Po£tnins plačana * gotovini Leto XIX., št. 82 Ljubljana, petek 8. aprila 1938 Cena l Dit? UpravniStvo Ljubljana, Knafljeva & - Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 3126. biseratnl oddelek: Ljubljana. 8elen-burgova ui - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celle K oc enova ulica 2. — Telefon St 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78 180 Wien St t05 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2440, Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65 Rokopisi se ne vračajo. Pogajanja med Italijo in Anglijo Vzporedna angleška in italijanska poročila napovedujejo bližnjo sklenitev novega sporazuma o Sredozemlju. Pogajanja, ki se že nekaj časa vodijo med lordom Perthom, angleškim diplomatskim zastopnikom v Rimu, in grofom Cianom, italijanskim zunanjim ministrom, potekajo po teh poročilih zelo ugodno in je baje že v vseh bistvenih vprašanjih dosežen načelen sporazum. Italijanski in angleški listi pišejo o nadvse povoljnem ozračju, v katerem se vršijo razgovori. O podrobnostih teh razgovorov so poročila še precej redkobesedna, vendar pa je že tudi v tem pogledu na razpolago nekaj ^zanesljivih informacij iz angleškega vira. Ponatiskuje jih tudi italijansko časopisje, po čemer bi se dalo zaključiti, da so zelo blizu resnici. Tako so na primer vsi italijanski listi objavili na vidnem mestu informacije znanega angleškega diplomat-fkega publicista dr. Poljakova, priob-čene najprej v »Evening Standardu« iri nato potrjene v oficioznih »Times«. Te informacije je seveda povzelo tudi ostalo evropsko časopisje. Dr. Poljakov je mnenja, da je namen sedanjih angleško-italijanskih pogajanj sklenitev nekakšnega okvirnega sporazuma o vseh glavnih vprašanjih, ki se postavljajo v zvezi s pozicijama Italije in Velike Britanije v Sredozemlju in na neposredno sosednih prostorih. torej nekakšna druga izdaja lanskega »gentlemen s agreementa«, vendar z okvirno rešitvijo vseh bistvenih zadev, tako da bi bila na tej novi osnovi zares podana možnost trajnejšega sodelovanja obeh velesil v bodoče. Ključ do sklenitve takšnega spora-zruma tvori že znano vprašanje priznanja abesinske aneksije in italijanskega imperija, ki bo rešeno ne le s formalnim priznanjem z angleške strani, temveč tudi z angleško obvezo za prevzem posebne pobude za definitivno likvidacijo te zadeve pred Društvom narodov. Rešitev tega osrednjega vnra-šanja ne bo za Italijo samo zadeva njene časti in njenega prestiža, temveč bo imela čisto konkretne ugodne posledice zlasti v pogledu gospodarskega izkoriščanja Abesinije in v pogledu priznanja posebne sredozemske pozicije Italije. Tako poudarjajo italijanski listi, da bo Velika Britanija priznala »živlienske interese« Italije v Sredo-zem'iu dočim b> Italija priznala svoboden prehod skozi Sredozemlje za »bistveni intere?« Velike Britanije in vse»a njenega imoerija. Vznoredno s tem si bosta obe velesili dali jamstva glede ukinitve nadaljnjega utrjevanja svojih poglavitnih vojaških oporišč v Sredozemlju in ob Rdečem moriu. Za že obstoje baze bo oriznan status quo. o niihovem rno^b:tnprn nada^n^em utrievniu oa se bn-cfa R'm in London soroti v na-prei obveščala Glede Sueškega nreko-pa bo obveljalo načelo o svobodni plovbi trgovskih in vojnih ladij v miru in vojni v sk'adu s konvencijo iz leta 1888. kl so jo podpis? !e Italija Velika Britanna Nemčija bivša Avstro-Ogr-ska. Španija, Holandska. Turčija in Rusija Podrobno pa se bosta Italija in Anglija dogovorili zlasti glede bližniega vzhoda, kier velja njuno zanimanie predvsem Palestini in arabskemu svetu Glede Palestine se bo Angli ia zavzela .da ne bo izvedla nobene spremembe v nasprotju s pravicami ki «o ItaMii zagotovljene v mirovnih pogodbah s Turčijo glede arabskih držav pa bo Italija znova potrai* italvan-sko-angleški dogovor iz leta 1927 o oriznaniu sta+usa ano Posebna mešana komisija bo uredila vsa razmejitvena vnrašania na meii med Abetini i o in Sudanom na eni ter italijansko Somalijo in Kenijo na drugi strani Važno poglavje Ho kontno oosvefe-no soorazumu o Snaniii glede katere si bosta obe državi medseboino i ambili spoštovanje nedotakljivo*** špapcke^a ozemlia v Evropi in Afriki, dočim bo vnrašanje odooklica trnih orostovoli-cev do splošnem nričakovaniu rešeno avtomatično s Franrovo zmago. To so po angleških informacijah osnove novega okvirnega soorazuma med Italijo in Anglijo Tako širok okvir sporazuma bi nedvomno bistveno pripomogel k ureditvi itaüian^ko-an-gleških odnošajev na traineiši pod1 agi ki bi čez čas odürla znabiti še druge možnosti. Spričo izredne prepletenost.5 interesov vseh sredozemskih držav bi seveda tak sporazum ne mogel ostati brez vpliva tudi na splošni položaj v Sredozemlju O morebitnih posledicah sredozemskega sporazuma za splošna evropsko in svetovno ravnotežje oa bi bilo sedaj še preurani eno govoriti Vsekakor je treba zabeležiti v tei zvezi pisanje resnih francoskih listov s »Tempsom« na čelu, ki svare francosko javnost pred pričakovanjem, da FRANCIJA IN SREDNJA EVROPA Francija namerava aktivnejše poseči v razvoj srednjeevropskih dogodkov in zahtevati od zaveznikov popolno pojasnilo, ali so pripravljeni izpolnjevati svoje obveznosti Pariz, 7. aprila, b. V zvezi z avdiencami francoskih poslanikov v Pragi, Bukarešti, Beogradu in Varšavi pri zunanjem ministru Boncourju se iz dobro informiranih diplomatskih krogov doznava, da hoče sedaj Francija aktivnejše poseči v razvoj srednjeevropskih dogodkov in da to še posebej čimprej razčistila svoje odnošaje do Poljske, v čemer jo bo podpirala tudi Anglija Ni izključeno. da bo postavila Francija tudi Poljski konkretno vprašanje o njenem zadržanju za primer, da bi Francija priskočila Češkoslovaški na pomoč. Nadalje se bo francoska diplomacija zavzela za čim tesnejše sodelovanje med državami Male antante. ki naj bi se konkretno razširilo v skladu z no vim razvojem. Vse to bo sevada delala v popolnem sporazumu z angleško vlado in v nekaterih tukajšnjih političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bo tudi angleški zunanji minister pozval angleške poslanike iz navedenih prestolnic v London, da 6e ž njimi posvetuje o novem srednjeevropskem položaju. Kakor pravijo poročila iz Londona, pričakujejo v tamkajšnjih političnih krogih zelo veliko od bližnjih pogajanj med državami Male antante in Madžarsko ter Poljsko. V Londonu so nadalje prepričani, da bo na položaj v srednji Evropi močno vplivada tudi vključitev Francije v angleško-italijanska pogajanja o čemer se tu z gotovostjo piše. Heitlern ne kaže volje za sporazum s Čehi Sudetsko-nemška stranka bo kljub koncesijam Nemcem nadaljevala svojo dosedanjo razdiralno politiko Praga, 7, aprila, b. Politični odbor su-detsko-nemške stranke je imel sejo pod vodstvom Henleina ,na kateri je razpravljal o sedanjem notranjepolitičnem položaju v zvezi z vprašanjem pogajanj z vlado. Poslanca dr. Kundt in inž. Richter ter senator Pfrogner so poročali o svojih razgovorih z ministrskim predsednikom dr Hodžo. Po seji je biil objavljen naslednji komunike; Poslanci sudetsko-nemšfke stranke so na seja političnega odbora poročali o svojih razgowrih z ministrskim predsednikom dr. Hodžo, ki je razložil svoje poglede na notranjepolitični Doložaj. Ugotovljeno je bilo, da tem razgovorom nikakor nj pripisati značaja pogajanj za ureditev narodnostnega vprašanja. Na osnovi poročil iz vseh krajev lahko politični odbor ugotovi, da ni nobenih znakov za spremembo sedanjega sistema in da se češka lavnost nikakor noče sprijazniti z novim položajem. Spričo tega ni za sudet-sko-nemško stranko kot nosdteljico volje vsega sudetskega neimštva nobenega razloga in nobene možnosti za spremembo njene dosedanje politike. Odgoditev čsl. parlamenta Praga, 7 aprila, h Poslanska zbornica je imela danes zadnjo sejo pred vel konoč-nimi počitn carni V nasprotju s prejšnjimi sejami je bila današnja seia zelo mirna. Senat bo svoje zasedanje zaključil jutri in bo nato odšel prav tako na velikonočne počitnice. Prezident dr. Beneš proti defetizmu Praga. 7 aprila h Danes je bil tukaj otvorjen kongres češkoslovaških pedagogov in srednješolskih profesorjev. Prezident republike dr Beneš je poslal kongresu posebno poslanico, v kateri naglaša med drugim: Dolžnost vsakega akademsko izobraženega državljana je, kar danes še posebno naglašam da tudi v najtežjih trenutkih. pa naj se zgodi karkoli, ohrani mir in hladnokrvnost. Največji greh je širiti paniko, ker za to ni prav nobenega povoda. Vsako nevarnost je treba sprejeti resno, pa tudi s potrebno mero odločnosti, značajno-sti in zavesti dolžnosti, pri čemer more priti na eni strani do izraza stremljenje po ohranitvi miru, na drugi strani pa neomajna odločnost braniti samostojnost in svobodo naroda in države, bodisi tudi z orožjem. Danes je položaj tak, da moramo biti pripravljeni na vse, ni pa nobenega povoda za defetizem med narodom, ki je v borbi za svojo samostojnost in svobodo zmagal v znaku Masarykove filozofije in po načelih legionarjev. Te ideje tudi po 20 letih niso prav ničesar izgubile na svojem pomenu. One so še vedno prav tako žive v naših dušah in naših srcih, enako kakor naša pripravljenost za pravičen in pameten sporazum z vsemi, s katerimi živimo v mejah skupne države. Prav danes, ko zopet spušamo doseči tak sporazum, o katerem sem trdno prepričan, da ga bomo izvedli, hočem to še prav posebno naglasiti. Napadi na prosvetnega ministra Praga, 7. aprila, h. Henleinovci so v parlamentu in v svojem tisku hudo napadli razpis prosvetnega ministra dr. Franka zaradi okrožnice, ki jo je poslal vsem učiteljem in profesorjem, v kateri naglaša, da mora šola vzgajati mladino k prijateljskemu sožitju, nacionalni, verski in družabni strpnosti, vdanosti do republike in spoštovanju demokratičnega reda češkoslovaške republike. Te naloge šola ne bi mogla izvrševati, če ne bo iz šole izključena vsaka strankarska politika. Pripadnost k tej ali oni politični stranki ali svetovnemu naziraniu ne sme biti v Soli n!kdar oredmet ag taciie ali demonstracije. To bi bilo tudi v nasprotju s službeno pragmati-ko in dolžnostmi učiteliev in profesorjev. Henleinov tisk je previdno zamolčal oravi smisel okrožnice in jo napada kot orofustavno, čeprav ne nalaga učiteljem in orofesorjem nikakih nolitičnih omejitev izven šole. Ciano pojde v London Chamberlain pa v Rim K italijansko-angleškemu tudi London, 7. aprila, o. V tukajšnjih dobro poučen h krogih zatrjujejo, da bo angleška vlada takicj po doseženem sporazumu z Italije skušala naknadno pridobiti zanj tudi Egipt, ki bo s sredoz mskim paktom kolikortoliko tudi sam prizadet. Eeiot nai bi sodeloval pri podrobni ure-d tvi novega režima za pr-met skoz? Sueški prekop k; sP bo določil po tem paktu »Dailv MaiU razpravli-> -'lede na dozorevajoči italiijarsko-angleäki sredoeemskf sporazum o možnost; Ciannvega obiska v Londonu in Chamber!ainov'ga v R'mu. Oba driavn'ka bost. izmenjala obisk seveda šele po sporazumu in po Hitlerjevem pose tu v Italiji. Ciano bo imel pri svojem obisku v Londonu še posebno nalogo. da popula rizira i tali jansko-angl ški sporazum. V ostalem poročajo listi, da bo spora- se bo po sklenjenem sporazumu bistveno spremenila italijanska politika »Temps« poudarja na primer v posebnem članku, da bo tudi do novem sporazumu »os Rim-Berlin ostala še nadalje eden izmed temeljev italijanske zunanje politike«, kajti »vezi. ki spajajo obe velesili so se izkazale zelo močne, predvsem po zelo ugodnih rezultatih medsebojnega sodelovanja«. Takega mnenja so tudi vodilni švicarski listi, ki pa pravilno pristavljajo, da bo siporazum med Angliio in Ttaliio že sam po sebi doprinesel velik del k splošnem pomirjenju. sporazumu bo pritegnjen Egipt zum parafiran v R'mu prihodnji četrtek ali petek. »News Chronicle« trdi, da bo tedaj besedilo sporazuma tudi objavljeno. Nekateri listi pristavljajo, da nekatere ovire, posebno glede uveljavljenja sporazuma. še niso povsem odstranjene. Dočim zahteva Anglija, da naj Italija umakne vse svoje prostovoljce iz Španije, še preden bi 9oorazum stc vep to hi povzročilo velike zmede v gospodarstvu. Strašne posledice denarne inflaciie so danes že na cpiošno rnape Nobenega dvoma ni. da bi D^'lok novih nmo+no c+v^o. pih milnan! v denarni promet nod^al k izmenjavi frankov s tui;mi devizami, kar bi seveda pcodno vW'valo na fra"V cam. Vlada bi hotela seveda to preprečiti s predlogom o vzpostavitvi ta kesa depame-ga sistema, ki bi zaustavil odtok zlata in odhajanje kapitala v inozemstvo, kar bi se moglo praktično izvesti samo z ustanovitvijo posebne devizne centrale pri francoski banki, kakor so to storili diktatorski režimi. Ta centrala naj bi potem podeljevala devize samo onim, ki bi dokazali potrebo njih nabave. Tako bi se z drugimi besedami uvedla prava devizna kontrola, ki bi preprečila svobodno denarno izmenjavo, torej to, kar -je prv Blumov režim hotel še sam zavarovati z znanim trojnim sporazumom z Anglijo in Ameriko. Takšne reforme si v Franciji brez uvedbe popolne gospodarske avtarkije, torej popolne gospodarske in finančne diktature, ni mogoče zamisliti. Blum po mneniu radikalnih senatorjev zasleduje s svoiim zakonom dva prikrita namena: inflacijo in uvedbo devizne kontrole. Rezultat bi b'la kolektivistična diktatura, ki bi kakorkoli morala prikrivati resnico, dokler ne b' oriš'o do popolnega finančpepa po'oma Sepat nai sedai pove, tako pravijo v teh kroffih. ali naj Blum dobi za to pooblastila ali ne. Za presojo razpoloženja v senatu je značilno rta ce ie rad'kalni klub cer»atorjev s 43 rla=ovi proti 3 i>^okel proti R'umo-vemu 7aVoncicornp prprPo»*u in ostro ob-sod'1 Tadr^anio tovarišev poslancev, ki so na zakon pristali. Finančni odbor odklonil 2e na današnji seji finančnega odbora, ki je razpravljal o finančnih pooblastilih, se je pokazalo, da je večina senata proti vladi. Finančni odbor je namreč zahtevana pooblastila odklonil a 25 proti 16 glasovom. Poročilo večine finančnega odbora naglaša. da senat nima zaupanja v Blumovo vlado in ji zaradi tega ne more dati zahtevanih pooblastil. Taka pooblastila bi se mogla dati le vladi, ki bi imela zaslombo v najširših n'asteh naroda, ne pa samo v enem razredu. Po seji finančnega odbora so imeli radikalni ministri konferenco, na kateri so razpravljali o notraniepolit:čnem položaju Po konferenci je voini minister Daladier izjavil novinarjem, da bo vlada po parlamentarnem običaiu iutri stopila pred plenum senata, branila svoje stališče in nato izvajala posledice, če bi senat zahtevana pooblastila v celoti odklonil. Še vedno pa obstoja možnost, da pride do kompromisa, ker vladi ni na tem, da se sprejmejo pooblastila prav v obliki, kakor so bila predložena, ker gre samo za to, da se ustvari možnost za nujne ukrepe, ki jih narekujejo potrebe države, državne obrambe in narodnega gospodarstva. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo senat odobril stališče finančnega odbora in odklonil zahtevana pooblastila v celoti, kar bi imelo za posledico neizbežen padec Blumove vlade, če bo Blum ostal zvest dosedanjim parlamentarnim običajem. V levičarskih krogih so zelo ogorčeni nad senatom in so za nocoj napovedali velike demonstracije Zaradi tega je policija ojačila stražo v senatu in zaprla vse ulice okrog senatne palače. Vlada nacionalne unije na obzorju? Skoraj ves današnji tisk prisoja Blu-movi vladi le še kratek rok Nekateri listi poročajo že o kombinacijah o novi vladi, ki bi imela značaj režima nacionalne unije. Radikalski ministri in državni podtajniki so že snoči izjavljali, da bodo bržkone podali ostavko, še p eden bo senat odklonil Blumove finančne načrte. Opozarjali so celo na to, da bi bilo treba preprečiti spor med radikalskimi prvaki in senatom, ki gotovo ne bo pristal na zahtevana pooblastila. Namera radikalskih ministrov je po mnenju politčnih krogov tem bolj utemeljena, ker je snoči v poslanski zbornici polovica radikalskih poslancev glasovala v zbornici za Blumove načrte, dočim se je druga polovica delno vzdržala glasovanja ali pa celo glasovala proti pooblastilom. Če bodo radikalski ministri podali ostavko, bo Blum vsekakor prisiljen izvajati posledice in podati ostavko celotne vlade. Tudi socialistični ministri so snoči podali nekaj izjav o položaju. Nekateri so b;li mnenja, da bi bilo treba že sedaj podati ostavko, da bi ne bila socialistična stranka kakorkoli vezana na odločitev senata in bi imela proste roke za nadaljnji politični razvoj, drugi pa so zahtevali z vso odločnostjo borbo s senatom. Kar se tiče kombinacij za novo vlado, omenjajo današnji listi kot najrevnejšega kandidata za bodočega predsednika vi*J.e vojnega ministra Dalad'era. Med drugim napovedujejo, da bo :mela vlada nacionalne uniie le 12 ministrov in 5 državnih podtajnikov. dočim šteje sedanja Blumova vlada 23 ministrov in 12 državnih pod-tainikov. Levičarske demonstracije pred senatom Pariz, 7. aprila, p. Odklonilno stališče, ki ga je finančni odbor senata zavzel nasproti Blumovim finančnim načrtom, je izzvalo v vsej ljudski fronti ogromno razburjenje. Zvečer se je zbralo okrog senata 50.000 ljudi, ki so vzklikali: Hočemo vlado Leona Bluma! Dol s senatom! Obesite Caillauxa! Demonstranti so bili oboroženi s stolicami, palicami in drugim orodjem in je na nekaterih krajih prišlo do manjših spopadov s policijo. En policijski podčastnik je bil huje poškodovan. Policiji se je posrečilo potisniti demonstrante nazaj in jih povsem oddaljiti od senatskega poslopja. Demonstracije so se potem še pozno v noč nadaljevale. angleški protiletalski topovi London, 7. aprila h. Vojaški sotrudnik »Daily Expressa« poroča, da je angleška vzhodna in južna obala sedaj opremljena z gostim vencem najmodernejših protiletalskih topov, ki onemogočajo vsak sovražni letalski napad na Anglijo. Konstrukcija teh topov predstavlja za sedaj še največjo vojaško tajnost Ti topovi so izredno precizni in so dolgotrajni poizkusi dokazali, da povprečno s 7 streli omogočajo sigurno uničenje sovražnega letala. Najboljši nemški protiletalski topovi, ki jih uporabljajo frankovci sedaj v Španiji, omogočajo uničenje sovažnega letala šele s 27 streli. V začetku svetovne vojne L 1915. so porabili za uničenje enega sovažnega letala povprečno 17.000 strelov, ob koncu svetovne vojne L 1918. pa še 4.000 strelov. Zadnji dnevi glasovalne propagande v Avstriji Hitler v Salzburgu in Linzu, Hess na Dunajn — Velike priprave za jutrišnje dunajske svečanosti — Navodila avstrijskih in bavarskih katoliških škofov Salzburg, 7. aprila. AA. kancelar Hitler je danes dopoldne svečano otvoril dela na veliki avstrijski avtomobilski cesti pri Saiz-bergu blizu ialzburga. K svečanosti se je zbralo okoli 3U.UUU ljudi. Linz, 7. aprila, br. Danes popoldne je kancelar Hitler prispel na svoji avstrijski turneji v Linz. Iša kolodvoru je bil svečano sprejet. Med gostim špalirjem občinstva, ki mu je prirejalo navdušene ovacije, se je poaai najprej v hotel, od tam pa v tvornico lokomotiv, kjer je govoril pred zbranim delavstvom. Zvečer je bila po mestu sijajna bakiada. Dunaj, 7. aprila, br. Hitlerjev namestnik minister von Hess je danes dopoldne prispel na Dunaj. Takoj po prihodu se je podal na grobove padlih avstrijskih narodnih socialistov in položil na nje krasne vence. Popoldne je govoril na velikem delavskem zborovanju na Dunaju. Snoči sta na Dunaju govorila Alfred Rosenberg in državni namestnik za Bavarsko general Epp. Tehnična dela za nedeljski plebiscit so v glavnem že zaključena. Za glasovalno propagando so v zadnjih dneh angažirali tudi vse uglednejše osebnosti iz političnih, kulturnih in gospodarskih krogov bivše Avstrije. Dan za dnem izhajajo v listih njihove posebne izjave, v katerih se izražajo za ljudsko potrditev priključka Avstrije k Nemčiji. Na stotine in stotine delavcev je zaposlenih na Dunaju pri olepševalnih delih nekdanje avstrijske prestolnice. Na mnogih krajih postavljajo slavoloke. Na vseh javnih zgradbah, bankah, gledališčih in drugod nameščajo girlande. Po kinih predvajajo propagandne filme, ki naj ljudstvu pokažejo, kako je treba glasovati in zakaj je treba pri tem glasovanju reči za Hitlerja »da«. Dr. Bürckel je vpeljal novo diplomo, ki jih bodo dobile v Avstrije one občine, ki bodo stoodstotno glasovale na dan plebiscita. Diploma bo ostala v arhivih teh občin. Wels, 7. aprila. AA. DNB: Minister Darre je imel včeraj svoj prvi govor na avstrijskem ozemlju v tukajšnji telovadni dvorani Govoril je večinoma pred kmeti i-n izjavil, da govori vsemu avstrijskemu kmečkemu stanu. Ne misli odvzeti avstrijskemu kmetu njegovih individualnih lastnosti in navad. Toda židovstvo je treba čim prej izključiti iz prehrane naroda. Darre je zaključi! svoj govor z besedami, da bodo vsi zakoni v novi pokrajini rajha izvedeni tako, da ne bodo strogi za avstrijske kmete. Molitve za Hitlerja Dunaj, 7. aprila b. Dunajski cerkveni list objavlja naslednja navodila katoliškim vernikom: »Dne 10. aprila bo z glasovanjem potrjena dne 13 marca tega leta od vodje in kancelarja Hitlerja izvedena priključitev Avstrije k Nemčiji. Za nobenega Avstrijca ni danes vprašanje, temveč povsem razumljiva stvar, da bo v skladu z navodili po božji milosti postavljenih cerkvenih voditeljev rekel svoj »da«. S tem >-da« pa so seveda združene dolžnosti: 1 poslušnost novi posvetni oblasti; 2. zvesto sodelovanje na izgradnji naše velike nemške domovine: 3. ohranitev našega katolištva tudi v novem položaju; 4. dnevna molitev za velikonemški rajh in njegovega voditelja Hitlerja, da bo njegovo delo blagoslovljeno od Boga.« Augsburg, 7. aprila. A A. Škofijski ordi-nairijat je objavil, da »o bavarski škofi ukazali katoliškim duhovnikom, da naj po vseh katoliških cerkvah zvone vsi zvonovi v soboto zvečer dne 9. aprila ob priliki manifestacije na Dunaju Tako so se bavarski škofje izrekli za svetovnozgodovinski pomen 10. aprila m svečano povabili svoje vernike, da naj molijo za blagostanje nemškega rajha in srečo svoiega vodje, kakor tudi za srečno in mirno sodelovanje med cerkvijo in državo. Hitler obišče papeža London, 7. aprila, b. Poročila iz Rima zatrjujejo, da bo nemški kancelar Hitler ob svojem obisku v Rimu prihodnji mesec skoraj gotovo posetil tudj papeža, ker Se je po informacijah iz Vatikana po In-nitzerjevem obisku prj papežu razmerje med Vatikanom in tretjim rajhom zelo izboljšalo. Glasovanje Nemcev v Angliji London, 7. aprila. AA DNB: Državni tajnik v zunanjem ministrstvu Buttler je včeraj izjavil v spodnji zbornici, da nima ničesar proti temu, da Nemci, ki žive v Angliji, dne 10 aprila glasujejo na ladji izven angleških teritorialnih voda O tem je bilo nemško veleposlaništvo v Londonu že obveščeno Mednarodna komisija za avstrijske begunce London, 7. aprila AA. Angleški zunanji min:ster lord Halifax je izročil danes veleposlaniku Združenih ameriških držav Canadyju memorandum kot odgovor na predlog, ki ga je ameriška vlada pred nedavnim poslala britanski vladi in nekaterim drugim vladam Po tem predlogu naj bi se ustanovila mednarodna komisija, ki naj bi se bavila z usodo avstrijski!) političnih beguncev. Angleški odgovor pravi, da angleška vlada želi sodelovati pri uresničenju tega predloga, kolikor ji bo to le mogoče. V britanskih diplomatskih krogih trdijo, da je USA še 15 drugim vladam poslala ta predlog in da so vse te vlade ameriški predlog tudi sprejele. Prošnje za angleško državljanstvo London. 7. aprila. AA. Po nedavnih vesteh, da sta Konrad Veidt in Pauil Zinner profila za angleško drža vi jamstvo, zdaj spo-rožajo. da so za angleško državljanstvo zaprosile tudi avstrijska princesa Matilda Windischgrätz, Marija Plesch. Planica dunajske opere, bivša baronica Horwat in nekatere druge. Tudi Amerika je že priznala priključitev Washington, 7. aprila AA. Vlada USA je poslala vladi nemškega rajha noto, v kateri priznava priključitev Avstrije k nemškemu rajhu. Ko odide z Dunaja ameriški poslanik bo ameriška ^lada prosila nemško vlado, da se na Dunaju ustanovi generalni konzulat. Negrinova vlada se bo preselila iz Barcelone Zaradi kritičnega položaja na fronti je bilo proglašeno v Barceloni obsedno stanje Barcelona, 7. aprila, o. Položaj v Kataloniji je čimdalje bolj kočljiv. Vlada je odredila celo vrsto posebnih ukrepov, da bi se ustavila Francova ofenziva, obenem pa v zaledju zaščitil mir in red. V Barceloni je bilo proglašeno obsedno stanje. Vse hiše in lokali morajo biti zaprti že ob 21. Uro pozneje se nihče več ne sme pojaviti na cesti, ako nima posebnega dovoljenja. Barcelonski krogi menijo, da so bili ti ukrepi potrebni zaradi tega, da se ne - bi nacionalistični in nezadovoljni ele-merti v Barceloni uprli, za kar se jim je sedaj ponudila prilika, ker je v.ada odposlala prete;en del policijskih napadalnih oddelkov na ti onte Naiadi kritičnega položaja na katalonski fronti je Negrinova vlada .moči tudi sklenila, da se čim prej odseli iz Barcelone v Valencijo ali pa v Alicante od-nesno Cartageno. V gotovem primeru bi prišla v pošte v tudi Mui :ia 'Pa mèsta so seciaj še najboij oddaljena od posameznih front. Sklep vlade kaže na to, da ie za odgovorne republikanske kroge katalonska usoda takorekoč že zapečatena Preselitvi vlade iz Barcelone v kakr.no drugo špansko mesto so se uprli le nekateri ekstremni člani režima, ki so menili, da bi skrajno slabo vplivala na moralo vojske in vsega piebivalstva. Kakor se je sedaj zvedelo, je moral Prieto zato podati ostavko kot vojni minister. ker je zahteval pogajama -'a premirje s Francom. Republikanske protiofen-zive na vseh frontah Barcelona 7. aprila, br. Republikanske čete nudijo sovražniku na v&eh frontah odločen odpor Zadnjih 48 ur francovci niso mogli doseči nobenega važnejšega uspeha Razen na katalonski fronti so republikanske čete na vseh ostalih frontah prešle v ofenzivo. Generai Franco je bil zlasti na guada-lajarsko fronto prisiljen poslati ojačenja. Republikanska vojska se bojuje z veliko energijo. Tudi pri Tortisi so republikanci pričeli protiofenzivo in so zavzeli več važnih postojank, dočim je prodiranje frankoveev v tem odseku že od včeraj docela ustavljeno. Madrid. 7. aprila. A A. Na gvadalajarskem bojišču severno od Cifuentesa so republikanske čete zadnja dva dneva utrdile svoje postojanke posebno pri Lasynviernasu, Else tio Abandes in Scstodohos. Včeraj so Francove cete po daljših pripravah svojega topništva na desnem krilu omenjenega tojièèa izvršiile protinapad. Pri tem so jih podpirala letala in !a>nki. Pri vasi La Nava so se repu b Lik a tisk e cete morale nekoliko umakniti v stran. Čete republikanske vlade »o podvzele ini-dativo za vojne operacije tudi na estrema durskem bojišču ob meii pokrajin Caleres. in Toledo Po pripravah topništva so prodrle proti zahodu "an so dospele hitro do Viillar del Pedroso in Garaš (Vel/a Francove čete ta v knjigi razo -ti bivše g? Edena za .\t 19:«. Kraljica na krstni slavi „Srbske majke" Beograd, 7. aprila p Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kneginja Olga sta danes prisostvovali krstni slavi humanitarnega društva »Srbska majica.« Namestnik Stankovic na beograjski razstavi Beograd, 7. aprila. AA. Danes ob 9. dopoldne je obiskal italijansko umetniško razstavo kraljev namestnik dr. Radenko Stankovič Pred muzejem kneza Pavla sta ga sprejela ravnatelj muzeja dr. Milan Kašanin in kustos muzeja dr. Miodrag Grbič. Po likvidaciji dunajskega poslaništva Beograd, 7 aprila. AA. S kraljevim ukazom je imenovan dosedanji jugoslovenski poslanik na Dunaju g. Lazarevič za poslanika v Bruslju. Svetnik zunanjega ministrstva g. Milan Konstantinovic pa je imenovan za generalnega konzula na Dunaju. Dva nova podbana Beograd, 3. aprila p Za pomočnika bana dunavske banovine je imenovan dosedanji pomočnik bana moravske banovine Vladimir Jevtič, za pomočnika bana moravske banovine pa bivši pomoč-n^ bana Janičije Krasojevič. Medpariamentarna unija Beograd, 7 aprila, p. Sredi meseca bo odpotovala v Nico posebaa delegacija našega nar dnega predstavništva, ki se bo i delež la zasedanja ožjega odbora inter-par arnemarne unije Ožji cdbor unije bo sesiavil p.o~ram in določil referate za glavno sk'.;"čino unije ki bo meseca septembra v Londonu Naša delegacija za sejo v Niči bo štela 25 senatorjev in poslancev vodil pa jo bo predsednik narodne skupščine Stevan Cirič Zasedanje mednarodnega urada za delo Beograd, 7. aprila, p. Ob koncu meseca se bo sestal v ženevi nžji odbor m-d-narodreg- urada za delo Našo vlado bo zastopal minister za sociaJr»» politiko Draslša Cvetkovič. Na tem zasedanju bedo dolc-čili delovni program širšega odbora vseh odsekov urada, ki se bodo sestali v Londonu meseca maja Zasedanje gospodarskega sveta Ralkanske zveze Carigrad, 7. aprila. AA. V Carigrad so prispele delegacije Balkanske zveze, da sodelujejo na posvetovanjih gospodarskega sveta in . 'Ska Balkanske zveze. Konferenco gospodarskega sveta le v Jildi-zu slovesno otvoril minister Siikri Sarad-fcoglu kot zastopnik turškega zunanjega ministra, ki je odpotoval na uradnj obisk v Egipt. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Železniška nesreča v Capragu Sisak, 7. aprila, o. Davi se je na železniški postaji Caprag pripetila železniška nesreča, ki po naključju ni zahtevala človeških žrtev, pa je zato tem večja gmotna škoda. Tovorni vlak, ki je pravkar pri-vozil v Caprag in so od njega odklopili že tri vagone, je po nesporazumu zavozil na tli, po katerem bi moral priti iz druge smeri na postajo potniški vlak iz Beograda. K sreči je signal pred postajo kazal, da je tir zaseden. Zato se je potniški vlak, ki je prav tedaj prispel iz beograjske smeri, pričel pred postajo ustavljati, tedaj pa se je signal dvignil in je vlak z zmanjšano brzino nadaljeval pot. Proga ima prav tam hud ovinek, zaradi česar strojevodja potniškega vlaka ni mogel opaziti, da je na istem tiru tovorni vlak. Na ta način je postala nesreča neizogibna. Oba stroja sta bila skoraj docela razdejana. Močno je bilo poškodovanih tudi 10 vagonov tovornega vlaka. K sreči se ni niti potnikom niti železniškemu osobju ničesar hudega pripe -tilo. Koncert beograjskih srednješolcev Beograd. 7. aprila, p. Beograjski srednješolski pevski zbori bodo priredili danes skupni koncert. Koncerta se je udeležila velika množica občinstva. Kralja je ob tej priliki zastopal polkovnik Durbešic. Zastopana sta bila tudi patriarh Gavrilo in prosvetni minister. Iz državne službe Beograd, 7. aprila, p. Računski preglednik mestne kontrole pri centralni carinski blagajni v Ljubljani živo j in Jova-novič je napredoval v 7. pol. skupino. — Za docenta na ljubljanski teološki fakulteti je imenovan dr. Ignacij Lenček, ki bo predaval moralno bogoslovje. — v železniški služb; so premeščeni po službeni potrebi : oficiali Josip žlender iz šibenika na Rakek, Ljudmila Gregorič in Marija Prunk iz gradbenega na obči oddelek železniške direkcije v Ljubljani, pomožna prometnika France Grbec iz Dobove v Boh. Bistrico in Alojzij Šabec iz Vidma-Krškega v Dobovo, na lastno prošnjo pa upravni uradnik Alojzij Volk z Jesenic na glavni kolodvor v Ljubljani; prometniki Peter Belinger iz Bistrice-Boh. jezero na gor. kolodvor v Ljubljani, Ivan Kokalj iz Preval j za šefa postaje v Vuaenici-Mutj, Rudolf Novak iz Vuzenice-Muite na Vrhniko. Ivan Majdič od Sv. Petra v Savinjski dolini v Kranj in Ivan Iii ja iz Hrastnika v št. Peter v Savinjski dolini Vremenska napoved Zemnnska vremenska napoved: Po večini oblačno in še dosti toplo vreme \ vsej državi. Ponekod morda nekolik' dežja. Pričakovati je, da se bo zopet ne koliko ohladilo. Zagrebška: Vedro in stalno vreme Temperatura se bo še nekoliko dvignili. Dunajska: Spremenljivo oblačno, neko liko hladneje. Maši kraji in ljudje Najmlajši član kraljevskega doma Včeraj so v Beogradu praznovali drugi rojstni dan princeske Elizabete, hčerke Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kne-gimje Olge. Dveletna princeska je najmlajši član kraljevske dinastije. Proslavo so obhajali v najožjem rodbinskem krogu Prijetno dečje letovišče Maribor, 7. aprila. Te dni je bil redni letni občni zbor Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru, na katerem je vzorno delujoči odbor podal obračun svojega velikega in požrtvovalnega dela za oskrbovanje Počitniškega doma kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Občni zbor je otvorila in vodila predsednica gospa Marija Maistrova. Iz izčrpnih poročil marljivih funkcionarjev je razvidno, da je letovalo v letu 1937. pri Počitniškem domu na Pohorju 443 otrok v treh skupinah po 30 dni. Od teh je bilo 142 sirot, polsirot ter otrok iz zelo ubožnih slojev, nadalje 36 otrok iz zavodov, 121 delavskih. 79 uradniških otrok ter 65 iz samostojnih poklicev. Otroci so bili pod stalnim zdravn'skim nadzorstvom in so povprečno pridobili na teži med letovanjem za 2.80 kg. Med letom se je izvršil sodni prepis darovanega posestva od g. dr. F. Lipolda na društvo. Gradbena dela so se izvršila pri novem domu za dečke, v bolniškem paviljonu. pri kopalnem bazenu Ln pri električni napravi. Dela je vodil z veliko požrtvovalnostjo g. Ivan PvObnik. Društvo je prejelo visoko kraljevo nagrado v znesku 10 000 d n kot priznanje za uspešno delovanje. Tudi gospodarstvo doma je dobro razvito in daie vso povrtnino vzorno urejeni domači vrt. V sezoni je dobila deca okoli 100 litrov mleka od domačih krav. V higienskem oziru je dom vzorno urejen. Delo Društva za zdravstveno zaščito otrok in m'ad ne v Mariboru zasluži polno priznanje. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednico g o. Maistrovo na čelu. 0 • • Ljubljana. 7. aprila N'a vozičkih, pod velikimi umazano-beli-mi sončniki. leže kupi oljk Gospe jo pro- i daiajo v dobrodelne namene, paglavec s j Kodeljevega za kos kruha. Prodajajo jo za bengalske zamorce Črni Bengaici ne vedo ničesar o beli Ljubljani m o njenih barakah v predmestnih jamah Zrak je nasičen z vonjem po pomarančah. limonah, kislem zelju m repi. Stojnice sc šibijo pod pisanimi skrbno dekorirani-m: butarami Konkurenca je velika. Zene od Sv. Lenarta, iz Hrušce. iz Rudnika na Dolen'skem imajo nagubane obraze ponosne bluze m pokrpane predpasnike. Dol-go so njihovi trdi prsti pleli, polagali barvano struganje kos h kosu. povijali z vrvico; mnogo poznih ur so se sklanjale nad hrastovimi mizami tn plele butare, ki jih : zdaj ljudje malomarno prevračajo in se prepirajo za ceno. — Štiri dam, več pa nel — Več zelenja bi rada. — — Kupite, gospa!... Za vas, gospa!... Zene od Sv. Lenarta in iz Dolenjskega vas prosijo! Žalostno je pri njih doma. A to so butare, s katerimi boste prinesli blagoslov v vaše domove. Vsi ponujajo: maja deklica in fant, ki jih tudi že vesta delati, sta ponosna na to; fant iz Dolenjskega, ki se mu skozi strgane hlače svetijo noge. Srajca na prsih v cunjah visi z njega. Bebasto se smeje in ponavlja uro za uro: »Za vas, gospa!« Tu niso izkržene butare. Poglejte dobro! Butare so le dekoracija — za njima vidim žene žalostnih očri in ozkih ramen in z gubami na postaranih obrazih. A za obrazi vasi — sv. Lenart, ogoljene hiše na hribu, od katerih odpada omet; vidim H ruši oo, kjer so od hiše do hiše napeljane vrvi, na katerih se suši perilo. Med hišami teče voda, umazana od ljubljanskega perda, a na podstenjah stoje vozički mlekaric, — Kupite, gospa! — Strgani paglavec s Kodeljerega afi iz Sibirije beži med stojali ki pojoč ponavlja svoj refren: — Kupite, gospa! Dva dinarja — si bom kupM kruha! Kru—u—ha!... Pereča vprašanja železničarjev Ugotovitve dveh zborov UJNŽB v Mariboru Ljubljana, 7. aprila Nedavno je bila v Mariboru plenarna seja UJNŽB, katere so se udeležili poleg centralnega vodstva iz Beograda polnošte-vilno še delegati vseh oblastnih uprav. Po seji je bil v veliki dvorani mariborskega Narodnega doma tudi sestanek članov združenja, katerega se je udeležilo okrog 700 železničarjev, po večini iz mariborskega okoliša. Na obeh zborih so obravnavali naslednja važna vprašanja železničarjev: Delavski pravilnik Po danih poročilih bi imel stopiti v veljavo s 1. aprilom t. 1. nov delavski pravilnik, ki bi v nekaterih bistvenih točkah sedanje službeno razmerje železničarskega delavstva poslabšal (pokojninsko zavarovanje, stalnost, dopusti), v nebistvenih ali manj važnih točkah nekaj zboljšal. Na intervencijo UJNŽB pri najmerodajnejših činiteljih železniške uprave se je uveljav-ljenje pravilnika preprečilo in dobilo zagotovilo, da se bo ponovno pristopilo k redakciji pravilnika, s katerim se pa sedanje službeno razmerje v nobeni točki ne bo poslabšalo. Pravilnik o službeni obleki Po večletnem prizadevanju za zboljšanje tega pravilnika se je le doseglo, da je si. aprilom t. 1. stopil v veljavo nov pravilnik za službeno obleko, s katerim se odpravijo v izdatni meri dosedanje nered-nošti in nepravilnosti. Po starem pravilniku je znašal letni finančni efekt za celo državno območje cca 13 milijonov din, z novim pravilnikom se zviša na cca 23 milijonov. Višji finančni efekt v iznosu 10 milijonov gre deloma na račun zvišanja postavk za posamezne upravičence, deloma pa na račun zvišanja števila upravičencev. Novela k zakonu Kakor znano, so bili predlagani razni predlogi za amandmane k finančnemu zakonu 1937/38 in ponovno za 1938/39, po katerih naj bi se odpravilo nekaj najobčut-nejših trdot sedanjega zakona o državnem prometnem osobju (štetje let za pokojnino, napredovanje žel. oficialov. izenačenje žel. uradnikov v pogledu napredovanja do najvišje možne grupe z ostalimi državnimi uradniki; priznanje svojstva eksekutivne službe vsem onim panogam železniške službe, kakor jo je priznaval zakon o državnem prometnem osebju iz leta 1923: ukinitev čakalne dobe 1 leta za dosego pravice do prejemanja višjih prejemkov zaradi napredovanja). Iz poročil se je zaznalo, da noben predlog ni bil sprejet in uveljavljen. Da se pa kljub temu popravi socialne m moralne krivice sedanjih zakonskih določb, je železniška uprava pristopila k izdelavi novele k sedanjemu zakonu. Prezadolženost železničarjev Na obeh zborih se je ugotovilo in večkrat naglasilo skrajno slabo gmotno stanje celokupnega žel. osebja, kar ima za posledico prezadolženost uslužbencev pri svojih zadrugah, trgovcih, obrtnikih itd. To pa še ni doseglo svoje kulminacije, ker zadolženost še vedno občutno narašča. Po približnih ugotovitvah je le še cca 5% uslužbencev brez dolga. Izmed železničarjev v srednji Evropi so jugoslovenski v pogledu višine plač na zadnjem mestu. Gmotni položaj železniških delavcev Izmed vseh panog železniških uslužbencev so delavci, ne izvzemši profesioni-stov z večletno službeno dobo, najslabše si-tuirani, a izmed teh progovni delavci še potencirano. Slednji zaslužijo mesečno pri polni (25 dnevni) zaposlitvi brutto 500 do 700 din. Na članskem sestanku je bilo s številkami predočeno, kako živi progovni delavec z mnogočlansko družino s takim zaslužkom. Brutto zaslužek rednika 10 članske družine znaša po 301etni službeni dobi mesečno 720 din, redni odbitki (bolniško in pokojninsko zavarovanje) cca 100 dinarjev, netto prejemki din 620 ali 2 din za osebo na dan za kritje vseh življenjskih potreb. Na članskem sestanku se je poudarjalo, da so imeli železničarji v prejšnjih časih boljše službeno razmerje tako v pogledu zaposlitve, kakor tudi plač. Današnje stanje je za 50% slabše. Z ozirom na dolgotrajnost slabih razmer se loteva železniških uslužbencev, posebno pa delavcev obup. * Po dosedanjih informacijah se da sklepati, da merodajni faktorji centralne železniške in državne uprave uvidevajo nevzdržno gmotno stanje železničarjev. — UJNŽB želi in upa, da bodo tudi kmalu začeli odpravljati mnogoštevilne nedostat-ke. POD ČASTNEM POKROVITELJSTVOM FRANCOSKEGA KONZULA V LJUBLJANI gosp. G. REMÉRANDA danes ob 21.15 uri svečana premiera najlepšega filma sezone! Abus de confiance — glavno vlogo igra DANIELLE DARRIEUX ZAUPANJA V spomin na ta edinstveni krasni film bo podeljenih obiskovalcem nad 20 lepih in dragocenih daril in nagrad potom žrebanja v 2 skupinah. Pogoji objavljeni v posebnem članku in po radiju. — Informacije tudi v kine-ili matografu! V Vašem interesu je, da si za večerno premiero čimpreje rezervirate in v predprodaji nabavite potrebne vstopnice Pri popoldanskih predstavah ob 16. in 19.15 uri predvajamo zadnjikrat senzacijonalni film Jetnik na dvorcu Zenda KINO UNION Tel. 22-21 Odličen vi gospod, ve dobro dama fina. Odolova higijena na svetu je edina! Nega ust in zob je nega lepote v pravem pomenu besede. Med kulturne ljudi ne more biti prištet, kdor bi rad bil lep brez negovanih zob ter brez čistih, sveže duhtečih ust. Negovana lepota je kultura in z ODOLom negovana usta so samoumevno dokaz osobne kulture. ODOL osveti in poživi ter da sveže d u h t e č vonj iz ust. Aromafično varstvo Vaših usi oskrbi na najboljši način ODOL Danes premiera slovitega filma „Zloraba zaupanja" v kinu Unionu Častno pokroviteljstvo francoskega konzula v Ljubljani gospoda Gabrijela Reméranda — Razpisanih je nad 20 krasnih daril in nagrad v spomin na najlepši film sezone Drevi ob 21.15 bo v kinu Union svečana premiera enega najlepših filmov letošnje sezone, filma »2iloraba zaupanja« (Abus de confiance). O lepoti tega reprezentativnega dela francoske filmske umetnosti je pisalo vse časopisje z navdušenjem in polnim priznanjem. Krstna predstava v Parizu je bila pod visokim pokroviteljstvom soproge predsednika republike gospe Le-brunove v najluksurijoznejšem pariškem kinogledališču. Pa tudi v naši državi ni bilo navdušenje za ta film nič manjše. V Beogradu je tekel film nepretrgoma celih 29 dni, v Zagrebu 21 dni v največjih kinematografih in vse ocene našega tiska so se izražale v samih superlativih o znamenitem delu režiserja Henryja Decoina. Takega uspeha še ni bilo deležno nobeno filmsko delo v povestnici filma in kinematografa. Ljubljanska premiera filma »Zloraba zaupanja« bo danes v kinu Union, častno pokroviteljstvo nad filmom sta prevzela francoski konzul v Ljubljani gospod Gabrijel Remérand in njegova gospa soproga. Uprava kina Un'on bo razdelila v spomin na ta film onim obiskovalcem, Id jih bo določil žreb, nad 20 krasnih daril, ki so od danes naprej razstavljena v izložbenem oknu tvrdke Bat'a na Aleksandrovi cesti. Kdo ima pravico do žrebanja, kdaj in na kakšen način bodo darila žrebana? Žrebanje bo v dveh skupinah. Pogoji za žrebanje v prvi skupini so naslednji: L skupina. Uprava kina Uniona bo v času od 8. do 13. t. m. vsak dan dopoldne in popoldne po eno uro klicala razne telefonske abonente, ne da bi se abonentu takoj legitimirala. Klicani telefonski abonent mora, čim dvipne slušalko na svojem telefonu brez vsakega odloga, poziva odnosno legitimiranja reči v telefon : »Zloraba zaupanja je najlepši film sezone.« če je bil abonent klican od uprave kina Uniona, se mu bo uprava kinema- tografa takoj legitimirala, ga prosila za sporočitev imena in naslova ter mu obenem povedala njegovo vrstno številko, * katero se bo udeležil žrebanja v prvi skupini daril. Telefonski abonent pa mora še isti dan osebno dvigniti pri blagajni kina Uniona vstopnico za film in svojo številko žrebanja. Darila prve skupine: Vinski servis i* kristalnega stekla za 6 oseb, električna namizna svetilka, damska torbica (nece-ser) za potovanje, pokromana budilka, steklenica kolinske vode, steklenica ver-muta, ena bonboniera, ena dvomesečna brezplačna karta za kino Union. H. skupina. Da pa bodo deležni lepih daril tudi najširši krogi občinstva, taki, ki nimajo telefona odnosno ne morejo lahko do njih, bodo za drugo skupino daril tekmovali vsi posetniki filma sploh. Zato bodo vse vstopnice za ta film na hrbtu označene s posebnimi zaporednimi številkami, ki bodo po odigranju filma žrebane in bo od njih 15 izžrebanih številk prejelo spodaj navedena darila in nagrade. Občinstvo naj tedaj svoje vstopnice brezpogojno shrani, ker se bodo oni, katerih številke bodo izžrebane, morali pri prevzemu daril legitimirati s svojimi vstopnicami, ki imajo na hrbtu izžrebane številke. Darila v drugi skupini so: Angleško nalivno pero Wattermann, kompletna turistovska oprema za provi an t, pancer termos turistovska steklenica, pokromana budilka, steklenica kolinske vode, tri steklenice vermuta, ena bonboniera, tri dvomesečne brezplačne karte za kino Union. Žrebanje v prvi kakor tudi v drugi skupini se bo vršilo po odigranju filma. Izžrebane številke bodo objavljene v časopisih. Vsa eventuelna pojasnila dobite ves čas pri upravi kina Uniona ali pa pri blagajni kinematografa. Mednarodni šahovski turnir v Lodžu Lodž, 4. aprila. V 9. in 10. kolu turnirja sem imel važni partiji s konkurentoma Stahlbergcm in El'skasesom. Obe sem remiziral; s Stahl-bergom sem kot črni že od vsega počet-Ka. igral samo na neodločen rezultat, Eli-skases pa je dobro pariral mojo ostro igro na zmago. Po teh dveh partijah so nam rač-rni ž- povedali, da bom skoro gotovo prvi. Imel s°m tedaj že ali 1 točko naskoka, ki bi ga najbližji tekmec Stahlberg po vsej verietn.osti ne mogel dovolj zmanjšati. Potem pa je nastopMa še okoliščina, k; je odločitev pospešila: Stahlberg je obolel na neki infekciji — menda mrmp?u — ter imel več dnj visoko vročino. To ga je tako utrudilo, da je od 10 do 12. kola napravil samo pol točke: izgubi 1 je z Najdorfom in Petrc-vom ter z veliko srečo še remiziral s Steinernem. Med tem sem jaz kakor je bilo pričakovati, brez večjih težav porazil Sulika in dr. Seitza ter tako povečal naskok na m točke. Med ostalimi se je razvila borba samo šc za drugo mesto Naskok sem potem še enkrat zvečal na 2 točki. Mladi Gerste nfeki. zelo nadarjen toda nekoliko preveč ambiciozen in samozavest fn mojster iz Lodža. je imel namreč namen, da mi na vssk način odvzame pol tečke Bil je svoje stvari tako siguren da je prišel celo pol ure prepozno k partiji. V zelo težki borbi mu je pa potem manjkalo časa. napravil več napak ter izru-bil dva kmeta. Ob prekinitvi je bil tako izgubljen, da k nadaljevanju s^>'oh ni več prišel. Zadnji dve partiji s Fo'tvsom in Stein er jem sem irral samo še na renrrs, čeravno bi mi tudi dva poraza že ne vze- la več prvega mesta. V obeh partijah sem prišel v nekoliko boljši poziciji, ki pa ju nisem forsjral. Razlika na koncu napram drugemu je znašala ob 11 Ms točke še vedno 1V2. Dovršil sem turnir brez poraza. Mislim, da je bila sploh glavna okoliščina, ki mi je pripcmogla k zmagi v tuir- Naš velemojster Vasja Pire, ki si je priboril prvo nagrado v Lodžu nirju, neprimerno večja sigurnost v igri kakor pa sem jo imel doslej na drugih turnirjih. K tej sigurrosti je morda predvsem pripomoglo dejstvo, da sem se kot urfdnik »šahovskega Glasnika« zadnje 1 mesece nehote intenzivneje bavil s šahovskimi analizami in študijami, kar mi je dalo med drugim tudi dobro teoretično pripravo. Poleg tega se je izkazala kot zelo dobra moja taktika v turnirju, da sem partije sistematično igral na končnico. Večini nasprotnikov ta »suhoparni« stil ni konveniral. — Potem ko je Stahlberg odpadel, so se začeli za drugo mesto boriti z njim Elis-kases. dr. Tartakower. G rstenfeld in Petrov. Slednja dva sta bila precej zaostala. pa. sta z zaporednimi zmagami nevarno prodirala. Eliskai^s je še nadalje preveč remiziral. pa se .je na drugo mrsto povzpel dr Tartakower. ki je poleg manj pomembn'h remiiev z Menčikovo. Reeed-zinskim in Kolsk-m v odličnem stilu porazil Foltvsa Appela in Frvdmana. V zadnjem kolu pa ga je čakal še trd oreh: Stahlberg- je bil samo pol tečke za njim in je hotel za vsako ceno zmagatj. Po dramatični borbi je prišel v tej važni partij,- Stahlberg v — menda odločilno — prednost, tedaj pa je dr. Tartakower ju z izredno fino igro v končnici le šf uspela rešitev v remis. S tem je bilo drugo mesto z 10 točkami zas'gurano velemojstru dr. Tartakowerju. čeora ki je samo s točke zaostala na predzadnjem mestu, priča o visokem nivoju turnirja, saj je znano, da je tudi v težkih turnirjih imela damska svetovna prvakinja že več uspeha. Dr. Seitz je ostal z 2Vz na zadnjem mestu. Tu in tam je zaigral prav dobro ter na pr. odvzel po pol točke Petjrovu in Foltysu, sicer pa je navadno po dobri otvoritvi popustil —manjka mu pač fenutno treninga. Turnir je potekel v najlepšem redu, brez težkih incidentov. Vodil ga je kot namestnjk turnirskoga vodje g. polk. dr. Steiferja nadvse korektno g. Katajev iz Lodža. šahovski klub v Lodžu jg "turnir odlično in brezhibno organiziral, za goste je bilo kar najbolje poskrbljeno. Samo — inozemski nagrajenci so radi deviznih predpisov morali pustiti svoje lepe nagrade v Lodžu ter bodo sedaj najbrž morali čakati, da jih po ki i ringiu Slej ali prej dobijo v svojo domovino, Vasja Pire OD CVETNE NEDELJE DO VELIKE NOČI trgovski promet šele prav oživi. Tako pravi prislovica naših podjetnikov in gotovo je, da imajo prav. »Jutro«, ki izide na cvetno nedeljo, je zato od vseh reklamnih sredstev, ki so našim pridobitnikom na razpolago, najvišje cenjena posredovalna pomoč. »Jutrova« publikacijska sila je pač tako probojna, da si nihče več ne more predstavljati v »Jutru« neuspešnega oglasa. Oglašujmo zato v »Jutru«, da bomo v dneh velikonočnega tedna kar najbolj zvišali trgovski promet in tako ne le koristili sebi, temveč splošnosti. Oglasni oddelek „Jutra" bo sprejemal oglase za „Jutro", ki izide na cvetno nedeljo, do sobote opoldne. Le res nujne primere bo mogel sprejemati do 17* ure. Domače vesli * Poštni minister Cvrkič v Maribora. * Zbor učiteljev v Murski Soboti. Sre- Včeraj je prispel v Maribor iz Topolšice, j ska učiteljska društva za Cakovec, Slov. kjer je bil na obisku pri svoji hčerki, Bistrico, Sv Lenart v Slov. gor., Lenda- poštni minister g Cvrkič. G. minister si je ogledal mariborske pošte, kjer mu je bilo predstavljeno vse vodilno uradni-štvo. Obljubil je, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za izboljšanje položaja poštnih nameščencev. Zvečer mu je župan dr. Juvan priredil pri »Orlu« večerjo, ki so se je udeležili tudi mnogi predstavniki mariborskega javnega življenja. * Sestanek političnih preganjancev. V sredo zvečer se je vršil pod predsedstvom ravnatelja R. Pustoslemška sestanek političnih preganjancev izza vojne. Predsedujoči je najprej poročal o beograjskem kongresu 26 sept. 1. 1 in prečital na njem sprejete rezolucije. Na kongresu je bil izvoljen poseben odbor, ki je sestavil pravila za organizacijo pol. preganjancev. Končna redakcija pravil je bila poverjena vseuč. proiesorju dr. Vladimiru Co-roviču. Organizaciji je bilo dano ime »Narodni svet«. Pravila je ministrstvo notranjih del odobrilo z odlokom 27. nov. 1937 št. 21.458. — Nato je prečital tri pisma glavnega odbora, ki se nanašajo na organizacijo banovinskih in krajevnih odborov, na proslavo dvajsetletnice osvo-bojenja in ujedinjenja in na priznanje zaslug onih, ki so trpeli za Jugoslavijo. Končno je porazdelil med navzoče prijavne pole, ki jih mora vsak priglašenec izpolniti v 4 izvodih in jih izročiti bano-vinskemu odboru, da jih predloži glavnemu odboru v Beogradu Pri volitvah v banovinski odbor so bili izvoljeni: Rasto Pustoslemšek za predsednika, Ivan Rudolf za tajnika, Hinko Klavora za blagajnika, Ada Baeblerjeva, dr. Vladimir Knaflič, Tomo Jederlinič, Erle Gombač, Andrej Verbič st., Milan Cimerman in Fran Tavčar z Rakeka, pa za odbornike Po izvršenih volitvah je predsednik pozval navzoče, naj prijavne pole čimprej izpolnijo in izroče odboru, ker mora biti organizacija brezpoglojno izvedena do konca tega meseca, nato pa zaključil zbor Dolžnost vsake žene je, da pazi na ure leno stolico. ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo. prijetno. hr7o ir» si eil TT! O Ogl reg. S br. 15 48V3Ì * Osrednji odbor društva »Bran-i-bor« bo imel svoj peti redni občni zbor 10. t. m. ob 10. dopoldne v sejni dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3/1. Vabljeni so zastopniki narodnoobrambnih društev, zastopniki tiska in člani podružnic. * Dom likovne umetnosti v Zagrebu na trgu kralja Petra I. zdaj, kakor znano, dovr-šujejo, ker sta banovina in mestna občina naklonili novo podporo v skupnem znesku enega milijona. Zadnja dela bodo stala okrog 1.300.000 din. Skupni stroški pa bodo znašali okroglo 7,400.000 din. Dom bo nosil ime bla-gopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja in l>o v vasti bu I u tudi njegov kip, delo umetnika MeMroviča. Z vso vnemo urejujejo zdaj ves trg kralja Petra. Dom likovne umetnosti 'o začeli graditi v avgustu leta 1934. in so bili v začetku gradbeni stroški preračunani «a 5 milijonov. Pozneje so ie ti stroški zvišali. sbivbišče pa je dala mestna občina brezplačno na razpolago. * Nove telefonske zveze. Telefonski promet je odprt tudi na progah: Trbovlje-Ratenstein. (taksa za navaden razgovor 5 minut 2 70 zl. fr.). Kokra-Dunaj (5.70 zl. fr.), Razhenburg-Dunaj (5 25 zl. fr.), Veliko Gradišče-Dunaj (3.45 zl. fr., Vurberg pr i Ptuju-Dunaj (4 65 zl. fr.), Mari-bor-Mittelsbach (5.25 zl. fr.), Apače-Salz-burg (6.45 zl. fr.), Slatina Radenci-Salz-burg (3.45 zl. fr.), Rogaška Slatina-St. Pölten (4.20 zl. fr.). Ljubljana-Steinakir-chen (4 95 zl. fr.). Razgovori se bodo začeli s 15. t. m. vo, Ljutomer, Maribor levi breg, Maribor mesto, Mursko Soboto, Ormož, Prelog in Ptuj bodo zborovala 14. maja z začetkom ob 10 v veliki dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti. Namaa zborovanja je spoznati Prekmurje, n^^vernejšo postojanko naše domovine, ^^Jnanifestirati za naše skupne interese. ^Bvariši (ce), udeležite se zborovanja v cim večjem številu. Javite udeležbo svojim društvom. Sresko društvo v Murski Soboti bo preskrbelo obede po znižani ceni. Kdor re-flektira na kosilo, naj ga naroči z dopisnico pri sreskem društvu v Murski Soboti vsaj do ! maja, sicer se lahko zgodi, da ostanete brez prehrane, ker Murska Sobota ne razpolaga z velikomestnimi hoteli. Udeležba mora biti častna! — Med-društveni odbor. 3. Predlog za velikonočno darilo: Katera dama ni bila očarana nad modernimi vrečicami »Chintz«, ki jih je videla v naši izložbi ? Sedaj ima gospod priliko, da pokloni svoji dami te lepe reči. Izbrano seveda pri »NADA«, Frančiškanska ulica. * Iz Legije koroških borcev. Vse bivše borce za našo severno mejo, ki so sodelovali v letih 1918-20 v bojih na naši severni meji, stanujoče na Vrhniki in bližnji okolici, pozivamo, da se udeleže prvega članskega sestanka, ki bo 10 t. m ob 3 popoldan na Vrhniki v Rokodelskem domu. Na ta sestanek pride tudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane, ki bo poročal o že storjenem, kakor tudi o bodočem delu legije. Pridite vsi že organizirani ter privedite s seboj še one tovariše, ki niso včlanjeni, da se na sestanku osebno prepričajo o važnosti in velikem pomenu organizacije bivših borcev. * Objava ljubljanske ekspoziture nemškega konzulata v Zagrebu v dogovoru z ban-sko upravo: K volitvi upravičeni nemški volivci (bivši avstrijski zvezni državljani), ki nimajo veljavnih potnih listin (potnega lista. obmejne karte pre'.aznice). bodo lahko prekoračili mejo, če se pri odhodu izkažeio z glasovnico in starim potnim listom, ali z glasovnico in dom ora i co. ali pa z glasovnico in opcijskim dekretom na istem obmejnem kraju pri odpotovanju in pri povratku (prvo ne pred 12. uro 9. t. m., zaduje najkasneje 11. t. m. ob 12. uri) proti nabavi obmejne karte pri jugoslovenskem obmejnem oblastvu. * Odobrena je polovična voznina delegatom kola jahačev in podobnih ustanov, ki se bodo udeležili letne skupščine 10. t. m. v Beogradu. Pri odhodu na to skupščino mora vsak udeleženec kupiti celo vozno karto, ki bo v zvezi z legitimacijo veljala za brezplačen povratek. To vozna olajšava velja do 13. t. m. * Nova gimnazija v Gospiču. O potrebi novega gimnazijskega poslopja v Gospiéu se je že mnogokrat pisalo, te dni pa je bila občina pozvana z merodajnega mesta, naj si poišče primerno stavbišče. Ko bodo v Go-spiču našli stavbišče, bo prišla tja komisija strokovnjakov, ki bo stavbišce pregledala in dala navodilo za sestavo načrtov. * Velikonočne razglednice družbe sv. Cirila in Metoda uporabljajte za voščila, ker s tem podpirate našo narodno obrambno družbo. ■ Kino Sloga — Tel. 27*30 Samo še danes ob 16. in 19.15 uri Smrt člana najvišjega vojnega sodišča nekdanje Basije. V Bitolju je umrl bivfc ruski vojno-sodnijeki general Mih aito Bal jasni, po rodu iz Ukrajine, ki je bil član in večkrat tudi državni tožilec najvišjega vojnega sodišča v Petrogradu. To sodišče je obsodilo na smrt mnoge ruske sociakne revolucionarje, med njimi tudi Lenina, ki pa je bil takrat, ko je bila izrečena smrtna obsodbo, na begu. Cilan vojaškega sodišča je bil pokojni general tudi pod vlado Kerenskega. Pozneje se je pridružil Denikinovi armaKÜ in z njenimi ostanki je prišel v emigracijo. Pri nas je doba profesorsko službo in je služboval najprej v Bitolju. potem na Cetinju, pred nekaj leti pa se ie kot upokojenec «pet vrnil v Bi-toij. Zadela ga je kap. Komisija je našla njegovo stanovanje v velikem neredu, lepo pa so biLi zloženi najrazličnejši spisi, v katerih se bodo gotovo našle razne zgodovinske zanimivosti. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca marca: I. Podružnice: Sv. Trojica 147 din; Slatina Radenci 207 din; Ribnica na Pohorju 227 din; Rogaška Slatina 1000 din; Vrhnika 530 din; Celje ž. 624 din; Trbovlje 600 din; Brežice 25 din; Brdo 113 din; Maribor m. 1000 din; Limbuš 100 din; Laško 400 din; So-dražica 234 din; Slovenjgradec m. 215 din; Šiška ž 100 din; Ljubljana, šentp. ž. 2370 din; Ljubijana-Moste 500 din; Ljubljana, mestna ž. 82 din; Ljubljana, šent-jakob-trn. m. 160 din; Ljubljana, šentja-kob-trn. ž. 172 din. — II. CM obrambni sklad: podružnica Kranj 401 din. — Razni prispevki: Jugosiov. banka v Ljubljani 100 din; Občina Laško 100 din; Občina Ratovica 60 din; Ljubljanska kreditna banka 100 din; Občina Ziri 50 din; Mestna hranilnica Kranj 200 din; Ant. Gnus, Hrastnik 200 din; Mestna hranilnica Novo mesto 100 din; Občina g. Logatec 50 din; Slov pevsko društvo Lipa. Mengeš. 100 din; Hranilnica Vuzenice 100 din; Rodbina Kambič-Stritar, Ljubljana. 100 din; Darovi podruž. Beograd: Ana Pretnar 160 din; dr F Bončina 20 din; dr. F Stegenšek 100 din; Edo Delak 12 din; L. Šlajpah 48 din; dr. F. Rapotec 12 din; skupaj 10.816 din. * 0 graditvi velike turistične ceste oh jadranski obali so razpravljali v Splitu predstavniki gospodarskih organizacij ter zastopniki inženjerske zbornice. Po zaključku konference bodo podpirali akcijo za gradbo ceste Split—Sarajevo, kakor tudi za gradlo velike turistične ceste na Primorju. Cesta Split—Sarajevo bi vodila skozi kraje, ki so med seboj slabo zvezani in ki nimajo železniških zvez. Druga ce^ta pa na) bi šla preko Šibenika ter bi prestavljala jadransko turistično cesto, ki bi omogočila inozemcem priti z avtomobili v naše krnie. * Ogenj je upepelil nov kozolec. O mraku zadnjo nedeljo je gorelo v Malem Podlogu pri posestniku Vrhovšku. Nesrečno družino obiskuje požar za požarom. Prvič je Vrhovšku pred kakimi tremi leti pogorel kozolec, nato predlanskim hlev, zdaj pa spet kozolec, ki si ga je bil komaj nanovo postavil. V kozolcu je imel shranjeno krmo in slamo ter različno gospodarsko orodje ter dva voza. Prihitelim gasilcem se je posrečilo rešiti edino en voz. Tri ure so se trudili gasilci iz Vel. Podloga in Leskovca, preden so ogenj udušili. Vihar, ki je nato nastal, je ponovno zanetil plamen in že odišli gasilci so se morali vrniti. Kljub vsemu prizadevanju se gasilcem zdaj ni posrečilo ognja pogasiti, temveč so le bolj pazili, da se ni razširil na sosedne hiše. Škodo cenijo na 30 000 din; gospodar pa je bil zavarovan le za 20.000 din. Sumi se, da je za-žgal nekdo iz maščevanja. * Požar v gostivarski okolici, ki je opusto-šil. kakor smo že poročali, 48 ur, je povzro čil dosti več škode in gorja, kakor se je dalo sklepati po prvih vesteh. Se več Škode kakor v Mavrovu, kjer je tudi lani gorelo, je v naselju Ničiforovo. Tam je od 23 domačij ostalo samo nekaj zidovja, t ramo v ja in veliki kupi pepela, nad 1000 ljudi pa je izgubijo zavetje in tudi ves živež. V nesrečni vasi prebivajo po večini dninarji, ki so zdaj že z doma. Nesreča je hotela, da je ogenj izbruhnil na večer velikega gostivarskega sejma. V mnogih hišah, ki jih je zajel plamen. so bile doma samo žene z otroki. * Za veliko noč: Trst - Gorica - Opatija-Reka-Benetke-Padova-Milano (na velese-jem) -Rim. Prijavite se takoj pri Putniku v Ljubljani, Kranju ali na Jesenicah. Iz Hrastnika h— Podmladek Rdečega križa v Hrastniku vprizori v nedeljo 10. t. m. ob 17. v Sokolskem domu mladinsko pravljično igro »Pehta«, v režiji učitelja g. Pogačnika. Vabljeni vsi, posebno pa starši! _ALAHOV VET Ob 21.15 uri PREMIERA velikega in grandioznega filma iz cirkuškega življenja M A A Attila Hörbiger, Albert Matterstock in Anneliese 1 Juci/s Uhlig. Scala gerlsi, odlična cirkuška trupa, dre-sirane divje zveri, morski psi in konji, klovni polni humorja, odlična muzika in šlagerji. — Preskrbite si vstopnice že v predprodaji! Kdo bo zmagal na mednarodnem šahovskem turnirju v Ljubljani Ljubljana, 7. aprila. Že prihodnji ponedeljek se bo začel v Ljubljani mednarodni šahovski turnir kot jubilejna prireditev 251etnega obstoja Ljubljanskega šahovskega kluba. Vse priprave, ni jih za tak turnir malo, so zdaj končane, lista udeležencev popolna. Določeno je bilo, da bodo povabili 4 inozemske mojstre. Za četrtega so bila dolgotrajna pogajanja, naposled so izbrali madžarskega mojstra Lajoša Steinerja in bodo razen njega igrali od inozemcev še madžarski prvak S žabo, poljski prvak velemojster dr. Tartakower in češkoslovaški mojster Foltys. Imena naših udeležencev smo že objavili. V kavarni »Zvezdi«, klubovem lokalu LŠK je že od srede zelo živahno. Med prvimi turnirskimi udeleženci je namreč že prispel v Ljubljano dr. Tartakower. šahi-sti se naglo najdejo in tako sta si kmalu sedela nasproti z našim velemojstrom dr. Vidmarjem. Odigrala sta več partij, ob njuni mizi pa se je trlo radovednežev, ki so jih zlasti zabavale duhovite opazke zmerom zadovoljnega poljskega velemojstra. Ker ima tudi naš velemojster govorilno pripravo dobro namazano, je bilo pri partijah prav zabavno. Seveda med turnirjem ne bo šlo tako, takrat zahtevajo s polno paro delujoči možgani popoln mir. Kdo bo zmagal na turnirju? Odgovor je težak. Po prepričevalni zmagi Vasje Pirca v Lodžu bi skoraj pričakovali, da si bo osvojil prvenstvo tudi na tej prireditvi, V Lodžu je bil v sijajni formi, če jo bo zadržal, je najresnejši favorit za prvo mesto. Njegova najnevarnejša tekmeca bosta prav gotovo dr. Vidmar in dr. Tartakower, stara prekaljena turnirska igralca, ki sta že na neštetih mednarodnih borbah izvoje-vala lepe uspehe. Naš velemojster stopa po dolgem presledku spet v turnirsko areno in smo zato vsi radovedni na njegov uspeh. Pomanjkanje resnih partij se mu bo gotovo poznalo, vendar ne smemo pozabiti, da je šele nedavno zasedel na velikem mednarodnem dopisnem turnirju prvo mesto. Seveda je dopisni šah nekaj drugega kakor turnirski, za bistritev možganov pa je le dobra priprava. Dr. Tartakower živi samo v šahu. Je na glasu enega najduhovitejših glosatorjev šahovskih partij in zaradi nikoli usihajoče dobre volje in vedrega razpoloženja zelo priljubljen v šahovskem svetu. S svojo igro v Lodžu, kjer je za Pircem zasedel drugo mesto, pravi sam, da ni zadovoljen. Trdi, da je večino partij igral slabo, edino igro, ki jo je zares igral prvovrstno, pa je izgubil. Kajpak ni tako hudo, ker sicer ne bi zasedel drugega mesta. Poljski velemojster je zvit šahovski lisjak z bujno fantazijo ter je obenem s Pircem in dr. Vidmarjem najresnejši aspirant za prvo nagrado. Približno v isto kategorijo spadajo ostali trije inozemski udeleženci in naša mojstra Kostič in dr. Trifunovič. Zelo močan igralec je tudi dr. Astaloš, ki pa mu bržkone primanjkuje resnega treninga, da bi se lahko kosal z navedeno petorico. Pričakovati je, da se bo med Szabojem, Steiner-jem, Foltysom, Kostičem in dr. Trifunovi-čem razvila ogorčena borba za 3. do 7. mesto. Veliko presenečenje bi bilo, ako bi nekdo izmed Bröderja, Tota, dr. Astaloäa, Nedeljkoviča, Preinfalka in Milana Vidmarja ml. zasedel eno izmed gornjih mest. S tem nikakor nočemo omalovaževati njih znanja, menimo pa, da nimajo toliko tur-nirske rutine, četudi so teoretično prav gotovo enako dobro podkovani. Od navedenih bo Preinfalk prvič prestal ognjeni krst v mednarodni areni in smo prepričani, da med domačimi mojstri ne bo poslednji. Bolezen ga je sicer za dalje časa prikovala v posteljo, toda upajmo, da se neprisiljeni odmor ne bo preveč poznal v njegovi ign. Največje zanimanje med domačimi šahisti vlada za placement edinih amaterjev med udeleženci, Furlanija' in šorlija. Oba sta izvrstna šahista in bi si že davno osvojila naslov nacionalnega mojstra, ako bi razpolagala s časom. V tekmovanjih za dr žavno prvenstvo sta na vseh turnirjih dokazala, da spadata v isto skupino kakor naši mojstri. »Jutro« je k turnirskim nagradam prispevalo znesek 500 din, ki ga bo prejel tisti jugoslovenski udeleženec, ki bo dosegel najboljši uspeh nasproti zmagovalcem. O turnirju bomo redno obširno poročali. ! Iz Ljubljane u— Se enkrat oposarjamo na nocojšnji koncert Ljubljanskega Zvona. Slišali boste pesem o furmanih, ki so vozili vince po Savci in Dravci, pela Vam bo belokranjska ptica, slišali boste zgodbo o črnem možu, spremili Vas bomo v hišo božjo, v kateri done orgle, in se druži z ni imi glas soseske cele, s prelepo Goiar-jevo »Budnico« pa bo zaključen I. del večera. V II. delu pridejo na vrsto najprvo pesmi iz Slavonskega Broda, nato v narodni popevki pobožen pozdrav, kateremu sledi 5 veselih pesmi in 4 starosrbi-janske. Nato zopet narodna o devojki in nosilcu krste. Zapeta bo znana pesem »Muha in komarac« na narodno besedilo, končno pa podana prelepa slika jeseni. Najrazličnejši motivi, obdelani od najrazličnejših skladateljev, pa prenešeni tudi iz narodnih ust. Zato vabimo vse prijatelje Ljubljanskega Zvona in zborovega petja na nocojšnji koncert, ki bo ob 20 v veliki filh. dvorani Cene običajne koncertne. prodaja v knjigarni Glasbene Matice. u— Smuk-smuk zadnjič na Šentjakobskem odru. Kdor še ni videl te zabavne Bučarjeve spevoigre, naj ne odlaša Zaradi izredno lepega vremena bodo Sentja-kobčani zaključili sezono Za slovo jih obiščite v soboto 9 in v nedeljo 10. t. m. ob 20.15 uri. Vstopnice si nabavite že pri dnevni blagajni, ki bo odprta od sobote dalje. u— Razširjenost in vpliv alkohola na slovensko mladino je eden najbolj aktualnih sodobnih slovenskih mladinsko zaščitnih vprašanj Na tozadevnem predavanju, ki ga priredi Higienski zavod 11. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani bo predavatelj g. V. Jagodic z besedo in skioptičnimi slikami prikazal kako je alkohol razširjen med našo predšolsko, šolo-obiskujočo in šoli odraslo mladino in kakšne so posledice te razširjenosti. K predavanju vabimo Vstop prost. u— Stavke krojačev še ne bo konec. Čeprav je v mezdnem gibanju krojaških pomočnikov na obeh straneh mnogo uvidevnih ljudi, do sporazuma kakor vse kaže, ne bo tako izlahka prišlo. Do včeraj dopoldne so zapustili delo nameščenci 46 obratov. Inšpekcija dela je dopoldne sklicala predstavnike delodajalcev in na sestanku so razpravljali predvsem o potrebi, spraviti kolektivne pogodbe, ki so doslej določale v istem razredu po raznih delavnicah različne mezde, na skupno osnovo. Jutri se bodo po vsej priliki sestali zastopniki podjetij in delavstva na inšpekciji dela, in kakor smemo najbrž upati, bo vendarle prišlo do sporazuma. u— Mezdno gibanje v pradbeni stroki. Včeraj so se nadaljevala pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe med gradbenimi podjetniki in njihovim delavstvom v dravski banovini. V načelu sta obe stranki že prišli do skupnega stališča, le vprašanje krajevnih mezdnih kategorij je še ostalo odprto. Delavci predlagajo uveljavljenje treh, delodajalci pa petih kategorij. Zidarski mojstri so pripravljeni, zvišati mezde za 25 par na uro ali za 7°/o. stavbeniki pa za lOft/o. Prav tako še ni moglo priti do sporazuma v vprašanju doklad, ki jih delavci zahtevajo za delo na prostem ob deževnem vremenu in za delo na višjih odrih Te dni bodo imele delavske in delodajalske organizacije sestanke. da s svojimi člani končno pretre-sejo vse sporne zadeve, v torek pa se bodo pogajanja nadaljevala. u— Nov grob. V sredo je umrla v splošni bolnici v Ljubljani Elizabeta Sevgek. vdova, doma iz Šiške. Knezova ulica 5t. 25. Pogreb nokojne bo danes popoldne ob 16. iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag jd spomin! u— Namesto venca na grob pokojnega Žerjava Maksa, delavca tvrdke Hrovat et Komp, je darovalo uradmiStvo in delavstvo omenjene tvrdke ljubljanskemu protituber-loznemu dispanzerju znesek 216 din. za kar se dispanzer najiskreneje zahvaljuje. n— Frizerski salon Ivanuša v pasaži obvešča^ cenjene dame. da ima nastavljen prvovrstni personal z istim vodstvom. u— Naknadni pregled avtomobilov in motociklov po pravilniku za preizkušnjo motornih vozil bo v Ljubljani 13. t. m. od 8. do 12. ure na Bregu št. 20: dohod iz Novega trga. Komisija bo izdala istodobno dovolilo za uporabo vozila. K pregledu je pripeljati vsa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso bila pregledana. Zamudnike bo zadela kazen in se jim bo prepovedalo obratovati z ne-odobrenim vozilom. u— Nesreča v delavnici. V sredo nekaj po 21 so bili mestni reševalci nujno klicani na Ig, kjer je prišlo v delavnici ključavničarskega mojstra Cirila Podrža-ja do obratne nesreče. Do poznega večera je bil zaposlen 171etni vajenec Josip Šmit, pa mu je roka zašla v jermen stroja, da mu jo je zlomilo, hkratu pa mu je stroj zarezal veliko rano v dlan. u— Od šale do zares. Včeraj so pripeljali v bolnico 131etnega mizarjevega sina Franceta Tomšiča iz Zgornjega Kašlja. V šoli so se otroci v odmoru igrali, pa ga je eden izmed tovarišev v razigranosti tako nerodno zgrabil, da je padel in si zlomil roko. u— Stara, ne nova nesreča. Med žrtvami prometnih nezgod je bila oni dan omenjena gospa Amalija Radeličeva z Janči-gajeve ceste. Nesreča pa se ji je pripetila že pred tedni in je zdaj prišla v bolnišnico samo zaradi nove obveze. Iz Cel]a e— Mestni svet bo imel danes ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odbornikov. e— Predavanje o vplivu sporta na telesni razvoj bo priredji Okrožni odbor LNP v Celju v sredo 13. t. m. ob 20. v poslopju Delavske zbornice v Raz lago vi ulici. Predavanje bo združeno s skioptičnimi slikami. Predaval bo mestni fizik g. dr. Ivan Podpečan. Za nogometaše je udeležba obvezna. Vabljeni so tudi ostali športniki. SAMO OB 16. URI EN DAN SMEHA JONO MATICA I m I e_ Razširjenje vodovodnega omrežja. Mestna obema bo rarzširile vodovodno omrežje v naselbini ob Dečkovi cesti in razpwuje v to svrho dobavo 542 metrov li- toželeznih asfaltiranih vodovodnih cevi ter raznih fazonsküi komadov. Ponudbe je treba vložiti do vštetega 20. L m. v vložišču mestnega poglavarstva. Material mora odgovarjati v dimenziji in kvaliteti nemškim industrijskim normal i jam. KINO UNION Danes premiera zgodovinskega filma »LUKBECIJA BORGIA«: Tragična smrt mladenke. V cel jski bolnišnici je umrla v sredo zvečer, stara komaj 19 let, Ida Kresnikova iz Creta pri Celju, hčerka višjega sodnega oficiala g. Jakoba Kresnika in frizerka pri g. Peperni-ku v Celju. Pokojna si je pred nekaj dnevi po nesreči zastrupila kri. Oddali so jo v celjsko izoürnico, kjer je podlegla zastrupi j en ju. Danes ob 17. jo bodo položili na mostnem pokopališču k zadnjemu počitku. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno so-žalje!___ KINO METROPOL. Premiera najnovejšega filma »MONIKA« (Maria Andergast). e— Žrtev kolesarja. Na cesti v Laškem je v sredo popoldne neki kolesar podrl 67-letno Marijo Voduškovo iz Laškega na tla in ji zlomil desno roko v nadlaktu. Pone-srečenko so oddali v cdjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Odlikovanje obmejnih gasilcev. Gasilska zajednica dravske banovine je odlikovala s srebrnim križcem za zasluge v gasilskem pokretu člane gasilske župe Mari-bor-levi breg gg. sanitetnega inšpektorja dir. Ivana Ju ročka, župnega tajnika Albina Ambrožiča in člana župne uprave Franca Breznika, predsednika čete v Sv. Ani v Slovenskih goricah. Gasilska ž upa Maribor-levi breg, kateri načeljuje starešina g. Srečko Kranjc. veleizvoznik iz Pesnice, ima važno področje v humanitarnem in nacionalnem pogledu. Svojo nalogo zgledno izvršuje župno starešinstvo s pomočjo svojih. po večini že vzorno opremljenih čet, kar so pri-Anali tudi predstavniki gasilske zajednice po zaključku strokovno-tehnič-nega gasilskega tečaja v Mariboru. Odliko vancem čestitamo. a— Cankarjevo »Lepo Vido« bodo uprizorili v gledališču v petek 8. aprila dijaki klasične gimnazije pod okriljem PJS v režiji gledališkega režiserja g. Milana Kosiča. S to prireditvijo se hočejo spomniti pred 20 leti umrlega pisatelja Ivana Cankarja. Ne pozabite! a— Srednje in meščanske Sole t Marib<>-ru pri rede na cvetno nedeljo 10. t. m. ob 10. v Unionski dvorani slavnostno glasbeno akademijo Prijatelji šolske mladine so iskreno vabl jeni ! a— Gosto\'anje Mirka Jelačina V nedeljo zvečer gostuje v opereti kot Schubert v »Treh mladenkah« g. Mirko Jelač-m. To bo nepreklicno zadnja predstava te operete v tej sezoni. Veljajo znižane cene. &— Trgovina z belim blagom? V Mari-bomj se je pojavil neki Martin K., ki sc je suka1! predvsem v družbi žensk. Policija j« uvedla preiskavo, ki je ugotovila, da ie Martin K. nagovarjal nekatere ženske, naj gredo z njim v Slavonijo, kjer ima pripravljene zanje lepe službe in kjer se jim bo dobro godilo. Policija ga je aretirala, &— Kriminal. Josipu Drobniču iz Kandi-je pri Novem mestu so iz neke gostilne r Vetrinjski ulici odnesli še neizsledeni storilca kovčeg. Gostilničarju Alojziju Dolin-šku so odpeljali 7 in pol m dolg čoln, ki ga je imel shranjenega v bližini Schmiede-rerjevega posestva. Tapetniškemu pomočniku Ivanu DoJinarju, tovarniški delavki Mariji Marčičevi iz Podove ter zasebnici Antoniji Lugwvovi pa so izginila kolesa. a— Peš na tokijsko olimpiado. V Maribor je prispel publicist Bruno Höglingor i c Češkoslovaške, ki potuje peš na olimpiado v Tokiu 1940. a— Delovni trg. Borza išče za takojšnji nastop več krojaških pomočnikov, strojar-ja za kožuhovino ter poročenega vrtnarja. Iz Ptuja j— Občinska »eja bo danes v petek ob IS. uri. Na dnevnem redu bo predvsem nabava novega škropilnega avtomobila. Nadalje »e bodo na taji^ seji obravnavale personalne zadeve. j— Fotografski k]Ub je začel delovati. Pred kratkim je bil v Ptuju ustanovljen Fotografski klub, ki je imel te dni prvi sestanek, šteje 40 članov. Na sestanku se je vršilo poučno predavanje o fotografiji. Za prihodno nedeljo je določen prvi izlet v okolic». Zbirališče ob 8. pri starem stolpu v parku. Pri tem izletu se bo do zbirali novi motivi za fotografiranje. Ciani se opozarjajo ,da bo klub na magistratu razobesil tablo za objave o delovanju kluba in njegovih članov. j— Zvočni kino Ptuj predvaja jutri ob 20. in v nedeljo 10. t. m. ob pol 19. in pol 21. film »Kraljev tenor«, za dodatek pa Alfa tednik in kulturni film o naši državi. Iz Ljutomera lj— Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomeru predvaja v soboto 9. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo 10. t. m. ob 4 popoldne in ob 8 zvečer film »Kreutzerjeva sonata« po istoimenskem svetovno znanem Tolstojevem romanu. Kot dodatek Foksov tednik. * RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Občni zbor podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Radečah pri Zidanem mostu bo 10. t. m. ob 15 v gostilni ge. Ljudmile Hmelj v Radečah št. 100 Z ozirom na važnost podružnice, se vabi člane in prijatelje CMD k polnoštevilni udeležbi. Vsakdo naj si čimpreje preskrbi srečke državne razredne loterije ker bo prvo žrebanje že 13« in 14* t. m. Dobite jih v »ZADRUŽNI HRANILNICI« V LJUBLJANI DALMATINOVA ULICA SI. 6. Gospodarstvo Težnje In zahteve našega gospodarstva Živahna plenarna seja Zbornice za TOI Ljubljana, 7. aprila. Ob skoro polnoštevilm udeiezoi zborničnih sveuuKov je bua danes plenarna seja Zoornice za TOI. Predsednik g. Ivan Jeia-cin je prea prehodom na dnevni red preci lai pismo zborn. svetnika g. Josipa Ue-bcaa, ki sporoča, da so v zadnjem času nastale v obrtnem odseku neznosne razmere, da je bil opetovano napaden in da ne more sodelovati v odseku, doKier ne dobi zadoščenja. Zato vpraša v svojem pismu zbur-nico, kaj namerava ukreniti, da se bo lahko delo v obrtnem odseku nadaljevalo nemoteno in brez izpadov. Predsednik g. Jelačin je na to odgovoril, da se je o stvari inlormual in da se je siično izjavil tudi čian obrtnega odseka g. Zadravec. Oba gospoda je prosil, naj se v smislu § 24. zborničnega reda zaenkrat zadovoljita s tem, tla bo zadeva predložena prihodnji seji zborničnega predsedstva, ki naj vso stvar podrobno prouči, na kar sta oba zbornična svetnika pristala. Predsednik je nato sporočil, da je kr. banska uprava odobrila zbornični proračun za tekoče leto in dovolila pobirati 8 % tiokiado na pridobnino in družbeni davek, kakor tudi minimalne prispevke v sklenjeni izmeri. Dodatnih taks za obrtni odsek banska uprava še ni odobrila, temveč je to pričakovati v najkrajšem času. Na zadnji predsedstveni seji je zbornica pooblastila predsednike odsekov, da izvedejo imenovanje v davčne odbore v lastnem delokrogu in so se predsedniki odsekov tega pooblastila poslužili ter izvedli imenovanje v roku, ki je bil za to določen. Nadalje je predsednik sporočil, da je namestnik zborničnega svetnika g. Lovro Planina v Skofji Loki podal ostavko na to svoje mesto. Predsedstveno poročilo Iz predsedstvenega poročila, ki so ga dobili vsi zbornični svetniki, posnemamo naslednje podrobnosti: Gospodarski položaj našega področja je bil redkokdaj tako nejasen in nedoločen kakor v zadnjem času. Gospodarsko-poli-tične spremembe ob naših mejah nadalje določbe novega finančnega zakona in število nerešenih gospodarskih in obrtnoprav-n:h vprašanj, vse to povzroča nesigurno razpoloženje in poslovno vzdržljivost, kar nalaga zbornici dolžnost, da skuša pospešiti ureditev perečih vprašanj v tej smeri, da se upoštevajo posebne težkoče dravske banovine. Trgovinsko-politična vprašanja Z naglo priključitvijo Avstrije k Nemčiji je nastala za našo gospodarsko politiko vrsta važnih vprašanj, ki jih bo treba nujno urediti. Zanima nas predvsem vprašanje trgovinske pogodbe in plačilnega sporazuma z bivšo Avstrijo, vprašanje obmejnega prometa, pravne pomoči in številnih gospodarskih sporazumov, ki jih bo treba z Nemčijo obnoviti. Po zadnji statistiki znaša udeležba Nemčije in Avstrije v naši zunanji trgovini skupaj preko 40%. Priključitev k Nemčiji bo imela za posledico, da se bo znatno preusmeril avstrijski izvoz in uvoz in da se bodo spremenile produkcijske osnove za mnoge gospodarske panoge. V notranjem prometu je pričakovati, da bo v bodoče še večji pritisk velenem-ške industrije na naša tržišča, predvsem na periferno ležečo dravsko banovino Z Italijo smo ob koncu marca praznovali obletnico nove ureditve političnih in gospodarskih odnošajev V gospodarskem oziru navzlic obojestranski želji še niso prišle do pravega izraza posledice zboljšanja političnih odnošajev Zaenkrat so ostali brez praktičnih rezultatov napori, da bi se našli primerni kompenzacijski predmeti za uvoz iz Italije, ki bi omogočili uravnoteženje plačilnega prometa. Naša zunanja trgovina se je lani znatno povečala in zaznamuje aktivni saldo preko ene milijarde dinarjev. K temu je v prvi vrsti pripomogla obilna letina koruze, ki •e z rekordnim donosom 53 milijonov metrskih stotov prekosila vse dosedanje letine. Sam izvoz koruze ie lani dosegel skoro 700 milijonov dinarjev. Izredno konjunkturo ie imel zaradi splošnega oboroževanja tudi naš izvoz rud in kovin, ki je dosegel nad eno milijardo dir.ariev Za izredno povečanje obsega in aktivnosti našega izvoza so bili merodaini torej predvsem izredni momenti. zato nas dosežene številke ne smejo zavajati preko stvarnosti. Zmanjšanje števila industrijskih obratov V našem domačem gospodarstvu so preteklo leto celo vrsto krajev zadele elementarne nezgode. ki so povzročile mnogo škode. Naše vinogradništvo in sadjarstvo je imelo izredno slabo letino in skoro popolnoma izostal 100 milijonski dohodek, ki ga običajno dajeta ti dve panogi kmetovalcem. V teku zimskih mesecev je priS'o do skrčenja obratov v nekaterih Industrijskih panogah. Statistika nam kaže, da v Sloveniji ni več ugodnih pogojev za osnovanje novih industrij, število industrijskih obratov se je lani celo zmanjšalo. Prijavil jenih je bilo 13 obratov, od javi jenih pa 18. Naše kreditne razmere Na denarnem trgu se polagoma izvaja •mobilizacija vlog, denarni zavodi morajo postopati skrajno oprezno, da si zavarujejo sigurno zaledje. Vse te naporne transakcije so bile že v najboljšem teku, ko je odpis 25 terjatev pri kmečkih dolgovih pokvaril dober del načrta, živahnejši promet v trgovini in večja zaposlenost v glavnih panogah industrije se ne smeta smatrati kot simptona, da je naše gospodarstvo že v celoti premagalo krizo in da smo v dobi gospodarskega poleta. Ta sodba je enostransko zasnovana. Važna je tudi kreditna politika privilegiranih denarnih zavodov. Pri ljubljanski podružnici Obrtne banke kraljevine Jugoslavije je bilo lani eskontiranih 2200 menic v skupnem znesku nekai nad 22 milijonov Din. Povprečni znesek 1 menice je znašal le 10.800 Din. Poslovanje ljubljanske podružnice nam kaže, da je kreditni plasma na področju dravske banovine relativno najsigurnejši in najsolidnejši, Obrtna banka pa tega ne upošteva pri kreditnih pogojih in izvaja dalie pretiran formalizem. Pri Narodni banki je lani od skupnega eskonta odpadlo na ljubljansko in mariborsko podružnico le 104 milijone Din (od celotnih 1432 milijonov) kar je v popolnem -»r^sss^? r jrodukcijo, z našimi kreditnimi potrebami in s potencialom našega izvoza. Narodna banka je postala tudi odločilen faktor v naši zunanji trgovini m trgovinski politiki in je postala činitelj, ki dirigira gibanje naše zunanje trgovine. Mnogi ukrepi te institucije pa ne izvirajo zgolj iz stremljenje po uravnoteženju klirinških plačil in pogosto zaman iščemo razloge, ki bi te ukrepe utemeljevali. Narodni banki tudi ni uspelo, da bi zmanjšala zastoj v klirinškem prometu. V važnem vprašanju obnove likvidnosti in sanacije denarnih zavodov se Narodna banka omejuje na vlogo pasivnega opazovalca. Nasprotno pa vidimo, da je ve3 interes usmerjen na to, da se za bodoče postavi vse privatno denarništvo pod neke vrste kontrolo in dirigiranje od strani Narodne banke. Po izkušnjah, ki jih imamo, moramo na ta stremljenja gledati z nezaupanjem, ker pomenijo v svojem končnem efektu slabitev kreditne neodvisnosti našega gospodarstva, v kolikor smo jo še mogli ohraniti. Omeniti je še Poštno hranilnico, ki ima 1 in Va milijarde hranilnih vlog in ves ta denar porablja za alimentiranje državnega kredita. Za oživljenje in normalizacijo kreditnega gospodarstva torej še niso ustvarjeni novi pogoji, brez katerih se sanacija ne da izvršiti. Lani je naše državne ustanove zadel še udarec z Izvedbo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Od slovenskih denarnih zavodov je Privilegirana agrarna banka prevzela za 480 milijonov kmečkih posojil. Odpis, ki je šel na breme upniških denarnih zavodov znaša okrog 120 milijonov Din. Tu pa še ni upoštevana izguba pri privatnih kmečkih upnikih, med katerimi je mnogo trgovcev in obrtnikov. Trgovcem moralo kmetje sicer vrniti 100% toda brez obresti, kar je pri 121etni amortizacij1 bolj neugodno, kakor če bi sklenili takojšnjo poravnavo na polovico. železniške tarife in cestno vprašanje Zadnje mesece je bilo v središču pozornosti vprašanje preureditve železniških tarif. Razprave v tarifnem odboru so trajale nad 2 meseca. Pod vtisom teh razprav je morala železniška uprava bistveno omiliti svoje prvotne zahteve in se bo povišanje gibalo v zmogljivih mejah. Prihodnji teden bo še zaključna razprava v tarifnem odboru, in sicer o načrtu aneksa k tarifi, ki je za Slovenijo življenjske važnosti. Vprašanje modernizacije naših cest se približuje končni ureditvi. Na podlagi pooblastila finančnega zakona bo finančni minister izdal uredbo glede ustanovitve državnega cestnega fonda in banovinskih cestnih fondov. Zbornica je že lani proučevala tak načrt zakona, pa ga je morala iz tehničnih razlogov odkloniti, ker je bil sestavljen na strogo centralistični podlagi, tako da je predvideval največji del dohodkov za skupni državni fond. neznatni del dohodkov pa za banovinske dohodke. Načrt je vseboval tudi nove davščine in dajatve ki bi v predloženi obliki pomenile obremenitev cestnega prometa. Pomanjkljiv pa je bil načrt glede določb o najetiu nameravanega posojila in glede investicijskega programa. Proračunska raznrava ni prinesla v to vprašanje nič več jasnosti. Po izkušnjah z razdelitvijo miliiardnega posoiila za javna dela se je bati, da bodo tudi pri novi ureditvi potrebe naše banovine zapostavljene. Novelizacija obrtnega zakona Veliko je zanimanje za načrt novele obrtnega zakona. Ta zakon je bil izdan v dobi gospodarske konjunkture, ko nismo mogli računati z izrodki in pojavi, ki jih je prinesla gospodarska kriza. Praksa šestih let, odkar je zakon v veljavi, pa je tudi sama prinesla vrsto novih vprašanj. Tu se nudi tudi prilika, da se popravijo nedostatki, ki so jih povzročili drugi specialni zakoni, zlasti zadružni zakon, ki je globoko posegel v pridobitno delavnost in v sistem, na katerem je zgrajen obrtni zakon. Gospodarske zbornice so že leta 1934. izdelale načrt za dopolnitev tega zakona. Po petih letih vidimo, da znaten del teh predlogov v načrtu ni upoštevan, drugi pa so formulirani bistveno drugače, kakor se glasi predlog zbornic. Vrhu tega je od-godena ureditev ravno onih poglavij, ki so za industrijo najvažnejša. Naša zbornica vztraja tudi še danes v glavnem na smernicah, ki so bile sprejete na konferenci zbornic leta 1934. Fiskalna obremenitev Za bodoči razvoj gospodarstva v naši banovini je zlasti neugodna okolnost, da znaša davčna obremenitev v dravski banovini še enkrat toliko, kakor v pretežnem delu ostale države. Medtem ko imajo ostale banovine povprečno 25% banovinske do-klade. znaša ta doklada pri nas 95%. Prav tako obstojajo v naši banovini razne druge samoupravne davščine, ki jih drugje ne poznajo ali pa vsaj ne v taki meri. K temu je še dodati razliko v prevoznih stroških, v mezdnem razmerju, ter draginje, kar vse kaže neugodno sliko za industrijsko delavnost. Lani se fiskalna obremenitev nikjer ni zmanjšala, temveč se je ponekod še poostrila zaradi poostrene kontrole, ki jo izvaja lani ustanovljen kontrolni oddelek v finančnem ministrstvu. Carinski ažio je bil jeseni znova zvišan. S carinsko novelo je bil ukinjen carine prost uvoz strojev, kar ima za posledico, da se pri uvozu poleg carine pobira še 8% skupni davek na poslovni promet. Ta obremenitev znatno po-dražuje investicije. Po 14 letih bo treba pristopiti k reviziji carinske tarife, pri čemer se morajo znižati pretirane uvozne carine na instalacijski elektrotehnični in strojni material. Novi finančni zakon prinaša povečanje taksnih stroškov v blagovnem prometu po železnici in pri carinjenju blaga, zlasti pa v sodnih zadevah. Tu je obremenitev 50% povišanja najbolj občutna. Razen tega vsebuje finančni zakon pooblastilo za uvedbo posebnega dodatka na državne davke za kritje novega 4 milijardnega notranjega posojila. V zvezi s tem bo izdana posebna uredba, ki bo določila obvezno nalaganje poslovnih rezerv in rezervnih skladov v državne papirje. Tudi banovinski proračun je povečan in zgledu so sledile tudi številne občine. Ljubljana je povišala proračun za 18 milijonov, Maribor pa ga je povišal za 3 milijone. Da gospodarski položaj ni najugodnejši, dokazuje število sodnih eksekucij in zemljiških vknjižb. Lani je bilo po uradnih podatkih 72.000 predlogov za sodno ekse-kucijo, pretežno za javne dajatve, kar priča, kako težko izpolnjujejo naši davkoplačevalci svojo zakonito dolžnost. V zadnjih dveh letih se je zemljeknjižno zavarovalo v naSi banovini za 214 milijonov Din dolgov. Zbornica je lani Izročila Številne intervencije glede davčnih prepisov ali tolmačenja davčnih predpisov. Med drugim se je zavzela tudi za to, da se pavteliraaje pridobnine razftiri tudi na male trgovinske obrate, zlasti na one brez stalnega lokala in brez pomožnega osebja. Ponovno se Je zavzela za to, da bi se zneski, ki jih podjetja naklonijo v kulturne, dobrodelne ln socialne svrhe. priznali kot odbitne postavke in da se ne bi od tega Se plačeval davek. To bi omogočilo podjetjem, da bi v večjem obsegu podpirala akcijo za zgradbo delavskih stanovanj, zdravstvenih ln vzgojevalnih naprav itd. Zavzela se je tudi za to. da bi se pavSaliral skupni davek pri manjših obratih. Zbornica Je ugovarjala nameravani reviziji nezgodnega zavarovanja, ki bi prinesla za prihodnje razdobje petih let v vsej državi skoro 26 milijonov več dohodkov. KroSnjarstvo Borba zbornice proti nadlogi krpSnJar- stva je znana, številne so akcije, da se to vprašanje uredi. Zato nas je tem bolj iz-nenadilo stališče ministrstva glede kroS-njarenja z manufakturnim blagom, ki deloma dopušča krošnjarenje. Zato je zbornica ponovno opozorila ministrstvo na pritožbe zaradi krošnjarenja z manufakturnim blagom in je zahtevala da se to krošnjarenje sploh prepove. Nadalje Je zbornica intervenirala v številnih zadevah poštnega in telefonskega prometa. Zbornica je nastopila tudi proti pravilniku o pobiranju pavšalne vozninske takse za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili in je dosegla, da se v Sloveniji ni izvajal. Sedaj je ta pravilnik s finančnim zakonom ukinjen in so uvedene nove določbe glede vozninske takse. Zadeve gostinstva Za gostinstvo je važno, da je bilo lani definitivno rešeno vprašanje banovinske trošarine. Z novim pravilnikom se sicer ni ugodilo zahtevi po uvedbi pavšalnega pobiranja trošarine, vendar pa je prišel pod kontrolo promet z alkoholnimi plačami. žal tudi ta pravilnik nI brez trdot za gostinstvo. Na intervencijo zbornice je banska uprava dovolila obročno plačevanje trošarine od vkletenega vina in je dovolila točilcem odbitek kala v višini 3%. Po zaslišanju zbornice je ban 15. marca izdal odredbo s katero se uveljavljajo določbe uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih za letoviške kraje in za velika mesta v dravski banovini. Računski zaključek Poročilo o računskem zaključku je podal zbornični svetnik g. Zadravec. ki je med drugim omenil, da je zbornica lani pri dohodkih dosegla presežek 453.000 din ki ga ie porabila za večje odplačevanje zborničnih dolgov ter za okrepitev zborničnega pokojninskega sklada. Poleg v proračunu predvidenih 115000 din je zbornica ponabida za odplačilo dolgov Se 145.000 din. Za kritje primanjkljaja pokojninskega sklada je bil porabljen znesek 76000 din in vrhu teca 100.000 din kot izredni prispevek. Dejanski redni dohodki so znašali 3,419.000 din, od tega predstavlja zbornična doklada znesek 2,660.000 dim. Donos zborničnih taks je znašal 815.000 din. Novelizacija obrtnega zakona O poteku razprav o novelizaciiji obrtnega zakona, ki so bile v posameznih odsekih, je poročal zbornimi predsednik g. Ivan Jelačin. ki je omenil, da ni bilo pričakovati, da fcodo odseki docela soglasni. Ker so v predsedstvu zastopani vsi odseki je predlagal. da plenum pooblasti predsedstvo, da izvrši enotno stilizacijo predlogov zbornice. O stališču obrtnega odseka je poročal podpredsednik g. Ogrin. Načrt novele vsebuje nekaj važnih sprememb, ki so jih predlagale zbornice. V načrtu novele pa je treba izvršiti razne spremembe. Predvsem ie treba prestilizirati § 1. ki govori o tem. kaj se smatra za obrtno opravilo, ki je podvrženo predpisom zakona, da se omeji izigravanje obrtnih predpisov, zlasti s tako zvanim delom v lastni režiji. Nujna potreba je sprememba določb, ki se nanašajo na izvrševan .je rokodelskih del v kaznilnicah, im določb, ki se tičejo zaščite obrtništva pred Suàmarstvom iin nelojalno konkurenco, zlasti s poostritvijo kazen-kih sankcij, t. j. z zaplembo orodja in blaga, ki se najde pri šušmarju. ter z onemogočenjem nadaljnjega nelegalnega obratovanja. Omajiti je vzgojo vajencev v tovarniških obratih. Potrebne so spremembe glede prisilmosti stanovske organizacije in predpisov social no-političnega značaja, zlasti glede odpovednega roka. Definirati je tudi. kaj je industrijski obrat. Stališče trgovinskega odseka je pojasnili predsednik teca odseka g. Albin Smerkolj, ki je ugotovil, da v noveli niso v oeloti sprejeti predlogi zbornic. Naglašal je potrebo sprememb glede poslovanja kan zu mn ih zadrug glede krošnjar jenja in glede trgovskih potnikov. Tudi podpredsednik industrijskega odseka g Rihard Skubee je v imenu tega odseka ugotovil, da niso upoštevani predlogi zbornic, zdasti glede določi. § 219 in 220. V noveli je treba določiti rok za zastaranje terjatev za prekourno delo. Industrijski odsek se izjavlja proti okrnitvi pristojnosti razsodišč z znižanjem maksimalne višine spornega predmeta od 12.000 na 3000 din. Pozdravlja pa predloge glede spremembe določb o zaščiti domače delavnosti in o primerjalni bazi za tuje ponudbe. Zbornični plenum je nato soglasno pooblastil predsedstvo da izvrši enotno stilizaciio predlogov zbornice. Avtonomija obrtnega odseka V zvezi z vprašanjem razširjenja avtonomije odsekov je predsednik g. Ivan Jelačin poročal o poteku seje finančnega odbora, ki je po vsestraroski razpravi sklenil naslednje: Obrtni odsek, ima nalogo, da izdela do 1. julija t. 1 predlog, kako si zamišlja avtonomijo obrtnega odseka. Svoje poročilo naj- predloži zborničnemu predsedstvu, ki ga bo potem odstopilo posameznim odsekom, da bodo o njem sklepali. Sklepe odsekov je potom finančnega odbora sporočiti plenumu na prihodnji seji Ako obrtni odsek do 1. julija ne dostavi poročila in predlogov, se smatra, da je s tem vpraša-| nje avtonomije odstavljeno končno z dnev- nega reda. To poročilo je bilo soglasno j sprejeto. Zastopstvo gostinskega odseka v predsedstvu Obširna debata se je razvila o predlogu predsednika gostinskega odseka g Cirila Majcna glede na odločbe trgovinskega ministrstva, ki ni odobrilo, da bi imela zbornica četrtega podpredsednika. Zbornica naj bi sklenila, da zaprosi za spremembo besedila uredbe o zbornicah, in sncer tako, da bi imej vsak odsek svojega podpredsednika. razen onega odseka, ki mu pripada predsednik zbornice. Predsednik g. Ivan Jelačin j« nato poročal, da vztrajata trgovinski m industrijski odsek na tem, da naj pripada vsakemu odseku 1 podpredsednik. Glede na to je predsednik g. Ivan Jelačin stavil predlog, po katerem naj bi zbornica zahtevala spremembo uredbe v tem smislu, da bi imela zbornica toliko podpredsednikov, kolikor ima odsekov, medtem ko sme imeti po sedanjem besedilo uredbe največ 3 podpredsednike. Ker zahteva gostinski odsek mesto podpredsednika zaradi tega, da bo odsek zastopan v predsedstvu tudi tedaj, če se predsednik gostinskega odseka ne more udeležiti seje, naj bi sc vrhu tega spremenil statut zbornice v tem smislu. da bi predsednika v njegovi odsotnosti zastopal v predsedništvu njegov namestnik. Temu predlogu predsednika je ugovarjal podpredsednik, Ogrin, češ. da bi se s tem spremenilo ra^^Me glasov y zborničnem predsedstvu ^^Biični svetnik Zadravec pa je grajal, a^Bredsednik obrtnega odseka g. Ogrin te^i vprašanja ni iznesel v obrtnem odseku. Podpredsednik Ogrin se je izgovarjal, češ da zato ni vedel, pa ga je predsednik takoj zavrnil, kajti vsak odsek dobi v razpravo ta predlog podpredsednik Ogrin pa je že na seji predsedstva zavzel odklonilno stališče o tem vprašanju. Tudi član obrtnega odseka zb sv Kavka je ugotovil. da so člani ubrtnega odseka šele danes zvedeli za to vprašanje Po daljši debati v katero so posegli gg Skubec, Avse-nek. Smerkolj in generalni tajnik Mohorič je predsednik gostinskega odseka. Ciril Majcen izjavil, da umika predlog, da se vprašanje razčisti na prihodnjih odsekov ih sejah Samovoljno imenovanje članov davčnih odborov Pri samostojnih predlogih se je razvijala živahna polemika o imenovanju članov v davčne odbore. Zbornični svetnik g. Zadravec je omenil, da so dobili zbornični svetniki nalogo, da v sporazumu z združenji stavijo predloge za imenovanje članov davčnih odborov. To so tudi storili v soglasju z obrtniškimi združenji, vendar pa so bile imenovane druge osebe, tudi take, k1 jim razmere v okraju niso znane Te spremembe pa je izvršil predsednik obrtnega odseka g. Ogrin. Na ta očitek se je g. Ogrin zgovarjal. da je imenovanje izvršilo predsedstvo, pa ga je zopet zavrnil predsednik, ki je ugotovil, da je predsedstvo le potrdilo predloge odsekov, ker je pooblastilo predsednike odsekov, da izvršijo imenovanje Zbornični svetnik g Re-bek je k temu še pripomnil, da se je gosp. Ogrin tudi na seji obrtnega odseka o tem vprašanju izgovarjal na predsedstvo. Z enako pritožbo je prišel tudi zbonrčni svetnik g. Bureš iz Maribora, kjer so prav tako združenja stavila soglasen predlog, pa so bili imenovani drugi ljudje. Sploh so člani zbornice ostro grajali postopanje podpredsednika g. Ogrina o tej zadevi. Predsednik g Ivan Jelačin je še omenil, da je bilo vprašanje imenovanja članov davčnih odborov tudi vzrok, da je namestnik zborničnega svetnika g. Lovro Planina v Skofji Loki podal svojo ostavko. Ob zaključku debate se je g. Ogrin postavil na enostavno stališče, češ da ni mogoče vsem ustreči, med tem ko je zbornični plenum zavzemal stališče, da mora zbornica upoštevati sporazumne kandidature združenj. Taksna prostost zadrug Na podlagi finančnega zakona za leto 1938/39 je finančni minister izdal odlok, da se gospodarske zadruge, ki so svoja pravila prilagodile zakonu o gospodarskih zadrugah oproščajo plačevanja takse: 1) za vse svoje prijave za vpis v zadružni register, 2) za vsa overovljenja podpisov upravnega odbora. 3) za overovljenje prepisa pravil 4) za objavo v Službenih novlnah, da je zadruga vpisana v register. 5) za overovljen ie podpisov na izjavi za pristop v zadrugo. 6) za vpis zadružnikov v sodni spisek. 7) za potrdilo spremembe pravili, za vpis teh sprememb v zadružni regnster in objavo v Službenih novinab, 8) za potrdilo sodišča, da so osebe, ki 60 v njem navedene kot člani upravnega odbora vpisane v zadružni register, 9) za prijavo spremembe v sestavi upravnega odbora zaradi uvedbe v zadružni register in za objavo o tem 11) za prijavo veljavljenju skupščinskih odlokov v zadružni register in so objavo o tem. 11) za prijavo sodišču za vpis v zadružni register, če kak član odstopi ali Če umre. alii pa če je bil izključen, 12) za izjave zadružnikov, kdaj je kdo prenehal biti član ali kdaj je bil vpisan v zadružni register, 13) za izplačila zadružnikov 14) za prenos vplačil od enega zadružnika na drugega, 15) za prijavo so diišču. da ie in kdaj je zadruga prenehala obstojati in za objavo tega v »Službenih no-vinah ter za obvestilo poverjenikom. 16) za prijavo upravnega odbora 7aradi otvoritve konkurz, 17) za prijavo likvidatorjev sodišču od strani nadzornega odbora in vpis tega v zadružni register, overovljenje podpisov likvidatorjev in objavo imen likvidatorjev, 18) za overovljenje podpisov od strani državnih oblasti, 19) za prijave državnim oblastem, 20) za potrdila o zadolžnicah zadružnikov, če jemljejo denar na posodo pri svojih zadrugah 21) za prijavo letnih bilanc ki računov državnim oblastem in za njihovo objavo v Službenih novinah. 22) za tekoče račune zadružnih zvez in zadrug, ki jih imajo pri Poštni hranilnici in Državni hipotekama banki, 23) za prošnje, poslane državnim oblastem zaradi intervenc'je za revizijo. _ Gospodarske vesti — Pogajanja z Nemčijo. Kakor poročajo iz Beograda, je nemška vlada že pozvala našo vlado na trgovinska pogajanja v zvezi s priključitvijo Avstrije. Trgovinska pogajanja naj bi se vršila v Berlinu. Naša delegacija naj bi odpotovala v Berlin ob koncu tek. meseca. — Kartei za čokoladne Izdelke. Iz Beograda poročajo, da je bil v kartelni register vpisan kartel za čokoladne izdelke. Kartei Je sklenjen do 22. VH. 1940. Predmet karte la so naslednji predmeti: čokolada za kuhanje, boljše vrate čokolade ter kakao. Dogovorjeno je izenačenje prodajnih pogojev, določitev minimalnih cen, arbitraža in konvemcionaLne kazni. Kartei tvorijo naslednje tvrdtoe: »Union«, Zagreb- eonda. Beograd; Nestle and Anglo-Swiss Condensed Milk, Vevey Zagreb; Brača Ruff, Subotica; Kaiser & Stark, Osijek; »Mirim«, Maribor; :^Etablise-ment Pechmajou & Cie«, Bordeaux—Ze- mun. Borzo 7. aprila Na ljubljanski borzi eo se danes avstrijski šilingi nekoliko okreipdli in so se trgovali po 8.77. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7550 (v Beogradu po 8.65). v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani. Beogradu Ln Zagrebu 14.50, za 15. junij pa v Zagrebu 14.43. Na zagrebškem efektnem tržišču se j« Vojna škoda pri nadaljnji čvrsti tendenci trgovala po 485 (v Beogradu po 483.50 — 484.50). Promet je bil še v 7% investicijskem posojilu po 101 — 102 DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2406.66 - 2421.26. Berlin 1743.03 - 1756.91. Bruselj 731.70 -736.76 Curih 996.45 — 1003.52. London 215.44 — 217.49, New York 4314.76 — 4351.07. Pariz 133.76 — 135.20, Praga 151-54 - 152.64, Trst 227.84 - 230.92. Curih. Beograd 10. Pariz 13.5150. London 21.6450. New York 436.125, Bruselj 73.4250, Milan 22.94. Am-terdam 241.40, Berlin 174.9250. Dunaj 48.50. Stockholm 111-55, OsJa 108.7750. Köbenhavn 96.65. Praga 15.21, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 484 — 486. 4°/o agTarne 61 — 62, 4% severne agrarne 61 dem.. 6% dalm. agrarne 92.75 - 93. 6°/* begluške 9350 — 94.50, 7Vo slabi -liz. 98.50 - 99.50. 7Vo invest. 101 — 101.50. 7% Drž. hiip. banka 99.50 — 101.50. 7•/• Blair 91.50 — 92.50. 8•/• Blair 96 — 96.75,: delnice: Narodna banka 7200 den., PAH 222 den.. Trboveljska 200 — 220. Gutmanm 62 — 70 Secerama Osiijek 110 — 135, Osjoč ka ljevaonica 150 — 175, Dubrovaoka 390 — 410. Oceania 600 den., Jadranska 3/o — 405. Našice 532 bi. Beograd. Vojna škoda 484 — 484.5C (484 —'485), za maj 483 - 484 (483.50 -484,50). za junij - (483 - 483.50). &!• be-gluške 94.25 — 94.50 (94 — 94.25), 6%> dalm. agrarne 93 — 93.50 (9325), 7% siabiliz. -(99.50). 7°/o invest. 100.50 — 101, 7% Drž hip. banka 100 bi., T!» Blair 91.75 — 92.50 (92), 8% Blair — (97) Narodna banka 7300 bi. (7270 — 7290). PAB 227 den. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 7 .aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 81.50, za julij 79.25. za sept, 80.375; koruza; za maj 60, za julij 61.25, za sept. 61.75. -f Winnipeg, 7. aprila. Začetni tečaji: za maj 123.75, za julij 110.25, za okt 87.125. BOMBAŽ -j- Liverpool, 6. aprila. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za april 4.67 (prejšnji dan 4.67), za julij 4.80 (4.80), za okt. 4.90 (4.90). + New York, 6. aprila. Tendenca stalna Zaklj. tečaji: za april 8.43 (8.49), za julij 8,52 ( 8.58). Iz Šoštanja S— Desetletnica soštanjskega »Zvončka«. V nedeljo 10. t. m. zvečer priredi mladinski pevski zbor v Šoštanju velik mladinski koncert. S to prireditvijo proslavi »Zvonček« tudi lOletnieo obstoja. Pred 10 leti je Šoštanj spričo velikega števila šolske mladine občutno pogrešal mladinskega zborovskega petja, zato je bil ustanovljen »Zvonček«, ki je zbral prve mladinske pevce v majhen, toda dovolj žilav zbor, ki se je lahko postavil v službo plemeniti nalogi: popularizirati mladinsko petje in mu dati umetniški značaj. Ze po prvih nastopih se je pokazalo, da bo zbor kos svojemu poslanstvu in da ne bo ostal na začetni višini. Kljub neizbežnemu menjavanju pevcev je »Zvonček-« zrasel v številčno in glasovno močno pevsko družino. Kritike, ki so jih o zboru napisali mnogi skladatelji in poznavalci mladinske glasbe, so zelo laskave in prištevajo zbor v vrsto najboljših slovenskih mladinskih zborov. Glavna zasluga za Zvončkovo uspešno življenje pa gre njegovemu ustanovitelju in pevo-vodji g. Vrežeju, ki je dvignil zbor na dostojno višino. Kako marljivo je šoštanj-ski Zvonček razširjal pesem med narodom, se vidi tudi iz tega, da je v teku svojega obstoja priredil doma in drugod 26 samostojnih koncertov in dve spevoigri, sodeloval pa je še seveda pri mnogih drugih kulturnih prireditvah. Nedeljski jubilejni koncert bo prekašal vse dosedanje. »Zvonček« bo prvič pel tudi moderne skladbe Osterca, Pirnika, Tomca in drugih Ob nedeljski prireditvi bomo vsi iz vsega srca želeli Zvončku in njegovem upevovodji, da bi zbor še dolgo pel v veselje in ponos vse domače in druge slovenske kulturne javnosti. Iz Gornje Radgone gr— Obmejni most Gornja Radgona — Radgona zaprt. Za časa volilne propagande v avstrijskem kotu, ki je zlasti v obmejnih mestih Radgoni ta Murecku silno huda, so naša oblastva začasno do nedeljskega plebiscita prepovedala Jugoslove-nom prekoračenje meje na avstrijsko stran. gr— Zamude vlakov na lokalni progj Gornja Radgona — Ljutomer so na dnevnem redu. železniško osebje opravičuje zamude z dovažanjem gramoza na obmejno postajo Gornjo Radgono. Taki izgovori niso na mestu, železniška uprava bi morala poskrbeti, da se tako ogromne zamude, ki so zlasti strankam, ki prihajajo z dopoldanskim vlakom ob 10. v Gornjo Radgono jn imajo opravka pri sodišču, v škodo, popolnoma odpravijo. Ker prihajajo v Gornjo Radgono dnevno 4 pari vlakov, bi bilo pač lahko odpraviti zamudo dopoldanskega vlaka, ki dovaža zlasti pošto, na ta način, da se tovor gramoza priklapljajo namesto dopoldar-skemu vlaku enemu izmed popoldanskih na pr. onemu, ki prihaja v Gornjo Rad giorno ob 14.28. Ta navadno nj tako zaseden kakor dopoldanski. Ako se bodo zamude ponavljale, se bo le potniški promet zmanjšal, kar bo y škodo državne MfvgnJrvai V kraljestvu Terpsihorine umetnosti Solnta iz vrtnic Ameriška specijaliteta Gosli iz papirja Nefci angleški vojak indijske armade, Herbert Wratton, je naznanil angleškemu patentnemu uradu nenavaden patent V svojem prostem času v Indiji je v neki samotni gamiziji našel možnost, kako bi se dale gosli izdeiovati iz papirja. Za ta namen je uporabljal zavijalni papir nabojnih zavitkov. Nekatere izmed gosli, ki jih Je tako izdelal, imajo čudoviti zvok cremonskih instrumentov. Strokovnjaki pravijo, da utegne ta izum ustvariti prevrat v izdelovanju gosli. Za izdelavo enih papirnih gosli bo rabil iz-vežban delavec okrog štirideset ur. Izdelava s stroji ne prihaja v poštev. Medeni tedni KrezovegI sina Pariška plesna šola Irene Popardove je zbudila te dni veliko pozornost s svojim nastopom v gledališču Gaite Lyrique, Slika nam kaže zanimivo skupinsko figuro ž njenega nastopa Komedija z nagraJo za čednost Neka bukareštanska ženska družba podeli vsako leto nagrado 6000 lejev bukareštan-skemu dekletu, ki uživa najboljši glas. Letos ie to nagrado dobila neka 19-letna Helena Zigescu. To je bilo 3. januarja. 30. marca je čednostna Helena rojila zdravega nezakonskega otroka. Med odbornicami društva za zaščito ženske čednosti je ta dogodek zbudil največjo zaprepaščenost. Pozvale so mlado mater, naj jiirn nagrado vrne in ker se je branila, so vložile tožbo, tako da se bo s stvarjo pobavilo sodišče. Zvočna ln televizijska predvajanja — Sedanji tip kine- matograCa ho nsorsi polagoma med staro šaro ... Zgodovina televizije bo omenjala nekoč kot enega svojih najvažnejših datumov, dan ko bodo (proti koncu letošnjega oktobra) otvorili pivi televizijski kinematograf na svetu. Ta čas dokončujejo zadnja dela v novi, veliki kinematografski palači ob Leicester Squaren v Londonu. Kakor izjavljajo njeni lastniki, bo mogoče ta nad vse moderni kinematograf odpreti ob koncu oktobra. To pa ne bo navaden kinematograf. Razlikoval se bo od drugih v prvi vrsti po tem, da bo predvajal kot prvi kinematograf na svetu na 3X4 m velikem platnu televizijske filme in direktne televizijske prenose. Vanj so vgradili sprejemno napravo za televizijo tako, kakor so v prvih časih zvočnega filma postavljali v kinematografe oddajne aparature za film, za zvoke propustna platna in zvočnike za njimi, že takrat se je pokazalo, da je bolje, če se novi kinematografi za zvočna predvajanja zgradijo na poseben način in če se jim zvočne aparature vgradijo takoj. Odeon, kakor se imenuje novi kinematograf ob Leicester Squareu, je izdelan že v naprej za zvočna in televizijska predvajanja. Poleg normalnih projekcijskih naprav za zvočne filme imajo tam tudi posebno, veliko napravo za sprejemanje televizijskih filmov in direktne televizijske prenose. V Londonu so danes namreč že tako daleč, da morejo dogodke prenašati na Oče je zamenjal hčeri Mladi rokodelec Cario Pianese iz bližine Vicenze v Italiji si je z veliko pridnostjo ustvaril v Belgiji sigurno življenje. Tedaj ga je prijelo 1 tel samo A repenenje po ženi in ker je ho-talijanko, je odšel v domovino, eia si tam izbere kaj primernega. Izbral si .ie ufcogo, toda zelo lepo dekle po imenu T re~a Canbella. Ker se daljavo bodisi posredno s pomočjo filmskih trakov, bodisi neposredno s kraja dogodkov. Na letošnji radijski razstavi v Londonu predvajajo televizijske filme v dvanajstih začasnih kinematografih sicer samo na 30X40 cm velika platna, obenem pa so predvajali tudi že direktne televizijske prenose. Te prenose so oddajali kot reportažo v nekoliko milj oddaljenem filmskem ate-ljéju v Pinewoodu Od 30. t. m. do !5. oktobra bo Britsh Broadcasting Conmpany prenašala podobno reportažo že za javne st. V Londonu je namreč netcoliko stotin Lo-gaL.t ljudi, ki si morejo privoščiti televizijske aparature, kakršne je videti na omenjeni razstavi. Podobne prenose bodo jied-vajali v Odeonu v vse večjem obsegu. UjK)-rabiü so ta najmodernejši sisie-n, tako ?.va-n sistem Seaphony, ki ga je izumil neki Rus. Ta sistem daje poool.ioma jasne slike. Vodsvo Odeona je obvezalo British Broadcasting Company, da bo za ta kinematograf oddajala trikrat popoldne in zvečer direktne televizijske programe. Za prvi čas pojde v glavnem za kra.tke televizijske glas bene filme, vendar pa tudi za reportaže in morda za aktualnosti. Posledica teh prenosov in predavanj v prvem televizijskem kinematografu bo ta, da se bodo morali tudi drugi lastniki londonskih kinematografov pobrigati za televizijska predavanja v svojih podjetjih. Bati se jim je nove konkurence namreč zelo. Oficielno sicer izjavljajo, da televizija ne predstavlja nevarnosti za, normalni zvočni kino, toda v res-nci se pripravlja vse z njo in tudi v Ameriki bodo kmalu nastali kinematografi popolnoma nove vrste. mladi mož moral .ahi v Belgijo, ie storil vse potrebne mogel čim prej poročiti. Poroči v domači cerkvi in vsa vas ji je prisostvovala, še istega dne sta hotela potrdili to zvezo še na poročnem uradu. Tam pa stvar ni šla tako gladko itn lepo kakor v cerkvi. Poročni uradnik je namreč i?, aktov v ,-voie in vseh presenečenje odkril. da je nevesta že davno — mrtva. Carlo mu jo skušal to j>omoto izbili iz glave: ■Saj sto;.,: vendar živa pred menoj in vami!« Nič ni poma L'alo. uradniku so bili akti važnejši nego to. kar je videl z lastnimi očmi. Civilno poroko so torej preložili, kajti po sodbi oblasti jc "Mia Teresa umrla že tri dni po rojstvu. Trajalo je dober čas, da se je stvar pojasnila. Vsega skupaj je bil kriv tast. Imel je dve hčeri, ena je res umrla tretji dan po svojem rojstvu, a ko je to sporočil občinskemu uradu, se je zmotil in navedel ime druge. Posledica ie bila ta, da je Marija do dneva svoje poroke živela kot Teresa. Sedaj jo je treba uradno spet spremeniti v Mariijo. Ženim je med tem snet odpotoval v Belgijo, ker tako d"!go ni mogel čakati. Obljubil je pa. da ^e vrne takoj spet v Italijo, ko to Teresa postala Marija. Nemška plebiscitna znamka V spomin na ljudsko glasovanje o združitvi Avstrije in Nemčije je nemška poštna uprava izdala znamko, ki simbolizira priključitev in ki ima napis: Eno ljudstvo, ena država, en vodja Tanki v spopadu z letali Telefon v stekleni hišici Varšava se lahko ponaša, da ima najmodernejše telefonske govorilnice. So to va-ljaste hišice iz debelega stekla, ki dajejo govorečemu možnost, da vidi med pogovorom vse, kar se zunaj dogaja, in ki ne prepuščajo nobenega šuma. Ce bo ta novota koristila še za to, da bodo nekatere dame svoje po ure trajajoče pogovore nekaj skrajšale, bo to vsekako priporočljiva novota Živinska kuga na Angleškem Na Angleškem divja slinavka in parkljem ka, ki je zajela več nego 250.000 glav živine. Angileška vlada je izdala stroge ukrepe, da prepreči nadaljnje širjenje nevarne kuge in je med drugim odredila, da se nikjer ne smejo vršiti živinski sejmi, da živine nikjer ne smejo prevažati in prodajati. Bolezen se ni v deželi še nikoli tako razpasla kakor sedaj. V nekih krajih so morali zakla-ti cele črede. Zadnjega pol leta so morali zaklati skoraj 45.000 živali in vlada je za to plačala 400.000 funtov odškodnine. SO milijonov plinskih mask za Angleško Angleška razpolaga s 30 milijoni plinskih mask. Tedenska proizvodnja je narasla na 500.000 kosov, tako da ne bo dolgo trajalo in to država razpolagala s 50 milijoni mask, kolikor si jih je zastavila v svoj program. Plinske maske izdelujejo tudi za domače živali. Izgotovljene kose spravljajo v posebna ekladišča po vsej deželi, da bodo prebivalstvu v potrebi takoj na razpolago. Najmlajši sin časopisnega kralja Hearst*» Davis, se je te dni poročil s 17-kitno baletko, ki jo v njeni domovini Ameriki proglašajo za najmičnejšo žensko na svetu. Mlada dvojica je pripotovala na Angleško, kjer bo prebila medene tedne Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletjaf Konec sveta čudak, ki je bil zaprt v blaznici, napoveduje bodoče dogodke Neki milanski večernik priobčuje razgovor svojega dopisnika z jasnovidcem Luigijem Alivertijem iz malega kraja Sa-ronno. Sposobnosti tega preroka bo v kratkem preštudirala neka znanstvena komisija. Aliverti, ki so ga sorodniki svoječasno zaprli v blaznico zavoljo njegovega čudaštva, a so ga zdravniki po kratkem času odpustili kot duševno popolnoma zdravega, je prava bela vrana. Njegove napovedi se nanašajo samo na katastrofalne dogodke, kakor poplave, požare in podobno. Med drugim je napovedal tudi abesinsko vojno. V glavnem pa se njegove prerokbe nanašajo na konec sveta, ki ga pričakuje za leto 1980. Pravi, da je imel proti koncu leta 1934. prvič vizijo, ki se nanaša na ta razveseljivi dogodek. Videl je, kako se je zemlja pod silo strahotne eksplozije razpočila v tri kose, med tem ko se je »zemeljski krog« spremenil v pepel in je zbor glasov prepeval »številko 46«. Pepel se je nato spet strdil in vsi trije kosi so se znova združili, tako da je zemlja dobila prejšnjo obliko. Število 46 se nanaša po njegovem zatrdilu na število let, ki so Zemljanom še namenjena. Zato je pričakovati konec sveta leta 1980. Ko ga je časnikar vprašal, kakšne občutke je imel ob tej viziji, je Aliverti dejal, da so se mu lastni možgani videli kot sedež jarke svetlobe, ki mu je dogodke prikazala kakor na filmskem platnu. Pariške zabave v novi pomladni sezoni ZA SMEH IN KRATEK CAS »Pomislite, revež je dobil trinajst vbodov!« »Da, to je res slabo število.« * »Ali je tvoja nova sestrica lepa?« »Zelo. Pravi najnovejši model.« ★ »Kai pa je to, Mica? Okno v vaši sobi je tako zamazano, da ni videti na cesto!« »Kadar ven pogledam, ga vedno odprem, m i lost i va !« Lep skok konja zmagovalca na konjskih dirkah v Parizu za nagrado -Juigne, ki uvajajo sezono novih dirk Preobčutljivost Elektro-biološko ozadje alergij Preobčutljivi človek, pravi dunajski zdravnik dr. Pulay, reagira že na majhne i količine določenih živil, kakor mleka, ja-jec ali rib. na mnoga zdravila, kakor kinin in piramidon, na določene vremenske spremembe, ki jih vsak drug človek prenaša brez težav. Ta njegova preobčutljivost se kaže v močnejših ali šibkejših bolezenskih pojavih v živčnem sistemu, v želodcu, črevesju ali koži. Reagira drugače nego zdravi ljudje. Zdravniki mu pravijo, da je »alergičen«. Raziskav alergije, posebne preobčutljivosti organizma, ki sta ji Michet in Pirquet položila temelje, je omogočila ne samo spoznavanje in obravnavanje takšnih reakcij preobčutljivosti, temveč tudi težkih bolezenskih napadov, kakor pri naduhi, kolikah v obistih, želodcu in črevesju, pri migreni in epilepsiji, v kolikor tc bolezni pač spada- jo med alergične. Medicina skuša danes ozdraviti ne po-edine napade, temveč prvotno nagnjenje organizma do teh napadov. Po novejših raziskavah je iskati vzrok za to nagnjenje v prvi vrsti v motnjah električnih nabojnih okoliščin v telesnem tkivu in sicer zavoljo preobilnega dovajanja pozitivno električno učinkovitih hranilnih in rudninskih snovi, kakor n. pr. kuhinjske soli. Rudolf Keller in njegova praška šola imata največ zaslug za spoznanje tega elektrobiološkega ozadja alergij. To spoznanje nam pojasnjuje uspehe, ki jih dosegajo z raznimi dietami, n. pr z Gersonovo dieto, v primeru alergičnih stanj. Tudi v raznih primerih duševne preobčutljivosti, ki temelji isto tako na pretirani pripravljenosti za reakcijo, so se takšne diete, ki vsebujejo mnogo vitaminov ali malo soli, dobro obnesle. ANEKDOTA Jeana Paula so povabili nekoč v neko družbo. Pri mizi je sedel poleg mične in duhovite dame, ki mu je med pogovorom zastavila šaljivo vprašanje: »Kakšna je razlika med uro in lepo žensko?« Pisatelj ni dolgo premišljeval. »Ura«, je odgovoril, vnas opomin ja vedno na čas. ki beži, ve ženske pa nam dajete na čas pozabljati.« VSAK DAN ENA Med pokanjem bomb napadajočih kitajskih letal prodirajo oddelki japonskih tankov skozi težavno gorato ozemlje šansija na pomoč japonski armadi, ki je zašla v stisko Amerika je odkrila novo »zelenjavo«. Zdi se, da kalifornijski vrtnarji niso mogli spraviti svojih vrtnic v zadostni množini v denar. Iskali so zato drugega izhoda in so ga našli — v hotelskih kuhinjah, v jedilnicah razn h velikih restoranov. Menili so namreč, da so cvetni listi vrtnic prav tako užitni, kakor so to pod nekimi pogoji cvetni listi drugih cvetlic. Napravili so poskuse. Vrtnice so kuhali in jih p->št°no začinili. Uspeh je bil zadovoljiv, dobili so ze- lenjavo iz vrtnic, ki nikakor ni imela slabega okusa. Samo barvo so cvetni listi izgubili. Zato so poskusili ohraniti tudi to. Namesto, da bi cvete kuhali, so njihove liste servirali kot solato. Primešali so jim olja in jesiha oz roma citrone in kar še zraven spada. Okus je bil baje izvrsten in to tem bolj, ker se ni ohranila samo naravna barva cvetov, temveč tudi nekaj njihovega vonja. Vsekako dobiš danes v mnogih kalifornijskih mestih na jedilnih listih rožno solato. . . »In zakaj ne uporabljate stopnic, če smem vprašati?« (»Everybodys weekly«} Kultnrnl pregled Razgovor s kiparjem P. Pallavidnijem Petar Pallavicini živi in deluje že dokaj Casa v Beogradu. Tu si je v Teodosijevi ulici zgTadil originalno, a lepo hišo z ateljejem. Sprejel me je v ateljeju, kjer je pravkar ob pogledu na žensk j model gne-tel snov in izvabljal iz nje. oblike lepega telesa. V prostrani delavnici je majhna razstava njegove plastike in osnutkov, ki izpolnjujejo ves prostor ob stenah. Petar Pallavicini sodi med pomembne jugoslov. kiparje srednje generacije, že ime kaže, da poteka iz našega ^mediteranskega kulturnega pasu«, križišča slovansko- italijanskih vplivov. Ta Dalma-tinec iz stare plemiške rodbin« se je P. Pallavicini, Portret «nnetniSko šolal v Pragi, ki je s svojim razgibanim kulturnim življenjem vzpodbudila njegov umetniški razvoj. Je prikupen in pr-jazen nucž. umerjen m zanosit, nmetniàk; visionar in vztrajen delavec. Rade volje je pripovedoval o beograjsikih «roetnjškjh razmerah. — Danes se pre-«ftolniški umetmiki, — je odvrnil na moje vprašanje — lažje in uspešneje organ j zi-yramo kakor pred leti. že dokaj časa ob-.Ttoji Udruženje likovnih umetnikov, vendar s© je šele sedaj tako zgostilo in ustalilo, da bo zmožno delovanja. V njem so »e; združile vse naše umetniške skupine in najstarejša, >Lada«. je dala z MiL Petrovičem predsednika» Nadaljnje skupine po; Oblik :, -Zograf«. Nezavisni in pa ta-kozvani bojkotaši (to so tist;, ki so bojkotirali razstave Ovije te Zuzorič). Sedaj je tudi v Beogradu ustvarjena organizacijska podlaga za večje in smotrneje uveljavljanje likovnih umetnikov. Kakor veste, smo bili zastopani na ljubljanskem l'i mgresu. Doslej smo veljali za najfmanj organiziran stan: upajmo da bo poslej t>- '1 je. Pred seboj imamo predvsem socialne smotre. Hoteli bi zlasti mladim umetnikom omogočit,- boljše pogoje za njihovo dejalnost. Skušal; bomo doseči, da občina zgradi umetniške ateljeje, kaikor so to storila nekatera tuja mesta. — Ali pa je z ateljeji že pomagano? Ni li poglavitno vprašanje konsum umetnin? — sem vprašal. — Da, to je reelvnmno najtežji problem. Inte-igentn.j ljudje, ki ume jo ceniti umetnost fri kj bi se hoteli obdajati z izvirnimi deli, večidel ne amore jo denarja. Pred leti smo skušali urediti prodajo na zadružn^ podlagi, a nam ni uspelo. Bogati Beograjčani imajo sedaj pravo man i jo za stare slike in neredko nasedajo špekulantom in sleparjem. To je sedaj neka moda in ko mine, utegne priti na vrsto sodobna umetnost. Za razstave «e kaže že večje zanimanje, zlasti odkar sam ministrski predsednik s svojim; obiski razstav daje dober vzgled beograjskemu meščanstvu. V razgovoru o umetnostnih smereh je g Pallavicini omenil, da je prestolniäxo umetnostno življenje v tem pogledu dokaj razbito. Izmed skupin je »Oblik« edina, ki je združila poleg beograjskih tudi nekatere zagrebške umetnike. »Oblik« stremi po sodobnem izrazu, zahteva kvaliteto in umetnikovo individualnost. Medtem ko »Lada« zbira starejše slikarje konservativne smeri, propagira »Zograf« naslonitev na domače tradicije, zlastj na srbsko srednjeveško slikarstvo. Neke vrste neonaturalisti se zbirajo okrog skupine »život«, ki vnaša v umetnost socialno tendenco. V sploénem se opaža še vedno znaten vpliv francoske umetnosti. V nekaterih primerih se je ta vpliv izpridil v gok> imitatorstvo, ki uporablja pariške recepte, ne oziraje se na domače okolje ter na njegove socialne in kulturne razmere. Odtod je beseda nanesla na vprašanje naših novih akademij. G. Pallavicini a^ od njih ne obeta dosti- Dejal je, da te akademije predvsem pomnožujejo umetniški Proletariat. — Za časa renesanse niso imeli akademij, marveč delavnice, vzlic temu je umet nest prav tedaj procvitala. Ménì se zdi, da akademije več koristijo profesorjem kakor pa dijakom. Sploh ni dobro, da se nekaterim ljudem daje večjj pomen kakor so mu dorasli. O sodobnem kiparstvu je dejal g. Pallavicini: — Današnjo plastično umetnost vodijo še vedno Francozi, vendar Se v zadnjem času pojavljajo zlasti v Italiji močni talenti, k; obetajo velik procvit italijanske skulpture. Romanskih narodov ali .-Latinov«, kakor m; pravimo, zlasti Italijanov, ni še vedno nihče prekosil na tem področju .kajtj le"ti imajo v največji meri odlike, ki so pogoj za dobro skuipturo: jasnost in tradicijo. Kakorkoli so tudj severnejši narodi prispevali zanimive deleže (Barlach. Zatkin i. dr.), je vendar njihovo de'o bolj fragmentarno kakor pa izraz zaključene umetnostne celote. Tudi meni so »latinske« umetnostne tradicije najbližje in se samo trudim, da delom, k; nastajajo ob teh nesmrtnih vzorjh in po njihovem nepremagljivem nauku, dam nekoliko osebnjh odtenkov. Spoznal sem, da je v našem življenju mnogo grobega in motnega, zato stremim po prefinjeni, jasni plastiki. Kričavih efektov ne maram in ne vem. ali je to zadeva temperamenta jn umetniške discipliniranosti, ali pa slabost. Bližji sta mi diskretnost in decentnost Trudim se. da bi svojo umetniško osebnost razvil ob teh, zame nujnih omejitvah. Kajpak življenje je boj in človek ne more vedno staviti vseh svojih sil v službo ideala. Toda vanj — v ideal umetniške popolnosti in lepote — verujem in si resno prizadevam, da bi dal svojim delom vsaj slaboten odraz te svoje vere. Tako se je izpovedal v intimnem zavetju svoje sobe dalmatinsiko-beoigirajaki mojster Pallavicini. „Rigoletto" in „HoSSmannove pripovedke" Letož>nii operni spored je poln nedoetat-\-i>v, ki jih je povzročil odhod nekaterih naj-bot£:h članov, [m tudi potite bolezni in i :di>[>o/.ieije v preostalem ansamblu. Sestava sporeda ie že v naprej za visela od t-krom-nej.v.h zmožnosti oslabljenega solističnega osobja. dela sama niso bila vedno srečno razvrščena, navezanost na pogosta goetova-nia pa ima za posledico neko večno neèital-no»t repertoarja, ki je tudi že odbila marsikaterega obiskovalca. Državna dotacija sama krize ne lo rešila! Če gledališka uprava z lastnimi močmi ne bo mogla iztrebiti takih nedostatkov, kakor so velike gmotne žrtve za goste, nettai nos t solističnega osobja in eiičrto, tedaj bo morala priskočiti na pomoč i/datna zasebna inicijativa. Naše operno gledališče je Itilo Slovencem vedno v čast doma in v inozemstvu. Eolžnost vseli je, da ga oh ranimo na do-tojmi višini tudi v bodoče! Premiera »Rigol et ta« je bila dvakrat preložena in v tretje jo je omogočil gost g. Vi-čar. tenori^ zagrebške opere. Občinstvu ee je že od prejšnjih prizorov priljubila nje prikupna melodiiika, saj ga ni študenta, ki ne bi žvižea I popevke: 2ena le vara nas. Ni je mlade pianistke, ki ne bi bila skušala na klavirju posnet' melodije Gildmih arij, in vsak nadebudni pevec zna intonirati odlomke H isolettovi h ali vojvodovih kan t i len. Kantin pravim; kajti Verdiju je bila melodija iri kantiJena eno in isto. Zmožnosti človeškega grla so mu bile prvo merilo pri melo-dičnem stvar }an ju. Zaradi glasbenih lepot iri stopnjevane dramatičnost? se opera Rigolt t to še vedno uveljavlja na opernih repertoarjih. čeprav je njen drastični naturalizem pei nekod že odvraten Sedanja vprizoritev je- bila v mnogem nova. Muzikalno vodstvo je bilo poverjeno dirigentu in komponiistu 2 D. Ž e b r e t u, ki je svoj prvi nastop kot glasbeni vodja upravičil z izdatnim obvladanjem partiture in vseh potrebnih gest, ki posredujejo orkestru in pevcem nje lepote. Začetna rezerviranost se je hitro izprevrgla v pravo muziciranje. ki f» mu izvajalci z vnemo sledili tako na odru kakor v orkestru. Scenograf g. inž. Franz je izdelal ne le smiselne, temveč tudi praktične dekoracije. ki so omogočale režiserju g. Š e s t u nekaj močnih učinkov v potoku dejanja. Tako je v prvem dejanju Monterone (M. Rus kot gost) visoko dvignjen nad ostalimi s svojim gromovitim prokletstvom stri zasmehovanje Rigolettovo. V drugem dejanju je zaradi primerno razdeljenega odra mogoče dobro zasledovati dogodke okoli Rigolettove hiše od norčevega veselja in ponosa nad dražeetno hčerko do obupa nad njeno ugrabitvijo. Tretje dejanje poteka v prostorni dvorani vojvodove palače, ki nudi zboru dovolj možnosti svobodnega gibanja, četrto de- janje z vrhuncem tragike pa se godi v fantastičnih predmestnih razvalinah Mantove. Dejanje je osredotočeno okoli Rigoletta, dvornega norca, ki mu lastni gospodar in vojvoda spel je hčerko. Ko se hoče norec maščevati nad njim, ugonobi lastnega otroka, medtem ko se vojvoda po naključju reši. Rigoletta podaja g. Pr imožič, ki se je že svoj čas v tej vlogi mogočno uveljavil. Igralski je bil tudi tokrat silen ln glasovno mestoma prav svež; pretirano podčrtavanje duševne razrvanosti z glasom in kretnjo pa učiivkuje na našem malem odru pregrobo. G V i č a r je kot vojvoda Mantovanaki pokazal glasovne sposobnosti, ki slone bolj na prodornih višinah in trdem blesku kakor na toplini zvoka. Bil je v petju in igri okreten in zmagovit. Gdč. N o 11 i J e v a si je pridobila v vlogi Gilde novih simpatij. Ritmično, spominsko, imtonačno in muzikalno je vedno sigurna. Kar se napredka v petju tiče. je treba ugotoviti, da je njega izraz čedalje toplejši, ne da bi kaj izgubil na prodornosti. Ravnatelj R e t e 11 o je podal polnovreden lik bandii t a Spara fucila. Manjše vloge so bile v veščih rokah ge. Španove, Ramsakove in Jeromove ter gg. J. Rusa, Sekule. Dolničarra in Hvastje. Nov prevod je preflkrbel g. M. Rus. Predstava je nudila v zadovoljstvo weh prisotnih več. kakor so mogli od nje priča ko vati in temu primeren je bil tudi prisrčen aplavz. Krasne nedelje letošnje pomladti niso nitka i naklonjene gledališču. Dobro obiskana nedeljska večerna predstava .je že prava redkost. Niti priljubljena fantastična opera »Hoffmannove pripovedke«, s katero si je skladatelj Offenbach, oče novodobne operete, postavil ob koncu svojega življenja tudi na opernem polju trajen spomenik. ni dovoli mikavna in gledališče je bilo preteklo nedeljo sramotno prazno. Tri glavne ženske vloge, ki jih je prej podajala ga. Gjungjenac sama, so prevzele nove članice opernega ansambla in sicer: gdič. Noll i je-v a Olimpi jo, gdč. 01 j d e k o p o v a Juli jo in ga. V i d a 1 i j e v a Antonijo. Prazna hiša je neugodno vplivala na razpoloženje izvajalcev, ki po večini itak niso bili v najboljši konidieiji; zato je predstava zapustila medel vtis. Gdč. Noll i jeva je bila po zunanjosti srč-kana pupa Olimpija. Nelahko pevsko plat vloge je gtadfko. a ne povsod dovolj jasno zmogla. Gdč. Oljdekopova se je kot zapeljivka Julija ugodno uveljavila, v kolikor ii je to dopustila majhna vloga v nekoliko skrajšanem drugem dejanju. Ga. Vidalijeva pa deloma zaradi indispoziri je, deljno zaradi pomanjkljive tehnike ni bila v dobršni meri kos Antoniü. čeprav ee ta vloga njenemu Klasu tn njeni zunanjosti dobro prilega. Hoffmanna je pel zanesljivo Banoree, Id Je letos res tako često na deskah, da mu utrujenosti ni zameriti. Vloge Lindorfa, Coppe-Kue-a, Daipertutta m Mirada. pisane prvotno -za junaški bariton, podaja učinkovito g. Betet to kot gosi. Visoko posano pevsko vlogo Hoffmarmovega tovariša in spremljevalca Nikolaja skuša zadovoljivo rešiti ga. àpano-va, nosilci ostalih vlog eo ga. Kogojeva, gg. Peček, Rus kakor v prvotni izvedbi. Nedvomno bodo po dejanju in glasbi čarobne »Hoffmannove pripovedke«, ki jih je svoj čas s toliko vnemo navežbal dirigent g. Štritof in krasno insceni raj g. Jakac tudi v sedanji zasedbi vzbudile zanimanje občinstva. P. S. Zapiski Proslava 80-letnice 0. Zupančiča v Rogaški Slatini. Kulturna in narodna društva ▼ Rogaški Slatini bodo priredila v soboto, dne 9. t m. ob 20. uri v dvorani hotela Sonce proslave 60-ietnice Otona Zupančiča. 0 mojstru Slovenske besede bo predaval g. Albin Podjavorlek, recitirali odnosno delda-mirali pa bodo gg. Ahtikova. Bauerjeva, Še-gova, Goršič, Rozman. Sentjure t dr. Združeni pevci todo zapeli nekatere Zupančičeve uglasbene pesani. Dve izvirni sjoven»»! knjigi. Založba >Evalit« je izdala povest Antona Ingoliča »Mlada leta« (str. 138) in povest Ljube Prennerjeve »žNijenje za hrbtom«. O obeh novitetah, ki sta vredni pozornosti slovenskega čitatelja, bomo objavili ob prvi priliki obširneje poročilo. Ootwéer »Ero a «sega mutii v Ri rafco. Kakor je naš list te poročal, je opera y Karlsruhu vprjzorila z velikim uspehom tudi ljubljanskemu občinstvu priljubljeno opero Jakova Gotovta »Eno z onega sveta«, v nemščini je delo dobilo naslov: >Ert, der 8ch€tm«. Besedilo Milana Begoviča je prevedla t nemščino Roza Dvornik-CobencL »Völkischer Beobachter« je priobčil dne 6. t_ m. recenzijo ia peresa Hannea Rejcha. Nemški kritik pravi, ča je »Ero jugoslovanski Buksnspiegel, pravljični junak, k; z zvijačo in veselostjo pomaga zatiranim — je to odraz usode jugoslov. naroda, Id «e je moral skozi stoletja braniti pred tujimi tla« tel ji«. O Go-tovftevj glasbi sodi, da je potaa ljubkih, mehkih in pevnih melodij in očarujoče ritmike.« V nadaljnjem hvali vprizoritev in poroča v navdušenih ovacijah. ki so jih bUi na premieri deležni izvajalci in skladatelj J. Gotovac. Dramo Rina AleS®ija »O^ate Aquila« je z velikim uspehom vpriaorilo Mestno gledališče v Pragi. V nói je po daljšem presledku zopet nastopila znana češka igralka Anna Sedlaòkova. Rino Alessi je odličen dramatik, znan je tudi po člankih, v katerih se je zavzemal za jtal.-jugoStov, sodelovanje. Te članke je objavljal v svojem listu »H Piccolo«. Obsežno Studijo o njegovi dramatiki je spiaci mani pesnik dr. A. Tresdč-Pavičič. SPORT Mariborčani v Ljubljani V nedeljo ob 15.50 na igrišča Hermesa v prvenstveni tekmi s Hermesom — Pred tekma ob 14*15 V nedeljo bo v naš; podsaveznj ligi na sporedu četrto kolo finalnih tekem. Kljub temu. da bo naš Kgaš odšel v goste v solnčnj Split, bo imela naša domača publika priliko prisostvovati brez dvoma eni najzanimivejših borb domačega prvenstva. Temperamentni Mariborčani pridejo k nam le redko v goste. Njihova enajstori-ca je dobro vigTana ter jo odlikuje izvrstna tehnična igra kratkih pasov, s katero stalno preseneča vsakega nasprotnika. Sicer pa je moštvo najresnejSi kandidat za letošnjega perdsaiveznega prvaka. Tudi Hermes ima dobro v igrano enajstorico, predvsem so se mlajše sile v napadu kljub kratkemu času obnesle ie dovolj dobro. Pri zadnjih dveh tekmah se je sicer močno poznala odsotnost gonilne sile >Bulita«, ki pa bo v nedeljo zopet v polnem elanu nastopil v enajstorici. Ta^ I ko upamo, da bodo naši Hemnežani n« le častno zastopali /roje barve .ampak tu-,di dokazali, da Ljubljana vendarle še prednjačj v nogometnem športu. Dolžnost naše publike pa naj bo, da z obilnim pose tom bodri fante v tej precej težki, vendar pa še zmerom ieravnani borbi! ★ Razen na igrišču Hermesa v Ljubljani se bodo za odločilne točke v finalu za prvenstvo LNP dajali Se na dveh igriščih, in sicer v Mariboru zadnjeplasirani železničar in enajstorica SR Kranja, ki je preteklo nedeljo slavila svojo prvo zmago nad ljubljanskim Hermesom, v čakovco pa tamkaj nepremagljivi Cakovečki SK in SK Celje, ki mu ta dan ne bo posebno postlano. V nedeljo ob 11. dopoldne bo začetek tekmovanja v eross-countryju za državno prvenstvo na Stadionu ob TyrSevf cesti V nedeljo dne 10. t m. ob 11. dopoldne se bodo pomerili na 'Štadionu ob Tyrsevi cesti cross-man i Jugoslavije za naslov prvaka moštev m prvaka posameznikov. — Kakšni so izgledi? Težko je ugibati rn še težje reči, kdo ima več in kdo manj upanja na uspeh. Zagrebški klubi ao se prav pridno pripravljali na to borbo »n imeli nedeljo za nedeljo cross-oountry tekmovanja. Vendar vemo tudi o slovenskih klubih, da niso prespali vse zime in so se tudi prav pridno pripravljali za to tekmovanje. Ta cross-country bo, kakor vse kale, najlepša in največja borba za pokale bana dravske banovine in župana mestne občine ljubljanske. Moštvo Pri/morja ima možnost, da si dokončno osvoji pokal g. bana, ker bi z nedeljsko zmago imelo tri zapo-redine in pet zmag s presledki, kar v obeh primerih izpolnjuje določene pogoje. Pokal g. župana mesta Ljubljane si je Krevs dosedaj priboril trikrat. Prvič 1. 1933 in nato še dvakrat zaporedoma, v letih 1936 ki 1937. Če bo Krevs tudi letos zmagal, si bode za zmerom priboril pokal g. župana. V nedeljo bodo torej važne odločitve in konkurenca zelo močna, same okoliščine, ki obetajo mnogo privlačnosti za gledalce 1 V nekaj vrstah Na zadnji seji JNS se je mnogo govorilo o izločilni tekmi med Jugoslavijo in Poljsko ter o igri našega moštva in posameznih igralcev. Posamezni odborniki so predlagali razne ukrepe za izboljšanje naše državne reprezentance, ki jo čakajo že v mesecu maju tri važne mednarodne tekme. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so znesli kosmati dohodki na tej tekmi 401.000 dinarjev, in sicer je bilo prodanih za stojišča skoraj 12.000, za tribune in lože nekaj manj kakor 4.000 vstopnic, brezplačnih vstopnic pa je bilo izdanih skoraj 1.500 komadov. Na tej seji je bilo sklenjeno dalje odpovedati meddržavno tekmo z Madžarsko, ker je mesec maj te preveč zaseden z velikimi prireditvami. Ta tekma bo zdaj odigrana na naših tleh 13. novembra, kje pa bo, še ni odločeno. — Na seji kazenskega odbora sta bila kaznovana igralca Boncelj (Ljubljana) in Marjanovič (Slavija) s 14dnevno prepovedjo igranja. Ker sta bila oba igralca že več kot 14 dni suspendirana, jim je kazen praktično že potekla in bosta mogla to nedeljo že nastopiti. JNS je pravkar prejel oficielno obvestilo FIFe, da je avstrijska nogometna zveza izstopila iz te mednarodne federacije in torej več ne obstoja. Za velikonočne praznike bo imela Ljubljana večjo mednarodno nogometno prireditev, in sicer revanžno tekmo med »Pro Gorizio« in SK Ljubljano, Id je. kakor znano, lansko zimo gostovala v Gorici in se od tam vrnila s precej nepotrebnim porazom. Zdaj bo treba to poravnati. Predsednik argentinske nogometne zveze je brzojavno potrdil predsedniku FiPe, da nogometno moštvo Argentini je ne bo sodelovalo na letošnjem tekmovanju za svetovno prvenstvo v Franciji. LZSP (službeno). Opozarjamo klube na pomoto pri objavi verificiranih članov: Mile už Adolf ni niti verificiran niti sploh mi član kakega kluba s področja LZSP. Ker Dva pvobtenun prhut izpadanje las Ena re&tev: Lotion Silvikria. Za ddotrorno vsakdanje negovanje last po-lepšava lase, prepreči izpadanje las ter ohrani kožo glav« zdravo in brez prhata. To je edina voda za lase, ki vsebuje prirodno hrano za lase Neo-SQvikrin. Neo-SOvlkrin. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporablja se proti trdovratnemu pr-hutu, v resnih slučajih izpadanja las, pri oslabelih lasnih koreninah, pri ogolelTh mestih in kadar preti plešavost. Shampoo Silvikrin. Blago sredstvo za pranje las, za snaženje in zaščito lasišča in las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-SOvikrm in deluje kot balzam na tkivo lašišča. Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. bo redni občni zbor LZSP v začetku naslednjega meseca, opozarjamo vse klube, naj poravnajo članarino, ker sicer ne bodo imeli glasovalne pravice. Seja upravnega odbora bo drevi ob 18.30 v kleti »Emone«. — Tajnik. SR. Ilirija, (plavalna sekcija). V soboto ob 17-30 bo v letnem kopališču sestanek vseh ptavačov in plavučic. Trener Grosske bo imel predavanje o tehniki plavanja in splošna o treningu. Udeležba strogo obvezna! V slabem vremena tao sestanek v garderob; Mnega loopsftišGa. Vabljeni t»d5 prijatelji. S. R. Slavija. Drevi ob 20. ▼ restavraciji Marinšek važen sestanek vseh nogometašev zaradi nedeljska tekem. Prosim vsi sigurno in točno. Ob 20.30 pa bo L redna odbonmi seja, važna za vse g&> odbornike. Preiskava proti Bevardijn in šajtegln zaključena Maribor, 7. aprila Preiskovalni sodnik g. Rebula je končal preiskavo o dvojnem umoru pri Sv. Boi-fonku nad Mariborom in odstopil vse gradivo državnemu tožilstvu v Mariboru, ki je sestavilo obširno obtožnico, na podlagi katere sta Ivan Bevardi in Ivan Šajtcgl obtožena dvojnega roparskega umora. Soob-tožena je tudi Bevardi jeva mati, ki je bila takrat aretirana in je še vedno v tukajšnjih sodnih zaporih, ker je bit od vsega početka utemeljen sum, da je vedela za zločin. Soudeležbe pri zločinu pa nista obtožena Šajfceglov očim Mihael Obrul in Blaž Sega. ki je takoj od začetka odločno zanikal vsako zvezo t očitanim um dejanjem in jc tudi na policiji dokazsd alibi, Njega Bewsndi sploh m omenjal in ga je ke Sajtegl obremenjeval. Oba sta büa že n-pušoena u sodnih zaporov. Drag odmev teh žalostnih dogodkov bo pa 25. aprila r Razvanju. kjer bo na jarr-ni dražbi prodana Bevardi jeva hiša, ki je pre zadolžena in obremenjena s hipotekam L Razprava proti obema morilcema bo najbrž že sredi maja pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Službeno lz s. o. prt LNP. Pozivajo se sodniški kandidati gg. Pušenjak, Cerne, Makovee, Hodalič, Zajic in Trtnik, da se javijo drevi ob 19. v pisarni LNP zaradi dogovora glede strokovnega tečaja. Občni zbor gostinskih nameščencev Ljubljana, 7. aprila. Gostinsko osobje, organizirano v Zvezi ugasli tel jskih nameščencev, ki ima svojo sekcijo tudi v Ljubljani, je imelo v torek ob 3. ponoči v kolodvorski restavraciji svoj redni letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan, s stanovskega stališča zanimiv in mestoma dokaj razgiban. S pozdravom na zastopnike in številne zborovalce je otvoril občni zbor društveni predsednik g. Stanko Renko, ki je v svojem poročilu predvsem poudaril težko stanje vsega nameščenstva te stroke, ki vkljub vsem zadevnim uredbam in zakonskim predpisom še vedno trpijo zaradi neurejenih razmer in zaradi neupoštevanja predpisov posebno s strani delodajalcev. V Ljubljani n. pr. velja Se vedno 14—16 urni delovnik po večini za žensko osebje, čeprav zakon zabranjuje prekomerno in nočno delo. V neštetih primerih je morala posredovati organizacija. Predsednik je poročal o prizadevanjih organizacije, da bi banska uprava uredbo, ki dovoljuje zaračunavanje 10% od zapitka v hotelih in restavracijah, raztegnila tudi na vsa ostala gostinska podjetja. Proti temu predlogu je bila delodajalska organizacija, kateri je uspelo, da je bila ta odredba omejena samo na restavracije in hotele. Predlogi delodajalcev so šli tudi za tem, da bi se ta uredba v Ljubljani in Celju ne izvajala in sicer iz razloga, da ti mesti nista turistični. Zborovale! so se proti vili taki razlagi posebno ob dejstvu, da prav omenjena organizacija v primerih, ko gre za koristi njenih članov, stalno poudarja turistični značaj teh mest Predsednik je moral nadalje konstatirati tudi žalostno dejstvo, da je postopanje delodajalcev v nekaterih podjetjih v skrajnem nasprotju s človeškim dostojanstvom. So delodajalci, ki uslužbencem ne nudijo niti toliko zaslužka, da bi mogli sebe in svojo družino dostojno preživeti in bi jim ne bilo treba prebivati v barakah Mestnega loga. Taki primeri zapostavljanja delavcev se dogajajo posebno v podjetjih, v katerih delavstvo ne sme biti organizirano. Drugače je seveda v zglednih podjetjih, ki zaposljujejo samo kvalificirano delavstvo in so toliko zavedna, da odobravajo organiziranost svojega nameščenstva, ki si more po svojih zaupnikih izvojevati preko organizacije nekatere olajšave za svoje delo I Ponovno je predsednik poudarjal zborov al cem važnost organizacije in pozival predvsem neorganizirane tovariše k včla-njenju, da se bo mogla organizacija s čim večjo jakostjo zavzeti za življenjske in delovne pravice svojega članstva. Tajniško tn blagajniško poročOo je bilo kratko, ker je sekcija razdelila med zborovalce tiskana letna poročila o svojem delovanju. Delovanje je bilo vsestransko zelo zadovoljivo in agi Ino ter je doseglo tako moralne kot gmotne uspehe. Sekcija je v preteklem letu priredila nekaj poučnih izletov in tečajev jezikov. Na koncu leta pa je priredila svoj tradicionalni ples, ki Je zelo dobro uspel Posredovala je za namestitve svojih brezposelnih članov, kar se ji je v 37 primerih zadovoljivo posrečilo. Razveseljivo je tudi dejstvu, da sekcija že razpolaga s prav lepo vsoto denarja, ki je namenjen za gradnjo doma gostinskih nameščencev. Ce se bo ta akcija še nekaj let tako ugodno razvijala, kakor se je doslej, bo mogla sekcija s pomočjo saveza že v bližnji bodočnosti pričeti s pripravami za gradnjo doma v Ljubljani. Po poročilih ostalih funkcionarjev je bila odboru soglasno izglasovana razrešnica. Ker pa je bil stari odbor v pretekli poslovni dobi na splošno zadovoljstvo članstva tako delaven, je bila med volitvami izvoljena kandidatna lista, ki se bistveno M spremenila, v od borni ški krog je bilo pritegnjenih le nekaj inladih delovnih moči. Sekciji bo torej predsedoval še nadalje zaslužni član g. Renko, kateremu je zagotovljena vsestranska pomoč s strani ostalih funkcionarjev. Ob zaključku zborovanja so büa g s tram savezne uprave razdeljena še odlikovanja in sicer Fran ju Palirju zlati, Ernestu Ko-balu in Staniču Renku pa srebrna znaka saveza za njihove zasluge m uspešno delovanje v korist sekcije in za zvestobo do saveza. Is Litije i Leteča komisija pri litijskih gostilničarjih. Pri banski upravi so osnovali letečo komisijo finančnih organov. Na razpolago imajo avto in švigajo z njim iz kraja v kraj. Ne zglase se sicer pri vseh gostilničarjih, ampak posetijo v vsakem kraju le nekaj gostiln. Tudi v litijo so se pripeljali nenapovedano. Strog ogled po tukajšnjih vinskih kleteh je imel nepričakovan uspeh. Leteča komisija je ugotovila, da imajo itirjs gostilničarji ne-zatrošarinjeno vina Kdaj «nai prizadetim občutaS"! 64 Jackson Gregory: Juana Castanares Roman »Danes popoldne sem ga vzel v svojo službo,« je menil Hawk. »Veste, časih je treba baš sumljivega orodja, da more človek delati tam, kjer se gode sumljive reči. Morda ste že opazili, da se nekam vneto potika po taboru?« »Ne samo jaz!« je March zagodrnjal. »Vesel sem, da ste sami izpregovorili o tem. Bud Bell me je že opozoril, da stikata glavi. On pozna Parmaleeja m ve, koliko je vreden —« Hawk se je kratko zasmejal. »Vem. Za Buda Bella sem črni kozel. Nič mu ne morem očitati; njegov brat Charlie je doživel najhujše, kar se utegne zgoditi človeku, m Bud me ima za odgovornega.« Bud Bell in njegovi prijatelji so mahoma utihnili. Hawk je potegnil Marcha za rokav. »Stopite malce z menoj,« ga je povabil. »Rad bi nemoteno govoril z vami. Rad bi tudi,« je nadaljeval, ko sta se nekoliko oddaljila od tabora, »da slišite, kaj ima Parmalee povedati. Čas je že, da se zglasi s poročilom.« Ni ga odvedel daleč. Pod osamljeno pinrjo, komaj sto korakov od tabora, sta obstala. _ »Parmalee mora vsak trenutek priti. Slišala bova, kakšne novice ima. Kolikor vidim, se Biondino pripravlja, da ponoči udari na nas. Seveda je veliko prezvit, da bi odkrito hujskal na nas ljudi, med katerimi je toliko poštenih fantov. Dobro ve, da bi se jih našlo mnogo, ki jim pohleven pretep — s tem mislim pretep, ki bi se pohlevno začel — ne bi bil ravno nevšečen. Kaj pa je tako hudega, če vsa truma smehoma prikolovrati k nam? Če jim je v zabavo, da se zgneto okrog nas in nas jame j o pehati in mikastiti, ne da bi kdo sprožil samokres ali zavihtil kramp? Lepo bi nas zdelali v gneči! Nihče ne bi vedel kod ne kam! In zjutraj vobče ne bi bilo več poznati, kje so naši ljudje ogradili kak delež. In tedaj bi se dirka šele pričela, ko bi vsak na svojo pest iskal Dan'lovega zlata!« »Snočnji šunder ni bil nič v primeri s tem, kar bi nas tedaj čakalo.« Visoka postava se je pokazala iz teme. Bil je Parmalee. S pritajenim glasom je rekel nekaj nerazumljivih besed. »Prav, prav, le pridi semkaj,« je rekel Hawk. Parmalee ni opazil Hawka, ki je stal s hrbtom proti njemu naslonjen na drevo. Videl je samo Marcha; imel ga je za tistega, s katerim naj bi se tu sešel, in stopil proti njemu z besedami: »Zdaj vam že lahko povem, kaj se je pripravljalo, mister Hawk. Prej ali slej se bo vzdignila vražja burja —« Tu je Parmalee obmolknil, za zmerom. Zabli-skalo se je, strel je počil iz razdalje nekaj kora- kov, in Parmalee se je v svinčenko v glavi sesedel na tla. Takoj nato je počil drug strel, in March se je zgrudil. V zadnjem trenutku se je hotel umakniti v stran in je padel na Hawka tisti mah, ko je ta potegnil samokres izza pasu. Preden je utegnil položiti prst na petelina, so mu izbili orožje iz roke. Hawk se je spustil na kolena in ga skušal v divji naglici spet doseči. V naslednjem trenutku je našel samokres, a položaj se je bil v tem tako izpremenil, da ga zdaj ni več potreboval. Na kraju, kjer sta bila počila strela, se je vzdignil nerazumljiv vrvež glasov. Več mož se je besno borilo med seboj in kakor iz uma udrihalo na vse strani. Razločno je bilo slišati Bellov glas. »To je tista sodrga, fantje! Po njih!« In nato Blondinov bas, ki se je buCé razlegal v noč: »Tu je! Držim ga! Kid je tisti, ki je hotel upihniti Hawka!« Hawk je osupel obstal na mestu. Kaj je imel Bud Bell tu opraviti? Moral bi biti v taboru, kjer ga je bil videl še pred desetimi minutami! Odkod je bil prišel Biondino, in kaj so pomenile njegove besede? »Držim ga! Kid je tisti, ki je hotel upihniti Hawka! Kakor da bi Biondino Kidu kdaj branil ubiti Hawka ali kogar koli izmed navzočnih. Hawka še posebno! Hrup boja je prav tako naglo ponehal, kakor se je bil začel. Samo Kidov rezki glas je trgal nastalo tišino. Nato je bilo slišati zamolkel udarec, in Kid French se ni več oglasil. »Po dva moža k vsakemu izmed njiju,« je ukazal Bud Bell z glasom, ki je trepetal od besnosti. »V tabor z njima, da si ju tam bliže ogledamo. Hej, Curley! Nastavi svoj samokres Blondinu med pleča in sproži, kakor hitro se gane! Monte, ti stori s Kidom takisto!« Nato je pritekel. Klical je Marcha in ga vpraševal, ali je hudo ranjen. Spotaknil se je ob Par-maleejevo truplo in padel na vse štiri. Jek se je iztrgal Tomu Marchu iz prestreljenih prs. »Si ti, March?« je v skrbeh vprašal Bud Bell. »Da,« je s komaj slišnim glasom šepnil March. »Izkupil sem ja Poglej, ali so Hawka tudi ubili —« ~ »Tukaj sem,« se je hitro oglasil ßSwk. »Ne, mene ni zadelo. A Parmalee je mrtev.« »Vrag naj vzame Parmaleeja!« je vzrojil Bud Bell. »In vas takisto, Colorado Hawk! Vi ste vsega krivi, to po naključju natanko vem!« Spet je bil skočil pokonci. Hawk je bolj slutil orožje v njegovi roki, kakor da bi ga videl. »Počasi, Bell!« je hladno dejal. »Za zdaj je menda dovolj nesreče. Rajši mi pomagajte pri Marchu!« Glasovi iz tabora so vpraševali, kaj se je zgodilo. Togotljivi duhovi so se razgrevali, nastala je gneča in hrup. Preudarni možje, vsem na čelu Alee Farnsworth, so nujno opominjali tovariše, naj bodo pametni. Farnsworth je svareče potrep-ljal Buda Bella po ramenu, češ, naj se brzda. »To pot si tudi ti izgubil pamet, Bud, dečko moj,« je dodal, ko je Bud umolknil. »Za vse, kar imaš na srcu, bo tudi pozneje še čas. Najprej poglejmo, kako je z Marchem.« Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 7 nudj za „e vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge à 4% do 5% po dogovor«. — Nove vloge in stare vloge Izpod 5.000 Din »e na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo, — Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s L majem 1938 za nove vloge. VZAJEMNA POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA. MALI OGLASI Sliiibòdobi Beseda l Oln. davefc 3 Diu za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cnesek 17 Din. Brivskega pomočnika m učenca, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9U7-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem tako). Zarnik Alfonz, Gajeva 9. 9113-1 Brivski pomočnik dober delavec, nekadilec, dobi stalno službo. Salon Vreček, Ljubljana VII, Celovška 30a. 9111-1 Ekonom - lovec »amski, priden, trezen, dobi tnesto 1. mata. t. 1. Bit! mora veJč vseh panog kme tifstva, zlasti sadjarstva, go z darsrva in živinoreje, oprav liati mora tudi nekaj hišnih del. prijavljen bo ev. Pok. 2avodu. oskrba v hiši. Po cudbe z iahtevo plače na oel. odd. Jutra pod šifro »Ekonom«. 6986-1 Prodam Beseda t Din daveg j Din za Slfro tli dajanje aasiova 5 Dia NaJmanJä' en il n'n Prodam antikvitete 1 starinsko skrinjo, 1 bie-dermajer knjižno omaro. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9106-6 Mreže za postelje dobite naiceneje pri ANDLOV1C mizarstvo, zaioga pohištva, Komeaskega ul. 34- 9077 6 Kupim Daljnogled za na puško, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Risanic? 3«. 9105-7 Otroški voziček jn šivalni stroi. kupim. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra. 9108-7 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Knjige Beseda 1 Din. davek a Din zb Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesefe 17 Din. Slovenske knjige znanstvene in leposlovne, — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9125-8 Glasbila Beseda i Diu, aaveK » Oln, za àliro «u dajanje aasiova 5 Dia. Najmanj® znesek 1? Din. Koncertne citre dobro ^hranjene, s šatulo, prodam. Cena nizka. Poizve ss v vseh poslovalnicah Jutra. 9091-26 Beseda 1 Din., daven c i Ha «a Slfro ali dajanj» iflslova 6 Din. NaJmanJà' snegefe 1"? Oln Javorovib desk tn kubične metre bo prodanih ea lavni draibi * Tržiču, » Predilmški alici št 1 25. april» ob 11 uri tts dražbe opozariamo in ereseete. 6335-13 Beseda 1 Din, dases v Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din, Najmanjši aresefc 17 Din. Vrtalni stroj za vrtanje min Inngersol ali Flottmann kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«. 9103-29 2 stroja za izdelovanje cement, strešne opeke, z d omo zarezo, prav dobro ohraniena in 1.400 podlog in ves pribor, ugodno prodam. Iv. Orna-hen, Višnjagora. 9088-29 beseda » Din daveK i Din za Slfro alt dajanje naslova 5 Din Najmanjši m pse S 17 Dia, Domač cvetlični med nudi najceneje J Me nart. Domžale. 6142 33 Kolesa deseda t Diu. aaveH o Oln za žUro ali dajanje lasjova i Din Najmanjà snespfe JI Din Več koles prvovrstnih, po zares nizkih cenah, naprodai pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 6107-11 Kolesa Dospela je zopet nova po šiliatev vjtb vrst koles od Din 550 dalje. Na zalogi imamo tudi otročja dvoko iesa. NOVA TRGOVINA, i vrieva c. 36 Dunaiska c. nasproti Gospodarske zveze 6506 11 Kupni domače blago ! JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro alj dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v hranilni knjižici, kupimo do din 200.000. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačamo takoi«. 9101-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje hranilne knjifice bank in hranilnic, vrednostne papirje: 3% obveznice. bone, srečke, delnice itd. valute vseh dr?av. Prodaja srečk državne razredne loterije. 174-16 Hranilne knjižice »redrostne paptrie delnic« obveznice voovčuietr do oatvilii ceni takoi * gotovim Kopajte »rečke Dri razred ae loteriie » dom kolek tur »Vrelec »reče« AL HLANINSEK ' lobliana Beethovnov» 14 Telefi» «10. Irg leenuira oi ^ančot io kreditne oosle. rt-if .j eseda 1 Din davek om 2a Slfro ali dajanj» lasiova 5 Din Najmanj& znesek 17 Oln. Podjetje živilske stroke, 'e radi smrti lastnice odda v najem. Potreben kapital 60.000 Din Dopise pod šifro »Dob^čka-nosno« na ogl. odd. Jutra 9099-17 Posest Beseda 1 Din davek * Din ea Slfro ali dajanje aasiova 5 Din Najm&nJS' znesek 17 Din Ugodna prilika Lastni ribolov in kopališče s pritlično hišo in vrtom Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico, iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Mestni uradnik«. 9094-21a m m mi Beseda I Din, davek 3 Din za Slfro aU dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobico separirano, lepo, solnčno in mirno, poceni oddam. Ale-ševčeva ul. 74. 9093-23 pod ugodnimi pogoji napro daj. Zelo prikla ' stilno ali letovišče. Posre- ladno za go- 51 Ta čas je srečal Lukež redarja. Ne misleč na posledice, je planil k njemu ter mu naznanil, da so mu ukradli mošnjo in da stanuje storilec v tej in tej gostilni. »Pojdite z menoj!« je velel redar, in kmalu sta stopila v gostilno. dovalci izključeni. Informa cije »Anker«. Kralja Petra trg 8. 9098-20 Stanovanj? Jotcoa i Din a&veK Oln ea »Uro ali dajanje ìasiova 5 Din. Najmanjši gnnMk 17 ota Enosob. stanovanje z verando, v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __9128-21 Dvosob. stanovanje oddam mirni stranki 1. maja po nizki ceni. Stanko Peč-i»k, tzgovec, Stožice 175, p. Ježica. 9096-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Maj 777«. 9102-21a Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro aU dajanje naslov«- 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal z dvema prostoroma, primeren za vsako obrt, v sredini mesta, oddam 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9104-19 Dopisi Ivismite v oglasnem oddelku dospele ponudbe. Angora, Blondina, Brezhibno, Častna zadeva, Dobra moč, Diskrecija, Dober zaslužek, Dežela, Dobra gospodinja 777, Harmonija, J. H., Intelektualec 3. Kon-verzaeiia. Komfort, Kalorij 6000. Ločen uradnik, Lepa soba. Len^ Medo Menr r išče. Mercedes 170, Maj 999, Novejše, Nesrečna, Odkritosrčnost, Označbo cene, Prometna točka 999, Poročen Preprosta, Potrebna, Resno, Rada delam. Stalna služba 99 Sodobna trgovina. Sreča, Solidna, Snažna, Trbovlie II., Takojšnja zaposlitev, Veselie, Vestnost, Za lastni dom. Za tajnost mož beseda Zmožna začetnica. Zmožna, Zanesljivost. Seseda I Din 3&vek .> f>tn za dfro all dajanje muova S nit 1 manJS' sa*M»k 17 Din Trajna ondulacija ima tri važne točke. Moderna linija, trdnost frizure in nizka cena. Prepričajte se pri nas Salon Poiane Kopitarjeva ul. 1 Dijakinie posebne cene. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica MAGNEZIJA SAN PELEI» Ako je potrebno zavžijte, predno ležete spat, penečo se MAGNEZIJO S. PELEGRI-NO, ki je v škatlici, vsebujoči eno dozo, a drugo jutro se boste dobro počutili, ker ste rabili prijetno sredstvo za čiščenje. Vedno se je boste poslužilL Dobiva se v vseh lekarnah. Prodajna cena din 6.—. R & bf. I7283-23/X 1933 L Svarilo. Svarimo vsakogar gosp. Ivanu Ramšaku iz Zagreba, dajati naročila ali denso- za našo tvrdko, ker ni za to upravičen in ne jamčimo za njega, niti ne izvršimo danih naročil. F. Tomaschitz, Maribor, tovarna nožev. (NSERIRAJTE V „JUTRU"! ZAHVALA Vsem, ki so ob težki in prebridki izgubi mojega nepozabnega soproga, gospoda Konrada Vodenik z menoj sočustvovali, ml Izrazili svoje so žal je, mu poklonili toliko krasnega cvetja, ga spremljali na njegovi zadnji poti, posebno pa äe prečastiti duhovščini ter stanovskim tovarišem, izrekam svojo iskreno zahvalo. 8TEFI VODENIK SOKOL Akademija dece Ljubljanskega Sokola bo v soboto 9. t. m. ob 20 v Narodnem domu. Nastopate moška in ženska deca od 4. do 14. leta starosti v prav raznolikih točkah. Vsem bodo nedvomno ugajali tako telovadni umetni plesi, kot češkoslovaški narodni plesi. Vstopnice se bodo dobile od sobote od 9. ure dalje v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Akademija bo končala pred 21. uro. Prvenstvene tekme moškega naraščaja Ljubljanskega Sokola bodo v nedeljo 10. t. m. ob 10 v Narodnem domu. Nižji oddelek tekmuje v peteroboju (drog, krogi, konj, koza, proste vaje), višji oddelek v osmeroboju (drog, bradlja, krogi, konj, raznoterosti, plezanje, koni vzdolž s prožno desko, proste vaje). Dve lepi trajno prehodni darili boste razstavljeni v soboto v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola. Iz Sokola v Poljčanah. Na nedavno kupljenem zemljišču, namenjenem aa dom in letno telovadišče, se je delo že začelo. Zemljišče odrejeno, za letno telo-vadišče. se nasipa va in planira. Pod vodstvom br. Kneza so člani doslej navozilj in nasuli okoli 30 vagonov nasipnega materiala, tako da se je zemljišče zvišalo za okrog 30 om. Letno telovadišče bo še letos izročeno svojemu namenu. Verjetno je, da se bo še letos pričelo tudi zidanje doma. Odvisno je to v glavnem od izida zaprošene denarne podpore. Bratje v gradbenem odboru so neumorno na delu, kj bo gotovo privedlo do uspeha. V prid domu bo v maju velika sokolska tombola. Sokol v Dobovi. Med tem ko je društveno življenje na področju prosvetarja še dosti razgibano, preti zastoj na področju same telovadbe Vzrok temu sta odhod agilnega brata Daneva in skorajšnji odhod načelnika br Mlinariča Prvi je šel v Ljubljano, drugi pa prevzame trgovino g. Freceta v Stari vasi pri Bizeljskem Brat Danev je posvečal posebno pozornost vzgoji dece in naraščaja, ki jima je znal s poljudno besedo tolmačiti smer in pomen Sokolstva Z žalostjo v srcu so se poslovili od njega bratje in še posebej deca in naraščaj Brat Mlinarič je kot načelnik izvedel mnogo telovadnih nastopov Mnogo telovadcev je šlo skozi njegove roke Mnogi so ga umeli in so ostali trdni So pa bili tudi taki, ki niso doumeli sokolskega poslanstva in so zapustili Sokola Z njimi si menda nihč* ne bo pomaeal Vrzel ki je nastala z odhodom obeh bratov bo društvo zamašilo le » veliko požrtovalnostjo vsega članstva. Iz življenja na deželi MEDVODE. Naš agilni dramski odsek je ob veliki udeležbi članstva in drugega občinstva uprizoril v nedeljo 3 t. m na odru našega sokolskega doma pasijonsko igro »V znamenju križa«, ki je dosegla izreden uspeh, za kar gre zahvala bratu režiserju in vsem sodelujočim, ki so se izredno potrudili — Ker je zanimanje za igro izredno jo ponovimo v nedeljo 10 t m ob 16., na kar opozarjamo naše občinstvo ki ca bratski vabimo k predstavi ŠT ILJ Dne 12 junija bo slovesna proslava ljudske šole v St Ilju v Slov goricah im sicer 150-letndce ustanovitve šole, 70-letnice slovenske šole un 20-letnice naše države Sodelujejo vsa društva. Pripravljalni odbor prosi ostala društva, da bi upoštevala ta proslavni dan. NaSe gledališče DRAMA Zatotek ob 20. Pjfek. 8. ob 15.: Sneguljčica. Mladinska predstava po najnižjih cenah od 10 din navrdol Sobota. 9.: Siimkovt Izven. Znižane oeoe od 20 din navzdol. Nova premiera v drami. Viden predstavnik mlade češke generacije je pisatelj Sy-ndk, ki ee je uveljavil kot dramatik in tor reportaž po Orientu. V letošnji sezoni ie imel kar dve krstni predstavi. Narodno gledališče v Pragi je uprizorilo dramo »Veliko naključje«. Mestno gledališče pa »Srečanje Pri piramidah« 12. t m. bo v naši drami premiera drame »Nočna služba«, ki se odlikuje s tekočimi dialogi in ni brez dramatičnih napetosti, ki se kažejo zlasti v raznih duševnih zapletljajih nastopajočih oseb. Osnovna tendenca dela je humanistična. Avtor ima razumevanje »a vse človečke vrline in slabosti. Konec drame je kljub tra-rlčnemu zaključku idejno in etično optimističen. Mladinska igra »Snegnljčica« s Levarjevc v naslovni vlogi. Po najnižjih cenah bodo i errali v petek ob 15. staroznano pravljico »Snseuljčico« v novih »tihih Pavla Golie. kj le dosegla letos v novi priredbi spione® uspeh. Ker so cene od 10 din navzdoä. opo zarjamo posebno vodstva okoliških podeželskih šoj aa obisk te igre. Priglaße v skupinah Borsfenw gledališka uprava ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Zafetek ob 20.15 Sobote. 9. : Smuk smuk ! Nedelja, 10.: Smuk smuk! MAK I BO KS KO (iLEDAIiflCB Petek. 8 ob 20.: Lepa Vida. Vprizoritev v« ducata rdečih roi. Red D. Nedelja, 10. ob 15.: Dva ducata rdečih rož. Ob 20. Pri treh mladenkah. Gostovanje Mirka Jelači,na. Zadmjfič. Zničane eene. RADIO Petek. S. aprila Ljubljana 11: Šolska ura: Kako nastane film (g. Boris Rihteršič). — 12: Iz naèih krajev (plošče). — 12.45: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Zena v fcli-karstvu in njeno stremljenje (ga. Elda Pi-ščanec). — 18.20: Cajkovskij: 1812 uvertura (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Novice o izseljenci n. — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 21: II. večer gojencev ljublj. drl konservatorija — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 9. aprila Ljohljana 12: Pester 6oored i plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. - 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Klavir in harmonij (sdč. Melita Gnjeada in g- D. Ka-škarov). — 17.40: Strokovno šolstvo pripravlja temelje načrtnemu gospodarstvu (inž. Rado K recar). — 18: Ruski sekstet. — 18.40: Ps-ihotehnioni oddelki in njihovi «v zulta/bi (g. Avgust Kuhar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: 0 zunanja politiki (dr, A Kuhar) — 20.30: Pisan večer iz prispevkov v humorističnem listu »Škratu« iz let 1883—1885 — 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Plošče "" Beograd 16.45: Plošče. — 17.25: Skladbe za čelo. — 17.50: Klavirski koncert hi plo-šče. — 20: Narodma glasba. — 22.15: Orkester in ples. — Zagreb 17.15: Godba na pihala. — 20: Zborovsko petje. — 21: Klavirske skladbe, tamburati Ln ples. — Pra" na 19.20: Lahka glasba. — 20: Prenos operete »Ciean baron«. — 22.15: Lahka glasba in plošče. — Sofija 16.30: Narodna glasba, komorne skladbe in ples. — 20: Pesmi s spremijevanjem orkestra. — 21.30: Lahka godba ki ples. — Varšava 20: Operetni večer. — 22.15: Vojaška godba. — Dnnaj in vse nemške postaje 10: Lahka glasba, — 11: Orkester, solisti, plošče itd. — 15t Vojaška ura. — 17: Orkestralni koncert. — 19.10: Dunajski simfoniki. — 20" Melodij« nemških mojstrov. — 22.20: Vedra glasba. — 24- Nemška narodna elasba in plesL — 24.00: Lahka godba ln ples. HRUšč vas več ne moti, ne po dnevi ne po noči, ako vzamete MIROPLAST. Mehke, plastične kroglice za zapiranje ušes. 6 krat jačji kot vata. Dobi se v lekarnah. Tisoče z^fival prejema »MORANA? Urem* Dorate Ravljen. — izdaja m tonsorcU »Jutr»« AdoU Ribnikar, — Zs Narodno tiskamo d.