SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za eelo teto predplačili 16 (Id., za pol leta 8 (Id., za četrt leta i (14., ta jed»
mesec 1 (ld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eele leto 18 (ld.t sa pol leta S (Id., za četrt leta S (Id., ta jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja l (ld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) »»prejem* npravnlltvo in ekspedlelja v „Jtatol. TIskarni", Vodnikove ullee It. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlitro jo v Semenllklh nlleah It. 3, I., 17.
lakaja vsak dan, tivzamii nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne.
&tev. 227.
V Ljubljani, v soboto 3. oktobra 1896.
Letnilí XXIV.
Zahvala.
Podpisani odbor zahvaljuje vse one p. n. v-oJilee, ki so dne 29. septembra v tako častnem številu oddali svoje glasove za kandidata katoliško-narodne stranke g. dr. Ivana Šusteršiča. Odbor je prepričan, da bo novoizvoljeni gosp. poslanec v vsestransko zado-voljnost svojih voliloev izvrševal posle poslanca v državni zbornici.
Nadalje naznanja podpisani odbor, da je sklenil z ozirom na neljube, dobri stvari neizmerno k varljive pojave pri tej dopolnilni volitvi vse potrebno vkreniti, da se osrednji volilni odbor dobro organizuje in pomnoži z novimi elani zlasti z dežele. Natančneje o tem kmalu sporoči zaupnikom podpisani odbor katoliško-narodne stranke.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1896.
Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke.
Po bitki.
Ala je bilo vike in buke prošli teden ! Novodobni parlamentarizem je po svoji navadi zopet razburjal živce, vnemal kri in izvabil marsikatero, ki ni bila nikomur podobna. Poučni so bili pa zadnji dnevi vender le na vse strani. Igralo se je visoko in nasprotniki so že vriskali, da smo zaigrali pamet, načela, stranko. Sodimo, da je bilo to vriskanje precej prezgodaj. Borba je prestana in časa nepro-dirni plašč od dne do dne bolj zagrinja minule dogodke, a nam ostavlja celo kopo dragocenih naukov. Nadejamo se, da ne ostanejo brez vspeha in da v prihodnje tudi v zmedenih razmerah ne pokaže več
naša stranka nasprotnikom tako očito svoje najslabše človeške strani.
Nasprotnikom želimo le, naj se opraviči stari rek, da se škodoželjnost sama uj& Priznavamo jim tudi, da mož, ki so sedaj stopili v njihovo zavetje in z etijaltsko zvijačnostjo prenašali vse, kar se jim je kedo nakregal, najokal ali nalagal do zadnje pošt« v „Narodni tiskarni", ne moremo šteti mej svoje. Veselilo bi nas, če taki čim najpreje brez krinke na iicu poromajo v poklone k nemškutarsko-socijal-nim prvakom in — kar tam ostanejo. Porabili jih bodo za agitatorje in n» dvomimo, da bodo ti mo-žički z najboljšim vspehom vprizarjali slavno znane golašne pojedine, ki tako temeljito vplivajo na politično prepričanje. Z Bogom torej, srečno hodite, jim kličemo. Mi se pa bijmo ob čelo in prsi in delajmo pokoro za tisto nerazsodno krotkost, ki se tako rada druži z zaupno naivnostjo in z drugimi, še hujšimi lastnostmi.
Sedaj, ko smo srečno prestali viharni čas, se vprašujemo: Kdo je neki zrel za politično delovanje ? Povsod opažamo zrelosti nasprotne znake. V domačem prepiru zapreta mož in žena vrata in okna in ne kregata se sredi vasi. Pri nas je narobe. Kader je kedo najmanj sposoben, da bi se pokazal svetu, — politično razmršen in razgaljen, odet le v svojega srčnega čuvstvovanja in strastvenosti nejasno in zelo spremenljivo haljo, — tedaj gre in sede na političnem trgu na vzvišen prostor in kliče ljudi, naj si ga ogledajo. Cel svet mora vedeti, kaj se kuha v njegovih razburjenih živcih.
Dušeslovno so taki pojavi zelo zanimivi. Kažejo nam, kako globoko je ukoreninjen v nas opozicijski duh. „Der Geist, der Stets verneint," predstavlja Goethe svojega Mefista. Ta „vedno zaniku-j o č i d u h " je znak vzlasti naše dobe. Pogum, značaj, moštvo se meri le po zanikavanju. Zato nehote občuduje večina tiste može, ki se odlikujejo v radikalni opoziciji. Za posamne slučaje nas zmo-
druje sicer čas sam, ker nam iste ,može' kmalu pokaže slabiče, često celo brezznačajnike. Ni čuda, saj je pri taki opoziciji največkrat voditelj osebno čuvstvo-vanje, neka srčna sebičnost. Ne bilo bi prav, če bi pri tem mahali samo po druzih. Priznati moramo, da smo si v tem do mala vsi podobni.
Koliko smo že napisali in nagovorili o tem, da nas morajo voditi tudi v politiki višje, vzvišenejše, za čas in večnost veljavne ideje. Ali nas? — Le prečesto pozabljamo, da je požrtvovalno delo in trezno zatajevanje pravo znamenje moštva in zua-čajnosti. Ne samo zanikavati, marveč pozitivno delovati je možem sveta naloga. Kedor se ne izroči brez pridržka popolnoma celega višjim vzorom in ne presoja vsega po njih, mede in mora mesti, ka-derkoli nastopa. In kje so taki, ki se tako zažgo na žrtveniku nesebičnega prepričanja ? Brez vsake misli na kako posamno osebo, brez najmanjšega sumni-čenja na to ali drugo stran izražamo le željo, naj nam jih Bog obilo obudi.
Negativni radikalizem pa kaže v naših dneh vedno v jedni stvari posebno moč. Liberalizem, ki smo se ga nasrkali pri svoji vzgoji, se je pred vsem zaletaval v jedini še trdno obstoječi družabni organizem, v katoliško cerkev. Bazdrl ga ni, ker ga ni mogel, a ljudi je čudovito napojil s svojim strupom. Kregamo se nad terorizmom in samosilništvom, a priznavati bi morali, da je naš najhujši tiran — liberalno javno mnenje, ki nas terorizira hujše, nego katera koli druga sila na svetu. Kedor ne zabavlja proti cerkveni oblasti, kedor se z nekako bojaznijo ne ozira nanjo, kedor pri vsaki besedi in vsakem dejanju, ki je izvrši, nima kake kritične opazke v zalogi, in več mož naše dobe. Polena, ki se mečejo proti nji, so najbolj po ceni. Nje ne varuje ne policija ne ljudstvo. — Pravica tega sveta narobe ustvarja iz upornikov proti nji — mučence. V tem oziru se večina ne pomišlja v obsodbi, vse slabo slepo verjame, vse dobro prezre in brž, brž zagrmi
LISTEK.
Razmotrivanja mračnjakova.
S trditvijo „Slovenskega Naroda", da ste med nami mračnjaki dve stranki, prestopili smo srečno prag gledališke sezone. Naši dramaturgi lahko naredijo iz te trditve karkoli, dramo, veseloigro i. t. d. Jaz pa, ki ne spadam k tej sicer maloštevilni in podjetni, toda, kakor trdijo zlobni jeziki, ne posebno srečni četi naših pisateljev, iskal sem, kakor rajni Dijogen, po dnevi z lučjo ti stranki.
Zaman 1 Presvetil sem vse kote. Nisem pazil niti na lastno zdravje, in prebral sem ves ogromni kup volilnih oklicov brezimnega krščansko-socijalnega volilnega slovenskega odbora.
Mogočno postopa v teh oklicih ta odbor. Vse skuša pestiti, tudi slovnico slovensko. Kaj so njemu nikavnice, kaj mu je pošteni slovenski mestnik.
Volilnim možem svetuje, naj, v nasprotju z vsemi dosedanjimi zakonitimi določili, katera zahtevajo ustraeno glasovanje, glasujejo po listih za njegovega kandidata. S tem svetom, katerega izpolniti volilci niso bili v stanu, bila je odločena kandidatova osoda.
S kratka, vse sem našel v teh oklicih, samo krščansko-socijalnega programa ne, razun morebiti te besede same. In kako krepko, sato pa še ne iskreno slišal sem pri tem iskanju od raznih strani poudarjati željo po združenju Slovencev. Tudi v mojem srcu odmevala je tako elegično ta želja, in zaupno sem gledal naš „Narodni dom", češ, ta nas zjedini.
Toda, kako sem se motil I Merodajni napredni gospodje sklenili so, otvoriti „Narodni dom" z jednim tistih „sijajnih" plesov, na katerih bije skromni frak brezuspešen boj z dvobarvenim suknom.
Samo elita naj bi nastopila, in izdati so mislili nalašč za ta večer posebnega Knigge-ja, za pri-četek so že izdali društvom inštrukcijo, kako se oblačiti.
Toda Slovenci nismo samo maziljeni s kapljico demokratskega olja, temuč po naših žilah teče prava, pristna demokratska kri, ki dobiva svojo moč iz močnika in žgancev. Vsa društva uprla so se tej nakani.
Nas mračnjake pri tem najbolj zanima, da so gospodje tako zavozili ravno s plesom, radi katerega so že tolikokrat proti nam kričali in vihteli svoje papirnate tomahavke. Sedaj se zvijajo v silnih stiskah, kako pomiriti razburjene duhove.
Naj se potolažijo! Slovenski narod zre zaupno vanje, in od njihove modrosti pričakuje, da bodo še v zadnjem trenotku našli sodček olja, katero bodo ulili na razburkano valovje javnega mnenja, da otmejo svoj čolnič v zaželjeno luko sijajnega plesa.
Slovenski narod pa bode potem rešen vseh nadlog in težav. Srečni narod !
„Albert".
Spisal S. G.
(Dalje.)
Prišli smo v Dol.
Peter in Stanka sta obstala; mi dva sva stopila hitreje in gospil je umolknila.
Pred nami se je dvigalo iz drevja visoko, belo poslopje, ograjeno z zidom, izza katerega so okrog in okrog visele košate lipove veje. Močna, železna, mrežasta vrata nam je prišel odpret star vratar s sivkasto, dolgo brado. Oči so mu skoro do cela pokrivale nenavadno košate, sive obrvi.
Stopili smo na široko, z belim peskom posuto dvorišče. Na desni se je razprostiral z gosto, železno mrežo ograjen in a senčnim drevjem obkoljen ribnik, na katerem sta prav blizu obrežja plavala dva krasna labuda. Na ograjo se je naslanjal s
P /f
skorej jednoglasno «iztrebi naj se s površja zemlje!"
Kedaj se bomo pač izmodrili, da s takim početjem izpodkopavamo tla vsema redu, jedinemu temelju, na katerem nam je mogoče pozidati novo, boljšo družabno stavbo. Spominjajmo se po zadnji borbi tega najžalostnejšega pojava in skupno obža-lujmo in obsojajmo krivice, ki so se zopet, žalibog od domačinov, godile n&fiemu tako zelo obrekova-nemu in toliko trpečemu višjemu pastirjuI
Zadnji boj nas je tudi podučil, kako malenkostni smo. Bistvo preziramo, ob slučajnostih glo-jemo. Državni zbor pač ni najvišji stvar, oseba, kakeršna koli, tudi ne, pač pa so naši vzori najvišje, kar bi morali imeti v umu in srcu. Vsi parlamenti ne morejo ozdraviti pohujšanja, s katerim se ostruplja narodova duša vzlasti ob volitvah. Liberalizem je vstvaril novodobni parlamentarizem in vsled tega se kaže pri vseh njegovih delih.
Uprav zato pa moramo tudi tistim izpregovo-riti resno besedo, Ki ob taki priliki s svojega vsaj na zgoraj varnega stališča udrihajo proti vsemu gibanju, ki je poznamo pod imenom krščanskega so-cijalizma. Krščanska preosnova družabnega življenja nam je bolj potrebna, kot vse drugo. In zato nam je treba tem krepkejšega dela za osloboditer delavskih stanov izpod krutega kapitalističnega jarma. Organizujmo, vzgajajmo jih v krščanskem smislu in če se pri tem tudi kedaj pojavijo žalostni znaki slabe človeške natore, ne obsojajmo, ne uničujmo zdravih kalij, marveč delajmo dalje s trdnim prepričanjem, da sta pravica in resnica stalnejši, nego strasti in zmote.
Uprav zadnji dogodki nam kažejo, kako bolan je naš čas. V porodnih bolečinah se vije. Bog daj, da se mu porodi zarija lepe bodočnosti samostojnih, organizovanih krščanskih narodov in stanov.
Državni zbor.
Dunaj, 2. oktobra.
Ekspozd finančnega ministra B i 1 i n s k e g a sprejela je zbornica jako hladno. Ne toliko radi budgeta, kateremu se meritorično ne more veliko ugovarjati, marveč radi njegovih pojasnil o stanju a v s tro - o gers ke nago d b e.
Bilinski se je sicer hvalil, da je avstrijska vlada pri pogajanjih radi nove carinske in trgovske zveze jako veliko dosegla, toda ogromna večina zbornice bila je očividno ravno nasprotnega mnenja. Tudi zatrjevanje finančnega ministra, da bode tostranska vlada odločno zahtevala povekšanje ogerske kvote in da od tega zahtevanja ne odstopi, ni moglo ogreti skeptično ■ hladnih poslancev, ki so vsa zatrjevanja vzeli „ItuhI bis an's Herz hinan" na zanje. Zlasti je moralo kar popariti ministrovo priznanje o važnih koncesijah nasproti Ogerski v bančnem vprašanju.
Ogerska vlada zahteva pri upravi in vodstvu avstro-ogerske banke popolno pariteto. V generalnem svetu naj bi sedelo osem ogerskih državljanov in ravno toliko avstrijskih. Ce se pomisli, da je sedanji guverner banke ogerski podanik, potem je takoj jasno, da bi po nakani ogerske države in pri-
hrbtom in obema komolcema srednjevelik, precej čokat človek, oblečen v dolgo zimsko suknjo in pokrit z veliko, črno kučmo. Poleg njega je stal suhljat stražnik z dolgočasnim, brezbrižnim obrazom.
Gospa Tarmanova je govorila z doktorjem, dolgim, suhim človekom z nenavadno velikim, močno zakrivljenim nosom, nato pa smo šli vsi k bolniku, ki je slonel mirno na svojem mestu in pazno gledal na poslopje, kakor bi štel okna.
„Ali si prišla ? . . . Dolga pot je; čemu si se tako trudila?"
Gospod Tarman je govoril leno, počasi, kakor bi opravljal neobhodno, toda zoperno dolžnost. Njegov rudeči, z globokimi gubami prepreženi in z redko, rudečo brado obrobljeni obraz je bil videti izmučen, bolesten.
„A tebi Fran, kako se ti godi? Ali ti je dobro?"
„Zdaj... precej 1 Samo proti noči je slabše... In kako se ima Stanka ?"
Zdelo se mi je čudno, da je tako mirno govoril o svoji bolezni.
„Stanka ? ... O, Stanki je dobro. Zdrava, kakor riba! ... In tukaj, Fran, ti predstavljam njenega ženina .. . Gospod Peter Slibar."
znanju našega finančnega ministra v bodoče Ogri imeli večino v generalnem svetu skupne banke. Kaj pa to pomenja, razumeva vsak, ki količkanj poznava važnost avstro-ogerske banke sa naše narodno gospodarstvo. 2e sedaj moramo trpeti pod ogerskim vplivom na banko. Primeroma velik del bančnih ka-pitalij je naložen na Ogerskem. Kreditne razmere na Ogerskem so slabše od naših, izgube banke tedaj primeroma večje, bai to pa vpliva na obrestno mero banke in mi moramo višje obresti plačevati, da pokrijemo ogerske izgube. Vrhu tega je pri nas bančni denar relativno le zelo omejenemu krogu na razpolago, kar zopet neugodno vpliva na obrestno mero privatnih kapitalij, ki je vsled tega višja. In kdo mora te višje obresti plačevati? Jedino le ljudstvo, zlasti toliko zadolženi kmetski stani
Sicer se pa sedanja zbornica ne bode imela pečati z nagodbo. Vlada bede carinsko ' trgovsko zvezo do 31. grudna odpovedala, drugo leto bode potem prvo in najvažneje delo novega državnega zbora, rešiti nagodbo z Ogersko. Stvar volilcev bode, skrbeti za to, da bode rešitev ljudstvu koristna.
Kako dolgo življenje da je še naklonjeno sedanjemu državnemu zboru, se sedaj še ne more z gotovostjo reči. Včeraj se je v kuloarjih raznašala vest, da bode zbornica v 14 dneh razpuščena. Vsekako je ta vest nekoliko prezgodnja.
Vse je odvisno od tega, li hoče sedanji državni zbor še rešiti državni proračun ali ne. Mladočehi so proti temu, zato so zahtevali, da se vrši o proračunu prvo branje. To se bode jutri (v soboto) zgodilo. Pri tej priliki so bode brez dvoma razvnela velika politična debata. Nemška levica se tudi nekoliko dela, kakor bi ne hotela dovoliti sedaj budgeta. Toda grožnjam „nemške" levice nihče več ne verjame. Mogoče, da ima jeden ali drugi član te stranke veselje do opozicije, toda „višji bogovi" à la Chlumecky e tutti quant: vedo v pravem času opozicijonalne „gobce" zamašili. Danes se je govorilo, da namerava levica predlagati budgetni provi-zorij. V tem slučaju bi baje vse druge stranke glasovale proti levici. Tako utegne sobotna seja postati jako zanimiva. Vederemo !
Iz stvarnih razlogov bi bilo pametno, da proračun reši še sedanja zbornica. Kajti nova zbornica ima potem polje prosto in se lahko takoj s svežimi modmi in brez predsodkov poprime rešitve nagodbe. Stvarna, pravična rešitev nagodbe z Ogersko je stokrat važneja, nego ves letošnji državni proračun. Zato je upati, da se najde zadostno število poslancev, ki omogočijo še letos rešitev proračuna za leto 1897.
Tudi iz druzega ozira bi bilo jako obžalovati, če bi se sedanja zbornica prerano razšla. Domovinski zakon čaka rešitve ! Sovražnikov tega zakona je itak veliko, tako da bode treba vsega napora prijateljev kmetskaga stanu, da se ta zakon sklene.
V jutrišnji seji se voli nov član budgetnega odseka namesto pokojnega kanonika Klun-a. Ni dvoma, da bode izvoljen poslanec vodja Povše, kar bode gotovo prav primerno, ker Slovenci, vzlasti
Tarman se je pogladil z roko po čelu, nagnil glavo naprej in pazno pogledal Petru naravnost v obraz.
„Stankin ženin ? .. . Ej, gospod Peter Slibar, kaj mislite ? ... Vi ste pohleven, otročji, bedast. — Vi niste za Stanko, pustite jo . . . Ona Vas bo... ha ha ha 1... Toda, naposled . . . kakor hočete .. ."
Peter se je zmedel tak6, da ni vedel, kam bi se ozrl. Stanka je zarudela, gospa pa je stisnila ustni in silno zlobno pogledala onadva laboda na ribniku.
Odšli smo kmalu. Gospi je bila ves čas vzburjena in govorila samo prisiljeno s svojim možem, ki je postal izvanredno dobre volje. Peter je stal par korakov zadaj, vrtil palico v roki in se v zadregi prestopal z nogama.
Ko smo se vračali, govorila je samo gospii; a videlo se je, da je tudi ona slabe volje.
Ločili smo se prisiljeno; Stanka je na lahko pokimala z glavo in pohitela po stopnicah navzgor. Gospa pa naju je pri odhodu povabila za drugo nedeljo na praznovanje svojega godii.
Peter je bil ves pobit, zlovoljen.
„A naposled ... jaz jo vendar-le rad imam ..."
Toda rekel je to počasi, raztreseno.
(Dalje sledi.)
kmetovalei imeli bodo v navedenem velevažnem odseku tudi zanaprej strokovno izobraženega in praktično skušenega zastopnika.
Ali res ne umevafo časa?
Po vseh zbornicah, odmeva z ministerskih sedežev jedna in ista pesem: Sloboda in napredek, bramba pravic in prosveta so jim stara gesla. Dobro je, da nam državni ekonom, gospod finančni minister vsako leto podaje priložnost ob resnih suhih številkah meriti take trditve. Državni proračun je najboljše merilo, v koliko se res služi imenovanim, tolikrat povdarjanim načelom.
Nam pomenja napredek v državnem življenju jedino zbližanje njegovo z državnim namenom. Čim dalje je državni namen od državnega življenja, tem dalje je tudi od pravega napredka. Namen državi je pa — splošni gmotni blagor državljanov. Vsi delavski stanovi — kmetje, obrtniki in delavci, tarnajo in propadajo v vedno večji revščino. To nam dovolj dokazuje, da je dosega državnega namena pri nas daleč daleč zaostala. Ali bo v prihodnje kaj bolje? Na to nam odgovarja naš letošnji proračun.
Namestu vsega druzega modrovanja zapisujemo jednostavno, da imajo razven najvišjega dvora in kabinetne pisarne vse druge točke večje potrebščine, nego vlani. Tudi državni dolg bo požrl pri svoji ogromni svoti 168,137.859 gld. — 375.075 gl. več; njegova uprava bo pa za 66.486 gl. dražji. Samo poljedelskemuministerstvusozmanj-šali potrebščino za 2 1 6.3 9 7 gld. To se pravi z drugimi besedami: Kmet in delavec sta zadnja in, da se more drugod trositi denar, se morata ta dva — ostriči. Opozarjamo, da ima poljedelski minister tudi rudnike v svojem nadzorstvu. Vse tožbe kmečkega stanu, vse prošnje in grožnje rudarskih delavcev so brez vspeha.
Vrh tega pa beremo v proračunu še za našo deželo zanimivo dejstvo, da se bo vzlasti iz jelovških gozdov, ki jih je kupilo naučno ministerstvo za verski zaklad od naše kranjske industrijske družbe, pomnožil dohodek tega ministerstva za 410.419 gld. Potem se ne čudimo, da tožijo Bohinjci, da je sedaj še slabše, nego je bilo preje.
Tudi tobačnim tvornicam, ki jih ima v svoji upravi finančno ministerstvo, se ne obeta mnogo boljše bodočnosti. Za 8,365.181 gld. bo sicer več potrebovalo, a o kakem znatnem zboljšanju delavskih razmer v imenovanih podjetjih, ni ne duha, ne Bluha.
Potem pa še kdo reci, da niso res le predrzni hujskači tisti, ki zahtevajo družabne preosnove na temelju krščanske pravičnosti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. oktobra.
K položaju. Nemška levica je zopet razvila svojo staro nemško zastavo. Namen njen je, da se pred novimi volitvami pokaže odločnega bojevnika za svobodo in napredek, ter tako ohrani, kar je še mogoče. V ta namen hoče vladi v zadnjem tre-notku delati opozicijo, odreči proračun in dovoliti le provizorij. Kot sredstvo jej služi volilna reforma. Levičarji namreč trdijo, da je sedanji državni zbor dovršil svojo nalogo in zgubil pravico do obstanka, ker je že potrjena volilna reforma, po kateri se pomnoži število poslancev in razširi volilna pravica. Državni zbor naj torej hitro reši najnujnejše stvari ter se razide, proračun pa rešijo novi poslanci. Grof Badeni pa odločno zahteva, da se reši proračun, in v tem oziru ga marljivo podpira baron Chlumecky, ki ima še vedno vplivno besedo med levičarji. Ako levica stopi v opozicijo ter njeni Člani ne prevzemo poročil o proračunu, grofu Badeniju ne preostaja druzega, kakor da državni zbor razpusti. In to se najbrže odloči že danes.
Volitveno gibanje v Galiciji. Kolikor bolj bo približuje čas, ko se vrše splošne volitve za državni zbor, tem večja agilnost se pojavlja mej gališkimi nižjimi slojevi in tem večji obup se polašča poljskih žlahčičev, ko vidijo pred seboj skoro grozen propad. Poslednjim je namreč dobro znano, da jim prihodnja volitvena borba popolno izpodbije sedeže v postavodajalnih zastopih in da je toraj konec nji» hovega nasilnega vladanja. Poleg volilcev mestnih in kmetskih skupin pa se prav marljivo gibljejo tudi volilci splošne kurije, hoteč pokazati, da so že zdavna zreli za volilno pravo. Kakor po drugih deželah so pa mej novimi volilci tudi pristaši dveh nasprotnih strank, namreč krščansko - socijalne in socijalno-demokratiške. Ker je pa prva stranka baje
preslaba in ne more upati na kak samostojen vspeh, Tsled tega je na shodu, ki se je vršil dne 30. m. m. t Krakovu, izjavil znani agitator Stojalovski — v ime krščanskih socijalistov, da podpirajo pri bodočih državnozborskih volitvah v peti skupini soci-jalno demokratiško stranko. Dvomimo zelo, da bi bil Stojalovski res izustil to izjavo v ime kršč. socijalistov, kajti ti se raje zjedinijo s katoliško stranko t kmetskih skupinah, kjer imajo gotovo več upanja.
Gorenje - avstrijsko veleposestvo je pri zadnjem posvetovanju z vsemi proti 3 glasovom vsprejelo vse določbe kompromisa mej konservativci in liberalci. Proti so glasovali samo veleposestniki Hofiman in oba Wertheimerja. Včeraj se je vršila volitev. Izvoljeni so bili soglasno kompromisni kan-didatje, namreč 8 konservativcev in dva liberalca. O poslednjih dveh se poroča iz konservativnega tabora, da sta oddala zelo povoljne izjave glede verske šole. Tako se je toraj izvršil pomenljivi kompromis, ki bo tudi precej vplival na nižje avstrijsko veleposestvo, akoravno so poskušali liberalci z vsemi možnimi sredstvi, da bi preprečili občuten udarec za židovsko liberalno stranko. Toda ti so obračali, drugi pa obrnili in jim tako pokazali, da niso več gospodarji nad krščanskim ljudstvom.
Ogerski državni zbor sklene najbrž z današnjo sejo svoje „plodonosno" delovanje in prihodnji ponedeljek mu skoro gotovo že napovedo počitnice. Dunajski in budimpeštanski listi objavljajo razne vesti iz poslaniških krogov, ki nedvomno kažejo na to, da so se sošli ogerski poslanci danes zadnjikrat k formelni seji v tej volilni dobi. Danes dohaja iz Budimpešte zopet novo poročilo, v katerem se trdi, da se prihodnji ponedeljek s prestolnica govorom zaključi zadnje zasedanje ogerskega državnega zbora. Nadalje se pa tudi zatrjuje, da be skliče novi državni zbor dne 20. novembra. Potemtakem se prično nove volitve pričetkom novembra in se dovrše vsekako v prvi polovici istega meseca. To zadevo je v prvi vrsti zdatno pospešilo dolgotrajno, a še vedno do cela nerešeno pogodbeno vprašanje, dalje kolikor toliko slavnost pri otvoritvi železnih vrat, posebno pa najnovejši dogodek v go-spodski zbornici, ki je gotovo najhujši udarec za mažarsko vlado in njene privržence. Mažarski liberalci so nameravali pristriči perote vrlim možem katoliške ljudske stranke, a se jim je zgodilo ravno narobe. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Francoski monarhisti in obisk ruskega carja v Parizu. Dasiravno je opozicija francoskih monarhistov in radikalnih socijalistov že dalje časa po malem prijemala predsednika Faure ter vlado radi priprav za obisk ruskega carja, vendar je pa še le v poslednjih dneh nastopila javno ter pričela ubirati po svojih listih ne samo prva dva, marveč tudi večino prebivalstva, katero si po močeh prizadeva kakorkoli pripomoči za dostojni vsprejem prijateljskega zaveznika francoskega naroda. Revolucionarne stranke stopajo v javnost z vedno večjo drznostjo in včeraj so že izdale oklic, v katerem javno priznavajo, da hočejo vedno vztrajnoje nadaljevati revolucijonarno agitacijo. Oklic so podpisali štirje poslanci skrajne levice, ki so sploh znani kot najhujši anarhistični agitatorji. Danes popoludne so priredili splošen ljudski shod, na katerem so javno ugovarjali počenjanju francoske vlade in nji udanega ljudstva. S tem nasilnim gibanjem bodo anarhistični agitatorji zelo otežkočili vladno delovanje, ki ima itak dovolj opravila, da točno izvrši težavno nalogo in odstrani vse, kar bi neprijetno vplivalo na ruskega carja.
Cerkveni letopis.
Skrivnosti lože.
(Dalje.)
Dne 20. sept. — Framasonom sveti datum — 1893 je bil v Rimu voljen drugi satanski papež Adriano Lemmi. Diana — tedaj 29 let stara — je na shodu zastopala amerikanski mesti New - Jork in Brooklyn. Vaughan trdi, da je Lemmi prišel do svoje časti po goljufiji. Med framasoni je tedaj nastal razkol. Opozicijo je vodila z vso ognjevitostjo in odločnostjo Diana Vaughan. Na njeni strani so bili angleški in amerikanski prostozidarji. Ko so se ti pobotali l nasprotniki, ni hotela Diana slišati o nikakoršni spravi. Ker so jo prijatelji pustili na cedilu, umaknila se je za nekaj mescev iz javnosti.
Pa ker so poznali njeno zmožnost in delavnost, privabili so jo vnovič k sebi. Na shodu v Londonu, 21. jan. 1895. je odločno tirjala, da se javno dela propaganda za satanovo češčenje. Ob enem pa je
zahtevala, da se odstrani vsaka nesramnost in one-častovanje sv. hostij — zadnje zdelo sa ji je nesmiselno. Brž potem začne v Parizu izdajati časopis : „Palladium Régénéré et Libre".
A s svojim listom ni imela posebne sreče. Vie v prvi številki se je zamerila svojim pristašem. Ravno nekoliko prej so bile namreč iz stolne cerkve v Parizu uropane sv. hostije. Nadškof je priredil za to bogoskrunstvo spravno pobožnost. Kar je bilo boljših Parižanov, bili so razsrjeni radi groznega zločinstva ; sum je letel na paladiste. Diana se je v svojem listu zagovarjala, a zagovarjala je le svoje lože, češ, da se pri njih sploh sv. hostij ne rabi ; če jih rabijo drugi, ni njim treba za to tatvine, ker si jih priskrbé lahko drugače. Po tem zagovoru se lahko spozna, da Diana ovinkov ni poznala ; njeno odkritosrčnost so ji hudo zamerili. — Pripomnimo takoj tukaj, da je nekaj mescev poznej Diana spre-obrnjena pisala, da je bilo lansko leto (1895) mesca julija v Parizu 300 dam, višjih paladistinj, ki so imele ta posel, da so za framasonske svečanosti pri-skrbljevale sv. hostij — sit venia verbo, da jo to-likrat rabimo v takem spisu ; razidejo se po pariških cerkvah, kjer navidezno pristopajo k sv. obhajilu, da morajo krasti Najsvetejše ! 1 — Groza i
Y	prvi številki svojoga framasonskega lista ponatisnila je tudi prerokbe La Salett-ske. Kakor sama pove, poslal jih ji je neki duhovnik, da bi jo spreobrnil. Katoličani so opazili njeno prosto-dušnost in odkritosrčnost, in naturno poštenost, zato se je po Francoskem mnogo molilo za njeno spreobrnenje. Diana verjame, da se je v La Salette Mati božja prikazala; do cela tudi verjame La Salett-skemu razodenju.
Imela je posebno spoštovanje do device Orleanske ; ni se sramovala povedati, da se ji je Ivana Orleanska prikazala v prikazni. To je v svojem listu dala natisniti.
Neki semeniški profesor, videč, da je Diani devica Orleanska vzor ženske kreposti, piše ji pismo, v katerem jo prosi, naj nikar grdo ne piše o Materi božji, češ Ivana je Mater božjo zelo ljubila. Diana je pismo ponatisnila, in dala zagotovilo, da zavoljo svoje prijateljice Ivane noče nikdar pisati zoper Marijo.
Ni čuda, da so njeni pristaši v Londonu postali gorki Diani. Zahtevali so od nje, da ustavi svoj list, in uniči številke 2 in 3, v kolikor še nisti razposlani. Prepovedovalo se ji je, v prihodnje še kaj pisati, razun, če odobri spis odbor v Londonu. Sedem dni je imela Diana pomisleka. Adriano Lemmi jo je vže med tem obsodil na smrt. Sklep je bil storjen. Ko dobi poziv z Angleškega, da vpo-šlje svojo ostavko, odgovorila je nemudoma. Natisnila je poslani ji dokret s pristavkom, da hoče sto-prav zdaj iti na delo, da razdere njihove trian-geljne, prepričana, da v Londonu molijo pravega satana, kakor ga Lemmi moli v Rimu. Predno se je to zvršilo, imela je prikazen hudobnih duhov, ki so jo napadli s huda. Diana zakliče : Ivana, brani me I Duhovi izginejo.
Kakor je Leona Taxila spreobrnilo premišljevanje o devici Orleanski, ravno tako se je po tej svetej francoskej junakinji izvršilo spreobrnjenje Diane Vaughan.
V	juliju 1895 je začela konvertitinja izdajati nov list : „Memoires d'une Expalladiste". V tretjem zvezku naznani, da je 24. avgusta pristopila k prvemu sv. obhajilu.
Vse to je delo novejšega časa. Diana Vaughan je imenitna osebnost postala v katoliškem svetu. Framasoni pa škripljejo, ko bero dan na dan, kako Diana brezobzirno razkriva satansko njihovo početje. V zadnjem svojem delu opisala je laškega lisjaka, framasona Crispija.	(Konee sledi.)
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
XIII. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o dopisu kranjskega deželnega odbora glede volitve enega člana v deželni železniški svet. Po § 11 zakona z dne 17. januvarija 1896, dež. zak. § 7, je za presojanje železničnih projektov, ki jih je na podstavi tega zakona pospeševati, in za pre-tresanje vprašanj, ki se ozirajo na njih finančno podporo iz deželnih sredstev, ustanoviti deželni že-leznični svet, katerega sestavo, uredbo in področje po nasvetu deželnega odbora določi deželni zbor. Po tem statutu voli trgovska in obrtniška zbornica enega člana v deželni železniški svet, kateri obstoji iz 10 članov. Poročevalec predlaga imenom odseka :
Zbornica naj voli v deželni železnični svet zborničnega predsednika Ivana Perdana. — Predlog se sprejme.
XIV.	Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o računskem zaključku zbornice, potem o pokojninskem zakladu zborničnih uradnikov in o ustanovnem zakladu za onemogle obrtnike za 1. 1895. Računi so se natančno pregledali in v redu našli. Dohodki zbornice s pristojbinami za znamke in vzorce v znesku 41 gld. 50 kr. ter obrestmi v znesku 171 gld. 30 kr. vred so znašali 6282 gld. 86 kr. Ce prištejemo temu začetno blagajnično imovino v znesku 3727 gld. 18 kr., znašajo dohodki skupaj 10.010 gld. Stroški so znašali 7444 gld. 40 kr. in je znašala blagajnična imovina koncem decembra 2565 gld. 64 kr., katera je razun 64 kr., ki so bili v ročni blagajnici, plodonosno naložena. Zastali zbornični prispevki so znašali 731 gld. 53 V, kr.
Računski zaključek pokojninskega zaklada kaže dohodkov 17.830 gld. 25 kr. in stroškov 1300 gld. 11 kr., torej konečnega premoženja 16.530 gld. 14 kr. Od teh je naloženih pri obrtnem pomočnem društvu 4981 gld. 58 kr., na 10.000 se glasi ena vinkulovana papirnata renta, na 1500 pa ena 4°/„ kronska renta. Ostanek 48 gld. 56 kr. je bil v ročni blagajnici.
Računski zaključek ustanovnega zaklada za onemogle obrtnike kaže dohodkov 5527 gld. 81 kr. in stroškov 611 gld. 39Vj kr. Premoženje v znesku 4916 gld. 41Va kr. je naloženo z zneskom 115 gld. 74 kr. pri obrtnem pomočnem društvu, z ostalim zneskom pa v srebrni renti. Gotovina je znašala 67l/t kr. Poročevalec predlaga imenom odseka:
1.	Računski zaključek zborničnega računa, računa o pokojninskem zakladu in ustanovnem zakladu za onemogle obrtnike za 1. 1895 se odobri in potom c. kr. deželne vlade predloži visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu.
2.	Računodajalcu se da absolutorij. — Predloga se sprejmeta.
XV.	Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o prošnji nekega izdelovalca čevljev za znižanje pridobitnega davka in predlaga na podstavi obširnega poročila: Zbornica naj v smislu odsekovega poročila odda svoje mnenje. — Predlog se sprejme.
XVI.	Zbornični svetnik Fr. Ksav. S o u v a n poroča o dopisu deželnega odbora kranjskega, v katerem se naznanja, da je ta upoštevaje navedene razloge ravnateljstva c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja na Dunaju izjemoma dovolil za nakup stroja za vrtanje in dolbenje 250—280 gld. posojila mizarskemu mojstru F. F. proti povračilu v jednakih letnih obrokih, če trgovska in obrtniška zbornica da polovico tega. Razlogi, ki so bili v deželnem odboru za dovolitev posojila, so preverili tudi odsek, da naj bi se ustreglo prošnji, katero priporoča ravnateljstvo imenovanega muzeja. Vsled tega predlaga odsek: Deželnemu odboru je poročati, da bo zbornica v imenovani namen izplačala znesek 125—140 gld., če se prositelj pravomočno zaveže, da bo vse posojilo v štirih ednakih letnih obrokih vrnil deželnemu odboru. Imenovani znesek je izplačati deželni blagajnici, brž ko deželni odbor naznani, da je zadeva konečno urejena. Razprave o tem predlogu sta se udeležila zbornični svetnik Feliks Starč in poročevalec. Pri glasovanju se sprejme z večino glasov odsekov predlog.	(Dalje sledi.)
Tedenski koledar.
Nedelja 4. okt.: 19. pobink. evang. Prilika o kraljevi ženitnini Mat. 22. Rožnivenška, sv. Frančišek Ser. Ponedeljek 5. okt.: Placid in tov. m. m. Torek 6. okt. Brunon sp. Sreda 7. okt.: Marcij p. spoz. Četrtek 8. okt.: Brigita vd. Petek 9. okt.: Dionizij šk. Sobota 10. okt.: Gereon šk., Frančišek Borg. — Lunin spremin: Mlaj 6. ob 11. uri 16 minut zvečer. — Solnce izide 5. ob 6. uri 10 m., zaide ob 5. uri 27 m.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. oktobra.
(Cesarjev god.) Povodom cesarjevega godu ju-trajšnji dan bo ob desetih v stolnici slovesna sveta maša, katero darujejo prevzvišeni gospod knezoškof. — Ta dan bodo gotovo Slovenci, ki so vsikdar ohranili neomadežano svojo zvestobo avstrijskim vladarjem, prav goreče prosili Boga za blagor presvetlega I cesarja, katerega naj nam previdnost božja ohrani
še mnogo mnogo let v prospeh Avstrije in posebe naše slovenske domovine!
(Imenovanje.) „Wiener Zeitung" paroča: Pravosodni minister je imenoval okrajnega sodnika v Kočevju, gospoda Jos. Ha u fíe na, svetniškim tajnikom pri deželnem sodišču v Ljubljani, in sodnij-skega pristava v Celju, gosp. dr. Sehiiftleina, okrajnim sodnikom v Kočevju.
(Iz Idrije) 29. sept. V nedeljo, dne 27. sept. t. 1. je obhajala katoliška delavska družba v pivarni „pri črnem orlu" svojo triletnico. Pač mora načel-ništvo z radostjo nazaj pogledati v preteklost ob tej spomenici, kajti z božjo pomočjo dosegla je povoljnih uspehov. — Hudi so bili časi, a hvala Bogu — prestali smo jih vsejedno, čeprav ne lahko 1 Družba je postala vkljub najhujšemu nasprotstvu močna in je gotovo po številu udov najmočnejše društvo v Idriji. — V spomin triletnice obstanka družbe vršila se je omenjeno nedeljo prelepa veselica. Obširna pivarna je bila z gosti do zadnjega kotička napolnjena in slavnosti primerno okrašena. Med udeleženci zapazili smo več odličnih gostov, a pogrešali smo vrlih Cerkljanov, kateri so bili zaradi domačega gosta, veleuč. g. doktorja Fr. Sedeja iz Dunaja, zadržani, odzvati se našemu vabilu. Vse pevske in deklamatorične točke so bile izvrstno predavane. Vrlo je dopadla igra „Ogljar". — Pokazali 60 se družbini igralci, da so mojstri v predstavljanju! Govor preč. g. kateheta Fr. Osvralda „o delu" je. bil z burnim ploskanjem odobravan. Mnogo hvale in ploskanja je tudi žela šestorica gg. godcev, ki so blagovolili se v blagor družbe s svojim neumornim velelepim sviranjem potruditi isti večer in tako mnogo pripomogli, da se je zabava tako lepo izvršila ! Hvala jim za to ! — Bog daj še mnogo tako zadovoljnih večerov in toliko radostnih obrazov, kadar bo imela idrijska katoliška delavska družba še kako veselico.
(Od Sv. Trojice na Dolenjskem), 3. vinotoka : Dasi nas je celo poletje strašilo neprestano gromenje in hudourni oblaki, obvaroval nas je vendar Bog večje nesreče. Z malimi izjemami prizanesla nam je popolnoma neusmiljena toča; skrajno neugodno, deževno in nestanovitno vreme pa je pokazalo, kakor po drugih vinorodnih krajih, tudi pri nas svoje posledice. Palež je vzel trtju listje kljub dvakratnemu škroplenju, če ne popolnoma, vsaj deloma. Zakasnelo je splošno že itak vse; ker pa solnce redkokedaj pokaže svetlo obličje in je začelo vsled tega grozdje, katerega je bilo poprej izredno veliko, gnjiti ter odpadati, prične se nastopni teden trgatev. Sodbe se slišijo o toletni vinski dobroti različne. Nekaterniki trdé, da i po kolikosti, i po kakovosti ne bode zaostajalo mnogo za lanskim, vzlasti v „Bojniku" in „Jeprijeku", kjer je trta ostala po večjem zelena. Drugodi pa je pridelek zelo različen, tako da bode tudi cena nenavadno različna.
(Dijaški kuhinji v Kranji) so v dobi od 16. julija do konca sept. t. 1. razun onih p. n. podpornikov, ki plačujejo redne mesečne prispevke, darovali : Škofjeloška družba pri Golarju v Kranju 5 gl. 1 kr., g. Luka Košmelj iz Železnikov 5 gld., neimenovan iz Kopra 1 gld, nekdo, ki po nepotrebnem plačuje za druge, 96 kr., dva neimenovana kot odkupnino 1 gld. 05 kr., dva „mačkovca" 20 kr., g. Lorenc Ravnik iz Gorič 1 gld., č. g. župnik Ra-moveš iz Poljan 10 gld., g. nadučitelj Kragelj iz Tržiča 3 gld., neimenovan iz Kopra še 1 gl., č. g. župnik Žlogar iz Kranjske Gore 2 gld., g. Janko Kersnik z Brda 5 gld., g. Matevž Barle z Luž 125 kg. krompirja in 24 1 kaše, g. Lor. Ravnik iz Gorič še 50 kr., g. Anton Šinkovec kot celoletni prispevek 5 gld., g. Matevž Cadež ravnotako 3 gld., g. inžener Muck ravnotako 8 gld., g. Gregor Keršič ravnotako 10 gld., g. Fr. Sajovitz ravnotako 3 gld., neimenovan 50 kr., č. g. župnik Blaž Petrič iz Ve-lesovega 1 gld. 50 kr. — Iskrena hvala vsem blagim dobrotnikom, kojim želimo obilo posnemovalcev, kajti potreba je velika. — V „Dijaško kuhinjo" je namreč letos vsprejetih 64 dijakov in bo mesečna potrebščina za njih prehranitev znašala okroglih 240 gld. Zato odbor uljudno prosi vse prijatelje uboge mladine, da mu kmaln dopošljejo izdatnih prispevkov, ker bo sicer moral mnogim dijakom odtegniti podporo.	Odbor. * * *
(Iz celovške škofije.) Preč. gosp. Josip Pogačnik, župnik v Kotljah, je dobil župnijo Time-nica. — S sv. ViSarij so premeščeni i. gg. A. S t u r m kot provizor v Kellerberg, V. L i m p 1 kot kaplan v Hodiše, J. V a r m u t kot provizor t Gorje.
— Premeščen je 6. g. Fl. Krama r, kaplan v Ho-difiah v Št. Janž na Mostičn. — C. g. Ad. He-fter gre v Inomost nadaljevat svoje študije. — Župnijski izpit bo delali ta teden č. gg. Mat Germ, ekspozit v Rablju, R. Perni, kaplan v Šmarju; K. S i v i c, provizor v Preiteneku ; V. S e-rajnik, kaplan v Tinjah; A. Šturm, zakristan
na Višarjah ; J. V a r m u t, kaplan na Višarjah.
*
* *
(Sinoda v Mariboru) ali cerkveni zbor za ško-fovino mariborsko zboroval je od dne 28. sept. zvečer pa do dne 2. okt. zjutraj. Pri zborovanju razpravljalo bo je o zadevah, ki zadevajo duhovnike, tako n. pr. znanstvo, življenje versko, o testamentih duhovnika, o cerkvenej umetnosti, o cerkvenej glasbi, o zakramentu presv. R. Telesa, o župnijskih kronikah, o nameravanej ustanovitvi muzeja za škofo-vino mariborsko, itd. Za neveščake bodi povedano, da Binoda znači v slovesnem pomenu nekako to, kar so v malem okviru zborovanja ali konference dekanovinske. K tem shodom se po naročilu škofovem vsako leto okoli svojega dekana zbirajo župniki in kapelani; k sinodam pa so dolžni priti župniki in tisti duhovniki, katere škof posebej pokliče. Ob enem se vršijo tudi „duhovne vaje" za duhovnike. Razprave sinodalne vodil je seveda prevzvišeni gospod knezoškof dr. Napotnik, govore za duhovne vaje pa je (slovenski) govoril prečastiti gospod kanonik Hribovšek. Prva sinoda slavila se je 1. 1883, sledeča napovedana je za drugo leto (1897) z do-stavkom, ako je pač ne zabrani kakšen zadržek.
(Cvet žalosti.) Piše se nam, da okoli kolodvora na Pesnici pri Mariboru cvete drevje, ki ga je bila letos poklestila toča. Škodo so v okolici cenili čez 120.000 gld.
(Obljubo) samostansko je napravil 1. okt. v Reinu pri Gradcu P. Volfgang Schiffrer kot tretji sin duhoven pokojnega direktorja deželne deske Iv. Schiffrerja. Ob tej priliki je bila lepa slovesnost,
katere so se vdeležili mnogi prijatelji in sorodniki.
*
* *
(Morskega volka) so te dni vjeli v morskem kopališču Bačvice pri Spljetu. Volk se je preveč približal obali in ni mogel s peska nazaj. Potolkli so ga s kamenjem. Živaljo tehtala 46 kilogramov.
(Igra v Ostende-u.) V Monte Karlu je najvišji vložek na jedno številko na ruleti 180 frankov, v Ostende-u pa 300 frankov. Pri trenti in kvarenti je najvišja stava 12 000 frankov, večjim igralcem pa se dopušča tudi 25.000 frankov na jeden pot. V Ostende-u posebno strastno igrajo ženske, Angleškinje in Nemke. Dvorane so vedno polne. Le večji igralci morejo do sedežev, mali možje morejo zgubiti svoje novce stoji. In to se dogaja pred očmi belgijskih oblastev, ker donaša državi dohodkov.
(6. Gabriel Piccoli, lekarnar „pri angelju" v Ljubljani), na Dunajski cesti, priložil je današnji številki vozili red, veljaven od 1. oktobra 1896 do 1. maja 1897.
* *
(Semnji po Slovenskem od 5.—10. oktobra.) Na Kranjskem: 5. pri Fari, na Jesenicah, v Gor. Logatcu, na Vidmu poleg Krke, Litiji, St. Ru-pertu, na Vinici; 6. pri Sv. Heleni; 7. v Motniku, Zagorju na Notr., Zdenski Vasi, Sturji; 8. v Toplicah, St. Petru na Notranjskem; 10. v Tržiču. — N a S1 o v. S t a j e r s k e m : 5. pri Sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju, v Artičah, v Žavcu; 8. v Lav-beku; 10. v Poličanah. — Na Koroškem: 5. v Trebižu. — Na Primorskem: 5. v Basunici, Kastvi, Smarji pri Kopru; 10. v Turjaku.
Društva.
(Glasbena Matica) se početkom novembra preseli v svojo novo hišo v Vegovih ulicah nasproti c. kr. višji realki. Pripravnih prostorov je Matici že jako treba, ker število učencev je naraslo na blizu 250. Skupni pouk se je zato moral deliti na več oddelkov. Razdelbe bo skoro tudi treba pri pouku v harmoniji ali general basu (vvod v skladbo-slovje), ako se za višji oddelek zglasi še nekaj slušateljev. Pouk v skladboslovju ne koristi samo mu-zikom, temveč vsakemu, ki hoče glasbo prav poj-miti in jo vživati. Zato je želeti, da se v harmonijo ne vpišejo samo starejši Matični gojenci, temveč tudi več ljubiteljev glasbe, stanujočih v Ljubljani ali tacih, ki morejo vsaj jedenkrat v tednu prihajati v Ljubljano. Pristop v ta ali drugi pouk Ma-tičin je vsekako zglasiti do 15. t. m. društvenemu vodstvu na Bregu, Cojzova hiša, II. nadstropje.
(Občni zbor moškega zbora „Glasbene Matice") bo v ponedeljek 12. okt. zvečer ob 8. uri v pevski sobi (Cojzova hiša).
(Skušnje pevskega zbora .Glasbene
Matice") se prično prihodnji teden, in sicer i ponedebek 5. t. m. za bas, v sredo 7. t. m. za
tenor.
(Otvoritvena slavnost „tf »rodnega doma" v Ljubljani) dne 10. in 11. oktobra 1896. leta. Dne 10. oktobra: I. Slavnostna predstava „Dramatičnega društva" v deželnem gledališču ob svečani razsvitljavi vnanjih prostorov. Začetek točno ob 7. uri, konec ob 9. tiri zvečer. — Vstopnice in vabila se dobivajo v trafiki kustosa Sešarka in na večer predstave pri blagajnici v gledališču. II. Po gledališki predstavi koncert v spodnjih prostorih „Narodnega doma". Vojaška godba, petje društev „Ljubljane" in „Slavca". Vstopnina za osebo 50 kr. — Cisti dohodek je namenjen drnštvu „Narodni dom" v Ljubljani. — Vstopnice se dobivajo v prodajalnicah gg. V. Petričiča na Mestnem trgu št. 21 in A. Zagorjana na Mestnem trgu št. 7 in na večer koncerta pri društvenih blagajnah v poslopju. — Dne 11. oktobra: III. Ob 11. uri do-poludne v veliki dvorani „Narodnega doma" slavnostno zborovanje društva. Prolog, nagovor predsednikov, čitanje zgodovine. Toaleta slavnostna. IV. Ob 2. uri popoludne banket v sokolovi telovadnici. Oglasila vsprejemata do 8. oktobra 1.1. opoludne iz prijaznosti gg. P. Skale in A. Verhunc. Couvert za osebo 2 gld. V. Sijajni ples „Narodne čitalnice" v veliki dvorani „Narodnega doma". — Pristop imajo le društveniki in povabljeni gostje. — Vabila se glasé' na osebo, vstopnice se dajo proti izkazu vabila. — Vstopnina: za osebo 2 gld., za rodbino 4 gld. — Vstopnice se dobivajo proti izkazu vabila v prodajalnicah gg. V. Petričiča in A. Zagorjana. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Cisti dohodek je namenjen „Naroduemu domu". — Toaleta slavnostna.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: G. Fr. Hra-šovec, vpok. sodnik v Gradcu, 8 gld. 18 kr. iz nabiralnika gospe Franje Zabred-ove v Gradcu in 1 krono vsled izgubljene stave Linčanove Roze; g. župnik Jos. Cernko, blagajnik Vuhred Marenberške podružnice, 30 gld. letnine ter iz nabiralnika v Ma-renbergu in g. Al. Benkovič iz Kamnika 2 gld. kot dar č. rodbine Bahovčeve in g. pošiljatelja. Srčno priporočamo vesoljnemu Slovenstvu našo družbo ter zaupanjem pričakujemo obilih darov. Blagajništvo družbe sv. Cirila i n M e-toda v Ljubljani.
(Posojilnica, registrovana zadrug a z n e o m e j e n o z a v e z o za Sodra-žicoin okolico) pričela je že poslovati. Ista obrestuje hranilne vloge po 4 odst., ter izposojuje denar na posestva proti 5 odst. in na osobni zakup proti 5 l/s odst. obrestovanju. Uradu je vsaki četrtek od 2.—5. ure popoludne.
Narodno gospodarstvo.
Pregled zemljiškega katastra.
(Ukaz ministerstva za finance z dne 11. avgusta 1896. 1. za-stran izvršitve § 11. v zakonu z dne 12. julija 1896. 1. (drž.
zak. št. 121) o pregledu zemljarinskega katastra.)
V porazumu s c. kr. ministerstvom za poljedelstvo se zastran izvršitve § 11 v zakonu z dne 12. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 121) o pregledu zemljarinskega katastra ukazuje to-le :
1.	Po navedenem zakonitem določilu je parcele, katere so v zemljarinskem katastru vpisane za gozdovje, pa so bile v poprejšnjem zemljarinskem operatu pripisane drugi obdelavni (kulturni) vrsti, na zahtevo njih posestnikov, če se ta izreče do konca meseca junija 1897. 1., prestaviti v tisto obdelavno vrsto, v katero spadajo po svoji dejanski in pretežni rabi, za kar ni potreba dovolitve po zmislu § 2 gozdarskega zakona z dne 3. decembra 1852. 1. (drž. zak. št. 250) ali izrečnega oblastvenega preklica, ako bi se bil dal kak ukaz za pogozdovanje.
2.	To določilo se pred vsem uporablja o parcelah, katere so po vsi svoji površini v zemljarinskem katastru vpisane kot gozdovje, pa so bile v poprejšnjem zemljarinskem operatu pripisane drugi obdelavni vrsti.
3.	Uporabnost zakonitega določila se vendar ne odpravlja s tem, da je parcela, bodi si v zemljarinskem katastru, bodi si v poprejšnjem zemljarinskem operatu ali v obeh (kakor se to dogaja tu in tam) z nekolikim (alikvotnim) ali samo približno ovedenim (ne izmerjenim) delom vpisana za gozdovje, z ostalim delom pa pripisana drugi obdelavni vrsti (obdelavni odrezki).
4.	Kadar je v poprejšnjem zemljarinskem operatu kaka parcela vpisana z enim delom za gozdovje, in so deli parcele, dasi se ta, če se na njo ozira kot celoto, dejanjski in pretežno rabi za kako drugo kulturo, obsajeni z lesom, tedaj je od prepisa parcele v drugo obdelavno vrsto izločiti in v zemljarinskem katastru kot gozdovje pustiti one z lesom obsajene dele, kateri 6e a) nahajajo na strmih, rado se usajajočih ležah ter ka-
žejo večje razmerje obsajenosti kakor 0-3, ali katere se b) nahajajo v drugačnih, kakor spredaj ozna-menjenih legah ter znašajo vsaj 3 ha z večjim raz merjem obsajenosti kakor 0'5.
5.	Zakon se ne uporablja o tistih parcelah, za katere se je na podstavi posebnih pogozdovalnih zakonov, veljajočih za Dalmacijo, Trst, Gorico, Gra-diško, Istro in Kranjsko, ali na podstavi zakona z dne 30. junija 1884. leta (drž. zak. št. 117) o na-redbah, da se brez škode odvajajo gorske vode, izreklo, da jih je ohraniti kot gozdovje — ali katere so bile na podstavi § 19. gozdarskega zakona z dne 3. decembra 1852. leta (drž. zak. št. 250) obložene s prepovednim predpisom, ki zahteva njih gozdarsko rabo.
6.	Kadar je pak zaprošenemu prepisu parcel v drugo obdelavno vrsto na poti samo naposled omenjena okolnost (prepoveduj predpis) in se ta prepo-vedni predpis, ne krati lipovega namena, da omejiti na neki del parcel, tedaj je po pravnomočni primerni premembi prepovednega predpisa opraviti prepis ostalega parcelnega dela v ono obdelavno vrsto, v katero ona spada po svoji dejanjski in pretežni rabi.
7.	Gledd ravnanja v izvršitev prepisa parcel v drugo obdelavno vrsto je paziti pred vsem na to, da zakon določa nepreložni rok do konca junija leta 1897, do katerega morajo posestniki izreči zahtevo za prepis parcel, ako hočejo, da se bo na to zahtevo oziralo.
8.	Potemtakem morajo tisti zemljiški posest niki; ki hočejo doseči, da se v zemljarinskem katastru za gozdovje vpisana parcela ali neki njen del (točka 4.) prepiše v drugo obdelavno vrsto ali pa, da se izloči neki del kake parcele iz prepovednega predpisa (točka 6 ), to pismeno ali ustno zglasiti v zakonitem roku ali pri uradniku za razvidnost ali pa pri županu.
9.	Zglasitev mora obsegati te-le podatke:
Ime in stanovališče zemljiškega posestnika, ka-tastralno občino, v kateri parcela leži, parcelno številko in izmero parcelne površine (ploskve), obdelavno vrsto po sedanjem zemljiškem katastru in obdelavno vrsto po poprejšnjem zemljiškem operatu, obdelavno vrsto, v katero parcela spada po dejanski in pretežni rabi, okolnost, ali se na parceli nahaja obsajen les in zlasti brez pretrga se držeč gozd, v poslednjem primeru, v kaki približni izmeri, naposled okolnost, ali se parcela nahaja v strmi, rado se usajajoči legi ali ne.
Resničnost podatkov poslednjih štirih okolnosti mora potrditi župan.
10.	V kolikor se zglasitev poda pri uradniku za razvidnost, si mora ta izprositi dotično potrdilo od župana.
11.	Pri županu vložena zglasila mora ta konec vsakega meseca vpošiljati pristojnemu uradniku za razvidnost.
Za vsprejemanje zglasil je moči rabiti golico (blanketo) po vzorcu.
12.	Ta ukaz morajo razglasiti deželna oblastva jedenkrat v uradnih deželnih časnikih, dalje polit, okr. oblastva v teku roka za zglasitev trikrat v primernih presledkih v uradnem časniku, naposled v občinah tako, kakor je v katerem kraju navada.
Telegrami.
Dunaj, 3. oktobra. Konservativni klub je sklenil v večerni seji, da glasuje za rešitev proračuna v tem zasedanju. Jednako je sklenil poljski klub.
Dunaj, 3. oktobra. Klub katol. ljudske stranke je sklenil v včerajšnji seji, da glasuje proti nujnim predlogom posl. Pergelt in Herold, podpirati pa hoče predloge posl. Kalten-eggerja in Adameka. Klub se je izrekel za naglo posvetovanje in rešitev državnega proračuna, da se nova zbornica ne bode pečala z dolgo budgetno razpravo in imela čas za druga stvarna dela. Glede glasovanja o domovinski postavi je dal klub svojim članom popolno proste roke.
Dunaj, 3. oktobra. Mestni svet je vspre-jel z 80 proti 4 glasovom resolucijo, v kateri se izjavlja, da je načrt domovinskega zakona nevsprejemljiv.
Dunaj, 3. oktobra. Na shodu stavku-jočih delavcev državno-železniške družbe se je poročalo, da je ravnateljstvo dovolilo prc-•osnovo akordne plače v teku 3 mesecev,
ako delavci takoj vsprejmejo delo. Zboro-valci so sklenili, da vstrajajo v stavki, dokler ne dosežejo pozitivnih vspehov.
Lino, 3. oktobra. Pri deželnozborski vo-litvi iz skupine veleposestva je bilo soglasno izvoljenih 8 konservativnih in 2 liberalna veleposestnika.
Budimpešta, 3. oktobra. V parlamentarnih krogih se splošno meni, da se razpusti državni zbor prihodnji ponedeljek s pre-stolnim govorom.
Belgrad, 3. oktobra. Skupščina je sklicana za 17. t. m. k rednemu zasedanju v Belemgradu.
Pariz, 3. oktobra. Presednika senatske in poslanske zbornice se podasta k vspre-jemu ruskega carja v Cherbourg.
Kairo, 3. oktobra. Kolera je v Egiptu ponehala. Iz cele dežele se je naznanilo v zadnjih dneh samo osem slučajev.
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkatarallftne paatlle lekarJaPlooollJavLJublJanl (Dunajska oeata)
katere učinkujejo proti liripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljlei 25 kr., 10 škatljie gld. 2-—. 124 (60-32) 4
Umrli no:
1. oktobra. Jernej Zorko, ielezn. sprevodnik. 65 let, Marije Terezije cesta 14. otrpnjenje pljuč
Tržne cene v Ljubljani
dud 3. oktobra.
Svilnato tlep za plesne oMi p 35 Kr.
do 14-65 meter — istotako črna, bela in barvasta Henne-bergova «vila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. VSvico dvojni pismeni porto. 28 6-3 4
Tovarne za svilo G. Henneberg (c in v. dvorni zal) Curih.
		gl.	kr.		gr	EFJ
	Pšenica, m. si. . .	7	80	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .		7li
	Rež, „ . . .	6	20			78.1
	Ječmen, „ . . .	5	50	Jajce, jedno . . .	—	
	Oves, „ . . .	H	40	Mleko, liter . . .	—	i
	Aida, „ . . .	8	60	Goveje meso, kgr.	—	
	Proso, „ . . .	6	—	Telečje „ „ .	—	62
	Koruza, „ . . ,	5	15	Svinjsko „ „ .	—	66
	Krompir, „ . .	v	20	KoStrunovo „ „ .	—	36j
	Leča, hktl. . .	10	_	Piščanec ....	_	401
	Grah, „ . . .	10	_		_	16{
	Fižol.....	9	—	Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. .	2	40
	Maslo, kgr. . .	—	94		1	70
	Mast, „ . . Speh svež, „ . .	—	7«	Drva trda, 4 kub. m.	7	—
		—	74	„ mehka, 4 „ „	5	
V udobnost
si. p. n. občinstvu omislil sem si na II mej-narodni farmacevtični razstavi v Pragi američansko ljudsko registro-valno blagajno, katero sem v svoji lekarni umestil. Ta blagajna onemogoči kakeršno si bodi že zmoto pri plačanji kupljenega predmeta, ker vsakdo dobi kupon, na katerem blagajna sama mehanično zabeleži svoto, katero ima plačati kupovalec.	6?o 3-3
Gr. Piccoli
lekarnar v Ljubljani, Dunajska cesta.
c « a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	J3 « os , m >
&	9. zvečer	737-0	13-8 '	si. svzh.	dež	
3	7. zjutraj 2. popol.	735-7 735 8	13-4 18-3	si. VZJYZ. si. vzb.	oblačno	0-8
j*
C
C0
.-M	ca	C
£	a	O
:fl	-A*	m
#	ž	s
eo o
najfilrtlje luine
K1SELINE
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarlh v sapllih, zaslizenju, kašlju in (III.)	hrlpavosti.	10 35
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Meteorologično poročilo.
tnalom.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da z današnjim dnem opusti svojo gostilno na Vevčem št. 30 ter
se ob tej priliki vljudno zahvali slav. občinstvu za
obilno mu skazano prijaznost in obiskovanje.
672 1-1
Janez Gostinčar.
Dr. Rose balzam
zia ■	«-«■
iz lekarne 47 26—15
B. FRAGNER v Pragi
je vže nad 30 let splošno znano domače »reditvo,|
katero pospešuje slast in prebavljenje ter odvaja počasi in lahkotno.
Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko,
Glavna zaloga
Lekarna B. Fragner „pri črnem orlu" v Pragi,
Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice.
Velika steklenica velja 1 gld., mala 50 kr., po pošti
20 kr. več. — Bazpošiljanje sleherni dan. BW Zaloge v vseli nvstro-ogersklh lekarnah.

Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hlinega reda v slovenskem in Remikem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni
v LJubljani.
V Slonovih ulicah štev. 52
nahajajočo se gostilno
sem kupil od g. Faulina ter nje vodstvo poveril restavraterju g. A. Weber-ju.
Točila se bodo po najnižjih cenah
izvrstna vina,
istotako tudi priznano izborno
vrhniško pivo,
jedila pa donašala cenj. gostom iz moje restavracije v „Hotelu pri Slonu" po znižanih cenah.
Od nedelje, dnč 4. t. m. nadalje
vsak Četrtek in soboto
„Salvator - večer"
tako v „restavraoiji pri Slonu" kakor v gostilni v Slonov!
ulioi it. 52; ob teh večerih točilo se bode po monakovskem načinu varjeno k la Salvator-pivo iz Frohlichove pivovarne na Vrhniki.
Ob jednem si usojam naznaniti, da imam kakor doslej tudi nadalje zalogo vrhniške pivovarne, ter se priporočam v naročila dobro uležanega, priznano izvrstnega piva v sodčkih, kakor tudi takega v steklenicah, katere se napolnujejo v pivovarni sami.
Velespoštovanjem
Iran Mayr,
68S 8_!	restavratčr v hotelu pri Slonu v Ljubljani.
^7="==n="=n="=rssT="=n="=
II	Odlikovana
1 sta bila na svetovnih razstavah
{ z diplomo in svetinjo
n v Bruselju (Belgija) 1888. 1. u na Dunaju 1892.1.
izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko)
priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje
in VHnUovrwtiilli poprav,
] Matij» Horvat |
čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra oesta 32 f
priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstva » £	v naročanja raznovrstnega
9	obuvala iw t
• katera izvršnjo cen<5, pošteno, iz zanesljivega blaga i* S	od najpriprostejše do najfinejše oblike.	k
IVAN JAX
v LJUBLJANI, Dunajska cesto 13.
Zaloga šivalnih strojev in
ceniki zastonj pristrojev za vozarenji,
in franko.
**************************»
t Franjo Toman t
t podobarin pozlatar, Krlževnlški trg i, Ljubljana t
2 se priporoča preč. duhovščini za izdelo- jj Jj vanje cerkvenih in sobnih del po nizki S * ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- j j logi ima sv. razpela, okvire (Goldieisten), J Ji slike, cofe, krogljice za vrvi itd. £
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvi.!:e in med priporoča preč. duhovščini s', občinstvu
OBOSLAV DOLENEC svečar In lectar, trgovina z medom In voskom
v Ljubljani, Gledallifine ulloe št. 10.
Dobiva se tudi irčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.
¡zdelovatelj cerkvenega J orodja in posode \
Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. Alojzljevišča S
priporoča se prečastiti duhovščini, cer- J kvenim predstojništvom in dobrotnikom v \ najnatančnejše izdelovanje t
monštranc. ciborijev, ke- S liho v, tabernakeljev, \ svečnikov , lestencev , \ križev itd.	\
iz najboljše kovine po poljubnem slogu J in po n i z k i c e n i.	V
•21 . JML «» p ar» 4s 9
svečar vOorioi, Solkanska oesta 9.
priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne
čebelno-voščene sveče klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s s do to nnnai 1000 kron. ■■■mhm

Pošiljatev franko za naročila v Avstro-Ugerski monarhiji.
« <W» <0*«> «44, M, <0*4, <0>	>W4> <»»«> «4» <»♦* »
| LUKA VILHAR	|
f Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne §
| p- —-— priporoča svojo zalogo ^
t^	zlatih in srebrnih 1
žepnih ur, f jSgJ nihalnih, stenskih % ^	in ur budilnic
^-- P° najnižjih cenah. ^
1 Poprave IzvrSnje natančno in točno. %
« i<H4> <M> «w>> iH4> ¿&$4> «M« « <**»> "0*4> <M> <M> #
| I*ar ©.«.o ^oxx6a.ir |
| pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f
J se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 4 J činstvu v mestu in na deželi v vsa v p le- %
?skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri j novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * 5 incenii.Prenavljatudiobrabljenepredmete. J o iMil <0$4> <M, <«44>« W *«4> <M>	<m> «44:«
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko oerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporoča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo i/.vršujela povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastili pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
Brata Appe •
IVAN UKAN J^L
Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3
priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo
pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd.
in vseh v to stroko spadajočih del po ---- nizkih cenah. ==-
izdelovatelja lončenih pečij ^
t Kandijl pri Novem mestu	•
(na Dolenjskem)	Tseh v
priporočata	V T • SlJ?k°
fepo svojo	,SPadaj0Člh.
zalogo >\v ^fV, trPfno 7 °en)l 1Z" °	' deiamh predmetov po
Prav nizki ceni. — Zaloga
¿s Sj*. ^ v Ljubljani je v Židovskiulici,
zastopnik g. Kališ na Prešer-
Mt. Otk novem trgu.

Alojzij Zorman >
trgovina z moko	V
v Ljubljani, Florijitnske ulice št. 7 f priporoča vsakovrstno moko po različni % ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. T
Prodaja na drobno in debelo ter zago- r tavlja uliudno postrežbo.	a
"^JERTTEFcermelj^
trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo
v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v
Zaloga rezilnega orodja U9 0 n
0 ■■ ln klrurglčnih inštrumentov ^
s^r*. Alojzij Vanino sMr«' t
priporoča prečastiti duhovščini in slav- j® nemu občinstvu nože, ikarje, britve p
itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — jjj Brušenje in poprave izvršuje točno.
ceni
# <h» <«44> <Me> w «o^e» <m>0t ********* «» *
§ Na najnovejši način umetne	§
zobe in zobovja |
f ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja J $ plombovanja in vse zobne ope- | t racije, — odstranjujte zobne bole- » ^ Čine z usmrtenjem živca	J
I zobozdravnik A. Paichel |
i poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi * |	hiši, I. nadstr.	J
^ Josip Rebek preje Ahčin ^
■	ključavničar	^
▲ v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 ^ i priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ^ t predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- A J vrstna stavbinska kliučarska dela T a Izdeluje trpežnoizdelanaštedilnaognjišča. a t ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej T ^ še se priporoča v izdelovanje cerkvenih A 1 spominikov in nagrobnih ograj. Zaloga in 1 ™ napeljevanje hišnih telegrafovintelefonov. r
^	Delo trpežno in natančno, cene nizke.	^
| GABRIJEL OZELJ
tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 J
ffi se priporoča preč. duhovščini in si. ob- hi V činstvu v izdelovar.je vseh v njegovo stroko 4 A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, A i divanov, žimnatih In modrocevna peresih \ M itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po $ M najnižji cerri — Ponudi se tudi v tapeci-T ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- t tere tudi špalira. Osobito se priporoča za }]{ ^	delo na deželi.
* FB. TOME€
pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 iS se priporoča preč. duhovščini in si. ob-5S činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del ' in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, . križevih potov, podob svetnikov itd. za-5 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno.
1:11 mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani
I Dunajska cesta v Medjatovi hiši
priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno
| zalogo divanov, žim-I nic, omar, stolov, postelj itd.
1 Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
Dežnike
solnčnike
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó.
največji izberi
priporoča
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16
priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
narejene obleke Včr
za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in
plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
C Tapetniška kupčija 5
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
JJfST Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moko po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, svatovščinah, imen-dneh in raznih slovesnostih.
! v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1«
[ dob-oznana preč. duhovščini, priporoča ^ i svoje izvrstne	J
modroce na peresih	%
, (Kedermatratzen) po 10 gl., nadalj» iim- % i nloe, dlvane ln vsa v tapetniško % * obrt spadajoča dela.	S
D«í rknvnAi 1 n o ^ o rrn onilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. lr nporo ClIIlcl naznanila nafii naročniki in čitatelji „SI o veno a" blagovolijo uvaževati.
(SemenL Ife	vsakovrstno železo za vezi. strešni papir, cinkasti
	in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stro-
7 čCV železniške šine, traverze,	pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna
	in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje,
	priporoča po zel6 znižanih cenah JI n 6rej UbrUŠEoViČ, irgom* z žolaznino Glavni trg 9/10. Ljubljana. Glavni trg 9110. |
Domača tvrdka
Ana Hofbauer
v Ljubljani.
Velika zaloga
cerkvene obleke, orodja in posode.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovMcuje stare obleke in Tsa popravila. — Izdeluje rouno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso d ruto obleko.
PreeasiUe gospode prosim, da so blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažuiejo trjih tvrdk, dru-štov in potujočih ajeotov.
Zagotavliaje biLro in najpošteneišo postrežbo in najnižjo ceno, zatajuje, da bode hvale;;pa tudi za najmanjša naročilo. Najodličnejšis spo^ovanjam se priporoča
Ana Hofbauer, 160 46 32
imejlleljica zaloge ccrkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
Ti CD; ^
ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva.
Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31.
ioo no 300 a.
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez lastnega premoženja in brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke.
Ponudbe pod naslovom: „leichter Verdienst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (574 10-7)
Priporočamo svojo brezdimno, brezsajasto in ki brezvonjavo
i o gli n o (koks)
Hj kot izvrstno kurivo za ognjišča, sobine peči, kakor tudi za II obrtniiko kurjenje, kakoršno rabijo ključarji, kovači, sla-[HJ ičičarji, kavarnarji, pralnice in likalnice, krojači, klo-bučarji, za sušenje stanovanj in sob itd.
Cena iz tovarne do 50 kg. 2 kr. kg. HJ	50 „ 95 „
Ifl	IOO „ 180 „
Večja naročila po dogovoru ceneje razpošiljamo vnanjim naročnikom v žakljih ali vagonih.
Jedna vožnja na dom dostavljena stane 1 gld. 50 kr.

L
586 10-6
Plinova tovarna
v Ij j ubij »ni.
■ocooooooooocoocoooaoocoooi
ta
na I>mvajslfi cesti št. 35 (Bežigrad) priporoča svojo bogato zalogo
stavbinega lesa, desk in lesa za kurjavo
kakor tudi
apno, pesek in premog.
Vse po najnižjih cenah in brezplačno na «lom postavljeno.
Pri naročilih zadosti natančno im3, pa da se določi jasno, katero blago in koliko naj se pošlje.
Dostavlja se točno in natanko po naročilu. Les za kurjavo na željo na drobno razkosamo ter tudi v malih partijah v vrečah oddajamo.	594 6—5
Št. 10.210
Razpis.
666 3-2
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem:
1.	v Bohinjski Bistrici z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade od zdravstvenega okrožia ;
2.	na Brdu z letno plačo 600 gld.;
3.	v Krškem z Iftno plačo 600 gld.;
4.	v Kočevski Reki z letno plačo 800 gld.;
5.	v Logatci z letno plačo 600 gld.;
6.	v Šmariji pri Ljubljani z letno plačo 800 gld.;
7.	v Velikih Lašičah z letno plačo 800 gld.
Prosilci za jedno teb služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
20. oktobra 1806. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, opravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bode le na lake prosilce, kateri so najmanj dve leti uže službovali v kaki bolnici.
Deželni odbor kranjski,
Ljubljana, 19. septembra 1896.
priložnostna darila!
Friderik Minami,
urar, 105 na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vneli vrst
ir žepnih ur
v zlatu, srebru, iuli, jeklu in niklu
v ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete In novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vtdno v zalogi, aj^r Poprave sc dobro in solidno izvršujejo.
Valentin Accctto,
zidarski mojster	i6i 45-32
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14,
priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v
zidarsko obrt spadajoča dela
bodisi že v Izvršitev novih stavb, oerkvenlh in zasebnih poslop'J ali v popravljanja, prenavljan ja, dozidavanja, a1 povečavasja starih poslopij, vzidavacja 'n postavljanja lončenih sledilnih ognjlid, polaganje vsakovrstnega, or.obito oerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovniaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje
L 1I|IV1U(;|I oo uaumjo luui T vujcninujo
ti vsakovrstne stavbinskein strešne opeke

Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
iz lastne opekarnioe,
za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni.
Na žslio da;e tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb.
Vseskozi praktični načrti In proračuni na željo točno. '»B_
—a A A A i
Wien,
I. Bezlrk, nsplat«
, Parterre
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera »rit
Ustanovljeno lota 1870.
Izdelava perila
za gospode, gospl in otroke
na debelo;, in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
o> o
Brajoe za groapoda,
beli oliiffon, gladke na prtih, brej ovratnika, bril raanlet, J7 vrst ledna od gld. 110 do J'70 leit „ „ 6*26 „ 15 — Brajoa za dafika, t4 velikostih, ilcer kakor gornja jedna od gld. 1— do 1'40 «" .. „ 8 75 „ 7-78 Bvltloe za gospoda, « vrst
Jedne 80 kr. do gld. 1'iO le«t gld. 4S0 do gld. 7'50 Dvanajat ovratnikov «d gld. 180 do 8 £0. Dvanajat maniat od gld. 3-80 do 1*60.
13 predlog
(Vorhemden) od gld. SS5do6'—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
JT. O. Ilamaim
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. In kr. mornarico.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 40
Prodaja materijah od knežjega dvorca.
Od poruieaqpk knežjega dvorca r Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materija!,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd.
na lici mesta ali pa na svojem domu v LJubljani, Trnovski pristan it. 14.
Tal. Accetto,
654 63-25	zidarski mojster.
•v o
u. o
'C o,
'3 08
3
3 >
a
S >
■3
M
Jr »=1 a^
P 00 ca S3 P J=>
• M
a
a o «
a
•F« O
dO
S *
. —' M
o -t-> <a
M
¡ja a
S: ®
o >
o S
Jj cu a
LT S
ä a
bs =
tí ?
oa -U
2
bo
O
-M
a
t, tí -2
J 3 -
o a
.T3U
tí to .2" . S?»
Ü 1. ® ü O °
ö « -5 W
w w
M
® o _ E
pa^ HH
> a * 00 -
.2 " S
G s «
>3 • N
—' «I
>
C5
"	a
al
o	s
-k»	®
_ ®	g
o
®	«t
ptr eöS
-O oo
« ca
o>
los bti
iS
ö) « a "i >2 O a
I
CM iO
Ifj
Preč. dohori&n! vljndno priporočani
svsjs delavnico
xa
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z umetno slikarijo
EiStuhl
v Gradcu. Annenstrasaa 35.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
priporočen od naslovltejiih medicinskih avtoritet.
Templjevi vrcIcc^jSpVržilna
Styrla vrelec je preizkušeno zdravilno sredstvo za obolele prebavne organe.
Razpošilja kopeliščno oskrbništvo v Rogaški Slatini na Štajerskem. 223 20-19 Dobi se v vseh specerijskili prodajalnlcah. V LJubljani pri M. Kastnerju in 1. Liningerju.
LUDOVIK BOROVNIK
= puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za
lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na e. kr. preskuševalnici in od mene preskušene.	655 52—2
Slovenski In nemški ilustrovani ceniki zastonj.
Dne 10. oktobra 1.1, ob 10. uri dopoldne
bo podpisana korporacija potom dražbe v gozdu Tovsta gora poleg Kamnika prodaia:
440 kosov jelk	približno 235 m3 v meri
242 „ smrek	„ 118 „ » n
145 „ druzega lesovja „ 48 „ „ „
Kupci naj izvolijo omenjeni dan ali sami k dražbi priti, ali pa do dne 9. oktobra 1.1. vposlati pismene ponudbe, opremljene z varščino v znesku 50 gld., podpisani korporaciji:
Upravni odbor meščanske korporacije.
V Kamniku, dni 1. oktobra 1896.
Načelnik :
652 2-1	Josip Potokar.
Ignacij Camernik,
kamnosek V Ljubljani
Poljske ulice Št. 28 (poleg Schreinerjeve pivarne)
se priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
M^ nagrobnih spomenikov
tudi iz črnega slanita in granita izdelanih, katerih ima veliko v zalogi v najrazličnejši obliki in iz različnega kamenja izvršenih. Prevzema tudi vsa druga v kamnoseško stroko spadajoča cerkvena dela kot:
altarje, prižnice, krstne kamne, obhajilne pregraje, tabernakeljne, polaganje tlaka po cerkvah in kapelah zagotavljajoč izvrstno in strokovnjaško delo po konkurenčni ceni.
Xajzanesljiveje izvršuje tudi vsa stavblnska kamnoseška dela.
Prenavljanje in popravljanje točno, natančno in cenó.	615 6—5

Pleskarski in lakirarski obrt
tvrdke
Josip Makovec v Ljubljani
= na Bregu štev. 20 =
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 52 — 20
!
II
Restavracija Pufitsch v Zabnici,
ob vznožju gore sv. Višarij.
Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti postaje Zabnica e. kr. avstrijskih železnic
novo restavracijo
ter jo opremil z vsemi potrebščinami najbolje. — Osobito bodi romarjem, kateri nameravajo obiskati slovito	465 15—15 j
božjo pot na sv. Višarjih
najbolje priporočena, ker Je od tu najbližnja pot do cerkve sv. Višarij. Za zanesljivo dobro kuhinjo ln pijačo, istotako za pazno ln
uljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno in založno pivo, zajamčeno pristna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. —
Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času. Nosačl, spremljevalci, Jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago.
V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjem
Franc WoŽitZ, restavrater. Rudolf Pufitsch, posestnik.
I> u n a j s k a borza.
Dn6 2. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta i%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld, .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
0. kr. cekini...........
101 gld. 35 kr.
101 122 101 122 99 947 371 119 58 11 9
44
d
45
80	.
20	.
80	I
10
70	.
75	.
73	.
53'„,
45	,
67	,
Dn6 2. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Duuavsko vran&vno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke t $ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „	„ južne ieleznice .
„	„ južne železnice b% .
, dolenjskih železnic 4%
144 gld. 25	kr.
155 „ 50	
190 . —	
99 . 10	n
138 , —	
128 . 50	
108 „ 25	
112 , —	
98 , 25	
99 „ 45	
221 . 50	
172 . -	
128 . 35	
99 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. —
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	142 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18 „ -
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......VI
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljnbljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	155
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3410
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	420
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	-
Montanska družba avstr. plan.....86 , —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	154 , —
Papirnih rubljev 100 ........ 127 „ 50
70 . -
25
75 50
. 75
JTakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj* za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanjn najmanjšega dobitka. Kslantna izvršitev naročil na borit.
Menjarnična delniška družba
„M KRČU R"
»ollnili it 10 Dona], lirillilMruu i» I.
A£~ Pojasnila *2£ZK v vse h gospodarskih in llnančnih stvareh
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg obrestovan)» pri popolni varnosti MT* naloženih glavnic.