Murska Sobota, 14. februar 2002, leto LIV, št. 7, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit
Jožetu Magyarju
Agromerkur je prevzela s prvim februarjem v upravljanje in lastništvo družba Agrar.
Če bo vsak vlekel na svoje, mladi ne bodo imeli v družbi dovolj močnega glasu. Mladi pa bi morali aktivno so-
Z Vanjo Režonja z Urada za mladino
ueiovnu v 0 možnostih
družbenem
dogajanju. mladih
str. 9
Novi nadzorni svet DARS-a
Odločilno članstvo?
Pet članov je imenovala vlada, šest pa državni zbor R Slovenije
Janez Erjavec je novi član nadzornega sveta DARS-a
Vroča razprava občinskih svetnikov o proračunu občine Križevci za leto 2002 Župan na službeni poti s svojim avtom
Feliks Mavrič, župan občine Križevci
Obrestne mere naših bank uskladiti z evropskimi str. 10 Pestra ponudba za varčevalce in posojilojemalce tudi v bankah v Pomurju
Nakupovalno središče Maribor
Zločin v Pokopališki ulici 12 str. 17
»Osmrtnica« na vratih obrata Pust »pokopal« petrovski obrat
Mure str. 32
NAROČNIK
ODPRTO TUDI OB NEDELJAH od 9. do 13. ure
2 AKTUALNO OKOLI NAS 14. februar 2002 VESI
Štefan Prša se zahvaljuje in spet pojasnjuje
Helikopolanski župan Štefan Prša, ki mu je grozilo, { da bo državni svet razrešil njega in občinski svet, j je včeraj - dan po glasovanju v Državnem zboru - : poslal predsedniku DZ Borutu Pahorju in poslancem odprto pismo, v katerem je zapisal, da se v imenu 1.600 prebivalcev občine in v svojem imenu zahvaljuje vsem poslancem, ki so »glasovali za to, da se počaka na odločitev Ustavnega sodišča..., saj ste s tem pokazali, da cenite ustavno sodišče in njegove odločitve«. V nadaljevanju poimensko navaja vse poslance, ki so v torek ob 14.28 glasovali za tako odločitev.
Kot smo sicer že večkrat poročali, je županu in članom občinskega sveta grozila razrešitev, ker niso sprejeli občinskih proračunov. Župan v zadnjem pismu spet opisuje potek j dogodkov in navaja, kdaj je po zakonu o lokalni samoupravi | mogoča razrešitev župana. Za nesprejetje proračuna, ki ga sicer sprejema občinski svet, župan ni kriv. Na koncu pa Štefan Prša znova predlaga razrešitev občinskega sveta, ne pa tudi sebe.
Počakati bo treba na odločitev ustavnega sodišča, potem pa se bodo približale volitve in upati je, da bodo imeli Veliko-in Malopolančani ter Brezovičani na njih več sreče.
•	N. N. ■ j
........: : ' .. ' . .
Svetovno debatno prvenstvo v Si ngapurju
Brez Po držav ekipi ne
Slovenski kulturni praznik...
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, letna naročnina za naročnike v tujini je 12.000,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103.
Naklada: 16500 izvodov.
Elektronska pošta:
Vestnik: vestnik@p-inf.si,
Venera: venera@p-inf.si.
Naročniška služba:
oglasi. vestnik@p-inf.si
... so tako kot že vrsto let proslavili tudi rojaki v Porabju. Osrednja prireditev -organizirala jo je Zveza Slovencev na Madžarskem - je bila minulo nedeljo v Monoštru. V tamkajšnji gledališki dvorani je bila premiera dveh porabskih gledaliških skupin.
Najprej so se z igro Prvi den v šoli predstavili lutkarji gornjeseniške osemletke, potem pa še gledališka družina Nindrik indrik (na fotografiji) s predstavo Krčma. Režiser in tudi avtor obeh tekstov je Milivoj Miki Roš. V prostorih Slovenskega kulturnega in informativnega centra so potem odprli še razstavo slikarja Štefana Hauka.
Politika in ekonomija »nacionalnega interesa'
I
azpava o tem, kaj naj bi bil tako imenovani »nacionalni interes«, je dobila že kar mitološke razsežnosti. Na videz naj bi šlo za razdvojenost med politiki in ekonomisti, očitno pa je, da gre tudi za nestrinjanje znotraj ekonomske stroke same, kjer ena stran iz nacionalnega izpeljuje tudi ekonomsko, druga pa iz ekonomskega nacionalno, saj naj bi »nacionalno« nastopalo zgolj pri poslih, ki se ekonomsko ne splačajo. Seveda je največ dima tam, kjer je največ ognja, in v slovenskem primeru se je mogoče najbolj ogreti ob vprašanju
privatizacije bank.
Del ekonomistov - predvsem tistih starejše generacije - je do »prodaje nacionalne srebrnine« tujcem, če že eksplicitno ne nasprotuje, vsaj dokaj zadržan ali akademsko skeptičen in ponuja drugačne rešitve. Razmišljanja so pač, da bi bilo mogoče obe slovenski banki združiti (ali v prvem koraku vsaj »povezati«), pritegniti katero od velikih mednarodnih (javnih in/ali zasebnih) bank ter potem skupaj nastopiti pri osvajanju Jugovzhodne Evrope. Nekaj podobnega so poskušali Avstrijci,
adnji teden januarja je potekalo v Singapurju 14. svetovno srednješolsko debatno prvenstvo. Tekmovanja se je letos že petič udeležila tudi Slovenija s svojo petčlansko ekipo. Med petimi dijaki iz različnih krajev Slovenije je bil tudi Leon Žunec, dijak tretjega letnika ljutomerske gimnazije.
kjer sta se povezali politično »rdeča« Bank Austria in politično konzervativni Creditanstalt, vendar je združeni banki potem kupila bavarska bančna skupina HVB. Ta skupina ekonomistov poskuša nacionalni interes povezati z ekonomskim.
V mlajši generaciji ekonomistov pa so pravi »verniki« zakonitosti trga in konkurence, najprej verjamejo v »dobre in uspešne« banke ne glede na strukturo lastništva in gledajo predvsem na ekonomski interes - torej dobič-
V Singapurju, kot pravita Leon Žunec in Liana Miholič, je bilo videti mnogo zanimivih stvari predvsem življenjem na šolah, kjer je režim mnogo strožji kot pri nas, saj morajo učenci tam nositi uniforme, vsako jutrot himno in početi še druge stvari, ki kažejo pripadnost narodu.
Prvenstva pa se je kot sodnica udeležila tudi Liana Miholič, sicer profesorica angleškega in nemškega jezika ter mentorica debat-
Prleška razvojna agencija
Skupni razvojni projekt za Prlekijo
a Prleško razvojno agencijo so štiri leta delovanja, v tem času pa je za njo že nekaj uspešnih projektov, med njimi tudi takšnih, ki presegajo lokalne ali regionalne okvire.
Strateški cilj, h kateTčnTu je usmerjeno delovanje Prleške razvojne agencije, je prestrukturiranje malega gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. Ena od nalog agencije je v tem trenutku izdelava skupnega razvojnega programa za območje Prlekije, ki bo hkrati tudi sestavni del regionalnega razvojnega programa za Pomurje. Katere občine vključiti v razvojni program za Prlekijo, zaenkrat ni dorečeno, vsekakor pa naj bi naročile izdelavo Skupnega razvojnega programa za območje Prlekije štiri občine, naslednice nekdanje ljutomerske občine, ki naj bi bile skupaj z Območno obrtno zbornico Ljutomer tudi ustanoviteljice Prleške razvojne agencije. Čeprav so med svetniki križevske občine tudi takšni, ki takšnega predloga ne podpirajo, so na zadnji seji občinskega sveta na osnovi sporazuma o premoženjskodelitveni bilanci svetniki sprejeli sklep o pristopu k tej lokalni razvojni koaliciji kot enakopraven član,
konosnost in uveljavitev bank v mednarodnem okolju kot merilo uspešnosti - ter šele iz tega potem izpeljujejo tudi nacionalni interes. Torej tisto, kar je ekonomsko uspešno, naj bi bilo tildi nacionalno koristno. Ta skupina implicitno opozarja tudi na nevarnost ohranjanja politično-eko-nomskih lobijev, ki imajo korenine še v časih pred osamosvojitvijo, ter vzpostavljanja novih po-litično-ekonomskih elit, ki pod krinko »nacionalnega interesa« skrbijo zgolj zase in za »svoje«, ter so potemtakem obsojene na -ekonomsko neučinkovitost. Prleški rojak in professor za mednarodno menjavo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Joye P. Damijan pravi: »Nacionalni interes v gospodarstvu vodi v javno škodo.«
Za prvo skupino je očitno, da so ji dolga leta »domoljubne« vz-
nega krožka na ljutomerski gimnaziji. Kot pravi Leon, je bil v slovensko ekipo izbran na podlagi uspehov na državnih in medna-
"hkrati pa so sprt?jeli tuW^WSdVfii načrt Prleške razvojne agencije
ciji naročili skupni razvojni program za to območje. Izdelava skupnega razvojnega programa je nujna, so si bili križevski svetniki bolj ali manj enotni, saj so bile občine na tem območju doslej premalo usklajene in niso nastopale kot ustrezen dejavnik pri vključevanju v širše razvojne programe. Pa tudi sama križevska občina naj bi v prihodnje bolj koristila storitve Prleške razvojne agencije, saj je doslej izkoristila premalo možnosti za pridobitev republiških sredstev. Za pridobivanje teh sredstev so namreč potrebni ustrezni programi, razvojna agencija pa je tista, ki je usposobljena za njihovo pripravo. Čeprav bo imelo soustanoviteljstvo Prleške razvojne agencije za občine tudi določene finančne obveznosti, so si bili svetniki enotni, da bodo koristi lahko večje od stroškov, le izkoristiti bo treba ponujene priložnosti. L. K. I
; za
goje nekako vcepljena pod kožo, predvsem pa izkušnje z odločitvami iz začetka devetdesetih let še zmerom kažejo svoje - pozitivne in tudi negativne - ekonomske posledice. Slovenski politiki so takrat poslušali slovenske ekonomiste (nekateri so bili celo tudi politiki) ter se odločili za drseči menjalni tečaj tolarja in ne za fiksnega, kot so jih na temelju »južnoameriških izkušenj« poučevali strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V drugem primeru, v primeru privatizacije, pa model, ki so ga predstavili domači ekonomisti, politično očitno ni bil dovolj »korekten« in tako je Slovenija še danes v procesu tranzicije in privatizacije.
Zanimivo je, da se obe skupini strinjata, da je v »nacionalnem interesu« vse tisto, kar bo prispevalo k večji družbeni blaginji Slo-
rodnih taborih oz. tekmo'1 kjer je sodeloval skupaj z mersko ekipo. Miholičev® sodnica na tovrstnih prve^ že četrto leto, saj ima tud brazbo mednarodnega d« ga trenerja in je mentorica® nega krožka na Ijutomersh naziji že prav od začetka.
Letos je sodelovalo na[ stvu 28 držav, med njimi h*1 šne velesile v debatiranju, Avstralija, Škotska, ZDA-' Anglija itd. Slovenska ekip8 sedla šestnajsto mesto, kaf den rezultat glede na to, d slabšem položaju, kar se * gleškega jezika, kot drug^ ki jim je angleščina doma" Teme, o katerih so debat® ki, pa so bile aktualne in P sem politične, na primer0; pijskih igrah in profesion^ o ameriških bazah v Aziji, °" raketnem ščitu ipd.
Naslednje leto naj bi P0', prvenstvo v Peruju ali P3| Na njem bo zagotovo tudi slovenska ekipa in v ifl kakšen član ljutomerske Ih zije, ki daje že štiri leta zap° člane državne ekipe. S te^ di kaže uspešno delo deba krožka, ki deluje na njih°1 naziji že šesto leto.
C. K.,
www.p-ln
Podjetje za informirani^ J d-Ulica arhitekte Novaka i □, J
vencev in Slovenk, samo P°
te blaginje se razlikuje. J Običajno je tako, da zn® in stroke intcrdisciplinar110 pravijo predlog, politiki^ tem pretehtajo ter sprejm£O ločitve, za katere verjamej0, j v nacionalnem in tudi v in ^1? •njihovih strank (ki pa tako ko delajo zgoj za »narod0 J gor«). Na naslednjih potem izkaže, ali so bili ’Pf‘ |f zumljeni« ali ne. Stroka J®1 rej samo predstavi razlije nosti, jih empirično ocen1	jf
pravi napovedi, ki iz teh	#
hajajo. Politika pa je tukaj te možnosti primerja me ter se odloči za tisto, ki je primerna za njeno - z°P tično - viziffa Nekaj viziorl 1 pa moramo konec konc£ ^(11 kovati tudi od slovenske P j
VESTNIK 14. leb.uar 2002 AKTUALNO DOMA 3
Na skladu dela prva skupina delavcev Mure
Komentar
V iskanju možnosti za drugo zaposlitev
Na sklad dela je prišlo prvih šestnajst presežnih delavcev Mure. V ponedeljek so začeli s štirinajstdnevnimi delavnicami, v katerih se bodo pripravljali na iskanje novih možnosti za zaposlitev.
klad dela delovnih mest, ki bi jih zanje kar tako potegnil iz predala, nima, imajo pa že nekaj ponudb, ki jih bodo predstavili udeležencem, sami pa se bodo potem v skladu s svojimi željami in možnostmi odločali, ali bodo od tega tudi kaj odbrali, je povedala menedžerka Regionalnega sklada dela za Pomurje in pomočnica direktorja RRA Mura Vesna Vitez Gomboši. Predstavili jim bodo program vezenin, ki jo kot zaposlitveno možnost ponuja Lilijana Zrim, ki že dela za italijanski trg z notranjo opremo.
Jedro bi predstavljajo deset zaposlenih, nekaterim pa bi bilo lahko izdelovanje vezenin dopolnilna dejavnost na kmetiji. Druga možnost je sodelovanje s podjetjem Agranta, ki se ukvarja s pridelovanjem semen, seveda pa je ta povezana z lastništvom zemlje. Oglasil se je tudi podjetnik z Jesenic, ki v Vadarcih načrtuje farmo puranov in bi v njej lahko delalo nekaj delavcev, kot možnost pa se nakazuje še kooperantski odnos z Agromerkurom. Po zaposlitvenih možnostih pa s sklada sprašujejo tudi pri obrtnikih s šiviljsko dejavnostjo. »Na predvsem kmetijskem območju vidimo možnosti v iskanju dopolnilnih dejavnosti ali v vključevanju v kooperantsko sodelovanje. Vemo, da je to delovna sila s prvo in drugo stopnjo izobrazbe, nekaj s tretjo ali četrto, zato jim visoko letečih izobraževanj ne bomo mogli ponuditi,« je povedala Vesna
Vitez Gomboši.
Sicer pa sta program sklada dela in njegovo financiranje natančno predpisana. Pogodba za delo sklada je podpisana za dve
»Začetek v skladu delaje bil uspešen in moj pogled je pozitiven. Šok sem že prebolela, sedaj pa pričakujem, da na skladu dobim čim več informacij, ki mi bodo pomagale pri iskanju nove zaposlitve. Konkretnega odgovora na to, kje bi bila zame možnost, še nimam, upam pa, da ga dobim v teh štirinajstih dneh. Sem konfekcijski tehnik, v Muri sem zaposlena pet let, sem pa tudi uradna prevajalka znakovnega jezika.« (Mirana Žnidarič)
leti v okvirnem znesku 45 milijonov tolarjev, vendar država denarja vnaprej ne da. Dobili ga bodo po posameznih sklopih opravljenega dela. Tako bodo dobili plačilo stroškov po opravljenih delavnicah za prvo skupino na podlagi dokazil in predloženih računov v roku največ petinštirideset dni s strani Zavoda za zaposlovanje. Za udeleženca je namenjenih največ 500 tisoč tolarjev, s tem da gre 400 tisoč tolarjev za njegovo usposabljanje, 100 tisoč tolarjev pa za delovanje sklada. Teh sto tisoč ni zagotovljenih in jih sklad dobi le, če se udeleženec zaposli, samozaposli ali si pridobi zaposlitev, daljšo od šestih mesecev, udeleženec pa lahko izbere tudi krajše usposabljanje in tako ne izkoristi celotne vsote denarja. Delavci Mure, ki sedaj obiskujejo delavnice, imajo ob vseh pravicah, ki jim pripadajo kot presežnim delavcem, za obiskovanje usposabljanja povrnjene tudi potne stroške ter stroške za malico in napitke. Potne stroške jim priznajo tudi za obiskovanje informacijske pisarne, v katero
se morajo vključiti po opravljeni delavnici, in za obiskovanje delodajalcev.
In kaj počno v delavnicah? Bistvo programa je, da udeležen-
Agromerkur
Žalujoči ostali
Konj ušel z uzd
gromerkur je prevzela s prvim februarjem v upravljanje in lastništvo družba Agrar. Kot je znano, je bil Agromerkur v stečaju, potem ko prisilna poravnava ni uspela. To je bilo takrat presenečenje, saj se je Agromerkur-ju v času prisilne poravnave uspelo znebiti največjega »bremena« Perutninarske zadruge.
Ta je bila večinski lastnik Agromerkurja, posredno pa je tudi zastavila Agromerkurjevo premoženje za najetje kredita za odkup podjetja od Sklada za razvoj. S stečajem zadruge in prisilno poravnavo Agromerkurja, po kateri-naj bi večji upniki del svojih terjatev spremenili v
ci spoznajo, da obstajajo možnosti zaposlitve, ki pa jih zase morajo odkriti sami. Vodje skupine, trenerji, jim pomagajo pri prepoznavanju lastnih sposobnosti, znanj in izkušenj, temu primerno pa potem oblikujejo tri zaposlitvene cilje. »To so tri delovna mesta, v katerih vidijo
»VMuri sem delala osem let, po poklicu pa sem konfekcijski tehnik. Na teh delavnicah želim pridobiti čim več informacij in se spoznati z novimi ljudmi. Razpoloženje v skupini je optimistično, pri sebi pa še razmišljam, ali bi nadaljevala s študijem, ali bi si našla kako službo, ali pa, če bo možnost, se vrnila v Muro.« (Mirjana Franc)
lastniške deleže, bi največji upniki in tudi lastniki, med njimi predvsem KG Lendava, postali večinski lastniki. Glede na solidno poslovanje Agromerkurja v času prisilne poravnave, ko so uspeli poplačati ob tekočem pozitivnem in likvidnem poslovanju celo del upnikov, je prišlo do nenadnega obrata. Največji upnik KG Lendava si je pred narokom premislil in prisilno poravnavo onemogočil ter podjetje poslal v stečaj. Očitno je šlo za špekulativno potezo, saj je verjetno pričakoval, da bo stečaj glede na čista upniško-dolžniška razmerja hitro končan in se bo KG Lendava pojavil kot edini kupec in bi tako po nižji ceni prišel do Agromerkurja. Verjetno je bilo s tem namenom ustanovljeno tudi podjetje, v katerem je bil petodstotni solastnik tudi
»Pričakujem, da bom v skladu dela našla spodbudo za naprej, pri mišljenju in pri iskanju nove službe. Sama sem ga vzela za dobro. Devetindvajset let sem bila v Muri čistilka, kar meje veselilo, zato si želim, da bi bila nova zaposlitev v tem okviru. Imam upanje.« (Danica Mesarič)
zase možnost,« je povedala trenerka skupine Ida Brinovec Ju-reša. Udeleženci skupine v štirinajstih dneh izdelajo individualni zaposlitveni načrt, ki mu ob podpori informacijske pisarne, v katero se vključujejo tudi trenerji iz delavnic, sledijo. Zaposlitvene načrte potrjuje strokovni svet sklada, v katerem so predstavniki Zavoda za zaposlovanje, Združenja kadrovskih delavcev in Ljudske univerze. Drug organ sklada pa je programski svet, kjer so predstavniki ustanovitelja RRA Mura, sindikata, Zavoda za zaposlovanje, lokalnih skupnosti in predstavnik Mure.
M. H. ■


takratni direktor Agromerkurja Milan Seme. Scenarij pa se je sesul in Agromerkur je bil prodan očitno boljšemu ponudniku Ag-raru, ki ima pripravljene naložbene načrte za posodobitev klavnice. Ob tem ima ta nakup še en pozitiven učinek, namreč ob nakupu KG Rakičan je Agrar postal lastnik obrata v predelavi. Seveda je ta nakup naenkrat trn v peti direktorju KG Lendava Ma-gyjarju, in to ne samo zaradi bistveno slabšega poplačila dolgov in pozabljene dokapitalizacije
V poštnih nabiralnikih skoraj vsak dan najdemo tudi razno razna reklamna sporočila. Kar se mene tiče, me to moti, ker moram potem ves čas pospravljati odvečni papir. No, včasih pa le pogledam, kaj kdo ponuja po »super« ali »nizkih cenah«.
Tako sem te dni prelistal tudi 8-listni reklamni bilten, ki mi ga je »poklonilo« trgovsko podjetje Spar,
in to s poudarjenim sporočilom na 1. strani, da imajo vsak dan nizke cene ter da garantirajo trajni prihranek. Ker nisem poznavalec cen, morebiti res drži, da so za nekatere izdelke, Kajpa domači izdelki?
kijih ponujajo, res nizke v primerjavi z drugimi trgovci. V tem primeru je res dobro, da imamo konkurenco. Ko sem nekoliko pozorneje pogledal, kakšna je pravzaprav ponudba Sparovih izdelkov, pa meje precej zabolelo ob spoznanju, da nimajo nič takega, kar bi bilo izdelano v Pomurju, razen sira Ementaler Mlekoprometa Ljutomer. Tako pa lahko ljudje iz naše najbolj kmetijske pokrajine v Sloveniji kupujejo bohinjsko kislo mleko in skuto, kislo smetano Ljubljanskih mlekarn, jogurt iz Vipave, mlečni, namaz Ljubljanskih mlekarn, kruh iz pekarne v Grosupljem ali Žita iz Ljubljane, meso Celjskih mesnin, MLP-a Nove Gorice in Mesnin dežele Kranjske, testenine iz Mlinotesta Ajdovščina, koruzne kosmiče, čokolade, kekse... in še marsikaj drugega iz uvoza.
Se vam zdi prav, daje tako? Mene vsekakor bega vprašanje, ali to ne pomeni, da bo pomurska kmetijska pokrajina res postala predvsem surovinska baza za živilskopredelovalno industrijo v mestnih središčih, kot so Ljubljana, Celje, Kranj in Nova Gorica, torej na asfaltu, kot temu pravimo v prispodobi.
Jože Graj ■
Ljutomerska usnjarna prodana
Zagon vznemirja bližnje stanovalce
klep o prodaji premoženja ljutomerske usnjarne Konus v stečaju je pravnomočen, nakupno pogodbo z novim lastnikom Sasom Prinčičem iz Ljutomera pa bodo podpisali do konca tega meseca.
Sicer bosta to dve pogodbi, za premičnine jo bo novi lastnik podpisal s stečajnim upraviteljem Miloradom Vidovičem, za nepremičnine pa s stečajnim upraviteljem matične družbe Konusiz Slovenskih Konjic, katere last so bile. Nepremičnine bodo po sklepu celjskega okrožnega sodišča prodane za 37,8 milijona tolarjev, premični del pa po sklepu soboškega za dobrih 17 milijonov tolarjev, kar je 32 odstotkov ocenjene vrednosti. Kupnino bo moral poravnati novi lastnik v petnajstih dneh po podpisu pogodbe.
Napoved, da namerava kupec spet zagnati proizvodnjo predelave usnja, pa je spodbudila stanovalce Razlagove ulice, direktorja Doma starejših Ljutomer Borisa Sunka in predstavnika stranke zelenih Rajka Mlinariča, da so občinskemu svetu poslali dopis, v katerem ga prosijo, da prouči primernost umeščanja obrata usnjarske industrije v stanovanjsko okolje. Njim se to zdi nedopustno. Ugotavljajo, da se je v času stečajnega postopka Konusa in ob ustavljeni proizvodnji struktura območja precej spremenila. V neposredni bližini obrata sedaj stoji Dom starejših Ljutomer, v bližini je tudi športnorekreacijski center, stanovalci novega stanovanjskega naselja pa se bojijo smradu in škodljivih vplivov na okolje predvsem zaradi zasta-
Perutninarske zadruge. Ob tem je nastal za KG Lendava še en velik problem, z izgubo kontrole nad Agromerkurjem mu je »padla« proizvodnja in prodaja krmil za rejo piščancev iz nekdanje Agromerkurjeve mešalnice. Ta oskrba bo sedaj potekala iz lipovske mešalnice, ki bo s tem zapolnila preostanek prostih zmogljivosti.
Vprašanje je, kako bo sedaj razsodilo višje sodišče na pritožbo KG Lendava in Loke stara, ki izpodbijata prodajo in stečajnemu upravitelju očitata, da ni pristal na predlagani pobot terjatev. Zanimivo, da sta največja nasprotnika sedaj naenkrat prijatelja. No, če bo sodišče sledilo logiki dogajanja, s pritožbo verjetno ne bosta uspela, saj sedaj predvsem KG Lendava želi tisto, kar je pred stečajem preprečil. Žal pa ima zgodba še eno poanto - KG Lendava z direktorjem Magyjarjem na čelu je šel v dirko očitno s konjem, ki mu je ušel z uzd.
J.v.i
rele tehnologije pri predelavi usnja, ki zahteva uporabo organskih kislin, amoniaka in zelo strupenega trivalentnega kroma, kar so spuščali v bližnjo reko Ščavnico.
Mnenje o ponovnem zagonu usnjarne pa je na občino poslal tudi Zavod za naravno in kulturno dediščino Maribor. V neposredni bližini usnjarne je Sršenov log, sestoj več kot sto let starih hrastov, ki predstavljajo ostanek nekoč obširnih hrastovih gozdov v nižinskem svetu in imajo veliko estetsko in drugače neprecenljivo vrednost. Sršenov log je spomenik naravne dediščine, je pa tudi prizorišče prvega slovenskega tabora in zato sodi med spomenike kulturne dediščine. Po mnenju Zavoda je zato nedopustno vzpostavljanje razmer, ki bi spodkopale občutljivo ravnovesje tega ekosistema in povzročile dokončno umiranje pomembnega kulturnega in naravnega spomenika Ljutomera. '
Občinski svetniki so se na ponedeljkovi seji dogovorili, da bodo o tem vprašanju razpravljali na naslednji seji, predvidoma čez štirinajst dni, ko bodo tudi imeli pripravljeno gradivo.
M. H. ■
4
LOKALNA SCENA
14. februar 2002 vesi
Občina Veržej
Obvoznice
v novem načrtu
Boljša ureditev naselij
Pustili neurejena kmetijska zemljišča
Hodoški župan
jih bo »stiskal«
občini Veržej so se zaradi aktualnosti odločili za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana ljutomerske občine za obdobje 1986-2000 in ustreznega družbenega plana za to obdobje, ki se nanaša na območje veržejske občine.
Tako so obravnavali na seji občinskega sveta predlog sklepa o uvrstitvi obvoznice Veržej, obvoznice Bunčani, obrtne cone, poslovnega in stanovanjskega dela ter obvoznice Banovci v predlog odloka dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana. Sestavni del tega sklepa je tudi ustrezna skica. Prav tako je sklenjeno, da bo pripravljalec prostorskih dokumentov, v tem primeru je to Umarh, d. o. o., iz Ptuja, predlagane spremembe uvrstil v osnutek odloka. Le-tega bo potem posredovala ministrstvom v obravnavo za pridobitev soglasij, ki so potrebna za sprejem omenjenega odloka. Nič manjšega pomena ni odlok o uskladitvi ureditvenega načrta za naselje Veržej s prostorskimi sestavinami planov občine Veržej. S tem je prižgana zelena luč tudi za ta pomembni odlok, ki omogoča sprejetje dopolnitev ureditvenega načrta za naselje Veržej. Skladno s planskim aktom se bodo namreč spremenile tudi meje območij v naselju Veržej. Te pa bodo urejali z odlokom o ureditvenem
načrtu.
Predlog zakona o vračanju vlaganj v telefonijo
Bo nujen zakonodajni referendum?
e več mesecev je minilo od takrat, ko si je vlak utrl pot proti Hodošu, mnoge posledice gradnje pa še vedno niso odpravljene. Da bi se izboljšala kakovost življenja tukajšnjega prebivalstva, se je sestal hodoški župan Ludvik Orban s predstavniki Slovenskih železnic, z vodjo investicije Borisom Štiftarjem, vodjo izvedbe Alenko Dervarič in nadzornim tega projekta Andrejem Ferkom. Tema pogovora je bila predvsem neurejenost kakšnih trideset hektarjev kmetijskih površin v glavnem okoli železniške proge. Škodo so povzročili izvajalci ob gradnji železniške proge.
Zaradi komasacije in agroo-peracije je treba zemljo pripravili, da bi lahko kmetje začeli s spomladansko setvijo. Župan je povedal, da jih bo »stisnil«, da bi zemljo uredili vsaj do 14. aprila, sicer bo za setev, ki se lahko začne že konec marca, prepozno. Kajti če nekdo dobi nadomestno zemljo na komasacijskem ob-
Milan Jerše ■
Urediti je treba okoli trideset hektarjev kmetijskih površin, sicer kmetje ne bodo mogli začeti s spomladansko setvijo.
močju, pa le-ta ni urejena more začeti dela.
Preden so zapustili gradbi železniške proge, bi za uredi okolice in škodo, ki so jo nat li, morali poskrbeti izvajalci v hodoški občini so bili to < dis in Asfalti, ker pa so šli sle v stečaj, dela niso bila doto opravljena. Podobne težave bi imeli tudi v šalovski obč Če pa izvajalci dela ne bodd ravili tako, da bodo občani doša zadovoljni, občina Slo’ skim železnicam ne bo dalai ve, da je vsa škoda, ki je bila s jena z deli na železniški Pf odpravljena.
Izjava občine pa je tudi goj, da Slovenske železi izvajalcem izplačajo preosta sredstev, ki so jih zadržali ! izvajalci ne bodo poskrbel dokončanje del, se lahko Slo' ske železnice odločijo, da o mejo druge izvajalce, ki bod dela dokončali. Kot je povl župan, gre pri tem za večji d sredstev, kot so vredna dd jih morajo opraviti.
Poleg tega se župan zav® tudi za odpravo nekaterih' gih pomanjkljivosti - za izV’l del so ostala poškodovani stišča, zaradi večje varnosti! bilo treba narediti tudi pločl poleg tega pa so nezadoV# ker ljudje iz njihove občine dobili toliko služb, kolih0 jim jih pred gradnjo želel0 proge obljubljali. »Konec kol so oni prišli v naše kraje, ud so našo zemljo in njihova m je, da za sabo počistijo,« 4 župan Orban. Še ta teden* do ogledali občinski pred1 niki in predstavniki Slove® železnic terene in se dogo’ o poteku nadaljnjih del.
A. Nana Rituper Rod
pravni odbor vseslovenskega Združenja upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, v katerem je kot predstavnik Pomurja Stanislav Gjer-keš, je obravnaval na sestanku na Trojanah vladni predlog zakona, ki ga je poslal v sprejem državnemu zboru. Ugotovili so, da vlada zamuja s pripravo omenjenega zakona in predlaga hitri postopek, s čimer se združenje ne strinja, ampak se zavzema za normalni postopek sprejemanja tega zakona.
Ob tej priložnosti so oblikovali vrsto amandmajev, ki naj bi jih upoštevali pri sprejemanju omenjenega zakona. V nasprotnem primeru predlagajo zakono; dajni referendum. Tako so imeli pripombe na drugi člen predloga zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki upošteva kot osnovo za vračanje pogodbeni znesek iz pogodbe, sklenjene med PTT in lokalnimi skupnostmi. Člani združenja menijo, da v'zakonu niso upoštevali materiala in drugih storitev, ki so jih lokalne skupnosti plačale neposredno.
Glede četrtega člena zakon predvideva, da se odbije amortizacija pri vloženih sredstvih vlagateljev. Ti naj bi dobili le 20 do 40 odstotkov zneska, in sicer za-
radi amortizacije, ki pa je bila že obračunana v ceni naročnine in impulza. V združenju se zavzemajo, da se vložena sredstva povrnejo v celoti, brez odbijanja amortizacije. V zvezi z 12. členom zakona so vložili amandma, po katerem predlagajo, da se dovoli vpogled v arhive Telekoma ali pa se višina vloženih sredstev oceni na osnovi projektov izvedenih del in tehničnih normati-
vov.
Na seji so tudi menili, da se začne zakon izvajati takrat, ko se začne delna privatizacija Telekoma. Opozarjajo pa, da bo denar vrnjen ob prodaji Telekoma in nima nobene zveze s podražitvijo cene telefonskih naročnin oziroma impulza.
Milan Jerše ■
razvojnem programu tišinske občine
Šola v Gederovcih naj ostani
ačrt dolgoročnega razvojnega programa sprejemajo občine ponavadi ob obravnavi proračuna. Čeprav so letos volitve in bodo ob morebitni drugi sestavi občinskega sveta razvojne ideje drugačne, občine načrt morajo sprejeti. Tudi na zadnji seji tišinskega občinskega sveta so sprejemali načrt za obdobje 2002-2005 in slišati je bilo kar
nekaj zanimivih idej.
Tako je med drugim v načrtu zapisana zgraditev poslovno-sta-novanjskega objekta do leta 2004, ki ga ne nameravajo graditi s sredstvi iz proračuna, ampak bi občina odstopila parcelo zainteresiranim posameznikom ali podjetjem.
Dve stranki naj bi že pokazali zanimanje, toda pred začetkom gradnje bo potrebnih še veliko dogovorov. V sklopu gospodarske dejavnosti pa nameravajo
urediti še obrtniško-podjetniško cono, in sicer naj bi do leta 2003 odkupili zemljišča in jih komunalno opremili.
Veliko dela so si v tem obdobju zadali tudi na cestah, saj želijo preplastiti občinske ceste, pripraviti projektno dokumentacijo in asfaltirati cesti M. Petro-vci-Tišina in Gradišče-ribnik ter urediti dokumentacijo za zgraditev pločnikov Rankovci-Vanča vas.
Prav tako optimistični so tudi načrti za razvoj turizma. Tako naj bi ustanovili turistično oz. kulturno društvo, ki ga zdaj v občini še nimajo, uredili pa naj bi tudi poti ob Muri in etnološki muzej ter izdali zloženko o naravnih in kulturnih znamenitostih v občini. Želijo si tudi navezati stike in se pobratiti z drugimi slovenskimi občinami in občinami zunaj meja. Občina Tišina namreč nima še nobenih tesnejših stikov s katerokoli od domačih ali tujih občin, navezati pa jih želijo še letos.
Seveda imajo načrte tudi za druga področja, kmetijstvo, okolje, zdravstvo itn., daljša razprava pa se je začela šele pri do-
Spodbuda za prijaznost in učinkovitost
Uvedba protibirokratskega programa
pravna enota Murska Sobota je bila izžrebana za februarsko akcijo za najbolj prijaznega uslužbenca meseca in najbolj prijaznega uslužbenca leta po izboru državljanov. To je le ena od akcij, s katerimi želi narediti vlada republike Slovenije prijaznejšo, hitrejšo in učinkovito državno upravo. Poleg tega poteka tudi akcija, ko bodo podelili nagrado in priznanje uslužbencu meseca in uslužbenca leta za najboljši predlog za izboljšanje dela državne uprave, vse leto pa zbirajo tudi predloge državljanov za učinkovitejšo in prijaznejšo upravo. Zelo aktivno se je v ta projekt vključila tudi soboška upravna enota, ki je pridobila lani decembra
standard ISO 9002.
UE Murska Sobota je med petimi upravnimi enotami, ki jih bodo državljani ocenjevali ta mesec. Državljani se bodo odločali v UE Murska Sobota med 94 zaposlenimi, tisti, ki bo zbral največ točk, pa bo prejel priznanje in se potegoval za najbolj
spremenimo marsikaj, usposobimo delavce, ne moremo pa veliko spremeniti glede prostorskih možnosti,« je med drugim dejal načelnik UE Murska Sobota Geza Frakaš. V tej celoletni akciji lahko državljani glasujejoza najprijaznejšega državnega usluž-
korekten in prijazen odnos do državljanov in je opravek pri njem kar najhitreje končan.
Svoj glas podpore oddajo državljani delavcu na obrazcu, ki ga dobijo pri okencu in ga vržejo v posebne glasovalne skrinjice. Priznanje za najprijaznejšega uslužbenca meseca prejme tisti, ki bo prejel v določenem mesecu v izbranih upravnih enotah največ glasov. Med petimi pa predsednik vlade določi, kateri je postal najbolj prijazen uslužbenec meseca. Enkrat letno pa predsednik vlade izmed delavcev, ki so prejeli ta naziv, izbere najbolj prijaznega uslužbenca leta. UE Gornja Radgona bo prišla na vrsto junija, UE Ljutomer
bra. Glasovnice za najbolj prijaznega uslužbenca po izboru državljanov ter obrazec za predlog za boljšo upravo dobite pri okencih na upravnih enotah.
Pri naslednji akciji za izboljšanje učinkovitosti državne uprave pa se po izboru predsednika vlade podelita nagrada in priznanje uslužbencu meseca, in sicer tistemu delavcu državne uprave, ki poda najboljši predlog za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti, za zmanjšanje stroškov ali za dvig kulture dela državne uprave. Uslužbenec meseca prejme nagrado v višini povprečne bruto plače, uslužbenec meseca pa v višini treh povprečnih bruto plač. Tudi soboška UE
predlogov za poenostavljanje dela in si prizadeva za protibirokratske programe. »Največ predlogov smo dali za poenostavljanje urejanja papirjev pri SPIZ-u, in sicer da bi zmanjšali število ljudi, ki pridejo k nam po različna potrdila, saj je število le-teh skokovito naraslo. V letu ’98 smo izdali 38 tisoč potrdil iz registra prebivalstva in matičnih knjig, lani pa že 62 tisoč. Naš predlog je bil, da bi potrdila pošiljali z elektronsko pošto ali da bi mi sami posredovali določene podatke. S tem bi sprostili okenca za tiste, ki prihajajo po potne liste in osebne izkaznice,« je povedal Geza Farkaš.
datnem predlogu za dolgofl načrt, ki ga je podal ed° svetnikov. Predlagal je naj da bi bilo v tem obdobju0 premisliti tudi o ukinih1! ružnične štirirazredne oto šole v Gederovcih in pi£S. oddelkov na tišinsko os^ šolo. Na tišinski šoli je bi primer lansko leto premo rok za dva prva razreda, ga pa skoraj preveč. Če b> ce združili, ne bi imeli v£ šnih problemov, prav tak°i s tem zmanjšali stroške in državi. Verjetno pa s° . Tišina tudi bolje izobraž^ telji. Ti argumenti pa nis pričali večine svetnikov, j bi bila gederovska šolaP( hovem ena od osredoj1' vsega dogajanja v tem kf9^ leg tega pa so krajani ib na njo tudi čustveno n9 (( Obremenitve proračun9 . lo so verjetno zanem9’^ primerjavi s tem, kolik0 j pomeni ljudem v njeni0
Pametno pa bi bi*°’ dodal eden od svetnik0^ diti študijo o tem, kje je । litetnejša izobrazba i° vijo o razmerah učenci ‘j besedah župana Alojz9 r « ki je bil kot učitelj dv9^ zaposlen na gederovsk' neje tudi na tišinski tl bili učenci iz gederoV* J vedno zelo uspešni, k j, daljevali šolanje na 1'*^ rjetno, pravi, gre to P p preprostejšemu snejšemu stiku z učiteH oddelki manjši. Večin^l kov torej ni bila njena temu predlog0 enkrat tudi niso zapis9 razvojnega programa. ^,1
14. februar 2002 LOKALN^SCENA 5
Zaključni izleti srednješolcev
Ponudba kot božično drevo
Nacionalni preizkusi in skupinsko preverjanje znanja
Skoraj vsi za
Izbirajo vsebino in kraj maturantskih izletov dijaki, starši ali kar profesorji?
rav ta čas se dijaki tretjih letnikov srednjih šol odločajo, kje bodo preživeli nepozabnih šest dni zaključnega ali maturantskega izleta. Pred desetletji so bili aktualni kraji ob Jadranski obali ali kar bolj oddaljene republike, zadnja leta pa so aktualne Španija, Italija in Grčija.
Danes ni težko izbrati takšne ponudbe, ki bo ustrezala željam mladih; toda tu so še zahteve profesorjev in zmožnosti staršev. Vse skupaj je treba uskladiti in se potem odločiti za pravo ponudbo in s tem pravo agencijo. Tudi agencije se pripravljajo na »okopavanje vrtičkov« na srednjih šolah; spremljajo njihove želje, pošiljajo ponudbe, znižujejo cene in bogatijo programe. Dejstvo je, več je ponudnikov, boljša in ugodnejša je lahko ponudba.
Srednja ekonomska šola v Murski Soboti ima že nekaj časa prakso, da povabi agencije, naj predstavijo svoje ponudbe dijakom. Kot je dejal koordinator Ladislav Kepe, so zadnja leta najbolj zanimivi programi, ki ponujajo Španijo in Kreto, agencij, ki hočejo pridobiti dijake za svojo ponudbo, se pa res kar tare. Poleg domačih Kompasa Pomurja, Intelekte in Klasa so tu še agencije iz Maribora, Celja in Ljubljane. Otroci se odločajo glede na lastne želje in predstavitev •agencije, vendar je končna odločitev v dogovoru s šolo in starši. Izlet organizirajo zunaj šolskega časa, med prvomajskimi prazniki ali junija in julija.
Tudi ravnateljica Regina Cipot iz Gimnazije Murska Sobota je potrdila, da starši dajejo šoli pravico, da se dokončno odloči o ponudbi agencij. Je pa res, da dijake najbolj mikajo ponudbe Ažurne obale, Španije, Benetk, Grčije in Malte; pravzaprav
pa vzamejo kombinacijo prevoza letalo - avtobus. V naprej določijo tudi dolžino in čas potovanja ter okvirno vsebino, npr. da so to res ekskurzije z vključenimi stroški ogledov. Večkrat se je že izkazalo, da začetna nižja cena ne pomeni veliko, kajti ko potem usklajujejo in dopolnjujejo ponudbo z zahtevami šole in željami dijakov, večkrat pridejo na enako ali višjo ceno, kot jo je imel najdražji ponudnik.
Tudi v Gimnaziji Ljutomer želijo, da je zaključni izlet predvsem strokovni, da imajo vmes vsaj tri ali štiri ekskurzije in da so vse vstopnine vključene v ceno. Agencije, ki ponujajo svoje programe, prihajajo iz vse Slove-
nije, najpogosteje izstopajo ponudbe treh, npr. Kompasa Pomurje, Intelekte, Palme Celje in
Mondiala Ljubljana. Njihovi predstavniki dijakom predstavijo programe približno štiri mesece pred izletom. Ravnatelj Osvald Tucič vsaki agenciji pove: »Ponudite nam božično drevo, mi
Koristna informacija o doseženem znanju
etos bodo za učence 3. in 9. razreda, ki so vključeni v prvi krog uvajanja 9-letne osnovne šole, prvič izvedeni nacionalni preizkusi znanja po prvem in tretjem obdobju. Tako kot prejšnja leta pa bodo lahko učenci osmih razredov pisali skupinsko preverjanje iz slovenskega (italijanskega, madžarskega) jezika in matematike.
Kot nam je sporočil mag. Darko Zupanc, direktor Repu-
so Malto menda letos izključili iz ponudbe, ker na tem majhnem otoku dijakom kmalu postane dolgčas. K sodelovanju povabijo
agencije, s katerimi imajo že dolgoletne dobre izkušnje, najraje
pa bomo s tega dreveščka potem pobrali, kar nam je všeč in nam najbolj ustreza.« Že skoraj pet let je med clijaki najbolj pri-
ljubljena Grčija, potovali so tudi na jug Italije, medtem ko s ponu-
SKS Rakičan odprla svoja vrata za ljudsko izročilo
Festival za obujanje in spoznavanje
a Srednji kmetijski šoli Rakičan je dolgo zorela ideja, da bi pripravili nekaj, s čimer bi se povezali oziroma vključili v svojo akcijo kar najširši krog ljudi s podeželja v našem okolju. Nazadnje so se odločili za organiziranje
I. regijskega festivala ohranjanja ljudskega izročila.
Ravnatelj šole Štefan Smodiš je dejal v pozdravnem nagovoru pred začetkom festivala, ki so ga
izvedli minulo sredo v šolski dvorani, da so organizirali za ohranjanje domačih običajev že več let različne dejavnosti, pri čemer so poskušali sodelovati tudi s podeželjem in prenašati ljudsko tradicijo na mlade rodove. V tem šolskem letu so se posebej povezali s turističnimi društvi na levem in desnem bregu Mure ter jih povabili k sodelovanju na festivalu, da bi se ob tem tudi bolje spoznali. Udeležba je bila proti pričakovanju dokaj množična. Prišli so pevci, plesalci, godci in igralci iz lurnišča, Beznovec, Cankove, Cvena, Kapele, Sv. Jurija ob Ščav-
nici, Rogašovec, Tešanovec, Gornjih Petrovec, Ljutomera in Bi-stric, predstavili pa so se seveda' tudi gostitelji - učenci kmetijske šole - s humorističnim prizorom Pepek pa Tunč ideta vougledi. Prireditev, ki je lepo uspela, so povezali tudi s slovenskim kulturnim praznikom. J. G. ■
OS III te dni
dbo ugodnega Dubrovnika niso uspeli - kakor da bi bilo Jadransko morje in območje nekdanje Jugoslavije preveč blizu in preveč domače. Njihovi dijaki običajno potujejo konec avgusta in v začetku septembra.
Dvojezična srednja šola Lendava je nekakšna izjema. Že nekaj let po vrsti prepušča organizacijo izletov agenciji Mondial iz Ljubljane. Nekaterim to sicer ni všeč, trdijo, da bi morala dati šola kot javna ustanova možnost vsaj trem agencijam, da predstavijo svoje ponudbe. Dijaki pri odločitvi menda nimajo prav odločujoče besede. Ravnatelj Tibor Fule to zanika in poudarja, »da so dijakom na voljo ponudbe
različnih agencij. Tudi letos sta svoje programe predstavljali agenciji Mondial in Intelekta, slednja je dijake v preteklosti že tudi vozila na Malto in Grčijo. Programe, kijih pošljejo agencije, mi potem dopolnimo ter dodamo svoje želje in zahteve. Na koncu vplivajo na odločitev starši in dijaki, profesorji lahko vplivajo le na to, da bo vsebina ustrezna.«
Vsekakor bi moral biti pri organizaciji zaključnih izletov pomemben interes dijakov, saj je, navsezadnje, ta izlet namenjen njim - ne profesorjem in ne staršem.
Bernarda B. Peček ■
bliškega izpitnega centra, je v deveti razred na 18 šolah vključenih 872 učencev. V Pomurju gre za učence OŠ II M. Sobota in OŠ Turnišče. Skoraj vsi so imeli 5. februarja poskusno zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja iz slovenščine (871 učencev), matematike (872 učencev) in izbranega predmeta iz nabora obveznih predmetov (795 učencev). Državna komisija za vo-	i
denje nacionalnih preizkusov znanja je za letošnje šolsko leto določila opravljanje poskusnega zaključnega preverjanja znanja iz predmeta slovenščina.
Datumi pisanja pri preostalih predmetih pa so prepuščeni šolam, MŠZŠ je priporočilo datum pisanja za matematiko (872 učencev) v sredo, 6. februarja, in za izbrane predmete (795 učencev) v ponedeljek, 11. februarja.
Učenci so izbrali med obveznimi predmeti za poskusno preverjanje biologijo (89), fiziko (21), kemijo (29), angleščino (115), nemščino (14), zgodovino (111), geografijo (162), glasbeno vzgojo (43), likovno vzgojo (36) in športno vzgojo (175).
Učenci bodo na podlagi ovrednotenih pisnih izdelkov skupaj s svojimi učitelji analizirali dosežke na poskusnem zaključnem preverjanju in ocenjevanju. Do 15. februarja se bodo lahko prijavili na redni rok nacionalnih preizkusov - v poskusnem obdobju to ni bilo obvezno. Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja in praktični preizkusi se bodo izvajali na šolah v obdobju od 20. marca do 26. aprila, pisni preizkusi v prvem obdobju in zaključno preverjanje v tretjem obdobju pa se bodo začeli s slovenščino 8. maja.
Poskusno skupinsko preverjanje znanja je prav tako potekalo 5. februarja (slovenski jezik ali italijanski jezik ali madžarski jezik) in 6. februarja (matematika). Približno 21.000 učencev osmega razreda je na 438 šolah pisalo slovenščino in matematiko, 49 italijanski jezik iri 26 madžarski jezik. Na ta način bo -dobljena informacija o doseženem znanju, ki bo koristna tako za učence kot njihove učitelje.	J. G. ■
Začetek praznovanja 50-letnice PO Ljutomer
Letos tudi klubska soba?
Pohod v počastitev Prešernovega dne in slovenskega kulturnega praznika
smi februar je dan, ki si ga je izbralo Planinsko društvo Ljutomer za tradicionalni pohod od Ljutomera skozi Gresovščak do Jeruzalema, od tam pa nazaj čez Železne
Dveri, Radomerje in Kamenščak.
Pred leti je bil to pohod le za člane društva, medtem pa je do-
bil širši značaj, saj se ga udeležujejo pohodniki iz različnih krajev Pomurja pa tudi od drugod. Tako smo lahko minuli petek poleg domačinov srečevali •tudi planince iz Lendave, Belti-nec, Murske Sobote, Bistric, Ormoža ...
Vseh je bilo okrog 350. Na Starem trgu v Ljutomeru, kjer je bil štart, so pohodniki dobili prvi žig, na Gresovščaku jih je čakala pogostitev s čajem, sadnim kruhom in jabolčnimi krhlji, na Jeruzalemu so si lahko pritisnili v karton drugi žig, tretjega pa še v Železnih Dverih. Steza je bila dobro označena in vse je potekalo v naj-lepšem redu. Le lastnik gostišča v Jeruzalemu Vinko Brenholc se nam je potožil, da so mu pohod-
niki prinesli v prostore precej blata in da jih je veliko posedlo za
mize, ne da bi kaj naročili, ampak so vzeli iz nahrbtnikov nekaj svojega. Tako je na primer namesto 50 skuhanih prodal samo okrog 20 golaževih juh.
S tem je PD Ljutomer začelo praznovati tudi 50-letnico delovanja. V svojih vrstah imajo trenutno 306 članov. Veliko pozornost namenjajo tudi delu z mladimi v šolah in otroških vrtcih. Ta-
v Stročji vasi. Štirje člani so si pridobili naziv mentor planinske vzgoje, dva pa sta se izšolala za planinska vodnika, to pa je odločno premalo glede na tako množično članstvo. Žal še vedno nimajo
ko delujejo podmladkarji njihovega društva na šolah v Cezanje-vcih, na Cvenu, v Križevcih in Ljutomeru, planinski skupini pa so ustanovili v vrtcih na Cvenu in
svojega kotička (lastne klubske sobe) in upajo, da se jim bo ta . želja uresničila letos, kar bi bila ob letošnjem jubileju velika pridobitev.	J. G. ■
čenkam in učencem prvih razredov OŠ III M. Sobota je bilo te dni v šoli gotovo zanimivo in prijetno. Najprej so imeli skupno srečanje, sledilo je druženje ob pesmi in plesu, s katerim za »proslavili« stoti dan v šoli, nato so imeli pustno in Valentinovo delavnico (ustvarjanje s starši), v četrtek je bila na vrsti kulturna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, v torek pa so imeli še veselo pustovanje oz. prireditev Slovo zimi - maske se predstavijo.	J. G. ■
Krajši počitek pri otroškem vrtcu na Gresovščaku. (Foto: J. G.)
O

6 UUSHUDAKb IVU 14. februar 2002
Strokovni sejem embalaže in logistike
Variš Lendava izdelal rekordno število sanitarnih kabin
Je kriv prezgodnji termin ali kriza gospodarstva?
Pod težo stroškov dobička toliko kot lan
Vsesplošna kriza na trgu in v sejemski dejavnosti se kaže tudi na radgonskem sejmišču
li je bila odločitev, da organizira Pomurski sejem bienalni junijski sejem že v začetku marca, pravilna ali ne, bo znano po koncu sejma. Zaenkrat kaže bolj slabo, kajti za sejem od 5. do 8. marca je prijavljenih precej manj razstavljalcev, kot so pričakovali. Pa vseeno: to je edini tovrstni sejem v Sloveniji, ki ga cenijo strokovnjaki in podjetniki, ki se ukvarjajo z embaliranjem, pakiranjem, logistiko in transportom, pa tudi o kakovosti spremljajočega strokovnega programa ne gre dvomiti.
Razlog, da so se odločili za drugi termin, je bila najprej namera, da bi združili sejem sadja in embalaže. Toda potem so spoznali, da je nesmiselno združevati dva šibka sejma, ker ne bo uspeha, zato so se na Pomurskem sejmu odločili, da še naprej organizirajo strokovno uspešen sejem Inpak samostojno, vendar v zgodnejšem času. Štiridnevni sejem bo tako potekal že od 5. do 8. marca, odprl pa ga bo predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. Po otvoritveni slovesnosti bodo podelili nagrade - slovenske oskarje - za embalažo 2002, nato pa bo ustanovitvena seja odbora interesnega združenja za embalažo in logistiko. Drugi sejemski dan bo minil v znamenju 1. mednarodnega kongresa LOGO-PAK 2003, tretji dan pa bo zanimiv za vse proizvajalce, kajti seznanili se bodo z novostmi in razvojem sodobnih materialov in tehnike pakiranja, kakovostjo embalažnih materialov, zaščito embalaže, označevanjem brez etiket, zaščito izdelkov, označevanjem embalaže z brizgalnimi in laserskimi tiskalniki idr. Tretji dan bo namenjen nadvse aktualni temi: ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter ob tem varovanju okolja. Zadnji dan je namenjen delavnici z naslovom Ragionalne blagovne znamke, ki jo bo organiziral Zavod za razvoj podeželja Naš laz.
Tako kot je manj prijavljenih razstavljalcev, je bilo tokrat tudi manj prijavljenih za nagrado slovenski oskar za embalažo 2002. Komisija v sestavi Rika Germ - Metlika, dr. France Cegnar, dr. Andrej Plestenjak, mag. Marijan Gnamuš, dr. Vera Rutar, Jani Bavčer in dr. Nada Cikovič je morala pregledati 25 modelov, ki jih je prijavilo deset podjetij iz Slovenije in Hrvaške. V ožji izbor za najvišjo nagrado so notninirali modele: 25 eko folija (avtorja Andrej Mesojedec in Vladimir Kržin), »idrijska čipka« (Vinko Benedik), »cekin« (Vinko Benedik, Pavel Rakovec), zloženka za namizno svetilko T-564 SI (Franc Sinkar), steklenica »Oda« (Agencija Zodiak in Pivovarna Laško) in embalaža za kekse Petit beurre (Diana Kujundžič).
Bernarda B. Peček ■
Kam z njim, bo znano poleti
endavski Variš, podjetje za proizvodnjo sanitarnih celic, je ustvaril v lanskem letu rekordnih 1,3 milijarde tolarjev prihodka in s tem za 8,5 odstotka presegel načrt, zaradi stopnje rasti stroškov pa je čisti dobiček na ravni načrtovanega in bo znašal 35 milijonov tolarjev. »Glede na našo dejavnost je to veliko, vendar predstavlja manj kot triodstotni donos,« je povedal direktor Varisa Štefan Sobočan. Glede na neugodne poslovne dogodke v drugih slovenskih gradbenih podjetjih pa doseženi poslovni izid lendavsko podjetje vendarle uvršča med uspešna. Lani so dobiček delili med delničarje - zaposleni in prej zaposleni imajo v lasti skoraj polovico premoženja -, letos pa bo pripravilo vodstvo predlog razdelitve glede na likvidnostni položaj po prvi polovici leta.
Na nove trge tudi s hčerinsko družbo
Lansko poslovno leto je zaznamovala tudi vrnitev dolgoletnega poslovnega partnerja Com-pact Bad iz Avstrije, za katerega so izdelali lani od rekordnih 2153 sanitarnih kabin kar 385. Vodstvo je zadovoljno tudi z razpršenostjo tržišča, saj večino prodajo na trge EU, temu sledi slovenski trg in potem preostali. Lani so prišli tudi na hrvaškega, saj so s sanitarnimi kabinami opremili hotel na Pagu, s projektom pa so se predstavili tudi v Budimpešti na Madžarskem. »S slednjim želimo animirati projektante in investitorje na Madžarskem, čeprav je zahodnim družbam in njihovim tehnologijam težko konkurirati,« je povedal sogovornik.
Priti pa želijo tudi na trg Bosne in Hercegovine, vendar tja prek hčerinske družbe, ki jo nameravajo ustanoviti v Tuzli. Zgolj
z Običajno prodajo sanitarnih kabin zaradi visoke cene tam ne bi uspeli, zato razmišljajo o prenosu tehnologije in začetku proizvodnje s tamkajšnjim sovlagateljem in delovno silo. Toda dogovori se vlečejo, saj, kot pravi Štefan Sobočan, imajo kljub lepi priložnosti tamkajšnji partnerji še vedno veliko časa.
Variš pa je tudi šestindvajse-todstotni lastnik v družbi Gramoz, ki po stečaju družbe Gid-grad nadaljuje z dejavnostjo gra-mozničarstva. Z občino in še nekaterimi družbami so šli v solastništvo, najprej zaradi poslovne-
ga sodelovanja, potem pa z namenom, da dejavnost ne bi usahnila.
Napovedi za letos ugodne
Letos želijo prihodke povečati za dva odstotka in jih 68 odstotkov ustvariti na tujih trgih. V deležu prodaje bodo predstavljale sanitarne kabine 73 odstotkov, ekspanzijske posode 5, radiatorji 17 in elementi »skate« 5 odstotkov. Glede na dogajanja v stanovanjski gradnji v Nemčiji in pri nas ter število danih ponudb so napovedi direktorja optimistične. »Sem optimist in verjamem, da se bo letošnje leto izteklo po načrtu. Res pa je, da smo fizični obseg dela v primerjavi z lanskim za spoznanje znižali, saj je bilo lansko rekordno. Prepričan sem, da bo letošnje leto za Variš povprečno,« je napovedal.
Kljub veliki izpostavljenosti sezonskim nihanjem in investicijskim gibanjem v stanovanjsko gradnjo, ko imajo velikokrat neenakomerno zasedenost proizvodnih zmogljivosti, želijo z vpeljavo projekta, poimenovanega metoda stalnih izboljšav, povečati učinkovitost, torej doseči želijo večjo obvladljivost in Zmanjšati stroške proizvodnje ter povečati prilagodljivost in izboljšati komunikacijo na vseh stopnjah dela od načrtovanja in proizvodnje do prodaje.
V podjetju pa bodo morali še letos poiskati način, kako najti
novega lastnika za delnice,® jih odkupili od nekaterih^ nih skladov in jih vložili« lastnih delnic z namenom^ obvarujejo pred prevzetno®
Možnost solastništva sfl risu ponudili obema tujini^ nerjema. »To možnost semff stavil obema in vzela sta si premislek. Naslednja pa je, da večji delež odM zaposleni,« je povedal Štefa® bočan, ki tudi sam povedi stniški delež v podjetju, j Lani so plače pop^’
S plačami zaposlenih panožno kolektivno poF vrednost točke pa so lani li za 8,36 odstotka ali več o?| znane inflacije. Kljub tej slovensko povprečno pl® vedno zaostajajo 24 odst< kar pomeni, da plače v neg1 darstvu enormno rastejo.? lanskega leta je znašala p0’ na bruto plača v Varisti 165 tisoč tolarjev, v struj odhodkov pa predstavljaj0!-zaposlenih 43 odstotkov, meni, da večji del preidi zavzemajo dodelavni posh novega pa ne bom poved® rečem, da država polni pf^ na račun živega dela,« je sogovornik. V podjetju? konec lanskega leta zap°5 144 delavcev, vendar so j® zaradi neenakomernih h’ povprečno zaposlenih 18® časno pa so opravili več® tisoč ur tudi kooperanti.
V črenšovski zadrugi že 25 let brez izgub
V Elgu spet drf
Z dobro ekipo do uspešne zadruge
Zadruga danes nima niti tolarja kredita, sproti pa poravnava tudi vse obveznosti dobaviteljefn
S
lovensko zadružništvo je v krizi in zadruge, ki se ne srečujejo s težava-
mi v poslovanju, so v manjšini. Prezadolženost in težak likvidnostni položaj sta problema, ki najbolj tareta večino zadrug, tam, kjer težave premoščajo z najemanjem novih kreditov, pa se razmere samo še zaostrujejo. Sicer pa večina zadrug tudi ne opravlja samo svojega osnovnega poslanstva, kar navsezadne potrjuje število zadružnih članov. Nekoč, ko je članstvo temeljilo zgolj na sodelovanju z zadrugo in na kupoprodajnih pdnosih, so ga preštevali v stoticah in tisočicah, danes pa je število članov z vplačanim članskim deležem v posameznih zadrugah omejeno le na nekaj deset ljudi.
Splošna kmetijska zadruga Črenšovci je nastala leta 1990, ko se je preoblikovalo pet temeljnih zadružnih organizacij dotedanje Kmetijske zadruge Lendava v samostojne zadruge. Sedemdeset kmetov je vložilo takrat v ustanovitev splošne kmetijske zadruge po 300 mark in ti so vse do danes v glavnem tudi ostali zvesti svoji zadrugi. Ta pokriva območje črenšovske in odranske občine, sodeluje pa tudi z I
Direktor Matija Žižek, predsednik Zvonko Horvat in podpredsednik Ciril Kavaš so ponosni na svojo zadrugo, ki zadnjih petindvajset let ni poslovala z izgubo, danes nima nobenih kreditov in se ne ubada z likvidnostnimi težavami. Foto: L. K.
drugimi kmeti. Člani v primerjavi z nečlani nimajo kakšnih večjih ugodnosti, pravi direktor Matija Žižek, je pa res, da so v preteklosti med člane že razdelili dobiček in tako so ti svoj ustanovni delež dobili poravnan.
Sicer pa ugotavljajo, da se tudi na tem območju število kmetij zmanjšuje, kriza pa ima največje posledice predvsem v živinoreji. Če je bilo nekoč na območju črenšovske kmetijske zadruge 3-200 krav, leta 1975 pa so jih samo v Odrancih našteli 700, je zdaj v obeh občinah le
650 krav, njihovo število pa še naprej pada. Rejo opuščajo predvsem starejši kmetje, ki imajo v hlevu dve ali tri krave, in tega izpada tudi v večjih rejah ne morejo nadomestiti.
Kljub zmanjšanju staleža pa imajo nekaj uspešnih rejcev in tako se odkup mleka ne zmanjšuje. Tudi zbiralnice mleka zaenkrat ostajajo, če se bo zmanjševanje staleža krav nadaljevalo, pa bodo morali nekatere tudi zapreti.
Težave v kmetijstvu se kažejo seveda tudi v zadrugi, vendar di
rektor Žižek s ponosom zatrjuje, da njihova zadruga v zadnjih 25 letih ni imela niti tolarja izgube, ni imela likvidnostnih težav, danes nima nobenega kredita, sproti pa poravnava tudi vse obveznosti dobaviteljem. Pravi, da je to rezultat ustrezne organiziranosti, saj so imeli v letih, ko še ni bilo zasebne iniciative, ekipo uspešnih mladih delavcev, ki so se znali ustrezno organiziranosti, in črenšovska zadružna organizacija je bila vselej med najboljšimi v lendavski kmetijski zadrugi.
Tudi predsednik zadruge Z. Horvat priznava, da črenšovska zadruga izgublja prvotni namen in se ukvarja pretežno s trgovanjem. Imajo tri kmetijske in dve samopostrežni trgovini, v Kmetici v Črenšovcih pa je tudi mesnica, kjer prodajajo izključno meso živali domačih rejcev. Pri 700 milijonih tolarjev letnega prometa predstavlja trgovina od 70- do 75-odstotni delež, je pa zadruga včasih ustvarjala tudi milijardo tolarjev celotnega prihodka. Na tem območju je bila včasih velika pridelava krompirja, večji pa je bil tudi odkup goveda in prašičev, medtem ko letos zadruga ni odkupila niti enega prašiča.
In kje vidijo prihodnost tukajšnjega kmetijstva. Upajo, da se bodo razmere v živinoreji izboljšale, saj bi razvoj moral temeljiti na govedoreji in prašičereji, ki bi ju dopolnjevala poljedelska pridelava. Ob pšenici, koruzi in sladkorni pesi v zadnjem času povečujejo pridelavo buč, razvija pa se tudi povrtninarstvo. Slednje v Odrancih povezuje specializirana vrtnarska zadruga, s katero že potekajo pogovori, in v črenšovski splošni kmetijski zadrugi ne skrivajo zanimanja za povezovanje obeh zadrug.
Ludvik Kovač■
Neporavn ne zahtev1 še pretim1 pogajanj
Triinpetdeset podjetja Elgo,k‘ J dež v Vidoncih
Fičkem, proizvodnjo * j vanja elektronskih s*j in vezij za tujega paf pa v nekdanjih pf£lSi( MTT-ja v Ljutomeru,s£ nilo na delo.
Idil
Delodajalec jim je 01 J trtek ali drugi dan sta'® j zal novembrsko plačo sr j stroški in povračilo«1 s za malico, dolguje pa i’1” čilo nadur, decembf5^! vembrsko plačo ter >3 J greš. Decembrsko pla 1 dobili 18. februarja, j3” j pa 28. februarja. J
Če pričakovanegaJ ponedeljek ne bo, bod° J ni naslednji dan spet ?a J povedano stavko, o f° J plačilo nadur in drugi pa se bodo še pogajaj1' J
Zaposleni so odloče'11 J ti pri svojih zahtevah, J sekretar območnega o J za Pomurje Pavle se delodajalec ni JI nih dogovorov, ki so J11 li osemindvajsetega ja so prvič zagrozili s sta
IBHIS 14. februar 2002	GOSPODARSTVO	7
Piitra na železniški postaji
Konec zapletov
z vozovnicami
Nakup vozovnic na soboški železniški postaji zdaj mogoč od 4.30 do 20.00
tevilo potnikov, ki potujejo z vlaki, se povečuje iz dneva v dan, a to ni bil glavni razlog, da so se na agenciji Piitra odločili, da preselijo svojo poslovalnico kar na železniško postajo v Murski Soboti in prevzamejo odgovornost za prodajo vozovnic. S to dejavnostjo so se ukvarjali že nekaj let, točneje od aprila 1999, ko je Rada Vukotič opravila poseben izpit za prodajo železniških vozovnic v mednarodnem prometu. In ker je bilo po odprtju proge junija lani vedno več pripomb, pritožb in hude krvi zaradi zaprte blagajne ali drugih zapletov, povezanih s železnico, se je odločila in poslala Slovenskim železnicam pobudo za prevzem blagajne. Sprejeli so ponudbo, kajti lažje je prenesti odgovornost na drugega kot zaposliti nove ljudi in odgovarjati za vse nepravilnosti.
vno najugodnejše možnosti počitnic in prevoznih sredstev; to pa je vsekakor (še vedno) vlak. V Evropi so uveljavljene vozovnice za mlade INTER-RAIL, EURODOMINO in WASTELS, ki so jih kupovali tudi pomurski otroci, vendar so morali ponje v Maribor, čeprav jim je vse drugo organizirala Piitra. To je bil eden od
Kjer je bila včasih čakalnica z blagajno Slovenskih železnic, je sedaj agencija Piitra, ki je prevzela tudi prodajo vozovnic.
razlogov, da se je odločila, da bo sama prodajala železniške vozovnice. Drugi razlog so pomurski zdomci -še vedno je veliko Prekmurcev zaposlenih v Švici, ki se dokaj redno vo-
Kritični pogledi pomurskih tekstilcev in usnjarjev
»Zastonj ne bo delal
nihče več!
Območni odbor sindikata za odločnejše poteze
Po pripravi celostnega projekta o načinu poslovanja agencije Ptitre so se na Slovenskih železnicah odločili: agenciji so odstopili prostore čakalnice in blagajne ter jo hkrati oskrbeli z računalniško opremo in povezavo s terminalom - za oboje seveda pla-I čuje najemnino. Ker ji je delo znano že od prej, ni težav s prodajo, le da mora zdaj nekaj časa, dokler drugi dve zaposleni ne opravita izpita za prodajo vozovnic, to delo opravljati Rada Vukotič kar sama, to pa pomeni, da vsak dan vstane ob štirih. Zanimalo nas je, zakaj se je pred leti sploh usmerila na železnice. Odgovor je naslednji: že od 1983. leta dela z mladimi, saj je delala najprej ljubiteljsko ■ za Počitniško zvezo Slovenije, od 1990., ko je ustanovila agencijo Pii-.
V Piitri obljubljajo, da bodo v prihodnje vložili več energije v promocijo prevozov z vlakom. Že sedaj so cene nadvse ugodne, vendar marsikdo ne ve za vse možnosti; npr. skupinska povratna vozovnica za otroka do Kopra stane le 1830 SIT, če pa kombinirajo izlet še z avtobusnim prevozom, stane to 2300 SIT. Podobne izlete pripravljajo tudi do Ljubljane in Postojne. Letošnja novost bo tudi kopalni vlak, ki je drugod po Sloveniji že zelo priljubljen in po katerem je zelo veliko povpraševanja, saj bi se marsikdo z drugega konca Slovenije rad pripeljal do pomurskih zdravilišč z vlakom. Sedaj morajo najti le še ugodne povezave z avtobusom.
tra, pa poklicno. Od 1998. leta je agencija povsem samostojna. Delo z mladimi ponieni, da je treba iskati ceno-
zijo z vlakom v Ziirich in Lausanne.
Ko je bila lani odprta železniška proga med M. Soboto in Budimpešto,
se je število potnikov na vlaku povečevalo iz dneva v dan. Blagajna na železniški postaji je bila odprta le do 13. ure, Piitra pa je bila v središču mesta na Trgu zmage 4. Zapletov in pritožb je bilo vedno več, vse pogostejši pa so bili tudi tuji potniki. Tako so Slovenske železnice z obema rokama zagrabile ponujeno možnost, da Piitra prevzame blagajniške posle.
Z deli so začeli 13. januarja, vendar prostori še niso v celoti obnovljeni. Vsekakor bo sedaj manj čakalnih vrst in hude krvi, kajti dekleta so usposobljena za delo z računalniki in zelo spretna, vendar pa bodo morali s skupnimi močmi nekako poskrbeti za prostor za čakajoče, čeprav ni problema, če počakajo kar v prostorih agencije.
Slovenske železnice se namreč ne morejo kar tako povsem otresti skrbi za potnike.
Bernarda B. Peček, foto: Nataša Juhnovl
M
Mladi menedžerji bogatejši za znanje iz borzništva
ladinska sekcija Kluba ma-nagerjev in podjetnikov Murska Sobota je pripravi-
la v prostorih borzno-posredniš-ke hiše Brod na Muri svojo prvo letošnjo aktivnost. Predstavitev z naslovom Delovanje borznega trga je prinesla pod vodstvom člana uprave hiše, Rafaela Kosa, nove in privlačnejše poglede na trgovanje z delnicami, vsi udeleženci pa so bili vanjo vključeni interaktivno oz. z debato.
Mladi menedžerji so povedali, da je prinesel čas kapitalizma, ki je nastopil z novim političnim sistemom, bistvene spremembe na trgu premoženja, zato je pomembno vedeti, kako razpolagati s premoženjem in na ta način zagotavljati prihodnjo uspešnost in obstanek na trgu. Na resničnih primerih in problemih podjetij sta bila prikazana funkcioniranje trgovanja ter analiza verjetnosti varnega in dobičkonosnega investiranja v vrednostne papirje z analizo delnic in poslovanja podjetja za daljše preteklo obdobje. Po besedah organizatorjev so tovrstna predavanja »le odgovor na očitno zavedanje mladih menedžerjev in podjetnikov o pomanjkanju novih oz. dodatnih znanj in veščin, ki jim omogočajo sprejemanje kvalitetnejših in učinkovitejših odločitev za prihodnost.«
www.p-inf.si
Podjelju za informiranje. d. d.. Ul. a. Novaka 13. Murska Sobota
Novi nadzorni svet DARS-a
Odločilno članstvo?
Pet članov je imenovala vlada, šest pa državni zbor R Slovenije
red kratkim je bila dokončno potrjena sestava novega nadzornega sveta DARS-a, v katerem je tudi predstavnik severovzhodne Slovenije, to je Janez Erjavec iz Lenarta, direktor Pomurskega sejma. Njegovo članstvo niti ni presenečenje, saj je Erjavec pomemben član LDS-a in dobro znan v gradbeni stroki -pa ne le zaradi organizacije vsakoletnega gradbenega sejma Me-gra na sejmišču v G. Radgoni, temveč tudi zato, ker je po izobrazbi gradbeni inženir.
Organi DARS-a so skupščina, nadzorni svet in uprava. Skupščino DARS-a predstavlja vlada R Slovenije, saj je družba v celoti v lasti R Slovenije. Skupščina ima svoja strokovno- svetovalna organa (finančni in projektni svet). Poslovodstvo DARS-a, d. d., je tričlanska uprava, ki jo imenuje Vlada R Slovenije za štiri leta. Nadzorni svet je sestavljen iz 11 članov, pet članov imenuje vlada R Slovenije, šest pa državni zbor. Vlada je svojih pet članov imenovala že sredi lanskega leta, to so
Peter Tevž (predsednik), Janez Bajec, Rudi Gabrovec, Damijan Mihevc in mag. Igor Zajec. Državni zbor pa je svojih šest članov potrdil šele 30. januarja 2002, to pa so Mateja Duhovnik, Janez Erjavec, Zdravko Slak, Zvonko Ivanušič, Viktor Seitl in Franci Slak.
Družba za avtoceste je bila registrirana 1993. leta, od 1. 1. 1994 do 1.1. 2002 pa je bilo pod njeno organizacijo zgrajenih in predanih prometu 217,8 km avtocest in drugih cest iz nacionalnega programa. Ko bo zgrajeno vse iz nacionalnega programa gradnje avtocest v Sloveniji,
bo imela Slovenija 660 km avtocest in hitrih cest (tako je zapisano na DARS-ovih spletnih straneh).
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo zgrajenih 198,4 km štiripasovnic in dvopasovnic, ki pa so bile potrebne temeljite obnove in dograditve.
Kdaj bo tudi Pomurje dobilo svojo povezavo s središčem države in s svetom, je še vedno vprašanje brez resnega odgovora. Bo to leto 2004, 2007, 2010, 2014 ali 2017? Vse te letnice smo namreč slišali v zadnjih ted-,nih kot možne termine dograditve avtoceste v SV Sloveniji. To, da bomo dobili le »delno avtocesto« (z dvosmernim prometom), je sedaj že skoraj dokončno, vendar bi bilo prav, da bi vsaj to polovično avtocesto naredili v čim krajšem času. Ni prav, da je pokrajina, ki je najbolj oddaljena in morajo plačevati šoferji največje zne-
Janez Erjavec je kot novi član nadzornega sveta DARS-a izjavil:
Funkcijo v nadzornem svetu DARS-a sprejemam z veliko odgovornostjo do nacionalnega programa zgraditve avtocest in do regije, ki jo bom poskušal zastopati maksimalno, kolikor bom pač lahko, čeprav ne bomo imeli prav veliko pristojnosti. To funkcijo razumem kot strokovno in ne politično, saj sem po poklicu gradbeni inženir in sem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja osem let delal v'švicarskem podjetju, ki se je ukvarjalo z gradnjo cest in drugih inženirskih objektov.«
ske za cestnine, večkrat tepena: tu so začeli z gradnjo avtoceste najkasneje, dobili bodo le polovično avtocesto, pa še to s polžjo gradnjo.
Bernarda B. Peček ■
letih 1995-2001 so pri n.aspogosti hudi pretresi v tekstilni in usnjarskopredelo-valni industriji, saj seje znašlo v stečaju in s prisilnimi upravami kar 112 slovenskih
podjetij. To ni obšlo tudi Pomurja, čeprav manj kot drugje. Prestrukturiranje poteka že desetletje, vendar je bilo le-to največkrat prepuščeno posameznim podjetjem, zato je potekalo stihijsko. Šele pred dvema letoma seje vlada lotila celostnega prestrukturiranja teh panog s programi, ki pa niso bili finančno ovrednoteni. Tako so bila podjetja prepuščena na milost in nemilost, prizadevanja za večjo konkurenčnost tekstilcev in usnjarjev pa so se izjalovila. Če vlada ne bo ugodila našim zahtevam, bo treba vložiti zakon, kar bi pomenilo postopno ukinjanje naše dejavnosti.
S temi kritičnimi mislimi je pospremil predsednik območnega odbora Sindikata tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije Pomurja Jože Turki oceno gospodarskega položaja v družbah panoge, ki se je znašla v nezavidljivem položaju. Navedel je tudi podatek, po katerem je namenila vlada minulo leto za prestrukturi-ranje tekstilne industrije le dobrih 647 milijonov tol larjev, kar je izrazito premalo. Za spodbujanje razvojnih, tehnoloških in kadrovskih programov bi namreč potrebovali od 6 do 7 milijard SIT. Samo tovarna Mura je dobila lani nekaj več kot 55,6 milijona tolarjev simbolične pomoči države.
Slišali smo, da v Muri ob napetih normah nenehno povečujejo obseg dela, za kar delavci ne dobijo ustreznega plačila, povečuje pa se tudi nočno delo. Nič drugače ni v Murini tovarni v Ljutomeru, saj je Franc Slavič omenil, da je pri njih najprej izgubilo delo 18 najbolj marljivih hrvaških delavk, zato Murini delavci delajo pod velikim pritiskom, ki ga bodo do upokojitve težko vzdržali. Lani in letos je izgubilo delo v pomurskih konfekcijskih podjetjih že okrog štiristo delavcev.
Tudi v drugih pomurskih podjetjih teh panog ni rožnato. Kot je opozoril novi sindikalni predsednik v prosenjakovskem Tekstilu Oskar Makari, je mehka varianta odpuščanja delavcev le metanje peska v oči, saj se le-ti ne bodo mogli zaposliti kje drugje. »To je v bistvu dolgoročno nategovanje delavcev. Delavci so pripravljeni na stečaj, saj zastonj ne bo delal nihče več!« Spodbudnejše stanje je le v usnjarskem podjetju Da-ni&Eli iz Žižkov (prejšnji Toko), ki ima 84 zaposlenih. Imajo namreč dovolj dela, poleg tega pa redno dobivajo plače in razne dodatke. Toda Majda Halas je ob tem pripomnila, da je večina novih delavcev zaposlenih za določen čas, kar jih spravlja v negotovost. Podobno ugotavljajo tudi v drugih tekstilnih in usnjarskih podjetjih.
Skrb vzbujajoč je podatek, da je v Pomurju okrog polovica vseh slovenskih konfekcionarjev. Ob dejstvu, da bo v soboški Muri do leta 2005 za približno 1.500 delavcev manj, si predvsem želijo, da bi v prihodnje bolj spodbujali aktivno politiko zaposlovanja, mladim delavcem pa omogočili prekvalifikacijo, s čimer bi lahko poiskali zaposlitev v drugih dejavnostih. Po besedah sekretarja Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Pomurja Danila Šipoša pa za slovenskim povprečjem močno zaostajajo tudi plače tekstilcev in usnjarjev. Poglavje zase je za sindikate tudi problem trajnih in tehnoloških presežkov. Na to temo nameravajo sklicati problemsko konferenco, saj se s podobnimi težavami ubadajo tudi v drugih gospodarskih panogah v Pomurju. Sklenili so, da bodo skušali vplivati z oblikami sindikalnega pritiska na vlado, ki naj bi čim-prej zastavila celovit program prestrukturiranja tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije.
Milan Jeršei
Regionalni razvojni program
Kje so predlogi civilne družbe?
ik pred koncem je izdelava Regionalnega razvojnega programa Pomurja 2000+, katerega pripravlja Regionalna razvojna agencija Mura. Za razvojni program je bil že decembra sprejet strateški del, začeli pa so se lotevati tudi
izvedbenega dela tega programa.
Še vedno želijo zbrati čim več konstruktivnih predlogov, ki bi lahko vplivali na razvoj te regije. Pomurske gospodarske in obrtne zborhice ter razvojne agencije so potencialne prijavitelje ustrezno animirale in predloge že zbirajo. Nekoliko manj pa je odziva od predstavnikov civilne družbe, različnih društev in drugih tovrstnih organizacij. Rok za oddajo predlogov poteče sredi februarja, zato pozivajo vse, ki želijo prispevati svoj predlog, naj ga čim prej oddajo in tako prispevajo k razvoju Pomurja. Razpisna dokumentacija z obrazci za prijavo in druga navodila so objavljeni na spletnih straneh www.rra-mura.si.
8
(IZ)BRANO
14. februar 2002
Vroča razprava občinskih svetnikov o proračunu občine Križevci za leto 2002
Župan na službeni poti s
Več sredstev za investicije, kanalizacija med prednostnimi naložbami
prejemanje občinskega proračuna in razprave o njem so med najbolj vročimi temami razprav med svetniki občine Križevci v vseh letih delovanja nove občine. Občinski svet, ki se mu izteka zadnje leto delovanja v prvem mandatu, po razdelitvi nekdanje ljutomerske občine na štiri nove ni prevzel ravno zavidljive dediščine, občinska mošnja pa je premalo debela, da bi lahko zadovoljila vse potrebe in želje porabnikov. To se je potrdilo tudi ob proračunu za leto 2002, ki so ga imeli svetniki v začetku tedna v prvem branju, različnih pripomb na predlagani proračun pa je bilo toliko, da bo sestavljalcem za drugo branje težko pripraviti predlog, ki bi zadovoljil prav vse, zato so nekateri svetniki pred sprejemanjem letošnjega proračuna že napovedali amandmaje, proračun pa bo med letom gotovo doživel tudi rebalanse.
Očitek, da so s pripravo proračuna odlašali, sestavljalci zavračajo in krivdo za to pripisujejo tudi posameznim od-
borom in komisijam, ki niso pravočasno opravili svojega dela. Dejstvo pa je, da v občini s sprejemom proračuna za-
Proračun mestne občine (prejoptimističen
Letos bodo državi
vračali denar
I roračun za letošnje leto znaša 3 milijarde tolarjev, I prihodki in odhodki pa so za 100 milijonov višji od lan-I skih. Med prihodki so bili upoštevani tudi presežki sredstev iz preteklih let pri krajevnih skupnostih in mestnih četrtih v skupnem znesku 32 milijonov tolarjev in obveznosti za vračilo preplačila finančne izravnave V znesku 46 milijonov tolarjev. Za investicije so namenili 40 odstotkov proračuna, predvsem za prioritetne programe za obstoječe investicije, za investicije v grad Rakičan so vključene tudi neplačane obveznosti iz lanskega leta, niso pa upoštevali pripomb OŠ I in ni bila ugodena pripomba PIŠK-a za dodatnih 36,7 milijona tolarjev za pokrivanje njihovih stroškov, kar bi pomenilo 87 odstotkov pokrivanja lanskoletnega poslovanja.
Gospa Lapoši je v imenu nadzornega odbora povedala, da je proračun mestne občine kljub slabemu gospodarskemu stanju zelo optimistično zastavljen, in dodala, da bodo morali na občini vložiti vse napore, da bodo pridobili vsa sredstva, ki so jih navedli v prihodkih proračuna. Še najbolj je bil glede proračuna optimističen župan Anton Slavic, ki je povedal, da se zaveda smelosti takega proračuna, ampak taki so bili proračuni vseh let njegovega županovanja. »Veliko in intenzivno delamo in delamo tudi napake, vendar se naše delo s proračunom šele začne Včasih nam kakšen pos.el tudi spodleti.« Namignil pa je, da ima že novo stranko, ki bo gradila na vogalu Kocljeve in Slomškove ulice.
Na seji mestnega sveta pa so se lotili tudi vprašanja problematike tovarne Mura. Niso sicer podprli predloga Josipa Keleme-na s prejšnje seje, da bi v proračunu našli 100 milijonov tolarjev in jih namenili za reševanje te problematike, zato pa so podprli »Štotlovo resolucijo«, kot jo je označil Ivan Obal, da bo občina Muri pri reševanju problematike stala ob strani, tudi s svojimi službami in zvezami ter z vsemi pristojnimi službami, če se bo Mura s tem strinjala. Obal je bil mnenja, da bi morali že pred leti poklicati na odgovornost tiste, ki so krivi za takšno stanje, in tudi tiste, ki niso vplivali na spremembo zakonodaje.
Naslednji večji in pereči problem pa je tudi soboška bolnišnica. Franc Zver je poudaril, da smo to bolnišnico zgradili s samoprispevkom, sedaj pa nam bodo ukinjali oddelke. Apeliral je na župana, naj se sestane Z vsemi župani, ki naj se odločno zavzamejo za to, da bolnišnica s
mu se je pridružil tudi Drago Šiftar, ki je povedal, da je treba ugotoviti, ali so stvari glede bolnišnice res tako alarmantne, kot se govori. Župan pa je odgovoril, da se je glede bolnišnice angažiral že pri očesnem oddelku. Po zadnjih informacijah naj bi kazalo, da se bodo stvari ugodno razpletle, je še dejal, vendar bo boj za ohranitev oddelkov kontinuiran, saj bodo vedno obstajali poskusi ukinitve kakšnega od njih. »Vendar, dokler smo prometno odrezani in izolirani, nas morajo obravnavati drugače,« je še dodal.
A. Nana Rituper Rodež ■
mujajo in se zaradi začasnega financiranja že kažejo nekatere težave predvsem pri poravnavanju obveznosti za investicije pri gradnji kanalizacije pred iztekom lanskega leta, kajti v proračunu za leto 2001 te postavke ni bilo.
V proračunu občine Križevci naj bi se letos nabralo okoli 334 milijonov tolarjev prihodkov, odhodki pa bodo za slabih sto milijonov tolarjev višji, zato bo zanje treba iskati dodatne vire financiranja. Več kot polovica proračunskih odhodkov bo namenjena za investicije, posamezni svetniki pa so se v razpravi zavzemali za še večji de-
lež ža investicije in za varčevanje na drugih področjih. Med največjimi naložbami v občini bo vsekakor zgraditev kanalizacije, dobršen del sredstev pa bodo namenili tudi za posodabljanje cest in druge komunalne potrebe. Skrb svetnikov za okolja, iz katerih prihajajo, je v razpravah o proračunu razumljiva, vseh zahtev pa tudi v letos ne bo mogoče zadovoljiti. Zahteva krajanov Ščavniške doline po 19 milijonih tolarjev, ki so bili namenjeni tem krajem, pa so jih odstopili za druge prednostne naloge, je upravičena, verjetno pa ni povsem realen predlog, da bi del tega zneska namenili za gradnjo kanalizacije v Ščavniški dolini, saj župan sam priznava, da te investicije v bližnji prihodnosti ne načrtujejo.
Težave ob ureditvi javne razsvetljave v Gederovcih
Veliko hude krvi je povzročil tudi predlog o nakupu občinskega avtomobila, za kar naj bi letos v proračun11 namenili 3 milijone tolarjev. Nakup avtomobila ostaja zaenkrat vprašljiv, če do njega ne bo prišlo, pa župan podlaga, da se ta sredstva namenijo a obnovo kulturnega doma. Več sredstev pa bi kazalo nameniti tudi investicijskemu vzdrževanju v križevski osnovni šoli, kjer so dotrajala okna U1 streha. Ker je projektna dokumentacija za usposobitev šole za prehod na devetletko in za dograditev prostoto’’ vrtca pripravljena, bi bilo treba pripraviti še ustrezen program za obnovo strehe in oken, za financiranje pa iskati tudi dodatne vire sredstev.
Ludvik Kovači
»Tudi mi smo del
tišinske občine«
Do ulične razsvetljave predvsem s sponzorskimi sredstvi iz drugih občin

Smrt petintridesetletnika iz Zenkovec


VESTNIK NA INTERNETU: unuui n_inf ej
V petek, 11. januarja, je na lokalni cesti Strukovci-Zenko-vci ugasnilo življenje šestdesetletnice iz Strukovec. V nedeljo, 27. januarja, je v Radovcih med hojo po poledeneli poti spodrsnilo šestdesetletniku. V torek, 12. februarja, so pomurske ceste terjale že tretjo žrtev.
Zadnja nesreča se je zgodila na lokalni cesti, ki vodi od puževskega gasilskega doma proti Zenkovcem. Na eni strani so domačije Puževčanov, na drugi pa Le-merčanov. Petintridesetletni Jože Banko iz Zenkovec se je v torek ob 23-10 peljal z osebnim avtom po omenjeni cesti, in ko je pripeljal v bližino hiše, ki ima hišno številko Lemerje 78 (tam se cesta vije v dvojnem ovinku), je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na levo bankino; od tam je vozilo bočno zaneslo nazaj čez cesto v desni obcestni jarek, kjer je trčil v drevo (brezo), nato se je vozilo dvignilo v zrak in se začelo prevračati. Med prevračanjem je nesrečni voznik padel iz avta in obležal pod njim. Poškodbe so bile tako hude, da je zaradi njih na kraju nesreče umrl. Zapustil je ženo, enajstletno hčerkico in dvanajstletnega sinka. -Foto: Š. S.
er v Gederovcih d® I	daj še niso imeli uB1
P	razsvetljave, ra^11.
kaj luči v sklopu novega« žišča, so v vaškem odB> dali idejo, da bi jo zgraj Najprej so načrtovali ra^ Ijavo ob magistralni ces11 mejnega prehoda, toda J teli so na številne težavi
Vaški odbor je namreč željo izrazil županu občine I na in predsedniku krai£r skupnosti Gederovci, ki paj pokazala navdušenja, zatp> ki odbor na svoji redni rejel sklep, da obravnava® matiko gradnje javne raz»H< ve občinski svet.
O sklepu so pisno obnj župana, toda razprave v s.< nikoli ni bilo. Tako so na^i ugotovili, da od občine in ni ne skupnosti ni pričakoni nančne pomoči. Začeli s° ji ranjeni sponzorskih in do® i skih sredstev in še to veČO pomočjo firm iz drugih0/ Kot pravi predsednik vajK odbora Milan Niderl, vas Is niso hoteli obremenjeval tako ali tako plačujejo P® različnih občinskih taks i1 sredstva končno zbrali. občinsko upravo posve'ls kakšno vrednost investiciji ko vas z razpoložljivimi SqK zmore.
Odločili so se, da bod° I1 lili le notranje ceste v vaS cer cesto mimo kapelice j cinske črpalke in cesto 0 jr žišča do šole. Tako so i^/T vajalca na podlagi ponti« » šini treh milijonov
Z gradnjo so začeli jesen in naleteli še na A vo. Dela so namreč mod1 pritožbe določenega dc 1 X nov, ki se s trasami nis° |( ustaviti.	Jj
Zaradi pritožb so ročiti elaborat zgradit' J razsvetljave ter si pr*d° J* soglasja in dovoljenja kar pa je investicijo P°, J’
Kljub vsem teni t^.^ izvajalec z gradnjo nad"1' nec januarja in jo konC' | tednu.	ji
Tako sedaj osemn^^j metrskih luči osvetli1') sem pot šolarjem dos J* veda drugim vaščano^. p1 cijo so že v celoti P^gilr temu pa upajo, da se javne razsvetljave v G nadaljevala na trasah stralni cesti, in to s s^ črnskega proračuna,sa' j vijo v vaškem odbor' ■1 Gederovci del tisins«-
Besedij Cirili
14. februar 2002
(IZ)BRANO
9
Z Vanjo Režonja z Urada za mladino o možnosti mladih
Moraš jih sprovocirati,
da kaj dajo od sebe
Denar in prostor nista osnovna pogoja, da bi lahko mladi v svoji kreativnosti nekaj ustvarili. Velikokrat pa sta izgovor, da se ne naredi nič
la božjo voljo, prikrivaj
rad za mladino, ki deluje v okviru Ministrstva za delo, družino in dom, je namenjen prav kreativnosti mladih. Ponuja različne nasvete in sredstva, da se lahko kakšni projekti in ideje speljejo. Ampak od ideje do realizacije je dolga pot, marsikomu pa bo lažje, če se bo na Uradu obrnil na Vanjo Režonjo, domačinko iz Turnišča, ki bo mladim rade volje priskočila na pomoč ali svetovala, na koga se naj obrnejo. Sicer pa je Vanja tam odgovorna za projekt Vsi drugačni - vsi enakopravni ter za različne mednarodne projekte in zadeve. Pogovarjali sva se o delu Urada in predvsem o možnostih mladih, ki jih imajo v okviru Urada.
Kakšna sta temeljna naloga in namen vašega Urada?
Želimo čim bolj celovito spremljati vloge in položaj mladih v družbi, izboljševanje možnosti za organiziranje in delovanje mladih ter njihovih organizacij, sodelovati želimo z nevladnimi organizacijami, ki imajo največ stikov z mladino. Zagotavljamo različne ugodnosti za mlade in jih spodbujamo k celovitejšemu vključevanju v družbeno dogajanje. Z različnimi prireditvami in javnimi razpisi pa želimo spodbujati javnost k strpnosti. To je tudi eden od temeljev akcije Vsi drugačni - vsi enakopravni.
V Prekmurju je veliko drugačnih - tu so Romi, različne verske skupnosti... Ste morda ugotavljali, kakšni so pri nas odnosi do drugačnih?
Veliko predsodkov imamo. Raziskovali smo odnos Slovencev do avtohtonih in alahtonih manjšin, tistih, ki niso priznane. Ugotovili smo, da smo precej nestrpni do Romov. Po eni strani so nam zanimivi, po drugi pa ne želimo sprejeti njihovega načina življenja in njihove kulture. Srečujemo se tudi z nestrpnostjo do istospolnih partnerjev. Še posebno je treba poudariti prob-lem nestrpnosti do izseljencev. Zelo smo nestrpni, kako govo-rijo, kakšen naglas imajo, kako |se oblačijo. Po drugi strani pa smo zelo ponosni na Slovence v tujini, če gojijo materno besedo, Ee se združujejo in ohranjajo Svojo kulturo. Zanimivo je, da |imajo Neslovenci približno po-jdobno negativno mnenje o Slovencih. Ker smo večina, lahko s svojimi negativnimi mnenji bolj škodimo njim kot oni nam.
Druga nestrpnost pa je po-sebnost slovenskega prostora. Imamo zelo veliko različnih regij, različnih kultur, narečij ... Štajerci, Ljubljančani, Prekmurci 'kar je zanimivo za vsakega, ki pride v Slovenijo. Pripadnost določeni regiji je pohvalna, veliko pa je tudi žaljivih in zbadljivih šal na ta račun.
Gledajo v Ljubljani na Prekmurje kot na etnološko posebnost ali pa kot na pokrajino, ki ima in ponuja tudi možnosti? Kako se počutite kot Prekmurka v Ljubljani?
Mene so povsod dobro sprejeli in za vse sem Prekmurka. Imam občutek, da imamo nekoliko drugačnega duha in mentaliteto, kot ju imajo ljudje iz drugih pokrajin. Na splošno smo prijazni in znano je, da si radi vzamemo čas. Marsikdo je tudi presenečen nad lepoto Prekmurja in tem, kaj vse ponuja. Ne smemo pa si zatiskati oči, da se Prekmurje šteje, če že ne za nerazvito območje, za manj razvito.
Upam, da se bo z vstopom v Evropsko unijo Slovenija decentralizirala in bo dala večji poudarek regijam. Vsi menijo, da smo zelo daleč. Želim pa si, da bi v svoji magistrski nalogi analizirala migracije Prekmurcev, katerih matična regija je Prekmurje, raziskala bi rada, kje se koncentrirajo in zakaj se ne vračajo. Prepričana sem, da so Prekmurci zelo sposobni in posegajo po različnih visokih delovnih mestih.
Če se dotakneva še javnih razpisov, ki jih Urad namenja mladinskim organizacijam.
Vsako leto imamo vsaj nekaj razpisov, nanje pa se lahko prijavijo mladinske organizacije, društva, klubi, nevladne organizacije, posamezniki pa v okviru mladinskih organizacij ali centrov. Mladinska društva so odgovorna, da te razpise objavijo in o tem obvestijo mlade. Posameznik nas lahko pokliče in mi ga usmeritho v najbližjo mladinsko organizacijo ali center. Dobijo lahko maksimalno 50 odstotkov sredstev od vrednosti projekta, ki ga prijavijo, druga sredstva pa morajo dobiti od drugih sponzorjev in donatorjev. Mladinska društva zelo dobro spremljajo različne razpise, tudi s pomurskega konca. Odkar sem na Uradu, še posebno skrbim, da so pravočasno obveščeni. V večjih centrih, kjer imajo kakšnega zaposlenega, je veliko lažje kot v manjših klubih in krajih, kjer se dela prostovoljno. Ni se problem prijaviti na razpis, problem je, ta projekt tudi izpeljati.
Včasih je bila mladina veliko bolj angažirana. Prostor in denar ni bil pogoj, danes pa...?
Danes so taki časi, ko je brez sredstev težje kaj narediti. Ne vem, zakaj, ampak mladi nočejo sodelovati v dogajanju. Ukvarjajo se sami s sabo, zanima jih le, kaj se dogaja okoli njih, v njihovi družbi in šoli. Umetnost jih je pritegniti. Na Uradu dajemo mladim
prav za to tudi nasvete in zanimivo je, da dobivamo tudi pisma dijakov, s kakšnimi težavami se srečujejo. V teh klubih se mladi morajo najti. Morda je včasih kakšna ekipa v mladinskih centrih, ki ni tako dostopna ali pa svojega delovanja ne promovira navzven. Morda ne zna dovolj pritegniti in nekaj časa je potrebno, da se to uveljavi. Marsikje imajo dobro za-
Julijani Vargazon daje umetna ledvica življenje že dvajset let
Brez podpore doma čih ne bi zmogla
a dializnem centru murskosoboške bolnišnice so pripravili v ponedeljek, enajstega februarja, ravno na svetovni dan bolnikov in invalidov, manjšo slovesnost, saj je Društvo ledvičnih bolnikov Murska Sobota svoji članici, triinšestdesetletni Julijani Vargazon iz Cezanjevec, ob dvajsetletnici obiskovanja dialize podarilo torto in cvetje. To je bila tudi priložnost, da sta se vodja dializne enote Franc Šti-van, dr. med., in glavna sestra Zdenka Tratnjek v imenu zdravstvenega osebja zahvalila njenim domačim za vso podporo med boleznijo, saj brez dosledne skrbi za zdravje ne bi preživela toliko let. Julijana se je, kljub utrujenosti od dolge bolezni in ob vsega, kar je v teh letih morala prestati, drobne pozornosti, ki jo je po zgledu drugih društev organizirala predsednica društva Nada Šimonka, razveselila.
, Takrat ko je Julijana zaradi odpovedi ledvic začela prihajati na dializo, so bili za bolnike še hudi časi. Mož Drago jo je zgodaj zjutraj s traktorjem pripeljal na
Julijana in Drago Vargazon - dvajset let življenja z dializo
stavljen program, žal pa ni odziva. Če ni odziva, se lahko sprašujemo, komu na čast pa bomo to delali. Ne smeš obupati, temveč poiskati kakšno drugo pot, da prideš do mladih, kajti mladi so zelo razgledana in izobražena populacija, ki jih je težko prepričati. Polni so idej. Mlade moraš sprovocirati, da bi kaj povedali.
Sedaj se pojavljajo tudi mladinski sveti. Za kaj gre?
To naj bi bila krovna organizacija na lokalnem področju, ki bi združevala vse mladinske klube in mladinske centre, nevladne organizacije in podmladke in bi koordinirala mladinsko dejavnost v posamezni občini. Prav v ta namen smo objavili javni razpis. Dobro bo, če se bodo mladi dobivali na sejah ter izmenjavali informacije in usklajevali programe. Programi društev se prekrivajo in po resnici povedano med mladimi ni pretoka informacij. Če bo vsak vlekel na svoje, mladi ne bodo imeli v družbi dovolj močnega glasu. Mladi pa bi morali aktivno sodelovati v družbenem dogajanju.
A. Nana Rituper Rodež Foto: A. N. R. R. ■
ljutomersko avtobusno postajo, od koder je sama nadaljevala pot. Sedaj je bolnikom, ki morajo po trikrat na teden prihajati na dializo, veliko lažje, saj jih na
Virginia Wolfje v Nenapisnem romanu zapisala:
Nesrečni pogled uboge ženske je bil že sam po sebi dovolj, da so ti oči zdrsnile prek roba časopisa k njenemu obrazu -nepomembnemu, če na njem ne bi bilo tega izraza, ki ga je spremljal skorajda v simbol človeške usode. Življenje je tisto, kar vidiš v človeških Očeh, življenje spoznavajo, ko pa ga spoznajo, se nikdar, čeprav skušajo to prikriti, ne prenehajo zavedati - česa? Da je življenje pač takšno, se zdi. Pet obrazov nasproti - pet zrelih obrazov - in spoznanje na vsakem od njih. In vendar je čudno, kako se ljudje trudijo, da bi ga skrili! Znamenja zamolčevanja so na njihovih obrazih; zadrgnjene ustnice, spuščene oči, vsak izmed njih poskuša kako prikriti ali postaviti na laž svoje spoznanje. Eden kadi, drugi bere, tretji preverja zabeležke v notesu, četrti strmi v zemljevid proge v okviru nasproti proge, in peta pri peti je strašno to, da sploh nič ne počne. Opazuje življenje. Oh, moja uboga, nesrečna ženska, pojdi se vendar to igro, prikrivaj - daj za božjo voljo, prikrivaj!
Ozrla se je kvišku, kot bi me slišala, se malce presedla in zavzdihnila. Zdelo se mi je, da se opravičuje in mi hkrati pravi: »Ko bi ti vedela!« Potem se je spet zazrla v življenje. Potem sem ji tiho odgovarjala in iz vljudnosti pogledovala v časopis: »Poznam vso to zgodbo.«
Pripoved je postavljena v neki drugi čas, kontekst in prostor, toda ali ne govori o današnjem času, o tem severovzhodu naše države. V tem izseku nam odpira vprašanje, ali se je v tem času brezperspektivnosti okolja kdo lotil problema in premisleka o človeku kot človeku. Ali res vemo in poznamo vso to zgodbo. V luči površinskega pogleda je poznana. Toda ali je poznana dovolj dobro, ali premoremo dovolj poguma in vlagamo dovolj truda, da vidimo obraz in v tem obrazu simbol človeške usode. Zdi se, da smo preveč daleč, da bi odkrili njihova spoznanja, in se kar dobro počutimo ob znakih zamolčanih usod na njihovih obrazih. Zaradi tega »poznavanja« zgodbe v tej prikriti obliki je tako, kot je. Ker je odnos do teh zgodb takšen, kot je, in ker tudi pogled na zemljevid ne pomeni rešitve, kot je pomenil nekoč, in ker nam je malo mar, ali nas sploh ni strah tega, da tista »peta nič ne počne«, se ni mogoče izviti iz tega brezperspektivnega krča. Ker je tako, je tudi brezpredmetno spraševanje, zakaj nekje nekaj lahko - pri nas pa ne moremo. Do kdaj še pretvarjanje in do kdaj še velike zgodbe velikih »bogov«, ki ne vidijo prikrite duše.
J.V.i
stroške zdravstvene zavarovalnice pripeljejo in odpeljejo taksisti. Za izboljšanje njihovega položaja pa si še naprej prizadevajo tudi v društvih, ki delujejo pri dializnih centrih in ki so na slovenski ravni združena v zvezo.
Društvo ledvičnih bolnikov Murska Sobota je bilo ustanovljeno osemindevetdesetega leta. Takrat je štelo petinpetdeset članov, sedaj pa se je število že podvojilo. Vanj so vključeni bolniki in njihovi svojci, zdravstveno osebje, ki skrbi za njih, pa tudi drugi. Za program in delovanje društva dobijo denar prek zveze iz sredstev FIHO, sklada za invalidske in humanitarne orga
nizacije, nekaj ga poberejo s članarino, letos pa so se začeli predstavljati tudi možnim donatorjem in občinam, od koder so člani, saj jim prav pride vsak tolar. »Bolnikom na dializi in tran-splantiranim bolnikom želimo pomagati pri rehabilitaciji v termalnih zdraviliščih ali jih materialno podpreti, ko so na letovanju,« je povedala predsednica društva Nada Šimonka. Že doslej so dvema bolnikoma na leto omogočili rehabilitacijsko zdravljenje v zdravilišču, za osebno rabo bolnikov pa je društvo kupilo tudi več aparatov za merjenje tlaka in kontrolo telesne teže. Svoje člane tudi večkrat popelje na izlete, tekmovanja in srečanja, za letos pa načrtujejo še nakup računalnika in priključitev na mrežo zveze društev. Zaenkrat ga bodo postavili v prostorih dializnega centra, saj društvo svojih prostorov nima, zato pa si želijo, da bi jim našli prostor za druženje znotraj bolnišnice. Murskosoboško društvo pa v dogovoru z Zvezo tudi opo- . zarja na problem povračila potnih stroškov za bolnike, ki so dobili drugo ledvico in morajo vsakih pet tednov na kontrolni pregled v Ljubljano, zveza pa si tudi prizadeva, da bi ledvičnim bolnikom, ki imajo priznano stoodstotno telesno okvaro, družba priznala status invalida, ki bi jim prinesel določene ugodnosti.
V veliko pomoč društvu in oporo bolnikom pri premagovanju zdravstvenih in osebnih težav pa je tudi zdravstveno osebje dializnega centra murskosoboške bolnišnice. »Bolniki smo z delom centra zelo zadovoljni, saj so naši odnosi zelo prijateljski in bolniki vedno lahko vprašamo, kar nas zanima,« je v njihovem imenu dejala predsednica društva Nada Šimonka.
M. H. ■
10
OBRESTI
14. februar 2002 ftjll
Od 1. februarja v bankah nižje obrestne mere
Obrestne mere naših bank usldaditi z evropskimi
Pestra ponudba za varčevalce in posojilojemalce tudi v bankah v Pomurju
V
se slovenske banke so s 1. februarjem znižale obresti tako pri kratkoročnih kot dolgoročnih depozitih. Znižanje so med prvimi napovedali v Novi Ljubljanski banki, zaradi pomembnosti položaja te banke v slovenskem bančnem prostoru so se temu prilagodili tudi v drugih slovenskih bankah.
Razlogov za znižanje obresti je več. Eden je gotovo vedno večja konkurenčnost na slovenskem trgu denarja, saj se na njem pojavlja vedno več tujih bank, ki ponujajo posojila pod ugodnimi pogoji, če želijo biti konkurenčne, pa se tovrstni ponudbi morajo prilagoditi tudi slovenske banke. In če banke znižujejo obrestne mere za posojila, morajo zniževati tudi pasivno obrestno mero, torej obresti za hranilne vloge, saj le z ustrezno razliko med aktivno in pasivno obrestno mero lahko ohranjajo pozitivno poslovanje. Pri določanju višine obrestnih mer pa banke upoštevajo tudi raven inflacije, tako pretekle kot pričakovane.
Čeprav podatki o januarski inflaciji niso spodbudni, poznavalci napovedujejo, da bodo v prihodnje slovenske banke obrestne mere še zmanjševale. S približevanjem načrtovanega pristopa Slovenije Evropski uniji se bodo obrestne mere postopno zmanjševale in se bodo morale približati obrestim, ki veljajo na evropskem bančnem trgu. Seveda je prvi pogbj za to tudi manjša inflacija, ki bo morala ubrati podobno pot kot obresti.
Kako so na napovedano znižanje obresti reagirali v nekaterih slovenskih bankah, ki segajo tudi v pomurski prostor, bomo skušali predstaviti v tem zapisu. Prostor nam ne dovoljuje, da bi predstavili celotno bančno ponudbo tako pri varčevanju kot kreditih, zato se bomo omejili na ponudbo, ki je najpogostejša.
Nova Ljubljanska banka
V Novi Ljubljanski banki, v okviru katere deluje tudi Divizija Pomurje, so nam povedali, da je odločitev te banke, da zniža obrestne mere za depozite, povezana z nekajmesečno tendenco zniževanja obrestnih mer na drugih segmentih denarnega trga. To je posledica presežne likvidnosti, prilagajanja obrestnih mer instrumentom Banke Slovenije, kamor poslovne banke usmerjajo svoje presežke likvidnih sredstev, in omejenih možnosti nalaganja sredstev v kratkoročne državne vrednostne papirje.
Zaradi močno povečanega razkoraka med nivojem obrestnih mer, ki jih banka ponuja na medbančnem trgu, in nivojem obrestnih mer za depozite pravnih in fizičnih oseb, je bila sprejeta odločitev o njihovem znižanju. Tako so od 1. februarja v Novi Ljubljanski banki obrestne mere nižje od 0,15- do 0,55-odstotne točke, odvisno seveda od ročnosti depozita in višine sredstev vezave.
Glede na ročnost in višino sredstev depozita veljajo od 1. februarja v Novi Ljubljanski banki naslednje obresti:	
od 31 do 90 dni	od TOM + 0,7 do TOM + 0,95 odstotke
od 91 do 180 dni	od TOM + 1,95 do TOM + 2,20 odstotka
od 181 dni do enega leta	od TOM + 2,80 do TOM + 3,05 odstotka
od enega do dveh let	od TOM + 3,35 do TOM + 3,60 odstotka
od dveh do treh let	od TOM + 3,80 do TOM + 4,05 odstotka
od treh do petih let	od TOM + 4,25 do TOM + 4,50 odstotka
nad pet let	_	od TOM + 4,90 do TOM + 5,15 odstotka
Ob tolarskem varčevanju ponuja Nova Ljubljanska banka še devizno varčevanje in varčevanje z valutno klavzulo. Tudi pri teh depozitih so obresti odvisne od ročnosti vezave in višine depozita.
Sl. februarjem so v Novi Ljubljanski banki akcijsko znižali tudi obrestne mere pri osebnih dolgoročnih kreditih od 0,25- do 1-od-stotne točke ter pripravili še nekatere druge »ugodnosti«, kot so daljši rok odplačevanja (do 7 let) in krediti brez zavarovanja.
Za stranke, ki že šest mesecev prejemajo plačo ali pokojnino na tekoči račun pri Novi Ljubljanski banki in poslujejo vsaj z eno plačilno kartico te banke, so obrestne mere še dodatno znižali, če bodo posojilo odplačevale prek trajnika, pa jim bodo posojilo v vrednosti do milijon tolarjev odobrili brez zavarovanja. Obrestne mere za osebna posojila brez zavarovanja so višje do pol odstotne točke, nadomestilo za odobritev pa je enako kot pri drugih oblikah zavarovanja. Najdaljša doba odplačila takšnega posojila je tri leta.
Abanka
Tudi v Abanki so obrestne mere prilagodili razmeram na tržišču, občanom pa ponujajo različne oblike varčevanja in takšna ponudba je na voljo tudi v ekspozituri v Murski Soboti. Ob varčevalni knjižici, ki je najenostavnejša oblika varčevanja, lahko svoja tolarska sredstva varčujete še v obliki vezane vloge, vrtoglavega depozita ali namensko za določene namene, ponujajo pa tudi rentno, otroško in razredno varčevanje.
Najbolj množična oblika varčevanja so vezane vloge, ki so tolarske ali devizne. Vrednost tolarskih vezanih sredstev se ohranja s TOM ali D, višina obrestne mere pa je odvisna od zneska in obdobja vezave. Obrestna mera za vezave tolarskih sredstev do 1 leta je fiksna, nad 1 letom pa spremenljiva. Obrestna mera za vezave deviznih sredstev do 6 mesecev je fiksna, nad 6 meseci pa spremenljiva.
V Abanki lahko dobite tudi različne kredite, tokrat pa predstavljamo potrošniške in stanovanjske kredite.
Obrestne mere Abanke za februar 2002 za nenamensko vezane tolarske depozite
Od 31 do vključno 90 dni 1 odstotek + TOM
Od 91 do vključno 180 dni	od 2,05	do	2,25	odstotka	+ TOM
Od 181 dni do enega leta	od 3,05	do	3,25	odstotka	+ TOM
Nad enim letom do vključno dveh let od 3,50 do 3,70 odstotka + TOM
Od dveh do treh let____________od 4,05	do	4,15	odstotka	+ TOM____
Od treh do petih let	od 4,50	do	4,60	odstotka	+ TOM
Nad petimi leti	od 5,15 do 5,25 odstotka + TOM
Obrestne mere Abanke za kredite
Potrošniški krediti
Krediti do 3 mesecev___________TOM + 4 odstotke___________________
Krediti nad 3 do 6 mesecev TOM + 4,25 odstotka	 Krediti nad 6 do 12 mesecev TOM + 5 odstotkov	 Krediti nad 12 do 24 mesecev	TOM + 6,5 odstotka_
Krediti nad 24 do 60 mesecev	TOM + 7,5 odstotka___________
Stanovanjski krediti	Komitenti	Nekomitenti_________
Krediti do 60 mesecev	TOM	+	5 odstotkov	TOM	+	6 odstotkov
Krediti do 120 mesecev	TOM	+	5,25	odstotka	TOM	+	6,25	odstotka
Krediti do 180 mesecev	TOM	+	5,50	odstotka	TOM	+	6,50	odstotka
SKB-banka
V SKB-banki so razvili obsežno paleto varčevanj, med katerimi lahko vsak izbere sebi najprimernejšo obliko. Ob tolarski in devizni hranilni knjižici lahko izbirate še med kratkoročnim varčevanjem, varčevanjem vezanih sredstev in namenskim varčevanjem. Banka ohranja realno vrednost glavnice s TOM ali D (devizno klavzulo), obresti pa so odvisne od trajanja Varčevanja in višine sredstev na hranilni vlogi. V nadaljevanju pa predstavljamo februarske obresti.
Obrestne mere SKB-banke za tolarske vezane vloge
Od 15 do 30 dni 4-odstotna nominalna obrestna mera
Od 31 do 90 dni TOM	+	1 odstotek	D	+	3,15 odstotka
Od 91 do 180 dni	TOM	+	2,20 odstotka	D	+	3,35 odstotka
Od 181 dni do 1 leta TOM +	3,20 odstotka	D	+	3,75 odstotka
Nad 1	do 2	let	TOM	+	3,95 odstotka	D +	3,95 odstotka
Nad 2	do 3	let	TOM	+	4,45 odstotka	D +	4,45 odstotka
Nad 3	do 5	let TOM	+	4,95 odstotka	D +	4,95 odstotka
Nad 5	do 7	let	TOM	+	5,45 odstotka	D +	5,45 odstotka
Pri vezavi nenamenskih sredstev nad 1 milijon tolarjev za dobo nad 31 dni se obrestni meri prišteje še 0,05-odstotne točke.
Obrestne mere SKB-banke za osebne kredite
Gotovinske ali namenski krediti___________________________________
Krediti nad 12 do 24 mesecev TOM + 6 odstotkov	 Krediti nad 24 do 60 mesecev	TOM	+	6,75 odstotka__
Kredit nad 60 do 120 mesecev	TOM	+	7,50 odstotka
Stanovanjski krediti	_ _______ ________________
Kredit do 60 mesecev___________TOM	+	4,25 do 5,75 odstotka_______
Kredit nad 60 do 120 mesecev	TOM	+	4,50 do 6,00 odstotkov______
Kredit nad 120 do 180 mesecev TOM + 5,00 do 6,50 odstotka _	___
Kredit nad 180 do 240 mesecev TOM + 5,50 do 7,00 odstotka _
Na višino obrestne mere vpliva oblika poslovnega sodelovanja občana z banko.
Krekova banka
V Krekovi banki v Murski Soboti prav tako ponujajo različne oblike varčevanja in kreditov prebivalstvu. TOM za mesec februar
znaša 0,60 odstotka mesečno oziroma 8,11 odstotka na letni i Obrestne mere so odvisne od roka vezave in višine vezanih srt Obrestne mere Krekove banke za vezane tolarske vlog«
Od 31 dni do 3 mesecev	Od TOM + 0,90 do 1,1£o^
Nad 3 do 6 mesecev	Od TOM + 2,20 do 2,4O_odslj
Nad 6 do 12 mesecev	Od TOM + 2,80 do 3,00
Nad 12 do 24 mesecev	Od TOM + 3,60 do 3,8O_oW
Nad 24 do 36 mesecev	Od TOM + 4,00 do 4,25 ods
Nad 36 do 60 mesecev	Od TOM + 4,75 do 5,OOodS
Varčevalna knjižica - minim.	30.000 sit TOM + 1 odstotek 	.
Rentno varčevanje	TOM + 5,15 odstotka	
Obrestne mere Krekove banke za vezane tolarske vloge vizno klavzulo	
Od 31 dni do 3 mesecev	D + 1,10 odstotka
Nad 3 do 6 mesecev	D + 2,55 odstotka
Nad 6 do 12 mesecev	D + 3,00 odstotka	M
Nad 12 do 24 mesecev	D + 4,50 odstotka			
Nad 24 do 36 mesecev	D + 5,50 odstotka
Nad 36 do 60 mesecev	D + 6,00 odstotka			
Rentno varčevanje	D + 5,15 odstotka		.
Obrestne mere Krekove banke za kredite prebivalstvi'	
Gotovinski krediti Komitenti	Nekomitenti	Študenti^.
Do 6 mesecev	TOM + 4,00 odstotke TOM + 4,50 odstotka TOM	
Nad 6 do 12 mesecev TOM + 4,50 odstotka TOM + 5 odstotkov TOM+j^	
Nad 12 do 24 mes. TOM + 6,40 odstotka TOM + 6,90 odstotka NI		
Nad 24 do 72 mes. TOM + 7,20 odstotka TOM + 7,50 odstotka NI	,	
Bank Austria Creditanstalt
Če ste prihranili nekaj denarja in bi ga želeli oplemenititi,^ banki ponujajo različne oblike varčevanja tako v domači kot tuj'! ter na krajši in daljši rok.
Višina obresti je odvisna od dobe varčevanja in višine varM zneska. V BAČA pa lahko dobite tudi kredite za različne nam^ kreditih je obrestna mera odvisna od višine kredita, pri kfdj nakup avtomobila pa od prodajalca vozila. Pri gotovinskih znašajo stroški odobritve 2 odstotka od zneska (minimalno maksimalno 30.000 tolarjev). Pri nekomitentih se obrestna veča za 0,25-odstotne točke, kredit pa se zavaruje s plačilom zW ne premije. Pri kreditu za nakup avtomobila znašajo stroški odj 1,5 odstotka (minimalno 6.000 in maksimalno 15.000 tolarjev)! kredit se zavaruje z zavarovalno premijo. Pri stanovanjskih M maksimalna odplačilna doba 15 let, obrestna mera pa 12 m ElR + 2,5 do 5,0 odstotkov.
Obrestne mere BA Creditanstalt za vezane tolarske vw Nad 1 mesec TOM + 0,30 do 0,55 odstotka D + 0,30 do 0,5^7 Nad 3	mesece	TOM + 1,35	do 1,60	odstotka	D	+	1,60 do	1 ,g0°
Nad 6	mesecev	TOM + 2,10	do 2,60	odstotka	D	+	1,90 do	2,30)
Nad 1	leto______TOM + 3,00	do 3,50	odstotka	D	+	2,40 do	2^
Nad 2	leti_____TOM + 3,00	do 4,00	odstotke	D	+	2,60 do	2^
Varčevanje zlata rezerva	_____1
3 leta	TOM + 4,25 odstotka J
5 iet	TOM + 4,50 odstotka
Obrestne mere BA Creditanstalt za kredite prebivalci Gotovinski krediti	J|
Doba vračanja	Do 750.000	sit__Nad 750.0_0£^
Do 12	mesecev TOM	+	4,75	odstotka	TOM +	4,50j7
Od 13	do 36 mesecev	TOM	+	5,75	odstotka	TOM +	5,50)7
Od 37	do 60 mesecev	TOM	+	6,25	odstotka	TOM +	6.0OS1!«:
---------------------------------------------------------। Kredit za nakup avtomobila------------------------------- _>|
Od 12 do 36 mesecev____________od TOM + 4,00 do 4,5 odstop
Od 48 do 60 mesecev od TOM +4,5 do 5,0 odstotka^)
Slovenska zadružna kmetijska banka
Tudi v Slovenski zadružni kmetijski banki ponujajo pf^1'I različne vrste posojil, sprejemajo pa tudi hranilne vloge-
Posebno pozornost namenja banka kmetom, ki jim PoOlj| ročne kredite do enega leta in dolgoročne kredite zh dob°° | do petih let.	J
Kgietje lahko dobijo kredite za osnovno dejavnost, gf J spodarskih objektov, nakup osnovne črede in urejanje ze , 11 ureditev trajnih nasadov in za razvoj dopolnilnih dejavno8 j
Obrestne mere SZKB za vezane tolarske vloge
Od 15 do 30 dni Nad 31 do 90 dni Nad 3 mesece Nad 6 mesecev
Nad 12 mesecev Nad 24 mesecev Nad 36 mesecev Nad 60 mesecev
nominalno 6,2 odstotka ^! TOM + 0,8 do .1,0 odstotka^ TOM + 2,2 do 2,4 odstotka^ TOM + 3,1 do 3,3 odstotka^ TOM + 3,7 do 3,9 odstotka^ TOM + 4,2 do 4,4 odstotka^ TOM + 4,7 do 4,9 odstotka^ TOM + 5,1 do 5,5 odstotka^
Obrestne mere SZKB za kredite prebivalstvu
Potrošniški krediti	Varčevalci Nevarčevalc’
Do 3 mesece	TOM + 4,00 odstotka TOM +
----------------------------------------------------------/Te K
Do 6 mesecev	TOM +	4,35	odstotka	TOM
Do 12 mesecev___________TOM +	4,70	odstotka
Do 24 mesecev	TOM +	6,20	odstotka	TOM^Jjj-^
Do 36 mesecev	TOM +	6,70	odstotka	TOM +
-----------------------------------------------------——
Do 60 mesecev	TOM + 7,20 odstotka	TOM +J; ,>1
Namenski potrošniški krediti, izplačilo v gotovini: TOM + 4,00 do7.5O
Stanovanjski krediti	Varčevalci	Nevarčj*8!^
Do 60 mesecev
TOM + 5,70 odstotka TOM
Nad 60 do 120 mesecev TOM + 6,10 odstotka T0M +

Pripravil:
f
remi 14. februar 2002
KULTURA
11
Kulturne nagrade podeljene
Naj se združ ideje in kapi
....I b letošnjem kulturnem prazniku je potekala osrednja 1 prireditev mestne občine Murska Sobota v soboški I evangeličanski cerkvi. Scenarij in režijo slovesnosti je po ustaljenem vzorcu pripravila Duša Škof, režijo videopor-tretov nagrajencev pa Aleš Nadai. Nastopila je priznana vokalna skupina Canticum, ki jo vodi dirigent Jože Fiirst. Župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic pa je štirim kulturnikom podelil plakete in priznanja.
Nagrado za življenjsko delo v kulturi je prejel Ernest Lukač,
dolgoletni umetniški vodja skupine Big Band Murska sobota in upokojeni profesor na glasbeni šoli, plaketo za pomembne dosežke na področju kulture v zadnjih dveh letih je prejel višji kustus Janez Balažič, predvsem za pripravo odlične razstave pr-
vega akademskega prekmurskega slikarja Ludvika Vrečiča, s ka-
m--1
tero je dal slikarju pomembno mesto tudi v slovenskem prostoru. Priznanje za uspešno delo na področju kulture pa je prejel Klub PAC, Pomurski akademski kulturno-izobraževalni center, ki je v zadnjem časti veliko prispeval h kakovosti kulturnega do-
gajanja v tem mestu in skrbi, da pridejo v malo mesto veliki dogodki in veliki umetniki. Za uspešno delo v mladinski kulturi pa je dobila priznanje plesalka in koreografinja Nina Fras. Pri plesu je naredila v Murski Soboti velik premik, zadnja leta pa se
Pomembna razstava v soboški Galeriji
Grafični listi Mednarodnega grafičnega likovnega centra iz Ljubljane
Tokrat je pripravila Galerija v Murski Soboti ob slovenskem kulturnem prazniku izbor sodobne slovenske grafike avtorjev različnih generacij.
Po besedah direktorja Franca Obala je takšna razstava tudi dobra možnost za dijake osnovnih in srednjih šol, ki bodo ob tej priložnosti lahko spoznali domače avtorje in značilnosti posameznih grafičnih tehnik - posebno aktualnih. Izbor listov je pripravila direktorica MGLC Lilijana Stipančič. Svoj koncept je označila kot enostaven, prikazati hočejo svojo novejšo produkcijo, nastalo med leti 1996 in 2001, in sicer brez selekcije, poudarjeno pa je bogastvo različnih konceptov in vsebin v grafičnih delavnicah, odprtih tudi za mlajše in manj izkušene ustvarjalce, ki tukaj
lahko s pomočjo tiskarjev specialistov kar najbolje uresničijo svoje zamisli. Drugi soavtor, kustos Robert Inhof, je menil, da so razstave z veliko avtorji in različnimi izvori vedno izziv - kot postavljalca pa sta se držala principa, grupirati avtorje tako, da bo vsak dobil ustrezen prostor.
Tako so torej v manjši dvorani razstavljene predmetne grafike, v veliki pa znakovne, nepredmetne, središčni del predstavlja instalacije, v zgornjem delu pa grafike manjših formatov.
Razstavlja tudi nekaj avtorjev, ki jih domača publika še ni imela priložnosti videti. Vodstvo po razstavi bo še v četrtek, 14. februarja, sicer pa so vedno pripravljeni na vodenje po razstavi, posebno za učence.
B. B. L., foto: J. Z. ■
Predstavitev knjige Bronastodobno naselje
Oloris pri Dolnjem Lakošu
Pripravila sta jo Pokrajinski muzej Murska Sobota in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Ljubljana v galeriji Muzeja v Murski Soboti.
Avtorji znanstvene publikacije, namenjene strokovnim krogom, ki jo je izdal Inštitut za arheologijo, so dr. Janez Dular - znanstveni svetnik Inštituta ter arheologinji Snežana Tecco Hvala in Irena Šavel. Uvodni dokumentarni film Mili-
Flisar odgovarjal na vprašanja ljutomerskih gimnazijcev
uvrščajo plesne skušnje z njeno koreografijo na državna prvenstva.
Osrednja čast slavnostnega govora je letos pripadla direktorju Galerije Murska Sobota mag. Franc Obalu, ki se je odločil za retrospektiven pregled skozi kul-
turne ustanove zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Z besedami: »Skrajni čas je, da stopijo skupaj vsi tisti, ki imajo kapital, in tisti, ki so polni idej,« je končal svoj govor.
A. N. R. R., foto: Jure Zauneker ■
TIIGRA
slikam, seveda pa bi bilo treba za podrobnejšo analizo bolje poznati filmski izpovedni način.
erijo filmskih večerov, s katero so v klubu PAC razširili kultur-. no ponudbo, sta začela Nataša Matjašec s filmskim prvencem Tiigra in njen sogovornik Milivoj Roš, s katerim sta nas po predstavitvi skupaj z igralko Nedo R. Bric opozorila na probleme slovenskega filma in njegovih soustvarjalcev.
Film Tiigra je doživel lani ob decembrski premieri ugoden sprejem tudi pri kritikih. Označen je bil kot filmski esej (Stojan Pelko) in kot ženski film o ženskah v filmu (Nika Bohinc).
Vsekakor ne gre za klasično zgodbo, ampak za kalejdoskop, v katerem se menjavajo dokumentarni in igrani prizori z mladimi, bolj ali manj znanimi igralkami, režiserkinimi vrstnicami.
Govorijo o sebi in igranju, postavljene v odtujeno osamo urbanega okolja, dinamično in hrupno, njihov vsakdanji videz se spreminja v večinoma agresivnih igranih prizorih, ki kažejo, da se tudi drugi spol spreminja. Filmske podobe so večinoma estetsko dovršene, podobne lepim
Tiigra, premetanka besede igrati, kot je pozneje pojasnila avtorica, je zanimiv in nenavaden film, ki ga je težko primerjati z drugimi. Pozneje so pokazalo, da Nataša Matjašec kot filmska ustvarjalka opozarja na naslednje: v našem filmu so igralci nepomembni, tehnično so filmi slabi, trg je majhen in zasičen, režiserji iščejo vedno nove obraze ali naturščike, zvezdnikov ni. Slovenski igralci so v kar najbolj absurdni situaciji, ni jim dana možnost delati, zato pa je sama udejanjila svojo željo - skupaj s kolegicami, ki so sodelovale brez honorarja, in očitno je bila izpoved kolektivna. V filmu spregovorijo tudi znani slovenski režiserji -malo odmaknjeno, in kot smo slišali, se ijinogi od njih premiere niso udeležili -kot da je ženska režiserka sovražen vdor na izrazito moško področje.
A najboljši filmi so v glavi, pravi Nataša Matjašec, ki pa jih je sposobna »iz glave« spraviti tudi na filmski trak. Njen naslednji film bo spregovoril o ženskah in moških - ti so bili v tem namreč samo na drugi strani mobilnih telefonov.
B. B. L., foto: J. Z. ■
B
■
voja Roša in Irene Brejc je prikazoval delček dolge zgodbe o Olorisu, interpretacijo ter metode dela pri izkopavanju. O knjigi sta spregovorila Irena Šavel in dr.
Janez Dular. Irena Šavel je orisala dolgo obdobje priprav na izkopavanje od leta 1975 pa do leta 1985, ko se je res začelo, leta 1990 je sledila odmevna razstava v
Murski Soboti in Ljubljani in končno je izšla knjiga treh avtorjev v slovenskem in nemškem jeziku, ki poleg besedila vsebuje različne tabele, slike, načrte, tlorise, terenske izvide itd.
Dr. Dular je knjigo predstavil vsebinsko - v prvem delu je orisano naselje iz 14. stoletja pred Kristusom, ohranjeni so bili tlorisi hiš v eni fazi z osrednjim dvoriščem, prikazani so fragmenti v rekonstrukcijah, omembe vredno pa je tudi, da so našli najstarejši in prvi odkriti vodnjak pri nas. Pomembna je tudi analiza umeščenosti naselja v širši kulturni prostor na Madžarskem, kjer so našli podobna naselja, saj jih je brez primerjave težko definirati. Knjiga je že odšla na 250 naslovov po svetu, doma pa bo tudi kot vzorec za tiste, ki se bodo lotevali podobnih projektov.
B. B. L., foto: J. Z. ■
Biti predsednik društva pisateljev je bila zame kazen
vald Flisar, eminentno ime slovenske literature, se je minuli teden odzval povabilu ljutomerske gimnazije Frana Miklošiča.
Srečanje je bilo organizirano v dvorani kulturnega doma, že dan prej pa so pripravili v šolski knjižnici razstavo Flisarjevih del. Popotnik v kraljestvu senc, Kaj pa Leonardo?, Jutri bo lepše in Čarovnikov vajenec so samo nekateri naslovi iz njegove bogate zbirke, ki mu je prinesla že več nagrad, med njimi tudi Prešernovo in Grumovo. Na srečanju se je tudi sam Flisar nekoliko pošalil na račun dolge vrste del, ki jih je ustvaril: »Kaže, da sem edini od petindvajsetih avtorjev, ki je prišel sem, in da drugih ne bo.« Drugače se je Flisar pokazal kot osebnost, ki noče povedati preveč stvari o sebi, čeprav je dejal, da na tovrstnih srečanjih nima treme. Svojo dvojnost pa je potrdil z branjem značilnosti, ki jih je napisal na papir: »V meni živita dva človeka: sanjač4n avanturist. Sanjač sanja, da bi šel v svet, a ko ta svet pride k njemu in potrka na vrata, se skrije v temni kot in se dela, kot da ga ni doma. Avanturist pa je tisti, ki gre gledat in preverjat, ali je svet res,takšcn, kot si ga je zamislil sanjač.« Flisarjeva življenjska pot je bila res burna in ga je usodno zaznamovala z nekaterimi dogodki. Rodil se je leta 1945 v Gerlincih v Prekmurju in še danes poudarja, da je predvsem Prekmurec in šele nato Slovenec. (»Prekmurci se moramo v bistvu prevajati že od začetka življenja, in sicer v slovenski knjižni jezik. To ni tako kot otrok, ki se rodi v angleškem okolju in kasneje govori angleško.«) V Ljubljani je študiral primerjalno književnost, toda to ni bilo to: »Imel sem znanega profesorja Dušana Pirjevca, ki je poudarjal predvsem Heideggerjevo filozofijo, in videl sem, da to ni zame. Nato sem naredil napako, da'sem se premlad poročil.« Ker je žena dobila službo na Dunaju, se je tja preselil tudi on, vendar pa ni vedel, kaj naj počne sam s sabo, zato je nekega dne pobegnil v London: »Točno se še spominjam neke nedelje v Hyde parku, ko sem sredi skupine ameriških turistov jokal kot otrok, ker sem se počutil tako samega.« No, potem se je počasi pobral, začel študirati in pisati in pot do literarne slave ni bila več daleč. S svojo drugo ženo, Nizozemko, se je preselil v Sydney, kjer je vozil vlak podzemne železnice, na kar je najbolj ponosen: »Tega nikoli ne pozabim omeniti, ker se mi zdi res nenavadno, saj nihče ne pričakuje, da bi pisatelj vozil podzemni vlak.« Zadnja leta živi največ v Ljubljani, daleč največji vtis na njegovih potovanjih pa je nanj naredila Indija: »To je dežela, ki ji ne moreš priti do konca, Indijci pa so tako težavni ljudje, da po štirih tednih obupaš in se vdaš v usodo na isti način kot oni.« Pravi, da ga na potovanja vedno manj vleče, svoje predsednikovanje v društvu slovenskih pisateljev pa je ocenil kot »karmično kazen«: »Še dobro, da se nismo pobili.«
T. K. ■
IZ
14. februar 2002 fR
Najljubše sanje.
VESTNI KO V0
POTOVANJE
Vsak četrtek do 12. aprila 2002 izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči!
Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon pošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži.
TEDENSKI KUPON
i-------------------1
MREŽNI KUPON
a) Ogled smučarskih skokov v Planici
Najijii
b) izlet v Gardaland
sanje
Ta teden so bili izmed vseh prispelih tedenskih kuponov 1---- izžrebani tisti, ki so jih poslali:
1.	nagrada: Brigita SEVER, Gorica 20, 9201 PUCONCI, (izbrala si je potovanje v Gardaland)
2.	nagrada: Pavel LOPERT, Kobilje 14, 9227 KOBILJE, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja,
3.	nagrada: Karel HUBER, G. Slaveči 83, 9263 KUZMA, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja.
Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti!
Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v 51. št, ki je izšla 20. decembra 2001. Polna mreža mora prispeti na naš naslov do 12. aprila 2002, ko bo finalno žrebanje.
Nagrada bo vabljiva!
Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvomajske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas.
Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51,530 16 52, faks: (02) 530 16 55, e-mail: t.a.-klas@slol.net
ZLATA PRAGA za tiste, ki želijo nekaj posebnega.
22.-23.3.
Dvodnevni izlet v češko prestolnico z agencijo KLAS
17.600 SIT
Dvojezična osnovna šola I Lendava, Kranjčeva 44, Lendava obvešča starše, da bo na osnovi 44. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97, 59/2001)
VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV v 1. razred 9-letne osnovne šole
od ponedeljka, 18. 2. 2002, do petka, 22. 2. 2002, v matični šoli;
v ponedeljek in torek bomo vpisovali od 7. do 14. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 7. do 16. ure.
V podružnični šoli Gaberje bo vpis v torek, 19. 2. 2002, od 11. do 16. ure. Vpisujemo otroke, rojene leta 1996. Starši otrok, rojenih januarja in februarja 1996, ki so te otroke že vpisali v I. razred 8-letne osnovne šole, lahko spremenijo svojo prijavo za vpis in otroka vpišejo v 1. razred 9-letne osnovne šole.
Ob vpisu je treba predložiti izpisek oziroma fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige.
SREDNJA POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA MURSKA SOBOTA, Šolsko naselje 12, 9000 MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. št. 12/96, s spremembami št. 23/96, 22/2000, 64/
2001]. Imeti morajo organizacijske sposobnosti za uspešno pedagoško vodenje in poslovanje šole.
Ravnatelj bo imenovan za 5 let.
Delovno razmerje bo sklenjeno s 25. 8. 2002.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, z opisom dosedanjega dela ter vizijo organizacije in delovanja šole pošljite v 8 dneh na naslov šole s pripisom »razpis za ravnatelja«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po
končanem postopku.
nič. Želimo mu veliko sreče, zdravja ter veliko poslovnih uspehov - poslovna prijateljica Katica Težak z družino iz Va-netine.
Rojstni dan praznuje Herman Mekiš iz Gerlinec. Vse najboljše, obilo zdravja in veselo praznovanje želi - žena Anica.
Dragi Mariji Kovač iz Črnec pri Apačah čestitamo za petdesetletnico in želimo, da bi bila še naprej tako dobra in vesela ter se učakala veliko let - sinova z družinama in hčerka Mojca. Vnuki pa pošiljajo petdeset poljubčkov.
Devetindvajseti rojstni dan je praznoval naš stric Zlatko Kuhar iz Fokovec 42. Obilo zdravja in sreče ter ljubezni mu želi - nečakinja Mateja.
Draga prijateljica Rozalija Petek iz Trimlinov 53- Spet boš obrnila list v knjigi življenja. Želiva ti vse najlepše in najboljše, predvsem pa trdno zdravje -prijateljica Marija z možem iz Banute.
Mariji iz Male Nedelje prijeten konec tedna v upanju, da se še kaj vidiva in poklepetava ob kavici - občudovalec.
Sedmega februarja je praznovala rojstni dan Alenka Repič iz Žitkovec. Želimo trdno zdravje, srečo in veselje - mama, sestra Katica, Nada in Robi.
(XA\HG-u
Brivnik InterFace 3612
J Nova ergonomična oblika
j Gumb za enostavno sprostitev mrežice
■» Vgrajen drsni prirezovalnik daljših dlak
J Eno stikalo za vse funkcije
j Akumulator	■, f A * 2
J Indikator polnjenja J V črni barvi
f BRfiun
ArVUlUE
BRfiun
Sušilnik las B 1200
J Moč 1200 W '
J Šoba za usmerjeno sušenje J Snemljiv filter za lažje čiščenje j Zaščita pred pregrevanjem j Dvobarvna kombinacija
f

Ob nakupu TV aparata GRUNDIG TV 55-1101 lahko kupite videorecorder PHILIPS VR 122 po ceni označeni z zvezdico.
raft
PHILIPS
VCR VR 1»
» 2 glavi
* Scort
* Turbo time
S V srebrni barv
GRURDIG
tv ss-noi
fr Teietext fr Diagonala ekrana 55 cm fr Scart
v 69 programskih mest
32.990
55.990
MURSKA SOBOTA, Slovenska 35, tel.: 02 521 38 13
6.390 ...
GORNJA RADGONA, Partizanska 28, tel.: 02 564 37 90


Čeme družba za trgovino, dJ Slovenčeva 24 1001 Ljubljana www.coming.si
Lepe zelje, čestitke in pozdravi
Posojilo za omladne načrt1
Dragi hčerki Marici Žinkovič s Ptujske Ceste pri Gornji Radgoni vse najlepše za dvojni praznik, ki ga bo praznovala te dni, mnogo sreče, posebno pa več zdravja iz srca želimo - mama Trezika ter sestre Zinka, Silva in Štefka z družinami.
Hčerki, sestri in teti Marti Kerčmar iz Ižakovec želimo za rojstni dan vse dobro, da bi dnevi minevali v zdravju in osebnem zadovoljstvu - mama, sestra ter nečaka Darko in Darja z družino.
Desetega februarja bo praznoval štirideseti rojstni dan Franc Udovič iz Šmavra, pošta Dobr-

Ali tudi Vas čakajo veliki pomladanski načrti in nakupi/ Pa
načrti in naKUE" J Vam izšli? Z °se. t
veste, kako obrniti denar, da bi se Vam izšli? Z osc\ posojilom, ki Vam ga nudimo v naši banki! Dobite 93 ' l za nakup obleke ali računalnika, za tečaj tujega jež' „ joge, za novo pohištvo ali preprosto za sprotne drobna katerimi postane življenje lepše.	।
Oglasite se v naši poslovalnici, izberite si posojil3 svoji meri in se pogovorite o podrobnostih. Po50^ lahko sami izračunate na naši spletni strani: wwW n
8

Mercator
O ljubljanska
Nova	tenka
Plese 1. Murska Sobota
PRIREDITVE V FEBRUARJU 2002
četrtek, 14. februar ob 18. uri

Besedilo:
Divizija Pomurje
p
E n S z Š d o v
DAN ZALJUBLJENIH Ste kaj zaljubljeni, se imate kaj radi? Ovekovečite svojo ljubezen tudi na fotografiji, ki vam jo zastonj podarja vaš najboljši sosed. Zaljubljene pesmi bo prepeval glasbeni gost. Zaljubljena bo tudi nagradna igra. Valentinovo v Mercator Centru Murska Sobota vam bo ostalo v lepem spominu.
tj tAwczAwnajbo/jši sosed
Naslov pošiljatelja:
I
s

'NNK 14. februar 2002
KMETIJSTVO
13
Strokovni nasvet
Zakaj apnjenje travinja na območju Pomurja?
a območju Pomurja so tla sestavljena predvsem iz sedimentnih kamenin (ilovica, pesek, prod), ki vsebujejo malo naravnega kalcija. Posledice nizke vsebnosti kalcija se kažejo v nizki pH-vrednosti kmetijskih površin, ki pomembno vpliva na rodovitnost kmetijskih površin, dostopnost hranilnih snovi rastlinam in na mikrobiološko življenje v tleh.
Rezultati kemičnih analiz zemlje (v zadnjih 10 letih) kažejo, da je 57-odstotkov vzorcev vsebovalo nižjo pH-vrednost od 5,5.
Vzrokov zakisanja kmetijskih površin je več in bi jih lahko razdelili na tehnološke (na katere človek lahko vpliva), pedoge-netske (človekov vpliv je minimalen ali ga sploh ni) in fiziološke (presnova rastlin in življenje mikroorganizmov).
Tehnološko zakisanje je posledica:
- trošenja fiziološko kislih mineralnih in organskih gnojil, Bolj ali manj vsa mineralna gnojila in gnojevka zakisajo kmetijske površine. Pri razgradnji mineralnih gnojil (največ kislin nastane ob razgradnji uree - 46 %) se sproščajo kisline, medtem ko vsebuje gnojevka 50 % dušika v obliki NH.+, ki znižuje pH-vrednost kmetijskih površin.
- slabih fizikalno-kemičnih razmer v tleh za humifikacijo organskih snovi v trajno obliko humusa,
Mumifikacija organskih snovi ter s tem nastanek kisle oblike humusa (trhline) je na eni strani v tesni povezavi z nizko pH-vrednostjo in na drugi strani z vodno-zračnim režimom. Ob pomanjkanju kisika in čezmerni vlažnosti v tleh nastajajo procesi gnitja, ki pospešujejo humifikacijo za tvorbo kislega humusa.
- odnašanja kalcija s pridelki zelinja s travniških površin.
Kalcij je sestavni del žive celice. Vprehrani ga največ potrebujejo detelje in zrnate stročnice, sledijo žita in okopavine.
Pedogenetska se kažeta kot posledica:
- preperevanja matične osnove s pomočjo fizikalnih, kemičnih in bioloških dejavnikov.
Kot je znano, sestavljajo pomursko krajino predvsem sedi-mentne kamenine oziroma klasični sedimenti, iz katerih nastajajo v procesu preperevanj minerali glin, prod, pesek in melj, ki imajo malo kalcija.
- izpiranja kalcijeve baze.
Znano je, da je kalcijeva baza v tleh zelo labilna, to pomeni, da se pod vplivom intenzivnejših padavin hitro premešča v glob j e plasti tal. Intenzivnost izpiranja kalcija je odvisna od razmerja najpomembnejših teksturnih elementov v tleh, in sicer med glino in peskom. Čim več peska je v teksturni sestavi tal, tem bolj je kalcij podvržen izpiranju v tleh.
Fiziološka se kažeta kot posledica:
- izločanja ogljikovega dioksida pri dihanju favne v tleh, Ogljikov dioksid se veže v tleh z vodo v ogljikovo kislino, le-ta v tleh disocira in tako se sprostijo vodikovi ioni, ki znižujejo pH-vrednost tal.
- izločanja vodikovih ionov iz koreninskega sistema v ekvivalentnih količinah v talno raztopino z zamenjavo za najpomembnejša hranila, ki so pomembna v prehrani rastlin.
Optimalna pH-vrednost ni enaka za vsa tla. Čim več peska oziroma proda vsebujejo tla, tem manjša je optimalna pH-vred-nost. Za lahka tla je optimalna pH-vrednost 5,3 do 6,2; za srednje težka tla 6,3 do 7,0 ter za težka tla je optimalna pH-vred-nost nad 6,9-
Pri pH, nižjem od 5,0, se poslabša mobilnost fosforja v tleh. Znano je, da se fosfor veže z aluminijem in železom v nedostopne oblike in kljub zadostni preskrbljenosti v tleh rastline trpijo pomanjkanje. Prav tako je-znano, da je delovanje edafona ali življa v kislih tleh omejeno; v procesih humifikacije nastaja kisla oblika humusa ali trhlina, ki ima zamenjalno zmogljivost za hranilne snovi enkrat manjšo od blage oblike humusa ali sprsteni-ne in izpiranje hranilnih snovi je večje v kislih tleh.
Na slovenskem tržišču se je mogoče oskrbeti z različnimi apnenimi gnojili. Pri nakupu je treba upoštevati vsebnost kalcija, kajti le-ta se razlikuje med gnojili. Vsebnost kalcija v tleh oziroma pH-vrednost lahko preverimo le na osnovi kemične analize zemlje. Pri preverjanju pH-vrednosti v tleh navadno vzporedno izmerimo vsebnosti fosforja in kalija ter na osnovi vsebnosti pripravimo v kmetijski svetovalni službi gnojilni načrt za naslednja štiri leta. Zdaj je najprimernejši čas, da preverite pH-vred-nosti v tleh ter preskrbljenosti kmetijskih površin z osnovnima hraniloma. Samo ob zadostni preskrbljenosti bo zagotovljena optimalna rast gojenih poljščin in krmnih koševin, s čimer bo zagotovljen dohodek na kmetiji.
dr. Stanko KAPUNI
Izobraževanje za kmete
14.	in 15. februarja ob 10. uri bo v Murski Soboti predavalnici KGZ dvodnevni seminar: Slovenska rašičereja v luči približevanja EU.
15.	februarja ob 9. uri bo v kulturnem domu v 'obrovniku predavanje: Spomladanski ukrepi v ozi-inih žitih in priprava na setev. Istega dne bo imel trojni krožek v Puževcih v gostilni Šiplič občni 5or. 15. februarja bo na turistični kmetiji Hadik -Černjavič v Lendavskih goricah ob 14.00 prikaz so-obnejše rezi vinske trte. Istega dne bo v Ivanovcih b 17. uri kletarski večer - pogovor o vinu in ob
16. februarja ob 19.00 prirejata Društvo žena
Jara žita za Pomurje
v letu 2002
Cene čebelarskega materiala v kmetijskih trgovinah
n
ara žita so poljščine, katere so našim kmetovalcem bolj malo znane, jih pa običajno poznamo kar pod domačim imenom jarine. O njih manj govorimo, so pa zani-
mive, ker nam lahko dajejo dokaj visoke in kvalitetne pridelke. Že sama jara pšenica dosega dokaj visoke beljakovinske vrednosti (odstotek beljakovin je 16). Pa tudi pri plačilu podpore na hektar posejane površine je zraven.
Glede na vedno večji interes in povpraševanje po jarih žitih Vam predstavljamo sortiment jarih žit, katere boste lahko posejali na površinah, kjer imate prav za njih namenjeno površino. Tu bi še opozorila, da je potrebno paziti na kolobarjenje (vrstenje poljščin) in ne sejati določene kulture eno za drugo v monokulturi. Na splošno velja še vedno, da je potreben čim širši
kolobar, če se hočemo izogniti določenim opravilom, kot je pretirano škropljenje plevelne flore in pa uporaba sredstev proti pre-prečevanju bolezni in škodljivcem. Vsemu se ne da izogniti, določene ukrepe pa lahko omilimo.
Čas setve jarih žit je od 15.fe-bruarja do konca marca.
Količino semena določimo glede na priporočeno gostoto
sorte, ki jo bomo sejali (število kalivih zrn/m2) in pa na podlagi kakovostnega razreda, ki je določena s čistočo, absolutno težo in kalivostjo.
Ker se pojavljajo vedno nove sorte in vedno več jih je, je zelo pomembno, da vemo, kakšno gostoto zahteva določena sorta, saj je ravno gostota rastlin eden izmed najpomembnejših faktorjev, ki vplivajo na pridelek.
Kako izračunati količino semena za 1 ha ?
šl. kalivih zrn/m2 x absolutna masa
x 100
seme v kg =--------x faktor izgub 11,15) % kalivosti
x % čistoče
Metka Barbarič, univ. dipl. inž. agr KGZ Murska Sobota ■
Preglednica 1: Lastnosti priporočenih sort jarega žita za leto 2002
Vrsta/Sorta Jara pšenica	Tip klasa	Višina slame	Čas dozorevanja	Gostota setve (kalivih zrn/mj	Absolutna masa (gl	Pridelek zrnja	pepelovkl
REMUS	bela golica	sr. visoka	sr. zgodaj	500	40	velik	dobra
EGON	bela golica	sr. visoka	sr. zgodaj	500	42	velik	dobra
HANCU	bela golica	sr. visoka	sr. zgodaj	450- 500	43	velik	dobra
Munk	bela golica	sr. visoka	sr. pozno	500	42	velik	dobra
Leouan	bela resnica	sr visoka	sr. nožna	500	42	velik	dobra
Jari ječmen							
Jaran	dvoredec	sr. nizka	sr. zgodaj	500	49	velik	dobra
mAGDa	dvoredec	sr. nizka	sr. zgodaj	500	45	zelo velik	dobra
Elisa	dvoredec*	sr. nizka	sr. zgodaj	310-420	53	zelo velik	dobra
Orthega	dvoredec	sr. nizka	sr. zgodaj	500	51	zelo velik	dobra
Brilta	dvoredec	sr. nizka	sr. zoodai	500	46	zelo velik	dobra
Oves							
vahant		visoka	sr. zgodaj	500	35	velik	dobra
Expander		sr. visoka	sr. zgodaj	500	38	zelo velik	dobra
Leanda		visoka	sr. zgodaj	500	30	srednji	dobra
FRAM		visoka	sr. zgodaj	500	.34	srednji	dobra
Ticco		visoka	Sr.zgodaj	500	36	srednji	dobra
Odpornost proti listni pegavosti
dobra
zelo dobra zelo dobra dobra dobra
dobra dobra dobra dobra dobra
rjavenju plev	poleganju
dobra	dobra
dobra	dobra
dobra	dobra
dobra	
dobra	
dobra
zelo dobra zelo dobra zelo dobra zelo dobra
zelo dobra zelo dobra dobra dobra
O'. pP' t
dobra
>b o
Strokovni nasvet
Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih
Ceres Martjanci* , Artikel	Enota	MPC v sit
satnice až	kom	132,00
satnice Ir	120 kom		136,00
satniki až	kom (zbiti)		180,00
satniki až kom (zažičeni)		200,00
satniki až 26x41 cm kom (nezbiti)		136,00
satniki Ir kom (nezbiti)		161,00
šilo	kom	270,00
žica za žičenje	kom	330,00
električni zažičevalec	kom	10.960,00
stojalo za zbijanje satnic 26x41	kom	3.010,00
napenjalec žice	kom	1.950,00
matičnica manjša	kom	890,00
razstojišča až 10 s	kom	95,00
razstojišča až 5 s	kom	66,00
razstojišča až 11 s	kom	95,00
vilice plastične	kom	1.740,00
posoda za odkrivanje satja	kom	23.512,00
al sito dvojno	kom	6.512,00
nož za odkrivanje	kom	3.691,00
kozica za sate až 15 s	kom	3.668,00
kozica za sate až 10 s	kom	3.305,00
lovilec čebeljih rojev	kom	4.105,00
sončni topilnik	kom	16.304,00
strglja za satnike	kom	1.038,00
strgulja za panje	kom	1.347,00
omelce dvo vrstno	kom	1.007,00
pitalnik pločevinasti	kom	671,00
točilo až+lr 4s rfs	kom	75.000,00
rokavice večje	kom	2.330,00
klobuk komplet	kom	2.646,00
klobuk patent	kom	3.880,00
pajčolan	kom	1.270,00
čebelarski jopič . w,. V.vbrrMm s klobukom	kom	8.4SW
čebelarska obleka	kom	11.110,00
invertna sladkorna pogačakom		323,00
sladkorna raztopina frutasun 85 q Okorn (10 I ročka) 2.360,00		
'Opomba: po ugodni ceni zamenjujejo vosek za čebelarski material.		
ta
Inielnikom kartic nudijo popust, in sicer za nakup od 1.001 do 4.000 sil 2%, od 4.001 do 10.000 sil 5 % in nad 10.000 sit 10 %. po želji dostavijo male rial z lastnim prevozom na sedež Č0 ali po pošti.
a območju Pomurja je kmetijska svetovalna služba ocenila, da imamo v letu 2001/2002 nekoliko več površin, zasejanih z ozimnimi žiti, kot v letu 2000/2001. Predvidevamo, da je posejanih 15.600 ha z ozimno pšenico, 450 ha z ržjo, 3.100 ha z ozimnim ječmenom, 250 ha s tritikalo in 35 ha s piro. Skupaj je to 19.435 ha (ocena KSS).
Jesenska setev ozimnih žit je bila opravljena v optimalnem času, da pa bi ohranili v letošnjem letu posevke, konkurenčne plevelom, je treba kulturni rastlini pri tem nekoliko pomagati. Ker je bila zelo lepa in dovolj vlažna jesen, topla zima pa brez dolgotrajne snežne odeje, so se ozimna žita, predvsem ječmeni in pšenice, močno razrasla že jeseni. To pomeni, da boste morali tista ozimna žita, ki jih še niste, zaščititi pred plevelno floro, in to seveda čimprej. Seveda je treba počakati, da se osušijo njive, istočasno bo pa treba paziti, da kulturna rastlina ne preseže faze drugega kolenca - če boste uporabljali talne herbicide (dicuran forte, grodyl plus, cougar, mentor). Ti talni herbicidi se morajo uporabiti zgodaj spomladi do faze posevka drugega kolenca. Tudi plevel ne sme biti prevelik, saj v tem primeru ti talni herbicidi ne bodo delovali zadovolji-
vo. Najbolj problematičen plevel v ozimnih žitih je ozkolistni sra-koperec, katerega pozneje ne moremo več uničevati z nobenim sredstvom. Tudi smolenec nam lahko naredi probleme v kasnejših fazah, problematičen je ob žetvi.
Če želite imeti vsaj v začetku spomladanske rasti ozimnih žit dokaj razpleveljene njive, je se-
vedeti, da je ozimni ječmen najbolj občutljivo ozimno žito pri nas in reagira na vsako spremembo v tleh. Lahko mu ne ustreza kislost (ph), lahko je kakšnega elementa premalo, korenine so lahko brez zraka v tleh itn. Zaradi rumene barve ječmena ni treba škropiti. Če so posevki preveč gosti, jih je dobro »počesati« z brano. Prevelike količine gnojil pri ječmenih ne bodo preveč zalegle, zato se pred dognojevanjem posvetujte s strokovnjakom, vašim terenskim svetovalcem.
Poskušajmo čimbolj varčevati z uporabo kemičnih sredstev za
Preglednica: Registrirana sredstva za uporabo v ozimnih žitih v Sloveniji
PRIPRAVEK	ODMEREK /ha	DELOVANJE NA	ČAS UPORABE
COUGAR	1,25-1,751	ozkolistne in širokolistne plevele	od faze treh listov do konca razraščanja
DICURAN	1,5 kg	enoletne travne in	od faze treh listov
FORTE 80 WP		širokolistne plevele	do polnega kolenčenja
GRODYL PLUS WG	1,75-2 kg	širokolistne in ozkolistne plevele	od faze treh listov do začetka kolenčenja
HUSSAR	0,1-02, kg	enoletni ozkolistni in širokolistni pleveli	od faze začetka razraščanja do začetka rasti zgornjega lista
MENTOR	3-41	širokolistne	od faze dveh listov
		in ozkolistne plevele	do konca razraščanja
SEKATOR	0,2-0,3 kg	enoletni širokolistni in	od faze treh listov
		nekateri ozkolistni pleveli	do začetka rasti zgornjega lista
Odranci in KSS v gostilni Dominko občni zbor.
Od 18. 2. do 20. 2. od 9.00 do 13.30 bo v občinski dvorani v Turnišču 3-dnevno usposabljanje iz zdravstvenega varstva rastlin za izvajalce FFS - UE Lendava.
19. februarja ob 10.00 bo na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu predavanje: Zelenjadarstvo v slovenskem kmetijskem okoljskem programu - posvet.
19. in 20. februarja ob 9 00 bo v dvorani gasilskega doma v Gornji Radgoni dvodnevni seminar o reji, pasmah, razmnoževanju in zdravju prašičev.
21. in 22. februarja bo potekal V Murski Soboti v predavalnici KGZ dvodnevni tečaj za rejce drobnice.
daj pravi čas, da posežete po fi-tofarmacetskih pripravkih, kot so: cougar, dicuran forte, grodyl plus, hussar, mentor, sekator.
Ne pozabite pa upoštevati razvojne faze ozimnih žit in priporočene količine sredstva na hektar.
Veliko problemov imamo predvsem v ozimnih ječmenih, ki rumenijo. To ni posledica bolezni niti kakšnega fitofarmacevtskega sredstva, ampak je fiziološka sprememba. Moramo
varstvo rastlin v krušnih žitih, in to tako iz ekonomskih kot okoljevarstvenih razlogov. Z ukrepi, kot so kolobarjenje, hitra obdelava strnišča, zmerno gnojenje z dušikom, izbor ustrezne sorte za določen namen in rastišča, lahko dosežemo uravnoteženo pridelavo žit, kjer se boleznim in škodljivcem sicer ne bomo mogli povsem izogniti, vendar ne bodo presegli gospodarskega praga škodljivosti.
Metka Barbarič, univ. dipl, inž. agr., KGZ M. Sobota I
Artikel
SKZ Murska Sobota, Zadružna blagovna hiša Murska Sobota
Enota MPC v sil
satnice až	kom	134,00
satniki až (zbiti)	kom	159,00
šilo	kom	215,00
žica za žičenje	kom	297,00
električni zažičevalec	kom	6.069,00
napenjalec žice	kom	1.468,00
matičnica lesena	kom	164,40
razstojišča až 10 s	kom	64,50
razstojišča až ps	kom	60,70
razstojišča až 11 s	kom	67,00
vilice za odkriv. satja-lesen ročaj	kom	2.670,00
sedilo za med-dvojno rsffi=30,5	kom	7.250,00
nož za odkrivanje-ameriški	kom	1.049,50
sončni topilnik	kom	20.391,80
čebelarsko omelo	kom	1.049,40
pitalnik pločevinasti	kom	1.833,30
točilo až+lr 4s rfs	kom	67.000,00
rokavice čebel, usnjene kom		1.938,00
klobuk komplet	kom	1.874,20
maska čebelarska	kom	2.548,90
čebelarska obleka	kom	8.092,00
invertna sladkorna pogača	kg	337,00
matičnica pvc	kom	58,20
dimak palčke	kom	22,80
žica	kg	1.151,10
maja spray	kom	1.844,90
klešče čebelarske	kom	1.593,10
pipa odtočna pvc	kom	1.593,10
zapah krajši!	kom	278,20
pogače:		
nosemagel	kg	499,00
varopel	kg	418,50
stimulans	kg	390,00
čebelja pogača-navadna kg		337,50
14 IZ NAŠIH KRAJEV 14. februar 2002 VB
Bučečovci imajo železnico, a jin je cug pobegna
Redijo prašiče, krmijo purane.
Prebivalstvo Bučečovec počasi narašča in negoduje, ker vas še nima cestne razsvetljave
I once je oni dan ljubeče obsijalo domačije v Bučečovcih.
I Še posebej zadovoljno so se sprehajali žarki po lepih no-______1 vih domovih, ki so tu čedalje številnejši. V njih živijo mlade družine. In prav te imajo zaslugo, da število prebivalstva počasi narašča, nekaj let pa je upadalo. Okoli 280 jih je in prav toliko jih je bilo pred 70 leti, le hiš imajo deset več kot takrat
Bučečovci so prijazna gručasta vas zahodno od železniške
proge Ljutomer-Radenci. Progo imajo, a jin je cug pobegna. Vlak zdaj vozi tu zelo poredko. In skozi naselje se vije cesta prek gozdnatih teras v dolino Ščavnice. Tu
sta bila od nekdaj razvita poljedelstvo in živinoreja za dom in trg. A danes se ubadajo mnogi vaščani poleg redne zaposlitve v podjetjih v bližnjih krajih tudi s kmetovanjem.
Že štiri leta je predsednik vaškega odbora Stanko Lapoši, ki ima v vasi srednjo kmetijo in zadnje leto in pol tudi skupno zbiralnico mleka.
Dnevno nalije osem kmetov po 550 litrov mleka, ki ga odvaža ljutomerski Mlekopromet. Trije kmetje premorejo po 15 hektarjev obdelovalne zemlje, dnigi po 10 in manj. Redijo največ po 12 in manj govedi. Večinoma se ubadajo s prašičerejo. Posamezniki
V Bučečovcih te dni polagajo zemeljske vo. Foto: F. Š.
Visok življenjski jubilej
99 let Šom-
Predsednik vaškega odbora Bučečovci je zadnja štiri leta Stanko Lapoši "
redijo 200 svinj in manj. Janko Ramuda iz Dvorjan krmi v prostorih nekdanje zadružne farme v Bučečovcih in bližnji Dobravi nekaj deset tisoč puranov in kokoši nesnic.
kable za telefon in vaško televizijo, vaščani pa pogrešajo še cestno razsvetlja-
Razvito je podjetništvo. Tilia na veliko prodaja gradbeni material. Podjetje Vipal izdeluje polnilno opremo za stekleničenje pijač. Zvonko Šijanec izdeluje gostinsko opremo. Vodovodne in toplovodne naprave vgrajuje Emil Tušek. Srečko Hanžekovič
tlakuje dvorišča in ureja okolja hiš. Franc Kotnik je upokojen kovač. Kljub spoštljivim letom tu in tam še zavihti težko kladivo. Za kovača je izučen tudi sin, ki zaenkrat rajši kmetuje.
Gasilsko društvo je staro okoli 120 let. Pet let imajo nov gasil-sko-vaški dom. Zgradili so ga z denarjem, zbranim s samoprispevkom. Premore dvorano, sejno sobo, kuhinjo, prostore, za gasilsko vozilo, opremo...
Tretji mesec deluje domača
plesna skupina. Sestavlja jo dvanajst parov. Oblikovala jo je Danica Osterc. Pozabi želijo oteti stare plese, običaje. Okoli deset let imajo skupino ljudskih pevk in pevcev. Vodi jih Marica Šafarič. Ob vaški kapeli, ki so jo pred leti obnovili, imajo majniške šmarnice oziroma večerne molitve. Na posebno željo krajanov imajo tu in tam mašo.
Vaški grb je kajer s kruhom oziroma popotna torba. Ob glavni cesti, ki vodi ob obrobju vasi iz Radnec proti Ljutomeru, stoji med tremi lipami lep kamnit steber s kipom sv. Jožefa iz leta
Lani so v BučečovdM asfaltirali tri četrtine va« in za to porabili 6 mil*)0* larjev. Preostale ods^ obnovili letos z občin** narjem. To je obljuba odgovornega za kofflU"? javnost v občini Križev^ tomeru. Naselje še ni®11 razsvetljave. Prebivalci1! jejo, saj so eni redkih, »j pridobitev obšla. Hudo^ treba pripomniti, da d3** majo kurjih tatov.
Te dni pa.polagajo F’ meljske kable za potres hi je in viške televizije'
Franček &
nove mame
Na kratko
Ljutomer
ozalija Šomen iz Murske Sobote je te dni praznovala zares visok življenjski jubilej, 99. rojstni dan. Ob tem pomembnem dogodku so se zbrali v njenem stanovanju v domu upokojencev v Murski Soboti ožja družina ter številni prijatelji in znanci. S priložnostnimi darili so ji zaželeli predvsem zdravja in dobrega počutja.
Rozalija Šomen je bila vesela našega obiska. Foto: M. J.
Slavljenka se je rodila 24. januarja 1903 v Žižkih v številni družini. Ker revna kmetija ni mogla prehraniti vseh otrok, je morala že zelo zgodaj s trebuhom za kruhom. Tako je z 18 leti odšla v Ameriko, kjer je že živel njen bratranec. Delala je v raznih pralnicah in likala moške srajce. Tam je ostala kar 12 let.
Po vrnitvi domov se je leta 1934 poročila. Mož je bil uradnik na soboškem sodišču. Leta 1936 se jima je rodil edini sin Branko. Kdo ne pozna Branka Šomna, uglednega književnika in filmskega scenarista, ki že dlje časa živi v Zagrebu, v Mursko Soboto pa se pogosto rad vrača! Prav tako pogosto zahaja v Ljubljano, kjer živita dve vnukinji in dve pravnukinji Rozalije Šomen, ki prebiva od leta 1938 v Murski
vojnih grozot umrl že leta 1952, star komaj 54 let.
Rozalija Šomen je ves čas pridno gospodinjila in bila znana po svojih slivovih »knedlih«. Uveljavila se je tudi kot članica taborniškega odreda Veseli veter.
Tam so jo med drugim angažirali pri kuhanju raznih dobrot. Enega od taborjenj v Bohinju pred pol stoletja se je udeležil tudi Milan Kučan.
Sicer pa prebiva slavljenka od leta 1971 v soboškem domu upokojencev.
Kmalu naj bi se preselila v Dom starejših Rakičan, ker ji od lani pešajo moči. Ko smo jo vprašali, ali ima kakšen poseben recept za visoko starost, je odvrnila, da ne. Ob slovesu smo ji še zaželeli, naj mirno in spokojno dočaka sto let.
. Gradbeno podjetje Stavbar -IGM Hoče gradi v ljutomerski soseski S-3 trgovski center Spar, ki bo merili 1.900 kvadratnih metrov. Glavnino prostorov bo imel Spar, sedemsto kvadratnih metrov pa bodo prodali zainteresiranim kupcem. Naložba je vredna šeststo milijonov tolarjev, gradnja pa bo končana v letošnjem maju. Na voljo bo tudi 150 urejenih parkirišč. (J. Ž.)
Ljutomer
V Gasilsko zvezo Ljutomer je vključenih 41 PGD. Zdaj imajo tam izobraževanje za pridobitev naziva vodja enote - nižji gasilski častnik, ki se ga udeležuje dvaintrideset slušateljev.
Letos pa bodo v kar nekaj PGD praznovali jubileje. Devetdesetletnici bosta slavili PGD Radosla-vci in Berkovci, stodesetletnico pa bodo praznovala PGD Cven, Zgornje Krapje in Ključarovci. Novo gasilsko brizgalno bodo dobili v PGD Mekotnjak - Stara Cesta, novo gasilko vozilo pa bodo prevzeli v PGD Precetinci.
Tudi prapora bodo razvili, in sicer v PGD Podgradje in Stročja vas. (J. Ž.)
Dobrovnik
Strelsko društvo Jezero Dobrovnik je najuspešnejša ekipa dobrovniške občine. Strelci so opozorili nase kot uspešni tekmovalci in kot dobri organizatorji strelskih tekmovanj.
Strelstvo ima v Dobrovniku že dolgoletno tradicijo, saj so lani praznovali petdesetletnico tega športa. Dokaz za tako velik jubilej je tudi izkaznica iz 1951. leta, ko je začelo delovati strelsko društvo Enotnost. Starosta strelstva v Dobrovniku je Kal-
Po lanski izvolitvi novega poveljnika Dušana Utroša je v PGD Črenšovci zelo živahno, kar je potrdila tudi ^e' na letnem občnem zboru. Udeležili so se ga tudi gostje iz sosednjih gasilskih društev ter iz PGD Ptuj Ormožu. Prišli pa so tudi predstavniki 172. učnega bataljona Slovenske vojske, s katerim črenšovski 9‘ delujejo. Na občnem zboru so seveda pregledali lanske aktivnosti. Podrobnosti ne bomo nizali, saj smo o ročali čez leto, denimo o zelo odmevni vaji Pripravljenost 2001.	te/c
Gasilsko društvo Črenšovci so ustanovili 1923. leta in bo prihodnje leto praznovalo osemdesetletnico.
pa hočejo imeti novo gasilsko vozilo. Kupiti ga nameravajo že letos, do jubileja pa ga bodo dali nadg*3*:^1 bodo slovesno prevzeli v uporabo. Na občnem zboru so izvolili poveljnika Dušana Utroša za vodjo Pr vozila. Odgovorna naloga, ki jo bo s svojo zagnanostjo prav gotovo uresničil, seveda ob pomoči vseh 9a je vedno več. Prav te dni so ustanovili gasilski podmladek na OŠ, imenovan mladi gasilec. Na občnem zDai sklep, da se bodo člani PGD sestajali vsak četrtek zvečer. Očitno so gasilci veliko naredili za preventivo.5 L na črenšovskem območju le po dva njivska in travniška požara. - Tekst in foto: Š. S.
Na kratko
Na kratko
Na kratk£
Žižki
Gasilci so zgradili prizidek h gasilskemu domu, ki pa še ni povsem urejen. Z deli bodo pohiteli in še letos bo otvoritev. Žižkovski gasilci so bili lani dejavni na mnogih področjih, bili pa so tudi organizator Florijanovega srečanja. Pionirke in pionirji pa so se odlično uvrstili na izbirnih tekmovanjih, zato bodo letos sodelovali na vsedržavnem tekmovanju. Gasilci Žižkov bodo skušali letos posodobiti gasilsko opremo, zla-
Dolina
Potem ko so v lanskem letu ustanovili v tem goričkem kraju kul-turno-turistično društvo, se je življenje v marsičem spremenilo: društvo je prineslo vasi novo svežino. Imeli so čistilno akcijo, v kateri so tudi uredili divja odlagališča smeti. Društvo je imelo lani prireditev, povezano s trgatvijo grozdja. Ocenjevali so urejenost domačij. Domačija Karla in Sido-nije Šavel je pristala v tekmovanju puconske občine za naj... kmetijo-
Nuskova
Binkoštno cerkc^Jv obiskujejo verniki i Je čin Grad, Kuzma H* < J ' tej krajevni cerkvi Jv deset let tamburaš ga vodi Viktor Be” J Tamburaši, ki se pridruži še pevski Z stovali v raznih kraj1 tudi na Avstrijske'”^ n pali. Obe skupin' ” J dvsem ob večjih ko je praznovanje ” d nrivlaC
Milil 14. februar 2002	IZ NAŠIH KRAJEV
/■
Šebjaničevi iz Šulinec na Goričkem
15
Kaj, če ne bo zbiralnice mleka...
Zaslužek iz tujine v kmetijo
Ih »j rane Šebjan iz Šulinec je že štiriindvajset let zaposlen U pri firmi Hitchhaller v avstrijskem Leobnu. Dela kot UH hilfsarbeiter oziroma pomožni delavec pri nizkih gra-Injah. Opraviti ima s krampom in lopato, saj s sotrpini koplje jarke za telefonske in električne kable. Te (kable) pa dela-zci omenjene firme tudi pomagajo napeljevati. Delo je dobro plačano in zato je vztrajal toliko let. Če bo sreča, bo odšel iz te firme (ko bo seveda izpolnil pogoje) v pokoj.
Del zimskega časa je obdobje, <o delavci »štemplajo«. Torej so loma, le da se morajo ob določenem času oglasiti na uradu za Jelo. Francu godi, ker je lahko /saj nekaj časa pozimi v krogu svoje družine, ki jo sestavljajo: zena Olga, sin Franc, ki se je pomočil domov in pripeljal na grunt ožico, in njuna otroka: štiriletni Men in petletna Patricija. Vsi ju radi razvajajo, tudi dedek Franc, ti vedno prinese iz Avstrije sla-ikarije.
Franc Šebjan je priznal, da Ima nekaj prihrankov za morebitne »težke čase«, glavnino zaslužka pa je vložil v gradnjo hiše, gospodarskega poslopja in na-ikup strojev. Kmetija ima štiri-ihajst hektarjev površin, od tega ijsedem hektarjev gozda oziroma ;»borovja«, kot je opisal površine,
Na kratko
Pertoča
Na podeželju je le malo nase-fij, kjer se lahko pohvalijo z glasbeno šolo.
Takšno naselje je Pertoča, kjer
, 1 aKsno naselje je Pertoca, kjer si dvanajst učenk nabira glasbe-
no znanje. Na pianinu in sintetizatorju jih poučuje profesorica Lukrecija Marič. Njihov drugi lom je postala veroučna učilni-:a v župnišču na Pertoči.
Po končanem izobraževanju ih čaka še zahteven izpit na orglarski šoli v Mariboru. Pertoška nini glasbena šola pomeni za jelotno rogašovsko občino popestritev prireditev, saj gojenke 'ade nastopajo. (J. Ko.)
zaraščene z drevjem. Zemlja na goričkih pobočjih ni ravno kakovostna. Po domače ji pravijo »rjaj-ca« (ilovica s »šodrom«).
»Potem pa nekaj denarja dobite tudi od prodaje hlodov,« sem pobaral sogovornika.
»Ne! To ni kak kakovosten gozd, zato lesa ne prodajamo. Komaj toliko ga pridobimo, da . ga je dovolj za domačo porabo. Skoraj vsako leto nekaj predelujemo, dodelujemo pa tudi ostrešje smo tudi že zamenjali z novim.«
Res je! Na nanovo nadzidani stanovanjski hiši za mlado družino je nov »rušt«.
»S čim pa se ukvarjate na kmetiji?«
Na vprašanje je odgovorila Olga, ki je še najbolj vpeta v domače delo, saj je mož letno več kot deset mesecev v tujini, dasi-ravno pride mesečno nekajkrat domov; sin Franc dela v Agrome-rkurju v Petrovcih, snaha Jožica pa v petrovskem Murinem obratu.
»Ta čas imamo pet krav molznic, telico in dve teleti. Mleko vozimo v šulinsko vaško zbiralnico. Slišimo pa govorice, da jo bodo ukinili, ker ,pride skupaj’ premalo mleka. Če jo bodo res zaprli, potem bomo pri nas prisiljeni opustiti rejo molznic, saj se račun ne bi izšel, če bi morali voziti mleko v kak oddaljen kraj.«
Upajmo, da se ta »črni scenarij« ne bo zgodil. Šebjaflovih sicer nisem vprašal, čemu bi potem namenili prazne prostore. Morda reji govejih pitancev? Morda bi krmili kaj več svinj. Zdaj jih
Na posnetku so štirje člani Šebjanove družine. Manjkata Jožica, ki je bila v službi, in Patricija, ki je bila sicer doma (v sosednji sobi je gledala risanke), fotografirati pa se ni pustila, čeprav smo jo vsi vabili, naj pride v kuhinjo. - Foto: Š. S.
Na kratko
Murska Sobota
Izmed 54.768 aktivnih ljudi Pomurja jih je 6.893, ki so zaposleni kot kmetje. Ko bi ne bili zavarovani kot kmetje, bi bilo število nezaposlenih seveda toliko višje. Zaradi velikih stroškov oziroma prispevkov za to zavarovanje pa se nekateri odjavljajo. Tako se utegne zgoditi, da se bo tudi iz tega razloga povečalo število iskalcev dela. Zdaj jih je 9.611! (F. KI.)
Spodnji Ivanjci
Območno združenje RK Gornja Radgona je pripravilo tradicionalni sprejem zaslužnih aktivistov RK. Mirko Jelenič, generalni sekretar RK Slovenije, je izročil posebno javno zahvalo (zlati znak RK Slovenije) dosedanjemu sekretarju območnega združenja RK Gornja Radgona Andreju Fišingerju, ki se je pred kratkim upokojil. (F. KI.)
Reševanje pod ledom izgubljenega potapljača
Na srečo le simulacije
~1 rejšnjo soboto je pripravilo Potapljaško društvo Murska Sobota pod okri------1 Ijem Slovenske potapljaške zveze in v sodelovanju s štabom Civilne zaščite Murska pobota in Dan Internationalom tečaj potapljanja pod ledom. Tečaja, ki je bil namenjen potapljačem in inštruktorjem, se je udeležilo 54 potapljačev iz vse Slovenije, od tega štirje jinštruktorji. Za praktični del tečaja iskanja in ireševanja »izgubljenega potapljača«, ki je po-Fe^a^v gramoznici ob Bakovski cesti, se je odločilo dvajset udeležencev.
Tečaj je bil hkrati tudi vaja lokalne postaje Podvodne reševalne službe Slovenije, ki je namenjena iskanju in reševanju oseb, izgubljenih pod ledom. Kot je povedal predsednik Potapljaškega društva Slovenije, doc. dr. Mitja Slavinec, pa jim na srečo tega znanja še ni bilo treba uporabiti v praksi. Kljub temu pa je dobro, da se vsake toliko časa izvaja simulacija reševanja človeka izpod ledu, ki ima tudi svoje specifičnosti in posebnosti. Potapljači pa morajo biti v zimskih razmerah pripravljeni tudi na to, da oprema ne deluje tako kot običajno. Med potopom so bile uporabljene kapsule s termometrom za merjenje telesne temperature v notranjosti telesa, ki so jih razvili na Inštitutu Jožefa Stefana.
Društvo pa je pripravilo tudi strokovna predavanja, kjer so sodelovali prvi inštruktor potapljanja v Sloveniji Igor Urh in profesor dr. Igor B. Me-kjevič, vrhunski raziskovalec v hiperbarični medicini, ki je po tečaju predstavil še potapljanje na naftnih ploščadih.
Besedilo in foto: A. Nana Rituper Rodež
letno spitajo (z domačo hrano) štirinajst. Kolinijo pa kar pogosto: letno šestkrat. Koline so seveda tudi pri njih velik družinski praznik, ki se ga udeležita tudi hčerki, ki sta si ustvarili družini v Murski Soboti in Šalovcih. Mesarja pa jim ni treba plačati (pa tudi mesne popotnice mu ni treba dati), saj ga imajo v lastni hiši. To je seveda oče Franc. Ker ima pozimi (ko »štempla«) dovolj časa, ga pokličejo »mesarit« tudi nekateri sosedje in sorodniki. Razume se seveda tudi v domačo predelavo mesa v mesne izdelke (gorička šunka, klobase itd.)
Kar zaklepetal sem se pri gostoljubnih Šebjanovih. Imel sem občutek, da bi se še in še pogovarjali, dasiravno se je že pričelo temniti in je bilo treba najbrž pomolsti krave, odpeljati mleko in nakrmiti živino. Se še vidimo!
Štefan Sobočan I
Zbor Društva izgnancev Murska Sobota
Posebna skrb pritegniti nove člane
Srečanja in izleti jih družijo
V prostorih zavarovalnice Triglav v Murski Soboti je bil zbor članov krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije, ki se ga je namesto predsednice Ivice Žnidaršič, ki se je pisno opravičila, udeležil podpredsednik Jože Križančič. Navzoča sta bila tudi predstavnika krajevnih organizacij iz Gornje Radgone in Petišovec.
Uvodoma je predsednica soboškega društva izgnancev Jožica Maršik podala poročilo o opravljenem delu po ustanovni konferenci, ki je bila 10. oktobra lani. Takrat je k društvu pristopilo 36 članov. Upravni odbor s predsednico, tajnico, blagajničarko in štirimi člani se je takoj lotil organizacijskega dela, plod česar je precejšnje število novih članov. Med drugim so pridobili tudi nove društvene prostore, ki jim jih je odstopila borčevska organizacija. Člani se lahko tam oglasijo vsak prvi in tretji četrtek dopoldne v mesecu.
Kot je poudarila Jožica Maršik, brez vseslovenskega društva izgnancev in še posebej njegove
neutrudne predsednice Ivice Žnidaršič ne bi uspeli v svojih prizadevanjih za poravnavo vojne škode vsem oškodovancem. Odprto ostaja le še vprašanje premičnega in nepremičnega premoženja.
V razpravi je Jože Križančič omenil, da pot do uveljavitve zakona o slovenskem skladu za poravnavo vojne škode ni bila
V^IIK NA INTERNETU:
www.p-mf.si
Podjetje za informiranje, d. d.. Ul. a. Nevaka 13, Murska Sobota
lahka. Velikokrat so naleteli na nerazumevanje, vendar so vztrajali pri svojih zahtevah, zato so zdaj ponosni na dosežene rezultate. S pomočjo Odškodninske družbe bodo vsi oškodovanci lahko uveljavljali svoje pravice, postopno pa bodo prejeli tudi odločbe. Ker Nemci in Avstrijci že izplačujejo odškodnine za povzročeno trpljenje med drugo svetovno vojno, ni strahu, da ne bi vsak dobil ustreznega deleža, čeprav ne tako hitro, kot so sprva upali.
Na zboru so potrdili tudi predlog delovnega načrta za leto 2002. Ob pritegnitvi novih članov, zlasti mlajših, bo posebna pozornost namenjena druženju. V ta namen bodo organizirali več izletov. Tako bodo obiskali Kozjansko in si ob vrnitvi ogledali še grad Rajhenburg v Brestanici, kjer je znameniti muzej slovenskih izgnancev. Članarina za letošnje leto znaša 1.300 tolarjev, naročnina na glasilo Vestnik pa 700 SIT.
Milan Jerše ■
Na kratko
Lendava
Na razpis za podelitev štipendij iz Sklada Štefana Galiča, ki pomaga študentom, so dobili osemnajst prošenj, podeliii pa so sedem štipendij. Te dobivajo: Peter Pečelin, Bojan Kulčar, Vladimir Vajda, Renata Csaszar, Kri-stja Njakaš, Klaudija Golubič in Edi Gal. Gre za študente tehniških smeri, prava, tujih jezikov, pedagogike, kemije, biokemije in menedžmenta. (J. Ž.)
Radovci
Največja naložba v Radovcih v preteklem letu je bila modernizacija oziroma asfaltiranje ceste Poz-nanovci-Radovci-Vidonci v dolžini dva kilometra in pol, stala pa je triintrideset milijonov tolarjev. Zgradili so tudi most. Sklepna dela so opravili delavci režijskega obrata graške občine, kar je naložbo pocenilo. Nova cesta je izboljšala kulturo bivanja. (J. Ko.)
Pred petdesetimi leti sta se poročila Marija in Martin Tibaut iz Žižkov. On je po poklicu tesar in je delal na mnogih gradbiščih po Sloveniji, Jugoslaviji in Nemčiji, nazadnje pa pri domačem zidarskem mostru Horvatu. Martin je tudi dolgoletni član zelo dejavnega PGD Žižki. Marija se je naredila na Dolnji Bistrici in po poroki se je preselila v Žižke, kjer sta z možem postopoma zgradila nov dom in si ustvarila družino. Rodili so se jima: Branko, Silvester in Marija. Njuni vnuki, ki jih imata nadvse rada, pa so: Jasna, Boris, Tadej, Sabina, Mirko in Renata. Zlati jubilej sta praznovala bolj v družinskem krogu. Zahvalno mašo je daroval črenšovski kaplan g. Ivan Krajnc. Tibautovima zdravje še kar dobro služi, zato še vedno rada delata na domači kmetiji, kjer sicer živita v lepi družinski slogi s sinom Brankom, njegovo ženo Bernardo in njunima otrokoma. No, oba pa tudi rada bereta Vestnik. - Jože Žerdin
16
REPORTAŽA
14. februar 2002 Ul
Sejem Alpe - Adria siromašnejši k
Boste šli na
ali Zahod?
Največ koristi za Hrvate
ejem Alpe - Adria v Ljubljani je doslej že 41. odprl in zaprl vrata. Njegovo polno ime je mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas, pod njegovim okriljem pa je tokrat potekal tudi 18. slovenski sejem lova in ribolova. Največ ljudi vseeno pritegne . turistična ponudba različnih agencij in določenih pokrajin. Vendar je treba reči, da je bilo letos tako razstavljalcev kot obiskovalcev manj kot prejšnja leta. Glavni razlog prvih tiči v visokih cenah najemnine prostora, saj ima večina turističnih agencij več stroškov, kot jih dobi povrnjene, obiskovalce pa je prestrašila visoka cena vstopnine - kar 900 tolarjev.
Cankovska pustna igra bi bila lahko resnična
Usmrtili Matijo Gobca
a Cankovi so tako, kot so napovedali, za pustno nedeljo pripravili igro na temo kmečkega upora, v kateri je sodelovalo okrog sto petdeset mask iz prav vseh vasi cankovske občine.
Žal pa so poroko kmalu zatem raz-
vezali, kajti pojavi-
7^.^: m«™«, m« m 7a urn in nnl nrnstavili začetek boroveaa aostuvania v Predanovcih, potem pa je šlo vse kot namazano.
Primernejšega časa za kmečki upor verjetno res ne bi mogli najti, saj trenutno slovenskemu kmetijstvu v Evropi ne kaže dobro. Po scenariju, ki so ga pripravili, naj bi cankovsko občino prišel obiskat kmetijski minister But. Namen njegovega obiska je bil, pomiriti ljudi zaradi neplačanih obveznostih države kmetom.
Vendar pa mu to ni najbolje uspelo, saj so bili kmetje preveč nezadovoljni,
poleg tega pa so tudi ugotovili, kakšno plačo dobiva minister. To je bilc> dovolj, da se je začel upor, ki pa so ga varnostne sile hipoma zadušile. Pobudniku upora Matiji Gobcu so zato sodili, mu izrekli smrtno kazen in ga zbrani kmečki množici v poduk, češ kaj lahko doleti upornike, usmrtili. Odlična parodija torej, ki kaže na nemoč slovenskega kmeta.
Besedilo in foto: C. K. I
Na štiri tisoč kvadratnih metrih se je tako predstavilo 145 neposrednih in zastopanih razstavljalcev, ki so prišli iz petnajstih držav. Neposredno so na sejmu nastopile: Hrvaška, Črna gora, Italija, Španija, Ciper, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Slovaška, Poljska in Jugoslavija. V primerjavi s prejšnjimi leti tokrat ni bilo Francije in Madžarske, le-ti sta se namreč predstavili le posredno, skupaj z Grčijo, Nemčijo in Nizozemsko, medtem ko pa standardnega gosta, Turčije, sploh ni bilo. Več kot lani je bilo hrvaških razstavljalcev, ki se jim bo promocija splačala. Lani je namreč gostovalo v tej državi okrog 900 tisoč Slovencev, letos pa naj bi jih bilo celo več kot milijon. »Že zaradi tega se čutimo dolžni priti na sejem in se oddolžiti slovenskim gostom ter jih ponovno privabiti v naše kraje,« je bila skupna misel hrvaških ponudnikov turističnih storitev. Kljub slabšemu obisku pa razpoloženje na sejmu nikakor ni bilo klavrno. Za dobro razpoloženje so skrbele mažoretke, ob različnih stojnicah pa so potekale raznovrstne glasbene in zabavne točke. Ena glavnih nalog hostes je bila zbiranje podatkov od naključnih gostov, zato so skoraj vsakega, ki se je usta-
Borovo gostuvanje v Predanovcih
Poročenca sta se razveza
Ciganka z detetom
nedeljo smo se zbudili v deževnem jutru in marsikdo, ki je nameraval na borovo go-stiivanje v Predanovce, je bil v dilemi: oditi ali ostati doma.
Dež pa ni presenetil Predanovčanov, kajti, kot je povedala Sidika Janžaj dežuje vsakokrat, ko imajo kako prireditev. Tako je bilo tudi zdaj, ko so po trimesečni sujči prav na oznanjeni dan borovega gostilvanja padale deževne kaplje. »Pa to je kot zakleto,« je menila sobesednica. Predlagal sem, da pokličejo na pomoč vedeževalko Slavico, ki jih
vil ob njihovi stojnici, prosili za izpolnitev anketnega lističa. Nekatere ankete so bile tudi nagradne, tako da si nekateri lahko obetajo kakšnih sedem dni na Krfu ali Malem Lošinju. Ena od zanimivosti: v različnih jezikih se je predstavil tudi Beograd, ki ima izdelane mestne vodnike, ki se jih ne bi sramovali v nobeni razviti turistični državi. Seveda na sejmu ni manjkalo niti pomurskih ponudnikov in pri njihovih stojnicah je bilo večkrat zelo veselo, saj so svojo predstavitev obogatili z različnimi domislicami, npr. z na-

stopom folklornih skupin ali de vinske kapljice domačih vinoM Največ negodovanja pa je bilo P11 ski stojnici, saj so imeli najlepše in prospekte, a so jih imeli prilep0 mizo, da jih obiskovalci ne bi oR veda si lahko zanje poprosil,a odgovor, da »je že zmanjkalo«,? navdušil. Drugače pa je bilo p(0 skega materiala na pretek, tako^' malo obiskovalcev, ki so odšli polnimi vrečkami.
Tomo Koleš, foto: Jure Za«P
»l*
[e Km o • Setff

utegne rešiti prekletstva. »Morda pa bomo res storili tako, Saj bomo avgusta praznovali 110-letnico gasilskega društva in bi imeli radi lepo vreme.«
V nedeljo, 10. februarja, pa so jutranji rosi navkljub izpeljali borovo go-stuvanje. Tam okrog desete ure je prenehalo deževati in potem je prireditev potekala po načrtu, le v Krčojni, kjer so sekali bor, se niso zadrževali preveč dolgo. Ker Giirko Borovnjak ni našel prave žene, ki bi ga grela, in tako dalje, se je pač poročil z borovo nevesto.
la se je ciganka z detetom, ki H la, da je otrok mladožencoV- Lj zakonski zadržek za razvedi ločitev.
Predanovsko borovo gos® uspelo. Kakšen je izkupiček ugotovili v soboto, ko bodo’. družabno srečanje vseh stoli sodelovali na prireditvi. To^™ je bilo že četrto v tem kraju.

K 14.,februar 2002	.KRONIKA 17

J
Preverite veljavnost potnega lista!
ribližuje se čas zimskih počitnic, ki ga radi izkoristimo za potovanja v različne države. Ob tem ministrstvo za notranje zadeve obvešča, da po njihovih informacijah večina držav zahteva potni list, ki je veljaven še najmanj tri oziroma šest mesecev, zato priporočajo, da pravočasno preverite veljavnost svojih potnih listov in vsaj štirinajst dni pred odhodom vložite vlogo za nov potni list.
Sicer pa je treba vlogi za izdajo potnega lista priložiti star potni list oziroma drug veljaven osebni dokument in fotografijo. Cena potnega lista znaša 7.780 tolarjev za polnoletne državljane. Za otroke do 4. leta starosti stane potni list 5.680 SIT in velja dve leti, otroci med 4. in 18 letom starosti dobijo potni list s petletno veljavnostjo; cena je 6.580 SIT. Če se odločite za debelejši potni list, je ta dražji za 500 tolarjev.
Otroci do 15. leta starosti potrebujejo za prestop meje svoje potovalne dokumente. Prestop meje z Republiko Hrvaško tako ni več mogoč z rojstnim listom, prav tako otrok ni več mogoče vpisovati v potne liste staršev. Vpisi otrok v stare potne liste svojih staršev so veljavni do preteka veljavnosti potnega lista imetnika, v katerem je otrok vpisan, oziroma do 5. avgusta 2002, ko po zakonu preteče veljavnost vsem potnim listom. V primeru, da je v tem času otrok, ki je vpisan v potni list, dopolnil 5 let starosti, je treba v potni list prilepiti fotografijo otroka (to opravi upravna enota), če pa je otrok starejši od 15 let, vpis ne velja več, zato mora imeti svojega. Ob vložitvi vloge za otroka, mlajšega od osem let, otroku ni treba priti na upravno enoto. Ko starši prvič zaprosijo za dokument otroka, morajo vlogi priložiti tudi njegov rojstni list oziroma star potni list ali osebno izkaznico, če otrok kak dokument že ima. Ko otroci do 15. leta starosti ne potujejo v tujino v spremstvu staršev kot zakonitih zastopnikov, ampak z neko tretjo osebo oziroma sami, potrebujejo poleg veljavnega dokumenta tudi dovoljenje zakonitega zastopnika. Dovoljenje se izda na predpisanem obrazcu, ki ga potrdi pristojni organ.	Milan Jerše I
Zločin v Pokopališki ulici 12
Spor, ki mu ni videti konca
Čigav je/bo bistriški Holliday?
naindvajsetletni Silvo R. iz G. Radgone je osumljen, da je v petek, 8. februarja, okrog 22.15 s kuhinjskim nožem zabodel svojo lastno mater 51-letno Terezijo Hegedič.
Zločin se je zgodil v domači hiši na Pokopališki ulici 12 v Gornji Radgoni. Silvo R. se je vrnil domov vinjen in je grozil, da bo vse pobil. Ni ostalo le pri besednih grožnjah, kajti med prepirom je pograbil nož in z njim zabodel v trebuh mater Terezijo in ji s tem povzročil tako hude telesne poškodbe, da je zaradi njih naslednji dan - v soboto - umrla v bolnišnici. Med prerivanjem v stanovanju je po glavi lažje poškodoval svojo zunajzakonsko partnerico Moniko, z zadavi-tvijo pa je grozil svoji sestri Mileni. Najbrž bi se zgodilo še več hudega, kot se je, če se ne bi vrnil z dela Hegedičin zet Tonček, ki je domnevnemu morilcu svoje matere onemogočil nadaljnje početje. Osumljenega Silva R. so policisti prijeli na kraju dejanja in ga odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. - Š. S., foto: J. Z.
upan občine Moravske Toplice Franc Cipot in komandir Policijske postaje Murska Sobota Stanko liješ sta podpisala v sejni sobi občine pogodbo o ustanovitvi
Ustanovljen četrti varnostni sosvet v Pomurju
Proti drogam, agresiji in divjanju v prometu
ž
varnostnega sosveta. Le ta je bil ustanovljen v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o policiji kot projekt sodelovanja med občino in policijsko postajo. To je četrti varnostni sosvet v pomurski regiji, skrbel pa naj bi za preprečevanje in reševanje varnostnih problemov, vplival na varnost in zavest občanov, ugotavljal stališča in mnenja javnosti o policijskem delu, ponujal pomoč v okviru svojih pristojnosti in reševal medsebojne konflikte.
»To ni organ, ki bi izvajal re-
presivne ukrepe,« je povedal Stanko Uješ ob podpisu pogod-
be. »Zamišljen je tako, da se bodo v njem sestajali ljudje iz lokalne skupnosti, in oni naj bi bili impulz, ki bo zaznaval ali dajal
Zadnji odgovor?
Zadnji - za
300.000 SIT.
Ford, letnik 2001, res se splača.
pobudo za izboljšanje določenih varnostnih zadev.« Osnova za ustanovitev varnostnih sosvetov je leto 1996, ko je policija opravila reorganizacijo. Ukinili so se nekateri oddelki, večje policijske postaje pa so se še povečale, zato je ostal prazen prostor, ki naj bi ga pokrivali varnostni sosveti kot vez med državnimi organi, policijo in lokalnimi skupnostmi (to so lahko tudi krajevne skupnosti ali mestne četrti). Varnostni sosvet je posvetovalno telo. V občini Moravske Toplice ga bodo sestavljali: župan, tajnik občine, komandir Policijske postaje Murska Sobota, vodja policijskega okoliša Moravske Toplice, poveljnik štaba civilne zaščite občine Moravske
Pogled na nekdaj dobro obiskano Sabovo, pozneje Jerebičevo gostišče na Gornji Bistrici, ki pa vedno bolj propada.
lojz Jerebic iz Velike Polane in Agata Horvat iz Gornje Bistrice sta oblikovala zakonsko skupnost in pridno delala in varčevala v Nemčiji, pozneje pa v Kanadi. Vrnila sta se domov in s prihranki kupila novo Sabovo gostilno v križišču cest Gornja Bistrica- Srednja Bistrica in Črenšovci-Razkrižje. Zdaj je gostilna že nekaj let zaprta in seveda propada.
Sprva je gostilno vodila Agata, ki je po poroki prevzela možev priimek Jerebic, po ločitvi pa ima spet svoj prvotni priimek Horvat. Mož Alojz, ki je bil menda preveč ljubosumen na ženo gostinko, se je vrnil v Kanado. Pozneje je vodil gostišče njun sin Benjamin, ki je z mamino pomočjo uredil v kletnih prostorih disko. Kar nekaj časa je bilo gostišče dobro obiskovano, potem pa je začelo nazadovati in nazadnje so ga zaprli. Še vedno pa je na zunanji steni angleško ime lokala Holli-day (praznik). Tu in tam se kak tuji gost celo poda po okrušenih stopnicah proti vhodnim vratom, a so seveda zaklenjena.
Zakonca Jerebic - Horvat sta imela vse svoje nepremično premoženje zapisano v zemljiški knjigi vsak do ene polovice. Gre za stanovanjsko stavbo z gospodarskim poslopjem, dvorišče in
Toplice, predsednik OGZ občine Moravske Toplice, predstavnik Zdravilišča Moravske Toplice, predsednik OŠZ, direktor Centra za socialno delo Murska Sobota, strokovni delavec občinske uprave za zaščito in reševa
Župan občine Moravske Toplice Franc Cipbt in komandir Policijske postaje Murska Sobota Stanko liješ podpisujeta pogodbo o ustanovitvi varnostnega sosveta, ki bi naj skrbel za večjo varnost občanov. Foto: T. K.
sadovnjak v skupni površini okrog 19 arov.
Ivan Kavaš in žena, stanujoča v Odrancih v Mladinski ulici, sta 1995. leta kupila od Alojza Jerebica njegovo polovico prej omenjenih nepremičnin, ki meri 9,29 ara. V ta namen je odvetnik sestavil kupno pogodbo, ki jo je v Kanadi vpričo tamkajšnjega odvetnika podpisal prodajalec, resničnost pa potrdil še konzul R Slovenije, Na podlagi te pogodbe so v zemljiško knjigo v Lendavi vpisali nova lastnika ene polovice premoženja, torej Kavaševa. Na kupoprodajno pogodbo in zemljiškoknjižne vpise pa se je pritožila »druga stran«, torej lastnica druge polovice premoženja Agata Jerebic, zdaj spet Horvat. V svoji pritožbi, ki jo je seveda sestavil njen odvetnik, je zahtevala obnovo postopka in vrnitev zadeve v prvotno stanje. Svojo tožbo je uteme-
nje, ravnatelji OŠ Bogojina, Fokovci in DOŠ Prosenjakovci, ravnatelj VVZ Moravske Toplice in predsednik Sveta za prevehtivo in vzgojo. »V varnostni sosvet smo predlagali vse tiste, ki so na najbolj izpostavljenih mestih v
Kam vodijo te razdrapane stopnice? Kdo ve, koliko nog je šlo po njih, ko je gostišče Holliday še obratovalo? Zdaj pa se po njih poda le še kak tujec, ki ne ve, da so vrata zaklenjena.
občini in so zato tudi najbolj usposobljeni za varnostni sosvet,« je dejal župan Franc Cipot. Apeliral tudi na druge: »To pa ne pomeni, da drugi ne bi bili dolžni sodelovati s policijo. To je pravzaprav poziv vsem za prizadevanje za varnost in zaščito premoženja. Ta varnostni sosvet bi lahko predstavljal dobro obliko za preprečevanje vseh negativnih oblik.«
Prvi predsednik sosveta bo tajnica občine Nada Lutarič, ki je napovedala prvi sestanek že v najkrajšem času: »Za začetek si bomo postavili naloge s področja prometa in deviantnosti mladine. Delo bo lažje, ker imamo že dobro razvito preventivo na področju varnosti v prometu in inšpekcijske službe za varstvo okolja.«
Cipot pa je bil še konkretnejši: »To je povezano tudi z našim zbirnim centrom in drogami, ki se pojavljajo na območju Moravskih Toplic in okolice, s povečanim številom turistov in večjim številom agresivnih dejanj na šolah.«
Tomo Koleš ■
Ijevala, češ da je ni ne prodajalec (prejšnji mož Alojz) ne kdo drug obvestil o prodaji druge polovice premoženja, kajti kot solastnica ima predkupno pravico. Okrajno sodišče Lendava jo je z razsodbo z dne 23. 4. 1999- leta zavrnilo. Okrožno sodišče Murska Sobota pa je z odločbo z dne 7. 1. 2002 tudi zavrnilo toženkin zahtevek, s katerim je zahtevala preprečitev vsakršne (zemljiškoknjižne) obremenitve oziroma odtujitve svojih solastniških deležev. Seveda ima tudi na to odločbo možnost pritožbe, kar je Horvatova tudi izrabila, in kdo ve, kdaj bo izdana nova odločba, tokrat višjestopenj-skega sodišča, ki bo tudi imela pravni poduk: Čez to odločbo se je mogoče pritožiti... In tako malo verjetno je, da se ne bi spet pritožil kateri od udeležencev v tem sporu, ki mu ni videti konca ne kraja.
To pa še ni vse. Ivan Kavaš, ki je plačal toliko in toliko denarja za nepremičnine in je formalni lastnik (zapisan je v zemljiško
knjigo), ne more razpolagati s kupljenim premoženjem, ker pač še ni dokončne razsodbe. Nekoč, ko je šel malo pogledat »svoje« nepremičnine, ga je Horvatova prijavila za motenje posesti. Februarja 1999 je podal na Okrajno sodišče v Lendavi zahtevek za razpis naroka, na katerem bi sodišče razdelilo premoženje. Razprave, razpisane za 6. marec 2001, ni bilo, ker se je na pobudo za razdelitveni narok pritožila Horvatova oziroma njena koprska odvetnica. Z domačimi odvetniki očitno ni zadovoljna in enega, ki po njenem mnenju ni pravilno zastopal njenih interesov, celo toži.
Pogovarjal sem se tako s Kava-šem kot Horvatovo. Prvi je predložil veliko sodne in druge dokumentacije, tudi kopij pisem, naslovljenih na pravosodne organe, varuha človekovih pravic, zdaj pa pripravlja celo vlogo na mednarodno sodišče v Bruslju ... Horvatova pa, ki je bila tudi zelo prijazna, je »uradno« izjavila, da »zaenkrat ne da nobene izjave«. V neuradnem paberkovanju pa je menila, da se zadeva bliža h koncu. Kakšen bo po njenem, pa ni rekla nobene. V pogovoru pa je sicer omenjala tudi Kavaševa, ki da sta
»od Alojza kupila njegov delež«.
Zadeva je veliko bolj zapletena, kot izhaja in tega, upam, dovolj razumljivega zapisa. Ko bi zakonca, potem ko sta spoznala, da nista več za skupaj, premičnino oba prodala oziroma bi eden izplačal drugemu njegov delež, potem bi bilo enostavneje. V tem primeru pa je eden od ločenih zakoncev prodal svojo polovico tretji osebi (Kavaševima), s čemer pa se, kot izhaja iz poznejših sodb in razsod, od katerih pa nobena še ni pravnomočna, drug (Horvatova) ni strinjal. Horvatova trdi, da so jo »izigrali«, ker da ni pravočasno zvedela za 'prodajo oziroma jo je odvetnik obvestil (tako pravi ona) dva meseca po že sklenjeni pogodbi.
Veliko gostišče v križišču na Gornji Bistrici propada. Izgubljata pa oba: tako Horvatova kot Kavaševa. Kaj se da storiti? Iskanje pravice prek sodišča je v tem »primeru« jalov posel, ker traja že sedmo leto in bo minilo še nekaj let, preden bo vse po sodnih »re-gelcih«. Veliko pametnejša bi bila zunajsodna poravnava, neke vrsta arbitraža, na katero pa bi morala pristati oba udeleženca spora. S to pobudo pa seveda ne »prejudiciram« takšne ali drugačne rešitve.
Štefan Sobočan ■
18
ŠPORT
14. februar 2002 «1
Karate
Dejan Ficko po medaljo na EP
Dvoranski hokej
Namizni tenis
Lek Lipovci na EP v Portugalskem
. Osemnajstletni Dejan Ficko iz Mlajtinec, dijak tretjega letnika športne gimnazije v Murski Soboti in član KK Civitas iz Murske Sobote. bo sodeloval od 15. do 17. februarja 2002 na evropskem kadetskem prvenstvu v karateju v Koblenzu v Nemčiji.
Dejan Ficko, ki se je s karatejem začel ukvarjati pred šestimi leti, sodi med zelo talentirane tekmovalce, saj'se je že doslej uveljavil na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Svoje najvidnejše uspehe je dosegel lani. Zmagal je na odprtem kadetskem prvenstvu Bosne in Hercegovine v kategoriji nad 75 kg v Tuzli. Prvo mesto je zasedel na državnem ekipnem mladinskem prvenstvu Hrvaške v Čakovcu in na turnirju državnih kadetskih reprezentanc v Slavonskem Brodu. Osvojil je naslova kadetskega (nad 75 kg) in mladinskega (nad 80 kg) državnega prvaka.
Drugi je bil na mednarodnem tekmovanju kadetov v Samoboru in na turnirju državnih reprezentanc v Slavonskem Brodu. Tretje mesto pa je zasedel na mednarodnem kadetskem tekmovanju Slovenija Open v Ljubljani.
Sodeloval je tudi na svetovnem kadetskem prvenstvu v Atenah in zasedel deveto do šestnajsto mesto. Je stalni član državne reprezentance in kategorizirani športnik.
V občini Moravske Toplice je bil v letu 2001 izbran za najboljšega športnika. Odlično je začel tudi letošnja tekmovanja, saj je pred nedavnim zmagal na troboju reprezentanc Slovenije, Bosne in Hercegovine in Hrvaške v Samoboru. Za nastop na evropskem kadetskem prvenstvu se že dalj časa intenzivno pripravlja v klubu, imeli pa so tudi več skupnih priprav v Žalcu. Na evropskem kadetskem prvenstvu pričakuje, da bo dobil medaljo. (F. M.)
Sah
Odigrani sta bili.zaostali partiji odprtega šahovskega prvenstva Lendave.
Rezultata: Huzjan : Baša remi in Baša : Žekš 1 : 0. Končni vrstni red: 1. Gaber, 7, 2. Žalik, 5,5, 3. Vučko. 5 točk. (F. B.)
Hokejisti Leka iz Lipovec pred odhodom na evropsko dvoransko prvenstvo na Portugalsko. Stojijo od leve: Alojz Forjan (predsednik), Stanko Kerman (strokovni vodja), Dejan Gabor, Gregor Forjan, Franc Rajnar, Boštjan Vučko, Matjaž Sraka, Andraž Nemec, Stanko Zlatko (fizioterapevt); čepijo: Igor Kopič, Robert Mesarič, Peter Forjan, Boštjan Stanko, Marjan Štiblar, Franc Maučec; ležita: Rok Hozjan in Robi Tratnjek.
Lanskoletni dvoranski državni članski prvak Lek iz Lipovec bo sodeloval od 15. do 17. februarja na evropskem klubskem prvenstvu v dvoranskem hokeju skupine C v Espinhu pri Portu na Portugalskem. Pred odhodom na evropsko dvoransko prvenstvo so pripravili Lipo-včani tiskovno konferenco, na kateri so predstavili priprave in pričakovanja. Hokejski klub Lek iz Lipovec je doslej že dvakrat sodeloval na evropskem klubskem prvenstvu v hokeju na travi (Stockholm in Dunaj), medtem ko na evropskem dvoranskem prvenstvu sodeluje prvič. Na to zahtevno tekmovanje so se Lipovčani vneto pripravljali od septembra lanskega leta na prostem, ko so igrali tudi v državnem prvenstvu in sodelovali na nekaterih turnirjih, zimski čas pa so poleg državnega prvenstva v dvoranskem hokeju izkoristili tudi za nabiranje kondicije. Na evropskem dvoranskem prvenstvu skupine C bo Lek nastopil v močnejši skupini skupaj z državni prvaki sFinske (Hockey team 85), VVelsa (Newport HC), Portugalske (A. A. Espinho), Slovaške (SKPH Senkvice), Nizozemske (Venlosse HC), Irske (Avoca HC) in Slovenije (Lek Lipovci). Nasprotnikov Lipovčani ne poznajo, saj so se doslej v hokeju na travi
srečevali le z ekipami iz Finske, Slovaške in Portugalske. Ekipa Leka bo nastopila na evropskem prvenstvu okrepljena z igralcema ljubljanske Svobode vratarjem Andražem Nemcem in napadalcem Igorjem Kopičem. Kljub vsemu obljubljajo, da se bodo po svojih močeh borili in da ne bodo razočarali ljubiteljev hokeja in številnih pokroviteljev, ki so jih finančno podprli, sicer se ne bi mogli udeležiti tekmovanja, saj 3,5 milijona slovenskih tolarjev sami ne bi mogli zbrati. Kupiti pa so si morali tudi nekaj zelo potrebne opreme. Lipovčani bodo odpotovali na Portugalsko danes, v četrtek, z letalom iz Gradca prek Frankfurta, vrnili pa se bodo v ponedeljek zvečer. (F. M.)
Svoboda prvak, Lek podprvak
V dvorani soboške tretje osnovne šole je bil peti in hkrati zadnji finalni turnir v dvoranskem hokeju za mlajše dečke, dečke, mladince, ženske in člane. V finalni tekmi za naslov državnega članskega prvaka sta se srečali moštvi ljubljanske Svobode-in Leka iz Lipovec. Boljši so bili Ljubljančani, ki so z visokim rezultatom 8 : 3 premagali Lipovčane in postali državni pr-
vaki. Strelci: Kopič 4, Kramar 3, Hiti 1 za Svobodo ter Tratnjek, Mesarič, Stanko za Lek. V tekmi za tretje mesto je premagal Triglav iz Predanovec Moravske Toplice z rezultatom 4 : 3. Najboljši igralec in strelec je bil Ljubljančan Igor Kopič, najboljši vratar pa Andraž Nemec, prav tako član Svobode. Vrstni red članov: 1. Svoboda (Ljubljana), 2. Lek (Lipovci), 3. Triglav (Predanovci), 4. Moravske Toplice, 5. Murska Sobota.
V ženski konkurenci je premagala ekipa Triglava iz Predanovec Moravske Toplice z 2 : 0 (Klemenčič, Pavalec) in postala državni prvak. V finalni tekmi mladincev so osvojili naslov državnega prvaka hokejisti Leka iz Lipovec, ki so premagali Triglav iz Predanovec z rezultatom 5 : 4. Vrstni red: 1. Lek (Lipovci), 2. Triglav (Predanovci), 3. Moravske Toplice, 4. Svoboda (Ljubljana). Med mlajšimi dečki je Triglav v finalu premagal OŠ Puconci s 5 : 0, pri dečkih pa je premagal Triglav po kazenskih strelih Lek s 4 : 2. V regularnem času se je tekma končala neodločeno 2 : 2. (F. M.)
Odbojka
Pomembna točka Sobočanov
V trinajstem kolu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi so Moravske Toplice Sobota gostile sedemkrat^ državne prvake Olimpijo in igrale neodločeno, kar je lep uspehi razburljivem srečanju so Sobočani dvakrat vodili s 3 : 1 in 5:3 vendar je gostom uspelo rezultat izenačiti. Najboljši domači ig®' lec je bil Karkovič, ki je dosegel štiri zmage (tri posamezno inv dvojicah). Sobočani so še vedno v igri za osvojitev četrtega N* sta. Kerna Puconci je bila prosta. Moravske Toplice Sobota: Maxi OH* pija 5 : 5 (Solar: Plohl 1 : 3, Karkovič : Lasan 3 : 0, Kocuvan: R* flak 3 : 2, Karkovič : Plohl 3:1, Solar: Reflak 2 : 3, Kocuvan: * san 0 : 3, Karkovič - Koščak : Plohl - Lasan 3 : 2, Karkovič : Tol* še 3 : 1, Kocuvan : Plogl 1 : 3, Solar: Lasan 0 : 3).
V drugi ligi je dosegla druga ekipa Sobočanov dve visoki zmaS1-predvsem po zaslugi odličnega Bojana Ropoše, ki bil neporažen. E* gs: MT Sobota II 2 : 6 (B. Ropoša 3, Ocepek, Fridrih, Ropoša-0* pek); Ilirija: MT Sobota I11 : 6 (B. Ropoša 2, Ocepek 2, Roudi, Ropoš* - Ocepek). V tretji ligi se je končal pomurski derbi med Ljutomer®11 in drugo ekipe Kerne brez zmagovalca, kar je bila prva izgubljena točka Pucončanov. Z dvema zmagama pa so prijetno preseneti Lendavčani. Ljutomer: Koma II 5 : 5 (Puhan 3, Tkalec, Puhan-: Tratnjek za Ljutomer ter Sapač 2, Zavec 2, Gider za Kemo); LM-H® Lendava: Mura 6 : 3 (Kastelic 3, Gorinšek 2, Makovec); LM-KO LendaH : Fužinar 6 : 4 (Kastelic 3, Makovec 2, Gorinšek).
Na mednarodnem mladinskem prvenstvu Jugoslavije v VršcUl sodelovalo 90 igralcev iz 14 evropskih držav. V slovenski mladij reprezentanci sta nastopila Sobočana Bojan Ropoša in Tomi 0* pek, v slovenski kadetski reprezentanci pa Tomaž Roudi in Tq Fridrih. Izvrsten je bil Ropoša v dvojicah, saj je zasedel skupaj z J* bičem tretje mesto, to pa je po nekaj letih zopet medalja na me<W rodnih prvenstvih. Ropoša in Roudi pa sta se med posamezni uvrstila med šestnajst najboljših.	M-I
Klub borilnih veščin Lendava
Lešnjak in Zunič najbolj
Športni klub borilnih veščin Budo šport Lendava se je v minulem letu uveljavil na tekmovalnem in organizacijskem področju. Tekmovalni rezultati v judu kažejo, da so vidno napredovali v vseh starostnih kategorijah, saj so na 36 tekmovanjih osvojili 146 medalj (55 zlatih, 40 srebrnih, 51 bronastih). Od tega so osvojili na državnih prvenstvih 16 medalj (5 zlatih, 6 srebrnih, 5 bronastih), kar je vsekakor pomemben kazatelj njihovega dela. Za najboljši tekmovalki kluba so izbrali Sendi Lešnjak in Doris Žunič, ki sta bili razglašeni za najboljši tudi po izboru Judo zveze Slovenije
med deklicami do 15 let. W žene rezultate so zaslužni P° tekmovalcev in tekmovalk nerji Kovač, Varga, Lešnjak lič ter vodstva kluba. Za poC no pridobitev si štejejo nak^ zin in druge opreme. Pri tem5 veliko pomagali donatorji, zl*s* varovalnica Triglav in Variš,e rši otrok. Izkazali so se tudi 1 nizacijo mednarodnega tekni* za pokal borilnih veščin Leno3! tekmovanja za novoletni P°j Polane. Že letos pa so se u*. tudi z organizacijo državni venstva za člane in članic* | do 21 let. (F. M.)
Članska ekipa SD Janka Jurkoviča iz Vidma ob Ščavnici, ki uspešno tekmuje v prvi državni ligi. Stojijo od leve: Thomas Lampl, Izidor Hreščak in Gorazd Kocbek. Fotografija: N. Juhnov
Poraza Ljutomerčank in Sobočan
V petnajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je ekipa Šoštanja Topolšice premagala Pomurje Galex iz Murske Sobote z rezultatom 3:1 (25 : 17, 25: 16, 16:25, 25: 17). Sobočani so igrali dobro le v tretjem nizu, kar pa je bilo premalo za uspeh. Pomurje Galex: Tot, Čeh, Marič, Novi-tovič, Horvat, Topovšek, Kovačec, A. in B. Grut.
V petnajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Novo mesto v Ljutomeru premagalo Zavarovalnico Maribor Ljutomer s 3 : 0 (25 : 22, 25 : 17, 26 : 24).
Ljutomerčanke so bile brez učinkovite igre in nemočne proti
Kegljanje
Visoka zmaga Radenske
V trinajstem kolu prvenstva v državni moški kegljaški 1. B-ligi je premagala Radenska iz M. Sobote v Radencih visoko s 7 :1 Hidro. Radenska : Hidro Borovič : Koradin 1 : 0 (888 : 885), Šebjanič : Konec 0 : 1 (837 : 885), Harc : Lovrečič 1 : 0 (883 : 817), Kovačič : Štefančič 1 : O (966 : 851), Kučan : Viskič - Jerman 1 : 0 (872 : 819), Kuzma : Zotič 1 : 0 (888 : 866). Jesenice pa so v Lendavi presenetljivo premagale Nafto s 5 : 3. Nafta: Jesenice Žalik : Jesenšek 1 : 0 (882 : 880), Peric : Tomc 0 : 1 (909 : 939), Ma-
tko : Dežman 1 : 0 (834 : 806), Horvat: Gregorc 1 : 0 (901 : 833), Matjašič : Čulibrk 0 : 1 (837 : 877) in Radakovič : Jezeršek 0 : 1 (866 : 900). V sedmem kolu prvenstva v drugi državni ženski kegljaški ligi vzhod je premagal Miroteks iz Celja Nafto z rezultatom 6 : 2. Miroteks: Nafta Lešnik : Varga 1 : 0 (386 : 380), Tot: Tišler-Žalik 1 : 0 (367 : 318), Rogina : Gomzi 1 : 0- (362 : 348), Šeško : Utroša 1 : 0 (427 :366), Mandir: Sapač 0 : 1 (354 : 378) in Kozmus : Ščap 0 : 1 (354 : 371). (M. Ž„ F. M.)
1. B moški				
Ljubelj	13	9	3 1	71:33 21
Gorica	13	9	1 3	64:40 19
Sinet	13	9	1 3	65:39 19
Radenska	13	8	2 3	62:42 18
Hidro	13	7	1 5	52:52 15
Rudar	13	6	1 6	54:50 13
Jesenice	13	5	0 8	48:56 10
Nafta	13	2	2 9	35:69 6
Korotan	13	1	3 9	33:71 5
Adria	13	1	1 11	28:76 3
2. liga ženske vzhod				
Koncelj	6	5	0 1	32:16 10
Miroteks	6	4	0 2	27:21 8
Šoštanj	5	3	0 2	23:18 6
Nalta	6	1	0 5	17:31 2
Fužinar	5	1	0 4	14:26 2
dobro uigrani ekipi Novega mesta. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Šoštarič, Vrbančič, Praprotnik, Vrbnjak, Pirher, Drvenšek, Moreč. (N. Š., F. M.)
V pomurskem derbiju zmagali Beltinci
V šestnajstem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod so Beltinci v pomurskem derbiju v Ljutomeru premagali istoimensko moštvo z rezultatom 3 : 0 (25 : 22, 25 : 17, 26 : 24). Domačini so imeli priložnost za preobrat v tretjem nizu, vendar so zapravili visoko prednost (24 : 20).
Ljutomer: Šmauc, D. in G. Kodila, Zidar, Onišak, Špilak, Kaurin, Pirher, Belec. Beltinci: Škafar, Gobec, Čenar, Ma. Janža, Časar, Mi. Janža, Novak, Gumilar, Mesarič.
V šestnajstem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je Sonimex v Radencih premagal Galejo Vega z rezultatom 3 : 0 (25 : 16, 25 : 15, 25 : 23).
Sonimex Radenci: Ješovnik, Vogrinec, Strmšek, Drvarič, Hojnik, Čuš, Šavel, Kološa, Klemenčič, Vrbančič. Prevalje pa so premagale Ke-mo iz Puconec s 3 : 1 (17 : 25, 25 : 22, 25 : 13, 25 : 21).
Kerna Puconci: Čarni, Mencigar, Horvat, Crnkovič, Jozelj, Rogan, Potočnik, Zorkovič, Draškovič. (N. Š„ F. M)
1. SOL moški
Kamnik Fužinar	1514 1512		1 3
Salonit	1510		5
Bled	1510		5
Maribor	15	8	7
Granit	15	5 10	
Pomurje Galex	15	6	9
Šoštanj Top.	15	5 10	
Olimpija	15	3 12	
Žužemberk	15	2 13	
1. SOL ženske			
Branik	1514		1
Nova Gorica	1513		2
Ljubljana	1513		2
Miklavž	15	7	8
Novo mesto	15	8	7
Koper	15	6	9
ZIM Ljutomer	15	5 10	
Kanp Pivka j.	15	5 10	
Solkan	15	2 13	
Šempeter	15	2 13	
3. SOL moški vzhod			
Mežica	1413		1
Poljčane	1211		1
Nigrad MB	12	8	4
Beltinci	13	9	4
Šoštanj Top.	14	6	8
Turbina	13	6	7
Ljutomer	14	4	10
Fram	12	4	8
Fužinar II	14	3 11	
Granit II	14	2 12	
1 43:1’ 38:22 34:2 32.1 28:2 23:3 25:3 21:3 n:3 181°
411?
29:2
27:2® 27:2
11Ž
14:^
3. SOL ženske vzhod
Črna
Dravograd Sonimex Rad. Celje
Prevalje Kerna Puconci Venus
Ruše Kajuti Šoš. Galeja Vega
1311
1210
14
14
14
14
13
13
12
13
9
9
8
7
5
5
2
0
2
2
5
5
6
7
8
8
10
13
3^ 32:
n 14. februar 2002
ŠPORT
19
Strelstvo_______________________
Dularjeva in Kerčmar druga
$ ie v! 3, a-v if it It .a-ii-
V Ljubljani je bil četrti pregledni turnir strelcev in strelk. Sodelovali so tudi pomurski strelci in se lepo odrezali. Pri moških se je izkazal v streljanju z zračno puško Tomaž Kerčmar (Pomurka Ml), saj je zasedel s 683,9 (585) odlično drugo mesto. Robi Markoja (Turnišče) je bil s 680,9 (582) četrti. Pri ženskah se je izkazala Maja Dular (Pomurka Ml), saj je zasedla s 492,9 (389) drugo mesto.
Na mednarodnem strelskem tekmovanju v Haagu sta nastopila v slovenski reprezentanci člana SD Janka Jurkoviča iz Vidma Izidor Hreščak in Gorazd Kocbek. Zlasti se je izkazal Izidor Hreščak, saj je zasedel prvi dan s 692,3 osmo mesto, Gorazd Kocbek pa je bil s 580 krogi osemindvajseti. Slovenija je bila tretja. Drugi dan je zasedel Hreščak s 589 krogi enajsto mesto, Kocbek je bil s 567 krogi oseminštirideseti, Slovenija pa peta. Tretji dan tekmovanja je zasedel Hreščak s 593 krogi deveto mesto, Kocbek pa je pristal s 583 krogi na šestindvajsetem mestu, Slovenija je bila druga. (F. M.)
Markoja pred Ziškom
V Zelemboru je bilo 6. kolo mednarodnega strelskega tekmo-
Košarka_________
Poraz Sobočanov v Mariboru
V dvajsetem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je bil v Mariboru štajersko-prek-murski derbi med Mariborom Branikom in Radensko Creativom iz Murske Sobote. Zmagali so Mariborčani z rezultatom 96 : 88 (70 : 61,49 : 37, 23 : 19). Radenska Cre-ativ: Meško 29, Besedič 22, Ri-tonja 13, Gladovič 12, Maje 10, Bratkovič 1, T. Novak 1. (F. M.)
Judo_______________________
Lea Benko in Tadej Časar DP
Judo klub Lendava je bil organizator državnega kadetskega prven
stva v judu. Med 100 tekmovalci in tekmovalkami so sodelovali tudi pomurski predstavniki in dosegli lep uspeh, saj so zasedli dve prvi, tri druga in štiri tretja mesta. Najuspešnejša sta bila Lea Benko (70 kg) in Tadej Časar (50 kg), oba Judo klub Lendava, ki sta zasedla prvi mesti in postala državna prvaka. Druga mesta so zasedli: Sendi Le-

Atletika________
Izenačen rekord Jokanoviča
Na državnem dvoranskem mladinskem prvenstvu v atletiki v Ljubljani so sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in postavili dva osebna rekorda. V teku na 60 m je zasedel pionir Gregor Kranjec z rezultatom 7,52 (osebni rekord) deveto mesto, mlajši mladinec Tomaž Roudi je bil z rezultatom 7,56 (osebni rekord) deseti. Anja Cipot je skočila v daljavo 4,92 m in zasedla deseto mesto. Na mednarodnem atletskem mitingu v Budimpešti se je izkazal Radovan Jokano-vič, ki je preskočil v skoku s palico 4,40 m in izenačil pomurski rekord. Tomaž Roudi pa je pretekel 200 m v času 24,25. (F. M.)
vanja lige treh dežel. Zopet so se izkazali pomurski strelci. Zmagal je Robi Markoja (Turnišče) s 594 krogi pred Dušanom Ziškom (Tišina), 590. Maja Dular (Pomurka) je bila s 588 krogi peta, Branko Bukovec (Tišina) s 587 šesti, Drago Pertoci (Tišina) s 585 deveti, Milan Svetec (Radgona) s 584 deseti, Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) s 583 dvanajsti, Denis Lebar (Turnišče) s 582 trinajsti, Rajko Robnik (Ljutomer) s 581 štirinajsti, Bojan Babič s 580 petnajsti, Martin Žigo s 578 šestnajsti, Tomaž Kerčmar (vsi Pomurka) s 578 sedemnajsti, Igor Makari (Turnišče) s 577 osemnajsti in Valter Pajič (Tišina) s 577 krogi devetnajsti. Po 6. kolih vodi Dragan Turk (Ze-lenbor). Dušan Ziško je tretji, Robi Markoja četrti, Tonaž Kerčmar peti, Rajko Robnik šesti, Branko Bukovec sedmi, Drago Pertoci osmi in Gorazd Kocbek deveti. Ekipno je zmagala SD Zelenbor s 1763 krogi pred SD Kolomana Flisarja Tišina, 1762, pred SD Štefana Kovača Turnišče, 1753, in SD Pomurka Ml, 1746 krogov. Po 6. kolih vodi SD Kolomana Flisarja Tišina pred SD Pomurka Ml Murska Sobota, SD Štefana Kovača Turnišča pa je četrta.
Uspeh mladih strelcev
V Kranju je bilo šesto kolo tekmovanja v mladinski strelski ligi. Lep uspeh so dosegli prekmurski strelci. V ekipni konkurenci je zmagala SD Štefana Kovača Turnišče (Draškovič 382, G. Maučec 382, Gjerkeš 373) s 1137 krogi. Med mladinkami je zmagala Vesna Draškovič (Turnišče) s 382 krogi. Pri mi. mladincih je zasedel prvo mesto Uroš Maučec (Turnišče) s 389 krogi, Leon Zelko (Tišina) je bil s 373 krogi šesti. Med mladinci je zasedel Valter Pajič (Tišina) s 389 krogi drugo, Gregor Maučec (Turnišče) pa s 382 tretje mesto. V streljanju s pištolo je zmagal Aleksander Ciglarič (Coal Petišo-vci) s 373 krogi. (F. M.)
šnjak (57 kg), Sanja Jaklin (70 kg), obe KBV Lendava, ter Rok Domin
ko (50 kg) iz JK Lendava. Tretji so bili: Maja Uršič (57 kg) iz kluba Sankaku, Katarina Borovšak (63 kg) iz JK Murska Sobota, Doris Žunič (48 kg), Boris Rudaš (55 kg), in Peter Dukič (nad 90 kg), vsi KBV Lendava. (F. M.)
Nogomet in mali nogonet
Na pripravah v Crikvenici so odigrali nogometaši Mure iz Murske Sobote več prijateljskih tekem. * Tretjeligaš Slavonski Brod je premagal Muro z rezultatom 2:1, vendar je treba povedati, da Sobočani niso nastopili z najboljšim moštvom. Časten zadetek za Muro je dosegel Džafič iz enajstmetrovke. Srečanje hrvaškega prvoligaša Pomorca iz Kostrene in Mure se je končalo neodločeno 1 : 1. Gol za Muro je dosegel Dominko. V Vr-sarju je Mura premagala drugoliga-ša Vukovar 91 z rezultatom 2 : 0. Strelca sta bila Lukič in Mesarič. Hrvatski Dragovoljac je premagal Muro s 4 : 2 (S. Dvoršak, Dominko). (F. M.)
V okviru priprav za spomladanski del prvenstva je bilo odigranih več prijateljskih nogometnih tekem. Rezultati: Bakovci Triglav : Beltinci 2 : 1 (Osterc, Zadravec; Koša), Nafta : Korotan 1 : 4 (Utro-ša), Dobrovnik : Kozjak 0 : 3, Nafta : Turnišče 1 : 4 (Zver 2, Vegič in Ritlop ; Varga), Veržej: Nafta 3 : 4 (Špilak 2, Cmerčnjak; Utroša 2,
2. izbor športnikov občine Dobrovnik 2001_
Najboljša športnika
Marika Kardinar in Franc Car
Najboljši športniki občine Dobrovnik za leto 2001. Fotografija: Nataša Johnov
V občni Dobrovnik so drugič razglasili najboljše športnike, športnice, športne ekipe, perspektivne športnike in ekipe ter zaslužne športne delavce. Prireditev so pripravili v okviru slovenskega kulturnega praznika. Priznanja najboljšim je podelil župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar. Za najboljšo športnico so drugič razglasili kegljačico Mariko Kardinar, članico KK Miro-teks iz Celja, državno prvakinjo in reprezentantko. Drugo mesto je pripadlo strelki Diani Benkovič, članici SD Jezero Dobrovnik. Tretje mesto pa je zasedla strelka Marjana Raus, članica SD Jezero Dobrovnik. Za najboljšega športnika so izbrali
Nogomet_________
Okrepitve Mure
Po vrnitvi s priprav v Crikvenici so se pri soboški Muri odločili za igralce, ki bodo nastopali v spomladanskem delu prvenstva v prvi državni ligi, ki se bo začela 24. februarja. Novi igralci so: Diego Ro-mero, ki je prišel iz Argentine, Mi-lanko Džerič, ki je igral v prvi ligi Srbske krajine, Dejan Vrečič (Tišina), vrnili pa so se Sašo Lukič, Marjan Dominko in Alen Mesarič.
Pri Muri pa so se odpovedali Boštjanu Grizoldu, Ameru Jukanu, Gregorju Blatniku in Antonu Dvoršaku. Nogometaši Mure bodo v spomladanskem delu prvenstva nastopali z naslednjimi številkami: 1. Nedžad Botonjič, 2, Sašo Lukič,
Gerenčer, Baranja), Polana : Čten-šovci 0 : 3 (Lebar 2, Plej), Dobrovnik : Bistrica 2 : 3 (Laci, Šooš; Žižek, Kolenko, Tompa), Čarda : Beltinci 5 : 0 (Gybrek 3, Vogrinčič, Pelcar), Gumi center: Veržej 1 : 2 (Prendl; Rajh 2), Polana : Hotiza 0 : 6 (Hozjan 3, Ritlop, Lackovič, Oletič). (F. B.,F. H., F. M.)
V šestnajstem kolu prvenstva v drugi slovenski ligi malega nogometa je ekipa Mak Cole iz Juro-vskega Dola premagala Križevce z rezultatom 5 : 3 (Nemec 2, Žnidarič). (N. Š.)
Nogometna šola dr. Branko Elz-ner - Segrap Ljutomer je pripravila mednarodni turnir za dečke do 11 let. Med osmimi ekipami je zmagal zagrebški Dinamo, ki je v finalu premagal Muro z 1 : 0. Za tretje mesto je Segrap premagal Čakovec z 2 : 0. (N. Š.)
V zimski občinski ligi trojk malega nogometa Križevci so odigrali deseto kolo. Še vedno vodi brez poraza ekipa Petrola iz llijaševec s 30 točkami pred Župari, 25, in MS Ključarovci, 24 točk. (F. M.)
strelca Franca Čara, člana SD Jezero Dobrovnik. Drugo mesto je zasedel strelec Franc Kološa, član SD Jezero Dobrovnik. Tretje mesto je pripadlo nogometašu Aleksandru Horvatu, članu NK Dobrovnik.
Za najboljšo športno ekipo so razglasili Nogometni klub Dobrovnik, katerega člansko moštvo tekmuje v tretji državni ligi vzhod. Drugo mesto je zasedlo Strelsko društvo Jezero Dobrovnik, tretji pa je bil Nogometni klub Žitkovci. Perspektivni športniki v občini Dobrovnik za leto 2001 so: Tomaž Kocon, Atila Kocon, Samo Sekereš, Dominik Vogrinec (vsi Rokoborskega kluba Dobrovnik), David Solarič,
3. Denis Žilavec, 4. Sebastjan Žilavec, 5. Alen Mesarič, 6. Vladimir Kožul, 7. Mitja Erniša, 8. Marjan Dominko, 9. Milanko Džerič, 10. Diego Romero, 11. Sebastjan Vogrinčič, 12. Aleš Luk, 13. Goran Reljič, 15. Dare Vršič, 16. Franc Cifer, 18. Dejan Vrečič, 20. Benjamin Prednik, 24. Mihael Ivanič, 26. Mitja Moreč, 27. Simon Dvoršak, 29. Aleš Gabor. (F. M.)
Zimska liga malega nogometa ženske
Len Sobota v finalu
V Murski Soboti je bil drugi turnir v državni zimski ligi malega nogometa vzhodna skupina za dekleta do 15 let, ki ga je organiziral ŽNK Odranci. Med štirimi ekipami sodelujeta tudi ekipi Len Sobota iz Murske Sobote in Odranci. Po dveh turnirjih je na prvem mestu
Doris Solarič, Manuela Bogdan, Mojca Duh (vsi ŠD Dokonča - hitrostno rolanje), Edvard Varga, Andrej Tanacek (oba SD Jezero Dobrovnik), Alen Ratko, Peter Kovač, Kristjan Laslo, Primož Torma (vsi NK Dobrovnik), Benjamin Dora (karate) in Alenka Horvat (atletika). Za perspektivni športni ekipi so izbrali: Rokoborski klub Dobrovnik in SD Jezero Dobrovnik (pionirji). Priznanja za uspešno delo na področju športa so prejeli: Jože Hack (nogomet), Ladislav Solarič (hitrostno rolanje), Edi Vogrinec (rokoborba), Tomaž Benkovič in Zoltan Horvat (oba strelstvo). Posebno priznanje za življenjsko delo v športu je dobil
starosta strelskega športa Koloman Šbvegeš. (F. M.)
Badminton
Pešehonov - Horvat DP
Na državnem članskem prvenstvu v badmintonu v Ljubljani so sodelovali tudi člani Mladosti iz Lendave. Največ uspeha sta imela Denis Pešehonov in Miha Horvat, saj sta zmagala pri moških dvojicah in postala državna prvaka. Uspešni sta bili tudi Simona Koncut in Sanja Nadž, ki sta zasedli pri ženskih dvojicah tretje mesto. Med posamezniki so zasedli peto do osmo mesto: Bojan Sekereš in Miha Horvat pri članih ter Simona Koncut pri članicah. Od 9. do 16: mesta so se uvrstili: Jernej Novak, Danijel Novak, Matjaž Žalik, Sanja Nadž, Martina Bukovec in dvojica Novak - Novak. (F. B.)
ekipa Škal, na drugem pa ekipa Len Sobota, obe sta se uvrstili v finale, ki bo v nedeljo, 17. februarja, 2002 v Zagorju. Rezultati prekmurskih ekip - prvi turnir v Velenju: Len Sobota : Škale 2 : 1, Pivnica Čaga Maribor: Odranci 1 : 4, Len Sobota : Pivnica Čaga 1:1,
Šport od tod in tam
Tenis - V Teniškem centru v Radencih je bil prvi Fašenkof turnir v tenisu. Med 24 igralci in igralkami, ki so tekmovali v dvojicah, sta zma
gala Vesna Stanko in Vlado Kuret iz Ljubljane, ki sta v finalu premagala Vesno Vogrinčič (Ljubljana) in Igorja Baniča (MS). Tretja sta bila Marjana Baloh (Ljubljana) in Edi Starčič (Radenci). (F. M.)
Košarka - Na soboški drugi osnovni šoli je bilo četrtfinale pionirskega festivala v košarki za dečke. Med štirimi ekipami je bila najboljša OŠ Slave Klavore, ki je zasedla prvo mesto pred OŠ II. Murska Sobota. (K. G.)
Namizni tenis - Odigrani sta bili zadnji dve koli tekmovanja v rekreacijski ligi občine Kerna Puconci. Rezultati: Černelavci : KA-EL 2 : 8, Rekreativci : Diana 7 : 3, KA-EL : Markišavci 7 : 3 in Rekreativci : Černelavci 7 : 3. Končni vrstni red: 1. KA-EL 22, Rekreativci 17, Markišavci 10, Diana 4 in Černelavci 3 točke. (F. M.)
Namizni tenis - Končano je bilo prvenstvo v prvi medobčinski ligi Ljutomer. Naslov prvaka je osvojila ekipa SIP I s Cvena, ki je igrala z Brokerjem 5 : 5. V drugi ligi bosta morali odigrati ekipi Servisa iz V. Vasi in Loka I še eno tekmo, ki bo odločala o naslovu prvaka. Na prvenstvu članic je zmagala Klavdija Štottl pred Tadejo Šinkovec (obe s Cvena) in Dušico Žnidarič (Ljutomer) (N. Š.)
Smučanje - Na smučiščih Pohorja je organizirala soboška druga osnovna šola enotedensko šolo v naravi, ki se je je udeležilo 26 učencev. Po uspešno končani šoli smučanja so izvedli tekmovanje v veleslalomu.
Pri dečkih je zmagal Bine Barbarič pred Mihom Farkašem, pri dekli
cah pa sta bili najboljši Nuša Anto-lin in Maša Šticl. (K. G.)
Skale : Odranci 3 : 2 in Odranci : Len Sobota 1 : 2; drugi turnir v Murski Soboti: Len Sobota : Škale 1:1, Pivnica Čaga : Odranci,2 :1, Len Sobota : Pivnica Čaga 2 : 2,
Skale : Odranci 3 Len Sobota 3:1.
Škale	6	3
Len Sobota	6	2
Odranci	6	2
Pivnica Č. MB 6	1
: 1 in Odranci: (F. M.)
2	1	11:8	11
31	S:9	9
0	4	12:12	6
3	2	,8:11	6
20
MULARIJA
14. februar 2002 191
joze.graj@p-inf.s
lepa ..., če je iskrena.
Tina Duh, 2. raz., OŠ Odranci
ml r^o-^o-^tK
Iva in Jan se imata zelo rada. Sedita na klopci in si nekaj šepetata. Ali veste kaj? Jaz mislim, da nekaj o ljubezni. Ljubezen je čudovita,
je že šlo zares. Jutranji ingjepotek smo borbe v parterju. Vse to smo ponovili še
Se vrnila
stnie, Nemčije,


Moja najljubša žival je račka. Ime ji je Lisa. Ima črno perje. Po vratu ima bele lise.
Naša Lisa je prava zaspanka. Če ne poležava na soncu, je v senci. Njen spanec je tako globok, da sploh ne sliši okolice. Dobro ve, da jo pazi pes Muri, ki ves ta čas bedi nad njo. Ko se zbudi, gre po hrano. Rada je koruzo, krompir in solato. Lisa je tako počasna, da ji druge živali vse pojedo. Le pes Muri ji vedno pusti kaj za pod zob. V vodi je prava lepotica. Plava sem in tja, da ji druge račke zavidajo. Ko pa je čas za spanje, se vedno stisne k Muriju.
Zjutraj sem videl, kako je lisica prišla po račko. Ko sem prišel ven, je bilo prepozno. Že jo je odnesla. Pes Muri je hitel za njo. Po kosilu je prišla Lisa že domov. Nahranil sem jo in odnesel v kletko. Vedno, ko je čas za spanje, jo zaprem v kletko in odnesem v klet. Natrosim ji hrano in grem v posteljo. Zdaj ji lisica ne more nič. Vedno jo išče, ampak je ne najde. Tako lahko mirno spim in sanjam, da bo račka z menoj do konca življenja.
Domen Predojevič, 5. a OŠ Sveti Jurij
V zadnjih dneh smo se na šoli veliko pogovai prostem času in morali smo tudi rešiti kratko an Učenci, ki so sodelovali v parlamentu, so nam po* li rezultate ankete. Ugotovili smo, da imamo učen1 Franceta Prešerna dovolj, skoraj preveč pros časa. To je potrdilo 85 odstotkov učencev. Tudii so dobili podobno anketo in večina jih je odgov da se zanimajo, kje je njihov otrok v prostem« Nekateri so napisali, da svojim otrokom predlagl skupaj preživijo prosti čas. Učenci nižje stopnji radi preživijo prosti čas s starši, ^>ri učencih višje’ nje pa je ravno obratno, saj so raje v družbi s pN’ ali gledajo TV, poslušajo radio, igrajo računalniške' ce ...
Menim, da je najbolje, da vsak otrok sam o®1* svojem prostem času, njegovi starši pa naj bi-njegov prosti čas zanimali le do neke mere. _
Nataša Magdič, 8. a/9, OŠ Franceta Prešerna W|!
Nekega dne je Bela kapica šla lovit žabe. Takrat so živele govoreče žabe. Bela kapica je vprašala žabo, koliko je stara. Žaba je odgovorila: »1850 let sem stara.« Nato je Bela kapica rekla: »Poglej, tam je cigareta! Pojdi kadit!« Žaba je skočila in rekla: »Ne, ne bom kadila, ker vem, da me hočeš uloviti!« Žaba je odšla in Bela kapica je bila žalostna. Šla je domov. Zjutraj je spet šla lovit žabe. Srečala je neko žabo jo vprašala: »Žaba, kaj pa počneš tukaj? Se kopaš? No, pridi malo ven iz vode.« Žaba je skočila iz vode in vprašala Belo kapico, kaj hoče. Nato pa je Bela kapica naenkrat udarila s šibo in rekla: »Zdaj pa te imam!« Žabo je odnesla domov in jo dala mami. Mama jo je morala speči in Bela kapica je bila vesela.
AneJBi Duh, 3. razred OŠ Prežihovega,Voranca Bistrica


pusro/ANjt
ALEKSANDRA
K/zižEvcr pni. LJvrdn
Pravkar se se z judoisti iz govine, Hrv< ga opišem i
Vsak dan privoščili malo p
u-
av iz tuline. Pomerila sem
enije, Ma
ske, Bosne in Herce-ortnika? Naj vam
^IfML
Oh, ta zima, pred vrati nam kim3’ da spet bo sneg pobelil ves breg-Otroci se tega vesel in ga že vnaprej ča$tt
Kaj pa mama, 1 ki je vedno sam^\ In Ljubljana, ki je bolana? ,
Mateja Žalig, OŠ Franceta Prešerna Čre(
o se -zbudrHob.se ilh-FtFbdličnpm zajtrku smo si
času ob pol šestih. Težkihno stanovali.
Konkurenca je bila huda;
ega časa, da se pripravimo
se odpr
jli udeleženci dobro izurjeni, tako
trening. Ob desetih parterni tehniki in imeli nkrat v popoldanskem do koče, v kateri smo
da sem morala vložiti veliko truda in spretnosti. Naj povem, da so nekateri dosegli odličja na olimpiadi, na evropskem in svetovnem prvenstvu. Trener nam je vsem dobro posredoval svoje znanje.
Pogosto se udeležujem takih tedenskih priprav v tujini, kar me sploh ne ovira pri šolskem uspehu, ampak me bogati.
Sandi Lešnjak, 7. d, dopisni krožek DOŠ I Lendava
U-
Pred kratkim se je odpravila dekliška rokometna ekipa OŠ Franceta Prešerna iz Črenšovec (dekleta v starosti 12-14 let) na pomursko prvenstvo v Radence. Prvenstva so se udeležile še ekipe iz Bogojine, Radenec, Sv. Jurija, Križevec pri Ljutomeru, Razkrižja in Bakovec. Razdeljene smo bile v dve skupini. Poleg nas so bile v skupini še
učenke OŠ Križevci, Bakovci in Razkrižje. Prvo tekmo smo odigrale s Križevci in jih premagale s 14 : 2. Potem smo igrale z zmagovalcem tekme Bogojina : Radenci. Ker je na tej tekmi zmagala Bogojina, je bila naša naslednja tekma torej z njo. Tudi to ekipo smo premagale, čeprav tokrat malo bolj tesno, in sicer z 8 : 6. Tako nas je čakala le še tekma za prvo in drugo mesto, in sicer z učenkami Sv, Jurija. To tekmo smo na žalost izgubile s 14 : 7, a vseeno smo z drugim mestom dosegle želen cilj, saj smo se uvrstile v četrtfinale državnega prvenstva.
i, oš e°'
Otroci iz vrtcev v Moravskih Toplicah in Martjancih so se pred kratkim že tretjič podali skupaj s svojimi vzgojiteljicami na Pohorje. Pridružili so se jim tudi otroci iz vrtca v Bogojini. Tam so se sankali, hodili na sprehode in na nočni pohod z baklami, imeli so ples z baloni, pred odhodom domov pa sta dva avtobusa pjjppljala tja tudi njihove starše, bratce in sestrice. Vsi skupaj so se prijetno zabavali in sklenili tudi sončni krog
Edino tebe si želim. t Naj nikdar te ne izgubil
Ljubim te še, kadar spi^l Jasno mi je, da si te želi11' Upam, da iz sanj se ne 2? Besede so sladke, po nji[l$ Edine ostale ml bodo za Zato za roko te držim
Mateja Gabor, 7. a,

Vsi fantje v razredu so bili zaljubljeni v Doris. To bom morala spremeniti, sem si mislila. Začela sem premišljevati, kako bi naredila napoj proti fantom in šinilo mi je v glavo, da bom skuhala pro-tifantovsko juho.
V vročo vodo sem dala sol, sladkor, posušene koprive, nagnito zelje in na koncu še dišave umazanih nogavic. Juho sem pustila
O
Julija Primic je bifa zelty bog dekle. Fantje so ji ppdarja/i lep Hodila je na plese, kjer sp bile te Ljubljane. Bila je lepa/in vsi
to in fazvafeno
a .darila.
in dr brane
o jo opčudgVa-
e lep
li. France Prešeren je bil^elo za^ubljert v Julijo.   To je bila nesrečna ljubezbo, Julija ga ni marala.
Po končani razglasitvi smo se zadovoljne in utrujene vrni-	vreti tako dolgo, da je vsa izparela v svet.
le domov, na poti pa smo si že zastavile nov cilj, in sicer In zgodilo se je! Zaradi juhe so se vsi fantje zaljubili v druga dek-uvrstitev v polfinale.	leta, le Grega, ki je všeč meni, je še vedno zaljubljen v tisto Doris.
Katja Hozjan. 8. h/9, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci	Zdenka Kandal, 3. raz., OŠ Fokovci
Poznamo snežni, kamniti plaz. Sproži seta, začne po visoki vzp^ sneg, zemlja ali edno hitreje/h'hitreje.
to veliko*ra;i
marj
Zaradi nje je Prešeren zapfaviTveliko   Tudi ona je bila nesrečna, čeprav j^i
gartpm, koje na
d ........
Tak/velika/naraV^J e je zgodila #ni v Lo9u
tega J®
Po smrti Franceta Prešerna je zelo žalovala.
Lara Lebar, 2. b/9, OŠ Turnišče
si so jUn poskušali P®1 i si l/hko obnovili   Vem/da jih je tam se

^ti, zato si želim. d , etu čim manj plaZ° mjZ
Dvojezična
HSHI 14. februar 2002
NA SCENI
21
Vaše pesmi
Ljubezen mejAl
Naj nebo je obsijano z zlatim soncem, ptice žvrgolijo pesmi svoje, . vse to ne more potolažiti srca mojega, gorja odvzeti, ki storilo seje v duši moji.
Zaljubila sem se, pa se ne bi smela.
Kako naj srcu, ki od ljubezni vroče gori in duši, ki po tebi hrepeni, spet mir povrnem?
Ni zdravila na tem svetu, ki moje rane bi zacelilo.
Le ti, ki zame si nedosegljiv, bi bil zdravilo pravo.
Tako pa sedaj boli in skeli, ko upanja več ni.
A vseeno, ljubezen moja si ti, Z.
Karo
Ljubezen
Pokazal si mi ljubezen, kot pisano mavrico, kot rajsko ptico, a nisi izdal mi, da na tej poti polno je brezen.
Odločila sem se zanjo, zato odšla sem na pot iskat njenih lepot, zašla sem na stranpot, polno solz in zmot.
' Toda upanje v meni peljalo meje proti novi, pravi poti, zdaj stopam ji nasproti, ljubezni v vsej krasoti tej, sladkobni čarobni lepoti.
Sonja
V S©JU LUČI
Vidim ju, da srečna sta.
On - moj znanec iz kdovekaterih sanj. Usode ne morem spremeniti. Njenega smehljaja več ne prenašam
in naprej po spoji poti hitim. Pravi, a samotni.
Klavdija Sapač
TO SMO M
Razr
zase
a smo le tam, v 4. letniku srednje šole. »KONČNO!« bi rekli mnogi, ampak če pomislimo ..., saj
nam v resnici ni bilo tako slabo! Smo dijaki 4. f oddelka Ekonomske šole v Murski Soboti smer upravni tehnik. Naša razredničarka je bila vsa štiri leta prof. Darinka Jerše. V razredu nas je 25, od tega je 8 fantov in 17 deklet. Radi bi se vam na kratko predstavili:
Monika Raj je naša predsednica, poleg nje pa sedi Marko Glavač, ki je znan po svoji ekstra frizuri. Urška Ritlop in Martina Lihtenvalner sta naši dvojčici, Metka Papp in Sandra Beznec sta velikokrat nasprotnega mnenja, vendar vedno najdeta sredinsko pot, ki obema ustreza. Potem sta tu še Janja Krapec in Sanja Horvat, ki sta presrečni, če lahko med poukom govorita. Adri-jana Radoševič je odgovorna za šolsko kuhinjo, poleg nje pa sedi Darja Šadl, ki je bila vedno bolj tiho dekle. Metka Hozjan je naša pevka in nam rada zaigra na kitaro, Mojca Žiško je dekle, ki rada izve kakšno zelo zanimivo novico, Anita Horvat vedno rada priskoči na pomoč, in če je kdo proti njej, se hitro postavi zase. Poleg nje sedi Simon Em-ri, ki igra orgle. Tu je še naš nogometaš Zoran Horvat, Leon Lutar pa zabava ves razred. Mi-
MU^KA SOBOTI
4. F EKONOM
Prava pot
Niis
Carlotta
Vaša čustva
ran Genda in Primož Mesaric sta bolj tiha, ampak če je treba dati kakšno pripombo, sta takoj poleg. Mitja Makoter je razred zase, Tadej Šiftar pa je naš atlet. Natalija Cigiit se rada postavi za naš razred, Andreja Lopert pa je naša blagajničarka. Andreja Utroša velja v razredu za mirno dekle, ampak videz vara. Na koncu sta tu še Tamara Cvetko, ki rada pogleda sebi v prid, in Marina Dervarič, ki rada tudi kakšno uro manjka in upa, da je profesorji ne bodo pogrešali. To je bil na kratko 4. f razred.
Čeprav nas v razredu ni veliko, pa ta številka ne pomeni malo, ampak kar precej problemov, ki so jih imeli profesorji z nami in mi z njimi. Bilo je veliko lepega in norega v teh letih ... največkrat pa smo radi odhajali od pouka,
den najbolj priljubljenih soboških lokalov - mnogi bi dodali »tudi v severovzhodni Sloveniji« - Art Caffe je bil v soboto zvečer prizorišče zvokov, ki jih stalni obiskovalci doslej še niso bili vajeni.
Lokal so tokrat okupirali bolj mladi in beseda »okupirali« je tukaj res na mestu, saj je največ občudovalcev pritegnila skupina MDK (beri em-de-ka, op.a.) iz Radenec, katere člani so uživali tudi moralno in vizualno podporo svojih staršev in ožjih sorod-
nikov. Njihovim rap komadom, ki so jih njihovi simpatizerji znali na pamet, so sledili rapovski rafali skupin BOK (beri be-o-ka, op.a.) iz Ljutomera in Bronx iz Velenja. Art Caffe tako nadaljuje tradicijo mesečnega gostovanja glasbenih gostov, saj so nedavno
tukaj igrali tudi Janez Zmazek -Žan, Janez Bončina - Benč in Primož Grašič. Lastnik lokala Jože Kranjec je sicer za začetek letošnjega leta razmišljal o pravi glasbeni »bombi«: v goste naj bi povabil kar samo Josipo Lisac! Stvar bi bila sicer težavna, a še zdaleč ne nemogoča. Je Jože še vedno za stvar, se sprašujejo njegovi gostje.
T. K. ■
rEPOHMj nABIDMM
B BOHX 3A
saj nam učenje ni dišalo ..., ampak včasih nam drugega ni preostalo. Vseeno smo razred zase, v vseh pomenih ... v slabih, ko smo hoteli vsi od pouka, pa je eden ostal in smo dobili vsi neopravičene ure, pa tudi takrat, ko smo bili enakega mnenja. Seveda so bili najlepši dnevi teh štirih let konci tednov in ekskurzije, ko smo se družili po svoje, tudi kaj popili in »žurali« do jutranjih ur. Takrat nam niso bili pomembni šola, ocene, profesorji, tisti trenutek je bil le naš in vem, da bomo te trenutke pogrešali.
Mnogo novega smo spoznali, veliko nepremišljenega storili, ampak iz vsakega od nas je zrasla nova osebnost, nov človek, ki bo sedaj stopil na novo, povsem samostojno pot. Nekateri bomo odšli študirat, drugi pa bodo poskušali najti delovna mesta. Razšli se bomo v upanju na najboljše, v upanju, da bo vsak našel to, kar smo vsa ta leta poskušali najti in kar smo se skušali naučiti za življenje. Ko smo premišljevali, kaj naj bi sporočili generacijam za nami..., nam je prišlo na misel le eno: Ne glede na to, kaj smo, kje bomo, kaj počnemo, vedno se bomo morali vse življenje učiti... Zato se učite za življenje in ne bo vam žal, kajti vsak verjame v svojo srečno usodo in upa na svoj uspeh. Zato vam s pozdravi svetujemo: Ne iščite neuspeha drugih, da bi uspeli sami.
Življenje se spreminja in pridejo samo še spomini na čas, ko smo se s težavo obrnili vstran in tam nas je čakala roka sošolca; saj to so bila SREDNJEŠOLSKA LETA!
Življenje je pot tisočerih križpotij, na katerih se ljudje ničkolikokrat ustavljamo, da bi se še zadnjič ozrli po vseh možnih potkah, da bi končno izbrali eno, ki naj bi bila za nas prava. Nepravim, da je le ena prava, ki nas vodi v srečo, a vedno večji je vpliv ljudi okrog mene, da zdaj verjamem, da bom obraz, ki bi me pomirjal, našla le .,, na pravi poti in ne na stranpoteh.	;
Končno sem se opogumila in stopila na eno od teh stezic. Bila sem presenečena, daje tukajšnje življenje drugačno, bolj domače in toplo, in tu sem spoznala osebo, ki sem jo takoj vzljubila. Postala sva neločljiva. Bil je fant, ki je imel vse, kar sem si pri moških želela. Velikokrat sva se srečevala in čez čas sem se vanj zaljubila. Ampak hitro sem bila razočarana, ko mi je povedal, da ima dekle. Na začetku nisem verjela, saj je jaz nikoli nisem videla, končno pa sem le verjela. Potem me je pa kar naenkrat poklical in me vprašal, ali bi hodila z njim. Privolila sem, ampak on tega najbrž ni vzel resno, torej sva ostala le prijatelja. Ampak jaz si ne morem pomagati, saj sem še vedno neskončno zaljubljena vanj.
Tako se je še enkrat pokazalo, da ima množica okrog mene znova prav, o tem, kaj je prava pot. A v meni je še vedno kanček upanja, da bo tale angelski obraz na poti postal ob m in me vprašal, ali ne bi šla z njim v ra raziskat mavrico.
Bodoči DIJAKI in STARSI!
DIJAŠKI DOM MURSKA SOBOTA Tomšičeva ul. 15, 9000 Murska Sobota tel.: 02 530 03 10
DIJAK ... ali veš, zakaj je bivanje v dijaškem domu prednost?
• strokovna pomoč, inštrukcije in uspeh je zagotovljen, • pot do šole je krajša, • učimo se živeti drug z drugim in drug za drugega,
• šport in interesne dejavnosti.
www.d-dom.ms.edus.si
STARŠI, za vašega sina, hčerko smo tu ...
• da boste imeli za uspešno šolanje manj skrbi,
• vašemu otroku ponujamo celotedensko oskrbo,
• skrbimo za varno in dobro počutje.
ČE SMO KAJ POZABILI, PRIDITE, VPRAŠAJTE IN SE SAMI PREPRIČAJTE! INFORMATIVNA DNEVA: V PETEK, 15. FEBRUARJA, OD 8. DO 20. URE IN V SOBOTO, 16. FEBRUARJA, OD 9. DO 12. URE.
i
22
DOBRO JE VEDETI
14. februar 2002
OVEN
ONA: Strah pred posledicami vam brani, da bi se zapletli v neko avanturo. Če boste dovolj diskretni, lahko to izpeljete brez večjih težav. Seveda pa je vse odvisno le od tega, ali boste uspeli obdržati jezik za zobmi...
ON: Začeli se boste zavedati svojih možnosti pri osebi, ki jo že dalj časa občudujete. To vam bo precej dvignilo vašo samozavest. Izkoristite veliko priložnost in si uredite tudi ljubezensko stran življenja.
Pomurske lekarne razkrivajo
zdravilne skrivnosti
Ateroskleroza
BIK
ONA: Ker vas nameravajo ponovno narediti za tarčo spleta okoliščin, bo najbolje, da se za nekaj časa izogibate družbe. Pojdite malo v naravo in kaj hitro si boste našli celo kopico somišljenikov. Vsekakor pa se boste prav prijetno zabavali. ON: Morali se boste sprijazniti z dejstvom, da komur ni mogoče svetovati, temu ni mogoče pomagati. Nikar si ne očitajte, saj ste poskusili prav vse, kar je v vaši moči. In na neki način celo veliko več...
DVOJČKA
ONA: Prijeten nasmeh bo povzročil hitrejše bitje vašega srca, ki tudi drugače ni kdo ve kako stabilno. Kaj hitro se boste
J / zapletli v prav prijetno avanturo, ki pa ne sme priti na ušesa vašega partnerja.
DN: Upočasnite svoj tempo, živite preveč nasilno. Jeste čez mero, pijete čez mero in vse to se vam utegne maščevati. Vaše sedanje možnosti so predvsem v romantičnih odnosih, zato jih nikar ne zamudite.
RAK
ONA: Malo se zamislite nad besedami, ki so vam bile izrečene. Resje, da niso zvenele najlepše, vendar so bile iskrene, zato nikar ne bodite užaljeni. Iskrenost je lepa vrlina, zato se jo naučite ceniti!
ON: Srečanje v dvoje bo burilo vašo domišljijo. Bodite realni in ne nasedajte stvarem, ki bi vam lahko samo škodovale in še veliko razočaranje bi lahko doživeli. Torej stopite na trdna tla in poglejte resnici v oči.
LEV
ONA: Ne spreminjajte življenjskih navad, kajti kmalu boste naleteli na človeka, ki vas bo prav zaradi tega koval v zvezde. To pa bo samo voda na kolesa vašega mlina. Torej se vam obeta prav prijeten in zanimiv teden.
ON: Ponovno se boste prepričali, da sta denar in ljubezen dve popolnoma različni stvari. Vsega se pač ne da kupiti, čeprav je tudi res, da je denar sveta vladar. Pa saj niste takšen materialist, kot se delate ...
teroskleroza ali poapnenje žil je ena najpogostejših bolezni srca in ožilja. Posebno pogosta je
v razvitih deželah; vedno več je dokazov, da je povezana s prehrano in načinom življenja.
Pri aterosklerozi gre za proces odlaganja maščob v steno arterij in mašenje teh žil, ki iz srca dovajajo kri vsem organom. Ta proces poteka postopno in največkrat brez posebnih svarilnih znakov, zato je aterosklerozo predvsem treba z vsemi sredstvi preprečevati. Bolezen v zgodnjih stadijih nima simptomov, z napredovanjem pa lahko nastopijo naslednje težave:
• poškodba arterij, ki oskrbujejo ude in stopalo, povzroči bolečo hojo, nastajanje razjed na nogi in celo gangreno;
• zapora v koronarnih arterijah (prinašajo kri s kisikom v srčno mišico) povzroči nastanek koronarne bolezni, angine pektoris, srčne aritmije in srčni infarkt;
- možganska ateroskleroza lahko povzroči delno izgubo vi-
da ali govora, nenadno lokalno
- paralizo, lahko pa vodi tudi v možgansko kap.
Dejavniki
Dejavnikov, ki pospešujejo mašenje žil in s tem zvečajo tveganje za obolenje srca in ožilja, je več - od pretežno sedečega dela, torej naše sodobne telesne nedejavnosti, do debelosti, sladkorne bolezni, kajenja in družinske obremenjenosti (navzočnosti teh bolezni pri ožjih družinskih članih ) ter procesa staranja, najpomembnejša pa sta prav gotovo visok krvni tlak in maščobe v krvi.
Preprečevanje in zdravljenje
Prvi korak je zmanjšanje ali odstranitev dejavnikov tveganja, ki povzročajo aterosklerozo.
Tako je treba z ustrezno prehrano zmanjšati vnos nasičenih maščob, s čimer se bo zmanjšalo tudi nadaljnje nastajanje žilnih oblog.
Bolniki z visokim krvnim tlakom ga lahko znižajo z zdravim življenjskim slogom (hujšanje, redna telesna vadba, zmanjšanje stresa) in z antihipertenzivnimi
zdravili. Sladkorni bolniki lahko nadzorujejo vsebnost krvnega sladkorja. Kadilci lahko opustijo kajenje.
Operativne tehnike odprejo dele zaprtih arterij in ponovno vzpostavijo normalni krvni obtok (angioplastika) ali preusmerijo krvni obtok mimo zapore (odvod).
Sklep
Čeprav bi aterosklerozi preprosto lahko rekli tudi kar staranje, saj bolj ali manj prizadene prav vse ljudi, se začne že v ranem otroštvu in nato počasi, a vztrajno napreduje v desetletjih našega življenja. Pomembno pa je, da zlasti z zdravim načinom življenja upočasnimo te procese in zmanjšamo posledice.
Alenka Frumen, mag. farm. ■
Zadnji odgovor?
Zadnji - za
300.000 SIT.
Ford, letnik 2001, res se splača.
DEVICA
ONA: Nikar se preveč ne zaletavajte, temveč raje dobro premislite, preden se spustite v tvegan posel, saj vam trenutne razmere niso naklonjene. Počakajte malo, prihajajo boljši časi. Do takrat pa si malce odpočijte.
ON: Uspelo vam bo občutno izboljšati vaše finančno stanje, zato nikar ne oklevajte z odločitvijo, ki jo stalno prelagate. Naložba, ki jo načrtujete, je več kot dobra, saj boste pridobili kar na nekaj področjih.
TEHTNICA
ONA: Ne prehitevajte dogodkov in ne siljte v nekaj, kar vas lahko drago stane. Zadeva se bo kmalu razjasnila, zato ne bodite nestrpni, kajti rezultati bodo veliko boljši, kot ste morda pričakovali.
ON: Srečali se boste z osebo, ki vam je pred časom nesebično pomagala iz težav. Izkažite ji dolžno spoštovanje. Kmalu boste ugotovili, da je med vama še nekaj več kot samo prijateljstvo in medsebojno spoštovanje.
ŠKORPIJON
ONA: Nikar ne obupajte zaradi ene same napake, saj s tem še ni konec sveta. Pripravite se na razburljivo doživetje, ki vam bo popestrilo dolgočasen vsakdanjik. Takšna avantura vam lahko samo koristi.
ON: Po precej uspešnem obdobju se boste morali sprijazniti tudi z nekaterimi spodrsljaji. Toda nič ni tako hudega, da ne bi moglo biti še hujše. V življenju se ne dogajajo samo dobre stvari, zato malce potrpljenja, minilo bo.
STRELEC
ONA: Poslušajte glas svojega srca in pozabite na svarila, ki vam jih dajejo »pametni« ljudje, posebej še bližnji sorodniki. Je že tako, da je prišel čas, ko se boste morali o določenih stvareh odločiti povsem sami.
ON: Od dogovorjenega srečanja lahko iztržite veliko več, kot si morda mislite. To vam bo vlilo precej samozaupanja. Ne zamudite izjemne priložnosti in jo maksimalno izkoristite, saj se vam ne ponuja vsak dan.
KOZOROG
ONA: Največji finančni izdatek ste zmogli, zato se vam ni treba več bati, da bi lahko ponovno zabredli v denarne težave. Nasploh lahko pričakujete dokaj miren teden v krogu družine, kar vam bo vsekakor umirilo napete živce.
ON: Preveč zanemarjate poslovno stran življenja. Ljubezen je sicer lepa reč, vendar pa tudi želodec zahteva svoj delež. Za konec tedna si še privoščite lenobno poležavanje, za kasneje pa bi bilo bolje, če bi se vsaj malce spremenili.
VODNAR
ONA: Pazite, da vas ne bo prevarala oseba, za katero ste vedno mislili, da je poštena. Izkazalo se bo, da ni tako. Na nekem drugem področju pa se boste uspeli dokončno afirmirati kot zaupanja vredna oseba.
M ON: Vse vam je šlo zelo dobro, vendar se lahko stvari v tre-, nutku spremenijo. Razčistite sami s seboj in se končno odločite, kaj in kako. Proti koncu tedna se lahko zgodi marsikaj prijetnega, posebej v ljubezni...
RIBI
ONA: Ponovno ste se zapletli v pustolovščino, ne da bi pri tem kaj preveč razmišljali. Ne govorite, da se vam pri tem godi krivica, saj ste dobili natanko to, kar'ste iskali. In nikar se ne izmikajte, ne bo pomagalo!
ON: Tokrat stvar temeljito premislite, ker se lahko v nasprotnem primeru zatakne prav tam, kjer to najmanj pričakujete. Pogovorite se s svojo partnerko, preden se boste odločili, kajti star pregovor pravi, da več glav več ve!
Z našega štedilnika
Škarpinin file v omaki iz morskih sadežev
Široki rezanci s porom
***
Grahova juha s krompirjem
***
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Valentinova rulada
Grahova juha s krompirjem
Sestavine: 120 g čebule, 100 g janeža, 80 g prekajene slanine, 20 g česna, 15 g moke, 60 g masla, 200 cl zelenjavne osnove, 200 g krompirja, 300 g graha, sol, poper
Priprava: Čebulo, janež in slanino narežemo na kocke. Česen sesekljamo. Maslo v kozici segrejemo, na njem posteklenimo na kocke narezano čebulo, janež in slanino. Dodamo moko, sesekljan česen in malo prepražimo ter zalijemo z zelenjavno osnovo (če je nimamo, zalijemo z vodo in dodamo zelenjavno ali perutninsko kocko). Zakuhamo na kocke narezan krompir v velikosti graha. Ko je krompir kuhan do polovice, dodamo grah in vse skupaj kuhamo toliko časa, da so živila mehka, a grah ne izgubi svoje barve. Nazadnje po potrebi še začinimo.
Škarpinin file v omaki iz morskih sadežev
Sestavine: 600 g škarpininih filejev, sol, limonin sok, 40 g moke, 5 g rdeče paprike, 8 cl olivnega olja
Sestavine za omako: 15 g masla, 5 g škrobne moke, 25 cl mleka, 5 cl sladke smetane, 200 g morskih sadežev, sol, koper, drobnjak, limonin sok
Priprava: Škarpinin file posolimo in pokapljamo z limoninim sokom ter pustimo ne prav dolgo na hladnem, da se marinira. Nato file povaljamo v mešanici moke in rdeče paprike ter ga spečemo v ponvi na ogretem olju. Fileje ponudimo s pripravljeno omako tako, da jih na krožniku prelijemo ali serviramo posebej.
Priprava omake: V ponvi na maslu svetlo prepražimo škrobno moko, zalijemo z mlekom in z metlico gladko razmešamo do vrelišča. Dodamo smetano, morske sadeže in začimbe.
Vse skupaj na kuhinjski plošči malo prevremo in okus popestrimo z limoninim sokom.
Široki rezanci s porom
Sestavine: 160 g širokih rezancev, 40 g masla, 120 g pora, 30 g česna, 10 cl mleka, 10 cl smetane, sol, poper, timijan, peteršiljeve vejice
Priprava: Široke rezance skuhamo v veliki količini slane vode, odcedimo, malo pokapljamo z oljem in shranimo na toplem. Na maslu spražimo česen in na rezance narezan por samo toliko, da ovene, nato zalijemo s smetano in mlekom, začinimo, prevremo in pomešamo z rezanci. Preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Valentinova rulada
Sestavine za biskvit: 5 jajc, 130 g sladkorja, 100 g ostre moke, 50 g čokolade v prahu, " pecilnega praška
Sestavine za kremo: 40 cl rastlinske smetane, 150 g čokolade, 1 cl ruma, 1 vanilin sladkor
Sestavine za premaz: 100 g marelične marmelade
Sestavine za glazuro: 100 g čokolade, 50 g masla, 1 cl olja
Priprava: Iz beljakov stepemo trd sneg. Vanj počasi vtepamo sladkor. Dodamo rumenjake, čokolado v prahu in moko, med katero smo pomešali pecilni prašek. Vse narahlo premešamo. Pekač obložimo s papirjem za peko in ga tanko namažemo z maščobo. Biskvitno maso enakomerno razmažemo centimeter na debelo. Pečemo v pečici 15 minut pri 175 °C. Pečen biskvit zvrnemo na s sladkorjem v prahu potresen papir. Previdno odstranimo papir, na katerem se je pekel biskvit. Z novim papirjem še vroč biskvit zvijemo v rulado. Ohlajeno previdno odvijemo, tanko premažemo z marmelado, nato pa s kremo ponovno zvijemo in prelijemo s čokoladno glazuro.
Priprava kreme: Naribano čokolado in vanilin sladkor damo v polovico rastlinske smetane in med stalnim mešanjem segrevamo toliko časa, da se čokolada raztopi. Odstavimo in damo na hladno, da se popolnoma ohladi. Ohlajeni primešamo preostalo rastlinsko smetano in rum ter stepamo do penastega.
Priprava glazure: Čokolado zmehčamo nad soparo. Prilijemo olje in raztopljeno maslo. Vse skupaj mešamo, da se začne glazura gostiti in se oprime hrbtne strani žlice.
Psihiatrovi pomenki
Spomlnsl motnje (
pominska funkcij1 omogoča zadrz« in ponovitev pfe dogodkov, ki so bili doživeti.
Poudarek je na »zave511 živeti«. Kaj pa je zavest? S stanje zaznavanja, predstf mišljenja, čutenja, zlasal denje o njih. Če si kaj h0; zapomniti, moramo najp* deti, da smo, da to ali on1 mo, in včasih celo imeti''1’ zapomnitev, torej moM novnega doživljanja (rcP^ cije) že doživetega.
Zadeva definiranja zavj nam zdi na začetku zeld^ na, je pa v bistvu zelo nd in lahko marsikoga špranj neroden položaj. Če p8*1 malo oddaljim od nasl°’ povem, da je takšno celo« šeslovje. Zdi se mi, da vf* ko pa naj bi nekaj o te®| dal, obnemim. Vsekak0* spomin najprej pome®1’ vest. Brez zavesti namreč mina.V enakem odnosusii centracija in spomin. Kg centracije ni spomina. OT koncentracija in spot®11 praksi pogosto zamenjal ma ju je težko ločiti. Bol*1 vi, da nima spomina, v p^ pa se potem odkrije, koncentracije. O sporni11® rej ne moremo pogow| mo koncentracije.
Če gre »le« za problelj koncentracije, je bolnin lažje oziroma se počuti S1 šega, saj kdo od nas si Pa । zna, da ima slab sporni*1' užaljeni smo, če nam ki da smo nekaj pozabili-mozavest je takoj tanje*1’
Pod pojmom sporni*111 mo:
1. sposobnost poenni 2. sposobnost repf° aktiviranja spominski . mov, torej tistega, katS1 pomnili.	j
Spominski zaklad je j kopičenih spominski^.
Motnje so mogoče I treh področjih.
Najbolj znana motrt < na je spominska slab0^ strokovno rečeno hip0 Poznamo jo v proces1* J nega«, fiziološkega sta*1J prej se izbrišejo svež* , potem pa starejši. J
Pri ekstremnih to''* J njih, ki so že boleze*1 izguba spomina velik0 darjena. Znani so P* J bolnik ne ve, kje je d° ji če domov, torej tja, življal mladost.
Tašča se pogovafj**,^ mu govori, kako je if mogoč človek. Totef^J pozna. Govorimo o »P |. kem« sindromu ali j ci, kjer gre za celote*1 selnega sistema. , (Nadaljevanje P^^ nev^l
... za zdravje in dobro počutje
■■ 14. februar 2002 DOBRO JE VEDETI ,,,.23
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje

o elektronski pošti smo dobili problem z naslednjo vsebino.
Potrošnik je pred desetimi meseci kupil nov avto. V času, ko ga ima, je bil že 10-krat na popravilu. Serviser ne more ugotoviti napake in mu avto vrne, ne da bi napako odpravil. Avto je sedaj že več kot en mesec na servisu, kjer naj bi čakali na rezervne dele.
Zastavil nam je naslednja vprašanja:
1.	v kolikšnem roku morajo vozilo popraviti, če je še v garanciji,
2.	ali velja za zamenjane dele pri vozilu v garanciji zopet no-. vih 12 mesecev garancije,
3.	kaj storiti, če vozila ne popravijo v garancijskem roku,
4.	kaj naj naredi, ko bo vozilo prevzemal (napaka se lahko ponovi).
1.	Rok za popravilo avtomo-bila v garancijskem času je 45 dni (UL SFRJ 5/78). Če avtomobila v tem času ne popravijo, lahko zahteva nov avto.
2.	Kaj pravi o podaljšanju garancijskega roka OBLIGACIJSKI ZAKONIK, ki je stopil v veljavo 1. 1.2002.
Podaljšanje garancijskega roka: 483. člen OZ.
(1	.) Pri manjšem popravilu se garancijski rok podaljša za to-liko časa, kolikor kupec ni mogel uporabljati stvari.
(2	.) Če pa je bila stvar zaradi nepravilnega delovanja zamenjana ali bistveno popravljena, začne teči garancijski rok znova od . zamenjave oziroma vrnitve popravljene stvari dalje.
(3	.) Če je bil zamenjan,ali bistveno popravljen le kakšen del stvari začne garancijski rok znova teči samo za ta del.
Svetovali smo mu, da zahteva podaljšanje garancije za (tudi za nazaj) ves tisti čas, ko je imel avto pri njih na popravilu. Seveda je dobro, da ima dokaz, da jim je avto predal (oz. kdaj), to pa je reklamacijski zapisnik ali del. nalog, lahko mu dajo tudi kopijo. Stranki bi morali tudi pisno odgovoriti na reklamacijo, in to v 8 dneh po prejemu le-te. Če tega ne storijo, so kršili 39. člen ZVP lin lahko kazensko odgovarjajo.
To, da delov nimajo v zalogi, ne more biti izgovor. Pooblaščeni servisi morajo imeti vse potrebne nadomestne dele, morajo takoj sprejeti avto v popravilo in napake pravočasno odpraviti (45 dni).
3.	Reklamacija je bila vložena, ko garancija še ni potekla, zato se s tem tudi nič ne spremeni. Seveda pa se mora, kot smo že zapisali, garancija podaljšati za čas, ko lastnik vozila ni mogel uporabljati oz. ko je bilo na servisu.
Na primer, če se garancija podaljša za 3 mesece, ista napaka pa se ponovi šele po 6 mesecih od prevzema vozila, kar bi v tem primeru pomenilo, da garancije ni več, ima potrošnik možnost, da vloži reklamacijo na opravljeno storitev po 38. členu Zakona o varstvu potrošnikov. Po tem členu lahko reklamira skrite napake v enem letu od prevzema vozila.
4.	Če bi se napaka lahko ponovila, bi bilo najbolje, če bi že
sedaj, ko je avto še na servisu, le-tega pregledal sodni izvedenec oz. cenilec za avtomobilsko stroko. Ob prevzemu naj ga izvedenec zopet pregleda, in če ni v takšnem stanju, kot bi moral biti, avta ne prevzame. Kot dokaz za to nam rabi njegov zapisnik, ki je edini odločilen kot mnenje, če se stvari zapletejo in pridejo do inšpekcije ali sodišča. Tako se tudi dnevi popravila ne prekinejo (45 dni). Če pa se avto prevzame in se poda nova (ponovna) reklamacija, se dnevi štejejo od začetka.
Uradne ure telefonskega in osebnega svetovanje so v ponedeljek in sredo od 9. do 13. in od 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 13. ure. V torek je osebno svetovanje od 9. do 13. ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9- do 13. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota.
Andrej Čimer, vodja pisarne ■
Bonton
In darila
Cene (SIT) na tržnicah
Sadje in	Murska Gornja
zelenjava	Sobota	Radgona Ljutomer Maribor
nost je postala brezhibnost in nuja pri oblačilih, ki prva božajo kožo. Gre za artikle brezčasno oblikovanega spodnjega perila, ki so pleteni na šiv-nih mestih tako, da funkcija ostaja, šiva pa enostavno ni. Tehnologija lahko danes sledi vsakemu človeškemu gibu.
Pri vsej tej tehnologiji pa ta brezčasnost v oblikovanju nekatere dolgočasi. Hočejo več, zato
iščejo navdihe v fantaziji. Glavni
vodja španske blagovne znamke Žara je kljub velikim uspehom v »hitri modi« oznanil, da na trgu primanjkuje dobro oblikovanega spodnjega perila za mlade. Tržne niše torej še obstajajo in modi ne kaže hitro izumreti.
V modnih prestolnicah se vidi, da prihajajo cvetlični vzorci tudi v ta oblačilni segment. Poleg rdeče in vijolične barve bo nova barva tako ženskega kot
moškega spodnjega perila barva
Značilne prekmurske in prleške jedi, 52 jedilnikov, jedilniki in solate za posebne priložnosti, recepti za drobno pecivo!
Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časarja
ki jo lahko naročite:
-	po elektronski pošti oglasi.vestnik@p-inf.si,
-	po telefonu št. 02 531 19 98,
-	z naročilnico:
BRANKO ČASAR
j NAROČAM LJ kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ
I
ime in priimek
£________________
® naslov
D
cena: 4.500 sit ; poštnina (plačilo po povzetju)
čokolade, ki bo zasenčila črno šele naslednje poletje.
Čipke so vezene v majhnih vzorcih viskoznih ali svilenih niti in so kombinirane s prosojnimi in polprosojnimi materiali. Korzeti so prišli po navdihu iz filma Mou-line rouge. Vse preveč je bilo odkritega, zato bo telo spet privlačno takrat, ko bo skrito. Obliko perila dopolnjujejo tudi grafični vzorci, kot so črte v debelini bucike. Ostrina črt v elastični tkanini daje spodnjemu perilu v kombinaciji z vezenino popolnoma nov videz. Zdi se, da gre za združitev nasprotnih parametrov, ki delujejo harmonično, a impulzivno.
Tiski so v perilu za mlajšo generacijo. Motivi spominjajo na Japonske pravljice in poslikave s čajnih skodelic. Vzorci pa niso le okras perila, temveč dopolnjujejo spalne srajce, pižame in vrhnje halje. Slednje so zašite po vzoru japonskih tradicionalnih oblačil, vendar omogočajo večje udobje.
Vse se vrti, saj je konec povezan z začetkom. Tehnologija je tisti povezovalni element, ki omogoča združitev tradicije z novimi idejami na način, ki je koži najprijetnejši.
Tatjana Kalamar ■
ri obdarovanju je treba upoštevati tudi pravila olike, zato v takih primerih ne pozabite na bonton. Osebno darilo je treba vedno odpreti pred darovalcem in se na primeren način zahvaliti zanj (ali pa vsaj za pozornost). Cvetje izročamo odvito (primerno za oba spola). Darila, ki nam ne ugajajo ali so za nas neuporabna, lahko na popolnoma diskreten način zamenjamo ali damo komu, ki so mu všeč. Poslovnih daril ne odvijamo, odpiramo ali komentiramo pred darovalcem, marveč šele po kasneje (doma, v službi), seveda pa se zanje zahvalimo.
Prav je, da se za vsako darilo ob prvi priložnosti tudi oddolžimo. Če vas kdo preseneti z darilom, ne bodite v zadregi, ker mu trenutno sami nimate česa pokloniti. Priložnost se vam bo gotovo kmalu ponudila. V poslovnih krogih ne podarjamo rdečih vrtnic (sodijo v zasebno sfero). Predraga darila spravljajo obdarovanca v zadrego (zbudimo mu občutek dolžništva).
Sicer pa je lahko prepogosto obdarovanje vsiljivo in neprijetno. Poslovne partnerje lahko obdarimo ali pa jih povabimo na kosilo (večerjo), izlet, zabavo ipd. Pri tem ni nujno, da jih še dodatno obdarimo. Umetnine poklanjamo v »naravni« obliki, brez okrasja (nearanžirane). Darilo izročamo z nasmehom, občutkom, taktom in na čimbolj pristen, izviren način.
Jabolka............... 220............180........... 150	....I....200
Hruške...:..........300-550	   580.....,.... 400	    490
Pomaranče.......... 180-250............220............200.........295
Limone.............280-300 .........  250	  250	   270
Banane..............150-200............175.........  220..........230
Kivi................   500	  480......  ...'400..........490
Solata kristalka...... 890 ...........900.............750	   990
Endivija............... 500	   450....;...... 450..........590
Solata puterica....... 890 ...........850.........   650..........890
Krompir.................60..............90.............50..........90
Rdeče zelje........... 180 .........  250.......... 180...........290
Zeleno zelje........... 120............140........... 120	   190
Orehi, jedrca.........,...-........ 1.200........... 990	....... 1.390
Kumare................. 400............750............600.........690
Korenček..............  300	   300.............250.........290
Paradižnik............. 400	    650.............480.........600
Paprika.............600-650............750............650.........790
Čebula..................150	   120............ 130.........150
Kislo zelje...............-............260...........200..........280
Kisla repa................-............260.........  200	.........300
Rdeče kislo zelje.....-...-.............-........... 250..........300
Mandarine............. 340............260........... 280	....,....290
Peteršilj............. 600..........1.000.........   600	  1.100
Cvetača............300-400	  350............400	   450
Česen............™__ 400 ......,.....400.....'...... 400........  450
Suhe slive................-...........850........... 800	  1.390
Zelena .............   250............330..........	390...........400
Por......................-.........:.490..J......... 490	..:......500
Rdeči radič........... 300......,.....590............490..........790
Hren  ................ 500	..........650.............700..........690
Domači med................- ....... 1.100....830-1.030 ........ 1.100
Ohrovt.....:........................  250	......... 280...........450
Rdeča pesa................- j........250.............250.........260
Rdeče grozdje.......1.400 ....:.........-........... 800..........790
Belo grozdje..... 900-1.400...........950............680..........900
Kitajsko zelje............-...........280........... 400..........280
Klementine..........250-350...........260............220..........255
Motovilec...............  -......   2.500..........1.500	  1.950
Ananas................. 500...........500............400...........490
Grenivke............... 320	  350..........  300	...,......390
Suhe fige............................ 850............800...........790
Suhe marelice.............-...........900............850...........790
Šampinjoni................-......,...900..........   700...........850
Nevarni surovi kalčki
meriški strokovnjaki s Centra za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC) so nedavno izdelali opozorilo, v katerem ljudem, zlasti otrokom, starejšim in tistim z oslabljenim imunskim sistemom, odsvetujejo uživanje surovih kalčkov. Okusni, tl beljakovinami bogati kalčki utegnejo biti namreč okuženi s salmonelo in drugimi povzročitelji nevarnih bolezni.
Kot je povedal dr. Mark Beatty s CDC, bi bilo treba razširjeno prepričanje, da so kalčki zdrava hrana, dopolniti tudi s podatki o tveganju, ki ga prinaša s seboj njihovo uživanje, še posebej, če jih jemo surove. Dodal je še, da so najmanj trije bolniki, ki so se okužili s salmonelo, na svoj jedilnik uvrstili kalčke zato, ker so bili prepričani, da so le-ti zdravi.
Znanstveniki problem povezujejo s tem, da kalčke gojijo v vlažnem okolju, ki ustreza tudi bakterijam, okužijo pa se lahko tudi z uporabo neprimernih gnojil, oporečne vode in nezadostnega čiščenja pred prodajo.
Energetski nasveti
Termostatski ventili (2)
obstoječih instalacijah ni mogoče enostavno zamenjati ročnih ventilov s ter-mostatskimi. Strokovnjak naj preveri tlačne razmere in predvidi hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Tudi izbiro tipa in vrste termostatskih ventilov (TV) zaupamo strokovnjaku. S tem bomo preprečili neljube napake, kot so čezmerno šumenje, blokiranje ventila v zaprtem položaju, nepravilna namestitev tipala za temperaturo itd.
Tipalo mora biti postavljeno tako, da ga lahko neovirano obliva zrak iz prostora. Nanj ne sme vplivati toplota, ki jo seva ogrevalo. Termostatske glave z vgrajenimi tipali lahko vgradimo samo vodoravno. Če tak element vgradimo navpično, potem vpliva na njegovo delovanje topel zrak, ki se dviga ob cevi in ohišju vodila.
Nastavitev želene temperature na termostatski glavi
Na vsaki termostatski glavi so odtisnjene oznake položaja, ki ustreza želeni temperaturi v prostoru. Katera številka ustreza kateri temperaturi, je odvisno od geometrije prostora, lege in tipa ogrevala. Pri večini termostatskih glav pomeni vsaka oznaka skok za 2 do 3 °C. Ločimo TV, ki jih je mogoče popolnoma zapreti, in TV, ki imajo vgrajeno protizmr-zovalno zaščito, ki je označena t. zvezdico (*).
Nastavitev želene temperature na termostatski glavi poteka tako, da najprej postavimo v prostor na »nevtralno« mesto običajni sobni termometer, nato nastavimo vrednost na TV, ki ustreza temperaturi v prostoru po navodilih proizvajalca (položaj 3 npr. ustreza temperaturi 20 °C). Na termometru kontroliramo temperaturo. Če ta ne ustreza želeni, popravimo nastavitev na ventilu za pol stopnje navzdol ali navzgor. Postopek ponavljamo, dokler temperatura v prostoru ne doseže želene vrednosti. Ko dosežemo želeno temperaturo, označimo položaj na glavi. Če želimo ventil zapreti ali znižati temperaturo v prostoru (dopust, nezase-denost prostora), bomo brez težav ponovno našli pravi položaj. V času nastavljanja ne odpiramo oken in vrat.
Postopek nastavitve termostatske glave zahteva nekaj časa. Ko pa smo določili pravi položaj, gtave ne premikamo več. Večina uporabnikov misli, da bo dosegla z nastavljanjem glave v višji položaj hitrejše segrevanje prostora ob npr. daljši prekinitvi ogrevanja. Toda ni tako, saj je ventil popolnoma odprt, dokler temperatura v prostoru ne doseže nastavljene vrednosti. S takšnim načinom ne moremo doseči hitrejšega ogrevanja.
V poletnem obdobju zavrtimo termostatsko glavo v maksimalni položaj, saj so poletne temperature zraka višje od maksimalne vrednosti. S tem preprečimo, da bi se sedež ventila zaradi dolgotrajnega zaprtja poškodoval.
(Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel: 031 511 414.
Jožef Hozjan, u. d. i. s., energetski svetovalec ■
... za zdravje in dobro počutje
24
KULTURA
14. februar 2002 w
Razstava Likovnega društva
Kabinet 1
S
edmega februarja je bila v galeriji muzeja Radenske otvoritev raz-
stave, na kateri so se predstavili člani Likovnega društva Kabinet 1.
Svoja dela so razstavili Irena Jeras Dimovska, Ida Petek, Mira Petek, Irena Kurbus, Boge Dimo-vski, Zlatko Jakovljevič, Franci Jaušovec - Fric in Danilo Plohl. Uvodne besede sta povedala podžupanja Radenec Živana Safran in predsednik ZKD Radenci Albin Marinič, ki je tudi uradno odprl razstavo, za glasbeno popestritev pa je s petjem, kitaro in violino poskrbela Hermina Matjašič. Program je povezovala Mirjana Ljuboje, razstava pa bo na ogled do 1. marca.
Boni M. L. ■
VESTNIK
Osrednja občinska proslava slovenskega kulturnega praznika v G. Radgt
Kulturna
prireditev, ki so jo Kravili
urniki
a predvečer slovenskega kulturnega praznika (7. februarja, ob 19-00), ki ga slavimo na dan smrti našega največjega poeta dr. Franceta Prešerna, je potekala v kul-
turnem domu v Gornji Radgoni osrednja občinska proslava.
Pred proslavo so odprli v razstavnem prostoru kulturnega doma razstavo ljubiteljskih umetnikov Valerije Mauko iz Gornje Radgone in Sigfrieda Gugla iz Avstrije.
Razstavo je pripravilo ob finančni pomoči občine Gornja Radgona Likovno društvo Gornja Radgona.
Osrednjo prireditev, ki je bila na odru kulturnega doma,
sta pripravila Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Gornja Radgona in gledališka skupina Ars alera pors (Druga stran umetnosti).
Prireditev, ki jo je pripravila in režirala Jasna Molnar - Urba-nič, vodila pa Norma Bale, sta popestrila gosta prireditve kan-
tavtor Jani Kovačič in pesnik domačin Nino Fliser.
Kulturna skupina, v kateri so nastopali: Maja Ficko, Danijela Potrč, Sebastjan Urbanič in Andrej Steyer, se je predstavila s pesmimi pesnikov Slovenske moderne (Ketteja, Murna, Župančiča, Cankarja in Gradnika). Jani Kovačič pa se je občinstvu pred-
stavil s Prešernovimi bab ob tem pa je svoj nastop P° z drobci iz življenja dr. Fb Prešerna.
V okviru programa pfl se je Norma Bale pogova' pesnikom in domačinom! Fliserjem.
Tekst it Ludvik Kramb£l
Jubilej bistriških folkloristov
Predstavitev arhitekta Plečnika v Lendavi
Plešejo 20 let
Ves čas vztraja in dela z njimi Nada Kreslin. Proslavili tudi slovenski kulturni praznik.
I e dvajsetletnica visok jubilej? Odvisno je, na kaj se nanaša. Za skoraj vsa gasilska društva je to na primer že _____I davna preteklost. Najbrž pa je v našem okolju malo folklornih skupin, ki bi dvajset let neprekinjeno delovale ter imele toliko nastopov doma in v tujini, kot velja to za skupino, ki deluje v okviru Kulturnega društva Ferda Godine Bistrica. Minuli petek so ta jubilej slovesno proslavili pred domačim občinstvom - v telovadni dvorani osnovne šole na Srednji Bistrici. Prireditev so povezali tudi s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika.
J. G. ■
Iz besed, ki jih je izrekla na
proslavi Nada Kreslin (ves čas mentorica bistriških folkloristov), povzemamo, da se je folklorna skupina Bistrica prvič predstavila 14. februarja 1982. leta na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku na Srednji Bistrici. Sestavljalo jo je šest zakonskih parov. Kmalu sta se jim pridružila še dva para in v takem številu je ostala skupina do leta 2000, ko se je povečala še za dva para. Nekaj časa so imeli tudi mladinsko FS. Nastopali so v bližnjih in daljnih krajih po Sloveniji pa tudi na Hrvaškem in Madžarskem. Samo v domači krajevni skupnosti so imeli 70 nastopov; 24-krat so gostovali na tujem, 19-krat so sodelovali na občinskih folklornih revijah in 8-krat na področnih revijah, 8-krat so se pred-
Peti koncert učiteljev soboške glasbene šoj
■PEFB ♦* o J c Ir o	Rilo I n-itn cn cnnrjnistl« mhriph I	I nnere Fistrova svatba ie bil I Lukač na PorretoV Co*11j
rajska dvorana je bila
[ minuli torek pretesna hSM za vse, ki so želeli prisluhniti koncertu učiteljev Glasbene šole Murska Sobota.
To je bil že peti tovrstni koncert, na sporedu pa je bilo štirinajst izvedb. Za začetek sta odigrali violinistka Zora Vrečič in flavtistka Erna Lukač stavka Allegro in Rondo Pleyelovega Dueta št. 3 v A - duru. Druga je bila kitaristka Edita Žalik s stavkoma Can-tabile in Allegro vivace Giullia-nijeve Sonate op. 15. Sledila je pianistka Loreta Soldat z Bacho-
vili so 53 celovečernih prireditev s prikazom starih ljudskih običajev, sodelovali so na Mlinarskih dnevih, večerih pesmi in plesa ... Tokrat so se jim na jubilejni prireditvi pridružili z nastopom tudi člani FS Žiškovec pri Čakovcu in bistriški šolarji.
Župan Občine Črenšovci Anton Tornar jim je izročil za uspešno 20-letno delo občinsko priznanje, predstavnika Sklada za ljubiteljsko kulturo Lendava Danica Kocet in Rajko Stupar pa sta podelila posameznikom (mentorici, plesalcem in muzikantom) zlata, srebrna in bronasta priznanja. Vse to pomeni zanje priznanje za dosedanje in spodbudo za nadaljnje delo.
nato so sopranistka Gabriela
Bratina, mezzosporanistka Metka Zavec in altistka Edita Žalik odpele Brahms-Zippov Wiegenlied op. 49, št. 4. Flavtistka Felicita Heric in pianistka Erna Lukač sta odigrali Borneovo Fantaisie brillante sur Carmen, klarinetist Željko Ritlop in harmonikar Matej Zavec pa stavke Allegro Pussicato, Tabbioso, Purr-dendosi, Cat Mandu in Cot-ton Pickin’ Kitten iz Noblo-vih Cats.
Stavek Vol, che sapete iz arije Chernhina Mozartove
Bogojinska cerkev me najpomembne j simi stvaritvami
Galeriji - muzeju v lendavskem gradu so zaznamovali kulturni praznik z otvoritvijo pregledne razstave del arhitekta Jožeta Plečnika, ki je poleg mnogih drugih pomembnih in opaznih zgradb v Sloveniji in po Evropi tudi avtor bogojinske cerkve. V kulturnem programu so nastopili učenci lendavske glasbene šole in dekliški zbor dvojezične srednje šole iz Lendave.
Razstavo je odprl direktor Arhitekturnega muzeja v Ljubljani Peter Krečič, ki je tudi avtor predstavitve bogate Plečnikove ustvarjalnosti s slikovnim gradivom o zgradbah in njihovem načrtovanju ter s spremnim besedilom. Plečnik, ki je živel od leta 1872 do 1957, se je z enako zavzetostjo posvečal velikim zgradbam in manjšim predmetom, ki krasijo prostor, kar je dokazal tudi z eno najlepših arhitekturnih stvaritev v Pomurju, cerkvijo v Bogojini, ki je
Flavtistka Erna Lukač in violinistka Zora Vrečič sta otvorili uradni del koncerta s Plevelovim Duetom št. 3 v A-duru. Foto: T. K.
na razstavi predstavljena enakovredno z njegovimi največjimi stvaritvami, kot so ureditev praškega gradu, Narodna in univerzitetna knjižnica, Križanke, ureditev središča Ljubljane s Tromosto-
vjem, Zacherlova hiša in mnoge druge. To jefa | potrjuje, zakaj Plečnik3 med najpomembnejše » arhitekte prejšnjega sto <
opere Figarova svatba je bil
na sporedu sopranistke Gabriele Bratina in pianistke Olge Kous, medtem ko si je violinistka Durdica Babin izbrala Tempo di Saltarella, ma non troppo vivb Wie-niawskijeve Koncertne etude op. 18, št. 4. Durdica Babin je nadaljevala še s Suk-Feldovo Melodie, seveda ob spremljavi pianista Kristjana Borovšaka.
Pianistka Marija Aracki si je izbrala Chopinovo Balado v g-molu op. 23, trobentač Štefan Zrinski in pianistka Erna
Lukač pa Porretov -3. Chopin je bil še en^.p gramu, in sicer v izv£° 0 Kristjana Borovšaka, k^ transkripcijo Valčka V
Sledil je harmol1' Praši s Frossinijevifh Ragtime in GallianoV1 Joss, nato sta si tej Zavec in pianistji rovšak izbrala madž3^ ni pesmi Spominčic^ A szonynak kurizalok. rovšak sta tudi kodc'J J .	-„dC0f J
del programa, m s^ Libertango Astorja F* f
Televizijski spored od 1b. do 21. februarja 2002
IV Petek, 15.2.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro, Slovenija
8.30 Poročila
8.40 Prisluhnimo tišini
9.10 Nina in Ivo, otroška nanizanka
9.25 Fračji dol, lutkovna nanizanka
9.50 Risanka
9.55 Zaplešimo, fran. ser.
10.10 Na liniji, odd. za mlade
10.45 Dosežki
11	.05 Resnična resničnost
11.35 Dok. odd.
12	.05 Dr. Quinnova, am. nanizanka
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Dobro jutro
15.00 Prvi in drugi
15.20 Osmi dan
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17.00 Mladi virtuozi
17.10 V medvedovi koži, fran. odd.
I8.00 Marko, mavrična ribica
8.15 Iz popotne torbe: Psička Pika
8.35 Deteljica
8.45 Risanka
9.00 Novice
9.05 Vaš kraj
9.20 Vreme
9.30 Dnevnik
10	.00 Ema 2002 - predizbor
12	.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
'3.00 Polnočni klub
0.10 V medvedovi koži, fran. odd.
1	.00 Ob zori, angleški film
2.30 Ema 2002 - predizbor, pon.
4.15 Šport
5.55 Vsakdanjik in praznik
6.45 Povabilo na ples
[V SLOVENIJA 2
0.00 Zimske olimpijske igre, posn.
5.15 Videospotnice
6.00 Zimske olimpijske igre, prenos
2.30 Videospotnice
»OP TV
.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri estre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Bolni-nica upanja, nan. - 14.05 Dragon Bali, risanka -4.30 Power Rangers - 15.30 Diagnoza: Umor, an. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, ad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 raser, film - 22.00 Privid zločina, nan. - 22.50 AG, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur
[ANAL A
0.00 Felicity, nan. - 11.15 Prijateljska nog. tekla, prenos iz Hongkonga - 13.15 Hughleyevi, an. - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in emirni, nan. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity, an. - 17.40 Fant zre v svet, nan. - 18.10 Filmske /ezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. -
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1830 in 2000:
GNES - inform. odd.
19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springe-rja - 20.00 Nog. arena - 21.30 Prijateljska nog. tekma, pon. - 23.30 Šov Jerryja Springerja - 0.15 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Cveto Žalik -15.35 Anketa - 15,40 Noč penečega vina - 15.50 S proslave kulturnega praznika na Cankovi -16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 18.25 Nagradna igra v živo - 18.35 Videoidea, kontaktna glas. odd. - 18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna odd., pon.. 09.45 SPTŠ -Srednja poklicna in tehniška šola, smer Tekstilna konfekcija, pon. oddaje. 10.30 Vitalis, zdravstvena odd., pon.. 11.00 Četrtkov klepet, pon.. 11.45 Zakoj pa nej, mladinska odd.. 12.15 Videostrani. 16.00 Vitalis, zdravstvena odd., pon.. 16.30 četrtkov klepet, pon.. 17.15 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Tekstilna konfekcija, pon. oddaje. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 Miš maš, otroška odd., iz produkcije ZLTV. 18.55 Zakoj pa nej, mladinska odd., pon.. 19.30 Izdelano po meri, dok. odd.. 20.00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.15 I feel good, zabavna odd. s Činčem. 21.15 Glasbeni spoti. 21.30 Zelena bratovščina, odd. iz produkcije ZLTV. 22.30 Gnes, informativna odd.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7,00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12,40 Brazilski akvarel, nad. - 13.25 Kanzas, film -15.00 Poročila - 15.05 Tečaj francoščine - 15.20 Carstvo divjine: Rajske ptice - 15.45 Portreti -16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna odd. -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Za srce in dušo - 20.55 Morsko pleme, film -22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 Porcelanasto dekle, film - 0.50 Smrtonosna prevara, film - 2.40 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.30 Poslovni klub - 9.00 Sodnica Amy, nan. -9.40 Zabavni program - 11.45 Znanost - 12.45 Politični magazin - 13.35 Svet mode - 14.00 Željka Ogresta in gosti - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Brazilski akvarel, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. -20.10 Begunec, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Mesečina - 21.55 Svet zabave - 22.25 Cafe Cine-ma - 23.05 Pravi čas
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 17.50 ZDI 2002. - 18.25 Drsanje - prosto, posn. - 18.55 Unilateral - SKI kombinacija (ž.) -19.05 Hokej: Rusija - Q 1, prenos - 21.30 Nordijska kombinacija - 4 x 5 km ekipno, prenos -22.30 Gross (ž.) 5 km cl + cross (ž.) zasledovanje, posn. - 23.10 Hokej: Rusija - Q 1, posn. - 0.30 Košarka: NBA-akcija - 1.00 Košarka NBA: Toronto - Utah, prenos (do 3.30)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Zimska olimpiada -11.05 Za večne čase, port. nad. -12.00 Poročila -13.00 Odd. regionalnih študijev -14.00 Sto železnic, ser. -15.05 Odd. za upokojence - 15.30 Zimska olimpiada - 16.30 Informatika -17.30 Mile-nijske pravljice -18.00 Poročila -18.10 Risanka -18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Zimska olimpiada - 22.00 Aktualno - 22.20 Poročila - 22.25 Thema - 22.50 Zimska olimpiada.
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Menjalnik - 9.10 Zaradi logike sistema - 9.50 Podolin - Podolinec - 10.10 Ti še živiš?, pon. - 11.50 Poročila -12.10 Zakaj? - 13.20 Zgodbe s podstrešja Petra Balazsa - 14.00 Čari Pariza - 15.00 Atlantis, oblast legende - 15.55 Znanstvena zakladnica - 16.25 V ciljnem križu ■ 17.00 Koledar - 18.00 Poročila - 18.30 Risanka - 19.00 Prostor in moč ■ 19.30 Svet prihodnosti, znan. ser. -20.00 Mystic Pizza, am. film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Kika, Špan, film
TV AVSTRIJA 1
6.30 Olimpijski magazin - 8.25 Ponovitve nadaljevank - 10.15 Robin Hood - 11.00 Na jug -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.50 Močna družina - 15.15 Melrose Plače - 16.00 Olympia live, prenos - 20.15 ZDI 2002. - 21.00 Olympia live - 22.45 Olympia kompakt - 23.00 Olympia live - 0.30 Olympia kompakt - 2.25 Olympia live
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9,05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.35 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta - 10.20 Klic divjine, pustolovski film - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Na sodišču - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz školjke
8.35 Risanka
8.40 Radovedni Taček: Maska
8.55 Zlatko Zakladko
9.10 Male sive celice, kviz
10.00 Erazem in potepuh, otroška ser.
10.35 Prigode Huckleberryja Finna, nadaljevanka
11.30 Lingo, tv-igrica
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.35 Mostovi
14.05 Ema 2002 - predizbor
16.00 Grdi raček Tine, risana nanizanka
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Alpe - Donava - Jadran
17.20 Ozare
17.25 Na vrtu
17.50 Zapuščina iz davnine, angleška ser.
18.20 Otroška nadaljevanka
18.45 Risanka
19.00 Novice
19.05 Utrip
19.20 Vreme
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Ema 2002 - izbor
21.25 TV Poper
21.55 Potopis: Zambija
22.30 Poročila, šport, vreme
23.05 Oz, am. nadaljevanka
0.00 Mimik, am. film
1.40 Zapuščina iz davnine, ser.
2.05 Alpe - Donava - Jadran
2.35 Nasilje na igrišču, angleški film (č.-b.)
4.15 Šport
5.30 TV Poper
6.05 Mario, nedeljski večer
TV SLOVENIJA 2
9.15 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka
9.35 Frasier, am. nanizanka
10.00 Zimske olimpijske igre, posn.
15.15 Videospotnice
16.00 Zimske olimpijske igre, prenos
20.40 Liga prvakinj v rokometu
22.15 Klemperer, nem. nadaljevanka
23.05 Sobotna noč
0.40 Zimske olimpijske igre, prenos
3.00 Videospotnice
POP TV
8.20 Oliver Twist, risana ser. - 8.45 Princesa Sis-si - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Power Rangers -10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Gla-vca, nan. - 11.30 Fejst fantje, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno - 13.45 Še vedno sanjam o Jeannie, film - 15.30 Naša sodnica, nan. - 16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Kongresnica, film -19.15 24 ur - 20.00 Dan neodvisnosti, film - 22.30 Prebujenja, film - 0.40 24 ur
KANAL A
10.40-	14.40 Obala ljubezni, pon. 230.-234. dela ameriške nadaljevanke - 14.45 Nog. arena -15.00 Zgodovina nog.ometa - 16.00 Legende nog.ometa - 16.30 Matlock, nan. - 17.20 Goodye-ar liga v košarki - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Temna strast, film - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Vrnitev Umazanega Harryja, film -0.15 Punce v uniformi, erot. odd.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra - 10.35 Videoidea, glas. odd. - 10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Aktualno na štiri oči, pogovor Stojana Auerja z Antonom Ropom
TV AS
09.30 Gnes, informativna odd., pon.. 09.45 I feel good, zabavna odd., pon.. 10.45 Miš maš, otroška odd.. 11.45 Videostrani. 16.30 KK Radenska Crea-tiv : KK Ilirija, posn. košarkarske tekme. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 I feel good, zabavna odd., pon.. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.15 Dream Caffe, kontaktna odd. v živo. 21.00 Fukstock, koncert, 3. del. 22.35 Gnes, informativna odd., pon.. 22.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Govorilnica - 11.10 Šola za življenje, otroška ser. - 12.00 Poročila opoldne -12.30 Dok. odd. - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 14.00 Glas domovine - 14.35 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National Geographic, ser. - 17.35 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik", šport, vreme - 20.05 Teorija zarote, film - 22.20 Svetlikanje, nad. - 23.10 Poročila - 23.20 TV-dvo-boj - 23.45 Dalziel in Pascoe, nan. - 1.15 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
11.50 Madigan, film - 13.30 Glas, matineja - 15.00 Hišni ljubljenci - 15.45 Šola za življenje, otroška ser. - 16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina - 18.20 Sodobna dekleta, ser. - 19.05 Nenadoma Susan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Boj za preživetje, ser. - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV -22.00 Glamour Cafe - 23.05 Moške svinje, nan. -23.35 Posn. koncerta
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -13.30 Košarka NBA, posn. - 15.30 ZOI 2002. -16.10 Hokej: Kanada - Švedska, posn. - 17.00 Hokej: Finska - ZDA, posn. - 18.00 Superveleslalom, prenos - 19.30 Drsanje - ples obvezno, posn. - 20.10 Vaterpolo: Mladost - Jug, prenos iz Zagreba - 21.20 Biatlon 12,5 km, zasledovanje, posn. -21.45 Biatlon (ž.) 10,5 km, zasledovanje, posn. -22,15 Šport danes - 22.35 Peč, kanadski film -0.05 Amerika - življenje narave - 0.35 Umetnine
■nrnnmT
19.20 Vreme
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Goya v Bordeauxu, španski film
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije
0.05 Boj za obstanek, angleška ser.
1	.00 Stric Silas, angleški film (č.-b.)
2.40 MEF & N.O.B., posn. koncerta
4.00 Šport
TV SLOVENIJA 2
10.00 Zimske olimpijske igre, posn.
13.30 Komorni zbor Ave
14.05 Turistična odd.
15.15 Videospotnice
16.00 Zimske olimpijske igre
21.40 Liga prvakov v nog.ometu, posn.
23.15 Zimske olimpijske igre
2.15 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad..- 13.10 Preverjeno - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Power Ran-gers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Smrt za ženske, film - 21.45 Tretja izmena, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9	.10 Predsednikov svetovalec, film - 10.40 Felicity -12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. -16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity, nan. - 17.40 Fant zre v svet, nan. - 18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Ekstra magazin -20.45 Rock'n’roll, am. nadaljevanka, 1. del - 21.45 Veronikine skušnjave, nan. - 22.15 Cybill, nan. -22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Šov Jerryja ‘Springerja - 0.00 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8	.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa- Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Iz našega studia - 15.50 Meje, odd. iz serije Ljudje Evrope - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Hodil po zemlji sem naši, turistična odd. - Pogovor v živo z Milanom Hojnikom, direktorjem Zdravilišča Radenci - 18.40 Kmečki upor na Cankovi, reportaža - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna odd., pon.. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična odd., pon.. 10.00 Viva Turk stica, turistična odd., pon.. 10.30 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 11.00 Borovška DP Ija, dok. odd.. 11.30 Čas sprememb, dok. odd.. 12.00 Videostrani. 16.00 Borovška Dilja, reportaža. 16.15 Nog.ometni studio Naj N, odd. o nog.ometu. 17.30 Viva Turista, turistična odd., pon.. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 Moji mali prijatelji, odd. o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična odd, pon.. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna odd, pon, 20.15 Moj dom, odd. v živo. 20.45 Glas, skrinja, glas. odd. v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna odd. v živo. 22.30 Gnes, informativna odd, pon, 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Brazilski akvarel, nad. -13.15 Kandidat, film -15.00 Poročila - 15.05 Balada o Bajkalskem jezeru, 1. del - 15.50 Risanka - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Dok. odd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Slačilnica - 20.50 Pol ure kulture - 21.20 Trenutek spoznanja - 21.55 Misli 21. stoletja - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 Šport danes - 23.20 Evromagazin - 23.55 Nočna vizija, film - 1.20 Nočni program
sporen ou ti o 21. februarja 2002
TV HRVAŠKA 2
10.30 Prostor, čas, arhitektura - 11.10 Zabavni program - 13.20 Forum - 14.20 Skupaj do zvezd: Danijela - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Gilmorjeva dekleta, nan. -20.55 Polni krog - 21.15 Nikita, nan. - 22.00 Dok. film - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.15 Zmešnjave, nan. - 23.45 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -15.40 ZOI 2002. - 15.50 Cross sprint 1,5 km, posn. - 16.30 Pregled ZOI 2002. - 17.00 Drsanje (ž.) -obvezno, posn. - 18.00 Slalom (ž.), prenos prve vožnje - 19.00 Biatlon 4 x 7,5 km štafeta, prenos - 21.00 Slalom (ž.), prenos druge vožnje - 21.40 Nog.omet: Barcelona - Roma, posn. - 23.20 Hokej: C1 - D4, posn. četrtfinala - 0.50 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6 00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke -9.05 Zimska olimpiada - 11.05 Za večne čase, port. nad. - 12 00 Poročila - 13.00 Hrvatska kronika - 13.30 Ecranul nostru - 14.05 Moloney, am. krim. nan. - 15.30 Zimska olimpiada - 16.30 Priče časa - 17.00 Jezikovna odd. Lasla Gretsyja - 17.30 Capitaly, nan. - 18.00 Poročila -18.15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Capitaly, madž. nan. - 20.40 LP Barcelona - AS Roma - 22.45 Aktualno, poročila - 23.15 Thema - 23.35 LP-pregled
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Za kmetovalce - 9.10 Ob Donavi - 9.40 Tajska - 10.15 Venec novel iz Erdela, kratki filmi -11.50 Poročila - 12.10 Živa cerkev, verska poročila - 12.40 Najlepše madžarske pesmi XX. stoletja -13.20 Heureka! - 13 50 Srečanje s poljudnoznanstvenim filmom - 15.10 Brez katedre - 16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fran. nan. - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka -19.00 Strani neba - 19.30 Zgodilo se je pred sto leti - 20.00 Ljubi svojega nasprotnika, it. film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Po sledovih Benceja Uza -22.40 klub.dunatv.hu - 23.10 Glavni bušu, dok.
TV AVSTRIJA 1
6.00 Olimpijski magazin - 8.25 Komisar Rex - 9.10 Melrose Plače - 9.50 Superman III, znanstvenofantastični film - 11.50 Konfeti - 14.50 Močna družina -15.15 Melrose Plače - 16.00 Olympia live - 16.15 ZOI 2002. - 16.30 Olympia live - 21.40 Nog.omet: Boavh sta - Bayern, posn. iz Porta - 23.56 Olympia live
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.35 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.20 Sin brez domovine, film - 12.00 Poročila -12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.35 Praznični večer -18.48 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Moški pri petdesetih drugače poljubljajo, filmska komedija - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki
/ K Četrtek, 21. 2.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro, Slovenija
7.30 Poročila
7.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Mostovi
9.10 Pod klobukom
10.00 Zgodbe iz školjke
10.30 Alpe - Donava - Jadran
11.00 Mario, nedeljski večer
13.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Dobro jutro
15.00 Gospodarski izzivi
15.30 Pisave
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17.00 Dosežki
17.20 Izvirni, odd. o ljubiteljski kulturi
17.50 Enajsta šola, odd. za radovedneže
18.25 Zaplešimo, fran. ser.
18.40 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.20 Vreme
19.30 Dnevnik, šport, vreme	>
20.00 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Zgodbe o knjigah
23.10 Aliča, evropski dok. film
23.40 Izvirni, odd. o ljubiteljski kulturi
0.10 Osmi dan
0.45 Tednik
*1.40 Kaja, ubil te bom, srbski film (č.-b.)
3.00 Preden bo petelin zapel, predstava PDG
4.40 Šport
TV SLOVENIJA 2
10.00 Zimske olimpijske igre, posn.
15.15 Videospotnice
16.00 Zimske olimpijske igre, prenos
23.15 Šoferja, jugoslovanska nadaljevanka 0.05 Gospa, ki izginja, angleški film (č.-b.) 1.40 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, nan. -10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Tretja izmena, nan. - 14.05 Dragon Bali -14.30 Power Ran-gers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Seks v mestu, nan. - 20.30 Drugi medeni tedni, film - 22.15 Bolnišnica upanja, nan. -23.10 JAG, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 24 ur
KANAL A
9.00 Mularija v gozdu, film - 10.40 Felicity - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity, nan. - 17.40 Fant zre v svet, nan. - 18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Vreme - 19.16 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Columbo: Smrtonosni trening, film - 21.50 Veronikine skušnjave, nan. - 22.20 Cybill, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Šov Jerryja Springerja - 0.10 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Hodil po zemlji sem naši, turistična odd. -15.40 Kmečki upor na Cankovi, reportaža - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kulturno- razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Intervju: Milena Šaruga - 18.35 Anketa - 18.40 Trio Suton, posn. koncerta - 19.00 Aktualno, poji. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna odd., pon.. 09.45 Moj dom, pon. oddaje. 10.15 Glas, skrinja, glas, odd., pon.. 11.45 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 12.30 Videostrani. 17.15 Moji mali prijatelji, odd. o živalih, pon.. 17.30 Moj dom, pon. oddaje. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska odd.. 18.45 Glas, skrunja, glas, odd., pon.. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.15 Četrtkov klepet, informativna odd. v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena odd.. 21.30 Beli
pianino, odd. iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes, informativna odd., pon.. 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Brazilski akvarel, nad. - 13.15 Jane Eyre, film -15.00 Poročila - 15.05 Balada o Bajkalskem jezeru, 2. del - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Kulturna dediščina - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Politični magazin - 21.00 Željka Ogresta in gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 0 znanosti - 0.20 Pleme jamskega medveda, film - 1.50 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.05 Gilmorjeva dekleta, nan. - 10.50 Nikita, nan. - 11.35 Govorimo o zdravju - 12.05 Trenutek spoznanja - 12.35 Slačilnica - 13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin - 14.35 Pol ure kulture -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Umet-nine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Marec v vetrovnem mestu, film - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.15 Zmešnjave, nan. -23.45 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.00 ZOI 2002. - 18.00 Veleslalom, prenos prve vožnje -19.30 Hokej: C2 - D1, posn. polfinala - 21.00 Veleslalom, prenos druge vožnje - 22.20 Cross (ž.) 4 x 5 km (vključitve v prenos od 20 30 do 21.30) -22.20 Nordijska kombinacija K 120, posn. - 23.20 Svet mode - 23.45 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8 30 Manekenke - 9 05 Zimska olimpiada - 11.05 Za večne čase. port. nad. - 12.00 Poročila - 13.00 Rondo, manjšinski magazin -14.05 Moloney, am. nad.-15.00 Wanda Szyksznian, portret -15.30 Zimska olimpiada - 16.30 Priče časa - 17.00 Miss Universe Hungary 2002. - 18.00 Poročila -18.05 Zimska olimpiada, veleslalom - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Novoletna sprejemnica -21.00 Zimska olimpiada - 22.00 Poročila, aktualno -22.30 Thema -22.50 Zimska olimpiada
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Smeri neba - 9.10 Zgodovinski vinski okoliši - 9.30 Galaktična Odiseja - 10.35 Najboljša blagovnica sveta, ang. film - 11.50 Poročila - 12.10 V božjih rokah, verski mag. - 12.40 Plačajte, gospa, madž. film - 14.15 Heureka! -15.15 Brez katedre -16.05 Prijatelji na plaži, nemš. nan. -17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka - 19.00 Štafeta - 19.30 Halo, halo, angl, nan,- 20.00 Ljubi svojega prijatelja, it. film, 2. del - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Zakaj?, vprašanja javnega življenja -23.00 Madžarska mešanica, dok. fim.
TV AVSTRIJA 1
6.30 Olimpijski magazin - 8.20 Močna družina -8.40 Komisar Rex - 11.50 Risanke - 14.50 Močna družina - 15.15 Melrose Plače - 16.00 Olympia live - 16.20 ZOI 2002. - 17.15 Olympia live -22.45 ZOI 2002. - 23.30 Olympia live
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.35 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.20 Sanje do konca sveta, film - 12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov - 12.30 Alpe • Donava -Jadran - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Afrika - glasovi iz džungle.- 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija -23.00 Primer za dva
svetovnih muzejev - 0.45 Hokej; Finska -Ql, prenos (do 3.00)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce, izbor - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Za otroke - 8.35 Zlati dim - 9.00 Zimska olimpiada - 11.05 Indaba, fran. nad. - 12.00 Poročila - 12.10 Bravo-tv -13.05 Trema, kviz - 14.00 Popotnica - 14.15 Sposojena Zemlja - 15.00 Naše stoletje - 15.30 Jani pride na dom, dok,- 16.00 Zimska olimpiada -18.00 Šampion - 18.35 Luxor Loto Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Seznam, zabavna odd. - 21.55 Vesoljski napad, am. film - 23.05 Zimska olimpiada
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9.20 Pravorečje - 9.30 Avla -10.00 klub.dunatv.hu -10.30 Heureka! - 11.00 Pija-telji na plaži, nemš. nad. - 11.50 Poročila - 12.35 V božjih rokah -13.05 Pričujoče spominske hiše -13.35 Zunaj ograje - 14.45 Angleške katedrale -15.15 Potepanje po severni Grčiji ■ 15.30 Zgodovina ZDA - 15.40 Smer je prihodnost! avst. ser. -17.00 Začaranost, it. nad. - 18.00 Poročila - 18.30 Risanka - 19.00 Tom, Dick es Harriet, ang. nad. -20.00 Divji lovci Riviere, am. film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Ljubezni Oskarja Wilda, ang. film
TV AVSTRIJA 1
7.00 Olimpijski magazin - 8.25 Rokomet (ž.): Hypo Niederosterreich - Budapest, posn. - 9.00 Konfeti - 12.10 Šaljivec Carey - 12.35 Čisto mimo, čisto v življenju - 13.15 Življenje in jaz - 13.40 Simpsonovi - 14.05 Dvojček redko pride sem - 14.25 03 Austria Top 40 - 15.15 Roswell - 16.00 Olympia live - 16.15 ZOI 2002. - 16.30 Olympia live -20.15 ZOI 2002. - 21.00 Olympia live - 22.45 Olympia kompakt - 22.55 Olympia live - 0.30 ZOI 2002.
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.35 Njenih dvanajst mož, filmska komedija - 11.05 Prijateljice, film - 13.00 Čas v sliki -13.10 Gora kliče, film - 14.45 Na svidenje, Frančiška, film - 16.25 Alpe - Donava - Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik - 18,20 Bingo -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Narodnozabavna glasba, prenos iz Chemnitza -22.25 Roperjev zadnji dan, kriminalka - 23.55 Čas v sliki - 0.00 Nenadoma v zadnjem poletju, film
TV SLOVENIJA 1
7.50 Olimpijska kronika
8	.00 Telebajski
8.25 Palček David, risana nanizanka
9	.00 Bisergora, otroška odd.
10	.00 Orkester Slovenske policije
10.25	Med valovi
10.55	Pravljične živali, angleška ser.
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12	.00 Ljudje in zemlja
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ema 2002 - izbor
15.00 Obsojena, tv-drama
15.55 O ljudeh in živalih
16.30 Poročila, šport, vreme
16,40 Regionalna kronika
17.10 Vsakdanjik in praznik
. 18.05 Erazem in potepuh, nadaljevanka
18.35 Žrebanje lota
18.45 Risanka
19,00 Novice
19.05 Zrcalo tedna
19.20 Vreme
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Mario, nedeljski večer v živo
21.55 Pod preprogo
22.50 Poročna, šport, vreme
23.25 Odkrivajmo znanost, ser.
23.55 Okupacija v 26 slikah, film
1.45 Umori, am. nanizanka
2,30 Avtošola, švicarska odd.
3.20 Nebotičnik, dok. odd.
4,15 Regionalna kronika
4.45 Vsakdanjik in praznik
5.35 Šport
TV SLOVENIJA 2
9.10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
10.00 Zimske olimpijske igre, posn.
13.30 Komorni zbor Ave
15.15 Videospotnice
16.00 Zimske olimpijske igre, prenos
21.30 Turistična odd.
21.50 Frasier, am, nanizanka
22.10 Car Man, plesna skupina AMP
0.00 Zimske olimpijske igre
2.20 Videospotnice
POP TV
8.20 Oliver Twist - 8.45 Princesa Sissi - 9.10 Dra-gon Bali - 9.35 Power Rangers - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Glavca, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga, pon. - 12.20 Valentinov večer z Janom Plestenjakom - 13.20 Ženina služba, film - 14.50 Na drugi strani ulice, film -16.30 Dragi John, nan. -17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Dokazi zločina, film - 19.15 24 ur - 20.00 Doktor Dolittle, film - 21.35 Športna scena - 22.20 Pot navzgor, film - 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.10 ■ 14.10 Mladi in nemirni, pon. 96.-100. dela ameriške nadaljevanke - 14.15 Prijateljska nog. tekma, pon. - 16.15 Divja Amerika, ser. - 17.15 Jack in Jill, nan. - 18.10 Beverly Hills, nad. -19.05 Melrose Plače, nad. - 20.00 Miss Universe Slovenije 2002, prenos finalnega izbora - 22.00 Dosjeji X, nan. - 22.50 Goodyear liga v košarki, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šport - 10.15 Valentinov pohod ljudi dobre volje - 10.30 Iz našega studia: Pust z jajci - 11.00 Izobraževanje, odd. iz serije Ljudje Evrope - 11.10 Svečniška trgatev -11.15 Utrinki s turističnega sejma Alpe - Adria v Ljubljani - 11.50 Intervju: Cveto Žalik - 12.05 Anketa - 12.10 Noč penečega vina - 12.20 S proslave kulturnega praznika na Cankovi - 12.30 Tedenski komentar - 12.35 Pregled dogodkov tedna
TV AS
09.30 Teden ob Muri, informativna odd.. 10.30 Na domači grudi, kmetijska odd.. 11.30 Vitalis, zdravstvena odd., pon.. 12.00 Glas, skrinja, glas, odd., pon.. 12.45 Moj dom, pon. oddaje. 13.15 Viva Turi-stica, turistična odd., pon.. 13.45 Četrtkov klepet, pon.. 14.15 Dream Caffe, kontaktna odd., pon.. 15.00 I feel good, zabavna odd., pon.. 16.00 KK Radenska Creativ : KK Ilirija, posn. košarkarske tekme. 17.30 Kulturna pro'slava na Cankovi, posn.. 18.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.00 Poročila - 8.05 Piroman, film - 9.45 Otroška ser. - 10.30 Dvigalo - 12.00 Poročila opoldne -12.30 Kmetijska odd. - 13.20 Mir in dobrota -14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Duka Begovič, dramska ser. - 16.45 Gino, film - 18.25 Klemperer, nad. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Dih smrti, film - 22.15 Film - 23.50 Poročila - 0.05 Klanje petelina, film - 2.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.50 Biblija - 9.05 Miroslav Bulešič, svetnik -mučenec - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Film - 13.25 Zabavni program - 14.45 Dalziel in Pascoe, nan. - 16.20 Ksena, nan. - 17.05 Dok. odd. - 17.35 Neukročena Afrika, ser. - 18.05 Ope-
ra Box -	odd. o Ku\Xux\ -	\
Risanka - 19.30 iz hrvaških muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan: - 20.10 Koncerti za karto več: Verdijana - 21.35 Poročila - 21.40 Šest od šestih milijard, dok. film - 22.10 Triler
TV HRVAŠKA 3
5.30 ZOI 2002. - 7.50 Od aretacije do sojenja, dok.-igrana ser. - 9.45 Moja usoda si ti, ser. -11.05 Brazilski akvarel, ser. - 13.05 Liga prvakov, magazin - 14.00 ZOI 2002 - 14.40 Hokej: Finska -Q 1, posn. - ... Hokej: ZDA - Rusija, posn. - 16.40 Vaterpolo: Mladost - Jug, prenos - 18.00 Superveleslalom (ž.), prenos - 19.30 Gross 4 x 10 km, posn. - 20.25 Nog.omet: Lazio ■ Chievo, prenos iz Rima (v polčasu posn. iz ZOI) - 22.20 Šport danes - 22.35 Top DJ Mag
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce -
6.00 Danes zjutraj, izbor - 8.05 Sporočilo Biblije -8.40 Nedeljski otok - 9.40 Vaška hiša - 10.00 Zimska olimpiada - 12.00 Poročila - 12.05 Delta -12.35 Madž. narodna glasba - 13.10 V mreži pravosodja, am. nan. - 14.05 Igra za narod, ser,-15.00 Radostna novica, odd. evang. cerkve -15.30 Zimska olimpiada - 17.10 Andromeda, am. film - 17.55 Neznani znanci - 18.30 Poročila, šport - 19.00 Tednik -19.50 Zimzelene melodije - 20.45 Angelska trojica-21.15 Planinsko sonce, madž. film - 22.50 Razvaline cesarstva
TV DUNA
5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 6.55 Poročila - 7.05 Zmaj iz papirja, za male in velike - 8.45 Izredna ura zgodovine - 9.30 Živa cerkev -10.00 Evangelistična božja služba - 11.00 Odgovor življenju - 11.50 Poročila - 12.40 Plačajte, gospa! madž. film - 13.50 Izginili so - iščemo jih! - 14.30 Zamenjava skoka - 15.45 Narodni parki v Italiji -17.00 Klicali ste me, Mylord?, nan. - 18.00 Tednik - 19.15 Risanka - 20.00 Sence in megla, am. film - 21.30 Dunasport ■ 21.45 Gaj z brezami, poljski
TV AVSTRIJA 1
8.00 Olimpijski magazin - 8.25 Risanke - 12.00 Šport - 12.30 Izgubljeni svet - 13.10 Nedokončana zgodba II, fantazijski film - 14.35 Vitez Camelo-ta, filmska komedija - 16.00 Olympia live - 16.20 ZOI 2002. - 17.00 Olympia live - 20.15 Peti element, znanstvenofantastični film - 22.15 ZOI 2002. - 22.55 Olympia live - 0.30 ZOI 2002. - 2.55 Olympia live
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Pianist Rudolf Buchbinder -9.50 Otto Tausig, portret - 10.35 Teden kulture -11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.20 Univerzum -15.05 Policijska inšpekcija 1 -15.30 Sin brez domovine, film -17.05 Lepo življenje - 18.00 Brez pošte, šov -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Klarina poroka, romanca - 21.45 Poročila - 22.00 Prizadet - 23.15 Berlinski filmski festival 2002 -23.30 Beethoven - Missa Solemnis, koncert pod taktirko Herberta von Karajana
f {Ponedeljek, 18. 2.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6,35 Dobro jutro, Slovenija •
7.30 Poročila
7.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Utrip
8.55 Zrcalo tedna
9.15 Risanka
9.20 Bisergora, otroška odd.
9.35 Iz popotne torbe: Psička Pika
9.55 Marko, mavrična ribica
zvua\\,	-
10.30 V medvedovi koži, fran. odd.
11.20 Na vrtu
11.45 Zapuščina davnine, angleška ser.
12.15 Odkrivajmo znanost, angleška ser.
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Dobro jutro
15.05 Ljudje in zemlja
15.55 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17.00 Dober večer
17.50 Telebajski
18.15 Radovedni Taček: Klobuk
18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40 Risanka
19.00 Novice
19	.05 Vaš kraj
19.20	Vreme
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20	.00 Julija, avstrijska nanizanka
20.55 Gospodarski izzivi
21.20 Pisave
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Položaj muslimanov v Sloveniji
23.50 Branja
23.55 Dober večer
0.50 Pisave
1.15 Gospodarski izzivi
1.45 Turistična odd.
Ž.05 En sam dotik, gledališka predstava
3.40 Gore in ljudje
4.30 Šport
TV SLOVENIJA 2
10.00 Zimske olimpijske igre, posn.
13.45 Sobotna noč
15.15 Videospotnice
16.00 Zimske olimpijske igre, prenos
21.45 Hladna vojna, am. ser.
22.35 Brane Rončel izza odra
0.05 Zimske olimpijske igre
2.25 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.65 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Dragon Bali, risanka -14.30 Power Rangers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 20.55 Urgenca, nan. -21.50 Providence, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Težka kategorija, film - 10.40 Felicity, nan. -12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake -14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. -16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity -17.40 Fant zre v svet, nan. - 18.10 Roseanne, nan. -18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Neprespane noči, film - 21.40 Veronikine skušnjave, nan. - 22.10 Cybill, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. - 0.00 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno na štiri
Ob O* V POMURSKA REGIONALNA televizija 4««^ 10
38 UHF
'6.06 Kanat k - 16.00 ŽVJMOtk IM , xeg\6na\n\ program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek v živo z odprtimi telefoni - Pregled športnih dogodkov - 18.45 Predstavitev dela v športnih oddelkih Gimnazije Murska Sobota - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Teden ob Muri, informativna odd., pon.. 10.30 Na domači grudi, kmetijska odd., pon.. 11.30 Videostrani. 16.30 Teden ob Muri, informativna odd.. 17.30 Iskanje, dok. odd.. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 Na domači grudi, kmetijska odd., pon.. 19.15 Dream Caffe, kontaktna odd., pon.. 20.00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.15 Šport plus, športna odd. v živo. 20.45 KK Radenska Creativ: KK Ilirija, posn. košarkarske tekme. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna odd., pon.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.20 Kavboj kaznjenec, film - 15.00 Poročila - 15.05 Dok. odd. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 S. 0. S., potrebujejo nas - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Dok. odd. - 20.40 Latinica - 22.15 Odmevi dneva - 22.35 Šport danes - 22.50 Pošast, film - 0.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.55 Prizma, mednarodni magazin - 9.50 Svet zabave - 10.20 Mir in dobrota - 10.50 l^lemperer, nad. - 11.40 Povabilo - 12.10 Cafe Cinema -12.50 Mesečina - 13.35 Kuharski dvoboj - 14.05 Glamour Cafe - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo -17.10 Brazilski akvarel, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Nanizanka -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Vedno znova, nad. -20.55 Polni krog - 21.15 Becker, nan. - 21.40 Begunci, dok. film - 22.30 Seinfeld, nan. - 22.55 Zmešnjave, nan. - 23.25 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -15.20 Planet Internet - 15.50 ZOI 2002. - 16.00 Hokej: Švica - Češka, posn. - 17.00 ZOI 2002. -17.30 Skoki 120 ekipno, prenos - 19.30 Drsanje -ples originalni, posn. - 20.10 Petica - 21.20 Hokej: Q - ZDA, posn. - 22.20 Biatlon (ž.) 4 x 7,5 km, posn. - 23.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.00 Zimska olimpiada -11 05 Za večne čase, port. nad. - 12.00 Poročila -13.00 Romski magazin -13.30 Slovaški magazin -14.00 Madžarska hiša - 15.30 Zimska olipiada -16.30 Drobtine dobrote, pesmi Jana Twardowske-ga - 17.00 Zimska olimpiada -18.00 Poročila -18.15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Zimska olimpiada - 22.35 Aktualno, poročila - 22.00 Thema, dokumentarci - 22.50 Zimska olimpiada
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Tedenska poročila - 9.35 Portreti igralcev - 10.05 Galaktična Odiseja - 11.50 Poročila -12.10 Talentum 13.30 Prostor in moč -14.00 Portreti iz madž. zgodovine -14.15 Nepal -15.00 Brez katedre - 16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fran. nad. ■ 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka - 19.00 Nad mejami - 19.30 Najlepši vrtovi Evrope - 20.00 Miloš Forman: Črni Peter - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Najlepše madžarske pesmi XX. stoletja - 22.40 »...brez kršenja zakona...«, dok.
TV AVSTRIJA 1
6.00 Olimpijski magazin - 8.30 Močna družina -8.55 Komisar Rex - 9.40 Melrose Plače - 10.25 Vitez Camelota, filmska komedija - 11.50 Konfeti
16.66 ovjmpia\\Me - 16.zn m mil - n.aa O\ympiaVwe - 20.15 701 2002. - 21.00 01ymp\a live - 22.45 ZOI 2002. - 0.05 Olympia live
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.35 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.20 Gora kliče, film - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Julia -nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Odd. o kulturi - 0.00 Čas v sliki -0.30iSanje do konca sveta, film
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro, Slovenija
7.30 Poročila
7.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Mostovi
9.10 Odd. za otroke
9.30 Radovedni Taček: Klobuk
9.45 Čarobni šolski avtobus
10.10 Odd. za otroke
10.40 Dober večer
11.30 Obzorja duha
12.00 Julija, avstrijska nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Dobro jutro
15.00 Pod preprogo
15.55 Humanitarna odd.
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17	.00 Evro, avstrijska ser.
17.15	Podjem: Internacionalizacija
17.50	Sprehodi v naravo
18	.05 Čarovnikova hiša, nadaljevanka
18.35 Risanka
19.00 Novice
19	.05 Vaš kraj
19.20	Vreme
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20	.00 Dediščina vojne, dok. odd.
21	.05 Aktualno
22	.05 Odmevi, kultura, šport, vreme
23	.05 Mir je čudna stvar, nem. drama, 1 /3
0.40 Evro, avstrijska ser.
0.55 Podjem: Internacionalizacija
1.25 Dediščina vojne, dokumetarna odd.
2.30 Aktualno
3.20 Mir je čudna stvar, nem. drama
4.50 Šport
TV SLOVENIJA 2
10.00 Zimske olimpijske igre, posn.
13,55 Portret: Lojze Bratuž
14.45 Videospotnice
15.30 Poslanske pobude in vprašanja
17.55 Zimske olimpijske igre
20.35 Liga prvakov v nog.ometu, prenos
22.40 Zimske olimpijske igre
1	.00 Videospotnice >
8A0 JAG, nan. - 10.60 NsAinika, nad. - 16.66 Tn sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Sedma nebesa, nan. - 14.05 Dragon Bati - 14.30 Power Rangers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Usodna ljubezen, film - 22.30 JAG,
nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.10 Ravnateljica, film - 10.40 Felicity, nan. -12.00 Beverly Hills - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. -15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity, nan. - 17.40 Fant zre v svet, nan. - 18.10 Roseanne, nan. -18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Gromska strela, film - 22.00 Veronikine skušnjave; nan. - 22.30 Cybill, nan. - 23.00 Noro zaljubljena, nan. - 23.30 Šov Jerryja Springerja - 0.15 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek v živo po telefonu - Pregled športnih dogodkov - 15.45 Predstavitev dela v športnih oddelkih Gimnazije Murska Sobota - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Iz našega studia: Čarna oblika jezika, recital na proslavi ter pogovor z ravnateljem Ludvikom Sukičem in profesorjem Francijem Justom o kulturnem tednu na SPTŠ - 18.50 Meje, odd. iz serije Ljudje Evrope - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna odd., pon.. 09.45 Šport plus, športna odd., pon.. 10.15 Iskanje, dok. odd.. 10.45 Videostrani. 17.30 Šport plus, športna odd., pon.. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 Nog.o-metni studio Naj N, odd. o nog.ometu. 19.15 Iskanje, dok. odd.. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.15 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična odd.. 21.00 Viva Turistica, turistična odd.. 21.30 Borovška Dilja, reportaža. 22.05 Čas sprememb, dok. film. 22.35 Gnes, informativna odd., pon.. 22.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.40 Brazilski akvarel, nad. - 13.25 Kentervilski duh, film - 15.00 Poročila - 15.05 Grenlandski lovec, dok. film - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Skupaj do zvezd: Danijela -20.55 Forum - 21,55 Prostor, čas, arhitektura -22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 Skrivnostni srednji vek, dok. ser. - 23.45 Film -1.15 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.45 Izobraževalna odd. - 10.15 Planet Internet -10.45 Vedno znova, nad. - 11.30 Hit HTV - 12.15 Begunci, dok. film - 13.05 Kuharski dvoboj -13.35 Latinica - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. - 20.55 Polni krog - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.45 Pravica za vse, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 22.55 Zmešnjave, nan. - 23.25 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -15.20 Petica - 16.30 Košarka: NBA akcija - 17.00
ZOI 2002. - 17.40 Hokej; Češka - Kanada, posn. -I 18.55 Drsanje • ples, posn. - 20.35 Nog.omet: Ju-
TV MADŽARSKA X
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.00 Zimska olimpiada -11.05 Za večne čase, port, nad. - 12.00 Poročila -13.00 Srbski ekran - 13.30 Iteser Bildschirm -14.05 Moloney, am. krim. nan. - 15.30 Zimska olimpiada - 16.30 Za otroke - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, am. nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Novoletna sprejemnica - 21.00 Milenijske pravljice - 21.30 Panorama - 22.00 Aktualno, poročila - 22.30 Thema - 22.45 Elan, gospodarski mag. - 23.15 Šport - liga prvakov
DUNA TV
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami, pon. - 9.10 Povodenj, poljski film -11.50 Poročila - 12.10 Zamenjava skoka - 13.25 Znanstvena zakladnica -14.00 Poezija nitrofilma, dok.- 14.55 Brez katedre -15.25 Heureka! - 16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fran. nan. -17.00 Koledar - 18.00 Po
ročila - 18.30 Risanka - 19.00 Za kmetovalce -19.45 Nekaj trenutkov z Gyulo Kabos - 20.00 Dokumentarci Livije Gyarmathy - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Talentum - 22.35 Zgodbe iz Hodas-za, dok.
TV AVSTRIJA 1
6.00 Olimpijski magazin - 9.00 Komisar Rex -9.45 Melrose Plače - 10.30 Nedokončana zgodba fantazijski film - 11.50 Konfeti - 14.50 Močne družina - 15.15 Melrose Plače - 16.00 Olympie live - 16.20 ZOI 2002. - 16.45 Olympia live -19.00 ZOI 2002. - 19.55 Qlympia live - 20.3( Nog.omet: Bayer - Arsenal, prenos iz Leverkuse na - 22.50 ZOI 2002. - 23.00 Nog.omet: Juventu; - Deportivo, posn. iz Torina - 23.45 Olympia livt
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pride hijeno - 9.35 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta 10.20 Na svidenje, Frančiška, film - 12.05 Evri Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.11 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tr dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.51 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šo’ Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodoš v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.0 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.35 Na prizorišč - 23.05 Križem kražem: Amerika je kot Albanija
I V Sreda, 20. 2.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro, Slovenija
7.30 Poročila
7.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Dober dan, Koroška
9.10 Trojčice, risana nanizanka
9.35 Risanka
9.40 Grdi raček Tine, risana nanizanka
10.05 Sprehodi v naravo
10.25 Čarovnikova hiša, nadaljevanka
10.55 Evro, avstrijska ser.
11.10 Podjem; Internacionalizacija
11.40 Dediščina vojne, dok. odd.
13.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Dobro jutro
14.55 Aktualno
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17.00 Boj za obstanek, angleška ser.
17.50 Pod klobukom
18.40 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
WBK 14. februar 2002 27
					AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	ODTISOČEK	MAJHEN ROČ	ZNAK ZA ENAKOST	KLICA, POGANJEK	MLAD MOŠKI	KOŠARKAR OLIMPIJE (BENO)	ROBERT REDFORD	NAVADA	SPOLNA BOLEZEN, RAZJEDA	PESNIK GRUDEN	CILJ, SMOTER	PESNIŠKA FIGURA	। • । ' E B - - j ■				
					NAREČJE V PREKMURJU																	
					NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDNIK																	
					ČLOVEK Z OČALI							JEDRNAT IZREK										
												MLEČNI IZDELEK										
					HLADNO OROŽJE				UČENEC SREDNJE ŠOLE						EVALD FLISAR							
					PECIVO Z NADEVOM																	
															KRSTA							
					►				ODMEV, JEK				REKA V FIRENCAH									
									ALPSKA REKA V , FRANCIJI													
													ITAL.KNEŽJA RODOVINA									
VESTNIK	IZRASTEK NA PRSTU	NOGOMETAŠ KARIČ	AFRIŠKI VELETOK	t			ŽEN.PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE				VISOKA VZPETINA					ORNA ZEMLJA				TANTAL	IZKLJUČITEV	NAJLAŽJI ELEMENT
			RIMSKI HIŠNI BOG								RODOVITEN DANSKI OTOK					ROBERT OWEN						
							GRŠKA ČRKA															
NAVODILO ZA DELO								OBDOBJE PALEOZOIKA						KRAŠENJE								
														GLAS OB PLOSKEM UDARCU								
								NEKD.SKAKA- LEC BAJC														
MODEL AVTA OPEL						IZDELAVA SVEČ											KLADA ZA SEKANJE					
						ČIŠČENJE S KRTAČO											NADAV, PREDUJEM					
HRVAŠKA TISKOVNA AGENCIJA					SLIKAR MEŠKO					HUNSKI KRALJ						DRSALEC SCHENK				IVO DANEU		
																				SPODBUJE- VALEC AKTIVNOSTI		
					FR.P1SATELJ (MARCEL)					OTOK PRI LOŠINJU						DEL POGON. STROJEV						
ZELIŠČAR							GL.MESTO KOREJE					NEON			JAPONSKA UMETNOST ZGIBANJA PAPIRJA			•				
												AMERIŠKA PEVKA (BONNIE)										
							GLAVNI ŠTEVNIK															
; VESTNIK	. SMRTNI ANGEL V APOKALIPSI	STAROGRŠKI PESNIK	T						ENA OD PROJEKCIJ						JAMBOR, JARBOL							
		BORILNI ŠPORT							JEZIKOVNA SKUPINA						IGRALKA GARDNER							
' ATLETSKI KLUB			PLAČILO ZA ČLANSTVO										NEKDANJI MONGOLSKI VLADAR				DOBITEK PRI TOMBOLI	NEM.NEDO- LOČNI ČLEN				VEČJI LIST Z VABILOM, PLAKAT
			SLAP POD OKREŠLJEM															FINANČNIK (FRANCE)				
													BISER									
PRISTANIŠKI ČOLN								JOKASTIN SIN						MLADINSKI PISATELJ								
								AM.DRAMA- TIK(VVILLIAM)						MADRIDSKI NOG.KLUB								
EVROPSKA VESOLJSKA RAKETA							NAZIV				POLAGALEC TERACNIH PLOŠČ								PESNIK MERMOLJA			
							ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING															
																			EDVARD GRIEG			
											SLAV.PESEM											
DEL TEDNA				DELO ENEGA DNE NA KMETIH						ZADNJE PREDIVO					PRALIK, PRVOTNA OBLIKA							
										HOKEJIST KASTELIC												
				ALUMINIJ											SPLIT							
PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA					TOPOL Z VEJAMI NAVZGOR							IZRASTEK NA GLAVI				JAPONSKO MESTO NA OTOKU HONŠU						
AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA)					VERGILOV EP							NIZEK. ŽENSKI GLAS				STOTINA HEKTARJA			POTOČNA ŽIVAL			
Rešitev januarske Penove križanke:
TANJA RIBIČ, ALIENACIJA, MEŽNAR, SAK, DANIŠ, OPERA, TIRAN, EGER, LB, BOCVANA, EST, LJ, ORODNIK, ARIANA, ACETILEN, ARIELA, LEKTORAT, ZALA, AGNOSTIK, AŠ, IVA MAJOLI, STIK, KOPE, KAKI, ALAN, RAK, NOS, VAC, PA-RAČIN, KAP, POK, DAJA, BRAN, ODIN, | RINKA, UTERUS, SARAJEVO, NEREZINE, LA, EBO, SAVIN, ŠIR, ENOTA, ARSIČ, | ATKA, AKTIVITETA, HRVAT, RAO, ATA-
MAN, KIOTO
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 64S KITO
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila I -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila-19.15 Mladi val-21.00 Poročila-21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek-21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje - 18.00 AH boom -19.00 Poročila - 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila 24.00 SNOP
JOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151 . oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 M V nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila-11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - T 7.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Dzouzi
Či bi dobro analizo napravili, ka nan je fašenik prneso, bi mogli napisati cejlo knjigo. Od tistoga, ka nan je do-broga prneso, bi bila samo edna stran, od slaboga pa cejli ostali tau knjige, pravi Bela, šteri se je ešče zdaj nej pomirilu od zadnji podražite/, štere so nan napravile radost v eton novon leti. Vse tiste poslanice z dobrimi željami pred novin leton so bile po takšon čijsta debela laž ali pa velko pretvarjanje. Se pravi dobra igra z dobrimi igralci v dobron teatri ali pa cilou film - slovenski -, tisti, šteroga so pri podelitvi priznanj kultumikon čista pozabili. Zdaj, gda je naš film edina kulturna zvrst, štera bidijpozornost v svetovnon merili, smo ga doma pri kulturi ignorirali ali, kak belekof sousidpravi, smo ga čista narajpišimevritično obravnavali. Tak podobno obravnavajo tan v centri kulturo pa gospodarsvo eti v našon konci, V pesmi se tou čilje tak:
Luna sije, vlada bije žmetne naše ure že, standarda že težke rane zdaj nam spati ne puste.
Ti si kriva, prepožrešna tam ljubljanska srenja vsa, ti nam kratiš, ti nam braniš, da bi ostalo kaj doma.
Vse si vlečeš tja v Ljubljano, nam pa revščino pustiš, kaj obrobje tebe briga, da le ti lepo živiš.
28
OGLASI
14. februar 2002 f
motorna vozila
gistriran, letnik 1976, zelo ugodno prodam. Tel:: 02 527 16 51.
KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvož. 040 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. ml0955
ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, stara do 7 let. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, Zec -Commerce, Apaška c. 2, G. Radgona, ml 1266
JUGO KORAL 45, letnik oktober 1989,76.000 prevoženih km, rdeč, reg. do avgusta, prodam. Tel.: 041 940 681. ml 1283
HYUNDAY PONY, letnik 1990, registriran, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel:. 528 10 83. ml 1320
LADO NIVA, starejši letnik, prodam. Tel.: 041 634 056. ml 1321
OPEL ASTRO 1,7 diesel, letnik 1994, prodam. Tel.: 041 526 028. mll322
JUGO KORAL 55, letnik 1989, prevoženih 73 000 km, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 031 258 559. mll331
MOPED APN 6, dobro ohranjen, prodajo za 45.000 tolarjev. Tel:: 031 880 874. ml 1338
OPEL ASCONO 1.6 B, vozen, nere-
živali
PURANE ZA NADALJNJO REJO, ločene po spolu, z garancijo od začetka do konca vaše reje ter z brezplačno dostavo si zagotovite s pravočasnim naročilom: 02 584 80 73. mll304
NESNICE, mlade hisex rjave, graha-ste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci tel.: 528 11 90, gostilni Benčec Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilni Čeh, Nede-lica, tel.:573 5153.mll305
KRAVO, staro 5 let, brejo 8 mesecev, prodam. GSM 041 813 400. ml 1343
IZREDNO DOBREGA PSA ČUVAJA, pasme NEMŠKA OVČARKA, trenirana, stara 3 leta, z rodovnikom, odličnih staršev, naprodaj. Cena po dogovoru. Informacije na GSM 031 329 745.ml 1313
Zgodilo se je...
Nesreča pri Krogu
N. V. se je peljala z osebnim avtom po lokalni cesti zunaj Kroga. V ostrem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti (glede na stanje vozišča) zapeljala z vozišča, zato se je avto prevrnil na bok. Voznica se je hudo poškodovala.
Trčil je v pešca
Kazimir Š. je vozil osebni avto po Kolodvorski ulici v Lendavi in skušal obvoziti dva pešca, ki sta mu šla nasproti po vozišču. Žal pa mu to ni povsem uspelo, kajti trčil je v pešca Branka N. in ga zbil po vozišču ter mu povzročil hude telesne poškodbe.
Prevračanje pri Stanjevcih
Osebni avto, ki ga je vozil Z. L., je v ostrem desnem ovinku zunaj Stanjevec zaneslo v levi obcestni jarek, od tam ga je odbilo v drevo, nakar se je prevrnil, nazadnje pa spet pristal na kolesih. Voznik se je pri tem hudo poškodoval, sopotnik N. K. pa lažje. Škode na avtu je za 500.000 tolarjev.
Trčil je v traktor
Na cesti med Vanečo in Sebeborci je trčil avtomobilist B. J. v zadnji del neosvetljenega traktorskega priklopnika, na katerem je traktorist R. D. peljal drva. Voznik avta se je hudo poškodoval, škode na vozilih pa je za 800.000 tolarjev.
Nepravilna vožnja
V ponedeljek, 11. februarja, ob 18. uri se je zgodila huda prometna nesreča v Markovcih, kjer je voznik osebnega avta Š. K. zaradi nepravilne strani vožnje trčil v nasproti vozečega kolesarja E. H., ki se je pri tem hudo poškodoval in so ga odpeljali v soboško bolnišnico.
Vlomi, tatvine in še kaj
Bližajo se topli dnevi in marsikdo se bo spet ravnal po geslu: Vsi na kolo za zdravo telo! Kolo pa moraš imeti. V Čren-šovcih si je nekdo omislil kolo tako, da ga je - ukradel.
V Noršincih pa je izginilo kolo z motorjem Tomos Alpina.
Iz Gerlinec poročajo, da je domačinu med 0.30 in 3- uro nekdo ukradel 80.000 tolarjev.
V Gornji Radgoni so policisti zasegli mlajšemu moškemu kilogram posušenih listov neke rastline, po vsej verjetnosti gre za indijsko konopljo.
Iz gostinskega lokala v Otovcih je nekdo po vlomu ukradel cigarete, nekaj steklenic vina in okrog 70.000 tolarjev.
Neznanec, ki je vlomil v počitniško hišico v Globoki, je ukradel televizijski sprejemnik in radio.
V Lendavi so policisti obravnavali poškodbo osebnega avtomobila, na katerem je nekdo razbil eno od stekel.
Neznanec, ki je vlomil v bar Aladin v Ljutomeru, je ukradel 20.000 tolarjev in več škatel cigaret, tako da je skupne škode za 210.000 tolarjev.
V počitniški hišici na Stari Cesti pogrešajo televizijski sprejemnik in jedilni servis. Oboje je nekdo ukradel potem, ko je vlomil.
Neznani vlomilec je obiskal tudi počitniško hišico v Prosenjakovcih, od koder je odnesel nekaj oblačil in vrtno orodje.
Za 350.000 tolarjev je oškodovan lastnik trgovine v Dok-ležovju, iz katere je nekdo ukradel cigarete, suhomesnate izdelke, pijače in sladkarije.
V Črešnjevcih je nekdo vlomil v počitniško hišico in ukradel motorno kosilnico in staro tehtnico.
Policisti so obravnavali tudi vlom v gostinski lokal v Lendavi, iz katerega je ponoči izginilo 35.000 tolarjev, v Bogojini pa je pela sekira v tujem gozdu
Očitno je, da divji lovci še so oziroma se še niso vsi včlanili v lovska društva! No, pa šalo na stran! Zunaj Markišavec so našli ustreljenega srnjaka.
Š. S. I
posesti
ohranjeno. Telefon 041 269 174. ml 1348
HIŠO PRI SVETEM JURIJU na Goričkem prodajo. Tel.: 031 864 556. ml 1263
ENODRUŽINSKO HIŠO z garažo in parcelo, takoj vseljivo, v M. Soboti, ugodno prodamo. Tel.: 251 14 87, 534 90 60,041 681 716. ml 1288
GARSONJERO, 31 m2, v M. Soboti prodam. Tel.: 02 527 11 81,041 746 027. mll310
DVOSOBNO STANOVANJE, večje, centralna kurjava, M. Sobota, prodam. Tel.: 040 369 433, zvečer. mll346
STANOVANJSKO HIŠO na 7-arski parceli prodajo. Tel.: 542 12 74. mll316
OPREMLJENO STANOVANJE, 45 m2, v Bakovcih dam v najem. Tel:. 02 523 13 09 ali 041 334 581. mll319
ENOSOBNO STANOVANJE v Ra dencih, 40 m2, prodam. Tel.: 041 435 274, po 18. uri. ml 1323
POČITNIŠKO HIŠICO in vinograd na Goričkem ugodno prodam. Tel.: 031 666 228. ml 1329
ODDAM KOMPLETNO OPREMLJENO PISARNO v najstrožjem centru M. Sobote. Informacije 031 668 044. ml 1332
FRIZERSKI SALON v bližini Moravskih Toplic dam v najem. Tel.: 031 430 144. ml 1340
MORAVSKE TOPLICE, Jelovškov breg, naprodaj zazidljive parcele (skupno 50 a). Tel.: 040 369 433, zvečer, ml 1347
kmetijska mehanizacija
KOSILNICO, rotacijsko, S 135, prodam. Tel.: 572 15 04. ml 1287
BALIRKO ZA SENO poljske izdelave prodam. Tel.: 545 10 79. ml 1306
SILAŽNI KOMBAJN SIP, ličkalnik za koruzo, obračalnik SIP, malo rabljen, prodam. Tel.: 041 922 515. ml 1309
KUPIM TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, sejalnico za koruzo olt, pajek sip, samonakladalko sip in trosilnik umetnega gnoja creina ali vikon. Tel.: 041 967 637. ml 1314
KOMBAJN ZMAJ 133, z opremo za pšenico in koruzo, ugodno prodam. Tel.: 041 941 413. ml 1325
TRAKTOR UNIVERZAL DT 703, letnik 1995, prodam. Tel.: 571 10 59. mll327
OKOPALNIK, 6-vrstni, za sladkorno peso in bučno seme prodam. Tel.: 578 87 83. ml 1330
KOMBAJN D. Bakovič 1620 H, letnik 1990, s kompletno opremo, kombajn Clas Dominator 86, letnik 1984, s kompletno opremo in računalniški krmilni sistem za krmljenje svinj naprodaj. Tel.: 02 720 74 03, 041 634 304. ml 1336
VITEL 4 IN 5 TON in cepilnike drv, hidravlične ali na sveder in samo-nakladalne prikolice, 14-kubične, prodajo. Tel.: 01 366 63 96. ml 1344
Prodajo vrtavkasto brano Ebe-rhard, širine 2,5 m, s polnim valjem in traktor Zetor 62 45 ali 77 45, lepo
kmetijski pridelki
SENO V BALAH prodam. Tel.:52 51 226. ml 1339
razno
MOTORNO ŽAGO, rabljeno, kupim. Tel.: 031 722 534. ml 1139
SUHE HRASTOVE IN BUKOVE DESKE, debeline 3 cm, prodajo. Tel.: 542 10 83. ml 1245
Preklicujem veljavnost ŽR št. 807007190-2, HKS PANONKA, na ime Evgen Berke, Vaneča 27a. ml 1282
CIRKULARKO na kardan ali na motor ugodno prodam. Tel.: 523 12 06. ml 1307
VELIKO HRASTOVO MIZO, 8 tapeciranih stolov in regal, dvojna velika steklena terasna vrata in okno, novo, rabljena »harmonika« vrata, zaradi selitve ugodno prodam. Tel.: 524 19Ol.mll335
delo
VSE INFORMACIJE O DELU NA DOMU PONUJAM. Tel.: 041 747 121, Infocommerce, Danica Malešev, s. p., Šercerjeva 20, Velenje. mlll65
KUHARJA IN NATAKARICE V PI-ZZERIJI PIK-ASSO v Banovcih zaposlimo. Tel.: 588 90 23, Pik-asso, d. o. o., Ul. bratstva in enotnosti 21, Veržej, ml 1258
ŽELITE DODATEN ZASLUŽEK?
Tel.: 041 735 490, 041 212 320, Podjetniško in poslovno svetovanje, Milan Žižek, s. p., Borštnikova 21, Maribor, ml 1269
storitve
34-letni Prekmurec s svojo hišo, redno službo, zelo simpatičen, delaven, išče prijateljico, staro od 27 do 35 let, lahko brezposelno, za občasna srečanja, pozneje mogoča resna zveza in preselitev k njemu. En otrok ni ovira. Ženitna posredovalnica v »zdravilnem dotiku«, Černelavci, Gedero-vska 14, tel.: 521 18 28. ml 1342
srečanja
PONUJAMO izdelavo, sanacijo in montažo dimnih cevi vseh dimenzij iz nerjaveče pločevine (»rostfrei«) z vijačenjem ter splošna ključavničarska dela. Za navedena dela imamo certifikat! Ključavničarstvo Anton Makovec, s. p., Partizanska 24, Bakovci, 9000 M. Sobota, tel.: 543 10 68, gsm 041 556 306. ml 1004 Nevezane obeh spolov vabimo v »ZDRAVILNI DOTIK« - čudoviti moški, stari od 25 do 91 let, z različno izobrazbo, preskrbljeni, bi se radi družili s samskimi dekleti, lahko so brezposelne, in jim ponujajo tudi topli dom. »ZDRAVILNI DOTIK«, Černelavci, Gederovska 14, tel.: 521 18 28. ml 1341
V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 97. letu je za večno zaspal naš oče, tast, dedek, pradedek, stric in svak
Franc Perša
mizarski mojster v pokoju iz Brezovec 20
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, gasilcem, družini Kulič in vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala duhovniku g. Balažiču za izbrane besede in pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma g. Sapaču in g. Barbariču za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se osebni zdravnici dr. Nadi Šavel - Švagelj, osebju Pljučnega oddelka bolnišnice M. Sobota ter pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPAL IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI VEŠČICA 17,
TEI .: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, «)()<>() MURSKA SOBOJ1]
KOMPLETNE POGREBNE STORI* — UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELEN
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJ?***® IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA
Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 H
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523
Nihče ne ve, kaj sije želela taM morda vsaj še eno lepo potnic
V SPOMIN
Skrita bolečina spremlja spom*11 13. februar, ko smo te pred let dni izgubili, draga mama, tašč*
babica in prababica
Vilma Cug
iz Sebeborec 99
Nikdar te ne bomo pozabili, te v srcu vedno ohranil* Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njen* grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoča hčerka Marta z družino
Minilo je trpljenje, minila bolečina, a v domu in v naših srcih ostala je praznina.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapus* dragi mož, oče in dedek
Jože Rogan
iz Serdice 104
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodfl sosedom, znancem, posebno družini Fartek, in vsem, ’ nam izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter ga v *a velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot' Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pogrebništvu Banfi.
Hvala tudi zdravstvenemu osebju intenzivne neg® internega oddelka za vso pomoč.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Z ljubeznijo vsi njegovi najdražji
Skromno, tiho si žii'e^' za nas si delala in trpe™
Spočij si žuljave dlafU' za vse še enkrat - hvaW
ZAHVALA
V 80. letu nas je za vedno naša draga mama, babica, Pf® tašča in botra
Hedvika Kohek
roj. Jaklin, iz Melinec 52
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sofO ,0 sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence- e sveče, ter vsem, ki ste darovali za svete maše tet dobrodelne namene in nam ob tej priliki izreki* 8 J Posebna hvala osebju internega oddelka boln*s° Rakičanu. Hvala tudi g. župniku, pevcem za odP žalostinke, govorniku g. Andreju Zadravcu za bese 1 in pogrebništvu Jurič.
Vsem še enkrat iskrena hvala! j
Žalujoči vsi njeni najdražji!
Draga mamca!
Id'
Pogrešala te bova vnuka Primož in M*11
14. februar 2002
29 *
Tebe domača zemlja krije, v dolini tihi mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
V 50. letu nas je prezgodaj zapustil
Armin Celec
iz Dolnjih Slaveč 20
Ne moremo dojeti krute resnice, da nas je nepričakovano in za vedno zapustil dober sodelavec, prijatelj in znanec Armin.
V tihi žalosti se poslavljamo in ga ohranjamo v večnem spominu njegovi prijatelji in sodelavci iz Basla v Švici: Milan Dervarič,Jože Kustec, Štefan Skledar, Tinek Šeruga, Slavi Kovač, Emil Celec, Štefan Gjerek,Jože Kepe, Jože Peher, Milan Černek in Branko
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela.
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti!
ZAHVALA
V 77. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama, sestra in teta
Ana Horvat
iz Bogojine 56
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje.
Srčna hvala g. duhovnikom, pevcem, sosedom, sodelavcem Agroservisa in Avtocita, Stanku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči sin Anton z družino, hčerka Marija z družino in drugo sorodstvo
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela.
Spočij si utrujeno srce, za vse še enkrat hvala ti!
ZAHVALA
V 88. letu je za vedno zaspala draga mama, tašča, babica, prababica in sestra
Marija Majcan
roj. Marič, iz Rankovec 32
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za sv. maše.
Iskreno se zahvaljujemo gospodoma duhovnikoma Kranjcu in Giderju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Kousu za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Zaspal, dragi oče si, zaprl trudne si oči, bolečine hude si prestal in zdaj boš mirno spal.
ZAHVALA
V 73. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat
Štefan Norčič
iz Bakovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, mu izkazali spoštovanje in darovali vence, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja.
Lepa hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter godbi na pihala za odigrane žalostinke in Tišino. Hvala celotnemu pljučnemu oddelku bolnišnice v Rakičanu in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči:
Vsi, ki smo te imeli radi
Že leto dni te zemlja krije, v gomili domači mirno spiš, ljuba mama, sladko spi.
V SPOMIN
16. februarja bo minilo eno leto od izgube naše drage mame
Apolonije Turha
iz Gerlinec
Hvala vsem, ki jo imate v lepem spominu ter ji prižgete sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
11. februarja sta minili dve žalostni leti od takrat, ko nas je zapustila naša draga
Irena Kuzma
iz Puževec
Umrla si, a v naših srcih še živiš.
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, postojite ob grobu, ji prinašate rože in prižigate sveče.
Vsi tvoji najdražji
Dolgo v noč je luč gorela, ko ob tebi smo bili.
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal.
Bilje boj za to življenje, dano ti bilo trpljenje, srce trudno je zastalo in ta težki boj končalo.
Neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal...
ZAHVALA
V 50. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Janez Dani
gostilničar v pokoju iz Veščice 4
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali vence in sveče.
Posebna hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in gasilskim društvom ter pogrebništvu Banfi.
Žalujoči:
žena Valerija, hčerka Darja z možem Janijem, vnuk Tilen, sestra Nada z družino in drugo sorodstvo
Prišel je tihi zimski čas, ko odšel si ti od nas. Z boleznijo si dolgo se boril, nazadnje si se ji uklonil. Zdaj spočij si izmučeno srce in svoje pridne delovne roke.
ZAHVALA
V 71. letu je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Alojz Kikec
iz Bodonec 86
Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče ter prispevke za sv. maše in dobrodelne namene.
Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Heleni za tolažilne besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Vsem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo, dr. Horvatovi iz ORL-ambulante bolnišnice v M. Soboti ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počivališču in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prisrčna hvala.
Vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustila draga žena, mama in sestra
Helena
Barbarič
iz Šalovec 206
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti in darovali vence, sveče in za svete maše. Posebej hvala družini Horvat - Vukan za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala g. župniku Hriberniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: mož Ludvik, sin Aleksander in drugo sorodstvo
Prežalostni so moji dnevi, ker zapustila sta me oba, v naših hiši je praznina in v mojem srcu velika bolečina.
V SPOMIN
Ludvik Hašaj
starejši,
4. februarja je minilo 11 let, in
Ludvik Hašaj
mlajši,
27. februarja bosta minili 2 leti. Hvala vs'em, ki se ju še spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žena in mama iz Moščanec, spominu se pridružuje tudi sin oz. brat Janez z družino iz Gorenjske
. , Skromno, tiho si živela, za nas si delala, trpela. .im 1 <• jv । a Je r ...... Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti!
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Barbara Čiček
iz Lipe 96
*
Lepa hvala sorodnikom, znancem, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za lepe besede slovesa in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene.
Žalujoči domači
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, le zakaj si nam odšel?
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica
Štefana Kavaša
iz Beltinec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali za svete maše, cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku Benkoviču, g. Maroši, g. Turku in pevcem za odpete žalostinke.
Posebej hvala govornikoma g. Martinu Maroši, g. Imriju Zveru in pogrebništvu Jurič.
Vsi tvoji najdražji
DRAGI DEDI, POGREŠALI TE BOMO - tvoji vnuki

30
OGLASI
14. februar 2002
Da vam bo še naprej toplo pri srcu...
Steklarstvo Reflex, p. e. Murska Sobota
Odslej smo vam na voljo v pon., to., sre., če. In pe. od 8.00 do 1 5.00.
V soboto od 8.00 do 1 2.00.
STEKLARSKI SERVIS • IZDELAVA PRŠNIH KABIN PO MERI OKVIRJANJE SLIK • PROIZVODNJA IZOLACIJSKEGA STEKLA STEKLARSTVO REFLEX, Kopališka ul. 2, Murska Sobota
Tel.: 522 36 20, faks: S22 36 21
Odprli vrata v Lena
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlč. s. p.. Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88200
Mesarstvo Kodila PE Markišavci Marldšavci 44 tel 522 36 00
Mesarstvo Kodila
PE Delikatesa
Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden:
Karel Gujt, Rankovci 16
Bertalanič, Sodišinci 17 Kavaš, Panonska ul. 17, Odranci Branko Kolmanič, Borejci 33i
KO VEŠ, KAJ JEŠ!
Renato & Co. - RAZVOZ KURtLNZGA OLJA
Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE
MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV S ČEKI
NAROČILA GSM: 041 716 576

HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat
9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. S faks: 102) 548 14 26, GSM: 041 112 426,041 733 948
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-mf.si
Podjetje za informiranje, d. d.. Ut. a. Novska 1 3, Murska Sobota
757^7 "ML. Sadata.
TRGOVINA DOM-OBRT
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
VEDiŽEVALKA
Pokličite najboljšo ve-deževalko, rezervacije po telefonu: 528 14 43 ali 031 828 675.
Zorica Horvat, s. p., Pušča 91, Murska Sobota.

garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni
•	ograje
•	kovane ograje zapornice
Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
•	PVC okna
•	PVC vrata
•	zimski vrtovi
•	police
•	rolete
•	žaluzije
tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
SANACIJA DIMNIKOV IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA
Milan Horvat s.p.
crečMsslsT sanacija dimnikov SOS.«,™.,
Markišavci 5 Murska Sobota tel., faks: 02 530 03 40 gsm: 041 733 880
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342
KRATKOROČNA
GOTOVINSKA POSOJILA
GARANCIJA: KARTICE. OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
DLCIMA Cankarjeva 21
r (....—	.■...Maribor
NOVA tehnična baza AMZS pri Lenartu v Slovenskih J v Industrijski ulici v Lenartu. (industrijsk|
•	tehnični pregledi in registracija vozil
•	plačila cestnin in zavarovanj • delavnica za manjša popravila
•	nastavljanje geometrije podvozij in vulkanizerske storitv«
ODPIRALNI ČAS:
• ponedeljek - petek od 9. do 16. ure
• sreda od 9. do 18. ure
* vsaka prva sobota v mesecu od 9. do 13. ure
Telefon: 02 / 729 57 88
Faks: 02/729 57 99
SK^
Ko je hudo* poklic#
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah In trafikah.
08
telefon , .
Klic je brezplačen, O’01’* Telekom^) Stovrnlk '' ,
■■ ■
I
PETP0
Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana
s 3 i s i s





V četrtek, 14. februarja 2002, bodo od 17. ure naprej Edvin Fliser, Dragica Kladnik Dada, Zorica Fingušt, Barbara Kolarič in ansambel Leonardo prepevali Valentinove melodije.
Ob 18. uri pa bo še zaključno žrebanje nagradne igre Sončkovi dnevi v Tako’su.
Naj živi ljubezen!
Nakupovalno središče Maribor
doživetje nakupov

... in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66
Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
14. februar 2002
NAPOVEDNIK
31
iapoved kulturnih prireditev
kino • k i n
Delimo vstopnice za kino
ONCERT
IURSKA SOBOTA
' soboto, 16. februarja, ob 14. uri bo v grajski vorani kulturni program ob kulturnem praz-iku, ki ga pripravlja Romsko društvo Romani Inion. V programu bodo sodelovali folkloristi omani Union Murska Sobota, romske glasbe-e skupine Bendžo bend, Duo Baccara in Trin phave ter violinist Mario Horvat - Palko.
»TVORITEV
BURSKA SOBOTA
f petek, 15. februarja, ob 18. uri bo v predpro-itoru grajske dvorane otvoritev likovne razsta-e Jožice Veličan.
JOGODEK
UČJA VAS
■četrtek, 14. februarja, ob 18. uri bo v gostišču Lolbl srečanje etno skupin, kjer bodo sodelova-i pevci, tamburaši in harmonikarji.
ITERATURA
jnURSKA SOBOTA
/ četrtek, 14. februarja, bo v salonu Murske re-publike predstavitev knjižice Vse o - Slovensko Porabje založbe Franc - Franc. Predstavitev bo-|ta opravila urednik Franci Just in soavtor Feri .ainšček, obenem pa bo še predstavitev založ-liško-informativne dejavnosti Slovencev na dadžarskem. Moderiral bo Milivoj Roš.
Predavanje
IURSKA SOBOTA
ičetrtek, 14. februarja, ob 18. uri bo v MIKK-u »otopisno predavanje S kolesom po Tibetu, ki ;a bo pripravil Matej Naraks.
Km
»URŠKA SOBOTA
K sredo, 20. februarja, ob 18. uri bodo vrteli v MIKK-u ameriško komedijo Buffalo 66 iz leta ,1998.
iLASBA IN PLES
IURSKA SOBOTA
1 soboto, 16. februarja, ob 11. uri bo v MIKK-u ;lasbena delavnica Govoreči bobni pod vod-tvom Mirana Celeča. Gost delavnice bo Ratko )ivjak iz Big banda RTV Slovenija.
IURSKA SOBOTA*
V študijskem oddelku soboške knjižnice bo d četrtka, 7. februarja, do petka, 8. marca, na gled razstava Literarna revija Ljubljanski zvon 881-1941.
V Galeriji je na ogled razstava MGLC & umet-iki - Produkcija originalnih tiskov v MGLC.
za zasedbo
publiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
VEC BREZ POKLICA
|ec na ŽAGI, VILIČARIST, tran-1T REZANEGA LESA ROČNO IN Z :arjem, robljenje desk, pake-NJE LESA; določen čas 3 mes.; 6 delovnih izkušenj; drugi pogoji: NAJ IMA KONČANO VSAJ 0SN0V->0L0, DEL. NAJ IMA SMISEL ZA AV. STROJEV, NAJ BO ZDRAV IN IMA VESELJE DO DELA; do 13. 12; DRAGO TOTH, S. P., ŽAGAR-0. OČESLAVCI 22, SPODNJI IVA-
9ŽNI DELAVEC ’
LE ZA STREŽBO; nedoločen čas; i pogoji: KATERIKOLI DRUGI P0-; do 06.03.02; SLAVKO MACUN, S. iAR MACUN, STROČJA VAS 20, 'CMER
iKARSKI POMOČNIK
JŽNA NATAKARICA; določen čas 3 ; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO -E Z DRUGIM POKLICEM, STARO-'0 30 LET; PO TELEFONU SE D0-ORITI ZA RAZGOVOR, 041-340-do 19.02.02; ANDREJ KOZIC, S. NEVNI BAR »KALMAN«, GORICA
iR; določen čas 12 mes.; 1 I. delov-tkušenj; znanje programskih orodij: valnik besedil - osnovno; vozniški kategorije B; do 26. 02. 02; AT-l - NOVI INTERIERI, D. 0. 0., NOR-I 11, P.P. 61 .LJUTOMER
MAR, CVETLIČAR; določen čas 4 ; vozniški izpit kategorije B; drugi ji: DRUGI POKLIC: KMETIJSKI TEH-ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRA-| ZNANJE TUJEGA JEZIKA NEM-E ALI ANGLEŠČINE; do 26.02.02; 1SLAV KURBUS, S. P., VRTNAR-
Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
- V klubu PAC si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Ignaca Medena.
- V razstavnem delu izložbe podjetja Fer - Ing, d. o. o., bodo do 2. marca na ogled dela (v lesu) Antona Štermana iz Lastomerec.
- V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in gostujoča razstava keramičnih posod Velika forma.
LENDAVA
- V prostorih Galerije - muzeja je na ogled pregledna razstava arhitekta Jožeta Plečnika.
- V sinagogi si lahko ogledate likovno razstavo Ikone avtorja Goceta Kalajdžiskega, makedonskega slikarja, ki že več desetletij živi v Sloveniji.
LAAFELD/POTRNA
V Pavlovi hiši je do 30. marca na ogled razstava Iz prekmurskega opusa Jožeta Kološe -Kološa, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Murska Sobota.
MORAVSKE TOPLICE
V zdraviliški galeriji Ajda razstavlja do 17. februarja članica likovne sekcije Vir iz KUD-a Radovljica Nada Kobenter. Gre za samostojno razstavo likovnih del v oljni tehniki.
LJUBLJANA
V Galeriji Krka razstavljata do 20. februarja Laszlo Nemes in Dubravko Baumgartner.
GRAZ/GRADEC
V galeriji Werkbund na Heinrichstrasse 10/11 je na ogled razstava del Cvetke Hojnik Dorojevič z naslovom Sanje - iskanja - poti. Razstavo je pripravilo Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva.
RADENCI
V galeriji v muzeju Radenske si lahko ogledate razstavo slik 6. likovne kolonije 2001. Na ogled so dela Irene Jeras - Dimovske, Ide Petek, Mire Petek, Irene Kurbus, Boga Dimovskega, Zlatka Jakovljeviča* Francija Jaušovca - Frica in Danila Plohla. Razstavo sta pripravila Likovno društvo Kabinet 1 in Občina Radenci. Na ogled bo do 1. marca.
GLEDALIŠČE
DOMANJŠEVCI
V soboto, 16. februarja, ob 19. uri bo v vaškem domu Večer komedije, kjer bo odigrana predstava avtorja Jenoja Rejtoja.
SREDIŠČE
V nedeljo, 17. februarja, ob 16. uri bo v vaškem domu Dan komedije, kjer bo odigrana predstava avtorja Jenoja Rejtoja.
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 3	17	4	1	4	29
STVO - CVETLIČARSTVO, MELE , RADENCI; št. del. mest: 3
KLJUČAVNIČAR
STROJNI KLJUČAVNIČAR - VARILEC Z ZNANJEM VARJENJA C02; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 19. 02. 02; MARJETA KOFJAČ, S. P., STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO IN METALIZAC., LENDAVSKA ULICA 34, MURSKA SOBOTA
KLEPAR
MONTAŽA KLEPARSKIH IZDELKOV; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno ih pisno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KROVEC, TESAR; do 13. 03. 02; MIRAN KRAJNC, S. P„ MONTAŽA KRAJNC, MORAVCI 65, MALA NEDELJA
VARILEC
VARILEC - KLJUČAVNIČAR; določen čas 1 mes.; drugi pogoji: MOŽNOST NADALJNJE ZAPOSLITVE; do 13. 02. 02; P. T. S., POLISERVIS, D. 0. 0,, GORNJA RADGONA, JAMNA 11 A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 2
VARILEC - KLJUČAVNIČAR - ELEKTRIČAR; določen čas 1 mes.; drugi pogoji: drugi poklic: KLJUČAVNIČAR, ELEKTRIČAR; MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 06.03.02; P. T.S. POLISERVIS, D. 0. 0., G. RADGONA, JAMNA 11 A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 2
ELEKTROMEHANIK ZA GOSPODINJSKE NAPRAVE
SERVISER GOSPODINJSKIH APARATOV; določen čas 3 mes.; vozniški.izpit
kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC ELEKTRO SMERI, ODSLUŽEN V0-JA ŠKI ROK, OSNOVNO RAČ. ZNANJE, SPREJEMAJO PROŠNJE, MOŽNOST ZA NEDOLOČEN ČAS; do 14.02.02; SERVIS BELE TEHNIKE - SEVER, S. P., MLADINSKA ULICA 26, M. SOBOTA
AVTOLIČAR
AVTOLIČAR; nedoločen čas; 6 mes. de-lovnib izkušenj; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije B; do 14.02.02; DANISAN, D. 0. 0., BORAČEVA 39B, RADENCI; št. del. mest: 2
KUHAR
KUHAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: PEKA PIC V KRUŠNI PEČI, MOŽNOST ZAPOSL. ZA NEDOLOČEN ČAS; do 20.02.02; DINO TURIST, D. 0. 0., RADENCI, KAPELSKA CESTA 5, RADENCI
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGO IZOBR., LAHKO TUDI PRIPRAVNICA, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 23.02.02; ŠTEFAN BAGO-LA, S. P., PETANJCI 65A, TIŠINA
NATAKAR/-ICA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: POMOŽNI NATAKAR/-ica; Volja do dela v gostilni s HRANO; do 23.02.02; SLAVA MAUČEC, S. P., GOSTILNA, GANČANI 80A, BELTINCI
NATAKARICA ZA STREŽBO PIJAČ; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGIM POKLICEM: do 13.
Murska Sobota
14. februarja: ob 18.00 komedija Princeskin dnevnik, ob 20.00 pustolovski film Gospodar prstanov
15- februarja: ob 17.00 in
20.15 Gospodar prstanov
16.	februarja: ob 17.00 in
20.15 Gospodar prstanov
17.	februarja: ob 17.00 in
20.15 Gospodar prstanov
20. februarja: ob 18.00 komedija Divja dirka, ob 20.00 ameriška srhljivka Vanilla Sky
Gornja Radgona
15.	februarja: ob 19.30 fantazijska pustolovščina Harry Potter in kamen modrosti
16.	februarja: ob 18.00 Har-ry Potter in kamen modrosti 17. februarja: ob 17.00 in 20.00 Harry Potter in kamen modrosti
Ljutomer
16.	februarja: ob 19.30 ameriški pustolovski film Vitezova usoda
17.	februarja: ob 17.30 in 19.30 Reševanje vdove Grace
kino • k i n
BOR Z/>
ZNAN J/ je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
- Ponuja se znanje nemškega jezika za SŠ.
- Išče se znanje izdelovanja spletnih strani.
- Ponuja se znanje lončarjenja.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
03. 02; BOJAN GERIČ, S. P. OKREPČEVALNICA BOLERO, GORNJA BISTRICA 18, ČRENŠOVCI
LESARSKI TEHNIK
RAZREZOVALEC HLODOVINE - ŽAGAR, RAZREZ HLODOVINE, MERJENJE HLODOVINE; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: 3- ALI 4-LET. STROJNA ALI KMET. ŠOLA; DEL. NAJ IMA SMISEL ZA UPRAV. STR., NAJ BO ZDRAV IN NAJ IMA VESELJE DO DELA; do 13.02.02; DRAGO TOTH, S. P., ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SPODNJI IVANJCI
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, RTV MEHANIK, INŽENIR RAČUNALNIŠTVA; do 19.02.02; EPRO LJUTOMER, D. 0. 0., IVANA KAUČIČA 24, LJUTOMER
EKONOMSKI TEHNIK
PRODAJALEC; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik -govorno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 12. 02. 02; KOMUNALNO-STANOVANJSKO PODJETJE LJUTOMER, D. 0. 0., ORMOŠKA 3/II, LJUTOMER
ADMINISTRATORKA - TAJNICA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: UPRAVNI TEHNIK; KONČANO PRIPRAVNIŠTVO, 2-MESEČNO POSK. DELO, DRŽAVLJAN R SLOVENIJE; do 19.02.02; SKUPNOST ZDRAVSTVENIH ZAVODOV, ARIHTEKTA NOVAKA 2B, MURSKA SOBOTA
EKONOMIST
KOMERCIALIST; določen čas 9 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik
Vsi ste vedeli našteti večino grških otokov, mi pa smo izžrebali dopisnico, kjer je pisalo »Kreta, los, Ithaka, An-dros, Miloš«, to pa je vedela naša nagrajenka Branka Celec, Grad 99,9264 Grad. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi:
Na katerem grškem otoku (začetek na K) se dogaja zgodba filma Corellijeva mandolina?
Odgovor:.......................................
Kupon št. 7
Odgovore pošljite do 19. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo vstopnice@email si.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1.	PER ME PER SEMPRE - Eros Ramazzotti
2.	THE MUSIC’S NO GOOD WITHOUTYOU - Cher
3.	HERO - Enrique Iglesias
4.	SHIT ON THE RADIO - Nelly Furtado
5.	LOVE SONG - Right Said Fred
6.	A WOMAN’S WORTH - Alicia Keys
7.	HORSE TO THE WATER - Jules Holland & George Harrison
PREDLOGI:
PACIFIC COAST PARTY - Smash Mouth
WRONGIMPRESSION - Natalie Imbruglia ALI. THE RIGHT FRIENDS - R.E.M.
LESTVICA SLOVENSKE ZADAVNE GLASDE: 7 VELIČASTNIH
1.	DAL TI BOM PESEM - Kontrabant
2.	SLEPA SREČA - Tinkara Kovač
3.	LOLA - Avia band
4.	SVET JE TEATER - Posodi mi jiirja
5.	MOJ PLANET - Katrinas
6.	MAMA - Regina
7.	NOREC - Lara Banica
PREDLOGI:
KER NAJIN DAN - Alfa, Romeo in Jjilija
NE, O NE - Maya
. MOJA SI - Yuhubanda
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	POLJUBI ME - Kraški kvintet
2.	DOMOTOŽJE - Ptujskih 5
3.	NA KRAVJEM BALU - Veseli planšarji
4.	PRAVLJICA ŽIVLJENJA - Slapovi
5.	ŠOŠTANJČANE - Tapravi faloti
6.	BREZ KIKLCE AL' S KIKLCO - Primorski fantje
7.	RODNI KRAJ Završki fantje
PREDLOGI:
OSTALA SEM SAMA - Vesna in Vlasta
VESELI PRLEK - Štrk
EN TOLARČEK IMAM - Lipovšek
LESTVICA ODMURSKE ZARAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
1.	WALTZ-MIX - Skupina Karmen
2.	OTOK LJUBEZNI - Alenka Husič
3.	ČIK PAUZA - Ten High
4.	BILIČE - Nikola
5.	TI SI MI LUČ PRIŽGAL - Blanka Keršič
6.	OSTANI TU - Jože Kovač
7.	IDEMO V POLANO, SOBOTO, LENDAVO - Gnila jajca
PBEDLOGI:
LJUBEZEN JE NARAVNA STVAR - Darko Kegl
OB MURI - Halicanum
RECI MI, DA SANJAVA - Tjaša & Roman
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 21. februarja 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 7 - glasujem za skladbo
| NSTSNMV:.............    ž...................   ...... |
I 7 VELIČASTNIH:....................................     |
GLASBA
| NAŠEGA SRCA:.......................................    |
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
| GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«................................ |
Ime in priimek ter naslov:.’.....................;.....
।-------------------------------------,—.-----------------!
- govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno; DRUGI POGOJI: NATANČNOST, ZANESLJIVOST; ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; do 19.02.02; INGLAR, D. 0. 0., PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes.; do 19.02.02; RADENSKA - ZDRAVILIŠČE, D. 0. 0., RADENCI , RADENCI
MAGISTER FARMACIJE
STROKOVNI SODELAVEC V LEKARNI: nedoločen čas; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT IZ FARMACIJE; do 12.02.02; BRIGITA PA-VLINJEK, MAG. FARMACIJE, CANKOVA
65A, CANKOVA
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; določen čas 13 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 19.02.02; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 16, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA IVS) UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA IN ZDRAVSTVENE NEGE; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKA IZOBRAZBA; do 19.02.02; SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 2. MURSKA SOBOTA
HM
32
ZADNJA STRAN
14. februar 2002
Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije, 13. februarja 2002						
država	ozn. val.	šifra	enota	nakupni	srednji	prodajni
EMU	EUR	978	1	222,2186	222,8873	223,5560
Hrvaška	HRK	191	1	29,8416	29,9314	30,0212
Madž.	HUF	348	100	91,2900	91,5600	91,8300
Švica	CHF	756	1	150,5183	150,9667	151,4196
ZDA	USD	840	1	254,1384	254,9031	255,6678
V. Brit.	GBP	826	1	362,4509	363,5415	364,6321
Pust »pokopal petrovski obrat Mure
edem dolgih let jo je čakal... No, ni bilo ravno tako.
Ivan Arklinič iz Vuzmetinec in Marija Branda od Sv. Urbana pri Štrigovi sta se pred sedmimi leti sppznala na trgatvi grozdja v vinogradu KK Jeruzalem Ormož.
On je v tem podjetju še zdaj redno zaposlen, ona pa je bila v skupini priložnostnih obiralk sladkega pridelka. Ivan je bil tedaj star štiriindvajset let, Marija pa je bila še najstnica. Vzklila je ljubezen in odtlej se nista več ločila. Leto dni potem sta se odločila za skupno življenje. Kupila sta starejšo hišo z večjim gruntom v Presiki pri Razkrižju. Pred petimi leti se jima je rodila hčerkica Mateja, pred petimi meseci pa še hčerkica Barbara. V letošnjem januarju, sedem let po prvem sladkem srečanju v goricah, sta se poročila na matičnem uradu v Ljutomeru, nato pa je bil še cerkveni poročni obred v župnijski cerkvi pri Sv. V dVOlP jP	Miklavžu pri Ormožu. Potem sta dala krstiti še svojo Barbaro. Torej dva
7"	družinska zakramenta naenkrat! Marija ni imela klasične poročne
obleke, ampak kostim. Ženin pa je stopil s svojo družico pred oltar v temno modri obleki. Pražnje sta bili oblečeni tudi hčerkici. Mariji je bila za pri£o birmanska botra Marija Štajner iz Godenic pri Središču pri Dravi, Ivan pa je imel za pričo brata Slavka iz Ljutomera. Poročna večerja za štirideset svatov je bila v gostišču Pri Marinki na Veščici, zabaval pa jih je duo Brazil - Silva in Branko.
Mladi par smo povprašali po načrtih. Če bo Marija po poteku porodniškega dopusta spet dobila delo v ormoškem Optylu, kjer je bila sicer zaposlena za določen čas, potem bo nekoliko lažje, kot če bi morali živeti samo od Ivanove plače. Letos v avgustu bodo šli na krajši dopust v Pulj, kamor so sicer tudi zahajali v prejšnjih letih, ne pa tudi lani, ko je bila Marija v blaženem stanju. Arkliničeva si zelo želita novo hišo. Prav gotovo jo bosta v nekaj letih zgradila. Parcelo namreč imata, in to je že veliko. - Š. S., foto: M. T.
----------------"7T-
NI
Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi.
Pogrebne storitve: MURA d.d. Plese 2 M. Sobota.
Tako so v torek pomešali humor, ironijo in kruto realnost -nekatere solze so bile tudi prave -, in se že zjutraj oblekli v črnino, pred vrata pa položili venec in
Sporočamo Vam žalostno vest, da je 18.1.2002 nepričakovano, v cvetu mlado^i^k^
OBRAT MURE G.PETROVCI
Do pogreba leži v domači vasi.
Datum in uro pogreba Vam bomo sporočili naknadno.
K
K
kopati in nato odkopati, če bi to omogočilo ohranitev obrata v Gornjih Petrovcih.
T. K., foto: N.J.i
vojevrštno praznovanje pusta so si izmislile delavke obrata Mure v Gornjih Petrovcih, ki so ta šaljivi dan izkoristile tudi za neke vrste opozorilo na težave, ki jih kmalu čakajo. Kot vemo, bodo ta obrat zaradi prestrukturiranja Mure v bližnji prihodnosti - to naj bi bilo spomladi, čeprav delavke pravijo, da same ne vedo točnega datuma - zaprli, zaposleni pa naj bi se zato vozili na delo v Mursko Soboto.
svečo. Na vrata in zid kuhinje so nalepili »osmrtnico«, ob 13-45 pa so se v sprevodu na čelu s črno zastavo in žalnim trakom, na katerem je pisalo »V zadnje slovo pe-
trovski Muri«, odpravile po cesti do županovega urada. Med sprevodom so mimoidoči hitro ugotovili, za kaj se gre, več pa je bilo tistih, ki so jim z oken ploskali in klicali spodbudne besede. Župan Franc Šlihthuber se je hitro znašel in prinesel pijačo, izjavil pa je, da


Sprevoda do županovega urada se je udeležilo okrog štirideset zaposlenih
NAROČAM VESTNIK
(najmanj za eno leto)
VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico!
Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota
F VESTNIK
»upa, da bodo te slike žalovanja prišle do tistih, ki bi morali skrbeti za reševanje težav obrata«. Sam je dejal, da bi se dal z veseljem po-
15. februar, petek,	JURKA
16. februar, sobota,	JULIJANA
17. februar, nedelja,	SILVO
18. februar, ponedeljek,	SUZANA
19. februar, torek;	MIRO
20. februar, sreda,	LEON
/6. februarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 3 minute, zašlo pa ob 17. uri in 30 minut. Dan bo tako dolg že slabih deset ur in pol. 20. februarja ob 13. uri in 3 minute bo na nebu nastopil prvi krajec.
Svet modrecev in J dobrega počutjai ti je po analitičn i ugotovil, da bi bij si ministrica z vzela čas m P"sl J meljni kamen za n k0 šolo z norsmsKj černelavski haW j gajo, da bi bilo tos sno z imenovanje^ natelja na Srede s tru. Tuje resen J sedanjega ravna« torza vzdrževan Za menjavo zarn ■ Pištek. TanajbL da zaradi bližin® lahko tej povm®n
Carli Šiftarjev^ sebi mora razmej^ ostati dober kJ ponovno loviti d Sto soboške obe , Pri odločitvi mu . moč Štefan Prša -
Ciril Pucko - Lev J nedeljek opravil k" vski Nafti. Sprejet® koridorju rešitve
Dobro obveščeni ga, zakaj dr. Boja" Honkongu. Prepn® da bi nadaljnje sod® vencem leta SrecKI vplivalo na njegov0 moštvenega^ na odločnejši b J štvo v soboški bom'
Soboško predsta J tona in Levisa ® naročilo šivanj e* dajo v omenjen štvih v soboski J SO vključene t"d obleke.
lede svetniki preloz . snega zagona dišču Ljutomer •
Križevski.svet j nasprotoval °al< avtomobila za 1 Mavriču je pted / šitev, in sicer nat mobila pn sef cije Jevšku specialno op ,
župan Kalam ।	J
je čas za P^J občine z Ljub^/ enkopravne0a jovprip<M vvidonskemO bila na velik0 v ljubljanskem *
Gezi Džuban"M lo. Nekaj časa j ugotoviti, a'1 j kolegica resn	J.
no prepovedi tijske deiaV^ske^^ vom poslanka I® da kmetijs^ je h g°spodo'
'točiščenad® ( da misli resn.
da EU m sto" k