dolenjski li
Št. 25 (2445), leto XLVII • Novo mesto, četrtek, 20, junija 1996 • Cena: 180 tolarjev

DNEVI OBRTI IN DJETNIŠTVA 96
lupa) smo pispesni
'1996-23.6.1996
DVORANA MAROF, NOVO MEST
Dolenjski ust dolenjski ust dolenjski ust dolenjski list dolenjski ust dolenjski ust
DOLENJSKI LIST
.dolenjski list
i DOLENJSKI LIST
Se ovire za boljše sodelovanje
Hrvaški veleposlanik Miljenko Žagar s sodelavcem obiskal Posavje - Slovenija presežek v blagovni menjavi - Hrvaška kmalu dober partner - Veliko vlagajo v obnovo (turizma)
KRŠKO - Minuli petek je obiskal Posavje hrvaški veleposlanik v Sloveniji Miljenko Žagar in se ob tej priložnosti zavzel za sodelovanje med njegovo državo in Slovenijo. Žagar, ki ga je ob obisku spremljal ekonomski svetnik hrvaškega veleposlaništva Kero Križan, je dejal, daje leta 1995 znašala blagovna menjava med obema državama poldrugo milijardo dolarjev, pri čemer je imela Slovenija 290 milijonov dolarjev presežka.
Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško je zdaj nekajkrat manjša, kot je bila leta 1990. Hrvaška bo, kot je napovedal Križan, v nekaj letih spet dober gospodarski partner, kar kažejo tudi poudarki v povojni hrvaški zakonodaji. Hrvaška bo ukinila mnoge davke, ki so veljali v vojni, po novih carinskih predpisih bodo vse carine v razponu od 20 do 25 odst. Od 1. junija v tej državi tudi velja zakon o obvezni kakovosti izdelkov. Hrvaška je pripravljena
tabor pevskih
ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI
ŠENTVID PRI STIČNI-V f°boto in nedeljo, 22. in 23. Djnija, bo spet potekala tradicionalna prireditev Tabor Pevskih zborov v Šentvidu Pci Stični. Na njej bo letos ^delovalo 244 zborov iz domovine in Hrvaške, Italije, '"strije ter Madžarske. Mo-lo letošnjega tabora je vaso-Vanje. Dirigent bo Igor Šva-J'a> pevce pa bo nagovoril dr. “oris Kuhar.
[oprava na popravne ®pite in srednjo šolo iz l5ngl. in nem. jezika, ter j°stali programi v avgustu. Tel.: 068/341-434.
YURENA
šola tujih jezikov
V BRUSNICAH BODO IZBRALI KRALJICO ČEŠENJ
BRUSNICE - V nedeljo, 23. junija, bo v Brusnicah tradicionalni praznik češenj, ki ga organizirata brusniška krajevna skupnost in tamkajšnje gasilsko društvo. Prireditev se bo začela ob 9. uri dopoldan s kulturnim programom, ki ga bodo pripravili brusniški osnovnošolci, sledila bo prodaja češenj, češtvjevca in češnjevih jedi, ob 15. uri pa bo povorka kmečkih voz s prikazom starih kmečkih običajev. Sledila bo veselica, na kateri bo igral ansambel Franca Miheliča, letos prvič pa bodo med najlepšimi mladenkami izbrali kraljico češenj. Dekletu, ki bi se želela prijaviti na tekmovanje, naj pokličejo na telefon: 85 - 814 (Romana) ali 85 -890 (Toneta).
® KOMPAS HOLIDAYS
IBIZA, od 595 DEM
24. VI., 1. VII., 8 dni, polpenzion
RESTAVRACIJA — PENZION
»NA ROBU PRAGOZDA«
ČRMOŠNJICE Delovni čas: 12. — 22. ure Rezervacije na ® 67-608
V IZ KRKE - V okviru dopolnilnega usposabljanja pri-tikov regijskih enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojninfi j jSlvi, so v soboto, IS. junija, pripadniki minislrtva za obrambo in j 'Oljske ter primorske enote temeljito pregledali dno reke Krke od .idijskega mosta do Loke in z dna dvignili več kot 30 kg topovskih Jlda/, min in ročnih bomb, ki so na dnu Krke še od druge svetovne 1^'ie. Eksploziv so naložili na posebej za to pripravljeno prikolico J' sliki priprudnik enote za varstvo pred NUS polaga del topovske ."'tale v pesek v prikolici) in jih v kamnolomu v Soteski strokovno Ustrelili. (Foto: I. Vidmar)
odpreti vrata slovenskim gradbenim firmam.
Slovenska stran meni, da večjo blagovno menjavo ovirajo prešte-
vilni uvozni kontingenti in zaščitni uvozni davki. Za zdaj manjkajo dogovori glede Nuklearne elektrarne Krške in nasploh v zvezi z izkoriščanjem jedrske energije; hrvaška vprašuje po denarju, ki naj bi ga vrnila Ljubljanska banka; hrvaška carina dela počasi; v Brcgani so vstopne kolone to-
• Hrvaška ponuja slovenskim turistom tudi obnovljene ceste proti morju. Tako je Kero Križan izrekel tudi vabilo za obisk Plit-vic.
avtoservis - prodaja vozil -avtodeli
AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366
vornjakov, ker manjka ustrezen cestni pas; cestni prevozniki morajo dostavljati hrvaškim organom originalne račune. To so le nekatere točke s seznama odprtih vprašanj med državama.
M. LUZAR
MILJENKO ŽAG/IR V ROSA VJU - Hrvaški veleposlanik Miljenko Žagar je ob obisku r Posavju sodeloval na pogovoru v prostorih Vitacela. Pogovora so se udeležili župan občine Krško Danilo Siter, ter predstavniki Območne zbornice Posavja in več podjetij in ustanov iz regije. Na sliki: pogovore Vitacela. (Foto: L. M.)
Danes odprejo Dneve obrti in podjetništva
Okrog 70 razstavljalcev v športni dvorani
NOVO MESTO - Danes ob 11. uri bodo v športni dvorani Marof v Novem mestu odprli sejem “Dnevi obrti in podjetništva”, ki ga letos skupaj pripravljata Obrtna zbornica Novo mesto in Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. Na razstavnem prostoru bo do nedelje svojo dejavnost predstavljalo 70 obrtnikov in podjetnikov iz novomeške, šentjernejske in škocjanske občine.
V času sejma bo cela vrsta vzporednih prireditev. Tako bodo danes ob 12.30 predstavili knjigo “Čevljar gre v štiro”, ki govori o novomeški obrti med obema vojnama. Jutri zjutraj (8.30) bo razgovor o lokalnih pobudah za razvoj malega gospodarstva in o zaposlovanju, ob 10. pa bodo slovesno podelili potrdila o verifikaciji obratovalnic za praktično poučevanje učencev.
Sobota bo v znamenju slo-vensko-italijanske poslovne konference, enega največjih letošnjih gospodarskih srečanj v Sloveniji, za katero je udeležbo že napovedalo 78 italijanskih in 47 slovenskih podjetnikov iz različnih gospodarskih dejavnosti. Na jasi v Dolenjskih Toplicah se bodo ta dan na tradicionalnem srečanju sešli dolenjski in belokranjski obrtniki. Vsi obiskovalci si lahko razstavna prosiora ogledajo brez
,S"'Pni“'	B.D.G.
Bo tožba vrnila prodani Videm?
Agencija za sanacijo bank in hranilnic s tožbo zahteva razveljavitev prodaje krškega Vidma v stečaju - Kdo bi dal več za podjetje? - Skupno tri upniške tožbe
KRŠKO - Državna Agencija za sanacijo bank in hranilnic je kot upnica krškega Vidma v stečaju vložila tožbo za razveljavitev prodaje tega podjetja za proizvodnjo celuloze in papirja. Agencija je tako storila na priporočilo vlade, tej pa so na izredni seji tak ukrep naložili poslanci državnega zbora v prepričanju, daje proizvodnja celuloze za Slovenijo temeljnega pomena.
S tako tožbo želijo spodbijati dražbeni postopek in ceno, češ da je bila prenizka. Tožnica bo v prihodnje zato dokazovala, daje bila kot upnica oškodovana. Vpraša-
V DOLENJSKIH TOPLICAH SE JE UTOPIL OTROK
DOLENJSKE TOPLICE -16. junija ob 13. uri seje med kopanjem v zunanjem 130 cm globokem bazenu Zdravilišča Dolenjske Toplice utopil 7-letni Bojan M. iz Kočevja. V vodi je bil z 10-letnim bratom Urošem, ki je nenadoma opazil, da mlajšega brata ni ob pjem. Stekel je do očeta, in ker tudi pri njem Bojana ni bilo, je oče odšel do bazena, kjer je otroka našel na dnu in ga potegnil iz vode. Reševalec je Bojanu že na kraju nesreče nudil pomoč, kar so kasneje nadaljevali v novomeški bolnici, vendar fanta niso mogli rešiti. Umrl je naslednji dan ob 1.50.
nje pa je, če ne bo ostalo zgolj pri dokazovanju, saj dražbo lahko razveljavijo le, če se bo pojavil kupec, ki bo plačal za podjetje v stečaju več, kot je ob nakupu plačala ljubljanska družba ICEC, ki je odštela za Vidmovo premoženje 35,5 milijona mark. Stečajni
• Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja naj bi se v prihodnje pogajal s kupcem za višjo ceno Vidma. To mu je naložila vlada.
R GO VINA NA VELIKO IN MALO £ NERGETSKO SVETOVANJE
I
AZSTAVNI SALONI
I ONTAŽA IN SERVISIRANJE
8 GREVANJE, VODOVOD, PLIN t AKOJŠNJA DOSTAVA BLAGA I LEKTROMATER1AL IN MONTAŽA N ITRA IN KVALITETNA IZVEDBA K AJSODOBNEJŠI MATERIALI S NŽENIRING IN STORITVE K OPALNICE NA KLJUČ A VTOMAT1ZAC1JA OGREVANJA
VEČ KOT TRGOVINA
Mlinarska pot 17 8000 Novo mesto tel. 322 550, fax, 322 050
Pipe UNITAS brezplačna montaža ali popust 15 % mesecu juniju
forddaewo°
Vabimo Vas, da nas obiščete na našem razstavnem prostoru na sejmu obrti in podjetništva od 20. do 23.6.1996 v Novem mestu.
d^vta-hit
tel./fax: 068/26-077, 341-300
li liberalni demokrati, ki so svojo odločitev pojasnili s tem, da podržavljenje pač ne sodi v tržno gospodarstvo in tako tudi ne med prizadevanja za vstop Slovenije v evropski gospodarski sistem.
Poleg Agencije za sanacijo bank in hranilnic sta tožbo vložila še dva upnika. Pravico do tožbe za razveljavitev prodaje imajo po zakonu vsi upniki, ki naj bi bili s prodajo Vidma utrpeli gospodarsko škodo. Tožbam, kolikor jih pač je, bo sledilo dokazovanje o oškodovanju koristi.
L. M.
V :»
-..-■-V,, Jj.iMt«”*'
Tomaž Božič, atlet novomeške Krke in najboljši slovenski šprinter, je na avstrijskih olimpijskih kvalifikacijah t’ Feldkirchu s časom 20,9S s postavil državni rekord v teku na 200 m in kot prvi Slovenec v zgodovini pretekel to progo pod 21 sekundami ter se povsem približal olimpijski normi. Več o Tomaževem podvigu in mitingu r Feldkirchu na ššportni strani. Na sliki: Tomaž Božič med vadbo. (Foto: l.V.)
upravitelj Branko Ogorevc ne vidi takega boljšega ponudnika.
Preden je nastala omenjena tožba glede prodaje Vidma, je parlament obdeloval še druge predloge. Tako je uvrstil na dnevni red tudi zakonski predlog Marjana Poljšaka o podržavljenju Vidma v stečaju. Možnost podr-žavljenja so že na začetku zavrni-
Nasmeh za krški Videm
VREME
Do koma tedna bo spremenljivo vreme s poletnimi ncvihlatnL
90 LET GASILSKEGA DRUŠTVA
VRHPOLJE-Vrhpolje in Občina Šentjernej vabita v nedeljo, 23. junija, na proslavo 90-letnice gasilskega društva in dneva državnosti RS. Ob 13. uri bo gasilsko tekmovanje, ob 16.30 slovesnost s kulturnim programom, prevzemom novega gasilskega vozila in postavitev kipca sv. Florjana. Po končani proslavi bo vrtna veselica s srečelovom, za zabavo pa bo skrbel ansambel Juhej.
Način, kako danes obravnavajo nekdanje krško velepodjetje Djuro Salaj, je vsaj videli smešen, če ni tudi v resnici tak. Gospodarski orjak, ki so ga na smrtno posteljo liberalno tržne dobe položili z imenom Videm Krško, se je predolgo redil in je tudi predolgo izgubljal svoje tone, da bi lahko eno izredno zasedanje nekega parlamenta postavilo na pravo mesto stvari, ki so v zvezi s pokojnikom in njegovo zapuščino. Smešno je, da kdo hoče vsem takim skrivnostim o padlem velikanu priti do dna že zdaj, leta 1996.
Vendar ne gre za to. Dejstvo je, da so pomembnejše bolj sveže neznanke. Ena teli je, kaj bo r resnici z Vidmom. Državnemu zboru so ustregli, iti tako bo Agencija za sanacijo bank in hranilnic vložila tožbo za razveljavitev prodaje krškega gospodarskega orjaka češkemu kapitalistu, kar naj bi Videm r stečaju potisnilo e roke domačemu. Tak najavljeni nastop Agencije je le videti resen. Vse skupaj pa je le premišljena operacija, v katerem mora nekdo pridobiti dodaten čas, tta dejansko lastništvo Vidma pa to ne bo vplivalo. Če bi vlada resno verjela, da se taka tožba splača, v preteklosti ne bi dovolila, da je Celi Dostal interesent sploh kupil Videm. V takih razmerah sta zdaj zadovoljna vlada in parlament, slednji zato, ker je ugovarjal vladi, vlada zato, ker je prodala Videm.
Kaj pa Dostal? Komu e Sloveniji je všeč, če se zadovoljno smeje on?
MARTIN LUZAR
Kam poleti na dopust?
Poletna mrzlica, ki se ji reče, kam in kako na dopust, je nepreklicno tu. Že nekaj časa idila povprečne slovenske družine, predvsem malomeščanske, razpada v vročih debatah o natančnih datumih družinskega dopusta. Če se ljudje po eni strani veselijo poletja, saj bodo sivino vsakdana zamenjali z modrino morja, jih je po drugi strani strah, kako bodo zmogli vse napore, povezane z dopusti. Mnogi se v takih stiskah rešujejo z mislijo, da je bolje kot nič že to, če si kot eden v množici brezimnih iskalcev izboriš še pred najhujšo dnevno pripeko košček sveta ob morju zase. Med manj stanovitnimi značaji pa se lažje prerije v ospredje črv dvoma in začne vrtati v smeri odgovora, ali je res morje v avgustu vrhunec dopustniškega užitka. Kakor koli že, poleti po napisanih in nenapisanih pravilih ljudje gredo na dopust. Za počitnikovanje je slovenskega morja premalo, hrvaško je daleč pa še naše ni več, zato so vse bolj zanimive tudi tuje obale. Da pa ne bi vse hitelo le na morje, se je zganila mašinerija, ki od morja zaslepljenim Slo-""—“—*--------1—	-----— i_*.i—------’ Kdo ima
vencem vtepa v glavo, kako vse se lahko imamo “fain ’. prav, se ne ve, vsekakor pa je najboljši tisti dopust, ki ljudi nekako prenovi, potem ko str se v enajstih letnih mesecih iztrošili.
Ali je to Dubrovnik ali neraziskana mlaka za Franceljnovim svinjakom, je prav vseeno. Kako na dopust gledati vi?
'
FRANC BAHOR, vratar iz Črnomlja; “Doslej sem hodil običajno na dopust v Selce, na Lošinj ali v Sečo pri Portorožu. Tudi letos nameravam v Sečo. Slovenija je lepa in marsikaj je vredno ogleda, moti pa me, da je potrebno marsikaj drago plačati. Vsaj kopanje v morju bi bilo lahko zastonj. Spoznavam, da smo v primerjavi z drugimi Slovenci Belokranjci preveč radodarni do turistov.”
DANICA FURLANI, natakarica v Ski baru v Dolgi vasi; “Del dopusta sem izkoristila v predsezoni, in sicer v Portorožu. Bila sem zelo zadovoljna. Če bo možno, ker menjavam službo, bom preostali del dopusta preživela v Grčiji. Za tujino sem se odločila, ker rada potujem in ker je dopustovanje cenejše kot na naši obali. Poleg tega je pri nas v času sezone prevelika gneča.”
MARICA MIHIČ, pedagoginja iz Ribnice: “Zaradi osebnih, družinskih razlogov si z možem že dve leti nisva privoščila pravega dopusta. Če bo vse po sreči, bova letos odšla za teden dni na Rab v počitniško prikolico, ki je last najinih prijateljev. Za kakšen dan nameravava obiskati tudi prijatelje v M»nchnu, dopust pa bova izkoristila tudi za kolesarjenje in enodnevne izlete.”
VERA ZAGRAJŠEK, medicinska sestra v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca, doma iz Boštanja: “Na dopust bomo šli na morje, v hrvaško Iskro, v Umag, ker je tam morje bolj čisto in toplo kot ob našem koščku obale Jadrana. To gotovo ni nepomembno, če imaš majhnega otroka, kakršen je naš 3-letfii sinko.” ALOJZ URBANČIČ, upokojenec s Trebanjskega Vrha; “Še prej, ko sem bil še aktivno zaposlen, nismo med poletnim oddihom kaj dosti vandra-ii, ampak smo bili raje doma. In ker drži rek, da je navada železna srajca, se moje navade kvečjemu še utrjujejo, zato smo še več doma. Morda bomo le za kakšen dan skočili na izlet kam po Sloveniji...”
ANICA SIKOŠEK, prodajalka v trgovini Baby center, domu iz Artič: “Najbrž bomo šli z družino v Rabac. Slovenska obala je preveč zasedena, drugače bi šli tja. Če ne greš na morje, kako naj bi drugače preživel dopust? V hribe bi še šla, v toplice pa ne, ker je tam prevelika gneča. In glede na to, da je taka gneča, so toplice predrage. Sem za to, da gremo na mor-
je."
MARJAN ŠONC, športni mened-žer s Pristave: “Letos je Slovenija iz-vedla pametno potezo z akcijo Imcj-—,	I	mo se 'lajn’. Besedo lajn bi sicer lah-
I	1	ko zamenjali s slovensko, vendar je
t' akcija vseeno naletela na ugoden ^	odmev. Kar veliko Sloveneev se bo
s odločilo letovali doma in bo zato doma ostalo tudi več deviz. Z družino .	*	bom šel v Slovensko primorje na
—^	I	krajši oddih, potem pa na vikend v
* roške gozdove.”
ALEKSANDRA LIBENŠEK, doma iz Krškega: “Vsi Slovenci ne moremo na morje na la košček slovenske obale. Nisem nacionalist, da zato ne bi šla na morje na Hrvaško. Ni pa nujno, da se pražiš na kamnu ob morju. Tudi v notranjosti države je lepo, na primer na turističnih kmetijah. Prav je, da ljudje gredo za daljši čas na dopust, res pa je, da imajo za dopust vse manj denarja.” MALNARIČ ANA, upokojenka iz Gradca: “Strinjam se, da čim več Slovencev dopustuje v svoji državi ter tako ostane denar doma, vendar bi marsikje morali cene znižati. Mnogi se odločijo za letovanje v tujini, ker je cenejše. Mi upokojenci si ob skromnem regresu tako in tako lahko privoščimo dopust le izven glavne Turistične sezone, ko so vsaj nekoliko zmernejše cene.”
(r
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
Novosti za kočevski
Slovenija danes in jutri po Janšev«
naraVIli park Predsednik SDS Janez Janša v Stopičah - Zgodba o uspehu le za izbrane LDS-ovd ~	- Zgrešen volilni sistem, ki pelje v mafijaštvo - Slovenija plačala najvišjo ceno
Se informacijski sistem
KOČEVJE - Društvo Kočevski naravni park bo v letošnjem in prihodjem letu nadaljevalo z do sedaj opravljanimi aktivnostmi za dosego zastavljenega cilja, da bi na Kočevskem prišlo do ustanovitve naravnega parka. Tako so sklenili člani društva na 2. rednem zboru društva prejšnjo sredo v gostišču Tušek v Ložinah.
Pregled že opravljenega dela v začetku lanskega leta ustanovljenega društva Kočevski naravni park je podal predsednik društva Janez Černač. S preko 5 milijoni tolarjev, zbranimi predvsem s sponzoriranjem posameznih projektov in aktivnosti društva, so lani izdali 2.100 izvodov časopisa Kočevski naravni park, izpeljali likovne delavnice Misel in korenine ’95 ter organizirali razstave likovnih del, nastalih v likovnih delavnicah lani in predlani v razstavnih prostorih v Kočevju, Sežani, Novem mestu in Begunjah. S sofinanciranjem ministrstva za okolje in prostor so sodelovali pri pripravi razstave “Volk ne ogroža - volk je ogrožen”, izdali k razstavi spremljajoče plakate in zloženko ter zbornik "Volk ne ogroža - volk je ogrožen”.
Za uresničitev zastavljenih nalog v programu del za leto 1996/ 97 imajo trenutno na voljo okoli 32 tisoč mark. Polovico od tega bodo porabili za izdajo 4. številke časopisa Kočevski naravni park, v katerem bo poudarek na trajnostnem razvoju območja morebitnega parka. Izpeljali bodo tudi likovne delavnice Misel in korenine in razstavo nastalih del, še naprej sodelovali pri obnovi gradu na Fridrihštajnu pa tudi pri obnovi cerkve v Lazih, čeprav letos ne več kot nosilci projekta. Pripravili bodo tudi vrsto predavanj, pomembna novost pa bo vzpostavitev informacijskega sistema.
M. LESKOVŠEK-SVETE
STOPIČE - V ponedeljek zvečer je predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša obiskal Stopiče in v tamkajšnjem družbenem domu v polni dvorani poslušalcem iz podgorskih krajev in Novega mesta spregovoril o slovenskih političnih razmerah, kot jih vidi on.
Kot pravi Janša, se je LDS-ov- spremeniti sedanji volilni sistem!”
ska zgodba o uspehu uresničila, a le za kakšnih 5 ali 6 odst. Slovencev, ki so v tem času postali lastniki podjetij, delnic, fondov, bančnih računov v tujini, večini pa je ostal vprašljiv certifikat. Govoril je o zgrešenih potezah vlade, ki med drugim dobro in še dodatno obdavčuje plače, ne zna oziroma noče pa primerno obdavčiti monopolnih dejavnosti, kot so igre na srečo, ter prihodkov od finančnih špekulacij, in to s pretvezo, da spodbuja podjetništvo in trgovanje z vrednostnimi papirji. “Tisti, ki na borzi v enem dnevu prišpe-kulira pol milijona mark, ne plača nič. Seveda gre za izbrano LDS-ovsko elito, ki je tako sama sebe oprostila plačila davka.”
Janša je obsodil bohotenje vladne birokracije in centralizem. “Birokracija se še bohoti, tako da je vladnih agencij toliko, da vseh predsednik vlade ne zna našteti na pamet. Seveda se vse koncentrira le v Ljubljani, kamor se steka tudi ogromen denar.” “Prihodnost Slovenije je odvisna od tega, ali nam bo uspelo
pravi Janša in pri tem Slovenijo primerja z Italijo: ta je imela prej podoben volilni sistem, ki je omogočil, da se je države polastila mafija. “Po sedanjem sistemu je volilec vedno ogoljufan, strankam pa ni treba izpolnjevati predvolilnih obljub. Ko pa bo veljal nov volilni sistem, za katerega se zavzemamo socialdemokrati, bo gotovo prišlo do zmage strank slovenske pomladi, večinsko izvoljeni poslanci pa bodo odgovorni svojim volilcem, ne pa strankarskim vodstvom, in vsak volilni okraj v Sloveniji bo imel svojega poslanca, na katerega se bodo ljudje lahko obračali,” obljublja strankarski vodja. “Če bo na referendumu izglasovan nov volilni sistem, bo Slovenija drugačna! Najmanj 80 odst. sedanjih poslancev nima možnosti, da bi na neposrednih volitvah dobili večino, zato tako hitijo z uveljavitvijo svojih privilegijev, da bi bi lahko šli v pokoj že s 15 leti delovne dobe. A če bo tak zakon res sprejet, obljubljamo, da bomo spet zbrali dovolj podpisov, da bomo
tudi ta zakon dali na referc*' dum.
Pri vstopu v Evropsko skup nost se Janša zavzema za preud*f nost in treznost. “V pridružen1 članstvo smo bili sprejeti za R? munijo, Bolgarijo in Slovaško1* za to plačali najvišjo ceno, večjo-kot bi jo z oglejskim sporazumom
A še ni vse zapravljeno, še la^1 •------------------• '--netil'
zaščitimo svojo zemljo in knv stvo, a za to bi potrebovali p! metno oblast, ki bi se znala pPž* jatf. Sedanja ekipa tega ne zna A. BARTEm
NAVDUŠENI POSLUŠALCI - Poslušalci v prepolni dvorani r Stopičah so navdušeno pritrjevali Janezu Janši, ki je obsojal sedanjo vlado in volilni sistem in obljubljal korenite spremembe. (Foto: A. B.)
Livar ustavil dobavo Cimosu
Zaradi tega proizvodnja v livarni črnomaljskega Belta, ki ga ima v najemu IMP Livar, ni polno zasedena - Prezasedena mehanska obdelava - Čakajo na ureditev lastništva
ČRNOMELJ - IMP Livar iz Ivančne Gorice je oktobra lani zagnal proizvodnjo v črnomaljskem lleltu, kije stala od maja. Podjetje je vzelo v najem Beltove prostore in opremo, katerih popolna lastnica je od letošnje pomladi Dolenjska banka, saj je odkupila delež Sklada KS za razvoj. Ta mesec sicer poteče možnost odpovedi najema, a ker sta oba partnerja ugotovila, da za to ni razlogov, se najemna pogodba avtomatično podaljša vsaj do koncu leta 1996.
Kot je povedal direktor IMP Livarja mag. Izidor Derganc, imajo pripravljene proizvodne programe in tudi nekaj opreme so kupili, a ne nameravajo začeti z večjimi vlaganji, dokler ne bodo vedeli, ali bodo tovarno tudi odkupili. Sieer pa trenutno v Bellu niso popolnoma izkoriščene zmogljivosti v livarni, saj so aprila Cimosu, ki je njihov velik dolžnik,
prenehali dobavljati vztrajnike za motorje. Proizvodnja za Cimos je predstavljala 200 ton izdelkov na mesec, kar pomeni 30 odst. zmogljivosti livarne. Za primer, da tudi vnaprej ne bodo več delali za Cimos, imajo že v pripravi druge proizvodne programe.
po Dergančevih besedah morali zaposlovati celo nove delavce. Vendar bodo s tem počakali, dokler ne bo rešeno vprašanje lastništva tovarne. Tako bodo še naprej ostali pri 150 zaposlenih. Sicer pa je direktor IMP Livarja spomnil, da so od velikih obljub ministrstev, kako bodo pomagala pri zagonu Belta - ocene so bile, da bi zagon veljal 150 milijonov tolarjev - doslej dobili le 12 milijonov tolarjev z Zavoda za zaposlovanje za novozaposlene delav-
M. BEZEK-JAKŠE
Mlini in žage ob Klamferju in Težki vodi
Mladinski raziskovalni tabor - Bilten, film in zbornik
NOVO MESTO - Novomeški Klub za nadarjene učence pripravlja od 22. d° ! 30. junija republiški mladin; ski raziskovalni tabor Mij3! in žage ob Klamferju in Tež*1 vodi. Tabora - to je že 3. s3! mostojni tabor v organizacij1 Kluba za nadarjene učence' se bo udeležilo okoli 30 učencev osnovnih šol, dijako' srednjih šol in študentov’ največ iz Dolenjske, tretjin3 pa iz ostale Slovenije. Mino' bodo delali v sedmih skup1' nah, vsaka bo imela svoje?3 mentorja. Pobudnik teto* letošnjega tabora je mlad1 gozdarski inženir Tone Go<’ šin z Verduna, podgorske vasice nad potokom Klan1" ferjem.Jci bo tudi vodil terensko delo. Mladi bodo nastanjeni v novomeškem dija' škem domu, taborovodja pa
bo Vesna Jakše.
Mlini in žage - vseh je b»° ob Klamferju in Težki vodi 1 - so bili v preteklosti gib3'3 gospodarskega življenja v te podgorskih krajih, danes Pa nezadržno propadajo. Mlad raziskovalci bodo z zbir3'
raziskovalci ooao z zrnjem pisnih in ustnih vir3 ter z dokumentiranjem sku šali.ovrednotiti mlinarsko1 žagarsko dejavnost v teh kr3 jih in jo tako iztrgati pozah1-Opravili bodo še razna drug* dela na zgodovinskem, etn°_ loškem, arhitekturnem, ek3 loškem in drugih področji^ posneti nameravajo doku mentarni film in še kaj.
Ob zaključku tabora bod pripravili bilten, kasneje, n*F verjetneje jeseni, pa bo pomočjo KS Stopiče izs tudi zbornik.
Proizvodnja v mehanski obdelavi je prezasedena, tako da bi
RAZPRODAJA KOPALNIŠKE OPREME KOLPA V POGANCIH V NOVEM MESTU, NA BELOKRANJSKI CESTI OD 17. DO 29. JUNIJA
Velika razprodaja izvoznih in opuščenih programov kopalniške opreme KOLPA SAN popusti od 40 do 60%.
YPV

— KOPALNE KADI — TUŠ KADI — TUŠ KABINE — OMARICE — UMIVALNIKI — POLICE — OGLEDALA
Prodaja je po sistemu vidiš, kupiš, odpelješ. Možnost plačila na čeke.
Delovni čas: od 10. — 18. ure Sobota od 8. — 12. ure

Mariborsko pismo
Maribor vse bolj “tempirana
socialna bomba”
Vsak četrti brez dela
MARIBOR-Zaradi uvedbe stečajnega postopka v Tamu in Hidromontnži so se že tako in tako kritične razmere na trgu delovne sile v Mariboru in Podravju še zaostrile, saj sc je število brezposelnih čez noč povečalo za novih dva tisoč delavcev. Po podatkih Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo pred stečajem Tama in Hidromonta-že v Mariboru brezposelnih 30.467 delavcev, stopnja brezposelnosti pa je bila 22,6rod-tjtotna.
Več kot zaskrbljujoči so tudi podatki o tem, kako malo brezposelnih delavcev prejema denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Marca letos je denarno nadomestilo ter denarno
pomoč prejemalo skupaj 8.5^ brezposelnih delavcev ožim111 natanko 28 odstotkov vse brezposelnih oseb v Podravj -OJitno je večina brezposeln' že toliko časa brez zaposlil' ’ da sojini na zavodu za zap3Sl vanje usahnile vse pravice-To pa pravzaprav n i Pr^. scnetljivo, saj strokovnjaki uS tavljajo, daje med brezposeln mi v Mariboru in Podra'?^ izredno veliko težko zaposlj>vl delavcev. Med vsemi brc' poselnimi je namreč kar 47 3
stoikov takšnih, ki nimajo P3j klica oziroma imajo prvo 3
drugo stopnjo izobrazbe. Uk3 li 35 odstotkov brezposelnih J
starejših od 40 let, blizu 6 3 stoikov pa je invalidov. . g Kaj bo z veliko armado tež uposljivih delavcev v Mar11’, it in na Štajerskem? KakšnuJ
njihova perspektiva? Kaj **•' ^
zgodilo po letu ali dveh,
usahnila pravica do denar nadomestila tudi tistim brc
neg-1
poselnint delavcem, ki sedaj •
prejemajo denarne prejcniML zavoda za zaposlovanje? ^
se, da trenutno nima odg‘,v yl rov na ta vprašanja nihče n j Mariboru pa tudi v Ljublj3
ne, plaz odpuščanj pa se
nad*'
ljujc.
TOMAŽ K§ElA

Novomeška kronika
DOLG - Ciglarjevim z Ve-likega Orehka novomeška Komunala grozi, da jim bodo zaprli v°do in dali na sodnijo, ker niso Plačali vseh stroškov, V ponedeljek so dobili plačilni opomin, iz katerega je razvidno, da natančno leto dni dolgujejo natančno 2 (dva) tolarja. Stroški opomina vnašajo 300 tolarjev, tako naj bi Oglarjevi plačali skupaj 302 tolarja, “Ne bo nič!” pravi gazda in Pokaže položnico, s katero je lani v toku poravnal vse komunalne tačune.
KLOŠARJI - Bog ve, če niso "pvomeških klošarjev, ki so zad-nja leta bivali v opuščenem prizidku nekdanjih Fichtenauovih "levov v Dilančevi ulici za Ribjo Restavracijo, na silo prejšnji teden Vselili zato, ker niso redno plačevali odvoza svojih lastnih odpadkov. Raztepeni klošarji sedaj Poklapano hodijo po mestu in sem ter tja se kdo iz obupa tudi malo napije.
DISKO - Ekipa, ki je deloži-tala novomeške klošarje iz nji-Pove depandanse, bi se lahko Sedaj, ko ima to izkušnjo za sabo. Podala v disko na Otočcu, ki ga °o koncu tedna v naskoku in v varstvu goste dimne zavese (nebnega izvora) okupirajo horde vreščave in opite mladine. Vsak-i “anji oziroma vsakonočni prizor | vokoliškem grmovju je pogled na Ptjane kozlajoče otroke, tisti, ki So bolj pri moči, pa se za vogali Vteto trudijo delati otroke. .Gasilci - Proslava 120-let-n'Ce gasilstva na Dolenjskem -zadnjo nedeljo dopoldne seje na Novomeškem Glavnem trgu zbra-0 kakih 800 gasilcev - naj bi bila vpljk slavnosten dogodek. A bolj Pčutljivega belokranjskega ga-dca, udeleženca proslave, so Peke stvari zelo motile. “Kako se ahk° zgodi, da ob takem slavno-! P.em dogodku, ki se ga udeleži °l‘ko gasilcev v paradnih unifor-mah, ne zaigrajo državne himne? ^ 1 da bi bili na ciganskem po-sfebu! Poleg tega se je ob govora Predsednika republiške gasilke zveze nekaj novomeških ga-ucev v vročini sleklo do majic, adilo in veselo klepetalo!” je bil gorčen Belokranjec.
Var	1 ---J
Ena gospa je rekla, da se boji, “ bo tudi novomeški urbanizem POs‘al predmet strankarskega ^'volilnega kupčkanja.
PROSLAVA NA NOVEM TRGU
J^OVO MESTO - V ponede-No jun'ja> "k* 19. uri bo na Sl Vem trgu v Novem inestu pro-ava ob 5. obletnici rojstva sa-0#s>ojne Slovenije.
Ijuhokranjski drobiž
d ?BOR LOVCEV - Ob dnevu .zuvnosti 25. juniju se bodo lov-i ovske družine Plešivica in nji-aV' družinski člani zbrali ob lov-je' k°či na Plešivici. Lovska koča tj novo prenovljena in jo bodo 1 čez čas slavnostno odprli.
tanove informativne
nici LE - Dvor je bil ob 200-let-Sljr ^alezarstva bogatejši tudi za p 1'"formativne table (na sliki). p0(j.‘,v|li so jih delavci Cestnega ah Jf‘ia Novo mesto, stojijo pa ^glavnih cestah, ki vodijo na Poh,r ^sekakor pomembna pri-!*■«*• ki bo opozarjala mimo-si e m turiste na zanimivost ob 1 J skromni turistični ponudbi.
I HqvV|ja pevskih ZUO-
j Po v ^ osnovni šoli Žužemberk | vjja Dotck, 21. junija, zvečer re-tey Pevskih zborov in predstavita |jV>v*E raziskovalnih nalog, ki P'čn'h PnPrav'H učenci podražil^, P šol in osnovne šole Žužem-z hvi ^zganiziran bo tudi prevoz tluil "Pusom. Tako si velja oglc-got| ysckukor lep kulturni do-k ob zaključku šolskega leta.
S. M.
Mii 1 Z H A Š ) H o B
Za sonaraven razvoj Novega mesta
v
c i
MŠŠ
Osnutek urbanistične zasnove Novega mesta - Javna razgrnitev in razprave septembra Dolgoročni načrt prostorskega razvoja mesta, našega skupnega stanovanja
"NOVO MESTO - Po poletnih počitnicah, septembra, bodo na novomeški občini javno razgrnili osnutek urbanistične zasnove Novega mesta in pripravili javne obravnave tega najpomembnejšega prostorskega dokumenta, ki ga Novo mesto nujno potrebuje in že dolgo težko čaka. Osnutek so izdelali na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani, katerega direktorje prof. Braco Mušič, po rodu Novomeščan, iz znane Mušičeve rodovine, ugleden urbanistični strokovnjak mednarodne veljave, dober poznavalec in ljubitelj Novega mesta.
Pred javno razgrnitvijo, ki jo hote pripravljajo za september, da ne bi bile razprave o tako izredno pomembnem, lahko bi rekli usodnem dokumentu zaradi poletnega mrtvila premalo odzivne, je občinski Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje pripravil zelo dobro zasedeno in odzivno strokovno obravnavo tega osnutka.
“Urbanistična zasnova je v bist-r dolgoročni načrt prostorskega razvoja mesta, v njej sta opredeljeni bodoča raba prostora in strategija organizacije ter razvoja dejavnosti v mestu,” pravi Bogdana Dražič, diplomirana inženirka arhitekture z občinskega Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje. “Glede na
pomembnost tega prostorskega dokumenta je treba v proces njegovega nastajanja vključili čimveč prebivalcev mesta. Ljudje morajo predlagani načrt razumeti, ga dopolniti s svojimi željami in predlogi ter ga na koncu sprejeti za svojega, se po njem ravnati in ga spoštovati. Izdelovalec dokumenta pa mora paziti, da pri teh
DELOVNA PRAKSA NA BIOLOŠKO DINAMIČNI KMETIJI
NOVO MESTO-Kdor se želi naučiti kmetovanja po biološko dinamični metodi, ki zagotavlja trajno plodnost tal, ekološko ravnovesje in pridelke za zdravo prehranjevanje, se lahko prijavi pri agenciji Popolno zdravje za tečaj takega kmetovanja na kmetiji Mete Vrhunc na Vrz-dencu. Agencija sprejema prijave na tel. 068/28-250, prijavite se lahko tudi na sejmu obrti in podjetništva v Novem mestu od 20. do 23. junija na prostoru podjetja, Biokor.
inž. Bogdana Draiič
željah ne bi prevladali ozki interesi, ki bi onemogočili celovito organizacijo mestnega prostora, in da uveljavitev neke posamične želje ne bi šla na račun blaginje celotne mestne skupnosti. Zato je potrebno, da izdelovalec izoblikuje trdna merila vrednotenja mnenj, predlogov in pripomb.” in prav oblikovanju teh meril je bila namenjena prva strokovna obravnava urbanistične zasnove Novega mesta. Na tej obravnavi, ki je potekala strpno, kulturno in na
l

Vežica tudi na Uršnih selih
URŠNA SELA - Minula nedelja je bila za krajane Uršnih sel in okoliških vasi pomemben dan: pri vaški cerkvi so slovesno odprli novo mrliško vežico. Na slovesni otvoritvi, kjer je igrala godba na pihala Mestne občine Novo mesto, pel moški pevski zbor Ruperčvrh, kratek kulturni program pa so pripravili tudi učenci podružnične šole iz Birčnc vasi. Krajani so se še posebej zahvalili njihovemu večletnemu predsedniku krajevne skupnosti Matiji Zamidi. Župnik Dušan Kožuh in kaplan Roman Starc sta mrliško vežico blagoslovila, simbolični trak pa sta slovesno prerezala novomeški župan Franci Koncilija in predsednik Matija Zamida.
Svet krajevne skupnosti Urš-na sela je pred dvema letoma dal pobudo za zgraditev mrliške vežice. Zbor krajanov je pobudo potrdil in takoj so pričeli zbirati soglasja. Zemljo, kjer sedaj stoji mrliška vežicah so podarili: župnišče Dol. Toplice, pokojna Malči Zamida, Brane Klobučar, Sonja in An-
ton Malovrh, Janez Klobučar, Francka Hrovat, Alojz Klobučar in Alojzija Blatnik. Načrt za stavbo jim je izdelal Borut Simič. Gradbeno podjetje TMS iz Straže pa je lani septembra pričelo z gradnjo. Izgradnja in oprema mrliške vežice ter razširitev pokopališča in asfaltiranje okolice je stalo dobrih 13 milijonov tolarjev. Večino denarja so zbrali s pomočjo večletnega krajevnega samoprispevka in grobninc, ki sojo v ta namen pobrali že vnaprej do leta 2000, z denarjem pa jim je pomagala tudi Mestna občina Novo mesto.
Če je sloga in volja, se marsikaj naredi, pravi predsednik uršenske krajevne skupnosti Matija Zamida. Tako nameravajo še v letošnjem letu razširiti ulico Ljuben in posodobiti makadamsko cesto do Laz, Travnega Dola in Seča. Za prihodnje leto pa je Telekom že obljubil razširitev telefonskega omrežja v krajevni skupnosti, skozi vas pa nameravajo zgraditi tudi javno razsvetljavo.	J. D.
NOVA MRLIŠKA VEŽICA NA URŠNIH SELIH - Krajani Uršnili sel, Laz, Travnega Dola, Seča in Pleša ter Dobindola ta sicer sodi pod krajevno skupnost Dol. Toplice, vendar pokojnike pokopujejo na uršenskem pokopališču - so si poleg podružnične cerkve zgradili novo mrliško vežico. (Foto: J. Dorniž)
zavidljivi strokovni ravni, so se razpravljaici posvečali “problemom našega skupnega stanovanja”, kot je dejal arhitekt Marjan Lapajne.
Tako mora bili cilj urbanističnega urejanja sonaraven razvoj v prostoru, kar pomeni, da mora biti vse, kar tako ali drugače na novo prihaja v prostor, v soglasju z njim in prilagojeno zmogljivostim tega prostora; nikakor to
• Skrbi ne vzbuja perspektivnost sprejetih rešitev, pač pa usoda usoda njihove izvedbe. Izvajanje urbanističnih načrtov je bilo vseskozi odvisno od sprotne občinske oblasti in njene pripravljenosti spoštovati te dokumente. Tega pa je bilo v zadnjih dveh, treh desetletjih v Novem mestu hudo malo.
novo nc sme iti na škodo bodočih generacij in njenih interesov. V novomeškem primeru je treba ohranjati in varovati zelene površine, tla se nc bi ponovila napaka, kije mesto nepopravljivo prizadela v primeru IMV. “Kaj takega se ne sme nikoli več ponoviti, pa naj gre za Drgančevje ali za katero koli drugo pomembno zeleno točno v mestu,” je izzvenelo iz razprave.	A B
TEČAJ NARAVNEGA ZDRAVLJENJA REIKI
NOVO MESTO - Agencija Popolno zdravje priredi v soboto, 29. junija, in v nedeljo, 30. junija, tečaj naravnega zdravljenja reiki. Reiki je japonski izraz za univerzalno energijo, ki je neusahljiv vrelec, iz katerega lahko vsak zajema in si tako obnovi svoje notranje sile ter vzpostavi harmonijo, kar vse vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje. Prijave za tečaj sprejema agencija Popolno zdravje na tel. 068/28-250 ali na sejmu obrti in podjetništva v Novem mestu od 20. do 23. junija, na prostoru podjetja Biokor.
SREČANJE V GORENJI VASI
ŠMARJETA - Novomeški krščanski demokrati vabijo ob 5-lct-nici slovenske državnosti v nedeljo, 21. junija, ob devetih zvečer na prijateljsko srečanje, ki ga pripravlja krajevni odbor SKD Smarjeta v Gorenji vasi pri Smar-jeti.
Bo Dvor dobil telovadnico?
Pred prehodom na 9-letno osnovno šolo bo treba v stari žužemberški šoli urediti 3 učilnice
ŽUŽEMBERK - Žužember-ško osnovno šolo in njene podružnice v šolskem letu, ki se končuje, obiskuje 468 otrok.
Od tega jih hodi 332 v matično šolo, v podružnici na Dvoru je 70 šolarjev, na Ajdovcu 41 in v Šmihelu 25.
“V vseh treh podružničnih šolah imajo po 4 razrede, le da na Ajdovcu m v Šmihelu poteka kombiniran pouk, združena sta 1. in 2. ter 3. in 4. razred, na
Dvoru pa so samostojni oddelki, ki štejejo 14 ao 20 šolarjev,” je povedala ravnateljica žužem-berške šole mag. Jelka Mrvar. “Šolo na'Dvoru bi bilo vsekakor smotrno povečati, saj je v tamkajšnjem šolskem okolišu precej otrok in tudi za naprej kaže tako,” pravi ravnateljica. Ta šola bi potrebovala telovadnico v prizidku, ki bi služila tako za šolske in predšolske otroke ter kot za potrebe kraja; sedanji prizidek, v katerem je vrtec, pa bi preuredili za potrebe šole, ki ima sedaj samo štiri učilnice. Za vrtec bi morali prostore urediti posebej.
Vrtec tudi sodi v okvir žu-žentberške šole, obiskuje ga 155 otrok, in to v oddelkih vrtca, v družinskem varstvu in v mali šoli. Vrtec deluje v Žužemberku, in to v namenski montažni hiši, pred kratkim pa je občina za potrebe vrtca uredila pritličje stare žužemberške
mag. Jelka Mrvar
šole, kajti prostora je bilo premalo in so morali lani v Žužemberku 25 otrok odkloniti; kot rečeno, je vrtec tudi v šoli na Dvoru, otroci pa so še v dveh družinskih varstvih. Sedaj je v vseh oddelkih vrtca, v mali šoli in družinskih varstvih prostora največ za 170 otrok.
Čeprav je šola v Žužemberku dokaj nova, še ni vse tako, kot bi radi. “S terase nam zamaka, in čeprav je stavba še v garanciji, si s tem ne moremo kaj prida pomagati, kajti gradil jo je Pionir, ki pa je šel v stečaj. Potrebujemo tudi garažo za kombi in šolski avto. V nadstropju stare šole nad vrtcem pa bo slej ko prej treba urediti tri učilnice, ki jih bomo po prehodu na 9-letno osnovno šolo nujno potrebovali,” je naštevala M:var-
jeVa'	A. B.
MINISTER ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO V NOVEM MESTU -V ponedeljek je minister za znanost in tehnologijo dr. Andrej Umek skupaj s šefom kabineta mag. Tomažem Pogačarjem obiskal Mestno občino Novo mesto, kjer se je z županom Francijem Koncilijo pogovarjal o sode-lovanju in projektih novomeške občine, ki naj bi jih ministrstvo podprlo' Govorila sta o problemu hidrogeotoških kart ter o sodelovanju pri projektih iz programa Phare. Pogovarjali so se tudi o študijski knjižnici, kjer je minister obljubil pomoč pri opremi knjižnice in izgradnji najmodernejšega informacijskega sistema. Minister se je srečal tudi s prestavniki društva Akademska pobuda univerze v Novem mestu, kasneje pa je obiskal še novomeško tovarno zdravil Krka, kjer so se pogovarjali o sodelovanju na raziskovalnem področju. (Foto: J. Dorniž)
Delo v bivšem Keku se nadaljuje
Nekdanje programe so prevzele štiri nove firme - Ena izmed njih je Keko oprema, ki vso proizvodnjo izvozi - Kljub stečaju jim je uspelo zadržati večino trga
ŽUŽEMBERK - Lani jeseni je največje žužemberško podjetje Keko, ki je zaposlovalo okrog 330 ljudi, šlo v stečaj. Čeprav so bile razmere v podjetju tik pred stečajem najhujše, saj delavci tri mesece niso dobili plač, so kljub temu prihajali na delo. Zavedali so se, da če se proizvodnja ustavi, se ustavi za zmeraj. Kaj to pomeni za Suho krajino, kjer je bil Keko eno največjih pa tudi redkih podjetij, ki je zaposlovalo domačine, ni potrebno posebej razlagati. Tako pa danes vse programe nekdanjega Keka nadaljujejo štiri nove firme, ki zaposlujejo okrog 200 delavcev. Ena izmed njih je Keko oprema, ki jo vodi Tone Konda, sicer zadnji direktor bivšega Keka.
V programu, ki ga je prevzelo podjetje Keko oprema, je vseh 24 delavcev, ki so bili zaposleni pred stečajem, ohranilo svoja delovna mesta. Še naprej proizvajajo stroje za proizvodnjo elektronskih komponent, ki jih v celoti izvažajo na Daljni vzhod. Že v prejšnjem Keku so 60 odst. proizvodnje izvažali, in sicer na ruski oz. beloruski trg. Po letu 1993 pa se je ta trg zaprl. Sedaj prodajo največ na Kitajsko, v Korejo, v Evropi pa v Francijo. “Pred stečajem je bilo najtežje, saj ni bilo denarja za obratovanje, vendar smo se trudili, da bi trge obdržali in s tem tudi delo. Zaradi postopka stečaja smo izgubili pribl. 30 do 40 odst. trga. Ker so to polizdelki, se lahko delo za vedno zgubi že v dveh mesecih,” razlaga direktor Konda.
Po stečaju so od stečajnega upravitelja vzeli v najem prostore in
stroje, čeprav se zavedajo, da jih bodo morali nekoč odkupiti, pa tudi firma se bo morala razvijati. “Cene, ki jih dosegamo, so dokaj ugodne, tako da lahko konkuriramo Nemcem in Američanom. Ker pa se plačilni pogoji podaljšujejo
Tone Konda
25 (2445), 20. junija 1996
na 60 in celo na 90 dni, moramo za nemoteno proizvodnjo najemati kredite, do katerih pa težko pridemo, saj jih na hipoteko ne moremo vzeti, zato moramo zastaviti lastno premoženje,” pravi Konda. Kljub temu delo teče, delavci prejemajo plačo in nasploh pravijo, da se je delovna
• Več kot 60 odst. terjatev ob stečaju je predstavljal dolg do delavcev. Te dni naj bi delavci dobili izplačano razliko za leto 1994 in tri plače za lani.
morala v podjetju dvignila in s tem tudi storilnost.
J. DORNIŽ
SEMINAR O INTERNETU
NOVO MESTO - Infotehna je v petek, 14. junija, pripravila seminar o možnostih uporabe internet tehnologije v poslovanju podjetij in organizacij ter predstavtev delovanja Interneta. Seminar, ki je bil namenjen predvsem uporabnikom v marketingu, proizvodnji, razvoju in financah, je potekal v Izobraževalnem centru tovarne zdravil Krka.
DOLENJSKI LIST
ttt&t 12 M A
IH O 3 C I M
mš
Nadomestilo za hrvaško zajetje
Med letošnjimi komunalnimi naložbami je v metliški občini najpomembnejši vodovod iz Slamne vasi do Bojanjega hriba - Na Krasincu prva biološka čistilna naprava
METLIKA - V metliški občini so v letošnjem letu na območju komunale pripravili precej obširen program in upajo, da jim ga bo uspelo uresničiti. Največja ovira pri tem je denar, saj za vse naložbe še ni zagotovljen. Prav sedaj pa končujejo gradnjo 3,2 km dolge kanalizacije na Krasincu, ki bo speljana v biološko čistilno napravo.
Omenjena čistilna naprava je prva te vrste v metliški občini, njena zmogljivost pa bo 500 enot
onesnaženosti, a bo v začetku obremenjena le 70-odstotno. Končana naj bi bila do začetka glavne turistične sezone, sicer pa imajo v metliški občini v načrtu, da bi tudi iz drugih naselij ob Kolpi na ta način čistili odpadne vode. Kot je povedal direktor Komunale Juš Mihelčič, bodo takoj, ko končajo dela na Krasincu, začeli graditi črpalnico za vodo v Slamni vasi ter 2,7 km dolg vodovod od Slamne vasi do Bo-janje vasi, naredili pa bodo tudi prevezavo vodovoda v Bušinji vasi in pozneje še v Bereči vasi. Tudi v Dolah že vrsto let čakajo na vodovod s poldrugi kilometer oddaljenega Hrasta. V metliški občini upajo, da bodo dobili denar za to naložbo iz naslova demografsko ogroženih. V načrtuje
PRISPEVKI ZA DRAGE MEDICINSKE IN »TRUMENTE IN PORODNIŠNICO
Za drage medicinske instrumente in izgradnjo porodnišnice v Novem mestu so prispevali: OO SKD Novo mesto 700.000 tolarjev (od dobrodelne prireditve “Družine za družine”); učenci 8. razreda OŠ Žužemberk, letnik 75/76, 10.000; Kristina Bele, Straža, za izgradnjo porodnišnice 10.000; delavci Sektorja za finančni inženiring, KRKA, p.o., Novo mesto, namesto cvetja na grob pok. mame Metke Zupetove 13.000; krajani Paderšičeve ulice v Novem mestu namesto cvetja za pok. Marijo Šetina 18.870; STE-LEM, Borovnica, namesto cvetja za pok. Karla Željka 20.000; ODIN, d.o.o., Ljubljana, namesto honorarja predavateljem na seminarju “Računsko sodišče” 156.600; g. Aute Lampe, Langenhagen, Nemčija, v imenu g. Lehmann, 500 DEM.
Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke najlepše zahvaljuje!
tudi gradnja 3 km dolgega vodovoda z Grabrovca do Berčič, ki bi veljal 12 milijonov tolarjev. V občinskem proračunu je zanj predvidenih 5 milijonov tolarjev, mestna skupnost Metlika naj bi prispevala 3 milijone tolarjev, vprašanje pa je, če bodo v 15 gospodinjstvih vAJerčicah, ki so po novem mestliška ulica, sposobni zbrati preostanek denarja.
Ker je za metliški vodovod značilno, da ga pesti kronično pomanjkanje vode, teče ponovno vrtalni poskus v 240 metrov glo-
REJCI DROBNICE DOBILI SVOJO ZVEZO
ILIRSKA BISTRICA - V tem mestu so slovenski rejci drobnice, ki ta čas redijo nekaj nad 16.500 ovc in koz, ustanovili Zvezo društev rejcev drobnice Slovenije. Sedež zveze bo na Rodici pri Domžalah. Ker ima Slovenija eno samo klavnico za drobnico (v Črnomlju), si bo zveza prizadevala urediti vsaj še eno tako klavnico pa tudi nujno pralnico za volno.
boki vrtini pod Radovico, ki sojo naredili pred dvema letoma. Po prvih črpanjih so zadovoljni s količini načrpane vode. Zadostovalo bi že liter do dva ne sekundo, da bi jo začeli črpati bodisi v rezervoar na Radoviči ali na Bo-janjem hribu. Prav tako bodo naredili trajnostni poskus v vrtini pri Drašičih, ki so jo izvrtali decembra lani. Če bo vode dovolj, bodo z njo oskrbovali Železnike, Vidošiče in Krmačino. Po Mihel-čičevih besedah je od vseh najpomembnejša letošnja naložba vodovod od Slamne vasi do Boja-
• V rezervoarju na Veselici nad Metliko so rekonstruirali stare filtre in s tem povečali zmogljivosti filtriranja med večjo motnostjo vode. Hkrati so dokupili puhala za pranje filtrov, v prihodnjem letu pa nameravajo klasični usedalnik zamenjati z lamelnim.
njega hriba, saj gre tudi za nadomestilo za zajetji pitne vode na hrvaških Jamnikih in v Rajakovi-čih, kajti v Metliki ne vedo, koliko časa bo metliški vodovod lahko od tam še črpal vodo.
M. BEZEK-JAKŠE
KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE ir 22-341
SREČANJE S STAROSTNIKI - Aktivisti območne organizacije Rdečega križa Metlika so pretekli teden skupaj z učenci metliške osnovne šole pod mentorstvom Darinke Bezenšek pripravili prisrčno srečanje s stanovalci doma počitka v Metliki. Doslej je bilo srečanje enakrat na leto, v prihodnje pa naj bi bilo večkrat. Poleg nastopa so stanovalce obdarili s krofi, ki jih je prispevala metliška pekarna, ter s prtički, ki so jih iz blaga, ki ga je podarilo podjetje Tekstil Kobe iz Črnomlja, naredili i> metliški srednji tekstilni šoli. (Foto: M. B.-J.)
OB KONCU ŠOLE - Učenci in učenke metliške srednje tekstilne šole so ob koncu šolskega leta pripravili v kulturnem domu prireditev “Pomlad je mimo šla Na modni reviji so predstavili številna oblačila, ki so letos prišla izpod njihovih rok, pod vodstvom Marije Rogličpa so naštudirali igro Gorana Glaviča “Plakat". (Foto: M. B.-J.)
Veliko zagnanosti, improvizacije
Na črnomaljski gimnaziji veliko učencev veseli gledališka igra, vendar vseh ni moč pripraviti za nastope - Čeprav jih tepe, ker so na obrobju, uspehi ne izostanejo
ČRNOMELJ - Prof. Bogomira Kure se spominja, daje bilo pred 25 leti, kuje prišla poučevat na gimnazijo, pestro kulturno življenje, vendar so imeli v glavnem recitale. Prof. Jože Pavlišič pa je dal pobudo za oživitev gledališke dejavnosti, ki je bila nekdaj še kako živahna s pomočjo prof. Matije Pogorelca, ki se ga mnogi spominjajo kot izvrstnega režiserja.
RAZSTAVA OVC IN KOZ
SEMIČ - Društvo rejcev drobnice Bele krajine in kmetijska svetovalna služba pripravljata v nedeljo, 23. junija, pri gasilskem domu v Semiču drugo razstavo ovc in koz. Pričela se bo ob 9,30, živali bodo na ogled do 14. ure, potem pa bosta kinološko društvo Črnomelj in Kaličopko poskrbela za razvedrilni program. Ob 12. uri bo okrogla miza, ob 17. uri pa prireditelji obljubljajo belokranjski kmečki raj. Za zabavo bo poskrbel ansambel Petra Finka, za hrano in pijačo pa pivovarna Sentiški gusar.
Tako je v šolskem letu 1979/80 gledališka dejavnost na gimnaziji zopet zaživela. Prof. Kuretova je bila ves ta čas, le z enoletnim presledkom, režiserka, scenaristka, organizatorica. Že prva generacija pod njenim vodstvom, v
Plešasto pevko ter z Orfejem in Evridiko. Vendar so mnogi drugi prepričani, daje gledališka skupina, ki je sedaj v šolskem kulturnem društvu Jasa edina pri življenju, pravzaprav uspešna vsa ta leta.
“Moje vodilo je, da igrajo tisto, kar je zanimivo za učence, vedno pa iščem kaj študijskega. Zato tudi ne čudi, daje poleg staršev in učencev vedno na predstavah predvsem izbrana črnomaljska publika," pravi Kuretova. Seveda mlade črnomaljske igralce najbolj
pesti, da so na periferiji brez strokone pomoči. Toda z veliko zagnanosti in improvizacije je tudi mogoče marsikaj narediti.
Četudi je Kuretova že nekajkrat rekla, da bo odnehala, še vedno vztraja. Tudi zato, ker je nepozabno vse tisto, kar je na koncu na odru. A to očitno ne zanjo in igralce, temveč za številne učence, saj je za igranje na gimnazij i ve I i ko za n i ma nje. “ Igrat i j i h želi znatno več, kot jih lahko pripravim za nastop. Menim, daje to tudi posledica gledališke vzgoje in kulture na šoli. ki čez leta rojeva sadove. Žal pa mi je, da nimam toliko energije, idej in znanja, da bi jih lahko razdajala vsem igranja željnim,” pravi Kuretova.
M. BEZEK-JAKŠE
OTVORITEV TURIZMA
KRUPA - V soboto, 22. junija, bo ob 20. uri otvoritev turizma na vasi na kmečki domačiji Viljema Cerjanca na Krupi nad izvirom Krupe. Gre za prvi kmečki turizem v semiški občini, ki ima urejene tudi apartmaje.
KRESOVANJE NA SMUKU
SMUK - V ponedeljek, 24. junija, na predvečer dneva državnosti, bo ob 20. uri pri lovskem domu na Smuku 6. tradicionalno kresovanje. Na družabno srečanje, na katerem bo za zabavo poskrbel Marjan Metelko iz dua Palma, so vabljeni vsi občani.
METANJE PLAMENIC
GAČE - V nedeljo, 23. junija, bodo ob 21. uri obudili kočevarski običaj metanja plamenic z dveh vrhov nad Gačami. Običaj bodo uprizorili Semičani, vabljeni pa so predvsem Kočevarji in vsi, ki jih zanima obujanje tradicije.
*
V
« ' ■** I
Bogomira Kure
kateri sta bili tudi danes znani igralka Violeta Tomič in režiserka Mateja Koležnik, je doživela neverjeten uspeh, ki se je po mnenju Kuretove ponovil le še dvakrat: z Ionescovo Učno uro in
Ekološka zavest je vse večja
Jamarji iz osmih klubov so pripravili v kraški jami Mahkovec pri Semiču dolenjski jamarski tabor - Mladi jamarji opravili tudi izpite - Še naprej ekološko osveščanje
SEMIČ - Belokranjski jamarski klub iz Črnomlja in jamarska sekcija Orli iz Semiča sta preteklo soboto pripravila v kraški jami Mahkovec pri Semiču dolenjski jamarski tabor, že 16. zapovrstjo. Udeležilo se gaje 40 jamarjev iz osmih jamarskih klubov Bele krajine, Dolenjske in kočevsko-ribniškega območja.
SREČANJE MLADIH RECITATORJEV - Že vrsto let organizira črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo II. junija, ob obletnici smrti Otona Zupančiča, v pesnikovi rojstni hiši v Vinici srečanje recitatorjev osnovnih in malih šol Bele krajine. Letošnje je bilo že šesto, otroci pa so tokrat sami pisali na temo “Bela krajina - ljudski običaji v pesmi in besedi ”, Na razpis je prispelo 47 pesmi, J prozni in en dramski tekst, ki so jih predstavili tudi v knjižici. Poleg recitatorjev so na srečanju spregovorili njihovi mentorji, ki so predstavili delo recitatorskih in literarnih krožkov, gostja pa je bila pevka in igralka Alenka Vidrih. Na fotografiji: viniški osnovnošolci so predstavili običaje na gregorjevo. (Foto: M. B.-J.)
Cilj tovrstnih taborov je, da sc jamarji izobražujejo, dogovarjajo o delu, učijo meriti in risati jame. Mladi jamarji ob tej priložnosti delajo izpite. Preizkusijo sc v plezanju po vrvi in lestvicah, v osnovah orientacije, izdelovanju vozlov ter v teoriji. Glavno pozornost pa namenjajo dokumentaciji jam. Najbrž ni naključje, da so se tokrat jamarji odločili za tabor v čudoviti jami Mahkovec, znani kot zavetišče pastirjev, kmetov in lovcev. Pred dvema letoma so na pobudo učitelja Blaža Kočevarja in takratne krajevne skupnosti Semič pričeli s čiščenjem jame, iz katere so odpeljali za tri tovornjake smeti. Lani so dokončno očistili, sedaj pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da so ljudje nehali vanjo metati smeti. Dostopna je po lesenih stopnicah in breznu.
Skozi brezno prihaja v jamo svetloba, sicer pa ni osvetljena z umetno svetlobo. Kljub temu jo obiskuje veliko ljudi, zlasti šolarjev. Po mnenju jamarjev bi bila
jama primerna tudi za manjše prireditve, saj ima lepo dvorano.
Člani belokranjskega jamarskega kluba so v Beli krajini raziskali že 240 jam. Od tega jih je okrog 20 delno ali do vrha zasutih s smetmi. Jamarji opozarjajo tudi, da so od okrog 50 izvirov pitne vode, ki so jih uredili med obema vojnama, skoraj vsi zanemarjeni. Vendar pa so lani, ko je bilo evropsko leto varstva narave, krajani očistili jamo Mahkovec, izvir Rian pri Tribučah in izvir pri Adlešičih. To pa kaže, da je ekološka zavest prebivalcev vse večja.
M. BEZEK-JAKŠE
JAMARSKI IZPIT - 12 mladih jamarjev je v breznu Malikovca uspešno opravilo izpit, ki je zajemal tudi preizkus znanja v vrvni tehniki za spuščanje v brezno (na fotografiji). Potem so se spustili še c J S metrov globoko brezno Kal pri Semiču. (Foto: M. B.-J.)
KONCERT MLADIH GLASBENIKOV
METLIKA - V petek, 21. junija, ob 19. uri bo v kulturnem domu Metlika letni koncert učencev metliške organizacijske enote črnomaljske glasbene šole. Ob tej priložnosti bodo počastili tudi 5-letnico slovenske državnosti. Pozdravno besedo in praznični nagovor bo imel župan občine Metlika Branko Matkovič.
Sprehod po Metliki
GRIBELJCI SO SE PREMISLILI IN bodo imeli Noč na Kolpi 27. julija, na njej pa bo žgolela Simona Weiss. Zavoljo tega so morali spremeniti datum Noči na Kolpi Metličani, ki bodo popravili fešto teden dni prej. Orga; nizatorji obetajo mažoretke, vc£
zabavnih in narodnozabavnih ansamblov, prikaz psov, luna park obilico piva, vina in najrazličnejših sladoledov. Metliške Noči na Kolpi bodo trajale tri večere i° noči, vstopnino pa bo treba plačati le v soboto, 20. julija.
PRIPRAVLJALCI METLIŠKIH POLETNIH PRIREDITEV Pridi zvečer na grad so irne; li tiskovno konferenco v Ljubija1]1 in na Jugorju, po Radiu Slovenija pa enourno oddajo, s katero*0 poslušalce seznanili z vsemi de-vetnajstimi prireditvami, ki s£ bodo zvrstile julija in avgusta n> metliškem grajskem dvorišče-Natisnili so tudi katalog, zgibanko in zastavice.
NERED IN DIVJANJEi 0» KOLPI sta enaka kot prejšnja leta, občinski in drugi svetniki P8 se mirno pripravljajo na prež1; vetje zasluženih počitnic. Neka) jih bo “počivalo” tudi na kolp" skem obrežju. Prav jim je.
Črnomaljski drobh)
CESTA - Črnomaljski svetnik' so pred časom predlagali, naj I" končno popravili glavno črnorn3j Ijsko ulico, ki vodi od “bele hiše proti Metliki, da bo vsaj nekolik0 podobna potem skozi črnomaljske vasi. Pretekli teden so jo ce' starji zares popravljali. Po udarnih jamah so povaljali nekolik asfalta, tako da sedaj spominja n* klošarjevo oblačilo: flika na flik1’: krpa na krpo. Za zdaj še napreJ vodijo vaške ceste.
OBALA ALI BREG - V tečk° pričakovanem in z nekajletno z8 mudo obravnavanem odloku režimu na ožjem območju ob rek Kolpi je nekajkrat omenje" obrežje Kolpe. Res, da ima Kj> pa najdaljšo slovensko oba1: vendar pa se Belokranjci, zla) pa ne Črnomaljci, s tem ne žeUJ hvaliti. Navajeni so, da ima K° pa breg in ne obalo, zato zahtev° jo, da se v krajevno običajne izrazoslovju to zapiše tudi v tak pomembnem papirju, kot je 0 lok.	j
NADOMESTILO - Pa p™ omenjena cvetka ni edina v te odloku. Ko so želeli avtorji odj ka povedati, da bodo morali t|S_ ki bodo v poletni turistični sez ni parkirali svoja vozila ob Kolp' za parkiranje tudi plačati, pleteničili o nekakšnem nad ^ mestilu. Črnomaljski svetnik] P so bili kratki in jedrnati: red1? bobu bob, plačilu uporabe par rišč pa parkirnina in ne nadon' stilo! Zaradi bolj skrivnostne^ poimenovanja parkirnina tako tako ne bo nič manjša.
20 LET OBRTNE ZBORNICE
ČRNOMELJ - Ob 20. ob^ niči območne obrtne zborni. Črnomelj bo v petek, 21. Ju]t) ja. ob 13. uri v kulturnem doc Črnomelj slovesnost ob jm leju. Ob tej priložnosti bo ob na zbornica Slovenije podc •„ verifikacijska potrdila, obt" na obrtna zbornica Črno«' pa priznanja svojim članom 20, 25 in 30 let dela v obrtn štvu. Ob 15. uri pa bo v obrtn domu otvoritev razstave D ^ maljske in semiške obrh podjetništva.
Semiške tropini
OGROŽENOST IN OOO1' ČENOST - V semiški obči"'p, kuha prava mala revolucijo- .e streljanju pred tednom dni. r ^ Rom z Lokev hudo ranil preb'. ca Kota, se ljudje pogovafl samo še o tem neljuben dogo® ^ “Če rani človeka medved,j žival vsi lovci, če pa rožlj'4 j orožjem državljani, za katere ^ prepričani, da imajo že !‘ s, preveč privilegijev, ne zaščit' ,.(1 ki smo ogroženi, nihče,” P1/' ^1 jezni Semičani. Se dlje pa E’ ^ semiški župan, ki pravi, d- ^ zahteval, če v njegovi občim t]C£l reda, naj zamenjajo šefa pm' ali pa bo šel sam.	gj
R1ZIK - Semičani se bojč;^ jih pred vse večjim nasiljem m mogla več braniti niti policjjf1'^ vedno namreč niso pozabil' -j razložitve, ki je prišla s t>' C. policije, ko jih je eden od P1 stovdobil od Romov s stekle po glavi. “To je rizik polici**1 (js so “nesrečo pri delu” poj11*1 policije. Kakšen je potem šele rizik občanov!?
ti

Drobne iz Kočevja
PRESEDANJE - Predno na "^stni ploščadi v Kočevju sedete j;3 katero od tamkajšnjih miz, da kaj popili, se morate najprej odločiti, kaj boste pili, in šele nato ^ navidez skupnem prostoru Parati mizo, ki sodi k slaščičarni n pike, ali pa mizo okrepčeval-nice oz. bistroja Pav. Če se nam-ree prej ne odločite, kaj boste pili, vam kaj lahko zgodi, da se “°ste morali presesti, da bi dobili •'Sto, kar želite. Prav tako ni Priporočljivo, da gledate, kaj pije-1° drugi, ko že enkrat sedite, saj Jp? lahko skomine po ledeni kavi, kijev Pavu ne morete dobiti, prav ako kot tudi po bambusu, mrz-'em čaju ali katerikoli drugi alkoholni pijači razen piva, ki pa jih strežejo v slaščičarni, zopet lahko privedejo do presedanja.
POKOPANI UPI - V pred leti grajeni stavbi podjetja Feniks iz Ptare Cerkve v Mrtvicah, v kateri "aj bi po velikih načrtih takratne Podjetnice leta stekla tekstilna Proizvodnja, bo menda že v krater’1 odprta diskoteka. Imenova-3 se bo Luksor in zdi se, da je ime ^ kot primerno! Pa ne zato, ker "i imela stavba v Mrtvicah karkoli skupnega s faraonskimi templji v (•oksorju v Egiptu ali grobnicami ataonov, marveč zato, ker so ako kot v Egiptu pokopani fara-0n.*v Mrtvicah pokopani “faraonki" načrti in temu primerni veli-ri.upi nekdanje slovenske podjetje leta.
(Žbniški zobotrebci
PIKNIK - Prišel je čas pikni-. v- Tudi za Ribnico, kjer se ljud-! lesicer ne odločajo tako pogosto ? tovrstno preživljanje prostega asa v naravi kot v strogem mest-okolju sosednjega Kočevja! ako bo denimo imela to nedeljo lv°j vsakoletni piknik tudi šport-j-rekreativna ekipa Divjih jez-“ecev iz Ribnice. Ekipo je ustalila pred več kot 20-imi leti kupina mladih ribniških fantov, 'so danes večinoma že vsi možje ‘n očetje.
„ 20 LET OKTETA GALLUS -koncertom pri Novi Štifti je v ""tek zvečer uradno proslavil u°jo 20-letnicooktet Gallus, kije Ji ustanovljen pod imenom oktet °nit novembra 1975 v Ribnici, j klet je nastal iz vrst sodraških auiov z namenom ohranjati fantke običaje, kot so vasovanje, jtovanje in podobno. Pevce je I ral in dolga leta vodil Tone Ovrenčič, kije kasneje povabil k J0delovanju tudi svoje prijatelje 12nance, tako da je danes oktet flsana druščina pevcev iz vseh ptičev Slovenije. Oktet goji sionsko narodno in umetno pe-em, sega pa tudi po zahtevnejših Juh, kot so denimo dela Jakoba belina Gallusa.
Španova kobila je zarezgetala:
"Po eni strani sem zelo ponosil' da je bil na “medvedji" se-vanek pripuščen le dopisnik ('banovih novic, in to zaradi č°gotovljene korektnosti poroda ter njihove lokalne usmer-, k®«/ ”, saj sva tako pohvaljena j jaz in Martin Krpan, po if"gi pa se sprašujem, kam nas pripeljali taki Brdavsi, ki (k°varjajo lokalno zaplanka-
Laški sel
Ministrovo priznanje
^snovna šola Primoža Trubarja j Mikih Laščah je pred kratkim J?”ila priznanje ministra za ^avslvo dr. Božidarja Voljča za fPešno izvajanje programa ne-jlenja v Sloveniji. V šoli nihče l kadi, s tem pa se lahko po-i Mijo le redki šolski in drugi “'ektivi.
Jolanje V NARAVI - Iz l c v naravi na Debelem rtiču sc j^Jnilo te dni 45 učencev in kar i 'Zmed njih sc naučilo plavati, Jv Je izjemen uspeh. Uradno so J1,laški šolarji prvi, ki so krstili l.V| plavalni bazen. V planinski J'v Kranjski Gori pa je bilo 43 pjHcev. Ravnatelj Edi Zgonc (.,lvi, da so še posebno zadovolj-i,; ker v obeh ni bilo poškodb encev pa tudi zbolel ni nihče. JTŠENAVLJAJO MOST - Že y: Začetka pomladi prenavljajo Jdukt na magistralni cesti v Tur->. U- le dni so obnovili en vozni jJ Ua njem in začeli obnavljati
Ve«.
^I-ATO ZA TOMAŽA - To-jz Levstik, učenec 7. razreda, je Jujil na državnem tekmovanju til Vegovo priznanje. Bil je Jrihajsti. Prav trikoje štirinajsto Jato na republiškem lekmova-J anglistov osnovnošolcev do-Hhi Jana Zakrajšek.
Mii \ 2 M A Šl H OB Č I H Mii
v
Sportno-rekreacij ski center v Borovcu
Kostel bo že drugič gostil nadarjene učence
KOSTEL - Kostel bo imel letos že drugič zapovrstjo v gosteh nadarjene učence iz Slovenije in tujine, ki se bodo udeležili tabora, poimenovanega Ideje brez meje - Kostel ’96. Tabor se bo pričel to soboto, 22. junija, in bo trajal do 7. julija..
Kot že lani bo tudi letos tabor sestavljen iz dveh delov: kiparske kolonije in raziskovanja naravne in kulturne dediščine. Novo pa bo letos, da bodo udeleženci tabora v sodelovanju z učenci OS Fara izdelali vodnik za otroke po Kostelu, v katerem bodo predstavljene naravne in kulturne posebnosti. Informacijski, izobraževalni in svetovalni center Izida in kočevski zavod za zaposlovanje sta namreč kot organizatorja tabora in izvajalca projekta zastavila taboru dolgoročejši cilj: udeleženci tabora naj bi pripravljali projekt turistične promocije Kostela.
Tako bo vodnik, ki ga bodo izdelovali udeleženci tabora vsako leto, zaključena celota, s tem da bo vsako novo leto dopolnjen. Za zdaj ima delovni naziv Dežela otroškega prijateljstva, dokončno ime pa bodo izbrali udeleženci tabora.
Novost se letos obeta tudi pri izpeljavi otroške forma vive. Čeprav bodo izdelane skulpture tako kot lani razstavljene na prostem, bodo letos v sodelovanju z OS Fara pripravili park otroških
SkU'P,Ur-	M. L.-S.
PUP ZA OBKOLPJE
KOČEVJE - Do leta 1990 kočevska občina na bivšem zaprtem področju ni imela nobenih prostorskih pravic in zato tudi načrtov ne. S sprejetjem pupov za Obkolp-je, Kočevski Rog in Kočevsko Reko pa bodo letos končno zapolnili to dolgoletno praznino v prostorskem načrtovanju kočevske občine. Po podatkih načelnice oddelka za okolje in prostor Simone Peršak-Cvar, so delovni osnutki pupov že pripravljeni. “Najpomembnejše je, da smo v prostorskem planu med drugim določili tudi območja izključne rabe in prišli do podatkov in programov, s katerimi na območju naše občine nastopata ministrstvi za obrambo in notranje zadeve,” pojasnjuje Peršakova. Tako bo denimo v pupih določen tudi prostor za večnamensko strelišče, ki ga nameravata na območju kočevske občine zgraditi omenjeni ministrstvi. V zvezi s tem je v pripravi presoja vplivov na okolje, izdelana pa bo še pred javno razgrnitvijo dokumentov,-
Predsednik Kučan bo obiskal Loški Potok
Odlikovanje Nadi Vreček
LOŠKI POTOK - V vasi Trava bo 29. junija srečanje Travljancev, predvsem tistih, ki so tam obiskovali osnovno šolo, a so razkropljeni širom sveta. Naj omenimo, da je vas leta 1961 štela še 118 prebivalcev, danes pa v njej živi le še kakih trideset pretežno ostarelih krajanov.
Ideja o tem srečanju ni nova. Ustanovljeni priprav-
• ZZ borcev pripravlja srečanje notranjskega in kočevskega odreda, ki bo 27. julija v Dragi. Pričakujejo, da se bo tudi tega srečanja udeležil Milan Kučan.
ljalni odbor je prireditev poimenoval “Srečanje treh generacij”. Pri tem gre verjetno za edinstven primer: učiteljica Nada Vreček je vztrajala v tej šoli od 1929. do 1984. leta, ko je bila šola zaradi pomanjkanja otrok ukinjena. Učiteljica je ostala in postala del kraja in le malo stvari se zgodi v tej vasi ali okolici, ne da bi za nasvet vprašali Nado Vreček, ki še polna vitalnosti prisluhne vsakomur.
Nada Vreček je predlagana za visoko državno odlikovanje, ki ji ga bo predsednik Milan Kučan izročil osebno na omenjenem srečanju. Pokrovitelj in soorganizator srečanja je občina Loški Po-
A. KOŠMERL
Veliki načrti Snežnika - Poleg klimatskega zdravilišča še številna športna igrišča
“Starejši pionirji” pojejo
1\irjaški pevci pred 20-letnico prepevanja
TURJAK - Tbrjaški pevci bodo prihodnje leto praznovali 20- letnico prepevanja. Njihov pevovodja 68-letni Štefan Zrnc iz vasi Laporje pravi, da jih je začelo organizirano peti pet, zdaj nastopajo kol oktet.
Prepevati so začeli na pobudo zdaj že upokojene učiteljice Marije Zgonc. V začetku so pravzaprav vedno nastopali skupaj s šolskimi otroki, zato so jih predstavljali kar kot “starejše pionirje”. V okviru KUD “Marij Kogoj” pa pojejo, odkar je vodstvo KUD prevzel France Pečnik. Pojejo predvsem ljudske pesmi, podoknice oz. fantovske pesmi pa tiste iz zbirke “Peli so jih mati moja” itd.
Poslušalcem so take pesmi blizu, zato na nastopih pevci poža-njejo velik aplavz. Pevovodja Štefan Zrnc je povedal še, daje tri leta z njimi delal in pel prof.
Slabe, ki jih je učil, da za pelje
Štefan Zrnec, pevovodja turjaških pevcev
ni pomemben le glas, ampak predvsem srce, in da morajo bili besede pesmi izgovorjene tako, da res nekaj povedo.
J. P.
KOČEVSKA REKA - V državnem javnem podjetju Snežnik v Kočevski Reki, ki se ukvarja z gozdarstvom, lesno predelavo, lovom in kmetijstvom, zelo resno razmišljajo tudi o turističnem razvoju območja, kije bilo skoraj pol stoletja zaprto in je zato ostalo naravno in neokrnjeno. Glede na naravne danosti se jim turizem zdi edina prava usmeritev.
V Snežniku že imajo izdelan urbanistično arhitekturni projekt za športno-rekreacijsko središče v Borovcu in opredeljeno vizijo rabe celotnega prostora, ki so ga ohranili v svoji lasti kot funkcio-nala zemljišča. Tu bo zrasla turistična vas s 180-imi nočitvenimi zmogljivostmi visokega standar-
da. Predvideno imajo tudi izgradnjo vrste pokritih športnih objektov, namenjenih ohranjanju življenjske moči, oziroma izgradnjo klimatskega zdravilišča, ki je tukaj uspešno delovalo že za časa Av-stro-Ogrske. Poleg konjeniškega športa in ostale klasične ponude, kot je denimo tenis, bodo zgradili
KAJ BO DELALA KOMUNALA PO NOVEM?
KOČEVJE - Ob obravnavi odloka o statusnem preoblikovanju javnega podjetja Komunala Kočevje, p.o., v javno komunalno podjetje Komunala, d.o.o., so kočevski svetniki na zadnji seji občinskega sveta v začetku tega meseca sprožili vrsto vprašanj o tem, kaj naj bi bile obvezne dejavnosti Komunale in kaj izbirne.
Ob pregledu predlaganih obveznih dejavnosti Komunale, ki se bo s sprejemom omenjenega odloka preoblikovala iz komunalnega podjetja v družbeni lasti v družbo z omejeno odgovornostjo v lasti občine Kočevje, so svetniki želeli pojasnilo, zakaj se občinska uprava odloča za vse naštete dejavnosti. Med lemi so vse tiste dejavnosti, ki jih je Komunala opravljala že dosedaj, zalo je svetnike zanimalo, ali je res najboljša rešitev, da “vse ostane po starem”. Spotaknili so se predvsem ob pogrebno službo in urejanje zelenic.
50 LET ŠOLE V SUŠJU - Podntžična šola v Sušju pri Ribnici je v soboto praznovala 50-lctnico delovanja. Oh tej priložnosti so pripravili večurni kulturni program, v katerem so nastopili učenci in pevski zbor KUD Gallus iz Ribnice. Zbranim sta spregovorila ravnateljica OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice Andreja Šulentič in ribniški župan Jože Tanko. Danes je na šoli majhen kolektiv (51 učencev poučujejo štirje učitelji), ki stopa po stopinjah predhodnikov in sc trudi po svojih močeh, da so otroci sproščeni, delovni, ustvarjalni in zadovoljni. Glasilo, ki so ga izdali ob tej priložnsoti, je voščilnica učencev in učiteljev šoli za njen rojstni dan. Župan Jože Tanko je dejal, da so odveč glasovi, ila bodo šolo ukinili, saj je pomemben dejavnik r izobraževanju otrok v malem kraju. (Foto: M. Glavonjič)
Kostelci in dan državnosti
Kresovanje s kulturnim programom in nogomet z veselico
FARA - Na predvečer dneva državnosti bo 24. junija ob 21. uri na zemljišču bodočega kampa Kresovanje s kulturnim programom. Organizirata ga turistično-športno društvo Kostel in osnovna šola Kostel.
Na sam dan državnosti, 25. junija, pa bo spet že tradicionalni turnir v malem.nogometu, ki ga tudi organizira TŠD Kostel in se ga je doslej udeleževalo po 10 do 15 ekip. Ob 8. uri bo žrebanje, ob 9. uri pa začetek tekem, ki bodo na novem travnatem igrišču v Fari. Startnina je 10.000 tolarjev.
Najboljše tri ekipe bodo prejele pokale in denarne nagrade. Po tekmovanju bo zabava z veselico.
Na predvečer praznika bodo prispeli v Faro taborit tudi mladi raziskovalci in še udeleženci srečanja “Ideje brez meje Kostel 96". Oboji bodo taborili na novem urejenem prostoru pri bodočem kampu nasproti šole.
ZAKAJ ODSTOPI?
LOŠKI POTOK - Na nedavni 13. redni seji občinskega sveta Loški Potok sta odstopila urednik občinskega glasila Odmevi in svetnik J. K., ki je v občinskem merilu predsedoval odboru za kulturo in šport. Kdo bo nadomestil urednika in svetnika, ta trenutek ne ve nihče, vsekakor pa imata odstopa svoj vzrok in najbrž tudi posledice, nikakor pa eno in drugo ni v prid kulturi ira sploh, ki je že tako na psu.
A. K.
MOST ZDRŽI LE 15 TON - Na fotografiji je most in prometni znak ob njem na magistralni cesti na Rašici.
Most, ki je prometna ovira
Most na Rašici prešibak za tovornjake in avtobuse
VELIKE LAŠČE, KOČEVJE - Inšpektorji so na podlagi strokovnih meritev ugotovili, da 33 let stari most na Rašici v občini Velike Lašče (preko potoka Rašica) prenese le šedo 15 ton lovora. Cestarji so postavili ustreženi prometni znak, policisti pa so začeli tehtati tovornjake in druga težja vozilu ter prekrškarje kaznovati. Meritve so pokazale, da so nekateri tovornjaki oz. tovornjaki s prikolicami in avtobusi pretežki že prazni.
Zato je bil minuli teden v Kočevju sestanek, ki so sc ga udeležili župani prizadetih občin, gospodarskih oz. obrtnih zbornic,
direkcije za ceste in še nekateri. Na njem so ugotovili, da je most potreben obnove, in ga bodo začeli obnavljati predvidoma v avgustu. Med obnovitvenimi deli bo na mostu predvidoma polovična zapora, kot je zdaj na mostu v Turjaku, ki ga obnavljajo že od začetka pomladi.
Zaskrbljujoče pa je, da je na magistralni cesti od Škofljice do Kolpe še več mostov, ki so stari prav tako 33 let (takrat je bila asfaltirana magistralna cesta od Škofljice do Kočevja) ali pa celo še več, in so torej nujno potrebni obnove.	j p
tudi odbojkarska in košarkarska igrišča za priprave športnih ekip, ter na 35 hektarjih površin med obema Brigama igrišče za golf z 18 luknjami. Da življenje v času zime v centru ne bi zamrlo, nameravajo v Ravnah zgraditi tudi smučišče.
Projekta se bodo lotili takoj po sprejetju PUP-a za to območje, ki
• Kakor hitro se bodo lotili zemeljskih del za izgradnjo šport-no-rekreacijskega centra v Borovcu, se bodo v Snežniku lotili tudi vzgoje ljudi, ki živijo na tem območju, tako da bodo ti še bolj skrbeli za urejenost okolja in imeli primeren odnos do turistov. Izšolali bodo tudi ustrezen turistični kader, ki ga sedaj na Kočevskem ni.
je v sklepni fazi, in sicer sočasno za celoten projekt. Koliko bo celoten projekt stal, v Snežniku za-enkat še ne želijo govoriti, pravijo pa, da bodo skušali k sodelovanju kot partnerje pritegniti različna zdraviliška podjetja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PRODAJA PODJETJA AVTOKOČEVJE
KOČEVJE - Sklad za razvoj je podpisal pogodbo o prodaji večinskega deleža v poodjetju Avtoko-čevje kanadskemu Slovencu Franku Severju. Pogodbo mora potrditi še upravni odbor sklada. Kupec se je obvezal, da bo prevzel vse zaposlene in v podjetje tudi vlagal.
Vreme naklonjeno
DOBREPOLJE - Z lepim vremenom se niso začele v dobrepoljski občini le veselice in druge prireditve na pros"tem, ampak tudi razna komunalna in druga dela. Tajnika občine Antona Rusa, ki ima na skrbi komunalno dejavnost občine, smo vprašali, kako je z njimi.
“V juliju bo posodobljene 1200 m lokalne ceste Struge-Kočevje,in sicer do odcepa na Rapljevo. Te dni se bo začelo posodabljanje 2 km ceste od Četeža do Tisovca v Strugah. V gradnji oz. posodabljanju, se pravi asfaltiranju, je ali bo v kratkem še več cestnih odsekov, in sicer Zdenska vas-Sv. Anton, Pre-dstruge-Vodice, 350 m ceste proti Paki in cesta Hočevje-občinska meja z Ivančno Gorico.
Poleg tega se je že začelo posodabljanje vodovoda v Zdenski vasi, ki mu bo delno tudi spremenjena trasa. Obnovljenega je že okoli 600 m vodovoda med Predstrugami in Cesto. Tudi uničeni del vodovoda od Vidma proti Podgorici je potreben obnove.
V Jakličevem domu smo uredili sanitarije, vodovodno napeljavo in zamenjali kanalizacijo. Urediti je treba še greznico, ki zdaj ni uporabna. V izdelavi pa je še načrt za urbanistično ureditev Vidma oz. njegove zasnove, o čemer bo že na naslednji seji razpravljal tudi občinski svet,” je povedal Rus.
J. PRIMC
DOLENJSKI LIST
J
M&Š I Z_M A Š I H OBČIM
mš
Pipanova gladko, Bastardi tesno
Pozitivno mnenje za ravnatelja
SEVNICA - Na sevniškem občinskem svetu so o dosedanji ravnateljici sevniške osnovne šole Anici Pipan svetniki dali pozitivno mnenje brez pomislekov, medtem ko se je pri edinem kandidatu za ravnatelja šentjanške osnovne šole Milana Majcna, 52-letnem Francu Bastardiju iz Krmelja “zataknilo” že na komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Jože Kun-šek, Ta se ni opredelila in v celoti prepustila breme odločitve svetu. Kunškova komisija v tem primeru vsaj ni predlagala tajno glasovanje kot pri imenovanju direktorja sevniške Komunale. Svetnik Alojz Zupan {SDS) je dejal, da je bil Bastardi že približno 2 leti vršilec dolžnosti ravnatelja in da šolski svet za to ni imel pokritja. Dodal je, da se njegovo mnenje niti od krajnaov ni spremenilo in da drugih kanadidatov ni bilo, “ker se ve, kakšne mučke se gre šolski svet. Marjan Jamšek (ZLSD) je menil, da je Bastardi naredil tudi marsikaj dobrega. Navkljub neodločnosti in neopredeljenosti nekaterih svetnikov, ki so se zavzemali za “nevtralno mnenje” so naposled Francu Bastardiju s 13 glasovi za le dali pozitivno mnenje.
(GASILSKO) POLETJE
SEVNICA - V soboto, 29. junija, ob 17. uri se bo na sevniškem Glavnem trgu začelo že 17. srečanje gasilskih pihalnih godb Slovenije. Nastopili bodo s sevniški godbeniki pobrateni gasilci s Spodnje Polskave, nato Loče pri Dobovi, Lovrenc na Pohorju, mestna godba Novo mesto, Pred-grad, Vuzenica, delavska pihalna godba pri PGD Sevnica in gasilska godba SVD Domagovič iz sosednje Hrvaške. Pred revijo osmih godb bo ob 14. uri na Glavnem trgu vedno zanimivo gasilsko tekmovanje veteranov s starimi ročnimi brizgalnami.
MOKRONOSKO
KRESOVANJE
MOKRONOG - Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog priredi v soboto, 22. junija, ob 20. uri v Mokronogu veselico “Mokronoško kresovanje” s srečelovom in ognjemetom. Za zabavo bo poskrbel ansambel Ivana Puglja.
Lado Stopar, predsednik VTD Čatež pod Zaptazom
Oksidacija naj pogostejša napaka vina
Stroga komisija
Predsednik Stopar, upokojeni pilot Adrie Airways, pravi, da so njihovi vinogradniki, nekateri sicer s težkim srcem, posekali vso samorodnico, zato ne preseneča, da je kakovost vin čateških vinogradnikov vse boljša. Inž. Katarina Merlin je bila po ocenjevanju 99 vzorcev vina letnika 1995 prijetno
• Najboljše ocene sta prejeli pri 24 cvičkih in 33 vzorcih dolenjskega belega vini Staneta Bregarja. Pri dolenjskem belem so se za Bregarjem (16,33) zvrstili Jože Miklič (16,06), Stane Kozlevčar (16,04) ter Franc Kozlevčar in Jože Vencelj (oba 16,01). Cviček Staneta Bregarja je dobil oceno 15,57, le za stotinko je zaostal vzorec Ludvika Grdena, tri stotinke za zmagovalcem pa je bil cviček Toneta Bregarja. Pri 16 vzorcih dolenjskega belega je dobilo najvišjo oceno (16,48) vino Daneta Štremp-flja, sledijo Anton Drganc (16,40) ter spet Dane Štrem-pfelj (15,48) in Stane Kozlevčar z isto oceno. Med štirimi vzorci modre frankinje sta daleč najvišji oceni prejela vzorca Alojza Urbančiča (16,26) in Antona Zaletela (16,24), ______________
presenečena nad kakovostjo dolenjskega belega vina, nekoliko pa sta jo razočarala cviček in pa dolenjsko rdeče, kjer je stroga ocenjevalna komisija pod vodstvom inž. Lojzeta Metelka ugotovila precej najpogostješih napak v. vinarstvu, to je oksidacija vina in zadah po slabi posodi.	P. P.
IVANČNA GORICA - Svetnik LDS v ivanškem občinskem svetu Franc Godeša opozarja v posebnem pismu predsednika sveta Jurija Goriška (SKD) in župana (SDS) na nekatera vprašanja iz delovanja sveta in županstva, Godeša pa predlaga tudi ukrepe za izboljšanje dela.
Godeša spet izraža pripravlje-
Svetnikov LDS ne bo v samostan?
Svetnik LDS Franc Godeša v pismu predsedniku ivanškega občinskega sveta Juriju Gorišku piše, da svetnikov LDS ne bo na predvideno redno sejo sveta v samostanu Stična
to že večkrat storil njegov svetniški kolega Igor Bončina (SDS) na prejšnjih sejah sveta, meni, da osnutek dnevnega reda za sejo sveta, ki nanj bi bila 28. junija, vsebuje toliko točk, da jih ni mogoče obravnavati na eni seji. Po Godeševem mnenju bi bilo potrebno točke razdeliti najmanj na dve seji. Svetnik Godeša se zavzema, naj ima prednost pro-gramsko-razvojna seja s strategijo razvoja ivanške občine, p p
Praznovanja v Trebn jem
70 let orkestra, Tabor likovnih samorastnikov,...
nost, da “predhodno pogleda delovni osnutek zapisnika seje občinskega sveta, predno ga sekretarka priloži vabilu za sejo sveta”, sekretarki Vesni Orehek pa bi rad Godeša poomagal tudi “z nasveti glede evidentiranja sej občinskega sveta.” Godeša piše predsedniku občinskega sveta Gorišku, da je po njegovem "povsem neprimerna pogojno predvidena lokacija za delovno sejo sveta, ki običajno traja do 24. ure, v samostanu Stična. Tam je mogoča le morebitna krajša seja protokolarnega značaja v zvezi z obravnavo problematike varstva kulturnih spomenikov, ki sc nanaša tudi na samostan Stična, in z ogledom spomeniško-muzejskih zbirk. Sicer pa samostan ni mesto za redne delovne seje s 7- ali večurnim trajanjem in ob predvideni udeležbi 36 oseb. Gre tudi za sakralni objekt, ki ni namenjen za posvetno rabo, zlasti pa ne organov lokalne samouprave. Upoštevati je treba tudi 7. člen Ustave Republike
• Od veselja, da je Slovenija v Evropi, je na cesti veliko delavcev. (Toti list)
Slovenije, po katerem so država in verske skupnosti ločene. Svetniki LDS bomo upoštevali zgornje omejitve in določilo ustave in se redne delovne seje Občinskega sveta občine Ivančna Gorica v samostanu Stična nc bomo udeležili.”
Franc Godeša, podobno kot je
TREBNJE - Konec tega tedna bo v trebanjskem koncu zelo pestro. V petek, 21. junija, bo ob 17. uri otvoritev prostorov Dolenjske banke, od 17. ure naprej pa prihod prijateljske godbe Lauingena iz Nemčije. Otvoritev 29. Tabora likovnih samorastnikov bo pred Galerijo ob 18. uri. .Tabor bo trajal do sobote, 29. junija, in bo gostil 15 umetnikov. Na otvoritvi bo v kulturnem programu nastopil Trebanjski oktet, pozdravni govor bo imel župan občine Trebnje Ciril Pungartnik. V soboto, 22. junija, bodo ob 18. uri položili temeljni kamen za izgradnjo novih prostorov godbe Trebnje in glasbene šole Trebnje, ob 19. uri bo
slavnostni koncert v počastitev 70-letnice občinskega pihalnega orkestra Trebnje z gosti iz Nemčije in ostalimi gosti v mestnem parku, med 21. in 23. uro pa bo pred No-votehno nastop godbe Lauigena, približno ob 23. uri pa nastop godbe iz Trebnjega. Vmes bodo igrali plesno glasbo, približno ob 24. uri pa bo igral ansambel Akord.
V nedeljo, 23. junija, med 9. in 10. uro bodo koncerti posameznih pihalnih koncertov: na Mirni, v Trebnjem (10.40), Dobrniču in Mokronogu (8.45). Ob 1 L uri bo v mestnem parku v Trebnjem svečanost ob 70-1 ctnici domačega pihalnega orkestra, ob 12. uri pa skupna parada vseh pihalnih godb, ki se bodo zbrale pred gostilno Pavlin. Ob 16. uri se bo začela zabava z ansamblom Rompompom. V ponedeljek, 24. junija, bo ob 16. uri v Kulturnem domu v Trebnjem lutkovna predstava za otroke, ob 19. uri v avli CIK Trebnje slavnostna akademija v čast dneva državnosti in praznika KS, ob 21. uri pa kresovanje pri planinski koči na Vrhtrebnjem. V torek, 25. junija, bo ob 15. uri film za otroke.
L. M.
VELIKO ZANIMANJE ZA STROKO - Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom delaje na območja trebanjske občine, in sicer združuje vinogradnike, ki imajo vinske gorice severno od Trebnjega. Društvo s prirejanjem cvičkarij ob ocenjevanja vin svojih članov in tesnim sodelovanjem s prireditelji pohoda po Levstikovi poti nekoliko posega tudi na turistično področje, a zavoljo lega ni nobenega ljubosumja ali nerazumevanja pri domačem turističnem društva. Osrednja skrb društva je pač strokovno usposabljanje članov. In tega se, sodeč vsaj po izredno dobrem obiska predavanja priznanega strokovnjaka inž. Darka Marjetiča iz Krškega o zelenih delih in zaščiti v vinogradu pretekli petek na Sejenicah pri Čateža r skrbno urejenem vinogradu Draga Zagorjana, čateški vinogradniki očitno dobro zavedajo. (Foto: P. Perc)
Največ so se ubadali s cestami
V KS TVžišče bo novo vodstvo poslej več pozornosti posvečalo izgradnji mrliške vežice in drugih nalog iz programa zadnjega krajevnega samoprispevka
TRŽIŠČE - V preteklih šestih letih se je svet krajevne skupnosti TFžišče, ki gaje vodil in ga bo po zadnjih volitvah v svete KS še naprej vodil Marjan Jamšek, pretežno ubadal s posodobitvijo krajevnih cest in preskrbo z zdravo pitno vodo. Čeprav so v programu leta 1992 izglasovanega krajevnega samoprispevka za dobo petih let poleg posodobitve krajevnih cest med prednostne naloge zapisali, da bo denar šel še za izgradnjo telefonskega omrežja, posodobitev pokopališč in izgradnjo mrliške vežice, so doslej denar samoprispevka porabili le za izboljšanje cestnih povezav.
Ko je prejšnji in novi predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek ob izteku mandata starega sveta KS poročal o opravljenem delu, je poudaril, da bo odslej potrebno nameniti denar, zbran s samoprispevkom, tudi za izgradnjo mrliške vežice, za katero so že odkupili zemljišče in imajo pripravljeno vso dokumentacijo. Lani so naposled zaključili dolgoletno akcijo za izgradnjo telefonskega omrežja, tako da imajo zdaj telefon v vseh vaseh in skoraj v vseh gospodinjstvih.
V tem obdobju so začeli v KS Tržišče odvažati smeti, in sicer v naseljih Tržišče, Malkovec, delno iz Pijavic ter iz nekaj gospodinjstev v Kaplji vasi in na Vrhku. V kratkem naj bi pričeli odvažati smeti iz vseh naselij v krajevni skupnosti, tedaj pa bo tudi odklenkalo smetišču pri tržiški železniški postaji. V mandatu zadnjega sveta KS so ob izdatni
pomoči krajanov obnovili, tndi vse cerkve. “Vsi naši kraji dobivajo čedalje lepšo podobo in boljšo povezanost s svetom. Vidi se, da tu živijo pridni in delavni ljudje,” je poudaril Marjan Jamšek in dodal, da ne bi bilo toliko narejenega, če ne bi bilo tako tesnega
Marjan Jamšek, še predsednik sveta KS Tržišče
sodelovanja med svetom KS in osnovno šolo, društvi in organizacijami ter člani sveta in krajani. Posebej se je zahvalil za sodelovanje in pomoč bivši predsednici občine Bredi Mijovič, Francu
• V KS Tržišče je le še naselje Polje popolnoma brez asfalta, a še letos bo tudi ta “bela lisa” izginila. Zgradili so nov vodovod v Gredicah, razširili in obnovili vodovod na Malkovcu, delno obnovili v Tržišču, na Mostecu, v Zgornjih Vodalah, z vrtino na Telčah pa so prišli do izdatnega vira, ki naj bi zadoščal za oskrbo z zdravo pitno vodo ne le za Telče, ampak tudi za Drušče, Telčice, Zgornje Vodale, Otavnik, Jeper-jek, Slančji Vrh in tudi za Križ v KS Boštanj. Pomembna pridobitev za KS sta tudi novi gasilski dom v Tržišču in gasilska cisterna. Župnijski urad Škocjan pa je že dal KS TVžišče soglasje za razširitev pokopališča na Telčah.
Povšetu in Janezu Radeju iz novomeškega cestnega podjetja, poslancu Tonetu Anderliču, prejšnjemu predsedniku sveta KS Ivanu Pungerčarju, svojemu namestniku Jožetu Jenetu in tajnici Mariji Skoporc.
KONCERT SEVNISKE GODBE NA GRADU
SEVNICA - V okviru sevniške-ga grajskega poletja priredi tukajšnja zveza kulturnih organizacij v soboto, 22. decembra, ob 20. uri v sevniškem grajskem atriju koncert delavskega pihalnega orkestra pri PGD Sevnica. Prodaja vstopnic bo eno uro pred koncertom.
TRNOVSKOVA KMETIJA NAJLEPŠE UREJENA
TREBNJE - Trebanjska kmetijska svetovalna služba je v začetku razpisala nate-čty za najbolj urejeno kmetijo v občini. Ocenjevalna komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov Kmetijske svetovalne službe in Občine je imela zahtevno delo, med zelo urejenimi kmetijami izbrati najbolj urejene. Pri ocenjevanju sije pomagala s posebnim pravilnikom, ki upošteva kakovost arhitekture, urejenost kmetije s cvetjem in zelenjem ter celostno podobo kmetije. Prvo mesto oziroma ime najbolj urejene kmetije v občini je pripadlo kmetiji Jožeta Trnovška pri Velikem Gabru. Drugo mesto je dosegla kmetija Antona Marna iz Lukov-ka, tretje mesto pa kmetiji Ivana Gorenca s Hrastnega. Čestitamo!	.
J. ŠIREC

7 LKMOVALO KAR J 50 GASILCEV! Sobotno občinsko gasilsko tekmovanje, ki ga je sevniškagasilska zveza pripravila r soboto v več disciplinah i- Dolnjem Brezovem, Čanju, Selcah nad Blanco terna Gračkigori in Pokleku je spet pokazalo, kako zelo močne so gasilske enote. Skupaj se jih je zbralo največ doslej - 31 s kar približno 350 gasilci! Kot sta povedala predsednik in poveljnik sevniške gasilske zveze Brane Derstvenšek in Milan Kojič, je razveseljiva vse večja zastopanost žensk. Zbrane sla pozdravila tudi sevniški župan Jože Peternel in poveljnik PGD Poklek Vlado Martin-kovič, kije orisal pot do pomembne pridobitve - avtocisternc in se zahvalil za pomoč. V najmočnejši konkurenci članov A je zmagala Blanca, pri članih B, članicah A, veteranih in članih s Tomosovo črpalko Bošlanjčani, pri članicah B pa Sevničanke. Na posnetka: ob konca podelitev pokalov so se gasilci zbrali in pozirali za zanje tako značilne "gasilske"posnetke. (Foto: P P.)
Krjavljeve iskrice
OBDOBJE ČUDEŽEV - P« ivanški Zeleni alternativi sc vneto pripravljajo na prvi kongn? stranke, ki bo zadnjo soboto1 tem mesecu v Grosupljem. Do); lej skušajo vsaj približno razčistili poglavitne ekološke teme, ki so# jih lotevali v zadnjem obdobju-Ker ni pravih podatkov o teni. kako poteka ekološka sanacij2 prašičje farme Stična, bi radi vsaj zvedeli, "kdo koga nateguje”: ah vodstvo farme ljubljanski Bio-krog, ki je ponudil za marsikoga čudežno rešitev za sanacijo lagun z gnojevko, ali obratno?
ANONIMNE GROŽNJE' Predsednik ivanške Zelene alternative Franc Hegler ima še vedno težave s tovarno nemškega Woca oz. ljubljanskega AC - I"' tercarja v Malem Hudem, za katero še menda tudi nihče ne ve, kdaj bo pognala stroje. Za to n®J bi bil kriv zlasti Hegler, ker se j£ pri oblasteh oz. inšpekcijah pozanimal, ali ima investitor vse potrebne papirje, in so mu odgovorili, da ne. V zvezi z nesojeno tovarno je v zadnjem času neznane) po telefonu Heglerju v dolenjski srbohravščini grozil “neka ostat) tvornicu na miru inače če pla*1' ti...”
Trebanjske iveri
ZAHVALA DANE - Iz vodstva mirenske Dane so se nad1 prejšnji teden zahvalili za korekten članek o njihovem podjetj11: predvsem v luči lastninjenja, saJ so imeli pred ohjavo zbranih F okrog 140 milijonov lastninskih certifikatov, dober teden po objavi članka v Dolenjskem listu pJ so jih po besedah vodje komet" ciale Lojzeta Mrharja bodoči delničarji Dane dobesedno zasuli certifikati, saj se jih je nabralo kaf za okrog 304 milijone tolarjev.
BALKAN PRED DURM*j Krajani Račjega sela so z znan2 zaostritvijo pred volitvami v sve krajevne skupnosti, ko niso hote li, da bi imeli Romi na Hudejah svoje volišče, za zagovornike s° cializacije Romov in njihov tesnejše integracije v družben1 življenje, sami sebi naredili me) vedjo uslugo. Menijo namreč, ° bodo Romi s poskusom getoma cije še bolj pahnjeni na življenj ska stranpota. Krajani, ki zveču) podpirajo, da bi z Romi oprav' bolj na kratko, vabijo najbo vroče zagovornike Romov n J pridejo, po možnosti na enot1-denski izlet v naravo k njim, da * bodo na lastna ušesa prepriča11-kako deluje na počutje in sožuJ Romov s krajani pogosto strelja nje iz romskega naselja, saj naj L bilo slišati celo rafale, kot da bili pred vrati Balkana
Sevniški paberkTJ
(SAMO)VŽIG? - V noči oi 12. na 13. junij so sosedje iz eh ga izmed stanovanj v Našel) heroja Maroka slišali gla. ,0 vpitje in jok otrok. Po Sevnici s se po tem dogodku razširile g j vorice, češ da je šlo za družim prepir in da naj bi mož svojo ze kratkomalo - zažgal! Iz uradi) virov smo zvedeli, da je P°*l.cji obvestil o opečeni ženski ob l., dežurni zdravnik dr. Jurij PC)J in da so policisti bili že v 6 mUU tah v zdravstvenem domu. KeU policijska postaja blizu dom. zdravja, to ni kakšen dosežek. v se da v tem času priti iz en a drugo omenjeno ustanovo IJL peš. Gre pa za to, da se je, p° ... sedali komandirja PP Sevn'1 Darka Gcrjeviča, policija odz^ la, takoj ko je prejela obvestil dogodku, ki ga zdaj raziskuj)? kriminalisti. Od sosedov P°s z;. dovanke ni bilo nikakršnega P° ,t va na pomoč ženski, ki naj m po eni izmed inačic opekla, naj bi se vžgal aceton, s kat*-' si je čistila nohte ...
JUGO NI (J E) ZA DUOV Kdo ve, kaj je pičilo osniedU mladeničev, da so se prU^i teden stlačili vjueeca in tako sardine odbrzeli na nori ti Daleč niso prišli. Zaradi divjanj pardon, prehitre vožnje Jc v Orehovem juga vrglo s ces bližino magistralne žcleziULjj proge. Še sreča, da niso mlade pristali na zelo prometnih u ^-kajti potem je ne bi verjetno , trije odnesli s hudimi p°sK hami...
DAROVANJE KRVI V KRMELJU
SEVNICA - Tikajšnja na organizacija Rdečega k organizira darovanje krv i v P' ( deljek, 24. junija v prostorih ^ osnovne šole v Krmelju. F j, imele bolnišnice v Slovenil' * no zadostne količine krv i.v® ,„. na darovanje krv i vse redne K . dajalce pa tudi druge zd občane.
It

Krške novice
JUŽNE CESTE PA NE - Na Nedavni javni tribuni Združene llsle o lokalni samoupravi so v tazpravi menili, da v slovenskem Parlamentu delujejo ceste kot roočari povezovalni element. To naj bi pomenilo, da poslanci Pozabijo na strankarsko pripad-n°st, ko gre za ceste, in vsi enot-n? domoljubno zahtevajo grad-"lo posamezne ceste. Nekdo od Navzočih Posavcev je mnenje Pospremil s komentarjem, da so Ceste mogoče tam res povezo-'alni element, vendar katere Ceste, posavske očitno ne. Še. dob-[0' da ga nista slišala Umek in Dornik. A tudi če bi, južne avto-Ceste še ne bi začeli graditi. Ta dva Zadeve gledata s svoje strani in Jajbrž pravita, da je Bog najprej "rugim brado ustvaril, se pravi teste zgradil, potem šele Dolenjam in Posavcem.
DOPUST - Romi nimajo nič Pr°ti, če bi morali zaradi svojih S|imljivih podvigov pogosteje k sodniku za prekrške. Ker jim "sanjka denarja za dopustovanje v hotelu, jim ustreza, če jih sod-n'k kaznuje z zaporom, saj tako ?ekaj časa “dopustujejo” - pa Ceprav ne v hotelu kategorije A, yendar vseeno dokaj dobro za r°niske razmere. Med Romi je, '^umljivo, večje zanimanje za !|ntski kot za poletni dopust, saj s° poleti na voljo brezplačni ®Partmaji v počitniškem naselju "edro nebo.
POLENA - Branko Janc je Pozval občinske vodilne ljudi, naj Pospravijo polena v skladovnico 'n združijo moči. V Krškem vedo Povedati, da bi bila skladovnica, tc bi vanjo res pospravili tista Polena, res visoka. Če bi s temi Poleni kurili, bi bilo dovolj toplo-* za celo zimo, za celo krško očino. Ogenj bi lahko uporabili udi za javno razsvetljavo. To bi Pbšlo v poštev zlasti v tistih odtisnih vaseh, kjer lahko o elek-,rieni razsvetljavi samo sanjajo in .ler ljudje obžalujejo, da niso “Orna v Krškem, kjer se sveti, da Jorajo ponoči nositi zatemnilna
KMEČKE IGRE
PODBOČJE - Društvo po-“eželske mladine Krško bo v '"delovanju s kmetijsko svetovno službo Krško organizira-°23. junija ob 15. uri pri os-[°vni šoli v Podbočju tradicio-'alne kmečke igre. Program "■reditve se bo začel ob 12. uri Parado konj po okoliških dseh. Ob 14.30 bo zbor ekip in [ebanje, temu bo ob 15. uri , edila otvoritev iger. Ob 19. uri l®do razglasili rezultate, potem 7 Zabava z ansamblom Labi-■int.
[S
ovo v Brežicah
Kdo JE ZASLUŽEN? - Lastjo neke njive, ki je blizu rom-|/®ga naselja, se je pritožil, da bo i di letos težko pospravil pride-k Prvič zato, ker letino običajno h^ko leto pomagajo pospraviti , ni. in drugič zato, ker se Romi k omenjeni njivi velikokrat [“delajo in bi torej kmet moral j* njivo vsaj v visokih škornjih, da bi zagazil. Kmet ne bo šel Pdno tožit, saj ne ve, kakšna bi razsodba. Mogoče bi moral 11° on plačati Romom, ker mu lj°jlj° njivo in s tem večajo hek-"bki donos.
KAPNICA - Na seji občinske-r|syeta Brežice so razpravljali o 1 adnji večnamenske telovadnice j1 novi srednji šoli. Vladni svečice Niko Žibert je pri tem i Jel nekaj o strehah dvoran, ;. kršna bo brežiška. Dejal je, da ■'ajbolj enostavno narediti
it
| °kiapnieo in od tam vodo speni1'v kanal. Takega načina grad-V streh v Brežicah pred tem naj-j-r niso poznali, vsaj ne pri gradil. Prostora, kjer ima seje občin-J Syet. Mogoče so nad to sejno jJ1" naredili dvokapnico, vs :ka-i/.r,Pa niso speljali v kanal vode. Ji® ta med sejo kapljala s stroji.'Ker je kapalo tudi potem, ko pehalo deževati, mislijo, da ni |jP'jala deževnica. Zlasti sumil''® so črne kolenaste cevi na [t[npu, ki ne obetajo ničesar do-
jt^ORO - Britanci imajo nore , ,lve, v Posavju so nekam čudni L‘®nitev godni merjasci, ker jim L “'jo v zelje veterinarji s prc-|?®djo naskoka. Kot nori so j ®'i kopači, zaradi katerih se '|r"vičeno jezijo vrtičkarji v L*"" koloniji”, pravo norišnico jjjo v Agrarii, kjer je moral (“"iti direktor. Nora je tudi |j "vska čebula, če so nori črvi, ČJ® noro zažirajo vanjo, čeprav Skratka, noro, da znoriš.
MM 12 NAŠIH OBČI
MM
STOVIČEK NE BO VEČ PREZRT - Razstava, ki jo je pripravilo društvo Oko, ima dva dela. V prvem se s svojimi deli predstavlja Stoviček sam (večina del je iz zasebnih zbirk), medtem ko v drugem delu obiskovalec spozna umetnika skozi stvaritve njegovih prijateljev in učencev. Otovoritev razstave je z ubranim petjem popestril dekliški oktet iz Boštanja (na sliki). (Foto: B. D. G.)
v
Stoviček ostaja med nami
Razstava ob 100-letnici rojstva medaljerja in kiparja iz Krškega - Njegovo delo je bilo prezrto
BRESTANICA - Spomladi nastalo društvo likovnikov Oko iz Krškega je med svoje prve aktivnosti uvrstilo počastitev 100-letnice rojstva medaljerja in kiparja Vladimirja Štovička. Tako so v galeriji grada Rajhen-burg pripravili razstavo Štovič-kovih del, ki jo je minuli petek odprl župan občine Krško Pando Siter. Tit petek popoldne bodo člani društva ustvarjali na temo Štovička, v Sevnici pa bodo 29. junija odprli razstavo otroških stvaritev (plakete v gipsu), ki so nastale ob Štovič-kovem jubileju.
O umetniku češkega rodu je Janez Mesesnel zapisal, da mu kraj in čas nista bila posebno naklonjena. Likovnik in predsednik društva Oko Rudi Stopar, ki je ob otvoritvi razstave spregovoril o Štovičku, pa je temu dodal, daje bil njegov sta-
tus v Krškem in v Sloveniji odkrito drugorazreden. “Le delal je po naročilu nekaternikov, ki so rdeče svetili, sam pa je ostajal in ostal prezrt, kar pričajo neizpolnjene obljube in ne-podeljena priznanja,” je dejal.
Likovniki društva Oko menijo, da je danes čas, da delo mojstra Štovička začnemo ceniti. V oceni se jim pridružuje tudi Posavski muzej, ki pripravlja retrospektivno razstavo del in monografijo o Vladimirju Štovičku. Čeprav je obletnica umetnikovega rojstva že mimo, si muzej še vedno prizadeva pridobiti državna sredstva za ta projekt. Kot je napovedal župan Siter, bo s projektom in Štovičkovim delom po torkovem obisku v Brestanici seznanjen tudi minister za kulturo dr. Janez Dular.
JUTRI PROSLAVA
BREŽICE - Občina Brežice bo organizirala jutri proslavo ob 5. obletnici samostojnosti Slovenije. Ob 20.30 bo promenadni koncert godbe na pihala po brežiških ulicah, temu bo ob 21. uri sledil slavnostni program pri spomeniku “kose”. Prireditev se bo nadaljevala z družabnim srečanjem na tržnici, kjer bo za zabavo poskrbela skupina Karavans.
ODPRTE STRANI ZA GLASBENI ŠOLI
MOKRICE - Krški Naš glas bo pripravil danes ob 18. uri v poroč-
ni dvorani gradu Mokrice svoje Odprte strani. Na srečanju, kjer se bodo pogovarjali o problemih delovanja krške in brežiške glasbene šole, bosta gosta ravnatelja ustanov prof. Drago Gradišek in prof. Dragutin Križanič.
SAXO SHOW TUDI V BREŽICAH
BREŽICE - Integra, d.o.o., Brežice je pred prodajno - servisnim centrom na Milavčevi ulici v Brežicah nedavno pripravila predstavitev Citroenovega novinca
Golobič: Krško tudi v prihodnje pomembno mesto LDS
Z zbora OO LDS Krško
KRŠKO - Na nedavnem zboru krškega občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije so za predsednika izvolili Branka Janca, ki je na tej funkciji tako zamenjal mag. Draga Fabijana. Na volitvah so člani stranke izbrali za podpredsednika Petra Žiganteja in Andreja Božiča ter za sekretarja OO LDS Krško Ivana Urbanča. Določili so tudi druge organe občinskega odbora.
Kot je takoj po izvolitvi dejal novi predsednik Janc, naj bi se sprte strani v politiki pobotale, saj medsebojne zdrahe ne vodijo v naslednje tisočletje. Po njegovem prepričanju je uredništvo lokalnega časopisa še vedno pod velikim pritiskom, ki so bolj politično desne narave.
Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije Gregor Golobič, ki seje udeležil zbora, je napovedal, da bo LDS v Krškem močna tudi v prihodnje. Po njegovih trditvah se v parlamentu pozna glas krške občine. Poslanec Branko Janc, ki pogosto deluje med poslanci povezovalno, je bil uspešen, na primer, pri oblikovanju sklada za dekomisijo jedrske elektrarne Krško in pri sprejemanju odločitev za gradnjo avtoceste južno od Ljubljane. Golobič je menil, daje treba doseči, da bi bil tako dejavni Janc znova izvoljen v parlament. Generalni sekretar LDS je ugotovil, da se v krški LDS “vlečni konji menjajo”, kar je dobro znamenje. Golobič je med drugim tudi poudaril, da ima Krško pomembno mesto v zgodovini ene pomembnejših ustanoviteljskih strank zdajšnje Liberalne demokracije Slovenije. Letos mineva 10 let od kongresa ZSMS Krško, ki je zapisal pomembne, pozneje uresničene napovedi in sprejel prelomne odločitve.
Alfred Železnik, ki je udeležence zbora pozdravil v imenu strankinega sevniškega občinskega odbora, sc je zavzel za sodelovanje posavskih občin in pri tem pozval, naj bi skušali tako enotnost doseči tudi po strankarski
__________________UM.
KONCERT
KOSTANJEVICA NA KRKI -Pihalni orkester Kostanjevica na Krki priredi soboto, 22. junija, ob 19.30 na kopališču v Kostanjevici promenadni koncert. V primeru slabega vremena bo ta v ponedeljek, 24. junija, ob isti uri, na istem mestu.
Iz enega metra ceste delali dva
Potem ko so v Velikem TVnu pred leti zavihali rokave, se imajo danes s čim pohvaliti -Sodobnejše ceste - Solidarnost tudi pri mrliški vežici - Obnovili kulturni dom
VELIKI TRN - Demografsko ogroženo in hribovito krajevno skupnost Veliki TVn čaka tudi v bodoče precej skupnih nalog. Toda potem, ko so pred leti zavihali rokave, so postorili še marsikaj in danes lahko pokažejo precej sadov svojega truda. Ko so uresničevali skupne cilje, so bili zagnani ne samo člani sveta krajevne skupnosti, ampak tudi prebivalci posameznih vasi.Predsednik sveta KS Veliki TVn je leta 1987 postal Frane Lekše. “Izbral sem si en sam cilj, in ta je bil, da boni delal. Kajti brez vztrajanja pri nalogah, ki so bile za krajevno skupnost velikega pomena, ne bi bilo vidnih rezultatov,” pravi po skoraj desetletju.
Trnski največji problem so bile slabe ceste, neurejen vodovod in pomanjkanje mrliške vežice, zato so vse sile vložili v ureditev navedenega. Tako so zgradili več kot 6 km krajevnih poti, katerih vrednost presega 22 milijonov tolarjev. Poleg tega imajo na seznamu opravljenega tudi zaporne plasti na cestah Kalcc-Vcliki Trn-Sme-čice in Nemška vas-Vrhulje. Posodobili so lokalne in, po takratni delitvi, občinske ceste Veliki Trn-Lomno, Crešnjicc-Pijavško in Smcčice-Planina. Številke o uporabljenih sredstvih, bi bile dosti višje, če bi vanje všteli vrednost vseh zemeljskih del, strojnih storitev in drugega, kar so vsi, od prvega do zadnjega, delali bolj za boglonaj kot za denar. Dela je vodila krajevna skupnost pretežno v lastni režiji. Pri omenjenih in vseh drugih posodobitvah sta se posebej trudila Franc Lekše in
Janez Žarn. Lekše pravi: “Delali smo s pomočjo krajanov. Pri vsaki posodobitvi oziroma na vsakem odseku je deloval gradbeni odbor, ki je opravljal vsa dogovorjena dela. Dela pa je bilo veliko. Zbirali so soglasja krajanov, pobirali
mm* «
'.V. it.
Franc Lekše
enkratni prispevek in še kaj je bilo.”V krajevni skupnosti, kjer trenutno nimajo samoprispevka, so že toliko zgradili želeno mrliško vežico, da bi jo že lahko uporabljali. Vrat lepo urejenega objekta sicer še niso odprli, vendar bo treba storiti le še to in ono, da bodo pristojni uradi, ki bodo še udarili nekaj velepomembnih žigov na papirje mrliške vežice.
Krajevna skupnost je objekt gradila s sredstvi krajevnega samoprispevka. Les za ostrešje so prispevali krajani, ki so poleg tega opravili veliko brezplačnih delovnih ur. Da so objekt dokončali, je pomagala tudi občina Krško s proračunskim denarjem.
V Velikem Trnu so v dosedanjem obdobju obnovili z delno pomočjo občine tudi kulturni dom. Popravili so ostrešje, v stavbi pa temeljito obnovili večnamensko dvorano.
Ko Lekše razmišlja o opravljenem delu in sešteva nesporne dosežke, pravi tako: “Menim, da smo v krajevni skupnosti dobro gospodarili, dvakrat premislili, kako bomo kar največ naredili z razpoložljivim denarjem. Mislim, da lahko rečem: iz enega metra ceste smo naredili dva.”
M. LUZAR
ODSTAVILI DIREKTORJA AGRARIE
BREŽICE - Delavski svet Agrarie Brežice, proizvodnje in trgovine je pred dnevi razrešil Ivana Vučajnka fuk-cije direktorja podjetja, Andreja Srpčiča pa je umaknil z mesta predsednika delavskega sveta; Za vršilca dolžnosti direktorja je imenoval Franca Vranetiča, za predsednico delavskega sveta pa je izvolil Pavlo Krulik.
•	Najbolj bleščeče dividende prinaša črna borza. (Fridauer)
•	Kjer je oblast za en drek, pogosto poje pendrek. (Fridauer)
Sv. Vid ima spet novo lice
Obnovili cerkev
ČATEŽ OB SAVI - Farani čateške in drugih župnij so 16. junija proslavljali obnovo cerkve sv. Vida. Slovesnost z mašo, ki je bila na Vidovo nedeljo, je opravil stolni župnik Vinkov Vegelj; Jože Pacek, župnik na Čatežu, je na slovesnost povabil še' druge duhovnike. Cerkev, katere obnovo so proslavljali, so obnavljali pod vodstvom zidarskega mojstra Franca Oštrbenka in po priporočilih spomeniškega varstva. Obnova cerkve je stala 7 milijonov tolarjev, od katerih je milijon prispevala občina Brežice, drugo so zbrali farani.
B. PIORVATIČ
Sonček, mavrica, oblaček
Vzgojiteljice same naredile znak - Oblikovala J. Teropšič
BREŽICE - Brežiškemu otroškemu vrtcu so ob nedavnem praznovanju ob 50-letnici organizirane predšolske vzgoje v Brežicah dali novo ime, in to je Vrtec Mavrica Brežice. Otroški vrtec je ob tej priložnosti dobil tudi znak, ki ga je do končne podobe oblikovala Jolanda Teropšič, vzgojiteljica v tej ustanovi.
Krog s sončkom, mavrico in oblačkom - to je ta znak - najbrž potrjuje, da otroški vrtec še ni izgnal pravljice in da se otroci in vgojitelji še znajo zatopiti v tako imenovane drobne malenkosti, ki jih praviloma ne priznavajo več odrasli, za katere je denar sveta vladar. Omenjeni znak tudi vključuje imena vzgojnih oddelkov brežiškega otroškega vrtca; oddelki so v posameznih delih mesta, vendar organizacijsko spadajo pod eno streho.
Teropšičeva je znak snovala dolgo časa. “Zamisel za znak je nastajala med delavci vrtca.
Kar so predlagali, sem poskušala kar najbolj zajeti v končno obliko znaka. Porabila sem približno tri tedne, da sem vse predloge združila v tak znak, kot je zdaj. Bilo je veliko dela in truda, vendar je zdaj vse pozabljeno,” pravi Teropšičeva.
Jolanda Teropšič
Znak Mavrice imajo na papirju, Teropšičeva pa ga je naredila tudi že kot lepljenko iz različnih semen. Lepljenje ji ni delalo posebnih preglavic, saj je pred tem naredila že druge take izdelke, na primer pava iz listja. Tako eno kot drugo, kar v res izdatnih količinah nastane v očitno domiselni glavi in spretnih rokah Teropšičeve in drugih vzgojiteljic, opozarja, da je tako rekoč vsem pred nosom veliko domiselnih oblikovalcev in ljudi pripravljenih za majhen denar narediti tako dopadljive reči, kot je omenjeni znak Vrtca Mavrice Brežice. Toda ali ni pogosto tako, da je pred svetom nekaj vredno le tisto, kar stane veliko denarja?
J M. LUZAR
Akcija ugodnih nakupov, ki prinašajo bogate nagrade v času od 22. 6. do 29. 6. 1996!
Prva nagrada:
Potovanje v Benetke za dve osebi!
Javno žrebanje bo na prireditvi v PC KOVINOTEHNA.
KOVINOTEHNA
Novoles od roba smrti do dobička
V treh letih je lesna industrija Novoles iz Straže poiskala nova tržišča in se na njih uspešno uveljavila - Povečuje izvoz in proizvodnjo - Odvisni od tečaja
Kratke domače
PRIZNANJA - Upravni odbor Območne gospodarske zbornice Posavje je na včerajšnji slavnostni seji podelil priznanja za gospodarske dosežke v letu 1995.0 nagrajencih bomo pisali prihodnjič.
V ČRNOMLJU - Upravni odbor dolenjske in belokranjske Območne zbornice pa se bo danes ob 13.30 sestal v prostorih črnomaljskega podjetja Danfoss Contpressorrs. Razpravljal bo o poslovanju regijskega gospodarstva v prvi polovici leta s posebnim poudarkom na gospodarski problematiki občine Črnomelj.
KOVINARJI - Upravni odbor Združenja kovinske industrije pri GZS bo danes o kritičnih razmerah v nekaterih večjih in srednjih podjetjih kovinske industrije razpravljal v novomeškem Revozu. Ob tem bodo gostitelji članom odbora predstavili Revoz, njegove izkušnje pri zmanjševanju odsotnosti z dela in jim pokazali potek proizodnje.
OBRTNIKI - Obrtna zbornica Slovenije bo jutri ob 10. uri v sejni sobi zavarovalnice Tilia podelila nekaterim obrtnikom Obrtne zbornice Novo mesto potrdila, daje njihova obratovalnica primerna za praktično izučevanje učencev za posamezne poklice.
SPET KAKOVOST V MALA PODJETJA
Gospodarska in obrtna zbornica ter ministrstvi za gospodarstvo in znanost so tudi letos objavili razpis za vključitev v projekt uvajanja sistema kakovosti, ki je namenjen gospodarskim družbam z manj kot 50 zaposlenimi. Usposabljanje po projektu omogoči podjetju, da v enem letu preuredi poslovanje in pristopi k pridobivanju certifikata kakovosti 9001 ali 9002.
STRAŽA - Holding lesna industrija Novoles, ki ga sestavlja 10 proizvodnih podjetij s skupaj 950 zaposlenimi delavci, v teh dneh čaka na zeleno luč za lastninjenje. To bo prineslo tudi potrditev finančne reorganizacije podjetja, kije bilo še pred tremi leti tik pred stečajem s 35 milijoni mark dolga in z manj kot dvakrat toliko letnih prihodkov. V podjetju se nameravajo do konca leta olastniniti, s sanacijo starih obveznosti, ki ga zdaj še bremenijo, pa bo podjetje lahko tudi nanovo zaživelo.
Še pred koncem leta bodo v Novolesu uredili še nekaj organizacijskih sprememb. Tako bosta podjetji v Straži in Soteski postali del Novolesa, medtem ko bodo druga podjetja ostala samostojna, vendar v 100-odstotni lasti Novolesa. Kljub omenjenim izgubam iz preteklih let Novoles zdaj tekoče že posluje brez izgub in je v prvih štirih mesecih letošnjega leta ustvaril 31 milijonov tolarjev dobička. Tudi prihodki so
Zvone Novina, direktor Novolesa: “Na tujih trgih smo našli prostor, zdaj nas zrušita lahko le tečaj in monetarna politika. Če je tečaj marke enak inflaciji, potem ne izgubljamo, če pa je tečaj neugoden, ne moremo investirati, zaradi česar zaostaja razvoj in zaostanemo za konkurenco. Drugače bi bilo, če bi imela podjetja lastne devizne račune in bi devize sami prodajali. Potem izvozniki ne bi nosili bremena prestrukturiranja celotnega gospodarstva in sanacije bank!"
MALA SOLA PODJETNIŠTVA
Za bodoče kapitaliste
Izračun mesečnega obroka za odplačevanje posojila je pri nas precej zapleteno opravilo, ker ni določena točna obrestna mera. TOM (povprečna mesečna obrestna mera) se vsak mesec spreminja, zato jo moramo pri izračunu “uganiti”. To se nam lahko posreči, večkrat pa tudi ne, zato so vsi izračunu le približni, pri odplačevanju posojila pa so potrebni poračuni ob koncu odplačevanja ali že vmes. Banka navadno prvi obrok izračuna prenizko, da s tem privabi posojilojemalce. Ti so kasneje razočarani, ko zvedo za povečanje obrokov.
Kako sami približno izračunamo obrok? Najprej razdelimo posojilo na mesečne raz-dolžninc tako, da posojilo delimo s številom mesecev odplačevanja. Vzemimo posojilo 1.200.000 tolarjev na 5 let.
1.200.000	SIT/ 60 mes. =
20.000	SIT/ mesec
Zdaj se lotimo še obresti. Ker posojilo odplačujemo sproti, smo dolžni povprečno polovico posojila (600.000 SIT). Od tega zneska računamo mesečne obresti. Pri TOM + 12 % znašajo te približno 2 %, torej:
600.000	SIT x 2 % = 12.000 SIT.
Mesečni obrok za naše posojilo je vsota obeh zneskov:
20.000	SIT + 12.000 SIT =
32.000	SIT.
Točen izračun lahko naredimo na računalniku, če imamo program Excel ali QPW. V Ex-celu vtipkamo = PMT (2%; 60; 1200000) in dobimo rezultat -34.521, pri čemer minus pomeni, da gre denar iz našega žepa. Enak rezultat dobimo, če poiščemo v QPW funkcijo PAY-MT 2%;60; 1200000).
Če nam banka ponuja za tako posojilo manjši obrok od izračunanega, to pomeni, da bomo morali kasneje plačevati večje obroke ali pa na koncu plačati poračun. Vse pa je odvisno od tega, kako se bo gibal TOM. Ni pa se treba bati, da bi nas banka pri izračunu obresti “prinesla okoli”. Če bomo na začetku plačevali večje obroke, bodo pač skupne obresti manjše, kot če začnemo z manjšimi obroki, končna vrednost odplačanih obrokov z obrestmi vred pa je v obeh primerih enaka.
JOŽE DOBOVŠEK
MESOBR.
ŠTEVILO LET ZA ODPLAČEVANJE POSOJILA
MERA	1	2	3	4	5	10
1.00%	88849	47073	33214	26334	22244	14347
1.20%	89975	48202	34372	27528	23476	15768
1.40%	91110	49346	35553	28752	24745	17253
1.60%	92252	50506	36757	30006	26051	18798
1.80%	93402	51681	37984	31289	27392	20398
2.00%	94560	52871	39233	32602	28768	22048
DOLOČANJE OBROKOV ZA POSOJILA - V tabeli so prikazani mesečni obroki za posojilo v višini L000.000 tolarjev za različna obdobja in različne obrestne mere. Če vzamemo drugačno posojilo, pomnožimo obrok z ustreznim faktorjem, na primer: za posojilo 2.000.000 tolarjev pomnožimo obroke z 2.
se v zadnjih dveh letih povečevali (v letu 1994 4,8 milijarde tolarjev, lani 5,5 milijarde), kar se nadaljuje tudi letos, ko naj bi podjetje ustvarilo 6 milijard tolarjev prihodkov in povečalo izvoz najmanj za 15 odstotkov. Lani je povečalo obseg proizvodnje za 14 odstotkov, letos pa naj bi ga še za nadaljnjih 12.
Novoles je v zadnjih treh letih, ko smo o njem doma slišali bolj malo, korenito zakorakal na nova tržišča. Do leta 1992 je kar polovico vsega izvoza ustvaril na ameriških, kanadskih in avstralskih tržiščih, potem pa sije zaradi padca dolarja in cenene vzhodne konkurence poiskal trg v Evropi. V letošnjem letu bo podjetje, ki dve tretjini svojih izdelkov izvozi, 32 odstotkov izvoza prodalo v Nemčijo, 23 v Anglijo, po 10 v Avstrijo in ZDA, 8 v Italijo ter po 5 odstotkov v Francijo in skandinavske dežele.
Ob iskanju novih trgov je Novoles zmanjšal število režijskih delavcev, povečal produktivnost ter se programsko preusmeril in se opredelil za kakovost. V Straži zdaj predelujejo samo še masivni les. V enem letu so tako predelali 60 tisoč kubikov masive, kar je največ v Sloveniji. Ves les odkupujejo doma, od tega 60 odstotkov od GG Novo mesto v neposredni bližini, kar je prednost za proizvodnjo, ker odpadejo transportni stroški.
Največji izvoznik je tovarna drobnega pohištva (stoli, gugalniki), sledi tovarna vezanih plošč posebnih tehnoloških zahtev, kije največja taka v Sloveniji, in nato tovarna lepljenih elementov, ki je hkrati tudi najbolj kakovostna lepilnica v državi. Novoles pri prodaji pohištva ne računa veliko
na domači trg, a namerava kljub temu v kratkem zgraditi svoj salon pohištva, pa tudi z nekaj trgovci je že podpisal pogodbe o prodaji. Doma namerava nastopiti s programom jedilnice v več kakovostnih izvedbah, saj je edini, ki dela mize, stole in kredence.
Sicer pa direktor holdinga Novoles Zvone Novina pravi, da imajo v tujini največ možnosti za povečano prodajo drobnega pohištva. “Lani smo oblikovali nov program spalnic za nemške kupce in zdaj jih že delamo po 1000 na mesec!” je ponazoril možnosti na zahtevnem trgu, ki je pripravljen za kakovost plačati tudi nekaj več. “Na evropskem trgu smo našli svoj prostor in smo brez težav konkurenčni cenejšemu pohištvu iz Malezije ali Romunije, a moramo biti kakovostni, solidni, s hitro dobavo, zagotovljenim servisom.” BREDA DUŠIČ GORNIK
Tečaji
Menjalnice po Dolenjskem, Beli krajini in Posavju so v torek kupovale nemško marko pod 86.70 (Poštna banka Slovenije) do 88.80 (Publikum) in jo prodajale po 89.20 (Poštna banka) do 90.15 tolarja (Banka Celje). Povprečni nakupni tečaj za marko je bil 88.20 in povprečni prodajni 89.47 tolarja. Nakupni tečaji za avstrijski šiling so se gibali med 11.20 in 12.56 tolarja, prodajni pa med 12.59 in 12.88 tolarja. Za 100 italijanskih lir je bilo treba odšteti od 8.79 do 9.20 tolarja, če ste jih prodali menjalnicam, pa ste zanje dobili le od 8.20 do 8.72 tolarja.
Srednji tečaji Banke Slovenije v torek, 18. junija: 100 mark 8990.2525 SIT, 100 šilingov 1277.5149 SIT, 100 lir 8.8329 SIT, en dolar (ZDA) 136.5170 SIT, 100 kun 2505.6913 SIT in en eku (ECU) 169.8034 SIT.
LES JE DOMA, ZAKAJ NE ŠE LESARSTVO? - Lesarstvo ima na Dolenjskem bodočnost že zaradi surovine, ki je na razpolago r neposredni bližini. Poleg tega tudi vse bolj postaja jasno, da vsi Slovenci ne morejo služiti kruha s trgovino, uvozom in storitvami. Lesna industrija r nasprotju z naštetim nudi precej delovnih mest, vendar nikoli dobro plačanih. Novoles iz Straže gradi na izvozu in ne pozablja na razvoj. Ta trenutek ima v predalu povsem izdelan program za novo tovarno, v kateri bi pri izdelavi parketa dobilo delo kakih 50 delavcev. Naložba bo vredna 10 milijonov mark. uresničiti pa jo nameravajo do leta 2000, ker čakajo na bolj stabilne razmere in ugodnejši denar (domači krediti ali tuje naložbe). (Foto: B. D. G.)
Na eno delovno mesto 6 iskalcev
Ocene o novih delovnih mestih v letošnjem letu - Najtežje bo do službe priti v Beli krajini - V dolenjski regiji letos še 608, v posavski pa 831 presežnih delavcev
NOVO MESTO - Na Dolenjskem in v Beli krajini je bilo v lani zaposlenih povprečno 38.753 delavcev. Število zaposlenih v gospodarstvu se je samo v minulem letu zmanjšalo za 6,4 odstotka, medtem ko je istočasno v negospodarstvu za odstotek narastlo. Najbolj, kar za 10 odstotkov, seje povečalo število zaposlenih pri zasebnikih, vendar to v številkah ne pomeni toliko, da bi lahko popravilo negativna gibanja na področju zaposlovanja v regiji.
Število potreb po delavcih sc je lani povečalo zlasti v Novem mestu (za 10 odst.) in se najbolj izrazito (za 17 odst.) zmanjšalo v Metliki. Nič kaj razveseljivo ni. da
TERME CATEZ DELIJO DOBIČEK
ČATEŽ OB SAVI - Skupščina delničarjev družbe Terme Čatež je v ponedeljek odločala o delitvi dobička za lansko leto v višini 401,7 milijona tolarjev. Delničarji so sklenili, da bo družba izplačevala po 420 tolarjev dividende na delnico v gotovini predvidoma L julija. Za nagrade poslovodstvu so namenili 15 in nadzornemu svetu 5 milijonov tolarjev, medtem ko so za preostali dobiček (skoraj polovico) sprejeli sklep, da ostane nerazporejen.Skupščina je sprejela tudi sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic.
IZŠEL JE MESEČNIK SLOVENSKI DELNIČAR
LJUBLJANA - 15. junija je izšla prva številka mesečnika Slovenski delničar, časopisa za razumevanje lastništva, ki ga izdaja Delo; ustanovitelj časopisa je Gospodarsko interesno združenje Delničar, urednica pa Delova novinarka Silva Čeh. Časopis nastaja v sodelovanju z Agencijo za privatizacijo in s sofinanciranjem iz programa Phare, tiskali pa ga bodo v 640.000 izvodih, da bo lahko brezplačno dosegel prav vsako slovensko družino.
je več kot polovico potreb po delavcih za določen delovni čas, kar ne more ustrezno nadomestiti nekdanjih stabilnih delovnih mest.
Po anketi, ki jo je opravila Območna enota RZZ Novo mesto, se v letošnjem letu kaže počasno umirjanje brezposelnosti, na to pa kažejo tudi podatki za prve meseče letošnjega leta. Letos naj bi se število zaposlenih zmanjšalo še za okrog 3 odstotke. V podjetjih naj bi bilo v tem letu
* Po predvidevanjih območne enote Zavoda za zaposlovanje iz Posavja se bo v regiji letos še naprej zmanjševala zaposlenost in povečevala brezposelnost. V letošnjem letu naj bi podjetja med presežke uvrstila 831 delavcev, od teh'pa naj bi jih v odprto brezposelnost prešlo kakih 270. Presežni delavci bodo predvsem v podjetjih s področja gradbeništva, kovinarstva, rudarstva, lesarstva, kmetijstva in proizvodnje gumijastih izdelkov.
manj presežnih delavcev, toda hkrati tudi manj novih zaposlitev, le 664 in približno še enkrat toliko nadomestnih zaposlitev. V regiji naj bi se upokojilo 300 zaposlenih, vendar bodo podjetja na ta račun zaposlila samo 115 novih delavcev.
V letu 1996 bo po dosedanjih ocenah iskalo delo 7336 delavcev. Med njimi bo tudi čez tisoč mladih, ki bodo končali šolanje v tem letu. Tej množici iskalcev zaposlitev se bo pridružilo še okrog
V Dani bodo del vplačil morali vračati
Presenečeni nad odzivom
MIRNA - Dana z Mirne, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, je 11. junija zaključila javno prodajo. Za gotovino in certifikate je javnosti ponudila naprodaj za 118 milijonov tolarjev družbenega premoženja, kar predstavlja 30 odstotkov vsega osnovnega premoženja podjetja. Posamezni državljani so kot fizične osebe vložili za 315 milijonov tolarjev certifikatov in le neznaten delež gotovine, poleg tega pa so 1,3 milijarde tolarjev vpisale še pravne osebe (pooblaščene investicijske družbe).
Kot je povedal vodja Danine komerciale Lojze Mrhar, jc bil vpis nad vsemi pričakovanji. Vp's se je še posebej povečal v zadnjih dneh javne prodaje. 46 odstotkov vpisov fizičnih oseb je bilo iz Dolenjske, ostalo pa iz različnih koncev Slovenije, največ iz Ljubljane-
Začetna prodajna cena delnice za certifikate je bila 1.300 tolarjev, vendar se bo cena glede na velik vpis posameznikov povečala za 3v odstotkov, kot to dovoljuje zakon-Ker je bil dosežen tolikšen presežek vplačil, v Dani vpisanih zneskov fizičnih oseb ne bodo mogli upoštevati v celoti. Razlik bodo vračali, ko bodo znane dokončne preknjižbe iz certifikat; nih računov, vendar za zdaj še m znano, v kakšni višini.
Ker imajo vpisi posameznikov prednost pred vpisi pravnih oseb. se vplačila pooblaščenih investicijskih družb ne bodo upošte-
vala-	B.D.O-
500 od napovedanih 608 presežnih delavcev. Ker je v vseh upravnih enotah regije veliko več delovno aktivnih oseb kot delovnih mest, v območni enoti Zavoda računajo, da se bo za vsako delovno mesto potegovalo povprečno 6 delavcev.
Po teh ocenah bo najtežje priti do zaposlitve v Beli krajini, saj se bo na primer v Črnomlju za eno delovno mesto potegovalo kar 12 brezposelnih, v Metliki pa le kakšen manj. Za iskalce zaposlitev to ni razveseljiv podatek, vendar jih lahko tolaži ugotovitev iz izkušenj delodajalcev. Nekaterim brezposelnim je kaj malo mar za zaposlitev, zato bodo imeli resni iskalci v resnici nekaj več mož-
n0SU' B. DUŠIČ GORNIK
POSAVSKI IZVOZNIKI
POSAVJE - Največji posavska izvoznika sta krška Nuklearna elektrarna in Videm papir. V krški občini med večje izvoznike šteje še Metalna Senovo, v sevni-ški Lisca, Jutranjka, Tanin in Kopitarna, medtem ko v brežiški občini po izvozu prednjači Tovarna pohištva. Nezabeleženega izvoza je v tej občini in tudi regiji še več. Gre predvsem za trgovine, v katerih na veliko kupujejo hrvaški kupci in blago vozijo čez mejo.
NI OBRTNE ZADRUGE
BREŽICE - Člani Območne obrtne zbornice iz Brežic so se v začetku junija pogovarjali s Centrom za razvoj Posavja o možnostih sodelovanja. Brežiških obrtnikov namreč ne povezuje več nobena obrtna zadruga, sami pa se ne morejo potegovati za dela na različnih razpisih, ker so razpisi celoviti.
Kako kaže borza ?
Trgovanje na Ljubljanski borzi kar ne more oživeti, sklenjenih poslov je malo, tako da dnevni promet komaj doseže 100 milijonov tolarjev. Še celo z doslej zelo trgovano Mercatorjevo delnico se je število poslov zmanjšalo, zato so se borzni posredniki te dni še posebej razveselili nove delnice na borzi - delnice Droge it Portoroža.
Drogine delnice so bile med najbolj iskanimi že na neorganiziranem trgu, in verjetno je tudi med vami precej takih, ki so jih doma obiskali kupci id ponujali okoli 10.000 tolarjev za delnico. Navedena cenaje bila glede na cene delnic ostalih podjetij resda visoka, vseeno pa so špekulanti računali na višjo ceno na organizira' nem trgu. Delnice Droge so v prvih dneh po uvrstitvi na borzo strmo rastle in presegle 15.000 tolarjev.
Ob tem so lahko razočarani le tisti, ki so kljub številnim opozorilom v medijih hiteli s prodajo in se prepoceni “znebili "svojih delnic. Zatorej vse delničarje ponovno opozarjam•' Ne hitite s prodajo, in če ste v dvomi1, povprašajte za nasvet borznega posrednika! Vsekakor pa vedno preverite identiteto osebe, ki od vas kupaje delnice in vam obljublja denar, saj je v zadnjih dneh vedno ve1 takih, ki v obljubljenem roka niso prejeli denarja, v pogodb' navedeni kupec pa sploh ne obstaja!
Verjetno se marsikomu, ko v časopisu bere o cenah privatizacijskih delnic in izplačam, dividend, poraja vprašanje, kaj je z delnicami pooblaščenih investicijskih družb in z njihovimi dividendami. Razočaranje je tu vsekakor veliko. Zarod' nevzdržnega zamujanja pri vajanjti privatizacije številnim družbam večjega dela certifikatov še ni uspelo zamenjati zfl delnice, nič pa tudi ne kaže, d° bo postopek kmalu končam Šele po koncu privatizacijskega procesa, ko bodo družb porabile vsa zbrana sredstvo, se bo z njihovimi delnicami dulo trgovati. Že zdaj, po dvakratnem podaljšanju veljavnosti certifikatov, je jasno, do sc to ne bo zgodilo prej kot1 letu ali dveh.	*
JMARTJETKA Čl1’ l)I?l), d.o.o., Novo mestu, Novibftj Tel. DM/J2J.JJJ, 32)554, las. M0-»l
Z govedoreje na pridelavo vrtnin
Kriza v govedoreji prizadela tudi dolenjske rejce - Nekateri so se že preusmerili - V novomeški kmetijski zadrugi poudarjajo, da so njihove mesnine iz domačega mesa
BALTSKA ŠOTA NI RADIOAKTIVNA
V zvezi z govoricami, ki so se razširile po Sloveniji, češ da je “ruska” šota radioaktivna, je Nravstveni inšpektorat Slovenije dal vzorce te šote v preiskavo v Inštitut Jožefa Stefana. Taje ugotovil, da je vsebnost radioaktivnih izotopov v tej šoti celo manjša od •iste v slovenski zemlji in da je zato strah pred uvoženo šoto iz bivših sovjetskih republik povsem nepotreben.
mag. dr. JOŽE SAMU, glavni zdravstveni inšpektor Slovenije
SADJARSKI SEJEM
SLOVENSKE KONJICE - V sklopu praznovanja 850-letnice Slovenskih Konjic bo od 5. do 8. septembra v tem kraju 1. mednarodni sadjarski sejem.
' Slovensko rdeče vino je zmagalo i’ svetovni tekmi! Podobnega dogodka ne pomnimo, kot še ni "do tako močnega letnika slovenskih rekorderjev. (Dr. Julij Nema-n[č, predsednik prezidija na ocenjevanju vin v Ljubljani)
NOVO MESTO - Najpomembnejša slovenska kmetijska panoga govedoreja že nekaj časa životari. Pred meseci pa ji je dodatno škodo povzročila še bolezen norih krav, kakor so govejo (bovino) spongiformno encefalopatijo (BSE) po angleškem prevodu poimenovali novinarji, kije izbruhnila v Angliji in naj bi povzročala Creutzfeldt-Jacobovo bolezen pri ljudeh, kar pa ni znanstveno dokazano. Čeprav omenjene bolezni pri nas ni, je prodaja mesa padla tudi pri nas, ponekod celo za polovico. Direktor MKZ Krka iz Novega mesta inž. Branko Premelč poudarja, da v njihovi zadrugi prodajajo in predelujejo izključno meso doma zrejenih živali, ki jih njihovi rejci krmijo z zdravo krmo in pretežno na klasičen način. Na to, da prodajajo domače meso, želijo opozoriti tudi z novo blagovno znamko Domače dolenjske mesnine.
V kmetijski zadrugi Krka sodi- ustrezno pomoč kmetu. “Država
jo, da država in ustrezne ustanove niso poskrbele za pravilno razumevanje problema v javnosti in za
V SOBOTO POSAVSKO SREČANJE KMETIC
BOŠTANJ - Zveza kmetic sevniške občine vabi na razstavo Jedi ob kmečkih običajih in na posavsko srečanje kmetic, ki bo v soboto, 22. junija, ob 15. uri v dvorani TVD Partizana v Boštanju. Po ogledu razstave “‘Jedi ob kmečkih običajih” in pozdravnem nagovoru bodo sledili krajši referati občinskih predsednic kmečkih žensk iz Brežic, Krškega in Sevnice o rezultatu povezovanja in druženja kmetic po letu 1990. Po kulturnem programu bodo kmetice poskrbele za pogostitev, za ples in razvedrilo pa ansambel Živic s pevko Renato.
je kot intervencijo ponudila kredite predelovalni industriji, da bi si naredila zaloge, logična intervencija pa bi bila, da bi država odkupila odvečno blago preko blagovnih rezerv in s tem ne bi silila predelovalne industrije k zniževanju cen,” pravi Premelč. Zagotoviti bi morala stabilno odkupno ceno govedi, tako pa je le-ta padla celo pod ekonomsko ceno, medtem ko se je cena žita od lani
Inž. Branko Premelč
povečala za 2,5-krat.
Mercator kmetijska zadruga Krka je največja kmetijska zadruga v Sloveniji, v njej je 350 zaposlenih in 420 članov. Kar 65 do 70 odst. vseh kmetov pa se ukvarja z živinorejo, od lega polovica s prirejo mleka in polovica s prirejo mesa, ostalih 30 odst. pa s poljedelstvom, vrtnarstvom in sadjarstvom. Zaradi prevelikega deleža živinoreje so v zadrugi že pred leti nekatere člane preusmerili v pridelavo vrtnin. “Letos bomo v
• Velika večina kmetov pa se še naprej ukvarja z govedorejo in zato ubada s težavami, kijih ta panoga prinaša. Prvi večji udarec za dolenjske živinorejce je bil razpad jugoslovanskega trga. “Ko se je zmanjšal trg, smo morali zmanjšati tudi prirejo mesa, čeprav kmetje še vedno spitajo več živali, kot smo jih zmožni sami predelati, zato 2/3 pitancev prodamo naprej žive, 1/3 pa predelamo doma,” pravi direktor. V njihovi predelavi mesa na Grabnu predelajo na leto 500 ton mesa, za svoje mesne izdelke redno prejemajo nagrade na kmetijskoživil-skem sejmu v Gornji Radgoni.
kooperaciji pridelali 1500 ton vrtnin, od paprike, paradižnika in kumar do cvetače in lubenic. Pred tremi leti smo namreč šli v organizirano proizvodnjo in ugotovili, daje kvaliteta vrtnin zelo dobra,” pravi direktor Premelč.
J. DORN1Ž
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Zelenjavni vrt v vročini
Prišel je čas borovnic in v pone-•toljek je bilo na veliko stojnicah v'deti polne litrske kozarce tega dušnega gozdnega sadeža. Kup-tov je bilo bolj malo najbrž zara-® cene, saj velja kozarec kar 600 tolarjev. Ostala ponudba: jajca 20 tolarjev, jabolka od 70 - 150, tošarica jagod 250, češnje 450, •too sadje 300, solata 200, sirček ”0, smetana 650, slivovka 700 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so tole banane: 165 tolarjev, paradiž-»ik 284, krompir 70, kumare 185, %ovt 210, solata 210, cvetača |?0, paprika 650, čebula 160, Dreto 830, česen 630 tolarjev.
Brežice - Na sobotnem se-to<i so imeli naprodaj 160 pra-jto*v, starih do 3 mesece, in 60 '•arejših. Mlajših so prodali 110 310 do 360, starejših pa 40 po do 240 tolarjev kilogram žive •tže.
V sedanji junijski suši je treba rastline že zalivati
Poleg pobiranja in ponovne setve vrtnin, je sedaj v vrtu še veliko dela z njihovo oskrbo. Vrtnine je potrebno redno okopavati, dognojevati, zatirati bolezni in škodljivce. Zelo ugodno pa deluje na razvoj vrtnin zastiranje tal pod vrtninami ter zalivanje vrtnin v sušnih obdobjih.
Grede, s katerih smo pobrali zgodnje vrtnine, obdelamo samo po površini in takoj ponovno posejemo endivijo, radič in solato sorte great lakes, ker ne uhaja v cvet, korenček, podzemno kolerabo, rdečo peso, peteršilj in nizek stročji fižol. Pri tej poletni setvi moramo posejati nekoliko več semena, celo do 30% več ob večji suši in če ne zalivamo. Če ob dognojevanju uporabljamo velike količine rudninskih gnojil, so rastline še toliko bolj dovzetne za napade različnih bolezni in škodljivcev.
Med pogosta oskrbovalna dela
kmetijski nasveti
fitoftora pa se ne utrudi
Krompirjeva plesen ali fitoftora še vedno velja za najhujšo ?°mpirjevo glivično bolezen, ki v vlažnih poletjih lahko uniči le-,no, tako kot jo je v tistem davnem 1916. letu, ko je izbruhnila ?Ko silovito, da so jo Nemci proglasili za sokrivko njihovega °Jaškega poraza.
Običajno se pojavi ob koncu junija ali v začetku julija, prepoznali0 jo po črno-rjavih pegah na spodnjih listih krompirjeve rastje, po značilnem vonju po plesni ali pa se zanesemo na napoved ftolifitoftorne službe, ki je izbruh bolezni nekoč napovedovala ™Naumovem nomogramu in upoštevanju izsledkov holandskega Jcteorologa Van Everdingena, zdaj pa napoveduje po drugih, Udobnejših metodah.
.Kakorkoli, ko se pojavi nevarnost in so vremenske razmere totlonjene razmnoževanju glivice, je treba ukrepati. Dolgoletni Rokovni sodelavec Pinusa inž. Jurij Mamilovič posebej poudarja pri nas iz leta v leto kmetje ponavljajo isto napako, namreč, Pžačnejo varovati krompirjeve nasade prezgodaj, prezgodaj pa jtocm poleti prenehajo skrbeti zanje, kot da so se prehitro uiru-jto Toda fitoi tora se ni utrudila. Bistveno pa je; da ostanejo rast-(JJe čimdlje zelene, ne pa da jih v začetku avgusta ali še prej stre žlezen.
[Ob začetku okužbe zadoščajo za zaustavitev bolezni že dotikalni Jtogicidi, kot je na primer antracol ali kak drug podoben pri-ttvek. Po cvetenju, ko je krompirjevemu nasadu plesen najbolj parna, stroka bolj priporoča sistemike, to je kemične pripravke, 'delujejo tako, da se vpijejo v liste in druge dele rastline ter ptoiah glivične bolezni onemogočajo od znotraj. Da pridejo v Lelino, pa potrebujejo nekaj časa, vsaj uro ali dve. To je treba ^oštevati pri deževnem vremenu, ko obstaja nevarnost, da jppivo dežne kaplje nekoristno izperejo na tla.
)>a tretje, to je zadnje obdobje varstva krompirjevih rastlin pred °ftoro pa so spet bolj priporočljivi dotikalni fungicidi, vendar ■ torat na osnovi bakra, kakršen je na primer najbolj učinkoviti Pravek kuproprin.
Inž. M. L.
sodi v tem mesecu tudi odstranjevanje zalistnikov pri paradižniku in odstranjevanje vrhnjega poganjka paradižnika nad 5. do 7. cvetnim grozdom. Tako se bodo hranilne snovi izrabljale namesto za rast poganjkov za debeljenjc in zorenje plodov. Glede na to, daje v juniju zelo intenzivna rast tako vrtnin kot plevelov, je potrebno vrtnine dokaj pogosto okopavati, da preprečimo zaskorjenost zemlje in odstranimo plevele. Če imamo možnost, je dosti bolje, da zelenjavne gredice zastremo s pokošeno travo, slamo, listjem ali s črno folijo. Pokrita površina bolje zadržuje vlago, nihanja med dnevno in nočno temperaturo so manjša, tla pa ohranijo boljšo strukturo in vlažnost. Tako dosežemo hitrejšo rast in razvoj vrtnin ter večje pridelke.
Naj omenim, da je dobro, če solatnice zalivamo s pršenjem po listju, kajti solata tako oblikuje lepše in trše glave. Prav tako zalivamo tudi kapusnice. Paradižnik, papriko, kumare, bučke in fižol pa zalivamo pri tleh oz. s kapljičnim sistemom, da ne močimo listov, kar bi povečalo možnost razvoja glivičnih bolezni.
Inž. CVETKA LAVRIČ svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti
PRAVNA
svetovaInžca
Svetuje odvetnica
Marta Jelačin
' VPRAŠANJE: Sklenil sem pogodbo za nakup stanovanja. Dogovor je bil, da plačam polovico kupnine takoj, polovico pa ob izpraznitvi stanovanja. Sedaj pa sem zvedel, da jc to stanovanje lastnik prodal drugemu kupcu. Kaj naj storim?
ODGOVOR: Možnosti je več. Da postavile rok, v katerem vam mora vrniti denar skupaj z obrestmi in odškodnino zaradi neizpolnitve pogodbe. Če ne bosta mogla urediti po sporazumni poti, imate kot upnik pravico zahtevati, da sodišče s sodbo naloži prodajalcu izročitev drugega stanovanja enake kakovosti in za ceno, kot sta se dogovorila za predhodno stanovanje, ki gaje prodal. Poleg tega imate kot upnik pravico zahtevati še nadomestilo škode, ki ste jo zaradi tega utrpeli. Če bo zadeva obravnavana pred sodiščem, se mora voditi po predpisih Zakona o obligacijskih razmerjih o razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve, in ne po določbah o neniož-nosti spolnitve pogodbe, kar je bistvena razlika.
• Ce tisti, ki je odkril vino, že ni v nebesih, jim pa mora biti zelo blizu. Tisti pa, ki je odkril cviček, je že verjetno nebeški kletar.
H
A

.feiUfc
' r-6. ..
1%,
K M"
it, .	'
...
MEDVED MORIL DROBNICO - V noči II. junija je medved vdrl v in-proviziran hlev na velikem ograjenem pašniku, kjer imajo na paši ovce trije rejci in je od vasi Retje oddaljen le nekaj deset metrov lik ob cesti Loški Potok - Nova vas. Medved je ovce razpodil, najlepšo brejo vodnico pa razmesaril le nekaj metrov od hleva. Najbrž je že predtem odvlekel manjšo žival proti bližnjemu gozdu, kjer so našli nekaj ostankov. Rejci so že pred večerom odpeljali čredico na svoje domove, zato pa je medved že naslednjo noč napadel na sosednjem pašniku in ubil ovco in kozo. Kaj bodo storili lovci, ni znano. Vsekakor je to resno opozorilo pristojnim, naj takoj ukrepajo, kajti sedaj je znano, da gre za medveda, ki bi utegnil biti nevaren tudi ljudem. Na sliki: Mirko Košnterl, eden od treh lastnikov pašnika, ob razmesarjeni ovci. (Polo: A. Košnterl)
Enologinja za posavski rajon se predstavi
Inž. Katarina Merlin: kako do ocene vina
V prejšnjem članku je dr. Nemanič napovedal, da bom kot enolog sodelovala tudi v tej rubriki. Naj se najprej predstavim.
Delovno mesto specialista-svctovalca-enologa za posavski vinorodni rajon na Kmetijskem zavodu Ljubljana, enota Novo mesto, sem nastopila z januarjem 1996. Pred tem sem delala kot enolog v vinski kleti v Metliki, izkušnje pa sem pridobila tudi v vinski kleti Radgonske gorice v Gornji Radgoni ob inž. Filipiču in na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani, ob dr. Trčelju, dr. Nemaniču in dr. Kocjančiču. Diplomirala sem pri prof. Šikovčcvi na biotehniški fakulteti v Ljubljani, na oddelku za živilsko tehnologijo.
In zdaj k stroki. V tej rubriki Dolenjskega lista nekaj številk nazaj jc dr. Nemanič opisal ocenjevanje vin na Kmetijskem inštitutu. Tudi sama se udeležujem teh degustacij vsako sredo v Ljubljani. Vzorec vina, ki ga želite oddati na Kmetijski inštitut v Ljubljani lahko oddate svojim terenskim svetovalcem. Ti ga dostavijo v torek v Novo mesto in jaz odnesem vzorce v Ljubljano na Kmetijski inštitut, kjer opravijo kemično analizo in degustacijsko oceno vina.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Lahko me pokličete po telefonu in se dogovorimo za oddajo vzorca vina za Kmetijski inštitut v Ljubljani.
Poletje se bo kmalu prevesilo v jesen in v času pred in med trgatvijo bomo v okviru svetovalne službe na željo članov vinogradniških društev organizirali predavanja iz kletarjenja, o predelavi grozdja in negi mladega vina. Ravno tako bomo organizirali degustacije mladega vina, kjer bi se o posameznem vzorcu vina pogovorili, kako in kaj naprej za dobro kvaliteto vina. Prepričana sem, da nam bodo pri tem pomagali tudi enologi iz prakse, Kmetijskega inštituta in Biotehniške fakultete. Ker pa je donegovano in stekleničeno vino na koncu treba prodati, bomo organizirali predavanje o trženju vina.
Ne morem zaključiti članka, ne da bi omenila vinsko posebnost cviček. Tone Pavček je zapisal: “Pri tem napredku pa do danes Dolenjska ni opustila svoje pristnosti, svoje duše, pa naj se ta tokrat imenuje cviček.”
Na področjih, kjer se prideluje cviček, bomo posvetili posebno pozornost prav pridelavi in negi le-tega.
Spoštovani kletarji, upam, da bomo dobro sodelovali v korist vseh pridelovalcev in ljubiteljev dobrega vina.
Moj sedež je v Novem mestu, na Gubčevi ulici 15, dobite me po telefonu na številko (068) 321-193 ali (068) 321-181: cel dan pa me lahko dobite v pisarni ob četrtkih.
KATARINA MERLIN, dipl.
inž. živ. teh.


peAGROSERVIS
Tel.: 068 321-479

VINOGRADNIKI, KMETOVALCI, VRTIČKARJI
v naši trgovini vam bo o uporabi
SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN
SVETOVAL dipl. inž. agr. J. KOSMAČ STROKOVNA PONUDBA in UGODNE CENE
DELOVNI CAS
od 7. do 16. ure v soboto pa do 12. ure
Mercator * KZ Krka, 2.0.0., novo mesto
i Helena mrzlimi) gospodinjski kotiček
Beluši - za sladokusce
Beluš je trajnica s koreninami, ki se obnavljajo. Četrto leto odmrejo korenine, ki so se razvile prvo leto. S tem se rastlina dviguje, zato jo je potrebno zagrinjati z zemljo. Užitni deli rastline so poganjki podzemnega stebla, ki z zagrinjanjem ostanejo beli, brez listnega zelenila. Znana je tudi pridelava zelenega šparglja brez zagrinjanja.
1 Iranilno in zdravilno vrednost belušev so cenili že stari narodi. V 100 g živila je 93,6 g vode in le 17,6 kcal, 1 mg železa, 21 mg vitamina C, nekaj vitaminov iz skupine B, kalcija, fosforja, magnezija in kar 207 mg kalija. Eterična olja jim dajejo tipičen okus.
Beluš je nizko kalorična zelenjava z veliko vlakninami. Uravnava prebavo in vzpodbuja delovanje ledvic ter pospešuje izločanje vode. Pred pripravo jedi sveže odrezane poganjke tanko olupimo, vrh brsta pa samo operemo.
Kuhamo jih v ozkem visokem loncu, jih pred tem zveže-mo v šopke in pokonci postavimo v lonec. Pripravimo jih lahko v omaki, solati ali kot prilogo z različnimi prelivi. Začimbe, ki jim še izboljšajo okus, so poper, zelen peteršilj, česen, muškatni orešček, limona in malo soli.
Za BELUŠE V SOLATI potrebujemo 500 g belušev, 4 žlice olivnega olja, 1 limono, sol in peteršilj. Beluše skuhamo v malo slani in okisani vodi. Kuhane narežemo, prelijemo s solatno omako in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Solati poljubno dodajamo še drugo vrsto poletne zelenjave, kuhan grah, lečo, koruzo in podobno.
Kot samostojnojed pripravimo OCVRTE BELUŠE Z JOGURTOVO OMAKO. Kuhane beluše paniramo in ocvremo. Jogurtu dodamo sesekljan česen, peteršilj, poper in sol.
Navdušili mladi plesalci
Pohvala Nee Kos
NOVO MESTO - Z KO Novo mesto že nekaj let orga* nizira srečanja plesnih skupin Dolenjske in Bele krajine, da lahko predstavijo svoje delo in napredek v letu dni ter da se skupine med sabo spoznajo, izmenjajo iskušnje ipd. Letošnje srečanje, ki je bilo v 13. junija, v Domu kulture Novo mesto, je glede na odziv navdušenih obiskovalcev dober dokaz, da je način izražanja in uveljavljanja ustvarjalnosti s plesom zanimiv in privlačen. S schow, ritmičnim, sodobnim izraznim plesom in jazz baletom so se predstavile plesne skupine novomeškega plesnega društva Terpsihora -otroška skupina Murenčki, kostanjeviški skupini Harlekin/iz novomeške glasbene šole plesni skupini Roza pirueta 1,2 in Venera 1,2, krška plesna skupina Odiseja, brestaniški plesni skupini Tabu in Aleja in plesna skupina Bar-baroga z Rake.
Plesalce vodijo koreografinje Suzana Arenšek, Katarina Ulčnik, Petra Kavčič, Lucija Kuntarič, Sonja Rostan in Andreja Žitnik. Nea Kos, svetovalka za ples pri ZKOS, je bila vesela, da je tudi na Dolenjskem toliko navdušenih plesalcev in obetavnih talentov.	, w
L. M.
KRKIN ZBOR V MOSKVI - Minuli teden se je v Moskvi predstavljalo slovensko gospodarstvo, v katerem Krka kot največji izvoznik igra pomembno vlogo. V tridnevnih akcijah gospodarstvenikov in slovenske vlade so sodelovali tudi ustvarjalci kulturnega življenja. Mešani pevski zbor Krka se je z gostoma - duetom Petre in Branka predstavil na celovečernem koncertu v Sovind centru, kjer so novomeške pevce pozdravili tudi mladi pevci ene izmed moskovskih glasbenih šol. Pevci, med katerimi je večina bila prvič v ruski prestolnici, so obisk izkoristili tudi za ogled moskovskih znamenitosti (Sergijeva posoda) in doživeli predvolilni utrip Moskve. (Foto: Mitja Pelko)
KONCERT BOSANSKE IN MAKEDONSKE GLASBE
NOVO MESTO - V soboto, 22. junija, bo ob 20. uri v amfiteatru dijaškega doma Novo mesto koncert skupine Dertum, ki poje tradicionalno etno glasbo iz Bosne in Makedonije. Prepevala bo tudi Dolenjcem že znana Aida Čorbadič iz Sarajeva, ki začasno živi v Novem mestu.
KONCERT OB OBLETNICI V BREŽICAH
BREŽICE - KUD Brežice je v soboto, 22. junija, ob 20. uri povabilo pevske zbore v slavnostno dvorano Posavskega muzeja Brežice na koncert, ki bo posvečen 5. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Nastopili bodo naslednji pevski zbori: ženski, moški in mešani pod vodstvom Elizabete in Dragutina Križaniča, KUD Oton Župančič iz Artič z dirigentom Dragutinom Križaničem, vokalna solistka Elizabeta Križanič in Godalni kvartet.
Dolenjski
trobentar
navdušil
Diplomski koncert mladega Jerneja Krmca na ljubljanskem glasbenem odru
LJUBLJANA - Ta leden se je z diplomskim koncertom, zaključnim izpitom na ljubljanski srednji glasbeni in baletni šoli, predstavil mladi abiturient trobente iz razreda prof. Franca Žuglja Jo-hannes Jernej Krme. V Lajovčevi dvorani SGBŠ je ob klavirski spremljavi prof. Lidije Malahodky-Ilaas igral zahtevno, prebrano in hkrati efektno trobentarsko literaturo tujih skladateljev 1 lansena, Arutjunjana, Tho-meja, Rivierja, Albinonija in za dodatek še solistično Bor-dognijevo Etudo ter Pavla Šivica.
Bil je to vsekakor več kot spodbuden in ne zgolj meto-dično-didaktičen rezultat zaključenega srednješolskega šolanja, saj je bilo zlasti v skupni igri obeh umetnikov, mladega dijaka Krmca in pianistke Malahodky-Haaso-ve, slišali že povsem skupne umetniške rezultate. Največ poudarka in morda tudi najboljše rezultate je bilo slišati v obeh instrumentalnih kon-
certih skladateljev Arutju-njana in Albinonija. Pri tem pa je J. J. Krme v drugem delu tega nastopa (1 L junij) igral na trobento v C-ugla-sitvi. Poleg edinega baročnega glasbenega dela T. Albinonija je bil celotno ubrani spored sodoben, evropski, morda celo severnoevropski. Morda je kar premalo podobnih (srednješolskih) diplomskih koncertov in s tem
1
m
Jernej Krnic iz Škocjana
prikaza javnih umetniških dosežkov, ki bi tudi trobento kol orkestrski in solistični inštrument večkrat prikazali na podobni ravni. Pred mladim Krmcom je zagotovo še velika glasbena prihodnost, ki se bo tako s talentom kot primerno pedagoško in umetniško angažiranostjo nadaljevala, morda celo strmo vz-
FRANC KRIŽNAR
pela.
PRIFARSKI MUZIKANTI NA DANSKEM
KOČEVJE - Tamburašku skupina Prifarski muzikanti seje kot predstavnica RTV Slovenja udeležila 17. festivala sodobne (judske glasbe EBU, kije bil v Kopenhagnu. Festival se pridružuje slavnostnim prireditvam ob razglasitvi danskega glavnega mesta zu evropsko kulturno prestolnico. Prifarski muzikanti, skupina sedmih godcev in pevcev, ohranja tradicionalno kulturo kostelskega območja v rekonstruirani obliki in hkrati v priredbah išče nove in sodobnejše poti do poslušalcev. Po besedah vodje skupine Martina Marinča jih čaka letos kar nekaj nastopov po Sloveniji, prihodnje leto pa mg bi gostovali v Kanadi ali ZDA, saj je njihova glasba priljubljena tudi pri izseljencih.
M. (j.
“Sedem stoletij svetlobe in senc”
Z razstavo preko 40 del, ki bodo na ogled do 29, septembra, je končana štiridnevna slikarska kolonija ob 700-letnici šmihelske fare - Sodelovalo 13 slikarjev in kipar
NOVO MESTO - Kjer je svetloba, je tudi senca in obratno. V sedmih stoletjih je v šmihelski fari sijalo sonce, pojavljale pa so se tudi sence. To pove tudi zanimivi naslov slikarske kolonije “Sedem stoletij svetlobe in senc” od 13. do 16. junija, ki je prva v organizaciji kake župnije pri nas. Vabilu seje z veseljem odzvalo 13 likovnih umetnikov in kipar. Za strokovno vodstvo kolonije “Šmihel 1996” je poskrbel višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, razstavo z deli, ustvarjenimi na koliniji, pa je v nedeljo, 16. junija, pozno popoldne otvoril dr. France Oražem, arhidiakon za Dolenjsko.
Šmihelska fara v letošnjem jubilejnem letu pripravlja vrsto prireditev in ena od teh je tudi minula slikarska kolonija, katere glav-
•	Človeška sreča je v življenju Življenje je v delu. (Tolstoj)
•	Zavist gloda zavistneže bolj kot rja žre železo. (Antisten)
•	Ustavite svet, rad bi izstopil!
NA OTVORITVI RAZSTAVE - V obnovljenih prostorih kaplanije r Šmihelu je na ogled več kot 40 del s slikarske kolonije, katere glavni organizator je tamkajšnji župnik Ciril Plešec (piri z desne). Razstavo je otvoril dr. France Oražem (v sredini), piri z leve pa je Jože Kotar, eden izmed slikarjev kolonije. V kulturnem programu so sodelovali vokalna in instrumentalna skupina Sonce in Zarja pod vodstvom Irene Rešeta ter pesnik Smiljan Trobiš. Program je povezoval Jani Muhič. (Foto: L. Murn)
16. SREČANJE OKTETOV V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - V soboto, 22. junija, ste vabljeni v Šentjernej na 16. tradicionalno srečanje oktetov. Ob 14. uri bo priprava povorke na parkirnem prostoru pred upravno stavbo Občine Šentjernej, ob 14.30 bo povorka 14 oktetov skozi središče Šentjerneja, ob 15. uri bo osrednja prireditev srečanje oktetov na šentjernejskem hipodromu, ob 18. uri pa družabno srečanje, na katerem bo igral ansambel Franca Miheliča. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani tamkajšnje osnovne šole.
ni organizatorje šmihelski župnik g. Ciril Plešec. Namen kolonije je, da z neposredno prisotnostjo umetnikov med ljudmi in na koncu z razstavo del širijo zanimanje za likovno umetnost in poglabljajo estetske vrednote. Štrokovno vodstvo, izbor udeležencev, pripravo in otvoritev razstave je opravil Jožef Matijevič, ki je na otvoritvi na kratko predstavil vseh . 13 likovnih umetnikov in kiparja ter njihovo delo. Sodelovali so Savo Sovre, Veljko Toman, Janez Kovačič, Sandi Zalar, Jelica Kupec, Jožica Škof, Jože Kotar, Janko Orač, Tomaž Perko, Jože Marinč, Stevo Živanov in Hilda Du-
gonjič Mijatovič ter edini kipar Stane Jarm.
Umetniki so bili pri svojem ustvarjanju zelo svobodni in so svoje stvaritve oblikovali prosto, ne samo po tematiki, pač pa tudi po tehniki, formatu itd. Motive so povzemali iz narave, sakralnih objektov, svojih notranjih vzgibov. To in svojevrsten stil ustvarjanja vsakega udeleženca dajejo pričujoči razstavi, ki je na ogled do 29. septembra v obnovljenih prostorih kaplanije v Šmihelu, posebno vrednost in čar. Razstava, kije tudi prodajna, je pestra in zato zanimiva. Vsak udeleženec kolonije je po lastni izbiri dolžan prireditelju podariti eno sliko.
Da je bilo nekajdnevno druženje 13 umetnikov s platni in lesom uspešno in prijetno, so z veseljem povedali tudi sami. Dokaz pa jc tudi želja po ponovnih srečanjih, ko bodo morda poslikali šmihelski viadukt, ki jih je pogosto ovira! pri ustvarjanju.
L. MURN
NAKIT V PRETEKLOSTI - To je ena izmed nagrajenih nalog projektu Mesto pod mestom, v kateri so mladi osnovnošolci dokazali, da jim 1,1 vseeno za našo preteklost. (Foto: L. Murn)
Veliko zanimanje za lončarstvo
Ob razstavi Od antičnega vrča do majolke, ki sedaj gostuje v Celju, izšel obsežen katalog Ivice Križ
TERPSIHORA SE PREDSTAVLJA
NOVO MESTO - Terpsihora dance company plesno društvo Novo mesto vabi v petek, 21. junija, ob 19.30 na letno produkcijo 1995/96, ki bo v prostorih KC Janeza Trdine.
RAZSTAVLJA JOŽE MEGLIČ
LITIJA - V matični knjižnicidr. Slavka Gruma so odprli razstavo slik z naslovom Podobe slovenskih cerkva akademskega slikarja Jožeta Megliča. Slikar je povedal: "Ideja za samostojno razstavo je stara tri leta. V Tržiču, kjer sem rojen, so odprli Jožefovo dvorano in kol domačina so me povabili, da razstavim nekaj svojih del. Ker je to napol cerkven prostor, sem izbral dela, ki tja sodijo, in taka razstava je danes pred vami.” V kulturnem programu je sodeloval violinist Klemen Benko, klavirsko spremljavo pa jc prispevala prof. Neva Gombač -Žumšek. Razstava ho odprta do 3 L avgusta.	M. Š.
NOVO MESTO - Dolenjski muzej hrani lepo število lončenih predmetov, žal pa jih je malo prišlo v muzejsko zbirko. Od 17. novembra 1995 do 4. marca letos so pod vodstvom etnologinje Ivice Križ tako pripravili zanimivo razstavo Od antičnega vrča do majolke, ki predstavlja prvo sistematično predstavitev te obrti v muzeju. Poudarek so namenili lončarstvu na Šentjernejskem polju v 19. in 20. stoletju. Ponavadi katalog izide ob razstavi, tokrat pa je obratno. Pozitivna plat te zamude je ta, da so v knjigo lahko z besedo in sliko vključili tudi samo razstavo, kar daje obsežni publikaciji, ki šteje preko 170 strani, še večjo trajnost.
Knjigo Od antičnega vrča do majolke so v petek, 14. junija, v prostorih Dolenjskega muzeja predstavili Zdenko Picelj, direktor muzeja, etnologinja Ivica Križ, ki je strokovno pripravila razstavo in knjigo, ter oblikovalec Jovo Grobovšek. Delo jc vsebinsko razdeljeno na 5 delov, ki so jih prispevali različni avtorji. Najobsežnejšega, ki nosi naslov Lončarstvo na Sentejernjeskem polju od 19. stoletja do danes, jc prispevala Ivica Križ, sledijo pa še Antično lončarstvo na Dolenjskem Verene Vidrih Perko, Posodje z Otoka pri Dobravi dr. Vide Stare, Arheološko najdišče Pleterje - zakladnica črepinj Uroša Bavca in Lončarstvo na Šlovenskem Ljudmile Bras. Vsa besedila so v celoti prevedena tudi v nemščino. Knjiga je bogata z ilustracijami: kar 30 risb, 350 fotografij in 16 celostranskih barvnih prilog je mogoče najti v njej. Na naslovnici je fotografija domačega amaterskega fotografa,
sod/iika Rudija Jereba, iz leta 1954, ki prikazuje sejem na novomeški tržnici, ter petelin, glavni šentjernejski simbol.
L. MURN
ETNOLOŠKA RAZSTAVA KAMNITI SVET
BREŽICE - Posavski muzej Brežice in Pokrajinski muzej Koper vabita na danes, v četrtek, 20. junija, ob 19. uri v galerijo Posavskega muzeja Brežice na otvoritev etnološke razstave Kmaniti svet.
KIPARSKA RAZSTAVA DRAGICE ČADEŽ
KOSTANJEVICA NA KRKI -Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki vabi v petek, 21. junija, ob 20. uri na otvoritev pregledne razstave del akademske kiparke Dragice Čadež, ki bo v cerkvi Galerije. Kiparko bo predstavil dr. Lev Menaše, z glasbenim programom pa bo sodeloval Dolenjski kvintet trobil.
KOVAČ RAZSTAVLJA V MIKLOVI HIŠI
RIBNICA - V galeriji Miklove hiše v Ribnici so v petek odprli razstavo akademskega slikarja Sama Kovača. Kovač je zvest nadaljevalec najboljše tradicije slovenskega realističnega slikarstva, čeprav ga poznamo tudj po zanimivih znanstvenofantastičnih slikah. Za prijeten večer so poskrbeli igralec Brane Miklavc in učenci ribniške glasbene šole. Razstava bo odprta do 25. junija.
/

ENA NAJOBSEŽNJEŠ1H PUBLIKACIJ MUZEJA - Delo so na novinarski konferenci predstavili (od leve proti desni): Zdenko Picelj, Ivica Križ in Jovo Grobovšek. (Foto: L. Murn)
Bogastvo naše dediščine
NOVO MESTO - Po eno mesto iz vsake države je v šolskem letu 1995/96 sodelovalo v projektu “Mesto pod mestom”, ki sta ga organizirala Svet Evrope in IC-CROM - mednarodni center za študij ohranjanja in obnove kulturne dediščine. V Sloveniji je bilo izbrano Novo mesto in osnovnošolci z Grma, iz Bršljina, Centra in Šmihela so se pri tem delu pridružili približno 1000 otrokom še iz drugih šol 40 mest Evrope. S pomočjo mentorjev so se lotili najrazličnejših raziskovalnih projektov, v katerih so podrobneje spoznavali in predstavili našo dediščino, pri tem pa sta pomagala še Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in Dolenjski muzej. Njihove rezultate, ki pričajo o tem, da so delo vzeli zares, da premorejo veliko iznajdljivosti in da imajo čut za našo preteklost, jc bilo mogoče videti v ponedeljek, 17. junija, ko je bila v avli KC Janeza Trdine odprta razstava njihovih izdelkov, ki bo na ogled do 21. junija.	.
Delo otrok je pregledata posebna ocenjevalna žirija, njen član Jovo Grobovšek, državni podsekretar v Upravi RS za kulturno dediščino, pa je povedal rezultate. Za nadaljnje tekmovanje v Rimu so v starostni skupini od 6. do 9. leta izbrali naslednje naloge: z OŠ Bršljin Otroške’ igre naših dedkov in babic, OŠ Center Igrajmo se kameno dobo, OŠ Grm Nakit v preteklosti in Obveščanje nekoč, OŠ Šmihel Šola v samostanu; v starostni skupin1 9 - 12 let pa z OŠ Bršljm Arheološka dediščina Novega mesta in Kozolci, OŠ Center Mali arheologi, OŠ Šmihel Na okljuku Krke in v mreži obrti. Posebno priznanje je dobil izdelek OŠ Gr"’
“Projekt 19”. V avli OŠ Grm
bodo morda za dlje čas* postavili "knjigo zgodovine^
p
dežurni
40%
ukradel kanu - v času od
do 9. junija je neznan storilec v ?ytokampu na Vinici ukradel kanu, dgaje imel lastnik B.D. iz Krškega ! verigo pritrjenega v bližini kamp Mkolice. Neznanec je lastniku Povzročil za okoli 95 tisoč tolarjev
i .Mlada roma, ki sta kradla, ŠE IŠČEJO - Č. J. iz Gornje "fekope je bil 12. junija doma. Ob Joli 10. ure sta se pri njem zglasila ;Va mlajša Roma in ga prosila vode, ersta žejna. Zatem sta prosila še *9 kruh. Ker Č. J. ni imel kruha, je ?denarnice vzel sto tolarjev in jima ™dal. Roma sta odšla, po 10 minu-i" pa sta se vrnila, skočila na Č. J. er ga podrla na tla. En Rom ga je z toko zagrabil za vrat, z drugo roko P9 ntu je zamašil usta, drugi Rom pa k segel v oškodovančev žep ter iz fjega potegnil denarnico, v kateri je J® 8 tisoč tolarjev. Oškodovanec je |°P prijavil 14. junija. Policisti zbi-9lo obvestila o obeh mlajših Rojih. Vse, ki bi karkoli vedeli ali /j0goče Roma v kritičnem času tudi 'Jeli, naprošamo, da obvestijo Plicijo na telefonsko številko 92 ali I Krško na telefonsko številko 21-*J.
POVOZIL GA JE VLAK
MUHABER - 14. junija ob 6.55 jc R. T. iz Velikih Poljan vozil osebni avto po Pokalni cesti iz Dolenjih Kamene proti Muhaberu. Ko je Pripeljal do nezavarovanega Prehoda čez železniško progo pri hiši št. 5 v Potočni vasi, seje ustavil, nato pa zapeljal čez železniško progo. V tem trenutku je iz Novega mesta Pripeljal potniški vlak, ki ga le vozil F. I. s Spodnjega Bre-tovega. Strojevodja jc opazil avto na progi in zaviral, vendar je vseeno trčil v osebni avto in ga potiskal pred seboj '50 metrov. Voznik R. T., ki je ostal ukleščen v avtu, se je •ako hudo poškodovalvda je da kraju nesreče umrl. Škoda šrtaša približno 600 tisoč to-'arjev.
DVA MRTVA V PROMETNI NESREČI
POLJANE - 15. junija ob d.l5jej. R. iz Primštala vozil Jsebni avto po cesti M/l iz živega mesta proti Trebnjemu. Ko jc pripekal v knyu ''oljanc v levi nepregledni ?yinek po levi strani vozišča,
* iz nasprotne smeri pripekal voznik osebnega avta B.
J'iz Dolenjega Kartcjjevcga. Med vozili je prišlo do čelnega trčenja. V nesreči je voz-dik J, R. umrl na kraju neteče, voznik B. F. pa je umrl ’d istega dne v novomeški Jolnišnici. Škoda znaša približno 500 tisoč tolarjev.
V______________________
V boju proti epidemiji aidsa
Terensko delo z odvisnimi od drog - Razdeljevanje igel, brizg, kondomov - Od lani mreža devetih centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti pri nas
LJUBLJANA - Uporaba nedovoljenih drog narašča po celem svetu in na žalost je tudi pri nas vse več odvisnih od drog, s tem pa tudi težav, ki jih prinaša njihova zloraba. “Natančnejše število odvisnih v Sloveniji ni znano, vendar je problem drog zadnja leta bolj nadzorovan kot doslej,” je na tiskovni konferenci, ki jo je pred kratkim pripravilo Ministrstvo za zdravstvo, povedal njihov minister dr. Božidar Voljč. Predstavniki ministrstva so predstavili programe za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, ki trenutno tečejo v Sloveniji. Povedali so, da je v programe metadonskega zdravljenja vključenih približno 500 odvisnih, v centre v tujini je lani odšlo 150 ljudi, prav toliko pa se jih zdravi v ljubljanskem centru za mentalno zdravljenje.
'ČIBNICA - Danes, v četrtek, rjo med 9. in 17. uro imeli na |'ifcijski postaji v Ribnici dan "Prtega telefona.
Na ministrstvu bodo s pomočjo terenskega dela poskušali poskrbeti za najbolj ranljivo skupino
mladih uživalcev, ki si droge vbrizgavajo, da bi preprečili širjenje epidemije aidsa. Podatki o kar
MINISTER DR. VOLJČ O DROGAH: - "Po osamosvojitvi Slovenije imamo program za zbiranje podatkov o odvisnih, kar je pogoj za organizirano pomoč. Zavedamo pa se, da drog ne bomo mogli izkoreniniti, lahko pa ublažimo njihove posledice. ”
60-odstotni razširjenosti hepatitisa C med njimi, ki se prenaša podobno kot aids, namreč kažejo, da je verjetnost da pride do epidemije, zelo velika. V naslednjih mesecih bodo v Ljubljani in Kopru v okviru poizkusnega projekta razdeljevali igle, brizge, kondome in informacijsko gradivo. “Za boljšo osveščenost med mladimi uživalci drog, ki v svojem okolju še niso prepoznani kot odvisniki in še niso vključeni v zdravljenje, bodo skrbeli posebej za to usposobljeni socialni delavci, medicinske sestre in medicinski tehniki, starejši od 25 let,” je povedala nosilka projekta Vesna Kerstin Petrič. Prvih pet terenskih delavcev se za to delo že usposablja v Veliki Britaniji. Terensko delo bo potekalo v centru za samopomoč,
• Od 26. do 28. junija bo na Otočcu potekalo posvetovanje in medresorsko usklajevanje za dosego soglasja o programih zmanjševanja škode in izvajanje terenskega dela v Sloveniji. Na seminar so povabljeni tudi tuji strokovnjaki s tega področja.
v zaporih, mladinskih klubih in šolah, pa tudi na ulicah ali domu.
Za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti je bila lani v Sloveniji vzpostavljena mreža devetih centrov, in sicer: pet centrov “A” v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru in Kopru in štiri centri “B” v Logatcu, Velenju, Murski Soboti in Novi Gorici.
Prihodnje leto bo od 17. do 20. septembra v Ljubljani 3. evropska metadonska konferenca hkrati s srečanjem srednje in vzhodnoevropskih držav o zdravljenju odvisnosti in evropsko koonferen-co o terenskem in skupnostnem
dC’U'	J. DORNIŽ
DAN ODPRTIH VRAT - Na postaji mejne policije v Metliki so pretekli teden na široko odprli vrata vsem, ki jih zanima delo policistov.
Metliška policija odprla vrata
Na postaji mejne policije Metlika predstavili svoje pestro delo - Nasveti obiskovalcem, a tudi opozorila zaradi že skoraj nevzdržnih razmer pri delu policistov - Močno povečan promet
METLIKA - Ministrstvo za notranje zadeve je v začetku letošnjega leta pričelo uvajati projekt policija. Na območju UNZ Novo mesto so pri reorganizaciji policije prav v Metliki doživeli največje spremembe. Iz prejšnjih dveh policijskih postaj so namreč ustanovili eno in jo poimenovali postaja mejne policije, saj se pretežni del nalog tiče mejnih zadev in tujcev.
Da bi podrobneje predstavili svoje delo, so metliški policisti pretekli teden pripravili dan odprtih vrat. Na ogled so postavili
• Na postaji mejne policije Metlika je sistematiziranih 55 delovnih mest, v resnici pa je 45 zaposlenih, ki opravljajo delo na železniškem in cestnem mednarodnem mejnem prehodu, na 64 km zelene meje ter vse ostale policijske naloge. Imajo tudi veliko prostorsko stisko, saj je bilo policijsko poslopje leta 1968 zgrajeno za 12 policistov. Zemljo za novo policijsko postajo sicer imajo, vendar se v Metliki zavedajo, da denarja za gradnjo ni in ga tudi ne bo, dokler ne bo zgrajena nova policijska postaja v Novem mestu.
opremo in prostore ter razstavo o delu pri odkrivanju mamil, raziskovanju vlomov, hujših prometnih nesrečah, zaseganju orožja in streliva. Obiskovalcem so tudi svetovali, kaj lahko sami storijo za svojo varnost.
Metliški policisti so imeli v prvih petih mesecih letošnjega leta precej več dela kot v enakem lanskem obdobju. Državno mejo
na cestnem mejnem prehodu v Metliki so s 358.000 motornimi vozili prestopili 1.105.704 potniki. Od tega je bilo le nekaj več kot 182 tisoč slovenskih državljanov. Promet se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 35 odst. Kot je povedal komandir PMP Metlika Mladen Desnica, pričakujejo v turistični sezoni še gostejši promet, ki se je napovedal že v maju, ko je mejo prestopilo rekordnih 268.664 potnikov. S povečanjem števila potnikov jc tudi vse več takih, ki so jih ob vstopu v Slovenijo zavrnili. Letos jih je bilo 790.
Na področju kriminalitete so na postaji mejne policije v Metliki v petih mesecih letos obravnavali 75 kaznivih dejanj ali 39 odst. več kot lani, največ pa je bilo
tatvin in ponarejanja listin. Raziskanost primerov je 88 odst. Podali so tudi 29 predlogov o prekrških zoper javni red in mir (lani 40), zanimivo pa je, da so bili lani kršitelji predvsem pozamezniki, letos pa skupine, največkrat pa so se nedostojno vedli ali pretepali na javnem kraju.
Na policiji opozarjajo tudi na poslabšanje prometne varnosti v metliški občini, saj je bilo v petih mesecih letos 62 prometnih nesreč (lani 48), ena pa seje končala s hudo telesno poškodbo. V različnih akcijah, kot so “Natakar, taksi prosim", varnostni pas in hitrost ubija, so kaznovali znatno več voznikov kot leto poprej. Samo zaradi neuporabe varnostnega pasu se je kaznovanost povečala za več kol tisoč odst. Sicer pa metliški policisti v prihodnje načrtujejo poostren nadzor nad vožnjo s kolesi in kolesi z motorjem ter nad prometom skozi Metliko in na cesti M4 proti Novemu
mCSlU' M. BEZEK-JAKŠE
(H-ABA PROMETNA VAR-pT MED VIKENDOM - Od fdo 16. junija so policisti na Ptič ju UNZ Novo mesto o h -jkivali 14 prometnih nesreč, od fj1 dve s smrtnim izidom, tri s T(> telesno poškodbo, eno z lah-Uelesno poškodbo in osem z LWK> škodo. V nesrečah s smrtjo izidom so umrle tri osebe, ®9i razlogi za nesreče pa so bili Hcvanje prednosti, nenadno Upanje ceste, vožnja po levi "bi, neprimerna hitrost, vožnja
preblizu desnega roba vozišča ipd.
TRČIL V 6-LETNO DEKLICO - 14. junija ob 17. uri je J.S. i/. Metlike vozil osebni avlo po ulici K Roku proti Šmihelu v Novem mestu. Ko je pripeljal do stanovanjske hiše št. 64, jc nenadoma izza žive meje na vozišče pritekla 6-letna deklica M K. iz Novega mesta in sc zaletela v zadnje desno kolo osebnega avla, nato padle po vozišču. Hudo poškodovana sc zdravi v novomeški bolnišnici.
ftjff ;•	'
NA TRGU ZAGOREL A VTOMOBIL - V soboto zvečer so gasilci v rekordnem času pripeljali reševalna vozila na popolnoma izpraznjeni Glavni trg v Novem mestu. Reševali so rotovž in ponesrečene v avtomobilih. Enega so tudi polili z bencinom in ga kmalu pogasili. Tokrat je bila le vaja. Če bi šlo zares, bi bili gasilcem v starem mestnem jedru na poti številni napačno parkirani avtomobili, kupi zloženih drv in še kaj. (Foto: J. P.)
Trije jubileji gasilcev
mmm
JHBr
ZASEG OROŽJA IN STRELIVA NA LOKVAll IN V KANIŽARICI -Zaradi utemeljenega suma, da imajo nekateri občani v posesti orožje, za katero nimajo ustreznega dovoljenja, so policisti iz Črnomlja I.?. junija v jutranjih urah na podlagi odredb okrožnega sodišča Novo mesto opravili nekaj hišnih preiskav r romskem naselju Lokve pri Črnomlju, i’ Kanižarici in Rodinah. Zasegli so več praznih okvirjev za puške, preko 100 različnih nabojev, dve pištoli, avtomatsko puško, nož in slušalko za mobitel. Zoper osumljence so policisti dali predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi ilegalnega posedovanja orožja in streliva.
NOVO MESTO - S tridnevnim slavjem so konec preteklega tedna dolenjski gasilci počastili tri jubileje: 120-letnico prostovoljnega gasilstva na Dolenjskem, 40-letnico gasilske zveze Novo mesto in 30-let-nico gasilsko-reševalnega centra. Na slavnostnih sejah so ob tej priložnosti podelili številna priznanja in zahvale zaslužnim gasilcem in drugim, osrednja prireditev je bila slavnostna akademija v Športni dvorani, ki so jo skupaj pripravili dijaki gimnazije, gasilski zbor Šmihel in pihalni orkester Novo mesto.
Poveljnik gasilske zveze Slovenije Tone Sentočnik je predsedniku gasilskega društva Novo mesto Janku Kovačecu izročil visoko odlikovanje - plaketo z vgravirano letnico za 120-letnico društva. Osrednja prireditev, ki so se je udeležile tudi sosednje gasijske zveze iz občin Metlika, Črnomelj in Trebnje, je bila nedeljska povorka z 1.300 udeleženci. V ešalonih so gasilci pokazali vse, od najstarejše gasilske opreme do najsodobnejše, in prava škoda je bila, da si te zanimive povorke ni ogledalo več Novo-meščanov. Zaključek je bil na Novem trgu, kjer so društvom in gasilskim sektorjem podelili vrsto odličij in pokalov za uspehe dosežene, na več gasilskih :kmovanjih.
Tistega daljnega leta 1876, ko se je ustanavljalo gasilsko društvo Novo mesto, so večja slovenska mesta že imela taka
društva; mladi trgovec Adolf Guštin, doma iz Metlike, kjer se lahko pohvalijo z najstarejšim slovenskim društvom, jc postal pobudnik, da se “požarna hramba” postavi tudi v Novem mestu. K pospešenemu postavljanju dolenjskega gasilstva na noge pa je v mnogočem prispeval tudi velik požar, ki je 12. avgusta 1873 do tal uničil Biško vas pri Mirni Peči. Na ustanovnem občnem zboru 7. maja je bilo izvoljeno prvo vodstvo, ki je leta 1890 predlagalo, da se uvede slovensko poveljevanje. Poveljnik je postal Adolf Guštin, društvo je takrat imelo 60 članov. V prvem letu svojega obstoja je imelo društvo 1 veliko in 2 mali brizgalni, 1 voz za orodje, 32 slamnatih in žasmo-Ijenih veder ter 4 pločevinasta vedra, 195 m cevi in nekaj manjših naprav za gašenje. Prvih dvajset let je društvo sodelovalo pri gašenju 30 požarov.
Potreba po večjih povezovanjih gasilcev je pred 40 leti narekovala tudi ustanovitev gasilske zveze. Danes je v njej kar 56 gasilskih društev z nekaj več kot 6.300 člani. Akcija Mladi gasilec in številna tekmovanja mladih v gasilstvu so porok, da prostovoljni gasilec še dolgo ne bo izumrl.
Poklicno gasilstvo v Novem mestu je staro 32 let. Ustanovljeno je bilo z namenom zagotoviti dovolj hitro in strokovno posredovanje v primeru požara ter preventivno delovati, da bi čim manjkrat zagorelo.
J. PAVLIN
Bodo Semičani vzeli pravico v svoje roke?
Ob streljanju pri Semiču
SEMIČ - V četrtek, 13. junija, je 35-letni J. Ž. iz Kota pri Semiču ob 22. uri odšel po ženo, ki je končala z de-. lom v semiški Iskri. Ko sta se vračala z osebnim avtom proti domu, mu je nasproti po levi strani vozišča pripeljal neznan voznik osebnega avta znamke yugo, zato je J. Z. zapeljal s ceste in s tem preprečil trčenje. Potem je ponovno zapeljal nazaj na cesto in ustavil. Neznanec je stopil do vozila in s pištolo ustrelil Voznika v predel med 5. in 6. rebrom. Ko je hotel ponovno ustreliti, je zagledal avtobus, ki je pripeljal iz Semiča, stekel do svojega avta in se odpeljal. Hudo ranjen voznik se zdravi v novomeški bolnišnici. Poskusa umora je utemeljeno osumljen 21 -letni J. K. z Lokev pri Črnomlju, zoper katerega je preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu odredil pripor. Sostorilstvu pa je osumljena 26-let-na R. B. iz Novega mesta.
Takšno je uradno policijsko poročilo o dogodku, ki se je pred tednom dni pripetil pri Semiču. Takoj po njem pa so se odzvali semiški občani, saj se je hitro razširil ljudski glas, da je pištolo držal v rokah Rom. Župan Janko Bu-
kovec je že naslednji dan prejel vrsto pisnih in telefonskih protestov krajanov, ki so zahtevali, da se ljudje v občini samoorganizirajo, saj država ob vseh dajatvah, ki jih pobira od državljanov, ni sposobna zagotoviti ljudjem varnega življenja. “Kot kaže, se kaj hitro lahko zgodi, da bodo občani zares sami ukrepali proti Romom. Da te besede niso iz trte izvite, potrjuje tudi to, da je lani že zgorelo nekaj romskih avtomobilov. In kaj če bi v katerem od njih spal otrok?” je dejal Bukovec. Občina pri reševanju teh problemov nima ne možnosti ne pristojnosti, razen če bi z odlokom uvedla redarsko službo, ki bi pa prav tako ne mogla represivno ukrepati.
Bukovec poudarja, da so iz semiške občine že nekajkrat opozorili policijo in tudi ministra Štera, ko je bil na obisku v Semiču, naj ukrepajo, sicer bo prišlo do tragedije, saj so Romi že večkrat grozili drugim občanom. "Dobili smo odgovor, da lahko naredijo le racijo in Romom poberejo orožje. A ker Romi za svoje prekrške, tudi za vožnjo z neregistriranimi in tehnično oporečnimi vozili ter brez vozniških dovoljenj, v glavnem niso kaznovani, saj jc za celo Belo krajino le en sodnik za prekrške, ki vsega dela ne zmore pravočasno opraviti, si dovolijo že prav vse,” je ob tragičnem dogodku dejal Bukovec.
M. BEZEK-JAKŠE
DOLENJSKI LIST
Rekord Tomaža Božiča na 200 metrov
Novomeški šprinter Tomaž Božič seje kot prvi Slovenec v teku na 200 m spustil pod 21 sekund - Približal seje normi za olimpijske igre - Bo Igor Primc le šel v Atlanto?
NOVO MESTO - Novomeščan, član atletskega kluba Krka, Tomaž Božič je rekord v teku na 200 m napovedal že lani, ko sije na moč želel premagati 13 let staro rekordno znamko Novogoričana Gorana Humarja. To mu sicer ni uspelo, saj gaje pri tem prehitel Matija Šestak, kar pa je Božiča spodbudilo k še boljšemu dosežku. Povsem sveži Še-stakov rekord je na mitingu v Avstriji izboljšal še za 19 stotink in z 20,98 kot prvi Slovenec premagal mejo 21 sekund.
V Feldkirch, kjer so Avstrijci na
STRELCI V SEVNICI - Na državnem prvenstvu v praktičnem streljanju s pištolami velikega kalibra, ki je bilo v soboto, 15. junija, na Radni pri Sevnici, se je pomerilo več kot 50 strelcev, najbolj pa se je izkazal Damjan Pesek iz Ljubljane, drugi je bil Samo Jakše, član RSC Krško - Kobra team Šentjernej, tretji pa LjubljančairBrane Leban. Franc Umek (PPS Posavje) je bil četrti, Janko Božič (PPS Posavje) deveti, šele deseti pa je bil zaradi manjše napake državni reprezentant Ludvig Dvojmoč (RSC Krško - Kobra Team Šentjernej). Miro Ognjenovič je bil 16., Dušan Levičar IS, Marjan Čeplak pa 23. Med dekleti je odlično drugo mesto zasedla Tadeja Brinovec s Senovega.
ČRNOMALJCI NA HVARU
ČRNOMELJ - Veteransko moštvo črnomaljskega rokometnega kluba je nastopilo na turnirju veteranov na otoku Hvaru, kjer so premagali domačine, Korčulo in Jelšo ter zmagali, Branko Adlešič pa je bil izbran za najboljšega igralca turnirja.
M. N.
svoje kvalifikacije za olimpijske igre povabili vrsto svetvono znanih atletov. finalistov in zmagovalcev olimpijskih iger in svetovnih prvenstvev ter celo 4 svetovne rekorderje, je najboljši slovenski šprinter zadnjih let Tomaž Božič po osmih urah vožnje le pro pred svojim nastopom na 100 m prišel precej utrujen in ni pričakoval boljšega izida. Na 100 m je imel slab občutek, a gaje izid presenetil. Osvojil je sicer le četrto mesto, vendar se je z 10.59, najboljšim izidom zadnjih let v Sloveniji in sploh tretjim najboljšim slovenskim izidom vseh časov, močno približal državnemu rekordu. Zmagal je prvi favorit Ganec Emmanuel Tuffour, ki ima osebni rekord 10,7, tokrat pa je dosegel izid 10,24.
Kljub ne najboljšim občutkom je bil Tomaž pred nastopom na 200 m optimističen in je pričakoval osebni rekord, državnega pa ne. Žreb mu je določil zaradi blažjega zavoja ugodno sedmo progo, štartal je dobro, ujel sproščen ritem in eksplodiral, pred njim je tokrat pritekel na
cilj le Tuffour, ki z osebnim rekordom 20,15 spada v sam svetovni vrh, s časom 20,74, pri Tomažu pa so se ure zaustavile pri novem državnem rekordu 20,98, kar je le za 17 stotink slabše od olimpijske norme.
Tomaž meni, da še ni v vrhunski formi in da bo na naslednjih na-
• Igor Primc je v Feldkirchu poskušal izpolniti normo za olimpijske igre, vendar mu kljub imenitnemu tekmecu, trikratnemu svetovnemu prvaku Larsu Ried-lu, ki je tokrat vrgel preko 68 m, ni uspelo, saj je bil z 59,08 m za skoraj tri metre prekratek. Kljub temu zanj še ni vse izgubljeno, saj je atletska zveza Slovenije ravnala modro in upoštevala njegov državni rekord 62,72 m, ki ga sicer ni dosegel na tekmovanju, ki bi ga priznali za doseganje olimpijskih norm, in Primca med 13 slovenskimi atleti predlagala Olimpijskemu komiteju Slovenije kot kandidata za olimpijske igre.
Aleš in Urša čisto na vrhu
Badmintonista mirnskega Toma sta zmagala na zadnjem mladinskem turnirju in sta prva tudi na lestvici
MIRNA - Zadnji'mladinski turnir v badmintonu za slovensko jakostno lestvico v tej sezoni v Ljubljani je minil povsem v znamenju mladih badmintonistov mirnskega badmintonskega kluba Tom. Sele 16-letni Novomeščan Aleš Murn je še enkrat dokazal svojo izjemno nadarjenost, saj je premagal vse, tudi po dve leti starejše tekmece, in zmagal. V fi-
KOLESARSKA TRANSE TRZALA GLUHIII - Kolesarska transverzala je skupna akcija društev in zveze gluhih in naglušnih Slovenije. Gluhi in naglušni kolesarji so svojo pol začeli v Murski Soboti, ustavili pa so se tudi v Krškem in Novem mestu, kjer jih pred rotovžem na Glavnem trgu sprejel župan Franci Koncilija, po dolenjskih cestah so jih nekaj časa spremljali tudi mladi kolesarji novomeške Krke, osem gluhih in naglušnih kolesarjev pa sta vodila trener Tone Kunaver in tehnični vodja Marjan Lampelj, nosilec medalje z olimptade gluhih. Transverzala, ki je potekala še čez Primorsko in Gorenjsko ter se je končala v Ljubljani, je zanje tudi priprava na evropsko prvenstvo gluhih in naglušnih.
DRUŠTVO ZA SRCE - Drštvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki ima svojo sekcija tudi na Dolenjskem s središčem v Šmarjeških Toplicah, spodbuja ljudi k zdravemu načinu življenja. V soboto je pomagalo turističnemu društvu Šmarješke Toplice in tamkajšnjemu Krkinemu zdravilišču pripraviti 2. šmarješki tek. Vsi tekmovala so si lahko izmerili krvni pritisk in se posvetovali z zdravnikom specialistom za srce in ožilje dr. Tomislavom Mujičem, sicer vodjo zdravstvenega dela Zdravilišča Šmarješke Toplice, ki je povedal, da je vzdržljivostih tek najbolj razširjena in med najbolj zdravimi oblikami rekreacije in da vsaka podobna prireditev veliko prispeva k ozuveščanju ljudi, da spremenijo svoj življenjski slog in več naredijo za svoje zdravje. (Foto: I V)
DOLENJSKI LIST
stopih še hitrejši, predvsem pa si želi izboljšati tudi državni rekord na 100 m, pa tudi na 200 m še ni povedal vsega. Prvo priložnost bo imel že v petek na Hanžekovičevem memorialu v Zagrebu, ki si ga boste lahko na drugem programu hrvaške televizije ogledali isti dan ob 22. uri, drugo pa v nedeljo v Postojni. Nastopa na olimpijskih igrah, kjer je prav v teku na kratke proge najhujša konkurenca, ni načrtoval, zato se z normo tudi sedaj, ko ji je povsem blizu, ne obremenjuje. Pravi, da bi, če bi z Igorjem Primcem tako kot zadnji dve leti trenirala že pet let, zlahka uvrstila na olimpijske igre; Igor bi bil med kandidati za medalje, njemu pa bi se morda nasmihal vsaj kakšen polfinale, če ne že kaj več. Meni, da sta oba še dovolj mlada, da lahko vztrajata do olimpijskih iger v Sidneyju, kjer pa njun cilj ne bi smel biti le udeležba.
I. VIDMAR
Svetovne medalje v Sevnico
Sevniška karateista Denis Orač in Sašo Vaš sta osvojila medalji na svetovnem mladinskem prvenstvu
SEVNICA - Sevničana Denis Orač in Sašo Vaš sta ne mladinskem svetovnem prvenstvu v Johannesburgu v Južni Afriki dosegla enega največjih uspehov v zgodovini slovenskega karateja, saj je Denis osvojil srebrno, Sašo pa bronasto medaljo. Med 1680 tekmovalci iz 43 držav je nastopilo 16 slovenskih karateistov, med katerimi so bili kar štirje Sevničank poleg Denisa in Saša še Rok Črepinšek in Marko Stopar. Slovenija je tudi po njihovi zaslugi osvojila ekipno 9. mesto.
Denis Orač je nastopil med 13-letniki in se po odličnih borbah uvrstil v finale, kjer pa je moral priznati premoč Brazilca Ribeira, medtem ko je Sašo Vaš, sicer doma iz Brestanice, prišel do polfinala v skupini 18-letnikov, med katerimi je zmagal Američan s Havajev Kotaka. Rok Črepinšek je kljub dobremu nastopu izpadel v prvem krogu, Marko Stopar pa je v prvem krogu zmagal, v drugem pa ga je premagal domači tekmovalec. Pri njihovem uspehu jim je lahko stal ob strani tudi klubski trener Jurij Orač, ki je bil v Južni Afriki član strokovnega štaba slovenske reprezentance.
Slovenska reprezentanca je skupaj osvojila 5 medalj, preostale tri so pripadle dekletom.
Seveda uspeh sevniških karateistov ni naključen. Karate klub Sevnica že vrsto let zelo resno
hannesburgu imenitno zastopala Slovenijo in prinesla domov medalji svetovnega leska.
dela prav na vzgoji mladih tekmovalcev, dokaz o dobri organiziranosti m visoki strokovni ravni društva pa je prav gotovo tudi to, da v Sevnico hodijo trenirat tudi karateisti iz sosednjih občin. Že v prehodnem obdobju (to je po koncu stare in pred pričetkom pripravljalnega obdobja) vadijo petkrat tedensko, v času najin-tezivnejših priprav pa 10- do 12-krat na teden.
nalu je premagal Marjana Renerja iz ljubljanskega kluba BIT s 15:11 in 15:5. Aleš je bil do te sezone skoraj popolnoma neznan igralec in je svojo nadarjenost uveljavil s trdim in prizadevnim delom ter tako obstal na končnem prvem mestu računalniške lestvice slovenskih igralcev do 18. leta starosti. Glede na to, da bo Murn nastopal v tej kategoriji še dve leti, mu tudi strokovnjaki obetajo še lepo prihodnost.
Tudi med dekleti je zmagovalni pokal iz Ljubljane odšel na Mirno, prisvojila pa si ga je 17-letna Urša Plahutnik, ki je tako kot Murn premagale vse nasprotnice, v finalu pa s presenetljivo lahkoto popolnoma dotolkla Nino Pulko z 11:2 in 11:1. Pulkova je potem v boju za drugo mesto naletela na drugo igralko mirnskega Toma Nino Šumi in izgubila še to tekmo, tako da sta Mirnčanki zasedli prvo in drugo mesto, za nameček pa je Plahutnikova tako kot Murn prva tudi v končnem vrstnem redu mladink za sezono 1995/96. V prihodnjih dneh čaka mirnske igralec še nastop na močnem mednarodnem turnirju v Nemčiji.
1. V.
Šport iz Kočevja in Ribnice
RIBNICA - V počastitev 4(>-let-nice rokometa v Ribnici je bil v soboto mladinski turnir, na katerem so nastopili Inles, Sevnica, Kodeljevo, Rudar in Šešir. V odločilni tekmi so mladi ribniški upi premagali Kodeljevo s 15:11 in brez poraza osvojili prvo mesto. Scvničani so bili brez točke zadnji. Inles je premagal Sevnico s 13:6, Sešir s 13:8, Rudarja s 14:11 in Kodeljevo. Sevnica je izgubila proti Kodeljevemu s 15:11, Šeširju 16:15, Rudarju 15:11 in proti Inlesu. Najboljša Ribničana sta bila Natan Hojč kot najboljši igralec in Sašo Kersnič kot najboljši vratar turnirja.	MG.
ŽUŽEMBERK ČETRTI IN PETI
ŽUŽEMBERK - Na državnem prvenstvu v mini odbojki za dečke, rojene leta 1983 in 1984 v Kanalu so med 6 finalisti nastopili tudi mladi člani odbojkarskega kluba Žužemberk Jure Spelič, David Primc, Sašo Mačcrol, Jože Pečjak, Matej Konda, Domen Mohorčič, Matjaž Stupar in Andrej Kocjančič. Fante je vodil trener Tom Pečar. Izgubili so tekme z Mariborom I in 11 in Salonitom I, in z 2:0 premagali Kamnik in Salonit II ter osvojili četrto mesto. Deklice so nastopile na enakem tekmovanju v Kopru in pod vodstvom trenerja Bojana Brulca z 2:1 premagale Solkan in izgubile ostala štiri srečanja ter osvojile 5. mesto. Nastopile so: Melita Slak, Petra Rojc, Simona Gliha in Maja Kodelič. Med deklicami so zmagale odbojkarice iz Rogoze, med dečki pa Salonit 1.
Pet krkašev na svetovnih prvenstvih
Kolesarska zveza Slovenije je organizatorjem mladinskih svetovnih prvenstev prijavila kolesarjev, med katerimi je 5 tekmovalcev novomeške Krke - Največ obeta Peter Ribič.
NOVO MESTO - En mesec in trije tedni nas še ločijo do začetka največje športne prireditve vseh časov v Novem mestu in na Dolenjskem - mladinskih svetovnih prv enstev v kolesarstvu, ki bodo v Novem mestu od 10. do 18. avgusta. Novo mesto je že vrsto let kolesarska prestolnica Slovenije in bo imelo tudi na tem prvenstvu kar nekaj svojih želez v ognju.
Kolesarska zveza Slovenije je namreč že izbrala in prijavila mlade športnike, ki naj bi avgusta nastopili na mladinskih svetovnih prvenstvih v kolesarstvu, med 18 prijavljenimi kolesarji pa je kar pet Novomcšča-nov oziroma natančneje 5 mladih kolesarjev novomeške Krke. Peter Ribič, od katerega Novomeščani pa tudi v strokovnih krogih slovenske kolesarske zveze pričakujejo največ, bo nastopil dvakrat - na cestni dirki in na cestnem kronometru, medtem
MIRNOPESKI TEKI
MIRNA PEČ - 29. junija bodo prizadevni Mirnopečani že štirinajstič pripravili tako pri nas kot tudi v tujini že dobro poznane in uveljavljene Mirnopeške teke, ki vsako leto v Mirno Peč privabijo tudi blizu tisoč tekačev. Letos bo tekmovanje veljalo za odprto prvenstvo Slovenije v pol maratonu, dolenjsko prvenstvo in prvenstvo pripadnikov Slovenske vojske. Poleg 21-kilometrskega teka, pa bodo tudi letos pripravili trim tek na II) ktn, Krka maraton pionirjev na 1509 in 420 m ter Krka maraton cicibanov na 210 m. Tekmovanje je uvrščeno tudi v mednarodni A1MS iu 1AAE koledar maratonov in uličnih tekov in velja med drugim tudi za akcijo Brazde vzdržljivosti, zato pričakujejo tudi tokrat močno in množično udeležbo. Prijavite se lahko in informacije dobite po telefonu 068 78 490 ali 78 027. latnska zmagovalca inirnopeških tekov sta Silva Vivod in Januš Szeman.
ko ga za discipline na dirkališču niso prijavili. Andrej Filip in Uroš Plankar sta prijavljena le za cestno dirko, Goran Galamič in izredno nadarjeni Krčan Uroš Dular pa samo za tri discipline na dirkališču. Oba naj bi nastopila v sprintu, zasledovalni vožnji posamezno in olimpijskem sprintu. Poleg krkašev je slovenska kolesarska zveza prijavila po pet kolesarjev kranjske Save in novogoriškega Hita Casina ter tri iz ljubljanskega Roga.
Čeprav so fantje za prvenstvo že prijavljeni, ni rečeno, da bodo tudi nastopili, saj ima vsaka kolesarska zveza pravico, da prijavi več kolesarjev, kot jih lahko nastopi. Število kolesarjev iz posamezne države, ki lahko nastopijo v posameznih disciplinah, je omejeno. Na cestni dirki jih lahko nastopi šest in v posamičnem cestnem kronometru dva; na dirkališču v šprintu lahko na-
MLADI SPET BOLJŠI
SEVNICA - Na tradicionalnem srečanju mladih in starih igralcev šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice so kot vedno do sedaj tudi petič zmagali mladi. Izid dvoboja je bil 49,5:31,5. Med mladimi je bil v medsebojnih obračunih najboljši Toni Kranjec, med starimi pa Miroslav Šibilja. Zmagovalec junijskega hitropoteznega turnirja je Predrag Lazič, v skupni razvrstitvi pa vodi Andrej Grilc.
J. B.
stopijo po trije, v zasledovalni vožnj1 posamezno dva, na tisoč metro' eden, v olimpijskem šprintu trije. \ kriteriju eden in v zasledoval®1 vožnji ekipno, za katero pa slove®" ska kolesarska zveza ni prijavil*1 svoje ekipe, štirje.	„
I. VIDMA*
NOGOMETNI TURNIRJI
NOVO MESTO - Nogome"1' klub Elan bo ob izdatni pom®' staršev mladih nogometašev v s<f boto 22. junija, pripravil 2. med®)1 rodni turnir za mlajše in starer dečke, na katerem bodo nastop1!® moštva iz Avstrije, Hrvaške in Sl® venije. Turnir na novomeškem dionu se bo začel ob 9. uri.
NOVO MESTO - Agencija 2’ šport Novo mesto in športno dr®)1 vo Daha bosta v soboto in nedelj®' 29. in 30. junija, v počastitev dn®v' osamosvojitve pripravila tur m2 malam nogometu na travnih igri*! za pokal Daba. Namen turnirja! zbrati moštva vseh treh občinskih)1' na enem mestu, zmagovalec tur®1 ja pa bo postal tudi pokalni prv:l Novega mesta v malem nogoffl®1 ' Rok prijav je 27. junij, več pa lob* zveste po telefonu 321 602.	..
DVOR - Nočni nogometni t®2® na Dvoru bo 21. julija.	,.
PLETERJE - Nogometni k'| Kobra bo na igrišču pri Pleterjah ' julija ob 8. uri pripravil turni2 malem nogometu. Prijave bo® zbrali pred začetkom turnirja.
STRAŽA - MNK Straža b® nedeljo. 7. julija, ob 9. uri prip(®va la turnir na igrišču v Vavti vasi. katerega se lahko prijavite po 2®'..j fonu 84 516 ali osebno v pizz®2' Koala v Vavti vasi.
KASASKE DIRKE NA BREGAH
BREGE PRI KRŠKEM - V nedeljo, 23. junija, ob 15. uri bo na hipodromu Brege velika kasaška tekma. Glede na to, da je tekmovalna steza popolnoma obnovljena, pričakujejo tudi nov rekord steze. Tekmovalci se bodo med drugim pomerili v memorialu Ivana Lipeja, enega najuspešnejših vzgojiteljev konj in dirkačev z Bizeljskega. Dirke bodo odprli padalci iz novomeškega Aerokluba, organizatorji pa obljubljajo zabavo tudi po cinkali. Posebno presenečenje pripravljajo najmlajšim, saj se bodo lahko ti zabavali v posebnem napihnjenem dvorcu.
,.j»
MERCATORIADA - Mercatorjevi delavci iz vse Slovenije so se i' s0^p ( 15. junija, na mcrcatoriadi r Leskovcu pri Krškem pomerili v tekih , miznem tenisu, nogometu, plavanju, košarki, šahu pa tudi v vlečenja 1 ^ kjer je v finalu Agrokombinat iz Krškega premaga! KZ Krko iz N0''5 mesta. (Foto: Sonja Kralj)
1Š
Št. 25 (2445), 20. junija
v
Športno dejavne počitnice na Lutrškem selu
Od tenisa do plavanja
NOVO MESTO - Sodelavci teniškega centra Lutrško selo in Grip, s.p., bodo ob pomoči skupine športnih pedagogov med poletnimi počitnicami pripravili program športnih aktivnosti za otroke, kijih nameravajo razdeliti na tri starostne skupine: od 5. do 7. leta, od 7. do 9. leta in od 9. do 12. leta. Tedenski program bo potekal od ponedeljka do sobote, od 9. do 14. ure, v tem času pa se bodo mladi počitnikarji lahko poizkusili in spoznali skrivnosti tenisa, nogometa, košarke, odbojke na mivki, tekmovali v orientaciji ter se naučili plavati oziroma izboljšali znanje plavanja.
Prva skupina bo program začela 1. julija, zadnja pa ga bo končala 18. avgusta. Prijave zbirajo po telefonu 068 75 217 in 21 058. Ker je počitniški športni program namenjen čim širšemu krogu otrok, predvsem pa tistim, ki bodo večji del počitnic preživeli doma, so organizatorji program, ki stane 13 tisoč tolarjev, sestavili tako, da bodo otroci od njega dobili čim več in da bo cena ob tem
ca, prevoz in vstopnina v bazen.
DOLENJSKI LIST
uaš čeirikov prijatelj
čim nižja, vanjo pa je poleg mentorjev za posamezne športne discipline všteta tudi mali-
Glivar ostal kralj Grossglocknerja
Ravbar sedmi Po Avstriji - Glivar ostal kralj Grossglocknerja - Fink dvakrat na stopničkah v Nemčiji - Ribič četrti v Italiji - Fink in Štangelj na olimpijske igre
NOVO MESTO - V nedeljo bo v Lenartu državno prvenstvo v cestni vožnji, Krkini kolesarji pa so se na zadnjih dirkah pred tem izkazali in najpomebnejšo domačo enodnevno dirko nestrpno pričakujejo. Bogdan Ravbarje namreč imenitno nastopil na dirki Po Avstriji, kjer je bil v izredno močni konkurenci drugi najboljši amater, Fink je blestel v Nemčiji, pa tudi Gorazd Štangelj, lanski državni prvak, je po poškodbi spet dobro pripravljen.
Bogdan Ravbarje na dirki Po Avstriji skupaj s Pavlom Sumanovim okrepil moštvo kranjske Save, prav on pa je imel na izredno močni dirki s kopico že uveljavljenih poklicnih kolesarjev na startu med amaterji glavno besedo. Ves čas je bil izredno aktiven, izkazal se je predvsem na težkih klancih, in je na koncu osvojil drugo mesto v skupnem seštevku gorskih ciljev, kjer je zmagal skupni zmagovalec dirke, belgijski profesionalec Frank Vanden-broucke, Ravbar je bil v skupnem seštevku sedmi, slovensko moštvo pa ekipno peto. Pravi polom so na dirki doživeli Avstrijci, saj na domači dirki niso dosegli niti ene etapne zmage in nobenega domačega kolesarja ni bilo med najboljšimi desetimi v skupnem vrstnem redu.
Kljub temu da se je Srečko Glivar s kolesarskega presedlal na udobnejši trenerski sedež v spremljevalnem avtomobilu, je še vedno
kralj Grossglocknerja, ki ga je osvojil na dirki Po Avstriji lani, saj se je letos dirka temu izjemno zahtevnemu gorskemu prelazu ognila. Kdo je novomeški trener, pa so dobro vedeli organizatorji dirke Tou-ra Ernsta Sachsa v Nemčiji, kjer ime kralja Grossglocknerja veliko pomeni, tako da je s Srečkovim imenom moštvo novomeške Krke vzbudilo zanimanje poznavalcev, še več pozornosti pa so morali Novomc-ščanom posvetiti po prvi etapi, ko sta na odru za zmagovalce stala kar dva krkaša - Bogdan Fink je bil drugi, Boštjan Mervar pa tretji. Za drugo etapo so vozili 100 km dolg kriterij s povprečno hitrostjo kar 47,4 km/h. Fink je še enkrat zablestel in si s silovitimi sprinti priboril 3. mesto, pa tudi v tretji, najtežji, 207 km dolgi etapi, ko so kolesarji na cilj izreno razgibane proge prihajali izčrpani, je, kljub temu da mu klanci sploh ne ustrezajo, pripeljal
POD STROKOVNIM VODSTVOM - Izjemen razmah tenisa v svetu in tudi na Dolenjskem, kjer je zadnja leta zraslo precej novih igrišč, je vzpodbudilo tudi tekmovalne ambicije, s katerimi se prav resno ukvarjajo v teniškem klubu Krka Novo mesto, v katerem tudi pod vodstvom teniškega učitelja Gorana Radakoviča redno vadi novi rod mladih tekmovalcev, ki že stopajo po stopinjah nekoliko starejših kolegov. Vadba mladih igralcev poteka na teniških igriščih pod Ponova lom (na sliki) in na Otočcu. (Foto: B. Avbar)
Andrej Gimpelj
na cilj kot 16. z dobro minuto zaostanka. V 4. etapi je bil Fink sedmi, Derganc pa deveti. V skupnem vrstnem redu je bil Fink na koncu enajsti, trener Glivar pa je bil zelo zadovoljen tudi z dobrim nastopom Andreja Gimplja, ki je osvojil 18. mesto in je, kot kaže, prestal krizo ob prestopu med člane in postaja vse boljši kolesar.
• Slovenska kolesarska zveza je olimpijskemu komiteju Slovenije že predložila petčlansko reprezentanco, ki naj bi nastopila na cestni dirki na olimpijskih igrah v Atlanti. V moštvu sta dva kolesarja novomeške Krke: Bogdan Fink in Gorazd Štangelj, ki letos tekmuje in trenira v italijanskem moštvu Fior, za katero je dosegel že dve zmagi in več drugih mest -Robert Pintarič in Andrej Hauptman iz ljubljanskega Roga ter Martin Hvastija iz kranjskega poklicnega moštva CantinaTollo Co. Bo. Sava profi.
Mladinci so tokrat nastopili v Italiji na 3. Giru della Provineia di Teramo, kjer je na 124 km dolgi dirki s povprečno hitrostjo 34,6 km/h zmagal Italijan Ivano Pizzi, od Slovencev pa je bil najboljši Novome-ščan Peter Ribič, ki je s 50-sekund-ninr zaostankom osvojil 4. mesto.
1. V.
VETERANSKI TURNIR
VELIKI PODLOG - V nedeljo, 30. junija, bosta nogometni klub Gorica in krajevna skupnost Veliki Podlog pripravila veteranski nogometni turnir, na katerem lahko nastopijo igralci, stari najmanj 30 let. Turnir se bo začel ob osmih zjutraj, do takrat pa zbirajo prijave. Informacije o turnirju lahko dobite popoldne po telefonu 0608 75 863.
POKAL TREBNJEGA
TREBNJE - V nedeljo, 23. junija, se bo ob 10. uri v sklopu prireditev Iz trebanjskega koša v športnem centru Vita začel tradicionalni 5. teniški turnir za pokal mesta Trebnje. Prijavite se lahko do sobote, 22. junija, po telefonu 068 44 990.
Branje, ki prvo in edino doslej razkriva identiteto ter početje tistih, ki so Dolenjsko in Slovenijo pripravljali in pripravili na vojno. Pisanje, ki prvo in edino doslej prinaša prepise v hladnih goteniških tunelih spravljenih dnevnikov vojnih in predvojnih dni leta 1991.
Pri Magnoliji, založbi slovenske pomladi, je izšla knjiga “Ščit”, s podnaslovom “Dolenjska pot v samostojno Slovenijo”, avtorja Bojana Budje. Cena knjige je 3.200 tolarjev, do nje pa je moč poleg telefonskega naročila na številki (061) 553-775 priti tudi s spodnjo naročilnico, s katero je naročniku priznan 10-odstotni popust. Izpoljeno naročilnico pošljite na naslov:
Založba Magnolija, Celovška 108,1000 Ljubljana
k-------------------------------------------------------------58
•me in priimek__________
Naslov:_____________________________
naročam______izvod(ov) knjige Bojana Budje “Ščit”
V________________________________________________________"_J
■	VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA
;	NOVO MESTO	\
■	Ragovska 18	1
■	8000 Novo mesto	1
■	I
\	V skladu s 40. in 60. členom Zakona o vrtcih ter	92. in	108.	\
,	členom Zakona o	organizaciji	in	financiranju	vzgoje	in	,
,	izobraževanja	,
4*,^J#- —---
AUDI A4 že od 39.990,— DEM
NOVOST: AUDI A4 AVANT od 50.959 DEM
•	z naslednjo opremo:
—	el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala
—	centralno zaklepanje ABS in zračna blazina 2x
—	servo volan, nastavljiv višinsko in dolžinsko
—	voznikov sedež,nastavljiv po višini
—	el. zapora zagona motorja
—	tonirana stekla
•	OB NAKUPU DARILO
•	NOVOST: AUDI A6, 1,8 125 KS
NOVO: PORSCHE LEASING
NUDI ZELO UGODNE KREDITNE POGOJE
Avtohiša Berus NOVO MESTO Tel.: (068)342-360, 25-098
Audi
■	■
■	objavljamo razpis prostega delovnega	mesta	■
■	■
\	VODJA ZDRAVSTVENO-HIGIENSKEGA	REŽIMA	\
■	Prijavijo se lahko kandidati, ki	izpolnjujejo	pogoje	■
■	navedenih členov Zakona o vrtcih in Zakona o organizaciji ■
■	in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96). ■
■	Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naš ■
■	naslov do vključno 29. 6. 1996.	1
■	■
■	Pričetek dela je 1. 9.1996.	J
NA CIKA VI ODSLEJ TUDI OPEL KRUNO - Konec prejšnjega tedna je podjetje Kritno, d.o.o., iz Brežic v bivših prostorih Iskre na Cikavi odprlo podružnico, kjer je na voljo celoten program Oplovih vozil, tako novih kot rabljenih, ponudba rezervnih delov in celotna servisna dejavnost. Kol je povedal direktor Krttnoslav Filipčič, je za njegovo podjetje, ki ima koncesijo kol generalni uvoznik Oplovih vozil za Posavje in Novo mesto, prav novomeško tržišče z okolico še kako pomembno. V lanskem letu so prodali 3S6 avtomobilov in kar 120 kupcev je bilo z novomeškega območja. (Foto: Majda Luzar, EPS)
v
Drugi Šmarješki tek uspel
Prijetna tekaška prireditev v organizaciji Zdravilišča Šmarješke Toplice in Turističnega društva
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Šmarješke Toplice so v soboto, v času ko so po vsej Sloveniji potekali olimpijski teki, pripravile tudi svojo množično prireditev, ki sc sicer ne more meriti s tekom v Radencih, vendar je za razvoj turističnega kraja prav tako pomembna, saj je privabila več kot 120 tekačev iz vse Slovenije, od reprezentantov pa do rekreativcev in najmlajših. Pisani udeležbi so bile namenjene tudi dolžine prog, ki so bile speljane po slikoviti razgibani pokrajini šmarješkega konca, delno po asfaltnih cestah, delno pa tudi po poljskih poteh in po gozdu. Organizatorjem in tekmovalcem je šlo zelo na roke tudi sončno, a prijetno sveže vreme, ki je najboljšim pomagalo do odličnih rezultatov. V absolutnem vrstnem redu sta na 21-kilometrski razdalji zmagala Mariborčana Silva Vivod in Igor Šalamun, ki je dokaj zahtevno progo premagal tudi zelo hitro -v času 1 ure 12 minut in 46 sekund.
Izidi Šmarješkega teka: 600 m
- cicibani: L Kmetič 2:05, 2. Mi-simi, 3. Jakše in Trošt; cicibanke: 1. Kraševec 2:11, 2. Pavlin, 3. Škoda; 3000 m - ml. dečki: 1. Udovč 7:40,2,2. Vodenik (Sevnica), 3. Misimi; ml. deklice: 1. Mi-simi (8:32,8), 2. Martič (Sevnica), 3. Pinoza (Ševnica); st. dečki: L Borut Veber (Sevnica) 6:48,9, 2. Klemenčič, 3. Papež; st. deklice: I. Petra Radišek (Sevnica) 7:51,2. Vogrinec, 3. Kovačič; 10 km -trimski tek: ženske: 1. Jereb (Nova Gorica) 53:28, 2. Bregar (Sevnica), 3. Magajna (N. Gorica); moški: 1. Grojzdek (Sevnica) 40:38, 2. Barborič (Velenje), 3. Mimič (N. mesto); 21 km - mali maraton: ženske do 40 let: 1. Vivod (Maribor) 1:26,2. Rajh (Grosuplje), 3. Kovačič (Brežice); nad 40 let: 1. Kotar (Trbovlje) 1:38,2. Uhan (N. mesto), 3. Vencelj (Grosuplje): moški do 40 let: 1. Šalamun (Maribor) 1:12,46 (rekord proge), 2. Holdinar (Lenari), 3. Končina (Ljubljana); nad 40 let. 1. Malnar 1:21,49, 2. Kregar (oba L jubljana), 3. Jere (Sevnica).
Igor Šalamun (na sliki ob prihodu na cilj) se lahko za rekord proge zahvali tudi izredno ugodnemu vremenu. V ozadju je oder vodstva tekmovanja z Matevžem Ašem, direktorjem Zdravilišča Šmarješke Toplice, ki je s svojimi izjemnimi izkušnjami veliko pripomogel k dobri organizaciji prireditve, pa tudi za mikrofonom se je dobro izkazal. (Foto: L V.)
JBr	Tab a d.spf
V Kersnikova 6/^ lOOO^ubljaiit Tel.: 061 /133 11 46, Fax: 132 90
Na BLEDU ob jezeru prodamo turistične sobe z balkonom in kopalnico. jSobe so v efeloti opremljene.
KAKOVOST 2000
Podjetje za raziskave, razvoj, svetovanje in izvajanje storitev,
Novo mesto, d.o.o.
Podjetje je specializirano za:
-	izgradnjo sistemov kakovosti
po zahtevah mednarodnih standardov ISO-9000 /9001,9002 ali 9003/
-	presojo /auditiranje/ sistemov kakovosti
-	izobraževanje iz področja kakovosti (orodja kakovosti):
FMEA, SPC, AUDITI, ARTP TIMSKO DELO, TPM, PROJEKTNO VODENJE,......)
SKUPAJ Z NAMI DO MEDNARODNEGA -CERTIFIKATA KAKOVOSTI
Tavčarjeva 2 8000 NOVO MESTO tel./fax.: 068/341-111
19. ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA IN DOBREPOLJE - Ob izidu 19. letnika zbornika omenjenih občin je prejšnji teden glavni urednik Mihael Glavan s sodelavci na novinarski konferenci v splošnoizobraževalni knjižnici na Grosupljem predstavil vsebino tega letnika in načrte za prihodnost. Zbornik občine Grosuplje se je v 26 letih izhajanja utrdil in uveljavil kot solidna domoznanska publikacija. Na ustanovnem kamnu, ki ga je leta 1968 postavila skupina domačih intelektualcev in si za glavnega urednika izvolila dr. Franceta Adamiča, za odgovornega pa Ivana Ahlina, je zrasla trdna stavba. Tako se je do vključno leta 1994 nabralo spoštljivih 18 knjig. "Veseli nas, da lahko s podporo županov vseh treh novih občin nadaljujemo z delom v nespremenjenem obsegu, saj so izjemno redka področja v Sloveniji, ki dalj časa izdajajo tako temeljito in obsežno publikacijo, ” je poudaril Glavan. Na posnetku: dr. France Adamič (na levi) v pogovoru z ivanškim županom Jernejem Lam* prelom, ki je podobno kot njegov grosupeljski kolega župan Rudolf Rome pohvalil delo uredniškega odbora. (Foto: P. Perc)
•* »V p
fi
SREČANJE UPOKOJENCEV TREH REGIJ - Okrog ISO tekmovcalcev in spremljevalcev 10 domov upokojencev iz Posavja, Zasavja in celjskega območja je prejšnji teden preživelo nekaj prijetnih uric v druženju ob bolj družabnih kot športnih disciplinah na Impoljci. Direktorica Doma upokojencev in okrbovancev hnpoljca, Sevnica Milka Cizelj, je r imenu organizatorjev gostom zaželela prav to, pa še "dvig samozavesti"pri aktivnem obujanju spominov na morebitno bolj aktivno in s športom prepojeno življenje v mlajših letih. V štirih disciplinah: metanju na koš, pikadu, prenašanju vode in zabijanju žebljev (na posnetku zmagovalna ekipa z Impoljce), so imeli daleč največ uspeha gostitelji, saj so zmagali kar trikrat in so zato seveda prepričljivo zmagali tudi r generalni razvrstitvi, drugi so bili Trboveljčani, tretja pa ekipa DU Grmovje. (Foto: P P.)


1
J**'
NK VEČ “NUDISTI" - Minili so časi, ko so morali fantje, godni za k vojakom, stati napol goli pred naborno komisijo. Zdravstvene preglede opravijo posamezno v Zdravstvenih ambulantah, naborna komisija pa za posameznika na osnovi vseh izvidov in drugih dokumentov določi, v katerem rodu slovenske vojske bo mladenič služil. V začetku preteklega tedna je bil tak redni letni nabor za vse fante letnika 1978. Nabornike iz občine Novo mesto so pregledovali v Kulturnem centru Janeza Trdine. Potem se je komisija preselila še v Škocjan in Šentjernej. Na sliki: Mirana Kristana (desno) iz Češče vasi je komisija predlagala i> častno četo slovenske vojske. (Foto: J. Pavlin)
PO JO LETIII - V soboto, 15. maja, so se v gostišču na Bregu ob 30-lelni-ci zaključka šolanja srečali učenci prve generacije takratnega Zavoda za napredek gostinstva in gospodinjstva, predhodnika današnje Srednje šole za gostinstvo in turizem. Od 57 učencev se jih je srečanja udeležilo 30 in 5 njihovih učiteljev. Srečanje je bilo ganljivo, saj se nekateri niso videl od konca šolanja, žal jim je bilo le, da jim sedanje vodstvo ni omogočilo obiska šolskih prostorov. (Foto: Marko Klinc)
Odgovori in popravki po §9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Novo v Brežicah
Dol, list št. 23, 6. junija
Glede na objavljeno besedilo pod naslovom “Kopajo” v vašem časopisu, vam z željo, da bralce seznanimo z nam poznanimi dejstvi. sporočamo sledeče:
Zaradi velikega pomanjkanja telefonskih priključkov na območju “Stare kolonije” v Brežicah, kjer možnosti za pridobitev novega telefonskega priključka ni bilo, smo se odločili za gradnjo novega telefonskega kabelskega omrežja. Gradnja poteka na osnovi gradbenega dovoljenja s pridobljenimi soglasji lastnikov zemljišč.
Strinjamo se z dejstvom, da je izvedba gradbenih del v stanovanjskih soseskah zelo moteča, vendar so gradbena dela osnovni pogoj za uresničitev zahtev prebivalcev "Stare kolonije” po novih telefonskih priključkih.
Zavedamo se, da je gradbena sezona v istem času kot sezona posevkov in pridelkov na vrtovih. Zato se trudimo, da se izogibamo vrtovom kljub praviloma nekajkrat večjim stroškom od škode, ki bi bila povzročena na pridelkih, razen v primeru, kjer nam predvidena novogradnja ne dovoljuje odmika. V takšnem primeru bomo povrnili vso nastalo škodo v skladu z oceno pristojnih strokovnjakov.
Vsakršen predlog, mnenje ali pripomba lastnikov in stanovalcev “Stare kolonije” na izvajanje del nam je dobrodošel in ga bomo v največji meri upoštevali. V upanju, da bo kritičnih pripomb čim manj, se stanovalcem opravičujemo za vznemirjenje in motnje, ki jih povzroča gradnja.
Telekom Slovenije, PE Novo mesto Pomočnik generalnega direktorja: ANDREJ ZUPANC, dipl. oec.
Nerazumevajoč odnos do nas
Dol. list št. 24, 13. junija
Z nemalo grenkobe sem prebrala v dopisu članov upokojenskega zbora njihovo ugotovitev, da “v vseh letih nisem zanje imela nobene dobre besede.” Sprašujem se, s čim sem si potem prislužila dve priznanji iz okrilja njihove organizacije za vzorno sodelovanje.
Ni bila resnična trditev gospoda Igorja Teršarja, ki jo navajajo v dopisu dvakrat, da se je (najbrž v vlogi tajnika ZKO) dogovoril o uporabi prostorov zanje. Iz pojasnila ravnatelja OŠ Trebnje Stefana Kamina, ki ga navajam v nadaljevanju, je to razvidno:
"Ker ima Glasbena šola Trebnje prostorske težave, smo se na predlog župana občine Trebnje g. Cirila Pungartnika v mesecu septembru 1995 dogovorili, da bo šola v popoldanskem času dala glasbeni šoli v uporabo pet učilnic. Takšen dogovor je bil sklenjen z ravnateljico Glasbene šole Trebnje prof. Tatjano Mihclčič-Gregorčič.
Pisnega dogovora nismo naredili niti nismo določili, od kdaj do kdaj se dnevno lahko uporabljajo te učilnice. Prav tako se nismo dogovorili, da lahko učilnice uporablja še kdo drug. Eno učilnico pa je v februarju začel uporabljati pevski zbor Društva upokojencev Trebnje.
Razpolagalno pravico nad omenjenimi učilnicami ima šola Trebnje, nad sosednimi prostori
pa Glasbena šola. Očitno se je na to pozabilo.
V začetku meseca junija je k meni prišel g. Igor Teršar z željo, da bi naredili pisni dogovor za uporabo ene izmed petih učilnic, ki smo jih dali v najem Glasbeni šoli. Dogovor sva naredila za nazaj z veljavnostjo od meseca februarja 1996.
Tako menim, da bo šele to pojasnilo razčistilo problematiko v zvezi s prostorom, ki ga uporablja pevski zbor upokojencev.”
Dogovor je bil torej opravljen in pisno sklenjen za nazaj (datiran s 1.2.), in to v začetku junija. Ker dogovora ni bilo pravočasno, smo se tudi motili pri izvajanju vsak svoje dejavnosti. V dopisu člani upokojenskega zbora žal tudi ne navajajo dejstv*, da sem tistega dne, ki ga omenjajo (3.4.), zanje preskrbela nadomestno učilnico (v njej sicer ni klopi in notne table, kar smo v tistem trenutku potrebovali mi za izvajanje pouka nauka o glasbi). Pozabili pa so tudi, da se jim je večkrat umaknil iz učilnice (l.d in ne l.b, navedene v poznejšem dogovoru) učitelj individualnega pouka, kije sicer izvajal pouk pred 18. uro, tako da so njihove vaje kljub vsemu lahko potekale nemoteno.
Sicer pa vsem članom mešanega pevskega zbora Društva upokojencev želim, da bi še naprej uspešno in veselo prepevali. TATJANA M1HELČIČ-GREG0RČIČ ravnateljica GŠ Trebnje
Hud gozdni zločin nad Stražo
Dol. list št. 22, 30. maja
Podturnski gozdarji so lansko leto dopustili posek (golosek) gozdnih dreves na vrhu hriba Pogorelec nad Podturnom. S tem posegom je bila narejena velika rana, vidna daleč naokoli. Ta hrib je na nadmorski višini 594 m. V kraljevini Jugoslaviji je bilo nižje pod hribom naselje Pogorelec in hrib ima po tej vasi tudi ime. Prebivalci se nikdar niso z sekiro dotaknili goloseka lega hriba, čeprav so se preživljali z lesom. Takratno naselje je bilo zahodno od Poljan. Možen je bil z avtom dohod od Podturna. Markacije so bile na Rog (1100 m).
Na račun tega poseka je bilo slišati veliko kritike od tukajšnjih prebivalcev pa tudi kopaliških gostov iz Dolenjskih Toplic. Posek je bil izvršen nezakonito in nese slabo luč na ljudi, ki surovo posegajo v naravo, čeprav imajo strokovno izobrazbo, česar naši predniki niso imeli. Ob tem posegu na najvišjem delu hriba ni gozdarski inšpektor prav nič ukrepal. To je nezaslišano, saj je lepi vrh pogo-relškega hriba zelo prizadet. Ali bo kdo odgovarjal, se sprašujejo mnogi, še posebno sedaj, ko je bil v Dolenjskem listu 30. maja objavljen članek "Hud gozdni zločin nad Stražo”. Zelo se zgražajo tudi ljubitelji roških gozdov, ki prihajajo v gozdove, da se naužijejo svežega zraka in gozdnih lepot. Če že bolezni ne prizanašajo našim gozdovom, jim prizanesimo vsaj mi, ki smo tudi del narave. Negujmo jih, da ne bomo imeli kraških planot, kjer so bili nekoč bujni gozdovi. Cc bo šlo tako naprej, tudi dihati ne bomo mogli več, saj so gozdovi naraven čistilec zraka.
Ker so na tem predelu porušene gozdne razmere, se Pogorelčev hrib za več kot eno človeško generacijo ne bo opomogel. Narava se je od svojega nastanka držala zakonitosti in od nje se učimo za preživetje na tem planetu!
TONE VIRANT Soteska
Sporni verski obred?
Dol. list št. 24, 13. junija
V primeru Nunčič (Dolenjski list, številka 24, 13.6.1996, stran 6) je bila informacija nepreverjena in je zaradi tega ni moč jemati resno, saj o strokovnosti službe, kol je veterinarska, pač ne more soditi laik. Veterinarja Veterinarske postaje Sevnica sta namreč ob prihodu na Okroglice h kobili porodnici ugotovila brczizgledno prognozo ter nato vse svoje prizadevanje usmerila k reševanju žrebeta in pri lem tudi uspela.
MATJAŽ MALUS, dr. vet. vodja Veterinarske postaje Sevnica
APLAVZ NI OBVEZEN
Ubij učitelja!
VDakovu je v šolski zbornici eksplodirala bomba. Tja so jo zabrisali z ocenami “nezadovoljni” dijaki.
“Ubij učitelja!” so si dali natisniti na majice, s katerimi naj bi dočakali konec šolskega leta, osmošolci v nekem slovenskem kraju.
“Ne bi bilo škode, če bi padla v ribnik in utonila, ker si hudobna baba!” je rekel prvošolček učiteljici na naravoslovnem dnevu.
“Zakaj pa se voziš s to staro, zaj.... škatlo?”je zanimalo trinajstletnika, ko je iz “juga ” stopila slavistka.
Pa še bi lahko napisal kaj podobnega, kar je prišlo in prihaja iz otroških glavic. Težko bi se odločil, ali gre za mladostno razigranost, nepremišljenost, neznanje ali zgolj za besede odraslih, povedane skozi otroška usta. Navsezadnje je pa vseeno: gre za nevzgojenost, neobvladljivost, za kar pa smo in moramo biti odgovorni odrasli. Predvsem starši, pa če smo še tako zaposleni s hlastanjem po bogastvu. Ali pa morda prav zato. Odraščajočim moramo povedati, kaj smejo in česa ne, kaj je prav in kaj ni. Stihija nas bi odnesla tja, kjer ni vrnitve.
TONI GA ŠPERIČ
Makedonija -znanilka pomladi
Nedavno sem imel priložnost pogovarjati se z državljani republike Makedonije. Občutil sem veliko enotnost r podpori predsedniku republike Kitu Gligorovu. Nadalje me je prijetno presenetilo, da se Cerkev ne vpleta r dnevno politiko in se je, za razliko od naše, javno distancirala od nacionalistov. Tudi volitve so pri njih tekle r znamenju tehtanja predlogov za razliko od nas. kjer bodo očitno potekale r znamenju vsi proti vsem.
Sam sem dobro spoznal Madžarsko, Češko, Poljsko. Tudi te države gredo naprej z velikimi koraki, vendar nad nobeno od teh nisem tako navdušen kot nad Makedonijo. Ta dežela je zame - po koncu komunizma, po koncu nacionalizma in potem, ko sc s političnega obzorja umika vesoljna Cerkev - simbol upanja r boljše čase.
ANTON JUDEŽ
TRAVLJANCI UREJAJO VAS
T RAVA - Te dni pospešeno urejajo vas, in sicer po sprejetem občinskem planu. Tako bodo asfaltirali cesto do pokopališča, cesto proti nekdanji šoli, dvorišče okoli gasilskega doma, urejajo pločnike in dvorišča in od-vodnjavanje meteornih vod. Predvidena dela naj bi bila končana do konca tega meseca, na podobna dela pa se pripravljajo tudi v drugih vaseh KS Draga. Vse kaže, da bodo letos rekonstruirali 10 km ceste do Novega Kota in položili asfalt, za kar so že razpisali natečaj za izvajalca in bo to letos največja investicija občine, ki naj bi po prvih izračunih stala kakšnih 55 milijonov tolarjev. “Seveda so potrebe tudi drugje, zlasti pereče je stanje republiške ceste, na to pa ima občina malo vpliva, še manj pa krajevna skupnost. O nekajletnem načrtov a n j u ceste v Črnem Potoku ni ne duha ne sluha,” pravi podžupan občine inž. Anton Žagar.
A. K.
Svečke na torti trebanjskih godbenikov
Sedemdesetletnica delovanja
Trebanjski godbeniki proslavljajo te dni sedemdeseti rojstni dan. Iz majhnega zametka 12 glasbenih samoukov, ki so leta 1926 v Godnjavčevi gostilni (sedaj gostilna Zore) v Starem trgu ustanovili Trško godbo, je zrastel 65-članski orkester, ki seje sposoben spoprijeti tudi s tekmovalnimi zahtevami na mednarodni ravni. Tako je godba lani v norveškem Hammerju na svetovnem tekmovanju osvojila 3. mesto v svoji kategoriji, letos pa je sprejela povabilo za nastop na mednarodnem folklornem in glasbenem festivalu, ki bo med 5. in 9. julijem v Holandiji.
Seveda teh uspehov ne bi bilo brez načrtnega izobraževanja mladih godbenikov, ki so ga zastavili že pred desetletji, ko je bila prav zaradi potreb godbe organizirana trebanjska glasbena šola, sprva je bila oddelek novomeške, kasneje pa se je razvila v samostojno inštitucijo, brez katere sije danes težko zamisliti kulturni utrip tega dela Dolenjske. Uspehov tudi ne bi bilo, če občani trebanjske občine ne bi godbe vzeli za svojo. Pri tem ne mislimo samo na čustveno naklonjenost, tak korpus mora tudi od nečesa živeti, se pravi nabavljati nove instrumente, notno gradivo, uniforme in še in še. Lahko trdimo, da se ime “Občinski pihalni orkester Trebnje” ves čas vsestransko potrjuje in utrjuje na zadovoljstvo vseh.
To bomo lahko občutili tudi v dneh praznovanja 70-letnice, ki se bo začelo v soboto, 22. junija, ob 19. uri v trebanjskem parku s slavnostnim koncertom in pravo godbeniško nočjo, ki jo bo obogatila še prijateljska godba iz nemškega Lauingena. Naslednji dan, v nedeljo, bodo ob 9. uri nastopile gostujoče godbe v Dobrniču, Mokronogu in na Mirni, ob 10-uri bodo za Zoretovi gostilni odkrili spominsko obeležje, ob U; uri pa bo velika parada godb skoz' Trebnje, kjer seveda ne bodo manjkale Trebanjske mužoretke-STANE PEČEN
GLOSA (2)
Bližajo se volitve
Da le zadnjica je sita, zlahka ječi reče sreča.
Kaj mu pamet je ubita, saj je gmota, v nič prhneča. Ve: sam sebi je sramota, kdor da vzeti si besedo, da bo lizal tujo skledo.
Je za psa kol vaba plota, ga obščije kot falota; kot osebnost - vest ubita, je za zlobo plodovita, človek, skrunjen v poniglavot, ki rešuje ga bahavost, da le zadnjica je sita.
In ta majhnost silno važna kot človeška je podgana, vsakomur na prodaj dana.
Da poslastica smo z ražnja, hranjena le* ščepcem brašna, prav ostudnost ta smrdeča po dobičku le hlepeča, sili, da bi zlu klonili.
Ko voliti zlo nas sili, zlaka ječi reče sreča.
Eden krade, drug lastnini, tretji pa čas posiljuje in naprednost čudno snuje, ukazuje zgodovini, ko z lažmi se času slini. Stranka zdaj je rila sita, ki naj se dodobra spita.
Kaj mu mar je za resnico, to le meri s svojo žlico, kaj mu pamet je ubita.
Na odpadu vse konča se, kjer smrdi vse in razpada, kdor trenutku s silo vlada, grel podgane bo, modrase, njim prepeval svoje čase. Govorica bo smrdeča, morda r dimu r mrak še tleča, pralen buldožer podolje, ga r razpada skrije morje, saj je gmota, v nič prhneča. ,./-JANE/, KOLIN1'
DOLENJSKI LISTI
uaščetrtkou prijatelj I
PROSLAVA OB JUBILEJU DELOVNIH BRIGAD
GORENJCI PRI SEMIČU - V torek, 25. junija, bo ob 11. uri pod lipo v Gorenjcih pri Semiču slovesnost ob 50. obletnici ustanovitve slovenskih delovnih brigad ter v spomin na prvo delovno akcijo, kije bila leta 1946 na železniški progi Otovec-Bub-njarci. Na proslavi pričakujejo okrog 3.000 brigadirjev, slavnostni govornik bo predsednik Državnega zbora Jožef Školč.
25 (2445), 20. junija 1996
NOVOMEŠKI ROTARIJANCI - V soboto so na Otočcu Rotary klub Novo mesto, 8. tovrstni klub v Soveniji, sprejeli r mednarodno marijansko združenje. Slovesnosti so se udeležili tudi številni gostje iz slovenskih in avstrijskih rotary klubov, med njimi tudi sedanji in bodoči guverner distrikta, ki sta večer predtem obiskala tudi rotary klub Bela krajina r nastajanju. Na slovesnosti so 97-letnega Leona Štuklja, novomeškega rojaka in najstarejšega rotarijanca v Sloveniji ter enega najstarejših na svetu, proglasili za častnega člana novomeškega kluba, ki šteje 28 članov. Na večernem slavnostnem plesu v restavraciji Tango so novomeškemu društvu paraplegikov izročili svoj izdaten prispevek za nakup stanovanja za potrebe društva. Na sliki: novomeški rotarijanci s častnim članom Leonom Štukljem in uglednimi gosli na Otočcu. (Foto: A. Bartelj)
DOLENJSKI LIST
Razstavljala Saša
Mlada Žužemberčanka Saša Pajk ljubi slikanje
ŽUŽEMBERK - Te dni se bo v prostorih OS Žužemberk končala skoraj enomesečna razstava amaterske slikarke Saše Pajk iz Žužemberka, ki je razstavljala 30 del. Po skoraj dveletnem prigovarjanju ravnateljice šole Jelke Mrvar se je Saša odločila, da svoja dela pokaže tudi javnosti, in doživela je vrsto ugodnih kritik in pohval.
Saša Pajk je domačinka, rojena 1968 leta. Že v osnovni šoli je začutila ljubezen do slikanja, pri tem pa ji je najbolj pomagal učitelj Martin Šušteršič. Po končani sred-' nji medicinski šoli je poskusila študij na likovni akademiji, vendar je to opustila. Slikanje jo je tako prevzelo, da je postalo njen glavni hobi in sestavni del življenja. Preizkuša vse tehnike, najraje pa ima olje. Zelo rada ima domači kraj in med njenimi motivi prevladuje krajina. Tudi žužemberški grad rada, slika. Poslovni partnerji podjetja Kcko so tudi na Češko in Kitajsko ponesli njene slike. Saša ima polno načrtov, želi pa si svoja dela razstaviti tudi drugje. Sedaj je njene slike mogoče kupiti v cvetličarni Flora v Žužemberku. Za svojo prvo razstavo pa se zahvaljuje predvsem OŠ Žužemberk in njeni ravnateljici ter Stanetu Mavru, ki je njena dela uokviril. Ni dvoma, daje Žužemberk poleg znanih imen slikarjev samoukov Mlakarja, Hotka in Šušteršiča novo ime v ustvarjalnem utripu suhokranj-skega kulturnega življenja.
S. MIRTIČ
Ob 50-letnici delovnih brigad
§p
modni kotiček
Poletni nakit
Pred vami je poletni navdih za druženje, zato ne hitite in ga zaužite v njegovi popolnosti. Dan se začenja s toplim ju-lr°tn, ki se prelevi v peklensko vr°čino. Razmišljamo o tem. .9 obleči, da bi bilo znosno, zenske pa se srečujemo tudi z vprašanjem, kako popestriti Preprosta poletna oblačila, ki ob določenih trenutkih niso dovolj izrazna. Vse leto upo-'obljamo nakit, ki pa v poletnem času zahteva posebno pozornost. Če se boste odločili za Piknik, rekreacijo ali pa prijetno večerjo r dvoje, se okrasite 2 ban nimi, plastničnimi ali lesenimi ogrlicami, uhani, zapestnicami in prstani. Zatnis-"e si nakit, ki ga lahko izde-a,e tudi sami. Uporabite lesene kroglice, školjke, usnjene °stanke.
Zlasti nakit za ta čas ni posebno primeren, zalo ga spra-V,,ev l’ škatlice, kjer bo varno Pneakal jesen. To je hkrati tudi dobrodošel nasvet, ki vas bo obvaroval nezaželene izgube akšnega kosa dragocenega nakita, saj ste ves čas r gibanju, bodisi na morju, bodisi pri akšnih drugih opravilih. Bone izvirni tako pri barvah kot Pr‘ oblikah. Možnosti je nešte-O’ Kombinirajte z oblačili.
‘ede na letošnje smernice Vam je dovoljeno vse. Za večer Pa si lahko privoščile glamout;
1 se mora svetlikali. Tu so “nietni briljanti, lahko so nasiti ali pa se bleščijo z lepo Porjavele kože.
Pa še to: pri količini nakita kota ZlI"° Povilo: bolje manj
JERCA LEGAN
upokojenci v Planici
^nio breme mlajših!
Ranica - V Planici je bilo •junija srečanje upokojencev, , e 8a je udeležilo kar 25 tisoč Jenskih upokojencev. Veliko rjJe Pnšlo, da bi se srečali s sta-
bi^'Pr9aleiji in poklepetali in da kaj " Predsednik države povedal
h°dno»obUn 1cga 9 njihovi pridni/•' Drzava Je namreč do bfe h Lcnccv Prevcu groba in n, .br,žna, hoče pa jim celo jedel') ,0’ kar so ustvarili s svojim šUj m- Prišel je čas, da se vsi spra-jejw10.’ kai bo jutri, kajti upoko-jeSc 1 'b.so več zmožni delati. Na (|0 a zivljenja potrebujejo malo Tu r,Csk9 dobrote in pozornosti.
Ku,r’ Jirn je zaželel tudi Milan U^un.
rn;i: aa vsega tega upokojenci ni-Zab, ’ SaJ se od njih kar naprej rj2lleva odrekanje. Ne morem pršuti, da je bilo v preteklosti linij a'° denarja za pokojnine, pa rtie| ■ da sc sedaj preveč obreda JUJC mlade zaposlene. Vem, sed;,-0 dovolj plačevali, da nismo Wr lllkakršno breme mladim. v0..o .mnenje je celo zelo žalji-V°(li| lko v razmišljanje našim pUs,i'llrr|. Upokojenci ne smemo ilrt)n,V’ da bi pometali z nami, t>anr‘lk sc strnimo in pogumno svčj^J’ dokler ne pridemo do zaluž.cnih pravic.
EMILIJA LAUŠF.VIČ Šentjernej
% Prlhodnje bo lažje, ko bo za r,v Bruselj. (Gaspari)
l«hk°^0c!a E' razkošje, ki si ga n^r'1. Privoščijo le redki. (Bis-ck)
I
Saša Pajk
VIDOVO NA LJUBNU - Stoletna tradicija Vidovih žegnanj pri cerkvici sv. Vida na Ljubnu, na tromeji topliške, vavtovške in šmeltelske fare, še živi. Letos je bilo slavje še posebej dobro obiskano, k čemur je pripomoglo lepo vreme in dejstvo, da je bila prireditev v sklopu praznovanja sedemstoletnice šmihelske fare. Po cerkveni slovesnosti so številnim obiskovalcem pripravili kulturni program člani recitatorske skupine s podružnične šole Birčna vas pod vodstvom mentorice Vide Šter. (Foto: T. Jakše)
Ob zboru brigadirjev veteranov, ki bo 25. junija v Semiču - Mladina je obnavljala in __________gradila ter izgrajevala tudi sebe - O akcijah v Beli in Suhi krajini
REVIJA PEVSKI ZBOROV - Čeprav je bilo letošnje tardicionalno srečanje pevskih zborov Dolenjske v Dolenji vasi v Ribnici negotovo, se je po zaslugi vodstva Javnega zavoda Miklova hiša in KUD Gallus v soboto na 21. srečanju zbralo 198 pevcev iz 13. zborov iz ribniške, kočevske, velikolaške in občine Loška dolina. Nastopili so: otroški pevski zbor iz Dolenje vasi, kvartet Odmev iz Ribnice, nonet Bloke, vokalna skupina Trenutek iz Ribnice, kvartet Inles iz Ribnice, vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja, MePZ Primož Trubar iz Velikih Lašč, MePZ Gallus iz Ribnice, MPZ Lončar iz Dolenje vasi, nonet Rog iz Željn, MPZ Svoboda iz Kočevja, MPZ Primož Trubar in nonet Vitra iz Ribnice. (Foto: M. Glavonjič)
POZABIJENA ? - Letos bo novomeška gimnazija slavila častitljiv jubilej: četrt tisočletja deluje ta ustanova v Novem mestu in deli znanje novim in novim generacijam. Na stavbi v Jenkova ulici, kjer je gimnazija začela svojo pot, pa ni videti, da bi se dogajalo kaj pomembnega. Danes je zgradba dom treh kulturnih ustanov, glasbene šole, arhiva in ljudske knjižnice, vendar bi po njenem videzu prej pomislili, da gre za kakšno zapuščeno vojašnico. Pročelje in vhod, ki sta obraz vsake hiše, sta kaj žalostnega videza: omet odpada in je ves marogast, železna ograja je vsa zverižena, vhodne stopnice so oškrbljene, kot bi po njih vsak dan lazile v beton zaljubljene miši, kanta za smeti ob vhodu pa je iz dneva v dan enako prenapolnjena in z raztresenimi odpadki okoli. Zaposleni v ustanovah se boje, da bo lepa priložnost, ko bi lahko vsaj malo olepšali pročelje, šla mimo, čakanje na naslednji jubilej, ko se bodo morda le spomnili tudi stare gimnazije, pa bo dolgo. (Foto: M. Markelj)
Delo je vodil sektorski štab v Črnomlju s komandantom Dragom Seligerjem in namestnikom Jožetom Leganom. Brigadirji so prebivali v pretesnih prostorih, hrana je bila slaba, vodo so morali prekuhavati, neprestano je primanjkovalo tudi gradbenega materiala in orodja. V začetku so hodili na delo peš tudi po 7 km daleč. Ker so v sončni pripeki omedlevali, so začeli odhajati na delo že ob štirih zjutraj...
Ko je bilo obnovljeno 14 km proge, je z akcije odšlo okrog 100 dijakov na popravne izpite, več kot 50 najboljših brigadirjev pa v 3. izmeno na progo Brčko - Bano-viči, tako da je ostalo na belokranjski akciji le še okrog 400 brigadirjev. Kljub vsemu so delo opravili v postavljenem roku. V treh mesecih so obnovili skoraj 20 km proge! Brigadirji pa niso samo delali na progi, ampak tudi peli in igrali ob ognju, nastopali po belokranjskih vaseh, izdajali biltene, sodelovali v igralskih skupinah, pisali pesmi, risali, se_ ukvarjali s športnom, plavali...
Prav je, da se ob tem velikem jubileju spomnimo še na drugo veliko delovišče na Dolenjskem -na akcijo v Suhi krajini. Prva republiška akcija je bila v Žužemberku leta 1960, zadnja 1988. S pomočjo mladinskih delovnih brigad je bilo napeljanega več kot 12 km vodovodov, urejenih 75 km cest, 5 km električnega omrežja, skoraj 16 km ptt omrežja in opravljena melioracija 1.150 ha površin. Posebnost suhokranjskih akcij so bile tudi brigade Rdečega križa, ki so opravile mnogo socialnega in prosvetljenskega dela.
Množice slovenske mladine so obnavljale in gradile zlasti v prvih treh desetletjih po vojni, ob tem pa gradile tudi sebe in tkale vezi tovarištva in prijateljstva. Zato, brigadirji veterani, veselo v Belo krajino z brigadirskim pozdravom: HURA!
IVANKA MESTNIK
Novo mesto
»
25. junija ob 11. uri bo pri knežji lipi pod železniško postajo v Semiču v Beli krajini zbor brigadirjev veteranov. Mnogi brigadirji si bodo spet segli v roke, oživeli spomin na mladost in nepozabne delovne akcije. Prav je, da obudimo spomin vsaj na najpomembnejše na dolenjskem območju.
Takoj po drugi vojni so mladi v Sloveniji regulirali reke, gradili proge in ceste, napeljevali elektriko, pogozdovali in pomagali pri obdelovanju polj. Ena prvih republiških akcij je bila obnova
železniške proge Otovac - Bub-njarci.Mladina je obnavljala progo v izredno težkih razmerah. V brigadah so bili v glavnem zelo mladi in šibki mladinci, pretežno dekleta, saj so krepkejši odšli na prvo zvezno akcijo Brčko - Bano-viči. A ko so pionirje in šibkejše hoteli poslati domov, so se ti odločno uprli in delali s tako vnemo, da so porušili vse postavljene norme.
Akcija je trajala od 3. julija do 7. septembra 1946. V 1. belokranjski, Stanetovi brigadi, so bili
mladi iz okrožja Novo mesto, Krško, Kočevje in Črnomelj. Nastanjeni so bili v barakah nekdanje vojske blizu vasi Sela pri Otovcu, kjer je bilo tudi delovišče. Ljubljansko okrožje sta zastopali 2. in 3. belokranjska brigada. V prvi je bila mladina iz Gorenjske, ki je bivala v črnomaljski gimnaziji in obnavljala progo od Črnomlja do Primostka. V tretji je bila pretežno mladina iz Notranjske, ki je bivala v gradaškem gradu in obnavljala progo proti Primostku ter čistila most preko Krupe.
OČIŠČEVALNA AKCIJA RUŠEVIN SV. ROKA IN OKOLICE
NOVO MESTO - Jutri in v nedeljo bo pri cerkvi sv. Roka nad Regrčo vasjo prostovoljna očiščevalna akcija, ki sc je lahko del dneva, ves dan ali pa oba dneva udeležijo vsi tisti, ki jim je kaj mar, da bi ta kraj dobil kulturnej-šo podobo in znova zaživel. Zbirno mesto za udeležence akcije bo pri domu krajanov v Regrči vasi, kjer bodo dobili tudi podrobnejša navodila. Akcijo v počasitev svoje sedemstoletnice pripravlja šmi-helska župnija, za hrano in pijačo pa bo posrbclo podjetje Tak, d.o.o. Starejši No-vomeščani se gotovo še spominjajo žegnanj in veličastnih procesij k cerkvi na Rokovo nedeljo sredi avgusta. Cerkev so po uničujoči kugi v prvi polovici sedemnajstega stoletja postavili poganski grofje Paritdeiserji, požgana pa je bila nted drugo svetovno vojno.
V SOBOTO SPET SEJEM NA KRŠKEM POLJU
BREGE PRI KRŠKEM -Dolgo pričakovana želja rejcev konj na Krškem polju, da bi ponovno zaživel živinski sejem na lem območju, se uresničuje. Tako sta krajevna skupnost Krško polje in konjeniški klub Posavje prejšnji torek na hipodromu Brege pripravila poskusni odkup konj in žrebet, velika udeležba pa je potrdila pravilno in potrebno odločitev za tovrstno dejavnost. Z rednim odkupom namerava krajevna skupnost pričeti v soboto, 22. junija, ob 9. uri na hipodromu Brege, kjer so za odkup opremljeni nujni objekti. Sejem bi bil dvakrat mesečno, uradna otvoritev pa naj bi bila prvo soboto v septembru, ko bodo ta dogodek pospremili tudi z veliko konjeniško parado.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitniji sprememb sporedov!
ČETRTEK, 20. VI.
SLOVENIJA 1
9.45-0.15 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	OTROŠKI PROGRAM NA POČITNICE
10.25	SAMO ZA PUNCE, amer. naniz., 4/13
10.55	TEDENSKI IZBOR
SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. oddaja, 2/13
11.25	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.10	TEDENSKI IZBOR
15.10	ČUDNA POKRAJINA, angl. dok. serija. 3/5
16.00	TV KONFERENCA
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV
18.00	FALLERJEVl, nem. naniz., 36/36
18.30	KOLO SREČE, TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME. ŠPORT
20.05	SEINFELD, amer. naniz., 10/22
20.35	TEDNIK
21.25	ZLATA ŠESTDESETA SLOV. POPEVKE: nostalgija z Ladom Leskovarjem
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	POSLOVNA BORZA
23.15	SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 22,22
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs - 11.00 Tedenski izbor: lz deževnega tropskega gozda, 5/6; 11.30 V žarišču;
11.50	Dežela Bod. dok. serija; 12.40 Nogomet -
14.30	Tedenski izbor: Divji zahod angl. film;
15.50	Seinfeld, amer. naniz., 9/22; 16.15 Severna obzorja, amer. naniz.. 21/22:17.00 Piratke, angl. nadalj., 2/4 - 18.00 Po Sloveniji - 18.45 Poslujemo, 6/6 -19.15 Tok. tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 V žarišču - 20.35 Dr. Ouinnova, amer. naniz., 3/18-21.20 Ambasadorji znanosti republike Slovenije - 22.00 Pisave -
22.50	Umetniški večer
KANAL A
15.30	Tv prodaja - 15.50 Video strani - 17.00 Odmevi iz sveta (ponov. L dela) -17.30 Dance sesion (ponov.) -18.00 Hondo (ponov. 6. dela) -
19.30	Svet športa: 50 let SK Enotnost - 20.30 Pol flamingov (amer. nadalj., 11. del) - 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod (1L del nadalj.) - 23.10 Megla (ponov. amer. filma) -1.05 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -
12.15	Ljubezen (serija) -12.40 Ljubi me, ali me zapusti (amer. film) -14.40 Program za otroke in mladino -16.40 Poročila -16.50 Angel Falls (serija. 4/6) -17.50 Kolo sreče -18.25 Moč denarja -18.55 Hugo, tv igra -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zalivska vojna (dok. film) - 21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Theatroii - 0.05 Poročila
HTV 2
16.55	Video strani ■ 17.00 TV koledar - 17.20 Kulturna krajina -18.20 Šopek dolarjev (ponov.) - 18.50 Razpotje federacije - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20,15 Izenačevalec (serija 7/22) - 21.05 Rešitelj 911 - 22.00 Ilona in Kurti (avstrij. film)
PETEK, 21. VI.
SLOVENIJA 1
8.45	- 2.40 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.20	OTROŠKI PROGRAM
UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI. 15/52
9.35	DENIS POKORA, amer. naniz., 8/13
10.00	TEDENSKI IZBOR
ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE, ponov. 9. oddaje
10.55	MALA BOBNARKA, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.30	OBRAZI V MNOŽICI, D.N., ponov. poljudnoznan. oddaje
15.30	PORTRET SLOV. GLASBENIKA
16.20	KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	KOMISAR IN KOMPANIJA, nem. naniz., 1/14
18.30	HUGO, TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT'
20.05	SORODNE DUŠE. angl. naniz., 15/21
20.40	POGLEJ IN ZADENI
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	MALINA, nem. film
SLOVENIJA 2
8.45	Euronews -10.40 Tedenski izbor: Poslujmo. 6/6: 11.10 V žarišču; 11.40 Znanost, kan. nadalj., 16/20; 12.10 Pisave; 13.00 Umetniški večer; 13.50 David Pultnam, angl. dok. oddaja;
14.45	Hear my Song, angl. film; 16.25 Sorodne duše, angl. naniz., 14/21 -16.55 Svet divjih živali, angl. poljudnoznan. serija, 3/13) - 17.25 Izobraževalna oddaja-18.00 Po Sloveniji-18.45
16
Planet šport -19.25 Denis pokora - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.40 Ljudje kot mi. amer. nadalj., 2/4 - 21.15 Studio City - 22.15 Trend, oddaja o modi vizualni pop kulturi -
23.05	Novice iz sveta razvedrila - 23.30 Zavrtimo stare kolute, 7. oddaja
KANALA
15.30	Tv prodaja -17.00 Svet športa (ponov.) -
18.00	Pot flamingov (ponov. 10. dela) -19.30 Popotni vodič - 20.00 Imperij (6. del naniz.) -
20.30	Plinska svetilka (amer. film) - 22.30 Čikaške zgodbe (6. del naniz.) - 23.45 S kamero na potepu (ponov.) -1.40 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.20 Ljubezen (serija) - 12.45 Fanny pod plinsko svetilko (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -15.10 Izobraževalni program -16.40 Poročila -16.50 Angel Falls (serija, 5/6) -17.50 Kolo sreče -18.25 Pol ure za kulturo - 18.55 Hugo, tv igra - 19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10	Javna stvar - 20.45 Koncert iz Medigorja (posnetek) -22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Dok. oddaja - 23.55 Poročila
HTV 2
16.05	TV koledar - 16.15Turbo limach show -17.30 Besede, besede, besede -18.00 Nogomet -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Korak za korakom (hum. serija, 9/18) - 20.45 Latinica - 22.00 Atletika - 23.00 “Midnight Heaf (amer. film)
SOBOTA, 22. VI.
SLOVENIJA 1
8.15-1.05 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.55	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
9.10	PORTRET
9.30	KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 24/24
9.45	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.15	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV: angleščina
10.30	GULIVERJEVAPOTOVANJA.Špan.film
11.50	IZOBRAŽEVALNA ODDAJA
12.20	IZ BALETNE PRODUKCIJE SREDNJE BALETNE ŠOLE
13.00	POROČILA
13.05	HUGO. ponov.
13.45	VRHUNSKI POSNETKI. D.N., avstral. poljudnoznan. oddaja
14.40	TEDNIK, ponov.
15.30	CR1STY, amer. nadalj.. 19/21 '
16.20	OGNJENA MOČ, amer. dok. serija. 5/15
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM
17.55	SLOVENSKI MAGAZIN
18.25	OZARE
18.30	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	PRESODITE
21.15	SOKOLARSTVO, kan. dok. oddaja
22.10	TURISTIČNA ODDAJA
22.40	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.10	ONA. angl. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euroneus - 10.30 Poglej in zadeni - 12.00 Emperor Waltz, amer. film (ČB) -13.40 Znanost od blizu - 14.05 100 let olimpijske slave -14.55 Šport - 17.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih -
18.20	Karaoke -19.25 Nogomet - 21.25 Moški za vsako vižo, nem. film - 22.25 Sobotna noč
KANALA
9.00	Kaličopko (ponov. otroške oddajt) -10.00 Risanka -11.00 Dance sesion -11.30 Oddaja o stilu -14.00 Aronove viteške igre na Socerbu -
14.45	Čikaške zgodbe (ponov. 4. dela) -16.00 Plinska svetilka (ponov. amer. filma) -18.00 Mala morska deklica (3. del risane serije) -
18.30	Račje zgodbe (3. del risanke) - 19.00 Športna oddaja - 20.00 Tropska vročica (amer. naniz., 30. del) -21.00 Rumeni lasje in zlata trdnjava (amer. film) - 22.45 Dežurna lekarna (11. del hum. naniz.) - 23.15 S kamero na potepu -0.10 CNN poroča
HTV 1
8.40	TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.20 Prizma - 13.20 Razgovor s teologom - 14.20 Briljanten - 15.10 Svetovni reporterji - 16.00 Poročila • 16.05 Televizija o televiziji -16.35 Sinovi Nevihte - 18.00 Turbo limach show -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Dok. oddaja - 20.55 Festival otrok, Šibenik '96 - 22.05 Ameriški film -
23.45	Dnevnik - 0.05 Nočna premiera
HTV 2
13.40	TV spored -13.55 Beverly Hills (serija 18/ 31)-14.45 Melrose plače (serija, 18/31)-15.30 Nogomet • 18.05 Sladki pomarančni poljubi (dok. film) -19.00 Nogomet - 21.35 Vidikon -
22.20	Šport - 22.40 Od duha k duhu (dok. oddaja) - 23.05 Hr top 20
NEDELJA, 23. VI.
SLOVENIJA 1
8.15-1.00 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.50	TEDENSKI IZBOR ŽIV ŽAV
9.35	SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 5/28
10.00	GLASBENA ODDAJA
11.00	ATLAS ČLOVEŠKEGA TELESA, amer. izobr. oddaja, 1/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR '96
13.00	POROČILA
13.05	ŠENTVID PRI STIČNI: 27. TABOR
14.25	NEDELJSKA REPORTAŽA
14.45	DLAN V DLANI
15.10	PIRAT, amer. film
17.00	DNEVNIKI
17.10	PO DOMAČE
18.45	ZA TV KAMERO
19.10	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	NEDELJSKIH 60
22.50	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.10	CIKLUS FILMOV ORSONA WELLSA: CONF1DENT1AL REPORT, amer. film
SLOVENIJA 2
8.00	Euronoetvs- 9.10 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 10.00 Videošpon; 10.45 Hugo. tv igrica; 11.15 Karaoke; 12.15 V vrtincu; 13.00 Tok, tok’; 13.45 Planet šport; 14.25 4 x 4 -14.55 Šport - 21.20 Očetje in sinovi - 22.20 Modrideček, angl. drama
KANALA
9.00	Muppel show (35. del) - 9.30 Kaličopko -
10.30	Risanka -11.00 Jeleni z zahoda (ponov. 13. dela) -15.00 Rumeni lasje in zlata trdnjava (ponov. amer. filma) - 16.30 Muppet show (ponov.) - 17.00 Mala morska deklica (risana serija) - 17.30 Račje zgodbe (risana serija) -
18.00	Skrivnost izgubljene doline (1. del amer. mlad. filma) -19.00 Športna oddaja - 20.00 Jes-sie (6. del naniz.) - 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. II. dela) - 22.45 Otipalo (ponov.) -1.10 CNN poroča
PONEDELJEK, 24. VI.
SLOVENIJA 1
9.45	1.05 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.30	OTROŠKI PROGRAM PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA. 8/10
10.55	ARABELA SE VRAČA, češka nadalj.. 16/26
14.25	CIKLUS FILMOV ORSONA WELLSA: ZAUPNO SPOROČILO, ponov. Špan. filma
13.00	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
14.25	TEDENSKI IZBOR UTRIP
14.40	ZA TV KAMERO
14.55	ZRCALO TEDNA
15.10	FORUM
15.25	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.55	OČETJE IN SINOVI
16.55	DOBER DAN, KOROŠKA
17.25	SIMPSONOVI, amer. naniz.. 38/48
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
18.20	ŽIVALSKE PRAVLJICE: orel z imenom Ivan
18.35	ABC-ITD, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI. prenos iz CD
21.10	SLOVENIJA NA BARIKADAH
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	SOVA:
TAGGART, Škot. naniz., 1/9 V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 1/62 0.20 SVET POROČA
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.05 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov: angleščina; 12.05 Turistična oddaja; 12.20 V žarišču; 12.35 Chrislv. amer. nadalj.. 7/21; 13.25 Presodile; 14.25 Sobotna noč; 16.25 Studio City; 17.25 Športni pregled;
17.55	Severna obzorja, zadnji del -18.45 Sedma steza -19.15 Angleška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Čudna pokrajina, serija, 4/5 -
21.30	Pekel na Pacifiku, amer. film - 23.10 Brane Rončel izza odra - 0.40 Tenis
KANALA
15.55	Videostrani -17.00 Unpato (ponov.) -18.00 Jessie (ponov. 6. dela) • 19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta - 20.00 Zlata dekleta (41. del amer. hum. naniz.) - 20.30 Splošna anatomija (amer. film) - 22.30 Tropska vročica (31. del naniz.) - 23,30 Glasbena oddaja - 0.30 CNN poroča
TOREK, 25. VI.
SLOVENIJA 1
10.15-0.30 TELETEKST
10.30	VIDEOSTRANI
11.05	OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVLJICE
11.40	GULI VERJEVA POTOVANJA, Špan. film
13.00	POROČILA
13.05	ABC-ITD, TV IGRICA
14.20	TEDENSKI IZBOR
’ ATLAS ČLOVEKOVEGA TELESA, izobr. oddaja, 1/13
15.20	OBZORJE DUHA
15.50	MODRI DEČEK, angl. drama
16.55	MOSTOVI
17.25	KOMISAR IN KOMPANIJA, nem. naniz., 2/14
18.00	DNEVNIKI
18.05	OTROŠKI PROGRAM
SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 6/28
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz., 16/19
20.35	SRCE DEŽELE
21.10	PROSLAVA OB DNEVU DRŽANO-ST1, prenos s Trga republike
22.30	DNEVNIK3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA:
TAGGART, Škot. naniz., 2/9 V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz.,2/62
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -12.10 Tedenski izbor: Sedma steza; 12.40 Osmi dan; 13.10 Ognjena moč, amer. dok. serija, 5/15; 13.40 Slovenski magazin; 14.10 Trend, oddaja.o modi in vizualni pop kulturi; 15.00 Analitična mehanika, 24/52; 15.30 Nedeljskih 60; 16.35 Brez žensk ne gre (15/19);
17.05	Dr. Ouinnova, amer. naniz., 3/18 -17.50 Sova: Taggart, Škot. naniz., 1/9 -18.45 Prisluhnimo tišini - 19.15 Videošpon - 20.05 Gore in ljudje - 20.55 Muenchenčana v Hamburgu, nem. naniz., 11/14 - 21.50 Opus - 22.40 Trnuljčica, balet - 0,50 Tenis
KANALA
15.10	Tv prodja -17.00 Glasbena oddaja -17.30 Novosti iz zabaviščnega sveta (ponov.) -18.00 Tropska vročica (ponov. 31. dela) - 19.30 Dežurna lekarna (ponov. H. dela) - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Jeleni z zahoda (14. del amer. naniz.) - 21.30 Sirene (6. del) - 22.30 Živeti danes - 23.00 Dannvjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 0.30 CNN poroča
SREDA, 26. VI.
SLOVENIJA 1
11.15-1.40 TELETEKST
11.30	VIDEOSTRANI
11.40	OTROŠKI PROGRAM
0	KRESI SE DAN OBESI
12.00	HOV!, angl. naniz., 8/8
12.25	TEDENSKI IZBOR MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR 96
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
15.50	TEDENSKI IZBOR
DLAN V DLANI
16.05	GORE IN LJUDJE
16.55	LJUDJE IN ZEMLJA
17.25	KOMISAR IN KOMPANIJA, nem. naniz.. 3/14
18.00	DNEVNIK I
18.05	OTROŠKI PROGRAM
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2. VREME, ŠPORT
20.05	ERIKIN1 CILJI, angl. naniz., 4/12
20.35	FILM TEDNA:
1	H1RED A CONTRACT KILLER, fin,-Šved. film
22.05	DNEVN1K3. VREME. ŠPORT
22.30	5. OBLETNICA OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
23.05	SOVA:
TAGGART, Škot. naniz.. 3/9 V OBMOČJU SOMRAKA,amer,naniz., 3/62
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.40 Tedenski izbor: Prisluh-nimo tišini; 12.10 Opus: 13.00 Pirat. amer. film;
14.40	Erikini cilji, angl. naniz.. 3,12; 15.05 Ljudje kot mi, amer. nadalj., 1/4 -16.05 Sova: Taggart, Škot. naniz., 2/9 -16.55 Nogomet -19.15 V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20.25 Nogomet -
22.40	Koncert simfonikov RTV Ljubljana
KANALA
15.55	Video strani - 17.00 Živeli danes - 17.30 Imperij (ponov. 6. dela) -18.00 Sirene (ponov. 6. dela) -19.30 Oddaja o stilu - 20.00 Hondo (7. del naniz.) - 21.00 On je v mojih možganih (amer. film) • 22.35 Dance session (oddaja o plesu) •
23.05	Tržišča (dok. oddaja) - 0.00 CNN poroča
PEVSKI KONCERT
STRAŽA - Po dolgem času je 14. junija zvečer Straška dvorana Doma kulture spet oživela. Veliko ljudi se je namreč zbralo na koncertu pevskega zbora Društva upokojencev iz Straže, kot gostje pa so nastopili še otroški in mladinski pevski zbor OŠ Vavta vas pod vodstvom Cvetke Hribar in mešani pevski zbor z Malega Slat-nika, ki ga vodi prof. Tone Fink. Upokojenski zbor iz Straže že devet let vodi mladi, sposobni in zelo požrtvovalni Mitja Bukovec iz Vavte vasi. Kako toplo nam je bilo vsem, ko smo poslušali lepe slovenske pesmi! Zelo smo hvaležni tudi sponzorjem, brez katerih koncert ne bi tako uspel, in Turističnemu društvu iz Straže, ki je po končanem koncertu pripravilo presenečenje s pogostitvijo. Pevci pa smo bili najbolj veseli, da so bili poslušalci z nami zadovoljni. Pevci DU Straža
• Verjamem, da so mediji najvišja oblast (višja od sodne) na Slovenskem, še vedno pa upam, da znotraj njih zmerjaška struja ne bo dobila odločilnega vpliva. (Rupel)
fr........	„
jj DOI F.MISKfr 0 CtCLC KRAJIME j j				
■		K		■
		i		
		003.0 Av\\ \JL jj		
vs	—'J
ČETRTEK
4.30-	8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika -
19.30-	24.00 Kinctoskop, Altcrgodba
PETEK
4.30-	8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved
-	12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30
-	24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice
-	12.15-13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30-24.00 Večerni program
o *J»
ČETRTEK, 20.6.
5.30	Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11-06 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice- j
12.30	Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje -
15.00	Poročila - 16.10 Turistična oddaja- j
17.00	Podjetniška oddaja-18.00 Poročila ) -18.15 Pro-motor poroča -19.00 Rockovs- j ki sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi
PETEK, 21.6.
5.30	Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11-00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje - j
15.00	Poročila - 15.30 Grmski vulkan- j
17.00	Srakin TV izbor-18.00 Poročila- j
20.00	Dirka za veliko nagrado Krke -21.30 J Kviz z cvcrgrccni - 24.00 Nočni skok
SOBOTA, 22.6,
5.30	Dobro jutro - 7,00 Poročila - 8.30 h' , bor viže dneva - 9.00 Poročila -9.15 Prnk-tični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašu- | jejo, Helena Mrzlikar odgovarja - H™ ' Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -
13.00	Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.1« j Gost programa: trobentač Franc Kompare
-	17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila I
-	20.00 Sobotna super veselica in gostja Stanka Kovačič - 1.00 Nočni skok
NA POROKO PO STAREM - V Metliki se od časa do časa sicer zgodi, da se kdo odpelje k poroki s kočijo, minulo soboto pa je bil za svate in štev?' ne firbce spektakel posebne vrste. K poročnemu obredu so se na peB“ vozovih poleg neveste in ženina, Darje Kremesec in Borisa Auguština< peljali tudi mnogi svati. Ne po naključju, saj je nevestin oče znan konjere' jee in ima v hlevu 7 konjskih repov. Ob tem pa se je prenekaterein11 Metličanu utrnila misel, da bi Metlika lahko postala znana prav po por0' kali, na katerih bi železne konjičke zamenjali pravi konji iz kosti in mesa-(Foto: M. B.-J.)
DESANTNA AHILOVO ŠESTO - V soboto, 15. junija, je na priljubi' nem vrtu novomeške galerije Luna potekala zanimiva predstava Straške? avtorja Borisa Pelkoviča-Olija. Pod njegovim vodstvom se je odvijal “desant", pri katerem so mu pomagali igralec Matjaž Javšnik, pisatelj And1*) Morovič ter violinista Jelena Ždralc in Marjan Dovič. Desant je prein,eT na predstava, r kateri avtor preko video filmov in s pomočjo ostalih /z*’" jalcev na komičen način prikazuje človeški boj za prevlado in denar. P‘a no za projiciranje je bilo postavljeno na Krki, violinista sta nastopal? " •galerijskem balkonu, igralca (na sliki) pa sta uprizorila svojo razlR,c. Cankarjeve Skodelice kave na vrtu. V bistvu se avtor ponorčuje iz vlaga1*, jev certifikatov in raznih manjših podjetij in njihovih vodij. Desant 1 zaokrožil zimsko - pomladansko dogajanje pri Limi. (Foto: S. Srovin)

DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Cvetki Božič iz Gorenjega Suhadola. N'1' grajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, jc 111 teden takšna:
1	(.3) Velik špas - ANS. MIRO KLINC
2	(1) V Čaleške toplice - ANS. TONIJA IIERVOLA
3	(2) Na Gorjanec - FANTJE Z VSEH VETROV
4	(6) Nazdravimo za slavljenko - ALFI NIPIČ
5	(8) Hej, šoferji - ANS. VINKA CVORLETA
6	(4) Strto srce - ANS. VIHARNIK
7	(5) Vabim te na ples • ANS. FRANCA POTOČARJA
8	(7) Veseli fantje mi, Dolenjci ANS. J. KUPLENKA IN DOLENJK' (-) Mlad kaplan - ANS. PREROD
10(10) Blagor tisti - ANS. SLAPOVI
Predlog za prihodnji teden: Nocoj ti pojemo v slovo - ANS. RUBI^
------------------------------------------------—5*
KUPON ŠT. 25 Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 68000 Novo ines|«^y
Adam na Ponikvah
Obisk v znani gostilni
. PONIKVE-Približno leto ln pol deluje na Ponikvah v občini Dobrepolje nova gostilna Adam, ki je registrirana v občini Grosuplje. Gre za tako rekoč družinsko firmo Adamičev - Adamič trade. Pove ata Janez. Velik in lep lokal so uredili tako, da so s Posojili pomagali sorodniki, z oelom in materialom pa tudi vaščani. Gostinski lokal nameravajo še dopolnjevati.
“Vaščani radi pomagajo pri ''ečjih delih. Tako mi je vsak, (jt sem ga prosil, dal les za zgrušt’. Ko si včasih delal Pjoščo pri hiši, pa za pomoč ni bilo treba niti prositi, saj je ^sak vaščan, ki je vedel za to delo, vzel lopato in prišel mešat beton. Danes taka pomoč ni več potrebna, ker ti Pripeljejo že narejen beton, ročna dela pa je zamenjala mehanizacija. Če pa kljub •emu kdo pomoč le potrebuje in zaprosi zanjo, mu sovaščani gotovo pomagajo,” je Povedal gostilničar Janez
Adamič.
Janez Adamič
Na Ponikvah sta le dve go-stilni. Čeprav je vas velika ni velikega navala gostov. Za silvestrovanje je bila gostilna -nJena notranjost je lepo in sodobno urejena, zunanjost Pa še potrebuje omet - polna, Jgral pa je ansambel Vrisk iz ‘rebnjega.
Ponikve sc turistično šele Prebujajo. Več obiska izlet-ttkov bo zdaj, ko je končno Popolnoma asfaltirana cesta •sašica-Dobrepolje-Grosup-'Je- Na potoku Rašica bi se dalo kakih 200 m od gostilne krediti kopališče, saj je voda jd.sta. Tudi pri drugih jezovih m bila lahko kopališča. Ponik-ve so dokaj samostojna vas in ne sodelujejo dosti z Dobre-P°ljami in občino. Na refc-rendumu o ustanovitvi občine s° prebivalci Ponikev večinoma glasovali proti vključitvi Onikev v novo občino. Tudi ?a turističnem področju žal ni c Prišlo do sodelovanja.
J. PRIMC

DOLENJSKA
BANKA
Splača se varčevati
Pri Dolenjski banki vam omogočamo številne in donosne oblike tolarskega varčevanja:
Vezani	depoziti
-od 31 do 90dni	od TOM *+ 4,5 % do TOM + 5 %
- od 91 do 180 dni	TOM + 5,5 %
-od 181 dni do 1 leta	TOM + 6 %
Varčevalni paket
	Doba varčevanja	Minimalni znesek mesečnega pologa	Obrestna mera
Obročno varčevanje	12 mesecev	7.500 SIT	TOM + 6%
Premijsko varčevanje	od 24 do 60 mesecev	4.000 SIT	od TOM + 6,52 Te do TOM + 7,5 %
	Doba varčevanja	Minimalni znesek depozita	Obrestna mera
Tolarski depozit s premijo	12 mesecev	80.000 SIT	od TOM + 7,31 % do TOM + 7,5 %
Tolarski depozit z valutno klavzulo	12 mesecev	80.000 SIT	od V**+7,06 TcdoV+7,25%
’ TOM: temeljna obrestna mera ** V: valutna klavzula
Ekspozitura Novo mesto, Seidlom 3,068/316-500 Ekspozitura Trebnje, Gubčeva cesta 8, Trebnje, 068/44-279 Enota Črnomelj, Trg svobode 2, Črnomelj, 068/51-113 Ekspozitura Metlika, Trg svobode 7, Metlika, 068/58-132 Ekspozitura Brežice, Cesta prvih borcev 42, Brežice, 0608/61-442 Ekspozitura Videm-Krško, Kolodvorska 1, Krško, 0608/22-762 Enota Ljubljana, Tavčarjeva 7, Ljubljana, 061/133-31-35
P"
<S> HYuncmi
Unjt^a.
ACCENT že od LANTRA sedan že od WAGON LANTRA že od SONATA s popustom od GRACE H-100 že od
16.500	DEM
24.700	DEM
25.700	DEM 27.790 DEM
21.500	DEM
MOŽNOST MENJAVE STARO ZA NOVO UGODEN LEASING OD 1 DO 5 LET S POLOGOM OD 15% — 50%
UGODEN KREDIT ZA RABLJENA VOZILA Z LETNO OBRESTNO MERO R+7,9%

ZASTOPNIK ZA VOZILA HYUNDAI
NOVO MESTO, Dol. Kamence 61, 068/323-902 NOVO MESTO, Kandijska 14, 068/28-950 KRŠKO, CKŽ 51,0608/22-950 ČRNOMELJ, Belokranjska 14, 068/51-379, 51-378
NOVO TOVORNO VOZILO RENAULT PREMIUM
uradni zastopnik za gospodarska vozila
VABI
na predstavitev novega tovornega vozila PREMIUM in dneve odprtih vrat 21. 6. med 9. in 17. uro in 22. 6. med 8. in 12. uro v prodajnem centru Gimpex v Ločni (pri Pionirjevi avtohiši).
Ločna 10 a, 8000 Novo mesto . Tel.: 068/322-013, 322-423 ..

CHEROKEE ROAD
MASTER
~čk
4)
0)
štirikolesni pogon servo volan zapora diferenciala bočne ojačitve zračna blazina (US full size) električni pomik oken in zunanjih ogledal električni pomik antene zatemnjena stekla priprava za radio in štirje zvočniki centralno daljinsko odklepanje in osvetlitev notranjosti prostor za tovor (max): 2.033 1 1 leto garancije za neomejeno število km
7 let garancije na karoserijo
o Motor 2,5 L Cena: 41.738 DEM o Motor 2,5 TURBO DIESEL Cena: 45.237 DEM
CHRYSLER LEASING D+8% CHRYSLER KREDIT D+6%
Pooblaščeni prodajalec:
BABIČ EVALD s.p.
Tovarniška 7, 8270 Krško
tel. 0608/ 21 307, faks 0608/ 21 307
Vi
b
-g
•53
si
o
ž
t/i
to
9"
4
1
I
Cyclotour Slovenije Kočevarjeva 2 Novo mesto tel. 322-595
RAZPIS
BIFE - GOSTINSKA DEJAVNOST NA VELODROMU
V Novem mestu bo avgusta 1996 potekalo Svetovno mladinsko prvenstvo v Kolesarstvu. V ta namen se v Češči vasi pri Novem mestu gradi športni kompleks Velodrom Novo mesto. V njem se bodo poleg olimpijske 250 m kolesarske steze nahajala igrišča za raznovrstne športe (tenis, košarka, rokomet, kotalkanje), parkirišče za 280 avtomobilov, večnamenska asfaltna ploščad. Po svetovnem prvenstvu bo Velodrom prizorišče nacionalnih prvenstev, v teku so dogovori za Svetovni pokal v kolesarstvu 1997. Dogajali se bodo tudi športni spektakli v kolesarskem in drugih športih, kulturi (koncerti), gospodarstvu (sejmi)... Predvidevamo, da se bo skupaj s konjeniškim centrom in aerodromom sčasoma razvil v novo športno-rekreacijsko žarišče Novega mesta.
Ker bi radi športno dejavnost dopolnili z gostinsko ponudbo, vas vabimo k dolgoročnertlu sodelovanju. V kompleksu Velodroma, ob kolesarski stezi smo predvideli dva kontejnerja znamke TRIMO. V enem bi se nahajal bife, v drugem sanitarije. Za kontejnerje smo se odločili zaradi enotne podobe Velodroma, v kontjernejih se bo zaradi prilagodljivosti nahajal tudi kolesarski športni servis, itd. Drugačna oblika bifeja (prikolica, šotor...) je zaradi podobe Velodroma in svetovnega prvenstva nezaželena. Skupno ali samostojno investicijo v objekta bi kompenzirali z najemnino in pravico za prodajo pijač ter jedi na prvenstvu ter kasneje. Hkrati bi pogodbeni partner imel prednost pri načrtovanem gostinskem razvoju (pridobljena je že lokacijska dokumentacija za restavracijo). Zainteresirani se lahko oglasijo pri g. Filipu, Cyclotour, Kočevarjeva 2, Novo mesto ali po telefonu 068/321-823, 322-595.
Iz izkušenj na Aerodromu, BTC Češča vas smo prepričani, da se vam bo investicija v novem kompleksu obrestovala.
VINSKA KRALJICA OB NOVEM PEUGEOTU - Na 4. tradicionalnem mednarodnem golf turnirju Peugeot Challeitge, ki je bil prejšnji vikend na Bledu, je generalni sponzor turnirja in zastopnik Peugeota pri nas Avtohiša Class iz Ljubljane predstavila tudi nov Peugeot 106. Nad novim vozilom je bila navdušena tudi piva slovenska vinska kraljica Lidija Mavretič, ki je goste razveselila z degustacijo odličnih vin iz domače kleli. (Foto: Marko Klinc)
HAN/4P
tuZLltičn/Z (IcfencijCL
POLETJE 96
Kandijska 9 Novo mesto
068/342-136, 321-115
MALTA — glavna sezona — že od 589 DEM dalje PORTUGALSKA — že od 499 DEM (otrok do 15 let brezplačno z dvema odraslima)
IBIZA — v juniju — že od 540 DEM dalje TUNIZIJA — v juniju — že od 520 DEM dalje GRČIJA — v juniju — že od 495 DEM dalje
..in še vse ostale destinacije ....
POVSOD JE VKLJUČEN LETALSKI PREVOZ V OBE SMERI!!
SLOVENIJA, ISTRA, DALMACIJA, KRIŽARJENJA ...
POKLIČITE NAS, POSLALI VAM BOMO CENIK, OBIŠČITE NAS, POISKALI BOMO POČITNICE ZA VAS!!!
VSAK DAN OD 8.30 — 12. in od 14. — 18. ure.

Tel:068/45-700.44627.44628
Delovni čas: 7.00 do 17.00.
BARLOG sobota: 8.00 do 12.00
HYunnni

Gospodarski
Vestnik
Slovenski poslovni tednik
Na prijetnem in mirnem kraju v RIBJEKU PRI MOKRONOGU prodajamo hišo, primerno za bivanje ali obrt. Informacije na telefon (0608)41-572 od 7. do 15. ure!
PANASONIC
Telefoni, faxi, centrale. FENIX trade, Kandijska 18, Novo mesto.
Tel.: 068/322-126, 341-040.
Še je čas za oglaševanje v posebni prilogi
Pokličite Gospodarski vestnik, Marketing, Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana, tel.: 061/ 131 93 22, faks: 061/ 132 21 30.
Občina Semič
Na osnovi 10. in 11. člena Statuta občine Semič (Ur. I. RS, št. 38/95) in na osnovi 5. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Semič (Ur. I. RS, št. 30/96) je Občinski svet občine Semič na svoji seji dne 28.5.1996 sprejel sklep, da se objavi
JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Semič za leto 1996
1.	PREDMET RAZPISA
Občina Semič bo iz Proračuna Občine Semič za leto 1996 (Ur. I. RS, št. 17/96) namenila za subvencioniranje realne obrestne mere kreditov:
-	za razvoj malega gospodarstva 1.500.000 SIT
-	za razvoj kmetijstva 500.000 SIT.
2.	MERILA IN POGOJI:
2.1	Splošni pogoji:
Na razpis se lahko prijavijo:
-	podjetniki posamezniki,
-	podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi,
-	občani, ki so pri pristojnem državnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti; izvajanje subvencioniranja se prične po predložitvi izdanega dovoljenja za opravljanje dejavnosti;
občani, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na kmetiji, iz katere si plačuje kmečko zavarovanje najmanj en član.
Pogoj za odobritev subvencije je, da so sedež firme in poslovni prostori na področju občine Semič in da je kraj investicije na območju občine Semič.
2.2	Subvencioniranje realnih obrestnih mer je namenjeno: za namenske kredite egotam malega gospodarstva, ki delujejo kot samostojni podjetniki posamezniki ali kot podjetje v zasebni oz. mešani lasti, oziroma kmetom, ki bodo na ta način pridobljena sredstva vložili v razvoj in razširitev poslovanja oziroma dejavnosti, in sicer:
a)	za razvoj malega gospodarstva v:
-	nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov;
-	nakup opreme za opravljanje dejavnosti;
-	odpiranje delovnih mest, povezanih z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva;
-	uvajanje sodobnih tehnologij v enote malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ekološko neoporečne;
-	turistične kapacitete in programe;
b)	za razvoj kmetijstva v:
-	graditev, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije;
-	nakup in posodobitev opreme;
razširitev in posodobitev ter pridobivanje novih zmožnosti na kmetijah za dopolnilne dejano-sti;
-	za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč ter združevanje parcel;
-	za programe predelave in trženja.
2.3	Subvencije se prednostno odobrijo prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka, v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije:
a) za enote malega gospodarstva:
-	opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki so potrebne, pa v občini niso razvite; razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnih in storitvenih dejavnostih;
ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in ustvarjajo možnosti za nove zaposlitve;
-	da je naložba usmerjena v doseganje višje kvalitete proizvodov in storitev ter zagotavlja ekološko neoporečen delovni proces; zagotavlja boljše oskrbe občanov;
-	zagotavljajo neto izvozni učinek;
imajo zagotovljen lastni vir sredstev v višini najmanj 30% celotne investicije, b) za kmetijsko dejavnost:
-	so kmetijski zavarovanci;
-	so kmetje, ki že opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, so nasledniki oz. imajo naslednika;
kmetje, ki imajo ožjega družinskega člana š
kmetijsko izobrazbo;
ekonomska upravičenost investicije.
Prednost imajo tisti prosilci, ki niso prejeli subvencije obrestne mere od sklada za razvoj ali druge državne institucije, imajo pa kredit pri banki pod enakimi pogoji, kot jih zahteva sklad za razvoj.
2.4 Višina subvencije
Subvencionira se do 6 odstotnih točk realne obrestne mere posojilodajalca.
Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere se dodelijo le za kredite, najete v tem letu, in kredite iz leta 1995 z vračilno dobo, daljšo od dveh let.
Pogodba o subvencioniranju realne obrestne mere se sklene za leto 1996.
3.	VSEBINA VLOGE
3.1	Kratka predstavitev prosilca
3.2	Poslovni načrt - opis razvojnega programa s pričakovanimi učinki.
3.3	Dokazilo o registraciji obrtnika, samostojnega podjetnika oziroma družbe; dokazilo o začetem postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracije na sodišču oziroma za osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, potrdilo ZZZS, da so kmečki zavarovanci.
3.4	Overjena fotokopija ali original pogodbe o odobrenem namenskem kreditu za pospeševanje razvoja malega gospodarstva oziroma pospeševanja razvoja kmetijstva in amortizacijski načrt.
3.5	Potrdilo o plačanih zapadlih davkih in prispevkih in dokazilo o boniteti podjetja (BON 1 in 2 oz. BON 3), pri začetnikih pa ocena uspešnosti investicije, ki jo izdela banka.
3.6	Dokazila o številu zaposlenih oseb za nedoločen čas na dan 1.6.1996 (fotokopije obrazcev prijav delavcev v zavarovanje).
3.7	Kopije dokazil o že plačanih realnih obrestih v letu 1995 in 1996.
3.8	Mnenje posojilodajalca.
4.	ROK ZA PRIJAVO
Rok za prijavo začne teči od objave in traja do 15.8.1996 oziroma do porabe sredstev.
5.	VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJ POŠLJITE NA NASLOV:
Občina Semič, Semič 14, 8333 SEMIČ.
Vloge morajo biti v zaprti kuverti in označene z napisom "Ne odpiraj! - prijava na javni razpis za subvencije" in z navedbo dejavnosti (malo gospodarstvo oz. kmetijstvo) ter z imenom in naslovom prosilca.
Prosilci so dolžni za vsak kredit posredovati samostojno vlogo razen v primeru, da je prosilec pridobil dva ali več kreditov za isti namen od različnih kreditodajalcev in ima vse vire kreditov navedene v enotnem poslovnem načrtu oz. razvojnem programu.
Sklep o odobritvi subvencije je dokončen.
Po odobritvi subvencije sklene vsak posameznik pogodbo z Občino Semič, v kateri so določene vse medsebojne pravice in odgovornosti pogodbenih strank.
Namensko uporabo sredstev iz posojilne pogodbe preverja Komisija za dodeljevanje sredstev.
6.	Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
7.	Vse potrebne dodatne informacije dobite:
- na Občini Semič (ga. Marjanca Lamut, tel. 67-083)
Občinski svet Občine Semič
VEDEŽPANJE ASTROLOGIJA NUMEROLOGIJA
M^eic line
090 4 123
TUDI PISNO p p 34 L|ubi|ana Črnuče 156 SU/mm
NIPP0N S&P.d.n.o.
PLATANA, d.o.o.
Kanižarica 15 a 8340 ČRNOMELJ
objavlja
javni razpis
za najem večnamenskega štiriprekatnega odprtega nadstreše-nega objekta, primarno namenjenega za skladiščenje in prodajo plina, ob poslovnem objektu v Kanižarici 15 a, Črnomelj, v skupni izmeri 49 m2.
Najemno pogodbo bomo sklenili z najugodnejšim ponudnikom za dobo treh let, z možnostjo podaljševanja.
Kandidati za najem naj pošljejo pisne ponudbe na naslov:
Platana, d.o.o., Kanižarica 15 a, 8340 Črnomelj, v 8 dneh po objavi s pripisom “Razpis za najem”.
Najugodnejši ponudnik bo izbran najkasneje v 8 dneh po preteku razpisnega roka.
PRODAJA GUM VULKAIMIZERSTVO
BRUNSKOLE MATIJA, s.P- i HRAST 1a, 68331 SUHOR, i tel./fax: 068/50-475
......................-■
INTRRR
I &GR7N0 POSREDNIŠKA HI& D D I
INTARA
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D.
odkupimo delnice LEKA, PIVOVARNE UNION, PIVOVARNE LAŠKO, RADENSKE, KRKE in MITOL4 trgujemo z delnicami TERM ČATEŽA, MERCATORJA, KOLINSKE in SLOVENIJALESA na Ljubljanski borzi izvajamo prenos lastništev delnic v KDD INTARA. PRAVA IZBIRA
Telefon: (061) 137-73-73, 137-74-74, 137-75-75, 173-44-44 Fax: (061) 173-44-80
ŠIVILJSKO PODJETJE Marija Vidic, d.o.o. Glavni trg 41 8290 SEVNICA
ODDAMO POSLOVNI PROSTOR V SEVNICI, GLAVNI TRG 41, » IZMER1108 m2, V PRITLIČJU STAVBE.
INFORMACIJE: 0608 42-087 od 12. do 18. ure.
KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ
Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplač' no dostavimo izdelke |Z marmorja in granita. zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin.
Informacije na tel-(068)52-492 0609/640-830
,1

v
> ■ ' , ^ c
-er/"'
V NOVI ŠTEVILKI PREBERITE:
•	Kataloška prodaja: Kupci radi potipajo, preden kupij0,
•	Združevanje je za uspešne male trgovce.
•	Telefon je odlično orodje, če ga znate uporabljati.
•	Najem poslovnih prostorov: Brez papirja ne gre.
Džl, naročam mesečnik Trgovina.	__-
ime in priimek
število izvodov
podjetje
matična it podjetja
naslov (ulica, hišna il, pošla. kraji
telefon
datum
~tg	podpis
Letna naročnina je 4.920 SIT. Zaračunavamo jo enkrat letno. Naročilo vsako leto obnovimo avtomatično, dokler ne prejmemo vaše odpovedi pisno ali po faksu.
Za dodatne informacije pokličite gospo Vito Klein na telefonsko številko (061) 132 12 2l-GOSPODARSKI VRSTNIK, Marketing, p.p. 271-V, Dunajska cesta 5,1000 Ljubljana, Naročilnico lahko pošljete tudi po faksu: (061) 132 21 30.

trgovina n« grobno, d d ijubijana
v SEPTEMBRU 1996 odpiramo v BTC NOVO MESTO na ljubljanski cesti 37 nov prodajni center Emone Merkur s Prehrambenimi izdelki. V tem prodajnem objektu nudimo zaposlitev strokovno usposobljenim, prodornim in uspešnim delavcem, ki poznajo sodobne metode in načine dela, so komunikativni, ustvarjalni in se želijo potrditi v Praksi.
Ce ste med njimi, potem se oglasite oziroma pošljite pisno Ponudbo za sprejem za eno od naslednjih delovnih mest:
TRGOVINSKI POSLOVODJA
Pogoji:
končana V. stopnja šole za trgovinsko dejavnost — smer jrgovinski poslovodja, ekonomski ali komercialni tehnik, 4 'eta delovnih izkušenj na podobnih delih, poskusno delo 3 mesece
namestnik poslovodje
Pogoji:
končana V. stopnja šole za trgovinsko dejavnost — smer jrgovinski poslovodja, ekonomski ali komercialni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, poskusno delo 3 mesece
)(EČ PRODAJALCEV
Pogoji:
končana IV. stopnja šole za trgovinsko dejavnost — Prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj na enakih Poskusno delo 2 meseca
prodajalec — pripravnik
Pogoji:
končana IV. stopnja šole za trgovinsko dejavnost — Prodajalec, poskusno delo 2 meseca
delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov:
EMONA MERKUR, d.d., Ljubljana, Šmartinska 130, 1528 Ljubljana — kadrovska služba.
vse kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
smer
delih,
smer
S I B
Si.OVE.\SK\Lv\T.ST1CUSK:\BaNK.\.cI.(I.
podlagi Sporazuma med Vlado .Republike Slovenije in Vlado-vezne republike Nemčije o finančni pomoči za ustvarjanje eksi ■ :5?nce in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Repu Jlke Slovenije (lir. I RS št. 2 — Mednarodne pogodbe, z dne4.2. -'93) in Aneksa k temu sporazumu (Ur. I. RS st. 21 — Mednarod opogodbezdne 13.11.1994) ter na podlagi soglasja Ministrstva a delo, družino in socialne zadeve z dne, 20. 5. 1996 kot po °olašČena banka
OBJAVLJA
SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, d.d. Čopova 38, Ljubljana
JAVNI RAZPIS
za kreditiranje novih projektov
'Stoji kreditiranja:
<-la gre za nove projekte
~~ da vrednost projekta ne presega I mio OHM tolarske protivrednosti
"" zaprošeni znesek posojila je do 300.000,00 DEM tolarske protivrednosti z najmanj 30% lastne udeležbe po projektu realna obrestna mera je 6% letno državljanstvo Republike Slovenije starost prosilca do 50 let
. ustrezna izobrazba prosilca, povezana z dejavnostjo iz
projekta
~~ elaborat o ekonomski upravičenosti projekta
financirajo se projekti, ki zaposlujejo do 50 delavcev v proizvodni dejavnosti in do 20 delavcev v neproizvodni dejavnosti
' projekt obvezno zagotavlja redno zaposlitev prosilca "■ prednost imajo projekti, ki omogočajo dodatno zaposlovanje odobreno posojilo mora biti ustrezno zavarovano ^ pri odobritvi posojila imajo prednost slovenski državljani, ki se vračajo z začasnega dela v tujini
odobrena posojila so dolgoročna, odplačilna doba pa je odvisna od projekta.
^°k za prijavo je do 31 • 7. 1996.
^Alimentacijo za pridobitev sredstev je treba poslati na naslov: ."'venska investicijska banka, d.d. Program SIB DtA,
, alamtinova 5, Ljubljana. Dodatna pojasnila o možnostih r^ditiranja lahko dobite na sedežu programa ali po tel. 061/1.32 •>. 89 ter na sedežu bančnih enot v Ljubljani, tel. 061/126 1181, . "Lninu, tel. 065/81 516, Novem mestu, tel. 068/321 027, Žalcu, £•063/711 414,711 422 in 715 065, Ljutomeru 069/82 564,82 ter predstavništvo v Kopru, tel. 066/70 976, 0609/610 14.3.
()lug omenjenega lahko prebivalci Dolenjske in Bele krajine v ^»ti SIB na Adamičevi 2, Novo mesto, dobite tudi informacije o Potrošniških kreditih, sefih, tolarskih računih in depozitih, artieah Kurocard, Diners in Magna ter o drugi ponudbi banke za I ravig. osebe in samostojne podjetnike.

$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
SWIFT 1,0 GLS 3V
•	airbag
•	el. nastavljiva ogledala
15.990 DEM
BALENO dianthus 1,6 GS 3 V 22.490 DEM
•	airbag • servo volan • el. ogledala • el. pomik stekel • cent. zaklepanje
BALENO dianthus 1,3 GL 3V 19.990 DEM
•	airbag • servo volan
KOMBI CARRY VAN 5V
15.990 DEM
DARILO OB NAKUPU • DARILO OB NAKUPU
NAJVECJA IZBIRA -NAJNIŽJE CENE!
Hladilniki GORENJE
že od	SIT dalje
Zamrzovalne omare GORENJE ZO 23,3 E
samo
69.900
Kombinirani štedilniki SUPER KS 91,	4+2
Vlažilci zraka HF-608 HC
od	SIT dalje
KOVINOTEHNA
PROTEKT, d.o.o.
TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE
MONTIRAMO alarmne centrale /	\ nadziramo njihovo delovanje
OPRAVLJAMO PREVOZE GOTOVINE VARUJEMO PRIREDITVE
Za delo imamo licenci št. 060496/F in 070196/T, izdani od Zbornice za zasebno varovanje Slovenije in Ministrstva za notranje zadeve RS.
OJ	P)	—
•		•
	; !!!	
•	NOVO MESTO	•
•	• •	•
PREPRIČAJTE SE O NAŠI KAKOVOSTI!
O- (068)325-325
PREMIERA RAZVALINE ŽIVLJENJA V AMBRUSU
AMBRUS - Tukajšnje kulturno društvo uprizori v petek, 21. junija, ob 21.30 dramo v treh deja-
njih Frana S. Finžgarja - Razvali na življenja. Režiser predstave, k jo bodo uprizorili na prostem je Peter Hočevar. Ponovitev ho že naslednji večer, v soboto, 22. juni ja, ob isti uri kot premiera.
ŠC novo mesto Izobraževanje odraslih ]
Šolski center Novo mesto, Šegova ulica 112 Tel. (068) 326-263; faks: (068) 326-263
VPISUJEMO
v šolskem letu 1996/97 v naslednje programe za izobraževanje odraslih:
I.	PROGRAMI USPOSABLJANJA - USO I, TEČAJI IN SEMINARJI
1.	Voznik viličarjev
2.	Upravljalec mostnih in upravljalec vrtljivih stolpnih žerjavov — žerjaver
3.	Upravljalec lahke in upravljalec težke gradbene mehanizacije
4.	Varjenje: osnovni in nadaljevalni program (po načinih: REO, TIG, MAG, plamensko...)
5.	Osnovni in nadaljevalni tečaji računalništva: Windows, Ex-cel, Word, Acad, Wordper1ect...
6.	Seminarji za osnove regulacij in krmiljenja
7.	Seminarji za računalniško vodenje obdelovalnih strojev
8.	Seminarji za pnevmatiko in hidravliko (FESTO oprema)
9.	Strojnik centralnega ogrevanja, strojnik parnih kotlov
10.	Hišnik (program usposabljanja po IV. stopnji)
II.	Enostnavna gradbena dela (zidarska in tesarska)
Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo
11.	PROGRAMI USPOSABLJANJA - USO II
1.	Zidar za zidanje in ometavanje
2.	Tesar opažev
3.	Polaganje keramičnih oblog
4.	Upravljanje lahke gradbene mehanizacije
5.	Varjenje v serijski proizvodnji
Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo
III.	DVELETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL
1.	Kemijsko farmacevtska dejavnost
2.	Obdelovalec lesa
3.	Pridobivanje, predelava in obdelava kovin
4.	Upravljalec gradbene mehanizacije
5.	Bolničar
Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in vsaj 6 razredov osnovne šole ter zdravniško spričevalo
IV.	TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL
1.	Oblikovalec kovin; poklici: strugar, frezalec, brusilec in orodjar
2.	Preoblikovalec in spajalec kovin; poklici: konstrukcijski ključavničar, varilec, klepar in avtoklepar
3.	Monter in upravljalec energetskih naprav; poklici: monter vodov, naprav, monter ogrevalnih naprav
4.	Mehanik vozil in voznih sredstev; poklic: avtomehanik
5.	Strojni mehanik; poklic: strojni mehanik
6.	Voznik; poklic: voznik
7.	Elektrikar; poklic: elektrikar-eiektronik
8.	Mizar in tapetnik; poklic: mizar
9.	Avtoelektrikar; poklic: avtoelektrikar
10.	Kemijska dejavnost; poklic: kemik
Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so uspešno zaključili 8. razred osnovne šole in so zdra vstveno sposobni opravlja -ti poklice tega programa. Vključijo se lahko tudi udeleženci, ki imajo nedokončano poklicno kovinarsko šolo, poklicno avtomehaniško šolo ali z nedokončanim programom kovinarstva in strojništva različnih smeri, ter udeleženci, ki so uspešno opravili SKR program kovinarske usmeritve. Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. V vseh programih je možna prekvalifikacija iz drugih programov.
V.	PROGRAMI TEHNIŠKIH ŠOL (V. stopnja)
1.	Strojni tehnik; poklic: strojni tehnik
Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno kovinarsko ali poklicno avtomehaniško šolo ali z uspešno končanim programom za kovinarstvo in strojništvo. Izobraževanje traja 2 leti.
2.	Elektrotehnik; poklic: elektrotehnik-elektronik
Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno elektro šolo oziroma s končanim programom elektronika smeri elektrikar-eiektronik. Izobraževanje traja 2 leti
3.	Lesarski tehnik; poklic: lesarski tehnik
Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti.
4.	Kemijski tehnik; poklic: kemijski tehnik
Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti.
5.	Farmacevtski tehnik; poklic: farmacevtski tehnik
Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti
6.	Zdravstveni tehnik; poklic: zdravstveni tehnik
Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 leta za udeležence s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom, oziroma 3 leta za udeležence s končanim programom bolničar.
7.	Prometni tehnik; poklic: prometni tehnik
Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 teta za udeležence s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom. Za udeležence s končano triletnopoklicno šolo je izobraževanje ustrezno krajše.
VI.	AVTOŠOLA - 25 let izkušenj
1.	Tečaji iz prometnih predpisov za voznike motornih vozil vseh kategorij.
2.	Poučevanje vožnje motornih vozil B, C, D in E kategorije
Po konkurenčnih cenah z osebnimi vozili vozili RENAULT R-5 DIZEL, CLIO 1,2 RN, R19ADAGIO ter s tovornjaki TAM 130, MERCEDES 1314 in avtobusom MERCEDES 303.
Za dijake in študente nudimo med letnimi počitnicami 10% popust.
Prijavnice za vpis vložijo kandidati v oddelku za izobraževanje odraslih, soba 158, do vključno 16.9.1996. Tega dne bo ob 17. uri informativni sestanek kandidatov za izobraževanje ob delu in vpis v programe.
V programe usposabljanja, tečaje, seminarje in v avto šolo vpisujemo vse leto.
Podrobnejše informacije o programih in načinu izobraževanja dobite po telefonu 326-263
Stanovanjski sklad občine Sevnica objavlja na podlagi 3. in 4. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS št. 26/95 z dne 12.5.1995)
JAVNI RAZPIS
za zbiranje vlog za sestavo prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj za leto 1996 za področje občine Sevnica.
I.
Upravičenci do neprofitnega stanovanja so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče na območju občine Sevnica, katerih mesečni dohodki na družinskega člana se v letu dni pred razpisom gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona (Ur. I. RS 18/91) ter 26. členu zakona o socialnem varstvu (Ur. I. RS 54/92) in ne presegajo meril, ki so določena z Pravilnikom o oddaji neprofitnih stanovanj v najem.
II.
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, so:
-	da so državljani R Slovenije
da prosilci niso lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določbami'stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj, in prosilci, ki so že lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše
-	da so prosilci občani občine Sevnica.
III.
Merila, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi neprofitnega stanovanja se nanašajo na stanovanjske razmere, skupni dohodek na družinskega člana, premoženjsko stanje, delovno dobo, izobrazbo.
IV.
Pri reševanju vlog imajo prednost družine z več otroki, manjšim številom zaposlenih, mlade družine, invalidi, družine z invalidnim članom. V vlogi za pridobitev stanovanja je potrebno navesti podatke o stanovanjskih razmerah, številu družinskih članov, zdravstvenem stanju. Vlogi je potrebno priložiti: potrdilo o državljanstvu
potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov potrdilo o denarnih prejemkih za preteklo leto kakor tudi potrdilo o premoženjskem stanju
-	potrdilo o delovni dobi prosilca
najemno ali podnajemno pogodbo sedanjih stanovanj.
V.
Po prejemu vlog bo upravni odbor imenoval komisijo, ki bo opravila ogled stanovanjskih razmer in drugih okoliščin. Na podlagi točkovalnika in Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS št. 26/95) bodo kandidati razvrščeni na prednostno listo.
VI.
Stanovanja se bodo oddala glede na razpoložljive kapacitete. Stanovanjski sklad občine Sevnica trenutno razpolaga z naslednjimi praznimi stanovanji, ki bodo vseljiva po zaključku vseh postopkov, predvidenih s Pravilnikom o oddaji neprofitnih stanovanj v najem:
-	4 garsoniere v izmeri cca 22 m2 na Planinski cesti 29
12 enosobnih stanovanj v izmeri 51 -56 m2 na Planinski cesti 29 1 dvosobno stanovanje v izmeri 65 m2 na Glavnem trgu 16.
VII.
Vloge bo sprejemal upravni odbor Stanovanjskega sklada do 1.7.1996.
Obrazci se dobijo na občini Sevnica, Glavni trg 19 a, Sevnica, soba 201.
Vlil.
Podatki o vlogi morajo biti overovljeni s pečatom in podpisom pooblaščenih oseb.
IX.
Vloge, vložene po datumu iz sedme točke, in nepopojne vloge, ki jih prosilci kljub pozivu ne bodo dopolnili, bodo zavržene.
•<ArbS> LUKY
Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612
Prodaja avtomobilov LADA na gotovo najugodnejši kredit!
Nudimo kredite in leasing tudi za rabljena vozila.
KMETOVALCI POZOR:
traktorji UNIVERZAL, ZETORJORPEDO.SAME 4x4 35 KM, TOMO VINKOVIC — zelo ugodni krediti in POPUST od 2 do 6% do konca JUNIJA. POHITITE.
AGROAVTO KRANJ LJUBLJANSKA 30
od 8. do 16. ure
tel.: 064/332-111.
NIK - PARKETARSTVO
POLAGAMO. BRUSIMO IN LAKIRAMO PARKET Tel 068/26-687
LA SULjg
' /Coo<^
EXPO
as- I
iom - «
** lT
H
m,
m
s
_ ir' -:
mMk
ULlČNA°iBeN*<
*H,po
Iftte
„;f
I

AUSEC d.o.o.'
Nade Ovca ko ve 9, Ljubljana, Tel./Fax: 168-35-36 ...in ostali dekorativni material za izložbe
® KOMPAS HOLIDAYS
PALMA DE MALLORCA, 24. VI., 8. VIL, 8 dni, polpenzion od 630 DEM
COSTA BRAVA, 24. VI., 1. VIL, polpenzion od 575 DEM
SANTORINI, 5. VIL, 12. VIL.nočitev/zajtrk, od 615 DEM
RODOS, 28. VI., nočitev/zajtrk, od 580 DEM
KRETA, 28. VI., nočitev/zajtrk, od 595 DEM
TUNIZIJA, 24. VI., polpenzion, od 590 DEM
SLOVENIJA: AKTIVNE POČITNIE: RIBNO, CERKNO, ROGLA... PORTOROŽ, klub PALAČE, družinske počitnice — »IMEJMO SE FAJN«
—	hotel NEPTUN, polpenzion, 3, 5 in 7 dni, od 138 DEM
—	hotel MIRNA, nočitev, zajtrk, 3, 5 in 7 dni od 90 DEM
HRVAŠKA
UMAG, naselje POLYNESIJA, app. 1/3, HAVVAI, 1/5, SAMOA —
UGODNO!
NOVIGRAD, hotel MAESTRAL, predsezonske cene do 20. 7.
POREČ, UGODNO, hotel DELFIN, ALBATROS, MATERADA FUNTANA pri Vrsarju, hotel FUNTANA, polpenzion od 329 DEM VRSAR, apart hotel RIVA, najem 22. VI., 7 = 6 392 DEM
Z LETALOM NA BRAČ
+ transferji — odhodi SREDA, SOBOTA — Ljubljana, PETEK — Maribor
BOL, hoteli A in B kat., 7 dni od 493 DEM
SUPETAR, hoteli, 7 dni od 409 DEM
KRIŽARJENJE, odhodi iz Bola, vsako soboto, od 399 DEM
Z LETALOM V SPLIT + transferji, odhodi NEDELJA HVAR, 7 dni, letalo + hotel, polp., od 452 DEM JELŠA, 7 dni, letalo + hotel, polp., od 454 DEM VIS, KOMIŽA, 7 dni, letalo + hotel, polp., od 489 DEM
MAKARSKA RIVIERA, BRELA, TUCEPI, MAKARSKA, BAŠKA VODA, PODGORA, 15% popusta ob takojšnjem plačilu!
Z LATALOM V DUBROVNIK + transferji, odhodi SOBOTA
KORČULA, 7 dni, letalo + hotel, polp., od 326 DEM
LUMBARDA, VELA LUKA, PRIZBA, 7 dni, letalo + polp., od 368 DEM
OREBIČ, 7 dni, letalo + hotel, polp., od 382 DEM
DUBROVNIK, 7 dni, letalo + hotel, polp., od 340 DEM
CAVTAT, 7 dni, letalo + hotel, polp., od 340 DEM
ISDN
digitalno omrežje z integriranimi storitvami
Telekom Slovenije
ISDN je stoškovno ugoden. Kljub večjim hitrostim prenosa se ISDN povezave tarifirajo kot pri navadnih telefonskih priključkih. Pri samem telefoniranju hitrejši prenos ne igra bistvene vloge. Pač pa se pri prenosu podatkov ali pri dostopih k elektronskim medijem, kot sta Slovenija online in Internet, na račun večjih hitrosti lahko bistveno znižajo stoški.
INFORMACIJE:
Telekom^)
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto TT 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
Slovenije
PE Novo mesto Novi trg 7a 8000 Novo mesto ali po telefonu 080 8080
V SPOMIN
Mineva deset žalostnih let od smrti našega moža, očeta, dedka in brata
LOJZETA
MALENŠKA
22.6.1986-22.6.1996
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
ROZALIJA GRABERSKI
roj. Bašelj
Glavni trg 29, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem ter vsem, ki ste našo ma; mo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Domu starejših občanov Novo mesto, sodelavcem TZ Krka Novo mesto, Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, pevskemu zboru iz Šmihela in gospodu Lapu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Veronika z družino, sin Anton z družino in ostalo sorodstvo Novo mesto, 5.6.1996
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem. in večni mir mi zaželite.
V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in
tašča
MARIJA KRAŠOVEC
roj. Malnarič
iz Trnovca 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem,še posebej pa sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali toliko lepega cvetja in sveč ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala ZD Metlika, doc. dr. Mlačku, Onkološkemu inštitutu iz Ljubljane, sestri Tončki Muženič, podjetjem TPV Suhor, MKS Cerovec, Market Humljan, Ikebana Brine, KS Lokvica, govornici pred domačo hišo Milki Kokalj in Martini Fir za besede pri odprtem grobu, pevkam za zapete žalostinke, g. Albinu Žnidariču za lepo opravljen obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
jr-
ZAHVALA
Utihnil je tvoj mili glas. obstalo zlato je srce.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel.
Zdaj. ko te več med nami ni. vemo. koliko nam pomenil si.
V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in
svak
FRANC GORJUP
iz La/, pri Predgradu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ali nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Vidi Štaudohar, Milanu Lampetu, Vinku Fugini in medicinski sestri Ireni za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se podjetju KVM iz Ribnice, DO Komet iz Metlike in obratu v Starem trgu za podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč, g. dc’kanu za opravljen obred, g. Prebiliču za ganljive besede ob odpr' tem grobu, pevkam za zapete žalostinke ter g. Hitiju za lepo organizacijo pogreba. Vsem se
enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V soboto, 22. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
' Novo mesto: od 7. do 19. ure: Supermarket D Novi trg
»d 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20,'ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice °d 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas °d 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas
DEŽURNE TRGOVINE
od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator Standard, Samopostrežba
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, VrelecMetlika: od 7.do 21. ure: trgovina Pri-ma
V nedeljo, 23,junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma
od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. doti. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas
od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
Žužemberk: od 8. do 11.30: Market Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Cardak
Semič: od 7.30 do 10.30: Market Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
OBNOVA STAREGA MESTNEGA JEDRA
LITIJA - Danes Elsnerjeva hiša, nekoč znani litijski hotel “Čikago”, počasi dobiva svojo staro podobo. Hiša je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana in je z njo upravljala Stanovanjska skupnost Litija, v pritličju je bila trgovina s tehničnim materialom, v treh nadstropjih pa socialna stanovanja. V denacionalizacijskem postopku je nekdanja lastnica ga. Elsnerjeva, ki je Slovenka in stanuje v Avstriji, dobila nekdanji hotel, vendar ga je pripravljena takoj v dveh obrokih prodati občini Litija.
ZAHVALA
Ob smrti našega sina, brata, strica bratranca in prijatelja
ALOJZA
NOVAKA
iz Golobinjka pri Mirni Peči
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, še posebno Sajetovim in Kumrovim, prijateljem in znancem za ysestransko pomoč, izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvala tudi tovarni zdravil Krka-Zelena zdravila za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama in sestra z družino
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta in dedka
FRANCA
COLARIČA
se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutje, darovano cvetje in sveče. Globoko nas je ganil poslovilni govor predstavnika Pokojninsko invalidskega zavarovanja ter spominsko darilo, pripravljeno za visoki jubilej, ki bi ga pokojni imel v tem mesecu. Posebna zahvala za lepo opravljen obred gospodu proštu in šmihelskim pevcem. Hvala vsem sosedom iz Cankarjeve ulice in vsem, ki so ga imeli radi.
Družina Colarič
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
ANA
STUBLER
z Bcdnja pri Adlešičih
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in Prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo dr. Macanu 'n patronažni sestri Minki za pomoč med njeno boleznijo, govorniku Alojzu Jankoviču za poslovilne besede ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni, posebno pa hčerka Slavica z družino iz Kanade
P	\
:=,	A,-
t; .
-	- flte
H	JE
ZAHVALA
Dolga leta z nami si živela, dolga leta zvesta nam bila, zdaj prehitro si se poslovila, brez slovesa si odšla.
V 83. letu nas je zapustila naša draga
JOŽEFA
GREGORIČ
iz Grobelj
Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, posebno Videtovim, prijateljem in znancem, sodelavcem Mercatorja Šentjernej in Dolenjske pekarne za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem.
V tihi žalosti vsi njeni
(^L
ZAHVALA
Delo in trpljenje -bilo tvoje je življenje.
V 73. letu starosti nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta
PAVLINA RUGELJ
roj. Sedlar
iz Spodnjih Vodal 12 pri Tržišču
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala tudi kolektivoma Inkos in Lisca Krmelj, osebju Infekcijskega oddelka bolnice Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Jamniku za poslovilne besede in vsem, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: mož Jože, sin Jože, hčerka Mici z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila draga mama
TEREZIJA DRAB
roj. Kobe
iz Pristave
Iskreno še zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter za darovano cvetje, sveče in spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Ivan z ženo Alojzijo, sin Jože z družino, sin Franc z ženo Cvetko, hčerki Ani in Mici ter vnučki
V SPOMIN
Ko tragično smo prejeli vest.	Tiha in osamljena je sedaj tvoja soba,
smo mislili, da to ni res,	prazen je tvoj sedež pri mizi,
da življenje mlado si končat,	ie tvoja slika s stene nemo strmi,
ga kruti cesti darovat.	Povsod te iščejo oči, a tebe.
Zdaj solze za teboj teko,	dragi Boris, od nikoder ni.
spomin nate trajen bo.
19. junija je minilo leto dni, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše srede ljubega sina, brata in strica
BORISA ANŽURJA
Vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate sveče in cvetje, iskrena hvala.
Vsi njegovi

' ^
jp
A
ZAHVALA
O, saj vem to, da počasi, ie če skrita je v tišine, gori sveča bolečine, cestni veter jo ugasi.
(Al. Gradnik)
Ob boleči izgubi naše drage mami, none, sestre, svakinje in tete
MARICE
*
' - -■ '•
MORE
linnLnirrnn nhrtnit'«
upokojene obrtnice iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti. Posebej hvala govornikoma iz OO ZZB center in Kandija-Grm za poslovilne besede. Hude bolečine soji v zadnjih dneh skušali olajšati na Infekcijskem oddelku Splošne bolnišnice, predtem pa so zanjo vzorno skrbeli v Domu starejših občanov v Šmihelu. Še enkrat hvala vsem!
Vsi njeni
Novo mesto, junija 1996

ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu tiho k njemu pristopite in mi miren počitek zaželite.
V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, babica in prababica
ANA
SIMONIČ
roj. Kosec
s Podrebra 4 pri Semiču
Ob boleči izgubi naše drage mame,se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za darovano cvetje in sveče ter. izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala obema govornicama, moškemu pevskemu zboru, osebju doma starejših občanov iz Črnomlja, Dušanu Plutu za zaigrano Tišino ter gg. župniku in kaplanu za opravljen obred
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
V SPOMIN
Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
19. junija mineva tri leta, odkar ni več med nami našega ljubega sina, brata, strica, nečaka in vnuka
DUŠANA PODRŽAJA
iz Rumanje vasi 45
Radi te imamo, v naših srcih boš ostal za vedno.
Vsi tvoji
f§fc
U
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj.
vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
V	srcih naših boš živel,
spomin na izgubo ne bo nikoli zbledel.
V	75. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON GOLE
Postaja 34, Mirna Peč
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih njegove bolezni in v dneh slovesa. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hudoklinovi in osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, g.župniku za opravljen obred, ZB Mirna Peč, Francu Vercetu za besede slovesa, Društvu upokojencev Mirna Peč, Društvu invalidov Novo mesto ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat vsem
iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
M TEOiN WAS 2/h
/j\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM 1 Lrh — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE!

Četrtek, 20. junija - Silverij Petek, 21. junija - Alojz Sobota, 21. junija - Ahac Nedelja, 23. junija - Kresnica Ponedeljek, 24. junija - Janez Torek, 25. junija - dan državnosti, Hinko
Sreda, 26. junija - Stojan
LUNINE MENE
24. junija ob 7.23 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 20.6. (ob 18.30) in od 21. do 24.6. (ob 18.30 in 20.30) komedija Dr. Jekyll in Ms. Hyde. 20.6. (ob 20.30) drama Duhovnik. 26.6. (ob 20.30) melodrama Joči, ljubljena dežela.
ČRNOMELJ: 20.6. (ob 20.30)
film o narodnih običajih Prebudimo Jurjevanje. 21. in 22.6. (ob 21. uri) ameriški film Nekoč in danes. 23.6. (ob 21. uri) ameriški akcijski kriminalni film Oblegani 2.
KRŠKO: 20.6. (ob 19. uri), 21.6. (ob 20. uri) in 23.6. (ob 18. uri) ameriški akcijski shrljivi film Osumljenih pet.
KOSTANJEVICA: 22.6. (ob 20. uri) avanturistična komedija Ju-manji. 23.6. (ob 20. uri) črna komedija Ženska za umret.
METLIKA: 21.6. (ob 19. uri) koncert. 22.6. (ob 21. uri) ameriški kriminalni film Oblegani 2. 23.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Nekoč in danes. .
NOVO MESTO: Od 20. do 26.6. (ob 19.30) komedija Orangutan v hotelu. Od 20. do 26.6. (ob 21.15) satirični film Podzemlje.
ŠENTJERNEJ: 21.6. (ob 20. uri) avanturistična komedija Jumanji.
• PTIČJA KLETKA, komedija (The Birdcage, ZDA, 1995, 13Q minut, režija: Mike Nichols) Pred nami je homoseksualni par v zrelih letih, dvojica odličnih igralcev: Robin Williams kot Ar-mand, impresario in lastnik nočnega kluba s transvestitskim programom in Nathan Lane kot Albert, hišna zvezda št. 1 in zaprisežena ženska, dejansko pa broadwayjski zvezdnik.. Imata celo sina iz Armandovega ponesrečenega heteroseksualnega zakona, igra ga izjemno nenadarjeni Dan Futterman, ki je starša s svojo “normalno" naklonjenostjo do žensk že itak razočaral, zdaj pa jima še pove, da se namerava poročiti, kar je škandal in hud udarec, še posebno za Alberta. Toda kalvarije še ni konec. Mutcu igralsko izenačena nevesta je namreč hči močno konzervativnega in patriarhalnega senatorja Gena Hackmana, borca zoper abnormalne homoseksualci in za tradicionalno družino. Za dodaten zaplet poskrbi še nenavadni infarkt Hackmanovega političnega partnerja v objemu
prostitutke, s katerim sta načelovala nekakšni Ligi za moralo. Oča tako le privolijo v srečanje družin.
Takšen je nastavek za to situacijsko komedijo zmešnjav, ki sicer govori o spolni maškaradi, toda ostaja neproblematična in nenevarna, povsem politično korektna in žal predvidljiva in celo. spregledljiva. Seveda ne gre za izvirno zgodbo. Ptičja kletka je namreč priredba zelo uspešne francoske gledališke predstava iz 70-ili let, La cage aia folles, Kletka norcev.
In če še nekoliko ponovno podrezam v zgodbo: pred srečanjem so, jasno, vsi drugačni, zelo paranoični. Da bi ustvarili pravilen, senatorju všečen vtis, razkošno stanovanje s faličnimi kipci postane asketski prostor s križem nad kaminom. Angažirajo celo pravo, pred dvajsetimi leti nazadnje videno mamo, ki je zdaj zrela mrha, lastnica fitness kluba. Albert je najprej izločen, ker pa je kot vsaka prava mati užaljen, dobi vsaj vlogo strica, zato trenira primemo obnašanje. Toda ne gre, saj je ženska čez in čez. Ne zmore in ne zna biti več moški. Torej: ali konzerva tivci nasprotujejo drugačnosti tudi zalo, ker je v svoji nesenzibilnosti sploh ne vidijo?
TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
MALO RABLJEN silažni kombajn Sip 80 ugodno prodam ® (0608)59-368.
6841
ŽITNI KOMBAJN Fahr 900, dobro ohranjen, prodam. Martin Mežič, Mali Podlog 4. Leskovec pri Krškem. 6842 TRAKTOR IMT 558, Same Delfino 35,4x4, avtomobilsko prikolico za prevoz živine in nakladač Riko RN 3 ugodno prodam. ® (068)67-663.	6873
TRAKTOE DEUTZ, 72 KM, 4x4. dvo-in trobrazdne obračalne pluge, pajka in nakladalko, vse malo rabljeno, prodam. ® (0609)642-194.	6875
MOTOKULTIVATOR Muta s kosil nico prodani. ® (068)323-665.	6893
OBRAČALNIK za kosilnico Bucher prodam. * (0608)56-456.	6905
TROSILEC hlevskega gnoja Tchnos-troj ali Sip kupim ® (068)78-207. 6912 3 LETA staro nakladalko Sip Šempeter Pionir 20 prodam. ® (068)76-527.
6923
ŽETVENO NAPRAVO za BCS prodam ® (068)73-687.	6934
NAKLADAJ.KO, rotacijsko koso, tro-silec hlevskega gnoja, transporter. 8 m in silokombajn prodam ali menjam za traktor. ® (068)85-734.	6940
KROŽNE BRANE in telice simentalke, stare 15 mesecev, prodam ® (0601) 81-372.	6960
SAMONAKLADALKO, 17 m3, Sip Pionir, prodam. Žnidaršič. Groblje 31. Šentjernej.	6965
SAMOHODNO KOSILNICO Sip Sokol z Acme motorjem, malo rabljeno, možnost priključka frezc, in kosilnico Alpina prodam ® (068)52-815.	6970
2 TRAKTORSKI PRIKOLICI IMT, 160 cm, dvojni rez, in Gaspardo. 180cm, prodam. ® (068)78-192.	6982
ŽITNI KOMBAJN. Širine 2 m, pro-dam ali menjam za drug kmetijski stroj. ® (068)40.847.	6987
KOMPLETNO namakalno napravo za cca 30 a površine prodam. ® (068)73-327.	7003
PAJKA na 2 vreteni, mlatilnico s popolnim čiščenjem, 16 m3, samonakladal-ko ter balirko za štirioglate bale prodam. ® (068)45-319.	7012
TRAKTOR Zctor 6211, dobro ohranjen, 1520 delovnih ur, prodam ® (068)41-074.	7021
/1
DOLENJSKI LIST
r\
IZDAJA TEU: Dolenjski list Sovo mesto, d.o.o. Direktor. Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za I. polletje 4. OSO tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno IS. 720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka naduljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.400 tolarjev.
ŽIRO RAČUN prt Agenciji za plačilni promet: 52I00-60J-M24. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, OltOU Noro mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (06H))2)-606, 324-200; ekonomska propugandu, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi, osmrtnice in zahvale 324-006; telefai (060)322-890.
Elektronska pošla dl@insert.si Internet http:! I www.insert.si Idlist Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Nu podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega driuvnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-oilsl. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Nova mesto, d.o.o. 1‘relom in filmi: Grafiku Novo mesto, p.o. l isk:Ljudska pravica, Ljubljana.
KIPER PRIKOLICO, 3.8 t, plug, 10 col, in žganje prodam. S (068)44-395.
7042
ŽITNI KOMBAJN MC Cormick, delovne širine 2 m, s koso, prodam. S (068)42-858.	7045
TRAKTOR Ursus 360, 500 delovnih ur, in les za ostrešje prodani. ® (068)44-784.	7056
kupim
DIVJE ČEŠNJE odkupujem po 60 SIT/kg. Zaposlimo natakarico. ® (068) 68-110.	6890
BIKCA, starega 10 do 30 dni, kupim. ®(068)65-573.	6951
motorna vozila
PASSAT KARAVAN, 2.0 GL, syncro, letnik 1993, prodam ali zamenjam. Možnost kredita ali leasinga. ® (068)341-948 ali 324-523.	6822
R 4, letnik 1990, prodam. ® 068/ 26-669.
HYUNDAI PONY 1.3, letnik 1990, garažiran, nekaramboliran, priodam. ® (068)22-060 ali 324-190.	6830
R 4, letnik 1988, registriran do 10/96, prodam. ® (068)51-547, popoldan.
6836
GOLF, letnik 1989, zelo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)43-538.	6838
AVTOMATIC JAWA, 49 ccm, letnik 1994, prodam za 50.000 SIT. Jože Simončič, Staneta Rozmana 24, Metlika.
6839
JUGO KORAL 45, letnik 1990, registriran do 3/97, 70.000 km, redno servisiran, sončna streha, prodam. ® (068)25-075.	6843
Prodamo:
Ford Fiesta 1.1 CLX, let. 1994/9 - 32.000 km Ford Escort 1.4 CL, let. 1994/6 -33.000 km

tel./fax: 068/26-077, 341-300
VISO, letnik 1986, rdečo, nikoli ka-rambolirano, prodam. © (068)73-595.
6913
JUGO 45, letnik 4/91, prodam. ® (068)65-525.	6914
HONDO, 80 ccm, kros, staro 2 leti, prodam. ® (068)51-028.	6916
JUGO KORAL 45, letnik 1989,dobro ohranjen, prodam. Viktor Kastelic, Srebrniče 11, Novo mesto.	6917
JUGO 45 E, letnik 1987, prodam. Cena po dogovoru, informacije po z? 068/27-459, zjutraj do 8. ure ali zvečer po
21. uri.
GOLF JX D, letnik 1989. odlično ohranjen, prodam za 9500 DEM ali menjam za jugo 55 mlajši letnik. ® (063)806-131.	6850
JUGO KORAL 55 GVL prodam ali menjam za R 5, letnik 1989-90. z doplačilom. © (068)42-975.	6858
JUGO KORAL 45. letnik 2/89, višnjeve barve, registriran do 2/97. prodam. S (0608)33-527.	6860
R 5 CAMPUS. letnik 1991. registriran do 4/97, prodam © (068)76-571. 6862 UNO 60 S, letnik 1991, registriran za celo leto, prodam. © (068)21-586. 6864 JUGO 55 AX, letnik 1988, prodam za 2600 DEM. Boštjan Štangelj, Belokranjska 62, Novo mesto.	6865
ŠKODO 105 SL, letnik 1987. prodam. ® (068)25-355, od petka do nedelje.
6866
R 5, letnik 1991, prodam ali menjam za jugo 55. ® (068)76-233.	6867
JUGO 45 A, letnik 1987. rdeč, drugi lastnik, prevoženih 74.000 km. registriran do 4/97, zelo ugodno prodam. ® (068)45-142.	6869
R 5. letnik 1995, prevoženih 12.000 km, ugodno prodam. ® (068)78-481.
6871
VVARTBURG 1.3, letnik 1990, registriran do 5/97, 50.000 km, dobro ohranjen, prodam za 3300 DEM ® (061)861-458.
6883
GOLF 1.3 B, letnik 1991, prodam ali zamenjam za polo. ® (0608)81-801.
6886
JUGO 45, letnik 1988, bel,65.000 km. druga lastnica, prodani ® (0608)56-662.
6887
OPEL ASTRO 1.4 Karavan, letnik 1991, prodam ® (068)65-391.	6888
JUGO KORAL 55. 5 prestav, letnik 12/88, registriran do 10/96, prodam. ® (068)24-988, popoldan.	6894
Z 101 GTL, letnik 1986, registrirano do 2/97, prodam ® (068)65-623. 6895 R 4 GTL, letnik 1988, svetlo modre barve, prevoženih 88.000 km. registriran do 1/97, prodam ® (0608)43-091.
6899
126 P, letnik 1989, 51.000 km. ohranjen, prodam za 1200 DEM ®(0608)81-733.	6903
126 P. letnik 1989, nove gume, akumulator, prevleke, radio, ugodno prodam. ® (068)325-721.	6908
JUGO 55, letnik 1988, prodam. ® (068)23 565.	6909
JUGO 55, letnik 1989, registriran do 5/97, dobro ohranjen, prva barva, prodam ® (068)42-115.	6911
Z 128, letnik 1986, ugodno prodam. Franc Sašek, Jugorje 3, Brusnice, 6918 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, registrirano do 4/97, 25.000 km, dobro ohranjeno, prodam ® (068)41-084.
6919
Z 101, registrirano do 5/97, prodam. ® (0608)84-785.	6920
ROVER Vitesse 216 EFI, letnik 1990, 105 KM, usnje, 106.000 km, centralno zaklepanje, električno zapiranje stekel, radio, ugodno prodam. ® (068)322-827.
6922
HYUNDAI S COUPE, letnik 1993, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® (068)24-791.	6924
R 4 GTL, letnik 1990, rdeč, dobro ohranjen, prevoženih 85.000 km, ugodno prodam. ® (061)59-392.	6925
ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, prodam. Čivovič, Mušičeva 4, Novo mesto.
6933
GOLF D, letnik 1988, bel, na novo registriran, menjam za jugo ali stoenko. S (068)76-497.	6937
ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 11/91, lešnikove barve, ugodno prodam. ® (068)22-773.	6938
GOLF JGL D, S paket, letnik 1985, 140.000 km, bel, prodam za 3900 DEM ali menjam. Jože Kralj, Vel. Gaber 29, Vel. Gaber.	6941
R 5 CAMPUS, 5V, letnik 1990, prodam. ® (0609)610-251.	6943
R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 1/97, krem barve, 2. lastnik, prodam ta 4600 DEM. ® 324-249.	6946
Z 128, letnik 1986, ohranjeno, ugodno prodam. Boštjan Špoljar, Podgora 45, Straža.	6947
R 5, letnik 1989, prodam ali menjam za manjše vozilo. ® (0608)59-095. 6953 Z 750 menjam za tomos avtomatik ali drug lažji motor. S (068)57-145. 6954 R 5 FIVE, letnik 1994, 46.000 km. rdeč. ugodno prodam. ® (068)45-546.
' 6955
R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 10/96, prodam. ® (068)78-079.	6956
KADETT 1.3 LS. 5V. solza, rdeč, letnik 6/85, drugi lastnik, prva barva, servisna knjižica, prodam ® (068)68-511.
6957
JUGO 55, letnik 1989, registriran do 6/97, lepo ohranjen, prodam. ® (068)23-194.	6958
VW HROŠČ, letnik 1965, registriran do 5/97. prodam. © (068)81-850 ali (0609)623-443.	6959
R 4 GTL. letnik 10/92,35.000 km. bel. prodam za 6500 DEM. ® (068)27-769.
6961
JUGO 45. letnik 11/89. in 126 P. letnik 8/87, prodam. © (068)22-864 . 6964 ŠKODO FAVORIT, letnik 1993. mo-dro. prodam. ® (068)27-577.	6966
GOLF CL D, letnik 1991.5V, registriran do 3/97, kovinsko siv. prevoženih 74.(XX) km. prodani. ® (068)68-074 ali (0609)628-851.	6967
GOLF, letnik 1990, 96.000 km. 3V, 5 prestav, bel, 2. lastnik, ohranjen, prodam ® (0608)69-261.	6973
Z 101 SKALA 55. letnik 1990, registriran do 18.2.1997, rdeč, druga lastnica, prodam. ® (068)52-585.	6974
JETTO, letnik 1987, belo, registrirano do 6/97. dobro ohranjeno, dodatna oprema, prodam ® (068)322-722. 6977 Z 101, letnik 1985, registrirano do 6/97. prodam za 1100 DEM. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec. 6978 VW GOLF 1.3 GL, letnik 1986, registriran do 6/97, 147.(XX) km, električna stekla, sončna streha, daljinsko centralno zaklepanje, deljiva zadnja klop, gume R 14, prodam. ® (068)42-932.	6989
K ARAMBOLIRANO opel vcctro 2.0 i. letnik 1989, prodam. ® (068)45-279.
6991
GOLF GL, letnik 1980, registriran do 14.7.1996, prva barva, zelo ugodno prodam. ® (068)41-071.	6993
JUGO 55, letnik 10/90, 57.000 km, /. veliko dodatne opreme, nujno prodam. ®
(068)41-092.	6994
POLTOVORNI MERCEDES,
nosilnosti okoli 1 tono, starejši, ugodno prodam.
15 (068)22-361
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
i n a oglasa (do 15 besed)
s e b
line in priimek:
lilien in kraj:
Pošla:..............
Naročniška številka: Datum:.............
Podpis:
JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 6/97, 1. lastnik, prodam. ® (068)65-483.	6995
JUGO KORAL 55, letnik 1988,1. barva, rdeč, kot nov, prodam. ® (068)73-766.	6997
R 4, letnik 1989, registriran za celo leto, prodam ® (068)85-769.	7001
FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. ® (068)323-293.	7004
FIAT UNO 45, letnik 1989, črn, nove gume, ugodno prodam. ® (068)22-269.
7005
Z 128, letnik 1987, registrirano do 4/97, ugodno prodam. ® (068)23-984.
7006
126 P, letnik 1990, rumen, registriran do 4/97, prodam. ® (068)342-432.
7008
Z 850 - fičko ugodno prodam. ® (068)23-328.	7010
GOLF JX, letnik 1986, 70.000 km, registriran do 7/97, zelo dobro ohranjen, prodam. Jože Košiček, Jurčičeva 7, Žužemberk.	7015
GOLFTD, letnik 1994, klima, airbag, črn, maksimalna oprema, prodam. ® (068)27-972.	7016
KARAMBOLIRANO opel vectro, letnik 1991, prodam. ® (068)42-997. 7019 Z 101, letnik 1990, registrirano do 5/97, prodam za 3300 DEM. ® (068)75-180.	7022
Z 128, letnik 1987, registrirano do 3/97, prodam za 1600 DEM. ® (068)65-383.	7023
GOLF JX D, letnik 1988, kovinsko siv, registriran do 6/97, nove gume, dober radio, vlečna kljuka, prodam. ® (068)81-116.	7024
R 5 CAMPUS, letnik 1993, rdeč, 34.000 km, prodam. ® (068)65-593, zvečer.	7027
Ril 1.6 D Sprint, letnik 1988, registriran do 20.4.1997, dobro ohranjen, prodam. ® (068)41-124	7028
CIMOS GS 1.3 super, letnik 1980, prevoženih 75.000 km, prvi lastnik, garažiran, dobro ohranjen, registriran do 15.6.1997, prodam za 260.000 SIT. ® (068)83-485.	7029
R 18 TLJ, letnik 1985, registriran do 10/96, prodam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič.	7030
R 5 CAMPUS, zelenomodre barve, letnik 1992, 5V, 70.000 km, prodam. ® (068)342-780, dopoldan.	7031
GOLF, letnik 1988, bel, dobro ohranjen, prodam. ® (068)47-170.	7032
R 5 CAMPUS, letnik 1990, kovinsko moder, 1. lastnik, ohranjen, 5V, registriran do 3/97, prodam. ® (068)22-828.
7033
FORD ESCORT 1.4, letnik 1989, bel, prodam. ® (068)49-715.	7034
GOLF, letnik 1980, registriran do 20.8.1996, prodam za 1500 DEM. ® (068)81-197, popoldan.	7035
Ril. letnik 1987, rdeč, dobro ohranjen. prodam. ® (068)44-750.	7037
MOTORNO KOLO avtomatik A3 MF ugodno prodam. ® (068)81-334.
7038
FORD ESCORT RS turbo, letnik 1985, bel, registriran do 3/97, prodam. ® (068)73-185.	7039
Z 70/10. letnik 1985, dobro vzdrževano, brez dovolilnice, prodam. ® (0608) 84-030.	7043
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1992, prevoženih 28.000 km, prodam. ® (0609)613-808.	7044
PASSAT. letnik 1990, kovinske barve, lepo ohranjen, ugodno prodam. S (0608)75-227.	7046
LADO KARAVAN zelo ugodno prodam ® (0608)78-147.	7047
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 29.4.1997, rdeč, prodam za 2200 DEM. S (068)44-659.	7049
OPEL VECTRA 1.4, letnik 91, prodam. ® (068)26-669.
FIAT TIPO 1.4. letnik 10/90. bel, 63.000 km, tonirana stekla, brezhiben, prodam za 9500 DEM. ® (068)87-394.
7057
JUGO GVL Amerika, letnik 1989, prodam. ® (068)27-418.	7058
JUGO KORAL 55. letnik 1989, krem barve, 60.000 km, registriran do 3/97, dobro ohranjen, prodam. ® (068)26-821.	7060
GOLF GTI 1.8, letnik 1986, sončna streha, registriran do 5/97, dobro ohranjen, prodam. ® (068)85-633, zvečer.
7064
GOLF X, bcncinar, letnik 1987, L lastnik, registriran do 10/96, ugodno prodam. S (068)28-744.	7067
obvestila
preklici
OPOZARJAM Vinka in Cilko K* trevec, naj ne hodita po mojem vrtu i* okoli hiše. Če tega ne bosta upoštev^ ju bom sodno preganjala. Vera Kejj Dolga Raka 5.
posest
NA HRASTU pri Jugorju prodam zidljivo parcelo s sadovnjakom, 1181 ^ urejena gradbena dokumentacija, asfoj elektrika, voda, telefon do parcele. J (068)25-322, po 20. uri.	683)
VEČJO PARCELO mešanega gor*' Mirenski dolini prodam. ® (0608)80-** ali (061)131-60-88.
STARO HIŠO, opremljeno, i vikend, 34 a zemlje, vmes vinogf3®-
NESNICE. mlade jarkicc, pasme hi-scx, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovcc 12, Črnomelj. ® (068)52-806, Gostilna Cepin, Mostec, Dobova. ® (0608)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9. Mokronog, «(068)49-567	5175
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375.	5810
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. Možnost plačila na več čekov. ® (068)44-662	5956
ROLEIARSTVO NOGRAŠEK vam nudi celoten program senčil ,in sicer: rolete, žaluzije, lamelne in plisc zavese, roloje, sereene, komarnike in markize. V naši trgovini pa dobite tudi vse sestavne dele /a omenjena senčila. ® (061)651-247.	6561
MARIJA VELEMIROV, Bršljin 31,
Novo mesto, obveščam, da s 30.6.1996 preneham z obrtjo.	6878
vse ob hiši ob Kolpi v Beli krajini, dam. Možnost odkupa njive in gozda-» (061)347-336.	68>
V ŠMAVRU pri Trebnjem pro*® staro zidanico z vinogradom. ® (0$j, 614-212, zvečer in zjutraj.
STARO HIŠO, 5 a, v okolici Šmarij prodam za 2500 DEM. ® (068)341^.
STARO HIŠO v centru Metlike alf no prodam za 40.000 DEM. Možen* govor. © (068^59-206.	^
NA ČRETEZU nad Krškim, lepa«? gledna točka, prodam zemljišče s sta' no parcelo, 1.5 ha. ® (0608)67-394.^.,
VEČJO gradbeno parcelo z lok^| skim dovoljenjem, v Dragi pri Šmarij kih Toplicah, prodam. ® (068)24-3) zvečer.
HIŠO, 7x9, notranje izdelano, neometano, centralno ogrevanje, tele*®
8Q0 m2 zemlje, prodam. Nežka Rus, J* dovica 10 a, Metlika.
HIŠO na Uršnih selih prodam- ^ (063)792-042.
SADOVNJAK, 3000 m2, v Češnji*" pri Šempetru podam. ® (068)342-50^
PARCELO pri Sv. Roku, 1150 prodam. © (068)27-957.
V	GABRJU pod Gorjanci prodam3 menjam za osebni avto parcelo - njivo*, a. ® (068)27-841.
V	NOVEM MESTU, v Bršljinu, Pr^ dam hišo na lokaciji, primerni za posl® no dejavnost. ® (0609)633-533. POMLAD VINOGRAD na Okrogu &
Šentrupertom, cepljena trta, Pr0^§
Janez Trlep, Ravnik, Šentrupert. ^ NJIVO, 48 a, na Golem, prodam-(068)42-565.	W
GRADBENO PARCELO na Mav£ lenu v Beli krajini, velikost po želji-1* lana lokacija, prodam. ® (068)51-77^
V NOVEM MESTU ugodno pro
hišo in delavnico v obratovanju. V ra<
vzamem hišo ali stanovanje. ®
<P*2
prodam
10 DNI STAREGA BIKCA, prod8"1
©(068)84-484.
-) tv*
KVALITETNO rdeče in belo vino’
IU vil- ,
šmarnico ugodno prodam. ®
208.
DIATONIČNO HARMONIKO 1
lodija, c. f, b, prodam. ® (068)84-1^,,
RAČUNALNIK 286, mala in veljj?
Z 'C1
disketa, barvni monitor Samsung,1 ^ ko igric ter otroško gorsko kolo Pr0 ® (0608)77-314.	^
8 TEDNOV staro teličko simenta* in golf JGL D, letnik 1984, prodfam- .
bina Dragman, Polhovica 2, Šentjc^jj
HRASTOVO MIZO in 8 stolov Pjjj dam. © (0608)62-472.	° -
KNJIGE Enciklopedija, št. 1 saksofon tenor B prodam. ® (06DJjj
mi iz a~ in .v®,
073, od 16. do 19. ure.	”n(j-
ENO LETO staro psico noVO ^g4l
landko oddam. ® (068)67-068. l(i MANJŠO STISKALNICO. omarc

kadett city, vse lepo ohranjeno, prodam. ® (0608)64-461.
ČISTOKRVNE srnine pinče Pr0% ® (061)129-11-39.	°f(r
1 TEDEN starega telička sivčka dam. ® (068)78-526.	%.
RABLJENO strešno opeko model 272, prodam ali menjam za prašiča. ® (061)572-245.	£
PUJSKE, težke 30 kg. prod**1^ (068)73-003, zvečer.	A(tc
PALETN1 VILIČAR, l250kg,^V prodam. ® (068)321-990.	^
12 M3 suhih kalanih drv in kostanjevih briketov prodam ® ^76
22-398.	■ : si-
BREJO KRAVO sivko, in bikj-mcntalca, starega 9 mesecev, prodam. Silva Kocjančič, Sadinja vii^g77 Dvor.	. r(r
2 PRAŠIČA, težka 70 do 10 kg, ‘ f tacijsko kosilnico, 1.85 m, proda ■ ^ (068)21-605.
KRAVO SIVKO, staro 2 leti, Pr°Tggl ® (068)22-307.	s,av
MOŠKO športno kolo na 10 Pfzgj$ prodam. ® (068)51-592.	.cfli£
CIRKULAR na vozičku, motor a f dicscl in enoosno prikolico proda (061)851-169.	,'vo-
NOVO MIZO, 100 x 170, razteg^ prodam. ® (068)43-529.

prodam. Edo Kos, Smolcnja vas Novo mesto, 21-649.
TELICO, brejo 8 mesecev, v mlečnosti, prodam. ® (068)73-0 ~ ^
SILAŽO in seno v balah. stava, prodam ® (061)781-425	\
juhelil*
KLANO silikatno opeko, dc°
mm, in kletke za vzrejo kuncev Px ® (068)73-413.	rf*!*
BLACK) za zavese, bele, z vZ $ dimenzije 12 m x 2.60 m. pr‘,t41 ^ (068)26-524.	|4 ^'
PLEMENSKO svinjo, brejo nov, m 100 I cvička prodam ^ 1
000
22
DOLENJSKI LIST
PIAGGIO SKUTER, 90 ccm, letnik 92 prodam, ali menjam za 50 ccm. ®
068/321-695.
J^EVNO SOBO, ugodno prodam. ® <068)325-208, 24-385.
RDEČE VINO ugodno prodam. ® (0608)43-046.	6907
BIKCA, starega 1 teden, prodam. ® (068)78-052.	6910
8 TEDNOV starega bikca sivca, za nadaljnjo rejo podam. ® (068)45-296.
diatonično HARMONIKO, 3-^rstno, 3-krat glašeno, prodam. Sandi ^0re, Bogneča vas, Trebelno, ® 49-163.
SURF HIFLY, primeren za začetnike, Prodam. ® (068)73-595.	6928
LABRADORCE - čistokrvne, brez rodovnika, stare 6 tednov, prodam. ‘Sš? (068)24-725.	6929
OPAŽ, smrekov, suh, 1. klase, prodam in dostavim. Andrej, ® (063)451-082. 6931 STROJ za izdelavo vrtnih mrež, s 3 dimenzijami (3, 5 in 6.5 cm) in 230 kg ži-Ce> 2,2 mm, prodam za 4000 DEM. ® (068)42-306, do 9. ure ali po 17. uri.
NEMŠKI ŠOTOR Brand za 4 osebe, malo rabljen, prodam. ® (068)24-030.
NEMŠKE OVČARJE, stare 9 tednov, u8odnovprodam. ® (068)50-140.	6945
VEČJO KOLIČINO vina šmarnice u8odno prodam. ® (068)43-698, po 21. Un'■	6948
CRNO-BELO TELIČKO^ staro 10 .?*» prodam. ® Podkrižnik, Zdinja vas l5> Otočec.	6949
KRAVO za zakol in bukova drva prodam. © (068)78-224.	6952
ODOJKE prodam. Jože Lukšič, Šent-J°st 3, Novo mesto.	6962
KRAVO FRIZIJKO, brejo 9 mesecev, telico sivko, brejo 8 mesecev, prodam.
*	(068)78-087.	6963
PRAŠIČE, težke 80 do 120 kg, pri-
^erne za nadaljnjo rejo ali zakol, pro-dam. ® (068)322-741.	6969
OTROŠKO italijansko hojico za 4200 JT'n malo rabljen otroški avtosedež za '000 SIT prodam. ® (068)42-189. 6971 KRAVO, brejo 7 mesecev, bočno koso ’ * 'arnostni lok za Torpedo prodam. ®
(068)24-185 .	69 72
. električne škarje za živo mejo ‘ack & Decker prodam. ® (068)73-090.
n	6975
DVE novi preši za grozdje, ostrešje po
?Crh 2 prikolici in gumi voz, 16 col, pro-® (068)68-203.	6976
PUJSKE, težkecca 50 kg, prodam. ® (°68)75_ 121.	6981
. 2 OVCI z jagenjčki prodam. «
(008)51-781.	6983
PERZIJSKE MUCKE . mladičke, či-«°krvne, ugodno prodam. « (068)87-61 ali 87-318.	6984
Kozličke prodam. « (068)52-970.
6985
1 diatonično harmoniko že-
Czniki. slaro pol leta. in pujske, težke 25 prodam. « (068)81-849.	6990
v OHRANJEN ŠTEDILNIK na drva, šfadni, levi, z dvema pečicama in bojler-Je,Tl> ugodno prodam. ® (068)81-348.
6996
ČUKOVA DRVA, 6 m3, prodam ® 1^8)89-513.	6999
, HLADILNIK, lepo ohranjen, in telič-a. starega 10 dni, prodam. ® (068)45-jS'	7000
, ^00 L belega vina prodam. E? (068)41-56-	7007
VEČJE ŠTEVILO odojkov krško-P°‘jske pasme, črno-bele, težke 20 do 25 8. prodam. Baznik, Zapas 17, Cerklje °bKrk,.	7011
j. NOVI krompir ugodno prodam. Jože ^in, Dol. Gradišče 17, Šentjernej, j,	7013
fA POGRAD z jogiji ugodno prodam ® t%8)47-871.	7014
} MALI rabljeni kletki za kokoši nc-dlCe prodam. ® (068)81-676.	7017
(( NOV ŠTEDILNIK na trda goriva za *zno centralno, 4 nova lesena okna, /*s*vna, 160 x 60, in italijansko kopalni-Popolnoma novo, tudi po delih, pro-^ « (0608)33-126.	7018
^ HlLICO šarole, staro 10 dni, prodam.
*	(068)323-482.	7025
»OVCE z janjčki prodam. « (068)67-
7026
(a-BREJO KRAVO sivko prodam. E? °68)49-715.	7036
ENO PRIKOLICO hlevskega gnoja i pdam. Ivanka Boltes, Trdinova 8, Ga-Brusnice.	7048
: KDEČE VINO in zajce za zakol ali rc-wProdam. ® (068)49-567.	7053
IStELIČKO SIMENTALKO, težko cca k ^8. in svinjo, težko cca 200 kg, pro-® (0608)62-754.	7054
k PROIZVODNJO usnjarske galanteri-, Ugodno prodam. Možna menjava za ® (0608)79-649.	7055
Iftcft°TROŠKI VOZIČEK prodam. ® ^>28-250.	7072
razno
^ Ladijski POD - opaž, bruna ter balonske ograje vam dobavim, montiran ™*elo ugodni ceni. ® (0608)70-343.
If (ZDELUJEMO vse vrste kabin za j“kt°rje in delovne stroje. ® (0608)22-
Matematiko in fiziko za osnovno
prednjo šolo inštruiram « (0608)33-
JEZERVIRAJTE si dopust na morju! Dl “nm enosobno stanovanje in garso-(0(.l!Ov Savudriji-Bašanija, nova hiša « ,2”i)221-I66, dopoldan. (061)771-050, "'Poldan, (061)772-810, zvečer. 6861 NOV A apartmaja v Mcdulinu pri j. 'oddam v mesecu juliju in avgustu po DEM/dan «(068)47-192.	6880
.‘'-DELUJEMO zakonske postelje po vro6ilu. Blago po izbiri. Cena ugodna! ' 068)28-642 ali 21-212.	6926
los ^O KO J E N K A, intclegcntna, gre za ,|kPodinjo k osamljenemu gospodu, nc-
|| oholiku, v mirnem in čistem kraju, h:., " kasnejša zveza. Šifra: »DO-^JKA.,	6936
g,- CENTRU mesta ugodno oddam v Hiposlovne prostore * (068)58-597 ,•£738 .	6942
l(j 'DELUJEMO vse vrste zobnih pro-ll),''1 mostičkov. Hitro in kvalitetno! « ^)65-294	6979
POSLOVNI PROSTOR, 30 m2, primeren za trgovino, najamem v središču Novega mesta. « (068)59-244, zvečer.
6986
MATEMATIKO za vse stopnje inštruiram. ® (068)28-965.	6998
V	BREŽICAH oddam v najem poslovni prostor, 50 m2, z urejeno dokumentacijo in telefonom, primeren za kakršnokoli obrt. ® (0608)61 -172. 7063
V	NOVEM MESTU zelo ugodno oddam delavnico, (180 m2). «(068)23-529.
7070
službo dobi
ZA OBČASNO DELO v pralnici iš-čem žensko z delovnimi navadami. ® (068)73-583.	6851
NUDIM odličen zaslužek za delo na domu. Pošljite naslovljeno ovojnico na naslov: Irena Lazanski, Iška vas 6, 1292 Ig.	6854
DODATEN ZASLUŽEK z delom na domu. Pokličite na ® (064)213-114.
6927
DVA POTNIKA zaposlimo. Pogoj: dostavno vozilo. ® (068)20-375.	6988
OKREPČEVALNICA Silviya zaposli dekle za delo za šankom. ® (068)24-788.
7020
zaposlim. ® (068)322-308.	7040
KOMUNIKATIVNO in urejeno osebo z najmanj srednješolsko izobrazbo za delo v pisarni zaposlimo. Šifra: »ON ASIS«.
7041
Zakonca iz okolice Ljubljane iščeta mlajšo upokojenko za gospodinjo in družinskega člana, ki bo imela na razpolago celo hišo, svojo sobp, cvetlični vrt in avto. Plačilo po dogovoru. Tel.: 061/772-662.
KUHARICO, po možnosti pripravni-in dekle za pomoč v kuhinji in strežbi
ZA DOLOČEN ČAS zaposlimo 2 zidarja, redno ali honorarno. ‘S’ (068)321 -501, dopoldan.	7061
KOMERCIALISTA za prodajo oglasnega prostora v Vodniku po Dolenjski in Beli krajini iščemo. ® (0609)634-672.
7066
V DELOVNO RAZMERJE sprejmemo KV avtomehanika. AK TRADE, Podbevškova 20, ® (068)21 -400.	7068
službo išče
ŠOFER z B. C in E kategorijo išče delo. Pogoj: zavarovanje. ® (068)42-704.
6980
stanovanja
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, bloki Ločna, kupim. ® (068)325-163.	6847
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Novem mestu kupim. ® (068)25-211, 322-789 ali 312-176.	6872
ENO - ali dvosobno stanovanje v Novem mestu. Krškem ali Brežicah najamem. Predplačilo! ® (068)87-330. 6885 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu kupim. ® (068) 316-165 ali 341-747.	6901
ENO- ali enoinpolsobno stanovanjc, opremljeno, v Grosuplju, najamem. ® (061)1892-459, dopoldan.	6932
DVOSOBNO opremljeno stanovanje, s centralno kurjavo in telefonom, na BLedu, prodam ali oddam. ® (068)89-028, po 20. uri.	7002
V	NOVEM MESTU na Žibertovcni
hribu prodam garsonjero. ® (068)322-282.	7050
V	NOVEM MESTU na Ul. Slavka
Gruma prodam dvosobno stanovanjc. ® (068)342-470.	7052
UREJEN PAR najame stanovanjc v Novem mestu. ® (068)42-426.	7071
NAJAMEM enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. w (068) 321-701.
unicard.no.
(pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30.
Rozmanova 19, IS 068/27-174
............................i
JERMENARSTVO IN
SEDLARSTVO	,
PRAŠNIKAR TOMAŽ, s.p. .
DOBRAVA	i
pri ŠKOCJANU 35	•
8275 ŠKOCJAN	1
Tel.: 068/41-150, 42-301 J
Izdelovanje in popravilo:	!
—	konjeniške opreme ■
—	opreme za strelstvo, '
lov in ribolov	1
—	ovratnic in pasov 1
—	oblazinjenega pohištva
—	ostalih izdelkov iz ,
pravega in umetnega ■ usnja	■
PARNADPARNADPARNAD
ČISTA PRILOŽNOST
Smo uveljavljeno podjetje, ki zastopa svetovno znano firmo in širimo svojo prodajno strukturo na Dolenjsko.
Če imate V. stopnjo izobrazbe, ste komunikativni, z željo po uresničitvi visoko zastavljenih ciljev, vam nudimo obetavno delo v našem kolektivu. Zaslužek je zelo stimulativen in odvisen od vas.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Parnad, d.o.o., p.p. 2939,1001 Ljubljana.
ŽELJA PO BOLJŠEM
PARNADPARNADPARNAD
VW GOLF 1,8 GL, 90 KS, 5 V že za 27.990 DEM
Operam: klima, servo volan, centralno daljinsko zak., radio, 8 zvočnikov, tonirana stekla, odbijači v barvi; zadnji spojler z zavorno lučjo, termo zaščiten akumulator. Prodaja:
HATOR, d.o.o., Ljubljana tel. 061/133-84-18 061/133-84-30
Informacije: 068/81-630
,#eH
fr	'7'
m Dušan Prašnikar •
TEL.: 068/23-770
Delovni čas
Od torka do petka: od 14. - 23. ure Sobota in nedelja: od 12. - 24. ure Ponedeljek: zaprto Sprejemamo zaključne družbe, razne skupine, poroke...
Vsako soboto ples!
V soboto, 22. junija,vas bo zabaval ansambel SANDIJA POVŠETA
Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
Zaupajte najboljšim!
090/41-29 3090/42-381
vašem
kanalu
v soboto ob 18. uri
in po ciničnih željah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.30!
VIDEO
ŽENITNA
, POSREDOVALNICA VIR, d.o.o.,061/263-460
me® mr*
V NOVOMEŠKEM BTC-ju VAM NUDIMO VSE ZA PRIJETNEJŠE PREŽIVLJANJE POLETJA DOMA IN NA MORJU
Družinski bazeni, otroški bazeni, plavalni jopiči, plavalni obroči, plavalni rokavčki, blazine Solar i, blazine, sedeče, čolni, kanuji, pedalini.
Za kvaliteto garantira znani proizvajalec Sevylor. Če poznate proizvode našega dobavitelja, nas lahko pokličete in blago naročite na spodnjo telefonsko številko.
Poteg naštetega blaga pa v naši prodajalni nudimo celoten program CURVER plastike SE PRIPOROČAMO! Tel. 068/322-070
KREDIT
R + 3%
KOPALNICE
BTC NOVO MESTO
tel/fax: 068/322-879
KOPITARNA SEVNICA, d.o.o.
Prvomajska 8 8290 SEVNICA
razpisuje prosto delovno mesto
IZDELAVA VZORCEV OBUTVE
za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta so naslednji: poklicna šola obutvene ali čevljarske smeri - poklic ČEVLJAR, IV. stopnja
-	tri leta delovnih izkušenj pri izdelavi obutve
-	odslužen vojaški rok.
Kandidati za zaposlitev naj pošljejo svoje prošnje in dokazila o izobrazbi v roku 8 dni po dnevu objave na naslov:
KOPITARNA SEVNICA, d.o.o., Prvomajska 8, 8290 SEVNICA
O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstdnevnem roku.
Brezplačne osmrtnice na radiu KRKA lahko naročite po tel. 068/341-160, 341-150 vsak dan od 8. do 20. ure.
RD, d.d.
ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE:
Droga, Union, Kovinotehna, Sava, Mercator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Marina Portorož, Radenska. RD, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, tel.: 125-10-14,125-70-56. ODKUPNA MESTA:
MIRNA: Promles, Cesta lil. bataljona VDV 35 (pri tovarni TOM), tel.: 47-054 (od 8. do 18. ure)
KRŠKO: ADO, d.o.o., tel.: (0608) 21-522, 22-906 NOVO MESTO: ADO, d.o.o., tel.: (068) 321-225, 321-883
MONTAŽA IN SERVIS SENČIL
rolete — žaluzije tende - lamelne zavese pliseji — roloji sereen senčila
Tel.: 068/78-258, 324-285 0609/631-225
NOVATEX, d.o.o.
Letališka 16,1000 Ljubljana
ZASTOPNIK ZA PROGRAM BONBONOV IN ŽVEČILNIH GUMIJEV
VADEMECUM - AVSTRIJA
Iščemo samostojnega podjetnika za terensko prodajo - distribucijo proizvodov prehrane programa VADEMECUM bonboni in žvečilni gumiji na dolenjskem območju.
Pogoji:
-	registracija: samostojni podjetnik - komercialist
-	končana komercialno-eko-nomska srednja šola
-	delovne izkušnje v prodaji prehrane
-	lastno prevozno sredstvo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naš naslov! Naša tel. št. je (061) 185-12-47, med 8. in 15. uro!
INŠTALATERSTVO LOKAR
Dol. Prekopa 20
KOSTANJEVICA
•	dobavljamo in montiramo vodovod in centralne kurjave vseh vrst
•	izvajamo vse vrste plinskih inštalacij
•	opravljamo čiščenje hišnih kanalizacij s specialnimi stroji
Tel.: 0608/87-310
0609/630-456
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v
po ss 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU
PREVOZ OSEB IN BLAGA JOŽICA KOBE, s.p.	Delovni čas od 8. do 14. ure. ts 068/ 58-314 in 0609/ 622-332
GOTOVINSKA POSOJILA	Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, s 061/210-174 in 061/126 20 70.
KOPALNICE ® (068) 322-879	NOVO-NOVO Krediti za kopalnice R + 3% NOVO-NOVO 120 m2 razstavnega prostora. Celovita ponudba. Salon kopalniške opreme “Delfin”, BTC Novo mesto.
MULLER TALNE OBLOGE	Izkoristite gotovinski popust pri nakupu talnih oblog, tapet in dekorativnega blaga. Posebna ponudba: panelni parket od 7,000 tolarjev /m2. "S 061/441-834. Odprto: 10.-13. ure, 16.-19. ure, sobota 9.-13. ure.
RENT a CAR VOJKO OKLEŠEN, s.p.	Od 8. do 14. ure, ts 068/323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474
TEXAS - LEIF Trgovina Metlika IS 068/59-260	NOVO, NOVO! • Velika izbira poletne konfekcije! *NOVO, NOVO! Nova terasa z okrepčevalnico vas vabi, da nas obiščete. Grosist in detajlist.
KLJUČAVNIČARSTVO MALERIČ •Et 068/57-562	IN0X posode in filtri za vino, oprema za čebelarje (posode za med, za odkrivanje satja, za parno kuhanje voščin), kuhinjske nape, nerjaveče dimne tuljave!
ART računalniki Metlika - nova avtobusna postaja -^ 068/59-545	GOSTINCI, TRGOVCI POZOR! Računalniške rešitve vaših problemov. Nudimo vam programsko in strojno opremo!
TABAKUM, d,o.o. NOVO MESTO TRGOVINA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO TS 341-826, 341-288	NUDIMO VAM: motokultivatorje GOLDONI z vsemi priključki - UGODNI POPUSTI, nahrbtne, bočne in vrtne rotacijske kosilnice KAVVASAKI, J0NSERED, HUSOVARNA, ACTIVE - pestra izbira, ugodne cene - vrtna semena, mini gnojila, bio zaščita - sodi in cisterne inox - gume za osebni, tovorni in traktorski program. SE PRIPOROČAMO!
PORTRET TEqA TEcJlN
Zdenka Pezdirc

Gostilniški medved Jaka
Atrakcija Stuparjeve gostilne na Dvoru
♦
■ ■ -	4,
Ko so v Črnomlju pričeli z jurjevanjem - prav danes se začne že 33. prireditev zapovrstjo - je Zdenka Pezdirc, ki jo mnogi bolje poznajo kot Flaj-nikovo iz Pustega Gradca pri Draga tušu, komaj ubirala svoje pr\>e korake. Toda naključje ali pa morda srečne okoliščine so hotele, da se je že nekaj let pozneje tudi njeno življenje povezalo z bogatim folklornim izročilom Bele krajine, ta trdna vez pa ostaja še danes.
Kmalu potem, ko je postala šolarka, se je začela učiti pr\’ih plesnih korakov, kijih je takrat v dragatuški šoli vcepljala malim folkloristom Ivanka Miketič. Po naključju je kot srednješolka začela hoditi na seminarje o teoretični in praktični folklori. V novomeškem dijaškem domu Majde Šilc je vodila folklorno skupino in še danes se spominja, kakšna sreča je bila, ker so imeli v domu tudi narodne noše. V folklorni skupini Dragatuš, kjer je hkrati plesala, so namreč prav z nošami imeli večne težave in jih imajo še danes. Zato pa so imeli vedno dobre muzikante. Imenovali so jih Citini in Netkini fantje, saj so prav sinovi teh dveh gospa iz znane Cestnikove družine predstavljali kulturno jedro folklorne skupine.
Zdenka je bila tudi mentorica malih folkloristov i' draga-
tuški osnovni šoli. Takrat je oralu ledino na tem področju, saj je začela z igrami in pogovori o folklori, uporabljala je drugačne metode gibanja, šele v višjih razredih pa so začeli učenci plesati. Kar nekaj let je uspešno vodila to skupino, ko pa so otroci zapustili osnovno šolo, so se razšli na vse strani. A ljubezen do folklore, ki jim jo je vcepila, je ostala tako močna, da so ji čez nekaj let, ko si je že ustvarila družino v Dolenji vasi pri Črnomlju, prišli povedat, da si znova želijo plesanja pod njenim vodstvom.
In v čem je skrivnost Zden-kinega uspeha? Na vajah je bila vedno stroga, odločilni pri delu pa so pravi prijemi ter zgled, ki kot magnet pritegne ljudi. “Na srečo imam dobre organizacijske sposobnosti in menim, da ni najvažnejše, da je vodja skupine brezhiben strokovnjak na glasbenem ali plesnem področju. Pomembnejše je, da ima pravi občutek za delo z ljudmi, zlasti z mladimi, ter da so vsi pripravljeni delati. V dragatuški folklorni skupini ima sleherni folklorist zasluge za razcvet skupine. Svoje delo smo gradili na tem, da je pomemben prav vsak član. Zame veliko pomeni tudi to, da s folkloro živi ves kraj in da so vsi Dragatušci pripravljeni pomagati," pravi zadovoljno Pez-dirčeva. Njena sreča je, da zna zgladiti stvari, ko zaškriplje, saj je trdno prepričana, da mladih ne zanimajo le pank in tehno glasba ter droga. Le prave spodbude morajo dobiti. Predvsem pa ji je v veselje, da so začeli zopet spoštovati tradicijo in da se je ne sramujejo.
Pezdirčeva, ki je sedaj zunanja sodelavka dragatuške folklorne skupine, saj folkloristi nočejo pustiti v neniar njenih bogatih izkušenj, bo tudi na jurjevanju ob svojih folkloristih, na katere se je močno navezala. In ko razmišlja o tej veliki črnomaljski folklorni prireditvi, je prepričana, da bi morala dobiti novo podobo. Postala naj bi ljudski praznik, kol je bila nekdaj.
MIRJAM BEZEK-JAKŠ E
DVOR - Pred štirimi leti in pol je gostilničar Henrik Stupar z Dvora, sicer tudi lovec, od nekega lovca v Medvodah za 3.000 mark kupil slabega pol leta starega medvedka. Takrat je imel mladiček, ki se je izlegel v ljubljanskem živalskem vrtu, kakih 30 kilogramov in je bil prav prijetna igračka. Stuparjev sin se je z njim v posebej za medveda pripravljeni kletki za gostilno igral v bazenčku. Danes pa je Jaka, kot kličejo medveda, strah zbujajoča zver, ki, postavljen na zadnje noge, meri več kot dva metra, tehta pa več kot 200 kilogramov.
“Domače sicer pozna, a vendar ne gre nihče k njemu v brlog,” pravi gospodarica Anica, ki pa ji je Jaka z roke jemal surova jajca in jih slastno pomlaskal. “Hranimo ga z ostanki od gostilniške hrane, od pic do mesa, makaronov, riža, kruha itd. Pa k mesarju hodimo po drobovino in druge ostanke, vendar mu ne dajemo surovega mesa, ampak le kuhano. Je pa izbirčen in sploh ne je pomij, ne mara zelenjave, kislega zelja, prav tako ne banan in rdeče pese. Sadje mu dajemo, a ne preveč, ker ga ne predela,” je pripovedovala Anica.
Seveda je Stuparjev Jaka veli-
MEDVED JAKA - Takole medved Jaka vzame jajce i: rok gospodarice Anice. Drugim ljudem pa ne pustijo blizu rešetk, saj je Jaka že snel lovcu klobuk z glave in ženski strgal torbico iz rok. (Foto: A. B.)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Se podpora Cankarju • Grunta ni zapravil hlapec, ampak gospodar - Klima za izbrance _____■ Ciganski Teksas - Jože Mišica je razstavljal - Obešali so belogardisti
“Halo” iz prejšnje številke seje nadaljeval še v novo. Podporo članku Rada Zakonška - Cankarja, ki je na dr. Pučnika naslovil več vprašanj (na katere pa on noče odgovoriti), je tako kot več bralcev v prejšnji številki izrazil tudi naš bralec Janez iz okolice Črnomlja. “Pučnik zdaj išče dlako v jajcu, samo da bi očrnil naš narodnoosvobodilni boj. Noče pa vedeti, da so bili izdajalci naroda belogardisti, okupatorjevi hlapci in krvavi pomagači. Ne smem pomisliti, kaj šele bi delali beli s Slovenci, če bi zmagala njihova nacistična stran.”
Janja Jazbec iz Novega mesta pa se zgraža nad tem, kaj dela z nami sedanja oblast. “Spet bodo povečali davke na plače. Tistim gospodom, ki si v vladi in v parlamentu delijo nezasluženo visoke plače, naj vsakemu vzamejo vsaj 100 jurjev in še jim bo preveč ostalo, nas siromake in upokojence
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Kovinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisali. zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možno ti poiskali odgovor na vaše r rasa nje. Na telefonski števi ki (068)323-606 vas čakumo vas vsak četrtek med J" m 21. uro. Dežurni novinar ■ am bo pozorno prisluhnil.
pa naj pustijo pri miru!”
“Noben hlapec in dekla nista zapravila grunta, ampak sta ga le gospodar in gospodinja!” je vzkliknil bralec Kirn iz Novega mesta. “Naj končno objavijo imena tistih vodilnih, ki so krivi za propad številnih slovenskih podjetij, od Iskre in Tama do Novoteksa, Adrie in Vidma! Kaj bodo sedaj vse zvračali na delavce. Kakršen komandant, takšna vojska!”
Marjan in Kostanjevice pa se huduje nad tem, kaj s(m)o napravili s Krko. “V Kostanjevici je Krka, včasih lepa, čista in topla reka, danes umazana in smrdljiva brozga, prava gnojnica. Tako umazana, kot je sedaj, še ni bila. Nujno je treba kaj narediti."
Bralec B. R. z Velike Loke pa se je potožil v imenu svoje mame. “Društvo upokojencev Velika Loka je pripravilo izlet na Koroško, bilo jih je za dva avtobusa. Vročina je bila huda, en avtobus je bil klimatiziran, drugi ne. Izletniki, ki so šli na avtobus na križišču pod Malo Loko, so se usedli v klimatiziranega, a jim je predsednik društva osorno dejal, da se do Velike Loke lahko peljejo v tem avtobusu, tam bodo morali pa v drugega. V klimatiziranem so se v glavnem peljali izletniki iz čateškega konca kot nekakšni izbranci, čeprav je bila cena izleta za vse enaka.”
Drago Mirt iz Novega inesta
sprašuje, kam bo dal Revoz tisoče sodov z odpadnimi snovmi, ki so posebni odpadki. “Tudi čiščenje lakirnice je nestrokovno, jaz se na to spoznam, to niso dimniki, da bi delali kar tako.”
Bralec iz Potočne vasi, ki je sedaj del Novega mesta, pa se je pritožil nad ciganskim Teksasom. “Ob večerih v bližnjem ciganskem naselju Žabjak spel na veliko
streljajo, in to iz avtomatskega orožja. Policija pa nič ne ukrene. Ali je policija nemočna, nesposobna ali se policisti bojijo Romov?” se sprašujejo prestrašeni Potočani.
Jože Kastelic iz Blatnika pri Črnomlju je opozoril, da se v trgovinah ne dobijo manjše količine škropiv.
Jože Mišica iz Črnomlja pa je dejal, da ni res, kar piše v prejšnjem Črnomaljskem drobirju, češ da se ni noben belokranjski obrtnik udeležil razstave domačih in umetnostnih obrti v Slovenj Gradcu in potem še v Ljubljani. “Ravno danes sem vzel dopust, da sem šel v Ljubljano po svoje eksponate. Moje sodelovanje pa je zabeleženo tudi v novem katalogu Obrtne zbornice Slovenije.”
Oglasila se je tudi mamica treh otrok izDolenjskih Toplic. “Zaradi otrok in ker smo domačini, smo se odločili, da bi zvečer pred sedmo hodili na bazen. Vendar so od nas za 40-minutno kopanje zahtevali po 350 tolarjev, kar bi nas stalo 1.400 tolarjev. To pa se mi zdi odločno preveč, saj stane celodnevna karta 600 do 700 tolarjev.”
Bralec iz Novega mesta se je odzval na bodico v Novomeški kroniki. “Ni res, da so na mestu, kjer sedaj na Glavnem trgu stoji spomenik, tri rodoljube obesili Nemci, ampak so jih belogardisti. Kot otrok sem bil zraven, ker so beli zaprli most in ljudi zganjali k obešanju. Tri rodoljube so beli privedli iz zaporov. Iz rotovža je v plinski maski, da ga ne bi spoznali, prišel njihov rabelj, jim pod vislicami nataknil zanke in spodmaknil stolček. Ker je eden od teh nesrečnikov prišel z nogami do tal, je pristopil nemški vojak in navil vrv. Belogardisti pa so kričali: 'Te dol pa Irišne gor!”’	A. B.
ka atrakcija. Vendar samih obiskovalcev ne pustijo k medvedu. Gostom ga, če želijo, pokažejo, a mora biti vedno kdo od domačih zraven. Marsikaj se je že pripetilo. Tako je soseda, tudi lovca, ugriznil, menda se tako le igra. “Ljudje pa kar rinejo k njemu, misleč, da je to nenevarna žival. Včasih moramo biti prav hudi, sicer bi se res lahko zgodilo kaj hujšega.” Nekoč je neka starejša ženska - imeli so tri avtobuse upokojencev - prestrašena pritekla v gostilno, češ da ji je medved strgal torbico. In res jo je! “Komaj smo s palico rešili ženski dokumente. Nekoč je nekemu lovcu z glave snel klobu in ga seveda tudi raztrgal. Saj ne da bi bil napadalen, menda se tako le igra.”
Anica bi se medveda za gostilno najrajši znebila, saj so z njim le delo in skrbi. “Letos ni uspelo, da bi ga oddali, mož se nekako ne more odločiti za to.” Jaka seveda ne morejo spustiti v naravo, saj se ne bi znašel, ne bi znal sam poskrbeti zase in gotovo bi silil k ljudem, ki jih edino pozna. “Morda bi bilo najbolje, ko bi ga oddali za trofejo. Pravijo, da bi v tujini taka trofeja stala 30.000 mark, pri nas pa bi menda dobili 15.000. Ali pa bi ga dali nagačiti in bi ga imeli v gostilni.”
Pred nedavnim je lovec blizu Ajdovca ustrelil 10 let starega medveda, pa ni bil večji in lepši, kot je Stuparjev. Še en tako velik pa sc baje klati po Plešivici nad Dvorom.
A. B.
Kar 90 let stara harmonika:
ŠENTJERNEJ - Znani kovaški mojster Stane Hosta s Sel pri Šentjerneju se lahko pohvali z verjetno najstarejšo harmoniko v šentjernejski občini, saj je prav 30. maja letos dopolnila okroglih 90 let. “Kupil sem jo pred 12Jeti od Toneta Simončiča iz Šentjerneja, saj sem hotel nanjo igrati malo za zabavo, želel sem pa tudi, da bi kateri od mojih otrok dobil veselje in sc odločil za učenje harmonike,” pripoveduje Stane.
Seveda je harmoniko, ki je bila izdelana v Gradcu, pokazal tudi prijatelju Alojzu Frančiču iz Cadraž, ki velja v .šentjernejski občini za najstarejšega muzikanta, po njegovi poti pa uspešno hodita tudi sin in vnuk.
Lojze pa jo je odpeljal k znane- ( mu izdelovalcu harmonik Fran- \ cu Dečmanu v Domžale, ki jo je i odprl, v notranjosti pa je odkril \ žig s točnim datumom izdelave, i In da je bil samo meh obnov-1 ljen, je ugotovil, drugo pa da je ■ še vse originalno. In če so v ■ oddaji Po domače kazali in hva;1 lili 80 let staro harmoniko, ki1 sploh ni bila več sposobna igra-1 ti, si gotovo zasluži nekaj pozornosti tudi ta, ki še vedno uboga spretne harmonikarjeve ( roke, čeprav je malo višja in , krajša in ima base bolj na red-, ko ter gumbe na tipkovnici bolj ( gosto posejene, zvok pa je bolj i šibak, saj je harmonika dvakrat f glašena in ne trikrat, kot so \ novejše.	i
T. GAZVODA i
SKB BANKA D.D.
SKI! banka dl v novih poslovnih prostorih v Trebnjem!
Od 24. junija dalje vas vabimo v nove prostore agencije SKB banke d.d. na Gubčevi ul. 16 v Trebnjem, kjer vam nudimo naslednje bančne storitve:
•	vse oblike varčevanja v tolarjih in devizah
•	vodenje tekočih, žiro in deviznih računov
•	najem kratkoročnih in dolgoročnih posojil za različne namene
•	poslovanje z Eurocard kartico, kmalu pa tudi z drugimi plačilno-kreditmmi karticami
•	možnost uporabe večfunkcijskega bankomata
•	nakazila v tujino in menjalniško poslovanje
Za vas bomo poslovali vsak delavnik razen sobote od 8.30 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
Naši telefonski številki sta 068/41-280 in 41-281, faks pa 068/44-798. Veselimo se vašega obiska in vas vljudno vabimo v našo novo agencijo!
jDolenjske Novice.
1885-1919
^ kratkočasnice izbral Jože Dular
V muzeju
A: “Najlepše je bilo v dvorani za umetne slike! Moja žena od samega začudenja ni mogla govoriti!"
B: “O, potem pa tudi jaz peljem tja svojo ženo!"
Očitanje
Milka: “Ampak, papa, ne delaj vendar tako neprijaznega obraza!"
Oče: “Zakaj bi pa gledal prijazno, saj vendar nisem pri fotografu!”
Zdravju škodljiv«
Učitelj: “Zakaj je samomor velik greh?"
Učenec: "Ker zdravju močno škoduje. "
Nepotrebna skrb
Zdravnik: "Še nekaj vam priporočim: nikar ne pijte preveč vina!”
Bolnik: Bodite brez skrbi, meni ga ni nikoli preveč!"
Z vojne dopisnice
... pošljem Ti, dragi Ivan, obenem malo gosje masti; ni veliko, ampak pride mi od srca."
Mlad mora začeti
Gospod beraču: "Tako mlad, pa že beračiš!"
Berač: "Čujtc, kaj pa ima človek od denarja, ko je enkrat star. ”
/ *$MEH
POT ! ^ zdravja
Šale izbira Bojan Šotorska
“Nuštej mi nekaj domačih >*’ Metka!”	,
Metka molči, zato jo učitelj11 vpraša:	:£
“Pomisli, Metka, kdo ti doma mleko, pa boš takoj sp«-’*11 la domačo žival.”
In Metka brž: “Mamica!"
Zna že brati
“Pomisli," se pritožuje p>s3l|1 Ijeva žena prijateljici, "najin s'| komaj tri leta je star. je razi1* možev rokopis romana.” >£ "Kaj zna vajin triletni si" brati?”
Ni šlo drugače	i:
Prijatelj sprašuje prijatelji, zakaj se je tako na hitro pl,r°L11i saj tistega dekleta pravzaprl’v imel posebno rad.	~
"Ni šlo drugače," je odvrti" Pj.j ročeni. “zaročnega prstan"’ sem ji ga dal pred dvema Ictj^L sploh ni mogla več spraviti s sv ' ga prsta!"