v tor»k. •'•trl»\ IinMi (kuju m »rij* » Stankom hrn petljanja M lom la tU Ifto H |t. - k, m pol let* . . 4 ,, - ..
m mM      • I   -° h l'n pošli:
IX ««• |*m  h) fl.
M   P»l   1*1»   •   i t*
x Mil In* * ■•
VroJ»i;i».> in oprarniit ju v guapoakik •UMI (H«rr»nj»i"e) it. MT
It. 4.
V Mariboru 9. januarja 1861).
Oznnili !.i: Za navadno MMMM ■ »r.t.. .» plafuj.. H kr., it •<■ natisne Ikri' .'• kr. N »b ti.ka Jkrit. 4 kr. it •<• tUka Škrat-rtit pi*i*Fiike M plaru J»jo p.> proil.iru.
Za mak tise k lf plakat kolek (dtenipelj) »» 30 V.
Kokopini nt nt tftlut, dopisi naj tt M.w .i frankujpjo.
Tečaj II.
Ilirija.
Zuano je, da je slovenska okolica tržaškega mesta pri ministcrstvu vložila prošnjo, da se loči od Trsta. Precej časa je že preteklo, kar je prošnja oddana, vendar nič ni bilo še slišati, kaj se je ž njo zgodilo. In te dni smo brali V dunajskem listu razlog, zakaj se ta stvar odlaša. Pravi se v „Wand.u da se ravna o ustanovljenji nekdaj že obstalega ilirskega kraljestvu. Ustvaril ga je bil Napoleon 1. in sicer z dekretom 14. oktobra 1809 kteri se glasi: .Okrog Beljaški. Kranjsko, Istrijn, Reka in Trst, deželo ktere so znane pod naslovom „litorale" in vse kar je nam na desnem bregu Save prepuščenega, Dalmacija s svojimi otoki, — imajo se imenovati „ilirske provincije". — In zdaj nam dunajski list prinaša novico, da se v vladnih krogih .resno" prevdarja in primišlja ponovljenje tega imena.
Ko je Napoleon Ilirijo ustanovil, bilo je po naših slovenskih deželah malo ljudi, kteri so mislili na svojo domovino. Bil pa je med tem malim številom mož, kteremu slovenski narod hvaležnosti nikdar ne zamuja po« ku/ovati, bil je Vodnik, ki je pel svojo ..Ilirijo oživljeno" — začenši: Slovenija vstani! Že njega, ki je bil najprej domoljub, potem še le frančiškan, najprej rodoljub, potem državljan, so se nekteri Slovenci prizadevali opravičevati zoper po birokratih natvezeno mu Neavstrijatvo. To se ve da jc bilo to v tistih absolutističnih časih, ko smo Slovenci mislili, da bomo že kuj dosegli za svoj narod, če smo deklaniovali: JIrast se omaje in hrib". Denes je situacija druga, denes živimo v državi, ki ni več absolutiio-mo-nnrhična, temuč ustavna, in ni mogoče da se kod a j vrne v prejšnji stan. Denes bi bil Vodnik brez skrbi pel Ilirijo oživljeno, pa povedal bi bil tudi določneje, kaj ga navdušuje: namreč nikakor ne mogočni premagalec Evrope, in samovladar Napoleon — temuč Vodnika je navdušila misel zedinje-nja Slovencev, ktera navdušuje tudi nas po šestdesetih letih. V svojem rodoljubji je videl, da jo Ilirija lehko prvi korak do /tdinjenja Slovencev in samo svoje rodoljubjc poslušaje jc pisal prvi: Slovenija vstani! Svoje srce poslušaje in blagost svojega naroda pred očmi, ni vprašal: kaj poreče vlada? ni mislil, da ga utegne pozneje že tačas za Javni mir" skrbeče uradništvo ob službo deti, in prestave hudodclnega poema tirjati, kakor so je zgodilo.
To nam prihaja na misel, ko po časopisih beremo, da se med vladnimi krogi misli na zopetno ustanovljenje Ilirije. Kes da verovati denes že marsičesa ne moremo, kajti kar je neverjetno, to se dostikrat zgodi. kar pa bi koristno in narodom po volji bilo, to se opušča. Pomenljivo pa je, da se že to vprašanje razpravlja, in iz „zraka zagrabiti'- se denes vendar ne dadt take vesti.
Vsaj globoke notranje vzroke mora stvar imeti, da se rodi naprvo kot glas, in iz glusu postane s časom istina. Ustanovljenje Ilirije bi bil za nas prvi korak k zedinjenju Slovencev. In ker v politiki le praktičnost velja, ker se more vsaka pet pridobljenih tal v last vzeti in varovati, moramo vsi želeti in kar je v naših slabeli močeh, delati, da iz tega glasu kaj istine postane. To se ve da je žalostno, da ne vemo, koliko so naši zastopniki zcdiuili se v misli „Slovenije", koliko so slovenskega programa, kakor se je na taborih objavil, za svoj program prevzeli in kako ga vladi nasproti zastopajo.   Dozdaj se ni noben državni poslanec ni najmanj oglasil za zedinjo-
ii|e. Zakaj ne? to Rog vedi. — Vlada menda ni tako slepa, da bi jej jasno ne bilo, da je tudi ustanovljena Ilirija — če tudi ne v Napoloonovi podobi (Dalmacija, Peka bi se paČ lehko pustila) za obstanek Avstriji prevelike važnosti. Koliko bi torej slovenski zastopniki, kakor jih je tudi malo število, lehko na vlado, ki je že sama nekoliko pri volji, tiščali, ko bi imeli le malo odločnosti in bi energične politike ne imeli ?.a — samo vročo kri.
/e naprej vemo. da bo ona stranka na naših tleh, ki rujo zoper ze-liiijcnje Slovencev, ki hoče naš narod razkosan in razcepljen ohraniti, da dozorel pade v naročaj germanizmu in itnlijnnizmu: rnvala in kričala tudi tu zoper Ilirijo. Pn poznamo TTp sestavo in njen vpljiv (ki ni noben vpljiv) na ljudstvo, ne bi se jc nam bilo bati. ako smo edini in politično delavni.
Štajerski Slovenci bi res ostali zunaj te Ilirije. Zato pravimo , da bi bil to le pivi korak k zeilinjeiiju. Da bi se le vsaj administrativno zedinili drugi Slovenci . mi na Štajerskem, ako Pog da, ne. ostanemo mrtvi, kakor zdaj nismo . ko se v boljših razmerah, po družili okrajinah Slovenije precej leno roke križem drže. Poguma ne izgubimo, gibljimo se in našli se bomo vsi pri enem cilji, če tudi eni malo kesneje. V borbi se bomo utrdili in v celoto dober kvas prinesli. Prež borbe ni zmage. Torej živela Ilirija! dokler nimamo Slovenije. Samo ob sebi se umuje, da smo tu vzeli mogočost slabe joga izida, ako se namreč štajersko Slovensko ne bi vzelo v Ilirijo, ako jo vlnd« res namerava oživiti, čemur denašnji vladi, kakor rečeno težko verjamemo . dusi gorko želimo. Ravno tako se samo ob sebi ume, da si morajo naši možje, kterini je od naroda za to naloga pripala Re prizadeti . da se v to Ilirijo oklene tudi južni Štajer. Potem smo zedi-njeni vsaj po večini in vse nam jo naposled, če našo domovino imenujejo Ilirijo ali Slovenijo, samo da imamo stvar.
Iz slovaiisko-tiiiskcgn Podonavja
se piše dobro podučenomu dunajskemu listu: „Kratkovidnost v vladnih krogih turških in mnogo slabih in o nepriličnom času izpeljanih naredeb turških uradnikov podpira in najbolj pospešuje delovanje in prizadevanje ruskih opravnikov. Kupčujoči del ljudstva ima premnogo prilike seznaniti se z bol jim i napravami tujih dežel. da bi mogel zadovoljen biti z okornimi in počasnimi takojšnimi napravami. — Davki, posebno desetina od poljskega pridelka, sicer niso previsoki; uradovanje davkarskih oblastnij pa je tako nerodno in počasno, da se kmetijsko ljudstvo ž njim dvojno muči. Tak« u. pr. je žito že zrelo , da bi se lahko poželo, a se ne sme popred domu spraviti, prodno se ni vse žito pod milim nebom izmlatilo in se tam na polji od uradnikov ali najemnikov premerilo, potem pa od njega pobrala desetina. Žito se tudi še lc sine žeti. ko se je dalo više dovoljenje. Koliko izgub mora torej zadeti državo in kmetovalca, ako med tem pade mnogo dežja, ki želvo skoraj vso pokvari.
Nevednost tukajšnjih uradnikov je popolnoma neverjetna, ravno tako njih podkupljivost; ljudje, ki imajo komaj /nanje ljudskih šol, so v viših in najviših službah. Evropejci, ki so večidel nastavljeni v ženijskih in telegra-iijskih službah , zato ne morejo nič kaj prida storiti, ker jih nevednost viših
Gjuro DaniciĆ,
tajnik jugoslovanske akademije znanosti, in rednosti
Zagrebu. *)
Gjuro Daničič se je rodil v Novem Sadu leta 182:"). Sole jc obiskoval v Pešti in v Peči, kjer se je poleg Vuka in Miklošiča, sedanjega naj-večega učenjaka v slovanistiki in primirjajoči gramatiki na polji slovanskih jezikov, popolnoma lotil jezikoslovja in postal vreden učenec Miklošičev. Kasneje se je preselil v Peligrad, kjer je nekoliko časa kot tajnik .društva srpske slovesnosti" vredoval „Glasnik", v kterem je izdaval svoje mnogobrojne važne filogične članke in mu tako povikšaval ceno, ktero jo imel imenovani list za časa Daničičevega tajniškega poslovanja. Od leta 185!) do 1865 je bil na liceji, sedanji veliki ioli, profesor filologije in literarne historije vsega sveta. Tu iu tudi sicer je mnogo storil za jezik in književni razvoj, kteri je v Srbiji baš potem, ko se je odstranila leta 18511 državna prepoved proti Vukovemu pravopisu, pričel se svobodnijc in zelo naprcdovalno oživljat. Zdaj živi v Zagrebu.
Daničič je pričel svoje zares učeno delovanje na temelji iu idejah Vukovih. Nadaljcvaje njegovo pot si je pridobil mnogo zaslug. Dasiravno on spada v književno dobo, kjer se vsak, mlad in star, trudi za čistoto narodnega jezika, tem veče so njegove zasluge zarad njegove neumorne delavnosti. Prvo ime si je pridobil s svojim „Katom (vojsko) za srpski jezik i pravopis" (1847 v Budi, ker ga je policija v Beči prepovedala „iz viših političnih razlogov") ; potrdil pa jc še. da dobro pozna srbski jezik, s svojo „Malo srbsko gramatiko" (Beč 1850). Takrat je izdajal „Pripovetke iz starog i novog zaveta (1850 Beč) v vseh treh srbskih področjih, s eirilskimi in latinskimi čr-*)  Odlomek iz: Istorijo srbska književnosti, napisao Stojim Novnkovič.   Iielgrm) 1807
kami, ktere so ravno tako izišle v drugem natisu 1866 (v Bolemgradu). Tedaj je izdal dve knjižici braneči Vukovo stališče: „V Laziču I; V. Lazieu II i još koješta (1847 Beč). Razen teh iu takih člankov se jo boril iu delal za to stališče v manjih člankih po časnikih. Pomagal je Vuku pri izdavanji drugo izdaje »Srbskega rečnika**), Peta 1858 je izdal na stroške srbske vlade .Srpska sintakso I. del", tlelo ogromne veličine iu obširnosti, o kterem je sam Miklošič rekel, daje najbolje izmed vsega, kar imajo v tej stroki slovanske književnosti. V njegovom delovanji za srbsko gramatiko so prišli po sintaksi „Odlomci srpskoga jezika", predelano drugo izdanje njegove „Male srpsko gramatike-(drugo in tretje izdanje 1863, a četrto s latinskimi črkami za Srbe zapadne cerkve 1864, vse v Pelemgradu). Tu je poleg najnovejših preiskovanj v pravila zloženi živi jezik srbski in osnova stalnih pravil našega (srh) književnega jezika.
Po srbski sintaksi in oblikoslovji, s kterimi se začenja red znamenitih delov Daničićevih, prihaja „Rečnik iz književnih starina srpskih" (v treh knjigah 1862—1864), brez kterega ne more biti nihče, ki se peča s starinami srbskimi, za ktere jih živo potrebuje. Posebno jc z njim vtrjeno poznanje si Ijsko-slovanskega jezika, kar je stvar neizrekljive važnosti za izdavanje starih srbskih književnih spominkov. Za to stvar, prevažno niemo srbske državne povestnice iu povostnioe srbskega jezika tudi za vso slovansko filologijo, ni nihče več izdelal kakor (Jj. Daničič, če so tudi velike važnosti za to stvar trudi Vuka, P. .1. Šafarika in Miklošiča. Sam .Rečnik" bi za to zadostoval, a razen njega je izdelal še mnogo važnega o tej stvari. Izdal je gotovo vsa znamenitija dela stare srbske književnosti, tako: „Život svetoga Save" od Doinentijaiia 1860 v Bclemgradu, tako kakor je predelan V XIV. stoletji — in leta 18ti5 „Život svetoga Simeona i sv. Save" , tako kakor ga je na-
**) Daničićeve pomoči omenja tudi dr, Kr. Miklošič pri svojih delili „Vergloicliende (trnmiuatik der sluviselien Spraelien" AVion (III, IS.1i!) in „[,oxieon palaoo-slovonico-Kruccn-liitinuni". \Vie11 Mfi'J— 1800',
turških uradnikov preveč v njih delovanji ovira, in ker morajo po višem zn-ukazu mnogokrat svoja deti predrugačiti, če tudi spremembe greše proti vsaki vednosti in skušnji. — Kavno tako žalostno je v vojaških okrogih; tako je mnogo ženijskih častnikov, ki ne znajo niti risati ali stabskib častnikov brez vse taktične izobraženosti. I.]iidje tako tjc v en dan žive od svojih pokojnin in so pruv nič ue brigajo /a to. kaj tuji gjauri donui po svojih deželah delajo.
O ljudski omiki ni govoriti. V večih mestih so sicer šole, učiteljske službe pa so tako slabo oskrbovane, da te šole komaj odgovarjajo namenom glavnih šol; prvi izgnani niži giinnazist tukaj lahko postane profesor matematike, geometrije itd. — Po vaseh se najde sem ter tje tudi kaka šola, vendar so pod slabimi upljivi tako malo vredne, da svojemu namenu nikakor ne odgovarjajo. Le redek je Turek, ki bi znal brati in pisati; oni, kterim je o teh skrivnostih kaj znano, imenujejo se že omikani ljudje , in lahko postanejo zdravniki, arhitekti, sploh vse. — Spomina vredne so tudi naše srenjsko zadeve, ki po svoje pošteno pomagajo k tukajšnji siromaščini. V srenjsko svetovalstvo se odborniki ne volijo, ampak premožnejši, torej s svojim premoženjem odgovorni meščani se v svetovalstvo tako rekoč zauka-žejo in vsakemu izmed njih se kaka služba usili, tako da morajo navadni rokodelci govoriti o kupčijskih zadevali, mestnih vredbah, cestah, kanalih, re-, kali itd. Koliko kvare izvira iz tega za kupčijo in obrtnijo !
Prav škodljivega upljiva na splošno poslovanje iu kupčijo je tudi to, da turške blagajnice tako neredno izplačujejo. N'e le morajo vojaki in uradniki cele mesece na svojo plačo čakati in so tako prisiljeni na stranskih potih iskati si zaslužka, ampak tudi početniki in obrtniki se tedne in tedne odrivajo, predno dobodo plačo za storjena dela. — Vladi nasvetovane reforme so se sicer v Carigradu v principu sprejele, ali v provincijali se nikjer ne izvršujejo. V teli okoliščinah mora pač vsakdo sprevideti, da morajo taki uradniki le krivično iu samovoljno ravnati, iu da je torej rusko misleči stranki prav lahko, svoj upljiv na vso oddelke prebivalstva raztegniti, pov-sodi pridobivati si privržencev in prijateljev, da. colo svoje ljudi vriniti v srenjsko službe. Dokler se ne bo Turčija resnobno odločila vpeljati prave in resnično reformo v civilnih in vojaških krogih, dokler ne bo vzela sposobnih in poštenih tujcev v službo, kteri bodo ljudsko omiko pospeševali, toliko času ne more iu ne bo na lastnih nogah stala, toliko časa bodo imeli ruski upljivi odprto in rodovitno polje za svoje delovanje'1.
leski program.
Naznanili smo bili, dajo začel v Pešti izhajati politični časopis „Obrana." V tem časopisu je izišel program, o kterem se misli, da je program mlado-česke demokratične stranke. Kakor bo moral v kratkem Dunaj Cehom marsikaj privoliti, tako bodo od tistega časa tudi češke stranke same si prizadevale, da se kolikor mogoče njihovega program uvede v javno življenje. Zatorej bomo tu priobčili omenjeni program, da se vidi, kaj želi ena, ne majhna stranka na Češkem, ktera dozdaj samo zato ni krepkeje postopala, da bi se bil izvršil njen program, ker so okoliščine tirjale največe sloge iu edinosti vseh narodnjakov, da bi se mogli braniti proti centrali-stično-germanizujocini težujam dunajskim. Program je tale:
I. Postavodejni organi naj bodo:
1. Deželni zbor Češke iu Moravske s Slezijo;
2. Veliki zbor za vse zemlje češke krone; 'i. Državni zbor.
II. Izvršujoči organi naj bodo :
1. Odgovoren minister na cesarskem dvoru,
2. Odgovorna deželna vlada.
3. Deželni uradniki.
Deželni zbor Češke in Moravske s Slezijo se sestavlja iz kmečkih in mestnih poslancev, ki se volijo na podlagi števila prebivalcev in davka. Vo-
»i*m«MiM«««M«MM«Mi»>»Miij«MBM»«a«»iiMi»»ii m>......■ 1 m^^mtamMtmamttmmtmaatmstmmiisaca
pisal Domeutijan; nadalje „Nikoljsko .lovangjeljo" (1804) iu konečno arhiepiskopa Danila „Živote srpskih kraljeva i arhiepiskopa (18(>t>). Kar posebno vrednost daje Daničičcvim delom te vrste, to je kritičnost, s ktero je on izdelal ta izdanja, kjer jo prav za prav dul izgled za dela te vrste in drže se stališča Šafarikovega iu Mikložičevega izdajanji enakih spominkov.
Itnzen člankov v „Glasniku" in po druzih časopisih je še mnogo Da-ničićevih spisov, Najznamenitneji so: „0 srpskim akcentima1, , „Razlike iz-medju srpskog i hrvatskog jezika", „Srpska deminucija i avgmentacija". Od kritik in referatov, kterih je „Vidov dan" več prinesel, naj omenjamo „Recen-sijo novega hukvara vladike Platona" (1854); Vukov prijevod novoga zavjeta (18fj.r>), kteri trije so v knjigah izišli.
Ali razen učenih tlel, izdava! je tudi čisto književne, v kterih je denes najpravilnejši in najčistejši jezik srbski, iu ki so po izboru vredne druzih Dauičićevih del. Sem spadajo razen „Pripovedaka iz novog zaveta" , kterih smo zgorej spominjali, „A. N. Muravijeva Pisma o službi božjoj v pravoslavnoj crkvi" , provod iz ruskega, (N. Sad 1858); A. Majkova „Istorija srpskog naroda (1858) in konečno izvrstno delo, prevod „Svetoga pisma," na kterem vodno dela in od kterega je izišlo 1800 „Pet knjiga Mojsijevih."
Ni dvombe, da je po smrti Vukovi Gjuro Daničič kot prvi filolog iu lingvista med Srbi in Hrvati, zavzel njegovo mesto prvenstva v naši (srb.) književnosti. Nadaljevaje , kakor smo že rekli Vukovo pot in načela v učenem delovanji za razvoj našega književnega jezika, storil je mnogo, da je ta stvar napredovala. A k temu ni pripomogel toliko Daničič sam, in tudi Vuk ne, kolikor jedro in istinitost načela sama, kteremu sta onadva žrtvovala svoj trud. Načelo pak je to; da se iz živega srbskega govora na vseh straneh naroda pobere in v književni jezik odbere vse ono, kar jc po uče-uem primerjanji s zgodovino našega jezika in s starim slovanskim jezikom najbolje, najlepšo in nojpravilneje. —
lilni red naj se popravi v duhu liberalnosti in demokracije. Razredi po stanovih in interesih naj nehajo. Četki deželni zbor se zbira vsako leto v Pragi . inoravsko-šleski v Brnu.
Volilna doba traja 3 leta: prvi deželni zbor se voli po volilni postavi leta 1848. Ta zbor ima izdelati novo volilno postavo, dogovarjati se s krono o prihodnjih razmerah češke države do dinastije in do drugih dežel v cesarstvu in sestaviti kronovanjsko diplomo.
Veliki zbor češke krone je najviše postavodejno telo vseh dežel češke krone. On je sestavljen iz deputacij češkega iu nioravsko-šleskega deželnega zbora. V velikem zboru se glasuje po številu nazočih. Veliki zbor se sestaja mene ali v Pragi ali v kterem mestu moravsko-šleskem.
Državni zbor ali delegacija so skupno postavodejno telo vseh dežel v monarhiji in se sestavlja iz deputacij posameznih kronovin in dežel. Dežele ogerske krone volijo 00 delegatov, ravno toliko drugi del monarhije; deputacijo kraljevine češke izbira veliki zbor. Državni zbor se shaja mene v Peči, Pešti ali Pragi. Ko bi se v prihodnje — ker ni poroštva, da bi sedanje delegacije dalje trajale — dežele ogerske krone povrnile k personalni uniji, pripada velikemu zboru oni delokrog državnega zbora, kar se ga tiče dežel češke krone.
Področje državnega zbora se razteguje:
1. na državne finance,
2. na državni kredit, kovan iu papirnat denar.
'.'<. na vojaške posle, kolikor se tičejo skupnih stroškov za armado in marino in skupnega vrhovnega zapoveljoištva vsega vojaštva v cesarstvu,
4. na zunajne zadevo,
0. na spremembe državne ustave, Veliki zbor ima le-te pravice:
1. izbirati kralja, ko bi odmrla sedanja dinastija,
2. sprejemati iu formalno izvrševali kronovanjsko diplomo pri kronanji kralja.   Na dalje spada v njegovo poslovanje
.'!. deželna hramba dežel češke krone,
4. odločevati davke za skupne potrebe dežel češke krone;
6. razdelevati doneske med posamezne v velikem zboru zastopane dežele;
0. dozvoljevati novake za zemlje češke krone;
7. postavljati splošna načela deželni postavodaji, ktera se tiče sod-nij, više šolske upravi?, cerkve, pošte, telegrafa iu trgovino;
8. izbirati deputacijo v državni zbor;
9. izdelati vodila svoji državni deputaciji.
V delokrog obeh deželnih zborov spada vse, kar ni izrekoma izročeno državnemu zboru ali pa velikemu zboru, torej
1. izdajati obširne naredbe v mejah splošnih zakonov, ktere sta izdala državni in veliki zbor.
2. izdajati deželne postave o deželnih financah, deželnem davku, deželnem kreditu .proračunu, izdajati dozvoljenje kreditnim zavodom, bankam, hranilnicam iu sklepati o srednjih šolah in deželni avtonomiji.
Konečno spada v delokrog deželnih zborov sistemizovanje deželnih uradnikov, sprememba deželne ustavo, razglašanje postav, predlogi velicemu zboru, volitev deputacije.
Kar se tiče izvršilnih organov, razdeluje jih pričujoči program takole:
1. Z večine velicega zbora imenuje kralj ministra češke krone, ki jo njemu in zboru odgovoren. Ta ima biti posrednik med kraljestvom in kraljem. Ta kancelar ali minister stalno prebiva na cesarskem dvoru , ima glas v državnem ininisterskeni svetovalstfu, kteremu je tudi član. On predlaga kralju v potrjenje vse osnove postav, ktere je potrdil veliki zbor. Kancelar mora po rodu imeti državljansko pravo v kterikoli čeških dežel, mora znati oba deželna jezika in biti nazoč pri sejali velikega zbora.
2. Ceska kakor tudi Moravska s Slezijo dohote svojo deželno vlado. Vsaka teh vlad je noposredno izdršujoči organ za sklope velikega zbora iu odgovorni administrator vsega deželnega uradništva. Deželna vlada jo sestavljena iz potrebnega števila ministrov strokovnjakov, ktere deželni zbor imenuje; njemu je ta vlada tudi odgovorna. Deželna vlada skrbi za deželno blagostanje, upravlja vse deželne urade, zavode in zaklade, iu izroča potem ministra češke krone predloge deželnega zbora kralju v potrjenje.
Deželne oblastnije, kakor vrhovna sodnija itd. naj bodo osnovane na najslobodueji podlagi in vsem naj bo glavna naloga, da se odpravi de-našnja vladna birokracija, in da se stvari deželi odgovoren, svoboden in ne drag organizem.
I) o p i s i.
Iz Izubijane, 0. jan. —r—. [Izv. dop.]   Vidi se kakor da bi mi
Slovenci hoteli nemškutarjem teren brez boja prepustiti in skriti se. Med tem ko v druzih mestih majhna krdelca Slovencev nasproti fanatičnim nasprotnikom pogumno našo slovensko zastavo po konci drže, nobeni reči se ostrašiti ne dade, v glavnem mestu Slovenije, kjer bi lehko politično društvo mnogo storilo, vlega se neka apatija, iz ktere ne vemo kako bomo ven prišli. Nemškutarsko društvo bode imelo 11. t. m. kakor iz gotovega vira izvem, zbor, v kterem bo na dnevnem redu tudi pogovor: „Kaj je mestnemu odboru naloženo od volilcev, kako imajo odborniki za mesto skrbeti in kteri možje so imajo za mestni odbor voliti." Naše slov. društvo pa ne vem, ali je prijelo že to vprašanje v roko ali ne. Jaz bi djal, da se tu ne da nič „uzmati", temuč v politiki in političnem delovanji velja tudi, da „pred melje, kdor pred pride." Kolikor nas bodo naši nasprotniki prehiteli v tem ali tem vprašanji, za toliko imajo — to se ve drugo razmere no računivši — Ifblje stanjo za so in toliko slabeje je za našo stvar.  Da bi se vendar v
m vprašanji tudi „Slovenija" genila.   Bog daj, da bi liila v toj reći, kjer agitacije treba već storila, kakor jaz veni da je.
Iz Hrvaškega. ■">■ jan. (Izr. dop.) Nekdo j« enkrat djal: Kranjska l žganee. Ljubljana pa oevirek na tem žganci1 Kaj je žgane.? Kaj je •ekV NiČI Zganrev in ocvirkov se povsod dobi. Kranjska iu Ljubljana še-le tačas nekaj , in sicer nekaj veljavnega . kedar bo Kranjska del Slovenije, Ljubljana pa M ocvirek, ampak krona na glavi Slovenije. Ravno tako je pri nas na Hrvaškem. Kaj je Hrvaška, kaj je Zagreb brez troedmo kr:i-Ijtfine? Nie! Hrvaška in Zagreli bo še le tačas nekaj, kedar bo troedina kršjevina v istini, kar je zdaj v teoriji; kedar bo z eno roko se Adrijo, /. go pa do Donave držala; z obema pa posestrimi Hercegovino in Bosno obala. K temu nam je pa še treba Dalmacije in vojniške krajine. Kakor na to težite, in pritiskujete, da 16 vsi Slovenci v eno kronovino zedinejo, vno tako rni težimo za integriteto troedine kraljevine. Bog daj vašim in sini težnjam dober vspeb! Vaša vlada na vaše težnje do zdaj se ni od-vorila z odločnim: nak . nikdar nikoli ne bodeni in ne moreni privoliti v ledinjenje vseli Slovencev v eno politično telo. Le vlecite čvrsto na svojih težnjah , iu sicer tako dolgo vlecite, da budete nazadnje še vlado za seboj potegnili. Politične konstelacijo so za vaše težnje bolj ugodne nego neugodne. Če vi niste slepi, ter vidite, da bi zedinjena Slovenija bila čvrsta trdnjava tudi proti italijanizniu kakor tudi proti Rismarkizniu, bogme vlada jajše manj slepa. Naj vlada ne bi nikdar pozabila, da. če ona ima v rokah veslo, ima narod v rokah teslo, kakor naš pregovor pravi. Naša vlada pa je, kar se zedinjenja vojuiške krajine in Dalmacije tiče . že bolj odlučno barvo pokazala, pa je to tudi laglje učiniti mogla, ker se je Se vsak naš sabor krepko za to potegnil, ne glede na to. kaj utegni- morebiti dalmatinski deželni zbor pa vojniško niinisterstvo k temu poreči. Vaš Kranjski deželni zbor se je bal s tajanjem zedinjenja vseh Slovencev žaliti druge deželne zbore, in tako vaša vlada ni imela podloge , na kteri stoječa bi bila mogla se za ze-dinjenje povoljno i/javiti. Bodimo ali krop ali voda. ne pa mlaka. Pa naj bo, kakor je samo rado, pravi deželni zbor kranjski, če mu tudi slovenski narod odkimava.
Iz dunajskih časopisov sine zvedeli, da pride Njegovo veličanstvo naš kralj še ta mesec v Zagreb, in sicer k banovi instalaciji, .laz rečeni, da smo tO iz dunajskih časopisov zvedeli, zakaj tukaj se o tem poprej ni nič vedelo, razen morebiti v prezidialni banovi kancelariji, (lovori se, da bo vlada in vladna stranka vse svoje žile napela, da bo kraljev sprejem čem sijajuiji, «111 slovesniji. Gotovo bodemo zopet imeli razsvitljenje in baklade. iz kterih že ne moremo več.
V Zagrebu je izišel II. zvozek dr. Matokovega „Hrvata." .laz mislim, da je že prvega zvezka odveč bilo. Duh, v kterem je pisan — če se more o kakem duhu govoriti — je skoz iu skoz Sturčević-Kvaternikov. Jaz svarim vse vašo čitalnice, naj si ga ne naroče, kajti šo papir jo slab. Silil sem sc, da ga bi bil prebral. Kaj mislite, da nu je mogoče bilo V! Nikakor ne. Rajo bi vsak dan jedel neslano juho, nego dr. Matokovega „Hrvata" samo eu list prebral. Ko sem liste sem ter tj o prelistaval , mi slučajno oko naleti na ime: Slovenci    Začnem brati.   Kaj menite, kaj O nami čančari?   On pravi,
a mi nismo Slovenci, ampak da smo Hrvatje, ter nas obžaluje in pod enim graja, ka gojimo ruske simpatije. Da bi te plent! bi narod na tako kvasa-nje rekel.
Naši politični stranki, niagjaroni iu narodnjaki, si še zmerom druga proti drugi stojite, kakor v Rimu ob času Sulic iu Marija. Druga bi drugo čez tarpejsko skalo strmoglavila, samo če bi mogla. Kar je ,,/ukunt'l" v enem dopisu iz Zagreba uaciknila , da so se naime narodnjaki začeli vladi bližati, to ni res, to je bila zgolj le dopisnikova konjektura. Do zdaj se ne da ni najmanjša prikazen konstatirati, ki bi to vtrjevala.
Na novega leta dan je v Zagrebu nagle smrti umrl kanonik iu posvo-'čeni vladika dr. Luka Petrovič. Vladna stranka je v njem izgubila velikega privrženika. Političen značaj on sicer ni bil. ker je vsaki vladi brezobzirno slušil. Da samo eno omenim: pod Sclimerlingoiii je on edini za to glasoval, da naj Hrvatje ablegate v rajhsrat pošljejo. Sploh se mora reči, da jo v tečaji preteklega leta smrt hudo kosila v rodovih vladne stranke, posebno v Zagrebu.
Kot veselo novico vam še to javim, da naše društvo sv. Jeronima, ki ima isti cilj kakor vaše sv. Mohora, lepo napreduje, Posebno nam prihajajo iz vojniške krajine veseli glasovi, da se tam udje gromadoma vanj vpisujejo. Mi samo to žalimo, da y.Q preje nismo začeli na tej poti delati, in narod iz njegovo letargije buditi.
V Pragi •!. januarja 18(50. [Izv. dop.J 1'utli novo leto je prešlo iu Praga šo zmerom zdihuje pod izjemnim stanom. Upali smo, da so bode vendar zdaj zrušil, ko naj lepši mir vlada, iu ko so volitve tudi že dovršene, ali to upanje je ostalo lo upanje in Giskrov „bald" je zadobil druga-
Ičeu pomen kakor sc navadno rabi v nemščini.
Ni čuda torej, kako se čuje som ter tje želja, da bi se v letošnjem ' predpustu, ker v žalostnem času, ne napravljalc nikakoršuo veselice V narodnem taboru, kar pa našem oricijoznini prijateljem nočo iti \ glavo , ker mislijo da „Tschecki" niso v stanu odreči so vsem veselicam. Bog jim daj srečo, kedar so veseli mi jih gotovo ne zavidamo.
Novo leto je kakor skoraj povsod tako tudi pri nas spravilo med časnikarstvom mnogo novega na dan. Ceski in nemški novi listi vse baze so jeli izhajati; eni so se spremenili n. pr. ,,1'ražski deunjk" „a la Laib. Tagblatt" samo, da se poslužuje našega jezika, ta je postal oficiozen, in d; tudi naša „Bohemija" popolnoma a la „Laib. Ztg.w, samo da nima cesarskega orla", ne zaostano, jo vsaj svoje ime jela tiskati z večimi črkami.
Med novimi časopisi je „die Welt" nekaj naj bolj nesrečen. Tendencija je tista ko v novem „Karntnorblattu1. Na svitlo spravil ga je prof Hofller, s kteriin smo se posebno lani seznanili, ko je polemiziral z slavnim našim zgodovinarjem Palaekijem zarad njegovega spisa, o husitskih časih in so neizrečeno blamirah   Ta gospod se je zanašal na trdno podporo vsega
duhovstvn. ali zmotil se je. ker le majhna peščica nemških duhovnov ga podpira . narodni pa ga pustijo pri miru. — Ker sem ze začel od časnikarstva govoriti naj Vam še eno povem. Praški kupci so prosili pri deželnem na-mestništvu, naj bi se :. gistratui o tirni razglašale nc le v ,,1'rager Ztg." in „\Vie:n'i- Ztg." . ktere se med kupci malo ali nič bero, ampak tudi v enem čeških listov n. pr. v „Naših Listih". Pretekli teden so dobili prošnjo nazaj z odlokom, da se bodo za naprej razglašale ne le v 2 gori omenjenih nemških listih ampak tudi \ českein listu : „Pražskem donnvku".
Velik dobiček!!
Pol i lir n i
„\Vion Ztg.'1 je te dni razgl
razgled.
usila dve novi pristavi, namreč
poskušnjah spraviti zakonska pred soduijsko loČitvO in pa o zakonih med raznoverniki. ,,\Vieu. Ztg.". ki je sicer tako zgovorna, kedar pripoveduje o ogromnem delovanji sedanje vlade, pozabila namje povedati, kedaj bo začelo tako imenovano ustavno iniiiistorstvo le misliti ua izvršilno postavo k znanemu 1". drž. osn, postav, glede kterega se viši in niži uradi še vedejo, ne kakor da bi ne Lila živa duša pod milim nebom nanj prisegla, ampak kakor da bi g.-i ne bilo ne le v avstrijski ustavi , ampak sploh v nobenem zakoniku vsega omikanega sveta. Skoraj vsak list ne le našega lista, pa tudi drugih slovenskih časnikov priča dovolj, kaka je z ravnopravnostjo. Ministerstvo pa še le povprašuje, ali je mogoče to izpolniti, kar jo kot načelo že pottaVlid izrečeno in zapriseženo, da m1 mora zgoditi. Ros v verskih zadevah ministerstvo ustavu izvršuje, kakor da bi na vsakem zakonu, ki se ima skleniti ali pa ločiti, stala sreča iu nesreča vse razpolovičene države, v zadevah ravnopravnosti pa, po kteri ječe* celi narodi, se od 27. doc. 1867 še ni storilo, kar l>i se narodnjakom moglo le v oči vreći. V malem je naše ministerstvo res veliko, kakošno je velikem, to bo smela izrekati še le Zgodovina, kteri ne ho stal državni pravilnik za zatiliiikoin.
Avstrijska eskadra pod z.-ipoveljništvom kontro-adinirala Pocrka je zdaj dovršila svoje potrebne popravke v Pulji ter se popolnoma preskrbela s strelivom iu živežem. V kratkem odrine na morje. Pred turško-grškim razdvojeni je imela eskadra povelje odpluti v Levanto, kar so tačas. ko je šlo brodovje iz Trsta v Puljo. uradni časniki na vse protege tajili Vsled novejših političnih dogodkov -— namreč upanja do konferencije — pa se jo to povelje preklicalo iu ostane eskadra v adrijskein morji in sicer toliko časa, dokler jo turško-grški razdvoj krene na določivno pot. Najprvo jo odrine brodovje v Castelnuovo.
Dr. 0iskra hoče v ministarstvu nptrajnih zadev napraviti nekakošno šolo za politično uradovanje in odstraniti sedanjo navado, po kteri se je prav po birokratiško prestopalo v više. službe. Odsibtnal ne bo v niiuisterstvii notranjih zadev nobenega niinistei-jalnoga koneipista več; ampak vsako leto se bo poklicalo 12 naiiiestuijškili koncipistov ali okrajnih komisarjev na Dunaj, kjer bodo dobivali 800 gl. podpore iu službovali v notrajnem miuisterstvu. Tako pozvani ostanejo 2 leti ua Dunaj i1, potem se vrnejo, od koder so prišli in drugi se pokličejo na njih mesto. Tako misli dr. Giska po provincijali razširiti mišljenje, ktero vlada v ininisterstvu. To mu tudi lahko obvelja: ali bo pa izginil tudi birokratizmu, to je drugo vprašanje.
Kakor se piše „A. A. Ztg." iz Dunaja, se bo so verno vzhodna stran naše državne dobro vojaško v trdila iu so ima posebno Kperies ua gornjem Ogorskom spremeniti v trdnjavo prve vrste. Viši ženijski častniki že kraj premorjnjo in ogledavaju, tako da se bo lahko vsak trenotek z delom počelo. — Kperies ima sploh že svojo zgodovino. Ze leta 1825 so hoteli tam obkopano taborišče napraviti. 1880 in potom okolo leta 1840 so se zopet s tem vprašanjem pečali, kasneje so trdnjave v gorenji Italija preogrouiuo denarja zahtevale , da bi se bilo moglo v Kporiesu kaj storiti. Kperies je kraj. kjer se strinjajo vsa pota iz zapadne Galicije v Ogersko. Leta 1N4U so vsi oddelki ruske vojske prihajali v Kperies iu so od tod postopali proti Ogerski.
Otic. „Teme.sv. Ztg.1* pripoveduje, da po večih mestih ogorskib pohajkujejo pruski agitatorji, ki imajo nalogo med najhujše mestne kričače razdeliti pruskega denarja, da l>i ti potem govorili in rogovilili prj volitvah za privržence ogerske levice, t'o pomislimo na sovražno kavsanje med pruskimi iu avstrijskimi uradnimi listi, ne more se nam ta novica nič neverjetna zdeti.
V ..('on/' se piše iz Krakova: Žalostna je istina, da so povsodi. kjerkoli se bojuje proti Slovanom. Poljaki večidel zavezniki slovanskih nasprotnikov. Tudi v prihodnjem boji med Turčijo in Grčijo, kterega se bodo Slovani v turških pruviini|ali živeči hoda udeležili, da se konečno enkrat oproste turškega jarma, tudi v tem se bodo Poljaki bojevali v osmanski armadi. Ze jo Turčiji služeči general Langievič poslal nabirače v Pariz, Galicijo in Pozuanjsko , kteri imajo svoje deželam- pod najlepšimi obljubami nabirati za sultanovo službo. Glede na namere avstrijske vlade se ni bati. da bi sc tem nabiračein kaj prida over delalo. Tudi lansko pomlad . ko je Langievič v Galiciji posebno pa v glavnih mestih Lvovu in Krakovu nabiral iu tudi našel vojakov za svojega vojnega gospodarja, ni se od vladne strani prav nič ugovarjalo.
Kakor je videti, zna srbski minister notrajnih zadev lepše govoriti o vzhodnem vprašanji;, kakor pa delati, kakor bi tirjala solidarnost krščanskih in slovanskih narodov na vzhodu sploh in pa korist srbskega naroda posebno. V ustavnem odboru je med diaigini takole bosedoval : ,.Yz hodno vprašanje je stareje kakor naša knježevina: ono je prikazen, ki se zdaj kaže kot notranja rana, zdaj pa pot zunajna nevarnost; denes je viditi. kakor da bi bilo že zrelo, da se reši, jutri pa se mora zopet poriniti ua dolgo klop čakanja. Vzhodno vprašanje je zagonetka, ktero lahko vsakdo slav:, ktero bi pa le težko kdo vganil. Razlogi tiče v tem, da si je v tem vprašanji 100 iu 1(10 različnih koristi navskriž in v dotiki.   - Zakaj ni g. minister tudi
preiska! , ali je tudi Srbiji koristno, da on o tem važnem vprašanji svojim ubogljivim odbornikom samo prazne marne uganja.
Srbska vlada se je zarad grško-turškoga razdvoja Oglasila, a malo v smislu jugoslovanske politike. Vlada se bo kolikor mogoče ogibala turško-grških homatij iu si na nobeno stran ne rok vezala . konečno pa bo skrbela le za srbske koristi. Naj pa se zgodi, kar hoče. srbska vlada ne bo nikdar nepripravljena. — To je navadna govorica diplomatična iznajdena. da se ž njo skrivajo misli ali pa pomanjkanje misli.
13o8nanski general-govcrnar je, kakor se piše „A. A. Ztg." pred nekterimi dnevi odprl deželni zbor s prestolnim nagovorom, ki nima v obliki po vsem svetu svojega para. General je začel svoj govor takole: Bog, gospod sveta, naj vekomaj obrani Oživljajoči) senco Njegov, veličastva sultana nad njegovimi ljudstvi. Amen! Zbor, v kterem je bilo 14 Turkov in !) Kri-čanov, je na migljej uradnika trikrat klical .Amen", potem pa je zopet obmolknil. Na to je slavni paša zopet začel: „Ako delamo po volji sultanovi, odpuščeni nam bodo vsi naši grehi na tem in na onem svetu. Amen." Zbor zopet navdušeno kliče „Amcnl" I'o tem .sultanskom uvodu je paša ob kratkem razlagal, daje ceste zidal, šole napravljal in kasarne postavljal. Zbor je to veselo poslušal in molčal. Zaukazovaje. naj vedno tako delajo in mislijo, kakor sultan hoče, razpustil je Osmau Paša zbor. ki ni prišel do nobenega posvetovanja. Čemu bi sc tudi posvetovali. „Governar to itak bolje ve kakor mi", si mislijo Turki, ki so v večini.
Iz Bolgarije si puščajo ogorski listi kar je najbolj mogočo črno stvari poročati. Da-siravno so vsa ta poročila prav malo verjetna, vendar jih ne sme prezreti dnevni kronist. Tako se pripoveduje, da ima sedanja romanska vlada le nalogo Avstriji in Turčiji prah v oči metali, dokler se ne prične gotovo pričakovana vojska na vzhodu. Po vsej deželi se neprimerno obtožuje in pobira denar za orožje. Bratiano je organizoval celo trumo agentov, ki imajo deželo raznetiti in jo prepričati, da si hoče Avstrija Romajo osvojiti. Pod Bratianovim predsedništvom se določujejo vse, kar ima Ro-manija storiti v Krdeliji, Romunija ima izvrstno orožje in strelivo , ktero je dobilo iz Prusije in Rusije. Pod Bratianon je prišlo 90.000 pušk, 124 ka-nouov v deželo — vse brez denarja. Tudi na Polgarskem rogovih Roma-nija ali zaprav Rusija. Te dni je bil izvenreden zbor pri Bratianu, kteregu so se vdeležili samo Bolgari, sklepalo se je o novem uporo na Bolgarskem in se nasvetovala sredstva, s kterimi bi se upor lahko že ta mesec pričel. Konečno se jc sklenilo poslati poslance v Atene, ki bi se imeli dogovoriti o skupnom postopanji proti Turčiji.
Konterencija zarad turško-grškega razdvoja je zdaj stopila v dobo ugibanja, domišljij in — laži. Ktere vlade so edine, ktere bodo hodile posebno pot, kaj je rekla Turčija, na ktero stran se obrne Italija itd. , vse to se pretresujo v dolgih člankih s temeljitostjo, ki bi bila boljše stvari vredna. V vse to se nam ni treba spuščati, saj trde, da bo konterencija že 18. t. m. končana, potem bomo že izvedeli kaj in kako. — Če jc resnično, je med vsemi temi govoricami le dvoje zanimljivo: 1. Po sporočilih francoskega lista „Li-berte" iz Carigrada je Turčija le zato v konferencijo privolila, ker se je jela bati, da bi jej pri obotavljanji utegnilo spodleteti posojilo 126 milijonov, ktero misli v Parizu dobiti. Kedar bo v žepu posojilo. zarad kterega je kupčijski minister Fuad Paša v Pariz potoval, potem, pravi „Lib." , sc bo vsem sklepom konferencije vkljub že dalo dobiti novih povodov, da se Turčija zopet zakadi Grčiji v lase. 2. „Italie" pripoveduje, da ima italijanski pooblaščenec Nigra nalogo v konferenciji zagovarjati Grčijo in da je v tej zadevi popolnoma v sporazumljenji s Francijo. Ravno v tem smislu trdi „Mosk. Ztg." da bodo na eni strani stale Rusija, Francija, Prusija in Italija, na drugi pa Anglija, Avstrija iu Turčija in „.lourn. d. St. Pcterbourg" naznanja, da se je Francija popolnoma spreobrnila k vzhodni politiki ruski. Ljubo to sicer Beustu ne ho, pn bo že preživel, kakor je že kaj hujšega mirnodušno preživel I
Da bo severna Amerika stala na grški strani, iz nova se potrjuje. Iz Carigrada se namreč poroča, da ho severna Amerika Grkom posodila 4 milijone tolarjev , za ktere se bo orožje nakupilo in v Atene poslalo. Dozdaj je prišlo iz Turčije blizo 2000 prostovoljcev, ki se hočejo proti Turčiji bojevati.
Iz Petrngrada se poroča, da se Rusija prav pridno oborožuje, in dajo v vojnem okraji Moskovskem, Odeskem, Kiševskem in Bengerskem sklicala vse vojake pod orožje, in da si je tudi preskrbela potrebno število konj,
Malcnski davek v Italiji veliko nemira dela: V provincijali Verona, Puneo, Modena, Piacenza, Arezzo, Bologna, demona in Pavia so ljudski zbori ostro proti davku demonstrovali. Ljudstvo so ruzgnali in tako napravili mir. Mesto Parma je mirno, v okolici pa je velik nemir, po nekterih provincijali je moralo vojaštvo z orožjem posredovati, tako da so sem ter tje kterega vstrelili, ranili, mnogo pa jih zaprli. V provinciji Veroni so klicali: Živio papež, živila Avstrija! Po najnovejših poročilih je dobil gereral Cadorna s kraljevim dekretom pooblastilo nemir iu nered v nekterih provincijali zopet poravnati.
„Zgrabimo za orožje"! s tem bojnim krikom se je končal republikanski ljudski zbor v Madridu. Ta klic najbolje razlaga sedanje mišljenje in nezadovoljnost na Spanj s ko m, ktera postaja od dne do dne veča in se jo morala v nekterih krajih že z orožjem krotiti, tako da je že tekla kri. Sicer smo sedanja monarhična vlada popolnoma rnčuniti na vojaštvo, a ljudstvo se jej zgublja. Žalostno je le, da vlada ni iz lastnega prepričanja tudi zato no monarhična, ker bi tako tirjala deželna korist, ampak samo zato, da bi si obranili sedanji mogočneži tudi v prihodnje te ali pa druge enako mastno službe. —
Unionistična hanalska konferencija jc izdelala zakonsko osnovo o deželni organizaciji in nasvetuje, naj bi se imenovali trije državni tajniki lzdatelj in odgovorni vrednik Anion ToiiinI« Lastniki:
kot predstojniki posameznih vladnih oddelkov. Ti trije tajniki naj bi 1,:; kakor tudi ban odgovorni deželnemu /boru Osnova nadalje nasvetuje, m se loči uprave od pravosodja iu naj se neorgaui/uiejo niuuicipiii.
Ha/ur stvari.
* (Besednik). V dnižbinem „Kolcdarčkii" oglašeni kratkočasi, in podučni list za slovensko ljudstvo „Besednik" prične z mesecem februai jem (prej ni bilo mogoče) na svitlo izhajati. Celoletna cena bode listu 2 g 50 kr., polletna l gold. M0 kr. (izbrala se mu je nekaj veča oblika, kake se je izprva mislilo, toraj tudi veča tiskarina); dijaki pa ga morejo, ako s jih vsaj kakih deset naročnikov vkup oglasi, za pol leta po 1 gold. dobivat ako z naročilom tudi naročnino pošljejo. Prvi pomočnik pri vredovanji hod tajniku gosp. Ant. Umek, zač. gimn. profesor v Celovcu.
* (Nova tiska mi ca.) Tedni se nam je pripovedovalo, da hočoj neki neznani početnik! napraviti novo tiskarnico in pa izdajati nov nemšk časnik v Mariboru. Kako bo s tiskarnico, ne vemo; če pa si početniki do mišljajo, da so v Mariboru za časopisje zlata tla, iztrezovala jih bo že prvi četrtletje vsakdanja skušnja.   Sicer pa: Tentare licet.
* („Štajarski gospodar") se bo imenovala slovenska prestavi nemškega: Steierischer Landbote. Izhajal bo list v Gradcu, ker mariborsk rodoljubi niso hoteli prevzeti prestave. Ker nemški list donaša tudi politični novice, ki bi v barvah nemške politike znale slovensko prestavljene našemi kmečkemu ljudstvu zelo škodljive biti, ker so mu listovi patroni že s početk; dali s tem neinškovalen , iu počasno gernianizatoričen namen, da se bo pr ponicnljivejih besedah stavila nemška izvirnica v oklepe, mislili smo, da s bodo graški Slovenci stvar dvakrat premislili, predno se bodo dali kupiti zii tako očitne namene. Motili smo so. Prestavljalca so našli in pravilo st nam je znano slovensko ime, vendar zdaj še ne verujemo temu pripovedovanji, in toliko časa no bomo verovali, dokler list sam črno na belem ne naznau svojega očuha.
* (Mnogozasl užni rodoljub g. Cegnar) bo kakor sli Šimo popolnoma odstopil od „Primorca" in mu odtegnil vso svojo dozdaj toliko izdatno pomoč. Zanaprej bo Piano celo sam vredoval primoi ski list.
* (Hrvaški uradu i jezik.) S tem letom sc vpelje tudi v finančne hrvaške uradnije hrvaški jezik. Vloge se imajo delati tako, da ho na desni strani v hrvaškem, na levi pa v magjarskem pisano. Vprašanje bo, ktero bodo original, ono na levi. ali to na desni strani V
* (Pasji davek). Postava deželnega zbora za pasji davek na Kranjskem je potrjena. Po tej postavi ima vsaka občina (srenja) v mestih trgih ali na kmetih pravico, da — če hoče — vpelje pasji davek in sicei od 1 do I! gold. na leto, v Ljubljani sme biti do 4 gld. Kjor sc vpclj-pasji davek, so tega davka prosti le taki psi, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Kar se toga davka nabere, so etokn v obdinako blagajnioo (kaso). Vsaka občina . ki pasji davek vpelje, mora tt» naznaniti deželnemu odboru v Ljubljano.
* (Volitve). Ker se bližajo novo volitve za mestni odbor ljubljanski, torej od 24. grudna skoz 4 tedne v mestni hiši (v eksj-editu) leži zapisnik volilcev v pregled, da se vsak za voljenje opravičen lahko prepriča, ali ni izpuščen. Do 7. dne t. m. veljajo oglasi za popravo, Po novi postavi, da vsak ima pravico voliti, kdor primeren davek plačuje, če tudi nima domovinske pravice v Ljubljani, se je število volilcev pomnožilo v 1. razredu za 28, v 2. za 11 o, in v .1. za 114.
* (Gosp. dr. Costa) odpre po novi postavi ađVokacijo v Ljubljani še ta mesec. Da za to opravilstvo predpisano prisego stori pri c. k. deželni nadsodniji, se je včeraj podal v Gradec.
* (Srbski minister Matic) je razposlal ravnokar dolgo okrožnico na učitelje in učiteljice ljudskih šol, v kteri jim dokazuje važen njihov stan in zagotovlja svoje pomoči. Sole so zares silo važna stvar, vendar v tem hipu hi imeli srbski ministri in vladarji za zdaj važneje okrožnice pisati
* (Nemško p r a v o p i s j e.) Na Dunaji bo 27. t. m. zborovala komisija, ki ima nekoliko reda spraviti v zanemarjeno nomško pravopisje z ozirom na cislajtansko niže iu srednje šole. Bog blagoslovi delo! Res Nemci imajo še dovolj pred svojim pragom pometati in še mnogo boljega posla, kakor v vinjenih komersih blamirati svojo kulturo iu očitati nam našo primitivnost.
x  Chiffri „S. l\u pri „ Volksblattn."
Morebiti bi bili sploh bolje storili, ko bi bili že spočetka svoj čas kam drugam obračali, kakor da ste vlačili slovenske zadeve po nemških časničkih predelih. Ker je pa vredništvo „Volksblatta" vabilo, naj bi se pretresovali v njegevih listih tiskani članki o Slovencih, storili smo mu to prijaznost; za Vašo osebo se nismo brigali, ker menda „Volksbl." vredništvo svoje skrivnosti toliko varovati zna, da niste za nas druzega, nego Ohiffre S. P. — Vaša oseba nam je kakor tudi Vaša „častitljiva" družba neznana, torej je od naše strani jej skazana čast le Vaša privatua domišljija, za ktero ste le Vi odgovorni. Ali jc vredništvo „Volksblattovo", ki je samo prvo vabilo na razgovore, večo broztaktnost storilo, ko je tiskalo Vaš prvi članek, ali pa, ko Vam je odreklo prostor za odgovor iu dovolilo lo nekoliko vrstic za Vaš „servus", na to naj si odgovarja slavno vredništvo samo.
Vredn. „Slov. Naroda."
Dunajska borza od H. Januarja.
5'/, metalike   61 fl. 40 kr. Kreditne akcije 988 fl. 80 kr.
B% metalike z obresti v maji in nov. Gl fl.40 London  111) fl. 75 kr. 5% narod, posojilo   85 ti. 90 kr. Srebro   117 ti. 05 kr.
1800 drž. posojilo  'JS il, 00 kr. Cekini   5 fl. 08'/, kr.
Akcij« narod, banko 084 fl. — kr.
Dr. Jok«- Vošiijnk in drUfl. Tiskar Kduard JanilC.