rB ............rl1, "—"l N«jveSji iknrenald dnevnik | ▼ ZHnilfflih driftfah V«|jattTwleto - . - $6.00 1 2 Za pol leta.....$3.00 New GLAS NARODA Za New York celo leto • $7.00 Za inocaMtTO celo leto $7.00 . _ ................ „„ | „ J List slovenskih delavcev t Ameriki i i The largest Slovenian Dmfly in the United and legal Holiday«. 75,000 CTLETON: CHelsea 3—3878_Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y, nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 258. — Stev. 258._NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 4, 1935. — PONEDELJEK, 4. NOVEMBRA, 1935 Volume XLI1I. — Letnik XLIII. LAHI ZAHTEVAJO NEVTRALIZIRANA GIBRALTARJA Splošna gospodarska blokada se prične 18. novembra NEMŠKI VOHUNI V ČEHOSLOVAŠKI Policija je aretirala 28 nemških vohunov. — Berlinska radio posta-'ja je posvarila druge. PRAGA, Čelioslovaška, 3. novembra. — V namenu, da zdrobi vohunsko družbo, ki je delovala v prilog Nemčije, je policija aretirala 28 oseb. Vsi so obdolžeui vojaške veleizda je, ker so prodajali vojaške tajnosti Nemčiji. Med aretiranimi se tudi nahaja nek češki major. "Praška politična polieija naznanja odkritje družbe, ki je vohunila za Nemčijo/' pravi policijsko naznanilo. — Družba je delovala po celi Ce-hoslovaški iu posebuo v krajih, v katerih so naseljeni Nemci. "Presto]>ek vojaške veleizda-je se kaznuje z zaporno kaznijo oo imenu Helin. "Nekaj ur za tem, ko je bila Dienalova, ki je igrala veliko vlogo v praškem ponočneui življenju, aretirana, je radio postaja v.Lipskem naznanila njeno aretacijo, najbrže zato, da je posvarila njene tovariše, toda tajna policija je že bila na delu in vsi osumljenci so bili aretirani. "Mesar Adolf Burger iz Weiperta je bil aretiran pod obdolžbo, da je izvabil češkega državljana Antona Secher-ja čez nemško mejo in ga je izročil nemški tajni policiji." "NEHAJTE STRELJATE" HAUDROY, Francija, 3. novembra. — Prostak Francois Sellier, ki je leta 1918 zatrobil signal "nehajte streljati!" in je bilo 8 tem dano nemškim zastopnikom znamenje, da smejo prekoračiti zavezniško črto, da se pogajajo za premirje, je v nedeljo s svojo trobento dal isti signal in na istem prostoru kot pred 17 leti. Signal je bil pravzaprav dan 7. novembra, 1918, toda Francozi obhajajo ta spominski dan vedno v nedeljo pred 7. novembrom, KOMUNISTI V SLUŽBI PRI POŠTI Med postnimi uslužbenci v New Yorku in Phi-ladelphiji je baje mnogo komunistov. — Po-največ so dijaki kot nadomestni uslužbenci. WASHIXGTON, 1). C., 3. novembra. — Vladna preiskava je dognala, da so med poštnimi uslužbenci dobili komunisti trdno stališče, posebno v poštnih uradih v New Yorku, Philadelphiji in St. Louisu. Ustanovili so že dve komunistični uniji: Postal Workers of America in National Association of Substitute Post Office Employees. Te dve uniji imate že več tisoč članov. Nadomestni generalni poštar William W. Howes in njegov namestnik Vincent C. Burke sta pozvala člane Federation of Post Office Clerks da na -otopijo proti komunistični agitaciji v svoji sredi. Burke je rekel: "V nekaterih naših poštnih uradih smo opazili, da se v njih širi komunizem. V poštni službi ni mesta za moškega ali žensko, ki ne veruje v vlado Združenih držav." Preiskava je dognala, da so komunistični agenti v j>oštni službi večinoma vseučiliščniki, ki so nastavljeni kot nadomestni uradniki. Komunistično gi-1mnje med poštnimi uslužbenci ima svoje središče v mesiu New York. ROMUNSKI KMETJE PROTI MAGDI BUKARRŠTA, Romunska, 3. novembra. — Ministr. predsednik Tatarescu skuša odgodi-ti in ublažiti protest kmetov proti prijateljici kralja Karo-la Magdi Lupescu. Kmetje so nameravali vprizoriti velik pohoti v glavno mesto. Ministrski predsednik ni hotel izdati dovoljenja za demonstracije 14. novembra. Z a vzrok je navedel, da se državni zbor sestane naslednji dan in da ne more trpeti nikakega organiziranega pritiska na po-stavodajalce. Tatarescu je naprosil voditelje narodne kmečke stran'ke, da naj opuste demonstracije in se naj prihodnji petek se-stanejo s kraljem Karolom in naj ž njim razpravljajo o položaju. Voditelji kmečke stranke no kažejo nikake volje, da bi premen il i svoj načrt ter zatrjujejo, da bodo pripeljali v glavno mesto nad 200,000 kmetov. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. PfiZAVAH. NOVA ODKRITJA EKSPEDICIJE Gorki atlantski tok seže do Wranglovega otoka. Plovba1 je mogoča iz Evrope na Daljni Iztok. MOSKVA, Rusija, 3. nov. — Kot naznanjajo znanstveniki na ledolomcu Krassin, je olkspedicija dognala, da seže gorki morski tok, ki prihaja iz Mehiškega zaliva čez Atlantik, do Wranglovega otoka in samo 500 milj od Beringo-ve morske ožine. Preteklo poletje je ledolo-mec Sadko odkril gorki morski tok 1700 milj proti zapadu, med Northlandom in Frane Jožefovo deželo. Načelnik ek*-|»edicije na Sadku, profesor Jurij Ušakov, je tedaj izrazil mnenje, da gorki tok prehaja čez celo Severno ledeno morje iz Evrope do Daljnega Iztoka. Kar je našla Krassinova ekspedicija, je zelo velike važnosti in potrjuje Ušakovo domnevanje. Sovjetska država namerava odpreti redno pomorsko vožnjo preko Severnega ledenega morja ter je vsled tega zadnja leta poslala proti severu več ekspedieij, da zbere natančne podatke o nezamrznje-nih delih morja visoko na severu. Načelnik Krassinove ekspe-dicije Rotmanov je dognal, da morejo parniki voziti severno od Wranglovega otoka. Ekspedicija je tudi dognala, da teče gorki morski tok severno od otoka in je globok 165 čevljev. Pomorska vožnja južno od Wranglovega otoka je že bila postavljena na praktično podlago. Zadnje poletje je rabilo to pot že okoli 100 parnikov. Ledolomec Sadko je našel, da je gorki morski tok širok 650 čevljev ter vodi skozi do-sedaj še nepreiskane pokrajine Severnega ledenega morja. PODPREDSEDNIK V ŠANGHAJJ ŠANGHAJ, Kitajska, 3. nov. — Podpredsednik Garner, ki vodi delegacijo kongresnikov v Manilo, da so navzoči prinfi-auguraciji prvega predsednika Filipinov, Manuela Quezona, je prišel iz Japonske v Šang-liaj. Garner in speaker By ras sta bila v Tokio sprejeta v av-dijenci pri cesarju Hiroliito. EKSPLOZIJA UBILA 200 ' KITAJCEV ŠANGHAJ, Kitajska. 1. nov. Uradne se potrjuje, da je bilo pri eksploziji nmnicijskega skladišča v Lančovu v Kansu provinci 20. oktobra ubitih 200 oseb. Eksplozija je bila delo komunistov, ker je Lančov glavni stan kampanje generala Čjang Kaj-šeka proti komunistom. POTRESNI SUNKI SE PONAVLJAJO V treh tednih je bilo 700 potresnih sunkov. — Vsled hudega mraza prebivalstvo zelo trpi. HELENA, Mont., 3. nov.— Vsled hudega mraza in neprestanih potresnih sunkov je pomožni odbor i>oklicai v svojo službo vsakega delavca, da pomaga prebivalcem, katerih hiše je potres porušil. Mesto, ki je v treh tednih občutilo 700 (»otresnih sunkov, je v soboto opoldne zadel potresni sunek z isto silo kot 12 , 18. iu 30. oktobra. Zbegano prebivalstvo z bojaznijo gleda, kako pada v toplomerih živo srebro proti ničli. Prebivalci, katerih hiše so bile porušene, so nastanjeni po zasilnih šotorih in v železniških vozovih. Ledeno mrzel veter prihaja od Rocky Mountains. Iz Glacier National Parka naznanjajo 30 stopinj pod ničlo. Sol>otni potres, katerega je spremljalo močno bobnenje globoko pod zemljo, je trajal tri sekunde, toda škoda je v primeri s škodo prejšnjih potresnih sunkov le neznatna. Okoli 450 ljudi je brez strehe, in če ne bo ponehal mraz, bodo izpostavljeni občutnemu trpljenju. TROCKI JE ZAPUSTIL B0UBSN1C0 OSLO, Norveška, 31. okt. — Izgnani boljševik Leon Trocki je zapustil Ulevold bolnišnico, v kateri se je zdravil več tednov. Bolnišnico je zapustil vsled neprestanih napadov norveških listov. BOJNO LADJO PRIPRAVLJAJO ZA KRALJA ATENE, Grška, 1. nov. — Grška vlada je odredila, da se kraljeve kabine na križarki Elli popravijo. Kri žarka je dobila no vel je, da je pripravljena, da sredi novembra odpluje v Brin-disi v Italiji, kjer se bo najbrže kralj Jurij vkrcal na potu na Gcško. Križarko bodo spremljali Štirje rušilci. Vlada je tudi odredila, da je bivši ministrski predsednik Jurij Papanastassiou, ki vodi o-pozicijo proti vladi, izgnan na otok Mvkonos, kjer se že naha-aj v izgnanstvu vodja demokratske stranke Jurij Papan-dreou. Glede izanstva je rekel regent Jurij Kondvlis: "Izgoni nas bolijo, toda so neizogibni zaradi delovanja republikanskih voditeljev. Republikanci so izjavili, da ne bodo priznali kronane republike, četudi dobe v plebiscitu manj-smo. OBMEJNI SPOPAD V SIBIRIJI Odn osa ji med Rusijo in Japonsko so se zelo poostrili. — Trije japonski podaniki so bili ubiti. MOSKVA, Rusija, 3. nov.— Odnošaji med Rusijo in Japonsko so se nevarno poostrili, ko je bilo liaznanjeon, da so bili trije Korejci, ki so japonski podaniki, ubiti in eden ranjen v spopadu s sovjetsko obmejno stražo, ko so Korejci vdrli iz Mančukuo v SibirijQ blizu Harabovška. Uradno sovjetsko naznanilo pravi, tla Korejci delujejo za 44neko tujo državo". Pri Korejcih so našli mnogo protirevolucijonarnih spisov. Pri sebi so imeli priprave, da razbije jo tir transsibirske železnice, ki se pri Harabovsku obrne na jug proti Vladivosto-ku. Ranjeni Korejec je priznal, da je bil s svojimi tovariši najet za sabotažo na železnici. Po uradnem poročilu je prišlo do tega spopada 26. oktobra blizu postaje Poltavka in «la so Korejci pričeli prvi streljati. Sovjetska straža je nato pričela streljati iu izmed šestih Korejcev sta pobegnila samo dva. HITLER GRADI STRATE-G1CNE CESTE BERLIN, Nemčija, 3. nov. — Nazijska vlada je izdelala načrt za obsežno omrežje vojaško zelo važnih cest. Posebno okoli Berlina bodo zgrajene ceste, da bo mesto v stalni zvezi z vsemi svojimi provincami. Posebno proti jugu bodo zgrajene velike ceste. Po železnicah vpeljujejo e-lektrično gonilno silo in tudi drugače popravljajo železniške proge. Poleg tega pa Nemčija tudi gradi ladje in celo vrsto kanalov. Ceste bodo vodile do vseh meja države ter do industrijskih krajev, zlasti, kjer se izdeluje inunicij$ in prideluje živež. Generalni nadzornik z a gradbena dela dr. Fritz Todt, pravi, da so te ceste potrebne, ker je bilo v letih 1930 in 1932 registriranih 40,000 novih avtomobilov, letos pa bo to število narastlo na 170,000. Ceste bodo zgrajene iz cementa, asfalta, opeke ali drugega materjala in bodo 36 čevljev široke. Ovinkov se bodo izogibljali kar najbolj mogoče. Pri cestah je v raznih lastnostih zaposlenih 450,000 delavcev. Advertise in \Glaa Naroda' MUSSOLINI JE POSLAL V AFRIKO NADAUNIH10 TISOČ VOJAKOV, MESTO MAKALE- CILJ IAH0V BOJKOT Ker je sankcijski odbor Lige narodov odredil, d± se prične dne 1 8. novembra splošna gospodarska L lokada, je Mussolini sklenil dati nadaljne koncesije. Italijanske koncesije so vsebovane v novih mirovnih predlogih, ki jih je predložil italijanski zastopnik baron Aloisi francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu. V njih je baje pojasnjen način, kako bi se dalo končati vojno v Afriki. Ker pa Itali-; ja najbrž zahteva okupacijo Abesinije in pravico do razširjenja svojih afriških kolonij, je le malo upanja, da bi Anglija in Francija pristali na te pogoje. ABESINUI MANJKA DENARJA V Ženevo je dospela nadaljna abesinska prošnja za denarno podporo, češ, da sicer Abesiniji ne bo mogoče nadaljevati vojne proti italijanskim napadalcem. — Abesinija prosi članice Lige narodov, — je re-! čeno v prošnji, — za nadaljno finančno podporo, da ji bo mogoče uspešno kljubovati sovražniku, ki ne ogroža samo Abesinije, pač pa tudi svetovni mir. DRZNA ITALIJANSKA ZAHTEVA Kakor znano, kontrolira Anglija Sredozemsko morje s tem, da ima v svojih rokah Gibraltarsko o-žino in Sueški kanal. Ce zapre Anglija Gibraltar in Suez, ne more nobena italijanska ladja iz Sredozemskega morja. V tem slučaju bi bila italijanska armada v Abesiniji popolnoma odrezana od domače dežele. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da bo zahtevala Italija na mornariški konferenci, ki se prične prihodnji mesec v Londonu, naj bo Gi-braltarska ožina, nevtralizirana, to se pravi, da smejo pluti skozi ožino ob kateremkoli času ladje katerekoli države. Kaj bodo rekli Angleži na to, se ve že vnaprej Napetotti med Anglijo in Italijo se bo vsledtega š; bolj poostrila. DRUGA IALIJANSKA ZAHTEVA V noči od petka na soboto se je začela druga italijanska ofenziva na severni fronti. Opolnoči je začela prodirati severna armada od Edaga Hamusa pod poveljstvom generala Santinija. Eritrejskir.i domačinom, ki so italijanski podaniki, poveljuj » general Biroli. Vojaki so opremljeni le z najp trebnejšem, da bodo lažje hitro marširali. Vsak' vojak ima s seboj puško, bajonet, petdeset patron. It os komisa in posodo vode. Njihov cilj je mesti Makale. ki je oddaljeno petdeset milj. VEDNO VEČ VOJAŠTVA Danes bodo praznovali po vsej Italiji z velikimi svečanostmi Dan premirja. V Marijini katedrali bo svečana služba božja, ki se je bodo udeležili visoki vladni uradniki z Mussolinijem na čelu. Po maši bo položil Mussolini venec na grob Neznanega vojaka. Včeraj so odpluli proti Vzhodni Afriki trije parniki, na katerih je bilo nad deset tisoč vojakov. Časopisje je že včeraj poročalo, da bo padlo danes važno abesinsko mesto Makale, kar bo še povečalo današnje slavnosti. Časopisje razpravlja na dolgo in široko o name-f ravani blokadi. Vladno glasilo pravi: Ves svet se jd zarotil proti Italiji, toda Italija bo vzdržala. Italijanski narod je toliko discipliniran, da ne bo treba nobenih posebnih vladnih odredb, ampak se bo v vseh' i «1-11 zadevah sam prostovoljna omejil. ? L- j^S U jI JI ■ J) D'A " r New York, Monday, November 4, 1935 TT1E LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A, a Glas Naroda" □ ■LOVEMC PUBLISHING COMPANY CA Qorporatt—) L. Boned Ik, Tmi. "SLAB NARODA" (Vtki mt tfca Me) b Ntv Xorfc « Za pol leta & Zp pol lata..... 974)0 H00 •»V 17.00 ftafiacriptloa Yearly 96.00 "Plan Naroda" l^aja rmkl dan Iwraem« n«del) lo pramlkoT. bcaa podplaa In antoaitl aa na prloteojejo. Dnu naj aa blajjavoa fallljatt po Money Order. Pil ^hcmU kraja naročnikov, prosimo, da aa t»dl prejšnje MialUge naananl, da hitreje- najdemo naaloralka. "GLAS NARODA". SI« W. 18«. Street. New Mu N. I. CHebtt S—«81« MALE ZADOL2NICE VELIKE DE2ELE Bili so časi, ko le banke, velike korporacije in bogataši so se mogli posluževati prilike sigurne in dobičkonosne in-, vesticije potoni nakupa vladnih zadolžnie (bondov). Sedaj so ameriške hranilne zadolžnice (United States Savings Bonds), ki predstavljajo direktno obveznico ameriške vlade, na razpolago tudi naj skromnejšemu vlagatelju. Ti bondi se izdajejo za vrednost $25, $50, $100, $500 ali $1000. Pred leti, ko je začelo majati ljudsko zaupanje v privatne banke, bi bili ljudje kar drveli k nakupu teh "baby •bonds''. Dandanes se je zaupanje v banke zopet utrdilo, zlasti v sled zavarovanja hranilnih vlog, vendarle naj to nikar ne ovira naše želje do investicije v vladne zadolžnice. Nakup teh zadolžnie pomaga vladi in pospešuje delo rekonstrukcije. V odšteto pa vlada jamči, da bo vaša investicija v desetih letih za eno t ret i no večja. United States Savings Bonds se prod a jej o na podlagi 33, 33% odstotne diskonta — to se pravi, da kupna cena znaša eno tretino manj kot nominalna vrednost (vrednost, ki je na pisana na zadolžuici). Kajti ti bondi ne nosijo neposrednih obresti, kakor kupinski boudi ali druge vladne zadolžnice marveč njihova prodajna vrednost rase vsako leto, dokler po koncu desetih let prodajna vrednost znaša ravno toliko kot nominalna vrednost. Zato te zadolžnice niso podvržene tržnim razmeram in ne gredo gor ali dol v ceni. Na primer: Za zadolžnieo v nominalni vrednosti $25 plačujete $18.75. Po desetih letih vam vlada da $25. Za zadolžnieo $50 plačujete $37.50 in za $75 dobite zadolžnieo za $100. Ako vložite $375, bo Vaša vloga v desetih letih porasla na $500 in vloga od $750 na $1000. To je porastek tretino izvirne investicije — kar je dober dobiček za vlogo, popolnoma garantirano od federalne vlade. Mali vložitelj ne mara investirati na dolgi rok. Človek ne ve, kaj se mu utegne pripetiti in gospodarske prilike so preveč nestalne, pa človek ima naj rajše svoje prihranke investirane tam, kjer jih more dobiti vsak čas, ko jih potrebuje. Nakup teh novih vladnih bondov nikakor ne pomonja, da mora vložitelj čakati deset let predno dobi svoj denar nazaj z dobičkom vred. Federalna zakladnica bo kupovala bonde nazaj vsak čas po preteku 60 dni po nakupu. Tekom prvega leta dobite nazaj le toliko, kolikor ste vložili. Po enem letu pa -dobite svoj denar z obrestmi vred. Kadarkoli po preteku 60 dni po nakupu potrebujete denar, treba le, da vstopite v svoj poštni urad, izročile svoj bond in dobite gotovino. Kupiti zadolžnieo je ravno tako laliko kot izkupiti jo. Ni treba nikakih posredovalcev ali mešetarjev med vami in vlado. Treba le iti k najbližjemu poštnemu uradu in naročili, kaj hočete. Oni storijo ostalo. Ti bondi so bistveno hranilni bondi in je prepovedano, da bi jih kdo kupil več kot $10,000 nominalne vrednosti v enem letu. Vzlic tej omejitvi, odkar so bile izdani ti hranilni bondi 1. marca 1935, je bilo prodanih občinstvu 630,000 bondov v skupni vrednosti $190,000,000. Oim več ljudi kupuje te bonde in g tem postaje delničar Združenih držav, tem večji je interes v poBlc vlade in tem varnejši je kredit Združenih držav. Zato, ako imate kam vložiti svoje prihranke, postanite odjematelj svoje vlade. Važno za potovanje. ' Kdor jo aMMjM potovati v stori kroj ali dobiti koga od tam, $o potrebno, da jp poučen v vseh »tvareh. Veled naše dolgoletno skušnje Vam oomoromo dati najboljša pojasnilo in tudi uoo potrebno preskrbeti, da jo potovomjo udobno *n hitro. Zato eeaaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnja oa povratna dovUjo-•jo, potne Ktto, vieeje in sploh use, kar jo ea potovanja potrebno v najhitrejšo* času, in Mar jo. giasmo* m najmanjšo Nodriavšjani najino odlašajo do eadnjega trenutka,.ker prodno ea dobi ie Washington? povratno dovoljenje, BE-BN-TBT PERMIT, trpi najmanj on mesoo. Pišito torej takoj aa breoplaino navodilo 9nooaototlja-do bosta poeoni in udobno potovok. SLOVENIC PUBLISHING CO, lERAMEU^UREAU . 216 .W«t J6th Street ;- New Yotjcr £1« Y« FRANCIJA ODPUŠČA SLOV. RUDARJE ZAGORJE, 18. oktobra. — Število naših brezposelnih rudarjev se povečuje od dneva do dneva. V zadnjem časa se je vrnilo iz Francije z družinami več rojakov - rudarjev, ki so izgubili zaslužek. Francija odpušča polagoma vse tuje delavce, ki si niso prilobili francoskega državljan s t v a. Naši rojaki, kar jih še niso odpustili, živijo v strahu, da pridejo prej ali slej na vrsto. Takoj, ko tujemu delavcu odpovedo službo, določi podjetje rok, v katerem mora odpuščeni delavec zapustiti stanovanje in kraj. Odpuščenim delavcem plačajo vožnjo in po številu družinskih članov dajo tudi nekaj za prehrano. Nobena prošnja ne pomaga, kdor je odpuščen, mora nazaj v staro domovino. Kruta je usoda rudarja Andreja Široka, ki je te dni prispel s svojo družino iz Francije v Zagorje. Leta 1923. je več r udu rje v iz zagorskega rudnika odšlo v Francijo, kjer se jim je obe tal lep zaslužek. Dela je bilo dovolj in tudi zaslužek je bi i zadovoljiv. Življenje je bilo skoraj brezskrbno, trajne zaposlitve pa so se naši rojaki tudi nadejali zaradi prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Francijo. Pred dvema letoma ob razmahu gospodarske krize pa so bile plače reducirane in v nekaterih rudnikih so odpustili tudi nekaj rudarjev. Splošna redukcija vseh tujih rudarjev se je pričela letos. Med zadnjimi odslovljenei in izgnanci je bil tudi Andrej Širok s svojo družino. Pri podjetju Mines de Lens je upal, tla ga bo podjetje obdržalo v službi vsaj št* 6 mesecev, da bi dobil nekaj pokojnine. V Franciji dobijo namreč vsi rudarji po 55. letu starosti pokojnino. Siromakovo upanje pa so jo izjalovilo. Mož je od dela ves izčrpan in bolan. — Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Njegova družina je dobila skromno stanovanje, za življenje revnih povratnikov pa bodo morale skrbeti razne socialne ustauove. tje z daljne Gorenjske, tako od Vodic, Škofje Loke, s Po-savja in Dolenjske. Zadnji čas so cene nekoliko padle. V soboto je bil prav lep krompir še jk> 0.85 do O.iK) Din na debelo splošno pa 0.75 l)ia. Danes so cene padle. Xa trgu je bilo do 65 voz krompirja v teži okoli 70,000 kg. Sprva so bile kupčije bolj slabe, ker so vsi cene držali. Mnogi kmetje so se splošno držali stalnih tržnih cen. Neki • gorenjski kmet, ki je krompir pripeljal od okolice Kranja, je ponujal krompir, ki je bil izredno lep debel, po 0.8(1 Din. Naposled je zanj sklenil primerno kupčijo, ker ga je prodal cel voz. Pripomnil je resignirano: — "Toliko, da imam za fronke, sekurauco in sol T*. . . In odpela! je krompir še stranki na dom. Danes so splošno prodajali krompir po 0.70 do 0.75 D kg. Proti poldnevu -o bile živahnejše kupčije. Krompir je bil prodan, ostala sta samo dva manjša voza. Na Šentpeterskcm nasipu je bilo tudi (h> ."»0 voz zeljnatih glav, ki so jih pripeljali večji -del Ižanci. Prav lepo zelje je bilo iz Brezovice in okolice. Zelje je šlo še dokaj dobro v prodaj. Cene zcljuatim glavam so sedaj 0.60 do 0.70 Din kg. Glave po teži. Za sadje je sedaj dobra sezona. Raznih lepih in izbranih štajerskih jabolk je bilo do 5000 kg. Na debelo so bila po 2.50 do 3.50 Din kg. Tudi U ostalih krajev je bilo pripeljanih do 15,(HM) ki? raznovrstnih jabolk, ki so bila 2 do 4 Din k«j- na drobno. Hrušk je malo. Grozdja je prav dosti po 3 do 4 Din, boljše vrste dražje. Do 2000 kg je bilo na trgu lepega štajerskega maronija po 2.50 Din kg na debelo. Domači kostanj je bil po 2 Din liter. Gobe so bile 8 Din kg, merica 2 Din slabše vrste, boljše dobe 4 Din. ''TOLIKO, DA ZA FRONKE, IMAM SEKU-RANCO IN SOL"! LJUBLJANA, 17. okt. — Seutpeterski nasip v Ljubljani se je zadnji čas ob sol>otah in sredah spremenil v velik krompirjev sejem, na katerega vozijo letošnji pridelek kino- Advertise in 'Glas Naroda" ABESINSKI VOJAKI w •r." : - - \ £> f\ , X.5 < ; f- • ... .;■ _. •' - •• >■■■■ ♦ * - • - , „. K > v..- a ; • vi: Ui PREIZKUŠNJA ZRAČNE VOJNE Slika je bila poslana potom r adia v New York ter kaže abe1 sinske vojake, ki odhajaj o na fronto. Opremljeni so A najmodernejšimi puškami. Vsaka ura nam prinaša nova poročila o vojaškem zbiranju v Sredozemskem morju. Sedaj se bo tudi izkazalo, da-li bo italijanski zračni maršal Balbo u-rcsničil misli generalštabnega častnika Douheta. Douheta gotovo ne poznate niti po imenu. Bil je poveljnik prvega italijanskega zračnega bataljona pred vojno, član generalnega štaba, ki se je z vso vnemo postavljal za izpopolnitev in dopolnitev zračnega o-rožja, ker je videl njegov razvoj že v naprej. Smejali so se mu in ga zapostavljali, dokler ni postal v svetovni vojni šef nekega divizijskega štaba. Direktno poročilo vojnemu ministrstvu o razmerah za fronto tja je spravilo pred vojno sodišče. Obsodili so ga na leto dni ječe. Med tem je siloviti avstrijsko-nemški napad pri Kobaridu razbil soško fronto, in izkazalo se je, da je imel s svojo kritiko prav. To ga je rehabilitiralo in postal je poveljnik italijanske zračne vojne sile. Navzlic temu se je službi leta 1921 odpovedal, še devet let pa je strokovni svet presenečal s svojimi razpravami o zračni strategiji, dokler ni leta 1930 umrl. •Pet let po njegovi smrti je sam tedanji francoski vojni minister maršal Petain napisal predgovor k neki knjigi polkovnika Vautliira o Douhetovem vojnem nauku. Med tem je maršal Balbo skušal uresničiti bistvene Douhetovc zahteve v italijanskem zračnem vojnem brodovju, in za istim stremi mladi in energični francoski minister za zračno plovbo De-nain na Francoskem. "Končna zmaga je mogoča samo s pomočjo zračnega orožja," bi lahko na kratko povedali Douhetove nauke. Izkušnje svetovne vojne so ga pripravile do tega, da ni verjel v resnično odločitev samo s pomočjo kopne in pomorske vojqc sile. Samo zračno orožje se s svojo gibičnostjo lahko napravi neodvisno od okorelosti front in z obvladovanjem zračnega prostora lahko odloči izid vojne. Rezultat tega bi bil, da l>i morali kopno in pomorsko vojno silo zmanjšati na najnujnejše, vsa koncentracija pa naj bi veljala zračni vojni sili. Ta sila bi morala biti sestavljena iz nekoliko do skrajnosti izpopolnjenih zračnih križark, dalje iz izvidniških in bojnih letal. Biti bi morala pod enotnim }h>-vcljstvoiu in bi se morala izj»o- stavljati ločeno od drugih vojnih sil za odločitev. Temeljni pogoji za zmago so za Douheta naslednji: enotno vodstvo, sistematična izgradnja zračne vojne sile za koncentriran napad, stalna vojna pripravljenost, izsiljenje velike zračne bitke z množestve-nim napadom pod ugodnimi pogoji, uničenje nasprotnikovega zračnega brodovja in s tem moralno ter tehnično omrtvičenje nasprotnikovega zaledja. "Dali je zračna vojna s strupenimi plini nečloveška, uničujoča ali prepovedana, to je vse brez pomena, ker nas zanima le eno samo dejstvo- da je takšna vojna pač mogoča," pravi Douhet, in dalje: "V vojni razlikujemo lahko med bolj ali manj učinkovitimi orožji.** Neštcvllni italijanski in francoski vojaški strokovnjaki so na]Kidali te nauke. Gotovo je v teh naukih mnogo pretiranega in napačnega, gotovo je Douhet podcenjeval obrambne možnosti in odpornost ljudstva, ki je pripravljeno na vse, dalje tudi učinek morebitne zasedbe velikih delov lastnega ozemlja po nasprotnikovi vojni sili. Predvsem bi bilo tudi upoštevali, «l i strategija ki jo vsi poznajo, lie more imeti posebne vred nosti, ker se nasprotnik lahko tudi po njej ravna. A vendar je marsikaj v mislih tega italijanskega častnika, kar je trajne vrednosti. Seveda bo trajalo še nekaj časa, pre«len pridemo po takšnih dejanskih izkušnjah do prave jasnosti o tem vprašanju. Zračna vojna sila ima nedvomn«> v<'like možnosti in Douhet ji je pokazal popolnoma novo pot kot samostojni sili. Sedanji spopad med Italijo in A besi ni j o bo dal morda priliko, da se izkaže, v koliko je ta pot uporabna. — Kako je mogoče farmerju, da ima kar tri hlapce zaposlene? — O prav lahko. Vsako soboto in nedeljo igra z njimi karte in jih obere za ves zaslužek. * Možak je stal na mostu, gledal v reko, vrt H med prsti zadnji k voder, in premišljeval svojo žalostno usodo. Naenkrat mu zdrkne kvoder izmed prstov in pade v vodo. — Oh, — vzdihne možak. — Človek obrača, Bog pa obrne. Kvoder sem mislil utopiti v mokroti, toda nikakor ne v taki mokroti kot teče tukaj spodaj. Možaku, ki ni bil posebno lep, .je rodila žena, ki mu ni bila posebno zvesta, lepega otro-čička. (»če je bil strašno ponosen. Da bi vsi njegovi prijStelji zvedeli za ta dogodek, je poslal v list naznanilo, da se mu je rodil sin. Naslednjega dne pa pridivja v uredništvo, in če bi ga lie bili zadržali, bi bil ubil urednika. — Kaj ste napravili z mojem naznanilom? — je kričal. — Saj je bilo vendar objavljeno, — se je izgovarjal urednik. — Seveda je bila objavljen«*, toda pod naslovom "Iz vseh delov sveta." * N«'ka francoska igralka je dejala svojemu oboževalcu, ki ji ni dal miru: — Zelo mi j«* žal, gos]x>d, toda moje srce ni za vas. — Nič za to, — je odvrnil zaljubljenec. — Tako visoko moje želje niti ne segajo. POZDRAV Ker se nahajam v mestu N«'w York na kratkih počitnicah pri svojih treh hčerah (dve sta poročeni, ena se pa uči za bolniško strežnico v Bellevue bolnišnici) pozdravljam vse moje znance in prijatelje v Cuddy City, Pa., najlepši pozdrav pa pošil jam mojemu možu Matt Galičiču in moji družini. V kratkem nasvidenje! Pauline Galičič. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. fJUOO! HkATHO V ITALIJO Za $ 2.75---------- $ 5.15 ........ _________Din. 190 .......... Din. 200 Za $ 9.25______ Lir 100 $ 18.20 __________ Ur 200 ■ f 125 .......... _______. Din.» 300 $ 44.00 ________ Ur 500 $11.75___ $23.50___ ____Din. 500 $ 87.50 _______ Ur 1000 Din. 1000 $174.00 ________ ».K . . Ur 2000 $47.$t _______ ...... Dtn. 2000 $260.00 __________ .......... Lir 3000 KER BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE > CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORl ALI DOLI BOO.— En tspfeaiarefijlfa naakoT kot sforajnavedt&o, DodS* v dinarjih ...ali lirah dovolj ujemale boljo pogoj«. UTLlOlLA T AMERIŠKIH DOLARJU • ib—» awalB paalali..........9 B.7S lli- - " .......... 1M.M W-— » • .........HI— IIMt $21«— * .....$4L2S " tli M Prejemnik dobi r starem kraju izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SLOVENIC PUBLISHING CGMPXNY .„, ;rGU*T«»ro-je«ra rojstva. Občinski možje so sklenili prirediti veliko slavje in so najeli vaško £ro«lbo, da mu je svirala na predvečer rojstnega dne podoknico. V vasi je bil tudi tujec ki je z zanimanjem opazoval prireditev. Ob devetih so se zbrali go«l-ci pred županovo hišo in zaigrali. Vsepovsod je običaj, da se ob taki priliki pokaže slav-ljenec pri oknu in se s kratkim govorom zahvali za izkazano čast. Godci so zaigrali še eno in še eno. Toda župana ni bilo na izpresrled. — Kje pa je župan? — vpraša tujec sosednjega gledalca. — Zdaj bi se že« moral pokazati pri oknu in se zahvaliti, kermn tako lepo igrajo. — Kako naj se prikaže pri oknu. odvrne vaščan, — kaj ne vidiš, da igra klarinet? G L A a V A U O DA " New York, Monday, November 4, 1935 THE LARGE8T 8L0VENE DAILY IN U, S. TL F. FBIEDRICII Preol-zel glas, otroški glas na uho: "Glava, glava, moja glavica, daj mi vodke!" Ji mu je srce hitreje utripalo. Spomnil se je, kaj > piijateljem obljubil. Toda otroški glasek mu je zmedel misli. Se bolj vroče je zaprosil otrok: "Daj, daj vodke, daj!" Že je kazalo, da se bo začel otrok jokati. Jim je že kar vse videl; otrok ga bo izdal. "Pst, pst," ga je skušal pomiriti a glasek je bil še močnejši: "Vodke, vodke . . ." Naglo je z žepno svetilko posvetil po sobi. Vendar! Na mizici je bila steklenica vode in kozarec. Hitro je uatočil otroku vodo. "IT." si je mislil, "kar za pestunjo sem!" Toda otrok ni prijel za kozarec, marveč je le še 1 »olj milo zaprosil: "Vodke daj vodke! Daj mi vendar piti!" Jim je bil ves obupan in je tiho zaklel. Varno je podložil roko pod otrokovo glavico in 11111 dvignil kozarec k ustnicam. ()trok je pil. Ko je izpil, je prijel Jima za roko in dejal jokajoče: "Poglej, tukaj me boli, boli!" Mrzla morilčeva roka je počivala na čelu vročičnega otroka . . . Jim je odložil kozarec in otrok ga je držal za roko. Skušal mu jo je izviti a mala ročica se ga jo trdno oklepala in spet je zaslišal, kako je otrok v polsnu dejal: "Ti. daj mi še poljubček ..." Jim jo zaklel a se je nehote sklonil nad otroka in ga poljubil na čelo. Otrok se ga je oklenil okrog vratu in zaprosil: "Vzemi me, lepo te prosim, vzemi v naročje Zgodaj je bilo še in Jim je bil spal. V naročju je imel spečega otioka . . . Pobožal ga je po čelu. Nič več ni imel vročine. Nenadoma je bilo Jima neznansko strah. Ali naj pusti, da se otrok zbudi iu se ga prestraši ? Ne, pa ne! Previdno je položil otroka v posteljico in se je hotel izmuzniti iz sobe. A pogleda ni mogel odmakniti z otroka. Preplašeno, ko še nikoli, so mu begale oči po sobi. Da le ne bi nihče videl, kako je mevžast! Hitro se je z ustnicami dotaknil otrokovega čela. To je bil poslednji stik s preteklostjo Jima Cooka. IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE za leto 1936 Cena25c 8 poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936, ki izide prihodnji mesec. Cena 50 centov ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ *Z 17. oTOLETJA ■ Spisal: ALES8ANDB0 MANZONI "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. LEV, MEDVED IN VOLK NA ULICI POBEGU KAZNJENEC -PONAREJEVALEC T" Jim se je zdrznil. Skozi polknice se polzeli sončni žarki. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. V Lioze v Avstriji jo prispel te dni neki cirkus, ki je ljudem takoj ob svojem prihodu in preden je utegnil razpeti svoj šotor, postregel s precej razburljivo uorizoritvijo. Ko so namreč cirkuški vozovi šli preko glavnega trga, se je voz s kletkami z;i zverine prevrnil. Nekatere kletke so se odprle. Lev je bil prvi. ki si je privoščil zlato svobodo. Z mogočnim skokom je planil preko vrtne ograje v neko hišo. Počasi je stopal po stopnicah in se ustavil pred nekimi stanovanjskimi vrati. Hotel je v stanovanje, a ker mu niso kar takoj odprli, se je začel poganjati proti vratom, ki so bila k sreči trdno zaklenjena. Alarmirali so orožnike, ki so piišli z nabitimi puškami lovit divje zveri. Sole so opozorili, naj ne spuste otrok na cesto in bi ne prišli medvedu pod noge. Medved je namreč divjal vse bolj nego lov. Cirkuški ravnatelj je prosil orožnike, naj no streljajo, ker bo poskusil živali ujeti zlepa. Kos mesa je leva res spravil v kletko. Težja pa je bila z medvedom, ki se mu je zdela zlata svoboda vab-ljivejša od lepega kosa mesa. Vsak, ki so mu je bližal z mesom v roki, jo je moral naglo odkuriti. Končno so si domislili, da bi ga ujeli z lasom. Kmalu so ga imeli v zanki, toda potem je biio treba še dolgega boja, preden so ga premagali in spravili na varno. Tudi oba volka, ki sta ušla iz kletke, je bilo mogoče uloviti le z lasom. K sreči ni zahtevala ta neprostovoljna cirkuška predstava na ulici nobene žrtve in tudi ni povzročila nobene škode. MARIBOR, 19. okt. — Orožnikom pri Sv. Marjeti ob Pesnici se je posrečilo dobiti še zadnjega člana ponarejevalske družbe, ki se je zbrala na Baj-sičeve-n posestvu v Jarenin-skom dolu ter ponarejala srebrne clvajsetake in petdesetake. Sam se je prijavil na orožniški postaji 31 letni Vokoslav Hlebec, ki se je dosedaj skrival. Pokazal je tudi skrivališče v gozdu, kjer so imeli iz bakra narejene modele za vlivanje srebrnikov. Pripovedoval je, da sta napravila ta modela skupaj s Klaričem. Petdesetdinar-skih srebrnikov sta vlila samo 6, ki pa so niso posrečili ter sta jih pretopila. Boljši so bili dvajsetaki. ki sta jih izgotovila 50 komadov. Hlebec, ki je kakor vsi ostali člani družbe, rodom Hrvat iz okolice Zlatara, je obenem pobegli kaznjenec. Letos 3. avgusta so ga v Bjelovaru obsodili zaradi ponarejanja desetdi-narskih novcev na dve leti ro-bije. Prodno pa so ga mogli pripeljati v kaznilnico v Ipogla-vo, jo zbežal iz zaporov bjelovar skega okrožnega sodišča ter se pritepel v mariborsko okolico, kjer ima njegov oče v Jarenin-skem dolu posestvo. Hlebca so orožniki aretirali ter izročili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. MLEKARSKI STRAJK NA ZAPADU ■CSt^ - , jfl v r T ♦ 1 .t ■v t - i s ^ ' * ^ji^fil 1 v ■ . • i • ■ . .. 1 - ■ > y >w . .< < • V- 1 1 If"« ** i 9 * ^ * jSS^J C** -■ .<* * - * ^ V »"»I p ^ Jh • ■ ■ X -Sr > • i Jii 1 - > t WSRi * fl La* , lb ! Vl >j / fv < M * ; j < ^SL. V i> V ' i sjsowstf^*--'- ® ^ ^ M ' i Fikf -■•■xwsvflfc 1 & * | i iV iHM' * Pfeff - i-r ^ a i gW^^MI migfrkgj i---^•MtfflflU V Chicagu je bilo veliko pomanjkanje mleka, ko so pred dvema tednoma farmerji za-štrajkali, da dosežejo višje cene za mleko. Na sliki vidite skupino žtrajkarjev, ki je ustavila trnek, naložen z mlskom. PROCES PROTI POLICIJSKE-MU NADZORNIKU V Parizu se je pričel proces proti policijskemu nadzorniku Bonvju, ki je znan iz afere Staviskega. V tej aferi je igral ulogo, ki še ni prav po-jasnena. Ker je bil v najtesnejših odnošajih s celo vrsto sodelavcev proslulega sleparja, so ga prvotno obtožili še samega kot pajdaša a so ga končno izpustili. Lani je Bony tožil izdajatelja nekega pariškega lista zavoljo razžaljenja časti, pa je pravdo izgubil. Sedaj je nastopila ena izmed tedanjih prič s svoje strani s tožbo proti njemu. To je 20-letna žena nekega borznega mešetarja Kotillona, ki trdi, da so jo Bony in nekateri njegovi pomočniki dolga leta si ste matično izsiljevali. Kot na pol odraslo dekle se je bila zaplela v neki škandalni dogodek, akti o tem so ostali v policijskem arhivu in Bony je prišel na ne-pojasnen način do njih. S stalnimi grožnjami, da bo te akte objavil, je potem iz nje več nego deset let izsiljeval znatne vsote. Z Bonyjem stoje pred sodniki še štirje drugi- name šeenoi pariške policije. 1 8« "Prihaja, da vas oprosti;, ni več, kar je bil" postal je dober; ali slišite, da vas prosi oproščen ja?" je rekla dobra ženska Luciji na uho. "Ali je mogoče še kaj več povedati? Hajdi. kvišku glavo! Ne bodite otrok, da lahko kmalu odidemo," ji je rekel don Abbondio. Lucija je dvignila glavo, pogledala neimeno-vanca in ko je videla njegovo čelo sklonjeno, njegov pogled .povešen in zmeden, jo je prevzelo mešano čuvstvo utehe, hvaležnosti in usmiljenja in je rekla: 44Ah, gosP°d> Bog vam poplačaj, da ste tako usmiljeni!'* "In vam naj stokrat poplača, kar so mi te vaše besede naredile dobrega.'* Rekši se je obrnil, se nameril k vratom in šel prvi ven. Za njim je šla Lucija, vsa oživljena, z žensko, ki jo je držala za roko; zadnji je stopal don Abbondio. Šli so dol po stopnicah in d0speli do vrat, vodečih na dvorišče. Neimeno-vanec jih je odprl na stežaj, šel do nosilnice, odprl vratca in podpirajo Lucijino roko s sko-ro »bojazljivo vljudnostjo (dve novi stvari pri njem) je pomagal vstopiti mladenki, nato še oni dobri ženski. Odvezal je don Abbondijevo mulo ter pomagal tudi njemu v sedlo. "Oj, kako ste uslužni!" je rekel ta ter se spravil mnogo hitreje gor nego prvikrat. Družba se je zganila, ko je bil tudi neimenovanec v sedlu. Njegovo čelo se je zopet dvignilo, njegov pogled je zadobil zopet običajni pove-ljevalni izraz. Razbojniki, ki jih je sreča val, so sicer dobro videli na njegovem obrazu znamenja krepke misli in nenavadne skrbi; toda več niso razumeli in tudi niso mogli razumeti. V gradu niso še ničesar vedeli o veliki spremembi v tem človeku in po ugibanju bi gotovo nihče izmed njih ne bil prišel do česa takega. Dobra ženska je brž zagrnila zavese na no-siluici; nato je ljubeznivo prijela Lucijo za ro ko ter jo začela tolažiti z besedami sočutja, čestitanja in rab loč nt j a. Videč, kako razen utru jenosti radi toliko prestanih bridkosti tudi zmeda in nejasnost dogdokov branita revici, da ne more občutiti popolne zadovoljnosti nad svoio osboditvijo, ji je govorila to, kar je mogla najti najbolj primernega, da njene uboge misli razmota in jim tako rekoč pokaže pravo pot. Imenovala ji je kraj, kamor so bili namenjeni. 44Res?" je dejala Lucija, ki je vedela, da je malo oddaljen od njene domače vasi. "Ali, pre-sveta Devica, hvala ti! Moja mati, moja matiT* "Takoj pošljemo poujo," je rekla dobra ženska, ki ni vedela, da se je to že zgodilo. "Da. da; Bog vam to povrni... In vi, kdo ste? Kako ste prišli..." 44Naš kurat me je poslal," je rekla dobra ženska; "ker ta gospod — Bog se je dotaknil njegovega srca (bodi blagoslovljen!) — je prišel v našo vas, da govori z gospodom kardinalom nadškofom (ki ga imamo pri nas na obisku, svetega moža), in se je skesal svojih velikanskih grehov in hoče spremeniti svoje življenje in je rekel kardinalu, da je dal ukrasti neko ubogo levico, namreč vas, v sporazumu z nekim drugim človekom brez strahu božjega, ki mi kurat ni povedal, kdo bi mogel biti." 44Morda vi to veste," je nadaljevala dobra ženska. 44Dovolj; ter gospod kardinal je bil te misli, ker gre za mlado dekle, da je treba kake ženske za družbo, in je rekel kuratu, naj jo poišče; in kurat je v svoji dobroti prišel k me- ni.. . 44Ah, Gospod vam povrni vašo ljubezen!" 44Kaj to govorite, uboga mladenka? In gospod kurat mi je rekel, naj vam dajem srčnosti in naj vas skušam brž potolažiti in naj vani dopovem, kako vas je Gospod čudežno rešil..." 44Ah, da, zares čudežno, po priprošnji Mavl-jini." 4 4Torej, da bodite dobre volje in odpustite onemu, ki vam je storil zlo, in bodite zadovoljni, da mu je Bog naklonil svoje usmiljenje, in celo molite zanj; kajti ne le da si s tem nabe-rete zaslug, temveč čutili bosto tudi, kako se vam srce razširi." Lucija je odgovorila s pogledom, ki je tako jasno pritrjeval, kakor bi bile mogle to storiti besede, in s tako sladkostjo, kakor je besede ne bi bile mogle izraziti. (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? / TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I 1 12 BAGDADA V 8TAMBUL 4 knjige, s slikami, 127 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emlna; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena __________1*9 KRIŽEM PO JUTROVKBft 4 knjige, 598 strani, a slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Pamarlh; Med Jezi d i Cena _____________UM PO DFVJfcM SITRDI9TANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija; Bes iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Gena ________________--Uit PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, a slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča ▼ soteski; Miridit; Ob Vardarju Gena______ Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ......................9JS% V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikan:!. 576 strani ^ • • • Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanski svetnik Cena __________1M W INI.TO V IS knjig, s ; t slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana . Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Gena_______ SATAN IN ISKAIIOT 12 knjig, a slikami. 1794 strani Vsebina: Izseljenci; Toma fietar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West I8th Street 2 c T i j I knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —: Rib, in njegova poslednja pot Cena----- ;1Jt "Glas Naroda" New York, N. Y. j ______ _____ TLB V Jf BQ D7L ■■i i == New York, Monday, November 4, 1935 THE LARGEST SWVENE tTAlLT IN V. S. 2. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^ *» Glas Naroda priredil X. H. 80 PRVI ZVEZEK. In poslužiti se tega sredstva si je smatral za tem večjo dolžnost, ker je sam v sebi videl prvi vzrok, ki je njegovega sina pognal na kriva pota. Ko je Rihard skončal gimnazijo in je prišel domov na počitnice, je i#?ko moje pismo prišlo v očetove roke. Ker je to ljubezen smatral za mladeniško neumnost, zato je prestregel tudi vsa moja nadaljna pisma, v nadi, da se bo Rihard po kratki bolečini že potolažil, da jo mogel neoviran stopiti v lepo njegovi nadarjenosti odgovarjajo bodočnost. Prefwzno pa je py*sel do spoznanja, da je .podcenjeval vrednost tega nagnjenja in da je vsled tega nad-menoj in nad njim napravil greh, ki se sedaj na njegovem očetovskem srcu najhujše maščuje. In zato je videl samo en izhod: ako imam v svojem srcu dovolj poguma, da se odpovem Rihardu. Ako je b ila ljubezen njegovega sina do mene tako resnična in globoka, kakoršne ni samo domneval, temveč je bil o njej tudi prepričan, tedaj bi ga ta prelom vzdramil iz njegove zablode. In upanje njegove ljubezni ga mora prisiliti, d* zbere svoje moči, da v premen je nem življenju pridobi, kar je izgubil. Na ta način bi si tudi jaz zopet pridobila ljubljenega in že napol izgubljenega sina. Ako to sredstvo ne bi pomagalo, tedaj je Rihardova ljubezen do mene samo laž, njegova izguba za mene samo odrešenje. Sam pa bo moral gledati na to, kako bo mogel prenesti bolečino nad uničenjem svoje očetovske sreče. To je b*a vsebina očetovega pisma, ki sem ga onega jutra prejela. Iu ker mi je moj oče prepovedal še kdaj videti Riharda, sem mu pisala one vrstice — poslovilno besedo! Lu iza si pritisne roke na oči. Skloni se nazaj in globoko diha. — Pisala sem, kakor mi je napovedovalo srce, ne, kakor je želel moj oče, četudi sem se pokorila vsa vsakemu njegovemu povelju. Njegov otrok sem in ga ljubim. Pa če me je znal držati še v tako strogi samoti, sem vendar izvedela, kaj je p ri hod nje čase prišlo nad Riharda, izvedela sem o oni neumnosti, ki jo je napravil v MonaUovem, in sem izvedela o smrti Njegove matere. Moje srce je trpelo ž njim. Nato pa so vtihnila vsa poročila o njem. Toda komaj je poteklo pol leta, ko pride zoj>et pismo njegovega očeta in to pismo me je odškodovalo za vse bolečine, ki mi jih je prineslo njegovo prvo pismo. Pisal mi je, da vidi, da se mu njegova upanja izpol-nujcjo, da se je Rihard v svoji notranjosti popolnoma predru-gačil in da živi samo svojemu delu in občevanju z očetom Kako me je osrečilo to pismo! Kot bi se je oprijela kaka misel, ki-je ni mogla razumeti, prime Luiza za mojo roko. — In Rihard f Pravite, da Rihard tega ni vedel f Luiza! Njegov oče mu o tem ni ničesar povedal. Ko pa je menda hotel govoriti, je že ležal na s mrtni postelji z ohromelim jezikom. — Ne, ne, Rihard je to moral vedeti! Ako mu oče tega ni povedal, je moral vedeti iz mojega pisma! — Iz katerega pisma? — Ko sem izvedela za s mrt njegovega očeta — saj sem vendar vedela, kako je ljubil svojega očeta in čutila sem: sedaj stoji sam v svoji bolečini — tedaj sem prelomila svojo besedo, ki sem jo dala svojemu očetu, Rihardu sem pisala. Spočetka sem bil presenečen. Nato pa me pograbi jeza nad norostjo življenja. — Luiza! Tega pisma Rihard ni prejel. To mora biti kak zaklet slučaj življenja, ki povsod dela zdražbo. In ni kdo ne sluti, zakaj! Samo verni norci morejo z njimi opraviti in imenujejo to maščujočo voljo usmiljenih nebes. Zares, Luiza, Rihard tega pisma ni nikdar prejel! Ko je njegov oče umrl, je vsled bolesti in prevelikega napora moral v posteljo. In še več tednov, ko je že ozdravel in je našel mizo pokrito s pismi in dopisnicami, ni dopustil, da bi prazne besede onečastile njegovo žalost. In tako je celo goro sožalnih pisem sežgal. In sežgal je svojo srečo! Z fraširn pismom! Pomislite, Luiza! Ko bi ga bral! Koliko tuge in žalosti bi mu bilo prihranjene! In ve že več let, kar sem mu sinoči v njegovo razdejano dv&o moral zaklicati: Nisi zapuščen, temveč si ljubljen _ Luiza T Ali sem mu povedal preveč! Tedaj se po pesku približujejo koraki in tanek glas zazvoni: "Teta Luiza! Teta Luiza!" Okoli vogla grma priskače dekletce — mala Jejica. Razvneta Luiza vstane. Njen veseli, žareči pogled je bil molčeč odgovor, čegar pomena nisem razumel. Nato pritisne otroka na svoje prsi in pokrije njegov obraz v vroči ljubeznivosti s poljubi. — Toda, teta, saj me boš zdrobila! — jeclja deklica. Luiza izpusti dekleta ter ji z roko gladi lase. — Ti, razposajenka! Kako pa prideš naenkrat sem? — Gospici sem ušla, — se smeje Jerica — o veš, danes je zopet nataknjena! Tedaj pa zapazi tudi mene in se stisne k Luizi! — Dober dan, Jerica! — In ponudim ji roko. — Ali me še poznašf — O, da! — Poda mi roko in vpraša: — Kje pa je oni drugi gospod f Ostro pogledam Luizo in srečam nenavadno prestrašen pogled. In temu pogledu je odgovarjal njen glas, ko reče: — Pred tedni mi je Jerica povedala, da je srečala dva tuja gospoda, ki sta ž njo prijazno govorila. In eden izmed njih jo še poljubil. — To ni bil ta gospod, temveč drugi, — razlaga Luiza važno otroku. . — In ona dva! Ste bili vi in — — Jaz in Rihard! Kaj jo je mogel slučaj tega srečanja tako globo ganiti! Nisem imel časa zasledovati tega vprašanja; governanta pride, dolg drog s s nhim obrazom. Ift Jerica je zopet prišla pod "hudo" varstvo, pred katerim je zbežala. Predno pa Jerica odide, n*i še poda roko z "lepim po/dravom za drugega gospoda.1' J ^ _ (Dalje prihodnjič.). PRAZNOVERJE V ABESINIJI Abesinija s svojimi visokimi planotami je epa sama prirodna trdnjava. Ne le, da je neizmerno težko dostopna sovražnika in da si je zato ohranila samostojnost do danes, marveč je to staro krščansko cesarstvo le tako ohranilo svojo vero. Če bi vse te visoke planote, kjer prebivajo kristjani, ne bile tako težko dostopne, bi bilo prebivalstvo navzlic svoji levji hrabrosti že davno podleglo valu mohame-danstva, kakor so mu podlegle nekoč že pokristjanjine dežele severne Afrike in Nubije. Na visoki planoti je pravo osrčje narodu in služabnikom drugače I kakor po svojem besedniku, ki' _ se je imenoval "affa negus" po svojevrstna njihovo krščanstvo" naše "cesarjeva usta". Mene- je prav ze prav poganstvo. Ka- lik pa je odločno presekal s tak- kor povsod pri nepros veti jenih šno konservativnostjo. Po narodih in plemenih, vlada tudi kronanju se je podal iz cerkve med Etiopci strašno praznover- s tiaro na glavi peš v krogu je. Vsi še verujejo v dobre in svojih vazalov, velel je streljati slabe duhove. Haile Selasie je s topovi in priredil je velikan- Bicer že mnogo storil za kulturni sko pojedino, pri kateri je sto- dvig svoje države, ali vendar je pal od mize do mize in ogova- vse duševno življenje Še prav rial veljake iz vseh krajev svo- na isti stopnji, kakor je bilo za je države. Prebrisan, kakor je časa slovitega "kralja kraljev", bil, je Menelik natanko preštu- Menelika II. ki je s pomočjo I- diral, kako je s pojedino vsakt*- talijanov postali. 1889 abesin-jmu gostu posebno ustregel. ski cesar in je vladal do 1. 1013, Nekoč je bil običaj, da so v A- ter si je s svojimi reformami,besiniji vsakega gosta, ki jej il i ? i i u fI>ri,1.obil *astni naslov: "oče in ! prišel prepozno k pojedini, ne Abesinije, od tod obvlada abe- mati nhp-in«koo-a /.ocar^a >»■ , ,. , \ • i - , , aoeoinsKega cesarstva, samo pogostili s kostmi, kakor sinski cesar vse prostrano ob- Vprašajte v abesinski prestolni- ci kogarkoli, makar tudi inteli-genta ki je dovršil univerzo v Evropi, in povedal vam bo:: SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BTJBEAXJ ni WUT ista STRUT NSW IOBK, M. X. piAitb nam za cimi voznih lib rov, WM-ezrvacuo kabin, in pojasnila ZA potovanj* rtlllHllimililHUniimiiiiiimiiiiiiHimHunimHniHiiiwuHij,!,^ moč je svoje države. Seveda se moti kdor sodi, da so Etiopci takšni kristjani kakor mi. Njihova vera je čisto VAŽNO ZA j NAROČNIKE ^ Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesee, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpa slali za Novo leto t* ker bi tele li, da nam prihranite toliko «6-potrebnega dela in stroškov, ca to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnali Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k"aju ali pa katerem% izmed zastopnikov, ko itn imen« so tiskana t debelimi črkami ker to opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kj*r je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, COLORADO: Pueblo, Peter Colli, A. SafUO Walaenburg. ML J. Bvnk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. Bevčlč. J. Lnkanh* Cicero. J. Fabian < Chicago. Clcer* in Illinois) JoUet, Mary Bamblch. Joseph vat La Salle. J. Spelleb Maacoutab, Frank Augustla North Chicago. Me Zelea* KANSAS: 'Jlrard, Agnes Motnlk kiDui City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodoplvcc Steyer, J. Cerne (sa Panna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stater MINNESOTA: Cblsholm, Vrsnk Goals Ely, Jos. J. Peshel-E velet h, Louis Goaie Gilbert, Loals Vessel Hlbblnfc. John PotSb Virginia. Frank Hrvatlcb Montana: Roundup. M. M. Pan tan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masla OHIO: Barber t on. Frank Trohr Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar linger. Jacob Resulk. John Slapv'J Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Vim fte Warren, Mrs. V. Bacbai Youngstown. Anton KtkeU OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavee Cla ridge, Anton Jerina Conemangh, J. Brexovee ExDort. Loals SapanCM Parrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbarg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Taoielj Lnzerne, Frank Bslloch Manor, Frank Demshar Midway, John 2t*st Pittsburgh, J. Pogača r Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schtfnr West Newton, Joseob Tovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allla. Frank Akal Sheboygan, Joseph Kake! WYOMING: Rock Springs, Lanls DiamondrUle, Joe RoUeh raja VFMAYA "QLA8 SAMOUA' — Zli duhovi, ki jih Abesinci imenujemo carje, so nevidni ljudje, hudobneži, ki se povam-pirijo. Ko je pramati Eva ro- pravi rimski rek, marveč so ga duhovniki položili na klop in so ga nabrisali s palicami, namočenimi v olju, da je bil ves siv. Pri Menc-likovi pojedini tega niso storili. Sužnji so razna-šali meso naokrog, stregli z medico, s kolački iz prosa in s pi- dila Adamu že 30 otrok, se je kantnimi omakami. Pri tem pa na lepem ustrašila, da bi jo u- so morali strogo paziti na posa-tegml ljubi Bog zasovražiti za-'mezne znake, ki jih nosiio Abelih prevelike poltenosti. Zato sinei na svojih belih haljah, je pred božjim obličjem zakrila polovico svojih otrok. Pa jo je gospod Bog kaznoval: "Tisti, ^ ki si jih skrila, ostanejo nevid-j Dengata, Magala ali Husina. imenovanih šama. Kdor nosi rdečo pentljo, ta si je izbral za angela varuha Dirakoto ali J* Prejel. ni!" Odtlej prebivajo nevidni ljudje po puščobnih samotah, v skalnatih soteskah, v zakletih pokrajinah. Da bi se maščevali na srečnejših, vidnih ljudeh, povzročajo med njimi bolezni, jim prinašajo nesrečo, kjerkoli le morejo, skratka hudobni so, in nagajivi, vse slabo izvira od njih. In kako naj se verni abesinski kristjan obvaruje pred njimi ? O, dobrih sredstev ne manjka, izumili so jih domiselni duhovniki in padarji. Vsak Etio-pec, moški kakor ženska, kateregakoli stanu, kakor rečeno, tudi uradništvo z dovršenimi fakultetami, vse nosi okrog vratu ali ob pasu celo vrsto amuletov. Ketabi, kakor jih imenu-jejo, so majhni svitki perga-menta, ki jih nosijo shranjene v usnjenih etuijih ali v ličnih ci-zeli ranih srebrnih tuljčkih. Kdor se boji česa hudega, ali komur se je to že zgodilo, gre k duhovniku, ki mu zapiše na per-gamentič kakšen primeren rek iz svetega pisma in ga podkri-ža s čudovitimi čarobnimi čač-kami. To je dovoljeno. Ampak še vse bolj učinkoviti so ketabi, ki jih dajejo pismouki, imenovani "dabta^." To so svojeglave!, ki nimajo s cerkvijo ni-kakih dobrih zvez, pač pa so zaupniki zlih duhov in jih znajo prijateljsko zagovarjati. Prodajanje takih ketabov je prepovedano. Toda navzlic temu ali ravno zaio ni sejma ali tržnega dne, kjer se ne bi kar v mnoštvu uganjalo kupčevanje s ketabi. Posebno slovite so nekatere čarovnice. V Gondarju slovi čarodejka Malkam Ajahu, ki jo smatrajo za najboljšo zaveznico zlih duhov. Njen recept za kakšno posebno hudo bolezen je naslednji: "Bolnik mora piti juho, skuhano iz mesa črne koze, ki je nosila na hrbtu belo liso. Primešati je treba juho črno bele kokoši in goloba. Ko bo užival meso, mora pri tem nositi vse amulete, ki mu jih je kakšen brezzobi dabtara zapisal z zlatim črnilom na kožo zaklane koze." Cesar Menelik II. je nosil številne amulete in na dvoru je imel različne zvezdoglede. Nič čudnega zvezdoglede in prati-karje red: danes na svojem dvo-čudnega, zvezdo.glede in prati-letos morajo silno mnogo vede-ževati. Menelik se j e izredno dobro vživel v običaje svojega naroda ter je našel rast za svojo popularnost in veličino. Njegovi predniki se niso ljudstvu nikoli prikazali drugače kakor zagrnjeni s pajčolam in prenašati so se dali v lesenih nosilkah, podobnih našim spovedni-cam. Nikdar ni abesinske veličanstvo izpregovorilo svojemu Takšen veljak lako je prav vse, ponuditi mu je treba vse jedi. Ostale pa je treba povprašati, kakšni so njegovi duhovi. Stvar je resna. Mož, čigar angel varuh je Grange, se ne sme dotakniti koštrunovine. Kogar varuje Duh besede, ne sme uživati kokoši in kozjega mesa. In vsi tisti, katerih srečna usoda zavisi od dulia Delio Derga se morajo preživljati izključno le s fižolom, grahom in kruhom. Vsak pregrešek lahko rodi strašne posledice; dull Rahielo, ki je sicer dobroten, lahko pošlje kugo, če ga razša liš z uživ jedil. Menelik je vselej, preden se je lotil kakšnega večjega načrta,, dal napraviti nove amulete in je bil pri tem sila previden: pismouka, daptaro, je dal zapreti, ker je le tako bil varen, da ne pride v stike s kakšno žensko ali prelepimi mladeniči, kajti amulet ima le tedaj svojo moč, če pismouk varuje čistost. Bila je vedno pravcata obredna svečanost, kadar so cesarju merili obseg trebuha, kajti dolžina pergamenta na katerega so potom zapisali svetopisemske reke, je morala biti natančno G. liormbrn: Manhatt.au v Havre 8. novembra: Aqultania v Cherbourg 0. novembra : Europa v Bremen Champlain v Ilavre 1G. novembra: lie de Franre v Havre ltex v Genua novembra : Washington v Havre Majestic v Cherbourg novembra: Lafayette v Havre novembra: Berengaria v Cherbourg 30. novembra: Champlain ? Havre Conte (li Savola v Genoa V, B O Z I C V JUGOSLAVIA PRIDITE! PREŽIVITE BOŽIČNE PRAZNIKE V STARI DOMOVINI Parnikl iz New Yorka : New York- - - 5, decembra Bremen - - - 7. decembra HANSA - - 12. decembra < Prej Albert lUillin) \ Europa - - - 15. decembra -y Kkspresni vlak ob BREMEN' in E1ROPA v S Bremerbaven jamči udobno potovanje - 1 .1 ... . J 1 1 treba napis sestaviti. I eenjaki so določili črnilo, s katerim je bilo treba napisati amulet: začetek in konec čarobnih rekov se mora vedno napisati s sedmimi črnili, s čudovito mešanico, ki je uporabljajo za zdravljenje očesnih bolezni in ki ]w>-stane rdeča, čim se posuši. Jedro čarobnega reka pa se mora zapisati z zlatim črnilom ali s krvjo. In izbrati je treba slike, ki naj krasijo amulet in ki so posnete po prastarih vzorcih, da varujejo pred uroki in vobče pred hudobijo. Kakšne čarobne reke zapisujejo danes na abesinskem dvo- ru, ni točno znano. Eno pa je gotovo: da se krščanstvo v Abesiniji zaman bori s praznoverjem. Abesinske cerkve so navadne kolibe. Edino katedrala v Addis Ababa je nekaj vred na. Posvečena je sv. Juriju, ki je vrhovni varuh države. Tod naokrog je največji vrvež. Avtomobili in polnagi sužnji, voj-ščaki v škritnih plaščih, temnopolte ženske in umazana mladina, gobavci in pohabljeni berači — vse to ustvarja v tujcu vtis, da se je zmešal srednji vek z življenjem mesta v ameriški provinci. Za katedralo prebiva Abulia, "oče naš" vrhovni poglavar abesinske cerkve in morda še sam ne ve, kakšno praznoverje je doma po visokih planotah kamor morda še ni stopila tujčeva noga. K njigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street rase New York, N. Y. MifflMMKiriE^^ -En. nHaaacx:: nrasir. ie a m ROMANI (Nadaljevanje.) 40 .30 .40 VERA, spisala Olga Waldo v*. 154 strani. Cena Roman je poln lepib prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih kruguv nem-Ske lu ruske aristokraeije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ____________________________________________ Zanimiva povest ix prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJU INKVIZICIJE, spisal Michel Zevacow 461 strani. Cena ____________________________ To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi , z neštetimi zapletljaji ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 210 str. Cena............1.— Pisateljica je v tem romana globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk rasnega tipa In značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez. -------- .75 Mehko vez. ________ .60 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega Indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena JU Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev, V OKLOPNJAfi U OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 483 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz nai>et romanj ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnej.ših dogodivščin ln zaplet lja je v. 1913 — 1918. spisal Vitomir Jelene. Trdo vtzano. -Sti strani. Cena ........................ 1.25 To so splošni s|»omini jugoslovanskega dobro-volj<-a, ki se je nesebično uileležil borbo za svobodo naše domovine. Knjiga zanima vsakogar. i m »seli no pa tiste, ki so bili tako nesrečni, da so se udeležili svetovne vojne, in takt« srečni, da so jo preživeli. ^^^ V ROBSTVU, spisal Ivan Matiilt. 255 strani. Tnla vez. Cena ................................................ 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne i>ozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje i>ovestl Milčinskega, Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena .....................................75 Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-kieviez. 683 strani. Cena .............................. 3,— Bogato ilustriran zgodovinski roman Iz najbolj junaške dol»e poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO.