Oxf.: 831.1 Les kot vir energije v Sloveniji in njegov pomen v gospodinjstvih Lojze ŽGAJNAR* še v šestdesetih letih je bil delež lesa v porabljeni energiji Slovenije kar 25-odsto- ten, danes pa je le še šestodstoten. To zmanjšanje je predvsem posledica poveča­ nja deleža drugih virov energije, manj pa uporabe manjših količin lesa. To je razvidno ·tudi iz grafikona, po katerem porabimo zdaj skoraj dvakrat več energije kot v šestdese- tih letih. Pri enaki porabi energije bi bil namreč delež energije iz lesnega kuriva tudi danes še vedno več kot desetodstoten. (graf. 1) Še večji je pomen lesnega kuriva kot domačega energijskega vira. V skupaj po- rabljeni energiji iz domačih (slovenskih) virov je kar 11 odstotkov energije iz lesa. To hkrati pomeni 15 odstotkov energije iz vseh domačih trdih goriv (les, premog, lignit). Skratka, iz lesa pridobivamo vsako leto približno za tretjino več energije kot v jedrski elektrarni v Krškem. (graf. 2) Večino energije iz lesa, 77 odstotkov, porabimo v široki porabi. Prek 90 odstotkov je porabijo gospodinjstva, in sicer pretežno za ogrevanje, deloma pa tudi za kuhanje. Ostalo energijo tj. 23 odstotkov, porabi lesna industrija kot toplotno in tehnološko energijo. Zanesljivih in natančnih podatkov o koli- činski porabi lesa (drv) za kurjavo v Slove- niji tako rekoč ni. Obstajajo le različne ocene, ki pa se med seboj močno razlikuje- jo. Razlogov za to je več, zato naj nave- demo le nekatere pomembnejše: 1. Kot kurivo uporabljamo les v najrazlič­ nejših oblikah, od lesnega prahu, žagovine, oblancev in sekancev, prek kosov lesa, polen, butar in klad pa vse do briketov. Vse te številne pojavne oblike lesnega kuriva nam pri praktičnih meritvah povzročajo ve- * L. ž. dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 32 G. V. 1/89 like težave. V vsakdanjem življenju je pre- cejšnja zmeda celo pri ločevanju med ku- bičnim in prostornim metrem. S tehtanjem in upoštevanjem vlažnosti bi te težave lahko v dobršni meri odpravili. 2. Približno natančna je le evidenca o porabi lesnoindustrijskih ostankov in letni količni drv kot sortimentu pri gozdni proi- zvodnji lesa, predvsem v družbenih gozdo- vih. Vemo pa, da je kot kurivo uporaben vsak kos lesa, vsak lesni ostanek, ne glede na vir. Ti viri pa so zelo različni in številni: drevje in grmovje ter sečni ostanki v gozdu, sečnje zunaj gozda, čiščenja in krčitve Graf. 1. Delež uporabljene energije iz lesa v Sloveniji v različnih obdobjih 1000 TJ 170 150 130 110 90 70 50 30 10 ..... 01 1 CD o ~ obdobje 1 8l kmetijskih površin, grmišč, infrastrukturnih tras, ostanki pri dodelavi in predelavi lesa, odslužen les itd. Jasno je, da je vsakršen popis teh količin lahko le groba ocena. 3. Prek 60 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, lastnikov gozdov je kar 249.000. Pri tolikšni množici lastnikov in razdrobljenosti je tudi razumljivo, da je onemogočen vsakr- šen natančnejši pregled nad prometom z lesom za kurjavo, zlasti še pri neetatni masi. Nikakršna skrivnost ni, da je »črni trg« z drvmi v zadnjih letih spet zelo živa- hen. Po uradnih statističnih podatkih vsako leto v Sloveniji porabimo za energijske namene od osemstotisoč do milijon m3 lesa. Od tega je 600 do 700.000 m3 drv in 200 do 300.000 m3 lesnoindustrijskih Graf. 2. Delež lesa v uporabljeni energiji Slovenije iz domačih virov ter primerjava z nekaterimi drugimi viri (1. 1985) v 000 TJ D energija skupaj 200 - domači viri 100% 180 11111111111111111111 JE Krško 160 -les premog 140 120 100 80 60 40 20 o ostankov. Te količine smo upoštevali tudi pri našem uvodnem prikazu energijskega pomena lesa v Sloveniji. Glede na naštete dejavnike, ki lahko odločilno vplivajo na natančnost evidence, pa s precejšnjo zane- sljivostjo trdimo, da so te količine podcenje- ne. To potrjujejo tudi raziskave Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani iz leta 1985. Ugotovitve temeljijo na anketiranju slovenskih gospodinjstev leta 1983, ki ga Zavod SRS za statistiko opravi vsakih pet let. Čeprav avtor omenjene raziskave do- pušča možnost za 1 O odstotkov previsok ih ocen, so ugotovitve presenetljive. Zlasti še zato, ker v ugotovljenih količinah ni upošte- vana večina lesnoindustrijskih ostankov, ki jih lesna industrija porabi za svoje energij- ske potrebe. Teh ostankov anketa torej ni zajela. Raziskave so pokazale, da so slovenska gospodinjstva v letu 1983 porabila za kur- javo 1.647.000 m3 lesa. Od te količine je bilo 934.000 m3 drv (57 odstotkov), kuplje- nih iz različnih virov in 713.000 m3 (43 odstotkov) iz lastne proizvodnje. V pov- prečju je gospodinjstvo porabilo 2,8 m3 drv. Povprečna poraba v kmečkih in mešanih gospodinjstvih je bila 5m3, v ostalih pa 2,2m3. V povprečnem slovenskem gospodinj- stvu jedelež porabljene energije iz drv kar 30-odstoten. Bolj pomemben je le še pre- mog (31 odstotkov). Električna energija je udeležena z 19 odstotki, kurilno olje le s 4 odstotki. Delež energije iz lesa v vrednostni struk- turi (v denarnih enotah) vseh energijskih virov v gospodinjstvih je bil leta 1983 22-od- stoten. če ga primerjamo s količinskim deležem (30 %), vidimo, da je bila energija iz lesa cenejša kot iz ostalih virov. še bolj presenetljivi so podatki iz ankete Inštituta za ekonomiko, trženje in organiza- cijo v Ljubljani. Po teh raziskavah so sloven- ska gospodinjstva leta 1983 porabila kar· 2.254.000 m3 drv, in sicer 1.225.000 m3 kupljenih ter 1.029.000 m3 iz lastne proi- zvodnje. Zanesljivo lahko trdimo, da so te količine močno precenjene, kar priznavajo tudi avtorji sami. Domnevamo, da je glavni vzrok za previsoko oceno prav nerazloče­ vanje med kubičnimi in prostorninskimi me- tri. G. V. 1189 33 Il Za primerjavo naj prikažemo še oceno porabe lesa za kurjavo v Sloveniji z Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo za leto 1986. Po tej oceni, v kateri smo potrebne parametre deloma povzeli iz različnih virov, deloma pa jih ocenili na podlagi drugih znanih kazalcev, porabimo vsako leto v Sloveniji za kurjavo 1.330.000 m3 lesa. V prikazani količini so bili upoštevani vsi znani viri- drva: iz letnega poseka, sečni ostanki v gozdu in zunaj gozda ter ostanki primarne in končne predelave lesa. Kljub vsem nezanesljivim in različnim ocenam količinske uporabe lesa za kurjavo v Sloveniji, lahko za sklep strnemo nasled- nje ugotovitve: 1. Kot obnovljiv domač in sorazmerno čist vir energije je v Sloveniji les še vedno izredno pomemben. V trenutnih in bodočih družbenoekonomskih razmerah ter pri na- glem naraščanju cen vseh drugih virov energije tudi ni stvarno pričakovati občut­ nega zmanjšanja porabe lesa za kurjavo. Nasprotno, pričakujemo lahko le večjo po- rabo, saj letni stroški za ogrevanje in kuha- nje v individualni stanovanjski hiši že prese- gajo dva povprečna mesečna osebna do- hod ka. Nezamenljiv vir energije pa les je in bo tudi ostal pri podeželskem, še posebej kmečkem prebivalstvu. Tu je lesno kurivo vse pomembnejša družbenoekonomska sestavina obstoja in nadaljnjega razvoja. (Slika 1) 2. V Sloveniji porabimo za kurjavo od 1,3 do 1,5 milijona m3 vse bolj dragocenega lesa, ki nam ga že vseskozi primanjkuje. Pri tem ne gre samo za količino lesa, ampak predvsem za dejstvo, da les pri tem vse premalo cenimo, in sicer tako v tehno- loškem kot v energijskem pomenu. V prvem primeru mislimo na sedanjo, večkrat nespa- metno in nenamensko uporabo lesa (poku- rimc tudi velike količine lesa, ki so povsem primerne za tehnološko predelavo, celo hlodovina; ne izrabljamo pa velikih količin različnih ostankov), v drugem primeru pa na negospodarno obnašanje pri pripravi in uporabi tesnega kuriva. Zaradi nezadost- nega upoštevanja pomena vlažnosti in zdravosti lesa, uporabe zastarele in neu- strezne tehnike ter nepravilnega načina kurjenja in pomanjkljivega vzdrževanja na- prav so namreč izkoristki ogrevalnih moči le polovični. Pri takšnem kurjenju pa je tudi Sl. 1: Znana podeželska podoba, ki je vse pogostejša tudi v primestnih naseljih in celo v mestih 34 G. V. 1/89 lesno kurivo pomemben onesnaževalec ozračja. 3. Pri dosedanjem raziskovalnem delu na temo biomasa - energija - ekologija smo se že večkrat prepričali, da je to pogosto tabu tema tudi v najodgovornejših upravnih in strokovnih krogih. Lahko se vprašamo, ali gre za nepoznavanje proble- matike, sprenevedanje, ekonomske raz- loge ali pa se sramujemo, ker pokurimo toliko ))za kurjavo predragocenega lesa<<. Menimo, da je ravno »nojevsko obnašanje<< najmanj opravičljivo in tudi neodgovorno, tako do same stroke in gozda kot do širše družbene skupnosti. Vse napredne družbe v zadnjih letih znova odkrivajo gospodarsko in ekološko energijsko vrednost in pomen lesne biomase. Morali bi se zavedati, da bodo tudi v prihodnje izgorevale velike in vse večje količine lesa, pa če nam je to prav ali ne. Prepričljiv dokaz za to so tudi vse številnejše in večje skladovnice drv ob zasebnih hišah in poslopljih, pa tudi ob stanovanjskih blokih in stolpnicah. Dobro vemo, da je les (drva) edino kurivo, ki ga Oxf.: 903 je mogoče pridobivati na številne načine, tako na zakonite kot druge. Predvsem pa upoštevajmo, da pametno kurjenje z lesom ni nikakršna sramota in gospodarska ško- da. Gotovo pa je sra:motno in družbeno škodljivo, če to počnemo skrajno negospo- darno, kar je prav posledica zanemarjanja problema, če že temu nočemo reči sprene- vedanje. Če se bomo odkrito in pošteno lotili problema bo od tega gotovo več koristi kot škode. Menim, da je to edina sprejem- ljiva alternativa. VIRI 1. Energetska bilanca SRS za obdobje 1986- 1990. Gradivo RES, Samupravna interesna skup- nost energetike SR Slovenije, Ljubljana, 1986. 2. Stanovnik, T.: Raziskava možnosti razvoja energetike SR Slovenije do leta 2000. Poraba energije v slovenskih gospodinjstvih. Inštitut za ekono_mska raziskovanja, Ljubljana, 1985. 3. Zgajnar, L.: Les kot vir energije v Sloveniji. Polikopija. IGLG, Ljubljana, 1987. 4. Ekologija, energija, varčevanje. Aktualna tema 41. Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. Gozdarstvo v razmerah družbene preobrazbe (Ali kako naprej?) NEKATERI POSEBNI PROBLEMI PRI GOSPODARJENJU Z ZASEBNIMI GOZDOVI, KI IZHAJAJO IZ ZAKONSKIH DOLOČIL Franc FIRŠT* Gozdovi pred našimi očmi vidno slabijo, zato moramo gozdarji po svoji poklicni etiki storiti in predstaviti javnosti vse ukrepe, za katere menimo, da so v korist gozda, kajti propadanje gozda zadeva človekovo življe- nje, zdravje in kulturo. Spričo dolgoletnega stereotipnega, z državno regulativo podprtega načina lagod- nega razmišljanja in vtirjenega, že kar sa- mozadovoljenega gospodarjenja z gozdo- vi, ki so dajali družbi tudi več kot zmore- * F. F., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Nazarje, 63331 Nazarje, Nazarje 139, YU jo, se moramo danes, zlasti vsled spreme- njenih ekoloških pogojev, hkrati s spremi- njajočimi se družbenopolitičnimi in gospo- darskimi razmerji, močno potruditi, da bi našli sami sebe in se zavestno vpregli v pozitivno spreminjanje razmer, brez obremenitev preteklosti. Naš poglavitni cilj mora biti, da uspo- sobljeni gozdarski stroki omogočimo učinkovito, racionalno strokovno delo- vanje. Ob tem seveda zadevamo ob temelje sedanje organiziranosti gozdarske stroke na terenu, ki se zlasti pri gospodarjenju z G. V. 1/89 35