208. številka. _ Ljubljana, v ponedeljek 13. septembra. XIX. leto, 1886.
lihajti vsak dan *vW-«t, izimši nedelje in praznike, ter velia po pošti prejemati za a v stri i sko-ofjerske dežele za vse leto 15 %U\., za pol leta 8 *rld., za četrt leta t #ld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na <W>ui /a   se leto 13 ^Id., za četrt leta 8 gld. 30 kr.„ za jcden uiesee 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za m»>Bec, po 80 kr. M četrt leta. — Zu t»j e dežele toliko več, kakor poštnimi znaša. Za oznanila plačuje bo od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se osnuniln ienVnkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. -   Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, .(rleda'^k* stolbi**. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
\ l,jiil»IJani 13. septembra.
Glavno mesto zelene Štajerske, zavetišče raznih penzijonistov, je Slovencem že od pamtiveka sovražno, zaradi tega mu naš narod pravi „Nem-ški Gradec" in samo si kaj rado in ostentativno pridevlje epitheton „die allerdeutscheste Stadt in Oesterreich". Poslednji pridevek je sicer razžaljiv za vsa druga nemška mesta v Avstriji, a to GradČanov nič ne brign, ker so v svoji domišljiji celo svojim lastnim rojakom nasproti oholi in brezozirni.
Zbog tega se nikdar nesmo čudili, ako se je Graškib mogotcev brezozirnost in oholost pojavljala proti Slovencem, bodisi, da so v deželni zbornici porogljivo zanikavali in zavračali naših poslancev dobro utemeljene želje in predloge, bodisi, da so v dobrodelne namene nabite dvojezične plakate raz zidove trgali in zagnali grozovit hrup, da se je s tem v nebo kričečim zločinom skrunilo nemško de-vištvo Graškega mesta — kajti po vseh teh in jednakih dogodkih ukoreninilo se je v nas že davno prepričanje, da nam iz Gradca ni ničesar pričakovati in tla bodemo blagoslavljali in proslavljali srečni dan, ko štajerski Slovenci ne bodo več zavisni od nemškega Gradca.
A dasi je naše mnenje o Gradci jako neugodno, bi bili vender od Graških kolovodij pričakovali malo veft takta, nego so ga pokazali v mestnega zbora seji dne 10. t. m. Na dnevnem redu bila je peticija „društva nemških nacijonalcev na Štajerskem", da se je pri oddajanji služeb in del ozirati le na Nemce. 0 tej peticiji poročal je znani dr. Derscbatta in po »korenitem" utemeljevanji predlagal :
„Uvažuje, da se naši nemški sorojaki po dvojezičnih avstrijskih deželah, zlasti od strani slovanskih občinskih zastopov iz uradov, šol in iz drugih služeb vedno bolj iztiravajo, da morajo malo, v Avstriji jim prepuščeno ozemlje vsled neumestne nemške prijenljivosti deliti s slovanskimi soprosilci, zmatra mestni zastop Graški za svojo narodno dolžnost, da njegovej upravi izročeno mesto v celoti ohrani kot domovje nemškega rodu v Avstriji, da se torej: 1. pri oddajanji občinskih služeb izključno ozira le na nemške prosilce; 2. pri oddajanji mestnih del itd. na vsak mogoč   način   in   v  najizdatnejši meri
LISTEK.
Delavec.
Slika.
Če sem na D. sedel v najeti sobi pri knjigi in se ozl v stran, videl sem na vrt vojvodinje M. Tam je vsak dan delal star mož s sivo glavo. Majhen je bil in sključeno se je držal. Delo in leta so ga posušila, pomagala je morebiti tudi revščina. Zjutraj zgodaj že je stari začel. Obsajal in čistil je gredice, zalival cveticam in popravljal pota.
Prav nocasi mu je delo šlo spod rok, ker staro telo, slabo telo. Zato pa sfcari tudi ni počival. Če je znanec prišel m z njim pogovor začel, delal je naprej z rokama in ni obrnil oči od dela. Morda se je bal za s! tžbo, če bi količkaj zamudil svoje dolžnosti, saj bol ših delavcev se ne manka, on pa ne bi niogjl živeti brez zaslužka.
.Le kadar je imelo biti poludne, pogledal je večkrat po dolgi poti sredi vrta. In ko je bilo polu-dne odzvonilo, je odložil lopato ali grablje na stran in sedel na klop pod kostanj. Njegovo staro telo se je sos« dlo, pokoja potrebno.   Kmalu potem pa
Nemce v p o š t e v jemlje Mestni odbor pričakuje oil svojih članov, da jih bode pri dotičnih glasovanjih in ukrepih vodilo le navedeno načelo. Ta ukrep mestnega zbora naznanja se „društvu nemško nacijonalcev" s tem, da se bode mestni zastoj) kakor doslej, tako tudi v bodoče z vsemi postavnimi sredstvi in s primernim poudarkom pro-tivil vsakemu poskusu, s protineraškimi agitacijami kaliti mestni mir."
Ta resolucija vsprejela se je skoro jednoglasno, nasproti glasoval je le dr. Suppan. kar je prouzročilo veliko gibanje mej mestnimi očeti. S to resolucijo prerezan je prt mej Gradcem in mej štajerskimi Slovenci, kajti Gradec je ž n;o vsem slovenskim sodeželanom vojno napovedal
Ne črbnili bi niti besedice, tla se je taka resolucija porodila v čisto nemški deželi, kajti duh časa je tak, da gasio „Svoji k svojim" vedno pro dira. A Gradec je glavno mesto kronovini, v kate-rej je tretjina slovenska, Gradec ima mnogo dohodkov baš iz slovenskih pokrajin, saj mu morajo Slovenci celo gledališča vzdržavati — in slovenski ži-velj prinaša jako veliko žrtev v denarji, še več pa v krvi kajti neovrgljiva istina je, da dajo Slovenci več vojakov, nego obe ostali tretjini zelene Štajerske. Mestni starejši ne v Gradci morali bi pomisliti, da tak korak ne bod4 ost? I brez posledic, marveč da bode taka odurnost celo v slovenski golob ji nravi izzvala odpor in da se bode vedno bolj uveljavilo pravilo „Klin s klinom " Kdo bode pri tem na škodi, ni teško pogoditi.
In baš z ozirom na  ravno  izrečene besede ima navedena resolucija tudi svojo dobro stran. Ža lostno je sicer,  da se v prosvetljenem   19. stoletji le nasilstvo širi, toda ako ni drugače, ako velja le kruta sila in se vse ravna po Darvinovi teoriji, ako Bismarckovo  iztiravanje Poljakov že pritlikavi mogotci v Gradci posnemajo, ako se nam boj na tak način usibuje,  ne bode nam  preostaialo druzega, nego braniti se z vsemi dopuščenimi sredstvi. Tudi mi si bodemo morali osnovati svoj „Territorialsy stem", tudi mi bodemo sklepali in izvajali jednake resolucije, ter vračali z jednako mero. Nasledek temu usiljenemu boju bode pa ta:
Nasprotstvo' mej Nemci in Slovenci bode vedno ostreje, narodna zavest na obeh straneh vedno sil-
je dvignil glavo, na ugubanem obrazu se je prikazala tančica veselja in videti je bilo, da je stnro, trudno telo spreletela nova moč.
Mlada žena, na desni z dečkom, kake štiri leta imejočim, v levi pa košek, prišla je po poti sredi vrta. Dvajset stopinj je še imela do klopi, pa otrok se jej je bil iztrgal iz rok in glasno ukaje, z razprtimi ročicami je hitel k staremu možu. Ta ga je ujel in uzel k sebi na kolena. Sreča, ki jo je imel v naročji, odsevala mu je na obrazu. Mlada žena je sedla poleg njega, iz koška je vzela pisker jedi, žlica je že bila vanjo zapičena. Stari je z levo prijel pisker, v desno, ki se mu je tiesla, je vzel žlico, ali ni nesel v svoja usta, ampak najprvo dal je dečku. Potem je zajel sebi. Tako sta se vrstila, starčevo oko je bilo vedno na otrokovem obrazu. Kako je mladiču dišalo! Ko je bil pisker prazen, je starec otroka še obdržal v naročji, igral se z njim in menda bil prav zelo srečen.
Ko pa je bila potekla ura počitka, postavil je dečka zopet na tla in odpravil se na delo. Žena je z otrokom odhajala, starec pa je za njima gledal in otroku še poraigal. Potem je zopet delal do večera. Zvečer je utrujen počasi stopal domov.
neja. Gradec sam pa nam vedno bolj tuj. In čim ostreja je moja mej Slovenci in Nemci, tem boljše za nas, tem dalje smo od nemškega (iradca, tem bližje pa „Z j edin j en i Sloveniji."
Vi, Itusijv 26. avgusta | Izv. dop. st. st.)
Nebo se je zjasnilo; z visosti svojega prestola izjavil je državni vodja ruskega na< oda in pokrovitelj Slavjanov, „da si pridržuje razsojati, kako dolžnost mu nalaga blaženi spomin njegovega očeta, interesi Rusije in mir na vzhodu.u
Odgovor našega carja na telegram bolgarskega kneza oduševil je vso Rusijo; „Praviteljstveni Včst-nik" je šel od rok do rok, vsak je hotel sam čitati mogočne, odločne besede; car je spregovoril to, kar čuti ves ruski narod, zato je bilo oduševljenje obče, iskreno!
No v kakem svitu se je pokazal Battenberg! On, klevetnik Rusije, klevetnik česti in hrabrosti ruskega orožja, sezidavšega Bolgarijo strašnimi žrtvami, on, podli najemnik ljudij brez sramožljivosti in poštenosti, predrznil se je obrniti licemerno, laž • njivo, podlo-pokorno k prestolu mogočnega pokrovitelja Bolgarije, češ, da je pripravljen, položiti krono, katero mu je dala Rusija, v roke njenega monarha, da je pripravljen na vsako žrtvo, da bi pokazal svojo iskreno udanost Rusiji in svojo ljubav k bolgarskemu narodu! Več licemerstva, več lažij, več podlosti je teško nakopičiti v 30 vrsticah. On, vazalni knez kalifa, on, generalni guverner turške provincije, govori o „monarhičnem principu!" Slišite, v njega osobi  zmogel je  monarhični princip!
K čemu se je vrnil v Bolgarijo? Ali nesmo znali brez tega, da je pustolovec? ali ne vemo, da je on človek, ki ne more ničesar izgubiti, ker ničesar nema, celo poštenja ne? In kako operetko je zaigral! Pošilja pred seboj v Levov svojega luteran-skega propovednika Kocba in nemškega majorja Riedesela, da bi mu prigotovila ovacijo. Kje ? Tam, kjer žive zakleti vragi vsega ruskega, klevetniki „Moskalov", poljska „šlahta", ki sanja večno še o tem, da bi imeli svojega „krola"; kdo mogel bi biti dostojueji poljske krone, nego Battenberg. In brzojavljajo iz Levova v „Koln. Zeitung", da knez Aleksander se je zaklel, „den Kampf mit Russland bis auf den letzten Blutstropfen  auszufecbten und
Tako je bilo od dne do dne. —
Nekoč, opoludne, pa vidim, da stari na klopi sedi, pa se ne gane. Čudno, glave ue dvigne, kakor sicer, da bi pogledal po poti. Zraven njega leži nekaj v papir zavitega, a on menda ne misli na to. Naposled je vender počasi vzame in odvije kos kruha in košček sira. Pokusi, potem pa oboje zopet zavije in sedi naprej, pred se zroČ, ne da bi se ganil, dokler ura zopet udari za delo.
Zakaj ni bilo žene z otrokom? Morda je kdo bolan. Mlade žene tudi po tem ni več. Staremu delo prihaja čedalje bolj težko, ker sedaj večkrat počiva, opirajoč se na lopato. Kakor da bi se ne mogel več držati po konci!
Drugi dan pa tudi starega ni. Kaj je neki tudi on zbolel? Ne, zvečer je prišel počasi in mlada žena z njim. Oba sta bila v črno oblečena. Na klop sta sedla in molče sedela. Dosta se nisem vprašal, odkod bi [ neki^ravnokar prišla. S pokopališča, — kjer v zemlji spi zali, živi deček.
Drugo jutro je stari zopet v delu, ali počasen, zelo počasen. Postati mora prav po gostem in od daleč se vidi, da se mu tresejo grablje v roki. Opoludne prinese mlada žena kosilo.   Komaj se ga
i-
\2
denkt nicht an Versdhnung oder Unterwerfung". Ali ni ta telegram jasni portret poljskega samohvalstva, poljske oholosti, ki v vsakem človeku, ki zabavlja na Rusijo, vidi že nekega vsemogočnega boga, ki lehko stare, kadar se le zmisli, BMoskalaJ. Tu se javljajo še deputacije iz Bolgarije, da bi predstavile knezu vso Bolgarijo v krasuem svetu, Stam bulov pada pred njim na kolena, napominaje s tem tiste čase, ko je on, bedni Bolgar, jedel kašo v ruskem semenišči in klečal v kotu za neznanje lekcije in proliva — že ne krokodilove no Stambulovove solze! Knez je seveda »globoko ginjen" in hiti nazaj v deželo, ki ga je izpodila in mu dala diobiža na pot. suknjico platneno in iztrepan klobuk. Javlja se knez in vidi, da je vse drugače, nego je mislil; vidi, da stoji nad propadom, kamor se mora provaliti. Jedina Busija s svojim plemenitim velikodušnim carjem more ga rešiti; sede in piše Samo držcu telegram, v katerem je izlita vsa drzost, vse nahalstvo in licemerje tega pustolovca. On se je celo tako spozabil, da je kompromitoval svoje dobrotnike, ki so ga vlekli nazaj v Bolgarijo, kajti prosi carja, da bi knez Dolgorukov dogovoril se naravnost ž njim, to se pravi: „moja vlada je proti Rusiji in jaz sem le nje brezpomočno orodje, no za-naprej hočem stopiti na svoje noge." No krinka je sneta z lica, vse je jasno; sedaj ve Aleksander bolgarski, česa ima pričakovati od Rusije, ve tudi Evropa, da je mera trpljenja za Rusijo polna
Mnoge zanima osoda Cankova, metropolita Kle-menta, majorja Grujeva in drugih n zarotnikov". Rusija Itikdar ne dovoli, da bi jim knez Aleksander in njega vlada skrivila le jeden las in „Mosk. Ved." oticijozno glasilo, zajavljajo, da je ruska vlada že storila potrebne korake v obrano prijateljev Rusije v Bolgariji
Pisati zdaj Vam skoro nema zmisla, kajti dogodki slede tako hitro drug za drugim, da ni mo goče ocenjevati jih. Rečeni le to, da je telegram našega carja navdušil in oživel vse in da vsi listi popolnem jedinodušno govore glede trde politike Rusije o bolgarskem vprašanji — razen organa bal-tijskih baronov in junkerov, „St. Petersb.-Zeitung", katera trdi, da knez Aleksander ima vso pravico na bolgarski prestol, kaiti eat se obrača k njemu kot h „knezu bolgarskemu". O farizeji! o najemniki!
K r u t o r o g o v.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a u i 12. septembra
„Čech", glasilo katoliške stranke na Češkem, piše, da so vse frakcije državiio/.horske <!«>*-
nire nezadovoljne. Nemški konservativci bi se radi iztrgali iz železnega obroča desnice. Ta obroč jih pa ne bode dolgo oviral, kajti razpal bode sam v kratkem. Nagodba z Ogersko bode skala, ob katero se bode desnica razbila v svoje dele. Nemški konservativci bi radi postali samostojna stranka, ki bi glat-ovala, kstkor bi hotela brez ozira na vlado. Ta stranka hoče se znebiti zarjavelega železnega obroča, ki je služil le tujim namenom. Potem „Čech" pobija trditve nemških konservativcev, da so Čehi preveč dosegli. Čehi so vedno spoštovali železni obroč, a bi ga tudi sedaj ne razbijali, ko bi ne zahteval to narodni interes. Koncem svojega članka pravi „Čech", da je nezaupanje rja, ki bode razjela
dotakne. V levi pisker, v desni žlica, tako stoji in upira v tla oči. Saj gotovo misli na otroka, ki je na njegovih kolenih sedel in mu jesti pomagal ; tedaj je tudi njemu dišalo.
Nekoliko dni po tem tudi starega ni več na vrt. Zastonj gledam in iščem. Ni je siva glave mej čvrstim zelenjem. Njegova pridnost in njegova vestnost sta delali veliko veselje mojemu srcu. Težko je bilo zanj delo, a zamude vender ni poznal.
Neljubo mi je bilo misliti, da ga morebiti ne bo več, starega delavca. Čakal sem nanj, — ni ga bilo. Na njegovem mestu pa ugledam neznanega moža. Stopim drugi dan na vrt in grem mimo njega.
„Kje je stari mož, ki je tu pred vami delal?" — vprašam.
„Vi mislite, stari Kresnik?"
„Da, tako se je utegnil zvati."
„Umri je," odvrne mož.
„Umri?" povprašujem jaz nehote.
Tedaj malo dni le, pa je šel za otrokom, ljubki deček ga je zvabil za sabo. Ne pomilujem starega, ker vzeta mu je bila vsa sreča, a žal je meni zanj, ki mi je bil dober znanec, dasi nikdar nisem govoril z njim.
železni obroč in kmalu se ne bode nobena politična kukavica več zanj zmenila.
Vnai&Je <tr*ave.
Danes se nekda snide bolgarsko sobranje. Sniti bi se bilo imelo že v soboto, pa se jo odložilo zaradi Aleksandrovega dne. Sebranje hode nekda potrdilo vse kneževe naredbe. Govori se, da se opozicija ne bode udeležila 'sehranja. V soboto kot na Aleksandrov dan ni bilo po Sofiji videti ti;i( privatnih hišah zastav. Narod ni hotel razobesiti zastav, da bi kdo ne mislil, da hoče slaviti ruskega carja. Konzuli so bili razobesili zastave. Kakih '200 poslancev in več častnikov je o tej priliki brzojavno častitalo knezu. V Vzhodni Rumeliji nekda narod neče nič vedeti o odstopu kneza, sodnije Se vedno sodijo v kneževem imenu. Posebno kmetje okrog Plovdiva so odločno zanj. Nemogoče ni, da bi ne bil knez zopet voljen, kar se ve da bi mu nič ne pomagalo, ker bi ga ne potrdile vlasti.
Z novim regentstvom v Sofiji IS u si j a ni za dovoljna. Ruski zastopnik v Sofiji si je nekda prizadeval, da bi Cankov prišel v regentstvo. Še le ko je videl, da se je bati nemirov, ako pride Cankov v regentstvo, se je zadovoljil s Karavelovom. Ker ni regentstvo sestavljeno po volji Rusije, že mislijo nekateri, da Rusija ne bode stopila v nikako zvezo s sedanjo bolgarsko vlado in se za Bolgarijo ne bode nič bolj brigala, kakor se je, dokler je vladal knez Aleksander. Ruski komisar bi se po tem takem ne odposlal v Sofijo. „Novoje Vremja" pa odločno zahteva, da naj Rusija porabi vso svojo energijo, da odstrani sedanje regentstvo in ga nadomesti z družini, v katerem bodo tudi vsaj trije Rusi. — V Brest-Litevsk prišlo je več velikih knezov, mej njimi predsednik senata Mihael, veleposlanik grof šuvalov, več druzih visocib dostojanstvenikov. Bili so brzo javno povabljeni na carjevo povelje. Posvetovali se bodo nekda o tem, ali naj bi Rusija predlagala, da se snide evropska konferenca, ki bi predelala Bero-linski dogovor.
Mnogo se sedaj ugiblje po listih, kaki so od-nošaji mej Avstrijo in Ilnsijo. Nemški in madjarski listi priganjajo, da bi Avstrija kar začela vojno z Rusijo, pa de pomislijo, da bi si lahko Avstrija s tem nakopala resno nevarnost. B^rolinski listi vedo povedati, tla je Avstrija že prote.stovala proti temu, da bi se odposlal ruski komisar v Sofijo in da se bode Avstrija z vojsko uprla, ko bi Rusi hoteli posesti Bolgarijo. Nek Dunajsk liberalen list misli, da čim prej začne Avstrija b<|j z Rusijo, tem bolje, kaajti za zinirom se ya itak ne bode izogniti mogla. Ta tist sicer pravi, da se po tem. da so Rusi bili pri Plevni tepeni, ne sme sklepati, da je ruska vojska slabo organizovana. Da je bila po naskokih, pri katerih je zgubila 25000 vojakov, vojska obupana, je naravno. Ti vojaki so pa nekaj mesecev pozneje prišli Čez zameteno balkansko ska lovje v Sofijo. Takrat se je izrazil sam Moltke v parlamentu, da bi nemška vojska ne mogla prenašati takih t«, žav. Ruska vojna zgodovina je slavna. Ruske vojske so bile že večkrat tepene, a še nikdar nI mej njimi nastala kaka zmešnjava. Za vojno z Rusijo treba napeti vse sile. Vzlic temu pa vendar nemški listi silijo Avstrijo v vojno proti Rusiji. Trdijo namreč, da Nemčija ne bode dopuščala, da bi Avstrija kaj ozemlja zgubila, ko bi bila tepena. Mi se nadejamo, da se odločilni krogi ne bodo dali motiti po takem časnikarskem upitji.
Nek BerolinBki državnik je dopisniku „Standarda" pojasnil odnošaje mej Nemčijo, Anglijo in Itusi,jo. To pojasnilo je ponatisnila nemško oticijozno glasilo „Kblnische Zeitung" in pristavilo, da je to razlaganje odnošajev dovolj jasno. Knez Bis-marck ni nikdar zahteval, da naj bi Anglija kake posle opravljala za Nemčijo, dobro vedoč, da tega ne more. Zabteval je samo, da bi Anglija in Nemčija vzajemno branili skupne interese.   Ko se je
„No, saj zanj ni bilo prezgodaj, imel jih je že nad sedemdeset", pravi delavec nadalje. „Saj umreti moramo vsi in tako je prav, da se drug drugemu umakne."
„Kaj je otrok, ki je večkrat k njemu prišel, njegov unuk bil ?a
„Bil, sinov otrok."
„In, ali je tudi otrok umrl?"
„Umri je še nekaj dni pred starim" odgovarja mož trdo.
„Ali je otrokov oče še živ?"
»Nič več. Pred dvema letoma ga je bilo ubilo v tovarni in potem je stari vzel k sebi ženo in svojega unuka; saj je bil tako !e sam."
„Pa kje je sedaj mlada žena?"
„Ona je šla k svojim roditeljem. Mislim, da jej ne bode nič slabega, ker je pridna in poštena. Stari in otrok sta mrtva, nič je ne bo oviralo, da dobi druzega moža, ker je še mlada."
Mož je to pripovedovaje na smeh držal se. Morda je prav pravil. Ali mene ni več veselilo, z njim pogovarjati se. Bilo je tedaj prvič in zadnjič. Imel sem v srci lepo in milo sliko, ali mož je po njej udaril z debelo in umazano roko !    —o.—
Bismarck preveril, da se na Anglijo ne more zanašati, bil je prisiljen poiskati koga druzega. Sedanja angleška vlada se je odrekla politiki lorda Beacons-fielda, katera je Rusijo ustavila na Balkanu kazoč na moč angleškega vojnega brodovja, ki je važno za vsacega angleškega zaveznika. Anglija se sedaj že ni prav nič brigala za svoji« orijentske interese, če tudi je videl vsak, kdor ni ilep, da se Rusija pripravlja, da se premakne naprej v vzhodni, srednji in Malej Aziji in na Balkanih. Car se je udal pritiskanju panslavistov, ki hočejo da se Rusija zveze s Francijo proti Nemčiji, ali se pa prodira proti Turčiji in Angliji. Ker se car ni moral bratiti z republikansko Francijo, se jo sporazumel z Bismarckom.
Nek Milanski list trdi, da ii a. 3jaaiska vlada pripravlja zeleno knjigo 0 dogodkib v Bolgariji. Iz zelene knjige se bode razvidelo, da Italija postopa v sporazumljenji z Anglijo. Italija ne bode trpela, da bi se rušil Berolinski dogovor.
Angleška vlada je dovoiila, da je Parnell predložil svojo irsko predlogo, če tudi je bil parlament dovolil vladi, da se bode v vseh sejah bavil samo s finaneijalnimi vprašanji, da jih tako pravočasno reši. Kakor se sodi, je vlada dovolila to Par-nellu, da ne bode s svojimi tovariši z raznimi do-stavki in popravki skušal podaljšati debate o finančnih vprašanjih, Parnell je predlagal, da gospodar ne sme zakupnika spoditi, ako mu je plačal le nekaj zakupa, in da zbornica prizna, da je zakup previsok. Njegova predloga bila je vsprejeta v soboto v prvem branji, jutri bode pa drugo branje te predloge. — Angleška nekda ne bode posebno ugovarjala ruskej okupaciji Bolgarije. Poslužila se bode te prilike, da si prisvoji kak večji otok blizu Dar-danel in napravi tam večjo postajo za vojne ladije. V kratkem se začne s Turčijo pogajati o tem.
V Coruni na Španjskoiii bili so nemiri, ker se je povišal tarif za mestno carino. Davkar-jevo hišo so izgredniki napali, knjige in papirje sežgali. Potem so zažgali stanovališča carinskih uradnikov. Tiije orožniki in več druzih osob je ranjenih. Ko je vojaščina  napravila red, so več osob zaprli.
Dopisi.
O«! Savo 8. septembra. (Cerkvi na Mo-kriškem pravice!) (Konec.)   Znres, tužna nam cerkev,  ki imaš takega poglavarja.   Dovršena so zidarska dela nove stavbe Krasnega sloga, zidovje je pobarv no,  okna sestavljena iz krasuobarvanega stekla, nasajene bodejo v nekoliko dneh, a solnčni žarki prodirali bodejo tužno vsako jutro  v prazno cerkev — bog ve koliko let    še?   Iti zvonik je tudi prazen.   Zvonovi, krasota in   prva potreba vsake cerkve osobito na deželi, ptidejo v naš zvonik  menda   še  le o sv.  Nikoli,  dasiravno  bi iz stavbenih  ozirov  vsaj jeden  mesec  že v zvoniku viseti   morali.   G. župnik   bi  rad  dal  samo dva mala zvonova iz lesene kapelice v novi zvonik ope-siti — otročji klobuk na moško glavo.   Stari veliki zvon pa leži že nad štiri leta, razpokan in v več kosih na prostem pod nebom, mesto da bi  se bil takoj prodal  in na obresti naložil.   Na nebrojna vprašanja, zakaj novih zvonov ne kupi, ima tako zlobnih in piškavih odgovorov, da bi se moral človek smijati, ko bi bilo smeha vredno, d t zvonov ni. Pri nekej obravnavi pred okrainim glavarstvom trdil je nedavno kar naravnost, da novih zvonov on kupiti ne sme. Zakaj ne sme in kdo mu brani, o tem ni nič povedal.   Cerkveno posestvo v sebične namene kupiti je smel  iz stavbenega zakluda, dasiravno za to ni imel od nikodar dovoljenja, a novih zvonov, kateri so cerkvi potrebni kot pogled slepcu, in katerih cela fara želi, on kupiti ne sme! Seveda, denar ie sveta vlalar, župnik B. pa ima cerkveni stavbeni denar v  svojih rokah, in kadar se bode njegovej svetej volji zljubilo, dobili bodemo opravo in zvonove v novo cerkev.   Ne vem sicer, kje v sv. pismu zapisano stoji, da se morajo najprej župniku novi hlevi in potem šele hram božji sezidati, pa že mora biti nekje jeden skrivni „pla-telc", ker župnik B. hoče v resnici tako imeti. Je li so ti hlevi uzrok, da je sklenil stavbeni denar v svojih krempeljcih na smrt in življenje braniti ? Uradne obravnave o izglednih stavbenih računih predsednika in pa kazenska obravnava poučile so ga menda dovolj, da se javni denar lahko brez skrbi Dr N. izroči.
Sicer pa moram še na čast župnika B. kon-štatovati, da on ni vedel, kaj je njegovo pero si. škofijstvu v Ljubljano pisarilo. Oital sem v nekem privatnem pismu njegovem nekoliko diiij pred 30. avgustom: . . . ich habe nie im Mindesten an der Ehre desselben (preds. dr. N.) gezvveifelt . . es ent-sprang nur der untlberlegten Feder . . Začuden vprašam, zakaj ga je pa potem v bastilijo hotel spraviti? V odgovor pokazal mi je g. N. smejoč, v ' istem listu sledeči stavek: „. . . um die mir von
der gbttlichen Vorsehung noch zugemessenen Stun-den des Lebens in Frieden und Ruhe zu genies-sen.u .... bravo! Ker sem že preobširen, prosim sauni le malo poti pijenja.
Bilo je dne 30. junija t. I. ko je mil. gosp. knezoškof v sosednej župniji svetstvo sv. birme delil. Tisto jutro peljal se je g. župnik B. z jednim samim konjem, na sbtbejem vozu in tudi ne v svojem najboljšem odelu k vspr-jemu svojega visokega cerkvenega glavarja. Nehote in začuden sem se zavpru>al. zakaj se pač danes g. župnik ne vozi z dvema konjema in v dvoji novi dragi kočiji — sai bi se vendar posebno dunes o takej priliki spodobilo? . . . . a . . tako . . „nekdo" opazil bi danes, česar gotovo oi pr čakoval, in sicer da je veliki duhoven v kratkem času svojega bivanja v nnsej revnej župu ji celo obogatel in mogočen postal Slabe letine, trtna uš, posebne dušne zmožnosti .... mnogo v:na . . . dosti denarja. Pa jaz mu ga ne zu vidam, niti Mokričani ne. In ko bi se imel prav s šestimi konji in v zlatej kočiji odpeljati, prosili bodomo vendar: Reši nas o gospod tega poslanca božjega! — ker šele takrat, ko nam bode ta prošnja uslišana, bode zopet: Cerkvi na Mokriškem pravice! Mokriški.
fz Ljutomera 11. septembra, [izv. dop.] V teku preteklih let se je v našem prijaznem trgu marsikaj popravilo in pripravilo in vsled tega je dobil Ljutomer tudi v marsičem drugo lice. Omenjati je v tem oziru: ličnih novih železnih mostov, kanalizacije, novega zvonika pri farni cerkvi in drugih olepšav po zasadih. — Pa tudi letos se ne miruje. Znano je, da imamo v Ljutomeru dovelj dobrega vina, pa premalo dobre pitne vode. Da se odprav« ta pomankljaj, je določila Ljutomeiska hranilnica znesek 2000 gld. Vsled tega se že dela blizu dva meseca jako marljivo v bližnjem občinskem lesu, kjer se nahaja več izvirov, da se isti vsled primerne drenaže združijo in po železnih ceveh napeljejo v Ljutomerski trg. — O napredovanji navedenega vodovoda bodem prilifno zopet poročal.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je predstoj-ništvu kapucinskega samostana v Celji 200 gld. podpore.
— (Dnevni red javni seji L j ubijan skega mestnega odbora) v torek 14. dan septembra 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Naknadna volitev jednega člana v personalni in pravni odsek. III Poročilo pravneg.i, stavbenega in finančnega odseka o stavbenih pogodbah glede mestne vojašnice in bolnice za silo. IV. Finančnega odseka poročilo
a) o kranjskega deželnega odbora dopisu zaradi nakupa treb mestnih parcel poleg prisilne delavnice;
b) o prodaji mestne seuožetne parcele štev. 99/41, kat. obč. Gradišče, potom javne družbe; c) o dovoljenji novega kredita za predbežna vodovodna dela; Č) o priznanji nagrade mestnim detektivom za zasledovanje psov, katerih gospodarji so se odtezali plačilu pasje takse; d) o prošnji avstro-ogerskega pomočnega društva v Berolinu za denarno podporo.
V, Stavbenega odseka poročilo a) o podaljšanji na* brežnega zidu ob Ljubljanici pod Hradeckega mostom ; b) o prošnji gospodarjev na Dunajski cesti za napravo, oziroma podaljšanje asfaltuega tlaka.
VI. Policijskega odseka poročilo a) o uravnavi pro-štitucijona; b) o nekem prizivu zoper mestnega magistrata razsodbo zaradi prestopka policijskih na-redeb. VII. Mestnega odbornika dr. Jos. Vošnjaka samostalni nasvet, da je v Ljubljani ustanoviti gospodinjsko šolo.
— (Družba sv. Cirila in Metoda.) Odbor je že pred več tedni razposlal vabila vsem podru ž n i c a m, da naj prirejajo veselice v prid društveni blagajnici. Ko bi vsaka dosedanjih podružnic le 25 gld. čistega dohodka spravila pri taki veselici, priteklo bi v društveno blagajnico celih tisoč goldinarjev. Ljubljanske podružnice so v prvi vrsti poklicane, da se ganejo in dajo drugim dober vzgled. Kakor slišimo, delata Šenpeterska in Šentjakobska že priprave v ta namen. V Kranj i pa bode čisti dohodek besede 19. t. m. ob Preširnovi slavnosti namenjen Ciril-Metodovi družbi. Ganimo se, da se nam ne bo mogla očitati malomarnost in zaspanost nasproti tako imenitni narodni napravi, kakeršno imamo v družbi sv. Cirila in Metoda.
— (Deželni šolski nadzornik štajerski g. Rožek) pojde v kratkem v pokoj. Kdo
pač bode njegov naslednik? Po naravni logiki bi se pa smelo misliti, da bodo iz dozdanjih 3 kandidatov vender tacega izbrali, ki je slovenščine zmožen.
(Poročil) se je včeraj g. Ignacij Grun-tar, c. kr. notar z gospico M. Arigler-jevo v Logatci.
— (Na c. k r. gimnaziji v Rudolfovem) se prične novo šolsko leto v soboto due 18. septembra s slovesno božjo službo. Upisovanje učencev v prvi razred se vrši 16 , v ostale druge razrede pa 17. septembra. Šolnina znaša 15 gld. na vsak semester.
— (Za Radeckega spomenik) so dalje darovali: Dr. Suppanz Jarnej o gld.; Urbas Fran, c kr. stotnik v p o gld.; M;iliy Fran, c. kr. poročnik v reservi 10 gld.; Velkavrh Ivan, c. kr. nad poročnik v p. 10 gld.; Kraischek Ivan, zasebnik 1 kr; vkupe 30 gld. 1 kr.
— (Včerajšnji ognjemet Stuvverjev) na novem strelišči privabil je na tisoče občinstva. Vsa predstava trajala je pol ure, in občinstvo je prav pridno ploskalo, zlasti ono občinstvo, ki še ni videlo Stuvverja na Dunaj i, torej ni moglo razi oče pati mej Stuvverjem v Ljubljani.
— (Z Vrhnike) se nam piše:  Konrad Uk, rodom od sv. Loreuca v puščavi delal, je v neki steklarni v Carigradu.   Ondi odpuščenga poslalo je avstrijsko poslaništvo „mit gebundener Marschroute" v Trst. Iz Trsta krenil jo je peš proti  domu, in pri nas v J. gostilni dne 8. t. m, obležal. Znamenja njegove bolezni bila so jako sumna in okrajni zdrav nik g. dr. Kapler, ki je prišel iz Ljubljane semkaj, spoznal je, da je to azijska kolera. Ukrenili so se vse previdnostni in zdravstveni koraki in, ker je lik dne 10. t. m. umrl, odredila se je baktere ologična preiskava — Sinoč je, kakor se nam pri poveduje, na Vrhniki nek Žagar zbolel in znamenja bolezni podobna so koleri.
— (V Travniku) pri Loškem potoku dne 7. t. m. jedna osoba za kolero zbolela, izmej poprej zbolelih 3 umrle. Dne 8. t. m. zbolel otrok, ki je drugi dan umrl.
— (Iz Krškega) se nam piše Kranjski godbeni klub, obstoječ iz 10 vrlo izurjenih gospodov napravil je na prigovarjanje za godbo vnetega in godbe veščega tukajšnjega uradnika g. P. 11. t. m. Krcanom kaj prijeten večer. Svirali so ti gg. dile-tantje lepe in težke komade s tako ročnostjo in natančnostjo, da je bilo veselje poslušati. Privabili so pa tudi veliko odličnega občinstva na Gregoričev vit, tako, da je došlo ustopnine blizu 70 gld., in da ostane precejšna svota za revno šolsko mladino. Izrekam torej toplo zahvalo g. P., gg. kranjskim godcem ter mnogobrojno došlemu občinstvu za prijeten večer in za znatno ustopnino.
— (Požar.) Dne 10. t. m. ob 2. uri popo ludne je začelo goreti pri Harnerji v Stražišči pri Kranji. Posestniku Harnerju pogorela sta pod in hiša, posestniku Kunstelnu pa samo pod. Zavarovan je samo Kunstel za 550 gld. Na mestu požara bila je takoj vaška brizgalnica in s čudovito hitrostjo je tudi prispela požarna bramba iz Kranja, ki je ogenj omejila in vso nevarnost odvrnila. Vsled nepripravne leže ima vas le malo vode. V neki podzemeljski otlini izvira studenec in k sreči bilo je dovolj vode v njem, da je požarna bramba mogla gasiti. Kdo je zažgal, se ne ve.
— (Prodaja plemenske govedi v Postoj ini.) V četrtek 2 3. t. ra.dopoludne ob 9. uri bode v Postoj i ni javna dražba plemeuske govedi muricodol8kega, to je sivega rodu, nakup Ijene iz državne subvencije. Goved bode postavljena na dražbo za polovico kupne ceue, pravico kupiti to goved imajo pa le kranjski gospodarji, koji se zavežejo, kupljenega bika ali junico najmanj dve leti za pleme obdržati. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranj s k o.
— (Stariuarji in starodavninarji.)jZ dnem 15. julija 1886 (ukaz minist. od 6. julija 1886 drž. zak. 112) ustanovljen je starinarjem na jedni Btrani in starodavninarjera na drugi strani obseg njihovega obrta. Obrtnopravni obseg stari-narskega obrta, potrebujočega dopustilo, obsega kupovanje in prodajanje vsakovrstnih že rabljenih stvarij, razen onih predmetov, ki je za trgovino z njimi potreba posebnega dopustila. Z zgornjo omejitvijo pristoji starinarjem torej tudi pravica imeti na prodaj predmete, kateri so že rabljeni bili ali ki so stari ter imajo ob jednem neko ljubiteljsko umeteljnostno ali zgodovinsko vrednost. S t a r o d a v-ninarstvo nasproti, ki spada mej svobodne obrte,
obseza zgolj kupovanje in prodajanje starodavnih t. j. takih predmetov, kateri se ne zdelujejo v sedanjih časih, in po katerih zarad njihove zgodovinske, umeteljnostne ali ljubiteljske vrednosti mnogokateri povprašuje, izimši vender vse take stvari, s katerimi sme trgovati samo, kdor ima posebno dopustilo za to. Starodavninarji nemajo dolžnosti pisati knjige, z minist. ukazom od 2. maja 1884 propisane za starinarski obrt.
— (Hranino in posojilno društvo na Ptuji) je imelo meseca avgusta 12.364 gld. 62 kr. dohodkov, 13.151 gld. 43 kr. izdatkov, torej prometa 2C.516 gld. B kr.
Telegrami T,Slovenskemu Narodu":
"Vipava 12. septembra. Podružnica sv. Cirila in Metoda za vipavski okraj ustanovljena. Udeležitev mnogobrojna, začasnim predsednikom voljen g. dekan Erjavec.
Sofija 13. septembra. Včeraj razdelile so se zastave vzhodno-rumelijskim polkom brez posebnega dogodka.
London 1 i. septembra. „Morning Post*: Angleški odgovor na okrožnico Porte bode v soglasji z interesom evropskega miru in angleškimi tradicijami. Angleška politika ne teži za začasnim mirom, katerega druge velesile za svoje namene potrebujejo, temveč želi, da se zagotovi trajen mir, da se ves kontinent reši sedanjih bojaznij in bremen.
Dunaj 12. septembra. „Fol. Corr." javlja se iz Bukurešta: Začasni minister vnanjih zadev Stourdza in krilni pobočnik kraljev major Somanescu odpotovala v Lubijeno, pozdravljat cesarja avstrijskega v imenu ruuninskega kralja.
Dunaj 12. septembra. Kralj srbski pripeljal se včeraj popoludne ob 3. uri semkaj, vsprejel popoludne sekcijskega načelnika Szo-gyenyi-a, ter se po noči odpeljal v Gleichen-berg.
Sofija 12. septembra. Iz Plovdiva naznanjajo se nemiri, ki pa nemajo pomena. Nekateri pristaši kneza Aleksandra začeli so se zbirati pred ruskim konzulatom, kjer se je nabralo tudi rusofilskih tolp. Policija razgnala je tolpe.
Splet 12. septembra. Ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic ustavilo je promet na dalmatinski državni železnici, dokler kolera ne poneha.
Radna (na Ogerskem) 13. septembra. Mej včerajšnjo mnogobrojno obiskano zjutranjo mašo v romarski cerkvi unel se je strop pri stranskem altarji. Nastal je grozen strah. Veliko jih je z galerij poskakalo na zdolaj zgne-čeno množico. Ranjenih nekda več stotin.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
V. G. zbornični svetnik M. Pakič poroča o prošnji občine Studenec v Krškem okraji za preložitev semnja z živino in blagom v llovišah z dne 21. jun. reete 20. na 19. dan junija. Občina Studenec utemeljuje prošnjo s b»m, da so v Bučki in v Št. Jarneji semnji isti dan, kakor v Rovišah, kar je gotovo kvarno, ker bi ta semenj lahko ostal ne-obiskan. Ker opravičene občine ne ugovarjajo tej preložitvi semnja v Rovišah ter jo c. kr. okrajno glavarstvo priporoča in ker tu ne gre /a pomnožitev semnjev, ni povoda zadrževati jo. Glede na to odsek stavi predlog:
Slavna zbornica naj blagovoli prošnjo občine Studenec priporočiti c. kr. deželni vladi v ugodno rešitev.
Predlog se vsprejme.
VI. G. zbornični tajnik poroča vsled ukaza vis. trgovinskega ministerstva z dne 14. aprila 1886, št. 11.161 o obrtni pravici prodajalcev delikates.
Po tem ukazu je povodom nekega posebnega slučaja nastalo vprašanje o omejitvi obrtne pravice ebareutierjev in prodajalcev delikates.
Pri tem slučaji je bistveno nastalo vprašanje, Bmejo li prodajalci delikates prodajati pivo in vino v zapečatenih steklenicah v obsegu njihovega obrta, ali pa je prodajanje omenjenih rečij od prodajanja delikates bistveno različna vršba obrta ter je dovoljena le tedaj, če se posebno naznani. Ob jednem se je omenilo, da je dvoumno, če je obrt charcu-tierjev in prodajalcev delikates jedni in isti in če je torej obseg teh obeh obrtnih pravic za oba jednak.
Slavna zbornica se torej vabi, da o tej zadevi izreče svoje mnenje; opomni pa Be, če bi eventu-elno nastalo daljne vprašanje, da ni dvojbe, da z ozirom na določila §§ 16., 17. in 18. zakona z dne
15. marca 1S83, drž. zak. št. 39, kakor tudi z ozi-rom na obrtni red z leta 1859 charcutierji in prodajalci delikates nemajo pravice prodajati pijač, naj so kakoršne-koli vrste, istotako ne pijač sedečim ali stoječim gostom, izimši da so ti obrtniki dobili za to posebno dovoljenje.
Zbornica je v tej zadevi skrbno pozvedovala in te pozvedbe so pokazale, da v Kranjski ni obrta cbarcutierjev, torej se tudi ni možno izreči o tem, je-li obrt charcutierjev in prodajalcev delikates jedni in isti in je li obseg teh dveh obrtnih pravic jedni in isti.
Glede vprašanja, imajo li prodajalci delikates pravico, prodajati pivo in vino v zapečatenih steklenicah, meni odsek, da se je do zdaj navadno in neovirano zmatralo, da prodavanje piva iu vina v zapečatenih steklenicah v obrtni obseg prodajalcev delikates spada; obdrži naj se torej dozdanja navada, kajti pivo in vino more se po isti pravici prištevati delikatesam, kakor marsikatere druge reči, katere prodajajo prodajalci delikates.
Odsek torej predlaga:
Slavna zbornica naj izvoli izreči svoje mnenje v zmislu tega poročila.
Predlog se vsprejme.
VII. G. zbornični svetnik Klein poroča o ustanovitvi zadrug v političnem okraji Krškem, kateri se deli v štiri sodne kraje: Krški, Kostanjeviški, Mokronoški in Radeški. V celem političnem okraji se 872 osob bavi z 1094 obrti, kateri so se po posamičnih sodnih okrajih porazdelili v zadruge tako-le:
1. V sodnem okraji Krškem, kateri šteje 320 obrtev z 258 obrtovalci, ustanovile so se tri zadruge in sicer:
a) za gostilničarske obrte in za mesarje;
b) za trgovce, kramarje, branjevce in druge male trgovce;
c) za rokodelske, svobodne in dopuščane obrte, kateri neso že v zadrugah a) b).
2. V sodnem okraji Kostanjeviškem z 210 obrtovalci in 254 obrti ustanovile so se tri zadruge in sicer:
a) za gostilničarske obrte in mesarje;
b) za mlinarje in Žagarje;
c) za vse druge rokodelske, svobodne  in dopuščane obrte, kateri  neso v prvi in drugi za drugi ušteti;
4. V sodnem okraji Radeškem s 162 obrtovalci in 204 obrti ustanovile so se naslednje tri zadruge :
a) za gostilničarske obrte in mesarje;
b) za trgovce vseh vrst;
c) za vse druge rokodelske, svobodne in dopuščane obrte, kateri neso ušteti v prvi in drugi zadrugi.
Odsek meni, da je ta razdelitev zadrug zelo primerna, zatorej stavi predlog:
Zbornica se zlaga s to sestavo zadrug ter jo priporoča.
Predlog se vsprejme.
VIII. G. zbornični svetnik V. Pet rici 6 po roča o ustanovitvi zadrug v Motniku. Županstvo v Motniku se je namreč obrnilo do vis. c. kr deželne vlade s prošnjo, naj bi dovolila, da bi Motniški obrtniki ustanovili sami za se jedno zadrugo, kajti v Motniku je 32 obrtnikov. Če bi se tem pridružili še oni iz bližnjih vasi Špitaliča, Trojane in sv. Go-tarda, bilo bi jih vkup 51, torej gotovo zadostno število. Sicer pa je tudi iz Motnika v Kamnik jako dolga pot in bi udeleževanje obrtnikov pri zadružnih zborih vzelo mnogo dražega časa.
Odsek ne more ravno trditi, da prošnja ni opravičena, a z ozirom na to, da so se zadruge ravnokar ustanovile in da bode po potrditvi pravil občni zbor sklican in takrat Motniškim odbornikom prilika dana svoje nasvete v zboru staviti, zatorej odsek meni, da ni umestno, že zdaj nasvetovati spremembe okoliša ravnokar ustanovljenih zadrug ter torej predlaga:
Slavna zbornica naj v tem zmislu izreče svoje mnenje.
Predlog se vsprejme. (Dalje prih.)
Tulci:
12. septembra.
Pri Nionn:   Stmver z Dunaja. — Biller iz Gradca.
— Hcumer, Stern iz Zagreba. — Piichler z Dunaja.— Kraus iz Trata. — Pecile iz Gorice. — VVitzmann iz Budimpešte.
— Taussig z Dunaja.
Pri   »Jii.lt c i:  Kopstein z Dunaja. — Vilostopulo, Strudthof iz Trata. — Dr. Iluernea z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
g iChs opa-G ; zovanja 1	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrili:; v mm.
"S, J7. zjutraj £    2. pop. -i  0. zvečer 3 1	73640 mm. 735 74 mm. 7378U mm.	13 8" (J 26 0" (J , 18 0 <J	brezv. brezv. brezv.	megla d. jas. jas.	O-OO mm.
S I 2. pop. ©J  9. zvečer
73874 mm. 739 (54 m«.
2.V4" (J 18 0° (J
brezv. brezv.
jas. jas.
0-00 mm.
XD\o.:n.£io slsrst borza
dne" 13. septembra t. 1 .'Izvirno tele^raficno poročilo.)
Piipirnsi renta ....		S4 gld. 8".	
		85 n	1,1)
Zlata renta ....		H*	n
B' | niiircna renta . .		101 ,	95
Akcije narodne bank.:		>-64 ,	—
Kreditne akcije ...		278	—
London		126 „	01
Napol.			
C. kr. cekini		5	95
ISetuske marke		«1 •	70
i     državne srečke iz 1. t?*64	250 gld.	132 ,	50
Državne srečke iz 1. l-b-l	100 fcld.	1«9 .	—
Ojrrs ka zlata renta 4		107	70
Ogrska papirna renta .r>		*4 .,	• O
6" „ štajerske zemljišč, od V d.	oblig	105 .	50
Dunava teg. srečke n	100 gld	118 ,	75
Zimi i. obč. avstr. 4'   • ,  zlati zaat. listi		125 ,	—
Prior, oblig. Elizabetine zapad. Prior. oblig. Ferdinandove sev.	železnice		—
	žele ca	S»8 J	70
Kreditne srečke	100 tj	177 ,	—
Kutlultove srečko	10 ..	19 ,	50
Akcije anglo-avstr. banke Truunuway-drust volj. 170 gld	120 r	111	30
	a. v ,	197	—
kr
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja mej boleznijo in ob smrti iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
IVASJTA VEČJA*
trgovca in hišnega posestnika.
kakor tudi za lepe darovane vence ter mnogobrojno spremstvo dražega pokojnika k poslednjemu počitku, zlasti gospodom trgovskim pomočnikom, izreka najodkritosrčnejso iu najiskre-nejšo zahvalo
(672) Ivana T7"e£.
V Ljubljani, 11. septembra 1886.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja mej boleznijo in o smrti moje preljubljene žene
MARIJE TOMC, m. JEV1KAB,
posebno za mnoge darovane krasne vence in za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekam vsem presrčno zahvalo.
V Ljubljani, dno 12. septembra 1886.
(673)
Janez Tome,
hišni posestnik.
Na
Poslano« 3-{l boljša pitna voda pri epidemijah.
GLAVNO SKLADIŠTE
BfATJPJ
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kat izkusan Ilek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
IIINHE MATTONIJA
Karlovi vari i VVidn.
Srednja temperatura 19 3° in 19-3°, za 4 7" in 4 9" nad tioruiaiom
Gg. dijaki pozor!
Kdor želi imeti ceno in dobro knjige vezane, naj ae potrudi poiskati (669—1)
FRAN DEŽMAN-a, knjigoveza,
na Sv. Petra cesti št. 6, nasproti Avstr. cesarju.
Knjige bodem vezal po 1«, 1«, 20 in 25 kr._
Broj 261.
Razglas.
(670—1)
V Slovenje graškem okraji se razpisuje služba okrajnega zdravnika z letno plačo G00 gld.
Prošnja, pisma in dokazi, posebno dokaz do-ktorstva zdravilstva in kirurgije, časne službe v kaki zdravilnici in popolnega znanja slovenskega ali drugega slovanskega jezika, se nai pošljejo do dno lO. oktobra l.š.s« okrajnemu odboru Slovenje-graškemu.
Svoj sedež ima zdravnik v Slovenjem gradci. Službena pravila dolžnosti se izvedo pri okrajnemu odboru Slovenje-graškemu.
Okrajni odbor v Slovenjem gradci,
dne 10. septembra 1886.
Načelnik: Janez Barth.
v našem taloiniitvu je izšla in se dobiva p*
knjigotržnicah knjiga:
Kurzgefasste
Geschtchte Krains
mit besonderer Riicksicht auf Cultur-Entivicklung.
Van
August Dimitz.
io pol v <P°.
Cena mehko vezani knjigi je 8o kr., elegantno v zlatem obrezku vezana stane i gld. 50 kr.
Čislani gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno in skupno, nii vainega pretirajo/o, objektivno podobo povestniet naše oije domovine, kojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro dollo in % veseljem marljivo prebiral.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg
knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
(.35:3—13)
Priporočilo za vezanje
šolskih in drugih knjig.
Kazlićue vezi na radnih *ol»kili knjig o<l I '2 do 25 kr.
JANEZ BONAČ,
Poljanska cesta it, 10.   knjigovez.  Poljanska cesta št. M
V moji založbi iSlsi sta
Molitvenik za dečke
in
Molitvenik za deklice.
Oba molitvenika v lepi slovenščini Izbranih molit venio ata dobro priporočena za otroke od 7 do 12 leta.
Trpežna vez pol platno 21 kr., lepo phtno 80 kr., usnjo :ttt Ur., zlata o rezu 50—OO kr. Posebna v« z za dečke dO kr., 7a deklice 1 gltl. IO kr.   Na vsacih 12 komadov Jeden komad za nameček. (671—1)
debela in drobna, v večjih količinah, so kupujejo. — Oddajajo naj so <xl 18. septembra mi vseh posta,ah od Ljubljane d>< Trbiža. — Ponudbe, ee le mogoče, za cele vagone. — Nkupovnlci se vsprejmejo. (646—8)
Alojzij mayer v Šiški pri Ljubljani.
Razglas.
Spomladi leta 1887 He bo v Fari pri Kostelji, okraja Kočevje, nov iarovž zidal. Da se bo pa podvzituik laglejo s potrebnim materijalom preskrbel, se bo dražba (.licitacija) že letos
28. aepteuihra 1886 ol» I«, url «lopolu«Ine pri Fari vsila. Farovž jo cenjen 9232 gld. '13 kr., mej to svoto je zapopadcua tudi tlaka, cenjen t 242.1 giu. 43 kr., katera se bo tudi v denarji plačala. Kdor bn hotel r.ražiti, bo nn ral p ej ulož'ti 10'/, vadiiun ali v denarji ali v državnih papirjih po takr tneni knrzu ali pa tudi v knjigah zanesljive hranilnice. Pod temi pogoji se tudi ofertl vspre-jemajo. Tudi su daje na znanje, da se načrt iarovža, kakor tudi pogoji njegovega zidanja vsak dan lahko izvedo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Koeevji, na dan dražbe se bodo videli pa tudi pri Fari.
Fara pri Kostelu, dne 22. avgusta 1886.
Za stavbeni odbor:
(.614—3)
Simen I_i©Tršin,
župnik.
NAJBOLJŠI
|? KP1R ZA CIGARETE
LE HOUBLON
Fruncosk fabrikat CAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU.
Pred ponarejanjem se avarl!
Ta papir priporočajo dr. J. J. l'ohl, dr. E. Ludwig, dr.E. Mppmann,
profoiorji kfmijo na Dunajskem vioučilličl,
in sicer zaradi svojn izTrslnu baliteto, nasebne čistosti in ker in neso pritljane nikako zdravju škodljive reči.
17. m? Biranga
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".