/JU MUI *l!ll| Uli II« GLASILO SLOVANSKE NAMjßNE Xm^TSZ nLt pondel Tekstilci se pripravljajo stavko Državna delavska federacija apelira za prispevke v pomot sta v kar Jem Danville, Vs. — (F. P.) — Izjavljajoč. da bi poraz 4,000 tekstilnih atavkarjev v Danvillu o-nemogočil za več let organiziranje tekstilnih delavcev v južnih državah, je Državna delavaks federacija v Virginiji razposlala a-pel na vse krajevne unije, naj nabirajo prispevke v pomoč stavkarjem. V apelu prikazuje trdovratnost predsednika Riverside ft Dan River M His Co., ki je odklonil posredovanje zveznih uradnikov in ponudbo gover-nerja Pollarda, da ae izravnajo nesoglasja. Federacija izjavlja, da se bo tukaj bila odločilna bitka glede organiziranja juga. Da bo stavka trajala dolgo časa, je razvidno iz akcije, ko je družba odredila vae potrebno, da zavaruje stroje in drugo maAi-nerijo pred njo. Za časa stavk v prejšnjem letu v North CaroMni so se širile govorice, da ae je Cotton Munafacturera asociacija zarotila, da bo zatrla unijako gibanje in da bo podpirala finančno tovarnarje v slučaju stavke. Izgledi kažejo, da je a-sociacija obljubila pomoč tekstM-ni družbi v Danvillu, da tako prepreči unijoniziranje delavcev v tem središču tekstilne industrije V južnih državah. . United Textile Workers unija t» prisiljena, če bo štrajk trajfl dalj časa, obrniti se sa pomoč na Ameriško delavsko federacijo, da tako obvaruje 4,000 stavkar-jev in njihovin družin pred pomanjkanjem. Mi ' ' mm-n* teden ia v podporo ataVkarjem. Co bo stavka trajala šeat mesecev, ae bo potrebovalo eno tretjino milijona dolarjev. Prošlo leto SO u-nije na apel Ameriške delavske federacije prispevsle v podporo tekstilnim stsvksrjem v jufcnlh državah $41,000. Pred nekaj leti, ko so zaatavkali rudarji na polju mehkega premoga, ao unije na poziv Ameriške delavske federacije prispevale skoro pol milijona dolarjev v podporo stsv-karjem. Fodoraoijs podprla «ta»-kijoio tokstlle* 4000 stavkar jev v Virginiji dobi moralno In finančno pomoč — Delegat je ns konvenciji Amerifke delavske federacije so 10. t. m. soglasno sklenili, da dobi 4000 stavkujo-čih delavcev v tekstilnih tovarnah v Danvillu, Virginlja, vso potrebno finančno in moralno pomoč federacije. Delegatja, ki ao predlagali pomoč, ao označili danvillsko stav-kot kot "frontne strelne jarke" orgsniziranegs delavstva, v južnih državah. Od izida te atavke zavisi uspeh ali izguba kampanje za organiziranje delavcev na jugu. Eksekutiva je pooblaščena, da naslovi apel na vae unije v federaciji zs finančno pomoč. V petek je na konvenciji govoril demokratski senator Wagner iz New Yorka, ki je rekel, da so voditelji buginessa in vlade odgovorni za letošnjo brezposelnost. Wagner je tudi ostro kritiziral ^zlorabljanje sodišč z zloglasnimi injunkcijami, ki se izdajajo le za uničevanje delavskih strokovnih organizacij. KAVCUS ODPOVEDANE Unija ss dvttae svobodščine o-brnlla hrbet Organizator vržen f zaptr Obtožen je bil, da je kujskal tekstilne stavkar je na opor Danville, Va. — (F. P.) — W. T. Murdoch, tajnik National Textile Workers unije, komunistične organizacije, je bil aretiran m vržen v zapor na obtoš-d* je hujskal stavkarje na u-por. Murdoch je razpečeval letake med sUvkarje, v katerih Jih je pozival, naj sezoperatavijo in-Junkciji, ki Je bila izdana preti masnemu piketlranju. To ao o-blasti smatrale za hujakanje na lJi"»r. Murdoch Je isjsvll po srenji, ds ima njegova unija sto nanov v Danvillu. ' Francis J. Gorman, podprad-*^nik United Textile Workers "nije, Je tudi vkrfll tožbo proti •^'miochu, ker je letak vsebovsl ^xlofeitev, ds Je Gonmsn iskal «♦Lazarje. i'^aednHt družbe FMtsgerald Jr «w>vorfl na guvernerjevo ponudi* u mimo poravnavo ne-"»M z Izjavo, da je unija u-n*»is teksti no Industrijo v no-^'■rlešklk državah. "Lastnina <™J* Popada delničarjem", ss JeglssU odgovor governor ju ^'n*arj| bodo tudi sanaprej **** Hmerslee. neglede ns to ;aj f"r"č*Jo zunanji sgiUtorJI, 0 r*rišH v to mesto s Izrecnim »»menotn, ds napravijo msdor." lirvet hicago. — Devet odbornikov ¿y kl"Perakik podjetaikov je J* ^«ji petek obteAsalfti vHeporoti Izsiljevanja grotojamL New Tf*^rVodstvo Unija «s TT m., ds v Bodoče ne Unija polagala kavcije sa komuniste, ki ao aretirani v zvezi svojo -propagando in delsvski-ml stsvksmi. Ts korak je bil storjen radi tega, ker je sedem komunistov, ki so bili obsojeni v znani sferi v Gsstoniji ln ss katera je Unija polotila kavcijo v skupni vsoti $27,000, pobegnilo in Unijs bo morala trpeti izgubo. Trije obsojenci ao pobegnili v Rusijo, drugi ae pa skri-vajo nekje v Ameriki. Bili ao na proatem pod kavcijo, ko ao čakali na priziv in to priloftnoat ao izrabili sa beg. PrskosMMska letalca komaj ušla smrti London, 11. okt. — Včeraj sta priletela iz Kanade J. Erroll Boyd, Kanadčan, In Harry P. Connor, Američan, v Levino-vem monoplan u "Columbiji" in priatala v Tresou na Scilskih otokih, 26 milj od obrešja Anglije. Namenjena ata bila v London, toda med poletom čez Atlantik, ki je trajal 24 ur, ata ae morala bojevati z vetrovi in dežjem in končno je pošlo gorivo. Ce bi bila še pet minut v zraku, bi bila parila v morje. Letalo "Columbia'V4e prvo, ki Je dvakrat preletelo ocean. Prvič ata šla z njim Chamberlain in Levin pred tremi leti iz New Yorka v Berlin, ki sta tudi Imela smolo In pristala v detelji na polju, 80 milj proč od Berlina. Priporoča nsdsljae rastrlkdje I-migracije Los Angeles, Cad. — Državni pravdnik R. Quinn Je v avojem govoru pred člani krajevne postojanke Ameriške legije priporočal sprejetje zakona, da se število naseljencev v Združene dr lave še bolj omeji. Dejal Je, da M ss brssposelnost takoj odpravila. če ne W prihajale trume Imigran tov v Ameriko. v dveh Newark. N. 1. — Devet oaeb je smrio gs alkoholnim zastrupljanjem v dveh dneh v stu. Butlegarsko žganje Je po-¡¿rani svobodni dslsvcl vzročUo j » Jihui N, UM. at > umèm Ommanm ot lUwt m lee jaflfaag at epesial rata' e? PODPORNE JEDNOTE ts sgesvTiiàki B. UwiulnU Ara Offlee ef Pebllcatl«« •aar teeth Lawadale Ave. ^■iiiN -...il ».-_ ■seMvaMSP Morones vplivna o-gebnost v Mehiki Bivši predsednik Gil ae bo umaknil Iz političnega življenja Wsshington, D. C. — (F. P.) — Nssnanilo, ds se bo bivši predsednik mehiške republike Portes Gil umaknil is političnega iivtjenja, ao prijatelji Luia N. Moronesa, predsednika Mehiške delavake federacije, aprejell s veseljem na znanje. GHov umik smatrajo za znamenje, da bo Morones zopel postal moč v političnem življenju. Morones in Gil ata si bila v laseh skozi več mesecev in sta prikazovala drug drugega za sovra-Žnika mehiške revolucije. Bivši predsednik Csllea, ki ima velik vpliv v Mehiki, je v avojem nedavnem govoru dejal, da ae morajo isdajalci izgubitfiz vlade. Portes Gil Je bil predsednik Nacionalistične revolucionarne atranke in je dominiral veČino v kongresu, «m E pondeljek, 13. oktobra (October 13), 1930 ŠTEV,—NUMBER 241 usa. Act of Oct. g, ltlfT 14. ma Farmski O^HMF "reinje" farmarja | ■. m...............- j Svetuje Jim, naj pose je jo manj hsratafu, ds obdvfts cene ns višku Wsshlngton, D. C. — (F. P.) •— Zvezni farmski odbor, ki ae je še perkrat osmešil s svojimi poslanissmi ameriškim farmarjem, v katerih jim Je podajal rasna nasprotujoče al nasvete, da zvišajo cene poljedelakim produktom, je te dni prišel aopet na dan z novim nasvetom. Farmarjem na jugu je priporočil, UUTA VOLILNA IA V Agenti elektrainkega trusta so napeli ras svoje sile, da pošljejo svojega kandidata v svas- no zbornico Denver, Golo. — (F. P.) — Edward P. Costigsn, bivši člsn svezne carinske komisije in sedanji kandidat demokratske stranke sa zvsspega senatorja, je v svojem otmrltvenem kam-psnjskem govoru pokazal na manever truata elektrike, kl akuša poslati svojega ljubljenca v ae-natno zbornico. Njegov republikanski protikandidat je W. R. Shaw, pravni avetovalec sa Ci-ties SerVlce Electric Co., ki jo kontrolira Henry L. Doherty. Doherty je Osredotočil avoje aktivnosti v Denver ju, kjer poseduje velike jgvne naprave. Co-stigan Je dejal, da ao defctrerske kompanije »internirane v volilno ksmpamjo is vzroks, ker pri-čskujejo, ds botfo dobile še ns-dsljne koncesija, če ss jim posreči, ds bo S^aw izvoljen za sveznega senatorja. Shsw as je izrekel is prjvatno lastništvo javnih naprav v državi Colora-du, čeprav je srnino, da te računajo odjemalcem oderuške cene za porabljeno elektriko. Shaw ob vsaki priliki zagovarja privatne intereae, ki odirajo odjemalce ln vlečejo profite, Ufcterl predstavljajo od dva do tritisoč odatot-kov dobičku na njihove Invsati. cije. Coatigsn )e dokasal, da bi odjemalci eUktrike plačevali le dva centa sa kÜbvstno uro elek- leto so farmarji ns Jugu Obsejali 46^000,000 akrov zemlja z bombažem in cena je takoj padla za deset oentov pri funtu. Fsrmskl odbor js sedsj naznanil, da bo aklical več konferenc na jugu, da takovpregovo-ri farmarje, ds possjsjo manj akrov zstnije z bombažem. Ds ao taki nssveti nepomembni, uče izkušnje. Fsrmski odbor js prav tako svaril fsrmsrjs v sapsdnth in osrednjih državah, naj possjsjo manj pšenice, ds ae dvignsjo cena. To ao farmarji tudi storili in posledica js bils, da Js cena pšenici letos psdls ns ngjniljo točko v primeri s drugimi leti. To je umljftvo, kajti cena poljskim pridelkom določujejo fpskulsntjt, ns farmarji. Dokler vlslds ns ukrene nlčsssr, ds bi prspračils špekulacije, bo-do farmski šs Ishko naprej poslušali nasvete fsrmsksgs odbora, toda radi tsga ns bodo nič ns boljšem. M .......i m» i " 4 »i MraJ»|L Mftll MM ■rlVHIK prUTI If Dejal Js, ds ss sovjetski IsdeHri, kl prihajajo v Amerika, produkt kazalkitškega dela New Yoriu-(F. P.) — Charles B. ftinnigen, tajnik Unijskega strokovnega sveta v New Yorku, Je v svojem govoru ns radl-opoataji WMCA pozival, naj kongres sprejme zakon proti uvosu sovjetskih produktov v Združene drŽava. Slnnlgen Je dejal, da so izdelki, ki prihajajo Is Rusije produkt kaenflniškega in sulenj-skegs dels in ds povprečno met Ai ruskega delavca znaša 17 centov ns dan. Apeliral je tudi, naj ameriški deisvd kupujejo le tiste produkte, kl so Izdelani v domsčih In dostrijsh In obsojal js trošenje "dobrih smeriških dolarjev" M blago, ki Js Mslano v inosem stvu. Svoj govor js zsključil i migljajem ns prlhsjsjočo nevsr aost vojne med Zdruienlmi dr lavami ia Sovjetsko unijo, "ker svet ne more biti dolgo deljen ns dve polovici; ns osi naj sšjsjo manj bombaža, da o- Uv» M »m -te »Stffn«. Svoje kslkulscije js Costigsn bazirsl na poročilu, ki ga Js is-daia vladna uprava v provinci Ontario, Kanada, katera kontrolira Javne nspravs. u Dohcrty Js ns alsparski način dobil kontrolo nad Jsvnimi ns-pravami V Denverju pred deaeti-mi letL Radi tsgs as Js morsl zagovarjati prod sodiščem ln sodnik Ldndsey gs Js obsodil na me* sec dni sapors. Vrhovno državno sodMda ps js potom ovrglo odlok, ko So DohertjrJevi odvetniki našH tshnični nsdostatek v zakonu o kontroli Javnih nsprav In Dohsrty js bU oproščen, čeprav je bHo Jasno, da Js Wls izvršene alsparija. Državni dslsvaki centralni kotali*}, ki ao ga organizirale delavake unije v tej kampanji, js isdal svarilo na dslaves, naj ss ne ozlrsje ns šuiljajočo kampanjo, s katsro skušate Doberty in Shaw diakraditirstl Coatigsns in ga prHcssstl sa radlkaka. Ilek-t narek i trust Je rsspredel avoje mrsie In širi propagando, da teko izbeguje volilcs, da M se iz-rekM proti Costiganu, ker vidijo v nJem ^človeka, kl as ne bo o-grevsl v prilog Interesom truata, Iti odira odjemalce s visokimi cenami ss porabljeno siektriko. V Mehiki delajo kaloNške mu čenlks Mexico City, IL okt. — Pred psr dnevi ao katoliški sgitatorjl v državi Tsba*«co rssnesll vest, ds ao sovražniki csrkve napadli h lio boljo v Man Carlos u mod mašo, zsklsnili vrata In zsAgsll cerkev. Mkar je 80 kmetov zgorelo. To M bilo lepo število novih mučenJkov. toda "rast" js bils malo predtbsls tudi is voditelje mehišk« hiersrhlje, kl so danea izjavili, ds ne vedo nié o tem "grnsodejstra.* Kocka v Braziliji pade kmalu Vsteii ki fsderakt poročajo s zmagah. Kapitulacija bajnih ladij. Ljuto bojevanje v bližini glavnega mesta j i Waahlngton, D. C, 12. okt. — Ameriška bojna Isdjs Je odpluls proti južnoameriški m vodam a navodili, da vssme v ia vetje A-meričane v Braziliji v vaškem slučaju athdce. Mentevldeo, 12. okt. — Najnovejša veat ae glaal, ds so brazilski vstaši okupirali vso aever-no Brazilijo hi sdaj prodirajo s vsemi silami v državi Sao Paulo ln Rio de Janeiro. Odločilna bitka vsekakor prida jutri. Federalna armada trpi na deaertaoUsh ns dsbelo; na tisoče in tisoče vojakov uhaja na rebelno stran. — Medtem pa vlada poroča o dveh zmagah v Sao Paulu in Parani. Vladna poročila v glavnem sani-kajo vatsške vssti o amagah, na dajejo pa nobenih podrobnosti o bitkah. Is tegs je dklepsti, ds js dve tretjini tega, ksr poročajo vstsši, resnica. Porto Alegre, Brssilija, 11. okt.—Brazllsks vatsške čete ao včeraj invsdlrals državo 8ants Catarina in po vročem boju o-kupirale mesto Jolnville. Voditelji revolte poročajo, ds Žs kontrolirajo petna jat brazilskih dr-ftav in vseh Je dvajset. Vstaši ao v Jolnvlllu uplenili topniško baterijo in ujeli 190 mož pomor-aks posadke potem, ko ata dve manjši bojni ladji kapttuUrall. Zbornica država Rio Grande Do 8ul Ja odglasovala, da as vzame d državna blagu j ne vsote 60,000 kontov (približno pol mili j ons dolsrJav) ss rsbslno kampanjo. Dr^ga viteška v sat se glaal, ds ss vladne čete uml- ns vlsda, IH ss Is nahaja dsntskl palači, bo kmahl v pa-ateh revolucionarnega 1/Udltva." Busnos Alrss, Arg., 11. okt. —-Oficialno poročilo braillake vlade pravi, da federalna proti ofsnstvs v držsvl Sao Psolu napreduje in vlsdns Čete so rsoku-pirsls mesto Ouro Fino, To ms-sto leti kakih 210 mUJ od glav-nsgs meeta Rio ds Jsnsira, ksr pomaid, ds so r#sH Sa blizu glsvntti vlsdnlh postojank. Potniki, kl prihajajo is Brazilija, ao mnenja, da koška kmalu psds. Dve sadnji državi, kjer ima vlada le nskaj saslombc ste Sao Paulo in Rio Janeiro s glavnim mestom; ti dritevl ata najgoatejše naseljeni. Tam pride odločitev. Ako ae vladi posrs-čl odbiti rfbelne valove iz teh dveh držav, ss Ishko obdrži na površju Indsfinltivno ln slvilna ^vitešl tosjo" SjftZ in veliko zaslombo v Južnem Hjs, kjsr imajo od-s In osstna ivesa Urugvajem in Argentino. J —» # »' W « Stavke v Apen I Ji; spet sds« ablt Madrid, 1!. okt*—V VltoriS je Izbruhnil generalni štrajk In v krvavem epopadu S policijo js Ml včeraj sdes štrajkar uMt, dva pa hakžo ranjena. Vlada naznanja, da bo g železno peat-jo zatris vsa štrajfce, kl ao rs- VOluClofia KTH'fM BREZPOSELNOST MED LESNIMI DELAVCI Vsi kot setdsaet Uso! iMlh de I m —- — — e AfMša MSB flA^hra^MO ' lavcev Drsa oeia na lapiuiii SsstUs, Wsak. — (F. P.) -- W B. Gredey, tajnik West Coast l/umbermen ssoslflglje, Je Izpovedsl pred Flshevlm komitejem, kl prsMkuJe komunistične s k ti vnos t i v ZdrušanHi državah, ds Je več kot M,000 lasnih deta vc^rv brez dela v drŽavi Wa-shington ln ia|isdnem delu drŽave Oregon. ker večina parnih žag obrate Je U polovični čas. Ve-llks brssposelnost prevladuje tudi med gozdarji v šumsMh kem ,HGreSley js nadalje Isjsvll, ds Js 140 lesnih kompsnij nrmsiis ns psrnth Isgsh in vsak* tiso« kubič-je padla za |6.7r» mesecih. Za te slab odgovorna Industrij s, ki Je objtis v« kom peticija sovjetskih leeaih Izdelkov, ki prihajajo Is Rusije v Ameriko, Je dejal unasieg, r Glasilo železničarjev kritizira Greena Aiifliiki tednik v Moskvi Mnjstl ga je pričela sovjetska vlada aa angleško govoreče delavce ln Inženirje Moskva, Rua. — (F. P.) — Anns Louise Strong je postala glavns ursdnlcs novouatanovlje-negs tednika (ruski teden ima pet dni) v angleškem jaslku, ki bo tiskal v Moskvi za številne angleško govoreče delavce ln Induatrljdke ekaperte tar inženirje, kl ao u posle nI v Induatri-Jsh v Sovjetski uniji. Ed Fal-kowskl, ki js detel več let kot rudsr na premogovnih poljih v Nemčiji, Poljski in Rusiji in je bil obenem tudi poročevake sa Federalislrani tisk, bo pisal v tedniku gospodarnks članka. Msxwell Stuart, blvil urednik revije ''China Outlook", Je ured-nMc svetovnih In ekonomskih vesti. Herbert Msrhsll bo urejeval umetniški dol tedntks. Msd ao-trudniki «ts tudi Albert Rhys William in Ross Lsddon Hanna. Tednik noal naslov "Moacow News" 1« finančna podpora mu ja zagotovljena od štirih lovjet-skih ekonomskih departmsntov, ld upoalufejo inozemske eksp««r te v Industriji, trgovini, polje-delstvu Is ns šslesnicsh. List bo podpiral vlsdns smernice "zs isvsjsnjs petletnega industrij-skegs programs, kolsktivisacljo farm in akrbsl bo sa vsčjo udobnost snglsško govorečih ekonom-akttt Skapsrtov ln inlsnlrJsv.M Pokssu jejo na slabs posledice Um New York. — (F. P.) — Čeprav Js Nosi Ssrgsnt, tajnik Narodne asociacije tovarnarjev, ds. jal zastopniku Ljudske lobijs, ds njsgora orgsnissoija ns ns-sprotuje neksterim oblikam dr-žavnega isvsrovsnjs delsvcev proti brezposelnosti, Je tovarni-Ika aaociacija akord ob istem čssu Izdala okrožnico, v kateri pobija sistem takega isvsrovsnjs in pri tem kaše na slabs u-činke tega listama v sngl««kih Industrijah. Na iborovanju Narodne ssociseljs tovsrnsrjev, ki ae Js nsdsvno vršilo v hotelu Roosevelt, so ss prsdstevnlki te assciscljs lireWl pro« vsakemu sistemu savsrovsnjs proti brsz-(Mjselnostl. Okrožnica asoclsdjs navaja izjsvo Bramwell Booths, nsčel-nlka Zveličavne armade v Angliji, kl pobljs sistem miloščino, kl jo prsfsrnsjo brezposelni dslsvcl v Angliji od državs, ns ds bi v povračilo opravljali kakšno delo. Poročevalec Federallslrsnegs tiska Js potem obisksl W. L. Devotts, publlcljskegs dlrekuH Js Zvsll^avns s r made v New Yorku, kl Je dejal, ds Js BooUi vodno zagovarjal zsvsrovsnjs delavcev proti brasposelnostl. Booth Je v svojih govorih vedno poudsrjsl važnost takega zavarovanja, Je dejal DevotU», terl obsojal deljenje miloščine bres-poselsih delsvcem potom prlvst-nih dobrodslnlh organizacij. Devotto Je dslje dejsl, da vprašanje zavarovanja ameriških delavcev zoper brssposelnost šs nI prišlo na rasprsvo na zborovanjih Zveličavne srmsde, toda prepričan Js, ds ae veČina voditeljev strinjs s takim zsvs-rovsnfem. Pobija njegovo stališče, kl ga sa-stopa glede aavarovan ja soper Cincinnati, 0„ — (F. P.) — V glavnem uredniškem članku, ki je iišsl v oktoberakl številki glasila bratovščine železniških kler-kov, urednik Phil Zlsgler kritizira William Greena In druge u-radnlke Amerifke délavake federacijs, ki ao aa na svojem sbo-rovanju v Atlantic Cltyju lirak-U proti aavarovanju soper brei-poaelnost Zsvsrovsnjs zoper brezposelnost js prvi logični korak v delavskem iskonodajatvu, piše uradnik. Zlsgler js analisiral poročilo ekaskutivnsgsbdbora Ameriške delavska fedaraoUs ln poudsrjs, ds Js pomankljivo g oalrom na rešitev brasposslnostnsga problema. Zlegler aičer prizna, da doasdaj šs nt bila najdena reme-dura, kl bi ozdravila vas sls v obstoječem družabnem aiatemu, vendar Je »varovanja delavcev pred breipoaelnostjo nekaka garancija proti pomanjkanju v Časih Induatrijska dsprasijs. Uradnik nadalja ismetuje prostovoljna savsrovalnkisks akeme, za katera ss Je lirakel iivršnl odbor ÀDF. PravJ, ds Js Is mslo dslavsklh unij, kl bi bila v ata-nju skrbeti za avoje breipoeeina člane. In tudi če bi bilo mogoče, ds bi unioniste vsrovala »varovalna aksms, bi bilo na mJUJons neorganiziranih delavoev vaeeno prizadetih v slučaju breaposelno-itJ. "Kden glavnih vzrokov ia bmzpasehiost Je koncsntracija bogaatva," pravi ZtsgteT Xe g državnim aavarovanjam prati brasposelnoatl ss bi lah)co lilo bogatina, da kl prispsvs» dal ivojtti velikih prolltov v sklad, Is katerega bi brasposolnl preje-mall podporo. Hmsšna Js Grseno-va Izjava, i katero js osnačll ss-vsrovanje proti brsgposslnostl is miloščino. Cs W tak sistem povaročil demoralisaoijo, kaj naj potem rečemo o miloščini, kl jo dele brsspoaslnim prWstne dobrodelna organ iaaelja? AN so javns kuhinje, dol«« krušns vrste. kl Jih opasujsmo v vssh velikih ameriških msstik, kaj dru-gsgs kot miloščina, kl v rasnioi demoral Wrs vsakega delavca, kl Js odvisen od podpora teh agencij". Zlegler lakljulujs avoj člansk a pripombo, d» M veČina državnih delavdklh federacij ns strinjs i Orssnom, kar js rasvidno li raaoluelj gloda savsrovsnjs zoper brezposelnost, ki io Jih »prajsls ns ivojlk konvsncljsh. Hlilerjevl fašisti pridejo v rja-vik srajssk v aberaleo , Berlin, 11, okt. — Prihodnji pondeljek ss otvort novi nemški psrlsment in 10Î poslancev Hitlerjeva fašistične atranke namerava saaastl svojs sedeže v rjavih srsjash, kl so znak nsmšlck-gs fašizma. Fašisti aa mislijo g tem porogstl pruskemu askonu, kl zabrsnjujs noto fsMatičidh bsrv. Slabe stenevsajs rasmsre v New Yorks New York. — Ens četrtina prebivsistvs v New Yorks pra> bivs v nasanltarnlh staaovanjlk, Je dejal Harry W. Uidler, soc. kandidat is predsednika Brooklyn borrougha. Nevsrnssl stavke odvrnjsns Gsl veston, Tez. — Nevernost stavke priataniŠčnlh delavoev v obrežnih mestih v Tszasu Je aa-čssiw> od vrnjena, ksr so ss delo-dsjslci premislili ln niso uresničili svojih grolsaj glede redukcije mezd. Priatanlščnl ds-Isvri prejemsjo ssdsj 70 centov sa uro in Imajo močns unijo v Gslvsstonu, Tssas Cltyju, Houa-tenu In neksterih drugih stih. Apsksisal bankrotiral; Chicago.—Maa K sarna, star «11st In nekoč bogst asmljlščnl špekulant, ss je zadnji petek u-strelll. V letošnji krisl js isgubil vas prišpekullrssp P,ROB VE TÍ FONDBLJEK, IS. OKTOBRA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT (¡UIILO Ol UimiU SLOVSNSKS NASODMB NOTOt* Ml JBPNUTS !■ Ornm 9IM mmU U' H » m »al fcU; m la» itai iNtW VntUd (mm* CHww) p* pmt, CkUmtu u4 Ctmn WIM par »"». M I« r<*r. wSI Ml to PBOrfVKTA SMT-M SaatS LawaSate Aw- M KM B KB Of THE FKDKKATEO Ameriški imperij ^iPred par meseci j« neki prominentnl Anglež rekel, da so danes Združene države največji imperij na svetu. To jo pogrelo nekatere ameriške časopise, ki so sa takoj obrnili na priznane ameriške zgodovinarje, naj oni izrečejo "strokovnjaško sodbo," če Je Amerika prvič res imperij In drugič ree največji imperij na svetu. Zgodovinarji — večinoma profesorji zgodovine ns javnih in privatnih univerzah so brez malega soglasno odgovorili, da Amerika ni imperij v smislu kot se ta baaeda razume is prošlosti, res pa je najbogatejša in finančno ter gospodarsko najmočnejša dežela na svetu. Neki profesor je rekel, da se Amerika lahko smatra ekonomaki imperij, na pa politični, vojaški ali teritorialni imperij, kakršna poznamo iz zgodovine. Dali so se prizadeti časopisi zadovoljili s tam, ni znano In tudi ni važno. Anglež, ki je imenoval Ameriko največji Imperij današnja dobe, je vsekakor mislil imperij v novem pomenu. Saj dobro ve, da Zdrulene države niso največje teritorialno. V tem smislu je Velika Britanija še vedno največji imperij na avetu, dasi tudi ona nI več to, kar so bili nekdsnjl imperiji. Imperij Je prvotno pomenil cesarstvo, h kateremu Je spadalo več podjarmljenlh narodov. Tak Imperij je bil Rim v staram veku! v srednjem veku je bila Turčija in tudi Španija. V toku razvoja pa besede izgubljajo prvotni pomen in dobivajo nova značenja. V» razvpju kapitalizma in industriallzma je zaton ila doba teritorialnih imperijev. Velika Britanija je v razkroju. Indija odpade vaak čas in dominijont so še le po Imenu pripadniki imperija. Novi imperializem je bistveno drugačen. Kronani monarh Je postal nepotreben ln nado-mestll ga je industrijski magnut, velebanklr. Težišče bogastva ni več v temlji in suženjski ročni produkciji, temveč v industrijskem kapitalu: strojih in maani produkciji; težišče oblasti se Je tudi premaknilo od kontrole največja armade mož In konj na kontrolo največjih industrij. Skratka: Impital Je oblaat Amerika ima danee največ induatrijskega kapitala, zato Ima bogastvo in moč, ima vpliv po vsem svatu. Stari Rim Je imel legije vojakov, ki ao osvajale svet, Amerika Ima legije dolarjev, ki osvajajo kapital po vsem svetu — ne da bi se bilo treba dotakniti starih teritorialnih mej. To je nova Imperialistična politika, nov Imperlallaam. t f Anglež je imel prav. Amerika je danea največji industrijski In ekonomski imperij na svatu. Njen Imperator v novem pomenu ni ksk Hoover, ki je le figura. Imperatorji so Morgani, Rockefellerjl, Guggenheiml in Fordi. TI imajo danes večjo moč po vsem svetu kot je imel kdaj kak Aleksander Veliki, imperator Avgust, sultan Sulejmun ali Napoleon. Vprašanje je le, koliko čaaa Amerika o-stane Imperij. Odgovor na to vprašanje pride še v tem stoletju. Civilna vojna v Braziliji ima eno dobro strsn. Zunanji svet bo pridobil na semljepis» nem znanju. Kdo se je prej brigal za imena brazilskih držav in meatT Dovolj je bilo, če si vedel, da se glavno m«teto imenuje Rlo de Ja-neifo. Danes pa izveš, da je v brazilski federaciji država v imenom Kupi rit o Santo (Sveti duh) in čitaš: "Ret»ll ao Invadirall Svetega duha in kmalu ga bodo okupirali. Kadar pade Sveti duh, imde desetina tiranstva" . . . 1'rezident Hoover je zadnji teden pel, da je Amerika dežela enakih priložnosti In socializem ter boljševizem ogrožata to "dragoceno dedščino" zmagovite amerlšk« revolucije. Enake priložnosti jh,menijo, da kdor prvi pride, prvi melje in kdor prvi prft*>. dobi nagrada To se lepo sliši, vidi se pa drugače. Ameriški oael, ki nnai iskelj zlata, vedno hitrejša teče kakor vsaka navadna para. pa dobi nagrado. Skušaj pa priti do ftaklja tla ta! P.nake priložnosti! Edina enaka pritožno* je. da ae vsakdo pobi Je, če pade na trdo. ftesttlsoč indijskih pfcaatk bo pomagalo Candljevi pasivni revoluciji a pleaom. Zmaga je gotova. Val na pleat Glasovi it naselbin Zaaiaaive beležke la razalk krajev Za delom v šume (Nadaljevan Je.) Rock Sprtega, Wyo. — Previdno zlezemo doli in s svetilko pregledamo naš položaj. Pri svitu luči vidimo, da visimo preko silne strmine, in glo|>oko do-ii so ae valili mrzli valovi reka. Nobeden ni rekel besedice, ali vsak je sam zase mislil: hvsla, da še nisem v reki! Iz-drli smo velik kol od pašne o-graje in našo "Iizo" lepo nazaj na pot vzdignili in skoro bi jo bil najrajše pobožal iz hvaležnosti, ker ni skočila v pogubo. Po tem incidentu gt«mo mol^fln so tudi če naprej in ae proti jutru prl-vlečemo v Orofino. Razpoloženi smo za blaznlco, in naše blatne obleke kot da smo Igrali pajace. Proalll smo žganja, a dobivali nezaupne poglede; šele ko smo zastavili svoje rojstvo in sa resne zpkljinjali, da nismo suhačl, amo dobili požira*. Par mož, videč našo blafeioet, je vprašalo, ako smo prišli po River road. Hi jim pritrdimo. Sedaj smo šele izvedel, da je to zapuščena stara pot, katera se malo rabi. To je pa mene silno ujezilo. Rekel sem. zakaj potem napis pri Lewiatonu, da pot drži v Orofino. A možje ao. se majo nasmejali in rekli, da morda zato} ker ga nobeden doli ne vzame. V krepki angleščini sem se zaklel, da prvič ko bom še mimo Šel, bom ta napis doli zbil, In ta obljuba še stoji. Naš cilj je bil dosegi ta dan Pierce* Ida. To je ena najstarejših naselbin Idaho. Za leta 1860 je bila tukaj ob malem potočku najdena obilica zlata in pred 60 leti je to mesto štelo tisočo ljudi, a danes morda kakih sto. Okolica je vsa razora-na še parkrat, prvič a krampom in lopato in potem a stroji. Marsikak Kitajec je tukaj pustil svoje kosti po «zaslugi fronttVskih tolovajev. 'To mestece se nahaja tako-rekoč v sredini krasnih pragozdov In je bilo do zadnjega časa daleč od vsake železnice. V zadnjem čaau pa teče v bližini gozdna proga, po kateri črpajo magnatje milijona Iz nepreglednih šum. V Pierce je še danes zanimivo nočno Življenj s. Gozdarji vrisksjo In krilijo skoro vso noč. Močna žgana pijača jim povzroča toliko pare. da Je treba malo kričati, drugače bi Jim morda na ušeelh.ven silila. Malo jim pa tU0l pomore jo hu-ristke, od katerih dobivajo srčne inspiracije. V bližini tega meata postane naš avto nezmožen, kajti spomladansko blato ja naredilo konec poti. Nadaljevali gmo še 10 milj po progi na ffeeolinskem vozičku, ki nam ga je poklonil prijazen I ree, section boss. V glavnem startu Clearwater Lumber Cp. nas pozdravi gosti dež. Treba se je umakniti v barake in odložiti nahrbtnike. Glavni stan te lesne družbe sestoji is oele vVata štalam podobnih barak sa atroje in ljudi. Le višji delovodje imajo saaeb-na stanovanja. NI bilo treba dolgo čaaa študirati 'ta stanovanja In ljudi, da ee Je prišlo do gotovih zaključkov. Hrana, ki ae tukaj servirá. Je po navadi dobra ln tečna in to Ja tudi vse. Moralni In kulturni štadij teh IJbdi ja pa straftno žaloeten, vsaj s mojega vidika. To pa ne zaradi gozda ali morda divji ne, niti najmanj, ampak zaradi nespodobnih stanovaajskih i mer, kje{ ao ljudje pri moreni spati drug nad dragim v tesni gneči, in dihati zrak. ki ga Izločuje pol stotine aparjenlh, zmučenih. bolnih In pijanih ljudi. te je za naš visok» štadij sramota. Kdo Je temu kriv? Največ p roleta rci sami. Točao ob 9. uri zvečer tukaj luči ugasnejo, kvaitanje as u stavi In prične sa nekako spanje. katero ml bo le dolgo v spominu. Ijršal sem v gornjem "štaku**. Za odejo sem Imel par umazanih blanketpv. ki po satrdllu nekega logarja nlao Mil še t leta oprani All to * ni vas nič, m en večer aa smrad Ae prestajl. NI pa čkivdke vseeno, ko pričnejo a stropa padati na obraz .rdeči gostje. Tudi moja postelja je vsa oživela, torej nisem ležal sam. Dve drzni stenici sta se kmalu zapletle v moje prsne kocine ter pričele plesati "kan kan," morda bi obhajale še "honeymoon" ali jas nisem to dovolil. Spati torej ni bilo treba, zato sem lahko poslušal čudno smešne in groteskne glasove, ki so jih v spanju oddajali naši bratje gozdarji. Eni so še kar naprej delali, stokali in vzdigova-11, drugi, ki so ga imeli malo pod kapo, so mislili, da ljubijo temu primerno de-klamirali. Enemu pa se je za-zdevalo, da je petelin ter je glasno zapel kiriki. No, nemo-rem reči, da se nisejn pri vsem tem zabaval. Silno me je torej razveeelil prvi svit dneva, Id je pokukal skozi špranje. Zaališalo ae je pa tudi že skoraj hripavo od-mevanje kladiva po Železnem drogu (jutranje zvpnenje dneva). ZačeJ* se je obenem obu-vanje trdih levijev ter godrnjanje v finskem in drugih nevernih jezikih, celo Hrvatje so tukaj reprezentirani, a Slovenca ni opaziti. Po kosilu poiščemo delodajalca, ki ga je reprezentirala mala, suha, osebica, bržkone angleškega pokoljenja. Eden mojih prijateljev ponižno vpraša za delo. Kaj? Nothing doing! Mahnil je proti nam z roko kot bi ae hotel znebiti nadležne muhe. "Kaj pravi, da ae delo ne dobi ?" sem jaz pristavil po slovensko. Ako bi bila mati pujskov civilizirana, bi prav gotovo za delo tukaj ne vprašala. Jaz sem se zaradi finega noč?{ nega spanja počutil kot raztodt nik. In ko bi bili val taki kot Jaz, bi ae revolucija takoj brez odloga pričela. Ali temu ni tako. Proletarci so se kot plahi zajci razgubili in odhiteli no delo. Mi smo se pa še bolj hitro zmazali nazaj proti Orofinu. Med potjo sem premišljeval o raznih socialnih razlikah, ki ao tako očividne, in vendar Jih veČina ne violj spomin j s na aH New York, je kolosa-ToHko avtemo- Klekt rične t**U» pod zemljo. Tipično evropske pa so ozke in krive ulice, številni "squari" in nizke hil|e, to Je največ po šest nadstropij. Nebotičnikov še ne poznajo ntkjer. Slišal pa sem grožnjo, da jih London dobi. London je razdeljen v distrik-te. Vsak distrilct ima svoj "square" z majhnim parkom, ki je o-frajen z Železno ograjo in vrata so — zaklenjena. Prebivalci vsake hiše imajo ključ. Tujcu gre to težko v glavafl^^M Hodili smo peš do British muzej«. ki je veličastno poslopje. Vstopimo. Vstop Je bil prost — prvič v Evropi. Muzej ima o-gromne galerije slik in cele dvorane originalnih grških kipov iz starega veka, toda kako boš vse to videl? Imeli smo eno uro ča- ri in to uro sem porabil v oddel-u starih knjig, rokopisov in igodovinekih dokumentov is vseh dob. Nikdar še niaem videl tako bogate zbirke: stare latinske in s roko spisane biblije is srednjega veka, prve izdaje Sha-kespeareja in drugih angleških klasikov, originalni rokopisi in pismsTomata Moors, Bacona, Darwina, Voltaireja, Goetheja. Huga itd., latinski in grfki rokopisi iz predkrščanske dobe, par tisoč let stori egipčanski papirusi. — Z veseljem zabeležim, da so sa za to zbirko zanimali poleg mena Aa Stifko, PleAe, Julija Robeel in Hajnrihar. Tako je minilo pol dneva aa-mo v okoHci tega muaeja. Popoldne smo nalejl avtobus za vožnjo po centralnem, starem Lo*» donu. Vodil nas je majhen, čokat, rdečeličen ln domoljuben Anglež, ki je imel sek> namazan jezik. Vod« nas j« po Victoria Em-bankmentu, buievardu ob reki Thamea. mimo fOeopatrine igle (monument) In čas mostova Waterloo ia Črnih menihov. Pred šentpavetsko katedralo — stolnico anglokatolilke cerkve, v kateri stolu je znani mrki dekan Inge — sam izstopih in vodnik je hotel, da narširamo gori in doli po ogromnem prostoru z gi-gantlčno kupolo v sredi. Zdelo ae mi je, da sem v teatra. Ljudi Je bilo vaa polno notri in _ sem in tja kakor pa "fish kota." (Dat), prfhežaju.) Starost nafe zemlje "Sele razvoj strogega prlrodoslovnega mi šljenja v 19. atoletju Je omogočil znanstveno utemeljene cenitve starosti naše zemlje in i podrinil tisočletne filozofske in venske dogme" Tako začenja ravnatelj kemičnega zavodu c* sarja Viljema, prof. dr. Otto Hahn svojo za nimivo razpravo "Starost zemlje". I2 „j,. * snemamo nekatere zanimive podatke in izvl V drugi polovici preteklega stoletja so znanstveniki začeli proučevati vprašanje- ko-liko let utegne biti stara zemlja. Proučevali «> ga v geologiji, paleontologiji in fiziki. V naj novejšem času se je pridružila le-tem še zna nost o radiju. Geologi računajo, koliko let Je moralo preteči, preden so reke nanosile vso sol v morje ki je bilo nekoč sladko ln koliko časa so se morale nabirati kamenite usedline, ki v debelih plasteh pokrivajo dno oceanov. Ce vemo, kako naglo teko ti procesi in če poznamo množi, no uaedlln oziroma raztopin, lahko na tej pod. lagi izračunamo približno starost kopne zem-Ije in dobimo okroglo S00 milijonov let. To pa utegne biti minimalna starost, zakaj omenjeni procesi ao se odigravali v praatarih dobah prej ko ne hitreje nego dandanes. Paleontologija, to je veda o rastlinskih in živalakih okameninah, je dognala, da je moralo preteči mnogo več ko 100 milijonov let, pre. den ae ja organako življenje razvilo do današnjih oblik. Najatarejše plasti, v katerih so dobro ohranjene okamenine, potekajo it zvane kambriške dobe. In že v teh geo-ih plasteh so našli ostanke nekaterih vrst rakov; njih prebavila ao bila prav tako visoko razvita, kakor pri današnjih potojneih te vrete. Iz tega lahko skle>pamo, kako dolga je morala biti šele pot od prvih enostaničnih živil do teb. že razmeroma popolnih živali. Nemara je bi-la celo daljša nego odtod do človeka. Fiziki so prišli izprva do povsem drugačnih zaključkov. Lor4 Kelvin, ki je dobrega pol stoletja proučeval starost naše zemlje, j« računal, koliko čaaa je potrebovala gmota temelj ske krogle, da ae je Iz žarečega stanja ohladila na današnjo temperaturo. Dobil je starost okrog 3300 milijonov let, pri čemer p* seveda takrat še nI upošteval, da zemlja nadomešča izgubljeno toploto tudi sama iz sebe, ne pa samo s toploto, kolikor je prejme od soln-ca. Ta navidezne razlike v dognanjih posameznih znanosti so pozneje izravnale radioaktivne anovi, v katerih je znanost spoznala trajne in izdatne vire toplote, kakor je je v največji meri deležna zemeljska skorjs. Ako u-poŠtevamo tudi te vjr, toplote, se računi fizike dobro ujemajo z dognanji geologije in paleontologije; na njihovi podlagi lahko cenimo starost semeljeke skorje na več sto milijonov ali celo na milijardo let. Točnejših številk pa z omenjenimi metodami ni bilo mogoče dobiti. Mnogo točnejše so v novejšem času določevali starost zemlje a proučevanjem radisk-tivnlh snovi. Bistvo teh snovi je neprestano prftvarjenje, ki ae vrši ne glede na temperatura, pritisk in kemične učinke. Začetni prvini sta uran in torij, ki se po mnogih, dolgotrajnih preobrazbah, ki jih vodijo strogo oprede-ljeni zakoni, naposled i spremenita v radijev oziroma torijev svinec. Pri tem pretvarjanju oziroma razpadanju izžarevajo radioaktivne snovi gmotne delce, tako zvane alfa žarke, ki ao v našem vpraianju navažnejši. Alfa *arki ao namreč električno nabiti atomi helija, ki pri prodiranju skosi materijo naglo izgubljajo svojo ogromno brzino in elefctričnost ter naposled obtiče v rsdio-aktivnih snoveh kot navaden, helijev plin. Ta žlahtni plin ao na semlji res najprej odkrili 1 neki uranovi rudi. Razen v radioaktivnih rudninah nI helija nikjer drugje v zemeljski akor-ji. S helijem, pa tudi a svincem se ds ns podlagi omenjenih zakonov razpadanja dokaj no izračunati, kkko stare utegnejo biti zemeljske plasti, v katerih ao našli to ali ono radio-aktivno rudnino. Gram urana lutferefcoli uranove rude da na leto približno desetmilijonm-ko kublč. centimetra helija, tedaj en kubični cm v 10 milijonih letih. V naravi pa poznamo rudnine, ki imsjo f gramu urana več ko 60 kubičnih cm helija, t« se pravi, da morajo biti stare vsaj 500 milijonov lat. Ta cenitev je rajši Ae prenizks r*f° previsoka, zakaj nekaj helija je v tem ogroe»-nem času gotovo ušlo Is rudnine. Ce določujemo starost naše zemlje a avis-cem, nas ne ovira ta napaka, kajti iz svw» helij ne mora uhajati. Tudi napake, ki bi £ utegnile vriniti, če bi radioaktivne rudnins * poprej vsebovala navadni svinec, se odstrsni-Jo s lahkoto. Gram urana ustvari na leto sekaj va£ ko desetmilljardinko grama bHij*. medtem ko torij razpada še nekako šžirikra» počaaneje od urana. Ce tedaj upoštevamo počasno razpsdssj> urana In torija, potem la množine svinca. » ae ja nabral v tam čaaa, ne bo težko dognsu. kake stara mora biti dotična radioaktivna n* J "ina. Tako računajo staraet naJelarejših " menih plasti teko zvanega prekambrijs ns^ j kroglo 1A00 miHjaaov lat, številka, ki je nem najspodnejša mala sa staraet eame^ Oceani morajo namrač biti še starejši od ssr j starejših seme!Jakih plasti, ki so se kot u^ ne nabrale na njihovem dnu. Kakih okas*«» v teh najstarejših geoloških plasteh šc ■ , najti. (Dalj* te i. atrsaž) ---'t • ^TT * T POKDELJÄ Vestí iz Jugoslavije (Poročevalski biro PwiwU T Jugoslsvijl.) u esenbc pbed sodiščem jar, u katerega eo ie plače" H {ne «aŠe, pred eod&če« Maribor, 24. aept. 1980. L Ptujski goil živi 46-letni Ijal Andrej Korošec. Samec le, pa si lahko privošči kako »vo. Zanj pa je zabava,- če u- gtori kaj, kar je proti za- jom, pa da gre potem za nekaj v zapor, kjer ga imajo zelo Čevljar Je, čevlje dela v za-u u sodnike in paznike, mi-fllovek je — in njemu tudi hudo. Navadil se je tega, ni tudi nikogar, ki bi jokal za i' ie druge zabave si privoš-,ani na primer je šel malo svetu, pa je v nekem gozdu travski dolini zagledal na dre-1 obešenega. Bogve zakaj, ali vadne zabave ali puatolovš-i— Korošec si je izmislil star . Pristopil je k obešencu, mu dokumente iz žepa ter vtak-obešencu v žep avoje doku-nte. Ko obešenca našli, eo eda zapisali časopisi, da se je sil Andrej Korošec. In defcle, se je poznalo s Koroščem, je plačalo črno mašo sa pokoj-(iušo svojega znanca, se jokalo ugibalo, kaj je ženina po-v prostovoljno smrt. Kolpa je z napačnimi doku-nti prešel v Avstrijo, kjer so retsciji spoenali, da ni on ti-čigar dokumente je kazal, 'o je bilo lani. )anes je stal spet neki An-Konošec s Ptujske gore d sodiščem, obtožen uboja potnikovega sina Ivama Rouš-s Ptujske gore. Dne 27. ju-letos so fantje — tudi Koro-je bil še fant — pUi v neki >ti]ni, ko pa so odhajali, so se ;aj »tepli. Kar iz objestnosti ni. Roušek je vrgel Korošca la, Korošec pa je urno pobral ije kosti ter začel bežati. Rou-pa za njim. Ko ga je malone ei, se je Korošec hitro obrnil ■sunil kar na slepo s svojim jarskim nožem ter zadel Rou-v trebuh. Zastrupljanje krti Rouftek je drugega dne u- oroAec pa je stal danee pred Mem. Vse priče so potrdile ta pretepa kakor ga alika roSec ter je bil radi tega ob-f n le na 10 mesecev ječe, da »pet zakrpal sodnikom in ižnikom čevlje v zaporu, n — nevesta obešenega Kola je bila radovedna, kakšen ta Andrej Korošec, ki stoji 1 sodiščem in nosi isto ime, njen pokojni ženin. In tudi |a je s Ptujske gore. No — p»ta, žalujoča za svojim po-nim ženinom, Je v razpravni pni zagledala pred aodniki jega Andrejca. Kar zakričala prvič od strahu, drugič od n^enja in veselja-- oleg uboja Rouška se je po-moralo v razpravni dvorani renti tudi U zadeva. Koro-Je pač lepo povedal, da je o-U obeAencu sam podtaknil j« dokumente, on ssm pa da in «toji danes ree v svoji v» oHebi pred sodnikom. *ve»ta se j« potolažila. In že-f (,i>bil za uboj le deeet me-r Tf> **> že hitro preteklo, ka vsekakor teh deeet me-da objame svojega obe-ia*kegs tenina, sa katerega * k brala črna maša. ^t sairtal s—reči v Trkev- - 1>ri gostilničarju Božiču Uvela dvs brezpoeelna delav-Fftni Ivan Smodiš ter 25-Frsnc Kropej. Imela sta «J ¿asa, p« sta pomagaU go-¡■¡nu. V torek dopeMae sU JdeUls v hlevu, a ko je kes-»■topiu dekla v hlev, je na-7* "^vestna na tleh. £ »redi hleva ter tiščal tico električne napelja-.Kropej pa je leiel ped koa-L1 no pritekli ter osvo-Vodiča žice, doili zdrav-l* V,metB<® dihanje« po- * oba oživeti, kar ee mu je *">prju posrečilo, Bmodlč pa * po prebujenju Uk r'*t'«d. da ao ga morad ■žar TJ! * Ztl* ktn*k zapuatll bokiiš-^KNs^aiaaeiepri^ 1 strgal žica, ki je pa- dla tU. Ko jo je hotel umakniti, ga je elektrika, vrgla ob tla. Kropej mu je hotel pomagati, a je tudi njega vrglo pod konja. — Druga nesreča se je pripetila včeraj, v sredo pri rudniku. Na tako zvanem "bremzu" ¿puščajo v dolino les, spodaj pa teče proga rudniške železnice. Ns mostu sta trčils oba vlaka drug v drugega, les se je sesul na delavca Leopolda Nadraha, ~ki je stal na mostu ter ga potianiio na tla. Stisnilo mu se rebra, dobil je tudi notranje poškodbe ter je poškodbam podlegel. Tramvajska nesreča v Ljubljani. — Onemogel* starček, 66-letni vrtnar France Šuštar, hodi po mestu in prosi miloščine. Zadnje dni je "stanoval" v hlevu gostilne "Novi svet" na Qo-sposvetski cesti. Ko je predvčerajšnjim šel pred škofijo preko ceste, je pripeljal tramvaj ter starčka vrgel ob tla in vlekel nekaj časa s seboj. Prepeljali so ga v bolnico, a ima najbrže zlomljeno hrbtenico. PRIMORSKE RUvKlE V Julijski Krajini in v Furla-niji je glavnih dobrih cest v obsegu 1200 km. V povojnem času se je cestno omrežje znatno raztegnilo in napovedujejo ae še številne kombinirane sveže, na kar se misli tlakovanje mcijonalnih cest vsaj 60 kilometrov od meje. Slabe so še oeete ii Trsta v Istro in ns Reko. Baje se otvori v nekoliko mesecih nova kraana obrežna cesta od Miramara do Sesljana. Občinske poti in ceste so med Slovenci povsod v deso-latnem stanju. Cerkno atoji 824 metrov nad morjem med dvema vrstama hribov in je središče grap med Bačo in Idrijco. Iz vaeh gorskih selišč prihajajo kmetje po svoje potrebščine v Cerkno. Cerkno i-ma 1000 prebivalcev, občina cerkljanska pa T&60. Cerkljanl se bevljo s poljedelstvom in lesno trgovino. Zdravi so in moČnf, pridni in nadarjeni. V Cerknem se je rodil znani sloveči matematik Fran Močnik, ki ima na rojstni hiši spominko ploščo. Cerk-ljan je tudi sedanji goriški nadškof dr. Sedej. Tobak pridelujejo v Istri okoli Rovinja, v Balah in pri Sv. Petru v šumi. Letošnjega pridelka bo 5000 kvlntalov v zelenem stanju, kar odgovarja 900 kvinta-lom v posušenem atanju. Cilj zadruge producentov tobaka je, da bi se dosegla količina 2000 kvintetov v auhem stanju, kar bi predstavljalo vrednost 2 in pol milijona Ur. Po ukazu istrske pokrajinske uprave so pričeli popravljati cesto iz Zamaska v Kaščergo. Delo bo dovršeno prihodnji mesec. Kmalu pride na vrsto popravljanje cest v Pičnu, Gračišču, Golo-gorici, Tuplaku, Krbunah in Grir maldi. Seljaki delajo na ceatah brezplačno. Nedavno je poročala nemška prirodoelovna revija "Koemos" o nekem na Balkanu živečem pajku (Thanatus flavidua Simon), ki v begunakih taboriščih pri A-tenah prav dobro in uspešno rabi za preganjalca stenic. K temu poročilu pripominjs sedej A. Bergert, da tako koristni pajki ne žive samo na Balkanu, marveč tudi drugod v Evropi. "Pred nekaj leti," pripoveduje Bergert, "ssm se preeelil v stanovanje, ki je bilo zelo zasteni-čeno. Zlasti v spalnici je kar mrgolelo nagnusnege mrčesa. Preizkusit sem raznovrstna uničevalna eredstva, toda nobeno nI imelo posebnega uspeha. Vzrok je po mojem mnenju ta, da stenice odlagajo svoja jajčece v ns-pristopnih kotičkih. Najsi se poetelje. pohištvo la stene fte tako skrbno očistijo ter raakužijo odeje, posteljno perilo In obleka: vee skupaj ns pomaga nič. V komaj vttnli špranjah po stenah, sa oboji vrat la drugod, slasti pa sa odhiščeahnl ta-iM taml. ostanejo še vedno skrita steničje Jajčeca, ki jih alti s naj-veetaejšim Iskanjem nI moči as J* U la iz katerih ee v kratkem sa-pet rszleiejo PROBVITÄ Skratka: česar mi ni uspelo s trudapolnim delom sem brez muke dosegel s nekim pri nas živečim dolgonogim pajkom suho južino (Phalangium opilio), ki mi je kmalu temeljito očistil stanovanje. Ob steni blizu okna spalnice aem iz kamna sloftil nekakšno votlino as shranjevanje cvetličnih lončkov* ki . je kmalu postala prav dobrodošlo skrivališče omenjenih pajkov, katerih ee je tukaj kmalu nabrala cela množica. Nekega hladnega sepUmberske-ga večera sem opazil, kako jih je več ko dvanSjstorics prilezla skozi okno v sobo. Počasi ao začeli lesti po stenah in videl sem, kako so kičill okončine ka-kn.*nii Ob ns ju: "Kaj, le oboroiej« štet Človek vprav verjeti ae mere, vaju niso medpotome ljudi« mr Da, tods če ss ljudstvo tako razvnema, kakor ee razvnemajo Bimcl. «s vdajo veaelje la radosti, sdaj. ko ae je Italija koačao sdra-CHe s Maso« hi ko j* Ml poražen zaaovraženi kler, tedaj postane na moč velikodušno in se nič ne smeni sa malenkostne posames-nike. Ib ee je potrdilo tudi pozneje. S tovarišem sva ostavila puške v vojašnici, le od sablje se nisva mogla ločiti) potlej pa ava ee u-makflfla po nasvetu vojašniške» ga oekrbnika proti glavnemu Stanu. Upala sva, da najdeva vsaj ondl šlvo dušo. Usoda pa je hotela, da sva pri tem morale baš mimo Kapitola. Italijani so ga oblegali s tisoči vojakov in so kar noreli od največji daljnogled na svetu, i reflektorjem, ki Ima v premeru nekako 2 metra In pol. S tem daljnogledom je prof. F. H. Se«res izvršil novo žtetje vsemirsklh telee., Ugotovil je fotografake posnetke 07.940 sonc. Na podlagi štetja zvezd v določenem omejenem prr štoru Frank L ukane teh: dolgo čakati v neki trdnjavi, preden ao nas vkrcali na ladjo ter odpravili v domovino. Starott nsAs zemlje (Nadaljevanje s 1 straaL) Vsekakor lahko smatramo, da čas, ki Je potekel od nastsnke ooesnov, zavzema dobršen del zgodovine natega planeta, zaradi tega js tudi povsem upravičeno, če cenimo starost v oceanih odloženih zemeljskih plsstl in tako tudi minimalno stsrost oceanov na 1500 milijonov let, kar «točnem ustreza tudi približni starosti vse naše zemlje. V nasprotju s to najnižjo mejo, ki je v skladu s starostjo zemlje v ohlajenem stanju, pa ae lahko potegne tudi neka zgornja meja. Ce smatramo, da je nastal ver svinec, ksr ga js v zemeljski skorji, zgolj po radioaktivnih procesih, tedaj lahko računamo starost zemlje na n milijarde let od tistih dob, ko Je bila le v tekočem stanju, če vzamemo Iz teh dognanj neko srednjo vrednost ln ocenimo starost zemlje na prlbllftno 2 milijardi let, gotovo ne napravimo prevelike napake, zakaj računi i radioaktivnimi substancami so zelo točni. Kako tiara je po vee« tem naša zemlja v primeri s starost Jo človeškega rodu ln kako mlada v primeri s trajanjem kosmičnsgs presnavljaaja? P<> mnenju mnogih sstroao«av Je naše solnce staro najmanj sekaj bilijonov let, in v te« lasu seje skrčilo od aekdaa je ae velikootl aa ds našo jo prsd dvs«! milijardami let CS je Zgodil v vsemirju oal redki pojav, da se je ena isaud stalnic ta-lit |n ^ jif*ti^niši -imtamtj M€)\ty' ea, da ee je del njegov« gmot« prelil nanjo v obliki ogramaoga note. Take ee je rodila naša semlja. Tako « stvorih vel ptaaoti, ki eo pote« psiasi oh la jeva I i In jI se je v milijonih prenavlja nje končno rssvllo tudi IIvsi ske la rastlinsko življenje. K pojavom človeka prsd kakšnimi S00 tisoč IstJI je dosegel ta razvoj svoj vUsk la sakljaček. la kako počasi je teklo živ I jen je poeiej. Bete borih 100 let ee človek zaveda, da firitllkava zemljs ni s vsemi rja la Is pičlih 10 let j* tega, kar d je prisvojil nebs računa, da jo vseh solne v vsemirju 40 milijonov; planeti in saletiti pri Um niao všteti. Z novim teleekopom bodo mogli iveadogledi na observatoriju Mount WBson dogledati dvakrat dalje, ker bo njegovo sorno polje osemkrat večje nego pri dosedanjem največjem Uleakopu sveta. Zaree: svet je že radoveden, kaj bodo šele videli s novim velikanom»..' Koliko vode Imajo nekatera t hranlvs? Vsaka hrsnlvo, ki nam rabi sa vsakdanjo hrano, obsega več a- 11 manj vode. Tako ima jajce 73 odat., mleko 87 odst., s vin j ko meso 71 odet,, goveje meso 75i> odst., krompir 75 odt., ealat^94 odst., Jabolka in hruške iiidH,, grozdje 78j5 odst., gobe 9 > odat. vode. V veako pristno vino je 87 • odstotkov vode primešalajže na- j rava sama, v pivu ga jeA^de-ce*"" ^ lo 81 odet. Najmanj vode obsegajo sir (46 odat.), sirovo maslo (13.5), mika (14), Mol (14), riž (12.) ZA NAŠE FARMARJE Vitamin B preprečuje ner-voenost — mrtvoud In pospešuje rast. Ts vlUmin se največ nahaja v kvaau, dalje v ribjem olju, jajčjemtk rumenjaku, rumeni ali beli korusi, pšenici, o-trobeh in ekoro v vseh selenth produktih. Vitamin C preprečuje bolezen padlost. Ts vitamin lahko prs-sremo, ker nifha posebne vašno-sti. Tega vitamina ss največ nahaja v rasnih deteljah ln drugi selenjsvl. VlUmin D. To je oni vitamin, s kaUrlm imsmo ml opraviti »v Umu spisu. Omsajsni , . ^^u mn nil uWu„ v ru vlUmin ss nahaja v solnflnlh M^si^ —* • oll) In Jsjčjem rumenjaku. To* rej ako kokoši nimajo solnčnlh žarkov ali pa Jfmega ribjega olja v sadostal množini, poata-nejo kruljave alt podgramove. To si naj dobro zapomni vsak perotnlnar. Ribje olje ss ,po-klada navadno v mešanici eden proeent vsaki perotnini. " Vitamin X ss v fnsjvsčjlh množinsh nshaja v rasni selenjsvl, deUljsh, travi, sstju, koruzi, pšsnlcl In otrobsh. Ta vlUmin js največje važnosti pri sesalcih. Ako Je pri perotnini nu/no potreben, le nI znano. Toliko pojasnila o kruljsvostl porotni ne. ,, "Kaj aaj kml« «oJUa kaka-Hlm, da bodo nesle posUal jajca?" Takih ali etičnih vpralanj eem prejel mnogo, na kar odgovorim na splošno. Take stvsrl Js trs-bs rasmotrlvatl naUnčno, kar Js bilo pojssnjsno v prsjšnjlh člankih v Prosvetl o "prebiranju perotnlne". V prvi vrati si moramo neba-viti perotntno, da Je povsem odgovorna sa posel, za katerega Jo nameravamo upotrebljavatl. Nabaviti al moramo prsd vsem, le m- no, zdrave ln neeorodne živali, da ae primerno rasvljsjo In doraaUJe v svoji dobi sa posel, sa kateraga so namenjene. Zberemo si lahko perotntno /.a splošno uperabo, srednjega odaijšan dan s Um, da JUn preskrbimo umetno raasvetlJavo. Kjer ss nahsjs elektrika, Je sllčns stvar prav lahka, kjer pa nI elektrike, naj ee pa rabijo gsaolinske, sa to prtpVavljeno luči. Dan ss nsj podaljšava tako (eud llverjkakor ae krajša. N. pr. v jeee-ni, ko se prične dsn krsjlstl, naj na lati način podal J šs varno dan, da Imajo Hvali oelo zimo do spomladi, vedno enako delavno dobo od 11 do 14 ur. NaUk način prisilimo perotnlno, da povllje vel "hrane In ss več kra-ia, da imamo uspslnejlo pro-dukcijo. Luči nsj bodo prlžgs-ne prodno se perotnlns spravi ns gradi k počitku. Rassvstljsvs nsj bo zadosti nizko napravljsns, da psrotnins vedno lahko vidi In ušiva svojo pičo, kskor tudi luplns In pesek ter vodo. Gnezd nsj bo vedno po eao ns pst kokoši In IstoU-ko zadostne jviprnlng v kokošnjsku za kratenje. 8 kvadratne čevlj« za malo In 4 kvadratne čevlje podile proetornl* ne ta ipliko, težko perotnlno. Na podu naj bo eden čevelj na debelo posuto s slamo aH s drugim podobnim predmetom. Ako Je slsms predloga, nsj te Jo rasssks ns drobnsjle kose, da se ne spri me v kopice. V kokošnjsku nsj ss msnjs vsski teden Uks nssUlJa ln počisti Ur nasUlJe s novo. Da ae rev burjamo nesečih kur, naj ss U-ko dslo vrli bolj proti vsčsru. Vsrčsvstl ss morama poti ml po. ssbno prepiha. Dobro je tudi, da potrosimo pod, katerega nameravamo na-stlati s slamo, s pspslom, pome-šanlm s spsom, sji pa t ta, to pripravljsnim glbsom. Kokoši morajo imeti tudi se-dostno prostornina ta »panje na gredeh. Gredi morajo biti toliko rasmskajeae eaa od druge, da se kokoli ae morejo nadlegovati ia žreti perja 'IrusL. Kadar imamo kokoši v nju, pripravljene aa nssenje^Js-jsc ta prodajo, je boljše, da imsmo ločeae od nadlešaih pa-teli nor«r Kadar nameravamo hreaitl jajca ta valsnje, takrat naj spustimo peteline k kura« — od 12 do lš kur na eaege petelina. To ss ravna po velikosti pasme. Kure aaj imajo proet izlet ob primera«! vremenu li toploti kar nejvel mogoče. fteAe eedej naj Ispregevorlmo nekaj o hrani sa asssšs kokoši. Vode jim ae sme nlkdsr manjkati. Vods aaj bo čista, la to-pls po slml. Vods nsj ss greje s sata pripravljeni«! grelniki, sa kar »adost ujs mejhna luč aa petrdsj sa seli teden. aH pa elektrike. Voda aaj be le tolU ko tople, kakor aa primer poleti sapaj aa prortoai. (Pslja pHksSaM) J.«) .Ca PE08VET oktobra. Obroč okoli glave ja. Prvotno bi moral iti naftovod do sirskega pristanišča Bej- PPT^'-11 m" Katka PONDELJEK, 13. povedala bom vse tete. Stranka ! gospe, kakor hitro se vrne is Trojice. TSdi tedaj, ko sem du- govo volilno potovanje 200 ào-199 dolarjev in 96 centov (jabolčnika) za 76 cen- Čutila I »raz in vročino. Brez cilj* i« tavate U so znašla "f« zdaj sem potrebna tolažbe, ki je bi zastonj, iskala pri ljudeh." Zavila jc noter. Ni pogledala če je še kdo notri Hladen polumrak jo je objel in ji del dobro, Pokleknila j« prav spredaj, da bi bila čim bližje Bogu. «Tolažbe iščem! Rešitve!" je zaprosila goreče. "Bo tega trpljenja kdaj konec r "Vdaj se v božjo voljo in trpi!" «Ali ti s tem trpljenjem, jezo in sovraštvom, ki ga čutim v svojem srcu, — ali ti c tem služIm T 'Trpi radevoljno!" "Kako, saj sem človek; Imam samo eno življenje!" "Radi greha je prišlo trpljenje na svež t' Zanihala je z glavo. ."Moj Bog! ali me slišiš, ali me ne T Povej mi, kje tiče grehi, radi katerih trpim? Ali Jc bil to greh, ker oem imela vero v človeka, stvsrjenega po tvoji podobi, pa se Je Iskszsl zs žival? Ali Je bil greh to. ker sem si zaželela boljše, lepše življenje? Ali te nI tukaj v tej mrzli tujini? Ali te sploh ni nikjer? In če kje, zakaj si dopustil, da sem prišla tej zverini v šape? AH te naj zato hvaMm, ker niel preprečil zla?" "Lo taki, ki vztrsjajo, pridejo v nebeško kraljestvo!" "Nikdar! Rajši ssmomor, ko to počasno umiranje!" »pomnila se je Držičeve. "Bog je neskončno moder, dobrotljiV in usmiljen!" se je zopet oglasil katekizem. £ "Moder I Dobroti ji v! Usmiljeni In vse to neskončno!" tehtala jc vsako beeedo posebej In za vsako klonlls nižje. Naenkrat Je dvignila rflam "Moder? Jas Je ne vidim modrosti. Dobrotljiv? MoJ Bog, ako tepež bitje, ki se čuti nedolžno, Je to znak tvoje dobroti ji vosti? Kje je oče, ki bi topel svojega otroka, o katerem ve, da nI storil krivega? Moral bi biti na umu bolSn, tak oče, da bi eo naalajal ob trpljenju otrokovem. Pa če bi nevedni otrok res kaj zagrešil, se mu pove, zakaj je kaznovan, tako ravna modri oče. — In uamlljen si? Pa si dopust«, ds ee Jc rodilo mojo dete sa par tednov trpljenja. Ali je tudi ono moralo zadoščati za "grehe" is pri tem meni raztrgati srce?" Strta in skrušena je slonela dolgo časa. Zopet Je dvignila glavo in v očeh so ji jc za-svetil odpor. "Kako bedasto je to moje početje! Ce Je Bog, kakor nas uče, vseveden in da ee vse agodi po njegovi volji, ki je vaikdar prava, čemu potem pridem In mu tožim svojo bol proseč ga, naj neha biti neskončno moder, naj spremeni svojo voljo In mi prisanccc! Trpljenje pa oetane trpljenje!" "Vdanoet v voljo božjo ga olajša!" "Bergija! Čudno, kako pridem do tega, da primerjam božjo voljo bergljl,. ki odpira človeško trpljenje; mosto, da bi ae ga otreeel ti, pa se človek oproall pa vsaj skušal otres in opira na bcrgljo, češ, božja volja Je, da trpim l U kdo ei je «o božjo voljo izmislil ln poleg nje takega Boga, ki pasi na vsak las na glavi" — grenko se jc nasmehnila — "in te posti, da ginež v trpljenju; kaže ti pa na oni cvet, kjer te čaka večno plačilo, ali pa večna poguba, ako ss puntaš ln ne trpiš radevoljno. Okrutni ao bili možgani, ki eo si izmislili to strahoto P Ozrla se je po cerkvi, kakor da ee je prs-budlla Is globokega sna. Polumrak se Je spreminjal v temo. Zagledala Je Krlatuaa na križu. Gledala gs jc nekaj časa. "Pa sem pričakovala usmiljenja? Kakšna je to vera, ki pribije evojega Boga na križ? Bog pribije samega sebe na križ, pa bi prizanceel ubogemu človeku? — Devetkratno križanje bi zaslužili oni, ki so si izmislili vse to!" Otrpnele noge eo jo spomnile, da kleči. Vzravnala se je. "Tako!" je dejala, "prišla sem iskat božje tolažbe, pa sem zadela ob praznoto. A vse to me Je vendar dovedlo do spoznanja , da sem Izgubljena, če si ne boin pomagala sama! In greh! Kakšen greh? Moja neizkušenost — podlosti nisem poznala, to je krivo, da trpim! In kaj me je naredilo tako malodušno? Oh, da, moje ubogo detece — njegov trpeči obrazek vidim vedno pred seboj —." Zopet je povesila glavo. "Ne, le h ŽMa pri baronu Anzigu — bilo je je vrnil z besedami: "Potovsnje nekako pred desetimi leti — je me ni stalo nič, jesdil sem vedno prišel baron k meni "po užigsr svojega konja. Le za nekaj far lice". Ej, poznam te vaše užiga- marjev sem moral plačati to! lice! Sla sem k baronici in sem I kovca | Ji vse povedala.... Kaj pa misli-1 tov. te o meni! Jaz sem potteno de |kle!" Koliko mož ima sovražna voj- I "Vrag vzemi vas in vaše po- ska, so ga vprašali. Pa je odgo-| štenje! Jaz potrebujem kapljic !"|*orii I "Valša gospa je dobra, poite-I na ženska. Morate jo ljubiti. Res, morate! Jaz se ji nočem zameriti, nočem, slišite!" "No, en milijon dvesto tisoč.' "Za božjo voljo!" "Res, res; vsi naši generali, ki _ __ JH ao bili potoideni, trdijo, da je bil "Rozallja, vi ste budalo! Stre-1 sovražnik tri- do petkrat tako šno omejena ženska!" močan kot oni, in jaz jim pač Po teh besedah se je hotel vr-1 moram verjeti. Mi imamo 400,-IniU v avojo sobo, a ni Jmel več 000 mož; tri krat štiri je 12. Ta-|moči, da bi bil to izvršil Kaj je ko imajo sovražniki najmanj 1,- 200,000 mož." tlom ne!" ce je todrila. In ko je slednjič za-so bile njene misli jasne in hot¿l storiti?! I Udarilo Je dve po polnoči. Nal Nekoč je dejal: "Bog najbrž ljilo vanj nekaj mrkega, temne- zelo ljubi siromašno ljudstvo, siga.... Glej peklenščka, ¿e ga ne-| cer ga ne bi bil toliko ustvaril." I kaj vleče sa rokav! I "Pojdi k vragu! Rozallja Kar I lovna!" I V vprašanju vojaške discipii ne je pogosto razočaral generalk hodnikih je is vsakega kota bu- puščala cerkev, zbranc.g* Zunaj je legal mrak na mesto, a ni bil še tako gost, da bi zabrisal obraze posameznikov; luči so bile nsredko posejane. Rezka je vsakemu mimoidočemu pogledala v obraz ln premišljala, koliko teb ce zanaša na božjo voljo. — Iz krasne limuzine jc stopila dama in kave-llr. — Tema se že ne pozna, da potrebujeta božje volje. Mogoče je ne bosta potrebovala skoz do grobs. Nebesa ei bosta pa kupila. Saj odtehta en sam grešnik, ki ce spreobrne, — čeprsv zadnjo sekundo — devet pravičnih. O človek, kako pristranskega Boga si si ustvaril! |čeprav spi, kakor pa v bližini sli-1nem govoru na kongresu: "Naj ke, ki obrača oči. "8pl le spi, dvabica! Malo Nič odslva. Zopet je pokukal s svojimi določbami glede dezer-njeno sobo. Toda poštena terjev. Strahopetnoet? "Nikoli Nemka Se da beeede in smrči ne bi bil siguren, če bi tudi jaz kakor bi žagala drva* ne vrgel puške v koruso sredi Dimitrij Osipovič sine ve sve-1 bitke." Ali drugič: "Ce je bog ta. V srajci, kakor je, sede na dal Človeku strahopetne noge, njeno košaro. Misli si psi, da Je I kdo bi zameril Človeku, da po-bolje biti v bližini živega bRja, begnejo ž njim?" — AH v jav Popolna tema jc že bila, ko je zavila med sidova. Zopet jo Je stisnilo v prsih. "Ne kloniti! Le kloniti ne!" si je dejala. BU je doma. Poznalo se mu je, da je pijanost preepal. t "Well, well! Kje si bila?" Gledala ga jc ravno. Niti trenila ni z očmi. "V cerkvi! Saj tudi ti hodiš v cerke pe?" Prodirljivo jo jc gledal. "Jdi, ne verjameš?! Veš, šla sem tja ln te zatožfla Bogu. Pa je dejal, da te ima rad, saj ga večkrat obiščeš in da ti za prihodnje tedne enkrat — ni povedal natančno kdaj — pripravlja neko veliko preeenečenje." Na-. smejala ee je dvoumno. "Saj je čisto drugačna, nego je bila ,do-slej; le kaj Je bilo, da se je Izpremenila iz noči v dan! Mogoče je le prav, da sem Ji izblebetal tiste svoje načrte, sa kar ml je bilo trenutek nc- strožja pravičnost ni vedno dora politika." | bom possdel tukaj pri tebi, kol_ posebno se je zavzemal za se bo jeli svitati, odidem iz so- mlade ljudi: "Mislim, da nam Ibe." fant Uhko bolje služi na zeiplJi ■ Na kol naslonjen je jel razmi- kot pod njo." Veéina naiih starokrsjskih potnikov prihodnjih par mesecev bo potovala v sledečih skupinah: 24. oktobra na slavnem 1LLB de FRANCE, ki je rojakom tako dobro znan, da nv/rabi ie posebnega opisovanja; 25. oktobra na SATURNUI na Tret; 11. novembra na najnovejšem in najmodernejšem francoskem perni-ku—LA FAYETTE—ee vrši posebno •kupno potdvanje sa one potniKS-, ki nimajo velike denarja. Tretji* rasred do LJubljane skupno z davkom stane samo 1109.78. Poleti Je te psrnik samo sa turiste, a sedaj se nudi tudi potnikom tretjega rasreda. Kdor hote poceni potovati, naj se pridruii temu potovanju; 12. novembra VULCANIA na Trot; 21. novembra zopet odpluje ILLE de FRANCE; 20. novembra na SATURNIJI božično potovanje na Trst; 8. decembra skupno potovanje ne AQUITANIJI; S. dec. 1. božično potovanje po Francoski liniji J ne priljubljenem PARISU; 12. dec. glavno božično potovanje on parniku—ILLE de FRANCE. 14. dec. EUROPA. ki nudi tndnjo priliko xa bolžčno potovanje. Ako želite potovati na kakem dru gem parniku, pišite po nai Vozni red. Za vss nadaljna pojasnila se obrnite ne: " : vi : ......'*V 1 >•1 £ I LEO ZAKRAJgEK Mitom Baikof NswYork 630 — 9th Xvenue, New York» N. Y. OPEŠANI? Vživsjte Esorko: Vii|» Življenje! | S Ulli m S Unca tlvijMj* m v«ékru prxw ¿"I iuttnih betaai. »»ru** ■ jeiMMU ftivMv—ntun ako UJ wl atetan a Saorku Ta duiefl ■kiiton» Umika «radi iwafcava* raduuaU. U»raiaju Wk.ru*,«. s»! 141 jati o vsem mogočem. Vidiš, si i jc rekel, to so živci. Jaz na pri-(mer sem pameteq Človek. Pa ei ne morem pomagati. Saj me je sram. Pa kaj, ko si ne morem pomagati! Mirno in umerjeno dihanje Rozai (Iz Ludwigove monografije o Lincolnu—M. K.) Železnica preko arabske puščave Angleži so začeli graditi železnico Bagdad-Haifa, koje na-je bil izgotovljen že pred neki lije Karlovne ga je tremit- koliko leti. Gradnja proge, [>mirflo. Slednjič se je utru- je dolga preko 700 km in ki vo- no po: ■■ dll in zadremal. di mestoma po pravi pečeni pu- I Okoli šestih zjutraj se je vr- ščavi, bo trajala polnih pet let. nlla is TVojice njegova žena. Ker Ob progi bo tekel tudi naftovod ni našla moža v spalnici, je na- mosuhkih petrolejskih podjetij, merila korak naravnost v postre- ki bodo na ta način pošiljala pe-žnično aobo, da bi jo vprašala, trolejske surovine na palestin- prodajala zadnje čase, pa eem vesel." Hotel jo je potegniti k sebi; Iztrgala se mu je Iz rok in ga ošinila a pogledom kakor z bičem. Ostanek MMhlJaja mu je ekremžil obraz. "Nlal bila v ceritvi, kod d hodila T jo je vpra-žal preteče "Po ulicah, v cerkev ln nazaj." In dodala Je tišje: "Morda misliš, da aem že pričela 'z delom' ln prasnila mošnjičke?" Spoznal je, da Jc vsak sum neoenovan. Vendar je za nekatere ljudi sumničenje tako sladko, da bi besz njega le težko izhajali. Pa je 1 Slak še nekoliko pobrskal v tej cmeri. TY>-da Rezka ga nI več poslušala. Zato je nehal in se rajši čebljal pod nosom ln ae domislil, da bo v bodoče le treba nekoliko popaziti sa njo. ker jc le bolj vrsžja, nego si Je mislil Slednjič Je zaključil, da so vse ženske enake in saj vrag naj ae spozna, kaj imajo v glavi, če imajo sploh kaj. Reška Je pripravila mrolo večerjo ln se je podala I to žal" Pa je 1 on udaril na šaljivo stran in """JJ ,< i fTri-rf ■ 1 dejsl glasno: ' ^ Dimitrij Osipovič. In glej,|ako obrežje sredozemskega mor 'Da al la opustJM».svojo puščobo, ki si jo ........ vsa razgaljena saradi vročine I „jta, aH Angleži so načrt spre-Kozalija Karlovna. Tik zraven I menili ter obšli francosko luko. nje je spal *a pleteni košari »jen | g tem je postala Haifo izvozna mož. Bil jo v sami srajčk i |maj je nato rekla žena in kakšen je bil obraz spečega moža, ko I se je sbudO in pred seboj zagledal svojo žano, o tem naj pripovedujejo dMgi. Stvar prekaša moje moči, zato odložim pero in ga prepustim drugim. tem počitek po dolgem času. (Dslje prihodnjič.) Arhitekt Dimitrij Osip.vlč Vsksin se Je vrnil v svojo vilo s nenavadno živimi vtisi s sp.ritl-stične seje. Ko se je slačil in le-gai v pot tel jo, je nehote razmišljal o vsem. kar Jc videt ln sli-šsl. Same strašne reči! Govorili so bili o mrtvecih, strahovih in pokojnikih. Med drugimi so klicali tudi njegovega strics Klav-dija Mironovtč* ki mu je bil neko« svetoval, naj sa časa Is-roči hišo avojl ženi. ki se trenutno mudi v Trojici "Joj. jo J, koliko tajnosti In strašnih reči je v prirodi!" jc modro vsi ssm s seboj Vaksln, ko je legal v posteljo. A najhujša Je ta negotovost, ki človeka popolnoma ubija". Udarilo Je polnoči Rdeči plamen lučke Je obseval Ikone in veliko sliko Klavdija Miranovi-¿a. ki je vieela prav na nasprotni strani arhitektove postehe. "Kaj če hi se v to eNko nenadoma vselila duša Klavdija Ml-ronoviča. in bi oživela? Ah kaj, neumnost! Predsodek nezrele pameti'" Vendar se Je is opreanoeti Kla-vdtj Miranovi* pokril g odejo čes glavo. A glej. zdaj v temi ga Je sprejel tleti mrlič, ki se js bil o-bm* v grobu. Poj svilo se Je tudi <*>li*jc pokoj se snaake. «braa prijstdja. ki ee jo bil obesil In znana gospodična, ki se je bila u-topila. Cea nekaj ¿asa je arhitekt pomolil glavo lapod odeje in dlh-nil: "Kakšen vrag me pa Jaše? Strah me je kakor otroka — za prazen nič." Tik ... tak.... t*.», tik.... Jc tiktakala ura na steni Z daljnega pokopališča se je oglasil zvon. MoJ Bog. kako žalosten je bil njegov glast In Vakalna je jda s preletavati mržčavioa. Zdaj.... čuj! Tik nad glavo je nekdo dih-nH. Kdo Je? Nič glasu, nič odgovora. A, to js on, stric Klavdija. ftcfSša.... stopil je is okvirja! Vaksln si nI mogel kaj, da ne bi prijel sa zvonec in pocvontl Drrrin Je dejal zvonček. Prišle Je postražnlca, čemerna in mrmrava ženska, In vprašala: "Dimitrij Osipovič. was wollen Sier "Rosalija Karlovna. recite Ga. vrilu. naj pride k meni Zakaj ste prišli sami? Kje je Glafira?" Gavrila ste poslall v mesto, sa CJUfiro pa ne vem, kje Je nocoj. Rasen mene nI nikogar v hiši Wss wollen Sle T "Jas —- hočem reči — on. Prosim vaa, stopite bliže, kaj se sramujete? Sedite, metsškat — Kaj sem hotel reči?" je dejal DI-mltrij Osipovič in ce za trenutek sesri v stričevo sliko. "Oh da. saj ree. ko pojde sluga v mesto, naj prinese — čakaj te nu. kaj aaj že prlpece? Tak AnokMi lUmolHi V vojni Black-Hawk 1892 je stotnlja izvolila Lilncolna za stotnika. Toda poveljevstl ni znal Nekoč, ko so v široki vrsti korakali preko polja ter so iznenada zagledali prod seboj visok zid in vrata, skoti katera bi morali, je Lincoln isman premišljal, kako mora poveljevati. Nazadnje za-kliče: "Stotnlja je sa dve minu-sedite vendar! Počakajte, da cel ti razpuščsna. Ob nastopu se i-apomnlm. Ss bom šs Česa domi- ma stotnlja nahajati na oni stra- luka za Irak in eno najvažnejših pristanišč vzhodnega dela sredozemskega morja. AH ste že naročili Prosveto sH Mladinski list svojemu prijete-lju ali dorodnllra v domovino? To je edini dar trajne vredneetl ki ga za mal denar lahke pošljete svojcem v domovino. Znamenje (Sept. 30,19*} meni da vam je^H tekla ta dan. Ponovite čaano, da vam lista ne vimo. Ako lista ne prej Je mogoče vstsvljen, ker plačan. Ako je vaš list in gn ne prejmete, j« vstavljen vsled a^ slova, pišite sam dopi navedite etari In novi Naši zastopniki so štvesi tajniki in drugi ki pri katerih lahko pl Naročnina za celo leto jt| in za pol leta pa $3.00. SNPJ doplačajo $4.80 * za pol lete $2.40. ■ Za mesto Chicago in leto $7.50, pol leta $3.75, ne $6^0. Za Evropo atane za pl $4.50, sa vse leto pa |9j Tednik slane ss Evrope I člani doplačajo saj poštnino. Naročnino lahko tudi pošljete na naslovfl Upravništvo MPR( 2657 S. Lawndale Aven NAROČITE SI DNEVU» "PR0SVETA' Cenjeni brnft (seetra) S. H. P. Jednotel —rr- ---r— Pe sklepa t. redne konvendje ee sedaj lahke naroči na Hst prišteje eden, dva aH .tri člene Is ene družine in b snega uilrn I naročninL List Preeveta stane sn vse enake sa člane ali nafta» sne letno naročnino. Ke pa člani še plačajo pri se jim te prištele k naročninL Mi prištejemo sm družine k eni nnrečninL Torej aedaj nI drag ss liano B. K. P. J. Ust Prosveta je skore v vsaki drniini nekdo. M M rnd čital liet priliko, ia se tudi VI asrefite en dnevnik Zs Ural. države la Ksaaše $MC Za Oeero 1 tednik In-------iN 1 tednik 3 tednik«- ie in....................... vsote dsnarjs si h počitku. PO- Bil je to roe pravi SLOVENSKA NAIMM>NA PODPORNA JEDNOTA izdaja evoje publikacije In še posebno list Prosveta sa koristi, ter potrebno agitacijo evojih društev bi članstva la ss propagando evojih Idej. Nikakor pa se sa propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka organizacija Ima običajno avoje glasilo. Torej agitatoriCal dopisi in naznanila drugih podpornih organizacij la njih društev naj as as pošiljajo lista Prosveta. •lil !"■■ t "Ne bom čakala. Za no se ne spodobi, da bi stala vi sobi moškega." ni sida." I e Kratko po svoji poroki jc zapisal v neko službeno pismo ta-le Rosalija Karlovna se jc na-1 stavek: "To nič novega, rasen gfo obrnila In odšla slcosi vrata, moje ženltve, same stvar najglo-Vaksina pa je poetalo v tistem | bljega začudenja.' trenutku sram malodušnosti in je zopet potegnil odejo čes glavo. Minilo je deeet minut tem.... Ko se je neki newyor*ki trgo-po-| vec hotel informirati pri Lincolnu ali Je n4k! epringfleldekl me-"Zopet jo bom klical vrag jolščan vredca posojila, je Lincoln vsemi !N jo pomislil arhitekt I odgovoril: "Mož ima ženo ln o-Mlinil ae bom, da ml Je slabo in troka, ki nai bi skupaj biU vred. Jt bom velel prinsstl kakršno-1 na pet krsž sto tisoč dolarjev, koli kapljico. Zakaj — vraga! — Dalje pisarno s mizo. ki je dolga ' poldrag meter ter tri stole sa en I dolar. TTOtjftč, je tam velika miš- stric tsm na steni obrača oči je segel po zvonec čakal ia Vaksin pozvonil, čakal je trenutek, dva I ja hiknja, ki lahko pogledate va-trenutka. še dcU- Nič odciva. Ujo. Vaš udani A. Lincoln." Nazadnje je vetal is postelje tnl odšel v sami srajci v Nemklnol aöbo. |li mrtvega Indijanca je napravil Linemn ta-le na u robni na- "Rosalija Karlovna T jo je jellpta: "Tu počiva Jovmi Kongapod, buditi. "Rosalija Karlovna! Kaj. bodi mu miloeten, dragi Bog. ka-tako trdno spite pri vragu? Me- kor bi bil ea. če M bil bog la če al ., meni ... je alabo. Dajte mi|bi bil U Jooai Kongspod. Ni* odgovore. Tišina vss nai' Na neki viharni aeji. kjer so akoli. Lincolna selo napadali Ur se je ln Dimitrij Odpevič Je sačdlseja zavlekla preko polnočna u-pasrltl s samim seboj: Ire. je sakllcal Linodn h koncu: "čsmu U sramežljivost, kadar| "Nedelja na jo prNMs. jss Order v pisma ftn st naročite Presvet* Vet, U je vsšs | Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri «oh členov prenahs hiti Basi sU če se preseli proč od družine in bo sshteval sna «vej list tednik,] moral tisti član ia dotične družine, ki je teko skupno naročena ss Prosveta, te takoj naananiti uprnvnižtvu lists, in obenem doplačati vsote listu Prosveta. Ako tsgn ne stere, tedaj mora npravaUtn datum sa te vneto naročniku. Prorrata, SNPJ, 2M7 So. Uvadsle Ave^ Chiesfo, IH Priloženo pošiljam naročnino sn Prosvete vsoto $----------------—¡ Ime...........................Ô. šrnštvs IL-J Naslov____ ...............................................-............. "H Meóte Mev .Drževa. Ustavite tednft In gn pripišite k meji naročnini 64 sledsHk iL. mi V TISKARSKO ONT SPADAJOČA DELA V' 'vCt ■ . s Tlaka vabila sa veselica In sfioSe, viritnice, ¿asnlka, knjige, koledarje, letaka Itd. v slovenskem, krvatakam, slovaškem, češkem, bêê* ikam, snfUèksm jedka In ÏODWyO TISKARNI APELIRA NA CLAN8TYO SJ^JPJ. DA TISKOVINE NAROČA JR SVOJI TISKARNI Vas pojesafla daje vodstvo tiskarne Cene unljako delo prve vrsta nSKe ps Je goepodar bolan? To js res če- v cerkev, vi ps — če hočete — >? Meada ste dovolj etari, i vam ni troba sremovsti. M kliče gospodar!** Rosal i js se tsda^ iada in I«. Mi i te k htldičU.' 1 ee Ko je Ml nasada Je Lincoln izvoljen v spodnjo Shorn loo. so se čaiuj velikosti ajcfove majori- . l . S. N. P. J. PRINTERY IST-n So. LbwmW» At«m i CHICAGO, n.r^ TAM BM DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTM1NA POJASNILA