Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čd se tiska enkrat ; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo.
Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dun, izvzemši nedelje in praznik«, ob >/,6. uri popoludne.
^tev. 82.	7 Ljubljani, v ponedeljek 13. aprila 1891.	Letnik XIX.
Volitve v ljubljanski mestni zbor.
Pri volilnem shoda katoliško-političnega društva v nedeljo dne 12. t. m. so v obilnem številu zbrani volilci soglasno za volitve v mestni zastop ljubljanski, ki se vrše dne 20., 22. in 24. t. m. proglasili sledeče kandidate:
Za I. razred:
Gosp. Lovro Češnovar, posestnik in gostilničar ;
gosp. Ivan Fabian, trgovec in posestnik; gosp. Ivan Mathian, c. in kr. dvorni za-
lagatelj in posestnik; gosp. Karol Pollak, trgovec in posestnik.
Za II. razred:
Gosp. Franc Omejeo, c. kr. poštni oficijal; gosp. Andrej Pavlovčič, upok. železniške
postaje načelnik in posestnik; gosp. Avguštin Wester, c. kr. gimnazijski profesor.
Za lil. razred:
Gosp. Ivan Dogan, mizar; gosp. Andrej Kalan, stolni vikar in posestnik ;
gosp. Ludovik Ravnikar, upok. c. kr. dež. sodišča svetnik.
Gospodje volilci Ljubljanskega mesta! Pridite ob določenih dnevih v polnem številu na volišče in soglasno oddajte svoje glasove imenovanim gospodom, od katerih morete pričakovati, da bodo, ako jih izvolite, vspešno zastopali vaše koristi v mestnem zboru ljubljanskem.
Odbor katol. političnega društva.
Državni zbor.
Z Dunaja, 12. aprila.
Slovesno otvorjenje
državnega zbora vršilo se je včeraj opoldne v eere-monijski dvorani dvorne palače. Že ob 11. uri napolnile so se prve vrste ob straneh za občinstvo pripravljenih tribun z odličnimi damami, med katerimi je bilo tudi mnogo žen in hčeri levičarskih poslancev. Navada je namreč, da pošljejo gotovo število vstopnic tudi pisarni poslauiške zbornice, kjer se po žrebanju razdele med poslance. Ali je bila res zgolj sreča ali kali, da so dotične vstopnice dobili samo nemški liberalni poslanci; nekateri desniški poslanci bi bili kaj radi tudi peljali svoje žene ali hčere k tej slovesnosti in so popraševali po vstopnicah, pa jih niso dobili.
Za damami na levi strani bili so vnanji diplomatski zastopniki s svojimi ženami in uradniki.
Okoli poldvanajste ure začeli so se zbirati poslanci in sicer člani gospodske zbornice na desni, poslaniške zbornice pa na levi strani cesarjevega prestola. Na vzvišenem mestu na desnici blizu prestola prikazali ste se nadvojvodinja Elizabeta, mati španske kraljice, in hanoveranska vojvodinja Marija.
Opoldne začne najvišji obrednik grof Hunyady s svojo mogočno palico trkati ob tla v znamenje, da se cesar približuje. Precej za grofom so šli ministri, paroma razvrščeni po svojem ministrovanju, za njimi pa nadvojvode Viljem, Friderik, Albreht, Ludovik Viktor, Ferdinand, Oton, B1 rane Ferdinand Este in Karol Ludovik. Njim je sledil prvi dvornik princ Hohen-lohe s palčico, in višji dvorni maršal grof Szecsen z državnim mečem, za njim pa cesar v maršalski uniformi, katerega so spremljevali poveljniki dvorne garde, knez Windisch-Graetz, grof Palffy in grof Neipperg, najvišji konjušnik princ Thurn in Taxis pa generalni pribočnik grot Paar. Pri vstopu razlegali so se gromoviti .Hoch"- iu „SIava"-klici po dvorani. Prispevši do prestola vstopijo se ministri na levo, nadvojvode pa na površji okoli prestola, cesar se usede in pokrije ter iz rok ministerskega predsednika sprejme prestolni govor, ki ga prečita z glasnim in krepkim glasom. Pri odstavku glede ohranitve miru razlegali so se živahni dobro-klici med poslušalci, ki so tudi na koncu odobravali prestolni govor. Ko je bilo to dovršeno, šel je cesar v istem sprevodu, kakor je bil prišel, v svoje stanovanje, poslanci so pa že med izhodom razpravljali obseg prestolnega govora, ki ga pošljem v prilogi, da ga poslovenite in objavite v celoti.*)
Posebnega političnega značaja v prestolnem govoru ne najdemo; skoraj edini odmev v tem oziru je v priporočilu, da naj skupne koristi, država in ljudstvo, stoje nad strankami in da naj strankarski nameni nikdar ne motijo skrbi za najvišje namene. Prestolni govor je prav za prav le nekak program za delavnost državnega zbora, v katerem so naštete raznotere reči, s katerimi se bo imel pečati v tem zasedanju. Večina njih zadeva gospodarske razmere, med katerimi so v prvi vrsti omenjene razmere med podvzetniki in obrtniki. Dalje se obeta večja skrb za male obrtnike, vravnava stavbene obrti, razširjenje zakona glede zavarovanja delavcev proti nezgodam, snovanje kmetijskih zadrug, pomnožitev podpore za zboljše-vanje zemljišč in vravnavanje voda in obligatorično zavarovanje poslopij proti požaru. Glede prometa se bode imel državni zbor pečati s prestrojitvijo avstrijsko-ogrskega Lloyda iu podonavske parniške družbe, s podržavljeujem železnic, z vravnavo že-lezničnih tarifov in s trgovinskimi pogodbami z vnanjimi deželami.
V znanstvenem oziru prestolni govor poudarja premembe državnopravnih in medicinskih študij in ustanovitev medieiuske fakultete v Levovu, v ju-stičnem oziru pa napoveduje, da se bodo državnemu zboru vnovič predložili načrti zakonov o civilnem in i kazenskem pravu.
Konečno omenja prestolni govor prijateljskih razmer z vnanjimi državami, ki dajejo upanje, da se še dalje ohrani splošni mir, povdarja, da bode tudi v prihodnje posebna skrb vlade na Češkem doseči porazumljenje med češkim in nemškim narodom, ter sklepa s prošnjo, da naj vsegamogočni Bog blagoslavlja trudapolno in odgovorno delovanje.
Prestolni govor obeta mnogo dobrega, lepega in potrebnega in poslanci gotovo ne bodo zamudili nobene prilike, da bi ne pritrdili za prebivalstvo potrebnim in koristnim napravam. Napačno bi pa bilo misliti, da narodi nimajo drugih želj in potreb,
*) Je na drugem mestu. Op. vred.
kakor so naštete v prestolnem govoru, in da bodo njih poslanci molčali, ako se zgodi to, kar se jim tu ponuja. Zlasti je znano, kako daleč so slovanski prebivalci nekaterih dežel od ravnopravnosti z drugimi državljani, dasiravno imajo enako pravico do nje kakor oni. Njih poslanci ne bodo iz nagajivosti pričenjali nobenih prepirov, oni bodo radi sodelovali v blagor ljudstva in države, ali oni pričakujejo od vlade, da bode sama od sebe odstranila vse, kar za-branjuje izvršitev narodne ravnopravnosti in kar narode dela nezadovoljne. Le če se to zgodi, nadejati se je mirnega in složnega delovanja, kakoršnega prestolni govor pričakuje, sicer bodo po dvorani pri vsaki priliki odmevale stare tožbe, pritožbe in obtožbe.
Državnozborski klubi.
Te dni so se med poslanci vršile obravnave zaradi sostave raznih klubov. Nekdanja sredniška kluba in veliki posestniki češki združijo se v en klub, kateremu so dali ime „klub konservativcev". Pri prvem razgovoru, ki se je vršil v četrtek popoludne, bila je soglasno sprejeta naslednja resolucija: .Podpisani zastopniki konservativnih iu avtonomnih načel se združujejo v klub, ki pod imenom »klub konservativcev" stopi na dan, da bi po skupnem sodelovanju kolikor mogoče popolno zadostovali gmotnim in kulturnim potrebam prebivalstva in vravnali javno pravo na krščanski podlagi, kakor tudi za to, da bi se potegovali 7,a ravnopravnost narodov in zgodovinsko samostojnost ter celoto kraljevin in dežel, vzdrževaje popolno realno vez, ki združuje posamezne dele naše države.
To resolucijo podpisalo je 41 poslancev, nekateri pa so se hoteli prej še med seboj posvetovati, predno vstopijo v klub. Taka posvetovanja so se vršila tudi med slovenskimi in dalmatinskimi poslanci v četrtek in petek (9. in 10. t. m.), pri katerih se je doseglo popolno soglasje zaradi vstopa v klub konservativcev. Jutri po javni seji se ta klub formalno sostavi, voli svoje vodstvo in določi svoja pravila, ki jih je v ta namen izbran odsek (Hoheu-wart, Karlon, Klaič, Šuklje in Serenyi) že izdelal.
Levičarji so se združili v zjedinjeni levici, kateri se kot zaveznica ponuja tudi Steinvvender-jeva .nemška narodna stranka", ki je vsled tega v posmeh postala vsem; zjedinjena levica jo obsoja, ker se druži z autisemiti, njeni lastni listi pa jo grajajo, da se pajdaši z židovskoliberalnimi levičarji.
Poljaki ostanejo v enem klubu, vendar pa se kažete v njem dve stranki, konservativna poljska in liberalna strauka. Ta klub je sporočil klubu konservativcev, da hoče ž njim ostati v enaki prijateljski zvezi, kakor je bil v prejšnjih letih. Ni toraj res, kar pišejo nemški liberalni listi, da se hoče ž njim sporazumljevati od slučaja do slučaja. Tudi Mladočehi se hočejo pridružiti desnici, vsaj zmernejši med njimi, in se odločno protivijo zvezi z levičarji.
Prestolni govor.
Častiti gospodje obeh zbornic državnega zbora!
Pričetkom nove dobe ustavnega delovanja zbral sem Vas okolu Svojega prestola. Pozdravljam Vas ter rečem: dobro došli. Upam, da bode prihodnje zasedanje doba vspešnega dela, ter pričakujem od Vaše rodoljubne ndanosti, da bodete v vsakem oziru pospeševali uresničenje tega upanja, kakor sem tudi Jaz isto ukazal Svoji vladi. Pripomoči k dosegi tega namena so poklicani vsi, ki so prepričani, da je
nad posameznimi strankami celota, država in prebivalstvo, in da skrbi za te najv&je kacistu no smejo motiti strankarske težnje. V sedanja* časa m vsled hitrega razvoja razmer v gospodarske« Svljenjo naloge, ki nam narekavajs skrb za celoto, posebna mnogoštevilne in nujne. Zato se mmm paafcavodaja v prvi vrsti pečati s temi nalogami in som se pričakovati, da se morajo tej nujni dolžnosti najprvo umakniti one želje, katera g o j e posamezne stranke. La s takim rodoljubnim samozatajevanjem more se posrečiti, da izvršimo težavne zahteve časa.
Bavili se bodete s predlogami Moje vlade, ki nameravajo pospeševati sporazumljenje med delodajalci in delavci ter kolikor mogoče i z j e d n a-čiti socijalna nasprotja na tem polju. Poklicani faktorji bodo morali skrbeti za opravičene koristi malih obrtnikov, in upam, da se bode s potrebnim sodelovanjem obrtniškega stanu posrečilo, pripomoči k vspešnemu razvoju gospodarskega položaja tega za družbo važnega stanu. Posebna predloga bode se tikala stavbenega o b r t a. Dobrodejni vpliv prad kratkim v veljavo stopivšega zakona o zavarovanju delavcev proti nesrečam priporoča, da ta zakon razširimo tudi na širše kroge.
Pripravlja se predloga, ki ima namen pospeševati zadružno organizacijo poljedelskega stanu in tako za korak dalje utrditi raimere tega važnega in mnogoštevilnega dela prebivalstva.
Melijoracijski zaklad ne more dalje zadoščati premnogim zahtevam, ki dohajajo iz vseh Mojih kronovin in dežel za vravnavo rek in hudournikov. Pomnožiti se bode moral letni prispevek tega zaklada s potrebnim ozirom na državne finance.
Glede na želje mnogih deželnih zborov in oziraje se na tehtne vzroke pripravlja Moja vlada postavni načrt o obligatnem zavarovanju nepremičnin proti ognju.
Drugi postavni načrti, ki se pripravljajo, imajo namen, ustreči opravičenim pritožbam zaradi vedno rastočega ponarejanja živil in pijanstva.
Po večletnem trudu se je posrečilo doseči ravnotežje v državnem gospodarstvu. Da se ta vele-važni vspeh ohrani in zagotovi, to je Vaše, kakor tudi Moje vlade naloga. Prišel je tudi čas, da se" prične zopet vravnava direktnih davkov in tako ustreže splošni želji kolikor mogoče pravične razdelitve bremen.
Posebno skrb bodete, spoštovani gospodje, morali obračati na prometna sredstva, posebno na „LIoyd" in donavsko parobrodno družbo. Ker mnogim privatnim železnicam kmalu poteče obrok po-državljenja, bode Moja vlada skrbela, da se po-državljenje polagoma izvrši, ter Vam stavila predloge po vsestranskem preudarku posameznih slučajev v prometno-političnem in finančnem oziru.
Tudi bodo predložene primerne predloge o razširjenju državne železniške mreže in novih zgradbah lokalnih železnic. Tudi Vam bode predložena v Brnu podpisana pogodba o mednarodnem železniškem tovornem prometu, ki bode zelo vplivala na notranji prometni pravilnik.
V	svesti si velikega pomena železniških tarif za vso poljedelsko in obrtniško produkcijo in trgovino namerava Moja vlada vravnati osebne tarife in one za blago na državnih železnicah, ki bodo v veliki meri ustrezale potrebam prebivalstva in vplivale tudi na privatne železnice.
Moja vlada se trudi, na novo vrediti trgovsko-politične razmere z vnanjimi državami, kolikor bode potrebno. Namerava se s tem te dogovore ob jednem in za dalj časa dognati. Na ta način bode mogoče doseči stalne razmere in tako koristiti industriji in poljedelstvu.
Neprestano bode Moja vlada skrbela za javni pouk na vseh poljih. V prvi vrsti so potrebne reforme pravo- in državnoznanstva. Ravno tako se morajo predrugačiti medicinski nauki. Vseučilišče v Lvovu se bode popolnilo z medicinskim oddelkom. Moja vlada bode se potrudila, da dotične obravnave prej ko mogoče dokonča.
V	pravosodni postavodaji se bodo znova pričele kodifikacije na polji materijelnega kazenskega prava in postopanja pred civilnim sodiščem, tudi v kazen-skopravdnem redu so potrebne premembe. Pri teh velikih postavodajoih delih pa je treba tudi jemati v poštev, da se pravosodna postavodaja ne sme zamejiti proti zahtevam gospodarskega življenja, da
mora na eni strani odstraniti ovire blagodejnega razvoja, na dragi pa resno in strogo zabraniti tudi Škodljive »grede sebičnosti.
Združenje Kejega stolnega mesta Dunaja s pred-kraji Me je posebno razveselilo in Jaz pričakujem od tega posebne koristi za vse dele večjega Dunaja. IMa za to izvršitev tega združenja so v polnem J&ru. Tudi Vi bodete morali sodelovati pri mnogih ' dotičnik postavnih načrtih. Veliko pozocnost zasluži dalje vprašanj« jamajako mestne železnice, da se to izvrši, je posebna skrb Moje vlad&
Spoštovani gospodje obeh zbornic! Mi vfei čutimo željo in potrebo rodovitnega dela; v vseh evropskih državah se pojavlja potreba mirnega življenja. Vse vlade nas zagotavljajo, da se resno trudijo ohraniti mir. To in prijateljske razmere z vsemi državami opravičujejo Moje upanje, da se bode podaljšala vrsta mirnih let in da se bodete mogli mirno posvetiti delu, ki Vas čaka. Moja vlada pripravlja postavne načrte, katere Vam bode o svo-| jem času predlagala. Pričakujem, da bodete skrbno
(in stvarno presojali nasvete Moje vlade, in prepričan sem, da bodete mirno in brez predsodkov spoštovali tudi stališče strankarskega nasprotnika, zmanjševali nasprotja in tako našli skupno polje za vspešno delovanje.
Taka načela so v eni zadevi deželnozborskega delokroga v novejšem času pripomogla k povoljnim vspehom, kar bode Moja vlada tudi v prihodnje skušala doseči.
Z vstrajnim in vestnim delom, kakor pričakujem od Vas, bodo sedanje ustavne naprave dobile popolno vrednost; na ta način se more vzdržati edinost in moč države ter gledati tudi na raznovrstne razmere Mojih kronovin in dežel, kakor tudi na različne koristi prebivalstva; na tem potu more se najbolje pospeševati nravni, duševni in gospodarski blagor Mojih zvestih narodov, ki so Mi vsi enako pri srcu, ter varovati v ustavi zagotovljena jednako-pravnost.
Bog vsemogočni naj blagoslovi odgovorno delo!
Volilni shod katoliško-politič-liega društva.
Včeraj točno ob 11. uri otvoril se je v domu katoliškega društva rokodelskih pomočnikov volilni shod, katerega je priredilo katoliško-politično društvo v Ljubljani.
Prostorna društvena dvorana je bila polna; zbralo se je nad 200 volilcev ljubljanskega mesta. Shod je otvoril ob odsotnosti predsedništva društveni tajnik. Predsednikom shodu je bil izvoljen mestni odbornik dr. V. Gregorič, podpredsednikom mestni odbornik g. J. P ros ene; kot vladni zastopnik je bil pričujoč gosp. magistratni svetnik V o n č i n a.
Dr. Gregorič pozdravi navzoče volilce, pojasnjuje jim važnost volitev v občinski zastop, ker ta odločuje o mestnem gospodarstvu, katero morajo s svojimi denarji vzdrževati mestni davkoplačevalci. Nadalje omenja svojega delovanja v mestnem zboru, zavrača očitanje, kakor da bi bili konservativni mestni odborniki nazadnjaki, ki bi se ustavljali potrebnim in koristnim naredbam občinske uprave. Vsi konservativni odborniki so glasovali za vpeljavo vodovoda, ker so prepričani, kolikega pomena je dobra pitna voda za zdravje ljndij.
Toda s tem pa ni izrečeno, da bi morali tudi z upravo vodovoda zadovoljni biti. Tu omenja dr. Gregorič, kako da so ravno njega napadali nasprotniki ter mu očitali koristolovne strankarske namene, ko se je upal poudariti, da naj se za dohodke vodovoda napravi lastna blagajnica, in ako se skaže v nekaterih letih kaj čistega dobička, naj se s tem zniža vodovodna naklada; odločno pa je proti temu, da bi se ta zaklad obračal v druge namene. Takrat so govorniku očitali nasprotniki, da govori skozi okno, zaradi bližnjih volitev v mestni zbor.
On zopet na tem mestu poudarja, da je res govoril, a ne zaradi volitev, pač pa v blagor volilcev, kateri so ga iz tega namena poslali v mestni občinski svet; to on smatra kot svojo sveto dolžnost. To pač ni nobeden greh, ni nobeno nazad-njaštvo, ako se skrbi za koristi davkoplačevalcev.
Konservativni mestni odborniki so podpirali predloge za reorganizacijo mestnih uradov, od katerih se pa tudi nadejajo točnega izvrševanja njih dolžnosti; v tem oziru je posebno želeti, da ima tudi mestni župan svoje določene nradne ure, v katerih ga bode davkoplačevalcem mogoče dobiti v mestni hiši.
K sklepu priporoča zbranim volilcem, da naj vsi vestno izvršujejo svojo dolžnost tac t polnem število pridejo na volišče ia odd*o svoje, gteove za kandidate, o katerih se aa tem sfcodu domuimo ter jih v imenu in po želji ljubljanskih volilee* proglasi katoliško-politično društvo.
Drugi govornik g. J. Proseie pojasnjuje javno politično življenje med Si&venci v Ljubljani,, Tu imamo dve politični društvi, Katofiifce - p&ta6m> in Slovensko društvo. Prvo m je osnovale EaMičko-političuo društvo, ki si je stavilo obširno in plemenito nalogo, pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni napredek v verskih, državnih, občinskih, šolskih, gospodarskih in socijalnih zadevah. To je jako obširno polje za delavnosti vseh slovenskih rodoljubov, in zato se je bilo nadejati, da bodo k temu društvu, — zlasti v Ljubljani, — pristopili vsi zavedni Slovenci. Žal, da se to ni zgodilo, dasi so bili vsi povabljeni.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. aprila.
Motrauje dežele.
Državni zbor. Gospodska zbornica volila bode danes tri stalne odseke, političnega, finančnega in juridičnega. V zbornici poslancev se pa morajo najprej potrditi volitve poslancev. V ta namen se zbornica z žrebanjem razdeli v devet oddelkov in vsakemu teh oddelkov se z žrebanjem odda nekaj volitev v pretres. Oddelki pretresujejo jim izročene volilne akte in izroče one akte, proti katerim se ni tri dni po slovesnem otvorjenju državnega zbora vložil noben ugovor in tudi sicer ni proti njim nobenega pomislika, starostnemu predsedniku. Ta jih predloži zbornici, ki jih odobri, ali pa izroči posebnemu legitimacijskemu odseku v pretres. Ko se tako potrdi večina volitev, voli se predsedstvo in sicer začasno za šest tednov.
JPrememba državnozborskega volilnega reda. V kratkem se bodeta v državnem zboru stavila dva predloga o premembi volilnega reda. Poljski in češki poslanci bodo predlagali, da se premeni državnozborski volilni red za Slezijo tako, da bode ugodnejši za Slovane, italijanski poslanci s Tirolskega bodo pa predlagali, da se razdeli tirolsko vele-posestvo v dva volilna razreda.
Mladočehi. Mladočeški listi radi naglašajo, da bode češka liberalna stranka odločevala o večini v državnem zboru. Temu pa v resnici ni tako. Sam dunajski dopisnik „Narodnih Listov" priznava, da ima levica s Poljaki večino brez Mladočehov in iz tega je pač jasno, da so Mladočehi v državnem zboru doslej še osamljeni, kajti večino odločevali bodo le Poljaki.
Imenovanje novih članov v gospodsko zbomieo. Neki poljski list je zvedel, da bode v kratkem imenovanih zopet nekaj novih članov go-spodske zbornice. Poklicana bodeta mej drugim tudi dva Poljaka v gospodsko zbornico.
Vnanje driare.
Evropski položaj. „Hamburger Nachrich-ten" priobčile so člane«, v katerem se izražajo nazori kneza Bismarcka. Ta list pravi, da Rusija nikakor še ne misli začeti vojne, temveč bode počakala, da jej Bolgarija pade kot zrelo jabelko v naročje. Sedaj Rusija še ni dovolj oborožena. Pa tudi ko bode dovolj pripravljena, ne bode začela vojne na zapadu, kjer nima poravnati starih računov, pa tudi ne vravnavati meje. Rusija že ima toliko Poljakov, da jih gotovo ne želi še več pridobiti. Vero-jetnejše je pa, da se Rusija nekega lepega dne polasti Carjigrada in potem počaka, da kaka vlada začne boj, ali se pa začn6 pogajanja zastran odškodnine, katere Rusija seveda ne bode dala iz svojega. Sultanu bi se pa že tudi dala taka odškodnina , da bi brez sedanjih skrbi lahko živel kot velik gospod. Pač pa je pričakovati, da se bode Rusija potem z vso silo zagnala' v Azijo. Hamburški list morda položaj prelepo riše.
Srbija. Kralj Milan je poslal regentstvu pismo, da hoče živeti v inozemstvu, dokler ne bode kralj Aleksander polnoleten, da se tako izogne raznim konfliktom. Skupščina je to z veseljem vzela na znanje in naročila vladi, da skuša pregovoriti tudi kraljico Natalijo, da bi do polnoletnosti kraljeve živela zunaj Srbije.
Bolgarija in Rusija. Po novejših poročilih iz Bolgarije je vest madjarskih glasil, da bi bila madjarska vlada od Rusije zahtevala, naj se jej izroči morilci ministra Belčeva, popolnoma izmišljena. Prav verojetno itak ni bilo, da bi se Stambulov bil upal kaj tacega storiti. Taista vest se je najbrž razširila, da se vidi, kak vtis bode napravila, če je pričakovati, da bi velevlasti podpirale tako noto. Ko se je pa bolgarska vlada preverila, da ni pričakovati podpore nobene velevlasti, je pa misel na tako noto opustila.
Rusija. Car je bil jako nevoljen, da je veliki: knez Mihael Mihajlovič se poročil z grofinjo Me-renberg. Veliki knez je iz Italije poslal pobočnika svojega grofa Grabbe-ja s pismoma na svojega očeta
in carja, t katerih naznanja svojo ženitev. Car je velikemu knezu takoj prepovedal povrniti se v Rusijo in je hotel s prva kar razveljaviti zakon, ker se je sklenil brez njegove vednosti, kar je proti rodbinskemu zakonu ruskega carskega doma. Sorodniki bo carja vendar pregovorili in nfideiajo se cel6, da ga še pregovore, da dovoli velikemu knezu povrat v Rusijo. Omeniti je še, da je veliki knez že poprej se hotel poročiti s hčerjo grofa Ignatjeva, pa je car ženitev preprečil.
Francija in Rusija. V Rusiji neso posebno naudušeul za francosko razstavo v Moskvi. Konservativni listi se že močno jeze na to razstavo. »Graž-danin" misli, da ta razstava ne izvira iz francoskih simpatij za Rusijo, temveč iz tega, da imajo Francozi Ruse za bebce, pri katerih se bode dalo napolniti žepe. Ta razstava ponižuje Rusijo. Francozi bi radi vse v Rusiji dobili v svoje roke in Rusi naj bi bili jim samo hlapci. Taka pisava ruskega lista pač ne bode posebno povzdignila francoskih simpatij za Rusijo.
Francija. S smrtjo pastorja de Pressense-ja se je število dosmrtnih senatorjev pomanjšalo na 45. S prva jih je bilo 75, ali z zakonom dne 9. dec. 1884.1. se je pa določilo, da se ne voli več noben dosmrtni senator, temveč bodo vsi senatorji voljeni na deset let. V malo letih bodo pa vsi dosmrtni senatorji izmrli, ker so vsi že postarni možje. Mej 45 dosmrtnimi senatorji jih je 26 tacih, katere je volil versaillski narodni zbor, druge je pa izvolil senat.
Volitve v Rumuniji. Sedanje volilno gibanje v Rumuniji je jako zamotano. V deželi je jednajst strank, ki se po načelih nekatere le malo ločijo, temveč so mej njimi le bolj osobna nasprotja. Težko je torej volilcem odločiti se za prave može. Kakor kaže, bode v novi zbornici nekaj več liberalcev, junisti bodo pa pri novih volitvah gotovo skoro popolnoma izginili, ker so se proti njim zavezali vlada in liberalci.
Dnevne novice.
(Pogreb preč. gosp. Martina Skubica,) dekana ribniškega, se je vršil v soboto jako slovesno. Pokopal je rajnega ter govoril mu v slovo veleč. g. kanonik Luka Je ran, rajnemu dolgoletni prijatelj, ki mu je pred dvema letoma govoril tudi na zlati maši. Obširnejši dopis objavimo jutri.
(Koncert Glasbene Matice) bode prihodnjo soboto, dne 18. t. m., v redutni dvorani. Novoosno-vani pevski zbor nastopil bode tu prvič javuo in p4l: Nčdvedovi skladbi „Vojaci na potu" in »Slovenska dežela", Foersterjevo »Slava Slovencem" in Vilharjevo »Slovo" z orkestralnim 8premljevanjem vojaške godbe. To so zborove točke. Drugo polovico programa pa bode izvrševal operni pevec g. Nolli in vojaška godba. Poslednja bode svirala krasne Dvorakove »Slovenske plese". Velika Weisova Češka skladba „T ri u m f a tor" morala se je odložiti za sedaj, ker je došla zboru prepozno.
(Dijaški koncert.) Dijaki obeh ljubljanskih gimnazij napravijo 2. maja v redutni dvorani »mu-zikalno-deklamatorski večer" v prospeh podpornih zalog svojih. Sodelovala bode vojaška godba domačega pešpolka št. 17, katero je polkovnik g. pl. Gariboldi blagohotno brezplačno prepustil.
(Slovensko gledališče.) Včerajšnja predstava na korist igralcema gospej in gospodu Danilu je bila prav dobro obiskana; beneficijanta sta bila odlikovana s krasnim šopkom in vencem. Igrokaz »Bisernica" je morda kedaj ugajal slovenskemu občinstvu, a reči smemo, da se mora gledalec smejati, kedar mu pisatelj hoče solze privabiti v oči. S kratka: »Bisernica" bi se morda bolje čitala kot kak roman slabejše vrste, ker dejanje je polno nenaravnih in psihološko neumljivih epizod. Igralci so se, to pač smemo naglašati, od prvega do zadnjega marljivo potrudili; osobito gosp. Danilo skušal je storiti, kar je bilo mogoče v njegovi dvojni tako različni vlogi.
(Is Rima) se nam poroča z dn<5 10. aprila: Bolj ko se ogreva naše južno podnebje, bolj ko nam »temna zelen" oznanja razvoj vesele pomladi, tem bolj se oglašajo tudi obiskovalci večnega mesta in Vatikana. Osobito avstrijski škofje se letos v obilnem številu todi zbirajo. Pred par dnevi došel je ekselencija Alojzij Zorn — goriški, v spremstvu stolnega župnika J. Košute in semeniškega vodje msgr. J. Gabrijelčiča. Oglasi vši se za avdijenco pri svetem Očetu bili so — nenadoma hitro — zaslišani danes posebej vsi trije. Ekselencija nadškof poročal je kake pol ure Njega Svetosti razmere svoje vladikovine. Potem pa sta pristopila gori imenovana gospoda, da se poklonita svetemu očetu. Prav z zanimanjem popraševal je sveti oče o stanju
bogoslovskega semenišča v Gorici, popraševal po napredku, študijah, duhovnih vajah itd. Na vse to je č. g. semeniški vodja odgovarjal in pojasnjeval, kar je sveti oče sprejel z mnogim veseljem na znanje. — Danes došel je linški škof Doppelbauer, a v kratkem pričakujemo še štiri druge avstrijske škofe. Toda o tem kasneje.
(I« Repenj pri Vodicah) *se nam piše: 9. t. m. smo pokopali čast. g. Fr. Arharja, umirovljenega beneficijata. Želel si je popolnoma priprost pogreb. Prišlo je bilo vendar šest gg. duhovnikov (prečast. g. dekan je bil po opravilih zadržan), štiri sestre z dečki iz Marijanišča, in navzlic mnogemu poljskemu delu veliko ljudij od blizu in od daleč. Saj je pa tudi vsak spoštoval in ljubil krotkega, ponižnega, pobožnega in darežljivega gospoda, kdor ga je le poznal. Od pičlih svojih dohodkov, dokler je še kapelanoval, in tudi od malenkosti svoje pokojnine je rad podpiral uboge iu sirote, — tudi svojih so-rodovincev ni pozabil. Kako pa smo ee čudili, ko so začeli širokoustneži praviti o 40.000 gld. zapuščine! Odkod li! — Podedoval menda ni nikoli, v loterijo ni nikdar stavil! — Prikapelanaril?! — Spodnja Idrija, Poljane, in koder je še pokojnik služboval, so nam znane službe, znani dohodki. Včm pa zanesljivo, da mu je le toliko ostalo, da se bodo troški skromnega pogreba poravnali in nekaj malega v dobre namene obrnilo. Radovedni bodo lahko zvedeli že o sedmini po rajnkem, ki bode v Vodicah 16. t. m. ob 7. uri in se bode tedaj njegova oporoka odprla.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Litiji) bode imela svoj letni zbor v nedeljo dne 19, t. m. ob V,5. uri popoldne v gostilni g. L. Treo-ta. Na dnevnem redu bode: poročilo načelništva, volitev novih načelnikov in zastopnikov za veliko skupščino. Uljudno se vabijo vsi častiti udje in vsi, ki hotč še pristopiti.	Načelništvo.
(Potrjena volitev.) Presvetli cesar je potrdil izvolitev g. Fr. Lenčka, posestnika na Blanci, za načelnika, in g. Vinc. Medica, ranocelnika v Sevnici, za namestnika okrajnega zastopa sevniškega.
(Novo postajališče. Na prošnjo občin, ki so obljubile prispevke, bode nekda južna železnica naredila postajališče med Ponikvami in Št. Jurjem.
(Imenovanje.) Gozdarski asistent Anton pl. Zhuber je imenovan za gozdarskega pristava pri politični upravi.
(V Gorici) so te dni na starem pokopališču na magistratovo povelje odprli groba dveh bogatih Francozinj, ki sta bili zakopani 1. 1841. Govorilo se je namreč, da so jim položili v groba mnogo biserov in dragocenih kamnov, a dobili neso ničesa.
(Goriška moška podružnica) je imela dnd 5. t, m. občni zbor. V odbor so bili izvoljeni dosedanji gg. odborniki, in sicer načelnik dr. Gregorčič, tajnik A. Šantel, denarničar V. Kancler, namestniki: Jos. Ivančič, Fr. Furlani, Fr. Leban. Zastopnika podružnice pri letošnji glavni skupščini bodeta dr. Gregorčič in dr. Kos.
(Boj zoper krvave romane) se snuje na Nemškem. K. J. Miiller je izdal knjižico, v kateri dokazuje, da najslabši knjigoprodajalci delajo sramotne kupčije s krvavimi romani, kateri pridijo nrav in vzbujajo najslabše ljudske čute.
Narodno gospodarstvo. Normalna naglasba.
C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je izdalo sporazumno z ministerstvoma za notranje reči in za trgovino naslednji ukaz z dn^ 25. julija leta 1890., št. 15.090, o uvedbi normalne uglasbe god* benih instrumentov do vseh političnih deželnih načelnikov :
Mejnarodni shod za uglasni zvok, ki je bil od 16. do 19. novembra 1885. leta na Dunaju, sklenil je soglasno priporočati vladam, katere so se udeležile shoda, da vsprejm6 en edin mejnarodni uglasni zvok, ki bodi tisti A črtane oktave, katerega višina je določena z 870 prostimi tresaji v sekundi.
Pritrjujoč temu sklepu s posebnim ozirom na velike koristi, katere bode uporaba te enotne uglasbe donašala v zdravstvenem oziru pri pouku v petju po zavodih in učilnicah, pripadajočih mojemu področju, ukazujem zaradi njegove zvršitve sporazumno s c. kr. ministerstvoma za notranje reči in trgovino naslednje:
1. Normalno uglasbo morajo vsprejeti in uvesti:
a)	C. kr. strokovne šole za izdelovalce godbenih
instrumentov;
b)	vse od države podpirane godbene šole;
c)	vsi v vrsto splošnih ljudskih šol, meščanskih šol, učiteljišč ter srednjih šol spadajoči učni zavodi, ■ po katerih se učenci praktično uč4 godbe, na? posled f !
d)	od države podpirana godbena društva.
2.	Ti zavodi in ta društva morajo imeti potrjene glasbene vilice (točka 4.) in rabiti pri godbenih vajah in igrah edino le normalno uglašene instrumente.
3.	Kontrolo v vedno enaki normalni uglasbi pri gori omenjenih zavodih in učilnicah je
a)	po c. kr. strokovnih šolah za izdelovalce godbenih instrumentov in
b)	po godbenih šolah in godbenih društvih, podpiranih od države, zvrševati organom, katerim je ministerstvo za uk in bogočastje izročilo njih nadzorstvo, po vseh drugih v točki 1. pod c) navedenih šolskih zavodih pa šolskim oblastvom, ki nadzorujejo pouk, in sicer poslednjim tako, da se šolski nadzorniki o priliki uverijo, ali se izpolnjujejo predpisi o normalni uglasbi.
4.	Pa znanostuih pravilih napravljene vzorne glasbene vilice, ki oglašajo normalni uglasni zvok ob temperaturi + 15° 0., bodo shranjene v fizikalnem kabinetu c. kr. vseučilišča dunajskega.
Temu fizikalnemu kabinetu bode izročena tudi potrditev glasbenih vilic (t. j. on jih bode preizkušal, primerjaje jih z vzornimi vilicami, ia potrjeval njih soglasnost z normalnim zvokom, pritiskajo na nje potrdilni pečat). Potrditev ali verifikacija se bode vršila pod nadzorstvom posebne komisije, v kateri bodo zastopniki izmed fizikov in godbenikov in koje ustanovitev se bode naznanila ob svojem času.
Potrjevale se bodo same take vilice, ki so narejene po naslednjih določilih:
a)	Vilice morajo biti izdelane iz nekaljenega vlitega jekla;
b)	roglja morata biti vzporedna in najmanj pol centimetra široka;
e)	za mejnarodno uglasbeno znamko in potrdilni pečat (primeri naslednji odstavek e) odmenjeni prostor po obeh ploščnatih straneh vilic mej vogljema in ročkom (sedlom) mora biti najmanj eden centimeter velik;
d)	vilice morajo biti brez rje in belosvetlo zlikane ali na višnjavo zgrete;
e)	vilice morajo imeti na eni ploščnati strani na mestu, označenem pod b), že vtisneno mejnarodno uglasbeno znamko (870).
Potrdilni pečat, katerega potrdilna komisija pritisne na drugi strani ročka ali sedla, sestoji iz avstrijskega dvojnega orla in letnic, kedaj so bile vilice potrjene. Ta pečat bode smela uporabljati edino le potrdilna komisija, oziroma fizikalni kabinet vseučilišča dunajskega kot organ te komisije.
5.	Kot rok za uredbo normalne uglasbe po gori navedenih zavodih in učilnicah določuje se v obče za Dunaj doba enega leta, za mesta zunaj Dunaja po dSba dveh let, štejoč od dnč, ko je bil ta ukaz razglašen.
Pooblaščujem pa Vaše........ da smete
onim godbenim šolam in od države podpiranim godbenim društvom, katera bi potrebovala v zvršitev te naredbe nekoliko novih pihal, primerno podaljšati rok do 5 let. Oni učni zavodi in od države podpirana godbena društva, ki rabijo orgije, naj uvedo normalno uglasbo tedaj, kedar si napravijo druge orgije ali kadar predelajo stare.
6.	Godbene šole, katerih država ne podpira, pozvati je nujno, da kar najhitreje priravnajo svoje instrumente novi uglasbi, kajti dosedanja nejednaka uglasba po šolah in pri orkestrih je bila pri pouku
v petju zelo nevarna razvoju glasov. Vaše......
prosim, v bodoče strogo gledati pri ustanovitvi takih šol na to, da se njih imetelji zavežejo, držati se trdno normalne uglasbe. Ta ukaz se prijavlja ob jednem deželnemu šolskemu svžtu s pozivom, da nemudoma ukrene gled4 svojemu področju pripad-nih učnih zavodov prikladne naredbe.
Zajedno se obračam, opozarjajoč na zaželeno splošno uvedbo normalne uglasbe, do gospodov nadškofov in škofov trojih obredov katoliške cerkve in pa do škofov grško-vzhodne cerkve ter do predsednika c. kr. evangelskega višjega cerkvenega svčta avgsburške in helvetske vere, zaradi rabe normalne uglasbe pri cerkvenem petju in cerkveni godbi in zaradi uravnave uglasbe cerkvenih orgelj.
Vaše......prosim, priporočiti v mojem imenu
tudi načelnikom v Vašem upravnem okolišu stoječih samostanov in opatij, da dado kar najhitreje uglasiti orgije po normalni uglasbi, vsekakor pa tedaj, kadar si napravijo nove ali stare predelajo. Takisto
naj vpliva Vaše.....ako treba, tudi na izraelitske
bogočastne predstojnike.
Skoro ne bode mogoče tega ukaza izpolniti v določenih rokih, vendar prosim Vaše ...... vedno
biti pozorni na uravnavo uglasbe cerkvenih orgelj in naročiti okrajnim glavarstvom, naj patronatnim komisarjem javnih patronov posebej naznanijo ta ukaz, da uporabijo o priliki svoj vpliv v tem oziru. Mejnarodni shod je tudi priporočil zaradi tega, ker se uglasba vsled vnanje temperature zel6 izpreminja, uglašati orgije za tisto srednjo temperaturo, ki j» primerna posebnim razmeram njih porabe.
Gledč godbenih, pevskih in koncertnih društev, katerih država ne podpira, potem gled^ koncertnih zavodov in gledč gledališč bode prikladne ukaze iz-dalo $ ir/fflfj^terstvo za notranje reči. S svojega sUlišča mi je le gibonih godbenih društev, katera dobivajo državne podpore za svoje godbene šole opomniti, da je bodo v bodoče prejemala le
tedaj, kadar izpolnijo naredbe, ki se tičejo normalne uglasbe.
Na izdelovanje instrumentov in glasbenih vilic bode primerno vplivalo c. kr. trgovinsko ministerstvo.
Z ozirom na ta ukaz ]e c. kr. trgovinsko ministerstvo pozvalo trgovsko in obrtniško zbornico, da opozori izdelovalce godbenih instrumentov in glasbenih vilic, oziroma dotične obrtne zadruge svojega okraja, naj se pri uapravi svojih izdelkov ozirajo na normalno uglasbo, sosebno pa da uglašajo pihala pri 20° G. in to uglasitev zaznamenujejo na instrumentih s kako uglasbeno znamko, potem da so druge zveneče reči kot glasbeni jeziki, glasbene piščalke itd., proglašene za nesposobne za prvotno (avtentiško) oglašanje normalnega uglasnega zvoka, dalje da so vzorne glasbene vilice shranjene v fizikalnem kabinetu c. kr. vseučilišča dunajskega in da bode ta fizikalni kabinet potrjeval glasbene vilice ter on jedini smel uporabljati avstrijsko potrdilno znamko.
Raznoterosti.
—	Prekop mej Črnim in Azovskim morjem. Rusi mislijo Azovsko morje zvezati s Črnim s prekopom, po katerem bodo lahko vozile ladije. To delo bode izvršila družba, ki se je osno-bala z glavnico 100 milijonov frankov. Dala se jej j vode koncesija za 91 let. Dela začno se še letos in se končajo v šestih letih.
—	V šoli. Učitelj: »Kako se imenujejo zobje, katere človek nazadnje dobi?"—Učenec: »Umetni."
Tei
egramt.
Dunaj, 18. aprila. Klub konservativcev konstituira se jutri. Pristopijo mu konservativni Nemci, vsi slovenski poslanci in Hrvatje, dalje Bukovinci in češki veleposestniki.
Dunaj, 18. aprila. Gospodska zbornica je soglasno sklenila sostaviti adreso na pre-stolni govor ter izvolila v dotični odsek 21 članov.
Dunaj, 18. aprila. Poslanec Lienbacher vabi poslance vseh strank, da se udeležč svobodnega agraričnega zjedinjenja za pred-posvetovanja vseh predlogov, ki se tičejo kmetijskih reform, zagotavljajoč, da se ude-ležitev nikakor ne dotika strankinega stališča poslancev. — Zbornici je došla peticija tovarnarjev in obrtnikov s severnega češkega zastran vredbe delavskih razmer. V peticiji se prosi, da bi se strogo izvajala tiskovni in društveni zakon proti anarhističnim prizadevanjem, uvele naredbe proti teroriziranju delavcev, uvele delavske zbornice, posredovalni uradi in bi se uvela občna volilna pravica, ki bi pa bila od tega zavisna, da morajo delavci-volilci imeti neko stopinjo izobraženosti. Potem se se je prečitala državnopravna izjava čeških poslancev, ki kot dolžnost neomahljivega pravnega prepričanja izjavljajo, da se s tem, da so vstopili v državni zbor, niso odrekli državnemu pravu češkega kraljestva in krone, da se bodo z vsemi silami potegovali za to, da se to pravo tudi dejanski izvede in uveljavi. Pod tem pravnim protestom pripravljeni so v zbornici poslanci dejansko sodelovati za blaginjo države, narodov in dežel. Sledi 36 podpisov.
Monakovo, 12. aprila. Avstrijski cesar se je danes zjutraj pripeljal; na kolodvoru sta ga sprejela princ Leopold in Grizela.
London, 13. aprila. „Standard" pravi, da avstrijski prestolni govor brezdvomno kaže, da dunajska in berolinska vlada vsekako hočeta preprečiti vsake sovražnosti ali vsaj jih | odložiti. Eavno tako je pa tudi znana miro-j ljubnost ruskega carja, Vzlic temu pa ne j moremo pozabiti, da je Rusija dala znamenje novim neredom na Balkanskem polu-otoku in da na ominozen način zbira čete na avstrijski meji.
Šf Piccoli-jeva tinktura za želodec
JtŠ" je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavna "5£OC £KS~ organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "SIS gKar steklenici 10 kr.	(300—631
Tujci.
10. aprila.
Pri Maliču: Nosan, tgoveo z lesom, iz Ribnice. — Luzny, trgovec, iz Brna. — Volkmuth iz Nemčije. — Friderik Schvvarz iz Novega Mesta. — Luwisoni, lekarnar, iz Cervinjana. — Hartman, zasebnik; Herzfeld, Baumgartner, Sturm, Gliick; Sperlink, Gužič, Jawlouski, Gotzl, Michel, trgovci, z Dunaja.
Pri Sionu: Herzog, potovalec, iz Zagreba. — Meier, trgovec, iz Monakovega. — Bchulz iz Novega Mesta. — Oppen-heimer, potovalec, iz Frankobroda. — Šorli, višji poštni nadzornik, iz Trsta. — Laskai, trgovec; Kalmar, potovalec, s soprogo, iz Budimpešte. — Bautuig, trgovec, iz Gradca. — Ga-ringer, Graf; Bauer, Weltraan in Kulka, trgovci, z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: Krall, nadzornik, z Dunaja.
Pri Južnem, kolodvoru: Terpinz iz Kamnika. — Schlesinger, trgovec; Lustig, potovalec, z Dunaja. — Hej-dušek iz Lodenic.
Umrli ho:
8.	aprila. Anton Kellner, trgovski pomočnik, 39 let, Francovo nabrežje 9, jetika
9.	aprila. Ana Lozar, trgovčeva hči, 15 let, Turjaški trg 6, jetika. — Andrej Plečnik, mizarski mojster, 56 let, Gradišče 16, meningitis.
10.	aprila. Marija Petrič, delavka, 18 let, sv. Petra cesta 61, jetika. — Jožef Škraba, kajžarjev sin, l1/, meseca, <5raa vas 32, catarrh. intcst. ac.
V bolnišnici:
7. aprila. Franc Kobilca, čevljar, 22 let, jetika.
9.	aprila. Barbara Mejak, gostija, 60 let, plučni edem.
10.	Terezija Karlinger, gostija, S8 let, jetika. — Franc Prijatel, duinar, 18 let, plučna tuberkulosa.
Vremensko sporočilo.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 13. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	92 gld	45 kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% »	92 „	50 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta......	110 „	95 „
	101 „	80 „
Akcije avstr.-ogerske banke......	989 „	
Kreditne akcije .... .....	300 „	75 „
	116 „	10 „
		
Francoski napoleond. . . ....	9 i	21'/»i
		50 „
Nemške marke .........	57 »	02'/,.
Tržne ceno v Ljubljani
dne 11. aprila.
	gl-	kr.		gl.	Ki'.
Pšenica, hktl. . . .	6	98	Špeh povojen, kgr. .	„	64
Bež, „ ...	5	36	Surovo maslo, „	_	68
Ječmen, „ ...	4	87	Jajce, jedno „	_	2
Oves, „ . . .	3	50	Mleko, liter ....	_	10
Ajda. „ ...	5	36	Goveje meso, kgr. .	—	60
Proso, „ ...	5	20	Telečje „ , .	—	58
Koruza, „ ...	5	50	Svinjsko „ „ .	—	64
Krompir. „ ...	2	68	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, „ ...	10	—		—	65
Grah, „ ...	9	—	Golob .....	—	20
Fižol, » . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	96'
Maslo, kgr. .	—	88	Slama, ,, „ . .	2	231
Mast, „	—	68	Drva trda, 4 □ mtr.	6	801
Špeh svež, „	—	52	„ mehka. p „	4	60
a M O	P.R*	Stanje		V«ter	Vreme	• t .3 5 -3 a o« S cS O
opazovanja		zrakoniera r mm	toplomera po Celiija			
11	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. zvee.	725-4 725 9 728-6	H 124 64	si. zapad si. vzh.	oblačno » jasno	0 00
12	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	730 6 730-9 732 t	36 12-6 6-6	si. vzh. Si. szap. H	jasno oblačno »	2-80 dež
uicuujn icui^Dianum «uvi
0 5° in 15° pod normalom.
Na znanje.
Tukajšnji odbor za praznovanje tristoletnice sv. Alojzija mi je dal nalog, naj spišem za našo mladino primerno knjižico, katnra naj bi ne bil a predraga, da bi jo bilo mogoče v prav velikem šte-vi Iu razdeliti med otroke in tudi med bolj odraslo mladino. Ravnokar sem dovršil to meni jako drajro nalogo; pridejal sem namreč prvi številki letošniega »Krščanskega Detoljuba", ki se prične ta teden razpošiljati, za prilogo knjižico: ,,Podobica svetega Alojzija ali njegova pot v nebesa." V spomin tristoletnice ujegove blažene smrti, obsezajočo 2'/s p6le v obliki dosedanjih prilog, z dvema jako pri-kupliivima podobicama. Lična knjižica stane sum > 5 kr. (v platnu vezana 10 kr.), da bi jo darežljivi gospodje kateheti z iieprevelikimi troški mngli podariti vsem učencem iu učenkam. Deležnikom »Katol. društva deteliubov" se itak dopošfje, da si io lahko ogledajo; one mladinoljube pa, katerim ne pride po tej poti v roko, pa vendar želijo otroke v večjem številu ž njo razveseliti, prosim, naj jo zahtevajo na ogled. Želim pa, ua bi se taka naročila v kratkem zvršila, da se more točno postreči, ako vredništvo pravočasno zve, pri čem da je.
Anton Kržič,
voditelj „Katol. društva detoljubov".
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutja, za krasne vence in častno spremstvo k zadnjemu počitku ntpozabljive riam matere, oziroma tašče in stare matere, go^e
Ivane Šavnik roj. Toman
izreka najtoplejšo zahvalo svojo
V KRANJI, dne 12. aprila 1891
(i)	rodbina Šavuik-ova.
Razglas.
(3-1)
Dnč 20. aprila 1891 dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 2. do 6. ure vršila se bode v Kamniku na
licu mesta zA kolodvorom
prostovoljna sodnijska dražba
gospej Josipini Rotter lastnih za kamniškim kolodvorom ležečih zemljišč vi. štev. 191 in 192 kat. obč. Kamnik in vi. štev. 94 kat. obč. Podgorje.
Posamezni parcelni deleži izklicavali se bodo □ seženj za 1 gld., 2 gld. in 2 gld. 50 kr., o primanjkljaji takih ponudkov pa tudi pod to ceno.
Tabularnim upnikom ostanejo vse pravice ne gledč na izid dražbe pridržane.
Dražbeni pogoji ležijo na ogled pri podpisanem sodišču in pri c. kr. notarju gosp. dr. Karolu Scfcmidinger-ju v Kamniku.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku,
dne 11. aprila 1891.
C. kr. okrajni sodnik: POLEC m. p.
Sargove glicerinove specijalitete.
Odkar sta izumila glicerinovo specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te speeijalitete priporočajo: prof. baron Lietig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski sv&tnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas
na Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr . v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe DO kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr.
Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke........60 „
Tekoče glicerinovo milo v steklenici............65 „
(Najboljše sredstvo za razkave nogo in nečisto polt.1
Gliccrinova ustna kroma v steklenici............50 „
Giikobiastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1,— Toaletno karboi-giiccrinovo milo v zavitku po 3 koščke . . . , „ 1.20
IT II llflOIV^ glicerinova zobna krema po......... —.35
H.Ali"!'"!. 5 (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobo.)
F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah.	(27)
\ l