tPTUJ / PRIHAiA SKB BANKA_^ Po kapHalu naimoin^' ia banka v državi Sredi meseca bo SKB v Ptuju odprla poslovno enoto. Prostore ima v Trstenjakovi 2, uredila jih je v stavbi Projekte inženiringa. SKB banka ima v Sloveniji že 46 poslovnih enot. Po obsegu kapitala je SKB banka najmočnejša banka v Sloveniji. Postopek dokapitali- zacije je bil v prvih dveh mese- cih uspešno končan, konec februarja je kapital porastel na 20.377 milijonov tolarjev ali 248,8 milijonov nemških mark. Z dokapitaliazcijo je prišlo tudi do spremembe strukture lastni- kov banke, tuje finančne usta- nove imajo skoraj dvajset odstoten delež v kapitalu. Delež Evropske banke za obno- vo in razvoj je 15 odstotkov, Smith New Court Services pa ima 4,82 odstotni delež. Bi- lančna vsota SKB je ob koncu leta 1994 dosegla vrednost 131.685 milijonov tolarjev. V dosedanjem petletnem poslovanju se je SKB v celoti spremenila. Iz specializirane banke, ki je financirala gradbe- ništvo, gradnjo stanovanj ter komunalno infrastrukturo, se je razvila v univerzalno banko, ki ima razvito poslovanje z občani, vrednostnimi papirji, nepremičninami, s kreditnimi karticami, šefi in podobno. Njena vizija je, da postane slo- venska banka s 25-odstotnira tržnim deležem in evropska, mednarodna banka, v kateri delajo sposobni ljudje, ki sledi- jo tržnim izzivom. •>MG Premoženjska bilama je knjigovodsko stanje obiinskega premoženja Premoženjska bilanca občine Ptuj na dan 31. december 1994 je v bistvu Itnji- govodslJB PTUJ / DRUŠTVO KMETIJSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV OSTAJA Strokovno srečanje in martinovanje Kljub temu, da je bivša občina Ptuj razdeljena, je ostalo Društvo kmetij- skih inženirjev in tehnikov enotno društvo, ki združuje člane iz vseh novih občin. "Iz nobene nove občine nI bilo pobude, da bi tam kmetijski inženirji in tehniki ustanovili svoje društvo", pripoveduje predsednik, inženir Franc Ranfl. "V društvu bomo pregledali novo zakonodajo s tega področja in z njo uskladili statut društva ter nadaljevali z zastavljenim delom." Danes je v društvu okoli 250 članov, manjkajo pa naslovi nekaterih članov, zato jih vodstvo prosi, da se ponovno prijavijo. Obenem vabijo mlade, ki so končali srednjo, višjo ali visoko šolo, da se vključijo v njihove vrste. Poleg vsega drugega je članstvo v društvu zanimivo s strokovnega vidika, saj so redna oblika dela društva strokovne ekskurzije in predavanja. Jutri bo v Motelu Podlehnik tradicio- nalno, že sedemnajsto, martinovo srečanje članov društva. Za strokovno plat srečanja bo poskrbel dr. Emil Er- javec iz Biotehniške fakultete. Preda- val bo o za ta čas zelo aktualni temi: "Slovensko kmetijstvo v okviru Evro- pe." Začetek predavanja bo ob 19. uri, sledil pa bo veseli del tradicionalnega martinovega srečanja. (JB) TEDNIK - 9. NOVEMBER 1995 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 iS. ii ■ -i - ■" t- * "ii ■■■■• ■ ■■ . ■ 'iS.: -.- : : - , , - . ^^■ ' - . ■ "v ■ ■ ■ " -"■ ."i-/',.'^--'' T'- --"i'. " i o finoncironju zlatih porok I J^iones se bo sestol sosvet načelnika upravne enote Ptuj. Raz- I ifc^^pravljal bo o vsebini pogodbe za poslovne prostore, ki jih uporablja upravna enota in o financiranju praznovanja zlatih I porok. Srečanje županov mestnih občin ij i čeraj so se v Novi Gorici sestali župani mestnih občin. : - Obravnavali so teze za izdajo zakona o mestni občini, delit- 1' veni bilanci občine in o organizaciji občinske uprave. Ptujski t župan dr. Miroslav Luci je ob tej priložnosti predstavil orgoniza- il cijo občinske uprave v mestni občini Ptuj, ki za razliko od drugih ; občin uspešno deluje. V večini mestnih občin imajo namreč pre- , cejšnje probleme pri vzpostavljanju organizacije občinske upra- ' ve. j ||____ Sredstva za pospesevatiie razvoja |y|estna občina Ptuj je razpisala natečaj za dodelitev sredstev ' fllza pospeševanje razvoja v višini 60 milijonov tolarjev. ^ j Sredstva za pospeševanje razvoja se dodeljujejo kot kredit z ro- j kom odplačila do pet let po revalorizacijski in 6,5 odstotni realni obrestni meri. Za posojilo lahko zaprosijo podjetja oziroma obratovalnice, ki imajo sedež na območju mestne občine Ptuj. Višina posojila ne sme presegati 30 odstotkov predračunske j vrednosti investicije. . Certifikati kakovosti ISO 9001 la Livarii© . ■^čeraj popoldan je bila v hotelu Slavijo v Mariboru svečanost, , W na kateri so mariborski Livarni podelili cerifikate kakovosti 9001. Za podjetje pomeni uskladitev poslovnega sistema z nor- mami ISO 9001 enakovredno vključitev v evropske poslovne ^ kroge. Častni gost prireditve je bil minister za gospodarske dej- ; avnosti Republike Slovenije dr. Maks Tajnikar, ki je certifikate I tudi podelil. ^ Novinarska konferenci! mm^u direktorici itiariborske bolnišnice -^.anes bo v prostorih internega oddelka mariborske bolnišnice ; iL;-"novinarska konferenca, na kateri se bo predstavil novi direk- , tor te zdravstvene ustanove dr. Gregor Pivec. Osrednja tema po- ji govora bo nova organiziranost vodstva bolnišnice. ieklotehtig se bo preoblikovala i ^elniška družba Jeklotehna Maribor se bo na novo organizira- j ^la, da bi izboljšala svoj gospodarski položaj. Ustanovila bo i petnajst družb z omejeno odgovornsotjo, ki bodo vse v njeni las- |l ti. Vsaka družba ima sprejet mesečni obseg prometa. Skupni promet pa naj bi znašal nekaj več kot 1,9 milijarde tolarjev in za- ' gotavlja pozitivno poslovanje celotnega sistema delniške družbe. I I__' I i I Sčibrijet ierlil s člani društva nekadilcev » ^ ptujski poslanec v državnem zboru Gabrijel Berlič se je v pone- a deljek sestal s člani ptujskega društva nekadilcev. Predstavili I so mu amandmaje Zveze društev nekadilcev Slovenije, ki se I nanašajo na ukrepe za zmanjšanje uporabe tobačnih izdelkov | I oziroma na 8., 9., 10., 11. in IZ člen zakona o omejevanju | ^ uporabe tobačnih izdelkov, ki ga bo državni zbor Republike Slo- I venije obravnaval na 36. seji v okviru 16. točke dnevnega reda. ^ Društvo nekadilcev Slovenije si skupaj z gibanjem za sprejem Iju- f dem prijaznega tobačnega zakona predvsem prizadeva za pre- I poved reklamiranja in predstavljanja tobačnih izdelkov, vključno ^ I s sponzoriranjem športnih in kulturnih prireditev. Prepovedati pa ij je potrebno tudi reklamiranje tobačnih znamk na netobačnih iz- 1 delkih. Gabriel Berlič je pozorno prisluhnil amandmajem Zveze • r društev nekadilcev Slovenije ter se zavzel za strpnost pri spreje- manju takšnega ali drugačnega zakona, zakon o omejevanju I uporabe tobačnih izdelkov je namreč prvi konkretni zakon, ki v j I bistvu ščiti nekadilce. j Razstava malega Sarajevčana I 10 Miheličevi galeriji v Ptuju bodo 14. novembra odprli razsta- I ^ vo malega Sarajevčana Domirja. Razstavo organizira Kultur- I ni forum Maribor. i ...... V soboto na ptujski televiziji I "^"o soboto bo na programu informativna oddajo z več zanimi- i vimi prispevki, med drugim o odprtju projektne pisarne Ptuj - f zdravo mesto, nove tehnične delavnice v OŠ "Olga Meglič" v I Ptuju, gost oddaje bo Boris Kopitar. I PripravilarMG BORZNI KOTIČEK Ponoreli borzni bik Nadaljuje se zelo močan trend naraščanja cen delnic. Obvez- nice niso preveč zanimive, ker so cene že rahlo previsoke, kratkoročni vrednostni papirji pa bodo brez infuzije central- ne banke (ječanje tolarja in slabljenje deviz) "crknili". Tradi- cionalna borzna konferenca, ki se vsako jesen in pomlad od- vija v Portorožu, je ponujala le redke zanimive teme pa še te so že bile "nekje videne". Jesenski boom cen je najprej povzročila delnica Dadas - a. Na- kupi predvsem borzne hiše Dadas in nekaterih manjših borznih hiš so ustvarjali velike donose že na kratek rok. Ker pa so to vroči kos- tanji, investitorji mirno ne spijo. Takoj zraven ji je sledila delnica SKB banke, kar je zelo pomemb- no, ker ta delnica niti približno ni tako špekulativna kot delnica Da- das. S tem je trg vsaj na zunaj ohranil mirnost. Kako dolgo bo trg še prenesel takšno rast bo po- kazala bližnja prihodnost, ko se bo na trgu spet trgovalo z delnico Da- das - a (trenutno je trgovanje zaus- tavljeno zaradi 30% rasti tečaja od 14. septembra do danes). Problemi lahko nastanejo samo v primeru, če jih bo hotelo več delnico proda- ti kot kupiti. Dobesedno eksplodi- rala je vrednost delnice Primofm (+46,5%). Pravega vzroka zato ni, mogoče napovedi o dvojni divi- dendi, vendar ni nobena dividen- da tako visoka, da bi opravičevala takšen porast cene delnici. Prav tako več kot odličen donos imata delnici Nike (-1-26,7%) in Dadas - a (+24,6%). Blizu njiju je delnica UBK banke (+22,6%), "bombas- tičen" donos ima še delnica Term Čatež (+18,6%), ki je ena izmed varnejših delnic pri nas. Zraven le- pega kapitalskega donosa čaka in- vestitorje v delnice Term Čatež še kos torte lanskega poslovanja v obliki dividende. Glavna novost 12. tradicionalne konference Ljubljanske borze je sprememba lokacije iz Avditorija v novo zgrajeni kongresni center Bernardin. Kot vsako leto tudi le- tos ni manjkalo eminentnih ljudi iz sveta gospodarstva, politike (konferenco je odprl g. Deželak, podpredsednik vlade in minister) in tujine (predvsem irsko-angleški gostje). Govorilo se je o demateria- lizaciji vrednostnih papirjev, no- vostih na področju regulative na trgu vrednostnih papirjev, o priva- tizaciji in terminskem poslovanju ter poizkušalo Vinagova vina, ker je bil sponzor sprejema prvega dne. GOVORI SE... ...DA se, po radijskih spo- ^^očilih sodeč, časi bistveno spreminjajo. Nekoč so igralci obračunavali s sodniki, danes pa sodniki poleg piščalke uporabljajo tudi pesti. ...DA je slovenska nekadilska organizacija pred drugim branjem protikadilskega za- kona analizirala poslance in jih razdelila na B, PO, N in P: brezupne, potrebne poseb- ne obdelave, neodločne in podpornike Zakona. Oba ptujska poslanca sta PO. ...DA se po novem lahko po- le^^ruš^a nekadilcev včla- nil tudi v DZBPNRK. (Društvo za boj proti nepo- trebni rabi kratic). ...DA je mestna hiša takšne (vojaške) barve zaradi tega, ker predsednik v svoji trgovi- ni ni imel druge. ...DA so v ptujski mestni hiši odprli projektno pisarno "Ptuj - zdravo mesto". Med gosti so bili tudi zdravniki, dva znana gospoda sta si ta- koj po slovesnosti veselo in zdravo "zapalila". ...DA je zadnje čase zraslo večje število trgovskih pos- lovodij. Recept: interes je bilo potrebno posejati v veze in zaliti z dva tisoč markami. VIDI SE... ...DA je mlad režiser pristopil k šefici oddelka za družbene dejavnosti ter kratko in jedrnato sporočil: 'Prišel sem ZATO." Zamušani bodo asfaltirani Prebivalci Zamušanov in lastniki počitniških hišic pomagajo pri urejanju cest tudi z udarniškim delom. V Zamušanih, v novi občini Gorišnica, so v zadnjem času soočeni s pravo asfaltno vročico. V ognju modernizacije in asfaltiranja imajo več kot tri kilometre doslej blatnih in prašnatih cest. Davorin Kelenc, predsednik od- bora vaške skupnosti je povedal, da so se krajani, seveda ob pomoči matične občine Gorišnica in nje- nega župana Slavka Visenjaka, zelo zavzeto lotili obsežnega dela, ki ga sicer v glavnini izvajajo Niz- ke gradnje iz Ptuja. V akcijo so se složno vključili domačini in last- niki tamkajšnjih počitniških hišic. Vsako za modernizacijo ceste zain- teresirano gospodinjstvo se je s po- sebno pogodbo zavezalo plačati blizu sto tisoč tolarjev. Spoznali so, da je moč samo v slogi in jim bo zato asfaltna akcija najbrž tudi lepo uspela. Prihodnje leto jih čaka širitev vodovodnega omrežja. JOS TEDNIK -9. NOVEMBER 1995 PO NAŠIH KRAJIH - 4 ORMOŽ / RAZSTAVA ŠIPONA Priiel se /e Martinov teden Letošnji Martinov teden v Ormožu je turistično društvo pričelo v soboto z ocenjevanjem najlepše steklenice in vinske ročke. Prvo mesto pri ocenjevanju celostne podobe vinske steklenice si delita Stanko Curin za izbor šipona 93 in Lju- tomerska klet za ledeno vino chardonnay 93, treje mesto je pripadlo Jeruzalemu VVS za laški rizling 93. Pri ocenjevan- ju najlepše vinske ročke ni bilo pričakovanega odziva, izka- zal pa se je Gustek Janežič iz Vinskega Vrha, ki je za razsta- vo prispeval čudovito ročko, kije v lasti družine že okrog 200 let. V nedeljo je bilo na programu predavanje Dušana Brejca Govo- rica vina, nato pa predstavitev knjige Draga Medveda Najlepše trte na Slovenskem. Pozno po- poldne je najuspešnejše vino- gradnike sprejel župan Vili Tro- fenik, ki je tudi odprl razstavo Šipon - trta in vino na Štajer- skem. Razstavo je postavila Sara Rajh, pokrovitelja pa sta bila občina Ormož in Pomurski se- jem Gornja Radgona. Ob odprt- ju razstave je zbranim spregovo- ril magister Tone Zafošnik: "Šipon je naša žlahtna poseb- nost. K nam je najbrž prinešen iz toplejših krajev, saj je les občutljiv na pozebo in grozdje pozno dozori. Gotovo je, da so ga poznali že Rimljani, ki so ga širi- li po tedanjem rimskem imperi- ju. Šipon so včasih imenovali tudi pošip, moslavec, luttenber- ger, pravi izvor imena je neznan. Morda pa le izvira iz časov križarskih pohodov. Legenda pravi, da so se križarji na poti v Jeruzalem ustavili v ormoško- Ijutomerskih goricah, kjer so pili tako dobro vino, da so najvišji vrh teh goric poimenovali Jeru- zalem, vino pa so hvalili "si bon" (tako dober) in morda od tod šipon. Z leti je šipon svoj dober glas izgubil in je za mnoge le še pojem kislega vina, vendar vino- gradniki in kleti s prejetimi odličji dokazujejo, da je mogoče tudi dandanes pridelati šipon vrhunske kakovosti." Martinovanje se nadaljuje v četrtek ob 18. uri v vinski restav- raciji hotela Ormož s predavan- jem Lidije Ruška o kletarjenju letnika 95. V petek si v ormoškem gradu lahko ogledate razstavo ocenjenih vinskih spo- minkov, stare vinogradniške opreme in vinskih etiket. V so- boto bo Martinov sejem po ce- lem Ormožu, na pokritem pros- toru pred gradom pa bo razstava kmečkih dobrot. Program se bo pričel že ob 9. uri z Martinovim koncertom pihalnega orkestra, nato pa bosta sledila modna revi- ja in prikaz običajev. Najpo- membnejši trenutek - krst mošta - bo ob 13. uri. Sledi še podelitev priznanj in odlikovanj ter kon- cert vinskih pesmi. Kot vedno, bo prireditev zaključil Martinov ples. Viki Klemenčič V Krievini 13 ponovno siie some Na hribčku v Krčevini 13 pri Vurberku v mestni občini Ptuj, je v soboto sijalo sonce, kot da bi dalo vedeti, da je v tej hiši znova doma veselje in upanje v lepšo bodočnost. Prinesli so jo dobri ljudje, ki jih še ni prevzela sebičnost, ki čutijo z ljudmi, ki jih je življenje tako ali drugače ogoljufalo. Slav- ko in Konrad Preložnik sta osta- la sama z babico Terezijo v napol razpadli hiši, ki so ji bile štete ure, če bi se ne oglasil klic do- brote. V dobrem letu dni je hiška dobila novo podobo. Zanjo so najbolj zaslužni v ptujskem pod- jetju Mercator Mip, ki je prispe- valo material za obnovo strehe in ureditev kopalnice ter zaseb- no podjetje Vodnar Janka Žni- dariča, ki je v hišo pripeljalo to- liko želeno vodo in tudi prispe- valo ves potrebni material. Slav- ko in Konrad so skupaj z babico zaživeli na novo. V novem, člo- veka dostojnem okolju, bo tudi lažje premagovati težave, ki jih je življenje polno. Slavko se je odločil za poklic mesarja, obi- skuje prvi letnik živilske šole v Mariboru. Začetki niso bili lahki, življenje v internatu mu ni ugajalo, zato se bo sedaj v šolo vsak dan vozil. Konrad je končal šolo za peka, pa ni uspel dobiti pripravništva. Nekaj časa je sicer delal v elektrolizi v Kidričevem, kar pa za njegovo šibko zdravje ni bilo dobro. Najbolj si želi, da bi pripravništvo dobil, da bi lahko delal v svojem poklicu. Mu bo kdo prisluhnil? Lepši jutri so Preložnikovim omogočili še nekateri drugi, vsem se najtopleje zahvaljujejo. Veliko srce pa sta v tem primeru pokazala tudi zakonca Kostanje- vec, teta in stric, ki sta in še nese- bično skrbita, da se je njihov dom uredil ter pomagata fanto- ma pri premagovanju vsakod- nevnih težav. •o^MG Hiša v Krčevini z novo streho, ki ji bodo v kratkem polepšali tudi zunanjost Slavko in Konrad Preložnik z babico Terezijo. (Foto:OM) "Popravlianje" slike o Sloveniji v zadnjem času so marsikje po svetu v superlativih govorili o Slo- veniji in njenih dosežkih. Ameriški predsednik Clinton in njegovi so- delavci so za Slovenijo dejali da je "zgodba o uspehu", eden izmed ev- ropskih parlamentarcev pa je pou- daril, da je Slovenija v marsičem že prehitela Grčijo in Portugalsko, ki sta sicer formalni članici Evropske unije. Ocene mednarodnih bančnih institucij uvrščajo Slove- nijo med najuspešnejše države v prehodu, mnogi pa opozarjajo predvsem tudi na njeno gospodar- sko in politično stabilnost. Zdaj pa je Janez Janša med svojim obiskom v Londonu izjavil, da "v njegovi do- movini ni vse tako lepo, kot večino- ma pišejo tujci" (Slovenec, 4. no- vembr 1995). KAJ MOTI JANEZA JANŠO? Janez Janša je v Londonu predsta- vil na trenutke kar žalostno podobo Slovenije, ko je govoril o nadaljevan- ju, če že ne komunizmu, pa vsaj oblasti, ki je v rokah nekdanjih ko- munistov, poroča dopisnik Slovenca. "Ti nadzorujejo še posebej gospo- darstvo in občila. Pri tem se "spre- obrnjenci" okoriščajo z bogastvom, ki so si ga pridobili na nepošten način, predvsem z lastninjenjem na podlagi Markovičevih reform. Pri tem naj bi na varno oziroma v tujino spravili približno 2,5 milijarde do- larjev. Na papirju je Slovenija morda res zgled drugim, vendar v praksi ni tako. Zakoni so sicer dobri, vendar se ne izvajajo. Ko je Janez Janša na uglednem Kraljevskem inštitutu za mednarod- ne stike skupini britanskih razumni- kov nanizal vrste pikrih pripomb na račun slovenske sedanjosti, so bili nekateri zelo začudeni. Zato so ga vprašali, kako lahko na primer us- kladi svoje poglede z ugotovitvami Evropske banke za obnovo in razvoj, saj je prav v teh dneh objavila svoje letno poročilo, v katerem hvali slo- venske politične, gospodarske in družbene dosežke. Vendar takšna vprašanja gosta iz Slovenije niso spravila v zadrego. Odgovoril je, da ima Slovenija res veliko prednosti pred državami iz nekdanjega sovjet- skega območja. Nekdanja Jugoslavija namreč ni nikoli pripadala sovjet- skemu bloku. Hkrati se je Slovenija z osamosvojitvijo znebila visokih iz- datkov za jugoslovansko vojsko in druge namene, od katerih sama ni imela koristi. Slovenija pa je izvedela tudi nekaj dobrih reform. "Kljub temu smo na pol poti. Upamo, da bomo kmalu prehodili tudi njeno drugo polovico". Menil je, da smo Slovenci precej enotni glede bistve- nih vprašanj, vštevši državno samos- tojnost, demokratično ureditev in naslonitev na Evropo"... Dopisnik Slovenca ugotavlja, da si je Janez Janša "dobro izbral čas za obisk angleške prestolnice in še ne- katerih krajev. Prav zdaj je namreč Slovenija za tujino, ki jo uvršča med najuspešnejše države v prehodu, zelo zanimiva." Seveda Janezu Janši ne more nihče kar nasploh očitati, da v tujini "grdo" govori o Sloveniji. Janša je ob obisku v Londonu dejal: "Ne želim narediti vtisa, da je v Sloveniji vse v najlepšem redu, saj bi bilo v nasprot- ju s tistim, kar govorim doma in bi bilo za javnost neresnično in zavaja- joče." Seveda je njegova pravica, da po svoje ocenjuje razmere v Sloveni- ji, če to predstavi (in pojmuje) kot del (obstoječega) pluralizma mnenj in ne kot edino (in edino pravilno) resnico. Še zlasti, ko gre za globalne ocene razmer v Sloveniji, v katerih se očitno bistveno razlikuje od večin- skih ocen doma pa tudi v Evropi in svetu. Sicer pa so za svojevrsten ko- mentar Janševih iz\'ajanj in "pikrih pripomb na račun slovenske sedan- josti" poskrbeli nekateri "zelo začudeni" britanski razumniki... POLITIKI IN PROFESORJI "DVOMLJIVEGA UGLEDA" Dosežki samostojne Slovenije so "last" in zasluga večine državljanov Slovenije in zato je prav smešno, da si zdaj ena zdaj druga stranka (ne glede na barvo) poskuša pripisati večje zasluge, kot ji dejansko pripa- dajo. Prav tako je neresno, če se po- skušajo posamezno zunanjepolitične akcije nacionalnega pomena ocenje- vali in podcenjevati predvsem s strankarskih vidikov, ker to v resnici škodi mednarodnemu položaju in ugledu Slovenije kot celote. V zvezi s tem je nenavadno tudi "dokazovanje" enega izmed sloven- skih politikov in komentatorjev, da naši najvišji državni predstavniki mrzlično, lahko bi rekli že kar histe- rično pritiskajo na kljuke vrat vodil- nih svetovnih politikov, in vabijo tudi politike in univerzitetne profe- sorje "dvomljivega ugleda" v Sloveni- jo samo zato, da bi "slovenski javnos- ti ubogljivo oddrdrali dvoje: stavek o slovenski zgodbi o uspehu in o naši veliki prepoznavnosti na mednarod- nem prizorišču ter stavek o zaslugah, ki jih imata pri vsem tem dva pred- sednika: Milan Kučan in Janez Drnovšek." Le kaj si o takšni "pronicljivosti" in predvsem nevoščljivosti sloven- skih politikov - komentatorjev misli- jo tuji opazovalci?! SUMNIČENJA IN ŠPEKULACIJE Slovensko zunanjepolitično aktiv- nost nasploh spremlja preveč sum- ničenj in vsakršnih špekulacij. To so nedavno tega na svoji koži občutili tudi najvišji predstavniki slovenske Cerkve, ki so se morali pred posa- meznimi "čuvarji Slovenije" braniti, da njihova udeležba na sestanku ško- fov iz nekdanje Jugoslavije pri papežu Janezu Pavlu II. ne pomeni že tudi nekakšnega poskusa obnavl- janja nekakšne Jugoslavije. "Popol- noma neutemeljeno je natolcevanje, pisanje in govorjenje, da nas je to srečanje v Vatikanu spet hotelo pori- niti v nekdanjo Jugoslavijo," je v in- tervjuju za Družino izjavil koprski škof mag. Metod Pirih... Jak Koprive PTUJ / NA TERENU DAVČNI IN DELOVNI INŠPEKTORJI Številne kršitve delovne in davine zakonodaie Prva skupna akcija mariborskih delovnih in ptujskih davčnih inšpektorjev, ki se bo po potrebi ponovila* Sum davčnega prekrška obstaja za zdaj pri šestih od desetih delodajalcev, ustna odločba o takojšnji prepovedi dela delavcem izrečena pri osmih zasebnikih*\/eč kot dvajset milijonov dolga za socialne pris- pevke pri enem samem zasebniku Oa je pri zasebnih podjetnikih posameznikih marsikaj narobe, je pokazala nedavna skupna kontrola delovnih in davčnih inšpektorjev. Na delu so bili 18. oktobra v popoldanskem in večernem času. Kot je povedala Helena Klinar, pomočnica glavnega republiškega inšpektorja za delo In vodja mariborskega inšpektorata za delo, ki je vodila akcijo delovnih inšpektorjev, je bila to pn/a skupna akcija mariborskih in ptujskih inšpektorjev na območju bivše občine, ki je bila planirana z določenim ciljem. Če bo potreb- no, jo bodo še ponovili. Pod lupo so vzeli predvsem gostinske lokale, kjer so po izkušnjah sodeč iz preteklosti, tudi kršitve najpogostejše oziroma je največ za- poslovanja na črno. Preglede so opravili pri desetih zasebnih podjetnikih. De- lovnega inšpektorja je predvsem zanimalo, kako je s pogodbami o zaposlitvi oziroma s pogodbami o delu pri delavcih lokalov, ki so jih v tistem oktobrskem popoldnevu obiskali. Od desetih so kar v osmih pregledih ugotovili, da nekateri zaposleni v lokalih niso imeli niti pogodbe o zaposlitvi niti pogodbe o delu. Tem so takoj z ustnimi odločbami prepovedali delo, sledile so pisne odločbe in pri- jave sodniku za prekrške. Pri dveh zasebnikih jim tega ni bilo treba storiti, saj so imeli zadeve urejene. Vodja odseka za davčno inšpekcijo v ptujski izpostavi republiške uprave za jav- ne prihodke Viktor Pllinger je povedal, da so omenjeno kontrolo izvajali v dveh skupinah, v vsaki sta bita dva davčna in en delovni inšpektor. Davčne inšpek- torje je predvsem zanimalo, kako se v praksi izvaja 107. člen zakona o dohod- nini, ki predpisuje obračunavanje in plačevanje predpisanih davkov od plač za redno in pogodbeno delo. Ta določa, da se akontacija dohodnine mora obračunati in plačati v šestih dneh po izplačilu plače ali pa najkasneje do pn/ega naslednjega izplačila. Pri pogodbenem delu pa je ta rok samo tri dni. Sankcije za te kršitve znašajo za podjetnika posameznika najmanj sto tisoč tolarjev. NAJBOLJ SO OŠKODOVANI DELAVCI Zanimalo pa jih je tudi izvajanje 5. in 8. člena zakona o socialnih prispevkih (Za- kona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varst- vo in zaposlovanje). Ta v omenjenih členih določa, da so delodajalci dolžni obračunati predpisane socialne prispevke ob dvigu sredstev za plače, plačati pa jih morajo prav tako v šestih dneh po izplačilu plače ali najkasneje pri prvem naslednjem izplačilu plače. Sankcije za vsakega, ki ne obračuna teh prispevkov so od 300 tisoč do šest milijonov tolarjev. Plačevanje tako imenovanih social- nih prispevkov dela zasebnim podjetnikom velike težave. Obrtniki jih slabo plačujejo, pri enem do največjih ptujskih zasebnih podjetnikov naj bi ta dolg po prvotnih informacijah znašal dvajset milijonov tolarjev, sedaj pa se je pokazalo, da gre za višji znesek. Davčni inšpektorji so pri oktobrskem pregledu ugotovili šest sumov kršitve davčne zakonodaje, pri dveh pa preglede še nadaljujejo. Po zapisnikih sodeč pa z davčnega vidika v nobenem pregledu ni šlo gladko, brez nepravilnosti. Vsi so tudi že dobili ali pa še bodo odločbe (Gre za t.im. ugotovit- vene odločbe), v katerih je naveden rok za odpravo nepravilnosti. Če v določenem roku zasebni podjetnik ugotovljene nepravilnosti ne odpravi, sledi upravni sklep po zakonu o upravnem postopku z izrekom kazni do sto tisoč to- larjev, ki pa se lahko izreče večkrat oziroma v neomejenem številu. Za vse kršitelje so tudi napisali predlog sodniku za prekrške. Da so pri teh kršitvah naj- bolj oškodovani prav delavci, ni potrebno posebej poudarjati. Poleg tega, da de- lajo neprijavljeni, nekateri pristajajo tudi na izplačilo dela plače na roko, mimo plačilnih list. Če niso prijavljeni, jim ne teče delovna doba, so brez socialnega zavarovanja in varnosti. Pri tem pa najbolj bode to, da se delodajalci pogosto ne čutijo niti krive za takšno stanje. V kršitve naj bi jih silili visoki davki in prispevki. Ker pa na te probleme, delo na črno in šušmarstvo vse bolj opozarjajo tudi pod- jetniki in obrtniki sami oziroma iz stanovske organizacije (Območne obrtne zbornice Ptuj), je pričakovati, da bodo pri njihovem urejevanju naredili več kot doslej. Ni dovolj samo opozarjati in govoriti o problemih, potrebno jih je tudi preprečevati. Davčni in delovni inšpektorji so namig za omenjeno skupno akcijo dobili tudi iz podjetniških vrst, ki slednjim očitajo premajhno aktivnost. Po na- vedbah Območne obrtne zbornice Ptuj naj bi bilo pri zasebnih gostincih, trgov- cih in v storitvenih dejavnostih zaposlenih največ neprijavljenih delavcev. Omenjene nepravilnosti naj bi se pojavljale kar pri 60 odstotkih zasebnikov v teh dejavnostih. BO PO ZAPRTJU DVEH LOKALOV VEČ REDA PRI IZPOLNJEVANJU ZAKONSKIH OBVEZNOSTI? Kot je Viktor Pllinger še povedal, je davčni inšpektorat že in bo tudi v tej zvezi skladno s 117. členom zakona o inšpekciji dela - pristojnemu inšpektoratu za delo v Ptuju - predlagal izdajo odločbe delodajalcu o prepovedi opravljanja de- lovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti v primerih, ko ta z delavci ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu ali delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje predpisanih socialnih prispevkov. Davčni inšpektor "na področju socialnih prispevkov" nima pooblastila, da bi z odločbo zapiral lokale. Šele, ko bosta dva lokala v bližnji prihodnosti zaradi omenjenih kršitev zaprta, bo to gotovo preventivno delovalo na druge, da bo kršitev tako delovne kot davčne zakonodaje v bodoče manj. Oktobrska skupna akcija delovnih in davčnih inšpektorjev je bila le ena od de- setih različnih akcij, ki so jih inšpektorji izvedli letos. Med drugim so kontrolirali . plačevanje dohodnine pri ptujskih glasbenikih in drugih slovenskih svobodnih umetnikih, izvedli so poostren nadzor nad prometom na tržnici (teh ugotovitev še ni), julija so kontrolirali evidentiranje prometa in vodenje evidence o nabavi in porabi živil in pijač pri slaščičarjih. Nove metode dela jim tudi omogočajo, da se davčni inšpektorji izmenjujejo, tako da ptujski delajo v Mariboru in Lenartu, njihovi pa v Ptuju. V korist vseh državljanov pa je, da v tej državi končno pride- mo do večjega davčnega reda. Veliko bo že narejenega s tem, ko se bo organi- zirala enotna davčna služba. 'oMG f EDNIK - 9. NOVEMBER 1995 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5 pARJA KOTER / LETOŠNJA DOBITNICA VALVASORJEVEGA PRIZNANJA lev|i delei opravi avtor sam }arja Koter, kustodinja muzikologinia iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, je dobitnica »nega izmed treh letošnjih Valvasorjevih priznanj. Priznanje ji je podelila Zveza nuzejev Slovenije za postavitev stalne razstave glasbil v lanskem letu na itujskem gradu. Posebnost razstave je v tem, da razstavljena glasbila ob našem prihodu v prostor zaigrajo. Slišimo posnetke zvokov prav razstavljenih glasbil ili pa zelo podobnih instrumentov iz časa, v katerem so igrali tudi razstavljeni instrumenti. Že tisoči obiskovalci so se sprehodili v dobrem letu in pol skozi iest sob, v katerih so lahko prisluhnili govorici instrumentov ptujske mestne )odbe, zvokom nekdanjih proštijskih prenosnih orgel, glasbilom meščanskih in [erkvenih kapel, družinskemu klavirju znane ptujske slikarske družine Kasimir - }eltjen in instrumentom s tipkami od klavirkorda in spineta do klavirjev s konca prejšnjega stoletja. Ali se ptujski muzej po bo- gastvu instrumentov razlikuje )d drugih slovenskih muzejev? Darja Koter: "V našem muze- u zbirajo glasbila že sto let. Tu io glasbila, ki zvenijo v rokah ljudskih godcev, mestnih go- icev, pa tudi glasbila, ki so že pred stoletji zvenela in še danes zvenijo v rokah poklicnih glas- benikov. Ko sem to zbirko prevzela, sem se v raziskovanju nekako osredotočila na glasbila, ki jih danes imenujemo salonska ali godbena glasbila in prav ta so tia razstavi na ogled. Razstavlje- nih je le kakšna tretjina glasbil, še kakšnih 150 ali celo več pa jih je v depoju. Med salonskimi glasbili so v depoju tista, ki smo jih šele v zadnjem času pridobili in so bodisi še neraziskana ali ne dovolj raziskana ali pa v takem stanju, da bodo potrebna še precej skrbna restavratorska dela. Naš muzej se od drugih glede glasbil razlikuje po dvojem: za- radi količine glasbil, ki je pri nas resnično najvišja in zaradi kvali- tete glasbil. V množici glasbil se pri nas namreč skriva kar nekaj izjemnih kosov. Sicer po številu nismo primerljivi z muzeji on- stran meje - zbirka v Ntirnbergu šteje kar 5000 klavirjev -, ven- darle pa imamo nekaj zelo kvali- tetnih kosov, ki so jih izdelali zelo priznani izdelovalci. K nam so se stekala glasbila iz vse Evrpope, največ pa iz dežel nekdanje monarhije, še na- tančnjene z Dunaja. V drugih slovenskih muzejih imajo tudi nekaj imenitnih glasbil, vendar je njihovo število skromno, še zdaleč pa nima noben slovenski muzej svoje samostojne zbirke." KO SO SE SPREHAJALI PO PARKU.. Kateri instrument vam je po- sebej pri srcu? Darja Koter: "Kar nekaj jih je. •Vlorda najbolj nenavaden inst- rument je v četrti sobi. To je sprehajalna palica. Oh, to so se pa zmotili, pomislijo obiskovalci ob pogledu na sprehajalno pali- co. Nismo se zmotili. Sprehajal- na palica je pravzaprav poseben instrument, ki ima ime čakan. To je beseda madžarskega izvo- ra. Sicer pa je to glasbilo, ki je Mlo najbolj popularno v prvih štirih desetletjih prejšnega sto- letja. Izdelovali so ga na •Avstrijskem, tudi na Češkem. Če tej sprehajalni palici odvijemo ''očaj in konico, nam v rokah os- tane vzdolžna flavta, včasih pa tudi flažolet in nanju lahko Zaigramo. Zakaj ravno v obliki Sprehajalne palice? Iz preproste- ža razloga: mladi fantje, ki so dvorili svojim spremljevalkam, ^ se kaj radi podajali v park z njimi. S seboj so nosili sprehajal- no palico, v njej pa instrument, na katerega so med sedenjem na klopci zaigrali svoji oboževanki. Tudi violine in brenkala so nekoč vpenjali v palice." In čigava je bila palica, ki je danes s ptujskega gradu? Darja Koter: "To lahko samo predvidevam. Po doslej odkritih virih menim, da je prišel ta inst- rument v naš muzej že v prejšnjem stoletju, ko je veliki donator, Franc Ferk, podaril ptujskemu muzeju tudi okrog 40 glasbil. In ker je bil gospod Ferk recimo temu muhast človek in se je dostikrat sporekel, se je tudi s Ptujčani sporekel in odnesel zelo vitalne zapiske. Zato le domne- vamo, da je bil tudi ta instru- ment med tistimi, ki jih je on prinesel na Ptuj. Kasneje, med letoma 1902 in 1904 je bil napravljen spisek njegovih pred- metov in tudi ta instrument je med njimi. Verjetno je prišel iz te privatne zbirke, še verjetneje pa iz kakšnih višjih meščanskih krogov." Ta palica torej ni igrala niko- li kakšni ptujski dami. Darja Koter: "Ne, po vsej ver- jetnosti ne." OD ZBORA K STARIM INSTRUMENTOM Vi ste med starimi insrtru- menti že kar pošteno doma, tudi magistrirali ste že na to temo. Kako dolgo se že ukvar- jate z njimi? Darja Koter: "Pet let. Pred pe- timi leti med je ravnatelj, gospod Miočinovič povabil k sodelovan- ju. Prej sem bila profesorica na SŠC. Glasbila so me zamikala, večkrat sem jih šla pogledat, bila so zame izziv in odločila sem se, da prevzamem to skrb. V lanskem letu sem zagovarjala magistrsko nalogo na Akademiji za glasbo, kjer sem se posvetila predvsem salonskim glasbilom. Rezultati raziskovanj so ob- javljeni v katalogu te razstave." Pred tem smo vas poznali kot zborovodkinjo srednješolskega zbora. Kako ste se ločili od zbo- ra in prešli na glasbila? Je bilo bolj pestro delati z ljudmi kot s stvarmi v muzeju? Darja Koter: "Ko sem sprejela delo v muzeju, je moje delo z zborom potekalo še zelo aktivno in nisem razmišljala, da bi zbor pustila ali ga zamenjala za kaj drugega. Izkazalo se je, da eno in drugo zahteva vse več. Zbor je dosegal vedno vidnejše rezulta- te, tekmovanja in turneje. Takšna druščina je potrebovala polprofesionalizacijo vsaj zame in več denarja za 50 pevcev, da bi lahko šli v korak s profesionalni- mi zbori v svoji kategoriji. Sodili smo med tri vrhunske zbore v Sloveniji in obdržati tako raven je bilo zelo zahtevno. Zataknilo se je kot zmeraj pri denarju, tako da sem nekako obupala. Ni bilo lahko. Zbor je lepa družina, s ka- tero sem živela deset let. Vse te težave sem lažje premostila, ker sem se medtem že aktivno ukvarjala z glasbili, svojo drugo ljubeznijo. Sedaj nikakor ne de- lam samo s stvarmi. Ogromno je kontaktov, dela z ljudmi. Ne- nehno imam stike z obiskovalci, z ljudmi po svetu. Moje področje je zelo specifično. Učim se v Ev- ropi in nenehno kontaktiram, kolikor se le da, s kustosi po sve- tu, preglejujem zbirke, fonde, primerjam, skratka delo je zelo pestro. Ljudje se motijo, ko mis- lijo, da v muzeju ždimo med zaprašenimi knjigami, predmeti in nekaj pišemo." VEDNO SE ZATIKA PRI DENARJU Ali imate dovolj možnosti za stike s tujino, za vse potrebno delo. Tudi to je povezano z de- narjem... Darja Koter: "Širše vzeto, imam. Sama sem dovolj spo- sobna in prodorna, da te kontak- te najdem, da pridem do ljudi. Za vse moraš poskrbeti sam. Se- veda je vse povezano tudi z de- narjem, tega pa nenehno zman- jkuje. Načeloma imam veliko podporo pri ravnatelju. Zaveda se pomembnosti naše zbirke in pionirske dejavnosti, ki jo je potrebno nenehno primerjati z delom zunaj. Idealno pa ni. Ne- nehno se zatika pri nakupu lite- rature. Imamo sicer možnost medbibliotečne izposoje, ampak ta gre vse prepočasi. Potrebujem ogromno knjig, čeprav jih zelo veliko že imam. Za knjige bi bil potreben zajetnejši kup denarja, kajti na Slovenskem praktično za tako ozko specializirano področje, kakršno je moje, ni no- bene knjige. Drugo so seveda ta potovanja, študijska izpopolnje- vanja. Za spoznanje neke zbirke je enodnevni obisk seveda pre- malo. Pomembna je tudi prisot- nost na simpozijih po svetu, saj le tako lahko opozorimo nase. Čas je, da začnem objavljati svo- ja spoznanja v tujini - to je sicer resnično odvisno od mene same -, vendar tudi za to potrebuješ osebna poznanstva. Ravnokar sta v tisku dva članka v dunajski muzikološki reviji. Želela bi si malo večjo mošnjo za kontakte in raziskovanja po Evropi." V zadnjih treh letih je Pokra- j jinski muzej Ptuj prejel tri Val- j vasorjeva priznanja, kar kaže : na dobro delo. Je to dobro delo posameznikov, muzeja v celoti I ali zgolj naključje? i Darja Koter: "Vsekakor mis- lim, da je najprej vsak posamez- nik tisti, ki mora napraviti na- jveč, da se neki projekt izpelje. Imeti mora ogromno volje, da se projekta loti. Nato mora projekt prijaviti muzejskemu vodstvu, nato naprej na občino oziroma republiko. Zase lahko rečem, da sem poskušala narediti velik ko- rak v raziskovanju in da mi je to uspelo. Da je prišlo do razstave glasbil, je bil interes v muzeju. Imeli smo veliko težav pri zbi- ranju denarja, komaj in komaj je šlo naprej. To so temne strani dela. Težko bi govorila za kole- ge, ki so pred menoj dobili priz- nanja. Gotovo je avtor tisti, ki opravi levji delež. Lepo je, če te ostali podprejo." Pokrajinski muzej ima več zaposlenih strokovnjakov, kot določajo republiški normativi. Menite, da imajo vsi dovolj možnosti za delo? Bi morale občine še več investirati v mu- zej? Darja Koter: "Mislim, da ima vsak priliko izpostaviti se. Us- peh je odvisen od projekta, od njegovih odnosov v kolektivu, od časa, ko se je odločil za pro- jekt. Prepričana sem, da je občinskim strukturam vse bolj jasno, da so naši projekti dobra naložba, saj so tu desettisoči obiskovalcev, šolskih ekskur- zij...." Ima Ptuj v celoti dovolj iztržka od muzeja? Darja Koter: "Mislim, da ne. Mene osebno najbolj prizadeva, da se desettisoči, ki pridejo na grad, nimajo kje okrepčati. V gostinstvu je velik denar. Ta de- nar polzi mimo. Žal." Nenehno se sprehajate med instrumenti. Ali tudi igrate na njih? Darja Koter: "Žal bolj malo. Igram še klavir, medtem ko sem včasih igrala blokflavto, dolgo sem tudi poučevala majhne otro- ke frulico. Sedaj nimam več časa. Delo je vedno bolj specializirano in za vse zmanjkuje časa." •C- Milena Zupanič Darja Koter med salonskimi glasbili ptujskega muzeja. V DUETU TENOR IN MUZEJSKA LUTNJA Koncertni večer, ki Je na poti pospremil novo knjigo o Ptu- ju "Najlepši pa Je zame Ptuj" avtorice Marjete Ciglenečki ter fotografa Stojana Kerblerja, Je bil namenjen rene- sančni ter zgodnjebaročni glasbi. V Viteški dvorani ptujskega gradu sta v četrtek, 26. oktobra, po slovesni predstavitvi knjižne monografije nastopila tenorist Mar- jan Trček ter lutnjar Boris ŠinigoJ. Grajski koncertni program želi biti zaznaven in svež v marsičem. Z izredno akus- tično dvorano so mu dane vsaj primarne zasnove, na katerih je plodno graditi. Tu in tam nam uspe, da ponudimo kar se- da izvirni program na starih muzejskih glasbilih. Tovrstnih možnosti bi si želeli še več, a kaj, ko je tudi umet- nost močno vpeta v redkokdaj prebojne denarne okove. Stara glasbila so namreč potrebna temeljitih restavratorskih po- segov domačih ter tujih mojstrov. Za četrtkov koncert nam je s pomočjo Borisa Sini- goja uspelo usposobiti lutnjo iz ptujske glasbene zbirke. V začetku tega stoletja (leta 1913) jo je v Miinchnu izdelal Herman Hauser, znameniti iz- delovalec replik glasbil sta- rejših dob. Omenjena mu- zejska lutnja je izdelana po re- nesančnih vzorih. Dolgo de- setletje je le nemo ždela v grajski zbirki, poslej pa je nje- no prvinsko poslanstvo oživljeno. Marjan Trček ter Boris Šini- goj sta ustvarjalca mlajše gene- racije, ki pa že nekaj let ponos- no stopala po koncertnih od- rih. Nastopata v raznih zasedbah pa tudi v skupni igri. Za ptujski koncert sta pripra- vila večer renesančnih ter zgodnjebaročnih skladb za lutnjo solo ter glas in lutnjo. V prvem delu koncerta smo slišali muzejsko lutnjo, na ka- teri je Šinigoj predstavil štiri solistične skladbe: Anonyimus - Tordion (1529) ter plese Gi- coma Gorzanisa iz leta 1567, poljskega skladatelja Bartolo- meja Pekiela (ok. 1650) in Joh- na Dowlanda (1612). Živah- nim in harmonsko bogatim plesom je lutnjar z dobro teh- niko dodal tenkočutno inter- pretacijo v duhu daljnega časa. Stilno zaokroženemu vtisu je pripomogel tudi instrument s črevnimi strunami, kar je za izvajalca še posebej zahte\Tio in odgovorno. Solističnim skladbam so sledile štiri Dovvlandove pesmi iz leta 1600. V osrednje je stopil glas in lutnja mu je le sledila, s čimer je bil vspostavljen liričen glasbeni dialog. Trčkov glas je zvenel še bolj polno, a mehko in naravno, kol bi si za tovrstno občutljivo pevsko li- teraturo lahko le želeli. V drugem delu sporeda je dominiral tenor, spremljala ga je teorbirana lutnja, t.j. instru- ment z dvema vijačnicama. Spodnja nosi strune za igranje melodije in akordov, druga pa ima prosto napete strune brez ubiralke in nosi basovske stru- ne za harmonsko podlago. Nov, nedavno po baročnih vzorih izdelan instrument, je svojo pot šele začel. Prav temu lahko pripišemo težave z uglašenostjo strun, ki so lut- narja spremljale skozi ciklus skladb drugega dela programa. Zato pa je tolikanj bolj izstopal tenorist, ki mu baročni čas očitno zelo ustreza. Njegov glas je zablestel tudi takrat, ko je bogastvo baročnega okrasja najzahtevnejše. Čestitamo! Skladbe italijanskih mojstrov (G. Puliti, A. Piccinini ter G. Caccini) so odzvenele suvere- no. »o Darja Koter 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 9. NOVEMBER 1995 - TEDNI|( NA OBISKU PRI NAJVEČJEM EVROPSKEM PROIZVAJALCU KMETIJSKE MEHANIZACIJE Vprihodnosti s Cfnascm nad klasie Gorenje Trgovina je eno najmlajših podjetij poslovnega sistema Gorenje, ki se ukvarja med drugim tudi s kmetijsko me- hanizacijo in zastopstvom. Go- renje Trgovina je generalni zas- topnik priznanih svetovnih proizvajalcev - traktorjev Zetor, kmetijske mehanizacije Claas, viličarjev Clark, Deca in Cargo Master, gradbene mehanizacije Scheaff. V zadnjih treh letih, od- kar so zastopnik za prodajo trak- torjev Zetor so jih v Sloveniji prodali že 1500 in uspeli obdržati 50% delež Zetorja pri prodaji traktorjev pri nas. Po vzpostavit- vi distribucijske in servisne mreže se je podjetje odločilo za širjenje programa na področje traktorskih priključkov in druge mehanizacije. Ta težnja je sov- padala z interesi firme Claas, ki je v Sloveniji iskala partnerja za prodor na naše tržišče. Na letošnjem Mednarodnem kme- tijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so podpisali pismo o na- meri za ekskluzivni uvoz in dis- tribucijo kmetijske mehanizacije Claas v Sloveniji. Claasovi stroji so doma na vseh poljih sveta, saj jih izvažajo v 65 dežel. Povsod skrbijo, da so žitari- ce - pšenica, koruza in tudi riž, ka- kor tudi zelena krmila - seno, silaža in slama in celo sladkorna pesa in sladkorni trs hitro, varno in gospodarno spravljeni. Družin- sko podjetje Claas je bilo ustanovl- jeno leta 1913 in ima sedež v west- falskem mestu Harsevvinkel. Za- posluje 4.500 delavcev in letno ust- vari 1 milijardo 100 milijonov nemških mark prometa. Proiz- vodnjo imajo organizirano v treh tovarnah v Nemčiji, eno pa imajo tudi v Franciji. Njihov proizvodni program obsega kombajne, prikl- jučne, vlečne in samovozne silo- kombajne, visokotlačne stiskalni- ce za okrogle in velike bale, kosil- nice, obračalnike in prekucnike. Ena izmed prednosti podjetja je tudi dobro organizirana svetoval- na služba in zagotovljen servis. V skladiščih imajo nad 80.000 re- zervnih delov, ki jih v 24 urah lahko dostavijo kamorkoli v Evro- pi. Tudi v Sloveniji želijo v sodelo- vanju z Gorenjem Trgovino orga- nizirati učinkovito servisno dejav- nost, tako da se kupcem ne bo tre- ba bati kam po rezervne dele. Kombajne sestavljajo takorekoč po naročilu, saj ima vsako tržišče svoje specifičnosti, ki jih upošteva- jo, da dosežejo kar najboljši rezul- tat. Na slovenskih poljih je že kar nekaj Claasovih kombajnov, ki so jih kmetje -večinoma rabljene - uvozili iz Avstrije. Kombajni Commandor, Mega in Dominator sodijo v Claasovo stalno ponudbo in prvi iz serije le- potcev, je že na voljo domačim kupcem. Odlikuje jih visoka živl- jenjska doba, izvrsten motor, raz- novrstnost izvedbe in seveda nemška zanesljivost in natančnost. Na posebnem poligonu smo imeli priložnost spoznati kombajn bodočnosti -Lexion, ki bo uradno naprodaj šele 1997. Njegova učin- kovitost je do 40 ton na uro in je primeren tudi za velike površine. Širina rezila je od 2,5 do 9 metrov in z njim- bodo najbrž želi na pro- stranih poljih vzhodne Evrope in Amerike. Rezilo se avtomatično prilagaja terenu, vse naststavitve potekajo iz kabine, ki je opremlje- na z najmodernejšim komunika- cijskim sistemom, zato je razsip zanemarljiv. Nastaviti je mogoče vse vremenske pogoje, jakost ve- tra, vlago in temperaturo. Za hlad- no glavo v vročih dneh žetve pa poskrbi klima. Vgrajen ima močan mercedesov motor s 375 PS. In kljub vrhunski tehniki, ali pa rav- no zaradi nje, je uporaba sila pre- prosta. Nemški avtomobili so pojem za- nesljivosti, varnosti in dolge živl- jenjske dobe, vse to je vgrajeno v kmetijsko mehanizacijo, ki jo po- nujaja Claas. Viki Klemenčič Kabina uporabniku nudi vrhunsko tehniko in udobnost. SOLSKI ZVONEC NAM JE ZAUPAL Oš Ljudski vrt # Konec prejšnjega meseca je bilo na šoli v Ljudskem vrtu in njeni grajenski podružnici zelo živahno, saj so v projektnem ted- nu raziskovali okolico šole in današnje stanje primerjali s pre- teklostjo. Del časa so posvetili tudi vzgoji in medsebojni strpnosti. Na obeh šolah so se predstavili tudi staršem in kraja- nom ob dnevu odprtih vrat, 27. oktobra, pripravili pa so tudi razstavo, na kateri so predstavili rezultate svojega dela. OŠ Dr. Ljudevita Pivka ^Najpomembnejše je zdravje in to je bila tudi tema na- ravoslovnega dneva za učence četrtih razredov. Poslušali so predavanji o zobozdravstvu in o higieni, ki sta jih pripravili učiteljica telovadbe in zoboz- dravstvena strokovnjakinja. Peti razredi pa so naravoslovni dan posvetili ekologiji in onesnaženosti voda. Zbirali so vzorce vode, ki jih bodo analizi- rali v razrednem laboratoriju. Do konca leta pa bodo pripravl- jali biološko mapo. Pripravila MZ V podružnični šoli v Lovren- cu smo imeli res pestro jesen. 10. oktobra smo imeli kostanjev piknik s starši in učenci naše šole. Učenci 4. razreda so bili kar dvakrat na izletu s kolesi. Svoje delo so nam predstavili gasilci in policisti, ki so nas obiskali na šoli. Planinci so se potepali po Pohorju. Učenci iz podaljšanega bivanja so se celo peljali z motor- nim letalom Cherokee in si ogle- dali naš Lovrenc iz zraka. 17. novembra pa bo minilo že 10 let odkar stoji naša nova šola. a.b. OŠ VIDEM: Učenci in učenke višje stopnje na OŠ Videm so včerajšnji dan name- nili interesno - kulturnim dejav- nostim. Poimenovali so jih Ust- varjalnost v mojem okolju, sku- paj z zunanjimi sodelavci pa so ustvarjali v 18- ih delavnicah. Lotili so se dela v gostinstvu, fri- zerstvu, trgovini, kamnoseštvu, krojaštvu, slikali so na svilo, ust- varjali pri novinarstvu, vse te dejavnosti pa so potekale pri okoliških zasebnikih. Ob zakl- jučku interesno - kulturnega dne so pripraviili še razstavo ter iz- dali krajšo brošuro. gram se in ustvarjam pa je naslov ineteresno - kulturnega dne, ki ga za učence in učenke nižje stopnje pripravljajo nas- lednjo sredo. Ti bodo ustvarjali na šoli v različnih delavnicah. TM Na kmetiji pri Maji Druga razreda iz OŠ Gorišnica sta skupaj s starši pripravila naravoslovni dan o spravilu ko- ruze. Učenci in starši so ročno trgali koruzo, zvozili so jo v ske- denj, kjer so jo ličkali Gospodin- ja jim je spekla dober, bel kmeči kruh. Ob zvokih harmonike so se zabavali, peli in plesali po ličju. Zunaj so jim očetje spekli kostanje. Irena Kolarič Anica Toplak VSE VEC LENARSKIM DRUŽIN JE ODVISNIH OD SOCIALNIH POMOČI v zadnjih letih je v lenarški občini vse večja socialna stiska. Zaradi nezaposlenosti in rednih prejemkov je veliko lenarških družin odvisnih od raznih denarnih ter drugih oblik pomoči tam- kajšnjega Centra za socialno delo. Nezaposleni so predvsem mladi ljudje in to v letih, ko bi morali biti najbolj ustvarjalni. Ker so živl- jenjski stroški vse višji, so mnogi med njimi povsem odvisni od so- cialne pomoči. Kot nam je povedal direktor lenarškega Centra za socialno delo, Josip Lukač, je v prešnjem mesecu prejemalo 39 oseb denarno pomoč, kot edini vir za preživetje, 2668 otrok v 1483 družinah je dobivalo otroški dodatek, denarni dodatek so prejeli 204 upravičenci od tega 73 družin in 131 posameznikov. Enkratno denarno pomoč je prejelo 7 upravičencev, izplačali pa so tudi 34 rejnin za rejniške družine. Zraven nezaposlenosti pa se na lenarškem centru za socialno delo srečujejo tudi s problemom alkoholizma. Ugotavljajo namreč, da je ta pojav vse pogostejši in da se tudi ustrezne ustanove prema- lo zavedajo o posledicah, ki jih pušča ta problem v družini in širši družbi. LENARTOVA NEDELJA God svojega zavetnika Sv. Lenarta so v nedeljo, kljub hladnemu in mrzlemu vremenu Lenarčani množično proslavili. Najprej je v farni cerkvi bilo slovesno bogoslužje, ki ga je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, sodelovalo pa je tudi 19 duhovnikov le- narške dekanije. Številni verniki pa so prisluhnili tudi novim le- narškim orglam, ki niso velika pridobitev le za cerkev, temveč za celotno mesto Lenart. Saj bodo na njih lahko koncentrirali vrhun- ski umetniki. Z nedeljsko prireditvijo so se začele tudi prireditve v počastitev 800- letnice mesta Lenarta, ki jo beležijo prihodnje leto. Domačini so svojega farnega zavetnika Sv. Lenarta, ki velja za velikega zaščitnika živine zlasti konjev tudi primerno proslavili. Tako kot nekoč so tudi v nedeljo postavili stojnice, na katerih so ponujali sloveskogoriške dobrote in mošt. Marija Slodnjak BOKS Zavec odličen tudi v Mariboru Na reviji, ki jo je pod Šotofbm v Mariboru pripravil ŽBK Ora, jj nastopilo tudi nekaj boksarjev Ptuja. Dejan Zavec iz Šole bok^j Breg je že v uvodu borbe v polj. i rednji kategoriji premagal Brunicjl iz Slovenske Bistrice in so ga pro.1 glasili za borca z najboljšo tehniko' V svojih kategorijah sta zmagalj tudi Rakuš in Holc (BK Ptuj). Si. cer pa so bile to v bistvu pripravi, jalne borbe za nastope na posa. mičnem državnem prvenstvu, l^j bo od 17. do 19. novembra v( Ljubljani. JUDO Gorišnica ni v a finalu najboljših! ° v prejšnji številki smo poročali,t da se je ekipa judo kluba Gorišnica C na kvalifikacijskem turnirju prvj" državne lige v Ljubljani uvrstila i' na turnir za uvrstitev od prvega do' četrtega mesta. Vendar pa temu žal' ni tako, saj so nastopili z borcem, ki te pravice ni imel ter so zato nje- gove borbe izgubili, s tem pa tudi ■ uvrstitev med najboljše. Zato se, bodo v nedeljo z Dravo, Slovenj; Gradcem in celjskim Sankakonii pomerili na turnirju za uvrstitev od petega do osmega mesta. l.k . , J PTUJ / PRED LETOŠNJO RAZSTAVO MALIH ŽIVALI Hu rmMSimnpkng 950^ živali Društvo gojiteljev malih živali Ptuj bo letos pipravllo že devetnajsto društveno razstavo, ki jo bodo jutri, v petek ob 10. uri odprli v športni dvorani Mladika. Na njej bo sodelo- valo 54 razstavlajicev iz Maribora, Ptuja in Pragerskega, na ogled pa bodo postavili kar 950 malih živali, med njimi 600 golobov. Društevene razstave rejcev malih živali so nekakšna tradicija, ptujski rejci pa bodo naslednje leto prazno- vali že 20 letnico delovanja v društvu. Vseskozi sodelujejo tudi na drugih razstavah, med njimi je vsekakor omembe vredna tretja regijska raz- stava za SV Slovenijo, ki so jo ob kon- cu oktobra pripravili v Murski Soboti. Kot je povedal predsednik ptujskega Društva malih živali Ivan Brlek so ptujski člani z vsemi razstavljenimi pasmami malih živali dosegli naziv prvak SV Slovenije. Letošnja društvena razstava, ki bo na ogled od petka do nedelje zvečer, bo zelo bogata, saj bo na njej raz- stavljenih okrog 950 malih živali. Po- leg velikega števila golobov, se bo tem pridružilo še 170 kuncev, 130 pa- sem okrasne perutnine, hrčki, morski prašički, mačke ter še mnogo drugih živali. Za ocenjevanje malih živali bo poskrbel sodniški zbor pri sloven- skem Društvu malih živali, najboljši pa bodo prejeli priznanja in pokale Organizatorji tudi letos pričakujejo da si bo razstavo ogledalo kar najvei osnovnošolcev, srednješolcev ts malčkov iz vrtcev. T. Mohorko Rogozniška lepotica Končno se je tudi znanemu ptujskemu ribiču Ediju Klasincu na* smehnila sreča. 28. oktobra 1995 zjutraj, je v ribniku Rogoznica upleni ščuko, ki je tehtala 8,10 kilograma, dolga pa je bila 97,5 cm. Prijela je n^ rdeči Mepps Agilia št. 4, debelina najlona je bila 0,25 mm. Ker je im^ premajhno podjemalko, je ščuki segel za škrge in se pošteno porezal Tako bo imel na prstih roke nekaj časa lep spomin na ščuko lepotico. (V.O.) TEDNIK - 9. NOVEMBER 1995 NASl KRA.II IN LIUDJE - 7 fLOVENSKA BISTRICA - SVEČANO ODPRTJE SPOMINSKE ZBIRKE V 710. UČNEM CENTRU fšovo zgodovinsko vred' rtofeii/e slovenske volske lesto Slovenska Bistrica ima že dolgo vojaško zgodovino. V prvi polovici 17. stoletju, ki pomeni za to območje slabe čase, saj so si vojne sledile druga Irugi, se je 1641. leta začela v mestu zadrževati stalna vojaška posadka. Seveda se je od tistih časov do danes na tem področju v sami Slovenski listrici marsikaj spremenilo. Da bi ne samo vojakom, temveč tudi obiskovalcem slovenjebistriške vojašnice lažje prikazali vso njeno delovanje skozi godovino, še posebej pa obdobje od znanih pekerskih dogodkov 23. maja 1991 dalje, so se odločili za postavitev spominske zbirke. Tako so celotno spominsko birko razdelili na pet samosioj- ih sklopov. Prvega predstavlja astanek vojašnice v Slovenski listrici z razglednicami, ki jih je a zbirko prispeval Branko Pe- in. Prikazujejo dragoner regi- lent št.5 iz leta 1905., jahalno )lo iz 1910. leta, komaj zgrajene lavbe, danes poveljniško zgrad- 0 vojašnice in drugo iz 1902. ;ta. Po zapisih je 1910. leta mes- ) Slovenska Bistrica štelo 1927 rebivalcev, od tega 285 vojakov. )rugi del spominske zbirke zao- rožuje razstava orožja in streli- a, ki sega v zadnja leta 19. sto- ;tja. Za zgodovino slovenske vojske ; brez dvoma pomemben tretji klop fotografij, ki pa prikazuje lastanek slovenske vojske - ozi- oma 710. učnega centra v Pe- rah, kjer je bil poskusni center lovenske vojske in kjer so 23. laja 1991. leta vojaki JA skušali leriti svoje moči nad slovenski- li vojaki, ki so komaj dober te- len bivali v Pekrah. Zbirka je dopolniena še z dogodki v slo- venski vojni. Zadnja dva sklopa pa prikazujeta življenje vseh do- sedanjih dvanajstih generacij slovenskih vojakov v 710. učnem centru slovenske vojske, ki so se iz Peker kasneje preselili v Slovensko Bistrico. Ob foto- grafijah je prikazanih še nekaj maket oklepnega orožja, oznak ter uniform pripadnikov sloven- ske vojske. Zbirko so slovesno odprli 13. oktobra ob prisotnosti vojakov in častnikov slovenjebistriške vojašnice ter brigadirja Andreja Kocbeka - prvega vodja 710. UC v Pekrah, sedaj pa vojaškega di- plomatskega predstavnika misi- je Republike Slovenije pri EU v Bruslju, majorja Dušana Krošlja, ki je bil 1991. leta v Pe- krah predstavnik za stike z jav- nostjo, brigadirja Ladislava Lipiča - poveljnika 7. PPSV iz Maribora in Jožefa Kopšeta - predsednika parlamentarnega odbora za obrambo. Vida Topolovec Po starih razglednicah si lahko ustvarimo vtis o mestu na prelomu stoletja. (Foto: VT) SLOVENSKA BISTRICA / PRISEGLA TRINAJSTA GENERACIJA VOJAKOV frinaistega, pa še v petok fJlO. učnem centru slovenske vojske Je v petek, 13. oktobra, iriseglo 320 fantov iz trinajste generacije usposabljanja v lovenski vojski. Dan pa ni minil, kot se to bičajno dogaja ob prisegah novih leneracij vojakov, temveč so ga opestrili še z drugimi dejavnost- ai. Petkov dopoldan so vojaki ireživeli na športnih terenih. Po azglasirvi rezultatov in podelitvi iriznanj najboljšim so častniki in Irugi zaposleni v 710. učnem cen- ru predstavili staršem, prijateljem in znancem nove generacije voja- kov, življenje in delo v centru. Svečanosti ob prisegi so se med drugimi udeležili tudi brigadir Ladislav Lipič, poveljnik 7. PPSV, brigadir Andrej Kocbek, vojaški diplomatski predstavnik misije Republike Slovenije pri EU v Bruslju, ter Jožef Kopše, pred- sednik parlamentarnega odbora za obrambo. Poveljnik 710. učnega centra major Miran Fišer je med drugim povedal, da je mesto Slovenska Bi- strica, s katerim učni center slo- venske vojske dobro sodeluje tudi danes, bogato z vojaško zgodovino. Ta dan so v učnem centru odprli še likovno razstavo stotnikov sloven- ske vojske Domna Kotnika in Franca Koračina ter spominsko zbirko, ki med drugim govori o nastajanju slovenske vojske. Vida Topolovec PTUJ /1 1 0-LETNICA DELOVANJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA M ššottinoim cfo ftovUi Umov Ptujsko turistično društvo bo prihodnje leto praznovalo 1 lO-letnico delovanja. Je eno treh najstarejših turističnih društev v Sloveniji. V zadnjih letih Je sicer njegova dejav- nost manj razpoznavna, saj Je s tem, ko seje z Minoritske- ga trga preselilo v mestni stolp, kjer Je tudi sedež GIZ Poe- tovio Vivat, praktično izgubilo stik s svojimi člani. V najboljših letih delovanja jih je imelo okrog 400. Kljub manjši aktivnosti, pa je društvo še zmeraj zelo aktivno pri skrbi za lepo in urejeno ok- olje. Tri zaporedna prva mesta v akciji Turistične zveze Slo- venije so dovolj zgovoren po- datek o tej aktivnosti. Letos pričakuje mesto skupaj z meščani četrti naslov. R^er pa želi društvo svoj jubi- lej praznovati s čim več člani, so gospodinjstva v Ptuju preje- la prijazno pismo z vabilom, da se včlanijo, oziroma izbere- jo dejavnost, s katero bi želela prispevati v kvaliteten razvoj turizma v Ptuju in tudi v nje- govi okolici. Predsednik turističnega društva Ptuj Albin Pišek je za- dovoljen z odzivom. Pisma prihajajo, iz dneva v dan jih je več. Kdor pa želi, se lahko tudi osebno oglasi, uradne ure ima društvo vsako sredo od 16. do 18. ure v prostoru mestnega stolpa. Slovenski trg 14. Za jubilejno leto načrtujejo vrsto aktivnosti, največ jih bo v maju 1996. leta. V jeseni pa bo Turistično društvo Ptuj or- ganizator srečanja mest z jeze- ri. •>MG Pred petdesetimi leti Po vseh KLO so že tudi do- bo delovali krajevni odbori Udečega križa. Prek teh odbo- Dv so revnejšim slojem prebi- valstva delili rabljeno obleko in »butev, ki je prihajala kot med- narodna pomoč iz zahodnih Iržav. Pri delitvi so morali ob- 'ezno sodelovati funkcionarji CLO in predstavniki političnih »rganizacij (OF, AFŽ in LMS). Na enak način so delili tudi lakete UNRA. (UNRA je bila 'veljavljena kratica za angleški laziv Uprave Združenih naro- 'ov za pomoč in obnovo. Usta- 'ovljena je bila leta 1943 in je lelovala do 1947 kot pomožna "Stanova ZN za pomoč med 2. '^etovno vojno upostošenim državam). V takratno Jugoslavi- so takrat prihajale velike "ošiljke te pomoči, največ ''■"ehrambeni izdelki, pa tudi Jfugega materiala in opreme, "ed ljudmi so se takrat širile go- "orice, da precej teh pošiljk niti '''so raztovorili z vagonov, tem- ^č so vagone kar usmerjali proti ^'^vjetski zvezi. Zaradi tega je bila pomoč UNRE Jugos- predčasno ukinjena. Večina te pomoči je šla v južne in osrednje predele takratne skupne države, nekaj pa je je vseeno prišlo tudi v Slovenijo. Prek krajevnih organov oblasti in RK so prebivalstvu delili predvsem pakete 30 x 30 x 20 cm. Take pakete so prejemali posamezniki in družine. Prvi so jih bili deležni vračajoči se preg- nanci in taboriščniki, potem pa tudi druge revne družine z majhnimi otroki. V paketih je bil zavojček cigaret in razne konservirane jestvine (mlečni iz- delki od masla do mleka v pra- hu), meso, več vrst sočivja in po- dobno. Navadno je krajevni od- bor prejel le nekaj takih paketov, enako potrebnih revežev pa je bilo dva do tri krat več, zato so paket razpolovili, da so zadostili čim večjemu številu prosilcev. Pri tem je bilo tudi dosti smešnih pripetljajev, ker skraja tako delilci kot prejemniki niso vedeli, kaj se skriva v pločevi- nasti konservi, saj na nekaterih ni bilo nalepke, pa tudi če je bila, angleščine v glavnem niso razu- meli. Ko so po nekaj mesecih večinoma že po videzu vedeli, kaj se skriva v posamezni pločevinki, je prihajanje teh pa- ketov usahnilo. Pa tudi funkcio- narji po krajevnih odborih so si oddahnili, saj je delitev teh "ameriških paketov" povzročala med ljudmi veliko prepirov in zamer. ZA RAZMISLEK OB KONCU Opis dogajanj na našem območju pred petdesetimi leti, povezan z dogajanji na širšem prostoru in v svetu, sem začel s sklepi "velike trojice" v Jalti na Krimu. Vsak zgodovinar bo mo- ral priznati, da so tisti sklepi v marsičem vplivali tudi na našo lokalno zgodovino, ne samo pred petdesetimi leti, temveč tudi vseh 45 let po vojni. Konferenca v Jalti je potekala pod vplivom uspehov sovjetskih armad na evropskih bojiščih. Iz tega je izhajala delitev interesnih vplivov v posameznih državah, delitev Evrope in sveta na dva nasprotujoča si bloka. Čez srednjo Evropo se je spustila železna zavesa, ki je države raz- delila na vzhodni in zahodni blok. Žal se je slovenski narod takrat znašel na vzhodni strani te zavese, vendar tik ob njej, zato nam je v času 45-letnega enoum- ja vseeno včasih uspelo "pokuka- ti" skozi to zaveso. Zato ni nakl- jučje, da smo Slovenci s svojo pridnostjo in iznajdljivostjo vseeno vidno napredovali. To med drugim kaže podatek, da se je v tem 45-letnem obdobju v primerjavi s stanjem pred 2. sve- tovno vojno v Sloveniji povečalo število zaposlenih za več kot se- dem krat, število študentov za več kot 17 krat, dve tretjini je novih ali vsaj obnovljenih stano- vanj in tako naprej. To nam lahko potrdi stvarnost našega podeželja. Kamorkoli človek po- tuje po naši mali, a lepi domovi- ni, povsod temeljito obnovljene in na novo zgrajene hiše ter naj- različnejša druga poslopja. Vse to je rezultat podjetnih in prid- nih ljudi - kmetov, delavcev, obrtnikov in podjetnikov, je plod njihove pameti, izurjenih in spretnih rok. Zgodovinarje, sociologe in druge strokovnjake čaka še veli- ko dela, da bodo nepristransko celovito ovrednostili čas narod- noosvobodilnega boja in 45 let političnega samodrštva pri nas. Ne glede na to, da je naš "samou- pravni socializerti" temeljil na zgodovinski zablodi komunis- tične ideologije, se je vseeno pre- cej razlikoval od "socializma" v vzhodnoevropskih državah. Naši ljudje so v zadnjem četrt- stoletju kot izletniki pogosto po- tovali na Češko, Madžarsko in vsak je ob vrnitvi navadno izja- vil: "Srečen sem, da ne živim v takih razmerah, kot živijo tam!" Če nič drugega ne, je "liberalni socializem", ki je zadnja desetlet- ja vladal v Sloveniji, pravili so mu tudi "socializem po meri lju- di", ustvaril možnosti, da so vsi ljudje bili zdravstveno in pokoj- ninsko zavarovani, da je bila ne- zaposlenost med najnižjimi v svetu in da ni preveč dušil zaseb- ne pobude. K napredku podeželja in raz- voju obrti je veliko prispevalo tudi to, da po letu 1960 naše meje niso bile več tako trdno zaprte, da so ljudje množično odhajali na delo v tujino, tam si- cer garali in skromno živeli, zato pa precej zaslužka prihranili in ga potem vlagali doma. Samo iz prejšnje ptujske občine je bilo v šestdesetih in sedemdesetih le- tih ne "začasnem delu v tujini" čez 4 tisoč naših ljudi, to je še en- krat več, kot je bilo pred vojno vseh zaposlenih v takratnem ptujskem okraju. Po uveljavitvi ustave iz leta 1974 je lahko Slovenija vse bolj samostojno odločalo o svojih za- devah, slovensko gospodarstvo je širilo poslovne stike z zahod- nimi državami. Vse to je na svoj način prispevalo k temu, da nam je uspelo izbojevati samostojno državo, se izogniti krvavemu vrtincu, ki je zajel Hrvaško in še vedno vrtinči po Bosni in Herce- govini, ter se odlepiti od Balka- na. Slovenija si je že v času eno- strankarskega sistema - tako na področju gospodarstva kot de- mokratizacije - ustvarila visok standard in visoko startno osno- vo, kar vse omogoča hitrejše vključevanje v tržno gospodarst- vo in s tem v Evropo. Dejstvo je, da tako visoke startne osnove ni imela nobena druga država izza železne zavese. Te prednosti ne smemo zapraviti. Na nekaterih področjih sta danes pred nami Češka in Madžarska, toda pov- prečne plače so tam polovico nižje kot pri nas! Letos je svet praznoval 50. obletnico konca druge svetovne vojne v Evropi ter zmage nad fašizmom in nacizmom. Prazno- vali smo tudi pri nas, ob tem pa izgubljali veliko energije pri brskanju po preteklosti, ki je ni moč spremeniti, temveč le pošteno - strokovno in moralno ovrednostiti in iz tega povzeti ustrezen nauk za prihodnost. Za nazaj ni težko biti pameten, ge- nialnost, razum in dalekovid- nost je potrebna pri usmerjanju korakov naprej tudi v neznano in nepredvidljivo. KONEC TEDNIK -9. NOVEMBER 1995 PO NASlH KRAJIH - H 00 ZITAHIC DO GINA Gin je žitni destilat z dodatkom izvlečka brinovih jagod in začimb. Prvič se pojavi na Nizozemskem v 16. stoletju pod imenom genever. Po vsej verjetnosti so ga čez kanal v .\nglijo prinesli angleški vojaki, ki so se tam bojevali. Preoblikovali su mu okus in holandsko besedo genever priredili v gin. Toda šele v 18. stoletju postane gin pri Ang- ležih zares priljubljen in sredi našega stoletja postane njihova na- rodna pijača. Vendar je pred tem bilo veliko pripravljenega gina dvomljive kvalitete in njegovo uživanje zdravju škodljivo. To je povzročilo v Angliji pravo narodno krizo. Šele povečanje števila des- tilacij gina z visoko kvaliteto in čistočo je pripomoglO, da je gin V 19. stoletjem postal upoštevanja vredna pijača. Leta 1939 so Angleži postali vodilni proizajalci gina na svetu. Gin je ponestavljeno rečeno večkrat destiliran alkohol, ki mu pri tretji destilaciji dodajo najraz- ličnejše začimbe in aromatične sestavine, kar je strogo čuvana skrivnost vsakega proizvajalca. Ječmen in rž sta osnovni surovini za proizvodnjo gina. Za destilacijo se uporabljata dve metodi. Prva poteka tako, da so alkoholni hlapi speljani preko brinovih jagod, dru- ga pa tako, da sveže brinove jagode in druge dodatke, kot so korian- der, angelika, limona, cvetovi po- maranče in akacije namočijo v drozgo, ki jo nato destilirajo. Po končani destilaciji ga shranijo v posode, kjer se vsi aromatični do- datki povežejo z osnovnim destila- tom. Preden gin natočijo v stekle- nice ga razrečijo z destilirano vodo na željeno alkoholno vrednost, ne- kje od 38 - 45 odstotkov volumna alkohola, kar je odvisno od posa- meznega proizvajalca. Pri ginu je zanimivo, da ne potrebuje nobene- ga staranja in že ob koncu procesa proizvodnje pridobi potrebno ka- kovost. Gin je zelo cenjena pijača tudi pri mešanju pijač, saj po vsem svetu ni bara, ki bi se ginu smel in mogel odpovedati. Dovolj o vred- nosti in cenjenosti pove podatek, da po vsem svetu prodajo letno okoli 450 milijonov steklenic gina, česar niti približno ne dosega no- bena druga žgana pijača. Gin lahko mešamo z vsemi sad- nimi in zelenjavnimi sokovi, gazi- ranimi pijačami, smetano, mle- kom, sladoledom in raznimi liker- ji. Svetovno znana mešanica na bazi gina je pravgotovo Gin tonic, ki je zelo priljubljen tudi pri nas. Klasična mešana pijača, ki je poz- nana po vsem svetu je tudi Martini dry in spada v skupino koktajlov, ki se pijejo pred jedjo. Za vas pa sem pripravil osvežilni napitek z osnovo gina, ki je sestavljen po moji zamisli. Spa- da med dolge mešane pijače v sku- pino coolorsov, imenuje pa se Na sončni strani alp. Lahko ga pripra- vite ob kakšni romantični večerji in z njim pogostite prijatelje. Spomnite pa se nanj v vročih po- letnih dneh, saj imenitno odžeja. MARTINI DRV COGAIL Za eno pijačo potrebujemo: ■ 5 cl gina -1 cl suhi vermouth martini Pripravljamo v kozarcu za mešanje. Preko ledu prelijemo pijači in jih z dolgo žlico pre- mešamo v elegantnih kretnjah. Postrežemo v kozarcu za koktajl in dekoriramo z olivo. NA SONČNI STRANI ALP- (Goran Cebulj) Za eno pijačo potrebujemo: - 5 cl gina - 2 cl apricot brandy ali mare- iičnega Uiierja -12 cl ananasovega sol(a -1 cl malininega sirupa Sestavine dobro pretresemo v ročnem mešalniku, prelijemo v kozarec in dodamo preko hrbtnega dela žlice malinin sirup. Dekorira- mo lahko z ananasom, malino, cocktail češnjo in pomarančo. Postrežemo z ledom. IN ČESA V VAŠEM BARU DOMA NE BI SMELO MANJKATI? Poleg vaših najbolj priljubljenih pijač in nepogrešljivih kozarcev (o čemer bomo govorili kdaj drugič) so vsaj za začetek potrebni nas- lednji pripomočki: ročni mešalnik (kovinska posoda s pokrovom in cedilom za led), merica, saj so točno odmerjene količine pijač nujno potrebne za dober končan izdelek, noži za pripravo sadnih in drugih dekoracij, nabodala in sla- mice. Vse omenjene stvari lahko dobite v trgovinah po vsej Sloveni- ji, ali pa se obrnete na specializira- ne trgovine z gostinsko opremo, kjer vam bodo tudi ustrezno sveto- vali. Goran Čebulj ^ ZETALE / PEREČA PROBLEMATIKA NA SEJI MAJSPERSKEGA OBČINSKEGA SVETA Svetniki se n/so odloiili ■ d tozpim raferendunm 9 liivedbi smoprispgtvkm Majšerski občinski svet se je sredi minulega tedna sestal s člani svetov krajevnih skupnosti Majšperka, Ptujske Gore, Stoperc in Zetal ter s člani odbora za usklajevanje referendumskega pro- grama ter spremljanje in poročanje o uporabi samoprispevkov na razširjeni seji na turistični kmetiji Vogrinc v Žetalah. Največ burne razprave sta povzročili točki o razpisu bližajočega se refe- renduma o uvedbi samoprispevka in obravnava finančnih poročil iz vseh štirih krajevnih skupnosti. Majšerski župan Franc Bez- jak je namreč do 30. septembra, ko so krajevne skupnosti še ime- le status pravnih oseb, prejel fi- nančna poročila iz krajevnih skupnosti, potem pa so se njiho- vi žiro računi zaprli. Da je samoprispevek edina možnost za boljši razvoj v občini je med drugim povedal tudi župan Franc Bezjak. Do razpisa referenduma o uvedbi samopris- pevka je po besedah Bezjaka občinski svet vodila predsvem vzpodbuda občnanov, sicer pa brez njega v prihodnje naj ne bi mogli zgraditi nove šole v Žeta- lah, saj bi zanjo morali uporabiti triletni delež proračuna, ki je na- menjen investicijam v infra- strukturi. Sicer pa kot je ob tem menil Milan Jager, svetnik LDS, se samoprispevek "dota- kne" samo in le zaposlenih, upo- kojencev in uporabnikov zemljišč in prav zato ni najpri- mernejša oblika zbiranja denar- ja. Milan Jager je povedal, da si- cer velika večina občanov podpi- ra referendum, med drugim tudi stranka LDS, vendar so se svet- niki LDS- a odločili, da se bodo pri tej zadevi opredeljevali ne kot stranka, temveč kot posa- mezniki. Predlagal je še, da bi posamezne projekte v občini fi- nancirali po posebnih pogod- bah. Svetnik iz Stoperc je pred- lagal, da naj bi bili vsi referen- dumski programi v prihodnje ovrednoteni, saj naj bi bil sedan- ji pripravljeni program preob- sežen. Kljub vsem polemikam v razpravi, pa se svetniki tokrat niso odločili za razpis referendu- ma in naj bi o njem ponovno raz- pravljali na naslednji seji, do ta- krat pa bo predsednik obora za pripravo referenduma Zvonko Lampret med številnimi poda- nimi predlogi na zborih občanov izbral najpomebnejše za nov program. NESTRINJANJA OKROG NEPORAVNANIH OBVEZ- NOSTIH V KS ŽETALE Precej glasna razprava je bila tudi okrog finačnega poročila, ki je bil podan za vse štiri krajevne skupnosti v občini, Žetale in Stoperce pa pri tem ostajata z ne- poravnanimi obveznostmi. V žetalski KS po poročilu ta pri- manjklaj znaša 2,5 milijona to- larjev, v stoperški KS pa mili- jon in pol. Sicer predstavnikov iz Stoperc tokrat na sejo ni bilo, člani sveta iz KS Žetale pa se s poročilon niso strinajali. Menili so, da v poročilu niso upoštevali dolgov nekdanje ptujske občine in republiškega proračuna, zato bo potrebno počakati na delitve- no bilanco z bivšo občino Ptuj, ki je še v pripravi. Menili so namreč, da je največ primanjkl- jaja nastalo prav zaradi neiz- poljnenih obljub nekdanje ptuj- ske direkcije za infrastrukturo, predvsem na krajevnih cestah Jesenica - Menik in Marinja ves - Dolena. Župan se je sicer zavzel za prevzem dolgov, ki so jih po poročilu imele KS, vse obvez- nosti, terjatve in sredstva pa naj bi se prenesle v občinski pro- račun. Svetniki so se na seji do- govorili, da mora v naslednjih štirinajstih dneh vostvo občine temeljito analizirati in preveriti vse morebitne dolgove, pred- svem dolgove nekdanje ptujske občine. Še največ težav je nastalo pri prevzemu nekaterih krajev- nih cest, saj te še niso bile urad- no prevzete in največji dolg - ne- kaj več kot dva milijona tolarjev - je nastal pri krajevni cesti Jese- nice - Menik. Tatjana Mohorko PTUJ / PRVI SESTANEK SEKCIJE ZA USTNE BOLEZNI, PARADONTOLOGl- JO IN STOMATOLOŠKO IMPLANTOLOGIJO v živahna zobozdravstvena dejavnost na Ptuju se nadaljuje Po uspešno izvedenih tretjih dnevih oralnega zdravja Slovenije se aktivnosti s področja zobozdravstva v Ptuju nadaljujejo. Tokrat si je Ptuj izbrala Sekcija za ustne bolezni paradontologijo in stomato- loško implantologijo za svoj prvi sestanek. Novoustanovljena sekci- ja je nastala iz dosedanje sekcije za zobne in ustne bolezni ter para- dontologijo, ki se je zaradi strokovnih potreb in preobsežnosti raz- delila v sekcijo za zobne bolezni in endodantijo ter omenjeno sekci- jo, ki s strokovnim delom starta prav na Ptuju. Prvi sestanek sekcije bo v četrtek, 9. novembra 1995 ob 10.30 uri v gostišču "Zlata goska". Člani sekcije iz celotne Slovenije bodo razpravljali o članstvu in ureditvi kartoteke ter o sprejemu pravilni- ka sekcije usklajenem z zakonom o društvih. Nadalje se bodo dogovo- rili o organizaciji "9. slovenskih paradontoloških dnevov", ki so osnova dopolnilnega izobraževan- ja vseh slovenskih zobozdravni- kov. Drugi del sestanka bo strokovno obarvan saj bodo razpravljali o računalniško podprtem vredno, tenju sprememb višine alveolarne kosti, kar je za paradontologe zelo zanimiva strokovna tema. Na kon- cu sestanka bo podana podrobna informacija o vključevanju sekcije v "Evropsko federacijo za paradon- tologijo." Po strokovnem sestanku si bodo člani sekcije ogledali muzej na ptujskem gradu in nato po ogledu znamenite vinske kleti poskusili ptujske martinovanjske dobrote. dr.stom. Tone Florjančic član sekcije PTUJ /KMALU PRESELITEV VOJAŠNICE IN GRADNJA NOVEGA MOSTU Prizudevmnlm zm preselitev ce Kot je na torkovi novinarski konferenci povedali župan mestne občine Ptuj Dr. Miroslav Luci s svojimi sodelavci, potekajo prizade- vanja za preselitev vojašnice iz Ptuja - mesta muzeja pospešeno na- prej. Ministrstvo za obrambo je v pogovoru s Ptujčani obljubilo, da se bo držalo sklepov iz pisma o nameri, ki je bilo podpisano ob 125 - letnici ptujske gimnazije. Sprememba je le v tem, daje gradnja na- domestnega vojaškega objekta predvidena v Apačah in ne v gozdu pri Kidričevem, kot je bilo zapisano v tem pismu. Ker gre za regij- sko pomembno zadevo so o tem poleg krajanov Apač seznanili tudi vse župane na območju nekdanje ptujske občine, ki so preselitev vojašnice v Apače podprli. V sproščenih vojaških objektih v Ptuju naj bi našla svoje mesto ptujska gimnazija, zavod za varst- vo kulturne dediščine, center hu- manitarnih in interesnih dejav- nosti in še kaj. Sedaj je na potezi občina Ptuj, ki je dolžna urediti zemljišča za novo vojašnico; ta pa so na območju nove občine Ki- dričevo. Glede na prometne zagate pa so v torek povedali, da potekajo in- tenzivne priprave na gradnjo no- vega - severnega mostu, ki naj bi povezal staro mestno jedro z de- snim bregom pri ptujskih termah. Idejni projekt je že zasnovan, v iz- delavi je že lokacijski načrt novega mostu, pričeli pa so že tudi s fi- nančno konstrukcijo. V veliko oklajšanje pa je zagotovo tudi vest, da bo rekonstrukcija sedanjega mostu čez Dravo, ki je povzročila toliko hudovanja voznikov, končana predčasno, če ne bo večjih vremenskih sprememb verjetno že do 20. novembra. -OM Slovenska košarkar- ska liga - D Duplek - Ptuj 79:66 Po izenačenem prvem polčasu so domačini v zadnji minuti poved- li z 38:32. V peti minuti drugega polčasa so Ptujčani s košem Rojka povedli z rezultatom 46:44, nato pa niso znali zaustaviti domačih igral- cev, ki so na koncu zasluženo slavili. Strelci za Ptujčane so bili: Kotnik 18, Kostanjevec 17, Bojnec 8, Damiš 7, Arnuš 11 in Rojko 5. KK Ptui: KK Pragersko 64:51 v sobotni košarkarski tekmi med košarkarskim klubom Ptuj in Pra- gerskim, so imeli Ptujčani pobudo in prednost večji del prvega polčasa, saj so že v deseti minuti igre povedli z rezultatom 19:7, a so pred iztekom dvajsete minute popustili, tako da so gostje rezultat znižali na 33:29. V drugem polčasu so gostitelji igrali dobro le zadnjih deset minut, ko so z dobro obrambo povsem zaustavili goste in na koncu zasluženo zmagali z rezultatom 64:51. Strelci za Ptuj so bili Arnuš 21, Kotnik 12, Kostanje- vec 9, Damiš 7, Rojko 5, Bojnec 6 in Hodnik 4. MG ROKOMET Dvorana Center na Ptuju, sodni- ka Čeleš (Maribor) in Ramšak (Oplotnica). RK Drava II.; Belič, Kac 2, Zajšek 2, Vajdič, Čerček 1, Ribič 2, Djekič 1, Simonič, Planine 6, Kotar, Mlakar 2, Valenko. RK Pyramidia: Korpar, Rihtarič 4, M. Šandor 1, Hrga, M. Roškar, Zl. Roškar, Ivančič 3, Žnidarič 7, F. Sandor 7, Ranfl 6, Sok, Tement. V soboro zvečer sra se v dv(^rani Center na Ptuju pomerili Drava II in Pyramidia iz Moškanjcev. Slednja je zmagala z 12 zadetki razlike, izid je bil 16:28 (5:16). Gostje so odlično začeli, saj je bil po enajstih minutah rezultat 0:6. Zelo zavzeto in discipli- nirano so igrali v obrambi in tako v prvem delu prejeli le 5 zadetkov, v napadu pa bili nevarni z vseh pozicij in svoje akcije učinkovito zakl- jučevali. V nadaljevanju so rokome- taši iz Moškanjcev rutinirano zadržali prednost in zasluženo osvo- jili nove točke. M.B. Proti Braniku šteje samo zmaga Osrednji dogodek v 9. krogu II. slovenske rokometne li^e za ženske bo vnovič v Ptuju, kjer ZRK Ptuj da- nes ob 20. uri, gosti ta čas drugo- uvrščeno moštvo prvenstva maribor- ski Branik. Gostje, ki so v minulih kolih dokazale, da letošnji uspehi v prvenstvu niso bili naključni, priha- jajo v dvorano Center po novi točki. Kaj naj rečemo o gostovanju v Brežicah? Potem, ko so se varovanke trenerja Klanečka približale na zade- tek razlike (14:13) se je zdelo, da je ponovno na vidiku morebitno prese- nečnje. In res ni manjkalo veliko. No, če smo pošteni, prav malo tudi ne. Ob podpori bučnih gledalcev so se igralke Brežic pobrale in zagrenile zaključek tekme ptujskim uspava- nim matadorkom. Vse preveč so bile zadovoljne na trenutke s svojo igro Petkova in kolegice. Ko v takšnih primerih naletijo na nasprotnika, ki igra s srcem in zna preseči celo same- ga sebe, potem modrim preostane na koncu strah, katerega večina po tek- mi raje zanika. Kakorkoli že, veliki zmagujejo tudi takrat, ko jih daje prevelika trema pred odgovornostjo. I.K. Sebastijan Koiednik na evropsko prvenstvo mladincev v Španijo Sebastijan Koiednik, član judo kluba Drava iz Ptuja si je z nasto- pi na državnih in mednarodnih prvenstvih v letošnji sezoni pri- boril mesto v slovenski mladin- ski reprezentanci, ki bo sredi no- vembra nastopila v španskem Toledu. Na evropskem prvenstvu bodo nastopili po trije slovenski repre- zentantje v moški in ženski kon- kurenci. Ob koncu zaključnih priprav, v okviru katerih so reprezentantje trenirali tudi na Ptuju pa žal nas- top ptujskega tekmovalca še zme- raj ni gotov. J K Drava mora nam- reč za nastop prispevati del denarja v višini 100.000,00 SIT, kar za ta klub zraven vseh ostalih obveznos- ti predstavja nerešljiv problem. Upamo, da se bo v okviru občine le našla rešitev in bo perspektivni ju- doist odpotoval v Španijo. Naj še omenimo, da je njegov velik cilj čez dve leti uspešen nas- top na mladinskem EP, ki bo v Ljubljani. Sebastijanu je Španija pri- ložnost za srečanje s konkurenco in nabiranje bogatih izkušenj- Brez tega bo večletni trud, želja in cilj za medaljo v zadnjem mladin- skem letu žal neuresničljiv. s.s. TEDNIK -9. NOVEMBER 1995 ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE • 9 ORMOŽ / SLAVNOSTNA PRIREDITEV Skozi lu€i in setice Rude Juma V počastitev 90-letiiice rojstva in 20-letnice smrti pisatelja, publicista in urednika Rude Jurcca sta občina Ormož in knjižnica Franca Ksavra Meška pri- pravili spominsko prireditev. Bolj kot v počastitev jubileja, je bila prireditev namenjena seznanitvi s pisateljevim življenjem in delom. Prvotno je bil načrtovan celo simpozij, vendar zaradi nedostopnosti del velikega Ormožana, tudi v strokovnih krogih, to ni bilo mogoče. Prireditev je zares uspela in je po besedah gostov dihala s posebno toplino in človečnostjo. v petek zvečer so obiskovalci lahko uživali v literarnem večeru, za katerega je vladalo veliko zanimanje in grajska dvorana je bila kar pretesna za vse, ki so želeli prisluhniti be- sedilom Rude Jurčca v izvedbi Karbare Krajnc in Grega Geča, študentov ljubljanske akademije za gledališče, film in televizijo. Za klavirjem je skozi večer z veliko občutka sedela Metka Žižek. Naklonjenost publike si je pridobila tudi mez- zosopranistka Saška Kolarič, ki je zapela venček narodnih v priredbi Marjana Lipovška. V grajskem razstavnem pros- toru pa je Rozina Švent iz Na- rodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani pripravila razstavo, ki nas popelje s sliko in besedo po življenjski poti Rude Jurčca. V sosednjem prostoru je skupina za domoz- nansko dejavnost, ki deluje v okviru knjižnice razstavila sta- re fotografije in razglednice mesta. Zanimiva razstava raz- kriva podobo mesta med obema vojnama in še pred tem. Poleg čara minulega ima razstava zgodovinsko vrednost in korak za korakom odkriva razvoj mes- ta. V soboto se je slovesnost nadal- jevala z predstavitvijo knjige Blaženost in bridkost zapisanih besed, ki jo je v založbi občine iz- dala ormoška knjižnica. Knjiga vsebuje 36 člankov, ki jih je iz- bral in uredil Alojz Geržinič. Med pomembnimi gosti, ki so ob tej priložnosti obiskali Ormož, ima gotovo prav posebno mesto častni občan, akademik, Anton Trstenjak, ki je bil od šestega do osmega razreda gimnazije Jurčcov sošolec. Vitalen devetde- setletnik je prisotne očaral s prisrčnim govorom, v katerem se je naslavljal na mrtvega prijatel- ja, ki je po njegovem prepričanju v posmrtno življenje, v duhu bi- val med obiskovalci. Poudaril je dve značilnosti Rude Jurčca, ki sta se mu zdeli ključni - njegovo zavzemanje za Sslovenstvo in zvestobo Prlekiji. Označil ga je kot izjemno razgledanega, prijet- nega in nevsiljivega človeka. Inženir Friderik Degen, eden izmed treh še živečih sošolcev, je Rudo Jurčca opisal kot zelo na- darjenega in uspešnega učenca, ki je bil že v gimnaziji izobliko- vana in zrela osebnost. Ves čas emigracije sta si sošolca dopiso- vala in izmenjevala literaturo. Zaradi tega je UDBA redno kon- taktirala Degna, glede njegovih stikov z izseljencem. Tik pred smrtjo je nek ljubljanski novinar Jurčca v pogovoru za televizijo - z obilico takta in uvidevnosti do umirajočega - vprašal, če bi se vrnil v domovino. Pisatelj mu je odgovoril, da ja, vendar šele ta- krat, ko na oblasti ne bodo več komunisti. Zanimiv je Jurčcov odnos do politike, cerkve in države. Bil je zagrizen nasprot- nik komunizma in strasten zago- vornik slovenstva. V časih, ko so bile njegove ideje naravnost bo- gokletne, se je zavzemal za sa- mostojno Slovenijo. Navzkriž je prišel tudi s cerkvijo, saj mu ni bila všeč drža cerkve v bivši Ju- goslaviji. Jurčcovo bivanje v Argentini je osvetlil Andrej Rot, ki ga je poznal, kot gospoda v letih. Poleg zavzetega dela v Slovenski kul- turni akciji je omenil tudi osebno krizo, v kateri se je po ločitvi od življenjske sopotnice. Zore Božič, znašel pisatelj. Iz krize mu je pomagal Ladislav Lenček, ki mu je omogočil pisanje spomi- nov. Tako so nastali trije deli ro- mana Skozi luči in sence, ki so ne le zgodovinska vrednost, temveč literarni užitek. Jurčcov jezik je sočen, bogat in njegove misli niso tekom let nič izgubile, kvečjemu pridobile. Pisatelj in esejist Lev Detela je Jurčca predstavil v eseju Jurčcov Ormož na univerzalnem odru življenja. Poudaril je, da čeprav je Jurčec Ormož zapustil že zelo zgodaj, ga je vendar nosil v sebi in je bil njegovo izhodišče. Izpostavil je pisateljev drama- tičen pristop in izrazil začudenje, da se Jurčec nikoli ni preizkušal v dramatiki. Povsem osebno vi- denje Jurčca je podala njegova nečakinja Tatjana Koren, ki se ga spominja kot velikega in po- membnega strica, ki je prihajal na obiske. Pred odkritjem spomenika ug- lednemu someščanu je bil še sprejem pri županu Viliju Trofe- niku, ki sta se ga med drugimi uglednimi gosti udeležila tudi župana Ptuja in Ljutomera, dr.Luci in dr.Bratuša. Ta konec tedna smo se v Ormožu srečali z Jurčcom someščanom, kozmopolitom in pisateljem, ki je nosil v spominu svoje malo mesto. Ker je bila iz- seljeniška literatura zaradi poli- tičnih razlogov desetletja za- molčana in prezrta, bodo o umet- niškem dometu Jurčca strokovn- jaki šele morali podati svoje mnenje. Slavnostna prireditev je bila prispevek k spoznavanju in popularizaciji tovrstne književ- nosti. Viki Klemenčič Slovesnost so s prisotnostlo poiastlli imenitni gostje. CIRKOVCE / JUBILEJNIH 75 LET PROSVETNEGA DRUŠTVA Vsi zadovoljni V Cirkovcah se zbirajo ljubitelji petja, plesa, igranja in likovni ustvarjalci. Ljubiteljska kultura se je v Cirkovcah prvič zapisala pred 75 leti, ravno takrat so namreč v kraju ustanovili Prosvetno društvo. Vse- skozi je v društvu delovalo več sekcij, danes pa so med njimi najbolj aktivni in najbolj uspešni folkloristi, pevci, tamburaši in likov- niki. Ob visokem jubileju so v Cirkovcah pri- pravili štiri večere kultumih prireditev, Cir- kovčani pa so ob prazniku prejeli številne pohvale in priznanja; med njimi tudi priznan- je slovenske Zveze kultumih organizacij. Ob zaključku praznovanja je naš pogovor stekel še s sedanjim predsednikom PD Cirkovce Jankom Baštevcem. V Cirkovcah o ljubiteljski kulturi, predvsem društveni, govorimo že 75 let, kar je velik jubilej za kraj in njegovo okoli- co. Pred štirinajstimi dnevi ste ta jubilej tudi praznovali, v kraju pa pripravili štiri dni kulturnih prireditev. Kdaj ste začeli s pripravami na praznovanje in seveda kako so vse to sprejeli domačini v vasi? Janko Baštevc: "S pripravami na letošnje praznovanje naše 75- letnice smo začeli že marca letos in lahko smo ponosni, da smo štiri dni praznovanja speljali brez večjih težav. Sicer gostov iz Nedelišča v sosednji Hrvaški ni bilo, vsi ostali gostujoči pa so se našemu povabilu odzvali. Ko smo pripravlja- li naše prireditve, smo bili enotnega mnenja, da morajo te trajati več dni, tako bodo lahko nastopi obsežnejši in bomo lahko povabili več gostujočih skupin, Prepričan sem, da so bili vsi, ki so sodelovali na prireditvah in tisti, ki so si prireditve ogledali, zadovoljni." Začetki ljubiteljske kulture v vasi Cir- kovce segajo na začetek tega stoletja. Bilo bi zanimivo izvedeti kaj več o začetkih lju- biteljskega druženja v Cirkovcah, kljub temu, da pa natančnih podatkov o nastan- ku kulturnega društva v vasi ni? Janko Baštevc: "Ljudje so imeli kulturo na podeželju že od nekdaj, najprej je bila ta pod okriljem cerkve, pozneje pa se je oblikovala še v dmgih institucijah. Sicer je ljubiteljska kultura v Cirkovcah bila že mnogo prej, pre- den se je ustanovilo kulturno dmštvo. Skupi- na ljudi, ki je delala na področju ljubiteljske kulture je ustanovila kulturno društvo. Naj- prej je društvo delalo pod okriljem cer1MG Peter Pahor, asistent na fakul- teti za arhitekturo, eden od mentorjev delavnice. Gorazd Furman, vodja delavnice. Mentorica delavnice je bila tudi mag. Ana Kučan, diplo- mirana Inženirka krajinske ar- hitekture (Foto:Kosi) V okviru meseca požarne varnosti so se zadnjo soboto v oktobru sestali veterani gasilskega društva Ormož. Zbranim veteranom je spregovoril predsednik društva Miran Fišer in poudaril negovanje tradicije v gasilst- vu, odgovornost za delo v društvu in predvsem pomen dela s podmlad- kom. v imenu veteranov se je gasilcem za sprejem in pogostitev zahvalil starosta ormoškega gasilstva Franček Pučko. Izpostavil je napredek v delu društva in po- hvalil skrb za ustvarjanje zglednih pogojev za delo v novem gasilskem domu. Ob tej priložnosti sta Viktor Vipavec in Franc Kolarič prejela priznanje za 60 let dela v gasilstvu, Marta Rozman pa za 50 let. Nadaljevanje srečanja so veterani izkoristili 2a obujanje spominov. vk Do nedavnega sem bila sveto prepričana, da se ograje postavlja- jo zato, ker želimo, da bi nekaj os- talo notri, ali, da bi nekaj ali nek- do ostalo zunaj. Ko pa sem videla središko smetišče se je moja teori- ja sesula, kot hiša iz kart. Na sre- diškem smetišču je namreč situa- cija takšna, da ograje sploh ne po- trebujejo. Serjanci in vsi drugi uporabniki smetišča svinjarijo namreč odlagajo med vrata ograje in na obeh straneh, notri in zunaj. Početje je do skrajnosti nesmisel- no, saj bi lahko, tako kot na vseh drugih ilegalnih odlagališčih pos- lovali tudi brez ograje, pa še prišparali bi denar za žico. V bližini stoji bager, ki je tam najbrž zato, da potisne kup smeti v želje- no smer, vendar se bodo krajani najprej morali zediniti o tem, v katero smer ga bodo pognali. Žal, smo zaradi pomanjkanja aktualnih dogodkov prisiljeni prekiniti serijo priljubljenih ve- stičk o dogajanju na zelenici pred ormoškim gradom. Ker so se tukaj dogodki vrstili z neverjet- no hitrostjo in še hitreje poimeno- vanja in preimenovanja omenje- nega prostora, nekaj podatkov za lažj9 orientacijo v domačem kra- ju. Če se izpred gradu odpravljate v mesto, naletite po dobrih dese- tih korakih na levi strani parki- rišča najprej na Alejo ormoških kulturnih mož. Do nedavnega se je prostor imenoval Aleja zas- lužnih, pred tem pa Aleja po- membnih ormoških mož. Nekaj drobcenih korakov naprej m že se znajdete sredi spominskega parka, v katerem stoji pomnik žrtvam druge svetovne vojne. Če napravi- te nekaj malo večjih korakov uzre- te na desni strani še eno kamnito znamenje moderne dobe, ki uteg- ne prav kmalu postati naslednji kamen spotike. Ta prostor pa še nima imena. Upam, da ste z našo pomočjo odkrili nove, skrite kotičke rodnega mesta. Da bi pomlad in nadaljevanje dejavnosti na omenjenih prostorih pričakali pripravljeni, razpisujemo v Ted- niku natečaj za primerno poime- novanjt celotne mestne četrti pred gradom. Avtor najbojlšega dela sicer ne bo počaščen z doprs- nim spomenikom, kakšna malen- kost, pa bi se že našla. Potem ko smo v Ormožu obha- jali mesec tolerantnosti, ki smo jo izkazovali predvsem do že umrlih, se zdi, da bodo ormoški veljaki padli na izpitu iz tolerant- nosti do še živečih. Beseda je o Unterhundu, ki mu po trši varian- ti grozi zaprtje, v malce boljšem primeru pa preselitev. Ko je pred časom v Unterhundu gostovala ameriška skupina Defience, so fantje z zavistjo gledali grajski prostor in dejali, da v Ameriki, kjer je sicer vse mogoče, to ne bi bilo izvedljivo. Z nemalo ponosa sem jim odgovorila, da smo v Ev- ropi pač liberalnejši in da imajo pri nas možje, ki odločajo, veliko mero posluha za potrebe mladih. Posluha jim je čez noč zmanjkalo in pri publiki bodo kaj hitro prišli na slab glas. Kakršna koli že bo odločitev pristojnih, mladim je treba zagotoviti prostor za druženje, koncerte in za vaje. Prostozidarjenje so v Ormožu vzeli nekoliko preveč dobesedno in nič jih več ne more ustaviti pri pozidavi. V nedeljo je na odprtju razstave Šipon - trta in vino padla še ena ideja za spomenik. Tokrat popolnoma nepolitična in nespor- na - spomenik Šiponu! V ormoškem gradu so ta trenu- tek na ogled tri razstave. Zadnjo, o šiponu so odprli v nedeljo in škoda je, da si povabljeni, če so že pripotovali v Ormož, niso imeli priložnosti ogledati še ostalih dveh. vsesal«? Fiifei Klemenčič 12 - ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE 9. NOVEMBER 1995 - TEDNIK SUN SITY / PTUJ SE PREDSTAVLJA Barbarine krea€jje oiarale novinarje v ponedeljek je bila v Anka- ranu tiskovna konferenca pred odhodom najlepše Slovenke v Sun Sity, kjer bo 18. novembra izbor za miss sveta '95, na kate- rem se bo za ta laskavi naslov potegovalo čez 80 lepotic iz vsega sveta. Slovenijo bo na njem predstavljala in se skušala kar najbolje odrezati 21-letna študentka ekonomije iz Kopra l^ja Boškin, ki je bila izbrana za Miss Slovenije 30. septembra v Ptuju. Z letošnjim svetovnim izbo- rom smo Ptujčani še posebej po- vezani, saj sta kreaciji spektaku- larne in svečane obleke delo mlade ptujske kreatorke Barba- re Plaveč, kot sponzor pa so ju zašili v ptujskem butiku Sonja, kjer so letos šivali obleke vsem finalistkam tekmovanja Miss Slovenije. Skupaj sta stali skoraj šest tisoč nemških mark, izdelo- vali pa so ju kar tristo ut Sicer pa se bo najlepša Slovenka v Sun Sityju lahko pokazala s svojo svečano garderobo, saj jo je bu- tik Sonja opremil še s šestimi večernimi oblekami iz kolekcije Barbara Collection. Zajetna pa je tudi njena dnevna garderoba, v kateri je tudi nekaj oblačil Elle Vivaldi Laboda iz Novega mesta. Nasploh se letošnja najlepša Slovenka ne more pritožiti nad radodarnostjo sponzorjev Dobi- la je toliko kot še nobena lepoti- ca doslej, pa tudi po pripravah sodeč bi morala biti dobro pri- pravljena. Škoda le, da se še ni vključilo "ministrstvo za turi- zem", ki bi nastop uradno naj- lepše Slovenke v Sun Sityju mo- ralo podpreti, saj vendarle gre za promocijo države. Upamo, da se bo Teja dobro odrezala in s tem zavezala jezike vsem, ki so ji pred odhodom grenili naziv Barbara Plaveč pravi, da se je pri kreiranju njenih oblek potrudila po najboljših močeh. S kreacijo spektakularne obleke bo tudi tekmovala. Organizator bo nam- reč letos prvič podelil posebne nagrade za kreacije spektakular- ne obleke in kopalk. In kakšna je spektakularna obleka? "'E) je pajčevina, ki se kopa v prvih sončnih žarkih vlažnega jesen- skega jutra. Pajčevina ponazarja geografski in kulturni položaj Slovenije kot križišče prometnih in kulturnih poti v tem delu Ev- rope, lesket pajčevine pa simbo- lizira slovensko deželico na sončni strani Alp. Ogrodje kri- noline je iz pleksi stekla, nanj je napeta tančica, na katero je našita pajkova mreža s 15 tisoč bleščicami. Body je iz lycre." MG Gala - svečana obleka iz satena v tirkizni barvi z 2700 bleščicami in ročno barvano satenanasto čipko za osrednji nastop. Spektakularna obleka za svečani mimohod s 15 tisoč bleščicami, ki jo je za Tednik oblekla Darja Koren. (Foto:Kosi) PTUJ / TEKMOVANJE ZA ŠOLANE PSE Gcil uspešen v Celovcu še pred zadnjim državnim prvenstvom za šolane pse, ki so ga v začetku oktobra pripravili ptujski kinologi na vadbišču v Budi- nl, je bil njhov član Avgust Dobovišek z Galom zelo uspešen v Celovcu. Tam je tekmoval v mednarodni tekmi za pokal Alpe- Jadran ter v skupnem seštevku še dveh minulih tekem dosegel odlično drugo mesto. Sicer pa je bilo letošnje ok- tobrsko državno prvenstvo šola- nih psov v skupinah A in B do- bro obiskano, saj je tekmovalo 13 najboljših tekmovalcev iz do- mala vse Slovenije ter dva iz Hrvaške zunaj konkurence. V skupini A je bil najboljši Pfeter Studen iz KD Naklo, drugi je bil Miran Marš iz KD Pluton Polzela in tretja Tjaša Gregorič iz KD Ljubljana. V B skupini je prvo mesto dosegel Janez Maj- cen iz KD Pluton Polzela, drugi je bil Alojz Peme iz KD Ljublja- na, vsi drugi tekmovalci pa so bili neuvrščeni. V tekmovalnem delu je za točke štela poslušnost, obramba in sled. Po treh letih treningov agility- ja se je Avgust Dobovišek s psom Galom dobro uvrščal na skoraj vseh tekmovanjih doma in v tujini. Pred dvema letom je bil tudi v državni reprezentanci, letos pa je po uspehih med tek- movalci agilityja na četrtem mestu. V letošnji sezoni je tek- moval že na devetih tekmah, se- zona pa je štela še za mednarod- ne točke za pokal Alpe-Jadran. "V juliju je bila prva tekma v Domžalah, kjer sva z Galom do- segla drugo mesto, drugič pa sva na začetku septembra tekmovala v Ajdovščini in bila prav tako druga. Precej dobro uvrstitev mi je prinesla še zadnja mednarod- na tekma v Celovcu 24. septem- bra. Po prvem teku je kazalo sla- bo, saj sva z Galom dosegla nič točk, v drugem pa že pet točk ter naredila še napako v slalomu. Ob koncu sva bila med 56 tek- movalci na sedmem mestu, skupni seštevek vseh teh medna- rodnih tekem pa nama je prine- sel drugo mesto. Ob tem moram dodati, da smo Slovenci v Celov- cu blesteli, saj smo pobrali kar nekaj dobrih mest. Domov smo prinesli 26 pokalov Naša repre- zentanca je bila letos tudi na ev- ropskem prvenstvu v Italiji, sam pa bom že to nedeljo tekmoval na odprtem prvenstvu v Zagre- bu," je povedal Avgust Dobo- višek. Na tekmovanjih naj bi Avgus- ta srečali tudi v naslednjem letu, ko pričakuje dobre rezulate, že sedaj pa precej dela z mladimi tekmovalci agilityja na Ptuju. Kot je ob tem dodal, sta uspešno opravila letošnje agility izpite Igor Cebek in Boštjan Šterbal, trenirajo pa že novi tečajniki. Ptujčani naj bi državno prvenstvo za šolane pse pripravl- jali vsako leto. Avgust Dobo- višek pa poleg tega pričakujejo v društvu še več novih tekmoval- ces ki se bodo v prihodnje lahko pokazali z dobrimi rezultati. T Mohorko Ga/ je znal na tekmovanju dobro prisluhniti gospodarju. STOLETJE NARODOPISNIH PRIZADEVANJ NA SLOVENSKEM / MEDNARODNI ETNOLOŠKI KONGRES V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI Oje so frcvclf cf o- naine obrti? Iztekajoče se leto 1995 bi lahko označili kot leto okroglih oblet- nic tako pri nas kot v tujini. Večina med njimi je povezana z naj- različnejšimi petdesetletnicami, nekatere med njimi pa tudi s stoletnicami kot npr. stoletnica filma ipd. Prav tako pa je minilo raz- burljivo stoletje, odkar je sla- vist, narodopisec in profesor na graški univerzi Karel Štre- kelj (1859-1912) začel izdajati Slovenske narodne pesmi, ki so med leti 1895 in 1923 izšle v štirih obsežnih zvezkih. 2^dnje med njimi je po njegovi smrti izdal Joža Glonar, Štrekljev študent. Omenjena zbirka, s kakršno se lahko pohvalijo le redki narodi na svetu, obsega 8686 pesmi, ki so med seboj motivno oz. tematsko urejene ter opremljene s strokovnimi opombami. Sto let je tudi minilo od prvega narodopisnega programa slavista in narodopisca Matija Murka (1861-1951), našega rojaka iz Drstelje pri Ptuju, ki ga uvrščamo med svetovno priznane raziskoval- ce južnoslovankse epike. Sam pa ga uvrščam tudi med pionirje mu- zejske kritike v Evropi ter nestorje t.i. etnološke rauzeologije na Slo- venskem. Tem častitljivim jubilejem je potrebno dodati, še dva, sicer mlajša, a nič manj pomembna. Od- delek za etnologijo (od leta 1992 tudi za kulturno antropologijo) na Filozofski fakulteti v Ljubljani le- tos praznuje svojo 55. obletnico, 20 let pa je tudi od ustanovitve Slo- venskega etnološkega društva. Le- to je od 24.-27.oktobra 1995 pri- pravilo v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani mednarodni kongres z naslovom "Razvoj slo- venske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj". Že pred kongresom je bil natisnjen obsežen zbornik referatov. Na kongresu je predava- lo več kot štirideset strokovnjakov, pretežno iz Slovenije pa tudi iz Češke, Avstrije, Italije, Hrvaške in Jugoslavije. Prvi tematski sklop kongresa, posvečen "Etnologiji na prelomu 19. v 20. stoletje", je bil namenjen razmišljanjem o vlogi in pomenu dediščine Karla Štreklja in Matija Murka ter nekaterim novim pogle- dom na njun doprinos k razvoju slovenske etnološke misli. Sam sem predstavil odmeven referat, ki je osvetlil Matija Murka kot mu- zejskega kritika in muzeologa, opozoril pa sem tudi na pomen in uporabnost Murkovih spoznanj za današnji čas. V drugem tematskem sklopu "Razvoj slovenske etnologije in so- rodne vede" je bilo veliko poveda- nega o ljudskem slovstvu v sloven- skem literarnem zgodovinopisju, o videodokumentiranju narečij, o raziskovanju leksike in frazeologi- je, o raziskovanju legend v sloven- skih ljudskih pesmih, o razmerju med ljudskim in umetnim v slo- venski poeziji itn. V nadaljevanju se je razvila polemična razprava med etnomuzikologi in muzikolo- gi, zlasti v navezavi na vključevan- je spoznanj iz kvantne fizike pri raziskovanju glasbe in zvoka. Največ referentov se je zvrstilo v tretjem tematskem sklopu "Etno- loški raziskovalni programi po Štreklju in Murku", ki je bil raz- deljen na tri dele. V prvem delu je bilo govora o teoriji in zgodovini vede, kjer se je razglabljalo o pre- tečenem razvoju etnologije, "vročih" razmerjih med etnologijo in antropologijo, raziskovanju mest in meščanstva, o vizualni an- tropologiji pa tudi o pomenu Slo- venskega etnološkega društva za razvoj slovenske etnologije... Iz kresanja mnenj smo lahko razbra- li, da je prihodnost stroke poveza- na s pluralizmom v raziskovalnih pristopih, uporabljenih metodolo- gijah in metodah. Prispevek k na- vedenim trendom je predstavljal tudi moj drugi referet, ki v medna- rodne strokovne kroge vpeljuje nov metodološki koncept - neoet- nografijo. V nadaljevanju kongresa.je bilo veliko razglabljanj o etnološki mu- zeologiji in konzervatorstvu, kjer smo se lahko seznanili z novimi trendi pri varovanju, raziskovanju in promociji dediščine v muzejih. Predstavljen pa je bil tudi koncept pripravljanja t.i. deželnih razstav v Avstriji. Izpostavil se je pomen et- nologije v dejavnostih varstva na- ravne in kulturne dediščine pa tudi nujnost vključevanja etno- loških spoznanj pri prostorskem planiranju. Strokovni del kongresa je bil zaokrožen s tremi okroglimi miza- mi. Prva med njimi je potekala v prostorih Društva slovenskih skla- dateljev na temo "Današnji sklada- telji med ljudskim in umetnim (Slovno od folklore?)". Sam sem sodeloval pri dveh okroglih mizah, med katerimi je prva potekala v prostorih Cankarjevega doma na temo "Murkovi nauki za Slovence in ljudska kultura", druga pa na Radiu Študent na temo "Etnologi- ja in nacionalno". V času kongresa je prišlo do ot- voritve dveh razstav. Prva med nji- mi je na ogled v avli Filozofske fa- kultete in je posvečena 55 letnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Minister za kultu- ro, gospod Sergij Pelhan, pa je v Slovenskem etnografskem muzeju otvoril razstavo "Po sledeh vsak- danjika". Razstava prikazuje etno- logovo delo nekoč in danes, pred- stavljene pa so tudi etnološke pu- blikacije pretečenega stoletja. Le- teh je okoli 2000, kar je zagotovo zavidanja vredna številka! Med njimi so seveda publikacije etnolo- gov iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. V prepolnem atriju Narodnega muzeja se je odvijal slavnostni koncert "Od Štrekljevih ljudskih pesmi in zapisov do sodobnih skladb na ljudsko temo", ki ga je neposredno prenašal Radio Slove- nija, koncert pa je v celoti posnela tudi ekipa Televizije Slovenija. Sestavljen je bil iz treh delov. V prvem so nastopili ljudski pevci in godci, med njimi tudi pevke iz Lancove vasi, ki so zapele dve pe- smi. V drugem delu so nastopili poustvarjalci ljudske glasbe, med njimi Ljoba Jenče, Dario Marušič in Marino Kranjec ter Trio Truta- mora Slovenica. Nepredvidljiv in nadvse zanimiv je bil zadnji del koncerta, v katerem smo lahko slišali krstne uprizoritve skladb, ki so nastale na pobudo Slovenskega etnološkega društva. Vsi skladatel- ji so izhajali iz ljudskih elementov, tako Vinko Globokar, Jakob Jež, Lojze Lebič, Tomaž Svete in Pavle Merku. Kongres je za nami. Predkon- gresne želje Mire Omerzel - Ter- lep, predsednice Slovenskega et- nološkega društva, da posvetimo Štreklju in Murku, kot začetniko- ma slovenskih etnoloških znanst- venih prizadevanj, zasluženo po- zornost, da razmislimo o prehoje- ni poti, o mestu, dosežkih, vlogi in pomenu, ki ga ima etnološka zna- nost za slovensko kulturo, so se dokazale kot stvarne. Novim izzi- vom in potrebam, ki so pred slo- venskimi etnologi in antropologi, posvečamo veliko pozornosti tudi na Oddelku za etnologijo v Pokraj- inskem muzeju Ptuj. Pripravili smo strokovno verificirano vizijo in strategijo razvoja oddelka, kate- rega vloga in pomen se mora odražati tako na lokalnem, regio- nalnem, nacionalnem kot na med- narodnem nivoju. Aleš Gačnik TEDNIK - 9. NOVEMBER 1995 OI) TOD IN TAM - 13 PTUJ / DELATI PRIČEL PRVI KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE V SLOVENIJI Brezposelni si sami iši^o zaposlilev Klub za iskanje zaposlitve je neke vrste podjetje, v katerem brezposelne osebe pospešeno in aktivno iščejo zaposlitev. V njem se dejavno pripravljajo za nastop na trgu dela. Namenjeni so tistim, ki so že več kot šest mesecev brez dela in že nekako vdani usodi, da zanje dela ni, zato ga tudi ne iščejo več. Načelo kluba je, da za vsakega obstaja ustrezno delovno mesto, ven- dar gaje treba najti. Za iskanje takšnega delovnega mesta je potrebno ogromno časa, volje in aktivnosti. V času, ko je nekdo v klubu, obstaja realna možnost, da pride do svojega cilja, je ob našem obisku povedala vodja kluba Franja Čeh, direktorica in lastnica zasebnega podjet- ja Animacija ki se v glavnem ukvarja z izobraževanjem odraslih. Sedež podjetja in kluba je na Slomškovi 22. K razgovoru smo pritegnili tudi Žarka Markoviča, vodja Urada za delo in Mi- rana Murka, poklicnega svetovalca in koordinatorja za delo kluba za iskanje zaposlitve. Tednik: Kako to, da je prvi klub za iskanje zaposlitve pričel delati v Ptuju? F. Čeh: "Glede na to, da je na širšem območju Ptuja največja brezposelnost v Sloveniji, je prišla pobuda z Urada za delo v Ptuju, da bi takšen klub organi- zirali v Ptuju. Na osnovi tega je tudi prišlo do sodelovanja z Za- vodom za zaposlovanje. Tednik: Kako dela klub? F. Čeh: "Klub je podjetje, ven- dar se trudimo, da bi delo teklo prijetno, sproščeno, sodelovanje med člani je zelo zaželeno. Že po nekajdnevnem delovanju smo ugotovili, da brezposelni, ki pridejo v klub dejansko vidijo, da imajo tudi drugi podobne probleme kot oni sami. Zato pri- haja med njimi do prav prijetne komunikacije, do pomoči, do pravih prijateljskih odnosov. Delo je zastavljeno tako, da prve dva do tri tedne poteka temelji- tejše usposabljanje iskalcev za- poslitve o tem, kako iskati za- poslitev, kako se pogovarjati, kako telefonirati, kako napisati primerno prošnjo, ki bo pre- pričala delodajalca, da je prav iskalec zaposlitve primeren člo- vek zanj. Cilj kluba je usposobiti iskalce, da aktivno iščejo zapos- litev ne samo v času delovanja kluba, ki poteka štiri ure do- poldne, ampak tudi popoldne, da živijo s tem, da kjerkoli imajo možnost dobijo dodatne vire in- formacij o tem, kje je zanje pri- merno delovno mesto. V klubu lahko ostane vsak do treh mese- cev, v tem času pa si intenzivno išče zaposlitev." Tednik: In kakšen je na kon- cu uspeh? F. Čeh: "Presenetljivo, že tretji dan, v času iskanja zaposlitve na slepo, brez razpisa, je član kluba prišel do osebnega razgovora v enem od podjetij, kjer so mu re- kli, "jutri, pa kar pridite!". Res je bilo to morda naključje, ne samo sreča, mogoče pa tudi želja našega Rada, da pride do pri- merne zaposlitve." Tednik: Koliko članov ima prvi klub? F. Čeh: "Začeli smo s-pos- rečeno številko, trinajst. Že po nekaj dneh pa se je število zmanjšalo na dvanajst, zatem na enajst... Delo je res prijetno." ZA KAR NAJVEČJO POMOČ BREZPOSELNIM PRI ISKANJU ZAPOSLITVE odja Urada za delo v Ptuju, je ob začetku delovanja prvega klu- ba za iskanje zaposlitve povedal: "Zelo sem vesel, da je klub začel delati. V ptujskem Uradu za delo se srečujemo z eno naj- višjih relativnih stopenj brezpo- selnosti v Sloveniji. Konec me- seca septembra je bilo prijavlje- nih 6453 iskalcev zaposlitve. Vsem bo zelo težko poiskati za- poslitev. V glavnem opozarjamo vse brezposelne, da je rešitev nji- hovega problema v prvi vrsti od- visna od njih samih. Pri tem pa jim moramo nuditi kar največjo pomoč. POVPREČNA DOBA ČAKANJA NA ZAPOSLITEV JE V PTUJU DALJŠA KOT V SLOVENIJI, KJER ZNAŠA DVE LETI IN MESEC Stopnja brezposelnosti kaže nekatere značilnosti. Prva značilnost je ta, da imamo tudi pri nas opraviti s strukturno brezposelnostjo kar pomeni, da določenih ljudi in delavcev v določenih poklicih primanjkuje, drugi pa zelo težko oziroma dol- go časa ne najdejo zaposlitve. Če se je v Sloveniji povprečna doba čakanja na zaposlitev podaljšala na dve leti in en mesec, je v Ptu- ju še bolj kritično. Kar 46 od- stotkov vseh iskalcev zaposlitve je pri nas prijavljenih že čez dve leti. Delež tistih, ki najdejo za- poslitev v zelo kratkem času, pa je pod deset odstotkov. Zaradi tega zelo veliko pozornost po- svečamo usposabljanju brezpo- selnih, da sami rešujejo svoje probleme. Prvi koraki k temu so prav gotovo delavnice - poti do dela in zaposlitve - v katerih jih naučimo prvih spretnosti, za tis- te, ki še nimajo izoblikovanega poklicnega cilja, so ukrepi, od- krivanje poklicnega cilja, delav- nica, ki je nekoliko intenziv- nejša. Za tiste pa, ki že dlje časa neuspešno iščejo zaposlitev, je podjetje Animacija na osnovi so- delovanja z Zavodom za zaposlo- vanje Slovenije, začelo izvajati projekt klub za iskanje zaposlit- ve, ki je po mojem mnenju glede na izkušnje iz tujine lahko ena najuspešnejših oblik za iskanje zaposlitve." Tednik: Bo ostala stalna? perimentalna oblika je bila v okviru republiškega zavoda že izvedena. Potekala je v Maribo- ru in v Ljubljani. Rezultati so bili navdušujoči, boljši kot so pričakovali največji optimisti. Sicer pa izkušnje iz tujine kažejo, da je ta oblika zelo uspešna in da jih večina, čez 80 odstotkov, pridobi zaposlitev. Tudi pri nas nismo verjeli, da ta možnost lahko tako zelo odlično in očitno pokaže rezultat. Ker se je pri nas podjetje Animacija zelo izkazalo pri izvajanju delav- nic poti do dela in zaposlitve, se- daj izvaja tudi projekt klub za iskanje zaposlitve, ki je prav go- tovo pravilna in perspektivna odločitev za nas in naše iskalce zaposlitve." ZAČETEK JE OBETAVEN Miran Murko je poklicni sve- tovalec in koordinator za delo kluba za iskanje zaposlitve. "Moja vloga je predvsem koordi- nacija dejavnosti zavoda z izva- jalcem. Posvetujem se s svetoval- ci, koga naj vključijo v delo klu- ba, koga naj animirajo, potem pa se vsa zadeva prenese v Animaci- jo, ki vodi postopek vključevan- ja, pove, kdaj se delo kluba prične in kakšno bo njegovo delo. Zadeva je sedaj v začetni fazi, tako da med našimi brezposelni- mi klub ni še poznana oblika dela. Moram pa povedati, da se brezposelni vključujejo, hitro smo začeli oziroma zbrali kandi- date za prvo skupino. Zdaj pri- dobivamo že nove. Po tej skupi- ni, bomo že začeli z novo." DAVORIN JE USPEL ŽE NA ZAČETKU DELOVANJA KLUBA ^ Ekonomski tehnik Davorin Čeh je tisti srečnež, član kluba za iskanje zaposlitve, ki je delo dobil že v prvih dneh delovanja kluba. Službo je dobil v Mlekar- ni Ptuj. Z delom kluba je zelo za- dovoljen, ocenjuje ga zelo pozi- tivno. V njem je dobil veliko no- vih podatkov, ki mu bodo v bodoče s pridom koristili. Vsem tistim, ki se bodo v delo kluba šele vključili, svetuje, naj sledijo vsem podatkom in naj delajo tako kot jih usmerja njihova vo- diteljica. V klubu navezujejo stike s po- tencialnimi delodajalci, pišejo prošnje, se dogovarjajo za razgo- vore... •>MG Povazal jih je klub za Iskanje zaposlitve: Žarko Markovič (Urad za delo Ptuj, Franja Čeh (zaseb- no podjetje Animacija) in Miran Murko (poklicni svetovalec). Člani kluba pri delu, kjer so telefoniranje, listanje po telefon- skem imeniku in po časopisih redno vsakodnevno delo (Foto:Kosi) DESTRNIK / ODPRTJE OBČINSKE POSLOVNE ZGRADBE Mili novo pošlo župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič, poslanec v državnem zboru Ivan Sisinger ter predstav- nica Pošte Ema Šteger so v nedeljo dopoldan prerezali vrvico pred vhodom v občinsko poslovno zgradbo, v ka- teri je svoj postor dobila tudi pošta. Destrniška postaje že sedemindvajseta nova pošta, ki jo je Pošta Slovenije odprla v letošnjem letu, celotna investicija pa je znašala 12 milijonov tolarjev. Destrničani so si za nove poštne prostore prizadevali že dalj časa, želja pa se jim je ure- sničila šele v letošnjem letu, ko so v kraju razšili nekdanjo zgradbo krajevne skupnosti. Kot je ob odprtju novih poštniih prostorov na Destrni- ku povedal generalni direktor Pošte mag. Alfonz Podgore- lec, je kraj bogatejši za nov lo- kal, ki pomeni kakovostnejše in hitrejše poštne storitve. "Poštni prostori obsegajo 53 m2, v njih je prostora za dve delovni mesti, poleg osnovnih poštnih storitev, bomo opravl- jali še denarne storitve, vsako- mur bo na razpolago telefon- ska govorilnica, predvsem pa smo na Destrniku v novih prostorih dobili še nekaj so- dobne opreme. Za prebivalce Destrnika je to velik dogodek, kljub temu, da pa smo v evrop- skem poštnem prostoru še zmeraj med manj razvitimi. Do konca letošnjega leta bomo v Sloveniji odprli 5 novih poštnih prostorov, že sedaj pa imamo na celotnem sloven- skem prostoru 538 poštnih enot;" je še dodal Alfonz Pod- gorelec. Sicer pa so v občini Destrnik - Trnovska vas letošnjim občinskim naložbam namenili že 38 milijonov tolarjev, do- brih sto milijonov pa so zbrali občani sami. Župan Franc Pukšič je ob odprtju novih poštnih prostorov dejal: "Ob- jekt je v ponos sedanjim in bodočim rodovom, volja ljudi pa je še, da se v prihodnje v občinski poslovni stavbi ure- dijo preostali prostori, med njimi predvsem pisarna kra- jevne skupnosti. Veliko pohval zasluži izvajalec gradbenih in sanacijskih del podjetje Kor- par iz Ptuja. Destrničani pa si hitrega razvoja v kraju želimo tudi v prihodnje." Slovesno je blagoslov poštnih prostorov opravil domači župnik Mihael Vald- huber, učenci in učenke destrniške šole pa so pripravili kratek kulturni program. Tatjana Mohorko DRBETINCI / OBISKALI SMO MARTO DRUZOVIČ Konec tedna smo obiskali turistično kmetijo "Pri Marti" Marte in Albina Druzoviča v Drbetincih 47. Na 42. gostinsko-turis- tičnem zboru v Radencih, je Marta Druzovič, na tekmovanju go- spodinj, ki se ukvarjajo s turizmom, prejela srebrno kolajno z di- plomo za izdelavo treh vrst rezancev (ozkih in širokih ter krpic) in pogrinjka z narezkom. Priznanje so ji za kvalitetne iz- delke podelili Gospodarska zbor- nica Slovenije, združenje za turi- zem in gostinstvo in organizacijski odbor 42. turističnega zbora. Gre za lep dosežek, ki je toliko večji, ker je Marta v bistvu predstavljala celotno nekdanje ptujsko območje in bila tudi uspešna. "Priznanje me je presenetilo, do- segla sem ga v zelo hudi konkuren- ci, saj so tekmovale predvsem sta- rejše in izkušene gospodinje. Tek- movanja sem se udeležila brez sle- hernih pričakovanj. Material za pripravo rezancev, pogrinjka in narezka smo si tekmovalke prines- le s seboj, vse je bilo tako, kot če bi v tistem trenutku delala doma na turistični kmetiji za goste." Marta Druzovič je ena tistih mladih gospodinj na turistični kmetiji, ki se redno udeležuje stro- kovnih in drugih srečanj turis- tičnih in gostinskih delavcev. Dos- lej je prejela sedem zlatih, srebrnih in bronastih priznanj na srečanju slovenskih kmetov in kmetic "Do- brote slovenskih kmetij", kjer ocenjujejo najboljše mesne. mlečne in krušne dobroteHNa lan- skem Gost turu v Mariboru pa so jo nagradili za pripravo sestavljene solate in rezancev. Priznanja, ki jih je doslej prejela za svoje izdelke, so zagotovilo, da bodo gostje, ki bodo obiskali turistično kmetijo "Pri Marti" postreženi s kvalitetno hra- no in pijačo. V teh dneh se pripravljajo na martinovanje, ki se bo pričelo v so- boto ob trinajstih. Ob tej pri- ložnosti bodo požegnali tudi Mar- tinov kip, ki krasi pročelje domače hiše. Izdelal ga je Ivo Lovrenčič, priznani ljudski umetnik iz Cer- kvenjaka. Turistična kmetija "Pri Marti" pa je znana še po eni poseb- nosti, po pripravi domačih kolin, ki jih organizirajo po želji obisko- valcev. Ti prašiča izberejo v domačem hlevu, Druzovičevi jim tudi nudijo prostor za zakol in pre- delavo mesa skupaj s poklicnim mesarjem. Na tej turistični kmetiji pa v zimskem času postrežejo tudi s prekajenim piščancem. -o^MG Marta Druzovič (Foto:JOS) 14 TEDNIK - Četrtek, 9. novembra 1995 g Kuharski nasveli Približuje se nam martinovanje, zato bom to in naslednje pisanje namenila jedem, ki jih najpogoste- je pripravljamo ob tem prazniku. Lani ste slišali veliko o goski in najpogostejših prilogah h goski, letos pa o raci in puranu. Račje meso je lahko od pasme do pasme zelo različno in tako raz- lično ga tudi pripravljamo. Neka- tere pasme, zlasti ameriška long is- land, pekinška in britanska, imajo izdatno meso in več maščobe pod kožo. To maščobo mora po možnosti pečenje odstraniti. Poz- namo pa tudi pasme, kot so berbe- rijska, ki so manj mastne. Berbe- rijska raca je križanka med domačo raco in divjim racakom in je razmeroma velika in ima veliko čvrstega prsnega mesa. Posebna kuharska tehnologija, pripravlja race, nekoliko drugače. In sicer jih ne koljejo običajno, ampak jih zadušijo, da ostane kri v telesu, zato jim v kuharskem jeziku pravi- mo tudi rdeča raca, oziroma krva- va raca. Mnenje o tem, koliko bo morala biti raca pečena, si niso enotna. Mnogi sladokusci vztraja- jo, da mora biti prsno meso že rožnato, kar pa je pri mastnih pa- smah težko doseči, ker morajo biti bedra vselej prepečena. Zato je po- gosta praksa, da še ne čisto pre- pečeno prsno meso ponudijo na- prej, bedra pa po tem še do konca spečejo, v pečici ali na žaru. Race niso gospodarna perutnina, ker imajo sorazmerno veliko kosti v primerjavi z mesom, tako pri- bližno za štiri osebe, mora raca tehtati okrog dva in pol kilograma. Zgodaj pitane race zakoljejo pri sedmih in osmih tednih, večinoma pa so stare do šest mesecev. Ker se race zelo redko redijo, zaradi jajc, starejše živali, skoraj ne pridejo na trg. Najpogosteje race pečemo, ker so precej mastne jim pred pečenjem ne prilivamo maščobe. Če nimate radi posebnosti, potem je najbolje, da jo pečete na klasičen način, tako kot večino perutnine. Če pa hočemo nekoliko popestirti našo pečenko, potem soli dodamo še na- lomljene vejice timijana in rožma- rina in jo obložimo z krhlji limo- ne. Lahko jo pečemo s pečenim ali kuhanim in olupljenim kostan- jem, če ni preveč debela, ji lahko po prsnem delu položimo eno zra- ven druge na lističe narezano sla- nino. Lahko pa jo s slanino preta- knemo. Lahko jo nadevamo tudi z kruhovim nadevom, tako kot telečje prsi. Najpogostejše priloge zraven pečene race so priloge iz krompirja, kot je na primer pečen krompir v račji maščobi, ter prilo- ge iz kostanja, kot je kostanjev pire. Race pa pogosto tudi dušimo, za dušenje so primerne nekoliko manj nežne in mastne race, vendar maščobo med dušenjem odstrani- mo in jo uporabimo pri pripravi priloge ali z njo zabelimo mlince. Zelo znana dušena jed iz rac, je račji ragu s hruškami in poma- rančo. Pripravimo ga tako, da okrog dveh kilogramov težko raco razrežemo na šest kosov, iz delov, kjer ni veliko mesa pa si pripravi- mo osnovo. To so predvsem kosti hrbta, konica perutnic, vratu in drobovina. Vse to sesekljamo in pražimo na olju 10 do 15 minut. Dodamo čebulo, jo prepražimo, da porjavi, maščobo odlijemo, pre- mešamo začimbe sol, poper, lovor- jev list, ter dodamo dišavni šopek. Vse skupaj naj se kuha 40 do 60 minut. Nato precedimo. Medtem v ponvi segrejemo maslo ali olje, kose race posolimo in popopramo. Bedra pečemo 5 minut na eni stra- ni, kjer je koža, dodamo prsa in jih opečemo na obeh straneh 10 do 15 minut. Temparaturo zmanjšamo, posodo pokrijemo in dušimo še 15 minut, meso nekajkrat obrnemo. Medtem olupimo pomarančo, ki smo jo prej dobro oprali in obrisali in lupinico narežemo na tanke re- zance, ki jih dve minuti kuhamo v vodi, nato jih odcedimo in spla- knemo z mrzlo vodo. S pomaranče odstranimo belo lupino in jo zrežemo na okrogle rezine. Ko je raca skoraj mehka odlijemo maščobo. Dodamo hruške, ki smo jih olupili in narezali na četrtine, ter dobro pokapljali z limono, po- krijemo in dušimo do mehkega. Hruške morajo biti kuhane a še čvrste. Račje meso in hruške vza- memo iz ponve, v ponev dodamo sladkor in kis in pustimo vreti. Dodamo rjavo osnovo, ki smo jo prej pripravili ter žlico do dve po- marančinega likerja. Pustimo vreti še 5 do 10 minut, nato damo nazaj v omako meso in hruške, toliko da se pogrejejo in ponudimo. Račje meso ponudimo prelito z omako in okrašeno s hruškami in kolo- barji pomaranče, vse skupaj pa po- tresemo s pomarančino lupinico. RAČJI RAGU 5 HRUŠKAMI IN POMARANČO: Potrebujemo: za 4 do 5 oseb - približno 2,2 kg težl