z" c p Adriatic ^varovalna družba d.d. S ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik VI11 - št. 2. - 1. februar 1999 - cena 200 SIT D I< Banka Koper TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica NOVA TOVARNA FORM-TECH, OŽIVITEV GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V ILIRSKI BISTRICI ia Italijanska firma Fermenti & Giovenzana S.p.a., ki ima svoj matični sedež /K nePosredni bližini Milana, ni prišla v Ilirsko Bistrico sama od sebe, ampak oi>’e je bilo treba krepko potruditi, da se je investitor nove tovarne odločil za ”kacij0 v Ilirski Bistrici. Za to gre zasluga državnemu sekretarju za industrijo šetiorisu Šuštarju, državnemu poslancu Vladimirju Čeligoju in prejšnjemu alkanu Stanetu Prosenu. gl ed‘ ,‘talijanski investitor je_ najprej alFcrtoval postavitev tovarne v Šempetru -al^Novi Gorici zaradi neposredne an>.IZlI1e meJe in zaradi celotne logistike. tem je Kovinoplastika Lož želela, da ila 1 Postavil italijanski investitor novo joPHarno na Babnem polju pri Ložu, kjer 'V Ze mešana firma Tecno-Lož, katere ^5stnik je Kovinoplastika Lož in °rmenti & Giovenzana, kar bi v bistvu ; penilo nadaljevanje že začetega j . lovanja. Vztrajno prizadevanje javnega sekretarja Šuštarja in , °slanca Državnega zbora RS Čeligoja j °°trovalo temu, da se je italijanski m. estitor končno odločil za lokacijo v . Irski Bistrici. To dokončno odločitev "jnvestitor uradno dal 2. oktobra 1998 'lanu' ko je bila na obisku in ogledu ,tne tovarne delegacija Občine ,^rska Bistrica pod vodstvom tedanjega Pana Staneta Prosena in ob prisotnosti f\/| anca Državnega zbora RS I . 'adimirja Čeligoja. Pi je sledil popis pogodbe za h — -ija Celiaoia. Po dokončnem b>80v°ru _ . . _ d/ kuP zemljišča v začetku novembra. ;( Vestitor je v decembru poravnal ki uPnino za zemljišče, istočasno pa v dveh fazah, pred nedavnim pa se je odločil, da bo šel v izgradnjo vseh industrijskih hal v celoti. Nova tovarna pomeni novo oživljanje gospodarstva v občini Ilirska Bistrica po dolgotrajnem obdobju koncesijska pogodba z APGAS že od leta 1993. V tovarni bodo uporabljali sodobno tehnologijo prašnega barvanja (ne gre za nikakršno galvanizacijo), ki ustreza vsem najzahtevnejšim evropskim ekološkim predpisom. Ekološki moment je še posebej pomemben, saj imamo v Ilirski Bistrici še vedno preveč industrijskih onesnaževalcev, ki bodo morali pristopiti k preprečevanju in reševanju onesnaževanja okolja. Za novo tovarno je opravljena ekspertiza °nnd°č‘* zaz'dalni načrt za ta predel °e ( Ustrijske cone, kjer bo postavil nove -lekte za novo tovarno FORM-TECH. «,**** načrt, ki je v končni fazi, je :$|| znancem za izrečena sožalja, darovan1’ cvetje in sveče. Zahvaljujemo se pevskemu zboi40 Društva upokojencev ter dekan|jU| Bogdanu Bercetu za opravljen pogrebi^ g obred. L Hvala vsem, ki ste jo pospremili nU zadnji poti. L( Ilirska Bistrica, dne 17. 01. 1999 L, Žalujoči: vsi njeri za( HRUŠIŠKI FANT?: Ljubiteljska pevska skupina Hruši;20( fanti iz Hrušice v Brkinih, ki goji izkljiri ljudske pesmi iz domačih krajev, se v začci0Pr marca odpravlja na pettedensko turnejo i* Slovence v Avstralijo. Gre za doSiZa: najobsežnejšo in vseobsegajočo turfl' kakšne slovenske skupine med našimi rojlok( v Avstraliji. V 37 dneh bivanja v Avstr* bodo Hrušiški fanti v osmih mestih nasto(Za\ v 16-ih slovenskih društvih in obiskali skG v ves slovenski živelj v Avstraliji. ner Turnejo organizira Sloveti’1 Zač izseljenska matica iz Ljubljane, večji del' *( financira Ministrstvo za kulturo RS. n°' Več o avstralski turneji Hrašiških fari str< bo govora na tiskovni konferenc' ponedeljek 1. februarja, ob 15. uri v gosti1 sto Muha v Hrušici. nei ZELJA NE BO « ZMANJKALO " Kmetjska zadruga “Brkini” je prejš’ , en načrtovala velik odkup zelja. Sl* jesen ___________ ___________r _ tretjino zelja (120 ton) so odkupili1 poljedelcev na Bistriškem, ostalih 340 to«1st so uvozili. Bazeni na “Žabovici”, W ^ pripravljajo zelje za tržišče (na sliki) so 's S(, dan bolj prazni. Za potrebe tržišča bi bilo tri, vsekakor pridelati več zelja na domačih tl' da ga ne bi bilo treba uvažati cel« Madžarske. Petar DALEČ OD MESTNEGA HRUPA N/ SVEŽEM ZRAKU Lepo vreme in snežna odeja na Sviščakih (1240 metrov) so prejšnji vikend privabili ne’ ir sto ljudi, ljubiteljev hribov in zimskega športa. Prišli so iz vseh krajev Slovenije, celo iz oko1 j, Ljubljane, Kranja, Kopra pa tudi iz sosednje Italije. Nekteri so se odločili za smučanj neposredni bližini Planinskega doma, drugi so se odločili za skupinski pohod na vrh Snel«1 S( (1796m). Oboji so bili zadovoljni. Vikend so izkoristili daleč od mestnega hrupa na sveže«1 n čistem planinskem zraku. Za vse obiskovalce je poskrbelo osebje Planinskega doma, kjsf ir jim postregli z enolončnico ali z jedmi po naročilu. j v] Tudi na Kozleku (997m) je bilo ob vikendu zanimivo in živo. Izletniki so se nanj pov«f ir iz Bistrice, Vrbice, Jablanice, Kuteževega. Dežurni je imel tokrat polne roke dela. Vse je‘!l p( treba pričakati, pogostiti, tistim, ki so bili prvič na vrhu, dati kratka navodila. d, Mašun - Tudi na. tej izletni točki je bilo zanimivo in živo. Za vlečnice na smučišči!’. Sj morali obiskovalci za celodnevno karto odšteti 1.200 tolarjev. Pogostili so se lahko v gosri p; Erika - Mitja, kjer ob vsakem času nudijo svoje specialitete iz divjačine. Petar Ni& TrnOVO - Kozjereja postaja vse bolj priljubljena na področju ilirskobistriške občine. Z njo se ukvarja Vilko Škrab, ki ima 30 koz. ■V sredini tega meseca so se koze začele jariti. Rjavka j e dobila kar štiri kozličke (na sliki). Mlada mati je ponosna nanje. Vilko pa na svojo Rjavko, saj mu letno daje kar 1200 - 1400 litrov kvalitetnega mleka. Tekst-foto: Petar Nikolič Ilirska Bistrica - Območna organizacija Rdečega kri/3 Ilirska Bistrice je v prostorih okrepčevalnice “Baša” organizirala F -letošnjo krvodajalsko akcijo. V njej je svojo kri darovalo prostovoljcev. Med njimi je bilo tudi 54 vojakov iz bistriške vojaH Naslednja krvodajalska akcija bo 17. avgusta 1999. Tekst-foto: Petar A^4" L i pomoč na domu za starostnike in za LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI SJ‘ Center za socialno delo II. Bistrica je začel s 1 .januarjem redno izvajati storitve Pomoči isOTa domu za starostnike, invalide ter za ljudi z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju. Republika Slovenija sodi med države, ki imajo visok odstotek starega prebivalstva, na republiškem nivoju pa občina II. Bistrica sodi v sam vrh “starih občin”, kar je razvidno iz Naslednjih indikatorjev: Št. preb. nad 65 let v % povp. starost indeks staranja 1.986.989 255.408 12,85 37,6 let 73,3 14.559 2.334 16,03 39,7 let 102,1 mi SLOVENIJA anc Bl: ostrica 0r% ^etnografski trendi napovedujejo, da se nt.° ^di v bodoče povečevalo število starih o ^ Se Predvideva, da bo leta 2020 v RS ’4% prebivalstva starega nad 65 let. Iz teh i jjjP^tkov lahko predvidimo demografsko tukturo tudi za našo občino. Zaradi nizke ,o . ata>itete bo vse manj aktivnega prebivalstva : Vse več starostnikov. ^ Zaradi pereče problematike j e Ministrstvo .,a delo, družino in socialne zadeve izdelalo y p ac'°nalni program socialnega varstva in : ">oq®raiT1 razvoia varstva starejših oseb do leta ju' Program razvoja varstva starejših oseb ič^Predeljuje: d ^ domovih za starejše in posebnih ;to( Svodih so trenutno zasedene vse kapacitete * ’Vsak zavod pa ima ogromno število rešenih vlog za sprejem. V kolikor se ne bi nj ,Ce‘° z izvajanjem pomoči v bivalnem k °koljUj hi bilo potrebno zgraditi večje število v'h domov, kar bistveno vpliva na višino afl.' r°škov varstva starejših. lC! y občini Ilirska Bistrica je vrsto let isti' oritve Pomoči na domu opravljala ^e8ovalka, zaposlena na Rdečem križu, k enter za socialno delo pa je tako pomoč VaJal z različnimi neformalnimi ^rganizacijskimi oblikami, v letu 1998 pa tudi ' ZVaj alkami, zaposlenimi preko javnih del. ■r j , kilede na to, da seje vlada RS odločila, d3 0 storitve Pomoči na domu vpeljala v vseh P 1 Clnah. Zaradi pereče problematike varstva 011 in v naši občini sta občina II. Bistrica k 0 . enter za socialno delo sklenila pogodbo v s . VaJanju pomoči na domu. Zakon o P6 l la‘nem varstvu je sicer to storitev opredelil i ^ ° Pr*stojnost občin, kljub temu pa se je v 1° r "" ®klem letu projekt v celoti financiral iz V _'škega proračuna, ki je zagotavljal tudi a sredstva za organizacijo te oblike :jšf Zagcr.sk: ^ P°moči druži: Gledi e na to, da bo Ministrstvo za delo, Za no in socialne zadeve tudi v bodoče ^gotavij^i0 sredstva, je Center za socialno jd jn 0s l'januaijem 1999 zaposlil tri negovalke dejayCe P°m°č na domu izvajati kot redno ii>' So,.>oč na domu je oblika pomoči ria(ja ne oskrbe, ki v določenih pogojih lahko ’S insf0rn.est' institucionalno varstvo. V vk] ltl-C*0nalno varstvo naj bi bili v bodoče 2f jn gU,Cen* *e tisti, ki potrebujejo več storitev p0. odnevno varstvo, vsem ostalim pa je doi 6 n° nU(diti različne oblike pomoči na lit veno cenejša varianta zagotavljanja uporabnike je bolj humana m , Pa bist BVa oB*ika pomoči, za financiranje pomoči. Storitev pomoč na domu obsega: - gospodinjsko pomoč: priprava hrane, čiščenje stanovanjskih prostorov, pranje, likanje, postiljanje... - pomoč pri vzdrževanju osebne higiene: pomoč pri oblačenju, hranjenju, vzdrževanju osebne higiene... - pomoč pri ohranjanju osebnih stikov: družabništvo, preprečevanje osamljenosti, vzpostavljanje socialne mreže z okoljem... Upravičenci do te pomoči so osebe, stare nad 65 let ali osebe, mljaše od 65 let, ki so se znašle v stiski zaradi invalidnosti ali akutnega zdravstvenega stanja, osebe s statusom invalida, družine kronično bolnih otrok in otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju. Uporabniki, ki imajo dovolj lastnih sredstev, bodo storitve na domu plačali, vsem, ki tega ne bodo zmogli, pa bo v posebnem ugotovitvenem postopku izdana odločba o oprostitvi plačila. Višina plačila za posamezno uro je odvisna od višine dohodka na družinskega člana. Vse, ki si želijo dodatne informacije, oziroma se želijo dogovarjati o konkretni izvedbi pomoči, vabimo, da se zglasijo na Centru za socialno delo Ilirska Bistrica, Levstikova 3. Miranda Vrh ŽIVIMO OD ZRAKA, VODE IN HRANE Konfliktni medsebojni odnosi, aids, droge in z njimi povezan kriminal so postali del našega vsakdana. Vzhod je reven in lačen. Vsak dan umre na tisoče otrok in odraslih, ker nimajo hrane, zahod pa umira od preobilja. Od bulimije in anoreksije na svetu umre vsak dan zelo veliko mladih deklet. Modna norost zapoveduje dachausko suhost. Razlika med eno in drugo pa je v šminki in obleki. Lepa obleka in šminka pa le za določen čas prikrije zasvojenost s hrano. Običajno je že prepozno, ko se okolica zave, kaj se dogaja. Telesna teža je zdrknila na ono stran, od koder ni več vrnitve. Smrt je neizogibna posledica krutega ravnanja s samim seboj. Mladostniki pa ne znajo in ne zmorejo zavzeti kritične distance do sveta, ki jim za vsakim vogalom prodaja iluzijo. Reklame, televizija pomo in drugi filmi nam vsiljujejo in prikazujejo svet, ki ni resničen. Vsi obljubljajo raj in odrešitev, če kupiš, uporabljaš, gledaš, veruješ in bereš prav to in to, kar ti svetujemo in nudimo MI. Mi odrasli, ki smo svojo mladost preživljali v drugačnem času, smo vsaj do neke mere sposobni ustvarjati potrebno distanco do tega, kar nam ponujajo lažni bogovi. Dotaknila sem se samo ene izmed mnogih zasvojenosti, ki nam delajo sive lase in praznijo naše že tako tanke denarnice. Davek človeške neumnosti pa je strahovit. Stane nas premnoga mlada življenja. Življenja naših najdražjih, naših otrok. Na vseh nivojih življenja se nas dotika in nihče ni izvzet. Vsi smo soustvarjalci sveta, v katerem živimo, posledično soodgovorni za vse, kar se na njem dogaja. Odtujeni iščemo sovražnika vsepovsod; le tam, kjer je, ga ne iščemo, pri samem sebi. Ničesar ni, kar bi obstajalo izven nas samih. Svet smo ljudje. V Sloveniji bolj gasimo, kot pa zdravimo takšne in drugačne zasvojenosti. In še dolgo bo tako, ker nimamo psihoterapevtov, kot jih ima na primer Amerika. Zelo dober vir znanja, kaj zasvojenost j e in kako si lahko sami pomagamo, pa dobimo v pravkar izdani knjigi dr. Sanje Rozman Peklenska gugalnica. Čustveni svet in kraljestvo smrti pa sta tabu temi za Slovence. O tem se malo, še raje pa nič ne pogovarjamo. Klik z daljincem in že smo v svetu drame in iluzije. Zdaj in tukaj pa ni nikogar. Otrok hoče mamo, mame pa ni, j e že na poti v svet lažnih bogov in boginj. Mama, ki sliši glas srca, ve, kaj ji je storiti, ko jo njen otrok potrebuje. Topel objem in iskren pogled v oči je potrditev, da si na varnem. Rada te imam takšenga, kakršen si. Sveta in drugih ne moremo spremeniti. Edino, kar lako storimo, je to, da se sami spremenimo. Nela Vergan TUDI KAMELA SE PRIPRAVLJA NA DOLGO POT VRBICA - V vasici Vrbica, nedaleč od Ilirske Bistrice, je v tem predpustnem času živahno in napeto. Izvršilni odbor ali komisija se pospešeno pripravlja na pust, ki v Vrbici poteka že od leta 1932. V vasi so imeli že nekaj sestankov, pred nedavnim pa so se udeležili tudi sestanka, ki gaje organiziralo Turistično društvo Ilirska Bistrica. Dogovor je dosežen. Vrbičani in še nekateri drugi vaščani bodo na pustno nedeljo sodelovali na tradicionalnem pustovanju v Ilirski Bistrici. Enkratne maske Vrbičanov, kijih izdelujejo sami, pa si bodo lahko ogledali prebivalci Ptuja. 6. februarja bodo namreč gostovali na tradicionalnem gostovanju v Ptuju, kamor se odpravlja 57 ljudi, ki bodo predstavljali prav toliko likov. Predstavili pa bodo tudi “to veliko žensko”, “Šuštarja”, “ta staro in ta starega” ter glavna lika vrbiških šem, “črnega in belega lovca”. P- Nikolič Krvodajalstvo v ilirski Bistrici v porastu Rdeč"610 ^98 je Območna organizacija kn, , ®a križa kronala z uspehom na področju oaaJalstva. reko h tem 'etu se Je na naš klic odzvalo kotv h 922 krv°dajalcev, je kar 150 več BistrBretek*em letu. Na januarski akciji v II. lahk Cl-ie sodelovalo 172 krvodajalcev. Čemu ^Pripišemo takšen porast? sPlo§em°’ krvodajalstvo v Sloveniji na raZrn n° uPada. Zaostrene gospodarske ^aših^6’ Ve'‘k° nezaposlenih, socialne stiske dejav v 1 Prav gotovo niso spodbujajoči Venj j 'Za širjenje plemenite dejavnosti. Pa krvoiTM Br*morc* lahko pohvalimo z rastjo I tzoli aJalstva. V Transfuzijskem oddelku v krvod ■ ^ez’j° 4,3% rast in kar 963 I teh za i C6V’ k'80 prvič darovali kri. Nekaj pre(j S u§ Sre tudi bistriškim krvodajalcem, BistrjSern vojakom iz vojašnice v Ilirski ,f Obmo”1’ S katero zelo dobro sodeluje 1 Pripray-na 01§anizacija Rdečega križa. Skupaj 1,1 getieralrn° krvodajalske akcije za vsako novo Voj^j ClJ° Vojak°v. Lani so sodelovali 404 Med bistriškimi krvodajalci beležimo tudi določen fenomen, in sicer družinsko tradicijo darovanja. Imamo precej družin iz Podgrada, Harij, Bistrice in še od kod, kjer je ta tradicija prešla na mlade potomce. Poraba krvi se je povečala za 5,4%. Glavni porabniki so kirurški in interni oddelek bolnišnice Izola in Ortopedska bolnica Valdoltra. Pomembna je tudi novost - autologna transfuzija. To pomeni, da lahko bolnih pri načrtovani operaciji sam sebi daruje kri. Transfuzijski oddelek pa je pridobil tudi napravo za plazmoferezo, ki omogoča krvodajalcu, da s posebnim postopkom preko naprave daruje samo plazmo, ostale sestavine pa se mu vrnejo nazaj v telo. Ponosni smo na ljudi, ki se tako nesebično odločajo darovati svoje najdragocenejše - kri, ne glede na mnoge ovire brez kakrrršnihkoli nadomestil; prostovoljno prihajajo in pomagajo reševati življenja. Edina zahvala jim je zavest, da so s svojim dejanjem nekomu pomagali. Hvalajim! POSTANITE TUDI VI ČLAN USPEŠNE DRUŽINE DOBRIH LJUDI, POSTANITE KRVODAJALEC! Na sedežu Rdečega križa pa lahko dobite tudi izkaznico darovalcev organov. Približno 100 oseb že nosi to izkaznico. SKOROMATI PLEŠEJO TUDI NA ZNAMKAH Živopisaniznamki “brkinskih škoromatov”je oblikovala akademska slikarka Milena Gregorčič po fotografiji Marjana Bažata. Tiskala pa jih je Tiskarna Dela v Ljubljani. V zadnji številki Snežnika smo že napovedali izid novih slovenskih poštnih znamk, tokrat prvič z likom ŠKOROMATOV, domačih izvirnih pustnih likov z južnega obrobja Brkinov. Tokrat pa že lahko poročamo o njihovi uspešni predstavitvi in slavju, ki sta ga v petek, 22. januarja, novim znamkam v čast pripravila pustna odbora dveh kulturnih društev Hrušice in Podgrada v telovadnici podgrajske OŠ ob udeležbi kar nekaj sto domačinov in gostov. novih znamkah, njihovih avtorjih in pomenu tovrstnih izdaj je spregovoril namestnik direktorja Pošte Slovenije mag. Anton Krauthaker. Predstavnika obeh pustnih odborov Branka Počkaj in Aleš Miklavec sta spregovorila, kako domačini že desetletja in stoletja vlagajo v ohranjanje pustne tradicije, posebej še škoromatije. Povezovalec programa Danijel Cek je navedel zanimiv podatek, da so škoromati omenjeni že davnega leta 1340, ko sojih celo preganjali. Kdo bi si mislil, da se bodo skozi stoletja ne le ohranili, temveč dobili tudi upodobitev na poštnih znamkah in z njimi obšli ves svet. Bistriški župan Franc Lipolt je čestital domačinom pri ohranjanju tradicije in zaželel znamkama s škoromati srečno pot v svet in vsaj tak uspeh, kot gaje imela pred dvema letoma izdana snežniška znamka, ki se diči z nazivom naj lepše slovenske znamke in je slovenski pošti prinesla tudi zlato medaljo s tekmovanja v italijanskem mestu Asiago. Pošti Slovenije pa je predlagal tudi še nekaj pomembnih domačih vrednot, ki si zaslužijo svoje mesto na poštnih znamkah. Njegov predlog za znamko, posvečeno domačemu pesniku Dragotinu Ketteju in ostalim stebrom slovenske modeme v letu 2001, ko bomo slavili 125. letnico rojstva pesnika Ketteja in pisatelja Ivana Cankarja, je med prisotnimi domačini in visokimi poštnimi uradniki ter številnimi gosti dobili veliko podporo tudi iz mnogih filatelističnih dmštev iz Nove Gorice, Trsta, Kopra In Ljubljane. Prijeten večer, posvečen obema znamkama s škoromati in petim drugim znamkam, ki so izšle v tej skupini: dr. Francetu Prešernu, generalu Rudolfu Majstru, Petru Kozlerju in dr. Lavriču ter zanimivi voščilni znamki, je obogatil nastop podgrajskega cerkvenega zbora, Hrušiških fantov in trio družine Volk. Trije člani domačega Primorskega numizmatičnega društva so pripravili zanimivo filatelistično razstavo (J. Amon, I. Ljubič, V. Čeligoj). Ob tej priliki je Pošta Slovenije izdala tudi poseben “ovitek prvega dne” z likom enega od škoromatov in priložnostni poštni žig, kar so domače poštne uslužbenke ponudile prisotnim kar na slavnostnem prostoru. Zaželimo novima “našima domačima znamkama” srečno pot v beli svet. Tudi z njima bomo svetu bližje in v njem gotovo bolj prepoznavni. Tekst in slika : Vojko Čeligoj KONJEREJA V PODGORI V Podgori je včasih imelo vsako gospodinjstvo vsaj par konj. Uporabljali sojih za delo ali furmanstvo, zdaj pa je na tem področju le 16 konj, med njimi je tudi lipicanec. Vozniki jih zdaj uporabljajo za različna tekmovanja, vaške praznike, shode, mestne povorke ali druge manifestacije. Ustanovili so tudi konjeniško društvo Gotnik. Sedež društva bo v Zabičah 1, kjer se bodo zbirali ljubitelji konj od Jasena do Novokračin. Ob tej priložnosti je bil sprejet statut društva in izbran petčlanski odbor, predseduje mu Janko Iskra, kije ob ustanovitvi društva izjavil: "Z ustanovitvijo društva bomo predvsem skušali obnoviti že staro tradicijo, da bi vsaka hiša imela konja. Cilj pa je tudi ta, da bi skupaj nastopali na različnih prireditvah. Vsem ljubiteljem konj so vrata našega društva vedno odprta." Vodstvo društva j e predlagalo tudi program dela, ki poleg ostalega zajema: izgradnjo jahalne steze Črne njive - Dleto, stezo za jahanje in za začetek poleg odraslih vključiti v diuštvo še mlade iz OŠ Podgora. Tekst-foto: Pet ar Nikolič POLICIJSKA POSTAJA OPOZARJA Bliža se čas počitnic za osnovno- in srednje šolce. Letos je zima z razliko od drugih let bogata s snegom in če bo vreme radodarno, se bomo med počitnicami lahko smučali na bližnjih smučiščih Sviščakov in Mašuna ter se naužili zimskih radosti. Da bomo ob tem poskrbeli tudi za svojo varnost, se moramo na smučanje pripraviti, preden pridemo na smučišče. Že pred odhodom na smučišča moramo vozilo opremiti z ustrezno zimsko opremo, prav tako moramo na prtljažnik ustrezno pritrditi smuči. V parkiranih vozilih na parkiriščih ne puščamo na vidnih mestih vrednostnih papirjev, fotoaparatov in podobnih vrednih stvari. Vozilo naj bo zaklenjeno. Na smučiščih uporabljamo le urejene in ustrezno označene proge in izberemo tisto progo, kije za naše znanje smučanja primerna. Upoštevajmo pravila redarjev na smučiščih in upravljalce žičnic. Smučajmo tako, da ne ogrožamo sebe in drugih smučarjev. Pa še za lastnike motornih sani. Vožnja naj bi bila prepovedana na smučišču, razen v nujnih primerih. Pa srečno in obilo snežnih užitkov. Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Ksenija Montani Uredniški odbor: dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik in novinar: Tina Milosthik Lektorica: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: ‘GA Commerce" d.o.o. Ilirska Bistrica Naklada: 1300 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek' od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa. -r ZLATE ROKE Steklene jaslice, ki jih je Jeronima naredila sama. Figurice so izrezane iz stekla, v ozadju jih osvetljujejo luči. Jeronime Kastelic se spominjam že iz osnovne šole. Tiho, mimo in samozavestno dekle je bila. Dolge zlate lase je imela vedno spete v čop ali kito, očala, ki jih je takrat še nosila namesto leč, pa sojo naredila nekoliko bolj resno in odraslo. Ker je bila marljiva in delavna, seje po končani osnovni šoli vpisala na gimnazijo v Postojni. Tudi tam ji je šlo, vendar je od vseh predmetov najbolj ljubila umetnostno vzgojo. Mislim, da je skrivnost njene zunanje lepote v energiji, ki ji jo daje navdušenje nad umetnostjo in življenjem. Vedno je bila aktivna. V osnovni šoli se je učila igranja klavirja in orgel. Naučila seje šivati in poleg tega, da sešije mnoge stvari po naročilu prijateljev, sešije kaj tudi zase. In vem, da bi brez velikega truda prodrla tudi kot modna oblikovalka. Toda to ni njen cilj. Zaljubljena je v arhitekturo in umetnost. Sama pravi, da se je nad slikanjem in oblikovanjem navdušila že takrat, ko ji je mama kupila prve barvice. Jeronima je tudi danes polna ustvarjalnega dela in idej. Človek se včasih vpraša, kje najde čas za vse dejavnosti. Ima enaindvajset let in se pravzaprav v ničemer ne razlikuje od svojih vrstnic. Rada posluša glasbo in zahaja ob večerih v lokale. Študira v Ljubljani na Fakulteti za arhitekturo in bo kmalu zaključila tretji letnik. Da bi ujela še kakšen dodaten tolar, dela poleti ali prek vikenda v gostinskem lokalu v Ilirski Bistrici. Toda to še zdaleč ni vse. Njena zgodovina likovnega ustvarjanja seje začela v dragem letniku srednje šole. Nekega deževnega popoldneva sva se peljali z avtobusom iz Postojne domov. Zaupala mi je, da se bo poleg šole vpisala še na večerno likovno šolo na Akademiji za likovno u,etnost v Ljubljani. Bili sva v drugem letniku srednje šole, dve šestnajstletnici. Toda ona je že vedela, kaj hoče doseči v življenju in zavidala sem ji vso energijo, ki je žarela iz nje ter ji dajala ustvarjalna krila. Na Likovni akademiji so jo naučili risati človeške podobe (akte, kar mi je malce sramežljivo priznala). Po uspešnem zaključku tečaja seje v 3. in 4. letnik vpisala na tečaj za arhitekturo na Fakulteto za arhitekturo. Jaslice Leto pozneje je bila sprejeta prav na to fakulteto. K temu ji je veliko pripomoglo tudi njeno ustvarjanje doma. Rada riše na steklo, svilo, olje in mnogo njenih slik je bilo že razstavljenih. Včasih s čmo-belim filmom ustvarja umetniške fotografije, za nabornike je izdelala celo osnutek voza in kroj njihove obleke. Na njenih slikah je veliko temnih odtenkov, njena najljubša barva je črna. Temne barve omogočajo kontrast med svetlobo in senco. To Jeronimo najbolj impresionira; luč - tema in efekt sence. Zato velikokrat eksperimentira z materiali, ki ji omogočajo uresničiti ta kontrast. Tako seje rodila ideja za njene prve jaslice. V prvem letniku srednje šole j e naredila prave steklene jaslice. Figure je izrezala iz stekla, ozadje pa osvetlila s številnimi lučmi. Za čudovito in domiselno oblikovane jaslice je potrebovala le pol meseca. Že takrat sem opazila, kako zelo nadarjena je. Naslednje leto je doma oblikovala kitajske jaslice. Tako jih je poimenovala, ker jo je vedno privlačil Vzhod. Figuram je naredila poševne oči in jih oblekla v orientalska oblačila, puščave in bivališča Bližnjega vzhoda pa je zamenjala s kitajskimi palačami. Kitajske jaslice je Jeronima naredita v drugem letniku srednje šole. Figure je oblikovala kot Kitajce, puščave Bližnjega vzhoda pa zamenjala s kitajskimi palačami Vendar je jaslice naredila doma, za hišni okras. Decembra 1996 je oblikovala prve crkvene jaslice za cerkev sv. Jurija. Leto pozneje in letos je naredila jaslice tudi v trnovski cerkvi. Na predlog Mladinske skupine in z moralno podporo g. Bogdana Berceta je na božično noč okrasila cerkev sv. Petra. Cerkev je sijala v modrih in belih lučkah, na sredi jaslic pa je v čudovitem ambientu ležal novorojeni Jezus. Sveti trije kralji, ki prinašajo novorojencu darila. Jeronima pred seboj nima velikih ciljev, vendar gre to pripisati le njeni skromnosti. Končati hoče fakulteto, diplomirati, menim pa, da soji odprta vrata po vsej Sloveniji in celo v tujini. Rodila se je z zlatimi rokami in skozi njene misli se sučejo najlepše ideje, ki tkejo nevidne niti umetnosti. Tina Milostnik ■ KO KMET POSTANE PROFESIONALEC NA OBISKU PRI SREČKU IN ANICI ŠLOSEL Iz zgodovine nam je znano, da je kmet najstarejši poklic. Pomenil je začetek razvoja vseh višje razvitih kultur in ima tako za vse nas velik civilizacijski pomen, dandanes pa tudi vedno večjo vlogo pri skrbi za čisto okolje in ohranjanje življenja na Zemlji. Mnogi žal vse to pozabljajo, pa vendar se najdejo tudi svetle izjeme, kot sta naprimer Srečko in Anica Šlosel iz Sabonj, ki se s kmetijstvom Gospodinja pri pripravi hrane za živino. sredstev; pridelke pa na koncu le s težavo proda. Pri prodajni ceni je nedvomno pomemben tudi posluh same države do kmeta. Srečko in Anica za vsako kravo, ki jo imata v hlevu, od države dobita nekaj dotacij. Dve leti nazaj je država regresirala tudi vsak liter mleka. Sedaj tega ni več, saj se Slovenija zgleduje po ostalih evropskih državah, kjer tovrstnih regresiranj ni. Naslednji primer, ki od rešitev je agromelioracija, ki omogo boljši izkoristek zemlje. Nekaj tovrstnihf jena svojem posestvu opravil tudi Srečko te namene pa sta mu nekaj sredstev obljub tudi občina in država. ILU] Srečko v svojem načrtovanju prihodnjimi zaenkrat ne razmišlja o kakršnihk^žij; spremembah. Sicer pa bo vse najbolje pokapajc čas in sproti bodo videli kako in kaj. ’jčr Zjutraj je najprej treba poskrbeti za živino, saj tudi govedo potrebuje svoj trenutek pozornosti, predvsem pa hrano. težij; graje '''ggc tako rekoč profesionalno ukvarjata že dobrih deset let. Na prijetni kmetiji v osrčju brkinske vasice Sabonje, kjer skupaj z njima živita še Srečkova mama Jula ter hči Milena, se ukvarjajo predvsem s predelavo mleka in z vzrejo prašičev. Življenje na njihovi kmetiji zgolj navidezno poteka po ustaljenem dnevnem redu, kar pomeni, da se vedno zgodi kaj nepredvidenega, kar jim lahko nadvse polepša ali pa zagreni dan. Da o tem, da dela nikoli ne zmanjka, niti ne govorimo. “In kljub vsemu nam j e zelo lepo,” sta rekla Srečko in Anica ter dodala, da tega načina življenja ne bi nikoli zamenjala za kaj drugega, saj je tisto, kar jima daje toliko volje in zanosa pri tem, predvsem navezanost na zemljo ter ljubezen do narave. Biti ali ne biti kmet Pred približno desetimi leti je bil Srečko poleg dela na kmetiji še redno zaposlen v tovarni Piama v bližnjem Podgradu. Doma j e začel graditi nov hlev in dela na kmetij i j e bilo vse več. Ker pa ima dan samo štiriindvajset ur, j e vedel, da se bo slej ko prej moral odločiti med službo in kmetijo, saj se obojega ni dalo združiti. Po šestnajstih letih dela v tovarni se je ob podpori žene Anice slednjič le odločil, da bo kmetija tista, s katero si bosta služila kruh. Mnogi so menili, daje njuna odločitev utopična. Čeprav nista vedela, kaj ju čaka, jima to ni vzelo poguma. Nasprotno, pri svojem delu sta postala še bolj zagnana. Sedaj Šloselovi živijo in delajo na mehanizirani kmetiji, ki obsega približno sedemnajst ha. Večino zemlje ima v lasti njihova družina, le nekaj malega imajo v najemu od dragih kmetov. Svetla in temna plat kmetovanja Delovni dan na njihovi kmetiji se začne že ob šestih zjutraj, še preden se zasliši zvon v vaški cerkvi Sv. Martina. Zjutraj je seveda potrebno najprej poskrbeti za živino, nato pa pridejo na vrsto še draga opravila na polju. Le-ta se razlikujejo od enega do drugega letnega časa. Najlepše pri vsem tem pa je, da o tem, kdaj in kako bodo kaj delali, odločajo povsem sami. Poleg poljedelstva in pridelave sliv je njihova vodilna panoga predvsem živinoreja. Trenutno imajo v hlevu dvanajst krav s telički ter deset plemenskih svinj prav tako s svojim pomladkom. Pred osamosvojitvijo Slovenije so veliko pridelkov prodali v sosednjo Hrvaško - na Reko in okolico. Sedaj to ni več možno. Drugo prlomnico so doživeli ob propadu Hmezadove kmetijske zadruge, kije prej skrbela za odkup mleka in nekaterih kmetijskih pridelkov. Sedaj prodajajo mleko v mlekarno v Postojni, kjer pa, kot je dejal Srečko, zamujajo z izplačili tudi po več mesecev, saj kmeti z Ilirskobistriškega niso njeni kooperanti. Bolj rednih izplačil naj bi bili deležni kooperanti s Postojnskega. Prizna pa, da je vzrok prenekatere težave pri prodaji predvsem neorganiziranost slovenskih kmetov, ki bi, če bi se povezali, lažje nastopali na trgu. Tako pa prihaja do primerov, da kmeti sami sebi zbijejo ceno. Kmetovanje tako postaja vse bolj tvegano, saj mora kmet v svoje pridelke poleg truda vložiti tudi veliko finančnih gaje Srečko omenil, je plačilo zavarovanja. Pri nas država kmetu krije 50% stroškov zavarovanja. Po podatkih, ki so njemu znani, pa naj bi bil ta delež v tujini 80%. Podoben primer je tudi regresiranje cen v tujini, kjer država od kmetov odkupi pridelke po višji ceni in jih proda po nižji. Srečko si želi, da bi država kaj več naredila tudi za mladega kmeta. Tako bi slovenski kmet lahko dosegel podoben status, kot ga imajo kmetje v tujini, kjer naj bi država priskrbela nadomestnega delavca v primera, ko kmet zboli in gre na bolniško. Prizna pa, da se tudi pri nas stvari premikajo na boljše; predvsem s približevanjem evropskih standardom, kijih poskušamo doseči za vstop v EGS. Ne glede na državne dotacije je preživetje kmeta odvisno od vsakega kmeta posebej. Kot je dejal Srečko, bi kmetje več morali vlagati predvsem v zemljo. V Brkinih je še posebej velik problem z razdrobljenostjo posestva ter tereni, neprimernimi za strojno obdelavo. Ena Za uspešno delo na kmetiji dandanes l9-2. ni dovolj samo trdo delo, ali kot bi dč Srečko, danes bi vsak kmet moral obvlad^ kar nekaj poklicev za delo na kmetiji ekonomije do upravlj anj a s stroj i ter znarij^.. veterinarskih osnovah). Kmetovanje tak%-aj( zgolj stvar naključja, temveč je predvs^ ^ stvar premišljenih dejanj. j. 99 Čeprav mnogi še vedno posmehlj1' gledajo na kmeta, sodobni kmet teg^Epj zasluži. Našel je tisto, kar nekateri še vedtvet iščejo - harmonijo z naravo. Tudi Srečkcmer. Anica se tega zavedata in tako kljub razAžij; težavam in težavicam, ki se pojavljajo, pajc vedno vztrajata. Ta način življenja jima' • 2. preprosto všeč, je del njiju. Kmetija ni k L zemlje, je mnogo več, je tisto, kar so ustvAp^ naši predniki in na kar moramo gleda^ ponosom, če le imamo kanček spoštova1'^*1 do njih. In Srečko to spoštovanje nedvoB1' ima. Elvira Miše, Slike: P. N0 \ _________________________________________/lvtob OSEBNOSTJO LETA 1998 Radio 94 d.0.0. Kolodvorska 5a 6230 Postojna tr$p Telefon: 067/25-123 in 24-150 | OSEBNOST is? LETA Tudi dr. Ivica Smajla in Josip Bajc bi, glede na ogromno število tistih, ki so glasovali zanju, lahko postala “Osebnost leta”, žal pa je lahko ta naslov pripadel le enemu... Valentina Scheina bo na naziv Osebnosti leta 1998 po izboru poslušalcev Radia 94 spominjalo delo akademskega slikarja Tomaža Perka. V soboto, 16. januarja, jev Jamski restavraciji v Postojni že četrtič potekala priredit6' z naslovom “Osebnost leta”. Svečanost so zaznamovali trije osrednji dogodki: razglasit6' Osebnosti leta 1998 po izboru poslušalcev Radia 94 in najbolj priljubljene osebno5*1 slovenskega političnega prostora ter uradni zaključek akcije zbiranja sredstev za Bolnišnic za ženske bolezni in porodništvo Postojna. Naslov osebnosti leta je tokrat pripadel županu občine Cerknica in direktor]11 Notranjskega muzeja Valentinu Scheinu, izredno veliko število glasov poslušalce'^ območja Pivke, Postojne in Ilirske Bistrice pa sta dobila tudi direktorica Zdravstvene-11 doma Ilirska Bistrica dr. I vica Smajla in postojnski župan Josip Bajc. Naslov najbolj priljubljene osebnosti slovenskega političnega prostora so poslušal6' Radia 94 letos že drugič namenili predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu, ^ je zaradi nujnih državnih obveznosti svojo prisotnost na svečanosti moral v zadnjem hipu odpovedati. Sicer pa smo po uradnem delu prireditve v živahni množici lahko opaz' mnogo znanih obrazov iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Tako|Z notranjsko-kraškega kot vseslovenskega prostora. Prireditev so povezovali Katja Uljanič, Mateja Jordan in Peter Žmak. I fiek tud; fici ] f*0c *ad nek inv. Me, Prv, So s s Pr -A J 1. februar 1999 KULTURA Snežnik - stran 5 ib Informacije: 81-569 1LUES ZA SARO, slov.barv., komična o®iminalka kt-težija: Boris jurjaševič ^ajo: Bojan Emeršič, Nataša Barbara ,račner, Ljubiša Samardžič A1 99 ob 20. 30, 6. 2. 99 ob 18. in 20. 30 ^GAJALEC (The negotiator), ',er-barvn, akcijski triler, aJanje 140 min. ezUa: F.Gary Gray ^ajo: Samuel L. Jacson, Kevin Spacey '2'99 ob 18. in 20. 30 KROVNI JA ZA VSAK DAN (Practical aS'c), amer.barvni, ®zVa: Grifin Dunne raJ°: Sandra Bullock, Nicole Kidman • 2- 99 ob 20.30, 14. 2. 99 ob 20. 30 °POLN UMOR (Perfect Murder), ^barvni, triler, ZlJQ: Andrew Davis raJo: Michael Douglas, Gwyneth Partlow, hoMortensen sv 99 ob 20. 30, 20. 2. 99 ob 20. 30, 21. M' y9 °b 20. 30 OČI (Snake eyes), amer.barvni, iCgr^a' ®r*an De Palma aJ°: Nicolas Cage, Gary Siniše ; 99 ob 20. 30, 27. 2. 99 ob 18. uri, 28. Ijjt" y9 °b 20. 30 ^KlNA LJUBEZENSKA ZGODBA A cindreiia si°r>) ^eži; °arvni, komedija, trajanje 116 min. Dtew Barrymore, Angelica Huston 't' 4 99 ob 20. 30,28.2. 99 ob 18. uri 3iPlHl^UJEM0 SI PRAVICO DO 3« tlVlEMBE PROGRAMA ! ŽALOSTNE ZGODBE O VESELIH KRAŠEVCIH France Magajna, Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih, popravljena izdaja leta 1952 prvič tiskane knjige, ilustriral Srečko Srebot, spremna beseda Ivko Spetič - Magajna, platnice opremil Radko Oketič, 12x19 cm, italijanska vezava, 176 strani, Žbrinca,d.o.o., Sežana 1998. France Magajna je knjigo Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih izdal v Primorski zakložbi v Kopru leta 1952, založba Žbrinca iz Sežane pa se je odločila, da natisne popravljeno izdajo - le-taje pred nekaj dnevi prišla izpod knjigoveškega stroja. To delo pisatelja, rojenega 4. marca 1895 v Gornjih Vremah, umrlega 17. septembra 1971, prav tako v Gornjih Vremah, velja za humoristično, zato j e dobrodošla nova izdaja njegovega edinega samostojnega leposlovnega delav pomanjkanju podobne slovenske izvirne literature. Na zunaj se tako knjiga kot besedilo razlikujeta od izvirnika. Oblikovanje, delo Anžeta Škerjanca, in likovna oprema sta popolnoma novi. Prvotna izdaja ni bila ilustrirana, tokrat pa je založba besedilo oplemenitila z devetimi čmo-belimi izvirnimi risbami Srečka Srebota iz Postojne. Barvno podobo na naslovnici - kraški portal - je prispeval Rajko Oketič, slikar samouk iz Dan pri Sežani. Na zadnji platnici se lahko s piscem spoznamo iz čmo-bele fotografije iz njegovih zrelih let. Kar nekaj sprememb oziroma popravkov je doživelo samo besedilo. Nekateri stari izrazi, predvsem hrvatizmi, so zamenjani z danes veljavnimi, enako velja za pisanje nekaterih krajevnih imen; značilen primer je recimo Škocjanska jama, ki jo je pisatelj dosledno pisal s črko i, torej Škocijanska jama. Narejeni so bili tudi lektorski popravki, predvsem pri besednem redu in postavljanju vejic. Poleg tega j e dodana spremna beseda, kije prvotna izdaja ni imela: o pisatelju, njegovem življenju in delu je v eseju z naslovom Kakšen violinist neki, s temi prsti kot klobase, pisal Ivko Spetič - Magajna iz Ilirske Bistrice, pisateljev nečak in dedič, tudi sam pisatelj. Založba upa, da bo s svojo izdajo zadovoljila povpraševanje, ki seje po tej knjigi pojavilo v zadnjih letih. David Terčon Ilustracija iz knjige Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih, narisal Srečko Srebot. “ A DUŠA NAŠA - TA NIKDAR NE LAŽE “ 22. TRADICIONALNI MESEC KULTURE Prvo nedeljo okoli 19. januarja, rojstnega dne našega domačega pesnika in enega izmed štirih modernistov, Dragotina Ketteja, se je v ilirskobistriški občini začel že 22. tradicionalni mesec kulture. Letos je mesec kulture posvečen 100-letnici smrti Dragotina Ketteja, ki je premlad podlegel smrti 26. aprila 1899 v ljubljanski cukrami. Dragotin Kette je kljub svoji kratki življenjski dobi ustvaril veliko bogatih pesmi, njegov rojstni kraj je Prem. kjer je preživel prvi dve leti z očetom Filipom Kettejem in materjo Ano Valenčič Kette. Otvoritveni kulturni dan je bil posvečen prav Ketteju. Proslava se je pričela na Premu pri Kettejevi rojstni hiši. Vezna nit prireditve je bil Moški pevski zbor Dragotina Ketteja pod taktirkoEvgena Prinčiča, ki vsako leto o tvori mesec kulture, sledil je pozdravni govor Darinke Žbogar. Prireditve seje udeležil tudi naš župan, g. Franc Lipolt, kije ob Kettejevi spominski tabli na spomin pesnikove smrti in delovanja položil lovorjev venec, (slika) Program seje nadaljeval na Premskem gradu. Tu so nastopili različni izvajalci in skupine. Poleg Kettejevega pevskega zbora, sta nekaj pesmi odrecitirali Ana Ivančič in Danica Pardo. Obiskovalci in poslušalci so bili navdušeni nad duetom Maura Šestana in Bojana Glavine, ki sta na violončelo in klavir zaigrala tri okusno izbrane skladbe. Programje v njemu lastnem izbranem stilu povezoval Franček Gombač. Njegov zelo zanimiv in dobro pripravljen govor seje vsadil v srca obiskovalcev. Čeprav organizatorji skušajo vsako leto pripraviti nekoliko drugačen program in razbiti stereotipe resnosti podobnih prireditev, so se letos odločili, da bo v programu prevladovala resnost. Programje namreč posvečen Ketteju in nenazadnje je namenjen tudi njegovi okrogli obletnici smrti. 22. mesec kulture bo predvidoma trajal do prvih dni marca. Zveza kulturnih društev pripravlja v ta namen še nekaj prireditev. Literarne večere, slikarsko razstavo, kot poslastico pa še razstavo karikatur članov Hrvaškega združenja karikaturistov. Predviden je tudi nastop ansambla ILLVRICUS. Prireditve ob mesecu kulture pa ne pripravlja le Zveza kulturnih društev ampak tudi drugi kulturniki, kot na primer kullturniki iz Knežaka, ki je postal bogat otok kulture. Večina prireditev v mesecu kulture doseže velik uspeh pri obiskovalcih , vendar pa organizatorji menijo, da bi bilo zaželeno večje sodelovanje mladih ustvarjalcev. Mesec kulture pripravlja 20. februarja tudi Kulturno društvo Bazovica z Reke. Letos bo, kot že vrsto let, za njihov mesec kulture prispevalo več kot polovico programa KD Ilirska Bistrica. Mesec kulture je prikaz zgoščenega dela kulturnih društev bistriške občine. Temelji na delu ljubiteljev-amaterjev in vsako leto ilirskobistriško občino obogati za vrsto zanimivih, lepih in kvalitetnih kulturnih dogodkov. ul HURA, SNEG! lvtoh Cetrte*<’ 21 .januarja, smo imeli na osnovni šoli Antona Žnideršiča športni dan. S petimi ^ j Usi smo se odpeljali na Mašun 'Duč VSa*00.00 200 4% 8.900 C 500.00 500 5% 25.000 D LOOO.OO 1.000 m 60.000 Ko doseže določen bonitetni razred (A, B, C ...), se imetnik odloči, ali bo nagrado izkoristil ali pa bo zbiral točke naprej in se potegoval za nagrade višjega razreda oz. nagrado končnega žrebanja. Ko se imetnik odloči izkoristiti nagrado: -izbere trgovino, -izbere blago v vrednosti dosežene nagrade, -blagajnika opozori, da vnovčuje nagrado kartice Mercator Pika, -blagajnik natisne nagradni kupon, s katerim se plača nakup, -ob izpisu nagradnega bona se izkoriščeno število pik odšteje od vsote pik na čipu kartice. MODRA MERCATOR PIKA Mercatorjeva gotovinska kartica Modra Mercator Pikajo nova Mercatorjeva kartica ugodnosti. Pripravili smo jo posebej za naše zveste kupce, ki plačujejo z gotovino. Zvestoba se v Mercatorju namreč še posebej izplača. Vsak nakup z modro kartico nad določenim zneskom na prodajnem mestu z oznako Mercator Pika odslej prinaša nagradne pike. Število pik od nakupa do nakupa narašča. Ko jih imetnik zbere dovolj, lahko začne uveljavljati bonitete pri nakupih v Mercatorju ali pa se odloči, da bo še naprej zbiral pike in se tako potegoval za nagrade višjega razreda oz. sodeloval v velikem nagradnem žrebanju ob koncu obdobja. Kartico zvestobe Mercator Pika lahko pridobite že danes na katerem koli prodajnem mestu z oznako Mercator Pika. Ob nakupu le oddate izpolnjeno pristopnico in prve pike bodo takoj tu, saj jih je na kartici že deset. Primer: Pred izpisom imate na Vašem čipu 203pike. Ob izpisu bona v višini 8.000 SIT se s čipa briše 200pik. Na čipu Vaše kartice ostanejo 3 pike. Bonitetno obdobje je časovno omejeno od začetka januarja do konca junija 1999. Zbrane pike niso prenosljive v naslednje obdobje. Obdobje zbiranja pik se zaključi z velikim nagradnim žrebanjem. V njem sodelujejo vsi, ki imajo ob koncu obdobja na svoji kartici najmanj 75 pik. Vsakih 75 pik pomeni eno srečko. Ob koncu obdobja sc število zbranih pik vrne na nič. Začne se nov, še zanimivejši krog. Mercator • g—»gag- ___sggS ijv I H HO0 Center za socialno delo Ilirska Bistrica seje že v letu 1996 vključil v Projekt izvajanja Mladinskih delavnic, ki v republiki Sloveniji deluje pod okriljem Društva za preventivno delo Ljubljana. Temeljna predpostavka, na kateri leži praktična strategija projekta Mladinskih delavnic, je pomagati adolescentom, da pomagajo sami sebi. Strategija je usmerjena - Kvalitetnega in pravočasnega informiranja, ne samo o možnih negativnih posledicah rizičnega obnašanja (narkomanija, alkoholizem, samomorilstvo ipd.), ampak tudi o razvojnih in socialnih možnostih za progresivno rast in razvoj. Center za socialno delo je za izvedbo programa usposobil nekaj mladih ljudi. Tako k zainteresiranim posameznikom in skupinam. Pomoč jim nudi v smislu: - Krepitve osebnosti in notranjih moči posameznika za uspešno obvladovanje razvojne krize, v kateri se nahaja. - Učenja številnih življenjskih veščin (na področju komunikacije, vzpostavljanja, razvijanja in ohranjanja medsebojnih odnosov, učenja, soočanja in reševanja življenjskih težav ipd.), ki bi mu pomagale v procesu obvladovanja svoje razvojne krize. se projekt Mladinske delavnice izvaja v šolskem letu 1998/99 na OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja - Ilirska Bistrica, OŠ Toneta Tomšiča - Knežak, OŠ R. Ukoviča - Podgrad, OŠ Kuteževo -Kuteževo in OŠ Jelšane - Jelšane. Vanjo so vključeni učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Program obiskujejo prostovoljno, kljub temu pa je udeležba velika, saj se je k Mladinskim delavnicam priključilo približno 90 učencev. Srečujemo Z = ‘ A, KLUB ŠTUDENTOV Ilirska Bistrica organizira PREDSTAVITEV FAKULTET, ki bo v soboto, 20. 2.1999, ob 16.00 v Domu na Vidmu V zadnjih dneh pred vpisom na visokošolske programe vladata v glavah dijakov velika zmeda in negotovost. Študentje, ki bi radi dijakom olajšali odločitev, smo se odločili, da jim bomo na čim bolj neposreden način skušali predstaviti čimveč informacij in vtisov iz študentskih dni, ki bi jim utegnile olajšati ali potrditi njihovo odločitev. Predstavljene bodo vse fakultete, za katere se bo pokazalo zanimanje, dijaki pa bodo imeli priložnost neposrednega postavljanja vprašanj predstavnikom - študentom fakultet. Vabljeni dijaki in ostali, ki jih tematika zanima. Vstop prost. KŠIB X Delavci SGP Primorja so ob koncu lanskega leta začeli z gradbenimi deli na centru Mikoza. Pospešeno izkopavajo in postavljajo temelje (na sliki) za objekt s 3600 m2 uporabne površine. Center, katerega investitor je SM+A iz Ljubljane, bo razpolagal s 35 lokali z veliko izbiro blaga. Tekst-foto: Petar Nikolič NAGRAIENCI IZ PREIŠNIE ŠTEVILKE Prejeli smo 17 pravilnih rešitev križanke iz 1. številke Snežnika. Žreb je določil da: 1. nagrado - darilni bon -1.500 SIT - Papirnice "Linea Art" prejme Josip Čanadi, Rozmanova 24a, 6250 Ilirska Bistrica, 2. nagrado - 3-mesečno naročnino na časopis SNEŽNIK prejme Elena Ujčič, Dolenje 11, 6254 Jelšane 3. nagrado - dve kino vstopnici Kina na Vidmu za predstavo VELIKI LOBOVVSKI (v petek, 29. 1. 1999, ob 20.30) prejme Andrej Koritnik Podgrajska 5, 6250 Ilirska Bistrica Prvi dve nagradi bosta nagrajenca prejela po pošti, tretjo nagrado - kino vstopnici -pa naj naerajenec. dvigne v redakciji časopisa. Vsem nagrajencem čestitamo! Izrežite izpolnjeno nagradno križanko št. 2 in jo pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli: 1. nagrada: darilni bon -1.500 SIT - RroVita d.o.o. Ilirska Bistrica 2. nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK 3. nagrada: dve kino vstopnici Kina na Vidmu. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 10. februarja 1999. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju! x____________________________________________________________________________ se enkrat tedensko po pouku ali v popoldanskem času na osnovnih šolah. Delavnica, ki traja dve šolski uri, vsakič vsebuje drugačno temo: npr. komunikacija, starši, šola, prijateljstvo, ljubezen, spolnost, droge, AIDS. O vsaki temi se udeleženci pogovorimo, spoznavamo in odkrivamo pa jih tudi preko iger. 1. decembra, ki je posvečen boju proti AIDS-u, smo v nekaterih delavnicah izdelali plakate na to temo in jih obesili na šolsko oglasno desko. Pridružili smo se tudi Rdečemu križu, ki je imel svojo stojnico na sejmu. Učenci so mimoidočim pripenjali rdeče pentlje, ki so simbol boja proti AIDS-u. Učence, ki so se nam pridružili, smo v prednovoletnem času nagradili s plesom. Organizirali smo ga na OŠ Antona Žnideršiča, saj ima ravnateljica Karmen Šepec izjemen posluh za potrebe mladih. Vsak učenec je s seboj prinesel darilce, tako da so sijih učenci med seboj izmenjali v obliki tombole. Ples je bil idealna priložnost, da so se učenci različnih šol med seboj spoznali in navezali nova prijateljstva. Imeli pa so tudi možnost odkriti zdrav način zabave brez alkohola, cigaret in drog, saj smo imeli za osvežitev samo brezalkoholne pijače. Ples je trajal pet ur. Ob desetih zvečer, ko seje zaključil, pa se zaradi prijetnih vtisov nikakor nismo mogli ločiti. Mentorji se z učenci srečujemo tudi v popoldanskem času, ko nimamo delavnic, saj se včasih skupaj na njihovo željo odpravimo v kino ali na pico. Mladinske delavnice se bodo nadaljevale tudi v drugi polovici šolskega leta, zaključile naj bi se enkrat ob koncu šolskega leta. Upamo, da bodo učenci še naprej z veseljem obiskovali naš program, kot so ga do sedaj. Petra Rutar, inštruktorica M.D. Decembrski čas je čas praznovanj, velikih željam pričakovanj in tudi pravi čas za potep* Tako smo tudi otroci in mentorji skupine “Sonček”, ki deluje v okviru Centra za socialno1 II. Bistrica, izkoristili ta prijeten čas za naše “vesele urice”. Naše delo. namreč ni samo učenje, temveč tudi igranje, ustvarjanje pravega družinst vzdušja in potepanje po naši prijetni deželici ter odkrivanje njenih zanimivih kotičkov. 1 smo v mesecu novembru vzeli “pot pod noge” in si ogledali “stare piranske ulice” ter na* zanimiv morski akvarij, “skočili” do Sečovelj in preizkusili, če “zdravilno blato” res deluj nato privoščili sprehod skozi Koper ter se polni lepih vtisov vrnili domov. V mesecu oktobru smo Aleša in Simona spremljali v Ljubljano, kjer sta v akciji “Ljub! - mesto kolesarjev” prejela čisto novi kolesi. V decembru nas j e razveselil sneg, pa tudi mestne ulice so bile že lepo okrašene in prireje kar “mrgolelo”. Tako smo na Miklavževo soboto po mestnih ulicah spremljali Miklavž ponedeljek, 7.12., pa nas je ta obiskal v “Sončku”. Ugotovili smo, daje dragocenosti, ki V jih je prinesel, dobil v trgovinah “Bemi" in “Karnpo” ter v tovarni “Mehano” v Izoli, za1 ' jim za prejeta darila najlepše zahvaljujemo. Zadnjo decembrsko predpraznično soboto pa smo “Sončki” obiskali praznično obar* Ljubljano. Nekaj uric smo preživeli v “Pravljičnem svetu” Cankarjevega doma, si nato ogl‘ risani film Mulan in maketo železnice v atriju Magistrata ter se sprehodili skozi staro tn£: jedro. December je pač tak čas, ko lahko odmislimo skrbi, se prepustimo dobrim misli' željam in se skupaj s tistimi, kijih imamo radi, veselimo vsake malenkosti. Tudi mi smo vstopili v novo leto, deležni takšnih in drugačnih daril; Miklavževih d^. daril Dedka Mraza pa tudi tistih prav posebnih, nevidnih in neotipljivih a vseeno najbogaK ki nam omogočajo, da samozavestno vstopamo v svet odraslosti. Petra KlaA' NAGRADNA KRIŽANKA št. 2/99 RUSKI PISATELJ KRAJ PRI PODČETRTKU DELČEK V URI ČEŠKO MOŠKO IME SOSEDNJI ČRKI RUSKO MESTO DROZG IME RUVARCA HRANA JAR NA-BIRALKA BISEROV SL0VEN. DIRIGENT MORSKA RIBA EVR0R PROGRAM 0BER PLOD OLJKE DIONIZOV SPREM- LJEVALEC RIMSKI POZDRAV ČILSKI TENISAČ 4. IN 15. ČRKA MENIŠKA OBLEKA IME HANS- SONA VRSTA KLOBASE SUKANEC DIES- ZABAVNA NEYEV | 1 PRIRE- FSLM DITEV VERGI- LOV JUNAK KRAJ V PREKMUR. OSEBNI ZAIMEK 23. IN 17. ČRKA TUJE Ž. IME HRVAŠKI ŠAHOVSKI MOJSTER NAGLAS KRŠKO DRŽAVNA BLAGAJNA! ISTI ČRKI NAJVEČJA ŽILA REKA V FRANCIJI OKRAS TELESA DELFIN □ OBLOGA V DIMNIKU KITAJSKA DINASTIJA ANG. F. IGRALKA BELGIJ. LETOVA- LIŠČE DANSKI OTOK TURŠKI VELIKAŠ EKVAD. PISATELJ MARIBOR. TOVARNA POLJSKA REKA ZAPORED. ČRK! OČE JOHN ADAMS MAJHEN VRT NETENJE -5* vM\ g ^ reka v BRAZILIJI s Rešitev nagradne križanke številka 21 VODORAVNO: KJUSTENDIL, SERPENTINE, IZBIRA, RIS, LEAR, ECO, ORNATI, KIN, CK, EB, TAI, FRANC LIPOLT, ANOA, ELEKTRA, IONOSFERA, Ol, NRAVI, NORE SANJE, EA, ILOK, EL, LEAN, STAŽ, PLATINI, BT, OLUR Al, KANILA, TRAPA, VRISK, RAZ, LIVARNA, SILVANA, AJANTA, TROJKA ?^PIRNIC4 _ J I Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU 9____oj V OIC Trnovo J Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska BistricaJ b \ f ^^jtePfax^067/«^62^^ « - (L TOUtiS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 X— \ ^PPlama-pur X ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475 X f \ Gozdno Gospodarstvo Postojna _V X \ PremA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641 rD \= \ ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820 ■. - Z N = )l>^ ILIRSKA BISTRICA Prešernova 1 N 9 GOSTILNA • TRGOVINA • “DISKONT” 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41 -207 10 ULOV TRA)N0 NIŠKE CENE! VABLJENI * BREZA d 0,0, AVTO SOLA Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799 TEČAJ CPP ZAČNE 12.2.1999 ob 1600 d) •S: ":*. FIZIOTERAPIJA -W h V.V na IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 DODATEN PROGRAM: irnfha drenaža Prešo terapija ui-na masaža zakupresuro refleksna masaža stopal podvodna masaža ppi primorje py IB aidovščinaiSH \ ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. PUR?v^TEX d.o.o. Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 - ) v J K _ J Si ■ ■ ■- - - " A > 1 r X CENIK OGLASOV 1' ce|a stran 28 x 35 cm 90.000 S!T 2- Polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT 3- četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT °smina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5' šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT strani . 6na dvobarvnih oglasov na prvi ’n zadnji strani je višja za 30%. a večkratno oglaševanje znižamo Cen° po dogovoru. Pokličite: d^AFIČNI ATELJE Alma Zejnulovič s.p., azoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, 067/400-320, fax: 067/41-124 trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tei.: +386 67 41-913, Tel./Fax.: +386 67 41-927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.:+386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochem.com /e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: * POLISTIREN * POLIPROPILEN * POLIETILEN * POLIAMID * ABS ... Surovine in polproizvodi za kemično industrijo Snežnik UREDNIŠTVO 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 ŠPORT MALI NOGOMET ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 1. KROG, NEDELJA, 24. januarja 1999 EURO MB : BALASTA 7 : 4 (3 : 1) MAKSER - KUDRA : ŠD CARINIK 7:6 (4:5) KOČANIJA : KL. ŠTUDENTOV 2 : 5 (1 : 0) PRASLOVAN 001 : VOJAŠNICA 5:8 (2:4) LESTVICA PO 1. KROGU 1. VOJAŠNICA 1 100 8:5 3 2. EURO MB 1 100 7:4 3 3. KL. ŠTUDENTOV 1 100 5:2 3 4. MAKSER-KUDRA 1 1 0 0 7:6 3 5. ŠD CARINIK 1 001 6:7 0 6. PRASLOVAN 001 1 001 5 : 8 0 7. BALASTV 1 00 1 4:7 0 8. KOČANIJA 1 00 1 2:5 0 LOKOSTRELSTVO 18 LOKOSTRELCEV - 11 MEDALJ V soboto, 23. januarja, smo se odpeljali z avtobusom v Kamnik. Tam je potekalo Državno šolsko lokostrelsko prvenstvo v dvorani. Med 264 lokostrelci iz večine slovenskih šol, ki so se pomerili na tekmovanju, je bilo tudi 18 tekmovalcev iz naše občine, in sicer smo bili na tej tekmi lokostrelci iz OŠ Antona Žnideršiča, OŠ Dragotina Ketteja in OŠ Jelšane. Tekma je bila tako kot vsaka naporna, posebej še za tri najmlajše lokostrelce, za katere je bila ognjeni krst. Žal se zaradi bolezni ni moglo tekme udležiti kar deset mladih lokostrelcev. Domov smo se vrnili zadovoljni, saj je le peščica (18) tekmovalcev osvojila kar 11 medalj. OŠ Antona Žnideršiča pa si je pristreljala pokal za drugo mesto in za nagrado smo dobili še lok. VSE V ZLATO! PONOVNO ODLIČNA Jadran in Dolores Čakada sta se 16. januarja udeležila dvoranske tekme na 3D trače, ki seje odvijala v Ljubljani. To je bila hkrati tudi prva dvoranska tekma v Evropi. Na 28 različnih tarčah so se pomerili lokostrelci z golimi loki, s tradicionalnimi loki, strelci z olimpijskimi loki ter tekmovalci s samostreli. Najmočnejšo kategorijo so predstavljali lokostrelci s compound lovskimi, 3D in neomejenimi loki. V konkurenci tekmovalcev iz treh dežel (Avstrije, Hrvaške, Slovenije) sta se Jadran in Dolores odlično izkazala. Oba sta bila po finalnih bojih uvrščena na drugo mesto, kar zadostuje normi za nastop na evropskem 3D tekmovanju, ki bo v avstrijskem Filzmoosu od 7. do 11. septembra 1999. Za kritje stroškov nastopa na tekmovanju se zakonca še enkrat zahvaljujeta diskoteki In Blue iz Hrušice. Tekst-foto: Petar Nikolič ZIMSKA ŠOLA V NARAVI 1999 Januar 1999 je bil za osnovnošolce petih razredov pravi zimski mesec, saj so preživeli šest dni na smučiščih Črnega vrha in v Hotelu Cerkno. V odličnih smučarskih pogojih so se udeležili zimske šole v naravi, ki jo na tem koncu organizirajo že sedmo leto zapored Športna zveza in osnovne šole bistriške občine. Programa se je v treh izmenah do 4. do 19.januarja udeležilo 137 petošolcev, kar pomeni več kot 80 odstotkov vseh vpisanih v pete razrede. Izvedbo programa so v največji meri omogočili starši, ki so pokrili stroške bivanja in uporabo smučišča (27. 500 SIT). Socialno šibkim družinam je priskočila na pomoč občina z okoli 400. 000 SIT in tako precej otrokom omogočila zimske užitke. Tudi stroški organizacije, prevozov v Cerkno in strokovnega kadra so pokriti iz proračunskih sredstev osnovnih šol in so znašali nekaj manj kot 11. 000 SIT na otroka. Letos lahko poudarimo, da so imele vse tri izmene odlične pogoje za vadbo smučanja, saj seje osnov smučanja naučilo vseh 137 otrok. Le nekaj jih je imelo težave pri samostojni uporabi smučarske vlečnice, kar pa je zanemarljivo. V veliko organizacijsko pomoč pri delu je bila smučarska oprema, nabavljena v zadnjih letih. Otroci so si jo lahko izposodili za 1.000 SIT po komplete za vseh šest dni. Zanimiv podatek je, daje osnove smučanja pred tečajem obvladalo manj kot 30 odstotkov otrok (40 otrok). Ostalih 97 otrok pa je bilo večinoma prvič na smučišču. Seveda pa so svoje prispevali tudi učitelji smučanj8;^ razredničarke, ki so poskrbeli za varno in pestro bivanje ter uspf:e v izvedbo programa smučanja. Tekst in foto: Zdravko DAži' i Mfot KOŠARKA Uspešen nastop v letošnji Ligi prijateljstva za mlajše selekcije so zabeležili dečki KK Plama-pur letnik 1988-89. Po seriji turnirjev so se udeležili še petega po vrsti, ki je bil v Vipavi, za razvrstitev ekip od 1. do 4. mesta. Z dvema novima zmagama so končno osvojili prvo mesto. Lestvicaje tako sledeča: L KK Plama-pur, 2. KK Forma B II, 3. KK Vipava in 4. KK Portorož. Za razvrstitev od 5. do 8. mesta so turnir izvedli v Postojni. Drugi del razpredelnice je naslednji: 5. KK Pivka, 6. KK Sežana, 7. KK Forma B I. in 8. Divača Leopold Fatur je uspešno pripravljal mlade upe bistriškega kluba in jih vodil na tekmah lige; na sliki je z zmagovalno ekipo Lige prijateljstva 98-99. Z. D. Na tekmi polfinala ZKL med ekipama Šport bar in Knežak je bilo napeto skozi celo tekmo. Šport barje slavil zmago še le v podaljšku in si priigral nastop v finalu, kjer se je za prvo mesto pomeril z ekipo Pivka mladi. Finale je potekalo 30. januarja. Več o rezultatih v naslednji številki. LIGA PRIJATELJSTVA LETNIK 1988/8V PLAMA-PUR PRED I OR.M'; Mladi košarkarji Plama-pur so pod vodstvom trenerja Pol1 rža Faturja tekmovali v ligi prijateljstva. Vanjo je vključeno osnovnih gol iz julne Primorske. Generacij a U-10 in U-l 1 izPlC pur je osvojila prvo mesto. Na drugem mestu je ekipa Forma, ®Lj ekipa Vipava in nato Portorol’. Tekst - foto: Petar S kvalitetnim treningom do pravili rezultatov. ŠPORTNE PRIREDITVE V MESECU h FEBRUARJU 1999 ,ok| h MALI NOGOMET - REKREACIJA V ponedeljek, 8. februarja ZIMSKA LIGA MALE&Jc NOGOMETA 3. krog _ jtar nedelja, 14 februarja ZIMSKA LIGA MALEČ’ens NOGOMETA 4. krog ^t; nedelja, 21. februarja ZIMSKA LIGA MALB^d NOGOMETA 5. krog nedelja, 28. februarja ZIMSKA LIGA MALE^ NOGOMETA 6. krog _ _ L od 10.00 ure dalje Športna dvorana OŠ A. Žnideršiča 1$ i Prijave in informacije: Športna zveza 11. Bistrica. teD^ve 067 444177 1 Rsi v KOŠARKA L PRVENSTVENE TEKME ČLANI, Športna dvorana A. Žnideršiča ,’*ar< sobota, 6. februarja, ob 19.00 uri KK PLAMA-PUR; ^an BEŽIGRAD sobota, 20. februatja, ob 19.00 uri KK PLAMA-PUR:K KOPER MLADI ^ ODKUPUJEMO DELNICE: ISTRABBNZ-B. " * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje iurska 2 LETNA SKUPŠČINA NOGOMETAŠEV NK Ilirska Bistrica in Nogometna šola Bistre sta se končno dogovorila za skupno upravo na svoji letni skupščini v prostorih Breze.Poleg nogometašev so bili na njej tudi predstavniki staršev, MNZ Koper, g. Vladimir Čeligoj, poslanec republiškega zbora, in g. Mitja Škerlavaj, predsednik Športne zveze Ilirska Bistrica. Po uvodnih besedah predsednika bistriškega nogometnega kluba Riharda Udoviča je Aleš Zidar podal letno poročilo o delu Nogometne šole Bistre. Poudaril je, da je mlada selekcija dosegla dobre rezultate, čeprav ni imela svoje uprave.Posebej je poudaril delo in uspehe z najmlajšimi selekcijami U-8 in U-10.O delu članske ekipe in o njenih uspehih sta govorila trenerja Rihard Udovič in Jožko Berginc. Poleg mnogih nevšečnosti je ekipa vseeno dosegla svoj cilj, to je obstanek v 3. SNL-zahod. Po izčrpnih poročilih so na skupščini izbrali 5-članski izvršni odbor, katerega prvi predsednik j e postal Dušan Iskra.Nov IO NK Ilirska Bistrica in Nogometne šole Bistre bo svoje delo opravljal le šest mesecev, nato pa ga bodo zamenjali novi člani. Petar Nikolič ODBOJKA - REKREACIJA sobota, 27. februarja, od 9.00 ure dalje ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR Telovadnica OŠ Košana, Košana Prijave in informacije: Špoma zveza 11. Bistrica, tel/faxti 444177 ROKOMET PRVENSTVENE TEKME MLADINKE, Športna dvo^ OŠ A. Žnideršiča sobota, 13. februarja, ob 17.00 uri RK IL. BISTRICA: ŽRK JUTEKS ŽALEC ,, PRVENSTVENE TEKME DEKLICE, Športna dvoran^ A. Žnideršiča . r'- sobota, 20. februarja, ob 15.00 uri RK IL. BISTRICA: ŽRK IZOLA Športna zveza Ilirska BišV