DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) — 16. marca 1967 STRAN 13 V' V' SKUPSCINSKI DOLENJSKI UST •> za občine BREŽICE, ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO. METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA. SEVNICA in TREBNJE Letnik IV. Novo mesto, 16. marca 1967 Št. 9 VSEBINA RAZPIS NATEČAJA V BREŽICAH; 110. Javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo družinskih stanovanjskih stavb v mestu Brežice, ki bo v ponedeljek, 3. 4. 1967, ob 8. url na sedežu Stanovanjskega in komunalnega podjetja Brežice OBČINA B R E 2 I C E ; 111. Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča OBČINA ČRNOMELJ; 112. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za va> si Butoraj, Damelj, Draga, Velika LaMnja in Zarenči OBČINA KRŠKO; 113. Odlok o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic OBČINA METLIKA; 114. Odlok o prispevkih in davkih občanov Metlika 115 Odlok o občinskem prometnem davku 116. Odlok o spremembi odloka o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in število odbornikov, la se volijo v vsaki volilni enoti v občinsko skupščino Metlika 117. O^ok o soglasju k ustanovitvi krajevne skupnosti Grabrovec in Božakovo ter določitvi območja te krajevne skupnosti 118. Odlok o spremembi odloka o višini dnevnic za u-radna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrini uslužbencev upravnih organov občinske skupščine Metlika 119. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Rosalnice OBČINA NOVO MESTOt 120. Odlok o priznanju olajšav samoplačnikom pri plačevanju zdravstvenih storitev 121. Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje grad-njje nove osnovne šole v Novem mestu 122. Odlok o povračilu stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Novem mestu 123. Odlok o prenosu skrbstvenih zadev na Center za socialno delo v Novo mesto 124. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi najvišjih prodajnih cen na drobno za razna živila in kurjavo in o določitvi najvišjih marž za nekatere proizvode 125. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob> močje krajevne skupnosti Bela cerkev 126. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob* močje krajevne skupnosti Dol. Toplice 127. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob* močje krajevne skupnosti Orehovica 128. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob* močje krajevne skupnosti Prečna 129. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Straža 130. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob* močje krajevne skupnosti Škocjan 131. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob* močje krajevne skupnosti žužemberk 132. Popravek odloka št. 76 OBČINA SEVNICA; ' 133. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju mesta Sevnica in naselja Šmarje OBČINA TREBNJE; 134. Odlok o proračunu občine Trebnje za leto 1967 RAZPIS NATEČAJA 110. Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice razpisuje po 9., 10. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbenega zemljišč (Urađnd list SRS, št. 42/218 66/ JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo družinsidh stanovanjskih stavb v mestu Brežice, ki bo v ponedeljek, 3. 4. 1967 ob 8. uri na sedežu Stanovanjskega in komunalnega podjetja Brežice, in sicer; 1. za 4 in 7 vrstnih enodružinskih stanovanjskih stavb v k. o. Brežice, na delih parcel št. 255, 233/2, 277, 233/ 151, 233/152, 278, 279, 233/153, 281 in 286/2 za vsako stavbno zemljišče je približna površina 300 2. za 2 individualni družinski stanovanjski hiši v k. o. Brežice: — na delu parcele št. 233/24 (Horvatič) v približni površini 375 m*. — na delu parcele št. 233/23 (Sav-rič) v približni površini 500 m. 3. Rok za začetek gradnje je 6 me-seceiv po dodelitvi zemljišča, za dokončanje pa 3 leta po dodelitvi zemljišča. 4. Izklicna cena kot odškodnina za pravico uporabe stavbna zanilJlSča je 14,50 N din za kvadratni meter. 5. Odškodnina po prejšnji točki se F>oravna v roku 3 dni po pravnomočnosti odločbe o dodeUtvi zemljišča. 6. Varščina znaša 1.000.000 N din. 7. Udeleženci javnega natečaje mo-nago vložiti pismene ponudbe do 2. 4.1967 do 12. ure. S pismeno ponudbo se predloži tudi potrdilo o vplačani varščini iz prejšnje točke; varščina se vrne tistim udeležencem, M na javnem natečaju niso uspeli. Pismene ponudbe se dajejo v zaprti ovojnici, na kateri naj bo oznaika: JAVNI NATEČAJ ZA STAVBNO ZEM-UISCE. 8. Za stavbno zemljiSče na parceli 233/23 (Savrič) plača najugodnejši pobudnik poleg odškodnine iz 4. točke tega razpisa tudi odškodnino za koristne stroške, ki so bili izvršeni na tem stavbnem zemljišču (izkop gradbene jame, napeljava vodovoda, priključek kanalizacije, gradbeni kamen in ostalo) v skupnem znesku 4.649,75 N din. Za ostala stavbena zemljišča plačajo najugodnejši ponudniki tudi odškodnino za sadno drevje in ostale nasade ter nepremičnine. Gradbeni interesenti si lahko ogledajo parcele na kraju samem. Podrobnejše informacije, ostale pogoje in grafične podatke z zazidalnim načrtom pa so na razpolago pri Stanovanjskem in komunalnem poletju Brežice, soba št. 6. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BRE2ICE OBČINA BREŽICE 111. Na podlagi 3. odst. 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42—218 /66), 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje št. 28—241 64) je občinska skupščina Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 2.1967 sprejela naslednja ODLOK o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen I Za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Brežice veljajo določbe zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42—218/66) in določbe tega odloka. 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za graditev in zemljišče, za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje. 3. člen Urejanje stavbnega zemljišča mora biti v skladu z urbanističnim načrtom in se mora izvrševati po etapah, ki jih mora določati urbanistični načrt oziroma zazidalni načrt. 4. člen Za urejanje stavbnega zemljišča v mestu Brežice in v Dobovi skrbi Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice. Za ureditev stavbnega zemljišča izven mesta Brežice ter Dobove skrbi investitoir. II. ODDAJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO 5. čden Urejeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe občina, se oddaja v up>orabo družbenim in civilnim pravnim osebam ter občanom samo za graditev takih objektov, kot so predvideni v urbani-Bti^em Dačrtu. 6. člen Oddaja se opravi z javnim natečajem. Natečaj razpiše in urejeno zemljišča odda v imenu občinske skupščine Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice. Razpis natečaja se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. 7. člen Razpis javnega natečaja obsega: a) zazidalne podatke za stavbno zemljišče; b) rok za začetek in dokončanje graditve; rok za začetek gradnje je 6 mesecev po dodelitvi zemljišča, za dokončanje pa 3 leta po dodelitvi zemljišča; c) izklicno c^o, ki obsega odškodnino za pravico uporabe urejenega zemljišča in dejanske stroške za ureditev zemljišča; č) rok za plačilo odškodnine za dodeljeno stavbno zemljišče, ki ne sme biti daljši od treh dni po pravnomočnosti odločbe; d) višino varščine; e) rok za predložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča, kf mora trajati najmanj 15 dni od objave razpisa v Etolenjskem listu ter objave na razglasni deski občinske skupščine Brežice. 8. člen Javni natečaj se opravi tako, da vložijo ponudniki na podlagi razpisa svoje pismene ponudbe do določenega dne in ure. Javni natečaj opravi komisija, ki jo določi Stanovanjsko m komimalno podjetje; enega člana komisije imenuje občinska skupščina Brežice. 9. člen Ponudba mora vsebovati; 1. ponudnikov natančni naslov, 2. rok za začetek in dokončanje graditve, 3.ponujeno ceno glede na izklicno ceno, navedeno v razpisu, ter način plačila, 4. druge podatke, ki so zahtevani v razpisu natečaja ali ki so pomembni za. ocenjevanje ponudbe. Vložene zapečatene ponudbe se ne smejo odpirati pred začetkom natečajne obravnave, po odpiranju se ne morejo več spreminjati. V primeru dveh enakih ponudb ima prednost ponudba, ki je bila prej vložena. 10. člen Urejeno stavbno zemljišče se odda najboljšemu ponudniku z odločbo. Odločba se vroči vsem udeležencem natečaja najkasneje v 10 dneh po opravljenem natečaju. 11. člen Pri oddaji neurejenega ali delno urejenega stavbnega zemljišča se uporabijo določbe zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42/66). 12. člen Brez javnega natečaja se razen primerov iz drugega in tretjega odstavka 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča odda v uporabo urejeno stavbno zemljišče ^a zgraditev objektov družbenih dejavnosti in drugih objektov v primerih, ki jih posebej določi občinska skupščina. Tako stavbno zemljišče odda v upo- rabo z neposredno pogodbo občinska skupščina. III. KONČNE DOLOČBE 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. S tem dnem preneha veljati odlok o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Brežice (Uradni vestnik Celje št. 24—336/66). Številka; 464—2/67—S Datum: 28. 2.1967 Predsednik občinske skupščine Brežice: IVIilan Šepetave, 1. r. OBČINA ČRNOMELJ 112. Na podlagi drugega odstavka 120. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32/64), drugega odstavka 134. člena, zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), 245. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64, 22/65 in 6/66) in sklepa zborov občanov v Buto-raju dne 17.12.1966 in Damlju dne 14.1.1967 je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. februarja 1967 sprejela ODLOK o uvedbi kra.jevnega samoprispevka za vasi Butoraj, Damelj, Draga, Velika Lahinja in Zorenci 1. člen Za vasi Damelj in Draga se uvede krajevni samoprispevek za graditev ceste Damelj — Draga. Za vasi Butoraj, Velika Lahinja in Zorenci se uvede krajevni samoprispe- STRAN 14 DOLENJSKI LIST — ST. 11 (886) — 16. marca 1967 DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) 16. marca 1967 STRAN 15 vek za popravilo ceste Črnomelj—Velika Lahinja in Butoraj—Zoretnci. 2. člen Zavezanci za krajevni samopri^-vek so vsa kmečka gospodarstva Iz območja vasi, natvedenih v 1. členu tega odl6ka. Za območje va&i Damelj in Draga se krajevni samoprispevek uvede v denarju in delu. Posamezen zavezanec je dolžan prispevati 30,00 N din v denarju ter opraviti pet delavnih dni na cesti Damelj—Draga, kar znese v denarju za posameznega zavezanca 150,00 N din. Delavni dan traja 8 ur, vrednost dneva pa 30,00 N din. Skupna vrednost krajevnega samoprispevka za območje vasi Damelj in Draga znaša 4.860,00 Ndin. Za območje vasd Butoraj, Velika Lahinja in Zorenoi se krajevni samoprispevek uvede v delu. Posamezen zavezanec je dolžan opraviti osem delovnih dni na cesti Črnomelj— Velika Lahinja, oziroma Butoraj—^Zorenci, kar znese v denarju za posameznega zavarovanca 400,00 N din. Delovni dan traja 8 ur, vrednost dneva i>a je 50,00 N din. Skupna vrednost krajevnega samoprispevka za območje vasi Butoraj, Velika Lahinja in Zorenci znaša 16.800.00 Ndin. 3. člen Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, navedeni v prvem in drugem odstavku 140. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64). 4. člen Zavezano! so dolžni izpolniti svoje obveznosti Iz drugega odstavka 2. člena tega odloka do 30. 4.1967, iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka pa do 31.12.1967. V primeru neiapolnitve obveznosti bo uprava za dohodke občinske skupščine od vsakega takega zavezanca prisilno izterjala denarno nadomestilo za neisspolnjeno obveznost v denarju oziroma delu s pribitkom stroškov izterjave’v skladu z veljavnimi predpisi. 5. člen Za izvajanje tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Črnomelj, S sredstvi, ki bodo zbrana po t^ odloku, razpolagata za posamezna območja določena vaška odbora in jih smeta uporabiti samo v namen, določen v 1. členu tega odloka. O upofabi krajevnega samoprispevka se sestavi zal^učni račun, ki se predloži v potrditev organu, ki je uvedel krajevni samoprispevek. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 420—2/67 Črnomelj, 22.2.1967 Predsednik občinske skupščine CmomeHj: inž. R^o Dvoršak, l.r. OBČINA KRŠKO 113. Občinska skupščina Krško je po 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje 36—284/64) in 50. členu temeljnega zakona o delavnih razmerjih (Ur. list SFRJ štev. 43—616/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1967 sprejela ODLOK o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic. 1. člen S tem odloikom se ureja minimalni poslovni čas za trgovine na drobno, mesnice, trafike, gostlnsike obrate in gostišča ter za družbene in zasebne obrtne delavnice. Poslovni čas družbenih in zasebndh obratov iz prejšnjega odstavka tega člena določajo samoupravni organi delovnih organizacij oziroma lastniki zasebnih obratov, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe turizma, obisk, nače- lo dobrega gospodarjenja in določbe tega odloka. 2. člen Poslovni čas za trgovine na drobno mora znašati najmanj šest ur in pol in po pol ure za interno delo. Trgovine morajo biti odprte v skladu s prejšnjim odstavkom; — v poletnem času praviloma med 7. in 19. uro, — v zimskem času praviloma med 7,30 in 16,30 uro. Ob sobotah morajo biti trgovine na drobno odprte vsaj pet ur. Ob sobotah popoldne so trgovine na drobno lahko zaprte, vendar mora biti odprta vsaj po ena trgovina z živili v krajih: Senovo, Brestanica in Kostanjevica, v mestu Krško pa na desnem in levem bregu Save p>o en i trgov na. Ob nedeljah dopoldne mora biti odprta vsaj 2 uri pK) ena trgovina z živili v tistih krajih, kjer so ti^ovine z živili odprte ob sobotah popoldne. Razpored poslovalnic, ki bodo odprte ob sobotah papdidne in nedeljah dop>oldne, določijo trgovske delovne organizacije. Poslovalnica, ki je odprta ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne, je lahko zaprta na kak dnig delovni dan v tednu. 3. člen Samopostrežne trgovine in ostale trgovine, ki poslujejo po »nonstop« sistemu, morajo biti odprte vsaj 7 ur dnevno, in sicer v času med 5. in 20. uro. 4. člen Mesnice morajo biti odprte vsak delovni dan od ponedeljika do vštetega petka od 6. do 11. ure, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa od 6. do 12. uie in od 16. do 18. ure. Ob nedeljah dopoldne morajo biti odprte mesnice vsaj 3 ure na področju celotne občine. Mesnice, ki so bile odprte v ned^jo dopoldne, so lahko dvakrat v tednu popoldne zaprte. Prodajalne kruha ter prodajalne sadja in zelenjave, ki ne iKDsiujejo po »nonstop« sistemu, morajo biti odprte vsaj od 6. do 12, ure in od 14. do 16. ure. Trafike so lahko odprte vsak dan od 7. do 21. ure, morajo pa biti odprte vsaj tako, kot je določeno za trgovine na drobno (prvi odstavek 2. člena). Bencinske črpalke — servisi morajo poslovati v poletnem času najmanj od 6. do 22. ure, v zimskem času pa od 6. do 20. ure. Bencinska črpalka v sklopu trgovskega podjetja Preskrba mora bita odprta tako, kot je odprta trgovina, v sklopu katere je ta črpalka, izven tega časa pa mora delovna organizacija za-gotxDviti dobavo goriva v skladu s prejšnjim odstavkom. 5. člen Na zadnji delovni dan pred 1. januarjem, 1. majem in 29. novembrom morajo prodajalne z živili poslovati (brez opoldanskega odmora): Med prazniki, ki trajajo več kot dva dni, mora biti odprta vsaj 2 uri po ena trgovina z živili v krajih, ki so določeni v drugem odstavku 2. člena tega odloka. 6. člen Minimalni poslovni čas gostinskih obratov in gostišč je od 6. do 22. ure v poletnem času in od 6. do 21. ure v zimskem času. CJostlnski lokali smejo biti odprti v poletnem času od 5. do 24. ure, v zimskem času pa od 5. do, 23. ure. V izjemnih primerih (turistične skupine in podobno) pa smejo biti gostinski lokali odprti neomejen čas. Ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih in ob dnevah pred prazniki so lahko gostinski lokali odprti od 5. do 2. ure naslednjega dne. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena so lahko gostinski lokali odprti vso noč v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od 1. januarja na 2. 'januar, od 30. aprila na 1. maj, od 1. maja na 2. maj, od 3. julija na 4. julij, od 21. julija na 22. juUj, od 28. novembra na 29. november in od 29. novembra na 30. november ter v nočeh na pustno soboto in nedeljo in na pustni torek. 7. člen Gostinska podjetja in gostišča, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, lahko poslujejo v zvezi z oddajanjem sob časovno neomejeno. Poslovni čas bifejev samopostrežnih trgovin določi trgovska organizacija, v katerem sestavu posluje bife, s tem da upošteva omejitve poslovnega časa, predpisanega za gostinske obrate in gostišča. Za sezonske gostinske obrate in za opravljanje gostinskih storitev na prireditvah se določi poslovni čas ob izdaji dovoljenja po veljavnih predpisih. 8. člen Gostinski lokali so lahko ©n dan v tednu zaprti zaradi čiščenja lokalov in zaradi t^enskega iK>čitka osebja. 9. člen Družbene in zasebne storitvene obrtne delavnice morajo biti odprte vsaj 7 ur vsak delovni dan, razen sobote, ko morajo biti odprte vsaj 5 ur. Brivnice in česalnice morajo biti odprte vsaj od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Zasebne brivnice in česalnice, ki F>oslujejo tudi ob nedeljah, so lahko zaprte en dan v tednu. 10. člen Za poletni čas se v smislu tega odloka šteje čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimski čas pa čas od 1. oktobra do 31. marca 11. člen Poslovni čas mora biti objavljen na vidnem mestu v vsaki trgovini, mesnici, trafiki, gostinskem obratu oziroma gostišču ali obrtni delavnici, poleg tega pa tudi pri vhodu. Objaviti je treba tudi obvestilo o dnevih, ko je zasebno gostišče oziroma brivnica ali česal-nica zaprta v skladu z 8. členom oziroma ^ 2. odstavkom 9. člena tega odloka. 12. člen Določitev poslovnega časa je treba priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gospodarstvo. 13. člen Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, lahko v upravičenih primerih (adaptacija lokala, bolezen osebja in podobno) dovoli, da se posamezen obrat začasno zapre. Trgovina, mesnica, trafika, gostinski obrat ali gostišče oziroma obrtna delavnica mora v primerih iz prejšnjega odstavka tega člena na vidnem mestu objaviti podatke o tem, koliko časa bo obrat zaprt in kdo je izdal ustrezno dovoljenje. 14. člen Delovna organizacija, ki ne določi poslovnega časa v skladu s tem odlokom, se kaznuje za prekršek po 5. točki 145. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih. 15. člen Lastnik zasebnega gostišča ali obrtne delavnice se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 300 N din; — če ne določi poslovnega časa v skladu s tem odlokom, — če poslovnega časa vidno ne objavi (11. člen), — če poslovnega časa ne priglasi pristojnemu organu (12. člen), — če pri poslovanju ne upošteva poslovnega časa, ki ga je sam določil v skladu s tem odlokom, — če brez upravičenega razloga začasno zapre obrat v nasprotju s 13. členom tega odloka. 16. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu Novo mesto. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posloivnem času trgovskih podjetij in trgovin, gostinskih podjetij in gostiSč ter obrtnih podjetij in obrtnih delavnic na območju občine Videm—Krško (Uradni vestnik okraja Trbovlje št. 8/58). Številka: 1—14—1/67 Datum: 23. februarja 1967 Predsednik občinske skupščdne Kršiko: Anton Javorič, l.r. OBČINA METLIKA 114. Na podlagi 7., 12, in 17. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni Ust SFRJ štev. 32-64 in 52-66), 8., 13. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS štev. 37-64 in 6-67) to 119. člena statuta občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske štev. 19-65) je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 27. februarja 1967 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Metlika I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki občanov v občini Metlika se določajo, obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zaJcona o prispevkih to davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih to davkih občanov ter po določbah tega odloka to po predpisih, izdanto na njihovi podlagi. 2. člen Stopnje prispevkov to davkov, ki pripadajo občtoi ter druge določbe o prispevkih in davkih občanov, za katere je iz 1. člena tega odloka pristojna občinska skupščtoa, se določajo s tem odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Prispevek iz osebnega ^dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se plačuje v višini 5,2 odstotka od s predpisi določenih osnov. 4. člen Za kategorije zavezancev, ki plačujejo prispevek iz delovnega razmerja na podlagi pavšatoih odnosov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: 1. za odvetniške pripravnike 1000 Ndto 2. za gospodtojske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 200 Ndln 3. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostto 400 Ndto 4. za ribiče to lovce, zaposlene v ribiškto to lovskto podjet-jto, zavodto, zadrugah in organizacijah 400 Ndto 5. za osebe, zaposlene v domo- vto planinskih dništev 500 Ndto III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJANOSTI 9. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, se plačuje: 1. od kmetijskega zemljišča po katastrskem dohodku, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov, 2. od gozdnih zemljišč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek. 6. člen Katastrske občtoe se razporedijo v tri skuptoe, to sicer spadajo: v I. skuptoo kat£istrske občtoe: Kra-stoec, Metlika, Podzemelj to Primostek, v II. skuptoo katastrske občtoe: Bo-žakovo, Bušinja vas, Dobravice, Draši-čl, Grabrovec, Gradac, Lokvica, Radoviči, Rosalnice to Slamna vas, v III. skuptoo katastrske občine: Bojanja vas, Dole, Hrast pri Jugorju, Radoviča to Sekuliči (del). 7. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po 1. točki 5. člena znaša: 1. v I. skuptoi katastrskih občto 14^'» 2. v II. skuptoi katastrskih občin ' 3. v III. skuptoi katastrskih občin o Prispevek iz osebnega dohodka od gozdnih zemljišč po 2, točki, 5. členu znaša 2QVq 8. člen Prispevka iz osebnega .dohodka od kmetijske dejavnosti so poleg oprostitev, določenih z republiškim zakonom, oproščeni tudi lastniki zemljiJ-č. icate-rih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 Ndto. Prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so oproščeni tudi zavezanci iz višinskto krajev v katastrskih občinah III. skupine, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih p>ovršin ne presega 2000 N-dto to če imajo bivališče v nas’'’dnjih naseljto: Bereča vas. Bojanja vas, Božič vrh, Brezovica, Dole, Dolnji Suhor, Drage, Dragomlja vas. Gornji Suhor, Hrast pri Jugorju, Jugorje pri Metliki, Kamenica, Krašnji vrh, Krmačlna, Mačkovec, Malo Lešče, Radoši, Radoviča, Rakovec, Ravnace, Sela pri Jugorju, gkemljevec, Vidošiči in Železniki. Svet za finance to družbeni plan občinske skupščtoe je pooblaščen, da v izjemnih primerih na prošnjo zavezanca lahko oprosti plačila prispevka tudi zavezance iz 2. odstavka tega člena, katerih letni katastrski dohodek od ne-gozdnto površto ne presega 5000 Ndin. 9. člen Začasno so oproščeni prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z tovesticijaml prispevnega zavezanca postala uporabna, za 10 let. STRAN 16 DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) — 16. marca 1969 DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) r- 16. marca 1967 STRAN 17 2. na katerih se zasadijo novi nvino-gradi za žlahtno trto, če je zasejana površina velika najmanj 0,10 ha, za 5 let 3. na katerih se zasadijo novi sadov njaki: a) nizkodebelne jablane, hruške, breskve, marelice in ribez, če je zasa^ jena površina velika najmanj 0,15 ha, za 6 let, b) visokodebelne jablane, hruške, češplje, orehi, slive, češnje in višnje, čej zasajena površina velika najmanj 0,25 ha za 10 let, 4. ki se pogozdijo in znaša površina najmaiij 0,10 ha, za 20 let, 5. za vinograde z žlahtno trto in sadovnjake, ki se obnovijo z novimi sa- dikami za nad 30 odstotkov, se začas na oprostitev prispevka prizna sorazmerno številu novih sadik nasproti skupnemu številu prejšnjih in novih sadik ter za dobo, navedeno t 2. in 3. točki tega člena. Začasna oprostitev se prizna na prošnjo zavezanca, če so bila dela izvršena po strokovnih navodilih za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnih organov. 10. člen Ce Je bil zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi izrednih drugih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, donos zmanjšan za nad 25 odstotkov, se katastrski dohodek od vsake take parcele zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Prispevek se zmanjša za znesek, ki ustreza zmanjšanemu katastrskemu dohodku po prvem odstavku tega člena v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom. Oprostitev se prizna le na prošnjo zavezanca, če je vložena najpozneje 15 dni potem, ko je nastal razlog za oprostitev. 11. člen Pri odmeri prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka: 1. Zavezancem prispevka, katerih osebni dohodek ne presega 750 Ndin letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih družinskih članov še več kot dva mladoletna otroka ali pa odrasle za delo nezmožne člane po 10 odstotkov, za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka ter za delo neanožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 odstotkov odmerjenega prispevka; .2. zavezancem prispevka, katerih o-sebni dohodek ne presega 1500, Ndin letno na družinskega člana, pa nimajo za delo sposobnih članov, po 25 odstotkov za vsakega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje prispevka ne more presegati 70 odstotkov; 3. zavezancem prispevka, ki so ime- li večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb dnižinskih članov, dvakratni znesek prispevka, ki bi se plačal od take vrste izdatkov; za večje izdatke se smatrajo izdatki nad 100 Ndin; 4. zavezancem, vsem priznanim voj nim invalidom in delovnim invalidom, 86 priznajo prispevne olajšave od od- merjenega prispevka v višini stopnje invalidnosti s tem, da je začetna stopnja olajšave 30 odstotkov in najvišja 70 odstotkov. V smislu določb tega člena odloka se smatrajo za mladoletne otroke otroci do 15. leta starosti in učenci v gospodarstvu ter dijaki in študentje, ki se redno šolajo na stroške prispevnega zavezanca; za ostala dela nezmožne osebe pa se smatrajo vojaški in delovni invalidi z nad 30 odstotkov invalidnostjo, osebe s telesnimi in duševnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih zmožnost za delo Je zmanjšana za več kot 50 odstotkov, slepi, moški nad 60 let in ženske nad 55 let starosti t^^ bolniki, ki so bili pretežni del leta nesposobni za delo. Olajšave po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov iz kmetijstva še redne dohodke v delovni organizaciji, pokojnine, ter tistim, katerim kmetijstvo ne predstavlja glavnega vira dohodkov. 12. člen Kmetom-borcem in aktivistom iz NOB, zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, s priznano posebno delovno dobo v dvojnem štetju do 15. maja 1945, s katerim je kmetijstvo glavni vir dohodkov za preživljanje ter ne sprejemajo rednih dohodkov od dela v delovni oirganizaciji ali pokojnin, se priznajo pri odmeri prispevka od kmetijstva posebne olajšave. Odmerjeni prispevek se zmanjša; 1. borcem in aktivistom iz leta 1941 za 70 odstotkov, 2. borcem in aktivistom iz leta 1942 in 1943 za 50 odstotkov 3. borcem in aktivistom iz leta 1944 in 1945 za 25 odstotkov. Olajšava po tem členu se prizna tudi borcem in aktivistom NOB, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, pa še ni- so pravni lastniki posestev, če se preživljajo izključno s kmetijstvom. Te olajšave se prizatiajo tudi vojnim vdovam, če se niso ponovno poročile, in staršem padlih borcev in aktivistov. Organ, pristojen za dohodke, ki ugotavlja in odmerja prispevke od kmetijstva, se za priznanje olajšave posluži veljavnih dokimientov zavezanca ali drugih veljavnih dokazil, izdanih v ta namen od pristojnih organov. 13. člen Olajšave, predpisane v 11. in 12. členu tega odloka, lahko izrabijo zavezanci po tistem členu, ki je za vezanca ugodnejši. 14. člen Olajšave in oprostitve iz tega odloka priznava upravni organ, pristojen za odmero prispevka. Oprostitev se prizna na pismeno vlogo zavezanca, kateri je treba priložiti ustrezna dokazila. Prošnje za olajšave po 4. točki 11. člena In po 12. členu morajo biti vložene do 31. jauarja v letu, za katero se odmerja prispevek. Izjemno od te določbe se prošnje v letu 1967 vlagajo do 25. marca. Za začasne oprostitve oziroma olajšave po 9. in 10. členu ter po 3. točhd 11. člena se prošnje vlagajo ob nastanku pogojev za oprostitev. IV. PRISPEVEK IZ OSEBI.-DOHODKA SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 15. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja od letnih pavšalnih osnov in pripada občini, se plačuje po stopnji 12,9 odst. Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se odmerja od osnov, ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku, se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova N din Stopnja do 7.000 17% od 7.001 do 8.000 18% od 8.001 do 9.000 19% od 9.001 do 10.000 20% od 10.001 do 11.000 21 % od 11.001 do 12.000 22% od 12.001 do 13.000 23% od 13.001 do 14.000 24% od 14.001 do 15.000 25 % od 15.001 do 16.000 26 % od 16.001 do 17.000 27 % od 17.001 do 18.000 .28% od 18.001 do 19.000 29 % od 19.001 do 20.000 30 % od 20.001 dalje 31 % 16. člen Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno In trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti, ter naslednje proizvodne obrtne in druge dejavnosti, za katere se določi kot osnova za odmero prispevka najvišji letni osebni dohodek kvalificiranega oziroma visokokvalificiranega delavca, in sicer; Stroka Znesek N din 1. Predelovanje nekovin: a) izdelovanje opeke 16.000 b) izdelovanje iz plastične mase 18.000 c) ostale dejavnosti 12.000 2. Predelovanje kovin: a) kovaštvo 16.000 b) kleparstvo 17.000 c) avtoklei>arstvo 18.000 č) drobna kovinska galanterija 14.000 d) mehanika 16.000 e) avtomehanika 19.500 f) finomehanika 16.000 g) ključavničarstvo 15.000 h) ostale dejavnosti 10.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: a) elektromehanika 15.000 b) elektroinštalaterstvo 16.000 c) ostale dejavnosti 12.000 4. Predelovanje lesa: a) kolarstvo in sodarstvo 7.000 b) mizarstvo 15.000 c) ostale dejavnosti 10.000 5. Tekstilni izdelki: a) ročno pletilstvo 10.000 b) strojno pletilstvo 20.000 c) krojaštvo 10.000 d) šiviljstvo 9.00t e) izdelovanje kravat in druge konfekcije 15.006 f) ostale dejavnosti 10.000 6. Predelovanje usnja: a) čevljarstvo 7.000 b) tapetništvo in sedlarstvo 16.000 c) ostale dejavnosti 9.000 7. Izdelovanje gumijastih iizdelkov: a) vulkanizerstvo 9.000 b) ostale dejavnosti 9.000 8. Izdelovanje živil: a) mesarstvo 20.000 b) slaščičarstvo 14.000 c) pekarstvo 20.000 č) sodavičarstvo 12.000 d) ostale dejavnosti 11.000 9. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: a) zlatarstvo 14.000 b) cvetličarstvo 8.000 c) vrtnarstvo 8.000 č) ostale dejavnosti 8.000 10. Stavbna obrt: a) zidarstvo 20.000 b) kamnoseštvo 20.000 c) tesarstvo 15.000 č) parketarstvo 20.000 d) soboslikarstvo in pleskarstvo 17.000 e) pečarstvo in lončarstvo 15.000 f) vodovodno inštalaterstvo 17.000 g) steklarstvo 15.000 h) ostale dejavnosti 16.000 11. Obrtne, osebne in druge storitve: a) avtoličarstvo 18.000 b) moško frizerstvo 8.000 c) žensko frizerstvo 13.000 č) dimnikarstvo 8.000 d) fotografska obrt 8.000 e) žaganje drv 12.000 f) mlinarstvo 15.000 g) optika 16.000 h) urarstvo 9.000 i) ostale dejavnosti 9.000 12. Gostinstvo: 20.000 13. Cestno prevozništvo: a) tovorni avtomobilski promet 20.000 b) osebni avtomobilski promet 16.000 17. člen Prispevki v pavšalnem letnem znesku vnaprej za posamezne obrtoe deja\^o- sti se določijo v naslednjih zneskih: 1. Zavezancem, ki opravljajo Storitve za posameznike p>o 18. členu zakona 0 obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov iz naslednjih dejavnosti: Stroka: N din a) nekovinska 500 b) kovinska 700 c) elektrotehnična 700 č) kemična 700 d) lesna 600 e) papirna 150 f) tekstilna 300 g) gumarska •500 h) usnjarska 200 1) živilska 100 j) stavbna obrt 800 k) izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 200 1) obrtne, osebne in druge storitve, in to: — žensko frizerstvo 200 — moško frizerstvo 80 — ostale obrti in dejavnosti 200—300 2. Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih de javnosti, ki to dejavnost opravljajo v manjšem obsegu in ne zaposluje jo tuje delovne sile, zlasti vaškj obrtniki, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno iz naslednjih dejavnosti: N din a) kovaštvo 400 b) šiviljstvo 150 c) krojaštvo 300 č) čevljarstvo 100 d) sodarstvo in kolarstvo 100 e) sedlarstvo 200 f) tapetništvo 400 g) krovstvo 100 h) pletarstvo 70 i) lončarjstvo in pečarstvo 400 J) mlinarstvo (potočno) 150 k) mlatilnice 500 1) fotografstvo 100 m) soboslikarstvo 400 n) zidarstvo 800 18. člen Prispevek v odstotku od vsakega posameznega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: 1. od prodaje srečke in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 10 ®/o; 2. od dohodkov, ki jih imajo zavaro valni poverjeniki, ki niso na delu v zavarovalnici 17 %; 3. od provizij zastopnikov za varstvo msilih avtorskih pravic 17 %; 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso pri njej na delu 17 %; 5. od provizij poslovnih agentov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in drugih publikacij, če niso na delu pri založniškem časopisnem podjetju, zavodu ali agenciji 17 %; 6. od provizij, ki jih dobijo poslovni ggenti in poverjeniki od nabiranja oglasov, naročil knjig, revij in drugih publikacij, če niso na delu pri založniškem podjetju 10 %; 7. od dohodkov transportnih delavcev in drugih oseb, ki nakupujejo, nakladajo, razkladajo in prenašajo blago ob pretežni uporabi lastne delovne moči za gospodarske, zadružne in druge organizacije in zavode, če niso pri njih na delu in če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku 15 %; 8. od dohodkov prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, prejetih od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov ali od zasebnikov, ki morajo voditi poslovne knjige 20 %; 9. od dohodkov od potujočih zabsr višč In od prirejanja prireditev 20 %; 10. od dohodkov &elavcev, ki delajo doma za gospodarske, zadružne In druge organizacije, državne organe in zar vode, če niso pri njih na delu 20 %; 11. od dohodkov, ki jih imajo pusa-mezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za gospodarske, zadružne in druge organizacije, državne organe in zavode, če za take storitve po predpisih o delovnih razmerjih ne stopijo na delo in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi pavšalne letne obdavčitve po pavšalni osnovi ali pavšalnem znesku 15 %. 19. člen Pismeni sporazum med občino in zavezancem o osnovi ali letnem znesku prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se lahko sklene za eno ali do dveh let v roku, ki je določen za odmero davka od obrtnih dejavnosti. Organ občinske skupščine, pristojen za dohodke, mora pri sklepanju sp>ora-zuma upoštevati zlasti: 1.da osnova za odmero ali letni znesek prispevka ne more biti nižja, kakor je določeno v 16. oziroma 17. členu tega odloka, z upoštevanjem stopenj iz 15. člena tega odloka, 2. predvideno število zaposlene delovne sile, 3. opremljenost obrtne delavnice oziroma kapacitete večjih delovnih sredstev in prostorov, 4.kraj i>oslovnega sedeža obrti glede na potrošna središča. Sporazum mora biti sklenjen po načelu zaslišanja zavezanca in velja samo s pristankom zavezanca. 20. člen Ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje Je daljše kot eno leto, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zevzani davku na dohodke od stavb, znaša za: 1. poslovne prostore, zidane do 1 %, 2. za poslovne prostore, lesene, do 1,5 «/o, 3. za stroje in naprave 10 %, 4. za orodje in inventar 15 %. Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, inventar in poslovne prostore. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 21. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja Intelektualnih storitev, ki se odmerja od letnih osnov in pripada občini, se plačuje po stopnji 12,5 odstotka. 22. člen Letni kosmati osebni dohodek, na podls^ katel-ega se določa osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, znaša 18.000 N din. 23. člen Za sklenitev pismenega sporazuma med občino in zavezancem o osnovi, ali letnem znesku prispevka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se uporabljajo določbe 19. člena tega odloka. DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) — 16. marca 1967 STRAN 19 VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 24. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 3,9 odst. 25. člen Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet za prosvet9, kulturo in telesno vzgojo občinske sup-ščine. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 26. člen Davek na hodoke od stavb znaša 50 odst. od ugotovljenih osnov. 27. člen Stroški vzdrževanja in upravljanja stavb z amortizacijo znašajo 50 odst. enoletne najemnine oziroma stanarine. 28. člen Davek od stavb se plačuje za stavbe v mestu Metlika ter od tistih stavb v ostalih krajih občine, katere se dajejo v najem. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 29. člen Davek od premoženja in premoženj skih pravic se plačuje po stopnjah; a) za nepremičnine: Osnova N din stopnja do 2.000 15 o/o od 2.001 do 4.000 20 % od4.001 do 6.000 27 % od 6.001 do 8.000 35 % od 8.001 do 10.000 45 % nad 10.000 50 % d) za premičnine 15 % IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 30. člen Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, plačujejo davek v naslednjih zneskih: 1. za težke traktorje nad 35 KS 100 N dinarjev; 2. za mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto nad 1500 kg na uro 50 Ndin Če opravljajo občani s temi pripra vami storitve drugim, plačujejo poleg davka po tem členu še prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavno sti. X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 31. člen Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za davek, dosežen z uporabo dopolnil nega dela drugih oseb, se določi v višini 50 odst. od takim osebam izplačanega osebnega dohodka. 32. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje v višini 10 odst. od ugotovljenih osnov po 31. členu tega odloka. Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevek na p>odlagi letni^' pav šalnih osnov, plačujejo davek od tuje delovne sile v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca, ki znaša: 1. za proizvodne obrtne dejavnosti 400 N din; 2. za storitvene obrtne in druge dejavnosti 300 N din. XI. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 33. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 odstotkov. XII. KONČNE DOLOČBE . 34, člen Tolmačenja za izvrševanje tega odloka izdaja po potrebi svet za družbeni plan in finance, za izvajanje odloka pa skrbi upravni organ, pristojen za dohodke. 35. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občin Metlika (Uradni vestnik Dolenjske štev. 15-66). 36. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dole’'’'"’-''m ii stu, uporablja pa se od 1. januarja 1967 dalje. številka: 421-2/65 Datum: 27. 2. 1967 Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r. 115. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65 in 52/66) in 119. člena statuta občine Metlika, je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1967 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku 1. člen V občini Metlika se uvede občinski prometni davek na promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, ter na plačila za storitve in p6sle. 2. člen Obliki občinskega prometnega davka sta davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil za storitve. 3. člen Glede nastanka davčne obve2aiosti, obračunavanja in plačevanja davka, pravnih sredstev, kraja plačila, kontrole nad obračimavanjem in plačevanjem davka, zastaranja, obnove postopka ter kazenskih določb se neposredno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku. 4. člen S tarifo občinskega prometnega davka, ki je sestavni del tega odloka, se določajo proizvodi in storitve, na katere se uvaja občinski prometni davek. V tej - tarifi so natančneje predpisane stopnje, davčne oprostitve in olajšave. 5. člen Davčnim zavezancem, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih osnovi, se pavšalno obračunava tudi prometni davek. Za sklenitev pismenega sporazimia med občino in davčnim zavezancem o osnovi za prometni davek ali o letnem pavšalnem znesiku prometnega davka se uporabljajo pogoji, način in merila, določena v 19. členu odloka o prispevkih in davkih občanov občine Metlika. 1 6. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku v občini Metlika (Urar dni vestnik Dolenjske štev. 10/66). 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 421—2/65 Datum: 27.2.1967 Predsednik ovčinske skupščine Metlika Franc Vrviščar, 1. r, TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA OBČINSKI PROMETNI DAVEK OD PROMETA BLAGA NA DROBNO Tar. štev. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, ^azen od proizvodov, ki so posebej določeni v tej tarifi ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plača davek po stopnji 4 % Tar. štev. 2 Od motornih vozil in rezervnih delov, štedilnikov, hladilnikov, šivalnih in pralnih strojev, radio aparatov in televizorjev se plača davek po stopnji 2 % Tar. štev. 3 Od motornih vozil (razen od kmetijskih strojev), ki jih uvozijo občani in civilne pravne osebe, se plača davek po stopnji 2 o/o OPOMBA: Občinski prometni davek od uvoza motornih vozil plača uvozaiik (občan ah civilna pravna oseba) za dohodke pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine v 15 dneh po uvozu motornega vozila. Motorno vozilo je mogoče registrirati tedaj, ko je za re-.gistracijo pristojnemu, organu predložen dokaz o plačilu prometnega davks po tej tarifni številki. Tar. štev. 4 Od prometa alkoholnih pijač v ts-gavini in prodajalnah ter kleteh dru- SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST ■■■"■v ' ' gih delovnih organizacij se plača davek po stopnji: a) od naravnega vina in piva 20% b) od žganga in drugih alkoholnih pijač 20 % c) od prodaje naravnega vina »čez iilico« 8 % Tar. štev. 5 Od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu se plača davek po stopnji; a) od prometa naravnih vin 8 % b) od prometa piva 10®/o c) od prometa naravnega žganja 12 ®/o d) od prometa ostalih žganih in alkoholnih pijač 15 % OPOMBA 1; Davek po tej tarifni številki plačujejo vsa gostinska podjetja in gostišča vseh vrst (hoteli, restavracije, gostilne, bifeji, kavarne, bari, klubi, delavsko-uslužbenske restavracije in menze, počitniški domovi, planinske postojanke ter gostišča v sestavi drugih dejavnosti katerekoli vrste). OPOMBA 2: 25a promet blaga na drobno se Šteje promet proiasvodov neposredno s ix)-trošniki, ki ga imajo: a) trgovska podjetja m drobno, trgovine in prodajalne trgovskih podjetij na debelo; b) prodajahie proizvajalnih gospodarskih organizacij, prodajalne zadrug, zavodov ter drugih delovnih in samoupravnih organizacij; c) komisijska podjetja in trgovine; č) skladišča proizvajalnih in trgovskih gospodarskih organizacij na debelo od prodaje neposrednim potrošnikom in skladišča; d) proizvajalne gospodarskih organi-aaci'j (Industrijske, kmetijske, obrtne in druge) od prodaje blaga neposredno potrošnikom. Vsaka prodaja blaga, ki jo opravijo navedene gospodarske organizacije pod a) do c) te opombe, se šteje za prodajo blaga na drobno neposredno potrošniku, razen, če trgovsko i)odjetje na drobno proda blago drugi trgovski organizaciji. Za neposredne potrošnike se v smislu te opombe pod č) in d) štejejo po--leg občanov tudi družbene in civilne pravne osebe, ki kupujejo blago za neposredno potrošnjo, ne pa za reprodukcijo. OPOMBA 3: Od prometa blaga na drobno se obračunava in plačuje davek tudi v primeru, kadar organizacije uporabijo za sebe lastne ali nabavljene proizvode. OPOMBA 4: Za prodajo proizvodoiv, ki so namenjeni za reprodukcijo v proizvajalnih gospodarskih organizacijah ali za opremo, se uporabljajo določbe 9., 10. in 11. člena zakona o zveznem prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 33/65) in na njegovi podlagi izdanih predpisov. OPOMBA 5: Občinskega davka od prometa blaga na drobno so opuroščene družbeno politične organizacije in društva za točenje alkoholnih pijač enkrat v letu na svojih javnih prireditvah, ki jih organizirajo z dovoljenjem pristojnega organa. OPOMBA 6: Pol^ oprostitev iz 16. in 23. člena temeljnega zakona o prometnem davku in 8. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka, se občinski davek od prometa blaga na drobno ne plačuje: a) od kmetijskih strojev, ki se uporabljajo samo za kmetijstvo; b) od umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, ki se uporabijo v kmetijstvu, semen, živinske krme in od kmetijskih živilskih proizvodov, izvzemši alkoholne pijače. OPOMBA 7: Davčna osnova za občinski davek od prometa blaga na drobno je prodajna cena proizvodov, v kateri so zajeti tudi vsi postranski stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu. Prodajna cena, ki je davčna osnova, ne vsebuje prometnega davka. II. DAVEK OD PLAČIL ZA STORITVE Tar. štev. 6 Od plačil za obrtne storitve, razen za storitve, ki so posebej določene v tej tarifi ali pa je zanje predpisana oprostitev, se plalča davek po stopnji 10 % OPOMBA 1; Davčna osnova je skupni znesek plačila po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve (kar pa mora biti v računu posebej izkazano). OPOMBA 2: Davek po tej tarifni številki se ne plača za storitve: krojačev, šivilj, čevljarjev, brivcev, frizerk, dimnikarjev, za tisk tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, brušenje nožev, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, umetno barvanje fotografij-slik, prepisovanje, razmnoževanje in kopiranje, plakatiranje, čiščenje in pranje ter lik^e oblek in i)erila, snaženje oken, pediki-ranje in za vse vrste intelektualnih poklicev. Tar. štev. 7 Od plačil za razrez hlodovine na žagah se plača davek po stopnji: a) od iglavcev 50 % b) od hrasta 50% c) od ostalih lisitavcev 30 % OPOMBA 1: Davčna osnova je cena storitve. OPOMBA 2: Kmetovalci, ki imajo iz kmetijstva in gozdarstva edini ali glavni vir dohodkov, so oproščeni plačevanja tega davka od 2 m* rezanega lesa na leto na podlagi dovoljenja za razžaganje lesa, ki ga izda pristojni upravni organ. OPOMBA 3: Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine je pooblaščen, da oprosti plačila tega davka posameznega zavezanca, kater^a zgradba je bila poškodovana zaradi elemen-taiuiih nezgod, za novogradnjo in popravila stanovanjskih hiš. Tar. štev. 8 Od plačil občanov in civilno pravnih oseb: a) za prevoz blaga 20 % b) za prevoz potnikov 10 % OPOMBA: Davčna osnova je skupno plačilo za opravljene prevozne storitve. ■ Tar. štev. 9 Od vstopnine za razne predstave in javne prireditve 5 ®/o OPOMBA 1: Davčna osnova je skupno kosmato plačilo, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki. Davčni zavezanec je prireditelj predstave, kateri je dolžan predložiti vstopnice v žigosanje organu občinske skupščine, pristojnemu za dohodke. OPOMBA 2: Davka po tej tarifni številki se ne plača za kultumoprosvetne in kinematografske predstave. OPOMBA 3: Artističnim skupinam, lastnikom vrtiljakov in podobnim se davek lahko odmeri v pavšalnem znesku proti takojšnjemu plačilu. 116. Na podlagi 27. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skup>ščin (Uradni list SRS številka 11/63 in 41/65) ter 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 19/65) je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 27. februarja 1967 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in število odbornikov, kj se volijo v vsaki volilni enoti v občinsko skupščino Metlika 1. člen V odloku o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in število odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v občinsko skupščino Metlika, se 2. člen a) prva skupina spremeni tako, da še glasi: A. V SKUPINO GOSPODARSTVA a) prva skupina 1. Volilna enota št. 1 obsega delovno organizacijo: del Beti, Metlika, ■ 2. VoUlna enota št. 2 obs^ delovno organizacijo: del Beti, Metlika, 3. Volilna enota št. 3 obsega delovno organizacijo: del Novoteks, Metlika, 4. Volilna enota št. 4 obsega delovno organizacijo: del Novoteks, Metlika, 5. Volilna enota št. 5 obsega delovno organizacijo: del »Komet«, Metlika, 6. Volilna enota št. 6 obsega delovno organizacijo: Lepiš, Stihor, 7. Volilna enota št. 7 obs^ delovno organizacijo: del Beti, Metlika, 8. Volilna enota št. 8 obsega delovno organizacijo: Komiuialno pod. Metlika, C^tno podjetje Metlika, Marmor Gradac in Pionir Novo mesto — gradbišče Metliika, 9. Volilna enota št. 9 obsega delovno organizacijo: del Komet, Metlika, STRAN 20 . DOLENJSKI UST — ŠT. 11 (886) — 16. marca 1967 STRAN 20 ^ DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) — 16. marca 1967 10. Volilna anota St. 10 obs^ delovno orgaDizacijo; del Beti, Metlika, 11. Volilna enota št. 11 obsega delovno organizacijo: Obrtniki-zasebniki, 12. Volilna esiota št. 12 obsega delovno organizacijo: Mercator Ljubljana, P. E. Metlika, Tobak MetUka, Elek-tro Metlika, Pekarija Metlika, Borovo, Peko, Mestna klavnica. Pošta Metlika, Pošta Suhor, Pošta Gradac, Z. P. Metlika, Silos Rosalnice, Silos Gradac, Z. P. Gradac in Novotehna-poslovalnica MetUka. 2. člen Ta odlok začne veljati tak0|j, objavi pa se na krajevno običajen načta. Številka: 013—2/63 Datum: 27.2.1967 Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc VrviSčar, 1. r. 117. Na podlagi 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 19/65) je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 27. februarja 1967 sprejela ODLOK o soglasju k ustanovitvi krajevne skupnosti Grabrovec in Božakovo ter določitvi območja te krajevne skupnosti 1. člen K sklepu o ustanovitvi Krajevne skupnosti Grabrovec in Božakovo v občini Metlika, ki ga je sprejel zbor volivcev v volilni enoti št. 7 in 14, se daje soglasje. 2. člen Krajevna skupnost iz 1. člena> tega odloka obsega naselja: 1. Grabrovec, 2. Božakovo, Rakovec in Zelebej. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupvščinskem Dolenjskem listu. Številka: 025—1/67 Datum: 27.2.1967 Predsednik občinske skupščine MetUka: Franc VrviSčar, 1. r. 118. Na podlagi 2. odstavka 119. člena statuta občdne Metlika (Uradni vesti^ Dolenjce 5t. 19/65) je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skuptnosti 27. februarja 1967 sprejela ^ ODLOK o spremembi odloka o vdiini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrini nslužbencev upravi^ organov občinske skupščine MetUloi 1. člen V odloku o višini dnevnic za tirad-na potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrini uslužbencev upravnih organov občinske skupščine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 1/65 in 21/65) se drugi člen spremeni tako, da se glasi: »Dnervndoe delavcev organov občinske skupščine znašajo: 1. za delavce prve kategorije, v katero spadaijo delavci na delovnih mestih, za katera je s sistematizacijo zahtevana visoka aU višja strokorvna izobrazba, 50.00 Ndin, 2. za vse ostale delavce 45,00 Ndin.« 2. člen 5. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sia uporabo lastnega avtomobila po določbah 4. člena t^ odloka pripada delavcu kilometrina v znesku 0,60 Ndin za vsak prevožen kilometer po uradno ugotovljenih razdaljah. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 114—1/65 Datum: 27.2.1967 Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc VrviSčar, 1. r. VI. Zavezanci morajo izpolniti svojo ob-veznost do 31.8.1967, sicer bo uprava za dohodke občinske skupščine Metli* ka izterjala od njih dolžne zneske po predpisih, ki veljajo za izterjavo prt spevkov in davkov občanov. vn. Za d>iranje sredstev in izvajanj« del je odgovoren poseben odbor, ki ga v ta naman im^uje svet Krajevne skupnosti Rosalnice. Sredstva sme porabiti samo v namen, naveden v I. točki to* ga sklepa. VIII. Svet krajevne skupnosti mora vsako leto sestaviti zaključni račun In ga predložiti v potrditev zborom občanov. IX. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 10/67 Datum: 2.3.1967 Predsednik Krajevne skupnosti Rosalnice: , Jože Vukiinič, 1. r. 119. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), 5. točke 28. člena statuta krajevne skupnosti Rosalnice in na podlagi sklepa zbora voUvcev z dne 17.12.1966, je svet krajevne skupnosti Rosalnice 2. marca 1967 spre\}el SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Rosalnice I. Za naselja: čurile, Radoviče, Rosalnice in Svržaki se vivede krajevni samoprispevek za popravUo vaških poti. II. Krajeivni samoprispevek se uvede za dobo 5 let, počenši z letom 1967. III. Zavezanci za krajetvni samoprispevek so vsa gospodarstva. IV. Krajevni samoprispevek se uvede v pretvozu in delu, lahko pa pos^nezni zavezanci namesto dela in prevoza prispevajo skupni denarni znesek in sicer: gospodarstva do 1000 Ndin davčne osnove 50 Ndin in gospodarstva z nad 1000 Ndin davčne osnove _po 150 NdJn, kar se obračunava za en dan dela 30 Ndin in en dan prevoGsov 50 Ndin. V. Krajevn^;a samoprispevka so oproščeni občani, navedeni v prvem odstavku 140. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni Ust SRS št. 37/64). OBČINA NOVO MESTO 120. Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenj* ske št. 8/64, 12/65 in 21/65) v zvezi s 6. točko 13. čleiu statuta Je občinska skupščina Novo mesto na seji občin* skega zbora in zbora delovnih skiqxK>-sti dne 9. marca 1967 sprejela ODLOK o priznanju olajšav samoplačnikom pri plačevanju zdravstvenih storitev 1. člen S tem odlokom se ureja način plar čila stroškov zdravstven^a varstva oseb, ki niso ali so le delno zdravstveno zavarovane in imajo na območju občine Novo mesto stalno prebivaJišče. Ob pogojih, ki jih določa ta odlok, se zdravstveno nezavarovane osebe ali osebe, ki so le delno zdravstveno zavarovane, lahko popolnoma aU delno oprostijo plačila stroškov zdravstvenega varstva. Namesto njih pa se ti stro. ški v celoti aU deloma potravnajo is občinskega proračima. 2. člen Popolnoma se lahko oprostijo plačila stroškov zdravstvenega varstva na^ slednje osebe: 1. osebe, ki so brez redne zaposlit* ve in nimajo premoženja, iz katerega bi lahko poravnale stroške zdravstvenega varstva, pa tudi nimajo nikogar, ki bi bil po zakonu, pogodbi ali sodni odločitvi dolžan skrbeti zanje; 2. za delo nezmožne osebe, kd nimajo premoženja, iz kater^ bi lahko poravnale straže zdravstvenega va» stva, pa tudi nimajo nikogar, ki bi bi po zakonu, pogodbi ali sodni odločit- vi dolžan ^beti zanje; 3. osebe, ki so zbolele za kakšno boleznijo, katere zdravljenje je po zakonu obvezno (nalezljive bolezni); 4. osebe, za katere se ugotovi, da Iz posebno upravičenega razloga ne bi bila primerna izterjava stroškov zSrav-Ijenja. Osebe, ki so navedene v 1. točki tega člena, morajo biti prijavljene pri pr stojnem zavodu za zaposlovanje. Osebe, ki so navedene v 2. točki te-ga člena, morajo svojo nezmožnost za delo dc^čazatj s potrdilom pristojnega zdravnika. Delovne nezmožnosti ni treba dokazovati osebam, ki so mlajše od 15 oziroma starejše od 65 let. 3. člen Delno se lahko oprostijo plačila stroškov zdravstven^^ varstva naslednje osebe: 1. zaposlene oseibe, ki so po zakonu dolžne skrbeti za zdravstveno varstvo drugih nezavarovanih oseb, pa bi jih celotno plačilo stroškov zdravstvenega varstva spravilo v težak gmotni pckložaj; 2. zdravstveno nezavarovane osebe, Id sioer imajo premoženje, iz katerega se preživljajo, pa bi jih celotno plačilo stroškov zdravstvenega varstva spravilo v težak gmotni položaj; 3. osebe, ki so zavarovane po zako-mi o zdravstvenem zavaix>vanju kmetov, glede tistih stroškov, ki jih morajo po zakonu same poravnati, če bi jih celotno plačilo t^ stroško)v spravilo v težak gmotni položaj; 4. druge osebe, ki siioer imajo toliko premoženja, da bd lahko i>oiravnale stroške zdravstvenega varstva, vendar je zaradi kakšnega posebno upravičenega razl<^ neprimerno, da bi same Mesečni dohodek na družinskega člana od N din do vkljiično N din 120,00 din 121,00 150,00 din 151,00 200,00 din 201,00 250,00 din 251,00 300,00 din 301,00 350,00 din 351,00 400,00 din Delna oprostitev oseb, ki so zavarovane po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, za tiste zdravstvene storitve, ki jih morajo po zakonu same poravnati aU delno poravnati, se daje po gornji lestvici, pri čemer se katastrski dohodek ali dohodek od zgradb in obrti preračuna na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, povečan s faktorjem 3. Kadar ima katera od t^ oseb ali član družinske skupnosti tudi druge dohodke. se le-ti prištevajo h katastrskemu dohodku. Kadar ima plačilu zavezana oseba kakšno drugo premoženje. Iz katerega bi lahko poravnala stroške zdravstvenega varstva, se po vrednosti tega premoženja presodi, kolikšen del teh stroškov se poravna iz občinskega proračuna in kolikšen del mora poravnati plačilu Zvezana oseba. Kot premoženje iz prejšnjega odstavka ni mogoče šteti stanovanjske hi- V celoti trpele stroške zdravstvenega varstva. Oprostitev po prvem odstavku t^a člena lahko velja le za tiste stroške, ki presegajo znesek 300,00 N dinarjev, manjše zneske pa morajo poravnati nezavarovane osebe same. Osebam, naštetim v prvem odstavku tega člena, tudi ni mogoče povrniti iz proračuna tistih stroškov, ki so jih same že poravnale zdravstvenemu zavodu. Nezavarovane osebe iz tega člena morajo same trpeti tudi obvezne prispevke za zdravila. 4. člen Stroški zdravljenja do 300,00 N dinarjev za eno bolezen se osebam iz 3. člena tega odloka ne poravnajo. Ge pa presegajo letno nad ^,00 N dinarjev za vsa zdravljenja, se poravnajo v smislu 5. člena tega odloka. 5. člen Delna oprostitev plačila stroškov zdravstvenega varstva je odvisna: 1. od skupnih dohodkov vseh članov družin^e skupnosti, v kateri živi oseba, ki je dolžna poravnati stroške zdravstven^a varstva; 2. od skupnega premoženja, s katerim razpolagajo vsi člani družinske skupnosti, v kateri živi oseba, ki je dol^a poravnati stroške zdravstvenega varstva; 3. od višine stroškov zdravstvenega varstva nezavarovane osebe. Delna oprostitev velja le za zneske nad 300,00 N dinarjev. Po ugotovitvi povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se določi oprostitev po naslednji lestvici: Odstotek, ki ga Odstotek, ki ga poravna neaava- poravna prora- rovana oseba čun občine 40% 60% 45% 55% 50% 50% 60% 40«/o 70 %' 30% 80 % 20«/o 100% — še, ki služi za stanovanje plačilu zavezani aU nezavezani osebi. Katastrski dohodek se računa samo za člane družinske skupnosti, ki niso kakorkoli zdravstveno zavarovani, razen po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov. 6. člen Popolne ali delne oprostitve i>lačila stroškov zdravstvenega varstva ni mogoče priznati osebam, Ici so same s svojim napačnim ali nezakonitim ravnanjem povzročile, da so same ali njihovi družinski člani ostali brez zdravstvenega varstva. 7. člen Kadar morajo plačilu zavezane osebe povrniti v celoti ali deloma stroške zdravstvenega varstva proračunu občine, se lahko dovoili obročoo od^dače- vanje. Posamezen obrok lahko obremeni celotne mesečne dohodke družinske skupnosti, v kateri živi plačilu zavezana oseba, največ za 40 odstotkov. Kadar se bistveno znižajo ali zviša- • jo skupni dohodki družinske skupnosti, se višina posameznih obrokov lahko \istrezno niža ali zviša. Če s tako ^ določenim mesečnim obrokom ni mogoče poravnati celotne obveznosti do občinskega proračuna v roku treh let, se plačilu zavezana oseba lahko oprosti plačevanja presežka nad zneskom, ki se doseže s plačilom vs^ obrokov v treh letih brez ozira na tretji odstavek 5. člena tega odloka. 8. člen Vse neiarterjane obveznosti do občinskega proraduna se za vsakega dolžnika vodijo v evidenci, dokler niso v celoti poravnane, To evidenco vodi upravni organ, pristojen za proračun, 9. člen Ob pogojih iz t^a odloka se zdravstveno nezavarovane osebe lahko popolnoma ali delno oprostijo tudi stroškov za prevoze z reševalnimi vozili, kadar so bili ti prevozi nujno potrebni. 10. člen Zdravstveno nezavarovanim osebam praviloma ni mogoče zagotoviti plačila za zobna protetična dela, proteze, ortopedske in druge pripomočke in sanitarne priprave ter zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Plačilo zgoraj naštetih sredstev oziroma zdravstvene pomoči se lahko zagotovi v celoti ali deloma le po sklepu sveta za zdravstvo pri občinski skupščini. 11. člen Zdravstveno nezavarovanim osebam se laliko vnaprej izdajajo potrdila, da se bodo stroški njihovega zdravstvenega varstva poravnali iz občinskega proračuna. Kljub i>otrdi'lu iz prejšnjega odstavka je treba tiaknadno po prejemu računa posebej presojati, ali se zdrav-stvenb nezavarovana oseba p>opolnoma ali delno oprosti plačila stroškov zdravstvenega varstva v smislu določb tega odloke, 12. člen Spravni organ, prtetojen za zdravstvo, odloča o popolni ali delni oprostitvi na podlagi prošnje, za katero predpiše obrazec upravni organ za zdravstvo, mnenja pristojne socialno-zdravstvene komisije krajevne skupnosti in Centra za socialno delo Novo mesto ter izdaja potrdila iz 11. člena tega odloka. Potrdila iz 11. člefia lahko izdajajo po posebnem pooblastilu upravn^ra organa, ki je pristojen za zdravstvo, tudi krajevnd uradi in Center za socialno delo Novo mesto. Kadar upravni organ odloči, da mora plačilu zavezana oseba v celoti ali deloma povrniti v prora^5un občine strelke zdravstvenima varstva, izda o tem odločbo. DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) — 16. marca 1967 STRAN 19 STRAN 18 DOLENJSKI LIST — ST. 11 (886) — 16. marca 1967 O pritožbi zoper odJočbo po drugem odstavku t^a člena odloča republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo v Ljubljani. Kadar upravni organ popolnoma oprosti stroškov plačilu zavezano osebo, zaznamuje to odločitev na računu, ki ga je izdal zdravstveni zavod, kjer se je zdravUa zdravstveno nezavarovana oseba. Plačilu zavezano osebo pa obvesti le tedaj, kadar je bilo na njeno prošnjo odločeno o popolni oprostitvi. 13. člen Iz sredstev iz drug^^ odstavka 1. člena tega odloka se plačuje tudi zdravstvena pomoč In zdravstvene storitve, ki jih je občina dolžna plačati po prvem odstavku 7. člena zakona o izterjevanju terjatev zdravstvenih zavodov za zdraivstveno pomoč ki druge zdravstvene storitve - (Uradni list LRS št. 8/63), če samoplačnik ne p>lača pravočasno terjatve iz plačilnega naloga zdravstvenega zavoda oziroma zoper ta nalog pravočasno ne ugovarja. Sredstva, plačana po prvem odstavku tega člena, izterja pristojni upravni organ po predpisih o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov od samoplačnika, če ga pristojni upravni organ plačila nd oprostil. 14. člen Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka izda po potrebi svet občinske skupščine Novo mesto, i>ristojen za zdravstvo. 15. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznanju olajšav samoplačnikom pri plačevanju zdravstvenih storitev (Uradni vestnik Dolenjske št. 2/64 in 12/65). 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka; 190—01/64 ^ Datum: 9.3.1967 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 121. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-poMtičnlh skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS štev. 36/64) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in ^1/65) je občinska skupščina Novo mesto na predlog sveta kraljevne skupnosti Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. febonuarja 1967 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje nove osnovne šole v Novem mestu 1. člen Ustanovi se sklad za financiranje gradnje nove osnovne šole v Novem mestu (v nadalji^em besedilu: sklad). 2. člen Sredstva sklada se uporabljajo za financiraz^e gradnje nove osnovne šole v Novem mestu. 3. člen Sklad upravlja 13^1anaki upravni odbor, ki skrbi za 2d>iranje sredstev, za izdelavo investicijskega programa in projektov za novo osnovno šolo v Novem mestu in za oddajo gradbenih del ter samo gradnjo. 4. člen člane upravn^a odbora imenuje na predlog sveta krajevne skupnosti občinska skupščina. Mandatna doba članov upravnega odbora traja toliko časa, dokler nova osnovna šola v Novem mestu ne bo izročena namenu. Predsednika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe. 5. člen Sklad je pravna oseba. Sklad ima svoj statut. S statutom se določi^ pravice in dolžnosti \iprav-nega odbora sklada ter način poslovanja sklada. Statut sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina. 6. člen Dohodki sklada so: 1. krajevni samoprispevek, 2. prispevki delovnih in drugih organizacij, 3. dotacije družbeno-političnih skupnosti, 4. posojila, 5. druga namenska sredstva. 7. člen Za obveznosti sklada je odgovoren sklad z vsemi svojimi sredstvi. 8. člen Dohodki sklada se določijo in razporedijo s finančnim načrtom. Finančni načrt sklada sprejme upravni odbor sklada in ga predloži na vpogled občinski skupščini in svetu krajevne skupnosti. 9. člen Predvideni in dejanski dohodki ter predvidena in dejanska razporeditev in uporaba sredstev se izkazuje z zaključnim računom. Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada in ga hkrati s poročilom o poslovanju sklada predloži na vpogled občinski skupščini in svetu krajevne skupnosti. 10. člen Administrativne in finančne posle za sklad opravlja krajevna skupnost Novo mesto. 11. člen Po končanem sofinanciranju mora upravni odbor sklada sestaviti zaključni račun o porabi sredstev samoprispevka in ga predložiti svetu krajevne skupnosti Novo mesto, le ta pa v 30 dneh zborom volivcev ter (finski skupščini. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 402—03/6T Datum: 17.2.1967 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 122. Na podlagi 25. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št. 20/65) in 238. člena statuta ob> čine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1967 sprejela ODLOK o povračilu stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Novem mestu 1. čl^ Sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Novan mestu (v nadaljnjem besedilu: občinsko sodišče) pripada povračilo dejanskih stroškov, zaradi opravljanja ftmkcije sodnika porotnika, povračilo za ljubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in nagrada. 2. člen Dejanski stroški po tem odloku so potni stroški ter stroški za prehrano in prenočišče. 3. člen Potrri stroški obsegajo stroške prihoda sodnika ix>rotnika od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča ali kraja, kjer opravlja sodniško fxmk-cijo, in stroške povratka. Stroški za prevoz se priznajo v višini dejanskih izdatkov za potovanje z vlakom II. razreda, avtobusom ali drugim javnim prevoznim sredstvom; 4. člen če ni javn^a prevoznega sredstva ali če se sodnik p>orotnik iz i^jraviče-nih razlc^v ni mogel poslužiti javnega prevoznega sredstva, ima sodnik pK>rotnik pravico do povračila prevoznih stroškov za vsak prevožen ali prehojen kilometer, če je oddaljenost od kraja njegovega prebivališča večja kot 4 km: 1. za osebni avtomobil 0,65 N din 2. za motorno kolo 0,30 N din 3. za moped 0,22 N din 4. za kolo 0,12 N din 5. za peš hojo 0,35 N din 5. člen Sodnikom porotnikom, ki prebivajo zunaj sedeža sodišča ali kraja, kjer opravljajo sodniško službo, se priznajo strošci za prehrano in prenočišče, zamudo časa in drugi stroški v pavšalnem znesku od 5,00 do 20,00 N dinarjev. Višino teh stroškov določi pred-sednik senata v okviru najnižjega in najvišjega zneska glede na povprečje krajevnih stroškov prehrane in preno čišča in glede na čas trajanja obra*^ nav. 6. člen Delavci, ki so odsotni z dela zaradi opravljanja fimkcije sodnika porotnika, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po 86. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Delovna ali druga organizacija, v kateri delava dela, i^lača delavcu nadomestilo osebnega dohodka, občinsko sodiSče pa ga povrne organizaciji. Osebe, ki ne delajo v delovni ali drugi organizaciji (upokojenci, kmetje, samostojni obrtniki, gospodinje in pripadniki drugih prostih poklicev) in ki zaradi opravljanja funtoije sodnika porotaiika i^ube zaslužek, imajo pravico do povračila za izgubljeni zaslužek. . Višina povračila se določa glede na povprečni dnevni zaslužek teh oseb v kraju prebivališča sodnika porotnika. 7. člen Nagrada se prizna sodniku porotniku glede na čas, ko opravlja fimkci-jo sodnika porotnika, in sicer za čas; 1. do 3 ur v višini 6,00 N din, 2. nad 3 do 5 ur v višini 9,00 N din, 3. nad 5 do 7 ur v višini 12,00 N din, 4. nad 7 ur še po 3,00 N din za vsako začeto uro, ven^r skupno ne več kot 30,00 N din za en dan opravljanja funkcije sodnika porotnika. 8. člen Po končani obravnavi, najkasneje pa 30 dni po obraAmavi, predloži sodnik porotnik zahtevek za povračilo dejanskih stroškov in za izgubljeni zaslužek. če ima sodnik porotnik po 86. členu temeljn^ra zakona o delovnih razmerjih pravico do nadomestila osebnega dohodka, mu izda sodišče potrdilo o opravljanju furikcije sodnika porotnika. 9. člen Sklep o povračilu dejanskih stroškov, o povračilu za is^bljeni osebni dohodek oziroma zasliižek in o nagradi izda predsednik občinskega sodišča. 10. člen Povračila in nagrada sodnikom porotnikom se izplačujejo iz proračunskih sredstev občinskega sodišča. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščii^em Dolenjskem listu. Številka: 113—01/67 Datum: 17.2.1967 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 123. Na podlagi drugega odsitaivka 1. člena zakona o določitvi skrbstvenega organa (Uradni list SRS št, 40/66) je občinska skupščina Novo mesto na sej-i občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1967 sprejela ODLOK o prenosu skrbstvenih zadev na Center za socialno delo Nwvo mesto 1. člen Opravljanje skrbstvenih zadev za območje ob&ne Novo mesto se prenese na CTenter za socialno delo Novo mesto. 2. člen O pritožbah zoper \jdločbe, ki jdh •zda v skrbstvenih zadevah na prvi stop>nji CJenter za. socialno delo Novo mesto, odloča republiški upravni organ, pristojen za zadeve socialnega varstva. 3. člen Ta odlok začne veljata osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 022—10/67 Datum: 17.2.1967 Predsednik občinske i.kupščine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r. 124. Na podlagi 10. člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ št. 33/65, 36/65, 40/65, 50/65, 11/66 in 22/66) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je občinska skupščina Novo mesto na sa-ji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1967 sprejela O LOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi najvišjih prodajnih cen na drobno za razna živUa in kurjavo in o določitvi najvišjih marž za nekatere proizvode 1. člen V prvem odstavku 1. člena odloka o določitvi najvišjih prodajnih cen na drobno za razna živila in kurjavo in o določitvi naj višjih marž za nekatere proizvode (Uradni vestnOc Dolenjske št. 16/65, 19,65, 10/66 in 19/66) se na koncu 2. točke doda nov stavek, ki se glasi: »Zaradi prevoza nad 5 Imi do 10 km se lahko poveča cena kruha za 0,04 N din za kg, zaradi preivoea nad 10 km pa za 0,06 N dm za kg.« 2. člen V prvem odstavku 1. člena odloka se v 4. točki doda nova podtočka, ki se glasi: »c) v plastičnih renopac posodah */4 Uititi 3,90 N din.« 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-019/65 Datum: 9. 3. 1967 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sei^ Thorževskij, 1. r. dni vestnik Dolenjske št. 8/64) je zbor občanov Krajevne skupnosti Bela cerkev dne 20. novembra 1966 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Icrajevne skupnosti Bela cerkev L Za območje krajevne skupnosti Bela cerkev se uvede krajevni samoprispevek za vzdrževanje krajevnih poti, za popravilo naprav na pokopališču ter sofinanciranje kultumo-prosvetne in socialne dejavnosti na območju krajevne skupnosti Bela cerkev. II. Krajevni samoprispevek se uvede m eno leto in ga plačajo kmetje In vsi delavci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Bela cerkev in sicer kmetje v višini 2 odstotka od katastrskega dohodka, delavci pa 2 odstotka od svojih mesečnih čistih dohodkov. III.. Zavezanci kmetje morajo izpolniti svoje obveznosti do 31. avgusta 1967, delavci pa vsak mesec. Od zavezancev, ki ne izpolnijo svojih obveznosti v navedenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. IV. Krajevnega samoprispevka so oproščene osebe, naštete v drugem odstavku 140. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS štev. 37/64). V. Za zbiranje sredstev skrbi svet krajevne skupnosti Bela cerkev, kd sme zbrana sredstva uporabiti le v namene iz I. točke tega sklepa. Po uporabi sredstev mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račim ter ga predložiti v potrditev zboru občanov do 31.12.1967. VI. Navodila za izvajanje tega sklepa daje po potrebi svet krajevne skupnosti. VII. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Datum: 20.11.1966 Predsednik zbora občanov Franc Rodič, 1. r. 125. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in danskih občanov (Uradni list SRS št. 37/84) ter 248. lin 251. čle-na statuta občine Novo mesto (Uia- 126. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64) ter 248. in 251. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je zbor občanov Krajevne skupnosti Dolenjske Toplice dne 11. januarja 1967 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevlca za območje krajevne skupnosti Dolenjske Toplice I. Za območje krajevne skupnosti Dol. Toplice se uvede krajeroi samoprispe-veik za vzdrževanje krajevnih poti ter raagšteitev ja;vne irnsvetljaive. DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) r- 16. marca 1967 STRAN 17 STRAN 16 ĐOLENJSKF LIST — ŠT. 11 (886) — 16. marca 1967 II. Krajevni samoprispevek se uvede za eno-leto in sicer za čas od 1. aprila 1967 do 31. marca 1968 in ga pl^jo davčni zavezanci, razen v naselju Dol. Toplice. V naselju Dol. Toplice pa se uvMe krajevni samoprispevek po gospodinjstvih. Lastniki zemljišč v naseljih Buši-nec, Cerovec, Dobindol, Dol. Polje, Dol. Sušice, Gor. Polje, Gror. Sušice, Laze, Podturn, Sela pri Podturnu, Selišče, Uršna sela, Verdun, Vel. Rigelj v višini 2 odstotka od davčne osnove, ki ga v naselju Bušincu, Cerovcu, Dol. Su-šicah, Podturnu, Selih pri Dol. Toplicah, Seliščih in Vel. Riglju lahko odplačajo z delom in sicer se račvina de: lovni dan za naselja Podturn in Sela pri E>ol. Toplicah 10,00 N din, Bušincu, Cerovcu, Dol. SuSicah, Seliščih in Vel Riglju pa 20,00 N din. Samoprispevek v navedenih naseljih se uporabi za popravilo javnih poti. Krajevni samoprispevek v naselju Dol Toklice se plača enkrat po gospodinjstvih in sicer plača: 1. gosE>odinjstvo z enim do dveh članov 20,00 Ndin 2. gospodmjstvo s tremi do štirih članov 40,00 Ndin, 3. gospodijstvo nad štiri člane 50,00 Ndin. Samoprispevek zbran v naselju Dol. Toplice, se uporabi za razširitev javne razsvetljave v naselju Dol. Toplice. Zavezanci iz drugega odstavka pod II. morajo svoje obveznosti v samoprispevku izpolniti do 30. avgusta 1967, zavezanci iz tretjega odstavka pod II. pa do 30. maja 1967. III. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. IV. Za zbiranje sredstev in izvajanje del je odgovoren svet krajevne skup nosti Dol. Toplice. Ta svet sme sredstva uporabiti samo za namene, določene v I. točki t^a sklepa. Ob zaključku leta pa mora zboru občanov predložiti v potrditev zaključni račun o uporabi sredstev. V. Krajevnega samoprispevka so oproščene osebe, naštete v drugem odstavku 140. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64). VI. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka: 11/1—1967 Datum: 23.1.1967 Predsednik sveta krajevne skupnosti: Jože Pršina 1. r. 127. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), 248. in 251. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenji št. 8/64) je zbor občanov krajevne skupnosti Orehovica dne 4. decembra 1966 spredel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti OrehOTica I. Za območje krajevne skupnosti Orehovica se uvede krajevni samoprispevek za napeljavo telefonsk^a voda v Orehovico, za pripravo gradnje vodovoda in za vzdrževahje krajevnih poti. II. Krajevni samoprispevek se uvede za eno leto in ga plačajo vsi lastniki zemljišč, delavci in upokojenci, ter obrtniki, ki stalno bivajo na območju krajevne skupnosti Orehovica, in sicer: 1. lastniki zemljišč v višini 2 odstotka letno od katastrskega dohodka; 2. delavci in upokojenci v višini 1 odstotka od obračunanih osebnih dohodkov ali pokojnin, 3. obrtniki v višini 2 odstotka od osnove, od katere se plačuje prispevek iz osebnega dohodka. Samoprispevek se uvede tudi v delu in prevozih, kar se določa: 1. na gospodarstvo, ki ima do 3000 N din katastrskega dohodka 2 delovna dneva letno, 2. na gospodarstvo, ki ima od 3000 do 6000 N din katastrskega dohodka 2 delovna dneva in 1 dan vožnje z vprego letno, 3. na gospodarstvo, ki ima nad 6000 N din katastrskega dohodka pa 2 delovna dneva in 2 dni vožnje z vprego letno. • Zavezanci lahko namesto dela ali prevozov izpolnijo svoje obveznosti v denarju. Denarna vrednost obveznosti znaša: 1. za en dan dela 30,00 N dinarjev 2. za en dan vožnje 80,00 N dinarjev. Skupna vrednost krajevnega samoprispevka znaša 20.000 N dinarjev. III. Kmetijski zavezanci in obrtniki morajo svoje obveznosti izpolniti do 31. julija 1967, ostali zavezanci pa mesečno. Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnega d(^iodka ali pokojnine; obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma komunalni zavodi za socialno zavarovanje. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. rv. Samopnlspevka ne plačajo delavci in upokojenci, katerih osebni dohodek oziroma pokojnina ne presega 400 N dinarjev mesečno in lastniki z«nljišč, katerih dohodek od zemljišč letno ne presega 800 N dinarjev ter osebe, naštete v prvem in drugem odstavku 140. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64). V. 2^ Izvršitev tega sklepa skrbi poseben odbor, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti. odbor razpolaga s sredstvi, ki bodo zbrana na podlagi tega sklepa in jih sme uporabiti samo v namene, določene v I. točki t^ sklepa. V roku enega meseca po uporabi sredstev mor^ odbor jsestaviti zaključni račun ter ga predložiti v potrditev zboru občanov. VI. Navodila za izvajanje tega sklepe izda po potrebi svet krajevne skupnosti. VII. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1/67 Datiim: 4.12.1966 Predsednik zbora občanov: Janez Šiško, 1. r. 128. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), 248. in 251. člena star tuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64), 4. točke 19. člena statuta krajevne skupnosti Prečna in sklepa zbora občanov v Prečni dne 11. decembra 1966, je svet krajevne skupnosti Prečna na svoji seji dne 20. decembra 1966 sprejel SKLEP o uvedbi krajevn^a samoprispevka za območje krajevne skupnosti Prečna I. Za območje Krajevne skupnosti Prečna se uvede krajevni samoprisF>e-vek za vzdrževanje krajevnih poti če-šča vas — Groblje, zapostavitev perišč v Prečni, ureditev napajališč v Prečni in Cešči vasi ter nadaljnje popravilo prosvetne dvorane v Prečni. II. Krajevni samoprispevek se uvede za eno leto in ga plačajo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Prečna: 1. lastniki zemljišč v višini 1 odstotka od katastrskega dohodka; 2. delavci v višini 1 odstotka od ne-tto mesečnih osebnih dohodkov; 3. obrtniki, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost, v višini 1 odstotka od letno ugotovljene osnove, od katere se plačuje prisp>evek od osebnega dohodka. Skupna vrednost krajevnega samoprispevka znaša 8.000 N din. III. Lastniki zemljišč in obrtniki morajo izpolniti svoje obveznosti do 30. septembra 1967. Samoprispevek zaposlenih se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, obračunavajo ga delovne organizacije. Od zavezancev, k’ ne izpolnijo obveznosti samoprispevica v aoločenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, kd veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. IV. Za zbiranje sredstev in Izvajanje del je odgovoren svet Krajevne skupnosti Prečna, ki sme sredstva uporabiti le v namene iz I. točke tega sklepa. Po uporabi sredstev pa mora svet Krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun ter ga predložiti v potrditev zboru, občanov v rcHcu enega meseca po uporabi sredstev. V. Krajevnega samopmpevka so oproščene osebe, iz drugega odstavka 140. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64). VI. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem liski. Številka: 28/66 t Datum: 20.12.1966 Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Dragman,yl. r. 129. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), 248. in 251. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64), 7. odstavka 25. člena statuta Krajevne skupnosti Straža ter sklepov zborov občanov v Dol. Straži, Drganjih selih. Gor. Straži, Jurki vasi. Potoku, Prapročah, Vavti vasi in Zalogu je svet Krajevne skupnosti Straža na svoji seji dne 23. januarja 1967 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Straža I. Za območje la^jevne skupnosti Straža se uvede krajevni samoprispevek za financiranje komunalne dejavnosti po programu dejavnosti Krajevne skupnosti Straža. II. Krajevni samoprispevek se uvede za dve leti in ga plačajo naslednji zavezanci, ki stalno bivajo na območju Krajevne skupnosti Straža; 1. lastniki zemljišč v višini 2 odstotka Od njihovega katastrskega dohodka, 2. obrtniki in drugi občani z lastnimi dohodki v višini 2 odstotka od njihove davčne osnove, 3. delavci v višini 1 odstotka od njihovih rednih mesečnih dohodkov, 4. upokojenci v višini 1 odstotka od njihovih p>okojnin. Skupna vrednost ki^jevnega samoprispevka znaša 80.000 N dinarjev. III. Zavezanci iz prve in druge točke 2. člena tega sklepa plačujejo samoprispevek vsako leto do 30. junija, obra-čimava pe ga svet Krajerae skupnosti Straža p« podatkih uprave za dohodke obitoske skupščine Novo mesto. Zavezanci iz tretje točke 2. člena tega sklepa plačajo samoprispevek ob vsakem izplačilu, od katerega se plačuje prispevek iz osebnega dohodka, obračimavajo ga pa izplačevalci osebnih dohodkov. Zavezancem iz četrte točke 2. člena t^ sklepa obračunava sanM>prisi>evek Komimalni zavod za socialno zavarovanje ob izplačilu pokojnin. IV. Samoprispevka so oproščeni: 1. zavezanci, katerih osebni dohod-dek oziroma pokojnina ne presega 500 N din mesečno, 2. zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč letno ne presega 500 N din, 3. vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij, • 4. samopri^)evek se tudi ne plača od socialnih podpor, invalidnin in otroškega dodatka. V. Od zavezancev, ki ne izpoli^jujejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se ta prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. VI. Za zbirarvje sredstev in za izvajanje del je odgovoren poseben odbor, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti Straža. Ta odbor sme uporabiti sredstva samo v namene, določene v I. točki tega sklepa. Po uporabi, srestev pa mora sestaviti zaključni račun in ga predložiti zboru občanov v potrditev. VII. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka; 4/1—1967 Datum: 28.1.1967 Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Štok, 1. r. 130. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št> 37/64), 248. in 251. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je zbor občanov Krajevne skupnosti Škocjan dne 11. decembra 1966 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Škocjan I. Za območje krajevne skupnosti Škocjan se uv^e krajevni samoprispevek za financiranje komunalne dejavnosti ter financiranje kulturno-prosvet-ne in soclabie dejavnosti po programu dejavnosti krajevne skupnosti Škocjan. II. Krajevni samoprispevek se uvede za eno leto in ga plačajo naslednji zavezanci, ki stalno bivajo na območju krajevne skupnosti Škocjan: 1. kmetijski proizvajalci v višini 2 odstotka od kat^trskega dohodka; 2. delavci, zaposleni v delavnih organizacijah, upokojenci in druge osebe z lastnimi dohodki v višini 1 odstotka od njihovih rednih mesečnih osebnih dohodkov oziroma pokojnin; 3. obrtniki v višini 1 o^totka od njihove osnove, od katere se plačuje prispevek iz osebnega dohodka. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki so v delovnem razmerju ali so upokojenci, plačajo samoprispevek'^ samo od osebnega dohodka oziroma pokojnine. Skupna vrednost krajevnega samoprispevka znaša 380.000 N dinarjev. III. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo izpolniti svoje obveznosti do 30. Junija 1967, ostali zavezanci pa mesečno. Samoprispevek zaposlenih in upokojenih se obračuilkva in plačuje ob vsakem Izplačilu osebn^a dohodka ali pokojnine; obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma komunalni zavodi za socialno zavarovanje. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. IV. Za zbiranje sredstev in izvajanje del je odgovoren svet krajevne skupnosti Škocjan. Ta svet sme sredstva uporabiti samo za namene, določene v I. točki tega sklepa. Po uporabi sredstev mora zboru občanov predložiti v potrditev zaključni račun o uporabi sredstev. V. Krajevnega samoprispevka so oproščene osebe, naštete v drugem odstavku 140. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64). VI. Ta sklep začne veljati osmi dan po ^bjavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 12/66 Datum: 11.12.1966 Predsednik ■ sveta krajevne skupnosti Pave) Zupet, 1. r. 131. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), 248. in 251. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) ter sklepov zborov občanov v Ajdovcu z dne 26.12.1966, v Dvoru z dne 23.12.1966, v Šmihelu z dne 18.12.1966 in v Žužemberku z dne 30.12.1966 je svet krajevne skupnosti Žužemberk na svoji seji dne 17. februarja 1967 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Žužemberk I. Za območje krajevne skupnosti Žužemberk se uvede krajevni samoprispevek za ureditev šolskega igrišča in pokopališča v Žužemberku, za vzdrže- DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) — 16. marca 1967 STRAN 15 STRAN 14 DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) — 16. marca 1967 vanje krajevnih poti, za ureditev družbenih prostorov na Dvoru in v Šmihelu pri 2užemberku ter šolske učilnice po programu krajeime skupnosti Žužemberk. n. Krajevni samoprispeveik se uvede 2sa eno leto in ga plačajo naslednja zavezanci, ki stalno bivajo na obmo^u krajevne skupnosti Žužemberk: 1. delavci, zaposleni v delovnih organizacijah In ptri zasebnih delodajalcih, ter upokojenci v višini 0,5 odstotka od njihovih rednih mesečnih osebnih dohodkov, oziroma E>okojnin, 2. obrtniki v višini 1 odstotka od njihove osnove, od katere se plačuje prispevek od osebociega dohodka; 3. kmetijski proizvajalci v višini 1,5 odstotka od katastrskega dohodka. Skupna vrednost krajevnega samoprispevka znaša 54.910,00 N din. III. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo izpolniti svoje obveznosti do 31. julija 1967, ostali zavezanci pa mesečno. Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnega dohodka ali pokojnine, obračunavajo pa ga delovne organizacije, oziroma komunalni zavod za socialno zavarovanje. Od zavezancev, ki ne is^olnji^jejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. IV. Samoprispevka so poleg občanov, naštetih v drugem odstavku 140. člena 2^ona^o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64) oproščeni: 1. zavezanci, katerih osebni dohodek od delovnega razmerja ne presega 300 N din, 2. upokojenci, katerih 'pokojnina ne presega 400 N din mesečno, 3. zavezanci, katerih letni katastrski dohodek ne presega 500 N din, 4. zavezanci, ki bi bih zaradi elementarnih ali drugih neagod tako ogroženi, da bi bili zaradi plačila prizadeti pri preživljanju, o čemer odloča svet krajevne skupnosti. V. Za izvedbo tega sklepa skrbi svet krajevne skupnosti, ki sme zbrana sredstva uporabiti samo v namene, določene v I. točki tega sklepa. V roku enega meseca po uporabi sredstev, mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun ter ga predložiti v potrditev zboru občanov. VI. Navodila za izvajanje tega sklepa Izda po potrebi sivet krajevne skupnosti. VII. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 25/S—67 Datum: 17.2.1967 Predsednik »veta krajevne akupnosti Milan Senica, l.r. 132. POPRAVEK ODLOKA ST. 76 Popravljamo tiskarsko napako v Odloku o prispevkih in davkih občanov (Skupščini Dolenjski list številka 7/67 z dne 2.3.1967), v katerem na 38. strani SDL ni bU označen 26. člen odloka. Oznaka 26. člen sodi nad drugi odstavek 25. člena, ki se začenja z besedami: »Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja...« Bralce SDL prosimo, da sami vpišejo 26. člen med 1. in 2. odstavi sedanjega 25. člena. UREDNIŠTVO DOL. USTA OBČINA SEVNICA 133. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje št. 35—283/64), 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ št. 26—469/65) je občinska skupščina Sevnica na seji občinska zbora in zbora delovnih skupnosti 3. februarja 1967 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju mesta Sevnica in naselja Šmarje 1. člen Prvi odstavek 1. člena odloka o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na obmo^u mesta Sevnica in naselja Šmarje (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 18—400/62) se spremeni in se glasi: StaiK^vaki, zasebni lastniki in uporabniki poslovnih prostorov na območju mesta Sevnica in naselja Šmarje so dolžni odlagati smeti in odpadke iz gospodinjstva in drugih virov j)o določilih t^ odloka. V drugem odstavku ist^ člena se črtata besedi »krajevni odbori« in na-domestiita z besedama »krajevne skupnosti«. 2. člen V 2., 5., 8., 9. in 11. členu se črtata besedi »stanovanjska skujinost« in namesto teh vpiše »Komtmalno stanovanjsko podjetje Sevnica«. V vseh členih se črta besedilo »občinski ljudski odbora in nadomesti z besedama 3»občdnska skupščina«. 3. člen 5. člen se spremeni in se glasi: Stanovalci, zasebni lastniki in uporabniki poslovnih prostorov morajo odlagati sneti in odp>adke iz 3. in 4. člena tega odloka v smetiščne posode. 4; člen V prvem odstavku 8. člena se črtajo besede »dvakrat tedensko, in sicer v torek in petek« ter nadomeste z besedami »najmanj dvakrat tedensko«. 5. člen 12. člen se spremeni in se glasi: 2Ja pobiranje in odvažanje smeti in odpadkov so dolžni liišni sveti, saseb-ni lastniki in uporabniki poslovnih prostorov plačati stroške pobiranja in odvažanja, ki znašajo mesečno: 1. za stanovanjske prostore 0,50 N din od m^ uporabne površine, 2. za poslovne prostore 0,08 N din od m^ površine poslovnega prostora, 3. za pobiranje in odvažanje smeti in odpadkov v smislu 9. čler^ tega odloka po ceni, ki jo pogodbenika dolo čita v pogodbi, vendar najmanj 0,06 N din od m^ površine poslovn^a pro štora. 6. člen 13. člen se spremeni in se glasi: Stanovalci, zasebni lastniki in uporabniki poslovnih prostorov so oproščeni plačevanja v 12. členu določenih stroškov, če imajo pravilno zgrajeno smetiščno jamo za odlaganje smetL Kot pravilno zgrajena se smatra sme* tiščna jama iz betona ali drug^ grad* benih materialov, pokrita s pokrovom, v katerem so vgrajena vratca za odla-gat\je, ki morajo Uti po uporabi stalno zaprta. 7. člen V prvem odstavku 14. člena se znesek 10.000 din nadomesti s 300 N din, v drugem odstavku se znesek 5.000 din nadomesti s 150 N din in v tretjem odstavku se znesek 10.000 din nadomesti z zneskom 300 N din. 8. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ur stu. Številka: 352-24/66-3 Sevnica, 3. februarja 1967 Predsednik občinske skupščine Sevnica: Jože Knei, Lr. OBČINA TREBNJE 134. Na podlagi 45. člena temeljitega zakona o financiranju družbenopolitič-skupnosti (Uradni Ust SFRJ štev. 31/64) in na podlagi 153. člena statuta občine Trebix]e je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28.2.1967 sprejela ODLOK o proračunu občine Trebnje za leto 1967 1. člen Proračunski dohodki za leto 1967 2ar.Sajo 6.934.272 N din 2. člen Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v višni 6.934.272 N din Nerazporejena tekoča rezerva — 3. člen Od vseh dohodkov, razen od prenesenih sredstev iz leta 1966, pripada občinskemu rezervnemu skladu 1 odst. 4. čleo Uprava skupščine občine in občinsko sodiSče Trebnje v skladu z zako* Docn samostojno razpolaga s sredstvi, Id so Jima dodeljena za redno de^jav* oost. Dohodki, ki Jih upravni organi ttstvanjo s svojo dejavnostjo, se uporabljajo kot sredstva za redno dejavnost teb organov. 5. člen Sredstva, ki so predvidena za ftnan-dranje javn«^a pravobranilstva in Javnega tožilstva, se odvajajo na i\}ilK>ve Uro račune na podlagi sklenjecub po-codb. 6. člen Sredstva za skupno financiranje spomeniškega varstva In zdravstvenega oentra. ter sredstva za preventivno dejavnost zdravstven^ doma Trebnje •e odvajajo na račun pristojnih zaivo-dov po sklenjenih pogodbah. 7. člen Pregled dohodkov občlnsi:ega proračuna za leto 1967 In njihova razporeditev sta zajeta v bilanci in posebnem delu proračuna. 8. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme svet za družbeni plan in finance odločati o kratkoročni zadolžitvi občine. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. Januarja 1967. Btevilka: 400—4/67—1 Datum: 28.2.1967 Predsednik občinske sikupščine Trebnje: Ivan Gole, l.x. PREGLED dohodkov in izdatkov proračuna občine TREBNJE za leto 1967 Glavni Vrsta Dohodki Znesek v N din 1 Prispevki 3.385S55 2 Davki 1.266.861 3 Takse 119.647 6 'Dohodki organov-4n razni drugi dohodki 152.000 7 Dopolnilna sredstva 1.875.000 8 Prenesena sredstva 134.809 Skupaj dcdiodki 6.934.272 namen Izdatki Znesek 01 Defjavnost šol 3.190.319 02 Kultumo-prosvetna dejavnost 122.000 03 Socialno skrbstvo 416.400 04 Zdravstveno varstvo 287.800 06 Kulturna dejavnost 94.000 06 Delo državnih orgazKTv 1.605.100 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 80.000 12 Dejavnost družbenopolitičnih organiza- cij in društev 264.446 13 Negospodarske inve- sticije 400.971 14 Gospodarski posegi 190.000 15 Vlaganje v rezervni sklad 70.300 16 Proračunske obvez- nosti iz preteklih let 212 S36 Skupaj izdatki: 6.934.272 OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI bo v dneh od 20. do 31. marca 1967 po naslednjem razporedu: rONEDEUEK. 20. MARCA: Ob 8. url: CBGELNICA pri Be-ZUAl {A) 9. uri: PREČNA, pri gostilni Pečarič ob 10. uri: DOL. STRA2A, pri gasllskejT) dormi ______ ob 11. uri: GOR. STRA2A, pii zadružnem domu ob 12. uri: GOR. POLJE, pri Pečjaku ob 13. uri: 30TESKA, pri gradu TOREK. 21. MARCA: ob 8. uri: BROD, pri KofiiTju ob 9. uri: JURKA VAS, pri Dularju ob 10. uri; RUMANJA VAS, pri Benkoviču ob 11. uri: PODTUREN, na osemenjevalni postaji ob 12. uri: POLJANE, pri He-terlu ob 13. uri: DOL. TOPLICE, pri zadmžni orodjarni SREDA, 22. MARCA; ob 8. uri: TRSKA GORA, pri Bajnofu ob 8.30; LESNICA, pri Jancu ob 9. uri: STARI GRAD, prt gradu ob 10. url: OTOCEC, pri gostilni Vidrib ob 11. uri: DOL. KRONOVO, pri gosUlni Prešeren ob 12. uri: Brezovica, pri Cvei' barju <* 13, uri: SMARJETA, prt ga gilskem domu ob 14. uri: ZBURE, pri gostilni PerSe ČETRTEK, 23. MARCA: ćb 8. uri; ŠMIHEL, pri gasilskem domu ob 9. uri: ŠKRJANCE, pri Vidmarju ob 10. tiri: RUPEStC VRH, pri gostilni ob 11. uri: BIRCNA VAS, pri Žagarju ob 12. uri; UR£NA SELA, pri zadružnem domu ob 13. uri: GOR. SUSICE, pri osemenjevalni postaji PETEK. 24. MARCA: Ob 8. uri: 2ABJA VAS, pri a-bertu ob 9. uri: GOTNA VAS. pri gostilni Drenik ob 10. uri; ORMOSNJICE, pri MalenSku ob 10.30: DOL. TE2KA VODA, pri Kastelcu na stari cesti ob 11. uri; NOVA GORA, pri cestarju ob 12. uri: VELIKI CEROVEC, pri gostilni Badovinac SOBOTA, 23. MARCA; Ob 8. uri; VRHE, sredi vasi ob 9. uri: DOL2, pri JurSiču ob 10. uri; STOPICE, pred Solo PONEDELJEK, 27. MARCA: ob 8. uri: MALI BLATNIK, pn Vnlčarju ob cesti ob 9. uri: RATE2, pri gostilni olj 10. uri: VEL. BRUSNICE, pri Hudoklinu ob 11. uri: GABRJE, pred vasjo ob 12. uri; HRUŠICA, srrdi vasi TOREK. 28. MARCA: ob 8. uri; JABLAN, pri Kosu sredi vasi ob 9. uri; MIRNA PEC, pri Rupeni ob 10. uri: GOR. GLOBODOL, sredi vasi ob 11. uri: JORDANKAL ob 13. uri: POSTAJA MIRNA PEC ob 13. uri: DOLENJA VAS, sredi vasi ob 13.30: SRANGA - JABLAN SREDA, 29. MARCA: Ob 8. uri: DOL. KARTELJEVO, prt Lokarju ob 9. uri: KAMNI VRH, pri gostilni ob 10. uri; DOL. KAMENCE, pri PlaninSku ob 11. uri: GOR. KAMENCE, pri Brodniku (rt? 12. uri: POTOČNA VAS, pri LuMku ČETRTEK, 30. MARCA: O.J 8. uri: NOVO MESTO, na sejmišču v Ločni PE'fEK, 31. MARCA: Ob 8. uri: NOVO MESTO -okolica, na sejmiSču Cepljenje psov zamudnikov bo naknadno na sejmišču v Ločni v torek, 11. aprila, ob 8. uri. Razpored cepljenja psov v Suh! krajini PONEDELJEK. 20. MARCA; Ob 8. uri: DOL. AJDOVEC, prt Jarcu ob 9. uri: SRED. LIPOVEC, prt Zupančiču ob 11. uri: SADINJA VAS, prt Lovku ob 12. uri: DVOR, pri Kovaču PETEK, 24. MARCA; ob 8. uri; LASCE ob 9. uri: HINJE, pri sejmiiSču ob 12. uri; PREVO TE, pri Papežu ob 13. uri: 2VIRCE, pri Puglju SOBOTA. 25. MARCA: ob 8. uri; ŠMIHEL, pri Zajcu ob 10. uri: POLJANE, pri Ka-stclcu ob 13. uri: 2U2EMBERK, na sejmišču Razpored cepljenja psov na Šentjernej-skem območju ČETRTEK, 30. MARCA: ob 8. uri; OREHOVICA Ob 9. uri; DOL. MAHAROVBC ob 10. Uri: DRAGA PETEK, 31. MARCA; ob 8. uri: GROBLJE ob 9. uri: GOR. VRHPOLJE ob 10, uri: ŠENTJERNEJ ČETRTEK. 6. APRILA: ob 8. uri: ZAGRAD ob 9. uri; DOL. DOLE ob 10. uri; ZBURE '’ETEK. 7. APRILA: ob 8. uri: DOBRAVA ob 9. uri: ŠKOCJAN ZAMUDNIKI; SOBOTA. 15. APRILA: ob 8. uri: ŠENTJERNEJ ob 10. uri: ŠKOCJAN Cena ca cepljenje posameznega psa je 10,00 Ndin, cena za zamudnike pa 30,00 Ndin. DOLENJSKI LIST — ŠT. 11 (886) — 16. marca 1967 STRAN 13