Katolški cerkveni list*
Vre tliii k : Ur. Janez Mir i z os to m Pof/aear.
. V.	V Četertik 5. Malitravna.
Kratki j>i*«»iiii*liki
iz s. evangelija za velikonočno nedeljo. (Mark. 16, i—7.)
^ožef in Nikodeni sta Jezusovo mertvo telo z veliko častjo z dragimi dišavami maziljeno in obdano v grob položila. Pobožne žene, polne serčne ljubezni do Odrcšenika, so per tej priči to sveto delo s svojimi solzami in s serčnimi željami ga po— eastiti nadomestvale. Vender se jim samo to ni zadosti zdelo, temuč domu grede so se pogovorile, še tisti večer, preden se je veliki velikonočni praznik pričel, drugih mašil kupiti, in pervi dan po prazniku na vse zgodaj iti, in Jezusovo telo obilniši z dišavami obliti. — O zares lep iu svet namen pobožnih duš, ktere mislijo, de Jezusa, svojiga Gospoda in Odrešenika nikoli ne morejo zadosti počastiti, in se jim tudi drugih iztroškov ne zdi škoda, de bi le svojimu Zveličarju svojo ljubezen, zvestobo in spodobno čast kolikor mogoče obilno skazale! Kako pač osramoti ta zgled tiste kristjane, kteri za božjo čast le malo sture, in vender mislijo , de so že dosti sturili! Kdor svojiga Zveli-čarja res ljubi, naj se mu nikoli nič preveč ne zdi, kar za čast svojiga Gospoda in Učenika sturi; če vidi druge Boga hvaliti in častiti, naj ne misli, de je že zadosti česen, temuč tudi sam naj si prizadene sturiti, kolikor je v njegovi moči, de bo čast božja in čast Zveličarjeva čedalje bolj povikšana.
Ker je bil Jezus pred od smerti vstal, preden
so pobožne žene do groba prišle, svojiga lepiga namena niso mogle spolniti: vender je pa Jezus, ki je njih serca vidil, njih serčne želje za delo vzel, in je njih dobro voljo s tem povcrnil, de se jim je sam prikazal, in jih tako s neizrečenim serčnim veseljem napolnil. — Tako tudi naši lepi nameni, naše serčne želje velikokrat ne morejo spolnjene hiti, velikokrat kaj dobriga želimo, kar nam ni dano spolniti: ali vender bodimo prepričani, de naše dobri' misli in naši sveti nameni pred Bogam niso zgubljeni , ampak imajo svoje zasluženje in svoje obilno plačilo pred Bogam, ktero nam je v nebesih prihranjeno.
Pobožne žene niso mislile nič na zaderžke, kteri so bili njih namenu nasproti. Vedile so namreč moč Jezusovih sovražnikov, hudobo judovske duhovšinc in farizejev: so vidilc, de tudi izmed ljudstva jih je bilo veliko, de se Jezusa čertili: mogoče bi bilo toraj , de hi jim ne bilo več perpu-šeno do groba priti. Oe je straža varhov pred gro-bam, niso vedile, pa tudi ne mislile na kaj takiga. Vsi ti in taki zaderžki jili niso ostrašili, ampak s serčno ljubeznijo so se podale pervi dan po prazniku zjutraj zgodaj na pot proti grobu. Po poti jim še le na misel pride težki kamen, kteriga so vidilc tisti večer pred duri groba pervaliti. Govorile so med seboj po poti od tega kamna, kdo de jim ga bo odvalil, zakaj same bi ga ne bile mogle odvaliti, ker je bil silno težek. Pa tudi ta kamen jih ni ustrašil ali verni!, ampak njih ljubezen jih jc gnala, de
so z zaupanjem šle proti grobu, kakor de bi jih nič ne moglo zaderžati do Jezusa priti, in mu svojo ljubezen skazati. — Ljubezni pač res nič ne more zoper stati, ljubezni ne more nič premagati, zakaj ona sama premaga vse. Srečne duše, ktere tjekaj hite, kamor jih ljubezen kliče! Noben strah, nobena težava, noben zaderžek jih ne more ustaviti in od namenjeniga dela odverniti. Le tisti kristjan, kteri prave, goreče ljubezni do Boga nima, se v svojih sklepih in obljubah zaderžkov in napotljejev ustraši, ktere pred seboj vidi, ter se na poti ustavi, ktero je nastopil, se verne nazaj, ker si misli, de ne bo mogel speljati, kar sc je namenil.
Ko so bile žene blizo groba prišle, zagledajo, de je kamen že odvaljen. Tako Bog vse nar večji zaderžke tistim s pota spravi, kteri, kadar vidijo, de s svojo močjo si ne morejo pomagati, v božjo pomoč svoje upanje postavijo. O koliko jih je, kteri menijo, de so jim nepremagljivi nasprotljeji napoti, de bi se popolnarna k Bogu obernili; ali ko bi se enkrat serčno in možko na pravo pot podali, bi sami spoznali, de gnada božja vsakimu naproti pride, in mu nar tcžeje skale, ki so se mu nepremakljive zdele, do čistiga s pota potrebi. — Po-slušajmo svetiga Ciprijana: rKo sim bil še v tamo zagernjcn, in sim še v tamni noči svoje nejevere taval. ko so me še grozovitni valovi morja gonili, sim bil revež semtertje premctvan, de nisim vedil kam. in nisim spoznal resnice. Prerojen biti, kakor mi je milost božja obetala, se mi je pretežko in tcrdo zdelo, zavoljo spačcnja, v kteriga je bilo moje serce pogreznjeno. Kako sim mislil, se more tako naglo sprcmenjcnjc zgoditi? Kako more človek na enkrat odložiti, kar mu je prirojeno? — Ali kakor hitro je voda, ktera nas prerodi, s svojo močjo madeže mojiga poprejšnjiga življenja oprala, in je luč od zgoraj v moje zdaj očišeno serce zasijala , kakor hitro sim bil v tem drugim rojstvu (svetiga kersta) v noviga človeka spremenjen, in seje sveti Ouh nad menoj razlil, sim per ti priči čutil, tle so bile moje prejšnje slabovernc misli pre-čudno pregnane. Ker je bilo pred zaklenjeno, jc bilo zdaj odperto, vse moja tarna je zginila. Kar mi je bilo pred tako težko, in se mi je nemogoče zdelo. se mi je zdaj lahko vidilo".
Ko so svete žene v odpert grob pogledale, so vidile angela v podobi mladenča na desni strani groba sedeti in so se ustrašile. Angel pa jim je rekel : „Nikar se ne ustrašite! Ve išete Jezusa Na-carctana. križaniga: vstal je, in ni ga tukej*. — Kdor križaniga Jezusa išc, se mu ni treba nič bati, se ničesar ustrašiti: le tisti naj se boji, kdor sveta in posvetniga veselja in razujzdaniga življenja iše, le tisti naj se boji, kteri Jezusa križaniga zaničuje. Srečne duše, ktere Križaniga išejo s posnemanjem
njegoviga življenja, s pokorjenjem, z zaničvanjeui sveta, s ponižnim, pobožnim življenjem ! Najdle ga bodo tisti dan, ko bodo vsi iz grobov vstali, in pred njegovo sodbo šli; razveselile se bodo njegoviga perkasanja, kakor so se svete žene in njegovi aposteljni razveselili, ko se jim je po svojim vstajenji prikazal.	P o t o č n i k.
Zakonski zadcržkl.
Spisal Peter llicinger.
(Dalje.)
14. Kteri so z a v i r a v n i z a d e r ž k i.
Razun do zdaj razloženih razdiravnih zaderžkov, ki zakon celo neveljavni delajo, so še zavi-ravni zaderžki, kteri zakona sicer ne ločijo, pa njegov nastop vonder nepostavin in grešin store. Kdaj jc bilo zaviravnih zaderžkov več kakor zdaj-nje tlni; tako so bili vsi, kteri so se velike pregrehe vdeležili, in očitno pokoro delali mogli, od zakona zaderžani. Dar. današnji se teh zaderžkov le malo šteje, ker jih je nekaj navada, nekaj postava Trid. zbora opustila: so pa tile:
1)	pomanjkanje privoljenja staršev per takih, ki so še v očetovi oblasti. Starši sicer svojim zadosti starini otrokam možitve ali ženitve ne morejo toliko braniti, de bi brez njih dovoljenja zakon celo nič ne veljal; ali otrok se zoper dolžno spoštovanje zlo pregreši, ako brez vesti in volje svojiga očeta v zakon hoče stopiti. To sc lahko razume iz besedi Tridentinskiga zbora, kjer je v 24. seji 1. poglavji rečeno, tle starši zakonov, ki so jih otroci brez njih volje nastopili, sicer nc morejo razdreti, de je pa sveta cerkev take zakone vselej po vsi pravici čertila. Deželske postave v Avstrii za to stran tirjajo. de per sinovih in hčerah, ki še niso štirindvaj-setiga leta dopolnili, mora oče preti dvema pričama fajmoštru svoje privoljenje ustno ali pisano na znanje dati: če pa ženin ali nevesta nimata očeta, mora privoljenje v njih zakon otl deželske gosposke, kije viši oskerbnica sirot, s pismam dodeljeno biti.
2)	Zaroka z drugo osebo, ako ni po redu razderta. Med svetam sc zaroke ali pogodbe se v zakon vzeti večkrat zlo nepremišljeno delajo in ravno tako razdirajo. Ali na teh zarokah ni tako malo ležeče: zakaj uni, komur sc zakon zareče, na tako obljubo vse svoje življenje zida. Cerkvene postave so torej zaroke z veliko res-nobo sprejemale, in vsaciga v vesti obljubo dopolniti vezale: še so v časih s posebnimi duhovnimi štrafingami žugale. Po vesti tedaj otl storjene zaroke en tlel sam zase ne more odstopiti, razun iz gotovih uzrokov. zlasti če drugi tlel v
posebno bolezin pade, se daleč v druge kraje preseli, zakon predolgo in brez uzroka odlaša, se z drugo osebo pregreši, ali kakib zgovorjenib pogoj ne dopolni. Če se pa oba dela vsak od svoje strani med seboj zastopita, tukej smeta zaroko vselej razdreti, desiravno bi bila s prisego poterjena; zakaj, nastop zakona mora prostovoljni in ne posiljen biti. Ako pa kak cerkveni zaderžik na pot stopi, se laliko razume, de po tem zaroka ne velja. Ce je tedaj kdo s kako osebo v zaroki, se z drugo osebo ne more zaročevati, razun potem, ko je poprejšnja zaroka razderta; vonder ko bi bil že drugi zakon sklenjen, potem ga ktera poprejšnja obljuba drugi osebi storjena ne more zaderžcvati. Dcželske postave se večidel ne poganjajo za zaroke, in se tudi labko ne morejo, ker zaroka le bolj znotraj vest, kakor pa vnanjc razmere zadeva: lc zaročilni dar (aro, šenkingo) in posebne stroške mora tisti, kteri brez uzroka od besede odstopi, zgubiti ali po-verniti.
3)	X e s 1 o v e s n a obljuba čistosti, ali k 1 o-š te rs k iga življenja, to je taka obljuba, ki je človek ne stori pred cerkvijo ali očitno, temuč le sam zase, de noče v zakon stopiti, ali dc hoče v klošter se podati. Tudi s tako obljubo se namreč človek Bogu zaveže, in ne sine jo s prestopam v zakonski stan prelomiti, razun ako bi bil od nje popred odvezan. t'e bi pa kdo s tako obljubo zavezan vonder v zakon šel, zakon per vsim tem velja, desiravno stopinja vanj ni brez greha, llavno zato obljube čistosti niso nepremišljeno delati.
4)	Posebna cerkvena prepoved, kjer namreč duhovna gosposka iz posebnih uzrokov zakonsko zavezo zaderžuje, postavim ako sta ženin ali nevesta v keršanskim nauku premalo pod-uccna, ali ako sc kak postavin zaderžik kaže, ki še ni dosti določen, in tudi kadar ktera de-žclska prepoved nasprot stopa, kjer duhovni pastir ne sme zoper njo ravnati, kakor če postavim komu zavoljo vojašine ni privoljenje v zakon dano. Zastran taeih posebnih cerkvenih prepoved se najdejo sklepi v II. Lateranskim zboru pod papežem Inocencijem III. 1. 1216, in v listih Aleksandra III. od I. 1170 in 1780. Sem-kej sc zna vzeti tudi ta zaderžik, de oklici niso še po postavi dokončani.
5)	Prepovedan čas, to jc posebin čas v letu, v kterim se zakon ne sme skleniti, saj ne brez višiga dovoljenja in ne slovesno. Taeih časov jc bilo kdaj več med letam; po besedah Tridentins-kiga zbora v 24. seji 10. pogl. pa je zdaj le čas od perve Adventne nedelje do razglašenja Gospodoviga, in od Pepelnične srede do Bele
nedelje. Ti časi so dnevi pokore in zatajevanja, ne spodobi se ob njih ženitninska slovesnost in veselnost. Xaj bi tedej iz posebnih uzrokov taki čas komu od višili poroka dovoljena bila, sc mora na tihama zgoditi, nevesta se ne sme slovesno v ženinovo hišo voditi, in zakonski blagoslov. ki se med sveto mašo deli nevesti, mora zaostali.
6) V zadnje se zna še imenovati krivo verstvo eniga dela, če namreč katoičan hoče vzeti iteka-tolčanko , in katolčanka nekatolčana . če je en del tedej prave vere, drugi pa ne, temuč je prote-stanške fLuteranske, kalvinskc al Evangelskc) — ali greške (rusovske, staroverske). Tak zakon se imenuje n a m e š a n zakon. Lahko se razume, de prave edinosti misel in sere v zakonu tam ni mogoče, kjer eden papeža višiga poglavarja spozna, drugi ne, eden birmo, pokoro in tudi zakon med zakramente šteje, drugi ne: tudi je za izrejo otrok v pravi katolški veri tam le nevarnost ali celo nemogočost, kjer oče ali celo mati te vere ne spozna. Sploh že apostelj v listu do Tita 3, 10. piše, krivoverskiga človeka se ogibati: koliko več mora ta beseda zastran nar tesneji človeške zveze veljati, kakoršna je v zakonu! kako lahko bo tukej še terdin katoleauali katolčanka ob pravo vero! Muh svete cerkve je bil zatorej takim zvezam zmirej nasprot, kakor je iz pisem svetih Očetov, iz razsodeb cerkvenih zborov in Bimskih papežev spoznali. Vonder nekdaj so sc take zaveze lc po redkim namerile. Urugač pa je prišlo, kar seje po .Martinu Lutru velika ločitev v zahodnji cerkvi zgodila: ni bilo mogoče tukej vsili namešanih zakonov ubraniti , ker so katolčani dostikrat v sredi krivover-cov in večkrat še hudo od njih stiskani, kolikor daleč takih zavez ni bilo mogoče zaderžati, je cerkev vonder vselej tirjala. de za pravo vero katolškiga dela in otrok nevarnosti ne bo. naj se marveč še nekatolški del k rimski cerkvi napeljuje. To so papeži klcmcu VIII.. 1'rban VIII., in Klemen XI. še proti kraljevim in knezov.skim osebam izrekli. Papež Benedikt XIV. je ravno to sploh tirjal v razlagi zastran zakonov v Belgii in Nizkozemljii, in Pij VI. za Avslrijanske dežele in Klevsko vojvodstvo na Nemškim. V današnjih dneh je papež Pij VIII. I. 1830 name-šane zakone v Pruskih deželah le s to pogojo dovolil, de sc pisan list odda, otroke v katolški veri izrediti: le potem sc sme poroka po cerkvenim redu zgoditi: drugač pa katolški duhovni pastir le v navadnji obleki v hiši sme sprejeti besedo ženina in neveste, de v zakon privolila. Enako je papež Gregor XVI. za Bavarsko I. 1832. in za Avstrijo I. 1841 razločil. Xa te razsodbe Bimskih papežev so škofje toliko der-
žali, de sta nadškofa, Kelnski Klemen Avgust grof Hruste, in Puznanjski Martin Dunin, raji v ječo šla , kakor de bi bila za čerko odstopila od postave. Ako tedej bi kak katolški del z neka-tolškim hotel v zakonsko zavezo stopiti, ga mora duhoven pastir z vso ljubeznijo in ojstrostjo pred takim početkam svariti, in ako vonder per svojim sklepu ostane, in želi po katolško poročen biti, mora obljubiti za spreobernjenje nekatolš-kiga družeta skerbeti, tudi mora popred s pisanim listam katolška izreja otrok zagotovljena biti, de se potem dovoljenje v zakon od škofa dobi. Drugač se pa poroka ne more v cerkvi in slovesno zgoditi. — (Zdajnje dni je potreba , to reč nekoliko bolj razložiti, ker se morebiti tudi v naših krajih večkrat take zaveze naključiti znajo.J
( konec sleih.j
Bo že se le sama katolika prava.
I.	Katoliki častimo Mater božjo kakor kraljico nebes in zemlje, in tudi njene podobe visoko spoštujemo. Luterani in svitloberbarji (Lichtfreiinde) nas za to malikovavcc imenujejo; kaj bodo pa k temu rekli, kar se je lani na Dunaji zgodilo? Nad vclicimi vratmi c. k. orožarnice na Dunaji je bila v letu I5SH podoba Marije Device postavljena, in v letu J 715 obnovljena. Sest iga in sedmiga Kozoperska lauskiga leta so puntarji tako streljali v orožarnico, de so kugle po vsili straneh Marijne podobe na-gosto v zidu obtičevale, in krog in krog zid poškodovale; samo podobe kar nobena ni zadela. — Mora veniler Marija v nebesih nekaj veljati, de svoje podobe na zemlji ni pustila poškodovati, ali če hočejo izobraženi drugači: 31ora vendrr Bogu Marijna podoba ljuba biti, de je s čudežem oginj in svinc od nje odvernil. — Se ve, de bodo pa rekli: ..se je tako namerilo**. Mi pa rečemo: se je merilo, in se ni merilo - ne le en dan, ampak dva dni; naj pa postavijo Lutrovo, Husovo, Ron-getovo podobo na zid. ali pa podobo kaciga vers-kiga nemarnika (indiflerentista), in naj jamejo tako streljali, bodo vidili, če se bo jim tudi kej taciga pcrmerilo.
II.	Katoliki pravimo, post je božja naredba, iu kader nam cerkev zapoveduje, smo dolžni sc postiti. Luter in pa njegovi nasledniki — nekatolški in katolški - pa zoper drugo božjo zapoved besede s. pisma napak obračajo, ter pravijo: kar skoz usta gre. ne ognusi duše. Kaj bodo pa k temu rekli? — Kvatcrno sredo letašnjiga posta neka visoko-glavca v pivnico prideta, ter hočeta kej jesti imeti. Ponuja se jima to in to — postno. ..A, štokš že smerdi". pravi eden. in hoče mesa, klobas imeti. r«\i pcrpravljeniga—*. »Pa perpravite!" Se perpra-
vi, in jesta -- v kvaterno sredo. Kar enimu kost v gerlu obtiči. Se davi, in hrepa, pa je ne more iz-hrepati. Gre k zdravniku. Zdravnik svojo dolžnost stori, umetnost in znanje skusi: tode „človek obrača, Bog oberne;" zaničevavec posta gre domu, pošlje po dušniga zdravnika, in — o polnoči urnerje. — Huda volja, ne mara, tudi tukaj poreče: ^namerila seje;44 to de, notri v dnu serca drug glas pika, rekoč: .,bo vender le sama katolška prava, n j i bi mogli } korni biti!" pa huda volja ta zveličavni glas Ztidiišuje.	—r—
Tako le svobodo dajejo sovražniki katolške vere!
Škofa Marilleja na Svajcovskim je dala deželska vlada v Chillonu v ječo, in pa edino za to, ker je stanovitno branil cerkev in katolško vero.
Vlada ni imela k tacimu nasilstvu nobeniga vzroka, in bi bila rada svoje nepošteno djanje zoper pravnost in pravico zagernila. Omenilo se je zapertimu škofu, de se mu bo pomagalo k begu iz ječe, in čez mejo iz dežele, škofov odgovor pa gospodam visoke vlade ni vstregel. skof je tirjal, de hoče sojen biti po postavi in pravici. Potlej je sklenil deželski svet v Frajburgu, de hoče škofa spustiti, in de ga bo dal čez deželne meje spraviti , ako bi sam dobrovoljno ne hotel iz dežele iti. Nadzornik g. Vivis oznani stanovitnimu škofu bla-goserčni deželski sklep, in ga ob enim praša, kani si misli škof izvoliti. G. Marillej pa je odgovoril, kakor se spodobi kristjanu, kteri si je svest svoje nedolžnosti. rZ nasilstvam sim bil vjet, — reče škof — in v to mesto pcrpcljan brez zaslišanja; še celo tega nisim zvcdil, kaj de imajo zoper mene, in v čem bi me kdo pred sodbo klical. Kakor katolik , kakor Svajcarsk občan, in kakor škof, se slovesno zoper to zapiranje proti stavim. Dvakrat sim pisal do Frajburške, dvakrat do Vaadtlandske vlade, in nobenkrat ni bilo odgovora. Svobodo hočem , naj se z menoj dela, kakor postava pravi, in taciga velevanja ne gre nobenimu Svajcarju odreči. Ne grem iz Chillona drugač, ako bi me sodba s silo odpravila. Kar tiče mesto, v ktero naj bi na pregnanstvo šel, na to nimam odgovora44. In res je vlada zopet nasilje zgrabila, ter škofa brez zaslišanja , brez sodbe na Franeozovsko odpravila. — To je svoboda, enakost in bratinstvo!! Tako delajo vekači, ki imajo s v o b o d o na jeziku — biče, knutc, okove in trinogstvo pa v rokah.
Blahovest.
Kardinal Mvareeulierg.
Iz Prage. Pretečeni mesec je bil slavovili kardinal Svarcenberg v naši staroslavni Pragi. Vsa-
O	o
kimu, komur koli je bilo dano, ž njim govoriti, ga per altarji, doma, ali kjer si bodi, viditi, je pokazal ta znameniti veliki duhoven, de se naša vlast zamore ž njim hvaliti kakor z vrednim sinarn, in cerkev božja kakor z apostoljskim služabnikam.— Žalostni časi so za nas postali, katoliki! Sovražniki naletujejo cerkev od vsih strani; protivniki zalezujoči verne kristjane, bi radi v grob pokopali vero po Kristusu razodeto; marsikterl katolik se boji nastoječih bojov. Ne tako naš razsvetljeni verni kardinal. S pokojnim sercam, in s terdnim prepričanjem, de ne dremlje vsigamogoči ohranovavec in vladar sv. cerkve , gleda on na valovito morje, ktero otrinja ob skalo našiga zveličanja. „Nam se ni treba ogledovali po negotovi podpori poglavarjev in vladarjev tiga sveta; s cerkvijo je Bog, in pod obrambo vsigamogočniga ne more drugači biti, kakor de resnica zmaga;" to je beseda f parola) tiga vredniga mašnika cerkve božje. Prejden je iz Prage odšel, je obiskal tudi bogofclovce, ktere jc on na prošnjo posvečniga škofa Tippmanna blagoslovil rekoč : „Na-mestnik vašiga škofa me je nagovoril, naj vas blagoslovim. Bog sam vam dodeli svojiga blagoslova za boj v nastojnim, težkim času. Gremo, res gremo terdimu boju nasprot. Ta boj, ki nas čaka, ni občinsk, družbinsk, versk, ampak boj pantheisma proti keršanstvu. To je boj, v kterim se človek, samiga vbrezbožnivši (Boga znebivši), vojskuje zoper spoznanje Boga kakor narvikšiga Bistva. In zatorej ne perčakujte, per svojim prihodnjim poklicu vgodnosti, tudi se ne delajte upanja posestva, časti, prijetnosti življenja, temuč perpravljajte se na težave, odpor, in terdo vojskovanje. In k temu vojskovanju vas blagoslovi Bog!" Globoko v serca so pričijočim segle te besede, in mnogim se bodo v duši glasile dokler bo živel.	Blahovest.
Zgodbe katolike eerkve.
Spisal Peter Hieinger.
(Dalje.)
Perva doba. Začetik cerkve po Kristusu in aposteljnih.
19. Perro leto Jezusoviga uka, nabiranje učcncov.
Jezus je bil trideseto leto izpolnil, ko seje dal Janezu kerstiti. Potem, ko se je v pušavi z molitvo in s postani za svoje očitno delo perpravil, je stopil iz samote, in prišel na mesto, kjer je Janez kerševal. Ko Janez Jezusa ugleda, se oberne k dvema svojih učeneov rekoč: Glej Jagnje božje! Naglo se vzdigneta učenca, in gresta za Jezusam; ljubeznivo sta sprejeta, in ostaneta tisti dan per njem. Bila sta Andrej in Janez. Potem najde Andrej svojiga brata Simona, in ga perpelje k
Jezusu; in ko ga Jezus ugleda, mu reče: Ti si Simon, Jonov sin; imenoval se boš Kefa ali Peter (skala, skalnik). Drugi dan na poti v Galilejo, je našel Jezus Filipa, in ga poklical za seboj. Filip pokliče Natanaela ali Jerneja, in ga pelje k Jezusu. Tako je bilo že pet mož krog Jezusa: pripeljalo jih je k njemu pričevanje Janeza Kcrst-nika, in pa posebna moč, s ktero je on vse k sebi vleči znal; vidili so tudi že nekaj božjiga nad njim. in sicer pred drugim v tem, de je on za Natanaela še pod figovim drevesam vedil. Vonder jih v začetku še bolj poterditi, je v Kani Galilejski per vi čudež storil, kjer je na ženit nini vodo v vino spremenil; pokazala se je v tem delu tako moč, kakor dobrota in milost Jezusova, in učenci so toliko terdneji verovali, kar so žc pred spoznali, de je On Mesija.
Potem se je hotel Jezus ljudstvu bolj razo-deti, iu ker je bil Velikonočni praznik blizo. jc šel po postavi v Jeruzalem: tam je iz tcmpeljna pro-dajavce in menjevavce izgnal rekoč: Ne delajte hiše mojiga Očeta v hišo kupčije. S tem sejeska-zal kakor poslanca Očeta nebeški ga: in ker so ga Judje za to prijeli, s čem de spriča tako oblast, jim je naprej povedal čudo svojiga vstajenja od mertvih. Ker je Jezus o prazniku še več učil, in tudi mnoge znamnja delal, jih je veliko v njega verovalo; pa on se nanje ni zanesel, ker je vsili serca dobro poznal. Vonder je prišel eden Judovskih prednikov, N i k o d c m po imenu, po noči k njemu, se je dal podučiti od božjiga kraljestva, in je odslej ostal na tihim Jezusov učenec. Temu je Jezus tudi potrebo prerojenja iz vode in s. Duha razložil , in s tem drugačin kerst od Janezoviga pokazal. Od Jeruzalema je šel tedej Jezus k Jordanu, in je ondi jel učiti in kerševati s svojimi učenci, in veliko jih je šlo k njemu, kteri so se dali v njegovo ime kerstiti, tako de je On kmalo več učcncov dobil, kakor Janez. V tem, bi se znalo reči, de je bil per vi začetik svete cerkve Kristusove.
Po tem, ko jo bil Janez v ječo veržen od II e-rodeža, se je Jezus iz Judeje v Galilejo umaknil, vedoč, de farizeji tudi po njem strežejo, ker so izvedili, de on toliko učeneov dobiva. Na poti v Galilejo je šel Jezus skozi Sam ar i j o, in je per mestu, Sihar imenovanim, na Jakobovim studencu pogovor imel s Samariško ženo: in ko je potlej na prošnjo Samarijanov dva dni v tistim mestu ostal, jih je zlo veliko v njega verovalo. Na to je prišel v Galilejo, in Galilejci so ga s pcrpravljenimi serci sprejeli; in začel je v shodnicah oznavati evangeli ali veselo oznanilo od božjiga kraljestva, in opominjati k pokori rekoč: Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo sc jc perbližalo". Slovelo je
od njega po deželi, in per vsih jc bil v časti; le v svojim domačim mestu, v N a z a r c t u, je bil slabo sprejet. Iz shodnice in iz mesta so ga izgnali, in iz roba gore hotli doli suniti, on pa je posred njih grede stran šel. V Kani pa je Jezus zopet drugi čudež storil: ozdravil jc namreč sinu kraljičeviga, kije v K a farna v mu bolan ležal. To mesto jc bilo per Gcnezarcškim jezeru, zavoljo kupčije jc tje veliko domačih in ptujcov vkupej vrelo: zato si ga jc Jezus za svoj stanovitin sedež izvolil, ker m* je od tod glas njegoviga uka daljej razšel: od midod je tudi svoje pota po Judovski deželi na-Mopal.
Crrnei , ktere si je Jezus od začetka zbral, dosihmal niso bili stanovitno per njem. temuč so še sli za svojim delam: bili so namreč ribči. Zdaj jih je pa hotel v svoje ved ne tovarše vzeti; tam per Galilejskim morji je poklical Petra in A d reja . J a k o b a in Janeza, potem ko jim je bil dal čudno velik vlak ril) storiti: povedal jim je, v kaj jih je izvolil, de jih namreč hoče človeške ribče storiti, v to si vzeti, de bi po oznanovanjis.evangelija ljudi v njegovo kraljestvo zbirali. In oni so popustili mreže in čoln, in šli za Gospodam; slišali so zdaj ves njegov nauk, v idili vse njegove dela, in po takim so sc perpravljali, njega in njegovo besedo kdaj po vsim svetu oznanovati. Ko jc zdaj z njimi v Kafarnavm prišel, je tam vsbr.dnici liudiga duha iz obsedeniga izgnal; potlej je v Petrovi hiši njegovo tašo od merzlice ozdravil. Potem je hodil po mestih Galilejskih, oznanoval evangeli, ozdravijal vsake bolezni, izganjal hudiče: in veliko množic iz cele Judovske dežele je šlo za njim. 31ed drugimi bolniki je on ozdravil v nekim mestu goboviga, in v Kafarnavmu mertvoudniga, kteriga so zavoljo množice skozi streho mogli pred njega spustiti. Daljej si je Jezus še družili učeneov per-vzel, kteri bi vedno z njim bili; sploh so bili vsi nizkiga stanu in neučeni, pa priprav nih sere za visok poklic. Matevža je on celo s cola poklical de je za njim šel: in takrat je Jezus pokazal očitno, de je prišel grešnike iskat in zveličat, ker je s čolnarji in očitnimi grešniki jedel, in jih učil.
Kar je Jezus s svojim ukani in s svojimi deli nar pred hotel doseči, je bilo to, de bi ga bili vsi od Boga o bij u b I j eniga in od ljudi doča-kovaniga Mesija ali Kristusa spoznali: in ta njegov namen se je v pcrviin letu njegoviga uka zlo izpolnil. Galilejci so v njega veroval, Sa-marijani so ga sprejeli, in desiravno so mu hili Farizeji od začetka nasproti, so vonder množice iz Jeruzalema, in Judeje in od unc strani Jordana za njim šle: njegovi učenci pa so od začetka spoznali: -Kristusa smo našli**.
11 litije sledi, i
Razgled po keršanskim svetu.
Zgled zveste vernosti v Tirolu. Ljudstvo na deželi se z vso serčnostjo ustavlja nekterim rečem, ktere učeni gospodje močno vsiljujejo. Med ljudmi po celi deželi hodi spis, od kmeta narejen, kteriga so možje iz več občin v posvetovanji po-terdifi in sprejeli, V tem spisu verni Tirolci tirjajo, meni družili reči tudi to, de bi katolški veri v nobeni reči ne bila pravica zmanjšana in skrajšana, de bi samostani ali kloštri ne bili odpravljeni od deržav e. de bi sc mniham ne grabila svoboda, ktera je vsim prehivavram vsili dežel obljubljena: de bi cerkvi ostalo njeno premoženje, in diihovnam pravični dohodki: de bi v šolah duhovni imeli vikši ogledništvo nad izrejo mladosti itd.
Iz Poznanjskiga. Poljaški katoliki so napravili družbo za hrambo pravic katolške cerkve na Poznanjskim.
Iz Kine. V Kini ali na Kitajskim sc veselo, veselo razširja katolška vera. V Kiang-nan-ski okrajni je nekakih IM) milijonov prebivavcov — in med njimi sc šteje že 70.000 kristjanov. Odkar se je v letu 1845 preganjanje keršanstva ustavilo, ajdje keršanskiga misijonarja koj z veseljem obsujejo, de se le med nje perkaže. Kristjani zavoljo veliciga pomankanja duhovnov še vsako leto sv. zakramentov ne morejo prejeti. S tem veči je pa za to njih hrepenjenje po nebeškim kruhu. Kader zvedo za kakiga duhovna, po tri dni deleč k njemu vrejo, de bi zamogli sv. zakramente prejeti. — Bog daj, de bi ta vesela gorečnost unih kerkanskih novincev nam bila zveličavin spodbudik v veri in vernosti , in ne vzrok še hujši sodbe.
Duhovska veselica iz BI ah o vest a. Vmestili smo v vsako šolo nov križ. Gospoda Jezusa bi mogel vsak kristjan neprenehama pred očmi imeti: noben trenutek bi ne smeli iz misli pustiti tega nar svetejšiga Gospoda svojiga. Želim, de bi se naši otročički precej iz mladosti na to navadili , za to sim preskerbel za vsako šolo to podobo
Gospoda Jezusa.
Bodi Bogu hvala, zopet se je ena potreba odrinila! Občina brez zvona, je človek brez glasa. Občini S-ski ga je daroval v spomin mož, kije 12 let v nji prebival, in pokušal v nji srečo in nesrečo. Bog sam plačaj dobrotniku! — Zvonček ni brez pomena. Njegov glas nam je kakor božji glas. Kader koli se njegov žvenk po soseski oglasi, smemo serčno reči: ..Bog nas kliče!" Bog sam nas kliče, de hi molili, se spomnili včlovečenja Sinu božjiga, in vsih nezmernih dobrot svojiga Stvarnika. BI.
OdAmcrikancovseučimoBoga in njegovo sveto nedeljo spoštovati! Iz noviga Jorka piše neki Krajnec, de ob tem dnevu so ondi prepovedane vse kazališa (teater), igr»', in plesisa. Ko bi Evropejci, s svojo domišljivo izobraženostjo, in hahajoči z devetnajstim stoletjem, bili že saj toliko izobraženost dosegli, de bi Gospodoviga dne z vsakoršnimi zanikostimi, kazališi, plesi, s tako imenovanimi besedami, godbami itd. ne oskrunje-vali: zlo jc upati, dc bi devetnajsto stoletje bilo srečniši, kakor jc.
I z F r a n c o z o v s k i g a. Na Francozovski zemlji, ktera se je bila zvergla v zibel nejevere in sovraštva do keršanstva. dan na dan lepši razcveta ljubezen do vere in vernosti. Novi dokaz je bilo ne
davno nova volitev občinskih uradnikov. Po južnih okrajnah si je narod skorej čisto same katolike občinske uradnike zvolil. Nasprotniki vere nasledek tih volitev silno težko prenašajo. — Želeti je, de bi ljudstvo povsod take, bodi si uradnike, ali poslance volilo, ki so pošteni, do vsaciga pravični, in ki bi kakor verni katoliki ne pustili naroda za vero okra-jati: ne pa kakor unikrat, ko je neki pošten mož od samopašnežev v zboru zasmehovan bil, za to, ker je v verskih zadevah voljo ljudstva terdil med njimi, ki so po svoji lastni termi delati hotli. Med. -bomo proponit, Deus disponit. Človek obrača. Bog oberne-.
Kaj pravijo Lutcrani sami od Rimskima punta? — Angleški časnik -Times- se zlo hudujc nad roparskimi laškimi puntarji. de so sv. Očeta tolikanj ^dobriga in zvestiga vikšiga pastirja-pregnali, in pravi verh druziga: -In tega papeža so pregnali Kimljani s svojim puntarstvam in s svojo nehvaležnostjo! Njegovo pregnanje je zgolj sad vsilovanja nekterih ljudi, kteri so žc davnej kovarili, de bi storili Bim središč laške enote in sedež ljudovlade. — Stvar teh prederznih ljudi si je cesto k vladi z ubojem g. Kosiga odperla. Kar Bim s a m tiče, ga ne more z a deti v c č i k a-z e n (š i b a J , kakor č e p r i d e p o d v I a d o t a-c i h gospodov, in pod t i r a n s t v o s p r i d e 11 i-ga ljudstva".
Neki Krancozovski časnik (I/ opinion publi-que) pa piše: „Bim bo tepen za lahkomišljenost in za punt, kteriga je vzdignil zoper svojiga dobrotnika in očeta. Bim s papežam je bil živ altar katolškiga sveta; Bim brez papeža ne bo druziga, kot velik grob". v V spoštovanim in izverstnim poljskim časniku ..Čas" pa se bere: „PogIed celiga keršanstva zdaj hiti za bogim naj vikšim pastirjem. Keršanstvo ne more zapustiti svijiga pastirja, ne more ga pustih pod vlado sojimov (klubovJ, nastavljenima za smert malocennost; keršanstvo se mora pognati za odsodo sv. Očeta , mu mora zagotoviti pokoj in varnost, on ni samo Bimski vladar, ampak duhovni oskerbnik spoznavavcov križa!" — Kdor celo zmed katolikov se prederzne, per tolikim spričevanji od svetih namenov in djanj sv. Očeta, ga per vsim tem opravljati, in nesramno ljudem lagati, de bi on sovražnik našiga cesarja, ali pa koga druziga, kterikrat bil, njemu Bog pomagaj! zakaj v njegovim sercu je nekaj kljukastiga.
Iz Bim a. Nekdo piše: „Pred odhodam iz Rima se mi je vsrečilo k papežu spušenimu biti. Naj-del sini papeža s trojno stražo obdaniga per zaper-tih vratih. Pij je bil po navadi perjazen, vender nekaj bolj zamišljen". Jez sini že na pol jetnik, in moja zgodba ni ravno veliko drugači, kakor Pija VI. in VIL Vender sim, hvala Bogu, zdrav in per-pravljen izpiti kelih terpljenja. Vietje in jetništvo mojih sprednikov je bilo cerkvi k velikimu blagoslovu, nad jam se, de bo tudi ta zopernost, ki se z menoj godi. V Bimu najdeni zdaj zgolj britkost; ako se hočem potolažiti, sc moram na druge strani ozreti. Angličanje in Amerika mi veliko tolažilo dajejo. Bavno tako shod škofov v Wurcburgu. — I pam, de mi bo Bog tudi v Bimu še veselje storil. Gospod hoče svojo cerkev poskusiti v glavi in v udih. Je veliko kokelja v vinogradu Go-s p o d o v i m, ta se mora i z p 1 e t i. Zgodi se volja božja! Povejte vsim škofam in vernim, komur pridete, v kakšnim stanu se znajdem, de bi za me
molili, in oznanite vsim moje pozdravljenjc in blagoslov !" Tako je govoril naš veliki papež malo pred hudim viharjem v Bimu.	BI.
Na Ogerskim se še le zdaj svitleji razodeva, kaj jc silnimu vzdigovanju ljudstva toliko pospeha in toliko terdovratnosti dalo. Ni šlo namreč samo za oblast deželsko, ktero bi bili nekteri postranski ljudje radi v roke dobili: temuč tudi za vero. Pro-testantje so mislili, katolško vero vso sčasama za-treti, de bi vse Ogersko eno zmoto, Lutrovo, za resnico imelo bilo; Košut, vojvoda Ogerskiga punta sam ni katolčan. Pa kaže sc že, da je Bog sklepe sovražnikov svete cerkve v nič storil, in njih modrost osramotil.
V	Aleksandri i, velikim kupčijskim mestu v Egiptu je katolčanam Božične dni pervikrat velik zvon zapel, je to pervi zvon. ki se v Turškim cesarstvu sme glasiti: Egiptovski oblastnik je toliko nagnjen kristjanam, de jim je dovolil, kar več sto let niso smeli imeti.
V	severno -a m c r i k a n s k i h d e r ž a v a h, kjer jc dozdaj le en nadškof bil, v Baltimori. se bodo za naprej trije šteli, namreč še v Orcgonu in v Šent-Ludviku (Saint Louis). Te deržave so zdaj spet en dorastik dobile, namreč Kalifornijo, v kteri deželi se je silno veliko zlata našlo; zatorej tje naseljenci iz vsih strani derd. Ker je med temi naseljenci veliko katolčanov, bodo neki papež Pij IX. kmalo apostolskiga namestnika kakor škofa tje poslali. V Ameriki sploh katolški veri še velike zmage obetajo; krivovercani se ona če dalje bolj hvale vredna kaže; tudi njenih posebnih naprav, minihov in nun, med njimi Jezuitov in Usmiljenih sester, Amerikanci jih ne zaničujejo tako kakor Evropejci semtertje. Tode hudo vojsko bo katolška vera še tam-kej imela. V več stranah še sužnost gospodari: še se na tavžente ubogih Zamurcov iz Afrike vsako leto vpeljuje, in z njimi, kakor per nas z živino kupčuje. In razne krivoverstva hočejo na zadnje vso razodeto vero podkopati, in novo ali staro nevero in ajdovstvo vsiliti. Se k temu malovredne bukve in novice vsako zmoto in hudobijo raznašajo, tako de je dalje več od posebnih hudodelstev, ubojev, slišati.
Iz Bona. Kakor se mlajši duhovstvo, navdihnjeno z naj boljšim cerkvenim duliam, goreče in trudno prizadeva za božjo reč; dajo nam tudi mladi bogoslovci, zlasti pa konviktoristi, naj boljši upanje za prihodnost cerkve. Med njimi zavedenje in že ja znanstev, kakoršno se redko najde med novinci bogoslovja.	K. Z. I.
P a rs k i zbor je perčcl sam s prestolnim go-vorarn, v kterim sc proti koncu tako bere: -Naj Vsigamogočni roko varstva tudi dalje nad nas steguje, naj stori, dc kralj in narod spoznajo Njegovo voljo, in pot, ktera edino vodi k stanovitni blaženosti in blagoslovu". Levičniki v zboru so se v jezik grizli, ko je kralj očitno pričal, dc brez božjiga blagoslova ni sreče, ni zveličavnosti.
Iz Zagreba. Juri Karel Bentc, rojen iz Bravnšvajga, se je Proscnca svojimu avgs-burško-evangclskimu vernim u odpovedal, in se je podal v naročje matere katolške cerkve. K.Z.I.
Vladimir Pcčcrin. V novi Londonski Šentjurski cerkvi, ima od nekteriga časa sem pridige glasoviti mož , mašnik Vladimir P e čeri n. Že ime
laže, de ta duhoven ni Angličan; Rus je. V mladih letih je bil profesor na visokih šolah v Moskvi; odperl je svoje serce nebeški resnici, in se iz raz-kolnika (schismatika) spremenil v verniga sina katolške cerkve. Božje usmiljenje ga je vodilo, de se je ves službi Gospodovi vdal, in bil v duhovstvo posvečen. Ako ravno glasovanje razodeva, de ni rojen Angličan, vender njegovi govori prečudno moč imajo do sere poslušavcov, in sicer skorej veči vspeli, kakor besede glasovitih govornikov (pridigarjev j, (iil tisa, \V i sem a na, in O' Devgcra. Kolikorkrat pridigova ta apostolski spreobernjeni, je na trume protestantov per pridigi. — To je ve-s»-|o slišati. Bog daj srečo sinu matere Slavijo !
Blahovcst.
Vesela novica.
Tretjo nedeljo v postu II. Sušca tega leta je bilo v Koritnici na Tominskim spomina vredno cer-kveno opravilo obhajano. G. Filip Brezuščik novo-zvoljeni fajmošter Koriške fare in g. Andrej Brezuščik novoposvečeni mašnik, brata iz Kanalskiga Kala doma, sta bila ob 10 uri zjutrej v družbi sedem duhovnov v cerkvenih oblačilih , od svojih poštenih kmetiških starižev, od g. Jerneja Košarja, kantonskiga komisarja iz Tomina in od šolske mladosti med gromečim streljenjcm in veselim zvone-njem iz farovža v farno cerkev s. Lambcrta sprem-Ijena. V cerkev pridši je nar pred g. Andrej Pe-terncl, Volčanski fajmošter in ogleda šol Tominske tehantije novozvoljeniga fajmoštra pričijočimu Ijud-stvu pred oči postavil in perporočil. \a to je novoposvečeni mašnik z prijetnim glasam zapel pesem s. Duha in po dokončani pesmi je začel pervi-krat dar s. maše opravljati, per kterim seje s prav spodobno serčnostjo obnašal.
Med s. mašo je zgorej imenovani Volčanski fajmošter pričijočim poslušavcam s permerjenim pdd-učenjem in z gladko besedo od dolžnost duhovnih pastirjev do svojih ovčic pridigoval.	Fl.....
Kaj je Katekizem?
^Katekizem je poduk v keršansko-katolškim nauku; tako sc tudi sploh imenujejo bukve, v kterih se ta nauk najdeu. To zaznavo od Katekizma nam dajo bukve za šole, v kterih jekeršanski-ka-tolški nauk za otroke, in to zaznavo ali zapopadik smo dosihmal Slovenci od Katekizma imeli. Pa kako je moglo pobožne ušesa zaboleli, kdor je v per-kladnim listu k Novicam naznanjene bukve pod tem le naslovam bral: ..Katekizem, kteri uči prešiče plemeniti, rediti- itd. Častitljivo ime ^Katekizem" in prešiči — jo j, kako gerdo to po ušesih zvoni!!!
Izreki sv. Kila opata od molitve.
V.
.Molitev brez raztresenja je nar vikši razsvetljenje duha.
Ako moliti hočeš, zaničuj vse, de vse zadobiš.
Moli pred vsim drugim, de boš očišen od nevednosti, pozabljivosti, in dalej, de boš rešen od vse raztresnosti in zapušenosti.
Iši v molitvi samuč pravičnost, to je spoznanje , in drugo se ti bo perverglo.
Pravično je, ne samo za svoje lastno očišenje moliti, temuč tudi za očišenje drugih; tako posnemaš opravilo svetih angelov.
Dobro poglej, ali si se k molitvi podal, le samo Bogu službo skazati, ali te je tje človeška hvala k molitvi perpeljala.
Moli si v drušini ali sam, skerben bodi, de ne moliš le iz navade, temuč v duhu.
V duhu moliš, ako si v premišljevanji z vsim spoštovanjem, in moliš poln grivenge in žalosti svoje duše nad svojimi grehi z ponižnim zdihova-njem brez besedi.
VI.
Ako se ob časi molitve tvoj duh po stvareh ozira, še ne umeš ko duhovski človek moliti, ampak si še iz sveta.
Ako želiš moliti, je potreba, de ti Bog dar molitve da: prosi ga za-nj s temi besedami: P o s v e-čeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo.
Ako si bogoslovce, boš prav molil: iu če boš bogoslovec in boš prav molil, bo pravi bogoslovec iz tebe.
Kdor bi rad dobro molil, zravno se pa jezi, in misli na razžaljenje bližnjiga, je nespameten, podoben je namreč tistimu, ki bi rad prav tenko vidil , in si oči praši.
Ako moliti želiš, ne stori nič takiga, kar je molitvi nasproti, de ti bo Bog naproti prišel, in se s teboj sprehajal.
\c boš v stani prav moliti, ako si v posvetne reči in opravila zamotiin in z velikimi skerbmi ob-težan, zakaj molitev je odprava zunajnih misil.
Iskre.
Nobeden ti Kristusa ne odvzame, — dokler se ti sam Njemu ne odvzameš.	S. Ambrož.
Smerti je vreden, kdor koli noče Tebi živeti, o Kristus! Kdor koli ni v tebi moder, on ni moder.
S. Avguštin.
Večnost se bliža, pa ne mislimo!
Oh, v življenji človek velikrat toži, de ima slab spomin, de vse pozabi; spovednik mora do-mestiti, kar pozabimo, mora pomagati, dc bi se spoznali in pregledali. Ob smertni uri pa umirajo-čiinu grešniku take pomoči ne bo potreba. Božja pravica, za ktero on ni maral v zdravji, ko je v naj globokejših globočinah svoje dušne temote dremal, ga bo takrat v svojim serdu obsijala. Vse kar bo okoli njegove smertne postelje, mu bo klicalo v spomin njegove grehe; posli, ki jim jc dajal pohujšanje; otroci, ki jih je slabo redil; žena, ki ji je s svojimi nagnusnimi strastimi žalost delal; služabniki svete cerkve, ki jih je zaničeval; nesramne podobe, ki so njegovi poželjivosti stregle, in morebiti še po stenah vise; premoženje, ki ga je v slabo obračal; lepotija zraven dolžnikov, ki jih ni plačal, in ubozih, ki jim milosti ni skazoval; vse, vse bo zoper njega pričalo, rnebo odkrije njegovo hudobijo in zemlja se zoper njega spunta, pravi s. pismo. (Jan. 20, 27.)
Natiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.