99 od leta 1945 do leta 1991 Orientalism in history curricula from 1945 to 1991 za zgodovino v obdobju med letoma 1945 in ske sklope, ki jih razširimo še s spoznanji iz spoznanj tiste dobe, njihovo vsebino pa hkra ti ovrednotimo tudi skladno s spoznanji, ki so nam dostopna danes. Tako se analiza in razlaga prepletata in skušata pokazati poti iz zavestno) gleda kot na nekaj manjvrednega. Key words - Abstract The article analyses how history curricula be tween 1945 and 1991 contributed to the spread of orientalist discourse. It divides the content of many curricula and various other frag ments from documents from that time into meaningful units that are then further sup modern historiography. Documents from the of that time, while at the same time their con Analysis and explanation are thus interwoven in order to show a way out of the orientalist discourse which (subconsciously) sees “the Orient” as inferior. 100 - uporabljali tako, da bi lahko pisali nove, lastne študije, ki bi osvetlile zgodovinsko 1 - intelektualci (in mnenjski voditelji), predvsem pa ljudje, ki morajo skupaj tvo- ampak v duhu ljubezni in razumevanja med ljudmi. Zato jim je treba pomagati - 2 ki so dostopni tudi v drugih ustanovah in na spletu, zato bo to potrebovalo svojo lastno preiskavo. - 3 Razkri- - - raziskovalni inštitut Filozofske fakultete (Ljubljana, 2008), 22–35. Še dve dodatni potrditvi - Zveza zgodovinskih društev Slovenije (Ljubljana, 2011), 181–192. 101 - - pri tem pa sta tako ta raziskava kakor kritika vedno znova ranljivi in se ne moreta postaviti na popolnoma trdna tla – moderna hermenevtika v svojih prednostih in ki se bo oblikoval … Študije bi se lahko poglobile v povezavo med orientalizmom 4 kar je do neke mere to, kar smo naredili mi. A polje ostaja - 5 Kulturni krog starega Orienta - navo vzhodnega sredozemskega kulturnega kroga, ki obsega Egipt in njegove je z Mezopotamijo, Palestino, Fenicijo in Perzijo, pri vseh je poudarjen pomen za evropsko omiko. 6 7 in na dokumentu iz leta 1947. 8 ) To pa je pravzaprav zelo interpretaciji tovrstne vsebine. Pri prvi gre za to, da je bila splošna kultura ome- je 4 Ibid. 1945), str. 11. (Ljubljana, 1946), str. 19. 8 Vestnik ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije. Letnik II, priloga 1 k številki z dne 2. oktobra 1947, številka 13, str. 3. 102 spoznati zgolj zaradi nas, ki smo od njih nekaj pridobili. Res je, od njih smo mno- go pridobili, vendar pa jih ne smemo spoznavati pod tem spoznavnim kotom, ki priznavati kot pomembnost samo na sebi, brez odnosa do evropske kulture. Pri obravnavi evropske omike pa je treba poudariti njene korenine in sadove, ki niso evropski, a so se vseeno razrasli po evropskosti in postali del nje. Misel, da so kulture vzhodnega sredozemskega kroga vredne obravnave zaradi nas, posredno stopnjo. Takšni interpretaciji zgodovine bi lahko rekli teleološka, ki pa je vedno posvetil prav premagovanju takšnega interpretiranja zgodovine. 9 - prav na tem mestu niti ni pomembno. Ko je besedilo napisano in ga nekdo dobi v - cije in bralci ga lahko interpretirajo po svoje oz. kakor se njim zdi najprimerneje. Kakor je trdil Ricoeur, besedilo – ne pisateljeva intenca ali situacija, iz katere je izhajal – postane objekt interpretacije. 10 - Mezopotamija, Kreta, Mala Azija, Sirija s Palestino, Iran); indijski in kitajski kul- 11 - tehnika; osvajanja; padec Asirije; razcvet mesta Babilon; perzijska nadvlada; kul- 9 Chris Wickham, Framing the Early Middle Ages – Europe and the Mediterranean 400–800. 10 (dostopno 23. 1. 2017). 11 1945), str. 12. 103 12 - duhovniki; faraon, uradniki, vloga duhovnikov ; Hiksi; osvajanja in roparski pohodi; razvoj - babilonsko kraljestvo, da - vpliv te kulture na ljudstva Azije in Evrope. - in pomorstva, kolonije. Kartago 13 - - polnosti oporekati, vendar pa je ideološki namen v ozadju bolj ali manj jasen. - - - 12 Vestnik ministrstva za prosveto ljudske republike Slovenije. Letnik II, priloga 1 k številki z dne 2. oktobra 1947, številka 13, str. 4. 13 Slovenije (Ljubljana, 1948), 81–82. V naslednjih vrsticah podobno podrobno obravnava še Ki- tajsko in Indijo. Vizualni poudarki poudarkov. 104 vrstne znanosti. - v tem primeru dejstvo, da se govori o vplivu na obe celini. To je odmik od manife- - nosti tovrstnega deljenja tega dela sveta na Vzhod in Zahod. O tej problematiki bomo razmislili še enkrat, ko se bo – po obravnavi islamske širitve do leta 732 - dno uporabljati kot smeri neba oz. za orientacijo po Zemljinem površju. Pisani z Morda je treba na tem mestu odgovoriti še na nekatera polemiziranja 14 - orientalnega 15 - z Orientom. 16 To je v izrazitem nasprotju z negodovanjem Pernoudove, ki trdi, - 17 18 evropsko antiko kakor pa z Orientom v katerem koli obdobju. 14 - bljana, 2003), 91. 15 1955, str. 19. 16 - 17 18 z dne 2. oktobra 1947, številka 13, str. 3–4. 105 Grško-perzijske vojne in Aleksander Veliki 19 1932 in nato leta 1936, ko se pojavi tudi ideja o Aleksandrovi preobrazbi sveta. 20 Ta je nekakšna oblika manifestnega orientalizma, kot ga pojmuje Said. Latentni nas in njih, ki se mu pravzaprav ne moremo vedno popolnoma izogniti. Manifestni orientalizem pa 21 Dejstvo, da je Aleksander Veliki tako znatno preoblikoval svet, je vsekakor manifestacija kulturne dominacije Evrope, saj bi po drugi strani lahko našli tudi številne orientalske vplive, ki so prevzeli Aleksandra in helenizem, ki ga je širil, vendar se je ta vidik zanemaril. Z njim bi - - 22 A tu ne skušamo biti tako radikalni, neustreznost vtisa, da je Evropa prenesla grško misel v Orient, v nasprotni smeri - daljevanjih. Obravnavi perzijskih vojn – ki je v enem primeru zgovorno prikazana kot 23 Velikega in njegovega osvajanja. 24 Posebno nazoren orientalizem – verjetno ne- 19 v Ljubljani (Ljubljana, 1932), str. 10. 20 propisani su odlukom ministra prosvete s. n. br. 28311/30, s. n. br. 7627/31, s. n. br. 23897/31 i - vije (Beograd, 1936), str. 161–166. 21 22 Prvi primer je namenoma izrazito banalen, vendar skuša pokazati, kako je besedna zveza »pre- - nih interpretacij – v Aleksandrovem primeru številnih v smeri kulturne dominacije Evrope nad Orientom. 23 1945), str. 12. 24 z dne 2. oktobra 1947, številka 13, str. 3. 106 25 Lahko bi bilo dvema ni prišel niti blizu. Takšna poenostavitev Vzhoda je vir orientalizma, a - tem pa kompromitira svoje cilje. 26 27 bil Orient kot nekakšna suha goba, ki je z veseljem vpil, kar je prišlo iz Evrope. Se- - njen junak in zatiralec. 28 se bolje poistovetimo z anonimnim osvoboditeljem kakor pa z neznanim zatiral- 25 1945), str. 11. 26 Zavedamo se ponavljanja tega poudarka znova in znova – in vendar ni brez smisla, saj ga je treba vedno znova osvetljevati in nanj izrecno opozarjati. 27 1945), 12. 28 - 107 - 29 grške kulture v Orient, nikjer pa ni videti omembe, da je orientalska kultura prav je prevzel izrazito orientalsko navado, da mu morajo obiskovalci poljubiti prstan. - njega dogajanja. - la nekaj drugega, kakor nam predstavlja danes. To je pomembno, kajti to vedenje starih Grkih, 30 saj se ti niso dojemali za Evropejce (oz. Zahodnjake). S tem pa orientalizem, kot ga je vzpostavil Said, izgubi svoj konstitutivni del. (Zanimi- - taka slika nujno izhaja, in hkrati diskurz, ki ga konstruira. Da ne smemo prehit- Evropa je domovina pogumnih, neustrašnih ljudstev; pretopla Azija pa ustvarja 31 Vendar je pomembno razumeti, da se 330 pr. n. št. Razvoj tega pojma je zelo zanimiv in tudi povezan z orientalizmom, 29 30 31 Aristotel, Fizika V, 1, 224 b 21, in Politika VII, 7, 1327b 20–33, zlasti 24 ss. 108 jim doda še razdejanje Kartagine. 32 vojn izpostavi še Hanibalov pohod. 33 - 34 Temu 35 leta 1937, ki je to zgodovinsko prigodo ponesla v ljudsko šolo. »Punske vojne in njih posledice, ter 36 37 nato pa tudi »zmago Rima v zahodnem in vzhodnem Sredozemlju; punske vojne, zasidranje na Bal- 38 39 za leto 1946–47. 40 omenja 41 - 42 43 kakor bitka dveh sil, ki je po trditvah nekaterih 32 br. 5332/VII. (Dunaj, 1879). 33 v Ljubljani (Ljubljana, 1932), str. 10. 34 propisani su odlukom ministra prosvete s. n. br. 28311/30, s. n. br. 7627/31, s. n. br. 23897/31 i - vije (Beograd, 1936), str. 167. 35 36 1945), str. 11. 37 Ibid., 12. 38 Ibid. 39 Vestnik ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije. Letnik II, priloga 1 k številki z dne 2. oktobra 1947, številka 13, str. 4. 40 (Ljubljana, 1946), str. 20. 41 Ljubljana, 1955, str. 20. 42 (Ljubljana, 1962), str. 52. 43 - neje razkriva poglavje Zakonitost zgodovinske poti. 109 seveda ne moremo strinjati, vendar pa ga je vredno upoštevati, saj je bil spopad tem pa tudi za poznejše rojstvo Evrope (bolje bi bilo zapisati rojevanje Evrope, kot jo razumemo danes. Vzhodno Sredozemlje v obdobju pred arabsko ekspanzijo Vzhodno Sredozemlje se obravnava pri cesarju Konstantinu, o obdobju tik 44 Podobno ju 45 kar pa je veliko manj nedvoumno kakor 46 leta 1937. Ob taki formulaciji je videti, kakor da Bizanc ni evropski, kar je precej drzna trditev, saj je ozemeljsko gledano obsegal dele Evrope, ki so bili takrat med gospodarsko bolj razvitimi. Vendar pa bi bila taka formulacija v skladu z grškim razumevanjem sebe med Evropo in Azijo, kakor je na zadeve gledal Aristotel, a - sprotja do islama oz. gospodarske blokade, ki jo je postavil na meje Sredozemlja. - 44 v Ljubljani (Ljubljana, 1932), str. 11. 45 propisani su odlukom ministra prosvete s. n. br. 28311/30, s. n. br. 7627/31, s. n. br. 23897/31 i - vije (Beograd, 1936), str. 168. 46 110 cem, 47 Zavedati se je treba, da so obstajale dejavniki, ki so vplivali na obliko trgovanja in manjše število dolgih trgovskih po- tovanj. 48 - ture. 49 Bizantinski trgovci so torej trgovali z Vzhodom in Zahodom, a prav enako od vidikov – kot gospodarski sistem oz. svetovno gospodarstvo. 50 Zato je delitev 51 pa tudi trgovino. 52 pomembna zgodovinska vsebina o poskusu Bizantinskega cesarstva, da bi spet obvladovalo Sredozemlje, a je nekako nejasno, zakaj se uporabi besedna zveza 53 a kaj naj - darstvu, kulturi ali prostorskem obsegu. Sklepamo lahko, da gre za nekakšno 47 176, 258–260; - mand, Leiden-Boston-Koln (Brill, 1998), 23; Henri Pirenne, Srednjeveška mesta, Gospodarska in socialna zgodovina srednjeveške Evrope, DZS (Ljubljana, 1956), 8. 170–173. 48 Chris Wickham, Framing the Early Middle Ages ..., 822–823; 300–900., Cambridge University Press (Cambridge, 2010), 117–119. 49 Evropo (Ljubljana, 2006), 97–98. 50 - letje I, ŠKUC, Filozofska fakulteta (Ljubljana, 1991), 16. 51 stoletje I, ŠKUC, Filozofska fakulteta (Ljubljana, 1989), 177–180. 52 1945), str. 12. 53 Vestnik ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije. Letnik II, priloga 1 k številki z dne 2. oktobra 1947, številka 13, str. 4. 111 primerjavo z Rimskim cesarstvom pred njegovo razdelitvijo na vzhodni in za- - Zahodno Sredozemlje kakor pa tistih, ki bi potovali v nasprotni smeri. Tudi to 54 - vinca Afrika (ki je sicer del Zahodnega Sredozemlja, a je prav zato dober kazalnik razmer v Sredozemlju kot celoti) je bila tako v 6. stoletju v rednih trgovskih stikih z Vzhodnim Sredozemljem, vendar pa ni bila osrednjega pomena, kakor je bila za Rim, preden so jo zavzeli Vandali. 55 Kljub Justinijanovemu uspehu in velike- mu bogastvu, ki ga je njeno gospodarstvo premoglo, je ostala brez trgov in zato obrobna vse do perzijskega zavzetja Egipta v letih 618–619, ko je v Bizantinskem 56 57 Slovanom, Perzijcem in pozneje Arabcem ter tudi s kulturnega vidika, ko omeni obrede. Lahko bi rekli, da je vsebina dobro izbrana, manjka zgolj kakšen pouda- 58 54 Michael McCormick, Origins of the European economy ..., 211. 55 Chris Wickham, Framing the Early Middle Ages ..., 643. 56 Ibid., 725. 57 Michael McCormick, Origins of the European economy ..., 117. 58 1955, str. 20–21. 112 59 in 60 - zanc sviloprejko, belo murvo, odvijanje zapredkov, tkanje dragocene niti. Bizanc 61 Svili, ki izvira s Kitajskega, je poleg kitajske zaprtosti vase zapirala pot do Bizanca tudi 62 - pokrajini in jo naredil za Orient, kakršnega imamo v mislih danes. Vendar pa - - 63 - Aleksandra Velikega, pokazali pa bomo, da se je tudi za arabsko širjenje našel Perzijce z druge strani – oni so spet v vlogi agresorja.) Ali je pri pouku zgodovine in socialno-ekonomske spremembe, vendar Wickham svari pred razlagami, ki 59 (Ljubljana, 1962), str. 53. 60 61 - fakulteta (Ljubljana, 1988), 84. 62 Ibid. 63 Slovenije (Ljubljana, 1948), 84. 113 64 Ali pa so vzhodna ljudstva namenoma - da je razum, kakor ga dojemamo Evropejci od razsvetljenstva naprej, nekaj bolj- šega od vsega, kar so poznali oz. poznajo v Orientu. Ali pa je vrtenje sveta okoli Tako je Bizanc spodbujal Abesinijo k vpletanju v dogajanje na Arabskem polo- toku. Po odmevnem judovskem pokolu kristjanov leta 523, ki ga je slabih sto let prišli Abesinci (ki so bili kristjani) in ga zasedli. 65 Perzijci pa so bili zavezniki - 66 vendar pogled zdi nenavadno, vendar je treba (tudi to) morje razumeti kakor most, ne kakor pregrado, zato so vplivi iz Vzhodne Afrike v Jugozahodno Azijo in naspro- tam pa se je v 15. stoletju razširila po svetu. 67 Po drugi strani pa se je islam razširil po vzhodni obali Afrike. Zgovorna praznina Kot nadaljevanje poglavja o Vzhodnem Sredozemlju pred arabsko ekspan- nikakor ni dobro, saj ustvari sliko, ki ji manjka vse, razen nekaj fragmentov, ti pa 64 Chris Wickham, Framing the Early Middle Ages ..., 757. 65 66 Ibid., 65–66. - 67 Ibid., 19. 114 v ospredje postavljajo Jugoslavijo. 68 S tem se v drugi polovici 20. stoletja vrnemo - 69 Do podobnega sklepa nas vodi dokument o rezultatih, 70 - - zika. 71 72 - smotrov pouka, to je z vidika njene vzgojne in idejne funkcije. Zato moramo 73 Tako postane (enako pa je tudi v Mezopotamiji, Indiji in na Kitajskem) sledi obravnava antike, - treba omejiti na hrvaško in slovensko ozemlje ter na posebnosti turškega fevda- lizma. 74 Med antiko in zgodnjim novim vekom zazija velika praznina. Za srednji - jih navedli v tem poglavju. kot nekakšno tiho sopotnico. Prav iz neobravnavanja vsebin pa izvira velik del - implicira pomen obeh obdobij in kultur v njih. Govorimo lahko o pasivnem kuri- - 68 69 70 - 71 Objave (Št. 2, 3, 4, 5), Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS (Ljubljana, 15. junija 1966), str. 1. 72 Ibid. 73 Ibid., 40. 74 Ibid., 41. 115 - entalizma ustreza, saj dajejo prednost drugim vidikom znanja in/ali ideologije. 75 razvoj samostojnih osebnosti, kakor jih objava obljublja. 76 - Vzhodnim Sredozemljem, koristen pa je lahko tudi za razumevanje odnosov med tedanjim Zahodom in Vzhodom. Kot frankovski trgovec in nekakšen pustolovec 77 kar je bilo zelo donosno po- za voditelja plemenske zveze, ki se je nato uprla Avarom in jih v vojni prema- jih je dal pobiti. Zaradi tega mu je frankovski kralj Dagobert napovedal vojno, samoumevnega. 78 79 Pogos- 80 Kljub cerkvenim 75 Ibid., 1. 76 77 kakor navaden trgovec; McCormick se do tega raje ne opredeli. Obe svoji trditvi je Pirenne izpo- zgodovina srednjeveške Evrope, 16. 78 Henri Pirenne, Mohammed and Charlemagne, 96–97. 79 Michael McCormick, Origins of the European economy ..., 739. 80 Ibid., 746–748. 116 - v prvaka Zahoda pri trgovanju z Vzhodom. 81 - - - za Benetke, veljajo deloma tudi za mesta vzhodne obale Jadrana, med njimi za mesta slovenske obale od Trsta do Pirana. /.../ Široka evropska problematika, ki jo razgrinja pred nami, nam pomaga tudi pri razumevanju naše zgodovine. Tudi iz tega razloga, in ne le zaradi pomembnosti za razumevanje evropske zgodovine 82 - ni element med tema kulturnima krogoma in da je bilo samo po sebi nekakšen - 83 - 84 Po nekaterih dokumen- tudi zbirali. Torej so jih imeli za enakovredno denarno valuto frankovski valuti, ki 85 Tako smo s prisotnostjo arabskih kovancev še potrdili povezanost današnje- ga slovenskega ozemlja s širšim svetom oz. s Sredozemljem, ki so si ga ob koncu - - 81 Michael McCormick, Origins of the European economy ..., 527. Henri Pirenne, Srednjeveška mesta, Gospodarska in socialna zgodovina srednjeveške Evrope, 166. 82 zgodovina srednjeveške Evrope, 364. 83 - letje I, 17. 84 Michael McCormick, Origins of the European economy ..., 370–373. 85 Ibid. 340–341. 117 pomembno povezanost lokalne zgodovine s svetovno oz. v tem primeru makrore- gionalno zgodovino ter navesti te zgovorne primere. Omenimo še, da je trgovina - 86 »Zakonitost zgodovinske poti« - pogled je bil v Orientu tuj vse do 19. stoletja, saj je islam sprejemal neodstranljivo pluralnost sveta; pluralnost, ki ni bila pojmovana zgolj kot vmesna postaja na 87 To je popolno nasprotje od zahodnega novoveškega optimizma kot tudi od njego- stvarnosti. Konkretno si poglejmo marksizem (pozneje pa bomo celotno miselno 1. primitivni komunizem, 3. fevdalizem, 4. kapitalizem, - - tu pokazati na nenehno prisotnost tovrstnih vsebin in poudarkov skozi celotno 86 - - - nega Jadrana. 87 - meljna dela (Ljubljana, 2014), 331. 118 - - - cij, ki jo potem nadaljuje med obravnavo srednjega veka. Tam najdemo zapisano - navajanje številnih uporov proti Turkom, drugih raznovrstnih uporov, francoske revolucije, nato pa vseh revolucij, ki so sledile letu 1848, pa podrobnih obravnav revolucije v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno. 88 - volucij je pokazati na to, kako ideologija pomembno vpliva na izbor zgodovinskih - - prinaša potencialne nevarnosti, ki se jih je treba zavedati.) Vsako omejevanje na za regionalizacijo (ali celo tipizacijo) Zemljinega površja – ukvarjanje s tem ni namen tega poglavja, a je vendar motiv, ki se mu v tem delu ne moremo niti ne smemo izmikati. kakor je to izrazil Galileo Galilei – naravo z znanstvenimi poskusi nategnila na 88 - demletk. Ministrstvo za prosveto LR Slovenije (Ljubljana, 1948), 82–114. 119 - ristnosti tovrstnega ravnanja oz. znanosti kot take nikakor ne smemo zametovati, - 89 Tako je primat - 90 - nehen napredek, sta se razvila predvsem dva tipa ideološkega optimizma. Ta se primeru je to vera v napredek prek evolucije in prek znanstveno vodenega razvoja - slepiti o njuni globoki miselni sorodnosti. Ta vrsta optimizma je sekularizira- 91 - - graditelje in branitelje naše ljudske domovine FLRJ, dati jim pravilno orientacijo - - 89 90 Ibid., 18. - nov mišljenja. 91 Ibid., 40. 120 92 Kot umirjen - borbo naših narodov proti zatiralcem in osvajalcem. Zgodovina mora razviti pri - 93 Od leta 1955 odkritih pozivov k sovraštvu ne - nalnem trudu za napredek. 94 - mi slikami. Pri tem pazimo, da te slike ne ostanejo izolirani zgodovinski izseki, 95 96 Ko pišemo o progresivizmu oz. novoveškem optimizmu, ki celotno zgo- dovino vidi v smeri napredka, kakor ga dojema Zahod, omenimo še obsojanje - lahko z zahodnjaškimi kriteriji uvrstili kar v postmodernizem, v katerem besede objektivnosti. Pomisleke Zahoda bi lahko zajeli z besedami nemškega arabista - nost, ki ji jo pripisujejo, je pri dandanašnjih ljudstvih z Jutrovega, ki so zašla na - 92 Slovenije (Ljubljana, 1948). 93 1955, 18. 94 95 96 Ibid., 77. 121 mogel zaobjeti znanstveno obzorje Zahoda, prevzel njegov miselni svet in se sa- 97 Torej napredek zahteva, da se orientalska kultura razpusti v kulturi Zahoda - 98 in nato imperializma, saj naj bi se tako prinesel napredek tudi Orientalcem. 99 - jo dvoumnosti in jih kultivirajo, kajti ti sami niso sposobni razumeti napredka in so tako obsojeni na stagnacijo v svojem bednem stanju. Teza o stagnaciji Orienta ki so jo sprejeli tudi Orientalci, in tako je danes na Orientu treba veliko poguma, - dobja, ki še posebno slovita po svoji dvoumnosti. S tem se je zaradi »zakonitosti 100 Sklep Zaradi zgornjih ugotovitev in zaradi preproste zgodovinske korektnosti je - - - 97 98 Objave (Št. 2, 3, 4, 5), Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS (Ljubljana, 15. junija 1966), 22. 99 V Jugoslaviji sicer niso gojili simpatij do imperializma, vendar pa ga v teoretskem smislu niso mogli obiti, saj so gradili na istih predpostavkah novoveškega optimizma. 100 122 101 ob neobremenjenem spoznavanju drugih kultur in Drugega; stran od ideološke- ga naziranja, kaj je zakonitost napredka in zgodovine. Literatura Chris Wickham, Framing the Early Middle Ages – Europe and the Mediterranean - vinskih društev Slovenije (Ljubljana, 2011). 1945–2005, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (Ljubljana, 2008). - - humanitatis, ŠKUC Filozofska fakulteta (Ljubljana, 1988). Hans Küng, Svetovni etos, Društvo 2000 (Ljubljana, 2008). - don, 1939). Henri Pirenne, Srednjeveška mesta, Gospodarska in socialna zgodovina srednje- veške Evrope, DZS (Ljubljana, 1956), 8.170–173. – Delajmo Evropo (Ljubljana, 2006). 1990). commerce, A.D. 300–900., Cambridge University Press (Cambridge, 2010), - tion and Demand, Leiden-Boston-Koln (Brill, 1998). 101 Hans Kung, Svetovni etos, Društvo 2000 (Ljubljana, 2008), 98–99, 105. 123 Philip K. Hitti, History of the Arabs from the earliest times to the present, Mac- - zumevanja (Ljubljana, 2003). Ljubljani, Filozofska fakulteta, magistrsko delo (Ljubljana, 2018). - Viri - dek šolstva LRS (Ljubljana, 1962). - (Ljubljana, 1964). za Primorje od dne 10. avgusta 1878, br. 5332/VII. (Dunaj, 1879). Objave (Št. 2, 3, 4, 5), Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS (Ljublja- na, 15. junija 1966). - - srednje škole propisani su odlukom ministra prosvete s. n. br. 28311/30, s. n. br. 7627/31, s. n. br. 23897/31 i 27100/33; metodska uputstva odlukom s. n. br. - za prosveto LR Slovenije (Ljubljana, 1948), 81–82. maturi. Ljubljana, 1955. Vestnik ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije. Letnik II, priloga 1 k številki z dne 2. oktobra 1947, številka 13. - teljska tiskarna v Ljubljani (Ljubljana, 1932). 124 Spletne strani (dostopno 19. 3. 2022). - posameznika kot enakovrednega prebivalca našega skupnega planeta. K temu bi moral veliko prispevati pouk zgodovine, ki naj bi po gledanju iz leta 1932 (skupaj do 1991 je takšen poudarek odpadel, pouk zgodovine pa je dobil pomembno ide- ološko funkcijo v nakazovanju obstoja razrednega boja, še bolj pa dokazovanju - presegati.