^ igt rsxea sobot, andej 1 » HBd.7« «xcopt flntardaja, ud Bolidajs- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE .TEAR XXVIII. Cona Usta j« 16.00 Urodallki la upra»nlikl projtort: mi S. Uwndnl« A v«. Off Ho of Publicntlon: a»7 South LawadaU At«. Tolopkoao, Hodnr.ll 4004 .......................rrnfrftMiiu l im—JTt ActT ^J^TrSE . CHICAGO. ILL., PONDEUEK. 27. MAJA (MAY 27), 1M5. Accnptanco for asillinc at apoclal roto of poaUgt proridod for la -ctlon 1108, Aet of Oet S, 1917, autkoriaod on Juao 14. IVI«. SubacrtpUoo 16.00 Toart*. STE V__N C M HER 10» pkinsova akcija končala relifno krizo v Illinoisu jeralna relifna administracija nakazala pet Jijonov dolarjev za nasičevanje brezposelni. Governer Homer dobil zagotovilo, da bo riavn« relifna administracija deležna fede-iloe podpore do 15. avgusta. Okrajne relif-uprave obnovile poslovanje 0 25. maja. — Robert ham, načelnik illinoiske komisije, je naznanil, da ^Be« vsi okrajni • relifni ki *, bili zaprti skoro dni. otvorjeni in pričeli fcvila in druge potrebšči-JOO.OOO brezposelnim reve-d so na relifni listi, idno navodilo, naj illinoi-relifna mašinerija obnovi funkcije, je Vseboval tele-katerega je governer poslal Dunhamu iz Cle-jda. ().. kjer je konferiral s Hopkinsom, načelnikom ralne relifne administraci-opkins je zagotovil go-•ja, da bo država takoj pet milijonov dolarjev iz netfa sklada, ker je dr-legislatura sprejela načrt zvišanje kupčijskega dav-dveh na tri odstotke. Na onferenci je Hopkins tudi ibil, da bo država prejema-nar iz federalne blagajne avgusta. Po tem datumu orala Illinois prevzeti svoj smislu Hopkinsovega e-da si zagotovi nadaljnjo go iz federalnega sklada, kuje se, da bo do tistega dovolj denarja v državni jni, ker bo zvišanje kup-eya davka stopilo v velja-julija. fred S. Reynolds, tajnik me relifne komisije, je po-je prejel instrukcije od Bika Dunhama, brzojavno okrajne relifne uprave, dpro urade in uposle osob-je bilo začasno odslovlje-radi bodo že danes priče-iivila brezposelnim, ki peli občutno pomanjkanje v " tednih, ko je relifna listracija odpovedala zara-aianjkanja sredstev, vsote pet milijonov dolar-jo jf nakazala federalna administracija Illinoisu, M okraj prejel največji ~ 13,100,000. Ostala vso-H»na v druge illinoiske kj<'r beda ni tako velika v Chicagu. Večji del vso-I* bila nakazana čikaške-«r»ju, bo šel /M stanarino, 0 *<» brezposelni zaostali Mrzlična gradn ja letal v Angliji Vlada se hoče zavarovati pred sovražnimi napadi iz zraka I^ondon, 25. maja. — Velika Britanija je pričela izvajati svoj program obrambe v zraku. Lord Londonderry, letalski minister, je izjavil, da mora Anglija v prihodnjih dveh letih potrojiti število bojnih letal. Zaeno je naslovil apel angleški Domače vesti Clevelandski bolniki ' Cleveland, O. — V bolnišnico se je morala podati Karolina Gabrenja, soproga Johna Ga-brenja, tajnika društva it. 126 SNPJ. Podvreči se bo morala več operacijam, da se ji izboljša zdravje. — Ralph Roasa, član društva št. 126 SNPJ, se je pravkar vrnil iz bolnišnice in se zdaj zdravi doma. — Edward Braniselj, član istega društva, se še vedno nahaja v U. S. Marine bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Vsem želimo hitrega okrevanja. Smrtna nesreča Sheffield, iPa. — Tu se je smrtno ponesrečil Alojz Hrva-tin, doma iz Terpčan pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. On, njegova žena, njun otrok in oče Hrvatinove žene so se peljali z motornim vozilom po železniški progi v drugo naselbino, kamor Velika rudarska stavka v Belgiji f kr >l*';itev riko računov za plin in m ( 90 davka v Clevelandu O.. 25. maja. — P*' 11 noč delavcev je za-• tovarni National tovarna je morasta. Stavkarji za- ;i'i • mezde za de-.ikK"''10V priznanje sta- Slu, v katerih " ' 1 nile stavke, i nduatrisl :.fr, ' V"' r/''° hoče raz-Ugnif' kontrolo Palestino ja — Včeraj * '•« Francija j" zahtevi An-i . " Palen-• Liga na-' l "godbe '' ' ko- mladini, naj se priglasi v letal- _ _ _ T_________________ sko službo. j so se nameravali preseliti, ko To je bil odgovor Nemčiji, ki ' 8f Je vozi") na ostrem ovinku izje nedavno naznanila, da hoče tiril°- Pri tem J« pokojnik pri-imeti enako oboroženo silo v ,etel 1 »l^va na tračnico in uda-zraku ko Anglija. Londonderry je dejal, da Anglija ne bo dopustila, da bi jo katerakoli država prekosila v zračni obram-bi. _ Vlada je odprla v Londonu in drugih mestih urade, ki bodo zbirali prostovoljce v letalsko armado. Lordu Weiru, ki je v svetovni vojni nadziral gradnjo terem ja n voifaMrth letal, je -bHo porerje-' cčstno arev no izvajanje programa obram be v zraku. Weir je naznanil, da bo v prihodnjih par mesecih Angliju zgradila 1500 bojnih letal prvega reda in potrebuje 2500 novih pilotov in 26,000 izurjenih delavcev. Mladim ljudem v starosti 18 do 25 let, ki imajo potrebno izobrazbo, je obljubila letno plačo $1625 do $1900, ako se priglasijo v letalsko armado. Izurjeni piloti bodo prejemali takoj v začetku letno plačo tisoč dolarjev, pozneje pa jim bo zvišana na $1300. Z ozirom na Hitlerjev mirovni program, ki ga je pred nekaj dnevi naznanil v parlamentu, bo Anglija vodila konstrukcijo letal tako, da jo lahko vsak čas prekine, če dobi zagotovilo, da bodo isto storile Nemčija in druge države. Možnost je, da bo sklicana angleško-nemška konferenca, kateri bi sledila splošna konferenca zainteresiranih držav, na kateri se bo sklepalo o omejitvi oboroževanja v splošnem. Sedanja situacija ne kaže na uspeh take konference, ker Francija pritiska na Anglijo, naj odkloni nacijski mirovni program in nadaljuje z oboroževanjem. 99 Kuba uveljavila "odprto delavnico Ilavana, Kuba, 25. maja. — Kubanska vlada je s posebnim dekretom legalizirala "odprto delavnico" v vseh industrijah. Department dela je naznanil, da ne more nihče siliti delavcev, da bi postali člani unij in delavskih sindikatov. Delodajalci i-majo v amialu dekreta prosto roko pri najemanju delavcev in *<* jim ni treba ozirati na to, če so člani unije ali he. Nad&ljfnje obsodbe pastorjev v Nemčiji Berlin, 25. maja. — Tukajšnja nodišča so včeraj obsodila ""'»at, ki nadaljnjih pet protestantovakih *a »rita-j pastorjev In tri katoliške du-,;»ti ns hovne v zapor od šestih mesecev N-inij|,| ilo enega leta na obtožno, da so rancija kritizirali nacijske institucije iu e . Hitlerjevo vlado. rec je bil tako močan, da je na mestu izdihnil. Tu zapušča ženo, enega otroka in en^ga brata, v starem kraju pa enega brata in eno sestro. Avto ubija Sheboygan, Wis. — Louis Sklander, star 20 let in rojen tu, je bil ubit, ko je avto, v katerem je vozil treščil v ob- ro. Pokojnik je Živel pri svoji krušni materi ter zapušča poleg nje enega brata, enega polbrata in eno polsestro. Stavka lesnih delavcev na zapadu Portland, Ore., 25. maja. — Stavka lesnih delavcev se še vedno širi v državah Oregon in VVashington in je sedaj zavoje-vamh že nad 40,000 delavcev. Stavkarji so šli v boj, da izvo-ju je višje mezde in krajši de-lovnik. Pogajanja za končanje stavke, v katerih sodelujejo tudi federalne avtoritete, so se razbila. . Vlada v nevarnosti padcu Bruselj, 25. maja. — Nad 16,-000 rudarjev v balgijskih premogovnih diatriktih je zastav-kalo za zvišanje mezde. Stavka nima podpore drugih delavskih unij, toda kljub temu je nevarnost, da bo nadaljnjih 100,000 delavcev prizadetih. Okrajne oblasti apelirajo na vlado, naj posreduje in pritisne na premogovne družbe, da bodo zvišale mezde. V stavkovnem okrožju so bile včeraj velike demonstracije, v katerih so sodelovale tudi žene in otroci rudarjev. V nekaterih krajih je prišlo do ostrih spopadov med policijo in stavkarji in mnogo oseb je bilo ranjenih. Pet socialističnih ministrov v Zeelandovi vladi, katere so stavkarji označili za izdajalce delavskih Interesov, bo najbrž resigniralo. Nevarnost je tudi, da bodo vsi Člani člani kabineta resignirali, ako se bodo pridružili stavki rudarji v distriktu Charleoi. Petnajst rudarjev, ki so se zabarikadirali v nekem premogovniku, je policija z metanjem solznic prisilila, da so prišli na površje. Nacijska Nemčija sterilizirala 56,000 oseb Berlin, 26. maja. — Juatični minister je včeraj naznani), da je bilo do SI. deeSmbra steriliziranih 664244 moških in tensk. Reporterji so po tem naznanilu hoteli izvedeti, če je bilo to število ljudi steriliziranih, odkar je zadevni zakon vstopil v veljavo, ali samo v 1. 1934, toda nacijska vlada je takoj prepovedala Časopisju objavo poročil o tej stvuri in odklonila odgovore na vprašanja. Med distrik-ti, ki ima največje število operacij, je Dresden na prvem mestu, na drugem pu Berlim V prvem je bilo 8290 oseb steriliziranih, v drugem pa 6560. Zakon določa, da se morajo vse slaboumne osebe obeh »polov In kronični pijanci podvreči sterilizaciji. ANGLEŠKO-FRAN-OSKI ULTIMAT MUSSOLINI JU Zahtevajo, da mora pristati na intervencijo v sporu med Italijo in Abesinijo KONFERENCA MALE ANTANTE Ženeva. 25. maja. — Italijanski diktator Muaaoljni je danes odgovoril na ultimat, ki sta mu ga poslali Anglija ln Francija v zvezi s njegovim sporom i Abesinijo. V svojem odgovoru pravi, da sprejme intervencijo Lige narodov, da se poravna konflikt, zaeno pa je odklonil zahtevo, naj Italija preneha s koncentracijo vojaštva ob meji afriške države. S tem je bila nevarnost vojne v vzhodni A-friki začasno odvrnjena ln kakor kaže ne bo Mussolini uresničil svoje grožnje, katero je is-rekel pred nekaj dnevi, da bo Italija izstopila is Lige narodov, če se bo slednja vmešavala v italijansko-abeainakl konflikt. Ženeva, 26. maja. — Velika Britanija in Francija ata pod-vzeli odločno akcijo z namenom, da priaillta diktatorja Muaaoli-nija na odgoditev nameravane militariatične okupacije Abeai-nije. Velesili sta naslovili Muaao-liniju ultimat, na katerega mora odgovoriti v 24 urah in povedati, če bo priatal na to, da Liga narodov poaeže v apor med Ita lljo in Abeainijo. Ako bo od klonil intervencijo, tedaj ga b6 Liga narodov javno obaodlla. Mussolini je že prej naznanil, da bo Italija rajši izstopila iz Lige nego se podvrgla interven eijI. V tem slučaju boata Fran cija in Anglija riakirali dogovor enotne fronte z Italijo, ki je bil aklenjen v Stresi pred ne kaj tedni. Anthony Eden, predstavnik Anglije, in Pierre l^ival, fran coaki zunanji minister, sta po slala ultimat Mussolinlju po ne uspešni konferenci z italijanskim delegatom baronom Aloi-sljem, ki je odklonil vsako in (Dnij« nn S. Ntrani % • -miLv..vvJvrL- t;«K u.........v...vUdPf • ir'.Tn r -1** ■ .....7/ • • Delavske demonstracije v N. Yorku Green zahteva podaljšanje zakona obnove New York, 25. maja. — Organizirano delavstvo bo mobiliziralo vso svojo ekonomsko silo, da tako prisili kongres na podaljšanje zakona obnove an nadaljnji dve leti in sprejetje VVagnerjevega načrta, ki določa odpravo kompanijakih unij. To iijavo je podal na velikem shodu newyorških delavskih unij, ki se je vršil v Madison Gardnu, VVilliam Green, predsednik A-meriške delavake federacije. Shoda se je udeležilo nad 20,-000 unioniatov, kl ao navdušeno pritrjevali Greenovim besedam in izjavam drugih delavakih voditeljev, Green aicer ni omenil splošne stavke, s katero naj bi delavatvo izvojevalo svoje zahteve v slučaju, da bi druge metode ne bile uspešne, toda imel jo je v mislih, ko je dejal, "da kadar delavatvo čuti, da kongres in sodišča stojijo na poti, da delavci ne morejo isvojevatl upravičenih zahtev, tedaj je čaa za mobiliziranje vaeh naših moči v boju, v katerem mora delavatvo Izvojevati avoje pravice. Poleg avoje ekonomske moči mora delavstvo mobilizirati tudi svojo politično silo in tako prisiliti Člane kongresa, ki zanikajo delavske pravice, na kapitulacijo." Delavske organizacije so sprejele tudi resolucijo, v kateri zahtevajo od kongresa sprejetje Blackovega načrta, ki določa u-veljavljenje trldesetumega delovnega tedna v vaeh Industrijah. POGAJANJA MED RUDARJI IN MAGNATI V ZASTOJU Lewis zapretil s stavko, če ne bodo operatorji podpisali pogodbe ZAHTEVAJO SPRE-JETJE GUFFEYJE-VEGA NAČRTA Dolga roks zveznega »rhotnoga »odtAča. (Nartnal Jerger.) rM»w | Moskovski odmev na Hitlerjev govor Sovjetski tisk pravi, da hoče Nemčija izolirati nasprotnike MoMkva, 25. maja. — So v je t ska Ruaija Je preko avojega ti ska odgovorila na Hitlerjev mi-rovnl program, ki ga je predlo žil v svojem govoru v nemškem parlamentu. Pravda iu Izvesti Ja sta odprto obdolžili Hitlerja neiskrenosti in da hoče Nemčija izolirati svoje sovražnike, da bi jih potem lahko strla. Urad-nI tisk poudurja, da nedavno sklenjeni pakti med Rusijo, Francijo in Cehoslovakijo so edina garancija za ohranitev evropakega miru, dočim Hitler jev mirovni program vaebuje Iv prazne besede. Kari Kadek, čigar članki obi čajno reflektirajo uradno mne nje, Me v Pruvdi norčuje iz III-tlerja, ki Je v svojem govoru dejal, da bo Nemčija ustavila gradnjo podmornic, če bodo isto storile druge države, "Hitler prav dobro ve," piAe Kadek, "da Italija, Francija iu Japonska ne bodo pristale na to, zaradi tega lahko podaja take izjave." Izvestlja piše, da nad Jaka Nemčija išče pomoči pri Angliji, Japonski, Finski in Poljnki, da bi te države koojMTirale z njo v slučaju, da ne zaplete v vojno n novjetsko K unijo. Mesto od glasovalo za občinsko plinarno Austln, Minn. - Tukajšnji prebivalci no prt lamebnih volitvah z veliko večino glu*ovali, du medlo kupi plinarno, ki jo operira Interstate Potver (Jo, ali pn xgradi novo, če je družba ne bl marala prgodba je bila začasno (KKlalJ-šana nu pritisk Rooaeveltovn administracije, kar je povečalo konluzijo. John L. Levvis, predsednik UMVVA, Je včeraj ponovno izjavil, da ne bo šel noben Član njegove unije na delo 17, junija, ako ne budo operatorji podpiaall nove pogodbe pred tem datumom. - Kkackutivni svet rudarske unije se bo ponovno aeatal na izredni aeji prihodnji ponde-Ijek, na kateri bo dlakuairal, "kaj ae hu zgodilo |ai 16. juniju." Nu tej seji bodo tudi predloženi načrti glede oklica splošne stavke v industriji mehkega premoga. Rudarska unija zahteva uzakonitev načrta za atabillalranje premogovne industrije, katere-ga je predložil kungreau sena-tor Guffey la Pennaylvanijt, Mala skupina operatorjev Je naklonjena temu načrtu, večina pa mu nasprott|Je. Slednja zahteva laalaljšnnje pravilnika za premogovno industrijo za nadaljnji dve leti. Vsi operatorji na (ailju meh-kegu premoga, ki imajo pogodbe z rudarsko unijo, ae bodo f pondeljek sestali v VVashingtu-nu,„dn slišijo poročilu svojega mezdnega komiteja, ki je vodil pogujaujii s predstavniki rudar* Jev, linijska pogodba za vso premogovno industrijo bazira na takosvanem appalurhljakom dogovoru. Na zahtevo predsedniku Roosevelta je bila podaljšana od 1. aprila do 16, junija, ker ae je pričakovalo, da bo kongres do tega časa rešil zakonodajo, ki se nanaša nu industrijo mehkega pienioga, Ker Guffeyj*v načrt še vedno leži na polici, ni verjetno, da bi kongres tako kmulu rešetal lo zakonmlajo, ker Ima pred selnij veliko število drugih važnih zakoimkih načrtov. Med temi je osnutek za IKsIaljšanje zakoua obnov* za liaduljujl dve leti, kl bo nedvomno Izzval dolge debate, Zakonodaja glede premogovne industrije bo morala vneka-kor čakali, da kongres reši druge pereče probleme. Trije ruski roparji obsojeni v smrt Moskva, 25. maja. — Trije voditelji roparske skupine, ki je vdrla v neko trgovino v Tuli, v moskovskem predmestju, in jo oropala, so bili včeraj obao-Jeni v »mrl in takoj |ai obsodbi ekaekutiraul. Pet drug h članov roparske »kupine je nodišče po-slalo v zapor od enega do dvaj--net |et Sodnik odklonil premestitev obravnave Jackson, ' al Sodnik Caml* netti je odklonil a|nd glede pre* meNtitve obravnave proti štirim rudarjem, k i mi obtoženi umora zvezi z nedavnimi izgredi, v katerih je bila ena oseba ubita. Obramba p- utemeljila afiel f izjavo, dit obtoženci ne InKlo de. ležni nepi idr umike obravnave v tem okrdjtt, katerega imajo (nn! kontrolo organizacije vigihm. lev, ki terorizirajo prebivak*e. PROSVETA TIIK KNUi;ilTK*J*KNT CLAStU) IM LASTMMA SU)VRI«M« NAftUON« J«t>*«/TS Olga« M a»4 hMM« «»" »»latato« i ** Hr.l»i.. ao«»« Oi»«a Cfct«e««» ta »••»•a« M«* aa M« |IM ia t»l "t*. 9Hi» M C kar« |7M m «.* M »I «a s«J leta. «a »»»aa—l.a Sifcrr-'r"— rataai t>« Uaiud Suua l»«wt Chlaaaal |k4 C+U*4m ti M prf l^M* Ctaaru |1M HM »«•#, fu/«l#« ru-uUI- •« M v*' >•*' Cm« tfiMti 9» a«fc«ia«l 4a»w» ta a#aar»4««»l» tlaafcv* •« m »ra*a>« KotpeMi lluraraa »««*i«>« ilrttc«. Mati. 4ra»«, »mii m-l •» *'"»>• k«AiliaUl>w i« • alalaja. to ji prlb4ij |«tt*lM Ad.crtk.iM« rila m MH"WC-iaillirri»l« al roaimuaU «aiu>a« an4 aiMuiicIUd »rt»«l<» »IS •»•* •»• r«tur»«4 OU*» ■MMtMrrlaU. »aat« a« •U^rin vrt, |wa«. <4< alll h« r«tur»«4 ta ««n4rr u»\f »Uu •»4«|« Chlcaa«. UltaMa. MKMIlfck ur TM». »fcUgMATKD m MM U ~ 1 ■ 1 II 1 1 1 HI ------ »<1.4 «MMMa«MaaaaaHaai " Izvoljena" ljudstva Menda vsako ljudstvo na »vetu se je v neki dobi svojega zgodovinskega razvoja amatralo za "izvoljeno". Bilo je prvo, največje In poklicano, da vodi in uči druga ljudstva. Vsako ljudstvo je bilo središče sveta in ta svet je bil le okoli njega in zaradi njega; imelo je svojo pe-anlAko-romantično patekloat, napolnjeno z junaki in bogovi, in iz t< mistične preteklosti je kipela vera v sijajno l>odočnoat. To nI bila vera v lastno silo in zmotnost, temveč vera v Izredne milosti in dajatve, ki prihajajo od zunaj. To je bilo v dobah primitivnega, barbarskega Človeštva. Tipična slika "izvoljenstva" iz tega veka je judovsko ljudstvo. To ljudstvo divjih pastirjev, ki je vandralo po obronkih vročih puščav Male Azije in severnovzhodne Afrike ter živelo v neprestanih bojih in mizernih razmerah, je naravno potrebovalo močne vere v bodočnost. Judje so romali iz sužnosti v sužnost, iz trpljenja "v trpljenje, in če ne bl bili imeli močne vere v neusmiljenega, krvoločnega in ljubosumnega boga Jehovo, ki se samo njim razodeva, ki se&amo za nje brlge, vaa druga IJud-atva pa sovraži in jrokončava, In ki jim je obljubil, da bodo oni kraljevali vsemu svetu — ali bi bili sploh vredni obstanka in krutega boja za obstanek ? Ortodoksni Judje Ae danes verujejo v svoje "izvoljenstvo", toda zadnjih dvatisoč let ga morajo deliti s kosmopolitskim krščanstvom. Krščanski Kim, otrok in naslednik največjega paganskega im|»erija v starem veku, je prevzel od Judov Jehovo za svoje božanstvo in legendarne judovske očake za svoje preroke, obenem je pa monopoliziral vodstvo "kraljestva Jehovo" in Judje so bili poriujeni v zadnjo klop. Krščanski Kim sicer izpoveduje na papirju le "duhovno vlado", toda v rt alnosti je bilo drugače in Ae danes je v praksi drugače. Odkar Je krščanska cerkev s krvavo silo zavladala v Rimu, je neprestano vztrajala in Ae danes vztraja, da postane najvlAja oblast na svetu kot governer nevidnega Jehove. Po zadnji svetovni vojni se je pojavil faAl-l«tn — modrina klica starodavnega "izvoljenstva", Kes je, tla faAizem kaži- v svojem ospredju nacionalno in kulturno, ekonomsko in socialno "poslanstvo" in "poklicanatvo", hoče pa biti totalitaren, to je vaeobseten. Italijanski faAizem se ponaAa z veličino starega Rima, s tisočletno italijansko kulturo, ker pa je v Rimu sedel katolicizma, se je faAizem kaj kmalu zvezni s papežem In |>ostavi I cerkev za svoj motor propagande. Italijanski faAizam je hkratu katoliški faAizem (rte glede na to, kako katoliki zunaj Italije zanikajo to dejstvo). Faši-stlčna Avstrija Je le kopij« Italije. Vae drugače pa je s Hitlerjevim fašizmom v Nemčiji. NemAkl naciji Imajo drugačne interesa od Musaolinljttvega in l'lje\ega "poslanstva", zato aanjaio. da imajo prednoat pred črnuhar-skim "izvoljeristvom", Oni mo veliko več! Oni izpovedujejo zase "čisto arijsko raso" iu ta rana je poklicana, da vlada avet. (KakAna goro-stasna bajka je čisto arljstvn z znanstvenega staliAra, t» tem ne Ininitr danes razpravljali.) S kultom arijske raanosti no naciji opravičili teror nad Judi, toda primorani no bili storiti ko. rak dalj« Judovatvo je |M»dlaga krščanstvu— in to je (Hirodilo kontradiktno nacljsko gibanje ra geripaniziranje krAčan*t\a Krščanstvo mora dobiti germanske korenine, (la 1*» "čisto arii-«ko!" Kako dnin* (»ojdejo haciji, predno se docela Mfeieiijo, naa ne /antma. I/ l. H kratkih I»«it.| O maniji "izvoljenstva" v -turih in danaAnjih čsaih nam mora biti Jasno, tla je to bolezen primitivnega. otroškega človeštva, ki ima lahko svoje dobre strani /a obstoj irosanteznih ljudstev, nI |mi danes nikakor več opravičljiva, razen če hočemo priznati, tla je človeAtvo Ae vedno otrok. Razvoj j». j rinesel na povrAje mednarodne, sploAne vrednote, po katerih se motajo danes meriti posamezna ljudstva, ne pa več po njihovi veri ali narodni, poealji. Te vrednote so »rna znanost na va« b (Nitjih in praktični anosti. Nobeno ljudstvo, noben (»ogledu nič b «1 j in nič manj *l«-".voljen" ali "poklican" (\ t kakor \ >ak drugi Socialna va, da Imajo vsa ljudstva enake priložnosti za sod ni a t« r praktičnih n- mo nzultati t<-nartnl ni v ti Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Pojavi fašizma Menominee, Mich. — Malo je ie ljudi, ki ae zavedajo, a kakšno naglico se nam bliia velika neftreča faSizma. TiatI, ki Imamo odprte oči in uAesa, ae tega dobro zavedamo ter z grozo in ža-j lostjo gledamo ta |>ojav, ko vidimo kako je druga atran nevedna, ali pa se tega celo veaeli. Naselbina Menominee, ki ima komaj 13 tisoč prebivalcev, Ima faMstično organizacijo ie par let. Imenuje se Knights of Co-I um bus. Uradniki te organizacije razumejo ta poee!, kako je treba pridobiti več članstva. Razume se, da v nazadnjaški naselbini kot je ta, je žetev vedno dobra. Uradniki prirejajo enkrat na teden prosto večerjo, ki jo servirajo vsaki osebi, katera jih hoče poslušati. Govori ae veliko in vedno o enem in iatem. Največ ae udriha po rdečkarjih in radikalcih. Rezultat je zanje vedno dober. Poslušalcev in zanimanja je veliko. Pri tem sodelujejo ameriški leglonarji in katoliška cerkev. Da ima cerkev vedno svoje prste zraven, kjer je treba stati na atraii, da se ne ukrade v naselbino kakšna napredna misel, je samo po sebi razumljivo. Saj je vendar ona tista, ki ima vedno prvo besedo in tudi zadnjo. O tem se bo in se je prepričal vsakdo, ki je ali bo kdaj tukaj živel. Nekaj milj od mesta, v kmečki okolici, kjer živim tudi jaz, se nahaja katoliška cerkev že dolgo časa, toda njeni farani, ki so različnih narodnosti, večinoma siromašni kmetje, niso imeli stalnega duhovnika, ampak je hodil iz meata vsako nedeljo Izvrševat cerkvena opravila neki drugi duhovnik. Pred par leti pa so si farani zaželeli stalnega duhovnika in ga tudi dobili. Po- | nihče, ker se tudi nima za kaj. Cc pa bi kdo šel, bi ce mu šel zato, ker je iz Danske pustil irn-portirati v treh mesecih šest milijonov funtov sira in ma-da, tako da je cena našim izdelkom padla. Mi farmarji smo res fcudra stvar. Ce imamo kuj za prodati, meram o kupca vpraSati, koliko rem da, kadar gremo kaj kupit, pa moramo spet vprašat, ko'iko zahteva. Zato pa je resnična ona o farmarju, ki je koruzo okora- F Htfročilo razr.e argumenta, ki bo prinesli na dan mnogo smrdljivega In nepoštenega. Sam sem bil priča na prireditvi, ko so točili pijačo, ne da bi jo kdo plaval, kar pa je bilo' drugih dohodkov, so jih pa dja-li vsak v svoj žep. Potem amo sklenili, da se uvede preiskava in krivci kaznujejo po zaslugi. Ni? če!o preiskovalnega odbora smo postavili dokaj agilno članico, pod imenom miss Zaplctar, ki jc kmalu našla krivce ter njih imena objavila na seji, zraven pa povedala, da so denar zapili in kupili jrasolin za avto, da so »e okrog vozili. Toda baš zato, ker je Zaplctarjeva jiovedala ranico in cbjavila njih imena, val z mulcem In je mod potjo sa.začeli proti nji rovariti in jo premišljeval, kdo je na boljem. mule ali farmar. Mislil si je tako: Ti mule imaš štiri noge, jaz pa samo dve. Delava oba skupaj. Kadar si bos, ti moram kupiti Štiri čevlje ali podkve, zato pa moram jaz bos drsati. Kadar pa dozori koruza, jo farmar ves znojen slači ali lušči, muk se pa lepo sprehaja krog ograje in j kadar se mu zljubi, pogleda čez j obtoževati, da je komuniatka in kot taka nima pravice biti v naši organizaciji. Toliko Časa so rovarili in netili, da je izstopila iz organizacije. Najprej so ae j« hoteli iznebiti z glasovanjem, kar pa jim ni uspelo, kajti na njeni strani je bila velika večina- Zato so pa nadaljevali proti nji z nepoštenim rovarenjem toliko časa, da je končno sama iz- ograjo v svet ter se prav |pot- I stopila. Ijivo »reži jha-ha in. ai mi-' Razume se, da so vzeli na pi-sli: en del k6ruze je moj, dva ko tudi druge poštene in odkri-dela pa jo boš moral dati ban-| te ljudi, češ, da so komunisti, kirju, četrti del pa je zate ip za Pri njih je namreč vsakdo ko- vso tvojo družino. Toda to še ni vse! Kadar mule crkne, ga zakopljem ali pokop-Ijem in njegovega trpljenja je konec. Mene pa čaka še najhuje na "onem svetu", ker mi pripovedujejo, da -me bodo cvrli in pekli na ražnju. In kdor zna dobro speči jagnjetino na ražnju, bo prav lahko dobil to ^elo.-r V aoboto večer, dne 1. junija, priredi tukajšnje pevsko diruštvo znano opereto ali spevoigro "Kovačev študent" v treh dejanjih, v angleščini pa tudi komično opereto "Cynthia's Stra-tegy." Dne 19. maja smo obhajali srebrno poroko rojaka Mike Krulca in njegove soproge. Bilo je vsega dovolj. Želimo jima Matt Ilombach. stavili so mu hišo za $8,600, se- vse, kar si sama najbolj želita, veda na upanje. Ta duhovnik je pravi mojster v striženju svojih ovac. Sicer pa bi mene to prav nič ne bolelo, če ae bi on držal le svojega poala. Ampak ta človek je postal v tej okolici pravi diktator v vseh odrih. S svojim strupenim Jezikom je ustrahoval celo one, ki ao bili dosedaj do cerkve precej mrzli, tako da so se mu priklonili do tal, da jih lahko ovije okoli avojega prsta. In kako udriha po onih, ki se mu še niso podali (četudi nas je jako malo)! Ne bom opisoval na drobno njegovih manevrov, navedel bom le eden alučaj. Neko nedeljo je prišel k meni rojak in mi potožil o stvari, ki Jo je slišal v cerkvi. Rekel je, kar Je danes župnik govoril na prlžnici, da je že od sile. Rekel je, če bi on (župnik) srečal osebo, ki cerkve ne spoštuje, si bi, predno hi ji prožil roko, dal člk tobaka v usta ter si pljunil v roko, prej ko mu bi segel v roko. Komentar k temu ni potreben. »Stvar je torej taka, tla kdor hoče tukaj živeti, s«- je ali se bo moral dotičnemu duhovniku podati, ker v nasprotnem slučaju bo imel «>krog aelre same sovražnike, zakar Im» |K»skrlH>| ta dični župnik. Toki osebi, ki se bo temu diktatorju upirala, bosta na razpolago dve poti: podati se ali p« pobrati šila in kopita. Jaz sem se odločil ih drugo, kajti verjeti v laži ml ni mogoče, da bi pa igral hinavca, tega tudi ne morem. Veliko bom moral vsled tega žrtvovati, vse moje tlvljenske prihranke, ki niso majhni, ali tako mora biti in nič drugače. Mile so za napredno Ntvar do-prinešene že velike žrtve. Žrtve so danes in Žrtve bod«» v bodočo, dokler si socializem ne Ik> osvojil v Nega sveta! ('ha*. Kramrr. Organizacija brezposelnih Mllwaukee, Wis. — Tukajinja organizacija brezposelnih ne o-dobrava besed Karla Marttsa "delavci vsega sveta, združite se," ampak dela baš nasprotno. Pognala je iz svoje srede najbolj poštene in neustrašne ljudi s tem, da jih je nahrulila z bolj-ševiki. Njenim voditeljem' je vsaka oseba boljševik, ki se ne sramuje izraziti svojega mnenja in ki se odprto bori proti sedanjemu kapitalističnemu sisteipu za delavske pravice. Ix)kal brezposelnih At. 17, h kateremu spadam, je imel pro-šlo zimo dve prireditvi, prvo s kartno zabavo in drugo h plesom, kateri bi morali prinesti v našo blagajno vsaj sto dolarjev dobička. Pa je pripravljalni t>dbor vse zapravil in |>oleg tega pa Ae napravil dolg, ki ga je predložil lokalu v plačitev s pri-jiombo, da smo s prireditvami napravili zgubo. Seveda je to munist, ki se drzne pošteno in odkrito izraziti svoje mnenje, "kot tak pa nima prostora v naši organizaciji", so rekli. Potem je nekdo na seji centralnega odbora predlagal, da ae izključijo iz organizacije vsi komunisti, kar je bilo tudi sprejeto. Zatem je predsednik dotične seje, ki se je vršila 18. maja, na-znunil, da je centralni komitej sprejel predlog, da se izobčijo iz organizacije vsi komunisti, nakar so vsi oni člani, ki so bili obdolžepi za komuniste, vstali in odšli iz dvorane. Člani, ki niso bili navzoči in ki se jim je to početje zastpdilo ter so simpatizi-rali z izobčenimi, so pa sami pustili organizacijo. Torej pošteni ljudje in pravi boritelji za delavske pravice so izobčeni iz organizacije, čizlerji so pa ostali v nji. 'Tako se dogaja med delavstvom v t«h resnih časih, ko dviga fašizem svojo krvoločno glavo vedno višje. Mesto da se bi delavstvo združevalo in pripravljalo za pogin fašizma, pa se razdvaja! Se bo trpelo delavstvo še, dokler se bo tako kosalo in kav-salo med seboj! Kar sem tu napisal, je resnica in je dobro, da pride v tisk; morda bo kaj pomagalo v bodoče k boljšemu združevanju delavstva. JoHeph Ule. Poročilo In zahvala West Allis, WIm. — Daslravno sem že dolgo let pri SNPJ z vso družino, vendar sem za njeno glasilo napisal le malo dopisov. Tudi sedaj ne bom pisal o delu, ker je Ae vedno na mrtvi točki, četudi časopisje periodično napoveduje povratek prospe-ritete, ki se bo baje nekega lepega dne priklatila izza onega run ni nikdar bil) a\ ičnoat pa zahte-n \ ai |Mi»arnemiki (Mieiovanje v produkciji dobrin in pridobivanju zi zultatov znanja, ki moraio služIti v ar m enako.' N "aktlo in v«aka skupina, kl Ae naglaAa kult a in "rasnega prvenstva", »Hi na-ritem. V dotm spltaimrga človr4k«-ga "ifvolj«*rt*t\ Za j V bar hn pobalinstva Novice ia farmamke naaelhtne W|||«rd. Wia.—Ba* aedaj najbolj taptMlenl. Se jemo in «»r-jemo ter ojiravljamo druga tlela na polju in krog doma, pa tudi v drugih ozirih ne dremamo, ni-komur (»a se noče pisati. l*toa kaže. da bo male bolje, ni |»a Ae toliko bolje da se bl Šli v VVashington Kooscveltu zahvalit. kot so to storili «niit k j mi na jugu bombaž podoral! In za to I dobili lepe nagrade .Mislim, «1« il VViaconaina ae m Ael zahvalit —Fadaratad Ptcturaa. Senator Bron »on Cuttlng, ki je bU nedavno ubit v letalski nesreči. pravljičnega ogla. Upajmo, da se bo, saj upanje nič ne stane. Na 19. maja naju je prijatelj povabil, naj greva z njim in njegovo ženo pogledat njegovo zemljišče, če bi bilo pripravno, da bi naš social. klub na njem priredil piknik. Po kratkem obotavljanju smo se odpeljali s prijateljevim avtom, nazajgrede pa ae ustavili pri F. Kralju, da se malo okrepčamo. Kralj nas je povabil, naj gremo pogledat njegovo nanovo deko-rirano dvorano. Clm smo vstopili, je zaorilo iz številnih grl "Surprise," nakar so sledile čestitke k 25 letnici najinega zakonskega življenja. Dvorana je bila polna, skoro vsi člani soc. kluba so bili navzoči in tudi člani angleškega kluba, med njimi tudi župan Baxter, soc. alderma-ni z družinami in mnogo prijateljev. Navzoč je bil tudi prijatelj iz Chicaga z družino, kateri je bil tudi na najini poroki pred 25 leti ter več drugih. Mize so bile obložene z običajnimi dobro-taipi, mi smo se pa zabavali do treh zjutraj. Nimava besed, s katerimi se bi vatn, dragi prijatelji, primerno zahvalila, posebno onim, ki so se toliko s to prireditvijo žrtvovali. Pripravljeni smo prijaznost vrniti po naših močeh. Najiskre-neja zahvala! Anton Yamnik In soproga. Kdo ne mara načrtneg gospodarstva V dobi, ko je produkcija n . a nične izpopolnitve, ko je na svetu mil L j lavcev, nameščencev in inteligentov br ha ko je blaga mnogo, da*i ga tl« m.U za bedno preživljanje, bi bil, nu 2] trcfcno povedati načrt, kako se naj 21! stvo uredi, da mineta kriza in Klad d blago primerne cene in da ga bodo konrl mogli prejemati pod pogoji, ki so v »tj stvariti na svetu boljše skalne razmeS Vfak pameten človek, ki ve, da j, č|o 1 samo Eebi namen, to je, da je človeMVo i vorno za svoj rod, bi rekel, da je tre'., , ukreniti. 1 Socialisti so izdelali tak program ter n mcljevali. Priznavajo ga tudi znanstveni gospodarski teoretiki. Socialisti pa w da je problem načrtnega gospodarstva gospodarskih krogov in konzumentov i poleg kapitalistov tudi stvar delavcev'i ščencev, kmetov in obrtnikov ali vsegi nega ljudstva. Kapitalistom in finančnikom pa taki ne diši. Zato so postavili namesto načr gospodarstva nov "gospodarski program izključuje sodelovanje delovnih plasti ni in celo kontrolo državnih uprav nad go8p stvom. Samo sami med seboj naj odloči gospodarstvu v svojih podjetniških javni ganizacijah, ne da bi delovno ljudstvo« žavna uprava smela soodločati in nadzira pitalistično gospodarstvo v javnem int< Niti produkcije niti prometa s produlc sme nihče kontrolirati, da gospodje kapil nadaljujejo svojo Izkoriščevalno politi tirajo človeštvo v propast. Seveda so tudi vlade kapitalistične in morejo protivlti tem zahtevam kapitala, bi bila njih naloga, da ščitijo vse držat enako, socialno, kulturno in politično. S človeškega stališča je to postopanji pitala neumljlvo. Zakaj kriza je na vrh Ce ne pridejo državniki do uvidevnosti, vprašanje načrtnega gospodarstva treba diti v splošnem interesu, tedaj bo morda kmalu morala pisati zgodovina o črni dol pitalističnega poloma, ki jo ni zakrivil kapitalizem, ampak tudi nemodri polit državni krmilarji po civiliziranem svetu, Za nas je načrtno gospodarstvo še aktualen problem. Z vso vehemenco se di v bodoče socialistično gibanje zavzemi ta problem, dokler zmaga. Brez načrtnega gozdarstva in brez lovanja delovnih slojev pri ureditvi tega šanja ni rešitve. Egoistični, vse uničuj« pitalizem mora dati mesta umu in pamel -D Prlsor la prvnaiaHkih demon«! raci i terr je odredila Hitlerjema %lada. r■ hmil FM4«*aa nari i*ki Nemčiji, ka Razne vesti Rlllton, Pa. — Večina dopisnikov prične s poročilom o delavskih razmerah, zato bom tudi jaz. Z delom gre tudi pri nas zelo počasi. Tukajšnji rovi obratujejo po dva dni v tednu. Kolikor delamo, delamo le na bese-, de naših voditeljev in to le do 16. junija. Kaj bo po 16. juniju, bomo videli potem. Po mojem mnenju bodo že zopet zmazali kakšno pogodbo, da bodo spet nas delavce nekoliko pristrigli na e-nem ali drugem koncu. Da, za življenske potrebščine je vedno premalo. Zadnjič sem čital, da sta nekje dva stavila, kateri bo več pojedel. Po mojem bi bila bolj na mestu stava, kdo bo manj jKijedel, če pomislimo na sedanje delavske razmere. Poznam človeka, ki si večkrat ob nedeljah privošči število piščancev z raznimi prikuhami. jrotem pa ve« teden pije le vodo. Društvo št. 63 SNPJ priredi piknik dne 29. junija na zelenem hribčku na znani Shusterjevi farmi. Društvo se priporoča za obilno udeležbo, mi pa bomo ob priliki poset vrnili, kakor smo to že storili. Obenem pa se apelira na vsa sosednja društva, da ne prirejajo svojih piknikov na isti dan. S tem boste ustregli sebi in nam. Odbor ima zelo dobra navodila. Obenem naj omenim, da čitarn v dnevniku Prosveti vtise iz življenja slovenskega priseljenca, ki jih plAe Frank Kroll. doma iz Plemberka, v stopSki fari. Njegovi vtki so precej zanimivi, po-Mebno za one, ki se radi selimo, e Tudi jaz bi lahko m*r»ika| zanimivega napisal iz molih do-1 življajev in morda tudi bom; tu sem že 29 let in doma blizu Plemberka, Stopiče. Morda as Krollom jioznava. John Srehrnak, an. Naj/anealjivejfte dnevne de krake vesti ao v dnevniku Tra-svetL" Ali jih čitaU raak dan? Žarki smrti Med mnogimi žarki so Žarki kratkih ki naglo ubijajo bakterije ter druga di rastlinska in živalska bitja. Ti žarki v skupino ultravijoličastih žarkov in ker i ko pogubni, so dobili ime "žarki smrti", kril jih je učenjak Schuhmann. Vedno h kaže, da zadostuje, da se le malo iiprt dolžina vala in že ubijejo ti žarki drugt živih bitij, kakor malo daljši ali malol žarki. Dr. Wright iz ameriškega poljd ga departmenta in dr. McAlister s Smiths instituta v VVashingtonu sta dognala, dl 3000 Angstremov dolgi žarki, to so taki. po svoji dolžini že približujejo n»Jkr>j|f vidnim ultravijoličastim žarkom, ne P* jejo jajčecu parazitskih črvov. Krajši /ji pa tem jajčecem že zelo nevarni, |x>;-b grama. Tako govorjenje je lah-j ko. Toda mi programa objaviti (Izvirna poroflla Is Jugoslavije.) | ne smemd. kajti kakor hitro bi 'nika na raciji i tem je bilo zaslišanih in aretira-Jftv1**'bi "kričali oblastniki: ^ 0f? h hHbih je službo nih še mnogo drugih, a so bili ta- Frcti državi so! In 'Ciniki podanarednik.kol izpuščeni. Imenovani itirje « "J**1** du* 2a *d or^mk poaa | 8Q bi|. l2roč?ni ^^ n ato ljudi." V Beogradu pa je l*Te .inmilfko družino,1 Z nastopom Jevtičeve vlade »m«1 ve ik ?hod zavez- Cij0 na vlomilsko dnu njJ 'Bta izbila svoji ministrski me-!nft kahdidatni listi, voditelj * * 8 it i h vlomilci ne ati ministra dr. Kramer in Pucelj J "^danje demokratske srbske . »rožniki preo- Jevtič je s tem prekinil lxel0 ^riVe, Sprva mu .k0 vsaj Koz- med vlado in ljudmi okoli "Ju-1 n,R0 8ho,d? dovolili, potem pa *o ^mI^htkel Tcda naj-'tra" ter se oprl v Sloveniji na'P^POved le preklicali V nekate-KJC tf nrav to zanj u- bana dr. Marušiča in njegove.ril) «» Hrvalkem, v Bo- fiV vtomilc je prijatelje, med katere je štetij™ * je prišlo do de- L /ustreljen ListTnič ne tudi bivšega ministra Puclja. '^edov na Mač- mr i e K ustreljen od Jutrovrki voditelj dr. Kramer in ko^h shodih. -Vec o volivnem ®H od orožnikov. Ze-( njegovi pristaši pa so ostali ob no ie da so ga ustrelili j strani. Njih, dotlej edina in dr-? Ti so v civilistu sredi žavna stranka je shirala in je ni flD-K1 J nikjer več videti in čutiti. Za- orv domnevali enega izmed tednik Kozjek se je rav-Kravljal. da se bo oženil in , te dni bi se morala neve-nreseliti k njemu, a priti bo na pogreb. V Kozje j« Kozjek šele pred kratkim, j je služboval pri Zgornji sv. ti. nesreča v Ljubljani. — tramvajski progi v Šiški se pripetila nesreča, ki bo naj-tahtevala življenje berača njskega. Tramvajska pro-ki SO jo pred nekaj leti po-ckocci Šiško do Št. Vida teletoma tik hiš v Šiški. Stoji hiše čez prag direktno na ivajsko progo. Posebno ne-do je to pri trgovini Pintar ki, kjer morajo kupci stalno paziti na tramvaj. Tu je po-irtev te prometne pomanj-roiti neki berač. Ko je stopil rgovine, je stopil na sredo v hipu, ko je pridrvel Bvaj. Tramvaj ga je podrl in nekaj metrov s sabo. Izvoza so potegnili vsega okr-jenega berača. Prepeljali so bolnišnico, a težko, da bi lahko rešili življenje. Po li-ah, ki jih je imel na maj-vozičku, so ugotovili, da za 60-Ietnega Franceta tarja iz Cerkelj pri Kranju. Ivajska proga je tamkaj ana tako blizu hiše oz. trgo-da je sploh čudno, da ni do-4e prišlo do nobene druge reče na tistem mestu, iročen čez mejo. — Poročali > ie, da je 15. marca pobeg-iz Lesec na Gorenjskem že-jiiki uradnik Mirko Arnuš, ki iz kolodvorske blagajne vze! "Din ter pobegnil z avtomo-m čez Štajersko v Avstrijo, r P« »o ga že takoj onstran * v avstrijski Radgoni are-Je avstrijske oblasti. Imel je •rti še nekaj čez 3300 Din. * oblasti so zahtevale od av-jikih, da jim izroče Arnuša. jje višje deželno sodišče v t" dovolilo in orožniška rulja je privedla iz avstrij-MdRoneV našo Radgono Ar-1 ter Ka izročila našim orož-va |»ri}K'Ijali v ljub-zapore. Tu se bo moral [»tkem zagovarjati pred o-toim sodiščem, »»f»««alne aretacije v Ljubljani ^ dvema dnevoma je ljub-Policija aretirala ljub- •kega odvetnika dr. Cepudra, poslanca dr. Rapeta, kle-'* blatijo državno upravo vladnega predaed-;H,,,Lh in ^anjega odine-j^kega ministra, bivšega Maruaica, Nekoga od l'h s" enačili, ko je rav-01 hJfl ta letak in so potom povedi so letake se-zmn.riiij. V zvezi s Ta onih. rui ,„ r radi tega stoje jutrovski voditelji nasproti novi vladi — v katero je iz Slovenije poklical Jevtič bana Marušiča — v hladnem odnosu, še več, skušajo kazati celo roge. Ko so bile razglašene volitve v skupščino, in se je začelo volilno gibanje, je "Jutro" zelo malo poročalo o Jevti-čevi listi. Nič noče delati agitacije za to listo, ki jo je postavila vlada, to pa zaradi tega, ker jutrovski ljudje niso zraven. Ker tudi "Slovenec" ne agitira prav nič za volitve, ker klerikalci kot celota pri volitvah niso udeleženi, so morali prijatelji sedanje vlade ustanoviti poseben dnevnik "Glas naroda", da sploh kdo agitira za Jevtičevo listo. Imenovani štirje aretiranci ao jutrovci, torej ljudje, ki niso prijatelji Bogoljuba Je vtiča, ker ni obdržal v vladi njih ljudi. Zato tudTne bodo hoteli voliti Je vtiča, marveč bodo baje glasovali za listo bivšega ministra Maksimo-viča. (Izvzeti je treba seveda državne uradnike, njih pristaše, ki bodo gotovo volili Jevtiča). V tem nasprotovanju proti Jev-tiču so Sli tako daleč, da so na skriVaj razmnožili tipkane letake, v katerih očitajo razne privatne zadeve vladnemu predsedniku Jevtiču in ministru dr. Ma-rušiču. Očitki so taki, da so žaljivi in kaznjivi. Zaradi tega je policija aretirala avtorje in razšir-jevalce letakov, ki so po njenih poizvedbah omenjeni štirje. Javnosti sta zelo dobro znana dr. Rape, ki je bil poslanec do nastopa Jevtičeve vlade in znan delavec bivše demokratske stranke, in dr. Cepuder, odvetnik, znani vodja Narodne odbrane v Sloveniji, ki izdaja tednik "Pohod", v katerega piše uvodne članke. Poaebne živahnosti za nedeljske volitve ni opaziti. 'Posamezni kandidati z Jevtičeve liste prirejajo shode in agitirajo za svojo osebo. Nekaj teh kandidatov je, ki so člani nacionalne stranke, ki sama ni postavila kandidatne liste, čeprav je bila še pred nekaj meseci tako oblastna, da je predstavljala državo v državi. Nekateri so bili že člani zadnje skupščine. Ti govore na svojih shodih, koliko so dobrega napravili za svoje okraje, zraven pa pristavljajo, da se ne marajo postavljati z uspehi. Mnogo pa je na Jevtlčevi listi novih ljudi, ki doslej še niso javno nastopali v politiki. Ti se prav tako potegujejo za Jevtiča, a zraven seveda udrihajo po konkurenčnem kandidatu, češ, ta je že bil v parlamentu pa ni ničesar dosegel in napravil. Kdina voliv-na Živahnost je v tej borbi med konkurenčnimi kandidati na isti listi. — Kandidati na Mačkovi listi pa ne morejo imeti shode, vsaj v Sloveniji ne in tudi na Hrvaškem jim delajo velike zapreke. Sam dr. Maček ni smel še nikjer nastopiti. Pač pa je govoril dr. Trumbič v Splitu na velikem shodu ter dejal med drugim: gibanju listi ne peročajo, ie nekaj teh poročil smo mogli posneti le po govorih ministrov proti opozicijski listi. Vsi dnevniki v državi pa objavljajo velike uradne članke o osebi vladnega predsednika, ki je imel zadnji voliv-ni shod v petek 3. maja v Beogradu. Njegov govor so prenašale vae radio postaje v državi. Po vseh večjih mestih pa so na raznih trgih in poslopjih za čas volivne kampanje montirali močne zvočnike, da so lahko tudi na trgih ljudje poslušali volivne govore. V Ljubljani so ga montirali n. pr. na nebotičniku, a ni mogoče razumeti nobene besede, ker je pač previsok in preslaboten. Vesti izPrimorja Dve konfinaciji Lazarist Aleksander Marte-Slanc je bil po dolgotrajnem zaporu obsojen na 5 let konfina-cije. Njegovo zdravje je v za-j)oru trpelo. Na pet let je konfinirana tudi gospa Kristina vd. Nabergoj s Proseka. Pretep med miličniki in vpokll-cancl na goriškem kolodvoru Gorica, aprila 1935.—Ko se ja pred prazniki odpravljala večja grupa fantov iz Gorice in goriške okolice v Abesinijo, je prišlo na kolodvoru do razburljivih dogodkov. Fante se spremljali domačini in tudi drugi meščani vmes pa seveda celi kordoni straž vseh vrat. Zelo se nam reč bojijo, da ne bi vojaki še v zadnjem času pobegnili. Seveda ni bilo te postavljanje brez vzklikanja in tudi prepevanja. Zato so se čutili marsikateri prenapeteži prizadete in so pričeli v svoji jezi odgovarjati, izzivati in ^udi zasramovati naše fante. Vse je kazalo, da stvar ne bo iztekla mirno dokler res ni prišlo do pretepa, v katerem so jih izkupili eni kot drugi. Več izmed njih je moralo biti prepeljanih v bolnico, večini pa grozi vojaško sodišče. Ponovno zvišanje državnih davkov Gorica, aprila 1935.—Z letošnjim letom so bili vsi direktni davki poviSani za 50 odstotkov. Za prihodnje davčno leto pa je napovedan ponovni povišek za nadaljnih 50 od sto. Ta nenavadno visoki dvig v tako malem razdobij u nam jasno govori o stanju italijanskega davkoplačevalca. Med tem ko vse ostale evropske države skuša io olajšati plačevanje davkov ter z raznimi odredbami omiliti zlasti težko stanje kmeta, se v Italiji brez usmiljenja nalaga ravno kmetu čim dalje večja in hujša bremena. Pri tem pa je predvsem najbolj prizadet ravno naš človek. In ta nova napoved zvišanja direktnih davkov Je že vnaprej ustvarila med prebivalstvom strah in povečala neraz-položenje. Attftidelavci " 'M »i » r razočarani nad izidom stavke ■■ ...a ■ Mogočna mreža propagande dosegla namen; stavkarji jezni na Dillona Toledo, O.—Ob velikem razočaranju so se delavci pri Chevrolet kompaniji vrnili na delo, ko so spoznali, da je bila njih militantna stavka zdrobljena po mogočni General Motors družbi, vladnih zastopnikih, "javnemu mnenju" in celo po zaupnikih Ameriške delavske federacije. Od Williama S. Knudaena, podpredsednika General Motora, ki kontrolira Chevrolet kompanijo, so sicer izvili nekaj koncesij, med katerimi je glavna zvišanje plače sa štiri cente na uro, ampak glavne zahteve, priznanje unije, niso dosegli. Knud-sen ni o tem maral nič slišati in je stavkovnemu odboru povedal, da je druiba pripravljena na boj do konca, dokler ni temeljito poražena ena ali druga stranka, predno bo pristala na to zahtevo. In če bi ne bilo radi vztrajne bojevitoati stavkovnega odbora, ki se je tri dni uspešno upiral Knudsenu, vladnim zastopnikom in tudi reprezentantom ADF, bi atSvkarji najbrž ne bili dobili niti toliko kakor ao. Po treh dneh silovitega pritiakanja na stavkovni odbor, je ta končno pristal, da bo Knudsenovq pogoje predložil atSvkarjem. Človek bi pričakoval, da bi stavkovni odbor fmel na avdjl strani vsaj zastopnike Amerlike delavske federacije — Jame« VVilsona, ki je zsatopal Greena, ln F. J. Dillona, fjavnega organizatorja federacije v avtni Industriji. Ni Be pa zgodilo nič takega. ;Wilson je ves čas podajanj pritiskal na stavkovni odbor, naj se poda in dobro se-kundiral Knudsenu. Frl tem mu je več ali manj pomagal tudi Dillon. Da no bili na strani General Motors vladni zastopni ki, se razume; tem je bilo predvsem, da se stavka čim prej konča, ne glede pod kakšnimi pogoji. ' Na to struno je brenkala tudi vsa ogromna propagandna malina: čaaoplsje, radio in "pro-minentni" Toledčani. Časopisje je prineslo vsako izjavo, v kateri je ta ali drugi funkcionar, med njimi več duhovnov, pledi-ral na atavkarje, naj se vrnejo na delo. Tri dni pred zaključkom stavke so iz vseh strani bombardirali stavkarje. Propagandna mašina je delovala iz-borno ln končno tudi dosegla namen. Do viška naj>etosti je pa prišlo na unijaki seji, kjer so bili po viharnih scenah končno sprejeti družbini pogoji. Tako sovražno ni bil najbrž sprejet Še noben unijskl voditelj kakor Je bil na tej aeji Francla Dillon; na drugI strani pa najbrž še ni noben unijaki voditelj nastopil tako arogantno kakor on. Dvakrat je nastopil in obakrat stavkarjem zagrozil, da Jim bo vzel unijaki čarter, če ne sprejmejo pogojev. Poaledica tega je bila, da so mnogi člani raztrgali unijske karte in se zakleli, da so končali z Ameriško delavsko federracljo. V taki atmosferi ao se delavci pri Chevrolet družbi vrnili na delo, v prepričanju, da so bili «1KrHf - H r <1 ♦/I fl Slika kale breapooelne delavce v ritvi rehfnih uradov. pohodu v Springfieldu, III., MmM l'lolJ stalne službe, na drugi strani je pa naperjen prof i organizaciji .brezposelnih, Vsak "zdražbar", namreč vodja ali organizator brezpoNelnih bi bil »eveda lahko poslan za omrežje, če bi "motil" rellfno upravo. Prav tako bi bil ob relif tudi vsakdo, ki bi "motil" profesionalne lečilce bede. Na<*rt vsebuje še druge določ. be, toda te «o glavne. Socialistična stranka In državna zveza brezpoaelnih temu načrtu na> Aprot ujeta pred vnem radi omenjene dlskrlmlnatorrie določbe, v kateri vifftla največjo nevar-noMt /m organizacijo brezposelnih. V VVIaconainu Ke Je v nekaterih slučajih U* prlgodllo, da Je bil "klknt" aretiran, češ, da ni "hotel »krbetl xa družino", namreč sprejeti privatno delo, ki bi mu prinašalo manjš«* dohodke kakor .pa *na*a relif, Projektirani fakon bi take In sličtie pre-»topke napravil še bolj d« fini- Davlca (difterlja) prevladuje po navadi do začetka poletja, ali razsodna mati ne sme zamuditi niti enega dneva, dokler nI njeno dete obvarovano pred nevarnostjo te strašne bolezni, t., J. dokler ni dete imunizirano. Novi način cepljenja povzroča Imunl-zacijo (nenalezljlvnst) v roku Šestih do osmih tednov In eno aamo cepljenje po navadi zadostuje /.a otroku v starosti do lest let. Vsako dete, ko je šest mesecev staro, bi morulo biti cepljeno proti difteriji. Ko bodo vsi ljudje to storili, no bo dlf-terije več. Lani je mnogo mest prijavilo manj slučajev dlf terije kot leto prej, ali vzlic temu Je bilo več smrti radi davloe. Po zdravniških strokovnjakih to pomeni, da sedanji tip difterije Je bolj nevarne oblike kot v zadnjih letih. Du obvarujemo otroke pred difterijo, Id morali biti cepljeni v prvem letu življenja, najboljše v Hturosli šestih mesecev. Difterijn je |Misebno nevarna te-kom prvih petih*let življenju iu M5 odstotkov vseh smrti rudi tUfterije Je ruvno v tej starostni rkupini, Antitoksin, lek proti difteriji, jhi navadi reši otroka, bolnega na difterije, smrti. Ali čemu riskirati, da otrok sploh oholi. ako »e more bolezen sumu preprečiti ? Preprečilo Je enostavno, neškodljivo, učinkovito in bre& vsakih bob^ln. Kna Injekcija navadno zadostuje r.a IrnunizaHJo in ta nastane v kratkem roku fl do M tednov*no injekciji. Kaj je bolj enostavnega ? Vsak .zdrav nik bo rad na razpolago s cepljenjem Vsa stvar vzame le par minut. Vsaka ljubeča in modra mati ne zamudi niti enega dneva, da obvaruje avoje dete velike nevarnosti. Imuniziranje je znižalo število «mrt! radi difterije v mestu Neu York »al povprečnih 750 smrti na leto nu 76 v zadnjih dveh letih To j« zadoaten dokaz ca matere, kako važna je imtinizarija. Ali st« narotoal m l'rvaveto'7 Podpiraj* ffsj IMI Maktim G ar ki: MATI SOCIALEN KOMAM Neka ženska je prinesla vedro vode In je začela ječe in vzdihuje umivati Ribinovo obličje. Njen tenki, žalobni glas se je zapletal v M i ha j love besede, da jih mati ni razumela. Množica kmetov je stopila a komisarjem naprej in nekdo je glasno zaklicali • _ Dajte voz za arestanta, hej! . . . Kdo je na vrati? Potem se je oglasil komisar, kakor da je užaljen: — Udariti te smem, a ti mene ne, ne moreA, ne smeš . . . govedina! — Kaj? Kdo pa si ti? Ali ai Bog? — je zakričal Ribin. Cela kopa neglasnih in neskladnih klicev je zaduAila njegov glas. — Ne prepiraj se, striček! Ta gospod je oblast ! .. . — Ne jezite se, blagorodje! . . . Saj ni pri zdravi pameti . . . — Molči, čudak! . . . - — Takoj te odpeljejo v mesto . . . — Ifcm več veljajo zakoni ... Kriki množice so mirili, prosili, zlivali se v nejasen Aum, vse je bilo brezupno, žalobno. Policaja sta odvedla Ribina j>od pazduho po stopnicah in vsi trije so izginili za vratmi. Kmetje so se počaai razhajali pri trgu in mati je videla, da je modrooki mužik namenjen k njej in da jo izpod čela ogleduje. Noge so ji zatrepetale pod koleni — utrujeno čuvstvo osamelosti jI je stiskalo srce in slabosti so jo obhajale. — Zdaj ne smem proč! — si je mislila. — Ne smem! Krepko se je oprijela držaja in čakala. Komisar je stal na stopnicah glavarstva, mahal z rokami in govoril z očitajočlm, brezburv-nim glasom: — Bedaki, psi! Ne du bi razumeli, se vtikate v te stvari ... v državne posle! Govedine! Zahvaliti me morate, nu kolenu pasti pred me za-atran moje dobrote! Ce hočem, pojdcte vsi v ječo . . . Dve desetini kmetov je stulo s čepicami v rokah in posluAalo . . . Stemnilo se je, obluki so se spustili nižje , . . Modrooki je do*|>el do stopnic in vzdihnivAi dejal: — Tako je pri nas . . . — Da-a ... — je tiho odgovorila mati. Odkrito jo je pogledal in vpraAal: — 8 čim se pečate? — ftpice kupujem ml bab ... in platno . . . Kmet si je počasi pogludil brado, Potem je, obrnjen proti glavarstvu, dejal leno In tiho: — Tega pri nas nI . . . Mati ga je gledala odzgor dol in čakala tre-notka, da bo lahko odAla v izbo. Kmetov obraz je bil zamiAljen, lep, oči otožne. Sirokopleči in viaoki mož je bil odet v kaftan, gosto pokrit z zaplatami, v čisto, katunasto srajco, rdeče hlače z domačega platna in s čižmi na bosih nogah .. . Mati je olehčano vzdihnila. Nenadoma ga je brez prevdarka, po čudnem nagonu vpraAala: — Ali lahko prenočim pri tebi? VpraAala je in vse v njej se je napelo: miAl- ce in kosti. Vzravnala se je ogledujoč kmeta. V glavo pa ao ji Ainile bodeče misli. — Nikolaju Ivanovlča spravim v pogubo . . . Paše ne bom videla . . . dolgo! . . . Tepli me bodo! — Prenočil lehko . . . Ampak moja koča je tesna ... — Nisem razvajena! — je dejala mati brez premisleka. Lehko, lehko f — je ponovil kmet in jo meril s |M>zornim pogledom. Stemnilo se je in v temi so njegove oči blestele hladno, obraz njegov je bil zelo bled. Mati je dejala potiho, kakor da bi tekla s hriba novzdol: — Takoj pridem .. . a ti... vzemi moj kov-čeg . . . — Dobro ... Svoj kaftan je zapel in dejal potiho: — Glej, voz gre ... Na stopnicah urada ae je pokazal Ribin z u-klenjenimi rokami, glavo in obraz obvezan z nečim aivjm.^ — Zbdgom, ljudje krščanski! — je zadonel njegov glas v hladu večernega mraka. — Iščite resnico, ščitite jo, verujte človeku, ki vam prinese čisto besedo, ne pmilite se sami sebi zavoljo resnice! ... — Molči, pes! — je zakričal odnekod komisar. — Stražnik, i>oženi konje, tepec! — Kaj se naj vam amili? Kakšno pa je vaše življenje? . . . Voz se je premaknil. Na vozu sede med dvema policajema je Ribin zamolklo kričal: — Zakaj umirate od gladu? Potrudite se za svobodo, ona vam da kruha in resnice . . . Zbogom, ljudje krščanski!.. . fium koles, topot konj in komisarjev glas so objeli njegove besede, jih prevpili in zadušili. — Končano! — je dejal mužik in zmajal z glavo; obrnil se je k materi in potiho nadaljeval: — Posedite Ae kratek čas na postaji . . . takoj se vrnem . . . Mati je odAla v izbo, sedla za mizo pred sa-movar, vzela v roke koa kruha, ga pogledala, položila počaai nazaj na krožnik. Ni se ji*ho-telo jesti, pod srcem Je zopet rasel občutek slabosti. Pred njo je vstalo obličje modrookega kmeta — nekam čudno, brez konca — in ji zbujalo nezaupanje. Ni hotela misliti naravnost, da jo izda, a ta misel je vznikla v njej in z vso težo, topo in nepremično ležala na njenem srcu. — Opazil me je! — si je mislila leno in brez moči. — Opazil . . . uganil . . . Dalje se misel ni razvijala, temveč je utonila v trudni pobitosti.«. Plahu tihota, ki se je skrivala zu oknom, je sledila šumu; razodela je v selu nekaj pritajenega in prestrašenega, poostrila v prsih čuvstvo osamljenosti, napolnila dušo z mrakom, sivim in mehkim kakor pepel. Dekle je vstopilo v izbo, obstalo na vratih in vprašalo: — Ali prinesem vrtje? — Ni treba ... Ne ljubi se mi . . . Krik in vik me je spravil v strah . . . Dekle je pristopilo k mizi pripovedujoč tiho, a vznemirjeno: — Kako ga je komisar bil! . . . zraven sem bilu, pa sem videla . . . vse zobe mu je odkrušil . . . kri bljuje, gosto, temno kri! . . . Oči sploh nima, du-a. Smolar je . . . Stražmojster leži tam pri nus . . . popolnoma pijan, pa hoče le še vina . . . pripoveduje, da jih je bila cela tolpa . . . a bruduti da je bil najstarejši . . . hetman . . . tri sto so jih ujeli . . . u eden jim je ubežal . . . in tudi učitelja so ujeli, du-a . . . da-a Ta je bil tudi z njimi ... V Bogu ne verujejo in druge pregovarjajo ... da oplenljo cerkve . . . kakAnl so! Nekaterim nuAih kmetov se je smilil. drugi pu so govorili — le |H>bite jih, te hudiče! , . . Kako hudobni so pri nas kmetje — oj-oj! Mati je pozorno poslušala naglo pripovedovanje, hoteč zadušiti svoj nemir in razprAiti bridko pričakovanje. A dekletce je bilo veselo, da jo je kdo poaluAal, in je vse živahneje pripovedovalo: CDel* »r*«4nt1i.) Izkušnje slovenskega priseljenca PlAe Frank Kroll (Nadaljevanj«.) Par mesecev Je že preteklo, kar sem bil priAel nazaj v Mar-cellne. S Frankom Borlčem sva se začela |togovarjati, da Im» treba iti kam za delom. Njega ni veselilo, da bi Ael nazaj v Detroit. Rekel je, da je sit priga-njaAtva v Fordovih tovarnah, čeprav plačujejo do $6 na dan. Svetoval ml Je. naj začneva n kuhanjem prepovedana pijače, ker l»o nama butlegumkn obrt prinesla dosti denarja. Jaz aem bil zadovoljen In sklenila sva, da «M||H»tujeva v Salt Lake Citv, 1'tah. Kakor rečeno, tudi storjeno. Poslovila sva ae od star« ženice, pri kateri sva bila na stanovanju in od drugih znancev ter odpotovala na za|NMl Po dolgi vožnji sva končno do*|te|a v mormonsko mesto Salt I .akt* < lty (ktspevAi v meato ava dobila sobo v hotelu Llbert)'. plačala zahtevano vaoto, nato sva ae |»a innlala po meatu in opaio vala. kje bi ae dala dobiti primerna hiAa v najem, v kateri bi aaiela z obrt jo. r Po kratkem opazovanju in iskanju sva na»la neko hiAo n tremi aoliami in jo vzeta v najem. (tos|Midar Je zahteval Aest naj«t dolarjev najemnine za nn see dni. Plačala sva mu zu en mea«tem pu Feliciana ne mara k meni za kuharico," sem rekel. "Jaz sem jo takoj poslal k vam, kakor sem obljubil, sem namreč poštenjak." Felipo je to kar naprej ponavljal in o drugem ni maral nič slišati. "To vse skupaj nič ne ga," sem trdil, "ko ni pri£ "Toda, senjor, saj je vei ne morem privleči v vaso kakor mlado kozo. Saj je dar odrasla ženska. Jaz m takoj poslal k vam." "Dobro, potem mi pa ma takoj vrniti psa." "Psa, senjor?" Napravi prav začuden obraz. "Kaj popolnoma pozabili, da sem psa odkupil za peto? Tuji daj moj pes, tega sem vei kupil od vas za pezo." "Potem mi pa morate v pezo, ki sem vam jo dal za dujem na plačo Feliciani," rekel. "Pezo, ki ste mi jo d Feliciano?" "Da, prav tisto pezo mi "Toda, senjor," se je nai nil, "pezo sem vam venda nil, ko sem kupil psa ' ra t« poltljt. Hvrtovno najvrlji in najaattjil "Normandii 7I.2M0 lan -!•!» f»»l)«» itd p I u i * I, N»« VarU 7. junija in 22. junija Patajta a Jadovltim parnlk.ia In Pari««. Mani ka pal rfal » UPrlJIv. Va« najnavrjt* »araaata, Pint kakln*. Vrpmjafa » Hrana kakar aaml *»l'l» vaaki* llruga pluti« I Mll» ** P'«'"* M. junija In t*. )aloa maja. 1». JanlJa. ». jallja 29 junija. Za pudri,kn».ii In ra IM«4 »pfaa ali poairna aa! Slovenje Publishing Cl 210 Wml IKIh Ht. N« I«11 TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnicc. ča*nite koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem 4/nm, češkem, nemškem, ungleskcm jeziku in drufiš VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO*^ TISKOVINE NAROfA V SVOJI TISKAM^' Vsa pojasnila daje vpdstvo tiskarne.—-Ceni1 im^rne, l% Pilite po informacije na nai S. N. P. J. PRINTER 26S7-59 SO. LAWNDALE AVKM * Telefon Rockwell 4901 CHICAGO. ILL. * tam te dobe na ieljo tudi f»a