delam?« Zopet je prenehal in France je slišal njegovo težko sopenje; gotovo se je skušal premagati. »Poslušaj, dobri človek,« je nadaljeval mirnejše, »nocoj imaš priliko, da zaslužiš lepo vsoto denarja —.«
»Ne maram vašega denarja! Nočem se dotakniti denarja, ki je krvav! Vaš denar je umazan in krvav, slišite!?«
»Moj Bog, kdaj sem ti storil kaj slabega, da tako govoriš?«
»Kaj ste mi storili slabega, haha! Delal sem v tovarni Empire in bil sem z drugimi vred v stavki za svoje pravice, vi ste me pa preklinjali kakor psa. Policijo ste najeli in dali ste me zapreti in policaj je razbil nos Divjemu Viljčetu in deset dni sem bil v ječi po nedolžnem in «
»O, tako, takol«
»Da, tako je bilo! — Ali vse to me ne bi toliko bolelo, če bi ne bilo zaradi granat, ki jih dela vaš stari za ubijanje ljudi v Evropi, medtem ko vi zapravljate krvav denar s popivanjem šampanjca in z gledališkimi igralkami ter odvajate drugim žene!«
»Ti----------!«
Hugon je izustil gnusno kletvico in skočil proti Kremenu, toda oni je bil pripravljen' in je hitro skočil z mostovža na tla in izginil v temi. Hugon je tekel nekaj časa za njim, ali ker ni poznal kraja, je kmalu videl, da je sam.
France je skakal čez luže v temi in bežal po blatnem potu misleč, da mu je mladi Granitch za petami. V tistem hipu se je zabliskalo na bližnjem ovinku in proti njemu je pridirjal velik avtomobil, ki se je ustavil tik njega.
»Halo vi!« je zagrmelo iz avtomobila.
»Halo vi!« je odgovoril France in stopil v žarek svetlobe, tako da so ga videli. Oddahnil se je. ker je bil prepričan, da je zdaj varen pred svojim preganjalcem.
»Tam v jarku leži avtomobil. Ali vam je znano, kdo je bil v avtomobilu?«
»Da — vse m! Je znano.«
»Kje sta?«
»V moji hiši je Hugon Granitch in z njim je neka mlada gospa, kateri je ime Helena «
Kakor bi počil, so se odprla vrata na avtomobilu na ste-žaj in iz njega je skočil dolg možak, za njim pa drugi, tretji, četrti in še so prihajali. France ni mogel verjeti, da more biti v enem samem avtomobilu toliko ljudi. Niti besedice niso rekli, pač pa so drli proti hišici kakor besni.
France je počasi sledil četi. Kmalu je slišal vpitje na mokri trati in iz hiše je zadonel ženski krik. Izprva ni vedel kaj naj stori, ali hitro se je spomnil, da se mu ni bati ničesar hudega in nato je stekel proti domu. Ko je odprl vrata, je zazrl lepo damo, ki je z mokrimi, po hrbtu visečimi lasmi klečala pred moškim, kateri ga je bil ogovoril iz avtomobila. Z obema rokama ga je prijela za suknjo in se ga držala tako čvrsto, da jo je vlekel za seboj po sobi. ko se je skušal otresti njenih rok.
»Pavel!« — je stokala — »kaj misliš storiti?«
»Bodi mirna, mirna*«
Bil je še mlad, velike in močne postave in nadčloveško lep; z njegovega obraza je odsevala strastna odločnost in njegove ustnice so bile stisnjene kakor človeku, ki koraka v bitko pripravljen na smrt.
»Povej mi, povej, Pavel, kaj nameravaš?«
Končno je mož spregovoril.
»Ubil ga ne bom, toda naučim ga «
»Pavel, Pavel, imej usmiljenje! On ni kriv, jaz sem kriva vsega! Oh, za Kristusovo voljo, znorela bom!«
Bila je histerična in govorila je v največjem obupu, tako da bi se bil France najrajši jokal z njo vred. Kakih pet minut je trajalo njeno stokanje in krčevito jokanje, dokler je ni pričelo daviti v grlu. medtem ga je pa še vedno držala za suknjo, da se Pavel ni mogel osvoboditi iz njenih rok. Kljub temu ni odnehal.
»Zastonj se trudiš, Helena. Najbolje je, da se umiriš.«
»Ali povem ti, da sem zakrivila vse, vse! — Jaz sem ga pregovorila, da me je vzel s seboj.«
»Dobro,« odvrne on trdo. »Zato pa poskrbim, da se ne bo nikdar več nobena poročena žena vlačila z njim.«
Postala je divja, tedaj sta pa stopila v sobo druga dva moška.
»Joža,« reče Pavel prvemu, »vzemi jo in posadi v avtomobil. Dobro pazi nanjo in glej« da ne bo kričala; z dlanjo ji zatisni usta.«
»Pavel, ti si zverina!« zatuli Helena. »Ubijem te!«
»Le ubij me! Ni mi dosti za žilvjenje — ampak to delo izvršim, predno umrjem.«
(Dalje prih.).
se po tem tudi ravna. Le vsi na delo za organizaciio. pa bo ooložai kmalu boljši.
Dravograd. Delavec nam piše:	V
tovarni Goli so vsi delavci in delavke organizirane v socialisični organizaciji, torej v krajevni skupini Dravograd. Ker je pa gospod Goli klerikalnega mišljenja, nas vse skupaj grozno preganja in tudi noče priznati naših izvoljenih zaupnikov. Odpustil je med drugim delavko Mino Krajnčevo, ki je bila nepretrgano 17 let pri njem v službi in je tam zapustila svojo najboljšo moč. Zdaj na starost pa jo je vrgel na cesto, češ, ker je bila pri nas organizirana. Isto tako se je zgodilo s Terezijo Slavkovo, ki je tudi bila 10 let pri njem, nato je sprejel novo delavko v službo in zahteval od nje, da ne sme stopiti v udečo organizacijo. Dosegli smo Surni delavnik, pa smo se bridko preva-rili, ker nam je g. Goli za dve uri manj plačal. Pozimi je imel spet dobiček, ker
je bil kratek dan. In zdaj nas zopet sili, da bi delali 10 ur ter trdi, da je zakon za lOurni delavnik. Še en slučaj: Bil sem stalno sprejet v službo. Sem že dve leti v službi, a zdaj, ko je zvedel, da sem zaupnik organizacije, me je kar brez vsega nadaljnega odpustil, na moje mesto pa je sprejel tujega državljana, nemškga Avstrijca, ki mu bo delal 10 ur na dan. Ali ni za takšne izbruhe surove klerikalne jeze pri inšpekciji dela nobene pomoči? (Op. ur.: Skušali bomo v tej zadevi napraviti, kar se bo dalo. Dosti upanja pa nimamo, saj veš, sodrug, iz lastne prakse marsikaj o tem, kakšni vetrovi, delavcem nenaklonjeni, vejejo v nadzorni-štvih dela in pri oblastih sploh. Najboljša pomoč bi bilo delavstvo samo, a kje so še danes njegove organizacije! Da, če bi bilo povsod tako zavedno, kakor je tam gori pri vas! Nekaj bi morda tudi še pomagalo: Pošlji nam natančnejše podatke
o tistem nemškoavstrijskem delavcu, ki dela svojim tovarišem doma sramoto, našim delavcem pa zavoljo bornega kruha kruh odjeda. Poskrbeli bomo tudi zanj v Avstriji.)
UTRINEK.
Današnje delavstvo dvomi. Iz dvoma se rodi spoznanje, iz spoznanja prepričanje in iz prepričanja delo. Zato je današnje delavstvo na pravi poti k delu za socializem. Ker nekoč v delavskem gibanju ni bilo tega, je bilo to gibanje kakor stavba na pesku in se je moralo zrušiti. Danes ga zidamo na nepremakljive temelje dvomov in spoznanj in dela iz prepričanja, ki se rodi iz dvomov. Po veliki bolezni pride veliko zdravje.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Vsak, kdor hoče vsaj de-lomo poznati socializem in biti socialist, naj čila knjigo
^Socializem in verau.
Naroča se pri tainištvu SSJ, Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din. bro-- - - širana pa 7 Din. - - -
J
GUMENE PITE in GUMENE PGTPL&TE
cenej« tn trajni je so kakor usnena! Najbolje varstvo proti viagl E mraza I
SRIRiailHHI
Svila, čipke
modni nakit!
po zmernih cenah pr!
a. Sinkovič nasr K. S O S S,
Ljubljana, Me*t*i trg 19-■■■■■■■■■■■■