Pes»M«i*a številA* Din 1.—•
®TBY. 215.
PoMrlna platana t getsfini.
LETv ■ s
trnom DNEVNIK
*Eh£j& vsak dan opotdus, izvecmži nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina; V Ljubljani fen po | poeti: Din 20*—, inozemstvo Din 80*—.
jafe*«
Immmn ptsiken lisi
UBBDH1STV« EK UntAVNISTVO:
81*03 GREGORČIČEVA ULICA STEV. f«.
muBBOM arav. 653.
gukoptei *e ws vračajo. — Oglasi po tarifa
ilcsuenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638.
1
Originalni nazori g. Saviča.
Gospod Milivoj Savič je načelnik v trgovinskem ministrstvu. Oeividno pa se je g. Savič v ministrstvu zmotil, ker spada po vseh svojih nazorih in svojem delovanju v ministrstvo vojne obrane. Tako so ziasti v Sloveniji znani nazori g. Milivoja Saviča, da je treba vso slovensko industrijo prepeljati tja doli v osrčje države, ker da je slovenska industrija preblizu meje in zato preveč izpostavljena italijanskim in nemškim kanonom. Ker je jasno, da bodo v bodoči vojni igrali aeroplani največjo vlogo in da ni nobeno mesto, pa naj leži kjerkoli, varno pred bombardiranjem, smo res radovedni, kako misli g. Savič prestavljati tovarne, da bodo popolnoma varne pred obstreljevanjem.
Na zadnji seji finančnega odbora je aastopil g. Savič z novim originalnim nazorom. Dejal je, da se našemu kmetijstvu že godi predobro, da je imelo doseči aj pet mastnih let in da se mora sedaj skrbeti samo za vojno obrambo. Zaradi tega tudi ni dovoliti znižanja carine na uvoz poljedeljskih strojev in potrebščin in je treba še naprej plačati od vsakega pluga 500 dinarjev uvozne carine. Proti nazorom g. Saviča je v imenu Radičeve stranke protestiral že posl. Neu-dorfer, mislimo pa, da so ti nazori gosp. Saviča tako originalni, da moramo protestirati proti njim tudi mi.
Najprej v interesu obrambe države, aa kar se sklicuje g. Savič. Mislimo, da je v eminentnem interesu vojske, da vlada med njo in prebivalstvom najboljše razmerje. Čim bolj bo videlo prebivalstvo v vojski svojo zaščito, tem več bo storilo v slučaju vojne za obrambo države«, tem rajše bo skrbelo za izpopolnitev vojske. Mislimo, da lega ne more tajiti uiti g. Savič. Večina prebivalstva Jugoslavije pa se peča s kmetijstvom. Kako naj sprejme to prebivalstvo vest, da morejo biti plugi zaradi vojne obrane dražji. Kje je tu zveza, ki jo more kmet, pa tudi inteligent, razumeti. Kakor, da hi°šel g. Savič v šolo k pitični proroko-valki, taka je njegova argumentacija.
Nazori g. Saviča so^pa tudi popolnoma napačni z državnega stališča, če je naša država kmetijska, in tega ne more tajiti niti g. Savič, potem je njena glavna sila v kmetijstvu. Ravno tako pa je sigurno, da pri nas kmetijstvo še dolgo ni tako razvito, kakor bi moglo in moralo biti. Na isti seji finančnega odbora je opozarjal načelnik v poljedeljskem mini. trstvu g. Stojkovič, da stopa na plan Rusija, ki je dosegla predvojno produkcijo. 7, drugimi besedami se pravi to, da ne bo vzdržala naša država konkurence, če ne bo začela zniževati cen svojih kmetijskih pridelkov. To pa je mogoče doseči le, če se poviša produkcija. In znano je, da bi se mogla v Vojvodini piodiikcija v kratkem podvojiti, samo da “? zboljša tam obdelovanje. Brez inten-fTn° državne podpore pa ni misliti, da bi se to zgodilo.
So bolj nujna pa je državna podpora kmetijstvu v onih krajih, kjer je pridelovanje težje, kjer je narava manj radodarna kakor v Vojvodini. Tu je zlasti potrebna državna podpora, da kmetijstvo sploh obstane. Statistika izseljevanja govori najjasnejše, v kako težkem položaja je živelo slovensko kmetijstvo že pred vojno. Danes je stvar še težja, samo da je Amerika zaprta. Gospod Savič pa govori o mastnih letih. V resniči debela je ta.
Industrijo iz Slovenije, davke v Slovenijo, kmetijstvu pa nobene podpore! Manjka samo še dekret, da naj postane Slovenija Sahara in stvar bo popolna!
Po sestanku obeh šefov vladnih strank.
PROGRAM SKUPŠČINSKEGA ZASEDANJA.
Beograd, 17. oktobra. Po prihodu predsednika HSS, Stjepana Radiča v Beograd in po razgovoru obeh šefov vladnih strank, zlasti pa po sinočnji seji ministrskega sveta, je bila končana zelo značilna faza v naši politični situaciji. Vsekakor je bilo to potrebno, da se javnost pripravi za novo politično smer in da se ustvari medsebojno zaupanje ne samo glavnih političnih strank v parlamentu, marveč tudi v narodu. Ko je s sporazumom prenehal plemenski boj, se forsira novo življenje, ki bo v zakonodajno in administrativno delo vlilo popolnoma nov duh.
Moremo reči, da bo nova politična perioda, ki sedaj nastopa, velike važnosti za celo naše družabno življenje. Na vseh poljih, zlasti na zakonodajnem polju, se bo kasneje izvršila revizija, da se na ta način uvede v narodno življenje oni duh narodnega edinstva in narodnega zaupanja, ki je oblikovan v sporazumu med radikali in radičevci.
Politični razgoovri, ki sta jih imela gg. St. Radič in Pašič, še niso končani. Njih naloga je, da se utrdi nov sistem v državi. Včerajšnji razgovori med Pašičem in Radičem se smatrajo kot začetek dela okoli novih političnih načrtov za bodoče parlamentarno zasedanje in prihodnje politično življenje.
Zato se od včerajšnjih razgovorov med šefoma vladnih strank ni moglo še pričakovati nič konkretnega. Vsa vprašanja so samo načeta in nobeno od važnih vprašanj še ni rešeno.
Ministrski svet se je na svoji' popoldanski seji, ki je trajala nad tri ure, zanimal za one dele razgovorov, obeh še-
fov strank, ki se nanašajo na parlament in vprašanja, ki imajo biti y najkrajšem času rešena. Glede samega sestanka narodne skupščine je ministrski svet stal na stališču, da se na današnji seji parlamenta le določi dnevni red za prihodnjo sejo, ki se vrši v pcndeljek.
Ker odbor za prošnje in pritožbe ne bo mogel končati svojega dela, niti revidirati poročil za skupščinsko sejo, so sklenili, da se ta stvar odloži do novega parlamentarnega zasedanja. Tako bodo morali vsi oni, ki so sedaj vložili pritožbe ali prošnje, jih znova vložiti. Pondelj-kova seja skupščine se bo bavila le z vprašanjem o podaljšanju roka za delo anketnega odbora, ki ima nalogo, da preišče vse delovanje in »ministrovanje« bivšega samostojno - demokratskega ministra Lukiniča ,v njegovi znani aferi Thurn-Taxis. Rok za dele lega odbora je namreč potekel in mera skupščina odobriti novega. Na pendeljkovi seji skupščine bo prečitan kraljev ukaz o za-ključitvi poletnega zasedanja.
Dne 20. t. m. pa bo otvorjeno novo skupščinsko zasedanja. Prečitan bo zopet kraljev ukaz. Prestolna beseda bo odpadla, ker je kralj še bolan.
Kar se tiče volitev predsedništva skupščine, ki se bodo vršile na prvi seji prihodnjega zasedanja, se bosta o tem sporazumela poslanska kluba obeh vladnih strank in določila svoje kandidate. Kombinacije so iste, kakor poprej.
Na včerajšnji seji vlade so razpravljali tudi o skupščinskem delu v novem zasedanju. O vsem tem pa se bosta definitivno dogovorila šefa vladnih strank.
Sporazum v Locarnu dossšen.
GARANCIJSKI PAKT PODPISAN.
Locarne,* 17. oktobra. Sklepna seja konference se je pričela ob 18.30 in je trajala eno uro. Ob 19.30 je burno ploskanje naznanilo konec slovesnega akta. Številna publika in novinarji so navdušeno odobravali. Iluminacija mesta je bila sijajna. Nekoliko minut kasneje so se pokazali pri odprtem oknu Briaud, Luther, Stresemann, Chamberlain in drugi člani konference. Občinstvo jim je priredilo burne ovacije. Belgijski predstavnik je pokazal šele pravkar parafiran dokument. Delegati odpotujejo danes iz mesta. Nekateri člani so odpotovali že sinoči.
Pariz, 17. oktobra. Agencija »Havas« poroča, da je vstop Nemčije v Zvezo narodov gotova stvar. O paktu bo razprav, Ijal še Reichstag, ki bo na to poslal svetu Zveze narodov prošnjo za sprejem. Nemška delegacija prispe v Ženevo pred 7. decembrom, tik pred sestankom Zveze narodov. Ker pa se redne seje Zveze ne bodo mogle vršiti pred novint letem, bo sledil vstop Nemčije v Zvezo narodov šele v mesecu januarju prih. 1.
Praga, 17. okt. Arbitražni dogovor med Nemčijo, Poljsko in Češkoslovaško bo podpisan dne 1. decembra v Londonu.
FRANCOSKO ČASOPISJE O USPEHU KONFERENCE.
Pariz, 17. oktobra. »Temps« pripisuje v uvodniku naj večje zasluge za uspeh v Locarno ministroma Briandu in Chamberlainu. Izreka nado, da ratifikacija pakta ne bo pri nobenem parlamentu naletela na težkoče.
Razprava o carinski farm v
Beograd, 17. okt. Seja finančnega odbora je včeraj razpravljala o uvozni tarifi. Pregledati je prvi del, ki se nanaša na poljedelski uvoz. V imenu poljedelskega ministra je načelnik Stojkovič j izjavil, da minister zahteva, da se uvoz- J na carina ohrani tako, kakor jo zamišlja zakonski načrt. V tein smislu je govoril j tudi podtajnik Neudorfer in večina čla- j nov sekcije. Nato je bilo sklenjeno, da j ostane tako, kakor predvideva zakonski j načrt in da se zavrže zmanjšanje uvozne ! carine. Nato je govoril dr. Lorkovičo ’ potrebi, da se zavaruje izvoz našega žita, [ ker nastaja vedno večja konkurenca od ; strani Rusije. Glede tega stopi v dogovor ! tudi Češkoslovaška. Carinske tarife za : uvoz poljedelskih predmetov so pretirane, kar otežkoča produkcijo pri nas. To | je tudi vzrok, da naše poljedelstvo ne > more konkurirati z drugimi državami. ■ Zato smatra, da je treba spremeniti ta- j rifno politiko. Tako bi žito moglo v čim večji meri dohajati v pasivne kraje. Po- ! stavke so bile večinoma sprejete iz za- j konskega načrta. Povišana je uvozna ca- j rina na papriko od 100 Din na 200 Din j
terifi v finančnem edbom končana.
pri stotu. Poleg tega so sprejete vse postavke, ki se nahajajo v trgovinski pogodbi z Italijo.
Posl. P u š e n j a k je govoril v obrambo zaščitne carine za naše poljedelske produkte. Zahteval je zmanjšanje carine na riž, zato ker se riž ne pridobiva v zadostni meri v naši državi. Ker je riž važen del prehrane, bodo o tem vprašanju še posebej sklepali. Odbit pa je bil predlog Pušenjakov, po katerem naj se uvozna carina na z luščeni riž zmanjša od 16 na 7 dinarjev, za nezluščeni riž pa od 4 na 3 dinarje. Poleg tega je Pušenjak predlagal, da se po predlogu poljedelskih zadrug zniža uvozna carina na semena in še posebno za vse vrste, detelje. Sek-cija je sprejela instrukcije, katerih se bo morala držati naša delegacija pri sklepanju trgovinskih pogodb. Ona bo morala na podlagi te instrukcije po možnosti doseči svobodni uvoz semen. Seja je bila na to zaključena. Nova seja bo sklicana pismenim potoni.
Če pa bo to v korist države, pa naj dokaže g. Savič, ki se lahko ponaša, da ima o narodnem gospodarstvu in obrambi države najbolj originalne nazore v državi. Mislimo pa, da ti nazori niso porabili v ministrstvu, temveč v muzeju za kuriozitete in zato naj skrbe slovenski poslanci, da se nikdar več ne bodo slišali v finančnem odboru in v nobenem ministrstvu tako originalni nazori.
Je res že čas, da pridemo do zdravih, ne pa do originalnih nazorov!
MINISTER KRAJAČ V SUŠAKU.
Sušah, 17. oktobra. Včeraj ob pol 8. jr v. beograjskim brzovlakom prišel minister trgovine in industrije dr. Krajač. Na kolodvoru so ga sprejeli mestni načelnik Kučič, predstavniki civilne oblasti, trgovinska in obrtne zbornice. Danes se bo v mestni posvetovalnici vršila konferenca gospodarskih krogov. Na tej konferenci bo zaslišal minister želje pridobitnih krogov iz našega Primorja in iežko situacijo teh krajev. Vlada se zelo zanima za bedno stanje primorskega prebivalstva in mu skuša olajšati težiti položaj.
j SESTANEK DR. NINČIČA Z BEKEŠEM NA BLEDU.
Praga, 17. okt. Dr. Beneš in dr. Ninčič se v nedeljo sestaneta na Bledu. Dr. Beneš bo jugoslovanskega ztmanjega ministra obvestil o posledicah sklenitve garancijskega pakta z ozirom na politiko Male antante.
Locarno, 17. okt. Dr. Beneš potuje preko Italije in Jugoslavije v Prago. Na Bledu se sestane z dr. Ninčičem, s katerim je bil ves čas v zvezi. Prav tako je dr. Beneš stalno poročal nemškemu zunanjemu ministru Duci o uspehih diference, da ne bi bili v nevarnosti interesi držav Male antante.
POLITIČNA SITUACIJA OŽIVLJENA.
Beograd, 17. okt. Ministri so že vsi v Beogradu. Prav tako so prispeli sinoči skoraj vsi poslanci. V poslanskih klubih je znova oživelo. Vršijo se razne konference. Poslanci poročajo drug drugemu o razmerah v svojih volilnih okrajih.
Vladni stranki sta sklicali sejo svojih poslanksih klubov v nedeljo. V vladnih vrstah je razpoloženje zelo živahno. Poslanci se pripravljajo za skupščinsko delo.
Nasprotno pa v opozicijskih strankah vlada velika radovednost, pri samostojnih demokratih za velike nervoznosti. V stranki samostojnih demokratov se opažajo jasni obrisi nekih novih grupacij. Znano je, da večina voditeljev te stranke išče zaman izhoda iz nevzdržnega stanja, v katerega jih je spravil g. Pribičevič s svojo politiko. Slovenski samostalci so zelo v skrbeh. Prepričani so, da je za njih samo ena možnost: ali v radikalno stranko ali pa v razsulo. To pa zlasti vsled tega, ker se pristaši SDS v Sloveniji rekrutirajo v prvi vrsti iz uradniških vrst. Za tako vojsko je težko, biti dalj časa v opoziciji. Uradniki se ne morejo dolgo časa upirati.
Problemi civilizacije
Tradicionalizem, kakor, ga pojmujemo in Čuvamo v sodobni Evropi, se nahaja v težki agoniji. Prostor se 'je v zadnjem desetletju silno zožil. Človek, 'ki je zajtrkoval v Londonu — če se posluži z vsem komfortom današnje dobe opremljenega letala — večerja v Washingtonu in se drugega jutra znajde v San Francisco. To je vidno zoževanje pro-storninskih dimenzij. Po zaslugi oddajne postaje Nauen (Radio) so čitali v Buenos Airesu v tamošnjih večernih listih potek pred-poldanske razprave proti Harmannu. Človek, ki leži nekje na Gorenjskem v svoji postelji, se lahko divi zvonenju v stolpu wesiminster-ske opatije ... Radio, avtomobilizem, šport, aviatika, promet, vse to nas zbližuje. Meje postajajo tesne, želja po potovanju še ni bila nikdar tako razširjena kakor v današnjih dnevih in povprečni ljudje se jezijo nad mi-zerijo carinskih meja: to je pričetek konflikta med tradicijo in civilizacijo.
V mišljenju, da se odpirajo naši generaciji perspektive srednjega veka, Os\vald Spengler ni osamljen. Tega mnenja so mnogi odlični misleci v Evropi in Ameriki. In tako je nastala »literatura obupac na eni »literatura optimizma« na drugi strani. Amerikanski utilitarist Glenn Frank pravi, da je tako zvana literatura obupa sestavljena iz sedmerih načelnih bojazni.
Prva je biološke narave ,češ, da stojimo pred plemensko dekadenco: človeštvo ne črpa svojih nadomestil iz dobrih in najboljših, temveč najslabših rezerv. Druga bojazen je psihološke narave: z gigantskimi koraki se priližujemo dobi kolektivne civilizacije Masa in mišljenje mase se vrineta na mesto svobodne; produktivne, čeprav disciplinirane inteligence. Tretja bojazen je politične narave: češ, demokratija bo v tistem trenutku, ko zapusti periodo kvantitativnega razširjenja ter se poda v dobo kvalitativnega razvoja, omagala in ne bo znala izgraditi sigurne, progresivne civilizacije. Demokratija, pravijo, niha med temnimi silami brezobzirne revolucije oziroma brezobzirne reakcije. Ona mi več mirna točka med dvema ekstremoma diktature, bodisi proletarske ali plutokratske. Četrta bojazen. Njeni zagovorniki pravijo, da bo industrijalna civilizacija privedla človeštvo v propast, ker je vtisnila naši civilizaciji pečat mehanizma. Peta bojazen je zgodovinska in gleda diagram narodne starosti od rojstva do senilnosti, misleč, da je civilizacija zapada že prešla zenit svojega življenja. Šesta bojazen je upravne priode in temelji na dejstvu, da sta veličina in kompliciranost vladnega stroja prekoračila naše administrativne zmožnosti. V smislu te bojazni stojimo pred alternativo: ali producirati kvantitativno jake upravnike, ali pa preiti nazaj: na manjše upravne jedinice, ki jih je lažje upravljati. Sedma bojazen je moralna in temelji na predpostavki, da se mlada generacija odtujuje standardu razmišljanja in stilu življenja. Na slednjem pa počivajo stebri civilizacije.
Glenn Frank nam je podal »s svojimi sedmerimi točkami nekako ogrodje. Treba si je ogledati napredek v tehniki in zaostalost v mišljenju širokih mas, pa se takoj vidi, da plovemo v negotovost. Je anomalija prve vrste, če nam nudijo tehnična sredstva možnost uporabe malone poslednjih konsekvenc zakona prirode, medtem ko nas davi tradicionalizem s svojo literaturo obupa. Današnja generacija je v resnici čudna: prazgodovinske izkopavine jo zanimajo v isti meri kakor industrija! izaci ja krepitve človeškega telesa. Na eni strani se osvobojujemo elementarnih sil in jih podrejamo s suvereno gesto svoji volji. Istočasno pa nadomestujemo religijo s konfe-sijo naše dobe: z nacionalizmom. Ideja auto-kracije na primer je nezdružljiva z razvojem, v katerem se nahajamo. Tako je ideja mo-narhizma legla v grob z Ludvikom XIV., in današnje monarhije so le ostanki, ki jim primanjkuje življenskih energij. O tem je že Merežkovskij spregovoril načelno besedo.
j Največja pomota je bila, da so smatrali I razni državniki in voditelji vojno kot nekak j vir duhovne obnove, ki bo z občudovanja j vredno dinamiko objela ves svet. Ali se je i potemtakem čuditi, da so obložili naše pi-' salne mize med vojno — in še bolj po vojni j — z antologijami napačnih upov? Konflikt j med včerajšnjim in današnjim dnevom. Pol-i kovniki in generali pišejo svoje mernoare,
! dolžijo se medsebojno taktičnih in strateških zmot, pripisujejo poraze momentom, ki jih j danes čestokrat ni več mogoče kontrolirati, in s tako literaturo poplavljajo skoro vso Evropo. V šolskih knjigah so generali Hindenburg, Pershing, French, Foeh in Sarrail še vedno vzori naraščaja, medtem po smejo Gutenberg, Edison, Marconi, Pasteur, Was-sermann, Koch, Schreng-Notzing, Tesla Itd. čakati pred durmi, dokler se jih naeionali-, stične in etatizmu do propasti zapisane šolske knjige uprave ne usmilijo.
Brbtalna resnica je, da vojna ne vzbudi v človečanstvu nikakih spiritualnih sil. Slučaj anti-modemizma v Ameriki, kjer je vojna napravila razmeroma še najmanj moralne in materijelne škode, je jasen dokaz, da je vojna izzvala nezdrave fenomne, ki jih je pa na podlagi dejstev lahko razumeti. Narodi so se za časa vojne zatekali k mediika-mentu misticizma. Mnogo jih je, ki danes mislijo, da počiva renesanca civilizacije na predpostavki versko obnovitvene dobe. Toda tisti, ki verujejo v prihod in nujnost take dobe absolutne vere, imajo v mislih slepo zaverovanost, ki se pa z modernim mišljenjem ne strinja.
Moderni duh se ne more baviti is fatalizmom. Vojna, kuga, lakota so le posledice dejstva, da gnije naše znanje po laboratorijih in naših možganih. Racionalno izkoriščanje vsega znanja je edini izhod iz sedanje krize. Literatura obupa je proroška in se bavi z biološkimi, ekonomskimi, političnimi, upravnimi in moralnimi zagatami, v katere smo smo zabredli po lastni krivdi. Toda literatura upanja se s proroštvom ne ukvarja. Sploh pa je optimizem, kakor ga pojmujemo danes v Evropi, nekaj čudnega. Znano nam je, kaj pomeni za Evropo konferenca v Lo-camu. To je, poleg ostalih vrednot, opium za milijone ljudi: zaupanje v neko Previdnost, ki je v rokah kabinetske politike. Toda upanje je, da se mir ne bo več kalil; čemu je odvzemati masam, ki hočejo biti potolažene, a same iz sebe ne stare ničesar, da še največja nevarnost civilizacije ukloni?
Od volje naših državnikov, šolnikov, voditeljev in sociologov, je odvisno, ali pridejo narodi do spoznanja, v kateri smeri se giblje razvoj. Trenutno stojimo sredi borbe, ki jo je Amerikanec H. G. Wells označil takole: To je borba med mogočno socialno (in politično) tradicijo in valom novega spoznanja, nečuveno poplavo novih iznajdb, ki so s temi socialnimi in političnimi tradicijami nezdružljive. Moderna psihologija, ekonomija, sociologija, upravna znanost, etika, filozofija, politika in slične discipline so ustvarile važnih elementov za bodočnost civilizacije, i Če bi bila naša generacija v stanju, izluščiti i kreativne ideje ter jih obenem sestaviti, bi imeli gradbeni material, iz katerega bi se izcimila spiritualna renesanca. Te vrednote še tičijo preveč v možganih plahih filozofov, one leže po koteh zaprašenih laboratorijev. Dokler ne- pridejo dnevi vnovčen ja, bo prevladovala v našem vsakdanjem življenju fraza, bo vladal nezreli predsodek in sebični intere%
Toda v tistem valu, ki ga omenja H. G. VVells, plove upanje boljše bodočnosti. Tehnika in z njo tesno združena etika bosta reformirali sedanjo lažicivilizacijo. Ne zadostuje, da polnimo svoje police s knjigami, ki spadajo v literaturo bodočnosti. Naša naloga je, dnevno opozarjati, popularizirati ta novi idealizem; v uporabi omenjenih vrednot je zapopadena bodočnost zapadne civilizacije.
Njih uporaba je že renesanca; njiih omalovaževanje nas pelje rakovo pot- Formulacija te literature upanja je glavna naloga narodnih voditeljev v prihodnjem polsloletju.
Politične vesti,
= »Vreme« o vstopu St. Radiča v vlado.
V uvodniku obravnava »Vreme« vprašanje vstopa St. Radiča v vlado. Nekateri listi so hoteli iz tega narediti vprašanje, dočim v resnici sploh ni nabenega vprašanja. Vendar je čislo razumljiva stvar, do vstopi šef vladne stranke tudi v vlado. To je celo potrebno, ker samo šef stranice more docela jamčiti, da bo stranka tudi izvajala vladno politiko. Je pa tudi potrebno, da je šef vladne stranke v vladi, ker mora prevzeti odgovornost za vladno politiko, kar pa je mogoče le, če je član vlade. Da vstopi Radič v vlado, je zato čisto jasna stvar. Kako pa se to zgodi, če bo Radič minister brez portfelja ali resorni minister, je samo postranskega pomena. Gotovo je le to, da se morajo spoštovati zakonite določbe in da se ne sme izvršiti nobenega precedenčnega slučaja, ker bi bil ta samo v korist nasprotnikom sporazuma. To se pa ne sme zgoditi in se tudi ne bo zgodilo, temveč bo tudi vstop Radiča v vlado pomenil novo utrditev politike sporazuma in novo razočaranje za njene nasprotnike. — Mladinski popoldnevnik te jasne izjave »Vremena« seveda ne bo objavil, temveč še naprej pisal halucinacije o vladni krizi. Slava njegovim do onemoglosti lahkovernim bralcem!
= Znižajte število ministrstev! V zvezi z rekonstrukcijo vlade in spremembo zakona o obči upravi se govori tudi, da se namerava znižati število ministrstev. Da bi bilo tako znižanje nad vse umestno in tudi zelo lahko izvedljivo, je brez vsakega dvoma. Vseeno pa se bojimo, da se to ne bo zgodilo, ker se pri nas ravno najbolj enostavne stvari najtežje rešijo. Vseeno pa apeliramo na vlado, d aizvede rekonstrukcijo ministrstev in da prihrani državi nepotrebne izdatke. Kaj rabimo posebno ministrstvo za vere, kaj posebna ministrstva za izenačenje zakonov, za pošte, za šume in rude, itd. Deset ministrstev je za Jugoslavijo čez glavo zadosti, dalo pa bi se govoriti še o manjšem številu ministrstev.
=: »Slovencu« v odgovor bodi povedano, da so bile naše »lekcije«, da govorimo s »Slovencem« naslovljene tudi na SLS, pa čeprav ta po sprejemu ustave ni sodelovala pri nobenem finančnem zakonu. Greh visokega obdačenja Slovenije ni bil storjen šele po sprejemu, temveč že mnogo preje in tedaj je tudi SLS sodelovala. Dohodnina, deželne doklade, vračunanje deželnih doklad v državni davek itd., vse to smo imeli že pred ustavo in zato pa ponosno zartdilo »Slovenca«, da SLS ni kriva na slovenski davčni mizeriji ne drži. Sploh pa mislimo, da bi bilo za slovenski narod mnogo bolje, če bi slovenske stranke tekmovale samo v delu, ne pa v medsebojnih očitkih.
= Dr. Žerjav v Beogradu. Pod tem na-
slovom piše »Obzor«: V Beograd je prišel dr. Žerjav, voditelj slovenskih samostojnih demokratov. Njegov prihod se spravlja v zvezo s tendenco samostojnih demokratov iz Slovenije, da sklenejo zvezo z radikali zaradi fuzije. V poučenih radikalnih krogih se trdi, da bi do te fuzije moglo priti, toda v tem slučaju ne bi dobili samostojni demokrati nobenega mesta v vladi, temveč bi morali biti dalj časa v radikalni stranki (kot redovi), da dokažejo iskrenost svojih namer. Šele potem, v daljni bodočnosti bi se moglo govoriti o eventuelnem sodelovanju te nove radikalne skupine v vladi. Sicer pa obstoji pri nekaterih radikalnih veliko nerazpolo-ženje proti dr. Žerjavu, ki sloni tudi na tem, da obstoji med radikali v Sloveniji in Žerjavovo skupino velika animoznost... Pašič bo o vseh teh vprašanjih vprašal za svet ne samo posamezne prvake svoje stranke, temveč tudi radikale v Sloveniji. — Trd je kruh opozicije, ampak tudi vstop v vlado ni lahek.
Pripominjamo pa, da je vest »Obzora« m!« optimistična in da stoji v resnici stvar M slovenske sam. demokrate mnogo slabše.
= Pogoji Rusije za vstop v Zvezo narodev.
ozirom na ponudbo Poljske, da posreduj« vstop Rusije v Zvezo narodov, je izjavil Čičem: Sovjetska vlada je že opetovano dokazala s tem, da je poslala na sestanke Zvcm narodov svoje opazovalce, da hoče priti v stik z drugimi narodi. Ti opazovalci ni»« imeli samo nalogo, da se informirajo, vendar pa niso mogli zastopati Rusije, ker ao dnin* države vedno to preprečile. Na drugi strani pa so sovjeti prepričani, da obstoji med sovjetsko Rusijo in drugimi državami tako velika razlika da je popolnoma izključeno, da bi se mogel najti razsodnik, ki bi mogel izreči res objektivno in zadovoljivo razsodbo. Vsled tega se ne morejo sovjeti podvreči organizaciji držav, ki na eni strani sicer dopuščajo arbitražo, na drugi strani pa uporabljajo represalije in silo. Ni videti mostu, ki bi ta nasprotja premostil. Razven tega s« bile že opetovano podane avtoritativne ia-jave članov angleške vlade in nje same, iz katerih izhaja, da dela Anglija na tem,’da pridobi druge države za sistematično pobijanje sovjetske Rusije. Zaradi tega bi morala zahtevati sovjetska vlada, predno izpremeni svoje stališče glede vstopa v Zvezo narodov, avtoritativno izjavo angleške vlade, da je t» spremenila svoje stališče do sovjetov, v. 77 Nemirna Italija. V Rimu so zažgali fašisti sedež prostozidarjev, kljub temu, da j« veliki mojster izdal okrožnico, v kateri javlja, da se imajo vse organizacije prostozidarjev pokoriti vladni odredbi o tajnih družbah in zato prenehati z delovanjem. Tudi i« drugih mest poročajo o pobojih, požigih i« bombnih atentatih, katerih se zlasti poslužujejo socialisti. Vsled neugodnega utiša, ki so ga ti nemiri povzročili v tujini, -je odredilo vodstvo fašistovske stranke, da se raa-puste bojne fašistovske organizacije v Fi-renzi in da se krivci zadnjih pobojev izroi« sodišču. — Obenem pa je opažati oživljenj« agitacije proti Jugoslaviji. Tako so kričali fašisti po ulicah Zadra na vojno proti Jugoslaviji in oblasti so to mirno gledale. Ve« kaže, da hočejo fašisti na ta način pred svojimi pristaši zakriti neuspehe v notranji politiki.
= Konferenca v Locarnu. Nemški, poljski in češkoslovaški iuridični strokovnjaki so »i izmenjali svoje^ načrte o arbitražnem dogovoru. Nemško-eeškoslovaški dogovor se znatno razlikuje od nemško-poljskega, ker je pai položaj Češkoslovaške mnogo manj delikaten. Francoska ne bo podpisala teh dogovorov, zato pa bo sklenila dve posebni konvenciji, s katerimi bo jamčila nedotakljivost vzhodnih mej. Potemtakem bodo v Locamu sklenjeni sledeči dogovori: 1. Garancijski renski pakt, ki ga bodo podpisale Francija, Belgija, Velika Britanija in Italija z ene, Nemčija pa z druge strani. 2. Nemško-fran-eoski dogovor o razsodišču. 3. Enak nemško-belgijski dogovor. 4. Arbitražni dogovor med
Nemčijo in Poljsko. 5. Abritražni dogOTOr med Češkoslovaško In Nemčijo. 6. Dve ga-
ranciiski konvenciji, ki jih podpišejo Poljska, Češkoslovaška in Francija.
= »Morilci in bojazljivci«. Francoski Mati vehementno napadajo Italijo in Mussolinija zaradi zadnjih krvavih dogodkov v Firenei in Toscani. Najbolj drastičen je v tem oziru list »L’Oeuvre«, ki pravi da se deli italijanski narod samo na dva tabora: na ubijal«« (fašiste) in na bojazljivce (opozicija). — Z mnenjem francoskega lista se ne moremo čisto strinjati in mislimo, da je francoski list prezrl tretji tabor, to je italijansko ljud-slv.°’ 'j.1 trP> tako od nasilja fašistov, ko «d bojazljivosti opozicije, žalibože pa je res, da je le malo upanja, da bi se italijansko ljudstvo v doglednem času oprostilo jarma, v katerega sta ga vpregla tako vlada ko opozicija.
Širite „Mar.
Inž. M. Klodie:
Železniška zveza Slovenije s Sušakom.
(Proge: Kočevje—Staritrg—Lukovdol—(Vrbovško)—Srspsk« Moravice, Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica—Št, Janš.)
Talijani, umni ljudi, umu ju ovako: Kad bi Jugosloveni uredili sebi jednu veliku luku na Kvarnem, oni bi imali svoje pomorsko pretovarištc na evropskom i svjetskom putu, n kojem je savsko-padska prometna črta; bili bi gospodari velikega morskog prometa savske prometne črte; porastao bi im ugled i uticaj na Jadranskom moru i Dunavu; u zapad-noj Sloveniji i u zapadnoj Hrvatskoj, na Krasu i na Kvarnem, sabrala bi se velika jugoslavenska umna, fizična i ma-terijalna snaga, koja bi na jednu stranu snažno utirala na Jugoslavene u Veneciji Djuliji, na na drugu bi stranu zaustavljala talijansko prodiranje s pada na istok niz Kupu i Savu i niz jugoslavcnsko Pojadranje. Kad bi Jugolaveni bili po-tisuuti i odvračeni s Kvarnera na jug i tamo nekdje uredili sebi veliku luku, oni bi imali svoje glavno morsko pretova-lilište po strani od glavne črte jednoga evropskog i svetskog puta; oni ne bi mogli u nju navratiti velikega morskog prometa savsko črte ni s tehničkih ni s trgovinskih ni s političnih razloga, pa bi on došao u naše, talijanskc ruke; oni ne bi imali na sjeveru, na Kvarneru, svoje velike luke. a one na jugu ne bi mogli iskoriščivati; razpršili bi veči dio svojega ne baš velikoga prometnog kapitala po svojim manjim i večim sjevernim srednjim i južnim lukama; ne bi stekli nilcakova ugleda ni uticaja ni na Jadranu ni na Dunavu; na Krasu i Kvarneru ne bi mogli izgraditi zaustavu, nasip proti našem, talijanskom prodiranju niz jugoslavcnsko Pojadranje i niz Posavje ne bi mogli podupirati djulijske Jugoslavene, oji bi mogli ometati naše, talijansko, prodiranje na istok u jauskom’ utieanpT * 8Usiedni kraievi bili bi ostavljcni tali-
da grade ‘svom	i6ti,flnuti	“	Kvarnera i uputiti ih
itSSrViT	*"*•'	',a	- '*“• “k”"»
Ma gde mi, Jugeslavoni, van Kvarnera sebi sagradili velik«. luku ona noče biti tokova, da bi nama koristila onako h ao naša velika luka na Kvarneru.
Kad bismo poslušali talijanski predlog, lapastlll Kramer
otišli kuda na jug, da tamo gradimo sebi veliku luku, naš bi narod na Kvarneru i oko njega ostao bez obrano i potpore, put v Posavje ostao bi nezastičen, Talijanima otvoren, a vse naše Pojadranje, od sjevernog Kvarnera pa do te naše luke, bilo bi predano talijanskom uticaju i prodiranju.«
Jez Maribor in Ljubljana — Kvarner je torej i« nas v gospodarskem, narodnem in političnem ogiru proti zapadu ž i v 1 j e n s k e -ga pomena!
2. Zakaj splitska luka ne odgovarja potrebam Slovenije.
Zračna črta Ljubljana—Trst meri 73 km, Ljubljana— Roka 82 km, Ljubljana—Split pa 325 km. Kljub temu so pri nas nekateri mnenja, da za nas kvarnerski kot kakor izho-diščo na morje ne pride v poštev in da moramo naš namorski promet orijentirati v Split. Kako čudno bi bilo vendar, ko bi vozili naše blago po kopnem na stotine km daleč vzporedna ■ morsko obalo, ki jo imamo razmeroma blizu, ako krenemo naravnost proti njej. Prevoz po kopnem je dražji nego po morju, zato moramo gledati, da pridemo z našim blagom po kolikor mogoče kratki poti na morje. Voziti v Split po železnici takorokoč na desni vedno z razgledom na morje, to naravno prevozno pot, to bi bilo isto, kakor prevažati tovor po svetu na plečih, ko je tik zraven na razpolago lepa vozna oziroma železna cesta.
Gospodarski razvoj se no da udušiti, ako stremi po ravnih potih. Stremljenje Slovenije po dostopu na morje v Kvarneru, to jo naravni razvoj, stremljenje po oddaljenih dalmatinskih lukah pa no.
Ako bi hotel n pr. kdo odpraviti iz kočevskega okraja les do morja, bi moral plačati v normalnih časih in razmerah polovico prevoznine, ako ga pošlje na Kvarner, kakor ako ga pošlje v Split. To je velikanska razlika.
Ako hoče dotičnik poslati to blago le v Split, potem ga seveda ne bo pošiljal čez Kvarner, ampak ga. pusti v vozovih do Splita. Tudi se zmanjša razlika v prevoznini v prid Splita, ako je cilj bla^a le južna Adrija, ker pride tudi morska daljava Kvarner—Split v poštev. Ako gre pa za Sredozemsko morje, so prevoznina na razdalji Kvarner—Split po morju razmeroma zniža in razlika prevoznine čez Kvarner proti oni če* Split govori zopet v prid poti preko Kvarnera. To velja še posebno ako gre za prekooceanski kraj, ker v tem slučaju morska daljava Kvarner—Split razmeroma izgine. Toliko iz stališča trgovca.
Ako bi imela državna uprava vedno dovolj voz na razpolago na vse zahteve, bi bilo za njo iz fiskalnega stališč^ vseeno, ali vozi na Kvarner ali na Split. Toda večinoma primanjkuje voz (tudi pred vojno je bilo povsod pomanjkanj« voz in v narodnem gospodarstvu, ki sc razvija, je navad«« tako) in dočim se trgovski krogi trgajo in moledujejo-za ve-zove pohajajo ti po nepotrebnem po Liki, kar je zopet oškodovanje trgovskih interesov.
Slednjič igra tudi prevozni čas veliko vlogo, kar se pa ue da v številkah označiti. Gotovo vozi pnrobvod (recimo 12 morskih milj je 22 km na uro) ne samo ceneje, nego tudi hitreje kakor tovorni vlak po liški progi, kjer doseže M komaj 15 km povprečne brzinc na uro. Naj si le dobro oglodamo ogromno višine, ki jih mora vlak zmagati vozeč v Split »Time is moncy« velja tudi v tem oziru. Ako se vse t« argumentacijo ne prizna, potem pomeni to, da je kolikor me-goče dolga in zamudna železniška zveza dveh točk najboljša. Tega pa gotovo noče nikdo trditi.
Ni vseeno ali je pot iz notranjosti države do luke krajša ali daljša, tehniško bolje ali slabše trnsirnua. Na tehnične slabši progi je promet dražji in velike svotc gredo letno v nič; na daljši progi so pa prevozni stroški, ki jih mora pla-. čevati trgovec za prevoz svojega blaga, večji, tudi se izgublja čas. Vse to je velike narodne gospodarske važnosti Železnica naj bodo torej kratka in obrat po njej poceni. Tendenca prometa je poiskati si vedno najkrajšo in najcenejšo pot. Re» ‘L se more izenačiti tarife na Sušak, v Šibenik in Split	v^
takem poslu bodo državne železnice na poti preko la temeljito doplačevale!	,
Tukaj bodi omenjeno, da je obstoječa P^f^Karlovac i. Karlovac—Sušak dolga 33(1 km. Del Bubn^mctM zanrebč* dolg 29 km, je lokalka zadnje vrste,	v	S“!
Nova »veza Ljubljana-Sušak.
govorili, pa meri 210 km, skrajšali .	■ Matu«,
namreč 120 km. Večja dolžina te nove zveze na Sušak prot, zvezi Ljubljana—Trst iznaša «5 km. ki jo pa gotovo «ei« zminiša velika gospodarska in časovna zapreka na tršažl« progi, namreč državna meja med Rakekom in Postojno.
Obstoječa pot Maribor—Sušak meri 393 km. Nova »veza skrajša to relacijo za 75 km na 318 km. Obstoječa *ve»a Maribor—Trst je dolga 300 km, ki se jo more smatrati » ozirom na državno mejo na tej progi, po pravici, vsaj za ne kraj*« pot kakor je nova na Sušak, ako »aradi boljših položnih razmer ne celo za daljšo.
(Dalje sledi.)
Gospodarsko propadanje Slovenije in politika.
»Toda, da se izkaže, ali je v istini tako, bo treba vendarle še nekoliko počakati.!:
(Dr. Gosar v »Slovencu?.)
Ekonomska kriza Slovenije sili vse poklicane činitelje k odločnemu dejanju, sicer se bodo znašli nekega dne pred dovršenim dejstvom p-opolne katastrofe. O prekomernem obdavčenju Slovenije se je v zadnjem času že toliko pisalo in govorilo, da ne bom ponavljal stvari, ki so po ožji domovini itak znane, pobaviti pa se hočem z neko drugo platjo tega vprašanja, ki pa — žalibog — posega na področje politike. »Narodni Dnevnik« je v daljši vrsti uvodnikov poudarjal, da je vstop Slovenske ljudske stranke, kot najjačje slovenske politične skupine, v vlado kraljevine- Srbov, Hrvatov in Slovencev spričo sedanjih okolščin absolutna slovenska potreba. Glavno glasilo SLS pa je nato odgovorilo ,da stranka, dosledno na svojem avtonomističnem programu tega ne more storiti. Nikaka tajnost pa ni, kar piše »Slovenec« oziroma si da poročati iz Beograda, in -tu stojimo pred dejstvom, da politično vodilni krogi SLS v sedanjo vladno kombinacijo ne verujejo. To je vzrok tistega čakanja, ki ga je g. dr. Gosar — neanonimni, neverni Tomaž SLS — v svojem uvodniku z dne 14. t. m. tako toplo priporočil.
Gospod dr. Gosar je uvodoma omenil, da »Narodni Dnevnike s svojim pisanjem, ko zahteva za vsako ceno vstop v vlado, slabi našo slovensko parlamentarno delegacijo. Toda v eni sapi pa avtor omenjenega članka priznava, da se je s preokretom HSS politični položaj pri nas precej spremenil. In dosledno tem izvajanjem je dr. Gosar mišljenja, da naš list nima vzroka očitati SLS nepopustljivost zaradi »nekih samo teoretično pomembnih programatičnih. točk«. In čemu omenjate, gospod doktor, široko koncepcijo političnega programa SLS, ko je vendar znana stvar, da v Beogradu ravno radi ozke, dosledno konfesijonalne koncepcije Slovenske ljudske stranke nočejo nič več slišati o njenem sodelovanju v vladi? Ali je potemtakem čudno, da se radikali raje oklepajo svobodoumnega Radiča, ker jim ni na tem, da se kompromitirajo pred svojimi vo-lilei? To, kar dela SLS, je v resnici lahkomiselno: pozivati Slovence, naj v državnoprav-°zlru ne vržejo puške v koruzo ker je odločilni moment že blizu, v katerem bo zmagala druga solucija, pomeni sreneralni pristanek na nadaljnje fiskalno Sanje Slovenije Z naše strani se je že pravilno poudarjalo, da se more rešiti davčno vprašanje Slovenije edinole na parlamentarnih tleh. Koliko je-storila SLS, da se tako zvana davčna fronta v resnici ustvari? Gospod
Žerjav, ki mu na slovenski blagajni niso dali cele kart« in ki skuša priti v politično areno s svojimi prolongiranimi kupončki, pač ni poklican, da da v tem oziru potrebno inicijativo. SLS pa te inicijative ni dala, ker se iz strankarsko-politične sramežljivosti boji priznavati trajnost sedanjega sistema in režima.
SLS se zadovoljuje v času, ko poje boben po slovenskih vaseh, z upanjem na skorajšnje spremembe. S članki pa, kakršnega je napisal g. dr. Gosar, daje stranka svojim vo-li.lcem nekak nepotrebni aspirin ... Vprašanje je jasno in nedvoumno: Ali priznava SLS vse možnosti trajnega obstanka sedanje vladne kombinacije ali ne? Nekoč je polagal g. dr. Korošec vse svoje nade v Avramoviča in srbsko zemljoradniško stranko. V katoliški stranki £o že delali koalicijske načrte, dokler vse osnove niso splavale po vodi. Ali se morda tudi to pot ne pripravlja skok v novo zagato?
Slovenija je na koncu svojih davčnih moči. Nekaj se mora zgoditi, pa najsi se zgodi za ceno prognimatičnega stališča. Slovenskemu človeku je že dovolj tega izžemanja, ki ga je finančni minister celo sankcijoniral. Vlada ima svoje političae cilje v tej zadevi in mi tega ne moremo odobravati. Tako se lahko postopa eventualno v kaki koloniji, toda po ustavi smo ravnopravni in si ne želimo absolutne svobode v plačevanju. O tem se bo g. finančni minister še lahko prepričal. Slovensko ljudstvo pa je v nesrečnem položaju, da se v Beogradu njegovemu gospodarskemu stanju s cinizmom rogajo, medtem pa slovenska politika stoji ob strani in se ozira nazaj: v polpreteklo dobo tistega vladnega regijonalizma, ki nam je pomagal zapraviti Koroško in ki je sam 'prenesel svoje finančne funkcije v Beograd. Danes je situacija povsem nova in s tem je treba računati. Selja-ška demokracija med Hrvati je zmagovita in radikali si bodo temeljito premislili, sklepati vladne zveze s strankami, ki nimajo nobene bodočnosti. Ali v krogih SLS res nočejo razumeti, da se gibljemo v smeri dvostrankarskega sistema? Da majhne strančice nimajo nikakih izgledov in da tudi stranke z eventualno 80 mandati ne bodo mogle vsiliti ustroju državne uprave svojega pegata?
Medtem pa se vije Slovenija v ekonomskih krčih. Kdo ji bo pomagal? Slovenski politiki rabijo slovensko ljudstvo očividno le takrat, ko gredo na lov'za mandate. Bis dat, qui cito dat. Dvakrat da, kdor hitro da. Toda oni nočejo slišati ničesar o veliki nevarnosti. Sedaj je podobna slovenska politika tistim gasilcem, ki so se postavili na stališče, da ne morejo gasiti, ker je brizgalna temeljito osnažena za nedeljsko blagoslovitev prajjorn.
Mariborsko življenje,
. Po meseeiji počitnic je, Maribor, zopet postal Živahen.in sicer iaredno živahen; vse se giblje, dela, hiti, kakor bi se nekam mudilo. Tako Živahne jeaeni še nismo imeli. Nič čudnega ni tedaj, če se je tudi petletnica koroškega plebiscita praznovala v Mariboru tako, ‘kakor nikjer drugje. V petetk 9. t. m. Korožrki večer v dvorani Zadružne gospodarske banke, v soboto akademija JugosJoveti-^ke Matice v Narodnem domu; v nedeljo veličastna manifestaolja in Se ‘bolj veličasten shod na Glavnem trgu. Pomislite — Maribor je postavil na ulice za Koroško preko 10.000 ljudi. To je za mesto, o katerem trdijo onkraj Spilja še vedno, da je nemško, naravnost velikansko število. Tretjina vsega
prebivalstva!
■Koroška manifestacija je bila najlepša med Vsemi ja j9 jasno pokazala — da je Maribor v ožim nacionalizacije ogromno napredoval od 'd. 1010. Nič manj ni bil pomemben nedeljski sprejem švicarskih pevcev na glavnem 'kolodvoru. Švicarje je sprejela naravnost nepregledna množica. Takega sprejema niso doživeli nikjer - to so pTianali sami. In ta sprejem je priredila nemSkim pevcem rtta slovenska množica, ki j® nekaj minut po-
Maribor, 16. oktobra.
pr^j demonstrirala proti nemškim nasiljem na Koroškem .Švicarjem, ki so o tem zaznali, je to silno imponiralo, ker so videli, da znamo razločevati med nemčurji in pravimi Nemci, proti katerim nimamo ničesar. Slovenski Maribor je dokazal z nedeljskim sprejemom Švicarjev svojo najvišjo kulturno zrelost.
Nič manj ni živahen naš Maribor v društvenem in prosvetnem oziru. Ljudska univerza postaja vedno važnejši faktor. Njen letošnji higijeaski tečaj, katerega tvori dolg niz predavanj najboljših strokovnjakov, je izredno dobro obiskan. Pri nekaterih predavanjih je dvorana v kazinskem poslopju naravnost nabito polna. Razen tega se pa vrše tudi še druga predavanja. Gledališče se re-novira, zato sezona še ni pričela, pa kljub temu tudi Talija ne spi. Pripravlja se vrsta izbornih koncertov. Da — glasba. Cela vrsta pevskih zborov vežba dan za dnem. Glasbena Matica, Drava, Jadran, Zarja na Pobrežju, Luna v Krčevini itd. in sedaj se je osnoval Ja en pevski zbor, ki si je nadel ime »Maribor«, slično ljubljanski »Ljubljani:.
Agilen je tudi Sokol. Poleg svojega znanega orkestra je osnoval sedaj še godbo na
George*:
Mrcvarstvo.
Sličen razloček kakor med »delali in »d#-je tudi med »služiti« in »službovati«. °r dnevne zlasti osebne vesti, vidi P,, .. ',obro. kdo »sluti«; in kdo »službuje'.
visokih m«tiHkromn\Sfn°i!‘0bl’a;ib0
slnžiti namreč ne znajo.	1	*
Glagole na -ovati prištet a4i deva sJo_ venska slovnica med glagole Vi vr;j|8 t«« vf’.9te Bjagoli s« al' nedovršni ali ponavljalni opetovalni, kakor so pač izpeljani. Neka-erj so izvedeni iz imen, lHfkateri U glagolov Sem spadajo oziroma po lem kroju *0 napravljeni tudi tuji glagoli, ki majo v nemškem končnico -ieren. Na primer: konuta-tieren — konstatovati; deklainieren — de-klamovati; fotografieren = lotografovati itd. V zadnjem času pa se rabi mesto —ovati luja končnica -irati, -iram, po peti vrsti. Kes da j« ta končnica bolj praktieua uego je -ovati (ali pa celo -irovati kakor ima ruščina), vendar pa v duhu slovenskega jezika ni napravljena, še manj pa prilagodetia. (V slovenskem imamo dva glagola na -ieren, ki si ju je narod sam prilagodil po zmislu In čutu svojega jezika. Da to stvar omenjam, je danes gotovo deplasirano, dasi gotovo n« napačno. Ta dva glagola sta: »probioren in »spend ieren«. V teh dveh edinih »lučajih ni ljudstvo napravilo glagolov ne: »probovati in »špendovati«, kakor tudi n« >probirati in »špendirati«, temveč slovenskemu jealku dokaj prikladnejše: »probati« in >5pendu1i«, to' je glagola V, vrste, prvega razreda, Po
!w3eabm!°n^tr(antl02ij’a pa > Pri mi8 P™ V
posebno postranska stvar) bi se morali tudi
mTnhr^ir £g0lL na 'ieren prikrojiti oziro-• j? *t !• ’ .ur,?>1 ,dal° v ^ašem slovenskem jezik« tudi dosh krepkejše izraze. Ali s* ne sliši bolj slovenska »telegrafati« nego »telegrafovati« ali »telegrafirati« itd. Seveda je dane« »koraj popolnoma nemogoče, da bi se te oblike upeljale, zlasti pri nekaterih iz-glagolskih glagolih, omenjam pa vso stvar samo zato, da se vidi, kako malo se je pri nas v mar jemala analogija.
Poudarjam še enkrat, da sem »probati« in »špendati« omenil samo za v preudarek in da nikakor ne morem napraviti revolucije med glagoli, ki so prišli k nam; od iuje TtonSnice na -ieren v kakršnikoli obliki. Reči pa moram, da če bi mi ikdo napisal »dekla-mati- na mestu »dekiamovatk atyi »deklamirati« bi mu tega ne štel v napako.
•Imam 'poajlffo^l1<““':“T
širno govoril 0 0'd,TnikH	V	,
nii bi sicer V	sklad-
nji, bi sicer \ glede na njega popolnoma napačno rabo oziroma njega zanemarjenje in preziranje, kakor tudi glede na nji,'‘ pre-nepotrebno in prepogosto rabo ne bilo odveč, vendar hočem tukaj omeniti samo na- . pak* rodilmkove uporabe, zastran pravil pa naj vsakdo izvoli pogledati v slovnico, ki ' ima o rodilniku precej obširno poglavje.
Predvsem je strah in groza, kar počno ne-kateri ljudje z nedoločnim Stevnikom in ni-italnim prislovom: »nič«. Ker je v slovenščini pravilo, da stoji pri nikalnici rodilnik in je »niže (= ničto) tudi samostalen nedo- 1 loBai zaimek n* odgovor >k«j?«, ki se skl*- j
pihala, ki je že tretja mariborska te vrste in tamburaški zbor. Vse se giblje, veiba. V j kratkem se otvori tudi Sokolovo marijonetno gledališče, ki bo skrbelo za zabavo najmlajših. Slično delavnost kažejo tudi »Bratstvo«, »Katoliška omiadina« itd. Ljudski oder, ki je dobil krasen prostor v novi dvorani Zadružne gospodarske banke, že igra, na novo delo se pripravlja pa tudi staro Dramatično društvo. Oder v Narodnem domu se je v ta namen čisto prenovil in deloma moderniziral.
L,ep program ima Jugoslovensko-češkoslo-vaška liga, ki prireja družabne večere, predavanja, tečaj češkega jezika itd. Sploh pa imamo jezikovnih tečajev celo vrsto; češkega, srbohrvatskega, angleškega in esperant-skega. Te dni se otvori tudi esperantistična razstava. In potem še plesne šole! Tudi za izobrazbo v plesni umetnosti je v Mariboru dobro poskrbljeno in se bodo letošnje plesne prireditve vršile lahko že v maku »najmodernejših«. Slovenski Maribor živi, kakor ni nikdar živel nemški, to je nesporno in to priznavajo tudi Nemci. Iz prejšnjega brezpomembnega nemčurskega provincialnega pre-bevališča mirnih penzioniatov postajamo mesto, ki se dobro zaveda svoje važnosti in svoje velike nacionalne in kulturno-prosvetne misije.
-T.-b,-
Prosveta.
RAZSTAVA ARHITEKTURE IN KIPARSTVA.
V nedeljo 18. t. m. ob 10.30 dopoldne je otvoritev razstave arhitekture in kiparstva v Jakopičevem paviljonu. Mlada agilna umetnika ing. arh. Dragutin Fatur in akad. kipar Tine Kos sta opremila tri sobe Jakopičevega paviljona z umetninami, ki predočajo hotenje naše dobe tako v estetičnem kakor so-cijalnem oziru.
Prvikrat nastopa v Ljubljani odnosno v Jugoslaviji sploh arhitekura združena s plastiko utirajoča pot umetnostnemu hotenju v drugo četrt 20. stoletja. Razstava predoča vse glavne panoge delokroga arhitekta in kiparja v harmonični celoti in okusni opremi.
Otvoritev razstave je združena s tolmačenjem razstavnih umetnin s čemur bode obiskovalcem podana možnost vpogleda v interno samožitno koncepcijo in udejstvovanje moderni dobi odgovarjajočega duha.
Razstava arhitekture in kiparstva ostane otvorjena do nadaljnega dnevno od 10. do
17. ure.
DELAVSKA AKADEMIJA.
Po dveh za delavstvo nezanimivih predavanjih je govoril včeraj Rudolf Golouh o »Revolucionarnem gibanju osemnajstega in devetnajstega stoletja«. V zanimivo zasnovanem predavanju je tekom ene ure obrazložil predhodnike francoske revolucije, francosko revolucijo, 1. 1848. in prešel na pariško komuno 1871. Prvi del predavanja je bil radi hitrega govorjenja predavatelja precej nerazumljiv. S tem večjo pažnjo pa so sledili posluSalci govoru o pariški 'komuni, stvari, ki je delavstvu več aili manj znana po istoimenski Stukeljevi brošuri, ki je izšla kot drugi zvezek »Marksistične biblioteke« v založbi »Glasa Svobode«. Predavatelj je govoril o socialno-gospodarskih pogojih pariške komune o njej sami: kratki epizodi prve revolucije, ki jo je izvedel proletariat za proletariat in 'ki se je končala s triumfom njegovih nasprotnikov. Ta epizoda je trajala od
18. marca do 28. imaja, a je vojaško propadla, preden so stopila pred njo gospodarska vprašanja v vsej svoji veličini. Kljub izbornim bojevni lastnostim pariških delavcev je bila vojaška usoda komune vnaprej določena kot brezupna: neodločnost in nagnjenje do kompromisov med elito je povzročilo razpad v spodnjih plasteh. To zanimivo predavanja je obaskalo dvesto delavcev in delavk. Da bodo tudi naslednja predavanja »Karl Marks in njegova doiba« in »Zgodovina Rusije do danes« dobro obiskana sem prepričan
-1—
Ljubljanska opera. Komaj v začetku sezone nam je nudilo gledišče že drugo noviteto in sicer Massnetovo »Manon«. Francoski skladatelj Massenet uživa v glasbenem sve-
nja prav tako, kakor se sklanjajo samostalni nedoločni zaimki: kdo, nekdo, nikdo, nihže, malokdo, kaj, nekaj itd., mislijo, da je stra-stai greh, ako se nedoločni števnik dn nedoločni prislov »nič«, ki odgovarja na vprašanje koliko in ka&o, ne postavlja v rodil-mk, kakor samostalni nedoločni zaimek »mfl«, tai se sklanja, dočim sta nedoločni stevnik im nedoločni prislov »nič« nesklon-ljiva.
■Na primer: Kaj imaš? Odgovor: Ničesar. Koliko imaš? Odgovor: Nič. Tretji nič na vprartšnje »kako?« pa je isti kakor »nikakor*. ' Pa še celo sam »stalnega nedoločnega zaimka ni treba sklanjati, ker se vedno lahko smatra za nedoločni števnik ali nedoločni prislov.
Enako kakor »ničesar« je zasejan tako-Kvani genitivus partitivus, in sicer tam, kjer ga ni prav nič treba. Na primer: »imel je zmisla-. Beseda »zmisel im spada med ta-kozvana skupna iimena kakor v,oda, pesek, smeti itd., zatorej j« raba golega rodilnika nepravilna in le mogoča, ako j« v zve*i s samostalnikom, ki zrnači kako množino ali mero (n. pr. sila zmisla) ali vprašalnim zaimkom (kar je imel zmisla) itd.
Popolnoma napak je torej: »in ima zanje obilnega gradiva«, kajti reči se mora »obilo gradiva«.
A>i je v primeru: »ne da bi imel namena« namena genitiv ali akuzativ ne vem. Pravil-no pa ne sme stati tu rodilnik, temvel to-žilnik, ki pa. je zanj pravilna oblika »namen«, kajti ta beseda ne pomeni živega ibitja. lorej: >ne da bi imel namen« j* prav in ne: »a« da bi imel namena«.
tu velik ugled. Dasi je kot komponist fare« modne osebne note in so v njegovih openuh delih zastopane vse smeri in mode, ki so v prejšnjem stoletju dfebutirale na opernih odrih so njegova glediška dela doživela redne uspehe doma in nato tudi po širšem svetu. Spretnost v fomi, smisel za posamezne učinkovite scene, rafinirano vpletanje malih genre-sličic iz starega kulturnega žitja, predvsem pa njegova cvetoča -- dasi dostikrat sentimentalna — melodika so priborili njegovim operam zmago. Njegova »Manon« je prestala eelo konkurenco mlajšega Puecinija, ki je napisal opero »Manon Leseant« z isto vsebino. »Manon« podaja 1* epizode iz Pre-vostovega romana in tega bi moral poznati vsak obiskovale« gledišča, če bi hotel opero prav razumeti. V ljubljanski operi smo to delo poslušali že leta 1010 pod taktirko ravnatelja Rukavine in z g. Drvoto in gdč. Thalerjevo v glavnih vlogah. Letos pa ja priffla — dasi še vseeno skrajšana — na oder v režiji, inscenaciji in pod glacbenim vodstvom novega opernega ravnatelja g. Mirka Poliča. Naravnost povemo, da tako izvrstno, natančno do vseh detajlov v solističnih partijah, zboru in zlasti orkestru naštudirane opere v ljubljanskem gledališču že dolgo nismo doživeli. Morda bi jo primerili lahko le z Brezovškovo »Mignon«. Vprvlč je bil v naši operi pri pultu g. Poli6, dirigent izrednih vrlin in sposobnosti, ki je dosedaj prvi med nami dosegel kontakt orkestra z odrom in ki obvlada ves aparat z neko suvereno, sugestivno močjo. Temperament in ogenj, pa tudi mehko in nežno občutje izvabi iz orkestra, ki je topot dokazal, da je zmožen tudi mnogo težjih nalog kot je ona v »Manon«. In Se zbor je pokazal več ritmike nego čuta kot ponavadi. — Predstava je tekla gladko, precizno v malenkostih in vkljub pavzam ni prav nič utrudila, niti zmanjšala zanimanja publike. Do velikega uspeha Massenetove »Manon« pa so poleg dirigenta ravnatelja Poliča, ki je delo obenem hvalevredno ražirtU in in-sceniral, mn°g° pripomogli solisti. Go. Lovšete vo (Manon) in g. Banovca (des Grieux) smo z radostjo poslušali. Pevsko sta bila odlična in občudovanja vredna g. Banoveo tembolj, ker nima še toliko rutine kot ga. Lov-šetova. Njegov napredek — tudi v Igri — je naravnost presnetljiv. Bojimo se le, da ga prevelika zaposlenost ne ubije. Z malo vlogo g. Rumplja <grof) smo bili zelo zadovoljni in tudi g. dubelj (L&scaut) ter g; Janko (Bretingy )sta se izkazala kot vrlo porabita nosilca manjših vlog. G. Mohorič (Mar-fontaine) je imel posrečen nastop, živahen tercet so tvorile gg. Korenjakova, Ribičeva in Potučkova. Oprema opere je z ozirom na finančno stanje gledišča popolnoma ustrezala in še v toaletah smo opazili skrbno enotnost. Manon je vsem ugajala, zasluženega aplavza in priznanja je bilo mnogo. Z najlepšimi na-dami pričakujemo razvoj in napredek letošnje sezone, kor je vodstvo opere v veSčih rokah.	—o—
Juiij Betetto, odlični član ljubljanske opere je povabljen, da poje dne 19. t. m. na dvorskem koncertu v Beogradu. Priznanemu umetniku iskreno čestitamo na tem častnem povabilu in smo prepričani, da bode pridobil slovenski pevski umetnosti odličen sloves. G. Betetto bode pri tej priliki tudi najbže gostoval na Narodnem gledališču v Beogradu.
OKLIC.
Že sedem let smo Slovenci v lastni drža-vL Sedem let smo torej že imeli časa in priložnosti, da neovirano nadomestimo vse zaostanke naravnega kulturnega razvoja našega naroda, ki jih je povzročila bojazein nuših dunajskih gospodarjev pred veliko ustvarjajočo silo našega ljudstva po eni strani, ekspunzijska težnja pungermaaiztha po drugi strani. Kljub raznim oviram in pritiskom smo že v času naše narodne odvisnosti, bodisi rudi svoje odporne sile ali prilagodne lastnosti — kakor je pač zahteval trenutni položaj — dosegli primemo stopnjo Izobraženosti. Naš književni trg je za enmilijonski narod izredno bogat na izvirnih delih. Širokopotezne močne organizacije gospodarskega, stanovskega, naučnega in političnega značaja nam pričajo, da duh časa ni šel mimo nas. Svobodno življenje v lastni državi je še izdatno pripomoglo k spopolnitvi naše kulturne stavbe. Danes se gradi z veliko vnemo in razumevanjem na vseh poljih. Zlasti mnogo je izvršenega v zadnjih letih n* polju narodnega zdravja. Koliko prekorUtnih ustanov je postavljenih, koliko pouka v besedi in črki gre dan za dnem med narod! Manjka pa nam še orguniiavije, ki bi pr« r*eJa delo (a očuranje narodnega zdravja v svoj program, ki bi ae razpletla po vseh naših krajih, ter bi razširjala misel za pravilno in zdravo življenje. Pri vseh narodih vidimo močne organizacije, ki imajo v svojem programu »krb za narodno zdravje v tej ali oni obliki. Srbi imajo že nad dvajset let svoja »Društva za čuvanje narodnega zdravja«, zelo razširjena po mestih in vaseh. Pole* teh imajo tudi svoje »Zdravstvene zadruge*.' ki izkazujejo vsako leto velik denarni premet. Ne zato, ker imajo drugi in tudi ne zato, da imamo zopet novo društvo vef\ marveš iz dejanske potrebe snujemo tudi v Ljubljani podobno društvo.
Društvo bo nudilo svojim etanom pele« mnogih materijalnih koristi tudi prave zdravstveno vzgojo in izobrazbo. Društvo s« hoč* brigati za zdravniško pomoč svojim Hano*, za dobavo cenenih zdravil, razku*evalnih sredstev in vseh ostalih potrebščin za pre-prečenje bolezni ter ohranitev zdravja. Oblastem hoče naznanjati vse alufaje zanemarjanja čistoče v javnih obratih in prostorih ter hoče posredovati za odpravo nezdravih razmer po obstoječih predpisih in zakonih
Ustanovni občni zbor ‘Društva za narodno n *1xjeCr.V. *jJuMiani se bode vršil letos o Božiču. Dotedaj pa je potreba, da se priglasi umveeje število Slanov in fclanie tako it Ljubljane, kakor tudi iz drugih kraje* Slovenije. Priglase sprejema »Pripravljalni odbor DruStva za narodno zdravje« v Ljubljani, HigUnski 5«vod, Zaloška cest* 2.
Dnevne vesti.
DOKTORSKA DIPLOMA - PRIVILEGIJ BOGATIH.
Iz dijaški krogov smo prejeli:
Filozofska fakulteta ije izdala nove naredibe glede polaganja diplomskega in doktorskega izpita. Razen male iapremembe pomenijo predpisi prevzetje beograjske filozofske fakultete. Na eni strani je s temi predpisi polaganje izpitov olajšano, zato pa se stavijo na drugi dijakom tako težke materialne obveze, ki jih večina slovenskih dijakov kratkomalo ne zmore.
Tako določa el. 33., da mora vsakdo, ki hoče promovirati kot doktor, predložiti 100 tiskanih izvodov svoje disertacije. Da bodo zmogli ta denarni trošek samo sinovi bogatinov, je nedvomno. Nimamo nič proti temu, ,če se zmanjša od Nemcev prevzete nadpro-dukcije doktorjev, toda pri tem ne sme biti merodajno premoženje dijakov, temveč njih znanje. Radi bi pa tudi vedeli, kak smisel naj ima tisk disertacije. Da bi bile vse za tisk godne, ni ravno pričakovati. Na di-ugi strani pa smo Slovenci vsled svoje malošte-vilnosti tako zelo navezani na ekonomijo v tisku znanstvenih razprav, da ne pomeni obvezen tisk disertacij samo luksuza, temveč je naravnost zapravljanje.
Hud udarec za dijake so tudi visoke takse, ki se zahtevajo. Za Sorbonno in beograjsko univerzo je Ljubljana najdražje mesto za doktorski izpit.
Ni pa Slovenija tista bogata pokrajina, ki bi mogla plačevati tako visoke takse in zato apeliramo na merodajue kroge, da te nove takse odpravijo.
— Škofovo pismo. Ker se pojavlja med slovensko duhovščino vedno večje nezadovoljstvo s politiko SLS, j« poslal ljubljanski škof nekaterim duhovnikom pismo, v katerem jim pod grožnjo cerkvenih kazni zapoveduje, da nehajo s avojo akcijo, ki bi mogla rasjediniti duhovništvo. Zaradi tega pisma se je vnela med »Jutrom« in »Slovencem« polemika glede upravičenosti Škofovega pisma. Mialimo, da je ta polemika čisto odveč. Kakor je s strogo cerkveuo-hierarbičnega stališča gotovo, da bo škof vedno zahteval pokorščino duhovnikov v vseh stvareh, tako je z moderno demokratičnega stali®* jasno, da ima duhovnik pravico, da tudi v političnih vprašanjih misli po svoji glavi. Stvar postaja zanimiva šele vsled tega, ker zagovarjajo nekateri nezadovoljni duhovniki radikalno politiko in ker ni verjteno, da bi vlada mogla pripustiti, da se duhovniki kaznujejo, če podpirajo njeno stranko. Iz 'vsega pa sledi eno, da je čas, da se tudi v cerkvenem življenju uveljavijo načela demokracije, ker je nemogoče, da bi bila demokracija dvojna resnica, ki je e* poklicno življenje pravilna, za cerkveno pa napačna. Tudi ustanovitev verskih občin spada v to poglavje.
— Izjava nadškofa Šariča. Z ozirom na napad »Politike« na nadškofa Sark'a, je podal ta novinarjem daljšo izjavo, v kateri odločno zanika, da bi on dal odstraniti iz zavoda sv. Hieronima v Rimu sliko našega kralja. Te slike oh sploh videi ni in kakor sledi ir. Izjave aions. Cankarja, visi kraljeva slika »• daaes v zavodu. Kar se tiče konkordata, j* izjavil dr. Sarič, da jo izključeno, da bi mu o* nasprotov*!, ker je konkordat tako v korist cerkve ko države. Glagoliea pa da je sama cerkve«« vprašanje in je bil oa vedno za glagolico. Končno je dr. Sari e izjavil, da oa ne vodi noben« polemike proti dr. Janjiču in da ni, nikdar dr. Janjiča napadel. — Enako izjavo je podal tudi mons. Ca s kar, ki je med drugim izjavil, da bo nastopil z ozirom na tožbo dr. Janjiča proti »Katoliškemu Dnevniku« dokaz resnice.
— Cerkev a* Trsatu bo vsled sklepa ministrstva za vere temeljito popravljena. To-
zudevni krediti so že dovoljeni iu se bo z delom v kratkem pričelo.
— Spopolnitev izpraznjenih mest pri Glavni Kontroli. — G, predsednik glavne kontrole je obvestil finančnega delegata, da Glavna kotrola nujno želi da bi se za mesta, razpisana v Službenhi Novinah od 5. oktobra t. 1. br. 227, v večjem številu potegovali tudi Slovenci; prošnje, da bi se sprejemale tudi še do konca t. m., čeravno je kenkurzni termin že s 15. t. m. potekel. Brez dvoma bi bilo samo v vsestranskem interesu, ko bi poziv g. predsednika našel čim večji odmev zlasti pri našem pravniškem naraščaju, ki bi imel pri Glavni kontroli hvaležno in z različnimi ugodnostmi (neodvisnost, posebne doklade, nagrade) zvezano torišče za svoje udejstvovanje. Gg. reflektan-tje, ki žele nadnljnih pojasnil, naj se obrnejo na finančnega delegata.
— Pokrajinski zbor Jugosloreuske Matico se vrši v nedeljo,, dne 18. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Ptuju v tamošnjem Društvenem domu. Ljubljanski udeleženci odpotujejo s poštnim vlakom ob pol 6. uri zjutraj. Zborovanje je zaupno in imajo pravico vstopa k zborovanju le oni, ki se izkažejo z izkaznico Pokrajinskega odbora. Ako želi kdo izmed ljubljanskih članov posetiti pokrajinski zbor v Ptuju, ga prosimo, da pride v pisarno Jugoslovenske Matice po tozadevno izkaznico. Vozne olajšave, ki so nam obljubljene od prometnega ministra, pričakujemo vsak trenotek in jih objavimo v sobotnih številkah naših dnevnikov.
— Kongres ženske Male antante se vrši novembra meseca v Atenah.
— Proga Krapina—Rogatec. Na eni izmed zadnijh sej finančnega odbora se je izjavil finančni minister, da je postavil tA zgradbo železniške proge Krapina—Rogatec v proračun potrebno vsoto.
— železniška postaja Dubrovnik. Delegacija meščanov iz Dubrovnika je interpelirala te dni prometnega ministra, da izposluje, da se izpremeni ime postaje Gruž v Dubrovnik, Gruš naj bo odslej samo predmestje Dubrovnika.
— Sneg v Zagrebu. V noži od »rede na četrtek je pobelil sneg zagrebške ulice. Ko so Zagrebčani zjutraj ugledali bele strehe, so začudeno gledali na koledar in konstatirali, da nekaj tam gori ni v redu.
lih.
Ne kupite
predno si ne ogledate velike izbire zimskih oblek in ulstrov pri
10S. ROJIHfl, Ljubljana
Interesente vabimo na ogled.
— V. konferenca ca mednarodna privatno prave je bila v torek v Haag«. Konferenco se udeležuje prvič tudi angleška delegacija.
— Skupščina narodnega ženskega saveza se vrši letos od 18. do 20. t. m. v Skoplju. Na kongresu se bodo obravnavala razna ženska vprašanja. Iz Ljubljana se je odpeljalo na kongres 11 udeleženk, iz Kranja t.
— Ic šolske službe. Definitivni so postali provizorični profesorji: Josip Kovač na gimnaziji v Novem mestu, Rudolf Grošelj na l. državni humanistični gimnaziji v Ljubljani in telovadna učiteljica Ljudmila Svetličič na II. realni gimnaziji v Ljtfbljaui. Strokovni učitelj v Mariboru Jo3ip Lampe je imenovan
Kaj sličnega ge nismo videli I
Smeh! Krohot! Vriskanje!
„TJULEN V ZASTAVLJALNICI" ali ,/VESO L J INI POTOP"
Kolosalna burka v 6 dajanjih. - Originalna vsebina! — V glavni vlogi izvrstni
S. CHAPLIN v novi maski
Predstave ob: 4., ‘/,6., ‘/a8-. 9. Vse popolnoma novo in prvič v Jugoslaviji!
Izven
sporeda: Hrv. sokolski zlet v Zagrebu leta 1925. in vseslovanski sokolski zlet v Pragi leta 1911.	— V sporedu se posebno razločno vidijo znani ljubljanski
obrazi ... Ne zamudite! Kaj sličnega še niste videli!
ljubljanski
Elitni KINO MATICA (tel. 124)
j za učitelja na II. deški meščanski Šoli v < Ljubljani.
j — Iz prosvetne službe. Za stalno učiteljico je imenovana učiteljica v Laškem Raza Medic.
Zimska pravljica.
ara v treh dejanjih. Spisal Shakespeare; poslovenil 0. Zupančič; režiral O. Sest. — Zimski pravljici daj« na pot Oton Župančič v Gledališkem listu kratko pa jasno in točno oceno. Imenuj« jo eterično mavrico; pisni-iko vi iz jo sprave, očiščenja, harmonije. Vpri-zorjeno ja bilo prelepo delo na ljubljanskem odru 10. oktobra. Z dvema glavnima premoroma je razdeljeno v tri dele e mnogimi scenami; dejanja karakterizira Župančič ta-ko-la: scen« kip« v naglem drama tskem toku vs« do velikega premora, med katerim min* šestnajst let, nato se dramatičnost prelij« preko slikovitosti ovčarsk« striže v muziko zadnjega dejunja. Dramaturg je s temi navodili izročil igro režiji, da jo postavi in ustvari na odru. Na maloobsežnem odru je inscenacija prevpila Shakespearejevo mojstrovino; dobre stvari ne potrebujejo tako vatnega napora, da nuj očesna paša preble-atl duhovni .part. Literat in insceuator vladata vsak svoj svet in je razumljivo iu potrebno, da se kosata za uspeh; vendar le v smislu podpiranja ,ne prekašanja. -Prostor-umska in časovna vsebina odra jo priporno-ček, v katerem igralci potom dela uveljavljajo avojo umetnostno interpretacijo Ur s pomočjo literarne umetnosti ustvarjajo svojo, fgrAlako umetnoit. Q. Sest stopa pr«ko tega
LAJŠANA PLAČILA ZA B L E K E DAJE - BER NATO VIČ.
Zopet na smrt obsojen general. Belgijsko vojno sodišče v Mousu je obsodilo nemškega generala infanterije dr. Hansa Iiame-feldtu, ki je sedaj honorarni profesor na univerzi v Halle ter si je pridobil kot rimni-zmatik tudi izven Nemčije ime, radi umora, požiga in kvalificirane tatvine in contuma-tiam na smrt. Te zločine je zagrešil Barne-feldt v Belgiji za časa svetovne vojne.
— Nepojasnjen umor. Torinska policija skuša pojasniti zagoneten umor, ki je bil razkrit na nenavaden način. Na železniški progi Turin-Milan je našel neki strojevodja paket, v katerem se je nahajala ženska noga, ki je bila še obuta. Par dni pozneje je našel neki deček ob železniškem nasipu culo, v kateri se je nahajalo podobno blago, kakor v paketu: Telo in roke umorjene ženske. Še isti dan se je oglasil pri policiji 28-letni delavee Franc Cataneo, ki je prijavil, da je njegova žena neznano kam izginila. Pokazali so mu čevlje, ki so bili na nogah umorjene ženske in Cataneo se je pričel tresti in zajecljal je: To so čevlji moje žene, Uradnik mu je odgovoril: >Da, to so čevlji vaše žene, vi ste pa njen morilec!« Cataneo j« repriciral jokaje: » Saj sem vedel, da
j boste to mislili.« Kljub solzam in vsem zatrdilom, da je nedolžen, je moral romati mož v preiskovalni zapor. Preiskava je ugotovila doslej samo to, da sta živela Cataneo in njegova žena v neslogi, ker je bila žena lahka stvariea. Cataneo je postal v svojem obupu j kokainist ter j« propadal vedno bolj. Glave ; umorjene ženske še niso našli. Njeri umora j osumljeni mož trdovratno taji.
— Lažni finančni minister t Osijeku. V Osjek j« prišel t« dni neki lahkoživec, ki je pod imenom finančnega ministra dr. Stojadi-noviea obiskal razstavo v Osijeku. Posrečilo se mu je, da je dan preje lansiral v liste vest, da se nahaja finančni minister na lovu v Belju, in da od tod najbrže obišče razstavo v Osijeku. Policiji pa se je zdela vsa stvar sumljiva in je telefonlfno vprašala v Beograd, kje da se nahaja finančni minister. Odgovorjeno je bilo, da v Beogradu, nakar so takoj odhiteli detektivi na razstavo, da aretirajo lažnega ministra. Prišli so pa prepozno, ker j« med tem tiček že odfrčal. — Čudimo se, da v razstavnem odboru niti eden ne pozna finančnega ministra, da je neznani lahkoSivček sploh mogel nastopiti kot finančni minister.
— Poneverba. Pred kazenskim sodiščem v Br e.slavi se je končal v sredo senzacionalen proces zoper šanson etko Rito Hahn in magistratengn nadzornika Mayerja, ki je poneveril za šansonetko v petih letih nič manj kakor pol milijona mark iz mestne 'blagajne. Mayer, ki j« poročen in oče treh otrok, je imel s šamonetko tri leta razmerje. Obsojen j« bil radi uradne poneverbe na tri leta težke ječe in pet let Izgube državljanske časti, sšansonetka je dobila l leto zapora.
— Avanture filistra s petimi deklicami. Neki milanski patricij je pogledal te dni nekega večera nekoliko pregloboko v kozarec in postal je podjeten. V bližini stolne cerkve j« naletet na družbo petero razposajenih deklet, ki so ga nahrulile, da naj jih pelje v kavarno. Vrnjeni fhister s« ni dal dolgo prositi iu začelo se je romanje iz ene nočne kavarne v drugo. Koačno so ga dekleta povabila, da jih je spremil domov. V vinjenosti ni niti opazi 1 kdaj in kako so ga speljal* dekleta v enega od najbolj razupitih mestnih okrajev. Ko je opazil, je bilo že prepozno. Nenadoma so se namreč »gracije« izpremenile v »furije« in jele so deževati na podjetnega filistra od vseh strani zaušnice in brce. Med tem, ko so se mu Štiri amaconke n« tak način zahvaljevale za gostoljubnost, j« vieitirala pete njegove žepe. Končno se je moral pretepa nenuvajeni gospod ukloniti premoči, prepustiti ves denar v znesku 1279 Ur v gotovini in Sele za 2000 lir amaconkam ter pobegniti. Drugi dan j« vložil ovadbo. Enega od ženskih roparjev j«
G&tovo govejo juho
z najfinejšim okusom napravijo
kocke za govejo juho
Pazite dobro na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem
Druge kocke niso od tvrdke
MAGGI
policija takoj izsledila. Pri dekletu so našli ukradene vsote. Denar je imela skrit v čevljih in v laseh.
— Izseljeniška statistika. Po podatkih izseljeniškega komisarijala se je izselilo meseca junija t. i. v celem 241 naših državljanov. Ud teh odpade 234 na Hrvaško in Slavonijo, 6 na Slovenijo in 1 na Bosno. V času od 1. aprila do 80. junija t. 1. se je izselilo 646 ljudi in to 544 iz hrvaSke in Slavonije, 41 iz Slovenije, 38 i® Srbije, 9 iz Dalmacije, 7 iz Vojvodine, 6 iz Bosne in Hercegovine, 1 iz Crne gore.
— Narodna socjjalistična stranka, krajevna organizacija za Dvorani okraj, poziva vse člane in somišljenike, da se polnoštevilno udeleže pogreba pok. tovariša Valentina Rojea, ki se vrši v nedeljo, 18. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Rimski cesti 5. — izkažimo pokojnemu tovarišu zadnjo čast s polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
— Udniženje vojnih invalidov podružnica v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 18. oktobra t. 1. v Sokolskem domu v Litiji veselo igro »Tit Grom« iu sicer zvečer ob pot 8. uri. to igri isto tam prosta zabava z bogatim sporedom. Sodeluje prvovrstni orkester. Ker jo donos prireditve namenjen podpornemu skladu v prireditev božičnice revnim člauom in članicam, prosimo obilne udeležbe. Torej brez razlike, vsi k invalidski prireditvi, da pokažete sočutje do revni h vojnih žrtev, ki so darovali svoja rmjdrnijo v blagor nafte domovine. — Odbor.
— Pralnica, likalnica in popravljanje perila Šimenc, Kolodvorska ulica 8. — Nuj-soiidnejše in nuj lepše delo v Ljubljani.
— Ali prodaja vaš trgovec tudi priznano milo »Uazete«? Ako ne, tedaj zahtevajte, da ga takoj naroči. Milo »Gazela« ima dobre lastnosti tako, du je pranje z njim naravnost užitek.
— Maggi-java zabela pomaga v kuhinji Stediti.
— Kar j« med mrzlimi jedili kruli, to so
med toplimi jedili »Pek a te te«. Do toga spoznanja mor* priti vsak, kdor sliši kako jih vsestransko hvalijo. »1‘ekatete« se izdelujejo v mnogih vrstah za juho iu prikuho.
Ljubljana.
1—- Nepreviden k#l«sar. Mesarski vajeuec Igna« Bnulkovič, stanujoč Poljanska cesta 37 je vozil dn« 18. t. m. teko neprevidno po .Starem trgu, da se je Milctel Pod Trauco v sejmskega trgovca K. P. Hujše nesreče pri tem ni bilo, kakor da se je trgovec hudo prestrašil.
1— Plesni odsek Atena vabi k vpisovanju k. raznim plesnim tečajem, kakor: Družabni ples (moderni plesi — gospe, pospodično in gospodi), uradniški tečaj (same gospodične), tečaj za naraščaj (name deklice), tečaj za otroke (deklice In dečki od 4. do 10. lete). Prvi tri tečaje vodi prof. Trošt, zadnjega gospa Tuljakova. Prijav« s« sprejemajo v soboto 17. t. iu. od i. do 7. ure, Ortopedski zavod, pritličje, Mladika.
in, j« bila zato ZimSk* pravljica preobla- ; žena z minljivim bleskom in ^odrski; mod- ; rost dratnsk« umetnin«, prelita čudovito od Zupančiča v slovenflčiuo, j« govorila bolj s parado nego e besedo.
Velika gesta j« bila iluzija sicilijanskega dvora z mogočnim trolofinim portalom in pogledom v park ter je zagojzdila že itak malo poprifiče za akcijo mnogoštevilnih grup igralcev. Arhitektonsko je portal sam zase dober, bije se pa s svojo širokotemeljno statiko z drobno steebrsko, skoro rokoko kolo-nado v parku. Sodni dvor, višek prvega dela, j« bil odlično raztrgan prav nu račun zastavljanja prostora e vehementnim učinkom zgradbe; tako tudi zaključna scena tretjega akta ^predimenzionirana monumentalnost dela tudi škodo dobrim igralcem in rešuje slabše.
Ovčarska striža je lahko veselica iz Prodane neveste; vendar pa spričo tako znanih scen želimo stil tudi v prvi sicilijanski sceni, ki je zbegana ne malo radi zaokroženosti češke. Celote morajo ibiti smiselno fiksirane, to se pravi, da Sicilijanci lahko zahtevajo od režiserja, da jih prav tako dobro pozna kakor Cehe ali strašno nevihto (katere novo platno bi radi pogrešali). Ne mislimo, da so te stvari za las bolj bistvene, kakor morajo biti. C« s« pa posveča toliko pažnje neki kreaciji, ki • preuakitenim okvirjem lepo,
vse nege vredno duhovno delo skvarja, moramo temu oporekati. Zla*ti še, če čutimo, da so s tem bistveno v ozki tvezi tisti operetni efekti, ki se pojavljajo v drugem delu, nadaljujejo v tretjem iu toliko da ob zaključili sceni harmonij« ne prevežejo v banalno burko. Tudi gralec naj ve in razume, da sta Shakespearejeva robatost in humor rešilni otok za bogata iu uboge na duhu, operetni vic pa žaljenje in omalovaževanje oeuivra, literarno kot odersko. Še več, vera v pravo stremljenja za lastno odersko kulturo nam tako kopni. —
Z dvigom zastora »mo ža priče pogubo-nosne vihre, silne človeške nagonske vrtoglavosti — ljubosumja; agrmadi se v kralju Leontu in izbrulme s tuko brziuo bliskov meditacije in sklepov, kukor ji more biti leglo le v ognjekrvnem elementu. Tej nepremišljeni strasti stoji nasproti preudarni mir kralja Poliksena. Na dlani je zato, če že vse tudi po zunanjščini opredeljujemo, da ž ujo v sklad spravimo temperamente. Tako z nevidno pomočjo sugestivnejše posredujemo zablodo Leontovo in umnost Polikse-novo. Ne pravimo « tem, da bi Leontes in Poliksenes zamenjala v vlogah več kot — kože. To bi bilo dovoij, da bi dobila konstantna gostota prvega akte potrebne cenure. V prid zaokroženosti »pada izpostavljanj« Peralte le k prvemu delu; sicer le rsniiu
nakazuje spričo Leonlov« »krušeuosli upa-poln izid iz strašnih nesreč, vendar naj preprečitev pogina nedolžnega deteta tudi kaže po duhamoraem mraku v lepše dneve. — Poosebljeni Cas je presilvestrovski in ead-nja »lika presladka alegorija.	•
O. Levar (Leontes) j« pokazal lepo delo: množico verzov j« z gladkimi, premišljenimi afekti družil v enotno celoto z Eunuujo in notranjo skladnostjo, kar govori za pojmovanje teksta, prednašanja in igre. Te dobrin« so ga mestoma podrejevale partnerjem, k* razpolagajo z manjšo smotrenostjo, pa »te®*®" nejšimi učinki (Poliksenes — g- sartro*
ali z rutinicanejšim strokovnim	UT	•
Marija Vera kot H«rm4oua).	.
Florizel nam j« ugajal «	odločnostjo
in njegova Perdita (*•• Saričeva) a naivno prisrčnostjo; Camillo (gospod Gregorin) j« bil bolj Vloga nego sicilijanski veljak. — Gospod Rogo* J« dorastel Antoliču, iz vzemši prestopka iz dram« v pustno komedijo. Pri Pavlini (ga. Medvedova) je odlična podoba daleč prekašala prednašalni part. V splošnem, zlasti v razigranem drugem dedu, so s« dobro izkazali drug« k drugemu, tako, da ja s pomočjo dobrih vzorcev igra uspela in bo morda postala ■ajprivlačn«j*l kos letošnjega repertoarja.
I. SC.
Dijaški vestnik.
2 današnjim dnem otvarjamo v svojem listu posebno rubriko »Dijaški vestnik«.
Nobenih posebnih ambicij nima ta rubrika, temveč biti hoče samo navzgor streme-iim dijakom v pomoč, da lažje uresničijo svoje ideale in da se Cin1 bolj usposobijo za poznejše življenje.
Eno ko drugo pa more doseči dijak ^le, ce kritično presoja življenje, če ga ne veže nobena strankarska disciplina, če je v vsakem oziru neodvisen.
Zato bomo propagirali misel izvenstran-karstva med dijaštvom. Zato bomo pa tudi odločno proti temu, da bi se skušalo vplivati na dijaka z materielnimi dobrotami. Dijaške štipendije naj dobi najzmožnejši in najpotrebnejši in vsa pravica strank je samo v tem, da poskrbe za primerne postavke v proračunu. Pa tudi s stanovanji in kuhinjami se ne sme delati nobene politične kupčije! Da bo ta princip tudi izveden, pa je v prvi vrsti naloga dijaštva samega in zato bomo opominjali dijaštvo, da mu bo samopomoč prvo sredstvo.
Hočemo, da zavzame slovenski dijak v na-Sem javnem življenju tisto mesto., ki ga je imel nekoč, ko je na njegovih ramah ležalo glavno narodno prosvetno delo. V ta namen pa je potrebno, da postane samonaobrazba za dijaka tako važna, kakor mu je bila ne-kočf ko so vsake počitnice- pomenile napredek narodne prosvete. In ni pozabiti na sa-movzgojo. Ne zadostuje, da je naša mladina založena z vsem mogočim znanjem, treba je tudi, da je njen značaj trden, da postavi vsak naš akademik celega moža.
Vojna in še bolj povojna doba je razbila razvoj slovenskega dijaštva in še danes nismo našli nadaljevanja k dijaškemu pokre-tu, ki se je pričel z narodno radikalnim gibanjem in ki se je nadaljeval med praškim dijaštvom in ki je v starešinski organizaciji zašel na stranpota.
Pripomoči k temu, da bo ta težka vrzel odpravljena, bo naša prva skrb in upamo, da nas bodo pri tem podpirali dijaki ravno tako, ko njih pravi prijatelji iz starešinskih vrst.
Da bi se čim preje obnovilo nekdanje dijaško življenje, izpopolnjeno z izkušnjami preteklosti in posvečeno lepši bodočnosti naroda!
Uredništvo »Narodnega dnevnika«.
MISELNI PREOBRAT NAŠE AKADEMSKE MLADINE.
Duševno in organizatorično gibanje ljubljanske akademske mladine preživlja sedaj negotovo fazo, ki jo moremo smatrali za fa-ao iskanja in čiščenja. Duševni prevrat v Evropi je pustil globoke sledove tudi v mišljenju naše akademske mladine. Vedno bolj postaja močno spoznanje, da glavna tabora, v katera se je delila do zadnjega časa mladina, klerikalni in nacionalistični ne zadostujeta več.
Preburno je bilo življenje mladih ljudi
meti svetovno vojno, preveč je prišlo spoznanj, premnogo je bilo trpljenja, d:i ne bi
mladina spoznala, kako lokalno omejeno in
smešno je naziranje, da more graditi človek svoje prepričanje le na podlagi Mahničevega ozkosrčnega rimokatoličanstva, ali pa le na temelju že fraza postalega gesla >za narod, domovino in napredek,« ki bahavo zakriva svoje pravo bistvo — gospodarski liberalizem.
Ena najglobljih spoznanj, ki jih je mladina doživela je, kako nestvarno je poudarjanje svoje ljubezni do naroda, kako neumestno je govorančenje z emfazo za narodnost, ako manjka globoko pojmovanje socialnih in eksistenčnih narodnih potreb. To spoznanje je bilo vzrok, da se je, vzporedno z ostalim javnim življenjem, tudi med akademsko mladino pojavil dovolj močan pokret, ki zna v kratkem času temeljito reformirati ideologijo uaše akademske mladine. Pojavile so se različne miselne struje, ki so zaenkrat še maloštevilne, toda dovolj sveže, da se jim ni treba bati, da bi njihovo gibanje zamrlo.
ftospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 16. oktobra 1925.
Blago: Trami monte po noti, fco m. 1 vag., den. 320, bi. 320, zaklj. 320; late 25-50, 30-50, monte, fco m. bi. 540; bukovo oglje, la., fco meja bi. 88, biVkova drva, suha, fco nakl. poat., 2 vag., den. 19, bi. 19, zaklj. 19; pšenica domača, fco Lj., den. 265; koruza nova, susena, par., sremska p., bi. 160; koruza no-va, okt., nov., dec., 100 odst. kasa pni sklepu, par. slav. post. bi. 122.50; koruza nova, v Storžih, par. slav. post. bi. 75; ikoruza def., par. Zagreb, bi. 170; oves hrv., par. Lj., količina 1 vag, den. 190, bi. 190, zaklj. 190; otrobi pšen., drobni, b/n, gl. vzorca par. Lj. bi. 165; fižol ribničan netto, fco Lj. den. 300; fižol mandolon netto, fco Lj. dem. 280, bi. 300; fižol prepeličar netto, fco Lj. den. 315.
vi Vond wC: Invest- P°s- iz 1 1921 den. 77, V«, vi nt«r' drž- renta M vojno škodo den. 34.1, Dl. 350; Celjska pos. den. 201, bi. 202, zaklj. 201; Ljublj. kred. banka den. 220, bi. 240; Merkant. banka den. 101, bi. 104; Prva hrv. šted. den. 962, bi. 972; Kred. zavod don. 175, bi. 185; Strojne tovarne dne. 125, bi. 126, zaklj. 125; Trboveljska 338, bi. 348; Združ. pap. Vevče den. 120; Nihag bi. 40; Stavbna družba den. 140, bi. 150; Sesir den. 135, bi. 144; zast. listi Kranj. dež; banke den. 20, bi. 23; kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20, bi. 28.
BORZE.
— Zagreb, 16. okt. Devize: Curih 10.826— 10.906, Pra&a 166.10—168.10, Pariz 250-254, Ne\vyork 56—56.60, London 271.875—273.875, Berlin 13.36—13.46, Dunaj 789—799, Milan 228.87—226.27.
Cnrik, 16. oktobra. Beograd 9.225, New-Mrk 518.75, London 25.1075, Milan 20.80, liu-
Omenim naj le par teh številnih duševnih smeri, ki so kolikor toliko od političnih razmer dovolj neodvisne in imajo tudi lastno, ne strankarsko ideologijo. Številčno najmočnejše med novimi gibanji je agrarno. So to : večinoma kmetski akademiki iz vse države, ki so organizirani v agrarnem klubu »Njiva«. Dasi je med njimi dovolj še nerešenih problemov, kot n. pr. monarhizem in republika-: nizem, kolektivno ali individuelno gospodarstvo, jih vendar ta, izključno teoretična pra-t sanja ne ovirajo, da ne bi tvorili enotne or-■ ganizacije.
| Edino levičarsko gibanje, ki ima še iz-kri-I stalizirano ideologijo na naši univerzi, je marksistično. Gibanje številčno ni močno, dasi se snuje nov marksističen klub, tudi tr-i pijo pristaši te smeri dovolj pod razninti preganjanji.
Marksističnemu gibanju slično, toda manj dosledno in manj krepko je gibanje, ki bi se moglo imenovati socialno reformistično. Tvorijo ga večinoma pristaši socialne evolucije.
Zanimivo je, da so našli filozofski nazori Nemca Spenglerja tudi dovolj odmeva med našimi akademiki, ki jih zelo zanimajo nekatere njegove posledice v svojem svetovnem in političnem prepričanju.
Preostro in tudi deloma napačno poudarjanje jugoslovanske narodne in kulturne enotnosti je rodilo krepko reakcijo med delom naše akademske mladine, ki se hoče orientirati v izključno samoslovenski kulturni in politični smeri. To je večinoma skupina okoli bivše »Slovenske misli«.
To so glavne smeri med levo orientiranim, progresivnim akademskim dijaštvom. So še nekatere druge smernice kot na primer republikanska in anarhistična, vendar imajo med akademiki le malo pristašev. Zunanjo reprezentanco vseh teh gibanj in smeri, ki imajo skupno protiklerikalno in protifaši-stovsko parolo, tvori lani ustanovljen Blok Levili, ki zaenkrat združuje v sebi vsa ta stremljenja in ima torej vse [logoje za obstoj.
Tudi v klerikalnih in nacionalističnih organizacijah se je rodil odpor proti staromodnemu frazarenju. Tako je na primer v klerikalnih organizacijah nastal precej močen kr-ščansko-socialni pokret, ki zna v kratkem zamenjati starejša klerikalna naziranja.
V demokratskih, v Centralnem tajništvu - včlanjenih društvih, pa dobivajo nejutrovska prepričanja kot davidovičevsko, narodno socialistično, radikalno n amoči, znamenje, da , izgubljajo ideje SDS tudi med nacionalistič-j nim dijaštvom tla.
ŠTIPENDIJE NA LJUBLJANSKI UNIVERZI.
Po novi naredbi je določenih za ljubljansko univerzo celih 31 štipendij. Kruh, ki ga reže država akademikom, je od leta do leta tanjši in še ta s peskom in pepelom presejan. Predlanskem je dobil štipendije vsak ; potrebni in marljivi slušatelj, lani se je ta pravica omejila le na pristaše SDS, letos bodo pa le redki srečniki, ki se bodo soufiili v vladni milosti. Tudi so te Štipendije razdeljene med posamezna fakultete zelo neenakomerno. Tako n. pr. ni dobila filozofska fakulteta, ki šteje nad 250 slušateljev, niti ene štipendije, juridična pa le 8. Ali smatra prosvetno ministrstvo, da slušateljem teh dveh fakultet ni treba dati štipendije, ker so že itak navezani na državne službe, ali pa je mogoče s tem tudi v zvezi pisanje »Jutra«, da so med ljubljanskimi filozofi .naprednjaki« bolj redko sejani in naj filozofi pripišejo posledice le sebi? Razumemo, da država z dodelitvijo 10 štipendij propagira študij montanistike in da skuša navezati čim več gradbenikov nase, vendar smatramo, da so vsi akademski poklici med seboj enakovredni in temu primerno naj bi se štipendije tudi delile. Seveda se samo 31 štipendij ne da lahko razdeliti, ali nujno potrebno je, ,da vlada to število zviša, saj potem štipendije s svojim delom tako in tako odplačujejo to s pelinom in žolčem prepojeno podporo.
dimpešta 0.007260, Berlin 123.45, Pariz 23.15, Praga 15.35, Dunaj 73.15, Varšava 85, Sofija 3.775, Bukarešta 2.50.
DOBAVE.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg katrana, za dobavo belih cunj in cunj za politiranje, za dobavo plošč-natih gorilcev za olje; do 27. oktobra t. 1. za dobavo električnih delov za »Lichtjmus-apparat« ter za dobavo hrastovih kadi. — Predmetni i>ogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 27. oktobra t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 200 tisoč kg sena. — Dne 11. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave jeklenega materijala ter glede izdelovanja, nabave in montiranja železne krovne konstrukcije sistema »Polonso«. — Dne 12. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 100.000 kg portland-cementa in 50.000 kg negašenega apna; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave stavbenega materijala ter glede dobave 100 ton portland-cementa; pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobavo 100.000 kom. valovite lepenke za »Kuhar cigare; pri ministrstvu vojske in mornarico v Zemunu glede dobave azbestnega škr.i-lja, strešne lepenke in karbolineja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobavo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo železne in pocinkane pločevine, za dobavo 4000 kg firneža, za dobavo martinovega jekla, za dobavo ročajev in držajev za orodje; dne 16. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo drobno zrnatega železa, za do-
bavo 20 komadov »Griffin« koles, za dobavo raznega usnja, za dobavo 8000 komadov gumbov »Heftknopfe«, do 20. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo inventarnih predmetov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. oktobra t. 1. pri komandi vojnega okruga v Celju glede dobave 70.000 kg sena. Dne 19. oktobra t. 1. pri komandi vojnega okruga v Mariboru glede dobave 120.000 kg sena in 60 tisoč kilogramov slame. Dne 20 oktobra t. 1. pri komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave 100.000 kg sena. Dne 21. oktobra pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 150.000 kg sena in 60.000 kg slame. Dne 29. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton plinskega koksa, glede dobave dobave 100 ton lesnega oglja ter glede dobave raznih lakov. Dne 29. oktobra 1.1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave vodovodnega in instalacijskega materijala. Dne 29. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo in električnih žarnic ter glede dobave indigo-papirja, telegrafskih trakov in barv. — Predmetni oglati
c natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ▼ Ljubljani interesentom na vpogled.
X Pomen čilskega solitra za vrtnarstr*.
To slovensko knjižico je ravnokar izdala Delegacija čilskega solitra v Beogradu. Spis bo zelo prav prišel vsem kmetovalcem, vrtnarjem in onim, ki se količkaj pečajo z vrtnarstvom in cvetlicami. V njej so kratka navodila za gnojenje posameznih rastlin s lil-skim solitrom in drugimi gnojili. Tako se lahko vsak natančno pouči, kako in kdaj mora gnojiti k sadnemu drevju, raznem grmičevju, vrtnicam, vinski trti, korenju, repi, pesi, zelju, krompirju, kumaram, solati in drugi zelenjavi, vrtnim cvetljicam, evetlji-cam lončnicam itd. Zelo priporočljivo je, da jo prečita vsak kmetovalec ter vsak ljubitelj rastlin, in to tembolj, ker jo na željo dobi brezplačno. Oglasiti se mu je samo pismeno na naslov: Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 16, ki mu na željo brezplačno dopo-šlje tudi še druge kmetijske knjižice, bodisi v slovenskem ali srbolirvatskem narečju, ki jih je izdala delegacija.
To In ono.
FANT, BODI BREZ SKRBI!
(Maks Hayek.)
Strah imaš pred zakonom, moj dragi fant! Razumem, ker sem sam poročen. Morebiti premalo časa, morebiti predolgo. Vseeno: svetujem Ti zakon, dajem ti poguma zanj. Izmislil sem posebno filozofijo za Tebe in ni Ti treba storiti dhigega, ko da ne pozabiš njene modrosti. Cuj:
Če se poročiš, potem je od dveh stvari ena gotova: Ali se poročiš srečno, ali nesrečno.
Če se poročiš srečno, potem se Ti ni treba bati zakona. Ker potem je paradiž na zemlji. Če pa se poročiš nesrečno, potem je zopet od dveh stvari ena gotova: ali se privadiš Ti na svojo ženo, ali pa se ne privadiš.
Če se privadiš na ženo, potem se Ti iii treba bati zakona, kajti človek je žival navade. Če se pa ne navadiš žene, potem je od dveh stvari ena gotova: ali se privadi Tebe Tvoja žena, ali pa se ne privadi.
Če se Tvoja žena privadi, potem 'se Ti ni ■treba bati zakona, ker zasigurana Ti je velika svoboda. Če se pa Tvoja žena ne privadi Tebe, potem je od dveh stvari ena gotova: ali se daš ločiti od nje ali se ne daš ločiti.
Če se pustiš ločiti, potem se Ti ni treba bati zakona. Ker potem ga imaš kmalu za seboj. Če se pa ne ločiš od žene, potem je od dveh stvari zopet samo ena mogoča : ali preživiš svojo ženo, ali pa je ne preživiš.
Če jo preživiš, potem se Ti ni treba bati zakona. Ker potem imaš ženo in zakon za seboj. Če je pa ne preživiš, potem sta od dveh stvari obe sigurni: da si mrtev in da Te pokopljejo (ali sežgejo).
Kaj sem Ti torej dejal, dragi fant, od vsega početka? Da se Ti ni treba bati zakona.
INTERNACIONALA ŽEPARJEV.
(Emil Szittya.)
Maneluscu je napisal v svojih meinoarih, da so žeparji najinteligentnejši, a najstraho-petnejši zločinci, in zato je razumljivo, da imajo ravno in edino žeparji svojo mednarodno organizacijo.
Najštevilnejše žeparje izvaža Ogrska. Njih centrala je v Budimpešti. Drugo mesto zavzema Čehoslovaška. Nemški žeparji so nerodni, ravnotako italijanski, ker jo prevročekrv-ni. Žeparjem se pretaka po žilah ahasverska kri. Vedno potujejo in njih prva postaja je Dunaj, kjer se sestajajo v »Cafč International«. Naslednja postaja je Praga, kjer kon-ferirajo s svojimi češkimi tovariši, ki so najbolj talentirani žeparji na kontinentu, in ki jim dajejo vedno nove koristne instrukcije. Tretje postajališče je po navadi Berlin, kjer se shajajo v kavarni »Unter den Linden*. Poljski žeparji, ki zavzemajo v tem krogu važno mesto, se shajajo v Grenadiiski ulici. Pred vojno pa je bil Pariš središče in zatočišče žeparjev in še sedaj vzdržujejo zveze v Faubourg St. Martin.
V svoji brezimnosti gredo tako daleč, da nimajo nikakili dokumentov, — poznajo se med seboj samo po pridevkih — če pa imajo legitimacije, so ti papirji ukradeni, ali pa ponarejeni. »Delajo po večini v družbi; pe-torica, med njimi dve elegantni dami, povečini bivše artistinje. Najznačilnejši žepar je vsekakor Herman, artist, histeričen krojaček, ki je že s svojim šestnajstim letom poizkusil -samomor. Z osemnajstim letom je prišel v dotiko z anarhisti in mladim idealistom grofom Erwinom Batlianyi, ki se je seznanil v Londonu z Krapotkinom in mislil, da—bo edino anarhizem prinesel človeštvu odrešenje. Izdajal je v Budimpešti »Socialno Revolucijo«, v kateri je priobčeval ostre sestavke proti sedanjemu družabnemu redu. Odgovornost za članke so pa prevzemale razne reve, med njimi Herman. Prišel je v zapor in prejemal zato dvesto kron mesečno, katere je v luknji zakvartal. Ko je bil izpuščen, je izginil in se bavil, kot je sam pravil, s pravim anarhizmom — žeparstvom. Oblasti mu niso mogle do živega, ker Je fingiral epileptično kleptomanijo. Znani žeparji so dalje Gyula Dick, bivši artist, ki je nastopal v le prvovrstnih varijetejih. Spoznal se je v Zagrebu s plesalko nazvano »Mary«, talentirano žensko, ki je obvladala perfektno italijanski, hrvaški, francoski in nemški jezik in skupno sta se posvetila novemu poklicu — žeparstvu. Laczko Reifi, faliran študent je bil v organizaciji dobro znan, a pozneje izključen, ker so ga osumili, da je pomagal policiji pri razkritju ponarejevalcev menic. Interesanten žepar je bil Lopacio* nekoč žurnalist, ki se je posvetil novemu poklicu pod vplivom Gyula. Nemec Stoli je bil svoječasno dober slikar in se bo zopet posvetil svojemu prvotnemu poklicu, ko si bo gmotno »opomogel«. No-singervveis je bil prvotno neznaten »coper-nikc, med vojno v Pragi podporočnik, sedaj
živi v Budimpešti in njegova žena potuje na riviero... Levy prihaja tudi od »šminke«. Med vojno je živel v Parizu in v Švici. Koleba med Nemčijo in Avstrijo, kupuje pokradeno in izvaža jja Holandsko. Izkupiček pa deli z ljubicami, ki jih ima vedno dve do tri. Žeparji imajo tudi svojega sodnika, malega debeluharja, ki ima štiri sestre in mora torej dobro zaslužiti. Tudi njegovi sorodniki so debeli. Poseduje veliko eksotično knjižnico. Njegovi najboljši »kundi« so žeparji, ki mu plačajo naprej' in dobi še posebno nagrado, če koga reši iz zapora.	—1—
Književnost.
FRANCE BEVK: KAJN.
Drama. Izdala in založila »Nova aložba ■. V Ljubljani 1925.
Pisatelj je svoji drami napisal popotnico, v kateri jo hoče oprati nacijonalističnih tendenc, Mogoče je imel prav, toda delu svojemu je s tem škodoval.
Snov je vsaj navidezno vzeta iz nacijonal-nega boja potlačenega naroda. Dejanje se vrši v Brdih leta 1922. Že kraj in letnica povesta dovolj. Poleg tega pa je nakopičenih v drami veliko motivov, tako postanek fašizma med našimi Slovenci, ropanje zemlje itd., ki vsi odločno temelje v nacijonalističnih bojih sad-njih petih let.
In takoj mdram poudariti, da posega ta snov globoko v socijalno in psihološko strukturo našega naroda onstran »linije«. Če bi bil pisatelj v tej smeri grebel v globočine, bi mu zrastla pod peresom grandijozna snov. Prav nič bi se mu ne bilo treba bati, da bi postala drama res nacijbnalistična. Patetične laži bi nihče ne zahteval od njega. Nasprotno pa bi želeli resnega in objektivnega vpogleda v probleme trpinčenega ljudstva. Že sam boj za zemljo in ljubezen do nje je tako veličastna, kakor jo je slovenski narod malokdaj doživel. Dnevno časopisje razpravlja o fašizmu precej površno, resen pisatelj bi nam razodel mariskatero novo človeško pojmovanje. Istotako bi mu tudi v slikanju boja ne bi bilo treba stopiti v praznino hujskanja, če bi postavil dramo na resnično človeške temelje. ^ Pisatelj je uporabil motiv Kajna, kakor živi v našem pojmovanju, nemreč kot ubijalec lastnega brata. Toda Angelo, sin Grav-narjeve žene pravzaprav ni niti Jožefov brat. Ko namreč Angelo zve, da je zanošen v Aleksandriji ter je tako rekoč le po imenu Grav-narjev, se odloči za sovražna dejanja. Lahko bi rekel iz obupa, iz zaničevanja človeške družbe. Istotako mu pravi stara mati v tretjem dejanju: »Tuja ženska je prinesla ▼ hišo plod tujega moža ... niti kapljice moje krvi ni v tebi.« Ali je to še Kain. Nihče ga ne bo tako pojmoval kot ga je pisatelj in drama bo učinkovala baš vsled tega, ker bo ostala pisateljeva namera zabrisana.
Nehote se mi vsiljuje misel, če ni pisatelj baš nasprotnega dosegel s svojo tendenco. Nejasne bodo ostale te njegove misli za poslušajoče občinstvo, kajti preveč so eksotične in to v tako perečem vprašanju.
Ponovila se je ista napaka, kot jih pri plodovitem pisatelju poznamo že več. Premalo se zagloBlja v svoje, včasih zelo interesantne probleme. Prevelika plodovitost mu ne dovoljuje zdelati svoji stvari.
‘Vendar mu moram priznati, da obvlada njegovo pero prav dobro odersko tehniko, dočim je v karakterizaciji še slabotno, poglobili, krasne kreacije, pri katerih jih bodo podpirale tudi efektne scene. Lahkota uprizoritve in snov ji bosta utrli pot po deželi, na neverjetnosti dogajanja pa ne bo trpela.
Želeli bi, da bi se pisatelj v eni izmed prihodnjih dram poglobil v pričujočo snov ter izluščil iz množice en problem. Seveda ga mora prožeti z umetniško tendenco Z K FR MAROLT: PEVSKA VADNICA. ‘
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani je izdal in založil I. del »Pevske vadnice«, teoretično praktične vežbanke za pevske zbore, ki jo je napisal France Marolt. Temeljito sestavljeno delo je prirejeno za enoletni tečaj v pevskih zborih in vsebuje bogato snov za vaje v intonaciji, ritmiki, diktatu, dihalni tehniki in izobraževanju glasu. Delo obsega 180 strani velikega kvarta, ima lično in praktično obliko in mora postati katekizem yseh naših pevcev, ki hočeio zadostiti zahtevam dobrega zborovega petja. Knjigo lahko naro-če pevski zbori za izredno nizko ceno 35 Din pri Pevskem zboru Glasbene Matice v Ljubljani (za to ceno jo dobe le pevski zbori, ki vpošljejo denar za vse naročene izvode obenem z naročilom). V podrobni prodali se knjiga dobi za ceno 50 Din v Matični knjigarni v Ljubljani, Kongresni trg.
V modnem salonu M. SEDEJ - STRNAD LJUBLJANA, Prešernova ulica St. 3 so došle
zadnje novosti v klobučevin^stih (filcastih) Irt najmodernejših klobukih.
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Postrežba loina. — Cene zmerne.
r. z. z o z. v Ljubljani
MESTNI TRG ŠT. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva
In proti ustavitvi.
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
RABINSKO POSREDNIŠKI IN 8PKDIC1J8IU BUKfcA«
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
KmIov brcojnvkami	Telefon	fnterurbun
.ČIROM".	5«ev.	+**•
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vi* v to stroko «podoJo£e posl« naJhltiKje ln pod kulantniml pogoji.
■attopnlkl družbe spalnih vosi S. O. E. za ekspresne poSHJke.
blizu reSernovega spomenika, ob vedi
dobite vse potrebščine zo šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje na veliko in malo po najnižji dnevni ceni.
c W JL	Miš	M.
tovarna vinskega sdsa, d. z o. z., Ljubijsna, nud: naifinpjš? in najokusnejši namizni kis \z vinskega kisa.
J8P". ^aMevaJte ponudbol
•
Tehni&io in higijetiičso najmedet^ie urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pissrna: Ljubljana, Duitcjska cesta štev. 1 a. II. nadsiropje.
J rLILLUIt Ljubljana
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši Šivalni stroj za rodbinsko Hi obrtno rabo. svetovno znanih znamk.. „GRlTZvER" _ „ADLER“ - „PH0NIX"
Isto tam posamezne dele za stroje In Kolesa, Igle, olje, Jermena, pneumatlk*. Pouk o vezenju na stroj bruplafan! Večletna garancija! Na veliko!	Na malol
v»ak& nadaljna beseda
Stekleno
pooblašCeni borzni senzal, se priporoča za nakup in prodajo vsega
Teleion 290
Pisarna: Gledališka ulica 8
*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX.t
TRG. IND. D. D.
knjige, pravila, cenike, račune, letake, Caso lepake, brošure, posetnice in razglednice iSe vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge te tiskovine. ....Vr	lastna	knjigoveznica.
^ . SIMON GREGORČIČEVA UL, 13. - TEE.EF
Zn ttkkarno »M«rkur« v Ljubljani: Andrej 8e»e«
* •*»*«*< «.-*iaik JtELEZfHSAR .AUSKHAKDfi«
(108)
uMOpnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
Sicer pa Je bilo popolnoma bre/, vsake nevarnosti. Avtomobil steče po peščenem pobočju navzdol, potem prevozi terasi podobno stopnjico, ki je le ob plimi pod vodo. Maksimus preplava ozki vodni rokav, kjer se niti »e »oreta izogniti dve večji ladji. Za to so posebne postaj« k zalivi, in na drugi strani spleza zopet navzgor
»Tako, častita gespoda, zdaj smo pa v Afrikk, razloči Adam.
Potem skače nazaj, da napravi iz sebe zopet dvo-»ožnega človeka.
Toda zaman gleda iskaje okrog.
»He, »jiii, kje pa je moja noga?*
»Katera noga, mr. Green?< vpraša uslužni monter.
»No, moja desna, umetna, one druge tako ne moram odvezati.«
Mo Tom, ne Cbarly ne vesta ničesar o ujej. Sedaj ]»a si stvar hitro raztolmačijo. Gumijasta noga je ležala pred vratmi, ko je Tom zaprl vrata je vrgel obenem nogo ven, ne da bi kaj opazil.
Ha, to ni tako hudo. Adam se niti ne jezi.
»Slišite, mis Leonor, še enkrat morano nazaj v Azijo, pustil sem tam svojo desno nogo!«
Dobro, avto zaobrne, preplava še enkrat Sueški ; prekop, in res, že od daleč vidijo, kje leži Adamova ; noga.
Kakšen učinek je napravila ta mala epizoda, ne bomo pravili. Na vsak način pa je Leonor zopet dobre j volje.
32. Kratko, a važno poglavje.
V neki sebi hoiela du Nil v Kairi najdemo zapet moža, ki ga nismo opazovali že dalje časa — mr. Artur Deacona.
Že več ur čaka nepotrpežljivo.
Kar vsiopi natakar.
>Mr. Peacock,« nagovori gosta z imenom, s katerim je Deaeon tu vstopil, »neki gospod želi...«
»Nctri, notri!«
Vstopi star gospod z lisičjim obrazom, ki odgovarja popolnoma njegovemu imenu, ki je Renard, slovensko lisica.
> Vendar!«
>L)a, vendar smo vas dobili.«
»Zakaj mi niste pisali?«
»Ker človek potuje prav tako hitro kapor pismo in še hitreje, in tudi šifrirani telegrami so nam lahko
nevarni.«
»Bah!«
»Vaš načrt, ki ste ga nameravali napraviti v puščavi Gobi zoper avtomobil, se je ponesrečil.«
»To vendar vem najbolje sam«, godrnja jezno Dea-con, »zaman sem čakal v Pekingu. Potem sem izvedel.«
»Avtomobil je bil že v Arbaku, ki ga je razdejal potres.«
»Tudi že vem, saj je v vseh časopisih.«:
>Kaj nameravate storiti zdaj zoper avtomobil?«
»To pa mi ravno vi povejte. Moj oče je rekel, naj se obrnem na vas, naj vam bom na razpolago, od vas da dobim inštrukcije.c
Artur DeVcon torej ni več vodnik. Ali pravzaprav: do sedaj je bil on edini, ki je deloval zoper avtomobil, da se polasti morrisita. Zdaj pa je dobil predstojnika, skupina ljudi je vzela zadevo v svoje roke. To tu je
nadzorstveni stvetnik one delniške družbe, cd katera premoga in petroleja je odvisen ves svet'
»No, dobro! Izveste torej, česar vam nismo hoteli povedati ne pismeno ne brzojavno. Ravnatelj, vaš gospod papa, je ravnal tedaj mnogo prehitro. Toda lahko mu odpustimo, saj skoro ni mogel drugače, ker mu ja vražja ženska takoj obrnila hrbet in drvela z avtomobilom proč. Da se vam je še posrečilo, da ste se vrinili kot spremljevalec, je vse časti vredno, čeprav niste dosegli ničesar; storili ste, kar je bilo v vaši moč«, to pripoznaino. Jaz imam nalog, da vam izrečem rjt-hvalo in nadaljno zaupanje komiteja.«
Pri teh besedah se 'prikloni stari gospod. Mr. Dea-ecn se zahvali na isti način, ves rdeč veselja. Dva prijam alopova, ki sta se tu sešla!
»Zdaj pa,« nadaljuje Renard, »smo dobro premislili in sklenili nekaj drugega, čeprav se nam mudi. Kaj je hotel pravzaprav ravnatelj Deacon, kakšen nalog ste imeli? Da se polastite morrisita, tistega recepta, ki ga je spravil na svet oni vražj ičlovek. Ponuden na* je bil za sto milijonov dolarjev. To vsoto lahko vendar takoj plačamo. Kaj pa je sto milijonov za nas? Pote* bi nam mir Morris takoj povedala prostor, kjer se dela merrisit. Da, ponovim, kaj je sto milijonov naši družbi! Malenkost. A to je prav. Četudi zaslužimo trikratno vsoto — kaj je to nam — in to je le enkrat zaslužek — in potem smo gotovi, potem lahko vržemo naše delnice v ogenj.«
»Ne! Na ta način nam ni pomagauo. Vedno »o nam je tudi bati, da nas ne prehiti kdo drugi, in nam ( dnese skrivnost. In kaj bo potem z nami? Res, tudi drugi so že napadli avtomobil in pasažirje, da se po-laste morrisita...«
»Res?!« se prestraši Artur.
(Dalje prih.)