Leto LX. StevilKo i. 0 Unkliani, v soboto 1. lonuirla 19Z. ~"~ Ceno Din r {znata v&Bb can j-trticse, livzeinši necei e 10 praznike. - oserau uo peti t a l D, do 100 vrst 2 J 50 p, većji tnseiati petit vista 4 D ; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo. veru. — mseratni davek rofebe. — „Slovenski Karod* «CKa etno i 'ueostavii 240*D za nozemstvo 420 D i UpravntStro; &nailova ulica stav. 5t pritličje tfredalštvo šnallova ulica it. 5V i. nadstropje Poštnma olataita * aotovln — lelejoa sta* 304 — i'eieton sle* 34 Ob zaključku ^ 1926 Leto 1926. se zaključuje. Še nekaj ur in premaknemo se v novo ieto 1927. Seveda je samo ob sebi umljivo, da si napravi človek ob koncu leta bilanco, to se pravi, novinar napravi bilanco o uspehih in neuspehih potekajočega leta. V splošno je takoj na prvi mah jasno, da je našega javnega življenja bilanca za L 1826 močno pasivna. Notranja politika ne zaznamuje v povojni dobi nobenega tako brezplodnega, tako skrajno sterilnega leta, kakor je b.lo to. Bilo je slavno «sporazumaško» leto, v katerem se je najčešče imenovalo in zapisalo ime Stjepana Radića, ali prav tako najpogosteje tudi beseda kriza. Koliko jih premore naša ljuba domovina, ki bi mogli danes, makar po daljšem premišljevanju, navesti, kolikokrat se je v letu spremenila vlada v Beogradu, kolikokrat smo bili pred krizo, v krizi in po krizi. Prav gotovo bi se (politična bilanca tega leta napravila najboljše z ogromno karika:uro, zakaj naš parlamentarizem Le postal — karikatura parlamtntar zrna, delo v Narodni skupščini, delo vlade, vse to je le še karikatura tega, kar bi moralo biti v normalnem stanju. Zakonodajno delo se skoroda ni vršilo, unifikacija ni napredovala, pereča gospodarska vprašanja se niso reševala, dasi ie baš leto 1926 bilo v gospodarskem pogledu eno najneugodnejših. Politične stranke diskreditirane cjo skrajnosti, politično delo — predmet zasmeha in karikature, politična apatija občinstva — domala popolna, to so uspehi v veliki meri baš leta 1926. Danes se vsekakor že postavlja vprašanje, ali so obstoječe stranke sposobne za regeneriranje obupnih političnih razmer. Zato'se javlja vedno močneje klic po obnovi, po odstranitvi vodilnih politikov sedanje dobe. Spomladi L 1926 sta morala odstopiti iz vlade oba voditelja radikalsko - radičevske koalicije, ki od takrat nista bila več člana vlade: Stjepan Radić pa je vendarle obdržal vodstvo srrarike. Položaj z njim je nevzdržen; dasi njegovih govorov in izjav nihče več ne jemlje resno, je vendarle še popolni šef druge največje stranke. Nikola Pašić je umrl. kako pa bo njegova stranka prešla preko te izgube, je še negorovo. Razmerje političnih sil r>a je danes v državi oziroma v narodni skupščini še tako, da optimistično presojanje leta 1927 nikakor ni umestne: prijetno bomo presenečeni, če nam volitve v oblastne skupščine pokaže'o spremenjeno situacijo, ki bi dovoljevala upanje na sanacijo naše notraive politike. V vnanji politiki je sicer letošnje leto poteklo za nas dovolj normalno, na osnovah obstoječega stanja, toda zadnji mesec ie prinesel globoko segajoče spremembe z albansko-italijanskim paktom, ki je čez noč postavil nase od-nošaje do Italije na nove temelje, vrgel vnanjega ministra dr. Ninčiča in zapustil za L 1927. ogromno naiogo, poiskati novo orijentacijo v vnanji politiki za kraLevino. V evropskem razvoju ima 1. 1926. dovolj ugodno bilanco. Pomirjenje je napredovalo; sporazum, pričet v Lo-carnu, je mogel ns-ješno napredovati in danes je Nemčija jlan društva narodov. Toda gospodarski razvoj ni potekal tako ugodno; gospodarska kriza povojne Evrope je baš v potekajočem letu pokazala nekatere nevarne viške, rrancija je bila že tik pred propadom, finančna kriza je pretila, da pokoplje vse njeno denarno gospodarstvo. Anglija je prestala preizkusni o orjaškega rudarsega štrajka. Pod gospodarsko-fi-finančno krizo Pa i-Ce še mnoge države, ne da bi se moglo reči, da imajo že ključ za rešitev. Nasprotje med sovjetsko Rusijo in Veliko Britanijo obvladuje Se vedno velik del svetovne politike; v 1. 1926. se je to nasprotje vzpričo angleškega štrajka in homatij na Kitajskem le še povečalo. Neomenjena ne snu ostati fašistična Italija, ki jo ie pred nekaj tedni nemški vojni minister im noval poglavitno ognjišče političnega nemira v Evropi; baš tega leta je iMuss <>lini postavil teze italijanskega kolonialnega imperijalizma in brezobzirne ekspanzije. Doslej se njegove bojevite napovedi še niso izvedle, za i. 1927. pa je vsekakor pričakovati še večje ekspanzivnosti, še večjega nemira s te s rani. Tako se od L 1926 ne moremo poslavljati veselega srca. Zadovoljni bomo mogli biti, če bomo lahko ob zaključku 1. 1927. postavi! ugodnejšo bilanco. G misija dveh ratihain h mintstrou Komaj sestavljena vlada že zopet v krizi Polom v radikalnem klubu. — Briska nt en nastop g. Uzunovića, — Skupščinski predsednik in podpredsednik glasujeta proti zaupnici vladi. — Ministra Miletić in Simonović odstopila. — — Beograd, 31. decembra. Za današnjo sejo poslanskega kluba radikalne stranke je vladalo v vseh političnih krogih živahno zanimanje. V predsed-ništvi; vlade se je vršila dolga konferenca radikalnih ministrov in ožjih prijateljev Nikole Uzunovića. Zato se je seja radikalnega kluba zakasnila do II. ure. Sejo je otvoril podpredsednik poslanskega kluba dr. Radonić. Klub je soglasno sprejel predlog posl. Andre Protića, da se mora diskusija o vladni krizi in o političnem položaju zaključiti še tekom današnjega dne. Nato je bil sprejet drugi predlog, da se imajo govorniki vrstiti izmenično za in proti vladi. V tem trenutku se ie dvignil predsednik vlade Niko!a Uzunović ter zahteval, naj radikalni poslansk* klub brez debate takoi glasuje o zaupnici vladi. Rad: tega nastooa in nemogoče zahteve predsednika vlade ie nastal v dvorani strahovit prepir. Poslanci so začeli protestirati proti zahtovi Niko'e Uzunovića ter ostro napadati vlado. Med splošnim prepirom, vpitjem in raztrganjem je drugi podpredsednik odred=l glasovanje. Za zai?r>n:co vladi je glasovalo 66 poslancev, 21 poslancev je glasovrjo ^roti, 7 se Hh ie vzdržalo glasovanja, 35 poslancev pa ni prisostvovalo se.ii. Cim je bil izid glasovanja razc'ašen iti nastalo zopet strahovito vpit * Zanimivo je, da so glasovali orotl vladi skoro vsi skupščinski funkcionarji s predsednikom Narodne skupščine Markom Trifkovlćem in podpredsednikom Subotičem na čelu. dalje glavni tajnik radikalne stranke dr. Momčilo Ivkovič, Ranko Trifunovič, Ljuja Popović, Andra Stanič, dr. Dra-gotin Kojic ;n drugi. Za vlado so glasovali nekateri poslanci, ki so se zadnje dni javno izjavil; proti vladi, med temi dr. Laza Marković, dr. Momčilo Ninčić in dr. Velizar Jankovič. Predsednik Narodne skupščine Alarko Trifkovic |e izjavil po seji novinarjem, da je glasoval proti vladi, ker se mu je zdela zahteva predsednika pogrešna. Saj so poslanci še pred tem glasovanjem soglasno sklenili, da se mora debata končati tekom današnjega dne in da se debata vrši izmenično za in proti vladi. Ce je vladna kriza lahko trajala 18 dni, bi tudi vlada lahko počakala dva dni za diskusijo. Dr. Velizar .lanković je obžaloval, da je prišlo do takih dogodkov. Tudi on smatra, da je bilo glasovanje nepravilno, da pa je izrekel vlad; zaupnico v interesu stranke. Vlada mora izvesti oblastne volitve, nato pa bo že drugače. Po glasovanju sta si ministra Si-monovič in dr. Slavko Miletić odstranila na privaten razgovor. Po parmi-nutni odsotnosti sta se vrnila v poslanski klub, kjer sta izjavila, da podajata ostavko. Po seji je minister Simonovič potrdil novinarjem, da poda ostavko, da pa bo motive svoje ostavke obrazložil javnosti šele, ko oo ostavka sprejeta. Vest o dogodkih v radikalnem klubu se je takoj raznesla po vseh političnih krogih, ki živahno komentirajo nastali položaj ter naglašajo, da je položaj vlade nevzdržen in je vsak čas računati z izbruhom nove krize. — Beosrra**. 7J. decembra. Današ-n»i dogodki na ^eji radikalnega poslanskega kluba so izzivali v celem mestu živahne komentarje. Politični krogi so mnenja, da današnji dogodki ne bodo ostali brez posledic in da bo morala vlada podati ostavko. Iz vladnih krogov pa se doznava, da vlada ne bo podala ostavke, ampak bo odgodila seje Narodne skupščine do oblastnih volitev. Na vsak način pomenijo dogodki na današnji sej radikalnega kluba tež-žak udarec za avtoriteto ministrskega predsednika N-kolo Uzunovića in njegove vlade. * w nima časa za klerikalce Ogorčenje na klerikalno volilno brošuro in dvorezno politiko SLS. — Uzunović izjavlja, da klerikalcev ne namerava povabiti v vlado. — Beograd. 31. decembra. Politični krogi so prejeli več izvodov agitacijske brošure, ki jo je izdalo tajništvo SLS za predstojeće oblastne volitve. Brošura nosi n.islov >Na novo delo!« Radi vsebine te agitacijske brošure je izbruhnilo zlasti med radikalnimi prvaki veliko nezadovoljstvo DoČim se SLS v Beogradu ponuja, da vstopi v vlado brez vsakega pogoja, in izjavlja, da se odreka svojim avtonomistiČnim nr.Čelom ter priznava vidovdansko ustavo. Siri med svojimi pristaši v Sloveniji še nadalje uporni in separatistični duh Tako se glasi na tretji strani le brošure: »Mi smo vedno zahtevali zakonodajno avtonomijo. Ko se bodo sestnle oblastne skupščine, naš cilj še ne bo dosežen. Mi smo odločeni iti naprej do popolne zmage.« Na strani 21. se glasi: >Treba je vse storiti, da lahko naš narod zaklice ostalemu svetu: >Mi gremo složno naprej do popolne zmage slovenske zakonodajne avtonomije.« Na nekem drugem mestu proglaša vodstvo klerikalne stranke: »SLS ni nikoli odstopila od svojega avtonomističnega progrnma.« V tem in enakem smislu je pisana brošura do kraja. Politični krogi »so mnenja, da je Ni-koki Uzunović že dlje Časa spoznal neiskreno igro SLS V tem smislu je treba razumeti tudi njegov včerajšnji odgovor, s katerim je briskantno odklonil nadaljna pogajanja $ klerikalci, češ da ima dragih važnejših opravkov. — Beograd, 31. decembra. Ko je predsednik vlade Nikola Uzunović snoči zapusUl predsedništvo vlade, so ga novinarji vprašan, k;ij je z govoricami o predstojeČi ostavki ministra Simonovića. Uzunović je odgovoril: }Jok, kaj še! Kolikor je meni znano, vse sili v vlado!« (Danes je g Simonović že odstopil.) >Kaj sodite o SLS?« >Njibov komunike mi ni jasen.« »Oni čakajo na vaš poziv.«" >Ncčem jih pezvati. Imam nujnejše opravke v radikalnem klubu-c Velesile posvetijo Albaniji večjo pažnjo — Beograd, 31. decembra. Vsled itali« jansko*aIbanskega pakta in debate, ki jo je pakt izzval po celi Evropi, so zaapdne velesile sklenile, da posvetijo odslej AIba* niji večjo pažnjo. Zapadne velesile bodo v najkrajšem času imenovale za Tirano svoje posebne diplomatične zastopnike, tako da bodo lahko o vsem točno poučene. Prva ve* lesila, ki bo imenovala svojega poslanika, je Francija, ki bo nadomestila dosedanjega atašeja v Tirani z opolnomočenim poslani« kom. Francoska vlada je že zaprosila za agrement. ROJSTNI DAN KRALJICE MARIJE — Beograd. 31. decembra. Kraljica Marija praznuje rojstni dan 9. frmuarja 1927 Na ta dan se bodo vršile cerkvene službe božje in številne humanitarne prireditve in slovesa ostL SILVESTROV VEČER Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu bo nudil vsem posetnikom zanimiv pro* gram. Predprodaja vstopnic od 16. do 1°. PLES Pričetek točno ob 8. uri. — Ne zamudite - veselega večera. OBLASTNE VOLITVE V SARAJEVU — Sarajevo, 31. decembra. Povodom raspisa volitev v oblastne skupščine je ugotovljeno, da ima Sarajevo 20.000 volilcev. Na ta način bo glasoval pri predstojećih volitvah v oblastne skupščine vsak tretji meščan. Pri volitvah v Narodno skupščino je bilo Število volilcev znatno večje. V Sarajevu bodo glasovali na 27 mestih. Upravno sodišče je ime novalo gdč. Ilič, tajnico upravnega sodišča v Sarajevu, za predsednico volilnega odbora v Sarajevu- To je menda prvi tak slučaj v naši državi. 9» SiraH Velike usodnosti za narom ke. Jubilejne nagrade za čtatele. - Spopolnifev in izboljšanje lista Z današnjo Številko stopa «Sloven* ski Narod* v 60. leto svojega izhaja* nja. Dolga doba je to v razvoju slo* venskega javnega življenja. Vsa se od* raža v letnikih našega lista, ki je igral v tem življenju vedno odlično in često odločilno vlogo. Vsa ta dolga leta je ostal zvest glavnima smernicama svo* jega programa: narodni in napredni misli. Da bo tako tudi v bodoče, nam ni treba posebej zatrjevati. ^Slovenski Narod* drugačen sploh biti ne more, pa naj se naše razmere še tako spre* mene. Tudi v bodoče bo visoko dvigal prapor narodne in državne misli ter napredne ideje, vedno v tesnem sfiku z življenjem, z modernim napredkom kulture in civilizacije. Uredništvo trezno računa z današ* njimi razmerami. Zaveda se, da so mnogi naši naročniki in čitatelji tudi naročniki in čitatelji jutranjih listov. Zato se hoče potruditi, da še bolj izpopolni svojo domačo in zunanjo poročevalsko službo. Se večjo pažnjo kakor doslej, bo posvečalo dogodkom noči in istega dne. tako da bo "Slovenski Narod* prinašal najnovejše informacije in bo nudil mnogo novega čtiva tudi čitateljem ju; tranjikov. Ker jr velika večina naših naročnikov iz Ljuljane in dru* g i h slovenskih mest, se bomo v bodoče še skrbnejše bavili z zadevaš mi, ki zanimajo naše meščanstvo. Romani "Slovenskega Naroda* so si priborili v zadnjem času veliko priljubljenost, ki jo bo naš novi roman «BORBA ZA LJUBEZEN* le še bolj utrdil. Ker je v današnjih obupnih raz* merah le malo rodbin, ki bi si lahko kupovale leposlovne knjige, bomo po* svetili še več prostora leposlovju in razvedrilu. Priobčevali bomo zato po* leg glavnega romana tudi krajše za* bavne prispevke, romane, povesti, no* vele. Že prve dni januarja začnemo prinašati humorističen nodlistek iz polpretekle ljubljanske dobe. Napi* sal nam ga je g. dr. MIUUTIN ZAR* NI K, ki je iz mnogih svoiih prispev* kov v "Slovenskem Narodu* in lepo* slovnih listih javnosti že znan kot eden naših najboljših humoristov. Nje* govo ime nam garantira, da bo tudi njegovo novo povest ljubljanska in druga slovenska javnost veselo in hlast* no snrejcla in se ob njej prisrčno za* bavala. Proti koncu minulega leta smo uved* li kot zanimivo novost: javne ankete, ki so najboljše sredstvo, da se naši čitatelji seznanijo z raznimi panogami našega življenja. Poskus se je v polni meri posrečil in naletel na živahen od* ziv javnosti in naših čitateljev. Zato hočemo s to panogo moderne žurnalistike nadaljevati in jo narediti Čim bolj prisrčno in zanimivo. Celo vrsto prijetnih presenečenj pripravlja ^Slovenski Narod* svojim naročnikom in čitateljem za jubil rno leto. — Predvsem smo se odločili, da spravimo prodajno ceno za posamezne številke v pravilno razmerje z obsegom lista in mesečno naročnino. Običajna tedenska številka velja odslej mesto 1.50 Din samo 1 dinar, kar bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi, ki kupujejo ^Slovenski Narod* v trafikah in pri kolporter jih. Svojim naročnikom pa hočemo nu? diti kompenzacijo na drug način. Vsak naročnik «Slovenskega Naroda» bo dobil enkrat na mesec brezplačno vstopnico v enega izmed ljubljanskih kinematografov ali pa znatno znižano vstopnico k gledališki predstavi ali koncertu. Tozadevna pogajanja so v ugodnem teku, tako da bomo lahko pričeli z do-deljevanjem vstounic najbrž že pri* hodnji teden, vsekakor pa v prvi polo* vici januarja. Ta ugodnost predstavlja najman j polovico mesečne naročnine in nam bo gotovo pridobita veliko ste* vilo novih prijateljev. — Podrobnosti pravočasno objavimo. Za vse naše čitatelje, naročnike in nenaročnike, pa smo pri* pravili jubilejno darilo, ki bo v današ* nji dobi loterij, ugank in stav še prav posebno dobrodošla. Določili smo nagrado 12.000 dinarjev ki jo bomo v mesečnih obrokih po 1000 Din razdelili med svoje čitatelje, kakor je to v navadi pri velikem šte* vilu dnevnikov izven Slovenije. Vsak mesec bo izšel med ostalo naklado na poseben način označen izvod ^Slovenskega Naroda*, in onemiL, ki bo ta izvod dobil in ga predložil naši upravi, bo ta izplačala tisoč dinarjev. Uredništvo in upravništvo <*Sloven* skega Naroda* se ne strašita ne truda ne stroškov, da čim bolj usfrežeta svojim prijateljem, naročnikom in či* tateljem. Prepričani smo zato, da se nam bodo tudi oni revanžirali s tem, da bodo pridobili ^Slovenskemu Na-rodu* vedno več novih naročnikov in čitateljev in mu tako omogočili, da se še bolj spopolni in razvije. V tem prepričanju želimo vsem svo* jim zvestim prijateljem: prav srečno in veselo novo letol «SLOVENSKI NAROD*. Rumunija se eborožuje tudi na morju — Bukarešta, 31. decembra. Rumunska vlada je sklenila, da zgradi štiri nove kri* žarke, 24 podmornic, 24 patrolskih brodov in dva broda za hidroplane. Tozadevna na* ročila bodo poverjena prvim vojnim ladje* delnicam v Italiji in Angliji. nemiri v Ukrajini ? _ Dunaj, 31. decembra. Po še nepotrjenih vesteh, ki so jih prejeli informirani gospodarski krogi, so izbruhnili v raznih pokrajinah sovjetske Rusije nevarni revoluc*-jonarni pokreti. Seljaštvo je nezadovoljno s sovjetsko upravo in zahteva svoje pravice. Nevaren obseg je zavzel sedanji pokret slasti v Ukrajini, kjer so bile sovjetske oblasti primorane, da razglasijo izjemno stanje. DVORNO ŽALOVANJE ZA JAPONSKIM CESARJEM — Beograd* 31. decembra. Kralj je odredil, da traja radi smrti japonskega cesarja dvorno žalovanUe na našem dvora od 27. decembra do S. januaija. Borzna poročila / \t ;k i fi-K A «t >KXA Devize. Amsterdam 22.69, 22.75, W!en 798.50, 801.50, Berlin 13.497, 13.527, Budimpešta 783.50, 786.50, Bukarešta 25.75, 26.25, London 274.85, 275.65. Nehwyork kabel 56.626, 56.825, Newyork Ček 56.55, 56.75, Pariš 224.29, 26.29, Praga 167.70, 168.50, Curin 10.945, 10.975. Efekti. 7cxte. invest. posoplo 1921 83.5—84, 2 in polodst. drž. rente za ratnu štetu 350.3—356.75, Ljubljanska kreditna 150, Urv. eskomptna banka 1015—102, Kreditua banka Zagreb 104—106, Hipotekama banka 59—60, Jugobanka 98—D8.5, Praštedioua 892.5—900, Drava d. d. Osijek 370—380, Šećerana, Osijek 440—450, Isis d. d. 55—60, Gutman 250, Slavonija 33—85, Trboveljska 360—65, Union paromlin 800—350, Vevče 120—135, Agraria 46—48. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.10, Pariz 20.47. London 25.12, Newyork 517.375, Milan 21.47, Praga 15.32, Berlin 128.12, Dunaj 73.05. — Trst: Beograd 39.23, Newyork 22.22, Praga 65.94, Curih 429.90. Darujte za dijaške kuhinje 52 Velik je ljubljanski želodec PorabO je: nad 3 milijone litrov vina, nad 1 milijon litrov piva, 732 vagonov moke, okrog 300 vagonov mesa, 150 vagonov sadja, 100 vagonov masti itd« Natančne statistike o vseh predmetih, koliko je Ljubljana konsumirala preteklo leto, naravno ob sklepu leta še ni mogoče dobiti. Na razpolago so podatki le slede nekaterih živil in potrebščin. Prijatelji Ljubljane, zlasti zdravniki, zagotavljajo, da ie Ljubljana zdravo mesto. Temu primerno ima tudi zdrav in zelo obsežen želodec. Kaj vse je Ljubljana popila in pojedla? Ogromne množine! Samo za kruh, močnate jedi in druge sladkarije so porabili kar 7,323.610 kg moke, K temu so za poboljšek prideja'i še 703.929 kg riža in si privoščili 496.187 kg južnega sadja, dalje 138.880 kg su-bega in 1,370.756 kg svežega sadja. Ni pa Ljubljančan bil samo velik vegetarijanec, marveč si je prav rad DrivošČil tudi razne mesne jedi. Tako je konsumiral 252.476 kg mesa. ob boljših časih se je spravil na svinjsko pečenko in je zato bilo porabljenih za 24327 kg prašičev, pri tem pa še za 3700 kg kozličkov in za 1951 kg ovac Telečja pečenka je Ljubljančanu prav ljuba, zato je moralo storiti žalostno smrt za 16.717 kg telet Ob postnih dnevih so Ljubljančani zavži-vali ribe, ki jih ie bilo konsumiranih za 44.957 kg. Da so bile jedi primerno zabeljene, ie Ljubljana porabila preteklo leto 925.196 kg masti, olja in drugih začimb. Otročiči in mladež so pojedli preteklo leto 482.260 kg čokolade m drugega kanditnega blaga. Ljubljančan, ko se pošteno pokrep- ča, ima lepo navado, da vse pošteno zalije. Ljubljana je preteklo leto popila 3,243.052 1 vina in 1.285.282 I piva. Ker je skoraj celo leto vladalo neprestano deževje, zato so Ljubljančani letos popili manj piva. Ob veselih prilikah in svečanostih so Ljubljančani porabili 11.711 steklenic dezertnih vin in Šampanjca. Vidi se, da je vladala denarna stiska, ker je bilo prejšnja leta konsumiranih mnogo več steklenic. Dalje je Ljubljana porabila 34.603 1 ruma in drugega žganja in 84.509 1 drugega alkohola (špirit in spirituoze). Požgala pa je Ljubljana 62.699 1 dena-turiranega špirita. Pristaši treznosti in «Svete Vojske* so porabili preteklo leto 28.555 I sadnega mošta in m a lin ovca ter 905 steklenic penine. Zaklana živina v mestni klavnici. V mestni klavnici so preteklo leto zaklali 5400 volov. 156 bikov, 2607 krav, toraj skupaj 8163 glav goveje živine. Pripomniti ie treba da Ljubljančani sami niso konsumiraU tolike množine kravjega mesa, marveč ie bilo to meso namenjeno tudi ljubljanski garniziji. Dalje so v mestni klavnici zaklali 19.287 prašičev, 13.0.30 telet, 2948 glav drobnice in 450 konj. Izvoženih je bilo le nekaj okrog 1.300 telet Prašičev je bilo celo leto iz Ljubljane odposlan le en vagon v inozemstvo. V mesto ie bilo pod kontrolo mestne klavnice vpeljanih: 18 komadov zaklane goveje živine, 1800 zaklanih prašičev, 3192 telet in 1610 drobnice. Vpeljane je bilo dalje v mesto za 48.095 kg razne mesnine. Bita naše notrenfe solile i leto 16 Naš notranjepolitični položaj se je v letu 1926. gibal v znamenju sporazumaške politike in latentne vladne krize. Sodelovanje radikalov in radičevcev se je izkazalo za povsem abnormalno In absurdno. Posledica tega je nedosledna gospodarska kriza, ki je zajela vso državo. Narodna skupščina je skoraj vse leto počivala ter tvorila samo glasovalno mašino nedejavne vlade. Uzunović je igral na loterijo ter dobival hi izgubival mandate. Bilanca naše notranje politike nam nudi zato prav žalostno sliko. Brezplodno se ie pri reševanja neštevilnih vladnih kriz trošila energija, ki bi, če bi bila usmerjena na pozitivno delo, lahko rodila velike sadove. V »»slednjem hočemo zabeležiti Ie glavne dogodke brez komentarja, ker ie že bilanca sama na sebi kritika in protest. JANUAR. Leto 1926. ie začelo v znamenju pre-^anj^-ja nacionalnih in korektnih državnih uradnikov. Posebno se ie odlikoval v tem prosvetni minister Stepan Radić. Finančni odbor je pretresal državni proračun ter odbijal vse predloge, ki jin ie stavila opozicija, da vsaj nekoliko omili strahovita bremena, katera je nameravala naložiti vlada s svojim 13mi!iiardnim proračunom davkoplačevalcem. Ministrski predsednik Nikola Pašić je odpotoval na odmor v Monte Carlo, finančni minister dr. Stojadinović pa na najrazkošnejšem parniku v Ameriko v svrho reguliranja naših vojnih dolgov. — 10. januarja je bila ustanovljena v Zagrebu Hrvatska federalistična seljaška stranka (HFSS). Svetozar Pribiče-vić je imel sijajne shode v Sloveniji in sicer 17. januarja v Ljubljani. 30. v Celju Ju 31. v Mariboru. FEBRUAR. Dne 1. februarja se Je sestala Narodna skupščina, ki je začela 5. februarja razpravljati o državnem proračunu. Radiće-va gostobesednost je povzročia vladi mnogo neprilik, radi česar se ie moral opravičevati celo pred skupčino. 16. februarja le bil sklenjen med radikali :n radičevci famozni sporazum, k? naj bi Radiću zavesa! jezik. MAREC Skupščina te nadaljevala debato o proračunu. 9. marca se ie vrnil f'nančni minister dr. Stojadinović iz Amerike ter se je pobotal z Radićem, ki ga je v njegovi odsotnosti opsoval s kockarjem. Mnogo se je govorilo o vladni krizi ter se je pričela znana kampanja proti Rade Pašiću. Nastali so hudi spori med skupino Nikole Pašića m Ljube Jovanovića. 30. marca je bil sprejet 13milijardni proračun. Skupščinske se je so bile odgođene do 5. maja. APRIL. Med radičevci in radikali ie nastal hud spor radi sklicanja Narodne skunščine. 4- aprila je Nikola Pašić podal ostavko vlade. Konsultacije so trajale štiri dni, aa kar je bH 8. aprila poverjen mandat za sestavo vlade Nikoli Uzunoviću, ki je znova sestavil vlado RR. A že 11. aprila je podal prometni minister Krsta Miletić radi Radićevih izpadov ostavko. Na njegovo mesto Je bil 12. aprila imenovan dr. Vasa Jovanović, za finančnega ministra pa dr. Nmko Peric. Radi neprestanih Radićevib napadov je Uzunović že 15. aprila zopet pedal ostavko celokupne vlade. Obenem le dobi! Uzunović mandat ter je kralju takoj predložil v podpis ukaz o sestavi nove vlade, iz katere pa so Izpadli Stepan Radić. Pavle Radić ia dr. Ivan Krajač- Mesto njih sta prišla v vlado dr. Šuperina In dr. Nikić. k* ie zapustil Radića ter osnoval svoj lastm" klub. Začele so se medsebojne obtožbe radi korupcije. 24. aprila je bil na zahtevo Pašića Izključen iz radikalne stranke Ljuba Jovanović. 29. aprila se je izvritia rekonstrukcija druge Uzunovićeve vlade, v katero so vstopili dr. Krajać, Ivan Pucelj in Pavle Radić. Tako smo imeli tekom enega meseca kar tri Uzunovićeve vlade, MAJ. 6- maja je bila sklicana Narodna skupščina. Med radikali in radičevci so se pričela pogajanja radi odgovorov na interpelacije opozicije glede številnih korup-cijskih afer. 14. maja je bil Izvoljen anketni odbor za preiskavo teh zadev. Pri glasovanju o tem predlogu je ostala vlada v manjšini. Radi tega je 18. maja Uzunović podal demisijo svoje tretje vlade. Končno je 17. maja po kapitulaciji radičevcev Uzunović umaknil demisijo. 28. maja so radikali vložili interpelacijo, v kateri dolže dr. Korošca korupcije pri nabavki blaga v Ameriki. 29- maja je vlada odbila nujni predlog SDS glede takojšnje podpore za popla vijence. JUNIJ. 6. junija je odpotoval Nikola Pašić v Karlove Vary. 17. junija je ministrski svet sprejel nettunske konvencije 18. junija je bil v Narodni skupščini ratificiran sporazum glede regulacije vojnih dolgov v Ameriki. 23. junija so radikali in radičevci kljub protestom opozicije sprejeli spremembo uradniškega zakona, s katerim se podaljšuje nestalnost uradnikov do 1 septembra 1929. 30. junija je bila Narodna skupščina ponovno odgođena za nedoločen čas- JULIJ. Pozitivno delo je počivalo. Anketni in zakonodajni odbor sta razpravljala o tekočih zadevah. Radić pa je na svojih shodih pridno napadal vlado 7. julija je bil dr Nikić izključen iz HSS. 23. julija Je izdal ministrski svet naredbo, s katero se znižujejo doklade uradništva v korist po-plavljencem (ki pa tega denarja niso nikoli prejeli). 27. julija ie vlada na pritisk radičevcev in klerikalcev razpustila organizacije Orjune v liublianski oblast*. AVGUST. Politično Življenje je bilo osredotočeno na občinske volitve v Srbili. V Beogradu se je pričel boj za mestno občino med davidovičevci in dvema radikalnima skupinama. 2. avgusta je umrl v Karlovih Varyh minister pravde Marko Ghrričić. 16. avgusta so se vršile v Srbiji tn Crni gori občinske volitve, pri katerih so radikali zelo nazadovali. Tzgubili so med drugim tudi beogradsko mestno občino, ki so Jo imel? dolga desetletja v svojih rokah. SEPTEMBER. Dr. Ninčić in Stepan Radić sta odpotovala v Ženevo. Vlada je počivala. Nikola Pašić se je 5. septembra vrnil z Monte Carla v Cavtat. 16- septembra sta kralj in kraljica odpotovala z Bleda v Pariz. OKTOBER 4. oktobra se ie vršila svečana seja Narodne skupščine na Čast češkoslovaških parlamentarcev, ki so ob tej priliki po-setili tudi Ljubljano. Skupščina «|e bila nato odgođena do 12. oktobra. 8. oktobra Je dr. Nikić podal demisijo. Istega dne Je Radić povzročil na zagrebškem kolodvoru znani incident pri sprejemu češkoslovaških parlamentarcev. V vladi so se pojavile zopet nove napetosti, radi česar je Uzunović 13. oktobra oodal demisijo svoje tretje, odnosno četrte vlade. Radić Je nato zopet kapituliral, nakar je Uzunović 16- oktobra demisijo vlade zopet umaknil. 19. oktobra je skupščina sprejela stanov, zakon, s katerim se definitivno ukinja zaščita najemnikov. Tstega dne se je Pašić vrnil v Beograd. 20. oktobra je pričelo redno zasedanje skupščine, 29. oktobra pa so bfte sele odgođene do 3. novembra. NOVEMBER. Anketni odbor je 4. novembra zaključi1 razpravo o korupcljskih aferah Rade Pašića. U. novembra je vladna večina podaljšala nestalnost prometnega osobja. 12. novembra je vladna večina odklonila od SDS predlagano resolucijo glede preganjanja naših rojakov v Italiji. 18. novembra je vlada razpisala volitve v oblastne skupščine, čemur so se najbolj protivili radičevci, ki so radi tega zapustili sejo ministrskega sveta- 27. novembra je bil anketnemu odboru podaljšan rok za 10 dni, na kar je bila skupščina odgođena do 7. decembra. Med radikali in radičevci so se pojavila nova nesoglasja, radi česar je bilo pričakovati nadaljnjih kriz. DECEMBER. Rada notranjih sporov v vladi ter rada nelojalnega postopanja od strani Italije pri sklepanju pogodbe z Albanijo je dne 6. decembra podal zunanp minister dr. Ninčić demisijo. Naslednjega dne je na zahtevo Pašića demisijonirala celokupna vlada. Reševanje vladine krize se je vleklo skoraj ves meste 'm je bila kriza rešena šele na božični večer z obnovo stare vladne koalicije RR, ki pa je bila postavljena pod vojaško kontrolo ter je bil za prometnega ministra imenovan aktivni general. 10. decembra je umrl Nikola Pašić kar je povzročilo v radikalni stranki nove komplikacije. Iz žalostne domače kronike V Hercegnovem se je te dni dogodila tragična nesreča. Nedavno sta se v Hercegnovo priselila zakonca Ivan in Rezika Faus rodom iz Madžarske. 2e priletna zakonca sta najela malo sobico, v kateri sta stanovala. Pred dobrim tednom je zavladal v Hercegnovem hud mraz in zato sta si zakonca nabavila malo pečico. Te dni sta zvečer, predno sta legla spat, naložila premog na pečico. Drugo jutro so našli sosedje oba mrtva. Strupeni plini, ki so uhajali iz pečice, so ju omamili in zadušili. Krvava zakonska tragedija se je te dni odigrala v Osijeku. Zakonska Andrej in Roza Kokoš sta se pred tremi tedni ločila. Nedavno je srečal mož svojo ženo na ulici, pristopil je k njej in jo prosil, da naj mu na lep način vrne njegove stvari. Žena je rekla, da naj gre ž njo na stanovanje. Ko sta prispela v ulico bivšega njunega stanovanja je mož nenadoma potegnil iz žepa samokres in oddal na ženo dva strela. Zena je že pri prvem strelu padla na tla iz — strahu. Zato je drugi strel zgrešil cilj. Mož, ki je menil, da je ženo smrtno zadel, je nato pobegnil in tekel na dom svoje matere, kjer si je v veži pognal kroglo v glavo. Težko ranjenega so pripeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. V Vukovaru bi jo kmalu po nedolžnem skupil neki fant. ki je prišel k svoji ljubici v vas. Njegova izvoljenka je bila služkinja v hiši inženjerja Milančiča. Neke noči okoli 4. zjutraj je nekdo potrkal na okno sobe. v kateri je bival ing. Milančic, istočasno pa je inženjer opazil, da se je okno odprlo in da neki neznanec leze v sobo. MilanČič je zagrabil za samokres in oddal tri strele na neznanca. Ta pa je skočil na inženjerja in med obema je nastala strahovita borba. Borila sta se skoraj pol ure, končno je inženjer svojega nasprotnika obvladal. Medtem je žena obvestila policijo in prižgala luč. Policija je ugotovila, da je neznanec obrtnik Ivan BuziČ. Buzič je izjavil, da je prišei samo k svoji ljubici v vas. Pri streljanju je bil zadet v pleča in so ga morali prepeljati v bolnico. Strašen konec je storil te dni v Bi-leču 23 letni orožnik Boško Milošević rodom iz Meke grude. V orožniškem domu si je pognal pet strelov v telo in dva v glavo. Zadel se je dvakrat pod srcem, enkrat v trebuh, enkrat pod leva rebra, dvakrat pa pod levim očesom. Pokojnega objokujejo sivolasa mati in štirji bratje. Tragična smrt je tudi doletela v Kosovski Mitrovici orožnika pripravnika lmera Taif-Biljača.. Orožnik je izvedel, da se v okolici Obeliča skriva topla ka* čakov. Zasledoval jih je več dni, toda na sled jim ni prišel. Kačaki. ki so med tem izvedeli, da jih Biljač zasleduje, so se strahovito maščevali. Zvabili so ga v past in ga v neki koči med spanjem zaklali. Orožniki so še istega dne prijeli morilca pokojnega orožnika, njegovi sokrivci pa so večinoma pobegnili. ■■■■■■■■HBHBI Danes na Siivestrovo m Danes na Silvestrovo zvečer ob 9. uri (šaljivi lox-filmi) 5 Sodehjje kompletni Jazz*band orkester. Cene navadne! Osigurajte si vstopnice! *• Cene navadne. 3 «ELITN1 KINO MATICA« Sr F O X • večer i naiuzlednej* ono v Liublian. Tet 124 Sport Jugoslavenska lahka atletika Naša lahka atletika, ki je po vojni oživela paralelno z granami ostalega sporta, zavzema čimdalje večji obseg in zanimanje za ta lepi šport, kateremu so se divili že etari Grki, raste od leta do leta. Vsako leto se vrše lahkoatletska prvenstvena tekmovanja pri katerih običajno odklenka starim rekordom in ee postavljajo vedno novi špe-oijelno pri nas v Sloveniji je opažati naraščajoče zanimanje za lahkoatletiko, pa tudi kvantitativno je napredek od leta do leta boljši. To gre predvsem seve na račun rivalitete obeh naših vodilnih klubov, ki bijeta vsako leto srdit boj za prvenstvo. V sledečem navajamo vse dosežene rekorde Jugoslavije v lahkoatletiki obenem pa zmagovalca v vsaki disciplini za leto 1926: Tek 100 m: rekord: Mat/. (Haški in dr. Perpar ASK Primorje z 11.2 sek. Leta 1926: Bence 11.8 (Obilic). Leta 1922.. 1923. in 1924. Perpar in Valtrič (Primorje). Tek 200 m: rekord: Matz 22.6 (HaŠk), leta 1926: Bence 23.8 (Obilic). V letib 1922.. 1923. in 1924. ie dominiralo na tej prosi Primorje. Tek 400 m: rekord Bence 52.9 (Obilic), leta 1926: Bence 53.7. leta 1924. ie zmagal Valtrič s 53.6. Tek 1500 m: rekord Butkovič 4:31 (ASK) Tek 800 m: Rosenkranz 2:07.2 (Hašk), leta 1926: Butkovič 2:08.6 (ASK). Knsneje ie ta rekord zboljšal MiSkovič na 2:03.8. Tek 5000 m: rekord Deržaj 17:04.4 (Ilirija). Leta 1926: Adamovič 17.59.2 (Sombor). Skok ▼ visino: rekord Jakopič 178 cm (Hašk). Leta 1926: Bence II. 171.5 cm (Obi-liC). Skok v daliavo: rekord SpahiČ 665 cm (ASK). Leta 1926: Spahič 657.5 cm. Troskok: rekord: Bence II. 12 m 765 cm (Obilic) postavljen 1. 1926. Skok ob palici: rekord FarkoviČ 314 cm (Ha5k). Leta 1926: Telesko 287 cm. Tek z zaprekami na 110 m: rekord: Ga-vrilovič 16.9 (Jugoslavije). Leta 1926: Le-adrov 19.8 (ASK). Met krogle: rekord Ambrosi 13 m 58 cm (Obilic). Leta 1926: Ambrosi 13 m 05 Met kopja: rekord Gospar 51.45 m (ASK) leta 1926. Met diska: rekord Ambrosi 44.16 m (Obilic), leta 1926: Ambrosi 42.39 m. Met kladiva: rekord Zupan (Ilirija) 36 m 29 cm, leta 1926. Peš hoja aa 300 m: rekord Dobrin: 14 46.1 (ASK). Leta 1926: Migojevič 23.05 (ASK). Štafeta 4 krat 100 m: rekord primorje 46.1. Leta 1926: ASK 47.6. — Nogometni uspehi Avstrije v letu 1926. Avstrijski nogomet je letos zaključil s sijajno pozitivno bilanco. Avstrija je v letu 1936. odigrala sedem meddržavnih tekem in sice**: 14. marca na Dunaju proti CehosJovaški 2 : 0; 3. maja v Budi.npesti proti Madžarski 3 : 0; 31. maja na Dunaju proti Franciji 4 : 1; 20. septembra na Dunaju proti Madžarski 2 : 3; 28. septembra v Pragi proti Čehoslovaški 2 : 0; 11. oktobra na Dunaju proti švici 7 : 0; 7- novembra na Dunaju proti švedski 3 : 1. V teh tekmah ie dosegla razmerje 23 : 5 golo.n v svojo korist; izgubila je samo revan šno tekmo proti Madžarski 20. septembra. — Drsališče Ilirije ima doslej devet drsalnih dni. Led prvovrsten, obisk zelo dober. Želeti bi bilo Je več reda na samem drsališču (vozna smer). Po praznikih prične SK. Ilirija s kurzi v umetnem drsanju. Vpeljati bo skušala ietos tudi hokej na ledu. — Za dolarjem. Dunaiski listi poročajo iz Prage, da se pet igralcev praške Sparte pogaja z ameriškima kluboma Brooklyn VVanderers In Biank. — Postava Češkoslovaške proti Belgiji. V nedeljo 2 januarja se vrši v Liegu v Belgiji meddržavna tekma Belgija - Češkoslovaška. Češkoslovaška je postavila sledeč tim v boj: Planička (Slavija), Per-ner Steiner, Kolenaty, Kada (Sparta). Ci-pera (C. A. F. C), Podražil, Svoboda (Slavija), Silny (Sparta). Puč (Slavita), Jelinek (Viktorija). žBeležnica KOLEDAR Danes: Petek. 31. decembra 1926; katoličani: Silvester; (pravoslavni: 18. decembra. Sebastijan; muslimani: 25. dium-el-ahira 1345; židje: 226. tebeta 5687. Jutri: sobota, \ januarja 1926; katoličani: Novo leto, Makar.f; pravoslavni: 19. decembra, Bonifacije; Muslimani: 26. dlum-el-ahi-1345; židje: 26. tebeta 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE Gledališča: Drama in opera zaprti. Kinematografi: Matica: >Strašna usod* kralja<. Ob 21.: Fox-večer: Dvor: >Ben Hur< Ideal: »Zigotoc. Silvestrovi večeri: Sokol I. na Taboru — Ljubljanski Sokol v No rod nem domu. -•>Ljubljanski Zvoik v Narodnem domu (zgornji prostori). — Društvo >Soča* v re-stavaciji Ljubljanski dvor — V »Evropi< koncert vojaške godbe. — >Slavec< v hotelu >Lloyd*. — Železničarji v salonu kolo dvorske restavracije. PRIREDITVE NA NOVO LETO Gledališča: Drama: ob 15.: >Peterčkov* poslednje sanje<. — Opera: ob 15.: »Pr«v dana nevesta<. — Ob 20.: >Grofica Marica«- Kinematografi: Matica: »Pleši bajaeo-c. _ Dvor: >Valčkov čare. — Ideal: >Zigoto<. Lov na divje zveri, kulturni film ZKD v kinu Matici ob 11. PRIREDITVE V NEDELJO Gledališča: Drama: ob 15.: >Triglavsk« bajka<. Ob 20.: »Stalni gost< in >Boubouro-che«'. — Opera: ob 15.: iTerezina<. Kinomatografi. Matica* »Pleši bnjaco< — Dvor: »Valčkov čar<. — Ideal: >Zigoto<. Lov na divje zveri, kulturr.i film ZKD ▼ kinu Matici ob 9.30 in 11. DEŽURNE LEKARNE Danes: Trnkoczv. Mestni trg; Ramor. \, klošičeva cesta. Jutri (sobota): Bahovec, Kongresni trg; Uslar, Sv. Petra cesta; Jošt, Celovška cesta. Pojutrišnjem: Sušnik. Marijin trg; Kuralt Gosposvetska cesta. Solnee zaide danes ob 16.27. vzide ]uiri ob 7.39 in zaide ob 16.28. VREMENSKO POE^CILO JZSS. V splošnem je v nižinskih smuških -središčih pomrznjen sneg ter smuka ni posebno ugodna. Po prejetih poročilih pa je izbor na na Vel. planini, kjer je zapadlo dovolj =oiega ter ie smuka prav ugodna. — Kranjska gora ima enak sneg v nižini kot o Božiču, Ie nekoliko pomrznjen in srež, ugodn-a so tudi ture v Planico, na Petelinjek in aa Vršič. Za člane JZSS velja polovična vožnja. Iz Bohinja je snežno poročilo enako ugodno (srei). Največ snega ima še vedno Dolenjska stran BIck iz postaje Sodražica in od tam proti Loškemu potoku. Tam obeta biti smuka izmed nižinskih postaj najugodnejša. Iz Pohorja nismo prejeli poročila, ali po zadnjih vesteh je tudi tem jug sneg omehčal ter je danes poledenel sneg, ki je za smuko manj ugoden. JZSS. svijetsko poznati 5v ears*: ore on sat -m Dne 5- januarja se vrši ob 8. uri zvečer v Narodnem domu «Ko-ledovanje* v korist C. M. družbe. Vabljeni vsi prijatelji družbe« Štedljiva ženska. »O, moja žena je pa zelo štedljiva!« »Tako?« »No, glejte, kupila si je nov klobuk, dve obleki in kožuh, zato pa jemo že ves mesec sam fižol in krompir. Ali ni to štedljivost?« EB 53 CH POPOLNOMA NOVO! PRVIČ V LJUBLJANI POPOLNOMA NOVOJ ZA PLESI A J A C O (Der tanzende Ton) Največji, najlepši in na*dražji dosedaj izdelam NORDISK-veletilm ljubavi, strasti veselja ud Kolosalna in razkošna režija aaleč prekaša vse dosedas videno — Prekrasna vsebina — Divna igra V glavnih vlogah najboljši nordijski igralci — čarobno lepa K ARI NA B E LL insijan GOESTA EKMAN Opozarjamo Vas na strokovne kritike inozemskih časopisov, ki so razstavljene & prekrasnimi reklamnimi fotografijami v naši izlož"bi pn kavarni Zvezdi. Huite, da ne zamudite ter si preskrbite pravočasno vstopn ce za to monumentalno in najlepše tiimsko delo kar nam jih je dosedaj prinesla filmska umetnost. Predstave se vrse na oba praznika ob: S., pol 5., 6., pol 8., in 9. Pri vseh predstavah svira pomnoženi prvovrstni umetniški orkester. V kljub izredno visokim nabavnim siroškom se predvaja to g andijozno filmsko remek-delo pri navadnih cenah. EUTNI KINO MATICA najuglednejši kino v Sloveniji — Telefon 124* V Beogradu se je ta velefilm predva al skozi štiri tedne. Za Siovensko Akademijo Znanosti in Umetnosti — za Narodno galerijo Slovenci! Naša najodličnejša kulturna društva, Slovenska matica, Narodna gale* rija, Znanstveno društvo za humanistične vede in Pravnik, so vložili pri prosvetnem ministrstvu zakonski predlog za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Po dolgih letih notranje priprave,' v katerih se je naše znanstveno delo diferenciralo in izpopolnjevalo, stojimo pred trenuU kom, ko se bo stavba naše znanosti z Akademijo popolnoma dogradila. V, Akademiji bodo imeli naši najboljši možje priliko, da gojijo znanstveno delo, naš narod bo prejemal iz nje obilo pobud za nadalnje udejstvovanje, vsem našim prosvetnim organizacijam bodo prihajali iz nje dotoki svežih misli in novih stremljenj. Ob istem času, ko so zgoraj imenovane znanstvene institucije izdelovale načrt za Akademijo znanosti in umetnosti, je naša Narodna galerija začela veliko delo notranje reorganizacije, katere namen je ustvaritev enotne umetnostne zbirke, ki naj predstavi svetu razvoj slovenske umetnosti od najstarejših časov do današnjega dne, a hkrati tudi pokaže najboljša dela naše stare umetniške posesti. Naše velike dosedanje zbirke, tako Narodni muzej, Škofijski muzej v Ljubljani in Narodna galerija, so izjavile, da so pripravljene združiti svoje dosedanje umetnostne zaklade v enoten organU zem. Društvo «Narodni dom» v Ljubljani je s polnim umevanjem važnosti ideje, ki se ima ustvariti, sklenilo, da v svoji palači da prostora Narodni galeriji in Akademiji znanosti in umetnosti, s čimer je novima institucijama zagotovljeno primerno bivališče. Upravičeno torej smemo pričakovati, da dobimo umetnostni zavod, ki bo ponos našega naroda in naše prestolice, umetnostni vzgojitelj širokih plasti ljudstva, priča naše zgodovine in pobuda umetniku pri njega nadaljnem delu. Naša dolžnost je, da idealno stremljenje mož, ki se z izvršitvijo te naloge trudijo, z gmotnimi sredstvi podpremo. Izvedba bo zahtevala mnogo žrtev, ki jih ne bo mogla vseh prevzeti država. Gotovo živimo v pretežkih razmerah, a vendar ne tako težkih, da bi se še vedno ne tratile naše gmotne moči za stvari, ki nam niso potrebne, in ne v tako težkih, da bi se obupani smeli odreči skrbi za svojo kulturno bodočnost. Zato pozivamo vse posa* meznike, vse zavode, vse naše prosvetne in gospodarske organizacije, da doprinesejo, kar morejo v fond Akademije in Narodne galerije. V Ljubljani, na dan Novega leta 1927. Vladni komisar ljubljanske mestne občine o 30 milijonskem posojilu. — Pomen akcije za Ljubljano in njeno prebivalstvo« — Velik interes denarnih zavodov. — Zgradilo se bo okrog 400 stanovanj« Vladni komisar mestne občine ljqubljanske, vladni svetnik Men* cinger, je sprejel našega urednika ter mu podal na njegova vprašanja podrobneqša pojasnila glede 30 mi* iijonskega obligacijskega posojila, ki je namenjeno za zgradbo novih stanovanskih hiš v Ljubljani. Ali upate, gospod komisar, da bo po* sojilo uspelo? Zdi se, da javnost zelo skeptično sodi o tem. V uspeh niti najmanj ne dvomim. •Vsak pameten človek mora uvideti, da je stanovanjsko vprašanje največje zlo. Kdor ima le količkaj vpogleda v stano* vanjske prilike, mora priznati, da na* meravana stanovanjska akcija ne zna* či samo ublažitve in odprave stano* vanjske bede / Ljubljani, marveč tudi znatno ublažitev brezposelnosti in raz* širjajoče se gospodarske krize. Ako se zamišljena akcija izvede, bomo našli dovolj zaslužka vsi obrtniki in podjet* niki, neposredno pa tudi vsi ostali pri* dobitni krogi, ker bo zaposleno delav* stvo mnogo več konzumiralo, kakor pa spričo sedanje brezposelnosti. Razen tega pa je treba pomisliti, da ostane denar, ki ga'bodo posamez« niki podpisali, odnosno vplačali, doma ter da se bo uporabljal pod kontrolo celokupne javnosti. Zato je v interesu vsega prebivalstva, da pri tej akciji aktivno sodeluje in jo po vseh svojih močeh podpre. Čital sem opazko v «Jutru». Popolnoma napačno se ta ak* cija naziva kot poskus. Ne gre le za poskus, saj je posojilo že razpisano in s tem realizirano. Kako mislite, gospod komisar, plasirati posojilo? Obligacije bodo pupilarno varne ter oproščene rentnega davka. Toza* devno sem se že obrnil na ministrstvo in upam, da bo vlada s svoje strani akcijo v polni meri podprla. Skušal bom doseči največje ugodnosti. Obli* gacije se bodo plasirale po vsej državi. Lahko pa se tudi izven nje, kar pa je že manj verjetno, dasi ni izključeno, da se bo tudi izven države našel kak interesent. Oblagacije se bodo izdajale al pari. Vsega tega seveda ni bilo mogoče na* vesti že takoj v prvem razglasu, ker slede še vse sporedne akcije. Kako si zamišljate amortizacijo posojila? Amortizacija je razvidna že iz pr* vega razglasa. Posojilo se bo amorti* ziralo točno po izdelanem načrtu iz fonda, v katerega se stekajo v oglasu omenjeni dohodki. Mestna občina pri tem absolutno ničesar ne riskira in ji tudi ne bo treba kriti nikakih primanj* kljajev iz občih doklad, ker bodo sred* stva tega fonda dovolj velika za redno amortizacijo. Pri tej priliki naj še orne* mm, da pokojninski fond mestnih uslužbencev prav lahko prenese pred* videne prispevke, ki bodo prav tako pupilarno naloženi, kakor sedaj v Mestni hranilnici. Ne gre tu za nikako prisilno posojilo, marveč le za nalaga* nje kapitala v pupilarno varne vred* nostne papirje. Ali je akcija naletela v javnoasti že na kak odziv? Da, in to celo na prav razveseljiv odziv, ki dokazuje, da so na krivi poti oni. ki skeptično presojajo vso akcijo. Danes vam lahko izjavim, da imam zasiguranih pri domačih denarnih za* vodih in večjih podjetjih že 14 milijo* nov dinarjev. Jasno je, da so končno vsa večja podjetja moralno obvezana, da nekaj store za omiljenje stanovanj* ske bede, zlasti za svoje uradništvo in delavstvo. Ako s primernimi zneski prispevajo k temu posojilu, se v veliki meri oddolže tej obvezi. Prepričan sem, da bodo tudi naši trgovci in obrtniki znali primerno uvaževati veliko važ* nost te akcije ter da jo bodo po svojih najboljših močeh podprli v svojo in splošno korist. Tudi hišni posestniki lahko pri tej priliki pokažejo svojo do« bro voljo ter prispevajo k zgradbi no* vih stanovanj, da se rešijo dosedanjih omejitev v svojih lastnih hišah. Občin* sko obligacijsko posojilo, za katero vlada veliko zanimanje tudi v uradni* ških krogih, naj bi postalo splošno na* rodno posojilo. Kje se bodo gradile hiše in koliko stanovanj se bo s tem pridobilo? Vseh podrobnosti vam sicer še ne morem izdati, povem vam pa lahko to* liko, da se bodo gradile stanovanjske hiše v vseh delih mesta, pri čemur se bo oziralo na lokalne potrebe. Zidale se bodo samo večje hiše", ker pride to mnogo ceneje kakor pa enodružinski sistem. Skupno se bo zgradilo 390 sta* no van j, in sicer enosobnih, dvosobnih m trisobnih. Vsako stanovanje bo kar najbolj moderno in predvsem higije* nično urejeno. Natečaj za dobavo na* črtov bo razpisan takoj po odobritvi posojila, bržkone meseca februarja, nakar se bo takoj na spomlad lahko pričelo z zidavo. Zdi se mi, da je to v danih razme* rah in prilikah pri nas edino možna rešitev stanovanjskega vprašanja. Ba* vim se s tem problemom že dolga leta in se ne lovim za nikakim osebnim, strankarskim ali političnim uspehom. Prepričan sem, da me bo vsa javnost v tem prizadevanju podpirala v dobro* bit celokupnega ljubljanskega prebi* valstva. I H H i u » i u u i m n i m 11 11 i 11 i Vsem odjemalcem obilo srete l 4111 Odeon, najgBg tvornica kemično tehničnih proizvodov I H » H 1 H H ■ H II H II B ■ ■ ■ ■ ■ ■ M ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ I Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Petek, 31.: Zaprto. Sobota, 1.: Ob 15. «Peterčkove poslednje sanje». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja. 2.: Ob 15. »Triglavska bajka*. — Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv. Ob 20.: «Stalni gost», «Boubourroche». — Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. P .;ek, 3: ^Zaprto. OPERA. Petek, 31.: Zaprto. Sobota, 1.: Ob 15. «Prodana nevesta». Ljud* ska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Grofica Maricam. Ljudska pred* stava pri znižanih cenah. Izv. ^ Nedelja, 2.: Ob 15. «Terezina». Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 3.: «Židinja». B. ~ novo leto 1927 iški pregled V Berlinu je moral neki igralec, ki je bivši nemški ritmojster, igrati vlogo straž-mojstra. ki ga v igri ritmojster nahruli z besedo »svinja«. Pri skušnjah je bivšemu častniku zavrela kri in izjavil je: »Gospod ravnatelj, tega ne bom prenesel. Jaz sem ritmojster, igralec pa, ki igra ritmojstra, niti vojak ni bil. Prosim vas, da me razrešite te vloge!« In tako se je tudi zgodilo. Dunajsko Josefstadtsko gledališče priredi »Silvestrov večer«, na katerem nastopi v različnih točkah ves ansambl. Schnitz-ler in Molnar sta dala za ta večer na razpolago vsak po eno delo, ki še ni bilo igrano in ne natisnjeno. Operni pevec Slezsak je opustil svoj proces proti gledališki upravi in se z njo pobotal. Do konflikta med njim in upravo je prišla zaradi tega, keT je zahteval isti honorar kot ga ima pevka Selma Kurz. V Nemčiji je nad 2000 brezposelnin igralcev, za katere se je osnovala v Berlinu akcija, ki jim omogoča nastopati na periferiji in po okolici v manjših ansamblih. »Dramatični, teater« v Moskvi je igral S ta s H 53 B 53 L3 m 0 H BBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBE! želi svojim cenjenim odjemalcem - vdani DRAGO SCHWAB Ljubljana 41.3 historično dramo »Aleksander L — Fedor Kuzmič«, ki jo je spisal Dimitrij Ciživskij. Drama opisuje, kako je car Aleksander zapustil dvor in se podal na kmete ter tam živel kot pobožni menih pod irnenom »Fedor Kuzmič«. Ker slika avtor carja tudi kot milosrčnega človeka, ga kritika prijemlja, a v splošnem je predstava imela le uspeh. V Zagrebu so imeli 23. decembra pre-mijero »Večnega mornarja«. Naslovno vlogo je pel Cvejič. Kritika posebno hvali Kri-žaja (Dalaud), Rijavca (Erik), Zikovo (Sen-ta) in Sfiiigojevo (Mary). — V »Plesu mask« bodo 2. januarja gostovale tri sestre Oblak in to Ljubica de Strozzi-Oblak, članica državne opere v Berlinu m njeni sestri Milka in Darinka, ki nastopata prvič na odru. Sicer pa je zagrebški repertoar: »Samson in Dalila«, »Graničari« z gostom Freudeoreichoai, »Licitarsko srce« Ln »Fi-»urine«, »Zlatarjevo zlato«, »Hasanagini-ca«, »Gr. Marica« in Novoselova »Svatba v Prigorju«. Na repertoarju beogradskega gledališča so: »Tosca« (Hana Valska kot gost), »Nežnost« (Bataalle), »Manon«, Adamov balet »Jouselle« in Borodinovi »Polovješki plesi«, »Ukročene goropadice« (Shakespeare), »Pri belem konjičku«, »Vaški capin«, »V zaledju«, »Zona Zamfirova« (Ba-nič). »Zulumčar« (Čorovič) in »Vzorni soprog« (Hopwood). Lidija VVisiakova in VI. Vlček sta imela v okviru pariškega Salons d* Autom-ne v Grand Palais v Parizu plesni večer z velikim uspehom. Na programu sta imela Musorgskega, Debussvja in češke avtorje. Božični promet Še lani je bilo drugače! Za božične praznike se je kar trlo na naših kolo* dvorih. Neštete množice vseh slojev so hitele na kolodvore, da ujamejo vlake pred prazniki in potujejo ven iz Ljubljane: na deželo, na Gorenjsko, ali celo v inozemstvo. Šolarčki so se mešali med zimske športnike, vojaštvo je šk) s civilnim prebivalstvom, ženice s kopo otrok so hitele na deželo k svojcem, da prebijejo božične praznike pri njih. Da, lani smo govorili o novi modi, ki se je polotila ljubljanskega prebival* stva, o modi potovanja za božične praznike. Kako nabiti so bili inozem* ski brzovlaki, proti Reki, Opatiji, Tr* stu, Benetkam in Milanu! V vseh ku* pejih so se smejali veseli obrazi ljub« ljanskih gospodičen, ki so komaj uča* kale v pisarnicah dan, ko so Ishko po* letele proti jugu na italijansko obal. Kako žametno jim bo pri srcu pred iz* ložbami italijanske Žide, italijanskega blaga, toalet, čeveljčkov, klobučkov, parfumerije in drugih lepih predmetov! Od tedaj se je marsikaj temeljito izpremenilo. Italijanska lira se je po* pravila, dinar je ostal na svoji stari fiksni točki in povzročil padec cen. Kar se je lani imenitno izplačalo, se danes ne rentira več. Letos je popol* noma izostal val potnikov proti Italiji. Brzovlaki, ki so pred božičnimi praz* niki drveli proti Italiji, so bili skoroda prazni. Prazni v drugih in prazni v tret* jih razredih. Potniki so stali doma. Po* tovanje v Italijo je postalo luksus, združen še s sitnimi šikanami. Ljudje postajajo pač v svojih željah skrom? nejši. Ni več onega veselja in strasti do nakupa novih stvari in toaletnih predmetov, ki je bilo lani splošno. De* nar je dražji in sploh ni več neskalje* nega veselja nad srčkano toaleto. Bor* ba za vsakdanji kruh je v ospredju. Kar velja za vlake za inozemstvo, velja tudi za potnike v bližnje okoliše. N aši kolodvori za božične praznike le* tos niso bili več tako natrpani doma* cih, lokalnih potnikov. Lani smo šli v inozemstvo ali v domača lovišča, pred* vsem na Gorenjsko. Letos je odpadlo tudi to skromno veselje. — Večina je ostala v domačem zavičaju in se grela za pečjo. Zunaj je pritiskala huda zi* majn človeku je bilo v tem, tako ne* všečnem in težkem času, skoro najbo* lje, da je preživel božične praznike do* ma, skromno, meščansko. Večino božičnih potnikov so letos tvorili dijaki, ki so se vračali iz Ljub* ljane k svojcem. Proti Vrhniki, Logat* cu, Kranju, Novemu mestu in Zida* nemu mostu so tvorili dijaki glavni kontingent potnikov. Na ljubljanskih kolodvorih ni bilo skoro nikake gneče. Novih vozov niso priklopljali, kakor prejšnja leta. Promet povsod povpre* čen, skoro slab. Poleg dijakov, ki se jim je žurilo k svojcem, je bilo precej vojaštva. Tudi vojake je gnal božični čas k rodbini, k staršem in bratom. Na obrazih se jim je bralo veselje: vojaški kruh je črn, doma je najlepše in najtopleje. Božični prazniki, ki so bili še lani izredno živahni, topli, poetični, so letos pod vtisom splošne krize izgubili skoro vsako poezijo. Nad svetom vise skrbi, manjka radosti in otroške vihravosti in pozabljenja gorja in gospodarskih brig. Potniški promet za letošnje prazni* ke je bil torej minimalen. Komaj da so potovali dijaki in vojaki k svojcem in se je odpeljala ta in ona družina na dom očetov. To je bilo vse. V planinah pa.še ni vzcvetelo pravo zimskosportno vrvenje. V praznikih samih so vozili vlaki skoraj prazni. Oživeli so šele v nedeljo zvečer in ponedeljek zjutraj, še bolj seveda bodo prve dni po No* vem letu, ko se bo armada študentov in študent zopet vračala v mesto. UNION ČOKOLADA KAKAO S BONBONI ■■■■■■■■■■■■■■■n Naj bodo moji cenj. odjemalci in prijatelji v novem letu kar najbolj srečni in naj mi ohranijo svoje zaupanje 4112 Ciril Brafer špecerijska trgovina vogal Resi j e ve in Sv. Petra ceste □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cj H. J. Magog: n Roman. I. POGLAVJE. Ljubezen in komedija. Pol enajstih je bila ura tisto jutro, ko je James Oldsilver — lepi James, kakor so ga klicali filmski navdušenci — dokaj nerodno in robato vdrl v budoar mis Perle Rose. Pa mu ni bilo treba biti neroden. Zakaj če kdo, je bil on tisti, ki se je moral kretati v družbi, on. najmlajši čikaški milijarder, ki ga je po nepojmljivih potih privedla naklonjena Usoda v kraljestvo filma, kjer je na visokem prestolu kraljevala mis Perle. Proti vsemu pričakovanju se je igralka že nahajala v budoarju — filmski poklic jo je bil naučil ranega vstajanja. James Oldsilver je vstopil, se spotaknil, zakrilil z rokami ter obstal sredi sobe, iz njegovih oči pa so švigali bliski besa na majhen nedolžen naslanjač, v katerem je zdelo srčkano in drobčkano plavolaso bitje. Docela nepotrebno ie podajati sliko mis Perle. Ves svet ve, da ima dvaindvajset let in lepe sinje oči ter da zna uprav božansko-ljubko stresati svoje naravne plave kodrčke. I v Novem Yorku i v Parizu so jo že imeli priliko občudovati pri plavanju, jajianju, skakanju, sabljanju in streljanju. Toda v svoji sobici si je znalo to nervozno vražje telesce ohraniti ves svoj ženski čar in vso zapeljivo nemoč. In ko se je nasmehnila ter odprla črešnjeve ustne, motreč posetnika s svojimi velikimi muzajočimi se ažurnimi očmi, tedaj šele je bila ženska, zagonetna ženska, ki pred njo svet malikovalno poklekuje. Kako nežna, kako drobcena je bila v svojem čipkastem kimonu! Saj ji bo James s svojo šako še zdrobil zapestje! Skoraj se ga je bala; njen stalni partner je danes zrl tako vznemirljivo! Niti dobrega jutra u ni voščil, kamo-li da bi opravičil svoj jutranji poset. Tudi ji ni poljubil ročice, ki mu jo je diva prožila toli ljubeznivo, nego je brez besed stopil pred njo in dejal: — Mis Perle, tako ne pojde več dalje... Ljubim vas! Krohot mu je bil odgovor, dvojen krohot. Presenečen se je ozr1 in divje namršil obrvi. V drugem naslanjaču, nasproti igralki, je sedelo kaj nenavadno bitje, pravcat škrat žarečih oči, ki so se rrfu razpleteni, po plečih vihrajoči črni lasje čudno skladali z moškim kostumom. KoUko let je bilo temu bitju? Dvanajst? Petnajst? Fant alf dekle? Težko bi bilo odgovoriti: sama lastnica teh črnih griv se je izdajala za fanta ali pa za devojko. kakor je pač zahteval filmski manuskript. Bila je mis Calinette, takisto filmska zvezda, sloveča po svojih vlogah nebrzdanih dečakov. Bogme, kđor glumi dan za dnem razposajene fantaline. mu ostane nekoliko tega še v vsakdanjem življenju! Zasmejala se je na ves glas: — Dobro jutro, James!... Nikarite no! Saj ni ne operaterja, ne režiserja! Vidno poparjen je mladi mož zaječi j al: — Prosim vas, Calinette, prizanesite mi z duhovitostmi! Govorim popolnoma resno. Skokoma se je vzpela na podstavek, zavzela pozo klečečega Bude, strmo vzravnala glavo in raztegnila obraz v spaček: — Hop! Jaz sem pripravljena! Ena... dve... tri! Začnite! James Oldsilver je posinel od togo-te. Z nervoznimi koraki je jel meriti sobo, slednjič pa ie postal pred pla-volasko. — Mis Perie Rose! Smem-li vas prositi za zaupen pogovor? — Med štirimi očmi? se je zahehe-tala Calinette. Perle, če pristaneš, te razdedinim in te dam zatvoriti do moje polnoletnosti! James je namenoma preslišal te besede. Mis Perle se je vidno zabavala. — Govoriti moram z vami o resnih stvareh, je nadaljeval James^ — Ah, to bo dolgočasno. Odkloni, sicer te bo še uspaval. — Rotim Yas: pozovite Calinetto, naj naju ostavi na samem. Mis Perle se nasmehne. — Dragi James, odvrne nato, govorite svobodno, kakor da ni Chalinet-te. Pred njo nimam nikakih skrivnosti. — Torej nočete? zaškntne Oldsilver. Naj bo! Pograbil je najbližji stol in ga potegnil h kimonu. Ta kretnja ga je toli pre* vzela, da je zopet našel svoj mir. — Mis Perle, je začel nato z cd-važnim glasom, ali veste, zakaj sem šel h kinematografu? Igralka se lokavo nasmehne, a ne odgovori ničesar. Toda nepoboljšljiva Calinette si ne more kaj, da ne bi bruhnila: — Ker ste bimbo! — Res je! odvrne pokojno James Oldsilver. To, kar ste me izvolili imenovati, sem že eno leto. Zakaj danes, gospodična, je točno eno leto, kar... — Da, povzame Calinette, neke* ga lepega večera ste planili k Looster-ju, ravnatelju »Polvgrapha« in ste mu dejali: »Hočem priti k filmu!« — Res je! — Rekel vam je, da ponovite svoje besede. Naivnež je menil, da mu prinašate manuskript. Ah, kaj še! Hoteli ste postati igralec! Želeli ste se videti na platnu... Na, Looster je gledal! Saj ni, da bi hotela govoriti zlo o amaterjih, ali vseeno... — Čutil sem poklic, Calinette. — To ste tudi dokazali, in da niste baš nezmožni, tudi. Ali izkazalo se je šele pozneje. Dokler se ni o tem uveril, je bil Looster lahko nezaupljiv. — Saj je tudi bil. — Ha, ha, in vi ste ponudili denarja... To se ne dogaja vsak dan ... Bogme, bilo bi opasno, za nas druge. Namestu, da bi prejemali honorarje, ste jih dajali, in še kake! Na, Perlin impresario si je lahko mel roke! In to traja, kakor pravite, že celo leto, in celo leto nastopate s Perlo v vseh prizorih, ki jih vrti. Ah, blagor vam na toliki trdoživosti! — Da, moja trdoživost je res velika, lepa Calinette! Najmanj dvajsetkrat sem bil na tem, da si zlomim tilnik; dan za dnem izvajam akrobatije, in dan za dnem stavljam na kocko življenje, da rešujem mis Perlo. Kadar se boste naveličali, James, se nasmehne Perle, vam bo lahko ostaviti svoj poklic. — Lahko! Lahko! odvrne srdito igralec - ljubimec in oči mu divje izstopijo iz jamic. — Nu, seveda. Kakor je že Calinette pripomnila, vam ni do plače, ker živite lahko brez nje; saj si s filmom ne služite vsakdanjega kruha. — Ne, toda prislužil bi si rad. .. srce! zavzdihne lepi James. To rekši skloni glavo, da bi ne videl posmehljivih dekličinih oči, in nadaljuje polglasno: — Obudiva spomine, mis Perle! Napraviva račun o tem glupem in slasti polnem, krutem in hkratu radostnem življenju, kakršno je moje žitje, odkar me je doletela čast, da sem se seznanil z vami. Nemara da ste že vse to pozabili, če se vam je vobče zdelo vredno, da ste me vzeli na znanje. Kaj sem bil poprej? Ko sem vas spoznal, sem bil vsakdanji oboževalec brez imena, neznanec v nepregledni množici. A kako naj bi se zadovoljil s D.8/$:^^^-8^36B Danes in jutri na Novo leto nudi kino ideal zelo izbian spored poln smeha in zabave Zigotto Vesela pustolovščina in doživljaji 16ih strašnih ur. Predstave ob delavnikih 4. pol 6. pol 8. in 9 ur?, ob praznikih d p. pol 11 pop. 3. pol 5. b, pol 8. tn 9. uri Od nedelje dalje Halo! Kalo! Halo! Ne iavi se! Tragedija nezakonske matere KINO IDEAL. iinevne vesti. S/ Liabt/ani znt 31. decembra /9%č Srečno novo leto j "Uredništvo in upravništvo »Slovenskega zaroda — Revizija uradniškega zakona. Komisija za revizijo uradniškega zakona, v kateri je med drugim tudi Slovenec, državni svetnik Stefdn Sagadin, bo tekom meseca januarja zaključila svoj posel. Ves doslej predloženi marerijal je že pregledan ter preštudiran. Tekom januarja bo komisija izdelala definitivne predloge glede sprememb m dopolni' uradniškega zakona. Pričakovati je. da bo revizija odpravila Številne krivice, ki so se godile doslej nekaterim zaslužnim uradnikom. — Zakon o občinah in mestih dogotovljen Kakor poročajo beogradski listi, je posebna komisija v ministrstvu notranjih zadev te dni definitivno izdelala osnutek novega zakona o občinah ter zakona o mestnih občinah- Oba zakonska osnutka bosta v najkrajšem času predložena Narodni skupščini v pretres, nakar bodo po vsej državi razpisane nove občinske volitve. V političnih krogih se naglasa da radikali delajo na to, da bi bil novi zakon čimprej sprejet tei razpisane nove volitve, da bi tako popravili pogreške, ki so jim Dri zadnjih volitvah v Srbiji prinesle velike izgube, zlasti pa v Beogradu, kjer so izgubili mestno občino. — Popravilo železniške proge Zidani mest - Zagreb. Ker je železniška proga Zidani most - Zagreb v zelo slabe.n staniu, je generalna direkcba državnih železnic odredrla, da se čim Drej izvedejo vsa potrebna popravila. V to svrho so dovoljeni večji krediti. Najbolj slaba le proga med Brežicami in Dobovo. — Akcija Saveza državnih uradnikov. Predsedstvo Saveza državnih uradnikov i© na svoji zadnji seji sklenilo, da tekom prihodnjega tedna poseti ministrskega predsednika Nikolo Uzunoviča ter finančnega ministra dr- Markoviča ter jima ponovno obrazloži svoie zahteve in težnje. Savez bo zlasri zahteval, da se takoj razveliavi svoiečasna odredba ministrskega sveta glede znižania dragfnjskih doklad ter da se čimprej izplačaio uradnike razlike. Po'eg tega bo Savez opozoril vlado na nevarnost, ki preti uradništvu po odpravi stanovanjske zaščite, ako drŽava sama pravočasno ne bo skrbe'n za primerna stanovanja. — Nov list »Oriuna* v Beogradu. V Beogradu prične z novini letom izdajati ta-mcšnia organizacija Oriune nov list pod imenom *Orjuna*. List bo zaenkrat izhajal Mdnevno — Zveza jugoslovenskih mest. Akcfja za ustanovitev zveze Jugoslovanskih mest »anrtj»rta to neznatno vlogo? Jaz. ki sem vas gledal iz oči v oči. ko ste .snimali prizore, ki so raznesli vaše ime širom sveta: jaz, ki sem drgetal ob pogledu na vaše vratolomnosti, jaz. ki sem čutil, kako me je vaša Doiava naslaiala. opaiala in za vedno oklenila v vašo bližino! Ste * K kdni prisluhnili vro* čični iziav1 tega neznanca, ki sem bil v vaših očeh? Uverjen sem da ne. A venear: vtis. ki ste ga ostavili name, je bil tako silen, da mi ie beseda priznanja palila ustne Biti sem moral neprespano v vaši bližini, zakai ni mi bilo prestajati brez vašega <=ladkev/a c:la-su, brez čara vašega smeha. Da. bi! sem začaran. Kai bi storili vi. da ste na mojem mestu? — Samomor! odgovori prostodušno Calinette. — Poskušal sem... ko sem tekmoval z mis Perlo v njenih vratolo-mijah. — ostali ste pri življenju, meni mis Perle Ni lahko ubežati usodi Zdaj torej nnz«ate moio skrivnost Tn ne boste rekli k:ikor moji priiatelii iz Chi* cajja: farne* Oldsilvcr ie zblaznel. Rekli bosre. Zabubil se ie. zafiubil... v vas, gospodična Perle Rose! Ah to vam ie lena zzo^ba o nedostopni lepotici, ki si domišlja, da je ljubezen ne more eraniti. in meni, da si sme zatisniti ušesa ored naislaiSo besedo1 Ha. ha. draea moiaf Ponudili mu boste roko, kakopak! Ponižno vam jo bo poljubil in v! se boste koprneče nasmehnili. Snreimete stavo, da mu boste nekega večera padli okrosr vrata in skrili uporno čelo na niegova prsa? Ah. v tei vlogi, mis Perle, bi bili božanstveni. In če pomislim, da s*va ta nri-7jOt igrala že naimanf desetkrat! Prisilil sem vas, da ste me poslušali. Se več... da ste glumili ljubezen do mene! leta 1927. v Zagrebu predkonferenca za* stopnikov vseh velikih mest, na kateri se bodo pregledala pravila zveze. Določil se bo obenem dan za glavno skupščino jugo-slcvensklh mest. — Državni dentfstičnl izpit so poloŽHi v Beogradu koncesijom'rama zobotehniki gg. Ferdinand Palovec, Pavel Vrankar fn Er-nest Koder iz Ljubljane. Franc Holzhacker iz Kranja, Filip Ogrič iz Novega mesta in Cmanuel Hoppe iz Celja. — Advokat dr. Avguštin Retsman v Mariboru se 'e preselil s svoj odvetniško pisarno iz Gregorčičeve ulice v Slovensko ulico II I. nadstropje, telefon 99. — Kongres Treznostne zveze v LJubljani. Glavni odbor fueoslovenske treznostne zveze je odredil, da se vrsi v dneh od 2 do 5. julija leta 1927 kongres Zveze v Ljubljani. Obenem bo tudi kongres treznostne mladine — Podaljšanje veljavnosti brezplačnih železniških kart. Železniška uprava e ob vestila vse podrejene urade, da ostanete vse stalnp (letošnje) brezplačne železniške karte, ki vh je izdalo prometno ministrstvo v letu 1926.. v veljavi tudi za januar 1927 To velja udi za novinarske karte. — Ukinitev direktnih voz Ljubliana-Spllr in Ljubljana - Sušak. Od 1 januarja 1927 dalie se radi slabe frekvence ustavijo direktni vagoni LJubljana - Split in obratno ter Liuhliana - Sušak in obratno. — Radi neozdravljive bolezni v smrt. V Osijeku si je pognal kroglo v glavo 25-letni Josip Fuchs Mladen;č ie bil že dalje časa bolthen. bolezen pa mu ie *la tako na živce, da ie vic*el v smrti edini spas. — Beda v Hercegovini. Sara'evski list! poročajo o ve'iki bedi. ki vlada v Hercegovini med seljaki V selu Lubuško in v nekaterih drugih krajih Hercegovine seljaki dobesedno stradajo Lačni, premraženi in zadolžen< obupujejo okoli svojih ognjišč Listi apel: i a jo na vlado, da priskoči bednim seliakom na pomoč. — Silvestrovanje na Pohorju zavzema vsako leto večji obseg. Tako pri Rušk1" keči kakor pri Mariborski se zbere vsako leto več planincev in liubiteliev narave Tudi za letošnji Silvestrov večeT je prijavljenih v obeh kočah izredno veliko gostov, zlasti pri Ruški koči. ki slavi letos 15 letnico silvestrovanja Tudi športniki pohite v velikem številu na Pohorie. kier se jim nudi izboren saninec in smuka. San-kal'ščc od Ruške koče do Repoluska prekaša vsa doslej znana naravna sankališča pri nas. — Poplave v Hercegovlnt Radi zadnjih velikih nalivov v Hercegovini so zopet poplavljena Orinovačko polje Mostarsko blato in Popovo polje Nekatere hiše stoje v vodi. Seljaki vzdržujejo promet s Čolni. Tudi Neretva naglo narašča — Otrok padel v vodnjak. V Zejemlju se je igra' 9!etni deček Novica Ostoia v bližin' vodmaka. izgubil ie ravnotežje ter treščil v globino Ova dni kasneje so ga potegnili mrtvega iz vode. — Strašna božična tragedija. V selu Trnjavi v Slavoniji se ie na sveti dan odigrala pretresljiva tragedija v hiši seljaka Stepana Lukačeviča- Okoli 16 ie odšla žena seliaka v h'ev. da napoji konje, v sobi pa ie ostalo troje otrok, od katerih je bilo nai«tareiše dete staro 4 leta. Medtem, ko je bila m«ti v hlevu, se ie v sobi. kjer se je igrala deca, vnelo božično drevo in izbruhni' :e požar. Ko se je mati vrnila, je bila vsa niša zadimljena, njeni trije otroci pa so ležali mrtvi v sobi. Z nesrečno rodbino sočustvuie vse selo. — Zagonetno truplo pri Koprivnici. V Koprivnic, na Hrvatskem so nedavno našli na polni zakopano truplo neznane ženske. Sprva se identiteta neznanke, ki je bila umorjena, ni dala ugotoviti, na temelju polic« jske fotografije pa so ugotovili, da je umoriena identična z 21 letno Terezijo Horvat iz Strahomincev pri Čakovcu Obdukcija trupla je pokazala, da ie bila nesreč-nica zlorabljena ifl ker se ie očividno obupno branila ubita Napadalec io ie večkrat udaril z nekiKontrolor spalnih voz<. Igra je polna situarijfke komike ter nudi obilo smeha in zabave Zadetek obeh ob 8. uri zvečer Predprodflja vstopnic v kavarni Zalaznik na starem trgru. —Ij Zaharni »e*er s plesom in Šaljivo poŠto priredi podoHctr«»ko poiporno društvo tukajšnje ga mizi je v soboto t. januarja v restavraciji »Glavni kolodvore Svira »Jaz-band« druSfva *Mprkur< Vsfor* brez poseb nega vabila Zare.tek točno ob 20. uri Za »bilni obisk se priporoča Odbor! 1058-n —Ij Fstanovni oh?ni ubor dramati^neea HmštTn * Volja* se vrsi dne 2. januarja ob 15 v gostilni »Novi Svete Vabljeni vsi. ki imajo veselje da dramskega udeMvovanja —Ij Brvi premišljevanja in obotavljanja! Danes zvecor pojdemo vsi na *?Hvestrovo noS pevskega druSfva »Ljubljanski Zvon« v zgornje prostore Narodnega doma. Tam bo za mal denar prijetno in zabavno! Začetek /.abave ob osmih zvečer, konec? Povpmo tutri! 1165-n —-Ij Sankali&e na Strelišču pod Rožnikom odprto. —Ij Društvo »Soča* v Ljubljani priredi danes 31 tm. ob 20. uri svoj »Silvestrov ve-*er« v restavraciji ''Ljubljanski dvor« e prav zanimivim fn raznovrstnim sporedom. Prehod iz starega v novo leto bo spremljal Času primeren nagovor. Prireditev je brez vstopnine Na ta domaČi presrčni družabni večer vabimo člane in prijatelje društva. —Ij Slavecv Silvestrov vprer bo danes pri Llovdu Vstopnina je le 5 Din. za zabavo in razvedrilo na bo poskrbljeno odlično. —Ij Veliki lovski ples. SLD priredi 1-If. 1927 v prostorih Tabora svoj ples, ki bo po originalnosti in zabavnosti gotovo nadkri-Ijeval vse ostale prireditve Kakor pri vseh c!ose*1aniih lovskih prireditvah, bodo tudi letos lovci poskrbeli, da se bo we izborno 7-abavalo. meščani kakor tudi podeželani. ki "»betajo našo prireditev posetitl v ogromni množini. Ta večer je gotovo najbolj primeren za prijateljske sestanke lovcev iz mesta fn dežele, pa tudi zostale. ki se hočejo oo domače zabavati. - 4127 —Ij Organizacija absolventov strojne de-iovodake iole ima svoj II. red. obč. zbor, kakor je bilo ie javljeno dne 6. januarja 1927 ob 9. uri dopoldne v sobi št. 5, pritličje desno Tehnične srednje šole. Vabijo se s tem k udeležbi vsi absolventi strojne pa tudi elektrotehnične delovodske Sole. — Odbor. —Ij Ogromen sestanek športnikov obeta biti 8 januarja 1927 na >Reduti v cvetju« v Unionu. — Ne samo ilirijanski nogometaš, lahkoatlet, zimski športnik ter hazenašice. dletinje in tenis igralci, temveč tudi nov» ustanovljena >Ping-Pongj družina se udeleži korporativno »Redute v cvetju-c. — Da bosta ludi Alena in Lj. Sp. klub z vsemi svoiimi -»pkcijami navzoča, je samo po sebi razumljivo —I j Drobna policiiska kronika. Policija ie aretirala več beračev, ki so hodili okrog in voščili trgovcem *Srečno novo leto*. Mepr4)oljš!jiv postopač je delamržnež Jože, ki je bil Že 15 krat radi vlačuganja zaprt a je star komaj 19 let Policija je priprla tudi dve mladi deklini radi vlačuganja. Prijavljeni sta dve-Tnaujši tatvini, ena večja, dalje slučai goljufije za 50 Din Lepa Kati je prišla na protokol, ker je po noči v veseli družbi kalila nočni mir Štirje ljubitelji psov so prijavljeni radi pasjega kontu-maca in 8 oseb radi cestnopoHcijskega reda. —Ij Nabiralci novoletnih daril. Postopači in drugi neprtd-pravi izrabijo vsako priliko, da si skušajo nabrati novce. Tako sta France L. in Henrik L. hodila okrog in nabirala na polo novoletna darila za neko humanitarno organ zacijo. Nabrala sta že precej, a končno ju je dosegla roka pravice. —Ij Tatvina v gorenjskem brzovlaku. Posestnica Ivana Budlnek se je z jutranjim gorenjskim brzoviakom pripeljala iz Kranjske gore v Ljubljano Še le tu je zapazila, da ji ie Iz ročne torbice izginila zlata ženska ura. vredna 3000 Din. 1? Cslja —c Narodna Cltanlca v Celju u k me z novim letom časopisje In obdrži samo Še knjižnico v Narodnem domu- V drugi polovici januarja se bo vrštl občni zbor Čitalnice, k* bo odločal o nadaljnji usodi knjižnice. Najbrže se bo ista združila z novoustanovljeno mestno knjižnico. —c Nočno lekarniško službo opravlja prihodnji teden lekarna -Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. —c Celjsko pevt>ku društ\ii ima v ponedeljek 10. januarja ob 8. uri zvečer v mali dvoran Narodnega doma svoj občni zbor. —c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo v Celju v torek dne -i januarja od S. do 12. ure v poslopju Javnega skladišča —c Prosta stanovanja objavlja stanovanjsko sodišče Refleittaotj ve .norajo \ pisarni sodišča oglasiti do 5« iannarfc c 12 ure opoldne Iz Maribora —m Tiskovna atera. Kakoi ^ auru- čaii, je za božične pra&nike ke banke jc bil te dni ustanovljen tudi v Mariboru pod predsedstvom g J Močnika. Odbor namerava v prihodnjih dneh sklicati v*e upnike iz Maribora in Mariborske okolice da ugotovi tertatve napram banki Advokat dr. Avg. Re sman v Mariboru ie oreselil svojo pisarno v Slovensko nI. Št U. I. nadstr Telei. 99 —m .Na cesti umrl. V četrtek, dne 3'j t m. je peljal v Mariboru znam Izvošče^ 721etni Ivan Ditinger s svojim vozom čez državni most. Nenadoma mu je postalo slabo. Padel je s sedeča pod voz ter obležal na mestu mrtev. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo še nastop smrti Ditin-ger je nad 40 let opravljal v Marboru službo izvoščka ter je poznal v mestu in okolici sleherni koriček. —m Iz Izložbe ukradena suknja. Nekateri mariborski trgovci imajo navad", da svoje blago razobešajo med vrati in pred svojo trgovino To priliko je izrabi; stari znanec mariborskega sodišča, nek) Milan Šerc ter si brez plačila ckupil» na Glavnem trgu zimsko suknjo Najprej ju je skušal prodati pri starinarjih, končno pa jo je prepustil nekemu špehariu za 300 Din. Policila je tatu kmalu izsledila ter izročila sodišču, šerc je bil radi tatvine že 18krat predkaznovan ter je Še le pred par dnevi odsedel enol&tno iečo radi raznil tatvin. Ljubljanski trg v letu 1926 Stabilizacija in nazadovanje cen v splošnem, podražitev zelenjave in poljskih pridelkov radi poplav. Kratek pregled gibanja cen v letu 192o na ljubljanskem trgu kaže, da so se splošne prilike obrnile nekoliko na boljše. Skozi vse leto je vladala stabilnost cen Nakup in prodaja blaga sta bila letos umerjenu Pri regulaciji cen ni bilo nobenega pritiska, pač pa se je na trgu opažala zdrava konkurenca, ki je sama regulirala cene. Vremen* ske katastrofe pa so znatno vplivale ti<. cene nekaterim nujno potrebnim življenjskim potrebščinam. Z ozirom na splošr. gospodarsko krizo je bil letos promet blaga skoraj za polovico manjši, kakor lansko leto. Tudi zaloge blaga so manjše. Le mesa je bila letos na trgu večja množina, ker u živina v ceni nazadovala Kvalitativno ji bilo meso leto?> boljše Tudi mleka je bilu na trgu v izobilju; nikdar, tudi v hudih mesecih, ni bilo občutiti pomanjkanja mleka- kar se je L 1925 večkrat zgodilo Prece-pocenila se je letos zelenjava Podražila se je moka in vsled tega tudi kruh Vpliv po^ vodnji! Podražil se je tudi kompir, ki so ga prodajzali kmetje celo po 2 Din kg — Zelje se je podražilo kar za 50 par Sadje je bilo letos dražje in slabše Cene jajcam so bile stalne in nižje, kakor lansko leto. tudi v času pomanjkanja. Povprečne cene so bile sledeče: 1. Meso in mesn \zdetki: goveje meso v mesnicah 18, na trgu I 18, II 15. teletina I. 20. II. 17; svinjina 1 22 50. II. 19—20: koštrunovo 13—14; jagnietina 20; koniako I. 8, II. 6; polprekajene kranjske klobase 32—35. suhe kranjske klobase 50 Din kg. 2. Perutnina in divjačina. Kokoš 25—30. petelin 25—35, raca 30, nepitana gos 100. domači zajci 10—20 divji zajci 30—o5, srna kg 20—30. 3. Ribe. Karpi 25—30: Kuka 3?: po stvi 55—60; klini 15—20; mrene 25; počen* ke 10. 4. Mleko in mlečni izdelki. Mleko 2.50 do 3; surovo maslo 45: čajno maslo 60. maslo 45; jajca L50^—1.75. 5. Sadje. Jabolka po kakovosti 3— orehi 12. iusčeni 20; suhi- SeSplje 16—13: suhe hruške 7—8. 6. Mlevski izdelki. Moka st. 0 550—5.75. št. 2 5, št. 3 4.z*>- koruzna moka 3 50—4; koruzni /drob 4: pšenični zdrob 7. aido':i moka I. 9, II. 7: ržena moka 4.50 7. Kurjava Premog q 42: drva trda mJ 150. mehka 75 Din m : 8. Zelenjava. Fi divija 12—15; motovi; lec 20—25: radič 16—18; kislo zelie 3.50: krompir 1.50—1.75: kisla repa 3. zelenjava za juho 5. 1000 Din nagrade onemu, ki mi preskrbi ■itanovanie, obstoječe i' ••obe, kuhinje, kabineta s pritiklinami — Ponud> be pod Sranovanie/4030 na upravo cSlov. Nar.» !! Veselo novo leto V Stanko Kezeie stavbeno In galanterijsko kleparstvo Ljubljana, Bohoričeva ulica 3 Kaj želite od prihodnjega leta? Izjave predstavnikov našega javnega življenja. Uredništvo se je obrnilo na razne predstavnike našega javnega življenja 9 prošnjo, da mu sporoče, kaj žele in pričakujejo, da jim prinese leto 1927. Odgovorili so nam deloma ustmeno, deloma pismeno: Dr. Gregor Žerjav minister n. r. in narodni poslanec Da bi oster, zdrav veter razgnal strupene megle, ki ttšče Jugoslavijo. Kdor ji hoče dobre, pa ji ne sme želeti ne diktature, ne navideznega parlamenta, pač pa krepko vlado, ki ve, kaj hoče. in zdravo parlamentarno kontrolo. Radikalna stranka naj bi priznala, da je njena doba završena in da ne more ostati vodeča večina. Plemenske in verske stranke treba nedvomno izločiti kot nesposobne za vodstvo države ter }Im kot državni ideji šlcodliivim napovedati boj do aričenja. Iz vrst najjačjih mož vseh onMi strank In izven niih stoječiti novih elementov pa, ki so plemenstvu dali slovo in vidijo v stanovskih strankah korak nazaj v srednji vek. naj se stvori volilna vlada, ki se zaveže kroni, narodu in med seboj na jasen program sanacije države na glavnih poliih. Program naj ne bo predolgovezen, kompliciran, vendar odločen in dosleden. V njihovi izvedbi se bo kristalizirala nova politična formacija, ki prinese državi tali zaželeno stabilnost. Emil Adamič popularni slovenski skladatelj >Daj nam, Bože, dobro leto!« Prinese naj nam: »Nove Akorde*, kakor ffh je za božič obljubil dr. Gojmir Krek, podržavljenje celega našega konzervatorija, muzikološko stolico na naši univerzi, izdatnih državnih subvencij za vsa naša glasbena prizadevanja, vrnitev vseh po svetu razkropljenih slovenskih umetnikov v domačo hišo, uresničenje vseh želja in načrtov naših glasbenikov, ki smo jih čitali v »Jutrovi« božični številki, naši mladini široke in temeljite glasbene vzgoje, vestnih učiteljev, zanimivih glasbenih predavanj, učiteiiem zadovoljivo regulacijo plač in »Glasbeni dom«, kadar ostare in obnemo-rejo, pevce/n odkritosrčno srce, vol-jo do dela ter smisel za napredek in resni-čno umetnost, prerojenemu pevskemu zboru Glasbene Matice novo, uspešno delo, ustanovitev komornega pevskega zbora, ustanovitev domačega godalnega kvarteta. Orkestralnemu društvu Glasbene Matice harfo in celesto, novih navdušenih članov, radosti do dela, prijateljsko in plodonosno sodelovanje vseh naših orkestralnih činite-Ijev, ustanovitev Zveze naših orkestrov, orogočen razmah naše glasbe in pot v široki glasbeni svet, odvrne naj preteče redukcije v naši operi, ji da najboljših pevcev fn lep repertoar, publiki več ljubezni do glasbe in dovolj sredstev za poset koncertov, ustvarjajoči™ velikih in globokih glasbenih misli in njih uresničenje, naj jim odvzame skrb za vsakdanji kruh, jim da zdravja, pred vsem Pa vsem nam in našim podjetjem nebeškega blagos7ova. odvzame naj zavist, uniči intrigantstvo in zaseie v naša srca medsebojno speštovanie, edinost in iitrbezen! »Daj nam. Bože, dobro leto!« Engelbert Francbetti predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani S svoiim vprašanjem ste me spravili, gospod urednik, v zadrego. Obrtništvo ima toliko žerj in zahtev, da mi je nemogoče-vse našteti. Naj navedem le najvažnejše: Davki so previsoki, davčne rubežni prepogoste, zato primemo znižanje davkov in njih izenačenje. Prispevki socijalnega zavarovanja so daleko previsoki, poenostavitev aparata bi jih morda znižala in spravila v sklad z dajatvami. Mali obrtnik občutno pogreša zaščite obrtnih lokalov, zlasti z ozirom na »ajem- nlno. Do skrajne meje naj bi se omejil uvoz ir.pzemskdi obrtniških izdelkov. Na račun reparacij naj se uvažajo stroji, nikakor pa ne izdelki, ki jih izdelujemo doma v državi preko lastne potrebe. Uvede naj se zaščitna carina. Carina za uvoz obrtniških potrebščin pa zniža. Plin in električni tok, rabljena v obrtne svrhe, naj se pocenita! Državna uprava naj podpre obrtništvo s tem, da opusti državne delavnice in njih delokrog omeji na najpotrebnejše, pobija naj šušmsrsvo in končno vodi smotreno obrtno politika Pržavua obrtna banka naj napolni svoje blagajne, naj ustanovi v Ljubljani svojo pedružnico in pripomore slovenskemu obrtniku do cenenega kredita. Zadnja, največja želja pa je, da bi se v obrtništvu vzbudila samozavest in stanovski ponos, ki bi ojačila obrtniške organizacije, da krepko in složno delujejo na uresničenju zgorajšnjih želja in zahtev. Ivan Frelih predsednik Zveze hišnih posestnikov Deset let smo posestniki želeli odpravo škodljive in neutemeljene stanovanjske zaščite. Želimo, da se sedanji stanovanjski zakon, ki predvideva njeno odpravo, tudi res izvede. S tem bodo orišli brezstanovanj-ci do stanovanj, dosedanji najemniki stanovanj pa tudi ne bodo brez njih- Po prestanku nepotrebnega stanovanjskega zakona se ne bo utrdil samo političen sporazum v državi, temveč bo zavladal tudi dosedaj pogrešani m tako potrebni sporazum med hišnimi gospodarji in njihovimi najemniki. Stanovanja naj se v prihodnjem letu plačujejo kakor v predvojni dobi. Višji in nižji vrtilci davčnega vijaka naj istega vrtijo v Sloveniji tako previdno in obzirno kakor to delajo niih tovariši v ostali državi. Pri premočnem navijaniu bi utegnil vijak odnehati in počiti. S tem bi lahko bili Slovenci tako udar;eni. da bi sf čez leto dni ne mogli več voščiti novega leta. Vsem Slovencem, zlasti pa gospodarskim krogom želimo mnogo manj brezplodne politike, da bo ostalo vsaj nekaj časa za prepotrebno gospodarsko delo. Alojz?} Gregočič direktor pošte in telegrafa Odgovori! naj bi vam, kaj si želim v novem letu? Pa bom- Kot privatna oseba bf si želel marsikaj, kar pa nai ostane zakopano pred svetem. A v lastnosti direktorja ljubljanske poštne direVctie so moje želje tako samoumevne in navadne, da boli že biti ne morejo. Želel bi, da bi mi bila sredstva na razpolago, da bi mogel utešiti vse upravičene želie uslužbencev našega direkcii-skega območja in želje najširšega občinstva ker pač tudi uradnemu človeku najbolje de. ako je vse krog niega zadovoljno In dejstvo je, da pride 'udi država na svoj račun ako je vse zadovoljno Rihard Jakopič nestor slovenskih upodabljajočih umetnikov Cesa naj si želim od prihodnjega leta? Ali vam moram res vse kar po pravici pevedati? Hm — no — malo sram me ie pač, ker vem. da si boste prav gotovo mislili; glej ga no prismojenega slovenskega umetnika, kako je požrešen! Pa nikar ne mislite pregrdo o meni; veriemite mi. da se bom v svojih željah spominjal vseh svojih prijateljev in neprijateliev. Silno hvaležnega se bom izkazal tudi svoiim dobrotnikom in še prav posebno svojim dobrim in potrpežljivim upnikom in kakor že rečeno, pozabil ne bom nikogar. Nikdo ne bo šel praznih rok od mene. Ustanovil bom takorekoč paradiž v naši mili domovini. Pa začnimo! Predvsem treba pomisliti, da se začne s prihodnjim letom »venmeta- nje in »na cesto postavljanje« nepetičnin stanovalcev Ker nikakor nočem Iz preljube nase bele Ljubljane, si želim za vsak slučaj in zase najprvo Cekinov grad z vsem, kar spada zraven- Nato pa splavajo moje želje daleč tja proti Indiji. Želel bi namreč, da bi razsvetlil Bog pamet tistemu indijskemu maharadži, ki plačuje angleški državi 400 rniijonov Din ali morda celo frankov letnega davka, da mi on prepusti polovico — no recimo radi skromnosti — tretjino svojega premoženja. Ker smo ljudje iz mesa in krvi in ker gre — kakor pravi pregovor — ljubezen skozi želodec, bi si želel v našo bližino še ono dobro gospodično — o joj! skoro bi povedal, od kod in čigava je — ki zna pohati take »povance«. kakor jih po mojem mnenju tudi v Indiji Koromandiji ne jedo boljših. Vse drugo prepustite meni, bom že tako uredil, da bo vsem prav. Končno si drznem še skromno izreči svojo zadnjo željo: Naj se nas vseh usmili Bog in naj pošlje na zemljo svetega duha, da razsvetli Kn uravna izmučenemu človeštvu njegovo disformirano pamet. Naj nam prižge vsaj maOino lučico. da nc zgrešimo poti skozi mračne in meglene nižave tega bednega življenja. Srečno novo leto! Josip I. Kavčič podpredsednik Zveze trgovskih gremijev V Sloveniji se nam godi vsako leto slabše- Oi, kam. Gospod, nas pelje Tvoja pot? Tako se mora vprašati vsak skrben domoljub, posebno vsak brižen gospodar. Naša slovenska gospodarska samostojnost utegne kaj kmalu postati zgodovinska, če pojde tako dalje. Zadnji čas bi bil, da se zgane slovenski dobričina: Želimo, da bi se nam prihodnie leto na narodnogospodarskem polju ne godilo slabše kakor letos. Skromna želja, kajne. Ampak kaj hočete? Ravno sinoči sem čital v •Slov Narodu« »Klavrno bilanco našega parlamenta.« In klaverno njegovo vlogo tudi poznamo ter si torej od te strani res ne moremo obetati pomoči in izboljšanja. Mogoče bi šlo bolje s komisarii. Slovenci iih nismo niti v Avstriji nikdar imeli toliko kot jih imamo v naši lepi ujedinjeni dr.movini. Se enega naj postavijo v palačo na Bleiweisovo cesto in enega v škofijski dvorec, pa bo izpolniena želja onih. ki žele široko samoupravo in onih. ki žele avtonomijo! Voz ie v blatu. Pa ga ne vlečemo z vsemi silami ven. nego teoretiziramo o tem. kako bi se bolje vozilo po lepi cesti. To le naša usodna hiba v vseh primerih poslednjih osem let. Zato se ravnamo slovenski trgovci po prislovici: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Inž. Dimitrije Knežević direktor državnih železnic Želeo bih da nam novim letom pro-cveta naš privredni život. koji bi žilom kucavicom našeg saobraćaja prostru.'ao kao bujica. A da bi ovaj u punom obimu udo-voljic svojoj blagotvornoj zadaći, želio bih za željeznice obilate kredite. Maks Lilleg predsednik Zveze javnih nameščencev in jpokojencev Popolnega pokoja, ker vem, da naša organizacija v današnjem ustroju vsled svoie šibkosti ne more privesti drž. nameščencev do njihovih pravic. Osivel sem v bornem metežu za dosego znosnejših živ-Ijenskih pogojev drž. nameščencev, bil sem marsikateri boi brez una nade fn doživel marsikako razočaranje. Zato sf želim popolnega pokoja ter ostavljam svoje mesto mlaiši. prožneiši moči. Ako pa bi mogel obdržatf mesto predsednika v OZ še rradalje. bi si želel na gotovih mestih manj korupcije In več dela ter regulacijo prejemkov — brez poplav. To pa bi bUo seveda mogoče le, ako bi naša centralna organizacija imela mesto 30 000 drž- nameščencev popolno in vsak čas pripravljeno vojsko, broječo toliko strelcev, kolikor naša država slabo prehranja svoje nameščencev. Ako nas novo leto privede bližje k temu cilju, bom ž njim zadovoljen. Dr. Fran Lukman rektor ljubljanske univerze (Iz razgovora našega urednika z gosp. rektorjem.) Želj«, bi bito na tisoče! Želim pa si konkretno v glavnem sledeče: 1. Več ljubezni, več zanimanja in več upoštevanj ljubljanske univerze od strani lokalne kakor od jugoslovenske kulturne in ostale javnosti. 2. Cim intenzivnejše delovanje sveta slušateljev ljubljanske univerze, ki mi je nad vse simpatična organizacija visokošolskega dijaštva. v smer« stanovskega, znanstvenega, poklicnega in moralnega napredka akademske mladine. 3. dm preišnia gradnia stasite stavbe in samostojnega doma ljubljanske univerze- 4. Več zanimanja in naklonjenosti imovi-teiših zasebnikov, da bi podprli ljubljansko univerzo. kakor ameriški Rockefellerii fn njih požrtvovalni beogradski učenci, trgovci In zasebniki, ki žrtvuiejo in poklanjajo beogradski univerzi ogromne kapitale v naučne svrhe. 5. Končno čimprejšnje ustvarjenje ljubljanske akademlle znanosti in umetnosti kot nujni Pandan linMianske univerze. Viktor Maček predsednik Sveta slušateljev ljubljan* ske univerze Da končno prenehajo vesti o okrnjenju liublianske univerze in da prenehajo tudi neprestane brezvestne redukcije kreditov, ki upravičeno razburjajo profesorje, di-iaštvo in javnost. Da se na civiliziran način uredi vprašanje dijaških štipendij, ki sedaj romajo iz ministrstva do štipendista po cele mesce ali pa sploh ne pridejo, kakor se )e to zgodilo s Štipendijami za zadnii marec. Da se izpolni nuina in iskrena želja akademske omladine po bolniškem podpornem društva. Da bf v novem letu končno prišlo do ustvaritve vsedržn\ne reprezentance vse-•jčil^kih slušateliev. Da bi se tudi v novem letu ohranile in Še poglobile priiateliske vezi med Svetom sluŠatePev rn rektoratom ter drugimi univerzitetnimi oblastmi Anton Mencinger vladni komisar mestne občine ljubljanske Želim, da bi usoela pravkar uvedena akcija stanovanjske bede v Ljubljani, da bi prispevali k temu vsi sloji ter da bi tako v prihodnjem letu če že ne rešili, pa vsaj omilili naivečje sodobno socijalno zlo — stanovanisko bedo. ki mori vse sloje, ubija veselje do dela in uničuje blagostanje najširših sloiev. Dr. Kari Šavnik delegat ministrstva financ v Ljubljani Črnega osla, ki bi cekine sejal! Alojzij Tykač generalni ravnatelj Ljubljanske ^ Kreditne banke Da prične vsaj v letu 1927 onih znanih 7 dobrih gospodarskih let! To velja za vsakega izmed nas brez razlike Nai nam leto 1927 reducira davke, iavna bremena, birokracijo, število politikariev (pravih po-1'tikov je premalo!), pomnoži pa možnost solidnega dela in zaslužka. podeli dolgo obljubljene dobre zakone, enako izvajane za celo državo, uredi stanovanisko vprašanje, izravna Še danes, žal, obstoječe raz-l:ke v upravljanju posameznih pokrajin naše države, nas obvaruje vremenskih, v letu 1926 tako pogubnih katastrof in bo dobro. — Nemogočih želja rrismo izrazili, malo dobre volje in potrebne poštene izvrševalce tega programa — in vse dosežemo. Ljudsko življenje se vrti danes, bolj ko kedaj. okoli gospodarskih vprašanj. Ko doseže prebivalstvo naše države vsaj skromen, toda trden življenski minimum, se utrdi tudi zaupanje do ožje in širše okolice, do javnosti v malem, do države v velikem. Upajmo, da ugotovimo ob koncu 1927 vsaj delno uresničenje teh skromnih želja! Ljudevit Vencajz predsednik Društva stanovanjskih najemnikov Vprašaš me. prijatelj, kakšne želje in misli goje stanovanjski najemniki ob novem letu! Odgovarjam kratko: Bojim te, da se akcija vladnega komisarja za Ljubliano ne bo posrečila. Občina, čeprav ie precej storila za odpravo stanovanjske bedo. še vedno premalo stori. Država pa prav nič in tudi prihodnje leto ne bo nič ukrenila. Stavbne zadruse ne bodo rešile vprašanja stanovanjske bede, ker ie kapital predrag in mali človek, kf zida svoj dom. ne bo nikdar svoboden lastnik sezidane hiše- Zaš5fta stanovamskih najemnikov mora še nadalje ostati in se mora z zakonom celo razširiti, kakor so to storile druge moderne države. Najemninska draginja bo naraščala, kakor kažejo današnie prilike, do neznosnosti. Ce država ne poseže vmes, bo prihodnie leto na tisoče in tisoče družin na cesti! Dr. Milan Vukičevič inšpektor narodnega zdravja za Slovenijo Kot Inspektor zdravstva v Ljubljani žele! bi — ako hočem govoriti odkrito — v bodoče-,1 letu za svoie ustanove po zgled« znanega vojskovod'e- denar, denar in zopet denar. Na ta način bi se moglo mnogo gorja preprečiti ali vsaj ublažiti In naposled. Stanko Virant predsednik ljubljanske sekcije Jugoslo* venskega novinarskega udruženja. Narodna skupščina naj sprejme zakon, ki bo določal: Predno postane sodnik član tiskovnega senata, mora biti pol leta odgovorni urednik političnega dnevnika In to po možnosti med volilno borbo. Gustav Strniša: Ncvoletnica Dvignimo iskreče čaše, kipeče kakor rosno cvetje, razbijmo fih — prevare naše izginejo naj — razodetje prinaša Novo leto mlado, da nova doba zaživi; pozdravimo ga vsi z naslado; življenja sveža sla kipi! — Gustav Strniša: Silvestrova noč — Zavriskajmo, zapojmo, naj izgine skrb, bridkost; novo leto proslavimo, v dušah naj kipi radost! Zunaj mede snežec beli, haljico blestečo tke za otroka — Novo leto, ura bije, skor dospe! — Pa odpro se širom duri: <* Novoletni vsem pozdrav!* siv prosiak ob pozni uri vstopi sključen od težav. — v vseh prostorih Spored oosebno izbran 1 C7t^ Orginalne potrebščine za Opalograph. ^™Z™ Lud. Baraga V"i!Tmo Selenbargova 6 - Kaj jim želim za Novo leto Vsakemu to, česar si sam želi. mislite? Bos ne daj! Zakaj kdo ve, kaj bi si v tem slučaju želeli zbegani ljudje današnje zmešane dobe. Kaj bi si želeli? Večina bj hotela zadeti glavni dobitek razredne loterije, drugi pa. da jim umrje bogati stric v Ameriki in jim zapusti milijon dolarjev. Mnogi bi si mogoče želeli zdravja; miru in sreče v delu pa prav redki: komu je še tega mar dandanes?! Mnogi bi želeli, da bi sami nič ne dobili, a da bi nesreča z loparjem udarila po njihovih tekmecih in sovražnikih. Zato je menda pametno urejeno, da se sreča prav nič ne ozira na zaslepljeni človeški rod. Če bi jaz delil novoletne darove, bi si presneto glavo belil, kako bi vsaj nekaterim ustregel. V nekaj slučajih bi pa gotovo pravo zadel. In te vam naštejem. Za Novo leto tedaj želim: ...zali gospodični, ki se pri čarlsto-mi dolgočasi, všečnega moža. da zapleše žnjo zakonski ples, ki bi ji gotovo ne bil tako dolgočasen in prazen kakor premnogi sedanji plesi; ___pivcem, da bi ne popili v prihodnjem letu več vina kakor ga pripeljejo iz vinogradov v mesto: krčmarjem pa. da bi ga prav toliko iztočili: ... kavarnarjem solidnih gostov in vsaj nekaj pristne kave: mesarjem debelih volov, pitanih telic ter dobrih tehtnic: ... dolžnikom upanja, da bodo nekoč, v negotovi bodočnosti zagotovo plačali. Upnikom pa krščanskega usmi-Ijeja, ljudomile potrpežljivosti in trdnega prepričanja, da je denar največje zlo na svetu. ___ bankam in posojilnicam, da bi dobile železobetonska tla za blagajne, ker imaje sedanja precej občutnih lukenj. ... tiskarskim stavcem zanesljivo past, da vjamejo tiskarskega škrata, ki se zadnje čase silno objestno šopiri po naših listih. — tiskarniškim korektorjem velika očala, da bodo vsaj kozle skoz nje zapazili. ...umetnikom vere, upanja in ljubezni, za honorarje bo pa že ljubi 3og poskrbel. ... našim igralcem perotl. da bi poleteli v tujino, kjer bi se jim dobro godilo. ... redukciji želim, da bi jo hudič vzel in žnjo tistega, ki jo je iznašel: ... kritikom novih očal, daljnogledov, krtač za ušesa, ostrih pil za peresa in par doz protistrupov, ker bodo sicer končno onemogli — od lastnega strupa. Vladnemu komisarju ljubljanske občine ameriškega nvlijonarja. ki bi podpisal vseh 30 nvlijonov obligacijskega posojila in obresti podaril mestni blagajni. Državnim nameščencem novo poplavo, ki bi jim prinesla nazai poplavne odtegljaje in še kaj več. Gledališkim umetnikom smrt vseh zlobnih kritikov in smrt rdečega svinč- nika, ki tako po nepotrebnem brodi po proračunu. Plesnim učiteljem vsak mesec nov ples. Stanovanjskim »najemnikom vsakemu lastno hišo. ... doktorjem in advokatom, da b» jim klijentje še dolgo živeli in da bi jim vse konkurente vrag pobral: da se jim izpolni prvo. naj skrbe sami, glede druge želje pa naj se le zanašajo na vraga, ki jim je šel dozdaj še vedno na roko: — narodnim tatovom in sličnin/ Škodljivcem, da bi šli. če že ne v strelske jarke, vsaj za eno leto na vežbo na makedonsko-albansko mejo: ... vsem Slovencem književni jezik, ki bi ga končno res vsi znali in razumeli; še bolj pa jim želim govorice, ki jo bodo razumeli in slišali vsi, ki jim bomo izpregovorili. Zakaj dozdaj nas ni še pod milim Bogom nihče poslušal, ne kadar smo tarnali, ne kadar smo moledovali, tako da se nam je često zdelo da še ljubi Bog ne razume molitve v našem jeziku; ... Vam, gospod urednik, obilo novic, izvirnih poročil, vsak dan za pol strani senzacij in — brzostrelno puSko za race. ... Vam, gospod Čitalec, da se Vam izpolni vsaj ena želja, ki jo imate... Zakaj vse se nam ne bodo izpolnile nikoli. 2elim zato sebi in vsem. ki dobro mislijo, da bi se nam v Novem letu izpolnila vsaj ena želja: mir, zdravje in blagoslov celokupni domovini! ' : Valuta Kaj je valuta? Valuta je že marsikateremu finančnemu ministru izpod-nesia noge! Zato na to vprašanje ni tako lahko odgovoriti, kot bi kdo mislil. Valuta je prekvata reč! Le poslušajte! Bilo je na starega leta dan — tega je že nekaj let sem — ko sem se zjutraj na vse zgodaj prebudil in se spomnil, da se za vsakega pravega kristjana spodobi, da si ob koncu leta pie-rešeta nekolko vest ter napravi nekako bilanco o preteklem letu v enem kot drugem pogledu. Sicer sem imel časa za to do prihodnje polnoči, a človek sem, ki nikoli z nobenim delom ne odlaša in tako sem začel takoj delat: sam sabo obračun. O svojih dobrih delih, ki sem iih bil izvršil tisto leto, lepo molčim, zakaj — kdo vpraša dandanes po dobrih delih? Moji grehi —- ti bi znali koga zanimati, a tako nespameten nisem, da bi jih sam r a znašat. Pač Da navedem lahko brez lastne in tuj« škode čudno dejstvo, da sem navzlic splošno znani uradniški bedi izsledil v svojem gospodarstvu svet H točko, k! bi se bila mogla uvrstiti celo med aktivno premoženje, ako bi tega premoženja še sicer kaj bilo. Pomislite, od treh železniških voženj po znižani ceni, do katerih ir Imel v tistih časih pravico državni uradnik, sem bil porabil samo dve! To je bil vsekakor nekak plus! žal, da se ni dal spraviti v denar, ali vnovčiti, kakor pravijo dandanes! No, kot človek, ki ljubi absolutno točnost, nisem hotel in nisem mogel drugače, kot da izkoristim še zadnji hip tisto malo pravice, ki sem jo imel. Pri tem sem si mislil: zakai bi jaz državi kaj «šenkal», ko je pa ona napram meni tako strašno skopa! Ne, prav nalašč se popeljem še zadnii dan leta v daljni svet' — Toda kam? Ali na Gorenjsko? Ali na Dolenjsko? Ali na Notranjsko? To trojno vprašanje sem si. hvala Bogu. lahko še stavil. Zakaj če tudi nam je požrešni Italijan ugrabil skoro vso Notranjsko, smer pro.i nii nam je le še ostala!... Ko tako preudarjam, na katero stran bi kreni!, pa zažgoli pod mojim oknom zveneč dekliški glasek — mislim, da ie bila kaka mlekarica, ki je pela: ffNa Gorenjščem je fletno, so visoče gore, pa bistri studenci in gladke ceste*... Meni je srce zavriskalo ob teh glasovih in hitro sem se odločil: na Gorenjsko in nikamor drugam! Planil sem po koncu, oblekel se in hitel na kolodvor, oojoČ ves čas po tihem melodijo, ki sem jo bil prav kar čul in ki je dihalo toliko prelestne poezije iz nie... Toda na kolodvoru se ie moje vshičenje nekoliko poleglo. Ko odprem namreč svojo denarnico, mi ie zagr-melo iz nje kategorično: nič delj kot do Medvod!... No. oa če rudi! Vozil se bom pa le Se zadnji dan v letu! *H Stran 6. tSCOVENSKI N A R O D» dno 1. januarja 1927. Štev. 1 Smrtna kosa v preteklem letu Imela je bogato žetev in nam pobrala mnogo odličnih in zaslužnih javnih delavcev. Naše Sokolstvo Smrtna žetev v preteklem letu ie bila zeio bogata. Med številnimi žrtvami, ki si jih je izbrala smrt, je tudi več odličnih rož in žena, ki se jih moramo spomniti tudi ob konca leta. Dne 2. januarja je zadel naše sospo-darske kroge težak udarec. Umrl je gosp. hran Knez, predsednik Trgovske zbornice in eden najodhčnejših gospodarskih veščakov. Dne 16. januarja je po daljši in mučni bolezni preminuli bivši ljubljanski župan m odvetnik dr. Ljudevit Peric. Na Vranskem ie dne 18. januarja preminul narodni delavec notar Franc P r e -sečnik. Dne 25- januarja ie pretrgala smrt nit življenja odličnemu hrvatskemu politiku dr. Lorkovič v Zagrebu. Dne 3. marca ie umrl v Ljubljani velik dobrotnik naprednih dnrŠtev Ivan V e 1 k a-vrh. V Središču ob Dravi je 14. marca preminula splošno spoštovana gospa Jelisava Zadravec, soproga odličnega gospodarskega delavca. V Pred trgu pri Radovljici je dne 3. aprila umrl v visoki starosti superior Ivan Ambrož. Dne 4. aprila v Središču ob Dravi je preminul veleposestnik Jakob Klemen-čič. V Novem mestu je dne 17- aprila umrl po dajši bolezni naš veliki skladatelj Anton F 5 r s t e r. V Ljubljani ie dne 5. maja preminul podpolkovnik v pokoju g. Jernej A n -drejka avtor znane slovenske knjige »Slovenski fantje v Bosni«. Dne 20. maja ie zadet od kapi preminul odvetnik dr. Karel Triller, predsednik Ljubjanske kreditne banke itd., eden naših največjih delavcev na nacijonal-fto - političnem in gospodarskem polju. V Žalcu je dne 25. maja preminul daleč naokoli znani ugledni zdravnik dr. Berg-mann. Dne 27. maja je v Julijski Krajmi preminul mladi in nadebudni slovenski literat Srečko Kosovel. V Zagrebu je dne 15. junija nagle smrti preminul vseučiliškf profesor dr. Branko Vodnik. Dne 16. julija je umrl v Ajdovščini notar Artur L o k a r. Minulo leto je bilo izredno bogato na rasiih svetovnih dogodkih vsake vrste, na velikih senzacijah, ki jih hočemo ob koncu leta sprejeti tudi v našo bilanco. Madžarska falzifikatorska afera Je skoraj celo prvo polletje vzbujala zanimanje vsega sveta. Preiskava, ki se je vršila ob pozornosti celokupne evropske javnosti skozi polna dva mesca, je dognala, da so tapleteni v afero najvišji madžarski krogi kot princ Windiscbgratz, vrhovni šef policije Nadoesv, škof Zadravec ter da ,ie bil o akciji poučen tudi šef vlade grof Bethlen. Razprava zoper krivce je pričela 7. maja ter je trajala do 26. maja. 21 obtožencev je bilo obsojenih na zaporne kazni do 4 l<*t ječe in visoke denarne globe. Afera je predstavljala mednarodni Skandal, na katerem nista bili zainteresirani samo Madžarska in Francija, marveč v veliki meri tudi Češkoslovaška, Jugoslavija. Avstrija, Nizozemska, Italija in Nemčija. Vrhovno sodišče, na katerega so se pritožili obsojenci, je v glavnem potrdilo prvotno obsodbo. Druga svetovna senzacija je bila abdikacija romunskega prestolonaslednika Karla. Do abdikacije je prišio vsled presije in nesoglasja vodilnih rumunskih politikov v veliki meri pa tudi radi rodbinskih prilik, v katere so bile zapletene tri ženske, in sicer prestolonas-lednikova morganatska žena Zizi Lambrino, gospa L u pešcu in njegova legitimna žena grška princesa Jelena, s katero ima sina Mihaela, ki je 6edaj proglašen aa prestolonaslednika. Marca meseca je vzbujala splošno pozornost Kupil sem torej polovično karto do Medvod in se ponosno vsedel v voz tretjega razreda, blagrujoč samega sebe, da mi dopuščajo moje gmotne razmere kaj takega še tik ob koncu leta. Ko sedim tako zatopljen v svoje blaženstvo, zakašlja nenadoma nekdo v moji bližini prav kakor bi me hotel s tem opozoriti na svojo navzočnost. Ko povzdignem oči, kaj vidim! Nasproti mi sedi brhka Gorenika. ne preveč mlada, tako nekako okoli 30 let, zdravih, rdečih lic, sploh ženska polna mikov — zrela, medena hruška! Smehljala se je in mi kazala svoje bele zobe, kakor bi se ponašala z njimi! Nekaj časa je molčala, potem na pripomnila: •Vi ste videti pa kaj zidane volje! Na obrazu vam berem!* •Zakaj bi ne bil? Se vam mar čudno zdi?* •Precej!* •Pa kako to?> •Moj Bog, ko pa slišimo dan na dan, da so uradnik! največji reveži na svetu!* •Me mar poznate?* •To ravno ne!» •Na kaki podlagi pa delate notem take zaključke?* •Na strgani podlagi vaše zimske suknje!« Naglas se je zasmejala, jaz pa sem hitro stisnil skup sukajo, ki sem si jo Dne 11. julija ie umrl v Ljubljani gimnazijski direktor v pokoju dr. Fran D e -t e 1 a, odličen pisatelj ki književnik. Dne 18. avgusta je umrl v Ljubljani po daljši bolezni g. Jakob Z a 1 a z n i k , eden naših najmarljivejšrh obrtnikov, čigar pod-, jetje je zaslovelo širom Slovenije- Dne 16. septembra je preminul odličen pedagog Pran C r n a g o j, priznan sadjarski in vrtnarski strokovnjak. Dne 17. septembra je v Središču ob Dravi preminul znani rodoljub Maks Robič. V Ljubljani je dne 6. oktobra umrl g. Fran Poljšak, likvidator Mestne zastavljalnice, star narodni borec ■ organizator naprednih društev. V Železnikih ie dne 11. oktobra umrl veleposestnik Anton Hafner, znan širom cele Gorenjske. Dne 17. oktobra ie umrl v Ljubljani gimnazijski ravnatelj v pokoju g. Andrej S e n e k o v i č, prvomestnik CMD in star narodni borec- Dne 21. oktobra ie v Celju umrl sorski ravnatelj g. Beno S e r a i n i k, odličen pedagog in znanstvenik. V Trstu je dne 11. oktobra nagloma preminul veleindustrijalec g. Andrej Ja-kll, tovarnar v Karlovcu, lastnik premo-gokopa v Sent Janžu na Dolenjskem. V Zagrebu je dne 21. novembra preminula gospa Zofka Kveder - D e m e t -r o v i č e v a, odlična pisateljica in književnica, avtorica mnogih znanife del v slovenskem in hrvatskem Jeziku. V Domžalah je dne 22. novembra umrl posestnik Andrej S 1 o k a r, ustanovitelj domžalskega Sokola In eden najagjlneiših sokolskih delavcev. Dne 4. decembra je v Ljubljani preminula gdč. Ivana Kobil č e v a, največja slovenska slikarica. V Novem mestu je dne 9. decembra umrl ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. Bohuslav S k a 1 i c k y. odličen ekonom m izvrsten pedagog. Dne 10. decembra ie preminul zadet od kapi v Beogradu največji jugoslovanski državnik in politik g. Nikola P a š i č. Bodi ohranjen pokojnim trajen in časten spomin! bil v svoji razmišljenosti odpel. «Le nikar se ne sramujte pred menoj!* me je tolažila. «Sicer Pa se suknji pozna tudi na zunanji strani njena častitljiva starost! Vse nič ne pomaga, uradnik ste, pa je!» •In kaj potem, če sem?» ~NirV A zdi se mi, da ste vi še b* tistih časov, ko so uradniki kaj znali in ko še niso ministrov kar tako s ceste pobirali. Zato mislim, da bi mi mogli vi nekaj povedati —» *Kaj takega?* «Povejte mi, prosim, kaj je to: valuta? Vedno slišim: « Valuta pada, valuta pada!» Da je Izraelcem mana padala v puščavi, to vem iz svetega pisma starega testamenta. Tudi to mi Je znano, da na Hrvaškem nekje včasi kiša pada. Ali ste vi že kdaj kaj Culi o tem?« •Nikoli!* •Potem pa še niste prišli kdovekaj po svetu! O, jaz pa to že davno vem! Spočetka sem mislila, da bi se moralo reči: «Kaša pada*, naposled ml je pa nekdo pojasnil, da je kiša neke vrste dež, ki pada onkraj Sotle. toda le ob slabem vremenu. Ali ni to Čudno: to-stran Sotle dež, onstran pa kiša!* •Kaj bi ne bilo čudno! Saj je še marsikaj čudno v naši Jugoslaviji!* «!n tako mi je prišlo na misel, da je nemara tudi valuta nekaj takega, morda tako neke vrste babje pieoo —* V medicini in tehniki v minulom letu niso bila zabeležena kaka posebno senzacijonalna odkritja. Medicinski krogi so posvečali največjo pažnjo zdravljenju velikih, akutnih in razširjenih bolezni kakor tuberkulozi, luesu. tetanusu, slepoti itd-, toda vsa novopreizkušena zdravila niso postala — vsaj doslej še ne — preveč popularna. V Beogradu ee je vršil septembra meseca kongres slovanskih zdravnikov, na katerem se je razpravljalo o tuberkulozi med slovanskimi narodi. V tehniki je zabeležiti precejšnji napredek v radiofoniji in radio-telegrafiji, kjer so izpopolnili aparate za prenašanje slik. Katoliška cerkev je imela v minulem letu dva velika dogodka: evharističhi kongres v Chicagu ter spor med državno in cerkveno upravo v Mehiki. Posebno bogato pa je bilo minulo leto na elementarnih nezgodah. Skoro vse leto so divjale po vseh kontinentih velikanske poplave, ki so uničile nepregledno narodno premoženje. Januarja meseca so bile velikanske poplave v Belgiji, Nizozemski. Madžarski in Mehiki. V masu e bila prizadeta Italija in tudi pri nas so se takrat pojavile prve katastrofalnejše poplave, ki so junija meseca zavzele ogromne dimenzije. Istočasno so trpele na poplavah Poljska, Rumunija, Švica, Francija, Nemčija, Rusija in Z edin jene države. Najhujši pa je bil v Jugoslaviji mesec julij, ko so vse reke in potoki prestopili bregove, tako da je bila vsaka ravnina v državi pod vodo. Škoda, ki jo je povzročila poplava pri nas, se ceni na več sto milijonov dinarjev. Začetkom avgusta so se pojavile nove poplave po vsej Jugoslaviji in Rum unij i, koncem septembra pa je bila zlasti hudo prizadeta Slovenija. Katastrofalne poplave so zadele oktobra meseca ponovno našo državo in Italijo, najhuje pa Indijo. Tudi novembra meseca so razsajale v Jugoslaviji, ki je bila med vsemi država, mi skoro najbolj prizadeta, ponovno poplave, ki so tudi v Avstraliji, Italiji, Franciji in Virginiji povzročile nepregledno škodo. Izmed ostalih elementarnih katastrof je omeniti razsajanjc ciklonov v Zedinjenib državah, kjer je bilo 18. septembra popolnoma porušeno mesto in kopališče Miami in uničena cela Florida ter je pri tej priliki izgubilo življenje več sto ljudi. Strahoviti ciklon je razsajal 20. oktobra v New Yorku, Havani in Floridi. Na Filipi nib je ciklon ubil S. novembra nad 200 ljudi. Veliki potresi so razsajali zlasti oktobra meseca v Armeniji in na Islandu, kjer je bilo porušenih več mest. Več manjših potresov je bilo zabeleženih tudi pri nas. Veliko žrtev so zahtevale v letošnjem letu železniške nesreče, •Saj bo res menda kaj takega!* «Oh, da ne bi vi tega vedeli, ko vam učenost izpod suknje gleda! Vidite, strašno sem radovedna, zato vas lepo prosim, dragi moj, da mi poveste, kaj je pravzaprav valuta!* •Jako mi je drago, moja ljuba, da sem vam drag in upam, da tudi vam ne bo neljubo, ako ste meni ljuba, toda vaši želji ni tako lahko ustreči, kot se vaan morda zdi. Zakaj valuta je pravzaprav nekaj takega, da pravzaprav še sam ne vem, kaj je pravzaprav!* •Potem pa ne veste dosti več kot jaz!* •Kdo pravi? Le potrpljenje, že 5e pride! Valuta je pravzaprav nekaj takega, kar ni nikoli nič prida. Prašajte kakega trgovca, ki se na to spozna! Ako valuta pada, bo trdil, da mu grozi pogin, ako se valuta dviga, bo pa zopet tožil da ga čaka poguba.* •Potemtakem ie pa valuta nekaj takega kakor klofuta! Naj vam jo pripeljem od leve, naj vam jo pripeljem od desne, prav vam nikoli ne bo!* «Res je tako, zato prosim, raje ne! A primera je vsekakor jako prikladna! Zakaj valuta je že marsikoga tako oklofutala da je imel svoj živ dan zadosti!* •Vidite, tega pa zopet ne razumem. Dala bi tistemu kaj, ki bi mi vse to pošteno pojasnil!* Sokolstvo v 11927 Vprašujete me, kaj hočemo v letu 1927- Naši načrti so gotovi in skoro ie izvršeui do podrobnosti, da o uspehih ni dvomiti. Starešinstvo in tehnični odbor JSS sta vsestransko utemeljene svoje predloge predložila v odobravanje zboru župnih načelnikov in od bo rovi seji, ki sta zborovala v Ljubljani dne 11. in 12. decembra t. 1. Aktivno zanimanje za naše delo je tako globoko poniklo v vse naše vrste, da so se teh zborovanj udeležile vse naše župe (22) razen šibe niško-zad reke, ki ni mogla v naš bratski krog zaradi tedaj vladajočih prometnih ovir. Ta dva zbora sta odobrila naše predloge in načrte, zato ni dvoma, da jih ne potrdi tu Ji glavna skupščina, ki se bo vršila po strogih predpisih naše organizacije koncem marca v Beogradu. Za to javno skupščino, osmo po številu, imamo že danes za posamezne odseke in za plenum pripravljenega toliko gradiva, da bomo imeli tri dni polne roke dela. Sklepi te skupščine bodo globoko zarezali v vse naše javno življenje, ki mu Sokolstvo usmerja pota k tvornosti in k absolutno nesebični službi narodu in državi. Vrhutega bomo tedaj položili temeljni kamen prvemu sokolskomu domu v Beogradu in odkrili spoman-sko ploščo vsem bratom, ki so izkrvaveli v svetovni vojni za veliki ideal našega Sokol-stva: za jedinstvo naroda in domovine — za našo svobodo. Glavno skupščino sta hoteli imeti tudi Niš in Kragujevac, a odločili smo se za Beograd iz navedenega vzroka. Vsi južni naši kraji se dvigajo v ognju so kolskoga bratstva. Vsa naša zemlja je posejana s sokol slu m i gnezdi. Ker je srce zdravo, živimo in delamo vsi ponosno, veselo in zmagovito! Za Vidovo se nam obeta velika sokolska slava, v Ljubljani. S pokra jinskmi zletom. ki bo obvezen za župe Ljubljana, Novo mesto, Kranj, Celje. Maribor, Sušak-Reka in Zajrreb,hocemo poudariti važnost otvoritve veličastnega sokolskega Tabora. Upam, da bodo tedaj zastopane po odposlanstvih tudi druge naše župe. Istodobno namerava vodstvo zveze Slovanskega Sokolstva sklicati zborovanje, da nam bo mogoče pozdraviti v Ljubljani brate Čehoslovake, Poljake in Ruse. Savezni T. O. ie za ta pokrajinski zlet že pripravil vee vaje. V sokolskem telesno-vzgojnem pocrledu bo ta prireditev toliko zanimivejša, ker se bo takrat vršila tudi tekma najboljših (vrhunskih) telovadcev JSS, da vidimo, koliko in kakšnih borcev imamo za bodočo tekmo. Sombor se tudi pripravlja na otvoritev Lastnega sokolskoga doma, župa Split pa organizira z župo Sibenik-Zadar župni zlet svojega naraščaja, ki bo razgibal vso Dalmacijo v mladem sokolskem navdušenju. Dalmacija je naša! * Savez ima v načrtu dva prednjaška tečaja: en tečaj (ITI.) za člane, drugi (I.) za članice. Uspehi tečaja, ki smo ga imeli v Ljubljani od 15. septembra do 15. oktobra t. 1., so tako razveseljivi in potrebe tako nujne, da moramo skrbeti za nove prednja ke in predniačice s pospešenimi koraki. Kadar nam bodo dopuščale materialne prilike, bomo morali ustanoviti stalno savezno sokolsko Šolo. S tem bo dana možnost, da bodo bližnji zanamci lažje ustrezali potrebam po vseh predelih naše domovine, kjer si žele novih sokolskih društev, a fe niih ustanovitvam glavna zapreka pomanjkanje prednjaštva. Savezni, župni in društveni prosvetni odbori in zdravniški odseki so zasnovali izvedljive načrte, ki bodo na eni strani dovajali našim edinicam plemenite moralne hrane, na drugi strani pa vestno podpirali in posneSevali sokolsko telesno vzgojo. V tem pogledu se bavi z obširnimi pripravami Ljubljanski Sokol (nase matično društvo), ki hoče za moderno preuredbo svojega lastnega telovadišca investirati velike vsote. Ravnokar smo razposlali vsem svoiim društvom — dane«? iih štejemo 457 — poslanico, ki jo naj prečitajo na svojih glavnih skupščinah. V glavnih črtah omenjamo tu delo v minulem poslovnem letu. kažemo na potrebo urejenih in brezhibno posluiočih uprav, na važnost gospodarskega vprašanja. Radi bi vedeli, kje jemljejo čas za tako izčrpljivo in neprestano delo? V dejstvu, »ia ne poznamo odmora in ne — da se birokratsko izjavimo — uradnih ur. Naše uradništvo dela od jutra v trdo noč, bratje starešinstva so na svojih sokolskih poljih, ko se od vsakdanjih poklicnih dolžnosti že utrujeni, a v tem leln pomlajeni oddolžujejo v petek in svetrk zaupanju našega članstva. V tej poslanici trdimo, da je Sokolstvo živa tvorba narodove duševne in telesne moči. Tako je in tako ostane! Iz življenja teče življenje. Če nas hočete še globlje spoznati, čitajte naše uradno glasilo, kjer vidite vsaj sledove vsega ogromnega podrobnega dela, ki se kakor jeklena mreža zapleta križem domovine — ozko spletena mreža kakor sito, ki «No, čakajte, gospoda poznam, ki zna to in še marsikaj drugega. Njega naprosim, da o tem kaj napiše, Narpra-vi vam tako, da se boste od smeha kar po tleh valjali!* «Pa kje se bo to bralo?» •Vidite, ta gospod je pa take vrste človek, da pošilja svoje stvari vedno tja, kjer ga bolje plačajo. Enkrat P>-še v *Narod», enkrat v «Jutro». Saj vem, da ste naročeni na ta dva lista! Ce niste, se pa naročite!* •Kaaj? je vzkipela. «Prekvato! Poštena krščanska žena sem!* •A tako? Oprostite, nisem tega vedel!* •Pa zdaj veste! Takemu tiču kot ste vi, pa jaz že ne nasedem!* •Ako sem jaz tič, potem ste vi sigurno tica! Sicer pa se ne bom prepiral z vami Ni časa za to. Precej bomo v Medvodah!* •Samo do Medvod se peljete?* je vprašala z mehkejšim glasj&m. «In v kakih poslih potujete?* •V prav nobenih! Iz same objestnosti se vozim po železnici!* •Potem imate uradniki pa še preveč denarja!* •Menda že! Ah, vraga, kaj vidim! Zdaj pa še kiša Dada!» «Da le valuta ne!* •V tem trenotku bi skoro raje, da bi padala valuta, zakaj nimam dežnika!* se skozenj s i p I i e jedrovito zrnje narodovega zdravja, njegove časti in njegovega ponosa I V tem sokolskem zdravju živi narod v neprekinjenem delu, gradeč ob razvitku ivojih moralnih in fizičnih moči mogočni dom svoji slavni in ljubljeni očetnjavi! Še to bi vam rad povedal: Hvala časopisom, ki umevajo naše prizadevanje in ki so prostovoljni glasniki lepote in veličine sokolske ideje. Naj nam ostanejo zvesti! B. Gangl. starosta JSS. Prvi važen in pomemben korak SSS Savez Slovanskega Sokolstva, ki je letos pričel svoje življenje, priredi v smislu svojega sklepa osemdnevni tečaj, ki se bo vršil v Pragi od 13. do 20. marca 1927. Načrt tega tečaja obsega: 13. III. pozdrav, nastanitev in skupni obed udeležnikov; popoldne - priprava k spoznavanju Slovanskih jezikov. Od 14. do 20. III. bodo vsak dan predavanja sledečih naslovov: 1. Zgodovina našega Sokolstva, 2. Ideja sokolska. S Naš telovadni sestav. Razmerje napram športu, skavtizinu, vojaštvu. 4. Naša upravna organizacija. 5. Načiu in sredstva telesne vzgoje. (Organizacija vaditeljskih zborov, telovadnice, igrišča, šole vaditeljev, časopigl i. t. d.). 6. Način in sredstva duševne vzgoje. (Organizacija prosvetnih zborov, šole, literatura i. t. d.) Nedelja 20. III.: Razgovor o predlogih za prihodnjo šolo; zvečer — pozdravni večer. Za vsako predavanje imenuje vsak v SSS včlanjeni Savez po enega predavatelja in predavanja morajo biti poslana COS v Prago najmanj 14 dni pred začetkom sole. Predavatelji bodo tore? Čehoslovaki. Jugosloveni. Poljaki i n Rusi. V**ak Savez (Čeh oslova š ki, jugoslovenski. poljski in ruski) pošlje v tečaj najmanj 10 rednih slušateljev. Ti bodo nastanjeni in prehranjeni v Tyrševem domu na račun ČOS. Predavanj se smejo udeležiti tudi izredni slušatelji, ki pa nimajo nobenih pravic do kakih ugodnosti. V?»e Sokolstvo in ves slovanski svet pozdravila z največjim navdušenjem začetek dela SSS, katerega obstoj in pomen je za Slovanstvo neprecenljive vrednosti, kar bo pokazala skoraj bodočnost. Starešinstvo JSS je razposlalo vsem društvom spomenico, katero se mora preČitati vsemu članstvu na društvenih glavnih skupščinah, ki se vrše v mesecu januarju. V njej opozarja starešinstvo vsa društva, da obrnejo vso svojo pozornost na vzgojo sokolske dece in sokolskega naraščaja. Pri pogledu na minulo leto se omenja mednarodno tekmo v Lvonu, kjer si je naše Sokolstvo priborilo ča-stno mesto in kjer smo Jugosloveni postavili zmagovalca zmagovalcev. Skupno z brati Čehoslovaki se je dokazalo vsemu kulturnemu svetu moč in uspeh sokolske vzsrofe. Takoj po Ivonski tekmi je razgibal naše sokolske množice In jih dvignil na pot v zlato slovansko sokolsko Prago VIII vse-sokolski zlet. — Velikega pomena za vzgojo našega prednjaštva ie bil II. predn jaški tečaj JSS. — Sokolsko sodelovanje ob vseh pomembnejših nacionalnih in državnih dogodkih, budno in zvesto spremljanje vseh težkih eksistenčnih bojev naših neosvoboje-nih bratov so vidni dokazi rvestega patriotizma in iskrene domovinske ljubezni, ki mora preŠinfati sleherno sokolsko srce in te pravir vsemu sokolskemu pozitivnemu ndeistvovaniu v javnem življenju. — Pravilno usmerjena, prava in uspešna delavnost vlada samo tam, kjer dela vsak in pomaga vsak. — Mnogo pozornosti se je posvečalo crospodarskemu vprašanju, ki se ara je s požrtvovalnim sotrudništvom vseh postavilo na zanesljive temelje. Spomenica, ki so jo podpi**ali starosta brat Gangl, načelnik brat Mumik In tajnik brat Fux, končuje: Sokolstvo je živa tvorba narodove duševne in telesne moči. — Sovražnikov se ne boite, njih števila ne glejte! Temveč pomnožite naše vrste! napolnite telovadnice! Zaupajte lepoti in veličini sokolske ideje. Luč mora zmagati nad temo, resnira nad prevaro, pravica nad nasiljem! Sokolstvo zmaguje — zmagovito Sokolstvo na čelu naroda — naprej! Silvestrovanje danes zvečer v restavraciji „Ljubijar sk* dvor- s koncertom salonskega orkestra, in postrežbo s pristnimi vini, izborno kuhinjo ter ribjimi specijalitetami naj združi vse Slovence. Vstop prosL zdru<«na s svečano otvoritvijo skakalnice v Mojstrani. Dne 13. februar;a bo v Kranjski gori tekma za državno prvenstvo na 50 km dolgi progi. V Ljubljani se bo vršila na drsališču SK Iliriie dne 16. januarja drsalna tekma za državno prvenstvo, teden dni pozneje, dne 2\ januaria pa drsalna tekma za dr. Fuchsov pokal. Sankarskih tekem letos ne bo, ker ni na razpolago nobenega umetnega sankališča. ki te za take tekme neob hodno potrebno. V Kranjsi gori se bodo tudi letošnjo zimo vršili štirie smuški tečaji za vojake, ki na bodo razvrščeni tako. da bo v Kranjski gori tudi za civilne goste vedno dovoli prostora na razpolago. Zelo Driieten bo nedvomno izlet vseh smučarjev na Pohorje ki ie pro iektiran za dne 2. lebruana Smukali-šča na Pohoriu. zlasti okrog Mariborske in Ruške koče so terensko zelo ugodna i za začetnika i za izunenega športnika Za on*3 Da. k* tih rado zebe in st še ne upaio v sneg priredi Savez »suhe« tečaje, ki so že te dni pričeli. Ti tečaji so namernem za začetnike, da se pouče v pravilni uporabi opreme. Razen tega Pa se bo vršil v Ljubljani še tečaj za savezne krmirie. ki bodo po končanem tečaju polagali izpite. Sezono pa no zaKliučila kvalifikacijska tekma, ki bo pokazala koliko smo se letos naučili Za začetek se nam torej obeta že prav pester spored, ki priča, da se zimski sport pred vsem Da smučanje pri nas sistematično goi1* in razvija Prepričani smo. de bo že letošnia sezona rodila lene uspehe ter opozorila inozemske prijatelje zimske narave na krasoto naše slovenske Švice ter iih v vedno večiem številu privabila da prebijejo vsako leto po par tednov med nami. Led ?r prebit Zato pa: krepko naprej! Bila sta si dolga Leta iskrena prijatelja. V modrem kovčegu, ki mi ga je naroČila poslati pokojnica po svoji smrti, sem med tisočerimi pismi slovenskih, jugoslovenskih in nemških pisateljev našel tudi Cankarjeva. 2 njimi vred je shranila tudi nekrolog, ki ga je spisala nemudoma dne Cankarjeve smrti ter ga objavila v aagrebškem cju-♦amjem Ltetu> v četrtek, 12. decembra 1918. cTežko mi ie, Cankare. prijatelju, da si počekao barem do proljeća! Toliko si volio proljeće i tako predivno ga je znalo opisivati Tvoje pero Da si počekao do pro ijećal Da doživiš naše potpuno Uskrsnuće, naše Proljeće! Umro si sada, kad teško i lemno leže nad ljubljanskim poljem zimske magle, sada, kad su Talijani zaposjeli Goricu i Trst, vipavsku dolinu, Idriju i Logatec! Zar Te nisu najviše volili i razumeli u Trstu i u Gorici, kadgod si došao, da im Si- j taš ili predavaš?! Zar nismo mi svi osje ćali. Štogod je od nas kulturnih radnika došao u Trst ili Goricu, da nam tamo raste najsvjesniji. najtopliji, najzaneseniji dio našeg naroda, ozbiljan, marljiv, realan pa ipak pun Ideala?! A Ti, Cankare. nisi Čekao proljeća! Nisi čekao, da se dignu sve magle, koje nam evo tik pred ciljem hoće da potamne sunce uaše mlade Slobode. Nisi čekao, dok posljednji naš sin. kojeg su Talijani zadržali pred pragom, ne bode os!obod en i ne unidje u hram naše Jugoslavije! . . O. Cankare. da si bio Danac, da si bio Norvežanin ili Holandez ili Finac, davno već bi znao svijet za Te. a Ti bi bio imućan gospodin već prije deset, petnaest godina Imao bi bio svoju vilu, ekvipažu. obitelj, ženu, koja bi Te bila njegovala i čuvala Ali tako si ostao bohem do smrti i umro si sam — u bolnici Toliko si uvijek Čeznuo. a tako malo Ti je pružio život Umro si siromašan i nesretan, prerano, na zenitu života Ipak si ostavio mladoj Jugoslaviji, koja skida sa sebe lance ropstva, toliku baštinu, da ne će nikada nestati Tvo je u*!|>omene. dok god bude Slovenaca. Hrvata i Srba .> Prvo Cankarjevo pismo je z dne 16. fe-bruarJM 1901 Pisal ji je: t Vašo ljubeznivo karto sem prejel in Vam seveda / vesel[em dovoljujem, da prevedete iz mojih stvari kar Vam je drago . Lepo Vas prosim, pustite pesmi pri miru Ne sramujem se jih ravno, toda če mislite Uaj prevajati, vzemite mojo prozo — Čita l «em da ste se klatili že po ftvici. _ Vaša pisma v tNarodu* so bila imenitna; zakaj ste prenehali z njimi? Povejte mi, prosim Vas. velecenjena gospodična, ali imate res še toliko idealizma na razpolago, kakor se vidi iz vsake Vaše črke? Bog Vas blagoslovi, jaz zavidam vse take ljudi, kakor ste Vi Odkod imate to veselje do življe- nja? Jat še nimam sive brade in vendar me je že vse minilo, kar me je vznemirjalo m Qav(lušp\;iin Št* pro:! par leti . . Jaz pišem mnogo, od k m- -.em ■•> -!• > (>"i h so mi eard.i. da &em zapeljal tega in onega nadebudnega mladeniča, riti zdaj je vse zapeljavanje pri kraju in jaz sem postal soliden. Tako se spreminjajo časi Zame je to jako veselo, ali žalostno za naš mili narod in za našo literaturo Ker je namreč razposajenosti, hudobnosti, škodoželjnosti in drugih takih reči v me ni. gre zdaj vse na papir, ker ne najdem drugih izhodov Prei sem dajal knjigarnar jem in redakterjem samo ostanke. Irugo sem zaživel; zdaj je narobe In Še nekaj. Prej sem se zaletaval v na še politike, literate in druge klepetulje iz svete navdušenosti in iz rodoljubja; zdaj ni mam več nobene navdušenosti in nobene ga rodoljubja m kar delam, delam iz bame čiste, nepokvarjene hudobnosti. Popolnoma nedolžno in nevede sem škropil s strupom upornosti svoje dolge periode, a zdaj zlivam ta strup vanje in vem dobro, da je strup. Napraviti mislim namreč trgovino eu gros s strupom upornosti, neuvažanje vseh avtoritet, cerkvenih, državnih itd. Kaj mislite o tem načrtu? Jaz sem za to trgovinu sposoben kakor nihče drugi. Vsi ljudje vedo, da sem čisto pohujšan, ničvreden in zanikem Človek, ki ;e zapravil vse svoje lepe darove; zato imam proste roke in ne morem več izgubiti dobrega imena . . . Pisali so mi danes, da je moja drama lepo uspela. To je tolažba mojemu srcu v ieh žalostnih dneh. Ako mi aplavdini četo tako zabit publikum, kakor je ljubljanski, potem vendar nisem čisto pri koncu s svoja cdustojnost jo:. Vendar me je ta uspeh nekoliko ženi ral, ker pravzaprav ni=em pisal svoje drame za ljubljanske kuharice in bojim se, da se mi je res ponesrečila. Kako bi ji drugače aplavdirali? Zdaj sem pričel pisati dolgo istorijo; vanjo izlijem ves svoj žolč in vso svojo ži los! nad neumnostjo in nad lopovstvom. ki ee razprostira brez konca in kraja po naših lepih slovenskih pokrajinah. Pripr ivljam ob enem burlesko, kateri pa najbrž ne bodo tako ploskali, kot so predsinočnjem mojemu sentimentalnemu prvencu. A kaj počnete v Pragi? Tam je menda tudi Lončar, moj nekdanji znanec. Kadar mi je dolgčas, se spomnim nanj in takoj me mine slaba volja Naposled — zdaj morda ni več tako smešen. — Zupančič študira in lumpa; lumpa sploh vsa Po mislite si to osemdesetero pijanost! — Murn bo izdal svoje pesmi, izmed katerih so ne katere jako lepe Vendar ne seže Zupančiču niti do kolen. — Aškerc bo postal v Ljubljani popoln filisrter; Govekar je to že zdavno storil Tako bo vsa ljubljanska literatura spet v geniji vem soglasju. Bog Vas živi!, Tako ji je pisal Cankar še dolgo vrsto nisem Iskrenih in zanimivih za literar zgodovinarja in vsakega Cankarjevega prijatelja. Fran Govekar Silvio Ciambaldi: Ženske so vsega zmožne ... in ko sem prepotoval polovico svoje življenjske steze, sem izgubil vero v Boga in ljudi. Zato se ženim! No, ne bojte se, to ni zakon iz ljubezni ali naklonjenosti; vzamem si ženo zgolj iz pristojnosti. Dota: danes štiristotisoč lir. jutri ostanek. Poleg tega je taš^a bolna in ne bo v nobenem slučaju živela dalje od dveh let: to mi je zajamćil zdravniški konzilijum. Dobim tudi vilo pri Ca-moliju. Nisem je še videl. Sami že veste, da imam rad morje in sardine. To v glavnem. Eh. da. pozabil sem, da vam omenim tudi nevesto. Predstavim vam jo: štiriindvajset let. plava, ali zdi se mi. da njeno barvilo ni naravno: sicer diskretna prikazen, tip povsem navaden, tako navaden, da je niti kot zaročenec nisem ljubil več nego štiri ure. Svira vijolino. Zdi se mi, da je to njena edina strast in zategadel čuti vedno potrebo, da jo nekdo spremlja na klavirju. Po nesreči znam svirati samo Garibal-dijevo himno in to z enim prstom. Ali ne skušajte odvrniti me od te namere. Nič vam ne bo pomagalo. Poroka bo jutri zjutraj. Zbogom prijatelji; ne mislite slabo o meni. Povabil vas bom enkrat v Ca-molij, jedli bomo sardine in se razgo-varjali o dovršenem činu. * 2e sem mož pet ali šest ur. Dasirav-no sem želel, da se izvrši vse v največji tišini, vendar je bila na svatbi cela procesija vozov. Potem polno cvetja in brezkrajne. dolgočasne čestitke. in kako dolgočasen je bil šele slavnostni obed! Trikrat je postalo moji tašči slabo. Morali smo jo spraviti v posteljo ... in tako sem se malo pomiril. Ker ni tašči nič bolje, ni izključeno, da bom tudi to noč sam v svoji postelji. Morete si misliti, kako prijetno bo to po tako strašnem dnevu. Odpotoval sem na takozvano svatbeno potovanje. Pri slovesu tašča nI padla v nezavest. Potovala sva v na- vadnem vagonu: nisen mogel rezervirati sedežev in sem moral stati na hodniku, kakor ie to običai na italijanskih železnicah Moja žena je stala med nekim ogromnim polkovnikom okinča-nim z redi. in neko visoko damo. K sreči sem lahko pušil in se po mili volji razgovarjal z nekim fabrikantom sira; dokazoval mi je da je treba vselei vzeti na pot prašek proti mrčesu. Kakor mnogi drugi, sva tudi midva prišla v Benetke Cemu? Ne vem. zdaj pa, ko so me dobro opikali komarji, vem še manj. Upam da jih v Camoliju ne bo. Zdaj hitiva na trg sv. Marka. Da bi videla golobe! ... Prav kakor vsi drugi na svatbenem potovanju! ... V novembru!.. Prav to jutro sem iznenadil svojo ženo. ko si je barvala lase ... Pojasnila mi je. da dela to zaradi mene. Vendar mi je morala obljubiti, da si las ne bo več barvala ... No. še nekaj, ko sem govoril ž njo. sem opazil na svojih sencih prve sive lase. Ugotavljam, da so me Benetke mnogo bolj zanimale. Bil sem tedaj z nekimi Dunajčankami. Angležinjami, kdo se za vraga, vsega tega še spominja. Srečen sem bil. ko sva prispela v Fi-renzo. Niti sanjati si nisem mogel, da ima moja žena toliko prijateljev. Mnoge sem moral celo poljubiti. Nazadnje Rim! V njem sem imel zopet jaz mnogo znancev ... No, med nami si nisem nikoli mislil, da more biti tako dolgočasno, ko greš s svojo ženo in vse zija v njo. Vsi vaši znanci. Zategadelj sem hodil rajše po pustih muzejih. Pozabil sem povedati, da so plavi lasje moje žene postali že rdečkasto-kostanjevi.,. Dobila sva pismo od tašče. Piše. da ji je bolje. Zdi se ml, da so me zdravniki prevarili ali so se sami zmotili! Sicer pa sem bil vedno mnenja, da je zdravilstvo samo za poskuse. a Prispela sva tudi na Vezuv juz in Tilda. Zdi se mi. da vam nisem še povedal, da se zove Tilda. Priznam, da najdem na Tildi vsak dan kakšno novo. zanimivo stvar. Spreminja se in vidim, da ji je bil samo mož potreben da je postala to. kar je. Moram dodati, da ie prekrasen tovariš na potovanju. Tolikokrat sem prei delal izlete v dvoje ali to je zdaj vse drugače. To čutim posebno ko plačam račun! ... Govoril sem ji danes tudi o svojih prijateljih in ona jih želi spoznati. Samo želi. da se zgodi to šele. ko bodo imeli njeni lasje samo eno barvo. Zdaj je še vedno malo plava, malo rdečkasto-ko-stanjeva. Zaradi tega imetje potrpljenje. Nazadnje, evo nas v Camoliju, v naši vili. Ni še počela sezona sardin ali vila je zares vredna kneginje! Moja tašča je prišla osebno, da vse uredi in pripravi. Zdaj izgleda bolje. Bog ji daj ljubo zdravje. Tilda hoče nadaljevati s sviranjem na vijolini. Škoda, da je ne znam spremljati, krasno bi prebila večere, posebno kadar dežuje. Prebijem divne dneve in pomilujem vas, da nimate družine, da v nji živite. Lahko vam samo priporočam, da mi sledite- Ker ... No, oprostite, deseta je že. Tilda je legla in me čaka. Tega ne pišem vsem, ampak le tebi. dragi moj. Ker od tebe. svojega najboljšega prijatelja, že petnajst dni nisem prejel niti vrstice. Res je. tudi jaz ti nisem pisal, ali s Tildo sva bila tako zaposlena. Po dvamesečnem potovanju, ko je človek za svojo mejo in spi zopet v svoji postelji. ga druge stvari več ne zanimajo. Pridi, čakava te z razširjenimi rokami (naravno, samo jaz). Zdai te lahko predstavim Tildi; njeni lasje so že docela rdečkasto kostanjevi. Sama ljubezen je je! Ce bi še jaz znal svirati na klavir, bi bila najina ljubezen popolna! . t (Depeša najboljšega prijatelja): »Danes sem se zaročil. Pridem s svojo ženo. Svira izvrstno klavir. Čestitaj mi. Zdi se mi. da se bom nazadnje tudi jaz resno zaljubil. Tako se človek menja. Ženske so vsega zmožne!« Samite 78 sokolski Tabor' Prepozno za božično Številko smo prejeli še naslednji prispe vek našega dolgoletnega sotrudnika. Poklic kritika je eden najtežjih in najbolj odgovornih. Ako se upravičeno zahteva za vsako obrt kvalifikacije, mora biti prav posebno kritik kvalificiran. Teoretično in praktično kvalificiran Ni ga obrtnega mojstra, ki bi ne bil prej vajenec in pomočnik Toda najbolj odlična vajenska in pomočniška izpričevala še ne napravijo resničnega mojstra, ako ni v Človeku naravnega talenta. Brez temeljitega učenja in brez nadarjenosti ni mojstrstva. Tudi v kritiki ga ni Kritik dokazi, da sam kaj zna, preden presoja druge! In dokazi da globlje in podrobneje vidi ter tanj še ■diši kakor popreČnikl 2e od L 1895 sem kritik Leposloven in gledališki kritik Iz mladostne kritične upornosti proti sentimenta lizmu. brezkrvnem idealizmu in šablonizmu sem 1 1895 dvignil prapor doslednesa realizma, ki so ga konservativci proglašali za naturalizem Kakor burja je zapihal pred tridesetimi leti moderni realizem preko meglene naše literature In oplodil jo je snovno, jo dvignil oblikovno, jo obogatil jezikovno. Notranja in zunanja resničnost ali vsaj verjetnost, popolna iskrenost nam je bila kritična parola. Ž njo smo poklicali na dan celo vrsto mladih talentov, pesnikov, novelistov in končno tudi dramatikov. In dunajska vodilna gledališča s svoji mi predstavami so nam bila učilišča bodoče naše gledališke kritičarske delavnosti Dunajske in monakovske literarne, gledališke «n umetniške reviie so nam bile učne knjige. Več ur *em preživel, prestal in prav -edkokdai presedel v dunajskih bivših dvor nih gledališčih in v Ljudskem gledališču, nego na vseučilišču In prečitali smo grmade modernih romanov, novel, dram, zlasti na kritik, študij in esejev Hermanna Bahra ter njegovih dunajskih in monakovskin tovarišev kritikov. To so bila naša vajenska leta. Potem sem prišel v kruto realno življenje v Ljubljani. Postal sem tajnik Dremat. Društva in fak-'ofum našega gledališča. Zopet sem prečital nešteto Iger. se udeleževal neštevila bralnih, aranžirnib in generr Inih skušenj, se spoznal do naivečje podrobnosti z vso obrtno In umetniško stranjo, z vsemi triki, sleparstvi in grdimi zakularstvi gledališča, se seznanil do stržena z vsem. kar je v zvezi z dramo in opero ter opereto po garderobah, na po •dcuSnem odru in z vseh prostorov gledalcev. In sem plamtel za gledališko umetnost ob Borštniku, Inemannu. Dobrovolnem, Hragutinoviču in Nučiču. To so bila mojn pomočniška leta. Potem oa so prišla najtežja, najstrašnejša leta mojega intendanstva. Leta, ko sem bil sam ■*voj tajnik, dramaturg in včasih tudi režiser, ko sem ancažiral sam vse osobje, določal sam repertoar, sam nadziral skušnje, sam <*azbiial po reklamnem bobnu. Takrat sem bil dan na dan obiekl kritike in sem se '.opet naučil marsičesa. Zdaj sem kritik že dolga leta. Na gledališče in njegovo umetnost «xem trezneje ?n hladneje, nego vsi moji tovariši. Podoben sem medicincu, ki je neštetokrat ie obd ilira! in seciral prekrasna ženska trupla ter se zato niti malo več ne razburja ob ženskih čarih in mikih. Preveč vem, kako ?e vse to pripravlja in izvaja, da bi me še znašalo in očarjalo. Od vsake predstave pa zahvetam, da je čim popolnejši izraz avtorjevega hotenja in predstavljanega milieuja. V ritmu govorice, v tempu »gre, v značajih oseb in v prizor« šču mora vladati harmonija, ki prinaša igri čim vemejši dojem in občutek doživljanja. Zato zahtevam čim večjega temperamenta, čim več pristne živahnosti, iskrene.. čus*ve nosti in sugestivnosti. Zahtevam pa tudi čim jasnejše in zvonkejSe govorice. Zakaj gledališče in učinek njegove umetnosti jc zgrajeno predvsem na vzornem jeziku in najlepšem izgovarjanju. Zahtevam, da imam pri predstavi popoln vtisk, da ne gledam komedije in komedijantov, nego doživljam resnično tragedijo ali komedijo ali da kakor otrok doživljam divuo bajko. Ne morem pač iz svoje kože; realist -em in ostanem. Nisem vselej zadovoljen. locJ izkušenj imam, da bi se ne spominja: >b pisanju vsake svoje kritike, da id-al ti« ■■,<• ^ segljiv ter da zlasti naši drami >; nekdaj v moji intendantski dobi staje še vedno mnogo pogojev za uresničenja najvišjih namer. Moji kritiki ui-o hoteli upoštevati nu-esar. Jaz. izkušonec in razo-čarenec pa upoštevam; zal«) odpuščam, kada i vidim vsaj dobro voljo, saj vem, da je — za malo denarja pač malo muzike! Trud i m se torej, da bi bil pravičen sodnik objektiven kritik. Ako morda vendarle ni^em !ak< prav vselej, je pat krivo dejstvo, da je vča« sih tudi največji mojster — nojster-akasa. Človek sem in — nil humani a me alionum puto ... Veselim se vsakega mladega talenta, ga vzpodbujam, a zadržujem, ddajajo E velikanskimi energijami do 1000 kvv.. da torej vsaka brzojavka v kako prekmorsko državo ogromno -tane. Pocenitev je mogoč--doseči le na t., način, da v gotovem času odda čim ve? brzojavk, kajti oddajne ener gije ni mogoče zmanjšati Doslej običajne prekooceanske oddajne postaje na dolgih valovih (več kilometrov) dosežejo oddaljen« kraje le z jako veliko energijo. Poleg tega imajo te postaje še to hibo, da morejo povečati hitrost brzojavijanja ie do gotove meje, če to prekoračijo, postanejo znaki na prejemni postaji nejasni Inženjerji so se doslej zaman trudili, da b1 potisnili to mejo navzgor in vse kaže b hitrejšega brzojavljanja. na dolgih valovili ne bo mogoče doseči. Pri kratkih valovih pa je mogoče število znakov, ki jih odpošlic oddajna postaja v minuti, silno povečati Zato ni čuda. da so postale vse družbe, ki se pečajo z brezžičnim prometom- zadnji čap silno pozorne ria kratke valove in so dovolile velike kredite za tozadevne poskuse v svojih laboratorijih. Posebno izčrpno sto **e pečali s kratkimi valovi angleška Marconi-jeva družba v Londonu in nemSka iružb.i ♦Telefunken«. Na obeh straneh so dosegli jako lepi-, uspehe z brezžičnim brzo javljanjem na kratkih valovih. Posebno se je obnese! Marconijev >Beam-. sis«tem, ki operira e usmerjeno telegrafijo Nekaj oddajnih postaj tega sistem;; že gradijo na Angleškem, v Kanadi in Avstraliii. Ena teh postaj k- ie v prometu na Angleškem. Kakšen napredek v brezžičnem prometu pomenjajo te nove postaje na kratkih valovi:;, je razvidno iz tecra. da taka postaja z desetinko doslej običajne energije lahko brzojav-lja preko oceana desetkrat hitreje kakor do sedanje radio-telegrafske postaje na dolgih valovih. Tu pa Še nismo na koncu vseh možnosti Letošnjo pomlad so v Evropi napravili mnogo poskusov z brezžičnim prenašanjem slik. Tekmovalo je med seboj več sistemov, najboljše uspehe je dosegel s svojim =i*t<» mom znani francoski inženjer Bellin. pozneje pa berlinska družba »Telefunken/ Pre našanje slik se ie spočetka vrgilo med raz ličnimi mesti v Evropi, pozneje pa so začeli že tudi s prenosom preko oceana. Prenašanje slik se je v kratkem Času tako spo-polnilo, da so snrejemali v Rio de Janeiru v Južni Ameriki, popolnoma jasne fotografije, ki so jih brezžično oddajali iz Berlin;-Tudi to brezžično prenašanje slik se je vršilo na kratkih valovih po sistemu Tek hinken-Karolus. z majhno energijo 10 !:v. Zadnje čase se ie prenaSanje tako spopol-tiilo. da se rabi za prenos slike 10 X 10 cm le 5 sekund. Baje pa se je nekemu norveš kemu inženjerju posrečilo, enako veliko sliko prenesti že v 3 sekundah. Tendenc * razvoja gre za tem, da bo v bližnji b<*lomnosti podlaga vsega brezžičnega prometa brezžični prenos slik. Prednosti, ki jih bo imel ta sistem, so predvsem neprimerna . nejše brzojavke in drugič bo mogoče pofi Ijati vsako brzojavko v originalu, take kot je bila napisana. An?IeSka poŠta že napove duje, da bo v za«5etku 1. 1927 uvedla bn i žično brzojavljanje pisem iz Anglije v preko morske dominije in kolonije. Kaj to pomeni si lahko predstavljamo, ako pomislimo da rabi danes pismo iz Anglije v Avstraliji) poldrugi mesec, brzojavljeno pismo pa 1 rabilo le par ur. In pri tem ne bo stalo več kakor desetkratno pristojbino za navadno pismo. Radio na Teslcem. Zpčetkom novembra 1926 so šteli v Češkoslovaški 150.000 ii»dio-abonentov. Število ie impozantno Čr ».omislimo, da se je naraščanje vršilo v glavnem v poletnih mesecih, ki za radio niso ]>oseb-no ugodni. V zimskih mesecih računajo Se z močnejšim dotokom novih abonentom Vmesna oddajna postaja v Bratislavi že de luje, docim ostalih vmesnih oddajni!! po« staj. ki so bile projektirane za nekatera veČ ja mesta ne bedo gradili. Prihodnio les bo dograjena oddajna postaja v Planu ki pa bo oddajala samostojen program. Pouk potom radia. Amerika je prostrana zemlja. Jiudie so tam ponekod ređk naseljeni in večkrat mora napraviti leca kilometre dolgo pot do prve šole. To je seveda neprijetno poleti in sploh nemogoč« pozimi. Da se temu odpomore. ie n» dajnih postaj sestavilo poseben učni u iz katerega se bo redno vsrk dan nekaj cm dajalo. Otroci bodo snov doma predelali In jim bo treba fe od časa do časa v šolo k izpraSevanju. Ameriški programi v Evropi. V Am riki se zadnje čase intenzivpo pečajo z na Črtom velikanske radiofonske oddajne po-staje, ki bi oddajala predvsem program, namenjene za Evropo in lo I energijo 250 kilowatov. s Čemer je sprejem v Bvropi /. gotovi jen. Stroški za postajo so preračun jeni na 10 milijonov dolarjev (nad pol mili jarde dinarjev). 25 let bretlične telegrafije prek« o t-1 aiia. V nedeljo 12. decembra je preteklo 25 let.kar je Marconi sprejel v Ameriki prv. brezžične znake iz Evrope. Oddnjnn posfc se je nahajala na polotoku Corav.dk ~ Angleškem, dočim je bila prejemna post:i v §t. Johnsn na Novi Finlandski v Kanadi. O priliki te pomembne 251etnice so se v angleških strokovnih krogih vrSile velike svečanosti na. čast Marconiju, ki ima za razvoj prekooceanske radio—telegrafije največje zasluge. ---Moda--- Trakovi kot okrasek obleke 2e jesenske obleke so nam prinesle kot novost stare gube znanke: trakove (borte) kot edini okrasek obleke. Ti modeli so se obdržali tudi pozimi in se bodo, kakor prorokuiein modni strokovnjaki, pomladi se boli uveljavili. Čudno to n:. saj so ? bortamj garnirane obleke vedno efektne, de-centne in tudi praktične, ker so porab-ne za vse prilike, /a obisk gledališča in koncerta ravnotak<; kakor za kavarno, za ulico in pisarno ali ^r^ovino. Za našive se porabljajo trakovi vseh mogočih vrst. Najlepši in najboljši so seveda svileni, ki lahko tvorijo nekak trajni inventar gospodinje, ker so vsakih par let znova moderni. Tako obleko lahko nosiš tudi več sezon zaporedoma, nc da bi postala nemoderna. Baš nasprotne so v tem oziru najnovejše poroščene borte, ki imajo in-teresanten, medel blesk, a seveda niso rrpežne in so zlasti za vodo zelo občuti j i. 5 — Sirii--. 21 Belouška, 22 — Lev R — Regul u s, dO Beriftiki .n lasje. Z — Zenit. Planeti: Nennm. Mar*. L*ran. Arkadi j Averčenko: Uspeh pri ženskah Cesto najdeš ljudi, lepe, mlade, celo bogate, ki pa nikoli nimajo pri žen* skah uspeha. Nasprotno pa opaziš, da imajo naravnost odurni moški s krivi? mi nogami, plešasto glavo, zavitimi no? sovi in pegastim licem neverjetno sre* čo in da jih ženski svet kar obožuje. Vzrok je čisto priprost. Prvi name reč ne vedo, na kateri strani je treba prijeti, dočim najdemo pri drugi sku* pini ta dar v toliki meri, kakor pri Ku* beliku za vijolino. Zato hočem tem si* romakom prve kategorije priskočiti na pomoč in jim podati par nasvetov. Krivonožci iih gotovo ne potrebujejo in bodo izhajali tudi brez njih: morda se bom celo še jaz lahko od njih česa naučil. Toda to povem kar naprej: Niko* gar nočem zavesti v greh zoper deveto božjo zapoved, ki se g^asi: «Ne želi svojega bližnjega žene.» Nekateri sicer razlagajo to tako, da velja ta zapoved samo tedaj, kadar je on «bližnji». Toda če ie žena recimo v Ljubljani, mož pa v Beogradu, potem on ni več «bližnji», marveč «daljni» in se torej božja za* poved ne more nanašati na njegovo ženo. Radi tega pa še bogme ni treba, da bi vsak mladenič, ki se misli zaljubiti, moral nositi pod pazduho globus ter geografiČno razčlenievati pojm «bliž* njega« in izračunavati oddaljenost med «bližnjim» in njegovo ženo. To je torej čisto lahko razumljivo in bi bilo tudi preveč očitno; srčne bo* lezni so pa. k?kor znano, povečinoma tajne. Kadar se zaljubiš, nikakor ni po* trebno. da takoj oblečeš frak. beli na* prsnik in da z mokrim šopkom v drh* teci roki bežiš k predmetu svoje stra* sti, padeš na kolena in vzklikneš: «Angelj moj! Brez tebe ne morem živeti! Bodi moia žena!« «Za Boga. kaj vendar govorite? Jaz sem vendar že poročena!« :Pubiti! Toda za Boga, ne naglo, kot da bi mačke lovil, marveč počasi, previdno. Tiho, nežna jo primi za roke. Približa? Svoje oči njenim očem, ustnice itak same slede. Bližje . . . vedno bližje. Zazri s: v prepad njenih oči... V tem položaju ni nikdar mogoče Ugotoviti, ali si io poljubil ti ali ona tebe. Nadaljnih nasvetov ne morem dajati. Zato sem pr*pošten. Če hočeš, jo lahko še enkrat poljubiš, nato pa se vrneš domov, toda navadno je konec drugačen. Poznal sem človeka, k j je vse te moje poetične nasvete zavrgel. Ko ie bil ;■: žensko na samem, jo je kratko* malo napadel kakor kak kitajski mor* skj ropar ter jo začel poljubovati. Ko sva se pozneje enkrat sestala, sem ga vpraša!, kako je stvar končala. "Do skandala ni prišlo: ženske raje molče in ti pritisnejo pošteno zauš* nivo.« «A, torej si jo izkupil?» «Kaj ženske zaušnice! Sicer na: od sto žensk jih morda samo 50 v takem slučaju operira z zaušnicami. To se pravi, da delaš s 40 % čistega dobička. Toliko ti ne nosi niti najboljša banka!* «Toda če se /ena pritoži svojemu možu?« «Tega ne sme. ti notem še ne poznaš moških! Mož ne bo nikdar verjel, da bi nekdo kar meni nič tebi nič po; ljubil žensko. Prepričan bo. da je ona koketirala iru mu tako dala pobudo. S te strani ni torej nobene nevarnosti* Navajam ta primer samo v dokaz, da mi ta način dvorjenja ne ugaja. mrka I. lunice ob 17.54. Vsi ti mrki se vidijo blizu desnega roba planeta. 6. januarja bo luna v konjunkcui z Jupitrom. Okrog 23. ure zvečer bo Jupiter kake 3° 15* severno od lune. Saturn je sedaj v sozvezdju Bika. Vzhaja zgodaj zjutraj, začetkom januarja po 5. uri, koncem januarja pa že po 2. uri zjutraj. 28. januarja bo Saturn v konjunkciji z luno. Ta nebesni pojav bomo v naših krajih lahko opazovali, ker nastane podnevi. V Severni Ameriki se bo videk), kako luna zakrije Jupitra. Uran je v sozvezdju Rib in se vidi s prostim očesom samo, ako je ozračje popolnoma čisto. Zahaja okrog 21. Neptun je v sozvezdju Leva in vzhaja okrog 19. Z manjšim daljnogledom *a lahko vidimo. Meteorji. Začetkom januarja stopi v akcijo roj meteorjev, čijih radiant je v sozvezdju Boota. Od 14. do 20. januarja bo v akciji roj meteorjev z ra-diantom v sozvezdju Laboda. Zodiakalno svetlobo lahko opazujemo že sedaj in sicer zgodaj zvečer na jugozapadu kot slabo razsvetljen stožec, nagnjen k obzorju. Luna in mestna razsvetljava pa ovirata opazovanje tega redkega nebesnega pojava. Zanimiva sozvezdja: Med sozvezdji, ki se vidijo v zimskem času, je najzanimivejši Orion. To sozvezdje vzhaja v januarju zgodaj zvečer. Pod njegovim pasom se nahaja znana megla, ki se vidi tudi s prostim očesom. Pod Orionom, v podaljšku njegovega pasu, je najsvetlejša stalnica vsega firma-menta-Sirius. Nad Orionom, nekoliko na desno, je sozvezdje Bika in znani njegov del Plejade. Dobro oko razloči v tem sozvezdju 7 do 9 zvezd, z večjim daljnogledom jih pa opazimo več sto. i-ega zvezdnega firmamema začetkom januarja ob 21., sredi januarja ob 20. in koncem januarja ob 19. uri; na severovzhodu vzhaja Veliki Lev, dalje proti jugu Rak, na jugovzhodu Samorog, nad njim Mali Pes, dalje proti jugu Sirius v Velikem Psu, nad njim Orion in Dvojčki, blizu Zenita Kočijaž, na jugu nad obzorjem Eridanus, nad njim Bik in Plejade, na jugozapadu se bliža obzorju Kit nad njim stojita Sko-pec in Perzeus. Na zapadu nad obzorjem je Pegaz, nad njim na Andromeda, Kasiopeja, na severozapadu zahajata Labod in Lira, nad njima je Cepheus, na severu nad obzorjem je Zmaj, nad njim pa Mala Medvedica. To Silvestrom m ono Človeško življenje je v primeri z večnostjo sicer samo hip. a vendar se nam zdi zelo dolgo. Zato smo si izmislili razne časovne mejnike, da bi čas hitreje minil. Tak priljubljeni mejnik je n. pr. 1. mak dan. ob katerem najdete v vsakem humorističnem listu sliko zaljubljenega mladeniča, ki kleči pred svojo izvoljenko in ji odkriva srce. Meščanski sloji se zadovoljujejo z manjšim številom časovnih mejnikov, pač pa jih imaio mnogo naši kmetovalci, ki orjejo, sejejo in žanjejo vedno v zvezi z gotovimi dnevi (sv. Gregor, sv. Jakob, Mali in Veliki šmaren itd.) Zadnji dan v letu je pa mejnik, ko se ne orje in ne seje. pač pa žanje. Na Silvestrovo se ljudje radi pečajo z akrobatiko. Človek pozabi na vse križe in težave starega leta ter skuša dokazati, da je slabotno bitje, podvrženo zakonu privlačnosti osobito takrat, kadar ga ima malo preveč pod kapo. Od starega leta se radi poslavljamo v znamenju vinskih hlapov. Mnogi prično postavljanje že z Miklavžem. Nekateri ostanejo na Silvestrovo doma. ker jih žene ne puste v gostilno, dru^i. srečnejši, pa čakajo v veseli družbi, kdaj udari ura dvanajst. Točno o polnoči ugasnejo luči in to ie ugodna prilika, da se ta li oni neopaženo zvali pod mizo, drugi se pa pozdravljajo in poljubljajo. Ponosni so, da so ostali tako dolgo na nogah in dočakali srečno, veselo leto 1927. Žal se pričenja novo leto za mnoge nesrečno. Ako pri roma mož proti jutru vinjen domov in prepeva po stopnicah znano narodno popevko: «Prej pa ne gremo dam, da se bo delou dan,» v resnici se je pa že zdavnaj zdanilo, ga čaka ploha očitkov ir novo leto se začne z glavobolom, če ni še kaj hujšega. Na Silvestrovo pride do veljave besedna igra lani in letos. Nihče ne laže, kdor na pr. na novega leta dan trdi, da si leči želodec s slaniki in pa-pricirano krompirjevo salato, ker se ga je lani tako pošteno nasrkal, da ima še letos mačka. Ali ako dobi kdo na Silvestrovo pred polnočjo pošteno klofuto, lahko ob novem letu tarna, da je dobil lani tako klofuto, da je še letos otekel. Klofute seveda ne spadajo k praznovanju SiKestrovega večera, da ne bo kdo mislil, da smo delali reklamo za pretepe. Tudi žena lahko godrnja na moža, da je odšel od doma lani in se je vrnil šele letos.. Takih kombinacij si lahko izmislijo čitatelji vse polno. Fantaziji je prepuščeno ta večer široko polje. Zanimivo poglavje tvorijo posebne vraže, ki so nastale v zvezi s prehodom iz starega v novo leto Na kmetih hodijo poslušat živino, ki dobi baje na Silvestrovo o polnoči dar govora ta- ko, da* Človek lahko razume njene po-menke, v mestih se zabava mladina z ulivanjem razbeljenega svinca ali raztopljenega voska v mrzlo vodo itd. Vsem fantom in dekletom priporočamo običaj, ki ie zelo razširjen v Rusiji. Tam se zbero na Silvestrovo kandidati za zakonski jarem, da jim nevidne sile pokažejo bodočega moža odnosno ženo. V ta namen se postavi za dve goreči sveči ogledalo, pred ogledalo pa kozarec čiste vode. V kozarec vrže fant ali dekle poročni prstan, ki si ga izposodi od kakega zakonca, potem se luč v sob1 ugasne in dotični ali dotična, ki hoče spoznati, s kom se poroči, sede na stol pred ogledalo in gleda nekaj Časa nepremično v poročni prstan na dnu kozarca. Pri tem mora osredotočiti vse svoje misli na želji, da se prikaže obraz izvoljenca odnosno izvoljenke. In res se pojavijo v prstanu konture milega obraza. Kdor ne verjame, mora pač poizkusiti. Nevernim Tomažem ni druge pomoči. Vsem. ki bodo gledali nocoj v kozarec, na želimo poleg srečnega novega leta tudi ^oilo uspeha. Policistovi doživljaji v Palestini Po padcu turškega gospodstva v Palestini se je lotila angleška uprava najprej policije, ki je bila poprej v pravem turškem stanju. Turki sc zapustili za seboj upravni kaos. ki ga so morale angleške oblasti polagoma odstraniti. Vsi Turki, kar jih je ostalo v Palestini so bili politično nezanesljivi. Naloga reorganizacije policijske službe je bilo poverjena angleškemu kapitanu F. Par-tridgu, ki je prevzel zelo nehvaležno delo. Zidov ni bilo mogoče angažirati, ker so se jim zdele plače premajhne in tako ni preostajalo drugega nego sprejemati v službo Arabce, ki pa sploh niso imeli pendrekov. V tistih časih je cvela v Palestini trgovina z Mauserjevimi puškami, ki jih je pustila poražena turška vojska. Trgovci so hodili po deželi in ponujali orožje. Često se je pripetilo da je ustrelil trgovec nič hudega slutečega domačina, da dokaže kupcu zanesljivost puške. Arabci človeškega življenja še daleč ne cenijo tako visoko, kakor kulturni narodi. In s tem je morala računati tudi angleška uprava, ko je najemala Arabce kot policiste. Kapitan Partridge pripoveduje zanimive zgodbe iz svoje prakse. Nekoč je planil arabski policist v stražnico, stopil pred kapitana in pokazal na mladeniča, stoječega na pragu. »Morilca sem aretiral,« je dejal ponosno. »Imam njegovo telo in vse dokaze.« Pripovedoval je. da je šel po jeruzalemski ulici in zaslišal za ograjo na nekem vrtu prepir. Preplezal je ograjo in zagledal dva moška v Jaz sem pesnik in ne zdi se mi lepo. meriti svoje občutke po odstotkih či* stega dobička. Kot pesnik rečem še enkrat: naj* lepši in najsigurnejši način je: «Sanjal sem o vas!» Neki drugi moj znanec je delal, ka* kor se je sam izrazil, s porcelanom. Kakor se mi zdi, je tudi to eden izmed cenenih in nižjih, zame neokusnih na* činov. Na neki javni dražbi je kupil pre# cej lepo porcelanasto figuro: mačko in Kitajca. Če stisneš Kitajca za vrat, začne z glavo kimati. Od takrat je na* go var j al lastnik te figure vse osebe ženskega spola, ki so ga zanimale, po priliki tako: * Ali vas zanima stari porcelan?« Dama, ki da nase, bi odgovorila brez pomisleka kratko in jedrnato: •NeI« Toda večina odgovarja: •Nenavadno!« •Imam prav čedno zbirko starega porcelana. Ali stopiva k meni, da vam jo razkažem?« 'Često se dama, ko že zopet deva pred njegovim ogledalom klobuček na glavo, spomni in vpraša: «Kje pa je tvoja zbirka?« •Evo je! Pritisni Kitajca za vrat! Ali ni to zanimivo?* Se dolgo potem, ko je parček že odšel« Kitajec ironično kima z glavo. ki je videla toliko nenavadnih stvari.. • Še zadnji nasveti: tudi najbolj nese* bična ženska, ceni pri moškem darež* ljivost in široko dušo. Žerska je po* etična; a kaj je bolj prozaično, kakor skopuštvo in stiskači. • Zaljubljena ženska, ki bi z nevo* ljo odbila tudi večjo vsoto denarja, ne bo črhnila niti besedice, ako plačaš zanjo vstopnico v kino. ali pa v kavar* ni čokolado. Neki moj znanec je kmalu izgubil ves ugled pri svoji izvolienki, ko ie začel v kavarni ž njo deliti: «Ti si pila belo kavo, — jaz črno; t! plačaš tri dinarje. Odgriznila si s svojimi biserno*belimi zobki tretjino mojega kolača — 70 par; plačal sem za te tramvaj — 2 Din.» Menda ni treba, da vam še razla« gam, da si je ta idiot na takih malen* kostih zlomil vrat, dasi je bil lep gički bog. Morda bo kdo pripomnil: a nasveti za dvorjenje neoženjenim — devoj* kam? Teh nasvetov vam pa ne morem dati. Kratkomalo zato, ker devojkam ne «dvorimo». Tem ponudimo roko in se ž njimi oženimo. Po poroki pa lahko, mladi možje, ponovno prečitate moje nasvete. Tudi to bo koristilo, sicer ne onemu, ki se je oženil, marveč drugim. hudem prepiru. Policist je mirno gledal, kako se razvija prepir v pretep. Kmalu so stopili v akcijo noži in možakarja sta se borila pod nadzorstvom zakona. Naposled se je eden zgrudil z nožem v trebuhu na tla. Šele po uboju je policist ubijalca aretiral. Zakaj pa nisi preprečil uboja? — ga je vprašal kapitan. Policist ga je začudeno pogledal in odgovoril: »Dva. ki se pretepata, lahko ujame in aretira vsaka šleva. Jaz sem pa hotel aretirati ubijalca. Ubijalce čaka najstrožja kazen in zato je treba na nje najbolj paziti.« Neke noči so obvestili policijo o roparskem napadu v južni pokrajini. Kapitan je takoj organiziral lov na napadalce. Policisti so jih zasačili v puščavi na potu k reki Jordanu. Vnel se je boj, v katerem je bilo več razbojnikov ubitih in ranjenih, ostali so pa pobegnili. Kapitan je vedel, od kod so roparji in zato je odšel k šejku. Sprejel ga je star, bradat mož sumljive zunanjosti. Govoril je o vseh mogočih stvareh. Pravil je kapitanu, da ima tri žene in sedem sinov. Na kapitanovo opazko, d^ od treh žena to ni mnogo, je šejk ponosno odgovoril: — Imam 7 sinov. Imam sicer tudi 14 hčera, toda teh ne štejem. Naposled je nanesel pogovor na razbojnike in kapitan je brez ovinkov izjavil šejku, da so izvršili roparski napad njegovi podaniki. Opozoril ga je, da v Palestini ni več Turkov in da bi Arabci pač lahko opustili razbojništvo. Šejk se je ozrl na gore ter položil kapitanu roko na koleno, rekoč: — Slišal sem, da igraš vlogo grobarja in da z veseljem spravliiš naše ljudi na oni svet. Toda to je sport. In kakor imaš ti s preganjanjem roparjev svoje veselje, tako ga moraš privoščiti tudi roparjem.. Saj morajo tudi roparji imeti svoj sport, sicer bi se dolgočasili. Slepec v kinu Vsi vemo. da je beračenje tudi neke vrste poklic, dobrodošel često ljudem, ki jim pošteno delo ne diši. Berači tvorijo dandanašnji poseben družabni razred, kateremu ne moremo odrekati vloge nekake odvodne cevi, ki skrbi, da se žepi bogatinov preveč ne napolnijo. Kakor pri vsakem poklicu, tako so tudi med berači premeteni in zabiti ljudje. Nekaterim beračem se godi bolje kakor mnogim državnim uradnikom, drugi pa komaj životarijo. Eni zbirajo milodare s pomočjo mizerne zunanjosti, drugi si pomagajo s prefriganostjo. kdor pa nima ne tega ne drugega, pokliče na pomoč kak telesni nedostatek. BeraŠka zgodovina menda ne pozna take prefriganosti, kakor si jo je izmislil neki praški berač. Na vogalu neke praške ulice stoji dan za dnem slepec ki ima na prsih deščico z napisom »Slep od rojstva«. Stal je tam tudi nedavno, ko je prišel mimo neki gospod, kr je začudeno opazil, da čita slepec novine. Pa-sant se je ustavil in vprašal slepca, kako more črtati. Slepec mu je odgovoril: »Hm. stvar je zelo enostavna. Stojim namreč tu samo kot namestnik svojega tovariša, ki je danes prost. »Kšeft« pa ne more stati in zato pobiram danes milodare jaz.« Pasant je razumel beračevo zvijačo in segel v žep. Potem je vprašal dozdevnega slepca, kje preživlja njegov tovariš proste popoldneve. Dobrodušni berač se je nasmehnil in odgovoril, da zahaja njegov tovariš zelo rad v kino. Slepci od rojstva hodijo torej tudi v kino. Madžarski častnik aretiran v Košicah O božiču je bil aretiran v Košicah na Slovaškem madžarski nadporočnik Ju-lius Tost. ki je bil označen v potnem listu kot privatni uradnik. V ponedeljek so ga izročili državnemu pravdništvu. Tost taji svoj častniški čin in trdi, da je pri-še za praznike k svojcem na poset, ne da bi imel pri tem kake skrivne namene. Aretacija je vzbudila med madžarskim prebivalstvom Košic veliko razburjenje. Nadporočnikov stric Bartolo-mej Tost je namreč stolni dekan. Kot tak je upravljal košiško diecezo po smrti dr. Fischera-Colbrie do imenovanja novega škofa Carskega. Mož je na Slovaškem znana madžarska osebnost. Med prebivalstvom se je razširila vest, da je aretacija delo Tostovega strica, ki se je hotel maščevati nečaku za nasilje nad nekim uslužbencem deželnega vojaškega poveljstva, ki je bil šiloma odveden na Madžarsko, kjer je še sedaj zaprt. Policija in vojaški organi pa to vest odločno zanikajo. O motivih aretacije nočejo dati oblasti nobenih informacij. Elektrifikacija francoskih železnic V sredo 22. t. m. je bil otvorjen na progi Pariz-Vierzon (Družba Paris-Or-leans) električni pomet. To je prva etapa elektrizacije francoskih železnic. Omenjena družba je zgradila v ta namen na reki Creuse pri Eguzonu velik jez. Doslej so obratovale z električnim tokom izmed velikih francoskih prog sledeče: znatni del proge, ki je ldst delniške družbe Južnih železnic, dalje državne žeelznice na progi Pariz (In-valides) — Versailles in Pariš (St. Lazar) — Colombes; družba Pariš—Orle-ans ima električni pogon med pariškim kolodvoroma Quey d' Orsay in Auster-litz. Proga Pariš—Vierzon. na kateri je bil otvorjen električni promet, je dolga 232 km in ima 654 km tračnic. Proga dobiva električni tok z napetostjo 1500 voltov po mreži, ki meri 900 km. Električnih lokomotiv je na razpolago 200. Njih kapaciteta znaša 1420 do 1720 HP. Maksimalna hitrost znaša 90 km na uro. Električni vlaki so urejeni za osebni in tovorni promet. Za brzovlake ima družba 5 lokomotiv s kapaciteto 3.000—4.400 konjskih sil. Maksimalna hitrost teh lokomotiv znaša 130 km na uro. Pri po-skušnji vožnji so vozile lokomotive s hi- trostjo 100 do 102 km na uro. Največja dovoljena hitrost znaša 120 km. Skupno število električnih vlakov, ki bodo vozili odslej na tej progi, znaša dnevno 400. Promet na progi Pariz-Vierzon tvori šestino vsega železniškega prometa omenjene družbe. Vsako leto bo porabila družba za svoje železnice 120 milijonov KW elek. energije, kar pomeni, da prihrani 250.000 ton premoga. Gospodarstvo Dinar v preteklem letu Naciionalna valuta je temelj zdravega gospodarskega organizma in zato je razumljivo prizadevanje večine evropskih držav, da spravijo svoje omajano plačilno sredstvo polagoma na predvojni nivo. Stabilizacija valute in porast njene vrednosti seveda ne moreta ostati brez prehodnin slabih posledic za pridobitne sloje, pa tudi za konzumenta, ker ie vsak prehod iz inflacije v deflacijo združen s podražitvijo denarja, torej tudi z manjšo kupno močjo konzumenta. Deflaciji sledi pomanjkanje gotovine in kredita, kar povzroča v trgovskem življenju vsaj začasen zastoj. Kljub temu je stabilizacija valute nujno potrebna, ker vodi inflacija, odnosno nazadovanje vrednosti valute v neizogibno gospodarsko katastrofo. Jugoslavija je med zadnjimi od svetovne vojne prizadetimi državami, ki se je tako pozno lotila stabilizacije svoje valute. Dinar je preživljal prva povojna leta težke čase in šele zadnji dve leti se je njegovo valovanje ustavilo. Ob sklepu leta moremo zabeležiti razveseljivo dejstvo, da je ostal dinar kljub notranjim zmedam in slabi gospodarski konjunkturi skozi vse leto stabilen. V naslednjem hočemo navesti pregled tečajev našega dinarja na curiški borzi, iz katerega je razvidno, da je ostal dinar vse leto skoraj na isti višini. Podatki veljajo za začetek, sredino in konec vsakega meseca. opijskega tržišča. V nasprotnem slučaju bi se prenesla trgovina z opijem v Skoplje. Dobro bi bilo" seveda, ako pride ta trgovina iz grških rok v roke naših trgovcev v Južn* Srbiji. Januar Februar Marc April 9.17 9.17 9.15 913 9.17 9.12 9.14 9.12 9.14 9-12 9.14 9.11 Maj Junij Julij Avgust 9.11 9.11 9.13 9.11 9.11 9.11 9.14 9.12 9.13 9-13 9.11 9.12 September Oktob. Novemb. Decemb 9-12 9.14 9.15 9.15 9.14. 9.14 9.14 9.13 9.14 9.15 9.15 9.13 Od začetka leta, ko je dosegel dinar v Curichu 9.17, do konca decembra beleži naša valuta neznatno variranje, ki v primeri z rapidnim padcem v prejšnjih letih sploh ne pride v poštev. Skozi celo preteklo leto je notiral dinar v Curichu med 9.11 in 9.17. torei z minimalno diferenco 0.06, kar je najboljši dokaz, da se bližamo dobi definitivne stabilizacije, ako nas ne zadenejo kake večje politične ali gospodarske perturbacije. Leto 1924. je pričel dinar z razmeroma labilnosti. Zanimiva je njegova enakomerna pot navzgor od začetka do konca predlanskega leta. Številke pomenijo kakor zgoraj tečaj dinarja na curiški borzi začetkom, sredi in koncem vsakega meseca. Januar Februar 7.85—7.95 8.42 7.30—7.50 8.47 7.45 8.35 Marc 8.35 8.35 8.32 April 842 8.35 8.37 Maj 8.34 8.37 8.45 Junij Julij Avgust 8.57—«.62 8.90—9.0 9.30 8.97_9.02 8.95—9.12 9.22 892 9.25 9.22 September Oktob. Novemb. Decemb. 9.22 9.17—9.20 9.19 9.20 9.22 9.20 9-20 9.26 9.19 9.18 9.17 9.17 Leto 1924. je priče dinar z razmeroma nizkim tečajem 7.85, zaključek pa že z 9.17 torei z diferenco 1.32. Najnižji tečaj je bil sredi januarja, ko je notiral dinar v Cu-ricnu 7.30, najvišji pa začetkom avgusta — 9.30- tako, da znaša razlika 2. Ako primerjamo lansko diferenco v tečaju dinarja z letošnjo (2 : 0.06), vidimo, da smo storili glede stabilizacije valute velik korak naprej. Staro leto zaključujemo v tem pogledu popolnoma zadovoljivo. Želeti bi bilo, da bi Narodna banka nadaljevala dosedanjo valutno politiko še intenzivnejše in spravila dinar polagoma na nivo čvrstih evropskih valut. _g Uradni tečaji dinarja v januarju. Finančno ministrstvo je določilo za januar sledeče uradne tecaie dinarja: 1 napoleondor = 218.80. 1 turška lira = 247.30, 1 angl. funt = 274.SO. 1 dolar = 56.60, 1 kaan«lski dolar = 56.30, 1 zlata nemška marka = 13.47, 1 poljski zlot == 6.30. 1 avstrijski 5i-lina dvigniti kupno moč konsumenta, ako hočemo, da se industrija, trgovina in obrt v dogled-nem času opomorejo. Toda tako, kakor je položaj zdaj, ni upati, da bi se v novem letu ta nujni proces izvršil- Nasprotno, vse kaže, da nam prinese novo leto z oblastnimi skupščinami nove javne dajatve, ker ni upati, da bi država prevzela vsaj del stroškov za te samoupravne korporacije. Kaj bi pomenilo v sedanjih razmerah zvišanje že itak previsokih davčnih bremen, si pa lahko misli vsak, kdor količkaj pozna naš gospodarski položaj Srečno novo (eto zeli/o svojim odjemalcem: t X Splošno ključavničarstvo Anton Accefto J Lud. Černe l juvelir. trgovec z urami ter ♦ zapriseženi sodni cenilec Ljubljana, Tabor 2 | Ljubljana, Wolfova ul. 3 j j Ljubljana, Gosposvetska 13 <> Ljubljana, Martinova c. 1 Ljubljana, Šelenburgova Ljubljana, Prisojna u/. 7 j Poljanska cesta 53 1.....»»•.....i......»»«£41...............................j j................MMMMMMtfJ '•»•»••••......mm........) ».f tJMMMMMMMMMMMMMM«f«f»«MMMMMMMMMMM JC, tf,MMMMM..........MM 1** t Matija Andlovic ♦ mizarstvo taloga pohištva ♦ Ljubljana, Vidovdanska 2 Josip Čertalič čevljamici mojster pekarija Alojzij Češek mesar A. Gdtz! ded. podob sr in pozi a t ar izdeluje okvirje J Ljubljana, Zvezdarska 4 j j Ljubljana, Šolski drevored \ \ Ljubljana, Sv. Petra c. 7 Židovska steza 4 j j Ljubljana, Dunajska c. 58 i Terezija Aubelj pekarna Glince št. 78 Trgovina Fran Babic h X Doleniska cesta 2 Franc Babšek mesarija F. Čuden trgovina ur in zlatnine i Ljubljana, Prešernova 1 § Ljubljana, Poljanska c. U mmmmmmmmmmmmmmm; Ivana Gor še restavracija «Novi svet* Franc Hitti j ► trgovec s poljedelskimi stroji K. Jurman kr. dvorni optik Terezija Marinko trgovina z mešanim blagom Franja Ocvirk mesarija Ljubljana, Šolski drevored I J Anton in Marija Gregorct „ t tw t■■rt f P. X. Kaiser t Fran Medica mesarija V, trancka flOčmiK | pirffcar t gostilna in trgovina 5 stojnica Šolski drevored Ljubljana, Fožna ulica 15 f r . ... * f . ,± i • ^ . z, . Ljubljana, Sv. Petra c. 47 | p0ijanska cesta 81 I i L*uhrjan*> Šelenburgova uli Ljubljana, Tržaška c 4 M«»t MMMMMMMMMMMMMM«f,«MM+ /van Ogrin stavbno podjet/c Ljubljana, Grubarjesm \\ nabrežje št. 3 •••••* 11r*mmmmmmmmm«•mmmm» Kaži Korošec Ivan Jax <$ sin Ljubljana, Gosposvetska f cesta št, 2 mmmmmmmmm•••»••»•••»fcv Kajo De/ič zfafar Ljubljana, Hilšerjeva 4 Radovljica št. 8 ......m tu.....<......... !t Gostiln* «Pri Krofu* < ► i; Ljubljana, Sv. Petra c 46 Franc Dermastija \\ Gostilna pri «Perlesw» čevljarski mojster % (pri Jerici) x • •. * , I . . , „ n „ . ^_ o Ljubljana, Prešernova 9 | SMM drevored Ljubljana, Poljanska c. 27 ± \ . ' . . 2 \\ % Anton in Jerica Zičkar \\ ** s ^ ---------i>ttttttt1------* ♦---------------------------------------— MMMMMMMMMMMMX-«»«**»*»»»«» • MMMMMM6 Viktor Bajt nasl. 1. Ljubljanska cvetličarna 5 I M. in F. Balija*Jamnikar trgovina Rožna dolina Emil Dobrič * y r, . 7/ z ± otroške igrače in galanterija f m Rozi HerZO* \ t Ljubljana, Prešernova ul. j! re9**vracV* *Pri /evtr* | Ljubljana, Wolfova ul 12 Jakob Jesih mesar in gostilničar Josip Kastelic Osvald Dobeic <> Franjo Grabjec veletrgovina f fotografični umetniški zavod 1 ♦ , f , c- t r t , -r t i * .r »» , i: Ljubljana, Šolski drevored f Ljubijana, Vodnikov trg 4 t Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9 5 Ljubljana, Miklošičeva 6 \\ j: ** in Dolenjska cesta Restavracija na Strelišču | Andrej Dolinar pekarija pod Rožnikom F. M. Balija Miroslav Bivic Eligij Eber in izdelovalec I LJubljana, Sv. Petra c 50 t Ljubljena, Kongresni trg 7 knjigoveznica in kartonaža, J krznar in izdelovalec čepic trgovina s šol. potrebščinami Trafika Blaž ♦ i t t Ljubljana, Dunajska c. 12 <[ restavracija Karo! in Fant Kačič Ivan Meglic ključavničar Matej Orehek trgovec Ljubljana, Na Prulah 6 ♦ Ljubljana, Kolodvorska 26 J J t Metod in Fani Kačič i Anton Mencinger gostilna *Pr/ raci* ^ špecerijska trgovina Spodnja Šiška I Ljubljana, Sv. Petra c. 42 J t Franc Pajk knjigovez Ljubljana Cankarjevo nabrežje 25 Jernej Jelenič tovarna kise J j LJubljana, Stara pot U. 1 j| 5v pe/rfi ^ 7J < 4M*MM.........»MMMIMMnJ i>M>MMMMMMMMMIMt M.....IMMMMMMMMM4 '»MO.....I......>HHMIMM>J j| Pavel in Minka Jemc 1! tfostilna * ► gostilna LJubljana, Breg 18 /van Kajne gostilna, modno krojaštvo in uniformiranje Mežnarčič Josip pekarija Ljubljana, Tržaška c. * /van Pakiž trgo\ina z urami, zlatnino in J sreormno Ljubljana, Stari trg 20 MMMMMMMMMr+T ^mtiMMMIMMMmmKMtlilMMM.......MM......i A. Kassig krznarnica in izdelovanje čepic A. Mihelčič i trgovina s mešanim blagom | in delikatesami ter vinom in * žgan jem Ljubljana, Židovska ulica t Ljubljana, Stari trg 6 Avgust Paškulin pekarna G. F. Juršsek uglaševalec klavirjev Ljubijana-Vodmat MMMMMMl'j.........MMMM........i t Ana Miholič * T r . gostilna m kavama »Central« \ lvan Perdan nasledniki ; Ljubljana, Sv. Petra nasip \\ IMIMM.........1 I < MMMO.....MMMIIIMMMI*! Anton in Alojzija Keber mesar Matej in Ivana Miklavčič f gostilna pri »/vanti* Ljubljana, Bohoričeva 4 | Po/ v Rožno dolino 44 J Ljubljana, Sv. Petra c. 32 :! |E Ljubljana, Bohoričeva 1 a*4 ,^4*&-a*+^^4p^^^p^ Brata Eberl nasledniki 1 MART1NC, ČERNE in gostilna J mmm; ; 'MM' M4 >MMMMMMM«MHf|! Josip Breskvar čevljarska obrt O. FettichzFrankheim česalni salon za dame Ljubljana, Škofja ulica 10 \\ Ljubljana, Kongresni trg 19 Kraškovic Franc trgovina Ljubljana, Stari trg 22 \\ Kavarna «Vošpernik Ljubljana, Stari trg 32 Tone M alga j stavbni, pohištveni pleskar in Učar, sobo* in črkosfikar Ljubljana, Kolodvorska 6 Ljubljana, Sv. Petra c. 6 f Ljubljana. Kolodvorska 29 ;4m|m|mNj*»MMMMMM...........|t>»...............»........ Emil More | Janko Pogačnik sodavičar | fotomaterijal Ljubi jam* Kette: Murnova X (Martinova cesta) št. U \ L!"bli™*> Tavčarjeva 4 Ivan Bricelj pleskarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta | Franc Fister gostilničar in izdelovalec pristnih kranjskih klobas Ljubljana, Zaloška c. 10 Tvrdka Kveder j t Ljubljana, Poljanska c 19 Ivan Križnar krovec I. Marchiofti trgovina z usnjem Ivan Možina brivski salon Trafika Prap rotnikzPugelj i Ljubljana, Hrenova ul. 9 i Ljubljana, Sv. Petra c. 30 l Ljubljana, Stari trg 28 j Ljubljana, Prešernova 54 ! t Leopold Boge/ & sin stavbno klepar stvo in vodo* vodna instalacija [LJubljana, Gosposvetska 18 Engelbert Franchetti brivski salon Alojzij in Marija Kocjan mesar Alojzij Lenček nasl. sin trgovina »kleparskimi izdelki stavbno in galant. klepar stvo \l Ljubljana, Dunajska c. 20 | Ljubljana, Šolski drevored | Ljubljana, Sv. Petra c. 29 f Ljubljana, Prešernova 16 Andrej Marčan mesar Narodna knjigarna družba z o. z. o Ljubljana, Stritarjeva 2 Modni salon Anton Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 i Brata Capuder trgovina s sokolskimi potrebščinami Ljubljana, Vegova ul. 2 Alojzij Fuchs juvelir Franc Kosmač stavbno ključavničarstvo Mr. M. Leustek lekarna ;4MMMMM>mmmmmmmm^ M. Caserman krojaSkl mojster Ljubljana, Kette*Murnova (Sv. Martina cesta) 9 Ljubljana rl..........................»>>t n........II * Jože Marčan t mesarija % Ljubljana, Jeranova ul. 5 $ Ljubljana, Resljeva c. 1 || LJ^ana Rimska c. 21 X ► \\ in Wolfova ulica ** i* < ► * mmm; ..... umih Ivan Gjud brivski salon I. Kosfevc manufakturna trgovina Franc Loborec brivec : mestni tesarski mojster j t slaščičarna in posredovalnica <[ ključavničarski mojster LJubljana. Stari trg 30 U Ljubljana ;; LJubljana, Rimska c 21 i j LJubljana, Prule 8 .......... **MMMIIH.....< .......II! ItllMMMIlMi IMIMi Čadež & Brcar trgovina tehničnih potrebščin zrn mline \\ Ljubljana, Kolodvorska 35 HIMMIIIMIMMIMIMMMIM Ivan Gorenc restavracija «Soča» Ivan Kreč krojaški mojster Rodbina Lovše Anton Černe graveur N Ljubljana, Sv. Petra c. 3 j j Ljubljana, Dunajska c 9 j j Ljubljana, Tržaška c. 47 || LJubljana, Prisojna ul. 7 I LJublJana> Poljanska c. 73 ]> ! j| j; j <> šolski drevored ! > i:..........*..................'< t............................. r............................11:;.............................nj;...........................m*i I -m Angela Gorše Simon Kunčič \\ Loiar S Bizjak j Pran Marfinc \\ "Aleksander Oblai <\ \\ trgovina s čevlji \\ izdelovalec sodavice \\ konfekcija mestni tesarski mojster 21 trgovtnm čevljev \\ 1 ► MM»MMMM«MMMMMM>>>« mf ^.....t.......eee..........••>!•••••.........»»»♦••>.......a* ii >!cfo// Žab/efc 1 y4n/on Bofca/ 3. Sušnik I j Kestavracija «rri KOZl» <> trgovina s špecerijskim in gostilničar in mesar j S dobava in polaganje parket ov j; ■ I Upi 1 fl M II ^ŠcICFlblir^OVd UI 1 Ljubljana, Židovska ul. J _ me5ar"m blafom „ , « i| r. ... Ci xt */> «8 LJUDLJMnil jj___ - * ^ d^.^.c55j; Ljubljana, Slomškova 19 jj -- ; c«^" 1 |j Mestni trs 26 !! Vifc/or Sofrer < j tn mesar I Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4 i Ljubljana, Poljanska #t»e»eeee»eeeeeeeeeeeeeeee#seeee#eeeeeeee»ee»eeeeeeeeeeeeeeeee<»j p>eeee»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee<^eeeji < ► A in M- Sagmeister 1 Franc Štular 1 /van Železnikar Ž mesarija in prekajevalnica \\ čevljarski mojster Srečno novo (eto želijo svojim odjemalcem: o Ljubljana, Dunajska cesta 3! Ljubljana Vil Josip Šenica mizarska tovarna ......»e—eeeee Fran Sarfc frgovina delikates in slaščičarna \\ Ljubljana, Florjanska ul. 9 | Ljubljana, Marijin trg 3 $ Trink c§ Bernik strojno mizarstvo 4 tjMIM»MMMMMMMMMMM>f «•$#•>»••••••••••»••••»••••••»« $»<>•#»•••••••••••••••••• Marija Triller Trafika Sever Ljubljana. Šelenburgova 1 (pri Bergantu) Trnovo, Cerkvena ul. 3 j; -i- vinom in žganjem t Ljubljana. Florijanska 30 t Kc 26. i i Peter in Marija Urbane $ Slapar Oroslav krojač <► Ljubljana. Ravnikar jeva 13 t Ljubljana, Tržaška c. 9 § ,M..........................t Ivana Zupančič mesarica manufakturna trgovina ;; trgovina s mastjo in mesnimi \ I ;; Modni atelje za gospoda And. Znidar i lunn Bogatoj I! ^ f Ljubljana, Sv. Petra c. 33 t Ljubljana, Linhartova 8 t Ljubljana, V Rebri 11 V, jI fc^ž J J t \\ Elektrotehnično podietie DTIVSkl SaiOR ♦----..........................*--------------*---{\ o ji Kongresni trg 19 i! a**A\***% 7 ! pole* Nunske cerkve llldUlSCB / it* o 3679;: ♦ j; *............«........>......:r-MM.........................i*'................♦»•»........\[ (jo m fjjgio HOVO fCtO tili Sretno in vesbic noto lete tei i;""™""™" Ana Skubic-Krečič * Frančiška in Ivan Troha \\ Upravnik ^ TA1llin7 t*T*7TT T' W I A*v ^^nPiilfil t trgovina z mešanim blagom t trgovina z mešanim blagom. \> ^Slovenskega Naroda* \Y\J\l\l\jL. D I jL 1 liti ;: Pffl|1 f I RI||lTfll'^ " očnikom Z ^ctii^ ^ vni.nuDnTnD.ni- i L I MIIW eWM w 11 eWI4 i, ;; Modna trgovina 'Anton Paš Evald Popovič g mastjo in Izdelki Ljubljana < leeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeejfi; t<»eeeeeeeeeeeeee»eeeeeeeee vsem cenj naročnikom t gostilna pn „KObOVRflTflRJU* |m m — — * | v ♦ # | |f|f|J t""M' ■ ti* in inserentom! I ---------|mesar in hišni posestnik| % ' ' !: iZdelOValfl Ca perila IiJUBUJflNA Pped škofi|o Anton Dogša Ormož IlUnunUL ». Petra KSta H|Masatykova cesta 9H L?u|3||ana < weeeeeeeeeeeeeee♦ Ve elo b sretno sovo eto 21» /van Slckan i Miroslav Urbas stavbna tvrdka % prodaja pristnih kranjskih 2 klobas Ljubljana, Študentovska u. | Ljubljana, Slomškova 13 o^eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee#ee# \-»-v»*mh Franc Sokltč j Marija Urbas nasi trgovina z mešanim blagom t pristne kranjske klobase in zajtrkovalnica Ljubljana, Breg št. 20 Franjo Lah manufaktura Maribor, Jurčičeva, Vetrinjska Ivan Ogrin veletrgovina vina enporočajoč se ceaj. občinstvu zm ;;SreČflO tlOVO letO 1927 Žtll\\ • ► nad«l)no aakljonjenost^ želim vsem (* Veličan Bešteri: fotograf Aleksandrova cesta Ljubljana, Komenskega t pf/ Ljubljan[ ulica 16 t i; srečno, veselo novo leto; j Fr» P. ZfljeCs j; J BRAJER — — 2—.Zszl izprašan optik 747y Ljubljana, Stan trg 9:; prav,h gojs^r Ceviiev in X vseh vrst obutve stavbeno podjetje Matko Soklič mL Foto*atetje Anton Uršič trgovina z mešanim blagom in delikatesami Liubtiana. Hrenova ul. 19 f Ljubljana, Frančiškanska t Zabiek X ulica (hiša Trg. banke) t Anton Stacul trgovina delikates R. Warbinek izdelovalec klavirjev t^»*»IM»<«*......M>MMM>M'j M. Renčelj i trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Šelenburgova $ Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5 | Maribor=Podbrežje Fani in Ivan Stritar kavarna «Stritar* Ignac Vehar splošno mizarstvo ♦ Ljubljana. Vidovdanska 2 ♦ Ljubljana, Gradaška ul. 22 t Maribor. Koroška c. 48 \\ Franjo St ritih slaščičarna Anton Verbič delikatesa in špecerija I Ljubljana, Pred Škofijo 3 | Ljubljana, Stritarjeva ul. «>♦>>>»♦♦♦.....♦.....♦.....Mfi .....MMMUmilMIMIIMI H. Suftner Ljubljana, Mestni trg Karol in Ivanka Vidmar pekarija Ljubljana, Rimska c. 5 iwn Jauornik! lleieio io srotno novo teto žen Zagorje ob Savi nstojnica,Selski drevored;; Oblačil niča « Drava* Oton Pelan *4>4H Ivan Kvas klobučar Maribor, Aleksandrova 32 | delavnica Mlinska 21 Ivan Theuerschuh steklar in trpovec mešanega blaga Tržič Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgova Josip Vidmar tovarna dežnikov in solnčnikovs t Ljubljana, Pred Škofijo 19 Kari Koželj Tržič j delikatese, špecerija. ± zaitrkovalnica Al. Ščurk z delovanje drož (kvasa) ♦ Ljubljana. Dunajska 12 J Ljubljana i ŠL Vid lad L ji m ♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦♦^x^.............•»»•♦».........I........^^^^^»»1^»»^^. i l d 11 f u t** ~ it i f * Konrad Pecher ♦ brivec i t r govna s spec. otagom pri «Starem Tišlerju* 24 Veselo ;n sretno novo leto zeli j j Andrej Belič\ agu vina t mešanim airgcm ;; Lfubliana VII Kcvškova r'odruz Janševa trgovina s črevl lr» to3ilnlc3 loja . m Ltublfana Pel janska cesta 85 Sreno id veselo novo eto žel) vsem svojim ustanov- i nim in podpornim članom |nasproti vojaškega skladišča Marija Volk^Košmerl t ^ran in Jožica Šušferšič <[ kakor tu it vsem prijate- ;[ gostilna *Pri slepem Janezu*- \\ Ijem slepih ter Se t' plo »♦♦♦♦♦♦»»♦♦»♦♦♦♦»>• jI priporoča za nadaljno na- ;| klonjenos :[f odporno Društvo slepih o v Ljnbliani. Wollova ul. št 12 o Ljubljana, Dunajska c. 12 Škofja Loka I* I Anton Škerjanc t Ivan in Ivanka Zamljen čevljarski mojster mesar Ljubljana, Šolski drevored Ljubljana, Gradišče 4 Franc Pere Maribor Edvard Škopek urar Ljubljana Mestni trg 8 Alojzij & M. Zorman trgovina Ljubljana. Stari trg 32 hman Kiferle Ljubljana. Gosposka ul. 9 i j l Somnitz % urar in trgovina z zlatnino srebrnino in urami Herman Zupan galanterijska knjigoveznica Feliks Škrabl manufakturna trgovina jj Lfubliana. Sv. Petra c. 4 f Ljubljana, Gajeva ul. 2 | Maribor. Gosposka ul. 11 | •J6fc6 TVRDKA AtlT. KRiSPER 3812 ■■ '>V^ "fc««s Krojačnica -fSrecDO io veselo oovo «:e 1921 vsem vo;im cen) oflifin^r 4 371 s •♦♦♦»♦»♦»♦»»»♦♦»»♦»»♦•»♦»»»S* I. Tomšič [|i manufakturna trgovina i! ii i t LJublfana jj Sv. Petra cesta štev, 38:: mm mM m mm f noroca sčdnth sokof. eseoc itd i ! Llubl.ana. Metelkova ulica i i^MtMM.....♦»♦»♦♦.........., ii Veselo novo leto »eeeeeeea»••»»»»•»»♦♦•»»•••»•» -^iJtlSlP !K RUKO 10! ™no n<"0.^ a Luka Ahočit strojno mizarstvo : LJUBUJRMfl Hrenova allca 8 < >eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee<| I želi vsen ceni. naročniKo . n ^IVič-Glince št. 207! /tolo in sretoo oovo teto m! Lavoslav Mrnuh J »resar in prekajevalec | „ wjf jt , I frgov«a « mešanim blagom | |j,.^t|| M[| Ji L. IVI 1 K U Sii dVdTl ^UpaUČlČ | Fl^IlC IgllČ Oorr.obranslca c. 7itvornica dežnikov f « čmbimna I Ljnbljana Ljubljana Mestni trg *mT***^i:Zidovska u!!ca 1/11 •5719 Pekarna mm in Mani Iivit J i LJUBLJANA BREG t Kersnikova ulica 3 J; Kolodvorska ulica Št. 28 W6: f Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem in znancem ~t™ || H% I r ilOStiinb n zidarska iibr\\\ konfekcijska tovarna ŠT. JlVail FiSKSfl Liubliana fRANC™4c,Ej I fimSkc C9Sta ŠteV. 17| centrala det. prodajaln. I Imh1?ana ! w JlEmonskac« Erjavteva št.2 J ^743 Jos. Bergmon in :*zr™~ j i Dunajska cesta 5|^»....................... Srečno tn vesdo novo leto:f IliMUniU t ielim cenienim odemalceiP j; trgovina s papirjem. Oglasn I IPavel PogiaicnJ ffi 1 jjjjjjjj" £ ! krojaški mojster I n ko,on'«a,n,m otagorr s iiiiiiiii ilM/k * I XtBciIcfo - Xjibi:ai3 Nbl>na-Sv ?ttra cSi| MARIBOR, Gra|sxi trg I || * * Ifet Zastopnik ,,Slov. Naroda** ♦ 3711 iPETER SEHRO^ prvakranska vrvarn »..... »_______ * krznarstvo Vinotoč Viktor Sede! £jub!jana |Križevnižka ulica št. 7| fcJSS" j G1 Stil 03 pfl Ml! ! Ljuhijono rarbor- V€lriniska BL 20 Kamnik, Solna 4 1.............................i ignatii in Marija Koosteli \ limli in sretno oovo leto 2e.il * hi znancem Ljubljana HilHnnka il 20 Slnttktia 2| inrin f TCIUMJIII | n s-m svojim cen), gostom JUili V ILIII lil KII •; i Josip Andlouic Deseto m srečno novo lefo mmmm:m,m i u ti«.mu I ,zdcSOtfa,eC 50fn|lh de,0g ZB | modni nteljr Strojno lHI'arStVO sFccno in vGSBio * ****** kt*°T ^ ^ r+ n * i mmmfi sehvrstoonainovejšimod \Adenka Rodic\:Domobranska cesta! nnUil f FTn^Uil?)liana, ^ u**ioširoiehnicno podjetje S Ljubljana - Vič - Glince RjiaiMi ■■■■■■■■■ ■■■■■■■ ■■■^■«-Tnnnn 1 mm m veselo novo leto želi ŠTEFAN BRODAR trgovina z vinom Ormož Vekoslav Podlogar UoHinno ■ Št. Peter no Krosu auLOjuaujLJJUucojL^ h it h lULiLiLLjaDpajLiun □ D □ □ □ D D C O D C n 3 osi d Stupica g ~~ ~ —— —' — HUD i soooouoaonaounanni ppoaaoaa amm£ jerrnenar !n sedlar L?ubil3na, Slomškova ul. št. 6 TRGOVINA avtomobilov, vozom m kon.sk'h oprem Carinsko posredništvo Just Piščanec Ljubljana, Miklošičeva cesta 13 voSči p- il nalogodajalcem prav srečno novo leto! Franjo Maser Maribor (slavni trg Hm □ ^□□□□□□DaaDoaanco. jl iuuloddddddddddddc H g Srečno in veselo novo leto g g g □ želi vsem svojim naročnikom ter se za H o g H hvaljuje za njih zaupanje in naklonjenost R B □ B Stavbeno podetje p g B § Ani--___ Olje Avtosaraga. Bencin, § g Ljubljana inonnncanacoDDaocrj tjacoaGcnonoannoDGODnannnanncn^aGDnndc DaaoDODau^^ ji juuuacimDaDnuLo: „Duco" Sičanje Linhartova ul. 9 v. Obenem naznanjam, da sem radi grobih ne korektnosti, ki jih je v škodo č. nalogoda-jalcev zagrešala špedicljska družba „Slove nia-Transport", pretrgal vsak stik s to družbo ler prosim, da se vsa ceniena naročila pisma in dr od^iridob naslavljajo izključno na gornji moj nas ov Prevzemam vsa v c^rnsko-po-sredn ško stroko spada o:a naročila ter jamči m za vestno, točno n hitro odpravo po priznano nam ž jih cenan j ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■ q »i, ee i jr%rvnrv^rj^ririnriririnrinnrT™ § Dober Radio - prejem v novem letu £cli svojim -ajernaLv;! FRAMC BAE n □ Pisalni stroj* LJUBLJANA ODDOO □ □ □QDQG G □GDnnOO£3 G PGTJ GG C G G J G [ G G G t 99 Srečno in veselo novo leto želi svorm cem. ođiema cem in znancem tvr 1ka JOS. ROJINA, L ubijana, Aleksandrova 3 Mj □UDGUUUL JLJULJUUUUUL1JLXJLJD^ J' DHAGOTIN KORBAR, betonska tvornica ZAGORJE OB SAVI Bi Kdor oglasi, (a napreduief ■ Z: JGODrB H H jlk I ii IGOQQQOOOGDnGGnnDGPrTG?']GnGnGGnGQOG[ oanDononnona * Droieriia ..AUrijn *4« . L3USUAMA 1 Šelenbursova ulica it, 1< 1 x 3 4m; Veselo in srečno i i novo leto želi 1 iKovač c & Jaoelij ♦ « ♦ trgovina s špecerijskim, koloni-J ♦ jalnim in materijalnim blagom J I Ljubljana, Ko-presni trgi I št. 19 t«J iSrecno io veselo nivo leto želi! ♦ Prva jijgosi. tov. tehtnic in* ♦ kljnć. instalacija vodovodov* 1 luon Reb2k! I Celje L-- If. J. JEL0CNIK L3UBL3ANA 1912 SPEL. GALANTER. H MANUFAKTURA ZAJUTRKOVALNICA - 1927 POZNA DOLINA ig Srečno nooo leto H □ [=1 ^Teodor JCorn, klepar čjubljana, Poljanska cesia S j L j •>»*_____ _ _ _ |_u:; r ♦ gamase, opreme A ♦ gonilni jermeni :t:iLxrxx3aa3r^^ minmnll m|OIUM llOJIM ■tf........m<>....... Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem 33 1 Jakob Trček, parna pekarna Ljubljana, Breg 4 manufaktura Maribor Aleksandrova cesta št ii, t Srečno in veselo NOVO LETO *eli " V V V * ^^r^r^^***^-*^^r Emil Perdili g' 'Stiin-! rneaan|a in rs Irtic < Iraško. piekaje-' Ivan Kravos ^arvartia, kemična čistilnica in pralnica perila i ♦ t I 1 Maribor j I Aleksandrova cesta 13.1 jUsnjatc torbice in kovčki,j opreme za konje,; itd. itd. >e##eeeeeeM| Sretno veseto novo leto! Pa Vel PaVČlČ t tesarski Vsem ceni. od emalcem J mojster tprijateljem in znancemjv Mostah pri Ujabljani trgovina tnuLO-iJLJULJLOJan mco mjulh ■ h h a TmnDDor^^ > anarpgpjuuuLAjo m m m ppaaarja rja paociaappa n h h ■ ■ a i o ji prjrjamaai 3 JOS SEN1CA DOMŽALE JOSIP JUG pri .Jerneju* I| Franc in Ana Rozman' Ljubljana Sv. Petra cesta 85 •120' Veselo in srečno novo 1927 žeii vsem svojim cenienim odjemalcem Jakob Kavčič, nasl. Jean Schreva parna pekarna, Ljubljana, Gradišće 5 Isobni slikar. ?fii..........Mttt(......>tt I slikar črk ! j3so<> In Dleskarf Frsnja Krieger- I Ljubljana - Mostef Dolin*kova ♦ ♦ sodavičarka *f '"^>Krško. feleton 158 3818 □ # Innmnnm ■ ■ ■ ■ y mi nnn irirm □G03rXXO10nrTrinnrH MM EQ I ■ B H I B II H I IUJIj t 40 i Srečno in veselo | NOVO LETO I a-i Srečno n veseio novo leto HiAimaJsDnB'! mi » u ■ r »t y ■ ■ ■ i m« i u m i n i a u » b » i ■ « a a n ■ u m n m i ii i ■ ■■......»m »j Srečno novo leto želi vsem svojim cenienim odjemalcem - § □ ter vsem prijateljem in znancem g FRANC DOLINAR S5Bg pekarna iovarna bučnega oijs 1! Maribor iehta vs-^m znancem in pni } »eJjem iTomo in Ivanka! i ! i Majer kolodvorski rsstavrater Maribor, Telefon stev 339, Antikvariat, knjigarna Hinko Ševar Ljubljana, Stari trg 34 Poljanska c. 19 - Pred škofijo 11 405 3763 nnnni h n n n n m fl n n m 1 I H P trrnnnnn JUUUU^ B ■ ■ B »^ULOaaDLJUULlLXJOULJLJt j B_H «1 »j i t f&hael in 1 «nka 1 Sušelj i X s- \tovarna vlečene in žga- j tjbmerik c/llipanlne žice, žičnikov in| ! prevoznik j in drugovrstnih strojnih ! £/ubl,ana \ žebl'ev * Krop& + J>ol/Gnska c. 5k in gostilna prit ♦ z 1 ..Cevir % *05' < 3«ki; Srečno in veselo novo leto! jjranB hotel „UnionM v £jubljani j(otelf kavarna, restavracija, vinska klet itd. 38lo K. Pučnik krojaški mojster Ljubljana. Tavčarjeva 3 i Josip Kur uit trgovina t moko in koruzo na debelo in drobno ter deželnimi nrulelU; Domžale Franc Erjavec tPf/ zlat\ lopatic trgovina z žeiv/.n\iv. Ljubljani, i t ♦ ♦ S8EOI3 HIVD LETO ffi STANKO KELŠIH brivski n damski salon LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 1 3809 j Srečno in veselo t \ NOVO LETO j 1 želi I Josip Zidari! carinski posrednik Celje. IRNJK iti - volno, sviio. >iwbfon; >u miom yju u#t aovejšlb smern ca h ^osestrinske paričko !yonsae ividke AMK. — Najmodernejši na-trti tn aifine»i izvršitev vezenih za* štorov, aerilr. pregrinjal /deloven e tn razpošiljanje šablon sa oredtisk žen-!b ročnili del. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje, tVfatek & MtKsš, Ljubljano DALMATINOVA 12 >m ♦ ♦ t 2a novo leto n° o iiuiiiiiia • šivalo strtj GBITZNEH in p otiln) strop - DoMOll - Va nitje cene. - Tvdi na obroke. — Večlet&L naranella. — Bfafnoveifte opreme. .iUBLJANA. Sv Petru nasip T. Poli« Prsšernnvega iOominiKa a iodo. ieielou leiefop 379 Ivan Zakotnih mestni tesarski mojster uJUBbiAKA, Oonataka caata 4o 379 I * Vsako«ratna lesarska deia, ssoderae lesene stavke, o atreS|» »ta palače. hi*e, vt«ef tovarne cerkve tn saonike. Stropi.: krasna tla, stopoice, ledenice, uavlMonl. verande, leaeea ; ogra|a Itd. — Gradba lesentfe mostov, jezov tn mlinov i PARNA SAGA Tovarns* turnlrte .3. 61 840 32 i I ■ ■ M ■ ■ M I H II ■ I ■ ■ ■ I B h M I II i m n en HOVO lOlO 3806 želim vsem cenjenim obiskovalcem najstarejše briv-mce, tudi nekdanjim svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem ter se najprisrčneje priporočam za obilen obisk. UHO mm - Mite Valentin Pred skotijo 15 £ 111 n n 11 n 1111 ■ 11 ■ i ii n 11 g 11 ■ 11 a te Tvornica kapka ii litejcv, Velcžganjarna VIKTOR MEDEN LJUBLJANA, Celovška cesta stev. 10 Telefon i te v. 71 ibbbbbbbbbb m u tuni u it ilp v n b irtniji u u u m ilo B POSREDOVALNICA SLUŽB g 8 Dnin n MAni/ K°o,Tfl,j^ Li;cfl 41*"'? 8 rHVLH ImKH1\ lusoslo.anske tiskaro* g Franc Poianc st. 4-66 žel cenjenim dj-mam srečno NOVO leto i m 111 n n u 11 n 11 m 11 n 11 m ■■■■■■ Sretao In veselo noto lotos T. MENCINGER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta stev. 43 3601 ■ ■n■i■■■■■■■■■a■■■i mru tu ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■ m ■ I ■ ■ fl a n u m ■ u ■ ■ h h ■ ■ u n r-mn I i M ■ ■ I ■ m ■ ■ ■ ■ đ I ■ ■ H ■ i ■ u i ii ii ■ i I H j j u ■ H | a | . in se priporočam tudi nadalje 3971 □ □ C F. M. REMIC trgovina s mešanim blagom Ljubljana Zgor. Šiška 10 ii u ir 7i jliulo n ji im. ji ji .n iijaaDaanEoziGnnnnDaCu- i u u u trp u if u u u ii h u y ii u ii lnnrnnnr-n-n-tr-innr innmr n D ^ B □ i_niiMMgniiiniiuiiinnininnu.nl Sretao novo lete 2eli svojim cenlenim odjemalcem § IVAN MIHELČIC ~ električno podletje Ljubljana Lepi pot št 12 ■ nm mnrvumro u n u u ■■■■■■■ w ■■■■■■ ■ .Jeklo1 d. z o. z., LJubljana Stari trg i tov. 11-a 3950 u □ Zaloga prvo-rstnega remseheidskega in solingenskega g u o d. a kuhin?ska posoda i. t. d T"i n n n n > n 11 u u-Tnnnrr tnr ■ a a a a a a a a a a a a alr 'bbbbhuiihhbb imi ii ii h rrTTTB b b b b b 11 b b b b b b » i iimmmmii trrTnnmmnr^^ yi ■ ■ i ■ ■ ■ ii ■ ■ 1a a i h a u m a u u i namamim Srečno in veselo novo leto eli tvrdk<9 Stanko Florjančič HEP" * gSJB Ljubljana, Sv. Pttra ctsta 35 Podroinlca Slftka, Ceiov&ka cesta 63 4 Lg i i II ■ đ B H 8 i 11 i ■ II H B tf h h i i ■ b ■ momDDCOd □ □ □ □ □ n g n □ no novo leto Želta vsem cenje.im odjemaletm, prijateljem n znancem ter se priporočata za nadalno ra^Lnenosi mvil in JU lili KRUšiC mm in gost ma Jena jama jjw □ □ □ o □ □ □ □ □ □ □ □ □ aOGGGGGOGGGGGLJGGGGGGGGGGCGGGGGGGGaaG ~ □ □ □ □ □ □ □ □ n namnmmmm d i h cm ramrjrjp n Srečno novo leto B □ vsem cenjenim odjemalcem n prifateljem želi □ Josip Winter § trgovina l mešanim t>lagom, vinom in žgan em g Srečno in veselo Novo leto vsem svojim cenjenim naročnikom želita 3763 Pavel in Marija Šimenc cvetličarna na Sv. Petra cesti in pokopališč vrtnar Sv. Kru-Ljubljana LO H lUUi lniTZJGGGDGDGDOGGDGnDDnGDaanaCGr Zahvaljujeva se cenjenim damam n gospodom za dosedanje zaupanje, želiva \sem 1730 srečno in veselo novo leto n se rriporočava nadaijn naklonjenost ALEKSANDER DJJO ml. ALEKSA1DER OillO St. Damsai cesaini saion SnvsAi Cesain« aaloo G □ □ □ Vrvarna io žimopreja ier izdiiovan e vsakovrstnih Q g bombažnih vrvi ^ 8 Tržič - Slovenija ^oconcoooncnanconGLGn^ DCDOm I IGnOGGOGGGGGOGGGGGCGGGnrTTTnnr""1 U □ □ □ 5 kleparstvo. izdelovanje ploč zdekov § Trži« « \ nnnnnnnnnnnnnnnnnnnHnnnnnnnnnnnnnnrn jnGGOGGGGOGGGGGGGGGGGDDGCnGDnRnrTinDCr1 I—1 Srečno in veselo novo leto želi a a K, BOCAK G G a a c □ □ Radovljica □ ViNKO SAVN1K ma; ufaktura in galanterija G G G G □ Oorensko a □ ^□□GOCjoazonnancGnDGDcnonnGaacoDann GDGGCOGGGGGOOGGGGGCGGGGGGCGGGGGGGG' Ljubljana, Flori anska 25 3761 GGOGGGOGGGGGGGDGOGGGGGGGGGGGDGDGGGGG g IK RCX CO IDCAL CRIRA g H LJUBLJANA - Gradišče 10 Telefon št. 268 b Jrccno in veselo nouo leto želi S Iosid Adamič, vrvarna Dumžale -1 , u u ii n m m -ii n u u n h w u u ii nmnn n i » rn i 11 i m I H B ■ » » h u u n u u ii ■ i; r m h n n n » < a b n i ii » «■» n ii ■ ■ » i Srečno novo leto želim svoitm cenjen m naročit kom in se priporočam tudi v naprej I. Wanek * p krznarstvo zaloga klobukov, izdelov. čepic Ljubljana, Sv. Petra cesta 9. t amoom j> ■ axi a b b i a n o u m h d LB.lf h JULJUUT K H H.H.H.I 1 H ugoib BBHSUBVtlflBUSSJ Josip Satran ===== špecerijska trgovina ===== Lttibljana, Vodnikov trg ra □ —«— I —Srečno novo leto! s Veselo novo leto želi 3817 H □ □ □ Teodor Novotny § zdelovanje prvovrstnh Keksov, raznih slaščic, medte, £3 n desert, bonbonov umetno zdelan.h nastavkov itd. □ □ Ljubljana, Opekarska cesta štev. 26 8 lm ttttti m b b h b b b bithu b b « b b k ha ■ Hll b b u b b b i lb a o i 'n ojuulji ped Bjmnnj h b u a prxrxrxrrj Srečno nouo leto 2eli 3765 □ □ □ a a i a n o a a ii a a a a u a a u nni n i u u ii o ii n onnr ■ h B B B b B B B B B B B B B B B B I B B 11 h h B H.B lULlDCDf de3tj □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ ~H H g B B Đ B H B B B B B II TinrTTTirTinril^O^GDGGGOGC- Bil jjlj a a a Bi* b u bt n i BiJTjmnmnnDannnrTF Q ¥Km pnaieiiem □ □ □ S Vlili IVHJ1LII 11H11UH n w "*m mmnmmmmm* amnamwn D □ □ □ t m j b b b i BTiif a a a b b b a a b°b innnmmiTTnnnnnLT iiiMiiBiHiMHiH u-:rinni n | v u a h » w nnrr .□□□nor Veselo in srečno novo leto želi i u □ G □ a - □ □ . a nuLJOOuDaanooc □ G G G 8 G želi vsem cen erim odjemalcem srečno n veselo novo leto 3753 Podružnica Kamnik 4 o. G G H UUUGGDOGnnOGDOGDDOGGOGGGGODDDOLGnGnC □ B . cM. v cTol/u □ ČBOS U □ G □ G G a □ G □ G □ m iTTTnrH b >nnnrTr?nnnr;i HiiiBBiBBir .GGGCODOnnnOGnnaGnCGGGGGGanGGGCGGGCGG. □ Srečno in vdseio »ovo leto že i □ □ □ Kolodvorska restavracija Zidani most B B H □ Ciril Mafcen m b BaLGaannuuGGGaaaaLGaaGaaaaaGaaaanaaaGL^ Vsem prijateljem UAN RASTER KAKOA srečno in veseio novo eto RnnDGGOGOQGGGDDGGQDGQGQDQQDDnnriDQDDO rTTTimmrjaar^^ jpnrXJQJGOQnnQQQOQGQQQGGQGQQQGOGGGGaGGZ3 □ Industri)a umetnih cvetlic in vencev □ 8 Rado Pregrad ■ § u G G C G G C C C G G D G GGGGGGGl g G Podčetrtek Društvo za prodajo Singer šivalirh strojev Booroe & Go., New - Toru Podružnica 3736 Linbljana - Šelenbargova 3. D G G G a a a a a □ G a a 1 R ■ ■ ■ ■■■■■■ a OGG* u □ G G ]GGGGaaGGGanacaGaGaaaanaGGGL: Q GDGDGGGGGOOOOnriGOGOG Srečno in veselo novo leto želi □ § Franc Urban, mesar in prekaievaiec g ° Ptuj «jm □ LEKARNA TRtlKOCZV LJUBLJANA Mestni trg jampnnn svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem lu, Ruerhammcr z loga Šivalnih strojev Mn:i ana, Koodotrska ulica St. 3 T"h ■ u u u a o u-m u im n h a a n h a ■ ■ a ■ ■ b ■ a a b mM g a b a a a a n a ii irmni 11 n ir g a u a r ir Jt^nnnoooiiConG D cbrečno in veselo novo leio H G ^ želi vsem cenjenim gostom .951 c g P § Ji ost a Potočnik a G - H □ Jeiejon 53i c/toiei „SoČa deiejon 537 § □ jmuuLiuuumuiJULii h ti njuLiuuuLiuLiuuaL j n m fin h h h «leoG^L^ncoGD^ Bodi srečno novo leto h g mojim ceni. odjemalcem in prifateljem g Ivan Jančar tr_ovina z barvami i921 □ a § Srečno in veselo novo leto G G □ R n Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 B □___G nnnnoao u i u n njjuaorH n n ir b b b~b b ■ gngPD tti a h u irrTTTTTTimnrrTnnTi t mnrn moiim Bnrn 3918 □ ; B H n a a b a a b u u u n u h n b 11 innnnnnnnnnncGgnnn - ■ - b G □ U zel vsem svoiiv cenami) odjemalcem 3 Lj -s 3 G nnnnGnnGDGGDnGDGODnGGGGonDOGGoncorJTJG Ipeter stepičb g , G □ estavrac ja in jetrgjvina 1 vinom q g Tržna ulica 6 P B želi vsem »vojim cenienim odjemalcem g a srečno in veselo novo leto 3720 D □GGOGGGGGGGDOGGGGGGGGGGGGnm liZOGGTODG mi ama ■ iiiiniiiiiiiiinmniinmii H R H Srečno in veseb n^vo leta a □ P >e\\ vsem svojim cenjenim odjemalcem § 3 A. A. BAKER & Co. « »• £ § G Ljuoljaaa g 3722 □ GlTOnr^^mrH^nn^nn> 8 B » rinnnnr^rTTnnn ojmoLiiJUUConijauuL^^ b h n, n xx3naaaaonon □ □ a □ a B ALBIN RIBISL pekarna Vseh svetnikova 6 PTUJ innnnro ♦Ob □ □ □ □ G G b C G c aoaGDLGaaaaGaGGOD^ r—i W H ANTON GOLEŽ prodajalec srečk drž. raz. loterije Maribor, Aleksandrova cesta 42 (pri a>avnem kolodvoru) Srečno novo leto! Carinsko posredništvo B 9 Dra^otin Štrucelj § B L ubijana. Dunajska cesta št 38 9 Q___G □GGDGGGOOGDDLOGDGGGGGCH H H B H B HJTITl i B i i Svečarna 3 Kopač l Co., fiubljana □ □ G 714 G □ ! n y ■■■■■■ ■ ■ imrH h n irirTnnnnnnrtf n b h ii b ir> G - □ London E. C. a ^nmLGQGQQnnnnnnnnnaaQQQQQnnn btt nniini auCTJuuuuanmaaam B Srečno novo leto B g ei vsem naročnikom ir odjemalcem Q l MATIJA PERKO 31 g MIZARSKA TOVAPNA g □ G G G G G G □ co n inrTB b b ji ii ji n JUGLJUijuuuoaaaoai u n n imi hxi B C □ 3920 Srečno Novo leto želi svojim obiskovalcem hotel in restavracija „LL0YD' Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 7 RUOOIF MOLLER Srečno in veselo novo leto želita vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem Josip in Uopoldino MnstnoK restavrater hotela „Slon" v Liubian 4 4' □ G G G □ G G G G G G G G □ □ G G G LJUBLJANA g § SISKA--------p jnnnnnnnnnrTnnmnnnnnmn.TirTiTOirTTTTn GLJuuuuuLiuuijnnnGrGDD^ p u G **~Ti " nnnmmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrr; GGGGGGO B B B B II JLJUCODmi H II H I H U U U U TTTTTIOrj Srečno in veselo novo leto želi g IVAN eVIKL ,J manufakturna trgovina v Ptuju rq GULJUGOLIUULJGOGnnGGGGOGOGGG □ G G □ G B □ G m n b u b n roni a i b HiiDrGrTXTxiir^ in nnnnnnnni n u a h b b ii b b b h h b a a ■ a a ■ ■ b a a h ■ a i I Obilo sreče 8 b V Snovem letu: JCotei „cS/07T kavarna in kopališče f n b a a a a a a b b b b m h b i b b b b b b b b b b bep h mrjrj B Vsem. ki so potovali, ali še bodo potovali aotom B nate pisarne v A mari u o bodi □ srečno novo leto! § Dl GiB. rransat.ant min § G '.astopmk ,/67 G G C G C G C MP0RT cvetličarna EK5P RT G -vetega cvetja vrtnarija n semenarsttfO KORSIKA ■ Liubijana liakjcndruue cesta. Kongresni trg Seiweisova cest ieli vsem dosedan;im :n bodočim • d emalcem srečno in veselo novo feto Na zalogi vedno sveže cvetje žain; vene -n dekoracijske rastline S 3901 G G n G G □ G B B 388 CiuBl/ana 7ni ir- n i i irrTnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnngnng r; Maks Durjava tovarna perila Maribor, Gregorčičeva ulica 24 rGarGoaL3X3DaacoaGaDDn^ B MATIJA TERLEP, Šiška-Ljubljana VII § □ kovaška in kotarska obri G □ želi srečno in veselo novo leto g vsem svojim cenjenim odjemalcem in se obenem pn-O poroča za nadaljno naklonjenost 4i#- H n a n inrn MHBaaauB innnnnnnGGnLGGGGGOGGGri^ 33Drjrxi rMJOnOOOCJ inrTTTTTinmmrTTTnrTTnnp ^ Srečno! G G D. Čebin " lijUjau. Ksiodvonka sika □ B □ kJGU!GaGnQnnnaGaoGQQaaQQQnnni u n h b m n b b t 2 LnJGGGGGGGOGGGGGGGGGGnGL 11 ,11 DTJ h B b B h b DD 5 B a a a a h w I I I » m |l I I i I H I I i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I b b b K b B H H ILOJULILII dob ITTTTirTTTTTI II H h H H B i m 111111 m i i e i n i n 111111 ■ 111 n iim n ii H. Ambrožu? S drug manufahtaro na debelo Ig ■ ■ a a a a ■ ■ a a ii a a a ■ ■ a i ■ ■ ■ ■ rrrr 4002 ■ a a Veselo novo leto vsem ceni. gostom prijateljem m 5 znancem JAN in KATi fiala \ Kavarna, restavracija In bar ftEM0NA" skrcno žeii.r. s ofim cenjenim naročnikom in prijatelj m srečno novo leto n >e onparočem rud nad. it MATIJA GR0Š1ČAR □ G □ V LJUBLJANI in svratiste iovatki roo" Zagreli >970 8 Anton in Terezija Tonejc strojno ključavničarstvo Kladezna Ulica 3, Vhod tudi Vrtna ul. Krakovsko oredmestie) l~p ■ ■ n n ■ a a ii n n a u u b a a a a a a a a a a a ■ a a a a b irr CXJL^JLOJlJLJLJLItA B DE BBBBHH-HJlJi 0*0 \ CTnGOPP^ § Srečno Novo leto vsem s volim ceni. cd enialcem želi Urdka FR.KHAM, LJubljana G G G G G G a a a a a a a a □ a a a a a cenjenim gostom in prijateljem □ Miklošičeva cesta 3766 r, p r ■■■■ H r ■■■■■■ r n ^ Boca n ■ m ■ ■ ■ a b b a a a a a b b a nrn mm srečno novo leto! G a a G □ G G 3819 dd i b b b b 1 b b b b b ■ b b b b b i i u ii i i itt i i i i i ITTT1 74 JOSIP ANDLOVIG strojno mizarstvo Zaloga pohištva, Karlovska c. 22 £ lllllllllllllllli........nniiinr^p. j ■ ■ ■ i ■■■■■■■■■■■ | ■■■■■■■■ m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ^rrr Ufltm FTl I I limfOl 13X30 i b b b b/b b b b b j b I b b 11 b II I n B I JUt JLJUUUr^njg srečno in veselo novo leto teli Tvornica *rcal h brusilnica stekla M TURNSOC Lubljana Za Gradom st 9 niLnimniiiimill.....lllllllll Štefan Speletič slikar In pleskar 3760 LJubljana,. Rimska ceata sst. 16 .II I I II I M B I B I I ■ I aJDrJODDOm .H Ml nDGGL~ Srečno in veselo novo leto želi cenjenim od emalcem Antonija Pibernik deiitesa in zaloga sira. L'ubija na. Vodnikov trg štev. 5 — in pavnjon na TržašK cesti. vinnnnnrxinnr^ t mnrmnn ■ ■■■■■■ i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■ i rj BTnnnnr Srečno novo leto želita 3712 j Helena in Ignac Banko p. d. .Pri Topoiavcu' Kette-Murnova cesta 3 (Martinova cesta) r*h 111 it i c 1111 »rTTDoarjrjrjrjrj ■ ■ ■ i h luaaab baoDODono ni«aijinnniim ANTONIJA ŠTOR goertiltte in ir ^»ma z maisnlm bl«g S premogom In drv m i VOJMAT it. 16 3710 ■ ■ ■ ■ urjr jul IJULI ■ I I g Ul IIIIIIIUHIIHUHII I.E J.H i jpa imnnnnniin innnrnnn-tt>-t rrmr svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem fcoll tračno no«o loto •Hi« STRMOLI, »-jubljana PRVA SLOVENSKA ZIDARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI Paa Tranco ste*. 1. 3673 Ljubljana r. z. Z O. Z. 3740 Tržaška cesta 2 i ■ i ■ ■ ■■■■■■ i ■■■■■■■■■■ ■ ur F rxtrTTT|-rrT mm 111 ■ 11 m i ■ ■ ■ i ■ ■ 11 ■ i n i n m n ■ ■ i r F * ■ ■ ■ ■ u ■ ■ y u ■ rnnnr v^nnnr^rirTr^TTrTnririn I B B B B B B B B H B ■ B B I B B B B B B B I B B B B B I B B HJU in il tf ojLOJULOJonnnt p.,ir n i txTjnoDoonooa Peter Sferft, modno trgovino Srečno novo leto želi 3734 FRANC BERNIK tvornico klobukov Ljubljana VII - Slška, Slovenska cesta mrmr i m i i g ■ ■ m ■ ■ a ■ a m m mODaoOOPCl CD lliimiiimunnn........ W juljuu1 i II ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ IJ fl ■■■■■■M*TI Ljubljana, Stari trg št. 18. 3690 mmxgparxi i ■ iulb b ■ g b b j b.b h i &rečno in veselo novo leto želim vsem svojim naročnikom in od emalcem ter se a zanva joK m In priporočam se nadalje s spoštovanjem □ INU SIBl trgov, z vinom Sp. Šiška 264 i ' § U Iran li loa him, bi -ari a v Tnnan 374} Srečno in veselo Novo ieto{ (ooaouonDnuoououuu b b b prjonconc ini b-b.h..- JDnGCGDnnDDGGGncnnDGGGnrjDGnnaODC O innni nam nrmnrri n»ai rmni TT1 JZODDOanrTTTTnD .nnnrmnnni \\ u b Hinnm; Srečao novo leto želita Bruncič & Rebernik pleskarja in Udarja ,/0G ■ I ■ I I b b b b b b b bh b b b b b b b Đ il POHBĐBĐE Sretno novo leto 3740 2eh svojim čitateljem šentjakobska knfižnica, šentjakobski gledališki oder svojim posonikom in svojim igralcem in gralkam, Kenija k. pevski odsek pa svojim pevcem. Veseo novo leto teli 3735 □ Q mm np»v i • KI* menjalnica REICHER & TURK S1Jn- llčar« Ljubljana ■ m«---*A-----*a « na Šelenburgova ul. 1. in Sv. Petra cesta 26 Llnbltana, Prešernova ulioa 44 48 R I M ■ ■ ■ I I b b b b b b I b.b b b b .b.bju b b b b b.jlj ODC TTTTTTTirTirVTTni b b i OF3 b B h b b H B b b i b b OB ~n u m a w m nro »ni i min i i m i i 11 m i p H n-pp Srečno in veselo novo leto želita svojim cenjenim gostom 677 Jemel i faiki tat. M Meti aimmniiiimiiaiiim u-tth rjippna ŽMarija Zgonc gostilničarka in kavarnorica 3963 Čjubijana, Gesta v Jiožno dolino štev. 36 3DDQDDOnrTTB B B BI B B B h h B b B B M b ■ ■ f, co i ■ i b po i b b mm ■ ■ rrirrrrinnnnuLXJuo □cb ■■■■■■■■■■■■■■■■■HuiniMiiiiii DD Srečno novo ltto! F. & E REMZGAR on inni n h. Ji -h im u h nnnnnnnrirTr-i nmcmnnnn kuljljl g n iiTTTnnnnnnnnnnrrH r% Veselo in srečno novo leto F - 3751 aSvi slikarstvo n pleskaistvo L ubl ana, Kolodvorska ulica 18 želi svojim cenjen m naročnikom BLA2 JANČAR stavbeni m pohištveni pleskar, Ljubljana, Breg it 6 ■ ■■■■■■■■■ u ■■■ y n n n Hir« tr u | imnnni u u u nn U10JL3ULO Srečno novo leto! Cemažar & drug, Ljubljana umetniški zavod za litografijo :rxjc Srečno n veselo novo leto želi kavarna „Evropa" 3731 Anton In Terezija Tonejc X! 11 11 : ■ n a a a a a a a b a u a h a a m a r b a b nmrTinnnnnnr n n ■ a a a a ir i a v ■ ■ n n ■ ■ ■ ■ ■ rr n a-va | rTrinnrrTrTn : ■ i Spečno novo leto ieli svojim cenjenim odjemalcem DELNIŠKA DRUŽBA ZDRUŽENIH PIVOVARN ŽALEC IN LAŠKO V LAŠKEM 4716 _u a h a irr-H nnn»nn nnuiin ni im mnBiiin i.b b b b b b b b e b b b b b b b b b b h b ITXXX3000DLXJaGDa 1,1 b b b I b b b b b b b b b b b b b b B ILI JUUUUDDDDDODDD 1jl.u.BIBBBBBBBBIBBBBIB2 4 u b h b b b b I b b b b I b b I b I I b II I b b I I I I ■ I ■ I b H Veselo in srečno novo leto želi J. MAČEK, konfekcijska trgovina Ljubljana sm LjLB B 1 II B B B1 B B b f B h B B B b ith B B B DCJDOTJ B B h j r ■ a a a a a a i a a i ff a i v ti i i ■ u n h a n mn h a h u v h ir» mmocnimii ■ b it j. mum b h h b b b g h b \ Srečno in veselo novo leto žeh ^gostilna ..Gešnovar" Dolenjska cesta MorjV salnn /a q"$node Strojno pletenje in prodaja no-ga vic ter vsakovrstnih pletenin Martin Mahkota Sp. Slika. L ubijana 3736 Brjrxoxaxmrjxn b b b n b bt n b b b i,b b b i b.j fc 3/17 Srečno novo leto želi svojim cenfenim odjemalcem pivovarna .UNION' d. d. Ljubljana □ i H > i i i n i i i 11 !TTTTrTT¥inmrx(nmrTYinrTTip Srečao in veselo novo leto 192? teli L. GERKMAN 0 trgovina z usnjem g LjnbHana, Sv. Petra oesta it 71 gojliij.jrjcinnLKluuuuLJuaa i mama pg j hjlh BBiniBBBBUB nnmnnnn ■ b y u u i h m ■ n ■ ■ h i 1 Veselo novo leto 3674 : n vsem svoj m cenjen m odjemalcem teli J § JAKOB FLIGL, klepar \ □ Lmbliana« Toriassi trg st a F h b ■ b ■ a tr u a ■ a ■ a i ■ a n n ■ n TrTTnrrvTTTnnnnnnr inni ■ h u ■ h n h b a n n irTTrFTnrrinnnnnnnri m m h | in -./42 i 17 b i h i ff S i 3 i C B3LJLJLJLJU1JUULJ B B.OLJtJLJLJLJLJUL.^ i ■ ■ a ■ a a h | h b | ir a nnnnnnnnnn itb tr a * q h nn Napredka in sreče v novem letu želi vsem svojim odjemalcem tvrdka R. BUNC in DRUG Ljubljana -Celje am \ i ■■■ M 111b b b con ju 11 H.inrjrTTmrTrm amiainiimmim mm ■ h a a ■ u a u a u a a h BSrečno novo leto 3707 žafl vmi svojftD e«nJeDta> odjem«!c«no, pt^jat«i;en3 m xn«sc«m nnrinni-iiinnnnr a a h a w h i i a a u a a ■ a a a ■ Srečno novo leto 3881 želi vtem tvojim cenjen.m naročnikom Lovro Pičman kleparstvo in vodovodna instalacija = Ljubljana = Dediči Putrihovi mesarija in gostilna ^ Dolenjska cesta 6 Stari trg 24 p^aoaaauuuLouLBji jarjaar: Srečno in veselo ŽNcroo leto * iiiiiiiiimnnmiiii a TnnrirrTr« ■■ramn ■ ■ m irTrnr^nnnr-irM laiiiiiaiiiiiiaiiain t B_ □g axiarj pobj b b b h i b i ■ b h ■ b i b btttljliljl 1 i i i i i i n o ii Hnnnnra b b i hnnm! n h h vit* »mn IGNAC ZARGI, Ljubljana § § Srečno Novo leto 3764 Sv. Petra Cesta ter se jim priporoča v ladalje H aniiiiiaiiiMiiiiiiiiininaiii anr^ i m a ■■ a a a a a h a a a a b h b a u h h h a a a a a h y h a a a ■ ti u bodi vsem cenjenim gostom Vsem cenjenim gostom Želi srečno In veselo nove leto ?708 LHMD imttll posestotk in gostilničar MuOl ana, Ahacljeva cesta 15 J B i iti I iLILO b b b b b I b b b b b bjlh ii ii b b PTJ ti.ujuc5 ccia b 11 gxxrJxa3rx3JXDDrjxi i h hji m ptjp Srečno in veselo novo leto želite svojim cen j. obiskovalcem In odjemalcem JAKOB in MALČi ZAIAZNIK g kavarna, slaščičarna In pekarna. &4* B t B B I b b BJ-BJi-bj I.B b b tU X b, b i b i I b H.i.b. J JJLPJL* i i i i 11 n i i annnr nnn inrn h h a ■ i h ■ a ■ u ■ air* Veselo in srečno novo leto 1927 želi Rezi Zalaznik Gostilna ..Stev. t\ Uuoijana, Dunajska cesta TB g g a ■ ■ h b rn u1 n y n mni i ■ h i b i ■ i h | ■ i ■ tttt ni a ■ ■ ■ ■ ■ a ■ h a h a a ■ h ■ y h mn b b b u h b rs ■ | b tr Vesoio in aro t no novo loto 3680 ieli vsem dvoj m cenj-n " odiemdce m tvrdka A. VERBAJS g LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št 13 □ ter se za nadalj^o n^oonjeno-t priporoča TnumiiiiiiiiiiiniiiiiinilllllM' BBimiii iniiiiiaiMii M lllillirr I A. TURK B cQ§-^> trgovina in gostilna Streliška ulica 22 ~y ■■■ a a a a a u b a a a i a a a a a a i a a a a a i g i i l l l ll [ .UOBUIHSKI DlOr ter vsem prijateljem n znancen. Marija in Bogdan Pupovac. innrrTinnnnnnri u a ■ a m a u a g a a n m u a u a u MERAKL" 37S9 teti vsoti svojim ceni odjemalcem veselo in srečno novo leto! Medič-Zankl tovarna olja, lakov in barv druiba i o. s. □ □ □ 3 žed svojim gg. članom nacelstvo „SKera stavb, registr. z* z o. z. v Ljubljani 3s£u l 44 r d b b n HXVT03Dnrr3nr^^ 3ULO h b b b b b b b b b i b b b b b b b b b b b b b b b b b b b p Srečno m veselo novo leto želi specijalan zalega čeikega lo angleškega snkna JOSIP IVANČIČ šelenburgova nlioa it 1. a ■ ■ s s ■ ■ mnmi inaiiii mri mmin^ □rjaamaa bhhbbtimhiiibimhbimmmm bjulbjl Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem 5923 tovarna testenin i b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b h b b b b b b IT¥TTTTn -■ a a ■ a ■ a a n ■ a a a a a a a a a a ■ a h b ■ u ii a n ■ i u n b im Veselo in prav srečno novo leto že>i 3671 vsem svojim cenjenim odjemalcem FILIP BIZJAK = krznarst«o = nnnnn iminii inrg-a11 ■ a inra iiiiim|inr» Šelenburgova ulica št. 6 TU b b b b b ■ b b b i b m b b b b b b 11LII dob mjlj b bi lil liHMimimm■ i b h bjujlbjulhpjpnnnn GROM" carinsko-posredniški In spediciiski biro LJUBLJANA Kolodvorska ulica 41. 3833 J "uubbbbbbhbb rimnminnnfTrm g h gg nnrrrm Mini i rrrTnnnrH h n u a m a a a a u a a p rrinnnnnr^^ a a ■ ■■■■■■■ J mnii onnnnnnrg i imiiiiiiiiirniini □ luon m Marijo Norinjtek mesarija in prekajevalnica 3734 Prodaja vs kovrstnih klobas in salam Kupujejo se tudi konji za klanje Ljubljana, Prečna ul. št 6. i (nasproti mestne kopeli) liimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiin BEgBD Srečno nouo leto žali svojim naročnikom in se priporoča lesna lodnstrlla F. RHUHIKHR paru legat stavbne nnzarsioo In tesarstoo deta Ljubljana. Linhartova ulica št 25 b I b b b b b b b b I b I b b b b b b b b b b b b b b b h b b I b I I Stavbeno in umetno mizarstvo 3675 cRojina 4 Momp. Slomškova uL 78, čjubljana, kolodvorska tU. 3 Želi vsem cenj. odjemalcem in prijateljem -===» srečno novo leto zahvaljujoč se za dosedanje obilo zaupanje. 111111111111 m 1111111111111111 DDrx gmaaa gTnr.nnnnrB g ■ ■ ■ ■ g g g g g g g ■ a a a ■ u n n j Sreino in veselo novo leto 1927 ■ i f 11 i i i i m i i i i i i i i m i n 111 n 11 i MODNI SALON 3693 M. Sedej-Strnad Prešernova ulica 3 £eh vsem svo, m p. n. odjemalkem srečno in veselo novo leto! ^ ■■■ M g■■■■■■■■■■r JU B B B UJULB BBBBBBBBKJt Srečno novo leto 1927 3 želi cenj. odjemalcem In se priporoča za nadaljno naklonjenost tvrdka Brata Mosković 3807 Ljubljana Trgovina usnja in čevliarikih potrebščin ftm debele ^ Zaloga stroiprskih mailob (flštran in degras) in strojil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiniii 111 M M ■ ■ ■ ■ b ■ b ■ 11 PODOBE TTT Hju6ljano, ^v. j^efra cesta šfev. 13 jOeHfiofesa Trgovina s ^ondlfi na de5elo liderova fnjca peciva £eli vsem cenjenim odjemaTceni 370 m. srečno novo Ido! r cm ■ ■ n u ■ t ■ ■ ■ ■ u i ■ aza 3746 žeti cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost tvrdka Kari Preloj trgovina volne, bombaža in galanterije. im Onputa ulica - židovska BUca - Stari trg d i■ ■ ■ amTjpv^sTiiiiiiiinuai|pnBBongp 73^7 OCARINJENJE «-1- I vseli uvoznih, izvoznih m tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi Raj ko T ur k, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9, nasproti carinarnice. Reviziia pravilnega zaračunavanja carine po meni leklariranega blaea n vse mtoimacne brezplačno. CREVA v-sakovršma po najugodnejši ceni Kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupu:em tudi surovi iti topi i eni lo i ga plačujem po na višji Jnevn« ceni. lom. BarfPMD liabHana Pot zenje ali šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ulica 61. Telefon M. SAP '19-t > mm. < ik *m/ :*! \\ Dr. Fran Hubad naznanja, da ie otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani Beethovenova ulica štev. 15 4T-9 R H £ U m O akutno in kromćno, bolečine v Kosieh, 6badarij< otrplost U nika, krč« v želodcu glavobol protin *8h>as n vsak* ^rste ne ratgi i zdrav uspešne hUSKl MELEMI. L>ovol)eu od m n sus-v* dtavja v beovradu Premnoga /.atnaina Disrna potr u jejo njegove zdravilnost Obenem ie pa tudi najcenejša vse) speci a I tet le v iste Dobiva vec ti« »či Krasna bela lat Neznatna poraba petrolej? Sveti kako* elektrika „AIDA" se rab* za lazsvetljavo p« uda amic, uradov gostilnic £ol cerkev, dvorišč, vrtov td .AIDA" ie prikladna za najmanjši >n največje prostore — Zahtevajte orospekte' llavno skladišče za SHS ima »lektroiehnična »trm? SVARC s drug ittijRfco 'reradovite* ulite t - iščemo zaupne zastopnike — — ^ahteva'te »ako- nrosnekte' - Proti reumi, bolezni v sklepih in mišičju, utru* jenosti. splošnim teles* nim slabostim, želod* čnim bolečinam, vzemite na sladkorju, v vodi za piti. ali pa primešajte kopel ji nekaj kapljic „BR A SAT" francoskega žganja z mentolom Dobite ga v vseh lekar. oah, drogerijah in večjih prodajalnah •— Gene* ralno zastopstvo in de* pot za SMS pa ima •DESTILAT« d d. v ZEMUNU. Boljša šivilja gre šivat na dom. — Na. slov pove uprava .Slov. Naroda*. 4130 BShm-Oavta za 800.— Din naprodaj. Na ogled v trafiki ho* tela .Union*. 4131 Deložirancem prodaja po lastni ceni damske in dekliške ki o* boke — Minka Horvat, modistka, Ljubljana. J ur* čičev trg 2 (pri Čevljar* skem mostu* preje Ie* karna). 4102 Preselila ae je tvrdka .JUGO* PORT» iz dosedanjih lokalov v Tavčarjevi uli* ci št. 3 — v nove pro» store. Kolodvorska ulica i/. 30. ter se cenj. stran* kam tudi v bodoče naj* topleje priporoča. 4103 OnduJacija vodn~ ortdulacija striže* nje barvanje las, mani* kura — naj' "neje se iz* vršuje • damskem salo* nu — *KEL$IN; Ljub* liana. Kopitarjeva ul t. Traži se za Ljubljanu zastupnik parobrodarskog društva koje prevaža putnike u Ameriku, koji bi uz ino zanimanje preuzeo to zastupstvo uz proviziju Ponude se umoljavaju na upravu lista pod «Za» stupnik parobrodarskog društva 4087» Gospa želi mesta samostojne nadzornice ali ekonom* ke — isto sedaj zaseda —■ pri kakem večjem podjetju; vešča je popol* noma omenjene stroke. Govori slovensko, nem* ško in srbsko Po mož* nosti v Beogradu. Vstop Ec dogovoru — Z M. ot gospoda Steinera. špecerijska trgovin.. Va* sina ulica. Beograd 4051 Pozor čevljarji 1 (Jot n ju cfe'e vseb vrg čev» ie* dobite — dobre ii» solidno izvršcnt — po nainižnb cenah pri I. Morchtctttt trgovina • asr.jem. Liubliana Sv Petr« ce*f« 10 12S 1 išče se večje stanovanje ali pa tudi 2—3 *obe sku* paj za takoj, proti do* bremu plačilu v centru* mu mesta — Ponudbe ood vTakoj na razpola* go 4088» na upravo «S1. Naroda«. Gostilno na prometnem kraju — iščem v naiem, ev ku* pim — Ponudbe pod «Gosti!na'4074 na upra* vo «Slov Naroda* Din 20—30.000 brez obresti posodim ti» stemu. ki odda stanova* nje 1—2 sob s kuhinjo, event dve prazni sobi. Za stanovanje tudi ne* kai plačam. Vknjižba na prvo mesto — Ponudbe pod «Februar/4089» na upravo «Slov Naroda«. Družabnika s kapitalom 30 000 Din sprejmem v dobro trgo* vino mešanega blaga — Ponudbe pod «Dln 30.000 4090» na upravo «Slov. Na roda ». Mirna stranka išče. ozir zamenja sta* novanje z eno sobo in pritiklinami — za stano* vanje 2—3 sob s pritikli* nami Plača dobro — Ponudbe pod »Točnost 4023» na upravo «SIov. Naroda* 4025 Gozdar, 35 let star. oženjen, z državnim izpitom, slo* venščinc in nemščine zmožen, verziran v vseh panogah gozdarstva, išče službe — Nastop takoj ali pozneje. — Ponudbe pod «Gozdar/4028» na upravo «Slov. Naroda*. Čevljarski pomočnik pošten in trezen, voja* ščine prost — išče službo Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »Delaven 4091» na upravo «Slov. Naroda*. Skladiščnik izurjen v mešani stroku vojaščine prost — * išče slržbo v večji trgovini v mestu — Ponudbe«*pod •Sklad ščn i k 4075» na upravo «Slov Nar.». Spomnite se §. novem Ith ioiep Tabora! E Ml j&racamo pozornost spoštovaniu mescaaov. aa ^ lettla tovarna Ulit d. d. iz Zagreiiai odprla svoje tovarniško skladišče v t-juOI|ani Mestni ing 59 kjet .ma navečio izbiro gotovih moškili n otroških oblek, raglanov, ulsterjev zimskih suken crnih narvasuh, kraikih sukeni s krzn nn in brez krzna na moder nejšib barv in razon. hla^ naimo lerneiših barv m vzorcev dalje največia izbira dežnih plaščev. delavskih oblek, ahal aih hla* (breches usnjatih sukeni, kakor md. vseh drugit Koniekcrskih predmetov — Ker ie lovarniško skladišče nai boljše sortirano in prodaja vse po strogo stalnih ong 'ovar niških cenah priporočamo vsakemu v megovem astnem in eresu. da prt dno si kai kupi, ogleda 'zbiro. Ket so cene brez konkurenčne in izdelava prvorazredna iienanrtke tmm 3&ieH i i lovama /.agretm savska esra \t. zo Do seda* so odpita siedeC3 lovaintskn «k a-1 • icograd, Kralja Milana ulica S ( le.az je) Zagreb lllca 6I> NI4, Obrenovičeva ulica 12 - Split Narodni trg 9 Skoplte Kralja Petra ulica «2 - LJUBLJANA. Mestni trn 5 - M M M m N m H M M M H M M K S S M Na drobno! Na debelo I %l ifelika zaloga vse obutve OkasiJ8ka razprodaja damskih, dekliških čevljev In sandal i) J961 družba z o. z KRANJ - SLOVENIJA (0 Specfja'na zdeav- corskih n Športnih šivanih ćevljev. sandal kakor tudi vseh ££) $T) drugih vrst obutve. g) >K Lastni izdelki. Ročno delo. § gpaDCDDconDDajDDaaDDDDncocoDauuL^ □ Pisarne Tehnična podjetja 1 Trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami Iv. Bonač priporoča za novo leto cen}, podjetjem vse Disarn !ke mMi pohelitiEe za Mm pisarne, za !olo in (om. Najfinejše papirje vseh vrst, črnila tu in inozemska, kopirna in hektografična, svinčnike Koh 1 noor in Castell pastele, ind go in carbon tu In inozemski najfinejših vrst, raznovrstne tine pivnike, strojčke za siljenje in šivanje aktov, luknjače, podložne mape, tintnike. stojala za pisma, pivne vage, kartoteke, omare za korespondenco, kopirne preše, razmnoževalne aparate, potrebščine za pisalne stroje, polnilna peresa, plsamske vage. Vse vrste trgovskih, prepisnlh, kopirnih knjig, amerikanskih journalov. kontokorentov, pisemskega papirja v mapah in kasetah do najmodernejših vrst, kuvert z in in brez tiska, strojni in razmnoževalni papir, registratorje in vložne mape lastnega izdelka, predureievalce za korespondenco, podp sne mape. knjige za kolke in znamke, najrazličnejše kartone, kartoteke, privezne etikete, škatlje itd. Negativni, pozitivni, pavzni in skleni papir, pavzno platno tu in inozemsko Risalna orodja, merila, ravnila, računarje itd Ovoini papir, papirne servljete, toaletni papir. Keiedarske bloke, žepne koledarje. — Preskrbuje tiskovine. Dom in darila t Sole ! □ □ □ □ D H □ □ □ o Konkurz tt. „Vera", industrija rublja. Levata, Batcha i drugovi u Zagrebu Oglas dražbe: Po odobrenju kr. so 4neera stola kot konkurznega sodišča v Zagrebu od 29. 12 1926 št. 113612 gr. St. 68/1926. objavljam s lem lavno draibo konkur nega blas^a in opreme konkurza tt. „Vera", industrija rublja, Levata, Batcha I drugovi u Zagrebu, Kukovićeva ulica st. 19 (v dvoriščnin prostorih) na dan 13. januarja 1S27- ob pol 3. uri popoldne in naslednje dni. Sečajna ma>a sestoji iz moškega perila: srajc, spodnjh hlač, ovratnikov, neizdelane manufakture; dalje: p sarniška in skladiščna oprema, pisalni stroji, pribor itd., ter javno dražbo Slngerjcvlh šivalnih strojev 15 po 15 montiranih in nerazdeljivih, kompletnih s transmisij-kimi spoji, dalje Sin^erjevega stroja za pripravljanje ln ohšivanje lukenj, dveh elektromotorjev AEG na 110 voltov in raznega orodja in potrebščin dalje strojev in naprav sa tvornico perila na dan 15. januarja 1927. ob pol 3. uri popoldne. Predmeti se ne bodo prodajali izpod sodne cenilne vrednosti (ki «e zelo nizka). Kupnino in državne ter občinske pristojbe morajo kupci 'akoj izplačati. Trgovcem, meščanstvu, delavstvu se proza prilika, da si ob zelo povoljnh cenah nabavijo perila, a tvornčarjem perla in drugim interesentom daje se možnost, da si ceno nabavijo tvorniško opremo. Dražbem poboji in pop s stečajne imovine ie interesentom na ogled pri g. stečajnem poverjeniku (kr. sodni stol v Zagrebu, pritličje soba št. 15) in pri podpisanert stečajnem upravitelju. Upravitelj stečajnine: Dr. Aleksander UcM, advokat. Zagreb, Zrlnjskl trs 14/11. Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo*: Fran Jezeraek. — Za inaeratoi del Usta: Oton Chriatoi. — Vsi » Ljubljani. . - -■ .-i ' -. -J. mMS& S