St. 25. „Soeau izbaja vsak cetvrtek in velja s posto prejemaua ali v Gorici na dora posiljana za drnzabniJce polit. druStva fc» o ca": Vse leto......f- 4.— Pul leta........2.-' Cctvrt leta.......1.10 Za nedruzabnike: Vse leto......f. 4.50 Pol Uia .......2.30 Cetvrt leta .... „ 1.20 Posamezne stevilkc se dobirajo po 10 soldov v Gorici pri Patemollijn in 8o-harju; v Trstu v tobakarnicah f,Via del BelveJer* 179° in „Vi:i del la «wernia Gl*"# V Gorici, v cetvrtek 19, junija 1873. Tecaj III. Pri oznanilih se plaSuje za navadn* tristopno vrsto: 3 kr., ce se tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ ¦ $ krat 6 „ „ „ ,. 3 krat. Za vece tSrlce po prostoru in vsak pot 30 kr. xa kofck. Narocnina.in dopisi nai se blago-voljuo po&iljaio uredniku: Viktorju Do-lencu v Gorici, Con, dolCristo 186 blizo zivijiskfga tvga kdev se nahaja tudi uprav niSfcvo. — Kokopisi se nc vrafejo j dopisi nnj so blagovoljno frankujejo. — DclaU com in drugim nc zniza, ako se og! Glasilo slovenskega politifinega druitva goriSkega za brambo narodnih pravic. ., ... frankujejo. ¦ ___„ com in drugim nepremoanira se naroflnina sniia, ako se ojplaao pvi mcdniStvn. PovoMlo 6b oMnem shorn polit. drustva rfiohi* Am 8, jmija 18TS. Zboruje se v Rikeuberku v dvorani spodnjo graj-Uim gosp. gryfa Lantkieri-ja. Navzocm: C. k, im mestnptveni gvetovalec Baron Uechbach, kut vladni komisar; predsednik dr. Lavric, 43 dru§tvcnikov in nad 80 poshi§aleev; zapisuje L. Klavzar. Predsednik razlozi v primernem govoru namen deoainjega shoda, o katerem pravi, da je posebno va-zen, ker se imorao razgovarjati o direktnib volitvah drzavndi poslancev. Pa tudi drugi predmet, ki zadeva naSe domaee kbristi, namree predlog zastran prenaredbe nase obemske postave, je vreden resnega posvetovanju. „Vrk tega, rotdaljoje govoruik, jo nasa beja juvna. Vsakdo se Ivbko preprica, kaj delamo, kttko skrbitno '/a uarod. Mi SoLani se nijsmo nikdar ball javnasti, ternveS smo stopdi vselej najrajS! v Hredo sloveuskega Ijudstva. Dokaz so nam tabori, ki jib je „Soca* uklicevala, dokler jib je vbida dovoljevala. Zaradi tega se ne strasimo uobenega nasprotovanja, §e manje pa hudobnega obrekovanja. Oisto domdljubje nus je vodilo, k j smo osnovali prvo to politicno dru-Htvo na Goiiskuro, katerega nauien je /dramiti tia§ : atod h dolgfc^a, tuorivnega politicnega spattja in ja-titi go, kolikor je inogoce, za novo teiUvno /ivonje. Zares mnogo se nam je uLe posieddo s pomoejo dtu-3tva in naSega Hsta. Vsi smo po§teno in bratovsko in vztozno&tidtdaii dodanes; prav tako posteno in od-krito bomo delali naprej /a narod, ce bog dade in sree juna§ko!'4 0 prvi toeki dnevnega reda govori g. dez. posl. Josip Fag an el in poudarja nt»precenIjivo korist do-bro urejenih po?tav. Pi ipovedujej, koliko so se v dosego dobrih postav potrudile drzave uze v starodav-nih dasib, koliko svela sta prebodda n. p. Grka Solon in Lyktirg, da sta poizvedala uavade in postave v dru-gih drzavab in i njib posnemala, kar se jima je ko- USTEK. Valentin Stanic. 10. januvarja 1819. je b.l v Ljubijani za rgradis> eanskpga* (gorilkega) skofa posvecen bogosluvja piof. Jos. Wall a lid, s katerim jo bil Stanic uze ve. julija 1751. iz oglejske^a patrijarhata nstanovil videra-sko i gorisko nadskofijo. Drugi goriski nadskof, grof EdUng, se je pa cesaija Joiefiv H. svobodoljnbmra prenaredbam tako nstav-ljal, da ga je car 1. 1784. se stolfce pregnalinljiibljanslcomuskofn Hcrberakina nadskofijsko dostojanstvo podelil; Gorica je ostala 4 l«ta brez §kofa. Stopfv 1. 1788. sto so cesar i pape?, tako pogo* dila, da je bil za goriskega Skofa izbran grof Inzagi, ki se pa, ker je bil grof EdUng se ziv, nij imcnoval goriiki, arapak graili-sc\inski gkof. Ta naslov je presol tudi na Inzagi-jevoga naslcd-nika Wallanda, kteremn je bilo na poslcd 3. avg. 1830. nadsko-fljsko dostojanstvo spet povrneno. GL Fr. Blaiid: ISTratka povest-niea goriSke nadskofije. V Cebvci 1853. St. 66. i dr. ristno zdelo zanjiju deXelo in tako na podlagi mnogih skuSenj in pozvedeb nredila doraafie posfcavodajstvo. Enako je treba skrboti, da se tudi na§e postave 6e dalje zboljSajo, kajti dobre postave pospesujejo bla-gostanje Ijudstev, slabe pa zavimjo vsak napredek. Postava, s katero smo skoro v vsakdanji dotiki, to je; na§ obdinski red, je tudi od leta 18C4, od kar je obveljala do dan danes, pokazala marakntero pomanj-kljivost; treba tedaj, da se po dosedanjib sku§njiih popravi. Na to nizvija posebno neugodne nasledke §. 27, kolikor zadeva oskrbovanje ubogib in § 08 glede uJsi-vanja in dosledno rnzdeljevanja ob6inskih zeralji^. Rsz-pravljaje §. 27, se spusti tiidi v pretres postave 23. novembra 1B63. zadevajo^:« povrafiilo bolniSnifiiiih stro-skov, katera nalaga obciimm tolika bremena, da bo u^o dvakrat za njeno prenaredbo prosile, Toda de?.elni zbor, vodo^, dabi morala velika veSina obciu si3 vecja pla5da odi ajtavati, ako bi so prohranitnino bolrdkov iz dezelnega zaloga pla^evale, ker bi se de* zelni prikladi k davkom zdatno povik&ili, je doticno petielje obakrat zavinil. Govornik meni, dabi sedalo temu na drug imcin pomagati, ako bi se nainrec g primernimi postavami pveskrbelo, da bi se posli, ro-kodelci in delalci zavezali, kaj malega od svojega za-sluzka v za to ntimenjeni zalog.^laSevati, iz katerega bi se potem stro^ki placevali. Kar settee §.03. pa opazuje, da nijso njegnve doloube zanesljive glede uzivanja ob-csnskdi zemljisfi, §e manje pa kedar gre za njdiovo razdelitev, in da bi moral dezelni zbor posebno zarad razdelitvij slrieniti kako doiocno sploSno veljavno po-stavo, da bi nebali prepiri, kedar se imajo tu ali tarn obt-inska zemljiSca v last deltti. Klav/ar se zlaga naceloma s predgovornikom, meni pa da je on v nekatcrib zadevab jsasel iz obcin-skega reda v druge postave, katero se kolikor toliko nanj naslanjujo. Po na§em obcinskem redu se obcin-ska zemljisca ne smejf deliti in §. UB govori samo ob uzivanji in nikakor n o delitvi v last; za vsako tako razdelitev treba pose ^ae dezelnO •postave. rnisel, ka je njdi obljubljeni gospod sclaj posajen na posebno castno mesto. Pa tudi Stanicu samemu to premescenje nij bilo malo zadosYtenj'', kaiti nekoliko casa poprcje je prosil za kanalsko faro, pa so mil jo odrekli. To pa nij zulilo samo Staidca, nego tudi vse Kofiinjce, ki se tako radi s Kanalci skusajo i tekmajo. Te cute je Stanic tudi v svojem cerkveuetn govoru, s kterim s« je od Ilocinja slovil, prav dobro r'.razit re-koc: „l\.glejtfs ljubi m<>ji ilocinjci, Kaisa'ci nijso ho-teli, da bi bil Vas vikar njdi eestiti gospod fajraoSter, azdaj.sem postal ce'o milostljivi gospod kaoonikl* To so bile vseui iz srea vzete besede; vsak Rodinjec je bil ponoseu na svojega gospoda. Pa tudi Stanic se je svojega Rocinja rad spomi-njal, dokler je bil 2iv. Pred svojo preselitvijo v Go-rico, mj mogel rocinjske Sole popolnem dozidati i nje-nega pobistva dovrSiti. Kaj stori? Ko pride v Gorico, lustnorodno ste§e in ogladi pod, ga nalozi na voz ter sam prinelje v Rocinj, kder ga po tern v soli tudi sam vloii. Stani6 tudi kot kanon'.ksvojibstaribnavad, svojega zmi'rnega zlvenja, svojega mozatega znacaja nij premeni!, svoje nennlome pridnoiti, svoje vsestranske delaln03ti nij oiiustil, svoje plemenite navdusenosti za blage ideje, svojega otrocjega* veseljadolcpe prirode. svoje dejanske ljubezni do trpecega bliznjega in celo do zanemarjeae zivali nij zgubil. Kakorsnega smopoznali kot kapla a na Bat;j§icah in kot vikarja v Ro^inji, takega najdemo tudi sedaj, ko nosi radecc* nogovice, diagoceno veri^ico okoli vratu in zlat kri^^-c na prsib. Zadostuj torej, ce povem o nj^m nekoliko znaoajnib ei*t iz mnogega ste-vda onih, ki se sp dan dines pripovedujejo po Gorici o tem moii stare koronine. Tudi kot kanonik si nij nikoli privoscit belega kmba, Cel, da mu r*2en bolje tekne, da je zdravejsi in ima vei5 redeCib snovij v sebi. Sicer so govoruik ujema s tem, da bi deijolni zbor ustanovil ptimerne splo6ne dolocbe zastran ruzdeljevanja obchiskili /.Ginlji^c. §, 63, meni on, jo pa tudi gledd uzivanja nektko nozanesljiv in nedolo^m, ker se na-slanja na staro nespodbijano navado, veljavno v tem oziru v po^am iznili obciuab. Toda o n es p o d b i j a n i oavudi je tezlw govoriti in zato jo v obcinskem zivenji gotovo najvec propirov «nradi uzivanja obtiiuskega po-sestva. Dn/elm odbor, katun mora rarsojevati dotiOne prito/.be, uema v §, 03 nobane stalue zus'.oaibe, umpuk se mora opirati nuvaduo na ^ipaustveaa poroCila, ka-tera gotovo nijso >selej popolnem zanosljiva In nepri-stranska, Konecao opazuje, da je ho marsikatera dolouba v obcinskem redu bo list ni\jasii:t, bodisi pomanjkljiva in da tudi obcuiski volduik no zadostuje, kar se jo u&e v prvib Stevilkah lista «So^ott obSirno va/,lo?.ilo. Znto podpiru nasvetovano resolueijo, kateri naj se samo do-stavi: „Naj deztdui otbor tudi petioijo \'U>A pri dr-zavnem zboru /a preiiaretlbo doticnili postav (na pr. posebskega roda i. d.)u Na to se vname kratek razgovor mej druStvoniki gg. Baucarjoia izSela, Faganelom in Lebanom iz Crnic glede tega, ali in lcaic razlocclc ima biti mej nbogimi in premoznej^imi obdioarjt, kedar so obcinuka zemlji§ea delijo in kako nij eni in drugi sk'.adajo do-; tidno strolke. •** Dnistvouik Rude/ s Krasa se prito^uje zarad tujdi klatiburanta^ev, kateri rt muciui kupcem in obrt-nikom slcodo delajo; kakor tudi zaradi cigahov, kateri tako pog^stoma nuse obcine nadlegujejo; Obcine so zaoVda oblozene sa stroski za svoje reveziiiu bolnike, zaro bi jib morale postave varovati tujdi nndleznezev. Dr. Lavric pojasnuje, di imam) uzu take po-stavo, po katerdi je tujim ljudeni prepovedano v nisi drzavi pdiisevati; treba le naSim, iapanom na to gle-dati, di bodo postavo izvrSjvali in taj-j barautuce od-ganjali. Doljak dostavi, da nioiMJo 2upuii za to skrbeti, da bodo cigani*, "kateri ne najo popotndi listov, ah tudi Crevlji gori§ki mu nijw bili po volji, kaiti bili so mu prelehk:, pivgospodski. V Kaiialu so delaii boljSe, trda«»jse, omli je nnel svojega ^revljarja. Telesn b vaj tudi sedaj nij zanemaijal. V mizar-stvu je bil prj,v« mojster, a to mu Se hij zalostovulo, §el jo veckrat na dvorisce drva copit. Stanoval je prva leta v gnlskih ulirah puleg gimnazije b. §t. 429. Solarskitn paglovctm je subi dolgi kauonik as rudeLiiui ocmi moral posebno dopasti, kedar je drva klal, kajti \eckrat so ga na dvonSei iz §ole grede p»wkali, ter ga nadlegovali, da se j.h je komaj odkrizai. ; Vcasih se mu je pa pri tem poslu tudi kaka praV smesna prigodila, Enkrat pridejo trije ti# gospodje ter ga najdejo pri nj«govem delu na dvonSci vdomaci obleki. Kar ga mjso poznali, ga vprasajo, ce stanuje kanonik Stanic v t^j bisi. BDa/u pravi Stanic, .precej ga poklicem.tt Vstane ter pelje gospode v biso, vrbu stopmc jim pa re6e, da naj nelcoliko fcis.i potrpf. Sam gre v sobo, obuje ru-de^e nogovice, obusi zlat ktiz na pwi, se pokr.je se svojim Sirokim klobukom ter t-iko tiapravljon odpre vrata in se vstopi pred oinenjene t»i gospode z bese-dami: nHier ist der Stanic!a Tujci se sa\\ priginelnega moza nijso m >gli dosti nacuditi i nasmjati. °) Pripftilo se je pak tud;, da ga je mej delom za-sacil 6as, ko se je uze v cerkev muddo. Hitro se ob-lece ter §:r.iko i naglo koraka cez Travuik i Rastel *) Gospod prof. Baud on in je bil toko prijazeti, da roi je izrocil v porabo sledcfo skoro enako anekdoto, ktero mu je pos-lal.i rodoljnbna gospi.;a Katinka Staniceva v kanalskcm dijalektu: „S<) njeki od V. Stanica, ke no ncjdenTv „So6e": Kcdef je bil no BenjSceh ze koplaua, ga j enkrfc prsu objtmkoi n moa 'n ga nij nejdu doma. Xcdcr je i>il to kmet zo n streljaj od faru2fl, je srefin nega mo2a kc j nesu steljo ze zvino, da j poprasn: „pvo. vje eje je Jgospuofl" ke ga ni doma.'' Te k' j nesu steljo mo j odgovoru: „Prej ko j pet niinutn, bo doma „gespuod",- zo tuo ki bil on ke nesu steljo, ygosnuod.'* fake, koji namesto svojo obrtojo opravljatu Iradstyo 7. beracenjerii' nadlegiijejo ati c 16 kradejo, siloma od-ganjali. K cemu jim dajejo postave to pranco, ce bi je ne imeli rabiti? Sicei- jih tudi dolzuost veze, da skrbiio za varnost v svoj h ob&nah. Dr. Lavricieli neko posebno prenarcibo v ob-cinski volilni postavi. Nas vohlnik loci namtefi vse volilce v tri razrcde ali skupscine; prva obsega naj-primoznejSe, droga srednje inzadnja mat»j§e posestnike in obrtnike, kateri voliju vsaki enako stevilo staresin iz katera si bodi skupScine. Ker so navadno volilci zadnje skupSdine vec a!i manje odvisni od bogatejib, ! ker dobivajo pri njih zasiuzka ali e 1» d<*nar na po-sodo, za to volijo tudi pogostom i svoje zastopniko iz-mej volilcev pivih dveh razredov in tako sezgodi,daso malt posestoiki in obrtniki v starcsinstvn malo ali wd zaatopani, kar pa nasprotuje duhu postave, katera je volilce prav za to v tri sknSaine razvrstila, da so vse wate obfiinarjev primerno zastopane. Zato *klepa, naj bi volilci vaake vrste morali iz svoje skupScine voliti svoje izvoljence. ......' KlavSar ugovarja, da bi taka dolofln nasprotna bila nacelom svobode, katera jo vendor g. predgovor-niku tako draga. Postava daja obelnarjem &sto na voljo, da si izvolijo po svojem prepricanji in po svoji vesti sposobne zastbpnike iz katera si bodi skupS&ne in jira 8 tera nikakor ne zabrani da zadostijo duhu postave, ter si jib izbero prav iz svoje. Sicer je mo-goce, posebno v majhnih obcisah, kakorsuih iaiamo na Goriskem za'ibig pre vec, da si ne najde v vsaki skupScini zadosta sposobnib moz, zakaj ne bi smeli v takem primerljaji volilci tudi v drugo skap^cino seci, de najdejo v njej pravicoega jirn zastopmka? V enakem zmisla govorita tudi drustvemka J? a-ganel.in Leban in dokazujeta izlastnih skuSenj, da se je tudi vedkrat primerilo, ka so volilci prvih dveb skupScin obiiinarjo iz tretje za stareSiue volili. Dr. Lavrid priznava, da se je to tudi v Ajdovseini zgodilo, ko je on turn ,stare§inil; da so pa taki primerljaji le redki in da se splob ne more radooiti vselej na praviuoost bogatejih, kedar manjsi posestniki svoje pravice zanemarijo. Dolenoc zeli da bi se razprava prvetocke kon-gala in predsednik da na to glasovati o resoluciji, katera obvelja v sledeci obliki: nDezelni odbor naj predion pribodnjemo dezelnemu zboiu z ozirom na sedanje razmere in na podlagi dosedaojih skusenj izdelani nacrt potrebnih prenaredeb v obcinskem redu za po-kneieno grofijo goriSko in gradisoansko. Tudi naj predict drzavnemu zborn peticijo za prenaredbo doticnih postav (domovinsha postava, poselski red i. d.)..K _________ (Kohec prili.) Dopisi. V Gorici 18. jnoija. — Porocali smo nze v nasem listu, kako namerava vl^la zopet ponemciti tukajsnjo c. k. vadnico, kako se jc v tern oziru obnasalo pre-podlozno c. k. dezelno §olsko svetovalstvo in da je nas dezelni odbor poda) g- ministm za uk in bogocastje energicen protest zoper nameravano preuravnavo ucuega nafirta, katero vlogo priobcimo pribodnjic, ker nam je danea prostora zmanjkalo, dasiravno smo izgubili vse dobro mneoje o njej, ko smo pozvedeli iz cigavih rok prihaja. Doticni predlog je namrec sprozil v dez. od- proti stoini cerkvi. A cndno se ma zdi, zakaj sa vsak, kedor za sreLa, ustavi i gleda. Eo mu je na posled tega ustavljanja i gledanja vendar iizo prevec, tudi sam postoji in, ker vidi, da se vsi mozajo ie njemn in da so veeb oLi le z njega obrnene, se zacne sa nam ogle-dovati. In kaj opazi? V naglici je pozabst samo euo rndeco nogovico obol, tako da je sedaj na eni nogi z rudedo, na drugi pa z belo v cerkev bitel. Perilo je sam na Soco prat vozil. Naloztl je nam-red na svoj voz perilo i perico pa samega sebe in ] hajde, na vodo! Primeri se enkrat, da, ko brzo cez Travnik biti, se mu dolga snknja na 2rebelj natakne, ki je iz zidu molO, in hndo raztrga. Stanic stopi domov, vzame kladivo, pride spet na Travnik ter meni nic tebi uic budobni Srebelj v zid zabije oe brigaje se za radovedne obraze, ki so se bitro okoli njega zbrali, ees, sedij ne bbde§ nobenemu ve5 obleke strgal. Kedo iz teh drt ne izpozna bivsega banjskega ka-plana i rodinjskega vikarja Stanida? A pravo Stanicevo delovanja se v Gorici zacne tedaj, ko je bil 1. 1828. za visega solskega' nad-zornika imenovan, po tern ko je bil v Gorici osno-val druzbo zoper trpin^enje zivalij in ko je bil nstanovil sedanjo gluhonemico. _________ (Dalje prib.) Prva Ijubezen. NajlepSa doba 6idve§kega Sivenja, vkojose filovek Se ˇ poznih letih se fcivim dntom ra ozira, je ona, ko mlado se nedolino cloveSko srce ? prvig Cnti, da nij bt.ra in je tndt protest sesiavi! dr. Pajer, kakor^ n*m sam pripoveclnje v tnkajsnjem organa ital. katoliskegt drnstva ^ Ifeo && Litoraie5*, isti dr. Pajer, kateri je malo dntj^fe^i^r dezelnem sdskem svetovahtvu iz gob vladne 'a^iosti za to glas;>val, da se ponemce-valai nfini m&i* kukor§nega je po miaistovih ieljah -sestavd ravnaWlj va&aice in pripravni§ca g. Hajakovic, brez ovira vladi predlog. Ker ga je zaradi teg;i hndo I napadel tukajsni .Ulsonzo", je dr. Pajer menda y obrambo svoje casti nenadama prine3el protest v od-borovo sejo 'in je s tem, kolikor smo pozvedeli, vse kroge zelo osupnil. Vai spoznavamo; da je ujpgovo postopanje nedosledno in neznacijao, toda natancno vendar ne moremo razloctti, ali v.si bolje na vladno ali na Ijndstveno straa^ in raorda zadenemo najbrie pravo, ako skkpam* iz njegovega na vse strani npog-ljivega obna&tnja, da mn je m«»o m.ir za vlado in zi Ijudstvo, a mnogo za svojo osobo in da npotreb- I lja oba, vlado in ljndstvo, edino Te v dosego svojdi I sebicnib narnenov. j_______ Iz goriike okolice 15. jan. [Izv. dop.] Kavno ko sem cital v zadnji ..Soc!" dopis kateri pravi: da v javno?t malo ah nic ne prihaja o pistopinji in delo-vanji flaSih dezelib upravnikov, bodi at ml ite&jl nega od-bora, ali otl Sohkih svetov in drozih uradnij, sem do-bil kot ud salskega sveta goriskega okraja oznanilo, da je ministerstvo bogofiastja imeaovalo za Solskega nadzornika g. Franca Vodopivca, ter nw vodstvo Solskega sveta v goriSkem okraji zacasno izrocito. Predno pa se predrznsm o teb oJIocbab ministerstva kaj go-voriti, si v dol^nost stejem, porodati castitemn ob6m-stva, in' posebn > davkoplafievalcem o po3topanjti skr. Solskega sveta. Ko je gospod bivsi naJzornik Budal obolcl. izro-cilo se jo bilo vodstvo spcStovanja vrednemu gospoda ufiitelju Knmarja. Pri fcej prdikt je prisel solski svet do spoznanja velikega nereda v vodstvu naSega solskega sveta, in posebno pa v straSnih zastankih opravkov. Da bi se bil red vpeljal in dabi se bilo zastanim opravkom zadostilo, se je solski svet, kakor tudi za-casni g. nadzornik na vso moc trudil. Ali takoj smo do preprieanja prisli, da pri sedanjib okotiscinah brez denrutivnoga Solskega nadzornika bi vsak nas trad bil brez uspeha. V torn prepricanji jo §olsko svetovalstvo po resnem premisleku tirjalo od predpostavljene mu oblastnije, da naj se eukriit temu solskemu sveta o.I-loci delinitivni n icelnik in solski nadzornik, kateri ihia biti kos opravkom, ter mu odloctti potrebon cas, da lebko izpolnnje svoj posel, ker drugace se mi a^e solskega sveta zborovanjo oitegnemo. Vec mesecev je u2e preteklo, od kar smo gori omenjene zahteve vloftli; a ceravuo veliko uciteljev, /upanije, kakor tudi posamezne osobe, zarad pomanj- kanja sposobnega nadzornika krivice trpijo, vendar se | nasim visim nepotrebno zdi, definitivnega nadzornika I imenovati. Kaj ti gospodje mislijo, je tezko uganitt. | Znano nam je pa vendar, da, ko solski svet uij hotel prendarka za leto 1871. nn naklade nipraviti. in je zahteval, naj bi se postava tako prenaredila, da bi solske potrebe obcinska zastopstva prenasatt morala, so vise gospojske neutrudljivo preodarek napravile in po nakladah denar tirjati dale. Sedaj pa, ko smo mi po postavi svojo 2eljo i/.ra-zili ter zabtevali moza, po katerim bi se vse zanemar- I samo gospodar svqjih cutov, temvec, da je drugo njeraa ; I drago bitje, ki je vlada. Zlati so oni casi. ko srce t J izpoznava, da je prazno ono veselje, ki je doslej je , I uzivalo proti onemu, ki je bodo odslnj dosegsi bitje, . [ ki se je ne vedoc tako zdruzilo z njegovitn, da ji nij , I moci vec razdruziti. Kako drago postane takrat zi- I 5 I veoje, naj bo §e tako grenko, ko clovek 6uti da k I njegovomu se z nevidljivo verigo se drugo pridruzi, s . I kojim bode vsaka bolecina veselje, brez kojega je vsa- i I ko veselje le zalost. Da, spomin prvih mocnejsib udar- I cev cloveskega srca, prvih ukradenih govorecib pogle- I dov, prve zalosti, prve sre5e, ki oe pije iz case Iju- [ I bezni, spomin, pravim, prve ljubezni privabi v marsi- ] i [ katero oko solze veselja, seize zalosti. ; i Na marsikaterem resnem celu zasveti se tak spo- 5 I min kakor svitla zvezda, poboza mu trudno glavo, a 3 | potem precej izgine, pusttvii zalostne pa sladke osfcanke I v 3pominu. Da si tak ve, da je vir teh spominov . I uzrek burnega njegovega zivenja, vendar, vsak priz- [ nava, da najsrecuejSa doba zivenja bila je ona, kimu 3 I je sicer le zalostnih, pa sladkih spominov pustila; rav- . I no ti editii so, da dim tradna bojevanja se v sladko- . I gienkih spominih odpocije. e I Ali je res Cas prve ljubozni dloveku najsrcinej§i, ki ga uzije v celem teku svojega zivenja? Povej nam I ti, stara zenica, ti, ki predno si dosegla svojo starost, I dalo je tvoje srce marsikateri sreci in nesreci prostora; I povej tedaj, katera sreca ti je nepozabljivi spomin pu- I stila, srcu tvojemu najljubsi zaklad? Ozri se v prete- I klost, kder so ti zaceli pomladanski duovi cvesti. •- k I Ali se spominjug, kako si, divna mlada devojko, ztvela o I ko je tvoje zivo srce po vseni inpo niceraer koprnelo; ij I ko se ti je nemogoce dozdevalo, da bi katera druga jeno popravilo, zli se nam, da mirnjejo zato, da ne bi se reklo, da stvari ne nasprotujejo. K sklepu opamn.ti se mtram, da nadzoraistvu in vodstvu tako zapletene reci, kakor je ona naSega solskega okraja, bode tezko kos nas novi nadzornik. Pc takem postopar.ju aasih visih ne bomo nikdar prisli do zazelenih sol. V Gradet 15. jun. [Izv. dop.] D >vohte mi izpre-govoriti par besedic o stanji tukajsnjih Slovanov. Znano Vam bode, da so imeli nekdaj tukajsnji Slovani splosno zbirali^co v nslov. besedi." Sicer eksistira §e zdaj, ali nij ye6 to, kar je b:la popteje. Dijastvo na tukaj-si\jeoi ucdici boleha na raznih boleznib, kakor so nGrtindnngsinanie^ itd., kajti druStva nastajnjo vsaki dan, da v kratkem casu zopet pogmejo. Veliko let se uie goji mej dijaStvom misei, osnovatt si specificno di-jalko dmstvo, in tudi leios se je to poskuSjlo, ali brezuspesno. Majbno stevilce Srbov napravilo si je lastuo dm-Stvo in se odoepilo od druzih slovanskili dijakov. 0 njeg.ivem delovanji nij nic sliSati. Starcevi6ijanc:, se ve da, tndt ue morejo biti brez njega in osnovali so si tudi drustvo z natnenom, da druge slovanske dijake po ka vara all pretepajo. Par drtigili postenih in zdravo mislecih Hrvatov je o*talo brez vseg.i; Sloveaci so ua ta nacin se svojimi idejami o splo§aem dijaskem dru-§tvu ua cedilu ostuli, tako da obstoji nSlogau, (tako bi se iinelo novo obce drudtvo imeuovati) le iz Slo-vencev. „Sloga* je iuiela neki dva zbora, pri katerih se je predavalo, all ue v lastnem stanovanjt, ker ga nema, ampak v krcniub; za tega delj sta pa bilu tudi slabo obiskann, kajti dijak nemn potrebnega denara, da bi po krcsuah posedal. Oasopisov menda tudi nema nic. Razen teh druStev imamo Se nakademiduo pevsko drustvou, ki obstoji sk>ro samo iz Slovencev. Njegov napredek nij posy ben, ker sodelujocim mocem veliko vecino prve podlage v petji maujka. Oti'liti se torej nij, ako edino ob6e slovansko dru-stvo nSlov. beseda14 hirati zacmja in se bode kinalu m»j mrtve Stela, ako jej slovenski dijaki mno^obrojao ue pristopijo. Cas je uze, da bi slovenski dijaki spre-videli, da jib Srbi in drugi Ne*lovenci le za nos votiijo, ako izrekajo zjljo po dtjaskem drustvu. Vedeti bi uzo morali, da so Srbi in bodo vselej separatist), kakor tudi dalmatioski Slovani. Govonjo mnogo ob vzajem-nosti, ali kadar treba v dejanji se pokuzatt, vidi se, da jiin je vzajemuost le puhla tVaza. Odrecite se jim enkrat za vselej, in bodite to, kar so bili dijaki slovenski prejsuib let, kteri so se trdno nSiov. Btsssde11 drzali in uspeSno ua literal nam i.i tirugem polji de-lovali. Or.eniti moram Se drustva tehnikov „Vendije4, ktero vrlo napreduje, v demur sem se preprical pri njikovih zbonh, ki so jib imeli v „Slov. liesediu. Sicer so Vendijanci vecji del tudi udje „Slov. Besede.**) *) Take razmere mej jugoslovanskirai dijaki ialijo nas, ki smo vncti za slovan$ko vzajemnost in ki ne moremo videti drugod I resitve nego ravno t tej vzajemnosti. A kako se bode ta izvrstna \ ideja prosteiau noroda vcepila, ce bodoca jagoslovanska intclligeu* i cija sama nij navdusena za-njo inLe je ne zamore osriiti. Bogme! needinost, to je proklctstvo, katero od starodavnih casov slovan* stvo zatira in tira v pogubo. Po naSih misliU bi sc vsi slovanski dijaki v Gradci lehko zbirali v „Slov. Bescdi", kot skupnem sredisci, kder bi citali ca* sopise, udelezevali sc veselic i plesuih zabav ter tako mej soboj i I Ijnbezen mocnejSa bila nego ona, ki si jo za svoje do-i I mace gojda? Ali se tako srecnih casov spominjas ? t I Kaj pa takrat, ko je bister, ijubezoi poln mladenicev , I pogied kakor bhsk v tvoje srce sinil, ter uzg d v njem j I tisti ogeaj, ki si ga pozueje nnenova'a ogenj prve lju-. I bazui? K>ij je bila ljubezen tvojib roditeljev, sestre. : I brata, prijateljice proti oni, ki si jo do neznanega mla-i I denica gojila? S cem si je v tako kratkem casu za-. I slufcil vse tvoje 6ote in mi*li, tvojo duSo, tvoje 2ivenje? • | Sama ne ve§; le toliko ves, da je vse, kar si mu da-¦ rovala !e majhno plac.lo one rajske radosti, ki jo je • I o:i se svojo Ijubezoijo v tvoje srce zasadil. — Ah se • I spominjas otrocjih sanj br -z veljave, kako so se v hipu I v nebeske spremenile? Kako bi nel Saj tejeon v du- - I hu k spanju zazibaval, v sanjah se s toboj igral!— In i I svojo mohtev! Kedaj si jo bolje vroce do stola, Vse-s I gamogodaega povzdigovala, nego takrat, ko so tvoja r I tresoca se ustna izrekala sladko ime tistega, cigat- blagor - | in sreca jeoila tvoja najiskrenejsa zelja? Adosta bodi te i I srecel Pogkjmo dalje. Zakaj seustavljas?—Uie vem! Solza, - I katera ti je na zgubanceno licese ukradla iznsahnelih - I ocij, povedala mi je, kar mi ne zaupas. Da, da! Ve-I liko sred si Se uzila, a tako svete, kakor tvoja prva js I ljubezen — nikedar nobene vecl a I In tebe, dastitljivi starcek, ki so se tiv viharuem ;, I zivenji srece razne zvezde prikazala, povej, katera se ,; I ti je kakor ljuba danica zazarila v srei, ki je prazno, - I pusto po necem hrepenelo, ter ti spremenilo dolino te- - | zav v zemeljskt raj? Ali ne ona, ki ti je z vzvisenimi • I svetimi cuti napolaita srce, koji cu'i so se pozneje a I spremenili v mehke zolje, ki jih je rodila Ijnbezen? >; I Iz te ljubezni prihajali so tebi zlati dnovi, sladke nocit a I Takrat si razumal slavSevo petje, zvezde na nebu so Ob tej priloznosti ne morem Yarn zainolciifr, da je delovanje Jklke" na GoriSkem pod vodstvom. sla-vohlepnega nianieluka zoper dr. Lavrica in „Soco" tu-kajsaje dijake j*ko razkacila. Dovolite mi, da v iraenu tukajsnih dijakov in druzih Siovanov mnogo zasluiene-mu dr. Lavrieu svoje visoko spostoyauje in iskreno zabvalo za njegovo dozdaj&uje delovanje' javno izrefiem. Bog nam take mozevc §e mnogo letahrani, ali zemlja naj pogrezne one, kteri so prepir iti razdor prouzrocili mej got'iSkimi Sloveiici. Politicni pregled. SliSi se, da bode vlada skiicala v kratkeiu se start drzavni zbor v izvanredno sesijo in to sawd l)orsne krize, kateraima zmerom hujSe nasledke; tej mizeriji hoCe ministerstvo jez postaviti. Pa 1)0 te&ko slo, ker gnjiloba se ne da le&ti, ampak odre-zati lb mora, in potem rana uzgati. Solski nadzornik Bobies na Duuaji je javno kritikoval ministerstvo, ker je zaukazalo, da se mora Solska mladez udelezevati bozje sluifcbe in druzih cerkventh vaj, Minister Stremayer je zarad tega grajanja odstavil od sluzbe omenjenega nadzomika in ker so ran nem&ki u&telji posiljali zaupnice, je ministerstvo razposlalo okro&iico, s katero razjasnuje ter se opravicuje, zakaj da je z Bobiesom tako rav-nalo, ob enem pa zuga u6iteljem, da naj se zdrzu-jejo enakih izjav. Drzavna podpora za nizje duhovnike se bode tudi letos dajala. Graski in linSki skof se bosta branila doticme prosnje predloziti ministerstvu, ker zahtevata, da mmisterstvu uji jnima skofijstvoma namenjene svote njima izroci, da tosta ona sama po svoji vesti de-lila podporo mej duhovscmo; ministerstvo pa o tern uoee kar nic sli&iti. »e izpognavali, si inbtt eigtlli ter *e drug drugemu bliJali, Poleg tega n pa dijaki milieu ih ilovanikih narodnoutij k-hko ustanove be mala dtjaska druStva brez Btalnega Btanovanja, brcz casopiflov sumo h to namerot da se vgftk roescc po enkrat, dvakrat, trikrat v kremi snidejo, pojo, parlament igrajo, v govoraiStru vadijoin aploh po doroace ssabavljajo. Na tera htalisii stoji dunajeka „Slovenija" in suenda tudi graska „Vendijaw in bas Jta tega delj obc drnfttvi I [to napredujeto. Slovcnskiro dijakom v tirade! tore] no moremo nic boljega svetovati nego to, da naj bc v skupno slofatwko „Be* Redo" zapisejo in tako slovanstvo v Grade! ojaditi pomagajo poleg tega pa tudi v „Vendijo" zaltajajo, ker veaio, da je vsak dijak v&sih rad vescl mej vewlirai tovarnsi. Osnova dijaskcgji draitva % lastnim stanoranjein brez poraoci dragik sloYunskih nedijaSkih elementov &e nam pa zdi, da naravnost povemo, nepotrebna in utopi&ia. Izpodletek jc na Punaji, iziiodletela bode tudi v Oradci, kujii ustanovitev takih drustev v v« likiU mestih stanc mnogo de-narja, kterega dijaki nemajo. Sicer pa smo ob ondotnjih razmerah premalo podaceni, da bi mogli izpregororiti zadnjo besedn, le to-liko Vas prosimo; Ne pozablte, da ste Slovani! URED. te takrat zauitnalo, iu zvosto prijatvljico, ki ti jo bila prej neznana si v luni nasel; ooa ti je skrivnost viso-k*h tvojth cutov raxlagala, ona ti jepovclala, da j« vae kar te sedaj tako osrecuje, le moc prve ljubezni! Povej tadt ti, nescecno sree ki si ljubilo, pa le za&tonj; ti, ki si se u/.e trudno strahi iu upa u.lalo volji trdoviatnega srea, srea, kterega Jjjso tvoii stoki, tvoji vzdililjaji oinecdi; povej ali uijsi hilo srefinejse, ko je tvoja rana §« krvavela, kakor se laj, ko se je po sili zaceMa? Oj, takrat obentis resaico besed, ki jih je nas pesatk peval: ^Srce je praztto, srecno nij. — Nazaj si op in strah zeli." Q moc prve ljubezni, kako si velicastna! Koltko milijonov sre ima§ v svgji ob?asti, ki jih osrecujes ali onesrecujes! Neskoncao veselje, ali tudi morje solza nam ti vzbuias! Ali k»j tt je inari zalosti m tuge ? Mir no le avojo voljo izpolnajes. Pa kedo bi tudi kakor ti megoeen gospodar za svoje zrtve maruiV Pii vsem tem, dasi marstkateremu nemla, pri vsem tem, da vsak veV ka je v tvojem narocaji tudi strupeo objem, se te vendar uobedeu ne boji. Vsak te /eljno prica-kuje in ce ma tudi mestu sladkosti le pelinovca pouu* jal, proklinjal te veudar ne bo. Zoal si bode z lekom, ki mu gu ti nbraniti ne more§, nialo oslaj§ati grenko kupo. Pil je strup, ali iz njega rodd se je ideal! Kako pa ta bolnemu sren dobre de, ve letaisti, ki ga je poskusit. Znat bi pa kedo reel: „Jaz se svoje prve ljubezni nikedar ce spominjatn, druge ali tretje pa ne morem pozab^ti." Temu bi odgovorila: Taista ljubezen, ki je tvojema srea neizbrisljiva, katera presega vsa uagnenja, ki si ja ked «j iinel iu §e itnus, ta je prava, in ako-ravno se ti je se le pozno v srei vzbudila, vendar jo lehko imenttjes tudi prvo ljubezen. Kolikokrat 61o-vek misli, da ljubi; ko ga pa zadene prava puiica v syce - oh, kolik razlocek mej poprejSnjo in sedanjo Poljski judje so tako mocm, da so letos osno-vali svoj lastni volilni odbor za direktne volitve. Pri vsem tem pa so v zadregi in isfojo Jzaveznikov jkmalo pri Poyakih, kmalo pri Rusinili, pa obojijih zavracajo in jih nofiejo priznati kot narod, ki ima narodnostne pravice v Craliciji. Izvoljeni narod ho6e menda zopet ustanoviti svoje kraljestvo; nij 6uda, da zulom roje enake refii po glavi, saj fakti&io go-spodarijo na Dunaji. Poravnava mej Ogri i Hrvati je baje dognana; ali je sre&ia za Hrvate, ne vemo. Cuje se, da bode znani narodnjak Mazurani^ za bana postavljen. Predsednik francoske republike, Mac Mabon, pripravlja Fraueosko na reakcijo; zdaj se sieer §e kaze republikanca; a izrekel je v narodni skupfiini, da se opira na veclno te skfipscine, ta vei^ina pa je monarhifoa; bonapartisti zdaj glave nosijo pokoncu, princ Napoleon je v Parizu in hoce postati posla-nec, cesarica Evgenija se je pribli&ala tudi Francoski, ker se je preselila v Svico, da bo od ondot lo2o delala; govori se cel6, da so se legitimisti in bonapartisti zedinili: grof Ghambord bi postal kralj in adoptiral mladega princa Napoleona, ker sain nema otrok. Mac Mahon je razposlal tajno okro/nico do vseh politifinih nafolnikov (prefektov) na Francoskem, s katero jiui pviporoca, da bi zasledovali gorko re-publikance in jih nadzorovali; ta tajna okroznica je prisla v roke Gambetti, in ko je bila v parlamentu stavljena interpellacija zarad enega suspendiranega lista je tudi Gambotta vlado interpelloval zarad o-kro^nice; vecma poslancev, so celo monarhistov je bila osupnjena. Minister Beule1 je vlado tako slabo zagovarjal, da je prav malo inanjkalo, da nij dobila od veflne nezaupnico. Vendar pa je vlada s to zauSuico mouuo potrta in ministur Benle* je nemo-go6 postal. __________ nemSkem jezjku. Svoje>¦'. Sitat^lje, opozbr^manafo druStvo, kteremu iz vsega srca; voS(5imo;>velJko steSo* ( («.rtr. Alex. Kafael R»Jec) od§'et je te dni na Dupaj in se poda tudi v iaoatiMnsko v znaasfvenih' zadevah. Zatorej pa nazriinjamo njegovim muQgiai pae.eutom, da se bode g. dr. Kojec vrnil v 'Gpncqi ;& le prve dni raeJeca avgusta. Na Duuaji sebo^e sTcbro ceh dan nahajal v „Al!gemeines Krankenhaus." *¦' (hijiip) za po§tevanjc», razStevanjc in metri^no meiv, katorega je sestavil c. kr. okrajni'SpUki nadzojv nik in vikar na Banj§icah s. D., dast. g. i&nid^rcB Andrej jo priSel te doi na svitlo in se dobi pri g. pj* Eatelju za 2 solda. JNarofiila tudi mi prevzemamo, da ja poteui v vecem stevilu g. pisatelju poSljemo. Detce je prav praktidno, priporocamo jo svojim ^itate^em. 0f ttcirtui) se je i. junija odprla aOva telegra-ncna po^taja, , (Hr, Knniik) se je odpovedal vavtiatoljatvu 9Slo* venije*4 ter je izstopil iz njenega upravnega sveta. (SBnMiu „«tnri Hraiijuo") in nemSkutar Kromer, poslunec krunjskega de^, ssbora i nadsvetnik c. k, vide sodnije v Gradci je imenovati za dvornega svetovalea pri c. kr. uajvwi voJmji na Dunaji. Razne vesti. <^ Jn«A tftMrtnr) Aestosolec goriske gimnazije, e-den namridnejfiili in najzmo^nejSili dijakov mej naSimi slovenskimi mludeniO1, je po daljncm boleluuiji dunes na Kviskem umrl. (fnienuvanjK.) Gospod Dimitz v Ljubljani in g. Redl v Gorici sta imenovana z*t c. kr. gozdua nauelnika (foistmeister) za cesarsko gozde na Kratijskem, Pri-morskcm in v Daltnaciji. Up-nik Jeric i dr. Ilazlag, vsi trija posestuiki na Dolenj-skem razposiljnjo vabila lipristopti novega vebclarskega drustva, cigar nameru je, povssdigniti debelorejo po na-Sih krajih. Svoj sedez bode ime!o drustvo v Ljubljani; izdavalo bode tudi casopis r,OtibeLa" v slovenskom in ljubeznijol Takrati priznava, da je biia vsa prejsnja ljubezen le slabost prevroce domisijije. Po mojih mislih je sarao enkrat mogoce prav re-snicno Ijubiti, le SUIibog, da redko kedaj prva ljubi'zen doseie sv»j cil, svojo sreeo! Za tega deij se ljubi tudi dvakrat, tiikrat iu se veckrat. ali takrat, skoio bi rekla iz navade. Ne hudujfe se, dragi bralci in ljube bralke nad besedo Bnavada". Ona nij kriva, ce je na Vain neza zeleno me»to prisla. Jaz sem jo tija postavila y pol-n«m prepricanji, da je tam za-ujo primeren kraj, iele ob enem, da bi ona Vam povedala, kar bi Vam jaz o taki ljubezni lahko pisa.ila, kar pA naj v raojem za danes u&e trudnera peresu ostane. Vera tudi, da vee ko eden bo druga^c sodil mod prve ljubezni nego jaz, a to nsc ne de. Vsak imi svoje prepricanji koje mbli, da je edino resnicuo. Taka je tudi z menoj. Naj bi mi kedo druge sreSe v najlepsi obbki popisoval, osiala bi vendar o si-edi prve ljubezni le pri svojera irjenj'. Dalo bi se se ve-liko pisati o sr^ei, ki jo !jubeze:i rodi, araje naj mol-6im. Taistemu, na katerega je posijal u2o ljubezni zadnji zarek nij moje molcanje skrivnost; Vam pa, kterim nij se ogenj prve ljubezni v srcih odsuvai, Vam bode, d^ raoKim tem boije. Zadosta ste izvedeli iz teh kratkib vrat, kaj Vas se Caka; naj Vam torej druge srece neznane ostanejo, da je bostetem veselejsi pozdravili, ko bedo Vam nepricakovane na Vasa vroca srea rosile. Ti pa 8pomic prve ljubezen, bodi tudi raeni vedni spremljevalec mojih mislijl Moje kvalezne solza- se zate ne bodo nikedar posusilel*) —1- *) Natisnili smo ta Ustek nespremenjen kakor nam gaje poslala xodoljubna gospodioina in prijateljica naSega 'ista, da iz-previdijo naSi ditatelji, kako vrle Slovenke imaroo tudi na GoriSkem in kako ljubenrjiva mora biti gospica, ki piSe takopravilno, lepo in poetifoo slovensfiino! Bog nam daj vec takih! URED. „Narodna tola;" Vohoilhi in stroSH goriikega poverjcniStva, Dan 1873 'lftmaja! 18 , 25 • 20 w 29 * 81 „ 2.jun, o r> <» » 7 ,, Po racunu od 13. maja je ostalo D.il solske tvarme za Solo v St. Mavru......... Podaril je g. dr. Dallabona. , . LMucal tiskurni za 100 natisov pov, Dobd iz pUHice v Lpkaveu . . , Dobd iz puisico v Rihenberku . , Kupil u dob v Rilionborku u«il * Kupil m Solo v Stvrjanu ucd . » Oobd od gosp Val. Kumarja . . Prejel iz pnwico v Mtrni .... Postal noli v Komen en thermometer Kupil za nolo pri St Krizu uuil . Dobil iz pusico v Dornbergu . , Kupil za isto 3o!o tvarine za . . Dobil od gosp. Antona Rojca iz ftalovic kav je nabrat dohia pri prodajanji crescnj..... ivup.l za solo v Mirui ucda . . Narocil za Solo, v Dornbergu caso- pis za mladost n Vrtec" za '/r lota Dohodkov je Stro&kov rSBT 16i 301 20 Tedaj ostane se deaarja v mojih rokah j 2|31 V Ooripi 10 junija 1873. _________^ Dr. LAVR16 1. iv Poslano. \i Kamenj 10. junija. Nijeo bay toliko oni hripavi nGhi5" i njogovi privr2"noi vredni, da bi 61ovek za p-iro pdjemal, kajti preostaja nam uLe citati pwvke'i grde la-;.i, koje morajo vsako paSteno uho ialitfc Kd,. saj to jo Knstus udd, kaj ne ? Prepire i zdra^be delat-, to je naloga katol|kega drustva? - drugace se dlov«k dandeires no izvelica? To je va§ pos.*l? Kajti gotoVo vain pfaviShega i po" §tenega gradiva primanjkuje; zato pa iSdete po naiih smeteh, kje bi kako oglo lano ko^t zasledili; P«}J»Mm. pa v9e druge ^Glasove* pleve, naj je Je pate. bfJjRajOr ter se vrncm k poslanemu iz Kamenj v 22. lipta ^GW-sa- v kojem ditam moj podpia! Gospod kovac ovega dopisa se je z*lo opekel, muleo, da bodera kar narav-nost za njnn v BGJa-jov* rogzatrobilj zato jo*mBm-nie tebi mc pjdpisal tttdi moje im). Gospotine, morebiti vam nijao znaiii sfcarasiaeKa^ menjski; 'da bi pa pomote ne bild, je ttt navedam, da si ne boste potem kiega krivega^staraSine izmislih. Stara'sini so: J. Valic, Ad. CrmeJj, Ann CrnJ^ji J. Batagpl, M. Vodopiv^,. Aiit. Slokaiv. Ant,, Sbkai', F. Vodoplvec, J. ^rmeljj J. GrZelj i Franjo flebek. . Kakor jo razvidnor nij v kamenj^kem ^tarasiustvu drugegi s tukitn imonQtn,...nego sam jaz, Sicer bt y*i\ lehko pripeljal d» §. ~; tola spominjam sa pr,wloviee, koja svemm:" „»» me§aj se mej o robe ud^- tirjanvpar. jnvno pojannilo in opravicenje: zak ij ste fnoj pea- P,S ZDattso^pa tudi drugi,Va§i %ki grda jag, ti$bLf, ko razvidi: -. - ,' ¦¦•¦ : "v .f>l Pod „Aa. Vidva, ki sta cenila, kolik* nayzoomh-ie bilo priR-bWu; recem, da bi do 20 tezko^ brez po* mote sostela -, pa.cenita polno sobauo foudy? Pod „Ba. Snrovo i nic vedno. EJod „Ctt. Da si je („&lasa) „Gorica* beracda ude i poiiporo, vam lebko dokazero iz pisem dveh agentov -od 3, i 5. januvarja t. i., v kojth me prosita, da bi njim bit podpora, da se „Soca* z&tre i za novo dru-§tvo ode uabira. Zakleta sovraza.ka pravifcu: nZdru-Mmo vse mom, da U le svoj nanmi dosegli.* Povein vam, da, ako bi „SocaB sebi tako po beraiko ude na-biiala, jfh itna hipoma stotine i stoiine. Pod „CW. Go!a laz, da so vas je 8 upisnlo; ee ste se pred —, tega ne vem. Pod „DB. Gospod govornik o kmetijstvu mj uci-nil pri posIuSalcih niti mrzlega mti gorkega vtisa -, kajti to je bil lo predgovor da je lepse priSel do agi-tirania; drugo vse sole izmSjcue prams i babje fraze. FBASJO BEBEK, s aresina. St 2340. (Koluk za 50. kr.) Na podlagi danaSnega zapisn ka st. 2340 poter-jujeni, da je raeni osebno znani gospod Fraojo Itebek, starasina in posestuik iz Kamenj, lastaorofino podpisal prieujoci list. V AJDOVSNI dne petuajstega junija tisuc osem-slo eederadeset iu tri. iuguit «3r. Ollvo, 1. r. |j, m. e. k. biljeznik. DOSTAVEK UREDNI&TVA: No,„G!as«, zdaj po-vedi, kateri list je „nesraiuea* v lazi in kdo „rabi krive pod pise!" Nainesto, da se neurano in otroeje sudiraS, drugim listom pogin prorokojes, bi se jaje v svojo tiho sobo zaprl in trkaje se na prsi vsaj 8 dnij ne-prestauo klical: Mea maxima cu!pa!A Bugme, tvoja lastna krivda je, ce si v luzi obtieal, iz katere te menda tudi ,junakw i»o izvleee. Ti si provociial, nas na boj klica*. ter nam bombasticno zugal z vojsko. Kaj imas od vsega tega? Neskoneno dosta blamafc, ved nago jih poSten moz prebiti more: Se ens ti nij obveljala, povsod srao ti jasuo dokazali, da si na krivi, celo na laznjivi poti. Zarad tega pa ti §e enkrat za-gotavljamo, da ti ne piivoscimo vece kazni, nego to, da vrlo naprednjeS in hodi§ po starem poto kakor do aedaj. Pri tej priloznosti ti tudi sreco vo^cimo, da si se zdaj, ko si 89 v pGolosu povelical, ob enein pre- solil v „junakovoa kovaeijo in da ue bus* vec (tako so je vsaj rjaaak* sam gotovil iiekerou gospodu) „duhov-sk, ampak popolnoma politicn list, Id se ne bomesal vverske zade«e% kajti stem pt-ipozuava tvoj,;junaktt,da je sSoLatt v prava iu iU u»a uij slo prav ni6 za \rero, ampnk za svoj<> oscbo Sevec! Tvoj „jca•tk,, naravuost priznava, da se sraraujs fiastnega stali§c», katero si uiu ti izrocil v brambo proti neveraim »Sociaom-t, ki se ite srawujejo s\oje vect. ICer je dasleinost lepa ivd, se «adejara«>, iU ibjdb tvoj ^juuak* v uedosled-nosti pupolnoma 'dusie leu o4«l tebi na cast, nam pa v gotovo pogubo, ker „jonak* je tako prerokjval 15. juniji 1873. Mordi je pobojiu mw riiiiico govorii. Konecau te se prosimo, da isam poz U\svis svoj-ga prijattlja, ilobm duso Bbtmovit-aa; reci mar da &a-proiimu oJpuscauja. ce smo ma rekli kedaj „Stekli-novid"; kerzdij rrao prepri&in', da je zuierom i»tiao psal; 6e ju kedaj kuk knv pf tlpis rabd, je b.Io t«» te pomota iu zmotljiv y» gotovo vs:»k c:ovek, posebn> pa lak, katereuiu je obijabijeno nebesko kraljestvo v4ed krotktga in omejenega tluha. Toliko za danesj; cc bo treba, ti oze zopat kaj pisemo, saj ti je menda zuauo, da imamo Sa innogo zaiiiinivega" gradiva, katejega si nam posrednje ti sam pveskrbel, ker si mo?, za to, da v devetili farah nij ensikega! Pri prodelanji mosta «oz Tipavo mej Dorabcr-^om in Rojct, katero se ima t kratkeni zacleti, po-trebnje podpisani odbor sposobnega statbenega vodt-telja. Pomidbeniki naj se oglasijo y ta namen % dokazi potrebnosti do pribodoje srede 26. i m. t pisarniei castnega odbora v Gorici „Za mesnicami" his. stv 86, ali pri mam izmej gospodov cestnth odbornikov. Costni odboi* za gorisko okoltco. V Goriei 14, jtmija 157H. Operat dezelne komissije za uravnavo zemljiScnega davka. Kakor smo zadnjid ob!jubilir objavljamo danes vr-stil.no tarifo, katero je sprejela ia iazpos!ala obfiinam tukaj§nj» drzeliia komissija za uravnavo zemlji§6nega davka. Kakor sJisimo, se in- tarifa nij soglasno odobrila, arapuk je nasvetovaia nianjSnia v koiui3siji sploh nizje cenilne stavke. Zabbog sa zagfuene razprave na§e dezelne komissije v tf muo meglo sktivnosti, iz katere u*j prislo pr»v nic dnizega da dan — nego vrstdua tarifa in tudi ta se je v tako -goK obbki priobcda, da jo razen komiss'jskih udov komaj se kudo drugi dobro r»izume. Kako bo na pr. vedei Kainlec, ali Bov6a», a!i Aj-dovee, ktiko je cenjen disti dobodek tijegovib /emljisc, tlokWv m mu ne rnzjasni, katera rimsfca §tevdka I. II. ill. ali IV. obsega doticni okraj? Nam se je po*recilo pozvedeti, kako so ntzvriee» ni posantozni cenilnt okraji po razlicnoUi njihovih zem-Ijiid v ve6 manjiih okrajev ali „vrstilne odseke.*,Me-sto Gorica z obmestjem otisega en sam tnk vrstilni odsek. Okraj gor«§ke okolice se je razdelil v 3 odse-ke tn sicer spadajo v I. obcme v planjavi mej Sodo, Lijakom in Vipavo, v II. Ajdovski okraj z obcmami go-riskega okraja do Vogrskega in Gradisfi in Brda (za kolikor spadajo pod goriSki okng,) in v III. Kanalski okraj z gorskimi obfiinami Ci*povan, Grgar, Tfiiovo Lokve, Lazna in Itavnica. . GradiSki cemlni okraj razpada v Stiri vistilne od-seke: 1. Gradi§ki sodnijSki okraj brez obdin onostran So6»», II. Korminski okraj, III. Cervinjanski okraj in IV. TrSftkt okraj z obcinaini gradiSkega okraju, katere se drze Krasa, — Scianski cemlni okraj obsega en sam vrstilni odsek, tohuinski pa dva in sicer; I. sotluijika okraja Tolinin in Oirkno iu II. bovski okraj. Ponavtjamo pri tej priliki, da je odloden 5as za pritozbi zoper cenilno tarifo do 31. jnhja 1873. Cenil-ni operat je razgrnen v nradih okrajnih cenilnih ko» missij, kder ga vsakdo lebko pregleda. Vrstilna tarifa, cisti donesek za eno spodnje avstrijansko oralo.