186. Htevilka. Ljibljaaa, ? sredo 16 avgasta 1905. XXXVIII. leto. |«k«i rok dan *v&c*r,J,«im5i nedelj« in »rasnik«, Ur »olja pO po »ti prejeman U avstro-Ogrsk* 4ei«l» M fU Uit« !fc K, il »ti l*U It K, 11 *Strt Uta t K 60 t>, U tti B16BM 1 K SO h. Zt LjUblJinO I pOHUjanjdlB QS dom U ?M fi <4 l, u pol leta IS K, za četrt leti 8 K, si *d meiei S K. Kdor hodi tam ponj, pla&a m vsa loto tt K, aa pol lota U K, u četrt leta 6 K 60 h, m ta meaet 1 K 90 h. - Za tuje delal« toliko ved, kolikor aoafia poštu:na — Ka aaro?b« bres istodobno vpoSiljatr« aaroonin« bo no otira. — Za oznanilo io plačajo od peterostopno potlt-Tiito po 11 h, 8e m m oinanilo tiska enkrat, po 10 h, fia to dvakrat, in po 8 h, do so tiska trikrat ali večkrat. — Dopis s t.) tm kmvolb frankoTati. — Bokoptii so no vračajo. — Uredništvo in upravnlalvo jo v Knaflovih nlieah it. 6f fa sioer vedniitve ¥ L nadstropja, apravniltve pa v pritlic^ts. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnini, reklam ast) t, tznanila, t. j. administrativa« stvari. ^Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. jgsnriaTi Učitelji v Pulju. Zborovanje „Zaveže jugoslovanskih učiteljskih društev". Dne 13. t. m. so došli učitelji in učiteljice iz vseh slovenskih pokrajin in iz hrvatske Istre v Pulj, da se udeleže letošnjega glavnega zborovanja .učiteljskega parlamenta". Ta se je sklical letos na skrajno periferijo hrvatsko slovenskega ozemlja, kjer sta si laški in germanski živelj ustvarila mogočno trdnjavo, ob katere obzidje doslej zaman butajo slovanski valovi in katera bo morda za vedno ostala jeklen, neodstranljiv klin v narodnem našem telesu. Udeležba je bila, ako se uvažuje, da se zborovanje vrši na najskrajnejšimi jugu onih dežela, katerih uciteljstvo je združeno v „Zaveži", izredno velika, zlasti je bilo opažati, da je na to zborovanje došlo precej veliko število stanovsko zavednih učiteljic. Razume se samo ob sebi, da ni nihče pričakoval v danih razmerah, da se priredi učiteljstvu kak sijajen, ofi-ajalnj sprejem, toda tega se je pač vsakdo nadejal, da bodo vsaj voditelji slovanskega življa v Pulju ob prihodu pozdravili slovenske in hrvatske goste. To pa se ni zgodilo in zaman iščemo vzrokov, čemu se je to opustilo. Ali so morda vodilni krogi hoteli s tem, da niso smatrali dohajajočega učiteljstva za vrednega niti najmanjšega, še tako hladnega pozdrava, pokazati svojo nevoljo, da „Zavezino" glasilo, vrli „Učiteljski Tovariš" daje svobodno besedo tudi onim istrskim učiteljem, ki niso več zadovoljni s po stopanjem istrskih političnih voditeljev ? To bi pač ne bilo umestno, niti — pravilno; kazalo bi namreč to le veliko politiško tesnosrčnost na eni strani, na drngi strani pa netaktnost proti onemu stanu, ki je v rosvetnem oziru toli za slovenski, ka kor za hrvatski narod največjega pomena. Najsi se o delovanju „Zaveže" sodi kakorkoli, to mora priznati prijatelj ali sovražnik, da tvori v „Zaveži" organizovano uciteljstvo tako imponu joco moč, da ga mora resno uvaževati v slovenski in hrvatski javnosti vsak resen poli t is ki činitelj. To se je doslej še vedno storilo in celo slovenski klerikalci, ki so, kakor je notorično znano, načelni nasprotniki take šole, kakor učiteljstva, uvažujejo to dejstvo in bas ker uvidevajo, da tvori uciteljstvo, organizovano v močno bojno falango, velikansko silo, ga skušajo privabiti na svojo stran z vsemi mogočimi pomoČki, sedaj z grožnjami, sedaj s prilizovanji, dobro vedoČ, da bi morda lahko zmagali na celi črti, čim bi imeli uciteljstvo na svoji strani. A istrski voditelji, ki z ogorčenjem zavračajo očitanje, da so klerikalci, nečejo poznati učiteljstva in ga niti ne pozdravijo v svoji sredini, dasi morda še ni nikoli došlo v Pulj naenkrat toliko slovanskih gostov, kakor baŠ sedaj. Uciteljstvo je bilo doslej povsodi, kjerkoli je zborovalo, prijazno sprejeto in iskreno pozdravljeno; v Pulju se takih sprejemov ni pričakovalo, še manj pa zahtevalo, nadejalo pa se je preprostega pozdrava ob .prihodu s strani vsaj enega ali drugega istrskega veljaka. Da se to ni zgodilo, ni nikogar razžalilo, bolelo pa je marsikoga in morda se ne motimo, ako trdimo, da je baš ta slučaj mnogo pripomogel, da se je na zborovanju razpravljalo o stvareh, ki so marsikomu neljube. Dne 13 t. m. je imel samo upravni odbor zaupno sejo, na kateri je določil spored za delegacijo in preciziral posamna poročila za občni zbor. Zborovanje delegatov. Delegatje posamnih učiteljskih društev, ki pripadajo „Zaveži", so se zbrali v ponedeljek v dvorani hotela „Bel-vedere". Zborovanje je otvoril predsednik g. L. Jelene. V otvoritevenem govoru je naglašal, da imajo delegatje in delegatinje nalogo, da predloži njim upravni odbor in vodstvo „Zaveže" račun o svojem delovanju in da presodijo, ako se je delovalo v njih smislu in ako se je storilo vse, kar ima biti v napredek ljudskega šolstva in v dobrobit učiteljskega stanu. Odbor in vodstvo „Zaveže" pričakuje od njih odkritih besed in resne ter pravične kritike. Delegatje imajo posredovati med „Zavezo" in „Zavezinimi" društvi. Ta mandat pa ne ugasne s tem zborovanjem, temveč je polnomočen do prihodnje glavne skupščine. „Zavezina" društva naj se posvetujejo o predlogih in rezolucijah, ki so na dnevnem redu vsakoletne glavne skupščine. Na ta način bi se najložje doseglo harmonično delovanje med „Zavezo" in njenimi društvi! Ta društva so priredila tekom leta 143 zborovanj, na katerih je bilo 161 predavanj in razprav. To je mnogo duševnega dela, ni pa prav, da hodi vsako društvo svoja pota. Naj bi se vse delo spravilo v harmonijo in ne bo izostal uspeh. O delovanju „Zaveže" in „Zavezi-nih" društev je poročal tajnik g. Dra-gotin Č e s n i k. Iz njegovega poročila posnemamo: V „Zaveži" je sedaj 33 društev. Ta društva imajo 67 Častnih, 1696 pravih in 64 podpornih, torej skupaj 1827 članov. Vsa ta društva in te Člane druži in spaja kolegijalnog oratska ljubav, svobodna misel in napredek. In zaradi teh jeklenih vezi, ki družijo uciteljstvo, je zaveza močna, trdna in nepremagljiva. „Zavezino" vodstvo je imelo v pretekli upravni dobi 5 sej, upravni odbor pa dve. „Zaveza" je pozvala vsa društva, naj podpirajo „Zavezine" liste. Ta poziv je imel uspeh. Število naročnikov je poskočilo. Z novim 1. 1905. je postal „Učiteljski Tovariš" tednik, ki vrši sedaj svojo nalogo tako, da sme biti nanj ponosno vse uciteljstvo. V obče napredujeta lista „Učiteljski Tovariš" in „Zvon-Ček," nekoliko manje pa „Popotnik". Upravni odbor je ukrenil že vse primerno, da dobi uciteljstvo svojo tiskarno. Med „Zavezo" in banko „Slavijo" se je pojavilo radi pogodbe glede učiteljskih zavarovanj nesoglasje, ki je pa sedaj že poravnano, ker je „Zaveza" po posebni deputaciji intervenirala v tej zadevi pri ravnatelju g. Ivanu Hribarju. „Zvezna tiskarna" v Celju je sporočila „Zaveži", da je prevzela od Drag. Hribarja tisek „Popotnika". Vodstvo je nato odgovorilo, da nimata niti g. Hribar niti „Zvezna tiskarna" kake pravice do „Popotnika" ter si „Zveza" pridržuje glede „Popotnika" vse pravice. Sedaj se tiska „Popotnik" še v Celju in sicer za 10% ceneje, kakor preje. „Hranilnici in posojilnici učiteljskega konvikta" v Ljubljani je pristopila kot zadružnica „Zaveza" in 14 učiteljskih društev. Rezervni fond znaša sedaj 380 K 41 v. Vodstvo se je obrnilo na odbor „Družbe sv Cirila in Metoda" z Željo, naj se v bodoče kandidira tudi kak učitelj, kar je gotovo upravičeno. Na ta dopis ni družba dala nobenega odgovora. Proti takšnemu postopanju se mora ugovarjati. Pričakovati je, da bo družba vendarle ustregla upravičeni želji. Končuje svoj govor je poživljal uciteljstvo, naj se v čimnajveČjem številu korporativno ali po deputacijah udeleži odkritja Prešernovega spomenika dne 10 septembra 1.1. v Ljubljani. O tajnikovera poročilu se je vnela dolga, mestoma prav zanimiva debata. Na predlog g. Likarja se je skleuilo naročiti odboru, da stori vse potrebne korake v to, da si pridobi svojo tiskarno. G. Perko je predlagal, da naj „Zaveza" vnovič zahteva od vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, da se voli v odbor „Družbe sv. Cirila in Metoda" eden učitelj, in naj izreče svoje obžalovanje, da družbeno vodstvo ni dalo „Zaveži" odgovora. G. Fr. Cvetko pa je predlagal, naj se izreče vodstvu „Družbe sv. Cirila in Metoda" ogorčenje vtem, dani smatralo „Zavezeu za vredno, ji odgovoriti na prošnjo, naj se v prihodnje volijo v vodstvo družbe tudi zastopniki učiteljskega stanu. Ta zadnji predlog se je sprejel po Živahni debati, v kateri se je zlasti naglasa 1 o, da družbo vzdržuje v prvi vrsti narodna napredna stranka, katere važen Član je baš uciteljstvo, da bi se torej vsled tega morala družba pač ozirati na uciteljstvo, in da družbeni zavodi niti v narodnem, niti v pedagoškem oziru ne odgovarjajo zahtevam. Takisto se je sprejel tudi Perko v predlog, ki ga je prvotno stavil g. Zaje, naj „Zaveza" intervenira pri kranjskem dež. šol. svetu, da bi se naj letošnja dež. učiteljska konferenca preložila na čas, da bi se učiteljstvu dala prilika, se udeležiti odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani dne 10. septembra t. 1. Nato se je tajnikovo poročilo vzelo z odobravanjem na znanje. O gmotnem položaju „Zaveže" je poročal blagajnik g. Luznar. Iz tega poročila posnemamo: Društva so vplačala društvenine 516 K 52 b, „ZvonČek" je prispeval 301 K 46 h, „Popotnik" pa 250 kron. Nagrade so znašale 380 K, uprava pa je stala 183 K 56 h. „Učiteljski Tovariš", ki ima 867 naročnikov, je imel 1. 1904 6482 K 33 h denarnega prometa. Naročnine se je plačalo 4591 K 42 h, za inserate 57 K 20 h. Stroški za tisk so znašali 2068 kron, nagrade pa 996 K 20 h. Od 1. 1901 do 1904 je bilo naročnine na dolgu v celem 9695 K, zdaj znaša terjatev vsled odpisov K 4394*90 „Zvon ček" je imel denarnega prometa 5678 K 30 h. Plačana naročnina za 1.1904 in za prejšnja leta je znašala 4584 K 45 h. Izplačalo se je tiskarni za tisk 2538 K 20 h, na račun nagrad pa 886 K 22 h. „ZvonČek" ima od svojih naročnikov terjati v celem še 2422 K 61 h v zaostale naročnine. „Zvonček" ima 1000 naročnikov. „Popotniku", ki je imel 834 naročnikov , se je plačalo naročnine 3688 K 35 h na dolgu pa je še 931 K 20 h. Tisk listov je stal 809 K 50 h. Blagajnikovo poročilo se je vzelo na znanje. Na predlog g. blagajnika Luznarja se je sklenilo, da se letni prispevki „Zavezinih" Članov zvišajo na 50 h za redne, na 25 h pa za podporne člane. Podtajnik g. J. Šega je poročal o sporedu za glavno skupščino, kakor LISTEK. Ljudska veselica. Na Francoskem je de vedro ca ▼ada, da se izvršujejo smrtne ob sodbe javno in še vedno je navada, da se izvršujejo z guillotino, dasi ob?o;a ves omikani svet ti dve navadi. Zoper javnost lUBtifikaoij se ugovarja, da vplivajo silno slabo na vse gledalee. Mogoče je pad, da taki ekaemplji tega ali onega preplaše in d* se po njih prepreči kako grozodejstvo, resnica je pa tudi. da silno posurove gledalce in da vzbude v »jih najnižje instinkte. Vzbadi se beštija v človeka — Skoda je torej veliko večja, kakor korist. Proti guillotiniranju pa govori luoeaniteta. Dandanes ni nobenega ivoma več, da človek, kateremu se guillotino odsek« glava, tudi po dBekanju živi v polni zavesti Hj ie 70 do 100 sekund. To je pokazal eksperiment, ki ga je te dni v Orlćanau napravil sodni zdravnik dr. Beaurien. V Or.'oansu je bil obglavljen roparski morilec Languille. V trenotku, ko je priletela sekira z višine na obsojencev vrat, je dr. Beaurien prijel obsojenoa za lase. Sekira je presekala vrat, zdravnik pa je vzdignil glavo in glasno zaklieal »Languille! Ali me slišite?« Sodni uradniki, zdravniki in Časnikarji so trepetaje gledali na odsekano glavo, ki jo je držal dr. Beau rien. Naenkrat je vse občinstvo groze zavrisnilo. Na glavi so se začele odpirati trepalnice, odprle so se oči in se obrnile na zdravnika s takim nepopisnim izrazom, da je prešinila gledalce groia. V tem pogledu se je videlo, da je odsekana glava še pri polni zavesti, da živi in da zna misliti in razločevati, čez kakih 15 sekund so se oči zopet zaprle. Zdravnik je vnovič zaklioal: »Languille! Ali me slišite?« In zopet bo se odprle oči, aopet tiati pogled, kazoč, da je odsekana glava še pri zavesti in da zna še misliti. Tudi v tretje je idravnik ponovil svoj klic, a zdaj se je videlo le, kako se premičejo trepalnise, oči se niso več odprle. Zidravnik dr. Beaurien je poudarjal, da opetovani njegov eksperi ment kale, da je vsak obglavljenee po izvršeni justifikaoiji še 70 do 100 sekund pri polni zavesti, da živi, čuti in misli ter je začel zdaj veliko akoijo proti uporabi guillotine. Kako se pri javnem obglavljeneu godi, sa je videlo v soboto teden v Demkerqueu na najstrahotnejši način. Dva tolovaja, ki sta umorila ženo nekega ladjarja, sta bila obglavljena. Že več dni pred obglavljeojem bo ljudje vprav oblegali sodišče. Po več ur daleč so prišli ljudje, da vidijo obglavljenje. Ko so orožniki gnali obsojenca na javni trg, kjer se je potem izvršilo obglavljenje, je bila gneča tako velika, da so si morali delati a bajoneti pot. Na določenem trgu so bile postavljene klopi in lestve sa gledalee, ki so radi plačevali po več frankov la tako stojišče, prostor na kakem oknu pa je veljal po dvajset do dvesto frankov. Celo po strehah je bilo vsa polno ljudi. Tik pred odrom je bil pripravljen nekak »Častni sedež« sa moža umorjene žene. Ta blaga duša je ponudila 10.000 frankov za reveže, če se mu dovoli, da lastnoročno guil-lotinira morilca svoje žene. To se mu sioer ni dovolilo, a pripravil se mu je poseben sedež, da je prav iz bližine gledal, kako se je morilcema odsekala glava. In prišel je na to »slavnost« v praznični obleki in lise mu je žarelo veselja, ko je prisostvoval strahotni justifikaoiji. Ko je švignila kri v zrak in sta padli odsekani glavi v nastavljene jerbase, tedaj je začelo občinstvo kakor blazno vriskati in ploskati ter bi bilo ekoro biričem iztrgalo trupli iz rok, da bi ju še dalje mesarilo. Mož na »častnem sedežu« se je spoštljivo odkril in prijazno rekel rablju : Hvala vam čestiti gospod, izborno ste me maščevali« Med tem vriskanjem in ploskanjem pa sta v košari krvaveli dve glavi in a strahotnimi pogledi pri polni zavesti gledali to »ljudsko veselico«. Brat Justin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan) (DaUe.) Dne 17. novembra. Sobota je danes. Spoved imamo in zato čas, da se pripravimo nanjo. Meni pa priprava ni mir, saj tako nimam nič povedati pri spovedi. Obtoževal se vendar ne bom kolikrat sem pri molitvi razmišljen, kako si večkrat poželim zlate prostosti To je spoved stare babnioe ne pa človeka, ki mora vendar kolikor toliko biti mož, ali se vsaj pripravljati na to. In vendar zahtevajo spovedo-vanje takih malenkosti pri nas Sploh se mi pa zdi ta pogosta spoved in obhajilo tako vsakdanje, da človek ne more imeti nobenega spoštovanja več do teh zakramentov, čudeži so tudi samo zato tako imenitni, ker se redkokdaj zgode. Ko bi se godili vsak dan, pa sgube vso veljavo in privlačnost Pri nas se zgodi, da gremo po petkrat na teden k obhajilu, kadar se lahko dobe kaki posebni odpustki. A meni se to poha ga je določil upravni odbor. Delegatje bo temu pritrdili. Na predlog podtajnikov se je določilo, da se prihodnje zborovanje „Zaveže" skliče o b in ko štih. V odbor «o se z vzklikom volili gg.: za predsednika Luka Jelene, za blagajnika Fr. Luznar in za tajnika Dragotin Česnik. Odborniki za Kranjsko so gg.: Jak. Dimnik, Jur. Rezek in Ivan Šega. Za Štajersko: Arm. Gradišnik, Fr. Kocbek in Fr. S t r m S e k. Za Primorsko pa gg. M. Anžlo-var, Berginc in Križman. Za pregledovalce računov so bili izbrani: gdč. Janja MiklavčiČeva ter gg. V Rus in Fr. Rej ina. Pri zadnji točki dnevnega reda „Predlogi in nasveti" je predlagala gdč. P e t r o v č i č e v a, da se naj vsak delegat, ki se ne udeleži skupščine, denarno kaznuje. Ta predlog ni prodrl. Takisto se je odklonil tudi nasvet delegata g. Kranjca, naj bi se društvena pravila spremenila v toliko, da bi bila „Zaveza" primorana zborovati samo vsako drugo leto. Delegat Iv. J a k š e je predlagal, naj „Zaveza" odločno protestuje proti skrajno netaktnemu vedenju nadzornika Belarja napram rav. Lapajnetu in naj pozove merodajne kroge, da naj napravijo takim slučajem konec enkrat za vselej. Ta predlog se je po nasvetu g. L. Perkota razširil tudi na nadzornika Dreflaka v Ptuju in se nato soglasno sprejel. Predsednik se je nato zahvalil uredniku „Učit. Tovariša" gosp. E. G a n g 1 u za njegovo trudapolno in požrtvovalno delovanje ter mu v znak hvaležnosti izročil krasno zlato uro z dragoceno verižico. Zborovalci so priredili g. Ganglu vzpričo predsednikovih besed jako lepo ovacijo, ki je glasno pričala, kako velik ugled in splošno priznanje uživa gosp. Gangl med učiteljstvom. Glavno zborovanje. Glavno zborovanje je otvoril predsednik g. L. Jelene. V drugič zboru e danes »Zaveza«, tako prilično je govoril predsednik, na tleh kršne Istre. V divni Opatiji smo leta 1896. prvič podali bratsko roko hrvatskemu učiteljstvu; sklenili smo ž njimi pobratimstvo, ki bi naj nas vezalo v stanovskem ponosu in bratski ljubavi. Zvezda vodnica v skupnem našem delovanju naj bi nam bila: napredek ljudskega šolstva, svobodna šola in svobodomiselno ter gmotno dobro podprto uciteljstvo. Tej ideji je ostala zvesta »Zaveza« do danes in s tem programom je tudi prišla v Pulj. Jasen je njen program in čisti so njeni nameni, a vendar jo je zapustil del istrskega učiteljstva ter hodi svoja pota. Morda jim ni bil všeč odpor in boj, ki ga ima xZ*veza« z drhaljo, ki se zbira v klerikalni stranki, ki nasprotuje v šoli in ki sistematično uničuje sadove novodobne šole, hoteč ohraniti narod v temi in nevedno- sti. Reklo bi se lahko, da poljubljamo bič, ki nas tepe, ako bi hoteli iiveti v prijateljstvu s tisto stranko, ki ima pač baje srce za atavkujoče delavce, za delavce na polju ljudske pro-svete pa ima samo preziranje in brutalno silo. In proti taki stranki bi naj ne vodili boja? Istrako uciteljstvo ae naj ne vara, tudi v litri je doma klerikali-zem, toda ta klerikalizem je še ponižen in ne nastopa agresivno, ker še ne najde doma odpora. Ali ni tisti v klerikalnem taboru, ki leze pod plašč nadutega gromovnika dr. Susteršiča in pobira stopinje za najbolj nežna-čajnim poli tik om, kar jihnosi slovenski svet, sa Šu ki je to m. Ali ne podpirajo moralno in gmotno istrski provoboritelji najstru penejšega sovražnika slovenskega in hrvatskega učiteljstva? Naj o tem premišljujejo istrski učitelji in po tem uravnajo svojo delovanje. TuŽni časi so nastopili za uciteljstvo, zakaj osamljeno stoji v svojem težkem boju in odnikoder mu ne dojde pomoč. Toda obupati mu ni treba ! Naj si vi goji svobodomi-miselno in napredno ljudstvo. S pomočjo tako vzgojenega ljudstva bo uciteljstvo lahko strlo črni klerikalizem in mu iztrgalo is žrela dragoceni zaklad — našo šolo. Takrat pa se bodo razgrnile goste črne megle klerikalizma in zasijalo bode preko naših pokrajin svetlo Bolnce svobode in napredka. In takrat bo napočil čas, ko bo uciteljstvo s ponosom smelo vzklikniti: Narod smo privedli iz teme k luči, iz boja k zmagi. Ko je govornik končal svoj govor, bo zagrmeli viharni živio-kliei, zborovalci bo burno ploskali in glasno pritrjevali govornikovim izvajanjem. O prvi točki dnevnega reda »O peticiji na drž. zbor zaizbolj-šanje gmotnega položaja ljudskega učiteljstva« je poročal g. Pavel P 1 e s n i 6 a r, nad učitelj v Marezigah pri Kopru; po obširnem in temeljitem utemeljevanju je predlagal te-le resolucije: 1. Vodstvo »Zaveze« naj stipi novic v zvezo z vsemi avstrijskimi zavezami, da se reši že enkrat pereče vprašanje glede službenih prejemkov ljudskega učiteljstva; 2. »Zaveza« naj deluje z vsemi močmi na to, da odpošljejo vse za* veze v najkrajšem času enotne peticije na drž. zbor glede uravnave plač ljudskošolskega učiteljstva, v katerih naj se posebno poudarja, da se § 55 drž. ljudsk. zak. z dne 14. maja 1899. temeljit i razjaBm oziroma popolni tako, da bodo vsi dež. zbori na jasnem glede slu enih prejemkov ljudskošolskega učiteljstva, da bodo ti prejemki v resnici odgovarjali duhu imenovanega § 55, ozi-joma XI., X. in IX. plačilnemu razredu drž. uradnikov. Ti resoluciji ste se sprejeli soglasno z dostavkom, da se naj do- loči kot maksimum 25 učnih ur na teden (predlag. g. L. Perko) in da se naj tudi ljudskošolskemu učiteljstvu skrči službena doba na 30 let (predlag. g. Zaje). Kot drugi je govoril, navdušeno pozdravljen, g. prof. dr. Fran 11 e -šič o »Poče t k i h slovanskega š o 1 s t v a v j o ž e f i n s k i dobi.« Predavanje je bilo dovršeno lepo; radi nedoetajanja prostora podajamo tu samo glavne misli: . Do časov eeaarja Jožefa avstrijska slovanska Iatra ni imela niti ene šole niti ene šolske knjige. — Prvi je na tem polju deloval Fran Nikola Perli« (1748-1802) is Lov-rana, kanonik ljubljanski in nazadnje prost novomeški. — Peršić je bil skrajno jožefinskega mišljenja, obej ževatelj cesarja Jožefa in nadškofa Brigide. — Pri svojem delu se je premalo oziral na faktično kulturno stanje takratne Istre in Dolenjske, gradil je od zgoraj, zato je končno padel. — Pedagoški pravilno pa je postopal, uvažujoč pri svojem delu narodnost in sato je njegovo delovanje velikega pomena. Burnega ploskanja in navdušenih Živio-klicev kar ni hotelo biti konca, ko je govornik končal svoja predavanja; s vseh strani se mu je čestitalo in ko se je predsednik Jelene sahvalil govorniku na izrednem užitku, ki ga je podal slušateljem s svojim izbornim predavanjem, mu je priredilo uciteljstvo presrčno ovacijo, dokaz, da njegov govor ni samo izredno ugajal, marveč da uživa goap. profesor, ki se čuti takorekoč soli darnega z ljudskošolskim učiteljstvom, med zborovalci največje simpatije. »O odpravi krajevnega plačilnega sistema v Istri« je poročal g. Miroslav A n ž 1 o -var, učitelj v Boljunou. Govornik je predlagal to le resolucijo: Uciteljstvo, zbrano na zborovanju »Zaveze« obsoja obstoječi krajevni plačilni sistem v Istri kot kri vičen, škodljiv in poguben sa istrsko uciteljstvo, smatra krajevne dcklade radi neenakomerne razdelitve za neprimerne, priporoča merodajnim faktorjem, da se odpravi krajevni plačilni sistem in se uvede osebni plačilni sistem po službenih letib, ter naroča »Zavezi«, da v tem oziru stori vse potrebno. — Ta resolucija je bila sprejeta soglasno. Ohrvatskem in slovenske m šolstvu je poročal v vrlo fchrbno in zanimivo sestavljenem govoru gospod Ivan Sega, učitelj v Štnartnem. Predlagal je te-le resolucije: 1. Slovensko in istrsko - hrvaško uciteljstvo, zbrano v Pulju na glavni skupščini »Zaveze« protestuje proti nezakonitemu postopanju laške go spodovalne stranke glede ljudskega Šolstva hrvaškega in slovenskega naroda v Istri; 2 zahteva od c. kr. vlade pravično uravnavo hrvaškega in slovenskega ljudskega kakor tudi srednjega šolstva; janje k obhajilu zdi, kot bi Bedel k mizi in se tam nakosil; vzvišenih čuvstev ni v moji duši. Ista je s spovedjo, zato se mi zdi priprava nekaj nepotrebnega in odveč. D i pa časa ne ubijem, hočem v kratkih besedah opisati delovanje patra Krištofa. Pater Krištof silno hitro govori Če jih je več zraven; sam pa momlja kot zajec in zveči besede, da ni nikjer nič; maša njegova traja vselej čez eno uro, sato pa ima pater gvardijan usmiljenje z ljudmi, in mašuje pater Krištof navadno ob desetih. Drugače je pa pater Krištof majhen sodu podoben možiček, ki silno veliko gleda na dobre jedi in kuharja vedno hodi spraševat, kaj vse še pride na mizo. Vsak kos mesa % velikega krožnika nese pod nos, ga poduha od vseh strani, dene vča sih nazaj, vzame drugega, počenja ravno tiste ceremonije ž njim, neko liko odreže od njega, da mora ser-vitor po deset minut čakati, predno ai njegova milost od vsakega kosa nekaj mesa odreže. Učen je baje še bolj nego pater gvardijan; študiral je, kakor pripovedujejo, sedem let pet gimnazij; ko pa le ni mogel pri-lesti iz pete, pobrisal jo je v novicijat v klošter, na to pa v sedmo šolo. Navzlic svoji zabitosti ae je mož redil in redil in ker ni hotelo iti navzgor, šlo je narazen. Največjo težavo mu dela pluvi-ale (plašč pri litanijab). Zato je že poprosil patra gvardijana, naj kupi pluviale za majhne patre, da se ne bo vedno po tleh vlekel. Vzrok temu je bil pa ta-le: Neko nedeljo sem bil popoldne pri litanijab jaz sa ministranta in brat Demeter, eden največjih nerod nežev, kar jih je bilo kdaj v samostanu. Celebrant je bil pater Krištof. Ko po cerkvi »Da profundis« molimo, ostanem jaa sa patrom Krištofom zaradi množice ljudi korak zadaj. Po neprevidnosti stopim na plu-viale, pater Krištof potegne, se opo-teče in vrže kosti svojega rojstva in špeh poanejših let po tleh. Vsi okrog stoječi so se spustili v smeh, gotovo misleč, da je zaužita pijača tega kriva, česar jim ne morem oporekati, da bi ae bili popolnoma motili. Tudi jaz sem se smejal, brat Demeter je pa imel večje usmiljenje Ž njim in ga pobiral. Ko je pater Krištof vstal, dregnil je mene a komolcem med rebra in aarentačil: »Naprej, vi nerod než!« Psalm je bil pretrgan in dosti ni manjkalo, da tudi ne pluvi-ale. Vsled tega me pater Krištof ni pogledal par dni, proti patru gvardijanu je pa izrazil gori omenjeno prošnjo. Pater Krištof prav rad noslja. Tabakiro ima skoraj zmerom v roki in ponuja iz dobrohotnosti tobaka zdaj temu zdaj onemu. Nekoč pa pride imeniten gospod k njemu in mu s eigaro sakadi sobo. To ga je strašno jezilo, ker tobakovega dima ni mogel prenašati. Popoldne pride v obednico, ko smo novici ravno za večerjo pripravljali in pove meni, kaj se mu je zgodilo ter me poprosi, da bi mu slupil debelo jabolko, katero je s seboj prinesel, da bi potem a olupki pokadil sobo. Za trud naj bo jabolko moje. 3. naroča vodstvu »Zaveze«, da poda alovanakim klubom avstrijskega državnega zbora jasno sliko vsega istrskega šolstva s zahtevo, da naj smatrajo to vprašanje kakor glavno točko slovanske vzajemnosti. Občni zbor je sprejel soglasno vse točke predlagane resolucije.; Pri sadnji točki ae je oglasil k besedi istrski hrvatski učitelj gospod R a j i č i 6. Te znamenite skupščine se je udeležilo brez dvoma, je rekel govornik, premalo hrvatskega učiteljstva. Kje je učiteljsko društvo »Prosvjeta«, kje ao drogi istrski tovariši? Ostali so doma. Zakaj? Temu je krivo malo nesporasumljenje, ki je nastalo med »Zavezo« in večino istrskih narodnih učiteljev. To neaporazumljenje je treba odstraniti, to pa je mogoče samo na ta način, ako se temeljito pojasne istrske razmere, k t so popolnoma drugačne, kakor na Kranjskem. V htri ni nobene hrvatske klerikalne stranke, tu bijejo samo narodno čuteči Hrvati obupen boj proti sovražnemu nasilstvu. Vsi ti narodni boritelji bo združeni v tej narodni stranki, v kateri se nahajajo tudi hr vatski učitelji kot enakopravni njeni člani. Zato ni resnična trditev, da se hrvatsko uciteljstvo v Istri zatira s strani narodnih voditeljev in da se ga sili k slepi in brezpogojni pokorščini. Učitelji so v narodni organizaciji prav tako upoštevan faktor, kakor vsak drugi narodno čuteč element. To so hrvatski učitelji doslej vpoštevali, zato je vladala med njimi lepa sloga in sporazumljenje. Toda pojavili so se med njim elementi, ki hočejo preiti v laško stranko, in ti skušajo razbiti slogo med učiteljstvom in drugimi narodnimi sloji; ti ljudje pa niso poštenjaki, marveč plačani fgenti Ušfce stranke, ki glasujejo raje z laško, nego z rodno hrvatsko stranko. Kot sredstvo v to jim je služil »Učiteljski Tovariš«, ki se je dal speljati od njih, da je sprejel njihove hujskajoče članke. To je bila velika hiba, da se je v okrilje »Zaveze« sprejelo elemente, ki ne spadajo v njo, ker se je s tem odbilo droge istrske hrvatske učitelje. Naj se v bodoče ne sprejema v »Učiteljskega Tovariša« dopisov onih ljudi in vrnila se bode zopet sloga in v »Zavezo« bodo zopet stopila hrvatska istrska učiteljska društva. Rajičiću je odgovarjal istrski učitelj g. Zec. Govor g. Rajičića, je rekel, je bil naperjen očividno proti meni, kateremu bo je indirektno celo očitalo narodno izdajstvo. Komur se očita tako težka pregreha, se mu mora tudi dati prilika, da se lahko brani. Pojasniti mi je pred vsem svojo postopanje pri zadnjih občinskih volitvah v Pulju. Hrvatska stranka je postavila v III in II razredu svoje kandidate, v I. razredu pa ne. V I. razredu semvolil tuđi jaz in sicer kandidate zmernejše laške stranke. Zato seme sedaj dolži narodnega izdajal- V Btiski vsakemu rad pomagam, zato sem se preoej spravil na delo, pri katerem sem imel tako zagotovljeno plačilo. Ves čas, dokler sem lupil, je godrnjal pater Krištof, da je nad vse čudno, da morejo ljudje te smrdljive cigare v ustih nositi in okuževati zrak; da je to greh, ker Bog nam je dal adrav vzduh, kadilci mu pa pri-mešavajo strupeno tvarino; \ on da takih ljudi kar videti nemore; mari naj tuJJeazufo v/ usta^dejal7~ne pa ti-stega smrdljivega" klincs.| gtggfj gggg Potrpežljivo sem pdslušal to je-remijado. Ko pa olupim, rečem: »Kajenje je res neznosno za marsikoga; a desetkrat grše je še noslanje; taki ljudje so navadno vsem zoprni!« Kakor bi mu bil gorečo cigaro pomolil pod nos, pobral je hitro olupke, odšel in par dni rivec kuhal. Tudi dar prorokovanja čuti v sebi. Meni je napovedal, da bom dočakal osemdeseto leto, bratu Viljemu pa, da bo trikrat provincijal; (Dali* Prib.) s t v a. Voditelji hrvatske stranke n. pr. dr. L a g i n j a , dr. Z u o o o n itd. pa so glasovali v istem ras. redu sa radikalno laško stranko, a ti seveda niso izdajalci. Povedalsem jim Že to, a oni ne dado pojasnila, lakaj sem izdajica jaz, oni pa so pošteni rodoljubi. Vpr«. šam sedaj, zaksj tega ne pojasne*? (Klici: Tako je!) Dosedaj je res v Istri samo ena hrvatska stranka, toda s tem še ni rečeno, da bi ne bilo v deželi klerika lizma, kakor nekateri zatrjujejo. V naši deželi vlada resorne d Hrvati sloga, toda taka sloga, v kateri pod plaščem narodnosti vlada prešerni klerikalizem, to pa je mogoče samo zbog tega, ker ni nikakega odpora, Še manje pa boja proti temu. Klerikalizem zatira in davi predvsem naše šolstvo in uciteljstvo. To je dokazana stvar, ki je ne more nihče ugovarjati. Navajam ta samo nekaj dejstev iz zadnjega časa, ki izpričujejo to. V rokah imam na pr. odlok okr. šol. sveta, s katerim se ukazuje uči teljstvu, da se mora udeleževati verskih vaj skupaj s šolsko mladino, kadar to določi katehet. Ali ni vidno iz tega odloka klerikalno kopito. O poslancu Spinčiću se zatrjuje, da ni klerikalec, ampak pošten naroden mož. Navesti hočem samo en slučaj, ki bo morda pokazal g. poslanca v drugi luči. Neki istrski učitelj, navdušer Hrvat, se je spri s svojim popom, ki je bil zagrizen Lahon. Pop ga je tožil na šolsko oblast in ga spra v disciplinarno preiskavo in kazen. Učitelj se je obrnil na Spinčića m ga prosil, da hi posredoval pri vladi njemu v prilog. Toda SpinČić mu je odgovoril, da ne more posredovati in mu je obenem nas ve* -val, naj v bodoče obzirneje postopa proti popom. Sicer pa, ako SpinČić ni klerikalec, zakaj sedi v klubu dr. Š u Š t er š i č a, ki je napovedal učiteljstvu boj na življenje in smrt. (Viharno odobravanje. Klici: „Tako je!w SpinČić se naj pokaže junaka in naj zapusti lepi klub, . bodemo verjeli, da ni klerikalec !- Ko je bil Spincić v nevarnosti, da izgubi mandat, je hodil okrog učiteljstva in mu obljuboval, da se bo z vsemi silami zavzel za to, da se zboljsa učiteljstvu bedno njegovo stanje. Kasneje je res vložil v dež. zboru tozadevni predlog, ki bi pa bil, ako bi bil sprejet, faktično položaj učiteljstva vobče samo poslabšal. Govornik je omenil še nekatere druge podrobnosti in končal približno tako-le: „Govoril sem in navedel sem razloge za svoje dejanje in delovanje. Sedaj sodite! Lahko me izključite iz društva, v vaših rokah je to in jaz m' bom oklenil, dobio vedoč, da se Žrtvu jem in trpim za plemenito idejo. (Pl skanje in viharna odobravanja; silen hrup po vsej dvorani.) Hrv. učitelj g. Matelić je v tem hipu stopil ua stoJ in si izvojeval po daljšem truda besedo. Napadal je z vso vehemeneo Zeca in ga imenoval naravnost narod nega izdajalca, ki je volil z Lahi, ki govori s svojo ženo laško in vzgojnje svoje otroke v laškem duhu. Goriški učitelj g. Urbančić je pozval Hrvate naj pojasne, ako je res da so dr. Laginja & drug. glasovali n ital. radikalno stranko v I. vol. razred:. Na to vprašanje je odgovarjal g. Je In Š i e, ki je priznal, da seje to r e zgodilo iz taktičnih razlogov in da so to stranko tvorili uradniki i9 drugi boljši elementi. G. Z e c je zavračal Matehceve na pade naglaŠajoč, da je bil in je še Itj doljuben Hrvat, ki vzgaja svoje otrok' v hrvatskem duhu, s svojo ženo p< mora govoriti laško, ker ne ume hrvat sko. Proti narodnosti se je on pra? toliko pregrešil, kakor dr. Laginja drugi. Ko je gosp. R a j i č i č še pozv« * Zavezo-, naj voli med Zecom in drn gimi hrvatskimi učitelji, se je dviga1 ob splošni napetosti g. Eng. G a o g ■ssT* Dalje) v i j Priloga »Slovenskemu Narodu" it 186, dne 16 avgusta 1905. Pri tej debati — je rekel — se je omenjalo tudi BUčiteljskega Tovariša", Čigar urednik sem jaz. Vzpričo tega se mi zdi potrebno izjaviti, da stojim na liberalnem stališču, da je dati vsakemu učitelju svobodno besedo, ako se ga neče moralno ubiti. A tudi zase zahtevam pri urejevanju lista toliko .svobode, da smem samostojno misliti. Kar se tiče istrskih razmer, ki se res bistveno razločujejo od kranjskih, pa spominjam na narodni rek: .Povej, skom se družiš, in povem ti, kdo si." (Viharno ploskanje pri izven .Zaveze" stoječih Hrvatih. — Gangl nadaljuje svoj govor, obrnen proti njim.) Gospoda, ali ne čutite, da ploskate v pogibelj S p i n -Čieu?! (Več minut trajajoče pritrjevanje in ploskanje.) Onemu Spinčiću, ki se druži z onim proslulim Susteršičem, ki je rekel, naj si učitelji numerirajo kosti, in zatrjeval, da so šolska poslopja palače, v katerih žro brezverski učitelji narodno premoŽenje. Spinčić sedi v istem klubu s Človekom, ki pravi, da je uČiteljstvo treba izstradati (Burni klici) in ki hujska nevedno ljudstvo na brezobzirni boj proti uČiteljstvu, ki ni zakrivilo ničesar drugega, kakor da brani svojo kožo in požrtvovalno deluje na prosvetnem polju za napredek in izobrazbo slovenskega ljudstva? Ako je Spinčić res prijatelj učiteljstva, potem ne sme sedeti v enem klubu s takim človekom! Naj nam Spinčić dejansko pokaže svojo naklonjenost in naj zapusti dosedanjo svojo družbo. Govornik je nato predlagal to-le resolucijo: Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, zbrana pri svojem glavnem zborovanju v Pulju, priznava potrebo preosnove in podpore istrskega šolstva in zlasti temeljite in nujne regulacije učiteljskih plač. Da se to dvoje dozene Čimprej, naj ostavijo tisti poslanci, ki jim bije srce za narodovo bodočnost in za povzdigo njegove kul-tare, takozvani Šasteršičev klub v drž. zboru, da tako dobe za narodno delo proste roke in dokažejo, da so v resnici prijatelji šolstva in učiteljstva. Resolucija je bila po kratki debati med splošnim navdušenjem sprejeta z ogromno veČino. Ker se ni nikdo oglasil za besedo, je predsednik zaključil to pomenljivo in zanimivo zborovanje. Po zborovanju je bil banket v hotelu ..Belvedere." Vrsto napitnic je otvoril g. E. Gangl, ki je v prekrasnih besedah napil kršni Istri in istrskemu cfciteljstvu. G. R a j i č i ć se je opravičeval glede sprejema in nazdravil slov. uČiteljstvu. Gosp. Ferljuga je imel dovti-peu govor, v katerem se je spominjal vseh možnih učit. prijateljev in nepri-jateljev. G. Likar je napil slov. in hrv. narodu, g. Urbančič gg. Je-iencu, Česniku in Luznarju, ki že 10 let uspešno vodijo „Zavezo", g. Jelene pa slov. in hrv.-istrskim učiteljem. „Zaveži" je došlo mnogo brzojavnih pozdravov, ki jih je pred sklepom banketa prečital g. Ferljuga. Po banketu je učiteljstvo izletelo na dveh tenderjih, ki mu jih je dal na prosto razpolago admiralat, na otok Brione. Vojna ali mir? Z mandžurskega bojišča. Angleški viri poročajo, da ima maršal O jama izdelane operacijske načrte ter čaka le na zna menje, da so mirovna pogajanja prekinjena, nakar začne takoj z napadom. General Linevič je brzojavil 13 t. m. v Petrograd: Japonci, ki so aačeli 11 t. m. z ofenzivo proti Jan-dvlinovina predstraiam, so bili zvečer odbiti, ne da bi bili pred-straže dosegli. Včeraj smo zapazili novo prodiranje Japoneev ob mandarinski eesti, kakor tudi zapadno te ceste in vzhodno železnica. V prvih dveh smereh so Japonoi dosegli prednje straže na severni strani doline, toda ob 11. uri dopoldne smo jih odbili. Japonske čete, ki so prodirale zapadno železnice, so morale otola£eno. Konec ljubosumnosti nan^avi r.so$Me- — Snoči ata pa se- dela v neki gostilni neki delavec in neki pekovski pomočnik. K njima prisede neko dekle in ker je dekle rajal gledalo delaven kakor peka, je ta postal vsled tega rdeč kakor puran in začel delavoa »mazati« po plečih. Ta pa se je hotel izkazati pred dekletom če pogumnejčega in je stekel v kuhinjo po dolg not, a katerim je potem prepodil avojega nasprotnika, po zmagi ae pa ponoano usedel zopet k avojemu idealu. — Oni obrtni pomočnik, katerega ata v ponedeljek zvečer dva prijatelja na klestila tudi radi nekega dekleta a stolmi, je prišel snoči zopet ob isti uri v neko trnovsko gostilno iskat, da bi bil kaj istaknil, in tam pil vr ček pira Ker pa ni bilo nikogar, da bi se mogel i njim prepirati, to pa je hotel imeti na vsak način, je mo rala njegovo sitnost občutiti nataka rica. V to srrho ji ni hotel plačati piva, in ker je natakarica seveda vse-kako hotela imeti denar, se mu je sedaj vendar ponudila prilika, čeprav že pozno, da je prišel do prepira, Pivo je potem moral plačati njegov prijatelj, s katerim sta o polnoči odšla. Ko je pa sjutraj gostilnišarioa vstala, je videla, da je rasbita p ed gostilno viseča svetilka, vredna 20 kron, katero bode pa moral — ne kdo — katerega ima baje nežni spol zelo rad, plačati, ali pa pokuaitt ričet. — Tatvini. Včeraj med 3. in 4 uro popoldne je doaedaj še neznani tat vlomil v barako nemškega športnega draštva ca Bt ž gradom in pokradel za 10 K orodja in obleke. — Dne 13- t. m. je bila neki gospe ukradena iz omare srebrna ženska ura z zlato verižico, vredno 28 K. Tatica je znana. Ta ura ima pa že sploh smolo. Navedeni gospe je pred nekaj časom njena bivša služkinja ukradla večjo vsoto denarja in si sa tega kupila navedeno uro. Ko jo je pa gospa pozneje dobila v roko, ji je odvzela še ostali denar in uro z verižico, ki si jo je bila služkinja kupila za njen denar, a prišla je sedaj zopet v tatinske roke. To uro bi bilo pač dobro izgovorit. — „Poklič ai je bil prebral." Pod tem naslovom smo v ponedeljek poročali o komični aferi, ki se je zgodila nekemu urarju, ko se je votil na Posavje, kjer se je rijakar tako napil, da ni mogel več voditi konja. Da ne bo dvomov, konstatujemo, da dotični urar ni g. R. K., marveč neki drugi gospod. — Konji ustrašili so se bili daues zjutraj v Prešernovih ulicah nekemu vozniku pred elek. cestno železnico. Skočili so čez železnični tir na hodnik, kjer je eden padel in ko bi ne bil voznik naglo ustavil železniškega voza, bi se bila gotovo pripetila velika nesreča. — Umobolno 41 letno delavko Heleno Gerjolovo iz Golega je daues ob 1 uri ponoči opazil neki stražnik hoditi po železniški progi ob Marije Tereziji cesti. Ko je Šel proti nji, mu je ušla proti južnemu kolodvoru, a jo je vendar ujel in pripeljal na osrednjo policijsko stražnico, kjer so dobili pri nji dvoje vilice in posodico za sol in dišave, čigar je, dobi nazaj pri policijskem uradu. — Delavako gibanje. V ponedeljek se je z južnega kolodvor s odpeljalo v Ameriko 40 Hrvatov, 19 Ma-cedoncev in 10 Slovencev, nazaj pa je prišlo 50 Slovencev in 50 Hrvatov. 19 Hrvatov je Šlo v Inomost, v Heb 25, v Ljubno 17, v Kočevje 20, na Jesenice pa 25. Na Ogrsko je šlo 30 šu-marjev, na Hrušico pa 20 Macedoncev. Včeraj je šlo v Ameriko 105 Hrvatov, iz Bohinja je prišlo pa 10 Hrvatov in 8 Macedoncev. — Osemnajst oseb je aretovala mestna policija ta dva dni. Eden je prišel v luknjo radi poneverbe, trije radi postopanja, pet pa zaradi kaljenja nočnega miru. T varnost je djala tudi sedem „ nočnih sov", ki so se potikale po mestu in so si „služile" svoj kruh na ne posebno lep način. — Izgubljene in najdene reci. Kurjač bran Moi fredo je našel denarnico, s srednjo vsoto de narja. — Delavec Ivan Peklenek je našel zlato veriŽioo. Dobi se oboje na magistratu. — Neka dama je izgubila sir, svilnat predpasnik, vreden 5 K. S logova žena Ana Torellijeva |e izgubila zlat uhan, vreden 4 K. — Pobegnil j a dne 1 t. m. 8ietni šolski učenec Ivan Mhelič in se še do danes ni povrnil. Deček je bosonog, ima bel slamnik, višnjevo jopioo in črne hlače. — Gospod Skusek našel je včeraj mal nožiček. Kdor ga je izgubil, ga d bi v naš »m upravniČtvu. — Cirkus „Lipot" je dospel danes dopoldne ob v Ljubljano in bode tako naglo sestavljen, da bode imel zvečer že predstavo. — Ljubljanske društvene godba koncert ae vrči danes, v sredo, v hotelo »Južni kolodvor«. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstop prost — Jutri, v četrtek, je društveni koncert v hotelu »Ilirija«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop sa liane prost, ta nečlane 40 h. — Promenadni koaoerl društvene godbo bo jutri v četrtek. Spored: 1) Koraiai: »Vesele koračnici«, potponrri. 2 jLehar: »Lon-oevez«, valček. 3) Titi: »Slovanske melodije«, ovevtura. 4) Rubinctein: »Tooadore et andalouee« is Bili Ci-atume. 5) Smetana: »Prodana nevesta«, sekstet 6.) Koračnica. — Hrvatska novice* — Zagrebško gledališče saČne a rednimi predstavami 1. septembra Dne 19. in 20 t m. o takosvanem Kraljevem (sv. Š) sta, kakor vsako leto, tndi ietoa dve izredni predatavi, in aicer 19 »Propast kraljeva hrvatske krvi«, a 20 »Eriea Gubčeva«. — Začasni odbor hrvaške napredne stranke (dr. Lorković, dr. Dežman in Iran An cel) priredi 20. t m v hotela »Roy*l« v Zagrebu shod, da ae posvetujejo o pripravah sa aplošne volitve v sabor. — Hrvaški delavec — milijonar. Pred 20 leti ae je isselil iz Boke Kotorska 18 etni Laso G jato vi ć v Ameriko ter si pridobil v Nevadi malo zemljišča, kjer pa se je zasledila zlata ruda, da je Gjatov 6 dandanes milijonar — Strašna rodbinska drama se je odigrala 12. t. m v R gatiei (Bosnt) Neki Hasan Arnautović je umoril svojo Ženo, svojega otroka in otroka svoje pastorke, nakar se je usmrtil še sam.— Demonstracija proti kanoniku. Zagrebški ktincnik I veko vic je spisal v »Katoliški list« nesramen paal^topok. Ante S tarč e v i ć u Preteče no soboto so priredili dijaki in delavci kano niku na Kaptolu burno d monstraoijo ter mu pobili vse šipe. stene pa pomazali a črnilom. — Hrvaški poslanci Dalmacije so zborovali zadnje tri dni v Dubrovniku. Uspeh zborovanja še ni znan. * Najnovejše vesti. — Lakota na Španskem. V okolici Se-ville in Usone ropa 5000 mož broječa množica. Mnogo jih je oboroženih s puškami. Oblastva so brez moči proti njim. Položaj je jako resen. — Rumena mrzlica v Novem O r 1 e a n s u zahteva vedno več žrtev. Včeraj je zbolelo 55 oseb, 12 jih je umrlo. — Mednarodna konferenca za raziskavanje potresa se je pričela včeraj v Berolinu in bo trajala dva dni. Grozen Čin. V Švici so v nekem klosetu njjpv-^olodvoru v Novem Solo-thnrnu naHf približno šest let staro deklico obglavljeno. Truplo je ležalo na tleh, glava v basinu. O storilcu se ne ve nič. — Železniška nesreča. Med postajama Lorain in Vermillon v Združenih drŽavah sta dva vlaka trčila skupaj. 12 osebje mrtvih, 25 ranjenih. — Posledica železniške nesreče v Sprembergu. Minister za javna dela v Berolinu, Budde, bo podal demisijo vsled nesreče v Sprembergu. * Duhovnik samomorilec. V Sinagagliji v Italiji je skočil pod vlak 281etni don Sante Dominici. Vlak ga je raztrgal na kosce. Vzrok samomora ni znan. ' Sv. Janez Nepomuk ga je ubil. V župni cerkvi Schbnn na Tirolskem je nedavno mežnarjev sinček brisal prah z altarja. Pri tem se je kip sv. Janeza prekucnil ter padel na dečka tako nesrečno, da ga je ubil. * Nova epidcmicna bolezen se je pojavila v njitrajski veliki Županiji (Ogrsko). Bolezen se začne s tem, da se napravi Človeku mehurčič na glavi, ki hitro raste. Dosedaj je umrlo že 18 oseb. Bolezen je nalezljiva. * Ali ame domaći zdravnik izdati nalezljivo bolezen ? S tem vprašanjem se ravno sedaj bavi barolinsko sodišče. V neki rodbini so imeli teto, ki je imela nalezljivo bolezen. Za to je vedel le domači zdravnik. Ker se je bilo bati, da bi se bolezeu prenesla na bratove otroke, opozoril je gospodarja in gospodinjo, naj ne pustita teti otrok poljubovati, Ž njo v eni postelji spati itd. Nepremišljeni starši so to povedali teti, ki je zdravnika tožila zaradi razžaljenja časti. Prva sodna instanca je res zdravnika obsodila v globo 20 mark, a zdravnik se je pritožil. * Izpoaojena hrabrost. V nekem mestecu v severni Cesti ob hajajo veteranci petdesetletnico. Povabljen je aeveda tudi polko?nik posadke. Ta se na konou slavja po slovi od vseh veteraocev, nsjbolj pa so pomudi ob slovesu pri nekem stsrem moža, ki se mu blešče na prs.h dve brabrostni m jđalji. »V katerih bitkah pa ste bih nrabti vojak?« »Vnobenib, gospod polkovnik « »Kako pa pridete do teb medatsj? »Gospod polkovnik,« je jecljal vojak, »gospod polkovnik, jaz sem si izposodil suknjo s medaljami vred.« * Vlomilec a šestimi prati. Policiji najbolj zaželjena oseba v ce- lem Parfiu je vlomilec, ki ima na desoi čsat prstov. Le te) okolnosti se ima zahvalit', da je pri vlomu v sobo neke modictinje mogel ubežati. Modistinja je ravno prišla domov, ko je bil aredi dela. Saveda je takoj planil k izhodu, a po neareči je zašel mestu k veznim vratom v kuhinjo. Modistinja je to videla ter hitro zaprla vrata, jih na vao moč tiščala ter v ila na pomoč. Bil jet ujet Udaril je a roko po šipi in ženska je videla roko s šestimi prsti, kar jo je tako prestrašilo, da je spustila kljuko. To priliko je porabil drzni vlomilec, planil ven, pobil modistinjo na tla ter zbežal Teško poškodovano mo distinjo so prenesli v bolnišnico kjer je morala na svojo žalost iz?e deti, da je tat imel vendar Še toliko časa, da ji je pobral 3600 frankov v vredn stnih papirjih ter 500 frankov gotovine. Policija upa, da tatu kanalu dobi, ker v Paritu menda m B -g vh koliko vlomilcev, ki bi imeli po 6 pratov na desni roki. Morda pa je žena v svolem strahu videla en prst preveč. * Lačni ljudožrci. 1t Zapadne Afrike je došlo grozno uradno poro čilo. Ljudožrsko pleme Njamu v Ka merunu se nahaja že dalj časa v vojnem sUnju in je meseca junija pojedlo 2000 zamorcev in 8 belo kožcev. Nemška vojna posadka v onem okraju je veliko preslaba, da bi mogla preprečiti podobne straine grosovitosti. Književnost. — „He kliči vraga!« T.ko se glasi naslov enodejaoski šaloigri s petjem, ki io je spisal in izdal Jaka Sto k s. Dobiva se po 50 v, po pošti pi 60 v. pri pisatelju v Trstu vffša Gororio Galatti 18/11. — „Sa Maloga Lošinja"1 Napisao dr. Pero Magd i ć Ta bro-šurios, ki se dol ira pri pisatelju v Varaždinu po 20 v. popisuje jako živo in zanimivo razcnere na Malem Lr šinju, zlasti težki bcj oi.d An.h Hrratov proti laški n?-si.Ines*i Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Policaja je ozmerjal. Dne 28 julija je našel policijski stražnik A. Jeglič v Spodnji Šiški na njivi kokoš Johane Dimnik. Vprašal je potem Dimnikovo, če je njena kokoš, ona pa mu je rekla: »Hudič, pod rep jo poglej in boš videl kakšen pisem im»; nimaš nič opravit tukaj « Policijski stražnik je potem to naznanil občini. Sodišče je obsodilo Johano Dimnik na 10 K globe ali 24 ur sapors. Zaradi vode sta se skrega 1 a. Miha Dovžan, posestnioe mož v Spodnji Šiški je jako prepirljiv človek, ki ne pusti drugih ljudi v miru. Pred tednom je Djvžan napadel Biz-jaca, ker je ta šel po vodo v vodnjak, ter mu zagrozil Če pride še enkrat po vodo, da mu bode isto prebrnil. Obenem pa je tagototil, da je »ena prokleta Šema«. Sodišče je obsodilo M.ha DovŽana na 2 dni zapora a postom. Telefonska in brioja?na poročila. Belgrad 15. avgusta. V skupščini je izjavil ministrski predsednik, da bo novo ministrstvo vladalo v smislu programa samostojnih radikaleov, a program razloži šele v jesenskem zasedanju Nato se je zasedanje odgodilo. Carigrad 16 avgusta. V Smirni so razkrili veliko armensko zareto. V armenskih hišah so našli 128 dinamitnih bomb, na dalje načrt za napade javnih poslopij. Zaprli so že mnogo oseb. Na sultanovem dvoru je razkritje strašno razburilo. Varšava 16 avgusta. Henrik Sienkievvicz, grof Samojsky, Tieskievvicz in drugi plemeni taši so internirani v svojih stanovanjih, ker so podpisali protest proti ministrskemu sklepu glede reform na Poljskem. Variava 16. avgusta. 0 strašnem klanju v Bialistoku se dodatno poroča: V nedeljo je neki mladi mož protestiral proti surovemu postopanju vojakov in policajev napram delavcem Zaradi tega ga je neki policaj ustrelil. To je bil povod, da je nekdo vrgel bombo, ki je ubila 4 vojake in neko žensko. Vojaštvo je potem streljalo in ubilo 42 oseb, več sto pa jih ranilo. Petrograd 16. avgusta. V Nevelu so bili povodom pogreba nekega židovskega delavca veliki izgredi. Izgredniki so vrgli proti policiji bombo, ki je močno ranila dva policijska uradnika. Petrograd 16. avgusta. Shod kmetskih zvez iz 22 gubernij je zahteval za volitve ljudskih zastop-nikov v novi parlament splošno, direktno in tajno volilno pravico za oba spola. Kdor izpolni 20. leto, naj ima volilno pravico. Berolin 16 avgusta V Rigi je prišlo med delavci in vojaki do krvavega boi a. Ustreljenih je bilo 52 delavcev, ranjenih pa 117. Na strani vojaštva je padlo 7 kozakov in en oficir. London 16. avgusta. Na Nizozemskem so dobili novo ministrstvo, v katerem je De Mee-s t e r predsednik in finančni minister. Porismouth 16 avgusta. Doslej je rešenih šest členov mirovnega načrta Člen 3 se ne tiče kitajske severne železnice, marveč kitajske politične uprave v Mandžuriji. Člen 4 se nanaša na polotok Ljaojang. Ta člen je rešen, ne pa še vprašanje o Port Arturju in o Daljnem. V včerajšnji seji se je doseglo popolno porazumljenje glede člena 6. Razpravljalo se je tudi o členu 5, ki se tiče Saha lina, a v nekaterih točkah se še ni doseglo edinstvo Portsmouth 10 avgusta Witte jd nekaterim žuroalistom rekel, naj nikar ne mislijo, da je vprašanje o Koreji, o Mandžuriji in o integriteti. Kitajske ž^ rešeno; več pa da ne more povedati. Za sedaj se razpravlja samo o principih in šele, kadar se o teh doseže porazumljenje, se začno pogajanja zastran mirovne pogodbe. Berolin 16 avgusta Iz Ports-moutha se poroča: Določba člena 2. mirovnih pogajanj glede izpraz-njenja Mandžurije pomeni velik uspeh ruske diplomacije. Japonci so hotel1, naj ruska armada zapusti Mandžurijo, a sklenilo se je, da jo obenem zapusti tudi japonska armada. Nasprotno sodijo Japonci, da so dosegli velik uspeh s členom, ki določa integriteto Kitajske. Pijte vsak dan Eg5 ?g nih sokovih rogaški BTempel-vrelec\ in koristil vam bo ne samo kot prijetno ježka, poživljajoča pijaca, ampak tudi s svojim dietetičnim učinkom, ki sa kaže v dobrem teku, lahkem prebavljanju in rednem razkrajanju snovi. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bo-ehajočim ljudem priporočati je porabojprist-nega „Mollovega Seidlitz-praAka'4, ki je pre skiiseno domače zdravilo in vpliva na želo dec krepilno ter pospe Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsa* dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 7—11 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje unJbuljM« priznan* Tasac-csinin linrtnra katera okrepeuje IamIAms odatra* njtije luHki* in preprrcuj« Izpadam* 1«? t ateiklenlca z nmodoni 1 h. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dez. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Reslji-ta cesta it. 1 polog novozgrajenega Pran Joaofovoga iubiL m-jat a. 21—33 Darila. Opravniatvn našega lista so poslali: Za družbo av. Cirila In Metoda: Gca. Pepica Majzeljeva is Bele cerkve K 8 — nabrala v veseli družbi zvestih sinov našega na roda. — U ca. Rezika Karolnik v imenu uioike in ženske podružnice v Kamniku K 800*— kot dobiček skupio prirejene veselice na Rodetovem ▼rtu Kamniku dne iS. t. m. kot pokrovitejjniuo s pristavkom, da so zastopnike imenovani: gca. Ivanka Trpine in gosp. Martin Novak, c. kr. nadpoštar, Hinko 8ax in Anton Slatnar vsi v Kamniku. — G. Fran Bergant K h - - nabral na Zenitu vanju g. Kmeta Pri Trpincu. — Skupaj K 81»—. Srčna hvala! Živeli! LXXII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . . K 54187 33 ffrovatin Katinka, Županja iz Vipave zbirko .....» 76'— jflinar Fr. v Ljubljani..... 3 — ^TDkoczj Marica pl.t zgubljena stava.......... 10 — pasovi gostje in matičarji . „ 1060 £metova hci nabrala ob godo- vanju A. Goloba ..... 22'— ji:r na J os. iz Bremena nabral v ^Vak l slovanskem spolku .Husitie"........» 10 45 &obentar Fran, Supan v St. Jakobu v Rožu....., 20 — tfatzak Elca nabrala v Šmart- nem pri Litiji......„ 11*14 piDter Radojca iz Starega trga pri Ložu nabral.....„ 7 60 Ljubljanski gasilci.....„ 4 — gohrmaDOva Rezika, izgubljena s:ava.........„ 10.— pCiteijisCniki iz Ljubljane . . n 4-90 RjoSar Iv., župan v Notranjih Goricah........„ 10 — Kvartet „pod lipo" . . . . „ 4 — Omizje na vrtu goake pivarne „ 5*30 SeJek Aleks. iz Savskega mostu „ 10 — Kette Al. v Podgorju v Rožu „ 20 — Medic Pavla nabrala in sicer so darovali: M^diC P. in Jos. Finžgar po 10 K; Rozman M. 7 K; neimenovana 6 K; neimenovan 4 K; Plapper Fani 3 K; Peterca A.. Murnik F., Fristav J., Grassi Er. Neimenovan po 2 K; Arh. J. Jur-gele T; Kržišnik Fr. po 1 K; skupaj.........„ 62* — Macak Jan in Jurko . . . . „ 10 — arrigler Roza, Dekleva Jelica in J ager Matilda nabrale . . „ 50*— Uqv< meški petosolci . . . . T, 24- — Kopriv§ek Lina v Mariboru . „ 22*30 Dijaki Vil. a razreda na I drž. gimnaziji v Ljubljani Levstek Mdan iz Ljubljane Skupaj 22* 10 . K 545oo Dr. Josip Stare, blagajnik. 53 Borzna poročila. „Kreditna banka'1 v Ljubljani. Uradni korzi dno. borz« 10 avgusta j 906. * "v w vv vv vvt t^v-vv w w Otvoritev gostilne. M — . — v L sojava se čislanemu obcinstru vljudno naznanjati, da sva pi*cvaEeMa -> ^ gostilno „pod šišenskim gričem" popre] ..pri Anžokii" g Spod. $Bki no Vodnikovi cesti 9. Na razpolago imava zračne gostilniške prostore, obsežen salon, pripraven za veselice in društvene prireditve, posebno sobo in lep senčnat vrt. Potrudila se tova cenj. p. n. gostom postreči s pristno vinsko kapljico in Kosler-jevim marčnim pivom ter z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. Za obilni obisk se priporočata 2552—2 Vincenc in Ana Pokorn gostilničarja. Ces. Ki. avstnjsKe ^ državno železnice. C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku. IZTrod Iz '^ozrLegra reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juf. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m pouofti oaobi i f lak v Trbiž, Beljak, Celovec. Frauzensfeste, Inornost, Moaakovo, Ljubno, Ces Selathal v Ausseti Solnograd, Cea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetteu. — Ob 6. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' 7. uri 5 a ejutrpj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cea Selatha. « Solnograd, Inornost, Cez Klein-Reitling v Line, Budeievice, Plzen, Marijine are, He , Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne OBobn vlai v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzt h al, Dunaj, Solnograd, (nomost, Bregenc, Žeueva, Pariz. — Ob 3. uri 16 m popoine osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri bS m popoldne osobni vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, cez Klein Rt trti- - v Steyr, Line, Budejrvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove VHre, Prago LjuUljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.}, Lipsko na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. iri ponoči osobn; vlak v Trbiž, Beljak, Fran sensfeste, Inornost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m ajutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, KoCevje, ob 1 ari 5 m pop istotako. — Ob 7. uri 8 no aveCer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri '23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. raz). Inornost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Be!jak Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak a Duoaja Cez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Line-Ljubljana direktni voz I. in 11. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, oitevr, Pari* Ženevo, Curih, Bregenc, Inornost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubuo, Celovec, femohor. Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Incmosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, Cez Selzthal od Inomo&ta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zve&r iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki i Ob 8. uri 44 m ajutraj osobni vlak iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m Evečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči sam ob edeljah n praznikih. — Srednjeevropski čas *e za S min. pred krajevnim časom v Lju • &ni. 9079 1» caO co CO I. Anton Sare v li|nbl|anl na Sv. Petra cesti št. 8 Zaloga ces. &6 kr. tvornice za 'platneno, namizno in damastno blago Norbert Langer a sinovi ■ na Moravskom • i platno vseh Širin za telesno In posteljno perilo, namizni prti, servlete, garniture za kavo, bele In barvaste, brl-salke, žepni robol, brlsalne rute, sifon, širtlng, kreton, batlst Itd. Itd. Švicarske vezenine. Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. Opreme za neueste od K 350 - naprej. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled« Z odličnim spoštovanjem Anton Sare St. Petra cesta fit. 8 t Ljubljani. 2215—6 Zavarovalnica mm zavarovanja proti ognju iačo apretno potouolce za Kranjsko, Štajersko In Koroško pod zelo o godni mi pogoji. Reflektanti naj oddajo svoje ponudbe pri administraciji „S1. Narodaw pod Mit. 2578". 2678—1 Skandinavski CIRKUS ss oddasti v najem. Kje — se izve v pisarni na vrta hotela „Ilirije". 2546-3 trgovina z mešanim blagom, v zvezi z gostilno, se odda z zalogo, celo hišo, vrtom, skladišči itd. za dobo od 5 do 10 1 t v najem. ^aslov pove upravništvo „Slov. I Naroda". 2013-16 LJubljana, Latermanou drevored Danes« v sredo, 16. avgusta ,%rcdcfe< Sola-premiera. V četrtek, 17. avgusta in vsak dan ob 8. zvečer «685 vela briljantna predstava, j Vsaka pr edstava z bogatim spre menjenim orjaškim programom. Cene prostorom: ^r«3? 2 E. 1. prostor 1 K 50 vin., II. prostor 1 E, galerija 50 vin. D1 Iv. Geiger tO odpotuje do dne 21. avgusta 1.1. vajencev se išče za ključavničarski in mizarski obrt, kakor tudi za tovarno klavirjev. 2)34—5 Več pove reklamno podjetje W. K. MIJČIĆ, Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 6, od 6. —7. ure zvečer. k ustanovnemu občnemu zboru Pomočniškega zbora gremija trgovce? t Ljubljani ki se bo vršil dne 17. septembra 1905. L ob deveti uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma". DNEVNI RED: I. Volitve. II. Raznoterosti. Volilski imenik leži razgrnjen v gremijalni pisarni. 2579 Načelnik: J. KnGX. Razpis. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je oddati služba hišnika zajedi, kurjača kateremu se določa plača letnib 700 K, in ki bo imel prosto stanovanje, kurjavo in luč. Prosilci za ta službo naj pošljejo svoje z dokazili o domovinstvu, starosti, neomadeževanem Življenju, krepkem zdravja, znanju slovenskega jezika v govoru in pisavi in o dosedanjem službovanju opremljene, lastnoročno pisane prošnje, podpisanemu ravnateljstvu do dno 30. -avgusta t. 1. Pri podelitvi službe se bo v prvi vrsti oziralo na one prosilce, ki so vsaj nekoliko izurjeni v mizarstvu ali v ključarstvu ali sploh v mehaniki, in ki znajo opravljati centralno kurjavo. V Ljubljani, dne 14. avgusta 1905. 2584 1 Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. Zaloga koles 488 37 in matorjav iz znane tovarne J. Puch v Gradcu. Z dveletnim Jamstvom. FRANC ČUDEN urar In trgovec v Ljubljani Prešernove ulice, nasproti tranč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža. Drugih vrst kolesa od K120 — dalji. ===== Z enoletnim jamstvom."' = Velika zalega šivalnih strojev. O an ovni ki zastonj In poštnino prosto. f/Vi 352904 Mirna, solidna mladenka išče sostanovalke^ v prijazni sobi. Dobra in cena brana, j Kje — pove upravništvo „Slov. ! Naroda". 2557—3 1 Učenec iz boljše bi Se, ki ima veselje do kup Čije in je dovršil 3 gimn. razrede, krepak, 14 let star, želi vstopiti v kako večjo trgovino. — Poizve se v uprav. „Slov. Naroda". 2588 Sobe Lepo stanovanje MlalM et»nA«anin na dan I z dvema velikima sobama na ulico in za poletno stanovanje na dan ali za vso sezijo so Še oddati na Selu, poŠta Žirovnica na Gorenjskem pri Egidiju Jegliču. 2580—1 Le malo časa se prodaja zaradi opustitve trgovine 172-49 vse blago pod tvornišio ceno v modni trgovini Rudolf Jesenko Stari trg št. 13 z dvema velikima sobama na ulico in kabinetom, predsobo, kubinjo in drugimi pritiklinami se takoj ali za november odda v Knaflovih ulicah št. 4 ?683 Vprašati je v 1. nadstr. na desno. ŠtavbiSče o tO lQ CM 25 let davka prosto je naprodaj nasproti kapelice v Krakovem. Na raz polago je tudi načrt. — Več pove Albert Derganec, brivec Franc Jožefov a cesta« Kupim zanesljivega čilega konja-ponija 13—14 pedi visokega in za takega konja pripravno It o e tj o, oziroma lioiesetj v dobrem stanju. — Ponudbe z natančnim popisom in zadnjo ceno je poslati na uprav. „Slov. Naroda«. 2549—3 I! obstoječe iz 5 sob, predsobe, kopalnice in pritikliu ter s porabo vrta, se odda takoj ali za novembrov termin na Bleisreisovi cesti st. I a, 111. nad. Nadalje se odda za novembrov termin stanovanje obstoječe iz 3 sob, kabineta, predsobe, kuhinje in pritiklin ter s porabo vrta, v I. nadstropju hiše na Bleisfeisovi cesti ste v. I. 2421-5 Več se izve pri hišniku istotam ali pa v prodajalni Alojzija Korsika v Šelenburgovih ulicah št. 6. Odi meblovana soba v Gorupovi hiši v Ljubljani. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 268«-1 Klavir se po nizki ceni takoj proda. Natančneje se izve v Slomškovih ulicah št. 6, I. nadstr. 2587 iz dobre hiše se sprejme za prihodnje šolsko leto v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Lepo zračno stanovanje s kopalno sobo. Klavir in instruktor na razpolago. Vpraša se pod Dijak 18", poštno leteče v Ljubljani ali pa pri upravuištvu „Slov. Narodau. 2394 - 6 PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. J(rasno Iz bero za dame m deklice X I x - § X X X X ■- kakor tudi manufakturno blago vsakovrstne preproge 1. t. a_ p rlp trora Id ubijana Špitalske ulice Uev. 7 ; Solidno blago. oj zlata vinska kaplja ti, Bamospev z moSkim zborom. „ 3 — b) Povsod me poznajo, samospev iz „Zdravic" J Govekar Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11*20. Posamezno: 1. Za poj mi, ptičica, plašno, pesem za sopran b klavirjem . K 11 2. V petju oglasimo, mofiki zbor s klavirjem . . . „ 1*80 3. Kuplet za mo&ki glas a klavirjem......„ 1'— 4. Romanca, samospev (tenor) z moSkim zborom ob spremljevanju klavirja . „ 1 W 5. Piićka, pesem za Bopran s klavirjem.....„ 120 8. Skoz vas, koračnica. Po besedah J Stritarja. Za kavir(epetjemadhoitum) „ 1 7. Sezi j o iri trgu (poleg Frančiškanskega mostu) priporoča cenj. p. n. občinstvu svoje uuuuvo ur«'J4Mui tiskanje napisov za 26 trakove k vencem napisov za društvene trakove, za zastave itd. itd. In vaa druga v to stroko spadajoča dela. Naročnikom zunaj Ljubljane razpošiljam izgotovljena dela te s prvim odhajajočim vlakom. * Reklamne table * za trgovcef rokodelce, obrtnike itd. v raznih barvah In velikostih. Ker so tiskani napisi Še enkrat lepši, okusnejŠi in liČnejši, kakor pa napisi iz nalepljenih papirnatih Črk in ker tudi niso dražji, se nadejam od slav. p. n. občinstva, zlasti pa od gg. vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s prodajo trakov in ven cev, mnogo naroČil, ki jih bom vse izvršil v polno zadovoljnost cenj. naročnikov. Cene zmerne, postrežba solidna in točna. Iidajalelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavšai. Ladoma in tiak »Naroda« tlakama*. 15^6