ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Efst sto^enskih delaVčerr Ameriki. »tk. 1949 »t the Pa* Office mt New Yerk. N. 1- «■ Act «1 Ceocreae ef March M, 11». No. 126 — Štev. 12G (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JUNE 26, 1942 — PETEK, 26. JUNIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. NEMCI SO 60 MILJ V EGIPTU SEDAJ JE ČAS, da priskočite vladi na pomoč s tem, da jo podpirate v njeni kampanji za prodajo war bonds. NAVZLIC MOČNEMU ODPORU ANGLEŠKIH GIBLJIVIH CET JE FELDMARŠAL ERWIN EOMMEL S SVOJO MEHANIZIRANO ARMADO VDRL V EGIPT IN POROČILO, KI JE PRIŠLO V LONDON, NAZNANJA, DA JE V TEKU VROČA BITKA V OBREŽNI PUŠČAVI MED SIDI BARRANUEM IN MATRUHOM. Kot je mogoče sklepati iz dosedanjih poročil, je poveljnik 8. angleške armade general Neil Methusen Ritchie vstavil umik ter se po-ta vil v bran. ki ga je objavilo Poročilo, angleško vrhovno poveljstvo v Kairi, pravi, da so se angleške čete umaknile iz svojih po^to-jartk pni Solumn in Sidi Omar-ju, katera kraja sta "blizu libij-nko-egipt>ike meje; da so bile sovražniku prizadete velike iz-irutbe in da »o Rommelove prednje straže dospele do Sidi Barrandja, olkoli 60 milj v notranjosti Egipta. V to prodiranje v Egipt je fel d maršal Rommel poslal vse »ivoje vojaške sile, iimm! njimi tudi nemško 15. in 21. Oklopno divizijo ter italjansko Ariete divizijo z infanterijo na trnkih. Angleška armada, ki se je z vso naglico reorganizirala, se je postavila na najugodnejše postojanke in je sedaj pripravljena boriti se za vsak ped zemlje. Prihodnja dva dni se bo pokazalo, ikaj bo Rommel dosegel ; z napadom ne smje odlašati in boji »bodo srditi. Ako se An- gUžem posreči "Rommela vstaviti v pri iodnjrh dveh dneh in vdariti nanj z močno silo, po- teli nad Dutch Ilaribor, 3. junija ob 5.45 zjutraj, ko so prebi- Argentina protestira Argentinska vlada je sinoči naznanila, da je poslala v Berlin svoj protest, ker je nemška podmornica blizu New', valci večinoma Še spali, toda tem Ik» mogoče čez poletje po| Yorka potopila argentinski tovorni parnik Rio Tercero.l ameriški vojaki so napad pri-cival v peščenem pasu, kjer je, Vnanji minister Enrique de Ruiz Guinazu ni hotel izdati kovali in so Japonce sprejeli vročina že sedaj zelo visoka. J besedila protesta, toda poslujoči predsednik Ramon S.! s povitim protizraon.m o- Kako je bilo v Dutch Harborju Te dni je v Seattle, Wash., pripeljal parnik ameriške vojake, mornarje, delavce, žene in otroke in so povedali zanimivo povest o j aponskem zračnem napadu na Aleutske o-toke, ki jih skoro vedno zakriva gosta megla. Medtem ko nemški aeroplani, ^ ^ povedal, da je protest zelo "odločen." niso več tako delavni, kot so _ bili zadnje čase, napadajo an-j Castillo si zelo prizadeva,. gleški aeroplani razne kraje v da njegova vlada ne bi prelo-jmora vnanji minister 2. julija sovražnikovem ozadju. Sinoči j mila z Nemčijo, toda kongres v zbornici celo zadevo pojasnijo angleški letalci Izvedli veliik je zahteval, da vnanji minister, ti. napad na Bengazi, kjer so Li- de Ruiz Goinazni 2. julija pride j We izgleda, da vlada ne na-ix-ratorji bombardirali Rom-j pred kongres in potem pojasni, morava zavzeti proti Nemčiji_ jevn&a. melova skladišča. Včeraj po- kaj je napravil z ozirom na po- kakega strožjega stališča, kot| Ameriški Pa tndi parnik, ki je odi|>e-Ijal vojake in begunee iz pristanišča, se je moral bojevati z japonskimi aeroplani ter so njegovi proti-zračni topovi izstrelili en bombnik in dva bo- Lirali Rom-} pred kongres in potem pojasni, morava zavzeti proti Ne Včeraj po- kaj je napravil z ozirom na po- kakega strožjega stališča, kotj Ameriški posadki v Datcti lnevi pa so angleški aeroplani tap pa mika Rio Tereero blizu doslej v sliČnih slučajih in se; Harbor je bilo znano, da se v obstreljevali sovražnikove tru-j New Yorka. C'astijlova vlada bo zopet zadovoljila, ako se' ko 7. vojaki. j pa je zadela še na drugo te- Nemčija opraviči in obljribi po- I\rtt pravi neko poročilo iz /.kočo, ko se je v kongresu pri- vrniti Škodo. Kairo, se feldmaršal Romrnelj t-.clo močno gibanje, da odstopa Predsednik Ortiz jo odstopil, v svojem prodiranju v Kgipt predsednika O rt i za kongres ne ko je izgubil vse upanje, da bi poslužuje tudi angleških in a-, sprejme. J mu bil Še kdaj vrnjen vid, ker meriških tankov ki jih je do- pre(kcdni!fe Roberto M 0r- ^ je bil v ToJmM Polog tega paf tiz je v^r;ij naznanil> lla dr. Ramon Castroviejo vrnil v New York. Kongres je imaji tudi Nemci mnogo frail- ^^ih "^Tov ' Xto^i ^ ^k10""'' ^ kot argentinski predsednik. ! Z°T ? . , Orttz je podpisal izjavo svo- po>*kih tankov. Ko bo enkrat prišlo do glavne bitke v Egiptu, tedaj bodo po mnenju angloskega vrhovnega pove* jstva C Krete prišli nemški padalei, ki bodo najbr-že napadli Aleksandrijo. severnem Paeifiku nahaja m o- čno japonsko vojno brodovje. ^'nikdar" dokter v<^iteiji O tem so izvedel, tudi prebi- ^ ne Jjodo valci in so bih vsled tega zelo Kralj Peter govoril pred kongresom Jugoslovanski kralj Peter II. je včeraj popoldne govoril pred kongresom ter tekom svojega govora izrazil svoje trdno prepričanje, da bodo Združene države zmagale v tej vojni in po vojni dosegle mir. Kralj,, oblečen v uniformo--- jugoslovanskega admirala, je: Bilo je jeseni leta 1934. V u-rekel, da njegov narod gleda v, radu ravnatelja neflce angleške ilxxloenost z za.upanjem v s*vo- šole je bila črno oblečena že-bodo, toda rekel je, da miru ne na, ki je pogosto pogledala sko- zri okno in si je sempatam obri- osi- V sobto boste o odstopu raz- jega odstopa v predsedniški pravljali obe dbornici koogre-' palači, jo p9slal pred>ednrku toda mnogo -fcongrePnllto-v j senata Robu < ti a no Patron Co- je pričelo veliko agitacijo, da ^asu in je obenem o tem oibve- Rusi izgubili Kupijansk Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da so Rusi izpraznili Kupijansk, ki je važno železniško križišče okoli 60 milj jugovzhodno od Harkova in precej vzhodno od Doneča m nekoliko dlie, kot pa so Nemcfi prišli do decembra lanskega leta. Poročilo, ki je bilo i^lano opolnoči, naznanja, d a Nemcu neprestano napadajo Sebasto-pol, da pa so Rusi odbili vse najpade. Poročilo ruakf črnomorske momarioe prav!: "Sovražniku se v treh dneh ni posrečilo z narokom zavzeti Sefoastopola. Napadi s tanki, aeroplani in napadalnimi četami niso nič pomagali Nemcem in Rivmuncem. Junaški ljudje črnomorskega Obrežja so uničili 22., 50., 132. in 72. nemško ter prvo in 18. rumunsko divizijo. Velike iagulbo so imelo 21 so skriti po duplinah, ki so iz-iioW>ene v sikale. Bojne ladje še vedno dovažajo ojacenja in odvažajo civiliste in ranjence, iSedaj so je iwodolo, da je general Paul Ludwig v. Kleist pred Harkovom zibral 500 tankov in 400 aeroplanov ter vda-ril na nekem zelo oiikem kraju, ki ^o ga Rusi branili z infanterijo, ki je s svojimi 76-milime-terskimi in protitančnimi topovi držala Nemce toliko časa, da so dospeli ruski tanki. Tedaj pa se je položaj takoj iz-premeuil, kajti veliki tanki 117. nemška infanterijska inj (Vorošilovi) so zavozili na-4. ruinunska planinska divizija, ravnost v skupino nemških Nemci so izgi^bili 150 tankov m več sto aeroplanov. Njihovi mrliči leže na kupih. Nrik roški poročevalec pravi, da Sdbastopola ni več, ker je tankov, vsled česar so postali ♦nemSki aeroplani 'brez moči, ker so se bali, da bi zadeli svoje lastne tanke. Nemci so se morali umakniti, vzguibili pa so kongres predsednikovega od stopa ne sprejme, temveč mu dovoljuje daljši dopust, da more odpotovati v Združene države, kjer trm bodo mogoče zdravniki ozdravili oči, da bo zopet mogel videti. Guinazn jo dopoldne rekel, da bo argentinski protest poslan še tekom dneva v Berlin, toda proti večeru je povedal, da ni bil poslan. Minister Rui-nazn iin predsednik Oostillo sta pojasnila, da se je odpošiljatev zakasnila, ker je bilo treba dobiti še več natančnih poročil o potopu, prodno je mogoče poslati uradni protest. Kongrosniki so 4>ili zelo vznemirjeni, ko so izvedeli, da protest še ni bil poslan. Zato so poslanoi takoj sklenili, da stil poslujočega predsednika O.stillo. Obenem pa je tudi argentinskemu narodu s po-seSnim razglasom naznanil, zakaj je »bil primoran odpovedati se predsedniškemu mestu. Patrolne ladje potopljene Mornariški department je naznanil, da so sovražne podmornice potopile dve majhni patrolni motorni ladji Jkatere vrste ladje so zelo hitre in so zsrrajene nalašč za zasledovanje podmornic. Potopljeni ladje ste'Gannet in YP-389. Gannet je imel posadko 55 mož in jih je utonilo 16. YP-389 «o je potopil z vso svojo posadko; koliko mož, ni znano. popolnoma porušen. Branitelji 50 tankov. Dovolj umetnega gumija Dr. William J. Hale, ravnatelj neke kemične tovarne in bivši profesor kemije na vseučilišču Michigan je pred rudarskim odborom poslanske zbornice izjavil, da more pridelati umetnega gumija, kolikor ga potrebujejo Združene države, ako mu dajo na razpolago $100,000,000, dovolj delavcev in prednost pri dobavi potrebne tvarine. Dr. Hale je rekel, da bi po- vznemirjeni. Nekaj dni preti naipadomso bile zaprte vse gostilno in prodajalne opojnih pijač. Zatemnitev je bila poostrena. Prišel pa je 3. junij in ob 5.45 zjutraj so pničeli grmeti proti-■zračni topovi. Nad me«?to je {priletelo, kot pripovednjejo očividci, 12 do 21 aeroplanov, mornariški urad je naznanil, da so "bili 4 bombniki in 15 bojevnikov. Prihajali so od različnih strani in v skupinah po tri. — Bombniki so metali bombe težke od 500 do 2000 funtov. Parnik, ki je vozil begunce iz pristanišča, je ibil napaden, toda njegovi topovi so prisili sovražne aeroplane v višino. En bombnik je bil izstreljen in je padel v morje tako blizu par-nika, da je voda plusknila čez njegov krov. Japonski aeroplani pa so bili še vedno v zraku in bombe so /zadevale dobro. Zadet je bil en petrolej ski tank in plameni so švignili 500 čevljev visoko v zrak. Zadeta so bila skladišča *in vojaška taborišča. Ulico po "Dmtch Harborju so obstreljevali s strojnicami. Toda kot- pripovedujejo begunci, ni bilo po mestni nikake-.jem. čijih pohlep inj sem? ^ ,peljom pozresno.^e postavile glavni stan za vojne operacije ameriške arma-| Talk ^ ^ po njego- de in za vrhovnega poveljnika imenovale gen. Dwighta veiTl ^tixiilu v vsakem oziru D. Eisenhowerja, ki je izvedenec v tančnih bojih. Kot se; i>oljwi, kot pa gumi j, ki je sedaj poroča, bo ameriška armada odprla drugo fronto v Evro- ( v rabi. pi — General Eisenhower je ie v Londonu, kamor je pri-1 "Tak gumij moremo i®delo-šei pred kratkim. Pred svojim odhodom je še imel posve-j vati po 15 centov fimt," je re- r . .. _ ... ----nv..~ kel dr. Hale," iz voseene kom- !.•« ze in čimveč se ga izdeluje, ce- chillom v Washmgtonu. General Eisenhower je .star 51 lot »ter je služil pod generalom Mac Arthur >111. Ko je bil general M a*'Arthur poslan na Filipine, je šel ž njim tudi Eisenhower. nejši fbo. Izdelati ga je mogoče v velikanski množini in za vso našo potrefco in koruzni trg pri tem ne bi prav nič trpel, ker bi ... porabili samo 5 odstotkov ce- Eiisennower je odptoval iz VVa^lungtona takoj, ko sta kontznega letnega pridelke predsednik Roosevelt in Churchill sporazumela gletle(namreg 150 miljonov bu-druge fronte, katero sta po^^ebno priporo-čala ruski posla- §ij'ev.'» nik Maksim Litvinov in predalnikov svetovalec Harry Dr. ] L. Hopkins 'kot edino sredstvo, da se olajša nemški pri-| t role j ska ind ostri ia dobila tisk na Rusijo. ]ev. Dr.^Hale je re^et, aa je pe-olejska industrija dobila $500,000,000, da bi izdelovali umetni gumij, toda ni mogoče pričakovati, da bi izdelala na leto več kot 25,000 ton. "V enem letu moremo izdelati toliko gumija, kolikor ga potrebuje dežela," je zaključil dr. Hale, "od petroleja pa ga ne morete dobiti niti četrtino toliko. Potrebujemo samo steklo, porcelan, malo bakra ali srebra in vse se 'bo kvasilo v lesenih čebrili. Kongresni odbor proučuje, kako bi bilo mogoče izdelovati gumij in gas'O-lin iz premoga, toda to se ne izplača. A&o bi jaz bil na čelu vlade, bi v enem letu zaprl vse premogovnike in petrolejske vrelce, razun za rezervo. Ves gasolin, gumij in kurivo moremo izdelovati iz poljskih pridelkov po našem kemičnem načinu." so japonski mornarji in mor-| stvo priznavajo celo v Italiji nariški vojaki 7. junija zasedli indirektno sicer, kar je razvi-Atitu in dan pozneje Kvs&o.| dno iz najnovejšega pisanja Oba otoka so Japonci že pre-' vseli časopisov, ki priobčujejo krstili in sicer se bo od sedaj identiona poročila, tki vse go-otoSk Kisika imenoval Xnrama- vore o težavah, 5 katerim se ki, Attn pa Acuta. Japonska ča-smiikarska. agentu ra Dom o i pojasnjuje to pre-memlbo ter pravi, da (prihaja morajo boriti za sedme vo jske v Jugoslaviji. (*''epnrav uporniike še vedno o-pi«ujejo kot ''komunisteje ime Narumaki od Ibesede Na-j težko prikriti, da so Mihajlo-rtlkamizunei, iki pomeni grom o-' vičeve čete povsem videzu do-viti mesec junij. j bro organizirane in opremlje- Attu pa je il)ilo nadeto ime ne za delovanje v polnem ob-Acuta po svetiSču v Nagoji, segu. kjer se v juniju obhajajo velike svečanosti. Nagoja je važno pristanišče, *ki ffa je med drugimi japonskimi mesti 18. aprila bonibardiral general Doo-little. Poročilo dalje pravi, da so Japonci pripefljafli selboj oelo mnogo semen in krompir, da otoke posejejo jn zasadijo, kajti otokov niso zavzeli ■samo začasno, temveč za vedno. Pred obletnico vojne z Rusijo vojaški komentatorji nanašajo, da so dogodki v Jugoslaviji verjetno povzročili zakasnitev nemške ofenzive. • IZ SLOVENIJE Iz Št. Vida so v raznih etapah pošiljali ujetnike v Srbijo. Med njimi kot že dovolj I znano, tudi duhovnike. Neke- ga dne so večjemu številu dull o vn Lkov ukazali, naj se vrnejo domov za en dan in si nabavijo kaj potrebščin za pot na jug. Pod smrtno kaznijo se pa morajo vrniti ob določenem času. Šli so in vrnili so se. Ker so vedeli, da bi jim pobrali nabavljene reči, so prišli nazaj precej pra'znih rok. Tisto popoldne so že Ktali med zaznamovanimi pred avtobusi. Toda preden so vstopili, so jim Nemci . vpričo vsega vojaštva in najmanj 50 civilisti, med katerimi so bili tudi oh*oci, odvzeli olblefco. Med silovitim fkro-hotanjem in zasramovanjem so v tz itn rati njihovo obleko, Obračajoč posamezne kose proti soncu, če leto vel je ltot m Aaeitko ln Knna ■b totrt leto fl.M. — Be New Tockaneeto do m—s H pol tol leto m pol U m pol leto 9BJ0. » -Clna Herode" tobaje vnU den lavMtoM ■oboe nedeU In p nedkn. •6LAI NABODi" 11« «OT 1M SH I1R. NIV IW K. S. Iz Jugoslavije I,. . . -w. _i— OBLAKI NAD EGIPTOM Oblaki prahu, ki so se dvignili v Libijski puščavi, »o opozorili Egipčane, da še njihovi meji bliža sovražna vojska. ~ Mehanizirana nemška armada pod poveljstvom t'eifdv-maršala Erwiiia Rommela se pomika iz Libije proti Egiptu in ker «e je malo pred mejo obrnila proti jugu, je jasno, da bo feldmaršal Rommel skrtšal obiti in sletžknjiČ obkoliti egiptovsko obrambno črto. Nekdaj, pred več tisoč leti, so se nad Egiptom pokazali stebri klima in ognja in so kazali Mojzesu, ki je vodil svoje ljudstvo iz egiptovske sužnasti, pot skozi puščave in morja. ' Faraoni so pošiljali svoje posebne sle, da se ozirajo no ozračju in pazijo na kak oblak, ki bi naznanjal prihoc kakega sovražnika. In nad Egiptom so se zopet prikazali oblaki prahu, toda sedaj so cele gore takih oMakov, kar kaže, da se je dvignila velikainska armat&a tankov in se vali po peščenih planjavah proti meji Egipta. Vsakdo je pričakoval, da se bo feldmaršal Rommel psolužil svoje velike zmage v Libiji in se zlasti, ko je zavzel tudi Tobruk, in bo takoj prieel prodirati proti Egiptu. Pri tem pa je bito tuldi pričakovati, da se v tem prodiranju ne bo posluževal ceste, ki teče blizu obrežja, kajti njegovo armado b imogle z morja obstreljevati zavezniške bojne ladje, in da se bo držal malo bolj v notranjosti dežele, in to je tudi storil. Obrnil se je tedaj proti jugu in tam bo vdaril na Angleže -v njihovih utrjenih postojankah. " S Major Attlee je v angleški poslanski zbornici sicer naznanil, da so Angleži doibili velika ojacenja za obrambo Egipta, toda sedaj ni znano, kako močni ste oibe armadi, ki se boste vsak čas spopadli. Lahko pa se reče, da imajo Angleži svoje zalagalne postaje mmogo bližje, kot pa Nemci iz zapadnega konca Libije. Egipt je na vsak način treba 'držati in v to je treba zastaviti vse vojaške sile. Kakor javnost zahteva, da je v zapadni Evropi odprta druga fronta in čimprej, vendar je sefiaj mnogo bolj važno, da se brani Nil in Sueški kanaL Da zavezniki obdrže Nil in Sueški kanal, ni samo važno za Anglijo, temveč za vse združene narode. Egipt se namreč nahaja na kraju, kjer se pravzaprav srečujejo vzhodne in zapafdlne armade. Egipt ni samo gospodar Sueškega kanala, temveč je edina zavezniška trdnjava meji Sredozemskim morjem in Indijskim morjem. Egipt je največja zapreka za zvezo med Nemci in Japon ci, glavni steber za obrambo Kavkaza in straža za zala galno črto v Rusijo. Resnica je, da je treba uničiti Hitlerjevo moč v njegovi hiši, kjer živi—v Evropi, in vse vojaške sile morajo biti zastavljene v ta namen. Toda ne smemo pozaibiti, da je Egipt Hitlerjeva druga fronta. Ako bo egipt&ka fronta slabo držama, se bo Hitler namjo vrgel z vso silo itn bo s tem vojno podaljšal. Kjerkoli se bo pričela velika bitka in kakor se bc*$o i azvijaii boji, je za zaveznike najvažnejše, da Nil drže za vsako eeno. . Nadaljevanje z 1. srtrtmi cioznih vesteh smo doibili ne-koldlko zanesljnvih podaMfeov o življenj« v Beogradu po letu dni okupacije." 25 udarcev s palico za meSe-tarje na črni borzi. Glavna skrtb prefbivaistrva je, razume se, oskrbovanje s prebrano. Zima je (bila v Beogradu nenavadno težlkfc obroki hrane so se vedno bolj zmanjševali in če&to po vsem ustavili. Če obroki mesa — 400 gramov na teden — niso bili manjši Ikot drugje v so namreč znani, da radi meso — je masti, mleka, surovega masla, kave in celo kruha čerfto či^to zmanjkalo. Pomanjkanje toibaika je prav tako zelo resno. Kakor v Franciji tako tudi v Beogradu samo moški smejo kupovati cigarete in to samo tri cigarete na dan. Srbija se odločno bori proti črni borzi za hrano. Kilogram masti stane 600 francoskih frankov, par rabljenih čevljev prarv toliko, kilogram kave pa 1,200 do 1.500 frankov. Da bi oblasti izkoreninile meŽetarjenje s hrano, so s posebnim zakonom usedle telesno kazen, ki je bi la v Srbiji prej v veljavi za Temin ka Po*K Na plinla«ab—lalCek Bt*. M *1S TAMBURICA — ttr. M 671 Be 'tm. cenik ln cene pio« m obrnite ne: JOHN MAB8ICH Im. go. proti deitizmu in peti koloni, proti manjšinski diskriminaciji o vojni produkciji, o delu in nalogah Blovanske ijAa- dine, o jugoslovanski manjšim _ , . v Italiji in Keniji (bivši Av- to P™ vs^lovanrfca pnredi- kaznovanje kvartopiroev. Danec pa tafco kaznujejo prodajalce tobalka in mesetarje hrano. Kazen se izvršuje javno na tttici. Internacije sa čezmerno tro šenje električnega toka. Zaradi velikega pomanjkanja goriva niso oblasti nič manj stroge z odredbami, ki urejajo urporafeo goriva tm elek tričnega tdka. Za vfcak presto pek kaemijejo obtoženca z veliko denarno kaznijo. Če pa to nič ne pomaga, jib brez pomi-sleika internirajo. Vso zimo so bila drva v Beogradu velika dragocenost, tako da ste mogli po ulicah videti visoke uradnike, ki so se vra-j vsi so v svojih nagovorih po-čali iz urada domov s polenom vdarjali nujno potrebo po OT-pod roko. Načelniki urada soj ganizaoiji in solidarnem nasto-jim dovoljevali odnesti domov, panju ameriških Slovanov tako dve poleni, če jih prihrani- j t2wnanji videz mesta se je v|^ ^lado in njenih zavezni teku leta čisto spremenil. Par-j kakor tudi za mterese za-lri in vrtovi so spremenjeni v ^nemk slovanskih bratov v njive m zelenjavo. Kinema*o-Ev">P1-. j\aZ»aniU so tudi grafi so polni ljudi. Tudi reJ™™ KV^ehfc zastopmkov stav raci je so polne. Cene so akaPln ^P*1 Perma- se razlike, kje ima vsak glas se šoje jasno in razločno povsod (Program festivala je dvorilo hrvaško pevsko drjfetvo " Jedinstvo" s pesmimi '^iStar Spangled Banner", "Kej' Slo vani" in sicer pod vodstvom mojstra Mr. Emila BlaAeviča. Ker je zibor močan in dobro iz-veZban, sta obe himni močno' in veličastno doneli po dvorani ter povečali praznično resnost, ki so jo večinoma udoie&niki že s seboj prinesli. Misel, da je S Hi* Peter etri ji), o rim hitrejši pomoči (generalu MkhajUoviču in njegovim četnikom iz lend-lease fondov, itd. Vse rezolucije so bile soglasno apreijete z močnim aplavzom Voditelji posameznih slovanskih skupin so nato poročali o rezultatu svojih sestankov in stalne: en olbrok 25 fran&ov, "narodno jelo." M ga dobe samo delavci, 10 frankov.*' Vseslovenski dan v New Yorku UEO ZAKRAJŠEK (Nadaljevanje.) Popoldansko zborovanje. Po 3. uri je bilo delo posameznih skupin in pododborov izvršeno in predsednik Rezni-6ek je o tvoril popoldansko zasedanje konference ter pozval načelnika poverilnaga odbora, da poroča o sestoju delegacije. Ugotovljeno je bilo, da je navzočih 317 delegatov, ki zastopajo nad 125,000 organiziranih Slovanov v Greater New drku. Najmočnejša je bila če-hoglovaška delegacija. Jugoslovanska delegaxaja je obstojala iz nad 50 članov. Značfl-no pri skiupni delegaciji je bilo to, da je bito v njej okrog 40 zastopnikov strokovno organiziranega slovanskega delavstva. Sporov g*e<*e delegatov ni bilo in zato je zbornica delegacijo soglasno odobrila. Kot načelnik rezolucijskega pododbora je Mr. Balokovič na to podal poročilo o delu svojega komiteja ter prefeital pripravljene rezokrcije, ki so bile pozneje poslane na pristojna mesta. Iste so vsebovale: Pozdrav ipredsedmlcu Booseveltn, vrhovnemu poveljniku ameriških oboroženih sil, pozdrav slovanskim narodom v Evropi, reaolooijo o solidarnosti ameriških Slovanov, resolucijo o nazijskfh igroBodejstvšIt. re®o-Incijo o pogori Ihpeefcm slovanskim narodom, resolucijo o slovanskem ženstvu, o civilni obrairibi, o KooseveTterc-em eo-spodarskem pro^rramfu za zma- nentm odbor, ifced temi so bi li imenovani Harry Justiz za Hrvate, Danica Nik&evrc za Srbe. in Leo ZakraJSek za Slovence. . •Nato je bil sprejet načelni uvod in pravila za stalno organizacijo Amerisko-slovanskega komiteja za Greater New York. iDejstvo, da je bilo tako poročilo rezolucijskega, kakor tudi organizacijskega odbora sprejeto "soglasno in brez debate, je najboljši dokaz, da sta aba odbora bila pridno na delu in tako izravnala vsa sporna vprašanja že pred začetkom konference. Teran dejstvu se je oahvaliti, da je bilo mogoče vse delo konference izvršiti v enem dneva, čeravno elično delo navadno vzame po več dni ali cel tedsn. Velikanski transportni aeroplan Douglas 'Aircraft Corporation je naznanila, da ima v delu velikanski aeroplan za vojaški transport, ki bo imel prostora več kot dva železniška vo, za. Do sedaj je bil največji aeroplan C-54, novi aeroplan bo dvakrat večji. Težak bo okoli 125,000 funtov in bo ldtel okoli 200 milj na uro. Nemci porušili drugo češko vas Kot pravi poročilo iz Ber-na v Švici,-so včeraj gestapov ci popolnoma poirošili Češko vas Levzaky, ki je imela okoli 120 prebivalcev. Poročilo pravi, da so vse odrasle prebivalce, moške in ženske, postrebli, otroke pa so odpeljali v 4'izobraževalno središče", nato pa so vas požgali. VEST® KOMU POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA U. S. O- 40-LETNO PRHSKUŠNJO IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA 22,000članov in dvn mHjon* m pol dolarjev premoženja« Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje prati bolezni, nesrečam in amrti Ako je dmStVo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte- krajevnega tajnika «a pojasnila, fie ne, pišite na glavni o rad, Gly, Minnesota. (Nato so prišle na 'Vtsto volitve -za eksektrtivne funkcijo-narje stalnega odbora. Po tozadevnem odbora predložena litfta je bila sprejeta brez konč nega ugovora. Izvoljeni so bili: za predsednika Zlfftko Balokovič, za pnvega (podpredsednika Vilj^an Beanieok. za drugega podpredsednika Led. Celinski, za tajnika Steve Krall in za (blagajnika Miroslav Švec. ■Ti odborniki tvorijo skupno z zastopniki posameznih narodnostnih skupin upravni odbor permanentne organizacije. jNovootevoljeni odborniki m •skupinski zaBtoptaiki so nato imeli še daljše in krajce nagovore na delegacijo, na kar je bila konferenca po izvišrlni Se nekaiter2h formalnosti zaključna nekoliko pred 6. uTo ob navdušenem aplavzu in pravem bratskem razpoloženju Festival. Kljub moreči soparici, ki je zadnjo nedeljo tlačila mesto ter njegovo prebrvalstivo držala v brezbrižnosti, so mase slo-vanakih. Newyorkoanov kmalu po 7 uri pričele prihajati v veliko dvoraaio Manhattan Centra. Mnogi moški so bili goloroki, brez rekelca, brez klofbu-ka in v mrtogfh slučajih celo brez kravate. Tudi ženske so Be oblekle po nasvetu: "Keep cool." Sioer pa, kdo se brigal za formailnoSti ob taki priliki in v taki soparici. IŠe pred začetkom, programa so ibili že akoro visi sedeži zavzeti, tako o pa res fr zornico. Se bolj pa se je opa-j ljubezni vzela, žila odsotnost poljskih pevcev-, 1 ( kar je naravno, ker so Poljaki S najmočnejša slovanska ^rupa v New Yorku. . Med plesnimi skupinami je bila brez dvoma najboljša Ra-diševa skupina, ki radi svoje popolnosti stoji že nad amatersko stopnjo. M&ihova izurjenost ter mnoge živahne variate rtfskiih plesov same na seVi so izvabljale pogost in buren aplavz. (Nadaljevanje prihodnjič.) V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA'1 6c vkljutaM Bkdefr slovenske pesmi: I. Podoknica — rooSkl abor z beri- ton samospevom S. Poxile Številne aretacije. Veega je bilo v teku 3 dni aretiranih v Ljubljani nad 3,200 Sloven-oev obojega spola, predvsem, mladine. Mnogo od njih je bilo poslanih v ktmfinacijo, veeina pa jih je v zaporih še danes— ■brez zaslišanja m brez eodibe. Opaža in vidi se kalko je ves kalijanski upravni aparat ne-močan nad. dostojanstvenim odporom Slovencev, — pripoveduje oči-videc. Italijanii jž-j^ubljajo živce fn niso zdaleka pričakovali takega odpora Slo-x'eneev. VELEVAŽNA IZJAVA Oseba, ki jo je italijanski vi-fT>ki komisar povabil na razgovor, pripovemje: ''Vist^d komisar se. je pritoževal nad upornostjo Slovencev. Jaz sem ugovarjal, da u-pornost netijo italijanske dbla-sti s irvojim izzrvalnrm poletjem. KortSno je zdbl ja&il "Ora-zioH: "Saj smo lahko prijatelji, dokler ee ne odloči vojna sreča. Ce zmagamo mi, je gotovo, da bomo tod gospodarili. Gospodariti bomo mogli samo, če (bo mir an red. Toilato odvi-si od tdka^njega naroda. Ce pa zmagajo Bn^i, "boste pa spet laihko imeli svojo Jugoslavijo, kajti mi &e 'bomo mirno umaknili." —"PoroCa Jaccwl. Infonaettoo Oente* •GLAS N i K O D A* w Mt T«f FRIDAY, J1J3STE26, 1942 V8TAN0TUEN UM 9S Dr. FR. M3&IC. (Pri Gornji Radgoni se zelenkast orjavovodna Mura neposredno približa Slovenskim goricam in prijazno sepeee s svo jiimi valovi tik pod grajskim hribom, ki kot skrajni odrastek velenac^tednih vinorodnih Po-\ Lc loči Ajpasko kotlino od Murskega po tja. >£o«t čez reko veže -d ve državi: tod je« tod i pre hod dv/ih "različnih svetov, gorice prehajajo v nižino* v ravnine, v polje. Na nizkih hribih vabijo bele cerkvice z »visokimi (zvoniki, na -oničnih goricah smejoči se vinogTadi, z visokimi topoli, z viničarijami in gosposkimi hišami, v ravnmi Čedne vasice z vabljivimi sadovnjaki, s prijavnimi inteligentnim in zgovornim ljudstvom. Mura, hči gornjeStajerskih go-ra postaja tn že počasnejša, na videz Una. a v resnici ima še vedno mnogo življenjske si-' no posebno razširjana na Ggr le v sebi. Po livadah, logih in skem, je naravno. Pa tudi da lokah je raziptredla celo mrežo ne* gre vsak teden najmanj va-stranskih strug in rokavov, pa gon Petaivjske slatine na Qgr-tudi v svoji glavni strogi je sB-'sko kljub carinskim oviram, na in močna. V mdhki breg se Petanjska ne samo osvežujoča zajeda, v njem koplje, roži in. namizna voda, ona je zaslovela podira, odnaša travnike, njive, po vsej pravici kot zdravilna hiw. Pirovci in Pipovci so že pitna voda in je kot zdravilna OB MURI »sta go&tilna pri Slatini Radin-ciih. ki stoji blizu novega mostu čez Muro, se 'še danes imenuje "V košu" ker je nastala iz madžarske Obmejne kolibe. In tako se tudi slatina, ki tik blizu nje Mrvi m, imenuj?! Pe-tanjska, po ob^ni Petamjcih, ki leži že iv Prekmurju na levem bregu M*ure, a »ega oziroma je segata nekoč do tega mostu. Sredi obmurskih lok, bujnih po rastlinstvu in živalstvu, po glasnem ter ubranem ptičrjem p »tju. prihajajo Petanjske slatine na dan. Na priprostem pokopališču v Peta nje: h, ki leži »redi polja, počiva ustanovitelj Fetarajake slatine, prof. I. Vogler. Tak slove? si je znala Petan.rska slatina pridobiti, da je naMa pot celo na pape-ški dvor. Da je bila pred ka cerkev Marije Magdalene, ozira se na zapad do Pohorja, gleda r sosednjo Nemčijo in črez Muro gre njen ki nabavno obstoja med Prek-murja globoko v Madžarsko tja do Blatnega jezera. Baš pri Slatini Radencih in pri Pe-tarije'h je do zadnjega časa le brod posredoval veliki promet, ■gi naravno obstoja med Prek-murjem in Murskim poljem. Svojevrstni milini v Miori so dvigali patriarhalnost in originalnost tega rečnega prometa. Novi most čez Muro bo prinesel v ritem te lep« pokrajine, novo uživanje, novo življenje. Note PIANO-HARMQNBCO ali KLAVIR BREEZES OF SPBING TIME OF BLOSSOM (Ct»tal Čas) === SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA_ = slovenian dance V an da polka PO JEZERU KOLO Pogled iz zraka na -neruski tr govski pamik, ki so ga Angle ži zaplenili na pomolu v Diego &u«reeu ha Madagaskar ju. TORPEDNI ČOLNI Torpedu i čolni .*o majhne pogonskih strojev po vojni še ladje, ponaiv&di komaj pet do | znatno islboljsala učinkovitost dvajset ton težke, kar je zelo toipednih čolnov, in so mu za- tmalo, de primerjamo z rušilci, ki imajo po navadi kakih 20 tisoo ton teže. ali z najmodernejšimi bojnimi ladjami — velikankami, ki jih je sedaj gradi Čele posvečati vedno več pozornosti. Zanje so se začele zanimati zlasti majhne države, katerih dbala ni ustvarjena tako, da ibi bilo mogoče računati DRAGINJA TT7DI TISKAR- glavno orožje sta dre torpedni NAM NE PRIZANAŠA. cevi, ki sta pa lahko zelo ne-Draginja, ki je nastopila za!varni tudi zelo velikim bojnim vse izdelke in proizvode, je hu-1 enotam, kadar zadeneta cilj. angleška in amepl«n. Onstran Mure pa se vijej^or p^j tedaj «) stali osrrski mejniki jbela ee^ta okrog Petanjce pko-j V-z širno krušno Prekmrurje tiskarne morale tudi poviša- Mure. Kolibe ali ".koši^ iz Mursko Soiboto, nekdan>o slo- t; mezde delavstvu. Vae to s'bja pleteni in z ilovico ometa-ni. so služili kot ^raŽn.ice in tudi kot, shHvaliSča osTskih tibo-tapev. Sedaj so že izginili, a lindne «e že croominjaio na nje zahteva od t'lekarniških podjetij ogromnih izdatkov. (Kljub teurfu. da so "e izdatki podjetij izredno zvišale, *o tis- vensko Olšnioo. . In Radenska slatina Slatina Radenci! Petan>ska in Raden-ca sta si sosedi, le s to razliko. da je radenska Bublja, orvotnij "karji le manlenkostno zv:«šali pri Tfrastju ali pri Moli in ti- vir Radenske, t^kom dobrega J cene svojim izdelkom. Če bi tiskarne povišanje cm svojih potrebščin upoštevale v svojih kalkulacijah, bi oene tiskarni-ekim i'zdelkom 'hudo narasle. Tako pa se t lekarniška pod-podjetja zadovoljijo z mnogo manjšim dobičkom, samo zato da bi domača delavnost in gospodarstvo ne zastali. V posebno težkem položaju so tiskarne časopisov in revij. Oa- 1 SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A 2A NAVADNO CENO $2.5® Pri naročbi sefjoslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAOB" za $...... Moje ime-- St., ulica ali Box št. Mefeto in držav«. — Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI - "Glas Naroda" 21« WEST !3th STREET VEW YORK Ce odštejemo torpedo, ki jih lahko izstreli čoln samo iz dovolj velike bližine in protiletal •fee. topove m stiujniw; je torpedni čoln brez obrambe. Na m^»to topov itd., pa ima »troje. -s pomočjo katerih lahko razvija do 100 km hitrosti v eni uri. Čoln. ki "je zelo majhen, je pa tudi ravno zaradi majhnih dimenzij in velike hitrosti zelo neprimeren cilj. Kakor pokazale izkušnje v <=ve^ tovni vojni, ko so torpedni čolni prvič gradili, *o torpedni čolni zelo nevarno in učinkovito orožje, pripravni posebno za obrambo obale pred napadi iz morja. . (Pred vojno majhnih enot na mor .tu z vojaškega stališča niso preveč cenili. Sele bojevanje v Rokavak(m prelivu in ob oba li Fiandrije je pokazalo, da je tukaj bojna vredno-* večjih ladij zelo dvomljiva. Tedaj eo začeli uporabljati kolikor mogoče majhne motorne ladje, ki so j"*h primerno oborož&i. Z njimi «o lahko prepluli polja, i kjer so bile (posejane mine, ali svetovni vojni zgradila številno brodovje torpednih čolnov, ki i» kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati irpopolnitl. 4 1 pri \ 'i1 xa M ke IJ2 KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 816 West 18th Street s Hew York, H. T, •GLAS NABODA" — Mr M FRIDAY, JUNE 26, 1942 V8TANOTUEN 1BW TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. - Spisal: ENGELBEBT GANGL 36 ČLOVEK BI ŽIVEL NA MARSU SAMO NEKAJ TRENUTKOV. "Saj ne teT-em ni« biwiega," je dejala uiati mirno. Roko je dvignila in ga gladila po lion. "Nič hudega ni^era hotela reči, a le opozarjani te na to, kar vidijo vsi ljudje. Reci lliji. i'a nima vtič vstopa v tvojo hišo, in potem bo aopet mir in red. Toliko jsem že molila k 'Materi božji, (da sem, trdno preverjena o njeni pomoči, samo če pokažeš lliji vrata." "Moja dobra mati," je rekel Jože, "vaše življenje je samo ena velika skrb. " Da ne bo vaiša molita zaman, pokažem lliji vrata in napravim v hiši mir in red." i4A Lenki ne stori žalega. Saj fves, kaj pričakuje. Vsaka stvar se. da urediti mirno in izlepa. samo da ni hrupa in nesreče." "Moja dobra mati," je zopet dejal Jože, "saj vidite, kako miren. In tak ostauem. Tako lepo in gladko se vse zvleče, da ne bo ni hrupa ni nesreče, samo vasa prošnja 'bodi uslišana." "Daj mi roko, da ne boš naisilan." "Dal sem vam besedo, dam vam tudi roko." In Jože je odšel k žen L Ta je sedela za mazo. Sklonjena je b ila nad šivanjem. Ni dvignila glaw, ko je vstopil mož. Sedel ji je jiasproti, a Lenka je ubadala nit. "Kje so tvoje misli. Lenka? " jo je vprašal niož. Nemirno fie je premaknil na >toiu. Nagnil se je proti nji. ker ji je hotel pogVdati v oči. "Lenka," jo je poklical z močnejšim glasom, "kje so tvo-,;e. misli?" Lenka je d vignila glavo, kakor ibi -se zbudila iz sanj. "Moje misli? Moje misli so v Zagrebu pri Frioetu." "In nikjer drugod??" je vprašal Jože in vstal s stola. Tudi Lenka je vstala. Pogledala miu je v obraz in videla je njegove oči, ki eo gorele in hrepenele po odgovoru. "Kaj hočeš s tem vpralSanjemi?" je rekla.. "Odgovora hočem, resnice!" jsi odvrnil mož in stopil tik nje. Prijel jo je za roko. " Povej, saj bi ne sVorim ničesar. Kaj ima II:ja vedno pri tebi?" liCrtki so se dvigale prsi. Mirno so ga gledale oči. Za-< util je Jože, kako se ji je potuc^la roka. a takoj je zopet mirno počivala v njegovi. Nekaj ji je šinilo po 1 jciih, potem se ji je zazibal ob ustnih bolesten nasmeh. "Ha, kaj ima Ilija p'i meni? Zapri nra pot do mene, in ne bo ga več." "A cul sem, da govore ljudje in se zgledujejo." "Ilija govori o lepih krajih ,o svobodi in tujih ljudeh. Kaj govore ljudje, tega iie vein, a kako je meni tu, to veš. Povedala sem ti pred očetovo sntrtjo. Sam 'boš pa vedel kaj ti je storiti da čuvaš ča«t svoje žene." Govorila je s takim noudarkom, da se je pomirilo move vo razburjenje ki ga je prikrival s samo silo. "Dobro!" zavTzdugnil je prst, "odisjej nima Ilija več od-)»rti!h vrat v mojo hišo! In tako upam. da ne bo zdaj več slišati nikaljšnih govoric." Lenka je legla spat. Bila je razburjena, da. ji ni mogel iftai stisniti otei. Zavedala se je svoje k rivde. Nič ni sicer storila takega, kar bi bilo vredno odločne obsodbe, a storila jo vendar toliko, da je povzročila govorice in da je abudila v možu sunrnjo. Takoj nato jo je obšel 'grme do llije in do sebe same. Dobro ve, kakšen je ta Američan, ve, zakaj ji je govoril tiste razvnemajoče besede o volji in svobodi, zakaj se je tolikdkrat primikal i* stolom kn ji, da se je le dotaknil njene roke — in ona je vse to prenašala s. tihim sicer, a vendar zavednim zadovoljstvom, in njene m'sli so krenile s čiste, bele ci«te In Bdelo se ji je, da je grešila s srcem, da je grda in vredna ol^odlbe. In tja, koder je v njenem srcu spalo tajno, tlečo hrepenenje po osvobcjenju, se je ■zaril črv* kesanja, m cči so ji prečiule noč v solzah. Vstala je bleda ni objokana, a čutila se je sb*l>o in one-n.aglo.. Bolelo jo je 'v Križu, da ni jnogla stati na nogah, nrnpak anorala je zopet leči v posteljo. Jože je odlsel v drugo sobo in je pregledoval pisma. Kmalu potem so se odprla vrata in Lenka je začula Bijin glas; "Dobro juti o, Jože!" Lenka je vztrepetala po vsem telesu. Vzravnala se je v postelji, da bi jasnejša čuia, kako se ramgovorita moža. Na Ilijin pozdrav ni ulač odgovora. Potem se je zopet oglasil Freiič: Globoko se je oddahnila Lenka. V trenutku ni čutila nobene trudnosti več. Veselo in glasno je zaklicala: "JoŽe, Jože pojdi sem! Pridi hitro!" Vrata so se odprla. Z razprostrtimi rokami ga je pričakovala Lenka. Jože je stebel nji iu se umiril v njenem objemta. * ♦ * Ilija Prelič ni vedel od jeze, kaj bi storil. Postal je pred Iiišo in pljunil na tla Že jc hotel pograbiti Teamen, da bi ea treščil v okno. A treba je bilo najprej preudarka. Zato je odšel proti gostilni. Sp^oma ;e kričal: 4'Pojdite pit! Pit pojdite, gobe posušene!" Sedel je za mizo in ?i podprl glavo. Grizlo ga je od jeze in sramu. __-______ li {Nadaljevanje.) ' (Plantit Claris je v zadnjih 15jna ženil j i. In zato čaka zvez-letžh zdaj najbližje zemlji in'doslovce glede Marsa še mnogo nekaj tednov bo jajsno žarel na'dela, preden bodo proučili vse nebu. Mars vzbuja že od ne-j vzroke izpresmemA>. kar jih vi-kdaj največjo pozornost zvez- dimo zdaj na Mjarsu le slabo, doelovcev in tudi laikov. Ra- Mars vzhaja skoraj istočasno zen lune ki vidimo njeno P®-j s solnčnim zahodom na jugo-vnšino s prostim očesom, je vzhodnem obzorju in spoznamo Mars najzanimivejše mebeeno'ga prav lahko po njegovi rdeč-telo. Luna je pa mrtev sve*' kasti svetlobi, ter nima attmosfere. Razmere tRazeii njega ni na južnem na MaTsu >»o slične razmeram j nebu nobene druge zveade ki bi na zemlji. Zato so tudi nasta-ise mogla primerjati njegovi šele legende o inteligentnih bit-Jdanji velikosti. Opazovanje jih na Marsu, ki naj bi daleč(Mar*a navadno zdo otežikoča piekašale ljudi na zemli. Če- oddaljenost tvezo t menjevanjem letnih časov. Proučevanje Marsa nam lahko pokaže, kaks^fe bo zemlja v času, ko človeštva že davno ne bo več na nji. Zelo verjetno je namreč, da se človek ne bo mo- WPA SOLA. Board of Education v New Yorku je nawnanil. du so učenci WPA šole tekom zatemnitve mesta samo ob svetlobi sveče pripravili večerjo. Učenci so bili v majhnem prostora, velikem kot kako zaklonišče, in jim je bilo naročeno, da skuhajo večerjo z malimi zalogami, ki so bile prinešeue v "zaklonišče." Kot so pozneje povedali učitelji, so učenci skuhali zelo okusno večerjo in vsakdo jo je rad jedel . Iloenei obiskujejo High School or Garment Trades, 362 Scihermerhorn St., Brooklyn, N, Y. in so po končanem učemju že dobili delo v Brooklyn Navy Yardu. Celo starejše žene so si v WPA šoli v kratkem času pridobile tako spretnost, da so dobile dobro delo v privatni industriji. Vsa pojasnila o brezplačnih tečajih d.'ije: WPA Education Information Oenter, 239 East 11th St., New York. N. Y. ANEKDOTA. Kmečka suknja, ki jo je nosil Tolstoj v drugi polovici svojega živijenja, je dala povod za številne -tropičnem na zemlji. Glavni razlog, zakaj na Marou ne more živeti noibeno razumno bitje ie pa veliko pomanjkanje ki-cika v zraku, človrlk ali žival bi mogla živeti na Marsu samo nekaj trenutkov. . . Samo nizke vrste avne lahko na Marsu žive poleg vegetacije. Če se bo pa'kdaj posrečilo točno dokazati, da je na Marsu vegetacija, bo to obenem dokaz. da življenje ni pojav, ki ga vidimo «amo na zemlji, temveč da se lahko pojavi povsod, kjer so dani za to pogoji. Če se bo to kje posrečilo, bo utemeljena domtneva da je nekje v vsemirju življenje, razumsko morda še bolj razvito, kakor je Kakor je bila zemlja v pradavnih časih .pokrita le zne-katerimi vrstami primitivnih rastlin in ogromnimi kuščarji, •tako je zdaj obljudena. Nle-koo bo pa izpodrinil človeka draigi organizem, če dotlej zc*m-Via že ne bo izginila iz svetovja. Mlars nam kaže tudi starost zemlie. Kakor žari od zdaj rdečkasto na nebu, tako bo žarela tudi naša zemlja, gledana z dragih nebesnih planet. Bombardiranje . . . Angleški aeroplani so bom •baradrali podmorsko postojanko v St Nazaire ob francoski obali, nemški aeroplani pa so bombardirali . angleške kraje in pet nemških bomfbnifkov je bilo izstreljenih. Spisal Kaavar Me&k*. (144 strmoL) Cena 70c MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BREZ DENARJA Spisal Phillips Oppenlietm. (02 strani.) Do skrajnosti napet roman Iz modernega življenj*. Oppen-heim je znani angieSk! romanopisec poznan po celem s»e-tn. Cena 75c MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. (120 stranL) Cena 75c itllllll[||||||||||||||||||ll!IIII!tll!(lll!l ANti LEŠKO SLOVENSKO BERILO (F. J, Kern I — Zvezan« Ona S?.— Itodott državljani naj naročijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE 1/MTED STATES*' V t«*j knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena 35 cen lov domaČi živinozdravnik Spisal Franjo Dntar. — '->78 strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca: opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. Cena S1.50 GOVEDOREJA Spisal R. Legvsrt. 145 strani a slikami. Cena $1.— KNJIGA O DOSTOJNEM ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATIČlC Knjiga Je «ToJevraten pojav v slovenski knjiieTuosti. kajti ▼ nji je v trinajst in dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih Dočetkov v starem ■iovanstvD do današnjega dne. Knjiga je verno »rcalo nagega ti v I jen j a ln trpijo* nja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 41$ STRANI V PLATNTJ VEZANO Cena $2. Pottnlna plafana VEDENJU 111 strani. Cena 50 rento* Rojake prosimo, k o poSlj&io za naročnino, da s« poslužujejo — UNITED STATE8 oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako ja vam Le prirotao lllllllillllllllllHIllllllllllJIIIIIIIIIIIII MLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. S slikami. 1«S strani. — Knjiga za mlekarje in farmerje v sploSnem. Cena 50 centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železollvarstvo. Cena $1.— ZDRAVILNA ŽELIŠČA 02 stranL Ona 25 centov Po 50c zvezek Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Bele noti mali junak, (DostoJevskiJ) Filozofska zgodba (Alojs Jlrasek) Na različnih potita (Frane Friaeta) Verne duše v vleah (Prosper Mirime) Po 75c zvezek Betfegor (Artnr Bernede) Pe strani klobnk (Damlr Felgel) i Po $1 zvezek Veridirus (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija MajerJeva) Prigod be te belice Maje (Waldemar Bonsels) P ing vinski otok (A na tole France) Po $1.50 zvezek Zločin In bazen (F. M. Dostojcvsklj) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City