60 MOSTOVI 1/1991/XXVI
prevajanju naslonila na jezikoslovje. Mnogi
zmotno menijo, da prevajalec pride do »pravil¬
ne rešitve« — točnega prevoda —, če le upoš¬
teva predpisani postopek (algoritem). Kot pri¬
mer navaja učitelja, ki prevode učencev
usklajuje z nekim svojim prevajalskim algorit¬
mom. Na algoritemskem razumevanju prevaja¬
nja je zasnovano tudi avtomatsko, strojno, pre¬
vajanje. Relativnost komunikacije, o kateri
govori pisec, je seveda v nasprotju z absolutno
pojmovanim algoritemskim pogledom nanjo.
Sledi prispevek M. Jovanoviča o sodelovanju
jugoslovanskih prevajalcev pri delu FIT in na¬
sploh o dejavnostih tega mednarodnega preva¬
jalskega združenja.
V. Zvonar poroča o referatih na prevajalskem
srečanju na Ohridu pod skupnim naslovom
Vloga sobesedila pri prevajanju komunikacij¬
skih celot.
N. Strugar v svojem prispevku sega na pod¬
ročje političnega, ekonomskega in pravnega iz¬
razja in frazeologije. Opozarja na pomembne
spremembe, do katerih je prišlo ob novih druž¬
benih procesih v Vzhodni Evropi, ki se zrcalijo v
uvajanju za to okolje novih področij, kot so eko¬
logija, človekove pravice, parlamentarna de¬
mokracija itd. Svoje razmišljanje bogato pona¬
zori s primeri v francoščini.
V. Purgar v zanimivem prispevku Tomaten
sind Paradaiser primerja današnje stanje avs¬
trijske različice nemškega knjižnega jezika z
nemškim knjižnim jezikom.
O problemih simultanega prevajanja v podjet¬
jih in drugih organizacijah piše V. Delfin.
Pod skupnim naslovom Kronika društva
T. Martinovič najprej poroča o letni skupščini
hrvatskega društva, nato predstavi novega
predsednika in seznanja z ustanovitvijo druš¬
tvene podružnice v Dubrovniku. Sledi poročilo
o slovesni skupščini Združenja v Beogradu ob
30-letnici obstoja.
M. Baron je prispeval In memoriam ob smrti
staroste strokovnih prevajalcev Srbije Bogdana
Novkoviča. Sledi obvestilo članom in nov cenik
prevajalskih storitev.
Naše bralce bi radi opozorili še na novo revi¬
jo Prizma, ki je začela izhajati v Sarajevu, izdaja
pa jo Društvo za uporabno jezikoslovje BiH v
sodelovanju z drugimi jezikoslovnimi društvi in
Društvom strokovnih in znanstvenih prevajal¬
cev BiH. Revija bo zanimivo branje za vse, ki se
ukvarjajo z jezikom, saj poleg »čistih« jezikov¬
nih tem obravnava v zaglavju Prevajalski mo¬
stovi tudi vprašanja, ki se tičejo konkretno pre¬
vajanja. Nekaj naslovov: V. Osipov: O kontra-
stivni francosko-srbohrvatski redundanci, I.Ta-
novič: Problem prevajanja frazeologemov,
D. Dostal: Vloga prevajalca v delovni organiza¬
ciji, D. Crystal: Umetni jezik. K sodelovanju vabi¬
jo tudi naše prevajalce.
Lidija Šega
Nov strokovni slovar
(Apovnik-Karničar,
NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR PRAVNEGA
IN EKONOMSKEGA JEZIKA, 1989)
Prav neopazno smo prevajalci dobili nov
strokovni slovar in verjetno je bilo preseneče¬
nje prav zato še toliko lepše! V slovenski knji¬
garni Drava v Celovcu se je na policah pojavil
nemško-slovenski slovar pravnega in ekonom¬
skega izrazja in med vsemi, ki se ukvarjamo s
tovrstnim prevajanjem, seje novica hitro razširi¬
la. Pri tem je Društvu gotovo treba izreči pohva¬
lo, saj je svoje člane obvestilo o novosti in jim
omogočilo nakup prek društvene pisarne.
Če verjamete ali ne, okrožnica našega druš¬
tva je bila v »enotnem slovenskem kulturnem
prostoru«, o katerem kar naprej govorimo in ki
so ga polna vsa javna občila, prva informacija o
MOSTOVI 1/1991 /XXVI 61
odlični in težko pričakovani strokovni knjigi, ki
ima, kar se večje popularizacije tiče, očitno eno
samo napako — da ni izšla pri kateri od sloven¬
skih založb! Zato se tudi nikar ne zanašajte na
to, da jo boste lahko kupili v kaki knjigarni na
južni strani Alp! Vsaj meni in mojim kolegom je
ni uspelo najti.
Iz kratkega uvoda in predgovora k slovarju
naj povzamemo, da je bil slovar izdelan na po¬
budo avstrijskega zveznega ministrstva za pra¬
vosodje z namenom, da bi »slovenščina na
področju Koroške dobila večjo možnost upora¬
be pri sodnih in upravnih oblasteh«, in da so
slovar začeli pripravljati že konec sedemdese¬
tih let, ko je bila ustanovljena Delovna skupnost
slovenski pravni slovar.
Vendar izbor besednega gradiva daleč pre¬
sega zastavljeno nalogo, saj je v slovar poleg
terminologije z različnih pravnih področij vklju¬
čeno »tudi besedje s področij, ki so posebno
aktualna za uporabnika na Koroškem, na pri¬
mer občinsko pravo, zadružno pravo, društve¬
no pravo ter osnovna terminologija ekonom¬
skega jezika«, kot je v predgovoru zapisal
dr. Pavel Apovnik. Pri tem temelji izbor gesel na
avstrijskem pravnem in družbenem redu, kar je
za tovrsten nemško-slovenski slovar tudi edino
logično in utemeljeno, saj gre za tolmačenje
ustaljenih nemških pojmov v slovenščino.
Pri tem so avtorji nemalokrat naleteli na teža¬
ve pri slovenjenju, zlasti pri pojmih in besednih
zvezah, ki so — ali pa so bili vsaj v času sestav¬
ljanja slovarja — slovenskemu pravnemu in
gospodarskemu prostoru vsebinsko tuji, zato
delo dr.Apovnika, ki »je nosil breme iskanja in
oblikovanja slovenskih ustreznic v glavnem
sam«, prav gotovo ni bilo niti lahko niti hvalež¬
no! V predgovoru se avtor za tako nastale ne¬
popolnosti kritično opravičuje in navaja: »Raz¬
umljivo je, da v vseh primerih ni bilo možno najti
najustreznejših kratkih izrazov ... in kjer ni bilo
»popolne« ustreznice, se je zdelo avtorjem
smotrnejše ponuditi uporabniku »definicijski
opis« kot pa preveč tvegano skovan neologi¬
zem.« Osebno se zelo strinjam s takim pristo¬
pom, vendar naj mi bo dovoljena kritična pri¬
pomba, da je takih rešitev v slovarju morda le
nekoliko preveč in bi se mnogim kaj lahko iz¬
ognili, če bi v Delovno skupnost slovenskega
pravnega slovarja vključili tudi kakega pravnika
s te strani meje. Vendar to gotovo presega pri¬
stojnosti avtorjev slovarja, ki sta se potrudila po
svojih najboljših močeh. Veliko bolj je ta kritika
spet namenjena nam samim in naši resnični ter
tvorni pripravljenosti za sodelovanje in pomoč
Slovencem onstran meje in za izoblikovanje
enotnega, živega in sodobnega slovenskega
pravnega in ekonomskega izrazja ne glede na
državne meje!
Še bolj kot neustrezni slovenski izrazi ali
opisni prevodi nemških pravnih pojmov so me v
slovarju zmotili dokaj pogosti »zastareli« slo¬
venski izrazi, ki jih komajda še srečujemo v ži¬
vem jeziku (npr. doletnost, pravdnik itd.). In če
avtorji v uvodu že vabijo uporabnike slovarja,
naj jim sporočimo »predloge za popravke in
dopolnila«, menim, da je naša naloga in dolž¬
nost, da kot posamezniki in kot člani strokov¬
nega društva resnično zberemo pripombe
oz. popravke in jih kolegialno posredujemo av¬
torjem tega sicer odličnega in v vsem sloven¬
skem prostoru nujno potrebnega slovarja.
Prepričana sem namreč, da se slovarja ni¬
sem razveselila samo jaz, ampak da bo zelo ko¬
risten pripomoček pri delu vseh slovenskih
sodnih tolmačev in prevajalcev tovrstnih bese¬
dil za nemško govorno področje. In samo upa¬
mo lahko, da bo prvemu delu res kmalu sledil
še drugi — slovensko-nemški slovar s podob¬
nim besediščem.