★ ES PRIMORSKI ONEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI • Štev. 295 (1686) Poitn,na p!aeana v E0t0vim Spedizione in abbon. post. T. gr. TRST, petek 29. decembra 1950 Cena 15 lir MARŠAL TITO OBRAZLOŽIL POVEČANJE IZDATKOV V OBRAMBAH; IV A M E Al E Poziv vsem na oonovno prijateljsko sodelovanje sosednim koininformovskim državam ki so z vojaškimi grožnjami, incidenti in z močnim ter po mednarodnih pogodbah nedovoljenim povečanjem svojih armad nujno narekovale zvišanje proračuna izdatkov za obrambo FLRJ na 300 milijonov dinarjev za leto 1951 BEOGRAD, 28. — Na današ. nji skupni seji obeh svetov Ljudske skupščine FLRJ — Zveznega sveta in Sveta narodov, se je začela razprava o vladnem predlogu splošnega državnega proračuna za leto 1951. Pred posameznimi poročili članov vlade, ki so bili navzoči na seji z maršalom Titom na čelu, sp podali svoja poročila poročevalci zakonodajnih odborov obeh svetov, ki so predlagali skupščini, naj sprejme vladni predlog proračuna, ki znaša 172 milijard dinarjev za izdatke in ravno toliko za dohodke. Poudarili so, da vladni predlog proračuna popolnoma odgovarja interesom nadaljnjega razvoja socialistične Jugoslavi;e in omogrča uspešno odpravljanje neenako, sti v gospodarskem razvoju med posameznimi republikami. Po poročilu zakonodajnih odborov je za predloženi proračun značilno da so se povečali redni dohodki iz gospodarstva, kar je znak nadaljnje krepitve jugoslovanske indu-• strije. Posebna pažnja se v proračunu posveča dohodkom n? kapitalno izgradnjo in povečanje življenjske ravni, ki predstavlja tretuno celotnih proračunskih izda'kov, t. i. 13,5 odst. več nego letos. Izdatki za ljudsko zdravje in socialno zavarovanje so se povečali za več ko mdrjardo dinarjev, t 3. za 13.5 odst.. Za prosveto in kulturo na za 15 6 cdst. Proračun predvideva tudi prv°čanje izdatkov za ”ojsko za 3,9 odst., upravni izdatki pa so se zmanjšali za 11.9 odd: Nato je prvi govoril predsednik gospodarskega sveta vlade FLR,t Boris Kidrič, ki je podal poročilo o uspehih letnega gospodarskega načrta. Za njim je govoril finančni mmster Radosavljevič, po krat- Atili Lt c* jc v,* p ■ vorniški oder maršal Tito in je ob splošnem navdušenju vseh navzočih, obrazložil vzroke za povečanje vojaških izdatkov. Dejal je med drugim: Poznavajoč veliko nalogo naše vojske imamo za dolžnost., posvetiti ji čim v ec jo paznjo in ji nuditi najpotrebnejša sred-%va, zato da bo lahkoJispesno branila našo soadksticno do movino če bo to po.r ■ zneski so se letos zvišali za MO m^Z dinarjev. Določen* v prvi vrsti za redno vanje vojske, v drugi vrsti pa za proizvodnjo raznovrstnega orožja in končno za druge potrebe obrambe«. aVedeli smo že prej«, je dejal maršal Tito. «kakšen je naš vojaški proračun m zakaj je tako visok; ne želimo skrivati ničesar našemu ljudstvu. Nasprotno, želeli bi. da tri Ijud-Stvo vedelo vse podrobnosti, to. da t0 je sedaj nemogoče, ker hi tem primeru to zvedeli naši sovražniki. Razume se. da predstavljajo te postavke_ nemajhno breme za naso državo. To pa delamo samo zaradi tern da bo naša vojska lahko branila mir in ‘“nič lizma v nasi j StiVSl to potrebo Rrss*S=v?Sa daj 165.000 vojakov, l. j 90.000 več kakor določeno v mirovni pogodbi, bolgarska v^slm ma 195.000 mož, t- J- 12X500 J™, kor določeno v m\°vmV°Q0 bi; romunska vopka pa, zon ono vo jakov, cepi o.v ji rovna^pogodba dovoljuje same Jj«Nušc suhozemske meje«. Je nadaljeval maršal dolge 2500 km, od kate'!“.J* 1990 km neposredno oguuien K Izzivanja na mejah s teko }me navanim kominf^mficnvn blokom stalno naraščajo. Poskusi da bi izzvali naše obmejne straže in obmejno stvo, tajno pronica,nu. in diverzantskih agentov, sp ščanjg raket in draga sovražna dejanja proti Jugoslaviji so postali skupni sistem in praksa vodstev vseh kominforinisticnih držav in pripadnikov njihovih oboroženih sil«. Tu je maršal Tito navedel številne primere obmejnih incidentov in poudaril, da je bilo od julija 1946 do 19. decembra 1950 na bolgarski, madžarski, romunski in albanski meji 1397 obmejnih incidentov, zaradi katerih je jugoslovanska vlada poslala 39 protestnih not žamdi 174 incidentov madžarski vladi. 14 not zuradi 214 incidentov romunski vladi, 29 not zaradi 140 incidentov bolgarski vladi in 31 not zaradi 135 incidentov albanski vladi. V istem času je jugoslovanska vlada prejela »zarodi zatrjevanih obmejnih incidente- r0,,-,-očc. skn,PoJuF°!>lovanih« 25 albanskih, dl bolgarskin u n.,nunskih m 14 madžarskih not sovjeitskoVZ«nurovno epropartgaane d°>' m je nadaljeval: «/.anje pomeni mir: bodi miren ne se, čakaj da ,e požrem Cim pa se ne strinjaš s to raz-‘a«0 *e braniš tedal postaneš napadalec, velika grožnja ža Sovjetsko zvezo«. «Sta dve vrsti miru: mir močnejšega oziroma mir napa--juca, t. j. mir za vsako ceno, ‘■»ko imenovani miinhensk! ,nir. napravljen z žrtvijo pod- jarmljenja enega ali več narodov z upanjem, da se bo morebitni napadalec s tem zadovoljil; in drugi mir, oni pravični, bolj ali manj za vse narode. Prvi mir je samo prevara in samo začasna tišina, ker svet še vedno nadvladuje pravica močnejšega. Pravi in trajni mir pa je lahko samo tisti, za katerega se enako borijo vsi mali in veliki narodi, tisti mir, za katerega so veliki pripravljeni odpovedati se svojim zahtevam nad malimi državami«, «Za nas», je nadaljeval maršal Tito, «je mir potreben bolj ko vsaka druga reč; danes pa ne bomo sprejeli miru za vsako ceno. Naša vojska ne bo nikoli ogrožala nobene sosedne države in tudi nobene druge ne. Tu lahko izjavim vsem našim sosedom: prenehajte z vojaškimi grožnjami proti naši državi, vrnite se na pot prijateljskega sodelovanja, ne dovolite, da bi se iz vas napravilo orodje tuje, ne socialistične pač pa imperialistične politike. Jugoslovanski narodi ne gojijo proti vam nobenega sovraštva, ne postavljajo nobene ozemeljske zahteve, pač pa želijo samo živeti v miru in v mirnem sodelovanju. Imamo mnogo misliti na naše zadeve, potrebujemo miru kakor zraka in sonca, izpolniti moramo našo petletko«. iiBila pa bi velika napaka«, je pripomnil marša; Tito, ute bi to našo željo tolmačili kot znak šibkosti. Ne, naši narodi so danes združeni bolj kakor nikoli poprej«. Proti koncu svojega govora je maršal Tito omenil sedanji mednarodni politični položaj. «Ves svet se danes grozeče oborožuje. To se dogaja, ker se je v prvih petih povojnih letih zgpbljal dragoceni čas v brezplodnih diskusijah na mirovnih konferencah. Namesto da bi se zbližala, so se stališča velikih držav vedno bolj oddaljevala in prišlo je do današnje napetosti. Velike sile so premalo iskale možnosti za mednarodne sporazume in so se osredotočile na trenutni odnos med svojimi silami. To naslanjanje na silo pa je izredno značilno za Sovjetsko zvezo, ki je danes najmočnejša oborožena sila na svetu in ki danes še posebno izkorišča ta svoj položaj v zunanji politiki. posebno v odnosih med malimi državami, v prvi vrsti z našo. Toda kljub temu, da se nekatere države pripravljajo na vojno, se je v istem času bojijo. Velika večina človeštva še vedno misli bolj na mir kakor na vojno. To dejstvo nam daje upanja, da ne bo prišlo do vojne, da se bo mir ohranil in da se bo človeštvo rešilo še večje katastrofe, kakor je bila ona, ki so jo naši narodi pretrpeli v zadnji vojni. «Bcdi naša osnovna misel, da se bo mir ohranil. Naša vlada bo napravila vse mogoče napore v tem smislu in se bo izogibala vsemu, kar bi bilo na straneh zgodovine lahko videti kot madež krivičnosti. Imeti trdne živce in mirno posvečati se svojemu delu pomeni danes zadati močan udarec vsem tistim, ki mislijo na napad, ker običajni napadalec računa na pojav vojne psihoze pri tistih narodih, proti katerim snuje svoje temne načrten. V začetku je maršal Tito govoril o jugoslovanski vojski kot pozitivnem činitelju pri graditvi socializma, o enotnosti med vojsko in ljudstvom, o izobraževanju častnikov in o moralni in politični enotnosti Jugoslovanske armade. ima mir Poročilo Borisa Kidriča o gospodarskih uspehih v letu 1950 V svojem poročilu je Kidrič izjavil, da je celotna proizvodnja v jugoslovanski industriji narastla v tem letu za 8,9 odst. v primeri z lanskim letom. Proizvodnja vojne industrije se je povečala za 29 odst., črne metalurgije -za 4,9 odst., barvanih kovin za 12,5 odst., elektroindustrije za 13.3 odst., električne energije za 1,8 odst., premoga za 6,1 odst., nafte za 37,6 odst., kemijske industrije za 9,1 odst., pomorske gradbene industrije za 7 odst. industrije gradbenega materiala z 9,2 odst., lesna industrija za 10,8 odst., industrija usnja In obutve za 10,3 odst. itd.. Tekstilna industrija, ki je imela letos večje težave glede uvoza surovin, prehrambena industrija in industrija tobaka pa so zaradi letošnje suše zmanjšale svojo proizvodnjo. Povečanje industrijske proizvodnje kaže, da je polet industrializacije Jugoslavije tako močan, da niso mogli nanj škodljivo vplivati niti letošnji neugodni gospodarski pogoji. Zaradi letošnje velike suše se je zmanjšala kmetijska proizvodnja za 27,3 odst. v primeri z lanskim letom. V načrtu za leto 1950 sg je predvidevala skupna vrednost kmetijske in živinske proizvodnje na 101 milijardo in 485 milijonov dinarjev, toda dejanska proizvodnja znaša največ 71 milijard in 564 milijonov dinarjev, odnosno načrt se je izpolnil s 70,5 odst.. Kidrič je dalje izjavil, da so zaradi suše, ki je otežkočila prehrano prebivalstva, letos izpadli iz izvoznega načrta skoraj vsi kmetijski proizvodi, kar je zelo oviralo uvoz industrijskih surovin in naprav za kapitalno izgradnjo. Zaradi slabe letine industrijskih rastlin so nekatere industrijske panoge ostale brez več kakor polovice potrebnih surovin. Druga okoliščina, ki je neugodno delovala na razvoj gospodarskega življenja Jugoslavije v tekočem letu, je bila ta, da so sg posledice gospodarske blokade po Sovjetski zvezi in njenih podrejenih držav odražale v jugoslovanskih investicijah dlje, kakor se bi to moglo pričakovati. Posojila, ki jih je Jugoslavija do sedaj sklenila z zahodnimi državami, znašajo skupno četrtino zneska, s katerim je bila oškodovana zaradi prekinitve investicijskih dogovorov. Tretji moment, ki je neugodno vplival na razvoj jugoslovanskega gospodarstva, je napet mednarodni položaj, ki je povzročil večje dviganje cen onih proizvodov, ki jih Jugoslavija uvaža kakor onih, ki jih izvaža. Jugoslavija je bila prisiljena zaradi obrambe svoje neodvisnosti ,n socialistične izgradnje povečati izdatke tudi v obrambne- namene. Boris Kidrič ie predlagal tudi naj Ljudska skupščina o-debri podaljšanje zapadlosti petletnega načrta i1;1 -'no leto, t. j- do leta 195J. ’ f oospalarsio i);:iioEi LR Kitajslti CHICAGO, 23. — Bivši vodja ameriške napredne stranke Henry Wal!aco je . objavil danes v neki znanstveni reviji članek, v katerem piše, da bi morale kapitalistične vlade in predvsem vlada ZDA nuditi gospodarsko in tehnično pomoč LR Kitajski. Ta pomoč, piše Wallace, je ntobhodno potrebna, če hočemo preprečiti .tesno zavezništvo med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. NOVI UMIKI francoskih čet v Vietnamu Stavke in protesti v Indoneziji proti holandski nepopustljivosti glede Mave Gvineje SAJGON, 28. — Neki glasnik francoskega giavnega štaba je izjavil, da so se francoske čete umaknile iz postojanke Binh-lieu, 60 km zahodno od Mon-kaja in da se je garnizija v So-sonu, 15 km južnovzhodno cd Dinhlapa umaknila za nekaj kilometrov proti jugovzhodu. Binhlieu leži v bližni kitajske meje 20 km severno od Tjenje-na ob tonkinški obali. Na drugi strani je glasnik javil, da so se v noči od 26. do 27. decembra ter 27. podnevi vršili hudi boji v severnm Vietnamu ob robovih francoskega obrambnega pasu med rekami Saro in Sonce, ki leži vzhodno od Vietri. Večina garnizije iz Binhlieua se je lahko združila s kolono, ki ;e prišla na pomoč z juga. V istem času so Hočiminhove čete napadle tudi pestuje »ke Daluk, Jen-so, Fumoj in Kuban. Včeraj so se spoprijele francoske patrulje s Hočiminhovi-mi oddelki blizu Liensona 45 km severno od Hannoja. * * * JAKARTA. 28. — Da bi preprečili morebitne nemire, do katerih bj lahko prišlo zaradi brezuspešnih pogajanj med, Ho- landsko in Indonezijo glede Nove Gvineje, j.P vlada sprejela več varnostnih ukrepov policijske patrulje na avtomobilih, jeepih in motornih kolesih krožijo po mestu, oborožene straže pa stoj«, pred holandskimi podjetji. Indonezijski ministrski predsednik Natzir je v tej zvezi izjavil; «Zlom haaške konference mP ni presenetil. Pcslužili se bomo vseh diplo matskih sredstev za dosego našega cilja«. Uradna indonezijska tiskovna agencija «Antara» sporoča 'z Makasara, da je danes 50.000 delavcev začelo stavkati v znak protesta, ker se holandske oblasti upirajo, da bi zahodno Novo Gvinejo izročin v upravo Indoneziji. V Jakartj so zaprti državni uradi, prav tako prostori holandskih družb, v pristanišču pa je paraliziran promet. Pred poslopjem guvernerja se jo zbralo 70.000 oseb, ki so zahtevale odpoved, sporazuma za okroglo mizo, ukinitev zveze med Holandsko in Indonezijo ter nadaljevanje indonezijske revolucije do popolne u-goditve indonezijskih zahtev. Potrošniki pa bojkotirajo holandske trgovine. Vabilo na za leto 1951 Vabimo vse naše čitatelje, ki še niso redno naročeni na naš dnevnik, da se v novem letu 1951 nanj naročijo. Višina naročnine je naslednja: za vse leto . . za pol leta . . za četrt leta . . za en mesec . . List naročite lahko pismeno ali UPRAVI V TRSTU UL. SV. FRANČIŠKA ST. 20 (poštna predal 502). Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska, Trst 115374. 2600 lir 1400 lir 750 lir 260 lir ustno pri njegovi Izj ave Lea Matesa o pogajanjih z Italijo V nekaj dneh bodo izpushii več italijanskih državljanov, ki so bili v Jugoslaviji obsojeni - Pogajanja za sporazum o še nerešenih finančnih vprašanjih se bodo nadaljevala NOVI POIZKUSI DVANAJSTIH DRŽAV za sporazum o prenehanju sovražnosti Komisija treh proučuje kitajski odgovor - Politični odbor naj bi razpravljal o resoluciji dvanajstih za sklicanje konference glede Daljnega vzhoda-Kitajci preko 38. vzporednika LAKE SUCCESS, 28. — Komisija treh je imela včeraj sestanek. Po sestanku so objavili poročilo, ki pravi, da je imela komisija pripraviti poročilo za politični odbor glede pogajanj ž.ci preiiCiiaiije uu Koreji, toda pred sestankom je neki predstavnik pojasnil, da namerava komisija prej proučit; odgovor, s katerim kitajska vlada odklanja stike z njo. Neuradni krogi izjavljajo, da je namen proučitve kitajskega odgovora ugotoviti, ali je to dokončni negativni odgovor. Ameriški krogi pa izjavljajo, da bo delegacija ZDA čakala na poročilo komisije treh, preden določi svoje nadaljnje stališče. Medtem javljajo, da je 12 držav k,i so podpisale poziv trinajstih (izvzemši Filipine) imelo te dri vrsto sestankov, da proučijo, pod kakšnimi pogoji bi lahko znova poizkusili doseči prenehanje sovražnosti na Koreji, Gre za to, naj bi od političnega odbora zahtevali, da se izreče o resoluciji dvanajstih za sklicanje konference, na kateri bi bili predstavniki LR Kitajske skupno s predstavniki štirih velikih, Indij.e in E-gipta. KOMENTARJI IN PREDLOGI glede Grolewohlovega poziva Tudi protestantski krogi Vzhodne Nemčije se potegujejo za pogajanja za enotno Nemčijo • „Times“ o vlogi zahodnih sil v Nemčiji BERLIN, 28 — Poleg odgovornih državnih in partijskih funkcionarjev obeh strani demarkacijske črte v Nemčiji, ki naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo češče in bolj prepričljivo govoril Nemcem o enotnosti njihove države, so se sedaj oglasili tudi krogi nemške evacgel-ske cerkve. Ti so pozvali kanclerja Adenauerja in ministrskega predsednika Vzhodne Nemčije Grotewoh!a, naj se sestaneta pri Dibeliusu, načelniku protestantske ceikve in škofu Berlina in Brandenburga. Ta predlog je objavil «Die Kir-che», uradno glasilo protestantske cerkve na sovjetskem področju. List svetuje obema ministroma, naj bi ustanovila od-k, bi ga sestavljate tri osebe i* Zahodne in Vzhodne Nemčije ter zastopnik Berlina. Odbor bi imel nalogo pripraviti vse potrebno za pogajanja o nujnih vprašanjih, k, zadevajo vso Nemčijo, ne ca bx na to vplivala politična- propaganda. Protestantski škof v Berlinu Dibelius se je n0C°’JiTe?J pogajanja med v'“ ,1' hodno Nemčijo gierle vzposta v it ve enotnosti Nemčijeterle v ta namen dal na .iazp“‘“g0 svojo hišo za morebitna poga- jaUst «Der Tag«, glasilo ministra bonnske vlade Jakoba Kaiserja, ki je sedaj v Berlinu piše da Adenauerjev odgovor na Grotevvohlov poziv r.e bo negativen. Istočasno pa list poudarja, da ni mogoče sožitje med režimom zahodnih področij v združeni Nemčiji, ter pravi, da je za odpravo tega na vsak način potrebno razpisati splošne svobodne volitve, ter zaključuje, da so odveč vsaki razgovori, če voditelji sovjetskega področja niso pripravljeni pozvati r.emški narod, naj izreče svojo voljo. List nadalje piše o podtalnem boju na sovjetskem področju proti sovjetski in poljski vojski. Z drugp strani pa javljajo, da bj sestanek med Adenauerjem in Grotewohlom, katerega je predlagal slednji, lahko bil v Bonnu, če bi Adenauer zaradi svoje starosti in zaradi zime r.e mogel potovati v Berlin. Opozoriti pa je treba, da do sedaj Adenauer ni na noben način odgovoril na poziv Gro-tewohla, ki je bil objavljen že 1. decembra. Sodijo tudi, da ni treba pričakovati take odločitve in to tembolj, ker vplivni krogi v Zahodnj Nemčiji odločno nasprotujejo takemu pozivu. Na vsak način je značilno, da je Grotewohl s svojim pozivom Adenauerju, v katerem ga je imenoval za zveznega kanclerja. dejansko prizr.al zakonitost bonnske vlade. Bonnsfci krogi, kj nasprotujejo pozivu, Pa s temi dokazujejo, da še naprej odrekajo zakonitost vzhed-nP nemške vlade. Grotewohlo-vemu pozivu, za katerim seveda stoji SZ, p,a ni uspelo, da bi dosegel zaželen cilj, in sicer to, da bi ibor.nska vlada formalno priznala Grotewohlovo vla-do in razdelitev Nemčije. Omeniti je treba, da je pred dvema mesecema Adenauer v bistvu predložil zavezniški visoki komisiji istj predlog, ki pa je ostal brez uradnega odgovora s strani Vzhoda. Vsi ti predlogi nimajo zaenkrat nobene stvarnp podlage. Zaradi tega je prav glede izrazitega odseva interesnih sfer velikih sil v Nemčiji zelo malo verjetnosti, da bi prišlo do enotnosti, čeprav Sp nemška in okupacijska uradna in neuradna propaganda vsak dan širokousti s temi predlogi. V članku, ki ga je objavil neki socialdemokratski list v Han. noveru, je voditelj opozicije Kurt Schumacher napisal, da socialdemokratska stranka ne bi mogla sodelovati v skupni koalicijski vladi s sedanjo krščanskosocialno večino, ker Adenauer ne uživa zaupanja ljudstva. Schumacher je napi-sal tudi, da bo socialdemokratska stranka še naprej zahtevala razpis splošnih volitev, ki bodo prinesle tako vlado, da bo od. govarjala dejanskim željam javnega mnenja. Nato je Schumacher obtožil Adenauerjevo vlado, da ni sposobna braniti nemškega stališča ter da se je s tem. ker se je ponudila za o. brambo Evrope, ko je še vprašali niso, dovedla zaveznike do tega, da se poslužujejo nemške, ga vojaškega sodelovanja. Današnji ((Times« piše o stališču Nemcev do vprašar.ja doprinosa, ki ga bo morala dati Neipčija pri obrambi Zahodne Evrope. S političnega stališča sodi «Times«, da je treba zaradi mednarodnega položaja omejiti obnovo nemške suverenosti. «Dckler bo Nemčija ostala razdeljena«, piše list, <(bodb morale zahodne sile ohraniti svojo vrhovno oblast, pravico do zasedbe Zahodhe Nemčije in predvsem Berlina, čeprav bi bila v teku pogajanja s sovjetskimi oblastmi glede združitve obeh področij. Prvak japonske KP v Pekingu? TOKIO, 28. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov, ki pa še r.iso potrjene, je baje pred tedni prispel v Peking glavni prvak japonske KP Juši Toku-da. Tokuda in sedem drugih prvakov japonske KP so v začetku junija meseca šli v ilegalo. Dvanajst azi. skih in arabskih držav je mnenja, da bo pekinška vlada lahl o stopila v stik s komisijo treh če bo LR Kitajska imela za, otovilo, da bo OZN proučil; r>ne zahteve. • - - L - ■ TOKIO, 288. — Verjetno so kitajske čete danes kljub hudim letalskim napadom sil OZN napredovale v Južno Ko. rejo in se pomaknile prr 1’ črti, ki jo drže sile držav OZN na reki Imjin severnozahodno od feeula. Napredujoče čste, ki so zasedle Kaesong fn se pomaknile proti naravni črti, ki jo tvori sotočje rek Imjin in Ham, niso naletele na noben odoor. Boli na vzhodu na 140 milj dolg; fronti so prednje straže in patrulje vili. am^de odbile celo vrsto dnevnih in nccmh nasprotnikovih izvidnic, ki so iskale šibke točke v zavezniški obrambni {rti Vojaška obveščevalna služba generala Mac Arthuria poroča, da se 19 divizij IV. kitajske armade ali skupn0 171.000 mož ter 80.000 severnokorejskih čet pripravlja za napad na VIII. armado. Današnja poroč la pravijo, da se po prvem januarju lahko vsak trenutek začne velika kitaiska ofenziva na VIII armado. Do napadov posameznih armadnih zborov pa lahko pride še prej. Glasnik VIII. armade je izjavil da je glavnina VIII. armade zapustila važno postojanko Kaesong na 38. vzporedniku ali 21 milj severnozahodno od Seula ter se utrdila na reki Imjin. Prehod čez 38. vzporednik s strani Kitajcev ne smatrajo zg pravo ofenzivo proti Seulu temveč za del priprav in razporeditve kitajskih sil za ofenzivo. Isti glasnik je izjavil, da niso Kitajci pri prehodu čez 38. vzporednik naleteli na noben odpor. Ameriške čete so zapustile Kaesong, Sujon in Ko-rangpo brez odpora. Glavni štab severnokorejske vojske pravi v današnjem poročilu, da so čete severnokorejske vojske nadaljevale ofenzivo proti ameriškim in južno-korejskim enotam. Dobro obveščeni krogi poročajo, da so se prejšnjo noč kitajske čete na področju Hung-nama začele pomikati proti jugu, potem ko 30 sile OZN zapustile to mostišče. V Tokiu pa je imel tiskovno konferenco admiral James Doyle, ki je vodil evakuacijo mostišča pri Hungnamu. Komisija OZN za Korejo je začela selitev iz Seula in je določila svoj novi sedež v Pu-zanu. Številni delegati so že odpotovali iz Seula. Truman ostro obsoja izolacionizem VVASHINGTON, 28. — Predsednik Truman je imel danes v Beli hiši običajno tedensko tiskovno konferenco. Izjavil je da zaenkrat ne more komentirati vesti, ki prihajajo iz Tokia, po katerih naj bi se v najkrajšem času' spremenila ameriška politika glede Formoze, Cangkajškove čete pa naj bi se pripravljale za napad na LR Kitajsko, č« bi dobile dovoljenje s strani OZN in ZDA. Truman je nato ponovno obsodil izolacionizem in zamisel «0 kontinentalnem umiku«, o katerih je govoril bivši predsednik HoOver v zadnjem govoru. Predsednik je nato poudaril prepričanje, da se ZDA ne bodo vrnile k izolacionizmu. Izjavil je, da večina pisem, ki jih dnevno dobiva Bela hiša s strani javnosti, obsojajo Hooverjevo stališče. Glede imenovanja ameriškega . poslanika v Madridu je Truman izjavil, da to v ničemer ne spreminja a-meriškt politike ZDA, niti ne -°r ^rc*k°I o španski’ vladi. Dodal je, da je to samo ureditev špansko-ame-riških odnosov. Truman je nato sporočil, da namerava 8. januarja čitati v Kongresu tradicionalni govor, v katerem vsako leto predsedniki ZDA obrazložijo notranji in zunanji položaj ZDA. Računajo, da bo letos prav zaradi mednarodnega položaja zelo važen ta govor oziroma poslanica. John Foster Dulles, republikanski svetovalec zunanjega ministra Achesona je, danes protestiral proti temu, ker je ameriški tisk pisal, da bo njegov govor, ki ga bo imel v petek, odgovor na izolacionizem in zamisel o ((kontinentalnem umiku« ameriške zunanje politike, katero je prejšnji teden zagovarjal bivši predsednik ZDA Hoovev .Državni departman je objavil danes brzojavko, ki jo je Dulles poslal Hooverju, y kateri prvi, obžaluje, da je ameriški tisk .tako pisal o njegovem govoru, ter pravi, da bo govoril ob koncu tega leta o mednarodnem položaju, ki je kritičen. «Moje stališče katerega bom zavzel«, pravi Dulles v brzojavki«, se bo morda malce razlikovalo od vašega, vendar se strinjam z večjim delom svojega govora«. GrGija in IMka oMi dipiomtt slike s Francom ATENE, 28. — Grška vlada je sklenila imenovati poslanika v Madridu. Do sedaj je Grčijo zastopal odravnik poslov. macijah iz političnih krogov, ki so običajno dobro obveščeni, sodijo, da bi se tudi pekinška vlada udeležila pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Povečana vojaška nemoč ZDA Turčiji ? WASHINGTON, 28. — Neka merodajna osebnost je izjavila dopisniku AFP, da je veliko znakov, po katerih bi se dalo soditi, da bodo povečali ameri-ško vojaško pomoč Turčiji. To osebnost so vprašali v zvezi z informacijami, ki prihajajo v Ankabo, po katerih bi ameriško vojaško pomoč Turčiji povečali za 66 odst. Spor v češki KP LONDON, 28. — Dunajski dopisnik ((Timesa javlja, da je zadnji napad Kominforma na glasilo češkoslovaške komunistične partije «Rude pravo« povzročil razkol med člani partije. Kominform je namreč očital listu, da ni dovolj obsojal ((izdajstva maršala Tita«. BEOGRAD, 28. — v razgovoru z dopisnikom agencije ((Ansa» je namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Leo Mates izjavil, da bodo v nekaj dneh velik del italijanskih državljanov, ki so sedaj zaprti v Jugoslaviji, ker so jih obsodila sodišča jugoslovanskih zveznih republik, izpustili na svobodo. V zvez; z dejstvom, da Italija r.i še članica Zaruženih narodov, je dr. Leo Mates dejal: ((Jugoslovanska vlada obsoja akcijo, ki je do sedaj preprečila vstop države, kakor je Italija, v veliko družino OZN. Kakor je v preteklosti njen delegat Bebler, tako bo Jugoslavija tudi v bodoče prispevala, da ob vsakf priliki, ki se bo ponudila, podpre kandidaturo Italije«. Glede rimskega sporazuma od 23. t. m. med Jugoslavijo in Italijo je dr. Mates poudaril pisanje beograjskega tiska, da so se pogajanja, ki so se delj časa vodila med Italijo in Jugoslavijo, lahko delno rešila zaradi vzajemne dobre volje, ki daje upanje v nadaljnji razvoj drugih odprtih vprašanj. Na vprašanje kako naj se tolmač; izraz «druga odprta vprašanja«, ki ga je uporabila tudi «Borba», je dr, Mates odgovoril, da za «druga odprta vprašanja« je treba razumeti še nerešena finančna vprašanja. (Rimski dogovor je namreč rešil samo del teh vprašanj). Ne glede na znesek, ki ga Italija dolguje za reparacije, in ki je določen po mirovni pogodbi. bo treba glede drugih zneskov >n njihove poravnave vsak primer zase razmotriti. Zaradi tega bosta obe delegaciji, italijanska v Beogradu in jugoslovanska v Rimu. v nekaj dneh nadaljevali svoje delo. Na vprašanje, «ali meni, da je po prijateljski rešitvi še odprtih vprašanj verjeten tesnejši sporazum med obema državama spričo sedanjega mednarodnega položaja«, je dr. Mates odgovoril poudarjajoč linijo- jugoslovanske politike in je pripomnil, da namerava jugoslovanska vlada spoštovati načela listine OZN. »Hočemo neodvisnost vseh narodov, za mir na svetu«, je izjavil Mates, in ker je listina OZN predvsem večstranska obrambna pogodba, mislim, da so dvostranski, ali regionalni dogovori ali pogodbe nepotrebni. Z druge strani uživa Italija, čeprav ni bila še sprejeta v OZN. iste pravice kakor dejanski člani«. Na koncu je dr. Mates glede vprašanja ribolova v Jadranskem morju omenil, da je bil že podpisan tozadevni dogovor. Ker pa so nastale težkoče zaradi njegovega izvajanja, upa, da bodo tekoči razgovori z italijanskim ministrem Martinom imeli zadovoljiv uspeh v duhu vzajemne dobre volje, ki se je pokazala pri rimskem sporazumu. ir; v LR Kilaiski PEKING, 28, — Kitajska Vlada je sklenila blokirati vse severnoameriško premoženje na kitajskem ozemlju. To so skle. nili zaradi blokiranja kitajskega premoženja v ZDA. Ukrep predvideva nadzorstvo pekinške vlade nad vsem ameriškim jav. nim in zasebnim premoženjem na kitajskem ozemlju ter blokiranje ameriških bančnih pologov, ki se bodo lahko uporabili z odobritvijo pekinške vlade sa. mo za ((stroške, ki so potrebni za vzdrževanje zakonitih poslov in izdatkov za osebje ameriških podjetij«. DEBATA 0 FRANCOSKEM OBOROŽEVANJU Plei/en bo postavil vprašanje zaupnice za priseljence ANKARA, 28. —- Podpredsednik turške vlade je sporočil danes parlamentu ustanovitev ministrstva za priseljence irj za vprašanja razporejanja Turkov, ki prihajajo iz Bolgarije. Javljajo tudi da so v Turčijo prispeli tudi strokovnjaki za izgradnjo novih vasi, v katerih bodo naselili te priseljence. o mirovni z Japonsko TOKIO, 28. — Po izjavah, ki jih je japonski ministrski predsednik Jošida dal tisku, sodijo, da bo v najkrajšem času podpisana japonska mirovna pogodba, in sicer še prej, kakor je on doslej mislil. Dodal je, da bo to prava mirovna pogodba in ne enostavna izjava o u-kinitvi vojnega stanja. Po njegovem mnenju sedanji mednarodni položaj ne bo prinesel vojne pač pa bo prinesel podaljšanje živčne vojne. Nato je Jošida pozval japonski tisk, naj ne načenia vprašanja ponovne oborožitve. Nocoj so ZDA poslale Sovjetski zvezi novo r.oto v zvezi s predlogi za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Angleški merodajni krogi pravijo, da si tudi Anglija želi bližnje sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko in sodi za nezadovoljivo polemiko, da se napravi samo konec vojnemu stanju s to državo. Po inior- PARIZ, 28. — Danes zjutraj sta se na skupni seji sestali parlamentarni komisiji za fi-I nance in državno obrambo, ker 1 sta dobili pojasnila vlade o načrtu proračuna za oboroževanje. Popoldne je imela francoska narodna skupščina zelo | kratko sejo, posvečeno prouče-I vanju proračunu za obe,rož .vanje. Med razpravo se je oglasil poslanik Rene Lamps, kt -ie v imenu komunistov predložil predlog. da bi se znižal za 450 milijard proračun za obrambo, ki znaša 740 milijard frankov. Takoj se je oglasil minister za obrambo Moch, ki ie predlagal skupščini, naj odklon; ta predlog, češ «da so krediti, katere zahteva vlada za obrambo, komaj drobec sovjetskih kreditov za Rdečo armado«. Skupščina je nato s 400 proti 175 glasovi odklonila ta predlog. Predsednik vlade Plčven pa ie kasno popoldne napovedal, da misli postaviti vprašanje zaupnice gleda prvega člena zakonskega načrta za finansiranje oborožitve. Vprašanje zaupnice bo postavljeno še pred polnočjo, tako da se bo po proceduri skup. ščina izrekla v soboto Pleven je dodal «tako bomo lahko pre. bili Silvestrovo doma«. Seja se je nadaljevala nato ob devetih tako da je finančna komisija lahko proučila predloge, ki jih je predložila vlada. Tej komisiji je Plčven predložil popravke glede finansiranja oborožitve. Parlamentarni krogi pravijo, da sta Pleven in Mach baje sprejela nekatera znižanj« kre. ditov za oboroževanje toda le za 4 milijarde in ne Za 12, kakor je predlagala finančna komisija. Po drugi strani pa sta baje danes zjutraj Plčven in Moch izrekla pomisleke glede morebitnega prenosa kreditov iz načrta za oboroževanje na redni proračun ter izrekla tudi dvome, da bi bUo mogoče pri- hraniti 28 milijard, kakor je to zahtevala finančna komisija. Narodna skupščina je svojo sejo nadaljevala ob 22.30. Seja se je nadaljevala potem, ko je finančna komisija s 23 glasovi proti 14 (7 članov pa. se je vzdržalo glasovanja) sprejela dogovor, ki ga je predlagala vlada glede oborožitvenega na črta. Prav tako je z 18 glasovi proti 14 (11 poslancev se ie Pa glasovanja vzdržalo) sprejela vladne predloge glede davkov, ki bodo prinesli državni blagajni 14Q milijard frankov. Predsednik vlade Pleven pa je napovedal nato, da bo vlada postavila vprašanje zauoni. ce samo v skrajni sili, ker je Po njegovem mnenju velika večina skupščine pripravljena odobriti vladne zahteve glede oboroževania Ooolnoči je b;la seja prekinjena ter se bo nadaljevala jutri ob 9.30 zjutraj. Ameriške organizacije za Jugoslavijo NEW YORK. 28. — Dve veliki protestantski organizaciji ZDA ((Lutheren World Relief« in «USA Comittee for the Lutheren World Federation«, ki sta že doslej izkazali znatno materialno pomoč Jugoslaviji, sta sporočili,da bosta uvedli široko akcijo za pošiljanje pomoči narodom Jugoslavije. 6r-ganizacija ((Lutheren World Relief« je poslala Jugoslaviji od konca vojne do danes za več kot 79.000 dolarjev hrane, obutve in zdravil. Zadnje dni je ta organizacija odposlala v Jugoslavijo okrog IDO ton pšenice v vrednosti 5.700 dolarjev. Ameriški komite organizaci. je «Lutheran World Federation« je poslal v Jugoslavijo za 4.500 dolarjev hrane ln obutve. Francoski izvoz v ZDA se ie podvojil RIM, 28. — Po izjavi podpredsednika francoske trgovske zbornice se je v zadnjih mesecih francoski izvoz v ZDA znatno povečal Francija je 4. 1949 izvozila v ZD 4 blaga v skupni vrednosti 60 milijonov .dolarjev. Odkar je začela vojna v Koreji, ie francoski izvoz v ZDA naglo rPrel in ?e je v novembru v prmori s preteklim let-m podvojil. Francija pa nj povrčala izvoza svojih najglavneiših izdelkov, kot so teksti'no blago, usnjenj izdelki, parfumi in vi-no, katerih izvoz *je ostal v glavnem na isti višini. Amerške igrače za otroke trinajstih evropskih držav WASHINGTON, 28. - «A-meriška legija«, organizacija ameriških bojevnikov iz prve in druge svetovne vojne, ki ima tri milijone članov ir.' 17 tisoč podružnic v Združenih državah, bo v prihodnjih treh tednih že drugo leto zbirala po vseh Združenih državah igrače za evropske otroke pod geslom ((Plima igrač«. Igrače bodo poslali otrokom Anglije, Francije, Zahodne Nemčije, Norveške, Finske, Gr. čije, Luksemburga, Avstrije, Nizozemske, Belgije, JUGOSLAVIJE in Dar.ske. Igrače so zlasti namenjene otrokom po bolnicah, šolah in sirotišnicah. Lani so pri podobni akciji nabrali tri milijone igrač, letos pa upajo nabrati trikrat toliko novih igrač. Kakor larvi bodo tudi letos spremljala darove ameriških otrok osebna voščila darovalcev. Lani se je več 100.000 evropskih otrok zahvalilo ameriškim otrokom za sprejete igrače. Ameriška legija bojevnikov hoče na ta način ustvariti trajno vez med otroci po vsem svetu. Kratke vesti NOVI DELHI, 27. — Na banketu na čast avstralskega vladnega predsednika je vladni predsed-nik Nehru izrazil upanje, da bo prihodnja konferenca med vladnimi poglavarji držav Britanske skupnosti, ki bo v Londonu, doprinesla k utrditvi miru «ne samo za sedanji rod, pač pa tudi za bodoče rodove«, WASHINGTON, 28. - Wa. shingtor.-ski pristojni uradi proučujejo te dni sp-menico, ki so jo v Rimu izročili šefu mL sije ECA Daytonu. OSLO, 28. — 1 merodajnih krogov poročajo, d« bo v krat. kem posla’a Norveška svoj ga poslanika v Madrid. Tisk v Oslu sodi, da bo novi poslanik Rolf Handersen, ki je sedaj v Bernu, ali pa Kristjan Berg, član norveške delegacije pri OZN, ATENE, 28. —- General Vu in člani kitajske delegacije pri OZN so zapustili sovjetsko prestolnico in odpotovali v Peking. NOVI DELHI, 28. - Dane. so podpisali sporazum za ode-ležbo Indije pri programu, ki ga predvideva četrta Trumanova točka. Ta dogovor predvideva med drugim sodelovanj« ameriške in indijske vlade za izmenjavo informacij lehničo«, ga značaja, — 2 — 29, decembra I95A OTROŠKI PRAZNIK NA NAŠEM PODEŽELJU I KONFERENCA OF ZA II. OKRA) DEDEK MRAZ Z DAROVI|OF vedno na braniku je obiskal naše najmlajše Danes in jutri bo nadaljeval svoje prijetne obiske - Otroci ga nestrpno čakajo pravic našega ljudstva Tako, sedaj pa Dedek Mraz že prav zares deli svoje darove, ze včeraj je obiskal otroke po vaseh o-krog Nabrežine in Proseka, Bil je tudi v Bregu vse tja do Stramarja. Danes ga pa že čakajo otroci drugod — in prišel bo, prav gotovo bo prišel. Letos mu je najbrž še ' prav posebno všeč, ker ga na njegovih potovanjih spremlja tudi tetka Burja, Da bodo otroci vedeli, kje in kdaj naj ga čakajo, objavljamo «spored» za danes in jutri. Danes 29. decembra VII. OKRAJ Cerovlje ob 15. uri Devin » 15. » Medja vas » 17. » Sv. Križ » 17. » Salež k 19. » VI. OKRAJ Trebče ^ ob 15. uri Bazovica a 15. » Padrice » 17. » ®stali razočarani jn so zdaj pasVni,- V~tem okraju se SDZ ne more uveljaviti ir.', ne pride do izraža. Največ težav Kn ovir je zara- postali mlačni, ter da še bolj utrdimo slovansko-italijansko katerih aktivistov. v slovensko šolo. Tov. Čokova je še pozvala vse 'člane Osvobodilne fronte, r.aj dajo svojo pomoč za ustanovitev in razvoj pionirskih družin, ki so zelo koristne za naš mladi naraščaj. Pri Sv. Alojziju si želijo več kulturnih prireditev. Tahi dobro delajo in sinoči so nam povedali, da je v njihovem sektorju, sedaj položaj še boljši kot je bil pred zloglasno ir.-formbirojevsko resolucijo. V neki slovenski šoli v medi pomanjkanjar primernih pro. stu s? 8odii° čudne reči, ki nas štorov in preobremenjenosti n«-1 |/p(.;,m.,ai?.. ,S 10 d 1111 ki so se zbrali skupno z otroki bratstvo. ki je prvi pogoj za u. iz Stramarja. Lutk Pa so Lilij spešno borbo proti našim so. tudi odrasli veseli-. Ivražnikom. K temu naj nas In tako je bilo obdarovanje [.spodbuja zlasti. 10. obletnica OF Dedka Mraza praznik ne samo '-ter Ugotovitev da se naša frop- otrok temveč Draznik res cele.ta vedno bolj krepi temveč praznik res cele , okrajr; tajnlk pr )Cv. Peča ■ vasi, kamor je prišel. Danes pojde dalje, da obdaruje še druge otroke. Kako ga bodo sprejeli/ štiriletnega Brajnikovega Via- ^ pa bomo jutri poročali. je nato podal političhd.organi-zacijski pregled o delovanju, uspehih in napakahv II. okraju. Iz njegovega poročila, ki je PRIREDITEV PROSVETNEGA DRUŠTVA „IVAN VOJKO44 Prosečani in so se zbrali v Kontovelci novi dvorani .Včeraj popoldne se je Dedek Mraz že oglasi] na našem podeželju; Obiskal je otroke v Na-bn žirii, Slivnem, Vižovljah, Gabrovcu in ZgorJku. Boliuncu, Borštu, Ricmanjih, Mačkovljah irj Stramarju. Vsakemu je prinesel polno vrečico daril. V n,lej so bile šolske potrebščine, igrače, sadje, toplo blago in le pe pravljične knjige; pač vse. kar imajo otroci radi in kav potrebujejo. .Mamiča triletnega Božiča iz Nabrežine je pravila, kako je vjieraj njen fantek ves dan tiščal k sebj vabilo, ki mu ga je b{l poslal Dedek Mraz. Druga jč pravila, kako ni mogla njena PUnčka popoldne zaspati, da ne bi -zamudila Dedkovega prihoda. In tako je v vsakem Kraju ta ali ona izmed mamic razkladala o- sreči svojega otroka. Samo, da si jih videl! Oči široko razprte in zamaknjene v De.Jka Mraza. Tako je bilo tiho, da bj menda še miško slišal, če bi tekla po dvorani. Tako disciplino pač lahko doseže pri 25(1 otrocih, kolikor jih je bilo v Nabrežini, samo Dedek Mraz s Svojo častitljivo starostjo in ka pada s svojjmi darili. Povsod je tudi prip.avil majhen programček Pred' obdaritvijo in z njim nekako napovedal svoj piih.od. To redko otroško srečo so hotele uživati tudi matere in zato so bile povsod dvorane pol-ne veselih, nasmejanih obrazov V Vjžovije so prišli tud] oni iz Sesljana, skupno 72, v (Jabrovec Pa tudj om iz Koludrovice in Zgonika, skupno 58. V novo preurejeni kontovel-ski dvorani le Dedek Mraz obdaroval okrog 275 proseških in koritovclskih pionirjev. Ne grc drugače, kot da jih še posebno pohvalimo za program, ki so ga naštudirali za njegov prihod V njem so se vrstile recitacije in prizorčki, eden bolj ljubek od drugega V Boljunou je zaradi burje ipanjkalo ne aj otrok iz Domin toda Dedek Mraz jim je po obdaritvi v dvorani poslal darila naravnost na dom. Izroči] jih je njihovim mamicam in tetkam, pa starejšim bratcem ir. sestricam ki so prišli ponje. Boljunški pionirji so se hoteli ob tej priliki izkazati in se pred Dedkom Mrazcm postaviti 3 Za Kontovelce in Proseča-ne je bila torkova prireditev prosvetni ga društva vlvan Vojkov res izreden dogodek. Bodisi po svoji kvaliteti bodisi zaradi tega, ker je v lepi, okusni dvorani na Kontovelu nekako povezala obe vasi prvič po razdejanju, ki ga je prinesel oni nesrečni Kominform. Ljudje so napolnili dvorano prav do zadnjega kotička. Na sporedu na pihala pod vodstvom Zdravka Kanteta, dalje je nastopil 70 članski mešani pevski zbor pod vodstvom Viktorja Čermelja.-Tudi ta je bil.na dostojni višini in zlasti moški zbor je navdušil občinstvo. Sledila je enodejanka «Sol», ki jo je napisal v domačem narečju domačin tov. Alojz Cijak. Ljudstvo se je ob njej znova vživelo v dobo osvobodilne je bil koncert ‘domače godbe j borbe, ko je iz Trsta preko OD TU IN TAM NAM PIŠEJO Iz Sempclaja V sredo smo imeli pri nas zanimivo predavanje o krvi. Tovariš prof. Penko nas je z domačo in razumljivo besedo se. zr.anil s pridobivanjem seruma krvi, sredstva, katero igra v zdravilstvu tako pomembno vlogo in rešuje človeštvo pred toli kimi kužnimi boleznimi. Seznanil je poslušalce z vlogo sorodstva in kategorijami krvi ter njih pomenom v kriminalistiki itd. Predavanju so navzoči sledi, li z velikim zanimanjem, ne da bi jih bilo to utrudilo. Ob zaključku so želeli pojasnilo na ’-a in oni naravni pojav v zvezi z našim telesom, na kar jim je predavatelj odgovoril. Ljudstvo si želi več takih pre. davanj in prosi SHPZ, da jih organizira v zimskih mesecih. Go. spodar-sko-politična, kmeti jsk<>-strokovna, vzgojna in druga na. potila so skrajr.o potrebna prav vsem in prav bi bilo, da bi jih slišali vsi. ne glede na politično opredelitev. Cim več zna. mo, tem bolje za posameznika in skupnost. Iz Praprota Te dni smo očistili naš borov gozd nad Trnovico in razdelili drva med upravičence: Praprot-čane in Trnovčane, 38 po številu. Na vsakega je prišlo po par voz (okrog 35 q) debel in par voz vejevja, kar predstavlja vrednost okrog 25.000 lir. Nekaj tega lesa je uporabljivega za gradbene namene. Da to poročamo iz razloga, da pokažemo kai pomeni pametno upravljana skupna lastnina za posamez. nega solastnika, drugič Pa kot dediščinaa prednikov, ki niso STRELJANJE NA BAZOVIŠKEM STREL1SCU TRST, 27. (PIO) — Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami od 2. do 5. januarja 1951 od 8. do 17. ure in 6. januarja 1951 od 8. do 12 ure. skrbeli samo za tekoče potrebe, ampak tudi za bodočnost. Na tem bi se morala zgledovati mladina, ki gre s tako brezbrižnostjo mimo tolikih skupnih zadev in vprašanj, tičočih se naše. to je predvsem njene usode v bodeči zgodovini. Ce bo vsak posameznik skrbel samo zase in le za svoje lastne zadeve, češ, da se ga drugo ne tiče in naj .u to skrbi kdor koli, bo s tem o-škodnval tudi sebe, ker skupna nemških postojank tovorilo sol Za partizane. Igra je bila podana z glpbokim abčutom in lahko rečemo, da so se igralci in občinstvo strnili v eno. Ta enodejanka, ki bi jo površni opazovalec uvrstil v komedijo, razodeva dejansko globoko tragiko, ki jo je preživljal naš narod. k?tere učiteljice tam strašijo Navedli bomo nekaj podatkov j °*roke !n zaznamujejo one, ki o! de}.bya,pju Osvobodilne- fronte 80 v Pionirski družini. _ Kdor v tekočem letu v tem okraju. V'J*? sie ob nedeljah k masi, doktorjih so mecf letom pridobil, Petico, kdor le meso ob pe-nove člane OF. ugodno so vpli- klh' dobl petlC°' kdor c-lta-<o malo prej pobrali v U! Revoltella, kjer je delal na račun tvrdke Inacrl, ki ima svoj sedež v U! D'An-nunzio 12. Kot je ponesrečenec sam povedal, se je ponesrečil pri prenašanju nekega hloda, ki mu je po naključju zdrsnil >z rok in padel na njegovo desno nogo. Zaradi poškodb se bo moral zdraviti od 12 do 1® dn‘- >;.■ j]: 1» Ob 10 pa ie bila vrsta na 14-letnem Lucianu Curiniju iz U! Biasoletto 57, ki se je malo prej ponesrečil pri 'delu v mizarski delavnici Galvanc] v Ul. Crispi. Zaradi neke neprevidne kretnje ue je s cirkularko urezal v levo roljo ter si jr> tako poškodoval, da se bo moral zdraviti okoli 15 dni. 391 RADIO W\m JUGOSL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih PETEK 29. 12. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital.; 7,00: Napoved časa * poročila v slov.; 7.15: Jutranja glaba; 7.30: Zaključek. 12.00 : Opoldanski koncert; 12.30: Nekaj veselih melodij; 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved ča. sa - poročila v slov.: 13.15: Iz zbirke novih plošč; 13.50: Nova Jugo. slavija (siov.); 14.00: Igra Mali orkester Radia Ljubljana, vodi Pi. no Musar; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov; 15.00: Zaključek. 17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Melodije Johanna Straussa; 18.00: Športni pregled (ital.); 18.15: Izbrana dela italijanskih skladateljev; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napo. ved časa - poročila v slov.; 19.45: Sindikalna vprašanja (it.): 20.00: Uganite kaj igramo (ital.); 20.30: Slušna igra (ital.); 21.30: Zabavna glasba; 22.00: Ljudska univerza (slov.): 1000 let slovenske zgodovine; 22.15: Iz del Giacoma Puc. cinija; 22.45: Plesna glasba: 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zad. nja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Serenade; 23.30: Zaključek. KINO Rossett! 16.30: «Winchester ’73», J. Stevvart. Excelsior. 14.30: »Pepelka«. filmska slikanica. Nazicnale. 16.00: ((Adamovo rebro« Spencer Tracy. Katerina Hepburn. Arccbaleno. 14.00: ((Generalni inšpektor«, Danny Kaye. Fenice. 16.30: »Karavana mornarjev«, Ben Jonson. dard, Susan Hayward. Filodrammatico. 16.00: «Ni mogoče nadaljevati z ubijanjem«, W_, Holden, E. Drew. Alabarda. 16.00: «Dolina velika- nov«, Claire Trevor. Armonia. 15.20: «Mož . gospodo-, valeč«. H. Fonda. Garibalai 15.30: »In sedaj kdo me bo poljubil?« June Haver, Ideale, 15.30: «Cas, kraj in dekle«. D. Morgan. . Impero. 15.15: ((Ljubezen pod P« lubo«, Jack Carson J. Paige-. Italia. 16.00: «prazmk ljubezni«, Jeanne Crain. i« Kino ob morju. 16-00. »Zena je Ldali« P Blanchard. Savoniu 'l500: «Kismet». Ronald vfam'ni6.b0: «Kralj - denarski«. Vittorio Veneto. 16.00: ((Polnočna gospa«, C .Colbert. s Adua. 16.00: »Strahopetnost in a-rena«, Toto. Azzurro. 16.0J: «Moč usode«. Belvedere. 15.30: »Hrabri pomorščaki«, VViLtnark, Lionel Barry-more. Marconi. 15.30: «Javni prijatelj št. 1», C. Gable, M. Loy Massimo. 16.00: «Mec puščave«, Dana Andrevvs. Novo cine. 16.00: ((Nemogoča Pu_ stolovščina«, Errol Flynn. Odeon. 16.00: «Don Juan«, Errol Flynn. Vittoria. 16.00: ((Ljudje so si sovražni«, V. Romance, V. Corte-ce. F. Giacchettl t Venezia, «Kralj Afrike«, Terry Moore, Ben Johnson. Sv. Vid. 16.0.0: n.rez usmiljenja«. Radio. ((Živimo veselo«, Costance Behnet. I |)|l|t lil »u )|UII m m **l lili M (ll( IIHII IIIIIIIMI'11| MALI OGLASI PRODAM flSCHAUBEK« ALBUM z redkostnimi znamkami. Naslov na upravi lista. A D I T, Ljubljana, Tyr-ševa 34, obvešča vse naročnike tržaškega tiska v Jugoslaviji, da bodo prejemali časopise v Irtu 1951 samo če bodo TAKOJ NAKAZALI NAROČNINO ZA TRI MESECE NAPREJ. Vsem drugim pa bo ukinjeno z 31.12. 1950. ADEX - izleti 14. januarja bodo izleti v Coricn, Poreč, Ojiatiio, Pazin in Riliemberh Vpisovanje do ! januarja 1951 pri Adria-Express U! F. Severo 5 b, te! 29-243. NOVE SLOVENSKE KNJIGE Ta ufer: Malenšek: Leonov: IZBRANI LISTI, platno............. 260,— lir KOVINARJI, platho ..... 420.— » MARKSISTIČNI FILOZOFSKI MATERIALIZEM polplatno .... 400.— » Turgenjev: LOVCEVf ZAPISKI (Klasje št. 21) 100,— » Zola: NAPAD NA MLIN (Mala knjižnica št. 32) 60— » DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN V GORICI 29. decembra 1959 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico l\U. nadst. - lelefon 11-32 ODGOVBR IM DEMOKRŠČANSKO PROTISI.OTOSKO GOIVJO; Okrepitev borbe za osnovne pravice beneških Slovencev Medtem ko se po eni strani resnica o položaju v Beneški Sloveniji vedno bolj širi v svetu in ko svetovno javno mnenje vedno odločneje izraža svoje priznanje naporom beneških Slovencev po svojih narodnostnih in gospodarskih pravicah, pa so italijanska vlada in šovinistični krogi podobni noju, * ki vtika glavo v pesek in se boji pogledati resnici v obraz. Tako njihovo stališče potrjuje članek, ki je bil 24. decembra objavljen v listu «11 Nuovo Friuli« in ki ga je v ceioti ponatisnil «Messaggero Veneto« z dostavkom, Sa je v članku nakazano Uradno stališče krščanske demokracije (to je italijanske vlade) do politične organizacije beneških Slovencev DFS in do prebivalcev beneških dolin samih. V glavnih .točkah je naš list že na prvi strani odgovoril nesramnemu pisanju teh listov. [Vendar ne bo zgrešeno, če bi avtorjem takih člankov in tistim, ki se z njihovo vsebino strinjajo, povedali še kaj iz vsakodnevne prakse, da bo še bolj jasno njihovo rasistično zatiranje beneškega ljudstva. Najprej člankar ugotavlja, d.a živi v Benečiji prebivalstvo, ki Uporablja «neki slovenski dialekt«, vendar «ne pozna in ne zahteva slovenskega uradnega jezika«; zato pa «pozna in uporablja italijanski jezik«. Nekaj vrstic niže Pa mu iz šovinistične puhle glave brez logične zveze skoči «deus ex tnachina«; kljub svoji «parlati» itd. so ti prebivalci «italianis-šimi«. vedno bili; to tudi takrat, ko so se pod beneško republiko borili protj Avstriji. Možu se pozna, da mu je prehud mraz zmešal pojme. Ko bi vedel, da doslej še nobena italijanska vlada beneškim Slovencem ni priznala slovenskih 'šol, potem bi prav gotovo ne pisal takih budalosti. kot smo jih zgoraj omenili. Ce bi bili Italijani, pa naj bi bilo to tudi v srednji Italiji: toliko' let brez"'sol 'v 'svojem materinem jeziku, kot je to v Benečiji, in če bi se morali tisti italijanski otroci vzgajati v njih tujem Skoraj bi se zastrupil D0 stekleničke lizolprma, ki ga je mama hranila v predalu neke omare, je včeraj popoldne prišel komaj dve leti tar De Giorgio Roberto iz Ul. Mazzini 17. Ko je bila stekleničica v njegovih rokah, jo je ma'ček z lahkoto odmaši'1 in ker mu je bil duh tekočine prijeten, jo je v dveh požirkih izpil Ker ga je lizoform precej žgal po grlu in želodcu je malček takoj pričel vpiti. Cim se je mati zavedla, kaj je storil. ;e nemudoma pokhoala rešilni voz Zelenega križa, bi je malega Roberta odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu izprali želodec. Ozdravel bo v nekaj dneh. Zaradi omotice je padla Včeraj zjutraj se je 26-letr»a Lovrenčič Marija iz Poogore 10 odpravila s kolesom v mesto. Toda čim Je prevozila nekaj metrov od svojega doma, Je zaradi omotice padla na tla. Pii padcu se je ranila v glavo. Rešilni voz Zelenega križa jo je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer 'so jo obvezali Tatovi koles na delu 1 . -d trgdVuio v Ul. Sv. Ivana', št. 1. kjer je zaposlen, je včeraj pred odhodom domov za trenutek pustil svoje kolo 17-letni Tabaj Aldo iz Standreža. Ta trenutek Pa so uporabili tatovi, kj so mu ga odpeljali. Tabaj je tatvino prijavil policiji. Kolo je bilo vredno 30.000 lir. jeziku, ali bi bili potem še Italijani ali ne? Verjetno da! Enako je z Benečani. Njih otroci so pod kaznijo prisiljeni obiskovati italijanske šole — potujče-valnice. Kljub nasilnemu raznarodovanju niso postalj iz Slovencev niti Hotentoti, niti Cu-lukafri, ampak so ostali Slovenci, ki govorijo slovensko pri domačem ognjišču, na paši ali pa pri igranju. Zaradi tega je nesmisel če nekdo trdi, da ne poznajo slovenskega »uradnega« jezika najbrž je pri tem mislil knjižnega) in iz te trditve izvaja drugo še bolj neutemeljeno, da niso Slovenci, ampak «italianissimi prebivalci na diskih dolin«. Kljub vsemu besedičenju in ((dokazovanju« stanja, ki bi njihovi politični akciji najbolj u-strezalo, pa je iz omenjenega članka njihova vijugasta pot kot na dlani, kajti trditev o »italianissimih« prebivalcih še v istem članku sami demantirajo, ko pravijo, da je prebivalstvo ((slovenskega porekla«. Torej le ni vse tako kot govorijo. Do očitnih nasprotij jih je nuj. no pripeljalo njihovo nenačelno stališče, ki je zgrajeno na peščenih zgodovinskih temeljih, ki ne prenesejo stvarnosti. Zato se pod bremenom resnice pogreznejo in vlečejo s seboj v močvirje vso zgradbo laži. Sicer na svojstven način, vendar so demokristjanski pisci hote ali nehote priznali obstoj beneških Slovencev tudi v tem članku. Ne morejo Pa se sprijazniti z drugo mislijo; da so oni italijanski državljani, kot kateri koli prebivalec Italije in da ima ravno na osnovi italijanske ustave enake pravice Zato nadaljujejo z zapostavljanjem prebivalstva in ga z vsemogočimi načini skušajo upogniti, da bi hlapčevalo tako kot bi njim najbolj prijalo. Demokratična fronta Slovencev se je bot organizacija Slovencev v Italiji postavila pa čelo njihove borbe in na podlagi obstoječih zakonov podprla stoletna prizadevanja prebivalstva, da uveljavi svoje pravice po svobodnem uporabljanju svojega jezika in izražanju slovenske misli. Izšlo je glasilo beneških Slovencev «Matajur», pričela se je politična delavnost po vaseh zato, da se prebivalstvu zagotovijo »iste državljanske pravice, ki so jim na o-snovi zakonov priznane m zaradi šovinističnega stališča vladne stranke zatrte. Der.io-kristjansko glasilo je označilo | to delavnost za protidržavno in opozorilo nar.jo lokalne oblasti, župane, duhovnike, prefekte in samo vlado. Opozorilo jih je in obenem pokazalo s prstom, da je treba z vsakim, ki bi se izjavil za DFS in za Slovenca, postopati kot s protidržavnim elementom. Kaj se temu pravi? Tako namigavanje ni r.-ič drugega kot poziv k novim metodam ustrahovanja in teroriziranja prebivalstva. Ce pa k temu dodamo še to, da se bodo verjetno spomladi vršile po Benečiji občinske volitve, potem pomeni tako pisanje nič mar.j kot poziv trikolo-rističnim in klerofašističnim strankam, naj s križarsko vojsko stopnjujejo svojo protislovensko teroristično delavnost. Vladna stranka krščanska demokracija je torej razkrila svoj volivni program. Iz sleherne besede, ki jo članek vsebuje, se zrcali srd do Slovencev in njihove organiza. cije (ne pa «stranke» kot je pisec članka zapisal). Naravno je, da bodo tisti ljudje, katere so preko demokristjar.skega glasila pozvali, naj bodo pozorni na delovanje DFS, ki naj bi po njihovo ((raznarodovala« Italijane (si vuol fare slavo quello che slavo non e), predstavljali jedro pritiska nad Slovenci. Zato bodo s svojim posegom vtisnili volivr.emu aktu znak terorja, nesvobodnega izražanja politične pripadnosti itd. Zob za zob pravi slovenski pregovor. Kot so se beneški Slovenci v narodnoosvobodilni borbi borili za uveljavljanje svojih pravic, tako tudi v trenutku volivne borbe ne bodo izgubljali časa, ampak se bodo odločno postavili na stališče spoštovanja mirovne pogodbe in italijanske ustave ter zahtevali od oblasti da jim priznajo slovenske šole in druge gospodarske in politične težnje. 60.000 beneških Slovencev ima pravico odločati o svojem življenju. Trgovine in javni obrali za novo leto Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da se bodo vse trgovine in javni obrati v goriški pokrajini za novo leto ravnali po sledečem urniku: V soboto 30. decembra bodo vse trgovine in javni obrati odprti kot običajno; v nedeljo 31. decembra bedo vse trgovine odprte od 8.30 do 13., mesnice pa bodo odprte od 7, do 13 V ponedeljek, na novo leto bodo vse trgovine ves dan zaprte, odprte bodo samo pekarne in mlekarne do razprodaje blaga ter cvetličarne do 13 POKRITI TRG bo v nedeljo odprt do 13, na novo leto pa zaprt ves dan. 31. decembra in na novo leto bodo vsi javni obrati lahko odprti do poljubne ure razen onih krčem, kjer prodajajo izključno alkoholne pijače. JAVNO KOPALIŠČE bo 31. decembra obratovalo do 14, medtem ko bo naslednjega dne za novo leto ves dan zaprto. Predvčerajšnjim se je v pro. štorih občinskega podpornega društva ECA sestal občinski pododbor za zimsko pomoč brezposelnim. $eji so polsg dr. Velvija prisostvovali tudi pred. stavniki_ Občinskega podpornega društva pokrajinskega urada za delo in sindikalnih orga. nizacij. Na tej seji je pododbor pregledal več prizivov v zvezi z razdeljevanjem podpor in razpravljal o programu pomoči, ki jo namerava nuditi na po. trebnejšim še to zimo. Srečanje velikega z malim Včeraj popoldne se je zaletel na križišču med ul.cama P. Diacono in Faiti 21-letni vojak Ingravalle Ubaldo in Kor-za Verdi 21 s svojim lahkim j motorčkom, na zadnjem sedežu katerega je sedel njegov prijatelj, v kamion Fiat 26, ki je \ prihajal iz Ul. Faiti. Ker sta se j obe vozili na .križišču srečali ! Ingravalle s svojim trčil vi ^innrnin eain desni blatnik kamiona, ki je j ulllOCIlJd Scju last Atili ja Composta iz Ul. občinskega upravnega odbora Čampi 54. Medtem ko je ka- I Sinoči ob 18. uri so se v mion ostal skoraj nepoškodo-1 heli dvorani županstva sestali van, je «Cucciolo» odnesel usodne poškodbe. Ingravale pa je zadobil neznatne rane na desni roki in nekaj prask po obrazu: zdrav bo zopet v petih dneh. prejemke za 30 odst. na osnovne plače Dnevni red, kj so ga na tej seji obravnavali, je sledeč: poročila župana; najemnina in poročila odbornika dr. Bett o-la: občinski davki in po očilo dr. Beltiiola; plačilo računov za manjše potrošnje v mesecu decembru jn poročilo dr. B t-tiola; v tej zvezi poročilo dr. Di Gianantonia o otrolkih vrtcih; poročilo odbornika dr. Le-vija o plačilu zdravniške pomoči in zdravil za september in oktober 1950; poročilo od-gelj Jožef (Kacafura) in Vidič j bernika dr. Polesija o razsvet-Andrej iz St. Mavra. Oba sta Davi vhoc’a V begunsko naselje Sestala se je posvetovalna komisija, ki je bila izvoljena na zadnjem zasedanju občinskega sveta, kateri je bila poverjena naloga, da ugotovi, ali pritičejo občinskim nameščencem in delavcem doklada na osnovi okrožnice, ki pravi, da občinski odborniki-k svoji red-1 §re vsakemu občinskemu u-ni tedenski seji, kateri je pred-, služber.cu povišek za 30 od- sedoval župan dr. B-rnardis. stotkov na osnovno plačo, in Vrnila sta se tovariša Figelj in Vidič iz Št. Mavra V veliko veselje vseh domačinov sta se pred krakim vrnila iz zaporov v B-netvah Fi- bila obsojena in več kot eno leto zaporu, zaradi obto'be v zvezi z odstranitvijo rimskih volkov na Sabotinu. Povratka zavednih slovenskih mož sz skupno s Sentmavrci veselijo vsi Brici in Goričani, ki jima z v Ul. Montesanto ter o električni razsveTjavi na Rojcah; poročilo dr Polesija o plačilu računov tehničnega urada, o zavarovanju proti zračnim napadem ter o plačilu stroškov za popravilo zaklonišč. Pri zadnji točki dnevnega reda so razpravljali o raznem. Pred to od oktobra letošnjega leta dalje. Seji je predsedoval podžupan odv. Devetag. Prisotni so bili tudi člani komisije svetovalci Rafael Valente, dr. Anton Grusovin, dr. Anton Tripa-ni, Bortolo Mischou, Marko Pustetto, Andrej Paglavec in Rudi Bratuž. Prisoten je bil tudi Franzot, ki je: predstavljal notranjo komisijo občinskih' uslužbencev. Na seji so soglasno sprejeli sklep, da u-služber.cem povišek, , ki ga predvideva omenjena okrožnica, upravičeno pritiče. Sporazumeli pa so se tudi. da ga ne bodo prejemali samo nameščenci, ampak tudi delavci. S tem je posvetovalna komisija svoje delo opravila. O nadaljnjem bo razpravljal občinski svet na svoji prihodnji seji. namj želijo, da bi kmalu okre-! zaključkom seje so določili še 1 vala in se zopet razživela v! da? zadn^.seje jesenskega za- ■ sedanja občinskega sveta. Po- Že tako blizu, da se ni moglo I delu in domu, po katerem sta: drobnejše več nobeno izogniti nesreči, je j hrepenela dolgo leto. I ujuunejse poročilo o sklepih ! na tej seji bomo objavili jutri. Novi davki v letu 1951 Goriška cibčina sporoča, da bodo povišal; s 1. januarjem 1951 občinski davek na električni tek za razsvetljavo na 3,80 lir za kw. Z istim dnem bo stopil v . ve« ljav0 aavek na šumeče pijače, razne mineralne vode, nealkoholne šumeče pijače, sirupe ali ekstrate in razne praške za pripravljanje nealkoholnih pijač ih namiznih vod1. Vsi trgovci bodo morali do 5. januarja 1951 podat; pismeno izjavo o ostankih teh proizvodov do 1. januarja 1951 potrošniškemu davčnemu uradu,' k; bo vsem trgovcem na razpolago za morebitna pojasnila. I>arovi Namesto venca na grob zeta Antona Slatinska iz Rablja, daruje družina Klanjšček Jožefa iz Ošlavja št. 2, 3000 lir za Dijaško Matico. KINO VERDI, 17: «Trije mušketirji«, L. Turner in V. Heflin. VITTORIA, 17: »Generalni inšpektor«, D. Kaye. CENTRALE, 17: ((Prekleta ljubezen«. ; MODERNO, 17: »Mesto greha«; EDEN, 17; «Pekel v tropskem pasu«. Ankaran Premalo je samo oživiti društvo Kot po drugih vaseh, se tudi pr; nas pripravljamo za novoletno jelko. Prostovoljnih prispevkov smo do sedaj zbrali okoli 20.000 din, v blagu pa 30 kg bele moke, 10 kg sladkorja in 1 in pol kg kakaa. Pri kulturni prireditvi bodo sodelovali pionirji otroškega vrtca in osnovne šole. Pomagala bo tudi mladina. Po prireditvi bo igral domači orkester. Prostovoljno delo. pri pogozdovanju se nadaljuje tudi po volitvah. Sodelujejo člani vseh treh baz, Valdoltra, Ankaran in Moretini. V tednu pred volitvami in. po volitvah smo posadili nad 600 sadik borovca. Pri teh delih je sodelovalo nad 140 članov SIAU. Vsak dan je delala ena skupina. Dobra udeležba je bila iz baz Ankaran in Valdoltra, manj .pa Moretinov. Prosvetno društvo «Battaglia-Belič« bo kot kaže znova oživelo. Do sedaj se je priglasilo že 90 članov, ki so zagotovili svoje, sodelovanje. Tudi .tovariši Italijani so zbrali že 50 članov, Vabilo na silvestrovanje Mestni odbor SIAU priredi v nedeljo 31. decembra v mest-, ni telovadnici v Kopru velik zabavni večer s plesom od 20. ure do 6. ure. Vabljeni vsi! Odbor Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Gesare Battisti 2 - lelefon 70 Pestra in Hupala no letos nouoleina lema Obdaritev otrok iz Ospa, in Socerba je prevzela Vojna uprava JA - V nedeljo sprejem otrok iz vsega okrožja Priprave za novoletno jelko so skorajda zaključene. Zadnje dr.i imajo koordinacijski odbori delo z nakupi blaga pri raznih blagovnih centralah v Kopru, in sicer za denar, ki so ga posamezni akcijski odbori nabrali. Številne tovariši- ce pa imajo polne roke dela s peko, ker je treba pripraviti skoraj v vsaki vasi in mestu za desetine ir.' stotine -sladkosnednih Ust pecivo, slaščice in podobno. Naj omenimo, da čaka obdaritve samo v Pirbnu nad 100!) otrok. Prav tako potekajo zadnje skušnje na odrih za igre. petje, deklamacije, telovadbo itd. Nabiralne akcije so bile na splošno zelo uspešne in na teh spoznamo zopet pravilno pojmovanje in darežljivost podeželskega in mestnega prebival-| stva. S prispevki za akcijo no- Dedek Mraz vabi v gledališče voletr.e jelke so pripomogli, da ne bo ta dan otroka v starosti od 3 do 12 let ki ne bi bil obdarovan, vesel in s tem srečen. Vzemimo Korte: Ta vas je samo prostovoljnih denarnih prispevkov nabrala nad 7.000 V soboto 30. t. m. ob 15. uri bomo v koprskem gledališču videli nov.i in izvirno pravljično igrico v enem dejanju ((Dedek Mraz«, ki jo je napisala tov. Rika Adamičeva. V, njej obdelava na prijeten iznajdljiv način in v lepem jeziku za o-troke važne dogodke tega leta, opisane za duševno obzorje in iz stališča zanimanja otroške duše za zunanji svet. Dedek Mraz tolmači vse to na njemu, kot ljubitelju otrok, lasten način; otrokom tolmači probleme, o katerih slišijo dnevno govoriti v družini, jih hkrati izpodbuja k vztrajnosti pri njihovem lastnem delu ter jim končno polaga na srce nauke, ki jih naj uveljavljajo v svojem mladem življenju. Ves nastop Dedka Mraza in pogovor z njim nima oblike suhoparne moralne pridige, marveč se razvija v lagodnem, resno-zabavnem tonu, pomešanim z razmmi gledališkimi pri-1 pomočki. Sai nastopi starka burja, nastopijo nadalje snežinke - plesalke, svojo vlogo | imajo medved in medvedki, dedkov svetovalec zajček in druge prikupne živalice. Vnesene so tudi pantomimične scene, ki poleg vsega poživljajo dejanja. Casu pi'meren je še prikaz tehnike, s katero naj se seznanja danes že vsak otrok in za katero se otroci dejansko tudi najbolj zanimajo. Tako je simbolizirana doba, v kateri je nujno potrebno, da se za boljši napredek v življenju poslužujemo vsekakor tudi tehničnih iznajdb. Ves nastop traja eno uro; scenerija nam kaže votlino v gozdu, iz katere prihaja burja in malo hišico iz katere se' vsipajo darovi za otroke — ljubljence Dedka Mraza. Svetlobni efekti prispevajo k nadaljnji čarobnosti okolja. Igrica j« prepletena z momenti, ki čakajo na uglasbitev. Prav bi bilo, da bi avtorica zbrala, odnosno izpopolnila monologe in dialoge, ki bi imeli trajno vrednost, da bi se delo uveljavilo stalno na naših otroških odrih. din. Poleg tega pa še 40 kg bele moke 12 kg masti, 5 litrov olja 4 kg sladkorja, jajca in drugo. PodOb.i.r%e je izkazala NOVA VAS, kjer znašajo prispevki v denarju okoli 9.000 din, v blagu pa nad 20 kg bele moke, več kg masti, sladkorja’ orehov, mandeljnov, jajc in podobno. V Pobegih je prinesla nabiralna akcija v gotovini 6.000 din. h katerim je dodal Krajevni LO 5.000 din, Kon-sumna zadruga nadaljnjih 5.000 din in Kmečka obdelovalna zadruga 3000 din. Odmaknjeni in glede na vmesne meje težko dostopni OSP je nabral 4000 din denarnih prispevkov. Obdaritev o-trok iz OSPA in SOCERBA pa je vrhu tega. prevzeta Vojna uprava JA, kar pomeni, da bo samo iz Ospa 50 otrok in iz Socerba 20 otrok žarelo v nedeljo zvečer od veselja. Domači otroci bodo izkazali pr; tej priliki svojo hvaležnost s tem, da bodo nastopili z lepim kulturnim sporedom, za katerega jih pripravlja tov. učitelj STOJAN RAZEM. Sindikalna podružnica Vojne uprave JA je prispevala nič manj kot 24.000 din za novoletno jelko v korist otrokom I. baze v Kopru. Tudi ti otroci se bodo oddolžili s kulturno prireditvijo, ki bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne v Kopru v dvorani nad Loggio. Ker smo že pri VUJA, sporočamo še to, da bo v nedeljo popoldne ob 15. uri pri Vojni upravi JA sprejem 280 otrok iz vsega okrožja. Pri sprejemu bo zastopana vsaka vas in vsako mesto našega okrožja. Po oficialr.em delu bo v klubu VUJA pogostitev in obdaritev zbranih otrok, nato pa bo sledil nastop v gledališču z bogatim kulturnim sporedom. Pri tem bo gostovala mladina iz Ljubljane, Pulja in Reke. Poleg že omenjene sindikalne podružnice VUJA so prevzele v naslednjem navedene podružnice obdaritev otrok iz raznih vasi. Podružnica avtobusnega podjetja «ADRIA» bo obdarovala otroke iz TOPOLOVCA. V ta namen jim je pripravila veliko število igrač, BORJA. Podružnica «PRERA-DA» v Kopru pa bo pripravila obdaritev otrok iz GLEMA in podružnica okrajnega LO v Kopru pa otrok iz VRSICA in TRUSK. Sindikalna podružnica ((JADRAN« v Kopru je prišla na posebno idejo s tem, da je prispevala brezplačno za otroke 5000 šolskih zvezkov, za nadaljnjih 5000 zvezkov pa je zahtevala minimalen znesek, ki ga bo uporabila zopet za obdaritev otrok. Posebno veliko zbirko v denarju zaznamuje Piran, ki je nabral približno pol milijona dinarjev. S tem v zvezi želimo Z£W.bakup dal'l pa je ■ omeniti tovariše Piranskihdad- prispevala 7000 din. Sindikalni podružnici ARRIGON1 in AMPUL EA, obir. iz 'Izole sta prevzeli obdaritev otrok, ir; sicer prva otrok iz LOPARJA in druga iz BORŠTA. Tudi one bodo presenetile'otroke z igračami, zraven tega pa s slad-) karijami, kompoti ribnimi iz- | datkov, da bo v nedeljo, zad-delki in podobnp. j nji dan. tega leta v našem p- Sindikalna podružnica okrož- j krožju eno samo nepretrgano nega in okrajnega komiteja i veselje er.a sama, pestra in bo-KP v Kopru sta prevzela za- | gata kulturna prireditev naših devr.o skrb za otroke iz LA-1 otrok ob novoletni jelki. jerielnic, ki so l.apravilii. za otroke 700 igraj ocjljaterih bodo prejeli otroci v Sv.' Luciji 100 korhadov. V Piranu, kot po vseh mestih bo izvedena obdaritev po bazah, združena s kul-, turnimi nastopi otrok. Tako vidimo že iz teh po- »Lakota" v coni B ali perutnina v prosti prodali Včasih slišimo govorice, ki seveda prihajajo z onstran črte na Škofijah, da manjka tega in onega, da je v con; B lakota in podobno. Koliko to drži ve- MATERE, CLANICE SIAU! VASA GLAVNA NALOGA JE VZGOJA NOVEGA ČLOVEKA, ČLANA SOCIALISTIČNE DRUŽBE! do le tisti, ki s takimi ((novicami« polnijo svoje časopise. Ne vemo, če so kje praznovali božične praznike tako zadovoljni kot po mestih in vaseh v našem okrožju. Po nedeljskem in ponedeljskem prazniku so imeli pometači polno dela, če ,so hoteli pospraviti vse — kokošje, puranovo, gosje in račje perje, ki so ga gospodinje nanesle pred vhode. No, na vsak način je to znak, da se je v družinah pospravila poleg drugega tudi marsikatera gos, kokoš, raca al; puran. Naravno, da to z velikim tekom, zato moramo v tem dati prav tistim, ki pišejo o «lakoti» pri nas. Več kot naravno je, da mora človek občutiti' nekaj tistega, kar se po domače pravi tek. Brez tega niti kokoš ne gre v slast. Najbrže so nam zavistni, ker si lahko pri vseh njihovih prizadevanjih vendarle privoščimo tudi take pečenke. Povedati moramo še to, da je prišla te dni nova pošiljka 177 stotov kokoši, gosi, rac in puranov iz Jugoslavije in da bo še prišlo kaj takega. Vse to bo v prosti prodaji po vseh LJUBEZEN DO NARODA POŠTENOST, HRABROST ZNACAJNOST IN TOVARIŠTVO NAJ BODO LASTNO. STI NAŠIH NAJMLAJSIH < mesnicah po zelo zmernih cenah. To poleg tistih obrokov mesa, ki jih dobijo na živilske nakaznice zagotovljene preskrbe. Tako bo tudi za nO-v0 leto preskrbljeno, da bodo lahko še pisali o (dakoti« pri nas. Prireditve za novoletno jelko Danes 29. decembra ob 17: Dramska družina krožka italijanske ljudske kulture nastopi s pravljično igro: »Uspavana lepotica«. Pionirji pa bodo nastopili z igrico «La diligenza dei 12». Baletna šola bo predvajala razne plese. Sobota 30. decembra ob 17: Italijanska osemletka bo nastopila s «Pepelko». Nedelja 31. decembra: I., II., III., baza ob 10: V dvorani Centra italijanske ljudske kulture (nad Loggio) bodo ponovili pionirji igrico: «La «ligenza dei 12», osemletka pa bo nastopila z baletom. IX. baza ob 10: V gostilni «Na stadionu« bo italijanska osemletka imela nastop z raznimi točkami. X. in XI. baza ob 10: V telovadnici bodo dijaki slovenskega dijaškega doma nastopili z lutkami, dijaki italijanskega dijaškega doma pa z raznimi točkami. XII. baza ob 10: V dvorani športnega društva AURO-RA bodo nastopili pionirji V. in VI. baze s pestrim sporedom. IV. in VIII. baza ob 15: V novi ribarnici bodo dijaki slovenskega dijaškega doma nastopili z lutkami, dijaki italijanskega dijaškega doma pa z raznimi točkami. V. in VI. baza ob 15: V dvorani Mestnega ljudskega odbora, kjer bodo nastopili pionirji teh baz z raznimi točkami. VII. baza ob 15: V prostorih menze št. 1 bo italijanska osemletka nastopila s pestrim sporedom. Tknto.laoičiM , do-Ue^a. pOfcrfečt Ml* It K V K l> K I, I* It O l', It H. E II A * 11 H A It A č I I, U N T It 1 It A L II It. It I) II K K T H L A V AT* SO Preden so Feničani prerezali vrat kakemu ujetniku, — opravljali prav tako svečano bogoslužje kakor nekaj tiso* let pozneje nove generacije, preden so Sle na vojsko in uničevale svoje sovražnike z ognjem in mečem. Ljudožrcl Gvinejskih in Polinezijskih otokov žrtvujejo svojim bogovom, preden slavnostno pcžro svoje ujetnike ali nepotrebne ljudi, kakor na primer misijonarje, potovalce in zastopnike raznih trgovskih tvrdk ali pa navadne radovedneže. Ker do njih še ni prodrla kultura ornatov, si krasijo svoje boke z venci iz pisanega perja gozdnih ptičev. Preden je sveta inkvizicija sežgala svoje žrtve, je opravljala najbolj svečano bogoslužje, veliko mašo s petjem. Pri usmrtitvi zločincev delujejo zmerom duhovniki, ki s svojo prisotnostjo nadlegujejo delinkventa Na Pruskem je vodil pastor reveža pod sekiro, v Avstriji katoliški duhovnik pod vislice, v Franciji pod. giljotino, v Ame-i duhovnik na električni stol. na Španskem na stol, kjer so ga z globokoumnim aparatom zadavili, in v Rusiji bradati pop revolucionarja itd. Povsod so morali korakati s Križanim, kakor da so hoteli reči: «Tebi bodo samo glavo odsekali, te obesili zadavili, spustili vate petnajst tisoč voltov, ampak kaj je moral tale pretrpeti!« Velika klavnica svetovne vojne ni mogla biti brez blago-slova duhovnikov. Vojni kurati vseh armad so molili in služili vojaške maše za zmago stranke, katere kruh so jedli. Pri usmrčevanju upornih vojakov se je pojavil duhovnik. Pri usmrčevamju čeških legionarjev si videl duhovnika. Nič se ni spremenilo od takrat, ko je razbojnik Vojteh, ki so mu dali priimek «Sveti*, deloval z mečem v eni in s križem v drugi roki pri morjenju in uničevanju pobaltiških Slovanov V celi Evropi so šli ljudje kakor živina na klavnico, kamor so jih poleg mesarjev — cesarjev, kraljev in drugih potentatov in vojskovodij vodili duhovniki vseh veroizpovedi, blagoslavljajoč in zaprisegajoč jih, da na zemlji, v zraku, na morju itd. Dvakrat so se služile vojaške maše. Ko je del vojske odhajal na fronto in potem za fronto pred krvavim klanjem, ubijanjem. Spominjam se. da nam je nekoč pri taki vojaški maši spustil sovražnikov aeroplan bombo ravno na vojni oltar in ni od vojnega kurata ostalo nič drugega kakor nekaj krvavih cunj. Potem so o njem pisali kot o mučeniku, medtem ko so naši aeroplani pripravljali podobno slavo vojnim kuratom na drugi strani. II. Svejk je skuhal imeniten grog, ki je prekašal groge starih pomorščakov. Takšen grog bi lahko pili morski roparji osemnajstega stoletja in bi bili zadovoljni. Vojni kurat Otto Katz je bil navdušen. «Kje ste se naučili kuhati tako dobro pijačo?« je vprašal. «Ko sem pred leti hodil po svetu«, je odgovoril Svejk, «v Bremenu od nekega razuzdanega mornarja, ki je trdil, da mora biti grog tako močan, da bi lahko tisti, ki bi v morje padel preplaval cel kanal La Manche. Po slabem grogu se utopi kakor Sčene.» «Po takem grogu, Svejk, se nama bo dobro služila vojaška maša na bojišču«, je dejal kurat, «mislim, da bi pred mašo izpre-govoril nekaj besed v slovo. Maša na bojišču ni tak špas kakor maša v garnizijskih zaporih ali pa pridigovanje tistim lumpom-V tem primeru mora imeti človek res vseh pet skupaj. Vojni oltar imamo. Je zložljiv, žepna izdaja-* «Jezesmarija, Svejk«, se je prijel za glavo, «midva sva pa res osla. Veste, kam sem spravil tisti zložljivi vojni oltar? V zofo, ki sva jo prodala * «Kajpak, to je nesreča, gospod feldkurat*, je rekel Svejk. «jaz ga sicer poznam, tistega trgovca s starim pohištvom, toda predvčerajšnjim sem srečal njegovo ženo. On sedi zaradi ne kakšne ukradene omare, naša zofa pa je pri nekem učitelju v Vršovicah. S tem oltarjem bo še malčr. Najbolje bo, da popi-jeva grog in ga greva iskat, kajti mislim, da se brez vojnega oltarja maša ne dh brati.* — «Manjka nama samo še oltar*, je rekel otožno vojni kurat, «na vežbališču je že vse pripravljeno. Tesarji so že naredili podij. Monstranco dobimo na posodo iz Brevnova. Kelih bi moral imeti svoj, ampak kje je že...* Zamislil se je: «Recimo, da sem ga zgubil. — Nadporočnik Witinger iz 75. polka nam da svoj športni pokal. Pred leti je .............................. i m‘n m m (nn1!! Mj,,,,, ,,,11 11, |,,,,, 11, [[|^|1^|(^(|^1||^(^|^t[[ ^ ^ ^ ^ ^ | ^ ^ ........ tekmoval v teku in ga prejel za «Sport-favorit*. Bil je dobe tekač. Štirideset kilometrov: Dunaj-Modling je pretekel v ei uri oseminštiridesetih minutah, kakor se nam zmerom bah Sem se že včeraj z njim dogovoril. Osel sem, ker odlašam vi na poslednji trenutek. Zakaj nisem pogledal, prismoda, v tisi zofo?* Pod vplivom groga, skuhanega po receptu razuzdanega mo narja, je začel samega sebe zmerjati in v najrazličnejših sei tencah izjavljati, kam pravzaprav spada. «Cas bi bil, da greva iskat tisti oltar*, je izpodbujal Svejl «jutro je že. Se uniformo moram obleči in popiti še en grog Slednjič sta odšla. Spotoma, ko sta šla k starinarjev! žen je vojni kurat pripovedoval Svejku, da je včeraj prikvarU veliko denarja in da bo, če bo šlo po sreči, rešil klavir iz zi stavljalnice. To je bilo nekaj podobnega, kakor če pogani obljubljaj žrtev. Od zaspane starinarjeve žene sta izvedela naslov učitelj v Vršovicah, novega lastnika zofe. Vojni kurat je bil nenavadn ljubezniv. Uščipnil jo je v lice in požgečkal pod brado. V Vršovice sta šla peš, ker je kurat dejal, da se mora spri hoditi na hladnem zraku, da bi dobil druge misli. V Vršovicah, v stanovanju gospoda učitelja, starega pobo: nega moža, ju je čakalo neljubo presenečenje Ko je bil stai mož našel vojaški oltar v zofi, je menil, da je to morda božj volja, in ga je daroval vršoviški cerkvi za zakristijo- izgovor' Pa si je na zadnji strani oltarja napis: «V čast in slavo božj daroval gospod Kolarik, učitelj v p. V letu Gospodovem 1914, Ker sta ga zasačila v spodnjem perilu, je bil v hudi zadreg (Nadaljevanje sledi j 'Surtufotc ■O* K 6 e rt. (d/d Slin A mru.tihyal IpA 5IAM fMUANG-THAI ) UNIV. PROF. DR. ANTON MELIK JE NAPISAL Slovenska akademija znanosti in umetnosti si je vzela med drugim v program tudi sistematično raziskavanje Slo. venije in v ta namen so se v njej osnovali posamezni znanstveni instituti. Eden med njimi je Institut za geografijo in v območju njegovega delovnega programa je znanstveno proučevanje slovenske zemlje, njenega površja v geomorfološkem in hidrografskem pogledu, glede podnebja, prirodnih in dejanskih po. gojev za rastje itd., prav tako pa tudi glede naše gospodarske strukture, njenih prirod, nih osnov ter dosedanjega razvoja, prebivalstva in naselij, notranjih selitev ter vseh raznovrstnih demografskih gibanj. V teku zadnjih let je mogel Institut za geografijo stopnjevati svoja raziskavanja v intenzivnejši meri in organizirani obliki ter prehaja že na publiciranje doseženih rezultatov. V tisk je bilo izročenih prvih dvoje del, ki obe obravnavata temeljno geografsko tematiko, dejstva in oblike gospodarskega udej-vovanja ljudi, človeka na pestrih prirodnih osnovah Slovenije ob nič manj pestrih menjavah proizvajalnih načinov ter družbeno - gospodarskih vplivov. Prvo od teh del, Glavno težišče in bogastvo knjige je v tretjem delu, kjer se konkretno obravnavajo planine v Triglavskih Alpah ter njihova vloga v sistemu planinske paše in živinorejskega gospodarstva. Najprej govori avtor o bistvu planine kot višinske paše o povezanosti z izkoriščanjem trame površine vobče, o povezanosti s pridobivanjem živinske krme. Razpravlja nadalje o sistemu planinske paše, o značilnih vsakoletnih postopnih selitvah živine od dolinskih pašnikov do najvišjih planin ter o trajanju planinske paše. Pri vsem tem spremlja 'sliko o dosedanjem razvoju in stanju tudi vpogled v celotno poble-matiko gorske živinoreje, gorskega travništva in pašništva v našem novem gospodarstvu. V odstavku o posestnih razmerah in upravljanju planin nekdaj in sedaj se obravnavajo nekatere najzanimivejše poteze planinskega gospodarstva, značilni u-reditveni arhaizmi, ki se v planinah morda drže še iz pred-fevdalne dobe, hkrati pa se nakazuje smer bodoče preureditve planin, odnosno njihove vključitve p celotni gospodar- BOVSKI GRINTOVEC IN DOLINA TRENTE. študija univ. profesorja dr. Antona Melika pod naslovom »Planine v Julijskih Alpah«, je izšla pred nedavnim. Melikova študija o planinah v Julijskih Alpah je plod dolgoletnega avtorjevega dela v tej najvišji, najobsežnejši in v planinskem gospodarstvu najpomembnejši skupini naših Alp. V dolgih letih svojega vztrajnega proučevanja teh naših gora se je Melik tako dodobra in do podrobnosti seznanil s planšarskim življenjem in s planinskim gospodarstvom Julijskih Alp vobče, da nam je Idhko v obsežni in izčrpni monografiji podal gospodarsko-geografsko monografijo kakršne dozdaj pri nas še nismo poznali. Melikova proiučitev obravnava predvsem vzhodni del Julijskih Alp, kolikor ga je v naših državnih mejah. Zahodni del, za katerega ni imel možnosti podrobnejših lastnih opazovanj, obravnava samo mimogrede. Tem bolj se zdi umesten njegov predlog, da bi za naše vzhodne Julijske Alpe pričeli kar uporabljati bolj upravičen in nam bolj domač naziv Triglavske Alpe. V prvem poglavju knjige je podana ' slika o vlogi prirode Julijskih Alp v razvoju njihovega planinstva (planšarstva). Ugotavlja se odvisnost planinske izrabe tal od reliefa, od geološke sestave, od prsti od godnih razmer, od podnebnih razmer v velikem in v drobnem, nadalje odnošaj med planinami in gozdom, kjer se še naznačuje aktualna problematika tega odnošaja v moderni do bi načrtnega gospodarstva. Drugi del knjige govori o tem. kateri načini gospodarjenja so dovajali človeka v Julijske Alpe in kaj je pri tem pomenilo planinsko gospodarstvo. Pri tem avtor najprej na široko posveti v naselitveno zgodovino vsega področja Julij-sKih Alp in njihovega oboda, nato pa analizira gospodarske nagibe, ki so slovenske naseljence dovedli v te gore, med katerimi so bili poleg kmetijskih rudarski in fužin/irski ter momenti prometne prehodnosti. Spremlja tudi potek poseliti ve v podrobnem, zlasti glede ustanavljanja in razširjenja planin. Vse to poglavje na široko zajema naselitveno, gospodarsko in socialno zgodovino naših gorskih krajev. Naslanja se na navedbe iz zgodovinskih virov in literature ter na obilico lastnih ugotovitev in zabe-ležb v gorah samih in med njihovim prebivalstvom. ski obrat socialistične vasi. V posebnem odstavku o sedanjem planinskem gospodarjenju so plastično orisane spremembe, ki jih je kakor drugod v Alpah tudi pri nas zadnjih sto let doživela gcrrska živinoreja, zlasti opešanje ovčereje, pa preusmeritev iz sirarstva v neposredno oddajanje mleka s čimer se je prestavilo težišče planinske živinoreje z visokih planin pa nižje senožeti ter celo na dolinske pašnike in travnike. Od te gospodarske karakteristike gorske živinoreje vobče preide avtor na podrobni siste-matični pregled planin v Julij, skih Alpah, v katerih planino za planino geografsko oriše t. im. Blejske planine (planine vasi Blejskega kota). Dobravske planine. Selške planine, Bohinjske planine, Dolinske planine (planine v dolini nad Jesenicami), Bovške planine Kobariške planine, Tolminske planine in Bačarske planine. Temu pregledu, rekli bi, geografskemu katastru planin, sledi poglavje o topografski legi planin, ki «kataster »s te strani pregledno dopolnjuje, nadalje zanimivi odstavek o imenih planin, v katerem podaja avtor mnogo lastnega tehtnega gradiva, ter poglavje o gospodarskem obsegu planinskega gospodarstva Julijskih Alp, kjer govor t o obsegu dolinskega področja, k: izrablja te planine, ter o tem, kako daleč je od doma do planine in kakšna so pota, ki držijo do njih. Na to se navezuje še primerjava planin po nadmorski višini. Umestne in aktualne so misli o odnošaju med planinskim gospodarstvom in prehrano v planinskih področjih. Kot najbolj kričeč primer navaja gorske doline zgornjega Posočja. Trento, Bavšico in druge, kjer se stavlja vprašanje, če ima smisel, da ljudje tam trajno šive v takih prehrambenih razmerah in če ne bi bilo umestne je teh krajev vrniti njihovemu prvotnemu poletno pašniškemu gospodarstvu. Poglavje zaključuje statistični pregled številčnega stanja živine v planinah Julijskih Alp za leto 1932 in za povojno dobo. dobo. Pri tem avtor pravilno pripominja, da so za pravilno sliko sedaj še vedno nujne predvojne številke, ker prve povojne navedbe niti zdaleč še ne pomenijo normaliziranega stanja. ' Predzadnji odstavek obravnava naselja v planinah, tako planšarska naselja kot celote kakor tipe in oblike posameznih zgradb. Ta snov, ki je v Julijskih Alpah zelo pestra, je tem zanimivejša, ker etnografska proučevanja spravljajo o-blike planinskih naselij in zgradb v zvezo s starejšimi, primitivne jšimi oblikami naselij in zgradb v stalnih dolinskih naseljih. Zato avtor tu dejansko vključi tudi obravnavanje tipov, ki jih kažejo kmečke hiše v dolinah. Prav tako pa podrobno navaja vse močne spremembe, ki jih je stara oblika planin in njihovih zgradb doživela v novejšem času, bodisi z moderno preureditvijo planinskega obrata, ali pa zaradi posledic tako prve kakor druge svetovne vojne, ki. sta močno zajeli posebno zahodni del preučevanega področja. V končnem poglavju je povzel avtor še enkrat podobo planin v medsebojni primerjavi ter jo zaključil s svojimi pogledi na bodočo vlogo planin v našem gospodarstvu. Praktični zaključek nove študije izzveni v prepričanje, da pomena in vloge planin v bodočnosti pri nas nikakor ne gre podcenjevati ali celo v praksi zmanjševati temveč nasprotno, da velja obstoječe planine temeljito izboljšati in preurejevati ter površine planinskih pašnikov in gorskih senožeti celo razširiti, pri čemer bo seveda potreba skrbno pretehtati rentabilnost vsega tega dela in v njem zaposlene človeške delovne sile. V vsem tem hoče biti Melikova študija podlaga praktičnim dolžnostim kmetijskih strokovnjakov. Študija je opremljena s 76 fotografskimi posnetki planin in planinskih zgradb iz vseh predelov Julijskih Alp ter v prilogi s šestimi kartami, ki v barvah prikazujejo planine v odnošaju do reliefa Julijskih Alp, geološki pregled, število pašne živine po posameznih planinah, pašna področja, trajanje paše in končno mlečno proizvodnjo po posameznih planinah. Knjiga, iz katere po vsebini in po pripovedovanju ter jeziku živo diha naš gorski svet in njegov človek, mora vzbudit' močno zanimanje ne samo pri geografu, pri agrarnem in vobče gospodarskem zgodovinarju ter pri kmetijskem strokovnjaku, temveč pri vsakomer ki ga zanimajo naše gore, ne nazadnje pri naših planincih. Zato je obžalovati da je izšla v premajhni nakladi. S. ILESIC gospodarstvo r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE"1 Vesti o kreditih za oboroževanje Italije Razvoj cen na italijanskem in mednarodnem trgu BLED. V OZADJU BLEJSKI HRIBI. Po p-oročilih iz Rima so vlgd. r.i krogi najprej zanikali vesti o kreditih za oboroževanje v višini 450 milijard lir. Po- novejših poročilih se bodo investicije v vojne namene vendarle približale tej vsoti. Predviden je namreč kredit 323 milijard lir, takoj na razpolago ki bo narasel skupno z izrednimi krediti, sukcesivno v treh letih, vsoto r.ad 400 milijard lir. Ti izdatki tvorijo 33 odstotkov vseh dohodkov državne blagajne in 26 odstotkov izdatkov po državnem poračunu, ter so precej višji od francoskih kreditov (proporcionalno), ki dosegajo le 23 odst. državnih dohodkov odn. 23 odst. proračuna izdat, kov. Med tem proučujejo rimski krogi razne mere, ki so pač v zvezi z nastalim položajem, vladino politiko in oboroževanjem. Govori se, da bo uvedeno kontingentiranje raznovrstnega blaga in izdelkov zlasti tekstila. Nadalje bodo sklenili razne omejitve za civilno uporabo n. pr. že proučujejo tak postopek zg baker. Med tem naraščajo cene, bodisi na debelo bodisi na drob. no. Indeks cen na debelo kaže od julija naprej znatne skoke, ki se v Italiji deloma ublažijo zaradi pomanjkanja sredstev in počasnega plačevanja naročil. Računati je na splošno, Q'a bo prišlo v prihodnjem letu do znatnih podražitev, obenem pa se. bo še bolj poslabšala kvali. teta blaga, ker italijanski potrošniški trg kljub svetovni konjunkturi cen s svojo nizko kupno močjo ne dovoli, da bi industrija odn. trgovina preveč povišala cer.e. Zaradi tega se poslužujeta drugega sredstva, ki je manj opazno in ne povzroča tolikšnega razburjenja, toda je — gospodarsko vzeto — morda še donosnejše za producente, za potrošnika pa veliko slepilo .in oškodovanje obenem. Namreč, kakor rečeno, dajeta na trg izdelke mr.ogo slabše kakovosti, s primešanjem vsakovrstnih odpadkov, umetnih vlaken itd Po ne preveč povišanih cenah. Razen poročil s italijanskega trga govore o podražitvah in pomanjkanju blaga v prihod, njem letu tudi mednarodni opazovalci. Zlasti je to te dneve poudarila publikacija znanega kielskega ((Instituta za svetovno konjunkturo« v Nemčiji, ki opozarja na naraščanje cen. Zlasti se draži petrolej in izdelki, nedavno so povišali tudi cene nemškemu premogu in jeklu. Brodnine so zrasle od' poletja za več kot 100 odstotkov. Leto, ki gre h kraju, je torej prineslo potrošnikom nove težave, ki se bodo v novem letu, MUnHG-Tni- «DEŽELR SVOBODNIH LJUDI Siam je edina indokitajska drsava, ki je v teku stoletij obdržala svojo neodvisnost Edina indokitajska država, ki je v teku stoletij obdržala svojo samostojnost, je Siam, ali kakor jo domačini imenujejo Muang-Tai, to je »dežela svobodnih ljudi«. Siam je po površinski velikosti skoraj enak Franciji, a jo po prebivalstvu še zdaleč ne doseže. Ima* namreč le petnajst milijonov prebivalcev. Hriboviti predeli so skoro neobljudeni in tu najdemo le od enega do petih prebivalcev na kvadratni kilometer, medtem ko dobimo v nižinskih predelih tudi šest sto prebivalcev na kvadratni kilometer, *to pa zaradi tega, ker imamo tu velikanske riževe plantaže. V nižinskih predelih stoji vas pri vasi; hiše so zgrajene na nizkih mostiščih z bambusovimi stehami in s streho iz palmovih peres. Dobršen del prebivalstva živi še dandanes na vodi, to je na tisočih čolnih, ki dobesedno pokrivajo mnoge reke. ki tečejo Skozi deželo. V zadnjih desetletjih se je prebivalstvo Siama skoraj podvojilo predvsem zaradi gostega naseljevanja Kitajcev, kateri štejejo skoraj eno tretjino celotnega prebivalstva. V Siamu imamo še celo vrsto drugih plemen; v južnem delu države prebiva okrog pol milijona Malaj-cev, na vzhodu pa prebivajo mnogoštevilni Kambodžani in ŠAHOVSKI DVOBOJ KOPER - BUJE Nepričakovano visoka zmaga V nedeljo, dne 24. t.m., je bil popoldne s pričetkom 16. uri v Brtonigli v prostorih obnovljenega hotela enokrožni šahovski dvoboj med reprezentancama koprskega in bujskega okraja. Bilo je to prvo srečanje med koprskimi in bujskimi šahisti, ki so v nasprotju s prognozami; ki so bile ugodne za Koper, dosegli presenetljivo visoko zmago. Dvoboj je bil odigran namesto v centru okraja Bujah v 5 km oddaljeni Brtonigli, kjer so v obnovljenem hotelu na razpolago ugodni prostori in ker je nekaj šahistov bujske reprezen. tarvce iz Brtonigle. Reprezentanca koprskega 70. Odg. urednik STANISLAV HfcNKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico l-II., Tel. I P , • » NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 00 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništ-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska J Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST