j^KVl SLOVENSKI UST V AMERIKI. GESLO: ZA VERO IH NAROD — ZA PRAVICO . rv^N _ OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 168. Razkrinkani 'Vdečkaiji.'* CHICAGO, ILL., PETEK. 24. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER, 24, 1924. LETNIK XXXIII. KO SO SE POJAVILI DELAVSKI NEMIRI PO VSEH DRŽAVAH, JE SKLENILA VLADA NAPRAVITI TEMU KONEC. OBLASTI SO BILE PREPRIČANE, DA SO TI NEMIRI ^POSLEDICA KOMUNISTIČNE PROPAGANDE. POLITIČNI GLASOVI. Ženski Roosevelt republikanski klub v Chicago, podpira demokratskega kandidata za guvernerja države 111. Določeni so tudi bili prostori kamor so člani pohajali tiikrat na teden v šolo, kjer so se učili komunizma; namreč kako se privede najlažje delavce po tovarnah do nezadovoljnosti, čitala so se pa tudi poročila in navodila iz Moskve. Več velikih stavk, ki so se v tistem času pojavile po!. Women s Roosevelt Repu-Ameriki, so bile v zvezi s tem °llcan c}uh>. Je za demokrat-delovanjem. Največ teh de- ske?a kandidata Jonesa, za lavskih nemirov je bilo leta mest0 guvernerja v državi IIli-1919., ko so komunisti pričeli nois- ^o je na njih seji v Con- razširjati svojo propagando *refs h?telu neka dama vzdi" na prostem. Tedaj so pa ob-j?nila *las za zopetno izvoli-lasti videle, da je skrajni časJ*ev Smalla so jo članice klu-da posežejo s železno rokoiba Mrs. Morrison, vmes, da bi ne bilo prepozno. Predsednica kluba je imela Posebni policijski oddelki so vel*° ?osla' da J® pomirila bili za to odbrani, ki so preis- j razburjene zborovalke. Rezul-kali to naraščajočo nevarnosti^ tega zborovanja je bH 93 in vprizorili pohode, pri kate- ^asov, da se ovrže Small m rih so zajeli veliko število o-! Podpira Jones, proti 74 gla-seb, katere so izgnali iz Ame- !ovonl- Sprejeta je bila slede y , y ' />G fOTrtlunno • U rti« o rt L- n « » rike, kot nezazeljene držav- RAZNE VESTI. Ijane. V celoti so takrat de-portirali 3.000 oseb, samo iz Chicago jih je bilo 300 deportiranih. S tem so se končale seje na prostem; ni se pa končalo delovanje te propagande, — nasprotno, pričeli so se podzemeljski sestanki, kakor jim ča rezolucija: Ker se kandidat za mesto guvernerja države Illinois na republikanski listi ne smatra, <1a bi bil za interese države; kakor tudi ga ne smatramo, da bi soglašal s smerjo naše politike, radi tega ovržemo njegovo zopet-no izvolitev in bomo podpirale izvolitev demokratskega , kandidata, sodnika Norman je bilo naročeno ,z Moskve, L Jonesa ,zj SQ t d- da dasi je bilo navidezno manj Qne njso { repubHUanski udelezmkov, bilo pa je vedno ^^ k h . vec somišljenikov. kazatj da ge ženRke V tistemu času je bal veli- jo zavr(jči umazane politične ki industmski preobrat. Stav-| metode ka je sledila stavki, oblasti 1 ' _q_ lavski nemiri v komunistični i NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR propagandi, kateri so nato j DKlDUhPVVl prizadiali — udarec, ki pa ni( KA/il UbOliPl. bil smrten. Kakor smo že poročali: jav- \ Bodo H vUdaH Nemčijo Nem, mm sejam, ki so se vršile na( cj_ajj jucji7 prostem, so sledile tajne —| _0_ podzemeljske Iz Moskve jej Berlin. — Razpust nemške-pnšlo po tej deportaciji ne-jga državnega zbora je ^ zaželjenih državljanov iz A-|noma spremenil stališče nem- merike naročilo v Chicago, od ške politike. Nove volitve se koder se je potem po vseh dr- bodo vršUe dne ? decembra. zavah obvestilo voditelje Ri pa ne bodo spremenile ve_ rdečkarjev* , da naj opuste liko sedanjo osobje v držav_ za enkrat hujskanje na re-. nem zhovUt _ a tudi ta mala volucijo in naj delujejo le na sprememba bo dala vIadajoi skrivnem. Tako tudi je bilo čo moč stranki) bodisi levici naročeno, naj se ne sestaja- ali desnici> kar bo omogočilo jo v večjih gručah; ampak le formacijo stabilne večine, ka- po deset skupaj. Veliko konvencij so imele te organizacije, o katerih ni ljudstvo prav ničesar vedelo, vedeli so le tajni policisti, ki so jim bili vedno za petami. Nobenemu od nas se ni niti sanjalo, da so imeli leta 1920. meseca maja v državnem gozdu, River Forest podzemeljsko konvencijo komunistov, katere so se udeležili delegat-ie iz Zdr. držav in Kanade, ki je trajala sedem dni in sedem noči, na kateri je tudi bil posebni odposlanec iz Moskve. Na tej konvenciji se je prišlo do sprave med komu- tero bi ljudstvo z veseljem sprejelo. Danes triumfirajo demokrati. Izjavljajo, da bo njih moč narastla; med tem ko še konzervativci drže kislo. "Deutsche Zeitung" izjavlja, da bo prihodnja volitfev odločila bodo li vladali za naprej Nemčijo — Nemci, ali — Judi. -o- Sovraštvo med Kitajci v Chicago. Na 2048 W. 22. cesti je v (četrtek rano eksplodirala msti, med katerimi je prišlo bomba, katero so položili tja do razkolja. Po končani konvenciji so sklenili, da se bo i-menovala ta organizacija od slej: "Združena komunistična stranka v Ameriki." Da je prišlo do zgoraj o-menjene konvencije, je dal Povod Mr. William Bross Lloyd, milijonarski socialist. (Dalje prih.) Kitajci, da zadostijo svojim maščevalskim strastem. Bomba je napravila veliko škode na poslopju kjer se nahaja pralnica nekega Kitajca, kakor tudi na v bližini stoječih hišah so vse šipe popokale. Ljudstva se je polastila panika. Dve osebi sta bili ranjeni. — Washington. — Leta 1923. je bilo v Zdr. državah 14,412 smrtnih slučajev, posledica avtomobilskih nesreč. Statistika je pokazala, da izmed 68 mest zaznamuje Camden, N. J. največ slučajev, kjer pride na vsakih 100,000 prebivalcev 36 smrtnih slučajev. — Washington. — Ensign William A. Eugemans iz Fle-mingtona je bil na mestu mrtev, ko je s svojim morskim letalom, nad katerim je zgubil kontrolo, treščil na zemljo. — New York. — Pet-letni Peter Katlefa je proti svarilu matere dajal v usta različne predmete. Tako je tudi ko ni bila mati navzoča dal v usta vijak, ki se mu pa zasadi v grlo. Deček se je bal povedati kaj je napravil, so ga zdravili za prehlajenje štiri dni. predno se jim je posrečilo dognati pravi vzrok bolezni. U-pajo, da okreva. — San Salvador. — Šest-sto mož je bilo ubitih in veliko število ranjenih v spopadu med vladnimi četami in uporniki v Ajuterique. — Pariz. — Francoski kon-traktorji so pričeli z delom poljskega morskega pristanišča v G danskem, kateri bo že v kratkem izročen prometu. Tukaj bo imela Poljska svojo bazo za podmorske čolne. — Budimpešta, Ogrsko. — Po ukazu prosvetnega ministra, se bo odslej naprej v vseh ogrskih šolah podučevalo po dve uri na teden esperanto. — V rudokopu v Pike o-kraiu Ark., so n^šli IO-karat-ni dragi kamen. Največji dragi kamen najden dosl^i v temu rudokopu je tehtal 20 karat. kateri je bil prodan za $2,500. — Akron, O. — Načrt za vodilni zrakoplov, tipa Zep-nelin, ki bo trikrat večji, kakor pa ZR-3. je predložil Paul W. LicMfield, generalni noslovodja Goodyear Zeppelin korporacije. — Norfolk, Va. — Na kri-žarki Trenton je nastala eksplozija, ki je zahtevala 8 žrtev; 12 ranjenih se pa nahaja v bolnišnici, nekateri od teh v jako kritičnem stanju. — Chicago, 111. — Na 1402 W. Superior cesti je vsled preveč zakurjene peči nastal o-genj, ki je preprečil izhod družini petih oseb, katere so pa le s težavo rešili gasilci iz tretjega nadstronia. Ogenj je napravil $25,000 škode. — Harry Wright, star 26 let, ki je zaposljen pri Paschen & Co. je pomagal pri čistenju Conway pošlo p j a. Stal je na oknu petega nadstropja, raz katerega je nadel. Priletel je pa na noge in dasi je bil tam tlak iz betona, je dobil le neznatne poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so izjavili. da bo kmalo okreval. — Mrs. Marv Čeh prišedša domov je našla sobo napolnjeno s plinom in njenega moža starega 74 let v nezavesti, nakar brzo pokliče zdravnika s pomočjo katerega se ji je posrečilo spraviti moža k zavesti. Pripoznal je, da si je nameraval vzeti življenje. — Yosemite, Cal. — Tukaj je umrla naistareiša indi-janka v starosti 120 let. ADOLPH 1 SABATH, kongresman. Iz neodrešene domovine. ŽELEZNA ROKA. — DUHOVNIŠKE VESTI. — NOVICE IZ DEŽELE IN DRUGE RAZNOTEROSTI. Kongresman Adolph J. Sa-bath kandidira za ponovno izvolitev v kongres za 5. kongresni distrikt v Illinoisu. Peti kongresni distrikt se nahaja med Roosevelt ali 12. cestoi in 22. ulico. Severna stran 22.j ulice spada pod 5. kongresni; distrikt, južna stran pa spadaj pod 4. kongresni distrikt. Vz-j hodno sega do Central Parki avenue in vzhodno pa sega do! Illinois in Michigan kanala.: To je okrožje, v katerem se nahaja 5. kongresni distrikt. 1 Kongresman A. J. Sabath' ni med Slovenci nepoznana o-l seba, pač pa tako dobro poz-j nan, kot najsi bo kdorkoli drugi. Uredništvo tega lista ne| gleda na to, kake narodnostij je, ali h kaki stranki pripada. Pač pa tega odličnega moža hvalimo iz tega vzroka, ker kongresman Sabath j je že silno veliko storil za na-' še rojake na svojem odgovor-j nem prostoru v kongresu. Kot tak torej zasluži orizna-! nja in poleg tega tudi vsega | zaupanja. Kongresman Sa-! bath je velikim pomagal pri dobavi svojcev iz stare domo-' vine, ki so bili že preko kvo-! te. On je bil eden najhujših borilcev proti krivično ureje-l ni naseljeniški postavi, ki je1 ognjevito ugovarjal, da bi se! južno-evrooske narode boli o-1 mejilo kot severno-evropske.i On je vedno zagovarjal Slovane in se jim kazal naklon-, jenega. Kot takega torei ne. glede na njegovo politično! prepričanje pripročamo. ker, on se je resnično skazal, daj mu je mar ljudski blagor in zato zasluži, da mu vsak Slovan odda svoj glas fine 4. novembra v 5. kongresnem dis-triktu. i Vsi Slovenci, ki živite na se-} verni strani 22. ulice pa do. 12. ulice med Central Park avenue in 111. in Michigan kanalom ne pozabite kongres-mana A. J. Sabatha. Njegovoj ime se nahaja na- demokrat-( ski listi. Volite gotovo za nje-j ga! Izdala pisce grozilnih pisem. New York. — Helen Pel-rose, stara 24 let, je izpovedala na policiii, da je bila za vado organiziranim piscem grozilnih pisem, ki so izvabi-] li milijonarju Albertu Victor Searlesu, $60.000. Vsega sku-; paj so si na ta način prilasti-1 li do $600.000. Za vsaki "job"j ie pa Helena Pelrose. katera j ima pa še kakšne pol ducata« drugih imen, dobila le $200.1 --o- ŠIRITE ^ A. S. in EDINOST Železna roka. V povojnih letih je zaplalo po Italiji mogočno gibanje delavnih stanov, ki je hotelo prevreči sodobni družabni red. Revolucija je bila pred vratmi. Trume organiziranih kolonov so zasedale grofovs-ko zemljo, stroji v tvornicah so zastali, stavka je sledila stavki .Slabotne vlade so zaman skušale spraviti to gibanje na mirno pot, meščanstvo je trepetalo pred revolucijo. Takrat se je iz vrst nacionalistične mladine dvignil klic: Naj zgrabi Italijo železna pest, železnega moža, da s silo zaduši vstajo, ki grozi izbruhniti. Tako se je iz nižin dvignila postava fašizma, ko je v naskoku zavzel postojanke na višini države, in je položil svojo železno pest na vso javno življenje. V državi je zavladala diktatura. Fašizem je najprej stavke s silo zlomil in podprl italijansko industrijo ter pod svoje vodstvo spravil stotisoče delavcev, katerih večina je prej stala v četah revolucije. Kako britko razočaranje so do-} živeli ljudje, ki so pričakovali, da bo nasilje ozdravilo! gnile rane na državnem telesu. Zadnji meseci so pokazali, kako strast strup je nasilje,! ki nritiska na deželo in duši ljudstvo. Dve skupini ljudi sta v državi, ki zaupata le v surovo silo, v nož in samokres. Prva so fašistovski skrajneži, druga so komunisti. O-boji groze ljudstvo vreči v potop krvi. Iz tega duha nasilja* so narejeni, ista nečloveška* strast in želja po maščevanju žene obe skupini naprej. Pro-i ti temu barbarskemu misije-' n ju se dviga svobodni duh j ljudstva in zahteva naj se razorožijo roke. Mi pa, ki smo pod železno pestjo trpeli, koti z lepa ne kdo drugi v Italiji) pravimo: Zlo, ki je prišlo nad nas, ima korenine globoko v dnu src. Protikrščanski duh je oče nasilja, vir vseh krivic, ki se zgrinjajo nad deželo. Slovensko ljudstvo je dalo v teh dveh letih blesteči zgled, kako se je treba upreti nasilju. Ni se dalo premagati od strasti. Proti divjanju na-' silnikov je postavilo tiho in mogočno energijo svoje duše.; Tega duhovnega odpora nobena zlobna sila ni mogla zlomiti. In že se podira nasil-nikom streha nad glavo vj Brdih, že se osramoteno skri-j vajo po Vipavskem in tajijo, krvave pomladanske volitve. Tako se bomo tudi v bodoče borili z orožjem slovenskega duha proti vsakemu nasilju, naj pride k nam s črno ali rdečo zastavo. Zakaj Slovenci smo ljudstvo, ki si hoče svobodno voliti vero in postave. (Goriška Straža.) Novice iz dežele. Ajdovščina. — Umrla je v našemu trgu Jožica Kovačeva iz znane županove družine. — Podgora. — Po dolgih letih imamo zopet svojo farno cerkev. V četrtek 1. okt. je bila zopet naša obnovljena župna cerkev posvečena. V soboto 4. okt. nas je pa obiskal prevz. knezoškof ob priliki birme. — Pevce pri Ajdovščini. — V Tevčah št. 185 je umrla Rozalija Hrobat, sestra domače gospodinje Vidmar Marije, ko je mož se pogieša izza zadnje vojne. Govori se, da so mladoletni otroci hišne gospodinje Anton in Zofija Vidmar premikastili svojo teto tako hudo, da je ista podlegla za zadobljenimi poškodbami. — Kamno. — Kauaenei imamo napeljani čez Sočo dve debeli žici. Po eni se voaimo iz levega brega Soče, — kjer stoji naša vas, — na desni breg po drva, seno in drugo, po drugi pa spravljamo svoje pridelke in se vračamo. Tako se je hotel tudi prepeljati Jia desni breg Bajt, 62-letni gospodar. Po noči je pa Soča zelo narastla, tako da se je revež že blizu desnega brega zamotal z na hrbtnikom v Sočine valove. Ker so mu Moči opešale, je postal žrtev deroče Soče. — Grahovo ob Bači. Iz Grahovega ob Bači poročajo, da je neurje, ki je trajalo dve uri, vzelo še to, kar so nam pustili celoletni nalivi m toča koncem pomladi in zdaj na jesen. V nekaj urah sta Bača in Koritnica narasli do nenavadne višine. I>rva in hlode, ki so mirovali ob Strugah je kar poplaknilo. Skoda je ogromna. Samo Močniku na Koritnici je kakih 30.-000 lir splavalo po vodi. Močni branovi za drva, spomladi napravljeni jez, brvi vse je odjadralo. Ljudje so bežali iz hiš. Bača je stopila čez bregove, pokrila z naplavino koruzna polja, odnašala njive in travnike. Hudourniki so nanesli z gora cele peščene sipine, nasuli preko cest, da je bil tri dni ukinjen prevozni promet. Tem nezgodam pripisujejo stari ljudje, ker preveč golijo gozdove. Iz Podbrda poročajo, da je požar napravil precejšno škodo posestniku Medvedu, kateremu je pogorela streha in podstrešje, Domačini so ogenj omejili, ker pa ni tam vode pri rokah, so gasili s prstjo. DENARNE POŠIUATVE v N«|a banka ima svoje lastne zve«« ® pošto m zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pogtljatre so dostavljene prejemniku na 4vm aH na zadnjo pofto točno in brez vsak«. Ka odbitka. Nafa cene za pošiljke v dinarjih ta Kr«h so bile v£e*aj sledeče: Skupno s poštnin«? 500 — Din ........ $ 7 95 ~~ £fn ••••• » 15.55 e'™! ~ ........ $ S8-^ i 5.000 — Din ........ $ 77.00 10,000 — Din ........$153.00 lw~Y-r........$ 51* ~ ........ $ 9.85 ,l°-TL:r ........ $ 23.75 1,000 — Lir ........ $ 4(5_25 aad/2.000 Lir poseben p opast Z f "na cestok* menM, dostikrat doosla neprfčak** ao« )• absolutno nemogoče doiacft cene vnaprej. Zato se poS^«ve aa "taoo po cenah on«*a 6nt, ko ■ sprejmemo denar Na Vse pošiljstve natftvffe na-~4f IV VENSKO BANKO 2AKRAJ8K * CBŠfim AVE. NEW YOTWTST* -AMERIKANSKl SLOVENEC* IN "EDIWOST." T* Prvi m najstarejši slovenski katoliški ust Ameriki. Amerikanalri Slovenec ustanovljen leta 1891. JBdi&ost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinoet 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday. Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chi—n. BL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising ratee ea NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .............. Za Zedinjene države za pol leta .............. Za Chicago. Kanado in Evropo xa celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za poi leta......Sa-50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4-00, For United States per half year .............. For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 For Chicago, Canada and Europejjer half year "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office a i Oiicatro. Illinois, tinder the Act of March 3. 1879."_ Socializem — Anahronizem. (Konec.) ki je boljši biznesmen, kot vsi j,udje skupkj, ni zastonj pripravljen^ ati lumparij celega stoletja &a eno samo prevratno fdejo. Mora- že vedeti, da bo vse s procenti nazaj dobil. Osrednja ideja socializma, goli materializem je mrtva, je anahronizem za naše dni, materialisti, zlasti rdeči materialist^ še zore in se množe. Kaka bo kvantitativno, po koli-kosti- žetev", je trenutno nemogoč« ugotoviti. Kaka bo kvalitativno, po kakovosti, vemo. Kakoršno je seme, taka je rastlina, tak tudi sad. Kakoršna je ideja, taki so njeni sadovi. S trnja se ne bere grozdja in s trte ne drnulj. Socializem je trnje in še prav bodeče. Bodimo tedaj pripravljeni le na drnulj e. Kdor hoče imeti jasno sliko o dosedanji in bodoči usodi socializma, naj pogleda v zgodovino njegovega malo starejšega polbrata liberalizma. To je pa klasično kratko očr-tal rajni duhovito-šegavi ljubljanski župan Dr. Tavčar, njega starosta v Sloveniji. Ob neki priliki, ko so "klerikalci" delali zadnje naskoke na breznačelni in brezznačajni liberalizem, jim je hudomušno zabrusil: "Idejno je liberalizem mrtev, v tem oziru vam dam prav. Motite se pa, če mislite, da je z idejo liberalizma tudi liberalcev konec. Dokler bo kaj lumpov na svetu, bodo tudi liberalci." S tem se lahko tolažijo tudi socialisti. Ideja socializma je mrtva, kolikor zadeva njegov anahronistični svetovni nazor. Niso pa mrtvi socialisti. Dokler bo mej delavskimi sloji i kaj lumpov, bodo živeli tudi socialisti. Prosit! I H. tudi našo,-naselbino od časa do £asa malo bolj opiše. Tukaj je nas precej Slovencev tn tuSF dobro napredujemo zato le večkrat v javnost. , Delavske razmere še niso ravno preslabe in seveda tudi ne predobre. Tako je, da se živi. S zanimanjem človek tudi zasleduje politično delovanje raznih strank. Vsi imajo sedaj zlata usta, po volitvah pa ne bo noben trpina pogledal, pa najbo izvoljen kdorkoli hoče. Skušnja nas to uči. Pozdrav! J. K. -o- Enako je naš Dr. Dermota že pred leti v slovenski znanstveni socialistični reviji "Naši zapiski" ponovno zavzel to stališče in iz njega tudi osebno izvajal posledice. Ko ga je v solnčni Goriški pred časom objela večerna zarja življenja, dasi mu je takorekoč še pomlad cvela, je poslal k nam na Kostanjevico po svojega rojaka Rev. Vin-cenc Kunstelj-na, da ga z Bogom spravi. Ni bil še tako na koncu, da bi mu strah pred smrtjo diktiral revizijo svetovnega nazora. Sicer pa jetikarji sploh nikoli ne mislijo, da so na koncu. Bil je še toliko pri moči, da je odklonil sv. ob- Sheboygan, Wis. Ker skoraj vsak dopisnik začne z delavskimi razmerami, zato bom jaz pustil delavske razmere na miru, ker že tako vsaki ve, kakšne približno so. želim veliko novih kov našemu katoliškemu 1T3. stu Amer. Slov. in Edinost Mrs. Mary Swan. -o- Sv. Jurij v So. Chicago. Pravijo, da se brez muje še čevelj ne obuje, še posebno ne, če ima kdo kurje oko. Da potruditi se je treba, pa Se razproda knjižico. Izborno je to celi naselbini dokazala te dne ve Mrs. Mary Sebohar. Vkljub temu, da ima imeno^ vana Mrs. M. S. dovolj skrbi in posla s svojo družino, z otroci, pa je sijajno dokazala vsem kaj premore dobra volja. V nekaj dneh je Mrs. M. S. razprodala pet knjižic za au-to. Čast tako navdušeni ženi in naj najde veliko posne« movalk ! Imenovani Mrs. je tedaj zagotovljeno, da bo slovesno Joliet, 111. da je prihodnji dan dvignila "Kranjska kri" je zavrela nekaj svojih prihrankov in Omeniti hočem prav na odprla ena vrata v novo dvo-kratko, da se vrstijo veseli- nno. Za svoj trud naj Mrs. ce za veselico. OdloČila sta Mary Sebohar prejme javno se tudi društva sv. Cirila in priznanje! Metoda štev. 144. K. S. K. J. Sedaj se pa nadaljuje tek-in Kraljica Majnika štev. 157 ma, kdo bo slovesno odprl K. S. K. J., da nriredita skup- druga vrata v cerkveno dvo-no plesno veselico dne 26. rano, kajti hala bo imela dva oktobra v "Standard dvora- dohoda kot je predpisano, ni." South 13th St. in Indiana Hajdimo na delo, ker čas avenue. teče. pa nič ne reče. Mi bi pa Zatoraj ste povabljeni vsi radi dogotovili delo predno člani in članice obeh društev, prikima nadležna zima. Po- m kakor tudi vsi Slovenci rojakoma Jos. Rogina in Jos. neznano kam izgTnila!"lskali br^ti Hrvati in tudi drugii na- sta se so jo v soboto in nedeljo a hajilo na domu, češ, da bo šel drugi dan sam v cerkev k mi-' Kralju in vsled tega zi Gospodovi, kjer že leta ni bil, kar je tudi storil. Da se spoprijela na Ohio in Chica- brez vspeha. Slučaj je naznanili je srce že veliko prej obrnilo od materialističnega so- street ter začela debati-j njen policiji, ki je na delu z rati s pestmi in udarci. Pri zasledovanjem dekleta. tej fizični debati je pa Jos. Kralja roka pravice in ga a-retirala. Zadeva se bo men- cia'ir.ma je pričalo dejstvo, da je patru z otroško pijeteto pokazal spominsko podobico na prvo sv. obhajilo, ki je vedno visela nad njegovo posteljo. To je bilo že več kot pred petnajstimi leti. Mejtem je splošni in socialistični materializem postal še večji anahronizem. Spiritualistični pokret postaja z vsakim dnem očit-! da poravnala pred sodnijo. nejši, zlasti odkar je vojska, mej katero se je najrajši go- I ^aj je vzrok in povod tega vorilo o "človeškem materijalu" v strahotni luči pokazala j pretepa mi ni znano, morda kam vodi človeško družbo goli materializem. On in z njim|je Mr. Noe to leto premočan, njegovi apostoli socialisti so krivi tega svetovnega klanja, ali je pa kaj drugega! naj so s širokimi usti še taki antimilitarsti. Po vojski, pra- \ vim, se anahronizem materializma in z njim socializma | te vedno očitneje kaže. Zato ni čuda, da mu misleči socialisti nig, ko je obhajala svojo 100-vedno bolj hrbet obračajo, ker vidijo, da si rdeča masa ne j letnico. Žena je še pri dob-da ničesar dopovedati, ampak kar slepo drvi za svojimi, rem zdravju in v jako dobrem demagogi, ki znajo tako klasično izrabljati njegovo nezavednost. Spričo tega ne bo dolgo, ko socializem ne bo druzega, kot masa versko, moralno in socialno skrahiranih ljudi, iz-! . žemanih od raznih koritarjev. Ameriško-slovenski sociali-! tje*a 31\_IZ. Strtega 10 ir}Jz, zem, ki dozdaj še ni imel nobenega znanstvenega reprezen-' petega Jlh Je dosedaj ze stin tanta, ampak same take, ki so morali z maso kričati, da jih ni vrgla od korita, je že zdavnaj dosegel to razvojno stopnjo. Kolikor imajo naši socialisti še kolikortoliko poštenih ljudi, dosti več jih itak ni, kot pravičnih v Sodomi, jih je treba iskati mej onimi, ki jih je masa potegnila za seboj, gumno naprej! Umevno, da ima vsaka do-rodi so dobrodošli. Igrala bo bra stvar svoje težave, a mi dobroznana godba Johnson jih dajmo skupno, složno pre-O^chestra. Zatorej na svide- magati, ker bomo pozabili na nje vsi Jugoslovani dne 26. vse težave, na vse trpljenje, Družina Mr. in Mrs. Geo. Rogina bil močno poškodo- Malnar je dobila te dni od m van. Radi tega je prišla po gospe Štorklje v dar čvrstega sinčka. Čestitamo! Poročevalec. oktobra v t" -o- "Standard dvora- na vse hudo takrat, ko bomo lahko stopili nemoteno v Iast-Odbor. no dvorano in se bomo po do-j mače pozabavali po načina zadovoljnega Kranica. Poročevalec. -o- Cenjeno Prejel sem slušali za 4 Cleveland, O. uredništvo: poslani Radio s nove naročni St. Joseph, Valley. Wash. Dolgo časa se ni že nihče (Oglasil v tem listu od nas. Zato sem se namenila jaz enkrat. ; oglasiti, da ne boste mislili, Cleveland, Ohio. Prispel sem v Cleveland v ' 0 da nas je letošnja suša pogra-: nedelio jutro dne 18. oktob- ' Klin in nrvKfol«! Tri nom o a co_ t i- - i • Redko slavnost je obhajala ki sem jih Vam poslal pred- ^ in ? £ ' / nam Sf ?e" bra- Ljudje so ravno trumoma dni Elizabeth Lantz Min- zadnji teden. Radio, dasi , J*pr,f, mA Pnhaja v deze*i vreli iz cerkve sv. Vida na 63. majhen jako dobro deluje. 10 Tze'^ 1 °esti' Mislil Sem' da sem z0" Prav razločno se sliši godbo ' LeJT t0 16 Pet ™ romarski ,-ore in petje. Jaz sem z ba;.kot pa d°Zf*°-| cerkvi- to,ik<> ljudi & razpoloženju. Ima 71 potomcev, kateri so iz petih generacij. Iz prvega kolena jih je j bilo pet, iz drugega 18, z tre-'nje in potem zimske večere voljni moramo biti za to leto. nobeni slovenski naselbini se v ni- skupaj 71. Redki so ljudje, ki imajo priložnost videti 100 spomladij, sto poletij, sto jeseni in sto zim. Stavbinsko delo na tukaj- govore in petj< njim prav zadovoljen in mi K , Stvarnik ki vsp -j , • 1 vL. , dela ob večerih nravi kratek' P feUarn,k» Kl za N pe sem videl pri službi božji, ka- • OD vecenn pravi kratek krbi d } da] bolj rQ_ cas. Boljše zabave za seda- ^ T % , , • 1 * - i lUKaj- ■ || d o vit no leto, kot pa je letos- Napotil sem se v župnišče, nje. kj er so me ljubeznivo spreje- Drugih novic tukaj ni bog- H in šli zelo na roko ter m0J-j "j veka j. Moško mladeniško dru- prošnji rade volje ustregli, res ni mogoče dobiti. Kako se sliši lepe godbe in petje, da bi človek kar naprej in na-,s, . . , x ,,, , ^ , , - ---- -----~ prei poslušal na to stvarco kifStvo Je imel° cetrtletno skuP" kar sem se sam prepričal. Bog prej posiusai na to stvarco ki no gy obhaj-ilo dne 13 okto_ „ ^ , * P"!!?®-?- na poslu- bra. Člani so se udeležili precejšnjem številu. Dne 26. oktobra v nedeljo pa imamo me ženske Altarne- šalčevo uho direktno v njegovo sobico. Stvar je vredna, da se za njo človek požuri. plačaj Rev. Fathru Sodjatu za v uslugo, ker so tako lepo priporočili v cerkvi katoliški ti« sek in koledar Ave Maria. x^aw lucj imuni, ki j in je masa potegnila za seooj, „ . ' <~ r , " " -----" da se za njo človek požuri. i . V " A1: 111 ^uienar Ave iviaria. ker niso imeli zadosti moralne opore od druge strani, a jih V}1 Hl^h Sc}lool} yedno Vas pozdravljam in osta-' pa me,zenske Alta^e'< Tudi pri zadn1i službi hož' doslej še ni mogla asimilirati. ?iva'., kfr stavbeniki se noče-j jem ^^ naročJnik A g -n ^ društva skupno sv. obha-l # ob poI uri je bila cer. čiva, ker stavbeniki se noče jo nikakor vrniti na svoje delo. Delo so zapustili dne 8. oktobra v znak protesta proti Landisovi razsodbi, ker nočejo delati poleg delavcev, ki ne spadajo k delavskim organizacijam. Kakšen bo izid doslej še ni mogla asimilirati. Da, socializem je s stališča svojega svetovnega nazora na koncu in mu ne kaže druzega kot si dobiti primerni prostor v muzeju. Niso pa na koncu socialisti. Ti so še na pohodu. Ljeninove sanje, ki so mu mesto vere izgubljene os-lajale zadnje trenutke, da namreč človeštvo neizbežno koraka proti sovjetizmu in da je ta le vprašanje časa, niso bile samo prazne sanje. Ni izključeno, po mojem mnenju celo tega spora se za enkrat še ne verjetno, da bodo socialisti še po celem svetu tako krvavo da napovedati, paševali, kakor zdaj njih malo starejši bratci v Rusiji. Pa ne v moči svoje osrednje ideje, materializma. Ta je mrtva, ta je anahronizem, pač pa v moči praktičnega materializma. Ta še zdaleka ni mrtev, ampak se svoji moški dobi šefe bliža. Žetev teoretičnega materializma še ni zrela, še zori. Ideje, dobre in slabe, so kakor semensko zrno. Seme potem ko je bilo zavlečeno v zemljo sicer umrje, a šele, ko je dalo življenje tucatu krepkih sinov v bohotnem klasu. Taka duhovna semenska zrna so ideje. Tudi one zapuste tucate sinov in hčera, predno odstopijo s pozorišča. Hudič, Edinosti. A. T. Neznano kam je izginila te dni 17-letna Miss Ana Pleše hčerka tukajšne znane Mr. in Mrs. Plešetove družine. Kansas City, Kans. Dragi g. urednik: — Priloženo Vam pošiljam zopet e-nega novega naročnika. Radio sem prejel pred dvema dnevoma in smo zadovoljni z njim. Posebno otroci imajo veselje z njim. Naročiti bom moral še enih 5 slušal, da bodo vsi lahko poslušali, dru- Miss Pleše je bila zaposljena gače je pa prepir. v nekem department trgovi ni. Zadnji četrtek je izostala pozno v noč z doma. Vrnila se je nekako ob 11 :30 ponoči domov. Oče jo je okregal, to je menda hčerko užalilo, Z velikim zanimanjem či- jilo. Naša članica Marija Salo-kar je bila v bolnišnici ter se je morala podvreči operaciji na nogi, katero je srečno prestala. Nahaja se že doma. Želimo ji skorajšnjega zdravja, da se vesela povrne med nas. Iz Billings, Mont, sta prišla domov k starišem John in Roži Burja. kev polno nabita. Občudoval sem tudi izborno petje med sv. mašo ter sem bil prav gi-njen< Clevelandčanje katoliškega prepričanja vsa čast Vam! Popoldne sem se pa takoj spravil na delo za katoliški tisek. Z lepim krasnim koledarjem Ave Maria za leto 1925. sem razveselil dosedaj še vse naše rojake, s katerim- Z veseljem prebiram vse; koli sem prišel v dotiko. Lju-novice, posebno pa dopise, dem se koledar zelo dopade katere tako lepo piše naš slovenski duhovnik preč. g. Fa- tam zadnje čase lepe dopise ther Miklavčič. Le veiikokrat kakor tukaj ga bo iz nase naselbine v Vašem, , i-t LUKaj» 15«*,, Prov ^ toVn ^ . se oglasite Father! ,veliko premalo. Ko fames Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. (Kanadski roman.) Zato je Zlomljeni Zob skle- sledoval. Vidra se ga je čuvala in se mu spretno umikala. Nista vedela, da sta zaveznika. Bobri pa so nadaljevali svoje delo s silno opreznostjo. Voda je še vedno naraščala. Tretji dan pa je vidra izvohala v nasipu mesto na dnu, V ostrih zimah izvršuje nil, da bodo delali samo po predvsem svoje delo uničeva-noči in da bo podnevi ostala nja. Toda ona ne napada bo-ceja naselbina v kočah. Toda brov v njih kočah. Dela isto,' kier Je precej slab, in ta-Kazan se ni dal ostrašiti. Bil kot človek z dinamitom. V, koJ se Je spravila na delo. S je spreten nočni lovec in dve jez izvrta luknjo, voda upade,! svojimi ostrimi zobmi je vr-noči zaporedoma je ubil po e- 1 -J — - --1--— j—**— foia i« -~k~ nega bobra. Tako jih je uničil že sedem, ko se je prikazala vidra. Zlomljeni Zob se še nikoli ni nahajal med dvema tako neizprosnima nasprotnikma. Na suhem mu je Kazan uničeval zarod, v vodi pa je bila vidra še bolj nevarna. V celem Northlandu je ona najhujša uničevalka bobrov. Prava kuga je zanje. led se s silnim truščem zruši tala in glodala pred seboj in in boberske koče ostanejo na delala sedem palcev široko suhem. Bobri pomrejo od luknjo. Po šestih urah dela je mraza, zoper katerega sta jih, bil nasip prevrtan, ščitila voda in led; ker kljubj w Skozi to luknjo je tedaj za-gostemu kožuhu so zelo ob-[čela liti voda, kot se izpraz- čutljivi za mraz, ki dosega v njuje sod. Kazan je videl, ka-hudih kanadskih zimah do^ Je zadovoljna vidra snla-petdeset stopinj Fahrenheita pod ničlo. je zadovoljna vidra spla vala iz vode na nasip in se stresla. Cez pol ure je voda Dva dni je vidra preiskova- že vidno padla in vsled silne-la nasip. Kazan je mislil, da ga toka se je tudi odprtina je bober in jo je zaman za-? povečala. m pridno segajo po njem. Če bo šel v vsaki naselbini tako za letos lictn Prav ,'0 foL-r> ir« — ------ ------' |»^nivu pieiuaiu. ivo sem začel že bil, da se je dobil ^ned na-j z ^S,o^nce* Tn" ™ ^ "V ga * ^ ^ mi spreten poročevalec, da |L^i™ S ter' ^ ^ ^ ■ ■■ -■! ——————————— Od takrat naprej se ie pa Cez zopetne pol ure so le- lo mogoče. Pet odrastlih bo- položaj le še poslabšal. Bobri žale tri koče na suhem in pri- 1----- *------ -!-J!* J ' - -- kazalo se je blato, na katerem so bile zidane. Tu se je pa začel Zlomljeni Zob vznemirjati. Zbral je okoli sebe vse bobre, ki so v blaznem strahu plavali okoli po vodi, ne meneč se za Kazana in Sivko. Velik bober se je splazil na breg a v dveh skokih je bil Kazan pri njem. Boj je brov in enega mladiča sta-so nadaljevali svoje zgradbe raztrgala v teku enega popol- in meseca julija je voda že ta-dneva. narastla, da je bilo vse Zlomljenemu Zobu se je močvirje globoko pod vodo. slednjič posrečilo zamašiti Kazan in Sivka sta se zače- luknjo, voda je spet začela la bati nepremagljive sile bo- naraščati in morija se je kon-,brov, ki je spominjala na človeško vsegamogočnost. Neko noč, ko je jasno svetila polna luna, sta zapustila svoje staro bivališče, šla vzdolž reke nav- čala. Velika vidra je šla po reki navzgor, se vlegla na solnce in počivala od svojega dela. bil kratek in krut in bobri so, Nažrla se je bila rib in jih je|Zgor"in se obrnila proti seve-videli, kako naglo je Kazan) leno prebavljala. Naslednji zadavil njih brata. Tu so pre-j dan 5* hotela nadaljevati svo- plašeni zbežali na nasprotni breg. Vidra se je med tem odpravila proč. Zlomljeni Zob se je pa s svojimi najboljšimi delavci spravil na delo in začeli so mašiti luknjo. Pri tem delu so se pa morali čuvati Kazana in Sivke, ki sta šla tako daleč v blato, kolikor je bi- je d^To. ru. XXV. Ujetništvo. Požar, kateremu sta čudež- Tu jo je zasačil Kazan, ki no ušla Kazan in volkulja Siv- je zavohal njeno sled. V boju bi se bila še branila, toda ka, ni bil edini, ki je to leto pustošil Northland. Drugi po- to pot ji je bilo usojeno, da žari, ki so jih zanetili po ne-mora umreti. | sreči neprevidni Indijanci ali Kazanovi zobje so pregrizli j belokožci, so prišli po strašni njeno vratno žilo in umrla jej lakoti in po Rdeči kugi in. so na mestu, ne da bi spoznala,! meseca julija in avgusta uni-kdo jo je naskočil. ■ čevali cele pokrajine. > n pgpipipppH ^/JFT^^Wi SLOVfeWjjg* m^l^mOST.- versWf' ti^fek* 'a* teffti našimi tr- I Nei^ča hapoulični železnici/ pini po Ameriki; Treba je de- sr> .filirih* Chicago. —— = (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ti^r SEDEŽ: JOLIET, ILL. ; £ S: Kaic geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR. Predsednik ...... GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. Jolict, 111. T oodpredsed .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II podpreds. . .JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. fl tajnik ............ JOS- SLAPNIČAR, 311 Summit St., Joliet. I1L Zapisnikar .......... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik ........ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja .... REV. J. C. MERTEL, 223—57th St. Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVAČ H, 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St., Ottawa, 111. JOHN PETRIČ 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. JOS. KLEMENClC, 1212 N. N. Broadway, Joliet, 111. FRANK PAVLAKOVICH. 28 School St., Universal. Pa. Do dne 31. dec. 1923. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $32.778.16. la, yeajiega in složnega dela, če hočete, da bo ta narod spregledal in se vrnit v večjih masah nazaj v naročje našega prepričanja. Iz peščenega Wyominga sem se podal v daljno Mon-tano. Po 18-urni vožnji sem dospel iz Kemmerer v Butte. Vreme je tukaj že bolj hladno. Ko sem prišel v mesto je padal sneg. Mesto se nahaja Chicago, 111. — V teku dveh urah v razdalji treh blokov, so se pripetile v torek dve nesreči pri kateri* so bile tri o-sebe težko ranjene, ki najbr-že ne bodo okrevale; veliko število je pa zadobilo lahke poškodbe. Prva nesreča se je dogodila na West Chicago Ave. in N. Paulina cesti, ko je neki proti jugu vozeči težko naloženi truck zadel v po- na malo hribovitem kraju, j ulično karo in sprednji del Prosimo Slovence iu Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (tc)- Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. .leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $25000. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! NA SKUPNO DELO! Ravno sedaj se vodi velika kampanja za pridobitev 1000 novih naročnikov na Amer. Slov. in Edinost. Sobratje člani Družbe sv. Družine! Ker je Amer. Slov. in Edinost naše glasilo, zato je naša dolžnost kot katoličani, da gremo tudi mi na delo za pridobivanje novih naročnikov. Vsak čian Družbe sv. Družine bi moral biti naročnik tega za nas katoličane tako pomenljivega lista. Citatelji Amer. Slov. in Edinosti! Vaša dolžnost pa je. da pristopate k Družbi sv. Družine. Kjerkoli je le mogoče po državi Illionis in Pennsylvania, ustanovljajte nova društva. Le 8 članov je potreba za novo društvo. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na predsednika ali tajnika. Na skupno delo, to naj bo naše geslo. Ko greš agitirati za nove naročnike, ne pozabi agitirati tudi za nove člane D. S. D. Ako bomo vsi storili svojo dolžnost, lahko veliko dosežemo in ob novem letu bomo imeli katoliški dnevnik, kar Bog daj! J. S. Naj prvo sem se ustavil pri Mr. Petričovi družini, kjer so me sprejeli prav prijazno na stanovanje, zakar se dobri družini prav iz srca zahvaljujem. Takoj sem se napotil v župnišče h Rev. M. Pirnatu, ki so me z veseljem sprejeli ter mi šli takoj na roko. Poiskali so mi dobrega mladeniča, da me je spremljal po hišah. Zato naklonjenost in uslugo se č, g. najiskrenejše zahvaljujem, kakor tudi za krasno priporočilo pri obeh sv mašah v cerkvi. Bog Vam plačaj stotero! Hvale sem dolžan tudi Mr. Balkovcu za pomoč. Skoraj dva dni me je spremljal po hišah. Bog plačaj ! Istotako lepa hvala mladeniču Mihelič za pomoč. Delavske razmere so se po teh krajih malo zboljšale, tako da brezposelnih ni tukaj. Delajo v premogokopih in livarnah. Ogledal sem si tudi farno šolo z g. župnikom, ki je krasna ter velika z osmimi soba- popolnoma razbil, pri čemur so bile tri osebe težko ranjene več pa lahko. Voznik tru-cka je bil aretiran. Dve uri po temu dogodku se je pa na Ogden Ave. dogodila enaka nesreča, kjer je tudi neki truck kolidiral s karo, kjer pa razen nekaj prask, katere so dobili potniki od koscev šip, ki so se podrobile pri sunku, ni bilo druge nesreče. -o-- podarica sveta" je km sen a^rentumtičen roman«. Ze* čel^%e^r«antonu na Kitaj*? skem in se potem misteriozno odkriva naprej. Berilo je tako zanimivo, da jo bravec ne more odložiti knjige, dokler ne zadene s svojimi očmi na zadnjo piko na zadnji strani. Za zimske večere ni mogoče dobiti bolj zanimive knjige, kakor je ravno ta. Stane samo: 60c. Naroča se jo pri "Player Pianos' Knjigarni Edinost — 1849 W. 22nd St. Chicago, 111. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) urah vsega zmanjkalo in moral sem po novo zalogo h naši neumorni delavki za katoliški tisek, pri kateri tudi stanujem pri Mrs. Ivani Gaspari. Oglasil sem se tudi pri Mr. Fr. Suhadolniku našemu agil-netnu lokalnemu zastopniku naših listov, ki se je pa ravno odpravil na lepo farmo s celo družino, ki je pa precej oddaljena. Oglasil se bom pri njem jutri. Rojakom, pri katerih se nisem še oglasil se prav lepo priporočam z geslom: V vsako hišo katoliški časopis! Frank Kurnik pot. zastop. Butte, Mont. Iz agitacijskega potovanja. — Čez dalje bolj se pomičem proti zapadu. Ko sem obšel visoke coloradske kraje sem odrinil v peščeni Wyoming. Vspehi so povoljni in smelo trdim, da naše slovensko ljudstvo čezdalje bolj spregleduje, kje mu resnično želijo dobro in kje ga zapeljujejo in izkoriščajo. Vi dragi Čitatelji, ki živite stalno po svojih naselbinah niti pojma nimate, kako se godi po raznih malih naselbinah našemu ljudstvu v verskem oziru. Članek "Razdra-pane duše" pove nekoliko, a le malo tega kar se resnično vidi med našim ljudstvom po Ameriki. Človeka srce boli, ko vidi, kaj je naredil brez- Plemenski boj na Filipinah. Manila. — Plemensko vraštvo na Filipinah je zavzelo resno stališče. Kitajski ži-velj je ogrožen; sploh se opaža velika napetost proti vsem tujezemcem. Po zadnjemu poročilu posnemamo, da so napadli domačini veliko rižno podjetje v Cabana Tuan, glavno mesto od Nueva Ecija o-kraja, kjer so težko ranili 8 Kitajcev, oplenili zalogo in poškodovali lastnino, predno je posegla vmes policija. Guv. gen. Wood, si prizadeva kar največ more zasigu-rati popolno varstvo tujezem-mi. Zraven je tudi dvorana,; Cem, kateri so zopet odprli ki bo služila še pozna leta le- svoje trgovine in druge obr-po urejeni fari. Da je v našel- ti, ker upajo, da jih bo ščiti-bini tako lepa sloga in tako ja roka pravice. lep napredek gre čast in pohvala č. g. župniku Father Pirnatu. Nato sva se s č. g. Pimatom podala v Anaconda, kjer pas-tiruje brat č. g. Pirnata tudi duhovnik, ki ga pa slučajno ni bilo doma, ker se nahaja na obisku v stari domovini, a se v kratkem povrne. V Anacon-di mi je zelo pomagal Mr. Pe-trovčič zakar mu prav lepa hvala ter Mr. Sašeku, kateri "Zvonarjeva hči" je krasna knjiga, ki pripoveduje in slika kako velika nesreča je mešan zakon. Vsaka slovenska mati, bi morala to knjigo temeljito prečitati. Ta knjiga pokaže s živimi dokazi kaj povzroči v družini mešan zakon. Žene in dekleta preči-tajte jo! Stane samo: 65c. Naroča se jo pri Knjigarni so- Edinost — 1849 W. 22nd. St. Chicago, 111. , * # * "Naša leta" je knjiga 12 krasnih povestic, ki so: "Zimska pot" — "Osat" — "Bela vrana" — "Ura z angeli" — "Božič" — "Trije meseci" — "Melodija" — "Pet kron" — "Mika" — "Hrepenenje" — "Fronek" — "Starka". Vse te povestice so tako mične, da jih čitatelj z neko posebno ljubeznijo čita. Knjiga je lepo vezana in vsebuje 185 strani. Stane $1.00. Naroči se jo pri Knjigarni Edinost — 1849 W. 22nd St. Chicago, 111. role za player piane: Viktrole—slovenske in hrvatske plošče; Koncertine in druge harmonike; Violine in vse druge muzikalične inštrumente — RADIO. Zunanja naročila izvršujemo točno Priporočam se Slovencem in Hrvatom; 1333 W. 18th Street, __ CHICAGO. ILL. KUKMAN BRATA SLOVENSKA grocerija in mesnica. KRANJSKE KLOBASE. Rojakom se priporoča. Cene nizke, postrežba točna 1901 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. 3E KROFI Prej Krof v katerikoli obliki se vspeš-no odpravi brez noža in bolnice, i* j. , j• _ i • -j j kakor tudi brez bolečin, po novemu mi je tudi pomagal pri aglta- razkritju evropejskega znanstvenika C1J1. iz Mardol laboratorija. Priznano od H koncu mojega dopisa svetovnih zdravnikov. Na stotine najlepše zahvalim vse ki £ mi pomagali, kakor tudi vse beno zdravilo pomagalo, pišite po one, kl SO se V tako velikem brezplačno knjigo, v kateri dobite številu naročili na naš list, ka- vse kar vam treba vedeti o vspeš-teri jim je zelo priliubljenJ MARDOL LABORATORY Dep. 2018 — 1723 N. Kedzie Ave Vsem iskrena hvala! Leo Mladich, pot. zastop. "Kresalo duhov" je lična knjiga trdo vezana. Vsebuje 456 strani krasnega zanimivega berila. Povest je povzeta iz irskega življenja in po-kazuje irsko borbo za neodvisnost. Ta knjiga pokaže irski narod, kako vedno hrepeni po popolni neodvisnosti od Anglije. Vmes je vpleteno seveda življenje nekaterih Ircev, ki nam poda z njimi jasno sliko tudi o Irskem navadnem življenju. Knjiga je zelo zanimiva in vsakdo je z njo zadovoljen. Stane $1.00 naroča se pri Knjigarni Edinost — 1849 W. 22nd St. Chicago, 111. Napredek katoliškega časopisja je odvisen od Vaše agitacije t POZOR SLOVENSKI TRGOVCI. Rojakom trgovcem se priporočam za nakup fižola letošnjega mojega lastnega pridelka, kateri je popolnoma dozorel in dobro posušen. Cena rdečemu (Red Kidney Bins) je $10.00 za 100 funtov izpotf mlatilnice, na vsakih 100 funtov dodam 2 funta za strti fižol. Smeti med fižolom ni. Beli fižol (White Bins) $8.00 — 100 funtov katerim dodam 4 funte. Fižol razpošiljam proti gotovemu plačilu od 100 funtov naprej. Prevozne stroške plača kupec. — Vrečo zaračunam 50c. Pri naročilu naj se navede, kako poslati in natančen naslov. Za prodati ga imamm 60 bušljev. R. S N I D A R R. F. D. Box 72, ROTHBURY, MICH. CHICAGO, ILL. VABILO NA PLESNO VESELICO spojeno z KOLEDAR MARIA za prihodnjo leto 1925. JE Začeli smo ga že razpošiljati. Ker je koledar Ave Maria edini slovenski katoliški koledar v Ameriki, zato smo prepričani, da bodo naši rojaki, kakor vsako leto, tudi letos hitro segli po njem. Priporočamo ga vsem! Vsak bo vesel kdor ga bo kupil. Knjiga je izvanredno zanimiva in koristna, ker obsega poleg drugih lepih spisov tudi kroniko preteklega leta vseh važnejših dogodkov slovenske katoliške Amerike. CENA KNJIGI JE SAMO SOc. Dobi se pri vseh naših lokalnih zastopnikih in pa v UPRAVNIŠTVU AVE MARIA 1852 West 22nd Place, Chicago, III. VINSKO TRGATVIJO ki jo priredi Slovenska podporna družba "SV. MOHORJA." CHICAGO, ILL. V nedeljo, 26. oktobra 1924 V ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA. Lincoln in 22nd street. Vstopnina 50c. za osebo Začetek ob 6:00 zvečer. NOVAKOVO OLJE PROTI REVMATIZMU IN TRGANJU. Novakovo olje je najbolje zdravilo zoper -evmatizem in trganje po udih. katero pre-