AKTUALNO Tivolska lepotlca v stiski NA DNEVNEM REDU: DEJAVNOST ZAVODA INŽ. STANKA BLOUDKA žal se pri nas precej pogosto dogaja, da postanemo na nek problem ali pojav pozorni šele takrat, ko zvonovi že prav hudo razbijajo in svarijo. Prav nič dru-gače ni bilo z dejavnostjo dvorane Tivoli — od aprila 1965, ko je bil zgrajen ta prepotrebni objekt, pa do danes smo le govorili, ugotavljali ter zmajevali z glavo. Potem pa se je nenadoma razpočila bom-ba v obliki POP BOOM festivala, ki je z vso afero nehote postavil v ospredje tudi vprašanje namembnosti in poslanstva na-še tivolske krasotice. Ko so v Ljubljani še tekle burne raz-prave o lokaciji ter konceptu dvorane, je bilo slišati pripombe, da gre tu za očitno megalomanstvo, saj da Ljubljana ne po-trebuje tako velikega objekta. Pustimo ob strani druge očitke — gotovo pa je, da ta o velikosti dvorane še zdaleč ne drži, saj že leta nazaj ugotavljamo, da je nemalo-krat pretesna, zlasti še, če bi želeli izpol-niti njeno dejavnost z vsemi programi, ki smo jih imeli v mislih ob njeni otvoritvi. TEŽAVE Z OPREMO Zavod inž. Stanka Bloudka, ki uprav-lja z dvorano, ima seveda na skrbi še vr-sto drugih objektov: zunanje odprto drsa-lišče, odprte športne objekte v parku inž. Stanka Bloudka, kopališče Ilirijo, Zlati klub, Stopoteko, golf ter otroški avtodrom in vrtiljak. Dvorana je bila zgrajena, kot smo že omenili, leta 1965 in gotovo je, da se je problematika v zvezi s funkcional-nostjo, opremljenostjo in tudi samo iz-vedbo v teh letih precej spremenila, pri čemer moramo upoštevati hiter razvoj športnih panog, višje standarde in druge vidike. Kar zadeva same športne prire-ditve, je dvorana za te namene dobro opremljena, saj so opremo sproti doku-povali in dopolnjevali. Drugače pa je z drugo platjo dvoraninega poslanstva — kulturo in zabavo. Ni kvalitetnega ozvo-čenja, ne razsvetljave, ni ustreznih scen-skih elementov, akustičnost je slaba itd ... V funkcionalno ureditev in nabavo opre-me zavod vsa leta vlaga znatna sredstva, v zadnjih letih povprečno več kot 700.000 din, vendar problema sami, brez sodelo-vanja ostalih prizadetih (gledališča, fil-harmonija, kulturna skupnost) verjetno ne bodo rešili. 9:1 ZA ŠPORT Pa pustimo sedaj ta, tehnična vpraša-nja ter se posvetimo drugemu poglavju, ki*je morda bolj zanimivo, ga pa finanč-na in tehnična problematika prav gotovo opredeljujeta. V nasprotju z razpravljav-ci, ki so pribijali na križ zavod Stanka Bloudka, ker da daje zatočišče tako ne-sprejemljivim in sumljivim prireditvam, kot so pop festivali, kmečke ohceti (ta »postavka« se je sicer bolj redko pojav-Ijala, toda bodimo pošteni in upoštevaj-mo enake kriterije), nastopi električar-jev in podobno, podatki govore čisto kon-kretno: tako časovno kot finančno je raz-merje približno 9 : 1 v korist športnih pri-reditev in treningov. To pomeni, da je dvorana le 1/10 vsega časa na razpolago dolgolascem in pop glasbenikom ter osta-lim odjemalcem komercialnih uslug. Bežen pregled uporabnikov dvorane, ki po urniku polnijo obe dvorani, kaže, da gre večinoma za treninge in športne prireditve športnih klubov. Od ponedelj-ka do četrtka se v dvorani vrstijo klubi KONKRETNA STALIŠČA O problematiki dvorane Tivoli so razpravljali že številni forumi in druž-benopolitične organizacije. Ce na krat-ko strnemo ugotovitve in stališča vseh teh sestankov, moramo poudariti pred-vsem veliko pripravljenost vseh, da se vendarle lotijo reševanja položaja za-voda inž. Bloudka. Za ilustracijo nava-jamo stališča. Prvič: uvesti je treba stroškovne ce-ne ter na osnovi teh dosledno obreme-njevati koristnike. Drugič: Zavod Stanka Bloudka je treba proglasiti za organizacijo poseb-nega družbenega pomena. Tretjič: organe športnih društev in klubov je treba formirati dosledno po principih delegatskega sistema. Cetrtič: rekreativno dejavnost, ki se odvija v okviru zavoda, je treba sub-vencionirati! Olimpije, Slovana, Slavije in drugih, pet-ki pa so rezervirani za koncertne ter za-bavno-glasbene prireditve (sobote in ne-delje za športne prireditve). Poleg stalnih najemnikov je tu še cela vrsta občasnih in priložnostnih uporabnikov, ki jih na tem mestu seveda ne gre naštevati. ODPISANI DOLGOVI In sedaj — najvažnejše: kako je s fi-nančno problematiko? Obratovalna ura (ekonomska cena) na drsališču je 800 di-narjev, uporaba male dvorane 300 din, vendar pa nihče od uporabnikov (športni klubi) še zdaleč ne plača polne cene (Olimpijina ura znaša 113 dinarjev). Še več — zavod je moral pred leti nekaterim športnim organizacijam odpisati več kot 300.000 dinarjev dolgov, ker le ti »niso mogli« ali pa niso hoteli poravnati potreb-nih zneskov. Nesporno velja, tako piše v poročilu zavoda, da so cene v dvorani Ti-vli (dejansko zaračunane) najnižje v pri-merjavi s cenami vseh tovrstnih objek- Tudi zanje smo zgradili dvorano tov v Jugoslaviji in tujini. če želi zavod nadoknaditi vso izgubo s športniki in po-kriti stroške obratovanja, se mora krep-ko potruditi na drugih področjih — rekla-mi, avtodromu, disko klubu, mini casinu ipd... In če sedaj skušamo potegniti črto: v dvorani, ki smo jo zgradili za povsem določene namene, slejkoprej kraljuje ta-ko imenovani vrhunski šport, ki pa po-kriva (z najemninami) le 15 odstotkov na-stalih stroškov. KAJ PA REKREACIJA Rekreacija delovnega človeka in mla-dine (ki smo jo ob otvoritvi še prav po-sebno poudarjali) se je zreducirala le na »rekreacijsko drsanje« (to je drenjanje po ledeni ploskvi) ter nekatere druge dejav-nosti, ki pa jih že ne štejemo k sami dvo-rani. Kljub temu pa, da je množični re-kreaciji (ali drsanju) namenjeno le petina časa, daje še enkrat več dohodkov kot na-jemnine vrhunskih športnikov (zanimiv je še en podatek — športniki Olmipije zasedajo 80 odstotkov vseh kapacitet in časa, v postavki »dohodki« pa so udeleže-ni le s 15 odstotki?!). Vsi našteti podatki, poleg teh pa še nizki in neurejeni osebni dohodki kolektiva, velike težave pri obra-tovanju — opozarjajo na akutnost pro-blema, ki terja čim hitrejše reševanje. Ne zaradi POP festivala in zaradi podobnih afer — zaradi vseh nas ne smemo ostati ravnodušni ob teh ugotovitvah. Dvorana Tivoli je znana po vsem svetu — zaradi elegantne zunanjosti, odličnih organiza-torjev, kvalitetnih prireditev. Naj ne po-stane znana še zaradi mačehovskega od-nosa družbe do objekta, ki je postal že majhen simbol našega mesta ... Z. Š.