Our Write Us Today Advertising are REASONABLE. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO rO&TI NARAVNOST M STOJ DOM (isvtaHt nM) fa praznikov). >* ZA S6.— NA LETO NAD 309 IZDAJ Telephone: CHelsea 3-1242 Entered ms Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Office at New York, N- 1!, under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 213. — Stev. 213. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 1 1. 1940—SREDA, 1 1. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVI1I. — Letnik XLVIli. PREBIVALSTVO BEZI13 LONDONA Kdo bo nosil vojaško suknjo? Konškripciji bodo podvrženi moški med 2 I. in 30. letom, s tem pa še ni rečeno, da bodo morali vsi vršiti vojaško službo. — Letos bo med tridesetimi komaj eden vpoklican. — Plačo bodo dobili $30 dolarjev mesečno. Samo mesto . . Poročevalec Sidney AV i 1-Jiama o begu prebivalstva iz Londona poroča naslednje: 44 Danes odvažajo vlaki na tisoče žena in otrok iz Londona. "Xh neki železniški postaji sem videl, kako je vlak za vlakom odhajal natlačen beguncev. Vlaki so največ odhajali |>o voznem redu, toda odhajali so v dveh, ali celo treh od-delkili. 44Ce*te okoli Londona so polne avtomobilov in trnkov, ki vozi jo žene in otroke na varnejše kraje na deželi." Več stoti sex" otrok je bilo iz Lomlona potdanih v varnejše kraje na deželi takoj ob izbruhu \ojne, toda več kot jmj-loviea se jih je vrnila v mesto, deloma iz domotožja, deloma zato, ker štariši niso bili zadovoljni, da bi bile družine razbite, deloma pa tudi, ker so se pojavile razne težkoče v krajih, kjer so bili otroci nastanjeni. Nekateri trnki so bili visoko naloženi s posteljami, lonci, skledami in raznimi drugimi potre! >>einiimi. "Toda med begunci nisem videl niti enega moškega, niti starca,'' pravi poročevalce. # . * Minister svari pred nepotrebnim potovanjem Včeraj so ves dan bežale iz Londona žene s svojimi otro-ei, ko so sirene zopet svarile pred nevarnostjo iz zraka. Vlada je po radio prosila ljudi, tla pomagajo nesrečnežem. Z ozironi na to, da so v^e železniške proge in ceste, ki peljejo iz Londona, polne žena in otrok, je prometni minister svaril javnost pred nepotrebnim potovanjem v okoliei Londona. Navzlic temu pa so bili vsi vlaki, ki so prihajali iz Londona in odhajali v kx-aje na deželi, od jutra do večera natlačeno polni. Prebi'valei so pričeli bežati iz mesta v po -nedeljek in so od tedaj neprestano odhajali iz mesta. • . f Zdravstveni minister prosi pomoči Zdravstveni minister Mal colrn iMaeDonald je po radio profil Londončane, da priskočijo na pomoč onim, ki so ostali bn«z strehe; porival ji'li je, da jim naj ne pomagajo Ramo z denarjem, temveč tudi s po bistvom. • . • Bombardiranje Londona se nadaljuje Požari, katere so nemški bombniki v pomleljek zanetili v Londonu, včeraj še vedno niso bili pogašeni. Ko se je pričelo mračiti, ro pričeli nem-nki aeroplani aopet (priliajati v velikih trumah in Lomdonča-ni so bili prepričani, da bodo morali že četrto zaporedno noč prefbiti brez spanja. Sovražni aeroplani so tudi im dneva prihajali nad in otroci zapuščajo < DVA ITALJANSKA O. ^ f • • PRINCA ARETIRANA otrasno razdejanje BOMBE SO PADALE NA SREDINO BERLINA Poročilo iz Berlina pravi, da so angleški letalci včeraj metali bombe na sredino iBerlina in da je nekaj bomb padlo na Wilhelmstr^sse v bližini kon-clerjeve palače in Brandenburških vrat. Blizu ameriškega poslaništva ste bili zadeti dve h!ši in ste pričeli goreti. Zadeta (je bila, tudi palača starega državnega zbora in je pričela goreti, toda o-genj je bil kmalu pogašen. Nemci se pritožujejo, da angleški leta/ci mečejo na gozdove in polja na tisoče celulidnih listin, ki so preparirane z fosforjem. Ko se te listine v solnčnem siju dobro posrtše, začnejo goreti. Nastalo je več požarov in Nemci sedaj povsod iščejo te listine. ALMAZANOVI PRISTAŠI BEŽE IZ MEXICO CITY Cardenasova policija ni mogla v Almazanovem glavnem stanu ničesar zepleniti. — Procesi zaradi prevratniške delavnosti so se že začeli. Mnogo uglednih pristašev generala .Jnana Almazana, kateri trdi, da je zmagal mesecu julija ,pri predsedniških molitvah, je pobegnilo proti severu. V glaivnem mestu Mehike se je namreč že začel proces proti prevrat nikom, in tistim, katere bodo obsodili, bo slaba predla. Mehiška tajna policija jc dobila naročilo, naj zapečati Almazanov glavni stan. Bila je pa zelo razočarana, kajti iz glavnega tana o bili pobrani vhi arhivi in \se pohištvo. Gla/vni pristaši Almazana so se baje sestali v San Antonio, Texas, kjer so napravili načrte za nasilni prevzem predsedniškega urada. Vlada trdi, da ni niti najmanjšega dvoma o pravilni in postavni izvolitvi njene g a kandidata Manela Avila Ca-maelia. Cardenas* in Camacho pazljivo zasledujeta dogodke, London, toda niso metali bomb in so najbrže samo pregledovali položaj. Nekajkrat so jih tudi angleški aeroplani pregnali iznad mesta. Sirene so naiznanile bližajoči se zračni napad opoldne, ko so bili delavci pri kosilu ter ob štirih ko je bil čas za čaj in zopet zvečer, ko so delavci odhajali z dela domov. NHko nemško radijsko poro^ čilo pra/vi, da bodo Nemei Angležem za njihovo bombardirali je Berlina poplačali s tem, da bodo nenivški H>ombniki tako dolgo 1>ombard'irali London, da se bo Anglija podala. Nemci bodo toliko časa bomba rdi rali, da bo mesto popolnoma porušeno, da bo morala prebivalstva zlomljena in da bo po-sta/vljena taka vlada, ki bo pripravljena sprejeti Hitlerjeve mirovne pogoje. In Hitlerjevi predlogi so: brezpogojna kapitulacija. v splošnem je pa rečeno, da vlada v Mehiki mir. Pogajanja proti prevratni-kom so se pred nekaj dnevi začela. Pred sodišče bodo prišli vsi osumljenci, in če jim bo dokazana krivda, jih bo zmlela najstrožja kazen. V San Antonio, Texa-s, je izjavil Kdwardo de Neri, kampanjski vodja generala J nana Almazana, da je mesto San Antonio Mehikancem zelo pri ljubljeno in da ni nič čudnega, če se nahaja tam precejšnje število Almazanovih pristašev. Ti ljudje ne kujejo nobene zarote in ne snujejo nobene revoluei jonarne zveze. T z Mehike so le zato odpotovali, ker se jim tam ni zdelo dovolj varno. Iz Rima prihaja poročilo, ki pravi, da je bil aretiran 54 let stari princ Filiipo Andrea l)u-ria-Pamajphili-Landi, poglavar stare italjanske knežje družine. Drugo poročilo, ki pa še ni potrjeno, pa pravi, da je bil a-rc tiran tudi 28 let stari princ Aleksandro Torlonia, čegar mati je KIsie Moore iz New Yorka in ki je poročen s hčer jo bivšega španskega kralja A Ifonza. Princ Doria je bil aretiran, ker se je nepovoljno izrazil proti fašistični stranki. Kol pravijo njegovi prijatelji, je sedaj dodeljen k ** ročnemu delu." Njegovo protifašistično mi šljenje je dobro znano v Rimu in je bil velik nasprotnik vojne v A besi ni ji. Ko je 18. decembra, l'J.''"3 Mussolini pozval Italjane, da podarijo državi poročne prstane in je bil v ta namen razglašen praznik, princ Daria na svoji krasni vili iz 18. stoletja na Corso Umberto ni hotel razobesiti italjanske zastave. Tedaj so fašisti njegov knežji grb na balkonu vile okrasili s tremi italjanskimi zastavami, katerih dva meseca ni smel odstraniti. Ob istem času je bila tudi Via Doria, ki je nosila ime njegovih prednikov, prekrščena v Via della Fede (ulica vere) in so to premem-bo potrdile tudi mestne oblati. O New Dealu . . . Dr. Henry Merritt Wrist on. predsednik Brown univerze, je odločno ol>sojal oblast, ki si jo je prilastil predsednik Roosevelt. — Napihnjena in arogantna bi rok racija Roosevel-tove administracije je največja sovražnica demokracije, — je rekel dr. Wriston. GANGSTER JI SO KONTROLIRALI UNIJO Delavski voditelj je podal na smrtni postelji državnemu pravdniku Vezno izjavo. — V dobrem letu je moral plačati unijski predsednik gangster jem 30 tisočakov. V Chicagu je državni prav-dnik Thomas J. Courtney objavil izjavo, ki mu jo je na smrtni postelji i>odal znani delavski voditelj 'Matthew Taylor, 70 letni ustanovitelj in predsednik Chicago Elevators' and Starters' unije. Taylor, ki je bolehal na tuberkulozi in sladkorni bolezni, je pozrval pred tremi tedni v bolnišnico državnega pravnika Courtney a in mu rekel, da je tolpa gangster je v izvajala |>opolno kontrolo nad njegovo unijo, katera ima nad t rit "rs oč članov. Državnega pravdnika je prosil, naj da njegova iz-java temelj natančni in obširni preiskavi. Gangs ter j i so kontrolirali unijo skoro štiri leta. Taylor, ki se je bal za svoje življenje, je plačal med lanskim januarjem in letošnjim marcem iz u-nijske blagajne 30 tisoč 31-3 dolarjev. Gangsiterji so ga ho- teli tudi podkupiti, da bi odstopil kot predsednik unije ter mu v ta namen ponudili 50 tisočakov, pa je ponudba zavrnil. Taylor je izgubil precej s'vo-jega vpliva, ko je dovolil, da njegova unija pridruži Building {Service Employees mednarodni uniji, čije predsednik je bil George idealise, ki se mora sedaj v New Yorku zagovarjati zaradi sleparije. Tavlorju so stregli gangster-ji tudi po življenju. Ko se je ob neki priliki vozil v bližini Chicage, so skušali zvrniti nje gorv avtomobil v globok prepad. Državni pravilnik je že pozval k sebi več linijskih voditeljev, hoteč ugotoviti točnost Taylorjeve izjave. Dejal je tudi, da mu je Taylor razkril podrobnosti o dveh, doslej še nepojawneiiili umorih. Mlad fant vprašuje: — Ali | bom že letos vpoklican v vojaško službo? Odgovor: — Mogoče, mogoče pa tudi ni'. Letos bo vpoklican komaj eden izmed vsakih tridestili mladih fantov o-ziroma mož. Treba je pač počakati, da se senat in poslanska zbornica sporazumeta glede konskripcijske predloge. V vsakemu slučaju je treba vpo-Števati razne osebne zadeve. C • ne boš vploklican to leto, boš mogoče prihodnjo pomlad. Vprašanje: — < 'e bo moja številka izžrebana, ali je že -tem rečeno, da moram stopili v armado? Odgovor: — Ne. Najprej te morajo zdravniško preiskat.. Tekom svetovne vojne so bili med štirimi draftanimi možmi samo trije sposobni za vojaško službo. Vprašanje: — Pod kakšni mi pogoji bom potrjen f Odgovor: — Visok moraš biti najmanj pet čevljev in štiri inče, tehtati moraš nad 117) funtov, imeti moraš gotovo število zob, tvoja pljuča morajo biti zdrava in ne zineš biti pohabljen. Vprašanje: — _ V11 boni moral prestati še kakšno drugo skušnjo ? Odgovor: — Rodna armada zahteva od rek ruta gotovo mero inteligence. Kakšni predpisi bodo v tem slučaju, se ne ve. Najbrž pa ne bodo sprejeti ti-ti, ki ne znajo ne brati ne pisati. Vprašanje: — Slišal sem, da ne bodo sprejemali tistih, ki vrše kakšno potrebno delo. Odgovor: — Izvzeti ne IhmIo. pač pa odgodeni. Mogoče ne bodo takoj vpoklicani, ampak šele pozneje. V slučaju narodne potrebe mora sleherni v vojaško službo. -Vprašanje: — V kakšnem slučaju bo prišel Šele nazadnje na vrsto? Odgovor: — Ce je zaposlen pri kakšnem prepotrebnem delu, če mora za koga skrbeti ali če ni posebno dobrega zdravja. V ta razred spadajo tudi duhovniki, tujezeruci in vladni uradniki. Vpratšanje: — Kako je pa s tistimi mladimi moškimi, ki so šele par mesecev poročeni? — Ali se bodo izognili vpoklicu; Odgovor: — To bo določil predsednik. O vsakem posameznem slučaju bo razpravljal lokalni draftni odbor. Vprašanje: — Recimo, da žena dela in samo sebe vzdržuje. Ali bo njen mož takoj vpoklican ali bo prišel pozneje na vrsto? Odgovor: — O tem l>o razsojal lokalni odlbor. Vprašanje: — Ali >l>o med zadnjimi vpoklican mladi mož, ki skrbi za vso družino? Odgovor: — Da, tak bo prišel zadnji na vrsto. Vprašanje: — Ce bom draf tan, koliko časa bom imel za ureditev svojih stvari.' Odgovor: — Najbrž deset dni ali dva tedna. Vprašanje: — Koliko mi bo do plačali .' veljnik dovolil, da. Toda zdi se, da ne boš im«I za take stvari kaj prida časa. Vprašanje: — Ali lahko \zauicm v kempo svojo karo-' Odgovor: — Najbrž ne. V k e m/pa h bo komaj za ofi<-ir-k Odgovor: — < 'e kongres v j kare dovolj prostora, zadnjem hipu drugače ne od 1 Vprašanje: — Ali lahko vza-loči, ti bodo plačali trideset I mem psa s seboj? dolarjev na mesec. Odgovor: — Ne. Ce bi enim \ prašanjc: — Kako naj ži- dovolili, bi morali dovoliti vini s tem denarjem.' vsem? Odgovor: — Dali ti bodo! Vprašanje: — Ali bom lahko hi "ano m stanovan je, uniformo, pisal domov ? čevlje in perilo. Odgovor: — Kolikorkrat Vprašanje: — Kakšne stro- boš hotel. Odgovori ti bodo to ške bom imel? ; čno izročeni. Odgovor: — I/, svojega boš j Še bolj natančne in tudi v moral kupiti imlo za britje in gotovih slučajih zelo važne druge malenkosti. V^e to te bo'odredbe glede plačila na dol-veljalo na mesec približno pet | gove, plačila premije na inšu-dolarjev. rane, davke in mortgage, bodo Vprašanje: — Rad bi nekaii tu li v kratkem določene. Sko-d ena rja j>o strani zaslužil. Ali rogotovo bo moratorium na-bom lahko pnnlajal inšurens. .-tal na ta plačila, dokler do pisal za domači list, ali kaj sli- tičnik ne izpolni vojaško do-čnega ^ _ in se vrne v civilno življe- (Mgovor: — Ce ti bo po- nje. HENRY FORD JE OBISKAL WILLKIEJA Republikanski predsedniški i kandidat Wendell L. Willkie bo imel svoj prvi večji kampanjski govor prihodnji ponedeljek v Coffey vi lie, Kansas*, ter bo ob Mi priliki razpravljal "o razliki med mojo filozofijo svobodnega podjetništva in New Dealom". Razpravljal bo o domačih in vna-njepolitičnih problemih. I z Coffeyville se bo odpravil proti Zapadli, kjer bo v enem svojih govorov razpravljal tudi o vprašanju tretjega termina. V ponedeljek dopoldne je bil pri njem znani industrijalec Henry Ford. Niti Willkie niti Ford nista hotela povedati ča- snikarjem, o čem sta razpravljala. Na vprašanje, če bo Ford podpiral njegovo kandidat uro, je odvrnil Willkie, da je treba o tem Forda vprašati, ne njega. Neki policist je rekel, da jc imel Ford v gnmbici Wilikie jevo znamenje. — Ali boste Roosevelt a i-gnoriral. ee vas bo Roo.-evelt ignoriral? — ga je vprašal neki časnikar. — Zdi se mi, — mu je odvrnil Willkie, — da me Roosevelt ne bo prav dolgo ignoriral. Prav gotovo pa ne do konca predsedniške kampanje. MUNICIJSKI INDUSTRIJI NE MANJKA DELAVCEV Za slučaj potrebe jih ima na razpolago skoro šest milijonov. — Civilna komisija je rekruti-rala za ladjedelnice in arzenale stotisoč izvež-banih delavcev. Narodna obrambna komisi------- ja je izjavila, da ima numieij I ministraton st ska industrija na razpolago in pri Civiliai se vežba (»S t>oč pri Civilian Conser\alion pet milijonov 5(M) tiss 300 tisoč, pri WPA pa cev, ki zaenkrat še niso zaposleni pri delu v katerem so se rzvežbali. Sidney Hillman, ki so mu poverjene v obrambni komisiji delavske zadeve, pravi, da je bilo to število določeno s pomočjo zveznih posredovalnic. — Ko je bil spravljen v tek narodno-Obranibni program, — je rekel Hillman,--smo posvetili vso pažnjo dejstvu, da mora imeti municijska industrija -vedno dovolj delavcev na razpolago. V ta namen smo spraivili skupaj potrebno rezervo. Pri National Youth Ad- tisoč delavcev. Na razpolago imajo potrebne učilnice in inštruktorje. Poleg tega je civilna komisija rekrutirala 100 tisoč izve/ banih delaivcev za lad jedel nice, arzenale in druge obrambne naprave. Gill Robb Wilson, predsednik National Aeronutic Asso-ciatnon, je izjavil, da je sklenila njegova organizacija ustanoviti* civilno letalsko rezervo za izvežbanje pomožnega letalskega zbora za zračno obrambo. nGEX8 irAlODI^-HeirToi* ^ Wednesilay, September t 1, 1440 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY M "GLAS NARODA _(TOICK cen'ov ,za to organizacijo med Sln-boy-kot assestment, ter prirejeni iganskimi Slovenci. pikn?k v avgu tu, pa že obs:-' Obširno i«» bilo ž«- poročala naša blagajna lepo vsoto. I no na tem 'mestu o namenu t«1-Takoj po ustanovitvi je bi na-j ga združenja. vendar pa naj men te organizacije. da nap": a-1 nomivno (»oudarjam važno t,>-vimo kakšen skupni rzlct in kerjčko irle'e aim ničikeira državne je piknik nam tako lepo oh-j Ijnnst va. \ teb •■usili. ki se v nesel, zato je bilo sklenjeno naj njih nabavimo sedaj, je vsem sečna seja tega združenja se vrši vsaki zadnji torek v mesecu ob K. uri zvečer v Fluderniko-vi dvorani; pridite in zvedeli boste več podrobnosti. (Še enkrat ste prošeni, da se priglasite na izlet in tako tudi za večerno šolo. (Ravno ob zaključku mojega dopisa -pni sprejela obvestilo, da se prične večerna šola za dr-7/ivljainski papir dne 24. sep-tentbra ob 7:1."» zvečer v Voca-t iona! is1, bool. P« zdrav vs* ni Slovencem ši-rom Amerike. Josepbina Dragon. POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. zadnji >cji, da priredimo izbi v Waupan, Wis., da si egl damo državno kaznilnico in dal'«' državne hiše (Sate Capitol). Tzlet se vrši dne 2<». -septembra t. j. v soboto z busom. zato >te v-i, ki se nameravate udeležiti tega izleta, naprošcui, «la se ir«>-tovo priglasite do neb• «r ■ 14. septembra, pri kateri sledečih znano, kako važnega pomena je bi'i ameriški državljan. (Strogost, ki je prišla v velja-; vo v naših državah, da se mora v-akdo registrirali, ki še ni državi i;m. vam je g«>tovo znana. Vabimo ve- slov nski narod v naši naselbini k temu združenju, oosebno na vi, dragi rojaki, ki ni>t«* dižav- Iz Jugoslavije Peter Zgaga — M«ični in vztrajni moramo | litiki morajo nekaj reči, toda 1 1 - v bistvu je stvar pen's cm druga*'na. biti, — čitam danzatdnem v starokrajskih listih, — pogu-nmi in neustrašeni. Mi ne zahtevamo od nikogar niti ]»e«li zemlj<*, kar pa imamo, 1k»iiio neustrašeno branili kakor levi. Mi si ne ipirstimo kratiti naših pravi«-. Mi nikomur ni Ali bi ne bilo bolje narodu povedati, da mora "biti pripravljen mi vse? Tudi v Ameriki je precej OBRAMBA IN PROFIT! Za uspeli narodno-oibrambnega programa je «ivoje potrebno: Izvežbati je treba gtrtovo številk) mož za vojaško službo ter producirati «k*volj orožja, inunicije in vojaške otpreme. Najl»oljiša armada, mornarica ali zračna sila se ne more uspešno boriti, če nima dovolj t«»|»ov in tankov, ladij in izstrelkov, letal in hangarjev. Produkcija teli in drugih istotako važnHi ]>otreiliščin za ameriško (lbrailAx» se je skoro za štiri meseee zakasnila, dasi je bilo v to svrlio na razpnllago več kot štirinajst tisoč milijonov dolarjwv. To zakasnitev so v prvi vrsti |Mn-zroeile nekatere kur poraoije, ki so skušale za s*voje tlelo izčrpati iz prebiva b*tva t«- dežele čimvečje prof i te ter so bile pri|>ravljne v to s vrh o le malo ali pa ničesar rizkirati. Izza trs tega dne, ko je bil spravljen narodno-obrambni program v tek, vjprizarjajo nekateri podjetniki gonjo proti omejitvam ddbičkov, določenih |k> Vrnson-TraimrieHovi po-stavi ter ><* skušajo izogniti predlaganim davščinam na odvisne di>bi«"ke. Kongres razmišlja o davkih, ki bi pomagali kriti stro ške naroi umevnega ker bi se dalo na ta način spraviti skupaj j»otre«ben «leuar za delno j>okritjc stroškov narodm>-M>rambticga programa. Preipirajo se le še glede [H>gt»jev, kjiterimi bi obrambne imhuftrije sklepale z vla- do iliJiič^e. Pri tem se pa problem zofM"t deli v dva dela. Po mnenju slehernega treznomislečega čk>vka ft»i povsem za« los t o v a lo osem dolarjev dobička dolarjih, ki jih potijet nik investira izdelovanje obrafiftmega materiala. S takim dobičkom je tudi večina obramfbne industrije zadovoljna. ■— Vprašanje je pa, kako naj vlada garantira podjetniku invert i ran iti. To dejstvo je pripomoglo k paniki leta 1920 ter je devet let kasneje v veliki meri prispevalo k splošnemu finančnemu polomu. Sedaj pa »pravijo nekateri industrijalci: — Dot>no! Mi vino zadovoljili z osmimi odstopi čistega dobička, kot je določen po Vin^on-Trammetlovi postavi. Dovoljeno naj nam pa bo j>ri vladnih kontraktHi poleg tega dobička še toliko zaslužiti, «la Ibomo v petih letHi pokrili vse stroške, *ki smo jih imeli s preureditvijo in izboljšanjem naših tovarn. Tt» se .pravi, da bi imeli od vsakrh investiranih sto dolarjev osem dolarjev čistega dobička, po i>etih letih bi pa i-meli do suidnjega centa plačane svoje tovarne, stroje in Vse drugo, kar so s*i naJbavili, da jim je bilo mogoče izvršili vla-voje dolžnosti. Za armado, mornarico in zračno *»ilo mora izdelovati potrebščine. Tovarna mu obratuje noč in dan. Vlada mu je zajamčila primeren dobiček in ga zaščitila pred izgubo. Toda s tem ni zadovoljen, ampak hoče imeti še v«4č» in več. In če ni ugodeno vsaki njegovi "zahtevi, pravi: — Ne bom deAal za vlado, ampak bom raje prevzel inozemska naročila. Pri njih se več zasluži. Značilno je, da £e taki ljudje pri v«aki priliki kaj radi sklicujejo na svoj patriotizem. uradni*?: Mary Fale. Jo-ephina' l.jiini, ste prii;»zn«» vabljeni, da Dragon, Johanna Mohnr. Frances .Take'. Franee- Milostnik. Fiances Skrube. Kdor se p«>- trotovo pridružite in •rano vam Im potom večerne šol«- «b»biti dr/.avl *ant-t vo. Mr. zne.'e priglasi, se n«* n norem o o- K. A. Hiekv, (*'lerk of Court). S?>mo v stihih govori kmet Rade Ivanovič iz Vii i M«»rdarj v nedaleč o«! r .dnjeva. Vas Merdari j«* zg<»-d«»vinske.ira pomena. Tu j«- l»i la l»*ta 1111^ prvič pre'niia tur ška fronta. Zdaj prebiva v Mrnlarjih lep. št«-vi!<» na»e l jencev iz raznih krajev in me«I poina- njimi / li bi»"i Ka«l<* Tvanovič najbolj učen in najbolj vi«b n. Venomer se izraža v stihih. I me«ltem ko s«> s«(~ri«lobiI svoj«' pra-' .M* zgo«lil«», šc vedim uavdu-viee in s krvjo ji bo tudi bra-1 ^»i »j« Hitlerja, nil. Si«*r fia živimo v miru z vsemi našimi M>se«li. Z vsemi imamo, <"•«• ž«* ne prijateljskih i lavstvo preskrl>el. Nemški «1« — < '<• «lrugega ne, — pravijo, — je Hitler že vsaj za de- zirati, kajti vožnji str« *ki morajo biti te«l- n prej plačani. j j»- obl jubi! v o imhiioč kot uči 'ko sprejema:i njegr»ve "afo- t«'lj, samo priglasite s •. M« Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500.000 SOLVENTN« >ST K. S. K. JEI»XOTK ZNAŠA VZLXi7*> Ct- h«re^ dobro sHti in Kvojim dragim, zavaruj sr pri najlraljši. po-htfni in nadsulvenmi podporni orKanizariji, KRANJSKO SI.OVKN-SKI KATOI IŠKI JIJINOTI, kj.r sr lahko zavanijtS za snirtniiir, nun«* poSkodl»ti, op«*ra«ijn, proti bolrzni in owmoglosli. K. S. K. JEDNOTA sprt-jema moškr in ženske ud 16. do (M), leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste nrtifikate sedanje dobe od $2.~>4).IHI do $.~>.04H».U0. K. 8. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi rlan ali tlanira le mogočne in bogate katoliške podporne organizarije, potrudi se in pristopi iakoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnire krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Joliet, Illinois rizme**, s«* nikakor ui nmgel razumeti s svojo boljšo polovico. Razo«* a ran s<* i' odpravil ]>o državi in povsod reeitiral . voje y;«'b 20-Ietniei merdar>k«* bitke ta I!)?!!? i«* bil med prvimi, ki pogo«ib, žc vsaj lienapadalne |)o»«iJbe. t • -■ 11 oziru smo torej zaščiteni. To so l«*fm* I»es«Ml<*. Časopisi |»ač nenajo nekaj pisati in po- konzei vne nakupovati rib 7.a konzerviranje. Tako se je zgo-«lilo 1 • «lni. da >«» morali mnogi aior-ki ribiči v Dalmaciji zme-tatii nabavljene rilK' nazaj v morje. k«*i niso mogli rib pro-tlati tovaiuam. -odov za naso-lj« iij«' ril) pa tmli ni-«> imeli. Ko-itrna plfx-eviua teži v carinskih dprl akjfijo za npoiih tiik. | za t«> na-lovili n:» pristojno me-tiakar j«* sp«*t nnokroir po ^st«» ap»-l. naj bi oblasti po**kr-svetn ill j«1 zašel tmli v firčiio :bele. da bi bila ta zadeva čim ()«HI«\j se .'e nava«lil pf>potn«'ira življenja. Le tu in tam vrača v domačo va-% a i«» kmalu spet zapn-ti. ker pač pozmi sturi prejrovor, «la ni nihče prerok v doma«Vm kraju. Uboj pri kvartanju. V Xov-ki v Slav«jiiiji j«* umrl tragične smrti Ivan Tičar, tr-govee iz Kutin«'. I "bil f^a j«' IVter Konte«-ki„ prav tako tr-g«»vec iz Kutine. Bila -t;i «!«»-bra )>rijatelja in r-ta se prla in st« pla. K< teski j«» |)orre^niI nož in je dvakrat usekal svojega prijatelja v 11*1»lih in rame. Tičarja s«» liote'i prep«*ljati v «>^iješko bolnišnic«*, a j«' spotoma iz«lili-uil. Kosteski f)a je l»il takoj po zl<»činu aretiran. . Ribiči morajo metati ribe nazai v morje. Jugosiov. tovarn«' za konzerviranje morskih rib.še ve l-no nimajo kositrn«1 pI«nVviin» za pn j urejena. 150 let stara ženica živi na Bcsanskem Posavju. I'rei»iva v va-i Lipiku, (jIm'm-na Novigra«!. in -«• imenuje Sta-ua Sičičeva. Kdaj r«* je natančno r«»dila, ne v«« pove«luti, pravi |»a, «la so jo po «»kupii<"i-ji r.«»sm- ( 1 S7s) zapisali kot HO letnico iti jm» tem sklepajo, da ima «rot«>v«» ž«* na-kler so še vroče, temv«h* počakaj, . Kmalj »hibi v nasprotnem pri meni razpok«' in s«' lušči. VELIKA POVODENJ V NEW JERSEYU Prejšnji teden, ko je pridel ve Hk orkan iB -tropienih krajev, je bilo tudi veliko deževje v vzbcfclnih držaivah. Slika nam kaže prizor v Pamlsboro, X. J., po končani nevihti. lavec j«» «h»br«» phn-an. Sev<*«la jo dobro fdaTrau na— jieipirju. Čakajte, da vam s primerom povem, kak«» j«' v N«*iiičijj. H«M'imo, da bi bilo tudi v tej «lezel i take razmere. Ameriški tiri«h»set nr na tc«len. V sobot«) bi dobil koverto, s ka tere -i bi že o«hlaleč l»|«'-t«'la vsota $40. Koverto bi o«lprl in dobil v nji list«'k, na katerem bi bilo zapisano: $2.00 za «k>hodninski «lav«k; .50 centov članarina za riHro-dno soeijal i stično stranko; $2.00 za nemške rev^/e; $2.00 za nemške ranjence $2.f^) za zimsko pomoč; $3.00 za jM^pc-šeno završitev vojnega programa ; $2.00 za bolniški sklad; $l.f>0 za propagandni sklati na rodn o«»oci ja 1 i st i čn e s t r a n ke. In še par dolarjev za to in za ono. Poleg listka bi o seilein, osem in d*«vet do- is larjev. Že dVanajst let niso imeli ti tl^ti takih oglasov. Ali jc mo- ■ gc»če to znamenje vračajoče se p r« »s per i tete? ^ Nemčija ni imela ne lani ne/ letc»^ na Svetovni razstavi v New Yorku svojega paviljona. Potfoillbe so t>ile že sklenjene in podpisane, tenia Hitler j Hi je v zadnjem hipu prekli- \ eal. Nemčiji res ni bilo trefca razstave, kajti že vse leto raeka-zuje po Rvropi svoje metodo in uspehe. Crvilksira-ni sv^et se s studom obrača od njih. ' Ikii,!" ■ .:'! ■fwr: ■ • z'** °GLIB NABOB — New TorS Wednesday, SeptemKer 11,1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAIET Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci NAJMODERNEJŠA CESTA JE BILA ZGRAJ ENA V ONTARIO Del ceste, ki veže Fort Erie s Torontom. Slika nam kaže važno križišče v Port Credit. Cesia je dolga 91 milj ter je mogoče po njej v vsako smer voesiti v dvojni vrsti. "Queen Elizabeth Way" je pravo čudo moderne tehnike. — Zaenkrat je že izročen prometu del med Torontom in Hamiltonom. — Zveza z "Mirovnim mostom." Kanada je trdno odločena i in je med njimi še -vedno dosti izvojevati zmago v sedanji 'voj prostora. ni. Poleg mož pošilja v Anglijo tudi vsakovrstne potrebščine, letala in munieijo. Pri tem j>a nikakor ne zanemarja svojih domačih zadev. Tako naprimer gradi moderno cesto, ki bo vezala Toronto z "Mirovnim mostom'' pri Fort Erie. Del ceste med Torontom in Hamiltonom je že zgrajen ter izročen prometu. Cesta se imenuje 4*The t^ueen Elizabeth Way", in ko bo dovršena, bo dolga vsega : k upaj enoindevetdoet milj. Od 44Mirovnega mostu" bodo vodile zveze z vselili glavnimi cestami v gornjem delu ne\v-vorške države. To bo uova prometna žila Kanade, ki se je bodo z veseljem posluževali tisočeri turisti. Pri gradnji so se posluževali inžinirji najmodernejših metod. Premostiti je bilo treba močvirja in reke, izsekati velike mase skalovja ter premagati neštete druge ovire. Po vsej dolžini cewte zamorejo vštric vor.iti Štirje avtomobili Ko so dospeli graditelji do močvirja, so pogreznili vanj cele tone dinamita. Nato so močvirje zasuli s kamenjem in gruščem. Temu je sledilo najvažnejše—eksplozija dinamita, ki je pritisnila nasuti materi jal nizdol in na stran in zamašila ž njim vse odprtine. S tem je bilo prihranjeno večmesečno čakanje, da hi se grušč in kamenje sama vsedla. IN* eksploziji odstranijo delavci močvirno blato in začno takoj nalrvati eoneret. Xova cesta je del ogromne ga programa za zgradnjo modernih cestišč, ki so ga začeli vršiti pred dobrimi desetimi leti. V zadnjh petih letih je bila zgrajena cesta do marši kakšne nedostopne točke v kanadskih divjinah. Nekaj posebnega bo tan v Moutrcalu ter 1m> izde-lovala dele za letala Antonovega modela. Zanimanje Japoncev za ameriško - kanadski dogovor Ko se je sestal ameriški predsednik Roosevelt s kanadskimi ministn-iiim predsednikom Mackenzie Kingom in je prišlo do dogovora med Združenimi državami in* Kanado, je v glavnem mestu Japonske kar zavrelo. Odredbe ameriškega in kanadskega državnika se tičejo zaenkrat samo vzhodne strani Združenih držav in Kanade, to se pravi, zavarovanja napram Nemčiji. Po mnenju Japoncev, pri tem nikakor ne bo ostalo, pač bo pa nekaj sličnega doioceno t ii« li z ozirom na zapadli o a-meriško in kanadsko obal, to je proti Japonski. Po vzorcu ameriške Monroe doktrine je Japonska proglasila nekakšno "Japonsko Monroe doktrino" z vzhodno Azijo, to se pravi, da nima nobena držaja pravice, vmešavati se v vzhodnoazijske zadeve. Japoncem se zdi, da smejo početi, karkoli se jim vzljubi, in baš zato bo nedvomno nekaj ukrenjenega glede ameriških in angleških posesti v Tihem oceanu. Niadaljni kanadski oddelek dospel v Anglijo Prve dni meseca sept«-tirt»ra jf dospel t neko kanadsko pristaniške najrefji oddelek ka-nadškili vojakovf kar «se jih je tekom sedanje vojne izkrcalo v Angliji. VojnStvo je bilo ta ko priključeno obrambni sili Velike Britanije. V dražibi kanadskih vojakov -h* j«* izkrcalo tudi nekaj ameriških prostoroljnar ter več pilot m* in utehnikov. Iti bodo 4if)ili v službo angleške zračne Mile. Koliko vojakov se je izkrca lu, ni bilo objavljeno. Kanadski pilot zablodil V bližini mesta Pulaski v državi New York je pristal na obširnem polju neki kanadski letalec s svojim bombnikom. Rekel je, da je v megli zablodil ter izgubil smer. Letel je iz <>ttawe proti Trcntonu v Ontario. Iznena-da se je pojavila megla, pa ni vedel, ne kod in ne kam. Me sto Pulaski leži jn-tdeset milj južno od Kanadske meje. Ko so mu f>okazali pravo smer, se je zoj>et dvignil in odletel. Ameriške oblasti zadeve no l»odo preiskovale, ker je ja>no. da letalec ni namenoma pristal na ameriških tleh. Rojak« prosimo, k © pozi j jo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES C1I1DUV TAL MOD ORDER, AMERIKA BO DALA KANADI TANKE Ker so že zastareli, se jih ameriška armada ne sme več posluževati. — Kanadčani naj bi se ž njimi vežbali. — Važna seja obrambnega odbora. Načelnik arinadnega generalnega štaba, general George C. ^Marshall, je rekel te dni časnikarjem, da razmišlja ameriška vlada o predlogu, naj bi izročila Kanadčanom v vežbal-ne svrhe več sto tankov, ki su bili zgrajeni začasa svetovne vojne. Ti tanki so že zastarel:, da je kongres armadi prepovedal njiho v o uporabo. Neki časnikar je Marslialla vprašal, koliko letal ima ameriška armada. Načelnik generalnega štaba je odvrnil, da razpolaga zaenkrat samo «< ^(M) modernimi bojnimi letali. Poleg teh ima še 1.">trebščiu v Kanado. • Imenil j«' tudi, da bo Amerika /.gradila na Novi Fmidlaudij: dvoje oporišč. Župau je predložil predsedniku Rooseveltu poročilo o se danjih pogajanjih s kanadskimi zastopniki. Prejšnji ponedeljek in torek «t e vršila nadaljna posvetovanja. Stav.anci v JianadL PISMO IZ ONTARIO Tukaj ni posebnih novic; o-1 brat nje samo železniški promet 1 C. P. Railway. — "Glas Naro da" nam je velik prijatelj, toda že par tednov ga ne prejemamo redno ker je -zadržati par dni v Sudbury v carinskem 11-radu. 1'pain pa, da bo tudi to v kratkem uravnano. V soboto, ."'»1. avgusta (»pol dne c Vam zdi, kot 11 o dovoljenje. Brez takega dovoljenja ni mogoče puške ali samokresa posoditi niti za en dan. Na ta način bo oblastim mo- I pregretake je določena višja globa ter najmanj tri mesece zapora ali pa oboje. Prodajalci orožja si morejo svoje zaloge dobaviti od pro dajalca na debelo le potom po-sebnega dovoljenja. In brez posebnega dovoljenja ne sinejo nikomur orožja prodati. I-rad no dovoljenje mora imeti goče kontrolirati vse orožje, tudi kup«*<\ nahajajoče se v rokah privat- V Kirkland Lake in okraju nikov. bo ]»olicijskili načelnik Reg Pi- Kdor bi se skušal izogniti neger skrbel za najstrožje v/.- tem odredbam, bi imel oprav vajanjc teh določb. j Poreign Policy Association, 1 ki itoa svoj giavni stan v VVa. hintgonu, I), l'., poroča, da se gradnja kanad-kih letal izredno hitro vrši, in da i» v slučaju nadaljevanja vojne i-grala kanadska zračna -ila važno vlogo pri obrambi Angli- Tudi rekrutacija j«? na« i v se uspešna. Meseca julija je bilo rek rut i ranih vsak teden približno tisoč mladih mož. Kraljeva kanadska zračna sila je imela meseea julija 17 So častnikov in 17 t i-o«*- Soo mož, ton-j skoro še enkrat več kakor meseca marca. V Kanadi je dvaindvajset šol za vežbanje pilotov. Vsa letališča, hangarji in u-čilnice. ki bi imele biti zgrajene šele prihodnje leto, bodo že konci tega leta dovršene. Pogodbe Zdr. držav z dominiji C. »septembra so bile podpisane med ameriško vlado in vladami treh angleških domini je v nove prijateljske pogodbe. Pogodbe določajo, da je treba mirno uravnati vse spore, ki bi utegnili nastati med Zdr. državam« ter Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Te ipogodbe so nekakšno nadaljevanje " pogodbe za pospešen je miru", ki je bila sklenjena v drugem mesecu svetovne vojne med Ameriko in Kanado. Vnuk bivšega kajzerja ni interniran Iz Ottawc poročajo: Nedavno se jc razširila ,po Kanadi vest, da se nahaja v nekem kanadskem intemacijskem ta borišču pruski princ Friderik, vnuk bivšega nemškega cesarja Viljema IT. Vodstvo internacijsk e g a glavnega stana v Ottawi naznanja, da nima o tem nobenega oficijelnega poročila. Rušilci na varnem v Kanadi V neko kanadsko pristanišče so dospeli dne 7. septembra p rtv i izmed 50 rušilcev., ki jih je dala Amerika Angliji v zameno za oporišča na raznih angleških posestvih v bližini ameriške obali. Rušilce je privedla v Kana do iz Bostona majhna posad ka, ki se je pa takoj vrnila. V Kanadi bodo rušilce prevzeli kanadski mornarji ter odpluli ž njimi proti Evropi. Anglija bi morala poslati v Kanado nekaj letal za nadalj-iio vežbanje pilotov, kateri so že napravili letalski izpit. Ker ji t««ga ni bilo mogoče, je dobila Kanada nekaj letal iz Združenih držav. JI. avgu-ta je imela kanad-j -ka armada 104 ti-oč mož. Med njimi jih je 40 tisoč, ki vrše -IiižIm* ihven Kanade. To sta dve «11 viziji v Angliji ter manjši oddelki na Islandiji, ttcrmndi in v Karibskem mor-ju. Kanadska mornarica je imela julija VV.) ladij ter ?MMK) častnikov in mornarjev. Kamniške ladjedelnice gra-,:e N iskalce v min. manjših tfirpcdnih čolnov in »Iva rušil-ca. Trije nagli potniški pa miki -o bili spremenjeni v pfnno-žne križarke. Koliko Kanadskih vojakov je v Angliji> Na to vprašanje dolgo časa ni bilo mogoče že vsaj približno točno odgovoriti. Javnost ve, koliko divizij je bilo ]>os1a-nih preko morja. to«la med divizijami v mirnim čatsu in vojni je veliko razlika; včasih za par t-isoč mož. Zdaj se je pa iz precej zanesljivega vira izvedelo, da je bilo izza izbruha vojne poslanih iz Kanade v Anglijo nad 4t» tisoč Kanadčanov. Mednarodni delavski urad v Kanadi V nedeljo je odpotoval z letalom iz .New Vorka v Lizbone bivši governer ameriške države New Hampshire, John S. Vinaiit, ki je sedaj ravnatelj Mednarodnega delavskega n-rada v Ženevi. V Evropi bo Vinant ukrenil vse potrebno za preselitev Delavskega urada v Kanado. Mnogo uradnikov se bo še v teku tekočega meseca preselilo iz Ženeve v Montreal, do-čim bo Vinant dospel tja v začetku oktobra in takoj začel u-radovati. Kanadske oblasti so dale Delavskemu uradu vse prostore brezplačno na razpolago. — Rušilci so v presenetljivo dobrem stanju. Na njih je bilo dosti starih strojev nadomeščenih z novimi. Rušilci v najboljšem stanju (»lede prvih osmih ameriških rušilcev, ki so dospeli v Kana-i do, odkoder bodo poslani v ! Anglijo, je rekel admiral Stuart Bonliani-Carter, poveljnik trejega brodovja angles k e »ve mornarice: NEMCI IZSTREBLJA-JO POLJAKE \<-k članek v londonskem listu "Economist" j»ravi, da je preteklo leto v-led vojne in njenih posledie pomrlo toliko Poljakov, da jih jc -edaj samo komaj 4.0OO.IKMI. List pravi, da Nemci Poljake naravnost iztrebljajo. »ssrrirr -nt m • •■« ......-»■- -. «----tnau^3» PESMARICA "Glasbrne Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. PRVA SEJA SKUPNEGA KANADSKO-AME REŠKEGA OBRAMBNEGA ODBORA H f Prva seja stalnega 44t*f*ne*a a uieriško-kunaraiiibnega o»H»ora je bila v glavnem mesto Kanade Ottawi. Pred-efilnik ameriške skupine je newyorski župan La Guanlia, kana*lske skupine pa O. N. Riggar. ki ju je videti na sliki zadej od desne na lovo. Več v ažnih odredb za s*ku)»no Ara nrfnj se je že ukrenilo. • • - - ■ • , Be* "BEX 8 » A B D D i" - JTew Jot* Wednesday, September 11,1 940 BLOVENE (YUGOSLAV) DAILT3 V METEZU —: Boman. — Spisala: MABUA KMETOVA. :— Registracija tujcev Vsa živahna je bila Poldi Bizjakova, a ta živahnost je bila nekam nerodna, sekajoča. Hip za hipom se je zganila, sunkoma vstajala in sedala, popravljala lase, obleko; zdaj je govorila glasno, zdaj tiho, se smejala vse vprek in hihitala brez konca in kraja. 1 "Kako m nervozna,je dejala Tinn. ki že ni mogla več molče gledati Poldi, ki jc pravila Meti o svojem, današnjem izletu in se ziba je zadevala ob njo in toliko, da ni poskočila od mize. "Nervozna, Tina, nervozna," je vzkliknila. "Saj to je svoderno, saj to je prav, hahaba!,, 1 Vsi so se zaiamejali, ne toliko zaradi vsebine besed kakor zaradi Poldi same, kako jih je povedala Bi ž potem je rekla: "Ti imaš avto zunaj, kaj, Meta?" t "Da. " i 1 "Ah, to bi bilo imenitno, če bi sc zdajle odpeljali kam. Dat Bi šli vsi trije?'* Meti je bilo prav, a Tina je odločno odklonila in Gornik te je oprostil. "Pa ne — pa ^e peljiva sami," je hotela Poldi. "Že, a Tino sem jaz povabila prej, da sva se pripeljali f-emJkaj in zato bi ne bilo lepo, če . . . '"Ah, kaj lepo!- Saj ise poznamo!" je vzkliknila Poldi, Tina pa je odvrnila: "Zaradi mene, Meta, kakor hočeš prav nič ti ne bom Štela v zlo, če me pu-tiš. Saj bi šla prav rada peš proti domu." ' *"Rada peš? No, a prej si . . ." Pa je umolknila, ko je zaslutila Tinino željo, da bi bila rada sama z Gornikom in je ko j vstala, rekoč: 4 * Torej, če ne boš huda — vi, gospod Gornik, ste tako odklonili, pa pojdiva, Poldi." • "Tako, tako; dobro je tako;" je hitela Poldi. "In utegne vama biti žal, Tina, tako lepo bo zdajle. Pa zbogom, lahko noč —" in se je zavrtela in stekla k avtomobilu na cesto. Meta pa je segla v roke Tini in Gorniku, rekoč: "Pa prav dobro zabavo želim!" Skrivaj je poinežiknila Tini, Gornik pa se ie globoko priklonil in prav tako globoko oddahnil, ko je sedal spet na svoj prostor. Meta in Poldi sta že sedeli v avtomobilu, ki je hreščaje zavrisnil in odbren-čal proti Mirani aru. "Hvala Bogu," je zavzdihnila Tina, "danes nisem za večjo družbo." i "Tudi jaz ne, gospa, je prelepo vse tu okrog, da bi preganjal čas s praznimi besedami, kar je v večji družbi običajno.' Tina se je molče zazrla v tenko, svileno, rožasto nebo in v morje, ki je medlolo v nebesnih odsevih in se v nežnem, na-lahnem valovanju smehljalo in smehljalo v neskončnem pokoju. Predmrak je božajoče iztegal nnodro mehkoibo in dišav ,ie bilo več in več in zdaj pa zdaj se je s hriba oglasil kos in vmes slavček, da je Tina nehote zavzdihnila in .se ozrla v Gornika. Pa je zardela, ko je videla njegov globoki pogled in ;e vedela, da jo je opazoval že ves čas. Gornik je vzdrlitel m dejal: i "Vso to lepoto vidim na vašem obrazu." 11 Mogoče, zdajle m1! je zares lepo, ker sem brez misli." "A če bi mislili?" "Ah, potem — potem bi me niti ne hoteli pogledati." "Tako? So tako hudo vaše misli, gospa?" •"Zelo so hude." "To so skrivnosti?" "»Kaj skrivnosti! iCesta — pa zdajle bi šla.— Greste?"! ' iMalo se je začudil Gornik, a je koj vstal. . j Počasi sta sla Tina in Gornik proti Trstu in čeprav so' švigali avtomobili mimo, so drdrali vozovi in je ropotaje sikal j tramvaj, vendar se jima je zdelo, da sta sami. "Kaj je hotel Tone od vas, to mi povejte," jo pričela Tina, j da sama ni vedela, kako je prišla na to misel. "Tone? Pa zakaj, nerad bi zdaj o tem ..." . I •"Jaz pa hočem. Le povejte; prosim ..." ; "Mi je sitno, gospa; zares, saj ni tako, saj je čisto vrak-j danje in — in —" t • l "Potem že vem; po denar je prišel." "1 Torej: če že veste.'' "Ta človek, ta strašni človek, kako-me jezi, ponižuje me vsepovsod!" "Pa nikar, gospa Tina, saj se primeri človeku zdaj to, zdaj ono in . . ." "In nič — jaz re maram. Ni ga treba zagovarjati, saj veste, da popiva." M,Ne razburjajte ne, gospa, ni tako hudo, moški smo pač v tem oziru ..." "Moški ste pač, da — in v drugem oziru. — Da ga le sram ni; mene je sram!" *4Kako mi je žai, da sva pričela o tem, a sami nte hoteli in škoda lepega večera in lep mož tudi ADVERTISE IN • GLAS NARODA* federalno sodišče za končno za- NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljite svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite In pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. Naročite Atlas prt: " GLAS NARODA " til WEST 18th STREET NEW YORK. N. X. ob registraciji. '"To je popolmoma krivo na-ziranje," je Mr. Harrison poudaril. "Registracija vključuje potrebo odtinkanje prestov za vse inozemce nad starostjo 14 L t. Registracija ni popolna, dokler ni inozemec oddal odtisk prstov. "Imeti odtisk prstov ni dandanes nikaka sramota," je dodali Mr Harrison, naglašajoc, <'a vojaki, mornarji, federalni uradniki in mnogi drugi odda-jejo odtisk svojih prstov kot nekaj povsem naravnega, do-čini tisočine drugih ljudi si vsako leto dajejo prostovoljno odvzeti odtisk svojih prstov. IDasi se ni -sedaj toliko vprašalo kolikor o drugih stvareh, i«? Mr. Harrison izjavil, da bi bilo že sedaj umestno poudarjati predpis o prijavi spremembe naslova. . '•'Imamo dvoje predpisov glede spremembe naslova," je rekel. "Prvi se tiče inoziem-eev, ki stalno bivajo v tej deželi. Oni morajo prijaviti priseljeniškemu in na^uralizaeij-skermi uradu (Immigration and Naturalization Serviee, Department of Justice, AVa^li-ington, D. C.) vsako spremembo stanovanjskega na«5lova tekom petih dni po tej spremembi. Tiskovine za prijavo spre-memfbe naslova se morejo dobivati v vsakem postnem uradu. •"Dnigi prednice so tiče ino-zemeev, ki -o bili pripuščoni za začasno bivanj?, kot so turisti, d'ia.ki itd. Taki morajo prijaviti v»=ako spremenfbo izvirno O KAKŠNIH MOŽEH SANJAJO DEKLETA. Neka pisateljica je trdila v svojem romanu, da možje sploh ne morejo biti krasni. So lahko le čedni, lepe rasti in ubogljivi. Ubogljivost, je trdila ta daiua, je sploh največja odlika mož. Toda, kaj jo lepota? Grški filozof Theognist, je trdil, da je lepo to, kar nam je všeč. Kant je pa dejal, da lahko imenujemo lepo le to. kar je takšno, da že b svojim videzom vabuja splošno in nujno občudovanje. 'Kar so tiče movške lepoto o ženski lepoti se že tako dovolj govori — so že zdavnaj prirejali ankete, kakšen mo-ški tip je idealen. Pred leti je odgovarjalo na to vprašanje 15 umetnic slovesa, med njimi so bile pisateljice, igralke in sli-karioe. Te dame niso imele posebno vzvišenih nazorov o moških. Govorile so predvsem o barvi la*= mosskih in najbolj so jim bili všeč plavolasi. Deset udeleženk te ankete se je izreklo za svetle lase, štiri za črne, le ena dama, igralka, sploh ni govorila o laseh. (Morda pridejo pri nji v poštev tudi plešasti). Izjavila pa je, da mitira biti mož njenih sanj velik, močan in bleščečih oči, pripravljen prenašati tudi največje napore, in neustrašen. Druga igralka iz Amerike jo povedala, da mora imeti njen ideal široka ramena, modre oči ko plavica. plave lase in pri tem mora biti blagega in melanholičnega značaja. Toda, jo pripomnila, všeč so mi tudi možje, ki niso vodno enaki, od časa do čai=a so lahko energični, pri posebnih prilikah pa naj bodo tudi nežni. Slikarka Florence Fay se navdušuje za može ostrih potez obraza in temnih, strogih oči. Morajo imeti tudi okrog ust zn-ničljiv izraz. Pravi, da ta tip najbo1 j privlačuje vse žene, ki hočejo, da jih mož duševno obvlada. Mada.me Dnpret je pa vsahtevala, naj bo ideal njenih sanj preeej drugačen, in sicer drobnega, ozkega obraza in hladnih oči. Starost nimfi po sebne vlogo. Mož jo lahko star 20 do 50 let, toda ta gospod mora biti spreten v razgo- Nova zaloga«.. in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE DARILNE POŠILJAT VE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN.---% 2.25 200 DIN.---$ 4.20 300 DIN.---$ 6.— 500 DIN.---$ 9.75 1000 DIN.---$19.— 2000 DIN.---$37.— V DINARJIH V LIRAH 100 LIB---$ 5.80 200 LIR---$11.21 300 LIR---$16.65 500 LIR---$27.50 1000 LIR---$54.— 2000 LIR---$107.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavija in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temvei samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske državo. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: t POTNIŠKI ODDIHI t t: 216 West 18th Street, New York CIGANKA Povest o mladi ciganki, ki so jo boleli prodati, pa je pol>cgnila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DUM AS Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se Im> i;rral k<»s življenja. In v tem slavnem romanu „se res igra velik kos zelo zanimivega življenja. cena S 1.7 5 HUBERT Spisal Paul Keller. Roman iz lovskega življenja. cena $1,— JARI JUNAKI Spisal RADO ML'KMK Knjiga vsebuje 1:1 kratkih, smešni) jMivesti in bo vsakemu v veliko razvedrilo in zalia vo. cena $1.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK S1ENKIEW1CZ ' Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zuniuiiv. cena S1 •— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JLRAČ Mladi koroški Slovenec* zelo ja' 8iu» in zanimivo pttpisuje življenje kmetov II rudarjev. cena $1. KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strarhuitz. Zelo zanimiva |H»vest Iz do-maCi-ga Življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovednik in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75 C. ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przervra-Tetmajer. Zelo zanimiva poveot o divjem lovcu Uronltovskem. cena 7 5 c NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu ln s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sil«, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca lu senco bladne severne noči. cena $1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča naš najboljši pripo-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje ln dogodke na gradu Dvor v doll-• ni Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— SAMOSTANSKI LOVEC Spisal L Ganghofer. lianghoferja prištevajo med najboljše sodobne pisatelje. — Samostanski lovec je najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev in pravzaprav of-e pravilne slovenščine v t«m svoj m romanu živo in zanimivo |K>pisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORNIK Pisatelj v knjigi jiove isto, kot I»ove naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, oyle. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se dogaja v Kgiplu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO ŠORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi iKxInja zelo zanimive iNolatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ 1.— ZNANCI Spisal RADO .MURNIH Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in [»osebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Bazin. Francoski roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. I>ejanje se vrši v letu 1757, ko so 5e Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York ln Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek«