Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsfvo mesetno 35 Din nedeljska Izdala celole no vJugo-alavlfl 80 Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp. peUl-vrsta mati oglasi po 150 ln 2 D,veCII oglasi nad 43 mm viaine po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din p Pri vcčiem o naročilu popust Izide ob 4 zlutraf razen pondeljKa In dneva po pramIKu Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6111 Kohoplsl se ne vračalo, nefranlttrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 329 Pomičen list sta slovensKi narod Uprava /e i>Kopitarjev! ui.št.6 * Čekovni račun: C/ubl/ana štev. I0.6S0 In 10.349 xa Inserate, Sara/evošt.7563, Zaareb it. 39.012. Vraga In nuna/ it. 24.797 Nas parlamentarizem v nevarnost!. »POLITIČKI GLASNIK« ZA LIKVIDACIJO SEDANJEGA REŽIMA. — ŠIROKA KONCENTRACIJA NAJ PRIPRAVI DIKTATURO. — VISOKI KROGI PODPIRAJO INTRIGE PROTI PARLAMENTU. - RADIČ UNIČUJE PARLAMENT. Ko je odhajal g. Ninčič v Rim na razgovor z Mussolinijem, ga Slovenci sicer nismo spremljali s prevelikim optimizmom, nekaj pa smo le pričakovali, da se doseže, oziroma vsaj zagotovi za bodočnost, kar je v življenjskem interesu slovenskega naroda, ki žaluje za svojimi brati pod tujim gospodstvom. Ker se rezultati tega sestanka pred široko javnostjo skrbno skrivajo in je to z ozirom na mednarodni položaj umljivo, bi bili veseli, če bi vsaj ničesar takega ne slišali, kar bi nam poparilo naše še tako skromne nade. Toda v nekem svetovnem listu beremo, da je g. Ninčič v Rimu »izjavil svoj desinteressement nad srednjo Evropo«, kar bi se reklo, da avstrijsko-nemški problem, oziroma njegov bodoči razvoj in razplet ne posega v interesno sfero države SHS, kar je za nas seveda kakor mrzli curek na vročo glavo. Ako je namreč res, kar nemški list poroča, in če ni le izraz pobožne želje Ncmccv, ki seveda rajši vidijo, da se Jugoslavija zanima izključno za balkanske zadeve kakor da ima obrnjene oči na svojo se-verozapadno mejo. Je pa še nekaj drugega, kar se ob tej j priliki nikakor ne sme pozabiti in kar se je i od slovenske strani še vedno premalo nagla-šalo in se sploh premalo naglasa. To je tisti brezdvomni in očitni desinteressement, ki ga kažejo državniki SHS napram vprašanju Slovencev in Hrvatov, ki so pod Italijo. Če bi bilo res, da naši državniki niso ničesar storili, bodisi da ne morejo, bodisi da nočejo ali nc smatrajo za nujno, da bi dosegli s pomočjo Italije pravično rešitev koroškega vprašanja, pa moramo zahtevati vsaj to, da nam Italija pomoč, katero ji izkazujemo v perečih mednarodnih vprašanjih sedanjega momeata in bližnje bodočnosti, poplača s tem, da zagotovi našim sorojakom v svojih državnih mejah vsaj najelementarnejše narodne kulturne pravice. Da-li je g. Ninčič storil kakšen korak v tem oziru? Če je še nepojasnjeno vprašanje, kakšno stališče je zavzel glede koroškega problema, pa je izven vsakega dvoma, da za Jugoslovane v Primorju ni storil nič. Sicer se ne bi moglo zgoditi, da bi italijanski oblastniki v slovenskih deželah po odhodu našega vnanjega ministra iz Rima svojo raznarodo-valno akcijo še podvojili. Brez vsakega ozira na prisrčno prijateljstvo med obema državama, ki sta ga utrjala v Rimu gospoda Ninčič in Mussolini, se je italijanski fascio v Primorju spravil z vsemi sredstvi moralnega pritiska na slovansko učiteljstvo, da ga prisili v fašistovsko stranko, kar bo seveda z ozirom na to, da slovansko učiteljstvo temu ne more ugoditi, imelo za posledico prestavljanja našega učiteljstva en masse iz Primorja v južno Italijo, oziroma odpust iz službe in bržčas tudi izgon iz države. Tako bo odstranjena zadnja ovira za raznarodovanje slovenske in hrvatske dece, tembolj, ko je s 1. marcem tega leta dalje slovenščina v Primorju iz šol popolnoma odpravljena. Izvršilna naredba o tem je izšla ravno takrat, ko sta si Mussolini in Ninčič prijateljsko stiskala roki! Toda mi obema slovesno izjavljamo, da se slovenski narod na usodi svojih bratov bodisi v Avstriji bodisi v Italiji nikoli no bo desintercsiral! Če že moramo po neizogibnih dejstvih, proti katerim smo bili in smo brez moči, priznati faktičnost politične pripadnosti teh dežela pod tujima državama, pa nikoli ne priznamo, da bi se smele teptati in uničevati naravne narodne in človečanske pravicc Slovencev in Hrvatov, ki živijo izven meja naše države. In čim hujši je v tem oziru pritisk italijanskega fašizma, tem hujši bo naš moralni odpor, tem manj sc bomo pomirili s tem stanjem. Ta rana na telesu srednje in južne Evrope bo ostala odprta, pa naj se naši državniki iz oportunističnih razlogov še toliko prizadevajo, da bi jo narodi pozabili. Antante, ki jih sklepajo državniki brez ljudstva, nimajo nobene moralne cene in opore in tako tudi »prijateljstvo« med Italijo in Jugoslavijo ni vredno in nc bo vredno črnila, s katerim jc potrjeno, če se našemu narodu pod zvezdo savojskega kralja nc prizna vsaj tista narodna kulturna svoboda, ki jo uživajo ali bi morale uživati narodne manjšine po določbah verzaj-ske mirovne pogodbe. Mussolini naj da Slovencem in Hrvatom v Primorju vsaj to, kar jc nedavno Nemčija dovolila peščici danskega prebivalstva, ki jc šc pod nemško državo. Če g. Ninčič ne čuli potrebe, da bi sc za io in-tcrcsiral, naj g. Mussolini sam, ki gotovo ni srednje vrste državnik, izprevidi, da jc ta politika edino prava in da mu more prinesti samo politične uspehe. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Ugledni >Poli-tički glasnik« se v uvodnem članku bavi s krizo vladne večine. Kritizirajoč radičevce v vladi, ki so se pokazali, da so razdiralen element in da niso prinesli v vlado nobene delavnosti, končuje uvodničar svoje izvajanje takole: »Z ozirom na takšen položaj v vladni večini so prodrle v javnost vesti o krizi v vladni koaliciji. Te vesti naj bi pripravile tla za razširitev koalicije na vse stranke ali skup'ne, ki so se izrekle za politiko sporazuma. Tudi tista vlada, kateri bi bil na čelu dr. Ninčič ali ijjuba Jovanovič in ki naj bi v parlamentarnem smislu ntpravila ravnotežje, bi bila 6amo prehodna. Pripraviti bi morala pot za polnejšo sestavo močne vlade, ki hi bila popolnoma neodvisna od vpliva še!ov strank. Na čelu bi stal nov mož z zadostno avtoriteto. Veliko vprašanje je, ali bi bila tista skupina, ali bolj natančno povedano, aLi bi bilo tisto malo število ljudi, ki stavijo državne interese nad strankarstvo, radosti močno, da spravi politične dogodke na tako pot. V to dvomimo. Skupščina nima moči, da bi sama brez pomoči od zgoraj izvlekla državo iz sedanjega težkega Belgrad, 2. marca. (Izv.) Tudi danes se je cel dan vršila v skupščini razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Seja je postala posebno živahna popoldne in zvečer. Na njej je prišlo do burnih prizorov. Na dopoldanski seji je govoril G r i s o -gono (sam. dem.). Napadal je sedanji prosvetni režim. Njegov govor je potekel brez posebnega zanimanja, ker se je jasno videla tendenca, izzvati Radiča do kakšnih novih nepremišljenih izjav. Govori samostojnih demokratov so zelo smešni, ker napadajo sedaj to, kar so sami delali v prejšnji vladi. Poslanec Radičeve stranke v Sloveniji g. Ivan Pucelj je v svojem govoru branil Stjepana Radiča in njegovo prosvetno politiko. V pomanjkanju stvarnih argumentov je pri tej priliki seveda udaril na priljubljeno temo, napadanje klerikalcev in duhovnikov. O razmerah v Črni gori je govoril poslanec J o j i č. Na popoldanski seji je prvi govoril Milan Grol (dav. dem.). V svojem govoru je poskušal braniti neko čudeo mešanico jugoslovanske ideje in jugoslovanske prosvete. Prikrito je napadal ljubljansko vseučilišče. Iz njegovega govora se je videlo, da je ta poslanec — Jugoslovan nasproten obstoju ljubljanske univerze. Njemu je odgovarjal prosvetni minister Stjepan Radič. položaja. Zato javnost s pravico pričakuje, da jo bo krona podpirala s svojo avtoriteto, in da bo država po tolikih beganjih končno dobila vlado, ki bi jo lahko izpeljala iz zmešnjave.« Ta članek j-Političkega glasnika« se v vseh političnih krogih mnogo komentira in je ponoven znak, da nameravajo gotovi belgrajski krogi parlamentarizem popolnoma izigrati. Že sedaj je parlamentarizem, posebno pod sedanjim režimom, zgubil ves ugled. Ta tendenca bi imela okrniti poslednjo moč parlamenta ln uvesti absolutistični režim. Gotovo je, da podpirajo to tendenco najuglednejši krogi v naši državii in da se za kulisami v tem o'iru mnogo dela. Dosedaj to delovanje ni imelo mnogo uspeha, poslednji nastopi Stjepana Radiča in njegovih poslancev pa so dali tej igri nove pobude za nadaljevanje te proti-ljudske akcije. Radič je namreč s svojimi žaljivimi napadu in demagoškimi nastopi v parlamentarizma in prave ljudske demokracije v tako slabo luč, da se najboljši prijatelji par-lan:entaTrma in prave ljudske demokracije boijo za nadaljnji obstoj teh velikih pridobitev modernega človeštva. Poslanec nemške stranke dr. Robert K r a f t je ponovno naglasil lojalnost nemške manjšine. Zato pa je zahteval pravice, ki jih ji dajejo mednarodne pogodbe. Njegov govor so radičevci često prekinili z medklici. Ko je začel govoriti o zgodovinskem razvoju Vojvodine, so začeli z medklici tudi radikali. Stjepan Radič je pri tej priliki ves ogorčen izjavil, do je manjšinam potreben Pribičevič, in da je treba z njimi vladati na način, kakor ga je vpeljal Pribičevič. Po tej Radičevi izjavi je navedel dr. Kraft nekatere slučaje nasilnosti in ostro napadal prosveto v naši državi. Vsled tega so pričeli radičevci tako razgrajati, da so govorniku onemogočili besedo. Svetozar Pribičevič (sam. dem.) je pojasnil svoje stališče. Poslanec Demetrovič je ponovno napadel sl}°epana Radiča radi premeščanja učiteljev. Očital mu je nelojalnost in nepatria-tično ravnanje. Ostro se je zavzel za to, da se morajo otroci vzgajati v smislu narodnega edinstva. Med njegovim govorom je prišlo do ostrih spopadov. Po kratkem odgovoru Stjepana Radiča se je vršilo glasovanje in proračun ministrstva za prosveto je bil sprejet z večino glasov. Glasovalo je zelo malo radikalov. Radičevci so bili vsi prisotni. Prihodnja seja se bo vršila jutri. Prične se razprava o proračunu mini strstva za vere. Naš kralj obišče Rim in Pariz. Že dalj časa se pripravlja oficielni obisk našega kralja v Rimu in Parizu. Sedaj tudi uradno potrjujejo, da je Ninčič med drugim v obeh mestih imel tudi tozadevna pogajanja in razgovore, ki so likvidirali vse pomisleke in jc potovanje našega kralja v Italijo in Francijo dogovorjeno. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Iz Pariza poro« čajo, da jc tjakaj prispel dr. Momčilo Ninčič in da je takoj obiskal zunanjega ministra Brianda. SfojaciircovLč o vojnih dolgov h. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Iz Londona poročajo: Finančni minister Stojadinovič je izjavil časnikarjem, da je 28. februarja obvestil g. Churchila, da jc kraljevina SHS pripravljena vrniti vojne dolgove v znesku okrog 32 milijonov funtov šterlingov. Pogajanja se bodo pričela po sprejetju proračuna. Stojadinovič je dodal, da se pogajanja v Ameriki zadovolju-joče nadaljujejo in da stojimo pred sporazumom. Z regulacijo dolgov v Ameriki in v Angliji se bo likvidiralo dve petinki celokupnih obvez kraljevine SHS napram inozemstvu. Za razširjenje sveta Društva narodov. Misel razširjenja te mednarodne institucijo pridobiva vedno nove simpatije. Za razširjenje sta se odločno izjavila češkoslovaški pveds.dnik Masaryk in zunanji minister Be-aeš. Tudi angleško mnenje ni več odločno odklonilno. Chamberla n na zadnji seji odbora za zadeve Društva narodov ni več naletel na odločen odpor. Celo zastopniki kolonij niso ugovarjali. Vendar so še odlični angleški politiki z Bakhvinom proti. Kaj naj bi bil vzrok te dvoli ne angleške taktike — to je brezdvo-ma — še časopisje ne more eruirati. Nekateri navajajo posojilo, ki ga je Nemčija dovolila Rusiji. Chamberlain in lord Cecil bosta zastopala Anglijo pri prihodnjem zasedanju Društva narodov. Prišla bosta v Ženevo že v nedeljo, da bosta imela še pred zasedanjem priliko izmenjati misli z raznimi diplomati. London, 2. marca. (Izv.) Pred parlamentarnim odborom za BruSvo narodov je govoril danes Chamberlain in rekel, da vprašanje po-množitve mest v svetu Društva narodov ni financijalncga značaja. Od svojega stališča se minister ne more umakniti, ker smatra, da jc le na ta način, da se da čimveč državam besedo v Društvu, mogoče reševati pereča vprašanja in spore med državami. Ako bo imel preveč vezane roke od angleške vlade, raje ne bo šel v Ženevo. Romunske intrige. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Iz Bukarešte poročajo: Pred par dnevi je romunski vladni list »Vitorul« objavil tekst brzojava, da ga je baje poslalo tajnišvo III. internacicnale voditeljem kmetske stranke. V brzojavu se poziva ta stranka na mednarodno solidarnost proletari-jata in kmetov. Izraža se prepričanje, da bo na prihodnjih volitvah zmagala kmetska stranka in da bo osnovala novo vlado, ki bo prožila prijateljske roke sovjetski Rusiji. Organ kmetske stranke protestira proti taki po-tvorbi. Izjavlja, da je ta dokument delo Bra-tianove vlade, ki se poslužuje najslabših sredstev proti opoziciji, samo da bi sc obdržala na vladi. SHODI HPS. Zagreb, 2. marca. (Izv.) Te dni je priredila Hrvatska pučka stranka zopet več lepo uspelih političnih sestankov. Posebno lepo je izpadel shod v Visokem v Hrvatskem Zagorju, katerega se je udeležilo več sto ljudi. Zbo-rovalci so vsi obsojali politiko Stjepana Radiča in burno pritrjevali govornikoma gg. Bariču in Šimraku, ki sta razvijala nvtonomistični program HPS. Značilno je, da se ruši HSS v onih krajih, kjer jo bila poprej še najmočnejša. KRPANJE MED RADIKALI. Zagreb, 2. marca. (Izv.) Po neuspelem posredovanju Srskiča in Miletiča imata priti v Zagreb sedaj dr. Laza Markovič in Vojislav Janjlč, da ponovno posredujeta v suoru med zagrebškimi radikali. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Seja glavnega odbora radikalne stranke, ki je bila za danes sklicana, se je vršila dopoldne in popoldne v kabinetu predsedništva. Prisostvoval ji jc Ni-kola Pašič. Na tej seji bi se imela reševati važna vprašanja strankine organizacije, kakor tudi vprašanja, ki se tičejo notranje politike sedanjega vladnega režima. Do te razprave danes ni prišlo. Reševala so sc manj važna vprašanja, predvsem o izključevanju in sprejemanju novih članov. Vprašanje o izključitviii jc postavil na dnevni red Nikola Pašič, ki jc hotel s tem postrašiti svoje nasprotnike v radikalni stranki, ki vodijo v poslednjem času živahno borbo. Glavni odbor je glede izključitve članov sprejel načelno stališče, da sc smejo izključevati člani samo z ozirom na določbe strankinega poslovnika. Kar sc tiče sprejemanja novih članov in izključevanja članov, jc cd^or ugotovil, da nc zadostuje za sprejem predlog krajevnega odbora, marveč da mora dotična j organizacija vložiti pismeno vlogo na glavni odbor. Nato so razpravljali o osebnih vprašanjih in o občinskih volitvah v Dalmaciji. Tozadevno so prečitali razna poročila radikalnih organizacij. Z ozirom na ta poročila se je sklenilo, da se morajo volitve čim preje izvesti. Notranjemu ministru so dali nalog, da ukrene vse potrebno. Notranji minister Maksimovič je z ozirom na ta sklep izjavil, da bo na prihodnji seji ministrskega sveta poročal o pripravah za občinske volitve in obenem določil dan volitev. Končno so razpravljali o razmerah radikalne stranke do radičevcev, in sicer z ozirom na številne pritožbe, ki jih ima radikalni glav-j ni odbor proti sodelovanju z Radičcvo stranko. Do definitivnega sklepa v tem oziru ni prišlo. Seje glavnega odbora sc bodo prihodnje j dni nadaljevale. Jovanovič ima nalogo sklicati , seje glavnega odbora. GP.SKA MINISTRA V RIMU. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Iz Aten poročajo: Zunanji minister Rufos in železniški minister Tavularis sta odpotovala v Rim, kjer frosta gosta italijanske vlade. Rufos bo ostal v Rimu tri dni, nato pa bo odpotoval v Ženevo, kjer bo tva seii Društva narodov zastopnik Grčije. DR. BENEŠ PRIDE NA DUNAJ. Dunaj. 2. marca. (Izv.) Češki zunanji minister Beneš bo pred svojim odhodom v Ženevo obiskal tudi predsednika Hainischa, da mu oficielno vrne obisk. Obenem bodo podpisali avstrijsko-češko pogodbo o medsebojnem razsodišču. BURNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. — PUCELJ NAPADA SLOVENSKO DUHOVŠČINO — OSTRI SPOPADI MED NEMCI RADIČEVCI IN RADIKALI. Ko se ie vosi! Ninffi skozi Primorje.. - G. Ninčič se je že večkrat peljal l vlakom Ljubljana—Rakek—Postumia—Sessana—Op i-cina Cainpagna—Trieste. Primorec pusti za trenutek svoje delo in se nehote ozre za vlakom, za trenutek posije žarek v njegovo dušo, nato se loti zopet dela z mračnim obrazom. Vlak je izginil v daljavi. Da bi naj to pot vlak ne rezal tako hitro primorske zemlje! Pa bi g. Ninčič videl in slišal...; morda bi mu seglo do ušes plakanje častitljive učiteljice, matere petih otrok, ki brani pred visokimi gospodi iz Gorice in Vidma pravico, da si vzgoji svoje otroke v svojem jeziku, morda bi g. Ninčič slišal plakanje otroka, ki priteče iz šole: »Mama, jaz prav nič ne razumem tistega učitelja!« Trieste—Bivio—Veoezia—Roma,, g. Ninčič nas je zapustil s polnim ravnovesjem v srcu, da se domeni v Rimu o Locarnu in nemški nevarnosti. Visoka politika ki jo Primorci kljub svojemu egoizmu razumemo in bi ravno radi tega danes ne hoteli tožiti o svojih težavah, če bi ravno danes ne čutili še toliko bolj tega strašnega bremena. Sicer g. Ninčiča menda ne bomo motili v njegovih načrtih, saj bo stvar, ko pridejo do njega te vrstice, že dokončana. V soboto 23. februarja se je zbralo v Gorici okoli 400 učiteljev, med njimi 60 Slovencev, da se udeležijo strokovnega kmetijskega predavanja. Udeležba je bila obvezna; učitelje je povabil sam šolski nadzornik. V vabilih je bilo rečeno, da gre za predavanje o »žitni bitki«, Id jo je napovedal nedavno g. Mussolini, da dvigne žitno produkcijo. Po strokovnem kmetijskem predavanju je nadzornik predstavil učiteljem komendatorja Garassija, ki da bo imel do;g govor o fašizmu. Nadzornik je poudaril, da morajo vsi navzoči oslati v dvorani. Prisotni so bili tudi zastopniki ob-Iastev, podprefekt, župan sen. Bombig in fašistovska poslanca Russo in Marani. Garassi, ravnatelj učiteljišča v Vidmu, je začel ostro napadati katoliško učiteljsko organizacijo Ni-colo Tomaseo, da izrablja vero, socialistične organizacije ter Zvezo slovanskih učiteljev, kateri je očitni iredentizem in partilailarizem, ker noče sprejemati italijanskih tovarišev, znamenje, da jim ne zaupa. Verske nazore fašizma je g. Garassi označil z naslednimi potezami: Treba je v otroku prebuditi čuvstvo vere. To lahko vrši vsak učitelj, tudi... ate-isf, le da je fašistovskega duha. Vseeno je, ali' otrok najde predmet vere v Budhi ali Mohamedu, v Nazarencu ali celo v neznanem osebnem bogu. Glavno je, da goji v prsih čuvstvo vere. Govornik je zaključil s povzdignje-nim glasom: »Svelujem vsom učiteljem, da stopijo v faššstovski sindikat. Kdor ni z nami, je proti nam, proti fašizmu, proti državi!« Senator Bombig in podprefekt objameta in poljubita govornika, dvorana ploska. Nadzornik naznani triminuten odmor, da se učitelji vpišejo v fašistovski sindikat; večina slovenskih učiteljev se dvigne in zapusti dvorano. Podobna zborovanja so se vršila v Idriji, Cerknem, Postojni, Ajdovščini in v Kanalu. Posebno značilno za razmere, v katerih živi slovenski živelj v Italiji, je zborovanje v Kanalu. Po ognjevitem govoru zopet komendatorja Garassija je vstala slovens!:a učiteljica, ki izvršuje svoj poklic že četrto desetletje, in je spregovorila med grobno tišino proti oblastnikom: »Govorim kot stara učiteljica, pa tudi kot mati petih otrok. Vi slavile ljubezen do rodne grude, proslavljate domovino; toda od mene tirjatc, naj svojim otrokom iztrgam iz src ljubezen do domače zemlje, naj jih ne učim narodne govorice. Kako bolečino ste prizadejali materinskemu srcu...« Gospa ni mogla več nadaljevali, bolesten jok ji je pretrgal besedo. Zdramilo jo je viharno ploskanje slovenskih učiteljev; razen treh so vsi zapustili dvorano, ostali so na odru predavatelj in oblastniki ter presenečeno in mrko gledali za odhajajočimi učitelji. Tedaj se je dvignil italijanski učitelj Rannich in izjavil: »Odločno sem proti temu, da slovenske učitelje silite v fašizem. Vam je lahko predavati, g. komandator, ker imate za hrbtom vlado. Ti moije, ki so odšli iz dvorano, so pa postavili svojo eksistenco na tehtnico; učiteljica, M Vam jo razkrila tragično bolečino materinskega srca, jo riskirala kruh in pokojnino. S spoštovanjem zrem na to značajne ljudi!« — Ostali italijanski učitelji so seveda protestirali proti tej izjavi odkritega poštenjaka in so vstopili v sindikat. G. Garassi je doživel veliko razočaranje tudi v Ajdovščini. Zborovanje za učitelje ajdovskega okrožja se je vršilo v soboto '27. februarja. Po predavanju o »žitni bitki« je ponovil g. Garassi svoj triumfalni govor. A vstala je italijanska učiteljica Hess in mu zabrusila: »G. komandator, to mora biti vendar čudna stranka, da morate v njo ljudi tako siliti!« Po teh odločnih besedah italijanske učiteljice so vsi slovenski učitelji zapustili dvorarao. Kaj bodo italijan?ki oblastniki storili sedaj? Ali bodo napovedali zopet predavanje o »žitni bitki«, da ponovno pritisnejo na slovansko učiteljstvo? Ali jim bodo zagrozili z odpustitvijo iz službe ali s premestitvijo v južne kraje? Slovenske šole ni več. Nadzorniki so po-»lali šolskim vodstvom okrožnice, da mora od 1. marca dalje prenehati poučevanje slovenščine med tako zvanimi dodatnimi urami. Italijani ne rabijo več slovenskih učiteljev. Kdo bo skrbel za njihove družine? * V Trstu kličejo tudi slovenske srednješolce na kvesturo. Ni zadosti, da študirajo na italijanskih šolah. »Koliko premoženja imajo vaši starši? Kdo vas vzdržuje? Koliko dobivate od dijaške Matice? V katerem društvu ste organizirani?« Za vse to se zanima tržaška kvestura. Na kvesturo morajo tudi vsi predsedniki prosvetnih društev. Novi kvestor je napel vse svoje strune posebno zadnji teden. * Iz Rima brzojavljsjo 27. februarja: Na zaključnem se.-taaku sta g. Mussolini in Ninčič proučila sedanji mednarodni položaj in pojasnjene so bile še bolj točke, glede katerih je mogoče koristno delovanje med obema državama. G. Niučič se je odpeljal z večernim vlakom proti Parizu ... Ko se boste vračali, g. Ninčič iz Ženeve skozi Pri morje, vozite vsaj malo bolj počasi. Briand za svetovni mir. Socialne razmere pripravljajo novo vojno. Francoski parlament obravnava te dni lokarnsko pogodbo. Desničarji označujejo to pogodbo kot nesrečo za Francijo. Briand pa, ki je tu zopet v svojem elementu in neprestano posega v debato, zna ustvariti momente, v katerih mu pritrjuje vsa zbornica in vsa Evropa. Tak je bil njegov nastop zadnji petek. Med splcSno napetostjo je Briand izvajal: Vrednost lokarnskih pogob lahko različno ocenjujemo. To se je tudi tako zgodilo v vseh državah. Nemški nacionalisti so pisali, da je bila Nemčija v Locarnu prevarana, Chamberlainu so mnogi očitali, da sem ga jaz vtaknil v žep. Dejstvo pa je, da lokarnske pogodbe niso nobeni državi prizadejale škode. Lokarnske pogodbe smo sklenili v pravem evropskem duhu. Kaj smo imeli poprej in kaj imauo sedaj? To je edino vprašanje. V najtežjih urah bitke pri Verdunu, v krvavih strahotah vojne sem prisegel, da bom vse svoje delo posvetil ohranitvi miru. Locarno je prva j nežna sadika, ki bo rastla in se razvijala. Če j bo kedaj kaka zločinska noga to sadiko pohodila, upam, da to ne bo noga Francije. Mir je vladar, ki veliko zahteva. Zahteva pred vsem zaupanje. Krivico delamo, če večini nemškega naroda ne zaupamo. Tudi proti Erzbergerju in Rathenau so sejali nezaupanje, Nemci in mnogi drugi, 'n vendar sta padla pod zločinsko roko v službi miru. Lokarnska pogodba ustvarja zaupanje med narodi. Sedaj morejo matere pogledati svoje sinove brez temnih skrbi pred bodočnostjo. Pred kratkim je hotela izbruhniti vojska na Balkanu. V dveh dneh smo jo zadušili. Ne lcanoni, ampak pravičnost ima danes besedo. Najhujše je bilo pri dosedanjih vojnih izbruhih, da narodi niso mogli izraziti svoje volje. V Locarnu smo govorili nov evropski jezik. Kaj bi ostalo od Nemčije in Francije, če bi se zgrizli med seboj. Kako more kdo odrekati Nemčiji stalno mesto v svetu Drurtva narodov? Nemčija mora tudi tu igrati svojo vlogo. Sedaj poskušamo ( ustvariti enotno Evropo. Gospodarski vzroki j vožne, ki so dejansko najgloblji, že rušijo so-| cialni mir. Ali naj sedaj Francija z nezaupanjem stoji ob strani in se zavije v zmagoslavno ; kuto? Zanimiv .političen' mor. Danska in norveška se od nekdaj, kot se to spodobi sosedam, gledata postrani. Lani je I podpisala Danska z Angleško pogodbo, ki po-i deljuje tudi Angležem pravico lova in ribo-• lova v danski koloniji Gronland, ki je kakor 1 znano, največji otok na svetu. Norvežani imajo že zdavnaj isto dovoljenje in Danska jim je , celo dovolila neke predpravice na Gronland-j skem. Kljub temu niso zamudili Norvežani po-j udariti ob priliki podpisa anglo-danske po-1 godbe, da še vedno ne priznajo otoka za dansko kolonijo. Norveška se resnično ni podpisala pod gronlandsko pogodbo, ki so jo priznale vse or.tnle države. Protestirala pa je monda žc kakih 50 krat ob vsaki ugodni in neugodni priliki, dasi ne more kaj pričako-i vati od gronlandske snežene puščave razven lova, ki ga itak že vživa. Ta spor je ravno vtihnil, ko se je pojavil novi. Njegov pred-I met jo truplo pred 200 leti umrlega norveške-1 ga krojača. Peter Wes«el se je zgodaj naveličal biti 1 krojač v rojstnem norveškem Trondbeimu in se je vtihotapil na ladjo danskega kralja Fri-j derika IV., ki je nekoč obiskal trondheimski Ijord. Wessel je kmalu postal dober danski I častnik, bil je celo v Indiji in je v vojni leta ' 170!). sijajno premagal švedsko mornarico. Zalo je dobil plemstvo in ime Tordenskiokl, to je: gromovnik. Ko je oblegal znameniti šved-j ski kralj Kari XII. prihodnjo leto dansko ' trdnjavo Frederikstein, je napadel pogumni j Tordenskiokl celo švedsko mornarico v oz-| kem, samo 3 km dolgem zalivu Dtinekjol. Zavzel je 14 švedskih ladij in ostale sežgnl. Kari XII. i« moral zaprstiti Dansko in je i udaril zopet na Petra Velikega. Dve leti poznoje pa je junak zopet ujel celo švedsko mornarico v utrjenem pristani- šču Marstrand. Preoblečen v ribiča je ogledal poprej vse utrdbe in zasedel dva dni pozneje tudi mesto. Ostala je še nepristopna trdnjava Karsten. Tordenskiold je predložil posadki, naj se vda, ker da ima veliko armado. Švedi so poslali sovražniku častnika, da se prepriča o dejanskem stanju. (O, blaženi časil Kako je bila prijazna vojna pred 200 leti!) Tordenskiold pa je tako opijanil Šveda, da je ta bil kakor v megli in je imel vedno iste vojake za nove neštevilne četo. Trdnjava se je uda-la na temelju poročila tega častnika. Tordenskiold je postal admiral, dobil je pozneje več spomenikov in je do sedaj ponos danske mornarice. Njegova slika krasi vse danske vžigalice. Umrl je samo 29 let slar na Nemškem, kjer so napadli tolovaji njegovo kočijo med potovanjem. In zdaj zahteva Norveška telo tega danskega junaka, da bo pokopan v stolnici domačega Trondheiina! Danci pa odgovarjajo: V Trondhelmu bi bil lahko pokopan samo krojač Peter Wessel. Tega pa ni več, in Danska se ne bo ločila od ostankov narodnega junaka Tordenskiolda. Saj je potopil in sežgal švedske fregate kot danski mornar, ne pa kot norveški krojač. Vzdignil se je spor. Protestirajo društva, klubi, politične stranke, učene akademije. Diplomati so v zadregi. Take hude skrbi imajo srečne in bogate nordijske države, ki jih ne tare sedanjost" khkor nas! Mussolini proti Nemčiji. Dopisniku »Petit Parisien« jc Mussolini dal značilno izjavo, ki ga označuje kot neugnanega zatiralca narodnih manjšin. Ostentativno po-vdarjanje, da hoče fašizem zaustaviti vsenem-ški »Drang nach Siiden«, je v Mussolinijevih ustih pač le figovo pero, ki naj zakrije in opraviči reakcionarna imperijalistična načela. Mussolini je dejal: Nemci so ostali kakršni so bili, prav nič se niso izpremenili. Njihove »Reichbannertagungen« so vojaške parade, ki se jih udeležujejo vsi Nemci, tudi Avstrijci. Taki zbori sprejemajo resolucije, da . se hočejo bojevati, dokler Nemčija ne dobi vsega ozemlja, ki ga je sploh kedaj imela v svoji posesti. Nemčija se mrzlično pripravlja. Glejmo samo nemško trgovsko zračno brodovje, ki sc razvija z najmogočnejšimi tehničnimi sredstvi. Nemčija ima izvrstnih zračnih ladij brez števila. 24 zračnih cest pelje iz Berlina. Popreje je mesec razsvetljeval zrakoplovom nečno pot, danes vozijo v temi in megli v vsakem letnem času. In vi Francozi morate vedeti, kaj lahko pomenijo nočni poleti. Zato je več kot potrebno, uporabljati vsa varnostna sredstva, da odvrnemo nevarnost. Glede tirolskega vprašanja je Mussolini dejal: Prepotoval sem to ozemlje. Videl sem da je tam vse nemško. Uradniki, učitelji, duhovniki, železnica in pošta, vse popolnoma nemško. Slišal sem samo nemško govorico in pesmi, radi katerih bi pevce v Rimu takoj zaprli. Za prebivalstvo, ki šteje 250.000 duš, je bilo 24.000 gasilcev. V resnici so bili vsi ti gasilci oboroženi. Zato sem tu posegel vmes in napravil red. Gasilcem sem pobral orožje in jih nadomestil s civilisti. Štiri ali pet mož opravlja sedaj to službo v vsaki vasi, pa zato nič bolj ne gori. Na meji sem uveljavil zakon, da se v območju 30 kilometrov ne sme nihče naseliti brez posebnega dovoljenja vlade. Povsod sem uvedel obvezni pouk italijanščine. Poštni in železniški uradniki so samo Italijani. Mi intenzivno koloniziramo Južno Tirolsko z italijnskimi družinami. Naselili bomo 1000 družin. V meranskem rudniku smo zaposlili 400 italijanskih družin. Tako i bomo to deželo italjanizirali. So namreč \ grožnje, proti katerim se moramo zavarovati. Taka je tudi vsa-nemška grožnja. Skupna nevarnost bo zbližala Italijo in Francijo. 80 miljonov Italja-nov in Francozov bo stvorilo ravnovesje proti vseremškemu bloku. Nadalje je Mussolini povdaril, da Poljska mora dobiti stalno mesto v svetu Društva narodov, istočasno z Nemčijo. SEJA OGRSKEGA PARLAMENTA. Budimpešta, 2. marca. (Izv.) V današnji seji parlamenta je med drugimi govorniki nastopil tudi mejni grof Pallavicini, ki je obdolžil Bethlena, da je privatno bil informiran o ponarejanju in da jc skušal vse potlačili. Vendar ne more o vsem tem iznesti zaenkrat do-voljnih dokazov, pripravljen pa je te trditve objaviti tudi javno v časopisju. Ministrski predsednik Bethlen je zahteval, da Pallavicini takoj izpove svoje trditve pri državnem pravd-ništvu, drugače bo vlada poskrbela, da bo grof moral biti zaslišan. LOCARNSKI SPORAZUM V FRANCOSKI ZBORNICI. Pariz, 2. marca. (Izv.) Zbornica je danes sprejela locarnsko pogodbo s 423 glasov; proti 71 glasovom. LETALSKA NESFEČA. Prega, 2. marca. (Izv.) V Dolvavi pri Frie-deku je vsled defekta na motorju psdcl na tla potniški aeroplan, last franccsko - romunsko prometne družbe, ki vzdržuje redni promet med Dunajem, Prago in Parizom. Romanje v lurd. Pripravljalni odbor javlja, da se je do 1. marca zglasilo zadostno število romarjev, tako da se bo romanje vršilo, kakor napovedano, v roku od 6. do 17. aprila. Izjemoma bi mogel odbor sprejeti še omejeno število prijav, toda oni, ki bi se hoteli udeležiti, se morajo nemudoma javiti. Pripravljalni odbor. Kardinal Cagiiero umrl. Brzojavka iz Turina nam naznanja, da je v Rimu umrl kardinal Cagliero. Pokojni kardinal je bil med najstarejšimi iz kardinalskcga kolegija. Rodil se je 1. 1838 v Castelnuovo d' Asti (Piemont), Bil je med prvimi učenci čast. don Bosca, ustanovnika salezijanske družbe. L. 1851 se je oklenil svojega duhovnega očeta in mu ostal zvest do smrti. Pred dobrimi 50 leti je pokojni Cagliero načeloval prvi gruči salezijanskih misijonarjev, ki jih je don Bosco poslal v Patagonijo (Argentina). Tu je deloval neumorno nad 30 let in s svojim delom zaslužil ime apostola Patagonije. L. 1884 je bil posvečen v škofa. Bil je nekaj časa odposlanec sv. stolice v Srednji Ameriki. L. 1908 je bil povišan v nadškofa in 1. 1915 ob stoletnici don Boscovega rojstva v kardinala. Pokojni je nam Slovencem dobro znan izza Marijanskega kongresa in posvetitve Marijinega svetišča na Rakovniku. O Sloveniji je pokojni kardinal odnesel najboljše vtise. Do zadnjega se je rad spominjal onih lepih dni, ki jih je preživel med Slovenci. Posebno ga je ganila vernost in po-božnost našega ljudstva. Kardinal Cagliero se je odlikoval po veliki ljubezni do sv. katoliške Cerkve, po nežni pobožnosti do Marije Pomočnice in po veliki navezanosti na salezijan-sko družbo, katere najodličnejši član je bil. V dobi pred Pijevo reformo cerkvenega petja je slovel kot genijalen cerkveni kladatclj. Njegove skladbe so se proizvajale z velikim uspehom posebno po Italiji in po juž. Ameriki. A »Osservatore Romano« in dr. Ninčičeve izjave. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« z dne 28. februarja t. 1. prinaša na uvodnem mestu dobesedno dr. Ninčičeve izjave v narodni skupščini povodom znanih napadov prosvetnega ministra Stjepana Radiča na papeževega nuncija dr. Pellegrinettija. A O zagrebških radikalih. V ponedeljek sta se mudila v Zagrebu ministra dr, Srskič tt Krsta Milctič, da po nalogu glavnega odbora izgladita nesoglasja, ki postajajo med obei$a taboroma zagrebške krajevne organizacije radikalne stranke. Novinarjem ministra po svojem odhodu nista hotela dati nikakih pojasnil o tej zadevi, izjavila sla samo, da bo glavni odbor na podlagi njunih poročil odločil o načinu organizacije radikalne stranke v Zagrebu. A Za zbližanje z Bolgarsko. V Parizu se je nedavno us.anovila liga, v katero so vstopili vsi znarrenitejši Srbi in Bolgari, ki žrive v Parizu. Svrha te lige je, delovati v duhu zbli-žan a in zedinjenja države Srbov, Hrvatov in Slovencev z Bolgarsko. V ta namen misli liga razviti živahno propagando po obeh državah za ustvariiev bodoče velike Jugoslavije. Liga 1 je že imela več sestankov, na katerih se. je v lepih govorih poudarjala velika jugoslovanska ideja. Sklenilo se je tudi poslati na bolgarsko vlado apel, naj izpusti na svobodo vse zaprte zemljoradnike. Velika afera s ponarejali em menic in čekov. Pred tednom so časopisi kratko poročali, da je policija v Zagrebu zaprla Grka Spiri-diona Skiadesa, ki je osumljen, da je izvršil veliko defravdacijo. Banka »Union« na otoku Krfu je bila pri tem ogoljufana za 35 milijonov drahem. Policija ie tedaj mislila, da ima opraviti z zločincem, ki je iz strahu pred postavo pobegnil iz svoje države. Slučaj in pa neroden zagovor Skiadesa pa sta odkrila velikopotezno goljufijo s ponarejanjem čekov in menic. Na podlagi izpovedi obdolženca je bil namreč aretiran bivši albanski častni konzul za Dalmacijo Kristo Georgin. Ta gospod ima na Sušaku in Reki več palač ter vil in jo agent Jadranske plovbe za Albanijo. Razume se, da je njegova aretacija vzbudila ogromno senz: cijo. Ta gospod konzul je izdal Spiridionu Ski-adesu ponarejen polni list, da je mogel priti v Jugoslavijo. Spiridion je imel v svojem kov-čegu tudi menico, glasečo se na 59 500 lir, ki naj bi jih Georginu izplačala Banra di Cre-dito Italiano v Trstu. Skiades je delal v kompaniji z ravnateljem banke Italo-Levantina v Bolonji. Ta ravnatelj, Laz.adides, se je v Trstu sestajal s svojimi pomagači. Grška policija je poslala tudi v Bolcmjo svoje agente, ravnatelja bodo aretirali in nnjbrže bodo prišle na dan še nove umazanije. Nov uspeh levičarskega kartela. V departmantu Chalons sur Mame so se vršile v soboto nadomestne volitve v parlament za tri mandate. Zmagala sta dva socialista in eden radikalni socialist. T« i« «elo voiik uspeh levičarskega kartela. MOV1CG Jc Veliki župan dr. Vilko Baltič je odpotoval v službenih poslih v Belgrad ter do na-daljnega ne sprejema strank. Jc Šikaniranje občin. V novomeški okolici se ljudje zelo razburjajo vsled odloka ljubljanskega vojnega okrožja, da se morajo vsi vojni zavezanci iz novomeškega okraja dne 14. in 19. t. m. deljeno v dveh skupinah zglasiti z vprego in vozovi v Novem mestu radi nekega razporeda. Ljudje imajo iz posameznih občin tri ure daleč v Novo mesto, iti bi morali na vse zgodaj od doma. Pot in hrana za ljudi in živali bo napravila ljudem velike stroške. Ali ne plačujemo žc itak tako visoke davke, pa nismo vredni, da bi komisija par gospodov prišla v vsako občino, kar bi bilo gotovo ceneje, kot pa tirati vso množico v Novo mesto? Kakor mnogi drugi se tudi ta razglas odlikuje po svoji »jugoslovanščini«: »Vojni razpored za 1. 1926 in pregled črez popisano živino, vozila itd. se bo održal za srez Novomesto dne 14., 19., 21., 25. in 28. marca t. 1. in sicer 14. III. občine Šmihel - Stopiče, Orehovica, Brusnice, 19. III. Novomesto, Mirna peč, Bela cerkev, Št. Peter in Prcčina. Vse naštete občine imajo zbirališče v Novem mestu. Priti morajo vsi obvezniki od 1. 1876. dalje — pripeljati morajo vsa vozila, živino in prinesti vso odpremo, kakor ob mobilizaciji.« — Našega poslanca prosimo, da posreduje pri vladi, naj nam prizanese s takimi ukrepi. Jc Smrtna kosa. V Leskovcu pri Krškem fe umrl dne 28. februarja g. Franc Stare, posestnik, trgovec in cerkveni ključar, v starosti 53 let. Zapušča vdovo in sedem otrok. Kot zaveden pristaš SLS je bil splošno priljubljen in spoštovan. Jc Naslednik kardinala Merciera na škofijski stolici v Malines bo msgr. Ernst Van Rocy, dosedanji tamošnji generalni vikar, škofija v Malines jc bila ustanovljena 1. 1559. Jc Spomladi je vse veselo. Naši fantje so pa najbolj veseli, če si lahko pritrgajo 10 Din, da kupijo srečko za štadion. Vsaka družba si pritrga par četrti vina, pa.ima par srečk. To je veselje! Jc Izplačilo drž. obveznosti iz prejšnjih let po kreditni! partiji 55. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo razglaša uradno: Finančna delcgacija prejema od drž. upokojencev (upokojenk) in drugih interesentov dnevno urgence za izplačilo pokojninskih zaostankov in drugih pripadnin, ki segaio v dobo pred 1. aprilom Zora Borštnarjeva, ki je izvršila velike poneverbe na litijski pošta. 1925. Interescntje se ponovno opozarjajo, da so takšne urgence brezplodne, ker je izplačilo po veljavnih predpisih nedopustno vse dotlej, dokler generalna direkcija drž. računovodstva za izplačilo teh obveznosti po členu 18. fin. zakona za leto 1924/25 nc otvori potrebnega kredita, kar se pa dosedaj ravno ni zgodilo. Ker se nagiba tekoča budgctna doba h koncu, ni izključeno, da se bo likvidacija dobrega dela teh obveznic morala prenesti na proračunsko leto 1926/27, ki se prične 1. aprila t. 1. Vsekakor delegacija kakor doslej tudi v bodoče že po službeni dolžnosti ne opusti nobene prilike, da izposluje povoljno rešitev. — Delegat: Dr. Šavnik s. r. * Vsa društva, včlanjena pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, so prejela te dni letake za nabiranje udov Mohorjeve družbe. Odbori naj prečitajo oklic in navodila, potem pa na delo! Zadnji teden naj bo posvečen podrobni agitaciji. •ArUmrl je 27. februarja v Varaždinu sodni svetnik g. Vinko T r e y b a 1. Bolan je bil samo en dan. Zapustil je 150.000 Din. Ker nima dedičev in tudi ni napravil oporoke, bo najbrž srečni dedič država. Kako je bil priljubljen pri varaždinskem prebivalstvu, jc dokazal sijajni pogreb, ki se jc vršil 28. februarja. Jc Državni avtomobili. Finančni odbor skupščine jc izdelal pravilnik o državnih avtomobilih, po katerem bodo dobili: po dva avtomobila ministrski predsednik in minister zunanjih zadev z 10.000 Din mesečno za vzdr-žavanje vsakega avtomobila; ostali ministri pa po en avtomobil z 8000 Din mesečno za vzdržavanje. Nadalje dobe avtomobile tudi vsi veliki župani ter direktorja zagrebške in belgrajske policije. Kaj pa ljubljanski policijski direktor? Ali je ta morda manj vreden od hrvatskega in srbskega policijskega direktorja? Tudi poglavje o enakopravnosti. Jc Za Materinski dan nudi Prosv. zveza društvom dramatični prizor: Pred sodbo. Vsebino igrice tvori modra Salamonova razsodba med Sabijo in Noemo. Naroča sc pri Prosvetni zvezi in stane izvod 3 Din. Jc Ljubljanska dirckcija državnih železnic — tako nam pišejo — je podedovala še od prejšnje uprave južnih železnic navado, da ene firme predpostavlja drugim. Tako posreduje ljubljanska direkcija pri prodaji čevljev na obroke samo eni mariborski in eni ljubljanski firmi in sama odteguje nameščencem mesečne obroke ter jih nakazuje na dotične firme. Druge tvrdke, ki morajo ravnotako plačevati davke in druge državne dajatve in imajo torej pravico zahtevati od strani državnega oblastva, da je napram vsem državljanom enako, pa zastonj moledujejo za to ugodnost. Pozivamo g. ravnatelja, da napravi temu krivičnemu postopanju konec ter dovoli vsem tvrdkam isto ugodnost. — Več prizadetih tvrdk. Jc Kdor hoče za 5 Din dobiti pohištvo ali šivalni stroj Singer, zofo in stole, 20 kg kave, uro, obleko, 200 1 vina, pitanega prašiča, daljnogled, balo platna, trsno škropilnico iij., ta naj nemudoma naroči srečke loterije Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki se prodajajo po 5 Din pri Loterijskemu odboru v Sv. Petru pod Sv. gorami. Za naročilo zadostuje dopisnica. Srečkam se priloži položnica. Posebnost pri tej loteriji je, da dobi vsakdo, ki naroči 10 srečk, kar tri srečke brezplačno. Ker se bode žrebanje vršilo že 19. marca t. L, se bode z razpečavo srečk kmalu zaključilo. Zato vam svetujemo, da pohitite z naročili. Sreča vas čaka! Vseh dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Jc Zveza jugoslovanskih inženirjev in arhitektov. V soboto se je vršil v Ljubljani sedmi občni zbor ljubljanske sekcije Zveze jugoslovanskih inženirjev in arhitektov. Zveza Še vestfaiska pisma. m. Upam, da se vam ne bom zameril, če vam naštevam znake nemškega »nazadnja-štva«. Zato danes bolj s pogumom pišem kakor takrat, ko Nemce hvalim ... Kaj pa želite še izvedeti o nemški nekulturnosti? Kako nerodno vozove imajo, sem vam že enkrat omenil. Kakor na Laškem: veliko >trugo« na dveh velikih težkih kolesih. Na oko zelo nerodno; a vendar pravijo, da taki vozovi jako lahko tečejo. — V zemlje-pisju so nam rekli (če se ne motim je bilo v 4. šoli, kjer je bil naš profesor g. dvorni svetnik Šuklje), da je ovčjereja Ln kozjereja doma le po revnih, zanemarjenih deželah. Tu pa imate polno ovac in koz. Pri delavcih že celo, kar koza aLi ovca je »knapovskn krava«; pa tudi po mestnih travnikih in pašnikih vidite dosti te živali. Pač pa še nisem videl tukaj vola; samo konj vleče po cesti kakor po njivi. Na Danskem pa vidiš mnogo volov po polju. — Čudili bii se tudi, ko bi videli, kako zelo so tukaj priljubljeni čevlji. Za delo po hiši, na vrtu, na polju jim služijo največ lesene coklje. Nekateri otroci hodijo v njih tudi v šolo. V kaki prodajalni jih je videti cele kupe. Na oko so zelo okorni, v resnici pa jako lahki in se prijetno nosijo. Kaj naj vam še povem o nemškem na-zadnjaštvu? Cujte: Nemci tehtajo še zmiraj na funte in cente! Mi že pred 50 leti v ljudski šoli ninmo smeli! — Termometra, tega malega gosta kulturnega človeka, tudi nikjer ne vidim. Seveda Nemci imajo dosti premoga, pa jim ni treba tako natančno meriti, koliko smejo zaikuriti. — In če vprašam: kako visoko je kak kraj nad morjem, nič no morem pravega izvedeti... In čemu se boste še čudili? Če vam povem, da pokopališča niso posebno skrbno negovana in da jim za ograjo večkrat služi — ne zid, ampak — živa meja. Pri nas bi to in-eli gotovo za zelo zastarelo ali zanemarjeno, tukaj pa je navada. Pač pa so pokopališča sredi človeških bivališč, da. celo po mestih samih. Tudi v Monakovem, tem lepem modernem velemestu, so pokopališča kar v mestu samem. Dokaz, kako prazen je tisti strnh pred pokopališči, ki je pri nas pregnal v.sa d leč od človeških bivališč, da že na nobeni kmetski fari ne sme biti pokopališče okoli cerkve kar je vendar tako lepo in primerno! Pogrel i so katoliški vsi dopoldne z mašo, pro'.estantski pa popoldne. (Zdaj pa veste, katere vere ste v Ljubljani!) Nazadnje pa še ena prikazen iz tega poglavja, ki bi je ne pričakovali! Človek bi mislil, da vlada pri tako kulturnem narodu kakor so Nemci, pretirana vljudnost, obliznje-ne oblil e občevanja globoki komplimenti, visoke titulalure in podobna ropotija. Motite se! Na Dunaju in v celi bivši Avstriji pač tega mrgoli, — tukaj pa ne. Vestfalec je prijazen, a trezen, skoro hladen. Nič veliko komplimentov ne pozna, ne veliko fraz vljudnosti: naravnost, brez veliko besedi pove, kar misli. Beseda »moj poklon« tukaj ni v navadi, kar z »gu- ima včlanjenih 236 inženirjev in arhitektov iz ljubljanske in mariborske oblasti. Na tem občnem zboru se je razpravljalo tudi o več jako zanimivih narodnogospodarskih vprašanjih. Tako je bil pred meseci od vlade predložen osnutek zakona o izkoriščanju vodnih sil, ki je vseboval razne določbe, ki bi prav resno ogrožale vsak razvoj elektrifikacije nnše zemlje. Zveza se je proti temu osnutku odločno uprla in je zahtevala, da se pritegnejo k stilizaciji osnutka tudi strokovnjaki iz vseh pokrajin kraljevine. Dosegli so toliko, da je bil osnutek umaknjen iz parlamenta. Toda znano pa | ni, kje ga sedaj pilijo in popravljajo. V Zvezi ! se je tudi proučeval in predeloval osnutek novega stavbnega reda za vso državo. Odsek za tehnično šolstvo je posredoval v raznih slučajih posebno glede zasiguranja namestitve absolventov tehnične srednje šole. .leseni leta 1925 so poskušali gotovi krogi reducirati ljubljansko tehniko, odnosno jo premestiti v Zagreb. Zveza je odločno svarila proti takim poizkusom in omalovaževanju našega šolstva, katero bi morala vlada podpirati in širiti. Tudi je Zveza dosegla precejšnje uspehe za slovensko tehnično terminologijo. Dalje je podal upravni odbor zelo obširno in točno poročilo o tendenci gotove industrije v Sloveniji, ki namešča in poskuša nameščati po svojih obratih inozemce in zapostavljati naše domače delavstvo. V okrožju Zveze je daraes 20 nezaposlenih slovenskih inženirjev vseh strok, največ kemičarjev, strojnikov, elektrotehnikov in montanistov. Kljub temu pa še skuša naša industrija dobiti razne izjave, da manjka domačih strokovnjakov in zato zaposluje tujce. Občni zbor sekcije je pooblastil upravni odbor. da preide v najostrejšo borbo proti obstoječim praktikom tudi v javnosti, ker ne pomagajo več nikake utemeljitve in razlogi v službenih spisih. Dalje se je kreiral na občnem zboru sekcije tudi odsek za nove betonske predpise, ki naj sestavi določila za beton, ki odgovarjajo današnjemu stanju betonskega gradiva. Nato so se vršile volitve v upravni odbor in so bili izvoljeni sledeči gospodje: Predsednik inž. Janko Mačkovšek, podpredsednik inž. Alojzij Hrovat, odborniki inženirji Ladislav Bevc, Stanko Dimnik, Josip Pavlin, Blaž Pristovšek, Karol Tavčar. Pavel Vrbič in Fran Zelenko; v nadzorni odbor pa sta bila voljena inženirja Vinko Strgar in Viktor Skaberne. — Nato je bil občni zbor zaključen. * Steinbcisovo podjetje (šumsko industrijsko podjetje Dobrlin-Drvar v Bosni, ki je največje te vrste v naši državi) namerava vlada zdaj dati v zakup, potem ko je pod državno upravo skoro že povsem propadlo. Te dni sb je v min:strstvu šum in rud vršila licitacija, j Stavljene so tri ponudbe: ^Timbre-r, zveza švi-' carskih industrijalcev, ki je ponudila 300.000 j zlatih dinarjev; »Slavijac, industrija Vinkov-ci—-Zagreb, ki je ponudila 175.000 zlatih dinarjev in *Dom«, lesna industrija v Zagrebu, ki je ponudila 50.000 zlatih dinarjev. Ponudba j družbe »Timbre« je torej najvišja; vendar še ! nj gotovo, če bo podjetje njej dano v zakup. M n ster se bo o tem še-le v nekoliko dneh od-: ločil. V kencernu »Timbre« je tudi znani dunajski industrijalec Komer, dočim je >DonK bančna grupa, v kateri so zastopane Jadran-sko-podunavska banka, Hrvatska eskomptna banka in druge. Jr Iz Gornje Radgone. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Vinko Čremošnik ordinira od pondeljka 1. marca t. 1. v Gornji Radgoni. Jc Došla krasra izbira otroških obleke in plaščkov: Krištofič-Bučar, Ljub!jana. Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Pod trančo, je edina špecielna in najcenejša trgovina s kleklanimi čipkami in vsemi čipkarskimi potrebščinami. • • « Aleopati, homeopati, niso ti mogli zdravja dati. Zdaj sc po mojem receptu ravnaj: Zmerno zauživaj »Buddha« - čaj! ten Tag« opravijo. Beseda >Hochwurdenc je skoro neznana, vsaj rabi se ne, dasi ima duhovnik pri katoličanih velik ugled. Tu ni veliko titulatur, ne poklonov, ne veliko osebnega češčenja, in tudi — ali smem povedati? — nič rdečih kolarjev in rdečih pasov ... No, zdaj sem vam pa naštel dokazov nemške zaostalosti. Upam. da ste zadovoljni — in gospod Tensundern tudi. Prihodnjič hočemo pogledati, ali so Nemci v verskem oziru pred nama, ali — za nami. J. K. h Nemčile. Berlin, 28. februarja. Napetost med Nemčijo in Italijo nima samo političnih, marveč tudi gospodarske posle-d ce za obe državi. Dasi Italija trdi, da ni in-teresirana na množini nemškega tujskega prometa, govore vendar števila statističnih uradov obeh držav neprikrito resnico. Ta prepir pa nima samo teli posledic, marveč še drug važen pojav, ki ga naša javnost nikakor ne sme prezreti. Pod utisom dogodkov zadnjih dni in pod pritiskom splošnega javnega mnenja bo vzel tok nemškega tujskega prometa v inozemstvo novo smer. Ze se javljajo celo v židovskih časopisih glasovi, ki priporočajo kot cilj potovanj druge dežele, samo ne Italijo In tu smo na točki, ki je z a n a -še kraje tako vn>na. Tisočletne sanje Nemcev so pokrajine soln-ne Italije. Tudi danes. Solnce torej mora biti. in tega imamo v D a I- Ne zamudite ugodne prilike! Od 1. do 6. marca. Teden ostankov modnega domskega in moškega blaga tiskovine barhenta enonža dilenov in raznovrstnega belega blaga pri Ohlačilnici Za Slovenijo Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ljubljanskemu delavstvu! Dolžnost vsakega ljubljanskega delavca in delavke in vsakega ljubljanskega meščana, ki simpatizira s trpini, katerih borno eksistenco ogroža velekapital, je, da pride na ve!ik protestni shod ki ga sklicujejo vse delavske strokovne orga* nizacije v sredo, dne 3. marca ob 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, V sredo pojdemo vsi delavci naravnost iz tovaren na shod! Delavci, delavke! Možje in žene! Pridite v masah! Gre za nas vse! Gre za biti in ne biti. Strokovna komisija. — Jugoslovanska strokovna zveza. — Narodno-socialna strokovna zveza. — Samostojna strokovna delavska Unija. — Kmetsko-delavska zveza. — Unija stavbinskih delavcev. O Pripravljalni odbor Kršč. ženskega društva vljudno vabi vse članice Slov. kršč. ženske zveze, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, ki se vrši v sredo, dne 3. marca t. 1. ob 4. uri pop. v Jugc6lovanski tiskarni I. nadstropje. — Za pripravljalni odbor Cilka Krek. 0 Jeruzalem, kamor uhajajo zlasti v postnem času naše misli, bo predmet prihodnjega prosvetnega večera, ki bo v petek 5. t. m. ob 8. uri zvečer. Predaval bo dr. J e h a r t, kj jc lansko leto obiskal te kraje. 0 Gradbena sazija sc je v Ljubljani že začela. Hitimo nakupovati srečke za stadion, da se b:> grartba žurno nadaljevala. O Nekaj statistike iz župnije sv. Petra v Ljubljani iz 1. 1925. Župnija šteje 24.461 prebivalcev: v mestu 16.990, zunaj mesta 7471. Leta 1925. je bilo rojenih 567 otrok; doma 280, v bt,klico porodit je šlo 287 mater iz župnije. Poročenih je bilo 155 parov. Umrlo jih je 397; doma 247, v bolnico umret so jih peljali 150. Nagle smrti oziroma neprevidenih je umrlo 22. Za kapjo jih je umrlo 13. Samomorilci so bili 4. Nesrečne smrti jih je umrlo 8: dva sta se zadušila, 2 sta utonila, eden je bil ustreljen, eden cd vlaka povožen, eden od avtomobila raztrgan, eden je umrl na opeklinah. Olrok je umrlo 75. Najstarejša mrliča sta imela po 89 let. nad 80 let starih je umrlo 18. Rojenih je bilo 170 več kot jih je umrlo. Po-zakonjenih je bilo 12. Od katoliške vere jih je odpadlo 11. V katoliško cerkev se je povrnilo 11 odpadnikov; sodnijsko ločenih je bilo 16. Sv. obhajil v cerkvi je bilo v celi župniji 586.741, t. j. 24.473 manj kot v letu 1924. m a c i j i in na našem Primorju v i? Ker pa n bena stvar ne pride sam." moramo tudi mi storiti sv nost. V zvezi s kakim nemš1 uradom bi se prav lahko or .ia za Dalmacijo in Slovenijo, .xo za pclelne mesece bila priprav Kakor smo omenili, nemš, -asopisje že dela propagrndo za naše kraje. Naša dolžnost je, da to priliko izrabimo in pridobimo del tistih tujcev, ki so do sedaj polnili žepe Italijanom. Tudi v ostalem so spoznali Nemci lepoto naše Dalmacije: film »Moj prijatelj šoter< je p snet deloma na francoski revijeri, deloma pa v Dubrovniku in Boki Kotorski. Free Dar dnevi je govoril v Berlinskem avtoklubu nem gospod o temi »Dalmacija, dežela solnca«. Mislim, da je to dovolj dokazov za moje trditve in upam, da bodo te vrstice našle razumevanje. Ce ni bilo še nikdar ugodne prilike, da delamo propagando in reklamo za krasote naše širše in ožje domovine, danes je tu. In nespameten bi bil, kdor bi tega ne izrabil! Koln je prost. Vzeta je mora, ki je tlačila ubogo prebivalstvo I. cone. ki je trpe'n za grehe in napake drugih. In s prebivaloi Po-renja se je veselila tudi vsa Nemčija. Po radio-fonu so prenesli -Javnost osvobojenja na vse nemške oddajne postaje iz vsakdo, ki ima sprejemni aparat je lahko čul in obenem doživel zgodovinski trenutek, ko je bila ura na starodavni koln^ki katedrali polnoči in je glo-boki glas »nemškega zvona« oznanil deželi, da V župnijski cerkvi je bilo obhajil 78.700 (3200 manj kot 1924.), in sicer meseca januarja 6900, februarja 4400, marca 9300, aprila 6100, maja 8700, junija 5900, julija 5500, avgusta 6200, septembra 6600, oktobra 6900, novembra 4600, decembra 7600, v splošni bolnici je bilo obha-janh 60.300 (2250 več kot 1924.), v ženski bolnici je b lo obhajanih 11.737 (3792 več kot 1924.), v otroški bolnici je bilo obhajanih 7020 (1970 več kot 1924.), v hiralnici 29.370 (2530 manj kot 1924.), pri sv. Jožefu (jezuiti) 40 400 (8100 manj kot 1924), v Jozeftnum 15.294 (2244 več kot 1924.), pri Karmeličankah na Selu 9.000, pri lazaristrih (Srce Jezusovo) 136 tisoč (1000 več kot 1924.), v Leonišču 12.045 (2115 več kot 1924.), v Lilitenturnu 47.000 (17.400 več kot 1924.), v Marijanišču 54.000 (1000 manj kot 1924.), v Marijnem domu 45.816 (2243 več kot 1924.), v Mladinskem do-mu 25.205 (31.755 manj kot 1924.), v mestnem zavetišču (ubožnica) 8.134, v inval dskem domu 700, pri Sv. Krištofu 3000 (2000 več kot 1924.), v Bizoviku 1980 (680 več kot 1924.), v Šmartnem 990 (290 več kot 1924.). Obhajat bolnike izven cerkve smo šli 183 krat, domači duhovniki 172 krat, tuji duhovni 11 krat. V družbo sv. Mohorja je bilo 1925. leta vpisanih 521 članov iz župnije, 45 več kot leta 1924. G Českoslovengka obcc a Československd rfoplnovaci škola v Lublani pofada pod pro-tektoratem Konsulatu Republiky českosloven-ske oslavu narozenin presidenta Masaryka v nedeli, dne 7. brezna 1926 o desate hrdinč dopoledni ve veli'kd dvoranč Narodniho domu v Lublani, ku ktere zve všechno členstvo a priznivce. Tajemnik. © Kristus in človeško življenje. (Foer-ster.) Tisti, ki si je izposodil rokopis (prevod) te knjige, naj ga takoj vrne. Žoiemfterfe Po dveletnem ex-lex stanju je Žužemberk slednjič vendarle dobil zopet redno občinsko gospodarstvo. Volitve, zoper katere so se pritožili Hinjci, ker jim je bil okrajni glavar v Novem mestu listo zavrnil, je veliki župan potrdil, čeravno se je zdela njihova pritožba sedaj veliko bolj utemeljena, kot pri lanskih volitvah. Lani so bile volitve razveljavljene, ker bi obširna hinjska župnija dobila le tri odbornike, letos, ko je dobila samo enega, so pa potrjene. Lani izvoljeni so bili iz vrst SLS. letošnji pa je iz liberalne liste. Kakega političnega mišljenja pa je, menda sam ne ve. kakor tudi ostalih 6 odbornikov ne, ki so bili izvoljeni na skupni liberalni listi. Najbrž so vsi poslali klerikalci. Zakaj pri vo-litvt župana, dne 23. februarja so vsi glasovali za dosedanjega župana g. Kastelica, ki je bil ncteitelj liste SLS. Tako imamo sogl asno izvoljenega župana, kar je pri drugi največji občini pač izreden slučaj. Tudi vsi občinski svetovalci so iz liste SLS. Torej Bog živi najmlajše klerikalce z g. Medvedom vred! Vprašanje je le, kaj je bilo treba trikratnih volitev in trikratnih velikih stroškov zanje, če hočemo imeti slednjič vendarle vsi istega župana? Izredno doltra pravda se je končno zaključila 10. februarja t. 1. pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Ze pred 5 leti je bivši notar v Žužemberku g. Anton Carli vložil tožbo proti pristašu SLS, Francetu Fabjanu, posestniku v Stavčivasi, češ, da se je ta izrazil, da notai laže in ljudi zapeljuje. Pravda, med katero je toženec nastopil tudi dokaz resnice, se je izredno dr Igo vlekla. Po vrsti so se pečala z njo žužemberško, višnjegorsko in opetovano novomeško sodišče. Obtoženca je celi čas branil g. dr. Natlačen iz. Ljubljane in mu slednjič pri okrožnem sodišču priboril sijajno zmago na ceh črti. Vse ogromne stroške, ki znašajo je prišla ura osvobojenja. Zakaj to povem? Zato, ker je primer kako se vzgaja državljane v zares dobre državljane brez demagoških fraz in hujskanja. Ce se vprašamo, v čem leže nen;žki uspehi? V hladnokrvnosti, pa naj bo sreča ali nesreča. Prepričan sem, da pri nas ni celotna država kljub južnemu temperamentu tako sočustvovala in se veselila z osvobojenim Prfmorjem, kot Nemčija z osvobojeno cono Porenja. Ste v digo našega ljudstva. Podrobno poročilo o tem občnem zboru priobčimo še jutri. & Pevska vaja zbora Prosvetnega društva se v četrtek radi obolelosti pevovodje g. Mihelčiča ne bo vršila. & Občni zbor društva organistov za Štajersko se je vršil včeraj predpoldne pri Belem volu v Celju. Bil je dobro obiskan. Zdi se pa, da so organisti na tem občnem zboru krenili n® stranpota. & Umetnostno razstavo priredita v nede-j ljo 7. t. m. slikarja Ivan M i k 1 a v e c in Slavo j Modic v oficirskem domu v Celju. Otvori-j te v ob 10 dopoldne, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. er Korajžne ženo in pijani fantje. V nedeljo zvečer sta šli po Ljubljanski cesti proti mestu dve služkinji, ki sta nosili nek težak kovček. Kavno na mejni črti okoliške in mestne ob ine jima pridejo nasproti štirje pijani fantiči, ki pričnejo meni nič tebi nič sil.ti v ženske. Frkolini so pa slabo naleteli. Kot da bi bile zmenjene, vzame vsaka služkinja po dva fanta, jih naskočita, tako, da so v trenotku ležali trije fantje v jarku, četrti jo je pa hitrih nog odpihal ker je spoznal, da so prsti poštene žene hujše in močneje orožje kot pijana korajTa Tako nadlegovanje pasantov se v nedeljah zvečer večkrat dogaja na Ljubljanski cesti. To povzročajo izključno samo mladi fantje, ki se popoldne navžijejo alkohola in gredo še precej korajžni zvečer proti domu. Dobro bi bilo, ako bi policija tem dogodkom posečala večjo paznost. 0 Goveji in konjski sojem. V pondeljek, dne 1. marca t. 1. se je vršil v Celju redni mesečni živinski sejem, na katerem se je razdelila premija, in eicer: za prvo na sejem pri-gnnno živino 30 Din, za vsako dalje 10 na sejem prignano živino pa po 25 Din. Na sejem je bilo prignane 79 glav živine, medtem je bilo 19 konj. Živine je bilo prodane polovioo, nekaj za pleme in nekaj so pa pokupili mesarji za klanje. Kupovalo se je večinoma po če . Nagrad je bilo razdeljenih 9. Na 13. marca t. 1. se bo vršil v Celju letni živinski in kra-marski seem. V torek dne 6. aprila 1926 se bo p t vršil mesečni redni živinski sejem, na katerem se bo zopet delila nagrada. Interesenti se op zarjajo tudi na svinjske sejme, ki se vršijo v Celju vsako sredo in soboto. P/M/ Trbovlje © »Modernizacija« orožništva. Orožniško postajo Breg pri Ptuju so ukinili in prestavili v Ptuj, istotako Št. Janž na Dravskem polju. Orožniška postaja v Moškanjcih je ukinjena. Postajo Sv. Bolfenk na Kogu bodo združili s Središčem. Sv. Tomaž se združi z Ormožem, Zavrč s Sv. Barbaro. Čudno! Niti protesti velikega župana, niti ugovori okrajnega glavarja i niso nič zalegli. Namesto napredovanja naza-! dovanje. Sčasoma bomo prišli tako daleč kakor leta 1860., ko so bile v ptujskem okraju tri orožniške postaje, v Ptuju, Rogatcu ln Or-i možu. Pomislimo! Zgodi se nesreča, recimo umor ali rop. Preden obvestijo orožniško postajo v Ptuju, minejo štiri ure, orožnik rabi zopet šiiri ure nazaj, preteče osem ur. Roparji pa so med tem časom že za deveto goro. 1 O takih zadevah morajo odločati domačini, nc j£z Raznašanjc pošte. S 1. marcem se na novo namestijo na Vodenski pošti še trije pisn.onoše. S tem je davna želja prebivalstva posebno delavstva izpolnjena. Zadnji so dobivali svojo po čakalnicah, sedaj to odpade. Za povečano osobje se je potegoval sedaj vpokojeni nadpošiar g. Krulej že od. 1912 naprej, vojska in druge prevratne razmere so to preprečile Pošta se bo raznašala približno po sledečih krajih občine s petimi pismonoši: 1. od p šte ob cesti do Dimnika proti Dolin-šeku, Vidmarju in nnzaj; 2. od pošte proti Tereziji, Pr.seti, Skalovac; 3. od pošte, Pauerje. va kolon ja, Doberna; 4. Kurja vae, Ameršek, Vode; 5, od Vode za cesto do Separaoije, ki bo obiskal Grebenca onkraj Save. Pismonoša na II. pošti bo pooblaščen za raznašanje od Din mika do Božiča in gornje vasi. Lokali, kjer se sedaj pošta nahaja, bodo s to novo upravo premajhni. Ze sedaj je bil vsak dan, ko se je pošta odprla, dren.janje, da se je čuditi, da se niso lokali razširili ali pa prenesli na drugo pripravno mesto. Tudi tu je treba nekaj storiti. Oskrumba. Kapelica pri Dimniku je bila zopet oskrunjena od pondeljka na torek po noči Deli križa so ležali pri Adamljetovi hiši. Za to skrajno surovo dejanje, za kar nimamo sploh besed, bi bilo treba krivca kaznovati eksemplnrično, da bi se mu ne ljubilo oskrunjevati božjih podob. Vprašati se pa moramo, kako je to, da je ravno to sv. razpelo bilo izpostavljeno že večkratnim oskrumbam, ko se taki slu"aji nikjer v Trbovljah ne gode? Redukcija poduratlništva. V pondeljek je bilo reduciranih pri rudniku 33 pod-uradnikov, večji del onih, ki jim pripada pokojnina. Uradnik do danes še ni bil nobeden odpuščen, akoravno se je govorilo, da jih je več na vrsti. Pri tem je ugotoviti, da so uradniki — nemške narodnosti, ki so bili primo-rani lansko leto zapustiti našo državo radi nezadostne zaposlovitve v naši državi, prejeli od centralnega ravnateljstva vsak triletno plačo, loj je dosegla z.a vsakega posameznika čez sto-tisoče dimrjev, nadalje se je zvišala vsakemu penzija, da se mu je preskrbela služba itd."j naši delavci >n p duradniki pa morajo biti 86». veda zadovoljni, ako se jim prizna pol^ojnjna! Načrt dobitkov efektne lote r je Jugoslovanske orlovske zveze za igradbo »Stadiona«. I. glavni dobitek: spalnica za 2 oeebi iz orehovega lesa Din 25.000. II. glavni dobitek: novo motorno kolo Din 20.000. III. glavni dobitek; blago za nevestino opremo Din 15.000. IV. dobitek: srebrn servis za 6 oseb Din 10.000. V. dobitek: šivalni stroj Din 5.000. VI dobitek: moško kolo Din 3.500. VIL dobitek: kuhinjska posoda Din 2.500. VIII. dobitek: blago za moško obleko Din 1.500. IX. dobitek: blago za žensko obleko dinarjev 1.200. 5. dobitkov: srebrna moška ura, lestenec, stenska ura, 2 kineški vazi, pisalno orodje po Din 1000.- je Din 5.000. 5 dobitkov: servis za kavo, vreča moke, zaboj sladkorja, jedilno orodje za 6 oseb, ! moški dežjii plašč po Din 750.— je Din 3.750. 10 dobit ov: ženski dežni plašč, čajna garnitura, usnjata torbica, elektr. likalnik, 12 parov ženskih nogavic, 2 prešiti odeji, posteljna garnitura, 6 famoveznic, kuh. aluminijeva posoda, kovček po 500 Din je Din 5.000. 15 dobitkov: Jurčičevi zbrani spisi, žennki dežnik, palica s srebrnim ročajem, 12 robcev, nahrbtnik, 12 parov nogavic, budilka, stojalo za cvetlico, podoba z okvirjem, namizna svetilka, aktovka, listnica, doza za cigarete, ogledalo po 250 Din je Din 3.750. 50 dobitkov po 100 Din je Din 5.000. 100 dobitkov po 50 Din je Din 5.000. 100 dobitkov po 25 Din je Din 2.500. 200 dobitkov po 20 Din je Din 4.000. Vsi dobitki so \redni Din 117.700 Orel Ljubljanski Orli! Drevi ob osmih je skupnt sestanek v Ljudskem domu. — Na svidenje I — i Vsi ločno! Sv Peter — Ljubljana. Danes — sredo — zvečer ob osmih se na fantovskem večeru poraz-govorimo s strokovnjakom o: denarju — banki. — Člani vezani, gostje in prijatelji vabljeni. NOVI PREDSEDNIK V BRAZILIJI. Rio de Janciro, 1. marca. (Izv ) Za predsednika republik« Rr.silii. ie izvoljen Wa-shington I.ouis. Kulturni pregled SOCIALNA MISEL prinaša v svoji zadnji, točno L marca izišli Številki zopet velezanimivo gradivo. V uvodniku »Nekaj evropske politike« razpravlja načelnik SLS dr, A. Korošec o današnji politični situaciji v Evropi s posebnim ozirom na našo državo. Članek kaže bistro in točno opazovanje poteka svetovno političnih dogodkov ter globok državniški čut in smisel slovenskega političnega voditelja, le žal, da vodijo naše državne krmarje pogosto docela drugi interesi nego interesi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ivan Rejec razpravlja v članku »Narodno življenje italijanskih Slovanov« o razvoju političnih dogodkov med primorskimi Slovenci v zadnjih letih, o katerih smo bili pod vtisi pisave izvestnega časopisja informirani doslej popolnoma napačno. Članek bo vzbudil gotovo pri nas veliko pozornost. — »Pregled zgodovine mednarodnega delovnega prava« je kratek, veleinformativen referat, ki je za nas važen zlasti še zato, ker živimo kakor odrezani od sveta in tako malo zasledujemo najvažnejše pojave na tem polju po širokem svetu. — Dr. K u 1 o v č e v članek o »Državnem proračunu za leto 1926-27.« je aktualen zlasti sedaj ob priliki proračunske debate, ki se vrši v belgrajski skupščini ter je nazorna, pregledna in izčrpna slika našega državnega gospodarstva. Kdor hoče zasledovati sedanjo proračunsko debato, ne more preko tega članka. Jako posrečen je tudi izbor pod naslovom »Nekaj Krekovih misli«, saj veljajo besede, ki jih je zapisal ta največji Slovenec že pred desetletji v polni meri tudi še za današnjo dobo. Jako bogat je tudi »Pregled«. V njem nam B. D u i i b i č oriše najpreje zgodovino Hrv. pučke stranke, ki bo dobrodošla vsem zlasti sedaj, ko je pričakovati na Hrvaškem znatnih političnih pregrupacij. Fran Erjavec razpravlja v temeljitem referatu o novem agrarnem programu avstrijske socialne demokracije, ki nam dokazuje, da ta stranka precej hitro likvidira kos za kosom svojih nekdanjih krilatic ter postaja — meščanska. Isti pisatelj na trd, a v polni meri zaslužen način obračunava tudi z ogabnim šundom, s katerim zastruplja »Jutro« naše ljudstvo. Njegov je tudi nazoren referatič 0 rezultatu zadnjih volitev v našo delavsko zbornico. Dr. G o s a r objavlja kritičen referat o najnovejšem dr. A. Ušeničnikovem delu »Socialno vprašanje«, kjer naniza mnogo zanimivih misli. Razen tega ima »Pregled« še več manjših aktualnih beležk in bogat literaren pregled. To )e na kratko bogata vsebina zadnje številke te lepe in potrebne revije, ki bi jo moral imeti danes pač vsak izobraženec in vsak, kdor se zanima za pereča socialna, politična, kulturna in gospodarska vprašanja, saj je edina te vrste na slovenskem knjižnem trgu. Stane samo 50 dinarjev letno in se naroča pri upravi (Jugoslov. tiskarna, Ljubljana). Simfonični koncert Olasbene Matice. Orkestralno društvo Glasbene Matice je nameravalo prirediti ta koncert že meseca januarja, toda odhod dosedanjega dirigenta L. M. fckerjanca v Pariz je koncert nekoliko zakasnil. Deloma nosi pa krivdo tudi dejstvo, da jo bila partitura glavne točke tega koncerta, Adamičevih Ljubljanskih akvarelov« na mah izginila iz društvenega arhiva ter se še do danes ni povrnila na svoje mesto. K sreči so bili posamezni glasovi že spisani in tako je bila mogoča sestava nove partiture ter s tem začetek štu-diranja. Ta svitni koncert orkestalnega društva dirigira skladatelj Emil Adamič, ki je, na skoro soglasno željo članov orkestralnega društva z odo-brenjem glavnega Matičnega odbora, sprejel začasno vodstvo orkestra. Prvo točko tvori Mihev-čeva overtura k operi Planeti, katero je avojčas izkopal iz arhiva Filharmornične družbe dr. Josip Čerin ter jo na eni svojih koncertov tudi že izvajal. Mihevc je naš rojak ter je bil sodobnik klasične glasbene smeri. V vseli svojih delih kaže veliko glasbeno nadarjenost, predvsem pa veliko instrumentalno spretnost takratnega orkestra. Predigra »Planeti« je interesanten glasbeno historičen dokument. Po kratkem uvodu prestopi v alnbrevni Allegro s karakterističnim ostrim vstopom dveh rogov. Pregledno prinese ves tematični materijal, ki ga zelo spretno stopnjuje in menjava v raznih instrumentalnih grupah. Predigra konča s krepko in močno odo. Poleg te predigre sta na sporedu dve izvirni sviti Santlova in Adamičeva ter Čajkov-skega in Borodinovi Karakteristični p!e*i. Orkester šteje okrog 60 sodelujočih. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. EJublJansfro gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Sreda, 3. marca: »Ana Christlec. Red A. Četrtek, 4. marca: »Zapeljivka« Red F. Petek, 5. marca: »Naša kri«. Red B Sobota, 8. marca: ob 15. uri pop »Pegica mojega srca*. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob nol 8 zvečer. Sreda, 3. marca: »Orfej v podzemlju*. Red E. Četrtek, 4. marca: »Joungleur de Notre Dame«. Red D. Petek, 5. marca: zaprto. Sobota, 6. marca: »Večni mornar«. Red F. Za učiteljstvo Podružnica Slomškove zveze za kranjski in radovljiški okraj zboruje v soboto, dne 6 marca ob 10. uri v Radovljici v Lj, domu. Spored: 1. Potovanje skozi Pariz, s posebnim ozirom na razstavo dekorativnih umetnosti v Parizu. Predava tovari-šica Kristina Hafnerjeva. Predavanje bodo sprem-ljevale skioptične sliko 2. Stanovske zadeve. Udeležba obvezna. — Načelnik. narejanje, da je seznanil med seboj nekatero krivce, odločno pa zanika, da ]e temeljilo ponarejanje na goljufiii. Zagovarjal se je, da ao imeli pri po-narejevanju namen delnice zastavici in dobiti na ta način večje posojilo. S tem denarjem bi špekulirali in ko bi zaslužili pri tem denar, bi delnice dvignili in jih uničili. Na ta način bi poceni napravili precejšen dobiček. Kakor tudi je ta zagovor zelo naiven, vendar so porotniki glavno vprašanje, ali je kriv goljufije, odgovorili z 9 ne in 3 da, vsled česar je bil Baumann oproščen. Jano* Lutar, roj. 29. sept. 1900 v Križevcih, evangel. vere, posestniški sin, je tožen, da je dne 1. nov. 1925 v Murski Soboti pod zvito pretvezo, da ga pošilja po denar Janrz Gergar iz Križevcev, spravil v zmoto trgovca Josipa Benka in mit izvabil 20.000 Din. Janez Gergar, gostilničar v Križevcih, je namreč nakupoval telrta in svinje za trgovca Josipa Benka iz Murske Soboto in večkrat poslal svojega sina ali pa nekega Josipa Novaka k Benku po predujem. Za vse to je dobro vedel obdolženec Janoš Lutar, ker je večkrat zahajal v gostilno k Gergar ju. Dne 1. nov. 1925 je prišel obdolženec v Benkovo pisarno ln izjavil tamošnjemu uradniku Dr. Geigerju, da ga pošilja Janez Gergar, ki prosi, da se mu izroči na račun priho'nje dobave prašičev in telet predujem po '20 000 Din. Hkrati je predložil v madjnrščini pisano pismo, glasom kaleregu se je prino&itelj pisma pooblaščal k sprejetju denarja. Pi6mo je napisal obdolže- nec sam ln potvoril slog in podpis Gergarja. Ker Benka ni bilo v pisarni, mu je rekel Dr. Geiger, naj nekoliko počaka. Ko je kmalu nato prišel Banko in mu je obdolženec predložil pismo, se je Ben-ko najprej obotavljal izplačati mu naprošeno vsoto, ker pa mu je Dr. Geiger rekel, da je pismo od Gergarja in je že večkrat na tak način dobil predujme, mu je slednjič izplačal vsoto. Na potrdilo o prejetem znesku se je obdolženec podpisal z imenom Ferenc Novak. Obdolženec dejanje zanika in se zagovarja, da so tisti dan sploh ni nahajal v Murski Soboti. Dokazati skuša tudi alibi, ki se mu pa ni posrečil, kajti več prič je, ki ga brez-dvomno spoznajo kot prejemnika zgoraj Imenovanega zneska. Tudi izvedenec za pisavo je podal svoje mnenja, da jo pismo brezdvomno pisano od obdolženčeve roke. Pri preiskavi se je našlo v obdolženčevem kovčku več poskusnih pisem popol noma enake vsebine s potvorjenim podpisom. Obdolženec je pri razpravi dosledno tajil vsako krivdo, kljub temu, da so vse priče spoznale v njem krivca, ki je 1. novembra 1925 pri Benku dvigal danar. Porotniki so na prvj glavno vprašanje, ali je obdolženec goljufal naškodo Josipa Benka v iznosu 20 000 Din, enoglasno odgovorili z da, vsled česar jo bil Janoš Lutor obsojen po § 203. k. z. na poldrugo leto težke ječe, dopolnjeno z enim postom na 14 dni. Povrniti mora kazenske stroške in g. Benku plačati odškodnine 20.000 Din. Pomladansko porotno nasedanje. CELJSKA POROTA. 2. marca 1926. Dva slučaja ropa. Franc Kamenšelt je obdolžen, da je OOlelne-Siu Nikoli Pavič pretil z dvema nožema ter mu pri tem prizadjal težke telesne poškodbo na ta način, da mu je prebodel aesno roko pod pazduho. Dne 10. jan. t j. je namreč vozil Nikola Pavič porcelanasto posodo v Celje. V Cestah proti Dobovcu ga je srečal današnji obtoženec. Poslednji se je sitoma vsedel na voz in se je tudi vozil s Pavičem do Beletove gostilne. Ko je Pavič napojil konja, je obdolženec nadaljeval pot s Pavičem, a ko sta prišla do neobljudenega kraja," je začel obdolženec izpraševati Paviča, ako ima kaj denarja. Pavič je to zanikt'1, obtoženec pa je kljub temu vedno silil v Paviča, dn mora imeti nekaj denarja. Kmalu nato je Kamenšek potegnil iz svojega žepa dva noža, ju odprl in grozil Paviču »daj denarc. Ko se je Pavič branil izročiti denar, ga je pričel obdolženec tolči po glavi in po hrbtu z nožem in mu prizadejal s tem neznatne poškodbe, ker je držal rezilo obrnjeno navzgor. Seveda se je Pavič tega ustrašil in prosil roparja, da naj ga pusti pri miru. Obljubil 'mu je, da mu izroči vse, kar ima. Nato je segel v denarnico in mu izplačal bankovec po 10 Din, ki se je nahajal v denarnici. Noto je Pavič nadaljeval svojo pot sam. Blizu Požuna pa se je konj ustavil in v tem času ga je obdolženec drugič dosel in začel nov prepir z voznikom. Pri tem prepiru je Franc Kamenšek brez povoda sunil na vozu sedečega voznika z nožem v desno nadlaket s tako silo, da mu je predrl roko ter ga ranil tudi v podpazduho. KamenšČek je grcz.il tudi, da mu zakolje tudi konja. K sreči je uspe'o kmalu nato Paviču, da je pognal svojega konja naprej ln je prišel tako do Požunove gostilne, kjer se je ustavil. Obdolženec priznava le dejstvo, da je Paviča resnično ranil, zanika pa vsak rop. Izgovarja se tudi na popolno pijanost. Pravi, da ga jo ranil z nožem radi tega, ker da ga je voznik udaril z bičem po glavi. Po obtoženčevem zagovoru so porotniki ua stavljeno vprašanje z osmimi glasovi potrdili krivdo obtoženca in ga je senat obsodil na pet let ječe. Alojz Majrcnič je obtožen, da je dne 14. jan. 1926 na cesti Rogatec—Rogaška Slatina nevarno pretil s samokresom in streljanjem Mihaelu Kita-ku in mu je pri tej priliki tudi odvzel klobuk in košaro z jestvinami v vrednosti 375 Din. Ko ga je orožništvo aretiralo, je poskušal dne 16. jan. 1926 uiti iz zapora. Mih. Kitaka je srečal zvečer gori imenovanega dne na cesti in se mu pridružil z opombo, dn ga pozna. Pred neko gostilno sta se ustavila in šla v hišo, kjer sta popila skupno pol litra vina. Tu sta tudi pojedla nekaj v Kitakovi košari nahajajočega se mesa in nato odšla proti domu. Med potjo jo Majcenič vpra?al Kitaka, ali ima kaj denorja, kar je Kitak zanikal. Obdolženec je pa meni nič tebi nič segel v žep Kitaka in ga pričel preiskovati. Pobral mu je ključ od neke omare in ga pri tem tudi vprašal, ali ima samokres. Ko je Kltak to zanikal, mu Je obdolženec grozečo odgovoril: »Zdaj si pa Itak moj, č« s« kaj branit, t* ustrelim, jaz ga pa imam.« Pri tem je potegnil iz svojega žepa nek predmet, ki ie bil zavit v papir in napravil vtis, kot da jo revolver. Seveda se jo Mihael Kitak teh groženj ustrašil, posebno pa še tedaj, ko ga je z roko sunil na tla, mu vzel klobuk in košaro ter nato s plenom pobegnil. Mihael Kitak se je nato vrnil spet v gostilno in tukaj povedal cel dogodek. Ko je orožništvo na podlag; popisa oropanegn izsledilo storilca, ga je oddalo v zapore sodišča v Rogatcu. V zaporu je hotel napasti jetničarja Jurija Čerina in tako poskušati beg. V graščinski hostj pa sta ga imenovani je.ni-čar in njegov sin dotekla in spet odpeljala v zapor. Pri tem je obdolženec Jurija Čerina po obrazu opraskal in precej poškodoval. Obdolženec Majce-nič, ki je nastopal vedno normalno, je od časa. ko je izvedel, da pride pred porotno sodišče, začel simulirati blaznost. Vsled tega se tudi včeraj ni vršila razprava proti njemu, ampak je bila preložena na poznejši čas. Detomor. Julijana Železnik je obtožena, (la je dne 23. decembra 1925 pri Grušovljah vrgla svojega šest tednov starega nezakonskega otroka Stankota v visoko naraslo Savinjo, kjer je otrok tudi dejansko utonil. Truplo tega otroka se kljub iskanju ni moglo najti v Savinji. Obtoženka dejanje sama priznava in pravi, da je to storila v obupu in zmedenosti. Ta zagovor izpodbija državni pravdnik s tem, ker navaja, da obtoženka ni trpela nikakega pomanjkanja, ker je imela dovolj hrane na razpolago in ji je nezaicoii3ki oče njenega otroka večkrat prigovarjal, da bi se z njim poročila. Obdol-ženka ima tudi že desetletnega nezakonskega otroka z imenom Matevž, ki pa živi pri njeni sestri. Po zago\oru obtoženke so porotn ki na stavljeno vprašanje i 11 glasovi zanikali njeno krivdo, naje predsednik f»enn'a razglasil sodbo, da je Julijana Želcz.nik oproščena. Senatu je predsedoval dr. Bračič, obtožer.ko je zagovarjal dr. Ogrizek. MARIBORSKA POHOTA. 2. marca 1926. Ponarejcvanje delnic. Franc Bauman, roj. 16. marca 1895 v Ormožu, pristojen v Ptuj, r.-k., samski strojni tehnik, že kaznovan, je tožen, da je od meseca avgusta do novembra 1925 nn Dunaju v družbi Alberta Krotten-mayerja, Franca Horta in še drugih tovarišev izdeloval potvorjene privaine listine, namreč delnice »Gornje-avstr. elektr. d. d.« (Ober8sterr. Was-serkraft und Elektrizitiit A. G.) in je z njih zastavitvijo. tedaj z razpečevanjem, spravil v zmoto razne dunajeke trgovce in bančnike in jim izvabil ca. 800,000.000 Ka (800.000 Din), vsled česar naj bi ti utrpeli in so tudi utrpeli škode v navedenem znesku. Ponarejanje delnic se je vršilo v privatnih stanovanjih. Obdolženec priznava, da Je on pre-skrbel tiskarski stroj in seznanil ponarejevalce med seboj, glavno krivdo pa hoče zvalili na nekega Sedlmajerja, ki je pa naibrže samo namišljena oReba. Njegovi glavni kompllci so bilj pred dunajskim skabinskim sodiščem obsojeni na 2 leti težke ječ«, Franc Hort na i in pol leta. ostali pa kot pri-pomočnlki na manjše kazni. Obdolženec je pri razpravi tzpovsdal bistveno ieto kot v preiskavi. Priznal je, da ie vedel sa po- Deželni ibor koroška V naravi se življenje diferencira v nešte-vilnih oblikah: koliko oblik ene vrste dreves ' in nobeno ni povsem enako drugemu! Človeški rod se diferencira v osebah, v družinah, v plemenih, se diferencira po pokrajinah in podnebju. Tako se je ljudsko življenje izprva diferenciralo po narodih; po plemenih, se je pozneje po državah in deželah, večjih in manjših, in ne more se reči, da je manjši organizem, raditega ker je manjši, manjvreden nego večji. Ponekod so se zgodovinske individuali-tete polagoma združile, kakor v Franciji, kjer se je potom absolutizma vse osredotočilo v enem glavnem mestu in se vsa oblast potegnila v središče, ne v blagor državi. V Avstriji so si dežele ohranile svojo avtonomijo in upati je, da si jo ohranijo proti centralističnemu stremljenju socialne demokracije, katere politično pojmovanje vidi najprej državo, potem šele osebo, medtem ko krščansko pomovanje države vidi v državi le variha osebnega blagostanja. Imamo svoje deželne zbore in njihovo precej obširno avtonomijo, iz katere izvira veliko dobrega, tudi neposredno: v deželnih zborih se urfjo državniki za velike državne posle: male naše deželice so v avstrijski državni zbor vedno pošiljale ljudi, ki so imeli več ugleda, nego bi jim bilo pristajalo po pomenu dežele, ki so jo zastopali; Steinwender, Dobernik i. dr. so se urili in vežbali najprej v domačem malem parlamentu. V malem obsegu male kronovine pride poslanec bolj v stik z ljudstvom, bolj spozna njegove potrebe in se bolj zaveda svoje odgovornosti nasproti ljudstvu. Demokratično pojmovanje države, bi človek sodil, že sploh zahteva, da se posli upravljajo kolikor mogoče decentralizirano. Bremena in dohodki. Dežele, ki danes tvorijo Avstrijo, so imele leta 1914. premoženja 25 milijard, po vojski se je to premoženje znižalo na 19.5 milijard. Koroško premoženje se je cenilo leta 1914. na 950 milijonov, to je 2700 K na osebo. Stara Avstrija je potrebovala za 26 milijonov ljudi 1600 milijonov K davka, za osebo 60 zlatih kron, ali 86 S. Sedanji proračun zahteva za leto 1925. za 6.5 milijonov ljudi 832 milijonov šilingov, za osebo torej 130 S. Dežela je potrebovala pred vojsko 7 milijonov, en milijon je donašala država, 6 milijonov je dežela spravila vkup fara?., zdaj se potrebuje 11 milijonov; popred je prišlo na osebo 22, zdaj 30 S. Oseba je plačevala pred vojsko zdaj državi 86 S 130 S deželi 22 S 30 S občini 7.5 S .10 S socialnih davkov 2 S 12 S vkup 117.5 S 182 S Glavno breme v državnem računu so uradniške plače, to breme teži tudi deželni čtat. Dežela ima 250 uradnikov in v deželnih zavodih 448 uslužbencev ter učiteljev, skupaj 2000 oseb. Znano je, da avstrijski urad-J nik ni slabše plačan, kakor uradniki sosednih držav, v toliko pa so na boljšem, da stanujejo do zdaj skoraj brezplačno, često na stroške ljudi, ki imajo manj dohodkov kakor njihovi neljubi gostje, število teh uradnikov jc preobilno in umevno je, da se more tako preobilnemu številu manj v vsem ustreči, kakor če bi bilo število normalno. Uradništvo je pre-šitijeno od liberalizma, verskega prepričanja je med njim malo, ker je verska izobrazba vse preveč pomanjkljiva. Ljudstvo odbija od socialne demokracije ali versko prepričanje, ali tudi naravni egoizem, ki odklanja komunizem posesti. Uradnik nima zemljiške lasti, torej ga ta egoizem ne zadržuje prav nič, da se ne bi takoj pridružil najskrajnejšim strankam. Vzdržati državo? Zakaj bi jo moral držati, ako so mu v komunizmu več obeta? Uradniki so postali nemiren in nezanesljiv element, ki bo prejalislej glasoval za vsakogar, ki mu več obeta. Socializem obeta vsakomur vse, zavzel se je strastno predlanskim celo za bančne ravnatelje na Dunaju. Samo potem, ko so sc začele banke podirali, ker so bile njihove režije prehude, socializem ni po-wal nobenega zdravila. VsenemSka stranka je sploh stranka uradnikov in sicer stranka, ki so hude krči y prilog krščanskim socialcem in v prilog socialni demokraciji. Kadar uradniki kaj zahtevajo, le-ta stranka nikdar ne mote spregovoriti kak odločen: Ne! Če imajo torej a priori vsa taka vprašanja zase parlamentarno večino, si tudi krščanska socialna stranka ne more privoščiti, da bi se uradnikom zamerila. Zahteve uradnikov »o seve v javnosti vse »opravičene«, tudi tiste, ki so jih stavili pred občinsko volitvijo celovški občinski uradniki, tudi tisti, ki služijo po 8 milijonov na mesec (6500 Din) Reforma učiteljske izobrazbe Otroci smo: Sproži se nova misel in vse drvi za njo. Dunaj že dalje časa producira na stotine več učiteljev, nego jih potrebuje. Stotine čakajo na službo; naravno je, da se ta čas porabi za izpopolnitev strokovne izobrazbe. Dunajska občina je napravila dveletno učiteljsko akademijo, seve pod socialističnim vodstvom. Po ti poti je zamogel Glfickl zapostaviti v državnih šolah izobraženo osebje in takoj spraviti v šole svoje pristaše. Vsaj ne nastavlja GlGckl nobenega absolventa državnih učiteljišč, dasi je to proti zakonu, pod pretvezo, da se nastavljajo samo absolventi njegove akademije. Naučno ministrstvo pa si v tem kakor v drugih vprašanjih ne ve pomagati. Le-ta učiteljska akademija sicer za Dunaj ni neumestna, še prav ne v današnjih razmerah. Dunajske otroke tako študiranje ne stane dosti, pri starših so, in ti dve leti se lahko dodajo, ko je potem zasigurana služba — na stroške drugih, ki so postavno absolvj- , rali učiteljišča, a na Dunaju službe ne dobe, četudi že leta nanjo čakajo. In absolventi,,]^ akademije so namestijo na Dunaju, kakpr r zdravnik, kakor advokat in druga inteligenca. Zdaj so se porodili fantastični novi načrti, ki jim zopet vse stranke navdušeno pritrjujejo. Učiteljska izobrazba naj se dvigne tako, da so za učitelje napravi nov tip srednje šole. Šola bi menda obsegala sedem let kakor realka, potem bi prišel absolvent dve leti v pedagogično akademijo, študiranje se torej raztegne od 4 na 9 let. Nastane seve nekaj vprašanj: poslati sina v šole stane zdaj veliko denarja, ki ga nimata ne kmet, ne obrtnik; malo pa stane mestnega očeta, ki ima otroka doma v družini. Dozdaj so v učiteljišče pošiljali sinove mali ljudje, študiranje je trajalo samo 4 leta in ti mali ljudje ne bodo več mogli v novo šolo in stanu ne bo v prid, če se bo rekrutiral samo iz vrst mestnih otrok, ki povečini resnega dela niso vajeni. Nerolja mod kmeti. Država nima hrbtenice. Vlada ne vlada več, le toliko Še veslja, da pride čolnič mimo nevarnih plitvin. Vlada nič ne odločuje več. Kar zahtevata uradništvo in socialna demokracija, vse se zgodi brez ozira na bremena, ki se neznosno kopičijo na kmeta in obrtnika. Vlada se, kakor da le kmet in obrtnik absolutno potrebujeta to državico, drugim pa na njenem obstoju prav nič ni mar. Resnica je druga. Pod vsako drugo vlado bi se morala uradnik in socializem lepo tiho pokorili in se zadovoljiti z vlogo, ki jima po naravi gre. Brezobzirno in nasilno nastopanje teh slojev jo lani že izzvalo strogo organizacijo hišnih posestnikov, zdaj pa je prišel čas, ko se začenja organizirati kmet. Saj se mora, to je edina obramba, postava in država ga ne varujeta več. Dne 21. februarja se je vršil v Beljaku shod predsednikov okrajnih kmetijskih društev. Razpravljali so o kmečkem položaju in o kmečkih interesih, ki se niti v deželnem, niti v državnem zboru več ne branijo. Zastopniki meščanskih strank so svoje poneha-vanje opravičevali s frazo: »Mi «ceste» nimamo za seboj!« Zdaj prihaja »cesta« in ta »cesta« bo menda sploh pometla tako zvani »Listenwahlrecht«, ko strani ka postavlja kandidate. in mora vsakdo glasovati za la zapisnik, nihče pa ne more glasovati za osebo, ki stranki ne prija. Sestanek je stavil zelo odločno svoje zahteve. Najprej nujne, ki se jim mora ugoditi do 15. marca, torej v treh tednih od dno zborovanja. 1. Zemljiški, dohodninski in davek n« blagovni promet se znižajo za 50 odstotkov. 2. Od krajnlh gospodarskih zvez naj se volijo zastopniki v davčne komisije po Številu članov, ne po strankah. 3. Pri ujmah se morajo davki odpisati. Potem pridejo zahteve, ki se jim ne stavi tako strogega roka: 1. Kmetijstvo naj se po carini zadostno paru je. 2. Davki se morajo urediti, da bo gospodar vedel, kaj in koliko se plafuje. 3. Odpravi se davek ua blagovni promet pri čisto kmetskem obratu. 4. Davkarije naj ne tirjajo davčnih predplačil. 5. Odpravijo naj se pristojbine pri dedšči-ni in predaji od staršev na otroke. 6. Podpiranje brezdelnih naj se spremeni v podpiranje potrebnih. 7. Uredi naj se kmetski zastop v kmetijski zbornici. 8. Davkarski uradniki, ki nepravilno postopajo, naj se odslove. 9. Avstrija naj se gospodarski priklopi Nemčiji. K tem zahtevam izjavljajo kmetje: »Čas nas je prisilil do tega, da se moramo poslu-žiti najostrejših sredstev, ako vlada in mero-dajna mesta naših zahtev ali ne umejo, ali nas mislijo pomiriti z lepimi besedami. Lok se je prenapel, naše potrpežljivosti je zdaj konec. Kakor železničarji, poštarji in uradnil«i si bomo znali poiskati svojo pravico.« To je nov pojav, a neizogibna posledica tega, kar se godi tu že par let sem. In dobro je tako! mg. 2Po širnem svežu V. A. Č.: Pismo iz Aleksandri!®. Naša pomorska trgovina v Sredozemskem morju. — Nesreče v aleksandrijski luki. — Zborovanje egiptovske narodne skupščine v Kajiri. 22. februarja 1926. 1. Sosedna Italija je z nevoščljivostjo opazovala vsak napredek razpale Avstrije. Prav enako zdaj gleda na novo Jugoslavijo. Več italijanskih listov poroča o velikem napredku naše pomorske trgovine v zadnjih dveh letih v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Se razume, da o tem napredku govori tudi tukajšnji italijanski dnevnik, ki navaja domače liste. Pred dvema letoma je parobrodno društvo »Jadranska plovitba« na lastno pest, brez vsake državne pomoči, začelo vožnjo med Dalmacijo in Solunom. Prvo leto je bilo to društvo, kar mednarodni pomorski promet z Grčijo zadevna, na predzadnjem mestu, lanskega leta pa je bilo na devetem mestu. Zdaj vzdržujeta društvi »Ercegovina« in »Srbin« dvakrat na mesec zvezo med Suša-kom in Solunom; od meseca marca t. 1. naprej pa bo ta vožnja tedenska. Društvo »Dubrovačka plovitba« je določila za trgovino na vzhodnem Sredozemskem morju štiri parnike in sicer »Solun« (3300 ton), »Napried« (2300 ton), »Lapad« in »Pra-čak« (4400 ton). Ti parniki vozijo med Trstom, Pirejem, Solunom, Smirno in Aleksan-drijo; po potrebi pa pristanejo tudi v drugih lukah na potu. Dva izmed imenovanih par-nikov, Napried in Lapad, sem že sam videl v aleksandrijski luki. " Društvo »Oceanija« je določilo za vzhodno Sredozemsko morje tri parnike in sicer: .^jVlonava«, »Diamant« in » Vladomir«. Ti parniki vozijo vsakih štirinajst dni med Splitom, Pirejem, Solunom, Dedeagačem, Smirno in grškimi otoki »Se razume,« pravi italijanski list, »da sedaj ta društva nimajo nobenega dobička in da komaj krijejo stroške; ali s časom nam bo Jugoslavija v Sredozemskem morju na potu, ker se je bati, da si osvoji velik del prometa v Albaniji, na Grškem, v Egiptu, zlasti pa še V Turčiji.« »Naša skrb,« pravi dalje italijanski list, »mora biti, da ohranimo pomorsko trgovino z bližnjim Vzhodom, ker to je naša dediščina, ki nam jo je zapustila beneška republika, in nihče nam je ne sme kratiti.« 2. Aleksandrija ima veliko trgovsko luko, opremljeno z vsemi modernimi napravami. Če jo opazuje človek, ki ni veščak, bo gotovo rekel, ta luka je pač prevelika; toda v resnici je veliko premajhna, ker je edina luka za ves Egipet in še za velik del pomorskega prometa iz Egiptovskega Sudana. Veliko parnikov mora večkrat čakati zunaj luke. ker znotraj ni prostora. Ravno ta mesec je egiptovska vlada nakazala več sto milijonov egiptovskih zlatih funtov za razširjenje aleksandrijske luke. Četudi je luka zelo moderna, je pa dohod v pristanišče vendar le prav težaven, ker je morje nedaleč okoli plitvo in polno podmorskih čeri, ki se ne vidijo. Ze daleč v morje, več kilometrov v daljavo, so pritrjene boje, plavajoči rdeče pobarvani železni sodovi, ki so pritrjeni z verigami v morje, da kažejo, kje je morje zadosti globoko in brez podmorskih robov, kje je torej varna pot za ladje. Te boje so ponoči električno razsvetljene in dajejo rdečo in zeleno luč približno na vsake pol minute. Dasi torej ni brez varstvenih naprav, vendar se prigodijo pogosto nesreče. 4. februarja je okrog osmih zjutraj naenkrat nastala tako gosta megla, da se na daleč ni moglo videti. Prav ob tem času pa je prihajal italijanski parnik »Isidore« iz Dalmacije. Ker ni videl več plavajočih znamenj, bi se bil moral ustaviti, ker je bilo jasno, da mesto ni več daleč proč; toda parnik se je vendar le dalje pomikal, četudi prav počasi. Zavozil je na podmorski rob v bližini velikega svetilnika, ki pa ob osmih zjutraj seveda ni svetil. Te dni sem bil s P. Dunstanom, Angležem, svojim kolegom, pri komandantu aleksandrijske luke, ki je Anglež, in jo pred dvema letoma konvertiral. Zdaj je nekoliko bolehen in zato ga P. Dunstan večkrat obišče. Med posetom je prišel pogovor tudi na italijansko ladjo »Isidorec. »Italijanski konzul iz mesta je bil pri meni,* tako je pripovedoval komandant, >ln sicer še isti dan, ko je bila ladja zavozila na rob, in me je prosil in rotil, da n&l dam ladjo vzdurnitL Pravil sam mu, da to ni mogoče, ker je ladja na rob kar nasajena. Ker pa si konzul ni dal dopovedati, sem ga vprašal, če je šel ladjo pogledat. Ko je konzul zanikal, sem mu odkrito rekel: Poglejte, kako ste nespametni! Prvič, niste videli, kakšno luknjo ima parnik in kako voda dere v ladjo. Dve mali ladji pumpata noč in dan vodo iz parnika, pa voda v parniku le raste, da ladja kar leze v morje. Drugič pa to stvar premalo razumete. Jaz. kot star strokovnjak, vam to povem: če se nemudoma ne obrnete na »Društvo za vzdigovanje parnikov«, ki ima v Port Saidu svoje priprave, je ladja izgubljena.« , Kako prav je imel Anglež, je pokazal čas. Italijani so res poslali po to društvo, ki se zdaj noč in dan trudi, da bi parnik spravilo z roba; toda še danes sedi na njem, kakor priklenjen, četudi je tega že 18 dni. »Ta Italijan, t j. italijanski parnik « je nadaljeval komandant, »je po vsi sili rinil v veliki svetilnik, pa je obsedel na skali. Par dni kasneje pa je velik Francoz, ki ima tri dimnike, pri vhodu v luko sunil v mali svetilnik in sicer s tako močjo, da mu je velik kos kamnitega zidu odkrehnil, sam pa si je pri tem nos tako razbil, da je moral tudi na mestu počakati, da smo ga kasneje prav počasi privlekli v luko v popravo. Drugi pravijo,« je dostavil smehljaje se Anglež »da smo mi pijanci in norci, toda iz tega se razvidi, da so Italijani in Francozi brez pijače bolj neumni, kakor mi, drugače bi ne rinili ob belem dnevu v veliki, oziroma v mali svetilnik. So hujši kot vešče, ki hočejo podnevi v svetilnike, da si polomijo rebra.« 3. Dne 19. februarja se je sešla v Kajiri narodna skupščina egiptovska. Volitve v parlament so bile meseca decembra 1925. Kakor sem takrat poročal, z izidom volitev ni bila zadovoljna nobena stranka. Takoj po volitvah se je splošno govorilo, da se mora volivni red spremeniti. Da je to mogoče, morata biti s tem zadovoljna senat in parlament. 16. februarja so prinesli listi, da se je vlada odločila, da bo sedanji volivni red krat-komalo zavrgla in da bo nove volitve razpisala že za 17. marec in sicer na podlagi starega volivnega reda. Ministrski predsednik Ahmed Ziver paša je dovolil, da se člani senata in parlamenta zberejo v posvet. Zedi- i nili so se, da se narodna skupščina, zastopniki j obeh hiš, zbere 19. februarja ob 3 popoldne v Kajiri v prostorih viceprezidenta liberalnega kluba Mohameda Mahmud paše. Prostori leže ob cesti E1 Falaki. Radi varnosti in miru je policijski direktor mesta zaukazal, da se dne 19. februarja od ene popoldne do sedmih zvečer zapro vse sosedne ulice in ceste, ki mejijo na cesto, kjer se bo sešla narodna skupščina. Do prostorov nima nihče dostopa razen tistih, ki imajo pismeno povabilo. V narodno skupščino so bili povabljeni razen senatorjev in poslancev parlamenta še mnogi bivši senatorji in bivši poslanci in še več drugih imenitnih oseb; vseh skupaj je bilo povabljenih 1237. Ker za toliko zastopnikov ni bilo dobiti primerne dvorane, so na vrtu pred palačo viceprezidenta postavili velik šator, ki je bil n&! enem koncu v zvezi s prostrano verando, ki je bila določena za predsedstvo skupščine. Od povabljenih so prišli vsi, razen 37 oseb, ki pa so se opravičile. Točno ob treh je otvoril zborovanje Saad Zaglul paša, predsednik parlamenta. Pred verando so imeli svoje mize poročevalci domačega in evropskega časopisja. Predsednik parlamenta in obenem narodne skupščine poroča, da je vlada v soglasju s senatom preklicala volivni red v parlament iz leta 1925. in da bo v kratkem razpisala nove volitve, ki se bodo vršile po poprejšnjem volivnem redu in z dostavkom iz leta 1924. Nato stavi štiri predloge: 1. Da se sedanji vladi izreče nezaupnica. To se sprejme enoglasno. 2. Da se vse stranke udeležijo volitev, ker je vlada odjenjala s tem, da se bodo volitve vršile po starem volivnem redu s pri-stavkom iz leta 1924. Tudi to se sprejme; le štirje glasovi so zoper. 3. Zahteva se novo ministrstvo, ki bo imelo ljudsko zaupanje. — Se sprejme. 4. Naj se sestavi komisija 17 mož, ki naj skrbi, da se ti sklepi narodne skupščine izpeljejo. — Se sprejme in komisija se takoj sestavi iz najodličnejših uuov skupščine. Ob pol šestih se narodna skupščina zaključi in razpusti. Al. Kokelj: ' Grof Witte o svoji so-rodnici BlavackL Gospa Blavacka, voditeljica teozofov, o kateri smo v našem listu že parkrat pisali, je bila bližnja sorodnica znamenitega ruskega državnika grofa Sergeja Juljeviča Witte. Njena in Wittejeva mati sta bili sestri. Njuni sta-riši so bili Andrej Fadejev, gubernator v Sa-ratovu, in kneginja Elena Pavlovna Dolgom-kova. Imela sta tri hčere in enega sina. Prva se je omožila z polkovnikom Hahnom, druga z Julijem Witte, tretja je ostala neomožena. Starejša hči, ki je imela polkovnika Hahna, je imela dve hčeri in enega sina. In njena prva hči je bila tista glasovita Blavacka. Zanimivo je, kaj grof Witte poroča o tej sorod-nici v svojih »Spominih«1, kateri so izšli leta Prva hči polkovnika Hahna — lastnih imen Witte ne navaja — se je omožila z Bla-vackim, vicegubernatorjem v mestu Erivan. Toda prav kmalu jc zapustila svojega soproga v Erivanu in je prišla k staremu očetu Andreju Fadejev, ki je takrat živel v Tiflisu. Ta jo je prej kot prej odpravil k njenemu očetu, ki jc bil komandant neke baterije blizu Petrograda. S spremstvom štirih oseb jo jc poslal z konjsko vprego do mesta Poti. Od tu so sc nameravali peljati z ladjo v kako južno rusko pristanišče, odkoder bi pot nadaljevali po suhem do Petrograda. V Poti se je Blavacka seznanila z angleškim kapitanom. In nekega lepega jutra jo njeni spremljevalci niso več našli v gostilni, Blavacka se je z angleško ladjo odpeljala v Carigrad. V Carigradu je stopila v cirkus, kjer sc jc vanjo zaljubil operni pevec Mitrovič. No ta je z Bla-vacko kmalu zapustil cirkus in je nastopil službo v nekem gledališču. Andreju Fadejev je pa pisal v Tiflis, da je njegovo unukinjo Blavacko vzel za ženo, čeprav sc zakonsko še ni bila ločila od prvega moža Blavackega, gubernatorja erivanskega. To je trpelo nekaj časa, a kmalu je Andrej Fadejev začel dobivati pisma od novega »vnuka«, nekega Angleža iz Londona, kateri je zatrjeval, da se je oženil z njegovo vnukinjo. S tem Angležem je odšla v Ameriko, a čez nekaj let se je zopet vrnila v Evropo. Nato jc prirejala koncerte, kjer je igrala klavir, v Londonu in Parizu, nazadnje je postala kapelnik orkestra pri srbskem kralju Milanu. Ko se je tako okrog deset let potikala po svetu, je prosila svojega deda Andreja Fadejeva, če sme priti v Tiflis;- obetala je, da se bo poboljšala in da bo zopet živela s svojim pravim možem Blavackim. In res je prišla v Tiflis, kjer je dalje časa uganjala s spiritizmom svoj hokus-pokus. Na njenem stanovanju so se zbirali najvišji uradniki in najodličnejša gospoda, kjer so po cele noči vrteli mize, klicali duhove ter se v obče pečali s spiritizmom Vse to grof Witte jako drastično opisuje v svojih »Spominih«. Tudi v tem času je Blavacka živela v Tiflisu z neko moško osebo. Nekega lepega dne pa jo je srečal na ulici pevec Mitrovič, kateri je dobil tamkaj mesto v italijanski operi. Mitrovič jc smatral Blavacko za svojo ženo in, ker mu je bila ušla, ji je napravil na ulici velik škandal. Posledica tega škandala je bila, da je Blavacka odšla iz Tiflisa s svojim dozdevnim možem. Šla sta v Kijev, kjer je pel Mitrovič v ruski operi, Blavacka pa ga je poučevala v ruščini. V Kijevu je imela Blavacka neprijeten nastop z general-gubernatorjem, knezom Dondukov Korzako-vim, s katerim sta bila znana šc prej, preden je bila omožena. Radi tega je bežal Mitrovič s svojo »ženo« Blavacko v Odeso, kjer sto otvorila trgovino črnil, pozneje pa trgovi.io za umetne cvetice. V tem času je živel v Odesi tudi Scrgej I. Witte, kjer je študiral na univerzi. Imel je priliko pogosto občevati s svojo sestričino in se natanko seznaniti ž njo. Ob tej priliki je spoznal velike zmožnosti njenega duha. Nikdo je ni poučeval v godbi bila je samouk, a vendar je prirejala koncerte v Londonu in Parizu. Nikdar se ni učila godbe teoretično, a vendar jc bila kapelnik orkestra pri srbskem kralju Milanu. Nikoli sc ni resno učila jezikov, a govorila jc francoski, angleški in druge jezike kakor svoj materni jezik. Nikoli se ni resno učila ruske gramatike in literature, a svojim znancem in sorodnikom je pisala dolga pisma v verzih, in sicer s tako lahkoto, s kakršno bi jaz niti v prozi nc mogel napisati pisma, piše o njej Witte. Pisala je vse mogoče članke v časopise o samih resnih stvareh, a ni poznala predmeta, o katerem je pisala. V njej je bilo nekaj silnega, nekaj demonskega, čeprav je drugače bila dober človek. Njen vpliv na ljudi, ki so bili sklonjeni k misticizmu, je bil silen. Iz Odese je šel Mitrovič v Kairo v Egipt, kjer je bil nastavljen kot pevec na italijanski operi. Blavacka je seveda šla z njim. Peljala sta se na ladji, katera se je ponesrečila in potopila prav blizu obrežja, ko sta imela stopiti na suho zemljo. Mitrovič jc pomagal drugim potnikom, da so se rešili, rešil je tudi Blavacko, a sam je utonil. Blavacka jc prišla brez groša v Kairo. Na kak način je Egipt zapustila — pristavlja Wittc — ne vem. Naenkrat se je znašla * Angliji, kjer je ustanovila teozofično druStvo. Iz Anglije je šla v Indijo, kjer se je izučila v indijskih tajnostih. 1 Witte: Vospominanija, Berlin 1923. 1923, v Berlinu. Po svojem povratku v Evropo je imela Blavacka že veliko častilcev in učencev za svoj teozofičen nauk. Naselila se je v Parizu, kjer je bila voditeljica teozofije. V Parizu je tudi zbolela in umrla 1. 1891. Tako piše Witte o svoji sorodnici. Gospa Blavacka je bila gotovo ženska iz« rednih zmožnosti, kakršna se ne rodi vsako stoletje. Sploh so morali biti Fadejevi znameniti ljudje, ker je bil tudi Witte priznan v Rusiji kot človek ogromnih zmožnosti. Toda kljub vsem zmožnostim je bila Blavackina morala pod ničlo. Zato njeni častilci, teozofi, ne morejo biti preveč ponosni na njo. —— 1 —————————^ Narava in ljudje ŽIVLJENJSKA SILA ŽIVAL*. Žaba ostane v pokvarjenem zraku ali v brezzračnem prostoru še sedem do osem ur pri življenju. Kmalu pa pogine ako jo damo v olje ali v prekuhano vodo. Želve vzdrže še dalj v brezzračnem prostoru, dočim v olju že v 24 do 36 urah poginejo. Zelo neverjetno pa se nam bo zdelo dejstvo, da more želva živeti še šest mesecev potem, ko smo ji vzeli iz glave vse možgane. Rogač pa more celo brez glave živeti dalj časa. Ako položimo njegovo odrezano glavo šele čez 48 ur na solnce, zopet toliko oživi, da nas lahko še s kleščami vščipne. Ravno tako živi lahko še nadalje brez glave majniški hrošč, metulji pa morejo celo letati brez glave. Slične pojave opažamo tudi, kadar koljejo perutnino. Večkrat se je že zgodilo, da se je izmuznil iz rok petelin, ko smo mu že odrezali glavo, in je brez nje še nekaj časa letal po dvorišču. Ovce in teleta še žive kakih 10 do 12 minut brez glave. Zakaj preneha človek rasti. Ker zavisi rast od množine zavžite hrane, bi utegnil kdo misliti, da bi mogel tudi že popolnoma do-rastel človek še za nekaj centimetrov zrasti, ako bi jedel več kot navadno. Toda stvar je popolnoma drugačua. Rast namreč ne zavisi od one množine hrane, ki pride v naš želodec, ampak od one množine, ki jo more črevesna stena absorbirati in sprejeti v telo kot svojo lastno snov. Jako velike važnosti je torej tukaj površina črevesne stene. Čim večja je črevesna površina, tem več hrane more preiti v kri. Na drugi strani pa je upoštevati tudi dejstvo, da tem bolj tudi raste trajna izguba energije, čim bolj raste človek. Oddaja energije raste pri tem sorazmerno s povečanjem prostornine človeškega telesa, zmožnost povečanega prejemanja hrane pa samo sorazmerno s povečanjem črevesne površine. Radi tega tudi mnogo bolj narašča prostornina in z njo seveda izguba energije kot pa površina telesa in s tem možnost nadomestiti izgubo. Ako torej zraste otrok za trikratno višino, tedaj se sicer njegova črevesna površina poveča devetkrat, telo pa celo sedemindvajset-krat. Na vsak način mora torej enkrat nastopiti moment, ko zavžita hrana, ki more preiti skozi črevesno steno v kri, ravno še zadostuje, da pokrije trajno izgubo energije, dočim ni nikakega preostanka hrane več na razpolago, ki bi se mogel porabiti za rast. To bi bil oni trenutek, ko bi prenehal človek rasti. S tem, da se more na ta način določiti, kdaj preneha človek rasti, pa nam je odkrit šele samo en vzrok, zakaj ne rastemo več, gotovo pa pride tu v poštev še mnogo drugih vzrokov, ki so nam doslej še popolnoma neznani. Iskanje petrolejskih vrelcev potom umetnih potresov. Kakor znano, se nahaja zemeljsko olje vseh vrst samo v jako luknjičastih sedimentih. Ker je to olje specifično precej lažje od vode, zato je talna voda ta olja spodri-nila popolnoma proti vrhu antiklinal ali slemen. Ako navrtamo kako tako sleme in pridemo do oljnatih sedimentov, tedaj brizgne vsled hidrostatičnega pritiska olje v precejšnjo višino. Slemena ali antiklinale se dajo v goratih in gričevnatih ozemljih še kolikor toliko zasledili, ker že terenske oblike navajajo raziskovalca k temu. Vse drugače o"težko-čeno pa je tako delo v nižinah in sploh na popolnoma ravnem ozemlju, kjer vrhu tega šc izredno debela plast prsti pokriva dolnje sedimente. Da jc to delo kolikor toliko olajšano, je k temu pripomogel nemški seismolog dr. L. Mintrop na ta način, da je pokazal, da se more s pomočjo umetno povzročenih potresov natančno določiti kakšne plasti nahajamo pod zemljo in kako so te plasti nagnjene. Potrese je umetno povzročil na ta način, da je zakopal globoko v zemljo precejšnje množine razstreljiva. Potresni valovi so se potem kakor pri navadnem potresu širili naprej ua vse strani. Kadar so zadeli na kako tršo plast so se odbili in sicer pod enakim kotom, pod kakršnim so vpadali. Tako so si mogli ustvariti raziskovalci na podlagi teh valov žc približno sliko geoloških razmer pod razmeroma debelo plastjo prsti. -f- Cvetke iz kavčuka. Šopek cvetk na ovratniku plašča ali na ramah je kras, ki je pri damskem svetu ravno letošnjo zimo prav priljubljen. Naravne cvetlice so pa zato predrage in prehitro ovenejo. Zato uparabljajo umetne cvetlice iz gumija, ki so tako skrbno ponarejene, da se po obliki, barvi in celo po duhu ne razlikujejo skoro nič od naravnih. -j-Sladkor iz artičok. Italijanski listi poročajo, da se je nekemu uradniku ene izmed največjih italijanskih sladkornih tovarn posrečilo pridobivati sladkor iz artičok. Ta sladkor je mnogo boljši nego oni, ki se izdeluje iz pese. S produkcijo artičokineera sladkoria bodo takoj pričeli. Gospodarstvo VI. ljubljanski velesejem. Letos se otvori že sestič. Lanski velese-fem nam je dokazal, da je njegova marljiva uprava znala navzlic vsem težavam pripraviti lepo, bogato in pestro razstavo, katere je bil vsakdo od nas vesel ter je kot Slovenec in Jugoslovan ponosen, da smo sredi gospodarskega mrtvila in sredi kritičnih prilik v gospodarstvu zmogli to lepo delo, ki je krona naših vsakoletnih gospodarskih prireditev. Pojavlja se včasih dvom ali je taka prireditev v Ljubljani še potrebna v obstoječih neprilikah. Ta dvom pa pri nas ni upravičen in je le prav, ako Slovenci vsako leto napravimo v svojem središču tako gospodarsko revijo, ki naj se iz leta v leto še bolj izpopolni. Vsi moramo podpirati to pomembno prireditev, ki ima gotovo svojo posebno slovensko marko in smo nanjo ponosni, ker je naša, ker je plod našega truda in dela in naše skrbi ter smo si v naši lepi domovini pridobili z njo na tem polju prvenstvo. Zato j« dolžnost vsakega našega indu-strijca, obrtnika in trgovca, ki je stanovsko zaveden in mu je na srcu povzdiga našega narodnega gospodarstva in s tem tudi razmah njegovega lastnega podjetja, da se letošnjega velesejma udeleži. LetoSnji velesejem naj bo ne le vreden vrstnik naših prvih velikih sejmov, marveč naj jih celo nadkrili, tako da bomo po zaključku smeli reči: priSli smo naprej! Denarna kriza V Italiji tvori Se vedno predmet razpravljanj v gospodarskih kTogih države. Razen znižanja obrestne mere zakladnih bonov ni italijanska vlada še storila nikakega koraka v čisto določeni smeri. Deflacija se izključuje, ker bi se poostrila kriza, vesti o znižanju di-skontne meTe se tudi zanikajo. Ravno tako zavrača finančni minister misel na inflacijo. Denarne reforme, t j. povratka k zlati liri, tudi nikdo noče. Tako prihajajo nekateri gospodarstveniki končno z nasvetom, naj emisijske banke dajo kredite samo solidnim industrijam, ki bodo znale denar koristno uporabiti; druge niso vredne zaupanja ln torej tudi ne denarja. Industrijci hočejo na vsak način priti do denarja. Prihranjenega denarja je malo in -kapitalisti stiskajo še tega doma radi nezaupanja do industrije. Nezaupljivi kapitalisti •ho&ejo direktno kontrolo nad industrijami, katerim dajo denar 8 tem, da kupijo njihove akcije. Da bi ee nadzorovanje hranilcev nad industrijami in tvrdkami sploh še bolj olajšalo, so borzni agenti na sestanku v Rimu predlagali, naj se odpravijo privilegirane delnice, ki dajejo pravico do več glasov na občnih zborih. S temi delnicami so glavni voditelji akcijskih družb sploh preglasovali ostale delničarje, tako da niso mogli ti priti do besede kljub temu, da so predstavljali z navadnimi delnicami večino vplačanega kapitala. To krivico je treba odpraviti in dati vsem delnicam enake pravice. Na ta način postanejo hranilci bolj zaupljivi do podjetij in da bodo rajši investirali denar. Borzni agenti so dalje mnenja, da je treba absolutno ustaviti vsako na-dalnje višanje delniških kapitalov. Danes znaša nominalna vrednost akcij itali- janskih podjetij 37 milijard; od 1. 1922 je na-rastla za celih 21 milijard. Finančni minister Volpi je obljubil, da bo imel v Benetkah govor o sedanjem finančnem položaju Ln vladni politiki. Borza seveda registrira vse te negotovosti v finančni in gospodarski politiki. Kvotacija industrijskih in akcijskih papirjev sploh je po malem gibanju navzgor zopet padla. O večjih kupčijah sploh ni mogoče govoriti. Pastirski tečaj na Planinski odbor za okraj Radovljica priredi v soboto 6. marca t. 1. na Jesenicah v hotelu Paar (nasproti kolodvora) enodneven pastirski tečaj. Vsakemu pastirju iz političnega okraja Radovljica, ki se udeleži tečaja in se izkaže z izkaznico od županstva, izplača odbor dnevnico v znesku 40 Din in mu povrne železniške stroške. Po dovršenem tečaju bo razdeljeval odbor posebne nagrade zaslužnim pastirjem, katerih imena so bila razglašena lanske jeseni v »Kmetovalca« in vseh ljubljanskih tednikih. Teh nagrad se razdeli za sodni okraj Radovljica 17 v skupnem znesku 1825 Din, a za sodni okraj Kranjska gora 4 nagrade, v skupnem znesku 950 Din. Pastirjem, kateri dobe te posebne nagrade se dnevnica in potni streški nc izplačajo. Vsi prizadeti pastirji se opozarjajo, da se tečaja gotovo udeleže, ker so nagrade znatne (po 50 do 250 Din na osebo). Opozarja se, da se bo na tečaju podalo navzočim pastirjem, poleg splošnega planšar-skega pouka, navodilo, kaka dela naj opravlja priden pastir na planini, ako hoče da pride v poštev za posebne nagrade, katere bo podeljeval planinski odbor letos jeseni onim, ki se bodo s temi deli posebno odlikovali. Med tečajem se vrši tudi seja planinskega odbora, h kateri se vabijo vsi člani-odborniki. Program pastirskega tečaja. Ob 9 dopoldne otvoritev tečaja (govori agrarni komisar dr. Fran Spiller-Muys), od 9 30 do 10.30 o prvi pomoči pri oboleli živini na paši in o ravnanju s pašno živino na planini (predava okr. živinozdravnik Zamik), od 10.30 do 11.30 o mlekarstvu na planini (predava drž. mlekarski inštruktor A. Pevc), od 12.30 do 14.30 o zboljševalnih delih na planini (predava okr. ekonom J. Sustič). Od 14.30 do 16.30: 1. razdelitev posebnih nagrad pastirjem, 2. razdelitev dnevnic in železniških stroškov. Ob 16.30 zaključitev tečaja. Konkurzi. O trgovini > Goban«, družba z o. z. v Ljubljamd, je razglašen konkurz. Upravitelj mase je dr. Eberl. — O trgovini Marije Bartlove v Ljubljani, Stritarjeva ulica 2, je razglašen konkurz. Upravitelj mase je dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani. Pučka dalmatinska banka v Splitu izkazuje letos Din 933.386.25 čistega dobička in bo izplačala letos 13 odstotno dividendo (od delnice 13 Din). Hrvatska sveopča banka v Zagrebu je sklenila izplačati 14 odstotno dividendo. Mednarodni semenj v Solunu. Za mednarodni semenj v Solunu, ki se vrši od 15. do 31. maja 1926, dobijo interesenti prijavnice in prospekte v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Insolvcnca stare berlinske banke. Berlinska banka L. M. Bainberger, ustanovljena leta 1750., je postala Insolventna. Za posetnikc mednarodne gradbene razstave v Turinu. Za mednarodno gradbeno razstavo, ki se vrši maja in junija t. 1. v Turinu, je italijanska vlada dovolila znižanje na italijanskih državnih železnicah za 50 in 40 odstotkov za blago, ki se bo razstavilo na tej razstavi. Vzorčni semenj v Milanu. Meseca aprila t. 1. se vrši v Milanu VIL mednarodni vzorčni semenj. Prireditev bo mnogo večjega obsega, nego so bile dosedanje. Uprava je postavila nekaj novih zgradb, med katerimi se posebno odlikuje paviljon za železno in mehanično industrijo, ki zavzema prostor 12.000mJ. Mnoge inozemske države gradijo svoje lastne paviljone: Argentinija (1500 m2), Nemčija, Holan-dija itd. Znatno povišanje teritorija in zgradb je brezdvomno znak velikega uspeha, kakor tudi dokaz pomena tega velesejma za mednarodno trgovino. O olajšavah za prevoz razstavnega blaga in potnikov bo ministrstvo za zunanje zadeve interesente še obvestilo. Poglavarstvo mesta Solun razglaša, da sc bo vršil od 15. do 31. maja t. 1. v Solunu mednarodni semenj trgovine in industrije. G. Pe-rlkles Varveris v Belgradu je imenovan za zastopnika sejma v kraljevini SHS. Interesentom jc na razpolago z vsemi potrebnimi informacijami. Izvoz in uvoz preko Sušak*. V letu 1925 smo izvozili preko Sušak a na nerednih progah skupno 145.560 ton. Najvažnejši predmet izvoda je bil les in sicer okrogel les 64.045 ton, doge 6 587 ton, jelov gradbeni les 55.000 ton, bukov gradbeni les 4.090 ton, drva 3.505 ton, hrastov gradbeni les 4.960 ton. — Od ostalih pred mr tov pridejo prvi vrsti v poštev premog (2.278 ton), živila (2.070 ton), razno blago 1-841 ton. Uvozili pa smo vsega skupaj 162.748 ton in to predvsem premog (80.596 ton), železo (37.153 ton), vino (12.587 ton), cement (8.623 ton), asfalt (6.606 ton), fosfat (6.300 ton), sol (4.295 ton) itd. Cene živilom v Češkoslovaški so bile zadnje dni sledeče (Din 1.68 je 1 Kč): prednje goveje meso 12 Kč, zadnji deli 15 Kč, telečje meso 15—21 Kč, amerikanska mast 16.50 Kč, mnžarska salama 47.50 Kč, hrenovke 21 Kč, mleko 1.80 Kč, jrgurt 3.40 Kč, domači sir 29 Kč, ementalski sir 11.50 Kč, traoist 22 Kč, ovčji sdT 23 Kč, pšenična moka 00 3.60 Kč, inoka zi kuho 3 10 Kč, krušna moka 2.75 Kč, ržena mrka 2.85 Kč, zelje 0.75 Kč, karHjol (kos) 5.50 Kč, staro seno 45 Kč, drva 14—17.50 Kč, ostrovski premog 38.50 Kč. Stroški mednarodne donavske komisije. V mednarodni komisiji za paroplovbo po Donavi so 7as?o~ane sledeče države: Virtem-berška, Bavarska, Avstrija, Češkoslovaška, Ogrska, Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, Anglija, Francija in Italija. Vsaka izmed teh držav mora prispevati v fond za vzdrževanje komisije Kč 133.000. Najhujše zadene ta obremnitev Virtemberško, ki ima saino 2.5 lan mednarodne Donave. Borsra Dne 2. marca 1926. Denar. Zagreb. Berlin 13.5140—13.5540 (13.518— 13.558), Italija 227.33—223.53 (227.16-228.36), London 275.53—276.73 (275.75—276.95), Newyork 56.57-56.87 (56.573—56.8738), Pariz 208.31—210.34 (208.30-210.30), Praga 167.99-168.99 (168.05- 169.05), Dunaj 7.9950—8.0350 (7.085—8.05), Curih 10.9175-10.0575 (10.91013-10.95013). Curili. Belgrad 9.1450 (9.15), Budimpešta 72.80 (72.80), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.84 (20.87), London 25.24 (25.20), Nowyork 510.50 (510.60), Praga 15.335 (15.395), Pariz 19.02 (19.25), Dunaj 73.20 (73.35), Atene 7.45 (7.40). Bukarešt 2.25 (2.20). Sofija 3.75 (3.70), Madrid 73.20 (73.15), Varšava 66.50 (01.50), Amsterdam 208.05 (208.10), Bruselj 23 60 (23.62), Stockholm 139.40 (139.50), Oslo 112.25 (111.75), Kopenhagcn 134.00 (135). Dunaj. Devize: Bclgrad 1248-52, Kodonj 184.80—70, London 34.42-52, Milan 28.40—60, Newyork 709.25—710.75, Pariz 26.09—27.09, Varšava 91.20—91.20. Valute: dolarji 709.50, anffleški funt 34.35, lira 28.36, dinar 12.4475, češkoslovaška krona 20.95. Praga. Devize: Lira 136.60, Zagrob 59.75, Pariz 123.75, London 163.80, Newyork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 77.50—78, vojna odškodnina 270—280, zastavni listi 20-22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—204, Ljublj. kred. 200—220, Merkantilna 100—102, Slavenska 50, Kred. zavod 175—185, Strojne 120 bi., Vevče 110 den., Stavbna 00-100, šešir 115—120. Zagreb. 7% invest. posoj. 77.75—78, vojna odškodnina 281—282. april 283.50—284.50 Hrvatska esk. 120—121, Kred. 114-117, Hipobanka 66.50— 67, Jugobanka 105—106, Praštediona 972.50—975, Ljublj. kreditna 100 den., Srpska 144—144.50, Ekp-ploatacija 21—25, Sečernna 306—405, Nihaj; 34 bi., Gutmann 280—300, Slave* 159 bi., Slavonija 44— 45, Trbovljo 340—360, Vovče 100 den., Danica 63 denar. Dunaj. Podon.-savslca-jadr. 724.000, Zivno 782.000, Alpine 242.000, Greinitz 124 000, Kranjska industrijska 300.000, Trbovlje 476.000. Lejkam 152.000. Avstrijske tvorn ce za dušik 218.000, Mun-dus 1,010.000, Slavonija 51.200. Blago. Ljubljana. Les: Gabrovi hlodi od 2.50 m naprej. od 28 cm prem. napr., zdravi, ravni, fco vag. naklad, post. 440, smrekove hmelovke od 7 'A — 8 Vi m, z 107« od 7 m, na koncu 7—8 cm debele, neodrgnjene in neokoničene, fco vag. naklad, post. 2 vag 4.70, zaklj. 4.70, hrastovi obrobljeni plohi od 43 mm, 2.65 m, od 16 in 17 cm Sir., fco vag. Postojna tranz. 800, hrastovi neobrobljenl plohi od 60 mm napr., od 2.50 m napr., od 22 cm šir. napr fco vag. Pos.ojna tranz 1000, bukova drva cepanice, zdrava, suha, meterska, fco vag. Postojna tranz. 25. — Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vag. Škofljica: kosovec, za 1 tono d 500, kockovec, za 1 tono d 450, orehovec. za 1 tono d 400, zdrob, za 1 tono d 350. Kal. ca 4800. fco vag. Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono d 260, kockovec 35-60 mm, za l tono d 240, orehovec 20-35 mm, za 1 tono d 210, zdrob 10-20 mm, za 1 tono d 190. Kal. ca. 8500. fco vag. Novo mesto: kosovec, za 1 tono d 170, kcckovec 100 mm, za 1 tono d 150, orehovec 50 mm, za 1 tono d 140, zdrob, za 1 tono d 130, rovni, za 1 teno d 120. — Žito in poljski pridelki. Pšenica bačka, 76 kg, 2%, fco v. Sekifi 1 vag. 285, zaklj. 285, pšenica, 76-77, 2%, bačka, fco vag. naklad, post. d 287, koruza nova za takoj, fco vag. Novi Sad d 116, koruza nova za marec, fco vag. Novi Sad d 120, koruza nova za april, fco vag. Novi Sad d 127, koruza stara, fco vag. Novi Sad d 145, koruza umetno suha, fco vag. Novi Sad d 135, koruza inzulanska, fco Čakovec d 158, krompir beli, rinf., Ico vag. slov. p. d 80, krompir raiii, roža, fco vag. slov. post. d 75, zeleni fižol, okrog&l in podolgovat, fco vag. Maribor d 270. — Gradbeni n.aterijol: Prima Portlandcement >Za-gorkat: v sodčkih po 190200 kg d 64, v jutavrečali po 50 kg d 54, v papirnatih vrečah po 50 kg, za 100 kg, fco vag post. Zidani most d 58. Otroka kapitana Granta. 211 (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. — Helena, to je konfrontacija, je odgovoril lord Glenarvan. Ostani, prosim te. Treba je, da ei Ben Joyce pogleda iz oči v oči z vsemi svojimi žrtvami! Lady Helena se je udala moževi želji. Z Marijo Grantovo sta sedli poleg lorda Glenarvana. Naokrog so se posadili major, Paganel, John Mangles, Robert, Wilson, Mulrady in Olbinet. Vse te je bilo spravilo zločinčevo izdajstvo v strašno nevarnost. Posadka je stala nemo naokrog, ne da bi vedela, kako resen bo ta prizor. — Pripeljite Ayrtona! je ukazal Glenarvan. Osemnajsto poglavje. Ayrton ali Ben Joyce, Ayrton je prišel. S trdnim korakom je prekoračil stopnice in krov. Njegove oči so bile mračne. Zobe je imel stisnjene, pesti je krčevito tiščal. Na njem ni bilo videti izzivalnosti, pa tudi ne ponižnosti. Ko je stopil pred Glenarvana, je prekrižal roke ter mirno in tiho čakal, da ga vpraša. »Ayrton, je začel Glenarvan, pa smo se sešli mi in vi na krovu tistega Duncana, ki ste ga ho-tei izročiti zločinski tolpi Bena Joycea!« Pri teh besedal so se ustnice nekdanjega čolnarja nalahko zgenile. Po brezizraznem obrazu se mu je razlila živa rdečica. Ta rdečica ni bila rdečica obžalovanja, ampak sramu, ker se mu je bil načrt izjalovil. Na tej jahti, ki je na njej menil poveljevati, je bil sedaj vjetnik in njegova usoda bo kmalu odločena. Vendar ni odgovoril. Glenarvan je potrpežljivo čakal. Toda Ayrton si je bil namenil, da bo molčal. — Govorile, Ayrton! Kaj nam imate povedati?« je nadaljeval Glenarvan. Ayrton se je še obotavljal. Čelo se mu je silovito nagubalo. Nato je dejal z mirnim glasom: — Ničesar nimam povedati, mylord. Naredil sem neumnost, da sem se dal vjeti. Storite, kakor vam je drago. Ko je tako govoril, se je zagledal na obalo, ki se je vila na zapadu. Hlinil je popolno brezbrižnost za vse, kar se je godilo okrog njega. Da ste ga videli, bi mislili, da ga ta resna zadeva prav nič ne briga. Toda Glenarvan je bil odločen, da izve gotove podrobnosti iz skrivnostne Ayrtonove preteklosti, predvsem one, ki so zadevale Harryja Granta in Britanijo. Začel je torej spraševati znova. Govoril je skrajno mirno, z močno voljo je brzdal jezo, ki mu je prekipevala v srcu. — Mislim, Ayrton, je nadaleval, da se ne boste branili odgovoriti na nekatera vprašanja, ki vam bi jih rad stavil. Najprej pa, ali naj vas kličem za Ayr-tona ali za Bena Joycea? Ali ste ali niste čolnar z Britanije?« Ayrton se ni zmenil. Nepremično je strmel v daljavo, kakor da vprašanja ne sliši. Glenarvan, čigar oko je od jeze že plamtelo, je nadaljeval spraševanje. — Ali mi hočete povedati, kako in zakaj ste zapustili Britanijo, zakaj ste v Avstraliji?« Isti molk, ista brezbrižnost. — Čujte me vendar, Ayrton, je povzel Glenarvan. Saj je v vašo korist, če govorite. Gotovo vam bomo šteli v dobro, če boste odkritosrčni, sicer pa, saj je to vaša edina rešitev. Zadnjič vas vprašam, ali hočete odgovarjati na moja vprašanja?s Ayrton se je obrnil k Glenarvanu in mu pogledal v oči. — Mylord, je dejal, ničesar vam nimam odgovoriti. Naj roka pravice dokaže mojo krivdo, sam je no bom dokazoval. — Dokazov pač ne bo treba iskati 1 — Iskati! mylord? je povzel Ayrton s posmehljivim glasom. Vaše blagorodje gre malo predaleč. Jaz za svojo osebo stavim, da bo najboljši sodnik v mojem slučaju v veliki zadregi. Kdo bo povedal, zakaj sem prišel v Avstralijo, ko pa ni več kapitana Granta, da bi pričeval zoper mene? Kdo bo dokazal, da sem jaz tisti Ben Joyce, ki gp. je policija tako iskala, saj me ni imela nikdar v rokah in mojih tovarišev tudi še niso polovili! Kdo mi bo mogel — razen vas — očitati, ne rečem zločin, ampak le najmanjši prestopek? Kdo more trditi, da sem se hotel polastiti te-le ladje in jo izročiti konviktom? Nihče, me li razumete, prav nihče! Vi samo sumile, toda treba je gotovosti, da koga morejo obsoditi. Dokler mi ne dokažejo kaj drugega, toliko časa sem samo Ayrton, čolnar z Britanije.« Ayrton se je pri teh besedah precej razburil, pa kmalu se je vrnil k prejšnji brezbrižnosti. Brez dvoma je bil prepričan, da bo z njegovim odgovorom zasliševanje končano. Toda Glenarvan je začel znova: — Ayrton, je dejal, jaz nisem preiskovalni sodnik, da zberem gradivo zoper vas. To ni moja naloga. Treba je le, da se naši vzajemni odnošaji čimbolj razčistijo. Ne zahtevam na noben način, da izpoveste kaj takega, kar bi vam moglo škodovati. To je stvar sodišča. Toda vi veste, koga iščem, skratka, vi me morete pripeljati nazaj na izgubljeno sied. Ali hočete govoriti? Ayrton je odkimal z glavo kakor človek, ki je trdno odločen, da bo molčal. — Ali mi hočete povedati, kje je kapitan Grant? je vprašal Glenarvan. — Ne, mylord! — Ali mi hočete povedali, kje se je razbila Britanija? — Ne! — Ayrlon, je nadaljeval Glenarvan skoraj s pro-seoim glasom, če veste, kje je kapitan Grant, ali nočete povedati njegovima otrokoma, ki željno pričakujeta odgovora iz vaših ust? Ayrton se je obotavljal. Njegove poteze^ no za hipec izdalo neka sočutja, nato pa je dejal tiše: — No morem, mylord. iilEIIIE =115—Sil "E | CJ « S ^ v O*"" s J S"1" g •s a d . * S r- 2 t" ' ► '5 1 I d M £ O J- • S 63 ~ 2 * 2 53 o ® > > . S- i? - 1 T5 - 'o .O N* ► q - — h = n — M b t - O a o. y 2» p o. -X a o * i «- c » a.— . s §saS-J S|S|I* a e ff-s^o? "X > 'S x fi. -liiElii II1EII12 Dopisi Bloke. Dne 25. februarja smo spremili svo-fbga bivšega župnika Jakoba Koritnika, ki je med nami živel v pokoju, k večnemu počitku. Rojen je bil rajni g. župnik v Polhovem gradcu na Stev. 58. Imel je dobre staiišo in tudi izvrstnega učitelja, ki se ga je še v visoki starosti rad spominjal. L. 1872 je dovršil gimnazijske študije. Izmed njegovih sošolcev naj omenim le g. Brenceta in rajnega fiosp. Aljančiča. Semenišče ga je imelo pod svojo streho od 1872. do 1876. leta. Novo mašo si je zapel v Polhovem gradcu 9. julija 1876. Nato je pokušal grenki kaplanski kruh — da govorim v smislu njegovih besedi — dve leti v Dragi nad Loškim potokom. Čeprav mož ni imel nič dobrega, hudega pa dosti, kakor se je izjavil sam, vendar si je prvo službo zelo vtisnil v spomin — skoro bi rekel, kar prirastla mu je v srce! Od tu jo bil prestavljen na Ig, kjor se mu pa zopet ni nič kaj dobro godilo. Od 1880—1882 je kot kaplan okušal dobrote kraške burje v Senožečah. Nato so ga dobili Trnovei na Krasu za kaplana. Med njimi je doloval šliri leta. Tu je slovel kot izboren pridigar. Dobrih 6 let i-.i 7 mesecev je prebil kot kaplan v Starem trgu, ki se mu je silno priljubil. 18. aprila 18P3. pride po smrti tuk. g. župnika Janeza Kaplenka ns Bloke kot župni upraviielj, kjer 1894. postane župnik. Med nami jo prebil celih 33 let! L. 1920 vstopi v pokoj in se naseli v Novi vasi. Revmatizem se je zadnja leta čedalje bolj oglašal, starostna onemoglost se ga je lotila čedalje hujše — in tako ni čuda, da zadnje mesece ni mogel nič več ma-ševati. Agonija se je pričela 22. februarja, smrtni angel mu ie vzel luč življenja naslednjega dne ob enajstih. Trumoma so ljudje hodili kropit svojega bivšega župnika, ki je imel 25. februarja n.iravnost impozanten pogreb. Udeležila se ga jo vsa mladina obeh šol, dekl. Mar. družba, Orli, požarna bramba in nešteta množica. Pevci so mu zapeli žalostinke pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. Sprevod je vodil cerkniški g. dekan Jožef .Juvanec v spremstvu 16 duhovnikov. N. v m. p.! Nassnanila Pozor lovci! V četrtek, dne 4. marca t. 1. ob 8 zvečer se vrši v restavraciji hotela »Slont v Ljubljani ustanovni občni zbor sKluba ljubiteljev psov jamarjev«. Z ustanovitvijo tega kluba je naša pso-rejna organizacija zaključena. Pes jamar je v vsakem gozdnem lovišču neobhodno potreben. To ve vsak lovec iz lastne skušnje. Dober jamar pa se ne poleže, marveč ga je treba še-le vzrediti in izučiti. V tem pogledu iti našim lovcem na roko je glavni namen novoustanovljenega kluba. Zato pričakujemo, da se ljubitelji jazbečarjev našemu pozivu v častnem številu odzovejo. — Za pripravljalni odbor: dr. Lovrenčič. Občni zbor Akad. zveze se vrši dne 3. marca ob 16 v Akademskem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Branje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 8. Poročilo revizorjev. 4. Naša društva. — Reorganizacija. 5. Sprememba pravil. 6. Volitve. 7. Slučajnosti. — Udeležba na občnem zboru je obvezna za vsa društva, ki so včlanjena v Akademski zvezi. Vabljeni so tudi gg. starešine. Redni občni zbor Društva poštnih upravnikov v Sloveniji se bo vršil v nedeljo dne 7. marca 1926 ob 15 v hotelu Celjski dom v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Določitev društvene članarine za 1. 1926. 5. Slučajnosti. Na udeležbo se prijateljsko vabijo vsi predstojniki pošt, tudi nečlani zgoraj omenjenega društva. Naše dijaštvo Cirilsko društvo Ij. bogoslovcev je na občnem zboru 28. februarja 1926 izvolilo nasleiinji odbor: preds.: Zakrajšek Viktor; podpreds.: ltonko Tone; tajnik: Jeglič Stanko; blagajnik: Rupar Jožef; knjižničar: Hafner Janez. Strokovno društvo slušateljev teološke fakultete vodi v poletnem semestru 1925-26 naslednji odbor: preds.: Ronko Tone; tajnik:: Jeglič Stanko; blagajnik: Rupar Jožef; knjižničar: Odar Lojze; odbornik brez mandata: p. Ladislav Pintar. Akademska Marijina kongregaci\&. Danes, 3. t. m. zopet redni sestanek v kapeli frančiškanskega samostana. — Tajnik. Na moje vprašanje v »Slovencu« je OUZD poslal daljni odgovor. K temu odgovoru naj mi bodo dovoljene sledeče pripom' e: 1. OUZD govori o 15 uradovih zdravnikih v Ljubljani. Moste je pa samostojna občina 7 ca. 6000 prebivalci, med katerimi je izredno velko članov OUZD, a kljub temu so'brez uradovega zdravnika. Najbližji uradovj zdravnik se nahaja popolnoma v središču mesta. Torej se od obolelih členov pri še tako nujnem slučaju zahteva, da mora.io tako daloč poslati po zdravnika, kar je posebno težko ponoči, ko so vsa prometna sredstva skoro izključena. 2. Slučaje škrlatinke OUZD ne smatra za nujne. Vprašam OUZD, če na primer obolelost, kjer je nastopila vročina 40.5, katera nastopi lahko pri škrlatinki in drugih boleznih, ne smatra za nujno. Medicinska znanost je dognala, da lahko nastopi škrlatinka brez izpuščaja (Scarlatina sine osanthemate), v tem slučaju pa ne more od članov zahtevati, dat akoj sami spoznajo ali je slučaj nujen ali ne 8. OUZD govori o tem, da privatne stranke iščejo v takih slučajih svoje hišne zdravnike. Običajno to drži. V nujnih slučajih pa tudi te stranke vsaj za prvo silo pokličejo najbližjega zdravnika. _ 4. OUZD se sklicuje na to, da član lahko tele-fonično pokliče uradovega zdravnika. Koliko je to v Mostah mogoče, se lnhlto prepriča na licu mesta, ker telefon sploh ne prido v poštev, posebno ponoči re, ko tudi ekspozitura OUZD ne uraduje. 5. OUZD govori o k sreči le lahki epidemiji. Gospod okrajni zdravslveni referent pa jo smatra za triko t e ž k o, da je dal zapreti šolo in Ljudski dom v Mostah. ' Da ne bi kdo mislil, da sem sprožil to vprašanje sebi v korist, izjavljam odločno, da je meni le na tem, da pridejo delavci — člani OUZD do svojih pravic. To lahko potrdijo tudi številni moji pacijenti — člani OUZD. Med. nniv. dr. Milan Perko, zdravnik, Novi Vodmat, Vodmatska uliea 3. Meteorološki zavod v Ljubljani, dne-2. marca 1925. višina baromefra 308*8 m Opazovanja liaro meier Toplole » C' Rel *1Qfm t'5D aH vsaka beseda 50 par. Najmanjši Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! krojaški pomočnik tsče delo. Naslov v upravi »Slovenca« pod: 1445. '"oskrbnica- starejša, boljša oseba —-Seli službe k boljši hiši na deželi. — Naslov v upravi pod Številko 1442, DEČKA sprejmem v učenje proti plačilu in POMOČNIKA vajenega tudi črne o!o-čevine. — Gustav PUC, stavbeni in galanterijski klepar, SP. ŠIŠKA. KOLAR išče za takoj tapetnika in lakirarja Reflektira se samo na iz-vežbane silo. - Ponudbe in pogoje pism. na naslov Andres Sckeinost, Banja Luka, Katanina ulica. gozdar t večletno gozdar, prakso, strok, izobražen, vešč slov. in nein. jezika, iSče mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 1440. Kroj. POMOČNIKA zanesljivega, takoj sprejmem za srednje delo. -Makovec Franc, krojač, Žužemberk 26, Dolenjsko. Čevljarski pomočnik vešč navadnega in finega dela, išče službe. Nastopi lahko takoj. - Naslov v upr. pod Si. 1447. Izobražena gospodična k otrokom sc išče zi popoldanske ure. Naslov V upravi pod štev. 1443. "služIle išče admin. ofic'r Intend. stroke, v pok., vešč slov., srb. in nem. jezika v govoru in pisavi, kakor tudi strojepisja in koresp., z enoletno prakso v izvozni trgovini s slivami ln žitom. Službo bi nastopil v juliju ali avgustu, ko se preseli iz Srbije sazai v Slovenijo. -Ctnj. ponudbe upravi pod »Vpokojen oficir«. Več KROJAŠKIH pomočnikov za fino d a m s k o delo sprejme takoj »ELITE«, Ljubljana, Prešernova 9. Dva črkosLkarska pomočnika sprejme takoj tvrdka PRISTOU in BRICELJ, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1. — Sprejme tudi vajenca, ki ima zadostno izobrazbo. 1425 abonenti na kosilo se sprejmejo. Naslov v upravi: št. 1421 v celi državi dobro vpeljan, sprejme zastopstvo proti proviziji. Dopise na upravo »Slovenca« pod šifro: »Agilen« it. 1424. Vsakovrsten ŽAGAN IN TESAN LES (suhe deske, trami) za mizarje in tesarje, vsako množino - po najnižji ceni - se dobi vsak čas v največji zalogi pri tvrdki Fran šuštar lesna industrija, trgovina in parna žaga, ljubljana Dolenjska cesta 12. z zajutrekom iščeta dve mirni gospodični s 15. marcem pri kaki nemški rodbini. Ponudbe upravi pod: »Daljša doba« 1423. U|6fl z eno sobo, ku-nlOU hinjo, shrambo in straniščem ter drvarnico napravim do 1. avg. in prodam s 800 m2 veliko /parcelo v Ljubljani za Din 39.900.—. Naslov v upravi pod štev. 1451. FM! 5 Kdor rabi I l£.Wt. ■ večjo množino fižola-ribenčana, ga lahko dobi, ako se dogovori pismeno ali ustmeno pri IVANU PUCELJ -Dane St. 7, Ribnica, Dol. Prostovoljna javna dražba moške obleke, perila in zlatnine se vrši 5. marca t.I. ob 9. uii dopoldne v Bohoričevi ulici štev. 12, I., nadstropje. 1387 A. SMSMIK železnina Ljubljana, Zaloška cesta Prostovoljna dražba POHIŠTVA se vrši v soboto, dne 6. marca. - Cerkvena ulica št. 21, pritličje. 1438 PLAČAM najboljše cene za stare moške obleke perilo in čevlje. Dopisnica zadostuje. Jurečič, Gallusovo nabrežje 31 v Ljubljani. . 1444 HIŠA (vila) novo prezidana v Novem mestu, z dvema stanovanji (eno prosto), z elrktr. razsvetljavo, vodovodom, vrtom ?n njivo. se proda. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 1279. da kupite solidno in najcenejše tapetniško pohištvo pri Gos-posvelska cesta 6! Popravila se sprejemajo in točno izvršujejo. namočeno, MARINADE vseh vrst po konkurenčnih cenah, MORSKE in SLADKOVODNE RIBE dobite vsak dan v spec. »HlSia« Gradišče 7 — Ljubljana. KAPELNIK, ORGANIST in OBČINSKI TAJNIK povovodja in učitelj gla-sovirju, dobro izvežban, s prav dobrimi spričevali išče službo iste stroke. Pripravljen je tudi menjati za mesto. Nastop službe lahko takoj. Naslov v upravi pod: 1366. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Italijansko - slovenski slovar Nad 4000 besed z bogato frazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Dr. Josip Vaifavec. Cena vez. Din 70'— Slovensko - italijanski slovar Dr. Josip Valjavec. Cena vez. Din 65 nanKii Učenca s primerno šol. naobraz-bo, sprejme A. SUŠNIK, železnina, Ljubljana. Enodružinsko HIŠO vzamem v najem, in sicer zraven ali vsaj blizu glavne ceste, - Ponudbe z najemnino in drugimi podatki na upravo »Slovenca« pod St. 1446. Vsakovrstno po najvišjih cenah teme, juveltr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. I Klobuk brezplačno I dobi vsaka CSeseta dama, ako kupi noveja v modnem salonu E. D ukonovlč, Ljubljana, Sv. Petra cesta Iter. S7. (poteg hotela Tratnik). Jugoslovanska knjigama v liub jani: MUCI VRT Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo Priredil H. Kumek Cena Din 33'—, vezano Din 40'— Kupim knjige: VALVAZOR, stara izdaja. - DRŽAVNI ZAKONIK do incl. 1. 1918. — Naslov se izve pri AIo-ma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. KOKS -CEBIN WoHova ulica 1(11. - Teleton 65 Krompir zdrav in prebran, dobavi Kmetijska zadruga -Ptuj, po tovarniških dnevnih cenah. HftRmC, CSLJE, Framkopanska ulica 4. Zahvala. Za vse izraze iskrenega sočutja ob smrti naše dobre stare mame Rozalije Cerkuč in za vse darovane vence, mnogoštevilne obiske ter spremstvo na zadnji poti, posebno še g. opatu Juraku in g. župniku Dobršku, izrekam tem potom svojo naj-iskrenejšo zahvalo. V Celju, dne 1. marca 1926. Žalujoča MIMI KRAJNC z vsemi ostalimi sorodniki. Za Jufoslovaosko tiskarno v Ljubljani: Karol Ceč. Izdajatelj: dr. Fr. Knlovec. Uredniki Franc Terictilav.