lublanske
NO V
JANN. FRIDR. EGERJA,
Nro. 86.
Dunej iS- Kosaperjka,
Judie fmejo v'zefarfkeh deshelah Rabinarje aH farje imgti al ne, kakor ozhejo, lnu*im dajat po fvoji voli; vender en flgdni pofebej ni dol-shan farju plazhovati, ako nezhe. Ako R.abi-narja v'enim kraji poftavio, ker fhe dosdej nI bil, moreio Krafsii inu deshelnimu poglavarftvu popred nasnanje dati, inu pervolenje ifkati. Ra-binarji morejo biti zefarfkeh deshgl rojaki, v* ngmfkeh fholah isuzheni, inu sa naprej tudi v* vifhih ukih od sadershanja, naturfke poftave, inu modrofti. Druge pevze inu majnfhi flushab-nike v* nih veri fmejo tudi imgti, zhe ih pla-
zhajp,
zhajo, inu pervolenje per gofpofki dobojo. Vu-najni rojaki nemorejo teh fJushb naftopit, ampak imajo kakor ulazhugarji is deshele isgnani bitr. Pvojftne , mertve inu porokifke bukve fe morejo flgdne kvatre gofpofki v'enim prepiii po-kasat. Kjer Judje nimajo Iaftneh fhol, tam imajo otroke V' kriftianfke fhole pofhilat. Nih bukve morejo v' zefarfkeh deshelah natifnene biti, svunajne fo prepovedane.
Josefinfka vifoka fhola na Duneji sa osdrav-lenje inu zglenje oblubi eno slato fvgtino sa 200. fl. taiftimu, kateri bo narbolfhi odgovor dal na to prafhanje: Koliku fort je prifad , od kod pride, inu kako fe narlashi osdravi ?— Polovizo tiga dara je udglil doktor Mezler katgri je na eno drugo prafhanje is osdravlenfkiga uka ktaf slato fvetino dobil, inu jo obdershal sa zhaft, vender ng urednoft v' denarjih plazhal, de fe dalej eno prafhanje poftavi. Poloviza pak je fhola perdjala.
Franzojb.
Visharji fo v' novizah osnanili, kaj sa eno povele fo glihavzam sa mir s' Anglio dali, namrezh , de imajo Lorda Malmesburi prafhat, al ima sadofti pooblaftenja, de franzoski republiki inu s'njo svgsaniin perjatlam vfe nasaj da, kar fo Anglesi perdobili od sazh^tka tg vojfke notri do fedej. Malmesburi ima per ti prizhi flie tifti dan odgovoriti. Zhe porezhe, de nima
take
take oblafti, al zhe nebode sdujzi odgovora; ne] niurezhejo, de v'fhtir inu dvajfet urah £rgde is Lille domu sadoftne oblafti poifkat ; sakaj franzosi- netnorejo nizh perjgnat, kgr fo Ivojim perjatlam oblubili, vfe sgubleno im nasaj dobiti.
Franzoska glihavza fta oftala v' Lille, en te-kar je perngfel pifma is Londona , inu je upau-je , de glihanje fhe ni rasderto.
General Augeresu je fhel 2. dan^Kosapetf-ka k' armadi ngmfke semle. Pred ta dan je bil per pogrebfkim obhajanji generala Hoche, katg-ro fe je v' Parisi s' zhaStjo dersbalo. Na fredi vojfkniga polja je ftalo img rankiga na enim fte-bri riapifano, okoli vojfkne snamina, inu kadil-niki, na katerih je kadilo gorglo. Slgdno zhe-tert ure fe je is eniga tula uitrglilo ; foldatje, visharji, ludje , inu vfa derhal je fkup urtla, Podoba generala Hoche je bila pernefsena s'mu-siko , deklgta fo okoli pele v' bglim obiazhili, i-nu zhernim pafi, govori fo fe na zhaft rankimu dershali, shene pgle, inu drugeh takeh ropotj eno polno refhto. Dolshniki bodo tretji dtl nih terjanja sgubiii, inu kar imajo dobiti, le v'papirji prejeli.
Pravjo, de tifti sbrani moshjg, katgri fo i-mgli 4. dan Kimoviza ujjti inu konez fveta pregnani biti, fo pak ob zhafi pgs-e umaknili, inu no is deshele ispihali; de fo v' Shvajz inu na ngmfko permahali.
Lon-
Lullana
Lord Malmesburi je 20. tiga perfhel nasaj, k§r fo mu franzosi namignili, de ima domu iti. Saftojn inu bres dgla je fedel v' Lille fedemde-fet inu ofem dni. Kakor je v' London perfhel, fe je podal k' stats fecretarju Grenville na en dolg pogovor. Kral je vezh fvetov dershat pu-ftil, inu zhes dva dni fo bili tekarji na vfe kraje fvfta poflani.
Anglesi fo oftermjli, vidiozh , de mir ni narejen; Kral fi bode vfo mozh persadel, de ne bo en neperpufhliv mir podpifal. Deshelne pif-ma fo na 471/a. od fto pruti gotovim denarjam odjgnale; al minifter Pitt bode ftvaril eno visho denarje sa vojfko dobiti, bres na pofodo jemanja inu bres no veh naklad.
En kralgvi tekar je 23. tiga tekel v'mffto Lille, inu novizarji pravio , de Anglia ozhe na eno drugo visho sa mir glihat, inu zeli Europi fkasat, de vojfke ne sheh'. Tekar ima povele v' Pariš tezhi, ako franzoskih pooblaftenih v' Lille ne najde. Barke fo perpravlene, de bodo nategama pifma fem inu kje nofile, kar ih bode trgba per glihanji pofhilat; sdej fe fpet dobro upanje blefhiti sazhgna, inu dolshne pifma fo na 50. sa fto v' zgni pofkozile.
Parlament je imel tiga mgfeza fkup pridit, al pravio, de bode fhe Ig perhodniga Liftagno-
ja
ja sazhet. Miflio zhakat, kaj bo is mira; inu, ako bo treba vojfkovati, bodo po novim Igti denarje pervolili, inu kar ima parlament govorit, pred roke usgli.
She ni gotovo, de bode Portugal mir s' franzosam podpifal, angleška kupzhia je s* Por-togalfko mozhno sapledena; zhe ne bode mir poterjen , bo sa nafhe kupze terda, sakaj franzosi fo Portogalzam 21. bo^to nalosheneli bark pobrali, katere fo is Brasilie domu hodile.
40. angleskeh bogateli bark je frezbno v' * Anglio perteklo. Ena barka je po poti najdela tri nefrezhne mornarje, kateri fo na eni rasbiti barki fediozh fgdemnajft dni okol gnani bili, me-fo eniga pefa jedli, inu sadne fgdem dni zglo nizh okufili.
Mnoshiza bark pod Admiralam Dunkan pride domu popravlat, kar je od vttrov fhkodo-vaniga,
Shgffc v'Ameriko namgnenih regimentov do-mazhih anglesov je doma oftalo, kar je Malmes-buri bres miru nasaj perfhel. Morebit fe boje, de bi naf franzosi na nafhim domi ne obifkali,
HolJand 8. Kosoperfka
Per naf ftojezhi franzosi fo povele dobili, k'armadi nemfke semle marfhirat^
Kateri fo nafhiga Stadhuderja perjatli, bodo is ozhitneh flushb ven isklgneni. Sedem pun-
tar-
tarfkih foldatov na nafheh barkah v'Texelni fo obefheni. Stadhuder je imgl eniga Iepiga flona v' fvojim sverinfkira verti ta flon je v' Pariš Vsverinfki vert pelan.
Lublana.
Srgdo sjutrej ob defeti uri fe je perfhel v' Lublano en batallion Hesov 300. mosh na fhte-vili is Noviga Mgfta. S' musiko inu v' verfti fo marfhirali fkusi mgfto , inu dalej fhli do Shent Vida, kgr fo im kvartgrji perprauleni zheter-tek fo pozhivali, petek uzherej pruti domu na dalej fhli. Sa nimi pridetg Ihe dva druga baral-liona. Ta batallion je selen; drugih dveh je plav s' belimi ofhivi, drugi pa je plav s' rude-zhimi ofhivimi,
Pravio , de fo zefarfki sh? v' Videm noter fhli, inu zglo Forlanio obftavili; franzosj pa fo olemnajlti dan tiga mefeza shes potok Piava nasaj potegnili. Zhakamo na osnanila inu povela is Dunaja; od tam bo raslozhik dan, kam bode tukaj leshiozha sholnerfhina hodila.
Te dni fo dofli Ho zentov lena od tod v' Gorizo pelali; v'Forlanii je; neki pomankanje ufiga ; vfe je pojgdeno , inu lakota pred durmi, ako ne bo pomozhi is zefarfkeh deshel.
Povedani? od flovenfkiga jesika.
Od flovgnzov fe rimfki, gothifki, inu grg-gifki pilavzi pikt sazh^U pred pol drugi tav-
shent Igtami, de prebivajo uni kraj Donave notri do smersliga morja, de ih je filno dofti, i'nri de fo fe jgli istegovat na ta kraj Donave pruti lafhkim morju.
Hod , katgri fe je nar dalej pruti poldnevu podal, je bil krajnfki imenovan , to je nar na kraji ftojezh; ker je na meji lafhke deshele. Krainzi fmo tedej narkfajni, nar dalaj od drugih flovgnzov, kateri fo sadej pruti polnozhi; ini fmo mejazhi pruti lafhkim.
Pervi flovgnzi, kateri fo lefem na kraj lafli-kiga perfhli, fo bili od Pvimzov Sarmati limi-gantes, to je mejazhi imenovani; ti fo lefem na kraj hodili od Igta kriftufoviga 334. notri do 551. inu fo bili pod oblaftjo riiufkih zefariov. Po tgm fo fhe vgdno perhajali, ob vodah SaVa, Drava, inu Mura prebivali pod oblaftjo Longobar-dov, Avarov, inu Frankov , do jeta 624. Od tiga Igta notri do 748. fo imgli laftne Vajvode; inu po t?m fo perfhli pod nemfke ali frankou-fke Krale.
Vmerli jo v' Lublam.
16.	dan Kosaperfka. 1
Anna Maria shlahtna Pfalzgraf zefarfkiga avt-mana gofpa, 44. 1. na ftarim tergi N. 101.
17.	dan.
Gofpoda Franz Edlauer, hzhi, 1.1. per S. Flo-rianu Nro. 121. j 8. dan.
Bernard Jgmth, kozhiafki fin , 2.1. na Polanah Nro. 41.
Na Polanah je ufaki dan is profte roke naprodaj ena sernla , katera je pod landfhaft inu dva tretja dgla semle ali dve kajshe snefe. K' ti semli flifhio tri hifhe Nro. 30. ima velban kelder inu fhtapine; Nro. 31. dva taka keldra, trizim-re inu zhunato, je per vodi ima 7, oknov s'fhpan-fkim poikhij en zimer dvoje ali simfke okna, ku-fralt po dva fhkafni kotel, inu eno shelesno pgzh. Nro. 32. ima dva sidana kojnfka hleva, pocf; fvifle sa {telo inu vosove, kurjo kamro, d\ra fvinaka, lepvert sa kuho inufadjeis 8. fhtj-rih voglov, na treh fhtirivoglih fo fhpargelni, 300. zgvk sa fhpargelne, 114. nifkih drevgf, 102. vifokih fadnih drevgf, 80. bgleh murv, dve ni-ve sa 5. mernikov rosln pofejania , federa pola kosovz po 15. lat; dva po dve kajshna dgla ; eni-ga na dolenfki zgfti poloviza sa feno inu otavo, poloviza terdina sa enkrat v' leti kofiti; drugiga na Dolgim bregi sa dvakrat kofiti; inu tretjiga lini kraj Lublanze tudi shlahtna merva sa feno inu otavo , fe po fuhim domu fpravla. Ta semla ima pravizo fkus Ternovo vositi, ker pot po-pravlat pomaga. Sena inu vtave fe perd^la 29. famzov. Shtibre inu novize je 8. A. 15 !/4-kr. na Landhaus; napruti pak hifha potegne ufakolgto ob vfih Svetih 2. fl. 6, kr. na landhavsi sa nivo, katgra je v' Grubarjov graben padla.
Dalej je per ti semli Nro. 36. ena kajsha aH tretji del semle pod Turn v' gofpofko flifhiozh, inu tudi naprodaj; je na pol sidana, ima hifho inu dvg kamre , na ifpi druge dve kamre , lgp vglban kglder; vert sa kuho inu fadje , dv? grg-de, eno gredizo , 18 pertlikovzov (zvergbau-me ") 82. vifhih drevgf, 60. beleh murv, inu dgl na Volarju, nekej sa dvakrat'kofiti, ngkej le sa enkrat; davka plazhuje 3.11, 21/4. kr. inu gof-pofki 30. kr. Kupzi nej fe glafio per gofpodar-s ju na fpodneh Pohnali Nro.