ETOVALEC.
IlustMan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno
c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v meseca ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld., na V2 strani 8 gld., na str»ni 5 gld. in na Vs strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.,Wallfisehgasse Nr. 10).
stb.imf.e.fs0smi rrieste.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5.
Št. I V Ljubljani, IS. aprila 1889. Leto VI.
Obseji-:
Perutninstvo. — Državni melijoracijski zaklad in dežela Kranjska. — Metelika, lncerna, nemška ali večna detelja. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati.
Perutninstvo.
Spisuje Josip Lenarčič.
IV.
Zadnji svoj opis raznih francoskih kokošjih pasem popolnjujemo danes z izvrstnima podobama petelina (glej podobo 11.) in kokoši (glej podobo 12.) pasme Houdan, ki prav znakovito kažeta njiju zunanjo obliko, in s katerima se čislani
čitatelji lahko prepričajo, da so te kokoši poleg dobrih gospodarskih svojih lastnosti tudi prav mične vnanjosti. Usojam si opozarjati zlasti na podobo petelinovo, na kateri je listnati greben prav dobro narejen, ter je videti onih nogah..
Podoba 11. večkrat imenovanih 5 parkeljcev na
Paduanke ali Brabantke.
Med čopkaricami so Paduanke.pri nas najbolj razširjene, ker jim je njih mikavna zunanjost kmalu pridobila prijateljev, če prav jih nikakor ne moremo smatrati za gospodarske pasme. Izpoznati jih je lahko po naslednjih znamenjih: srednje velika, elegatna postava, kvišku obrnen, srednje dolg vrat, dolga glava z velikim poviš-kom in torej z
veliko, gosto čopko, katera se na vse strani enakomerno razprostira ter mnogokrat popolnoma oči zakriva, grebena ni skoro prav nič takisto tudi ne mesnatih podbradkov, pač pa namesto njih polna, lepa pernata brada, katera je pri tej pasmi najbolj razvita, nogi sta šibki, svetlosivi,
Podoba 12.
goli, rep dobro razvit.
Kolikor bolj se pečajo ljudje z rejo katere koli pas me,
tolikanj bolj se množi število raznih sovrst, koje so ločijo po barvi in podobi perja. Tem kokošim je najbolje izražen on karakteristični obris ha perji, ki ga Nemci imenujejo „Lack", t. j., vsako pero, bodi si katere koli svetle temeljne barve, ima na konci veliko črno piko, ali pa je vsako pero svetle barve črno obrobljeno. Ako je temeljna barva rumena (zlata), imenuje se taka kokoš „zlatica" (Goldlack), ako je bela, pa „belica" (Silberlack). Petelinom te pasme ni ta obris tako enakomerno razdeljen po vsem životu kakor kokošim, katerim ima vsako pero to podobo, kar najbolj prija gledalcu. Dolgo perje petelinovo po vratu, hrbtu, sedlu in čopki se razlikuje od prej opisanega perja po vsem drugem životu, da ima namreč po konceh črno črtico po sredi.
Pri tako imenovanih Chamois-Paduankah je temeljna barva perja rumenkasta (chamois, reci: šamoa), črna pika ali obrobek pa je bel. Razen opisanih sovrst nahajamo pogostoma tudi jastrebasto pisane (Ivukucksperber), hermelinke, enobojne bele, črne in sive.
Kokoši te pasme so jako občutljive za vsakeršno vlago, bodi si dež ali megla. Ako si čopke velike zmočijo, prehlade se prav hitro ter obole jim oči, zato te pasme ne morem priporočati za gospodarsko rejo.
Turki
so v najbližem sorodstvu z zadnjič omenjenimi, po Rusiji razširjenimi prvotnimi čopastimi kokoši mi. Oni so edine čopkarice, katerim so noge s perjem obraščene. Postave so majhne ter spominajo pritlikavcev ali kokoši Bantam, zato jih tudi ne moremo prištevati h gospodarskim pasmam. Zaradi svoje ljubke postave pa so zelo priljubljene. Po svojih lastnostih so podobne Paduankam.
Holandke.
Holandke se od vseh do sedaj opisanih čopkaric razločujejo po tem, ko nimajo pernate brade, nego le mesnate podbradke. Po svoji zunanjosti so najbolj podobne Paduankam, pa tudi glede svoje gospodarske vrednosti. Te kokoši treba, da imajo lepo, veliko, enakomerno čopko čiste, bele barve. Podbradki morajo biti dolgi, tanki in lepo rdeči, ušesa majhna, bela, glava rdeča. Grebena nimajo. Ker se perje dobro oprijemlje života, videti so vitke rasti. Barve so ali črne, ali bele, ali pa sivomodre, toda ta barva mora biti enakomerna, pa ne mešana. Te kokoši so prav lepe, in kdor jih je imel kdaj priliko videti, pritrdil mi bode, da so mu jako ugajale.
Z opisanimi kokošjimi pasmami smo končali oddelek čopkaric.
2. Hamburške.
One so srednje velike, prijetne postave. Noge so jim gole, sivomodre; imajo lepo razvit „rožnat greben", siv kljun, bela gladka ušesa, rdeče podbradke ter so rdeči v glavo. Po vsej podobi spominajo te kokoši naših prvotnih domačih, le bolj plemenite so videti. Hrbet imajo širok ter tudi „sedlo". Rep je lep, dolg, fazanovemu podoben ter ima krasne „srpe".
Po barvi in obrisu perja delijo se v srebrno in zlato pikaste, katerim imajo peresa bele ali rumene temeljne barve majhno, črno pičico blizu konca, drugo pa sredi vsakega peresa; daije se delijo v zlatice in belice — po jjrej opisanih znamkih — in v črne Hamburške.
Kokoši te pasme spadajo h gospodarskim, akoravno tudi glede krasote zadostujejo vsem zahtevam. Prvi pogoj njih reje je, da se lahko prosto gibljejo, kajti na zaprtem dvoru hirajo ter nikakor ne pokažejo svojih lepih in dobrih lastnosti. One si iščejo največ svojega živeža same po travnikih ter v tem oziru ne prizadevajo premnogo stroškov. Nesejo prav pogostoma od 150—230 jajec na
leto, le majhna so in po 40—50 gramov težka. Od sovrst te pasme nesejo „črne Hamburške" še največa jajca. Za pitanje pa niso, ker imajo preživ temperament in premalo trupla.
Mlade kokoši prično navadno nesti s petim mesecem, ako so se izvalile meseca aprila ali maja.
B. Italijanke
so dolgega života, krepkih, vidnih prsi, noge imajo gole in nosijo se moško po konci. Petelinov greben je velik, visok, kvišku stoječ, kokošim pa strani. Ušesa so bela, podbradki prav dolgi. Rep nosijo kvišku. Perje se života oprijemlje.
Kokoši te pasme so prav žive, celo nekoliko boječe. Kakor vse gospodarske, neso tudi one pridno velika jajca ; kločejo le malo, mesnate pa ne postanejo. Italijanke imenujejo tudi Leghorn, katero ime so jim vzdeli Američani. Izpoznati je te kokoši lahko po njih golih, rumenih nogah in rumenem kljunu poleg gori navedenih zunanjostih. Po barvi perja delijo se v jerebičaste, bele, črne, jastrebaste, modre in rumene. Po Kranjskem so kokoši te pasme, oziroma njih mešanice, zelo razširjene, ker so se kokošerejcem priljubile s svojimi obilimi, poprečno po 60 gramov težkimi jajci, katerih število na leto znaša od 150—200. Pet ali šest mesecev stare navadno prično nesti. Zato kaže tistim, kateri hočejo, da jim kokoši neso tudi po zimi. podlagati jajca te pasme meseca aprila. Pri valjenji Italijanke niso stanovitne, zato ne bi mogel svetovati, da bi jih nasajali, ker navadno pred časom za-puste svojo zalego. Boljše so v to svrho navadne domače kokoši ali pa mešanice s chochin ali s kitajkami. Mladi piščanci se lahko izvale in se prav hitre obrastejo. Ker se tudi spolsko zgodaj razvijajo, priporočam kmalu jih ločiti po spolu, kakor sem to uže ,na drugem mestu omenil.
V krmo potrebujejo mnogo zelenja, zato morejo le tam uspevati, koder imajo trato na razpolaganje.
Z opisanimi v sorodu so	✓
Španjolke,
katere so še lepše postave, tako da glede nje nadkrilju-jejo vse druge kokoši.vPetelini vzrastejo 55—60 c/m visoki in 3—4 % težki. Španjolke imajo neko značljivo posebnost, da jih je lahko izpoznati, in to je njih čisto bela glava, ki mora segati pravdo visokega, globoko zarezanega, kvišku stoječega grebena. Tudi ušesa morajo biti bela. Tem kokošim treba, da so jim beli deli popolnoma brez gub in brez rdečih marog. Dolgi, rdeči podbradki morajo segati deleč doli po vratu.
Po barvi perja delijo se v črne, bele in modre. Od Italijank se ločijo vtudi po barvi nog in kljuna, kateri deli morajo biti Spanjolkam temne barve. V prejšnjih časih so jako čislali to pasmo kot gospodarsko, vender se sedaj nihče več s tega stališča ne navdušuje za nje. Jajca res nesejo velika, od 60—100 9j težka, ali njih število je le majhno, čeprav navadno brez prenehanja neso, kadar se pripravijo. Po 130 jajec na leto je uže prav veliko število za to pasmo. Omeniti pa moram nje jako dobre lastnosti, da namreč tudi po zaprtih prostorih uspeva, in je j torej dobra za mestne kokošerejce. Za meso, oziroma pitanje ne morem priporočati teh kokoši. Po zimi hočejo gorkih prenočišč, ker jim sicer krasni grebeni in tudi parkeljci radi odmrznejo. Mladi piščanci se dolgo ne obrastejo.
Po vsej zunanji obliki in tudi po barvi perja so Španjolkam podobne
Minorkovke ali Andaluzijske kokoši.
Ločijo se od prejšnjih po tem, da imajo mesto bele J rdečo glavo. V gospodarskem oziru pa se bistveno
ločijo od njih, ker neso bolj pogostoma, namreč, do 200 lepih jajec na leto. Minorkovke so bolj mesnate nego Španjolke, prično zgodaj nesti ter neso tudi po zimi, ako imajo gorka prenočišča. Mladi piščanci se s perjem hitro obrastejo. Tudi Minorkovke so v nevarnosti, da jim ob hudi zimi pomrznejo grebeni.
Delijo se v bele, črne in modre. Pogojno moremo torej to pasmo zelo priporočati, zlasti kokošerejcem po mestih, kateri po navadi nimajo premnogo prostora za kokoši, pa bi si radi redili lepe in dobre kokoši.
Državni melijoracijski zaklad in dežela kranjska, m.
(Konec).
Slavni inžener Hobohm, po katerem sem te statistične številke posnel, preračuni! je tudi, za koliko bi se blagostanje kmetovalcev v naši Avstriji povzdignilo, ako bi po vzgledu badenske države in badenskih kmetovalcev začeli zboljšavati naša zemljišča, osuševati jih ter okoriščati se voda za namakanje posebno travniških zemljišč. Tudi pri nas bi se v 25 letih moglo pomnožiti premoženje posamezne kmetske rodbine petih glav za 500 fo-rintov, kar bi znašalo pri 13 milijonih ljudi, živečih ob poljedelstvu, ali pri 2,600.000 kmetskih rodbinah ogromno vsoto 1300 milijonov goldinarjev, in to po 5°/0 obrestovano, in imeli bi avstrijski kmetovalci na leto po 65 milijonov več dohodkov! No ne maram trditi, da bi se tako do pičice zvršilo, a istinito je, da bi se dokaj zboljšal sedanji položaj, ki je skoro obupen za avstrijske kmetovalce, ker vsled američanske konkurence ne gre naše blago v pravo ceno, in izhaja le še tist, ki proti stroškom prav obilo prideluje na zemljišči, da mu obilost povrača trud in stroške za delo.
Enake razmere se nahajajo na Saksonskem, Virten-berškem in Bavarskem.
V sosedni deželi, na Goriškem, združili so se kmetovalci v posebno družbo, da priredijo naprave za namakanje zemljišč tržiškega ozemlja (territorio di Monfalcone). Delo bo stalo 956.000 gld., in država jim je iz državnega melijoracijskega zaklada v to podelila 382.400 gld., gotovo lepo pomoč. Zakaj pa mi mirujemo, ali mari mi ne potrebujemo boljšših zemljišč?! Le povprašajmo onih naših gospodarjev, ki so skrbni ter namakajo svoje travnike, za uspeh. Njih odgovor nas bo vzdramil. Povprašajmo na pr. skrbnih gospodarjev v dolini proti Kamni gorici od Podnarta, koliko so nekdaj in koliko pridelujejo sedaj, ko namakajo travnike, sena. In ko bi zanemarili namakanje, videli bi, kako bi ponehala obila košnja. In isto bi nam povedali drugi, žal! da jih je le zelo malo, in da velika večina prepušča travnik osodi. Pristavljam takoj, da si posameznik ne more veliko pomagati, pač pa je tu treba združene moči, ki vzmore vse ovire in težave ter si neverjetnih uspehov pribori, če se ume okoristiti, kar narava ponuja.
Voda namreč služi ob suši, da namakamo ž njo suho, žejno zemljo, ki bi morebiti še tedne morala čakati blagodejnega dežja. Tako pa pomoremo takoj žejni zemlji, če odpremo zapornice, da iz napravljenih, vodo dovajajoeih jarkov prihaja vode na njo. Voda pa ima v sebi tudi mnogo redilnih snovi, katere oddaje zemlji, ki nekako kakor filter iz vode zadržuje mineralne in druge organske snovi, ki služijo rastlinam v uspešen razvoj. Seveda nima vsak-tera voda in v vsakteri dobi enake gnojilne vrednosti, in
znano je, da so vode v jesenski dobi, ko prihajo ob tležji iz vasi, s polja, na katerem je dokaj odpadkov raznih rastlin in gnojilnih snovi, iz gozdov, po katerih je polno listja itd., najboljše za napajanje. Ni mi sicer namen v tem spisu dokazovati, koliko redilnih snovi ima voda, celo tista, ki je videti čista, v sebi, ker za to treba obširnega, potrebnega spisa; omenjam le, da se je vsakdo prepričal, da popolnoma čista voda, če stoji nekoliko časa v kaki posodi na gorkem, prične smrdeti, in to zato, ker so se začele krojiti v njej se nahajajoče organske snovi. Voda pa ima tudi mineralskih snovi, ki služijo rastlinam i takisto dobro v rast. Ako se preskrbimo z vodo, ne bo se nam bati suše, ki bi nam vzela bogato košnjo ali žetev. Ko niso v Lombardiji imeli še naprav za namakanje zemljišč, trpeli so silno od suše, sedaj ne poznajo te besede. Prav tako je v resnici huda suša pogostoma uničevala pridelke kmetovalcem po tržiškem (Monfalcone) ozemlji, sedaj bo vse drugače in bolje. O tem projektu bomo še v posebnem članku govorili.
Da je namaka zelo uspešna, lahko nam pač to spričuje, da so po vsem svetu poskusili to napravo, in srečni oni, ki jo imajo. Znano je omikanim kmetovalcem, da Indija ima mnogo suhih zemljišč. Kadar so bili Angleži dobili v last od Indije prav slabo, suho, skoro ne-poseljeno pokrajino, ki meri nad 4 milijone hektarov, poslali so svoje inženerje, ki so iz bližnjih rek s posebnimi napravami vzdignili vodo, in ž njo sedaj namakajo poprej po vsem nerabno zemljo, ki kaj bogato rodi najlepše žito ! Za to so Angleži potrošili veliko milijonov, a obrestuje se dotični kapital z 20%! Današnji Indiji se je zahvaliti za svoje blagostanje le namakanju zemljišč. Prav tako bi se smeli učiti od Kitajcev, o katerih imajo pri nas čudne nazore, a vender je Kitajec vzoren kmetovalec, ki je lahko nam učitelj v poljedelstvu. Veliko tisoč kilometrov kanalov so Kitajci napravili, ki dovajajo vodo za namakanje zemljišč. Zato pa tudi kitajski narod najjasneje spričuje, koliko životno moč imajo vztrajni in razumni poljedelski narodi, ker vsi drugi narodi azijski so propadli, le Kitajci so ohranili sebe in svojo narodnost. Čeravno je Kitaj silno ljudnat, vender ni ondi tiste bede, katera je drugod, ker z vztrajnostjo in umom so si napravili rodovitno polje, katero jih lahko živi. Prav tako je na Japonskem, katero imenujejo azijsko Anglijo, ki je glede poljedelstva dokaj vzglednejša in ugodnejša od naše evropske kulture. V to so res mnogo pripomogli Angleži, ki razumejo zemljo ravnati: premokro usušajo, presuho pa namakajo.
Tudi večinoma po naši deželi se nahaja dokaj zemljišč in polja, katero potrebujo namake. Vode nam je v to obilo na razpolaganje, treba jo je le o pravi dobi pridržati, a ne pustiti je, da nekoristno odhaja.
Fran P o v š e.
Metelika, lncerna, nemška ali večna detelja.
Ta detelja hoče vprav globoko zemljo, ki ima tudi obilno spodnje plasti. Če taki zemlji tudi ne pomanjkuje gnojilne moči, smemo reči, da lucerna močno prekosi navadno štajarsko deteljo. Najbolj ji ugaja apnenoglinasta zemlja, najmanj pa mrzla, mokra ilovica. Spodnja plast mora biti dobra, ker ravno po njej se mevtelika najbolj razprostira, mnogokrat po več čevljev. Ce je zgornja zemlja dobra, spodnja pa slaba ali celo močvirna, ali težka, cmokasta ilovica, ali rahla, suha peščenina, nikdar ne bomo imeli lepe lucerne. Pogledati moramo torej tudi
spodnjo zemljo, prednjo hočemo odločiti kako njivo za
*
lucerno. Če je tudi zgornja zemlja bolj revna in peščena, spodnja pa bogata in dovolj rahla, vender more na taki njivi še prav uspešno rasti lucerna. Gorkejše obnebje ji je ljubše od mrzlega; suša je tako kmalu ne pomori, ker korenine ji globoko segajo v spodnje, navadno bolj vlažne plasti. Zemlja mora biti dovolj močna, torej dobro pognojena; posebno moramo paziti, da je dobro zrahljana in brez plevela. Najboljši prostor ji odločimo v kolobar-jenji, če jo sejemo za okopavnimi rastlinami, katere popuščajo čisto dobro zrahljano zemljo, ki ima tudi še dovolj stare gnojilne moči. Kaj dobro storimo, če okopavni rastlini, ki je prednica lucerni v kolobarji, prav dobro zrahljamo zemljo, namreč globoko s podzemeljskim oralom; kajti ravno zrahljana spodnja zemlja dobro ugaja tej rastlini. Navadno pa se lucerna na posebne njive seje in ne stavi v kolobar, ker raste vsaj 6—9 let, v posebno ugodnih slučajih celo 10—12 let na isti njivi. Če pa jo že denemo v kolobar, ostaje navadno le po 5 let na njivi. Seje se ravno tako, kakor štajarska detelja, med drugo žito in treba 25 % semena na en hektar, ker mora biti prav gosto sejana. Čim manj primerna in sposobna je zemlja, na katero sejemo lucerno, tem gosteje mora biti sejana. Prvo leto se prav slabo obraste; zato nekateri pomešajo med njo tudi nekoliko štajarske detelje ali celo nekaterih žlahtnejših trav, katere hitro rastejo, tako da moremo že v prvem letu kaj prida nakositi. Le to je pri tem nerodno, da se štajarska detelja kmalu poizgubi, tako da je v poznejšnih letih lucerna kaj redka. Nekateri pokrivajo lucerno s slamnatim gnojem čez zimo, da jo obvarujejo hudega zimskega mraza, ki ji posebno v prvi mladosti zelo škoduje. Tak slamnat gnoj pa kaj rad privablja miši, ki imajo pod njim dobro zimsko odejo, lucerna pa se zelo razvadi in pomehkuži.
Skrbeti moramo, da je lucerna vedno brez plevela, ki jo rad napada. Zato jo je treba pridno prevleči z brano vsako pomlad, in sicer s prav ostro brano, in ne smemo se bati, če je tudi njiva na videz zelo razmesarjena. Brana pokončava plevel in odpira zemljo, da more dohajati vanjo potrebni zrak.
Če hočemo zaporedoma več let imeti obilne košnje, moramo lucerni privoščiti tudi nekoliko gnoja; vsaj vsako drugo pomlad jo moramo pognojiti ali s kompostom ali z gnojnico; oboje ji je ljubo, posebno stara gnojnica je kaj pripravna za polivanje po lucerni. Kakor štajarski detelji, tako tudi lucerni basni gipsanje. Če ji vsaj vsako tretje leto privoščimo nekoliko pepela, prav hvaležna nam bode. Ako zemlji primanjkuje apna, prav storimo, če potrosimo tudi nekoliko te tvarine, ki je lucerni neogibno potrebna. Ako pa zapazimo na njivi tu in tam prazne presledke, moramo jih prekopati in posejati s semenom.
Najhujši sovražnik lucerni je predenica, ki lahko vso uniči. Edino uspešno moremo zatirati predenico, če sejemo vedno in povsod čisto, brezpredenično seme. V prvem letu po setvi se ne nakosi še ravno veliko te detelje, šele v drugem ali v tretjem letu se popolnoma razraste ter daje potem prav obilne košnje, tako da jo moremo v enem letu tudi 5—6krat kositi. Predno začenja cvesti, mora biti že pokošena, sicer postane pretrda. Zelena pokošena je prav dobra piča živini, in prav bi bilo, ko bi imel vsak gospodar vsaj eno njivo posejano z lucerno, ki bi mu dajala celo poletje dovolj zelene krme kravam, seveda ni smeti pokladati samo zelene lucerne, ampak pomešano s suhim senom ali vsaj s slamo. Lucerna se enako kosi in suši, kakor štajarska detelja. Ob dobrih letinah lahko po 75 novih centov suhe lucerne dobivamo na enem hehktaru. Suha lucerna je po dobroti enaka štajarski detelji.
Da lucerna stori seme, pušča se navadno v zadnjem letu, da popolnoma dozori; drugo je ravno tako. kakor pri prvi detelji. Če začenja postajati preredka, in jo prerašča trava in drugo zelišče, moramo jo preorati, kar pa ni ravno kaj lahko. Po lucerni more izvrstno obroditi vsa-ktera rastlina, posebno če smo ji tudi večkrat postregli z gnojem; pšenica, pesa, krompir rodijo po njej izvrstno.
Razne reči.
— 0 setvi. Kazunmemu kmetovalcu je skrbeti za to, da seje seme z ozirom na zemljišče, podnebje, čas setve, vreme v pravo globočino, ne preplitvo, ne pregloboko, ampak tako, da sleharno seme lehko vzkali in brez velikih težav na svetli dan pribode. V težko zemlje mora se bolj plitvo, v lahko in rahlo pa bolj globoko sejati ali saditi. Koder je moker svet in deževno vreme, kaže plitveje sejati; koder je gorak svet, toplo vreme, velika suša, moramo pa globljeje sejati in saditi. Debelo seme in gomolje sme se globljeje v zemljo spravljati, ker ima veliko hranilnih snovi v sebi. Naposled je tudi paziti na mraz, da setve ne pozebejo. Profesor C. Wollny je delal z ržjo poskušnje ter zasledil ravno tako, kakor grof Pinto, da plitvo vsejani rži mraz manj škoduje nego globoko pod grudo podvlečeni.
Vprašanja in odgovori.
Odgovor na vprašanje 42. Od čebelarja z Dolenjskega smo dobili glede vprašanja, ali se sme mazati čebelnjak z kar-bolinejem, ta le odgovor: Karbolinej me škoduje prav nič čebelam, nasprotno še dober je. Ob jesenski paši je karbolinej zelo koristen, ker zatira medeni duh, ki privablja roparice.
Vprašanje 49. Kedaj je najbolje sejati „repico" (Som-merriibson), in kakšna zemlja ji najbolj ugaja? (I. H. v Zag.)
Odgovor: Jare repice ali ogrščice ni sejati pred koncem maja meseca. Eepica je občutljiva za mraz, zato jo sejemo pozno; saj še dozori, če jo sejemo na strnišče kakor ajdo. Glede zemlje ni izbirčna, ker uspeva tudi na peščenih tleh, vender ljubi najbolj dobro in globoko zrahljano ter brezple-velno sprsteninsko njivo.
Vprašanje 50. Kako se cepi ivanovo in bodeče groz-djiče na „ribes aureum" ? (Lj. V. v Pirn.)
Odgovor: Ivanovo in bodeče grozdjiče cepimo ali na prostem ali pa po zimi v cvetličnjaku. Zadnje je najboljše in najuspešnejše. Na prostem žlahtnimo z okulovanjem ali še bolje s cepitvijo v razkol, pa ne na vrhu, ampak na strani nad enim popom.
Vprašanje 51. Ostalo mi je krompirja, katerega ne morem prodati, ker je uže močno vzkalil in ker tu pri nas itako nima nobene cene. Bad bi ga prihranil do jeseni za prašičjo krmo, a nimam hladnega prostora. Je li kakšen način, da bi ga ohranil toliko časa? (A. TJ. v Stv. v V.)
Odgovor: Da bi toliko časa ohranili krompir, ne bode se Vam posrečilo, če bi tudi imeli hladno klet, kakeršnih pa ni v Vaši vroči dolini. Edino sredstvo, da krompir ohranimo čez leto, je sušilo. To pa je dvojno. Krompir ali olupimo ter ga zrežemo na tanke kose, katere potem posušimo v sadni sušilnici (ameriški), za krmo pa tudi lahko v navadni sušilnici ali v krušni peči (pri vas bi se dal posušiti tudi na zraku); ali pa ga olupimo ter razribamo na navadnem ribežuu. Gosti močnik, kateri nastane na ta način, denemo v močno ruto ter mu izžmemo kolikor je le mogoče vode. Kar ostane v ruti, posušimo dobro. Ker bode krompir za krmo, sušite ga lahko v krušni poči precej močno, saj ob krmljenji bodete tako ali tako morali posušeni krompir na vodi kuhati. Posušeni krompir naj bode shranjen na zračnem in suhem prostoru.
Vprašanje 52. linam mnogo ameriških trt, zlasti ma-dejre, katero še vedno množim. Sedaj mi pa nekateri učeni posestniki zatrjujejo, da je vse to delo brezuspešno, in tudi sami se ne brigajo več za te trte, ker trdijo, da bode, ako pride trtna uš v naše kraje, filokserna komisija ukazala poruvati in uničiti vse trte. Ako je res tako, zastonj je moj in družili trud. Koliko je resnice v tem? (J. L. v N. na Štajarskem.)
Odgovor: To ni res, kajti neumno uničevanje okuženih vinogradov so uže zdavnaj opustili. Filokserna komisija sedaj nima drugega opravila, nego da tam, koder so jo drugi uže zdavnaj zasledili, potrdi trtno uš, da izdela lepa poročila, koliko je uš uže uničila, in da na ta način porabi državni denar, ki je namenjen v uničevanje uši. Mi vam ne moremo drugega svetovati, nego množite dalje ameriške trte, ker one so edina pomoč vinarjem proti trtni uši.
Vprašanje 53. Nameravam izkopati podzemeljsko klet na pristavi, a kraj je zelo močviren. Svetujte mi, kako naj naredim, da voda ne bo silila v klet. Po ceveh se voda ne da odpeljati, ker je okoli in okoli ravan. Kako naj ukrenem, da ne bodem imel namesto kleti vodnjaka? (J. L. v N. na Štajarskem.)
Odgovor: Najboljši svet Vam bode vedel dati o tej reči umen zidarski mojster, ki bode pa vedel težko kaj boljšega svetovati nego zid in tla od cementa, ki bode naredil tla in stene neprodorne vodi.
Vprašanje 54. Blagovolite sporočiti, kako naj uredim vrt pred hišo, kamor ne prisije ves dan nič solnca. Do sedaj sem poskusil uže marsikaj, a vse zaman. S čim naj oživim ta vrt? Zemlja je dobra in rodovitna. (J. L. v N. na Štajarskem.)
Odgovor: Ne kaže vam drugih rastlin saditi nego tiste, ki trpe toliko sence. Izmed sadnega drevja ali grmičevja vani bode uspevalo samo ivanovo grozdjice ali ribez, in to prav dobro. Zelenjadne rastline potrebujejo vse manj ali več solnca. Naredite na vrtu trato iz takih trav, ki uspevajo v takem kraji, na trato pa sadite cvetice, ki uspevajo v senci. Od takih rastlin lahko naredite tudi cvetlične grede. V vsaki boljši se-semenski trgovini dobite trav, ki so za trate ob severnih in senčnih legah, uže primerno zmešanih. Tndi cvetic dobite tam. Nekatere take cvetice, ki rastejo prav dobro, ali izključno le v senci, so: Ciklamen, vetrnica (anemona), rdeče cvetoči gabez, encijan, razne praproti, zvončiea (campanula latifolia), jetrnik, rdeča lilija, šmarnica, narcisa, visoki nagli, jaglič. vijolica, potočnica i. t. d.
Vprašanje 55. Kje je mogoče sedaj kupiti čebel, in sicer dobrih, in po kaki ceni? (J. M. v K. pod Ljubljano.)
Odgovor: Čudno se mi zdi, da bi ue mogli dobiti v vaši bližini kje čebel. Ako pa to ni mogoče, pa je na Kranjskem, posebno na Gorenjskem, veliko čebelnih trgovcev. Čebele prodajejo M. Ambrožič v Mojstrani, J. Modic na Jesenicah, Šušteršič v Kropi, Jeglič v Zabreznici, Žumer na Javorniku, baron Iiotschiitz na Hudem pri Višnji gori i. dr. Ti trgovci prodajejo letos panj čebel preko 6 gold. Svetujemo vam le kranjske čebele.
Vprašanje 56. Rad bi kupil o do 4 ovce in enega ovna za pleme. Mislim, da bi bile najbolj primerne jezerske. Kje bi jih dobil? Ali jih nimajo v loških hribih? (Pl. R. v V. d.)
Odgovor: Na Kranjskem ne bodete nikjer dobili čistokrvnih jezerskih ovac, če ravno imajo sedaj uže povsod s to pasmo križanih, ker je kmetijska družba do sedaj uže na stotine jezerskih ovac in ovnov razdelila po deželi. Najboljše jezerske (ukviske) ovne lahko kupite na Koroškem, od koder jih dobiva tudi naša družba. Ako jih želite, lahko vam jih priskrbi Janez Erat v Lkvah pri Trebiži.
Vprašanje 57. Mislim kupiti kravo ali brejo junico, ki hi bila vzgledna. Dajala naj bi mi dobrega mleka, če tudi ne silo mnogo, in rabil bi jo nekoliko za vprego. V naši grajščini
imajo holandsko pleme. Bi ne bilo dobro vpeljati še katerega drugega plemena, pa katero? (Fl. R. v V. d.)
Odgovor: Holandsko plemeni za kmeta. Svetujemo vam muricedolsko pleme, in za vaše potrebe še boljše švicarko pleme. Kje bi dobili tako kravo ali junico, tega vam sedaj ne moremo povedati. Zaradi muricedolske krave ali junice obrnite se do oskrbništva grajščine v spodnji Sevnici, zaradi švicarske pa do vodstva kmetijske šole v Grmu pri Novem mestu.
Vprašanje 58. Imam lepo dveletno kobilo, katera se je pred dvema mesecema odvezala in bila pri tej priliki udarjena od drugega konja, ali pa sunena s kako rečjo ravno nad zadnjim kolenom, oziroma v koleno. Rana se je popolnoma za-zacelila, ne boli je več, le oteklina je ostala. S čim se da ta oteklina odpraviti, če jo je sploh moči odpraviti? (J. P. vLj.)
Odgovor: Pred vsem je treba vedeti, ali je oteklina trda ali mehka Ce je oteklina trda, prihaja od nakosti, ki se večkrat ob udarci naredi. Nakost se ne da pregnati. Ako je pa oteklina mehka, mažite jo s kakim ostrim mazilom, na pr. z mazilom od živega srebra ali španjskih muli. Prav živo vam priporočamo v tem slučaji, da se obrnite do izkušenega živinozdravnika.
Vprašanje 59. Imam sod vina, katero je bilo v plesnovi posodi. Vino se je navzelo toliko plesnobe, da skoraj ni več užitno. Pretočil sem uže štirikrat, a nič ne pomaga. Morebiti veste kak svet? (J. P. v Lj.)
Odgovor: Vino je lahko od plesnobe ozdraviti na dva načina, katera smo uže oba in sicer večkrat na tem mestu v našem listu obravnavali. Po prvem načinu treba vino dobro pomešati s finim namiznim oljem. Olje potegne plesnobo vase, a se prav nič ne pokvari s tako porabo, ampak posname se potem z vina, pa je tako. kakeršno je bilo poprej. Drugi način je precejanje (filtriranje) vina skozi moko od kovaškega oglja. Oglje je seveda večkrat premeniti.
Vprašanje 60. Pred nekoliko leti sem zasadil živo mejo, deloma smrečice, deloma akacije, okrog posestva, in sicer popolnoma po mejni črti, ali nekatere prste še raje na notranjo stran posestva. Sosed se nad tem huduje ter trdi, da po zakonu mora biti živa meja 3' od mejne črte oddaljena, in zahteva tudi, naj se akacije čisto plitvo (za 1) prikrajšajo, akoravno se ni bati, da bi njegovi košenini delale senco, ker leži njegovo posestvo na solnčni strani; nasproti pa dela njegovo drevje mojemu posestvu, sadnemu drevju in setvi izdatno škodo, ker so jako košati orehi, stare češnje ali hruške, ki moje mlajše in niže drevje zadušujejo, na njivi pa z gosto senco skoraj vso rast zadržujejo. Prosim, da naznanite, je li res dotični zakon zastran žive meje, in ali smem zahtevati, da sosed drevje izredči, obseka, oziroma popolnoma odstrani? (G. J. župnik v R.)
Odgovor: Kolikor je nam znano, ni nobene take zakonske neredbe, po kateri bi Vam mogel sosed zabraniti, da ne bi smeli te ali one rastline gojiti na svojem posestvu, naj si bodo že rastline za živo mejo ali pa sadno drevje. Takisto tudi Vi nimate pravice braniti sosedu, da ne sme ravnati visokodebelnega drevja, če Vam njegova senca tudi škoduje. Veje in korenine s sosedovega drevja, ki segajo na Vaše posestvo, pa lahko odstraniti, ker te so po zakonu Vaše.
Vprašanje 61. Z ozirom na 47. vprašanje v zadnji številki „Kmetovalčevi" imam jaz ravno nasprotno vprašanje. Imam namreč triletno kobilo, primerno rejeno, katera je bila uže trikrat oplemenjena, a se vender ni obrejila. Ali je katera pomoč? Tudi pred dvema letoma sem imel tako kobilo, katero sem dve leti zaporedomo vodil k žebcu, in to celo po šestkrat, a vender se ni obrejila, ampak prodati sem jo moral. (J. V. v G. na Štajarskem.)
Odgovor: Da se kobila, ki se sicer poja, ne obreji, ima lahko več vzrokov. Ako so spolovila napačne rasti, mogoče
je pomagati le tedaj, ce je napaka taka, da jo more živino-zdravnik odstraniti. V tem slučaji vedel bode pravo pogoditi le izkušen živiuozdravnik, ki žival preišče. Mnogokrat, in to največkrat, pa se mlade kobile ne obreje, ker so preiskre ter izpuste precej po oplemenitvi seme. Proti temu je več pripo-močkev, od katerih navajamo te le: Kobilo pred oplemenitvijo toliko časa jahati, da se utrudi; oplemeniti jo dvakiat hitro zaporedoma in, če mogoče, vselej od drugega žebca; puščanje krvi pred oplemenitvijo; bremzanje gobca med oplemenitvijo; zdravljenje s svalki od kafre (Kampferpillen) ali z upijančlji-vimi pijačami, kar pa naj živinozdravnik nadzoruje. Sicer pa more naslednji odgovor tudi za Vas veljati, ako se tudi pri Vas nahajajo enake razmere, kakeršne so v 62. vprašanji označene.
Vprašanj? 62. Glede na vprašanje 47. v zadnji številki „Kmetovalčevi' usojam si Vam sporočati, da pri nas trdijo, da se nerajše obreje tiste kobile, katere so od daleč prignane k žebcu. Ali je v tem kaj resnice, in od kod prihaja to? (E. Z. grajščak na P.)
Odfjhvor: Vtem je vsekakor precej resnice. To prihaja pa od tod, ker kobile, ki se gonijo in katere od daleč priženejo k žebcem, med potjo odpirajo sramnice, in zato pride v nožnico mnogo zraka. Vsled tega se nožnica poveča, in tudi vhod v maternico se preveč izpotisne. To pa naredi vso oplemenitev nepravilno, zlasti pri starih kobilah z bolj ali manj otrplimi zapiralnimi mišicami. Na takih kobilah žebci niso hitro gotovi, zlasti če so tist, dan uže plemenili: večkrat od-skočijo, vsled česar so kobile zelo nemirne. V popisanem stanu tudi kobila ni pripravna za oplemenitev. Iz tega vzroka naj kobila pred oplemenitvijo počiva kaki 2 uri, ker v tem času izpuhti ves zrak.
Gospodarske novice.
*	t Gospod Nikolaj Jamnik, znani veliki kmetski posestnik v Medvodah in ud naše družbe, umrl je 8. t. m.
*	Vinarski shod, ki je imel biti 1. 1890. v Gorici, preložen je zaradi dunajske splošne kmetijske in gospodarske razstave do 1. 1891.
*	Konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske imel je 2. t. m. sejo, pri kateri so bili navzoči predsednik dr. Th. Eudesch in odborniki gg. Hanslick, Lenarčič, Pire, Povše in Seunig. Odbor je ukrenil napraviti letošnjo jesen v Šent Jarneji konjsko dirko za plemenske konje. V ta namen jo vse potrebno odredil in se ob enem dogovoril zaradi zvršitve.
*	Odbor za dunajsko splošno kmetijsko in gozdarsko razstavo 1. 1890. imenoval je našega urednika in tajnika kmetijske družbe kranjske g. Gustava Pirca za člana razstavne komisije.
*	Na razpis podpore starim kranjskim čebelarjem
med uradnimi vestmi današnje številke opozarjamo vse gg. či-tatelje, da obvestijo zaslužne stare čebelarje, katerim je malo, kedaj dana prilika brati časnike.
*	Na vinarski in sadjarski šoli v Grmu je bil od
21. do 23. marcija tečaj za vinščake in vinogradnike, da bi se priučili, kako zasajati nove vinograde z ameriškimi trtami in kako cepiti domače na ameriške trte. Prišlo je nepričakovano veliko vinogradnikov (34) iz vse Dolenjske, ki so se pazno učili teoretičnemu in praktičnemu pouku. Pri odhodu je vodstvo poslušalcem podarilo 6000 od ameriških trt narezanih ključev. Dolenjski vinogradniki čedalje bolj izpoznavajo, da so jedina rešitev vinogradarstva ameriške trte.
*	Vrhniška podružnica C. kr. kmetijske družbe imela je 7. t. m. svoj občni zbor. Izmed važnejših obravnav te delavne podružnice nam je omeniti, da je zbor ukrenil podariti nekemu pridnemu sadjarju potrebno orodje, dalje, da kupi podružničnim udom ob svojih stroških travniških bran in s podporo |
i glavnega odbora poljski valjar s klini. Ker priredijo za napredek konjereje vneti posestniki na Vrhniki letos konjsko dirko, ukrenil je občni zbor dati v ta namen darilo za konja iz vrhniške podružnice.
*	Kamniška podružnica C. kr. kmetijske družbe imela je 8. t. m. svoj občni zbor. Ukrenila je prositi, da se priredi prihodnje leto živinska razstava v Kamniku, posvetovala se je, kako podružnično življenje obuditi, in sicer z nakupom kmetijskih strojev, s kmetijskimi predavanji i. t. d. Podružnica je tudi ukrenila poprijeti se uravnanja kamniških planin. V novi odbor so bili voljeni za predsednika gospod dekan Oblak, za odbornike pa gg. Murnik, Štele, Zormau in Burnik.
Radeška podružnica naše družbe je imela 4. t. m. svoj občni zbor v Radečah. Po dokončanih obravnavah o tekočih rečeh razdelile so se diplome deželne sadne razstave med odlikovance, tajnik Gustav Pire je predaval o sadjarstvu s posebnim ozirom na pridelovanje namiznega sadja, in slednjič se je volil nov odbor, in sicer za predsednika g. dr. Lju-devit vitez p 1. Gu t m a n s t h al- B en v e n uti, kateremu edinemu se ima podružnica zahvaliti za dobro materi-jalno stanje, za predsednikovega namestnika g. nadlogar Mo-ricSchejer, ki je duša vsemu gibanju rateške podružnice in za odbornike gg. župnik Zagorjan, posestnik Ivan Plosen in župan Bervar iz Svibnjega.
*	Kranjski deželni odbor je obljubil darila po 5 gld. večim vipavskim posestnikom, kateri zasade primeren kos vinograda z ameriškimi trtami, ki jini jih je pridobil brezplačnno pri kmetijskem ministerstvu. Slava deželnemu odboru in čast zavednim Vipavcem, ki so se pobrinili za to reč!
*	Za pogozdovanje Krasa je za leto 1889. komisija za pogozdovanje Krasa proračunila 7000 gld., in sicer za nove nasade, za poprave prejšnjih kultur ter za ograje 4.740 gld , za odškodnine in odkup zemljišč 500, za komisijonalna pregledovanja 600 gld. itd. Pokrita je ta potrebščina z državnim doneskom 5000 gld. in z doneskom iz deželno-kulturnega zaklada v znesku 2000 gld.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 31. marcija 1889.
Zborovanje je vodil družbeni podpredsednik ,los. Fr. Seunig, navzoči so pa bili odborniki gg. IJctela. Lenan-ie. Murnik. Povše. Bobič, Šiška. Witschl, dr. M. pl. \Vurzbaeh in tajnik Gustav Pire
Tajnik poroča o prodaji deteljnega semena po družbeni pisarni in, kako neki semenski trgovec goljufa z deteljnim semenom naše kmete. Glavni odbor ukrene to primerno razglasiti.
Ker je družbeni tajnik z delem preobložen, in torej ni mogoče lahko ustrezati zahtevi državnega pravdnika, da bi izšel „Kmetovalec" vselej določenega dne, ukreni odbor s „Kmetovalcem ' nekatere izpre-membe, ki se tičejo dni izhajanja.
Glavni odbor ukrene razpisati podpore starim kranjskim čebel arjem po smislu nasveta J. Jlodica iz Jesenic.
Tajnik poroča o shodu čebelnili trgovcev dne 39. marcija v l.escah in predlaga ničesar ne ukreniti glede čebelarske kupčije na Gorenjskem, ker tako želijo trgovci. Glavni odbor ne pritrdi temu nasvetu iz tehtnih vzrokov in ukrene, kar je trel>a, da popravi one razmere, ki niso deželi v čast.
Odbor dunajske kmetijske razstave javi, da je imenoval družbenega tajnika v razstavno komisijo.
Subvencijski proračun za državne podpore v 1. 1890. naroči glavni odbor sestaviti družbenemu tajniku.
Na prošnjo L vipavske sadjarske zadruge na Slapu ukrene glavni odbor prositi deželni odbor, da bi smel porabiti za to zadrugo 200 gld. iz deželne podpore za kmetijstvo. Ob enem pa glavni odbor tudi ukrene prositi državne podpore tej zadrugi.
Za nove ude se vzprejmejo:
Cof Anton, posestnik v Dorfarjili; Pollak Stanislav, trgovec v Tržiču; Tajeršu Janez, trgovec v Tržiču; Vetušek Janez, posestnik v Lehni; Terkman Gregor, posestnik v Podkraji; Kobar Anton, posestnik v Beli nad Vipavo; Novak Andrej, posestnik v Trjanah; Dejak Janez, posestnik v Dolenji vasi pri Ribnici; Knific Jakob, posestnik v Stražišči; Merher Rudolf, posestnik v Prigorici; Plevnik Janez, posestnik v Spod. Kašlji; Lušin Ivan, posestnik v Sodražici; Saje Mihael, župnik v Štangi; Vidrih Makso, trgovec na Gočah ; Mercina Fran, učitelj na Gočah; FerjanSič Josip, posestnik na Gočah; Stemberger Andrej, posestnik na Gočah; Primožič Jerni, župnik na Vrabčah; Ferjančič Josip, župan v Budanjah; Kobal Josip, posestnik v Budanjah; Januš Vinko, e. kr. poštar v Domžalah; Stubelj Filip, posestnik v Šmarji pri Gorici; Cukiati Franc, posestnik v Sent-Gothardu; Kunovar Janez, posestnik v Dravljah; Kalin Fran, posestnik v Šmarji-Lisjaku na Goriškem; Turšič Matej, posestnik v Begunjah pri Cerknici; Hočevar J. R., farmacevt v Velikovcu in posestnik v Zgor. Berncu; Žitko Jakob, vulgo Štefin, pasestnik na Vrdu; Rus Josip, trgovec v Sent Vidu pri Lukovici
Družbena podružnica v Kranji.
P. n. gospode ude kranjske podružnice vabi podpisano pred- j stojništvo, na občni zbor ki bode velikonočni torek t. I. 23. aprila popoludne ob 3. uri v šolski sobi mestne hiše (rotovža) v Kranji z naslednjim dnevnim redom:
1.	Pregledovanje računov.
2.	Ukrepanje glede onega drevja, katerega bodo dobivali udje brezplačno iz družbene drevesnice.
3.	Posvetovanje, kako podružnično delovanje oživiti in koristno storiti udom in vsemu okraju.
4.	Volitev zastopnika v občni zbor v Ljubljani.
5.	Volitev novega odbora.
(Na zborovanje pride družbeni tajnik g. Gustav Pire iz Ljubljane.)
Predstojništvo kmetijske podružnice v Kranji.
M. Pire s. r.,
predstojnik.
Družbena podružnica v Bledu.
Podpisano predsedništvo vabi p. n. gg. ude na občni zbor, ki bode v nedeljo 28. aprila popoludne ob 4. uri v gostilni „pri litru" v Bledu. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe bode zastopal tajnik Gustav Pire.
Predstojništvo podružnice c. kr. kmetijske družbe v Bledu.
Ant. Hudovernik s. r.
predsednik.
Družbena podružnica v Idriji.
Podpisano predsedništvo vabi p. n. gg. ude na občni zbor, ki bode v torek 2. maja dopoludne ob 9. uri v dvorani gosp. Franca Didiča (pri „železni kroni") v Idriji.
Vzpored obravnavam bode:
1.	Otvoritev občnega zbora.
2.	Volitev novega predsednika in odbora.
3.	Predlogi podružnični za družbeni občni zbor v Ljubljani.
4.	Predlogi in nasveti posameznih družabnikov.
Glavni odbor kmetijske družbe v Ljubljani bode zastopa družbeni tajnik Gustav Pire.
Predstojništvo podružnice c. kr. kmetijske družbe v Idriji.
Družbena podružnica v Postojini.
Podpisano predstojništvo vabi p. n. gg. ude k občnemu zboru, ki bode v nedeljo 19. maja t. I. popoludne ob 4. uri v šoli v
Postojini.
Na dnevnem redu je pregled računov in posvetovanje o predlogih za občni zbor v Ljubljani.
K zborovanju pride družbeni tajnik Gustav Pire iz Ljubljane.
Predstojništvo podružnice c. kr. kmetijske družbe v Postojini.
J. Hofstetter s. r.,
predstojnik.
Razpis podpore starim kranjskim čebelarjem.
Podpisani odbor je ukrenil v seji svoji dne 31. marcija t. 1. z namenom, da bi vzbujal veselje do čebelarstva in ob enem pospeševal to stroko kmetijstva, podpirati stare kranjske čebelarje, katerim so brez njih krivde po zlu šle vse čebele.
Na podlogi tega ukrepa javlja podpisani odbor, da. bode dal v prvi polovici maja meseca po 2 do 3 panje (korita) čebel tistim kranjskim čebelarjem, ki dokažejo v svoji prošnji do podpisanega odbora,
a)	da čebelarijo neprestano uže najmanj dvajset let,
b)	da so jim brez njih krivde poginile vse čebele, in
c)	da si ne utrpe ob svojem drugih čebel kupiti.
Vsebina prošenj, katerih ni kolkovati, mora biti potrjena od gospoda župnika prosilčeve župe in od dotičnega županstva.
Ob veliki množici prosilcev si pridržuje glavni odbor pravico izbrati najpotrebnejše.
Prošnje je vložiti najkasneje do 27. aprila t. 1. pri podpisanem odboru v Ljubljani.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
itar INSERATE
sprejema ..Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalee" za objavljenja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Poslano
P. n. članom banke „SLAVIJE".
„Francosko-ogerska zavarovalna družba" (Franco-Hongroise) pošilja po slovenskih pokrajinah potovalne agente, kateri z lažmi, zvijačami in sleparstvom skušajo pridobiti člane starejših zavarovalnic za svoj zavod.
Kar ti ljudje počenjajo, presega vse meje dostoj-
nosti in poštenja; zato si štejem v dolžnost, svariti p. n. člane banke „SLAVIJE" pred njimi in opozarjati na zvijače, katere rabijo v dosego svojega namena.
Najnavadnejše agitacijsko sredstvo jim je očrnje-vanje druzih zavarovalnih zavodov. O banki „SLAVIJI" pripovedujejo, da bode v kratkem propala in da zato ni varno biti zavarovan pri njej.
Dalje trosijo laž, da sem hotel jaz sam zavarovati pri „Francosko-ogerskej" svoje imetje ter izvajajo iz tega, da nemam zaupanja do „SLAVIJE".
Konečno pa se poslužujejo kar naravnost goljufije. Prihajajo namreč k članom banke „SLAYIJE" ter, predstavljajoč se jim za odposlance njene, zahtevajo, da se jim pokažejo zavarovalne knjižnice. Iz teh knjižic izpisujejo jednostavno zavarovalne svote, strankam pa z izgovorom, da jim bode znižano plačilo pri banki „SLAVIJI" predkladajo k podpisu odpovedi za to banko ali pa — in to jako pogostoma — podpisujejo odpovedi sami brez njihove vednosti. Potem pa jih zavarujejo pri „Francosko-ogerskej", in ker se stranke, ki o takem zavarovanji neso ničesar vedele, ustavljajo plačevati, tožujejo jih ter jim nakopavajo stroškov.
Zaradi tega postopka uložil sem jaz v imenu banke „ SLA VIJE" proti štirim agentom kazensko prijavo; p. n. zavarovance banke „ SLAVI JE" pa prosim, naj knjižic ne dajo iz rok in ne podpisujejo ničesar nikomur, ki se ne bode mogel izkazati s pooblastilom, da resnično zastopa banko „ SLAVIJO".
V	pojasnilo onim, katere bi bilo utegnilo zbegati nevestno rovanje agentov „Francosko-ogerske zavarovalne družbe" navajam, da je banka „SLAVIJA" trdno stala in bila znana kot vseskozi poštena in zanesljiva zavarovalnica že tedaj, ko Budimpeštanski judje na ustanovljenje „Francosko-ogerske zavarovalne družbe" še mislilo neso, ter da imam jaz vse svoje imetje zavarovano pri banki „SLAVIJI", in da bi „Francosko - ogrska zavarovalna družba" bila pač zadnja, pri katerej bi ga zavarovati hotel.
Nerad stopil sem pred javnost s tem svarilom; a ker je iz vsega vidno, da generalni zastop v Gradci in generalno ravnateljstvo v Budimpešti odobrujeta ravnanje nevestnih agentov ter jih celo vzpodbujata pri tem, bila mi je dolžnost ne samo braniti zavod, kateri zastopati imam čast, temveč tudi svariti občinstvo, da se bode vedelo varovati škode.
V	Ljubljani, dne 26. marca 1889.
Ivan Hribar,
(37—1)	generalni zastopnik banke „SLAVIJE".
(2-3)
»Ljubljanski zvon".
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15.
F pisarni c. kr. Mijsla Ho f Ljubljani
(Salendrove ulice št. 5) dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Bleivveis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ „ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in
kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. „ „ „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr.
L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr.
idolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr.
VV. Sehleicher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Rant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr.
Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr.
Prodaja žlahtnih sadnih dreves.
Oskrbništvo grajšcine Slap pri Vipavi	(3i-4)
prodaja mnogovrstna sadna drevesa, ki so bila vzgojena od poprej tu bivajoče deželne vinarske in sadjarske šole. ™ Na prodaj so jablane, hruške, marelice, ™
breskve, češnje itd. Cena komadu je 30 do 40 krajeerjev.
1
T
Najboljši, najcenejši naj-
sigurnejši in najstarejši
6NOJIVO
za sladorno peso. limelj. trto. krompir, lan, ze-lenjad, kakor za vse druge rastline
kakor tudi za vsako zemljo je
^z^osoeni <»oveji gnoj
(Engrais (lo boenf) Ta gnoj je pripoznan od kmetijskih veščakov, ima zajamčeno vsebino od organskega dušika, fosforove kisline in kalija ter ima v sebi preko 60°/o organske snovi.
Ta gnoj je iz I. c. kr. izklučno priveligovane in patentovane avstro-ogerske tovarne za zgoščeni goveji gnoj v Temešvaru (Bratje Saxl.)	(24—3)
GLAVNA PISARNA: Dunaj, III.; Rennweg Nr. 20/qu. —Uzorei in poučne knjižice se zastonj pošlejo. —
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v niegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zalosa obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej m,v najboljši kakovosti narede.	(14—6)

!!! Zelo ugodna ponudba!!!
Na prodaj je pod prav ugodnimi pogoji pol ure od Ljubljane ležečo lepo posestvo s prostornimi gospodarskimi poslopji in s 70 orali posestva.
Vsled bližine mesta se vsi pridelki lahko, hitro in dobro prodado.
Lega in stanje posestva narede je pripravno za vsako obrt in velike obokane kleti so kaj prikladne za vinskega trgovca.	(36—2)
Prodado se pa tudi sama poslopja z velikim tik ležečim sadnem vrtom.
Kje? pove uredništvo tega lista,
Proti boleznim v vratu,
hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih;
m proti boleznim v želodci in mehurji —
kakor tudi fina namizna kislina voda
je posebno priporočan	(12—7)
koroški rimski vrelec.
Na prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Dolenzu v Kranji.
Bolezni želodca
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s ficeoli-
jevo „Esonco za želodec", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelovatelj lekarnar Piccoli v Ljubljani (na. Dunajski eesti) proti poštnemu povzetju. Izdelovatelj pošilja
esenco za želodec
v zabojokih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki.	(11—7) Posamezne steklenice dobijo se pa razven pri zdelovatelju lekarju PIC-COLI-ju „pri Angelu" v Ljubljani po Varstvena znamka. 10 kr., tudi še pri lekarju Rizzioli-ju v Rudolfovem in skoraj po vseh lekarnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Stajarskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica
nxtxxxttxxnxtxxxxttxxtxtxxxxxxxxutm
▲a.	_ _	__TT
H Fran Terček !
t
n
trgovec z železnino

v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 5 XX
♦♦ -
Jf	priporoča za sedanji letni čas:	♦♦
♦♦ Najboljši cement, kamniški, romanski in	XX
♦♦ portlandski; štorje za štokadovati;	♦♦
XX mavec (gips) iz Dovjega za gnojitev;	♦♦
XX iglasti drat in pocinjeni drat za	tt
♦♦ ograje; karbolinej za mažo lesa proti	♦♦
♦♦ vlagi in gnjilubi; mykothanaton (glivja	♦♦
XX smrt) skušeao sredstvo za pokončevanje	JJ
♦♦ gliv (gob) na lesu; asfalt; katram;	XX
♦♦ strešno lepnico (papir) ter vse drugo	♦♦
♦♦ železninsko in kovinsko blago, okove,	♦♦
XX štedilna ognjišča in obstojne dele	XX
XX za zidana štedilna ognjišča; zelez- ♦♦ ♦♦ niške šine za zidanje; vodnjaki za ♦♦ XX v zemljo zabijati itd. itd
K obilnem obisku vabi
Fran Terček v Ljubljani.

♦♦ (37-1)
*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx%

55
AZIENDA"
5
avstro-francoska družba za zavarovanje avstrc-fraucoska družba za zavarovanje proti življenja in rent.	elementarnim škodam in nezgodam.
Ravnateljstvo :
na DUINAJI, I., Wipplingerstrasse štev. 43.
Imovina družbe: 9 milijonov gld. avstr. velj.	2 milijona gld. avstr. velj
Družba zavaruje
človeško življenje v vseli navadnih kombinacijah;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem;
Zavarovanje za doživetje preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim. da se policam ne more ugovarjati.
a)	proti škodam, ktere napravijo požar ali strela, parne aliplinovo eksplozije, ali se narede /. gašenjem, podiranjem in izpraz-nenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah ;
b)	proti škodam, ktere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gutnuih in stogih;
c)	proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih;
d)	proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem;
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se se ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kakor se prične.
Zastopstva družbe.
V Budimpešti, Wienergasse 3 in Sehiffgasse 2; v Gradci, Albreehtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes iSchiff"; v Lvovu Marijin trg 9, nova; v Pragi, Vaclava. trg 54; v Trstu, Via St. Nieolo i. na Dunaji, 1 , Hohenstaufengasse 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro ogerske monarhije nahajajo se glavne in kraju« agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja.
Grlavni zastop v Ljubljani, fcielenburgove ulice štev. 3, pri
JOSIPU PROSENC-u
(5—4
Wilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger
I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice — - v Gradci. Zl ~
(Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.)
Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnio, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve; divjakov in podlag za pritiikovoe; Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja
(6—7)	za drevorede itd, '
Razpošiljatev pravilno imenovanih oepičev vsih vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj in franko.
»Oves Willkomm".
Ta oves je med vsemi sortami v planinskih deželah najzgodnejši, plodnejši in težji; raste na visoko od 5—6 čevljev, ima močno, dobro slamo za krmo in se ne poleže.
Zadostuje, ker se ta oves redko seje, 40 kil kot seme za jedeti plug. Cena za kilo 25 kr. Ako se vzame več kakor 50 kil za kilo 20 kr.
Razpošilja, dokler je kaj zaloge, vreče po 5 kil za 1 gld. 80 kr. proti pošiljatvi zneska ali poštnem povzetji franko na vsako poštno postajo
Benedikt Hertl,
veliki posestnik na grajščini Golič pri Konjicah.
(•Južno Štajarsko)	(34—3)
Lepega bika prave švicarske pasme;
19 mesecev starega, proda prav po ceni
oskrbništvo grajščine Fužine (Kaltenbrunn)
pod Ljubljano.
(30-3)
m-! Jajca! *
od kokoši francoske pasme ,Houdan' komad po 20 kr. „ „ ameriške „ ,Plymouth Rocks! po 20 „ „ čistokrvnih Tonlouskih gosi	po 70 „
„ „	„ križanim z domačim po 40 „
„ Peking rac	po 20 „
racmane od Pekingpasme, lanskega valenja 2 gl. 50 „
dalje
vrbe (beke) salixe acutifolia, „ viuiinalis, „ purpurea, „	„ viminalis,
„ uralensis, po 1 gld. 30 kr. tisuč komadov (maDj kot tisuča se ne oddaja), Špargeljeve sadike od velikanskega erfurtskega šparglja, enoletne, 100 za 2 gld. 50 kr. prodaja
Josip Lenarčič na Vrhniki. (35-3)
1
"	i*	i* i* »j*	i*	fi* fi% iit litje
Založba tovarne
pri

Franju Detter-ju v Ljubljani
na starem trgu št. I. nasproti železnemu mostu (v lastni hiši.)
Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n. pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi smrki za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in
ožemanje po Strakoseh in Bonerjevemu načinu i. t. d.
Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetih, o Božiči i. t. d.	(20—5)
Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, s varim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovaleev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi rečj, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatec.
Moj popotnik Ivan Grebene ima mojo legalizo- — vano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnomo zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugači pa prosim se pismeno in s zaupanjem na me obrniti.
S spoštovanjem
Franc Detter.