CELJE. 8. FEBRUARJA 1968 LETO XXn. ŠTEV. 5 CENA 60 PAR (60 DIV) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE nFLOV>EGA LJl DSTVA PROGRAM RAZVOJA OTROŠKEGA VARSTVA V CELJSKI OBČINI SKUPIVA NALOCA Dobra čet.rtina vsega pre- bivalstva celjske občine je otrok do 15. leta starosti, če lahko rečemo, da je del druž- bene skrbi zanje — izobraže- vanje in zdravstveno varstvo _ dobro urejen, pa to ne velja za vse druge oblike od- govornega in razsežnega otroškega varstva. S spremi- njanjem strukture družin, kjer so stari starši le še red- kokdaj člani družine svojih otrok, z zaposlovanjem žena in končno tudi zaradi nove- ga delovnega časa, postaja varstvo otrok čedalje odgo- vornejša družbena skrb. V celjski občini je v organiai- ranem varstvu samo 6,9 od- stotka vseh otrok do 15. leta starosti. Pri predšolskih otro- cih je ta odstotek 9,5, pri šol- skih pa 4,9. Ustanavijarye novih varstvenih ustanov ozi- roma oddelkov pri šolah je torej_ več kot nujno. Podob- no "je s prehrano šolskih otrok, med katerimi je veli- ko takih, ki jim doma ne morejo skuhati toplega kosi- la. Zanje bo treba urediti šol- ske kuhinje, kd bi po približ- nih ocenah samo v mestu morale nahraniti 1200 do 1300 otrok. Ce k temu doda- mo še vse ostale oblike var- stva otrok — socialno var- stvo, letovanja, interesne de- javnosti in drugo — potOTi je jasno, da gre za uresniče- vanje obsežne družbene na- loge. Vse to predvideva nov pro- gram razvoja otroškega var- stva v celjski občini, o kate- rem se je začela javna raz- prava v delovnih organizaci- jah. Socialistični zvezii, na šolah, skratka, povsod tam, kjer je prisotna skrb za mla- di rod. Program, ki načrtuje izgradnjo nekaterih novih varstveno-vzgojnih ustanov ter drugih objektov, naj bi realizirali v obdobju do 1970. leta. Za njegovo uresničitev bo potrebno zbrati približno milijardo in 300 milijonov starih dinarjev. Dali naj bi jih poleg temeljne izobraže- valne skupnosti in skupno- sti otroškega varstva še ob- činski proračun, delovne or- ganizacije, pa tudi občani sa- mi, ki naj bi se po končani javni razpravi odločili za ali proti samoprispevku. O programu je razpravljal svet za socialno rarstvo. Sprejel ga je in izročil v javno razpravo. Zanimivo je, da so se od povabi j eiiih predstavnikov delovnih orga- nizacij omenjenega razgovora udeležili samo trije. Upajmo, da ne bo takšen tudi njihov odnos do sofinanciranja otro- škega varstva, kajti prav od delovnih organizacij je v ve- liki meri odvisno, če bo zbranih dovolj sredstev. Pa ponovimo še enkrat — čeprav to zdaj res zveni že kot fra- za — skrb za otroško var- stvo je sestavni del skrbi za boljšo In večjo proizvodnjo! Dr. Ivan Ribar v petek, 2. februarja po- poldne, je v zagrebški voja- ški bolnišnici nenadoma umrl v visoki starosti znameniti ju- goslovanski politik, prvi pred- sednik prezidija FLRJ — to- variš dr. Ivan Ribar. V po- nedeljek popoldne se je hva- lenža domovina poslovila od zaslužnega državnika in zve- stega, do zadnjega diha pre- danega borca za socializem, očeta dveh legendarnih juna- kov naše revolucije na za- grebškem Mirogoju. Pokojni tovariš Ivan Ribar se je rodil pred 88 leti v vasici Vukmaniči nad Karlov- cem kot sin učitelja. Oče je nadarjenemu fantu pomagal, da je našel pravo pot v živ- ljenje in že leta 1906 je mladi odvetnik dr. Ivan Ribar od- prl v Zagrebu svojo pisarno. Odvetniška diploma pa mla- demu pravniku ni bila le pri- znanje za opravljene študije; že od vsega začetka je bil tovariš Ribav človek šfrofco odprtega srca s posebnim po- sluhom za težave in boj ta- krat zatiranega malega člove- ka, ki je iskai pred sodišči pravico in zadoščenje. KmOi-' lu je dr. Ivan Ribar na raz- nih sodiščih postal branileo revolucionarjev in komuni- stov. Pokojnik je bil predvsem širok Jugoslovan. Bil je med ustanovitelji Hrvatske na- predne demokratske stranke, poslanec v Hrvatskem saboru že 1913 in kasneje član skup- nega parlamenta v Budim- pešti. Po končani I. svetov- ni vojni je postal član ce«-- tralnega odbora Narodnega' sveta v Zagrebu, kmalu nato pa je bil predsednik Ustavo^ dajne skupščine SHS. Po ukU Nadal.ievanje na 3. strani; ZAGORSKI ODBORNIKI O CESTNI POVEZANOSTI REVIRJEV Podpora skupnim prizadevanjem Očitno je, da zaradi vsestranskega varčevanja še ne- kaj let ne bo moč dokončno usposobiti zasavsko ce- sto. Zato je občinska skupščina Zagorje ob Savi odloč- na v podpori stališčem trboveljske in hrastniške skup- ščine za dokončno rekonstrukcijo ceste Trojane — Zagorje — Trbovlje — Hrastnik ■— Dol — Šmar.jeta. S tem bi bilo Zasavje povezano proti Ljubljani in (^e- Iju oziroma Zidanemu mostu. Trboveljska občinska skup-' Sčina je v posebnem pismu Cestnemu skladu SRS open, zorila na ra2nnere v ce.stnli povezanosti Zasavja. Razen tega so predsedniki občin- skih skupščin Hrastnika, Tr- bovelj in Zagorja seznanili s svojimi stališči predstavnike Izvršnega sveta SRS o sta- nju cest v revirjih. Zato za- savska javnost upravičeno pričakuje, da bo posebna ko- misija, ki je bila imenovana v Skupščini SRS ugotovila dejansko samo to, kar ugo- tavljajo politično-teritorialne skupnosti v revirjih: zasav- sko gospodarstvo ne mor^ čakati na dograditev Zasav- ske ceste, marveč kaže de- nar, ki je predviden za del- no nadaljnje urejanje zasav- ske ceste preusmeriti za do- končno rekonstrukcijo ceste Trojane — Trbovlje — Hrast- nik — Smarjeta. Zagorski odborniki so da- li polno soglasje k taki oce- ni in pooblastili predsedstvo skupščine, da v tej smeri na- daljuje vso svojo dejavnost. Ugotovili so, da dajejo de- jansko podporo skupnim pri- zadevanjem vse zasavske jav- nosti. Razen tega so menili, da prizadevanja za izboljša- nje oziroma modernizacijo cestnega omrežja spodbuja nadaljnji družbeni razvoj re- virjev. Delovne organizacije v revirjih vsako leto povečuje- jo proizvodnjo. Letos bo do- segel družbeni bruto proiz- vod v Zasavju že okrog 73 milijard SD. Skladno s tem pričakujejo tudi blizu 6 mi- lijonov dolarjev izvoza. Očitno je, da bo promet v prihodnje močno naraščal. Obremenitev cest je že sedaj tolikšna, da ni moč odlašati z ureditvijo nekaterih kritič- nih odsekov. Predviden denar za zasavsko cesto bi komaj zadoščal za rekonstrukcijo najvažnejših cestnih odsekov. -n JLACUJEMO ZRAK, POTREBUJEMO PA VODO..." Ljudje, ki živijo na Aljaže^ vem hribu, ob Teharski cesti, Mirni poti in Selcah že več kot leto dni nimajo vode. V cevi priteče pravzaprav samo pono. či in po tej zakonitosti morajo uravnavati svoje življenje. Nič kolikokrat so zahtevali. da jim Plinarna.vodovod reši nji hov problem, velikokrat so se pritoževali tudi pristojnim slu žbam občinske skupščine. Toda vode še vedno nI in ljudje se upravičeno razburjajo. Zato ie kr8.jcvna organizacija SZDL prejšnji teden sklicala zbor. svojih članov. Na razgovor so povabili predstavnike občinske skupščine in podjetja Plinarna, vodovod ter od n,jih zahtevali, da jim povedo, kdaj bodo kon. čno to področje preskrbeli z zdravo pitno vodo. (več o tem berite na 7. stra- ni) 50 LET V ZAKONU — Otorepčeva mama in oče iz Vojnika sta se pred pol stoletja poročila v Šmarju pri Jelšah. V njunem trdnem zakonu se jima je rodilo devet otrok od katerih je sedem še živih. Obkrožena z njimi sta v soboto praznovala zlato 'poroko. Ob tej prUožnosti je bila v poročni dvorani občinske skupščine v Celiu skromna slovesnost, Otorepčeva mama m oce pa sta bUa nato tudi gosta našega uredništva, še na mnoga skupna leta! - (Več o tem berite na 7. strani) Mir Vietnamu Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Celje je na svoji zadnji seji podprl apel japonskih prosvetnih delavcev ljudem vsega sveta, naj vse napiedne sile poost- rijo akcije in zahteve o prenehanju bombardiranja severnega Vietnama ter se zavzamejo za umaknitev vojnih enot ZDA z vseh tujih teritorijev. Vietnamski narod se že 23 let bori za svojo svobodo: najprej z japonskimi okupatorji, nato s francoskimi kolonia- listi in zdaj z imperialističnimi silami ZDA in njihovimi po- močniki. Neizmerne žrtve in trpljenje vietnamskega ljudstva kličejo na pomoč miroljubne in napredne ljudi, vse tiste, M se bore za svobodo in neodvisnost. Zalo je borba vietnam- skih junakov tudi na.ša borba. To, kar se godi v tej izmu čeni deželi zdaj, se lahko jutri pripeti — zaradi tujih speti- tov in interesov — na kateremkoli drugem koncu sveta. Zato se je občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Celja tudi odločil, da javno podpre akcijo jaijon- sl:ih prosvetnih delavcev. Verjetno bodo iniciatorju po.slali odprto pismo, v katerem bodo v Imenu 600 prosvetnih de lavcev celjskega sindikata izrazilo solidarnost z bojem viet- namskega ljudstva. Svoje delo pa bodo nadaljevali tudi v »šolah, kjer bodo mladino sproti .seznanjali z zadnjimi dogod- ki v deželi, katere borba .je tako podobna naši nedavni zgo- dovini. Celjski prosvetni delavci pa bodo poiskali še druge načine, ki bodo z njimi izpričali podporo vietnamskim ju- nakom. Med drugim bodo verjetno organizirali tudi javno zborovanje. Odprto pismo sindikatu japonskih prosvetnih de lavcev pa se bo pridružilo vsem tistim, ki zahtevajo ustavi- tev bombardiranja in odhod tujih voja-ških sil Iz Vietnama. tedenski mozaik stiska Američanov v Juž- nem Vietnamu je nekoliko podobna stiski Rimljanov, ko so v Rim vdrli Galci. Takrat so Rimljane rešile gosi, ki so jih z gaganjem prebudile, ko je sovražnik lezel proti Kapitolu. V Washingtonu »ja- strebi« vreščijo in »golobi« grulijo, pa nič ne pomaga. Morda če bi začele gagati še gosi na ameriškem Kapito- lu... Grški polkovniki, ki vladajo v kraljevi odsotno- sti, kakor so vladali v nje- govi prisotnosti, so prišli te dni na dan z novo ustavo. Ta ustava je zapečatila uso- do grške levice in bo — če je še kaj prostora v grških zaporih — napolnila zapore. Polkovniki so dobri direk- torji kaznilnic — je zapisal britanski tednik »Economist« — ne pa dobri ministrski predsedniki. Znajo držati ljudstvo v strahu, ne znajo pa mu vladati, a še manj mu pomagati, da bi si vladalo samo ... Zahodnonemški zu- nanji minister Brandt se je hudo zameril predsedniku de Gaullu. Menda je v nekem govoru med drugim dejal: »Francosko-nemško prijatelj- stvo bo močnejše od antiev- ropske ideje nekega vladajo- čega šefa, ki hlepi po obla- sti.« Brandt je odločno zani- kal, da bi bil dejal kaj ta- kega, toda potrebno bo kaj več kot ministrov demanti, preden se bo Pariz pomiril.. Kitajski tisk je v zadnjem času v hudih skrbeh zaradi »zlega vetra«, ki je spet za- čel pihati čez Kitajsko. Ta veter je »kontrarevolucionar- ni ekonomizem«. Po domače povedano: delavci in kmetje hočejo večji zaslužek in že- lja po potrošnem blagu med množicami se je okrepila... Američani so spet »izgubili« štiri vodikove bombe. To pot nad Grenlandijo. Padle so v morje. Nekčj podobnega se jim je zgodilo ob španski obali, čeprav ni nevarnosti, da bi eksplodirale, je velika nevarnost, da bi se radioak- tivnost razlezla po morju. Svetovna javnost je vznemir- jena, Danci, ki iinajo suve- renost nad Grenlandijo, pa so besni. Toda to ne poma- ga ne enim ne drugim ... Britanski premier WiLson je odletel v Washington ob zelo neprimernem času: tam so Vsi zaverovani v sedanjo zme- do v Južnem Vietnamu. Obisk se bo najbrž končal tako kot v Moskvi: s poslovilnimi po- zdravi in obžalovanjem, da Se ne da nič storiti... Velebolgarski šovinizem Komu koristi poplava izzivalnih člankov v bolgar- skem tisku? Čemu potvarjanje zgodovine in zanikanje obstoja makedonskega naroda? r Osrednjd bolgarski listi in posamezni časniki so objavi- li v zadnjem času, zlasti v minulih dveh mesecih, kup člankov in komentarjev, v katerih se izražata velebol- garski šovinizem in hegemo- nizem, oživljajo so težnje po ozemeljskih spremembah in zanika obstoj makedonskega jezika in sploh politične in kulturne zgodovine makedon- skega naroda. Člankom v čar sopisih so se pridružile tudi izjave nekaterih najvišjih bolgarskih voditeljev, kar ne- dvomno potrjuje, da izraža- nje takih velebolgarskih šo- vinističnih zahtev ni ne slu- čajno, ne brez določenega namena. Kot neposreden vzrok so uporabili 90-letnico pogodbe v San Štefanu, oživljanje ozemeljskih teženj pa skuša- jo podkrepiti s »sanstefanka Bolgarijo«, ki je pred devet- desetimi leti živela komaj tri mesece. Bolgarski tisk, kot tudi od- govorni bolgarski voditelja, zanika obstoj makedonskega naroda. Gredo celo tako da- leč, da od najpomembnejših datumov iz zgodovine ma- kedonskega naroda pripisu- jejo med »najsvetlejše trenut- ke bolgarske zgodovine« celo Ilindensko vstajo! V -kladu s takimi pojmovanji sta tudi dva članka, objavljena ne- davno v »Rabotničeskem de- lu«, v katerima pripisujejo Makedoniji in njenim prebi- valcem bolgarski značaj. Ta- kih in podobnih primerov je zyadnje čase v bolgarskem ti- sku zelo veliko. Manifestacije velebolgarske- ga šovinizma so v nasprotju z obojestransko pripravlje- nostjo za razvoj prijateljskih odnosov in vsestranskega so- delovanja med dvema sosed- njima, socialističnima deže- lama na Balkanu. Odnosi med Jugoslavijo in Bolgarijo so se v minulih letih lepo razvi- jali. Na mnogih področjih je sodelovanje med deželama zelo dobro, kar je nedvomno koristno za obe državi. Taki članki v bolgarskem tisku in izjave nekaterih od- govornih ljo velikih težav je prišlo pri nakupu surovin v tujini, kar so povzročili novi ukrepi na področju zu nanje trgovinskega in deviz- nega sistema. Gospodarska zbornica Slovenije trdi, da je zvezni izvršni svet krši] predpise o deviznem poslova- nju, ker bi moral te spre- membe objaviti vsaj 3 me- sece pred njihovo uvelja- vitvijo, škoda v industrijskih podjetjih je precejšnja. tedenski zunanjepolitični pregled Drugi Dien Bien Phu? To, kar se te dni dogaja v Južnem Vietnamu, je pre- senetilo ves svet, posebno še Američane in njihove za- veznike, Id se že več let brezuspešno vojskujejo proti silam narodnoosvobodilne rronte. Nihče več ne verjame ameriškim uradnim zagoto- vilom, da vojna v Južnem Vietnamu skupaj z bombar- diranjem Severnega Vietnama le počasi nagiba tehtnico zmage na ameriško stran. Takih zagotovil je foilo že toliko in vsa so se izkazala za neresnična, da jim celo v ZDA malokdo verjame. Toda to, da bi bila na- rodnoosvobodilna vojska spo- sobna začeti hkrati po vsej deželi ofenzivo in dobesedno preplaviti glavna mesta Juž- nega Vietnama, je malokdo pričakoval. Tudi Saigon so preplavili partizani, ki v številnih pri- merih uživajo podporo pre- bivalstva, sicer si ni mogoče razlagati njihovih uspehov. Američani in njihovi pajda- ši so se znašli v p<»iožaju, ki mu niso kos. Poka z vseh strani: od spredaj, za hrbtom In od strani. V Saigon se je privalila velika reka begun- cev, toda tudi iz posameznih mestnih četrti brezglavo be- žijo ljudje, ker so partizani povsod In se boji vnemajo zdaj tu zdaj tam. Bilanca prvih dni je taka, da je zda.i pod nadzorstvom FNO se- demnajst središč pokrajin. Iz mesta Hue, kjer že deset dni vihra zastava osvobodilne fronte, še niso mogli — ko to pišemo — pregnati parti- zanov. Američani so posku- sili z vsem, celo plin so uporabili. Toda kaže. da imajo borci odlične lahke plinske maske, ki so vsaj tako dobre, če že ne boljše od ameriških. Ob lekciji, ki jo zdaj pre- jema napadalec, najmočnej- ša svetovna velesila, od vi- etnamskega ljudstva je osup- nila ne samo vsa Azija, am- pak tudi ves svet. Ni čudno, če je ameriški senator Mc- Carthy, ko je komentiral tr- ditve ameriških funkcionar- jev, da osvobodilna fronta »doživlja poraz za porazom«, posmehljivo dejal: »Ce ime- nujejo poraz to, da so osvo- bodilne sile zavzele en del ameriškega veleposlaništva v Saigonu, da so zasedle Hue. Dalat in druga velika nw sta, potem bi to po tej giki bil za ameriško vlada popoln poraz osvobodilnib sil, če bi te zavzele vso dr žavo.« CK KP Kube je imel pred nekaj dnevi tridnevno zasfr danje, na katerem je obrav- naval »antipartijsko delova- nje« skupine članov partije - na čelu z vidnim članom »sta- re« kubanske partije Esca- lantejem. To skupino uradno imenujejo »mikrofrakcija«. Ta družinski spor, ki bo privedel obtožene tovariše pred sodišče, je dosti po-1 raembuejši, ker zadeva odno- se Kube s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi drža- vami. Generalni sekretar KP Kuhe in predsednik revolu- cionarne vlade Fidel Castro je v zadnjih mesecih dokaj ostro in precej naravnost oči- tal Sovjetski zvezi, da na pri- mer daje kredite posamez- nim vladam v Latinski Ame- riki, čeprav so te »vlade slu- žabnice ameriškega imperia- lizma«. Očital jim je, da im« ZSSR — in evropski sociali- stični svet — premalo poslu- ha za potrebe Kube in »tret- jega sveta« in za oboroženi boj proti ZDA. Kaže, da posameznim vpliv- nim članom kubanske ^ taka zaostritev s socialistič- nim blokom ni bila všeč. !\Ienda so se pritoževali so* vjetskim diplomatom in dra- gim, da je Castrova linija preveč toga in nepopustljiv« in v skrajnji posledici škod- ljiva za Kubo. Sodeč po ob- tožbah so hoteli diskreditf' rati kubansko vodstvo v očeh ZSSR in drugih socialistični držav. Toda tudi tem ni bilo pri- zaneseno. Castrov brat Rauj je bil na sestanku CK še bolj neposreden od brata in j^ naravnost obtožil sovjetske- ga veleposlanika v Havani. da je prerad poslušal in pri' trjeval članom »mikrof rak- ci je«. S sovjetske strani še ni bilo uradnega odgovora, toda ni dvoma, da je te d"* za diplomatskimi kulisami t Havani zelo živahno. Vodja mikrofrakcije Esca* lante se je »pokesal«, tod* kesanje mu ni dosti pomag*' lo. S somišljeniki vred ^ plačal ceno za globoka poU' tična in ideološka nesoglas.i^ mprt Moskvo in Havano. tedenski notranjepolitični pregled ■ tedenski notranjepolitični pregled Komisija za ustavna vprašanja B ZASEDANJE ZVEZNE SKUP SČINE. Ustanovili so komisijo vseh Skupščinskih zborov za ustavna vprašanja. Njena naloga bo med drugim ta, da ugotovi, kako se v praksi uresničujejo načela federa- tivne ureditve naše države. Poseb- no pozornost bo komisija posve- tila preučevanju funkcije federaci- je in njenim odnosom z republika- mi z vidika nadaljnjega razvoja federacije kot samoupravnega me- hanizma. Predlog sklepa o ustano- vitvi komisije za ustavna vpraša- nja je utemeljeval in obrazlagal podpredsednik zvezne skupščine dr. Marijan Brecelj- Na istem zasedanju so ustano- vili tudi zvezni svet za znanost. Organizacij skopolitični in zvezni zbor sta po obširni, deloma tudi zelo polemični razpravi sprejela spremembe predpisov o razlastitvi In nacionalizaciji nepremičnin. Gre predvsem za gradbena zemljišča. Po daljši razpravi so sprejeli tržno ceno kot element za določanje od- škodnine za razlaščene nepremič- nine. Nacionalizacijo so sprejeli le kot eno izmed možnih rešitev, ki pa ni obvezna, temveč je prepuščeno republikam, da jo uvedejo ali pa tudi ne. ■ MIKA ŠPIUAK V LJUBLJA- NI. Predsednik zveznega izvršnega sveta, ki je bil na krajšem obisku v Sloveniji, se je ves dan pogovar j al s predstavniki oblasti in gospo- darstva. Poseben pogovor je imel tudi s Stanetom Kavčičem, pred sednikom republiškega izvršnega sveta, in drugimi člani izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Raz- govarjali so se o nekaterih najaktu- alnejših družbenopolitičnih in go- spodarskih vprašanjih, ki so sedaj v središču pozornosti v Sloveniji, na primer o odprtih problemih v slovenskem gospodarstvu, zunanji trgovini in tako dalje. Predsednik Mika špiljak je pokazal živo za- nimanje za pereča vprašanja po- litičnega, družbenega in gospodar- skega dogajanja v naši republiki in popolno razumevanje za njihovo reševanje. ■ POSVETOVANJE CK ZK MA- KEDONIJE. Govorili so o nekate. rih perečih družbenopolitičnih vprašanjih in o dejavnosti Zveze komunistov. Dotaknili so se tudi odnosov s sosednjo Bolgarijo, kjer so se zadnje čase pojavile neka- tere za nas povsem nesprejemljive težnje. Predsednik CK ZK Make- donije Krste CrvenkovskI je o teh težnjah dejal, da v njih ni mogoče prezreti šovinizma. Na takšno sta- lišče se je postavila tudi zvezna konferenca SZDL Jugoslavije na svoji drugi seji, kjer so prav tako obsodili pojave velikobolgarskega šovinizma, ki nesramežljivo kaže svoje pohlepe po Makedoniji. ■ SIMPOZIJ O POMENU HI- TRE CESTE ŠENTILJ — GORICA. Na simpoziju v Mariboru se je se- šlo več kot sto zveznih in republi- ških poslancev, predstavnikov več- jih mest, urbanistov, geografov, in- ženirjev, ekonomistov, ki so govo- rili o pomenu hitre ceste Šentilj — Gorica. Med drugim so poudarili, da je cesta gospodarsko nujna in da njene izgradnje ni več mogoče odlagati v nedogled. ■ TUDI OBČINAM NE BODO POSTAVLJALI OMEJITEV, Na se- jah skupščinskih odborov te dni so se poslanci izrekli za to, naj bi občine samostojno določale stop- njo prispevkov iz osebnih dohod- kov. Predlog, naj. bi republika po- stavila občinam omejitev, so po- slanci zavrnili. SANA — Po poročilih iz Jemepa se Je republikanskim silam napo- sled posrečilo zlomiti rojallstlčno blokado, ki je oklepala glavno mesto dva meseca. Z osvojitvijo vrha Džebel el Nabi Suajb, naj- višjega vrha na Arabskem polo- toku, je Sana svobodno zadihala. RIM — Zahodnonemški kancler Kiesinger je po uradnem obisku v Rimu odpotoval domov. Med obiskom Je Inicl razgovore z Ita- lijanskim premierom Morom in poudaril, da je za Zvezno repub- liko Nemčijo prijateljstvo s Fran- cijo nedotakljivo. 2 o dosedanjih prispevkih za socialno zavarovanje Ponovno uvajajo dodatni prispevek za kritje stroškov invalidskega zavaro- vanja v nekaterih panogah j^o so bila po reformi skr- čena sredstva, ki jih z redni- Tii dajatvami prispevamo v jklade socialnega zavarova- nja se ob polletnih in letnih 5ilancah ni bilo več mogoče zeniti zelo podrobnim ana- izam, na katerih računih in rakaj' izdatki presegajo do- godke. To velja tako za skla- ie zdravstvenega zavarovanja iot tudi za sklad invalidsko- pokojninskega zavarovanja. V bančnih programih n pred- računih, kjer je domala že .naprej določeno, kako se 'jodo skoraj sproti uporab- ljale vse rezerve, ni mogoče pričakovati, da ne bi dali pod ■drobnogled vzrokov za sle- iemo čezplansko potrošnjo lenarja. če zaključni račim izkazuje primanjkljaj, pa mo- rajo samoupravni organi so- cialnega zavarovanja tudi sproti najti možnosti in na- čin, kako bi tak primanjkljaj pokrili. Denar za prrnitmjkljaje iz- terjujejo službe socialnega zavaroavnja tako, da poleg rednih dajatev, za katere so zavezani zavarovanci; predpi- sujejo izredne prispevke. Na področju ljubljanske komu- nalne skupnosti je bil n. pr. že lansko leto in je letos po- novno predpisan izreden pri spevek za zdravstveno zava- rovanje, ker je bilo za zdrav stveno varstvo potrošenega več, kot pq 50 znašali do- hodki z redno 5-odstotno prispevno stopnjo. Tudi o tem, kakšne težavt- ima republiški zavod vsak nesec pri rednem izplačeva aju pokojnin, smo že pisali in letošnja bilanca tudi pove kako visoki so bili stroški M obresti, ker je treba več icrat najeti kratkoročne pre mostitvene kredite, da ne zmanjka denarja za pokojni ne. Tem težavam se tudi v letošnjem letu ne bo mogoče izogniti, ker bo stopnja pri- spevka za pokojninsko inva lidsko zavarovanje zvišana verjetno le od 12,2 na 12,5 odst., izdatki pa bodo nepri merno večji kot so bili lani, ker je izvedena prevedba starih pokojnin, večje stroške pa bo zahtevala 'udi letoš- nja vskladitev vseh pokojnin z življenjskimi stroški. V takem položaju j« dala republiška skupščina social- nega zavarovanja delavcev, Slovenije predlog, o katerem so že razpravljali skupščin- ski odbori, da naj bi se po- novno uvedel dodatni prispe- vek za kritje stroškov inva- lidskega zavarovanja v tistih panogah in v taki višini, kot posame2aie panoge gospodar- stva zaradi številnejših, nad- pO'Vprečnih invalidskih upo- kojitev in stroškov rehabili- tacije presegajo povprečne stroške za kritje invalidskih dajatev. Ta dodatek, ki so ga plačevale gospodarske or- ganizacije posameznih panog, smo v Sloveniji že imeli od začetka leta 1963, ukinj-en pa je bil ob gosEMDdarski refor- mi leta 1965, da bi bile ta- krat gospodarske organizaci- je čim manj obremenjene z dodatnimi prispevki. Razlike pri črpanju sred- stev iz sklada invalidskega zavarovanja med posamezni- mi gospodarskimi vejami pa so ostale in ker temeljni za- kon o organizaciji in financi- ranju sociakiega zavarovanja dopušča, da se tak dodatni pri-spevek predpiše, "bo na novo uveden z letošnjim ja- nuarjem. Višina je določena od 0,20 do 0,50 odst., pač gle- de na to, katera gospodarska panoga z večjiim številom ne- sreč pri delu ali s številnej- šimi poklicnimi boleznimi za- hteva od socialnega zavaro- vanja tudi večja sredstva. V povprečju znaša ta dodatni prispevek 0,31 odst. bruto osebnega dohodka in s tem prispevkom bodo morale go- spodarske organizacije letos računati, če bo po razpravi v skupščinskih odborih sklep sprejet in odobren tudi v ustreznih zborih republiške skupščine. MARIJA NAMORŠ Dr. Ivan Ribar Nadaljevanje s 1. strani nitm ustave je bil z Demo- kratsko stranko vred v opo- ziciji in od prvega začetka vnet pobornik Ljudske froiite svobode. Tako se je tovariš dr. Ivan Ribar od vsega začetka z vsem srcem pridružil narod- noosvobodilni vojski in kma- lu postal prvi predsednik AVNOJ. Bil je tudi predsed- nik začasne ljudske skupšči- ne in od 1945 do 1953 pred- sednik prezidija Ljudske skupščine FLRJ. Vse svoje bogate življenjske in državni- ške izkušnje je vseskozi upo- rabljal za zgraditev take dr- žave j^Lgoslovanskih narodov, v kateri so načela socialistič- nega družbenega reda prva in glavna dolžnost. Dolga in najtežja leta je aktivno gra- dil tako državo, domovino svobodnih, enakopravnih de- lovnih ljudi, graditeljev novih odnosov, sam vedno v prvi vrsti aktivnih borcev za mir, za demokracijo, za pravice in dostojno življenje vseh delov- nih ljudi. Ob njegovi 80-let- niči ga je predsednik repub- like tovariš Tito odlikoval za življenjsko delo z redom ju- naka socialističnega dela. »Izgubili smo človeka,« je te dni dejal tovariš Jakov Blaževič o pokojniku »polne- ga državljanskega poguma in človečnosti, ki sta ga nezmot- ljivo vodila, da si je našel svoje mesto v boju v deset- letjih naše najnovejše zgodo- vine, zlasti po drugi svetovni vojni. Izgubili smo človeka, očeta, ki je imel izreden po- sluh za maldino, za boj, že- lje in potrebe mladih, ki je bil sposoben razdajati se mla- dini, pri njej pa je črpal za- nos in tisti zanesljivi obču- tek za vse, kar je dobro, na- predno, in konec koncev, re- volucionarno. S to mladino, s svojimi otroki vred, se je prikopal do revolucionarne zavesti in zrelosti, ko J4 med okupacijo države in v osvo- bodilnem boju pogumno sto- pil v vrste borcev svojega ljudstva in v tem boju s svo- jim velikim imenom, umom, ugeldom in borbenostjo pri- speval velik in neizbrisen zgodovinski delež. Posebnost njegovega položaja In delova- nja v naši revoluciji priča o moči in veličini boja našega ljudstva, iz katerega so zra- sle tako velike osebnosti, kt so že za življenja postale na- rodna legenda.« »Vsako srečanje z njim nas je hkrati spominjalo na nje- gova nepozabna sinova, ki ji- ma je ob njunem grobu dal kot oče, tovariš in državnik tako enkratno in pretresljivo priznanje. Njegova srečanja m mladino, ki jih je, zvest ob- ljubi svojima sinovoma, tako vneto gojil, posebno še tradi- cionalna srečanja z mladino šol bratov Ribarjev, 80 bila zato toliko bolj pretresljiva in pomembna za nova poko- lenja, ki že uresničujejo in ki bodo uresničevala ideale so- cializma, svobode in enako- pravnega sožitja vseh naro- dov, ki jim je tovariš Ivan Ribar posvetil svoje delo in življenje« — to so besede, ki jih je o velikem, nepozabnem pokojniku med drugim zapi- sal tovariš Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS, v nedeljskem DELU. Z bolečino in vsem spošto- vanjem smo se zato tudi vsi Slovenci poslovili od tovariša Ivana Ribarja. Slava njegovemu spominu! ZAKAJ SPREMEMBA USTAVE? V zvezni skupščini so izvolili komisijo za ustavna vprašanja Na skupni seji zveznega zbora in zbora narodov je popredsedndk zvezne skupšči- ne dr. Marijan Brecelj po- jasnili razloge, zaradi kate- rih v zvezni skupščini usta- navljajo komisijo za ustavna vprašanja. Gre namreč za to, da je ustava v marsika. terih določilih že zastarela, ponekod tudi nejasna, v mar- sičem pa so v njej tudi kom- promisne rešitve, tor-j nedo- sledne ter kaže te stvari zdaj v ustavi dopolniti ali spreme niti. Vzemimo za primer samo položaj zbora narodov in zveznega zbora. I»o ustavnih amandmajih sprejetih lani spomladi, se je okrepila vlo- ga zbora narodov v skladu z razvojem samoupravnih druž- beno političnih skupnosti, po sebej republik. V tem ko je bila prej izjema, da je pri- šla kakšna stvar pred zbor narodov — takega primera niti ni bilo — da bi namreč katera izmed republik zah- tevala razpravo in odločitev o določenem vprašanju, ker bi se čutila prizadeto, raz- pravlja zbor narodov o vseh predlogih spLošnih in temelj- nih zakonov in ne le o pred- logu družbenega plana. V takšni ureditvi pa je postal zbor narodov pravzaprav tre- tji dom zvezne skupščine, če tudi je uveljavljeno načelo dvodomnega sistema, da namreč zvezni zbor enako- pravno s katerim iamed zbo- rov delovnih skupnosti raz- pravlja in odloča o določe- nih zakonskih aktih. Problem se torej odpira v tem, da ne morejo biti v dvodomnem sistemu trije do- movi — zvezni, zbor narodov in še pristojni zbor delo\Tiih skupnosti, kar med drugim vso skupščinsko proceduro -udi močno zaplete in v usta- vi niti tak postopek ni pred- viden. Postavlja se vpraša- nje, kako naj bo sestavljen predvsem zvezni zbor, ki bi moral pravzaprav izražati fe- derativno ureditev naše dr- žave. To pa pomeni, da bi moral biti sestavljen iz de- legacij republik, kot so re- publiški zbori sestavljeni iz delegacij občin. Mimogrede rečeno, tudi to ni dosledno izpeljano, saj volimo poslan- ce republiškega zbora nepo- sredno in bi torej niti ne mogli govoriti o delegacijah občin. Ce potemtakem zvez- ni zbor tako uredimo, potlej bo zboi narodov bržkone od- več. No, to je le eno izmed vprašanj, ki jih bo morala odpreti komisija za ustavna vprašanja, pokazati možnosti drugačnih ureditev in odpre- ti široko razpravo v javnosti o vseh možnih rešitvah. Problemov je še veliko več, npr. položaj narodov in na- rodnosti, avtonomnih pokra- jin in posebej republik v fe- derativni ureditvi, pristojno- sti zveane skupščine pri uravnavanju gospodarstva, še btolj pa na področju tako imenovanih družbenih služb, kjer se najbolj izražajo po- sebnosti zgodovinskega raz- voja, gospodarske in družbe- ne razvitosti posameznih ob- močij v državi, ki jih ni mo- goče uravnavati po enotnem kopitu. Prav te stvari so zad- nje čase razburile duhove v državi, na primer v zvezi z limitami in jih je treba ustavno vsekakor drugače urediti Tako komisijo za ustavna ,'prašanja ustanavljajo tudi i' republiški skupščini, saj bo reba v marsičem v skladu z razvojem našega skupščinske- ga sistema in posebej samo- upravljanja v nekaj letih po novi ustavi tudi le-to dopol- .liti in spremeniti. V.JABC Nikar prevelikih zmešnjav! Pretekli teden so v repubii ški skupščini na seji prosvet- tio-kiilturnega zbora razprav- ljali o stanju poučevanja tujih jezikov na naših osnov- nih šolah. V Beogradu pri- pravljajo nov zakonski pre- mog, po katerem naj bi v vseh republikah imeli učenje angleščine, nemščine, tranco- ^Ine in ruščine enakopraven položaj. Enakopravnost vidi- jo predlagatelji v tem, da bi povsod poučevali vse štiri ]q- 2ike, celo na vseh večjih šo- ^h. Član republiškega iz- vršnega sveta dr. Vladimir Bračič je ob tej priložnosti iejal: »To je sicer lepo na- delo, ki pa ga v doglednem in v praksi prav gotovo bomo začeli izvajati. Je ^rej nerealno in samo Še ^ova potrjuje in dokazuje, je že daivno prešel čas, ^Q se morajo zveza in njeni organi odpovedati vsakršne- urejanju podrobnih stva- ^ s področja delovanja osnovnih šol, potem ko je ^^la z ustavo odrejena osem- '^ta šolska obve2inost in spre- l^t minimalni učni načrt.« , Na Slovenskem morajo ure- '^t^i pouk tujih jezikov v ^^ladu z našimi razmerami, '^^j poučujejo na 71. odst. ^snovnih šol angleščino, na ^ odst. nemščino in na tri t^dst. ruščino, francoščine pa J"^Jer. Na gimnazijah prevla- ?ujeta angleščina in nem- ^^ina. Ruščina verjetno zares sod! v o<;nnvno šolo saj bi se učenci potem mo- rali učiti kar 3 slovanske jezike! —^To vprašanje bodo poslanci v drugem trome- sečju spet načeli. Velik zastoj pri odkupu goved šele v januarju se je spet odprl izvoz v Italijo Pravkar objavljeni podatki > odkupu dejavnosti v Slo- veniji nam nudijo zanimove. podatke o posledicah lanske- ga zastoja pri izvozu goveje živine in mesa v Italijo za- radi uvedbe in zvišanja do- datnih obremenitev, ki jih je predlagala Italija, tako ime- novanih prelevmatov. Izredno povečanje teh obremenitev se v zadnjih mesecih lanske- ga leta skoraj docela ustavilo vso izvozno dejavnost. Odkup goveje živine, ki je lani v. avgustu dosegel 6.300 ton, je v novembru in decembru znašal komaj 4.300 oziroma 4.400 ton. Tako je bil od- kup v teh dveh mesecih za 35% manjši kakor prejšnje leto v enakem obdobju, šele sredi januarja se je spet odprla možnost izvoza, ko je Italija znižala dotlej izredno visoke obremenitve na ikiIo- vico. Zastoj izvoza v četrtem četrtletju j« bistveno vplival tudi na celotni odkup klavne goveje živine v minulem le- tu. Ta se je leta 1966 povzpel na 73.200 ton, lani pa se je znašal na 68.700 ton. Po iz- rednem naraščanju proizvod- nje mleka za trg, ki se Je povečala od 80,6 milijona li- trov leta 1964 na 109 milijo- nov v predlanskem letu, se je lani nadaljnje povečanje odkupa ustavilo. Zanje mese- ce smo zabeležili celo skrom- no nazadovanje odkupa. Večji je bil lani odkup pr«^ šičev, ki se je povzpel za 25% na 14.600 ton, pri tem pa je bil še vedno za ma- lenkost manjši kakor v letih 1964 rn 1965. Tržna proizvodnja perutni- ne je v nezadržanem vzponu. Od 3740 ton v letu 1964 se j« povečala predlanskim na 7.740 ton, lani pa se je povz- pela kar 8.870 ton. Tudi od- kup jajc je bil lani večji kot vsa prejšnja leta. Občutno pa se je zadnji dve leti zmanjšal odkup vina, pred- vsem kot posledica slabe le- tine. Dosegel je komaj 101.000 hI nasproti 186,000 hI v ugod- nem letu 1965. Omeniti je še odkup lesa iz podružbljene proizvodnje, kakor štejemo les od zaseb- nih lastnikov, ki so po za konu t> gozdovih sklenili po- godbe z gozdnimi gospc)dar- stvi. Po zastoju lesa 1966 se je ta odkup lani proti koncu leta spet povečal, zlasti pri tehničnem lesu, za vse prete- klo leto izkazuje statitstika pri tehničnem lesu poveča- njie za 4% na 668.000 kubikov. Močneje pa se je povzpel od- kup celuloznega lesa, namreč za 28% na 190.0000 kubikov, medtem ko se odkup drv drži nadalje na zelo nizki ravni F. SEUNia Poklicne šole za mlade kmetovalce Med kmečkimi ljudmi je več želja po strokovnem znanju kot možnosti za izobraževanje - Ali res ni mogoče najti sredstev za ustrezne šole? Oasi, ko je bilo treba lone- te prepričati, kako potrebno jim je strokovno znanje in koliko jim lahko koristi, so se tako zasukali, da zdaj kmetje zahtevajo več strokov- nih predavanj, kot jim jih lahko pripravijo razni orga- nizatorji. Zatevajo tudi, naj med obveznimi učnimi pred- meti na podeželskih osnovnih šolah bilo še kmetijstvo, z ustreznimi zimskimi ali ve- černimi -šolami pa naj bi omogočili poklicno izobraže- vanje kar največ kmečkim otrokom. Vse manj ugov^arja- jo predlogu, da bi dediči kmečkih posestev morali ime- ti poklicno izobrazbo, kot je i>redpisano za druge samo- stojne poklice. Menijo nam- reč, da bi tak zakon hkrati zagotovil kmečkim otrokom tudi potrebno izobraževanje. To pa želijo mnogi kmetje. Strokovno izobraževanje kmetovalcev se zatika pri iskanju sredstev za vzdrže- vanje, novih šol in organiza- cijo tečajev Predavateljev bi verjetno našli dovolj. Kje to- rej poiskati denar? Ali ga naj prispevajo le kmetije, ki se želijo izobraževati, ali ga naj prispeva tudi družba, po- dobno kot za druge šole? Z gmotno pomočjo občin so v nekaterih krajih Slove- nije že ustanovili nekaj šol za kmetovalce. V teh šolah pa je tako malo kmečkih otrok od vseh,- ki bodo ostali na posestvih, da pomenijo ko- maj dober začetek pri uvaja- nju novih šol. Med obiskoval- ci šol je tudi precej takih, ki ne nameravajo ostati na kme- tiji. V šolo za kmetovalce so .se vpisali le zato, ker niso našli učnega mesta drugod. Mnogi kmečki mladinci, ki želijo biti dobri kmetovalci, pa se niso vpisali zaradi stro- škov. , V šolo za kmetovalce v Ra- kičanu se je vpisalo 90 učen- cev, kar je celo več, kot so pričakovali organizatorji nove šole. Največ jih je iz bližnje okolice. Iz sosednje radgon- ske občine jih je sicer tudi 20, a nekateri tožijo, da jih šola precej stane. Za vožnjo z avtobusom porabijo meseč- okrog 100 N dm, če bi stano- vali v internatu, pa bi se stroški še podvojili, šolo za kmetovalce si želijo v Gornji Radgoni. Pravijo, da je na kmetijskem kombinatu dovolj strokovnjakov, ki bi lahko poučevali, šolo pva bi obisko- valo mnogo več kmečkih ot- rok iz njihove občine, saj bi bili njihovi stroški manj.ši. Ko bomo dobili zakon o ob- veznem poklicnem znanju de- dičev kmetij, pa bo ena taka šola še premalo za vso ob- čino. Podobno je tudi v drugih krajih Slovenije, šele za kme- tovalce, ali kako se bodo ime- novale, bodo morale dati let- no okrog 2400 absolventov, če bi hoteli dosledno izvajati tak zakon. Stroški kmečke mladine pa bodo manjši, če bodo bližje njihovim bivali- ščem. Zdaj še ni gmotnih sredstev za toliko šol. Komite za kme- tijstvo in gozdarstvo pri izvr- šnem svetu ljudske skupščine Slovenije pa je že na prvi seji razpravljal, kako zagoto, viti več denarja za kmetijsko pospeševalno službo in z njo povezanim strokovnim izo- braževanjem kmečkih ljudi vsaj za prihodnja leta. O tem bi morali razmišjati tudi kmet- je. V mnogih občinah na re- ferendumih glasujejo za sa- moprispevke za osnovne šole ceste in drugo. Ali ne bi mo- gli na podoben način zbrati nekaj sredstev še za lastno strokovno i^obraževnje? Vsaj za toliko časa, dokler poklic- no izobraževnje ketovalcev ne bo urejeno s predpisi. Stro- kovno znanje se jim bo boga- to obrestovalo na domačih po' ^-tvih. J. Petek DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 RDEČI MORNARJI Pripoveduje udeleženec upora FRANC ŠTROS Upor nekaj tisoč mornarjev avstro-ogrskega vojnega ladjevja 1. februarja 1918 v Boki Kotor- 8ki je brez primere v dotedanji zgodovini. Ne- posreden povod za tako odločitev je bila vzplam- tevajoča revolucionarna misel, ki je pod vtisom oktobrske revolucije v Rusiji vse bolj prodirala V vrste avstrijskih vojakov. Hkrati je vladalo med moštvom tudi nezadovoljstvo zaradi slabe hrane in odnosov oficirjev do posadk. V bazi v zalivu Boke Kotorske je bilo tedaj zasidranih 40 različnih bojnih ladij, med njimi tudi pod- mornice. Tretji dan so upor zadušili. 800 mor- narjev z najbolj angažiranih ladij so zaprli in 40 vodilnih upornikov so v Kotoru pred naglim sodiščem obsodili na različne zaporne kazni, štirje med njimi pa so bili obsojeni na smrt. To so bili František Raš (Čeh), Antun Grabar, Jerko Šišgorič in Mate Brničevič (Hrvatje). Med uporniki je bilo tudi veliko Hrvatov, Čehov in Slovencev in nekateri med njimi živijo še danes. Te dni mineva 50 let od tega po- membnega dogodka. V spomin nanj sta bili 1. februarja letos v Boki KotorskI in v Pragi veliki proslavi. Proslave v Pragi, ki jo je orga- nizirala Zveza protifašističnih bojevnikov Češko- slovaške, se je kot predstavnik iz Jugoslavije udeležil Celjan Franc Štros, član eksekutive re- volucionarnega odbora na matični 6000-tonski bojni ladji Gaa. Kot prvemu torpedistu na tej ladji je ostal razvoj tedanjih dogodkov zelo živo v spominu. Pred njegovim odhodom k sobojev nikom v Prago smo iz daljšega razgovora za pisali tole: — Slišal sem, da ste za 50- letnico kotorskega upora pre- jeli kar dvoje vabil za udelež- bo na dveh proslavah; za v Kotor in v Prago. Kam torej odpotujete? — V Prago. Pravzaprav me kot jugoslovanskega predstav- nika pošilja na tamošnjo pro- slavo 25V©2aii odbor Zveze združenj borcev Jugoslavije. Veseli me, da se bom po to- liko letih lahko srečal z ude- leženci upora. Sicer pa sem se z dvema, tremi iz češko- slovaške, Avstrije in Madžar- ske srečal že pred vojno in tudi po osvoboditvi. — Kako ste doživljali prve trenutke, ko je z admiralske ladje St, Georg počil strel k uporu? — Predvsem me to ni pre- »enetllo. Vedel sem za pri- prave, skratka, vedel sem, da se bo nekaj zgodilo. Z neka- terimi člani posadke smo se O bližajočem koncu Avstro- Ogrske in o drugačni uredit- vi 2e precej prej pogovarjali. Pri marsikom si lahko naletel na napredne Ideje. Usodni strel: \ 1. februarja 1918 opoldne Da, ob usodnem strelu? Po- $11 je Oipoldne 1. februarja, "tisti, ki smo bili določeni za ključne naloge, smo koj ve- deli, kaj nam je storiti. Pred- vsem smo se hitro oborožili S puškami In strojnicami. Po- seben oddelek je imel nalogo zapreti vse nevarne oficirje In podoficlrje. Med nami je kar vrelo od razburjenja in pričakovanj, kako se bodo dogodki razvijali. Ni bi^ vse tako gladko, predvsem pa ni bilo med oddaljenimi ladjami prave povezave in enotnih AkdJ. Na matični ladji Gaa, do- deljeni podmornicam, ki so bile zasidrane skupaj z našo ladjo pod Dženoviči, je bil prešdsednik uporniškega ko- miteja Polak, Franc Bajžl iz Stražišča pri Kranju pa pod- predsednik. Mate Brničevič, ki Je bil pozneje ustreljen, je bil prvi član komiteja, sicer pa topničar. Komandant lad- je Pral me je določil k pro jektorju na komandnem mo stu. Z glavnim projektorjem premera 1,5 metra sem mo- ral ponoči razsvetljevati pot v ožino iz smeri Verig, da ne bi kateri od rušilcev iz plul. — Okoliščine za uspeh upo ra so bile precej težke, kajti v vodstvu upora je prišlo do razhajanj glede ključnih od- ločitev. So bile te stvari opa- zne tudi navzven? — Admiralska ladja St. Ge- org, na kateri je bil centralni komite upornikov na čelu z Rašem, je bila blizu ožine, v zalivu pred njo na desni so bile ladja Gaa in podmornice; naprej od nas, v sredini vho- da v ožino, križarki Novara in Helgoland, desno od ' St. Georga pa rapidni rušilci Li- ka, Tatra, Csepel in Balaton. Menda je bil še peti, a zanj ne vem imena. Ostale ladje so bile nekoliko vstran; ladja Kronprinz Rudolf celo na najbolj ijspostavljenem mestu za ogenj iz utrdb Spanjol In Kobile. Popoldne smo ladjo poklicali, naj zapluje k nam v uporno središče, a v hipu 30 začeli iz trdnjav s topni- škim ognjem. Zadeta je bila na komandni most in pri tem je bil ubit sam komandant la- dje. Avstrijska komanda na kopnem je očitno ujela veči- no telegrafskih sporočil, da so lahko tako hitro ukrepali. Csepel ni prišel do St. Georga Do premikov je prišlo po- poldne tudi okrog admiralske ladje St. Georg. Križarki No- vara in Helgoland sta prosili za umik pred topniškim ognjem, ki bi ju utegnil za- deti iz obalndh utrdb in to- povsldh baterij, razvrščenih na hribu. Razvrstili sta se za nami blizu ožine Verige in pred njima še dve nemški p>odmomici. Tudi rušdlci so nameravali IZ upornega središča. Na lad- Franc štros: »Na vojnih ladjah so zavihrali rdeči proletarski prapori...« JI Gaa smo bili prepričani, da se hočejo rušilci izmakniti mimo nas in se pridružiti ti- stim, ki so čuvali izhod na odprto morje. Zato je tudi padel en tojpovski strel proti rapidnemu rušilcu Csepel, ki je zaplul s polno paro proti St. Georgu. Ko je rušilec plul proti oži- ni, sva bila s komandantom Gaa, Pralom, na komandnem mostu, ob topu kalibra 75 na premcu pa Mate Bmičevid, toda bil je brez municije. V iiipu sem skočil s komandne- ga mosta, zakaj posadka dveh mož, ki bi morala podajati granate, se je »razgubila«, vzel granato, ki Jo Je neki mornar moUl iz podkrovja, in jo nesel Brničeviču. To je bi- Od 1. do 3. februarja 1918 so se uprli mornarji avstroogrske vojne mornarice v Boki Kotorski. Med upornild je bilo tudi precej Slovencev, Na sliki: razorožeiii uporniki. 10 nervoze! Brničevič je spro- žil in hip nato se je pred Cseplom dvignil mogočen ste- ber vode. Ladja je zaplula v polkrog ter se vrnila v sidri- šče k ostalim. Razen strela k uporu z ladje Sankt Georg 1. februarja opoldne je bil to drugi strel z uporne ladje. Povod za to, kot sem dejal, je bil sumljivi manever rapid riega rušilca Csepel.« V dneh upora so bili mor- larji na vseh ladjah več ali inanj pod orožjem, štros se spominja, da se tri dni niso slekli in legli k počitku. Hra- no so na njihovi ladji zame- njali z oficirsko. Zalog je bi- lo še za dober mesec. Na ladjah so zavihrale rdeče proletarske zastave Takoj po uporu so na vseh ladjah sneli črno-žolte avstro- ogrske zastave in jih zamenja- li z rdečimi, proletarskimi. MarsilKio se je v zvezi s tem že vprašal, od kod tedaj mor- narjem proletarske zastave. — Tovariš Stros, zares, od kod ste tedaj dobili rdeče za- stave? — Vsaka bojna ladja Je imela rdeče zastave kot si- gnalno znamenje. Rdeča za- stava se dvigne na jambor v primeru vkrcavanja streliva na ladjo. Tako množično kol v dneh od 1. do 3. februarja v Boki Kotorski dotlej še ni- koli niso vihrale z jamborov bojnih ladij rdeče zastave. To niso bile več signalne zasta- ve, bile so zastave upora, proletarska znamenja," pod katerimi so vrela kaj različ- na hotenja. Toda skupna ho- tenja so bila mir, izboljšanje življenjskih pogojev mornar- jev in demobilizacija.« Iz zgodovinskih virov izha- ja, da je centralni komite ufKjmikov predal kontraadmi- ralu Hansu zahtevo, naj vla da čimprej sklene mir na os- novi sovjetskega predloga, da se vojska demobilizira, priz- na narodom pravica do samo- opredelitve, da se takoj zbolj- ša položaj mornarjev, voja- kov m njihovih družin in kon- čno, da ne bodo izvajane re- presalije zaradi »izvedene de- monstracije« (upora). Podob- ne zahteve mu je predal tudi predstavnik delavcev iz usta- nov vojne mornarice v Boki Kotorski, s katerimi so sno- valci upora že poprej imeli ilegalne stike. Omenjene usta- nove so bile v Dženoviču in Tivtu. Ultimat komande drugi dan upora Drugi dan upora ob 2. uri je komanda vojne luke upor- niškim enotam izdala ultimat, naj se predajo do 8. ure, ven- dar so ta ultimat uporniki odbili. V novonastali situaci- ji se uporniki očitno niso znašli. O nadaljnjih ukrepih je vladalo dvoje mišljenj. Re- zervni zastavnik A. Sesan je menil, naj bi uporniško bro- dovje izplulo in se priključi- lo silam antante, vtem ko je vodja upora podoficir F. Raš vztrajal, da ostanejo v Boki Kotorski, misleč, da je na njihovi strani ostala vojska in da bo upor zajel tudi dru- ge mornariške baze ob Ja- dranu in se razvnel po drža- vi. Neenotnost je imela svoje posledice, zakaj že isti dan popoldne so oficirji na kri- žarkah Novara tn Helgoland ter na sedmih rušilcih prevze- li spet komando v svoje ro- ke. Komanda vojne luke je uporniškim ladjam p>odaljšala ultimat za predajo do 10. ure 3. februarja. O tem, kako je bilo v tistih usodnih trenutkih na ladji Gaa, je Franc štros med dru- q:im deial: »Tudi na Gai so razpravlja li o možnosti za izplutje na odprto morje. Pral in Polak sta se pogosto sestajala s strojniki, ki so trdili, da bi bilo preveč tvegano pognati stroje, ker ladja več let ni plula. Nastati bi utegnile okvare in bi v ladjo vdrla vo- da. Ali je bilo to res, pač v tisti situaciji ni bilo moč pre- verjati. Večina tehničnega osebja so bili Madžari in Av- strijci in torej manj naklo- njeni revolucionarnim akci- proti režimu.« Začetek konca črno-žolte monarhije kljub propadlemu uporu Ponoči med 2. in 3. febru- arjem, ko so bili kotorski uporniki v določeni negotovo- sti, kako prav ukreniti, se je Boki Kotorski že približevala 3. divizija bojnih ladji iz Pu- Ija. Po pripovedovaju udele- ležencev kotorskega upora te ladje niso predstavljale kakš- ne večje bojne moči, ki se ji vojaški arzenal Boke Kotor- ske ne bi mogel upreti. Naj- večjo nevarnost za izplutje na odprto morje so predstavlja- le utrbe španjol in Kobile na kopnem. Toda pod vtisom pri- sotnosti došlih vojnih ladij in zaradi drugih okoliščin je ofi- cirjem uspelo na ladjah spet prevzeti oblast. Ob 9. uri 3. februarja je bila na admiral- ski ladji Sankt Georg sneta zadnja rdeča zastava — upor je bil zadušen. Upor, ki ni ostal brez odmeva v svetu. Med drugim je don Niko Lu- kovič (nekdanji vojaški kurat pri vojni mornarici) zapisal, da zaradi kotorske vstaje av- stro-ogrska mornarica ni bila več sposobna za večjo akci- jo. To je bil začetek konca črno-žolte monarhije. V vsta- ji so se odsvitale napredne ideje in boj delavskega razre- da. V tem je zgodovinski po- men vstaje kotorskih mornar- jev.« I Spomin na ta veliki zgo- ■ dovinski dogodek izpred ■ 30 let je te dni znova oži' B vel na dveh osrednjih pro- B slavah: v Boki Kotorski in ■ v Pragi, ki so se jih ude- ■ ležili nekateri še živeči B udeleženci upora. Ob nji- ■ hovi navzočnosti je spo- ■ min na dogodek zaživel še S popolneje. KRIVEC Pogled na Perast v Kotorskem zalivu 4 Dohodek očistiti vseh družbenih ^ dajatev Predlagane teze za predpise o ugotavljanju in de- litvi celokupnega dohodka ter dohodka v delovnih organizacijah v marsičem ne ustrezajo načelom na- daljnje decentralizacije upravljanja in suverenosti delovne organizacije v delitvi dohodka, niti ne prak- tičnim potrebam podjetniške in družbene ekonomi- ke. Tako so menili člani komisije za družbeno- ekonomske odnose pri občinskem sindikalnem svetu v Celju, ko so proučevali vsebino predlaganih tez. Pri proučevanju so imeli na razpolago že sprejete pripombe, ki jih je izdelala republiška gospodarska zbornica in študijska skupina podjetij črne in bar- vaste metalurgije. Soglašali so, da je prehod od plačane na faktu- rirano realizacijo nujen in za gospodarstvo ekonom- sko najbolj sprejemljiv. Niso pa podprli tezo, da bi ovrednotili zaloge zgolj s stroški proizvodnje brez vkalkuliranih osebnih dohodkov. Prav tako so bili proti predpisovanju obračuna dohodka v de- lovnih enotah in menili, da je obvezni obračun po delovnih enotah v nasprotju s suvereno pravico de- lovne organizacije, da s svojimi samoupravnimi od- ločitvami ureja notranjo organizacijo. Predlog, da bi dohodek vseboval tudi obresti na poslovni sklad, vodni prispevek, prispevke za zemljišča in druge prispevke ter članarine, nI spre- jemljiv, ker delovni organizaciji ni dano na voljo, da odloča o plačilu omenjenih obremenitev. Vse te dajatve družbi zamegljujejo stvarni dohodek delov- ne organizacije, njeno akimiulativnost in gospodar- sko moč. Zato ustreza delovni organizaciji takšen sistem delitve celokupnega dohodka, ki bo po obra- čunu proizvodnih in režijskih stroškov ter dajatev izkazoval na kraju le tisti del novoustvarjene vred- nosti, s katero delovno organizacija svobodno razpo- laga. Ce to ni mogoče doseči z novimi predpisi, je bolje zadržati še naprej dosedanji obračun, ki iz- kazuje posebej neto-produkt in posebej dohodek. Precej neproučeno se zdi komisiji poglavje, ki opredeljuje nastanek izgube v delovni organizaciji. Komisaja se zavzema za ostrejše kriterije od sedaj veljavnih, kajti če bi predlog obveljal, bi se lahko zgodilo, da bi še v večji meri prikrivali problema- tično stanje slabih delovnih organizacij in jim po- daljševali žvljenje s fiktivno aktivo. Medtem ko so se člani komisije in navzoči so- govorniki zavzemali za enostavne in pregledne re- šitve v delitvi med delovno organizacijo in družbo, pa so bili odločno proti tezi, ki dopušča popolno svobodo v organizaciji knjigovodstva in v oblikova- nju kontnegi- plana. Takšna praksa bi pripeljala družbo v položaj, ki bi onemogočal realni pregled gibanja posameznih kategorij stroškov in dohodka, kar pa je ekonomska nujnost v organiziranem go- spodarstvu. Odpadla bi izhodišča za primerjalne analize, zožile pa bi se tudi možnosti za širšo druž- heno oceno in planske predpostavke. Komisija je na kraju pooblastila Boža Lukmana, da pripcHnbe osebno posreduje Centralnemu svetu sindikata Jugoslavije. V razpravi, ki jo je vodil Risto Gajšek, so sode- lovali Slavko Verdel. Rado Bremec, Hinko Has, Božo Lukman, Alojz žuntar in Albin Mlklavc. —EK Novi problemi v stari obleki Prve razprave o formiranju proračunskih dohodkov Četudi smo imeli zagotovi- la, zlasti izrečena, da letos ne bo tako, kot prejšnja le- ta, se reči ponavljajo in sko- raj bi lansko ugotovitev pred sprejemom proračuna lahko ponovili tudi letos. Prve raz- prave o oblikovanju prora- čunskih dohodkov celjske ob- čine namreč opozarjajo na številne nerešene probleme, zlasti pa na tiste, ki nasta- jajo iz delitvenih razmerij med družbeno političnimi skupnostmi. Nastalo situacijo bi lahko označili z besedno igro, ki pa v bistvu odkriva nekatere slabosti in po- manjkljivosti. Takole bi lah- ko zapisali: moramo biti ta- ko jasni, da ob tolikih neja- snostih sploh ni jasno, kako bo sestavljen občinski prora- čim. Izhodišče za oceno prora- čunskih dohodkov letos te- melji na projekcijah eko- nomskega razvoja in gibanja gospodarstva v celjski obči- ni. Gotovo je, da se bodo proračiinska sredstva letos lahko oblikovala le v okviru realnih gospodarskih gibanj, ob upoštevanju možnosti prodaje, gibanja prometa bla^ in storitev, ob uveljav- ljanju davčnih predpisov, gi- banju osebnih dohodkov itd. Se vedno predstavljajo naj- pomembnejši vpliv na obli- kovanje proračunskih dohod- kov gibanje osebnih dohod- kov in pa tisti dohodki, ki so tako ali drugače vezani na to gibanje. To še pose- bej velja za davek od prome- ta blaga na drobno. Prav za- radi tega so izrednega pome- na pri oblikovanju proračun- skih sredstev delitvena rsiz- merja med družbeno politič- nimi skupnostmi, predvsem kar zadeva stopenj prispevka iz osebnega dohodka in pro- metnega davka od malopro- -daje. Skupščina socialistične re- publike Slovenije je v pred- logu zakona predlagala uve- ljavitev skupne stopnje v vi- šini 27.5 odst. kar je za 0.5 odst. več kot je znašala lani. Pri delitvi te stopnje na po- samezne porabnike pa je zad- nji čas izpadlo srednje šol- stvo. Problem nastaja zaradi tega, ker so sredstva iz m- »lova prispevka za srednje strokovno šolstvo po tolma- čenju sekretariata za finan- ce namenjena le za strokov- no šolstvo, ne pa za druge srednje šole kot so pri nas gimnaz^a, pedagošika gimna- zija, ekonomska srednja in administrativna šola, ki bi jih naj po istem tolmačenju financirali te sredstev občin- skih proračunov. Kaj to po- meni za celjsko občino, si lahko mislimo. Ta ugotovitev je sprožila tudi največ polemike na ne- davnem sestanku predsedni- kov sivetov pri celjski občin- ski skupščini in poslancev republiškega ter organizacij- sko političnega zbora repub- liške skupščine in dala ne- kaj pobud za poslanska vpra- šanja. Primer so obsodili tem- bolj, ker je po prvih tolma- čenjih kazalo, da bo z 0.62 odst deležem iz osebnih do- hodkov v korist republiške izobraževalne skupnosti, ki bo financirala srednje šol- stvo, rešen tudi ta problem. Toda, znova je nastala spre- memba, ki postavlja reči v drugačen položaj, neugoden pa zlasti za občine, ki ima- jo take šole. Poleg tega so nerešena še nekatera druga vprašanja kot davek na sklad skuprne porabe, zatem financiranje pravosodnih ustanov itd. Enako kot stopnje občin- skega prometnega davka od maloprodaje, bodo ostale na istem nivoju tudi stopnje ob- činskega prometnega davka od alkoholnih pijač, razen od piva, kjer naj bi se stop- nja povečala od dosedanjih 10 na 15 odst. Na področju zasebnega kmetijstva pričaku- jejo povečanje davkov za okoli 10 odst., pri obdavče- nju zasebnih obrtnikov pa za okoli 22 odst. več dohod- kov ne da bi pri tem odsto- pili od osnovnega načela, da naj se uveljavi tak davčni si- stem, ki bo še nadalje pod- piral razvoj in modernizaci- jo te panoge. Občinska skup- ščma bo nadalje lahko pred- pisala komunaino takso na prevozna sredstva v zasebni lastnini. Pri vsem tem gre za izravnavo pogojev med druž- benim in zasebnim setorjem. Na področju dohodkov upravnih in sodnih taks ni pričakovati večjih spre- memb. Po prvih predvidevanjih bodo proračimski dohodki celjske občine letos znašali nekaj nad 3.6 milijarde sta- rih dinarjev, kar je približ- no toliko kot lani. Glede na to, da pa znašajo zahteve pro- računskih potrošnikov v ob- čini za okoli 500 milijonov starih dinarjev več, je ra- zumljivo, da bo težko vslda- diti želje z možnostmi in jih spraviti v sklad z mate- rialno osnovo. Iz t^a lahko zaključimo, da je celjska ob- čina pri formiranju letošnjih proračimskih dohodkov ▼ najboljšem primeru v ena- kem položaju kot je bila la- ni oziroma na slabšem. M. B. Za strokovno izpopolnjevanje Tudi V letošnjih počitnicah seminarji za prosvetne delavce Prosvetni delavci s celjske- ga območja so počitnice iz- koristili tudi za svoje stro- kovno iap>opolnjevan(je, za ka- terega sta poskrbela zavod za prosvetno pedagoško služ- bo v Celju in republiški za- vod za šolstvo. V času počit- nic je bilo namreč 20 semi- narjev, v katere so praktič- no vključili prosvetne delav- ce vseh osnovnih šol, vzgoj- no varstvenih ustanov in po- klicnih šol. 40 upraviteljev s tega območja se je udeleži- lo izredno pomembnega se- minarja v Ljubljani, ki sta ga priredila Visoka šola za politične vede in zavod za šolstvo na temo šola in religi- ja, na katerem so obravnava- li sodobna dogajanja in pro- bleme cerkve, razvoj odno- sov med cerkvijo in državo, religiozno stanje v industrijsko razvitih državah, odnose ne- katerSi komunističnih partij do religije itd. Med ostalimi seminarij ve- lja zlasti omeniti seminar za učitelje zgodovine na osnov- nih šolah, posvečen NOB po letu 1943 (dr. M. Mikuž), idej- no vzgojnim problemom po- uka zgodovine (prof. I. Gro- blenik) in nacionalnemu vpra- šanju v habsburški monar- hiji (dr. F. Zwitter). Učite- ljem posebnih šol je preda- val M. Sirec o utrjevanju učne snovi v posebni šoli in M. Budič o zakonu o uspo- sabljanju otrok z motnjami v duševnem in telesnem raz- voju, sem pa bi šteli še pre- davanje dr. Kušeja in prof. Albina Podjavorška o odkri- vanju otrok z duševnimi motnjami. Trije seminarji so bili posvečeni kulturi sloven- skega jezika, več seminarjev idejnosti pouka in vlogi šo- te pri razvijanju delovnih na- vad in učnih tehnik, oblikam in metodam dela s starši, di- daktičnim problemom v osnovni šoli itd. V mozirski občini je o liku učitelja go- voril direktor republiškega zavoda za šolstvo Miro Luž- nik. Kot že doslej, saj letošnje počitnice niso bile izjema, so je pokazalo, da je ta čas pa6 najprimernejši za prirejanje seminarjev. Nova spoanaoija ali vsaj utrjevanje že spo znanega bo prosvetnim delavw cem gotovo s pridom služir lo pri njihovem vsakodnev« nem delu v šoli in tudi z* naj nje. dhr OBRAZI Stanko HorvatiČ Kot toliko tisoč drugih, je tudi Stanko Horvatič zaposlen v Celju, dobiva plačo in dvakrat v letu gibljivi del. Njegova dru- žina je že vajena, da ga ima v svoji sredi, zares či- sto zase, samo ob nede- ljah popoldne. To je prak- tično edini Stankov prosti čas. Sest in pol dni v tednu je na delovnem mestu, ta- korekoč v svojem drugem domu — ?iotelu »Evropa« — to že 22. leto zapored od jutra do večera. Stan- ka Horvatiča srečaš v »Evropi« dobesedno ob vsaki uri. Tako je pač njegovo delo, delo ekono- ma, skladiščnika, gospo- darja . .., kletarja ... »Ne gre drugače,« pravi Stanko, »zdaj je treba na- baviti zelenjavo, razložiti avto vina, popraviti v dru- gem nadstropju pipo, sko- čiti po smetano za pohor- ske žličnike, urediti do- bavnice, ja kaj bi našte- val. Delo pač mora biti opravljeno in tega je zme- rom dovolj.« Ni kota od kleti do podstrešja, ni vi- jaka, varovalke ali venti- la, ki ga ne bi do nadrob- nosti poznal in dobro ve, kdaj lahko pričakuje okvaro. Zato je boljše, kot sam pravi, stvari več- krat pogledati, preizkusiti in kar se da pravočasno popraviti. V stari hiši je to že potrebno. Hotel »Ev- ropa« ima častiiljivo sta- rost — 90-letnico. ki je šla mimo nas brez poseb- ne slovesnosti. Stanko je dobesedno zrasel s hotelom. Deset ali dvanajstumi delavnik mu je prišel takorekoč v kri in meso. Zaradi tega se ne pritožuje; se ne je- zi, če ga pokličejo v kuhi- njo prav v trenutku, ko je bil prepričan, da je za tisti dan že vse opravil. Pa opravi pedantno in v redu Se novo, morda 17. ali 26. nalogo določenega dne. Zaslužek? 90 starih tiso- čakov mesečno in dvakrat v letu nekaj gibljivega; skupno nekako za eno plačo. In Stanko je s tem zadovoljen, kajti tudi dru- gi morajo pošteno delati, pa dobijo celo manj. »De- lo moraš opravljati z ve- seljem m ljubeznijo, pa ni nič težko,« pravi Stan- ko Horvatič. Njegovo delo v kolekti- vu pa se ne konča pri na- bavah, v kleti, pri zlaga- nju težkih vreč kave ... Stanko Horvatič je tudi predsednik delavskega sve ta kolektiva hotela »Evro pa« in sicer že večkrat za- poredoma. No, kaj bi raz- lagal, v gostinstvu tudi za predsednika delavskega sveta ni lahkega posla. »Potrebno je pač vse stva- ri dobro pretehtati in do- besedno vzeto gospodariti. Vsak dinar je v gostin- stvu, posebno v današnjih razmerah, ko ga ljudje bolj preudarno obračajo in trosijo, težavno prislu- žen,« meni Stanko Horva- tič. Zastran minule turi stične sezone pa meni, da so v kolektivu lahko še kar zadovoljni z izidom. Tudi pokrit vrt in godba sta po svoje prispevala k boljšim rezultatom. F. K. Samo kvalitetno blago gre v denar v »Savinji« obdelajo 60.000 kubikov hlodovine Na tižišču z lesom in pohištvom Je sedaj bolj kot kdajkoli prisot- •» zahteva po kvaliteti. Premik * to smer je zlasti opazen na do- ^aiem trg:u, kjer je na primer •* pred dvema letoma šel v de- "«r manj vreden rezan les. Sedaj ■"•če vsakdo zares kvalitetno bla- ro. Celjski lesno industrijski kom- wnat »Savinja« z letno realiza- «J» ve« kot 5 mUijard starih di- '^kri si je tudi v zaostrenejšib pogojih na tržišču, toko v svetu doma, izboril svoje mesto. To * tem pomembnejše, ker proia- v svojih obratih več kot 50 J^tkov finalne izdelke. Samo Kosovnega pohištva izdelajo letno ** 1.8 milijarde starih dinarjev, * 300,000.000 Sdin parketa, razen »o tu še sodi li vezanih P">«-. furnirji itd. Praktično pre- y,^io oz. oplemenitijo le* do »•Unjega koščka. Kar ne gre a* '"'"•rjr. oz. v raiTM u deske, r^he in podobne rrste rtaauieg« predelajo » zabojami. t "°"^tih za pohištvo, pa t obratu lamelni parket, v sodami »li Srednje v obrata lesne rolne. ako gre letno skozi njihove ob- kar eO.OOO kubičnih metrov '"Odovine listavcev in igla^eev. Po proizvodnji plemenitih In slepih furnirjev je celjska »Savi- nja« med največjimi tovrstnimi proizvajalci. Za izdelavo furnirja porabijo vsako leto 10.000 kubič- nih metrov najkralitetnejše hlo- dovine različnih vrst listavcev, to je vse od bukovine, javorja do bresta, mahagonija, oreha itd. Le- tošnja proizvodnja furnirjev bo enaka kot lani — 3200 kubičnih metrov, od tega bodo prodali na tuja tržišča 2000 kubičnih me- trov, 10 odstotkov količin porabi- jo sami za proizvodnjo pohištva in sodov, drugo pa prodajo jugo- slovanskim proizvajalcem pohi- štva in drugim porabnikom fur- nirjev. Obrat za proizvodnjo fur- nirjev imajo v celoti mehanizl ran, v katerem dominira velika tunelska tračna sušilnica. Poleg izvoza furnirja, ki smo ga omenili v gornjem odstavku, gre v izvoz tudi velika količina kosovnega pohištva, parketa In drugih izdelkov, kar predstavlja vrednost 1,800.000 dolarjev. V ena- kem obsegu predvidevajo izvoz tudi v letu 19C8. Januarski resni- fat je glede na mraz in slabše odpoklice še kar zadovoljiv, saj so dosegli vrednost 110.000 dolar- jev. Naj omenimo, da bo tudi le tos 80 odstotkov Izvozne vrednosti realizirane na zahodnih tržiščih. Približno 80 odstotkov količin so že prodali, za ostanek pa še išče- jo definitivne kupce v Zahodni Nemčiji. Večjih težav s prodajo tako praktično ni. Teh pa je neko- liko več v zvezi z oskrbo s hlo- dovino, zlasti Iglavcev. Celjsko gozdno gospodarstvo dobavlja »Sa- vinji« približno polovico potrebnih količin. Večje težave so pri meh- kem lesu, ker jim dobave letega krčijo. Sicer pa se celjsko lesno podjetje oskrbuje s hlodovino še s koroškega, prekmurskega, krške- ga, brežiškega in celo iz ljubljan- skega območja. Vse kvalitetnejše listavce za predelavo v furnir ali dmge dražje avortimente kupujejo v sosedni Hrvaški. Prevozne stro- ške na tej relaciji kompenzira boljša kvaliteta blaga. Pri »Savinji« so prepričani, da na tako majhnem območju mora priti do večjega sodelovanja in povezovanja med lesno predelo- valnimi obrati. Predvsem mora priti do sodelovanja in skupnega obravnavanja problemov, s kateri- mi le več ali manj vsi srečujejo, F. KRIVEC TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 5 NA KRATKO ŠTAJERSKI UGANKAR Pred dnevi je izšla prva številka štajerskega ugankar- ja, ki bo izhajal vsakega pr- vega v mesecu v Ptuju. List naj bi, kot pojasnjujejo se- stavljalci, izpolnil vrzel na ugankarskem področju v Slo- veniji, kjer je tovrstnega ti- ska razmeroma malo, bral- cev oziroma reševalcev pa precej. Sodeč po tem, kako so Štajerskega ugankarja, ki ob- sega 16 strani malega forma- ta, siprejeli v Celju, začetek veliko obeta. GOSTOVANJE ORKESTRA RTV Na ix>budo celjske delav- ske univerze bo jutri gosto- val v Celju veliki zabavni or- kester RTV z vokalnimi soli- sti. Nastopil bo ob 17. in 20.30, obakrat v veliki dvo- rani Narodnega doma. CELJE Ob koncu tega ali v začet- ku prihodnjega meseca bo izšla publikacija Celje, repre- zentativna izdaja člankov in razprav s kulturno zgodovin- skega, gospodarskega in dru- gih področij. V knjigi bo prav tako veliko fotografske- ga gradiva, na koncu pa po- vzetek v treh jezikih. V prednaročilu so prodali že 1500 iz\'-odov. MUZEJ — ŠOLA Celjski muzej revolucije, ki si prizadeva tudi za kvali- tetnejši pouk zgodovine NOB, Je doslej pripravil 14 magne- tofonskih trakov s tematiko iz NOB celjskega območja. Lani je te trakove poslušalo blizu 28 tisoč učencev na 124 šolah, v muzeju pa je bilo 274 šolskih skupin. Letos bo- do pripravili še 5 trakov in nanje posneli t^radivo iz predvojnega obdobja. Tako postaja muzej šola mlade ge- neracije. „0(lpreti vrata v delovne organizacije" še na temo financiranja kulturne dejavnosti O predlogih sindikata delavcev družbenih dejavnosti pri ObSS v Celju za financiranje kulture smo na kratko že poročali. Tu objavljamo izvlečke iz inter- vjuja, ki ga je celjskemu Radiu dal njegov predsednik le-or Ponikvar. čeprav je bila jav- nost o predlogih sindikata že obveš- čena, bi vas prosili, da povzamete nji- hov bistveni del. — Predlog občinskega sin- dikata delavcev družbenih dejavnosti je usmerjen v to, da bi čimprej ustanovili sa- mostojen sklad za financira- nje kiiltiime dejavnosti in to na ravni občane, morda pa celo na medobčinski ravni. S tem bi osamosvojili prin- cip samoupravnosti. Viri fi- nanciranja naj bi bili ure- jeni podobno kot jih pozna- mo na področju izobraževa- nja in vzgoje, kjer smo la- ni vendarle dobili zakon. Sin- dikat, kot znano, predlaga nekaj konkretnih variant. Po prvi naj bi se občinska skup- ščina glede na svoje razme- re opredelila za posamezne izvore dohodka, za katere je kot predstavniški organ pri- stojna. Kot bistven, vendar doslej absolutno premalo upoštevan in uporabljen vir dohodka omenjamo v tem predlogu tudi darila in voli- la fizičnih in pravnih oseb, kjer imamo v mislih zlasti prispevke oziroma financira- nje posameznih programov kulturne dejavnosti iz sred- stev skladov skupne porabe prav v vseh delovnih organi- zacijah. Poleg tega smo po- sredovali še dve variantni rešitvi, ki vsebujeta pred- vsem možnosti, o katerih se lahko hitro dogovorimo na domačem terenu, to je v ko- muni. Kot glavni vir sred- stev smo v eni izmed njih obdržali udeležbo v prora- čunu občine, del turistične takse, občinsko takso na vstopnice od zabavnih prire- ditev itd. Kolikor je znano, se je sindikat delavcev družbenih dejavnosti za podobne rešitve za- vzemal že pred dvema letoma. Zakaj zanje že tedaj, kot kaže, ni bi- lo razumevanja? — Zakaj tako počasi na- predujemo, ni težko ugotovi- ti. Pot od ideje do realiza- cije namreč ni enostavna. Osebno ne zvračam krivde na nikogar, ker sem lahko samo sokriv, saj bi na pri- mer večja upornost in do- slednost pri izvrševanju sta- lišč, ki iih sprejema članstvo zveze sindikatov ali njena vodstva, lahko privedla to idejo do njene uresničitve že mnogo prej. Prepričan sem, da je pot do oilja očiščena vseh ovir. V razpravi v zvezi s temi predlogi je bilo slišati tudi mnenja, da so lahko samo začasni, saj bi morali tudi po- dročje kulture zakon- sko urediti. Kaj sodi- te o tem? — Res smo v razpravi ze- lo mnogo razmišljali o nuj- nosti zakonske ureditve pod- ročja kulture. Menimo, da je tako ureditev logično priča- kovati, saj smo ustrezno že uredili področje izobraževa- nja in vzgoje, otroškega var- stva, znane pa so težnje po podotoih rešitvah za teles- no vzgojo. V tem predlogu sindikata še zdaleč nismo od- govorili na vsa odprta vpra- šanja, kot so na primer med- občinsko sodelovanje v fi- nanciranju kulture, možnosti za ustvarjanje lastnega do- hodka, formiiranje cen itd. Več bo razmisliti tudi o or- ganizaciji in delu sklada ter upravljaAiu z njegovimi sredstvi, kjer se bomo takoj srečali s problemi standar- dov, normativov in kriteri- jev itd. Kultura oziroma tako imenovana skrb za kulturno življenje čla- nov delovnih kolekti- vov tudi v statutih podjetij ni našla ustre- znega mesta. Ali ne terjajo predložene re- šitve predvsem s te strani novega, kvalitet- nejšega odnosa oziro- ma ali v nasprotnem primeru sploh lahko pričakujemo kakšen uspeh? Tudi to je bistveno. Ne da bi se spuščal v globljo oce- no in skušal argumentirati odgovor na vprašanje, kako delovne organizacije uresni- čujejo skrb za oblikovanje kulturne podobe svojih de- lavcev, lahko zatrdun, da je v prenmogih delovnih orga- nizacijah la skrb do kraja ali pa vsaj zeilo zanemarje- na. Morda smo se prekasno zavedali vrednosti nekdanjih sindikalnih kulturno um.etni- ških društev, ki so marsikje vendarle opravljala, lahko re- čem, pionirsko delo na kul- turnem področju. Redki so kolektivi, čeprav štejejo več sto ali tisoč članov, ki ima- jo na primer v svoji siste- mizaciji vključeno tudi de- lovno mesto strokovnega so- delavca za kulturno življe- nje kolektiva. Najpogosteje celo v samem statutu delov- ne organizacije ni ničesar za- pisano o tem, kakšne pogoje zagotavlja oziroma bo zago- tavljala delovna organizacija za razmah kulturne dejavno- sti. Kaj bi morali potem- takem storiti? — Najprej izoblikovati kon- kretne oblike aktivnosti na področju kulture zunaj de- lovnih organizacij, kjer sin- dikalna organizacija ne mo- re in ne sme stati ob stra- ni, marveč v prvi vrsti bo- ja za človeka in njegov kul- turni napredek, in drugič, odpreti nastežaj vrata inici- ativam kulturnih ustanov, ki bodo v novih družbenoeko- nomskih odnosih le tako do- bile dovolj prostora za sa- mostojneiiiše pridobivanje do- hodka. To bo moč doseči, če se bodo bolj neposredno po- vezale z vsemi delovnimi ko- lektiva v proizvodnji, v ter- ciarnih dejavnostih in dru- god. Predloge sindikata de- lavcev družbenih de- javnosti podpirajo vsi kulturni dflavci. V ko- likšni meri. menite, jih bo mogoče uresničiti v praksi in kakšne alj, lije bi bile zato še p^, trebne? — Veseli me vaša ugoLovj. tev, da predlog podpirajo v^j kulturni delavci. Enako in še bolj bom vesel, če bomo i^. vedeli, da se s tako ureditvi, jo strinjajo tudi ostali (jg. lavci in občani, ki so glavuj financerji in programerji tej uporabniki kulturnih dobrin^ ki jih njim, poudarjam, , sa. mo njim, namenja ustvarjaj, nost poklicnih in nepoklicnih delavcev v kulturnih zavodih in organizacijah. Za bodoče delo in uspeha bo torej uresničiti le eno: ig. oblikovati čimprej jasne icj, Ije kulturne politike v komu. ni in povezati v eno misel eno akcijo interes delovnega človeka — občana z intere- som delavcev v kulturi, Uradno jedro za uresničitev tega morajo biti nevdomno predvsem delavcd kulturnih dejavnosti, njihove strokovne in cnmminravne t^nie. OB PREMIERI GOLDONIJEVE KRČMARICE V SLG CELJE Umirjena komičnost čvrst režijski prijem Dina Radojeviča, že kar pogostega znanca našega občinstva, ki je ob stilno enakovredni sce- ni Miše Račiča in kostumih Mije Jarčeve omogočil igral- skemu zboru zniansirane kre- acije, ki so mnoge obiskoval- ce močno presenetile. četudi je spočetka kazalo, da bo predstava nekako to- ga (prav zaradi režijskega koncepta), je iz prizora v pri- zor postajala bolj mikavna in odmevnost publike je ustrez- no spodbujala igralce, ne da bi jih silila v pretiravanja. Prav to daje pravico, da ime- nujemo predstavo za umirje- no komičnost, ki pa zatega- delj ni izgubila ničesar v za- bavnosti in zabavljivosti. Večno zapeljiva Mirandoli- na (Marjanca Krošlova) je v takšnem konceptu nujno na- sprotje doslej znanih kreacij, kar poudarja njeno premete- nost in je v podučnosti nau- ka komedije tolikanj bolj učinkovito. Med ženskimi vlo- gami sta prav zato igralki Hortenzija (Jana šmidova) in Dejanira (Anica Kumrova) privlačno nasprotje, kajti s svojo premišljeno poudarje- jeno spogledljivostjo daje- ta svojim vlogam pravšen pomen in ustrezen odnos do razumevanja Mirandoline. četudi ne bi mogli govoriti o velikih razločkih med uspešnostjo posameznih vlog, je vendarle potrebno prizna- ti, da sta se čudovito ujema- la v duetu Mirandolina in pl. Ripafratta (Janez Ber- mež), saj sta v svojih prizo- rih prepletla komičnost še s prizvokom prave liričnosti. Tudi med vitezi ne bi sme- li delati razločkov, kajti vsak po svoje so ustrezali v kon- ceptu in vsebini. Vendar je potrebno tudi o njih zapisa- ti, da so v svoje kreacije vnesli mnogo novih elemen- tov. Janez Bermež je sicer samo umestno združil nekate- re izmed svojih znanih kvali- tet, ki so tu zaživele v dosle- dno izvedenem novem liku. Prav presenetljivo množico novih elementov pa je poka- zal Andrej Nahtigal, ki je bil — kljub precejšnjemu števi- lu priznanih vlog — kot pl. Forlimpopoli takorekoč ne- spoznaven. Borut Alujevič kot pl. Albafiorita sicer ni predstavil ravno kakšnih no- vih kreativnih elementov, za- to pa je močno izpopolnil glasovno oblikovanje Natakar Fabricij (Drago Kastelic) je v režijskem kon- ceptu počasen v mišljenju in gibanju in je takšen tudi v resnici razen v izjemnih krat- kih trenutkih, ko z glasom in gibi prehiti ■ zamišljeno kreacijo. Nekaj sorodnega je tudi Štefan Volj kot vitezov sluga, četudi bi za oba velja- lo, da sta morda v maski ne- koliko preveč afektirand. čvrsto in umirjeno izobli- kovana predstava nas res- nično vrne V čas veselih pu- stolovščin, « nas hkrati z mnogimi prizori opominja na sorodnosti z našim časom. Igralcem in režiserju je uspe-^ lo z mnogimi drobnimi učin- ki popestriti odnose med osebami in dogajanjem, kar tudi občinstvo hvaležno spre- jema in odobrava. HERBERT SAVODNIK Marjanca Krošlova kot krčmarlca Mirandolina. (Foto: Berk) Nemogoča zmes Ob pobudah za odpravo »profesionalizma« in »amaterizma« v zadnjem času smo iz vrst celjskih amater- skih delavcev večkrat slišali predlog, ki je me- jil že na zahtevo, »naj izraza profesionalna in amaterska kultura izgine- ta iz rabe«. Avtorji so ta predlog utemeljevali s tem, da »ločimo samo do- bro In slabo, strokovno in nestrokovno kulturno dejavnost« in dodali, da »se žal velikokrat pojav- ljajo snobistični pogledi navzgor ali navzdol« in tako dalje. Da ločimo dobro in sla- bo kulturno dejavnost, si- cer drži, drži pa tudi, da »dobro« in »slabo« vsaj v tem primeru ne pove ničesar. Imamo kratko- malo kulturo, ki je pro- fesionalna ali poklicna, in imamo tako. ki je amaterska ali ljubitelj- ska. Med obema je seve- da velikanski razloček, ne samo v funkciji, ampak še bolj v vsebini, čeprav ni znano in jasno, v čem je pravzaprav smisel ide- je, bi rada oboje vrgla v isti koš in kaj bi si od takšne zmesi lahko obeta- li, se zdi vendarle umest- no in potrebno pripom- niti, da takšen, de,ial bi, »fizikalni« eksperiment ni ne utemeljen in ne sprejemljiv. Dejstvo je namreč, da to, kar je »slabo« ali »nestrokovno«, ne more biti kulturno, narobe pa je potemtakem lahko kulturno samo to, kar je strokovno. To se- veda ne pomeni, da ne priznavamo tudi amateriz- mu njegove kulture, mar- več izražamo kvečjemu pomislek, da je oboje vendarle ločevati in pri tem izhajati iz Osnovne- ga namena in vsebine pr- vega in drugega. Tudi sklicevanje na »snobi- stične poglede navzgor ali navzdol« ni prepričlji- vo, še tako kvalitetna amaterska ■ kultura pač ne more biti enakovredna profesionalni kulturi — s tem se moramo vsekakor sprijazniti, — iz prepro- stega razloga, ker je ama- tersJta. Zakaj in po kak- šni logiki bi potlej »po- glede navzgor ali navzdol« označevali za snobizem? Je res snob, kdor govori recimo drugače o poklic- ni kot o amaterski gleda- liški predstavi? Kaže, da so za odpravo »profesionalizma« in »a- materizma« pobude čisto odveč, ker so predvsem čisto nepotrebne. D. HRIBAR Pozor novi avlomobili! Nudimo odlična angleška vozila: 1. Ford ANGLIA TORINO; 1000 ccm, 41 KS, poraba goriva 5,7 1 100/km, za ceno 4.800 DM 2. Ford CORSAIR; 1500 ccm, 64 KS, poraba goriva 8 1 100/km, po znižani ceni 4.600 DM Dobava takoj s konsignacije v Celju. 3. Nudimo tudi vozila »ŠKODA« in druga priznana vozila, ter 4. mopede tovarne »TOMOS«. CELEIA COM.MERCE, Celje, Gledališka 2, oddelek vozil, tel. 34-88. ter predstavništvo Ljubljana, Tabor 14, tel. 311-818 in Murska Sobota, Kerenčičeva 11, tel. 21.560. 6 TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 Na pragu velike aktivnosti Cetuui O.J piva seja članov obeh zborov celjske (jijčin- ske skupščine letos predvido- jna 23. februarja, je delo v upravi, zlasti pa še v orga- nih skupščine močno razgi- bano. V središču pozornosti je razprava o oblikovanju proračunskih dohodkov za letos. Seje In razgovori o tem in sestavi predloga ob- ainske.tja proračuna so sko- raj na tekočem traku. Zna- čilna je ugotovitev, da so tu- di letos v prak.si skupne se- je nekaterih svetov, kot zla- sti za primarno in terciar- no gospodarstvo ter sveta za družbeni plan in finance. Ta praksa zasluži vso pozornost, saj ne gre samo za ekspedi- tivnejše delo, marveč zlasti še za boljšo izmenjavo mne- nj in lažje oblikovanje skup- nih stališč. Te dni je predsednica celj- ske občinske skupščine skli- cala zbore volivcev od 11. do 19. februarja. Na njih bodo razpravljali o predlogu odlo- ga u pri.>pe/KJii m davkih ob- čanov pa tudi o oblikovanju proračunskih dohodkov. Na območjih krajevnih skupno- sti v obrobnih predelih ob- čine, torej povsod razen v Centru, na Otoku, Dolgem po- lju in Aljaževem hribu, pa se bodo tem zborom pridru- žili še zbori zavarovancev, na katerih bodo govorili o pra- vicah iz zdravstvenega zava- rovanja kmetov ter o nači- nu odmerjanja prispevkov. Glede na to, da bo proračun celjske občine sprejet pozne- je, lahko v marcu pričakuje- mo že druge zbore volivcev. Sicer pa je v načrtu še en zbor in to za skupino, ki jo sestavljajo samostojni obrtni- ki. Gre namreč za številna vprašanja zasebne obrti, ki jih kaže obravnavati skupaj z vsemi zainteresiranimi. Razprava o predlogu občin- skega proračuna pa bo spro- žila tudi debato o delu in programih krajevnih skupno- sti. Pri vsem tem bo šlo ve- liko bolj za vskladitev pro- gramov in želja z dejanski- mi možnostmi pa tudi za de- leže, ki bi jih naj v posa- meznih akcijah prispevali pre- bivalci določenih območij. Najbrž pa bo treba tudi na tem področju ubrati drugo pot in se zavzeti za dolgoroč- nejšo programsko oziroma delovno politiko krajevnih skupnosti. Zato ni naključje, da se tu in tam čujejo po- bude o sestavljanju vsaj tri- letnih delovnih načrtov kra- jevnih skupnosti. V okvir skupnih prizade- vanj sodijo tudi regulacijska dela. Regulacija celjskega vod- nega vozlišča je v teku, do njenega konca pa bo treba še veliko naporov in sred- stev. Bolj kot lani bomo letos govorili o pitni vodi. Prebi- valci celjskega mesta, zlasti še oni v višjih predelih, tež- ko prenašajo pomanjkanje pitne vode. Akcijo je sproži- la krajevna organizacija SZDL na Aljaževem hribu, kjer je problem najbolj bo- leč; vendar, zdaj ne gre sa- mo za Aljažev hrib, marveč za vse mesto, pa tudi za Store itd. Skratka, očitno je, da smo na pragu izredne dejavnosti ne samo v skupščini in nje- nih organih, v delovnih orga- nizacijah, marveč tudi na te- renu. Konkretnost problema- tike pa bo vsekakor tista, ki bo spodbujala k obravnava- nju in reševanju. M. B02IC Odgovor tretjega soseda Dragi sosed, ker se ni oglasil niti pr- vi niti drugi sosed na pi- smo, ki si ga pisal 25. ja- nuarja in naslovil zlasti prvemu, se tokratt ogla- šam jaz. če hočeš me imenuj tretji sosed. Naj ti že takoj na za- četku zapišem, da • me močno preseneča, ker ona- dva molčita, zlasti pa, ker molči prvi. Najbrž so ga tvoje besede preveč zade- le in se zdaj v soseščini obnaša kot da se ga niče- sar ne tiče. Duša pokvar- jena! Toda, navsezadnje bi se lahko oglasil vsaj tebi, se oprostil in rekel — polomil sem ga. Pa ne! Najbrž čaka na kakšno priložnost, da bi ti jo po- novno zasolil. Morda čaka v zasedi in preži ter si misli pri sebi — bo že prišel čas osvete. Zaradi tistega sestanka in tvoje odsotnosti na njem pa toliko. Prav ti je, kaj si pa hodil tako dol- go na sestanke, da so se te navadili. Vsi in najbrž tudi ti sam si dobil obču- tek, da brez tebe ne bo šlo, da se bo kolo krajev- ne zgodovine ustav>ilo, če ne boš sodeloval, če ne boš razpravljal, če ne boš član tega in onega dru- štva, če ne boš aktivno delal v tej in drugi komi- siji. Vidiš, postal si inven- turna številka tega doga- janja. Zdaj pa, ko te je zmanjkalo samo za hip, lop po glavi. Dobil si jo takšno, da se še zdaj zme- šano obračaš v svojem okolju in iščeš odgovor na nešteto nerešenih vpra- šanj. Dobil si zaušnico, ki je nisi pričakoval. Dobil si jo od človeka, ki si mu pomagal, da je zlezel kvi- šku, si opomogel in da je zdaj na takšnem položa- ju, da si misli, da takšne klofute lahko deli. Pa se moti, in še kako! To je pravzaprav bedna podoba časa. Toda, on je tu in z njim moraš računati, zla- sti še, ker te je udaril. Ker pa si reagiral in mu pisal, te bo najbrž skušal še udarjati. Ti pa, ali boš vse to držal in — ali boš zdržal? Nič dobrega se ti ne obeta, to ti lahko na- povem, predvsem še, če ne boš tiho in če poslej ne boš hodil na vse se- stanke, ki si jih prej tako pridno in vestno obisko- val. Poglej mene, vsa ta dol- ga leta sem več ali manj stal ob strani. Nikjer ni- sem delal in še danes ne kazem nobene pripravlje- nosti, da bi postal akti- ven funkcionar, pa čeprav samo društva za zaščito malih živali. Samo od ča- sa do časa sem hodil na zbore volivcev, ne na vse, se tu in tam oglasil k be- sedi in glej, v soseščini sem si pridobil velik ugled in nikomur ne pade na glavo, da bi me kriti- ziral, če me ni tudi na ti- stem zboru, na katerem je govora o proračunskih rečeh. Ti pa, ker si manjkal samo enkrat, si zdaj pa- del v globoko nemilost in težko se boš izkdpal iz vsega tega. Smiliš se mi, hkrati pa te pomilujem, ker si bil tako kratkovi- den. Mar nisi spoznal, da si bil samo orodje in le- stev, po kateri so drugi plezali kvišku, ti si pa ostal spodaj? Na koncu bi ti rekel sa- mo nekaj — jie vrzi puške v koruzo. Delaj še naprej in dokazi, da imaš prav: prvega soseda pa sprejmi takšnega kot je, kot ža- lostno pojavo tega časa. Lepo te pozdravlja Tretji sosed SOSED SOSEDU ROZA IN JOŽE OTOREPEC — ZLATOPOROCENCA Zlate rože redko cveto Roza in Joža Otorepec med svečanim obredom zlate poroke. (Foto: Srše) Ko so jima pred petdese- timi leti s vat je pripeli na prsa bele nageljne, nevesta Roza Ocvirk in Jože Otore- pec iz Zibike nista niti po- mislila, da bosta kdaj na is- tem mestu nosila zlate rože. V soboto pa se to nikomur njunih in zdelo čudno. Vseh sedem otrok in dvanajst vnu- kov ~ eden je pri vojakih, je povedala Otorepčeva ma- ma — je s polnimi srci lju- bezni spremljalo njuno po- novno pot pred matičarja. Tam sta snela prstane, ki so ju spremljali petdeset let in si ju rosnih oči spet natak- nila. Kdo ve, kaj sta misli- la takrat? Morda na tisti dan pred petdesetimi leti, ko je bilo še življenje pred nji- ma, morda na dolgo skup- no pot, polno veselih in ža- lostnih dni?! Pozabili smo ju vprašati za recept tako dol- gega in trdnega zakona. Pa sta ga potem sama povedala: dobre volje mora imeti člo- vek veliko zalogo, pa čim- manj naj jezi druge, da se bo jeza tudi njega izognila. »Poročil sem se, ko sem bil 32 let star,« se je smejal Oto- repčev oče, »zato, ker sem ta- ko ljubil samski stan. Zdaj ti pa učakam petdesetletni- co!« Vedrina ju le je redkokdaj zapustila — kdaj pa kdaj morda zdravje. Vendar še vedno trdno stojita na nogah, zlasti oče, ki pravi, da zdaj pri triinosemdesetih bolje vi- di in sliši, kot ob svoji se demdesetletnici. Pa tudi ne- vesta še zmeraj pohvali svo- jega življenjskega tovariša: »Dober pa je bil vsa ta le- ta moj mož. Nikdar me ni udaril.. .« Zdaj živita v Vojniku. Tu sta tudi praznovala svojo ^la- to poroko. Sinovi so deja- li, da bo gostija trajala vso noč in še v nedeljo. Oče pa je obljubil, da bo spil veli- ko vina — na zdravje sv o« jega zakona, otrok in vnu- kov. Pravnuki šele pridejo, 2eluno, da bi jih dočakala zdrava in zadovoljna in da bi njim lep zgled mnogim pomagal mimo jam in ttam« nov, ki jih je dovolj na v.sa» ki poti. I.B. Zlatoporočenca v naši redakciji, kjer smo ju skrouino obdarili ter jima čestitali ter želeli še mnogo srečnih skupnih let. (Foto: Srše) OB POMANJKANJU VODE NA ALJAŽEVEM ^Plačujemo zrak, potrebujemo vodo" Bo problem maja res rešen? »Vode je na našem območju dovolj samo ob popla^ vab...« »Namesto elektrike lahko prižgeš svečo, na- mesto z vodo se pa ne moreš umivati z vinom...« »Pred štirimi leti, ko smo dali denar za nov vodovod, so obljubili, da bo vode za naslednjih 30 let dovol.J, zdaj pa je niti za pranje nimamo...« Tako so govorili občani na zboru članov Socialistične zveze območja Aljažev hrib in okolice. Hoteli so vedeti, kdaj bodo dobili vodo, kdaj bodo tudi oni torej lahko normalno zaživeli. Problem se pravzaprav za- čne pri Vitanjskem vodovo- du, ki so ga pred leti poteg- nili do Celja. Takrat so ra- čimali — stroko\Tijaki — da bo vode dovolj vsaj za de- set let, saj daje zajetje 150 litrov vode na sekundo. Na cevovod pa so na to priklju- čevali nove in nove objek- te, prišlo pa je tudi sušno 1967. leto, ki je zmanjšalo moč vitanjskega vira na 60 sekundnih litrov. Ker veliko pitne vode porabi tudi indu- strija — kar 57,8 odstotkov — je za široko potro.šnjo bolj malo ostane. Zato je Podjet- je Plinarna vodovod baje sa- mo predlagalo, naj bi priškr- nili vodo industriji zlasti Met- ki, Cinkarni in EMO, ki so največji potrošniki. To je prvo, kar občanom tega ob- močja, ni bilo po godu — to namreč, da pobude za zašči- to vode za prebivalstvo ni da- la občinska skupščina. Toda tudi zdaj še ni jasno, kako se bo odločila, saj so pred- stavniki delovnih kolektivov povedali, da bi z zmanjša- njem pitne vode ogrozili nji- hovo proizvodnjo, s tem tu- di osebne dohodke in kon- čno še za;,x)sl'ltev ljudi. Traj- nejša rešitev bi bila le v no- vem vodovodu, ki bi ga naj napeljali iz Zgornje Savinj- ske doline. Toda približno 3 milijarde starih dinarjev, ko- likor bi veljala ta investici- ja, omajalo sleherno kratko- ročno upanje. Predstavnik podjetja Plinar- na vodovod je gotovo imel železne živce, ko je poslušal vse pritožbe prizadetih lju- di. Toda dokončne rešitve problema jim tudi on ni mo- gel obljubiti čeprav je po- vedal, da bo del tega območ- ja preskrbljen z vodo takoj, ko bodo prestavili sedanjo črpalko v Skalno klet. Občani so zahtevali, naj jim občinska skupščina in podjetje Plinarna vodovcxi do zbora občanov, ki bo 16. februarja, ali pa vsaj v me- secu dni jasno povesta, kdaj bodo dobili vodo. Zahtevali so tudi, naj aktivirajo »Žeg^ nan studenec«, ki je dolga la- ta napajal to območje, zdaj pa nenadoma menda iz higi- ensko sanitarnih razlogov ne ustreza. Obljubili so celo pro- stovoljno delo, za obračuna- vanje vodarine pa predlagali, naj bi odslej veljal pavšal. I.B. ^Nobena luč se skoz oblak ne ukrade" Ob slovenskem kulturnem prazniku Vsako leto praznujemo današnji dan — obletnico smrti France Prešerna — kot slovenski kulturni pra- znik. Vsako leto se za trenutek ustavljamo ob mejniku, ki pomeni zenit naše umetniške ustvar- jalnosti in zaključek najsijajnejšega kulturnega ob- dobja naše zgodovine Prešeren, velikan duha, veliki pesnik malega naroda, enakovreden vsem velikim pesnikom velikih narodov, nedosežen in nedosegljiv, ostaia večen simbol slovenske biti, osamljen med generacijami, ki jih več ni. tistimi, ki so, in onimi, ki prihajajo Morda nas prav ta spoštljiva oddaljenost po- stavlja v toliko globlji prepad med veličino dedi- ščine in klavrno povprečnostjo dandanašnjih slo- venskih kulturnih razmer. Morda se nam prav zavo- ljo tega zdi toliko bolj pritlikavo in bežno vse tisto snovanje, ki ga ne oplajajo bistri Prešernovi vrelci, marveč ga navdihuje moda sodobne civilizacije, že- lezobetonska vsakdanjost in brezčutna tehnika. Od Prešernovega časa do današnjih dni je pre- teklo skoraj dvajset desetletij, v katerih je nas narod prehodil trnovo pot do prostosti in samosvo- jega obstoja. Tudi kultura, ki je bila vseskozi prav- zaprav edini in najprepričljivejši izraz njegove pri- sotnosti med živtmA — za razliko od narodov, ki so to prisotnost manifestirali in dokazovali tudi z vojaško močjo, — je v tej preteklosti izpovedovala in ohranjevala najnaprednejša hotenja. A danes/ Kje neki smo aanes^ V čem je, denimo, kulturni de- lavec več kakor, zlo, da ne rečemo zel, ki duši zdravo rast materialnega blagostanja? Ali ne pome- ni odnos naše napredne družbe do kulturne ustvar- jalnosti le formalno in umetno vzdrževanje »neče- sa« brez česar bi bili pač povsem nekulturni? Mnogo je vprašanj, kt vznemirjajo — danes bolj kot včeraj, kajti »nobena luč se skoz oblak ne ukra- de«, kakor pravi pesnik v enem svojih znamenitih sonetov. So nam zato spoznanja o vrednosti in po- trebnosti sočasnega duhovnega bogastva vsaj ob današnjem dnevu kaj bližja? DRAGO HRIBAR ODLIČEN MLADINSKI KONCERT Nastopili so ljubljanski solisti Celjska koncertna posloval- iiice je za zadnji koncert pri- "lobila ljubljanske soliste — Rupla (flavta), Uršičevo (har- fa), Bratuževo (sopran) in De- ^evo (klavir). Četverica izva- jalcev je program izvedla v vzorni muzikalni podobi. Program je obsegal dela Mozarta, Schuberta, Krom- ^oltza, Andriessena, Iberja- iii Marjana Kozine. Krom- ^Itz je najmanj znan češki skladatelj, Haydnov sodobnik, je živel nekaj časa v Pa- ^zu in nato v Pragi. Bil je virtuoz na harfi in je temu 'hštrumentu posvetil značil- skladbe. Na koncertu smo lahko občudovali njegovo so- za harfo in flavto. Kon- l^ertno občinstvo nima pri- jaznosti, da bi prisostvovalo Izvajanju teh dveh inštrumen- ^v. Rupel in Uršičeva sta J^<^jstra izrednih kvalitet. Car ^vena njunih glasbil je edin- ^"^ven. Bratuževa je zapela tri skladbe M. Kozine (Vabilo, Krivec, 2aba) kar se da pla- stično. Pohvaliti je njen iz- bor, ki posreduje od časa do časa dela domačih avtorjev. Pianist Dekleva nam je pred- stavil sodobnega ruskega kom- ponista, ki se naslanja na izredno dragoceno gradivo na- rodnih pesmi. Uršičeva je za- igrala na harfi Salzedov Chanson; Salzedo je bil tu- di sam odličen harfist, nje- gove skladbe pa obsegajo vse izrazne možnosti tega kra- ljevskega inštrumenta hkra- ti z močnim naslonom na špansko glasbeno izročilo. Prof. Egon Kunej je tudi tokrat tolmačil kompozicije in predstavljal izvajalce. Kon- cert Je bil sicer dobro obi- skan in bi bil lahko spodbu- da starejšim obiskovalcem, ki jih v zadnjem času ni več na koncerte. A. S. TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 7 Delovna nesreča v Cinkarni Delovne nesreče so v naših tovarnah dokaj pogoste, po- nekod 2aradi slabih delovnih pogojev, največkrat pa zaradi neprevidnosti ljudi. V pre- teklem tednu se je v obratu valjaima v Cinkarni v Celju Bgodila težka delowia ne- sreča. 25-letni ANDRIJA KALEM, delavec iz Celja, je med ma- lico dopoldne popravljal gu- mijasto cev, skozi katero te- če hladilna voda na sklopko valjčnega stroja za valjanje pocinkane pločevine. Stroj je bil v obratovanju. Gumijasta cev se je pričela ovi.j«ti oko- li osi in leve roke delavca. Tako je Kalemu ovilo roko okoli osi in mu jo odtrgalo v ramenu. Stroj je imel za- ščitno mrežo, vendar je Ka- lem potisnil roko skozi njo do gonihie osi. Poškodovane- ga Kalema so takoj odpeljali v celjsko bolnišnico. Verjetno gre za neprevid- nost delavca samega, za kra- tek neprevidni trenutek, za- radi katerega pa bo moral nesrečni mladenič biti •v^e življenje invalid. —čar KOMENTAR Samo most čez prepad je premalo Pretekli teden so v prilogi časnika »KOMUNIST« natis- njene teze »o nekaterih aktu- alnih idejno-političnih vpraša- njih družbenih dejavnosti in njihove povezave z gospodar- stvom«. To besedilo je na- menjeno kot vodilo za široko javno razpravo pred tretjo sejo občinske konfernce ZK v celjski občini. Poročali smo že, da je teze pripravila posebna skupina iz vrst komisije za idejno- politična vprašanja, ki se je potem razširila na več pod- ročnih skupin, le-te pa so zbrale izhodiščno gradivo za teze iz obilice gradiva, ki je nastajalo v bližnji preteklosti na sestankih in konferencah organizacij ZK s področja prosvete, kulture, zdravstva in dnigih družbenih dejavno- sti. No, širina problematike je dovolj jasno razvidna iz tez, ki so dostopne ne samo vsakemu komunistu, marveč vsakemu zainteresiranemu občanu. V širših razpravah o osnut- ku tez, ki so potekale ob nji- hovem nastajanju v nekate- rih organizacijah ZK in v okviru občinskega komiteja, je bil večkrat izražen pomi- slek, da so teze premalo kon- kretne. Ravno to, da teze niso preveč obremenjene z ilustrativnimi primeri, je de- javnik, da so bile razprave že sedaj zelo živahne in kon- kretne. Od široke javne razprave pričakuje komisija, ki je no- silec priprav za 3. sejo občin- ske konference ZK, pogloblje- no odkrivanje vzrokov za prepad, ki je v praksi in v pojmovnem vrednotenju po- vzročil razlikovanja med »go- spodarsko« in »negospodar- sko« sfero. To vprašanje sto- pa sicer pozno, vendar še vedno pravočasno v ospred- je politične misli in akcije. Ce bomo dodobra spoznali vse objektivne povzročnike nastalih razmer, če bomo spoznali tudi subjektivne eno- stranosti, bo storjen velik korak naprej. V tezah zelo pogosto beremo, da .je treba prepad, ki je iz različnih vzrokov nastal med sfero go- spodarstva in družbenimi de- javnostmi, premostiti. Toda premostitev naj ne pomeni le ozko povezavo med obema sferama. To pa bi bilo prema- lo. Treba je prepad »zasuti«, zev med enim in drugim je v pojmovnem in vsakodnevnem praktičnem pomenu neu- strezna. Obe sferi nista sa- mim sebi namenjeni, boljše- mu življenju in popolni osvo- boditvi delovnega človeka, oboje sta enako važni sred- stvi pri ustvarjanju celovite osebnosti posameznika in lotne družbe na samouprav]^ podlagi. Težav, ki jih čutimo vs^ dan v proizvodnih in ostaij]|j delovnih organizacijah, ne ||| mogoče čez noč odpraviti. ^ tako izostrena zavest ne o^^i re preseči okvirjev, ki jih m^i di ekonomska osnova. To^; če bodo odstranjene pojmoi^l ne pregraje, bo nadaljna pQ(< lažja. Mnogo lažje je, če ^ lovni ljudje v gospodarstvi] in družbenih dejavnostih tež^ ve enih in drugih ne ločujeji; — nevzdržno je že postalo^ da sta se obe sferi vse pogo,' šteje začeli obtoževati z očitaj ki, da ena živi na račun dn^ ge, da ena ustvarja druga m^; da ta ne more naprej, ker jii druga ne razume in ne pojj pre. I Torej ne most čez 7.evajoi| prepad — prepad je trelj| zapreti. J. KRAŠOVEC Parada harmonik 15 let uspešnega, a skoraj nepriznanega dela V nedeljo, 11. tega meseca ob 18. uri bo sekcija harmo- nikarjev priredila v Narod- nem domu svojo petnajsto pa- rado. Prireditev, ki pomeni nastop gojencev harmonikar- ske šole, nosi jubilejno obe- ležje, saj bodo ob tej prilož- nosti proslavili petnajstletni- co šole, ki deluje v okviru celjske Svobode. šola je bila namreč usta- novljena 1953. leta pod vod- stvom Oskarja Leskovška, ki ji je ostal 25vest do današnjih dni. Tedaj jo je obiskovalo vsega šest harmonikarjev, ki so še isto leto priredili svoj prvi nastop na Spodnji Hu- dinji. Kasneje je bilo učen- cev v^dno več, pridružili pa so se ji tudi strokovni delav- ci, med njimi Boris Ferlinc in Ivo Umek. Danes obisku- je dnevne vaje 31 učencev, 29 pa je takih, ki so šolo že končali pa hodijo k vajam enkrat tedensko. »Te učence sem zadržal v zboru,« pravi Oskar Leskovšek, »da bi bili nekako koristno zaposleni, kar je pravzaprav tudi želja staršev.« In ko je stekla be- seda o delu šole, je še dodal: »Naša šola je sicer amater- ska, kljub temu pa hočemo dokazati, da lahko tudi v takš- ni obliki marsikaj naredimo. Z otroci je prijetno delati, saj kdor ljubi glasbo, ne mo- re biti slab človek. In glas- bi so v resnici predani; de- lajo z veseljem in zavzetost- jo, žal pa za naš inštrument še vedno ni pravega razume- vanja. Nerazumljivo je, ka? ko so lahko njegovo pravo vrednost spoznali recimo v Nemčiji ali kje drugje, kjer imajo celo visoke šole har- monikarjev, obiskujejo pa jih lahko gojenci, ki so že kon- čali šolo iz klavirja. Seveda pa je naše delo trdo, kajti imamo pač navadne harmo- nike, zaradi česar je treba skladbe prirejati. Ce bi bili pogoji s te strani boljši, bi lahko formirali simfonični orkester, kot ga imajo na primer v NUmbergu, tako pa je še veliko težav. Toda prepričan sem, da bo tudi pri nas harmonika prodrla.« To, da je tudi harmonika, ki velja sicer za naš narodni inštrument, sposobna posre- dovati celo zahtevno glasbe- no literaturo, so že večkrat dokazali učenci harmonikar- ske šole. Tudi njihov pro- gram, s katerim se bodo predstavili na petnajsti para- di, vsebuje gotovo zelo zah- tevne skladbe, saj bodo med drugim izvajali Offenbachovo Barcarolo, Leharjevo Pesem Volge, Bachovo-Gounodovo Ave Marijo, Verdijev Zbor sužnjev in Mozarta. Poleg te- ga bodo seveda na programu skladbe domačih avtorjev, vsega skupaj 20 del. Ne da bi se ob tej prilož- nosti spuščali v podrobnejšo obravnavanje dejavnosti glas- bene šole, bi mogli vendarle reči, da ta šola vseskozi ni bila deležna praktično naj- manjšega priznanja, saj po- sluje s 400 tisoč starimi di- narji letno, zdržuje pa jo dejansko le velika požrtvovat nost nesebičnih delavcev, i prvi vrsti Oskarja Leskovška, dhr V počastitev praznika Tudi letos bodo občani Sloven- skih Konjic počastili svoj občinski praznik IZ. februar na slovesen način. Delovni kolektivi bodo ime li dela prost dan — zato pa bodo delali v soboto — občinska skup. ščina pa je sklicala svojo slavno- stno sejo. Odborniki se bodo zbra- li v dvorani v KONUSU, kjer bo poleg slavnostne seje še kulturni spored, v katerem bosta sodelo vala glasbena šola ter zreški in konjiški pevski zbor. Ob tej pri. ložnosti bodo v počastitev spomL na stotim frankolovškim žrtvam poimenovali prostor med kultur- nini domom in sodiščem v Parit stotih talcev, ki ga bodo nato xt. čeli načrtno urejevati. OdborniU bodo obiskali vse partisanskc gro- bove na svojem območju. Tak« bodo delegacije odšle v igpitaMi tiOČe, Vitanje in Zreče. Štiriindvaj- setim občanom bodo ra slavnostni seji podelili posebna priznanja U njihovo dolgoletno delo na vseli področjih. Nato bo v kulturne« domu otvorit«v razstave Jožett HorvataJakija in zvečer še nastop Slovenskega okteta. Dr. ZVONIMIR LAMOVEC: Kratek oris zgodovine psihiatrije Ce hočemo dobiti vpogled v katero koli človeško dejavnost, moramo pro- učiti njeno zgodovino. Medicina se je začela s prvimi človekovimi prizadeva- nji, da bi spremenili tok naravnih do- godkov. Sprva je človek doživljal svet sanjsko, brez poznavanja vzročnih zvez, in vse, kar mu je bilo znano, si je razlagal s pomočjo dobrih in zlih duhov. Bolezni so povzročali po njego- vem mnenju zli duhovi. Zato je ra zumljivo, da je bil prvi zdravnik sveče- nik, ki je bil najbolj poklican prega- njati duhove. V medicini, ki se ukvar- ja s telesnimi obolenji, se je kmalu za čelo uveljavljati izkustvo, ki je pre- gnalo demone. Ni pa bilo tako v psi- hiatriji (znanosti o zdravljenju dušev- nih bolezni). Izkopanine pričajo, da so ljudem vrtali glave in verjetno iz njih prega- njali duševnim bolnikom zle duhove. Ta svet demonov v medicini, zlasti v psihiatriji, ponekod obstoji še danes. Tako npr. Joruba pleme iz Nigerije pozna tri vrste bolezni: bolezni, ki imajo naravne vzroke in jih zdravijo z zelišči ali pa s pomočjo belih zdrav- nikov; bolezni, povzročene s čaranjem in prekletstvom ljudi — čarovnikov; bolezni iz nadnaravnih vzrokov, ki jih povzročajo duhovi prednikov in bo- žanstva. V drugem in tretjem primeru lahko pozdravi samo čarovnik — sve- čenik. Prvi odpor proti tem pojmovanjem v medicini se je pojavil že v stari Gr- čiji. Veliki grški zdravnik Hipokrat je trdil, da božjast ni nič bolj božja kot katera koli bolezen. Sedež človeške du- ševnosti so iskali v telesu, najpogoste- je v srcu ali možganih. Tudi v odnos do duševnega bolnika so vnašali huma- nost, tako npr. priporočajo predvsem prijetno okolje in blagohotno posto- panje z njimi. Zadnji dobrotnik dušev- nih bolnikov v starem veku je bil veli- ki rimski zdravnik Galen. Po njegovi smrti pa se je začelo mračno obdobje, ki je trajalo tja do 18. stoletja. Nemaj- hno krivdo za to žalostno povest ima krščanska cerkev, ki je v tistem času povsod iskala satana, že leta 430. pr. n. štetjem so začeli preganjati čarovnice. ri čarovniški procesi so irajan sre- de 18. stol., cveteU pa so predvsem v 15. in 16. stol. Tako so leta 1515 v že- nevi v treh mesecih sežgali 5000 ča- rovnic. Iz priročnika za iskalce čarov- nic se dajo dobiti lepi opisi duševnih bolezni; ravno v tem obdobju (poleg Hitlerjevih evtanazijskih pogromov) so duševni bolniki plačali najhujši krvni davek. Ob koncu čarovniškega obdobja se položaj duševnih bolnikov ni bistveno ztaoljšal. Zapirali so jih med kriminal- ce, ker so tudi nje imeli za zločince, in so jih vklepali v mračne ječe, pol- ne umazanije in smradu. Kazen je bila edino zdravilo. Niso bili redki bolniki, ki so bili vklenjeni tudi po 20 let in več. V tistem času je tudi med zdrav- niki prevladovalo prepričanje, da je duševni bolnik posebne vrste človek, ki ne občuti bolečine, lakote, mraza in podobnih neprilik. Menili so celo, da vse to zelo zdravilno učinkuje, zato so si izmislili polno mučilnih naprav, ki so jih uporabljali za »zdravljenje« du- ševnih bolnikov Začetek konca tega obdobja pome- ni leto 1739, ko je francoski psihiater Pinel prvim 45 bolnikom snel okove. Zaradi tega bi ga zdravi sodržavljani skoraj ubili. Njegov učenec Esquirol je učiteljevo delo nadaljeval in v psi- hiatrijo vnašal prepričanje, da je tre- ba bolnike udobno namestiti, biti do njih ljubezniv, jim preskrbeti primer- no delo in razvedrilo. Ta stališča so; se začela širiti po vsej Evropi; že naslednjem veku je bil zjnan dober I odnos do bolnikov v Španiji, kamor! so ga prinesli Arabci. Muslimanski! svet ni poznal okrutnosti v psihiatriji.j Vzporedno s humanizacijo psihiatri-^ je je napredovalo tudi poznavanje du- ševnih bolezni. Začeli so iskati vzroke predvsem v možganih. Prvi dokaz za to je bila progresivna paraliza, dušev- na bolezen, ki jo povzroča spohia bo- lezen sifilis. Čedalje več duševnih bole- zni je bilo opisanih in leta 1901 jih je nemški psihiater Kraepelin razvrstil in napravil red v psihiatriji. Nadaljevanje prihodnjič MALA A,NKETA TOKRAT OB BRASLOVŠKEM JEZERU če je poleti privlačno za kopalce in ribiče ter za vse tiste, ki iščejo na njegovem bregu ali v bliž- njem gozdičku oddih in razvedrilo, je Braslovško jezero tokrat postalo mikavno tudi v zimskem času. Prvo hitrostno tekmovanje motorjev na zamrznje- nem jezeru je pokazalo, da so imeli domačini in člani avto moto društva Hmeljar v Žalcu posre- čeno roko. Led je prebit, pa ne na jezeru, marveč v odločitvi, da postanejo moto dirke vsakoletna prireditev. Ce se je prvič, navzlic slabemu vremenu — zbralo okoli jezera pa tudi na njem okoli tri tisoč ljudi, potem smo glede prihodnosti več kot opti- mistični. Zamrznjeno jezero je bilo tokrat več kot gosto- ljubno. Čeprav je njegovo ozračje paralo ropotahje motorje\' in četudi je bil zrak zaradi močnih ben- cinskih hlapov prej podoben zraku v operacijski sobi, jezero ni zatajilo. In tudi takrat, ko so se v njegovo ledena skorjo zarili dolgii želji, je vzdr- žalo do konca. Ledena skoraja je bila tokrat debela od 22 do 24 cm. Vsekakor dovolj, da je vzdržala ves pritisk. la prav to prireditev smo tokrat izbrali za našo malo anketo. ___ NA STARTU. Tu so ves pro- met in celotno tekmovanje urejar li člani avto moto društva šlan- der iz Celja. Starter in vodja tekmovanja je bil tov. Dolar. Nam sicer kaže hrbet, pa navzlic temu, poglejmo, kako je ocenil braslovško prireditev: Pozdravljam pobudo domači- nov in Zalčanov, da so se od- ločili za to prireditev. Lahko re- čemo, da je lepo uspela, če pa bo prihodnje leto na voljo več sredstev, bo udeležba tekmoval- cev številnejša, škoda, da si Ce- I Ijani kaj takega ne morejo pri- voščiti. VOŽNJA V DVOJE. Tokrat ni šlo zares. Očka je posadil sin- ka na motor in ga popeljal po jezeru preden je dal starter znak za začetek tekmovanja. Ka- že, da sta bila zadovoljna oba. AVTO NA JEZERU. Čeprav avtomobili tokrat niso tekmova- li, se je na jezeru vendarle po- javil avstrijski voznik iz Gradca ter pokazal, da je tudi vožnja š štirikolesnim vozilom hitra in vama, seveda, če ima v gumah dolge in ostre žeblje. ALOJZ ARCAN tekmuje za celjsko avto moto društvo Slan- der. V dirkah z motorjem na le- du še nuna bogatih izkušenj, za- to pa ga bolj poznamo s cestnih hitrostnih dirk. Ko smo ga vpra- šali, kako je zadovoljen s četr- tim mestom in prireditvijo, se je nasmehnil in dejal: vse je bi- lo v redu, zlasti še, ker imam šibkejši motor pa tudi ožje gu- me. JUNAK DIRKE je bil državni prvak Slavko Vesenjak iz Ore- hove vasi. Prireditev lahko sa- mo pozdravimo, je ugotovil zma- govalec tekmovanja, škoda le, da je bil na progi tudi sneg. Ce bi bil samo led, bi bila vožnja hi- trejša in varnejša. Toda navzlic temu moram organizatorjem sa- mo čestitati. Posnetki: Bemi Strmčnik. M. B02IC OGLAS V C. TEDNIKU ZANESLJIV USPEH 8 TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 SEJA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC V ospredju problem samoupravljanja ^ >fA PRVI LETOŠNJI SEJI SKUPŠČINE OBČINE ^ ŽALEC SO ODBORNIKI SPREJELI MED DRUGIM TI DI PROGRAM DELA SKUPŠČINE ^ PROGRAM IZHAJA V BISTVU IZ TREH PRO- ' BLK^l^^KIH PODROČIJ: NADALJNJI RAZVOJ SA>IOUPRAVLJANJA, PROBLEMATIKA KOMU- ^ALNEGA SISTEMA IN SKRB ZA RAZVOJ SKUPŠČINSKEGA MEHANIZMA 0 V RAZPRAVI JE BILO POSEBEJ OPOZORJENO NA NEKATERE AKTUALNE PROBLEME V ZVE- ZI S KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI IN ZBORI VOLIVCEV 0 DRUGI DEL PROGRAMA VSEBUJE KONKRETNE NALOGE, KI JIH BODO IZVAJALI POSAMEZNI SVETI PRI OBČINSKI SKUPŠČINI V okviru prizadevanj za na- daljni razvoj samoupravi ja- jjja bo skupščina pri svojem (jeiu izhajala predvsem iz ugotovitve, da je potrebno odstraniti vse tiste prepreke, jji so doslej ovirale normalen razvoj samoupravnih odno-' sov. Gre predvsem za vpra- šanja upravljanja delovnih organizacij, probleme, ki iz- hajajo iz delovnih razmerij in delitve dohodka. Vsi ti problemi negativno vplivajo na nadaljno utrditev vloge delovnega človeka v odloča- nju na vseh stopnjah druž- bene reprodukcije. Specifični problemi, ki se kažejo na področju interne zakonodaje narekujejo potrebo, da se te- meljito preanalizirajo pred- vsem statuti nekaterih delov- nih organizacij. Vse norma- tivne akte na sploh je potreb- no primerno dopolniti tako z vidika posameznih zakon- skih določil, ki terjajo ade- kvatnih sprememb, še pose bej pa z ozirom na novo na- stale pogoje in odnose v po- sameznih delovnih organiza- cijah. Posebno pozornost bo- do po.svetili tudi uveljavlja- nju decentralizacije zaradi če sar bodo preanalizirali izkuš- nje v delovanju delovnih enot. Pri izgradnji komunalnega sistema je še vedno prven- stveno vprašanje kako razvi- jati krajevne skupnosti ko torej računajo tudi s tentij da med bogastvom krapotr lahko ujamejo tudi lepO »mersko« postrv. Novost, Id bo prav gotovo pritegnila ljUr bitelje ribolova. Jezero v Braslovčah in turizem — če bi imeli tudi materi- alnih sredstev toliko, kot imamo volje, potem bi napra- vili še marsikaj in Braslov- če s svojim jezerom ter lepo okolico bi v turističnem po- gledu pomenilo dosti več, kot pomeni, je na vprašanje o de- lu turističnega društva v Bra- slovčah dejal njegov pred^ sednik, Ivo Dernač. Tako se je v prijetni sobi gostilne zraven avtobusne po- staje v Braslovčah začel po- menek o nekaterih vpraša- njih turizma v tem prijaznem savinjskem in hmeljarskem kraju, v katerem je poleg tov. Dernača sodeloval tudi taj- nik turističnega društva. Mi- lutin Sirca. — Začeli smo z dobro vo- ljo in trdno odločeni, da gre- mo naprej, čeprav so se nam. tisti, ki bi nam morali po- magati, smejali in rekli, kaj le boste. Pa se nismo dali. Pri jezeru smo ustvarili prve pogoje za privabljanje tujcev in gostov. Stopili smo na pot turističnega življenja in do- gajanja, je pripovedoval tova- riš Derrmč. Da, braslovško jezero je v resnici postalo mikavno za vse, ki uživajo v naravi. Tu so domačini uredili lep go- stinski objekt. Tu so tudi štiri lepo opremljene sobe. Letos nameravajo nadaljevati dela pri urejevanju okolice, nabaviti mislijo nov in večji Čoln, ki bi lahko sprejel vsaj deset ljudi in še marsikaj. — Kaj pa ribiči, smo zno- va vprašali. —- Tudi ti so postali del našega življenja, je poudaril tov. Sirca. Lani smo prodali šeststo ribiških kart. Sicer pa bomo morali nekaj več na- praviti za povečanje ribjega zaroda. — Pripravljate kakšno pre- senečenje ali posebnost, ki bo privabljala? — Tudi na to nismo poza- bili. Gre za žabe oziroma žabje krake, ki jih bomo pri- pravljali na poseben način. Upajmo, da bomo tako prišli do naše braslovške speciali- tete. — Na jezero ste upraviče- no ponosni, prav tako na ure- ditev njegove okolice, na pri- kupen gostinski obrat ob njem in podobno. Prav. Toda, zdaj povejte, kaj bi skrili pred tujcem, ki bi prišel v vaš kraj? — Kaj? Da, že vem. To bi bila naša stranska cesta, ki ji pravimo gasa, je malce v zadregi rekel tov. Sirca. Medtem ko so hiše ob tej cesti lepo urejene, imajo le- pa pročelja in vse, kar je tre- ba, pa je cesta takšna, da je groza. Pa tudi sicer ceste ni- so takšne kot bi si želeli. Tudi ona, ki pelje proti jeze- ru. Razen tega bi si želeli, da bi na novo oblekli stari lov- ski dvor. Zob časa ga je pre- več načel. Iz razgovora smo še povze- li, da imajo v Braslovčah okoli 30 ležišč za tujce. Sobe so lepo urejene, na voljo so tudi kopalnice. Poleg tega imajo v načrtu gradnjo manj- šega bazena pri jezeru. V Braslovčah so se po- gumno lotili dela. To in pa volja, ki sta več kot značilni za tamošnje turistične delav- ce, vlivata upanje, da bodo na turističnem področju do- segli še lepše uspehe in da se bodo poslej lepo uveljavili z obema tradicionalnima pri- reditvama, s hmeljarskim li- kofom in hitrostnimi moto dirkami na zamrznjenem je- zeru. M. BOŽIČ Predsednik turističnega društva Braslovče — IVO DERNAČ Tajnik turističnega dru- štva Braslovče — MILUTIN SIRCA ^ GRADNJA SODIŠČA V ŽALCU KONČNO KONČANA t Resnično pomembna prireditev Žalec je v minulih dneh pridobil izredno pomemben objekt — novo sodno hišo. Skoraj polnih sedem let je minilo, odkar se je pričela gradnja tega objekta. Preko treh zaključenih etap, je zgradba končno usposobljena, da lahko služi svojemu na- menu. Bruto investicije zna- šajo približno 100 milijonov starih din, od katerih večino je prispevala Skupščina obči- ne Žalec, nekaj pa še bivši pkraj in republiški sklad za izgradnjo sodnih poslopij. Zgradba, ki je na zunaj ^ navznoter estetsko ureje- pa izstopa med tovrstni-. mi gradnjami predvsem po svoji funkcionalnosti. Razpo- red prostorov je tak, da lah- ko stranke vse svoje posle opravijo v pritličju, oziroma v prvem nadstropju in s tem ne motijo sodnikov in osta- lega osebja, ki ima svoje pro- store v drugem nadstropju. V pritličju se nahaja zemlji- ška knjiga; v istem prostoru pa tudi kataster. Gre za za- nimivo kombinacijo sodne in upravne službe, ki se med- sebojno pokrivata. Stranke lahko vse tovrstne zadeve urejujejo v enem samem pro- storu. Upoštevanja vredna in domiselna ureditev, ki jo ne- dvomno velja upoštevati pri nadakijlh tovrstnih gradnjah. V prvem nadstropju sta dve razpravni dvorani, večja za kazenske in druge porotne obravnave, manjša pa za pre- moženjske in tovrstne zadeve. Pomembnost te pridobitve povečuje dejstvo, da je bilo pred tem občinsko sodišče razporejeno v petsobnem sta- novanju, kjer so imeli med drugim tudi pisarne brez vsa- kršne dnevne svetlobe. Števil- ne stranke, ki so zahajale na sodišče po opravkih, pa so morale čakati kar na stopni- šču, -nik ^t»va sodna hiša v Žalcu- — (Foto: Berni) TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 9 NA KRATKOi OB TREBUŠNICI OBRTNIKI v Velenju so izdelali in da- li v javno razpravo zazidalni načrt za predel ob potoku Trebušnica. Tu je predvidenih več novogradenj za .potrebe zasebnih obrtnikov. Gre pred- vsem za kombinirane stavbe s stanovanjskim delom in delavnicami. SVET ZA FINANCE SE BO SESTAL TA TEDEN Posamezni sveti in oddelki pri občinski skupščini Vele- nje so v teh tednih nedvom- no zelo zaposleni. Iz številnih zahtevkov in potreb v občini je pač potrebno izdelati tak osnutek letošnjega občinske- ga proračuna kot ga bo moč vsaj delno pokriti. Večina gradiva je že zbranega. Pred- vidoma bo svet za finance pri OS še ta teden razprav- ljal o osnutku, zlasti pa še o spremembah v obdavčitvi oz. vskladitvi nekaterih obvezno- sti v merilu republike. Spre- membe in poenotenje v ob- daivčitvi bodo predvsem ve- ljale za obrtnike . F. K. RUDARSKI MUZEJ K TEHNIŠKEMU MUZEJU? Skrbno pripravljen in ure- jen rudarski muzej v prostem rih velenjskega gradu j« »raz- pet« praktično med dvema gospodarjema — občinsko skupščino in rudnikom ligni- ta. Občina daje iz proračuna za osebne dohodke, rudnik pa za materialne izdatke, zve- zane z vzdrževanjem rudar- skega muzeja. V Velenju se- daj rasspravljajo o možnosti, da se rudarski muzej priklju- či tehniškemu muzeju Slove- nije. PRVI OBISK IZ TUJINE v veleno-skem domu počit- niške zveze je minuli teden prebivala 4 dni skupina 30 Študentov tn profesorjev uni- verze Lomonosov iz Moskve. To je bil prvi letošnji obisk iz tujine v tem domu. Mo- skovski študentje so si med drugim ogledali termo elek- trarno iSoštanj ter se pogo- varjali z mladimi rudarji in O delu občinske skupščine. Predvsem jih je tu zanimalo delovanje sistema samouprar ve. ODPRETI NAMERA- VAJO TURISTIČNI BIRO V sklopu Turističnega dru- 6tiva Velentje razpravljajo o možnosti, da bi že v tem letu odprli turistični biro. Potreba za to se namreč kaže spri- čo vedno večjega obiska ša- leške doline in nujnosti, da se tudi navzven s propagan- do intenzivneje ukvarja neka institucija. O zamisli bodo kmalu izvedli anketo med člani turističnega društva Ve- lenje. J. DOVOLJ PRAVOČASNO! Kako temeljito in pravo- časno obveščanje so uvedli v okviru Društva upokojencev Velenje priča vabilo na vra- tih velenjskega kluba upoko- jencev v novem domu. Tu namreč lepo piše, da bo občni zbor društva v novem klubu in to 19. maja 1968. Torej dovolj časa, da bodo vsi zvedeli za točen dan občnega zbora. SEMINAR ZA PROSVETARJE V prostorih občinske skup- ščine Velenje so imeli ta te- den prosvetni delavci semi- nar o Individualizaciji pou- ka. Predaval je dr. šmid. PREŠIBKA DEJAVNOST Dejavnost društev kulturno prosvetnih organizacij občine Velenje je izredno šibka. Društvom primanjkuje tako sredstev kot delavoljmh lju- di. V minulem letu lahko omenimo med delavnimi le pevski zbor »Kajuh« v Vele- nju tn obe godbeni sekciji Velenje in Šoštanj. Dramske sekcije se vrtijo okrog izbt re repertoarja in kot to že imajo oblicajno ni igralcev. Klubski večeri in predavanja usihajo (občasno zaživijo klubski večeri edinole v de- lavskem klubu Velenje). Precej dostojne je se v Ve- lenju prezentira likovno živ- ljenje, za kar skrbi predvsem vodstvo delavskega kluba. Ce še v dejavnost društev šteje- mo posredovanje kulturnih dobrin kot je abonma celj- skega gledališča in priredit- ve glasbeno-kultumih ansamb- lov, potem je to pač glavni- na dela. Tudi razprave, hote- nja in težnje se razblinijo ob slabi organizacij ski povezavi ter zmerom prisotnem limi- tu sredstev. Lani je občin- ska zveza imela 36.0C/0 Ndin za dejavnost društev in okrog 15.000 Ndin za vzdrževanje domov. Levji delež do tega, čeprav zdaleka premajhen, je odpadel pri vzdrževanju na kulturni dom v Velenju, in sicer 10.000 Ndin, preostalih 5000 Ndin pa za ostale domove v občini. Znesek 35.000 Ndin je za de- javnost di-uštev kot funkcio- niranje občinskega sveta zve- ze pač prenizika cena za kul- turno tarstenje. Kot kaže, tu- di letos to stanje ne bo dru- gačno, saj so realna hotenja v občinskem proračunu mno- go večja od možnosti. J. K. Obstoj in razvoj rudnika v Velenju je tesno povezan z gradnjo nove termo- elektrarne v Šoštanju. Namesto 2,9 milijonov ton bi že sedaj lahko nakopali letno 4 milijone ton lignita. (Foto: F Krivec) V rudniku je kruh za velik tlel Saleiske doline • še en mesec do odločitve o usodi nove termoelek- trarne Šoštanj B. • Zavlačevanje na vrhu. • Odločna zahteva velenjskih rudarjev za realno re- ševanje njihove usode. Skupno zasedanje centralne- ga delavskega sveta rudnika lignita Velenje m delavskega sveta termoelektrarne Šoštanj je bilo osrednji dogodek, ki je odjeknil v dolini in navzven kot odločna zahteva rudarjev po treznem re.ševanju njihove usode. Bodoča usoda rudnika je namreč najtesneje poveza- ,na z izgradnjo 275 megawatne termoelektrarne Šoštanj B. Toda z začetkom izgradnje se neupravičeno zavlačuje, dasi je financiranje tega objekta, podobno kot nekaterih drugih energetskih objektov pri nas, predvideno z zakonom, spre- jetim pred dvema letoma. Do sklica skupnega zaseda nja obeh samoupravnih orga- nov je med drugim prišlo tu di zaradi nove okoliščine, ko Tovarna glinice in aluminija Kidričevo odstopa kot sofi- iiancer za 75 megavatov. Nova termoelektrarna Šoštanj B bi predvidoma veljala 41,8 mili- jarde starih dinarjev in pri tem naj bi delež Kidričevega, ki je velik potrošnik in po- tencialni interesent za nove količine električne energije, znašal 11 milijard S din. Elek- trarna z 275 Megawati bi gle- de na vložena sredstva in dru- ge ugodnosti bila ekonomič- nejša od prvotno predvidene 200 Megawatne. Zadnji korak Kidričevega je sprožil no(v moment, ko je potrebno pois- kati novih načinov za financi- ranje dodatne kapacitete, to je 75 Megawaitov. Manjkajočih U milijard starih dinarjev bi po novem predlogu zbrali ter- moelektrarna Šoštanj, rudni'.^ lignita Velenje ter savske in soške elektrarne. O dodatnem deležu pri financiranju te in- vesticije sta sklepala tudi oba delavska sveta. Tako je pri- pravljena termoelektrarna šo stanj prispevati letno do 1970 leta 10 odstotkov preostale amortizacije, v letu 1971. pa celotno amortizacijo in po- slovni sklad, vtem ko je rud- nik lignita pripravljen letos dati 0,5 milijarde Sdin, v pri- iiodnjih 3 letih pa pK) 1 mili- jardo starih dinarjev. V ta korak so odločno pripravlje- ni, čeprav bodo ta sredstva šla v škodo vzdrževanja jame, vendar se zavedajo, da pome- ni realizacija izgradnje nove termoelektrarne zagotovitev perspektive za sam rudnik in s tem tudi eksistence za več tisoč rudarjev in njihovih družinskih članov. O začetku gradnje elektrar- ne se bo treba nemudoma od- ločiti, kar pa ni domena dveh, treh kolektivov. Izvršni svet Slovenije in banka morata ak- ceptirati novo varianto finan- ciranja in tudi zagotoviti, da se bodo na osnovi zakona o energetskih objektih zagotovi- la potrebna sredstva za zače- tek gradnje. Strojna oprema je v tujini že naročena in v roku 1 meseca je potrebno s tujimi firmami, ki nastopajo tudi kot kreditorji za uvože- no opremo, skleniti definitvne pogodbe. Torej, časa je še ze. lo malo in ssato tudi tako od- ločna zahteva iz Velenja, da na vrhu hitreje in odlo^eje urede stvari- Ni brez pretira- vanja stališče rudarjev, ko pravijo, da pomeni zavlače- vanje izgradnje elektrarne za- nje hudo nevarnost; ali elek- trarna v izgradnjo ali rudnik v likvidacijo. Vemo pa, da pomeni delo v rudniku kruh Za velik del Šaleške doline. Spričo dejstev in resnosti položaja so razumljivi tudi nedavni sklepi obeh samou. pravnih organov, med drugim tudi ta, da se povabi na pri- hodnjo sejo obeh delavskih svetov predsMnika Izvršnega sveta SRS Staneta Kavčiča, ki bi naj tu pojasmil stališča in odločitve Izvršnega sveta in republike do gradnje termo- elektrarne šošitanj B. F. KRIVEC VELEN.ISKA ZIMSKA RAZGLEDNICA. I^etošnja /Jma, ki nam še kaže v teh dneh zadnje roge, je bila pred- vsem naklonjena ljubiteljem vseh vrst zimskega športa. V neposredni bližini velenjskega gradu je vrsta skakalnic raznih velikosti, kjer je velenjska in okoli- ška mladež preizkušala svoje znanje in sposobnosti. Redek je bil dan v preteklem mesecu, ko so skakalnice samevale. (Foto: Berni) Selitev mrtvih v Šaleški dolini, zlasti pa še na šoštanjskem kon- cu, je te dni, verjetno pa bo trajalo še precej časa, veliko razpravljanja o novem skupnem po- kopališču v Podkraju. O slednjem smo bralce Te- dnika obvestili že lani, čez kakih pet let se bo predvidoma šoštanjsko pokopališče začelo udirati in zato naj bi do tistega časa opravili preselitev ostankov pokojnikov. Novo pokopališče v Podkraju je zashovano po sodobnih vidikih z vsemi potrebnimi napravami, kar navsezadnje ni kamen spotike. Sploh pa o tem ni ugovorov na velenjskem koncu, čeprav bodo po novem tudi tu imeli dlje na pokopališče kot se- daj. Stara nasprotstva med Šoštanjem in Velenjem so nekateri znova pogreli in pogrevajo v zvezi z novim skupnim pokopališčem, ki je locirano sredi med obema mestoma. Na šoštanjskem območju ne- kateri pravijo, naj kar imajo Velenjčani svoje novo pokopališče, oni — Soštanjčani — pa si bodo ure- dili novo pokopališče sami s prostovoljnim delom, s prispevki. Govorijo tudi že o lokaciji in, seve, tudi o tem, kako jih nihče ni vprašal zastran lokacije za novo pokopališče v Podkraju. To brez dvoma ne bo držalo. Razprav je torej veliko in nekateri imajo ceso interes, da le-te čimbolj podžigajo in pri tem navajajo vse mogoče in nemogoče.. Selitev mr-* tvih je prav gotovo zadeva, ki jo je moč s člo-\ veškega vidika obravnavati zelo niansirano in če^ komu ustreza, zna tudi stvari zasukati za kanček \ drugače kot je potrebno. Včasih to tudi brez razlo- j gov, brez tehtanja argumentov, ki jih vsiljuje novt j čas, razvoj ... ; K zahtevi po lastnem pokopališču nekje blizu i Šoštanja, mesta, ki spričo okoliščin razvoja nima] perspektiv, je v zadnjem času prišla še nova ver-' zija o cerkvi. Za družmirsko cerkev so se pristojni prvotno strinjali, da dobe ustrezno odškodnino, ven- dar po novem ta ne bi prišla v poštev, pač pa bi naj na rudniške stroške zgradili novo cerkev. To- rej gre za dodaten moment, ki, kot vse kaže, ne bo ostal pri teh razpravah brez zagovornikov. Živ- ljenje, ta vsakdanjost in prihodnost, je občutljiva tehtnica in na tej tehtnici je tudi problem, nastal okrog selitve pokojnikov v šaleški dolini. F. K. SONCE, TO LJUBO SONCE Pa je res potrebno, da opravi svoje. Zakaj, če bi namesto sonca obesili nad Šoštanjem veliko kepo lig- nita, bi še danes imeli pločnike polne snega in le- du. Tako pa je posijalo sonce, to ljubo sonce, in v Šoštanju je spet bolj varno hoditi po pločnikih. BREZ ODGOVORA Na nedavnem skupnem zasedanju obeh delavskih svetov BLV in termoelek- trarne Šoštanj je nekdo pred polno dvorano vpra- šal, zakaj termoelektrarna Šoštanj ponoči ne dela s polno paro, ko pa na dru- gi strani drag električni tok uvažamo iz Bosne? Vprašanje je ostalo brez odgovora. REFORMA? V delavskem klubu v Ve- lenju si nekoč dobil h ka- vici tudi cvet, kakršenkoli cvet. To je bilo nobel in časopisi so potlej o tem pisali. Sedaj, no, sedaj to nadomešča — vejica zim- zelena. MALI OGLAS Prodam večjo količino prvovrstnega lignita po na- bavni ceni. Vprašati na te- lefon 22-34 ali pismeno pod »Franco separacija Velenje«. SKAKALNE TEKME Prihodnjo nedeljo U. fe- bruarja bo na 45-metrski ska- kalnici ob veleno-skem gradu državno prvenstvo mladincev v smučarskih skokih. Slo- venska mladinska reprezen- tanca je že opravila v Vele- nju potrebne treninge. J. K. NAJLEPŠE DARILO ZA SVOJCE V INOZEM- STVU JE C TEDNIK 1Q TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 OBČANI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE IN ZADREČKE DOLINE V OGLEDALU SODNIKA ZA PREKRŠKE NAJVEČ JE GKEŠNIROV NA CESTAH Pred nekaj dnevi so na prvi letošnji seji občinske skupšči- ne odborniki zardevali v ime- nu tistih občanov, ki glede redoljubnosti, spodobnosti in poštenja niso najbolj tanko- čutni. Kako ne bi bili v za- dregi, saj je v poročilu sodni- Ica za prekrške med drugim zapisano, da je lani kaznovan vsak petnajsti nad petnajst let star občan, to pa pomeni, (Ja je mozirska občina pri tej nevšečm bilanci daleč nad re- publiškim povprečjem. Sedemsto petindvajset oseb je bilo lani kaznovanih, proti stjotim pa je bdi postopek usita- vljen. Zastavo med občani, ki jih je moral sodnik za prekr- ške uradno noral povabiti na obisk, nosijo tisti, ki so pri- šli navzkriž s cestnoprometnd- mi predpisi. Takih je bilo lani 580, povzročili pa so 666 pre- krškov, kar pomeni, da neka- terih prva kazen ni zresnila. In kaj ix)čenjajo občani mo- zirske občine na belih cestah? Kar 261 je takih, ki so sedld za volan ali na motorno kolo, pa nimajo vozniškega izpita. 54 voznikov so našli za volanom vinjenih, prav tako 12 vozni- kov vprežnih vozil. Občani se najraje nadevani z alkoho- lom prevažajo ob nedeljah in praznikih. Zaradi kršitve javnega reda in miru je bilo lani manj ka- znovanih kot predlanskim. Se res ljudje manj opijajo, pre rekajo in pretepajo na javnih mestih? Ali pa bo morda po sredi tista, da brez tožnika ni sodnika? . . . No, če so mo- zirski občani na cestah in jav- nih prostorih miroljubnejši, pa zato vse doprinesejo doma v stanovanjih in dvoriščih med svojo in sosedovo hišo. Kar 30 takih primerov je so- dnik za prekrške moral ka- znovati večini teh sporov, prepirov in pretepov pa je botroval alkohol. Vzroke se- veda hitro najdejo, včasih je ljubosumnost vzrok, včasih ped zemlje, včasih kakšna ne- srečna kokoš. Lani je bila suša, mrve in podobnega manj, cena živine slabše vrste hudo nizka, pa so ljudje klali na črno. Pre- cej je tudi tistih, ki posekajo več lesa, kot jim je logar od- kazal, nekaj pa tudi onih, ki na črno zaposlujejo žage venecianke. Nekaj takih greš- nikov bo zaradi lanskih gre- hov videlo sodnika za prekr- ške v letošnjem letu. Mladoletniki lani niso bili preveč razboriti. 68 jih je bilo ujetih na motornih vozilih brez izpita, nekaj so jih zalo- tiU pri divjem ribolovu. To bi bilo nekaj podatkov iz poročila sodnika za pre- krške. Grešnikov pa je brez dvoma več, kajti več kot po- lovico vseh ovadb so posredo- vali miličniki. Kodiko storil- cev raznih prekrškov je osta- lo nepozvanih? In žrtve sodnika za pre- krške? • 24 moralnih kazini z izre- kom ukora, • ostalo pa kazni od 10 do 1000 novih dinarjev, kar pa skupaj znese lepie mi- lijonske, četudi stare. J. Krašovec NEUSTREZNO ODBORNIŠKO VPRAŠANJE Kljub podatku, da je la- ni naj,več (2 tretjini) ob- čanov bilo kaznovanih za- radi prometnih prekrškov v cestnem prometu, je od- bornik na seji skupščine dejal, da so ukrepi preo- stri in da vsaj kmete, ki vozijo s traktorji in vpre- gami ne bi smeli tako pe- stiti zaradi neustrezne opremljenosti vozil. ? ? ? Mozirska občina si že le- ta prizadeva postati razvi- to turistično področje. So- doben turizem je motori- zeran in terja predvsem red na cestah in urejene prometne zveez. V Mozirju bodo v kratkem odprli novo gostišče. Pri- zidek k obstoječi stavbi sredi trga seveda ni vse, kar bo novega. Temeljito bo obnovljena in modernizirana tudi notranjščina stavbe na desni strani prizidka, kjer bodo imeli točilnico, kuhinjo, sanitarije, v nadstropju pa tujske sobe. V prizidku bo spodaj velika restavra- cija, poleti pa pred njo gostinski vrt. V tem zelo mo- dernem ambientu je te dni končal znani slikar — domačin Jože Horvat-JAKI veliko stensko fresko v olju, ki bo brez dvoma močno povečala mikavnost tega najmodernejšega gostinskega lokala v vsej Zgor- nji Savinjski dolini. Na sliki pogled na nov prizidek. (Foto: J. Kr.) 'm ERATKO NADALJEVANJE GRADNJE CESTE ČRNA — MATKOV KOT Lani začeta dela pri gra- dnji gozdne in hkrati tudi turistične gorske ceste iz Gt* ne na Koroškem do Matk* vega kota se bo letos nada- ljevala. Lani so pri teh delih doprinesli levji delež prt padniki JLA, enako pomoO pa pričakujejo tudi letos. Do Matkovega kota manjka približno 8 km ceste, vendajf po izredno težkem terenu, kjer je danes tudi pešhoja težavna. V najboljšem pri« meru bo letos dokončan la- kop nove ceste, ne bodo pa gotova vsa druga poanoana dela. Za javni promet bo ce- sta usposobljena šele druigo leto. I BO LJUBNO POVEZANO S SMREKOVCEM? Odbornik občinske skujpi. ščine je nedavno želel poja- snilo, če bo kaj sredstev za popravilo, oziroma lurediterv' ceste, ki naj bi povezovala Ljubno z bodočim zimskim rekreacijskim središčem na Mozirski planini. Dobra cest. na zveza bi omogočila, da bd Ljubno in vsa dolina proti Solčavi pojačaia svojo tu- ristično in gostinsko dejav- nost tudi v zimskem času. i SUBVENCIONIRA- NJE »STANARIN« Delovne organizacije, druž- bene pravne osebe in državic organi bodo v letu 1968 na poseben račun pri SDK is sredstev v skladih skupie porabe odvajali 8 odst. sred- stev za stanovanjsko izgra- dnjo in sicer za kritje razlike v stanarini. Mimogrede pripomdnjaffno, da beseda »stanarine« ni slo. venska in bi jo bilo treba za- menjati z »najemninami«. NOV TURISTIČNI PROSPEKT Kmalu bo dotiskan nov tu- ristični prospekt za področje Zgornje Savinjske doline. Prospekt bo v barvnem tisku in bo tiskan v Italiji. Posnet- ki na prospektu (videli smo prve odtise) so izredno lepi, zato bo društvo za tiuistično propagando dalo natisniti tu- di večje število ra^lednic. LJUDJE NE BEREJO ČASNIKOV Lepote Gornje Savinjske doline mikajo mnoge, da bd si tod zgradili počitniške hi- šice za stalno bivanje, ko bo- do enkrat upokojeni. Ljudje iz raznih krajev izven občine kupujejo zemljišča za zače- teik. Vendar pa so precej ne- previdni, kajti odlok o zača- sni ustavitvi gradnje izven krajev, ki že imajo urejene urbanistične in zazidalne na- črte, velja TA vse. Ob tolik- šnem Interesu za gradnje ob- činska skupščina ne more več dovoliti nenačrtnega za- zidavanja. Primerki nalmpov zemljišč pa se nadaljujejo tudi zdaj, ko so časniki že pisali o odloku skupščine, da so gradnje in parcelacija gradbenih zemljišč začasno ustavljene. Če že pritožba, poleni kar na najvišjo insianco Ne bi mogli reči, da so občani mozirske občine hudi nezadovoljneži. Urad za vloge in pritožbe je lani obra-vnaval samo 27 raznih pritožb. Komisija torej ni imela čez glavo dela, toda tembolj pa so bili člani komisije začudeni, da so neposredno do- bili v obravnavo 5 zadev, reševati pa so jih mo- rali 27 Kako to? Občani v mozirski občini menda res nimajo na- vade, da bi se pritoževali, če pa se že pritožijo, potem pa kar na najvišje instance. Komisija je ob ravnavala 5, neposredno nanjo naslovljenih zadev, nadalje 6 zadev, p>oslanih na urad za pritožbe pn skupščini SRS, eno, ki jo je vrnil v občino nek drug republiški organ, iz kabineta predsednika re- publike pa je priromalo nazaj 15 zadev. Kakšne so bile te pritožbe? Sest se jih je nanašalo na premoženjsko pravne zadeve, 9 na gospodarsko finančne zadeve, 3 jih je bilo s področja socialnega zavarovanja in socialne zaščite, ena se je nanašala na prosvetne zadeve, ena na stanovanjske zadeve, delovno-pravnih zadev pa je bilo sedem. In kako so bile pritožbe rešene? Samo štiri zadeve je komisija rešila pozitivno, torej ugodno za vlagatelje. Dvanajstim pritožbam m bilo ugojeno, neodločeno rešenih pa je ostalo enajst. Kaj iz tega sledi? Tudi če bi bile vse štiri ugodno rešene pritož- be iz spiska onih, ki so najprej romale v Beograd, je upanje vlagateljev, češ komisija se bo ustrašila, precej nezanesljivo — to je komisija menda do- kazala, ali ne? —ček. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V MOZIRJU Spremenjen občinski nrometni davek # Nižji davek pri prodaji motornih vozil in rezervnih delov • Občutno zvišanje davka pri prodaji alkoholnih pijač • Olajšav bodo deležna gostišča pomembna za turi- zem ter planinske postojanke # Je upravičeno morebitno povišanje prodajnih cen? Odlok o spremembi dose- daj veljavnega odloka o ob- činskem prometnem davku, ki je bil sprejet na zadnji seji mozirske občine, bo za- čel veljati 1. februarja. Nižji prometni davek bo občina pobirala edino pri prodaji motornih vozil in ra- znih delov. Namesto dveh, bodo v bodoče tauipci plače- vali le en odstotek. Ta spre- memba je bila potrebna zato, ker bo AlTO CELJE v Mo- zirju odprlo svojo trgovino, pa je nujno, da je v mozir- ski občini enak odstotek kot ga ima celjska občina. Precej višji davek bo za al- kohohie pijače (naravno vino in naravao žganje 20, ostale alkoholne pijače -25 in pivo 15 odst.). Ta davek je bil do- slej v miozirski občini po-ecej nižji kot v sosed, in bližnjih občinah, poleg tega pa so bi- le stopnje različne za gosti- šča in vinotoče in trgovine. V bodoče bi v vseh podjetjih, kjer prodajajo alkoholne pi- jače, bil davek enak. Odlok omc^oča, da gosti- šča, ki so pomembra za tu- rizem, lahko dosežejo olajša- ve pri občinskem prometnem davku, vendar največ 50 od- stotkov. Občinskega davka pri prometu na drobno pa so oproščene samo planinske postojanke, planinski dom.ovi, raz©n planinskega doma v Logarski dolini. Zastavlja se vprašanje, če bi F)ovišane stopnje promet- nega davka upravičeno po vzročile povišanje cen. ob- razložitvi k omenjenemu od- loku je zapisano, da na povi. sanje cen ne bi bili upravi- čeni zlasti zasebniki, kajti ce- ne v njihovih obratih se ne razlikujejo od cen v zasebnih gostiščih v občinah, kjer so tudi doslej imeli višjo davč- no stopnjo pri občinskem davku za promet z alkoholni- mi pijačami. J. Kr. Pred tretjo ohčinslLO konferenco ZRS Celje Prejšnji teden so se sestali sekretarji združenih in osnov- nih organizacij občine Celje na sestanku, kjer so se po- govorili o pomembnih med- narodnih dogodkih, o vpra- šanjih ki jih je sprožila raz- prava o različnih prispevnih stopnjah oziroma o delimiti- zaciji in o pripravah '■ji tre- tjo občinsko konferenco ZKS v^ Celju. V razpravi o prvi in drugi točki so sekretarji menili, da je naš tisk in radio v zadnjem času zakasnil, saj so razne tuje informativne službe poročale prej, četudi nepravilno, kar je me^ Ijud- hii pKDvzročilo precej zmede Jh nezadovoljstva. Sekretarji so zategadelj terjali, da bi nioraU javnost obveščati o vsem pravočasno tn jasno, fla bi se tako izognili raznim sumničenjem in ugibanjem hied ljudmi. Predvsem so na tej seji poudarili tehtnost priprav na tretjo občinsko konferenco, 'ti bo obravnavala vsebino, ^merjenost, razvejanost in r^ojnost raznih družbenih služb in naj bi dala v zaklju- čkih dokončne sklepe o hu- ^anizaciji socialistične drui- pravihiem odnosu do ''Prejemanja kulture, obliko- ^3^ju socialistične vzgoje in razmer v zdravstvu tn social- nem varstvu. Teme za to konferenco je objavil tudi »Komimist«, ki so ga prejeli tokrat vsi celj- ski člani ZK, da se bodo mo- gli res dosledno vključiti v razprave o predvideni vsebini tretje konference. H. S. Tudi letošnja zuna je muhasta. Šolarje in študente je oropala prijetnih počitnic na snegu tudi v krajih, kjer je običajno snega v zimskih mesecih dovolj. Smuke željni mladi rod se mora napotiti kar precej visoko na senčna pobočja hribov, kajti nižje v dolinah je toplo sonce polizalo belo odejo. Tudi v Gornjem Gradu .je le malo priložnosti za smučanje. Nad vlečnico se že vidijo črne zaplate v tanki snežni odeji, vendar vlečnica še vedno obratuje. Nekoliko več snega je na pobočju zahodno od podjetja »Smreka«, vendar je tu (glej po- snetek) svet položen in primeren za začetnike, ne pa za ljubitelje večjih hitrosti. Pravijo, da zime še ni ko- nec in da nam bo še nasula snega. Toda takrat bo tudi konec počitnic. Skoda... (Foto: J. Kr.) TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 H NA KRATKO VODOVOD TUDIZRECANOM če rav je siprva kazalo, da nov C srednji vodovod, ki ga bodo napeljali za naselje Lo- če, 2iče in Slovenske Konji- ce ne bo dovO'lj močan, da bi lahko dajal vodo tudi Zreča- nom, so možnosti zdaj ven- darle drugačne. Strokovnjaki 60 ugotovili, da je vode dovolj In da je tudi pritisk razme- roma močan. Kaže torej, da fc<.>do Zrečani dobili vodo prav iz zajetja, ki bo napajalo tudi Ostala tri naselja. NOGOMETNI IN KOŠARKARSKI KLUB Te dni so v Slovenskih Ko- njicah ustanovili dva kluba: ihogometnega in košarkaškega. V obeh nadzornih odborih bo- do poleg zelo odgovornih ob čhiskih mož še direktorji ne- katerih večjih podjetij, kar dokazuje, da si šport in gos- podarstvx) tudi v takem jKvgle- du podajata roke. STANOVANJA ZA UČITELJE V ZRECAH Kljub vsem številnim pos- kusom v Zrečah doslej niso zgradili stanovanj za učitelje. t*o zadnjih podatkih pa bodo letos le začeli graditi četvor- ček, v katerem bosta poleg družiniskih stanovanj še dve garsonieri. To je za kraj ne- dvomno velika pridobitev. Kaže pa, da bodo poleg te- ga dobili tudi varstveno vzgoj- no ustanovo. V te namene se zbira tudi najemnina za staro šolo, ki jo uporablja podjetje. Računajo, da bi vrtec mogli urediti v poslopju železniške postaje ali v njegovi bližini. Skratka, biti mora tam,- kjer živi največ ljudi, to pa je v novem naselju. Z ZAKONOM USKLAJEN ODLOK Po razsodbi ustavnega so- dišča bo občinska skupščina 6I0V. Konjice uskladila svoj odlok o prispevku za upora- bo mestnega zemljišča z za- konom, ki ne navaja, da bi bilo pri odmeri prispevka tre- ba upoštevati kvaliteto stano- vamj. Zanimivo je, da bd po tej spremembi Zrečani, ki so »e čez odlok pritožili, pravza- prav v mnogih primerih mo- rali plačati več denarja. Toda občinska skupščina bo verjet- no obveznost nekoliko zniža- la, tako da občanov ne bi iprehudo prizadela. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KONJIŠKE OBČINE FLORJANOM JANCICEM Juliisnji dan se rojeva danes »Tovariš predsednik — le- tošnji občinski praznik bodo občani vaše komune dočakali v znamenju pomembnih od- ločitev in pridobitev, ki jih bo prineslo letošnje leto. S kakšnimi željami se torej obračate nanje kot predsed- nik občinske skupščine, saj je očitno, da boste za uresni- čitev nekaterih načrt;*v potre- bovali podporo vseh ljudi v občini?« »Najprej s temle: leto, ki je minilo, nas je marsikaj naučilo. Med drugim, tudi to, da ne moremo delati po starem, da ne moremo biti za vse vsi odgovorni in da so rešitve naših problemov predvsem v naših rokah. Za- to bo potrebna velika enot- nost med nami vsemi. Raču- namo na še večjo pripravlje- nost delovnih organizacij pri reševanju zadev širšega ko- munalnega pomena, na pod- poro občanov v teh prizade- vanjih. Nujno bo, da bomo letos še bolj utrdili krajevno samoupravo tn da bodo ob- čani v krajevnih skupnostih razumeli, da lahko porabimo samo toliko denarja, kolikor ga imamo. Zato letos še ne bomo mogli urediti vseh po- trebnih zadev v krajevnih središčih, vaseh in zaselkih, toda vendar bo z dnevneega reda spravljena marsikatera boleča točka. Tako bomo za- čeli graditi osrednji vodovod, ki bo po njem pritekala zdra- va pitna voda v Loče, Ziče, Slovenske Konjice, Zreče in v marsikatere hiše drugih okolišev. Dobili bomo cesto mimo Slovenskih Konjic in skozi Vitanje, adaptirali ko- njišiki mladinski dom in po- dobno. Končno, bomo — seveda če se bomo za to vsi sporazumeli — začeli eno največjih akcij zadr^jih let: temeljito reševanje proble- mov našega šolstva. To je tisto, pri čemsir bo podpora občanov najbolj potrebna. To bo skupna akcija delovnih organizacij, skupščine tn nje. nih organov, družbenopolitič- nih organizacij in občanov. Ce jo bomo izvedli tako kot je predvidno, potem bodo naši otroci hodili v lepše tn boljše šole. Da se bodo v njih tudi več naučili, je prav tako razumljivo ...« »Morda še kakšna želja, to- variš predsednik?« »Seveda — rad bi vsem občanom konjiške občine če- stital k o^bčinskemu prazniku in jim zaželel veliko uspehov in sreče kjerkoli že. To je pomembno za nas vse, kajti, naj s tem zaključim — jutri- šnji dan se rojeva danes.« I. Burnik Po lepem sprehodu bo kosilo še kako teknilo! zbiralci zvezdic otroci so me pozdravili z glasnim »zdraavo!«. Sedeli so za mizo in uprli vame priča- kujoče poglede. Pred dobro uro so me namreč povabili na obisk, ko smo se srečali na ulici. »Kaj pa delate?« jih vpra- šam. »Rišemo,« v zboru zapo- jo. »Kaj pa rišete?« »Ceste,« je odgovor. Pogledam na nji- hove velike bele liste. Dolge, ponekod zelo ravne črte po- vedo, da tile konjiški malčki, ki so stari tam nekje med tremi in šestimi leti, že znajo dobro držati svinčnik v ro- kah. »Moja cesta ima pa pre- pad«, mi pojasni Luki in po- kaže stopnico na ravni črti. »Jaz imam pa nove hlače,« se oglasi fantič, ki mu božam lase. »Jaz tudi,« plane Irma. Luki in Irma sta mi sploh ve- liko povedala. Luki na primer to, da se bo on še zmeraj san- kal, ko se drugi ne bodo več mogli. To pa zato, ker ve za sneženi hribček, ki ga je na- pravil veter, ko je pred dnevi nosil sneg sem ter tja. Irma pa mi je s svojim prijateljem — kako mu je že ime? — za- pela pesmico o ježku, ki je tako dolga, da sem ob nje- nem koncu pozabila začetek. Jaz sem ga, Irma pa ne! Medtem je prišel čas kosi- la- Tovarišica je poklicala: »Dežurni, pripravite za kosi- lo!« In fantič in deklica sta dobila bela predpasnika in kmalu prinesla na mizo kosi- lo. Baje je tistikrat prej zgi- nilo v želodčke. Kar ponosna sem bila, ko so mi povedali, da na mojo čast. Potem so mi pokazali svoje risbe, pa pa- jace in lepenke, kape, ki so jih naredili za pustne dni in še vrsto drugih stvari. Pove- dali So mi tudi da pripTavlja- jo za osmi marec preseneče- nje. Toda tega pravzaprav ne bi smela povedati... Je skrlv- nost! Na koncu smo se ustavili še pri vratih, ki jih krasijo lepi raznobarvni krogi. V njih so najrazličnejši simboli in v vsakem krogu po nekaj zvez- dic. »To so zvezdice. Dobimo jih, kadar smo pridni,« mi pojasniijo in povedo, da se splača biti priden saj so po- tem tudi mamice vesele. Ko odhajam slišim Lukca: »Tovarišica, ali bom danes lahko spal poleg Mir jam?« (Upam, da je ime pravo?!) »Seveda boš, zdaj ko se je spet vrnila,« odgovarja tovari- šica ... Nekaj minut za tem je pad- la roleta na velikem oknu stolpnice v novem naselju. Kakih petnajst parov ljubez- nivih očk se je pogreznilo v san- Veste, če popoldne spite, se zbudite z lepimi lički in hitro zraste te! I. BURNIK Veder pod desetim križem »Tam, kjer se konča mesto in se začenja vas, živita v 'o-pi beli hišici dedek in ba- bica. Kadar je lepo vreme de- dek poseda pred hišo, kadar pa je hladno, v topli kuhinji prebere vse časopise in knji- ge, ki mu jih prinesejo vnuč- ki...« Cisto tako, kot v lepi, start, dobri pravljici, kajne? Pa tu- di v resnici je tako na prvi pogled. V Slovenjskih Konji- cah namreč že dolga leta živi družina Lapuhovih. Očeta, le- tos bo star 94 let, štejejo za najstarejšega možaka v bliž- nji okolici. Ko smo ga obiskali, je se- del v topli kuhinji, priprav- ljen, da spet kaj prebere. »Ste kaj dobre volje, oče?« »Ko pa nimam biti zakaj,« mi vrne. »Leta so prišla, le- ta . .« »O, saj je dobre volje,« se je hitro oglasil vnuk, »vi ne veste, kake čudovite zgodbe včasih pripoveduje,« je dejal in ga hitro pobožal pa laseh. »Ja, pa je kar težko biti dobre volje,« je pristavila že- na Tončka, ki je skoraj tri- deset let mlajša od svojega življenjskega tovariša. »Po- glejte, 60 let je bil dimnikar, med vojno smo bili vsi izse- ljeni, ranjen je bil, vsa leta smo delali za partizane, zdaj pa ne dobiva niti invalidnine, niti pokojnine. Če bi bil štiri leta delal v državnem sektor- ju, pa bi jo dobili. Samo za- radi štirih let...« Pri Lapuhovih je dimnikar- stvo družinski poklic. Štirje fantje iz družine so dimnikar- ji in morda bo tudi še ka- teri od vnukov. Trdo delo je očeta kar osušilo, pa vendar mu ne zmanjka humorja in živega zanimanja za vse, kar se godi okrog njega. »Ko bo stoletnica, spet pri- dem,« sem obljubila ob slo- vesu. »O, dotlej je še daleč,« mi je dejal oče Lapuh in še za- klical za menoj. »Pa pridni bodite!« še veliko zdravih in zado- voljnih let, oče Lapuh! Pa, da bi se tudi tisto s pokojnino kako uredilo. J. B. Oče Lapuh s svojo ženo Tončko na domačem vrtu. Za boljše gospodarjenje v kmetij- stvu, za vsako vaško gospodarstvo pomeni veliko pridobitev novi ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE tip EKSK 112 S 4 za dve konjski moči (1,5 kilovata) in s 1430 vrtljaji v minuti. Olajšajte si delo! Z enim motorjem lahko poganjate več gospodarskih strojev: mlatilnico, cirkuiarno žago, slamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd. ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE je zgrajen za potrebe vaških gospo- darstev, je enostaven in prenosljiv. Priključite ga na enofazno napelja- vo za luč. kakor druge gospodinj- ske aparate. Stroški za pogon elek- tromotorja so nizki. Poraba elektri- ke se obračunava po števcu In tarifi za gospodinjstvo. Zahtevajte ponudbe v najbližji trgo- vini s tehniškim blagom, pri našem predstavništvu: LJUBLJANA, Titova 28, teL 315-824 ali v naši tovarni ELEKTROKOVINA IVIARIBOR. Tržaška 109 telefon: 31-120 12 TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 Po besedah skop, toda vsebinsko bogat program turističnega društva v La^f "m „Pivo in cvetje" tombola in silvestrovanje v programu turističnega društva f Laškem niso razmetavali besed, program je kratek, zato pa zahte- ven, da jim bo še marsikdaj vro- le pri uresničevanju. Predvsem je treba povedati, da ,e je turistično društvo otreslo vseh mogočih zadev okoli ureje- vanja kraja. To so stvari, ki jih bodo rešili v okviru krajevne skupnosti. Ce bo mesto urejeno tako, da bodo zadovoljni občani, bodo zadovoljni tudi turisti. V letošnjem letu bodo v Laškem tri velike turistične prireditve, jjajvažnejša bo praznik »piva In cvetja«, ki že nekaj let razgiba mesto in okolico (opozarjamo za- ročence, naj se vzdržijo do juli- ja). Druga prireditev bo velika tombola, ki bo tudi julija in tretja prireditev bo tradicionalno silvestrovanje. Mimo nekaterih turističnih pre- davanj so si letos naložili še dru- ga mnogo težja bremena. Do pr- vega maja naj bi bil dograjen in izročen svojemu namenu nov tu- ristični paviljon pri mostu na de- snem bregu Savinje. Nov pavi- ljon, moderen bo in lep, bo imel turistično pisarno, menjalnico tu- jih valut, recepcijo, prodajalno spominkov, trafiko, Id bo pre. mogla tudi inozemske cigarete in časnike, poleg tega pa bo v tej stavbi še informacijska pisarna in pa bife, kjer bodo poleg drugega stregli z ekspres kavo in odprtim pivom. Turistično društvo je na teme- lju sklepa občinske skupščine do- bilo v upravljanje tudi kino La- ško. Ker laški kino odkar ob.sta- ja nudi poleg filmskih predstav tudi neskončno dolge odmore, bo prva skrb društva, da čimprej kupi še en projektor. Velik interes društva je vseka- kor odprt plavalni bazen s ter- malno, vodo. Zato bo društvo tudi pri tem načrtu sodelovalo kolikor je v njegovi moči, s finančne plati gotovo ne bo moglo, to je jasno. Ce k temu prištejemo še nov vložek k turističnemu prospektu In načrtovanju novega prospekta, smo spisek nalog izčrpali. J. Kr. Da bi Laško kot turistični kraj še bolj zaživelo potrebuje k naravnim pogojem kot so zdravilišče in lepa okolica še marsikaj, kar terja sodoben čas. Med temi pogoji so tudi boljše ceste. Ena takih je tudi cesta proti Marijagradcu. Asfaltirali naj bi jo od mostu ob Savinji in se tako izognili »smrtnemu prehodu«. Krajevna skup- nost ima asfaltiranje ceste v načrtu, toda ali ni ta cesta tudi stvar turizma in kar zadeva železniški prehod, tudi stvar železnice? NA KRATKO IZ LAŠKEGA PREDALEČ, IZ DOLA PA NI.. . v Jurklošter pripelje vsako soboto meso Jože štravs iz Dola pri Hrastniku in ga tu seka ter prodaja. Baje je me- sar zasebnik iz Laškega do- bil obrt ravno zato, da bi oskrboval tudi Jurklošter, to- da obljube ni držal, češ pre- daleč je in se ne splača. Iz Dola pri Hrastniku pa se splača? Vrh tega je Stravs za novo leto vsaki stranki podaril dobro kranjsko klo- baso in torbo za nakup mesa. UPOKOJENCI SO ZELO HVALEŽNI Malo pozno, toda ne pre- pozno. Dobili smo sporočilo, v katerem se upokojenci, ki so šli v pokoj iz laškega obra- ta Dravskih elektrarn, toplo zahvaljujejo za prijeten dru- žabni večer, ki ga je zanje pripravila sindikalna podruž- nica. Upokojence in vdovo smrtno ponesrečenega čla- na kolektiva Zagoričnika so pogostili in obdarili s toplim perilom. T. I. MOST V ŠMARJETI POTREBEN POPRAVILA Krajevna skupnost v Rim- skih Toplicah ima precej ob- sežen načrt del, ki bi jih bi- lo treba letos opraviti, samo najbrž za vse ne bo sredstev. Med nujnimi deli je tudi most čez Savinjo. Položiti bi bilo treba nove mostnice. Ne- kaj denarja ima skupnost privarčevanega za ta namen, vendar veliko premalo, da bi se izplačalo začeti dp!r:*i k. BIVŠE SEJMIŠČE NAJ BI BIL PARK • Sejmišče v Laškem iik ob Savinji je bilo opuščeno in zgrajeno novo dlje ob cesti proti Marijagradcu. Na biv- šem sejmišču bi krajevna skupnost v Laškem rada uredila park. Da bi to lahko naredili je seveda treba de- narja, vprašanje pa je, če bi ne kazalo prestaviti tudi mostno tehtnico, ki je bila prej ob starem sejmišču? ek. NEVARNOST PA ČAKA, ČAKA IN ČAKA ... Nekdo bo nekoč pripeljal iz Rimskih Toplic. Recimo, da bo imel hudo mično sopotnico in si ne bo mogel kaj, da bi jo včasih malce ne pogledal od strani. Ce jo bo prvič pogledal v trenutku, ko bi moral videti znak za nevarnost in zoženo ce sto jo bo še dobro odnesel. Ce pa bo poškilil čez trenutek še enkrat, potem bo prepozno . . . Pa ni treba imeti mične so- potnice ob sebi. Dovolj je če se pelješ ponoči tam skozi in da nekdo pripelje naproti z nezasenčenimi lučmi. Samo strahovit tresk, prevračanje in mrzla kopel bodo nujni nasled- ki v zasedi čakajoče nevarno- sti. Na velikem ovinku na Vrte- čah med Laškim in Rimskimi Toplicami ždi v zasedi nevar- nost. Pa ne od včeraj, že me- sece ždi in čaka svoj trenutek. Zakaj? Zato, ker že neskončno dol- go na tej cesti drugega reda. na ovinku Vrtečah, nekaj ni prav. Plaz ,1e potegnil v Savi- njo precej širok in precej dolg pas in to ravno na najostrejše- mu zavoju dolgega ovinka. Vse skupaj je zavarovano z le- seno barikado, ki pa utegne v asodnem trenutku z ropotanjem opozoriti ljudi v bližnjih hi- šah, da ie prežeča nevarnost dočakala svoj trenutek. Domačini so zasede navaje- ni, ne pa tudi tisti, ki prvič sučejo volan tod skozi. Cesta med Cel.1em In Rimskimi To- plicami sicer ni v veliko nav- diTŠje voznikov, toda takšne hitre menjave »cestnega pejsa- ža« vendar nihče ne more pri- čakovati. Nevarnost v za.^edi pa čaka, čaka, čaka . . . Cestno podjet.je tudi čaka. čaka . . . Cestne takse in dajatve se kar množijo, raste .jo . . . Kaj hočete, začnrani krog?! —ček. V Jurkloštru nič novega? Od sonca razžarjene skale na strmih pobočjih, spodaj pa ivje na vejah. Bistra voda je še vsa okovana v led, ce- sta vsa bela, toda temeljito posuta kot malo kje. Ljudi skoraj ni videti. V hostah so, kjer pojejo žage in zvenijo sekire. Otroci so v toplih iz- bah, kajti tudi tu je polizalo sneg, da ga je premalo za sankanje. Taka je dolina Gračnice. Tiha, zasanjana, odmaknjena od sveta. — JE KAJ NOVEGA PRI VAS? — — Novega? Novi ste vi, to- variš. Vas še nikoli nisem vi- del v kloštru, — mi je hudo- mušno mežikal očanec skozi oblak tobakovega dima, ki se ovijal okoli njegove osivele glave. — Kaj novega? Pri nas? V Jurkloštru so še zemlje vče- rajšnje, je pristavila ženica ob očancu in dodala, da do- bivajo kruh vsak drugi dan iz Laškega in da je dobro, da vsaj vsak drugi dan. — Cesa pa najbolj pogreša- te v Jurkloštru? — — Kovača. Imeli smo ga pa ga je davkarija pregnala. Ni imel računa in je vse sku- paj pustil, tako kot tukajšnji gostilničar ., . — — I, ne vem za katerim ti je bolj žal, za kovačem ali za birtom, je ženica zbodla svo- jega moža, da je obupano zavil z očmi, češ, te ženske. — Je pa res huda, da ni gostilne. Kaj boste storili če vas zgrabi lakota? Za žejo je dobra tudi voda, čeprav ni kaj prida .. . — * — VODA, VODA, Z NJO SO TE2AVE? Sedanji vodo- vod ima slabo zajetje in ob deževju vdira motna deževni- ca vanj. Toliko dobre vode teče iz vsake grvine, iz pip pa voda, ki ni dosti prida. — — Najbrž bomo potegnili vodo od šole, kjer so lani starši šolarjev in učitelji zgradili novo zajetje in nov vodovod. Tista je baje do- bra. — — To bi bilo dobro, samo kje naj dobimo denar. Vsak bi rad kaj primaknil, zgrabil za rovnico in lopato, toda takšna reč stane veliko več? — — Občina že ne bo mogla dati toliko, kolikor bi ra- di. — — No, pa smo tam. — * — CE JE KAJ NOa^EGA? SEVEDA JE. Jaz na primer od včeraj delam po novem delovnem času, — je povedal šef krajevnega urada JANKO LESKOŠEK. — In kdo še razen vas v Jurkloštru? — — Nihče, jaz sam in tako bo menda ostalo. Trgovina za- radi mene menda ne bo spre- minjala delovnega časa? — Pa pride v krajevni urad možak, ki bi rad uveljavil partizanska leta. — Ja, oče. Ste pa pozni. Kolikokrat sem vas opomnil, da si vso reč uredite. Krajev- ni urad nima nič več posla s tem. — — Veste, nerodna je ta reč. človek odlaša, odlaša. Ko se odločiš, da boš, spiješ kak li- trček za korajžo, potem pa odložiš za pozneje in leta minejo . . . — Z grenkobo v vsiljenem na- smehu se je poslovil nekdanji borec kozjanskega odreda. Koliko takih je še tu v oko- lici? — SEM MISLIL, DA STE OD SPOMENIŠKEGA VAR- STVA. Vidite tistile obok skozi katerega pelje.cesta čez kloštersko dvorišče? Hudo ne- varen je. Enkrat bo nekoga po glavi. Najprej so dovolili, da zavarujemo ta obok, po- tem pa je tovariš Stopar iz Celja spet prepovedal, da bi sami naredili. Kdo naj ubra- ni otrokom, da ne bodo ho- dili tam skozi? šola je sa- mo nekaj korakov proč. — — Ne, žal vam ne morem nič pomagati. Sem od časo- pisa ... -- — A tako? še bolj sumlji- vo me je pogledal sobesed- nik, s katerim sva se menila kar na cesti. — Pa menda ni- ste vi tisti, ki je v »Kmečkem glasu« pisal tisto reč? — — Kakšno reč? — — No tisto, kako smo ob- čani z Gorele in Laške vasi srečni, da smo prišli pod la- ško pošto. Včasih smo vide- vali pismonošo vsak drugi dan hoditi čez naše vasi. Zdaj pa moramo v gostilno šem- rov v Vrhu nad Laškim sami ponjo. — — Ne tega pa nisem pisal. —- Kar odleglo mi je, da res nisem. — No, tisti ki je, pač ni nikogar vprašal, a pisal je v imenu nas vseh. — KAJ NAJ BO NOVEGA V JURKLOŠTRU, kraju, kjer so zemlje vsak drugi dan sveže, kjer sekajo meso samo ob sobotah, kjer pošta dela le polovičen delovni čas, kjer je šef krajevnega urada edini, ki ima nov delovni čas? Pa vam je Jurklošter doživ- ljal čisto drugačne dni. Ta- krat na primer ko je Janoš s svojim bataljonom tu pro- glasil osvobojeno ozemlje, ko so v Rimskih Toplicah, Laškem in Celju prisluhnili vsaki novici, ki je od tu pro- drla v svet. Cas teče hitreje kot bistre zračnica čez brzi- ce in suče dogajanja močneje kot vrtinci vodo v njenih tol- munih. Jur Janko Leskovšek — šef krajevnega urada v Jur- kloštru in človek* ki .Je do- segel, da so v Jurkloštru naenkrat in stoodstotno prešli na nov delovni čas. Lepa in že skoraj prevelika osnovna šola v Jurkloštru s tremi učilnicami za osem razredov, telovadnico, dvema zasedenima družinskima stanovanjema in dvema praznima garsonjerama za učitelje samce, ki jih nimajo in tudi ne potrebujejo. Zadaj ohranjen in porušen del samostana, ki nikakor ne doživi restavracijske epohe, velika črna luknja v ruševinah pa je »inkriminiran« prehod, ki je nevaren, ki ga merodajni ne popravijo, krajevni skupnosti pa ne pustijo popraviti. (Foto: J. Kr) Med Radečam živi resnična povest, podobna tisti o hlapcu Jerneju Tako je zapisano na skromni tablici nad grobom na pokopališču v Radečah. Zraven tega groba je stafejši grob pred petimi leti umr- lega .Antona Koželja. Kaj je pri tem takega, da tako vznemirja duhove po Radečah. Krivica je, ki je tadi grobova •»»sta poravnala, še več, poglobila sta jo. » Vse je zapisal v reviji BOREC Alojz Metelko: ANTON K02EU in NEŽA MLA- KARJEVA sta 53 let živela v dru- ( žinski skupnosti v dobrem in zlu. Bila sta si bliže, kot sta-si gospo- {•ar in služkinja, bila sta si toliko "ot mož in žena, le da tega nista tudi z zakonsko zvezo potrdila. K bivšemu trgovcu je prišla mla- •»a. rdečelična, polna upov. Nave- ^^'a se je nanj in ostala ob n.jem, takrat, ko so zakonite žene zapuščale svoje može, da bi se rešile. Leta 1941 je bila »dekla Nežika« skupaj z gospodarjem Pregnana v Nemčijo. Skupaj sta ** »pet vrnila domov, tudi za NE- ŽO je bilo to domov. Pred petimi leti je Anton Koželj umrl. Stregla mu je do zadnjega diha Nenadoma se je v Radečah na Koželjevem domu oglasil moški. Predstavil se je za nečaka umrlega gospodarja in zakonitega dediča vsega imetja. NEŽA se je zdaj zdramila iz ponižne vdanosti. Za- htevala je svojo pravico, svoj de- lež za ,53 dolgih, dostikrat zelo hu- dih let. Pričali so zanjo, bili so ji v podporo, vendar vse zaman. Manjkala je tista kratka besedica, pa naj bi bila izrečena pred mati- čarjem ali duhovnom. Ostala je praznih rok. Zakoniti dedič jo je spodil, da je ostala na bremenu svojcev. Pa ne samo to. Žalil jo je s »priležni- co«, on, ki svojega strica KOŽE- LJA ni nikoli videl živega. Pet let je NEŽA MLAKARJEVA iskala pravico za 53 let trdega de- la, za večji del svojega življenja. Iskala jo je tako dolgo, da Jo je našla smrt. Smrt je zravnala račune, ne pa poravnala. Dedič potlej ni odnehal. Se jo je črnil in izjavil, da bo njen grob prestavil. Tako je tudi storil. Na grobu NEŽE MLAKARJEVE je zdaj skromna tablica, ne kam- nitega okvirja ne nagrobnika. Pa vseeno ni zapuščen ta grob. Krasi- jo ga Radečani, ki jim je »resnič- na zgodba o dekli Nežiki« v srcih prižgala trajnejši ogenj kot je bil tisti, s katerim je Cankarjev hla- pec Jernej poravnal račune s svo- jim gospodarjem. H. BL Tukaj počiva NEŽA MLAKAR dolgoletna služkinja ANTONA KOŽELJA rojena 18. 3. 1886 umrla 12. 7. 1967 TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 13 DELO KS KOZJE Ljudje v Kozjem so bili la- ni zelo aktivni na vseh po- dročjih družbenega življenja, še posebej pa so se izkaza- li pri nekaterih večjih delov- nih akcijah. S samoprispev- kom in prevozi so zbrali več kot 50 milijonov starih di- narjev. Gasilsko društvo, oz. njegovi člani so z vztrajnim delom spravili pod streho le- po urejen gasilski dom» ki ima poleg vsega F>otrebnega za gasilstvo, še dvorano za najrazličnejše prireditve, ki je prav tako pomembna pri- dobitev za Kozje. NOVA BENZINSKA ČRPALKA Na Kozjanskem dosedaj niso premogli bencinske čr- palke. Ljudje iz teh krajev, lastniki motornih vozil, so bi- li vezani na nekatere večje centre, da so dobili gorivo. Pred dnevi pa so že začeli točiti bencin na novi ben- cinski črpalki v Kozjem. Za izgradnjo črpalke so prispe- vali samo občani Kozja in drugih krajev ter jKjdjetje Petrol. »RAZVALINA ŽIVLJENJA« Mladinci aktiva Blagovna v šentjurski občini priprav- ljajo igro »Razvalina življe- nja«, ki jo bodo uprizorili za domačine in občane ne- katerih bližnjih krajev. Tudi drugače so zelo aktivni. Usta- novili bodo posebno turisti- čno sekcijo in se priključi- li Turističnemu društvu Šent- jur. Izdajajo tudi svoje gla- silo »Mladi rod«, pričeli pa so zbirali podatke o svo- jem kraju, da bi uredili kro- niko Blagovne. USTANOVITEV ŠTU- DENTSKEGA KLUBA Na pobudo študentov in družbeno političnih organiza- cij občine Šentjur bodo kon- cem meseca ustanovili v Ljub- ljani študentski klub za šent- jursko področje, ki bo imel približno 35 članov. Na usta- novnem sestanku, katerega se bodo udeležili predstavniki družbeno političnih organiza- cij in občinske skupščine bodo govorili o programu de- la kluba in problemih do- mačega kraja. TEČAJ PRVE POMOČI Občinski obdor Rdečega križa in Občinski štab civil- ne zaščite organizirata 80 ur- ni rečaj prve pomoči v Šent- jurju. 28 slušateljev posluša dvakrat tedensko predavanja zdravnikov Zdravstvenega do- ma Šentjur v prostorih De- lavske univerze. Tečaj so pri- redili za vodje in namestni- ke zdravstvenih služb iz kra- jevnih štabov civilne zaščite ter vodje in namestnike zdravstvenih ekip krajevnih štabov. Za Planino in Dobje, kot odmaknjeni področji, pa bo- do pripravili poseben tečaj na Planini. AVTOMATSKO KEGLJIŠČE Da bi gostom v Rogaški Slatini nudili čimveč razve- drila in zdrave zabave so v tem zdraviliškem kraju ure- dili avtomatsko kegljišče. Do pričetka sezone pa nemerava zdraviliško gostinsko podjet- je kupiti še lasten avtobus. Primeren bo za krajše izle- te po okolici, da bodo lahko gostje brez avtomobilov obi- skali še druge zanimive kra- je. STEKLARSKI PLES Kot vsako leto bodo tudi letos imeli v Rogaški Slati- ni tradicionahii »Steklarski ples«. Pripravljata ga sindi- kalna podnižnica Steklarne in steklarski šolski center Ro- gaška Slatina. Ples bo 24. fe- bruarja v veliki Zdraviliški dvorani Komunisti o mladih Sredi tega meseca se bo v Šmar- ju sestala konferenca Zveze ko- munistov šmarskega področja. Razpravljali bodo o problemih mladine v Šmarju. Takšno raz- pravo o delu mladincev smo lah- ko pričakovali, saj je bila aktiv- nost mladiii ljudi v zadnjem času zelo slaba. Komunisti se bodo pogovorili o idejnosti pouka, za- poslovanju In podobnem. Gradivo so delno že pripravili, o njem bo- do razpravljale osnovne organiza- cije posebej glede na krajevne či- nitelje. Razprava komunistov o mladili bo v Šmarju nedvomno pomenila korak naprej ca delo mladincev v tej občini. Dosedaj so se mno- gi starejši le ladržali in omejili na kritiki mladih, če.š da nič ne delajo; sicer je bile to res, hkrati pa so pozabili povedati, da so za to nedejavnost krivi delno tudi sami. v osnovnih organizacijah so govorili o problemih mladih ljudi, rezultat takšnih razgovorov pa .je večkrat bil le, da so ko- munista zadolžili za mladinsko organizacijo in tako je bil pro- blem odpravljen. Ker pa so v Šmar,ju na občin- skem komiteju ZKS prepričani, da se lahko z vztrajnim delom in primernimi kadri zopet oživi ob- činsko organizacijo mladih, so se odločili za takšno razpravo. Razen tega bodo komunisti še sprejeli svoj program dela za pr- vo polletje tega leta. ms Dobra - „slaba" letinaj Razširitev sadnih plantaž v Šmarju i Lani so se veje sadnega drevja šibile pod težo ja- bolk. Cene so bile tako niz- ke, da se kmetom po njiho- vem računu ni izplačalo ja- bolka obirati, razvrščati in prevažati na trg določenemu kupcu. Zato so jabolka leža- la in gnila po sadovnjakih ter služila kot krma praši- čem. Izredno dobra letina v kmetijstvu se je tako poka- zala tudi kot slaba, saj so zaradi viška sadja padle ce- ne in kmetijski proizvajalci tako niso bili nič bolj bo- gati. Po približnih ocenah je bilo neracionalno izkorišče- nega sadja na šmarskem po- dročju približno za 100 vago- nov. Veselju zaradi dobre le- tine se je pridružilo razoča- ranje, saj je bila ta v bist- vu za kmete, tudi slaba, ze- lo slaba letina . .. Kljub vsemu pa v Šmar- ju ■vTieto razmišljajo o pove- čanju sadnih plantaž, pred- vsem v Pristavi in Rogatcu. Sadne plantaže v Šmarju za- jemajo površino 12 hektar- jev, pridobili pa bi še radi 100 hektarjev. Tako bi imel šmarski Kmetijski kombinat 220 hektarjev sadnih plantaž. 450 potrebnih milijonov sta- rih dinarjev bi dobili z raz- nimi bančnimi krediti. Tako bi uredili dva posebna obra- ta po 100 hektarjev, ki bi lah- ko imela na velikost površi- ne vsak svojo p>otrebno me- hanizacijo in strokovni kader Normalno rodno leto daje približno 600 vagonov sadja, so ocenili v šmarski občini. Ker pa je tudi po drugih ob- činah mnogo sadnih površin je jasno, da sadja ne bo mo- goče, posebno ob povečanju TA 100 lektarjev, naenkrat prodati. S tem pa se pojavlja skupen problem nekaterih ob- čin nekdanjega celjskega o- kraja. Potrebna bi bila velika skladišča — hladilnice, kjer bi lahko sadje vskladiščili in ga pKJtem prodajali v vsakem letnem času, celo po istih ce- nah. To bi koristilo potroš- nikom kot samim proizvajal- cem, saj gnitje sadja po sa- dovnjakih ni dosedaj prinaša- lo nikomur koristi. En sam kmetijski kombinat ne bi zmogel stroškov izgradnje hladilnic. S povezavo občin Šmarja, Šentjurja, Žalca in Slovenskih Konjic pa bi ver- jetno hitro uspeli zgraditi ne- kaj 400 vagonskih hladilnic, za katere bi se stroški kmalu obrestovali. Tako kmetijski proizvajalci v družbenem sek- torju stojijo pred dejstvom, dopustiti da bodo dobre le- tine zopet slabe ali zgraditi potrebna skladišča. Bolje bo, če se bodo odločili za dru- go možnost. M.SENICAR .:. in pritekla bo voda • v ŠMARJU BODO OBCANI LETOS ZACELI DELA NA ŠESTIH VEČJIH VODOVODIH. • POLEG OBČINE, GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ BODO LEVJI DELEŽ PRISPEVALI IJUDJE V DE- LU, MATERIALU IN DENARNIH SREDSTVIH. Kljub stalni gradnji in po- pravilom, akcije občanov šmarske občine še niso kon- čane. Vse kaže, da bo letos v krajevnih skupnostih naj- več dela pri najrazličnejših vodovodih. Mnoga naselja so brez vodovodne napeljave, v vodnjakih primanjkuje vode in še ta ne ustreza splošnim predpisom o čistoči. Omeni- li bomo samo nekatere več- je akcije, saj za brezštevil- ne manjše, ki so skoraj v vsakem zaselku, nismo mog- li izvedeti. Izrednega pomena je vodo- vod za Obsotelje, saj bo za- jel Olimje, Podčetrtek in Ime- no. Glavni vod bo dolg približno 8 kilometrov, pred- računska vrednost obsotelj- skega vodovoda pa je 50 mi- lijonov starih dinarjev. Dela, ki jih izvaja Vodna skup- nost Celje, so se pričela in so opravljena že v vrednosti 10 milijonov starih dinarjev. V kolikor bodo potrebna sred- stva zagotovljena s soudelež- bo občanov, občinske skup- ščine Šmarje pri Jelšah in gospodarskih organizacij, bo- do letos že končali z delom. Kraji Olimje, Podčetrtek in Imeno so nujno potrebovali vodovod. Dosedanji vodnjaki in rečna voda, so povzroči- li določene bolezni. Poix)lna osemletka s precejšnjim šte- vilom otrok ni imela odgo- varjajoče vode, sam Podčetr- tek pa bo z nadaljnim raz- vojem v močno rekreacijsko središče zaradi znanega ko- pališča, nujno potreboval vo- dovodno napeljavo. Potreba po vodovodu v Pri- stavi se je najbolj pokazala zaradi šolskih otrok in kme- tijskega gospodarstva, saj je bila voda iz dosedanjih izvi- rov in vodnjakov nekvalitet- na in količinsko skromna. Projekt za gradnjo vodovoda v Pristavi je že izdelan. Za- jetje bi naj bilo pod goro Rudnico na Spodnjem Tinj- skem. Predračun je 52 mili- jonov starih dinarjev, vodo- vod pa bi zgradili v dveh eta- pah. Prva, ki bi jo zaključi- li letos, predvideva napelja- vo vode do središča tega te- rena, torej do Pristave, pri- hodnje leto pa bi pričeli z drugo etapo in sicer nape. Ijavo vodovoda v obrobna na. sel j a kot Sodna vas, Marčj vas in Hajnsko. Rekonstrukcija vodovoda j, zajetjem novega izvira v Koz. jem bi stala 18 milijonov sta. rih dinarjev. Letos bi uredi- li zajetje novega izvira na Vetemiku, zaradi skalnatega terega pa bodo dela izredno težka in mnogo dražja. Pri- hodnje leto pa bi izvršili re- konstrukcijo obstoječega vo- dovodnega omrežja v Koz- Tudi občani Kristan vrna in sosednjih vasi Kačji dol ter Grlice so se odločili za gradnjo vodovoda, pri kate rem so ocenih vrednost del na 22 milijonov starih dinar- jev. Z gradnjo bodo pričeli že letos. še več je vasi kjer so se^ odločUi in zaprosili za pro- jekte, ali pa že delajo svo- je vodovode. Tako je nn v,, pavskem vrhu, Šentvidu pri Grobelnem, Gorjanah pri Podsredi, Pokleku, Osredku in manjših zaselkih. Tako bodo tudi letos obča- ni v Šmarju mnogo prispe- vali v delu in denarju za boljšo ureditev naselij in svo- je boljše življenje. M. SENICAR 1 Specializacija obratov KZ Šmarje • IZ ŠTIRINAJSTIH PO ZDRUŽITVI 6 OBRATOV • RACIONALNO IZKORIŠČANJE MEHANIZACIJE IN RAZPOREJANJE STROKOVNJAKOV MOŽNOSTI ZA VSAKOGAR V Kmetijskem, kombinatu v Šmarju pri Jelšah so v prvih dneh tega leta izvedli reorganizacijo, ki mnogo po- meni za nadaljni razvoj kme- tijstva na šmarskem področ- ju. Iz nekdanjih štirinajstih manjših in razdrobljenih ob- • ratov so ustanovili 6 večjih in gospodarsko mnogo moč- nejših. Stari obrati niso ime- li možnosti, da bi se z last- nimi ustvarjenimi sredstvi razvijali naprej, tako razdrob- ljena sredstva pa niso poma- gala ne temu ne onemu. Tu- di racionalno izkoriščanje me- hanizacije in večje možnosti za pravilno razporejanje stro- kovnih kadrov, sta nareko- vala združevanje v večje obra- te. Tako je bilo sadjarstvo razdeljeno v tri obrate: Ro- gatec, Rogaška Slatina in Pristava. Po nov^m je to se- daj en sam sadjarski obrat. Združeni obrati so začeli delovati s 1. januarjem le- tos. Sedaj imajo v Šmarju štiri kmetijske proizvodne obrate in to s sedeži v Koz- jem, Imenem za Obsotelje, Rogaški Slatini IN Šmarju. Ti obrati zaposlujejo preko 150 ljudi. Z združitvijo mlekarne in obrata Sad-sok je nastal v Mestinju predelovalni obrat, v katerem je zaposlenih 70 ljudi. V Sad-soku izdelujejo brezalkoholne in alkoholne pijače, prodajajo pa jih po vsej Sloveniji, kjer so že do- bro osvojili tržišče. Tudi mleč- ne izdelke prodajajo na ze- lo širokem področju. Prede- lovalni obrat pa bi lahko imel še večje delovne uspe- he, za to pa bo potrebna mo- dernizacija zastarele opreme. Za Sad-sok gradijo novo pro- izvodno halo in skladišča. Predvidevajo, da bodo delali v novi hali lahko m.eseca mar- ca. Mlekarna pa bo morala dobiti, glede na vse večji in zahtevnejši odkup mleč- nih izdelkov, nekatere sodob- nejše stroje. Kapaciteta in spoštljiva starost strojev več ne odgovarjata vse večjim po- trebam tržišča. Poleg kmetijskih proizvod- nih in predelovalnega obra- ta so ustanovili še obrat Me- snine, ki je najmanjši, saj zapHDsluje 25 ljudi, ima pa poslovalnice v sedmih kra- jih, med drugim tudi moč- no založeno prodajalno v Celju. V Kmetijskem kombinatu pričakujejo prve uspešne rezultate kot posledica reor- ganizacije koncem meseca marca. Tedaj je stanje v obratih pokazalo kako po- trebna je bila specializacija po posameznih področjih v kmetijstvu. M. Seničar Občna zbora gasilcev Pred dnevi so imeli gasil- ci v Rogaški Slatini občni zbor, na katerem so ugoto- vili, da so lani dosegli pri delu dobre rezultate. Zbrali so preko 10.000 N din in s pomočjo gasilske zveze Šmar- je, ki jim je dala 40.000 N din, kupili novo gasilsko vo- zilo. Vodstvo gasilskega dru- štva je med letom skrbelo tudi za kadre, v podčastni- ški tečaj so poslali šest ga- silcev, letos pa se bo stroj- nega tečaja udeležilo naj- manj 10 članov. Uspeli so tu- di s preventivno službo, kar dokazuje vedno manjše šte- vilo požarov Ko so razprav- ljali o programu dela za le- tošnje leto so sklenili, da bo- do skušali vključiti v društvo čimveč mladih ljudi, organi- zirati več predavanj o požar- ni preventivi in se udeleži- ti conskega tekmovanja. Pred zaključkom občnega zbora je predsednik občinske gasilske zveze Anton Sok podeHl spri- čevala članom, ki so naredi- li podčastniški izpit ter de- setim članom značko za dol- goletno službovanje. Dan pozneje so se sestali tudi gasilci v Šentvidu pri Grobelnem in ocenili delo društva v preteklem obdob- ju kot zelo plodno. Jeseni la- ni so praznovali 40. obletni- co obstoja društva. Povezali so se z mladinsko organiza- cijo v Šentvidu in za oblet- nico pripravili prijeten pro- gram. Gasilsko društvo je tu- di za druge priložnosti pri- pravilo razne prireditve, s sredstvi s prireditev in pro- stovoljnimi prispevki pa so kupili novo motorno brizgal- ko in tako še izboljšali svo- jo opremo. Letos bodo orga- nizirali dve prireditvi, kupi- li gasilski prapor in električ- no sireno. Pripravili bodo še mladinsko in pionirsko dese- tino ter se udeležili conske- ga tekmovanja. J. ROMIH TRGOVINA ZA MOTORIZI- RANE MOZIRJANE Občani mozirske občine so precej oddaljeni od večjih središč in zato ni nič čudne- ga, če je železni konjiček ze- lo pogosto na spisku želja. V mozirski občini je že dose- daj nad 1500 motornih vozil, če računamo tudi moped mednje. Ob taki gostoti pro- meta se seveda izplača v tem okolišu imeti specializirano trgovino za prodajo motornih vozil, zlasti pa za prodajo raznih delov. V bližnji pri- hodnosti bo Mozirje dobilo tako trgovino, uredilo in 2»' ložilo pa jo bo podjetje AV- TO CELJE. ek. OBISK V OTROŠKEM VRTCU ŠENTJUR .Lovci na lisice'' Obstal sem pred vrati v hodniltu otrošlcega vrtca Šentjur. Prva soba. »Okrog novoletne jelliice sedi- mo ...« se je cula ubrana pesem tenkih otrošlcih gla- sov. Druga vrata. Pridušeno mrmranje. »Šica, Itollt je ula?« Odprem prva vrata, štiri- najst otrok sedi v polkrogu pred tovarišico vzgojiteljico, ploskajo in pojejo. Na šum odpiranja vrat prenehajo in štirinajst parov modrih, rja- vih, črnih, sivih otroških očk se radovedno upre v obisko- valca. Na vprašanje se kaj smu- čate, se trije najpogumnejši zaleti jo naprej. Vsak hoče bi- ti prvi: »Jaz, jaz, jaz ...« »In sankate?« Tedaj se dvignejo še ostali tudi deklice in sproščeno za- ivrgolijo o radostih zimskega časa. To so otroci, ki dnevno ne- kaj ur preživijo v prijetno urejenem otroškem vrtcu v Šentjurju. Razdeljeni so v dva oddelka po starosti. Tisti od 3 do 4 let so v eni, od 5 do 16 let pa v drugi sobi. Vsaka skupina ima svoj poseben dnevni program pač prirejen starosti. Učiteljica ZDENKA VOGA ima rada otroke. Sko- raj nikdar ni huda. »Ko pridejo se najprej igramo razne igrice, sledi učenje pesmic, pogovarjamo se o naravi in podobno, riše- mo s kredo, izrezujemo, na- to pa zopet igramo, čas mine, da ne veš kdaj.« Otroci so izredno živahni. »Kaj imaš v vrtcu najraje?« vprašam molčečega fanta na stolu^Pa že planejo drugi; »Jabolka in kruh!« Najraje pa imajo malice. Kadar prinese kuharica kruh in salamo, tedaj ploskajo in komaj čakajo na svoj kos. S tihim glasom prišepne droben fantek za najglasnej- šimi, ki so že zaupali svoje oziroma želodčkove zelje: »Ampak, hrenovke in kom- pot, mmmm...« Tako so povedali Miran Horvat, Andrejček Salej, Marjanček Drobne in drugi. Vsi bi radi pokazali kaj zna- jo Deklice so se postavile v vrsto, roke v bok, krog, po- čep in zapele: »Drobcene snežinke be- le...« Fantje pa z odločnimi po- gledi in stisnjenimi pestmi: »Kaj maramo mi...« Nekdo, ki ni še nič povedal je prišel k tovarišici in dejal: »Tovarišica, povejte, da Pe- ter grize!« Vlastica Golež je sklenila roke, pogledala okoli sebe, češ, zdaj pa mir in zapela: »Ježek gre po gozdni poti...« Še so pripovedovali z drob- nimi, kratkimi otroškimi stavki, kaj imajo najraje, vse- skozi pa so vedno padale be- sede — lovci in lisice; to je njihova trenutno najbolj priljubljena igrica. Veseli so, radi se imajo, za šalo se tudi stepejo; starši pa so zado- voljni, da lahko svoje otroke res puste v pravem varstvu in brezskrbno delajo na de- lovnem mestu. Ko sem odhajal so prijaz- no pozdravili. Skozi zaprta vrata sem čul: »Tovarišica, prosimo, gremo se lovce in lisice.u U. SENCAR 14 TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 OKVIRNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM STEKLARNE HRASTNIK ZA LETO 1968 Možnosti za vsakogar got vsakič doslej, so se v hrastniški Steklarni teme- ljito pripravili tudi za letošnjo izobraževalno sezono, po programu sodeč in po zagotovilih strokovnega- izobraževalnega centra v tem podjetju, bo obiskovalo razne tečaje, šole, seminarje in predavanja letos naj- manj 1200 zaposlenih, to pa je dve tretjini vseh de- lavcev, ki delajo v Steklarni. program je razdeljen na 15 skupin. V prvo skupino go uvrstili ciklus predavanj o obrambni vzgoji; ciklus se- rninarjev civilne zaščite pred- videva kar sedem predavanj posebej za reševalne enote, enote obveščevanja, tehnično reševalne enote, enote službe reda in varnosti in druge. S področja družbeno ekonom- skega i250braževan ja so se odlo- čili za predavanja o odgovor- nosti, tako posameznikov, kot ustreznih služb, nadalje za nekatera predavanja o deže- lah v razvoju, razen tega bo- do obravnavali načela formi- ranja dohodka in delitev le- tega, pa za vrsto drugih prav tako zanimivih predavanj. V posebno grupo so uvrstili se- minarje za vodilno osebje. Z Delavsko univerzo so se do- govorili za tečaje tujih jezi- kov, predvsem za angleščino in nemščino. Predvidevaj o stro- kovne tečaje za administrativ- no osebje, tečaj za strojepis- je, občasna predavanja za niž- ji vodilni kader, predvsem s področja delovnih raamerij In drugih zakonskih predpi- sov. V šolo za pridobivanje pol- kvalifikacije in kvalifikacije nameravajo vpisati najmanj 50 mlajših delavcev in de- lavk. Na predavanjih bodo morali udeleženci posebej ob- ra.vnavati tehnologijo stekla, ognjevarne meteriale, delov- no zakonodajo, higiensko teh- nične predpise o varnosti pri delu, statut in samouprav- ne akte podjetja, družbeno ureditev SFRJ in drugo. Če- prav se je strokovni center močno prizadeval za to, da bi vsi tisti mlajši delavci ki nimajo dokončane osnovno- šolske izobrazbe obiskovali večerno osemletko, je bilo za tovrstno pridobivanje znanja še najmanj zanimanja. Ven- dar so ustregli vsem tistim mlajšim delavcem in delav- kam, ki nimajo samo 8. raz- redov osnovne sole zaradi sla- bih ocen iz angleščine ali matematike. Tem bodo nam- reč dovolili vpisovanje v šo- lo za pridobivanje kvalifikaci- je na delovnem mestu, če bo- do v predvidenem času za- ključili 8. razred. V eni izmed 15 skupin so namenili precej ur za dodat- ni pouk pri oblikovanju, bru- šenja, rezanju, kontroli in podobno. Za člane organov samou- pravljanja so predvideli ne- kaj predavanj o razvoju no- tranje zakonodaje, o oblikah in metodah upravljanja pod- jetja, o delitvi dohodka in o samoupravnih aktih podjetja. Razen tega so se odločili še za nekatere druge oblike in metode občansnih predavanj bodisi za delavce v neposred- ni proizvodnji ali za ostale zaposlene v podjetju. Za letošnji izobraževalni program je delavski svet do- ločil nad 50.000 ND. Račima- jo, da bodo vsi zaposleni uteg- nili dobiti potrebno znanje z domala vseh področij, po- čenši od strokovnega do sploš- nega znanja. Dejansko je pro- gram tako prirejen, da ima vsak delavec t^a podjetja možnost širiti in poglabljati strokovno ali drugo znanje. Sicer pa vodstvo izobraževal- nega centra glede na doseda- nje izkušnje sodi, da bo vse omenjene šole, tečaje in se- minarje ter predavanja obi- skovalo blizu 1200 ljudi. Ne- kateri samo posamezne teča- je, drugi tudi šole in preda- vanja. Zanimivo je naposled to, da v podjetju začenjajo posvečati veliko skrb in po- zornost obrambni vzgoji in civilni zaščiti ter neposred- nim nalogam na tem področ- ju. Druga značilnost tega programa pa je poskus nu- diti vsem zaposlenim, ki to žele poglabljanje na družbe- no-ekonomskem področju, torej tam, kjer znanja ni ni- koli dovolj. Resda vse doslej za to zvrst ni bilo tolikšne- ga zanimanja, kot denimo, za strokovno ali drugo izpopol- njevanje. Drži pa tudi ugoto- vitev, da v zapletenih pogo- jih današnjega gospodarje- nja brez ustreznih družbeno- ekonomskega znanja ne bo mogoče hitreje odstranjevati vse tiste pomanjkljivosti in slabosti, ki jih družbenopoli- tične organizacije in samou- pravni organi že lep čas ugo- tavljajo v vsakdanjem življe- nju kolektiva. Na koncu kaže omeniti sa- mo še to, da ne bo odveč, če se bodo za izvedbo tega, dokaj zanimivega programa zavzeli vsi odgovorni dejavni- ki v podjetju in ne samo strokovnoizobraževalni cen- ter. Konec koncev daje ko- lektiv za te namene precej denarja, ki je seve del do- hodka vseh. -an- Motnje v medkrajevnih pogovorih pri nas pač niso nobena redkost. Kurjenje centralne kurjave verjetno na to pač ne vpliva, čeprav se prilično kadi... Na na- šem posnetku je trboveljska pošta, kjer bi kanilo med drugim popraviti tudi neonski napis, kajti gori samo še »T« čeprav se ustanova imenuje »PTT«. (Foto: Strmčnik) TRBOVELJSKA MLADINA RAZPRAVLJA O PREDLOGU DELOVNEGA PROGRAMA: Mladi naj bi bili še bolj aktivni v okviru aktivov Zveze mladine Slovenije na pod- ročju trboveljske občine začenjajo te dni z obravnavo predloga delovnega programa trboveljske mladine v letu 1968, ki so ga izdelaU na podlagi zaključkov zadnje občinske mladinske konference. Poudariti velja, da bo tr- boveljSika mladina namenila posebno pozornost zlasti še pripravam na kongres Zveze mladine Slovenije. V ta na- men bodo sistematično pre- učevali nekatera najbolj ak- tualna vprašanja, ki se po- javljajo v delu trboveljske in sploh revinske mladine ter z ugotovitvami skušali prispeva- ti svoj delež k oblikovanju vsebinskega koncepta in gra- diva 2sa kongres. Doka,:<šnjo pozornost bodo namenili tu- di nalogam v zvezi s samo- upravljanjem in reformo; skušaU bodo predvsem zago- toviti, da se bodo mladi vse- lej zavzemali za dosledno iz- vajanje načel reforme ter za zagotovitev kar najbolj dosle- dnega samoupravljanja, kar vse pa bo mc^oče doseči po- sebej še z okrepljeno dejav- nostjo mladih. Mladina Trbovelj ugotav- lja v predlogu programa de- la, da je naloga Zveze mladi- ne v času reorganizacije družbe in družbeno politič- nih organizacij, nenehno dvi- ganje idejne ravni mladih. V tej zvezi se v Trbovljah za- vzemajo za načrtno idejno izobraževanje v obliki semi- narjev, posvetovanj, razgovo- rov, javnih tribun in drugih oblik dela. Ker bodo v Trbovljah pred- vidoma že na prihodnji seji občinske konference Zveze komunistov razpravljali o problemih v zvezi z odnosi med mladimi in Zvezo ko- munistov; v ta namen se bo- do mladi že predhodno vklju- čili v razprave o teh vpraša- njih in sodelovali pri obliko- vanju stališč. Zavzeli pa se bodo tudi za sprejem novih mlajših kadrov v Zvezi ko- munistov, posebej še tistih, ki so si to zaslužili z idejno političnimi in moralnimi kva- litetami. Problemi v zvezi z zaposlo- vanjem mladine so med naj- bolj perečimi vprašanji, s ka- terimi se bo morala spopri- jeti trboveljska mladina v prihodnje. Za reševanje te problematike se bodo morali zavzeti posebej še mladi v samoupravnih organih delov- nih organizacij oz. povsod tam, kjer delajo. Dosledneje pa se bodo morali mladi za- vzemati tudi za realizacijo načel kadrovske politike. In ker tudi ugotavljajo, da je poklicno usmerjanje mladih nezadostno, bodo pripravili širše posvetovanje o poklic- nem usmerjanju na celotnem revirskem področju. Mladi bodo razpravljali tu- di o štipendiranju ter kredi- tiranju, kot novi obliki po- moči pri študiju; zavzeli se bodo za nove objektiTOejše kriterije za dodeljevanje de- narja. Izdelali bodo analizo stanja in izoblikovali kon- kretna stališča mladih v tej zvezi. Za uveljavitev takih stališč pa se bodo morali še posebej zavzeti mladi, ki so člani samoupravnih organov, saj ti odločajo o teh zade- vah. Med drugim želijo v Tr- bovljah zdaj tudi ugotoviti, kaj mladina dela, kje se izo- bražuje, kakšna je njena iz- ver^olska dejavnost oz. ak- tivnost. Zavzeli se bodo za ustanovitev aktivov ZMS po- vsod tam, kjer jih še ni, pre- učili pa bodo tudi možnosti za ustanovitev vaških akti- vov ZMS. Prizadevali si bo- do nadalje razviti tudi dru- štveno delo tn rekreacijo mladih, razvijali bodo delo specializiranih mladinskih or- ganizacij, posebej še dejav- nost klubov OZN, pri čemer bodo veljala vsa prizadeva- nja tudi ustanovitvi revirske- ga kluba centrov OZN. Za le- tos je v načrtu ustanovitev nekaj mladinskih klubov s skrbno zastavljenun progra- mom, sicer pa bo občinsko mladinsko vodstvo preučilo še možnosti za organizacijo prostovoljnih delovnih akcij mladih pri gradnji novih ob- jektov na področju občine. Poudariti je treba, da je v predlogu programa dela mla- dine Trbovelj za leto 1968 še posebej podčrtana pripravlje- nost po kar najtesnejšem so- delovanju z mladino iz so- sednjih občin, iz Hrastnika, Zagorja ob Savi in Litije. -nk SEKTORSKO POSVETOVANJE PREDSTAV NIKOV OBČINSKIH KONFERENC SZDL: Podpora prizadevanjem za izdelavo programa razvoja v torek, 23. januarja, je bilo v Trbovljah sektorsko posvetovanje predstavnikov izvršnih odborov občin- skih konferenc Socialistične zveze iz Trbovelj, Hrast- nika in Zagorja ob Savi, ki ga je sklical izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze, in na kate- rem so obravnavali elemente ekonomske politike v letu 1968 ter stališča oz. problematiko v zvezi z osebnim delom na zasebnih sredstvih za delo. V razpravi so predstavniki izvršnih odborov občinskih konferenc SZDL iz revirjev še posebej izrazili podporo prizadevanjem, da se izdela program dolgoročnega razvo- ja naše republike, pri čemer velja omeniti, da se je zače- lo tudi z akcijo za izdelavo regionalnega programa razvo- ja za zasavske revirje, in da se v tej zvezi skuša uveljav- ljati bolj intenzivno gospo- darjenje ter večje izkorišča- nje zmogljivosti, pospešuje integracijske procese in zah- teva dosledno racionalizacijo poslovanja. Pozitivno so bila ocenjena tudi prizadevanja, da naj bi v prihodnje repub- like same določevale prispev- ne stopnje za prispevke za zadovoljevanje skupnih na- log, vendar pa je bilo isto- časno poudarjeno, da je tre- ba podoben odnos, kot se ga uveljavlja zdaj na relaciji zveza — republika , uvelja- viti v prihodnje tudi na rela- ciji republika — občina. Predstavniki občinskih kon- ferenc SDL iz vseh treh re- virskih občin so se na torko- vem posvetovanju zavzeli za to, da je treba v prihodnje okre^ti jriaadgvanja »a utr- jevanje samoupravnosti tudi na področju šolstva; izobli- kovano je bilo mnenje, da je treba financiranje šolstva iz- ločiti iz proračunov, se pravi osamosvojiti, sredstva repub- like za dotiranje občin pa naj bi bila pobudnik za uve- ljavitev takšnih oz. podobnih pobud in skupnih dogovorov. Dokaj razgibana je bila tu- di razprava o stališčih oz. problematiki v zvezi z oseb- nim delom na zasebnih sred- stvih za delo. Ugotoviti je bi- lo mogoče, da v občinah ni- majo izdelanih ustreznih pro- gramov za razvoj terciarnih dejavnosti in kmetijstva, si- cer pa manjka splošni kon- cept u.smeritve, tako kar za- deva razvoj in davčno politi- ko oz. se načela vse prehitro menjajo in prehajamo iz ene skrajnosti v drugo. Več stva- ri pa bi bilo treba urediti si- stemsko, tako naj bi — med drugim — odpravili pavšalno obdavčevanje oz. obdavčeva- nje na podlagi osebnega do- dohddka, izenačili naj bi se kriteriji, prav tako pa bi bilo potrebno izboljšati še kvali- fikacijsko strukturo zaposle- nih v davčnih upravah. _______________._________._____________-ak- PRESKRBA ZAGORSKIH OBČANOV V glavnem zadovoljivo Zagorski potrošniki so prejšnja leta večkrat kritizirali pomanjkljivo preskrbo z nekaterimi osnovnimi živ- ljenjskimi potrebščinami, zlasti s kmetijskimi pri- delki, mlekom in kruhom. Položaj se je zdaj bistveno izboljšal, čeprav kakovost kmetijskih pridelkov še ni takšna, kot to želijo gospodinje. Boljša izbira vseh vrst tekstilnega in drugega blaga. Čeprav ni na voljo natanč- nih podatkov, je očitno, da zagorski potrošniki dosti več nakupujejo v domačih trgo- vinah. V mislih imamo na- mreč nakupe tekstilnega bla- ga in konfekcije pa tudi go- spodinjskih strojev in po- dobnih industrijskih izdelkov. Še pred leti so računali, da občani za te namene potro- šijo zunaj občine najmanj 4 do 5 milijonov ND letno. V glavnem v sosednjih Trbov- ljah, Celju in Ljubljani. Z ureditvijo nekaterih novih sodobnih trgovskih lokalov je odliv kupne moči iz obči- ne znatno manjiši. Med kup- ci v zagorski blagovnici opa- žajo vse več potrošnikov iz Trbovelj in drugod. Značil- nost, ki je doslej ni bilo moč opaziti. Podoba je, da so nekatere trgovine z uved- bo prodaje blaga na potroš- niška posojila znatno ustre- gla precejšnjemu številu ob- čanov. Vendar zagorski potrošni- ki tu in tam še venomer kri- tizirajo pomanjkljivo preskr- bo s kmetijskimi pridelki v zimskih mesecih. Težav na tem področju ni za podcenje- vati, saj je znano, da v Za- gorju sploh nimajo ustrez- nih skladišč, s čemer bi omo- gočili enakomernejšo preskr- bo. Tovornjaki dovažajo pri- delke enk.rat, dvakrat na te- den iz Ljubljane. Zato tu in tam nekateri pridelki naglo poidejo. Drži tudi ugotovi- tev, da so nekateri pridelki slabe kakovosti, čeprav so celo nekoliko dražji kot v Ljubljani. V izboljšano preskrbo s kruhom tu in tam kane ne- kaj grenkih, vendar za to, kot kaže ne zadene pekarne, marveč slabša kakovost ne- katerih vrst moke. Zagorjani se namreč včasih pritožuje- jo, da k.tih ni pečen, dejan- sko pa gre za slabšo moko. -n Samo še nekaj mesecev in spomenik NOB v Trbovljah ho ponovno »zaživel« v svo- | Jjpm spremenjenem okolju. V ozadju novi hotel, kjer delavci opravljajo zadnja ■ "*la na strehi tega lepega objekta. — (Foto: B. S.) t TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 15 NA KRATKO LETNI KONCERT Rudarski moški pevski zbor Zarja, sekcija Svobode — Center Trbovlje, je pripra- vil zadnjo soboto v gledali- ški dvorani delavskega doma v Trbovljah redni letni kon- cert. Koncertni spored so na- študirali na novo; v prvem delu so predstavili narodne pesmi drugih jugoslovanskih narodov, v drugem delu na- rodne pesmi drugih narodov sveta, v zaključnem delu pa najlepše slovenske narodne pesmi. Dirigiral je Rihard Beuermann. -š- UČNI USPEHI Svet za šolstvo pri trbo- veljski občinski skupščini bo te dni obravnaval učne uspe- he na trboveljskih šolah ob prvem polletju. Doseženi uč- ni uspehi na trboveljskih os- novnih in srednjih šolah v celoti niso zadovoljivi; pozi- tivno je bilo ocenjenih na po- zameznih šolah naslednji od- stotek učencev in dijakov: šola Alojza Hohkrauta 74,2 procenta, šola Tončke Cečeve 76,5%, šola Ivana Cankarja 79,9%, ekonomska srednja šola 44%, tehnična srednja šola 520 0 in gimnazija 55%. ■nk- »ŽIVLJENJE V GORAH« Ljubitelji planin so prišli prejšnji teden spet na svoj račun. Delavska univerza Trbovlje in planinsko dru- štvo Trbovlje sta pripravila v torek, 30. januarja, v preda- valnici delavskega doma pre- davanje domačina ing. Mar- ka čibeja. »življenje v gorah«, spremljano z diapozitivi. - ■š- NI TUDI ŠE PROGRAMA RAZVOJA OTRO- ŠKEGA VARSTVA V Trbovljah ugotavljajo, da doslej še nimajo izdela- nega programa razvoja otro- škega varstva v občini, niti niso izoblikovana merila za zbiranje sredstev, zlasti še za investicije. Skupščina stano- valcev pri stanovanjskem podjetju v Trbovljah je v t«j zvezi pred kratkim predla- gala, da naj bi določen del denarja za gradnjo oz. ureja- nje otroških varstvenih usta- j nov prispevali iz stanovanj- skega prispevka. Prevladuje mnenje, da bi bilo treba v doglednem času opraviti vse potrebno v zvezi z izdelavo programa razvoja otroškega varstva, pri čemer ne bi sme- li pozabiti tudi na ureditev igrišč in drugih pomožnih objektov pri že obstoječih varstvenih ustanovah. ŠOFERSKI TEČAJ Avto moto dniStvo Trbov- lje je te dni začelo z novim šoferskem tečajem A hi B ka- tegorije. -S- 6 517 TON OPREME IN IZDELKOV V trboveljski strojni to- varni so v letu 1967 proizved- li skupaj 6.517 ton transpor- terjev, dvigal, rudarske opre- me in opreme za gradbeni- štvo. 8 PREDSTAV V okviru abonmaja za od- rasle in mladino, ki ga to se- zono pripravlja občinski svet zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij Trbovlje, se bo zvr- stilo osem predstav. V Tr- bovljah bo nastopila Drama SNG iz Ljubljane, študentov- sko gledališče iz Ljubljane, Mestno gledališče Ljubljan- sko, trikrat Slovensko ljud- sko gledališče iz Celja, nasto- pil bo še Slovenski oktet, pri- pravili pa bedo tudi »Večer opernih arij«. -š- OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE V TRBOVLJAH SE NI SEŠLA Pozabljena odgovornost Za ponedeljelc, 29. januarja, popoldan je bila sklicana druga seja občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi v Trbovljah. Osrednja točka dnevnega reda naj bi bila razprava o vzgojno izobraževalnem delu v osnovni šoli ter o materialnih pogojih za to delo. ttazprava na seji oocmsKe konference Socialistične zve- ze in sprejeta stališča v tej zvezi naj bi zaključila več- mesečno izriedtno razgibano in poglobljeno aktivnost ob- činske organizacije Sociali- stične zveze, da spet postavi jaa dnevni red seje občinske skupščine in sej samouprav- nih organov v delovnih orga- nizacijah, pa tudi na zbore volivcev, vprašanje zbiranja sredstev za investicije v os- novno šolstvo. Potrebe p>o urejanju prostorov za osnov- no šolo so v Trbovljah že ne- kaj časa močno prisotne. O tem smo obširneje pisali tu- di v zadnji številki »Celjske- ga tednika«. V dosedanjih razpravah v krajevnih organizacijah So- cialistične zveze, sekcijah ob; činske konference SZDL in v razgovorih s predstavniki de- lovnih organizacij je prevla- dala težnja, da morajo Tr- bovlje dobiti v doglednem čar su še eno osnovno šolo, hkra- ti pa tudi, da je treba pre- urediti šoli Ivana Cankarja in Alojza Hohkrauta. Občin- ska konferenca Socialistične zveze naj bti na seji zbrala vsa ta mnenja in jih kot sta- lišča občinske organizacije Socialistične zveze posredo- vala odgovornim dejavnikom v občini. Pričakovani zaključek več- mesečne akcije prvič ni uspel. Pravila o delovanju So- cialistične zveze v občini Tr- bolje namreč določajo, da je konferenca sklepčna, če jena njej dve tretjini članov; na seji 29. januarja je bilo 42 članov konference, 35 pa je odsotnost opravičilo oziroma jih na konferenco ni bilo. Po tričetrtumem čakanju so se prisotni člani konference in gostje razšli. Niso se namreč strinjali niti s predlogam, da bi vseeno razpravljali o vzgoj- no izobraževalnem delu v osnovni šoli in materialnih pogojih za to delo ter spre- jeli stališča, zaključke pa po- tem poslali v potrditev tudi tistim članom konference, ki jih ni bilo na sejo. Večina jih je namreč menila, da tak- šna odločitev ne bi bila na mestu m primerna, saj je vprašanje, če bi bila ob tak- šni praksa v prihodnje sploh sklepčna kakšna seja. Zahte- vali so, da izvršni odbor ob- činske konference SZDL po- kliče na razgovor vse tiste, ki jih ni bilo na sejo in se z njimi pomeni o odgovorno- sti in nalogah, ki jih imajo kot člani občinske konferen- ce SZDL, posebej tudi s ti- stimi, ki so zraven tega še člani Zveze komunistov. -N- Trboveljske perspektive... (Foto: Berni) DELO KRAJEVNE SKUPNOSTI CENTER V LETU 1967 IN NAČRTI ZA LETOS: Zahtevne naloge Pred dnevi so imeli na področju krajevne skupnosti Center v Trbovljah zbore občanov. Predmet razprave je bilo delo te krajevne skupnosti lani in načrti za letos, govorili so še o novem statutu krajevne skup- nosti ter izvolili nove člane sveta. V poročilu o delu krajev- ne skupnosti Center so bile nanizane številne naloge, ki jih je bilo treba rešiti. Nave- dena so številna komunalna dela, socialna problematika. dejavnost poravnalnega sveta itd. Komunalnih del je opravi- la krajevna skupnost Center v letu 1967 precej. V nase- ljih Nasipi, Žabjek, Opekar-. na, šuštarjeva kolonija. Rib- nik, Hohkrautova kolonija, Neža, kolonija l.maj, Novi dom, Partizanska cesta, trg Svobode, Pod ostrim vrhom, Retje itd. so urejevali ka- nalizacijo, vzdrževali so ce- ste, obnavljali in nameščali novo javno razsvetljavo, po- pravljali krušne peči in pral- nice, urejati dvorišča, pri- pravljali dokumentacijo 2& gradnjo garaž, na Partizanski cesti so zgradili otroško ig- rišče, zbirali so deinar za asfaltiranje Partizanske ce- ste, asfaltirali so tranico, pod Ostrim vrhom so uredili sprehajališče, naselju Retje pa so vzdrževali ceste ter nudili pomoč pri vzdrževanju vodovoda itd. Čedalje več je problemov na področju socialnega var- stva in skrbstva. Za social- ne podpore in za nekatere druge oblike pomoči je lani krajevna skupnost Center v Trbovljah izplačala nad 140.000 novih din, kar ni ma- lo. Stalnih socialnih podpi- rancev je bilo 54, začasno podporo so dodelili 9 občna- nom, 178 pa enkratno pomoč. Razen tega so plačali zdrav- stveno zavarovanje za 38 pod- pirancev, 60 socialno ogrože- nim otrokom so plačali šol- sko malico, 7 onemoglim ozi- roma bolnim občanom i>a stroške nege na domu. In še dejavnost poravnal- nega sveta: obravnaval je 105 zadev, kar 89 pa jih je ugod- no rešil. S svojo dejavnostjo je poraraalni svet prispeval delež za boljše razmnevanje med občani. Občani z območja krajevne skupnosti Center so na zad- njih zborih govorili tudi o predlogu programa za leto 1968; predlog bodo še dopoL- nili z mnenji občanov, upo- števaje pri tem seveda zla- sti še finančne možnosti in pomembnost del. Občani se v vedno večjem, številu obračajo na krajevno skupnost za pomoč oziroma posredovanje pri socialnih problemih. Tako prosijo za dodelitev socialne pomoči, za posredovanje pri zaposlo- vanju, za pomoč pri ureja- nju družinskih problemov itd. Posebej težko je, ker je bila v zadnjem času močno ome- jena možnost zaposlovanja ženske delovne sile, ki konča komaj osnovno šoio. Tako so dekleta doma, v breme staršev s skromnimi dohod- ki in kaj rado se zgodd, da se število družinskih članov še poveča. Problemi so še z alkoholičarji, ki jih ni mo- goče zaposliti itd. Zategadelj bo verjetno težišče dejavno- sti krajevne skupnosti Center v Trbovljah v prihodnje na razreševanju teh problemov. Pomoč je v teh primerih nuj- na, kompleksnejše reševanje te problematike pa bo mo- goče le s sodelovanjem tudi ostalih činiteljev. Pri tem seveda ne bodo po- zabili na vzdrževanje cest, urejanje okolice stanovanj- skih zgradb, kanalizacije in javne razsvetljave itd. Poskr- beli bodo še za širjenje mre- že usluinostnih servisov, nada- ljevali bodo z akcijo za ure- janje otroških igrišč in ob- jektov za rekreacijo starej- ših. V letu 1968 bodo nada- ljevali z akcijo zbiranja sred- stev za asfaltiranje nekate- rih cest oziroma ulic. Večjo pozornost pa bod.o namenili .še izboljšanju podobe Trbo- velj, -nfe- SESTANKA S PREDSEDNIKI IN TAJNIKI KO SZDL Izvršni odbor občinske konference SZDL Trbovlje je pripravil dvoje sestankov s predsedniki in tajniki krajev- nih organizacij SZDL. Obrav- navali so akcijo SZDL za zbi- ranje sredstev za investicije v šolstvu, o organizacijskih vprašanjih, konferencah kra- jevnih organizacij SZDL in o dosedanjem delu krajevnih organizacij SZDL in načrtih za prihodnje. -i- DELO VOLILNE KOMISIJE Volilna komisija pri ob- činski konferenci Socialistič- ne zveze Trbovlje je na sejah obravnavala obseg dela komi- sije, reelekcijo v letu 1968 in priprave družbeno politič- nih organizacij za izvedbo re- elekcije direktorjiev delovnih organizacij. Pred nedavnim pa je pripravila volilna komi- sija razgovore s predstavniki delovnih organizacij, kjer so razpravljali o družbeno poli- tičnih vidikih reelekcije in vlogi samoupravnih organov in družbeno političnih or- ganizacij v delovnih organiza- cijah v tej zvezi. 4»k- Trboveljski „Rudis" na štirih kontinentih Dejavnost poslovnega združenja RUDIS, rudarsko industrijske skupnosti iz Trbovelj, se je v zadnjem času močno razmahnila tudi v inozemstvu. Raziskave oziroma gradnjo objektov opravljajo zdaj že na štirih kontinentih, seveda v Evropi, pa v Afriki, Aziji in Južni Amerilsi. Začetek uveljavljanja trbo- veljskega združenja RUDIS v inozemstvu sodi v Združeno arabsko republiko, koder že dalj časa opravljajo geološka in rudarska raziskovalna de- la, v načrtu pa je v tem letu prevzem celotnega engineerin- ga za pridobivanje in opleme- nitenje fosfatov. V Alžiriji od- pirajo dva rudnika in gradijo flotacijo, prav tako pa oprav. Ijajo vsa najvažnejša razisko- valna dela in geološka vrta- nja. V Maroku pa bodo aprila zaključili z izgradnjo izvoznih naprav za rudnik Kettara. De- la v Alžiriji in Maroku kredi- tira naša država, domači in- vestitorji pa morajo prispeva- ti petino vseh potrebnih sred- stev za investicijo. V Tuniziji je uspelo zdru- ženje RUDIS v veliki medna- rodni konkurenci za progra- miranje sanacije jezera Tunis, posebej zaradi ugodnih teh- noloških rešitev. V tej državi opravljajo še študije v zve- zi z oplemenitenjem fosfatov. V Indiji opravljajo vrtanja, oziroma raziskovalna dela za kaolin in azbest, letos pa naj bi začeli tudi z izdelavo po- trebnih načrtov. Leta 1967 je začelo poslovno združenje RUDIS iz Trbovelj preučevati tudi tržišča v Južni Ameriki; doslej so že prejeli ponudbo za študijo za izgrad- njo cinkarne v Boliviji. Prejšnje leto pa je prevzelo združenje RUDIS gradnjo in- dustrijskih objektov oz. kom- pleksno izgradnjo v Nemški demokratični republiki, v Za- hodni Nemčiji pa opravljajo montažna dela. Vrednost vseh del, ki jih je v letu 1967 opravilo poslovno združenje RUDIS iz Trbovelj v inozemstvu znaša okrog 90 milijonov novih din, letos pa naj bi znašala vrednost del v tujini že okrog 120 milijonov novih din, ali okrog 60 odst. vrednosti vseh del. Letos bo- do, kot računajo, opravljali večja dela še v Alžiriji, in si- cer pri odpiranju in rekon- strukciji rudnikov, nadaljeva- li pa bodo tudi z raziskava- mi ter izdelovali študije za odpiranje rudnikov svinca in cinka. V Združeni arabski re- publiki bodo nadaljevali z de- li pri povečanju zmogljivosti in oplemenitenju fosfatov, ka- terih kupca sta tudi Jugosla- vija in Indija, in to v okviru tripartitnega gospodatrskega sodelovanja med Jugoslavijo, Indijo in Združeno arabsko republiko. Računajo tudi na prevzem večjih del v Nemški demokratični republiki, kjer je za gradbeništvo dokajšnja konjunktura; pričakujejo pa še na povečanje obsega mon- tažnih del tudi v Zahodni Nemčiji. Trboveljsko poslovno zdru- ženje RUDIS je prejelo za vsa dela, ki so jih doslej opravili v inozemstvu, reference vlad oziroma drugih ustreznih dr- žavnih (jrganov To je prav gotovo posebno priznanje izva- jalcem de!, vsakič pa ■n:)meni fvidi v:ompmbno mednarodno afirmacijo združenja RITDIS 17. Trbovelj. — nk Izvoz trboveljskih delovnih organizacij Industrijske delovne organizacije z območja trboveljslte občine so skupaj dosegle za leto 1967 pred- videni obseg izvoza. Trboveljska industrija je poslala na tuja trži. šča za več kot 2,200.000 dolarjev izdelkov. Za predvidt';iiin obsegom izvoza so zaostajali le v Iskrinl tovarni polprevodnikov v Trbov- ljah. Posebej velja omeniti, da sta se v izvozni de.iavnosti tudi lansko leto vse bolj uveljavili poslovno združenje RUDIS, rudarsko indu. stri.iska skupnost, Trbovlje, in in. vesticijski biroji Trbovlje. Sicer pa so se v Izvoz v zadn,)em letu dni vključile tudi nekatere manjše de- lovne organizacije, tako Mehanika, tovarna pohi.štva itd. Izvoz industrijskih delovnih or. ganizacij bo ostal v letu v glavnem na doseženi ravni iz leta 1967. Nekatere delovne organizaci. ,1e so z izvozom v dok-aj.šnji meri usmer.jene na klirinško območje, manj pa na konvertibilno. Spričo drugačne usmeritve našega gospo, darstva ustrezni zvezni organi že v petreklem letu niso da,jali so- glasij za izvoz na klirinška piidroč. ja, kot se je to dogodilo strojut tovarni Trbovl.je, pa čeprav so že imeli sklenjene pogodbe za izvoz. - nk - TRBOVLJE ANTE.NA VAŠE ŽELJE 16 TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 PRIPRAVE NA NOV DELOVNI CAS V TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK Bistvenih težav ne bo IVIed našim obisl^om v Tovarni Itemičnih izdelkov smo ge z direktorjem podjetja Velimirom Krašovcem, med drugim, pogovarjali o prehodu na nov delovni čas. Tole smo zvedeli. — Velimir Krašovec je de- jal: — O prehodu na nov de- lovni čas smo v našem pod- jetju že razpravljali. Pripra- vili smo ustrezne predloge in analizo o tem, na kakšne te- žave bi utegnile naleteti naše uslužbenke, ki imajo majhne otroke? Moram povedati, da vsi doslej zbrani podatki ka- žejo, da pravzaprav ne bo- mo imeli bistvenejših težav. Na nov delovni ^s naj bi prešlo približno 70 uslužben- cev oziroma usl^^žbenk. Za tri uslužbenke smo ugotovili, da jih utegne nov delovni čas neekoliko prizadeti. Vendar bomo zanje, če bo to potreb- no storili take olajšave, ia ne bodo prizadete. — Pripravili smo že tudi predlog, pravzaprav dva pre- dloga. Po prvem bi začeli z delom ob 8.00 do 12.20, z vmesnim polurnim odmorom, in od 13.00 do 17.00. Ce bi sprejeli ta predlog, bi bili. prosti vsako drugo soboto oziroma bi morali zagotoviti, da nekateri naši uslužbenci, čigar delo 'je vezano nepo- sredno na proces v tovarni, ostajali doma vsako drugo soboto. — Po drugem predlogu pa bi začeli ob 8.30, z vmesnim opoldanskim odmorom in po- poldanskim delom do 17.30. Ob sobotah pa bi delali samo od 8.30 do 13.30. Doslej .še nismo odločali o nobenem predlogu. Sta pač oba vredna tehtnega pomisleka in seveda ustrezne odločitve. Menimo, da bi utegnili začeti z novim delovnim urnikom še pred koncem prvega letošnjega polletja. — Menim, da kaže posebej opozoriti na 'nekatere pred- nosti novega" delavnega časa;' Prvič bi z novim urnikom prilagodili naše delo z delom drugih ustanov in podjetij. Ljudje bodo vsekakor priha- jali na delo bolj spočiti kot doslej. Vsi tisti ljudje — ne govorim samo o naših — za- poslenih —, ki so doslej opravl^ieli še razna druga, priložnostna dela, bodo mo- rali seveda z novim urnikom nekoliko bolj racionalno pre- misliti ali sploh prenehati z dopolnilnim delom. Seveda pa bo treba spremeniti tudi vrsto ostalih dosedanjih na- vad. Družbenopolitično de- javnost bo treba bolj racio- nalizirati. Sestanki, posveto- vanja, bodo lahko po uvedbi novega delc^vnega časa samo v poznih popoldanskih ozi- roma v zgodnjih večernih urah. Menim, da ;ih ne bo- mo smeli zavlačevati tn je- mati ljudem drgoceni prosti čas. Potem nam je direktor to- varne kemičnih izdelkov v Hrastniku odgovoril še na stavljeno vprašanje glede mož- nosti družbene prehrane v njihovem kolektivu. Odgovor je bil pozitiven. Tovarna ima namreč že zdaj doka,j. vzorno urejen obrat družbene pre- hrane, ki pa še ni polno iz- koriščen. Dejansko bo kazalo samo nekoliko sinhronizirati čas opoldanskih obrokov in omogočiti razdeljevanje hra- ne brez odvečnega postaja- nja ali čakanja. Tako torej v tovarni kemič- nih izdelkov. Slišali smo, da prehod na nov delovni teden, ščtne Hrastnik pripravljajo prehod na nov delovni teden. O tem bodo v kratkem raz- pravljali na seji občinske skupščine in po vsej verjet- nosti že obrazložili predlog o prehodu na nov delovni urnik. Uslužbenci občinske uprave naj bi na nov de- lovni čas prešli že s 1. mar- cem. Ni dvema, da bodo tu- di v nekaterih drugih usta- novah in podjetjih hrastni- ške občine prav '•'nialu ob- ravnavali potrebo po preho- du na nov delovni teden. Saj ga bo treba prilagoditi ne- katerim osrednjim občinskim in drugim medobčinskim družbenim in drugim služ- bam. —an— SREČNO — kip rudarja v revirskem središču - Trbovljah (Foto: B. S.) PREDLOG UKREPOV IN VLOGA KOMUNISTOV ZA AKTIVIZACIJO DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA V OBČINI HRASTNIK Podpora vsem naprednim prizadevanjem Hrastniške družbenopolitične organizacije in upravne odbore društev že lep čas vznemirja stagnacija to- vrstnega udejstvovanja. Zato ni ničesar presenetlji- vega v resnih naporih poiskati vse razpoložljive mo- žnosti za širšo, bolj razvejano in pestrejšo aktivnost tako odraslih, posebno pa mladine bodisi v tem ali onem društvu in društveni organizaciji. Na čelo teh prizadevanj sta se postavila tako sekretariat občinske konference ZKS kot Izvršni odbor občinske organi- zacije SZDL. Čeprav so delovanju druš- tev in društvenih organizacij v Hrastniku razpravljali mi- nulo jesen, se tedaj niso do- kopali do najbolj ustreznih zaključkov, medtem ko je kasnejša praksa pokazala, da kaže nekatera stališča poglo- biti tn širše zastaviti vlogo komimistov pri oblikovanju celovitejšega društvenega živ- ljenja v komtmi. Sekretariat občinske konference ZKS je^ v ta namen ustanovil poseb- no komisijo, ki je pred dne- vi poročala o svojem delu članom občinskega vodstva ZKS. Na tej seji je hkrati tudi dozorela odločitev, da bodo analizo vključili v na- slednjo sejo občinske konfe- rence ZKS. Komisija je bi- la predlagala več ukrepov, ki pa jih žal zavoljo pomanj- kanja prostora ne moremo v celoti objaviti, zato bomo skušali v tem prispevku na- vesti samo nekatere predlo- ge. Društva naj bi čimprej iz- delala dolgoročnejše progra- me svojega delovanja. V pro- grame bi morala obvezno uvr- stiti stališča o pritegovanju novih članov v društvene vr- ste, vzgojo vodniškega kadra, organizatorjev društvenega življenja, načrte o izgradnji novih objektov in ne nazad- nje iK>skrbeti za stalno druž- beno vzgojo članstva. Pri na- črtovanju perspektivnega de- lovanja predlaga komisija društvom, naj se povežejo s šolami. Vključevanje šoloob- veznih otrok v društveno živ- ljenje utegne dati dobre re- zultate, v kolikor bo preskr- bljeno za resno delo. Dru- štva bi m.orala o tem organi- zirati več razgovorov s starši in jim pred oči bi i>omen udej- stvovanja njihovih otrok v posameznih društvih. Komisija se je zavzela tu- di za širšo oceno občinskih zvez, ki vključujejo ve-čje šte- vilo društev. Zdi se namreč, da so se občinske zveze do- slej vse preveč ukvarjale zgolj z razdeljevanjem denar- ja, premalo pa so se priza- devala za vsebinsko pomoč posameznim društvom. Po sodbah komisije bi kazalo politiko teh zvez preusmeriti na stalnejše sodelovanje z društvi v vseh pogledih. Zla- sti pa bi morale zveze neko- liko bolj ocenjevati gospo- darjenje društev bodisi z de- narjem bodisi z objekti, ki jih imajo na voljo. Dosedanja praksa je med drugim pokazala, da so izbi- re programov za razne pro- slave precejšnjega pomena in odločilne za obisk prire- ditev. Z druge strani pa ce- lo komunisti podcenjujejo pomen teh proslav, saj se jih največkrat udeležujejo standardni obiskovalci. Komu- nisti bi se morali dosti bolj, kot doslej zavzemati za kva- litetne prireditve, za res- nično napredno vsebino po- sameznih prireditev, bodi- si kulturnih ali drugih. Kar zadeva razvoj telesne kultu- re v občini, je komisija so- dila, da se bo treba zmatno bolj prizadevati za množič- nost te dejavnosti. Komisija se je tudi zoperstavila eno- stranskim poskusom po opu- stitvi nekaterih športnih sek- cij zavoljo pomanjkanja de- narja, pač pa sodi, da kaže za te namene v prihodnje na- meniti več družbene podpo- re in seveda denarja. Resno bo treba proučiti izkorišče- nost telesnovzgojnih objektov. Razen tega naj bi razen no- vega kopališča, v Hrastniku zgradiM tudi drsališče in ko- talkališče. Taborniška organi- zacija v Hrastniku je včasih igrala prvo violino na pod- ročju društvenega udejstvova- nja. Zaradi odhoda nekaterih vodstvenih članov pa tudi drugih vzrokov je njena ak- tivnost močno upadla. Pred- lagajo, naj bi storili vse, da bi se taborniki spet povrnili na izhojeno pot. V Hrastni- ku so dokaj zaskrbljeni za- radi nedelavnosti organizacije ljudske tehnike in njenih sek- cij, ki so v današnjem času bistvenega pomena za vzgo- jo mladih ljudi na tem pod- ročju. Zanimivo pa je konec kon- cev tudi to, da komisija me- ni, da je družbena skupnost premalo cenila prizadevanje številnih društvenih delavcev. Redki so bili namreč prime- ri, da bi najbolj delavne bo- disi nagradili ali odlikovali ali jim dali vsaj dmžbeno priznanje in pohvalo. Komi- sija povsem upravičeno trdi, da je treba dati odločno pod- poro vsakemu naprednemu prizadevanju. Iva kratka POSVET KOORDI- NACIJSKEGA ODBORA ZZB NOV Pred kratkim so se v Hrast- niku sešld člani koordinacij- skega odbr)ra občinskih zvez Združenj borcev NOV Zagor- ja ob Savi, Trbovelj in Hrast- nika. Izhodiščna točka raz- prave je bila poglobitev so- delovanja teh pomembnih or- ganizacij v revirjih. V zv^ s tem so bili posamezni ude- leženci različnih mnenj tn pogledov ter naposled sodi- li, da kaže izdelati predlog posebnih pravil, ki bi vsebo- vala ustrezna določila o po- globitvi sodelovanja na vseh pomembnejših področjih. Pra- vila naj bi izdelali do 12. fe- fciruarja, nakar bi jih najprej obravnaval koordinacijski od- bor, zatem pa bi jih posredo- vali v presojo in razpravo letnim skupščinam občinskih zvez združenj borcev NOV, ki bodo predvideno konec fe- bruarja oziroma marca. RAZGOVOR RUDNIŠKIH MLA- DINSKIH VODSTEV Na pobudo mladinskega vodstva rudnika Hrastnik so prejšnji teden člani ustrez- nih komitejev iz Zagorja ob Savi in Trbovelj na skupnem posvetovanju obravnavali per- spektivni razvoj zasavskih premogovnikov. O položaju združenega podjetja, predvi- deli modernizaciji in spdoh razvoju zasavskih premogov- nikov je mladim rudarjem govoril generalni direktor inž. Albert Ivančič. Razen te- ga je po uvodnem izlaganju odgovoril na vprašanja posa- meznih udeležencev. Rudni- ška mladinska vodstva so sklenila sklicati sestanke s članstvom, kjer bo govor o prihodnosti zasavskih rudni- kov. ZANIMIV RAZGOVOR V HRA- STNIŠKEM KLUBU Hrastniški mladinski klub je ustregel splošni želji mla^ dih ljudi in sklenil v preosta- lih zimskih in prvih pomla- danskih mesecih prirejati dvoje klubskih večerov na te- den. Tako so bili pred krat- kim povabili medse poslan- ca gospodarskega zbora Zvez- ne skupščine SFRJ Milana Kožuha. Ta jim je podrobno obrazložil problematiko ok- rog opustitve limitov prispev- nih stopenj v gospodarstvu in stališča Izvršnega sveta in Skupščine SRS ter drugih re- publiških vodstev. Zanimive- ga razgovora, na katerem so mladi Hrastničani dobili od- govor še na druga zastavlje- na vprašanja, se je udeleži- lo lepo število udeležencev. ŠE ENO KULTURNO DRUŠTVO V Hi?*«^NIKU 10. februarja bodo v Cečah nad Hrastnikom ustanovili novo kulturno društvo. Po- budo zanj je dala tamošnja mladina, ker menijo, da bd utegnila v okviru svoje dru- štvene kulturne organizacije znatno poživiti prosvetno in izobraževalno delo. Za usta- novni občni zbor so pripra- vili okviren program. Ta predvideva za začetek nekaj zanimivih predavanj o zvuia- nji politiki SFRJ, vojni v Vietnamu, pustovanje, pro- slavo 8. marca, filmske pred- stave in druge prireditve. No- voustanovljeno društvo bo v njenih prizadevanjih podprl občinski mladinski komite, seveda pa račimajo na sode- lovanje in pomoč občinske zveze kultumoprosvetnih or- ganizacij. HRASTNIK v PODJETJU »SIJAJ« HRASTNIK SO SE ODLOČILI za razširitev zmogljivosti Za dva in polkrat večji obseg proizvodnje bo potreb- no samo razširiti delovne prostore in odstraniti pro- bleme notranjega transporta. Stroški investiranja ne bodo presegli 1 milijon ND, Pričetek del aprila, za- ključek letošnjo jesen. Kolektiv je decembra lani praz- noval 15-Ietnico obstoja. Značilno Je, da je bilo leto 1967 tudi eno izmed najuspešnejših obdobij v gospodarjenju podjetja. Planirano vrednostno realizacijo v višini okrog 7 milijonov ND so presegli za več kot 40 odst. S tem so se dejansko uvrstili med poslovno ze- lo uspešne delovne organizacije v občini. Vodstvo podjetja in kolektiv sta namreč znala »prisluhniti« potre- bam trga. Ugodna proda.ia je obe- nem napotila kolektiv na iskanje novih modelov razsvetljavnega ste- kla. Značilno pri tem je tudi to, da bi lani utegnili prodati še do- sti večje količine posameznih vrst svetlobnih teles, vendar so jim to onemogočali pretesni delovni pro. stori. Čeprav ni .-noč reči, da kolek- tiv že prejšnja leta ni razmišljal o delni razširitvi svojih zmoglji- vosti, je vendar očitno, da je od- ločitev za to dozorela v drugi po- lovici leta 1967 S predvideno in- vesticijo dejansko ne spreminjajo obstoječe lokacije tovarne, am- pak samo smotrno zaključujejo sedanjo poslovno zgradbo. Podjetje zaposluje zdaj l.i6 de- lavcev in delavk, po končani rat- šlritvi nekaterih delovnih prosto- rov bodo ulepiili na novo sprejeti še 40 ljudi. S tem Ijodo nedvom- no vsaj nekoliko zmanjšali števi- lo nezaposlenih v občini. Naj oone- nimo še možnosti večjega izvoza. Kolektiv je doslej izvažal manjše koUčine svojih izdelkov v Avstri- jo, zdaj pa postopoma usmerjaio prodajo nekaterih visoko kakovost- nih svetlobnih elementov v Zvezno republiko Nemčijo, Vel. Britanijo in celo Kanado. Kaže torej, da imajo Sijajevci pred seboj dokaj ugodno perspektivo, čeprav so eden izmed najmlajših kolektivov T občini Hraočitniške skupnosti bo v pripravah na poletno letova- i^je svojih članov proučil tu- možnosti pocenitve uslug v Vrsarju. Pobudo za to je dal sindikalni svet, ki je pri- pravljen nameniti nekaj de- ^Tyd za te potrebe iz dela 'ilanarine sindikalnega član- ^■tva. S tem bodo nedvomno Ustregli vsem tistim proizva- ^cem, ki iimio številnejše družine, pa jim njihovi oseb- ni dohodki niso dovoljevali desetdnevnega počitka v Vr- sarju. Razen tega bo upravni od- bor počitniške skupnosti mo- ral letos ugotoviti, kakšne so možnosti za zamenjavo čla- nov v drugih počitniških do- movih. V Hrastniku ima na- mreč več i>odjetij svoje do- move oddiha. Rudarji, ste- klarji in drugi bi zagotovo T^di za spremembo letovali v Vrsarju in narobe. Kaže torej, da bodo imeli vsi tisti, ki imajo na skrbi letni oddih hrastniških proizvajalcev pol- ne roke dela. Zategadelj ne preseneča odločitev že zdaj, tako rekoč, sredi zime, za^ četi z vsemi ustreznimi pri- pravami. Zlnabiti bodo letos uspeh realizirati tudi predlo- ge, da bi namesto junija, od- prli počitniško naselje v Vr- sarju 1. ali 15. maja in ga zaprli nekoliko kasneje kot lansko poletje. Ustrezni po- pusti v cenah uslug v pred- tn posezoni bi samo prispe- vali k podaljšanju i>etletnega letovanja. —an— TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 J[7 NA KRATKO OBČINSKA MLADIN- SKA KONFERENCA Čeprav nekoliko pozno, pa vendarle še pred 8. kongre- som ZMJ, se je naposled se- šla občinska konferenca ZMS tudi v Zagorju ob Savi. Kon- ferenco je dejansko pripravi- la mladinska organizacija ZKS, ker je dosedanje občin- sko mladinsko vodstvo prak- tično prenehalo z delom. Ne glede na to, da se je konfe- rence udeležilo samo okoli 35 izvoljenih delegatov iz za- gorskih podjetij, ustanov in šol, so v razpravi pravzaprav skušali položiti nove temelje organiziranosti mladih v ko- muni. Med drugim so se za- vzeli za učinkovitejše sode- lovanje z vsmii specializira- nimi organizacijami obči- ni, za mnovno poživitev de- lovanja mladinskih klubov, za idejnopolitično izobraževa- nje ter predlagali, naj bi vodstva družbenopolitičnih organizacij u.smerila svoje de- lo tuda na problematiko mla- dih. V novi mladinski komi- te so izvolili člane, ki so vnaprej obljubili pripravlje- nost delati na tem področju. KLJUB POMANJKA- NJU SNEGA — VENDARLE TEČAJ SMUČANJA V zadnji številki našega glasila smo napisali, da se mladi zagorsikl občani upra- vičeno pritožujejo nad »ne- milostno« naravo, ki jim je ponovno zagodla in rahlo za- grenila zlati čas prostosti. No, tele dni so zagorski otro- ci spet sedli v šolske klopi. Eni nekoliko prizadeti, neka- teri pa vendarle z občutkom, da so vsaj nekoliko okusili zimske radosti. Komisija za letovanje in smučarski klub Zagorje-Kisovec sta namreč druigi teden zimskih počitnic le organizirala smučarski te- čaj, in sicer na »Mareli«, kjer sonce ni pobralo vsega snega. Tečaja se je udeleži- lo resda samo 50 do 60 šo- larjev, zato pa bo že prihod- njo zimo znatno bolje. Ne gnede na snežne razmere v dolini, bo bržkone nared no- va smučarska žičnica, ki bo Iz Kisovca v nekaj minutah prepeljala veliko število mla- dih ljudi na »Marelo« in jim omogočila zimsko veselje. Le- tošnji tečajniki so dopoldan v smučarski koči v Kisovcu poslušali zanimivosti iz teori- je, popoldan pa so imeli prak- tične vaje na terenu. KOLIKO SO PREJELA DRUŠTVA DENARJA ... ? Pred kratkim so v Zagor- ju ob Savi objavili zaključ- ni račun sklada za pomoč društvom in društvenim or- ganizacijam. Za ' dejavnost društev je bilo lani zbranih 92.217,07 ND, pri čemer je tre- ba upoštevati še prenos sal- da iz leta 1966 v višini 24.958 ND in prispevek od športne stave in leta v znesku 12.391 Ndtn. Upravni odbor skla- da je sicer planiral za te po- trebe 199.446 ND, žal niso zbrali niti polovice teh sred- stev. Razumljivo je, da je upravni odbor razdelil naj- več denarja občinskemu sve- tu zveze kultumoprosvetnih organizacij in občinski zvezi za telesno kulturo, saj sta obe dejavnosti med prvimi tako glede množičnosti, kot pomembnosti. Za gradnjo in vzdrževanje objektov za športne potrebe je sklad iz- plačal 24.000 ND. -n- Staro in novo v medsebojnem harmoničnem dopolnje- vanju. (Foto: Berni) PO SKORAJ ENOLETNEM SPORU OKROG PLAČEVANJA PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJL<;CA V ZAGORJU Naposled ustregli občanom Na zadnji seji skupščine občine Zagorje ob Savi so odborniki dokončno sklenili, da so občani dolžni plačevati prispevek od 1. aprila in ne od 1. januarja 1967. Vsi tisti stanovalci, ki so disciplinirano porav- nali te obveznosti pričenši od novega leta 1987, imajo torej prve letošnje tri mesece vplačan ta prispevek S tem so se v Zagorju ob Savi sicer odrekli približno 75.000 ND, ki bi jih seveda koristno namenili za odstra- njevanje perečih komimalnih problemov. Vendar so odbor- niki menili, da kaže to stori- ti tudi zavoljo tega, da bi med občani odpravili dolo- čeno nezadovoljstvo zlasti pri tistem večjem številu lju- di, ki bi ta mesec komajda zmogli poravnati tolikšne zaostale obveznosti, posebno še, ker bodo morali začeti plačevati nekatere nove da- jatve. Kljub temu pa ne gre pozabiti — tega mnenja so bili tudi odborniki — da je v Zagorju sila dosti perečih komimalnih problemov za čigar urejanje ne bo zado- stoval zbran denar iz tega naslova. Ljudem bo treba od- krito obrazložiti, da so pač sredstva za te namene skromna, saj so z odlokom upoštevali na manjše obre- menitve. Spor, ki bo kciire febru- arja star leto dni, je torej pri kraju. Del krivde za to zadene vsekakor tudi stano- vanjsko podjetje, ki je zahte- valo za pobiranje tega pri- spevka kar 20 odst. provizi- jo. Odlašanje z zbiranjem prispevka je dejansko one- mogočalo pravočasni začetek iavajanja sprejetega pro- grama. Zato so doslej pora- bili samo nekaj nad 100.000 ND za te namene. Sicer pa kot je videti v prihodnje na tem področju ne bo več ni- kakršnih zapetljajev. Z nove- lo zakona so namreč stano- vanjska podjetja dolžna pre- vzeti te dolžnosti, ker pač sodi to delo v njihove pri- stojnosti. Odborniki so se seznanili tudi s tem, da je bilo na upravni odbor sklada vlože- nih 39 ugovorov zoper odme- ro prispevka. Vendar je bilo samo 5 ugovorov sprejetih, ker je upravni odbor sklada ugotovil, da bi res prizadeli te občane. Odborniki so predlagali, naj bi v leto- šnjem programu urejanja komunalnih naprav upošte- vali nekatere zelo kritične primere. Ljudem kaže na bližnjih zborih volivcev po- drobno obrazložiti, kaj bo moč z letos zbranimi pri- spevki urediti. Doslej so po- ložili delno kanalizacijo v Do- lenji vasi, uredili del Mamo- ve ceste, asfaltirali pločnike od Klavnice do spomenika žrtvam I. svetovne vojne, as- faltirali atobusno postajališča v Toplicah, tlakovali stano- vanjsko cesto od štarkelja do Izlakarja v Potoški vasi in nekatera manjša dela v Ki- sovou in v no^^em naselju na Izlakah. Upravni odboir sklada je odbornikom še obrazložil da se je denar za te namene za- čel redneje stekati šele okto- bra oziroma novembra. Zato vrste drugih, predvidenih del v lanskem programu niso mogli realizirati zaradi bli- žajoče zime. Vsa zaostala de- la nameravajo opraviti brž, ko bodo to vremenske raz- mere dovoljevale. -n- S POSVETOVANJA ZASAVSKIH POSLANCEV V ZAGORJU Osrednje: energetska bilanca Minuli četrtek so se v Zagorju sešli na redno sejo zasavski poslanci. Posvetovanja so se udeležili tudi predsednik republiškega kluba poslancev Marjan Jen- ko, predsedniki občinskih skupščin Hrastnika, Trbo- velj in Zagorja, predstavniki občinskih vodstev dru- žbenopolitičnih organizacij, generalni direktor zasav- skih premogovnikov mž. Albert Ivančič in direktor trboveljske Elektrarne. Udeleženci so obravnavali troje aktualnih zadev: osnu- tek načrta dolgoročnega raz- voja jugoslovanske energeti- ke, aktualna vprašanja pro- računske politike in splošne potrošnje v letu 1968 in pro- gram.ska izhodišča dela področ- nega kluba poslancev v pri- hodnjih mesecih. O i>ovzetku načrta razvoja energetike za obdobje 1966 — 1985 je ude- ležence seznanil poslanec go- gospodarskega zbora Zvezne skupščine SFRJ Milan Kožuh. V daljšem izvajanju je opo- zoril na nekatere bistvenosti tega pomembnega projekta, ki ga je bil decembra lani izdelal zvezni zavod za gospo- darsko planiranje v Beogra- du. Dejal je, da bi kazalo posebno resno proučiti vari- antne predLoge prihodnjega razvoja energetsikega sistema pri nas, in opozoril, da je za razvoj zasavskih premogovni- kov najustreznejši tretji alter- nativni predlog. Ta namreč upošteva optimalni raizvoj pre- mogovnikov v SFRJ., glede na najugodnejše lokacije in s hi- trim zmanjševanjem prevaža- nja premoga v oddaljenejša središča tn znatno večjim iz- koriščanjem v neposredni bli- žini samih rudnikov. Po tem tretjem — predlogu bi leta 1980 dosegla proizvodnja pre- moga 71 milijonov ton. Sicer pa predvideva osnutek načr- ta, da bi po tretjem predlo- gu potrošili kar 88 odstotkov vseh količin premoga v ne- posredni bližini premogovni- kov, medtem ko bi ga preva- žali le še 12 odstotkov. Poslanci so v razpravi me- nili, da kaže o tem razprav- ljati v osrednjih slovenskih gospodarskih in drugih insti- tucijah, ugotoviti kaj bo predvidevala slovenska ener- getska bilanca, i>osebej pa konsultirati vse prizadete, da bi utegnili v skupščinskih organih in telesih, ko bo omenjeni načrt prišel na dnevne rede, najti najustrez- nejše rešitve. Zasavski revir- ji so zainteresirani na ta- ki rešitvi, ki bi upoštevala razvoj proizvodnje premoga in sploh vključevanja zasav- skega premogovništva med energetske vire pri nas. Ge- neralni direktor zasavskih premogovnikov, inž. Albert Ivančič je, med drugim se- znanil poslance z zalogami premoga v revirjih, ki znaša- jo po grobih ocenah od 190 do 200 milijonov ton. Na tem izrazito delovnem dogovoru so prav tako po- drobno obravnavali letošnjo proračiinsko politiko in splošno potrošnjo. Predstav- niki občinskih skupščin so opozorili na nekatere pereče probleme letošnjega zbiranja proračunskih dohodkov. Pri tem so izrazih bojazen, da v revirjih ni moč predvideti 8 odst. porasta osebnih dohod- kov zaposlenih in s tem us- treznega poviševanja prispev- kov iz osebnUi dohodkov za- poslenih, ki se stekajo v ob- činske proračune. Prav tako imeli več kritičnih prii>omb na nekatere dodatne prispev- ke za zdravstveno varstvo kmečkih zavarovancev, med tem ko so opozorili tudi na nekatere druge izdatke. Kljub temu pa so v raz- pravi dali vso podporo seda- njih prizadevanjem osrednjih republiških organov, zlasti v zvezi z odpravo limitov pri- spevnih stopenj, za ureditev pokojninskega zavarovanja, vzgoje in izobraževanja in drugo. Ob tem so ugotovili še nekatere druge probleme, predvsem v zvezi s strokov- nim šolstvom, zdravstvenim varstvom, varstvom otrok v revirjih in druge vidike splošne potrošnje. Področni klub poslan- cev bo na prihodnjih posve- tovanjih obravnaval aktual- na vprašanja zdravstvenega varstva, socialnega zavarova- nja, probleme pravosodja, narodne obrambe in zlasti odnos poslanec — volivno te- lo in s tem v zvezi sodelo- vanje poslancev z organizaci- jami Socialistične zveze. Ugo- tovitev, da je sodelovanje poslancev z organizacijami SZDL bistvenega pomena in v obojestransiko korist so I>odprM še z nekaterimi kon- kretnimi predlogi. Menili so, da naj bi organizacije SZDL vabile poslance na svoje važ- nejše tribune in posvetova- nja, omogočali njihovo sode- lovanje pri neika terih drugih pomembnejših zadevah in obenem dosegli, da bi po- slanci zvedeli za mnenja in stališča občanov o važnejših viprašanj^ih. REALIZACIJA OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA LETO 1967 V ZAGORJU Pod predvidevanji Plan dohodkov občinskega proračuna v Zagorju ob Savi je temeljil na predpostavki 10 odst. porasta oseb- nih dohodkov zaposlenih, nadalje na predvidevanjih porasta prometa v trgovini in gostinstvu, povečanju števila obrtnih obratov in ukinitve IV. proizvodnega okoliša v kmetijski dejavnosti Skladno s tem bi morah dohodki doseči 6,066.891 ND. Ob koncu leta pa so znašali proračunski dohodki samo 5,823.791 ND ali 96,08 odst. Izpad znaša torej 238.100 ND. Poglavitni vzrok za raz- meroma neugodno realizacijo lanskega proračuna v Zagor- ju je treba iskati v zaosta- janju osebnih dohodkov za- poslenih. Izpad 320.116 ND prispevka iz osebnega do- hodka iz delovnega razmer- ja se je deloma pokrival iz prometnega davka trgovi- ne na drobno in prispevka iz osebnih dohodkov zaposle- nih v obrti. Vendar ni mo- goče mimo podatka, da je bil ta prispevek realiziran le z 90,02 odst., v dohodkih te- meljne izobraževalne skupno- sti pa z 95 odst. Z druge strani pa so izdatki za lan- sko leto znašali 5,909.012 ND in so bili za 80.221 ND višji, kot dohodki. Presežek izdat- kov je nastal zavoljo 100 odst. realiziranih dota- cij za šolstvo. Občinska izo- braževalna skupnost je nam- reč lani kar dvakrat najela kredit in sicer pri rezerv- nem skladu skupščine v vi- rmi 176.000 ND. Zanimivo je, da je bila pro- računska pvotrošnja v obči- ni Zagorje ob Savi lani za 2,78 odst. nižja kot leta 1966 in je znašala na prebivalca 379,34 ND, napram planira- nim 389 ND. Brez kredita za izobraževalno skupnost bi ta potrošnja znašala 371,22 ND na prebivalca in bi bila za- torej le za 1,22 ND višja od potrošnje, ki je bila s strani republike določena kot meri- lo ali sodi Zagorje ob Savi med tiste komime na Sloven- skem, za katero je potrebna posebna dotacija. Nobenega dvoma ni, da gre za mini- malno razliko, vendar za raz- liko, pri kateri zagorska ob- čina ni upravičena na repu- bliško dotacijo. -Or KAJ IN KAKO JE DELALA OBČINSKA SKUPŠČINA ZAGORJE V DRUGI POLOVICI 1967? Realizirano dve tretjini programa Odborniki so v tem obdobju obravnavali vrsto aktu- alnih zadev s področja gospodarstva, ter komunalnega in stanovanjskega urejanja in sprejeli vrsto predpisov in odlokov. V drugi polovici leta 1967 je imela skup- ščina pet sej, na katerih so odborniki obravnavali kar 73 točk dnevneca reda. Najvažnejša in tudi najbolj uspela akcija skupščine v tem obdobju je bila vseka- kor izvedba referenduma za uvajanje krajevnega samopri- spevka za gradnjo in preu- reditev šol. V tej pomembni akciji so sodelovali malo ne vsi odborniki pa tudi pri9t>j- ni organi občinske skupiči- ne. Rezultat referenduma, tei je bil doslej med najuspeš- nejšimi na Slovenskem, de- jansko potrjujejo uspešnost dela občinske skupščine. Odborniki so lansko drugo polletje analizirali delo kra- jevnih skupnosti in v svojih zaključkih naJkazah poti za krepitev komimalne samo- uprave. Glede na nov zakon o urbanističnem planiranju je skupščina v mejah svojih pristojnosti potrdila zazidal- ne načrte, določila območja, za katere naj se izdelajo sa- mo urbanistični načrti ter iz- dala predpis o splošni pre- povedi graditve in parceliza- cije zemljišča na območju, za katerega predvidevajo izdelavo zazidalnega načrta. V izdelavi je tudi urbanistič- ni načrt, s čemer bo v glav- nem urejeno tudi urbanistič- no planiranje v občini. Skupščina je v tem ob- dobju sprejela tudi odlok o novi organizaciji uprave skupščine, s katerim je de- jansko začela proces dosled- ne reorganizacije upravnih or- ganov in nm^e sistemizacije delovnih mest. S tem naj bi kadrovsko in kvalitativno okrepili delo uprave in z boljšimi kadri hi z ustreznej- šo organizacijo dela, ob manjšem številu zaposlenih, opravljali enako delo še bolj uspešno. Eno tretjino sprejetih ob- veznosti skupščina ni uspela realizirati predvsem zaradi objektivnih razlogov. Ta- ko je odpadla sprememba statuta občine Zagorje, ker člani ustrezne komisije niso pokazali razumevanja za to delo. Prav tako so sprejema- nje predpisov o prispevkih in davkih občanov prenesli na letošixje leto. •o- ZAGORJi 18 TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 gpORT — gPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — Vso skrb vzdrževanju objektov Oddelek za gospodarstvo ]xi družbene službe pri celj- gjji občinski skupščini se je letil problema, ki je prese- netil celo njegove pobudni- jje. Ze prvi zbrani podatki o vrednosti, stanju in vzdrže- vanju športnih in telesnovz- gojnih objektov, naprav in podobno v občini so pokaza- li, da je načel vprašanje.ki za- služi izredno družbeno pozor- nost, sa nikomur ne mo- re in ne sme biti vseeno, kak- gna je usoda objektov, ki so vredni nad dve milijardi sta- rih dinarjev. To pa je pri- bližna vrednost domov, igri- šč itd., ki služijo izključno teiesnovzgojni, športni in re- kreativni dejavnosti v celjski občini. Gre za' problem, ki ni nov in na katerega so opozarja- li že dolga leta vsi, zlasti pa tisti, ki delajo v telesnovzgoj- nih organizacijah. Navzlic te- mu se zdi, da je zdaj prišlo do viška pa tiiidi do prvega zelo resnega in odgovornega obravnavanja. Zanimivo je, da je na to problematiko pred kratkim opozoril tudi svet za urbanizem, gradbene, ko- mimalne in stanovanjske za- deve, ki je v razpravi o spre- membah statuta celjske obči- ne menil, da bi morali zago- toviti minimalna sredstva za vzdrževanje teh naprav, ki jih moramo obravnavati kot od- prte, jarae objekte; podob- no kot parke. Očitno je, da se zdaj sile združujejo in da so opozorilo telesnovzgoj- nih delavcev resno vzeli tu- di drugi. In prav je tako, saj gre za veliko bogastvo, zlasti še, ker služi v. glavnem mla- demu človeku in tistemu, ki po delu išče na teh objektih prepotrebno razvedrilo. Oddelek za gospodarstvo in družbene službe pripravlja za sejo občinske skupščine po- drobno poročilo o stanju in vzdrževanju teh objektov, hkrati pa tudi predlog za po- stopno ublažitev problema. Rešitev bi bila enostavna in hitra, če bi bilo na voljo do- volj denarja, ker pa tega ni, se bo treba odločiti za preu- darno in pametno pot, ki bo postopoma celila največje ra- ne. Ne glede na višino sred- stev, ki bodo določena za vz- drževanje športnih naprav, objektov itd., lahko rečemo, da smo na začetku sistema- tičnega reševanja pomembne- ga problema. In kot povsod drugod v takih primerih, bo treba tudi v tem določiti vr- stni red in se pogovoriti za načine vzdrževanja domov, objektov, igrišč itd. Šport na kratko HOKEJ NA LEDU - Po- vratna tekma med gimnazij- ci iz Brna (ČSSR) in mošt- vom celjskega Hokejskega dr- salnega kluba se je na drsa- lišču v celjskem mestnem parku končala z neodloče- nim reziiltatom 3:3. Gole za domačine sta dala Cretnik dva in Godnik enega. To je bila tudi posloviina tekma pred povratkom čeških ho- kejistov v Brno. Dan prej pa so mladi češki hokejisti v Ljubljani premagali moštvo mladinskega državnega prva- ka, Olimpijo s 5:3. V četrtek zvečer so Celja- na igrali na umetnem drsa- lišču Libeanu v Gradcu ter izgubili prijateljsko tekmo z ekipo ATSE 6:4. Celjani so bili boljši oziroma enakovred-f! ni v prvi in drugi tretjini, v •■zadnji pa jim je pošla sa- pa in zmagali so kondicijsko bolje pripravljeni domačini. Navzlic temu je bila to ena najlepših tekem celjskega mo- štva. Gole za Celjane so do- segli: šetma in šentjurc po enega ter Oretnik dva. Hkrati so se Celjani pogo- vorili še za nekatera gosto- vanja v Gradcu. Torej, tudi tu lepi stiki! SMUČANJE — Zimske šol- ske počitnice so minile in ne- kaj sto otrok je preživelo pre- nekatero uro na tečajih, tre- ningih in sploh na smučeh. Sučarske šole so uspele. To velja tako za Celjane kot zla- sti še za Štore. Uspeli teč«?.; ji so bili tudi na Mozirski planini ter na Bohorju. V zadnjem času je celjsko planinsko društvo postavilo smučarsko vlečnico tudi na pobočjih Grička v Liscah. Vse kaže, da bo počasi zaživel tu- di ta hrib in da bo čedalje več mladih, ki ga bodo obi- skovali. Veliko obiskovalcev pa je imela tudi Tominškova plani- na v Libojah, kjer obratuje vlečnica šolskega športnega društva v Žalcu. Tu je ob so- botah in nedeljah na voljo tudi smučarski učitelj. Prvo srečanje m prvi pozdrav mladili čeških in celj- skih hokejistov na drsališču v mestnem parku. Celja- ni imajo bele nogavice, številka 15 — Valter Čretnik, kapetan celjskega moštva. Po gostovanju štiridnevno gostovanje mla- dih čeških hokejistov, dija- kov gimnazije v Bmu, je končano. Štiri dni je Hokej- sko drsalni klub gostil mla- de ljudi in jim pripravil ne samo nekaj športinih srečanj, marveč tudi razgovorov s predstavniki občinske skup- ščine in Celjske turistične zveze. Gostovanje je uspelo tako v športnem kot turističnem in političnem smislu. Mladi Cehi so imeli dovolj možno- sti, da so se seznanili z na- šim življenjem, po obisku v Muzeju revolucije pa tudi z borbo za svobodo. Obisk v muzeju je napravil nanje iz- reden vtis. Več ali manj iz- ven programa pa je pri- šlo tudi do srečanja vodstva češke ekipe z ravnateljem in nekaterimi člani profesor- skega zbora celjske gimnazi- je. Tudi to ni ostalo brez ko- ristnih izmenjav mnenj in de- lovnih izkušenj. Očitno je bi- lo, da so bili gostje navduše- ni nad organizacijo dela pa tudi nad materialnimi pogo- ji šolanja na gimnaziji. Stiki med celjskimi in če- škimi športniki so tako do- bili širše obeležje; vsekakor pa so ustvarjeni pogoji za plod- no in uspešno sodelovanje tu- di v prihodnje. Kot vse ka- že, bo gimnazijska ekipa iz Brna prispela v Celje tudi prihodnjo zimo. V načrtu je, da bi redno hokejsko vadbo izpopolnila še s smučanjem. Zato sta si ravnatelj gimna- zije Karel Štefan in dr. Mar- tina Stmad, ogledala tudi Celj- sko kočo in se zanimala za pogoje bivanja in dela. Tu- di nad tem objektom sta bi- la navdušena. OMsk čeških gimnazijcev in športnikov v mestu ob Sa- vinji je minil v splošno za- dovoljstvo vseh, k temu pa je v nemajhni meri pripomo- gel tudi kolektiv hotela Celeia, kjer So gostje stanovali. M. B02IČ Verižno trčenje na Teharski cesti Tako obsežne prometne ne- sreče v Celju že dolgo ni bi- lo, kot je bila pred dnevi na Teharski cesti pri stanovanj- ski hiši štev. 72. Na srečo pa nesreča ni zahtevala ne živ- ljenj, niti poškodovanih ni bi- lo in še materialne škode je samo za 6.100 N dinarjev. Kako se je zgodilo? Ob 8.25 dopoldne je vozil proti Celju z osebnim avto- mobilom ALOJZ ŠAFRAN iz Pr ožin ske vasi in na levem ovinku dohitel kolesarja. Za- vrl je, vendar je na poledene- U cesti zaneslo avtomobil, da je obstal na svoji desni stra- ni. ŠTEFKA PLANK iz Ko- mol, ki je pripeljala za njim z osebnim avtomobilom se je zaradi prekratke razdalje za- letela v šafranov avtomobil, nato pa jo je zaneslo s ceste na desno. Pet minut pozneje je pri- peljalo tretje vozilo. To pot avtobus z voznikom STANE- TOM LONČARJEM iz Bistri- ce ob Sotli, ki je zaradi ne- sreče obstal. Za njim je pri- peljal voznik tovornjaka DO- MINIK JEZOVŠEK iz Mesti- nja in trčil v avtobus. Ob 8.40 je iz Celja pripe- ljal tovornjak, ki ga je uprav- ljal IVAN GORIŠEK m zau- stavil zaradi nesreče, v nje- gov avtomobil p>a se je s svo- jiim zaletel FRANC GAJŠK iz šentjura, ki je vozil za njim. Da bi bila nesreča še po- polnejša je v koloni vozil za- ustavil svojo vprego tudi FRANC OBREZA iz Primoža Zaradi prekratke razdalje in poledice i>a je v vprego tr- čil voznik osebnega avtomo- bila IVAN KOMPREGER iz Sotenskega. M. SENICAR SAH CELJANI ČETRTI Na zaključnem republiškem pr- venstvu v šahu za desetčlanske ekipe (6 članov, Z članici in Z mladinca) so Celjani zasedli pri- čakovano četrto mesto. Na tekmo- vanju so se najbolje odrezali čla- ni, ki so osvojili drugo mesto (neuradno), najslabši pa so biU v ienski vrsti, saj je nastopila Hnd- nikova sama. Osvojila je eno toč- ko. Med člani se je najbolj izka- zal štrajher, ki je zbral dve in pol od treh možnih točk, pri mla- dincih pa se je odlikoval Guben- z dvema pikama. S. P. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Iz centra Celja je po Ma- riborski cesti vozil kolesar MAKS ŽU2EL, ko je iz Ašker- čeve ulice izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobila J02E GUBENŠEK. Zadel je kolesarja v zadnje kolo, da je padel po cesti in si pri tem poškodoval nogo in gla- ŽRTVE iH) LEVI KTR \ i Iz Braslovč je proii Poze li vozil z osebni;n avtomobi- lom ALOJZ MAROLT s hitro- stjo približno 40 km na uro. V Rakovi j ah je .srečal kole- sarja FRANCA REMŠETA, ki je peljal precej po levi stra- ni ceste. Voznik avtomobi- la je zavozil skrajno desno, vendar je kolesar še bolj za- vil na levo, da voznik ni mo- gel preprečiti trčenja. Kolesar je padel na pokrov motorja avtomobila, na katerem se je peljal še deset metrov, na- to pa padel na cesto. Z ve- čjimi telesnimi poškodbami so ga odpeljali v celjsko bol- nišnico. NESREČA MOPEDISTA Proti Šentjurju je po ce- sti II. reda vodil \'prežni voz JOŽE GAJŠEK, ko mu je v Storah pripeljal nasproti mo- pedist J02E HRUŠEVAR. Ob srečanju je mopedist za- peljal na levo stran ceste in trčil v zadnje kolo vprežne- ga voza. V celjski bolnišnici so ugotovili, da ima pretres možganov. OBRAČAL NA CESTI Proti Lopati se je po Ce- sti na Ostrožno v Celju pe- ljal mopedist FRANC KNEZ in na Ostrožnem obračal na cesti, ne da bi se prepričal, če je ta za njim prosta. Te- daj je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom LER- LING KAUFMANN in ga za- del. Poškodovani sta bili sa- mo vozili. NESREČA PRI PREHITEVANJU Voznik tovornega avtomo- bila IVAN PODPECAN je vo- zil iz Frankolovega proti Ko- njicam in pri trgovini v Stra- nicah vključil smerokaz ter se postavil na sredino ceste, ker je nameraval zaviti na levo. Tedaj pa ga je po le- vi strani prehitel z osebnim avtomobilom OSKAR ŠMID, ki je kljub zaviranju zadel v zadnji del tovornjaka, šmid je dobil poškodbe po nogah in glavi. OBSTALO NA NJIVI Proti Celju se je iz Roga- ške Slatine peljala z oseb- nim avtomobilom SIMONA VRENKO, katere vozilo je" začelo v Tekačevem na pole- deneli cesti zanašati na de- sno, nato pa na levo. Tu se je vozilo prevrnilo po meter in pol visokem nasipu pre- ko strehe na njiho, kjer je obstalo. Voznica je dobila laž- je poškodbe. Na avtomobilu je škode za 3.500 N dinarjev. Po I L Idriessu Brodolomca na Koralnem morju Riše MihaAlič 52. Bojna sla se je stopnjevala. Zdaj so po- skakali na borišče dečki Jakčevih let, ki so že imeli za sabo »kuod« (šolo treninga) in so komaj čakali, da bi pokazali, kaj znajo. Bo- gov pogled se je ustavil na Jakcu. Neugna no se je zaletel vanj, ga sunil v prsi in za- klical: »Pozivam Uaka — Lamara, Duppove- ga sina!« Vse oči so se uprle v Jakca. Nihče ni bil pričakoval, da si bo kdo drznil izzvati člo- veka, ki se je komaj vrnil od mrtvih.Jakcu je razbijalo srce, ves je trepetal, zakaj vedel je, da mu bo slaba predla. Dasi sta bila na videz enake moči, se mu v boju s tem mla- dim tigrom ni obetalo drugega kot nečasten poraz in posmeh gledalcev. Bogu so se od razburjenja širile prsi, razburjenje je sijalo tudi iz plamenečih oči nestrpnih vojščakov. Jakec je začutil na sebi »očetov« pogled, poln ponosa in vse bolj zmeden, ko se je fant za- čel obotavljati. Kar bo, to bo: Jakec je po- gumno stopil v krog. Množica je zamrmra- la. Le kako se bo boril deček — Lamar, ki je vendar pozabil vse, kar se je bil naučil? Toda deček je bliskovito odsunil roke, ki so ga zgrabile za vrat. Spomnil se je mor- narjev, kako so se svoj čas boksali za šalo, on, John in kadeti pa so navijali in vešče ocenjevali udarce. Čakaj, prijateljček, si je dejal. TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 19 SKRIVNI POHOD ŠTIRINAJSTE Januarja in februarja letos mineva 24 let, ko je slavna XIV. divizija šla na zgodovinski pohod iz Bele krajine na Štajersko. Objavljamo odlomek iz knjige Lada Ambrožiča - Novlja- na »Pohod Štirinajste«, ki je prejela nagrado »Vstaje slo- venskega naroda za leto 1967« (založila ČZP »Soča« v Novi Gorici 1967 kot 33. delo knjižnice NOV in POS). Štirinajsta divizija je odšla na legendarno pot 6. janu- arja 1944. 6. februarja zvečer je prekoračila Sotlo in tako začela težko, utrujajoče bitko na poti skozi Kozjansko, čez Konjiško goro, Paski Kozjak na Mozirske planine. Pohod se je končal 26. februarja 1944. Divizija je imela hude iz- gube, vendar je ohranila še dovolj moči, da je potem, ko se je okrepila z novimi partizani iz Štajerske, Izpolnila svojo zgodovinsko nalogo v severni Sloveniji. Štirinajsta divizija je imela v svoji sestavi Tomšičevo, Šercerjevo In Bračičevo brigado. Šercerjeva je imela štiri bataljone, ostali dve brigadi pa po tri. Pri odhodu iz Bele krajine je imela 1.112 borcev in bork. Njena oborožitev je bila Izredna. Imela je 2 protitankovska topa, 9 težkih mi- nometov In 18 lahkih minometov, 12 protitankovskih pušk, 12 težkih strojnic. 35 lahkih strojnic, 180 brzostrelk in kakih 900 pušk. Štirinajsta je nosila s seboj mnogo rezervnega streliva za vse vrste orožja. V brigadnih in divizijskem pra- težu je bilo 126 tovornih živali (konji in mule), v divizijskem štabu pa so imeli 6 jahalnih konj. V slovenski narodnoosvobodilni vojski dotlej še nI bilo tako dobro oborožene in kadrovsko močne enote, kot je bila Štirinajsta. Sestavljena in opremljena je bila tako, da bi premagovala dolge zimske marše, se uspešno bila na Štajerskem in da bi z mobilizacijo narasla v močno divizijo. Mnogo smeri je bilo, ki bi jih bila lahko ubrala Štiri- najsta na Štajersko. Glavni štab NOV in PO Slovenije se je odločil za dolgo smer čez Hrvaško, prek Turopolja. Mo- slavine, Kalnika In Zagorja v nadi, da bo divizija tako pre- senetila Nemce in se kot celovita enota pojavila na Šta- jerskem. Pričujoči sestavek opisuje prvo etapo pohoda Štiri- najste skozi Hrvaško. Zadetek zgodovinskega po- hoda štirinajste na štajersko Je hil 6,janxmrja 1944, ko je divizija s Suhorja odkorakala v Vlvodino. 7. januarja je bil v Vivodini miting, nekako po- slovilna slovesnost. Nasled- njega dne pa je divizija pre- jela od glavnega štaba Slove- nije končno povelje in navo- dila, nakar je bila majhna slovesnost. Okoli poldne de- vetega januarja so se brigade razvrstile v kolono s Tomši- čevo brigado v predhodnici tn začeli korakati proti Sv. Ja- ni. Bil je slovesen trenutek. »V brigadah je bilo veselo razpKSloženje: zastave pred ba- taljoni, komandanti na ko- nj kaj- pada tudi naš. »Pokazali jih bomo prija- teljem.« smo rekli, »saj vsa- kdo res ne more imeti svinč- nika, na katerem je vtisnjeno njegovo ime.« (A. B.-V.) Rudi Simčič: SREČANJE ŽUŽELK (grafična kreda, 1963) ZVONIMIR DRVAR: TELEVIZIJA NAŠA VSAKDANJA Televizija je naša naj- mlajša in najbolj popu- larnaf?) umetnost. Prihaja v vsako hišo. Nastala je s križanjem gledališča, strip- teasa, tehnike, kriminalne- ga romana in reklame ža zobno kremo. Gre pravzaprav za lese- no škatlo, na kateri se prikazujejo slike. Na prvi pogled — nič, a posebno še — na drugi pogled. Pred televizorjem vene- jo cvetlice Kanarček neha peti v ro- ku petnajstih dni. V na- daljnjih petnajstih dneh pa pogine Na televiziji lahko vidi- te vse. Po televizorju vam ponujajo alkohol in niko- tin Vseh vrst. In vsaka vrsta je najboljša, tako da se slednjič res težko odlo- čite, s katero izmed njih bi se najbolj uspešno za- strupljali. Poleg alkohola in niko- tina vam toplo priporoča- jo pesmi tega in tega pe- snika, ki je sicer najboljši prijatelj urednika oddaje, o čemer pa se vam niti ne sanja in se vam sanjati tudi ne sme. Če je treba, tega pesnika zvlečejo tudi pred kamero. Resda ni fo- togeničen, njegovi odgovo- ri pa so neverjetno pamet- ni. Pa tudi ni čudno. Osem dni se jih je gulil na pa- met, da bi lahko odgovor jal čim bolj spontano. če zamenjajo urednika, brž računajte z novim pe- snikom. Najboljšim. Seksualno vas vzgajajo, če ste seksualno nevzgo- jeni. Na vse mogoče (in nemogoče) načine vam skušajo izvabiti smeh. Po- nujajo vam zobno kremo. Meni je zares žal le to, da v. televizijski program še ni uvrščena razlaga sanj Kakšna škoda! Sino- či sem sanjal, da so bile ukinjene vse slabe oddaje na televiziji in da sem bil zaradi pomankanja pro- grama prisiljen prodati televizor. Toda prav nihče ga ni maral kupiti, pa sem ga vrgel skozi okno. Zdaj me zanima: kaj po- menijo te sanje? Prevedla: Alenka Bole-VrabčeotL. V. ŠIJAKOV: Ubogi sneženi mož Sneženi mož se je naveličal biti samo bel in hladan. Naveličal se je jesti le mrzle jedi, ki hlade želodec. Odšel je v trgovino, kjer prodajajo električne aparate. Kaj želite, sneženi mož? Električni štedilnik. Kateri so najboljši? Prodajalec je sneženemu možu pokazal ene- ga izmed štedilnikov in ta ga je kupil. Tudi sneženi mož si je zaželel višji standard. Odvle- kel je štedilnik na šolsko dvorišče, kjer je stanoval. Poslej je sneženi mož jedel le vroče jedi, se sladkal s toplimi čaji, pil je vrelo žganje in kuhano vino. In črevesje sneženega moža se je začelo počasi, a zares topiti. Nauk: VČASIH NI DOBRO KAR NA SILO DVIGATI STANDARDA! LAHKO SE NAM MAŠČUJE. Josip Jučič 40 DESETI BRAT Po Krjavljevem odhodu se je nekaj časa pletla go- vorica o njem. Kmetje so ga sodili in obirali po svoje, kakor so najbolje vedeli in znali, in tako prišli na nje- gov smolnjak, na dobra kola in sploh na kmetijo. Napo- sled se je pa po stari navadi pomenek tako zasuknil, da so zopet govorili o prvi reči, o Kvasu in desetem bratu. »Tedaj je vendar le umrl, Martinek!« reče eden izmed mož. — »Pač ga je škoda! On je znal lepo govo- riti, kadar se je podal. Takega ne bo več nekaj časa ali pa nikoli.« »Kaj menite, vendar je to čudno,« pravi Matevžek. »Človek živi, vesel včasi, včasi žalosten, nazadnje ga F>a zmanjka. Cez tri leta ne bo že nihče vedel, da je deseti brat živel. Komaj ga bo še eden izmed nas pomnil, ka- kovega lica je '->il.« »Saj smo za nebesa ustvarjeni, kakor pravijo učeniki naši. Naj bo, kakor je božja volja,« odgovori drugi. »Sembrano lep pogreb se je bil napravil,« pravi •""črnar. »Kajpak!« odgovori Matevžek. »Kadar boš ti umrl ali pa jaz, ne bo svet tako vrel skupaj, tako je po pra- ^ci govoriti. Posebno gosposkega ne bo nobenega za ^eboj. Pri pokopavanju je bil graščak, Vencelj, tisti Kvas in vedigabog, če še kdo ka-li.« »Tistega Kvasa ni bilo potlej več videti, kar so de- setega brata pokopali,« dostavi krčmar. »Ve.te, kaj bom jaz rekel, možje!« oglasi se kme- tic, ki je bil v prepiru o cesarju v manjšini ostal, »ka- bom jaz umrl, nič ne skrbim in malo mi je mar ^to, ali bo šel kak gosposlci človek za menoj za po- grebom ali ne. Jaz sem včasi, kadar nisem mogel pati premišljeval in pravim, da Bog kmetovo moli- rajši ima ko gospodovo. Saj še ne vem, če gospoda l^aj moli ali nič. Le v cerkvi ga poglej. Pokonci stoji še z usti ne gane. Bog ima kmečko molitev rajši ^ gosposko, zato ker kmet več molitve stori.« »Kaj še, ti ne veš nič,« oglasi se Matevžek brž. »Ce gospod le križ stori, pri Bogu menda več zaleže kot tvoj cel roženkranc. Le ti na pratiko poglej, kjer svetniki malani stoje, črni in rdeči. Pa azbiraj svet- nike in videl boš, da so vsi gosposkega stanu. Ta ima škofovsko palico namalano, ta kraljevo krono, ta ima bukve v rokah. Kmeta pa ne najdeš med svetniki in svetnicami ne.« Oni mož od jeze zardi, da se mu zopet njegova beseda ometa. Koj se pa nekaj domisli, vesel udari ob mizo in zavpije: »Ni res, kar praviš! Sveti Gal na pra- tiki nima ne bukev ne škofovske kape namalane zraven sebe, ampak panj čebel nese na rami. Kdo pravi, da ni bil kmet, če nosi čebele?« »Jaz pravim!« vpije Matevžek. »Ti ne veš prav. Le poslušaj, bom jaz povedal! Zakaj se pa pravi v pre- govoru: Sveti Gal panj čebel ukral! On ni bil kmet in čebel ni imel v lastnem uljnjaku, ampak ukradel jih je bil pri sosedu. Zato je pokoro delal in v nebesa šel potlej za svetnika.« »Nemara bo res tako,« pravijo drugi. Oni kmetic malo pomisli, v drugič ob mizo udari in pravi: »Pa je vendar tudi en kmet svetnik, recite, kar hočete. Zakaj se pa od svetega Zidorijusa poje, da je bil kmet in je ovčice pasel, na Oljski gori, trinajst let.« »Nu, naj bo!« pravi Matevžek. »Pa tega ne veš samo ti. Tudi mi vemo, da je bil sveti Zidorijus poprej kmet! Pa preden je s svetim Petrom porajtal, da ga je med svetnike v nebesa spustil, stopil je v žolnirski stan, kakor pesem pravi. Saj se poje: Zvesto je cesarja služil, še bolj pa Gospod Boga. »Ali se ne poje tako?« »Naj se!« odgovori oni. »Obrščak, kaj sem dolžen?« »Nikar še ne hodi,« ga tolaži krčmar. »Nočem, da bi se kdo ujedal in mi vsako besedo orne tal. Kar vem, to vendar vem, ne? Naj pa Matevžek govori, ki vse ve in zna!« »Toliko že ko ti! Zgaga sitna!« se huduje Matevžek. »To se ve, pratiko boš naredil!« pravi oni, plača in odide v jezi. Možje tudi tega dobro obero, in ko jim besedi zmanjka, govore zopet o desetem bratu, ugibaje, kako čudno je to, da je umrl, kje se je neki rodil, koliko je vedel in druge preimenitne reči, katerih ne bomo raz- kladali. TRIINDVAJSETO POGLAVJE 2e truplo moje bo trohnelo, in glej ... pa kaj sem in kako, to pač ne bo ljudi skrbelo. Lermontov. Čeravno smrt ni največje gorje, ki more človeka zadeti, pritegnil nam bo vendar vsak, da je zdravje največja dobrota. Tega je pač preverjen, kdor po dolgi bolezni prvič zopet stoji ozdravljen pod prostim ne- bom, z nekim nepopisljivtm občutkom, kakor da bi se danes rodil, kakor da bi bilo vse okrog njega novo ip bolj prijazno ko kdaj pred DOLENJSKI UST * TEDNIK*VESTNIK: vsak četrtek BOOODlzifdthvl 21 ŽIVINO- ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 9. do 16. februarja 1968 Marjan TISEU, veterinar, Celje, Savinjska 3 (II) Savinjsko nabrežje tel.: 28-71 VREME VREMENSKA NAPOVED M CAS OD 8. DO 18. FEBR. Zimsko vreme z burjo in po Kostimi snežnimi padavinami, U bodo močnejše zlasti okrog 9., 12., 14., 17 in 19. februarja. Vmes kratkotrajne razjasnitve s poostritvijo mraza. Dr. V. M. • ZAHVALA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, KI SO MI PIS- MENO ALI USTNO ČESTI- TALI IN IZREKLI OB Ma JEM 82. JUBILEJU SVOJE NAJBOLJŠE ZELJE — IS- KRENA HVALA. MARIJA FRECE — Freceto- va mami OGLAŠUJTE V CELJSKEM TEDNIKU MITRAUEZCI PROSTOVOLJCI S KOROŠKE FRONTE, ste v zaCet- ku novembra 1918. leta pri- speli od Dravograda in bili T bližini LINDENCHOFA v sestavu mitraljezke edinice »ČRNA VRA- NA«, predvsem tovariša Tepe j s Grobelnega in Ocepek, doma nekje v Savinjski dolini, javite se Vaše- mu vojnemu tovarišu FRANCU DOBERjSKU z VINSKEGA VRHA 14, p. GORICA PRI SLIVNICI. RAZPISNA KOMISIJA D3 SOLE KOZJE RAZPISUJE prosto delovno mesto UCITEUA za nemSkl jezik za čas od 15. februarja do 30. aprila 1968. Stanovanja nI. Prijave do 12. febr. 1988. TRGOVSKO PODJETJE »AGROPROMET« CEUE, Bežigrajska c. 13 PRODA t — bakreni kotel za žganjeku- ho. 5001, komplet s hla- dilno le električno mešalno napravo — sadni mlin Ogled je možen vsak dan od 7. do 12. ure v skladiSču pod- jetja na Bežigrajski cesti 13. Ponudbe pošljite od 15. fe- bruarja 1968. RAZPIS Postaja milice v Celju bo sprejela za čas od 15. maja do 15. sep- tembra 1968 na delo PROMETNIKE-ŠTUDENTE Pogoji za sprejem: 1. Starost 18 let; 2. telesna in duševna sposobnost za prometno- vamostno službo; 3. da niso v kazenskem postopku in zoper njih ni bil izrečen vzgojni ukrep; 4. dober učni uspeh v šoli in priporočilo šole; 5. da bodo uspešno opravili pripravljalni tečaj; 6. obvladanje slovenskega jezika. Prošnje sprejema do 25. februarja 1968 in daje informacije postaja milice Celje, Oddelek za splošne zadeve skupščine občine Celje Po določilih 183. in 195. člena statuta ob- čine Celje sklicujem od 11. do 19. februarja 1968 ZBORE VO- LILCEV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINI CELJE z naslednjim dnevnim redom: 1. Odgovori na vprašanja občanov. 2. Razprava o predlogu odloka o prispevkih in ' davkih občanov in oblikovanje proračunskih dohodkov. 3. Razprava o predlogih sklepov o pravicah in prispevkih iz zdravstvenega zavarovanja pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja kmetov, 4. Razno. Točko 3, dnevnega reda ne bodo obravnavali na zborih občani krajevnih skupnosti Centra, Otoka, Dolgega polja In Aljaževega hriba, ker zadeva samo občane kmetijskih območij. Predsednica skupščine občine Celje OLGA VRABIC, I r. KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE ponovno obvešča občane, da posluje za stranke vsak ponedeljek in sredo od 6. do 12. ure stranke naproša, da urejajo svoje zadeve na za- vodu le ob navedenih uradnili dnevili, ker ostale dni v tednu zavod za STRANKE NE POSLUJE. KOVINOTEHN^^ Celfe VELETRGOVINA S TEHNIČNIM ; BLAGOM EXP0RT - IMPORT ] > ahresca \\ O priključitvi ^ trgovskega podjetja s kurivom \ m gradbenim materialorr ^ KURIVO Celje, ki deluje poslej \ kol poslovna enota KOVINOTEHNE. 1 Potrošniki! Tudi v februarju imate ugodno priložnost za nakup salo- nitnih plošč z 10-odstotnim popustom, cementa po 5 odstotkov nižji ceni In hldrlranega apna s 5-odstotnIm popustom. — Izjemno ugodno lahko kupite stavbeno pohištvo — okna, vrata, parket, ladijski pod in rezan les. se priporoča še vnaprej! KOVINOTEHNA, poslovalnica IX (bivši Kurivo) MALI OGLASI Vsaka beseda t malem ogla- su stane 0,50 Ndin (za naroč- nike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posredovanju na- slova v upravi lista se zara- čima še dodatnih 1,00 Ndin; za oglase pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase sprejemamo na- čelno v upravi lista vsak te- den do 10. ure v soboto. Iz- jemoma sprejemamo naročila za male oglase iz i Idaljenlh krajev, bolnišnic, zdravilišč, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto de- narja. C. TEDNIK, OGLASNI OD- DELEK, Celje, Gregorčičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. PRODAM TAKOJ vseljivo hišo z manjšim gospodarskim poslopjem in ga- ražo v Medlogu pri Celju pro- dam. Ivan Hrvatic, Teharje 51. NOV, uvožen krznen plašč rjave barve prodam ugodno. Naslov v upravi lista. IVl.ALO rabljene kose kuhinjskega in sobnega pohištva prodam. Ogled od 16 do 17. ure. Naslov upravi lista. STRUŽNICO 1500 x 400 mm in sla- moreznico prodam. Naslov v upravi lista. NOVO enostanovanjsko hišo s centralno kurjavo, takoj vselji- vo, prodam za 150.000 ND. In- formacije v Samopostrežni trgo- vini »POD GR.AEJOM«. KOMPLETNI elektrovarilnik 380/ 220 W — 50—230 amper, speci- alne betonske stebre za brajde z rokami, domači sadni lds (vsako količino) prodam. Jakob Pilih, Celje, Tmovlje 203. PARCELO na Mariborski cesti prodam. Vojnik 58. POLAVTOMATICNI pralni stroj AEG s centrifugo, poceni pro- dam. Kurent, Trubarjeva 59 a — X. nadstropje. STG CELJE Četrtek, 8. februarja ob 19. url: Goldoni: KRCMARICA. III. mladinski večerni abon- ma in izven. Petek, 9. februarja ob 19.30: B. Brecht: SVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. Gostova- nje V Šoštanju. Sobota, 10. febr. ob 15.30: Goldoni: KRCMARICA. 1. šolski abonma in izven. Nedelja, 11. febr. ob 10. uri: Goldoni: KRCMARICA. I. ne- deljski mladinski abonma in izven. Torek, 13. febr. ob 11 in 19.30. uri: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. Gostovanje v Murski Soboti. Petek, 16. febr. ob 19.30. uri: Sofokles: KRALJ OIDIPUS. Premiera. Premiersld abon- ma in izven. HARMONIKO »LUBAS« — dobro ohranjeno prodam. — Klajnšek Stanko — Gradišče — Vojnik. DOBRO ohranjeno 48-basno har- moniko »HOHNER« prodam. — Naslov v upravi lista. DVOSEDE2NI moped prodam za gotovino ali zamenjam za grad- beni material (opeka, betonsko železo). Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjen NSU MAXI pro- dam. Simončič, Gotovlje 125 — Pod vin — Žalec. ZAZID.ALNO PARCELO - velikost 1200 elektriko in vodo, na- sproti železniške postaje Grobel- no prodam. Pismene ponudbe pod »LC^DNO«. VEČJO količino sena prodam. — Franc Ban, Lopata 65 (Ostrož- > no), Celje. ZAPOSLITEV iSCEM gospodinjsko pomočnico k dvema otrokoma. — Naslov v upravi lista. Z DOPOLNJENO osemletko sprej- mem kakršnokoli zaposlitev — tudi za gospodinjsko pomočni- co. Naslov v upravi lista. ISCEMO VESCE STROJNE IN 2ENIRJE ALI STROJNE TEH NIKE ZA KONSTRUIRANJE ZAHTEVNEJŠIH KONSTRUK- CIJ. ZASLUŽEK PO DOGOVO- RU! PISMENE PONUDBE POD »SPOSOBEN KONSTRUKTOR«. STANOVANJA SOBO in kuhinjo v centru iščen» Naslov v upravi lista. .SKROMNI dijakinji dam staiiovj. nje za nekajurno tedensko pomo( pri varstvu otrok. Celje, Cesti na grad 11. SAMSKI in pošten fant išče sob« v Celju, najraje v centru, možnosti s posebnim vhodom. Plača dobro. Naslov v upravi Usta. DEKLETA sprejmem na stanova, nje. Plečnikova 23. LEPO SOBO oddam moškemu. Naslov v upravi lista. DVEMA dijakinjama(-oma) oddam sobo s centralnim ogrevanjisn Olje, Vllharjeva 2, OPREMLJENO sobo, ogrevano « centralno kurjavo oddam žensk]. Stritarjeva 27 — v Nazorjevi ulici — pred mlekarno na Ljub. Ijanskl cesti (pri vrtnarski So- H). RAZNO LASTNIKI sadnih vrtov! V p«, mladanskem obdobju je čas zg ureditev sadnih dreves vašega sadnega vrta. Tozadevno delo vam izvršim strokovno in pra vočasno. Oddajte vaš naslov pod »KMETIJSKI TEHNIK«. ŽENSKO za varstvo 9-mesečnega otroka za 8 ur ali vsaj 5 ur dnevno iščem. Franc Pintar, Celje, Gledališka 3. OTROK.A sprejmem v varstvo a 8 ur. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKO za varstvo otroka iščem. Hrana in soba zagotov- ljena. Drugo po dogovoru. Ni- slov v upravi lista. MIZARJI - SOD./VRJI! - VSE STROJE ZA VASO OBRT VAM IZDELAM MODERNO IN PO- CENI! DEM DRUGIM IZDELU- JEM MIZARSKE UNIVERZAH NE KOMBINIRANE STROJE, PORAVN.ALNE KOMBINIRANE STROJE, SKOBELJNE GREDI, SODARSKE KOMBINIRANE STROJE ZA OBDELAVO DOG. ROČNE REZKALNE STROJE (GL.ARGL). ZAHTEV.VITE PO- NUDBE! ING. LEDINEK PA- VEL - IZDELAVA LESNIH STROJEV, MARIRdU, IVUKO VA 6. POZOR! Izdelujem aluminijaste kar- nise, okvire za rolete, razne ograje in opravljam vsa stav- bena ključavničarska dela — Priporoča se: MILOŠ KLI- NAR, CELJE, Vrunčeva 14 - tel. 30-51. 22 TEDNIK, 8. FEBRUARJA 1968 p.p.161 Neurejenost novegA krizisca Zelo velika pridobitev za Celje je novo, na pogled urejeno, križišče na vzhodni strani mesta, fi/c za prav tako novim mo- stom čez Voglajno. Zal pa tujec, ki pripelje v to križišče iz smeri Ro- gaške Slatine ne dobi na- daljnih rmvodil v obliki prometnega znaka, ki bi označeval smer proti Lju- bljani ali Mariboru. Voz- niki in pešci (domačini) so nemalokdaj priče za- stojev v prometu, ko tujci sprašujejo za smer. Mnenja sem, da bi bilo potrebno postaviti pro- metno označbo za smeri »Ljubljana«, »Maribor« in »Center«. To pomanjklji- vost je nujno odstraniti takoj, da nas ne prehiti turistična sezona. S. V. LEDENI TELEFONSKI OČITKI IZ TOPLE POSTELJE Monopolizem in proračun Vsak čas prinaša svoje te- gobe in če se ljudje na ce- sti jezijo poleti zaradi pra- hu, potem se jeseni zaradi blata, spomladi zaradi lukenj in razpok, ki jih je povzro- čil zimski mraz in zdaj po- zimi se jezijo zaradi zasne- ženih, poledenelih, nezoranih ali nepopeskanih cest. Očitki so uperjeni proti ce- stnim podjetjem, ki da so po temeljnem zakonu o var- nosti prometa odgovorna za urejenost cestišč. Toda že tu — vsaj kar zadeva Celje — moramo razmejiti odgovor- nost za urejenost cest med komunalno podjetje za ceste in kanalizacije, ki mora skr- beti za mestne ulice in ceste četrtega reda in cestno pod- jetje, ki mora skrbeti za ce- ste prvega, drugega in tret- jega reda. Toda ne glede na ceste in pristojnosti so v celjskem ce- stnem podjetju zadnje dni slišali toliko žolčnih pritožb — večidel telefonično sredi noči — da je nujno potreb- no zapisati nekaj besed v dogovor. če začnemo pri denarju, potem bomo kratki, kakor je kratek denar. Po pogodbi ga deli Republiški cestni sklad in sicer namensko za vzdrže- vanje in obnovo ali rekon- strukcijo cest. Nekatera de- la pa izvaja cestno podjetje neposredno za posamezne na- ročnike. Če njihovo naroči- lo izlioitira ali ponudi naj- boljše pogoje kakor tudi pri Cestnem skladu. Zaradi tega je povsem jas- no, da je denarja za vsa ce- stna dela vedno premalo. O tem ne bi niti razpravljali. Trenutno pa gre za denar, ki je namenjen za redno vzdr- ževanje cest. Celotna vsota je namenjena za vse leto in za- radi tega mora cestno pod- jetje ravnati po načelu umne- ga gospodarjenja, četudi so zimske razmere nad povpreč- jem, ne sme pozabiti na ne- varnosti, ki jih prinaša po- mlad z luknjami, razpokami in plazovi. Podobne nevarno- sti so potlej še poleti in je- seni. Zategadelj bi moral vsak, ki kdaj karkoli očita, pomisliti, če lahko njegov oči- tek zdrži vse leto, ali je sa- mo posledica trenutnega po- ložaja in trenutne jezavosti. Pa ostanimo pri letošnji zi- mi. Sneg žamete običajno vse ceste hkrati bolj ko ne ena- komerno. Tudi poledica se pojavi običajno na vseh ce- stiščih hkrati. In tudi vozni- ki z avtx>mobili so običajno na vseh cestiščih hkrati. Pa še to povrh: statistika pokaže, da je večino očišče- valnih in zavarovalnih del po- trebno opraviti ponoči, ob praznikih ali vsaj sobotah in nedeljah. Tega narava verjet- no ne planira, a vendar je tako. Mi pa se oklepamo pla- nov in smo zategadelj mno- gokrat nemočni proti neplan- ski naravi. In tako je povsem razum- ljivo, da ne more niti pod- jetje, ki razpolaga z razme- roma dobro mehanizacijo (četudi je še daleč od vseh potreb!) hkrati zadovoljiti vseh voznikov na številnih raznih koncih cest in jim ta- korekoč pometati sneg izpred avtomobilov ali jim prednje posipati pesek ali sol. Vsi tisti, ki so po prijet- nem praznovanju ogorčOTii ugotovili, da se ne morejo vr- niti v svoje domove, ker je ceste zamedel sneg ali ker je nastopila poledica, pa so po telefonu sredi noči klica- li predstavnike cestnega pod- ■jetja, kaj mislijo, pač sami niso ničesar mislili, ali vsaj tega ne, da je potrebno ce- ste čistiti sistematično in po vrsti. Nihče ob žaljivih besedah ni pomislil, da so morale va- rovalne in očiščevalne ekipe žrtvovati spanje in prazno- vanje, da so same Cesto v večji nevarnosti kakor naj- bolj neprevidni vozniki, da zanje ni takšen položaj en- krat na leto ali ob samem prazniku, temveč da jim je zagrenjena skoraj vsaka noč, skoraj vsak praznik. V času, ko še slišimo o socialističnih odnosih, bi morali pred ta- kim telefonskim izbruhom ne- dvomno pomisliti tcdi na možnosti in razmere ljudi, ki nam pripravljajo koliko mo- goče varno vožnjo, morali bi se jim vsaj po tihem zahva- liti za njihovo požrtvoval- nost, ne pa da jih zmerja- mo in se nanje oziramo ka- kor gospodarji na svoje hlap- ce in stresamo nanje svojo jezo, ker nam niso omogoči- li užitka v trenutku, ki smo si ga po svoji volji izbrali. Na koncu vseh koncev, da bo ironija in zapostavljenost še bolj popolna, pa je Ob- činski komite zveze komuni- stov v Celju ocenil položaj cestnega podjetja za mono- polnega, kar dopušča analog- no sklepanje, da so monopol- ne vse tiste ustanove, ki živijo od proračima. Ce pa izvira pojmovanje monopolizma iz dejstva, da je na celjskem območju samo eno cestno podjetje (menda ne želi kdo lokalizacijo v času prizade- vanj za večje integracijske povezave?), potem tudi tu po- jem monoF>olizma ni vzdrž- ljiv, kati proračunsko dode- ljen in uporaJ)ljen denar je_ pod kontrolo republiškega cestnega sklada ter drugih naročnikov, če so dela oprav- ljena po licitacijah oziroma FKjnudbah. Torej o monopolizmu v tem primeru ne moremo govori- ti, niti ne bi smeh dopušča- ti v naši družbi monopolnih ocen in obtožb, kajti še ved- no smo v demokraciji, ki de- li po možnostih in razpolož- ljivo uporablja skladno z možnostmi. Ne o monopo- lizmu, o možnostih bi mo- rali spregovoriti! CESTNO PODJETJE V CELJU televizijski sfOreh NEDELJ.\. II. FEBRUARJA 9.10 MADŽARSKI TV PREGLED (za Pohorje in Plešivec) (Be. ograd) TEST Z GLASBO (za oatale oddajnike) (Ljubljana) 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 DOBRO NEDELJO VOSCIMO S HENCKOVIM ANSAM- BLOM (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zag- reb) 10.45 MOKEDAJEVA M.mNEJA - Gospa Snežna — vzh. nem. film (Ljubljana) 11.45 GRENOBLE - veleslalom za moške — prenos EVR 13.00 GRENOBLE — smučarski skoki na 70 m skakalnici — prenos (do 15.00) EVR 16.05 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 16.30 GRENOBLE - hokej Kana- da : ZDA — prenos EVR pribl. 19.C0 GOSPA IZ BALTIMOORA — film iz serije Bonanza (Ljub- ljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) v okviru dnevnika od 20.20 do 20.35 film.ski pregled iz Gre. nobla 20.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.50 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA (Beograd) 21.50 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDELJEK 12. FEBR. 9.40 T V V SOLI (Zagreb) 10.35 RUSCIN.A (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 14.50 TV V SOLI ponovitev (Za- greb) 1545 RUŠČINA - ponovitev (Zag- reb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (za Pohorje in Plešivec) (Be. ograd) TEST Z GLASBO (za ostale oddajnike) (Ljubljana) 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 MALI SVET - oddaja za ot roke (Zagreb) 17.30 LOV NA TJULNJE - doku- mentarni film (Ljubljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 PRITLIKAVOST IN RASTNI HORMON - zdravstvena od- daja (Ljubljana) 18.50 MEMENTO MORI - TV film (Ljubljana) 19.20 OPREMA GOSTIŠČ — turi- stična oddaja (Ljubljana) 19.40 VOKALNO INSTRUMENTAL. NI SOLISTI (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 GRENOBLE - filmski pre- gled - prenos EVR 20.35 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 Cehov: PAVILJON ST 6 - TV drama (Zagreb) 22.00 TV DNEVNIK (Beograd) 22.20 VELESLALOM ZA MOŠKE - posnetek iz Grenobla (Ljub- ljana) TOREK, 13. FEBRUARJA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 11.45 GRENOBLE - slalom za ženske (do 14.30) EVR 14.50 TV V SOLI - ponovitev (Za. greb) 15.45 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zagreb) 17.00 GRENOBLE - hokej SZ : Švedska — prenos EVR 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CIKCAK (Ljubljana) 20.10 KAVBOJ — ameriški celove. čemi film (Ljubljana) 21.40 Grenoble: Hokej CSSR : KA NADA — prenos EVR 23.00 FILMSKI PREGLED IZ GRE- NOBLA — posnetek (Ljublja na) 23.15 ZADNJA POROČILA (Ljublja- na) SREDA, 14. FEBRUARJA 15.35 ŠTAFETA 4 X 10 km ZA MOŠKE — posnetek iz Gre. nobla (Zagreb) 17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (za Pohorje in Plešivec) (Be- ograd) TEST Z GLASBO (za ostale oddajnike) (Ljubljana) 17.20 KLJUKCEVE DOGODIVŠČI- NE — Kljukec skrbi za teto — serijska lutkovna Igra (Ljubljana) 17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 ZDRUŽENJE RADOVEDNE- ŽEV (Zagreb) 19.05 I. MLADINSKI FESTIVAL POPEVK - 2. del (Ljublja- na) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 GRENOBLE — filmski preg. led — prenos EVR 20.35 GRENOBLE — umetno drsa- nje — pari — prenos EVR 23.00 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) ČETRTEK, 15. FEBRUARJA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 10.35 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 11.45 GRENOBLE - veleslalom w ženske — prenos do 13.15 — EVR 14.50 TV V SOLI - ponovitev (Za- greb) 15.45 NEMŠČINA — ponovitev (Za- greb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZD. BRAZBE — ponovitev (Beo- ; grad) 17.10 POROČILA (Ljubljana) 17.15 VIJAVAJA—RiNGARAJA (Lju. bljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 NA VALOVIH REVOLUCIJE (Ljubljana) 19.05 PRAVDARJI - humoristična oddaja (Beograd) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 GRENOBLE - filmski preg- led — prenos EVR 20.35 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 ŠLAGER SEZONE - Sara je- vo (Zagreb) 21.00 GRENOBLE - Hokej SZ : CSSR — prenos EVR 23.00 ZADNJA P0R0ČII;A (Ljublja. na) PETER, 16. FEBRUARJA 9.40 TV V ŠOLI (Zaagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 13.50 HITROSTNO DRSANJE NA 1500 M ZA MOŠKE — posne- tek (Zagreb) 14.50 TV V SOLI - ponovitev (Za- greb > 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 17.25 POROČILA (Ljubljana) 17.30 FOTOGRAF - zgodba iz seri- je Moj prijatelj Flicka (Ljub- ljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 MLADINSKI KONCERT (Be. ograd) 10.05 SREČANJA: režiser Mile Ko- run (Ljubljana) 19.25 GLASBENA LEPLJENKA — vzhodno-nemški glasbeni film (Ljubljana) 19.55 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 GRENOBLE - filmski preg. led — prenos EVR 20.35 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 V ZIMI POLETJE — franco- ski celovečerni film (Ljublja- na) 21.40 GRENOBLE - umetno drsa- nje za moške — prenos In posnetek (EVR—Zagreb) 24.00 POROSILA (Zagreb) SOBOTA, 17. FEBRUARJA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 11.45 GRENOBLE — slalom za mo- ške - prenos do 14.30 EVR 14.50 TV V SOLI - ponovitev (Za. greb) 16.00 MLADINSKA IGRA (Beograd) 17.00 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 17.30 GRENOBLE - hokej Šved- ska : CSSR — prenos EVR 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 GRENOBLE - filmski preg- led — prenos EVR 20.35 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 (NE)ZNANA TALIJA - Ivan Cankar (Ljubljana) 21.40 GRENOBLE - hokej SZ : Kanada — del prenosa EVR 23.00 SEDEM MILJ SLABE CESTE — serijski film za odrasle (Ljubljana) 2.?.50 ZADNJA POROČILA (Ljublja- na) Sta se Clara in Ben poročila? Televizijska serija Dol- go vroče poletje, ki je tra- jala do kratke ostre zime, je zapustila v mnogih gle- dalcih prav do današnjih dni izredno aktualno, re- kel bi, najvažnejše vpra- šanje, ki si ga je sploh mogoče misliti, namreč ali se je Ben poročil s Claro ali Clara z Benom oziroma ali sta vzela drug drugega? Kakor smo izvedeli iz zanesljivih' virov je Ben večkrat prosil scenariste in režiserja, da ga poroči- jo s Claro - da mu nam- reč ne bi bilo treba vse- skozi nositi zavihanih ro- kavov in se prevažati s predvojnim malim kami- onom, vendar njegove prošnje niso usjišali, ker so imeli s Claro o isto dru- gačne načrte. Ta brezduš- nost in neuvidt^v.iost je šla celo tako daleč, da se na kCKicu dolgega vročega poletja, ko so vsi televi- zijski gledalci pričakovali razplet s poroko, ki sta si jo oba, Clara in Ben, te- meljito zaslužila, pojavi, glej ga šmenta, nekakšna skupina usekanih igralcev, ki ti dobesedno pokvari kompletno epizodo! Avtor- ji, kot se še zdaj pritožu- jejo gledalci, so pustili vso stvar popolnoma od- prto in pravzaprav še danes ni povsem jasno, ali je Clara sploh šla ča- kat Bena ali pa ji je tele- gram ix>slal morda kdo drug, kajti ženske so zvi- te; zatem pa je na ekranu nastala tema in v temi se lahko mairsikaj zgodi. Kaj se ve?! Sta se Clara in Ben po- temtakem poročila? Kam je v tisti epizodi odpoto- val Ben in zakaj ga ni bi- lo na spregled? To so živ- ljen,;.ska vprašanja televi- zijskih gledalcev. Kdo bo o(Jgovoril nanje? Bomo dopustili, da nas bo glo- dal črv dvoma? Stvar je treba nemudoma razčisti- ti, kajti sicer bo vsa dol- ga, hladna in čudna lju- bezen izpuhtela... Dihur LAHEK ZASLUŽEK Mnogo p>ohvalnega ■ je bilo že napisano v naših časopi- sih glede javnih uslužben- cev. Toda včasih pa človeka preseneti in čeprav nerad, mora napisati zoper naše javne uslužbence, tudi kaj, takega, kar jim gotovo ni v» ponos. Dne 27. I. 1968 sem se pe- ljal s svojim fičkom proti Celju. Na cesti nekaj sto me- trov od Levca, pa me zausta- vi prometni miličnik. Smejo- če me pozdravi: »Srečno« in že ima v roki modri blok, kot potrdilo za prometni prekršek. Malo pomislim. kaj je bilo napak, med mo- jo vožnjo, toda kmalu mi po- jasni, da sem skozi naselje- ni kraj vozil prehitro. Na- mesto 60 km na uro kar 83 km na uro. »Za prekršek bo- ste plačali 3000 N din in dru- gič bolj pazite« me še opom- ni in že zaustavlja naslednje- ga, prehitrega voznika. Kaj naj storim? Točno vem da sem vozil le 60 km na uro. Kako naj še razložim, da sem popolnoma nedolžno plačal prometni prekršek, ko pa je ob prejemu mojega de- narja takoj pohitel k nasled- niemu vozniku. Očitno je bilo, da nisem bil ta dan sam kaznovan, ker je en prometnik zaustav- ljal vozzila, drugi pa pisal po- trdila in sprejemal denar. Lahek zaslužek, kajne? V eni uri je bilo tako kaznova- nih prav gotovo 30—40 vozni- kov. Vsak 3000 SD, skupen znesek — lep kupček In kam s tako pridobljenim denar- jem? Morda nekaj tudi za na- bavo novega merilnega apa- rata, da ne bo v bodoče še več po nedolžnem kaznova- nih voznikov! Mavrin Gusti Kisovec 107 Zagorje RADIO LJUBLJANA ,VSAK D.-VN: poročila ob 5.15. 7.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30, "» 20.00. Pisan glasbeni spored od ^=30 do 8.00 PETEK, 9. FEBRtARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pionirski ^e'!t travniških tal 12.40 Popev v!studia 14 13.30 Priooročalo • 14 05 Od rrelodiio do n"- lodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek - F. Werfel: Hotelsko stopnišče — II. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 »Olimpijske igre Grenoble 1968«. 20.00 Plesni In re- vijski orkester RTV Ljubljana. — 20.30 Zabavna radijska igra — plan! 3. zgodba: Naročilo za Archi- eja Trixa. 22.10 Oddaja za naše izseljence NEDEUA, U. FEBRUARJA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Anniki Setala: »Veseli dimnikarček«. 9.05 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . Lojze Baraga: Civilno taborišče v snežniških gozdovih. 10.45—11.50 Nedeljski mozaik lepih melodij. — 11.00-11.15 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz operetnih partitur 14.30—14.45 Humoreska tega tedna G Bullett: Dosmrtna ječa. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Po jo znameniti operni pevci. 17.30 Radijska igra — Alan Plater« Sam v predmestju«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 »Olimpijske igre Gre- noble 1968«. 20.00 V nedeljo zvečer (Zabavno glasbena oddaja). 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 12. FEBRUARJA ; 1H 0'Tr-h"pa matineja 8.55 Za mlade radovedneže 11.00 Poročila Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Le- on Kocjan: Nova odkritja o če- beljih boleznih. 12.40 Nastopajo mali vokalni ansambli. 13.30 Pripo- ročajo vam . . 14.35 Naši poslušal, ci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Pojeta sopranist- ka Sonja Hočevar in basist Ladko Korošec. 18.15 »Signali«. 18.35 Mla- diaska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 »Olimpij- ske igre Grenoble 1968«. 20.00 Skupni program .IRT 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 13. FEBRUARJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šo- la za srednjo stopnjo 10.15 Pri vas rtoma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Dušan Ter. čelj: Bentoniti za čiščenje vina. 12.40 Igrajo češke pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljub- ljana. 18.45 Družba in čas — Dr. Miran čuk: Pomen statistike za sodobno družbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 »Olimpijske igre Gre- noble 1968« 20.00 Radijska Igra. 21.15 Deset pevcev — deset melo- dij. 22.15 Skupni orooram JRT — Booerad • SREDA, 14. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turističm napotki za tuje goste. 11.15 Narod- ne in narodno-zabavne melodije za sredo dopoldne. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Rajko Bernik: Kako ravnajmo s posekanim lesom. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Igramo za razvedrilo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš pod- listek — M. Sklae: Mrož po doma- če. 17.05 Mladina sebi in vam. — 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968. — 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: »Ascanio v Albi«. ČETRTEK, 15. FEBRUARJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šo- la za višjo stopnjo. 9.40 Pet minut za novo pesmico. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični na- potki za tuje goste. 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne gla- sbe. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tugorair Cajnko: Obnova in vzdr- zevanje gozdov — temeljna naloga gospodarjenja z gozdovi. 12.40 Igra pihalna godba mornarice. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Izbrali smo vam. 16,00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezi- kovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Olimpijske igre Gre- noble 1968. 20.00 Četrtkov večer do- mačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni Intermezzo, 22.10 Komor, ni večeri DOLENJSKI UST *TEpm * VESTNIK- vsak Čštrtek 60000 izvodov! 23 Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veiiko in maio lEHNa-MERCATOR C e i j e , se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča liiOlTE PO PRALNI STROJ S PRAZNO DENAR- iCO. Trgovsko podjetje TEHNOMERCIATOR iz Ce- Ija vam nudi superavtomatični pralni stroj GčOR& W. na dvanajstmesečni brezobrestni kredit brez porokov in brez 20-odstotnc.?a taitojšnjega pologa. — •'KORISTITE TO ENKRATNO PRILOŽNOST ZA ŽIVLJENJSKI NAKUP. SPOPvT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — Uspele moto dirke na Braslovškem jezeru Prve hitrostne mobo dirke na zamrznjenem Braslovškem jezeru so uspele ne samo za- radi udeležbe tekmovalcev, marveč prav tako zaradi iz- rednega zanimanja gledalcev, saj se je na jezeru, zlasti pa na njegovem bregu zbralo nad 3000 ljudi. Tako je pr- vo tekmovanje motoristov na tem jezeru pokazalo, da so imeli člani domačega turistič- nega društva in avto moto društva Hmeljar iz Žalca prav, ko so se odločili za to šp>ortno In turistično priredi- tev. Gre namreč za odločitev, da bo poslej tradicionalna in torej vsako leto. Na startu se je javilo dva- najst motoristov iz Murs.ke Sobote, Celja, Tržiča, Zabo- ka, Žalca in Orehove vasi. Med nastopaj^očimi sta bila tudi brata Vesenjaka iz Ore- hove vasi, ki sta potrdila slo- ves najboljših voznikov v tej panogi. Slavko Vesenjak je namreč državni prvak v tej disciplini. Tekmovanja, ki je bilo v rokah članov celjskega avto moto društva šlander, je bi- lo dobro pripravljeno in brez- hibno izvedeno. V predtek- movanju so vozili po deset krogov (en krog približno 1 km), v finalnem delu tek- movanja pa petnajst. Tekmo- valci so vozili s povprečno hitrostjo okoli 70 km na uro, kar je glede na pogoje več kot odlično. Zanimivo je, da sta si prvo mesto razdelila brata Vese- njaka, pa čeprav je Milko ves čas vodil. Toda, pred ci- ljem je ustavil motor in po- čakal brata, da sta potem skupaj zapeljala čez ciljno črto. Vsekakor neobičajen primer. Poleg Vesenjakov sta se dobro držala tudi brata RiOtarja iz Tržiča, tn končno tudi Celjana Arčana je treba pohvaliti. Končni vrstni red: 1. in 2. Slavko in Milko Vesenjak (Orehova vas) 12:48, ,3. An- ton Botar (Tržič) 12:58, 4. Alojz Arčan (Celje) 13:30, 5. Andrej Ahačič, 6. Janez Ro- tar (oba Tržič). M. B. KOŠARKA ZAGORJANI NAJBOLJŠI Na zimskem turnirju za- savskih moštev v košarki, ki je bil v Hrastniku, je zma- gala ekipa iz Zagorja, ki je premagala moštvo Hrastnika kot tudi Litije. V borbi za drugo mesto je Litija odpra- vila Hrastnik. NOGOMET CELJANI SE PRIPRAVLJAJO Nogometaši ŽNK Celje-Kla- dlvar so že pričeli z radniml treningi in pripravami na bližnji sipomladanski del tek- movanja. V nedeljo bodo igrali v Kidričevem puoti Alu- miniju, naslednjo nedeljo, 18. t. m., pa bo povratna tekma v Cel;