Leto XII., štev. 83
Ljubljana, sobota VL aprila 1931
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122. 3123, 3124. 3125. 3126.
Inseratni oddelek; Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel 3492 in2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon it 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica §t 2. — Telefon št 190.
Račun- pri pošt ček zavodih: Ljub* ljana It 11.842 Praha čislo 7S VVien 105 241
Naročnica tnaša mesečno 25.— Din. sa inozemstvo 40-— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon «t 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te*
lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 8 Telet St I90l
Rokopisi se ae vračajo- — Oglasi po tarifa
Rumunija dobi koncentracijsko vlado
!Po dosedanjih vesteh so vse stranke pristale na sporazum, ki bo omogočil parlamentarno rešitev krize
Bukarešta, 10. aprila s. Titulesca je danes nadaljeval posvetovanja za sestavo vlade in jih zvečer zaključil. Odbor liberalne stranke je dopoldne proučil Jitule-scove predloge in izjavil, da so načeloma sprejemljivi, vendar pa ie poveril Duci nalogo. naj zahteva od Titulesca še nekatera pojasnila. Maniu ie izjavil novinarjem, da je v načelu za koncentracijsko vlado.
Odpor liberalne in Avarescove stranke, ki zahtevata kot pogoj za udeležbo v vladi takojšen razpust parlamenta, je bil odstranjen. Parlament ne bo razpuščen. Avarescu se bo š- danes sestal z Jorgo in Bratianom.
Bukarešta 10. aprila AA Ves tisk pravi, da so pojraiania, ki jih ie včeraj m danes vodil Titulescu v glavnem razbistrila položaj. Tako so odstranjene težkoče, ki so se prei poiavile pri liberalni stranki in stranki generala Avaresca. Obe stranki sta stavil kot pogoj za vstop v koncentracijsko vlado razpust parlamenta. Toda za zdaj je gotovo, da parlament ne bo razpuščen. Danes se sestane Titulescu z Jorgo im generalom Bratianom. Šefi strank so pozvan: za drevi h kralju, ki jih bo pozval k vstopu v koncentracijsko vlado.
Bukarešta 10. aprila č. Danes !e imel Titulescu dolgotrajen sestanek z voditeljem narodne kmečke stranke Maniom. ki [e davi prispe! iz inozemstva. Narodna kmečka stranka, ki je sedaj absoluten gospodar v parlamentu in senatu, ie odločno odklonila razpust parlamenta in vezala svoie
sodelovanje v bodočj vladi na to vprašanje.
Zvečer ie Titulescu sprejel novinarje m jim podal kratko izjavo, da je sprejel mandat samo zaradi resnosti položaja in da si bo z vsemi silami prizadeval sestaviti vlado narcdne koncentracije. Ta vlada nai bi bila trajnejša, da bi lahko izvršila veliko m težko delo gospodarske in politične obnove države. Splošno se sodi, da nova vlada jutri še ne bo sestavljena temveč še le po velikonočnih praznikih.
Titulescu napoveduje »močno roko«
Budimpešta, 10. aprila g. Listi objavljajo iz Bukarešte zelo značilno izjavo designi-ranega ministrskega predsednika Titulesca.
»•Prišel sem,« tako je izjavil Titulescu, »v Rumunijo v trenutku, ko je položaj najtežavnejši, ki se sploh more misliti. Država je na robu katastrofalnega prepada. Doba intrig so mora nehati. Položaj je treba vsestransko razčistiti. Vse one, ki me bodo pri tem delu ovirali, bom razgalil pred narodom in jih pozval na odgovornost. Nevzdržno je, da živijo dobičkarji v največjem razkošju, dočim leži država v zadnjih trzljajih. Ne rečem, da sem odre-šenik ali bankir, temveč zdravnik, ki bo znal uporabiti nož. Verjecno je, da me bodo hoteli oni, ki so me pravkar sprejeli s hosano, po enem tednu že obglaviti. Nikar naj ne pozabijo, da imajo tudi oni glave.«
Dr. Curtius o carinski uniji
Nemčija bi sklenila carinsko unijo tudi s Francijo — Italijanski napadi
proti Franciji
Oslo, 10. ajpr8a s. List »Todends Te gene
objavlja razgovor svojega inozemskega urednika z nemškim zunanjim ministrom dr. Curtiusom. Na vprašanje urednika, kakšen je položaj za zaključitev pogodbe med Nemčijo in Francijo, ki bi bila sldčna nemško-avstrijski carinski pogodbi, je odgovoril dr. Curtius, da bi mu ne bilo ničesar ljubše kakor takšna carinska unija. Tudi v tem primeru bi bila Nemčija pripravljena za pogajanja. Carinska unija med Francijo in Nemčijo bi pomenila za gospodarsko življenje vse Evrope izredno korist Njegovo veliko upanje je, da se bo dala m*sel take carinske unije uresničiti.
Rim, 10. aprila AA Italijanski listi se
pritožujejo, da skuša francoska diplomacija spraviti trojni pomorski sporazum v zvezo z avstrijsko-nemški,m sporazumom. Musso-linijevo glasilo »Popolo d' Italia« napada v uvodniku Francijo in ji očita, da se ne ozira na sporazum in zasleduje le svoje lastne oilje. List opozarja Francijo, da bo njena sedanja politika neizbežno dovedla do katastrofe trojnega sporazuma ker je Italija popustila do skrajne meje. Drugi listi očitajo Franciji, da se hoče vsiliti svetu za vrhovnega mirovnega razsodnika. Listi poudarjajo, da francoska diplomacija sledi smernicam francoskega kralja Louisa. ki je dejal »Mir sem iaz«.
Alarm o atentatu na kancelarja Bruninga
Neokusna šaJa, ki je povzročila v Berlinu mnogo razburjenja — Z
magnezijo napolnjeno pismo
Berlin, 10. aprila, č. Snoči so se razširile po mestu alarmantne vesti, da je bil na državnega kancelarja dr. Bruninga izvršen atentat, ki pa ni uspel. Vesti so zbudile naravno ogromno senzacijo in uredništva berlinskih listov niso niti utegnila dajati odgovora na neštevilna telefonska vpraša« nja. Seveda je bilo vse takoj alarmiranj in kmalu se je izkazalo, da gre le za ne« umestno šalo, ki pa bo imela za povzroči« telja dokaj neprijetne posledice.
Okrog 7. zvečer je bilo namreč dostav« ljeno za kancelarja Bruninga priporočeno
ekspresno pismo. Odprla ga je Bruningpva tajnica. V tem trenutku je nastala eksplo« zija in tajnico je zajel oblak dima. Iz so« sednjih sob so vsi prestrašeni prihiteli po« gledat, kaj se je zgodilo, izkazalo pa se je, da gre za povsem nedolžno »bombo«, se« stavljeno iz užigaličnih kapic in magnezije. Alarmirana je bila tudi policija, ki je uvedla strogo preiskavo. Tajnici se ni ni« česar zgodilo, le strahu se je navzila toliko, da ni mogla več delati in je morala takoj domov.
Srdita borba med nemškimi fašisti
Razkol med hltlerjevci je vedno globlji — Disidenti so osnovali novo
»revolucionarno« stranko
Berlin, 10. aprila d. Listi se še vedno obširno bavijo z razkolom, ki je nastal v narodno-socialistični stranki. Zlasti vzbuja pozornost vest, ki jo sicer monakovsko hitlerjevsko vodstvo zanika, da je bilo iz področja bivšega voditelja napadalnih oddelkov Stennesa izključenih 1.400 uglednih članov iz stranke, ki se jih torej lahko smatra za Stennesove pristaše. Brez dvoma je, da je razpoloženje za Stennesa v vzhodnih pokrajinah močnejše kakor pa je ljubo Hitlerju. Te dni je odpadel od Hitlerja tudi napadalni oddelek v Dessau-u.
V svojem glasilu, ki ga je pričel Sten-nes izdajati pod naslovom »Delavci, kmetje, vojaki«, se Stennes sicer brani proti očitkom strankinega vodstva, vendar pa še ne objavlja odkritij. Razen tega napoveduje najstrožjo borbo Briiningovi vladi, ki jo po njegovih trditvah monakovsko vodstvo stranke na skrivaj podpira.
Berlin, 10. aprila g. Kakor se danes zatrjuje s precejšnjo gotovostjo, se berlinski narodnosociialistični vodja dr. Gobbels ne bo več vrnil na svoje mesto, ker so se sedaj uprii proti njemu tudi napadalni oddelki. ki so ostali zvesti Hitlerju. Zdi se, da čaka sedaj Hitler samo na povod, ki mu ga bodo morda dala Stennesova razkritja, da bo Gobbeisa odstranil iz stranke ali pa vsai v vseh ozirih onemogočil.
Berlin, 10. aprila AA. Nova stranka stotnika Stennesa se imenuje »revolucionarna narodno-socialistična stranka« in ima veliko pristašev zlasti v severni in vzhodni Nemčiji. Zaenkrat ni še mogoče presoditi, kak vpliv bo imelo to gibanje na bodočnost Hitlerjeve stranke.
Weimar, 10. aprila d. Nemška ljudska stranka je včeraj pri pogajanjih o preos-novi vlade v Thiiringenu odklonila predlog narodnih socialistov, naj z njimi zopet osnujejo skupaj vlado na podlagi stare koalicije nemške ljudske stranke, gospodarske stranke, stranke podeželskega ljudstva, nemških nacionalcev in narodnih socialistov.
Berlin, 10. aprila JrJi. Bivši tajnik sovjetskega poslaništva v Parizu Besedovski,
čigar afera je svoječasno zbudila splošno pozornost, je tožil narodno-socialistični list j-Volkischer Beobachter« zaradi razžalje-nja časti. List je Besedovskega ostro napadel, ker je očital narodnim socialistom, da so dobivali podporo iz Rusije, časopis imenuje Besedovskega ničvredneža in mu očita, da je živel več let na stroške ruskega ljudstva v izobilju in zbežal šele iz ruskega poslaništva, ko ga je ruska policija pozvala na odgovornost.
Stennes je v zvezi z boljševiki?
Berlin, 10. aprila, č. število pristašev kapetana Stennesa stalno narašča. V njegov tabor prehajajo celo ljudje, ki so veljali doslej za najzanesljivejše Hitlerjeve pristaše. Zatrjuje se, da je dobil Stennes iz neznanega vira na razpolago velika finančna sredstva. Danes je izdal proglas, v katerem napoveduje ustanovitev revolucionarne ljudske stranke in poziva delavce, kmete in vojaštivo, naj se pridruži njego-v emu pokretu. Iz okolice Hitlerja zatrjujejo, da ima Stennes zveze z Moskvo in da je najbrže od tam dobil denar. V nasprotnem taboru to seveda najodločnejše de-mantirajo in označujejo te vesti kot manever hitlerjeivcev, ki hočejo podtakniti Sten-nesu zveze z Moskvo samo zato, da bi di-storeditiraM njegov pokret
»Zeppelin« nad Egiptom
Aleksandrlja, 10. aprila. AA. Danes ob 13. 45 se je zrakoplov »Grof Zeppelin« pojavil nad mestom. Krožil je nad krajem četrt ure, nakar je krenil v smeri proti Abu-kirju.
Kairo, 10. aprila, s. »Grof Zeppelin« je ob 4.20 krajevnega časa, to je 13 ur pred časom, ki je bil napovedan v programu, preletel mesto Kairo. Ker priprave za pristanek še niso bile končane, se zrakoplov ni mogel snustiti. »Grof Zeppelin« bo zaradi tega letel še dalje v Gornji Egipt ter se jutri zjutraj ob 5.30 vrnil v Kairo.
NARAŠČANJE REVOLUCIJONARNEGA POKRETA NA PORTUGALSKEM
Vstaja na Madeiri se širi na vso državo — številne aretacije — Obsedno stanje v Lizboni — Vsi levičarski listi so ustavljeni
Pariz, 10. aprila, g. Skoraj vsako uro pri« hajajo iz portugalske prestolnice nove ve« sti, iz katerih je razvidno, da vlada po vsej Portugalski rcvolucijska mrzlica. Garnizi« je celokupnega azorskega otočja so se pod vodstvom tjakaj izgnanih politikov že pri« ključile upornikom. Bojne ladje, ki bi bile morale odpluti na Madeiro, da bi zatrle upor, niso mogle zapustiti pristanišč, ker so se posadke s častniki vred uprle. Mesto Lizbona nudi sliko velikega vojaškega ta« bora. Policija je v najstrožji pripravljenosti. Skupno z vojaštvom je obkrožila vsa jav« na poslopja z močnimi kordom. Promet na ulicah urejajo stražniki na konjih Vsi levi« čarsko orijentirani listi so bili ustavljeni. V okolici Lizbone se mrzlično zbirajo vladi zveste čete. Glavar uporniškega pokreta je bivši ministrski predsednik Machado, ki biva v Parizu v prognanstvu. Splošno pre« vladuje vtis, da je bil upor organiziran iz Pariza in da se sedaj tudi vodi od tam. Ka« kor je položaj sedaj, so resni spopadi v naj« krajšem času neizogibni. Na glavnih trgih v Lizboni so strojnice že postavljene na položaje. Vlada pod predsedstvom predsed* nika Carmonea zboruje stalno Dočim ofi« cijelne vesti iz Lizbone poročajo, da je upor na Madeiri udušen, je resnica ravno na« sprotna. Uporniki so doslej na vsej črti zmagoviti.
London, 10. aprila, s. O položaja na Por« tugalskem zaradi vojaškega upora na Ma« deiri poroča »Daily Mail« iz Lizbone: Ko so oblasti izvedele za nov poizkus voja«
škega državnega prevrata, so pustile v Lir« boni, v Portu in drugih večjih mestih are« tirati okoli 300 oseb. Med aretirauci je več bivših ministrov in drugih odličnih oseb« nosti. Po mestu krožijo vojaške patrole v bojni opremi. Vsa javna poslopja so močno zastražena. List naglaša, da je to dvain« dvajseti prevratni poizkus, odkar je bil le« ta 1907. izgnan kralj ManueL
Včeraj je prišlo do upora lizbonske po* sadke, ki pa ni uspel, ker je bila akcija premalo pripravljena. Tudi v nekaterih dru« dih mestih Portugalske je prišlo do uporov. Zaenkrat je vlada še vedno gospodar polo« žaja in je dala aretirati vse voditelje po* kreta. Med aretiranimi je tudi več genera« lov in bivših ministrov. Nad Lizbono je proglašeno obsedno stanje. Vsa državna po« slopja so močno zastražena, po ulicah pa patrolira vojaštvo. Meščanstvo, ki se boji krvavih nemirov, je deloma pobegnilo iz mesta, med preostalim prebivalstvom pa vlada silno razburjenje in lahko vsak čas izbruhne nova revolucija.
London, 10. aprila, a. g. Iz Lizbone poro« čaijo: Danes je bilo znova aretiranih veli« ko število civilnih oseb in častnikov, ki so obdolženi prevratnega delovanja Več vo« jaških oddelkov, ki se ne zdijo dovolj za« nesljivi, je bilo pod strogim nadzorstvom odpravljenih v provinco. Vesti iz province si precej nasprotujejo. Dočim zatrjuje vla« da. da je povsod gospodrrica položaja, pre« vladuje vendar vtis, da je uporniški pokret
vedno močnejši. Vlada je v posameznih provincah odredila delne mobilizacije, ki pa niso imele zaželjenega uspeha, ker se večji del vojnih ooveznikov noče pokora« vati vladnim razglasom. Uvedena je bila stroga cenzura, kar zelo otežkoča poroča« nje v inozemstvo.
Lizbona, 10. aprila. AA. Vlada permanentno zboruje. V Oportu in prestolnici so proglasili obsedno stanje in so bile koncentrirane vse razpoložljive čete, ker so odkrili zaroto proti diktaturi. Mnogo prebivalcev je zbežalo na deželo, ker se boje pouličnih bojev. Čete so s strojnimi puškami zasedle vsa glavna poslopja in strategi Sne točke. Po ulicah križarijo oklopni avtomobili in težko oboroženi policijski oddelki, ki ustavljajo vsa vozila in iščejo orožje. Položaj na otoku Madeiri in na Azorih je nejasen. Manjkajo vse direktne vesti. Oblasti menijo, da vodi revolucijonarno gibanje na otokih ina na Portugalskem tajen odbor, ki s« nahaja v Parizu.
Madrid, 10. aprila. AA. Vfetaja na otoku Madeiri postaja čim dalje bolj resna. Tt* kajšnji politični krogi menijo, da je ta upor znak splošnega revolucijonarnega gibanja. Gete, ki jih je odposlala portugalska vlada minuli teden proti upornikom, so odložile orožje in brzojavile vladi v Lizboni, naj odtpravi diktaturo in obnovi ustavo.
Po poročilih s severne portugalske meje, so revolucionarji na otoku Madeiri v staV ni zvezi z uporniki v severni Portugalski Policija je aretirala zadnje dni veliko osek
Tudi Španija na pragu velikih dogodkov
Volilna borba v polnem razmahu - Republikanci računajo z zmago - Kraljeva rodbina se bo preselila v London
Madrid, 10. aprila, d. V volilni borbi so se pripetili doslej le malenkostni izgredi. Kljub temu obstoja v javnosti precejšnje razburjenje zaradi neprestanih novih vzne« mirljivih vesti. Tako se je razširila vest, da pripravlja letalski majoT Franoo, ki se je vrnil z generalom Dell Liano skrivaj v Španijo, nov revolucijonarni prevrat Na drugi strani se zopet pojavljajo govorice o skorajšnji proglasitvi vojaške diktature in sicer s tako gotovostjo, da se delavska stranka že pripravlja na splošno 6tavko.
Madrid, 10. aprila, s. Po velikem monar« hističnem propagandnem zborovanju so nasprotniki obmetavali monarhiste s kame« k jem. Policija, ki je prihitela v naglici na pomoč, ni mogla sama napraviti reda in je morala pozvati na pomoč civilno gardo. Pri« šlo je do streljanja, dokler nista policija in garda razgnali demonstrantov. Mnogo oseb je bilo ranjenih, še več pa aretiranih.
Madrid, 10. aprila. AA. V boju med stav* kujočimi in pristaši novoustanovljene fa» šistične stranke je prišlo do krvavih spo* padov. Stavkujoči so napadli prostore fa«
šistov, nakar je sledila krvava bitka med obema nasprotnikoma. Eno o6ebo so pri tem ubili, več pa ranili. Demonstranti so streljali z revolverji.
Tudi po drugih mestih Španije }e prSlo ob priliki otvoritve volilne kampanje do resnih spopadov. Več volilnih zborovanj je bilo zaradi nemirov razpuSčenih.
London, 10. aprila, h. »New Cromidec poroča iz Madrida, da se je vlada odločala, da bo podala ostavko, če bi pn občinskih volitvah v nedeljo dobili republikanci ve« čio. V tem primeru bi kralj poveril enemu izmed komstitucionalistov sestavo vlade, nato pa zapustil Španijo in' ostal tako dol« go v tujini, dokler ne bi konstitudonulna narodna skupščina odločila, ali bo Španija proglašena za republiko ali pa ostala mo« narhija. Kakor se je izvedelo, 6e namera« va kraljevska rodbina že v kratkem pre« seliti v London. Republikanci 60 o svoji zmagi prepričani. List »E1 Socialista* piše, da bo bivanje kraljevske rodbine v Angli« ji mnogo daljše kot se splošno misli.
Priprave za kongres evropske kooperacije
V Prag! so se pričela pripravljalna posvetovanja za kongres »Evropske kooperacije«, ki bo maja v Budimpešti
Praga, 10. aprila, d. Danes so se pričela v Pragi posvetovanja odbora Cooperation Europeenne, organizacije, ki je bila osno« vana na podlagi Briandove spomenice, da bi propagirala njegove ideje o Panevropi v posameznih državah. Na praškem posve« tovanju bodo pripravljene resolucije, ki bo« do predložene v odobritev konferenci orne« njene organizacije v Budimpešti od 20. do 28. maja. Na podlagi v Bruslju sprejetega sklepa sta na programu praških posveto« vanj zlasti dve točki, problem agrarne kri« ze in agrarnih kreditov ter problem brez« poselnosti Za izdelavo referatov so bili do* ločeni Anglež Paish. bivši nemški minister Wissel, glavni tajnik kooperacije, nemšk' publicist Heile, bivši poljski ministrski predsednik Grabski in Čehoslovak dr. Dvo« rak. K praškim posvetovanjem so došli de« legati iz Češkoslovaške. Nemčije. Francije •in Jugoslavije. Češkoslovaška sekcija ko« operacije je na svoji seji v torek sklenila, da zavzame češkoslovaška delegacija, ako bo prišlo pri obravnavi programa do raz«
prave o vprašanju avstrijsko«netMŠke carin"
ske unije, rezervirano stališče, ker noče prejudicirati sklepom Društva narodov gle» de na to vprašanje.
Praga, 10. aprila, g. Na popoldanski aeji v Pragi zborujočega Mednarodnega odbora za evropsko sodelovanje, je podal bivši nemški delovni minister dr. WisseJ poročilo o brezposelnosti, pri čemer je postavil zanimive predloge za nemško - francosko sodelovanje. Med drugim je izjavil, da brezposelnost v posameznih evropskih državah ni enakomerna. Dočim ima n. pr. Francija preveč kapitala in premalo delovnih moči, ima Nemčija preveč prebivalcev in premalo kapitala. Zato bi bila logična potreba, da bi ti dve državi, ki se v tem tako odlično izpopolnjujeta, pričeli fim prej politiko smotrenega gospodarskega sodelovanja tn opustili politiko medsebojnega nezaupanja in medsebojne ljubosumnosti. Od tega sodelovanja je bistveno odvisno pobijanje krize in podkrepitev splošne blaginje v Evropa.
Svetovna agrarna konferenca
London, 10. aprila, č. V smislu sklepov rimske žitne konference se bo sestala 18. t. m. v Londonu svetovna konferenca agrarnih držav. Konferenci bo predsedoval kanadski vrhovni komisar Fergusson. Zastopane bodo vse agrane države sveta. Svojo udeležbo so prijavile med drugimi tudi že Zedinjene države, Kanada. Argentina Ln Rusija Podunavske agrarne države bodo zastopane po skupni delegaciji, ker imajo skupne interese in bodo na konferenci tudi skupno nastopale proti ameriškim agrarnim zahtevan. Glavni predmet londonskih posvetovanj bo osnovanje mednarodnega agrarnega odbora, ki naj bi sporazumno uredil izvoz agrarnih pridelkov lz vseh agrarnih držav, da bi se tako na eni strani preprečila medsebojna konkurenca, na drugi strani pa enakomerno razdelila nadjwo j dukcija posameznih držav.
Pred sestankom sveta Društva narodov
Ženeva, 10. aprila. AA Dnevni red 63. zasedanja sveta Društva narodov, ki je bil objavljen danes, vsebuje važne točke. Med drugim so na dnevnem redu angleške m nemške resolucije, ki zahtevajo, naj se pred razorožitveno konferenco objavijo po« datki o oborožitvah. Nemško-avstrijski ca« rinski sporazum ni na dnevnem redu, ker je Anglija predlagala, naj se ta dogovor prouči s pravnega stališča, tozadevna re« solucija pa še ni prispela na tajništvo Dru* štva narodov. Predsedoval bo zasedanju nemški zunanji minister dr. Curtius.
Rusko-nemška gospodarska pogajanja
Berlin, 10. aprila s. Danes »o se pričeli v prostorih tukajšnjega trgovskega zastopstva Sovjetske unije razgovori med gospodarsko delegacijo Sovjetske unije in zastopniki nemških industrijcev.
Važne odločbe istrstva prosvete
i m 11 ki i
Beograd, 10. aprila, p. Ministrstvo pro» rvete je odločilo, da državni konservatorij ne spada pod kompeteoco baoske uprave, temveč direktno pod kompeteraco prosvet* nega ministrstva,
Z drugim odlokom istega ministrstva, to danim v sporazuma z ministrstvom trgovv ne in industrije, so prešle v resor prosvet« nega min istrstva gospodinjske šolo v Ljub* Ijani (Mladika), v Maribora (Vesna), v Zg. Šiški (Krekova šola), v Trbovljah in na J©« senicah. Istočasno je prosvetno ministrstvo -evzelo v svoj resor strokovni učiteljici ero Htrmek m Viktorijo Smvčič.
pri V<
oproščen poštnih pristojbin
Beograd, 10. aprila. A A. Nj. Vel. kra$ je m predlog predsednika mmistmskeg« sveta predpisal m proglasa zakon o oprostitvi taks Sokola kraljevine Jugoslavije. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije in njegove edinice, (župe, društva ln čete) so opro&e« ni plačevanja taks za navadne (nepripore« cene) pisemske pošiljke (pisma, tiskovine, blagovne vzorce in poslovne dopisnice) v medsebojnem o rad nem dopisovanja in v dopisovanju z državnimi in samoupravnimi oblastmi
Poslanik Spafajkovtt prt Brtandn
Pariz, 10. aprila AA. Minister za zunanje zadeve Briand je sprejel danes jugoslovanskega poslanika dr. Miroslava Spalaj-koviča.
Minister Prefca ▼ Mostarjn
Mostar, 10. aprila n. Minister za .....M
no politiko Nikola Prefca, ki je snoči prispel semkaj, si je tekom današnjega dm ogledal razne socialne in zdravstvene ustanove v Mostarju. Jutri bo inspicirai zdravstvene ustanove v raznih drugih krajih. Hercegovine.
Bolezen angleškega kralja
London, 10. aprila a. Kakor poročajo ofi-cileno, se zdravstveno stanje kralja Jtalja stalno boljša.
Predsednik Doomergne t Afriki
Bizerta, 10. aprila a. Eskadra, s katera potuje predsednik francoske republike Doumergue v Tunis, je dospela danes ob 11. semkaj. Sprejeli so jo s streli iz topov. Na obrežju so jo pričakovali vojaški oddelki in velika množica prebivalstva.
Praga čestita novemu čtkašfcetim županu
Praga, 10. aprila h. Praški občinski svet je na današnji seji soglasno sklenil izreči novoizvoljenemu čikaškemu županu Čermak u čestitke rodnega mesta. Razen tega je odposlalo tudi mnogo drugih organizacij Cermaku čestitke k izvolitvi.
Sklicanje avstrijskega parlamenta
Dunaj, 10. aprila č. Narodni svet Je sklican za 15. april. Prva poslovna seja se bo vršila 18. aprila.
Poplave v Grčiji
Atene, 10. aprila AA. Reka Teneios je prestopila bregove m poplavila med drugim tri vasi v okolici Trikale. Gmotna škoda je velika. V Makedoniji so nastale poplave, posebno v okraju Veroie.
Papežev dar rumunskemu kralju
Rim, 10. aprila g. Papež je podaril rumunskemu kralju Karolu svojo miniaturno sliko v srebrnem okvir. Kakor znano, je svoječasno počastil kralj Karol papeža s krasnim umetniškim darilom visoke vrednosti. Odposlanci kralja Karola, ki so prinesli umetnino v Vatikan, so bili razen tega odlikovani z visokimi redi.
Udarec za nemško politiko
Ljubljana, 10. aprila.
Zadeva nemško-avstrijskega carinskega sporazuma je zaradi neprikritega odpora znatnega dela Cvrope ostala vsaj začasno na mrtvi točki. Vendar pa Curtiusov in Schobrov korak m ostal brez posledic, dasi sta si nemška državnika gotovo obetala vse drugačnega uspeha. Ni dvoma, da sta Curtius in Schober hotela kompromitirati francosko zamisel Panevrope ter z dovršenim dejstvom izviti Briandu iz rok prioriteto v prehodu od ideje na nje praktično izvršitev. V odgovor na nemško-avstrijski carinski blok pa so se po prvem osupnenju že začele zbirati mednarodne sile in že razpravljajo o konceptu bloka, ki bi bil daleko bližji Panevropi, obenem pa bi tvoril mogočno protiutež-je nemški tvorbi, ki jo časopisje obeh držav imenuje regionalno pogodbo za dosego Panevrope. Nemška državnika s svojo zasnovo gotovo nista nameravala dati panevropskemu vprašanju tako silne pobude. Okoli Nemčije in Avstrije se je naenkrat pokazalo vse polno držav, ki bi bile pripravljene skleniti s svojimi sosedami enake pogodbe, ki pa odločno odklanjajo vabilo za vstop v germanski blok. Curtius in Schober sta tako proti svoji volji izkazala veliko uslugo evropski misli, dasi so iima pri zasnovi sporazuma lebdele pred očmi le ozke nemške koristi v škodo splošno-evropskim interesom.
Pri vsej tej zadevi je silno zanimivo zadržanje Anglije. Po prvi negotovosti smo čuli, da je Henderson udaril po mizi, ko je čul odločni odgovor Curtiusa, da nemška vlada ne smatra za potrebno predložiti sklenjeni sporazum Ženevi, ki naj bi proučila, v koliko je sporazum v soglasju z mirovnimi pogodbami in z znanim protokolom iz 1. 1922. Kmalu pa je Henderson opustil svoje stališče in pred očmi mu je vstala vse mikavnejša perspektiva arbitra v sporih med državami na evropski kopnini. Anglija zavoljo svojih pretežno kolonijalnih interesov nekako ne spada v evropsko unijo, vendar ji gotovo ni bilo po godu, da bi vodilna vloga v panevropskem gibanju pripadla izključno Franciji. Zato se je Henderson pravočasno spomnil, da je prav za prav že povabil Curtiusa in Brunlnga v Chequers, da bi jima razodel temeljne principe pomorskega razorožit venega pakta s Francijo in Italijo.
Staro povabilo je prišla kakor nalašč ln »Times« so že označile 7. maj kot določeni dan sestanka. Povabljen je bil
seveda tudi Briand, ki pa se je povabilu odrekel z utemeljenim izgovorom, da je sestanek časovno preblizu zasedanjema evropske komisije in Sveta Društva narodov, ki bosta razpravljala o avstro-nemškem carinskem sporazumu. Zato da ne gre postavljati oba pred dovršeno dejstvo. Ta hladilni odgovor, ki so mu francoski listi dali primernega poudarka z ugotovitvijo, da laburistična vlada s svojo naklonjenostjo utrjuje položaj Nemcev v tem vprašanju in poglablja razdaljo med bivšimi zavezniki v svetovni vojni, je imel popoln učinek in nameravani sestanek je bil odlož a najprej na nedoločeni dan koncem meseca maja, kasneje pa določen na dneva od 6. do 8. junija. Zastopnik druge sig-natarne sile protokola iz 1. 1922. dr. Beneš ie na kongresu svoje stranke takisto odkrito izjavil, da stoji Češkoslovaška popolnoma na stališču Briando-vega evropskega načrta in da smatra nemško-avstrijski carinski soorazum za izigravanje velike zamisli francoskega državnika. Zato se dr. Beneš ne bi mogel udeležiti sestanka v Chequersu.
Sestanka v Chequersu zavoljo odločne Briandove odklonitve tedaj ne bo, predno ni o zadevi spregovorila Ženeva. To dejstvo je vsekakor občuten udarec za Curtiusa in Schoberja, ki bi biia gotovo raje o zadevi razpravljala naiprej na Angleškem, da bi si tako za-sigurala varno stališče v Ženevi. Nemška zunanja politika rada deluje z iz-nenadenji. Sporazum o carinski uniji Avstrije in Nemčije je zopet eno takih iznenadenj, kakor jih je svetovna javnost že vajena od voditeljev nemške zunanje politike. S takimi iznenadenji sta obe nemški državi nastopali v vprašanju aneksije Bosne, z nastopom nemške vojne ladje »Pantherja« v Agadiru, osobito pa z ultimatom Srbiji 1. 1914, v času, ko je bil Poincarč na Finskem, načelnik srbskega generalnega štaba pa se je mudil na letovišču v Avstriji. Taka presenečenja niso vedno najboljše sredstvo v dosego namena, pač pa z neminljivo gotovostjo povzročajo silne težkoče v mednarodnem položaju. Tudi Curtius-Schoberjev s^razum je te vrste prijem in dejstvo, da Nemčija in Avstrija o svojem sklepu nista predhodno obvestili interesiranih držav, govori, da sta imeli slabo vest in da to tajno ravnanje ni samo »Schonheitsfebler« sporazuma. kakor bi sedaj hoteli dopovedati svetu nemški listi.
Romunska vladna kriza
Bukarešta, 7. aprila.
Ostavka Mironescove vlade rumunske javnosti ni presenetila! Se prošli mesec je sicer vlada proglasila v skupščini, da si je z novozaključenim inozemskim posojilom ojačrila položaj. Duca s svojimi liberalci, Rratianu z liberalnimi disidenti in maršal Averescu so namreč poprej v en glas zahte> vali, da vlada odstopi, češ da se ji nikoli ne bo posrečilo zaključiti inozemskega po* sojila. Liberalna stranka je na svojem kon* gresu posebno odločno zahtevala demisijo vlade. Resolucije kongresa je predsednik stranke Duca izročil osebno kralju ter na* glašal, da mora vlada preiti v roke libe> ralcev, ki imajo že staro izkustvo v vod« stvu državnih poslov. Slične zahteve je sta« vi! kralju tudi maršal Averescu v imenu svojih pristašev.
Že pred mesecem dni je kralj sprejemal politike raznih strank ter razpravljal ž nji* mi o možnem izhodu iz težkega položaja. Gospodarsko stanje romunskega kmeta in delavca je naravnost obupno. Brezposel« nost raste in v mesta vro kmetske mno« žice. ki na svojih posestvih ne morejo naj« ti dela in zaslužka. Časopisi poročajo dan za dnevom o napadih, ropih in vlomih, kd jih počenjajo po brezposelnosti demorali« zrrani življi, iz severnega dela Besarabije pa javljajo fantastična poročila o delova* nju razbojnika Poliščuka, ki na čelu števil« ne in dobro organizirane tolpe že pol leta vrši primitivno »socijalizacijo«. Njegova četa napada bogatejše posestnike in trgov« ce, plen pa baje deli med siromake.
Ni nikakega dvoma, da težavni gospodar« ski in politični položaj izkoriščajo v svoje temne namene boljševiki, kojih agitatorji podžigajo nejevoljo brezposelnih in povzro« čajo pravo paniko med prebivalstvom. O tej komunistični agitaciji je podrobno po« ročal v parlamentu znani nacijonalist prof. Jorga ter zahteval izredne vladne ukrepe proti rovarjenju sovjetskih agentov.
Kljub škodoželjno pesimističnim napove* dim vse opozicije je vl^da končno le dobila veliko inozemsko posojilo S posebnim za« konom je bilo določeno, da se mora pre« težni del posojila porabiti za sanacijo kmečkih zadrug, za kratkoročna posojila poljedelcem ter za gradnjo cest in železnic. Ta gradnja bi zaposlila na desettdsoče brez« poselnih, po dovršitvi predvidenega želez« niškega in cestnega omrežja pa brez dvo« ma želo dvignila blagostanje širokih na« rodnih mas.
Posojilo ie zato ug"'ed m pozicijo vlade preccj utrdilo, vendar pa opozicija ni vrgla puške v koruzo, temveč po prvem prese« nečenju nadaljevala borbo proti osovraže« ni kmečki vlodi še z veajo srditostjo. Zla« sti je spretno in vehementno izrabljala deistvo, da so pogoji posojila res zelo nepo« volini in da bo denar šele polagoma prihi« jal v državo. Tako se ii je naposled posre« čilo privesti situacijo do tega da ie nanod« no caranistična vlada, ki ima v skupščini šitrmetinsko. v senatu pa dvetTetiin.sko večino, morala koncem k.oncev podati ostavko. Oooziciia ie sicer maloštevilna, to« da liberalci, niiihovi disidenti in pristaši Averescove stranke predstavljajo^ ravno najbolje situirane kroge, denarne m indu« striiske mogotce in imaro vrh tega notom svojega časopisja velik vpliv na javnost.
Seveda ie iasno. dn ir>oz;cnie niso vodili v ni en i borb5 le sftvmi srosoodarsk! rrto-jn^riti temveč v veWci mer? fndf osehno stražarski. Omnziciii v FimmmU ni dobro in kar je slavno ru*™mski onozicrloJirald n?so navajeni, da bi bili tako dolgo v opo-
ziciji. ker so se vlade v Rumuniji navadno hitreje menjavale. Znano je, da dobi v Rumuniji ori volitvah večino vedno ona stranka, ki je na vladi. V tem je nada opozicije. v tem je moč krone, a v tem je tudi Damoklejev meč za vsakokratno vlado torej sedaj tudi za ca rani stično. Zato v Rumuniji nobena opozicija ni brezpomembna, pa naj bo po številu poslancev še tako majhna, samo če ima upanje. d<a dobi kdaj volilno vlado.
Na te okoliščine računajo kralj ln oni krogi, ki so ž njim mnenja, da Rumunija neobhodno potrebuje nekakega političnega premirja in močne vlade, sestavljene iz vodilnih politikov vseh strank. Vsi ti krogi in 7. njimi vsa javnost, v kolikor se zanima za politiko, so zato uverjeni, da bodo tudi narodni caranisti kljub svoji ogromni premoči v parlamentu raje pristali na to, da delijo državno oblast z drugimi strankami, kakor pa da bi riskirali volitve, ki bi jih vodila kaka druga stranka. V Bukarešti nihče ne dvomi, da bo misija londonskega poslanika Titulesca, ki je dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade, v polni meri uspela.
Skrivnostna navodila
Obratovanje v slovenskih premogovnikih
Beograd, 10. aprila p Kakor je izvedel vaš dopisnik iz dobro poučenega vira bo v revirjih Trboveljske premogokopne družbe v kratkem zopet obnovljen obrat v polnem obsegu. V prometnem ministrstvu so že Izvršene vse priprave za sklenitev večjih naročil trboveljskega premoga za državne železnice. Vlada je upoštevala socialne prilke rudarjev v slovenskih revirjih ter je sklenila zasigurati s primernimi naročili kolikor mogoče normalno obratovanje rudnikov, tako da v bodoče zaradi pomanjkanja naročil ne bo več treba krajšati delovnega časa in ustavljati obratovanja Zato se lahko sigurno računa, da bodo v Trbovljah ln ostalih revirjih TPD t kratkem nastopile zopet normalne prilike ter da bo polno zaposleno vse delavstvo.
- ^nttfcVfc
Danes velika premiera! Predstave ob 4., 7. in 9. uri
vpafsijajnejši
film ski pp&Kjdu.
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 18. ure! Krasen dopolnilni spored!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Ljubljanske gimnazijke v Pragi
Pozdravni večer praških koleginj Počastitev dr. Ivana Laha — Dijakinje se jutri vrnejo v Ljubljano
Praznovanje v Beogradu
Beograd, 10. aprila, t. Prestolnica je bila danes že popolnoma v znaku pravoslavnih velikonočnih praznikov. Veliki petek slave pravoslavni enako svečano, kakor velikonočno nedeljo. Zato je počivalo danes delo tudi v državnih uradih, a trgovine so bile ves dan zaprte. Tudi v gledališčih in kine* matografih ni bilo nobenih predstav. Pocn vala je tudi borza.
Pogreb novinarja Cihlara
Zagreb, 10. aprila, n. Danes popoldne se je ob veliki udeležbi pokojnikovih stanov« skih tovarišev, literatov in drugega odlič* nega občinstva vršil pogreb dr. Cihlar* Nehajeva Navzoči so bili zastopniki Jugo* slovenske akademije, univerze, narodnega gledališča. Matice Hrvatske, Novinarskega udruženja itd. Na grobu so govorili za Ma* tico Hrvatsko dr. Hanžekovič, za novinarje Gjuro Vilovič, za narodno gledališče pa di« rektor Bach in igralec Josip Pavič. Vsi go* vorniki so poudarjali pokojnikove vrline m njegove zasluge za hrvatsko književnost in umetnost.
IZ
Budimpešta, 10. aprila, a Že nekaj časa
poslušajo madžarski naročniki radia v pop nih nočnih urah sporočila, v katerih daje neznan napovedovalec v tajnih izrazih, kratkih izjavah in številkah razna navodila Tako čuje med drugim: Sodrug št. 25 ima nalog, naj izvede št. 340. Vsi znaki kažejo, da gre za oddajanje moskovske komin* terne.
Nazadovanje porodov v Nemčiji
Berlin, 10. aprila Direktor statističnega urada dr. Burgdorfer objavlja v »Deutsche allgemeine Zeitung« zanimive podatke o na* zadovanju porodov v Nemčiji, Na podlagi statistike dokazuje, da zaostajajo porodi v primeru z umrljivostjo za celih 12%. Za normalni porast nemškega naroda bi moral vsak zakonski par imeti 3.4 otroke, v res« niči pa jih pride na vsak zakonski par sa* mo 2.9. Če se bo sistem dveh otrok, ki se vedno bolj uvaja tudi v Nemčiji, obdržal še naprej, bo nemški narod v 300 letih po* polnoma izirmrl. Končno priporoča dr. Burgdorfer uvedbo posebnih nagrad, davč* nih olajšav in drugih ugodnosti za starše s številnimi otroci.
Nov francoski drobiž
Pariz, 10. aprila Uradni list objavlja zakon, s katerim se pooblašča finančni minister za izdajo aluminijastih novcev po 2. 1 in 0.50 franka v skupnem znesku 150 milijonov in za izdajo niklastega drobiža v skupnem znesku 150 milijonov frankov.
Rekord ameriške letalke
Newyork. 10. aprila č. 22-letna amerlSka letalka Elinor Smith, ki je že večkrat poskušala doseči svetovni višinski rekord, je končno dosegla svoj zaželjenl ellj. Dosegla je višino 9.750 m in s tem prekosila dosedanji rekord. Detela je nad Newyorkom in je srečno pristala na letališču Rosse-weltfleld. Pred dvema tednoma se Je njen poizkus ponesrečil. V višini 8000 m se Je onesvestila ter začela naglo padati. K sreči je prišla še pravočasno k zavesti in je v višini 3000 m zopet obvladala letalo ter srečno pristala
Praga, 10. aprila, h. Snoči je priredila praška dekliška gimnazija Krasnoborska na čast maturantkam ljubljanskega liceja v hotelu Beranek pozdravni večer, ki je bil obenem slavnostni večer profesorja dr. Ivana Laha, ki bo letos dopolnil 50. leto. Bazen številnih dijakinj osmega letnika češke gimnazije so se udeležili slavnosti zastopnika jugoslovenskega poslaništva dr. Prohaska in dr. Pretnar, zastopniki Češkoslovaško - jugoslovenske lige, ministerijal-ni svetnik Beringer, bivši ljubljanski eene-ralni konzul dr. Beneš, soproga prof. Murka in številni znanci profesorja dr. Laha. Ravnatelj gimnazije Krasnohorske, znani geograf dr. Machat, je v svojem govoru omenil prisrčen sprejem v Jugoslaviji ob priliki kongresa slovanskih geografov tn
posebno pohvalil prisrčen sprejem, ki so ga bili deležni udeleženci po slovenskih mestih, zlasti v Ljubljani. Razen njega je pozdravil dr. Ivana Laha urednik J. K. Ptrakaty. ki mu je izročil kot časten dar Češkoslovaško jugoslovenske lige krasen album mesta Prage. Prof. dr. Lah se je gi-njen zahvalil za čast in darilo id omenjal v svojem govoru lepe spomine na svoje bivanje v Pragi med vojno Ljubljanske dijakinje 90 nato recitirale nekaj pesmi iz jugoslovenske literature. Davi so izletnice odpotovale v Brno. odkoder se bodo preko Dunaja v nedeljo vrnile domov Na kolodvoru so se k prisrčnemu slovesu zbrali številni prijatelji Jugoslovenov, člani Češkoslovaško - jugoslovenske lige in mnogo drugega občinstva.
Maščevanje razočaranega komunista
Razprava proti bivšemu komunistu Polanskemu, Id je hotel razstreliti
sovjetsko poslaništvo v Varšavi
Varšava, 10. aprila d. Pred tukajšnjim
Rušenje zakladne bolnice v Zagrebu
Zagreb, 10. aprila n. Stavbenik Dragutln Peška, ki Je prevzel rušenje stare zakladne bolnice na Jelačičevem trgu in postal tako najpopularnejša oseba v Zagrebu, je v pogovoru z novinarji taajvil, da se je pri kalkulaciji precej uštel. Mislil Je, da bo v stavbi vsaj 2 milijona uporabne opeke, v resnici pa je je bilo samo 1.3 milijona Staro opeko Je prodal po 325 Din za 1000 komadov, dočim stane nova 650 do 670 dinarjev. Vsa dela morajo biti končana do 15. aprila, zaradi česar se sedaj dela noč in dan. Ko bo odpeljan zadnji kup kamenja in izravnan ves prostor, bo priredil ni Je-lačičevem trgu veliko ljudsko veselico, da se na ta način proslavi zgodovinski dogodek, ko Je staroslaivni Jelačičev trg spremenil svoje lice.
Ljudsko štetje v Zagrebu
Zagreb, 10 aprila n. šef mestnega statističnega urada je Izjavil novinarjem, da rezultat ljudskega štetja v Zagrebu še ni znan. Razdeljenih je bilo vsega 220.000 po-pisnic, vendar pa še ni znano, ali so se vse uporabile. Izkazalo se je, da so posamezni rajoni mnogo bolj obljudeni kakor pa se je domnevalo pri pripravah. Vsekakor pa je jasno, da je prebivalstvo Zagreba od zadnjega ljudskega štetja znatno narastlo.
Poslovilni večer policijskega komisarja Zetkoviča v Zagrebu
Zagreb, 10. aprila n. Snoči je priredilo uredništvo zagrebške policije poslovilni večer policijskemu komisarju Ivanu Zet-koviču, ki je .kakor že javljeno, imenovan za vodstvo predstojništva mestne policije v Mariboru. G. Zetkovič je služil v Zagrebu nad 8 let.
Hajduk se vrne sredi maja
Split, 10. aprila n. Splitski Hajduk, ki se mudi na turneji po Ameriki, se bo vrnil okrog 15. maja v Split, ker mora 31. maja odigrati tekmo za državno prvenstvo. V nedeljo bo Hajduk igral v Buenos Airesu. v sredo v Rosario de Santa Fe. 19. aprila pa v Motevideu in zadnjo tekmo pa 26. aprila v Rio de Janeiro.
okrožnim sodiščem »e je včeraj pričela »enaacijonalna razprava proti bivšemu so-vjetsko-ruskeimu državljanu Ivanu Polanskemu, ki Je obtožen, da Je pripravljal bombni atentat na sovjetsko poslaništvo v Varšavi. K razpravi so došli kot opazovalci mnogoštevilni zastopniki inozemskih poslaništev t Varšavi ter veliko število novinarjev 1 z Poljske ln tudi iz inozemstva, zlasti Iz Rusije.
Obtožnica dolžl Polanskega, da Je lani 19. aprila nastavil t peči ruskega poslaništva peklenski stroj, do katerega Je napeljal tudi električno žioo. Ker so peklenski stroj slučajno odkrili, je bil atentat še pravočasno preprečen. V preiskavi so iz&ledlll kot krivca Polanskega. kl Je takoj po odkritju nameravanega antetata pobegnil v Jugoslavijo, kjer Je bil meseca Julija aretiran v Ljubljani ter nato izročen od jugoslovenske policije poljskim sodnim obla-
stem.
Obtoženec Je priznal, da Je xa»noval
atentat, vendar pa taji, da bi imel sokrivce. Izjavlja, da se ne čuti krivega Po svetovni vojni je postal prepričan komunist ter je bil zaradi svojega komunističnega delovanja večkrat kaznovan t Avstriji, na Madžarskem, t Jugoslaviji ln Rumuniji. odkoder je bM povsod tudi Izgnan L. 1923 je bil nekaj mesecev funkcijonar ruskega poslaništva na Dunaju ter je menjaje vršil posle gospodarskega to tiskovnega referenta, končno pa voJaSkega atašeja. Ob koncu novembra 1. 1923 Je bfl * več dragimi komunisti poslan v Rusijo, kjer pa so ga razmere tako razočarale, da Je 1. 1924 sklenil započeti propasando za borbo proti komunizmu. O preprečenem bombnem atentatu Izjavlja, da ni hnel namena koera nsmrtlti, temveč Je hotel samo vprlsoriti demonstracijo proti ruskemu poslaništvu t Varšavi.
Pred malim in velikim senatom
Dve razpravi, poučni za
Ljubljana, 10. aprila Na deželnem sodišču t»ta dane«, fungirak mali in letos prvič tudi veliki senat Obe« ma je predsedoval s. o. s. g. Anton Mladič.
Zanemarjanje roditeljskih dolžnosti. Ob 9. dopoldne se je pričela pred malim senatom razprava proti kov-icu Jakobu Bratunu in njegovi sestnčni Frančiški, ki imata skupno gospodinjstvo. Jakob je sred« nje velik, toda ne kovaško robusten, mar« več prav ponižen mož. Obtoženka pa je nizko in deformirano ženišče. Bila sta ob« toženi zločinstva zoper življenje in zdrav, je (§ 176 k. z.). O Bratunovi zadevi so lista svoječasno obširneje poročali, zlasti kako so orožniki iz Litije v hlevu male Bratu, nove domačije v Besnici našli otroka Francko in Anico popolnoma zanemarjena in premražena.
Razprava je v vsej goloti odkrila deso* latne razmere, ki še vladajo na deželi v družabno moralnem, higijenskem in gospo, darskem pogledu. Obtoženca sta priznala, da sta spravila triletno Francko prenočevat v mali hlev. ker sta mislila, da je tam top. lejše in ker je bil otrok zelo onesnažen. Otrok ie spal 14 dni januarja v malem za. boju. Starejša Anica pa je morala sestrico cediti in umivati. Zaslišane priče niso v bistvu mogle striktno navesti konkretnih dejstev o mučenju obeh otročičkpv.
Državni tožrtelj dr Fellacher je vztrajal na obtožnica. Zagovornik dr. J^nže Novak je v daljšem govoru osvetlil žalostne zdrav« stvene in socijalne razmere na kmetih. V zadnjih petdesetih letih smo napravili ure« jenn in udobna poslooi« za krave in t>t*. šičke. Za tp smo dobivali celo nagrade. Za dobra stanovanja otrok n;smo skrbeli. De« n ie bila poriniena v hleve med krive. Skrbel' smo za dobro plemensko živino, a za higijeno dece nismo storili nič. Kmetu
roditelje in politik an te
so dopovedah, kako je treba skrbeti n
plemensko živino. « niso ga učib rasnohi* gijenske vzgoje narodovega naraščaja. Po* st ivljamo se z odlikovano živino, a zane* marjamo vzgojo mladine. Zadnji čas gre hvala Bogu na boljše.
Jakob in Frančiška Bratun »t« bila obsojena na 10 dni strogega zapora zaradi za« nemarjanja (kršitve) roditeljske dolžnosti, ne pa zaradi zločinstva zoper itvljmje in zdravje (mučenje dece).
Ta 6odba. sicer mila bodi v svarilo vsem roditeljem, ki zanemarjajo deco. Paragraf določa kazen celo do 5 let strogega zapora.
Pred velikim senatom oproščen.
Veliki senat je bil od državnega sodišča v Beogradu delegiran, da razpravlja o /lo* činstvu po § 1 točka 1, zakona o zaS&ifi favne varnosti in reda v državi, po katerem je določena celo smrtna kazen.
Ljubljančan Ivan D., ki je rezervni ofl* eir, je 2. marca popoldne prišel v čakalnico nekega zobozdravnika v Mosrtah. kjer je bilo že več pacijentov Razgovor se je naj. prej sukal okoli zobovia, a se je prenesel na vojno. D., ki je prrcei nervozen, je po« segel v razgovor in zrekel nepremišljene besede, ki so jih tolmačili za ustno komu« nistično ali boliševiško prrmagando. Neki v čakalnici navzoči mlaiši človek Je o tem obvestil moščanisko stražnico, ki re Tvana D kar iz čakalnice odvedla v policijski za. por.
Po daljši ramravi je bfl D. danes po«
po'noma oproščen. Predsednik ie v razlo* gih navedel, da obtoženec ni imel namena delati komunistične r»ronagande, da )e bil doslei politično popol-noma ratieslfhr in Ha fe bila T>ri n'em irvršena hišna TvreinVsva brezusrtešna. Previdnost v različnih deha* tah in nome^kih pa je vsakomur in vseka* kor priporočljiva
Za priključitev k Železnikom
Selca, v aprilu.
V	prijazni Selški dolini so v zadnjem času, odkar je glavar sreske izpostave g. dr. Levičnik posečal občinske odbore, nastala prav različna mnenja glede pregrupacije občin.
Trg Železniki tvori središče obeh sosed« nih občin Selc in Sorice ter že po naravni legi kakor tudi po gospodarskih in kultur« nih zvezah veže sosednje vasi: Skovine, Smolievo, Ojstri vrh, Martinjvrh, Češnji* co. Rudno, Draboslovco, Podlonk in Pr« tovč. Večina preudarnih in trezno mislc* čih prebivalcev teh vasi želi, da bi se pri pregrupaciji občin priklopili k trgu Želez« niki v občino in faro. s katerim imajo v vsakem pogledu pač najtesnejše zveze in slednjič so Železniki kot središče v vsakem pogledu usposobljeni zadostiti vs«-m potre* bam skupne občine. V sedanji občini Z©, lezniki so: 4razredna narodna šola. pošta, brzojav, telefon, orožniška stanica. zdrav« nik, oddelek finančne kontrole, hranilnica in posojilnica, različne drugi zaaruge. tir* govlne. rokodelci. V trgu stoji Sokolski dom. Katoliški dom in obstojajo razna društva. Obe veliki cerkvi poseca vsa oko* lica. Občina sama ima poleg šole še dvoje posestev. Iz nepremičnin, ki jih trg Želez« niki poseduje, se da sklepati, da je občin* sko gospodarstvo nezadolženo, zato bodo v bližnji priložnosti pričeli z gradnjo več« razrednega šolskega poslopja v potrebni velikosti že glede na sosednje vasi. Z vsem tem bo dana prilika, da vasi v polni meri izkoristijo ugodnosti, ako se nriklopijo v občinsko zvezo k trgu Železniki.
V	selški občini je neka i »boljših« ljudi, ki iz različnih namenov širiio vesti v jav» nost. da *e okoliške v*si prot'vi jo priklo« pitvi k Železnikom. Toda spričo navede* nih dejstev se pač njihovi zasebni argu« menti ne bodo mogli upoštevati V občini Žc'ezniki se bo priklooitev sosednih vsekakor z radostio pozdravMa in se je nadejati, di bo obl«*tvo v noln' meri upo* število, da Železniki nopnl-nomn ustreza io mm en vati i r>regrur»TMi r.v.*"n rn Ha se bo
delovalo zgolj za splošni blagor
Posestnik.
Pri živem telesu zgorel
Brod ob Savi, 10. Aprila, n. V Radovano* vičevi lekarni v Bos. Brodu se je pripetila včeraj popoldne nenavadna nesreča 191etni laborant Bogdan Babič je sestavljal neko zdravilo, pri čemer je potreboval tudi kafro in špirit. Po neprevidnosti Je postavil posodo na peč. Pri tem je zadel ob želez* no ogrodje in se je dno steklenice razbilo. V hipu se je vnela vsa količina špirita in plameni so objeli tudi Babica. S krikom in vikom je planil kar skozi okno na ulico, kjer je baš v tem času bila živahna prome« nada. Ko so ljudje zagledali živo bakljo, je nastala pravcata panika in v prvem hi« pu nihče ni prišel na pomoč ponesrečenemu fantu, ki se je valjal po tleh in kričal v groznih bolečinah. Šele čez par minut je nekdo prinesel par starih vreč in so ogenj za* dušili. Na fantu je zgorela vsa obleka m je bilo vse telo ena sama oneklina. Nesrečneža so takoj prepeljali v bolnico, vendar pa zdravniki nimajo nikakega upanja, da bi ga bilo mogoče ohraniti pri življenju.
ffmelj^ki trg
žatee, 10. aprila h. (Tedensko poročilo. V Položaj na hmeljskem trgu miren te ne-izpremenien. Cene od 250 do 400 Kč. Do petka je bilo v Zatcu žigosanih 161.000 stotov po 50 kg žateškega hmelja lanske letine.
Vremenska nanoved
ZasrebSka vremenska napoved ra danes:
Pretežno lahno oblačno, stalno in tnj>'ei3e vreme. Oblačnost spremenljiva. — Siftiad-ja včeraišnjeea dne: V centralnem delu kontinenta ie še vedno anticiklon. Sredozemska depresija se umika proti vzhodu m ie zato pritisk na južnem morju narasel. Jadranski minimum je oslabeL burja te prenehala. Z Atlantika prihaja velika ba-rometerska depresija, ki bo v prihodnjih dneh povzročila porast temperature » «iž-ni Evropi Pritisk ie padel samo lokalno v zapadni Hrvatski, v ostalih pokrajinah pa ie narasel za 0.1 do 7.5 mm-
Dunajska vremenska rapovpd ra soboto: OHnfno. sem in tja padavine. Pozneje zopet hladno.
Naši kraji in l|nd|e
Abiturljentke ljubljanske ženske realne gimnazije s prof. dr. Lahom ln prof. dr. Karlinom so v Pragi v sredo položile k spomeniku pesnika Karla H. Micke na Petčinu krasen šopek cvetlic, da počastijo spomin slavnega mladega avtorja »Majaš.
Zopet obup v rudniških revirjih
Za praznike je rudarjem zasijalo nekaj nade na bolje, sedaj pa so zopet
bedni in povrh še brez nade
Trbovlje, 10. aprila. | strašno krizo svojega delavstva tndi na ta
KoS -m vplitfiTinM -način če hi velike zaloge svoiega oremoga
Po vesteh, ki so prišle baš za velikonočne praznike in so bile precej ugodne, je vladalo med delavstvom optimistično raz« položen je. To ugodje pa je začelo te dni ropet pojemati zaradi ponovnih prazno* vanj. Za praznike se je praznovalo 5 dni, sedaj po praznikih pa zopet 2 dni in kakor je videti tudi prihodnji teden ne bo boljše in se bo najbrž delalo samo dva dni.
Pogajanja med prometnim ministrstvom in TPD v Beogradu še niso zaključena. Delavci pričakujejo izid teh pogajanj z naj« večjo napetostjo, kajti od njih je odvisna njihova usoda. Če se ne bodo zvišala naro* čila pri rudnikih TPD bo rudarjem od« vzeta vsaka nada na še tako skromno bo» do5nost m niti tega ne vedo, kje bi lahko našli zaslužek. Vsa naročila premoga od državnih železnic so za ta mesec še izosta« la. Tik pred prazniki je prišla sicer vesela vest, da so tekoča in celo zvišana naročila zagotovljena in da se bo med tem časom porabila zaloga, ki se je doslej nakupičila. Naročil pa še vedno ni in rudarski zaupniki dobivajo od strani TPD še vedno lakonič« re odgovore, da dmžba nima drugih na* ročnikov, kakor privatne stranke, ki odje» majo le drobni premog in da se lahko obratuje le toliko, kolikor zahtevajo ta na« ročila. Rudarske strokovne organizacije so* glašajo v tem, da bi TPD lahko preprečila
način, če bi velike zaloge svojega premoga predelala v koks in bencin, kar delajo tudi drugi veliki rudniki. Vsi obrati so tehnič« no izpopolnjeni za veliko večjo produkcijo ob zmanjšanju delovnih moči.
Kdor je mogel, je itak že davno odšel ta rova ter se vrnil zopet nazaj na kmete, od koder so prišli njegovi starši ali pa celo dedje in pradedje, ali pa se je izselil v tu« jino. Oni, ki prenašajo sedanjo strašnoJcri» zo, nimajo brez pomoči države in splošno« sti prav nobenega izhoda za rešitev. V naj« večji meri so ogrožena življenja rudarjev in njihovih družin.
V obupmi krizi na so še pri tej mini« malni zaposlitvi stvari, ki vzbujajo veliko nezadovoljstvo. To je predvsem neenaka razdelitev dela pri boljših akordnih poslih Delavci, ki so v dobrih številkah, zaslužijo polovico več kakor drugi, poleg tega pa tudi manj praznujejo. Na teh dobrih me« stih naj bi se vrstili vsi rudarji, da ne bi bilo razlike in zavidanja pri zaslužku.
Ko so se rudarji nekdaj pogajali za zvišanje mezd, niso njihove težnje nikdar na« šle pravega odmeva v širši javnosti, ki je mezdne boje v svoji komodnosti ssploh me« tala v en koš. Današnjo rudarsko krizo pa bridko čutijo in razumevajo vsi sloji, po« sebno še obrtniki.
Tnristovski premet v obmejnih pasovih
Navodila osrednjega odbora SPD vsem planinarjem
Ljubljana, 10. aprila.
Slovensko planinsko društvo, Osrednji odbor t Ljubljani, razglaša. V nettunskih konvencijah med Jugoslavijo in Italijo iz« vedeni sporazum o turisto/skem prometu r obmejnih pasovih prehaja zdaj končno v oživotvorjenje. Obojestranska planinska društva, katerih člani bodo uživali ugodno« sti v smislu navedenega sporazuma, so že dobila podrobne instrukcije, kako spraviti v red m sklad turistovsko ž:vlienje v pred« memem obmejnem pogorju. Kratko pove« dano: naši turisti bodo sme'j prehajati me» io med našo kraljevino in Italijo tako, da bodo med dragim popolnoma dostopni Mangrt z mangrtsko kočo, konec Koritnice, Ozebnik, Jalovec, Mojstrovka, Prisojnik, Rjrzor in Triglav z južnih (italijanskih) strani, nadalje Kaniavec in od tamkaj ves greben do Črne prsti s sestopi na želez« niški postaji v Hudojužno in Podbrdo.
Natančna navodila in podrobne informa« erje je dal Osrednji pdbor SPD natisniti
in jih bo dobil na željo vsak član proti pla«
čilu režijskih stroškov. Po navodilih pristoo« nih oblastev so izšle posebne tiskovine, kjer bo treba za vsakega člana posebej, ki reflektiTa na dotično obmejno karto, izpol« niti podatke in osebni popis. Navedene vloge pojdejo nato v podpis najprej k naše« mu pristojnemu oblastvu, nato pa na kom* petentno politično oblastvo v Italiji, ki bo vsako obmejno karto posebej vidiralo.
Da se bodo poslale oblastvom zadevne popisne pole skupaj, poziva psrednji odbor SPD svoje člane, ki želijo dobiti izkazni« co za obmejni turistovski promet, da se zglasijo v društveni pisarni do 25. t. m. Kas« nejše prijave bodo mogle priti na vrsto morda šele takp pozno, da obmejne karte ne bodo vrnjene pravočasno, to je do za« četka turistovske sezone.
Ob priliki popisa v društveni pisarni bo plačal vsak član 10 Din za tiskovine in ma« nipulacijske stroške. Položiti bo moral po eno svojo sliko.
vsej Beli Krajini. Pregnali »o okrog 40 zveri, vendar pa so mogli le eno obstreliti. Pogon, ki bo boljše organiziran kakor prvi, •e ponovi čez štirinajst dni.
V	Gradacu pri Črnomlju je posestnik Baje pustil svoje motorno kolo pre<J hišo. Posestnikov sin L B. se je vtihotapil na kolo in slučajno spravil motor v tek z naj* večjo brzino. Ker ni znal voziti, se je za* letel z vso silo v jarek in se hudo posko* doval. Kolo je popolnoma razbito.
V	Planini pri Črnomlju že od božiča ni Šolskega pouka. Ljudstvo se čudi, da se ne dobi nadomestila za prejšnjega učitelja. Tamošnji otroci govore le nemško.
Železolivarna, ki jo je kupil iz Doltarje* ve zapuščine g. Alfonz Lackner, bo začela te dni zopet obratovati. Želimo, da bi se obrat kmalu razširil, kar bi dalo domači* nom možnost zaslužka.
Film o raku
Ves hlev goveje živine zastrupljen
Nenavadna nesreča aH zločin pri posestniku Kranjčan«
Sv. Križ pri Litiji, 10. aprila.
V vs-ej okolici se je raznesla žalostna no* ▼fea, da so znanemu posestniku Kranjčanu zastrupili živino, vsega skupaj 8 glav. ^— Kranjčan, ki se piše Perko, je premožen kmet na Cerknem, naselju med Sv. Križem in Primskovim, ki je znana romarska po* staja na Dolenjskem. Prišel je zjutraj v hlev, da uredi vse potrebno. Mučno ga je presenetil pogled na živino, ki je skoro vsa ležala nepremično in mirno na tleh, le ena žival se je še vsa v bolečinah zvijala in pa majhen teliček se je kakor omoten vrtel okrog jasli.
Ves v strahu je stekel Kranjčan po domače, da so hiteli skupno reševat zvijajo-čo se kravo. Trudoma so jo spravili iz hleva, ko pa so jo povlekli na plan, je žival še nekajkrat težko in globoko zasopla, pa je že bilo tudi po njej... EdmO telička so še srečno privlekli iz hleva in morda se jim bo posrečilo rešiti vsaj zadnji pre* ostanek prej tako lepo napolnjenega hleva.
Grozen je udarec, ki je zadel Kranjčano-▼e. Kar čez noč so jim poginili voli, krave Cena je bila breja) m tudi bik-plemenjak. P?ač družine se je čul daleč na okoli. Ob splošni gospodarski krizi je taka izguba premoženja naravnost usodna ia nenado* mestljiva.
Pa je svetoval preudaren sosed: *Pofcfi»
čimo iz Litije živinozdrarvnika, ta nam bo že povedal, zakaj je živina poginila«...
Pijančevanje
Od te grozne strasti zamorete zanesljivo odvrniti pijanca z AVTNALOM, preparatom berlinskega lekarnarja Franka. AVINAL lahko daste pijancu, ne da bi on o tem kaj vedel. Jamčimo, da je sredstvo neškodljivo. S pomočjo AVINALA so rešili v naši državi že par stotin oseb, 1 zavojček zadostuje za uspeh. Cena Din 237 s poštnino.	4617
Glavni depo: Lekarna Mr. ROŽMANA, Beograd, Terazlje 5
Seveda so Kranjčanovi ubogali in * vororn poslali domačega fanta v Litijo po veterinarja dr. Vebleta, ki zdaj vestno preisku-je čudno nesrečo in vse z napetostjo pri« čakuje njegove ugotovitve. O nesreči se* veda krožijo različne govorice. Eni meni« jo, da je morda vmes zločinska roka, ki se je hotela na krut način znesti nad Perko* vimi. Spravljajo celo v zvezo dogodek, ki se je primeril nedavno pri Sv. Križu, kjer je zločinec podtaknil požar v Vidmarjevi trgovini in gostilni in napravil nad 100.000 Din škode. Nekateri pa menijo, da se je moreta živina zastrupila zaradi sopare, ki je hlapela iz kotla za živinsko kuho. V bli* žim hieva, v predveži, ima namreč Kranj« čf-n nameščen kotel, kjer so prejšnji večer parih govejo pičo in so iz kotla uhajali razni plini. Kranjčan, ves od tuge skrušen, pa meni, da kotel ni nikakor kriv nezgode, saj so že večkrat prej še močneje kuhali in parili v kotlu, pa ni bilo čutiti na živini nikake spremembe. »Ne dvomim,« pravi gospodar, »da mi je bilo to nalašč storje« no, ko je dandanes na svetu toliko hudo* bije .. .*
Iz življenja v Beli Krajini
Črnomelj, 10. aprila
Včeraj se je vršil pogreb nenadno pre* miniiega uradnika Mestne hranilnice gospo« da Franca Zajca Pokojnik, ki je nastopil službo pred pol letom, se je v kratkem ča* su zelo priljubil, kar je pričal njegov po« greb. Bil je dober in vesten uradnik in je napel vse sile, da bi spravil v red pošlo* vanje Mestne hranilnice, kar je tudi izve« del. Poznali smo ga kot vnetega Sokola, dobrega družabnika, pevca in igralca dile» tanta. Žal ga je neizprosna smrt prehitro ugrabila iz naših vrst. Dopoldne še zdrav in vesel je popoldne izdihnil svojo blago dušo. Zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka. Pogreba so se udeležili številni me« ščani, uradništvo, deputacija Sokola in mestna godba. Prepeljali so pokojnika v Ljubljano. Naj v miru podiva v domači rodni zemlji!
Na velikonočni ponedeljek se je vršil or» ganiziran velik pogon na divje prešiče po
Ljubljana, 10. aprila.
Po vzgledu drugih kulturnih držav usta« navijamo tudi mi društva, ki jim je nalo. ga proučevanje nevarne bolezni in zbiranje sredstev, ki omogoono uspešno borbo proti rakastim boleznim. Pripravljalni odbor Ju« goslovenskega društva za proučavanje in zatiranje raka. pododbor Ljubljana, pred« vaja te dni film o raku in so vsi 6trokov« njaki, ki so pred kratkim videli film v Ljubljani, v tem edini, da so takšni filmski pripomočki uspešno sredstvo v boju zoper raka.	_
Tudi za lafika bo nazorno in razumljivo, kar nam pripoveduje film o porastu raka« stih bolezni v nekaterih državah. Zelo za« nimiva so izvajanja, kako se pričenja in razvija ta zavratna bolezen. Širše poglavje se bavi z metodami, kako zanesljivo ugo« tavliamo že v kratkem času bolezen, puHi* ka dobi lep pogled v laboratorijske diag* nostične metode, vidijo se skrajšane ope-racije dveh primerov, predvaja se obseva« nje bo'ezni z rontgenskimi žarki in konč« no tudi z radijem. Na koncu sledi io nasveti in opozorila javnosti, kdaj in zakaj seje treba zglasiti pri zdravniku, čim se javijo sumljivi znaki začetnega raka.
Da bo film širšim krogom dostopen, »e bo predvajal to soboto ob 18. in v nedeloo ob pol 11. v kinu Dvor. Vstopnina je 2, 4 in 6 Din. Prizore filma razlaga zdravnik.
Nova kresniška apnenica že puha
Kresnice, v april«.
Ko so začeli tik kresniške postaje ob sav« ski strugi postavljati leseno ogrodje za stolpovje, so si železniški potniki tolmačili zanimiv prizor na vse načine. Kaj neki bo
nastalo iz te stavbe? Pa je menil ta ali oni vseznalec nasproti strmečim sopotnikom: »I, kaj ne veste? Tu bo novo savsko kopališče, tisti visoki oder p« bo služil ko« palcem za skoke v Siavo«...
Zdaj je nova gradba dokončana te je podjetje vsej okolici v okras ki ponos. Impozanten pogled nudi stavba železniškim potnikom že od daleč. Najbolj mogočen je pogled na visoko kipeči dimnik, na odre in žičnico, če se bližaš Verneku s hotiške
strani.

i eij**,<f
Kresniško apnenioo je zgradil znani
savski veleindustrijec g. Gvido Bivola i* Zagorja, lastnik mnogih apnenic. Kresni« ška je ena najbolj modernih, dovažajo za« njo materijal iz gričev na levem savskem bregu, od koder je speljana moderna ži<5« niča, ki se spenja nad Vernekom, kjer ima tik Cerarjeve domačije obrambne mostove preko ceste, od tamkaj pa drče z izbranim apnencem naloženi zračni ptiči preko reke Save, naravnost na visoki leseni hodnik tik apnenice, od koder jih avtomatično stresa* jo v peči Ves obrat je urejen skrajno ra« cijonalno in so upoštevane vse novejše pri« dobitve v tej stroki.
Apnenec iz Birolovih jam ni samo taboren za žganje apna, ampak je izredno trd tudi za posip. Nova apnenica je prinesla v mirne Kresnice izdaten kos kruha, ljud-stvo pa želi, da prično kaj kmalu udarjati lopate za novo, prepotrebno zasavsko ce« sto. Takrat se bo kresniška apnenica še bolj uveljavila.
Nesreča na božji poti
Rimske toptice, 10. aprila.
Na velikonočni ponedeljek se je peljalo na običajno vsakoletno cerkveno slavje v Lurd pri Ogečah več Razborčanov na na* vad-nem kmečkem vozu. Ko so privoziM pred hotel »Novo pošto« v Rimskih toplicah in hoteli kreniti proti kopališču, je konj, navajen že na kraj, kjer je večkrat stal z gospodarjem, krenil vozeč v precej
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove* grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefo-vo« vodo zlasti bolni na črevesja, ledvicah, jetrih in žolču, ter brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah«
naglem dira, m lero stran at prostor pred I hotelom. Voznik je skušal konja še pravo- I časno zadržati, toda nesreča je bila že neizogibna. Takoj v naslednjem trenutku se je voz zaradi prehitrega obrata prevrnil in pokopal pod seboj vse pomike.
Med drugimi, ki so bili na vozu, je bila tudi 451etna Stritarjeva, njena 91etna hčer* ka in 721etna Knezova, ki so dobile najhujše poškodbe. Po nesreči so nadaljevali pot do Smarjete, kjer so ostavili ponesrečeno 91etno Stritarjevo hčerko do povratka z božje poti.
Poškodbam vse tri ponesrečenke sprva niso posvečale posebne pažnje. Ker pa je ponesrečena Stritarjeva hčerka čutila v le« vi rami vedno hujše bolečine, so bili doma« či prisiljeni poiskati ji zdravnika ki je ugo* tovil ,da ima ponesrečenka zlomljeno in zdrobljeno kost v levi rami in da je po* trebna nujna zdravniška pomoč v bolnici Deklica je bila prepeljana v celjsko bol* nico. 721etna Knezova se kljub hudim po* škodbam nahaja v domači oskrbi. Poškod* be Stritarjeve niso nevarne.
Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija
Ljubljana, 10. aprila.
Na nocojSnji seji je magistratni gremij sprejel naslednje sklepe: V letošnji sezoni bo dovoljeno prodajati sladoled samo onim, ki bodo imeli dovoljenje od mestne« ga fizikata in bodo imeli svoje izdelovalni« ce popolnoma v redu. Isti prodajalec bo smel prodajati sladolek največ na dveh mestih.
Na prošnjo občine Rudnik bo mestna ob-črna ljubljanska prispevala k L~ 1931. znesek 500 Din k vzdrževanju občinske ceste Laverca*Karolinska zemlja, ki jo uporablia« jo tudi ljubljanski občani. — Standard Oil Company bi rada prestavila benoinsko čr*
Pristne
ASPIRIN
TABLETE
bo neškodljive, toda morajo
imeti Bayer-jev križ
palko z Bleiveisove ceste na Dunajsko ce«
sto v bližino javnih skladišč. Ker so v tem okolišu že štiri bencinske črpalke, je sma« tral gremij, da potreba na podana in je pro« šnjo odklonil. — Dobava pisarniških po« trebščin za mestno načelstvo je bila oddana tvrdki Bonač kot najcenejšemu ponud« niku, kopirni papir pa bo občina jemala pri trdki »Papirol«.
Kamnoseška dela na magistrata so bila oddana deloma kamnoseku Jegliču, ki bo izdelal kamenite stebre iz podpeškega kamna, vsa ostala kamnoseška dela pa bo izvr* šil kamnosek Toman. — Sokol Jezica dobi v najem mestno parcelo ob vodovodu v Klečah, kjer si bo uredil letno telovadišče. Gradbeni urad je izdelal več tipov za stav« be, v katerih bodo nameščene v bodoče tra« fike. Mestna občina bo gradila take stavbe v lastni režiji in jtih bo oddajala reflektao-tom v najem.
—l i Velik roman »Mesta in leta« dotiskan!
Vojna, revolucija, sovjetska Rusija! Izda »Tiskovna zadruga«.
Uboj in nenavadne nesreče v Preknrarju
Serija tragičnBi dogodkov v enem tedna
Murska Sobota, 10. aprila, llletna Apolon'"ja Jeričeva iz Dokleževja je gledala, kako so domači sežigali na po« lju suhljad. Pri tem je padla v ogenj in so jo pripeljali v soboško bolnico v brezupnem stanju.
V sredo je umrla r bolnici 141etna služki« nja Kovačičeva Antonija iz Boračeve. Ki« dala je gnoj in pri tem dobila trn v desno nogo. Čez nekaj ur so jo že prijeli močni krči. Z avtomobilom so jo prepeljali v tu« kajšnjo bolnišnico, kjer so zdravniki ugo« tovili prisad, zaradi katerega je izgubila mlado življenje.
Te dni sta sodni izvedenca obducirala truplo 181etnega mizarskega vajenca iz Ga* berja Nedeljka Josipa, ki so ga vaškijant« je menda iz ljubosumja na cesti počakali in ga s koli pobili tako, da so mu prizade* jali na glavi take rane. da mu je bila vsa desna stran telesa neobčutljiva. Nesrečni mladenič je umrl, ne da bi se zavedel.
S smrtjo se bori v »oboSd bofaiief
Ivan ta Tumižča, ki ga je na brega v hr»» novcih dohitel voz Lovrenčeca Martina ta Filovcev. Lovrenčec svojega voza kljub str« mini ni zavrl in se je zato zaletel v ščapor votl tako nesrečno, da je Sčap padel pod Lovrenčecev voz, ki ga je vlekel s seboj vse do vznožja hriba. Vsa leva stran obraza mu je skoro brez mesa; lobanjo ima prebito in zlomljeno tudi levo ramo.
Tudi ciganke »e naveličajo življenj«. Dos
5, t m. je izpila 171etna Katarina Sarksas* jeva iz Černelavcev večjo količino laka, k! ga je pomešala med črno kavo. Pravočasno so ji zdravniki še ohranili življenje.
Na veliko noč sta sedela na tnrvd v Gornji Lendavi Skerlak Franc m Kovačič Fram. Kovačič je za šalo potegnil Skerlaka po bregu navzdol, nakar je nastal pretep, pri katerem si je Skerlak zlomil levo ramo in je bil prepeljan 8. t m. v soboško bolnico.
Obsojena v dosmrtno ječo
Vefifca razprava pro« Žnidarjevl, ki Je nbfta in zažgala moža s kočo vred
Maribor, 10. aprila
Mariborski veUkl senat je razpravljal danes o strahoviti rodbinski tragediji, ki se Je odigrala v noči 22. novembra v Loki pri Framu. Na zatožni klopi je sedela 48-letna delavka Amalija 2nidarjeya, obtožena, da Je svojega 20 let starejšega moža Ivana najprej ubila, nato pa zažgala Se kočo, v kateri sta stanovala, da zabriše vsako sled svojega zločina. Moževo truplo sa našli popolnoma »oglenelo.
Zakon, ki sta ga sklenila Amalija in Ivan Jtaldar pred tremi leti, ni bil srečen. Ona Je bila skrajno prepirljiva in vrhu tega zelo lena ženska, on pa priden delavec, ki so ga imeli povsod zelo radi. Mirno Je prenašal neprestane napade svoje žene in molčal celo, kadar ga je psovala in preklinjala pred drugimi ljudmi.
Lani 22. novembra Je ficddar delal pri poeestnicl Mariji Vrečkovi v Loki. Gospodinja mu je po delu dala Se nekaj vina, nakar se Je vrnil domov. Okrog pol 20. Je legel v posteljo. Kako se Je potem odigrala krvava tragedija, Je Se danes zavito v temo. žrridarjeva Je kmalu po prihodu moža prihitela k najbližnjemu sosedu in tam
pravila, da Jo Je mož napadel hi JI grozSL
z ubojem. Se preden so ljudje mogli presoditi položaj, je iz koče že švignil plamen. Ogenj se je tako naglo razširil, da so bili zaman vsi poizkusi, priklicati Znidarja skozi okno. Hišna vrata so bila saprta. Po težkih naporih se Je gasilcem vendar posrečilo priti v notranjost koče, fcjer pa so našli samo zoglenelo truplo.
žena je bHa osumljena zločina la tate) aretirana. Pil zaslišanju Je izjavila, da Je mož sam zažgal hišo, toda vsi znaki kažejo, da to ni bilo res. Vrata koče so bfla namreč zaklenjena od zunaj. Obdukcija trupla nesrečnega Znldarja pa Je pokazala, da Je mož pred požarom dobil s sekiro tako močan udarec po glavi, da mu Je počila lobanja in je kmalu nato umri.
Znidarjeva je tudi danes zanikala vsako krivdo, vendar se Je ponovno zapletla ▼ protislovja. Tudi priče so izpovedale neugodno za njo. Senat Je po trlurui razpravi po kratkem posvetovanju razglasil sodbo, s katero Je bila Amalija Žnidarje-va obsojena na dosmrtno robi jo. Obsojenka Je sprejela sodbo čisto hladnokrvno na znanje.
Sprejem in prevoz novega tramvaja
LJubljana, 18. aprila.
2e včeraj popoldne so se zbirale na glav nem kolodvoru cele gruče radovednežev, ki »o t zanimanjem ogledovali novi tramvajski voz, danes pa so privrele h kolodvorskemu skladišču že zgodaj zjutraj množice ljudi, ki so se radovedne gnetle okrog vagona, na katerem je stal lepo belo m zele« no pleskani voz, ki nosi na obeh straneh tudi gib ljubljanske občine.
Špedicija Rajko Tink, ki je oskrbela transport voza ta tovarne vagonov v Brodu na Savi do Ljubljane je že ob 8. zjutraj pričela s pripravami, da se spravi voz z vagona. Dve uri so spravljali voz z va* gona na rampo, kjer so položili na železnih valjarjih tirnice, ki so se pa pod ogrom* no težo 10.5 ton krivile. Nastale so dokaj* šnje sitnosti, kajti kakor hitro so se jela pomikati kolesa po tirnicah, so se tirnice dvignile pri zadnjih kolesih m je nastala nevarnost, da voz iztiri in se poškoduje.
Pa ao oporabiK Se druga sredstva, da spravijo kujavi tramvajski voz do tira pred kolodvorom. Poslužili so se dolgih kosov žlebastega železa, ki so predstavljali zasilne tirnice, na kar so jih prekladali in potegnili voz s Turkovim avtom do kolodvora, kjer so ga spravili na tir in ga okrog 15.30 potegnili v remizo, kjer bo počakal, dokler ne nastopi službe, kar bo najbrže že v maju, ko bosta otvorjeni novi progi v Šiško in na Vič.
Razume se, da je povzročil nori voa todl
na vožnji skozi mesto nenavadno pozornost pasantov, ki so mu ob progi stvorili naravnost sijajen, gost špalir. Prve vožnje so se udeležili tudi gg. predsednik Malo-železniške družbe dr. Fettich, konstrukter prof. inž. Lobe in predstavnik dunajskega SS. inž. Neusser. Voz je vodil Dunajčan Gerschitzka in je šlo v diru, kakor tega kar nismo vajeni. Zavore so brezhibne in vožnja mirna.
Gosoodie
Moderen Trenchcoat že n 680-— Dfak dalje površnike in obleke dobite prav taks najeme|e psi
ne odlašajte!



a če vesli
♦	Poljsko - iugoslovenska liga v Lvovu
:|e imela nedavno P od predsedmstvom aadsvetnika Adama Karchezvia svoi obCm zbor, la je bdi prav dobro obiskan, kar dokazuje, da se med Poljaki zek> sin zanimanje hi tndi ljubezen napram nasi država Lasra ie bila ustanovljena preo osmimi ieu kn šteje danes nad 300 članov. Izmed poljskih mest je v naši širši lavnostiLvov najmanj poznan, dasi Je tam posebno veliko število prijateljev našega naroda, iz poročil občnega zbora PJL je razvidno, da je liga priredila v zadnjem času epo število predavanj o Jugoslaviji, poleg pa je priredila akademije v proslavo naš* narodnih in državnih praznikov. Liga or-caiBzara tndi Mete na naš Jadran m v dsru-S^de naše države. Zato bi Mo pnporoo-Mivo da se ji javijo s prospekti razni naši KSi m S sploh vsi, ki se interesiraao .za Snoae stike med Poljsko * 'g^jgJ Prijave naj se pošiljajo na naslov tfrot. Bole si aw Czuruk, podpredsednik LPJ, Lwow, Aakademicki plač 1.	.
♦	Vojaške vesti. Imenovani ^ za asuv ne podporočnike naredniki Vdrtor Košut-nik. Janko Dobnikar in Alojz kalšek vs
v zrakoplovstvu. Imenovani so naslednji
rezervni ofi cirj i: dr. Matko Henc^pe-hotnega kapetana 2. reda Jos® Bera* in Karel Planinšek za pehotnega Kan Leben, Rudolf Jeretrn, Aleksander Poznik. Joža Jenko n Vladar Khnar za pehotnega kapetana L: Edvard Pmns za £Tka? L rzr. Slavko Cop « kapetana 2. r.; Ciril Bahovec. Alojz Oster., Fran Žnidaršič. Lavoslav Sparhakl, Sfcmko Oaberščik, Božidar Gajšek in Ivan Haga-nja za pehotnega kapetana 2. r.; Sernec za inž. kapetana 2. r.; Murko Sever. Andrej Lah in Anton Komel za pehotna poročnika; Joža Bekš, Ivan Podles-nsk »n Peter Mavrič za inz mzlesa vojaškega uradnika 2. r ; Leon Trost lvan Česen, Ignacij Novak. Arnošt Adamič in Pran Zadnek za pehotne poročnike; Ot-mar Petrič. Ignacij Kavec, Vlad*mrr tre-mrov in Aleksander Skaza za pehotne ka-petane 2. r.: Ha j ne Prelovec. Marto Sfc-bar, dr. Radovan Brenčič, Ivan Lahajner in Josip Praznik za pehotnega kapetana 1. r.; dr. Fran Paviič za sanitetnega K&peta-na L r; Franc Gorrro, Josip Leden.®, Joža Serajnik, Ivan Kokolj za pehotnega poročnika: Anton Kervina za zrakoplovnega Ka-oetana 1. r.; Milivoj Levstek za lekarnar-skega kapetana 1. r.; Franc Samec, Josp Kune in Alojz Marič za veterinarskega kapetana 1. r.; Kari Glazer, Alojz lurk. Anton Rogina. Jožef Prusnik, Feliks Gcrsfcm-čar, Ivan Zgonc, Viktor Lapajne. Vilibald Toman. Miha Gatin, Franc Plečko. Jos® Novačan, Lambert Aljančič in Ivan Baje za pehotnega poročnika; Anton Strmi za artilerijskega poročnika; Rudolf Azman. Viktor Bizjak za inž. poročnika; Stanislav Ocepek za tehničnega poročnika; Armin Brence, Ivan Glavač, Hugon Kramaršič, Franc Rožnik, Albin Bevc in Janez Prodnik i;a nižjega vojaškega uradnika IH r.
*	Vojaško napredovanje V Sn kapetana l razreda je napredoval! kapetan 13 razreda Franjo Ter pri Hubtjanskem vojnem okrožju.
*	Skupščina Zveze vojnih dobrovotfcev.
Minister za promet je odobril polovično vozno ceno na naših državnih železnicah in ladjah za delegate Zveze vojnih dobro-voljcev. kS se bcKlo udeležili redne letne skupščine t dneh 25. in 26. t m. v Beogradu.
♦	»Službeni list Dravske banovine« ob-
javija v 24. števiki nredbo o zavarovanju obsojencev zoper nezgode pri delu ter objave banske uprave o občinskih trošarinah, ka jih bodo pobirate občine v letu 1931.
*	Novi grobovi V RShaiievt nlcž 4. v
Ljubljani je umri g. inž. Mihael Buberl, vladni svetnik v p. in bivši šef gozdarstva za Bosno in Hercegovino. Odlični gozdarski strokovnjak je dosegel čestito starost 80 let Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 16. — Na Karlovškl oesti 15. je ttmrl g. Ludvik T s c h a d a. upokojeni uradnik Kranjske hranilnice. Pogreb bo jutri ob 16. — V Novem mestu je umri v 51 letu višji žel. uradnik, postajenačelnik g. Fran Rozman. Pogreb uglednega moža bo '"'tri ob
Danes ob 4., pol 8. fn 9. nri
POLA NEGRI
▼ prekrasnem filmskem delu
BELA KNEGINJA
Premier«!
KINO IDEAE
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljnbljani 10. aprila 1931.
Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatur, 4. relativno vlago v %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm.
Ljubljana: 7. 1615, 1.0, 82, tiho, 2. Mari« bor: 7. 765.8, 0.0, 94, NNE1, 10. Zagreb: 7. 765.8, 2.6, 60, tiho, 10. Beograd: 7. 767.2, 2.8, 65, tiho, 1. Sarajevo: 7. 768.0, 1.4, 73, tiho, 0. Kumbor: 7. 761.0, 11.8, 54, tiho, 1. Split: 7. 762.6, 10.9, 46, ENE1, 1. Rab: 7. 763.3, 10.6, 26, tiho, 8. Vis: 7. 761.8, 6.8, 56, N8, 0. Mostar: 7. 762.4, 3.1, 32, N4, 1.
Najvišja temperr.tirra danes v Ljubljani —, v Mariboru 11.0, v Zagrebu 12.3, v Beogradu 12.2, v Sarajevu 10.6, v Kumboru 14.8, v Splitu 15.5, v Rabu 16.6, v Visa 15.6; najnižja v Ljubljani —0.8, v Maribora —1.2, ▼ Zagrebu 1.2, v Beogradu —1.6, v Sarajevu —2.1, v Kumboru 11.0, v Splitu 10.9, v Ra* bu 9.6, v Visu 6.8, v Mostaru 7.0.
Solnce vzhaja ob 5.20, zahaja ob 18.44, Iona vzhaja ob 3.19, zahaja ob 11.41,
16. _ po kratki bolezni je preminila ga. Marija Zupančičeva, 30 letna žena posestnika, gostilničarja in trgovca g. Rudolfa Zupančiča v Kolovratu pri Zagorju. Zapustila je 5 malih otročlčev, ki bodo pogreša-materine ljubezni in vzgoje. Pogreb se je vršil v četrtek ob veliki udeležbi občinstva. ki je spremilo priljubljeno pokojnico na njeni zadnji poti. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Smrt pridne matere. V Dolenjem Lo-gacu je v visoki starosti 81 let preminula v sredo 8. t m. ga. Katarina Teršaneva vdova progovnega delovodje bivše južne železnice, ki je zvesto služil železnici polnih 44 let Ker takrat še ni obstojal provizij ski sklad in sploh delavsko zavarovanje, ie bil prisiljen delati, dokler m« niso opešale moči. Zapustil je vdovo z mesečno miloščino 84 Din, to je: za vsako službeno leto 2 Din! Navzlic težkemu boju za obstanek sta si zgradila, zakonca s šted-Ijivostjo in pritrgovanjem lastno ognjišče ter vzgojila sedem otrok. Od teh žive še trije in sicer sin Janez, orožniški narednik v pokoju, hči Ivana por. Mihec, soproga stroko vnika dr. žel. v pokoju in sin Jože, viš. železniški uradnik v Ljubljani, Pogreb blage pokojnice se je vršil včeraj ob 16. Skrbni ženici, ki je dala vse za vzgojo svojih otrok, bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje!
*	Beograd ima 241.036 prebivalcev. Državni popis prebivalstva v Beogradu, kj se ie pričel 31 marca, je bil predvčerajšnjim defrnitivno dovršen. Šef statističnega odseka mestne uprave, ki je bil tudi predsednik popisnega odbora, je novinarjem povedal, da je imel Beograd dne 31 marca letos 241.036 prebivalcev in se je število prebivalstva v zadnjih desetih letih pomnožilo za 14.047 oseb.
+ Zagrebška Slovenci bodo hnefi vsako nedeljo ob 9. pri sv. Roku nad Peiačevi-čem trgom mašo s pridigo in ubranim slo. venskim petjem. Prva maša bo na belo nedeljo.
*	Dom Udruženja higoslovenskih profesorjev. Ban Dunavske banovine SvetoaniT Matič je iz banovinskih sredstev dovolil za zgradbo doma Udiruženja jugoslovenskih profesorjev v Beogradu prispevek 30.000 dinarjev.
*	Petstoletnica Sbenlške katedrale. Dne 9. t m. je poteklo 500 let, odkar je bil položen temeljni kamen za mOnumentalno ši-beniško katedralo, ki po svoji lepoti spada v vr^to najveličastnejših spomenikov srednjeveške umetnosti na našem Primor-3«. Gradila se je celih 105 let Dne 9. aprila 1431. je posvetil tedanji šibeniški škof Bogdan Pulšič temeljni kamen a šele leta 1536. je bila katedrala dovršena. Zgrajena ie bila v slogu zgodnje renesanse. Gradbeni stroški so znašali 80.000 zlatih dukatov, kar bi danes znašalo približno 11 milijonov dinarjev. Vse stroške so poravnali s prostovoljnimi Drispevki šibeniški meščani
*	Za kopališče v Vrnjački banil je ban moravske banovine odobril pravilnik glede olajšave pri obisku in zdravljenju. Olajšav so deležni v prvi vrsti invalidi, potem siromašni dijaka, zdravniki in njihove družine in Slanj Jugoslovenskega novinarskega ndruženja, ki so prosti vseh kopališčnih takis izven glavne sezone, dočim imajo v tej 50 odstotni popust Nadalje so deležni olajšav v raznih merah državni uradniki, Slani raznih humanitarnih organizacij in pa om, ki ne plačujejo nad 60 Din osnovnega davka.
*	Urugvajskl konzulat na Snšaftn. VSada južnoameriške republike Urugvaj je imenovala g. Ivanoviča za honorarnega konzula na Sušaku. Na Sušaku je sedaj po konzulih zastopanih deset držav.
*	Gradba carinskega skladišča na Soša-kn. Vse potrebne priprave za gradbo carinskega skladišča v sušaškem pristanišča so že dovršene in se bodo gradbena dela pričela že prihodnji mesec.
*	Jugoslovensko akademsko društvo v Kočevju. Iz Kočevja nam pišejo: Na velikonočni ponedeljek se ie vršil v hotelu »Trstu« občni zbor Jugoslovenskega akademskega društva. Znano je. da se je prvo tako akademsko društvo osnovalo v Kočevju v juniju 1929. a se je zaradi raznih neprilik kmalu prostovoljno razšlo. Prenehalo pa je sanflo za kratko dobo. ker se je sedai zopet obnovilo pod novim imenom. Na občnem zboru je bila izvoljena naslednja društvena uprava: predsednik Benulič Rudolf, podpredsednik Kovaoič Maks, tajnik Benulič Marjan, blagajnik Kužnik Henrik, gospodarka Korenova Marjeta, revizorja Jenčič Milan in Roje Vilko. Novo društvo pričakuje, da bo javnost znala prav ceniti njegovo delo in da ga bo podpirala, kadarkoli bo potreba.
*	Legitimacije za kupovanje mesečnih Uart za javne nameščence. Prejeli smo: Generalna direkcija državnih železnic je odobrila pravico do legitimacij za kupovanje mesečnih kart za javne nameščence po odredbah § 15. žel. tarife za prevoz potnikov. del M., tudi dnevničarjev in honorarnim uslužbencem, ki imajo z državo sklenjeno službeno pogodbo, kakor tudi nameščencem Osrednjega, oziroma Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
*	Enotna organizacija trgovskih potnikov. Dne 13. t. m. se bo v Beograda vršila skupen zbor udmženj trgovskih potnikov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Ljubljansko udruženje bo zastopal g. Janko Krek. Svrha sestanka je ustanovitev enotne organizacije.
*	Gospodinjska nadaljevalna šola v Dom« Žalah priredi razstavo kuhinjskih izdelkov ter ročnih del V nedeljo 12. t m. v prosto« rih osnovne šole v Domžalah. Razstava je odprta od 7. zjutraj do 5. popoldno. Vsi vljudnp vabljeni.
*	Naročite še pravočasno Pesmi Srečka Kosovela pri založbi »Luč«, Ljubljana I„ poštni predal 171 Izvod 21. Din s poštnino vred. Denar naprej ali po položni d.
*	Bogat ribolov na Jadrnnu. Sfbeniškl ribiči so imeli v zadnjih dneh mnogo sreče. V prukljanskem prelivu so vjeli 4500 kg tunjev in 1600 kg palamfid. Tanje so 'pretežno prodaM r Trst, Zagreb ia Lfofo&asa,
Danes ot pol treh popoldne
Afrika govori
▼ Elitnem kina Matici
(Jutri zadnja predstava ob £L dop.)
palamide pa so v šibeniški ribarnica razprodali so 12 Din za kg.
♦	V obrambi svoje časti ubila napadalca. Pred okrožnim sodiščem v Sibeniku se je vršila obravnava proti 21-letni kmetici Stoji Kneževičevi, ki ie bila obtožena, da je s sekiro ubila 84-letnega starca Dujma Kneževiča, ki je hotel storiti silo. Sodišče jo je obsodilo na leto dni zapora, pogiino na tri leta. in sicer zaradi prekoračenja nujne obrambe.
♦	Karam bol avtomobila z vozom. Iz Kočevja nam pišejo: Prehod med gradom in hišo dr. Sajovica je večna nevarnost za voznike in avtomobil iste. Ker niso vozniki nikoli dovolj previdni, so nezgode na tem mestu preoej pogoste. Te dni sta se srečala v prehodu neki voz iz kočevske | okolice in avtomobil. Šofer je avto v pravem času ustavil, da bi napravil vozniku prostor. Konja pa sta se splašila in skočila na stran. Pri tem je zadnji del voza udaril ob zadnji del avtomobila in ga pre-oed poškodoval.
♦	V vlaku umit V četrtek je 53 tet stari Blaž Štimec, branjevec iz Radovana. hitel iz Vidovca na varaždinski vlak in je ravno še pravočasno dospel v vagKMi. Ker je mož bil bolehen in slaboten, ga je ta napor tako upehal da ga je v vagona zadela kap.
♦	Izkopanih 40 kg bakrenega drobiža.
Kakor poročajo iz Bijeline. je Jo van Trif-kovič, ki je pasel ovce na njivi, opazil na svojem svetu preoejšnjo vdolbino. Iz radovednosti je začel s kosom lesa odkopavati prst in kmala je naletel na veliko množino rti as tega bakrenega drobiža. Šel je domov po lopato in ž njo odkopal približno 40 kg bakrenega drobiža in majhen lesen kip, najbrže kakega rimskega božanstva. O najdbi je obvestil sresko načel-stvo v Bijelini, ki je prepovedalo nadaljnje ndkopavanje in je o zadevi poročalo ban-ski upravi v Sarajevu. Doslej se še ni moglo ugotoviti, iz katere dobe je ta drobiž, ker so črke na robu že poškodovane in tudi figure v sredini le slabo razločne. Novec ima veličino naših kovanih novcev po 50 par. Nadaljnje odkopavanje na tem kraju se Dričakuie z velikim zanimaniem.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, bar« va, plisira ln lika tovarna Jos. Reich.
Zamenjava
."abljenfh starih
KOLES
VpraSatl pri »Tehnik« Josip Banjai, LtfuMjasa, Miklošičeva, cesta tt, 20. Palača Okrožnega urada.
Iz Ljubljane
o— Prihod medieineev ii Bna t Ljub IjaM. Krnski medicino, skupno jih je 44 (od tega 11 goepodiSeo), prispejo jutri ob 8- zjutraj na povratku s turneje po Jugoslaviji v Ljubljano. Vodi jih profesor lar-makologije dr. Buček. Napravili so pot pro-ko Novega Sada, Beograda, Sarajeva, Dubrovnika in Splita in se v Ljubljano pripeljejo iz Zagreba. K sprejemu na kolodvoru so vabljeni vsi ljubljanski akademiki, posebno Se medieinci. Dragi gostje si bodo ogledali razne zanimivosti in zdravstvene naprave Ljubljane in bodo opolnoči odpotovali v domovino.
u— Ugledna predavateljica. »Ženski po-kret« ponovno opozarja občinstvo, zlasti članice naših ženskih društev, visokošolke, učiteljice in akademsko izobraženo žen-stvo, na zanimivo predavanje dr. Maše ŽRvanovičeve. Predavanje bo v nedeljo ob po! 11. v mali dvorani »Kazine«. — Predavateljica je šefinja dispanzerja ter zelo pri-Ijubljena kulturna in prosvetna delavka v Sarajevu. Kot predsednica »Ženskega Po-kreta« je predvsem mnogo storila za pro-sveto muslimank. Spričo njenih izrednih jezikovnih zmožnosti ji je bilo mogoče sodelovati aktivno pri raznih internacijonal-nih kongresih, na katerih je uspešno zastopala jugoslovenske žene. Srečna mati treh otrok in dobra moževa tovarišica ipak najde kljub svojemu napornemu po-plicu še dovolj časa za prosvetno delo med ženami Snov. ki jo bo dT. Zivanovičeva obravnavala, se glasi: FemHilzam za zaščl-
tu rase 1 naroda.	„ „ . ^
n— Stavbinski delavci! Narodna strokovna zveza, odsek stavblnskih "elavcev, priredi jutri ob 9. v dvorani mestnega doma članski sestanek ln vaM vse člane stavbinskega odseka, da se ga gotovo udeleže.
o_ h gledališča. Opozarjamo na gostovanje prvaka beograjske drame Raša Pla-ovšča. Odlični gost nastopi drevi v vlogi Leona v drami »Glembajevi«. Za red D. V nedeljo ob 20. uri se ponovi veseloigra »Pri belem konjičku«. — Opozarjamo na baletni večer, ki ga priredita 14 t m. v operi prvaka beograjskega baleta Ksenffa
UMETNO GNOJILO
za cvetlice stalno na zalogi drogerija KANC — Ljubljana, Maribor
5534
OBLEKE POVRŠNIKE
NAJUGODNEJE PRI
JOS. R0JINA, Ljubljana
Grand tova in An atol 2ftovsta. Na programa baletnega večera bo 15 plesov (solo-piesov mi duetov). Koreografijo za posamezne plese so napravili največji strokovnjaki ruske oerske baletne šole. Grundtova ima najbo'jše ocene iz Pariza, kjer je pogostokrat nastopala. Večer bo vsekakor vreden zanimanja. Cene običajne. Drevi se ponovi Milldckerjev »Dijak prosjak« za red E, — V nedeljo se prvič ponovi Rimski - Korzakovega opera »Snegurka«. Naslovno partijo bo pela prvič sopranistka Ribičeva, v večjih vlogah nastopijo Majdi-čeva, Španova. Kogejeva, Primožič, Rum-pel, Sancan in drugi. Dirigent Neffat režiser Primožič. — Sigmnud Zalevski. znan« bariton svetovnega slovesa, bo gostoval ob koncu prihodnjega tedna v naslovni partiji opere »Bori« Godunov«. S tem delom počasti naše gledališče obenem 50-letnico smrti nepozabnega genija komponista Musorgskega.
u— Pevci In pevke, dijaštvo ln drugo občinstvo vabimo, da se v obilnem številu udeleži v ponedeljek ob 10. sprejema skopskega pevskega društva »Mokranjac«. To ie prvi obisk znamenite pevske družine z daljnega juga. zato jo spremimo z vso toploto ter se ii oddolžimo na ta način, da napolnimo FilhaTmonično dvorano, kier bo ob 20. koncert z izrazito jugoslovenskim sporedom. Za vse pevke in pevce nai bo obisk tega koncerta strogo obvezna častna zadeva. Vstopnice kupite že v predpro-daii v Matični knjigarni. — Brandlov trio je Koncertiral posledniič v Ljubljani novembra meseca 1929. Takrat ga je kritika tako toplo sprejela, kakor še ne z lepa kako komorno udruženje. V petek bo trio zopet koncentriral v Filharmonični dvorani.
n— FIlm o trafktorjih. Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predvajanje fi-ma o dfelovaniu in uporabi traktorjev »Caterpillar c z raznimi agregati pri gradnji novih in vzdrževanju starih cest. valjanju istih drobljenju gramoza, čiščenju snega, izkopavanju direnažnih iarkov, dalje o uno-rabi v šumarstvu. poljedelstvu i. t. d. Predavanje tega zanimivega in aktualnega filma bo drevi ob 20. v družabnem lokala v Kozini. Film je dalo na razpolago zastopstvo ze označene stroje, tvrdke Harley Davidson Motors frnport v Ljubljani; predvajal pa bo ter pojasnjeval v angleškem jeziku strokovnjak, odposlanec tovarne same. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
u— »Afrika govori« samo še danes In
jutri. Vse dosedanje docela razprodane predstave tega krasnega kulturnega zvočnega filma dokazujejo, da je film občinstvu nad vse ugajal. Opozarjamo občinstvo, da se bo film predvajal še danes ob pol 15. in nepreklicno zadnjikrat jutri ob U. v kinu Matici. Kdor filma doslej še ni videl, naj tokrat vzame vstopnico, ka so od 4 do 10 Din.
o— Sočanl vabilo za nocoj na prfletao
prireditev v Kazini. Pravijo, da bo valčkov večer in da bo na njem še bolj fietno kakor lam. To verjamemo, ker Sočanl znajo ustvarjati prijetno družabnost in so doslej osvojili še vsakogar, ki je prišel k njim v goste bodisi k predavanjem, bodisi na zabavno prireditev. Nikakor ni njih namen prirejati kako hrupno veseliačerrie, temveč zgolj prijeten, razvedrilen sobotna družabni sestanek. Sočani tudi ne poznajo odiranja. Vse bo solidno, dostojno in ceneno pripravljeno. Ce pa bo le ostalo kaj dobiSca. bo šel v plemenit namen. Vabljeni so poleg Ljubljančanov tudi vsi. ki so že oh Jož^fovem prejeli vabila. Pridite nocoi
k Sočanom v vas!
u— Akademijo pod pokroviteljstvom g.
dir. A. Juga in častnega damskega komiteja priredi SJSV »Preporod« v soboto, dne 18. aprila v areni Narodnega doma. Na programu so orkestralne, pevske in deklamatorske točke. Po akademiji ples. JPosebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen Pre-porodovi koloniji bolnih dijakov na morju, upamo, da bo naša javnost poinoštevilno posetlla akademijo in s tem omogočila to humanitarno akcijo.
n_ »Deviški venec« na šentjakobskem
odru. V nedeljo 12. t m. ob 20.15 vprizori Šentiakobski oder prvič v sezoni krasno francosko veseloigro »Deviški venec«, ki se bo igral prvič na slovenskih deskah za vse nosetnike. ki se bodo gotovo od srca nasmeiaM. Režiio vodi režiser narodnega gledališča g. Milan Skrbinšek. Vstopnice v trgovini Miloša Karničnika na StaTem trgu.
u— Ciril Metodova zbirka Danes po«
ppldne in jutri dopoldne se bo vršila v Ljubljani Ciril Metodova zbirka. Naj ne bo nikogaT, ki bi odrekel mal daT naši pre» potrebni šolski družbi. Gospe m gospo* dične nabiralke se zbero v družbeni pisar« ni, Beethovnova ulioa št. 2 danes ob pol 3. popoldne, jutri pa ob pol 9. doppldne.
u— Akademski pevski zbor bo ime* v ponedeljek 13. t m. zopet redno sejo za moški zbor.
n— Uradniki državne železnice v Ljubljani, ki izvršujejo popisovanje za IjudsKO štetje, so mejno vabljeni, da se zglase danes ob 12. v mestni posvetovalnici.
n— Obči* zbor nadzornikov progovne službe UJNŽB bo to nedeljo ob 14.30 v steklenem salona restavracije glavne«" kolodvora. Vabimo vse člane odseka, da se občnega zbora v čimvečjem števShi udeleže.	_
Velik roman »Mesta in leta« dotiskan!
Vojna, revolucija, sovjetska Rusija!
Izda »Tiskovna zadruga«.
Danes U. valčkov večer »Soče«
v vseh prostorih Karine.
Začetek ob 20. uri, vstopnina 10 Din. Vabljeni vsi!
o_Brivci in viasnljarfl imajo v ponedeljek 13. t m. ob 14. svoj redni občni zbor v dvorani Delavske zbornice z važnim dnevnim redom, med katerim so tudi volitve treh delegatov v Zvezo obrtnih zadrug. sklepanje o proračunu in zadružni dokladi ter o spremembi nravi!.
u— »Pan«t pri Berko, Egger, »Mela«, Zargi.
o— Dobava Službene obleke. Ravnateljstvo mestnega d-ohodarstvenega urada razpisuje dobavo blaga in podloge za službene obleke ta službene čepice. PMeg tega razpisuje tudi Izdelavo teh službenih oblek Ponudbe z vzoTcfi blaga je predložiti di vštetega 25. t m. ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada, kjer bodo na "az. potago dobama* pogoH kakor vsor<4 blaga.
JCrno
FILM 0 RAKU
danes oh iS. uri
a— Tatvine obleke. 25-letni delavec Bruček Ivan iz FJorjanske tdace je prijavil policiji, da mu je sostanovalec Koloman Zrinjski ukradel iz sobe dva para novih čevljev, vrednih 450 Din. Zrinjski je po tatvini izginil. — Iz predsobe Aleksandra F. v Languso-vi ulici 22 j« bil ukraden moški plašč v baržunasto podlogo vreden 1500 Din. Tatvino je izvršil najbrže kak brezposelni! delavec ali berač. Enako jt prijavila soproga trgovca Ivanka O. v Mostah, da ji je izginila ženska obleka s kratkimi rokavi, vredna 250 Din, ki jo je sušila na dvorišču.
Iz Celja
e— IzroQtev odlikovanj v Veliki PlreškA.
Na velikonočno nedeljo popoldne ob 16. sc bila v občinski pisarni v Veliki Pirešiai na slovesen način izročena odlikovanja naslednjim zaslužnim možem: g. Wc Redna-ka, kovaškemu mojstru red sv. Save V_ gg. Martina Cokana, županu obččne Velika Pirešica in Martina Teržanu, posestniku, pa zlati kolajni. Vsi odlikovane! so vneri Sokoli Ob tej priliki ie bilo nabranfti 90 Din za Sokola.
e— Osebna vest. Včerai se Je mn<a v Celju na službenem potovanju okrožnš inšpektor g. dr. Schaabach iz Maribora. Ois"-skal je urade.
e— Prvi letošnS kooccrt bo v CeUa Jotri popoldne ob 16- ko bo nastop® v vei?^ dvorani Narodnega doma pevski zbor »O! _ ke« s prav izbranim sporedom. Tucfc ost?, a celjska društva pripravljajo koncerte, kj s« bodo vršili v kratkem.
e— Mestni kino bo ostel dreti zaprt. Jutri ob pol 17. pol 19. in pol 2L zvočni liha »Ljubljenec bogov« z Emilom Jannioars^a m Olgo Cebovo v glavnih vlogah Zvočna predigra.
e— TuJsftJ pnomert. V marca Je prenofi o
v Celja 933 tujcev, ki so bili po narodna t4 727 Jugoslovenov, 108 Avstrijcev, 32 Ceho-slovakov, 26 Nemcev, 11 Italijanom, 9 Madžarov. 8 Rusov, 4 Poljaki. 3 Francozi, po 2 Američana in Kitajca ter 1 Bolgar. Po poklicu pa so bffi tuj d: 317 trgovskih potnikov, 166 delavcev, 63 dijakov, 56 uradnikov, 31 obrtnikov, 12 zdravnikov, po 9 industrij oev jn odvetnikov, dočim je bin ZTO oseb brez poklica.
e— Ali bo OUZD v Oelju ridal aH uffT Ko se je po mestu razširila vest da ja ljubljanski OUZD zavrgel misel o zgradbi velike palače na Vrazovem trgu v Celju, je nastalo v vseh krogih veliko ne razpoloženje. Celjska ekspozitura trna skoro 13 tisoč zavarovancev, kakor mariborska. Dnevno Izvršijo celjski uradovl zdravniki 120 do 140 ordinacij v enem samem ambu-latoriju, kar nikakor ni pravilno. Vsak zdravnik bi moral ordlnir&ti v svojem prostoru, najmanj pa bi bflo tretja ločiti notranje obolele osebe od oseb, ki potrebi*-jejo kirurgove pomoči. Nikakor ne spadajo skupaj ljudje, ki imajo odprto tuberkulozo, kako infekcijsko bolezen ln odprta rane. Letno žtevllo ordinacij uradovih zdravnikov v Celju presega visoko število 40.000. Da bi OUZD v Celju le nadzidaj na svojih dosedanjih poslopjih eno aH dve nadstropji, vsa javnost odklanja. Mestr.a občina je ponudila OUZD najlepše stavbi-šče pri gledališču na Vrazovem trgi. Stavbišče meri okrog 1000 kvadratnih metrov in je vredno najmanj 100.000 Dia. OUZD naj bi na željo mestne občine zgradil v novi stavbi moderno, veliko kopališče, ki bi bilo dostopno vsej javnosti. Celje je znatno oddaljeno od Ljubljane ia Maribora in ^rrm le majhno banovinsito bolnioo. V Celje gravitrra vsa Savinjska dolina s svojo močno industrija Pa tudi s socialnega stališča bi bflo pozdraviti zgradbo velikega modernega poslopja OUZD. Pri stavbenih delih bo zaposleno mnogo delavcev, kl so zdaj brez posla. Ne vemo, zakaj se s stavbo zavlačuje, ker ima mestna občina že itak zagotovilo komisarja SUZOR v Zagrebu, da je bil v principu že sprejet sklep, da se v Celju na vsak način gradi palača da pa čaka edinole 6e na zadevno poročilo OUZD v Ljubljani.
e— Nesreče. S kropom se je oparil po
obrazu in obeh rokah 34 leteli delavec Fr. Jelen iz Spodnje Hudmie. Dobil je hude opekline. — V sredo je padla na Lokrovcu pri Celin s stola 6 letna delavčeva hči Helena Stritarjeva tako nesrečno, da si je zlomila levo kljnčnioo. Oba se zdravita v celjski javni bolnici.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza. Ker vlada za kon*
cert slovitega ruskega pe^o* g- Aleksandru. Balabana, ki s« bo vršil v ponedeljek 13. t m. veliko zanimanje, se priporoča nakip vstopnic v predprodaji pri ge. Zlati Brišnik in g. Hoferju. Cene so kljub izrednim iz« datkom nizke. Pevec poje ruske skladbe v ruščini, nemške v nemščini, francoske t francoskem jezika.
a_ Iz gledališča. Danes se bo ponov^k
Kalmanova šlager^ppereta »Cirkuška prin« cesa«. Kuponi. — Prva kmečka predstava, namenjena zgolj okoličanom, bo v nedelio 12. t. m. ob 15. Uprizorila se bo sijajna Nušičeva veseloigra »Gospa ministrovka*. Opozarjamo, da veljajo za kmečke pred« stave običajne cene le v predprodaji. — Ker sp mnogi izrazili željo, da bi še enkrat ponovili nad vse zabavno burko »Odgode« na noč«, se bo ta ponovila zadnjič v sc« zoni v nedeljo, 12. t. m. ob 20. Pri tej pred« stavi veljajo izredno nizke cene in sicer: ložni sedeži a 12 Din. partemi 10 Din, bal« konski 8 Din, galerijski 6 Din, stojišča par® ter 3 Din, galerijska 2 Din. — Prihodnja dramska premiiera bo v torek. 14. t. m. Uprizorila se bo zanimiva francoska dru« žinska komedija »Leseni konji« v režiji .T. Kovica. Ta komedija je zelo duhovita in ie povsod zeo uspela. — V sredo, 15. t. m. se bo nudil mariborski publiki zelo zanimiv baletni večer. Nastopil1 bosta pri-znana tu« ska ple-^Tca Ksenija Grundtova ter prvak Heograiskega baletnega ansambla Anatol Žikovski.
a— Koncert Brandlovega tria bo v sobo« to, 18. t m. Ta komorni trio, ki ga sestav« Ijajo ga. Faany Brandkrva (go&G), Hilda
✓
TRADICIONALNA
DOMAČA VESELICA
(HAUSBALL)
Folger (čelo) in gdč. Herta Reis (klavir), je žel na svoji turneji (Dunaj, Inmsbruck, Me« ran, Klagenfurt itd.) kar največje uspehe. Na mariborskem sporedu ima: Beethovna, Schuberta, Čajkovskega in Kolleritscha. Vsekakor opozarjamo že danes na ta M« ni mi vi m umetniški večer.
a_ Poroka. V Nišu v Srbiji sta se poro. čla v četrtek Slovenca g. Jože Ostroška in gdč. Marica Schauppva, hčerka profesorja Schaupa v Mariboru, oba nameščena na dr« žavni gimnaziji v Vra-nju. Bilo srečno!
a— Ljudsko štetje. Mestno načelstvo v Mariboru poziva vse one, ki niso dobiti popisnic za ljudsko šteje, ali pn katerih popisovalci še niso popisovali, da to dp tor« ka 14. t. m. javijo mestr.emu popisnemu odboru v telovadnici dekliške šole na Slom« škovem trgu, palača Mestne hranilnice, vhod pri glavnih vratih na Slomškovem
trf^l Znižano veznlno na avtobusni progi Slovenjgradec-Dravograd za nedeljo popoldne na koncert »Vnebovzetje« smo dosegli, in sicer nam je podjetnik sporočil, ,la zniža voznino za 20 odst. — Tudi bo avtobus stalno na razpolago in prav stirijo posamezne skupine, da si ga za določeno uro naročijo. Podjetniku g. Josipu Kušerju se zahvaljujemo za naklonjenost! Skmaij-gradčanom smo s tem, upamo, ustregli in Jih z veseljem pričakujemo na koncertu. —
>Marihor«.
a— »Od Labe do Spreve« je naslov pre«
davanja, ki je bo imel v petek 17 t. m. ob 23 v dvorani Zadružne gospodarske banke znani planinski pisatelj g. dr. Jos. C. Oblak. Predaval bo o tajnostih, pnrodnem bogastvu in lepoti prastare češke zemlje m mje* nega obmejnega gorovja ter nas popeljal vrh Krkonošev na Srežko in v duhu nazaj v pradavne čase Predavatelj bo v tej zvezi govoril tudi o problemu in idejnem pojmo« vanju ljubezni do prirode in alpmizmu ter nas končno povedel v pokrajino lužiskih
Vendov.	.
a— Iz policijske kronike. Kovaški moj« ster Anton Vuk iz Loke je v noči na petek postavil kolo na dvorišče neke gostilne m šel v gostilno pit. Medtem pa mu je kolo isjginilo. _ Slabo je postalo v četrtek krog poldneva kmetici Jožefi Lovše tz i>v Ku« perta na Gl-vnem trgu, bjer je prodajala solato. Zgrudila se je in so jo mara« pre« peljati v bolnico.
Iz Trbovelj
t— Kino Sokol bo predvajal drevš ob 20. »Pravi raj« in »Donavski valček«.
t_ Versko družbo Baptistov imamo toda
v Trbovljah. Na velikonočni ponedeljek so imeli v dvorani Forte svoje versko zboro« vanje, katerega se je udeležilo okrog 50 vernikov iz Trbovelj in Hrastnika
Iz Novega mesta
n— Kino Meteor bo predvajal v nedeljo
film »Volga, Volga« po Stenjki Razinu ob 4, pol 7. itn pol 9. uri
_a Šentjakobčani v Novem mesfcu. Danes bodo gostovali Sentjakobčani iz Ljub-Igane pri dobrodelni prireditvi podružnice Gi-ril Metodove družbe v Novem mestu z izvrstno veseloigro v treh dejanjih »Ex-temporaile« Vstopnice se dobe kot običajno.
Iz Mafske Sobote
arr— Pozor na cesto v Gornjo Lendavo!
Mogoče je svarilo, ko bodo tiskane te vr« stice, že prepozno in se je temu ali onemu vozniku ali avtomob: listu že zgodila nesre. ča. Velik kos cesite na serpentini pred Gor« njo Lendavo se je sesul in avtomobilist se bo ie z največjo painjo izognil opasni ne« varnosti. Opozarjamo oblastvo in cestni odbor na skrajni rok popravila. Se enace« rta je v nadvse slabem stanju, ker je občina, aa katere teritoriju leži. ne more vzdrže« vari, uporablja jo pa ogromno število ljudi. To je dovozna cesta na kolodvor v Beltin« rdh. Le par sto metrov je dolga, občina Li« pave i pa prerevna.
Iz Kranja
r— Današnji sokolski valčkov večer v
Narodnem domu ob zvokih jazz*banda »Olimp« iz Ljubljane bo nudil vsem poset« nikom dpsti razvedrila, zato naj nikdo ne pozabi posetiti te družabne prireditve.
r— Sokolsko društvo v Siražišču priredi danes ob 20. v telovadnici Sokolskega do« ma predavanje o sokolski zgodovini. Preda« val bo save^ni načelnik br. Ivam Bajželj. K poučnemu predavanju se vabijo člani, članice in naraščaj. Za člane in članice ■utdeJežba obvezna. Privedite prijatelje So« kola s seboj!
Z Jesenic
s— Glavna skupščina Obrtnega društva za Jesenice in okolico se je vršila pred kratkim. Agilni društveni predsednik g. Iv. Gogala je prečital udanostno brzojavko Nn Vei kralju in orisal živahno delovanje društva v minulem letu. Iz njegovega tajniškega poroči a ie razvidno, da je v društvu OTgan;ziranih nad 90 odst jeseniških in okoliških obrtnikov. Društvo je priredijo knjigovodski tečaj ki se bo vršil tudi letos. Na pobudo Kolektivne zad-nige in društvenega predsednika pa se vrši sedaj tečaj za mizarsko strotoo. H koncu je bita izrečena zahvala banski upravi, sreskemu načetetvu Zbornici za TOI. Kranjski industrij ski^ druž bi na Jesenicah in dnevnemu časopisju za podpiranje in naklonjenost, dočim je povzročili o med zborova'loi nevšečnost poročilo, da je mestni zastop odklonil zastopstvo na -proslavi društvene desetletnice z razvStiiem prapora z izgovorom, da od mestnih očetov ta dan nihče ni prost. Pri volitvah ie bfl izvoren stari odbor, ki daje najboljšo garancijo, d bo društvo lepo deaiovalo tudi v bodoče.
s— Na izredni glavni skupščini Društva nameščencev Kranjske industrijske družbe na Jesenicah v sredo zvečer v Uradniškem domu na Savi je bila izvoljena naslednja društvena uprava: predsednik Jože Božič, I. podpredsednik inž. Mirko šušteršič, II. podpredsednik Matija Sušnik, tainik Lud« vik Ravnik, namestnik Anton Bernhard, blagajnik Stane Bokal, namestnik Ivan Haf« ner: odborniki: inž Konstantin Rebek, Rudolf Schiller, Peter Prevc, Franc Vergelj,
S. K. ILIRIJE
se vrši DANES	»večer v
areni Narodnega doma.
Avgust Pleich, Ivan Velepič, Franc Torkar in Ivan Artnik; namestniki: Anton Marki« zeti, Franc Kosmač in Albin Kobentar; nadzorni odbor: Jože Truhlar, Janko KM« nar in Alojzij PoženeL
Sokol. Društvena blagajnik je razpo«
slal te dni članstvu poštne položnice s po« zrvom, naj izvolijo čimprej poravnati čla« narino za leto 1931, po možnosti za celo leto ali za poJ leta ali vsaj četrtletno. —o— s— Kino Radio predvaja zvočno opereto »Solnce v srcu«. V glavnih vlogah Janet Gaynor in Charles Farrele. Predstave so danes 11. t. m. ob 20., v nedeljo 12. t. m. ob 15, 17. in 20.
Iz Tržiča
5_ Kino predvaja danes ob pol 21. in v
nedeljo ob 16., pol 19. in pol 21. zvočno opereto »Dijak prosjak«. V ponedeljek ob pol 21. predvaja nemi film »Baron Trenk«, v glavni vlogi Lil Dagover in Svetoslav Pe« trovič.
GOSPODARSTVO
Iz načrta trgovskega zakonika
Na nedavni seji Trgovske zbornice je tajnik Svetislav Marodič med irugim poročal o drugem delu načrta trgovskega zakonika, ki ga je ministrstvo pravde poslalo gospodarskim korporacijam na vpogled in ki obravnava javne trgav3ke družbe, komanditne družbe im tihe družbe.
Jama trgovska družba.
V	smislu določb tega zakonskega načrta obstoja javna trgovska družba takrat, kadar vodi dvoje ali več oseb trgovsko podjetje pod skupno firmo ter jamči vsak družabnik za obveznosti družbe z vso svojo imovino (neomejeno). Za ustanovitev take družbe ni potrebna pogodba. Z drugimi besedami, družabnikom je prepuščena popolna svoboda, da uredijo svoje medsebojne odnošaje s pogodbo ali pa da veljajo zanje predpisi tega zakona. Zaradi tega je v načrt vnešema cela vrsta odredb o medsebojnih odnosa jih družbenikov za primer, da niso med seboj sklenili posebne pogodbe. Zakonski načrt tudi izrecno določa, da more biti družabnik tudi trgovska družba, Če ima vpisano firmo v trgovinski register; tak družabnik pa mora odrediti fizično osebo, ki bo zanj vršila funkcije družabnika, in sicer v sporazumu z ostalimi družabniki. Družabnik lahko vloži kot delež v družbo denar ali kakšno drugo materijal-no dobrino, odnosno vse ono, kar utegne imeti vrednost za družbo. Tako je n, pr. lahko družabnikov delež samo v ugledu, ki ga uživa, ali v njegovi strokovn jaški ^ sposobnosti in podobno. V tem primeru je izjemoma dovoljeno, da je družabnik izvzet od jamstva za družbeno izgubo.
Komanditna družba
Dočim jamčijo v javni trgovski družbi družabniki napTam tretjim osebam z vso svojo imovino neomejeno, so v komanditni dražbi glede na odgovornost do tretjih oseb dve vrsti družabnikom, eden aii več družabnikov jamči na eni strani neomejeno kakor družabniki javae trgovinske družbe, ostali družabniki pa jamčijo omejeno, torej ne z vso srvojo imovino (fco manddtorji). Poslednji jamčijo tretjim ese-bam za obveznosti komanditne družbe do ome vsote, ki je kot meja njihove odgovornosti za družbene obveze vpisane v tr-go vinskem registru. Ta vsota nI istovetna b koman dltorjevo vlogo, ki jo on kot družabnik pogodbeno izroči družbi v svrho doseganja družbene svrhe Dočim sine biti ta vloga v komand i trni družbi prav tako različna kakor pri jaivnl trgovski iružbi, sme biti meja komamditorjeve odgovornosti izražena samo r denarni vsoti V pogledu osebno odgovornih, to je javnih družabnikov komanditne družbe veljajo vse one določbe kakor za javno trgovsko družbo. V prijavi družbe za vpis v trgovinski register je treba poleg podatkov, ki so ,predpisani za javne trgovske družbe, navesti tudi podatke o komandi torjiu ter denarno vsoto, do katere jamči posamezni komanditor. Komanditorji so izključeni od vodstva družbenih poslov.Leti se morejjo protivdti delovanju osebno odgovornih družabnikov, razen ako presega to delovanje redno poslovanje v družbenem podjetju; imajo pa pravico zahtevati prepis letne bilance ter preizkusiti njeno pravilnost. Komanditorji tudi ne morejo zastopati družbe.
Tiha družba.
Tiha družba prav za prav ni trgovska družba v pravem smislu besede- Napram tretjim osebam namreč ona splob ne nastopa kot družba. Nosilec pravic in dolžnosti je samo lastnik trgovskega podjetja, ne pa družba. Tiha družba kot taka sploh ui-ma firme. Tihi družbanik je udeležen v trgovskem podjetju koga drugega ne za obresti nego za delež na dobičku. Tihi družabnik nosi torej v razmerju do lastnika podjetja riziko podjetja. Napram tretjim osebam pa on ne nastopa, ne jamči jpmi-kom lastnika podjetja, ki smejo tožiti samo lastnika ter zahtevati izvršbo samo na njegovo imovino. Kadar družba preneha s konkurzom lastnika podjetja, ostane tihi družabnik konkurzni upnik za svojo vlogo. Dočim imajo ostale trgovske družbe svojo imovino, je tiha trgovinska družba nima. Imovino ima samo lastnik dotičnega trgovskega podjetja. Če_ ni drugače pogodemo, je udeležen tihi družabnik na izgubi, vendar pa samo do zneska svoje vplačane ali dol-govane vloge. Neomejeno in solidarno jamči on upnikom trgovske družbe v primeril, če je njegovo ime tudi v firmi podjetja.
Nazadovanje indeksa cen se še ni ustavilo
(Totalni indeks r marcu 74.6.,
Oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki je pravkar objavil indeks cen v trgovini na debelo za marc t. L Tolalni indeks znaša za ta mesec 74.6 nasproti 74.8 v februarju, 7o.7 v januarju, 78 v decembru, 79.2 v novembru in 80^8 v oktobru G- 1926 = 100).
Nazadovanje skupnega indeksa znaša za marc 0.2, dočim je znašalo v februarju 0.9, v januarju pa 2.3. Tempo nazadovanja cen je v zadnjih mesecih postal bolj počasen; pa tudi drugi znaki upravičujejo upanj?, da se bo nivo naših im svetovnih cen skoraj ustalil.
V	teku marca se je indeks rastlinskih proizvodov le nebistveno zmanjšal od 73.5 na 73.4, indeks cen živine in živinskih proizvodov pa je nazadoval od 78.1 na 77.4. Indeks cen mineralnih proizvodov je nazadoval od 82.1 na 80.2, indeks cen industrijskih proizvodov pa se je povečal od 721 na 72.6.
V	splošnem je opažati, da je od konca preteklega leta indeks cen rastlinskih proizvodov (predvsem žito) še precej stabilen, dočim kažejo živinske cene zlasti od de-
cembra preteklega leta hudo nazadovanje. Indeks cen živinskih prqizvodov je še v lanskem novembru znašal 95.1, od tedaj pa je padel za 17.7 torke na 77.4.
Ako primerjamo indekse za marc zadnjih let, tedaj dobimo naslednjo sliko:
Proizvodi	Totalni
rast. živ. ind. indeks marc 1981	73 3 77.4 72.6 74.6
marc 1929 137.6 109.0 96.2 106.6 marc 1030 95.9 102.5 83.6 91.1 Zanimiva ta tudi indeksa, ki se nanašata na gibanje cen glavnih predmetov. Razmerje med tema dvema indeksoma je bilo leta 1928. prav ugodno, kajti povprečni jndeks cen naših izvoznih predmetov je znašal tega leta 114.6. povprečni indeks cen uvoznih predmetov pa le 96.0. Te številke pomenijo, da so bile v tem letu cene za naše izvozne predmete za 14.6 odst višje nego L 1926, cene za naše uvozne predmete pa za 4 odst-nižje nego v tem letu.
Leta 1929. je bilo to razmerje še ugodnejše, lani pa se je naglo poslabšalo, ker so cene našim glavnim izvoznim predmetom hitreje nazadovale nego cene uvoznim predmetom, kakor je razvidno iz naslednje primerjave:
Proizvodi
povprečje 1928 povprečje 1929 povprečje 1930 marc 1931
izvozni	uvozni	Razlika
114.6	96.0	18.6
114.3	91.4	22.9
93.5	79.8	13.7
74.1	70.7	3.4
= Zasedanje davčnega reklamaeijskega
odbora. Reklamacijski odbor pri dravski finančni direkciji v Ljubljani je sklican k zasedanju za dan 20. t m. Pritožbe bo obravnaval reklamacijski odbor v naslednjem redu: Dne 20. t m. pridejo na vrsto pritožbe vseh občin davčnih uprav Kamnik, Brežice, Krško, Laško in Višnja gora, 21. t. m. vseh občin davčnih uprav Cahar, Kočevje in Litija, 22, t m. vseh občin davčnih uprav Ljubljana-okolica in Logatec, 23. t m- vseh občin davčne uprave Škofja Loka, 24. t m. vseh občin davčne uprave Radovljica, 25. t m. vseh občin davčne uprave Novo mesto, 27. t m. vseh občim davčne uprave Kranj in 28. t m. pritožbe davčne uprave za mesto v Ljubljani. — Davčni reklaimacijsld odbor ocen j a in rešuje pritožbe zoper sklepe davčnih odborov. Dokler teče pritožbeno postopanje ali rok za tožbo na upravno sodišče, je davčnemu zavezancu dovoliti vpogled in prepis »pasov, kolikor ne gre za spise, ▼ katere se ne sme dovoliti vpogled iz javnih razlogov ali zaradi varovanja tajnosti. Strokovna mnenja, izjave prič in obvestila zaupnikov niso izključena ia vpogleda, izvzemši podpise. Reklamacijski odbor mora na zahtevo, obrazloženo v pritožbi, dovoliti, da sme pritožilec podati tudi ustno svojo obrazložitev v seji, v kateri se rešuje njegova pritožba. Sprejete sklepe priobčuje predsednik reklamacijskega odbora pismeno davčnemu zavezancu; zoper ta sklep se sme vložiti tožba po določbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Rok za vlaganje tožbe znaša 30 dni, od dne, ko je bil vročen odlok. Imena in naslove članov reklamacijskega odbora smo objavili v številki od srede 8- t m.
= Podaljšan rok »a vlaganje prijav sa naknadno odmero splošnega poslovnega davka od zalog in terjatev. Kakor smo že ponovno objavili, morajo na podlagi novele k zakonu o skupnem davku na poslovni promet vsi od 26. marca t L dosedanji obvezanci za davek na poslovni promet, ki ne plačajo več tega davka, prijaviti do 15. t- m. vrednost zaloge blaga in vrednost terjatev na dan 3l. marca t L za naknadno odmero splošnega 1-odst. poslovnega davka od teh zalog in terjatev. Po brzojavnem obvestilu, ki ga je finančna direkcija v Ljubljani prejela od finančnega ministrstva, Je ta rok sedaj podaljšan do konca t tn.
= Kuluk v savski banovini. Banska uprava savske banovine je izdala odločbo o ljudskem delu za vzdrževanje in gradnjo nedržavnih cest v tekočem letu, po kateri znaša za tekoče leto dnina za računanje odkupnine 15 Din (v dravski banovini 20 Din). Obseg kuluka ni enotno določen, temveč se bo število enot ljudskega dela za banovinske ceste v posameznih srezih določilo po potrebah srezov.
= Pritok zlata v Francijo se ustavlja. Po večletnem skoro stalnem naraščaju zlatih rezerv francoske Narodne banke beleži iz« kaz te banke od 3. t m. prvikrat zopet zni« zanje tega zlatega zaklada, čeprav neznat« no. Zlate rezerve s o znašale ob koncu mar« ca 56.1 milijarde frankov (124 milijard Din) to je nasproti zadnjemu izkazu za 20 mili« jonov frankov mamj. V poučenih krogih ra« čirnajo, da se bo dotok zlata v Francijo sedaj več ali mamj ustavil.
= Sejmski Vest nik, glasilo Ljubljanske« ga velesejma, izide ob koncu tega meseca v samozaložbi tvrdke Aloma Companv v Ljubljani. V isti samozaložbi izide ob pri« četku pomladnega velesejma tudi oficijel« ni sejmski katalog.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave žage za hlode, 1500 m jeklenih vrvi, raznega železa, 100 kg terpentina, 100 kilogramov emajllaka, 10 kg boraksa, 100 kilogramov suboks barve. 20 kg sikativa, 20 kg kopallaka itd. Direkciia državnega rudnika Zenica sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave obročev in Jermen- Vršile se bodo naslednje ofertailme licitacije: Dne 21. t m. pri upravi smodnišniee v Kahmiku glede dobave 200.000 kg amonijevega solitra; 23. t. m. pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave 6000 ton premoga, 24. t. m. glede dobave bencina, ben čoln. strojnem olja, bombaža za čiščenje in 25. t m. r glede dobave plinskega in motornega olja. konzistenfne masti, petroleja. »KastroU-olia itd.: 25 t m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 1372 komadov hrastovih pragov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI).
Primeren In lep
t
je profil Continental-obročev. Velika sigurnost proti skliza-nju in eleganten izgled sta tn združena.
VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA
BORZE
10. aprila
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prav velik, zlasti v devizah New» york in Curih. Po včerajšnji oslabitvi so se tečaji deviz danes zopet deloma okrepili.
Na zagrebškem efektnem tržišču so osta« li tečaji Vojne škode v glavnem neizpre« menjeni, vendar pa ni prišlo do prometa. Tudi Blairovo posojilo je o6talo brez za* ključka, večje zanimanje pa je v zadnjem času za 7 odstotno Seligmanovo posojilo Drž. hip. banke, ki ima v zadnjem času višje tečaje nego 7 odstotno Blairovo po« sojilo in je bilo danes zaključeno po 83.50. Med državnimi papirji je prišlo še do pro« meta v investicijskem posojilu po 89 in v begluških obveznicah po 67.75 do 68. Med bančnimi papirji so bili zabeleženi zaključki v Praštedioni po 917.50 do 922.50, v Srbski po 184 in v Poljodelski po 52. Med indu« strijskimi delnicami pa so bili zabeležen' zaključki v Trboveljski pri nekoliko niž« jem tečaju 308, v Gutmannu po 128, v So čerani po 290, v Narodni mlinski po 20, v Dubrovački po 380 in v Oceaniji po 205.
Devize.
Ljubljana. Amsterd. 22.825, Ber. 13.535 do 13.565 (13.55), Bruselj 7.9168, Budimpešta 9.9206, Curih 1094.1—1097.1 (1096.6), Dunaj 798.28—801.28 (799.78), London 276.52, Newyork 56.69—56.89 (56-79), Pariz 222.49, Praga 168.56. Trst 297.83.
Zagreb. Amsterdam 22.7960—22.8650, Dunaj 798.28—801-28, Berlin 13.535 — 13.565, Bruselj 791.68, Budimpešta 992.06, London 276.12—276.92, Milan 296.90—298.90, New-vork ček 5669—56.89, Pariz 221.47—223.49, Praga 168.16 —168.96, Curih 1094.10 do 1097.10.
Curih. Zagreb 9.1270. Pariz 20.81, London 25.23625, Newyork 519.36, Bruselj 72.26 Milan 27.1875, Madrid 57.35, Amsterdam 208.30, Berlin 23.66. Dunaj 73.01, Sofija 3.7625, Praga 15.3826, Varšava 66.20, Budimpešta 90.56, Bukarešta 3.09.
Efekti.
Ljubljana. 9% Blair 9S.5 bL, 7* Blair
83.25 bL, Celjska 150 den_ Ljubljan. kreditna 120 den, Praštediona §20 den. Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 128 den, Ruše 220 den, Sešir 75 bL
Zagreb. Državne vrednote: Vofna Skoda aranžma ln kasa 424.25 — 424.75, za december 424 — 425, investicijsko 89—89.25, agrarne 5l — 52.25, 8% Blair 98 — 935,
7% Blair 82 — 82-75, 7% Drž. hipot banka
83 — 83.5, 6% begluške 67.625 — 68; bančne vrednote: Praštediona 920 — 922.5, Srpska 185 — 186. Zemaljska 141 den., Union 174 dem., Jugo 74 — 76. Poljo 52 — 53; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 128 — 129, Slavonija 200 den., Slaveks 40 den., Drava 235 den, Se-čerana 292.5 — 295, Narodna mlinska 20 do 23, Brod vagon 62 den, Union mlin 70 do 90, Vevče 133 den, Isis 43 — 45, Du-brovačka 380 — 390, Jadranska 525 — 515, Oceanija 204 — 207, Trbovlje 306 — 310.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (10. t m.). Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon smrekovih desk in 1 vagon oglja.
Na slovenskem lesnem trgu. je položaj ostal v glavnem neizpremenjen. Kupčije so le sporadične in se nanašajo večinoma na težja naročila. Največ zanimanja je še za oglje, primanjkuje pa »canella«, zato bi bilo priporočati večje proizvajanje tega blaga. T rami imajo nekam čvrsto tendenco, vendar se cene niso dvignile. Glede na okolnost da se polagoma odprodajajo travmi stare produkcije in da je pomanjkanje nove produkcije, je računati, da bo za tesan les še živo povpraševanje, Testoni so glede na končano sezono odprodani in odposlani; pri izvozu bukovine so za pragovi zavzemali testoni najvažnejše mesto. V bukovih hlodih ni prišlo do kupčij, ker rro-di Italija prenizke cene. V mehkem lesu pa je nadalje stagnacija in so cene nadalje popustile. /
SITO
+ Ljubljanska borza (10. t m.), ea za žito stalna. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice. — Nudi se (framko slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh) pšenica: baška, potiska 80-81 kg pe 212.5 — 215, baška, erbobram, 79-80 kg po 210 _ 212.5, gornjebaški, 79-80 kg po 205 do 207, baška, okolica Sombor, 79 kg in ba-ranjska, 79-80 kg po 192.5 — 196; koruza: baška, stara po 147.5 — 150, nova, času primerno suha po 137.5 do 140; eves: baranj-ski, navadna voznina po 192.5 — 195; moka: banaška >0< po 335 do 340.
+ Budimpeštanska terminska boraa 10. t m.). Tendenca neenotna, promet miren. Pšenica: za maj 15.80—15.81, »a junij 15.S0 do 15.81; rž: za maj 12.67—12.70; koruzas za maj 12.55—12.57, za julij 12.92—12.94.
ŠPORT
Ljubljanska Svoboda v Celovca
Za velikonočne praznike je gostovala ljubljanska Svoboda v Celovcu. Prvi dan je igrala proti KAC,. ki zavzema tr enotno prvo mesto v prvenstvu Koroške, na velo« konočni pondeljek pa je nastopila proti SK Rapid.
KAC : Svoboda 4:8 (1:1) Prvi pol čas je ostal z 1 : 1 neodločen Do 15 min. drugega polčasa je pa KAC zvv šal rezultat na 4 : 1 ter se je zdelo, da bo doživela Svoboda velik poraz. Toda Svobo« daši so pričeli zmreelno napadati in uspeh ni izostal. 2e v 20. min. je desna zveza Ja« nežič iz gneče plasiral v desni kot Po tem drugem uspehu »o Svobodaši igrali na tf enačenje Od časa do časa so blokirali vra* ta KAC, toda žoga ni hotela v gol. V 36. min. je leva zveza Bončar po krasnem predložku Kataviča zabil iz daljave 16 m tretji gol za Svobodo. Izenačenje pa Svoboda ni dosegla.
Moštvo KAC je tehnično In fizično mnogo močnejše od Svobode in je njegova rana« ga bila vsekakor zaslužena. Publike okoli 300. Sodnik prav dober.
Rapid : Svoboda 4:2 f3KT) Na velikonočni ponedeljek je igra proti Rapidu imela takoj v začetku drugo obelež« je nego prvi dan. Tekma je postajala činv dalje bolj napeta ter dosegla končno pre« cejšnjo ostrost ki ji pa sodnik ni bil kos Prvi gol slabeišega nasprotnika v 26. mm. je deprimiral Svobodaše, ki so bili v pr» vem polčasu precej nepazljfivi. Slabo poda« janje žoge m malomarno kritje nasprotni* ka sta imela za posledico, da je Rapid v 35. m 36. min. dosegel še dva gola.
Slika drugega nolčasa pa je bila popolno« ma drugačna. Svoboda je diktirala zelo oster tempo. Branilca sta bila na mestu in tudi krilci so izvedli svojo nalogo prav dobro. Napad je po lepih kombinacijah pre« igrava! nasprotnika in bombardiral vrata * nebrojmimi streli. Dober vratar Rapida pa je rešil marsikatero nevarno situacijo. Tu« di v drugem polčasu je Rapid dosegel prvi gol ter zvišal na 4 : 0. Od tega trenutka narn-ej je bil Rapid potisnjen popolnoma v defenrivo. kajti Svoboda je zaigrala zelo lepo in požrtvovalno. Oba gola za Svobodo ie zabil Janežič. Več Svoboda ni mogla doseči, ker so bili vsi Rapidovi igrači pred svojim golom m čistili opasne situacije. Igra je postala ostra im je bilo na obeh stra« neh nekaj igrač ev poškodovanih. Občuten poraz Svobode je previsoko izražen in nosi orecej krivde na tem rezultatu vratar Svo*
h0PirbMce okoli 250. Sodnik nI biJ dorasel igri	__
Opozorilo! Ponovno se opozarjajo vsa športna društva, da se sprejemajo objave samo do 18. — Uredništvo.
Tekmi rezerve in naraščala Svobode. SK Atletik : Svoboda TB 4 « 2 (2 : 7). Pri* j?telička tekma, odigrana v Celju. SK Hrast nik : Svoboda nar. 4 : 1 (1 : 1). Zaslužena zmaga domačega moštva.
Službeno iz sekcije ZNS Delegirajo se k tekmam dne 11 t. m. v Liubliani, fgr THriie: ob 1430 Tlirija rez. : Hermes rez (j. Palek. ob 16 Tlirija : Hermes g. Pevalek: stranska sodnika nri tei tekmi gg. Zupan in Skalar. V Mariboru: Maribor : Železni'
Sar g. Chnpemtfln. — Tajmffc.
Amater : Grafika. Srečanje hneoora-nfh klubov v prijateljski tekmi v nedeljo dne 12. t m. v Trbovljah bo gotovo zanimivo. Moštvo Amaterja, ki je že odigralo ▼ spomladanski sezoni nekaj težkih tekem e lepim rezultatom, se bo zopet po udilo, da doseže časten rezultat Moštvo predstavlja na svojem igrišču dobro žilavo enajsto-rico in bo imela Grafika težko nalogo proti nasprotniku, ki ni vajen trdega terena. — Grafika, ki je na 4. mestu L razreda, ima v svojem moštvu odlične igralce. Športno pubKkn pa prosimo, da poseti priredi ter svojega vodilnega kluba, da s tem materi-jalno in finančno podpre agilme športnike. — Tekma se igra v vsakem vremenu ob 16. uri.
Hermes : Iflrfla. 2SK Hermes odigra Jutri svojo prvo letošnjo tekmo, in sicer ima »a nasprotnika SK Ilirijo. Na razpolago ima približno isto moštvo kot lani- Izrabil je zadnje tedne za intenziven trening, kombinaterno je bilo njegovo moštvo vedno dobro, posebno velja to a napadalno vrsto. Ilirija je oddala tri igralce v podsa-vezni team, ki igra jutri in pojutrišnjem v Beogradu, vendar to ne osilabi moštva bistveno, ker ima razmeroma enakovredne rezerve. Tekma se prične ob 16.30; pred tem odigrata rezerva Hermesa im komb. moštvo Ilirije treing-tekmo, ki se prične ob
15.	Glavna tekma se odigra tudi v primeru nepovoljnega vremena.
Zabavni večer SK Ilirije. — Drevi ob 20.30 se vrši v areni Narodnega doma tradicionalni zabavni večer (Hausball) S- K. Ilirije. Prireditev se vrši vsako leto in je postala zaradi svoje neprisiljene zabave med Ljubljančani splošno priljubljena. Tudi tokrat je preskrbljeno, da bo prišel vsakdo na svoj račun. Merkurjev jazz, ki slovi kot najboljši v Ljubljani, bo privzdigoval noge vsakomur. Prijatelji modernih, posebno pa orni, ki ljubijo starejše plese, se bodo nairajali po mili volji. Za jedačo in pi« jačo je izvrstno preskrbljeno.
SK Ilirija (nogometna sekefja). Sestava moštev za jutrišnje tekme je objavljena v članski knjigi in v >Evropi<. Rezerva odpotuje v Hrastnik ob 13.40, opremo naj prevzamejo igralci danes v garderobi. L moštvo igra ob 15.30 s Hermesom, pred tem odigra komb. jun. team treningtekmo z rezervo Hermesa. — Nove člane sprejema nogometna sekcija pri treningu vsak dan od 15. dalje na igrišču; prijaviti se je treba trenerju ali službujočemu odborniku.
SK S\*>boda. Igralci se opozarjajo, da igra L in H. moštvo tekmo z ASK. Primor« jem in SK Korotanom. Pričetek ob 14.30 in
16.	uri. Opremo je treba vrniti tekom da« našnjega dne. Postava v garderobi.
SK Ilirija (table«tenis). Od 10. aprila dalje se vršijo treningi na velesejmu, in si« cer v paviljonu M V ponedeljek 13. t m. se vrši istotam ob 17. sestanek vsega član« stva.
SKS Svoboda. Vič. Drevi ob 90. naj dvigne vsak svojo opremo pri gospodarju. Jutri ob 10. trening-tekma s SK Reko' na igrišču Hirije.
SK Reka. Jutri ob 9. naj bodo na Igrišču SK nirija: Klemene, Sprentzer, Miheli, Venturini, Thuma, Teran." Eržen, Pike, Ane, Štrukelj. Prijatelj. Opremo prinesite s seboj, v kolikor jo imate doma. Drueo nri-nese gospodar.
KULTURAH PREGLED
Aprilski zvezek
„Ljublj* Zvona"
Za veflfiko noč ie izšla 4. št. »Ljubljanskega Zvona«. Tako je revija stopila na tir rednega. pravočasnega izhajanja. — Na uvodnem mestu je objavljen esej An t. Ocvirka: »Slovenski kulturni problemi«. Ljubljansko občinstvo, ki poseča predavanja Slavističnega kluba, je moglo nazore g. Ocvirka spoznati na njegovem predavanju, ki pa ga ie pisec za LZ nekoliko predelal. —Alt. Gspan je zastopan s pesmimi: »Sneži, sneži« in »Troje gledaliških pesmi«. —
Posebnost te številke je predavanje mojstra Jakopiča »Tovariši in jaz«. Ze ponovno smo imeli priliko konstatirati, da g. Jakopič obvladuje besedno umetnost kakor kak pisatelj; zaradi tega njegove spomine ivedno čitamo z užitkom. Tudi v svoiem celjskem predavanju je povedal mnogo zanimivega o sebi, o našem impresionizmu, •o svojih tovariših, o križih in težavah slovenskega likovnega umetnika.
Jože Kranjc ie prispeval novelo »Basen c človeku«; Franceta Bevka roman »Ln solnce je obstalo« se nadaljuje.
Po daljšem času se je oglasil v LZ Ivan Lah. Priobčil je odlomek iz romana Andri-ian Boršič, ki naj bi obravnaval Zoisovo dobo v Ljubljani. Po odlomku »Primo vere« dobivamo slast po celotnem roman«, ki bo, kakor vse kaže, razodel v novi luči pisateljske kvalitete tega našega pripovednika.
V Obzorniku rep Mora dr. Maks Robič tra izvajanja drja Gogale o njegovi kritiki Vebrove »Filozofije«. S stvarno, a udarno polemiko zavrača Gogalove očitke in tako izpopolnjuje svoje znane članke v »Naši dobi«, članke, ki so najobširnejša in naj-temeliitejša dosedanja kritika nazorov in teorij našega uglednega filozofa. — Dalje je treba omeniti Ocvirkov o kritično analizo ljubljanske vprizoritve »Mercadeta«, prof. Spektorskega kritiko Vebrovega »Sv. Avguština«, spisano s temeljitim poznavanjem Avguštin ovega dela in oceno Pregljevega »Magistra Antona«. Kritik Josip Vidmar sklepa, da je ta povest poleg »Bogovca Jerneja« doslej najšibkejše med obširnejšimi deli v Pregljevih izbrani spisih in da poslednje tri Pregljeve knjige ne govore rac dobrega o njegovem pisateljskem razvoju teh zadnjih let. Obzornik zaključuje poročilo B. Borka v Bogdanovi-čevi knjigi »Stari i novi«. Med Pregledi poročajo M. Kogoj o ljubljanskem koncertnem življenju, J. Vidmar o Gasparijevi »Cesti«. B. Borko v Papinijevem »Gosti« in Saldo vi študiji v Rlimbandeu, F. A. o Danilovih Spominih in L. M. O izboru Rabljevih povesti v beograjski izdaji (»Odesa«),
»Ljubljanski Zvon« stane TBO Dftn na leto. NaTooa se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Selenburgova nI. 3.
Srečko Kosovel
v novejšem tisku
Ošrrfbofl se približuje peta obletnica smrči Kraškega lirika Srečka Kosovela, tem cešče se aglašajo v javnosti poslednji, doslej še neznani pesniški utripi njegovega življenskega dela.
Januarska številka »L J. Zvona« je objavila iz zapuščine tri pesmi: RušiteTje, Graditelje in Satiričen sonet Marčni zvezek je prinesel Pratišino. V prihodnji številki izide še nekaj stvari, ki bodo zaokrožile njegovo podobo.
39. zvezek beograjske revije »Život i rad« (knjiga VII., april 1931) je priobčil iz peresa publicista Z. A. Spasiča pregleden resume o pesnikovi osebnosti in delu. Spasičevi podatki se naslanjajo na slovenske vire (Pesmi Srečka Kosovela, Ljubljana 1927, Albrechtova ocena v Lj. Zvonu, razprava Tineta Debeljaka v Križu na gori. Vidmarieva recenzija v Kritiki). Spa-sič je dodal članku tudi prevoda dveh pesmi (Mati čaka, Psalm). Izšla sta v isti številki.
»Mladika«, ki Ji j« b« pokojnik zvest
sotrudnik do konca svojega življenja, pu-bliciira v aprilskem zvezku sedem novih pesmi: Kadar gre romar, Sestri. Žalostna, Razpal, razrušil, Rekrut Magaina, Odrešenje, Večerna molitev (str. 128—129).
Slednjič ie objavil S r p s k i Književni Glasnik od 1. aprila (knjiga XXXII, 1931. št. 7) petero posmrtnih pesmi, in si-oer: Iz nevidnih dvoran, Rdeči angel, Pesem. Pomlad. Spomenik romarju. Tudi te so izšle sedaj prvič v tisku.
V maju izide definitivna knjiga Izbrano delo Uredil jo bo kritik in pesnik Anton Ocvirk. ki bo napisal kritični uvod in opremil knjigo z opazkami ter bibliografskimi beležkami. Izbrano delo izda Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Veliko književno delo
ameriškega Slovenca
Loviš Adamič: >Dynamitec
Ameriški Slovenec Louis Adamič, ki ie več let z uspehom sodeluje v raznih air.e-riško-angleških literarnih revijah, je zdaj izdal svoje prvo večje originalno delo »Dvnamite« (Dinamit) v angleškem »jeziku. 0 tej knjigi poroča ameriški tisk nad vse pohvalno. Po chicaškem slovenskem dnevniku >Prosveta< posnemamo, da je vsa kritika mnenja, da tako popolnega dela o zgodovini ameriških delavskih bojev ameriška literatura doslej ni imela. Profesor Elmer Barnes, znan znanstvenik in sociolog, priporoča Adamiča za učitelja na kolegiju. Pisatelj Upton Sinclair sam je Adamiču čestital k temu delu.
Spis obsega krog 500 strani; razdeljen je v šest delov in 33 poglavij. V njem je zbral Adamič ves važen materijal o zgodovini ameriških delavskih gibanj. Da je spisan objektivno, nam dovolj jamčijo Adamičeve besede v predgovoru knjige, kjer pravi: »Nisem aktiven radikalec niti član kake delavske unije, simpatiziram pa z delavci; nimam tudi navade, da bi izgovarjal besedo ,kapitalizem' s sikanjem.« Ta njegov nepristranski odnos do gradiva daje delu, ki je plod dveletnega truda, vsekakor veliko ceno. Ze zaradi tega je knjiga morala najti tako prijazen sprejem v ameriškem tisku.
Louis Adami? je star 32 let ter živi kot urednik in kritik nekega literarnega ma-gazina v Los Angelesu. Doma je iz Gro-suplja ter je v Ljubljani študiral nekaj razredov gimnazije- Doma so želeli, da bi postal duhovnik, Adamič pa tega ni hotel. in ko je bral Alešovčevo »Ne v Ameriko«, je sklenil, da pojde v Ameriko. Tam je živel iz dneva v dan, od poklica do poklica, dokler mu ni življenja »uredila« — vojna. Šel je v armado ter ostal tam še leto dni po vojni. Kot vojak je obiskaval šolo ter se temeljito naučil angleščine. Po izstopu iz armade se je klatil kot tramp, dokler se ni ustavil v južni Kaliforniji in začel z žurnalistiko in z literarnim delom. Kmalu je dosegel lepe uspehe. Leta 1923. je začel prevajati iz slovenske literature. Prvi je bil prevod Cankarjevega »Bebca Martina«, priobčen v »The Living Age«. Uredniku te revije je Cankar tako ugajal, da je naprosil Adamiča za nove prevode. In Adamič je prevajal Cankarja, Finžgarja, Kvedrovo, Kraigherja, Kuharja, Iso Veli-kanoviča, Milana Ogrizovioa itd. Prevedel je tudi Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, ki je izhajal najprej v angleški prilogi slovenske »Prosvete« v Chicagu, nato pa izšel v knjigi v Newyorku; prodali so je več tisoč izvodov. V rokopisu ima Adamič še prevode Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem«, Cankarjevega »Šimna Sirotnika«, Novačanov »Vaški Cvrano« pa je pred letom dni izhajal v angleški prilogi »Prosvete«, Chieago. Sam je napisal več razprav in novel, katere je objavil in objavlja v raznih literarnih magazinih (»Hal-deman-Julius Monthly«, »Quarterly«, Men-ckenova revija »The American Mercury<), med drugimi daljšo novelo iz življenja naših rojakov v Ameriki z naslovom »Bo-bunk«. V starokrajskih listih je izšel le v ljubljanski »Pod lipi« Molkov prevod Adamičevega članka o Pupinu. (Tudi ti-le podatki 90 povzeti po člankih Ivana Molka v »Pod lipi« in »Proeveti«.)
H. KlopčiL
Polemični dopisi
ODGOVOR.
Prejeli
smo m priobčujemo:
Nedavno sem v »Jutru« priobči! članek »Kritik in avtor«, kjer sem se zavzel za to, da bi revije prinašale na kritike otvorjene odgovore. Ker vem, da »Ljublj. Zvon« ne prinaša takih odgovorov, se zatekam v Vaš dnevnik, da pojasnim nekatere nepravilnosti v kritiki g. Vidmarja v »Liublj. Zvonu« o moji »Cesti«, ki j o je izdala Kmetijska Matica.
Kdor bo čital »Cesto«, si bo sam ustvaril sodbo. Mnogo iih je, ki povesti ne bodo črtali, so pa čitaU kritiko o njej. Zato Vas prosim, g. urednik, da priobčite moje pojasnilo:
V kritiki trdi g. Vidmar predvsem dvoje, kar ie popolnoma napačno, in sicer 1. da je moja povest nemogoča, in 2. da je pisana brez čuta.
Ugotavljam: 1. Domalega vse. kar je v povesti napisanega, je resnično, ker sem do prevrata vse to sam doživel. Fa-Miranja ni niti toliko, kolikor ga je v kritiki g. Vidmarja. 2. Nihče ne more trditi o kakem delu. s kakšnim čutom je pisano, kdor noče z delom čutiti. Odstavki, kjer opisujem trenutke na soški fronti, ki sem iih sam doživljal, so za g. Vidmarja brezčutni, ker tega ni poizkusil. Vsak frontar, ki vzbuja svoje spomine, čuti. Kar pa g. Vidmar o mojem delu trdi, se upam trditi
tudi jaz o njegovem z isto pravico, in sicer, da so vse njegove kritike napisane bTez čuta. Posebno one kritike o naših li-teiarnih delih za ljudstvo; kajti o vseh teh delih je njegova kritika po večini uničujoča. Da pa bi Slovenci n« imeli nekaj takih dobrih del, je le njegovo mnenje. Po pravici smatram, da g. Vidmar nima čuta za ocenjevanje ljudske povesti. Baš povest za ljudstvo potrebuje najbolj izobraženega literarnega esteta, kar g. Vidmar za to vrsto literature nikakor ni! To i- sam dokazal! Kljub temu. da vidi. da se vsi njegovi nekdanji obsojenci prav veselč svojega literarnega zdravja, bo seveda on še dalje trdovratno literarno obglavljal.
Tone Gaspari.
Popravi V včerajšnjo notico »Izbrani
spisi Ivana Cankarja« se je vrinila tiskovna napaka. Belčžka se začenja pravilno »Zbrani spisi...«, kar popravljamo, da ne bo nesporazumljenja.
Značilno! Mesečnik »Modra ptica« pn. naša v 5. številki naslednjo značilno ugo* tovitev: »Literarna nagrada za najboljši slovenski roman, ki smo jo razpisali v 5. številki lanskega letnika v znesku Din 30.000, ni imela nikakega uspeha. Založba je prejela samo eno delo, ki pa niti po kvaliteti niti po kvantiteti ne odgovarja zahtevam, ki smo jih postavili v razpisu. Ni naša naloga, niti namen, da bi na tem mestu razpravljali o vzrokih tega neuspe. ha, pripominjamo le, da je v danih raz« merah to precejšen dokaz o občutljivi su« ši, ki vlada v našem domačem književnem življenju. Upajmo, da bodo prihodnja le>* ta plodovitejša in da bo zlasti generacija, ki se šele razvija, častno izvlekla voz na« šega, sedaj revnega pripovedništva.« Sledi izjava ocenjevalnega odbora, lci so jo pod* pisali dr. St. Leben, dr. Rajko Ložar m Josip Vidmar. — Tej brez dvoma značilni ugotovitvi bi dodali še majhen nameček: »Vodnikova družba« je lani takisto raz« pisala nagrado, ki je sicer manjša, a ven* dar le znaša z rednim honorarjem vred približno 12.000 Din in sicer za obseg, ki ne sme biti večji od 7 tiskovnih poL Število rokopisov je bilo sicer nekoliko večje, nagrajen pa ni bil noben in samo eno de* lo je bilo toliko zrelo, da ga bo »Vodni* kova družba« lahko izdala med svojimi rednimi knjigami.
»Zbori«. Naša, sedaj edina posvetna glasbena revija »Zbori« je nastopila sedmo leto izhajanja, sedmo leto nenehajočega truda urednika Prelovca ter neugnane delavnosti njegovih sotrudnikov. V teku teh let se je sprva skromna revija razvila že v prav lepo in obsežno publikacijo, ki poleg zborov, ki so bili temeljni namen revije, prinaša tudi književno prilogo in samospeve. V prvi letošnji številki glasbeno - književne priloge najdemo posvetilo dr. Josipu Čerinu k štiridesetletnici dirigentskega udejstvovanja (s sliko), podrobno biograf ično poročilo o učiteljici glasbe in orglarici M. Eleonori Hudovernik (s sliko), poročila, dopise, koncertne recenzije in drobne vesti. Muzikalni del prinaša lahke, pevne zbore Emila Adamiča po narodnih besedilih iz Kokošarjeve zbirke za moški zbor, skladbe, ki bodo vsakemu, tudi manj rutiniranemu zboru gotovo jako dobrodošle zaradi narodne, ljudske melodike in preproste harmonizacije. Težje za intonacijo so Osterčeve »Tri belokranjske«, nagajive, kratke sličice. Mihael Rožanac je prispeval sentimentalno, pevno in lahko »Da sf»m jaz ptičiea«, Vasilij Mirk pa priredbo srbske »Sunce jarko« za mezzo-sopran-solo s spremljanjem mešanega zbora. Kot samospevna priloga je dodana številki Prelovčeva preprosta priredba koroške narodne »So še rožce v hartelnu žavo-vale« za bas s spremljavo klavirja. Tudi klavirska spremljava je tako preprosta, da je lahko izvedljiva tudi za manj izvežbane pianiste. V celoti vsebuje ta številka toliko snovi za naše zbore in pevce, da bi se bilo le čuditi, če na bi z vnemo segali po nji.
L. M. Š.	^
O Tagorejevem romanu »Dom m svet«
je priobčila »Modra ptica« v 5. številki dalj* šo ocen.o iz peresa I. G(rahonja). Ocen je* valeč naglaša, da se »z romanom Dom :n svet eden naših najboljših prevajalcev, Via* dimir Levstik, znova pokazal ne le strokov* njaka, temveč svetovnim pisateljem koin« genialnega tvorca. Prevod indske proze, katero nam dosedaj pesnik Rabindranath Tagore prav tako odlično predstavlja, kot je predstavil liriko, smo torej dobili iz naj* vestmejšega vira m lahko rečemo, da si je s tem slovenska kultura osvojila novo umet* nino«. Nato ocenjevalec razčlenjuje spis in pravi: »Ako smo morali poseči po analizi dela, da si predstavimo vso veličino umet* nikove izpovedi, pa moramo tudi poslej z vsem spoštovanjem sprejeti »Dom in svet« v zbirko svetovnih mojstrov. Jezikovno je prevajalec vzoren.« — Pristavljamo, da si roman »Dom in svet« lahko še nabavijo tu« di oni, ki niso naročniki zbirke »Sodobni roman«, v kateri je Tiskovna zadruga iz* dala to odlično knjigo.
»Ehiolog«t, glasok kr. etimgi <fcl mi
žeja v Ljubljani, ki ga ureja direktor te* ga muzeja, bivši minieter dr. N. Zupan ič, prinaša v pravkar izišli 2. številki mnogo zanimivega gradiva, ki pričuje o lepem razmahu naše etnografske vede. Posebno zanimiva je razprava dr. Avgusta Pavla »Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slo« vencev«. Pisec, ki poteka iz narodno za* vedne slovenske prekmurske rodbine v okolici avstrijske Radgone, je edin slavist iz Slovenske krajine in tudi najboljši poznavalec prekmurskega narečja; ne ve« mo, zakaj mora živeti v madžarski pro« vinci (v Szombathelvju). Za »Etnologa« je prispeval razpravo: »Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev«. Poleg inte« resantnega narodopisnega gradiva je tu tudi mnogo jezikoslovnih drobtin. — Zna« ni zagrebški etnograf in sociolog dr. Mir* ko Kus»Nikolajev je avtor raziprave: »Nomadski motivi u jugoslovenskoj se« ljačkoj umetnosti.« — Dr. St. Vurnšk se v svoji razpravi »Študija o glasbeni folklori na Belokranjskem« bavi z malo raziska« nim, a zelo pomembnim etnološkim pod« ročjem. — Znanstveno največjega pome« na pa je obsežna razprava prof. Nikole Radojčiča »Srpski Abagar«. Avtorju je uspelo, da je odkril značaj, pomen in sta« rost starih lesorezov s tekstom v cirilici, ki se nahajajo v državni študijski knjižnici v Ljubljani in katerih prave vrednosti ni doslej še nihče raziskal in ugotovil. To je storil sedaj prof. Radojčič. Zlasti važna za znanstveni svet je ugotovitev, da je po odkritju značaja ljubljanskih plošč treba temeljito revidirati bolgarsko stališče gle* de Abagarja, ki so ga smatrali zgolj za bolgarski pojav. Plošče potekajo po vsej verjetnosti iz 16. stoletja. — Obilna je rubrika: »Kronika, referati in kritike«, v kateri je objavljenih več tehtnih prispev» kov dr. N. Zupaniča. Ta rubrika kaže urednikovo spretno roko in širok vidik, a katerega opazuje za nas zanimive pojave v etnološki vedi.
Uspeh mladega dirigenta Manrina na Dunaju. Na javni produkciji dirigentske šole novega dunajskega konserva torija pod vodstvom profesorja Niliusa je nedavno v dunajskem »Grosser Musikvereinsaal« med šestimi dirigenti-goj. dosegel prav lep uspeh tudi Slovenec g. Engelbert Maurin iz Kočevja. G. Maurin je absolviral svoje glasbene študije v Ljubljani pri gg. prof. Šker-jancu in Premrlu. Njegov sedanji učitelj prof. Nilius se je o njem zelo laskavo' izrazil: »Njegova glasbena podlaga, posebno v instrumentaciji, in naraven dar sta ga privedla do tega, da se je v razmeroma kratkem času povzpel do odlične višine in nad-krilil svoje tovariše, katerih je v šoli okrog 30 in sicer iz vseh delov sveta: Japonci, južni in severni Američani, Rusi, Poljaki, Nemci, Slovenci itd. Gojencem je na razpolago orkester s kompletno zasedbo, ki šteje 9 članov. Izvajanju mladih dirigentov je prisostvovala številna publika in več zastopnikov omenjenih držav, med njimi tudi člani našega poslaništva- Naž Maurin je po precizni izvedbi Vivoldojevega »Concerto gros-so v d-molu« za orkester in orgle (predelan po Silottiju) žel navdušen aplavz občinstva in priznanje navzočih učiteljev in kritikov.
Milntin Cihlar - Nehajer, ki Je umrl dn« 8. t m- v Zagrebu, je bil pripovednik, prevajalec, esejist io publicist Pripadal je skupini okrog »Savremenika« (predvojnih let) in je tudi kot kritik in esejist zagovarjal modernistična stremljenja. L 1909. Je Društvo brv. književnikov izdalo njegov roman »Bijeg«, deset let pozneje so izšle pri Mat Hrvatski izbrane novele »Veliki grad«, pred dvema letoma pa istotam zgodovinski roman »Vuci«. Dobra je njegova študija o Hamletu. Eseje Je pisal prav do zadnjega časa; še v aprilski številki »Hrvatske revije« je izšel esej »Dva morala«. Bil je tudi marljiv prevajalec leposlovnih del, esejev, libretov. Spisal je več dramat-skih del, največ uspeha je imela komedija »Klupa na mesečini« (192&-29). Po študijah je bil doktor kemije. Politično je vedno pripadal separatističnim strujam.
Knjiga o problemih racionalizacije. V založbi S. B. Cvijanoviča v Beogradu je izšla knjiga ing. Miodraga Novakoviča »Racionalizacija« (Naučna organizacija rada). V cirilici natisnjena odlična in zanimiva knjiga je razdeljena v 16 poglavij, že njih naslovi pričujejo, kako obsežno in važno gradivo je obdelal ing. Novakovič. Navajamo jih po vrsti: Smisel racionalizacije. — Racionalizacija človeka. — Racionalizacija gospodinjstva in domačega gospodarstva. — Racionalna povzdiga mesta in doma. — Racionalizacija kmetijstva. — R. industrije in obrti. — R. trgovine. — Racionalno vodstvo podjetij. — R. prometa. — Vloga statistike v racionalizaciji. — Vloga združevanja v racionalizaciji. — Mednarodna r. — R. in šola. — Sklep. Knjiga šteje 218 strani in stane brez poštnine 30 Din. To odlično in potrebno knjigo toplo priporočamo.
Beograjske književne novosti. Rastko Petrovič je objavil pri Gezi Kohnu svojo četrto knjigo. Po izredno uspelem potopisu »Afrika«, ki je izšel lansko leto, smo pravkar dobili knjigo »Ljudi govore«. Spisana je bila na nekem potovanju. Vse, kar so ljudje okrog pisatelja govorili, je zabeležil in postavil v okvir pokrajine, arhitekture
Ksenija Grtmdtora
V torek, 14. t m. priredita ▼ ljubljanskem opernem gledališču baletni veier prvaka Nar. gledališča v Beogradu ga Ksenija Grundtova in g. Anatol ZikovskL Oboje mojstrov poteka iz najboljše šole petrograj-skega carskega baleta- Ga Grundtova imela v zadnjem času ogromne uspehe na" svojih baletnih večerih v Parizu, odkoder prinaša tudi dobršen del torkovega intem-santnega programa. Kritiki pariških listov posebno hvalijo stilne in umetniške plese ge Grundtove ter se v kar najbolj laskavih besedah izražajo o njeni umetnosti Tako se nam torej obeta v torek zanimiv baletni večer.
in drugih reSL, ki jih je gledat Tako m nn» je razvil prav tečen spis o ljudeh m o rečeh. — V isti založbi so izšla predavanja in eseji starejšega esteta Marka Carja »Ogledi i predavanja«. Vsebujejo 15 člankov s prav zanimivimi vprašanji, ki jih pisec obravnava v prijetnem slogu in čistem jeziku ter z mnogo znanja in izkušenj. — Še eno knjigo te vr<de je izdal te dni podjetni Geza Kohn: Braniinira Cosiča »De-set pisaea — deset razgoTora«. Tu so inte*« view s pok- Boro Stankovičem in z manf— mi živečimi pisatelji: Veljkom Petrovi Čem, Sibe Miličičem, D. S. Nikolajevičem, M, Crnjanskim, Gr. Božovičem, G. Krkleeoro, M. Rakičem, St Vinaverom. Knjiga Je opremljena z risbami A- G. Balaže. Je t» zanimiv vpogled v literarno delavnice srbskih pisateljev, kakor ao pri Slovencih bili pred leti Izidorja Cankarja »Obiski«.
Najbolj čitani pisatelji t Beogradu. Znani beograjski založnik Gsza Kohn, ki Je od osvobojenja do danes izdal približno 2500 knjig (znanstvenih, leposlovnih, prevodov, zakonikov, učbenikov), je brez dvoma zelo izkušen založnik, zato ga listi radi vprašujejo o vseh rečeh, ki se tičejo knjige. Tako je na vprašanje, katere domače pisatelje občinstvo najbolj kupuje odvrnil med drugim: Najčešče se zahtevajo narodne pesmi in povesti, veliko gredo tudi poljudni poučni spisi, zlasti zgodovinski, potem dobri romani in novele, lz poezije kupuje občinstvo samo to, kar ima določeno vrednost Tal«) je Milosava Jeliča »Srbi-janski venac« doživel že tretjo izdajo, ki pa je tudi razpečana in izide bržčas še letos četrta. Takisto so »Kosovski božuri« D. D. Filipoviča dosegli tretjo izdajo, četrta pa se že pripravlja. Torej nacionalna poezija! Zelo prikupno je, pravi g. Kohn. da se tudi novi pisatelji mnogo zahtevajo. Posebno lepo je občinstvo sprejelo knjige Rsstka Petroviča, Mon.čila Miloševife, .Miloša Cr-nianskega, Milana Kašanina, B. Cosiča, 2. Miličeviča. Mnogo čitajo tudi starejše kritike Jovana Skerliča in Marka Carja, vz vrst mlajših pa Milana V- Bo^danovica. Zgodovinski spisi Slobodana Jovanoviča so vprav priljubijent Zanimivo je, da se v zadnjem času živahno prodaja srbski prevod Dar-winove knjige »Človekovo poreklo«.
Jubilej Hugona Zatheva. Kakor smo zabeležili, je bivši ugledni član ljubljanske opere Hugon Zathey slavil v Poznanju, čigar gledališče ga sedaj šteje med svojo zvezdnike. 25-letnioo odrskega delovania. Ob tej priliki se je vršila v Poznanju slavnostna predstava »Hoffmanovih pripovedk«,, o kateri je objavil »Dziennik poznanski«' navdušeno poročilo. Iz niega posnemamo naslednji laskavi stavek: »Zathev spada ▼ vrsto onih pevcev, ki vzlic tako dolgi odrskt poti lahko smelo pogledaio v obraz sedanjosti in vidijo pred seboj še dolgo umetniško bodočnost.. -« List tudi poudarja, da je Zathey ostal kljub uspehom doma hi v tujini skromen, tih umetnik, ki mu ni do vnanjega hrupa in stevja. Vzlic temu je bv la slavnostna predstava »Hoffmanovih pripovedk« pravi triumf tesa simpatičnega umetnika, ki je tudi v Ljubljani ostavil najboljše spomine.
Kaj naj čita nežno čuteča žena ?
Roman R. Tagoreja: »Dom tn svet«. dala »Tiskovna zadruga«.
Znanstveno delo
v Mariboru ogroženo?
Preselitev Študijske knjižnice? — Vpraša« nje pokrajinskega arhiva. — Nacionalni pomen zgodovinskega raziskavanja za našo mejo.
Maribor, po Veliki noči.
Prva znanstvena organizacija v Mariboru, Zgodovinsko društvo, se kot večina naših znanstvenih organizacij bori za svoj obsta* nek in tako tudi za temelje, ki omogočajo razmah znanstvenega dela v Podravju. Pred* vojni Maribor je bil res da v znanstvenem oziru še daleko pasivnejši kot današnji, ker so Mariborčani vfdeli v Mariboru samo predmestje Gradca, ki je kot tak opravljal z nemške strani znanstveno delo, ki bi si* cer spadalo v Maribor. Med tem ko 6e je Ptuj z v6emi silami, predvsem po zaslugi V. Skrabarja, dvigal in stremel, da zbere v domačem muzeju vse spomenike stare Petovi>jone, so stali Mariborčani ob strani, čeprav bi zbirka najdb iz Poštele omogo* čila, da bi nastal v Mariboru Ptuju enako« vreden muzej. Predvojna mariborska občina za znanstveno delo ni imela smisla; edino Mestna hranilnica je z znatnimi vsotami (po K 10.000 naenkrat), podpirala delo Mu* ■zejskega društva. V najtežjih gmotnih prili* kah je nastalo in vzrastlo Zgodovinsko društvo ter se utrdilo kot ena najmočnejših slovenskih znanstvenih organizacij: in to po zaslugi najčistejšega rodoljubja njegovih voditeljev, kakor dr. Kovačiča, dr. Tumorja.
Po vojni se je v sloven. Mariboru močno dvignilo razumevanje za znanstveno delo ta* ko pri javnih činiteljih kakor pri zasebnikih. Hvalevredno je omeniti uvidevno pomoč, ki so jo nudili in nudijo Zgodovinskemu društvu vsa slovenski mariborski župani, nadalje naklonjenost oblasti in banovine. Maribor je bil že blizu, da raizviije znan« stveni tempo, s katerim bi dohitel to, kar je predvojni Maribor zamudil s tem, da se je znanstveno naslanjal izključno na Gra« dec. Utrdil se je ČZN, organizirala ee je Študijska knjižnica, združili se muzeji Mu« zejskega in Zgodovinskega društva in la« vantinske škofije. Da pa se znanstveno delo tudi sistematsko osigura, se je osnoval rz številnih zbirk Zgodovinskega društva tudi pokraijinski arhiv kot temelj zgodovinskemu študiju.
Obenem s tem rodoljubnim prizadeva* njem naše javnosti pa se je začenjal odpor proti vodilnim mariborskim kulturnim insti* tucijam. Predvojna miselnost znanstvene pasivnosti je zopet oživela in ž njo vred načrti, ki so pozabili ves razvoj Maribora v zadnjih petnajstih letih. Napoti je po« stala nekaterim Študijska knjižnica; po ne« kih načrtih naj bi se velika kazinska dvo« rana uporabljala kot plesna dvorana in prostori Študijske knjižnice za zabavne prostore. In to v času, ko ima Maribor na razpolago za prireditve tri primerne dvora« ne. Popolnoma raizuml jivo je, da se ne reši vprašanje muzejskih prostorov; v dobi sta= novanjske bede res no morejo javni čini« telji graditi muzejskih prostorov obenem z
barakami za deložirance. Zato pa je toliko manj razumljivo, kdo bi imel interes na tem, da se Študijska knjižnica preseli v korist zabavam iz dosedanjih prostorov v mračne, nemirne in vlažne; prav tako je nerazumljivo, zakaj bi radi preselili Štu* dijsko knjižnico ljudje, ki se sicer za njo tako malo brigajo, da je niti ne poznatjo. Prav gotovo so to svojevrstni pojavi iz« vestnih krogov, ki pa za sedaj še nimajo vpliva na kulturno uvidevne javne činitelje. Potrebno pa je zabeležiti, da v današnjem času in v Mariboru sploh more nekdo žele« ti, naj se Študijska knjižnica umakne za* bavišču. Potrebno je zabeležiti za zgodovi« nar;a teh naših čudnih dni, kot simbol mišljenja nekaterih v drugem deceniju osvobojenega in obmejnega Maribora.
Druga težka rešitev čaka mariborski po* krajinski arhiv, ki bo v poletju že na cesti. Poudariti moramo, da je znanstveno delo Zgodovinskega društva v veliki meri pri* pomoglo do jugoslovenskega Maribora. Po« goj za študij zgodovine so viri, brez njih ni mogoče govoriti o zgodovini. In danes, ko se Maribor vsestransko razvija, je pfav gotovo dana možnost, da se najde nekoliko sob, kjer bo našel svoj kotiček pokrajinski arhiv, ki vsebuje nad dva vagona arhiva; lij. Rešitev tega vprašanja pa je tudi v interesu mestne občine ki takisto nima za mostni arhiv primernih prostorov: možn° bi bila skupna rešitev vprašanja prostorov mestnega rn pokrajinskega arhiva. Za nas ie proučevanje niše preteklosti nacionalna dolžnost. Vsem onim, ki smatrajo, da Maris
bor ne potrebuje znanstvenih ustanov, mo* ramo odgovoriti, da se Ie*te ne ustanav* ltjajo po določenih središčih, kjer bi se goji* le po birokratskih ndVuda h, marveč da so znanstvene ustanove posledica delovnih energij, ki so v kakem mestu na razpolago za znanstveno delo. In te sile v Mariboru imamo, .čeprav nimamo direktorjev, kusto« spv. preparatorjev itd. marveč samo rodo« ljubne zastonjkarje. Onim pa. ki smatrajo, da študij zgodovine za Maribor ni nacio* nalna dolžnost in da zaradi tega tudi nI nujna rešitev vprašanja arhiva v Mariboru, moramo poklicati v spomin besede, ki predstavljajo nemško mišljenje o slovenski preteklosti, in katere je zapisala »Maribor« čanka« ob ustanovitvi »Zgodovinskega dru« štva« v Mariboru 1903: »In den deutschen Sfadten und Markten ... gab es ein reges geistiges und wirtschaftliches Leben, wo* von aber das slovenische Flachland g"nz und gar nichts wus.ste. \Venn man von der Tatsache der Fortpflanzung des Wkes. grosserer oder klcinerer Raufhandel bei den Kirchweihfcsten. Begrabni6sen. Branden ab« sieht. gibt es fiir die slovenische geschicht« liche Forschung niehfs zu erforsehen, denn die Slovenen hahen bis auf die letzten 50 T^hre her kevne Geschichte, soweni« sie eine Literatur haben, wenn man die Bauernka« 'ender* und O^herimchliteTafur nicht in Be+rarht zieht. Wird denn der junge Verein 'Zgodovinsko društvo v Mariboru) scine Kraft an den letzten .Tahrzehnten emroben? Lieber nicht Die Vorfalle dieser Zeit sind noch in friseher Erinerung: meuchlerische
Uberfalle auf Deutsche, Messer* and Revot verangriffe, vrirtschaftliche und geschaftH« che Unmoral, D en unz i ari on en und Ge« schaftspatriotismus, Bittgange um schonea NVetter«.
In če se danes mariborski človek spomni
večne nevarnosti za preselitev študijske knjižnice in negativnih nazorov nekih kro« gov o vprašanju arhivskih prostorov, po* tem se mora nehote vprašati: Ali je to že smotreno delo, da se prepreči sleherno zgo« dovinsko raziskavanje v Mariboru in se ta» ko kar najbolj obdržijo v veljavi navedene besede predvojnega hujskača Norberta Jabna ter onemogoči ali vsaj zavleče za dalje časa zavrnitev teh psovk?! In potem se vpraša mali mariborski človek: Ali je mar pasivna predvojna mariborska misel* nost (ki pa je bila nemška lastnost) pre* vzela že tudi naše pred vojno agilne Sloven« ce? Zakaj vsako opuščanje znanstvenih po« stoi;jnk v Mariboru pomeni opuščanje na« rodnih dolžnosti, ki so tudi kulturne, pred* vsem pa znanstvene. Svojo visoko in mari« borskim tradicijam ustrezajooo naTodno za« vest bo dokazal Maribor šele takrat, ko bodo ponehali načrti o premestitvi Študij* ske knjižnice in ko bo rešeno vprašanje arhhra in tako postavljen trajen temelj za studii slovenske zgodovme našega Podrav« ja. ki bo za vedno pokopala sovražne psovke o naši preteklosti.
Fabins.
t
ŠAH
Urejuje dr. MIlan Vidmar
Počasi se veča verjetnost, da bomo imeli koncem letošnjega poletja velik mednarodni mojstrski turnir na Bledu. Ce se bo blejska občina res s pravim razumevanjem oprijela ideje, pojde. Potrebne so pa seveda izdatne vsote, če naj bo turnir res prvovrsten.
Zanimivo je, da češki Šahovski časopisi že govore o blejskem turnirju, že sedaj hvalijo uvidevnost blejske občine m naših oblasti, ki so se zavzele za idejo. Težko bo umakniti se. Na polovici pota smo. Bled je za prvi trenutek še obstal na nezadovoljivih zaključkih. Sigurno pa ne bo težko, odločiti se za vse. Ce votira Bled 100.000 dinarjev in prevzame vso preskrbo mojstrov, bo temelj položen. Naše oblasti bodo prispevale izdaten del, ostanek se bo dal nabrati.
Turnir bi ae vršil koncem avgusta in bi
napolnil še velik del septembra. Blejska sezona bi se na ta način izdatno podaljšala. Toda sigurnost je potrebna že sedaj. Najkasneje ob koncu aprila je treba pričeti z organizacijskim delom. Bled ima beseda
Iz zbirke F. J. Prokopa, znanega češkega komponista, prinašam dve mični študiji. Naša šahovska publika se mora seznaniti s češko šahovsko umetnostjo, ki si je osvojila odlično mesto v svetu. Tako imenovana »češka šola« je znana povsod. Seveda samo v panogi problemov, študije ne dopuščajo nacijonalnega po barvanja kakor problemi. Da pa so češke študije prvovrstni produkti, kažeta naslednja dva primera.
cd e f g h
a
8 7 6 5 4 3 2 1
m m a ®

Mm
n n m if i A
M M WS&wW&
§f mm & m
W.
15 WM WA I
m m Ss« m
mi tm.
mM______
WM
mk
m m m m '
Beli: Kf2, Tg6, h7 (3 figure), Črni: Khl, Th5, g7 (3 figure). Samo na prvi pogled je naloga preprosta. Beli ima močnega kmeta, ki veliko obeta. Na dlani leži poteza Tg6Xg7. Beli krije z njo svojega kmeta in grozi marširati s kraljem. Človek bi mislil, da je eksekucija čisto sigurna. Pa ni! Na:
1. Tg6XgT?	----
eledi:
1.------Th6—h3!!
Črni odreže belega kralja. Trdnjava mu ne more izsiliti prehoda preko tretje vrste, ker mora čuvati kmeta. Ce se pa bela trdnjava sprehaja po sedmi vrsti, stopica črni kralj po poljih hI in h2. Partija je remis! Kaj pa:
1. KI2—g3?	---
Črni ne sme vzeti kmeta na h7, ker bi bil
mat: 1.---Th5Xh7?, 2. Tg6—a6!
Odrezati belega kralja pa tudi ne more več in stvar bi bila končana.
Toda črni ima strupen odgovor:
1.------Th5—h3+!!
Trdnjave beli n« more vzeti, ker bi bil črni pat. Ce pa gre a kraljem na četrto vrsto, vzame črni kmeta na h7. Mata se mu ni več bati. Seveda se beli kralj tudi lahko vrne na drugo vrsto. Potem pa imamo zopet situacijo kakor pri prvem poizkusu.
Kdo bi mislil, da tiči v taki preprosti po
žici ji toliko težav? Kdo bi iskal toliko idej v nji? Zmaga je očividno zelo skrita. Kako pa naj sploh beli čuva svojega kmeta, če ne sme kriti direktno, pa tudi ne indirektno ? L/s ena možnost nam še ostane:
1. Tg6—gl+	---
Te poteze se moramo oprijeti samo zato, ker druge ni. Smisla navidez nima nobenega.
1	.------Khl—h2
Ce sedaj študiramo pozicijo, vidimo takoj,
da i?e ni dosti spremenilo. Se vedno grozi črni odrezati belega kralja, še vedno ne obeta Tg6Xg7 ničesar. Torej zopet ni druge poteze nego:
2.	Tgl—g2+	---
Tu pa zagledamo nekaj. Na h3 namreč
črni kralj ne sme. Na 2.---Kh2—h3
bi sledilo 3. Kf2—gl!! in grožnja Tg2—h2+ mora odločiti takoj. Črni ima samo odgovor:
2	.------Kh2—hI
Sedaj pa gre:
3.	Kf2—g3!!	---
Črni ne sme vzeti kmeta na h7, ker bi bil
mat: 3.---Th5Xh7, 4. Tg2—a2, poljubno, 5. Ta2—al mat Tudi 3.---
Th5—g5+ mu ne pomaga. Sledilo bi 4. Kg3 na f4, Tg5—h5, 5. Tg2Xg7, Khl—h2, 6. Kf4 na g4, Th5—h6, 7. Kg4—g6, Th6—h3, 8. Kg5—g6 in dobi. Partija je torej res dobljena za belega. Druga študija stoji takole:
a b c d e f g h
Beli: Kd4, Ddl, b3 (3 figure), Črni: Kb4, Dhl, Le4, Lf4 (4 figure). Beli na potezi remizira. črni ima ogromno premoč dveh lovcev. Res je sicer, da lovca nerodno stojita. Res je tudi, da navadno premoč dame in enega lovca nad damo ne zadostuje za zmago. Toda rešitev ni lahka. Prvi poskus bo pač:
1. Ddl—el+?	---
Poteza je zapeljiva. Ce črni damo vzame, Je beli pat. Toda črni ima boljši odgovor. Igral bo:
1.------Kb4Xb3!
Beli nima večnega šaha. Na 2. Del—b4+ Sledi 2. — — — Kb3—c2!, 3. Db4—c3+,
Kc2—dl in dobi. Na 2. Del—c3+ pa sledi
2.---Kb3—a2 in kralj uide počasi
pod okrilje svojih lovcev. Bell mora torej vzeti lovca na e4 in poskusi svojo srečo proti navadno nezadostni premoči:
2. DelXe4	---
Na žalost je pozicija neugodna. Črni lahko izsili zmago:
2	.------Dhl—al+
3.	Kd4—d5!	Dal—«8+
4.	Kd5—d4	Da8—a7+
5.	Kd4—d5	---
Na 5. Kd4—dS Sledi 5.---Da7—a6,
6. Kd3—d4, Da6—c4+ in mat
5	.------DaT—b7+
6.	Kd5—d4	Db7—b4+ in mat v prihodnji potezi.
Zanimivi prvi poskus se je torej ponesrečil. Beli pa ima potezo, ki je skromnejša,
toda zato izdatnejša, namreč:
1.	Ddl—g41	---
Oba lovca sta napadena ln bela dama Je
na vrsti črnega kralja. Črni ne more umakniti lovca na f4, ne da bi podrl ugodno pozicijo, ki mu je v prvem poskusu prinesla zmago. Odgovoril bo torej:
lm______Dhl—f3
kar je na videz odločilno. Sedaj pa pride veliko presenečenje. Beli igra:
2.	Dg4Xf4»!	---
in se reši po: 2.______Df3Xf4
v pat Očividno bi 2.---Df3—d3+,
3. Kd4—e5, Dd3—d5+, 4. Ke5—f6 ne obetalo ničesar. Pozicija je normalna, remis neizbežen Prokop Je duhovit komponist
lz življenja na deželi
DRAVOGRAD. Trg in vse okoliško pre. bivalstvo brez razlike se veseli koncerta »Maribora« dne 12. t m., ker bo to za nas letos ena največjih kulturnih prireditev Vstopnice se prav pridno razprodajajo Dobivajo se v trafiki Jurija Primuša. Na belo nedeljo torej na koncert! Najlepša letošnja velikonočna pisanka je vstopnica za koncert! Na koncertu bodo sodelovati? solisti ga. Lovšetova iz Ljubljane, gg, Ne» ralič in Ivelja iz Maribora, pomnožena vo« jaška godba in 80 pevcev »Maribora«.
DOLENJI LOGATEC. Naša kmetijska nodružriica .i« hirala že več časa na nedelavnosti. Zato ie sklicala Kmetijska družba v LiuDljani sama za Veliki ponedeljek sestanek članov podružnice. Namen sestanka je bil. ugotoviti vzroke nedelavnosti podružnice ter jo obenem obuditi iz letar-gije. Na sestanku, ki se je vršil ob žiivah-nem zanimanju in ob obilni udeležbi v osnovni šoli, je predaval ravnatelj inž. Rado Lah o kmetijskih zadrugah in o poljedelstvu vobče. Za lepo in zanimivo predavanje se mu iskreno zahvaljujemo z željo, da bj prišel še večkrat k nam. V novi pripravljalni odbor so bili izvoljeni: za načelnika France Mihevc (Miklavov) za odbornike pa Franc Brus, Pavel Musec in še nekateri drugi sami mladi posestniki in kmetovalci. Ti nam dajejo upanje na živahnejše delovanje naše podružnice in s tem na večji prospeh naših kmetijskih gospodarstev.
DOL PRI HRASTNIKU. V nedeljo 12. t. m. se bo slovesno zoključil gospodinjski tečaj na tukajšnji šoli Gojenke bodo na ta dan razstavile svoje izdelke od 8. do 15., na kar opozarjamo vse, ki 6e zanimajo za napredek našega naraščaja. — Dolski Sokol bo istega dne ob 15 uprizoril na odru nove šole tridejanko »Ponos za ponos« Požrtvovalni igTalci zaslužijo, da se igre vsi udeležimo.
ČRNA. Na velikonočni ponedeljek je odigral v Črni znani dijaški šahovski mojster Bogdan Pušenjak. Po štir turni ljuti borbi se je simultanka končala z rezultatom \2Vn : 7% kar je prav lep uspeh
JEZICA Naš Sokol je v letošnji zimski sezoni živahno deloval Poleg uspele prvo« decembrske akademije je bilo 06em iger. Kot zaključek bo v nedeljo 12. t. m. igra« na smeha polna trideianska burka »Špan» ska muha« Začetek ob 20 Drevi ob 20. bo poslovilni večer bratom, ki odhajajo k vojakom. Vabimol
KRŠKO. Zadnja uprizoritev »Mežnarje-ve Lizike«, je uspela na krškem sokolskem odru tako sijajno, da si je to opereto javnost ponovno zaželela Zato se bo opereta ponovila to soboto ob 20 v Krškem pri znatno znižanih cenah (7, 5, 3 Din) Ansambel bo gostoval v nedeljo 12. t m ob 15. na Sokolskem odru v Rajheroburgu. Opozarjamo posebno okoličane na ugodne zveze z vlaki. — Zaradi preureditve velikonočnih počitnic se bo obvezno cepljenje proti škrlatinki za devo izvršilo teden dni kasneje kakor ie bilo iavljeno
MISL1NJSKA DOLINA Na belo nede. Ijo bomo imeli koncert v Dravogradu. Na koncertu bomo slišali najboljšo slovensko pevko go. Pavlo Lovšetovo, soliste gg Ne» raliča in Iveljo pomnoženo vojaško godbo in 80 pevcev »Maribora« Koncert bo ob« enem proslava 80 letnice Sattnerja, katere* ga oratorij »Vnebovzetje« bomo tudi sliša* K na koncertu Vstopnice v predprodaja v trafiki Jurija Primuša v Dravogradu.
RUŠE. Gledališk; oder ruškega Bralnega društva priredi v proslavo 60 letnice pisa« telja Finžgarja v nedeljo 12 t. m zvečer njegovo štiridejanko »Divjii lovec«, v režija g Franja Sornika Igra bo dobro priprav« Ijena m bo nudila izreden užitek V večjih vlogah nastopijo: Pinteričeva. Ozimova Be* čelova, Preserjeva. Stani Sornik Pečar. Bu> čar, Werk, LogaT Janko in drugi, skupno okoli 50 oseb Sodeloval bo tudi orkester Pred predstavo bo imel naš roj^k profesor Janko Glaser o jubilantu predavanje.
PETROVČE Prosvetni odsek Sokola je priredil dvoje predavanj: o zvezdoznan« stvu (Dolinar) in o razvoju tn početkih 6-o» venskega življa (Kodrič). 25 marca pa je priredil Finžgarjevo dr^mo »Razvalina živ« Ijen-ja« v režiji br. Kodriča V uvodnem predavanju je br Godicl kratko opisal av« torjevo življenje in niegovo pisateljsko de» lovanje. Igralci so rešili vloge v splošno za» dovo^jnost Obisk bi bil lahko večji Igra se ponovi. — Dne 26 marca se je vršil ori g Vodeniku občni zbor podružnice CMD. Sklenilo se je odposlati centrali 500 Din Izvoljen je bil po večini stari odbor s pred« sednikom g. Vodenikom
PETIŠOVCI. Kmetijska nadaljevalna So« la je zaključil? šolsko leto. V šolskih pro* štorih 6e je zbralo ob slovesnem zaključku izredno mnogo kmetov Prisoten je bil žu« pan g. Vrečic z občinskim odborom, kme« tijsko.nadaljevailniim šolskim odborom in krajevnim šolskim odborom. Vodia šole šolski upravitelj iz Lendave g. Gorišek Si« m on je podal poročilo o delovati« tu šole. Rednih obiskovalcev, je bilo 22, izrednih pa 20. Šolski upravitelj g. Erker se ie kme« tiisko^nadaljeviTi emu šolskemu odboru za« hvalil za razumevanje, ki ga je pokaiza! za razvoj te šole Goienci šote so zatem refe» rirali Iz oosameznih predmetov n<*j£ar so nastopih ffTitiie in dekleta n"dalievaTne šo« le iz Čen+ibe z Roševo trideianlco »Pri Brodnikovib« nod vodstvom vod^el rice ge. Pečn"'kove Med odmori so perišovsflci tam« buraši marljivo igrah'. Ob sklepu je novrel besedo birum g. Vreči č. tei fe izrazil rad o« vol istvo občine nad tako pridobitvi io. ka« kor je kmeti feka nadaHevalnn šol* Zahvalil se re še poscbei šoWr«mu upravi+el iu go« spodu GoriSkn rr. Lendave in učitelju go* spodu Viberra iz Ranice.
TACEN POD ŠMARNO GORO. V so« boto 4. t. m. so se na slovesen način ra®« delila odlikovanja sedmim odlikovancem
naše občine. Zupan g. Medved Ivan je imel lep nagovor na odlisovaiice m razdelil odli. kovanja: gq. Tršanu Alojziju in Medvedu Martinu red sv. Save V stopnje. Rožancu Valentinu, Sirniku Francu, Krušcu Alojza« ju, Snoju Ivanu in čižmanu Mihaelu pa zla. to kolajno za državljanske zasluge V ime« nu odlikovancev se je zahvalil za odlikova* nja g. Tršan Alojzij in izrazil željo, da 6e sporoči Nj Vel. kraiju najlepša zahvala in vdanost. Odlikovanci so se oddolžili z ob. darovanjem 12 najrevnejših občanov in z znatnim zneskom za ustanavljajočega se Sokola. G. župan se je v imenu obdarova. nih revežev lepo zahvlii za dar in poudaril, da visoko odlikovanje ne velja samo odli« kovancem, temveč vsem občanom G. Ce. dilnik Franc je v patriotičnem govoru cesti« tal odlikovancem, ki so si pridobili velike zasluge za gasilstvo Šolski upravitelj go. spod Macarol Josip jim je čestital s poudar. kom, da bodo njih odlikovana prsa jasno kazala velik patriotizem in vdanost vsega prebivalstva naše občine do Nj. Vel. kralja in naše lepe domovine Jugoslavije V ime. nu Sokola se ie zahvalil za znatne darove z željo, d t bi našli mnogo posnemovalcev. — V nedeljo 12. t m bo ob 16 v Soli v Smartnem pod Šmarno goro predavanje o Sokolstvu Vsa. ki se zanimajo za razvoj Sokola vablieni!
GORNJA RADGONA. Tvrdka Klotar Bouvier, vinogradniško veleposestvo v Gornji Radgoni, je ob priliki ureditve za« puščine po svoiem blagopokojnem šefu podarila tukajšnjim revnim šolarjem zne» sek 1000 Din, za kar ji šolsko upravitelj« stvo izreka najiskrenejšo zahvalo.
SV. URBAN PRI PTUJU. Naša sokol« 6ka četa si je ustanovila poleg godbenegu tudi dramski odsek ki je v februarju upri« zoril prvo igro »Četrta božja zapoved«. S to igro bodo sedaj Urbančani gostovali, in sicer v nedelja 12. t. m. ob 15. v Rogoz« niči pri Bračiču, na kar opozarjamo ptuj« ske meščane in okolic ne.
ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. Dn« 6. t
m. se je vršila v občinski pisarni izročitev odlikovani sedmim uglednim občanom. Za prosvetno delo sta dobila red sv. Save IV razreda odličen šolnik in napreden gospodar g. Julij Sadnik, učitelj v pokoju in veleposestnik na Groblji, in domači župnik g. Fortunat. Končan," svoječasno vnet narodni borec po raznih nemškutarskih trgih. danes pa izkušen in umerjen svetovalec in javni delavec. Šempavelska župan g. Anten Stenovec, piosestnik je prejel za svoje dolgoletno delo .v korist občini red sv. Save V. raz. Zlato kolajno za državljanske zasluge so dobili štirje članj gasilskega društva v Lotkovi vasi načelnik g. Jože Ribič in bolničar Andrej Kramar, po domače Žebel. oba dobra gospodarja in že pokojna člana načelnik Franc Grl en še k in Karel Lešnik. Odlikovanja je pripel in izročil podžupan g. Tone Kač po kratkem in jedrnatem rodoljubnem nagovoru. V imenu odlikovancev se je zahvalil župnik g. Fortunat Končan, ki je poudaril v imenu vseh odlikovancev in tudi vse občiine ki je bila v njih odlikovana, neomajno zvestobo jugoslovenski kraljevini in vzvišenemu kraljevskemu domu. G. Julij Sadnik je pa podal zagotovilo, da bodo vsi še za naprej posvetil' vse svoje moči narodu in državi
VIŠNJA GORA Naš novi župan ura« duje v občinski hiši in ne doma, kakor je bilo do zadnjih časov prakticirano Dolo» čene so uradne ure od 9. — po! 12 in od
14.	do pol 16 Podžupan je odstopil zaradi slabega zdravja — Velikonočni sejem za blago in živino je bil dobro založen Na trg je bilo postavljenih domala 300 glav živine Kupčija je bila slaba
VITANJE. Svečana podelitev odlikovanj se je vršila 2. t m. ob priliki uradnega dneva sreskega naSelstva. Sreski načebiik g Trstenjak je izročil red jugoslovenske krone V. stopnje med drugim tudi staremu nacionalnemu borcu br. podstarosti našega Sokola Ignacu Kotniku. — Čestitamo! — Okrožni zdravnik dr Silan Stanko odide
15.	t. m. v Zagreb v šolo za narod, zdravje na kurz za šolske poliklinike. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomestoval g- dr. Anton Goričar iz Konjic. — Te dni so se po ekspertu banske uprave izvršila merjenja ta napeljavo vodovoda. Stroški so ocenjeni s približno 400.000 Din. — Do 15. t m. bodo vse interesirane občine na progi Celje Vitanje - Konjice podale svoja mnenja o potrebi avtobusne zveze s Konjicami. Upamo. da ne bo nobene, ki bi se temu proti-vila. Ker je proga Konjice glede na rentabilnost prekratka, naj bi se po obSinskfin sklepu uredila tako, da bi vozil avtobus zjutraj iz Celja preko Vitanja na Konjice, proti večeru pa nazaj. Stara zveza pa naj ostane neizpremenjena. Upamo, da celjska občina temu projektu ne bo nasprotovala. Ker je zadeva nujna predvsem zaradi tujskega prometa, pričakujemo, da se bo zadeva v najkrajšem času rešila. — Pred kratkim se je vršil uradr^ komisijonalnl ogled nove sokolske dvorane. Društvo bo imelo tudi lično letno telovadišče. Društvena uprava je prosila pri enem tukajšnjih zavodih za posojilo 7000 Din za nabavo najpotrebnejšega telovadnega orodja. Prošnja je bila žal odklonjena, kar nas pa nikakor ne bo motilo pri našem nadaljnjem delit. — Na belo nedeljo priredimo prvo pomladno veselico v naši dvorani. Pridite! — Kakor slišimo, nas namerava v kratkem presenetiti bratsko društvo i® Konjie z lutkovnim gledališčem.
ŽELEZNIKI. Avtobusno podjetje Vik. tor Benediik vo® od 8. t. m. iz Železnikov zjutraj ob 5.30 in narzaj od jutra ni egi ljub. ljanskega vlaka do Škofie Loke, odkoder je odhod ob 9. Odhod iz Železnikov je na*to zopet ob 10.45 in popoldne odhod iz Škof. je Loke nazaj od popoldanskega vlaka ob 15.45.
SOKOLSTVO
Sokolski Glasnik prinaša v svoji zadnji številki obširno poročijo o I. redni glavni skupščini sokolskega saveza v Beogradu z nekaterimi slikami. Članstvo pa bodo zanjmali tudi članki br. Poharca: Sokolski nacionalizem in br. Margitiča: O zabluda-dama sokolske prosvete. Ves ostali del lista zavzemajo razna poročila iz žup in društev. Priobčerre so tudi slike župnega prednjaškega tečaja v Novem Sadu, slovanskega večera v Bielovaru. dvoje slik iz akademije Sokola Toplicah ter II. te-čaia za sokolske čete župe Mostar.
Ali se že kai pripravljate na Izlete? Naša društva prirejajo še precej rada peš-izlete. Potrebno pa bi bilo. da se napravi tudi nekaj propagandnih pohodov, kakor se jih je prirejalo svoječasno. In tudi okrožja ter župe naj se zganejo. Bliža se čas za to!
Lep vzgled zavednosti so podali obrtniki v Konjicah. Načelstvo njihove obrtne zadruge je sklenilo soglasno na zadnji se-ii. da bo povabilo vse zadružnike h k*rpo-rativnemu vstopu v Sokola. Z radostjo moramo vzeti na znanje ta odvažen korak konjiških obrtnikov.
Sokolsko društvo Oplotmca si le postavilo nov gledališki oder in priredilo otvoritveno predstavo na Velikonočni ponedeljek s predstavo »Domen«. Kulise in vsa slikarska dela je izvršil s priznano spretnostjo g. Leskovar.
Sokol Dol. Logatec. V zadnjem času moramo z veseljem pozdravljati porast našega članstva. Pozna se to v telovadnici. v največii meri pa pri naših najmanjši Dramatični odsek je zaenkrat z igranjem prestal iz razloga, ker so vse nedelje oddane za kino. Upamo. da.bode svoje deio še v večji meri nadaljeval jeseni in se je v ta namen rezerviralo na včerajšnjem sestanku 8 nedelj.
Sokolska župa Blelovar je imela koncem leta 1930. že 26 sckolskih društev in 14 čet torej 40 edinic. Društva so štela 1898 članov 240 članic. 320 moškega, 128 ženskega naraščaja ter 496 moške in 242 ženske dece. skupno torej 3324 oseb. kar znači napram letu 1929. napredek skoraj 250 odst. Sokolske čete pa imajo 525 članov in pripadaio društvom Virovitica. Blelovar in Gor. Miholjcu. V letu 1931. pa se ie osnovalo še 8 nadaljnjih društev in 4 čete. tako da ie sedaj v župi že 34 društev in 18 čet. skupno 52 edinic.
Sokolsko društvo v Ribnici si bo letos postavilo svoj Sokolski dom. Izbran ima v ta namen lep prostor med trgom in kol<v dvorom. Stavba sama bo zgrajena po načrti br. Frana Arka in bo obsegala poleg 16 m dol tre in 10 m široke telovadnice tudi stransko dvorano in oder ter galermo, društveno in godbeno sobo. garderobe, sta novanie za hišnika itd. Dvorana bo pnre-iena tudi za kinematografske predstave. Vsekakor bo Sokolski dom za Ribnico pridobitev, saj sedaj itak ni tam no?ene večie dvorane na razpolago za prireditve.
Sokolsko društvo ▼ Ivančni gorici smo pred kratkim ustanovili. Naši in stiški Sokoli so bili doslej člani društva v St Vidu. Zaradi precejšnje oddaljenosti pa društvo ni uspevalo, kot bi bilo želeti in bi tudi moralo z ozirom na velik okoliš. Kako potrebna je bila ustanovitev našega društva, je pokazala udeležba na ustanovnem obenem zboru, ki so se ga udeležili tudi delegata župe starosta Pipenbacher in tajnik Flegar ter sreski poglavar iz Litije g. Podboj. Ze ob ustanovitvi je društvo štelo nad 80 članov tako, da je s tem številom Ze preseglo prejšnje skupno društvo v St \ idu in kaže, da bo kmalu najmočnejše društvo med Ljubljano in Novim mestom. Prvi odbor je' sestavljen takole: starosta Anton Beršnjak, namestnik Jože Zaje, načelnik Gaber Beršnjak, načelnica Danica Mercma, prosvetar Samec; člani uprave: tajnik Božidar Kosmina, blaeajničarka Angela Meh-le, statističarka Vida Taufer in odborniki Karol Zlajpah, Jože Zaje II, Avgust Namer in Franc Dular. Predsednik nadzor, odbora je br. Tone Roječ, revizorji pa Franc Tratnik, Ivan Eržen in Vili Sval. Odbor se je takoj lotil resnega dela. Da se takoj omogoči redna telovadba, je dal starosta br. Beršnjak na razpolago precejšen prostor in se je že nabavilo nekaj orodja, predvsem za lahko altetiko. Glavna naloga odbora pa ie, da z vsemi močmi dela za zidavo lastnega doma Odborniki in vsi čiani so pokazali toliko dobre volje, da res ni daleč čas, ko bo pričela rasti iz tal nova postojanka sokolske vzgoje in ideje. Na žalost pa so nekateri faktorji že od vsega početka pokazali zamisli neprijazno liee. Kakor znano, je stiški samostan v posesti vsega tamkajšnjega sveta, ki bi prišel v poštev za gradnjo doma. Odbor se je s prošnjo obrnil na samostansko upravo, pomagal mu je pa tudi sreski poglavar. Kakor čujemo, je pa samostan sedaj odgovoril. da prostora nikakor ne odstopi. Ta, ne baš lepa gesta naših sokolov ne bo spravila v malodušje. pač pa bodo našli druga sredstva in pota, da pridejo do primernega zemljišča- Novemu diuštvu želimo veliko uspeha. Zdravo!
Iz Sokolske župe Tuzla. Na zadnji župni skupščini se je pokazalo, da je tudi v tej ž upi napredovalo število društev od 16 na 22 Poleg njih pa je bito ustanovljenih š- 20 močnih sokolskih čet, o dkaterih ena pripravlja že celo zidanje lastnega doma. Število članstva se ie leta 1930. pomnožilo za več kakor 40 odst. Vršila sta se dva prednjaška tečaja, eden za društva, drugi za sokolske čete. Oba sta prav uspešno končala. Velike važnosti je. da se pripravlja več društev za gradnjo doma. Tako dokončirie društvo Bijeljina svoj lastni krov. ki je stal okrog 1 milijon dinarjev. Bosanski Šamac ga je že otvoril preteklo leto. v Tuzlj pa nameravajo pričeti letos v niaiu s stavbo. Društva Bobo-j. Teslič in Bos. Šamac ima i o svoje sokolske godbe.
Nov načelnik praškega Sokola. Na zadnji glavni skupščini praškega Sokola, zibelke vsega Sokolstva. je bi! izvoljen za načelnika br. Antonin Benda, urednik revije »Sokol« in član rračelništva COS. Prvi načelnik tega društva je bil dr. Tyrš. s'edil mu je dr T. Cernv. nato Jindrich. dr. Vaniček. inž. Kavalir. inž. Vaclav Vo-rel ter končno br. Benda.
Iz češkoslovaškega sokolstva. Kakor javlja radnja okrožnica COS je prevzel tarosta br. dr. Šajner zopet vse posle, kot iih ie vršil pred svojo dolgotrajno bolez-nfjo. 0<b tel priliki ie izdal na članstvo poseben proglas. — CeSkosIovaSko Sokol. stvo se zelo zanima za skupni zlet jugoslovenskih žup Split. šibenik-Zadar. Sušak -RHeka. Mostar in Cetinje. ki se bo vršil letos kot edina večia prireditev na VSdov-ian v Splitu. Predsedstvo COS je obljubilo poslati v Split deputatijo ter i« izdalo tndi
primeren razglas v SokcVnem vestnfku. —
K proslavi 50 letnice Mednarodne telovadne zveze, ki se bo vršila v Parizu 11. in 12. julija pošlje češko So-kolstvo poleg oficijelne deputacije tudi izredno močno člansko odpravo.
Društvo za gojitev iger češke mladine ▼ Pragi vzdržuje v Pragi 16 igrišč, ki jih je obiskalo lansko pomlad 30 tisoč dečkov in 9 tisoč deklic, jeseni pa 11.000 dečkov ter 3000 deklic. Pozimi so bila igrišča prirejena kot drsališča z obiskom okrog 4000 otrok. Nadzorstvo je v rokah pedagogov. Društvu predsedujejo znani sokolski delavci z br. dr. Pexom in Klenko na čelu. In mi? Koliko imamo igrišč? Ali ne zmoremo res takega društva?
Za smotreno kmetijstvo
Zagorje, 6. aprila.
V	zadnjih letih je po zaslugi naše agilne kmetijske podružnice krenilo kmetijstvo z vsemi atributi, kakor so sadjarsko, živv"*-reja itd. na reelnejša pota. Uveljavil 6e je skupni smoter, racionalno enotno delo v izboru sredstev in načina, ki je za napredek našega kraja najbolj primeren. Občni zbor podružnice KD je ob lepi udeležbi dokazal, da se naši poljedelci zavedajo soodgovornosti pri reševanju perečih nalog. Predsednik g. Kolenc je kratko orisal delo preteklega leta in podal smernice za bodočnost Spomnil se je umrlega dolgoletnega skrbnega blagajnika g. Toma Koprivca. Tajniško poročilo je podal učitelj g. Kopriva. Čiste imovine je ostalo v blagajni 7.061 Din. Podružnica ima 119 članov, porastek znaša 20 članov, izvršilo se je več kmetijskih predavanj, med njimi l filmsko; vršila se je tombola. Podružnica je imela dosti posla z or-ročevanjem semenja, gnojil, soli in drugega blaga. Občina je določila večji znesek za plemenske marjasce. Tudi k nastanitvi ži-vinozdravnika je zavzela pritrdilno stališče ter določila znaten znesek zanj. Članarina se je zvišala kmetovalcem na 30 Din ter se določil enkratni prispevek na 5 Din.
Nato so bili sprejeti predlogi za nabavo plemenskih bikov in merjascev. G. Pro9ene Anton je bil določen za člana ocenitvene komisije na dan 30 aprila. Naročila se bo večja količina arborina, samodelne škropilnice, nitrofoskal se bo po znižani ceni (138 dinarjev za 100 kg) oddajal članom.
Slednjič je g. inž. Lab predaval o živinoreji Za naš kraj je poudaril potrebo čim boljših mlekaric v bližini konsumentov, hribski živinorejci naj pa gojijo mesno pasmo za prodajo. Razložil je tudi organizacijo in smoter živinorejskih zadrug ter podal smernice za to deio- Govoril je o sadjarstvu ter priporočil za naše podnebje jablano Windsor. Za njim je predaval g. Koleno o umetnih gnojilih. Oba govornika »ta obdelala svojo snov v veliko zadovoljstvo navzočih.
V	novi odbor »o bili po večini izvoljeni člani prejšnje uprave, blagajniške posle J® prevzel g. Drnovšek Ivan, gostilničar.
V	nedeljo. 12. t m. po prvi maši se bo vršilo v kinu »Triglav« brezplačno filmsko predavanje o umetnem kmetijstvu in sadnih škodljivcih. Predaval bo g. I. KafoL, strokovni tajnik KD v Ljubljani. Na film, ki je prvi te vrste, opozarjamo vse občinstvo. Prav tako važno bo popoldansko predavanje o perutninarstvu v zagorski šoli 'b pol 15., ki ga bo tudi oskrbel g. KafoL Delavni kmetijsld podružnici vse priznanje za nesebično in pomembno delo, ki ga vrši v naši krizi in križev polni dolini.
Radio
Izvleček iz proeramov
Sobota. 11. aprila LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45? Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Plankton, ribja hrana. — 18.30: Plošče. — 19: Kuna ver: O k rasi u — 19.30: Angleščina. — 20: Epizode iz Jezusovega življenja, poje ga. Skerlj-Medvedo-va. — 20,45: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — Jazz-band.
BEOGRAD 17.30: Koncert nabožne glasbe na ploščah. — 20: Zborovski koncert nabožne glasbe. — 21: Drama »Marija Magdalena«. - 21.45: Poročila. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert lahke glasbe.
—	20: Prenos opere »Koštana« iz gledališča. — PRAGA 15.50: Mladinski koncert
—	16.30: Jazz-band. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Koncert veselih pesmi.
—	21: Godba za ples. — 22.25: Zabaven program iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 18.25: Klavirski koncert. — 21: Godba za ples. — 22.25: Zabaven program iz Moravske Ostrave — VARŠAVA 18.15: Mladinski koncert
—	19.25: Plošče. — 21: Orkestralen Koncert. — 22.15: Koncert Chopinove glasbe.
—	23: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra- — 13.10: Nadaljevanje koncerta. — 15.25: Koncert lahke glasbe. — 16.10: Mešan glasbeni program. — 19.30: Joh- Seb. Bach: Pasion sv. Matevža. — 22 45: Prenos ciganske godbe iz Budimpešte. — BERLIN 18: Kolora. turno petje. — 19.10: Koncert lahke glasbe. — 20: Plekni večer v starem Berlinu.
—	22.45: Prenos cieanske godbe iz Budimpešte. — KONIGSBERG 16: Koncert eodbe na pihala. — 19.25: Koncert lahke glasbe.
—	21: Prenos opere iz Leipziga. — 22.30: Plesna glasba na ploščah. —
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20 Sobota, 11.: Gospoda Glembajevi, gostuje član beograjske drame g. Plaovid. — Red D.
Nedelja, 12.: Pri belem konjičku. Na korist Udruženja gled. igralcev. Izven.	'
LJUBLJANSKA OPERA
Ziifot<>k ob 20 Sobota, U.: Diiak prosjak. Red E. Nedelja, 12.: Sregurka. Ljudska predstava po znižanih cenah- Izven. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15 Sobota, 11.: »Extemporale«. Gostovanje t
Novem mestu. Nedelja, 12.: Deviški venee. Premijera.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sobota, 11.: Cirkuška princesa. — KuponL Nedelja, 12.: Ob lo. uri Gospa ministrovka. Kmečka predstava. — Ob 20. uri Od-godena noč. Zadnjič. Cene od Din 12.— do Din 2.—.
\
Iz življenja in sveta
Razstava v ameriškem
slogu
Milijonski stroški za razstavo, kakršne še ni videlo
človeško oko
V Chicago, na ozemlja, kn so ga iztrgali Michiganskemu jezeru, se vršijo za visoki« mi ograjami mrzlične priprave za veliko razstavo, ki jo bodo tu otvorili 1933. Samo priprava tega ozemlja in postavitev potreb« nih zgradb sta preračunani na okroglo 600 milijonov dinarjev, a to je samo drobec te« ga, kar bo stalo vse drugo, prevoz in ure« ditev razstavnega materiala, ki bo pred*
»orgle za barvo«, bo na njegovem vrhu proizvajal ponoči najbolj fantastične sim« fonije barvane luči.
Nekaj prav posebnega bo »viseča kupo« la«, ki bo pritrjena z verigami in debelimi žicami na jeklene stolpe po vzorcu vise« čih mostov. Kupola sama bo dvakrat večja od one, ki kraljuje na washingtonskcm Ka« pitolu. Drugo presenečenje bo »Dom elek«
»Srce« chlcaške razstave Vhod v organizacijsko poslopje razstave.
stavi j al vsako stroko človeSkega »dejstvo«
varnja, da niti ne govorimo o vrednosti te« ga materiala samega. Po drugi strani raču* najo, da bo posetilo razstavo, ki bo trajala šest mesecev, do 50 milijonov oseb in te bodo z vstopninami vsaj delno pokrile ne* zaslišane stroške.
Na razstavi pa bo videti tudi približno vse, kar more pozanimati človeško radoved« nost. Posebno kar se tiče zgradb, bo nekaj takšnega, česar še ni videlo človeško oko. Tako bodo zgradili 14 nadstropen nebotič« nik, ki bo namenjen izključno za resfcavra« cije in podobne lokale. Poslopje za razstav« no upravo je že postavljeno. To naj bi bilo »najbolj moderna stavba na svetu«. Stene, ki ii bodo pobarvane svetlo zeleno, bodo sestavljene iz — lepenke. V notranjosti bo« do prekrite s papirnato tenko hrastovino, nalepljeno na šotornino.
Razstavo bo prevladoval 60 nadstropen stolp iz — aluminija, poseben velik stroj,
trike«, katerega nadstropja bodo rasla v
polkrožnah terasah kakor stopnice drugo nad drugim.
V siloviti opreiki z vsemi temi in dugl« mi modernimi zgradbami bo natančen po« snetek Dearbornske trdnjave, kakršna je biila 1833., preden se je začel okrog nje raz« vijatn današnji Chicago. S to zgradbo v na« ravni velikosti hočejo prireditelji Tazstave nazorno pokazati razliko med nekdanjo in sedanjo arhitekturo.
Razstavni prostor se razteza celih 5 km vzdolž Michiganskega jezera, toda obisk o« valcem ga ne bo treba premeriti peš. Na razpolago jim bo celo omrežje prometnih sredstev. Glede teh sredstev se prireditelji še niso odločili. Nekateri bi se radi izognili eventualnim zastojem s pomočjo nadzem« ske železnice, drugi mislijo spet ni opremi« kajoča se hodišča«, ki bi posetnike sama prevažala naprej, nc da bi jim bilo treba storiti en sam korak.
Pretkan rop sredi New Yorka
Na eni izmed najbolj prometnih newyor-ških cest se je primerila te dni svojevrstna nezgoda.
Ko je hotel neki bančni sel, ki je nosil pod pazduho veliko aktovko z 2000 dolarji, prekoračiti neko križišče, sta trčila tik ob njem dva avtomobila tako skupaj, da je eden zavozil na hodišče. Istočasno se je oglasilo tako besno in vztrajno tutanje, da so se utegnili vsi bližnji pasanti rešiti pred tem avtomobilom. Samo sla je podrlo na tla. V istem hipu je privozil do kraja nezgode z močnim tutanjem tretji avtomobil. Bančnega sla so dvignili, vendar se je izkazalo, da ni ranjen — samo aktovka z denarjem mu je bila neznanokam izginila. Lastnik avtomobila, ki je povzročil nezgodo, je na mestu plačal 50 dolarjev kazni, nato je kakor ostala dva avtomobila izginil s prizorišča.
šele sedaj so si domislili, da je bila zadeva med vsemi tremi avtomobili dogovorjena in da je žlo samo za pretkano organiziran rop. Sel je imel namreč takšno aktovko, kakršno so uvedli žele pred kratkim v vse banke Zedinjenih držav in ki je nalašč »zavarovana proti napadom«. Te aktovke imajo dvojno dno, v katerem je skrita signalna tuta z električno baterijo. Nosilec drži na cesti prst na skritem gumbu, ki je zvezan z baterijo, čim ta gumb spusti, n. pr. v slučaju, da mu kdo aktovko iztrga, se sklene električni tok in tuta se prične na vso moč glasiti.
Baš tega alarmnega tutanja pa ni bilo
slišati iz divjega hrupa, ki so ga delali vsi trije avtomobili in tako so roparji, ki so peš zasledovali sla v dogovoru s svojimi tovariši na avtomobilih, lahko mirno odnesli aktovko in denar.
146 stoletnikov v Italiji
Pri zadnjem ljudskem štetju v Italiji so ugotovili, da živi na Apeninskem polotoku precejšnje število oseb, starih nad sto let. Zato je vlada odredila poseben popis teh oseb, ki izkazuje 146 moških in žensk, ki so dvakrat preskočili Abrahama.
Zagonetna nesreča pri streljanju na tarčo
Baronica Marija F^rster, hči ravnatelja Madžarske družbe spalnih voz, barona Ev-gena Forsterja, je prebila letošnje velikonočne praznike v rodbinskem krogu grofa Josefa Telekyja v Szobu. Preganjala si je dolgi čas s streljanjem v tarčo ter se je pri tem s samokresom hudo ranila. Morali so jo prenesti v budimpeštansko bolnišnico, kjer so jo operirali. Operacije pa ni prestala, ker se ji je zastrupila kri. Zdaj poroča neki list, da je orožništvo prišlo do zaključka, da se pokojnica ni ranila s kroglo iz lastnega samokresa. Krogla je bila iz revolverja barona Štefana Borne-misse, ki je bil v družbi Forsterjeve. Baron Bornemisse je bil tisti, ki je odpeljal ranjeno damo v Budimpešto v svojem avtomobilu in ker se je zelo mudilo, je lastnoročno vodil vozilo. Barona so zaslišali, zadeva pa še vedno ni pojasnjena.
Zmagovalka na amaconski tekmi
Srce
Vse naše življenje zavisi od rednega de-lovanja našega srca, njegova delovna sposobnost mora biti tedaj ogromna.
S skrbnimi merjenji in računi ao ugotovili, da požene vsak stisk srca v aorto 170 cm3 krvi. Ker znaša celotna količina krvi pri odraslem človeku 13.—15. del njegove telesne teže, se mora srčna mišica stisniti kakšnih 28-krat, da dospe pri prvem stisku v žil je pognana kri spet do srca. To traja nekako 24 sekund in v teku teh 24 sekund se je tedaj vsa kri po enkrat nasrkala v pljučih svežega kisika in oddala strupene pline, posebno ogljikovo kislino, ki jih je pobrala v telesu.
Ker pridejo na vsak dih prilično štirje utripi, se razdeli med tem dihom vdihani kisik na približno 680 cm3 krvi. V teku sedmih dihljajev se vsa kri prepoji s kisikom in ga v istem času odda na milijarde telesnih stanic. Prenos kisika na stanice oskrbujejo rdeča krvna telesca, ki dajejo krvi tudi njeno karakteristično barvo.
Radio izsledil otroka
V Pragi je izginila iz stanovanja svojega službodajalca, nekega uradnika, služkinja Ljudmila černy. Odšla pa ni sama, marveč je odpeljala s seboj tudi dveletno hčerko svojih gospodarjev. Da ne bo na poti brez sredstev, si je prilastila tudi nekaj denarja.
Ko je gospodinja opazila, da ni služkinje nikjer, je tekla na radio in prosila, naj javijo vest o izginotju služkinje in otroka svojim poslušalcem. To je pomagalo. Pobeglo služkinjo in otroka, ki je bil v njeni družbi, so prijeli v Ustju ob Labi. Doslej še ni ugotovljeno, kaj je hotela Cernijeva storiti z otrokom. Mogoče je, da se je hotela maščevati nad svojimi služ-bodajalci, mogoče tudi da je hotela s tem od njih izsiliti denar.
Novi župan v Chicagu
Anton J. Čermak,
ki je zmagal v burnem volilnem boju s protikandidatom Thompsonom. »Kralj chi-caškega podzemlja« Al Capone je bil Thompsonov zaveznik in ga je podpiral z visokimi vsotami. Čeh A. čermak je zmagal s pomočjo močnih ženskih organizacij.
Drobne zanimivosti
Razprodaja zapuščine Eme Destinove
V praški državni zastavljalnici se je te dni licitirala zastavljena zapuščina slovite pokojne češke primadone Eme Destinove. češki tisk je to. spomin pokojne umetnice onečaščujoče početje, ožigosal kakor zasluži takšen dogodek, in to je imelo za posledico, da je potekel prvi dan razprodaje skoro brez uspeha. Licitatorji so ponujali razne pohištvo, slike, perzijske preproge, porcelan in drugo, posebno mnogo je bilo na ponudbo obleke. Kakor poročajo listi, se je prav malo prodalo za dvojno vzklicno ceno. Ko so sluge zastavljalnice prinašali iz skladišča posamezne kose garderobe, šale in odeje, se je občinstvo zgražalo nad nepijetetnim postopanjem.
Gospa Franke, ki je zmagala na znanih konj^ib dirkah v Frankfurtu ob Meni. 1
Most v 41 minutah
Na železniški progi Rim—Chiufi so te dni nadomestili stari železni most čez Ti-bero pri Bassanu z novim, čim je prevozil stari most brzovlak iz Milana ob 14.30, so ga dvignili z desetimi velikimi žerjavi in postavili na njegovo mesto novi most, ki tehta 2600 ton. Potem so številni delavci uredili zvezo med tračnicami na kopnem in na mostu. Ze po 41 minutah je bilo vse dovršeno in težak stroj je lahko izvršil poskusno vožnjo, ki je šla po sreči. 6e isto popoldne sta vozila dva mednarodna brzca preko novega mostu.
Glavobol kot poklic
Iz Chicaga poročajo: Teodor Roberts Je na nenavaden način prišel ob lepo službo. Nehala ga je boleti glava. Pred kakimi tremi meseci ga je nastavila univerzitetna klinika v Ulinoisu, ker ga je med glavo-bolnimi kandidati najtrdovratneje mučila migrena. Bolnik je bil zavodu potreben za poskuse. V treh mesecih pa je mož popolnoma ozdravel. Izginile so bolečine v glavi in z njimi je splavala po vodi lepa služ-bica, ki mu je obetala vse življenje dobro plačo in potem še celo pokojnino.
Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije »Življenje ln svet"?
Atentat na sovjetskega zastopnika v Tokia
Nedavno je bil izvršen na sovjetskega trgovinskega atašeja v Tokiu P. V. Anikejeva revolverski atentat. Atentatorja so takoj prijeli. — Levo: Prizorišče atentata (v kro» gu sovjetski zastopnik). Desno: Atentator po aretaciji.
„5000 dolarjev — če me ubijete s kladivom!"
Naročen umor v vlaku — Kako se je zgodil nenavaden zločin — Aretacija morilca, ki je priznal, da je umoril
no naročilu
Umori iz pohlepa po visoki zavarovalnini so prišli zadnje čase nekako v modo. Tetzner je umoril in sežgal mladega človeka, ki ga je srečal z avtomobilom na cesti. Saffran je ravnal podobno, ko je umoril molžarja Dahla. Tudi nemški sestri Schmidt v Marseilleu sta se poslužili tretje osebe, da bi jima zavarovalnica izplačala nad pol milijona frankov. Toda med tem, ko so vsi ti sleparji simulirali svojo smrt, se je na Madžarskem našel mož, ki je res umrl zato, da bi opeharil zavarovalne družbe za dva milijona dinarjev zavarovalnine.
24. marca Je povabil vinski trgovec Steinherz iz Kečkemeta 18-letnega tapet-nika Fischla, naj se pelje z njim v Budimpešto. V Budimpešti sta se ustavila en dan in se vrnila v Kečkemet Tam pa sta zopet sedla na vlak in se peljala še enkrat v Budimpešto. Nastanila sta se vsak v drugem hotelu in Fischl se je na zahtevo Steinherza celo vpisal pod tujim imenom. Ko sta zopet sedla v vlak, da se vrneta domov, je Fischl vprašal svojega mecena, kaj naj pomeni to vozarenje sem in tja. Zdaj je Steinherz odkril svoje karte. Rekel mu je,
naj ga uMJe la pobegne. Kot naplačilo za to mu je izročil okoli 300 Din in uro ter mu obljubil, da prejme v primeru, če se mu vse posreči, 5000 dolarjev nagrade od nekega njegovega zaupnika.
Ob tej priliki Je izročil Steinherz Ftechlu kladivo, si zamašil usta z robcem, da ne bi mogel kričati, in pokril oči, da ne bi videl, kako ga bo naročeni morilec obdeloval s kladivom Fischl Je stopil v akcijo. Mahal Je po Steinherzovi glavi tako dolgo, da je
žrtev obležala v nezavesti,
potem pa ja ostavU kupe in pobegnil v
Czegledu iz vlaka, zavrgel krvav površnik, oblekel novega, šel v kavarno, se odpeljal nazaj proti Budimpešti, slednjič pa krenil proti meji in stopil pri Sauerbrunnu na avstrijska tla. Mahnil jo je proti Dunaju, kjer mu je pošel zadnji denar. Na velikonočno nedeljo je beračil in ko ni imel kam položiti glave, se je zatekel na policijsko stražnico v Leopoldstadtu. Ker je bil brez dokumentov, so ga hoteli vreči čez mejo, a preden se je to zgodilo, se Je raznesla vest o umoru Steinherza. Komisar je trdo prijel Fischla, če m mogoče on zločinec. Fischl je izprva tajil, potem pa vse priznal in pristavil, da je izvršil
umor po naročita.
Flschlova izpoved se Je zdela policiji v
prvem trenutku malo verjetna, razne okol-nosti pa so potrdile njegove navedbe in tako stoji madžarska justica pred nenavadnim zločinom, ki
nima primere v zgodovini in pravosodja.
Steinherz Je bil na robu gospodarskega propada in je živel zadnje čase ▼ Jako skromnih razmerah, ki so ga celo prisilile, da je prodajal svoje nepremičnine in se vrgel na špekulacije. Upniki so ga bili ovadili zaradi goljufije in 7. aprila bi se bila morala vršiti proti njemu zadevna obravnava.
Pred nekaj meseci se Je Steinherz
zavaroval pri več zavarovalnicah za visoke vsote. Predlagal je zavarovalno pogodbo družbi »Fonsiere«, ki pa se je informirala o njegovem denarnem položaju in odbila predlog za zavarovanje. Tudi zavarovalnica »Patrie« ga ni sprejela. Zato se je zatekel k dunajskemu »Feniksu«. Zavaroval se je za 100.000 švicarskih frankov za primer smrti in za 50.000 švicarskih frankov za primer nezgode. Sklenil je pogodbo tudi z zavarovalnico »Securitas«, dočim pogodba, ki jo je predlagal Evropski zavarovalni družbi za prtljago, še ni stopila ▼ veljavo. Vsota vseh veljavnih zavarovalnin znaša približno
2 milijona Din.
V Steinherzovem stanovanju so se našle tri police, prva na 50.000 švicarskih frankov, druga na pol milijona Kč in tretja na 50.000 avstrijskih šilingov. Vsaki polici je priložil zavarovanec navodilo za postopek glede dvignjenja izplačila. Najstarejša polica nosi datum 6. februarja t. L
Policija je seveda listine zasegla in preiskala tudi morilčevo stanovanje ter našla v njem
knjigo e anatomiji,
ki priča, da je morilec študiral čjovefiko telo, da bi dobro izvedel naročilo. Sklepajo, da je Fischl, ki je znan
komunistično-anarhističen element, zaradi česar je bil tudi izobčen iz družine, udaril žrtev devetkrat po glavi. Prvih sedem udarcev bi bil Steinherz prenesel in
okreval od njih po treh tednih, zadnja dva pa sta bila smrtna. Glede dveh zadnjih udarcev prevladujeta dve mnenji. Eni mislijo, da se je storilca polotil strah, da ne bi ga Steinherz izdal in je zato k repke j« pritisnil. Drugi sodijo, da je čisto mehanično tolkel po glavi brez preračunanega učinka.
Umor predstavlja za justico svojevrstno nalogo. § 282 madžarskega kazenskega zakonika določa za osebo, ki izvrši
m nor na zahtevo žrtve, do tri leta ječe. Ampak ta določba se do« slej praktično še ni uporabljala. Izredna kompliciran problem predstavlja tudi vprašanje zavarovalnin, ker je vprašanje, koliko je tukaj vključena klavzula o samomoru. Izvršitev zavarovalnih obveznosti pa zavisi vsekakor od dejstva, če hočejo zavarovalnice Flschlu verjeti, da je izvršil umor na zahtevo Steinherza ali iz
kakega drugega nagiba. Motivi zločinca, pravijo Juristt se dado razlagati kot čin egoistične narave, ker je šlo za kupčijo, pri kateri je hotel zaslužiti obljubljenih 5000 dolarjev. Važno Je tudi vprašanje ali je pokojnikova žena kaj vedela o nameri svojega moža. Ona tn njena sestra izjavljata, da nista niti sfhrtOi, da se hoče Steinherz prostovoljno izključiti od življenja.
Nov ženski svetovni rekord
Američanka Franki«
Je postavila z višino 10.000 m nov ski rekord za ženske. Gdč. Renner Je stara 30 let in Je prodajalka v trgovini z letatt.
Odkritje predzgodovinskega mesta t Indiji
v oCfcrožJu Bengalur v Južni Prednji b> dlji so odkrili ostanke predzgodovinskega mesta. Iz katere dobe to mesto izvira, še ni točno ugotovljeno, vsekakor upajo, da bodo z izkopavanjem spravili na dan važne priče o prvi civilizacijski stopnji v Južni Indiji.
Vsak dan ena
»Papa, kaj je vljudnost?« »Vljudnost? Kadar ljudje no vedo, ka} kdo mislix
16
Dva zakona
Roman
Zda} Je Erika -vendar že učakala svoje zmagoslavje ta videla, kako so ljudje po zaslugi občudovali njeno stanovanje. Niti trohice tistega mučnega sramu ni čutila, ki je Heinzu vselej pognal kri v glavo, kadar je kdo hvalil Ubranost ali dragocenost posameznih kosov. Časih je kdo vprašal, pri kateri tvrdki je naročila vse te krasne reči, in Erika je z najnedolžnejšim obrazom odgovorila, da ima dobrega znanca umetnika, ki je napravil načrte, izvedbo je pa poverila raznim delavnicam; skoraj sleherni kos je delo drugega mojstra. Tkanine in preproge so naročene naravnost iz Pariza!
Heinz je večkrat prestrašeno pomislil: Da le more tako lagati, ne da bi z očmi trenila, ne da tri se le enkrat vprašala, kaj govori! A reči si ni upal ničesar. Sedanji položaj stvari je bil tak, da ni moglo biti drugače.
Vobče se m upal ničesar več grajati, vsaj z besedami ne. Prvič zato, ker se je bal Erikinih solza in ljubečega prigovarjanja gospe mame, drugič pa — in to je bilo, čeprav si ni upal priznati, najmočneje razlog — ker ga je v duši še vedno pekel Erikin očitek: »Se vetino misliš na to Majo!«
Trepetal je, da ne bi ob najmanjši graji tenova začul te mučne, vznemirjajoče besede. Neumorno se je trudil, da bi dokazal Eriki svojo ljubezen, da bi I bil dober in nežen soprog in dosegel njeno globoko, popolno strnjenje seboj.
Ali od tistega prvega spora je vedel, da Je bila njegova prenagljena zaroka krivica, ki jo je storil Eriki. Takrat je res 5e z vsemi strunami svoje duše visel na oni drugi; v oni bolestni noči, ko je zaman pričakoval mlade žene, je bil spoznal, da utegnejo postati spomini najnevarnejši strahovi. Od tistih dob se ni mogel več otresti nejasnega občutka, da je kriv.
Zato je nekaterikrat rajši molčal fn se oklepal tistega, v čemer Je
bSa Erikina moč.
To je bila pred vsem spretnost in ljubeznivost, s katero si je
znala ustvariti v tujem krogu položaj. V učanjaških krogih so bili drugače zelo ekskluzivni ra celo ošabni, a Eriko Thursenovo so takoj sprejeli medse. Razen tega je ocenil njeno varčnost v gospodinjstvu. S sredstvi, ki so bila na razpolago, je igraje dajala svojemu in moževemu skupnemu življenju gospodsko in udobno lice — vse
to seveda, ne da bi delala dolgove.
Res je, da sta imela samo mrzle večerje m da so bih obedi ze o skopi. Ob pralnih dnevih, ko je sama marljivo pomagala, da ni bilo treba plačevati perice, je prihajala na mizo samo po ena, v naghci pripravljena jed, ki je pogosto ni bilo za kaj hvaliti.
A videl je- drugače ni bilo moči. In počasi se je si>njaznil tudi z Erikinim najbolj priljubljenim načelom: V želodec m med najine štiri stene nama nihče ne vidi. Samo da živiva navzven tako, kakor
zahteva najin stan!
Prav za prav je bilo to v popolnem nasprotju z njegovimi nazori o domači udobnosti. A Erika se je takim pojmom smejala. »Domača udobnost — lepo te prosim! Udobno je pri ljudeh samo takrat kadar imajo goste v hiši. Drugače — nu, čudil bi se, če bi videl!«
Tedaj se je drznil boječe pripomniti: »A pri vas doma je bilo vendar zmerom tako prijazno.«
Zasmejala se je, na pol razdraženo, na pol, kakor da bi jo zabavalo. »Moj Bog, treba se je bilo ravnati po razmerah. Ce misliš, da je to lepo ali prijetno, se zelo motiš. Ne vem tudi. zakaj bi se človek ženil, če bi ne imel upania. da si bo izboljšal življenje.«
Od tistih dob je molčal o takih rečeh.
9.
Nekega dne proti koncu junija se je peljal Heinz Thursen v Ober-doibling k tovarišu, ki je živel tam v majhni vili. Nesel mu je svoj prvi članek.
Med vožnjo ga je zdajci nekdo ogovoril, in ko se je ozrl, je zagledal pred seboj obraz gospe Heidlaufove. Zenica je bila videti zelo vesela, da ga Je po tolikem času spet srečala.
»Tudi vi ste zame prijatelj izza lepših dni,« je dejala. »Iz tistih
dni, ko sem še smela imeti svojega otroka pri sebi«. Ko Je to rekla,
so se zalesketale v njenih očeh solze.
Heinz je zardel. Njegova prvotna osuplost se je bila izpremenila v veselje. A če ga gospa Heidlaufova ne bi bila sama ogovorila, bi jo bil komaj spoznal. V teh zadnjih mesecih se je bila zelo postarala. Lase je imela popolnoma sive, pogled je bil skaljen in okoli ust se je bila zarezala trudna, otožna črta. Držala se je kakor prava starka.
Sočutno, trudeč se, da bi skril svojo notranjo presunjenost, jo je vprašal, kako je z Majo.
Šlo ji je dobro. Bila Je še vedno v Parizu, Marchesijeva Jo je poučevala. Za ta pouk je bila Maja dolžnica posredovanju lorda Lyona. Bil je znanec sloveče učiteljice petja, ki drugače vobče ni sprejemala novih učenk. Do jeseni je Maja nameravala ostati v Parizu m nato prirediti v tem mestu koncert.
»A potem? Ali se gospodična Maja potlej vrne v Pariz?« je vprašal s tesnobno napetostjo.
Gospa Heidlaufova je vzdihnila. »Oh ne — še dolgo ne. Potem pojde najprej na Angleško. Lady Asherjeva, dama iz velikega sveta, ki sprejema na svojem gradu Rosehillu razen najodličnejše družbe tudi zvezde z neba umetnosti, ji je poslala vabilo. Najbrže pojde iz-prva k njej. Če bo nastopila v Londonu in kdaj bo nastopila, o tem bo odločil njen pariški uspeh. Kakor vidite, dragi profesor,« je z žalostnim nasmehom končala gospa Heidlaufova, »sva z Majo popolnoma odvisni od naklonjenosti občinstva in drugih okolnosti — v takem poklicu pač ne gre drugače. Vsekako bom morala še dolgo čakati svidenja, predolgo za materinsko srce.«
»Ali v Pariz se vendar popeljete na koncert? Lord Lyon bo tam že poskrbel za uspeh.«
»Lord Lyon je od spomladi na Angleškem. Niti ne vem, aH bo prišel v Pariz na Majin koncert, niti ne, aH bom zmogla stroške za tako daljno potovanje. In če bi jih tudi zmogla, bi imela zanje samo kratko, prekratko svidenje, po katerem bi bila ločitev le še tem
Heinz je slišal samo nekaj: lorda Lyona ni bilo v Parizu! Obraz mu je mahoma zasijal, ne da bi sam kaj vedel o tem.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza in Trvarna Grosuplje pri LjnbljanL
156	Zahtevajte vzorce in eenfke brezplačno j
Avtomehanična In kovinsko - strugarska delavnica
izdeluj« eflindre m ročlčna vratlla i amarl-kanskim Stormizing«strojem. Precizna izdelava, za katero jamčim. Cena za sve-drino Din 100 Franjo GredelJ, Zagreb. De-teličeva al. 6. telefon 22-07.	4517
RATOL
nov način kemičnega pranja In barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hifii, zato sem v stanu izvrtevati pranje ln barvanje po najnižjih cenah.
ANTON BOC, Ljubljana
Selenburgova ulica 4. 166
Goodyearove gume za motocikle«
Goodyear vam daje največjo Mlometražo, se najboljše opri jem! je terena z globoko vrezanimi kockami, U preprečujejo zanašanje na ovinkih. Sigurnost, vztrajnost so glavne odlike gume Goodyear za motocikle.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
zidarskih« ž
in težaških del
ica palačo na vogalu Gajeve in Beethovnove ulice v LjnbljanL
Potrebni načrti, proračuni in razpis se dobe pri podpisanem uradu od 15. t. m. dalje, med uradnimi urami za Din 200.—.	5533
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne «3. aprila 1931 pri podpisanem uradu do pol 12. ure dopoldne«
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
je ■ dat« kolajno odlikovan sata, ker )a dokazano pred oblast vi. da ja zanesljivo sredstvo proti podganam ta mifthn, a da j« kljub tema popolnoma neo pašen. Enako zanesljivo delujejo GAMADIN proti Markom, STENOL proti stenicam, ARVICDT proti poljskim nrHttm. Dobiva ae povsod. Izdeluje ga BIOMK.IUKA D. D. Zagreb, Bataova 25.	6328
POZOR!
HOTEL SKUŠIC
»JTJ2N1 KOLODVOR«, ZAGREB.
Ljubljanska » Telefon 63—50. priporoča svoje dobro mano sedUCe »o-
Vencev a prvorazredno restavracijo in čistimi okusno opremljenimi hotelskimi sobami To najnižjih cenah. - Potniki i« Slovel e dobijo za mai denar prijetno prenočišče ln dobro domaČo kuhinjo.	B1«
*o
tloiZ'


C
Posestni ie 11
Ce nočete imeti Vade vrtove in dvorišča auha in gladka, jib posipajte ■ dolomttnim peskom, ki Vam ga dostavi na dom Katarina Vodnik, gostilna pri »Mojstru«, Podutik 25, Ljubljana VII, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, trgovina z želez-nino, Stari trg S tev. 11.
Najlepši roman zadnjega časa:
»Dom in svet«. (R. Tagore — VL Levstik). Izdala »Tiskovna zadruga«.
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, M smo jib prejeli povodom smrti nafiega ljubljenega, nepozabnega očeta, starega očeta, strica ln tasta, gospoda
ifvana Vodiča
se ■ t»™ naj prisrčne je zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gosp. dr. P. Krajcu za njegov trud, požrtvovalnost in ljubeznjivo pomoč ob težkih urah. Prisrčno zahvalo izrekamo tudi preč. duhovščini.
Istotako se zahvaljujemo vsem darovalcem za krasno cvetje kakor tudi vsem onim, ki ao spremili rajnega na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.	5566
Žalujoči ostali.
ZAHVALA
Za premnoge dokaz« iskrenega
sočutja in sožalja, kl smo jib prejeli ob prerani smrti naSe nad vse ljubljene bčerke, sestre
DANICE
kakor za poki on jene krasne vence in cvetje se tem potom najlskrene-je zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni Pevskemu drufltvu ia Krike vasi in vsem prijateljem tn znancem, ki so jo spremili na njeni prerani zadnji poti.	5543
BreZlee, 10. aprila 1981.
Žalujoča rodbina
Vidmar
Potrt! neizmerne žalosti naznanjamo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem pretresu-jočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, očka, sin, brat, svak in stric, gospod
Fran Rozman
višji činovnik, postajenačelnlk
v petek, dne 10. aprila 1931 ob pol 2. uri, previden s tolažili sv. vere, v 5L letu svoje dobe, boguvdano umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil
v nedeljo, dne 12. aprila ob 16. uri na novomeško pokopališče.
Novo mesto, dne 10. aprila 1931.
5546
Žalujoči ostali.
Jutrovi mali oglasi
imajo siguren uspeh*9
Cene malim oglasom t
Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10,— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Prit stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic! v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
	2|7		ffTf\
Za ccfgeeo** 2 Din 9 xnantieah
•Vatf/ore ma Nh e«l««o0
dobite takoj po izidu tista v podruiitieah mJutram 9 •Mariboru, 9 Ceffcs, v iVorem me«t«s, 9 TSrboolfah in na temenicah, ki sprejemajo tndi naročila na male oqtase in inserata
lUvibedebi
Ribiča, ozir. hišnika
i«čem. Dam prosto stanovanje in zaslužek pri ribolovu. Upokojenec brez otrok ima prednost,. Ponndbe na ogl asm i oddelek •Jutra« pod šifro »Ribič«.
13185-1
Pek. učenca
poštenega fanta sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13043-1
Prodajalko
počten«, sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Prednost ima tista, ki bi Ma zmožna samostojno voditi manjšo trgovino na deželi. Ponndbe z navedbo dosedanjih slnž-b na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro ■iPoštena £00«. 13119-1
Pošteno dekle
ki i na nekoliko Šivati, Borejm-em takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 13280-1
Pomočnico
dobro izurjeno ta
učenko
^»rejm« takoj damski modni »telj« Mira g ka bar, Jiovi trg 2/II. 13363-1
Bolničar
s zakonitimi kvalifikacijami, xa vsa dela v bolnišnici s 15 posteljami, dobi nameščenje. — Stanovanje, kurjava in razsvetljava v naravi. Pojasnila in ponudbe z zahtevo plače na Krajevno bratovsio skladne* v Velenju. 13249-1
Vrtnar
•^»mje®, brez otrok, lrf bi orvavlja.1 -poleg vrtnega dala tudi ostala hišna dela rn oskrboval neikaj krav d->bi takoj službo. 7,ena bi imela svoj dnevni zaslužek Stanovanje, luč, in kurjava prosto, plača po dogovoru. Pismene ponudbe na Upravo graščine Jurklošter ▼ ia Laško.	13241-1
Šoferja
vojaščin« prostega, mladega in treznega, neomenjenega, ki bi opravljal tndi druga dela, iščemo za takoj k osebnemu avtu. Ponudbe z naivedbo zahtevkov in prepisi spričeval mi oglasni oddelek Jutra pod značko »Snežnik«.
13345-1
Trg. vajenca
ivišt-eniih staršev iši*e tvrdka Em. Fux, Metlika.
13346-1
Starejšo kuharico
pridno in pošteno sprej meni takoj ra gostilno. — Naslov r oglasnem od-l"lkn »Jutra«.	13197-1
šivilje
dobro izurjen« v Šivanju oblek, sprejmem takoj r stilno službo. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.
15193-1
Trg. pomočnika
Špecerijske stroke, mlajšega in agilnega sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pe-d šifro »špecerist 1931«. 13191-1
Mlajšo gospodično
* znanjem nekoliko nemščine, sprejmem za popoldansko službo. Ponudbe na orla«, oddelek »Jutra« pod iifro »Vestnost«. 13176-1
Trg. pomočnika
specerista ali slične stroke, 18—22 let starega, povsem simpatičnega, v vsakem oziru zanesljivega, pridnega in poštenega fan-ta, z lepim in prikuplji-vim nastopom napram strankam, sprejmem takoj ali s 1. m.iiem v dobro in stalno službo v Mariboru. Pocroj je znanje nemščine tudi v govoru in dober računar. Prednost imajo podeželski. Le oglasu odgovarjajoči naj se javijo osebno dne 12. t. m. dopoldan na naslov, ki ga pove oglas, oddelek Jutra 13111-1
Hotelsko kuharico
prvovrstno in perfektno, z dobrimi referencami sprejmem od 15. maja do 15. septembra. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Perfektna kuharica«-.
12545-1
V štirih dneh
lahko trudi vi začnete delati, ako hočete, ker vas ml s pogodbo zaposlimo v vašem prebivališču proti mesečnemu pavšalu 2000 Din ln provizl.1l. Kolekcija vzorcev 28 Din. Pogodbo pošljemo na željo tako]. Ofertam je priložiti znamko za odgovor. Commerela, Osijek.
11286-1
Potnike
v mannfakturni strok! dobro izvežbane, za obisk privatnih strank po G-o renjskem, sprejme že dobro vpeljana tvrdka. Pismene poenidbe pod značko »Stalna služba 31« na Dgl. od-delek »Jutra«. 13122-5
Potnika
mlajšega io pridnega, za južne kraje naše države sprejmem takoj v atalno službo proti mesečni plači in dnevnicam. Ponudbe na naslov: Ivan Prešeren, tovarna čevljev, Kranj.
12995-5
Fiksum in provizijo
dobe v mannfakturi verzi-rani potniki m obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici aH vsej Dravski banovini. Nastop takoj. — Pismene ponabe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljublja ni pod značko »Fiksum«.
11870-5
Vzgojiteljico
z zmanjem nemškega jezika sprejmem k 2 dečkoma v starosti 6 in 1 % leta. Ponudbe s pogoji na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgojiteljica 003«.
15005-1
Šoferja-mehanika
išče avtobusno podjetje, Cenjene ponndbe pod šifro »Avtobus« na oglas, oddelek > Jutra«.	15000-1
Zdravo dekle
pridno in pošteno, staro od 24 let najprej, ki bi opravljala vsa hišna dela in ki zna kuhati, sprejmem. — Predstaviti se je med 11 in 14. uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«, 15040-1
A t m

< if I
Perilo
v pranja in likanj« prevzame perica. Naslov pove ocrla-sni oddelek »Jutra«.
13276-S
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
13027-4
Čamernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo Auto) telefon 2236
Prva oblast, kcraeesijoairana Prospekt zastonj; pišite ponj 251
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega in vojaščine prostega sprejme takoj Jurij Simunac, Kranj.
13125-1
Trg. učenca
močnega in zdravega kmeč-k°ra fanta, s primerno folsko izobrazbo, sprejmem takoj v večjo trgovino mešane stroke, v mestu na Gorenjskem. — Samostojno pi.^ane ponudbe na oglasni oidelek »Jutra« pod šifro »■Močan fant«.	13120-1
Trg. slugo
▼ »taTOSti 16—17 let, poštenega -im pridnega, ki ima vso oskrbo pri starših sprejmem takoj. Naislov v ogla/snem oidellku »Jutra« 150O6-1
Potnike (ce)
agilne in n-eopoTečne išče veliko s-lov-emsko trgovsko podjetje za takojšnjo prodajo n-ovega predmeta, za ■katerega je kupec vseh 10« % prebivalstva. Fiksum 1000 Din in 35 % provizije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -»Zlata tla«.	13094-5
Za Gorenjsko
sprejmem -več potnikov za ■obisk privatnih strank. — Man-ufakturisti imajo prednost. Služba stalna. Pismene ponndbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod Šifro »Fiksum 660«.
13237-5
Potnika
v Sloveniji dobro vpeJja-nega sprejme trgovina z galanterijo, pl-eteninamii in s perilom. Reflektira se le na dobro moč, ki i« v navedeni stroki že potoval. Pismene ponudbe na ogl. od-delek »Jutrac pod šifro »Potnik 1800«. 15065-5
G. Th. Rotman:
Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
46
V naslednjem trenutku smo si bili ▼ laseh. Ubogi Migorepec, bi smo ga vlačili wlaj na desno, zdaj na levo, je to pot videl, kaj se pravi nesreča. A zdajci smo vsi trije zagledali orožnika Brkafa, kako je plezal čez plot kurje ograde. Ali smo jo popihali!
Pisarniška moč
popolnoma samostojna t knjigovodstva ter v slov. in nemški korespondenci, dobi mesto. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Samostojna moč 1900«.	15066-1

Mesto k otrokom
išče gospa, ki govori nemško. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Ljubiteljica otrok«.
1S231-2
Vrtnar
Terztraa r vseh panogah vrtnarstva, z dolgoletnimi spričevali, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vrtnar«.
13291-2
Gospodična
stara 3S let, želi mesta pri samskem gospodu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samostojna 25«.	13288-2
Restavracijska
kuharica
starejSa, vajena vsega gospodinjskega dela im samostojnega vodstva kuhinj«, išče stalno mesto. Gre pa tudi v kopališče. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna 12«.
13213-2-
Mesarski pomočnik
dobro izvežban in vojaščine prost, išče službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« -pod šifro »Vojake odslužil«.	13281-2
Gospodična
eter« 33 let, poštena fa snažna, pridna, želi službo pri boljši rodbini, kjer bi se še nekoliko priučila kuhanja. Službo nastopi takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13253-2
Mesto gospodinje
želi mlada in simpatična, varčna vdova, z večletno prakso v samostojnem gospodinjstvu in trgovini — pri samostojnem gospodu. Nastopi lahko takoj. Samo resne ponndbe na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 13238-2
Deklica
stara 15 let, s 3 razredi meščanske šole, želi vstopiti kot učenka v trgovino, kjer bi imela popolno oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 13355-2
Mlad trg. pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, želi s 1. majem premeniti službo v mesto ali na deželo. Naslov v ogl. oddelku ».Jutra«. 13256-2
Otroška negovalka
(Kinderflegerin) z enoletno prakso, išče s 15. majem ali 1. junijem mesto k dojenčku. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13113-2
Zobotehnik
z večletno prakso, sedaj v neodpovedani službi, želi premeniti mesto. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zobotehnik«.
13165-3
Mlada natakarica
čedne zunanjosti, že neko Irko vajena, išče mesto za takoj — najraje v Ljub ljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr« »Mlada natakarica«.
15042 2
M*
Pomlad ne prihaja
brez rokavic in svilenih nogavic! Cene, ki se nikdar več ne vrnejo. Stvar je vredna -poizkusa. Vprašajte na Miklošičevi cesti št. 14/1, desno. 13210-6
Klepar, in inštalacij, orodje
prodam — Isto tako tudi
moško kolo
prodam ali zamenjam za žensko kolo, v istota-ko dobrem stanju. Poizv« in ogleda ee pri F. Lončarju v Sp- Šiški, Celovška c. St. 66.	13262-6
2 zlati moški uri
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
12977-6
Bukova drva
trboveljski premog in angleški koks pri tt. »Kurivo«, Dunajsika cesta 33 — Balkan. Telefon št. 34-34.
170-6
Moško kolo
dobro ohranjeno — ter
več moške obleke
in perila prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 13279-6
Otroški voziček
skoraj nov, na vzmetih, poceni naprodaj. Naslov v ogla/snem oddelku »Jutra« 15007-6
Bukovo oglje
In hrastova cepana drva
kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudb« na podružnico »Jutra« v Celjn pod šifro »Oglje«. 13222-7
Kdo bi financiral
proti visokim obrestim za dobo 2 mesecev 30.000 Din za prihajajoče blago i z Amerike — tudi kot družabnik ni izključeno. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Chicago« 13221-16
Pleskarji!
Crkoslikar išče družabnika za ustanovitev pleskarskem ga in črkoslikarskega podjetja v Ljubljani. Dopis>e na oglasni oddelek Jutra pod »Znano iime«. 15001-16
Dvostanovanj. hiša
v Krčevini pri Mariboru naprodaj za 55.000 Din. — Pojasnila daje lesna trgovina Piščanec, Maribor.
13110-»
Gostilno, trg.zineš, blagom in lesom
trafiko, 2 orali zemlj«, inventarjem, konji in vozovi, na prometni točki tik okrajn« ceste pri Mariboru prodam za 225.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Priložnostni nakupe.	13250-2J)
R esta vrant-pen slon
v zdraviliškem ta kopališkem mestu Crikvenici od dam v najem, proti odku pu inventarja. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Peusion«. 13194-20
Razno pohištvo
proda Lukan, Beethovnova ulica 9. Ogledati med 10. in 15. uro.	i3367-12
Sobna vrata
kompletna in štedilnik te modelmic po nizki ceni naprodaj v Polakovi ul. 11.
15027-6
Jermenice
cevi in poljsko vozičke prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 15026-6
Otroški voziček
skoro nov ugodno napTO-daj v šiški, Knezova ulica št. 35/H.	15032-6
Gostiln, inventar
Prodam sledeče predmete: mize, stole, vaze, elektr. svetiljko, reklamno svetiljko. zastore za okna, gan terje, lege za skladanje sodov, medeno pipo, malo sode, 4 sodčke s stojali za izložbo, kuhinjsko 6telažo, mizo iz trdega lesa, Mali-gamt tehtnico za vino, ka-rafindelj, mušelj za vodo, polžaste stopnjire in rolete Josip Uran, Ljubljana — Mestni trg 11. 15036-6
Razstava antikvitet
še danes v Kapiteljski nI. štev. S, dvorišče — levo.
15080-6
7-
k ž n r4 /rfA-1''
Sedemcevni radio in močan gramofon
visok, s 100 dobrimi ploščami poceni prodam. Primemo za društva ali restavracij«. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gramofon na priključitev k radiu«.	13184-9
Kolo
skoraj noro proda M. Kavčič, Ljubljana, Gerbi-čeva ulica 10/IIT. 13282-11
Moško kolo
dobro ohranjeno kupi Se-ti.na, Ljubljana, Jelovškova ulica 2.	13148-11
Ugodna prilika!
Novo žensko kolo za Din 1600 takoj prodam. — Po-izve se v Kolodvorski ul. St. f>G.	15039 11
Prodajalka
meSan« strok«, z desetletno prakso, želi premeniti sedanje mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13131-2
Trgovski pomočnik
popolnoma ve£č mešane stroke, vojaščine prost — želi kamorkoli premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Agnlen pomočnik«, 13127-2
Prodajalka
poltena in dobro verzirana v mešani stroki, želi mesta za takoj. Ponudbe na ■Offlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna«. 15013-2
Priden fant
trozen in pošten, želi slnž-bo v mestu v kaki trgovini a<li kje drugje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15011-2
Služkinja
vajena kuhe in vseh hišnih del, išče zaposlitve pri manjši družini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Služkinja«.	15030-2
Boljša natakarica
zmožna kavcije, išče službo v kaki boljši gostilni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prijazna«.
15043 19
Tovorni avto
V/2—Stomski, malo rabljen po možnosti brez karoserije kupimo takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tovorni avto«.	13284-10
Redka prilika
Sestsedežna limuzina znamke _ Steucr ugodno naprodaj Poizve !«o v restavraciji »6« (Šestici), Dunajska c. št. 8.	131S4-10
Dvosedežni avto
znamke »Donet« v najbalj-šem _ stanju, pripraven za potnika, po prav nizki ceni proda Josip Prusnik v Kamniku.	13120-10
10 % provizije
dobi tisti, ki mi do 30. aprila proda dobro ohranjeno Oakland limusino. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13031-10
Motorno kolo
300 cm', z elektr. razsvetljavo, 3 mesece voženo, ugodno proda Lampret in drug, Ljubljana, SelenbnT-gova ulica 4. 12857-10
Enocilinder. magnet
skoraj nov poceni prodam Naslo*v v oglasnem oddelku »Jutra«.	15005-10
Fiat
509/A (Stirisedežmo limuzino) takoj po zelo ugodna ceni prodam, radi nabave odprtega voza. Ponudbe na naslov: Celje, poštni predal 84.	15071-10
Mlin
valjčni ali navadni vrani --in v najem, erentu«Lno tudi kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Mlin I«.
13233-17
Pekarno
oddam s 1. majem ▼ i jem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13129-17
Majhno gostilno ali vinotoč
kj«r « iztoči mesečno najmanj 3 hI vina, viamem takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 64«. 13256-17
Gostilno
ali vinotoč, na prometnem
kraju vzam« takoj v najem aH na račun mlada in simpatična vdova. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 13239-17
Gostilno
na prometnem kraju n« deželi ali r mestu vzamem v najem. Ponndbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro šifro »22«.	13121-17
Pekarijfo in trgovino
z mešanim blagom oddam takoj v najem. Pekarija je brez konkurence in na najprometmejšam kraju. — Potrebno 15.000 Din, ostalo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Pekarija in trgovina« 150C2-17
Polovico delavnice
prevzamem takoj v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ključ« 15015-r
Špecerij. trgovino
dobro vpeljano, na prometnem prostora prodam. To-nndiie na oglasni oddelek »Jutra« pod »A. J. 204«.
13004-19
Majhen trg. lokal
za trgovino, pisarno ali manjšo obrt, blizu mitnice na Dunajski cesti oddam za maj. Naslov pove ">gl. oddelek »Jutra«. 13274-19
Špecerij. trgovino
-na prometni točki v mestu na Dolenjskem oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Potreben kapital 20.000 Din. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod "ifro »Lepa eksistenca«.
10247-19
Vinotoč
na zelo prometni točki prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinotoč«.	13161-19
Papirna trgovina
na prometnem kraju naprodaj. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 120.000«.
12978-19
Restavracija
na otoku Rabu aH restavracija na Sušaku naprodaj po vol j no takoj, ker ne morem na dva kraja voditi. Ponudbe na A. šafar, Sušak. Račko-ga 22.	12789-19
Primerno nagrado
da-m tistemu, ki mi pove za lokal, ki bi bil primeren za ključavničarsko delavnico. Rabim za takoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno«.
l."01«-19
171-
Poletna restavracija in mlekarna
vila »Bellevue« v Krapln-skih Toplicah, z meščansko pravico se odda v najem brez inventarja za zmerno ceno in to vpoko-jencu, obrtniku itd., ki bi to obrt vodil kot postranski posel. Pojasnila daje uprava kopališča. 13155-20
Majhno posestvo
s skupnim zemljiščem do 10 oralov, z majhnim mlinom, četudi opuščenim _
bolj blizu železnice in ceste, bolj v sredini Slovenije kupim. Ponndbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Južna lega«. 13257-20
Krasno posestvo
z rodovitnimi njivami, »a-donoenikom. travniki in vinogradom, »a »olnčni legi na Sp, Štajerskem naprodaj. Informacije daje Alojz Štrukelj, št. Vid 25 pošta Begunje pri Cerknici 12999-20
Enonadstropno vilo
j vrtom, v letovišča Laško prodam. NasIo<v v oglas. oddeJku »Jutra«. 15025-20
Novo hišo
prodam. Vprašati: PobreJj« pri Mariboru, Vrtna ulica it. 12.	15030-20
Elegant. stanovanje
s 5 sobami in vsem kom-fortom, nasproti parka v centru Ljubljane oddam z avgustom t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Avgust !931«.
15038-21
Opremljeno sobo
e parketom hi elektriko oddam čex dan odsotni osebi. Naslov pov« oelaMii oddelek »Jutra«. 13205-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	13383-23
Solnčno sobo
veliko in l-epo opremljeno, s posebnim vhodom, sredi mesta oddam dvema »talnima osebama. NmIov v oglasnem oddelku »Jutra« 13265-23
Opremljeno sobo
separirano, ▼ mestu išče za maj mirna gospa, ki je vos dan odsotna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13285-23
Sostanovalca
sprejmem takoj sredi mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13287-23
Dvodružinska hiša
t vrtom, parketi in električno lučjo, blizu cestne železnice naprodaj za Din 175.000. — Pojasnila iaj« Društvo posestnikov, Sa-lendrova 6.	15049-20
Posestvo
prroTTBtno, obstoječe h 44 oralov — 11 oralov gozda, lepa viničarija, 7—8 oralov travnikov, ostalo s« njive, sladko §eno, lahko s« redi 30—25 glav živine, ob okrajni cesti, s inventarjem ugodno takoj prodam radi starostu Dopise na naslov: Krajo« Ivan,
St. nj.	15064-20
Suhe hrast plohe
70 m« od 6—11 cm, obrobljen« ta neobrobljene ugodno proda Fr. Batič v Celju.	12252-15
Bukova drva
prvorazredna kupim vsako množin«. Na ponndbe brez cen« ee n« oziram. Drvara Tvica Praznik, Zagreb, Dra-škovičerva 64. 13123-15
Dijak
■ 18. aprilom stanova n ie i hrano. Cenj. ponudbe z navedbo con« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srednje&olec«.
13297-22
hUmovtmja
Stanovanje
sob« in knhinje, v Mižini glavnega kolodvora, za takoj ali pozneje išč« mirna stranka. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 13273-21
Stanovanje
oddam v novi hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	13229-21
Mestno načelstvo mi je po smTti očeta sodno odpovedalo stanovanje, ker sva samo dve odrasli o ,-ebi. zato iščem za maj ali junij
stanovanje
3 sob. kuhinje in pritiklin pri hišnem posestniku, ki si želi mirno in točno pla-čujofo stranko. Ponudbe z navedbo cene in lege stanovanja, prosim na naslov Dora Keržan, poštna či-novnica, pošta Ljubljana 2 carina.	13177-21
Cisto stanovanje
dvosobno išč« 8 1. junijem majhna boljša družina Ponudbo na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Večje sobe«.
1302!-21
Stanovanje
solnčno, predsobe, sot>e Jm kuhinj« oddam takoj eni ali dvema ose-bajna za 600 Di n mesečno. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.
13308-21
Stanovanje v Kranju
na glavnem trgu, v pri tli.čju na dvorišču oddam s 1. majem. Zelo priprav no za krojača, čevljarja, trgovca z zelenjavo itd. — Pojasnila daje Framc Maj-dič v Kranju. 13190-21
Sostanovalca
( hrano ta vso oskrbo
sprejmem takoj za 150 Din tedensko. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 5 13207-23
Sobo z 2 posteljama
ln souporabo kuhinje, brei perila in postrežbe i 5 i • mlad zakonski par. Cenj. jKmudbe na ogla«, oddelek »Jutra« poi šifro »M. A.«
13206-23
l epo, zračno sobo
z 2 posteljama, elektriko in posebnim vhodom takoj oddam blizu tehnike in univerz«. Vprašati r Trnovski ulici štev. 7/1.
15073-23
Blizu Tabora
(v bolnice odda m nilroo opremljeno sobo solidnemu gospodu ali gospodični. — NaVov t oglasnem oddelku »Jutra«.	12924-23
Opremljeno sobo
solnčno takoj oddam za 250 Din mesečno na MiTju Naslov v oglasntm odde.lkn »Jutra«.	13296-23
Opremljeno sobo
v centra mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15014-33
Gospo aH gdč.
sprejmem na stanovanje ln
hrano, blizu dramskega gledališča, aa 500 Din mesečno. V pošten pridejo 1« tiste, ki imajo lastno postelj«. Naslov v oglas. oddeJku »Jutra«. 13272-23
Prazno sobo
s pooeb. vhodom in elektriko takoj oddam na Mirju — Langusova ulica št. 17 15031-20
Sobo
« prostim vhodom, elektriko in parketom oddam na Friškovcu &t. 6/1 — poleg Tabora.	16019-23
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom te stopnjic oddam v Ciril-MetodovJ ulici itev. 19/1-4 1-5028-33

Mitnica
Bodi brez skrbi — pridem gotov« aa določeno mesto 13259-24
»Atlantida«
Dvignit« pismo. 13360-27
»Urfot 180«
Prosim, dvignite pismo.
15012-24
Ženitve
Primorac
star 28 god., zanimanjem trgovac, trati poznanstvo gospodice u dobi od 16 do 28 god., koja je verzirana a prodaji ekničarije, te po moguo.nosti znad« njemački — ženidb« radi. Odgovor Uatoi na adresu: Rod« S., Baška, otok Krk, sa fotografijam, koja ee vrača. Diskrecija čašču zajamčena.	13240-35
Rezkalnico za les
(Frlsmaschine) rabljeno a dobro ohranjen« kupi lesna industrija Mirko Gori-šck, RuSe.	13244-29
Nov šivalni stroj
prodam. Na&lov pove ogl. oddelek »Jutra«. 13296-29
Komplet pletilnico
obstoječo is 4 pletiinih Ln 1 šivalnega stroja, x vso-mi pritiklinami poceni prodam radi opostitv« obrata Ponudb« aa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pletil-aka obrt«.	13045-30
Kmetovalci!
Prvovreto* gnojoičoe črpalke (pamp«), pluge ta bran« dobite v ieleznini Pr. Stopica, Ljnbljana, OooposveMka eeeta št. 1.
12490-30
Kmetovalci!
prvo vrsto« goojoičn« črpai-
ke (pumpe* prave Sack-ove pluge Si brane dobite
v železarni Fr. Stnpi-ca, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 1.	12490-30
Prek licu jem
da ni resnica, kar sem govoril « Matiji Prašnikj*. Ludvik Feriin, Trbovlje.
15031-31
Telefon 2059
^ Prem og suha drva
Pogačnik, BoborMeva H. S
Poslužujte se
Malih ogiasovt
Prima gramofon
»Hi« Maatera votaoc prodam za 3000 Dia, event. tudi nekaj plošč ta omaro za plošč«. Naelov v oglas, oddelku »Jutrac. 13163-26 |
Ia gramofon
najnovejša tipa, i tarodn« | lepo »branimi ploščami naprodaj zelo ugodijo v 12 do 20 mesečnih obrokih. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15047-96
Dobre konje
prodam di zamenjam sa
vino aM kurivo. Ponudbe pod »Konji« na oglas, oddelek »Jutra«. 15062-27

Smučar
ki j« našel 6. t m. miško bluzo na verandi kr. lovske koče v Krmi ee naproša, da jo pošlj« na naslov: WLnter Josip, Kranj — Jugočežka. Denar, ki je v legitimaciji SPD j« uporabiti za najdenim« in stroška pošiljatv«. 1334&-28
Oseba
ki J« včeraj ob S.
dne pomotoma vrefa no pero »Montblamc« "v trgovini M. Tičar, j« dobro znana ta s« prosi, da ga nemudoma vrne istotam.
15081-28
▼niti)nilm trgovske knjige, M, mpOi notese, herbarlje, odj©-mahf knjižice, bloke, svezke itd.
■oflm po skrajne igodnOi cnuhl NA DEBELO--NA DROBNO
Anton Janežič
LJUBLJANA, Florjanska nL 14
KiijlguTeiJtica, bi črtahrics trgovskih knjig.
Novo!	Novo!
Ravnokar je Izšla knjiga o
Beneški Sloveniji
Dobi se v knjigarnah! Cena 20 Din. 5551
Naznanilo,
Uprava trsnic tvrdke Clotar Bonvier v Gor. Radgoni ima le Se omejeno število prvovrstnih cepljeni Belega Burgundca, Renskega rizlinga, Muškatnega Sil-vanca, Laškega rizlinga, Biser Csaba in Neuburgerja na podlagah Riparia Portalis, Riparia Berlandieri Teleki 8B in Solonis Riparia 1616 na prodaj. Seznam in cenik na željo brezplačno na razpolago. 5541
Sostanovalca
sprejmem v sobo a posebnim vhodom na Zahjaku št. 18, pritličje. 15018-23
Sobo
ebnim vhodom takoj
am gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra
15051-23
Boljšo gospodično
sprejmem kot sostanovalko v Iložni ulici štev. 19.
15044-23
3 pisarniške sobe
3 telefonom takoj oddam za 1000 Din mesečno, ob prometni cesti v Ljubljani Istotam oddam razna skladišča in velike prostore za skladanje lesa ali slič no. Pojasnila daje Društvo posestnikov, Salcndrova 6.
15050-23
Mesta' pogrebni zav-od
Občina Ljubljana
Bogu Vsemogočnemu je dopacllo poklicati k Sebi n»-Sega nad vse ljubljenega papana, starega papana, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
ing. Mihaela Huberta
vladnega svetnika ▼ pokoju in bivšega šefa gozdarstva za Bosno in Hercegovino
ki Je dne 9. t. m. po kratkem, težkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 80. Jetu starosti, mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 11. aprila
1931 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Riharjeva ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.	5552
Ljubljana, dne 10. aprila 1931«
Sini Saechers — Crontball cand. ing. Herbert Buberl —
otroci
Gerti Kempny, vnukinja
Stanovanje
2 aH 3 sob in vseh pritiklin, po možnosti sredi mesta išče mirna stranka brez otrok, za maj ali junij. Pismene ponudbe na osrlas. oddelek »Jntra« pod šifro »SreJln* mesta«.
13093-21
Dvosob. stanovanje
išče mirna stranka 3 odraslih oseb. Ponudbe na o<r!as. oddelek »Jutra« pod šifro »St. 600«. 15002-21
Solnčno stanovanje
trisobno, za maj oddan na Dunajski cesti štev. 9* 15020--
Občina Ljubljana Kastni pogrebni tavo4
Solnčno stanovan'
trisobno, z vrtom, bi' kolodvora v Mariboru e dam. Naslov pri podruž-»JvtaK ▼ Mariboru.
150-
V neizmerni žalosti naznanjamo, da Je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
LUDVIK TSCHADA
uradnik Kranjske hranilnice t pokoja
dne 9. t m. ob 4. uri popoldne, previden s tolažili svete vere, nenadoma mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 12. aprila 1931 ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Karlovška cesta 15, na pokopališče k Sv. Križu.	5553
Ljubljana — Innsbruck — Graz — Novo mesto — MeHwe?. dne
10. aprila 1931.	^
Žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarj, L'ranc Jezeršek, Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. ysi v Ljubljani